ISSN 1725-5155 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 9 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 52 |
|
|
II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna |
|
|
|
ODLOČBE/SKLEPI |
|
|
|
Svet |
|
|
|
2009/20/ES |
|
|
* |
||
|
|
2009/21/ES |
|
|
* |
||
|
|
2009/22/ES |
|
|
* |
Sklep Sveta z dne 8. decembra 2008 o imenovanju predsednika Vojaškega odbora Evropske unije |
|
|
|
PRIPOROČILA |
|
|
|
Komisija |
|
|
|
2009/23/ES |
|
|
* |
|
|
||
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna
UREDBE
14.1.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 9/1 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 18/2009
z dne 13. januarja 2009
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 14. januarja 2009.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 13. januarja 2009
Za Komisijo
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.
PRILOGA
Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Oznaka KN |
Oznaka tretjih držav (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
IL |
147,8 |
MA |
46,6 |
|
TN |
134,4 |
|
TR |
114,9 |
|
ZZ |
110,9 |
|
0707 00 05 |
JO |
155,5 |
MA |
110,0 |
|
TR |
138,7 |
|
ZZ |
134,7 |
|
0709 90 70 |
MA |
110,2 |
TR |
139,4 |
|
ZZ |
124,8 |
|
0805 10 20 |
EG |
53,5 |
IL |
54,9 |
|
MA |
65,0 |
|
TN |
47,4 |
|
TR |
64,9 |
|
ZZ |
57,1 |
|
0805 20 10 |
MA |
74,2 |
TR |
58,0 |
|
ZZ |
66,1 |
|
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90 |
CN |
59,6 |
EG |
91,8 |
|
IL |
69,9 |
|
TR |
57,2 |
|
ZZ |
69,6 |
|
0805 50 10 |
EG |
47,1 |
MA |
57,3 |
|
TR |
65,2 |
|
ZZ |
56,5 |
|
0808 10 80 |
CA |
87,4 |
CN |
64,4 |
|
MK |
28,8 |
|
US |
114,9 |
|
ZZ |
73,9 |
|
0808 20 50 |
CN |
54,2 |
US |
114,1 |
|
ZZ |
84,2 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
14.1.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 9/3 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 19/2009
z dne 13. januarja 2009
o izvajanju Uredbe (ES) št. 453/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o četrtletnih statističnih podatkih glede prostih delovnih mest v Skupnosti, v zvezi z opredelitvijo prostega delovnega mesta, referenčnih datumov za zbiranje podatkov, specifikacij prenosa podatkov in študij izvedljivosti
(Besedilo velja za EGP)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 453/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o četrtletnih statističnih podatkih glede prostih delovnih mest v Skupnosti (1) in zlasti drugega pododstavka člena 2(1) in členov 3(1), 5(1) in 7(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 453/2008 je določila skupni okvir za sistematično pripravo četrtletnih statističnih podatkov glede prostih delovnih mest v Skupnosti. |
(2) |
Potrebni so izvedbeni ukrepi v zvezi z opredelitvijo informacij, ki se zagotovijo, in referenčnih datumov, za katere se bodo informacije zbirale. |
(3) |
Treba je tudi podrobno določiti obliko, roke za prenos zahtevanih podatkov in datum za prvo referenčno četrtletje, ki se prenese. |
(4) |
V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 453/2008 je treba določiti ustrezen okvir za uvedbo vrste študij izvedljivosti, ki jih opravijo tiste države članice, ki imajo težave pri zagotavljanju podatkov za majhne enote in za določene dejavnosti. |
(5) |
Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropsko centralno banko. |
(6) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Opredelitve v zvezi s „prostim delovnim mestom“
Za namene uporabe člena 2(1) Uredbe (ES) št. 453/2008:
(a) |
„dejavni ukrepi pri iskanju ustreznega kandidata“ vključujejo:
|
(b) |
„določeno obdobje“ pomeni najdaljši čas, v katerem je prosto delovno mesto, ki naj bi ga zasedel primeren kandidat, na voljo. To obdobje je neomejeno; poroča se o vseh delovnih mestih, za katere se uporabljajo dejavni ukrepi na referenčni datum. |
Člen 2
Referenčni datumi
Države članice zagotovijo podatke o številu prostih delovnih mest in številu zasedenih delovnih mestih, kot je določeno v členu 2(1) in (2) Uredbe (ES) št. 453/2008, ki se lahko štejejo za reprezentativne za referenčno četrtletje. Priporočena načina za doseganje tega sta stalno zbiranje podatkov ali izračun reprezentativnega povprečja podatkov, zbranih za posebne referenčne datume.
Člen 3
Prenos podatkov
1. Države članice pošljejo podatke najkasneje 70 dni po koncu referenčnega četrtletja, razčlenjene v skladu s členom 1(2) Uredbe (ES) št. 453/2008, skupaj z ustreznimi metapodatki.
Države članice, katerih število zaposlenih predstavlja več kot 3 % celotne Evropske skupnosti, pošljejo zbirno število prostih delovnih mest in zasedenih delovnih mest ter ustrezne metapodatke najpozneje 45 dni po koncu referenčnega četrtletja.
Delež vsake države članice v zvezi s skupnim številom zaposlenih v ES se izračuna vsakih pet let na podlagi povprečja štirih četrtletij predhodnega koledarskega leta. V primeru pridružitve nove države članice se izvedejo ad hoc izračuni. Prvi izračun se nanaša na koledarsko leto pred letom sprejetja te uredbe. Vir za podatke o zaposlenih je raziskava delovne sile Evropske unije, predvidena z Uredbo Sveta (ES) št. 557/98 (2). Podatki se nanašajo na poslovne enote, ki jih zajema člen 1 Uredbe (ES) št. 453/2008.
Spremembe v zvezi z roki za pošiljanje za države, ki prvič presežejo prag 3 odstotkov, veljajo od prvega referenčnega četrtletja leta, ki sledi izračunu.
2. Ustrezni metapodatki se nanašajo posebej na informacije v zvezi z metodološkimi ali tehničnimi dogodki v četrtletju, ki je potrebno za razlago rezultatov, in na informacije o podatkovnih celicah, za katere se šteje, da niso dovolj zanesljive ali pa se ne smejo razkriti.
3. Države članice četrtletne podatke in ustrezne metapodatke Komisiji (Eurostatu) pošljejo v elektronski obliki. Pri prenosu se upoštevajo ustrezni standardi izmenjave, ki jih je odobril Odbor za statistični program. Komisija (Eurostat) zagotovi podrobno dokumentacijo v zvezi z odobrenimi standardi in smernice za njihovo izvajanje.
4. Prvi prenos podatkov se nanaša na prvo četrtletje leta, ki sledi letu začetka veljavnosti te uredbe.
Serije podatkov se pošljejo v naslednjih oblikah:
(a) |
neprilagojene; |
(b) |
desezonirane, v skladu z Uredbo Komisije o izvajanju Uredbe (ES) št. 453/2008 v zvezi s postopki za desezoniranje in poročili o kakovosti; in |
(c) |
na prostovoljni podlagi, v obliki serij trend cikla. |
Člen 4
Študije izvedljivosti
Okvir za uvedbo vrste študij izvedljivosti iz člena 7 Uredbe (ES) št. 453/2008 je določen v Prilogi.
Člen 5
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 13. januarja 2009
Za Komisijo
Joaquín ALMUNIA
Član Komisije
(1) UL L 145, 4.6.2008, str. 234.
(2) UL L 77, 14.3.1998, str. 3.
PRILOGA
Študija izvedljivosti, v kateri se ocenjuje, kako dobiti četrtletne statistične podatke glede prostih delovnih mest za oddelke O, P, Q, R in/ali S po splošni industrijski klasifikaciji gospodarskih dejavnosti (NACE Rev. 2)
Študija izvedljivosti države članice zajema zlasti:
1. |
prispevek posameznih gospodarskih aktivnosti v nacionalnem gospodarstvu, izražen s številom podjetij in deležem zaposlenih ali drugim ustreznim merilom; |
2. |
opis podobnosti in razlik v strukturi prostih delovnih mest in razvoju teh gospodarskih aktivnosti v primerjavi s strukturo prostih delovnih mest in razvojem za oddelke NACE od B do N (NACE Rev. 2). |
Možnosti
Treba je oceniti različne možnosti za pridobitev števila prostih delovnih mest in števila zasedenih delovnih mest za oddelke NACE O, P, Q, R in/ali S (NACE Rev. 2). Upoštevati je treba naslednje možne vire podatkov:
(a) |
obstoječe zbirke podatkov; |
(b) |
upravne vire; |
(c) |
postopke statističnega ocenjevanja; |
(d) |
nove zbirke podatkov. |
Ocena vsake od teh možnosti navaja tehnične in pravne vidike, ki so z njo povezani, vključno s: časovno razporeditvijo izvajanja; pričakovano statistično kakovostjo rezultatov; pričakovanimi stroški zagona in delovanja zbiranja podatkov, izraženimi v eurih in v številu ustreznih oseb, zaposlenih za polni delovni čas; stroškom raziskane enote; oceno stroškov morebitnih dodatnih obremenitev podjetij; morebitnimi tveganji ali negotovostjo; pa tudi posebnimi prednostmi ali slabostmi. Stroški in kakovost se primerjajo z obstoječo zbirko podatkov za oddelke od B do N.
Priporočilo
Na podlagi ocene različnih možnosti se predlaga najustreznejši pristop.
Izvajanje
Zagotovijo se podrobnosti o predlaganem izvedbenem načrtu, vključno z datumi začetka in zaključka specifičnih faz.
Države članice, ki izvajajo študije izvedljivosti
Naslednje države članice izvajajo študije izvedljivosti, da ocenijo, kako dobiti četrtletne podatke glede prostih delovnih mest, opredeljene v členu 2 Uredbe (ES) št. 453/2008, za oddelke NACE O, P, Q, R in/ali S (NACE Rev. 2):
— |
Danska |
— |
Nemčija |
— |
Španija |
— |
Francija |
— |
Italija |
— |
Malta |
— |
Avstrija. |
Študija izvedljivosti, v kateri se ocenjuje, kako dobiti četrtletne statistične podatke glede prostih delovnih mest za poslovne enote z manj kot desetimi zaposlenimi
Študija izvedljivosti države članice zajema zlasti:
1. |
prispevek posameznih vrst podjetij v nacionalnem gospodarstvu, izražen s številom podjetij in deležem zaposlenih ali drugim ustreznim merilom; |
2. |
opis podobnosti in razlik v strukturi prostih delovnih mest in razvoju teh vrst podjetij v primerjavi s strukturo prostih delovnih mest in razvojem v podjetjih z desetimi ali več zaposlenimi. |
Možnosti
Treba je oceniti različne možnosti za pridobitev števila prostih delovnih mest in števila zasedenih delovnih mest za podjetja z manj kot desetimi zaposlenimi. Upoštevati je treba naslednje možne vire podatkov:
(a) |
obstoječe zbirke podatkov; |
(b) |
upravne vire; |
(c) |
postopke statističnega ocenjevanja; |
(d) |
nove zbirke podatkov. |
Ocena vsake od teh možnosti navaja podrobnosti s tem povezanih tehničnih in pravnih vprašanj, vključno s: časovno razporeditvijo izvajanja; pričakovano statistično kakovostjo rezultatov; pričakovanimi stroški zagona in delovanja zbiranja podatkov, izraženimi v eurih in v številu ustreznih oseb, zaposlenih za polni delovni čas; stroškom raziskane enote; oceno stroškov morebitnih dodatnih obremenitev podjetij; morebitnimi tveganji ali negotovostjo; pa tudi posebnimi prednostmi ali slabostmi. Stroški in kakovost se primerjajo z obstoječo zbirko podatkov za podjetja z desetimi ali več zaposlenimi.
Priporočilo
Na podlagi ocene različnih možnosti se predlaga najustreznejši pristop.
Izvajanje
Zagotovijo se podrobnosti o predlaganem izvedbenem načrtu, vključno z datumi začetka in zaključka specifičnih faz.
Države članice, ki izvajajo študije izvedljivosti
Naslednje države članice izvajajo študije izvedljivosti, da ocenijo, kako dobiti četrtletne podatke glede prostih delovnih mest, opredeljene v členu 2 Uredbe (ES) št. 453/2008, za poslovne enote z manj kot desetimi zaposlenimi:
— |
Danska |
— |
Francija |
— |
Italija |
— |
Malta. |
14.1.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 9/7 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 20/2009
z dne 13. januarja 2009
o sprejetju specifikacij priložnostnega modula za leto 2010 o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, predvidenega z Uredbo Sveta (ES) št. 577/98
(Besedilo velja za EGP)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 z dne 9. marca 1998 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti (1) in zlasti člena 4(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 365/2008 z dne 23. aprila 2008 o sprejetju programa priložnostnih modulov, ki zajemajo leta 2010, 2011 in 2012, za vzorčno raziskavo delovne sile, predvideno z Uredbo Sveta (ES) št. 577/98 (2), vsebuje priložnostni modul za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. |
(2) |
Odločba Sveta 2008/618/ES z dne 15. julija 2008 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), Načrt za enakost med ženskami in moškimi (4) Evropske komisije in Evropski pakt za enakost med spoloma (5) države članice spodbujajo, da sprejmejo ukrepe za boljše ravnotežje med poklicnim in družinskim življenjem za vse, kar zadeva varstvo otrok, oskrbo drugih vzdrževanih oseb in spodbujanje starševskega dopusta tako za ženske kot za moške. Zato je za spremljanje napredka pri doseganju ciljev evropske strategije zaposlovanja in merjenje učinka novejših politik na tem področju potreben izčrpen in primerljiv niz podatkov o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. |
(3) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Podroben seznam podatkov, ki jih je treba zbrati v letu 2010 v okviru priložnostnega modula o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, je opredeljen v Prilogi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 13. januarja 2009
Za Komisijo
Joaquín ALMUNIA
Član Komisije
(1) UL L 77, 14.3.1998, str. 3.
(2) UL L 112, 24.4.2008, str. 22.
(3) UL L 198, 26.7.2008, str. 47.
(4) COM(2006) 92 konč.
(5) Sklepi predsedstva – zasedanje Evropskega sveta v Bruslju 23.–24. marca 2006.
PRILOGA
RAZISKAVA DELOVNE SILE
Specifikacije priložnostnega modula 2010 o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja
1. |
Zadevne države članice in regije: vse. |
2. |
Spremenljivke se šifrirajo na naslednji način: Označevanje spremenljivk raziskave delovne sile v stolpcu „Filter“ se nanaša na Prilogo III k Uredbi Komisije (ES) št. 377/2008 z dne 25. aprila 2008 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti v zvezi s šifriranjem, ki se od leta 2009 dalje uporablja za posredovanje podatkov, o uporabi podvzorca za zbiranje podatkov o strukturnih spremenljivkah in opredelitvi referenčnih četrtletij (1).
|
DIREKTIVE
14.1.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 9/12 |
DIREKTIVA SVETA 2008/118/ES
z dne 16. decembra 2008
o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 93 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (3) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so predvidene dodatne spremembe, bi jo bilo treba zaradi jasnosti nadomestiti. |
(2) |
Pogoji za obračunavanje trošarine za blago, zajeto v Direktivi 92/12/EGS, v nadaljnjem besedilu „trošarinsko blago“, bi morali ostati usklajeni, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga. |
(3) |
Primerno je določiti trošarinsko blago, za katero se uporablja ta direktiva, in se zato sklicevati na Direktivo Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (4), Direktivo Sveta 92/80/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na predelani tobak razen cigaret (5), Direktivo Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (6), Direktivo Sveta 92/84/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače (7), Direktivo Sveta 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov (8) in Direktivo Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (9). |
(4) |
Trošarinsko blago je lahko obdavčeno z drugimi posrednimi davki za posebne namene. Da pa ne bi ogrozili koristnih učinkov pravil Skupnosti glede posrednih davkov, bi morale v takih primerih države članice izpolnjevati nekatere bistvene elemente navedenih pravil. |
(5) |
Da bi zagotovili prosto gibanje, obdavčenje blaga, ki ni trošarinsko blago, ne bi smelo povzročiti formalnosti, povezane s prestopom mej. |
(6) |
Treba je zagotoviti uporabo formalnosti, kadar gre za gibanje trošarinskega blaga z ozemelj, ki so opredeljena kot del carinskega območja Skupnosti, vendar so izvzeta iz področja te direktive, na ozemlja, ki so opredeljena enako, vendar se za njih ta direktiva uporablja. |
(7) |
Ker odložni postopki iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (10) določajo ustrezno spremljanje trošarinskega blaga, za katero veljajo določbe navedene uredbe, ni potrebna ločena uporaba sistema spremljanja trošarin, dokler za trošarinsko blago velja carinski odložni postopek ali režim Skupnosti. |
(8) |
Ker je za pravilno delovanje notranjega trga še vedno potrebno, da so koncept trošarine in pogoji za njeno plačilo enaki v vseh državah članicah, je treba na ravni Skupnosti jasno določiti, kdaj se trošarinsko blago sprosti za porabo in kdo je davčni zavezanec za plačilo trošarine. |
(9) |
Ker je trošarina davek na porabo nekega blaga, se ne bi smela zaračunavati za trošarinsko blago, ki je bilo v določenih okoliščinah uničeno ali nepovratno izgubljeno. |
(10) |
Režim za pobiranje in vračanje trošarine vpliva na pravilno delovanje notranjega trga, zato bi moral slediti nediskriminacijskim merilom. |
(11) |
V primeru nepravilnosti bi bilo treba trošarino zaračunati v državi članici, na ozemlju katere je bila storjena nepravilnost, ki je povzročila sprostitev v porabo, če pa ni mogoče ugotoviti, kje je bila nepravilnost storjena, pa v državi članici, kjer so jo odkrili. Če trošarinsko blago ne prispe v namembni kraj, nepravilnost pa ni bila odkrita, bi bilo treba šteti, da je bila nepravilnost storjena v odpremni državi članici. |
(12) |
Poleg primerov vračila, določenih v tej direktivi, bi morale države članice imeti možnost, kadar jim to omogoča namen te direktive, da lahko vrnejo trošarino, plačano za trošarinsko blago, sproščeno v porabo. |
(13) |
Pravila in pogoji za dobave, ki so oproščene plačila trošarine, bi morali ostati usklajeni. Za plačila trošarine oproščeno dobavo organizacijam v drugih državah članicah bi bilo treba uporabljati potrdilo o oprostitvi. |
(14) |
Jasno je treba opredeliti, kdaj je dovoljena brezcarinska prodaja potnikom, ki zapuščajo ozemlje Skupnosti, da ne bi prišlo do utaj in zlorab. Ker se osebe, ki potujejo po kopnem, lahko gibljejo pogosteje in svobodneje v primerjavi z osebami, ki potujejo z letalom ali ladjo, je tveganje, da potnik ne bo spoštoval določb glede uvoza brez davka in trošarine, posledično pa breme carinskih organov zaradi nadzora bistveno večje pri potovanju po kopnem. Zato je primerno določiti, da prodaja brez plačila trošarine na kopenskih mejah ne bi smela biti dovoljena, kar že velja v večini držav članic. Vendar bi morali določiti prehodno obdobje, v katerem bi države članice lahko še naprej uporabljale oprostitev plačila trošarine za blago, ki ga prodajajo brezcarinske prodajalne na kopenskih mejah s tretjo državo. |
(15) |
Da se zagotovi pobiranje davčnega dolga, je treba izvajati preglede v obratih za proizvodnjo in skladiščenje, zato je treba za olajšanje takih pregledov ohraniti sistem skladišč, ki ga odobrijo pristojni organi. |
(16) |
Določiti je treba tudi zahteve, v skladu s katerimi bi morali ravnati imetniki trošarinskih skladišč in trgovci brez statusa imetnika trošarinskega skladišča. |
(17) |
Za trošarinsko blago bi bilo treba pred sprostitvijo v porabo zagotoviti, da se lahko giba znotraj Skupnosti pod režimom odloga plačila trošarine. Tako gibanje bi bilo treba dovoliti od trošarinskega skladišča do različnih namembnih krajev, zlasti do drugega trošarinskega skladišča, pa tudi do krajev, ki se v tej direktivi obravnavajo enako. |
(18) |
Gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine bi bilo treba dovoliti tudi od kraja njihovega uvoza do omenjenih namembnih krajev in v skladu s tem bi bilo treba sprejeti določbe v zvezi s statusom oseb, ki lahko odpremljajo blago od navedenega kraja uvoza, ne pa tudi skladiščijo. |
(19) |
Da se zagotovi plačilo trošarine v primeru nezaključenega postopka trošarinskega gibanja, bi morale države članice zahtevati zavarovanje, ki naj bi ga predložil imetnik trošarinskega odpremnega skladišča ali registrirani pošiljatelj ali, če odpremna država članica to dovoljuje, katera koli druga oseba, vključena v gibanje blaga, v skladu s pogoji, ki jih določijo države članice. |
(20) |
Za zagotovitev pobiranja davkov po stopnjah, ki jih določijo države članice, bi morali pristojni organi imeti možnost, da sledijo gibanju trošarinskega blaga, zato bi bilo treba sprejeti določbe za spremljanje takega blaga. |
(21) |
V ta namen je primerno uporabljati računalniško podprt sistem, ki je bil uveden na podlagi Odločbe št. 1152/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003 o informatizaciji gibanja in nadzora trošarinskih izdelkov (11). V nasprotju s podatki na papirju uporaba tega sistema omogoča, da se hitreje opravijo potrebne formalnosti, in olajša spremljanje gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine. |
(22) |
Primerno je določiti postopek, na podlagi katerega trgovci obveščajo davčne organe držav članic o poslanih ali prejetih pošiljkah trošarinskega blaga. Upoštevati bi bilo treba položaj nekaterih prejemnikov, ki niso povezani v računalniško podprt sistem, vendar kljub temu lahko prejemajo trošarinsko blago, ki se giba pod režimom odloga plačila trošarine. |
(23) |
Da se zagotovi pravilno izvajanje pravil, povezanih z gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine, bi bilo treba razjasniti pogoje za začetek in konec gibanja ter za prenehanje odgovornosti. |
(24) |
Treba je določiti postopke, ki se uporabljajo v primeru, ko računalniško podprt sistem ni na voljo. |
(25) |
Za namene poenostavitve bi bilo treba državam članicam dovoliti, da določijo poseben režim za gibanje trošarinskega blaga z odlogom plačila trošarine, ki se v celoti izvaja na njihovem ozemlju, ali sklenejo dvostranske sporazume z drugimi državami članicami. |
(26) |
Brez spreminjanja njihove splošne strukture je primerno razjasniti pravila obdavčenja in postopkovna pravila, ki se nanašajo na gibanje blaga, za katero je že bila plačana trošarina v državi članici. |
(27) |
Za trošarinsko blago, ki ga nabavijo fizične osebe za lastno uporabo in ga same prevažajo v drugo državo članico, bi se morala trošarina plačati v državi članici, kjer je bilo blago nabavljeno, v skladu z načelom, ki ureja notranji trg. |
(28) |
V primerih, kadar se trošarinsko blago po sprostitvi za porabo v državi članici skladišči v komercialne namene v drugi državi članici, je treba določiti, da nastane obveznost za plačilo trošarine v drugi državi članici. Zato bi bilo treba zlasti opredeliti pojem „komercialni namen“. |
(29) |
Kadar kupijo trošarinsko blago osebe, ki niso imetniki trošarinskih skladišč ali registrirani prejemniki in ki ne opravljajo samostojne gospodarske dejavnosti, in ga neposredno ali posredno pošlje ali prevaža prodajalec ali nekdo v njegovem imenu, bi se morala trošarina plačati v namembni državi članici, treba pa bi bilo določiti postopek, v skladu s katerim mora ravnati prodajalec. |
(30) |
Da bi se izognili navzkrižju interesov med državami članicami in dvojni obdavčitvi v primerih, ko se trošarinsko blago, ki je že sproščeno za porabo v eni državi članici, giba znotraj Skupnosti, bi bilo treba sprejeti določbe za primere nepravilnosti v zvezi s trošarinskim blagom po njegovi sprostitvi za porabo. |
(31) |
Države članice bi morale imeti možnost zagotoviti, da je blago, ki je sproščeno za porabo, označeno z davčnimi ali nacionalnimi identifikacijskimi oznakami. Uporaba teh oznak ne bi smela ovirati trgovine znotraj Skupnosti. Ker uporaba teh oznak ne bi smela povzročiti dvojne obdavčitve, bi bilo treba jasno opredeliti, da mora država članica, ki je izdala oznake, vrniti, odpustiti ali sprostiti vsak znesek, ki je bil plačan ali zajamčen za pridobitev takšnih oznak, če je obveznost plačila trošarine nastala ali je bila trošarina pobrana v drugi državi članici. Da pa bi se izognili vsakršni zlorabi, bi morale države članice, ki so izdale te oznake, imeti možnost predpisati, da je treba za vračilo, odpustitev ali sprostitev predložiti dokazila o njihovem umiku ali uničenju. |
(32) |
Uporaba običajnih zahtev glede gibanja in spremljanja trošarinskega blaga bi lahko pomenilo nesorazmerno administrativno obremenitev za male proizvajalce vina. Zato bi morale imeti države članice možnost, da te proizvajalce oprostijo nekaterih zahtev. |
(33) |
Upoštevati bi bilo treba dejstvo, da za trošarinsko blago, ki se uporablja za oskrbo ladij in zrakoplovov, še ni bil najden primeren skupni pristop. |
(34) |
Kar zadeva trošarinsko blago, ki se uporablja za gradnjo in vzdrževanje čezmejnih mostov med državami članicami, bi morale te države članice zaradi zmanjšanja upravnega bremena imeti možnost sprejeti ukrepe, ki odstopajo od običajnih pravil in postopkov za trošarinsko blago, ki se giblje iz ene države članice v drugo. |
(35) |
Ukrepe za izvajanje te direktive bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (12). |
(36) |
Da bi omogočili obdobje prilagoditve elektronskemu nadzornemu sistemu za gibanje blaga z odlogom plačila trošarine, bi morale imeti države članice možnost, da izkoristijo prehodno obdobje, v katerem se tako gibanje lahko še naprej izvaja v skladu s formalnostmi, določenimi v Direktivi 92/12/EGS. |
(37) |
Ker ciljev te direktive, to je zagotavljanja skupnega režima v zvezi z nekaterimi vidiki trošarine, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja – |
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
1. Ta direktiva določa splošni režim za trošarino, ki neposredno ali posredno zadeva porabo naslednjega blaga (v nadaljnjem besedilu „trošarinsko blago“):
(a) |
energenti in električna energija, zajeti v Direktivi 2003/96/ES; |
(b) |
alkohol in alkoholne pijače, zajeti v direktivah 92/83/EGS in 92/84/EGS; |
(c) |
tobačni izdelki, zajeti v direktivah 95/59/ES, 92/79/EGS in 92/80/EGS. |
2. Države članice lahko pobirajo druge posredne davke na trošarinsko blago za posebne namene, če so ti davki skladni z davčnimi pravili Skupnosti, ki se uporabljajo za trošarino ali davek na dodano vrednost, glede določanja davčne osnove, izračunavanja davka, davčne obveznosti in davčnega nadzora, ta pravila pa ne vključujejo določb o oprostitvah.
3. Države članice lahko pobirajo davke na:
(a) |
proizvode, ki niso trošarinsko blago; |
(b) |
opravljanje storitev, vključno s tistimi, ki se nanašajo na trošarinsko blago in jih ni mogoče označiti za prometne davke. |
Vendar pa pobiranje takih davkov pri trgovanju med državami članicami ne sme povzročati formalnosti, povezanih s prestopom meje.
Člen 2
Za trošarinsko blago velja obveznost plačila trošarine ob:
(a) |
njegovi proizvodnji, po potrebi vključno s pridobivanjem na ozemlju Skupnosti; |
(b) |
njegovem uvozu na ozemlje Skupnosti. |
Člen 3
1. Formalnosti, določene v carinskih določbah Skupnosti za vstop blaga na carinsko območje Skupnosti, se smiselno uporabljajo za vstop trošarinskega blaga v Skupnost z ozemlja iz člena 5(2).
2. Formalnosti, določene v carinskih določbah Skupnosti za izstop blaga s carinskega območja Skupnosti, se smiselno uporabljajo za izstop trošarinskega blaga iz Skupnosti na ozemlje iz člena 5(2).
3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se Finski dovoli, da za gibanja trošarinskega blaga na svojem ozemlju v skladu s členom 4(2) in ozemljih iz člena 5(2)(c) uporablja enake postopke, kot so tisti, ki se uporabljajo za taka gibanja na njenem ozemlju v skladu s členom 4(2).
4. Poglavji III in IV se ne uporabljata za trošarinsko blago, za katero velja carinski odložni postopek ali ureditev.
Člen 4
V tej direktivi in v njenih izvedbenih določbah se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. |
„imetnik trošarinskega skladišča“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima dovoljenje pristojnih organov države članice, da pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti proizvaja, predeluje, skladišči, prejema in odpremlja trošarinsko blago pod režimom odloga plačila trošarine v trošarinskem skladišču; |
2. |
„država članica“ in „ozemlje države članice“ pomeni ozemlje vsake države članice Skupnosti, za katero velja Pogodba, v skladu s členom 299 Pogodbe, z izjemo tretjih ozemelj; |
3. |
„Skupnost“ in „ozemlje Skupnosti“ pomeni ozemlja držav članic, kakor so določena v točki 2; |
4. |
„tretje ozemlje“ pomeni ozemlja iz člena 5(2) in (3); |
5. |
„tretja država“ pomeni vsako državo ali ozemlje, za katero se Pogodba ne uporablja; |
6. |
„carinski odložni postopek ali režim“ pomeni kateri koli posebni postopek, določen v Uredbi (EGS) št. 2913/92, ki se nanaša na carinski nadzor in se izvaja ob vstopu blaga držav nečlanic na carinsko območje Skupnosti, začasno hrambo, proste cone ali prosta skladišča ter katero koli ureditev, določeno v členu 84(1)(a) navedene uredbe; |
7. |
„režim odloga plačila trošarine“ pomeni davčni režim, ki se uporablja za proizvodnjo, predelavo, skladiščenje ali gibanje trošarinskega blaga, za katero ne velja carinski odložni postopek in pri katerem je plačilo trošarine odloženo; |
8. |
„uvoz trošarinskega blaga“ pomeni vstop trošarinskega blaga na območje Skupnosti, razen če se določi, da je blago ob vstopu na območje Skupnost predmet carinskega odložnega postopka ali režima, oziroma sproščeno iz carinskega odložnega postopka ali režima; |
9. |
„registrirani prejemnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ji pristojni organi namembne države članice izdajo dovoljenje pod pogoji, ki jih določijo navedeni organi, da pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti prejme trošarinsko blago, ki se giblje/potuje iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine; |
10. |
„registrirani pošiljatelj“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ji pristojni organi države članice uvoza izdajo dovoljenje, da pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti in pod pogoji, ki jih določijo navedeni organi, odpremlja le trošarinsko blago pod režimom odloga plačila trošarine ob sprostitvi v prosti promet v skladu s členom 79 Uredbe (EGS) št. 2913/92; |
11. |
„trošarinsko skladišče“ pomeni kraj, kjer imetnik trošarinskega skladišča pri svojem poslovanju trošarinsko blago proizvaja, predeluje, skladišči, prejema ali odpremlja pod režimom odloga plačila trošarine, ob upoštevanju nekaterih pogojev, ki jih določijo pristojni organi države članice, v kateri se nahaja trošarinsko skladišče. |
Člen 5
1. Ta direktiva in direktive iz člena 1 se uporabljajo za ozemlje Skupnosti.
2. Ta direktiva in direktive iz člena 1 se ne uporabljajo za naslednja ozemlja, ki so del carinskega območja Skupnosti:
(a) |
Kanarski otoki; |
(b) |
francoski čezmorski departmaji; |
(c) |
Ålandski otoki; |
(d) |
Kanalski otoki. |
3. Ta direktiva in direktive iz člena 1 se ne uporabljajo za ozemlja iz člena 299(4) Pogodbe, niti za druga naslednja ozemlja, ki niso del carinskega območja Skupnosti:
(a) |
otok Heligoland; |
(b) |
območje Büsingen; |
(c) |
Ceuta; |
(d) |
Melilla; |
(e) |
Livigno; |
(f) |
Campione d'Italia; |
(g) |
italijanski del Luganskega jezera; |
4. Španija lahko z uradno izjavo sporoči, da se od prvega dne drugega meseca po vložitvi take izjave za Kanarske otoke uporabljajo ta direktiva in direktive iz člena 1 za vse trošarinsko blago ali nekatere izdelke iz člena 1, ob upoštevanju ukrepov za prilagoditev veliki oddaljenosti Kanarskih otokov.
5. Francija lahko z uradno izjavo sporoči, da se od prvega dne drugega meseca po vložitvi take izjave za francoske čezmorske departmaje uporabljajo ta direktiva in direktive iz člena 1 za vse trošarinsko blago ali nekatere izdelke iz člena 1, ob upoštevanju ukrepov za prilagoditev veliki oddaljenosti departmajev.
6. Z določbami te direktive Grčiji ni preprečena ohranitev posebnega statusa gore Atos, ki je zagotovljen s členom 105 grške ustave.
Člen 6
1. Glede na konvencije in pogodbe, sklenjene s Francijo, Italijo, Ciprom in Združenim kraljestvom, se Kneževina Monako, San Marino in suverene cone Združenega kraljestva Akrotiri in Dhekelia in otok Man pri uporabi te direktive ne obravnavajo kot tretje države.
2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi, da se gibanje trošarinskega blaga, ki
(a) |
izhaja iz Kneževine Monako ali je namenjeno tja, obravnava kot gibanje, ki izhaja iz Francije ali je tja namenjeno; |
(b) |
izhaja iz San Marina ali je namenjeno tja, obravnava kot gibanje, ki izhaja iz Italije ali je tja namenjeno; |
(c) |
izhaja iz suverenih con Združenega kraljestva Akrotiri in Dhekelia ali je namenjeno tja, obravnava kot gibanje, ki izhaja s Cipra ali je tja namenjeno; |
(d) |
izhaja z otoka Man ali je namenjeno tja, obravnava kot gibanje, ki izhaja iz Združenega kraljestva ali je tja namenjeno. |
3. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi, da se gibanje trošarinskega blaga, ki izhaja iz Jungholza in Mittelberga (Kleines Walsertal) ali je namenjeno tja, obravnava kot gibanje, ki izhaja iz Nemčije ali je tja namenjeno.
POGLAVJE II
OBVEZNOST PLAČILA, POVRAČILO, OPROSTITEV TROŠARINE
ODDELEK 1
Kraj in čas obveznosti za plačilo
Člen 7
1. Obveznost za plačilo trošarine nastane ob sprostitvi v porabo in v državi članici, kjer se to zgodi.
2. V tej direktivi „sprostitev v porabo“ pomeni:
(a) |
odprema trošarinskega blaga, vključno z nepravilno odpremo, iz režima odloga plačila trošarine; |
(b) |
skladiščenje trošarinskega blaga zunaj režima odloga plačila trošarine, pri katerem se trošarina v skladu z veljavnimi določbami prava Skupnosti in nacionalne zakonodaje ne pobira; |
(c) |
proizvodnja trošarinskega blaga, vključno z nepravilno proizvodnjo, zunaj režima odloga plačila trošarine; |
(d) |
uvoz trošarinskega blaga, vključno z nepravilnim uvozom, razen če se za trošarinsko blago takoj po uvozu začne režim odloga plačila trošarine. |
3. Trošarine se sprostijo v porabo:
(a) |
v primerih iz člena 17(1)(a)(ii), ko registrirani prejemnik prejme trošarinsko blago; |
(b) |
v primerih iz člena 17(1)(a)(iv), ko prejemnik prejme trošarinsko blago; |
(c) |
v primerih iz člena 17(2), ko se trošarinsko blago prejme na kraju neposredne dobave. |
4. Trošarinsko blago, ki je v režimu odloga plačila trošarine in je popolnoma uničeno ali nepovratno izgubljeno zaradi same narave blaga, nepredvidljivih okoliščin, višje sile ali soglasja pristojnih organov države članice, se ne šteje za sprostitev v porabo.
Za namene te direktive se blago šteje za popolnoma uničeno ali nepovratno izgubljeno, kadar ga kot trošarinsko blago ni več mogoče uporabljati.
V primeru popolnega uničenja ali nepovratne izgube se pristojnim organom države članice, v kateri je prišlo do popolnega uničenja ali nepovratne izgube zadevnega trošarinskega blaga, ali – če ni mogoče ugotoviti, kje se je blago izgubilo – v kateri je bilo blago najdeno, predloži ustrezno dokazilo.
5. Vsaka država članica določi svoja pravila in pogoje, v skladu s katerimi se opredelijo v odstavku 4 navedene izgube.
Člen 8
1. Oseba, ki postane zavezanec za plačilo trošarine, je:
(a) |
v zvezi z odpremo trošarinskega blaga iz režima odloga plačila trošarine iz člena 7(2)(a):
|
(b) |
v zvezi s skladiščenjem trošarinskega blaga iz člena 7(2)(b): oseba, ki skladišči trošarinsko blago ali katera koli druga oseba, vključena v njegovo skladiščenje; |
(c) |
v zvezi s proizvodnjo trošarinskega blaga iz člena 7(2)(c): oseba, ki proizvaja trošarinsko blago ali, v primeru nepravilne proizvodnje, katera koli druga oseba, vključena v njegovo proizvodnjo; |
(d) |
v zvezi z uvozom trošarinskega blaga iz člena 7(2)(d): oseba, ki prijavi trošarinsko blago ali v imenu katere se to blago prijavi ob uvozu oziroma, v primeru nepravilnega uvoza, katera koli druga oseba, povezana z uvozom. |
2. Kadar je več oseb zavezanih plačilu enega trošarinskega dolga, so te solidarno zavezane k plačilu takšnega dolga.
Člen 9
Uporabljajo se tisti pogoji obveznosti plačila in stopnje trošarine, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine v državi članici, kjer se blago sprosti v porabo.
Trošarina se obračuna in pobere, ter, kadar je to primerno, vrne ali odpusti v skladu s postopki posamezne države članice. Države članice uporabljajo enake postopke za domače blago in blago iz drugih držav članic.
Člen 10
1. Če je med gibanjem trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine prišlo do nepravilnosti, zaradi česar je bilo trošarinsko blago sproščeno v porabo v skladu s členom 7(2)(a), se trošarinsko blago sprosti v porabo v državi članici, kjer se je nepravilnost zgodila.
2. Če se je med gibanjem trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine odkrila nepravilnost, zaradi česar je bilo trošarinsko blago sproščeno v porabo v skladu s členom 7(2)(a), in ni mogoče ugotoviti, kje je prišlo do nepravilnosti, velja, da se je zgodila v državi članici in v času, ko je bila ugotovljena.
3. V primerih iz odstavkov 1 in 2 obvestijo pristojni organi države članice, v kateri je bilo blago sproščeno v porabo ali šteje, da je bilo sproščeno v porabo, pristojne organe odpremne države članice.
4. Če trošarinsko blago pod režimom odloga plačila trošarine ne prispe v namembni kraj in če med gibanjem ni bila odkrita nobena nepravilnost, zaradi česar bi bilo trošarinsko blago sproščeno v porabo v skladu s členom 7(2)(a), velja, da je bila nepravilnost storjena v odpremni državi članici in v trenutku, ko se je gibanje začelo, razen če se v štirih mesecih po začetku gibanja v skladu s členom 20(1) pristojnim organom odpremne države članice predloži dokaz o koncu gibanja v skladu s členom 20(2) ali o kraju, kjer je bila nepravilnost storjena.
Če oseba, ki je zagotovila plačilo v skladu s členom 18, ni vedela, da blago ni prispelo v namembni kraj, ali pa obstaja možnost, da tega ni vedela, se ji odobri enomesečni rok od dneva, ko ji pristojni organi odpremne države članice to sporočijo, da bi lahko predložila dokaz o koncu gibanja v skladu s členom 20(2) oziroma o kraju, kjer je bila nepravilnost storjena.
5. Če pa se v primerih iz odstavkov 2 in 4 pred potekom treh let od začetka gibanja v skladu s členom 20(1) ugotovi, v kateri državi članici se je dejansko zgodila nepravilnost, se uporabijo določbe iz odstavka 1.
V teh primerih pristojni organi države članice, v kateri se je zgodila nepravilnost, obvestijo pristojne organe države članice, v kateri se je trošarina pobrala, ti pa jo povrnejo ali odpustijo, takoj ko druga država članica predloži dokaz, da je trošarino pobrala.
6. Za namene tega člena „nepravilnost“ pomeni okoliščine med gibanjem trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, zaradi katerih se gibanje oziroma del gibanja trošarinskega blaga ni končalo v skladu s členom 20(2), razen okoliščine iz člena 7(4).
ODDELEK 2
Povračilo in odpustitev
Člen 11
Poleg primerov iz členov 33(6), 36(5) ter 38(3) ter členov iz direktiv, navedenih v členu 1, lahko pristojni organi države članice, v kateri je bilo to blago sproščeno v porabo v primerih, ki jih je določila država članica, in v skladu s pogoji, ki jih države članice določijo, da bi preprečile kakršno koli utajo ali zlorabo, trošarino na trošarinsko blago, sproščeno v porabo, na zahtevo zadevne osebe povrnejo ali odpustijo.
Tako vračilo ali odpustitev ne smeta povzročiti oprostitev, razen tistih, določenih v členu 12 in v kateri od direktiv iz člena 1.
ODDELEK 3
Oprostitve
Člen 12
1. Trošarina se ne plačuje za trošarinsko blago, namenjeno:
(a) |
da se uporabi v okviru diplomatskih ali konzularnih odnosov; |
(b) |
da ga uporabijo mednarodne organizacije, ki jih javne oblasti države članice gostiteljice priznajo kot take, in člani takšnih organizacij v mejah in pod pogoji, določenimi v mednarodnih konvencijah o ustanovitvi teh organizacij ali v sporazumih o sedežu; |
(c) |
da ga uporabijo oborožene sile vsake države članice Severnoatlantske pogodbe, ki ni država članica, v kateri nastane obveznost plačila trošarine, za potrebe teh sil, civilnega osebja, ki jih spremlja, ali za oskrbo njihovih menz in kantin; |
(d) |
da ga uporabijo oborožene sile Združenega kraljestva, ki so v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Republike Ciper z dne 16. avgusta 1960 nameščene na Cipru, za potrebe teh sil, civilnega osebja, ki jih spremlja, ali za oskrbo njihovih menz in kantin; |
(e) |
da se porabi v skladu s sporazumom, sklenjenim s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, če je tak sporazum dovoljen ali potrjen glede oprostitve plačila davka na dodano vrednost. |
2. Za oprostitve veljajo pogoji in omejitve, ki jih določi država članica gostiteljica. Države članice lahko odobrijo oprostitve kot vračilo trošarine.
Člen 13
1. Brez poseganja v člen 21(1) trošarinsko blago, ki je pod režimom odloga plačila trošarine namenjeno prejemniku iz člena 12(1), spremlja potrdilo o oprostitvi.
2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 43(2) določi obliko in vsebino potrdila o oprostitvi.
3. Postopek iz členov 21 do 27 se ne uporablja za gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, namenjenega oboroženim silam iz člena 12(1)(c), za katerega velja postopek, ki neposredno temelji na Severnoatlantski pogodbi.
Vendar države članice lahko določijo, da se postopek iz členov 21 do 27 uporablja za takšna gibanja, ki se odvijajo izključno na njihovem ozemlju ali – po dogovoru med zadevnimi državami članicami – med njihovimi ozemlji.
Člen 14
1. Države članice lahko oprostijo plačilo trošarine za trošarinsko blago, ki ga dobavijo brezcarinske prodajalne in ga potniki na poletu ali morski plovbi v osebni prtljagi odnesejo na tretje ozemlje ali v tretjo državo.
2. Blago, dobavljeno na letalu ali ladji med poletom ali morsko plovbo na tretje ozemlje ali v tretjo državo, se obravnava enako kakor blago, ki ga dobavljajo brezcarinske prodajalne.
3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se oprostitve iz odstavkov 1 in 2 uporabljajo tako, da se preprečijo morebitne utaje, izogibanja ali zlorabe.
4. Države članice, ki imajo 1. julija 2008 brezcarinske prodajalne, ki se ne nahajajo na letališču ali v pristanišču, lahko do 1. januarja 2017 oprostijo plačilo trošarine za trošarinsko blago, ki ga dobavijo brezcarinske prodajalne in ga potniki v osebni prtljagi odnesejo na tretje ozemlje ali v tretjo državo.
5. V tem členu se uporabljajo naslednje opredelitve:
(a) |
„brezcarinska prodajalna“ pomeni vsako poslovalnico na letališču ali v pristanišču, ki izpolnjuje pogoje, ki jih določijo pristojni organi držav članic, zlasti na podlagi odstavka 3; |
(b) |
„potnik, ki potuje na tretje ozemlje ali v tretjo državo“ pomeni vsakega potnika z dokumentom za potovanje po zraku ali morju, ki dokazuje, da je neposredni končni namembni kraj letališče ali pristanišče na tretjem ozemlju ali v tretji državi. |
POGLAVJE III
PROIZVODNJA, PREDELAVA IN SKLADIŠČENJE
Člen 15
1. Vsaka država članica določi pravila glede proizvodnje, predelave in skladiščenja trošarinskega blaga, za katero velja ta direktiva.
2. Proizvodnja, predelava in skladiščenje trošarinskega blaga, za katerega trošarina še ni plačana, se opravljajo v trošarinskem skladišču.
Člen 16
1. Za odprtje in delovanje trošarinskega skladišča mora imetnik trošarinskega skladišča pridobiti dovoljenje pristojnih organov države članice, v kateri je trošarinsko skladišče.
To dovoljenje je v skladu s pogoji, ki jih oblasti smejo določiti zaradi preprečitve kakršne koli utaje ali zlorabe.
2. Imetnik trošarinskega skladišča mora:
(a) |
po potrebi zagotoviti zavarovanje za kritje tveganj, povezanih s proizvodnjo, predelavo in skladiščenjem trošarinskega blaga; |
(b) |
ravnati v skladu z zahtevami, ki jih določi država članica, na ozemlju katere je trošarinsko skladišče; |
(c) |
za vsako trošarinsko skladišče voditi evidenco zalog in gibanja trošarinskega blaga; |
(d) |
v svoje trošarinsko skladišče vnesti in ob koncu gibanja vpisati v evidenco vse trošarinsko blago, ki se giba pod režimom odloga plačila trošarine, razen, kjer se uporablja člen 17(2); |
(e) |
privoliti v vsak nadzor in preverjanje zalog. |
Pogoje zavarovanja iz točke (a) določijo pristojni organi države članice, ki izda dovoljenje za trošarinsko skladišče.
POGLAVJE IV
GIBANJE TROŠARINSKEGA BLAGA POD REŽIMOM ODLOGA PLAČILA TROŠARINE
ODDELEK 1
Splošne določbe
Člen 17
1. Trošarinsko blago se lahko giba pod režimom odloga plačila trošarine na ozemlju Skupnosti, tudi kadar se blago giba prek tretje države ali tretjega ozemlja:
(a) |
od trošarinskega skladišča do:
|
(b) |
od kraja uvoza do katerega koli namembnega kraja iz točke (a), kadar blago odpremi registrirani pošiljatelj. Za namene tega člana „kraj uvoza“ pomeni kraj, kjer se nahaja blago, ko se sprosti v prosti promet v skladu s členom 79 Uredbe (EGS) št. 2913/92. |
2. Z odstopanjem od točk (i) in (ii) odstavka 1(a) in odstavka 1(b) tega člena in razen primera iz člena 19(3) lahko namembna država članica pod pogoji, ki jih lahko sama določi, dovoli gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine do kraja neposredne dobave, ki je na njenem ozemlju, kadar ta kraj določi imetnik trošarinskega skladišča v namembni državi članici ali registrirani prejemnik.
Ta imetnik trošarinskega skladišča ali ta registrirani prejemnik je še naprej odgovoren za predložitev poročila o prejemu iz člena 24(1).
3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata tudi za gibanje trošarinskega blaga, za katero je predpisana ničelna trošarinska stopnja in ki ni sproščeno v porabo.
Člen 18
1. Pristojni organi odpremne države članice zahtevajo pod pogoji, ki jih sami določijo, da se tveganje, ki izhaja iz gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, zavaruje z zavarovanjem, ki ga zagotovi imetnik odpremnega trošarinskega skladišča ali registrirani pošiljatelj.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi odpremne države članice pod pogoji, ki jih sami določijo, omogočijo, da zavarovanje iz odstavka 1 zagotovi prevoznik ali letalski prevoznik, lastnik trošarinskega blaga, prejemnik ali skupaj dva ali več izmed teh oseb in oseb iz odstavka 1.
3. Zavarovanje velja na celotnem območju Skupnosti. Podrobna pravila v zvezi z zavarovanjem določijo države članice.
4. Odpremna država članica lahko opusti obveznost zagotavljanja zavarovanja pri naslednjem gibanju trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine:
(a) |
gibanje, ki se v celoti izvaja na njenem ozemlju; |
(b) |
gibanje energentov znotraj Skupnosti po morju ali po fiksnih cevovodih, kadar se druge zadevne države članice s tem strinjajo. |
Člen 19
1. Registrirani prejemnik ne sme niti skladiščiti niti odpremljati trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine.
2. Registrirani prejemnik izpolni naslednje zahteve:
(a) |
pred odpremo trošarinskega blaga jamči plačilo trošarine pod pogoji, ki jih določijo pristojni organi namembne države članice; |
(b) |
ob koncu gibanja v evidenco vnese trošarinsko blago, ki ga je prejel pod režimom odloga plačila trošarine; |
(c) |
privoli v vse preglede, ki pristojnim organom namembne države članice omogočajo ugotoviti, da je blago dejansko prejeto. |
3. Za registriranega prejemnika, ki prejme trošarinsko blago le občasno, je dovoljenje iz člena 4(9) omejeno na določeno količino trošarinskega blaga, enega pošiljatelja in določeno časovno obdobje. Države članice lahko omejijo dovoljenje na eno samo gibanje.
Člen 20
1. Gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine se v primerih iz člena 17(1)(a) te direktive začne, ko trošarinsko blago zapusti odpremno trošarinsko skladišče, in, v primerih iz njenega člena 17(1)(b), ko je trošarinsko blago dano v prosti promet v skladu s členom 79 Uredbe (EGS) št. 2913/92.
2. Gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine se v primerih iz točk (i), (ii) in (iv) člena 17(1)(a) in člena 17(1)(b) konča, ko prejemnik prejme pošiljko trošarinskega blaga, in v primerih iz točke (iii) člena 17(1)(a), ko trošarinsko blago zapusti ozemlje Skupnosti.
ODDELEK 2
Postopek, v skladu s katerim je treba ravnati pri gibanju trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine
Člen 21
1. Za trošarinsko blago se šteje, da se giblje pod režimom odloga plačila trošarine, če ga spremlja elektronski administrativni dokument, obdelan v skladu z odstavkoma 2 in 3.
2. Za namene odstavka 1 tega člena pošiljatelj predloži osnutek elektronskega administrativnega dokumenta pristojnim organom odpremne države članice z uporabo računalniško podprtega sistema iz člena 1 Odločbe št. 1152/2003/ES (v nadaljnjem besedilu „računalniško podprti sistem“).
3. Pristojni organi odpremne države članice elektronsko preverijo podatke v osnutku elektronskega administrativnega dokumenta.
Kadar podatki niso veljavni, se o tem takoj obvesti pošiljatelja.
Kadar so ti podatki potrjeni, pristojni organi odpremne države članice dokument opremijo z enotno administrativno referenčno oznako in jo sporočijo pošiljatelju.
4. V primerih iz točk (i), (ii) in (iv) člena 17(1)(a), člena 17(1)(b) ter člena 17(2) pristojni organi odpremne države članice nemudoma pošljejo elektronski administrativni dokument pristojnim organom namembne države članice, ki ga pošlje prejemniku, če je ta imetnik trošarinskega skladišča ali registrirani prejemnik.
Kadar je trošarinsko blago namenjeno imetniku trošarinskega skladišča v odpremni državi članici, pristojni organi te države članice pošljejo elektronski administrativni dokument neposredno njemu.
5. V primeru iz točke (iii) člena 17(1)(a) te direktive pristojni organi odpremne države članice pošljejo elektronski administrativni dokument pristojnim organom države članice, v kateri je izvozna deklaracija vložena v skladu s členom 161(5) Uredbe (ES) št. 2913/92 (v nadaljnjem besedilu „država članica izvoza“), če ta država članica ni odpremna država članica.
6. Pošiljatelj predloži tiskano različico elektronskega administrativnega dokumenta, ki spremlja trošarinsko blago, ali kateri koli komercialni dokument, v katerem je navedena jasno prepoznavna enotna administrativna referenčna oznaka. Ta dokument se mora po potrebi pokazati pristojnim organom med celotnim gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine.
7. Pošiljatelj lahko prekliče elektronski administrativni dokument, če se gibanje ni začelo v skladu s členom 20(1).
8. Pošiljatelj lahko med gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine in z uporabo računalniško podprtega sistema spremeni namembni kraj in navede nov namembni kraj, ki mora biti eden od namembnih krajev iz točk (i), (ii) ali (iii) člena 17(1)(a), ali, če je to primerno, iz člena 17(2).
Člen 22
1. V primeru gibanja energentov pod režimom odloga plačila trošarine po morju ali celinskih vodnih poteh do prejemnika, ki ni dokončno znan v času, ko pošiljatelj predloži osnutek elektronskega administrativnega dokumenta iz člena 21(2), lahko pristojni organi odpremne države članice pošiljatelju dovolijo, da v navedenem dokumentu izpusti podatke o prejemniku.
2. Takoj ko so podatki o prejemniku znani in najpozneje ob koncu gibanja, jih pošiljatelj po postopku iz člena 21(8) pošlje pristojnim organom odpremne države članice.
Člen 23
Pristojni organi odpremne države članice lahko pod pogoji, ki jih določi ta država članica, dovoli, da pošiljatelj razdeli gibanje energentov pod režimom odloga plačila trošarine v vsaj dve vrsti gibanja, če:
1. |
se skupna količina trošarinskega blaga ne spremeni; |
2. |
se razdelitev opravi na ozemlju države članice, ki tak postopek dovoljuje; |
3. |
so pristojni organi te države članice obveščeni o kraju, kjer poteka ta razdelitev. |
Države članice obvestijo Komisijo, ali dovolijo razdelitev gibanja na njihovem ozemlju in pod katerimi pogoji. Komisija te podatke posreduje drugim državam članicam.
Člen 24
1. Ob prejemu trošarinskega blaga v katerem koli namembnem kraju iz točk (i), (ii) ali (iv) člena 17(1)(a) ali iz člena 17(2) prejemnik pristojnim organom namembne države članice z uporabo računalniško podprtega sistema takoj in najpozneje v petih delovnih dneh po koncu gibanja – razen v primerih, ki se pristojnim organom ustrezno utemeljijo – predloži poročilo o prejemu blaga (v nadaljnjem besedilu „poročilo o prejemu“).
2. Pooblaščeni organi namembne države članice določijo pravila predložitve poročila o prejemu blaga s strani prejemnikov iz člena 12(1).
3. Pristojni organi namembne države članice elektronsko preverijo podatke v poročilu o prejemu.
Kadar podatki niso veljavni, je pošiljatelj o tem takoj obveščen.
Ko so ti podatki potrjeni, pristojni organi namembne države članice prejemniku potrdijo registracijo poročila o prejemu in ga posredujejo pristojnim organom odpremne države članice.
4. Pristojni organi odpremne države članice poročilo o prejemu pošljejo pošiljatelju. Kadar sta kraj odpreme in namembni kraj v isti državi članici, pristojni organi te države članice pošljejo poročilo o prejemu neposredno pošiljatelju.
Člen 25
1. V primerih iz točke (iii) člena 17(1)(a) in, če je to ustrezno, iz člena 17(1)(b) te direktive pripravijo poročilo o izvozu pristojni organi države članice izvoza na podlagi overovitve s strani carinskega urada izstopa, kot je navedeno v členu 793(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (13), ali pa urad, pri katerem se opravijo formalnosti iz člena 3(2) te direktive; poročilo potrjuje, da je trošarinsko blago zapustilo ozemlje Skupnosti.
2. Pristojni organi države članice izvoza elektronsko preverijo podatke v overovitvi iz odstavka 1. Ko so ti podatki preverjeni in kadar odpremna država članica ni država članica izvoza, pristojni organi države članice izvoza pošljejo poročilo o izvozu pristojnim organom odpremne države članice.
3. Pristojni organi odpremne države članice pošljejo pošiljatelju poročilo o izvozu.
Člen 26
1. Z odstopanjem od člena 21(1), kadar računalniško podprti sistem ni na voljo v odpremni državi članici, lahko pošiljatelj začne gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine pod pogojem, da:
(a) |
blago spremlja papirni dokument, ki vsebuje iste podatke kot osnutek elektronskega administrativnega dokumenta iz člena 21(2); |
(b) |
pristojne organe odpremne države obvesti o odpremi pred začetkom gibanja. Odpremna država članica lahko pred začetkom gibanja zahteva tudi kopijo dokumenta iz točke (a), preverjanje podatkov iz te kopije in, če je za nerazpoložljivost odgovoren pošiljatelj, ustrezno pojasnilo o razlogih za to nerazpoložljivost. |
2. Ko je računalniško podprti sistem spet na voljo, pošiljatelj v skladu s členom 21(2) predloži osnutek elektronskega administrativnega dokumenta.
Takoj, ko so podatki iz elektronskega administrativnega dokumenta potrjeni v skladu s členom 21(3), ta dokument nadomesti papirni dokument iz odstavka 1(a) tega člena. Člen 21(4) in (5) ter člena 24 in 25 se smiselno uporabljajo.
3. Dokler podatki iz elektronskega administrativnega dokumenta niso potrjeni, šteje, da gibanje poteka pod režimom odloga plačila trošarine na podlagi paprinega dokumenta iz odstavka 1(a).
4. Pošiljatelj mora hraniti izvod papirnega dokumenta iz odstavka 1(a).
5. Če računalniško podprti sistem ni na voljo v odpremni državi članici, pošiljatelj sporoči informacije iz člena 21(8) ali člena 23 z drugimi komunikacijskimi sredstvi. V ta namen obvesti pristojne organe odpremne države članice pred spremembo namembnega kraja ali ko se začne delitev gibanja. Odstavki 2 do 4 tega člena se smiselno uporabljajo.
Člen 27
1. Če v primerih iz člena 17(1)(a)(i), (ii) in (iv), 17(1)(b) in 17(2) potrdila o prejemu iz člena 24(1) ob zaključku gibanja ni mogoče predložiti v roku iz tega člena, zato ker v namembni državi članici ni na voljo računalniško podprtega sistema ali ker v primeru iz člena 26(1) še niso bili opravljeni postopki iz člena 26(2), prejemnik predloži pristojnim organom namembne države članice, razen v upravičenih primerih, papirni dokument, ki vsebuje iste podatke kot potrdilo o prejemu in potrjuje konec gibanja.
Razen kadar lahko prejemnik v kratkem roku prek računalniško podprtega sistema ali v utemeljenih primerih predloži pristojnim organom namembne države članice potrdilo o prejemu iz člena 24(1), ti organi pošljejo izvod papirnega dokumenta iz prvega pododstavka pristojnim organom odpremne države članice, ki ga posreduje pošiljatelju ali zagotovi, da mu ostane na voljo.
Takoj ko je računalniško podprt sistem spet na voljo v namembni državi članici ali ko so opravljeni postopki iz člena 26(2), prejemnik predloži potrdilo o prejemu v skladu s členom 24(1). Odstavka 3 in 4 člena 24 se smiselno uporabljata.
2. Če v primeru iz člena 17(1)(a)(iii) ni mogoče pripraviti poročila o izvozu iz člena 25(1) ob zaključku gibanja trošarinskega blaga, zato ker v državi članici izvoza ni na voljo računalniško podprtega sistema ali ker v primeru iz člena 26(1) še niso bili opravljeni postopki iz člena 26(2), pošljejo pristojni organi države članice izvoza organom odpremne države članice papirni dokument, ki vsebuje iste podatke kot poročilo o izvozu in potrjuje konec gibanja, razen kadar je mogoče poročilo o izvozu iz člena 25(1) priskrbeti v kratkem roku prek računalniško podprtega sistema ali v upravičenih primerih.
Pristojni organi odpremne države članice posredujejo pošiljatelju izvod papirnega dokumenta iz prvega pododstavka ali zagotovi, da mu ostane na voljo.
Takoj ko je računalniško podprti sistem spet na voljo v državi članici izvoza ali ko so opravljeni postopki iz člena 26(2), pristojni organi države članice izvoza pošljejo potrdilo o izvozu v skladu s členom 25(1). Odstavka 2 in 3 člena 25 se smiselno uporabljata.
Člen 28
1. Ne glede na člen 27 poročilo o prejemu iz člena 24(1) ali poročilo o izvozu iz člena 25(1) potrjujeta, da je bilo gibanje trošarinskega blaga končano v skladu s členom 20(2).
2. Z odstopanjem od odstavka 1, kadar ni poročila o prejemu ali poročila o izvozu zaradi razlogov, ki so drugačni od razlogov iz člena 27, se lahko predloži drugačno dokazilo o koncu gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, ki ga v primerih iz člena 17(1)(a)(i), (ii) in (iv), 17(1)(b) in 17(2), overovijo pristojni organi namembne države članice in ki temelji na ustreznem dokazu, da je trošarinsko blago prispelo na navedeni namembni kraj, ali ki ga v primeru iz točke (iii) člena 17(1)(a) overovijo pristojni organi države članice, v kateri je carinski urad izstopa, ter potrjuje, da je trošarinsko blago zapustilo ozemlje Skupnosti.
Dokument, ki ga predloži prejemnik in vsebuje enake podatke kot poročilo o prejemu ali poročilo o izvozu, je ustrezen dokaz za namene prvega pododstavka.
Če so pristojni organi države članice izvoza sprejeli ustrezna dokazila, v računalniško podprtem sistemu dokončno zaključijo gibanje.
Člen 29
1. Komisija v skladu s postopkom iz člena 43(2) sprejme ukrepe, da se določijo:
(a) |
struktura in vsebina sporočil, ki se morajo izmenjati za namene členov od 21–25 med osebami in pristojnimi organi, ki jih zadeva gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine; |
(b) |
pravila in postopke v zvezi z izmenjavo sporočil iz točke (a); |
(c) |
struktura papirnih dokumentov iz členov 26 in 27. |
2. Vsaka država članica določi primere, v katerih se razume, da računalniško podprti sistem ni na voljo, ter pravila in postopke, po katerih je treba ravnati v takih primerih, za namene členov 26 in 27 ter v skladu z njima.
ODDELEK 3
Poenostavljeni postopki
Člen 30
Države članice lahko za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, ki se v celoti izvaja na njihovem ozemlju, določijo poenostavljene postopke, vključno z možnostjo opustitve zahteve po elektronskem nadzoru takega gibanja.
Člen 31
Po dogovoru in v skladu s pogoji, ki so jih določile vse zadevne države članice, se lahko za namene pogostih in rednih gibanj trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, ki potekajo na ozemlju dveh ali več držav članic, določijo poenostavljeni postopki.
Ta določba vključuje gibanja prek fiksnih cevovodov.
POGLAVJE V
GIBANJE IN OBDAVČENJE TROŠARINSKEGA BLAGA PO SPROSTITVI V PORABO
ODDELEK 1
Nabave, ki jih opravijo fizične osebe
Člen 32
1. Za trošarinsko blago, ki ga nabavijo fizične osebe za lastno uporabo in ga same prevažajo iz ene države članice v drugo, se trošarina obračuna le v državi članici, kjer je blago nabavljeno.
2. Za določitev, ali je trošarinsko blago iz odstavka 1 namenjeno za lastno uporabo fizične osebe, države članice upoštevajo najmanj naslednje:
(a) |
komercialni status imetnika trošarinskega blaga in njegove razloge za razpolaganje z njim; |
(b) |
kraj, kjer je trošarinsko blago, ali, če je ustrezno, uporabljeni način prevoza; |
(c) |
kakršne koli dokumente, ki se nanašajo na trošarinsko blago; |
(d) |
naravo trošarinskega blaga; |
(e) |
količino trošarinskega blaga. |
3. Za uporabo vsebine točke (e) odstavka 2 lahko države članice določijo okvirne količine samo v obliki dokaza. Te okvirne količine ne smejo biti nižje od:
(a) |
za tobačne proizvode:
|
(b) |
za alkoholne pijače:
|
4. Države članice lahko tudi določijo, da nastane obveznost za plačilo trošarine v državi članici porabe za nabavo mineralnega olja, ki je že bilo dano v porabo v drugi državi članici, če take proizvode na neobičajen način prevaža fizična oseba ali kdo drug v njenem imenu.
Za namene tega odstavka „neobičajni“ prevoz pomeni vsak prevoz goriva, razen prevoz v rezervoarjih vozil ali v ustreznih ročkah za rezervno gorivo in prevoz tekočih proizvodov za ogrevanje, razen prevoz v cisternah, uporabljenih v imenu osebe, ki opravlja takšno gospodarsko dejavnost.
ODDELEK 2
Skladiščenje v drugi državi članici
Člen 33
1. Brez poseganja v člen 36(1), kadar se trošarinsko blago, ki je že bilo dano v porabo v eni državi članici, skladišči v komercialne namene v drugi državi članici, da bi bilo tam dobavljeno ali uporabljeno, zanj velja obveznost plačila trošarine, ta pa se obračuna v tej drugi državi članici.
Za namene tega člena „skladiščenje v komercialne namene“ pomeni skladiščenje trošarinskega blaga s strani osebe, ki ni fizična oseba, ali s strani fizične osebe, ki ni namenjeno za lastno uporabo in ga ne prevaža sama, v skladu s členom 32.
2. Sprejmejo se tisti pogoji za plačilo obveznosti in stopnje trošarine, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine v tej drugi državi članici.
3. Oseba, ki postane zavezanec za plačilo trošarine, je glede na primere iz odstavka 1 oseba, ki opravlja dobavo blaga ali ga skladišči za dobavo, ali oseba, ki se ji dobavi blago v drugo državo članico.
4. Brez poseganja v člen 38 se za trošarinsko blago, ki je že dano v porabo v eni državi članici in se giba na območju Skupnosti v komercialne namene, ne šteje, da se skladišči v te namene, dokler ne prispe v namembno državo članico, pod pogojem, da se gibanje izvaja v skladu s formalnostmi iz člena 34.
5. Za trošarinsko blago, ki se skladišči na ladji ali zrakoplovu, ki pluje ali leti med dvema državama članicama, vendar ni na voljo za prodajo, ko je plovilo ali letalo na ozemlju ene od držav članic, se ne šteje, da se skladišči za komercialne namene v tej državi članici.
6. Trošarina se v državi članici, kjer je blago dano v porabo, na zahtevo vrne ali odpusti, kadar pristojni organi druge države članice ugotovijo, da je nastala obveznost plačila trošarine in se je pobrala v tej državi članici.
Člen 34
1. V primerih iz člena 33(1) se trošarinsko blago giba med ozemlji držav članic skupaj s spremnim dokumentom, v katerem so navedeni vsi bistveni podatki iz dokumenta iz člena 21(1).
Komisija v skladu s postopkom iz člena 43(2) sprejme ukrepe za določitev oblike in vsebine spremljajočega dokumenta.
2. Osebe iz člena 33(3) izpolnjujejo naslednje zahteve:
(a) |
pred odpremo blaga vložijo prijavo pri pristojnih organih namembne države članice in jamčijo za plačilo trošarine; |
(b) |
plačajo trošarino namembne države članice v skladu s postopkom, ki ga določi ta država članica; |
(c) |
privolijo v vse preglede, ki pristojnim organom namembne države članice omogočijo, da ugotovijo, ali je bilo trošarinsko blago dejansko prejeto in ali je bila trošarina plačana. |
Namembna država članica lahko v primerih in pod pogoji, ki jih sama določi, poenostavi zahteve iz točke (a) ali odobri odstopanje od njih. V tem primeru o tem obvesti Komisijo, ki o tem obvesti druge države članice.
Člen 35
1. Kadar se trošarinsko blago, ki je že dano v porabo v državi članici, giba v namembni kraj v tej državi članici čez ozemlje druge države članice, veljajo naslednje zahteve:
(a) |
tako gibanje spremlja spremni dokument iz člena 34(1) in poteka po ustreznem načrtu poti; |
(b) |
pošiljatelj pred odpremo blaga vloži prijavo pri pristojnih organih v kraju odpreme; |
(c) |
prejemnik potrdi prejem blaga v skladu s pravili, ki jih določijo pristojni organi v namembnem kraju; |
(d) |
pošiljatelj in prejemnik privolita v vse preglede, ki njunim pristojnim organom omogočijo, da se prepričajo, ali je bilo trošarinsko blago dejansko prejeto. |
2. Kadar se trošarinsko blago pogosto in redno giba pod pogoji iz odstavka 1, lahko zadevne države članice po skupnem dogovoru in v skladu s pogoji, ki jih določijo same, poenostavijo zahteve iz odstavka 1.
ODDELEK 3
Prodaja na daljavo
Člen 36
1. Za trošarinsko blago, ki je že dano v porabo v eni državi članici in ga kupi oseba, ki ni imetnik trošarinskega skladišča ali registrirani prejemnik, ki ima sedež v drugi državi članici in ne opravlja samostojne gospodarske dejavnosti, in ga prodajalec ali nekdo v njegovem imenu neposredno ali posredno pošlje ali prevaža v drugo državo članico, je obvezno plačilo trošarine v namembni državi članici.
Za namene tega člena „namembna država članica“ pomeni državo članico, v katero prispe pošiljka, ali državo prevoza.
2. V primeru iz odstavka 1 obveznost za plačilo trošarine nastane v namembni državi članici ob dobavi trošarinskega blaga. Upoštevajo se tisti pogoji za plačilo obveznosti in stopnje trošarine, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine v tej drugi državi članici.
Trošarina se plača v skladu s postopkom, ki ga določi namembna država članica.
3. Zavezanec za plačilo trošarine v namembni državi članici je prodajalec.
Vendar pa lahko namembna država članica določi, da je zavezanec davčni zastopnik s sedežem v namembni državi članici, ki ga potrdijo pristojni organi te države članice, ali, kadar prodajalec ne spoštuje določbe iz odstavka 4(a), prejemnik trošarinskega blaga.
4. Prodajalec ali davčni zastopnik ravna v skladu z naslednjimi zahtevami:
(a) |
preden odpošlje trošarinsko blago, ga prijavi in jamči plačilo trošarine pri za to določenem pristojnem davčnem uradu, in sicer pod pogoji, ki jih določi namembna država članica; |
(b) |
plača trošarino pri uradu iz točke (a) po prispetju trošarinskega blaga; |
(c) |
vodi evidenco dobavljenega blaga. |
Zadevne države članice lahko v skladu s pogoji, ki jih določijo, na podlagi dvostranskih sporazumov poenostavijo te zahteve.
5. V primeru iz odstavka 1 se trošarina, pobrana v prvi državi članici, na zahtevo prodajalca vrne ali odpusti, če prodajalec ali njegov davčni zastopnik ravna v skladu s postopkom iz odstavka 4.
6. Države članice lahko določijo posebna pravila za uporabo odstavkov 1 do 5 za trošarine, ki so zajete v posebnem nacionalnem režimu distribucije.
ODDELEK 4
Uničenje in izguba
Člen 37
1. V primerih iz člena 33(1) in člena 36(1) se trošarina za trošarinsko blago, ki je bilo med prevozom v državo članico, ki ni država članica, v kateri je bilo dano v uporabo, v celoti uničeno ali nepovratno izgubljeno zaradi same narave blaga, nepredvidljivih okoliščin, višje sile ali soglasja pristojnih organov te države članice, v tej državi članici ne zaračuna.
V primeru popolnega uničenja ali nepovratne izgube se pristojnim organom države članice, v kateri je prišlo do popolnega uničenja ali nepovratne izgube zadevnega trošarinskega blaga, ali – če ni mogoče ugotoviti, kje se je blago izgubilo – v kateri je bilo blago najdeno, predloži ustrezno dokazilo.
Zavarovanje, vloženo v skladu s členoma 34(2)(a) ali 36(4)(a), se sprosti.
2. Vsaka država članica določi svoja pravila in pogoje, v skladu s katerimi se opredelijo v odstavku 1 navedene izgube.
ODDELEK 5
Nepravilnosti med gibanjem trošarinskega blaga
Člen 38
1. Če med gibanjem trošarinskega blaga v skladu s členom 33(1) ali členom 36(1) pride do nepravilnosti v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bilo to blago dano v porabo, zanj velja obveznost plačila trošarine, ta pa se obračuna v državi članici, v kateri je prišlo do nepravilnosti.
2. Če je bila med gibanjem trošarinskega blaga v skladu s členom 33(1) ali členom 36(1) odkrita nepravilnost v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bilo to blago dano v porabo, in če ni bilo mogoče ugotoviti kraja, kjer je prišlo do nepravilnosti, šteje, da se je ta zgodila v državi članici, v kateri je bila odkrita in v kateri se tudi obračuna trošarina.
Če pa se ravno pred iztekom treh let od datuma nakupa trošarinskega blaga ugotovi, v kateri državi članici je dejansko prišlo do nepravilnosti, se uporabijo določbe iz odstavka 1.
3. Trošarina se zaračuna osebi, ki je jamčila za njeno plačilo v skladu s členom 34(2)(a) ali 36(4)(a) in kateri koli osebi, ki je sodelovala pri nepravilnosti.
Pristojni organi države članice, v kateri je bilo trošarinsko blago dano v porabo, na zahtevo povrnejo ali odpustijo trošarino, če se ta pobere v državi članici, v kateri je bila storjena ali ugotovljena nepravilnost. Pristojni organi namembne države članice sprostijo zavarovanje, vloženo v skladu s členom 34(2)(a) ali 36(4)(a).
4. Za namene tega člena „nepravilnost“ pomeni okoliščine med gibanjem trošarinskega blaga iz člena 33(1) ali 36(1), ki niso zajete v členu 37, zaradi katerih se gibanje oziroma del gibanja trošarinskega blaga ni ustrezno končalo.
POGLAVJE VI
RAZNO
ODDELEK 1
Označevanje
Člen 39
1. Brez poseganja v člen 7(1) lahko države članice zahtevajo, da se trošarinsko blago v času, ko je dano v porabo na njihovem ozemlju, ali, v primerih iz prvega pododstavka člena 33(1) in iz člena 36(1), ko vstopi na njihovo ozemlje, označi z davčnimi oznakami ali nacionalnimi identifikacijskimi znaki, ki se uporabljajo za fiskalne namene.
2. Vsaka država članica, ki zahteva uporabo davčnih oznak ali nacionalnih identifikacijskih znakov iz odstavka 1, jih mora dati na voljo imetnikom trošarinskih skladišč drugih držav članic. Vendar pa vsaka država članica lahko določi, da so davčne oznake na voljo davčnim zastopnikom, ki jih pooblastijo pristojni organi te države članice.
3. Brez poseganja v kakršne koli določbe, ki jih lahko države članice določijo, da bi zagotovile pravilno izvajanje tega člena in preprečile utajo, izogibanje ali zlorabo, države članice zagotovijo, da davčne oznake ali nacionalni identifikacijski znaki iz odstavka 1 ne ustvarjajo omejitev za prosti pretok trošarinskega blaga.
Kadar je trošarinsko blago označeno s takimi oznakami ali znaki, mora država članica, ki jih je izdala, vrniti, odpustiti ali sprostiti vsak znesek, ki je bil plačan ali zajamčen za pridobitev takih oznak ali znakov, z izjemo stroškov izdaje, če je obveznost plačila trošarine nastala ali je bila trošarina pobrana v drugi državi članici.
Vendar pa lahko država članica, ki je izdala te oznake ali znake, določi, da je treba za povračilo, odpustitev ali sprostitev plačanega ali zajamčenega zneska njenim pristojnim organom predložiti zadovoljiv dokaz, da so bili te oznake ali znaki odstranjeni ali uničeni.
4. Davčne oznake ali nacionalni identifikacijski znaki iz odstavka 1 veljajo v državi članici, ki jih je izdala. Vendar pa države članice te oznake ali znake lahko medsebojno priznajo.
ODDELEK 2
Mali proizvajalci vina
Člen 40
1. Države članice lahko male proizvajalce vina oprostijo zahtev iz poglavij III in IV ter drugih zahtev glede gibanja in nadzora. Če ti mali proizvajalci vina sami opravljajo transakcije znotraj Skupnosti, obvestijo svoje pristojne organe in ravnajo v skladu z zahtevami iz Uredbe Komisije (ES) št. 884/2001 z dne 24. aprila 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo v zvezi z dokumenti, ki spremljajo prevoz proizvodov iz grozdja in vina, in z evidencami, ki se vodijo v vinskem sektorju (14).
2. Kadar so mali proizvajalci vina oproščeni zahtev v skladu z odstavkom 1, prejemnik obvesti pristojne organe namembne države članice o prejetih pošiljkah vina z dokumentom, določenim z Uredbo (ES) št. 884/2001, ali s sklicevanjem nanj.
3. Za namene tega člena „mali proizvajalci vina“ pomeni osebe, ki proizvedejo povprečno manj kot 1 000 hl vina na leto.
ODDELEK 3
Oskrba ladij in zrakoplovov
Člen 41
Dokler Svet ne sprejme določb Skupnosti o oskrbi ladij in zrakoplovov, lahko države članice še naprej uporabljajo svoje nacionalne določbe o izjemah, ki veljajo za takšno oskrbo.
ODDELEK 4
Posebni režimi
Člen 42
Države članice, ki so sklenile sporazum o odgovornosti za gradnjo ali vzdrževanje čezmejnega mostu, lahko sprejmejo ukrepe, ki odstopajo od določb te direktive, da se poenostavi postopek za pobiranje trošarine na trošarinsko blago, ki se uporablja za gradnjo in vzdrževanje tega mostu.
Za namene teh ukrepov se most in gradbišča iz tega sporazuma štejejo za del ozemlja države članice, ki je v skladu s sporazumom odgovorna za gradnjo in vzdrževanje mostu.
Zadevne države članice o teh ukrepih obvestijo Komisijo, ki nato obvesti druge države članice.
POGLAVJE VII
ODBOR ZA TROŠARINE
Člen 43
1. Komisiji pomaga odbor, ki se imenuje „Odbor za trošarine“.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
Člen 44
Poleg nalog iz člena 43 Odbor za trošarine preuči vprašanja v zvezi z uporabo določb Skupnosti o trošarini, ki jih odpre predsednik Odbora za trošarine bodisi na lastno pobudo bodisi na zahtevo predstavnika države članice.
POGLAVJE VIII
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 45
1. Komisija do 1. aprila 2013 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvedbi računalniško podprtega sistema ter zlasti o obveznostih iz člena 21(6) in postopkih, ki se uporabljajo v primeru nerazpoložljivosti sistema.
2. Komisija do 1. aprila 2015 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive.
3. Podlaga za poročili iz odstavkov 1 in 2 so predvsem informacije, ki jih predložijo države članice.
Člen 46
1. Do 31. decembra 2010 lahko odpremne države članice dovolijo, da se gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine začne v skladu s formalnostmi iz člena 15(6) in člena 18 Direktive 92/12/EGS.
Za navedena gibanja ter za njihov zaključek veljajo določbe iz prvega pododstavka ter členov 15(4) in (5) ter 19 Direktive 92/12/EGS. Člen 15(4) navedene direktive se uporablja za izdajatelje zavarovanja, določene v skladu s členom 18(1) in (2) te direktive.
Členi od 21 do 27 te direktive se ne uporabljajo za navedena gibanja.
2. Gibanja trošarinskega blaga, ki so se začela pred 1. aprilom 2010, in njihov zaključek urejajo določbe Direktive 92/12/EGS.
Ta direktiva se ne uporablja za ta gibanja.
Člen 47
1. Direktiva 92/12/EGS se razveljavi z učinkom od 1. aprila 2010.
Vendar se bo še naprej uporabljala v okviru omejitev in za namene, opredeljene v členu 46.
2. Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo.
Člen 48
1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do 1. januarja 2010, z učinkom od 1. aprila 2010. Komisiji takoj sporočijo besedila zakonov in drugih predpisov ter korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 49
Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 50
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 16. decembra 2008
Za Svet
Predsednica
R. BACHELOT-NARQUIN
(1) Mnenje z dne 18.11.2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) Mnenje z dne 22.10.2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(3) UL L 76, 23.3.1992, str. 1.
(4) UL L 316, 31.10.1992, str. 8.
(5) UL L 316, 31.10.1992, str. 10.
(6) UL L 316, 31.10.1992, str. 21.
(7) UL L 316, 31.10.1992, str. 29.
(8) UL L 291, 6.12.1995, str. 40.
(9) UL L 283, 31.10.2003, str. 51.
(10) UL L 302, 19.10.1992, str. 1.
(11) UL L 162, 1.7.2003, str. 5.
(12) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(13) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.
(14) UL L 128, 10.5.2001, str. 32.
14.1.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 9/31 |
DIREKTIVA KOMISIJE 2009/1/ES
z dne 7. januarja 2009
o spremembi Direktive 2005/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na njihovo ponovno uporabnost, možnost recikliranja in predelave zaradi prilagoditve tehničnemu napredku
(Besedilo velja za EGP)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive 2005/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o homologaciji motornih vozil glede na njihovo ponovno uporabnost, možnost recikliranja in predelave ter o spremembi Direktive Sveta 70/156/EGS (1) in zlasti drugega pododstavka člena 6(2) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva 2005/64/ES je ena od posamičnih direktiv v okviru postopka ES-homologacije, določenega v skladu z Direktivo 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil (2). |
(2) |
Treba je določiti podrobna pravila, v skladu s katerimi bo v okviru predhodne ocene proizvajalca iz člena 6 Direktive 2005/64/ES mogoče preveriti, ali so materiali, uporabljeni pri proizvodnji tipa vozila, v skladu z določbami člena 4(2)(a) Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (3). |
(3) |
Zlasti je primerno zagotoviti, da so pristojni organi za namen ponovne uporabnosti, možnosti recikliranja in predelave sposobni preveriti obstoj pogodbenih dogovorov med zadevnim proizvajalcem vozila in njegovimi dobavitelji in da se o dogovorjenih zahtevah v zvezi s tem ustrezno poroča. |
(4) |
Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Odbora za prilagoditev motornih vozil tehničnemu napredku – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Priloga IV k Direktivi 2005/64/ES se spremeni tako, da se vstavi nov odstavek 4:
„4.1 |
Za namene predhodne ocene v skladu s členom 6 Direktive 2005/64/ES se od proizvajalca vozila zahteva dokazilo, da je prek pogodbenih dogovorov z njegovimi dobavitelji zagotovljena skladnost s členom 4(2)(a) Direktive 2000/53/ES. |
4.2 |
Za namene predhodne ocene v skladu s členom 6 Direktive 2005/64/ES se od proizvajalca vozila zahteva uvedba postopkov za:
|
4.3 |
Za namene odstavkov 4.1 in 4.2 se od proizvajalca vozila zahteva uporaba ISO 9000/14000 ali drugega standardiziranega programa zagotavljanja kakovosti v dogovoru s pristojnim organom.“ |
Člen 2
Če zahteve iz Direktive 2005/64/ES, kakor se spremeni s to direktivo, niso izpolnjene, države članice z učinkom od 1. januarja 2012 in iz razlogov, ki se nanašajo na ponovno uporabnost, možnost recikliranja in predelave motornih vozil, zavrnejo podelitev ES-homologacije ali nacionalne homologacije za nove tipe vozil.
Člen 3
1. Države članice najpozneje do 3. februarja 2010 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.
Navedene predpise uporabljajo od 4. februarja 2010.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 4
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 5
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 7. januarja 2009
Za Komisijo
Günter VERHEUGEN
Podpredsednik
(1) UL L 310, 25.11.2005, str. 10.
(2) UL L 42, 23.2.1970, str. 1.
(3) UL L 269, 21.10.2000, str. 34.
II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
ODLOČBE/SKLEPI
Svet
14.1.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 9/33 |
SKLEP št. 1/2008 PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-JORDANIJA
z dne 10. novembra 2008
o določitvi časovnega okvira za odpravo carin za izdelke iz Priloge IV k Pridružitvenemu sporazumu
(2009/20/ES)
PRIDRUŽITVENI SVET JE –
ob upoštevanju Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi (1) (v nadaljnjem besedilu „Pridružitveni sporazum“), podpisanega v Bruslju dne 24. novembra 1997, ki je začel veljati 1. maja 2002, in zlasti člena 6 in člena 11(5) Pridružitvenega sporazuma,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s Pridružitvenim sporazumom Skupnost in Jordanija v prehodnem obdobju, ki traja največ 12 let od začetka veljavnosti Pridružitvenega sporazuma, po določbah Pridružitvenega sporazuma in po Splošnem sporazumu o tarifah in trgovini iz leta 1994 postopoma vzpostavita območje proste trgovine. |
(2) |
V skladu s Pridružitvenim sporazumom mora Pridružitveni svet režim, ki se uporablja za izdelke seznama industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti iz Priloge IV k Pridružitvenemu sporazumu, ponovno preučiti štiri leta po začetku njegove veljavnosti in obenem določiti časovni okvir za odpravo tarif za navedene izdelke. |
(3) |
Evropska komisija in Jordanija sta izpogajali časovni okvir za odpravo tarif za izdelke iz Priloge IV k Pridružitvenem sporazumu – |
SKLENIL:
Člen 1
Za uvoz izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Jordanijo iz Priloge IV k Pridružitvenem sporazumu se uporablja časovni okvir za odpravo tarif iz člena 2 tega sklepa. Ta časovni okvir se uporablja z učinkom od 1. maja 2008.
Člen 2
1. Carine, ki se uporabljajo za uvoz izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Jordanijo s seznama 1 iz Priloge k temu sklepu, se odpravijo v obdobju dveh let od 1. maja 2008. Za te izdelke z učinkom od 1. maja 2009 velja dajatev prost vstop. Odprava carin se izvede v skladu z naslednjim časovnim okvirom:
(a) |
1. maja 2008 se tarifa zniža na 3 %; |
(b) |
1. maja 2009 se odpravi preostala tarifa. |
2. Carine, ki se uporabljajo za uvoz izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Jordanijo s seznama 2 iz Priloge k temu sklepu, se odpravijo v obdobju sedmih let od 1. maja 2008. Za te izdelke z učinkom od 1. maja 2014 velja dajatev prost vstop. Odprava carin se izvede v skladu z naslednjim časovnim okvirom:
(a) |
1. maja 2008 se tarifa znižajo na 90 % osnovne dajatve; |
(b) |
1. maja 2009 se tarifa zniža na 80 % osnovne dajatve; |
(c) |
1. maja 2010 se tarifa zniža na 70 % osnovne dajatve; |
(d) |
1. maja 2011 se tarifa zniža na 60 % osnovne dajatve; |
(e) |
1. maja 2012 se tarifa zniža na 50 % osnovne dajatve; |
(f) |
1. maja 2013 se tarifa zniža na 40 % osnovne dajatve; |
(g) |
1. maja 2014 se odpravi preostala tarifa. |
3. Carine, ki se uporabljajo za uvoz izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Jordanijo s seznama 3 iz Priloge k temu sklepu, se ne odpravijo. Jordanski organi in Evropska komisija v Pododboru ES-Jordanija za industrijo, trgovino in storitve skupaj spremljajo razvoj uvoza piva (HS 2203) in vermuta (HS 2205) s strani Skupnosti v Jordanijo, da se oceni vsako pomembno zmanjšanje uvoza iz Skupnosti, ki je posledica prednostne obravnave drugih trgovinskih partnerjev. V primeru dokazanega bistvenega zmanjšanja uvoza piva in vermuta s strani Skupnosti jordanski organi in Evropska komisija pregledajo veljavne carine za navedena dva izdelka, da se odpravi ugotovljeno neravnovesje.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja v Pridružitvenem svetu.
V Bruslju, 10. novembra 2008
Za Pridružitveni svet
Predsednik
J.-P. JOUYET
(1) UL L 129, 15.5.2002, str. 3.
PRILOGA
Seznam 1
Oznaka HS |
Poimenovanje |
ex ex 8703 10 000 (1) |
– Vozila za vožnjo po snegu, vozila za golf in podobna vozila |
ex ex 8703 21 300 (1) |
– – – Reševalna in pogrebna vozila |
ex ex 8703 21 400 (1) |
– – – Vozila za kampiranje (avtodomi) |
ex ex 8703 21 900 (1) |
– – – druga |
ex ex 8703 22 300 (1) |
– – – Posebno oblikovana vozila, kot so reševalna vozila in pogrebna vozila |
ex ex 8703 22 400 (1) |
– – – Vozila za kampiranje (avtodomi) |
ex ex 8703 22 900 (1) |
– – – druga |
ex ex 8703 23 130 (1) |
– – – – Reševalna in pogrebna vozila |
ex ex 8703 23 140 (1) |
– – – – Vozila za kampiranje (avtodomi) |
ex ex 8703 23 190 (1) |
– – – – druga |
ex ex 8703 23 210 (1) |
– – – – Reševalna in pogrebna vozila |
ex ex 8703 23 220 (1) |
– – – – Vozila za kampiranje (avtodomi) |
ex ex 8703 23 290 (1) |
– – – – druga |
ex ex 8703 23 310 (1) |
– – – – Reševalna in pogrebna vozila |
ex ex 8703 23 320 (1) |
– – – – Vozila za kampiranje (avtodomi) |
ex ex 8703 23 390 (1) |
– – – – druga |
ex ex 8703 24 100 (1) |
– – – Reševalna in pogrebna vozila |
ex ex 8703 24 200 (1) |
– – – Vozila za kampiranje (avtodomi) |
ex ex 8703 24 900 (1) |
– – – druga |
ex ex 8703 31 300 (1) |
– – – Reševalna in pogrebna vozila |
ex ex 8703 31 400 (1) |
– – – Vozila za kampiranje (avtodomi) |
ex ex 8703 31 900 (1) |
– – – druga |
ex ex 8703 32 130 (1) |
– – – – Reševalna in pogrebna vozila |
ex ex 8703 32 140 (1) |
– – – – Vozila za kampiranje (avtodomi) |
ex ex 8703 32 190 (1) |
– – – – druga |
ex ex 8703 32 210 (1) |
– – – – Reševalna in pogrebna vozila |
ex ex 8703 32 220 (1) |
– – – – Vozila za kampiranje (avtodomi) |
ex ex 8703 32 290 (1) |
– – – – druga |
ex ex 8703 33 110 (1) |
– – – – Reševalna in pogrebna vozila |
ex ex 8703 33 120 (1) |
– – – – Vozila za kampiranje (avtodomi) |
ex ex 8703 33 190 (1) |
– – – – druga |
ex ex 8703 33 210 (1) |
– – – – Reševalna in pogrebna vozila |
ex ex 8703 33 220 (1) |
– – – – Vozila za kampiranje (avtodomi) |
ex ex 8703 33 290 (1) |
– – – – druga |
ex ex 8703 90 300 (1) |
– – – Reševalna in pogrebna vozila |
ex ex 8703 90 400 (1) |
– – – Vozila za kampiranje (avtodomi) |
ex ex 8703 90 590 (1) |
– – – – druga |
ex ex 8703 90 600 (1) |
– – – – druga, s prostornino cilindrov nad 2 000 cm3 do vključno 2 500 cm3 |
ex ex 8703 90 700 (1) |
– – – – druga, s prostornino cilindrov nad 2 500 cm3 |
ex ex 8703 90 900 (1) |
– – – druga |
Seznam 2
Oznaka HS |
Poimenovanje |
5701 10 000 |
– Iz volne ali fine živalske dlake |
5701 90 000 |
– Iz drugih tekstilnih materialov |
5702 10 000 |
– Kelim, šumak, karamani in podobna ročno tkana prekrivala |
5702 20 000 |
– Talna prekrivala iz kokosovih vlaken |
5702 31 000 |
– – iz volne ali fine živalske dlake |
5702 39 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
5702 41 000 |
– – iz volne ali fine živalske dlake |
5702 49 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
5702 51 000 |
– – iz volne ali fine živalske dlake |
5702 59 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
5702 91 000 |
– – iz volne ali fine živalske dlake |
5702 99 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
5703 10 000 |
– Iz volne ali fine živalske dlake |
5703 90 000 |
– Iz drugih tekstilnih materialov |
5704 10 000 |
– Plošče, velikosti do 0,3 m2 |
5705 00 000 |
– Druge preproge in druga tekstilna talna prekrivala, dokončana ali nedokončana: |
6101 10 000 |
– Iz volne ali fine živalske dlake |
6101 90 000 |
– Iz drugih tekstilnih materialov |
6102 10 000 |
– Iz volne ali fine živalske dlake |
6102 30 000 |
– Iz umetnih ali sintetičnih vlaken |
6102 90 000 |
– Iz drugih tekstilnih materialov |
6103 12 000 |
– – iz sintetičnih vlaken |
6103 19 000 |
– – Iz drugih tekstilnih materialov |
6103 21 000 |
– – Iz volne ali fine živalske dlake |
6103 22 000 |
– – iz bombaža |
6103 23 000 |
– – iz sintetičnih vlaken |
6103 29 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6103 39 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6103 49 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6104 12 000 |
– – iz bombaža |
6104 13 000 |
– – iz sintetičnih vlaken |
6104 23 000 |
– – iz sintetičnih vlaken |
6104 29 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6104 31 000 |
– – iz volne ali fine živalske dlake |
6104 39 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6104 44 000 |
– – iz umetnih vlaken |
6104 49 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6104 59 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6104 61 000 |
– – iz volne ali fine živalske dlake |
6104 69 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6106 10 000 |
– Iz bombaža |
6108 11 000 |
– – iz umetnih ali sintetičnih vlaken |
6108 19 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6108 29 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6108 32 000 |
– – iz umetnih ali sintetičnih vlaken |
6108 39 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6108 99 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6110 90 000 |
– Iz drugih tekstilnih materialov |
6111 90 000 |
– Iz drugih tekstilnih materialov |
6112 20 000 |
– Smučarske obleke |
6112 31 000 |
– – iz sintetičnih vlaken |
6112 39 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6112 41 000 |
– – iz sintetičnih vlaken |
6112 49 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6113 00 000 |
Oblačila, izdelana iz pletenih ali kvačkanih materialov iz tarifnih številk 5903, 5906 ali 5907. |
6114 10 000 |
– Iz volne ali fine živalske dlake |
6114 90 000 |
– Iz drugih tekstilnih materialov |
6115 99 900 |
– – – drugo |
6116 10 000 |
– Impregnirane, prevlečene ali prekrite s plastično maso ali gumo |
6116 91 000 |
– – iz volne ali fine živalske dlake |
6116 92 000 |
– – iz bombaža |
6116 93 000 |
– – iz sintetičnih vlaken |
6116 99 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6117 10 000 |
– Šali, ogrinjala, rute, naglavne rute, tančice in podobni izdelki |
6117 20 000 |
– Kravate in metuljčki |
6117 80 000 |
– Drugi dodatki |
6117 90 900 |
– – – drugo |
6201 13 000 |
– – iz umetnih ali sintetičnih vlaken |
6201 19 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6201 99 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6202 19 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6202 91 000 |
– – iz volne ali fine živalske dlake |
6202 99 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6205 90 000 |
– iz drugih tekstilnih materialov |
6206 10 000 |
– iz svile ali svilenih odpadkov |
6206 40 000 |
– Iz umetnih ali sintetičnih vlaken |
6206 90 000 |
– Iz drugih tekstilnih materialov |
6207 11 000 |
– – iz bombaža |
6207 19 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6207 22 000 |
– – iz umetnih ali sintetičnih vlaken |
6207 29 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6207 92 000 |
– – iz umetnih ali sintetičnih vlaken |
6207 99 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6208 11 000 |
– – iz umetnih ali sintetičnih vlaken |
6208 19 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6208 21 000 |
– – iz bombaža |
6208 22 000 |
– – iz umetnih ali sintetičnih vlaken |
6208 29 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6208 91 000 |
– – iz bombaža |
6208 92 000 |
– – iz umetnih ali sintetičnih vlaken |
6208 99 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6209 10 000 |
– Iz volne ali fine živalske dlake |
6209 90 000 |
– Iz drugih tekstilnih materialov |
6210 10 000 |
– Iz materiala iz tarifnih številk 5602 ali 5603 |
6210 40 000 |
– Druga oblačila za moške ali dečke |
6210 50 000 |
– Druga ženska ali dekliška oblačila |
6211 11 000 |
– – za moške ali dečke |
6211 12 000 |
– – ženska ali dekliška oblačila |
6211 20 000 |
– Smučarske obleke |
6211 31 000 |
– – iz volne ali fine živalske dlake |
6211 33 000 |
– – iz umetnih ali sintetičnih vlaken |
6211 39 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6211 41 000 |
– – iz volne ali fine živalske dlake |
6211 43 000 |
– – iz umetnih ali sintetičnih vlaken |
6211 49 000 |
– – iz drugih tekstilnih materialov |
6212 20 000 |
– Stezniki in elastične hlačke |
6212 30 000 |
– Korzeti |
6212 90 000 |
– drugo |
6213 10 000 |
– Iz svile ali svilenih odpadkov |
6213 20 000 |
– Iz bombaža |
6213 90 000 |
– Iz drugih tekstilnih materialov |
6216 00 000 |
Rokavice, palčniki in rokavice brez prstov |
6217 10 000 |
– Dodatki |
6217 90 900 |
– – – drugo |
6309 00 100 |
– – – Obutev |
6309 00 900 |
– – – drugo |
6401 10 000 |
– Obutev s kovinsko kapico |
6401 91 000 |
– – ki pokriva kolena |
6401 92 000 |
– – ki pokriva gležnje, ne pa tudi kolen |
6401 99 000 |
– – drugo |
6402 12 000 |
– – Čevlji za drsanje, smučanje, tek na smučeh, deskanje na snegu |
6402 19 000 |
– – drugo |
6402 20 000 |
– Obutev z zgornjim delom iz trakov ali jermenov, spojenih s podplatom z vkovanimi čepi |
6402 30 000 |
– Druga obutev s kovinsko kapico |
6402 91 000 |
– – ki pokriva gležnje |
6402 99 000 |
– – drugo |
6405 10 000 |
– Z zgornjim delom iz usnja ali umetnega usnja |
6405 20 000 |
– Z zgornjim delom iz tekstilnih materialov |
6405 90 000 |
– drugo |
6406 10 000 |
– Zgornji deli in deli zgornjega dela, razen opetnikov |
6406 20 000 |
– Podplati in pete, iz gume ali plastične mase |
6406 91 000 |
– – leseni |
6406 99 000 |
– – iz drugih materialov |
9401 20 000 |
– Sedeži za motorna vozila |
9401 30 000 |
– Vrtljivi sedeži z nastavljanjem višine |
9401 40 000 |
– Sedeži, ki se lahko spremenijo v ležišča, razen vrtnih stolov ali taborniške opreme |
9401 50 000 |
– Sedeži iz trstike, protja, bambusa ali podobnega materiala |
9401 61 000 |
– – tapecirani |
9401 69 000 |
– – drugo |
9401 71 000 |
– – tapecirani |
9401 79 000 |
– – drugo |
9401 80 900 |
– – – drugo |
9401 90 000 |
– deli |
9402 10 100 |
– – – Frizerski stoli |
9403 10 000 |
– Kovinsko pisarniško pohištvo |
9403 20 000 |
– Drugo leseno pohištvo |
9403 30 000 |
– Leseno pisarniško pohištvo |
9403 40 000 |
– Leseno kuhinjsko pohištvo |
9403 50 000 |
– Leseno pohištvo za spalnice |
9403 60 000 |
– drugo leseno pohištvo |
9403 70 000 |
– Pohištvo iz plastičnih mas |
9403 80 000 |
– Pohištvo iz drugih materialov, vključno iz trstike, protja, bambusa ali podobnega materiala |
9403 90 000 |
– Deli |
9404 10 000 |
– Nosilci za žimnice |
9404 21 000 |
– – iz penaste gume ali plastične mase, vključno prevlečene |
9404 29 000 |
– – iz drugih materialov |
9404 30 000 |
– Spalne vreče |
9404 90 000 |
– druga |
9405 10 000 |
– Lestenci in druga električna stropna ali stenska svetila (razen za razsvetljavo javnih odprtih prostorov ali prometnih poti) |
9405 20 000 |
– Električne namizne ali stoječe svetilke |
9405 30 000 |
– Garniture za razsvetljavo novoletnih jelk |
9405 40 900 |
– – – drugo |
9405 50 900 |
– – – drugo |
9405 60 000 |
– Osvetljeni znaki, osvetljene napisne table ipd. |
9405 91 900 |
– – – drugo |
9405 92 900 |
– – – drugo |
9405 99 900 |
– – – drugo |
9406 00 900 |
– – – drugo |
Seznam 3
Oznaka HS |
Poimenovanje |
2203 00 000 |
Pivo iz slada |
2205 10 000 |
– Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje, v posodah s prostornino 2 l in več |
2205 90 000 |
– Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje: drugo |
2402 10 000 |
– Cigare in cigarilosi, ki vsebujejo tobak |
2402 20 000 |
– Cigarete, ki vsebujejo tobak |
2402 90 100 |
– – – cigare |
2402 90 200 |
– – – cigarete |
2403 99 900 |
– – – drugo |
(1) Rabljena vozila so opredeljena kot vozila, ki so registrirana dlje kot šest mesecev in imajo prevoženih vsaj 6 000 km.
14.1.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 9/43 |
SKLEP št. 1/2008 PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-MAROKO
z dne 26. novembra 2008
o ustanovitvi odbora za carinsko sodelovanje, sprejetju poslovnika skupine za gospodarski dialog ter o spremembi poslovnikov nekaterih pododborov Pridružitvenega odbora
(2009/21/ES)
PRIDRUŽITVENI SVET JE –
ob upoštevanju Evro-sredozemskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu „Pridružitveni sporazum“),
ob upoštevanju Sklepa št. 1/2003 Pridružitvenega sveta EU-Maroko z dne 24. februarja 2003 o ustanovitvi pododborov Pridružitvenega odbora (2) in zlasti četrtega odstavka edinega člena Sklepa,
ob upoštevanju Priporočila št. 1/2005 Pridružitvenega sveta EU-Maroko z dne 24. oktobra 2005 o izvajanju akcijskega načrta EU-Maroko (3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Odnosi EU z Marokom so zaradi izvajanja Pridružitvenega sporazuma in akcijskega načrta EU-Maroko, sprejetega v okviru sosedske politike, vedno tesnejši. |
(2) |
Obe strani sta odločeni, da bosta še naprej krepili medsebojne odnose in jih vzpostavljali tudi na novih področjih. |
(3) |
Treba bi bilo spremljati izvajanje prednostnih nalog partnerstva in približevanje zakonodaje. Pristojnosti EU zagotavljajo okvir za razvoj odnosov in sodelovanja s sredozemskimi državami tako, da upoštevajo skladnost in uravnoteženost celotnega barcelonskega procesa. |
(4) |
S Sklepom št. 2/2005 Pridružitvenega Sveta EU-Maroko z dne 18. novembra 2005 o spremembi Protokola 4 o opredelitvi pojma izdelki s poreklom in načinih upravnega sodelovanja k Evro-mediteranskemu sporazumu (4) je bilo odpravljeno sklicevanje na odbor za carinsko sodelovanje. Zato bi bilo treba sprejeti novo pravno podlago za delovanje tega odbora. |
(5) |
V členu 84 Pridružitvenega sporazuma je predvideno oblikovanje delovnih skupin ali organov, potrebnih za izvajanje Sporazuma. |
(6) |
Točka (a) člena 44 Pridružitvenega sporazuma predvideva vzpostavitev gospodarskega dialoga med EU in Marokom. Treba bi bilo sprejeti poslovnik skupine za gospodarski dialog. |
(7) |
Od dogovora o akcijskem načrtu EU-Maroko so se pojavila nova področja dialoga in sodelovanja. Pododbori, ustanovljeni s Sklepom št. 1/2003 Pridružitvenega sveta, ne obravnavajo vseh teh področij. |
(8) |
Treba bi bilo zagotoviti, da ustrezni pododbori spremljajo vsa področja iz Pridružitvenega sporazuma in akcijskega načrta – |
SKLENIL:
Člen 1
Pri Pridružitvenem odboru se ustanovi odbor EU-Maroko za carinsko sodelovanje, pristojen za razprave o izvajanju Pridružitvenega sporazuma in akcijskega načrta EU-Maroko, potrjenega v okviru sosedske politike, za zagotavljanje upravnega sodelovanja za uporabo Protokola št. 4 k Pridružitvenem sporazumu ter za opravljanje vseh drugih nalog na carinskem področju, ki bi mu lahko bile zaupane.
Besedilo poslovnika odbora za carinsko sodelovanje je v Prilogi I.
Odbor za carinsko sodelovanje deluje pod vodstvom Pridružitvenega odbora in mu poroča po vsakem zasedanju. Odbor za carinsko sodelovanje nima pristojnosti odločanja. Lahko pa oblikuje priporočila, kako olajšati pravilno izvajanje Pridružitvenega sporazuma, in Pridružitvenemu odboru predloži predloge. Ta priporočila in predlogi se sprejmejo z obojestranskim soglasjem.
Pridružitveni odbor sprejme vse druge potrebne ukrepe za zagotovitev pravilnega delovanja odbora za carinsko sodelovanje in o tem obvesti Pridružitveni svet.
Člen 2
Sprejme se poslovnik skupine za gospodarski dialog, ustanovljene na podlagi točke (a) člena 44 Pridružitvenega sporazuma, besedilo katerega je v Prilogi 2.
Skupina za gospodarski dialog deluje pod vodstvom Pridružitvenega odbora in mu poroča po vsakem zasedanju. Skupina nima pristojnosti odločanja. Lahko pa Pridružitvenemu odboru predloži predloge.
Pridružitveni odbor sprejme vse druge potrebne ukrepe za zagotovitev pravilnega delovanja skupine za gospodarski dialog in o tem obvesti Pridružitveni svet.
Člen 3
Seznami tem, ki jih obravnavajo pododbor št. 1 „notranji trg“, pododbor št. 2 „industrija, trgovina in storitve“, pododbor št. 3 „promet, okolje in energetika“, pododbor št. 5 „kmetijstvo in ribištvo“ ter pododbor št. 6 „pravosodje in varnost“ Pridružitvenega odbora, kakor so navedeni v točki 3 Priloge II poslovnikov pododborov, sprejetih s Sklepom št. 1/2003 Pridružitvenega sveta, se spremenijo v skladu s Prilogo III tega sklepa.
Člen 4
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 26. novembra 2008
Za Pridružitveni svet
Predsednik
M. NICOLAIDIS
(1) UL L 70, 18.3.2000, str. 2.
(2) UL L 79, 26.3.2003, str. 14.
(3) UL L 285, 28.10.2005, str. 49.
(4) UL L 336, 21.12.2005, str. 1.
PRILOGA I
POSLOVNIK ODBORA ZA CARINSKO SODELOVANJE EU-MAROKO
1. Sestava in predsedovanje
Odbor za carinsko sodelovanje EU-Maroko (v nadaljnjem besedilu „odbor“) je sestavljen iz predstavnikov Evropske komisije, ki jim pomagajo carinski strokovnjaki držav članic, in iz predstavnikov carinskih strokovnjakov (in/ali drugih predstavnikov vlade) Maroka. Odboru izmenično predsedujeta predstavnik carinskih strokovnjakov Maroka in predstavnik Evropske skupnosti.
2. Vloga
Odbor deluje pod vodstvom Pridružitvenega odbora in mu poroča po vsakem zasedanju. Odbor nima pristojnosti odločanja. Lahko pa Pridružitvenemu odboru predloži predloge.
3. Teme
Odbor razpravlja o izvajanju Pridružitvenega sporazuma in akcijskega načrta EU-Maroko, potrjenega v okviru sosedske politike, glede vseh carinskih vprašanj. Ocenjuje zlasti napredek pri približevanju, izvajanju in uporabi zakonodaje. Kadar je primerno, razpravlja o sodelovanju v zadevah javne uprave. Odbor prouči vsak problem, ki lahko nastane na carinskem področju (zlasti v zvezi s pravili o poreklu, splošnimi carinskimi postopki, carinsko nomenklaturo, carinsko vrednostjo, tarifnimi režimi, carinskim sodelovanjem), ter predlaga ukrepe, ki bi jih bilo mogoče treba sprejeti. Na zahtevo Pridružitvenega odbora lahko odbor razpravlja tudi o drugih področjih, tudi horizontalne narave.
Odbor lahko na zasedanju razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na eno, več ali vsa carinska vprašanja.
4. Sekretariat
Uradnik Evropske komisije in uradnik maroške vlade delujeta skupaj kot stalna sekretarja odbora.
Vsa sporočila, ki se nanašajo na odbor, se pošljejo sekretarjema odbora.
5. Zasedanja
Odbor zaseda, kadar to zahtevajo okoliščine, in najmanj enkrat na leto. Zasedanje se lahko skliče na zahtevo ene ali druge strani, ki jo prejme ustrezni sekretar in jo posreduje drugi strani. Sekretar druge strani na zahtevo za zasedanje odbora odgovori v petnajstih delovnih dneh po njenem prejemu.
V nujnih primerih se zasedanja odbora lahko skličejo v krajšem času, če se s tem strinjata obe strani. Vse zahteve za sklic zasedanja morajo biti pisne.
O času in kraju vsakega zasedanja odbora se dogovorita obe strani.
Za vsako stran skliče zasedanje ustrezni sekretar po dogovoru s predsednikom. Pred vsakim zasedanjem je predsednik obveščen o predvideni sestavi delegacij obeh strani.
Če se obe strani strinjata, lahko odbor zaradi zagotovitve podrobnejših informacij na zasedanja povabi druge predstavnike iz tehničnih služb obeh strani, ki jih razprava zadeva ali se ji pridružijo pri horizontalnih vprašanjih, ter strokovnjake.
6. Dnevni red zasedanj
Vse zahteve za vključitev točk na dnevni red zasedanja odbora se pošljejo sekretarjema odbora.
Predsednik za vsako zasedanje pripravi začasni dnevni red. Ustrezni sekretar odbora ga pošlje sekretarju druge strani najpozneje deset dni pred začetkom zasedanja.
O točkah za vključitev na začasni dnevni red je treba sekretarja obvestiti vsaj petnajst dni pred začetkom zasedanja. Spremno dokumentacijo morata obe strani prejeti vsaj sedem dni pred zasedanjem. V izjemnih in/ali nujnih primerih so lahko ti roki krajši, če se obe strani s tem strinjata.
Odbor sprejme dnevni red na začetku vsakega zasedanja.
7. Zapisnik
Zapisnik sestavita in potrdita oba sekretarja po vsakem zasedanju. En izvod zapisnika, skupaj s predlogi odbora, sekretarja odbora pošljeta sekretarjema in predsedniku Pridružitvenega odbora.
8. Obveščanje javnosti
Če ni določeno drugače, zasedanja odbora niso javna.
PRILOGA II
POSLOVNIK SKUPINE ZA GOSPODARSKI DIALOG EU-MAROKO
1. Sestava in predsedovanje
Skupina za gospodarski dialog (v nadaljnjem besedilu „skupina“) je sestavljena iz predstavnikov Evropske komisije in predstavnikov maroške vlade, sopredsedujeta pa ji obe strani. Države članice so obveščene o zasedanjih skupine in nanje tudi povabljene.
2. Vloga
Skupina je organ za razprave, posvetovanje in spremljanje. Deluje pod vodstvom Pridružitvenega odbora in mu poroča po vsakem zasedanju. Nima pristojnosti odločanja. Lahko pa Pridružitvenemu odboru predloži predloge.
3. Teme
Skupina je organ za razprave o makroekonomskih vprašanjih. Razpravlja tudi o izvajanju Pridružitvenega sporazuma in akcijskega načrta EU-Maroko, potrjenega v okviru sosedske politike, zlasti na spodaj navedenih področjih, posebej glede napredka pri približevanju, izvajanju in uporabi zakonodaje. Kadar je primerno, razpravlja o sodelovanju v zadevah javne uprave. Skupina prouči vsak problem, ki lahko nastane na spodaj navedenih področjih, ter predlaga ukrepe, ki bi jih bilo mogoče treba sprejeti.
(a) |
Makroekonomski okvir |
(b) |
Strukturne reforme |
(c) |
Finančni sektor in kapitalski trgi (makroekonomski vidiki) |
(d) |
Pretok kapitala in tekoča plačila |
(e) |
Upravljanje in nadzor javnih financ |
(f) |
Obdavčenje |
(g) |
Statistika |
Zgornji seznam ni popoln, zato lahko Pridružitveni odbor vanj vključi še druga področja, tudi horizontalne narave.
Skupina lahko na zasedanju razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na eno, več ali vsa zgornja področja.
4. Sekretariat
Uradnik Evropske komisije in uradnik maroške vlade delujeta skupaj kot stalna sekretarja skupine.
Vsa sporočila, ki se nanašajo na skupino, se pošljejo sekretarjema skupine.
5. Zasedanja
Skupina zaseda, kadar to zahtevajo okoliščine, in najmanj enkrat letno. Zasedanje se lahko skliče na zahtevo ene ali druge strani, ki jo prejme ustrezni sekretar in jo posreduje drugi strani. Sekretar druge strani na zahtevo za zasedanje odgovori v petnajstih delovnih dneh po njenem prejemu.
V nujnih primerih se zasedanja skupine lahko skličejo v krajšem času, če se s tem strinjata obe strani. Vse zahteve za sklic zasedanja morajo biti pisne.
Zasedanja skupine potekajo izmenično v Bruslju in Rabatu na datum, za katerega se strani dogovorita.
Za vsako stran skliče zasedanje ustrezni sekretar po dogovoru s predsednikom. Pred vsakim zasedanjem je predsednik obveščen o predvideni sestavi delegacij obeh strani.
Če se obe strani strinjata, lahko skupina zaradi zagotovitve podrobnejših informacij na zasedanja povabi strokovnjake.
6. Dnevni red zasedanj
Vse zahteve za vključitev točk na dnevni red zasedanja skupine se pošljejo sekretarjema skupine.
Sopredsedujoča za vsako zasedanje izmenično pripravita začasni dnevni red. Ustrezni sekretar skupine ga pošlje sekretarju druge strani najpozneje deset dni pred začetkom zasedanja.
O točkah za vključitev na začasni dnevni red je treba sekretarja obvestiti vsaj petnajst dni pred začetkom zasedanja. Spremno dokumentacijo morata obe strani prejeti vsaj sedem dni pred zasedanjem. V izjemnih in/ali nujnih primerih so lahko ti roki krajši, če se obe strani s tem strinjata.
Skupina sprejme dnevni red na začetku vsakega zasedanja.
7. Zapisnik
Zapisnik sestavita in potrdita oba sekretarja po vsakem zasedanju. En izvod zapisnika, skupaj s predlogi skupine, sekretarja skupine pošljeta sekretarjema in predsedniku Pridružitvenega odbora.
8. Obveščanje javnosti
Če ni določeno drugače, zasedanja skupine niso javna.
PRILOGA III
A. POSLOVNIK PODODBORA ŠT. 1 EU-MAROKO „NOTRANJI TRG“
Seznam področij, ki jih obravnava ta pododbor, iz točke 3 „teme“ Priloge II k Sklepu št. 1/2003 Pridružitvenega sveta se nadomesti z naslednjim besedilom:
„(a) |
Standardizacija, potrjevanje, ugotavljanje skladnosti in nadzor trga (vidiki, ki niso povezani s trgovinskimi sporazumi na teh področjih) |
(b) |
Konkurenca in državne pomoči |
(c) |
Pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine |
(d) |
Javna naročila |
(e) |
Varstvo potrošnikov |
(f) |
Storitve (regulativna vprašanja), vključno s finančnimi in poštnimi storitvami |
(g) |
Pravo družb in pravica do ustanavljanja.“ |
B. POSLOVNIK PODODBORA ŠT. 2 EU-MAROKO „INDUSTRIJA, TRGOVINA IN STORITVE“
Seznam področij, ki jih obravnava ta pododbor, iz točke 3 „teme“ Priloge II k Sklepu št. 1/2003 Pridružitvenega sveta se nadomesti z naslednjim besedilom:
„(a) |
Industrijsko sodelovanje in podjetniška politika |
(b) |
Trgovinska vprašanja |
(c) |
Trgovina s storitvami in pravica do ustanavljanja |
(d) |
Turizem in obrt |
(e) |
Priprava trgovinskih sporazumov o tehničnih predpisih, standardizaciji, standardih in ugotavljanju skladnosti |
(f) |
Varstvo podatkov |
(g) |
Statistika trgovine.“ |
C. POSLOVNIK PODODBORA ŠT. 3 EU-MAROKO „PROMET, OKOLJE IN ENERGETIKA“
Seznam področij, ki jih obravnava ta pododbor, iz točke 3 „teme“ Priloge II k Sklepu št. 1/2003 Pridružitvenega sveta se nadomesti z naslednjim besedilom:
„(a) |
Promet: zlasti posodobitev in razvoj infrastrukture, krepitev varnosti in zaščite pri vseh načinih prevoza, nadzor in upravljanje pristanišč in letališč ter izboljšanje multimodalnega sistema prevoza z vključitvijo vprašanja interoperabilnosti. |
(b) |
Okolje: zlasti krepitev zmogljivosti na področju okoljskega upravljanja, in sicer z institucionalnega in pravnega vidika, v boju proti različnim oblikam onesnaževanja; podpora vključevanju okoljske razsežnosti v prednostne sektorje evro-sredozemskega partnerstva z namenom doseganja trajnostnega razvoja; izvajanje nacionalnih okoljevarstvenih programov, zlasti tistih za čiščenje odplak in ravnanje s trdnimi odpadki; krepitev regionalnega in mednarodnega sodelovanja, zlasti na področju podnebnih sprememb. |
(c) |
Energetika: zlasti posodobitev in razvoj infrastrukture, varnost in zaščita energetske infrastrukture in prenosa energije, upravljanje povpraševanja, spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, raziskave ter sodelovanje v izmenjavi podatkov.“ |
D. POSLOVNIK PODODBORA ŠT. 5 EU-MAROKO „KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO“
Seznam področij, ki jih obravnava ta pododbor, iz točke 3 „teme“ Priloge II k Sklepu št. 1/2003 Pridružitvenega sveta se nadomesti z naslednjim besedilom:
„(a) |
Kmetijski in ribiški proizvodi |
(b) |
Kmetijsko sodelovanje in razvoj podeželja |
(c) |
Predelani kmetijski proizvodi |
(d) |
Veterinarske in fitosanitarne zadeve |
(e) |
Zakonodaja, ki se uporablja na področju trgovine s temi proizvodi.“ |
E. POSLOVNIK PODODBORA ŠT. 6 EU-MAROKO „PRAVOSODJE IN VARNOST“
Seznam področij, ki jih obravnava ta pododbor, iz točke 3 „teme“ Priloge II k Sklepu št. 1/2003 Pridružitvenega sveta se nadomesti z naslednjim besedilom:
„(a) |
Sodelovanje na področju pravosodja |
(b) |
Pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah |
(c) |
Sodelovanje v boju proti organiziranemu kriminalu, vključno s trgovino z ljudmi, trgovino z drogami, terorizmom, korupcijo in pranjem denarja |
(d) |
Policijsko sodelovanje.“ |
14.1.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 9/51 |
SKLEP SVETA
z dne 8. decembra 2008
o imenovanju predsednika Vojaškega odbora Evropske unije
(2009/22/ES)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 28(1) Pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 207 Pogodbe,
ob sklicevanju na Sklep Sveta 2001/79/SZVP z dne 22. januarja 2001 o ustanovitvi Vojaškega odbora Evropske unije (1),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 3 Sklepa 2001/79/SZVP predsednika Vojaškega odbora imenuje Svet na priporočilo Odbora, ki se sestane na ravni načelnikov generalnih štabov. |
(2) |
Odbor, ki se je 29. oktobra 2008 sestal na ravni načelnikov generalnih štabov, je priporočil, da se za predsednika Vojaškega odbora Evropske unije imenuje general Håkan SYRÉN – |
SKLENIL:
Člen 1
General Håkan SYRÉN se imenuje za predsednika Vojaškega odbora Evropske unije, in sicer od 6. novembra 2009 za obdobje treh let.
Člen 2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 8. decembra 2008
Za Svet
Predsednik
B. KOUCHNER
(1) UL L 27, 30.1.2001, str. 4.
PRIPOROČILA
Komisija
14.1.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 9/52 |
PRIPOROČILO KOMISIJE
z dne 19. decembra 2008
o skupnih smernicah za nacionalne strani in izdajo eurokovancev, namenjenih obtoku
(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8625)
(Besedila v nizozemskem, angleškem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, italijanskem, malteškem, portugalskem, španskem, slovenskem in švedskem jeziku so edina verodostojna)
(2009/23/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 211 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 106(2) Pogodbe lahko države članice izdajajo kovance pod pogojem, da jim Evropska centralna banka odobri obseg emisije. |
(2) |
Svet je z Uredbo Sveta (ES) št. 975/98 z dne 3. maja 1998 o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev, namenjenih obtoku (1), v skladu z drugim stavkom člena 106(2) Pogodbe sprejel ukrepe za usklajevanje na tem področju. |
(3) |
V skladu s členom 11 Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (2) bodo imeli kovanci, izraženi v eurih in centih in v skladu z apoeni in tehničnimi specifikacijami, status zakonitega plačilnega sredstva v vseh „sodelujočih državah članicah“, kakor je določeno v navedeni uredbi. |
(4) |
Eurokovance, namenjene obtoku, vključno s priložnostnimi kovanci, namenjenimi obtoku, je treba v skladu s splošno prakso med sodelujočimi državami članicami dati v obtok po imenski vrednosti. To pa ne izključuje možnosti, da se manjši del skupne vrednosti izdanih kovancev proda po višji ceni, če so bili proizvedeni zelo kakovostno ali so posebno zapakirani. |
(5) |
Eurokovanci ne krožijo samo po državi članici izdajateljici, ampak po celotnem euroobmočju in celo izven njegovih meja. Državo članico izdajateljico bi bilo zato treba odtisniti na vidno mesto na nacionalni strani eurokovanca, da bi jo tako zainteresirani uporabniki kovancev zlahka prepoznali. |
(6) |
Eurokovanci imajo skupno evropsko stran in posebno nacionalno stran. Na skupnih evropskih straneh eurokovancev je ime enotne valute in apoen kovanca. Na nacionalni strani kovancev se ne bi smela ponoviti niti ime enotne valute niti apoen kovanca. |
(7) |
Motive na nacionalnih straneh eurokovancev določi vsaka sodelujoča država članica, vendar jih mora v celoti obkrožati 12 zvezd evropske zastave. |
(8) |
Sodelujoče države članice morajo upoštevati skupna pravila glede sprememb nacionalnih strani eurokovancev. Motivi, ki so uporabljeni na nacionalnih straneh običajnih eurokovancev, namenjenih obtoku, se načeloma ne smejo spreminjati, razen če se spremeni vodja države, na katerega se nanaša kovanec. |
(9) |
Priložnostni kovanci so posebni kovanci, namenjeni obtoku, kjer se običajni nacionalni motiv nadomesti z drugačnim nacionalnim motivom v spomin na določeno temo. Kovanec za 2 eura predstavlja najprimernejši apoen za ta namen, zlasti ker velik premer kovanca in njegove tehnične značilnosti nudijo primerno zaščito pred ponarejanjem. |
(10) |
Področja priložnostnih eurokovancev, namenjenih obtoku, bi morala služiti samo spominu na teme, ki imajo velik nacionalni ali evropski pomen, saj so takšni kovanci namenjeni obtoku v euroobmočju. Manj pomembne teme je treba raje obeležiti z izdajo eurokovancev za zbiratelje, ki niso namenjeni obtoku in ki morajo biti očitno drugačni od eurokovancev, namenjenih obtoku. Priložnostni kovanci, ki jih skupaj izdajo vse sodelujoče države članice, morajo biti rezervirani za teme, ki imajo velik evropski pomen. |
(11) |
Omejitev, da lahko posamezna država članica izdajateljica na leto izda en priložnostni eurokovanec, namenjen obtoku, se je izkazala za smiselno in bi se morala ohraniti skupaj z dodatno možnostjo, da lahko vse sodelujoče države članice skupaj izdajo priložnostni eurokovanec, namenjen obtoku. Države članice lahko poleg tega izdajo priložnostni eurokovanec, namenjen obtoku, v primeru, če funkcija vodje države začasno ni zasedena ali je zasedena le začasno. |
(12) |
Treba je določiti nekatere omejitve za količine priložnostnih kovancev, namenjenih obtoku, da bi takšni kovanci še naprej zajemali majhen odstotek skupnega števila kovancev za 2 eura v obtoku. Hkrati morajo te omejitve količine dovoliti izdajo zadostne količine kovancev, da se zagotovi učinkovito kroženje priložnostnih kovancev. |
(13) |
Ker krožijo eurokovanci po celotnem euroobmočju, so njihove značilnosti nacionalnih motivov stvar skupnega interesa. Države članice izdajateljice se morajo medsebojno obvestiti o novi nacionalni strani pred načrtovanim datumom izdaje. Države članice izdajateljice morajo v ta namen poslati svoje osnutke motivov eurokovancev Komisiji, ki bo preverila skladnost s tem priporočilom. |
(14) |
Z državami članicami so potekala posvetovanja o smernicah, opredeljenih v tem priporočilu, da bi se upoštevale različne nacionalne prakse in prednosti na tem področju. |
(15) |
Skupnost je sklenila monetarne sporazume s Kneževino Monako, Republiko San Marino in Vatikansko mestno državo, ki jim dovoljujejo, da izdajo določene količine eurokovancev. Skupne smernice bi se morale uporabljati tudi za kovance, namenjene obtoku, ki jih izdajo te države. |
(16) |
Pregled tega priporočila je treba pripraviti pred koncem leta 2015, da bi določili, ali je treba spremeniti smernice. |
(17) |
To priporočilo mora nadomestiti Priporočilo Komisije z dne 29. septembra 2003 o skupni praksi glede sprememb nacionalnih motivov tečajnih eurokovancev (3) in Priporočilo Komisije z dne 3. junija 2005 o splošnih smernicah za nacionalne strani eurokovancev v obtoku (4) – |
PRIPOROČA:
1. Dajanje eurokovancev v obtok
Eurokovance, namenjene obtoku, je treba dati v obtok po imenski vrednosti. To pa ne izključuje možnosti, da se manjši del izdanih eurokovancev proda po višji ceni, če so visoke kakovosti ali so posebno zapakirani.
2. Identifikacija države članice izdajateljice
Nacionalne strani vseh apoenov eurokovancev, namenjenih obtoku, imajo oznako države članice izdajateljice, tj. ime države članice ali okrajšavo imena.
3. Izpuščanje imena valute in apoena
1. |
Na nacionalni strani eurokovancev, namenjenih obtoku, se ne smejo ponoviti niti oznake apoenov ali njihovih delov niti ime enotne valute ali njena razdelitev, razen če temelji takšna oznaka na uporabi drugačne abecede. |
2. |
Obod kovanca za 2 eura lahko nosi oznako apoena, če se uporabi samo številka „2“ in/ali izraz „euro“. |
4. Motiv na nacionalnih straneh
Na nacionalni strani eurokovancev, namenjenih obtoku, mora biti 12 evropskih zvezd, ki morajo v celoti obkrožati nacionalni motiv, vključno z letnico in navedbo imena države članice izdajateljice. Evropske zvezde morajo biti upodobljene kot na evropski zastavi.
5. Spremembe nacionalnih strani običajnih eurokovancev, namenjenih obtoku
Brez poseganja v točko 6 se motivi, ki so uporabljeni na nacionalnih straneh eurokovancev, namenjenih obtoku, načeloma ne smejo spreminjati, razen če se spremeni vodja države, na katerega se nanaša kovanec. Države članice izdajateljice pa morajo dovoliti, da se motiv eurokovancev, na katerem je upodobljen vodja države, posodobi vsakih petnajst let, da se upošteva sprememba videza vodje države. Države članice izdajateljice morajo tudi imeti možnost, da posodobijo svoje nacionalne strani eurokovancev, da so popolnoma v skladu s tem priporočilom.
Če funkcija vodje države začasno ni zasedena ali je zasedena le začasno, države članice nimajo pravice, da spremenijo nacionalne strani običajnih eurokovancev, namenjenih obtoku.
6. Izdaja priložnostnih eurokovancev, namenjenih obtoku
1. |
Izdaja priložnostnih eurokovancev, namenjenih obtoku, ki imajo drugačen nacionalni motiv od običajnih eurokovancev, namenjenih obtoku, bi morala služiti samo spominu na teme, ki imajo velik nacionalni ali evropski pomen. Priložnostni eurokovanci, namenjeni obtoku, ki jih skupno izdajo vse sodelujoče države članice, kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe (ES) št. 974/98 (v nadaljevanju „sodelujoče države članice“), bi morali služiti samo spominu na teme, ki imajo velik evropski pomen, njihovo izdajo pa bi moral odobriti Svet. |
2. |
Izdaja priložnostnih eurokovancev, namenjenih obtoku, mora biti v skladu z naslednjimi pravili:
|
7. Informativni postopek in objava prihodnjih sprememb
Države članice bi se morale obvestiti o osnutkih motivov novih nacionalnih strani eurokovancev, vključno z obodom kovanca, ter o obsegu izdaje preden formalno odobrijo te motive. Zato mora država članica izdajateljica poslati Komisiji nove osnutke motivov eurokovancev praviloma vsaj šest mesecev pred načrtovanim datumom izdaje. Komisija mora preveriti skladnost s smernicami tega priporočila in takoj obvestiti druge države članice prek ustreznega pododbora Ekonomsko-finančnega odbora. Če Komisija meni, da smernice sedanjega priporočila niso upoštevane, mora ustrezni pododbor Ekonomsko-finančnega odbora odločiti, ali bo motiv odobril.
Ustrezni pododbor Ekonomsko-finančnega odbora mora odobriti motive priložnostnih eurokovancev, namenjenih obtoku, ki jih skupno izdajo vse sodelujoče države članice.
Vse pomembne informacije o novih nacionalnih motivih eurokovancev bodo objavljene v Uradnem listu Evropske unije.
8. Področje priporočenih praks
To priporočilo bi se moralo uporabljati za nacionalne strani in obode običajnih in priložnostnih eurokovancev, namenjenih obtoku. Ne sme pa se uporabljati za nacionalne strani in obode običajnih in priložnostnih eurokovancev, namenjenih obtoku, ki so bili prvič izdani ali odobreni v skladu s sprejetim informativnim postopkom pred sprejetjem tega priporočila.
9. Razveljavitev predhodnih priporočil
Priporočili 2003/734/ES in 2005/491/ES se razveljavita.
10. Naslovniki
To priporočilo je naslovljeno na vse sodelujoče države članice.
V Bruslju, 19. decembra 2008
Za Komisijo
Joaquín ALMUNIA
Član Komisije
(1) UL L 139, 11.5.1998, str. 6.
(2) UL L 139, 11.5.1998, str. 1.
(3) UL L 264, 15.10.2003, str. 38.
(4) UL L 186, 18.7.2005, str. 1.
14.1.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 9/s3 |
OPOMBA BRALCU
Institucije so se odločile, da v svojih besedilih ne bodo več navajale zadnje spremembe navedenih besedil.
Če ni navedeno drugače, se akti iz objavljenih besedil sklicujejo na akte v trenutno veljavni različici.