ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 6

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 52
10. januar 2009


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 15/2009 z dne 8. januarja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 367/2006 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije in o spremembi Uredbe (ES) št. 1292/2007 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije

1

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 16/2009 z dne 9. januarja 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

18

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Komisije 2008/128/ES z dne 22. decembra 2008 o določitvi posebnih meril čistosti v zvezi z barvili za uporabo v živilih (Kodificirana različica) ( 1 )

20

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Komisija

 

 

2009/10/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 2. decembra 2008 o določitvi obrazca poročila o večjih nesrečah v skladu z Direktivo Sveta 96/82/ES o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 7530)  ( 1 )

64

 

 

2009/11/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 19. decembra 2008 o odobritvi metod za razvrščanje prašičjih trupov v Španiji (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8477)

79

 

 

2009/12/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 19. decembra 2008 o odobritvi metod za razvrščanje prašičjih trupov na Danskem (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8498)

83

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

 

2009/13/ES

 

*

Sklep št. 1/2008 Skupnega veterinarskega odbora, ustanovljenega s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi z dne 23. decembra 2008 glede spremembe dodatkov 2, 3, 4, 5, 6 in 10 k Prilogi 11

89

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 1077/2008 z dne 3. novembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1966/2006 o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanju in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1566/2007 (UL L 295, 4.11.2008)

117

 

 

 

*

Opomba bralcu (glej notranjo stran zadnje strani ovitka)

s3

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

10.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/1


UREDBA SVETA (ES) št. 15/2009

z dne 8. januarja 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 367/2006 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije in o spremembi Uredbe (ES) št. 1292/2007 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“) in zlasti členov 19 in 24 Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s Svetovalnim odborom predložila Komisija,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

I.   Prejšnja preiskava in obstoječi izravnalni ukrepi

(1)

Svet je decembra 1999 z Uredbo (ES) št. 2597/1999 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) („zadevni izdelek“), ki se uvršča pod oznaki KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90, s poreklom iz Indije. Preiskava, ki je omogočila sprejetje navedene uredbe, je v nadaljnjem besedilu imenovana „prvotna preiskava“. Ukrepi v obliki izravnalne dajatve ad valorem v višini od 3,8 % do 19,1 % so bili uvedeni na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, na uvoz zadevnega izdelka iz vseh drugih družb pa je bila uvedena stopnja preostale dajatve v višini 19,1 %. Obdobje prvotne preiskave je trajalo od 1. oktobra 1997 do 30. septembra 1998.

(2)

Svet je marca 2006 z Uredbo (ES) št. 367/2006 (3) po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe ohranil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 2597/1999 na uvoz folije iz PET s poreklom iz Indije. Preiskava v zvezi s pregledom je trajala od 1. oktobra 2003 do 30. septembra 2004.

(3)

Svet je po vmesnem pregledu glede subvencioniranja indijskega proizvajalca folije iz PET družbe Garware Polyester Limited („Garware“) avgusta 2006 z Uredbo (ES) št. 1288/2006 (4) spremenil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno za Garware z Uredbo (ES) št. 367/2006.

(4)

Svet je po delnem vmesnem pregledu glede subvencioniranja drugega indijskega proizvajalca folije iz PET družbe Jindal Poly Films Limited, prej poznane kot Jindal Polyester Ltd (Jindal), septembra 2007 z Uredbo (ES) št. 1124/2007 (5) spremenil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno za Jindal z Uredbo (ES) št. 367/2006.

II.   Obstoječi protidampinški ukrepi

(5)

Svet je avgusta 2001 z Uredbo (ES) št. 1676/2001 (6) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz polietilentereftalatske (PET) folije s poreklom, med drugim, iz Indije. Ti ukrepi so bili v obliki protidampinške dajatve ad valorem v višini od 0 % do 62,6 % uvedeni na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, na uvoz vseh drugih družb pa je bila uvedena stopnja preostale dajatve v višini 53,3 %.

(6)

Svet je marca 2006 z Uredbo (ES) št. 366/2006 (7) spremenil stopnjo dampinga, izračunanega v Uredbi (ES) št. 1676/2001. Nove stopnje dampinga znašajo med 3,2 % in 29,3 %, nova dampinška dajatev pa znaša med 0 % in 18 %, pri čemer se upoštevajo izravnalne dajatve zaradi izvoznih subvencij, uvedenih na enake izdelke s poreklom iz Indije, kakor so bile spremenjene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 367/2006, ki je bila sprejeta po pregledu zaradi prenehanja veljavnosti Uredbe (ES) št. 2597/1999 iz zgornje uvodne izjave (1). Svet je po vmesnem pregledu glede subvencioniranja indijskega proizvajalca folije iz PET družbe Garware Polyester Limited („Garware“) avgusta 2006 z Uredbo (ES) št. 1288/2006 spremenil dokončno protidampinško dajatev, uvedeno za Garware z Uredbo (ES) št. 1676/2001.

(7)

Svet je na zahtevo novega proizvajalca izvoznika septembra 2006 z Uredbo (ES) št. 1424/2006 (8) spremenil Uredbo (ES) št. 1676/2001 v zvezi s SRF Limited. Uredba je za zadevno družbo določila stopnjo dampinga v višini 15,5 % in stopnjo dampinške dajatve v višini 3,5 % ob upoštevanju stopnje izvozne subvencije družbe, kot je bilo ugotovljeno v protisubvencijski preiskavi, na podlagi katere je bila sprejeta navedena Uredba (ES) št. 367/2006. Ker za družbo ni veljala individualna izravnalna dajatev, se je uporabila stopnja, ki je bila določena za vse druge družbe.

(8)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1292/2007 (9) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (10) (osnovna protidampinška uredba). Ista uredba je zaključila delni vmesni pregled v zvezi s takim uvozom, omejen na enega indijskega izvoznika, v skladu s členom 11(3) osnovne protidampinške uredbe.

III.   Začetek delnega vmesnega pregleda

(9)

Po podaljšanju veljavnosti dokončne izravnalne dajatve marca 2006 je indijska vlada („IV“) predložila stališča o tem, da so se okoliščine glede dveh subvencijskih shem (shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („duty entitlement passbook scheme“) in oprostitev davka od dohodka v skladu z oddelkom 80 HHC Zakona o davku od dohodkov) spremenile in da so te spremembe trajne narave. Posledično je trdila, da se je stopnja subvencioniranja verjetno znižala in da je zato treba pregledati ukrepe, ki so bili deloma uvedeni za te sheme.

(10)

Komisija je preučila dokaze, ki jih je predložila IV, in ugotovila, da zadoščajo za utemeljitev začetka pregleda v skladu z določbami člena 19 osnovne uredbe. Komisija je po posvetovanju s Svetovalnim odborom z obvestilom o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije12. oktobra 2007 (11), po uradni dolžnosti začela delni vmesni pregled, omejen na stopnjo subvencioniranja veljavne izravnalne dajatve glede uvoza folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije.

(11)

Namen preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom je oceniti potrebo za nadaljevanje, odstranitev ali spremembo obstoječih ukrepov glede tistih družb, ki so imele ugodnosti od ene ali obeh domnevno spremenjenih shem subvencioniranja, kadar je bilo zagotovljenih dovolj dokazov v skladu z ustreznimi določbami obvestila o začetku. S preiskavo v zvezi z delnim vmesnim pregledom se oceni tudi potreba, odvisno od ugotovitev pregleda, po reviziji ukrepov, ki se uporabljajo za druge družbe, sodelujoče v preiskavi, in ki določajo raven obstoječih ukrepov, in/ali preostale ukrepe, ki se uporabljajo za vse druge družbe.

(12)

Pregled je bil omejen na stopnjo subvencioniranja družb iz priloge k obvestilu o začetku in druge izvoznike, ki so bili pozvani, naj se javijo v skladu s pogoji in v roku iz obvestila o začetku.

IV.   Obdobje preiskave

(13)

Preiskava stopnje subvencioniranja je zajela obdobje od 1. oktobra 2006 do 30. septembra 2007 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

V.   Stranke, ki jih zadeva preiskava

(14)

Komisija je o začetku preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom uradno obvestila IV in tiste indijske proizvajalce izvoznike, ki so sodelovali v prejšnji preiskavi, so bili omenjeni v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 367/2006 in bili navedeni v prilogi k obvestilu o začetku delnega vmesnega pregleda, za katere je bilo ugotovljeno, da so imeli ugodnosti od katere koli od obeh domnevno spremenjenih shem subvencioniranja, ter Du Pont Tejin Films, Luksemburg, Mitsubishi Polyester Film, Nemčija, Toray Plastics Europe, Francija in Nurell, Italija, ki predstavljajo veliko večino proizvodnje folije iz PET Skupnosti (v nadaljnjem besedilu „industrija Skupnosti“). Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in v roku, določenem v obvestilu o začetku, zahtevati zaslišanje.

(15)

Vsem zainteresiranem strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(16)

Predložene pisne in ustne pripombe strank so bile obravnavane, in kjer je bilo to primerno, upoštevane.

(17)

Zaradi očitno velikega števila strank, vključenih v ta pregled, je bila za preiskavo subvencioniranja predvidena uporaba tehnik vzorčenja v skladu s členom 27 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in, če je, izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki pozvani, da se v skladu s členom 27 osnovne uredbe javijo Komisiji v 15 dneh od začetka delnega vmesnega pregleda in ji zagotovijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku.

(18)

Po preučitvi predloženih informacij in ob upoštevanju števila indijskih proizvajalcev izvoznikov, pripravljenih sodelovati, je bilo sklenjeno, da vzorčenje v tem primeru ni bilo potrebno.

(19)

Ena družba, SRF Limited, ki ni bila navedena v prilogi k obvestilu o začetku, se je javila in predložila dokaze, da je izpolnila določbe o upravičenosti glede obsega preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom, kakor so določene v točki (4) obvestila o začetku. Zato je bila ta družba vključena v preiskavo v zvezi s pregledom.

(20)

Ena družba, Flex Industries Limited, za katero veljata izravnalna dajatev (Uredba Sveta (ES) št. 367/2006) in protidampinška dajatev (Uredba Sveta (ES) št. 1292/2007), je spremenila ime in se zdaj imenuje Uflex Limited. Ta sprememba imena ne vpliva na ugotovitve prejšnjih preiskav.

(21)

Za pridobitev informacij, potrebnih za njeno preiskavo, je Komisija poslala vprašalnike proizvajalcem izvoznikom, ki so izpolnjevali pogoje iz obvestila o začetku. Poleg tega je bil vprašalnik poslan IV.

(22)

Izpolnjene vprašalnike je prejela od petih indijskih proizvajalcev izvoznikov in IV.

(23)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju pomembne za določitev subvencioniranja. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih IV v Delhiju, vlade Maharaštre v Bombaju, Indijske centralne banke v Bombaju in v naslednjih podjetjih:

Ester Industries Limited, New Delhi,

Garware Polyester Limited, Bombaj,

Polyplex Corporation Limited, Noida,

SRF Limited, Gurgaon,

Uflex Limited, Noida.

VI.   Razkritje in pripombe na postopek

(24)

IV in druge zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo predlagati spremembe stopenj dajatev, ki se uporabljajo za zadevne sodelujoče indijske proizvajalce izvoznike, in podaljšati obstoječe ukrepe za vse druge družbe, ki niso sodelovale pri tem delnem vmesnem pregledu. Na voljo so imele tudi dovolj časa za pripombe. Vsa stališča in pripombe so bila ustrezno upoštevana, kot je opisano v nadaljevanju.

B.   ZADEVNI IZDELEK

(25)

Izdelek, ki ga zajema ta pregled, je enak izdelek, kot ga zadeva Uredba Sveta (ES) št. 367/2006, in sicer folija iz polietilen tereftalata (PET), uvrščena pod oznaki KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90 ter s poreklom iz Indije.

C.   SUBVENCIONIRANJE

1.   Uvod

(26)

Na podlagi informacij, ki so jih predložili IV in sodelujoči indijski proizvajalci izvozniki, ter izpolnjenih vprašalnikov Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(a)

shema vnaprejšnjih odobritev (Advance Authorization Scheme) (prej shema vnaprej pridobljenih dovoljenj – Advance Licence Scheme);

(b)

shema za preložitev plačila uvoznih dajatev (Duty Entitlement Passbook Scheme);

(c)

shema za podporo izvozu investicijskega blaga (Export Promotion Capital Goods Scheme – EPCGS);

(d)

posebne ekonomske cone (Special Economic Zones)/proste carinske cone (Export Processing Zones)/izvozno usmerjeni obrati (Export Oriented Units);

(e)

shema oprostitve davka od dohodka;

(f)

shema izvoznih kreditov (Export Credit Scheme).

(g)

Paketna shema spodbud (Package Scheme of Incentives – PSI)

(27)

Zgoraj naštete sheme od (a) do (d) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in ureditev) 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju dovoljuje IV izdajanje uradnih obvestil glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „Izvozna in uvozna politika“, ki jih vsakih pet let izda ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Za OPP tega primera je pomemben en dokument izvozne in uvozne politike, tj. petletni načrt za obdobje od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009 („politika EXIM 2004–2009“). Poleg tega IV določa postopke, ki urejajo politiko EXIM 2004–2009, tudi v „Priročniku o postopkih – 1. september 2004 do 31. marec 2009, Zvezek I“ („HOP I 2004–2009“). Tudi priročnik o postopkih se redno posodablja.

(28)

Shema davka od dohodka, navedena zgoraj v točki (e), temelji na Zakonu o davku od dohodkov iz leta 1961, ki ga letno spreminja Zakon o financah.

(29)

Shema izvoznih kreditov, navedena zgoraj v točki (f), temelji na oddelkih 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki Indijski centralni banki („ICB“) dovoljuje usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(30)

Shemo, navedeno zgoraj v točki (g), upravljajo indijski državni organi.

(31)

Komisija je v skladu s členom 11(10) osnovne uredbe povabila IV k dodatnim posvetovanjem glede spremenjenih in nespremenjenih shem, da bi se pojasnil dejanski položaj v zvezi s temi shemami in dosegla sporazumna rešitev. Komisija je po teh posvetovanjih in brez dosežene sporazumne rešitve glede teh shem vse te sheme vključila v preiskavo subvencioniranja.

(32)

Po razkritju sta IV in eden od proizvajalcev izvoznikov trdila, da ni bilo ugotovljeno, da prejemniki od preiskovanih shem uživajo ugodnosti. Pri obravnavi tega zahtevka je treba poudariti, da je bilo za vsako preiskovano shemo določeno, ali je koncesija v smislu člena 2(1)(a) in člena 2(2) osnovne uredbe subvencija, tj. finančni prispevek IV, katerega ugodnosti so uživali preiskovani proizvajalci izvozniki. Poleg tega je bilo pojasnjeno, zakaj se za ugodnosti v nekaterih shemah lahko izvedejo izravnalni ukrepi. Hkrati pa so vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki prejeli podroben izračun, ki navaja, kako so bile ugodnosti določene v vsaki shemi. Zato se ta zahtevek zavrne.

2.   Shema vnaprejšnjih odobritev („AAS“)

(a)   Pravna podlaga

(33)

Shema je podrobno opisana v odstavkih od 4.1.1 do 4.1.14 politike EXIM 2004–2009 in poglavjih od 4.1 do 4.30 priročnika HOP I 2004–2009. Ta shema se je med prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom, ki je pripeljala do trenutno veljavne dokončne izravnalne dajatve, uvedene z Uredbo Sveta (ES) št. 367/2006, imenovala shema vnaprej pridobljenih dovoljenj.

(b)   Upravičenost

(34)

Shemo AAS sestavlja šest podshem, kakor je podrobneje opisano uvodni izjavi (35). Te podsheme se med drugim razlikujejo po obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do AAS za fizični izvoz in AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki dobavljajo za kategorije „predvidenega izvoza“, omenjene v odstavku 8.2 politike EXIM 2004–2009, kot so dobavitelji za izvozno usmerjeno enoto („EOU“), so upravičeni do AAS za predvideni izvoz. Končno, vmesni dobavitelji proizvajalcem izvoznikom pa so upravičeni do subvencij za „predvideni izvoz“ po podshemah vnaprejšnje pripustitve naročil („Advance Release Order“ – ARO) in back to back notranjega akreditiva („back to back inland letter of credit“).

(c)   Praktično izvajanje

(35)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(i)

fizični izvoz: to je glavna podshema. Omogoča dajatev prost uvoz vhodnih materialov za proizvodnjo določenega nastalega izvoznega izdelka. „Fizični“ v tem primeru pomeni, da mora izvozni izdelek zapustiti ozemlje Indije. Nadomestilo za uvoz in obveznost izvoza, vključno z vrsto izvoznega izdelka, sta določena v dovoljenju;

(ii)

letno potrebo: taka odobritev ni vezana na določen izvozni izdelek, temveč na širšo skupino izdelkov (npr. kemični in sorodni izdelki). Imetnik dovoljenja lahko – do določene mejne vrednosti, določene glede na pretekle izvozne rezultate – brez dajatev uvaža vse surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji vseh izdelkov, ki spadajo v takšno skupino izdelkov. Če uporablja surovine, ki so oproščene dajatev, se lahko odloči za izvoz katerega koli izdelka, ki spada v takšno skupino izdelkov;

(iii)

vmesne dobave: ta podshema zajema primere, v katerih nameravata dva proizvajalca izdelovati en izvozni izdelek in si razdeliti proizvodni proces. Proizvajalec izvoznik, ki izdeluje vmesni izdelek, lahko brez dajatev uvaža surovine in za ta namen prejme AAS za vmesne dobave. Končni izvoznik dokonča proizvodnjo in je dolžan izvoziti končni izdelek;

(iv)

predvideni izvoz: ta podshema omogoča glavnemu izvajalcu brez dajatev uvažati surovine, potrebne za proizvodnjo blaga, ki se kot „predvideni izvoz“ proda kategorijam kupcev, navedenih v odstavku 8.2.(b) do (f), (g), (i) in (j) politike EXIM 2004–2009. IV trdi, da se predvideni izvoz nanaša na posle, pri katerih dobavljeno blago ne zapusti države. Številne kategorije dobav veljajo za predvideni izvoz, če je blago izdelano v Indiji, npr. dobava blaga EOU ali družbi, ki ima sedež v posebni ekonomski coni („SEZ“);

(v)

ARO: imetnik AAS, ki namerava pridobivati surovine iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, jih lahko pridobiva z ARO. V tem primeru je vnaprejšnja odobritev validirana kot ARO in potrjena domačemu dobavitelju ob dobavi v njej določenih izdelkov. S potrditvijo ARO je domači dobavitelj upravičen do ugodnosti predvidenega izvoza, kakor so določene v odstavku 8.3 politike EXIM 2004–2009 (tj. AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in vračila končne trošarine). Mehanizem ARO vrača davke in dajatve dobavitelju, namesto da bi jih vračal končnemu izvozniku v obliki povračila/vračila dajatev. Vračilo davkov/dajatev se lahko uveljavlja za domače in uvožene surovine;

(vi)

back to back notranji akreditiv: ta podshema spet zajema domače dobave imetniku vnaprejšnje odobritve. Imetnik vnaprejšnje odobritve lahko pri banki odpre notranji akreditiv v korist domačega dobavitelja. Banka razveljavi odobritev samo za neposreden uvoz glede vrednosti in količin domačih, ne pa uvoženih izdelkov. Domači proizvajalec je upravičen do subvencij za predvideni izvoz, kakor je določeno v odstavku 8.3 politike EXIM 2004–2009 (tj. AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in vračila končnih trošarin).

(36)

Trije od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov so prejeli koncesijo v okviru AAS, povezano z zadevnim izdelkom med OPP. Dve od teh družb sta uporabili dve podshemi, tj. (i) AAS za fizični izvoz in (iii) AAS za vmesne dobave. Tretja družba je uporabila podshemo (ii) AAS za letne potrebe. Zato ni treba ugotavljati, ali so preostale neuporabljene podsheme takšne, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep.

(37)

Za namene preverjanja, ki ga izvajajo indijski organi, je imetnik vnaprejšnje odobritve zakonsko zavezan voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in brez dajatev uvoženega/brez trošarin nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavji 4.26 in 4.30 ter Dodatek 23 HOP I 2004–2009), tj. dejansko evidenco potrošnje. To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni računovodja/stroškovni računovodja, ki izda potrdilo, da so bile predpisane evidence in ustrezna računovodska dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v skladu s Prilogo 23, v vseh pogledih resnične in pravilne. Vendar pa zgornje določbe veljajo le za vnaprejšnje odobritve, izdane 13. maja 2005 ali pozneje. Za vse vnaprejšnje odobritve ali vnaprej pridobljena dovoljenja, izdana pred tem datumom, morajo imetniki upoštevati prejšnje določbe o preverjanju, tj. voditi morajo verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in porabe uvoženega blaga v zvezi z dovoljenjem v določeni obliki iz Dodatka 18 (poglavje 4.30 in Dodatek 18 HOP I 2002–2007).

(38)

IV v zvezi s podshemama, ki sta ju med OPP uporabljala dva sodelujoča proizvajalca izvoznika, tj. za fizični izvoz in vmesne dobave, določi količino in vrednost nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza, kar je zapisano na odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci ob uvozu in izvozu na odobritev vpisati ustrezne posle. Količino uvoza, dovoljenega v okviru AAS, določi IV na osnovi standardnih input-output normativov („SION“). SION obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom, in so objavljeni v HOP II 2004–2009. Zadnje spremembe SION za folije iz PET in PET v obliki zrnc, ki je vmesni izdelek, so bile pregledane septembra 2005.

(39)

V zvezi s podshemo (ii), navedeno zgoraj, (AAS za letne potrebe), ki jo je uporabil drugi izvoznik, se na dovoljenje vpiše samo vrednost uvoznega nadomestila. Imetnik dovoljenja mora „vzdrževati povezavo med surovinami in nastalim izdelkom“ (odstavek 4.24A(c) HOP I 2004–2009).

(40)

Uvožene surovine niso prenosljive in se morajo uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj po 6 mesecev).

(41)

Preverjanje je pokazalo, da je bila za zadevne družbe dejanska stopnja potrošnje glavnih surovin, potrebnih za proizvodnjo enega kilograma folije iz PET, nižja od ustreznega SION. To je bilo nedvomno tako v zvezi s starimi SION za folije iz PET in v manjši meri v zvezi s pregledanimi SION, ki so začele veljati septembra 2005.

(42)

Preverjanje je tudi pokazalo, da nobena od zadevnih družb ni vodila zakonsko zahtevane evidence potrošnje iz uvodne izjave (37). Zato se lahko zaključi le, da zahteve glede preverjanja, ki so jih določili indijski organi, niso bile upoštevane.

(d)   Sklepna ugotovitev

(43)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe subvencija, tj. finančni prispevek IV, katerega ugodnosti so uživali preiskovani izvozniki.

(44)

Poleg tega je jasno, da so AAS za fizični izvoz, AAS za vmesne dobave in AAS za letne potrebe zakonsko pogojene z opravljenim izvozom ter se zato štejejo kot specifične in upravičene do izravnave v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more uživati ugodnosti iz teh shem.

(45)

Nobena od treh podshem, ki se uporabljajo v tem primeru, se ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Te tri sheme niso v skladu s pravili, določenimi v točki (i) Priloge I, Prilogi II (opredelitev in pravila za povračila) in Prilogi III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. IV ni učinkovito uporabila novega niti starega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene za proizvodnjo izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in, v primeru shem nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). SION za zadevne izdelke niso bili dovolj natančno opredeljeni. SION sami se ne morejo šteti za sistem preverjanja dejanske potrošnje, ker nobena od zadevnih družb ni vodila zahtevane evidence potrošnje, ki bi IV omogočila dovolj natančno preverjanje količin surovin, porabljenih pri proizvodnji blaga za izvoz. IV tudi ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanske količine surovin, čeprav bi to ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti.

(46)

Proti tem trem pod-shemam je torej mogoče izvesti izravnalne ukrepe.

(e)   Izračun zneska subvencije

(47)

Zaradi neobstoja dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni subvencija, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. Glede tega je ugotovljeno, da osnovna uredba ne določa le izravnave za „presežni“ odpust dajatev. V skladu s členom 2(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi je mogoče izravnati presežne odpuste dajatev le, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Toda v obravnavanem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če ustrezen postopek spremljanja ni vzpostavljen, se navedena oprostitev za sheme povračil ne uporablja in se uporablja normalno pravilo za izravnavanje zneska neplačanih dajatev (izpada prihodka), ne pa domnevni presežni odpust. Kakor je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni zadolžen preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora preiskovalni organ samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne domnevno ustreznost sistema preverjanja.

(48)

Znesek subvencije za tri izvoznike, ki so uporabljali AAS, je bil izračunan na podlagi opuščenih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za material, ki je bil uvožen v skladu s tremi podshemami med OPP (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki so nujno potrebne za pridobitev subvencije, odštete od zneska subvencije, kadar so bili za to vloženi upravičeni zahtevki. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za prihodke od izvoza med OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(49)

Trije sodelujoči proizvajalci izvozniki so imeli ugodnosti iz te sheme med OPP v višini od 0,5 % do 2,1 %.

3.   Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („DEPBS“)

(a)   Pravna podlaga

(50)

DEPBS je podrobno opisana v odstavku 4.3 politike EXIM 2004–2009 in poglavju 4 HOP I 2004–2009.

(b)   Upravičenost

(51)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(c)   Praktično izvajanje DEPBS

(52)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za kredite DEPBS, ki so izračunani kot delež vrednosti izdelkov, izvoženih v skladu s to shemo. Takšne stopnje DEPBS so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so na osnovi SION, ob upoštevanju domnevne uvozne količine surovin v izvoznem izdelku in učinka carin na take domnevne količine uvoza, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne.

(53)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. Ko pride do izvoznega posla, mora izvoznik indijskim organom izdati deklaracijo, ki navaja, da izvoz poteka na podlagi DEPBS. Za izvoz blaga indijski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim vsebuje znesek kredita DEPBS, ki se dodeli za navedeni izvozni posel. Na tej točki je izvozniku znan znesek, ki ga bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, IV ne more več odločati o dodelitvi kredita DEPBS. Ustrezna stopnja kredita DEPBS za izračun subvencij je tista, ki se uporablja ob izdaji izvozne deklaracije. Tako višine subvencije ni možno spreminjati za nazaj.

(54)

Krediti DEPBS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 12 mesecev od datuma izdaje. Lahko se uporabljajo za plačilo carin na poznejši uvoz kakršnega koli blaga, ki se neomejeno uvaža, razen investicijskega blaga. Blago, uvoženo s takimi krediti, se lahko proda na notranjem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene.

(55)

Vloge za kredite DEPBS se predložijo elektronsko in lahko zajemajo neomejeno število izvoznih poslov. Dejansko za oddajo vlog za kredite DEPBS ni strogih rokov. Elektronski sistem, ki se uporablja za upravljanje DEPBS, ne izključuje samodejno izvoznih poslov zunaj rokov za oddajo vlog, omenjenih v poglavju 4.47 HOP I 2004–2009. Poleg tega, kakor je jasno določeno v poglavju 9.3 HOP I 2004–2009, je mogoče vloge, prejete po izteku rokov za oddajo vlog, vedno upoštevati ob uvedbi manjše kazenske takse (tj. 10 % upravičenosti do prejemka).

(d)   Sklepne ugotovitve o DEPBS

(56)

DEPBS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Kredit DEPBS je finančni prispevek IV, saj bo kredit na koncu uporabljen za pokritje uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega pomeni kredit DEPBS za izvoznika ugodnost, ker izboljša njegovo likvidnost.

(57)

Poleg tega je DEPBS zakonsko pogojena z opravljenim izvozom in zato specifična, proti njej pa se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(58)

Ta shema ne more veljati za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, znesek kredita pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Ni niti nobenega sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do subvencij DEPBS ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli surovine. Za dodelitev subvencije zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bili uvoženi kakršni koli vhodni materiali. Tako so izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot vhodni material, še vedno upravičeni do subvencij po DEPBS.

(e)   Izračun zneska subvencije

(59)

V skladu s členom 2(2) in členom 5 osnovne uredbe ter metodologijo izračunavanja, uporabljeno za to shemo v Uredbi Sveta (ES) št. 367/2006, je bil znesek subvencij, proti katerim je mogoče uvesti izravnalne ukrepe, izračunan glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena med OPP. V tem smislu je veljalo, da je subvencija podeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozni posel na podlagi te sheme. V tem trenutku se lahko IV odpove carinam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja znesek kredita DEPBS, ki se dodeli za ta izvozni posel, IV nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Poleg tega so sodelujoči proizvajalci izvozniki knjižili kredite DEPBS po obračunskem načelu kot prihodek v fazi izvoznih poslov.

(60)

Kadar so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako pridobljenih kreditov, s čimer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za zadevne prihodke od izvoza med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(61)

Štirje sodelujoči proizvajalci izvozniki so imeli ugodnosti iz te sheme med OPP v višini od 2,7 % do 5,9 %.

4.   Shema za podporo izvozu investicijskega blaga („EPCGS“)

(a)   Pravna podlaga

(62)

EPCGS je podrobno opisana v poglavju 5 politike EXIM 2004–2009 in poglavju 5 HOP I 2004–2009.

(b)   Upravičenost

(63)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki, trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce in ponudnike storitev.

(c)   Praktično izvajanje

(64)

Na podlagi pogoja obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in od aprila 2003 do deset let starega) po znižani stopnji dajatve. IV v ta namen po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCGS. Od aprila 2000 shema dovoljuje znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 % za vse investicijsko blago, uvoženo po tej shemi. Do 31. marca 2000 se je uporabljala 11-odstotna stopnja dajatve (vključno z 10-odstotno dodatno dajatvijo), v primeru uvozov z visoko vrednostjo pa ničelna stopnja dajatve. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza je treba uvožena investicijska sredstva uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju.

(65)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko nabavlja investicijsko blago tudi na notranjem trgu. V tem primeru je domači proizvajalec investicijskega blaga lahko upravičen do dajatev prostega uvoza delov, potrebnih za proizvodnjo tega investicijskega blaga. Po drugi strani pa lahko domači proizvajalec zahteva subvencijo predvidenega izvoza glede dobave investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(d)   Pripombe na razkritje

(66)

Po razkritju je eden od proizvajalcev izvoznikov poudaril, da je bilo investicijsko blago, uvoženo po tej shemi, uporabljeno tudi za proizvodnjo izdelkov, ki niso vključeni v to preiskavo, in da je treba pri določanju stopnje subvencije izračunani znesek subvencije, ki se nanaša na OPP, deliti z izvozom ne le zadevnih izdelkov. Ugotovljeno je bilo, da je bil zahtevek upravičen, zato je bilo izračunavanje zneska subvencije za to podjetje po tej shemi ustrezno prilagojeno.

(e)   Sklepna ugotovitev o EPCGS

(67)

EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve pomeni finančni prispevek IV, ker ta koncesija zmanjša prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve izvozniku prinese ugodnost, saj dajatve, privarčevane pri uvozu, izboljšajo njegovo likvidnost.

(68)

Nadalje je EPCGS zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjevanja obveznosti izvoza. Zato velja za specifično in je zanjo mogoče uvesti izravnalne ukrepe v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(69)

Končno te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi iz točke (i) Priloge I k osnovni uredbi ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(f)   Izračun zneska subvencije

(70)

Znesek subvencije je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago med obdobjem, ki odraža običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. V skladu z uveljavljeno prakso je bil tako dobljen znesek, ki se nanaša na OPP, popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da se odrazi celotna vrednost subvencije v tem obdobju. V ta namen se je štela kot primerna komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Kadar so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe se je ta znesek subvencije dodelil za prihodke od izvoza med OPP kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(71)

Štirje sodelujoči proizvajalci izvozniki so imeli ugodnosti iz te sheme med OPP v višini od 1,0 % do 1,9 %.

5.   Proste carinske cone („EPZS“)/Shema posebnih ekonomskih con („SEZS“)/Shema izvozno usmerjenih obratov („EOUS“)

(72)

Ugotovljeno je bilo, da noben od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov nima statusa EOU in noben ni bil vključen v EPZS. Kljub temu je bil eden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov vključen v SEZS ter je v OPP prejemal subvencije, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep. V nadaljevanju sta navedena opis in ocena, omejena na SEZS.

(a)   Pravna podlaga

(73)

Na SEZS se nanašata poglavje 7 politike EXIM 2004–2009 in poglavje 7 HOP I 2004–2009. Podrobnosti o pravilih in določbah niso več v knjigi politike EXIM in priročniku o postopkih. Ustrezno politiko in določbe o izvajanju vsebujeta Zakon o posebnih ekonomskih conah iz leta 2005 (št. 28 iz leta 2005) in Pravilnik o posebnih ekonomskih conah iz leta 2006 (uradno obvestilo z dne 10. februarja 2006).

(b)   Upravičenost

(74)

Načeloma so lahko v SEZS vključena vsa podjetja, ki izvažajo svojo celotno proizvodnjo blaga in storitev. To vključuje tudi izključno trgovske družbe. Za razliko od EOUS družbam ni treba izpolnjevati minimalnih investicijskih pragov fiksnih sredstev, da so lahko upravičena do SEZS.

(c)   Praktično izvajanje

(75)

SEZS je shema naslednica nekdanje sheme proste carinske cone (EPZS). SEZS so posebej razmejene prostocarinske enklave, ki se za namene trgovinskih operacij, dajatev in davkov štejejo kot tuje ozemlje. Enote SEZS morajo biti v posebnih conah, ki so razvite za ta namen. Sedemnajst enot SEZS že deluje, potem ko so indijski organi odobrili njihovo ustanovitev.

(76)

Zahtevek za status SEZ mora vsebovati podatke za prihodnjih pet let med drugim o načrtovanih proizvodnih količinah, pričakovani vrednosti izvoza, uvoznih zahtevah in domačih potrebah. Če organi sprejmejo zahtevek družbe, se pogoji za sprejetje posredujejo družbi. Sporazum o priznanju družbe kot družbe SEZS velja pet let. Sporazum se lahko obnovi za nadaljnja obdobja.

(77)

Ključna obveznost enot SEZS, kakor je določena v poglavju VI Pravilnika o posebnih ekonomskih conah iz leta 2006, je doseči neto zaslužek deviznih sredstev, kar pomeni, da mora biti v referenčnem obdobju (5 let od začetka tržne proizvodnje) skupna vrednost izvoza višja od skupne vrednosti uvoza blaga.

(78)

Enote SEZS so upravičene do naslednjih koncesij:

(i)

oprostitev uvoznih dajatev za vse vrste blaga (vključno z investicijskim blagom, surovinami in potrošnim blagom), ki so potrebne za izdelavo, proizvodnjo in predelavo ali so s tem povezane;

(ii)

oprostitev trošarin za blago, nabavljeno na domačem trgu;

(iii)

oprostitev centralnega prometnega davka, plačanega na lokalno nabavljeno blago;

(iv)

možnost prodaje dela proizvodnje na domačem trgu, pri čemer se upoštevajo pozitivni neto zaslužki deviznih sredstev ob plačilu ustreznih dajatev, ker SEZS ne veljajo za del indijskega davčnega/carinskega območja;

(v)

100-odstotna oprostitev davka od dohodka od „dobička od izvoza“ iz enot SEZ v skladu z oddelkom 10AA Zakona o davku od dohodkov za prvih pet let, 50-odstotna za naslednjih pet let in možnost nadaljnjih ugodnosti za naslednjih pet let ter

(vi)

oprostitev davka na storitev za storitve v SEZ.

(79)

Enote, ki delujejo v okviru SEZS, so v skladu z ustreznimi določbami Zakona o carini nadzorujejo carinski uslužbenci.

(80)

Te enote so zakonsko zavezane voditi ustrezno dokumentacijo, ki mora vsebovati v vrednosti izražene podatke o uvoženem blagu ali blagu, nabavljenem na domačem tarifnem območju, potrošnji in uporabi blaga, proizvodnji blaga in razpolaganju z blagom z namenom izvoza, prodaji na domačem tarifnem območju itd. v skladu s členom 22(2) Pravilnika o posebnih ekonomskih conah iz leta 2006.

(81)

Vendar se v nobenem primeru od enote SEZ ne zahteva, da vsako uvozno pošiljko uskladi z njenim izvozom, transferji v druge enote ali prodajo na domačem tarifnem območju, kot navaja člen 35 Pravilnika o posebnih ekonomskih conah iz leta 2006.

(82)

Ocena uvoza ter domače nabave surovin in investicijskega blaga temelji na samocertificiranju. Enako velja za primer izvozne prodaje. Tako carinskim organom ni potrebno redno preverjati take pošiljke enote SEZ.

(83)

V tem primeru je sodelujoči proizvajalec izvoznik shemo uporabljal za uvoz surovin in investicijskega blaga brez uvoznih dajatev, domačo nabavo blaga brez trošarin, domačo nabavo blaga brez plačila centralnega prometnega davka in oprostitev davka na storitev. Preiskava je pokazala, da zadevni proizvajalec izvoznik ni užival ugodnosti po določbah o oprostitvi davka od dohodka za SEZS.

(d)   Pripombe na razkritje

(84)

Po razkritju je proizvajalec izvoznik, vključen v SEZS, v številnih pripombah npr. trdil, da so podsheme, ki jih uporablja podjetje, dovoljene sheme povračila dajatev (sheme povračil dajatev) in da uporabljene podsheme ne štejejo kot subvencija, ker ne dodeljujejo ugodnosti. Utemeljitve proizvajalca izvoznika so obravnavane spodaj.

(e)   Sklepne ugotovitve o SEZS

(85)

V primeru oprostitve trošarine za blago, ki je bilo nabavljeno na domačem trgu, je bilo ugotovljeno, da se lahko dajatev, ki je bila plačana pri nakupu, ki ga je izvedla enota, ki ni enota SEZS, uporabi kot kredit za prihodnje dajatve, na primer za plačilo trošarin za domačo prodajo (tako imenovan mehanizem „CENVAT“). Zato trošarina, ki je plačana za nakupe, ni dokončna. Z uporabo kredita „CENVAT“ dokončna dajatev bremeni le dodano vrednost, ne pa tudi surovine. Tako z odobritvijo oprostitve trošarine pri nakupu, ki ga opravi enota SEZS, ni opuščen noben dodatni vladni dohodek in zaradi tega SEZS ne pridobi nobene dodatne ugodnosti. Ker SEZS ne pridobi nobene dodatne ugodnosti, v tej preiskavi nadaljnja analiza te podsheme ni potrebna.

(86)

Oprostitev enote SEZS dveh vrst uvoznih dajatev (osnovne carine in posebne dodatne carine, običajno predpisane za uvoz surovin in investicijskega blaga), oprostitev plačila prometnega davka, plačanega na domače nabavljeno blago, in oprostitev davka na storitev so subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Prihodek vlade, ki bi brez te sheme zapadel v plačilo, je opuščen in tako enoti SEZS omogoča dodelitev ugodnosti v smislu člena 2(2) osnovne uredbe z ohranjanjem likvidnosti. Subvencije so zakonsko pogojene z opravljenim izvozom ter se zato v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe štejejo za specifične in kot subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Izvozni cilj SEZS, kot je določen v členu 2 Pravilnika o posebnih ekonomskih conah iz leta 2006, je osnovni pogoj za pridobitev spodbud.

(87)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da so podsheme, ki jih uporablja podjetje, dovoljene sheme povračila dajatev (sheme povračil dajatev) v skladu s členom 2(1)(a)(ii) in Prilogo I k osnovni uredbi in se zato zanje izravnalni ukrepi ne izvajajo. Podjetje je zagovarjalo mnenje, da Priloga (i) k osnovni uredbi določa, da samo oprostitev, odpust ali povračilo uvoznih dajatev, ki predstavlja presežek dajatev na uvožene surovine, uporabljenih v proizvodnji izvoznega izdelka, šteje za izvozno subvencijo. Drugače povedano, dokler ni presežnega odpusta ali oprostitve, se oprostitev uvoznih dajatev na surovine za izdelavo, proizvodnjo ali predelavo zadevnega izdelka ne more šteti kot subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(88)

Kot odgovor na to utemeljitev je treba najprej poudariti, da so ugodnosti, ki jih uživa enota SEZ, zakonsko pogojene z opravljenim izvozom. Poleg tega teh shem ni mogoče šteti za dovoljene sisteme povračila dajatev ali nadomestne sisteme povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Te sheme niso v skladu s strogimi pravili iz Priloge I (točki (h) in (i)), Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Če se določbe o oprostitvi prometnega davka in uvozne dajatve uporabijo za nakup investicijskega blaga, niso v skladu s pravili za dovoljene sisteme povračil dajatev, ker se investicijsko blago ne porabi v proizvodnem postopku, kakor je zahtevano v točki (h) Priloge I (povračilo prometnega davka) in točki (i) Priloge I (odpust uvoznih dajatev). Poleg tega je bilo potrjeno, da IV nima vzpostavljenega učinkovitega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene v proizvodnji izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in, v primeru shem nadomestnih povračil, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Enota SEZ mora doseči neto zaslužek deviznih sredstev, vendar ni vzpostavljen noben sistem preverjanja, ki bi nadzoroval potrošnjo uvoza v primerjavi s proizvodnjo izvoznega blaga.

(89)

Kot drugo utemeljitev je proizvajalec izvoznik predložil podsheme, ki jih uporablja podjetje, ne štejejo kot subvencije, ker podjetju ne prinesejo nobene ugodnosti. Proizvajalci izvozniki so trdili, da je, glede na domačo prodajo in ker se enota SEZ ne šteje kot del indijskega davčnega/carinskega območja, treba za končne izdelke, prodane na domačem trgu, carino plačati v celoti. Trdili so tudi, da ni bila pridobljena nobena ugodnost, ker je znesek oprostitve dajatev na surovine za proizvodnjo blaga, prodanega na domačem trgu, nižji od dajatev, ki jih podjetje plača pri prodaji na domačem trgu.

(90)

Pri obravnavi tega zahtevka je treba poudariti, da ima enota SEZ možnost, da proda del svoje proizvodnje na domačem trgu, čeprav je namen uvedbe enote SEZ, da se doseže neto zaslužek deviznih sredstev. Po shemi SEZ bo blago, prestavljeno iz cone na domači trg, obravnavano kot uvoženo blago. SEZ kot tak zato ni v drugačni situaciji kot druga podjetja, ki delujejo na domačem trgu, kar pomeni, da je treba plačati ustrezne dajatve ali davke na kupljeno blago. V tem smislu mora biti jasno, da odločitev vlade, da obdavči blago za potrošnjo na domačem trgu, ne pomeni, da oprostitev uvoznih dajatev in prometnega davka za enoto SEZS ni ugodnost v primerjavi z izvozno prodajo zadevnega izdelka. Poleg tega prodaja na domačem trgu ne vpliva na splošnejšo oceno o obstoju ustreznega sistema preverjanja.

(91)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da se pri izvozni prodaji oprostitev uvoznih dajatev in davkov ne šteje kot subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, dokler ni presežnega odpusta. Podjetje tudi trdi, da enoto SEZ nadzorujejo carinski uslužbenci in da ni mogoče prodajati surovin na domačem trgu ali jih vključiti v izdelke, ki se bodo prodajali na domačem trgu, ne da bi se plačale ustrezne dajatve. Proizvajalec izvoznik zato meni, da presežnega odpusta ni.

(92)

Kot odgovor na to je treba opozoriti, da ne obstaja noben sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem postopku izvoznega izdelka in ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev in davkov v smislu prilog I, II in III k osnovni uredbi. Zakonodaja v nobenem primeru ne določa, da mora enota SEZ vsako uvozno pošiljko uskladiti z destinacijo ustreznega nastalega izdelka. Samo če bi bil tak nadzor vzpostavljen, bi indijski organi lahko pridobili zadostne informacije o končnih destinacijah surovin, s katerimi bi lahko učinkovito preverjali, ali oprostitev dajatev in prometnega davka ni višja od dajatev in davkov na surovine za izvozno proizvodnjo. Notranji sistem podjetja kot tak ne zadostuje, ker mora sistem preverjanja za povračilo dajatev oblikovati in izvajati vlada. Zato je bilo s preiskavo ugotovljeno, da pravni predpisi in določbe za SEZ od SEZ izrecno ne zahtevajo, da beleži povezavo med uvoženim materialom in končnim izdelkom, in da IV ni vzpostavila nobenega učinkovitega nadzornega mehanizma, s katerim bi določala, katere surovine so bile potrošene v izvozni proizvodnji in v kakšnih količinah.

(93)

IV tudi ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanske količine zadevnih surovin, čeprav bi to ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti. Poleg tega IV ni predložila nobenega dokaza, ki bi dokazoval, da je prišlo do presežnega odpusta.

(f)   Izračun zneska subvencije

(94)

Zaradi neobstoja dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil pomeni subvencija, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, odpust carine (osnovne carine in posebne dodatne carine), oprostitev plačila prometnega davka na lokalno nabavljeno blago in oprostitev davka na storitev med OPP.

(95)

V zvezi z oprostitvijo plačila osnovnih carin, oprostitvijo plačila prometnega davka, plačanega na domače nabavljeno blago, in oprostitvijo davka na storitev je bil števec (znesek subvencije) izračunan na podlagi oproščenega zneska med OPP. Obvezne pristojbine za pridobitev subvencije so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od te vsote, tako ugotovljen znesek subvencije pa določen kot števec.

(96)

Za razliko od surovin, investicijsko blago ni fizično vključeno v končno blago. Skladno s tem je bil v zvezi z oprostitvami plačila davkov na nakup investicijskega blaga znesek subvencije izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago med obdobjem, ki odraža običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. V skladu z uveljavljeno prakso je bil tako dobljen znesek, ki se nanaša na OPP, popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da se odrazi celotna vrednost subvencije v tem obdobju. V ta namen se je štela kot primerna komercialna obrestna mera v Indiji v OPP. Kadar so bili predloženi utemeljeni zahtevki, so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije.

(97)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije, določeni v skladu z uvodnima izjavama (94) in (96), dodeljeni za prihodke od izvoza med OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine. Tako določena stopnja subvencije znaša 5,4 %.

6.   Shema oprostitve davka od dohodka („ITES“)

(98)

Po tej shemi so izvozniki lahko upravičeni do delne oprostitve davka od dohodka od dobička od izvoza. Zakonska podlaga za to oprostitev je določena v oddelku 80 HHC ZDD.

(99)

Ta določba je bila za leto pregleda 2005–2006 (tj. za finančno leto od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005) razveljavljena in tako po 31. marcu 2004 80 HHC ZDD ne podeljuje nobenih subvencij. Sodelujoči proizvajalci izvozniki med OPP niso uživali ugodnosti iz te sheme. Posledično se shema v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe zaradi ukinitve ne bo izravnavala.

7.   Shema izvoznih kreditov („ECS“)

(a)   Pravna podlaga

(100)

Podrobnosti te sheme so določene v Master Circular DBOD št. DIR.(Exp).BC 02/04.02.02/2007-08 (izvozni kredit v tuji valuti) in Master Circular DBOD št. DIR.(Exp).BC 01/04.02.02/2007-08 (izvozni kredit v rupijah) indijske centralne banke („ICB“), ki sta naslovljena na vse komercialne banke v Indiji.

(b)   Upravičenost

(101)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki. Ugotovljeno je bilo, da so trije proizvajalci izvozniki uživali ugodnosti iz ECS.

(c)   Praktično izvajanje

(102)

ICB na podlagi te sheme obvezujoče določa najvišje obrestne mere za izvozne kredite v indijskih rupijah ali v tuji valuti, ki jih lahko komercialne banke zaračunajo izvozniku. ECS vključuje dve podshemi, shemo izvoznih kreditov pred odpremo („kredit za embaliranje“), ki zajema kredite izvozniku za financiranje nakupa, predelave, izdelave, embaliranja in/ali odpreme blaga pred izvozom, in shemo izvoznih kreditov po odpremi, ki zagotavlja posojila za obratni kapital z namenom financiranja izvoznih terjatev. ICB bankam tudi nalaga, da določen znesek svojih neto bančnih kreditov namenijo za financiranje izvoza.

(103)

Zaradi Master Circulars ICB lahko izvozniki pridobijo izvozne kredite po preferencialnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne komercialne kredite („gotovinske kredite“), ki so določene izključno v skladu s tržnimi pogoji. Razlika med obrestnimi merami se lahko zmanjša za družbe z dobro boniteto. Dejansko bi lahko družbe z dobro boniteto pridobile izvozne in gotovinske kredite po enakih pogojih.

(d)   Sklepna ugotovitev o ECS

(104)

Preferencialne obrestne mere kredita ECS, ki jih določajo Master Circulars ICB iz uvodne izjave (100), lahko znižajo stroške obresti izvoznika v primerjavi s stroški kredita, ki so določeni izključno po tržnih pogojih, in v tem primeru prenesejo ugodnost na takega izvoznika v smislu člena 2(2) osnovne uredbe. Financiranje izvoza samo po sebi ni varnejše od domačega financiranja. Dejansko običajno velja za bolj tvegano in višina zahtevane varščine za določen kredit, ne glede na objekt financiranja, je izključno tržna odločitev komercialne banke. Razlike v obrestnih merah glede na različne banke so posledica metodologije, ki jo ICB uporablja za določanje najvišjih obrestnih mer za vsako komercialno banko posebej. Poleg tega komercialne banke ne bi bile zavezane jemalcem izvoznih kreditov omogočati kakršne koli morda ugodnejše obrestne mere za izvozne kredite v tuji valuti.

(105)

Kljub dejstvu, da preferencialne kredite na podlagi ECS dodeljujejo komercialne banke, je ta ugodnost finančni prispevek vlade v smislu člena 2(1)(a)(iv) Uredbe. V tem smislu je treba poudariti, da niti člen 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe niti Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih (SSIU) ne zahtevata bremenitve javnih računov, npr. povračila IV komercialnim bankam, da bi se določila subvencija, temveč le odredbo vlade za izvajanje funkcij iz točk (i), (ii) ali (iii) člena 2(1)(a) osnovne uredbe. ICB je javni organ, ki zato spada pod opredelitev „vlada“, kot je določeno v členu 1(3) osnovne uredbe. Je v 100-odstotni državni lasti, uresničuje cilje javne politike, npr. monetarno politiko, njeno upravo pa imenuje IV. ICB usmerja zasebne organe v smislu druge alinee člena 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe, ker so komercialne banke vezane na njene pogoje, med drugim na najvišje dovoljene obrestne mere za izvozne kredite, določene v Master Circulars ICB, poleg tega pa ICB tudi določa, da morajo komercialne banke določen znesek svojih neto bančnih kreditov usmeriti v financiranje izvoza. Ta usmeritev komercialne banke zavezuje k izvajanju funkcij, omenjenih v členu 2(1)(a)(i) osnovne uredbe, v tem primeru zagotavljanju posojil v obliki preferencialnega financiranja izvoza. Tak neposredni prenos sredstev v obliki posojil pod določenimi pogoji bi bil običajno v pristojnosti vlade in ta praksa se na noben bistven način ne razlikuje od praks, ki jih običajno izvajajo vlade v smislu člena 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe. Ta subvencija se šteje za specifično in je zanjo mogoče uvesti izravnalne ukrepe, saj so preferencialne obrestne mere dostopne samo za financiranje izvoznih poslov in so torej pogojene z opravljenim izvozom v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(e)   Izračun zneska subvencije

(106)

Znesek subvencije je bil izračunan na podlagi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, uporabljene med OPP, in zneskom, ki bi ga bilo treba plačati za običajne komercialne kredite, ki so jih uporabili sodelujoči proizvajalci izvozniki. Ta znesek subvencije (števec) je bil dodeljen za prihodke od izvoza med OPP kot ustrezen imenovalec v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(107)

Trije sodelujoči proizvajalci izvozniki so imeli ugodnosti iz te sheme med OPP v višini od 0,3 % do 0,4 %.

8.   Paketna shema spodbud (PSI)

(a)   Pravna podlaga

(108)

V prejšnjih preiskavah v zvezi s folijo iz PET, vključno s preiskavo v zvezi s pregledom, zaradi katere je bila z Uredbo Sveta (ES) št. 367/2006 uvedena zdaj veljavna dokončna izravnalna dajatev, je bilo preiskanih več indijskih državnih shem, ki vključujejo spodbude lokalnim družbam. Državne sheme spadajo pod naslov „Paketna shema spodbud“ (PSI), ker so lahko vključene različne vrste spodbud. Preiskava je ugotovila, da je upravičenost družbe do ugodnosti iz te sheme določena v „Certifikatu za izpolnjevanje pogojev“. Med preiskavo se je ugotovilo, da sta bila dva sodelujoča proizvajalca med OPP oproščena davka na dohodek (prometnega davka) v okviru PSI v skladu z oddelkom 4A Zakona o davku na trgovino države Utar Pradeš. V skladu s to davčno določbo je družba oproščena plačila prometnega davka za prodajo na domačem trgu (lokalnega in centralnega prometnega davka).

(b)   Upravičenost

(109)

Za upravičenost do te sheme morajo družbe praviloma vlagati v slabše razvita območja države z vzpostavitvijo novega industrijskega obrata ali veliko kapitalsko naložbo v razširitev ali diverzifikacijo obstoječega industrijskega obrata. Glavno merilo za določitev zneska spodbud sta razvrstitev območja, v katerem je ali bo sedež družbe, in obseg naložbe.

(c)   Praktično izvajanje

(110)

V okviru shem oprostitve prometnega davka pooblaščenim enotam ni bilo treba pobirati prometnega davka na prodajne transakcije. Podobno so bile pooblaščene enote oproščene plačila prometnega davka za nakup blaga od dobaviteljev, ki so upravičeni do te sheme. Medtem ko oprostitev v zvezi s prodajno transakcijo ne dodeljuje nobenih ugodnosti pooblaščenim prodajnim enotam, pa velja ravno nasprotno za pooblaščene enote za nakup, ki jim oprostitev v zvezi z nakupno transakcijo dodeljuje ugodnost.

(d)   Pripombe na razkritje

(111)

Po razkritju je en proizvajalec izvoznik poudaril, da se je pri določanju ugodnosti po tej shemi štelo, da so dobavitelji glavnih surovin v proizvodnji zadevnega izdelka bili oproščeni prometnega davka. Vendar so računi o prodaji pokazali, da so zadevni dobavitelji zadevnemu podjetju dejansko zaračunavali davek na promet. Ker je zato prometni davek plačalo podjetje, za ugodnosti na te nakupe niso bili izvedeni izravnalni ukrepi za proizvajalca izvoznika, in zato je bil znesek subvencije ustrezno preverjen.

(e)   Sklepna ugotovitev

(112)

PSI zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne protisubvencijske uredbe. Oprostitev plačila prometnega davka za nakup predstavlja finančni prispevek, ker ta koncesija zmanjša prihodek vlade, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega prinese ta oprostitev družbam ugodnost, saj izboljša njihovo likvidnost.

(113)

PSI je na voljo samo družbam, ki so investirale v posebej določena geografska območja v pristojnosti indijske države. Ni pa na voljo družbam zunaj teh območij. Stopnja ugodnosti se glede na zadevno območje razlikuje. V skladu s členom 3(2)(a) in členom 3(3) osnovne uredbe je to posebna shema in zato se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(f)   Izračun zneska subvencije

(114)

V zvezi z oprostitvijo plačila prometnega davka je treba poudariti, da je bil znesek subvencije izračunan na podlagi višine prometnega davka, ki bi sicer med OPP zapadel v plačilo, vendar je ostal neplačan.

(115)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za skupni prihodek od izvoza in domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(116)

Dva sodelujoča proizvajalca izvoznika sta prejela subvencije iz te sheme med OPP v višini 0,3 % oziroma 1,4 %.

9.   Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi

(117)

Opozoriti je treba, da je bil v Uredbi Sveta (ES) št. 367/2006 in njenih poznejših spremembah iz zgornjih uvodnih izjav (2), (3) in (4) znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izražen ad valorem, od 12 % do 19,1 % za zadevne sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki so sodelovali v tem delnem vmesnem pregledu.

(118)

Med tem delnim vmesnim pregledom je ugotovljen znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izražen ad valorem, znašal od 5,4 % do 8,6 %, kakor je navedeno spodaj:

Shema→

AAS (12)

DEPBS (12)

EPCGS (12)

SEZS (12)

ECS (12)

PSI

Skupaj

Družba↓

%

%

%

%

%

%

%

Ester Industries Limited

 

5,8

1,0

 

0,4

 

7,2

Garware Polyester Limited

0,5

3,9

1,0

 

Zanemarljivo

 

5,4

Polyplex Corporation Limited

1,7

3,2

1,9

 

0,4

1,4

8,6

SRF Limited

 

 

 

5,4

 

 

5,4

Uflex Limited

2,1

2,7

1,0

 

0,3

0,3

6,4

10.   Izravnalni ukrepi

(119)

V skladu z določbami člena 19 osnovne uredbe in razlogi za ta delni vmesni pregled iz točke 3 obvestila o začetku je ugotovljeno, da se je stopnja subvencioniranja za zadevne proizvajalce izvoznike znižala in je zato treba stopnje izravnalnih dajatev, uvedenih za te proizvajalce izvoznike, z Uredbo Sveta (ES) št. 367/2006 ustrezno spremeniti.

(120)

Spremenjene stopnje izravnalne dajatve bi bilo treba določiti na novih stopnjah subvencioniranja, ugotovljenih v tem vmesnem pregledu, ker stopnje škode, izračunane v prvotni protisubvencijski preiskavi, ostajajo višje.

(121)

Glede vseh drugih družb, ki jih ta delni vmesni pregled ni zadeval, je ugotovljeno, da se dejanske podrobnosti preiskovanih shem in možnost uvedbe izravnalnih ukrepov proti njim niso spremenile v primerjavi s prejšnjo preiskavo. Tako ni nobenega razloga za preračun stopenj subvencij in dajatev teh družb. Zato ostanejo stopnje dajatev, ki se uporabljajo za vse druge stranke razen pet proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v tem pregledu, nespremenjene.

(122)

Individualne stopnje izravnalnih dajatev za družbe, opredeljene v tej uredbi, prikazujejo stanje, kakor je bilo ugotovljeno med delnim vmesnim pregledom. Tako se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki so ga izdelale te družbe. Pri uvozu zadevnega izdelka, ki ga je izdelala druga družba, ki ni izrecno omenjena v operativnem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno omenjenimi družbami, ni mogoče uporabljati teh stopenj, in v tem primeru velja stopnja, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(123)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti na Komisijo (13), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani na primer z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s Svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila, tako da bo posodobila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

11.   Protidampinški ukrepi

(124)

Kakor je določeno v zadnjem odstavku točke 3 obvestila o začetku, bo sprememba stopnje izravnalne dajatve vplivala na dokončno protidampinško dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 1292/2007, saj je bila slednja v prejšnjih protidampinških preiskavah prilagojena, da se izogne dvojnemu štetju učinka ugodnosti od izvoznih subvencij (dokončna protidampinška dajatev je bila osnovana na stopnji dampinga, saj je bila slednja nižja kot stopnja odprave škode). Člen 24(1) osnovne uredbe in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, določata, da za noben izdelek ne smejo hkrati veljati protidampinški in izravnalni ukrepi za obravnavanje enih in istih razmer, ki izhajajo iz dampinga ali iz izvoznega subvencioniranja. Med prvotno preiskavo je bilo ugotovljeno, da so nekatere preiskovane subvencijske sheme, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, pomenile izvozne subvencije v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe. Kot takšne so te subvencije vplivale na izvozne cene indijskih proizvajalcev izvoznikov in s tem povzročile višje stopnje dampinga. Zato so bile v skladu s členom 24(1) osnovne uredbe dokončne stopnje protidampinške dajatve prilagojene tako, da odražajo dejansko stopnjo dampinga, ki ostane po uvedbi dokončne izravnalne dajatve za odpravo učinka izvoznih subvencij (glej uvodno izjavo (59) Uredbe (ES) št. 366/2006 in uvodno izjavo (11) Uredbe (ES) št. 1424/2006).

(125)

Zato je treba stopnje dokončne protidampinške dajatve za zadevne proizvajalce izvoznike zdaj prilagoditi tako, da bo upoštevana revidirana stopnja ugodnosti, pridobljena od izvoznih subvencij v OPP te protisubvencijske preiskave, in da bo izražena dejanska stopnja dampinga, ki ostane po uvedbi prilagojene dokončne izravnalne dajatve za odpravo učinka izvoznih subvencij.

(126)

Stopnje dampinga, ki so bile predhodno ugotovljene za Ester Industries Limited, Garware Polyester Limited, Polyplex Corporation Limited in Uflex Limited (prej znana kot Flex Industries Limited) (14), so bile določene v Uredbi (ES) št. 366/2006 (glej uvodno izjavo 50) in so za štiri zadevne družbe znašale 29,3 %, 20,1 %, 3,7 % in 3,2 %. Stopnja dampinga za SRF Limited, določena z Uredbo (ES) št. 1424/2006, je bila 15,5 %.

(127)

Ob upoštevanju ugodnosti iz izvoznih subvencij, ugotovljenih med OPP, in predhodno ugotovljenih stopenj dampinga je torej treba stopnje subvencij in dajatev, ki se uporabljajo za zadevne družbe, izračunati v skladu z navedbami iz spodnje tabele:

Družba

Stopnja izvozne subvencije

Stopnja celotne subvencije

Predhodno ugotovljena stopnja dampinga

Izravnalna dajatev

Protidampinška dajatev

Skupna stopnja dajatve

Ester Industries Limited

7,2 %

7,2 %

29,3 %

7,2 %

22,1 %

29,3 %

Garware Polyester Limited

5,4 %

5,4 %

20,1 %

5,4 %

14,7 %

20,1 %

Polyplex Corporation Limited

7,2 %

8,6 %

3,7 %

8,6 %

0,0 %

8,6 %

SRF Limited

5,4 %

5,4 %

15,5 %

5,4 %

10,1 %

15,5 %

Uflex Limited

6,1 %

6,4 %

3,2 %

6,4 %

0,0 %

6,4 %

(128)

Da bi se upoštevala revidirana stopnja protidampinške dajatve za pet zadevnih proizvajalcev izvoznikov, je treba Uredbo (ES) št. 1292/2007 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 367/2006 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Stopnja dokončne izravnalne dajatve, veljavne za neto ceno franko meja Skupnosti pred plačilom dajatve, za izdelke, proizvedene v spodaj navedenih družbah, znaša:

Družba

Dokončna dajatev (%)

Dodatna oznaka TARIC

Ester Industries Limited, 75-76, Amrit Nagar, Behind South Extension Part-1, New Delhi 110 003, Indija

7,2

A026

Garware Polyester Limited, Garware House, 50-A, Swami Nityanand Marg, Vile Parle (East), Mumbai 400 057, Indija

5,4

A028

Jindal Poly Films Limited, 56 Hanuman Road, New Delhi 110 001, Indija

17,1

A030

MTZ Polyfilms Limited, New India Centre, 5th Floor, 17 Co-operage Road, Mumbai 400 039, Indija

8,7

A031

Polyplex Corporation Limited, B-37, Sector-1, Noida 201 301, Dist. Gautam Budh Nagar, Uttar Pradesh, Indija

8,6

A032

SRF Limited, Block C, Sector 45, Greenwood City, Gurgaon 122 003, Haryana, Indija

5,4

A753

Uflex Limited, A-1, Sector 60, Noida 201 301 (U.P.), Indija

6,4

A027

Vse druge družbe

19,1

A999“

Člen 2

Člen 2(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1292/2007 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Stopnja dokončne protidampinške dajatve, veljavne za neto ceno franko meja Skupnosti pred plačilom dajatve, za izdelke, proizvedene v spodaj navedenih družbah, znaša:

Družba

Dokončna dajatev (%)

Dodatna oznaka TARIC

Ester Industries Limited, 75-76, Amrit Nagar, Behind South Extension Part-1, New Delhi 110 003, Indija

22,1

A026

Garware Polyester Limited, Garware House, 50-A, Swami Nityanand Marg, Vile Parle (East), Mumbai 400 057, Indija

14,7

A028

Jindal Poly Films Limited, 56 Hanuman Road, New Delhi 110 001, Indija

0,0

A030

MTZ Polyfilms Limited, New India Centre, 5th Floor, 17 Co-operage Road, Mumbai 400 039, Indija

18,0

A031

Polyplex Corporation Limited, B-37, Sector-1, Noida 201 301, Dist. Gautam Budh Nagar, Uttar Pradesh, Indija

0,0

A032

SRF Limited, Block C, Sector 45, Greenwood City, Gurgaon 122 003, Haryana, Indija

10,1

A753

Uflex Limited, A-1, Sector 60, Noida 201 301 (U.P.), Indija

0,0

A027

Vse druge družbe

17,3

A999“

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. januarja 2009

Za Svet

Predsednik

K. SCHWARZENBERG


(1)  UL L 288, 21.10.1997, str. 1.

(2)  UL L 316, 10.12.1999, str. 1.

(3)  UL L 68, 8.3.2006, str. 15.

(4)  UL L 236, 31.8.2006, str. 1.

(5)  UL L 255, 29.9.2007, str. 1.

(6)  UL L 227, 23.8.2001, str. 1.

(7)  UL L 68, 8.3.2006, str. 6.

(8)  UL L 270, 29.9.2006, str. 1.

(9)  UL L 288, 6.11.2007, str. 1.

(10)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

(11)  UL C 240, 12.10.2007, str. 6.

(12)  Subvencije, označene z zvezdico, so izvozne subvencije.

(13)  Evropska komisija – Generalni direktorat za trgovino – Direktorat B – N105, 04/90 – Rue de la Loi/Wetstraat 200 – B-1049 Bruselj.

(14)  UL L 68, 8.3.2006, str. 6.


10.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/18


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 16/2009

z dne 9. januarja 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 10. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. januarja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

58,7

TR

104,0

ZZ

81,4

0707 00 05

JO

167,2

MA

88,6

TR

147,0

ZZ

134,3

0709 90 70

MA

87,0

TR

158,3

ZZ

122,7

0805 10 20

BR

44,6

CL

44,1

EG

52,5

IL

54,2

MA

55,0

TR

78,3

ZA

44,1

ZZ

53,3

0805 20 10

MA

69,0

ZZ

69,0

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

CN

49,4

IL

69,6

TR

82,2

ZZ

67,1

0805 50 10

EG

47,1

MA

58,4

TR

65,3

ZZ

56,9

0808 10 80

CN

83,6

MK

35,0

US

116,4

ZZ

78,3

0808 20 50

CN

68,2

US

119,1

ZZ

93,7


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


DIREKTIVE

10.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/20


DIREKTIVA KOMISIJE 2008/128/ES

z dne 22. decembra 2008

o določitvi posebnih meril čistosti v zvezi z barvili za uporabo v živilih

(Kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/107/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic o aditivih za živila, ki se smejo uporabljati v živilih, namenjenih za prehrano ljudi (1), in zlasti člena 3(3)(a) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Komisije 95/45/ES z dne 26 julija 1995 o določitvi posebnih meril čistosti v zvezi z barvili za uporabo v živilih (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Treba je vzpostaviti merila čistosti za vsa barvila, navedena v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/36/ES z dne 30. junija 1994 o barvilih za uporabo v živilih (4).

(3)

Treba je upoštevati specifikacije in analitične tehnike za barvila, kakor so določene v Codex Alimentarius Skupnega strokovnega odbora FAO/WHO za aditive v živilih (JECFA).

(4)

Aditivi za živila, ki so pripravljeni s proizvodnimi postopki ali iz surovin, ki se pomembno razlikujejo od tistih, vključenih v oceno Znanstvenega odbora za prehrano, ali se razlikujejo od tistih, navedenih v tej direktivi, bi se morali predložiti v oceno varnosti Evropski agenciji za varnost hrane, s poudarkom na merilih čistosti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to direktivo so v skladu z mnenjem Stalnega Odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(6)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv določenih v delu B Priloge II –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Merila čistosti, navedena v členu 3(3)(a) Direktive 89/107/EGS, za barvila, navedena v Direktivi 94/36/ES, so določena v Prilogi I k tej direktivi.

Člen 2

Direktiva 95/45/ES, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v delu A Priloge II, je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v delu B Priloge II.

Sklici na razveljavljeno direktivo, se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi III.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 22. decembra 2008

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 40, 11.2.1989, str. 27.

(2)  UL L 226, 22.9.1995, str. 1.

(3)  Glej del A Priloge II.

(4)  UL L 237, 10.9.1994, str. 13.


PRILOGA I

A.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE ZA ALUMINIJEVE PIGMENTE

Opredelitev:

Aluminijeve pigmente pripravljamo z barvili, ki ustrezajo merilom čistosti, določenimi v ustreznih posebnih poglavjih, z aluminijevim oksidom v vodnem mediju. Aluminijev oksid običajno sveže pripravimo z reakcijo aluminijevega sulfata ali klorida z natrijevim ali kalcijevim karbonatom ali bikarbonatom ali amoniakom. Po nastanku pigmenta produkt filtriramo, speremo v vodi in posušimo. V končnem produktu lahko ostane nekaj nezreagiranega aluminijevega oksida.

V HCl netopne snovi

Največ 0,5 %.

Ostanek v etrskem ekstraktu

(v nevtralnih medijih). Največ 0,2 %

Za ustrezna barvila se uporabljajo posebna merila čistosti.

B.   POSEBNA MERILA ČISTOSTI

E 100 KURKUMIN

Sinonimi

CI Natural Yellow 3, Turmeric Yellow, diferoil metan

Opredelitev

Kurumin pridobivamo z ekstrakcijo „turmeric“ – to je korenina indijske rastline Curcuma longa L. Da dobimo čimbolj koncentriran prah, ekstrakt očistimo s prekristalizacijo. Produkt je sestavljen večinoma iz barvila circumina: 1,7-bis(4-hidroksi-3-metoksifenil)hepta-1,6-dien-3,5-diona) in dveh njegovih dezmetoksi derivatov v različnem razmerju. Navzoča je lahko manjša količina olj in smol, ki jih vsebuje „turmeric“.

Za ekstrakcijo lahko uporabljamo le naslednja topila: etilacetat, aceton, ogljikov dioksid, diklorometan, n-butanol, metanol, etanol, heksan.

Razred

Dicinamoilmetan

Številka na seznamu barv

75300

Einecs

207-280-5

Kemijski nazivi

I

1,7-bis(4-hidroksi-3-metoksifenil) hepta-1,6-dien-3,5-dion

II

1-(4-hidroskifenil)-7-(4-hidroksi-3-metoksi-fenil)hepta-1,6-dien-3,5-dion

III

1,7-bis(4-hidroksifenil)hepta-1,6-dien-3,5-dion

Kemijska formula

I

C21H20O6

II

C20H18O5

III

C19H16O4

Molekulska masa

I.

368,39

II.

338,39

III.

308,39

Analiza

Vsebnost vsaj 90 % vseh barvil.

E1 cm 1 %1 607 pri približno 426 nm v etanolu.

Opis

Oranžno rumen kristalni prah

Identifikacija

A.

Spektrometrija

Maksimum pri približno 426 nm v etanolu

B.

Območje tališča

179 °C-182 °C

Čistost

Preostanki topil

Etilacetat

Aceton

n-butanol

Metanol

Etanol

Heksan

Največ 50 mg/kg, posamič ali v sestavi

Diklorometan: največ 10 mg/kg

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 101 (i) RIBOFLAVIN

Sinonimi

Laktoflavin

Razred

Izoalloksazin

Einecs

201-507-1

Kemijski nazivi

7,8-dimetil-10-(D-ribo-2,3,4,5 tetrahidoksipentil)benzo(g)pteridin-2,4 (3H,10H)-dion

7,8-dimetil-10-(1′′-D-ribitil)izoalloksazin

Kemijska formula

C17H20N4O6

Molekulska masa

376,37

Analiza

Vsebnost vsaj 98 % računano na suho snov

E1 cm 1 % 328 pri približno 444 nm v vodni raztopini

Opis

Rumen do oranžno rumen kristalni prah z rahlim vonjem

Identifikacija

A.

Spektrometrija

Razmerje A375/A267 je med 0,31 in 0,33

Razmerje A444/A267 je med 0,36 in 0,39

v vodni raztopini

Maksimum pri približno 444 nm v vodi

B.

Specifična rotacija

[α]D20 med – 115° in – 140° in v 0,05 N raztopini natrijevega hidroksida

Čistost

Izguba pri sušenju

Največ 1,5 % po 4 urnem sušenju pri 105 °C

Sulfatiran pepel

Največ 0,1 %

Primarni aromatski amini

Največ 100 mg/kg (izraženo kot anilin)

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 101 (ii) RIBOFLAVIN-5′-FOSFAT

Sinonimi

Natrijev riboflavin-5’-fosfat

Opredelitev

Te specifikacije veljajo za riboflavin-5’-fosfat skupaj z manjšimi količinami prostega riboflavina in riboflavin difosfata.

Razred

Izoalloksazin

Einecs

204-988-6

Kemijski nazivi

Mononatrijev

(2R, 3R, 4S)-5-(3′)10′-dihidro-7’,8’-dimetil-2’,4’-diokso-10’-benzo[γ]pteridinil)-2,3,4-trihidroksipentil fosfat;

natrijeva sol 5’-monofosfatnega estra riboflavina

Kemijska formula

Za dihidratno obliko

:

C17H20N4NaO9P·2H2O

Za anhidridno obliko

:

C17H20N4NaO9P

Molekulska masa

541,36

Analiza

Vsebnost vsaj 95 % vseh barvil, izraženo kot C17H20N4NaO9P·2H2O

E1 cm 1 % 250 pri približno 375 nm v vodni raztopini

Opis

Rumen do rumeno oranžen kristalni higroskopni prah z rahlim vonjem in grenkega okusa

Identifikacija

A.

Spektrometrija

Razmerje A375/A267 je med 0,30 in 0,34

Razmerje A444/A267 je med 0,35 in 0,40

v vodni raztopini

Maksimum v vodi pri približno 444 nm

B.

Specifična rotacija

[α]D20 med + 38° in + 42° v 5M raztopini HCl

Čistost

Izguba pri sušenju

Največ 8 % (100 °C, 5 ur v vakuumu pod P2O5) za dihidratno obliko

Sulfatni pepel

Največ 25 %

Anorganski fosfati

Največ 1,0 % (izraženo kot PO4 računano na suho snov)

Pomožna barvila

Riboflavin (prosti)

:

največ 6 %

Riboflavin difosfat

:

največ 6 %

Primarni aromatski amini

Največ 70 mg/kg (izraženo kot anilin)

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 102 TARTRAZIN

Sinonimi

CI Food Yellow 4

Opredelitev

Tartrazin je v osnovi sestavljeno iz trinatrijevega 5-hidroksi-1-(4-sulfonatofenil)-4-(4-sulfonatofenilazo)-H-pirazol-3-karboksilata in pomožnih barvil skupaj z natrijevim kloridom in/ali natrijevim sulfatom kot glavno neobarvano sestavino.

Tartrazin je opisan kot natrijeva sol. Dovoljeni sta tudi kalcijeva in kalijeva sol.

Razred

Monoazo

Številka na seznamu barv

19140

Einecs

217-699-5

Kemijski nazivi

Trinatrijev-5-hidroksi-1-(4-sulfonatofenil)-4-(4-sulfonatofenilazo)-H-pirazol-3-karboksilat

Kemijska formula

C16H9N4Na3O9S2

Molekulska masa

534,37

Analiza

Vsebnost vsaj 85 % vseh barvil, izraženo kot natrijeva sol

E1 cm 1 % 530 pri približno 426 nm v vodni raztopini

Opis

Svetlo oranžni prah ali zrnca

Identifikacija

A.

Spektrometrija

Maksimum pri približno 426 nm v vodi

B.

Rumena raztopina v vodi

 

Čistost

V vodi netopne snovi

Največ 0,2 %

Pomožna barvila

Največ 1,0 %

Druge neobarvane organske sestavine:

 

 

4-hidrazinobenzen sulfonska kislina

 

4-aminobenzen-1-sulfonska kislina

 

5-okso-1-(4-sulfofenil)-2-pirazolin-3-karboksilna kislina

 

4,4′-diazoaminodi(benzensulfonska kislina)

 

Tetrahidroksisukinska kislina

Največ 0,5 %

Nesulfonirani primarni aromatski amini

Največ 0,01 % (izraženo kot anilin)

Ostanek v etrskem ekstraktu

Največ 0,2 % v nevtralnem mediju

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 104 KINOLIN RUMENO

Sinonimi

CI Food Yellow 13

Opredelitev

Kinolin rumeno pripravimo s sulfoniranjem 2-(2-kinolil) indan-1,3-diona. Kinolin rumeno je v osnovi sestavljeno iz mešanice natrijevih soli disulfonatov, monosulfonatov in trisulfonatov 2-(2-kinolil) indan-1,3-diona in pomožnih barvil skupaj z natrijevim kloridom in/ali natrijevim sulfatom kot osnovno neobarvano sestavino.

Kinolin rumeno je opisano kot natrijeva sol. Dovoljeni sta tudi kalcijeva in kalijeva sol.

Razred

Kinoftalon

Številka na seznamu barv

47005

Einecs

305-897-5

Kemijski naziv

Dinatrijeve soli disulfonatov 2-(2-kinolil) indan –1,3-diona (osnovna sestavina).

Kemijska formula

C18H9N Na2O8S2 (osnovna sestavina)

Molekulska masa

477,38 (osnovna sestavina)

Analiza

Vsebnost vsaj 70 % barvila, izraženo kot natrijeva sol.

Kinolin rumeno naj bo sestavljeno iz naslednjih sestavin:

Odstotki mase barvila:

vsaj 80 % naj bo dinatrijevega 2-(2-kinolil) indan-1,3-dion-sulfonata

vsaj 15 % naj bo natrijevega 2-(2-kinolil) indan-1,3-dion-monosulfonata

vsaj 7,0 % naj bo trinatrijevega 2-(2-kinolil) indan-1,3-dion-trisulfonata

E1 cm 1 % 865 (osnovna sestavina) pri približno 411 nm v vodni raztopini ocetne kisline

Opis

Rumeni prah ali zrnca

Identifikacija

A.

Spektrometrija

Maksimum pri približno 411 nm v vodni raztopini ocetne kisline s pH5

B.

Rumena raztopina v vodi

 

Čistost

V vodi netopna snov

Največ 0,2 %

Pomožna barvila

Največ 4,0 %

Druge neobarvane organske sestavine:

 

 

2-metilkinolin

 

2-metilkinolin-sulfonska kislina

 

Ftalna kislina

 

2,6-dimetil kinolin

 

2,6-dimetil kinolin sulfonska kislina

Vseh največ 0,5 %

2-(2-kinolil)indan-1,3-dion

Največ 4 mg/kg

Nesulfonirani primarni aromatski amini

Največ 0,01 % (izraženo kot anilin)

Ostanek v etrskem ekstraktu

Največ 0,2 % v nevtralnem mediju

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 110 SONČNO RUMENO FCF

Sinonimi

Oranžno FCF, CI Food Yellow 3, Orange Yellow S

Opredelitev

Sončno rumeno FCF je v osnovi sestavljeno iz dinatrijevega 2-hidroksi-1-(4-sulfonatofenilazo) naftalen-6-sulfonata in pomožnih barvil z natrijevim kloridom in/ali natrijevim sulfatom kot osnovno neobarvano sestavino.

Sončno rumeno FCF je opisano kot natrijeva sol. Dovoljeni sta tudi kalcijeva in kalijeva sol.

Razred

Monoazo

Številka barvnega indeksa

15985

Einecs

220-491-7

Kemijski nazivi

Dinatrijev 2-hidroksi-1-(4-sulfonatofenilazo) naftalen-6-sulfonat

Kemijska formula

C16H10N2Na2O7S2

Molekulska masa

452,37

Analiza

Vsebnost vsaj 85 % vseh barvil, izraženih kot natrijeva sol.

E1 cm 1 % 555 pri približno 485 nm v vodni raztopini s pH 7

Opis

Oranžno rdeč prah ali zrnca

Identifikacija

A.

Spektrometrija

Maksimum pri približno 485 nm pri pH 7 v vodi

B.

Oranžna raztopina v vodi

 

Čistost

V vodi netopne snovi

Največ 0,2 %

Pomožna barvila

Največ 5,0 %

1-(Fenilazo)-2-naftalenol (sudan I)

Največ 0,5 mg/kg

Druge organske sestavine:

 

 

4-aminobenzen-1-sulfonska kislina

 

3-hidroksinaftalen-2,7-disulfonska kislina

 

6-hidroksinaftalen-2-sulfonska kislina

 

7-hidroksinaftalen-1,3-disulfonska kislina

 

4,4′-diazoaminodi(benzen sulfonska kislina)

 

6,6′oksidi(naftalen-2-sulfonska kislina)

Vseh največ 0,5 %

Nesulfonirani primarni aromatski amini

Največ 0,01 % (računano kot anilin)

Ostanek v etrskem ekstraktu

Največ 0,2 % v nevtralnih medijih

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 2 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

E 120 KOŠENIL, KARMINSKA KISLINA, KARMINI

Opredelitev

Karmini in karminska kislina se pridobivajo iz vodnih, vodno-alkoholnih ali alkoholnih ekstraktov kohineala, ki ga pridobivajo iz posušenih primerkov samic insekta Dactylopius coccus Costa.

Barvilo je karminska kislina.

Aluminijevi pigmenti karminske kisline (karmini) se tvorijo pri molarnem razmerju aluminijevega oksida in karminske kisline 1:2.

Komercialni produkti vsebujejo še amoniak, kalcij, kalijeve ali natrijeve katione, posebej ali skupaj, ki so lahko tudi v prebitku.

Komercialni produkti lahko vsebujejo tudi beljakovinske ostanke iz insektov (izhodna surovina), prosti karminat ali manjši prebitek nevezanih aluminijevih kationov.

Razred

Antrakinon

Številka na seznamu barv

75470

Einecs

Kohineal: 215-680-6; karminska kislina:215-023-3; karmini:215-724-4

Kemijski nazivi

7-β-D-glukopiranozil-3,5,6,8-tetrahidroksi-1-metil-9,10-dioksoantracen-2-karboksilna kislina (karminska kislina); karmin je hidratiran aluminijev kelat te kisline.

Kemijska formula

C22H20O13 (karminska kislina)

Molekulska masa

492,39 (karminska kislina)

Analiza

Vsebnost vsaj 2,0 % karminske kisline v ekstraktih, ki jo vsebujejo; vsaj 50 % karminske kisline v kelatih.

Opis

Rdeč do temno rdeč, krhek, trden ali v prahu. Ekstrakt kohineala je ponavadi temno rdeča tekočina, vendar se lahko posuši v prah.

Identifikacija

Spektrometrija

Maksimum pri približno 518 nm v vodni raztopini amoniaka

Maksimum pri približno 494 nm za karminsko kislino v razredčeni raztopini klorovodikove kisline.

Čistost

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 122 AZORUBIN, KARMOIZIN

Sinonimi

CI Food Red 3

Opredelitev

Azorubin je v osnovi sestavljeno iz dinatrijevega 4-hidroksi-3-(4-sulfonato-1-naftilazo) naftalen-1-sulfonata in pomožnih barvil skupaj z natrijevim kloridom in/ali natrijevim sulfatom kot glavno neobarvano sestavino.

Azorubin je opisano kot natrijeva sol. Dovoljeni sta tudi kalcijeva in kalijeva sol.

Razred

Monoazo

Številka na seznamu barv

14720

Einecs

222-657-4

Kemijski naziv

Dinatrijev 4-hidroksi-3-(4-sulfonato-1-naftilazo)naftalen-1-sulfonat

Kemijska formula

C20H12N2Na2O7S2

Molekulska masa

502,44

Analiza

Vsebnost vsaj 85 kot % vsega barvila, izraženega kot natrijeva sol.

E1 cm 1 % 510 pri približno 516 nm v vodni raztopini

Opis

Rdeč do kostanjev prah ali zrnca

Identifikacija

A.

Spektrometrija

Maksimum pri približno 516 nm v vodi

B.

Rdeča raztopina v vodi

 

Čistost

V vodi netopna snov

Največ 0,2 %

Pomožna barvila

Največ 2,0 %

Druge neobarvane organske sestavine:

 

 

4-aminonaftalen-1-sulfonska kislina

 

4-hidroksinaftalen-1-sulfonska kislina

Največ 0,5 %

Nesulfonirani primarni aromatski amini

Največ 0,01 % (izraženo kot anilin)

Ostanek v etrskem ekstraktu

Največ 0,2 % v nevtralnih medijih

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Not more than 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 123 AMARANT

Sinonimi

CI Food Red 9

Opredelitev

Amarant je v osnovi sestavljeno iz trinatrijevega 2-hidroksi-1-(4-sulfonato-1-naftilazo)naftalen-3,6-disulfonata in pomožnih barvil skupaj z natrijevim kloridom in/ali natrijevim sulfatom kot osnovno neobarvano sestavino.

Amarant je opisano kot natrijeva sol. Dovoljeni sta tudi kalcijeva in kalijeva sol.

Razred

Monoazo

Številka na seznamu barv

16185

Einecs

213-022-2

Kemijski naziv

Trinatrijev 2-hidroksi-1-(4-sulfonato-1-naftilazo)naftalen-3,6-disulfonat

Kemijska formula

C20H11N2Na3O10S3

Molekulska masa

604,48

Analiza

Vsebnost vsaj 85 % vsega barvila, izraženo kot natrijeva sol

E1 cm 1 % 440 pri približno 520 nm v vodni raztopin

Opis

Rdeče rjav prah ali zrnca

Identifikacija

A.

Spektrometrija

Maksimum pri približno 520 nm v vodi

B.

Rdeča raztopina v vodi

 

Čistost

V vodi netopnih snovi

Največ 0,2 %

Pomožna barvila

Največ 3,0 %

Druge neobarvane organske sestavine:

 

 

4-aminonaftalen-1-sulfonska kislina

 

3-hidroksinaftalen-2,7-disulfonska kislina

 

6-hidroksinaftalen-2-sulfonska kislina

 

7-hidroksinaftalen-1,3-disulfonska kislina

 

7-hidroksinaftalen-1,3-6-trisulfonska kislina

Največ 0,5 %

Nesulfonirani primarni aromatski amini

Največ 0,01 % (izraženo kot anilin)

Druge izločljive snovi

Največ 0,2 % v nevtralnih medijih

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 124 PONSO 4R, KOŠENIL RDEČE A

Sinonimi

CI Food Red 7, New Coccine

Opredelitev

Ponso 4R je v osnovi sestavljeno iz trinatrijevega 2-hidroksi-1-(4-sulfonato-1-naftilazo)naftalen-6,8-disulfonata in pomožnih barvil skupaj z natrijevim kloridom in/ali natrijevim sulfatom kot osnovno neobarvano sestavino.

Ponso 4R je opisano kot natrijeva sol. Dovoljeni sta tudi kalcijeva in natrijeva sol.

Razred

Monoazo

Številka na seznamu barv

16255

Einecs

220-036-2

Kemijski naziv

Trinatrijev 2-hidroksi-1-(4-sulfonato-1-naftilazo)naftalen-6,8-disulfonat

Kemijska formula

C20H11N2Na3O10S3

Molekulska masa

604,48

Analiza

Vsebnost vsaj 80 % vsega barvila, izraženega kot natrijeva sol.

E1 cm 1 % 430 pri približno 505 nm v vodni raztopini

Opis

Rdečkast prah ali zrnca

Identifikacija

A.

Spektrometrija

Maksimum pri približno 505 nm v vodi

B.

Rdeča raztopina v vodi

 

Čistost

V vodi netopna snov

Največ 0,2 %

Pomožna barvila

Največ 1,0 %

Druge neobarvane organske sestavine:

 

 

4-aminonaftalen-1-sulfonska kislina

 

7-hidroksinaftalen-1,3-disulfonska kislina

 

3-hidroksinaftalen-2,7-disulfonska kislina

 

6-hidroksinaftalen-2-sulfonska kislina

 

7-hidroksinaftalen-1,3-6-trisulfonska kislina

Največ 0,5 %

Nesulfonirani primarni aromatski amini

Največ 0,01 % (izraženo kot anilin)

Ostanek v etrskem ekstraktu

Največ 0,2 % v nevtralnih medijih

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 127 ERITROZIN

Sinonimi

CI Food Red 14

Opredelitev

Eritrozin je v osnovi sestavljenoiz dinatrijevega 2-(2,4,5,7-tetrajodo-3-oksido-6-oksoksanten-9-il)benzoata monohidrata in pomožnih barvil skupaj z vodo in natrijevim kloridom in/ali natrijevim sulfatom kot osnovno neobarvano sestavino.

Eritrozin je opisano kot natrijeva sol. Dovoljeni sta tudi kalcijeva in kalijeva sol.

Razred

Ksanten

Številka na seznamu barv

45430

Einecs

240-474-8

Kemijski naziv

Dinatrijev 2-(2,4,5,7-tetrajodo-3-oksido-6-oksoksanten-9-il)benzoat monohidrat

Kemijska formula

C20H6I4Na2O5.H2O

Molekulska masa

897,88

Analiza

Vsebnost vsaj 87 % vsega barvila, izraženega kot brezvodna natrijeva sol.

E1 cm 1 %1 100 pri približno 526 nm v vodni raztopini pri pH 7

Opis

Rdeč prah ali zrnca

Identifikacija

A.

Spektrometrija

Maksimum pri približno 526 nm v vodi pri pH 7

B.

Rdeča raztopina v vodi

 

Čistost

Anorganski jodidi, izraženi kot natrijev jodid

Največ 0,1 %

V vodi netopna snov

Največ 0,2 %

Pomožna barvila (razen fluoresceina)

Največ 4,0 %

Flourescein

Največ 20 mg/kg

Druge neobarvane organske sestavine:

 

trijodoresorcinol

Največ 0,2 %

2-(2,4-hidroksi-3,5-dijodobenzoil)benzojska kislina

Največ 0,2 %

Ostanek v etrskem ekstraktu

Iz raztopine s pH med 7 in 8 največ 0,2 %

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

Aluminjev pigment

Metoda v klorovodikovi kislini netopnih snovi ni sprejemljiva. Zamenjana je z metodo v natrijevem hidroksidu netopnih snovi, ki naj jih bo največ 0,5 % samo za to barvo.

E 128 RDEČE 2G

Sinonimi

CI Food Red 10, Azogeranin

Opredelitev

Rdeče 2G je v osnovi sestavljeno iz dinatrijevega 8-acetamido-1-hidroksi-2-fenilazonaftalen-3,6-disulfonata in pomožnih barvil skupaj z natrijevim kloridom in/ali natrijevim sulfatom kot osnovno neobarvano sestavino.

Rdeče2G je opisano kot natrijeva sol. Dovoljeni sta tudi kalcijeva in kalijeva sol.

Razred

Monoazo

Številka na seznamu barv

18050

Einecs

223-098-9

Kemijski naziv

Dinatrijev 8-acetamido-1-hidroksi-2-fenilazonaftalen-3,6-disulfonat

Kemijska formula

C18H13N3Na2O8S2

Molekulska masa

509,43

Analiza

Vsebnost vsaj 80 % vsega barvila, izraženo kot natrijeva sol

E1 cm 1 % 620 pri približno 532 nm v vodni raztopini

Opis

Rdeč prah ali zrnca

Identifikacija

A.

Spektrometrija

Maksimum pri približno 532 nm v vodi

B.

Rdeča raztopina v vodi

 

Čistost

V vodi netopna snov

Največ 0,2 %

Pomožna barvila

Največ 2,0 %

Druge neobarvane organske sestavine:

 

 

5-acetamido-4-hidroksinaftalen-2,7-disulfonska kislina

 

5-amino-4-hidroksinaftalen-2,7-disulfonska kislina

Največ 0,5 %

Nesulfonirani primarni aromatski amini

Največ 0,01 % (izraženo kot anilin)

Ostanek v etrskem ekstraktu

Največ 0,2 % v nevtralnih medijih

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 129 ALURA RDEČE AC

Sinonimi

CI Food Red 17

Opredelitev

Alura rdeče AC je v osnovi sestavljeno iz dinatrijevega 2-hidroksi-1-(2-metoksi-5-metil-4-sulfonato-fenilazo) naftalen-6-sulfonata in pomožnih barvil skupaj z natrijevim kloridom in/ali natrijevim sulfatom kot osnovno neobarvano sestavino.

Alura rdeče AC je opisano kot natrijeva sol. Dovoljeni sta tudi kalcijeva in kalijeva sol.

Razred

Monoazo

Številka na seznamu barv

16035

Einecs

247-368-0

Kemijski naziv

Dinatrijev 2-hidroksi-1-(2-metoksi-5-metil-4-sulfonato-fenilazo) naftalen-6-sulfonat

Kemijska formula

C18H14N2Na2O8S2

Molekulska masa

496,42

Analiza

Vsebnost vsaj 85 % vsega barvila, izraženo kot natrijeva sol

E1 cm 1 % 540 pri približno 504 nm v vodni raztopini pri pH 7

Opis

Temno rdeč prah ali zrnca

Identifikacija

A.

Spektrometrija

Maksimum pri približno 504 nm v vodi

B.

Rdeča raztopina v vodi

 

Čistost

V vodi netopne snovi

Največ 0,2 %

Pomožna barvila

Največ 3,0 %

Druge neobarvane organske sestavine:

 

6-hidroksi-2-naftalen sulfonska kislina, natrijeva sol

Največ 0,3 %

4-amino-5-metoksi-2-metilbenzen sulfonska kislina

Največ 0,2 %

6,6-oksi bis (2-naftalen sulfonska kislina), dinatrijeva sol

Največ 1,0 %

Nesulfonirani primarni aromatski amini

Največ 0,01 % (izraženo kot anilin)

Ostanek v etrskem ekstraktu

Iz raztopine s pH 7, največ 0,2 %

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 131 PATENTNO MODRO V

Sinonimi

CI Food Blue 5

Opredelitev

Patentno modro V je v osnovi sestavljeno iz kalcijevih ali natrijevih spojin [4-(α-(4-dietilaminofenil)-5-hidroksi-2,4-disulfofenil-metildien)2,5-cikloheksadien-1-iliden] dietilamonijevega hidroksida (notranja sol) in pomožnih barvil skupaj z natrijevim kloridom in/ali natrijevim sulfatom in/ali kalcijevim sulfatom kot osnovnimi neobarvanimi sestavinami.

Dovoljena je tudi kalijeva sol.

Razred

Triarilmetan

Številka na seznamu barv

42051

Einecs

222-573-8

Kemijski nazivi

Kalcijeva ali natrijeva spojina [4-(α-(4-dietilaminofenil)-5-hidroksi-2,4-disulfofenil-metildien)2,5-cikloheksadien-1-iliden] dietilamonijev hidroksid (notranja sol)

Kemijska formula

Kalcijeva spojina: C27H31N2O7S2Ca Formula

Natrijeva spojina: C27H31N2O7S2Na

Molekulska masa

Kalcijeva spojina: 579,72

Natrijeva spojina: 582,67

Analiza

Vsebnost vsaj 85 % vsega barvila, izraženo kot natrijeva sol

E1 cm 1 %2 000 pri približno 638 nm v vodni raztopini pri pH 5

Opis

Temno moder prah ali zrnca

Identifikacija

A.

Spektrometrija

Maksimum pri približno 638 nm v vodi pri pH 5

B.

Modra raztopina v vodi

 

Čistost

V vodi netopne snovi

Največ 0,2 %

Pomožna barvila

Največ 2,0 %

Druge neobarvane organske sestavine:

 

 

3-hidroksi benzaldehid

 

3-hidroksi benzojska kislina

 

3-hidroksi-4-sulfobenzojska kislina

 

N,N-dietilaminobenzen sulfonska kislina

Največ 0,5 %, posamič ali v sestavi

Leuco baze

Največ 4,0 %

Nesulfonirani primarni aromatski amini

Največ 0,01 % (izraženo kot anilin)

Ostanek v etrskem ekstraktu

Iz raztopine pri pH 5, največ 0,2 %

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 132 INDIGO, INDIGO KARMIN

Sinonimi

CI Food Blue 1

Opredelitev

Indigo je v osnovi sestavljeno iz mešanice dinatrijevega 3,3’diokso-2,2’-bi-indoliden-5,5’-disulfonata in dinatrijevega 3,3’-diokso-2,2’-bi-indoliden-5,7’-disulfonata in pomožnih barvil skupaj z natrijevim kloridom in/ali natrijevim sulfatom kot glavno neobarvano sestavino.

Indigo je opisano kot natrijeva sol. Dovoljeni sta tudi kalcijeva in kalijeva sol.

Razred

Indigoid

Številka na seznamu barv

73015

Einecs

212-728-8

Kemijski nazivi

Dinatrijev 3,3’diokso-2,2’-bi-indoliden-5,5’-disulfonat

Kemijska formula

C16H8N2Na2O8S2

Molekulska masa

466,36

Analiza

Vsebnost vsaj 85 % vsega barvila, izraženo kot natrijeva sol

Dinatrijev 3,3’diokso-2,2’-bi-indoliden-5,7’-disulfonat: največ 18 %

E1 cm 1 % 480 pri približno 610 nm v vodni raztopini

Opis

Temno moder prah ali zrnca

Identifikacija

A.

Spektrometrija

Maksimum pri približno 610 nm v vodi

B.

Modra raztopina v vodi

 

Čistost

V vodi netopne snovi

Največ 0,2 %

Pomožna barvila

Razen dinatrijevega 3,3’diokso-2,2’-bi-indoliden-5,5’-disulfonata: ne več kot 1,0 %

Druge neobarvane organske sestavine:

 

 

Izatin-5-sulfonska kislina

 

5-sulfoantranilska kislina

 

Antranilska kislina

Vseh največ 0,5 %

Nesulfonirani primarni aromatski amini

Največ 0,01 % (izraženo kot anilin)

Ostanek v etrskem ekstraktu

Največ 0,2 % v nevtralnih medijih

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 133 BRILJANT MODRO FCF

Sinonimi

CI Food Blue 2

Opredelitev

Briljant modro FCF je v osnovi sestavljeno iz dinatrijevega α-(4-(N-etil-3-sulfonatobenzilamino)fenil)-α -(4-N-etil-3-sulfonatobenzilamino)cikloheksa-2,5-dienildien)toluen-2-sulfonata in njegovih izomer in pomožnih barvil skupaj z natrijevim kloridom in/ali natrijevim sulfatom kot glavno neobarvano sestavino.

Briljant modro FCF je opisano kot natrijeva sol. Dovoljeni sta tudi kalcijeva in kalijeva sol.

Razred

Triarilmetan

Številka na seznamu barv

42090

Einecs

223-339-8

Kemijski nazivi

Dinatrijev α-(4-(N-etil-3-sulfonatobenzilamino)fenil)-α-(4-N-etil-3-sulfonatobenzilamino)cikloheksa-2,5-dienildien)toluen-2-sulfonat

Kemijska formula

C37H34N2Na2O9S3

Molekulska masa

792,84

Analiza

Vsebnost vsaj 85 % vsega barvila, izraženo kot natrijeva sol.

E1 cm 1 %1 630 pri približno 630 nm v vodni raztopini

Opis

Rdečkasto moder prah ali zrnca

Identifikacija

A.

Spektrometrija

Maksimum pri približno 630 nm v vodi

B.

Modra raztopina v vodi

 

Čistost

V vodi netopne snovi

Največ 0,2 %

Pomožna barvila

Največ 6,0 %

Druge neobarvane organske sestavine:

 

Vsota 2-, 3-in 4-formil benzen sulfonske kisline

Največ 1,5 %

3-((etil)(4-sulfofenil)amino)metil benzen sulfonska kislina

Največ 0,3 %

Leuco baze

Največ 5,0 %

Nesulfonirani primarni aromatski amini

Največ 0,01 % (izraženo kot anilin)

Ostanek v etrskem ekstraktu

Največ 0,2 % pri pH 7

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 140 (i) KLOROFILI

Sinonimi

CI Natural Green 3, magnezijev klorofil, magnezijev feofitin

Opredelitev

Klorofile pridobivamo z ekstrakcijo s topilom iz naravnih rastlinskih vlaken trav, detelje in koprive. Med odstranitvijo topila lahko naravni koordinirani magnezij v celoti ali delno odstranimo iz klorofila in tako dobimo feofitine. Osnovno barvilo so feofitini in magnezijevi klorofili. Produkt ekstrakcije, iz katerega je bilo odstranjeno topilo, lahko vsebuje še druga barvila, kot so karotenoidi in olja, masti in voski iz prvotne surovine. Za ekstrakcijo se lahko uporabljajo le: aceton, metil etil keton, diklorometan, ogljikov dioksid, metanol, etanol, propan-2-ol in heksan.

Razred

Porfirin

Številka na seznamu barv

75810

Einecs

Klorofili: 215-800-7, klorofil a: 207-536-6, klorofil b: 208-272-4

Kemijski nazivi

Osnovna barvila so:

 

Fitil (132R,17S,18S)-3-(8-etil-132-metoksikarbonil-2-7-12-18-tetrametil-13′-okso-3-vinil-131-132-17,18-tetrahidrociklopenta [at]-porfirin-17-il)propionat, (feofitin a) ali magnezijev kompleks (klorofil a)

 

Fitil (132R,17S,18S)-3-(8-etil-7-formil-132-metoksikarbonil-2,12,18-trimetil-13′-okso-3-vinil-131-132-17,18-tetrahidrociklopenta[at]-porfirin-17-il)propionat, (feofitin b) ali magnezijev kompleks (klorofil b)

Kemijska formula

Klorofil a (magnezijev kompleks): C55H72MgN4O5

Klorofil a: C55H74N4O5

Klorofil b (magnezijev kompleks): C55H70MgN4O6

Klorofil b: C55H72N4O6

Molekulska masa

Klorofil a (magnezijev kompleks): 893,51

Klorofil a: 871,22

Klorofil b (magnezijev kompleks): 907,49

Klorofil b: 885,20

Analiza

Vsebnost vseh kombiniranih klorofilov in njihovih magnezijevih kompleksov naj ne bo manjša od 10 %

E1 cm 1 % 700 pri približno 409 nm v kloroformu

Opis

Voskasta snov, obarvana od olivno zelene do temno zelene glede na vsebnost koordiniranega magnezija.

Identifikacija

Spektrometrija

Maksimum pri približno 409 nm v kloroformu

Čistost

Preostanki topila

Aceton

Metil Etil keton

Metanol

Etanol

Propan-2-ol

Heksan

Največ 50 mg/kg, posamič ali v sestavi

Diklorometan: največ 10 mg/kg

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 140 (ii) KLOROFILINI

Sinonimi

CI Natural Green 5, natrijev klorofilin, kalijev klorofilin

Opredelitev

Alkalijske soli klorofilinov pridobivamo z umiljenjem ekstrakta rastlin, kot so trave, detelja in kopriva. Umiljenje odstrani metilno in fitolno estrsko skupino in lahko deloma razcepi ciklopentenilni obroč. Kisle skupine nevtraliziramo do tvorbe kalijevih in/ali natrijevih soli.

Za ekstrakcijo lahko uporabljamo le naslednja topila: aceton, metil etil keton, diklorometan, ogljikov dioksid, metanol, etanol, propan-2-ol in heksan.

Razred

Porfirin

Številka na seznamu barv

75815

Einecs

287-483-3

Kemijski nazivi

Glavni deli barvila v kislinski obliki:

3-(10-karboksilato-4-etil-1,3,5,8-tetrametil-9-okso-2-vinilforbin-7-il)propionat (klorofilin a)

in

3-(10-karboksilato-4-etil-3-formil-1,5,8-trimetil-9-okso-2-vinilforbin-7-il)propionat (klorofilin b)

Glede na stopnjo hidrolize se lahko ciklopentenilni obroč razcepi in nastane tretji karboksilni produkt.

Navzoči so lahko magnezijevi kompleksi.

Kemijska formula

Klorofilin a (kislinska oblika): C34H34N4O5

Klorofilin b (kislinska oblika): C34H32N4O6

Molekulska masa

Klorofilin a: 578,68

Klorofilin b: 592,66

Če se razcepi ciklopentenilni obroč, se vsaka poveča za 18 daltonov

Analiza

Vsebnost vseh klorofilinov naj ne bo manjša od 95 % vzorca, sušenega eno uro pri 100 °C.

E1 cm 1 % 700 pri približno 405 nm v vodni raztopini pri pH 9

E1 cm 1 % 140 pri približno 653 nm v vodni raztopini pri pH 9

Opis

Temno zelen do moder/črn prah

Identifikacija

Spektrometrija

Maksimum je pri približno 405 nm in 653 nm v vodnem fosfatnem pufru pH 9

Čistost

Preostanki topila

Aceton

Metil etil keton

Metanoll

Etanol

Propan-2-ol

Heksan

Največ 50 mg/kg, posamič ali v sestavi

Diklorometan: največ 10 mg/kg

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg.

E 141 (i) BAKROVI KOMPLEKSI KLOROFILOV

Sinonimi

CI Natural Green 3, bakrov klorofil, bakrov feofitin

Opredelitev

Bakrove klorofile pridobivamo z dodatkom bakrovih soli substancam, pridobljenim z ekstrakcijo rastlinskih vlaken trav, detelje in koprive. Produkt ekstrakcije, iz katerega je bilo odstranjeno topilo, vsebuje druge pigmente, kot so karotenoidi, pa tudi masti in voske iz izhodne surovine. Osnovno barvilo so bakrovi feofitini. Pri ekstrakciji lahko uporabljamo samo naslednja topila: aceton, metil etil keton, diklorometan, ogljikov dioksid, metanol, etanol, propan-2-ol in heksan.

Razred

Porfirin

Številka na seznamu barv

75815

Einecs

Bakrov klorofil a: 239-830-5; bakrov klorofil b: 246-020-5

Kemijski nazivi

Bakrov II [fitil (132R,17S,18S)-3-(8-etil-132-metoksikarbonil-2,7,12,18-tetrametil-13′-oxo-3-vinil-131-132-17,18-tetrahidrociklopenta[at]-porfirin-17-il)propionat] (Bakrov klorofil a)

Bakrov II [fitil(132R,17S,18S)-3-(8-etil-7-formil-132-metoksikarbonil-2,12,18-trimetil-13′-oxo-3-vinil-131-132-17,18-tetrahidrociklopenta[at]-porfirin-17-il)propionat] (Bakrov klorofil b)

Kemijska formula

Bakrov klorofil a: C55H72CuN4O5

Bakrov klorofil b: C55H70CuN4O6

Molekulska masa

Bakrov klorofil a: 932,75

Bakrov klorofil b: 946,73

Analiza

Vsebnost vseh bakrovih klorofilov naj ne bo manjša od 10 %

E1 cm 1 % 540 pri približno 422 nm v kloroformu

E1 cm 1 % 300 pri približno 652 nm v kloroformu

Opis

Voskasta snov od modro zelene do temno zelene barve glede na izvorno surovino.

Identifikacija

Spektrometrija

Maksimum pri približno 422 nm in 652 nm v kloroformu

Čistost

Preostanki topila

Aceton

Metil etil keton

Metanol

Etanol

Propan-2-ol

Heksan

Največ 50 mg/kg, posamič ali v sestavi

Diklorometan: največ 10 mg/kg

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Bakrovi ioni

Največ 200 mg/kg

Čisti baker

Največ 8,0 % od čistega bakrovega feofitina

E 141 (ii) BAKROVI KOMPLEKSI KLOROFILINOV

Sinonimi

Natrij bakrov klorofilin, kalij bakrov klorofilin, CI Natural Green 5

Opredelitev

Alkalijske soli klorofilinov pridobivamo z dodatkom bakra umiljenim ekstraktom rastlin, kot so trave, detelja in kopriva; umiljenje odstrani metilno in fitolno estrsko skupino in lahko deloma razcepi ciklopentenilni obroč. Po dodatku bakra očiščenim klorofilinom kisle skupine nevtraliziramo do tvorbe kalijevih in/ali natrijevih soli.

Za ekstrakcijo lahko uporabljamo le naslednja topila: aceton, metil etil keton, diklorometan, ogljikov dioksid, metanol, etanol, propan-2-ol in heksan.

Razred

Porfirin

Številka na seznamu barv

75815

Einecs

 

Kemijski nazivi

Glavni barvili v kislinski obliki sta:

3-(10-karboksilato-4-etil-1,3,5,8-tetrametil-9-okso-2-vinilforbin-7-il)propionat, bakrov kompleks (bakrov klorofilin a)

in

3-(10-karboksilato-4-etil-3-formil-1,5,8-trimetil-9-okso-2-vinilforbin-7-il)propionat, bakrov kompleks (bakrov klorofilin b)

Kemijska formula

Bakrov klorofilin a (kislinska oblika): C34H32CuN4O5

Bakrov klorofilin b (kislinska oblika): C34H30CuN4O6

Molekulska masa

Bakrov klorofilin a: 640,20

Bakrov klorofilin b: 654,18

Vsaka se poveča za 18 daltonov, če je ciklopenetenilni obroč razcepljen.

Analiza

Vsebnost vseh bakrovih klorofilinov naj ne bo manjša od 95 % vzorca, sušenega pri 100 °C eno uro.

E1 cm 1 % 565 pri približno 405 nm v vodnem fosfatnem pufru pH 7,5

E1 cm 1 % 145 pri približno 630 nm v vodnem fosfatnem pufru pH 7,5

Opis

Temno zelen do moder/črn prah

Identifikacija

Spektrometrija

Maksimum pri približno 405 nm in pri približno 630 nm v vodnem fosfatnem pufru s pH 7,5.

Čistost

Preostanki topila

Aceton

Metil etil keton

Metanol

Etanol

Propan-2-ol

Heksan

Največ 50 mg/kg, posamič ali v sestavi

Diklorometan:največ 10 mg/kg

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Bakrovi ioni

Največ 200 mg/kg

Čisti baker

Največ 8,0 % čistega bakrovega klorofilina

E 142 ZELENO S

Sinonimi

CI Food Green 4, Brilliant Green BS

Opredelitev

Zeleno S je v osnovi sestavljeno iz natrijevega N-[4-(dimetilamino)fenil](2-hidroksi-3,6-disulfo-1-naftalenil)metilen]-2,5-cikloheksadien-1-iliden]-N-metilmetanaminija in pomožnih barvil skupaj z natrijevim kloridom in/ali natrijevim sulfatom kot glavno neobarvano sestavino.

Zeleno S je opisano kot natrijeva sol. Dovoljeni sta tudi kalcijeva in kalijeva sol.

Razred

Triarilmetan

Številka na seznamu barv

44090

Einecs

221-409-2

Kemijski nazivi

Natrijev N-[4-[[4-(dimetilamino)fenil](2-hidroksi-3,6-disulfo-1-naftalenil)metilen]-2,5-cikloheksadien-1-iliden]-N-metilmetanaminij

Natrijev 5-[4-dimetilamino-α-(4-dimetiliminocikloheksa-2,5-dieniliden)benzil]-6-hidroksi-7-sulfonato-naftalen-2-sulfonat (alternativni kemijskinaziv).

Kemijska formula

C27H25N2NaO7S2

Molekulska masa

576,63

Analiza

Vsebnost vsaj 80 % vsega barvila, izraženo kot natrijeva sol

E1 cm 1 %1 720 pri približno 632 nm v vodni raztopini

Opis

Temno moder ali temno zelen prah ali zrnca

Identifikacija

A.

Spektrometrija

Maksimum pri približno 632 nm v vodi

B.

Modra ali zelena raztopina v vodi

 

Čistost

V vodi netopne snovi

Največ 0,2 %

Pomožna barvila

Največ 1,0 %

Druge neobarvane organske sestavine:

 

4,4′-bis(dimetilamino)-benzhidril alkohol

Največ 0,1 %

4,4′-bis(dimetilamino)-benzofenon

Največ 0,1 %

3-hidroksinaftalen-2,7-disulfonska kislina

Največ 0,2 %

Leuco baze

Največ 5,0 %

Nesulfonirani primarni aromatski amini

Največ 0,01 % (izraženo kot anilin)

Ostanek v etrskem ekstraktu

Največ 0,2 % v nevtralnih medijih

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 150a KARAMEL

Opredelitev

Karamel dobimo z nadzorovanim segrevanjem ogljikovih hidratov (komercialno dostopnih sladkorjev za prehrano, sestavljenih iz osnovnih monomerov glukoze in fruktoze in/ali njunih polimerov: glukoznih sirupov, saharoze in/ali invertnih sirupov in dekstroze). Za izvedbo karamelizacije dodajamo kisline, baze in soli z izjemo amonijevih sestavin in sulfitov.

Einecs

232-435-9

Opis

Temno rjava do črna snov v tekočem ali trdnem stanju.

Čistost

Barva, vezana z DEAE-celulozo

Največ 50 %

Barva, vezana s fosforil celulozo

Največ 50 %

Barvna intenziteta (1)

0,01-0,12

Čisti dušik

Največ 0,1 %

Čisto žveplo

Največ 0,2 %

Arzen

Največ 1 mg/kg

Svinec

Največ 2 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 25 mg/kg

E 150b ALKALIJSKI SULFITNI KARAMEL

Opredelitev

Alkalijski sulfitni karamel dobimo s kontroliranim segrevanjem ogljikovih hidratov (komercialno dostopnih sladkorjev za prehrano, sestavljenih iz osnovnih monomerov glukoze in fruktoze in/ali njunih polimerov: glukoznih sirupov, saharozein/ali invertnih sirupov in dekstroze) s kislinami ali bazami ali brez njih in sulfitnih spojin (žveplove IV kisline, kalijevega sulfita, kalijevega bisulfita, natrijevega sulfita in natrijevega bisulfita); ne uporabljamo amonijevih spojin.

Einecs

232-435-9

Opis

Temno rjava do črna snov v tekočem ali trdnem stanju

Čistost

Barva, vezana z DEAE-celulozo

Več kot 50 %

Barvna intenziteta (1)

0,05-0,13

Čisti dušik

Največ 0,3 % (2)

Žveplov dioksid

Največ 0,2 % (2)

Čisto žveplo

0,3-3,5 % (2)

Žveplo, vezano z DEAE-celulozo

Več kot 40 %

Absorbanca barve, vezane z DEAE-celulozo

19-34

Absorbančno razmerje (A 280/560)

Večje od 50

Arzen

Največ 1 mg/kg

Svinec

Največ 2 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 25 mg/kg

E 150c AMONIJEV KARAMEL

Opredelitev

Amonijev karamel dobimo z nadzorovanim segrevanjem ogljikovih hidratov (komercialno dostopnih sladkorjevl za prehrano, sestavljenih iz osnovnih monomerov glukoze in fruktoze in/ali njunih polimerov: glukoznih sirupov, saharozein/ali invertnih sirupov in dekstroze) z bazami ali kislinami ali brez v navzočnosti amonijevih spojin (amonijev hidroksid, amonijev karbonat, amonijev hidrogen karbonat in amonijev fosfat); ne uporabljamo sulfitnih spojin.

Einecs

232-435-9

Opis

Temno rjava do črna snov v tekočem ali trdnem stanju.

Čistost

Barva, vezana z DEAE-celulozo

Največ 50 %

Barva, vezana s fosforil celulozo

Več kot 50 %

Barvna intenziteta (1)

0,08-0,36

Dušik/amoniak

Največ 0,3 % (2)

4-metilimidazol

Največ 250 mg/kg (2)

2-acetil-4-tetrahidroksi-butilimidazol

Največ 10 mg/kg (2)

Čisto žveplo

Največ 0,2 % (2)

Čisti dušik

0,7-3,3 % (2)

Absorbančno razmerje barve, vezane s fosforil celulozo

13-35

Arzen

Največ 1 mg/kg

Svinec

Največ 2 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 25 mg/kg

E 150d AMONIJEV SULFITNI KARAMEL

Opredelitev

Amonijev sulfitni karamel dobimo z nadzorovanim segrevanjem ogljikovih hidratov (komercialno dostopnih sladkorjev za prehrano, sestavljenih iz osnovnih monomerov glukoze in fruktoze in/ali njunih polimerov: glukoznih sirupov, saharozein/ali invertnih sirupov in dekstroze) s kislinami ali bazami ali brez v navzočnosti sulfitnih in amonijevih spojin (žveplova IV kislina, kalijev sulfit, kalijev bisulfit, natrijev sulfit in natrijev bisulfit; amonijev hidroksid, amonijev karbonat, amonijev hidrogen karbonat, amonijev fosfat, amonijev sulfat, amonijev sulfit in amonijev hidrogen sulfit).

Einecs

232-435-9

Opis

Temno rjava do črna snov v tekočem ali trdnem stanju

Čistost

Barva, vezana z DEAE-celulozo

Več kot 50 %

Barvna intenziteta (1)

0,10-0,60

Amoniak/dušik

Največ 0,6 % (2)

Žveplov dioksid

Največ 0,2 % (2)

4-metilimidazol

Največ 250 mg/kg (2)

Čisti dušik

0,3-1,7 % (2)

Čisto žveplo

0,8-2,5 % (2)

Razmerje med dušikom in žveplom v alkoholni oborini

0,7-2,7

Razmerje absorbance alkoholne oborine (3)

8-14

Razmerje absorbanc (A280/560)

Največ 50

Arzen

Največ 1 mg/kg

Svinec

Največ 2 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 25 mg/kg

E 151 BRILJANTNO ČRNO BN, ČRNO PN

Sinonimi

CI Food Black 1

Opredelitev

Briljantno črno BN je v osnovi sestavljeno iz tetranatrijevega-4-acetamido-5-hidroksi-6-[7-sulfonato-4-(4-sulfonatofenilazo)-1-naftilazo]naftalen-1,7-disulfonata in pomožnih barvil skupaj z natrijevim kloridom in/ali natrijevim sulfatom kot glavno neobarvano sestavino.

Briljantno črno BN je opisano kot natrijeva sol. Dovoljeni sta tudi kalcijeva in kalijeva sol.

Razred

Bisazo

Številka na seznamu barv

28440

Einecs

219-746-5

Kemijski nazivi

Tetranatrijev-4-acetamido-5-hidroksi-6-[7-sulfonato-4-(4-sulfonatofenilazo)-1-naftilazo]naftalen-1,7-disulfonat

Kemijska formula

C28H17N5Na4O14S4

Molekulska masa

867,69

Analiza

Vsebnost vsaj 80 % vsega barvila, izraženo kot natrijeva sol.

E1 cm 1 % 530 pri približno 570 nm v raztopini

Opis

Črn prah ali zrnca

Identifikacija

A.

Spektrometrija

Maksimum pri približno 570 nm v vodi

B.

Črno modra raztopina v vodi

 

Čistost

V vodi netopne snovi

Največ 0,2 %

Pomožna barvila

Največ 10 % (vsebnosti barvila)

Druge neobarvane organske sestavine:

 

 

4-acetamido-5-hidroksinaftalen 1,7-disulfonska kislina

 

4-amino-5-hidroksinaftalen 1,7-disulfonska kislina

 

8-aminonaftalen-2-sulfonska kislina

 

4,4′-diazoaminodi-(benzensulfonska kislina)

Največ 0,8 %

Nesulfonirani primarni aromatski amini

Največ 0,01 % (izraženo kot anilin)

Ostanek v etrskem ekstraktu

Največ 0,2 % v nevtralnih medijih

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 153 RASTLINSKO OGLJE

Sinonimi

Vegetable black

Opredelitev

Rastlinsko oglje dobimo s karbonizacijo rastlinskega materiala, kot so les, celulozni ostanki, šota, kokosova in druge lupine. Surovi material se karbonizira pri visokih temperaturah. V osnovi je sestavljeno iz fino uprašenega ogljika, lahko vsebuje manjše količine dušika, vodika in kisika. Po izdelavi lahko absorbira nekaj vlage.

Številka na seznamu barv

77266

Einecs

215-609-9

Kemijski nazivi

Ogljik

Kemijska formula

C

Molekulska masa

12,01

Analiza

Vsebnost vsaj 95 % ogljika, izraženo kot suhasnov brez drugega pepela.

Opis

Črn prah, brez vonja in okusa.

Identifikacija

A.

Topljivost

Netopen v vodi in organskih snoveh

B.

Gorljivost

Segret do rdečega žara, gori počasi in brez plamena.

Čistost

Pepel (celoten)

Največ 4,0 % (temperatura vžiga: 625 °C)

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

Poliaromatski ogljikovodiki

Izvleček, pridobljen z ekstrakcijo 1 g produkta z 10 g čistega cikloheksana v aparatu za kontinuirno ekstrakcijo, naj bo brez barve in fluorescenca pod UV-svetilko naj ne bo intenzivnejša od tiste pri raztopini 0,100 mg kinin sulfata v 1 000 ml 0,01 M žveplene kisline.

Izguba pri sušenju

Največ 12 % (120 °C, 4 ure)

V alkalijah topna snov

Filtrat, dobljen z vretjem 2 g vzorca v 20 ml N natrijevega hidroksida, naj bo brezbarven.

E 154 RJAVO FK

Sinonimi

CI Food Brown 1

Opredelitev

Rjavo FK je v osnovi sestavljeno iz mešanice:

I

snatrijevega 4-(2,4-diaminofenilazo) benzensulfonata

II

natrijevega 4-(4,6-diamino-m-tolilazo)benzensulfonata

III

dinatrijevega 4,4’-(4,6-diamino-1,3-fenilenbisazo)di(benzensulfonata)

IV

dinatrijevega 4,4’-(2,4-diamino-1,3-fenilenbisazo)di(benzensulfonata)

V

dinatrijevega 4,4’-(2,4-diamino-5-metil-1,3-fenilenbisazo)di(benzensulfonata)

VI

trinatrijevega 4,4’,4’’-(2,4-diaminobenzen-1,3,5-trisazo)tri(benzensulfonata)

in pomožnih barvil skupaj z vodo, natrijevim kloridom in/ali natrijevim sulfatom kot osnovno neobravano sestavino.

Rjavo FK je opisano kot natrijeva sol. Dovoljeni sta tudi kalcijeva in kalijeva sol.

Razred

Azo (mešanica mono-, bis-in trisazo barvil)

Einecs

 

Kemijski nazivi

Mešanica:

I

natrijev 4-(2,4-diaminofenilazo) benzensulfonat

II

natrijev 4-(4,6-diamino-m-tolilazo)benzensulfonat

III

dinatrijev 4,4’-(4,6-diamino-1,3-fenilenbisazo)di(benzensulfonat)

IV

dinatrijev 4,4’-(2,4-diamino-1,3-fenilenbisazo)di(benzensulfonat)

V

dinatrijev 4,4’-(2,4-diamino-5-metil-1,3-fenilenbisazo)di(benzensulfonat)

VI

trinatrijev 4,4’,4’’-(2,4-diaminobenzen-1,3,5-trisazo)tri(benzensulfonat)

Kemijska formula

I

C12H11N4NaO3S

II

C13H13N4NaO3S

III

C18H14N6Na2O6S2

IV

C18H14N6Na2O6S2

V

C19H16N6Na2O6S2

VI

C24H17N8Na3O9S3

Molekulska masa

I

314,30

II

328,33

III

520,46

IV

520,46

V

534,47

VI

726,59

Analiza

Vsebnost vsaj 70 % vseh barvil

Vsebnost posameznih sestavin naj ne presega:

I

26 %

II

17 %

III

17 %

IV

16 %

V

20 %

VI

16 %

Opis

Rdeče rjav prah ali zrnca

Identifikacija

Oranžna do rdečkasta raztopina

 

Čistost

V vodi netopne snovi

Največ 0,2 %

Pomožna barvila

Največ 3,5 %

Druge neobarvane organske sestavine:

 

4-aminobenzen-1-sulfonska kislina

Največ 0,7 %

m-fenilen diamin in 4-metil-m-fenilendiamin

Največ 0,35 %

Nesulfonirani primarni aromatski amini (razen m-fenilen diamina in 4-metil-m-fenilen diamina)

Največ 0,007 % (izraženo kot anilin)

Ostanek v etrskem ekstraktu

Največ 0,2 % (iz razopine pH 7)

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 155 RJAVO HT

Sinonimi

CI Food Brown 3

Opredelitev

Rjavo HT je v osnovi sestavljeno iz dinatrijevega 4,4’-(2,4-dihidroksi-5-hidroksimetil-1,3-fenilen bisazo)di(naftalen-1-sulfonata) in pomožnih barvil skupaj z natrijevim kloridom in/ali natrijevim sulfatom kot osnovno neobravano sestavino.

Rjavo HT je opisano kot natrijeva sol. Dovoljeni sta tudi kalcijeva in kalijeva sol.

Razred

Bisazo

Številka na seznamu barvil

20285

Einecs

224-924-0

Kemijski nazivi

Dinatrijev 4,4’-(2,4-dihidroksi-5-hidroksimetil-1,3-fenilen bisazo)di (naftalen-1-sulfonat).

Kemijska formula

C27H18N4Na2O9S2

Molekulska masa

652,57

Analiza

Vsebnot vsaj 70 % vsega barvila, izraženo kot natrijeva sol

E1 cm 1 % 403 pri približno 460 nm v vodni raztopini pri pH 7

Opis

Rdečkasto rjav prah ali zrnca

Identifikacija

A.

Spektrometrija

Maksimum pH 7 pri približno 460 nm v vodi

B.

Rjava raztopina v vodi

 

Čistost

V vodi netopnih snovi

Največ 0,2 %

Pomožna barvila

Največ 10 % (metoda tenkoplastne kromatografije)

Druge neobarvane organske sestavine:

 

4-aminonaftalen-1-sulfonska kislina

Največ 0,7 %

Nesulfonirani primarni aromatski amini

Največ 0,01 % (izraženo kot anilin)

Ostanek v etrskem ekstraktu

Največ 0,2 % v raztopini s pH 7

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 160 a (i) MEŠANICA KAROTENOV

1.   

Rastlinski karoteni

Sopomenke

CI Food Orange 5 (CI oranžno za živila 5)

Opredelitev

Mešanica karotenov se pridobiva z ekstrakcijo s topilom iz naravnih vrst užitnih rastlin, korenja, rastlinskih olj, trave, detelje (lucerne) in koprive.

Glavna barvna učinkovina sestoji iz karotenoidov, od katerih je najpomembnejši β karoten. Prisotni so lahko tudi α, γ-karoten in drugi pigmenti. Poleg barvnih pigmentov lahko ta snov vsebuje še olja, maščobe in voske, ki so naravno prisotni v surovinah.

Za ekstrakcijo se lahko uporabljajo le naslednja topila: aceton, metiletil keton, metanol, etanol, propan-2-ol, heksan (4), diklormetan in ogljikov dioksid.

Razred

Karotenoid

Št. barvnega indeksa

75130

Einecs

230-636-6

Kemijska formula

β-karoten: C40H56

Molekulska masa

β-karoten: 536,88

Vsebnost

Vsebnost karotenov (izračunano kot β-karoten) je najmanj 5 %. Pri izdelkih, dobljenih z ekstrakcijo iz rastlinskih olj: ne manj kot 0,2 % v jedilnih maščobah.

E1 cm 1 %2 500 pri približno 440 nm do 457 nm v cikloheksanu.

Identifikacija

Spektrometrija

Maksimum pri 440 nm-457 nm ter 470 nm-486 nm v cikloheksanu

Čistost

Ostanki topila

Aceton

Metiletil keton

Metanol

Propan-2-ol

Heksan

Etanol

Največ 50 mg/kg, posamezno ali v kombinaciji.

Diklormetan: Največ 10 mg/kg

Svinec

Največ 5 mg/kg

2.   

Karoteni iz alg

Sopomenke

CI Food Orange 5 (CI oranžno za živila 5)

Opredelitev

Mešani karoteni se lahko pridobivajo tudi iz alg Dunaliella salina, ki jih gojijo v velikih slanih jezerih v pokrajini Whyalla v južni Avstraliji. β-karoten se ekstrahira s pomočjo eteričnih olj. Pripravek je 20 do 30 % suspenzija v jedilnem olju. Razmerje trans-cis izomerov je v območju 50/50 do 71/29.

Glavna barvna učinkovina sestoji iz karotenoidov, od katerih je najpomembnejši beta-karoten. Prisotni so lahko še alfa-karoten, lutein, zeaksantin ter beta-kriptoksantin. Poleg barvnih pigmentov lahko ta snov vsebuje še olja, maščobe in voske, ki so naravno prisotni v surovini.

Razred

Karotenoid

Št. barvnega indeksa

75130

Kemijska formula

β-karoten: C40H56

Molekulska masa

β-karoten: 536,88

Vsebnost

Vsebnost karotenov (izračunano kot beta-karoten) je najmanj 20 %

E1 cm 1 %2 500 pri približno 440 nm do 457 nm v cikloheksanu.

Identifikacija

Spektrometrija

Maksimum v cikloheksanu pri 440 nm-457 nm ter 474 nm-486 nm

Čistost

Naravni tokoferoli v jedilnem olju

Največ 0,3 %

Svinec

Največ 5 mg/kg

E 160 a (ii) BETA-KAROTEN

1.   

Beta-karoten:

Sopomenke

CI Food Orange 5 (CI oranžno za živila 5)

Opredelitev

Ti opisi se predvsem uporabljajo za vse trans izomere beta-karotena ter za nekatere druge karotenoide. Razredčeni in stabilizirani pripravki imajo lahko različna razmerja trans-cis izomerov.

Razred

Karotenoid

Št. barvnega indeksa

40800

Einecs

230-636-6

Kemijskoime

Beta-karoten, beta, beta-karoten

Kemijska formula

C40H56

Molekulska masa

536,88

Vsebnost

Najmanj 96 % skupnih barvil (izraženo kot beta-karoten).

E1 cm 1 %2 500 pri približno 440 nm do 457 nm v cikloheksanu.

Opis

Rdeč do rjavordeč prah ali kristalinični prah.

Identifikacija

Spektrometrija

Maksimum v cikloheksanu pri 453 do 456 nm

Čistost

Sulfatni pepel

Največ 0,2 %

Pomožna barvila

Karotenoidi, razen beta-karotena: največ 3,0 % skupnih barvil

Svinec

Največ 2 mg/kg

2.   

Beta-karoten iz Blakeslea trispora

Sopomenke

CI Food Orange 5 (CI oranžno za živila 5)

Opredelitev

Beta-karoten se pridobiva s fermentacijo mešane kulture moških in ženskih tipov ((+) in (-)) iz naravnih vrst gliv Blakeslea trispora. Beta-karoten se ekstrahira iz biomase s pomočjo etilacetata ali izobutil acetata in izopropilnega alkohola, in kristalizira. Kristalizirani produkt vsebuje predvsem trans beta-karoten. Zaradi naravnega procesa približno 3 % produkta sestoji iz mešanih karotenoidov, kar je značilno za ta produkt.

Razred

Karotenoid

Št. barvnega indeksa

40800

Einecs

230-636-6

Kemijsko ime

Beta-karoten, beta, beta-karoten

Kemijska formula

C40H56

Molekulska masa

536,88

Vsebnost

Najmanj 96 % skupnih barvil (izraženo kot beta-karoten).

E1 cm 1 %2 500 pri približno 440 nm do 457 nm v cikloheksanu.

Opis

Rdeči, rjavo-rdeči ali škrlatno-vijolični kristali ali kristalinični prah (barva je odvisna od uporabljenega topilaza ekstrakcijo in od pogojev kristalizacije).

Identifikacija

Spektrometrija

Maksimum pri 453 nm do 456 nm v cikloheksanu

Čistost

Ostanki topila

Etil acetat

Etanol

Največ 0,8 %, posamezno ali v kombinaciji.

Izobutil acetat: Največ 1,0 %

Izopropilni alkohol: Največ 0,1 %

Sulfatni pepel

Največ 0,2 %

Pomožna barvila

Karotenoidi, razen beta-karotena: največ 3,0 % skupnih barvil

Svinec

Največ 2 mg/kg

Mikotoksini:

Alfatoksin B1

ni dovoljen

Trihotecen (T2)

ni dovoljen

Ohratoksin

ni dovoljen

Zearalenon

ni dovoljen

Mikrobiologija:

Plesni

Največ 100/g

Kvasovke

Največ 100/g

Salmonella

ni prisotna v 25 g

Escherichia coli

ni prisotna v 5 g

E 160b ANATO, BIKSIN, NORBIKSIN

Sinonimi

CI Natural Orange 4

Opredelitev

Razred

Karotenoid

Številka na seznamu barv

75120

Einecs

Anato: 215-735-4, ekstrakt semena annatto: 289-561-2; bixin: 230-248-7

Kemijski nazivi

Biksin

:

6′-metilhidrogen-9′-cis-6,6′-diapokaroten-6,6′-dioat

6′-metilhidrogen-9′-trans-6,6′-diapokaroten-6,6′-dioat

Norbiksin

:

9′-cis-6,6′-diapokaroten-6,6′-diojska kislina

9′-trans-6,6′-diapokaroten-6,6′-diojska kislina

Kemijska formula

Biksin

:

C25H30O4

Norbiksin

:

C24H28O4

Molekulska masa

Biksin

:

394,51

Norbiksin

:

380,48

Opis

Rdečkasto rjav prah, suspenzija ali raztopina

Identifikacija

Spektrometrija

Biksin

:

Maksimum pri približno 502 nm v kloroformu

Norbiksin

:

Maksimum pri približno 48 nm v razredčeni raztopini kalijevega hidroksida

(i)   

Ekstrakcija biksina in norbiksina s topilom

Opredelitev

Biksin pripravimo z ekstrakcijo lupine semen drevesa annatto (Bixa orellana L.) z enim ali več topili: acetonom, metanolom, heksanom ali diklorometanom, ogljikovim dioksidom s poznejšo odstranitvijo topila.

Norbiksin pripravimo s hidrolizo bazične vodne raztopine ekstrahiranega biksina.

Biksin in norbiksin lahko vsebujeta še druge snovi, ekstrahirane iz semen annatta.

Biksinov prah vsebuje nekaj obarvanih sestavin, najpomembnejša je biksin, ki je lahko v cis ali trans obliki. Produkti termičnega razpada biksina so tudi lahko navzoči.

Prah norbiksina vsebuje hidrolizirane produkte biksina v obliki natrijevih ali kalijevih soli kot glavnih barvil. Navzoči sta cis in trans oblika.

Analiza

Vsebnost biksinovega prahu je vsaj 75 % vseh karotenoidov, izraženo kot biksin.

Vsebnost norbiksinovih praškov je vsaj 25 % vseh karotenoidov, izraženo kot norbiksin.

Biksin

:

E1 cm 1 %2 870 pri približno 502 nm v kloroformu

Norbiksin

:

E1 cm 1 %2 870 pri približno 482 nm v raztopini KOH

Čistost

Preostanki topila

Aceton

Metanol

Heksan

Največ 50 mg/kg, posamič ali v sestavi

Diklorometan: največ 10 mg/kg

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

(ii)   

Alkalijska ekstrakcija anata

Opredelitev

V vodi topljiv anato se pripravlja z ekstrakcijo lupine semen drevesa annatto (Bixa orellana L.) z vodnimi raztopinami alkalij (natrijev ali kalijev hidroksid).

V vodi topljiv anato vsebuje norbiksin, produkt hidrolize biksina v obliki natrijeve ali kaljeve soli kot glavnega barvila. Navzoči sta lahko cis in trans oblika.

Analiza

Vsebnost vsaj 0,1 % karotenoidov, izraženo kot norbiksin.

Norbiksin

:

E1 cm 1 %2 870 pri približno 482 nm v raztopini KOH

Čistost

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

(iii)   

Z olji ekstrahiran anato

Opredeltiev

Izvleček anata v olju, kot raztopina ali suspenzija, se pripravlja z ekstrakcijo lupine semen drevesa annatto (Bixa orellana L.) z jedilnimi rastlinskimi olji. Ekstrakt anata v olju vsebuje nekaj obarvanih sestavin, najpomembnejši je biksin, ki je lahko navzoč v cis ali trans obliki. Navzoči so lahko tudi produkti termičnega razpada biksina.

Analiza

Vsebuje vsaj 0,1 % karotenoidov, izraženo kot biksin

Biksin

:

E1 cm 1 %2 870 pri približno 502 nm v kloroformu

Čistost

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 160c IZVLEČEK IZ PAPRIKE, KAPSANTIN, KAPSORUBIN

Sinonimi

Paprika Oleoresin

Opredelitev

zvleček iz paprike pridobivamo z ekstrakcijo naravnih vlaken paprike s semeni ali brez njih in pomeni glavno barvilo ploda te rastline (Capsicum annuum L.). Glavni barvili sta kapsantin in kapsorubin. Navzočih je lahko več drugih barvil v manjših količinah.

Za ekstrakcijo se lahko uporabljajo le naslednja topila: metanol, etanol, aceton, heksan, diklorometan, etil acetat in ogljikov dioksid.

Razred

Karotenoid

Einecs

Kapsantin: 207-364-1, kapsorubin: 207-425-2

Kemijski nazivi

Kapsantin: (3R, 3′S, 5′R)-3,3′-dihidroksi-β,k-karoten-6-on

Kapsorubin: (3S, 3′S, 5R, 5′R)-3,3′-dihidroksi-k,k-karoten-6,6’-dion

Kemijska formula

Kapsantin: C40H56O3

Kapsorubin: C40H56O4

Molekulska masa

Kapsantin: 584,85

Kapsorubin: 600,85

Analiza

Izvleček iz paprike naj vsebuje: vsaj 7,0 % karotenoidov

Kapsantin/kapsorubin: vsaj 30 % vseh karotenoidov

E1 cm 1 %2 100 pri približno 462 nm v acetonu

Opis

Temno rdeča viskozna tekočina

Identifikacija

A.

Spektrometrija

Maksimum pri približno 462 nm v acetonu

B.

Barvna reakcija

Nastanek temno modre barve po dodatku kapljice žveplene kisline kapljici vzorca v 2-3 kapljicah kloroforma.

Čistost

Preostanki topila

Etilacetat

Metanol

Etanol

Aceton

Heksan

Največ 50 mg/kg, posamič ali v sestavi

Diklorometan: največ 10 mg/kg

Kapsaicin

Največ 250 mg/kg

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 160d LIKOPEN

Sinonimi

Natural Yellow 27

Opredelitev

Likopen pridobivamo z ekstrakcijo naravnih vlaken rdečih paradižnikov (Lycopersicon esculentum L.) s poznejšo odstranitvijo topila. Lahko uporabljamo le naslednja topila: diklorometan, ogljikov dioksid, etil acetat, aceton, propan-2-ol, metanol, etanol in heksan. Glavno barvilo paradižnikov je likopen, vendar so lahko navzoči tudi drugi karotenoidi v manjših količinah. Poleg barvil so v produktu še olja, masti, voski in aromatične sestavine, ki se pojavljajo v paradižnikih.

Razred

Karotenoid

Številka na seznamu barv

75125

Kemijski nazivi

Likopen, Ψ,Ψ-karoten

Kemijska formula

C40H56

Molekulska masa

536,85

Analiza

Vsebnost vsaj 5 % vsega barvila.

E1 cm 1 %3 450 pri približno 472 nm v heksanu

Opis

Temno rdeča viskozna tekočina

Identifikacija

Spektrometrija

Maksimum pri približno 472 nm v heksanu

Čistost

Preostanki topila

Etilacetat

Metanol

Etanol

Aceton

Heksan

Propan-2-ol

Največ 50 mg/kg, posamič ali v sestavi

Diklormetan: največ 10 mg/kg

Sulfatni pepel

Največ 0,1 %

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 160e BETA-APO-8′-KAROTENAL (C30)

Sinonimi

CI Food Orange 6

Opredelitev

Te specifikacije veljajo predvsem za vse trans izomere β-apo-8′-karotenala skupaj z manjšimi količinami drugih karotenoidov. Razredčene in stabilizirane oblike barvila se pripravijo glede na te specifikacije in vključujejo raztopine ali suspenzije β-apo-8′-karotenala v jedilnih masteh ali oljih, emulzijah in v vodi topljivih praških. Razmerja med cis in trans izomerami lahko nihajo glede na postopek priprave.

Razred

Karotenoid

Številka na seznamu barv

40820

Einecs

214-171-6

Kemijski nazivi

β-apo-8′-karotenal, trans-β-apo-8′-karoten-aldehid

Kemijska formula

C30H40O

Molekulska masa

416,65

Analiza

Vsaj 96 % vsega barvila

E1 cm 1 %2 640 pri približno 460–462 nm v cikloheksanu

Opis

Temno vijolčasti kristali s kovinskim sijajem ali kristalinični prah

Identifikacija

Spektrometrija

Maksimum pri 460–462 nm v cikloheksanu

Čistost

Sulfatni pepel

Največ 0,1 %

Pomožna barvila

Drugi karoteni razen β-apo-8′-karotenala:

največ 3,0 % vsega barvila

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 160f ETILNI ESTER BETA-APO-8′-KAROTENOJSKE KISLINE (C30)

Sinonimi

CI Food Orange 7, β-apo-8′-karotenojski ester

Opredelitev

Te specifikacije veljajo predvsem za vse trans izomere β-apo-8′-karotenojske kisline skupaj z manjšimi količinami drugih karotenoidov. Razredčene in stabilizirane oblike barvila se pripravijo glede na te specifikacije ter vključujejo raztopine in suspenzije etil estra β-apo-8′-karotenojske kisline v jedilnih masteh ali oljih, emulzijah in praških, ki so topni v vodi. Razmerja med cis in trans izomerami lahko nihajo glede na postopek priprave.

Razred

Karotenoid

Številka na seznamu barv

40825

Einecs

214-173-7

Kemijski nazivi

Etil ester β-apo-8′-karotenojske kisline, etil 8’-apo-β-karoten-8′-oat

Kemijska formula

C32H44O2

Molekulska masa

460,70

Analiza

Vsaj 96 % vsega barvila

E1 cm 1 %2 550 pri približno 449 nm v cikloheksanu

Opis

Rdeči do vijoličasto rdeči kristali ali kristalni prah

Identifikacija

Spektrometrija

Maksimum pri približno 449 nm v cikloheksanu

Čistost

Sulfatiran pepel

Največ 0,1 %

Pomožna barvila

Drugi karotenoidi razen etil estra β-apo-8′-karotenojske kisline: največ 3,0 % vsega barvila

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 161b LUTEIN

Sinonimi

Mešani karotenoidi, ksantofili

Opredelitev

Lutein pridobivamo z ekstrakcijo naravnih vlaken sadja in zelenjave, trave, detelje in tagetes erecta. Osnovno barvilo je sestavljeno iz karotenoidov, katerih večji del so lutein in njegovi estri z maščobnimi kislinami. Lahko so navzoči olja in voski izvorne surovine.

Za ekstrakcijo se lahko uporablja le naslednja topila: metanol, etanol, propan-2-ol, aceton, heksan, diklorometan, metil etil keton in ogljikov dioksid.

Razred

Karotenoid

Einecs

204-840-0

Kemijski nazivi

3,3′-dihidroksi-d-karoten

Kemijska formula

C40H56O2

Molekulska masa

568,88

Analiza

Vsebnost vsega barvila vsaj 4 %, izraženo kot lutein

E1 cm 1 %2 550 pri približno 445 nm v kloroform/etanolu. (10+90) ali v heksan/etanol/acetonu (80+10+10)

Opis

Temna rumenkasto rjava tekočina

Identifikacija

Spektrometrija

Maksimum pri približno 445 nm v kloroform/etanolu (10+90)

Čistost

Preostanki topila

Aceton

Metil etil keton

Metanol

Etanol

Propan-2-ol

Heksan

Največ 50 mg/kg, posamič ali v sestavi

Diklormetan: največ 10 mg/kg

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 161 g KANTAKSANTIN

Sinonimi

CI Food Orange 8

Opredelitev

Te specifikacije veljajo predvsem za vse trans izomere kantaksantina skupaj z manjšimi količinami drugih karotenoidov. Razredčene in stabilizirane oblike barvila se pripravijo glede na te specifikacije in vključujejo raztopine in suspenzije kantaksantina v jedilnih masteh ali oljih, emulzijah in praških, ki so topni v vodi. Razmerja med cis in trans izomerami lahko nihajo glede na postopek priprave.

Razred

Karotenoid

Številka na seznamu barv

40850

Einecs

208-187-2

Kemijski nazivi

β-karoten-4,4′-dione, kantaksantin, 4,4′-diokso-β-karoten

Kemijska formula

C40H52O2

Molekulska masa

564,86

Analiza

Vsaj 96 % vsega barvila (izraženo kotkantaksantin)

E1 cm 1 %2 200

pri približno 485 nm v kloroformu

pri 468–472 nm v cikloheksanu

pri 464–467 nm v petrolej etru

Opis

Temno vijoličasti kristali ali kristalni prah

Identifikacija

Spektrometrija

Maksimum pri približno 485 nm v kloroformu

Maksimum pri 468–472 nm v cikloheksanu

Maksimum pri 464–467 nm v petrolej etru

Čistost

Sulfatni pepel

Največ 0,1 %

Drugi karotenoidi razen

Kantaksantina: največ 5,0 % vsega barvila

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 162 BARVILO RDEČE PESE, BETANIN

Sinonimi

Beet Red

Opredelitev

Barvilo rdeče pese pridobivamo iz korenine rdeče pese (Beta vulgaris L. var. rubra) z iztiskanjem soka ali vodno ekstrakcijo zrezanih korenin in odstranjevanjem topila. Barvilo je sestavljeno iz več pigmentov razreda betalain. Glavno barvilo je betacianin (rdeče), ki sestavlja 75–95 % barvila. Navzoče so lahko tudi manjše količine betaksantina (rumeno) in produkti razpada betalainov (svetlo rjavo).

Poleg barvil sok ali izvleček vsebuje še sladkorje, soli in/ali proteine iz izvorne surovine. Večino lahko odstranimo s koncentriranjem in rafiniranjem raztopine produkta.

Razred

Betalain

Einecs

231-628-5

Kemijski nazivi

(S-(R′,R′)-4-(2-(2-karboksi-5(β-D-glukopiranoziloksi)-2,3-dihidro-6-hidroksi-1H-indol-1-il)etenil)-2,3-dihidro-2,6-piridin-dikarboksilna kislina 1-(2-(2,6-dikarboksi-1,2,3,4-tetrahidro-4-piridiliden)etiliden)-5-β-D-glukopiranoziloksi)-6-hidroksiindolijev-2-karboksilat

Kemijska formula

Betanin: C24H26N2O13

Molekulska masa

550,48

Analiza

Vsebnost rdečega barvila (izraženega kot betanin) je vsaj 0,4 %

E1 cm 1 %1 120 pri približno 535 nm v vodni raztopini pri pH 5

Opis

Rdeča ali temno rdeča tekočina, pasta, prah ali trdna snov

Identifikacija

Spektrometrija

Maksimum v vodi s pH 5 pri približno 535 nm v vodi s pH 5

Čistost

Nitrat

Največ 2 g nitratnih anionov na gram rdeče barve (izračunano iz analize)

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 163 ANTOCIANINI

Opredelitev

Antocianine dobimo z ekstrakcijo s sulfitirano vodo, nakisano vodo, ogljikovim dioksidom, metanolom ali etanolom iz naravnih vlaken rastlin in sadja. Antocianini vsebujejo običajne sestavine izhodne surovine, se pravi antocianine same, organske kisline, tanine, sladkorje, minerale itd., vendar ne nujno v istem razmerju kot v izhodni surovini.

Razred

Antocianin

Einecs

208-438-6 (cianidin); 205-125-6 (peonidin); 208-437-0 (delfinidin); 211-403-8 (malvidin); 205-127-7 (pelargonidin)

Kemijski nazivi

3,3′,4′,5,7-pentahidroksi-flavilijev klorid (cianidin)

3,4′,5,7-tetrahidroksi-3′-metoksiflavilijev klorid (peonidin)

3,4′,5,7-tetrahidroksi-3′,5′-dimetoksiflavilijev klorid (malvidin)

3,5,7-trihidroksi-2-(3,4,5-trihidroksifenil)-1-benzopirilijev klorid (delfinidin)

3,3′,4′,5,7-pentahidroksi-5′-metoksiflavilijev klorid (petunidin)

3,5,7-trihidroksi-2-(4-hidroksifenil)-1-benzopirilijev klorid (pelargonidin)

Kemijska formula

Cianidin: C15H11O6Cl

Peonidin: C16H13O6Cl

Malvidin: C17H15O7Cl

Delfinidin: C15H11O7Cl

Petunidin: C16H13O7Cl

Pelargonidin: C15H11O5Cl

Molekulska masa

Cianidin: 322,6

Peonidin: 336,7

Malvidin: 366,7

Delfinidin: 340,6

Petunidin: 352,7

Pelargonidin: 306,7

Analiza

E1 cm 1 % 300 za čisti pigment pri 515-535 nm pri pH 3,0

Opis

Rdeče vijoličasta tekočina, prah ali pasta z rahlim značilnim vonjem

Identifikacija

Spektrometrija

Maksimum v metanolu z 0,01 % koncentr. HCl

Cianidin: 535 nm

Peonidin: 532 nm

Malvidin: 542 nm

Delfinidin: 546 nm

Petunidin: 543 nm

Pelargonidin: 530 nm

Čistost

Ostanki topila

Metanol

Etanol

Največ 50 mg/kg, posamič ali v sestavi

Žveplov dioksid

Največ 1 000 mg/kg na odstotek pigmenta

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 170 KALCIJEV KARBONAT

Sinonimi

CI Pigment White 18, kreda

Opredelitev

Kalcijev karbonat pridelujemo iz apnenca ali z obarjanjem kalcijevih ionov s karbonatnimi.

Razred

Anorganski

Številka na seznamu barv

77220

Einecs

Kalcijev karbonat: 207-439-9

Apnenec: 215-279-6

Kemijski nazivi

Kalcijev karbonat

Kemijska formula

CaCO3

Molekulska masa

100,1

Analiza

Vsebnost vsaj 98 % računano na suho snov

Opis

Bel kristaliničen ali amorfen prah brez vonja in okusa

Identifikacija

Topnost

Skorajda netopen v vodi in alkoholu. V razredčeni ocetni, klorovodikovi in dušikovi kislini se topi z izhajanjem mehurčkov. Po vretju v raztopini daje pozitiven test na kalcij.

Čistost

Izguba pri sušenju

Največ 2,0 % (200 °C, 4 ure)

V kislinah netopne snovi

Največ 0,2 %

Magnezij in alkalijske soli

Največ 1,5 %

Fluoridi

Največ 50 mg/kg

Antimon (Sb)

Baker (Cu)

Krom (Cr)

Cink (Zn)

Barij (Ba)

Največ 100 mg/kg, posamič ali v sestavi

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

E 171 TITANOV DIOKSID

Sinonimi

CI Pigment White 6

Opredelitev

Titanov dioksid je v osnovi sestavljen iz čistega anataza in/ali rutilnega titanovega dioksida, ki je lahko prekrit z manjšimi količinami aluminijevega oksida in/ali silicijevega dioksida za izboljšanje tehnoloških lastnosti izdelka.

Razred

Anorganski

Številka barvnega indeksa

77891

Einecs

236-675-5

Kemijski naziv

Titanov dioksid

Kemijska formula

TiO2

Molekulska masa

79,88

Analiza

Vsebnost vsaj 99 % v brezalumnosilikatni obliki

Opis

Bel ali rahlo obarvan prah

Identifikacija

Topnost

Netopen v vodi in organskih topilih. Težko topen v fluorovodikovi kislini in vroči koncentrirani žvepleni kislini.

Čistost

Izguba pri sušenju

Največ 0,5 % (105 °C, 3 ure)

Izguba pri sežigu

Največ 1,0 % v nehlapeči obliki (800 °C)

Aluminijev oksid in/ali silicijev dioksid

Vseh največ 2,0 %

Topna snov v 0,5 N HCI

Največ 0,5 % v brezalumnosilikatni obliki ali do 1,5 % za izdelke, namenjene prodaji, ki vsebujejo aluminijev oksid in/ali silicijev dioksid.

V vodi topne snovi

Največ 0,5 %

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Antimon

Največ 50 mg/kg po popolnem raztapljanju

Arzen

Največ 3 mg/kg po popolnem raztapljanju

Svinec

Največ 10 mg/kg po popolnem raztapljanju

Živo srebro

Največ 1 mg/kg po popolnem raztapljanju

Cink

Največ 50 mg/kg po popolnem raztapljanju.

E 172 ŽELEZOVI OKSIDI IN HIDROKSIDI

Sinonimi

Rumeni železov oksid

:

CI Pigment Yellow 42 and 43

Rdeči železov oksid

:

CI Pigment Red 101 and 102

Črni železov oksid

:

CI Pigment Black 11

Opredelitev

Železovi oksidi in železovi hidroksidi se v osnovi sintetizirajo iz brezvodnega in/ali hidratiranega železovega oksida. V paleti vključujejo rumeno, rdečo, rjavo, črno in prehode med temi barvami. Železovi oksidi za prehrano se ločijo od drugih po precej manjši vsebnosti drugih mineralov. To se doseže z nadzorom izvora železa in temeljitim kemijskim čiščenjem med postopkom priprave.

Razred

Anorganski

Številka na seznamu barv

Rumeni železov oksid

:

77492

Rdeči železov oksid

:

77491

Črni železov oksid

:

77499

Einecs

Rumeni železov oksid

:

257-098-5

Rdeči železov oksid

:

215-168-2

Črni železov oksid

:

235-442-5

Kemijski nazivi

Rumeni železov oksid

:

hidratiran železov (III) oksid

Rdeči železov oksid

:

brezvodni železov (III) oskid

Črni železov oksid

:

železov (II,III) oksid

Kemijska formula

Rumeni železov oksid

:

FeO(OH).xH2O

Rdeči železov oksid

:

Fe2O3

Črni železov oksid

:

FeO.Fe2O3

Molekulska masa

88,85

:

FeO(OH)

159,70

:

Fe2O3

231,55

:

FeO·Fe2O3

Analiza

Rumeni vsaj 60 %, rdeči in črni vsaj 68 % vsega železa; izraženo kot železo

Opis

Prah; rumen, rdeč, rjav ali črn.

Identifikacija

Topnost

Netopen v vodi in organskih topilih.

Topen v koncentriranih mineralnih kislinah.

Čistost

V vodi topne snov

Največ 1,0 %

Po popolnem raztapljanju

Arzen

Največ 5 mg/kg

Arij

Največ 50 mg/kg

Kadmij

Največ 5 mg/kg

Krom

Največ 100 mg/kg

Baker

Največ 50 mg/kg

Svinec

Največ 20 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Nikelj

Največ 200 mg/kg

Cink

Največ 100 mg/kg

E 173 ALUMINIJ

Sinonimi

CI Pigment Metal, Al

Opredelitev

Aluminijev prah je iz izredno majhnih koščkov aluminija. Mletje lahko, ali pa tudi ne, poteka v navzočnosti jedilnih olj in/ali prehrani primernih maščobnih kislin.

Številka na seznamu barv

77000

Einecs

231-072-3

Kemijski naziv

Aluminij

Kemijska formula

Al

Atomska masa

26,98

Analiza

Vsaj 99 %, izraženo kot Al v brezoljni obliki.

Opis

Srebrno siv prah ali lističi

Identifikacija

Topnost

Netopen v vodi in organskih topilih. Topen v razredčeni klorovodikovi kislini. Nastala raztopina da pozitiven test na aluminij.

Čistost

Izguba pri sušenju

Največ 0,5 % (105 °C, do konstantne mase)

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg

E 174 SREBRO

Sinonimi

Srebro, Argentum, Ag

Class

Anorganski

Številka na seznamu barv

77820

Einecs

231-131-3

Kemijski naziv

Srebro

Kemijska formula

Ag

Atomska masa

107,87

Analiza

Vsebnost vsaj 99,5 % Ag

Opis

Srebrno obarvan prah ali tanki lističi

E 175 ZLATO

Sinonimi

Pigment Metal 3, Aurum, Au

Razred

Anorganski

Številka na seznamu barv

77480

Einecs

231-165-9

Kemijski naziv

Zlato

Kemijska formula

Au

Atomska masa

197,0

Analiza

Vsebnost vsaj 90 % Au

Opis

Zlato obarvan prah ali tanki lističi

Čistost

Srebro

Največ 7,0 %

Po popolnem raztapljanju

Ogljik

Največ 4,0 %

E 180 LITOLRUBIN BK

Sinonimi

CI Pigment Red 57, Rubinpigment, Carmine 6B

Opredelitev

Litolrubin BK je v osnovi sestavljeno iz kalcijevega 3-hidroksi-4-(4-metil-2-sulfonatofenilazo)-2-naftalenkarboksilata in pomožnih barvil skupaj z vodo, kalcijevim kloridom in/ali kalcijevim sulfatom kot osnovno neobarvano sestavino.

Razred

Monoazo

Številka na seznamu barv

15850:1

Einecs

226-109-5

Kemijski naziv

CKalcijev 3-hidroksi-4-(4-metil-2-sulfonatofenilazo)-2-naftalenkarboksilat

Kemijska formula

C18H12CaN2O6S

Molekulska masa

424,45

Analiza

Vsebnost vsaj 90 % vsega barvila

E1 cm 1 % 200 pri približno 442 nm v dimetilformamidu

Opis

Rdeč prah

Identifikacija

Spektrometrija

Maksimum pri približno 442 nm v dimetilformamidu

Čistost

Pomožna barvila

Največ 0,5 %

Druge neobarvane organske sestavine:

 

2-amino-5-metilbenzensulfonska kislina, kalcijeva sol

Največ 0,2 %

3-hidroksi-2-naftalenkarboksilna kislina, kalcijeva sol

Največ 0,4 %

Nesulfonirani primarni aromatski amini

Največ 0,01 % (izraženo kot anilin)

Ostanek v etrskem ekstraktu

Iz raztopine s pH 7 največ 0,2 %

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 10 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Težke kovine (kot Pb)

Največ 40 mg/kg


(1)  Barvna intenziteta je opredeljena kot absorbanca 0,1-odstotne (m/v) raztopine karamele v vodi skozi 1 centimetrsko celico pri 610 nm.

(2)  Izraženo kot ekvivalent, če je intenziteta barve produkta 0,1 absorbančne enote.

(3)  Razmerje absorbance alkoholne oborine je opredeljeno kot absorbanca pri 280 nm, deljena z absorbanco pri 560 nm (1-centimetrska celica).

(4)  Benzena ne več kakor 0,05 % vol. %.


PRILOGA II

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb

(iz člena 2)

Direktiva Komisije 95/45/ES

(UL L 226, 22.9.1995, str. 1)

Direktiva Komisije 1999/75/ES

(UL L 206, 5.8.1999, str. 19)

Direktiva Komisije 2001/50/ES

(UL L 190, 12.7.2001, str. 14)

Direktiva Komisije 2004/47/ES

(UL L 113, 20.4.2004, str. 24)

Direktiva Komisije 2006/33/ES

(UL L 82, 21.3.2006, str. 10)

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 2)

Direktiva

Roki za prenos

95/45/ES

1. julij 1996 (1)

1999/75/ES

1. julij 2000

2001/50/ES

29. junij 2002

2004/47/ES

1. april 2005 (2)

2006/33/ES

10. april 2007


(1)  V skladu s členom 2(2) Direktive 95/45/ES se lahko izdelki dani v promet ali etiketirani pred 1. julijem 1996, ki niso v skladu z navedeno direktivo, tržijo do prodaje zalog.

(2)  V skladu s členom 3 Direktive 2004/47/ES je dovoljeno prodajati živila, ki so že na trgu ali so bila označena pred 1. aprilom 2005 in ki niso v skladu z navedeno direktivo, dokler se zaloge ne porabijo.


PRILOGA III

Korelacijska tabela

Direktiva 95/45/ES

Ta direktiva

Člen 1, prvi odstavek

Člen 1

Člen 1, drugi odstavek

Člen 2

Člen 2

Člen 3

Člen 3

Člen 4

Člen 4

Priloga

Priloga I

Priloga II

Priloga III


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Komisija

10.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/64


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 2. decembra 2008

o določitvi obrazca poročila o večjih nesrečah v skladu z Direktivo Sveta 96/82/ES o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 7530)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/10/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (1), in zlasti člena 15(2) Direktive,

po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 22 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 14 Direktive 96/82/ES morajo države članice zagotoviti, da upravljavec takoj, ko je to izvedljivo, po večji nesreči obvesti pristojne organe. V skladu s členom 15(1) Direktive morajo države članice takoj, ko je to izvedljivo, obvestiti Komisijo o večjih nesrečah na svojem ozemlju v skladu z merili iz Priloge VI k Direktivi. Člen 15(2) Direktive predvideva, da države članice takoj, ko zberejo informacije iz člena 14, obvestijo Komisijo o svoji analizi nesreče in o priporočilih za preventivne ukrepe v prihodnje.

(2)

Informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 15(2), je treba zagotoviti z uporabo obrazca poročila, ki se določi in pregleda v skladu s postopkom iz člena 22 Direktive.

(3)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 22 Direktive –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Za namene člena 15(2) Direktive 96/82/ES o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, se sprejme obrazec poročila o večjih nesrečah, naveden v Prilogi k tej odločbi.

Člen 2

Od 1. decembra 2008 države članice predložijo poročila, ki vsebujejo informacije v skladu s Prilogo, pri čemer uporabijo register in informacijski sistem v skladu s členom 19(2) Direktive 96/82/ES.

Člen 3

Pred dokončno uporabo obrazca poročila o večji nesreči iz Priloge se izvede preskusno obdobje 5 mesecev, ki se začne 1. decembra 2008.

Člen 4

Če se po preskusnem obdobju izkaže, da je treba obrazec poročila o večji nesreči iz Priloge spremeniti, se ta odločba spremeni v skladu s postopkom iz člena 22 Direktive.

Člen 5

Z zaupnimi podatki se ravna v skladu s Sklepom Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega Poslovnika (2).

Člen 6

Poročila držav članic vsebujejo samo informacije, ki so na voljo pristojnim organom.

Člen 7

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 2. decembra 2008

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 10, 14.1.1997, str. 13.

(2)  UL L 317, 3.12.2001, str. 1.


PRILOGA

Informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu s členom 15(2) Direktive 96/82/ES

(Sklicevanje na register in informacijski sistem se nanaša na elektronsko bazo podatkov Sistema Komisije za poročanja o večjih nesrečah, ki je na voljo na spletni strani http://mahbsrv.jrc.it)

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image


10.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/79


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 19. decembra 2008

o odobritvi metod za razvrščanje prašičjih trupov v Španiji

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8477)

(Besedilo v španskem jeziku je edino verodostojno)

(2009/11/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3220/84 z dne 13. novembra 1984, ki določa lestvico Skupnosti za razvrščanje prašičjih trupov (1), in zlasti člena 5(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 2(3) Uredbe (EGS) št. 3220/84 določa, da je treba prašičje trupe razvrščati z ocenjevanjem mesnatosti v skladu s statistično preizkušenimi metodami ocenjevanja, ki temeljijo na fizičnih meritvah enega ali več anatomskih delov prašičjega trupa. Odobritev metode za razvrščanje prašičjih trupov je odvisna od skladnosti metode z maksimalnim odstopom statistične napake pri ocenjevanju. To odstopanje določa člen 3(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2967/85 z dne 24. oktobra 1985 o podrobnih pravilih za uporabo lestvice Skupnosti za razvrščanje prašičjih trupov (2).

(2)

V skladu z Odločbo Komisije 88/479/EGS (3) so v Španiji odobrene štiri metode (DEST, FOM, HGP in Autofom) za razvrščanje prašičjih trupov.

(3)

Zaradi tehničnih prilagajanj je Španija Komisijo prosila za odobritev posodobitve dveh metod (FOM in Autofom), uporabe dveh novih metod (UltraFOM 300 in VCS2000) in razveljavitev dveh metod (HGP in DEST) ter je predložila rezultate svojih poskusov z razkosanjem v drugem delu protokola v skladu s členom 3(3) Uredbe Komisije (EGS) št. 2967/85.

(4)

Proučitev tega zahtevka je pokazala, da so pogoji za odobritev teh metod razvrščanja izpolnjeni.

(5)

V skladu z drugim pododstavkom člena 2(1) Uredbe (EGS) št. 3220/84 so države članice lahko pooblaščene, da predvidijo obdelavo prašičjih trupov, ki je drugačna od tiste, ki je določena v navedenem členu, če tako odstopanje upravičujejo poslovna praksa ali tehnične zahteve. Poslovna praksa v Španiji lahko poleg odstranitve jezika, ščetin, parkljev, spolnih organov, trebušnega sala, ledvic in trebušne prepone s prašičjega trupa, kot določa člen 2(1) Uredbe (EGS) št. 3220/84, zahtevajo tudi odstranitev sprednjih nog.

(6)

Sprememba naprav ali metod razvrščanja se lahko odobri samo z novo odločbo Komisije, sprejeto na podlagi pridobljenih izkušenj. Zato se lahko zdaj veljavna odobritev prekliče.

(7)

Zaradi jasnosti je treba Odločbo 88/479/EGS razveljaviti in jo nadomestiti z novo odločbo.

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Za razvrščanje prašičjih trupov v Španiji se v skladu z Uredbo (EGS) št. 3220/84 odobri uporaba naslednjih metod:

(a)

naprava, imenovana „Fat-O-Meater (FOM)“, in z njo povezane metode ocenjevanja, ki so podrobno opredeljene v delu 1 Priloge;

(b)

naprava, imenovana „Fully automatic ultrasonic carcasse grading (AUTOFOM)“, in z njo povezane metode ocenjevanja, ki so podrobno opredeljene v delu 2 Priloge;

(c)

naprava, imenovana „UltraFOM 300“, in z njo povezane metode ocenjevanja, ki so podrobno opredeljene v delu 3 Priloge;

(d)

naprava, imenovana „Automatic Vision system (VCS2000)“, in z njo povezane metode ocenjevanja, ki so podrobno opredeljene v delu 4 Priloge.

Člen 2

Z odstopanjem od člena 2 Uredbe (EGS) št. 3220/84 se lahko prašičji trupi pred tehtanjem in razvrščanjem obdelajo tudi brez sprednjih nog. V tem primeru se zaradi določitve cen za prašičje trupe na primerljivi podlagi zabeležena masa toplega trupa poveča za 0,840 kg.

Člen 3

Spremembe naprav ali metod ocenjevanja niso dovoljene.

Člen 4

Odločba 88/479/EGS se razveljavi.

Člen 5

Odločba je naslovljena na Kraljevino Španijo.

V Bruslju, 19. decembra 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 301, 20.11.1984, str. 1.

(2)  UL L 285, 25.10.1985, str. 39.

(3)  UL L 234, 24.8.1988, str. 20.


PRILOGA

METODE ZA RAZVRŠČANJE PRAŠIČJIH TRUPOV V ŠPANIJI

Del 1

FAT-O-MEATER (FOM)

1.

Razvrščanje prašičjih trupov se opravi z napravo, imenovano „Fat-O-Meater (FOM)“.

2.

Naprava je opremljena s sondo premera 6 milimetrov, ki vsebuje fotodiodo tipa Siemens SFH 950 in fotodetektor (tipa SFH 960) ter ima obratovalno razdaljo med 3 in 103 milimetri. Rezultati meritev se računalniško preračunajo v ocenjeni delež mesnatosti.

3.

Delež mesnatosti trupa se izračuna v skladu z naslednjo enačbo:

Image = 66,91 – 0,895 X1 + 0,144 X2

pri čemer je:

Image

=

ocenjeni delež mesnatosti (v odstotkih),

X1

=

debelina slanine, merjena 60 mm od vzdolžne osi trupa med tretjim in četrtim zadnjim rebrom (v milimetrih),

X2

=

debelina mišice, merjena istočasno in na istem mestu kot X1 (v milimetrih).

Ta enačba velja za trupe, ki tehtajo med 60 in 120 kilogrami.

Del 2

FULLY AUTOMATIC ULTRASONIC CARCASSE GRADING (AUTOFOM)

1.

Razvrščanje prašičjih trupov se opravi z napravo, imenovano „Fully automatic ultrasonic carcasse grading (Autofom)“.

2.

Naprava je opremljena s 16 ultrazvočnimi pretvorniki s frekvenco 2 MHz (Krautkrämer, SFK 2 NP), med katerimi je obratovalna razdalja 25 mm.

Podatki ultrazvočne meritve vsebujejo meritve debeline hrbtne slanine in mišice.

Rezultati meritev se računalniško preračunajo v ocenjeni delež mesnatosti.

3.

Delež mesnatosti trupa se izračuna na podlagi 34 merilnih točk z uporabo naslednje enačbe:

Image = 70,59614 – 0,0904 · V22 – 0,23033 · V23 – 0,15558 · V44 + 0,086638 · V46 – 0,09965 · V48 – 0,10002 · V49 – 0,11624 · V51 – 0,05561 · V52 – 0,04854 · V53 – 0,0432 · V54 – 0,00282 · V55 + 0,051829 · V57 + 0,036795 · V58 – 0,00519 · V59 – 0,0269 · V60 – 0,06432 · V61 – 0,05323 · V62 – 0,05229 · V64 – 0,0523 · V65 + 0,005645 · V72 – 0,06505 · V73 – 0,04587 · V74 + 0,015041 · V77 + 0,030928 · V78 – 0,08024 · V79 – 0,07275 · V80 – 0,07497 · V85 – 0,06818 · V86 – 0,06875 · V87 – 0,04742 · V90 – 0,00698 · V91 + 0,046485 · V92 – 0,10403 · V93 + 0,160475 · V123

pri čemer je:

Image

=

ocenjeni delež mesnatosti trupa.

V22, V23, … V123 so spremenljivke, ki se jih meri z Autofomom

4.

Opis merilnih točk in statistične metode so v delu II Protokola, ki ga je Španija poslala Komisiji v skladu s členom 3(3) Uredbe (EGS) št. 2967/85.

Ta enačba velja za trupe, ki tehtajo med 60 in 120 kilogrami.

Del 3

ULTRA FOM 300

1.

Razvrščanje prašičjih trupov se opravi z napravo, imenovano „UltraFOM 300“.

2.

Naprava je opremljena z ultrazvočno sondo s frekvenco 4 MHz (Krautkrämer MB 4 SE). Ultrazvočni signal se digitalizira, shrani in obdela z mikroprocesorjem (tipa Intel 80 C 32). Naprava Ultra-FOM sama preračuna rezultate meritev v predvideni delež mesnatosti.

3.

Delež mesnatosti trupa se izračuna v skladu z naslednjo enačbo:

Image = 69,22 – 1,023 X1 + 0,116 X2

pri čemer je:

Image

=

ocenjeni delež mesnatosti (v odstotkih),

X1

=

debelina slanine, merjena 70 mm od vzdolžne osi trupa med tretjim in četrtim zadnjim rebrom (v milimetrih),

X2

=

debelina mišice, merjena istočasno in na istem mestu kot X1 (v milimetrih).

Ta enačba velja za trupe, ki tehtajo med 60 in 120 kilogrami.

Del 4

AUTOMATIC VISION SYSTEM (VCS2000)

1.

Razvrščanje prašičjih trupov se opravi z napravo, imenovano „Automatic Vision system (VCS2000)“.

2.

Naprava VCS 2000 je sistem obdelave slike za samodejno določanje tržne vrednosti prašičjih polovic. Sistem se uporablja z omrežno povezavo znotraj proizvodnega sistema zakola, pri katerem kamere samodejno snemajo polovice. Slikovne podatke nato obdela računalnik s posebno programsko opremo za obdelavo slike.

3.

Delež mesnatosti trupa se izračuna z naslednjo enačbo na podlagi 70 merilnih točk:

Image = 37,49855 + 0,017715 · X2 – 0,00075 · X40 – 0,02522 · X50 – 0,04549 · X52 – 0,0000335 · X59 – 0,000093 · X62 – 0,0000814 · X63 – 0,0000715 · X64 – 0,0000494 · X66 – 0,0000482 · X67 – 0,00047 · X69 + 0,000304 · X70 + 0,00867 · X77 – 0,03007 · X79 – 0,04575 · X81 – 0,01742 · X82 – 0,01768 · X83 – 0,03114 · X84 – 0,02549 · X85 – 0,0265 · X92 – 0,03299 · X95 – 0,02472 · X99 – 0,0399 · X102 + 0,020178 · X103 – 0,04614 · X106 + 0,012659 · X107 + 0,012256 · X110 + 0,015358 · X113 – 0,23294 · X116 + 0,010157 · X117 – 0,07282 · X120 + 0,126624 · X142 + 6,052785 · X2/6 – 13,2893 · X14/10 + 7,287408 · X77/51 – 4,09296 · X79/51 – 11,4326 · X81/51 – 1,28847 · X82/51 – 0,57019 · X83/51 – 5,21869 · X84/51 – 2,92106 · X85/51 + 8,274608 · X88/51 + 9,886478 · X91/51 – 0,00442 · X47/79 – 0,04848 · X50/79 + 0,227913 · X54/79 + 2,845209 · X77/79 + 0,018409 · X86/79 – 0,00838 · X89/79 + 0,007447 · X94/79 + 136,5994 · X27/20 + 182,973 · X29/20 – 6,82665 · X59/20 – 261 768 · X61/20 – 7,85416 · X62/20 – 3,8587 · X63/20 – 16,6166 · X64/20 – 59,2087 · X65/20 – 3,21138 · X66/20 – 6,96096 · X67/20 + 20,91982 · X68/20 – 109,736 · X69/20 + 243,641 · X70/20 + 29,84246 · X73/20 + 15,50442 · X74/20 – 0,30367 · X36/59 – 2,07787 · X40/59 – 0,38605 · X42/59 – 1,90547 · X69/59 + 3,554836 · X70/59

pri čemer je:

Image

=

ocenjeni odstotek mesnatosti trupa

X2, X40, … X70/59 so spremenljivke, ki se merijo z VCS2000

4.

Opis merilnih točk in statistične metode so v delu II Protokola, ki ga je Španija poslala Komisiji v skladu s členom 3(3) Uredbe (EGS) št. 2967/85.

Ta enačba velja za trupe, ki tehtajo med 60 in 120 kilogrami.


10.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/83


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 19. decembra 2008

o odobritvi metod za razvrščanje prašičjih trupov na Danskem

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8498)

(Besedilo v danskem jeziku je edino verodostojno)

(2009/12/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3220/84 z dne 13. novembra 1984 o določitvi lestvice Skupnosti za razvrščanje prašičjih trupov (1) in zlasti člena 5(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 2(3) Uredbe (EGS) št. 3220/84 določa, da je treba prašičje trupe razvrščati z ocenjevanjem mesnatosti v skladu s statistično preizkušenimi metodami ocenjevanja, ki temeljijo na fizičnih meritvah enega ali več anatomskih delov prašičjega trupa. Odobritev metode razvrščanja je odvisna od skladnosti metode z maksimalnim odstopom statistične napake pri ocenjevanju. To odstopanje določa člen 3(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2967/85 z dne 24. oktobra 1985 o podrobnih pravilih za uporabo lestvice Skupnosti za razvrščanje prašičjih trupov (2).

(2)

V skladu z Odločbo Komisije 92/469/EGS (3) so na Danskem odobrene štiri metode za razvrščanje prašičjih trupov.

(3)

Zaradi tehničnih prilagajanj je Danska prosila Komisijo za odobritev posodobitve štirih odobrenih metod in uporabe dveh posodobljenih metod (Autofom DK in FOM II) ter je predložila rezultate svojih poskusov z razkosanjem v drugem delu protokola v skladu s členom 3(3) Uredbe (EGS) št. 2967/85.

(4)

Proučitev tega zahtevka je pokazala, da so pogoji za odobritev navedenih metod razvrščanja izpolnjeni.

(5)

Sprememba naprav ali metod razvrščanja se lahko odobri samo z novo odločbo Komisije, sprejeto na podlagi pridobljenih izkušenj. Zato se lahko zdaj veljavna odobritev prekliče.

(6)

Zaradi jasnosti je treba Odločbo 92/469/EGS razveljaviti in nadomestiti z novo odločbo.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Za razvrščanje prašičjih trupov na Danskem se v skladu z Uredbo (EGS) št. 3220/84 odobri uporaba naslednjih metod:

(a)

naprava, imenovana „Klassificeringscenter (KC)“, in z njo povezane metode ocenjevanja, ki so podrobno opredeljene v delu 1 Priloge;

(b)

naprava, imenovana „Fat-O-Meater/Manuel Klassificering (FOM/MK)“, in z njo povezane metode ocenjevanja, ki so podrobno opredeljene v delu 2 Priloge;

(c)

naprava, imenovana „Uni-Fat-O-Meater (Uniform)“, in z njo povezane metode ocenjevanja, ki so podrobno opredeljene v delu 3 Priloge;

(d)

naprava, imenovana „Fully automatic ultrasonic equipment (AutoFOM 1)“, in z njo povezane metode ocenjevanja, ki so podrobno opredeljene v delu 4 Priloge;

(e)

naprava, imenovana „Updated fully automatic ultrasonic equipment (AutoFOM DK)“, in z njo povezane metode ocenjevanja, ki so podrobno opredeljene v delu 5 Priloge;

(f)

naprava, imenovana „Fat-O-Meater II (FOM II)“, in z njo povezane metode ocenjevanja, ki so podrobno opredeljene v delu 6 Priloge.

Člen 2

Spremembe naprav ali metod ocenjevanja niso dovoljene.

Člen 3

Odločba 92/469/EGS se razveljavi.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Dansko.

V Bruslju, 19. decembra 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 301, 20.11.1984, str. 1.

(2)  UL L 285, 25.10.1985, str. 39.

(3)  UL L 265, 11.9.1992, str. 39.


PRILOGA

METODE ZA RAZVRŠČANJE PRAŠIČJIH TRUPOV NA DANSKEM

Del 1

KLASSIFICERINGSCENTER (KC)

1.

Razvrščanje prašičjih trupov se opravi z napravo, imenovano „Klassificeringscenter (KC)“.

2.

Naprava je opremljena z devetimi sondami; vsaka ima premer šest milimetrov, vsebuje fotodiodo (tipa Siemens SFH 950 LD242 II ali podobnega tipa) in fotodetektor (tipa Siemens SFH 960 – PB 103 ali podobnega tipa) ter ima obratovalno razdaljo med enim in 180 milimetri. Rezultati meritev se s centralno enoto preračunajo v ocenjeni delež mesnatosti.

3.

Delež mesnatosti prašičjega trupa se izračuna na podlagi desetih meritev na sedmih merilnih točkah, ki so navedene v odstavku 4, in po naslednji enačbi:

Image = 70,5489 – 0,1572 x1 – 0,1698 x2 – 0,1537 x3 – 0,1803 x4 – 0,2115 x5 – 0,1669 x6 – 0,1269 x7 + 0,04278 x8 + 0,0234 x9 + 0,0371 x10

pri čemer je:

Image

=

ocenjeni odstotek mesnatosti trupa.

4.

Merilne točke so:

x1

=

debelina hrbtne slanine (vključno s kožo) v milimetrih, merjena 10,5 cm od vzdolžne osi trupa na sredini tretjega vratnega vretenca;

x2

=

debelina hrbtne slanine (vključno s kožo) v milimetrih, merjena 7 cm od vzdolžne osi trupa na sredini četrtega vratnega vretenca;

x3

=

debelina hrbtne slanine (vključno s kožo) v milimetrih, merjena 3 cm od vzdolžne osi trupa med četrtim in petim prsnim vretencem od zadaj;

x4

=

debelina hrbtne slanine (vključno s kožo) v milimetrih, merjena 7 cm od vzdolžne osi trupa med drugim in tretjim prsnim vretencem od zadaj;

x5

=

debelina hrbtne slanine (vključno s kožo) v milimetrih, merjena 6 cm od vzdolžne osi trupa med prvim ledvenim in zadnjim prsnim vretencem;

x6

=

debelina hrbtne slanine (vključno s kožo) v milimetrih, merjena 7 cm od vzdolžne osi trupa 4 cm pred sprednjim robom sramnice;

x7

=

debelina hrbtne slanine (vključno s kožo) v milimetrih, merjena 11 cm od vzdolžne osi trupa na sprednjem robu sramnice;

x8

=

debelina mišice v milimetrih, merjena 3 cm od vzdolžne osi trupa med četrtim in petim prsnim vretencem od zadaj;

x9

=

debelina mišice v milimetrih, merjena 7 cm od vzdolžne osi trupa med drugim in tretjim prsnim vretencem od zadaj;

x10

=

debelina mišice v milimetrih, merjena 6 cm od vzdolžne osi trupa med prvim ledvenim in zadnjim prsnim vretencem.

Ta enačba velja za trupe, ki tehtajo med 50 in 110 kilogrami.

Del 2

FAT-O-MEATER/MANUEL KLASSIFICERING (FOM/MK)

1.

Razvrščanje prašičjih trupov se opravi z napravo, imenovano „Fat-O-Meater/Manuel Klassificering (FOM/MK)“.

2.

Gre za napravo tipa „Fat-O-Meater“; opremljena je s sondo premera šest milimetrov, ki vsebuje fotodetektor (tipa Siemens SFH 960 – BP 103 ali podobnega tipa) in ima obratovalno razdaljo med enim in 94 milimetri.

3.

Rezultati meritev se s centralno enoto preračunajo v ocenjeni delež mesnatosti.

Delež mesnatosti trupa se izračuna po naslednji enačbi:

Image = 68,1746 – 0,3220 x1 – 0,5326 x2 + 0,0836 x3

pri čemer je:

Image

=

ocenjeni odstotek mesnatosti trupa.

4.

Merilne točke so:

x1

=

debelina hrbtne slanine (vključno s kožo) v milimetrih, merjena 8 cm od vzdolžne osi trupa med tretjim in četrtim ledvenim vretencem od zadaj;

x2

=

debelina hrbtne slanine (vključno s kožo) v milimetrih, merjena 6 cm od vzdolžne osi trupa med tretjim in četrtim rebrom od zadaj;

x3

=

debelina mišice v milimetrih, merjena istočasno in na istem mestu kot x2.

Ta enačba velja za trupe, ki tehtajo med 50 in 110 kilogrami.

Del 3

UNI-FAT-O-MEATER (UNIFOM)

1.

Razvrščanje prašičjih trupov se opravi z napravo, imenovano „Uni-Fat-O-Meater (Unifom)“.

2.

Naprava je enaka tisti, opisani v točki 2 dela 2. Vendar se naprava Unifom razlikuje od naprave MK po računalniku in programski opremi za interpretacijo profila refleksije iz optične sonde.

3.

Delež mesnatosti trupa se izračuna po naslednji enačbi:

Image = 66,7393 – 0,2655 x1 – 0,5432 x2 + 0,0838 x3

pri čemer je:

Image

=

ocenjeni odstotek mesnatosti trupa.

4.

Merilne točke so:

x1

=

debelina hrbtne slanine (vključno s kožo) v milimetrih, merjena 8 cm od vzdolžne osi trupa med tretjim in četrtim ledvenim vretencem od zadaj;

x2

=

debelina hrbtne slanine (vključno s kožo) v milimetrih, merjena 6 cm od vzdolžne osi trupa med tretjim in četrtim rebrom od zadaj;

x3

=

debelina mišice v milimetrih, merjena istočasno in na istem mestu kot x2.

Ta enačba velja za trupe, ki tehtajo med 50 in 110 kilogrami.

Del 4

FULLY AUTOMATIC ULTRASONIC EQUIPMENT (AutoFOM 1)

1.

Razvrščanje prašičjih trupov se opravi z napravo, imenovano „Fully automatic ultrasonic equipment (AutoFOM 1)“.

2.

Naprava je opremljena s 16 ultrazvočnimi pretvorniki s frekvenco 2 MHz (tipa Krautkrämer SFK 2 NP ali podobnega tipa), med katerimi je razdalja 25 milimetrov.

Rezultati meritev se s centralno enoto za obdelavo podatkov preračunajo v ocenjeni delež mesnatosti.

3.

Delež mesnatosti trupa se izračuna na podlagi 127 merilnih točk po naslednji enačbi:

Image = c + c0 × IP000 + c1 × IP001 + .... + c126 × IP126

pri čemer je:

Image

=

ocenjeni odstotek mesnatosti trupa. Konstante c in c0 do c126 so navedene v delu II protokola, ki ga je Danska poslala Komisiji v skladu s členom 3(3) Uredbe Komisije (EGS) št. 2967/85.

4.

Merilne točke in statistična metoda so opisane v delu II protokola, ki ga je Danska poslala Komisiji v skladu s členom 3(3) Uredbe Komisije (EGS) št. 2967/85.

Ta enačba velja za trupe, ki tehtajo med 50 in 110 kilogrami.

Del 5

UPDATED FULLY AUTOMATIC ULTRASONIC EQUIPMENT (AutoFOM DK)

1.

Razvrščanje prašičjih trupov se opravi z napravo, imenovano „Updated fully automatic ultrasonic equipment (AutoFOM DK)“.

2.

Naprava je glede na razporeditev bralnikov mehansko združljiva z napravo AutoFOM 1. Prav tako je enako načelo merjenja. Naprava AutoFOM DK se od naprave AutoFOM 1 razlikuje po pripravi, ki zagotavlja, da gre klavni trup mimo merilne enote v pokončnem položaju, in ki skupaj z laserskim senzorjem, ki zazna trup, opravlja simetrične meritve; naprava ima večjo računsko zmogljivost in nov paket programske opreme, ki omogoča večjo hitrost prikazovanja slik in boljšo ločljivost slike.

3.

Delež mesnatosti trupov se izračuna po naslednji enačbi:

Image = 63,4322 – 0,1429 x1 – 0,0438 x2 – 0,0715 x3 + 0,9420 x4 + 0,0911 x5

pri čemer je:

Image

=

ocenjeni odstotek mesnatosti trupa.

4.

Merilne točke in statistična metoda so opisane v delu II protokola, ki ga je Danska poslala Komisiji v skladu s členom 3(3) Uredbe Komisije (EGS) št. 2967/85.

Ta enačba velja za trupe, ki tehtajo med 50 in 110 kilogrami.

Del 6

FAT-O-MEATER II (FOM II)

1.

Razvrščanje prašičjih trupov se opravi z napravo, imenovano „Fat-O-Meater II (FOM II)“.

2.

Naprava je nova različica merilnega sistema FAT-O-Meater. Osnovno načelo merjenja, opisano v točki 2 delov 2 in 3, je enako, vsa programska in strojna oprema ter mehanska konstrukcija pa so spremenjene. Merilno pištolo FOM II sestavljajo optična sonda z nožem, priprava za merjenje globine ter sistem za zbiranje in analizo podatkov. Merilna pištola FOM II vsebuje vso pravno pomembno evidenco in analizo podatkov.

3.

Delež mesnatosti trupov se izračuna po naslednji enačbi:

Image = 66,5015 – 0,3568 x1 – 0,4704 x2 + 0,0947 x3

pri čemer je:

Image

=

ocenjeni odstotek mesnatosti trupa.

4.

Merilne točke so:

x1

=

debelina hrbtne slanine (vključno s kožo) v milimetrih, merjena 8 cm od vzdolžne osi trupa med tretjim in četrtim ledvenim vretencem od zadaj;

x2

=

debelina hrbtne slanine (vključno s kožo) v milimetrih, merjena 6 cm od vzdolžne osi trupa med tretjim in četrtim rebrom od zadaj;

x3

=

debelina mišice v milimetrih, merjena istočasno in na istem mestu kot x2.

Ta enačba velja za trupe, ki tehtajo med 50 in 110 kilogrami.


AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

10.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/89


SKLEP št. 1/2008 SKUPNEGA VETERINARSKEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI

z dne 23. decembra 2008

glede spremembe dodatkov 2, 3, 4, 5, 6 in 10 k Prilogi 11

(2009/13/ES)

ODBOR JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (v nadaljnjem besedilu: „Kmetijski sporazum“) in zlasti člena 19(3) Priloge 11 k Sporazumu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kmetijski sporazum je začel veljati 1. junija 2002.

(2)

Člen 19(1) Priloge 11 h Kmetijskemu sporazumu ustanavlja Skupni veterinarski odbor, ki je zadolžen za vsa vprašanja v zvezi z navedeno prilogo in za njeno izvajanje ter izvrševanje v njej določenih nalog. V skladu z odstavkom 3 istega člena se lahko Skupni veterinarski odbor odloči za spreminjanje dodatkov k Prilogi 11, zlasti za njihovo prilagoditev in posodobitev.

(3)

Dodatki k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu so bili prvič spremenjeni s Sklepom št. 2/2003 Skupnega veterinarskega odbora, ustanovljenega s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, z dne 25. novembra 2003 o spremembah dodatkov 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 11 k Prilogi 11 k Sporazumu (1).

(4)

Dodatki k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu so bili nazadnje spremenjeni s Sklepom št. 1/2006 Skupnega veterinarskega odbora, ustanovljenega s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, z dne 1. decembra 2006 o spremembah dodatkov 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 10 k Prilogi 11 k Sporazumu (2).

(5)

Švicarska konfederacija (v nadaljnjem besedilu: „Švica“) se je obvezala, da bo v nacionalno zakonodajo vključila določbe Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (3), Direktive Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (4), Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (5), Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (6) in vseh predpisov, sprejetih za njihovo uporabo na področju nadzora uvoza iz tretjih držav v Evropsko unijo.

(6)

Da bi zagotovili potrebna sredstva za izvajanje pregledov pri uvozu izdelkov živalskega izvora iz tretjih držav, je treba Švico vsaj deloma vključiti v sistem hitrega obveščanja, vzpostavljenega s členom 50 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 178/2002 z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (7).

(7)

Sanitarni ukrepi, ki jih določata zakonodaji Švice in Skupnosti za veterinarske preglede pri premikih in uvozu živali in izdelkov živalskega izvora, se priznajo kot enakovredni. Zato je treba spremeniti besedilo dodatkov 5 in 10 k Prilogi 11 k Sporazumu.

(8)

Švica se je obvezala, da bo v nacionalno zakonodajo vključila določbe Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali (8).

(9)

Besedilo dodatkov 2, 3, 4 in 6 k Prilogi 11 k Sporazumu je treba spremeniti, da se upoštevajo spremembe v zakonodajah Skupnosti in Švice, veljavne od 30. junija 2008 –

SKLENIL:

Člen 1

Dodatek 2 k Prilogi 11 h Kmetijskemu sporazumu se spremeni v skladu s Prilogo I k temu sklepu.

Člen 2

Dodatki 3, 4, 5, 6 in 10 k Prilogi 11 k Kmetijskemu sporazumu se spremenijo v skladu z določbami v prilogah II do VI k temu sklepu.

Člen 3

Ta sklep, izdelan v dvojniku, podpišejo sopredsedniki ali drugi pooblaščenci pogodbenic.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan začetka veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o spremembah Priloge 11 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (v nadaljnjem besedilu „Priloga 11 Sporazuma“).

Če se Priloga 11 Sporazuma uporablja začasno, se od istega datuma, vse do začetka veljavnosti Sporazuma, uporablja začasno tudi ta sklep.

Člen 5

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Podpisano v Parizu, 23. decembra 2008

V imenu Švicarske konfederacije

Vodja delegacije

Hans WYSS

Podpisano v Parizu, 23. decembra 2008

V imenu Evropske skupnosti

Vodja delegacije

Paul VAN GELDORP


(1)  UL L 23, 28.1.2004, str. 27.

(2)  UL L 32, 6.2.2007, str. 91.

(3)  UL L 268, 24.9.1991, str. 56.

(4)  UL L 24, 30.1.1998, str. 9.

(5)  UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(6)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(7)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(8)  UL L 146, 13.6.2003, str. 1.


PRILOGA I

Dodatek 2 k Prilogi 11 se dopolni z naslednjim besedilom:

„X.   Netrgovski premiki hišnih živali

A.   ZAKONODAJA (1)

Skupnost

Švica

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (UL L 146, 13.6.2003, str. 1)

Odlok o uvozu hišnih živali (OIAC) z dne 18. aprila 2007 (RS 916.443.14)

B.   POSEBNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1.

Sistem identifikacije je predpisan z Uredbo št. 998/2003.

2.

Veljavnost cepljenja proti steklini in po potrebi ponovnega cepljenja se prizna na podlagi priporočil proizvodnega laboratorija v skladu z določbami člena 5 Uredbe (ES) št. 998/2003 in Odločbe Komisije 2005/91/ES z dne 2. februarja 2005 o določitvi obdobja, po preteku katerega je cepljenje proti steklini veljavno (2).

3.

Uporablja se potni list, predpisan z Odločbo Komisije 2003/803/ES z dne 26. novembra 2003 o določitvi vzorca potnega lista za premike psov, mačk in belih dihurjev znotraj Skupnosti (3).

4.

Za namene tega dodatka se za netrgovske premike hišnih živali med državami članicami Evropske skupnosti in Švico smiselno uporabljajo določbe poglavja II (Določbe glede premikov med državami članicami) Uredbe (ES) št. 998/2003.“


(1)  Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2008.

(2)  UL L 31, 4.2.2005, str. 61.

(3)  UL L 312, 27.11.2003, str. 1.


PRILOGA II

Dodatek 3 k Prilogi II se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Dodatek 3

UVOZ ŽIVIH ŽIVALI, NJIHOVEGA SEMENA, JAJČEC IN ZARODKOV IZ TRETJIH DRŽAV

I.   Skupnost – zakonodaja (1)

A.   Parkljarji brez kopitarjev

Direktiva Sveta 2004/68/ES z dne 26. aprila 2004 o določitvi predpisov v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za uvoz v Skupnost in tranzit skozi Skupnost nekaterih živih parkljarjev, o spremembi direktiv 90/426/ES in 92/65/EGS ter razveljavitvi Direktive 72/462/EGS (UL L 139, 30.4.2004, str. 320)

B.   Kopitarji

Direktiva Sveta 90/426/EGS z dne 26. junija 1990 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (UL L 224, 18.8.1990, str. 42)

C.   Perutnina in valilna jajca

Direktiva Sveta 90/539/EGS z dne 15. oktobra 1990 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (UL L 303, 31.10.1990, str. 6)

D.   Živali iz ribogojstva

Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (UL L 328, 24.11.2006, str. 14)

E.   Goveji zarodki

Direktiva Sveta 89/556/EGS z dne 25. septembra 1989 o pogojih za zdravstveno varstvo živali, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti in uvoz iz tretjih držav za zarodke domačih živali vrste goveda (UL L 302, 19.10.1989, str. 1)

F.   Bikovo seme

Direktiva Sveta 88/407/EGS z dne 14. junija 1988 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet med državami članicami Evropske skupnosti in za uvoz globoko zamrznjenega semena domačih živali iz vrst govedi (UL L 194, 22.7.1988, str. 10)

G.   Prašičje seme

Direktiva Sveta 90/429/EGS z dne 26. junija 1990 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet znotraj Skupnosti in za uvoz semena domačih prašičev (UL L 224, 18.8.1990, str. 62)

H.   Druge žive živali

1.

Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 54)

2.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (UL L 146, 13.6.2003, str. 1)

I.   Druge posebne določbe

1.

Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3)

2.

Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10)

II.   Švica – zakonodaja (2)

1.

Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE) (RS 916.443.10)

2.

Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu in tranzitu živali iz tretjih držav po zračni poti (OITA) (RS 916.443.12)

3.

Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA) (RS 916.443.13)

4.

Odlok Zveznega oddelka za gospodarstvo (DFE) z dne 16. maja 2007 o nadzoru uvoza in tranzita živali in živalskih proizvodov (Odlok o pregledih OITE) (RS 916.443.106)

5.

Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu hišnih živali (OIAC) (RS 916.443.14)

6.

Odlok z dne 18. avgusta 2004 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (OMédV) (RS 812.212.27)

7.

Odlok z dne 30. oktobra 1985 o pristojbinah, ki jih zaračunava Zvezni veterinarski urad (OEVET) (RS 916.472)

III.   Pravila za izvajanje

Zvezni veterinarski urad skupaj z državami članicami Skupnosti uporablja pogoje za uvoz iz aktov, navedenih v točki I tega dodatka, in tudi izvedbene ukrepe in sezname obratov, iz katerih je dovoljen ustrezni uvoz. Ta obveznost velja za vse ustrezne akte, ne glede na datum sprejetja.

Zvezni veterinarski urad lahko sprejme strožje ukrepe in zahteva dodatna jamstva. V Skupnem veterinarskem odboru se skličejo posvetovanja, da se poiščejo ustrezne rešitve.

Zvezni veterinarski urad in države članice Skupnosti se obveščajo o posebnih dvostransko določenih pogojih za uvoz, ki niso predmet usklajevanja na ravni Skupnosti.

Za izvajanje te priloge je v Švici odobren živalski vrt v Zürichu kot središče, odobren v skladu z določbami Priloge C k Direktivi 92/65/EGS.“


(1)  Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2008.

(2)  Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2008.


PRILOGA III

Dodatek 4 k Prilogi II se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Dodatek 4

ZOOTEHNIŠKE DOLOČBE, VKLJUČNO S TISTIMI, KI UREJAJO UVOZ IZ TRETJIH DRŽAV

A.   Zakonodaja (1)

Skupnost

Švica

Direktiva Sveta 77/504/EGS z dne 25. julija 1977 o čistopasemskem plemenskem govedu (UL L 206, 12.8.1977, str. 8)

Direktiva Sveta 88/661/EGS z dne 19. decembra 1988 o zootehniških standardih, ki se uporabljajo za plemenske živali vrste prašič (UL L 382, 31.12.1988, str. 36).

Direktiva Sveta 87/328/EGS z dne 18. junija 1987 o sprejetju čistopasemskega plemenskega goveda za pleme (UL L 167, 26.6.1987, str. 54).

Direktiva Sveta 88/407/EGS z dne 14. junija 1988 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet med državami članicami Evropske skupnosti in za uvoz globoko zamrznjenega semena domačih živali iz vrst govedi (UL L 194, 22.7.1988, str. 10).

Direktiva Sveta 89/361/EGS z dne 30. maja 1989 o čistopasemskih plemenskih ovcah in kozah (UL L 153, 6.6.1989, str. 30).

Direktiva Sveta 90/118/EGS z dne 5. marca 1990 o sprejetju čistopasemskih plemenskih prašičev za pleme (UL L 71, 17.3.1990, str. 34).

Direktiva Sveta 90/119/EGS z dne 5. marca 1990 o hibridnih plemenskih prašičih za pleme (UL L 71, 17.3.1990, str. 36).

Direktiva Sveta 90/427/EGS z dne 26. junija 1990 o zootehniških in genealoških pogojih, ki urejajo promet s kopitarji znotraj Skupnosti (UL L 224, 18.8.1990, str. 55).

Direktiva Sveta 90/428/EGS z dne 26. junija 1990 o prometu s kopitarji, namenjenimi tekmovanjem in o določitvi pogojev za udeležbo na tekmovanjih (UL L 224, 18.8.1990, str. 60).

Direktiva Sveta 91/174/EGS z dne 25. marca 1991 o določitvi zootehniških in genealoških pogojev v prometu s čistopasemskimi živalmi in o spremembi direktiv 77/504/EGS in 90/425/EGS (UL L 85, 5.4.1991, str. 37).

Direktiva Sveta 94/28/ES z dne 23. junija 1994 o določitvi načel v zvezi z zootehniškimi in genealoškimi pogoji, ki veljajo za uvoz živali, njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov iz tretjih držav, in o dopolnitvi Direktive 77/504/EGS o čistopasemskem plemenskem govedu (UL L 178, 12.7.1994, str. 66).

Odlok z dne 14. novembra 2007 o živinoreji (RS 916.310).

B.   Pravila za izvajanje

Za namene tega dodatka so žive živali in živalski proizvodi, ki so predmet trgovine med državami članicami Skupnosti in Švico, dani v promet pod pogoji, določenimi za trgovino med državami članicami Skupnosti.

Brez poseganja v določbe o zootehničnih pregledih iz dodatkov 5 in 6 se švicarski organi obvezujejo, da bodo zagotovili, da bo Švica za svoj uvoz uporabljala določbe, enakovredne tistim iz Direktive Sveta 94/28/ES.

Če se pri trgovanju pojavijo težave, se zadeva na zahtevo ene ali druge pogodbenice predloži Skupnemu veterinarskemu odboru.“


(1)  Če ni drugače navedeno, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen pred 30. junijem 2008.


PRILOGA IV

Dodatek 5 k Prilogi 11 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Dodatek 5

ŽIVE ŽIVALI, SEME, JAJČNE CELICE IN ZARODKI: MEJNE KONTROLE IN PRISTOJBINE

POGLAVJE I

Splošne določbe - Sistem TRACES

A.   ZAKONODAJA (1)

Skupnost

Švica

Odločba Komisije 2004/292/ES z dne 30. marca 2004 o uvedbi sistema TRACES in spremembah Odločbe 92/486/EGS (UL L 094, 31.3.2004, str. 63).

1.

Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE) (RS 916.40);

2.

Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE) (RS 916.401);

3.

Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE) (RS 916.443.10);

4.

Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu in tranzitu živali iz tretjih držav po zračni poti (OITA) (RS 916.443.12);

5.

Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA) (RS 916.443.13);

6.

Odlok Zveznega oddelka za gospodarstvo (DFE) z dne 16. maja 2007 o nadzoru uvoza in tranzita živali in živalskih proizvodov (Odlok o pregledih OITE) (RS 916.443.106);

7.

Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu hišnih živali (OIAC) (RS 916.443.14).

B.   IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

Komisija v sodelovanju z Zveznim veterinarskim uradom in v skladu z Odločbo Komisije 2004/292/ES vključi Švico v računalniški sistem TRACES.

Skupni veterinarski odbor po potrebi določi prehodne in dopolnilne ukrepe.

POGLAVJE II

Veterinarski in zootehnični pregledi, ki veljajo za trgovino med državami članicami Skupnosti in Švico

A.   ZAKONODAJA (1)

Veterinarski in zootehnični pregledi, ki veljajo za trgovino med državami članicami Skupnosti in Švico, se izvajajo v skladu z naslednjimi predpisi:

Skupnost

Švica

1.

Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo, za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje (UL L 351, 2.12.1989, str. 34);

2.

Direktiva Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (UL L 224, 18.8.1990, str. 29).

1.

Zakon o epizootskih boleznih (LFE) z dne 1. julija 1966 (RS 916.40) in zlasti člen 57 Zakona;

2.

Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE) (RS 916.443.10);

3.

Odlok Zveznega oddelka za gospodarstvo (DFE) z dne 16. maja 2007 o nadzoru uvoza in tranzita živali in živalskih proizvodov (Odlok o pregledih OITE) (RS 916.443.106);

4.

Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu hišnih živali (OIAC) (RS 916.443.14);

5.

Odlok z dne 30. oktobra 1985 o pristojbinah, ki jih zaračunava Zvezni veterinarski urad (OEVET) (RS 916.472).

B.   SPLOŠNA IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

V primerih, predvidenih v členu 8 Direktive 90/425/EGS, pristojni organi namembnega kraja nemudoma vzpostavijo stik s pristojnimi organi odpremnega kraja. Ti sprejmejo vse potrebne ukrepe in obvestijo pristojni organ odpremnega kraja in Komisijo o naravi izvršenih pregledov, sprejetih odločitvah in razlogih zanje.

Za izvajanje določb členov 10, 11 in 16 Direktive 89/608/EGS ter členov 9 in 22 Direktive 90/425/EGS je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

C.   POSEBNA PRAVILA ZA IZVAJANJE ZA ŽIVALI, POSLANE NA PAŠO NA OBMEJNIH OBMOČJIH

1.

Opredelitev pojmov:

 

Paša: sezonska selitev živine na obmejno območje, omejeno na 10 km, ko se pošilja živali v državo članico ali Švico. V primeru posebnih ustrezno utemeljenih pogojev lahko na eni in drugi strani meje med Švico in Skupnostjo zadevni pristojni organi odobrijo večjo širino pasu.

 

Dnevna paša: paša, pri kateri se ob koncu vsakega dne živali vrnejo na kmetijsko gospodarstvo izvora v državi članici ali Švici.

2.

Za pašo med državami članicami Skupnosti in Švico se smiselno uporabljajo določbe Odločbe Komisije 2001/672/ES z dne 20. avgusta 2001 o določitvi posebnih pravil za premike govedi na poletno pašo v gorskih območjih (UL L 235, 4.9.2001, str. 23). Vendar pa se v okviru te priloge v členu 1 Odločbe 2001/672/ES ta uporablja z naslednjimi prilagoditvami:

sklicevanje na obdobje od 1. maja do 15. oktobra se nadomesti z izrazom ‚koledarsko leto‘;

za Švico so območja iz člena 1 Odločbe 2001/672/ES, našteta v ustrezni prilogi, naslednja:

ŠVICA

KANTON ZURICH

KANTON BERN

KANTON LUZERN

KANTON URI

KANTON SCHWYZ

KANTON OBWALD

KANTON NIDWALD

KANTON GLARUS

KANTON ZUG

KANTON FRIBOURG

KANTON SOLOTHURN

KANTON BASEL-STADT

KANTON BASEL-LAND

KANTON SCHAFFHAUSEN

KANTON APPENZELL-AUSSERRHODEN

KANTON APPENZELL-INNERRHODEN

KANTON ST. GALLEN

KANTON GRAUBÜNDEN

KANTON AARGAU

KANTON THURGAU

KANTON TICINO

KANTON VAUD

KANTON VALAIS

KANTON NEUCHÂTEL

KANTON ŽENEVA

KANTON JURA

Na podlagi Odloka o epizootskih boleznih (OFE) z dne 27. junija 1995 (RS 916.401) in zlasti člena 7 odloka (registracija) in Odloka z dne 23. novembra 2005 o banki podatkov o prometu z živalmi (RS 916.404) ter zlasti dela 2 (vsebina banke podatkov) tega odloka Švica vsakemu pašniku dodeli posebno registrsko oznako, ki mora biti vpisana v nacionalno bazo podatkov o govedu.

3.

Za pašo med državami članicami Skupnosti in Švico uradni veterinar odpremne države:

a)

na dan izdaje spričevala in najpozneje v štiriindvajsetih urah pred predvidenim datumom prihoda živali prek računalniškega sistema, ki povezuje veterinarske organe in je predviden v členu 20 Direktive 90/425/EGS, obvesti pristojni organ o namembnem kraju (lokalna veterinarska enota), kamor so poslane živali;

b)

v 48 urah pred njihovim odhodom na pašo pregleda živali; živali morajo biti označene po predpisih;

c)

izda spričevalo v skladu z vzorcem iz točke 9.

4.

V času paše morajo živali ostati pod carinskim nadzorom.

5.

Imetnik živali mora:

a)

sestaviti pisno izjavo, s katero potrjuje, da kot vsak drug imetnik iz države članice ali Švice izpolnjuje vse ukrepe, sprejete v skladu s to prilogo, in vse druge ukrepe, uvedene na lokalni ravni;

b)

prevzeti stroške pregledov, ki jih zahteva ta priloga;

c)

v celoti sodelovati pri urejanju predpisanih carinskih ali veterinarskih pregledov, ki jih zahtevajo organi odpremne države ali namembne države.

6.

Uradni veterinar države, kjer poteka paša, ob vrnitvi živali s paše na koncu sezone ali predčasno:

a)

na dan izdaje spričevala in najpozneje v štiriindvajsetih urah pred predvidenim datumom prihoda živali prek računalniškega sistema, ki povezuje veterinarske organe in je predviden v členu 20 Direktive 90/425/EGS, obvesti pristojni organ o namembnem kraju (lokalna veterinarska enota), kamor so poslane živali,

b)

živali pregleda v 48 urah pred njihovim odhodom na pašo; živali morajo biti označene po predpisih,

c)

izda spričevalo v skladu z vzorcem iz točke 9.

7.

V primeru izbruha bolezni pristojni veterinarski organi v medsebojnem soglasju sprejmejo ustrezne ukrepe. Ti organi preučijo možnost kritja morebitnih stroškov. Po potrebi se zadeva predloži Skupnemu veterinarskemu odboru.

8.

Z odstopanjem od določb o paši v točkah 1 do 7 v primeru dnevne paše med državami članicami Skupnosti in Švico:

a)

živali nimajo stika z živalmi drugega gospodarstva;

b)

se imetnik živali obveže, da bo obvestil pristojni veterinarski organ o vsakem stiku živali z živalmi drugega gospodarstva;

c)

je treba veterinarsko spričevalo iz točke 9 vsako koledarsko leto predložiti pristojnim veterinarskim organom, ko živali prvič vstopijo v državo članico ali Švico. To veterinarsko spričevalo je treba na njihovo zahtevo predložiti ustreznim veterinarskim organom;

d)

se določbe točk 2 in 3 uporabljajo samo ob prvem odpošiljanju živali v državo članico ali v Švico v koledarskem letu;

e)

se določbe točke 6 ne uporabljajo;

f)

se imetnik živali obveže, da bo o koncu pašne sezone obvestil pristojni veterinarski organ.

9.

Vzorec veterinarskega spričevala za pašo na obmejnih območjih ali dnevno pašo in vračanje goveda s paše na obmejnih območjih:

Vzorec veterinarskega spričevala za pašo na obmejnih območjih ali dnevno pašo in vračanje goveda s paše na obmejnih območjih

Image

Image

Image

POGLAVJE III

Pogoji za trgovanje med Skupnostjo in Švico

A.   ZAKONODAJA

Veterinarska spričevala za trgovino z živimi živalmi, njihovim semenom, jajčnimi celicami, zarodki in za pašo govedi na obmejnih območjih med državami članicami Skupnosti in Švico so določena v tej prilogi in so na voljo v sistemu TRACES v skladu z določbami Uredbe Komisije (ES) št. 599/2004 z dne 30. marca 2004 o sprejetju usklajenega vzorca spričevala in inšpekcijskega poročila, povezanima s trgovino z živalmi in proizvodi živalskega izvora med državami članicami Skupnosti (UL L 94, 31.3.2004, str. 44).

POGLAVJE IV

Veterinarski pregledi, ki veljajo za uvoz iz tretjih držav

A.   ZAKONODAJA (2)

Pregledi ob uvozu iz tretjih držav se izvajajo v skladu z naslednjimi predpisi:

Skupnost

Švica

1.

Uredba Komisije (ES) 282/2004 z dne 18. februarja 2004 o uvedbi dokumenta za deklariranje in veterinarske preglede živali iz tretjih držav, ki vstopajo v Skupnost (UL L 49, 19.2.2004, str. 11)

2.

Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1)

3.

Direktiva Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (UL L 268, 24.9.1991, str. 56)

4.

Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3)

5.

Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10)

6.

Odločba Komisije 97/794/ES z dne 12. novembra 1997 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Direktive Sveta 91/496/EGS v zvezi z veterinarskimi pregledi živih živali, ki se uvozijo iz tretjih držav (UL L 323, 26.11.1997, str. 31).

1.

Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE) (RS 916.443.10)

2.

Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu in tranzitu živali iz tretjih držav po zračni poti (OITA) (RS 916.443.12)

3.

Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA) (RS 916.443.13)

4.

Odlok Zveznega oddelka za gospodarstvo (DFE) z dne 16. maja 2007 o nadzoru uvoza in tranzita živali in živalskih proizvodov (Odlok o pregledih OITE) (RS 916.443.106)

5.

Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu hišnih živali (OIAC) (RS 916.443.14)

6.

Odlok z dne 30. oktobra 1985 o pristojbinah, ki jih zaračunava Zvezni veterinarski urad (OEVET) (RS 916.472)

7.

Odlok z dne 18. avgusta 2004 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (OMédV) (RS 812.212.27).

B.   IZVEDBENA PRAVILA IN POSTOPKI

1.

Za namene uporabe člena 6 Direktive 91/496/EGS so mejne kontrolne točke držav članic za veterinarske preglede živih živali navedene v prilogi k Odločbi Komisije 2001/881/ES z dne 7. decembra 2001 o sestavi seznama mejnih kontrolnih točk, dogovorjenih za veterinarske preglede živali in živalskih proizvodov iz tretjih držav, in o posodabljanju podrobnih pravil v zvezi s pregledi, ki jih bodo izvajali strokovnjaki Komisije.

2.

Za namene uporabe člena 6 Direktive 91/496/EGS so mejne kontrolne točke v Švici naslednje:

Naziv:

Šifra TRACES

Vrsta

Kontrolno središče

Vrsta odobritve

Letališče Zürich

CHZRH4

A

Središče 3

O – Druge živali (tudi živali iz živalskih vrtov) (3)

Letališče Ženeva

CHGVA4

A

Središče 2

O – Druge živali (tudi živali iz živalskih vrtov) (3)

Za poznejše spremembe seznama mejnih kontrolnih točk, kontrolnih središč in vrste odobritve je odgov