24.12.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 1340/2008

z dne 8. decembra 2008

o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki med Evropsko skupnostjo in Republiko Kazahstan

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 17(1) Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami ter Republiko Kazahstan (1) določa, da se trgovina z nekaterimi jeklenimi izdelki uredi s posebnim sporazumom o količinskih dogovorih.

(2)

Dvostranski sporazum med Evropsko skupnostjo in Vlado Republike Kazahstan o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki (2), sklenjen 19. julija 2005, je prenehal veljati 31. decembra 2006. V letih 2007 in 2008 so trgovino z nekaterimi jeklenimi izdelki med Evropsko skupnostjo in Kazahstanom urejali avtonomni ukrepi, vzpostavljeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1870/2006 (3) in Uredbo Sveta (ES) št. 1531/2007 (4).

(3)	Do podpisa in začetka veljavnosti novega sporazuma oziroma do pristopa Kazahstana k Svetovni trgovinski organizaciji STO bi bilo treba določiti količinske omejitve za leto 2009.

(4)	Glede na to, da pogoji, ki so bili podlaga za določitev količinskih omejitev za leti 2007 in 2008, v veliki meri ostajajo enaki, je primerno, da se količinske omejitve za leto 2009 določijo na enaki ravni kakor za leti 2007 in 2008.

(5)	Treba je določiti način za upravljanje tega režima v Skupnosti tako, da bo v čim večji možni meri predvidel podobne določbe in bo izvajanje novega sporazuma čim bolj enostavno.

(6)	Treba je zagotoviti, da se preverja poreklo zadevnih izdelkov in se v ta namen vzpostavijo ustrezne metode upravnega sodelovanja.

(7)	Izdelkov, ki so bili dani v prosto cono ali uvoženi po postopkih, ki urejajo carinsko skladiščenje, začasni uvoz ali aktivno oplemenitenje (sistem odloga), ne bi smeli všteti v omejitve, določene za zadevne izdelke.

(8)	Za učinkovito uporabo te uredbe je treba uvesti zahtevo po uvoznem dovoljenju Skupnosti za sprostitev zadevnih izdelkov v prosti promet v Skupnosti.

(9)	Da se prepreči prekoračitev teh količinskih omejitev, je treba določiti postopek vodenja, na podlagi katerega pristojni organi držav članic ne izdajo uvoznih dovoljenj, dokler od Komisije ne dobijo potrdila, da so ustrezne količine še na razpolago v okviru zadevne količinske omejitve –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Ta uredba se uporablja za uvoz jeklenih izdelkov, navedenih v Prilogi I, s poreklom iz Republike Kazahstan, v Skupnost.

2.   Jekleni izdelki se uvrstijo v skupine izdelkov, navedene v Prilogi I.

3.   Uvrstitev izdelkov s seznama v Prilogi I temelji na kombinirani nomenklaturi (KN), sprejeti z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 (5).

4.   Poreklo izdelkov iz odstavka 1 se določi v skladu z veljavnimi predpisi v Skupnosti.

Člen 2

1.   Za uvoz jeklenih izdelkov iz Priloge I s poreklom iz Republike Kazahstan v Skupnost veljajo količinske omejitve iz Priloge V. Za sprostitev izdelkov iz Priloge I s poreklom iz Republike Kazahstan v prosti promet v Skupnosti je treba predložiti potrdilo o poreklu iz Priloge II in uvozno dovoljenje, ki ga izdajo organi držav članic v skladu s členom 4.

2.   Da bi zagotovili, da količine, za katere so izdana uvozna dovoljenja, nikoli ne prekoračijo skupnih količinskih omejitev za vsako skupino izdelkov, pristojni organi, navedeni v Prilogi IV, izdajo uvozna dovoljenja šele, ko od Komisije dobijo potrdilo, da so v okviru količinskih omejitev še vedno na razpolago količine za ustrezno skupino jeklenih izdelkov za državo dobaviteljico, za katero je uvoznik ali so uvozniki navedenim organom predložili vloge.

3.   Dovoljeni uvoz se odpiše od ustrezne količinske omejitve, določene v Prilogi V. Za odpremo izdelkov se šteje datum njihovega natovarjanja na prevozno sredstvo, s katerim se izvozijo.

Člen 3

1.   Količinske omejitve iz Priloge V se ne uporabljajo za izdelke, dane v prosto cono ali prosto skladišče ali uvožene po postopkih, ki urejajo carinsko skladiščenje, začasni uvoz ali aktivno oplemenitenje (sistem odloga).

2.   Če se izdelki iz odstavka 1 pozneje sprostijo v prosti promet v nespremenjenem stanju ali po obdelavi ali predelavi, se uporablja člen 2(2), tako sproščeni izdelki pa se odpišejo od ustreznih količinskih omejitev iz Priloge V.

Člen 4

1.   Za namene uporabe člena 2(2) pristojni organi, navedeni v Prilogi IV, pred izdajo uvoznih dovoljenj uradno obvestijo Komisijo o količinah iz prejetih zahtev za uvozna dovoljenja, ki so jim priloženi izvirniki izvoznih dovoljenj. Komisija jih nato obvesti, ali so zahtevane količine na razpolago za uvoz v enakem kronološkem zaporedju, kakor so bila prejeta obvestila držav članic (po načelu „kdor prej pride, prej melje“).

2.   Zahteve v uradnih obvestilih Komisiji so veljavne, če v vsakem primeru jasno določajo državo izvoznico, oznako zadevnega izdelka, količine za uvoz, številko izvoznega dovoljenja, kvotno leto in državo članico, v kateri naj bi bili izdelki sproščeni v prosti promet.

3.   Če je mogoče, Komisija organom potrdi celotno količino, navedeno v zahtevi, uradno poslani za vsako skupino izdelkov.

4.   Pristojni organi obvestijo Komisijo takoj, ko so obveščeni, da določena količina z veljavnostjo uvoznega dovoljenja ni bila izkoriščena, o količinah, ki niso bile izkoriščene med trajanjem veljavnosti uvoznega dovoljenja. Take neizkoriščene količine se samodejno prenesejo na preostale količine v okviru skupne količinske omejitve Skupnosti za vsako skupino izdelkov.

5.   Obvestila iz odstavkov 1 do 4 se pošljejo v elektronski obliki v okviru integriranega omrežja, vzpostavljenega v ta namen, razen kadar je iz nujnih tehničnih razlogov treba začasno uporabiti druga komunikacijska sredstva.

6.   Uvozna dovoljenja ali enakovredni dokumenti se izdajajo v skladu s členi 12 do 16.

7.   Pristojni organi držav članic obvestijo Komisijo o vsakem preklicu že izdanih uvoznih dovoljenj ali enakovrednih dokumentov v primerih, ko pristojni organi Republike Kazahstan odvzamejo ali prekličejo ustrezna izvozna dovoljenja. Če pa pristojni organi Republike Kazahstan obvestijo Komisijo ali pristojne organe države članice o odvzemu ali preklicu izvoznega dovoljenja potem, ko so bili zadevni izdelki že uvoženi v Skupnost, se zadevne količine odpišejo od ustreznih količinskih omejitev, določenih v Prilogi V.

Člen 5

1.   Če Komisija utemeljeno sumi, da so bili izdelki iz Priloge I s poreklom iz Republike Kazahstan pretovorjeni, preusmerjeni ali drugače uvoženi v Skupnost z izogibanjem količinskim omejitvam iz člena 2 in da obstaja potreba po ustreznih popravkih, zahteva začetek posvetovanj, da bi tako dosegli dogovor o ustreznem popravku zadevnih količinskih omejitev.

2.   Dokler niso znani rezultati posvetovanj iz odstavka 1, lahko Komisija od Republike Kazahstan zahteva, naj sprejme potrebne previdnostne ukrepe in s tem zagotovi, da se po posvetovanjih lahko izvedejo popravki količinskih omejitev, dogovorjeni na posvetovanjih.

3.   Če Skupnost in Republika Kazahstan ne najdeta zadovoljive rešitve in če Komisija ugotovi, da obstajajo jasni dokazi o izogibanju, odpiše od količinskih omejitev ustrezno količino izdelkov s poreklom iz Republike Kazahstan.

Člen 6

1.   Za vsako pošiljko jeklenih izdelkov, za katere se uporabljajo količinske omejitve iz Priloge V, se zahtevajo izvozna dovoljenja, ki jih izdajo pristojni organi Republike Kazahstan, dokler navedene omejitve niso dosežene.

2.   Za izdajo uvoznega dovoljenja iz člena 12 uvoznik predloži izvirnik izvoznega dovoljenja.

Člen 7

1.   Izvozno dovoljenje za količinske omejitve ustreza vzorcu iz Priloge II in med drugim potrjuje, da je bila zadevna količina izdelka odpisana od ustrezne količinske omejitve, določene za zadevno skupino izdelkov.

2.   Vsako izvozno dovoljenje zajema samo eno skupino izdelkov iz Priloge I.

Člen 8

Izvoz se odpiše od zadevnih količinskih omejitev, določenih v Prilogi V, in se odpremi v smislu člena 2(3).

Člen 9

1.   Izvozno dovoljenje iz člena 6 lahko vsebuje dodatne kopije, ki so kot taki tudi ustrezno označeni. Izvozno dovoljenje in njegove kopije ter potrdilo o poreklu in njegove kopije so sestavljeni v angleškem jeziku.

2.   Če so dokumenti iz odstavka 1 izpolnjeni na roko, morajo biti napisani s črnilom in tiskanimi črkami.

3.   Izvozna dovoljenja ali enakovredni dokumenti merijo 210 × 297 mm. Uporabi se bel brezlesni, klejen pisalni papir, ki tehta najmanj 25 g/m2. Na vsakem delu mora biti v ozadju natisnjen vzorec giljoše, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno že na prvi pogled.

4.   Pristojni organi Skupnosti v skladu z določbami te uredbe kot veljavni dokument sprejmejo samo izvirnik.

5.   Vsako izvozno dovoljenje ali enakovreden dokument ima standardizirano serijsko številko, natisnjeno ali ne, ki omogoča identifikacijo.

6.   Serijsko številko sestavljajo naslednji elementi:

—	dve črki, ki označujeta državo izvoznico: KZ = Republika Kazahstan,

—

dve črki, ki označujeta namembno državo članico: BE = Belgija BG = Bolgarija CZ = Češka DK = Danska DE = Nemčija EE = Estonija IE = Irska GR = Grčija ES = Španija FR = Francija IT = Italija CY = Ciper LV = Latvija LT = Litva LU = Luksemburg HU = Madžarska MT = Malta NL = Nizozemska AT = Avstrija PL = Poljska PT = Portugalska RO = Romunija SI = Slovenija SK = Slovaška FI = Finska SE = Švedska GB = Združeno kraljestvo,

—	enomestna številka, ki označuje kvotno leto in ustreza zadnji številki zadevnega leta, na primer „9“ za leto 2009,

—	dvomestna številka za označitev organa v državi izvoznici, ki je dokument izdal,

—	petmestna številka, ki teče zaporedoma od 00 001 do 99 999, dodeljena določeni namembni državi članici.

Člen 10

Izvozno dovoljenje se lahko izda po odpremi izdelkov, na katere se nanaša. V takih primerih vsebuje zaznamek „Issued retrospectively“ (izdano naknadno).

Člen 11

V primeru kraje, izgube ali uničenja izvoznega dovoljenja lahko izvoznik zaprosi pristojne organe, ki so dovoljenje izdali, za dvojnik, ki se izdela na podlagi izvoznih dokumentov, s katerimi razpolaga.

Tako izdan dvojnik dovoljenja ima zaznamek „Duplicate“ (dvojnik). Na dvojniku je isti datum kakor na izvirniku.

Člen 12

1.   Če Komisija v skladu s členom 4 potrdi, da so zahtevane količine na razpolago v okviru zadevnih količinskih omejitev, pristojni organi države članice izdajo uvozno dovoljenje v roku največ petih delovnih dni od dneva, ko uvoznik predloži izvirnik ustreznega izvoznega dovoljenja. Izvozno dovoljenje se predloži najkasneje do 31. marca v letu, ki sledi letu, v katerem je bilo odpremljeno blago, zajeto v dovoljenju. Uvozna dovoljenja izdajajo pristojni organi katere koli države članice ne glede na to, katera država članica je navedena na izvoznem dovoljenju, če Komisija v skladu s členom 4 potrdi, da je zahtevana količina na razpolago v okviru zadevne količinske omejitve.

2.   Uvozna dovoljenja so veljavna štiri mesece od datuma izdaje. Na ustrezno utemeljeno zahtevo uvoznika lahko pristojni organi države članice podaljšajo veljavnost za nadaljnje obdobje največ štirih mesecev.

3.   Uvozna dovoljenja se pripravijo na obrazcu iz Priloge III in so veljavna na celotnem carinskem območju Skupnosti.

4.   Izjava ali zahteva, ki jo predloži uvoznik za pridobitev uvoznega dovoljenja, vsebuje:

(a)	polno ime in naslov izvoznika;

(b)	polno ime in naslov uvoznika;

(c)	natančno poimenovanje in oznako (oznake) TARIC;

(d)	državo porekla blaga;

(e)	državo odpreme;

(f)	ustrezno skupino izdelkov in količino zadevnih izdelkov;

(g)	neto težo po tarifni številki TARIC;

(h)	vrednost CIF izdelkov na meji Skupnosti po tarifni številki TARIC;

(i)	navedbo, ali so zadevni izdelki slabše ali nestandardne kakovosti;

(j)	po potrebi datume plačila in dobave ter kopijo tovornega lista in kupoprodajne pogodbe;

(k)	datum in številko izvoznega dovoljenja;

(l)	morebitno interno oznako, ki se uporablja za administrativne namene;

(m)	datum in podpis uvoznika.

5.   Uvozniki niso dolžni uvoziti celotne količine, ki je navedena na uvoznem dovoljenju, z eno samo pošiljko.

Člen 13

Veljavnost uvoznih dovoljenj, ki jih izdajo organi držav članic, je odvisna od veljavnosti izvoznih dovoljenj in količin, navedenih v izvoznih dovoljenjih, ki jih izdajo pristojni organi Republike Kazahstan, na podlagi katerih so bila uvozna dovoljenja izdana.

Člen 14

Pristojni organi držav članic izdajo uvozna dovoljenja ali enakovredne dokumente v skladu s členom 2(2) in brez diskriminacije med uvozniki v Skupnosti, ne glede na njihov sedež v Skupnosti in brez poseganja v izpolnjevanje drugih pogojev, ki jih določajo veljavna pravila.

Člen 15

1.   Če Komisija ugotovi, da skupne količine iz izvoznih dovoljenj, ki jih je izdala Republika Kazahstan za določeno skupino izdelkov, presegajo količinske omejitve, določene za navedeno skupino izdelkov, se organe, pristojne za izdajo dovoljenj v državah članicah takoj obvesti, da začasno prenehajo z izdajanjem uvoznih dovoljenj. V tem primeru Komisija takoj začne posvetovanja.

2.   Pristojni organi v državi članici zavrnejo izdajo uvoznih dovoljenj za izdelke s poreklom iz Republike Kazahstan, ki niso zajeti v izvoznih dovoljenjih, izdanih v skladu s členi 6 do 11.

Člen 16

1.   Obrazci, ki jih pristojni organi držav članic uporabljajo za izdajo uvoznih dovoljenj iz člena 12, ustrezajo vzorcu uvoznega dovoljenja iz Priloge III.

2.   Obrazci za uvozno dovoljenje in delna dovoljenja so sestavljeni v dveh izvodih, pri čemer se en izvod, ki nosi oznako „Izvod imetnika“ in številko 1, izda prosilcu, drugega, ki nosi oznako „Izvod za pristojni organ izdaje“ in številko 2 pa hrani organ, ki je dovoljenje izdal. Za administrativne namene lahko pristojni organi priložijo dodatne izvode k obrazcu 2.

3.   Obrazci so natisnjeni na belem brezlesnem pisalnem papirju teže od 55 do 65 g/m2. Merijo 210 × 297 mm; razmik med vrsticami je 4,24 mm (ena šestina palca); obliko obrazcev je treba natančno upoštevati. Obe strani obrazca št. 1, ki je dovoljenje samo, imata poleg tega ozadje potiskano z rdečim vzorcem giljoše, tako da je opazno vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi.

4.   Za tiskanje obrazcev so pristojne države članice. Obrazce lahko tiskajo tudi tiskarji, ki jih določi država članica, v kateri imajo sedež. V tem primeru mora biti na vsakem obrazcu razvidno, da je tiskarja imenovala država članica. Na vsakem obrazcu je navedeno tiskarjevo ime in naslov ali oznaka, ki omogoča njegovo identifikacijo.

5.   Ob izdaji se uvozna dovoljenja ali delna dovoljenja opremijo s številko izdaje, ki jo določijo pristojni organi države članice. Številka uvoznega dovoljenja se v elektronski obliki sporoči Komisiji znotraj integriranega omrežja, vzpostavljenega na podlagi člena 4.

6.   Dovoljenja in delna dovoljenja se izpolnijo v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice izdaje.

7.   Pristojni organi v polju 10 navedejo ustrezno skupino jeklenih izdelkov.

8.   Oznake organov izdaje in organov odpisa se vtisnejo z žigom. Vendar se žig organa izdaje lahko nadomesti z reliefnim tiskom, kombiniranim s črkami ali številkami, ki se ga dobi s perforiranjem ali tiskanjem na dovoljenje. Organ izdaje mora za zapis dodeljene količine uporabiti metodo, ki preprečuje nedovoljeno spreminjanje, tako da onemogoča naknaden vnos številk ali oznak.

9.   Na hrbtni strani izvoda št. 1 in izvoda št. 2 je polje, v katero lahko količine vpišejo bodisi carinski organ ob zaključku carinskih formalnosti bodisi pristojni upravni organi ob izdaji delnega dovoljenja. Če na dovoljenju ali delnem dovoljenju ni dovolj prostora, namenjenega odpisu, lahko pristojni organ priloži eno ali več dodatnih strani s polji, ki so enaka poljem na hrbtnih straneh izvoda št. 1 in izvoda št. 2 dovoljenja ali delnega dovoljenja. Organ odpisa odtisne žig tako, da je polovica žiga na dovoljenju ali delnem dovoljenju in druga polovica na dodatni strani. Kadar je dodatnih strani več, je treba dodatni žig odtisniti na podoben način, tako da se žigosa vsako stran in predhodno stran.

10.   Uvozna dovoljenja in delna dovoljenja, ki jih izdajo, izpolnijo in overijo organi ene izmed držav članic, imajo enako pravno veljavo v vsaki drugi državi članici kakor dokumenti, ki jih izdajo, izpolnijo in overijo organi teh držav članic.

11.   Pristojni organi zadevne države članice lahko, če je nujno, zahtevajo prevod vsebine dovoljenj ali delnih dovoljenj v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov navedene države članice.

Člen 17

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2009. V primeru, da Kazahstan pristopi k STO, ta uredba preneha veljati z dnem pristopa (6).

---

(1)  UL L 196, 28.7.1999, str. 3.

(2)  UL L 232, 8.9.2005, str. 64.

(3)  UL L 360, 19.12.2006, str. 1.

(4)  UL L 337, 21.12.2007, str. 2.

(5)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(6)  Datum prenehanja veljavnosti bo v Uradnem listu Evropske unije objavila Evropska komisija.

---

---

---

---

---

---

24.12.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/19

---

UREDBA SVETA (ES) št. 1341/2008

z dne 18. decembra 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu v zvezi z nekaterimi projekti, ki ustvarjajo prihodek

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega odstavka člena 161 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

po posvetovanju z Odborom regij,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Ureditveni okvir za programsko obdobje 2007–2013 je bil pripravljen in dogovorjen z namenom, da se izboljša poenostavitev programiranja in upravljanja skladov, učinkovitost pomoči, ki jo omogočajo, ter subsidiarnost njihovega izvajanja.

(2)	Za obravnavo projektov, ki ustvarjajo prihodek iz člena 55 Uredbe (ES) št. 1083/2006, je bil določen bolj natančen in bolj zahteven pristop, ki temelji na izračunu najvišjih upravičenih izdatkov (3).

(3)	Izpostavljenih je bilo več težav pri izvajanju določb člena 55, med drugim nesorazmerna upravna obremenitev, zlasti za operacije, ki jih sofinancira Evropski socialni sklad, in za manjše operacije, ki jih financira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) ali Kohezijski sklad.

(4)	Te težave lahko škodljivo vplivajo na upravljanje operacije, zlasti pri projektih, ki spadajo na prednostna področja Skupnosti, kot so okolje, socialna vključenost, raziskave, inovacije ali energija, ter na upravno obremenitev. Člen 55 bi bilo zato treba zato poenostaviti.

(5)	Ta poenostavitev bi se morala uporabljati pri vseh projektih, ki prejemajo pomoč iz strukturnih skladov ali Kohezijskega sklada v programskem obdobju 2007–2013. Zato je treba določiti retroaktivno uporabo.

(6)	Uredbo (ES) št. 1083/2006 bi bilo zato treba spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 55 Uredbe (ES) št. 1083/2006 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. avgusta 2006 za vse operacije, ki prejemajo pomoč iz strukturnih skladov ali Kohezijskega sklada v programskem obdobju 2007–2013.

---

(1)  Privolitev z dne 16. decembra 2008 (še ni objavljena v Uradnem listu).

(2)  Mnenje z dne 27. oktobra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

---

24.12.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/20

---

UREDBA SVETA (ES) št. 1342/2008

z dne 18. decembra 2008

o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2004

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Namen Uredbe Sveta (ES) št. 423/2004 z dne 26. februarja 2004 o uvedbi ukrepov za obnovitev staležev trsk (2) je zagotoviti varno obnovitev staležev trsk v Kattegatu, Severnem morju, vključno s Skagerrakom in vzhodnim Rokavskim prelivom, v vodah, zahodno od Škotske, in v Irskem morju, da bi v petih do desetih letih dosegli previdnostni obseg staleža, ki ga priporočajo znanstveniki.

(2)

V skladu z nedavnim znanstvenim mnenjem Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) zmanjšanje ulova trske zaradi skupnega vpliva celotnega dovoljenega ulova, tehničnih ukrepov in dopolnilnih predpisov za upravljanje ribolovnega napora, vključno s spremljanjem in nadzorom zaradi preprečevanja ulova in iztovarjanja trske, ulovljene z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom, še zdaleč ni zadostno, da bi se smrtnost zaradi ribolova znižala na raven, ki bi omogočila obnovitev staležev trsk; poleg tega nobeden od štirih staležev trsk, ki jih zajema Uredba (ES) št. 423/2004, ne kaže očitnih znakov obnovitve, čeprav staleži v Severnem morju kažejo nekaj znakov izboljšanja.

(3)	Treba bi bilo poostriti ureditev in uvesti dolgoročni načrt, da bi lahko dosegli trajnostno izkoriščanje staležev trske na podlagi največjega trajnostnega donosa.

(4)

Glede na nedavne znanstvene prispevke, zlasti v zvezi z dolgoročnim razvojem morskih ekosistemov, ni mogoče natančno določiti zaželenih dolgoročnih ravni biomase. Zato bi bilo treba cilj dolgoročnega načrta spremeniti, da se namesto cilja, ki temelji na biomasi, uporablja cilj na podlagi smrtnosti zaradi ribolova, ki bi moral veljati tudi za dovoljene ravni ribolovnega napora.

(5)	Stalež trske v Severnem morju se deli z Norveško in se skupno upravlja. Pri ukrepih iz te uredbe bi bilo treba ustrezno upoštevati posvetovanja z Norveško v skladu s Sporazumom o ribištvu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (3).

(6)	Kadar STECF ne more zagotoviti mnenja glede celotnega dovoljenega ulova zaradi pomanjkanja dovolj točnih in reprezentativnih informacij, bi bilo treba uvesti določbe za zagotovitev, da se lahko največji dovoljeni ulov dosledno določi tudi ob nepopolnih podatkih.

(7)

Da se zagotovi doseganje ciljev v zvezi s smrtnostjo zaradi ribolova, zavržki pa se čim bolj zmanjšajo, je treba tudi ribolovne možnosti v smislu ribolovnega napora določiti na ravneh, ki so v skladu z večletno strategijo. Takšne ribolovne možnosti bi bilo treba čim natančneje določiti glede na vrsto ribolovnega orodja na podlagi sedanjih ribolovnih postopkov. Treba je zagotoviti redno pregledovanje učinkovitosti sistema upravljanja in zlasti omogočiti, da se bo sistem upravljanja ribolovnega napora pregledal, ko bodo staleži trsk dosegli ravni, ki dovoljujejo izkoriščanje, ki omogoča največji trajnostni donos.

(8)

Uvesti je treba nove mehanizme, da se ribiči spodbudijo k sodelovanju v programih za izogibanje trski. Vsi tovrstni programi za izogibanje trski ali zmanjšanje zavržkov imajo boljše možnosti za uspeh, če se oblikujejo v sodelovanju z ribiško industrijo; temu primerno veljajo programi, oblikovani skupaj z državami članicami, za učinkovito sredstvo za spodbujanje trajnosti, zato bi bilo treba spodbujati njihovo pripravo. Poleg tega bi morale države članice pooblastila za dodelitev dostopa za izkoriščanje staleža trsk izvajati tako, da bi svoje zadevne ribiče spodbujale k uporabi selektivnejših ribolovnih metod, ki so manj škodljive za okolje.

(9)

Ukrepi, kot so določitev in razdelitev omejitev ulova, določitev najnižjih in previdnostnih vrednosti staležev in stopenj smrtnosti zaradi ribolova, pa tudi največjega dovoljenega ribolovnega napora za vsako skupino napora s strani države članice in izključitev določenih skupin plovil iz ureditve ribolovnega napora, določenega v tej uredbi, so v okviru skupne ribiške politike ključnega pomena. Smotrno bi bilo, da si Svet pri teh posebnih vprašanjih pridrži pravico, da izvedbena pooblastila izvaja sam.

(10)

Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje nekaterih določb te uredbe, zlasti tistih, s katerimi se prilagodijo omejitve ribolovnega napora v okviru največjega dovoljenega napora, ki ga določi Svet, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(11)	Poleg ukrepov iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (5), bi bilo treba uvesti nadzorne ukrepe, da se zagotovi skladnost z ukrepi iz te uredbe.

(12)

Določiti bi bilo treba, da bi dolgoročni načrt, uveden s to uredbo, za namene člena 21(a)(i) Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (6) veljal kot načrt obnovitve v smislu člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (7) oziroma za namene člena 1(a)(iv) Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 kot načrt upravljanja v smislu člena 6 Uredbe (ES) št. 2371/2002.

(13)	Uredbo (ES) št. 423/2004 bi bilo treba razveljaviti in nadomestiti s to uredbo,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa načrt za obnovitev štirih staležev trsk z naslednjih geografskih območij:

(a)

Kattegat;

(b)	Severno morje, Skagerrak in vzhodni Rokavski preliv;

(c)	zahod Škotske;

(d)	Irsko morje.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se poleg opredelitev iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002 uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„skupina napora“ je upravljalna enota države članice, za katero je določen največji dovoljen ribolovni napor. Določena je s skupino orodja in območjem iz Priloge I;

(b)	„združena skupina napora“ je celota skupin napora vseh držav članic, ki uporabljajo isto skupino orodja in delujejo na istem območju;

(c)	„ulov na enoto napora“ pomeni količino ulovljene trske, izraženo v živi teži na enoto ribolovnega napora, izraženega v kW na dan, v enem letu;

(d)

„ustrezne starostne skupine“ pomenijo starosti rib, in sicer 3, 4 in 5 let za trsko v Kattegatu; 2, 3 in 4 leta za trsko v Irskem morju, Severnem morju, Skagerraku in vzhodnem Rokavskem prelivu; 2, 3, 4 in 5 let za trsko na zahodu Škotske; ali druge starostne skupine, ki jih kot primerne navede STECF.

Člen 3

Opredelitve geografskih območij

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve geografskih območij:

(a)

„Kattegat“ pomeni tisti del razdelka IIIa, kakor ga določa ICES, ki ga na severu omejuje črta od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od te točke do najbližje točke na švedski obali, na jugu pa črta od Hasenoreja do Gnibens Spidsa, od Korshageja do Spodsbjerga in od Gilbjerg Hoveda do Kullena;

(b)	„Severno morje“ pomeni podobmočje ICES IV in tisti del razdelka ICES IIIa, ki ne pripada Skagerraku in Kattegatu, ter tisti del razdelka ICES IIa, ki leži v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic;

(c)	„Skagerrak“ pomeni tisti del razdelka ICES IIIa, ki ga na zahodu omejuje črta od svetilnika Hanstholm do svetilnika Lindesnes, na jugu črta od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od te točke do najbližje točke na švedski obali;

(d)	„vzhodni Rokavski preliv“ pomeni razdelek ICES VIId;

(e)	„Irsko morje“ pomeni razdelek ICES VIIa;

(f)	„zahod Škotske“ pomeni razdelek ICES VIa in tisti del razdelka ICES Vb, ki leži v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic.

Člen 4

Izračun ribolovnega napora

V tej uredbi se ribolovni napor skupine plovil izračuna kot seštevek proizvodov v zmogljivosti, izraženi v kW, za posamezno plovilo in števila dni prisotnosti posameznega plovila na območju iz Priloge I. Dan prisotnosti na območju je katero koli neprekinjeno obdobje 24 ur (ali del tega obdobja), med katerim je plovilo prisotno na geografskem območju in odsotno iz pristanišča.

Člen 5

Cilj načrta

1.   Načrt iz člena 1 zagotavlja trajnostno izkoriščanje staležev trsk na podlagi največjega trajnostnega donosa.

2.   Cilj iz odstavka 1 se doseže ob ohranjanju naslednjih smrtnosti trsk ustreznih starostnih skupin:

Stalež	Smrtnost zaradi ribolova
Trska v Kattegatu	0,4
Trska na zahodu Škotske	0,4
Trska v Irskem morju	0,4

3.   Za staleže trske v Severnem morju, Skargerraku in vzhodnem Rokavskem prelivu se cilj iz odstavka 1 doseže ob ohranjanju smrtnosti zaradi ribolova trske glede na ustrezne starostne skupine iz člena 8.

POGLAVJE II

CELOTNI DOVOLJENI ULOV

Člen 6

Najnižje in previdnostne ravni

Najnižje in previdnostne ravni drstitvene biomase za vsakega od staležev trske znašajo:

Stalež	Najnižje ravni drstitvene biomase v tonah	Previdnostne ravni drstitvene biomase v tonah
Trska v Kattegatu	6 400	10 500
Trska v Severnem morju, Skagerraku in vzhodnem Rokavskem prelivu	70 000	150 000
Trska na zahodu Škotske	14 000	22 000
Trska v Irskem morju	6 000	10 000

Člen 7

Postopek določanja celotnega dovoljenega ulova za staleže trske v Kattegatu, na zahodu Škotske in v Irskem morju

1.   Svet vsako leto določi celotni dovoljeni ulov za naslednje leto za vsakega od staležev trsk v Kattegatu, na zahodu Škotske in v Irskem morju. Celotni dovoljeni ulov se izračuna z odbitkom naslednjih količin od celotnega odvzema trsk, ki ga je STECF napovedal kot ustreznega stopnjam smrtnosti zaradi ribolova iz odstavkov 2 in 3:

(a)	količina rib ustreza pričakovanim zavržkom trsk iz zadevnega staleža;

(b)	količino, ki ustreza drugim zadevnim virom smrtnosti trske zaradi ribolova, je treba po potrebi določiti na podlagi predloga Komisije.

2.   Celotni dovoljeni ulov na podlagi mnenja STECF izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

če je velikost staleža 1. januarja v letu uporabe celotnega dovoljenega ulova po napovedi STECF pod najnižjo ravnijo drstitvene biomase iz člena 6, se stopnja smrtnosti zaradi ribolova zmanjša za 25 % v letu uporabe celotnega dovoljenega ulova v primerjavi s stopnjo smrtnosti zaradi ribolova v predhodnem letu;

(b)

če je velikost staleža 1. januarja v letu uporabe celotnega dovoljenega ulova po napovedi STECF pod previdnostno ravnijo drstitvene biomase iz člena 6 in nad najnižjo ravnijo drstitvene biomase iz člena 6 ali ji je enaka, se stopnja smrtnosti zaradi ribolova zmanjša za 15 % v letu uporabe celotnega dovoljenega ulova v primerjavi s stopnjo smrtnosti zaradi ribolova v predhodnem letu; in

(c)

če je velikost staleža 1. januarja v letu uporabe celotnega dovoljenega ulova po napovedi STECF nad previdnostno ravnijo drstitvene biomase iz člena 6 ali ji je enaka, se stopnja smrtnosti zaradi ribolova zmanjša za 10 % v letu uporabe celotnega dovoljenega ulova v primerjavi s stopnjo smrtnosti zaradi ribolova v predhodnem letu.

3.   Če bi uporaba odstavka 2(b) in (c) na podlagi mnenja STECF zagotovila nižjo stopnjo smrtnosti zaradi ribolova od stopnje smrtnosti zaradi ribolova iz člena 5(2), Svet določi celotni dovoljeni ulov na ravni, ki zagotavlja stopnjo smrtnosti zaradi ribolova, ki je tam določena.

4.   V mnenju v skladu z odstavkoma 2 in 3 STECF domneva, da se je ribolov staleža izvajal v letu pred letom uporabe celotnega dovoljenega ulova, pri čemer je prilagoditev smrtnosti zaradi ribolova enaka zmanjšanju največjega dovoljenega ribolovnega napora, ki velja za to leto.

5.   Ne glede na odstavek 2(a), (b) in (c) ter odstavek 3 Svet ne določi celotnega dovoljenega ulova na ravni, ki je za več kot 20 % nižja ali višja od celotnega dovoljenega ulova, določenega v predhodnem letu.

Člen 8

Postopek določanja celotnega dovoljenega ulova za staleže trske v Severnem morju, Skagerraku in vzhodnem Rokavskem prelivu

1.   Svet vsako leto določi celotni dovoljeni ulov za staleže trske v Severnem morju, Skagerraku in vzhodnem Rokavskem prelivu. Celotni dovoljeni ulov se izračuna po pravilih znižanja iz člena 7(1)(a) in (b).

2.   Celotni dovoljeni ulov se na začetku izračuna v skladu z odstavkoma 3 in 5. Od leta, ko je celotni dovoljeni ulov zaradi uporabe odstavkov 3 in 5 nižji od celotnega dovoljenega ulova zaradi uporabe odstavkov 4 in 5, se celotni dovoljeni ulov izračuna v skladu z navedenimi odstavki.

3.   Celotni dovoljeni ulov na začetku ne presega stopnje smrtnosti zaradi ribolova, ki predstavlja delež glede na napoved smrtnosti zaradi ribolova za ustrezne starostne skupine v letu 2008: 75 % za celotni dovoljeni ulov v letu 2009, 65 % za celotni dovoljeni ulov v letu 2010, v naslednjih letih sledi postopno znižanje za 10 %.

4.   Če je nato velikost staleža 1. januarja v letu pred letom uporabe celotnega dovoljenega ulova:

(a)	nad previdnostno ravnijo drstitvene biomase, celotni dovoljeni ulov ustreza smrtnosti zaradi ribištva v višini 0,4 za ustrezne starostne skupine;

(b)

med najnižjo ravnijo drstitvene biomase in previdnostno ravnijo drstitvene biomase celotni dovoljeni ulov ne presega ravni, ki ustreza stopnji smrtnosti zaradi ribištva za ustrezne starostne skupine po naslednji formuli: 0,4 – (0,2* previdnostna raven drstitvene biomase – drstitvena biomasa)/(previdnostna raven drstitvene biomase – najnižja raven drstitvene biomase)).

(c)	enaka najnižji ravni drstitvene biomase ali je pod njo, celotni dovoljeni ulov ne presega ravni, ki ustreza stopnji smrtnosti zaradi ribištva v višini 0,2 za ustrezne starostne skupine.

5.   Ne glede na odstavka 3 in 4 Svet za leto 2010 in naslednja leta ne določi celotnega dovoljenega ulova na ravni, ki je za več kot 20 % nižja ali višja od celotnega dovoljenega ulova, določenega v predhodnem letu.

6.   Če se je stalež trske iz odstavka 1 tri zaporedna leta tako izkoristil, da je stopnja smrtnosti zaradi ribolova skoraj 0,4, Komisija oceni uporabo tega člena in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe za njegovo spremembo, da bi zagotovila izkoriščenje na ravni največjega trajnostnega donosa.

Člen 9

Postopek določanja celotnega dovoljenega ulova ob nepopolnih podatkih

Kadar zaradi pomanjkanja dovolj točnih in reprezentativnih informacij STECF ne more zagotoviti mnenja, ki bi Svetu omogočil, da določi celotni dovoljeni ulov v skladu s členom 7 ali 8, se Svet odloči:

(a)	kadar STECF meni, da je treba ulov trsk zmanjšati na najnižjo možno raven, se celotni dovoljeni ulov določi v skladu s 25-odstotnim znižanjem v primerjavi s celotnim dovoljenim ulovom v prejšnjem letu;

(b)	v vseh drugih primerih se celotni dovoljeni ulov določi v skladu s 15-odstotnim znižanjem v primerjavi s celotnim dovoljenim ulovom v prejšnjem letu, razen če STECF ne meni drugače.

Člen 10

Prilagoditev ukrepov

1.   Kadar se doseže ciljna stopnja smrtnosti zaradi ribolova iz člena 5(2), ali če STECF meni, da ciljne stopnje smrtnosti zaradi ribolova iz člena 5(2), najnižje in previdnostne ravni drstitvene biomase iz člena 6 ali stopnje smrtnosti zaradi ribolova iz člena 7(2) niso več primerne za ohranjanje majhnega tveganja za izčrpavanje staleža in največjega trajnostnega donosa, Svet odloči o novih vrednostih za te ravni.

2.   Če STECF meni, da se kateri od staležev trsk ne obnavlja uspešno, mora Svet sprejeti odločitev, s katero:

(a)	določi celotni dovoljeni ulov za zadevni stalež na ravni, ki je nižja od ravni iz členov 7, 8 in 9;

(b)	določi največji dovoljeni ribolovni napor na ravni, ki je nižja od ravni iz člena 12;

(c)	ustrezno določi s tem povezane pogoje.

POGLAVJE III

OMEJITEV RIBOLOVNEGA NAPORA

Člen 11

Ureditev ribolovnega napora

1.   Celotni dovoljeni ulov iz členov 7, 8 in 9 se dopolni z ureditvijo ribolovnega napora, pri čemer se možnosti ribolova v smislu ribolovnega napora državam članicam dodelijo vsako leto.

2.   Svet lahko na predlog Komisije in na podlagi informacij, ki so jih zagotovile države članice in mnenja STECF iz odstavka 3 določene skupine plovil izključi iz uporabe ureditve ribolovnega napora, če:

(a)	ima STECF na voljo ustrezne podatke o ulovu trsk in zavržkih, da lahko oceni stopnjo ulova trsk za vsako zadevno skupino plovil;

(b)	stopnja ulova trsk, kot jo oceni STECF, ne presega 1,5 % celotnega ulova za vsako zadevno skupino plovil; in

(c)	bi vključitev teh skupin plovil v ureditev ribolovnega napora predstavljala upravno breme, nesorazmerno njihovemu celotnemu vplivu na staleže trsk.

Če STECF ne more oceniti, ali so ti pogoji še naprej izpolnjeni, Svet v ureditev ribolovnega napora vključi vse zadevne skupine plovil.

3.   Države članice Komisiji in STECF vsako leto zagotovijo ustrezne informacije, na podlagi katerih se ugotovi, da so navedeni pogoji še vedno izpolnjeni v skladu s podrobnimi pravili, ki jih mora sprejeti Komisija.

Člen 12

Dodelitve ribolovnega napora

1.   Vsako leto Svet odloči o največjem dovoljenem naporu za vsako skupino napora države članice.

2.   Največji dovoljeni ribolovni napor se izračuna na podlagi osnove, ki se določi na naslednji način:

(a)	za prvo leto uporabe te uredbe se osnova določi za vsako skupino napora kot povprečni napor v kW na dan, porabljenih v obdobjih 2004–2006 ali 2005–2007, kakor želi zadevna država članica, na podlagi mnenja STECF;

(b)	za naslednja leta uporabe te uredbe je osnova enaka največjemu dovoljenemu ribolovnemu naporu iz prejšnjega leta.

3.   Skupine napora, za katere velja letna prilagoditev največjega dovoljenega ribolovnega napora, se določijo na naslednji način:

(a)

ulov trske, ki ga opravijo plovila posamezne skupine napora, se oceni na podlagi podatkov, ki jih predložijo države članice v skladu s členi 18, 19 in 20 Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (8);

(b)	za vsako od območij iz Priloge I se pripravi seznam združenih skupin napora in njihovega ulova trske, vključno z zavržkom. Seznam se uredi glede na ulov trske v posamezni skupini napora, in sicer v naraščajočem vrstnem redu;

(c)	skupni ulovi trske s seznamov, pripravljenih v skladu s točko (b), se izračunajo na naslednji način: za posamezno združeno skupino napora se izračuna seštevek ulova trske te skupine napora in ulova trske vseh združenih skupin napora iz predhodnih vnosov s seznama;

(d)	skupni ulovi, izračunani v skladu s točko (c), se izračunajo kot odstotek celotnega ulova trske vseh združenih skupin napora na istem območju.

4.   V primeru združenih skupin napora, katerih odstotni skupni ulov, izračunan v skladu z odstavkom 3(b), je enak ali presega 20 %, se uporablja letna prilagoditev za zadevne skupine napora. Najvišji dovoljeni ribolovni napor zadevnih skupin se izračuna na naslednji način:

(a)	kadar se uporablja člen 7 ali 8, se na osnovo uporabi enaka odstotna prilagoditev, kakor je določeno v navedenih členih za smrtnost zaradi ribolova;

(b)	kadar se uporablja člen 9, se na osnovo uporabi enaka odstotna prilagoditev ribolovnega napora, kot je znižanje celotnega dovoljenega ulova.

5.   Za skupine napora, ki niso navedene v odstavku 4, se največji dovoljeni ribolovni napor ohrani na ravni osnove.

Člen 13

Dodelitev dodatnega ribolovnega napora za ribolov z zelo selektivnim orodjem in ribolovna potovanja, ki se izogibajo ulovu trske

1.   Države članice lahko zvišajo največji dovoljeni ribolovni napor skupin napora, katerih napor je bil prilagojen v skladu s členom 12(4), in v skladu s pogoji iz odstavkov 2 do 7.

2.   Največji dovoljeni napor se lahko poveča v skupinah napora, v katerih ribolovna aktivnost enega ali več plovil:

(a)	poteka z edinim reguliranim orodjem na krovu, s katerim je na podlagi znanstvene raziskave, ki jo je ocenil STECF, zaradi tehničnih lastnosti tega orodja v ulovu vedno manj kot 1 % trsk (zelo selektivno orodje);

(b)	s katerim je v sestavi ulova manj kot 5 % trsk pri vsakem ribolovnem potovanju (ribolovna potovanja, ki se izogibajo ulovu trske);

(c)	poteka v skladu z načrtom za izogibanje ulovu trske ali zmanjšanje zavržkov, ki pri sodelujočih plovilih zmanjšuje smrtnost trsk zaradi ribolova za vsaj toliko kot prilagoditev napora iz člena 12(4), ali

(d)

poteka na območju zahoda Škotske do območja, zahodno od črte, ki se določi tako, da se loksodromi zaporedno povežejo s koordinatnimi točkami iz Priloge IV, ki se izračunajo v skladu s koordinatnim sistemom WGS84, pod pogojem, da so sodelujoča plovila opremljena s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil (VMS).

3.   Plovila iz odstavka 2 se pogosteje opazujejo, zlasti glede:

(a)	izključne rabe zelo selektivnega orodja na zadevnih ribolovnih potovanjih, v skladu z odstavkom 2(a);

(b)	količine zavržka v skladu z odstavkom 2(b);

(c)	zmanjšanja smrtnosti zaradi ribolova v skladu z odstavkom 2(c);

(d)	količine ulova in zavržkov zahodno od črte iz odstavka 2(d);

ter pod pogojem, da bo zagotovljeno redno sporočanje podatkov v zvezi s spoštovanjem posebnih pogojev iz navedenih točk državi članici.

4.   Povečanje ribolovnega napora na podlagi tega člena se izračuna za vsako plovilo iz zadevnih skupin napora, ki deluje pod posebnimi pogoji iz odstavka 2(a), (b), (c) in (d), in ne sme preseči količine, ki je potrebna za izravnavo prilagoditve napora iz člena 12(4) za orodje, ki se uporablja pri teh aktivnostih.

5.   O vsakem povečanju dodelitve ribolovnega napora, za katerega so odgovorne države članice, se do 30. aprila v letu, v katerem se bo izvedla izravnava prilagoditve napora, obvesti Komisija. V obvestilu so navedene podrobnosti o plovilih, ki delujejo pod posebnimi pogoji iz odstavka 2(a), (b), (c) in (d), ribolovni napor posameznih skupin napora, ki ga država članica predvideva za zadevna plovila za to leto, in pogoji za spremljanje napora plovil, vključno z ureditvijo nadzora.

6.   Države članice najpozneje do 1. marca vsakega leta obvestijo Komisijo o ribolovnem naporu, uporabljenem v okviru ribolovnih dejavnosti preteklega leta.

7.   Komisija zaprosi STECF, da vsako leti opravi primerjavo med zmanjšanjem smrtnosti trsk zaradi uporabe odstavka 2(c) in pričakovanim zmanjšanjem zaradi prilagoditve napora iz člena 12(4). Komisija lahko na podlagi tega mnenja predlaga prilagoditve napora, ki se naslednje leto lahko uporabljajo za ustrezno skupino orodja.

Člen 14

Obveznosti države članice

1.   Vsaka država članica za ladje, ki plujejo pod njeno zastavo, odloči o metodi dodelitve največjega dovoljenega ribolovnega napora posameznim plovilom ali skupini plovil na podlagi vrste meril, ki zajemajo na primer:

(a)	spodbujanje dobrih ribolovnih praks, vključno z izboljšanjem zbiranja podatkov ter zmanjšanjem zavržkov in vpliva na mlade ribe;

(b)	sodelovanje v zadružnih programih, da se prepreči nepotreben prilov trsk;

(c)	majhen vpliv na okolje, vključno s porabo goriva in emisijami toplogrednih plinov;

(d)	sorazmernost pri dodeljevanju možnosti za ribolov v smislu ribolovne kvote.

2.   Vsaka država članica za vsako od območij iz Priloge I te uredbe izda posebna ribolovna dovoljenja v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1627/94 z dne 27. junija 1994 o splošnih določbah v zvezi s posebnimi ribolovnimi kartami (9) za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in opravljajo ribolovne dejavnosti na tem območju, pri tem pa uporabljajo orodje, ki sodi v eno od skupin orodij iz Priloge I k tej uredbi.

3.   Za vsako območje iz Priloge I skupna zmogljivost – izražena v kW – plovil, ki imajo posebna ribolovna dovoljenja, izdana v skladu z odstavkom 2, ni večja od največje zmogljivosti plovil, ki so bila dejavna leta 2006 ali 2007 ter so uporabljala regulirano orodje in lovila ribe na zadevnem geografskem območju.

4.   Vsaka država članica določi in vodi seznam plovil, ki imajo posebno dovoljenje iz odstavka 2, ter ga da na voljo Komisiji in drugim državam članicam na svoji uradni spletni strani.

Člen 15

Ureditev ribolovnega napora

Države članice spremljajo zmogljivost in dejavnost svojega ladjevja po skupinah napora ter sprejmejo ustrezne ukrepe, ko se približujejo največjemu dovoljenemu ribolovnemu naporu, določenemu v skladu s členom 12, da zagotovijo, da napor ne bo presegel določenih omejitev.

Člen 16

Izmenjava največjega dovoljenega ribolovnega napora med državami članicami in obnovitev napora

1.   Največji dovoljeni ribolovni napor, določen v skladu s členom 11, lahko zadevne države članice prilagodijo ob upoštevanju:

(a)	izmenjav kvot, opravljenih v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002; in

(b)	ponovne dodelitve in/ali znižanja v skladu s členom 23(4) Uredbe (ES) št. 2371/2002 ter členov 21(4), 23(1) in 32(2) Uredbe (EGS) št. 2847/93.

2.   Največji dovoljeni ribolovni napor, določen v skladu s členom 12, lahko prilagodi država članica, ki se odpove izmenjavanju kvot na katerem koli območju iz člena 3, če je ta država članica te izmenjave do sedaj opravljala med referenčnim obdobjem, ki se uporabi za določitev osnove, kakor je navedeno v členu 12(2), in če mora za uporabo pridobljenih kvot izvesti dodaten napor v eni od zadevnih skupin napora. Obnovitev napora poteka ob zmanjšanju celotnega dovoljenega napora države članice, ki vrača kvoto državi članici, ki jo prevzame, s tem pa se njenim skupinam napora zmanjšajo kvote, ki so na voljo za ribolov, razen če država članica, ki vrača kvoto, ne uporabi ustreznega napora za določitev omenjenih osnov.

3.   Ne glede na člen 17(2) lahko države članice v letu 2009 spremenijo svoje dodelitve ribolovnega napora s prenosom ribolovnega napora in zmogljivosti med posameznimi geografskimi območji iz člena 3, če ta prenos vključuje ribolovne dejavnosti iz člena 13(2)(a) in (b). Tovrstni prenosi se priglasijo Komisiji. Največji dovoljeni ribolovni napor iz člena 12(2)(a) se ustrezno spremeni.

Člen 17

Izmenjava največjega dovoljenega ribolovnega napora med skupinami napora

1.   Država članica lahko spremeni dodelitve napora, in sicer tako da prenese ribolovne zmogljivosti med skupinami napora pod pogoji iz odstavkov 2 do 5.

2.   Prenos je dovoljen med skupinami orodja, vendar ne med geografskimi območji, pod pogojem, da zadevna država članica Komisiji sporoči podatke o ulovu na enoto napora (CPUE) njene skupine orodja dajalke in prejemnice v povprečnih vrednostih preteklih treh let.

3.   Če je ulov na enoto napora skupine orodja dajalke večji od ulova na enoto napora skupine orodja prejemnice, se prenos načeloma opravi na osnovi 1 kW na dan za 1 kW na dan.

4.   Če je ulov na enoto napora skupine orodja dajalke manjši od ulova na enoto napora skupine orodja prejemnice, država članica uporabi korekcijski faktor za količino napora v skupini orodja prejemnice, da se vzpostavi ravnotežje z večjim ulovom na enoto napora slednje.

5.   Komisija zaprosi STECF, da razvije standardne korekcijske faktorje, ki bi jih lahko uporabili za lažji prenos napora med skupinami orodij z različnim ulovom na enoto napora.

POGLAVJE IV

SPREMLJANJE, INŠPEKCIJA IN NADZOR

Člen 18

Povezava z Uredbo (EGS) št. 2847/93

Nadzorni ukrepi iz tega poglavja veljajo poleg ukrepov, predpisanih v Uredbi (EGS) št. 2847/93.

Člen 19

Preverjanje ladijskega dnevnika

1.   Pri plovilih, opremljenih s sistemom VMS, države članice na podlagi podatkov VMS preverijo, ali informacije, ki jih prejmejo nadzorni ribiški centri (FMC), ustrezajo dejavnostim, zabeleženim v ladijskem dnevniku. Takšno navzkrižno preverjanje se zabeleži v računalniško berljivi obliki in se hrani tri leta.

2.   Vsaka država članica ima in na svoji uradni spletni strani objavi kontaktne podatke za predložitev ladijskih dnevnikov in deklaracij o iztovarjanju.

Člen 20

Tehtanje prvič iztovorjenih trsk

1.   Kapitan ribiškega plovila zagotovi, da se vsaka količina trske, večja od 300 kg, ulovljene na območjih iz člena 3 in iztovorjene v pristanišču Skupnosti, stehta na krovu ali v pristanišču iztovarjanja pred prodajo ali prevozom. Tehtnico, ki se uporablja za tehtanje, odobrijo pristojni nacionalni organi. Teža, ugotovljena pri tehtanju, se uporabi za deklaracijo iz člena 8 Uredbe (EGS) št. 2847/93.

2.   Države članice lahko z odstopanjem od odstavka 1 dovolijo, da tehtanje trsk poteka na dražbi rib na ozemlju države članice, če je iztovarjanje potekalo ob fizični inšpekciji ter če so bile ribe pred prevozom neposredno na dražbo rib zapečatene in pred tehtanjem niso bile odpečatene. Na prevoznem dokumentu so navedene podrobnosti inšpekcije ob iztovarjanju.

Člen 21

Referenčna merila za inšpekcijske preglede

Vsaka država članica s plovili, za katera velja ta uredba, določi posebna referenčna merila za inšpekcijske preglede. Takšna merila se redno pregledujejo, potem ko se opravi analiza doseženih rezultatov. Referenčna merila za inšpekcijske preglede se oblikujejo postopoma, dokler se ne določijo ciljna referenčna merila, opredeljena v Prilogi II.

Člen 22

Prepoved pretovarjanja

Na geografskih območjih iz člena 3 je prepovedano pretovarjanje trsk na morju.

Člen 23

Akcijski programi za nacionalni nadzor

1.   Države članice s plovili, za katera velja ta uredba, opredelijo akcijski program za nacionalni nadzor v skladu s Prilogo III.

2.   Države članice s plovili, za katera velja ta uredba, vsako leto pred 31. januarjem na svoji uradni spletni strani Komisiji in drugim državam članicam, ki jih zadeva ta uredba, dajo na voljo akcijske programe za nacionalni nadzor, skupaj s časovnim načrtom za njihovo izvedbo.

3.   Komisija najmanj enkrat na leto skliče sestanek Odbora za ribištvo in ribogojstvo, da oceni skladnost z akcijskimi programi za nacionalni nadzor nad staleži trsk, za katere velja ta uredba, in ovrednoti njihove rezultate.

Člen 24

Predhodno obvestilo

1.   Kapitan ribiškega plovila Skupnosti ali njegov/njen predstavnik pred kakršnim koli vstopom plovila, ki ima na krovu več kot eno tono trsk, v pristanišče ali kakršnim koli mestom iztovarjanja v državi članici, vsaj štiri ure pred takšnim vstopom obvesti pristojne organe te države članice o:

(a)	imenu pristanišča ali mestu iztovarjanja;

(b)	predvidenem času prihoda v to pristanišče ali na mesto iztovarjanja;

(c)	količinah v kg žive mase za vse vrste, od katerih se na krovu hrani več kot 50 kg.

2.   Pristojni organi države članice, kjer nameravajo iztovoriti več kot eno tono trsk, lahko zahtevajo, da se iztovarjanje ulova, ki je na krovu, ne začne, dokler ga ti organi ne odobrijo.

3.   Kapitan ribiškega plovila Skupnosti ali njegov/njen predstavnik, ki bi rad pretovoril ali iztovoril na morju kakršno koli količino, ki je na krovu, ali ki bi rad pristal v pristanišču ali mestu iztovarjanja v tretji državi, sporoči vsaj 24 ur pred pretovarjanjem ali iztovarjanjem na morju ali pristankom v tretji državi pristojnim organom države članice zastave podatke iz odstavka 1.

Člen 25

Določena pristanišča

1.   Kadar nameravajo z ribiškega plovila Skupnosti iztovoriti več kot dve toni trsk v Skupnosti, kapitan plovila zagotovi, da se takšno iztovarjanje opravi samo v določenih pristaniščih.

2.   Vsaka država članica določi pristanišča, kjer se opravlja iztovarjanje več kot dveh ton trsk.

3.   Vsaka država članica na javnem spletnem mestu omogoči dostop do seznama določenih pristanišč ter postopkov pregledovanja in nadzora za ta pristanišča, vključno s pogoji za beleženje in poročanje o količinah trsk ob vsakem iztovarjanju.

Komisija posreduje te podatke vsem državam članicam.

Člen 26

Dovoljena meja odstopanja pri oceni količin, zabeleženih v ladijskem dnevniku

Z odstopanjem od člena 5(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2807/83 z dne 22. septembra 1983 o podrobnih pravilih za evidentiranje podatkov o ulovu rib držav članic (10) znaša dovoljena meja odstopanja pri oceni količin v kilogramih trsk na krovu 8 % od tiste količine, ki je zabeležena v ladijskem dnevniku.

Člen 27

Ločeno shranjevanje trsk

Ribiškim plovilom Skupnosti je prepovedano hraniti na krovu kakršno koli količino trsk, pomešanih z drugimi vrstami morskih organizmov, v kakršnem koli zabojniku. Zabojniki s trskami so zloženi v podpalubju, tako da so ločeni od drugih zabojnikov.

Člen 28

Prevoz trsk

1.   Pristojni organi države članice lahko zahtevajo, da se kakršna koli količina trsk, ulovljenih v katerem koli od geografskih območij, določenih v členu 3, ki se prvič iztovorijo v tej državi članici, stehta v prisotnosti nadzornikov, preden jih iz pristanišča prvega iztovarjanja prepeljejo drugam. V primeru trsk, ki se prvič iztovorijo v določenem pristanišču v skladu s členom 24, se v prisotnosti nadzornikov, ki jih pooblastijo države članice, stehtajo reprezentativni vzorci, ki predstavljajo vsaj 20 % iztovorjenih količin, preden so prvič na voljo za prodajo in prodani. V ta namen pošljejo države članice Komisiji v roku enega meseca od dne začetka veljavnosti te uredbe podatke o režimu vzorčenja, ki se bo uporabljal.

2.   Z odstopanjem od pogojev iz člena 13 Uredbe (EGS) št. 2847/93 spremlja vse količine trsk, ki so večje od 50 kg in se prepeljejo na kraj, ki ni kraj prvega iztovarjanja ali uvoza, kopija ene od izjav, predvidenih v členu 8(1) navedene uredbe, ki se nanaša na prepeljane količine trsk. Izjema, predvidena v členu 13(4)(b) navedene uredbe, se ne uporablja.

Člen 29

Poseben program nadzora

Z odstopanjem od člena 34c(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93 lahko posebni programi nadzora za zadevne staleže trsk trajajo več kot dve leti od začetka njihove veljavnosti.

POGLAVJE V

SPREJEMANJE ODLOČITEV IN KONČNE DOLOČBE

Člen 30

Postopek odločanja

Kadar je s to uredbo predvideno, da mora Svet sprejeti odločitev, ta odloča s kvalificirano večino na podlagi predloga Komisije.

Člen 31

Spremembe Priloge I

Komisija lahko na podlagi mnenja STECF spremeni Prilogo I k tej uredbi v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002 in na podlagi naslednjih načel:

(a)	skupine napora se določijo čim bolj homogeno, pri čemer se upoštevajo ujeti biološki staleži, velikost ujetih rib, kot ciljni ulov ali prilov, in vplivi ribolovnih dejavnosti, povezanih s skupinami napora, na okolje;

(b)	število in velikost skupin napora morata biti stroškovno učinkovita v smislu bremena upravljanja, povezanega s potrebami po ohranjanju.

Člen 32

Podrobna pravila

Podrobna pravila za uporabo členov 11(3), 14, 17 in 18 te uredbe se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

Člen 33

Pomoč iz Evropskega sklada za ribištvo

1.   Za namene člena 21(a)(i) Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 velja večletni načrt za načrt obnovitve v smislu člena 5 Uredbe (ES) št. 2371/2002 za vse štiri staleže trsk iz člena 1 in za tista leta, ko je stalež pod ustrezno previdnostno ravnijo drstitvene biomase iz člena 6.

2.   Za namene člena 21(a)(iv) Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 velja dolgoročni načrt za načrt upravljanja v smislu člena 6 Uredbe (ES) št. 2371/2002 za vse štiri staleže trsk iz člena 1 in za leta, ki niso leta iz odstavka 1.

Člen 34

Pregled

Komisija na podlagi mnenja STECF in po posvetovanju z ustreznim regionalnim svetovalnim svetom najpozneje tretje leto uporabe te uredbe in zatem vsako tretje zaporedno leto uporabe te uredbe oceni vpliv upravljalnih ukrepov na zadevne staleže trsk in ribolov teh staležev ter po potrebi predlaga ustrezne ukrepe za spremembo te uredbe.

Člen 35

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 423/2004 se razveljavi.

Člen 36

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009.

---

(1)  Mnenje z dne 21. oktobra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 70, 9.3.2004, str. 8.

(3)  UL L 226, 29.8.1980, str. 48.

(4)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(5)  UL L 261, 20.10.1993, str. 1.

(6)  UL L 223, 15.8.2006, str. 1.

(7)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(8)  UL L 60, 5.2.2008, str. 1.

(9)  UL L 171, 6.7.1994, str. 7.

(10)  UL L 276, 10.10.1983, str. 1.

---

---

---

---

---

24.12.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/34

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1343/2008

z dne 23. decembra 2008

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 24. decembra 2008.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

---

---

24.12.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/36

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1344/2008

z dne 23. decembra 2008

o objavi nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila iz Uredbe (EGS) št. 3846/87 za leto 2009

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EGS) št. 3846/87 z dne 17. decembra 1987 o vzpostavitvi nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila (2) in zlasti četrtega odstavka člena 3 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Treba je objaviti celotno nomenklaturo za nadomestila v veljavi 1. januarja 2009, kakor izhaja iz uredbenih določb za izvozne dogovore za kmetijske proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EGS) št. 3846/87 se spremeni:

1.	Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

2.	Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2009.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 366, 24.12.1987, str. 1.

---

---

---