ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 346

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 51
23. december 2008


Vsebina

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

Stran

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Komisija

 

 

2008/948/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 23. julija 2008 o ukrepih Nemčije v korist družbe DHL in letališča Leipzig Halle C 48/06 (prej N 227/06) (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3512)  ( 1 )

1

 

 

2008/949/ES

 

*

Sklep Komisije z dne 6. novembra 2008 o sprejetju večletnega programa Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko

37

 

 

SMERNICE

 

 

Evropska centralna banka

 

 

2008/950/ES

 

*

Smernica Evropske centralne banke z dne 11. septembra 2008 o zbiranju podatkov v zvezi z eurom in delovanju gotovinskega informacijskega sistema Currency Information System 2 (ECB/2008/8)

89

 

 

 

*

Opomba bralcu(glej notranjo stran zadnje strani ovitka)

s3

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Komisija

23.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/1


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 23. julija 2008

o ukrepih Nemčije v korist družbe DHL in letališča Leipzig Halle

C 48/06 (prej N 227/06)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3512)

(Besedilo v nemškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/948/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim strankam, naj predložijo pripombe v skladu z navedenimi določbami (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Nemški organi so 5. aprila 2006 priglasili ureditve v zvezi z ustanovitvijo evropskega vozlišča skupine DHL na letališču Leipzig-Halle (LEJ). Komisija je 27. aprila 2006 zahtevala dodatne informacije, ki jih je Nemčija predložila 24. julija 2006. Sestanki med službami Komisije, letališčem, družbo DHL in nemškimi organi so potekala 26. julija in 21. avgusta 2006.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 23. novembra 2006 Nemčijo obvestila o svoji odločitvi za sprožitev postopka iz člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi s priglašenimi ukrepi. 12. decembra je Nemčija zaprosila za podaljšanje roka za odgovor, kar je Komisija odobrila. Nemčija je svoje pripombe poslala 23. februarja 2007.

(3)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe o zadevnih ukrepih v enem mesecu od dneva objave.

(4)

Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strani o tej zadevi. Pripombe je poslala Nemčiji z dopisom z dne 16. maja 2007. Nemčija je imela možnost, da nanje odgovori v enem mesecu. Komisija je prejela pripombe Nemčije v dopisu z dne 13. junija 2007.

(5)

Na zahtevo nemških organov sta bila 18. junija in 25. septembra 2007 organizirana sestanka. Po sestankih so bile Komisiji poslane zahtevane dodatne informacije, in sicer 19. oktobra in 18. decembra 2007.

(6)

Nemčija je Komisiji poslala dodatne informacije z dopisi z dni 7. decembra 2007, 17. marca 2008 in 9. aprila 2008.

2.   NATANČEN OPIS DEJSTEV

2.1.   Stranki

2.1.1.   Letališče Leipzig/Halle GmbH

(7)

Letališče Leipzig/Halle GmbH (v nadaljnjem besedilu: letališče Leipzig) je podružnica družbe Mitteldeutsche Flughafen AG (v nadaljnjem besedilu: MFAG). MFAG ima v lasti 94-odstotni delež letališča Leipzig. Preostali deleži so v lasti dežele Saške, okrožij Delitzsch in Leipziger Land ter mesta Schkeuditz. Delničarji MFAG so: 73 % dežela Saška, 14 % dežela Saška-Anhalt, 6 % mesto Dresden, 5 % mesto Halle in 2 % mesto Leipzig. Zasebnih delničarjev ni.

2.1.2.   DHL

(8)

Družba DHL (v lasti družbe Deutsche Post AG) je eden od največjih izvajalcev storitev hitre pošte s prometom 18,2 milijardi EUR po vsem svetu v letu 2005. Njegovo evropsko vozlišče za zračni tovorni promet je bilo do marca 2008 na letališču v Bruslju (BRU). Po težavah z dovoljenji za nočne lete se je družba DHL pogajala z več letališči, da bi našla novo lokacijo za svoje evropsko vozlišče. V ožji izbor so bila izbrana letališča v Leipzigu, Bruslju in Vatryju (XCR) (Francija). Končno se je družba DHL odločila, da do leta 2008 svoje evropsko vozlišče za zračni tovorni promet preseli v Leipzig.

(9)

Pri tem je treba omeniti, da je bila naložba družbe DHL predmet prejšnje odločbe o državni pomoči (N 608/2003). 20. aprila 2004 je Komisija odobrila najvišjo intenzivnost regionalne pomoči, in sicer 28 % za naložbe družbe DHL na letališču na podlagi pravil večsektorskega okvira iz leta 1998 (3). Dežela Saška je družbi DHL odobrila 70,8 milijona EUR pomoči. Komisija je 2. julija 2007 sprejela delno pozitivno in delno negativno odločitev ter odobrila znesek v višini približno 1,58 milijona EUR za pomoč za usposabljanje, ki sta jo dežela Saška in dežela Saška-Anhalt odobrili družbi DHL za njene dejavnosti na letališču Leipzig (4).

2.2.   Ukrepi v preiskavi

(10)

Uvodna odločba je preiskala naslednje tri ukrepe:

(a)

kapitalski vložki v znesku približno 350 milijonov EUR za letališče Leipzig za financiranje gradnje nove južne vzletno-pristajalne steze;

(b)

okvirni sporazum med letališčem Leipzig, njegovo matično družbo MFAG in DHL, ki letališče zavezuje, da zgradi novo južno vzletno-pristajalo stezo ter spoštuje nadaljnja jamstva za celotno […] (5)-letno trajanje sporazuma, med drugim tudi stalno delovanje južne vzletno-pristajalne steze 24 ur na dan in 7 dni na teden (v nadaljnjem besedilu: delovanje 24/7);

(c)

patronatska izjava, ki jo je izdala dežela Saška v korist letališča Leipzig in družbe DHL, s katero jamči, da bo dežela Saška družbi DHL izplačala odškodnino za škodo v znesku do […] EUR, če družba DHL ne bo več mogla uporabljati tega letališča, kot je bilo načrtovano (npr. če bodo regulativni organi prepovedali nočne lete).

2.2.1.   Kapitalski vložki

(11)

V skladu z informacijami, ki jih ima na voljo Komisija, se bodo načrtovane naložbe, ki vključujejo novo južno vzletno-pristajalno stezo, financirale s kapitalskimi vložki in dolgoročnimi posojili delničarjev.

(12)

Ob začetku preiskovalnega postopka je Komisija izračunala, da bi se gradnja nove južne vzletno-pristajalne steze financirala s približno 350 milijoni EUR javnih kapitalskih vložkov.

2.2.2.   Okvirni sporazum

(13)

Nemčija vztraja pri trditvi, da ta dva ukrepa ne predstavljata državne pomoči družbi DHL, ker javni organi upoštevajo načelo tržnega vlagatelja. Okvirni sporazum določa pogoje, ki jih morata zagotoviti letališče Leipzig in družba MFAG za gradnjo in začetek delovanja novega vozlišča ter njegovo poznejše delovanje. Okvirni sporazum vključuje dodatne sporazume o pogojih delovanja, letaliških pristojbinah in o najemu zemljišč.

2.2.2.1.   Jamstvo za stalno delovanje letališča 24/7

(14)

Okvirni sporazum (ki je bil podpisan 21. septembra 2005) določa, da morata letališče Leipzig in družba MFAG izpolniti naslednje pogoje:

(a)

pred začetkom delovanja novega vozlišča 1. oktobra 2007 mora letališče Leipzig zaključiti gradnjo južne vzletno-pristajalne steze in zagotoviti stalno delovanje letališča 24/7. Če letališče Leipzig teh pogojev ne more izpolniti pred začetkom delovanja novega vozlišča, sta letališče Leipzig in družba MFAG dolžna izplačati odškodnino v znesku […] EUR (v skladu z oddelkom 5 okvirnega sporazuma);

(b)

po začetku delovanja novega vozlišča mora letališče Leipzig še naprej zagotavljati stalno delovanje letališča 24/7 in zagotavljati zadostno zmogljivost za zagotovitev dejavnosti družbe DHL, dogovorjene v pogojih delovanja za naslednjih […] let. Če letališče Leipzig po začetku delovanja novega vozlišča ne more izpolnjevati pogojev, sta letališče Leipzig in družba MFAG dolžna izplačati odškodnino za vso škodo in izgube, ki jih ima družba DHL. Če so dejavnosti družbe DHL bistveno omejene, bo upravičena tudi do prekinitve pogodbe in prejema odškodnine za vse posredne in neposredne stroške selitve na drugo letališče (v skladu z oddelkoma 8 in 9 okvirnega sporazuma). Letališče Leipzig in družba MFAG imata zato neomejeno obveznost, da družbi DHL izplačata odškodnino za vso nastalo škodo in izgube – ne glede na to, ali so te posledica okoliščin, na katere lahko letališče Leipzig vpliva ali ne. Nemčija ocenjuje, da bi moralo letališče Leipzig v primeru, če regulativni organi prepovedo nočne lete in bi se morala družba DHL preseliti na drugo letališče, plačati družbi DHL odškodnino v znesku do […] EUR.

2.2.2.2.   Ureditev letaliških pristojbin

(15)

Letališke pristojbine bodo glavni vir prihodka za financiranje nove južne vzletno-pristajalne steze. Po ocenah bo družba DHL leta 2008, ki je prvo leto, ko bo novo vozlišče v celoti delovalo, plačala približno […] EUR letaliških pristojbin. Letališke pristojbine ureja ločena pogodba, ki je priložena okvirnemu sporazumu.

(16)

Vsi letalski prevozniki – DHL in vsi drugi prevozniki – bodo upravičeni do enakih pristojbin za pristajanje. Znesek pristajalne pristojbine se bo znižal s povečevanjem skupnega obsega prometa na letališču Leipzig. Zato bo letalski prevoznik, ki opravi le majhno število letov, plačeval isto pristojbino za pristajanje kot družba DHL, ki bo verjetno največji uporabnik letališča.

2.2.2.3.   Najemne pogodbe

(17)

Letališče je sklenilo dve najemni pogodbi z Deutsche Post Immobilien GmbH (v nadaljnjem besedilu: DPI) in pogodbo o zakupu stavb z Deutsche Post Grundstücksvermietungsgesellschaft beta mbH & Co Objekt Leipzig KG (v nadaljnjem besedilu: DPBS) za nekatere gradnje na letališču. Ti podjetji sta del skupine Deutsche Post World Net. Družbi DHL oddajata nepremičnine na podlagi ločenih pogodb.

(18)

Letališče Leipzig bo zgradilo letališko ploščad, ki jo bo uporabljala izključno družba DHL. Stroški gradnje so ocenjeni na približno […] EUR. Letališče Leipzig bo oddajalo letališko ploščad družbi DPI po naslednjih pogojih:

(a)

družba DPI plačuje obresti za financiranje stroškov za zemljišče in gradnjo ter letno amortizacijo v višini […] % stroškov gradnje;

(b)

letališče Leipzig mora najeti posojilo za financiranje gradnje letališke ploščadi. Zato mora letališče Leipzig zbirati ponudbe treh različnih bank, vključno s Postbank (ki je prav tako članica skupine Deutsche Post World Net), ter izbrati najboljšo ponudbo;

(c)

pogodba se sklene za obdobje […] let. DPI lahko prekine pogodbo po […] letih brez kakršnega koli razloga ali če družba DHL odpove okvirni sporazum. Če se pogodba prekine v prvih […] letih, je DPI obvezana, da plača najemnino za […] let; od tega zneska se odšteje že plačana najemnina.

(19)

Druga najemna pogodba zadeva dodatne površine za zemeljsko oskrbo, ki jih letališče Leipzig daje v najem DPI po enakih pogojih, kot jih določa navedena najemna pogodba. Stroški gradnje so ocenjeni na približno […] EUR.

(20)

Pogodba o zakupu stavb zadeva zemljiško parcelo, na kateri družba DHL gradi svoje stavbe. Letališče Leipzig družbi DPI dalo zakupno pravico po naslednjih pogojih:

(a)

Družba DPI plačuje najemnino v znesku […] EUR za […] m2, tj. približno […] EUR na m2.

(b)

Ta najemnina je določena do […] ter se nato prilagodi za […] % spremembe splošnega indeksa cen.

(21)

Pogodba o zakupu letališke ploščadi in pogodba o zakupu stavb vključujeta določbe, ki družbi DHL dovoljujejo, da najame dodatne zemljiške parcele do […]. Te možnosti so odobrene od […] do […]. Potem mora družba DHL plačevati […] EUR na m2, da obdrži to možnost. Ta opcijska cena se bo povečevala do […].

(22)

Obe pogodbi vključujeta določbo, da te zemljiške parcele – neodvisno od tega, ali družba DHL to možnost uporablja ali ne – ne bodo dane v najem konkurentom družbe DHL. Izrecno so omenjena naslednja podjetja: […] in […].

2.2.3.   Patronatska izjava

(23)

Patronatska izjava zagotavlja finančno sposobnost letališča Leipzig v času veljavnosti okvirnega sporazuma ter zavezuje deželo Saško, da bo izplačala odškodnino do zneska […] EUR, če družba DHL ne bo več mogla uporabljati letališča, kot je bilo načrtovano. V nasprotju z okvirnim sporazumom, po katerem letališče Leipzig in družba MFAG družbi DHL dajeta neomejeno jamstvo, lahko družba DHL na podlagi patronatske izjave dežele Saške zahteva le odškodnino do zneska […] EUR. Vsak odškodninski zahtevek nad […] EUR se lahko naslovi le na letališče Leipzig in družbo MFAG. Dokler Komisija ne odobri patronatske izjave, ta še ne velja.

2.3.   Začetna ocena Komisije

2.3.1.   Obstoj državne pomoči

2.3.1.1.   Kapitalski vložki

(24)

V zvezi s stroški gradnje nove južne vzletno-pristajalne steze je Komisija sprva izrazila mnenje, da bi letališče Leipzig iz naložb v novo južno pristajalno stezo pridobilo dovolj prihodkov, da bi lahko pokrilo (vsaj) dodatne stroške in ustrezen prispevek k stalnim stroškom obstoječih infrastrukturnih zmogljivosti. Vendar je na podlagi poslovnega načrta, ki so ga predložili nemški organi, Komisija sprejela predhodno ugotovitev, da pričakovano povečanje prihodkov iz delovanja nove južne vzletno-pristajalne steze ne bo krilo dodatnih stroškov in zato naložba v to stezo pomeni državno pomoč.

2.3.1.2.   Okvirni sporazum

(25)

Uvodna odločba določa, da bi bila družba DHL upravičena do državne pomoči, če bi letališče Leipzig ponudilo ugodnejše pogodbene pogoje, kot bi jih ponudile zasebne družbe. Zasebni upravljavec letališča bi pričakoval zadosten prihodek iz naložb v novo južno vzletno-pristajalno stezo, da bi lahko pokril (vsaj) dodatne stroške ter ustrezno prispeval k stalnim stroškom obstoječih infrastrukturnih zmogljivosti ter ponudil ustrezno nadomestilo za vloženi kapital ob upoštevanju tveganj, ki jih prevzame na podlagi okvirnega sporazuma.

(26)

Uvodna odločba ugotavlja, da pričakovano povišanje prihodkov zaradi delovanja nove južne vzletno-pristajalne steze ne bi pokrilo niti dodatnih stroškov ter bi v letu 2006 povzročilo izgubo denarnega toka v znesku približno […] EUR (glej odstavek 70 uvodne odločbe). Zaradi tega letališče Leipzig tveganj, ki jih prevzame na podlagi okvirnega sporazuma, ne bi več moglo financirati iz lastnih prihodkov.

(27)

Uvodna odločba je zato sprožila resne dvome, ali bi se zasebno podjetje

(a)

strinjalo glede letaliških pristojbin in najemnih pogodb, s katerimi ne bi moglo kriti niti dodatnih stroškov južne vzletno-pristajalne steze;

(b)

prevzelo obveznosti iz okvirnega sporazuma, ki še dodatno zmanjšajo pričakovano donosnost letaliških dejavnosti;

(c)

sklenilo najemne pogodbe, ki ne ustrezajo lokalnim tržnim pogojem in omejujejo poslovne priložnosti.

2.3.1.3.   Patronatska izjava

(28)

V zvezi s patronatsko izjavo uvodna odločba Komisije ugotavlja, da pogoji iz Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (6) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o poroštvih), ki določa okoliščine, v katerih poroštvo ne predstavlja državne pomoči, niso izpolnjeni. Med drugim se zahteva, da bi bilo poroštvo načeloma na finančnih trgih na voljo po tržnih pogojih brez kakršnih koli posegov države ter da se za poroštvo plača tržna premija. Novo obvestilo o poroštvu (7), ki je začelo veljati 20. junija 2008 upošteva isto načelo in ponavlja to zahtevo.

(29)

V tem primeru ni izpolnjen noben pogoj: po navedbah Nemčije si je letališče Leipzig neuspešno prizadevalo, da bi prek zasebnih finančnih institucij krilo tveganja, ki so bila nazadnje prevzeta s patronatsko izjavo. (8) Poleg tega niti družbi DHL niti letališču ni treba plačati tržne ali druge premije za tveganje, ki ga je prevzela dežela Saška.

2.3.2.   Združljivost pomoči s skupnim trgom

2.3.2.1.   Združljivost kapitalskih vložkov s skupnim trgom

(30)

V zvezi z naložbo dežele Saške v gradnjo nove vzletno-pristajalne steze s kapitalskimi vložki, namenjenimi letališču Leipzig, je Komisija prvotno ugotovila, da ta sredstva predstavljajo državno pomoč. Združljivost tovrstne pomoči je treba oceniti na podlagi člena 87(3) Pogodbe ES in prakse Komisije, kot je določena v „Smernicah Skupnosti o financiranju letališč in zagonski državni pomoči letalskim družbam z odhodi z regionalnih letališč“ (9) (v nadaljnjem besedilu: Smernice iz leta 2005).

2.3.2.2.   Združljivost pomoči družbi DHL s skupnim trgom

(31)

Komisija je opozorila, da je bila v preteklosti že izdana odločba o državni pomoči za naložbo družbe DHL v njeno novo evropsko vozlišče na letališču Leipzig (N 608/03). Komisija je za to odločbo odobrila najvišjo intenzivnost regionalne pomoči, in sicer 28 % za naložbe družbe DHL na letališču na podlagi pravil večsektorskega okvira za velike naložbene projekte iz leta 1998, na podlagi česar je dežela Saška družbi DHL dodelila pomoč v višini 70,8 milijona EUR.

(32)

Ker je Komisija že odobrila najvišjo intenzivnost regionalne pomoči v višini 28 % za naložbe družbe DHL, se vsaka druga pomoč – ki se lahko odobri družbi DHL na podlagi patronatske izjave ali okvirnega sporazuma – ne more obravnavati kot združljiva s skupnim trgom.

3.   STALIŠČE NEMČIJE

3.1.   Pomoč za letališče v zvezi z infrastrukturnim razvojem

3.1.1.   Ozadje razvoja letališča Leipzig

(33)

Nemški organi so pojasnili, da je bilo letališče Leipzig prvotno zgrajeno kot vojaško oporišče z eno vzletno-pristajalno stezo na mestu današnje severne steze. Leta 1960 je bila dodana druga (južna) vzletno-pristajalna steza, ki je s severno stezo tvorila obliko črke V. Sistem v obliki črke V je bil določen na podlagi strukture vojaškega zračnega prostora NDR. Vendar ta zasnova ni upoštevala okoljskih ali vremenskih vprašanj: ni zagotavljala ugodnih pogojev za vzletanje in pristajanje, poleg tega so bile zračne poti speljane neposredno nad gosto poseljenimi območji severnega Leipziga in južnega Halleja.

(34)

Okoli leta 1980 so se začele pojavljati prve poškodbe na južni vzletno-pristajalni stezi, ki so ovirale delovanje letališča. Za odpravo teh pomanjkljivosti so na stezo nanesli dodatno plast betona. V začetku devetdesetih let je postalo jasno, da ta sanacija ni zadoščala – razpoke v novi vrhnji plasti so povzročile precejšnje krušenje robnikov in večje vzdolžne deformacije na obeh koncih vzletno-pristajalne steze. Posledično upogibanje vzletno-pristajalne steze je pomenilo veliko varnostno tveganje in je zahtevalo nesorazmerno visoko stopnjo vzdrževanja.

(35)

Po združitvi Nemčije je bil pripravljen glavni načrt za razvoj letališča Leipzig kot civilnega letališča, katerega osnova naj bi bila izgradnja sistema dveh vzletno-pristajalnih stez. Leta 1994 je bil oblikovan svetovalni odbor, v katerem so bili zastopani zvezno ministrstvo za promet, dežela Saška in dežela Saška-Anhalt, da bi nadzoroval gradnjo letališke infrastrukture. Odbor se je v glavnem ukvarjal z vprašanjem, ali naj se obstoječa južna vzletno-pristajalna steza obnovi pred gradnjo nove severne vzletno-pristajalne steze.

(36)

Odločitev za razvoj sistema dveh vzporednih vzletno-pristajalnih stez je bila sprejeta leta 1997. Prvi korak v razvoju tega sistema je bila obnova severne vzletno-pristajalne steze, ki se je začela takoj. Na tej stopnji so bili sprejeti ukrepi, ki letališču omogočajo obratovanje z dvema vzletno-pristajalnima stezama, na primer prilagoditev voznih stez in izravnava severne vzletno-pristajalne steze. Natančni načrti za obnovo južne vzletno-pristajalne steze so bili pripravljeni leta 2002 kot zadnji korak v dolgoročnem programu širjenja letališča. Ta naj bi vključeval obnovo in obrat (za 20 stopinj) obstoječe južne vzletno-pristajalne steze.

(37)

Končna odločitev o specifikacijah za obnovljeno južno vzletno-pristajalno stezo je bila sprejeta 4. novembra 2004 po dolgem, uradnem in zapletenem postopku načrtovanja. V tem času so se že izvajali pripravljalni gradbeni ukrepi, na primer predhodne arheološke analize tal, premik tras in nakup dodatnih zemljišč.

(38)

Širitev letališča je tudi v skladu z razvojnim načrtom dežele Saške iz decembra 2003, ki optimizacijo sistema vzletno-pristajalnih stez navaja kot izrecen cilj, pri čemer poudarja predvsem prilagoditev dolžine in lege južne vzletno-pristajalne steze ter ustrezne zmogljivosti za pretovarjanje.

(39)

Nemčija navaja, da je do sprejetja teh odločitev postajalo vse bolj jasno, da so priznana podjetja v sektorju zračnega tovornega prometa civilno letališče Leipzig/Halle obravnavala kot privlačno lokacijo ter da bi se južna vzletno-pristajalna steza gradila tudi, če družba DHL svojega evropskega vozlišča ne bi preselila v Leipzig. Prav tako naj bi bilo dejstvo, da je bil okvirni sporazum med družbo DHL in letališčem Leipzig sklenjen šele 21. septembra 2005, dodaten dokaz, da je bila odločitev za obnovo južne vzletno-pristajalne steze sprejeta neodvisno od načrtov družbe DHL.

3.1.2.   Obstoj pomoči

(40)

Nemčija oporeka ugotovitvi Komisije, da pravila o državni pomoči veljajo za delovanje in gradnjo infrastrukture regionalnih letališč. Meni, da vlaganje v infrastrukturo ni gospodarska dejavnost, ampak ukrep regionalne in gospodarske politike. V tem okviru naj letališča ne bi bila „podjetja“ v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Nemčija trdi, da je to posebej pomembno za regionalna letališča, ki bi se morala boriti za pridobitev ustreznega števila potnikov, ki bi jim omogočalo donosno poslovanje.

(41)

Nemčija oporeka tudi razlagi Komisije o sodbi v zadevi Aéroports de Paris  (10), in sicer iz treh razlogov. Prvič, Nemčija trdi, da utemeljitev sodišča ni takšna, da bi bilo treba člen 87 Pogodbe ES razlagati v smislu člena 82 Pogodbe ES. Drugič, Nemčija trdi, da se sodba Aéroports de Paris nanaša na delovanje letališča in ne – kot v primeru letališča Leipzig/Halle – na gradnjo javno dostopne infrastrukture. In tretjič, Nemčija meni, da je v primeru Aéroports de Paris šlo za veliko mednarodno letališče, katerega gospodarski položaj se bistveno razlikuje od položaja regionalnih letališč. Splošno je znano, da v zvezi s financiranjem infrastrukture regionalnih letališč zasebno financiranje ni izvedljiva nadomestna možnost javnemu financiranju.

(42)

Nemčija trdi, da bi bilo treba o gradnji južne vzletno-pristajalne steze presojati na podlagi veljavnih smernic Komisije o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe ES in člena 61 Sporazuma EGP glede državne pomoči v letalskem sektorju (11) (v nadaljnjem besedilu: Smernice iz leta 1994), ki določajo, da „Gradnja ali širitev infrastrukturnih projektov (kot so letališča …) predstavlja splošen ukrep gospodarske politike, ki ga Komisija ne more nadzorovati na podlagi pravil Pogodbe o državni pomoči.“, in ne na podlagi Smernic iz leta 2005, ki za upravljavce letališč določajo pravila o državni pomoči. Nemčija trdi, da uporaba slednjega sklopa smernic v tem primeru krši načelo neretroaktivnosti ter da odstavek 85 Smernic iz leta 2005 potrjuje, da jih je mogoče uporabiti šele od dne njihove objave v Uradnem listu (9. december 2005). Ker je bila odločitev o financiranju infrastrukture sprejeta pred tem datumom, je Nemčija mnenja, da je treba uporabiti stare smernice.

(43)

Razen tega bi negativna odločitev Komisije pomenila kršitev načela zaupanja v pravo. Preudaren upravljavec letališča ne bi predvidel, da se bodo državna sredstva za financiranje infrastrukture regionalnih letališč ocenjevala po pravilih za državno pomoč. Ta ocena je bila prvič opravljena v odločbah Komisije iz leta 2005, ki sta obravnavali nemška regionalna letališča in letališče Antwerp  (12); ki sta bili sprejeti po odločitvi za obnovo južne vzletno-pristajalne steze na letališču Leipzig/Halle.

(44)

Nemčija nadalje trdi, da je Komisija v odločbi o letališču Flughafen Berlin Schönefeld  (13) (C 27/07) priznala, da se odločba o Aéroports de Paris nanaša le na upravljanje velikega mednarodnega letališča. Komisija je v odločbi o letališču Flughafen Berlin Schönefeld izrecno navedla, da je ta pristop v Smernicah iz leta 2005 razširjen na vse vrste letališč. Zato širitev področja uporabe zakona o državni pomoči ne temelji na sodni praksi, ampak na politični odločitvi Komisije iz leta 2005, ki je zato ni mogoče uveljavljati retroaktivno.

(45)

Končno, Nemčija trdi, da ni nobenega prejemnika državne pomoči, kadar država prenese odgovornost za upravljanje infrastrukture na drug organ, ki je ustanovljen samo za upravljanje infrastrukture.

(46)

V primeru, da Komisija ne bi sprejela te utemeljitve, Nemčija opozarja, da je po Smernicah iz leta 2005 financiranje dejavnosti, ki navadno spadajo med pristojnosti države, ne spada v področje uporabe pravil o državni pomoči. To velja za področja varnosti, nadzora zračnega prometa, policije, carine, zračne navigacije itd. (glej odstavek 3.1.4 spodaj).

(47)

Nemčija poudarja, da je v skladu z novo politiko državne pomoči Komisije, upravljavec letališča lahko podjetje v smislu člena 87(1) Pogodbe ES in je zato lahko tudi prejemnik pomoči. Vendar se ta upravljavec hkrati obravnava kot „lastnik infrastrukture“, ki družbi DHL dodeli pomoč na podlagi okvirnega sporazuma. Meni, da sta ti dve vlogi nezdružljivi.

3.1.3.   Uporaba načela tržnega vlagatelja

(48)

Nemčija vztraja, da ta primer pokriva izjema v smernicah iz leta 1994, zaradi česar analiza dejstev na podlagi načela tržnega vlagatelja ni potrebna. Za primer, da bi Komisija prišla do nasprotnega sklepa, je Nemčija izvedla naslednjo analizo načela tržnega vlagatelja za tri scenarije:

1.

ohranitev obstoječega stanja;

2.

širitev ob domnevi, da družba DHL sedeža svojih dejavnosti ne bo prenesla na letališče Leipzig in

3.

širitev ob domnevi, da bo družba DHL sedež svojih dejavnosti prenesla na letališče Leipzig.

(49)

V zvezi s tem Nemčija trdi, da bi bilo treba pri tem preskusu upoštevati razmere na dan 9. decembra 2005, ko so začele veljati smernice iz leta 2005, ne pa dejanske odločitve nadzornega odbora z dne 4. novembra 2004. S preskusom bi bilo torej treba preveriti, ali bi zasebni vlagatelj glede na dejstva, ki so bila znana 9. decembra 2005, nadaljeval z gradnjo druge vzletno-pristajalne steze ali pa bi ohranil obstoječe stanje.

(50)

Izračuni Nemčije, kot so prikazani v uvodnih izjavah 55 in 56 spodaj, temeljijo na izračunih Komisije z začetka postopka in znižani vrednosti podjetja ob koncu njegovega življenjskega obdobja (2042). Naložbe pred ali po 9. decembru 2005 so ločene.

(51)

Obstoječe stanje: dve vzletno-pristajalni stezi obratujeta soodvisno, kar omejuje delovanje letališča: na primer, na južni vzletno-pristajalni stezi velja omejitev teže 30 ton, maksimalen urni promet je omejen na 38–42 vzletov in pristankov (letno je teh približno 30 000) in na voljo je le 60 parkirnih prostorov za zrakoplove.

(52)

Širitev ob domnevi, da družba DHL sedeža svojih dejavnosti ne bo prenesla na letališče Leipzig: Nemčija trdi, da je letališče, tudi če se družba DHL ne bi odločila, da Leipzig izbere za sedež svojih dejavnosti, potrebovalo več zmogljivosti, da bi omogočilo večji obseg tovornega prometa in nočnih letov zaradi pričakovane uvedbe omejitev za nočne lete na letališču Frankfurt/Main. V letu 2012 naj bi se po pričakovanjih približno 300 000 ton tovora za zračni prevoz premestilo iz letališča Frankfurt/Main, kar je ena četrtina celotnega obsega tovora za zračni prevoz in ne vključuje prevoza tovora na potniških letih (na katerega ne bi vplivale omejitve nočnih letov). V obdobju 2013–2018 se pričakuje nadaljnja premestitev 100 000 ton tovora za zračni prevoz letno, ker bodo tudi druga letališča dosegla omejitve zmogljivosti. Od leta 2019 naprej nemški organi predvidevajo 3-odstotno letno stopnjo rasti. Trdijo, da je to konzervativna ocena, ki temelji na poročilu ProTransAG (14), ki napoveduje 8 do 10-odstotne letne stopnje rasti na trgu storitev hitre dostave.

(53)

Širitev ob domnevi, da bo družba DHL prenesla sedež svojih dejavnosti na letališče Leipzig: pri scenariju s širitvijo z družbo DHL se upoštevajo predvsem učinki selitve ponudnika storitev hitre dostave na letališče Leipzig/Halle od leta 2008 naprej. Napoved „širitev z družbo DHL“ je po navedbah konzervativna, realen vmesni scenarij bi dosegel precej boljše rezultate. Zato se scenariji širjenja razlikujejo zlasti na zgodnji stopnji. Zaradi premestitve družbe DHL na letališče se je razvoj prodaje precej povečal.

(54)

Razvoj nove južne vzletno-pristajalne steze temelji na enakih izdatkih za osnovna sredstva pri vseh scenarijih, neodvisno od preselitve družbe DHL in s tem povezanega zgodnejšega povečanja prometa. Le naložbe v razširitev letaliških ploščadih za tovorni promet v scenariju „širitev brez družbe DHL“ glede na potrebe po zmogljivostih niso upoštevane do leta 2012.

(55)

Za primerjavo plačilnih tokov, ki se izvajajo ob različnem času, so nemški organi pri svojih izračunih uporabili diskontni faktor 6,5 % (nominalna diskontna stopnja je znašala 7 % in je bila prilagojena inflaciji). Ta diskontni faktor je bil določen s pomočjo modela ocenjevanja dolgoročnih sredstev (Capital Asset Pricing Model, v nadaljnjem besedilu: CAPM) in temelji na naslednjih predpostavkah:

(a)

obrestna mera nemških državnih obveznic je ob koncu leta 2005 znašala 3,75 %;

(b)

premija tržnega tveganja (na podlagi tveganja nestanovitnosti ali razlik pri dohodku portfelja, ki odraža celoten trg) približno 5 % na podlagi strokovnega vira (15);

(c)

„Beta“„β“, ki predstavlja odnos med tržnim tveganjem in tveganjem, ki je povezano s posamezno naložbo. Nemški organi so beta faktor za regionalna letališča določili na podlagi objavljenega poročila PriceWaterhouseCoopers in znaša 0,65;

(d)

upoštevana stopnja inflacije je znašala približno 0,5 % (16).

Tabela 1

Primerjava scenarijev z obstoječim stanjem, širitvijo brez družbe DHL in širitvijo z družbo DHL

(v tisoč EUR)

 

(1)

(2)

(3)

(3–1)

(3–2)

Obstoječe stanje

Širitev brez družbe DHL

Širitev z družbo DHL

Razlika

Razlika

EBITDA 2006–2042

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Stroški naložbe 2006–2042

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Diskontna vrednost podjetja ob koncu njegove življenjske dobe

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Vsota

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

(56)

Razen tega nemški organi trdijo, da je potreben popravek pri scenariju z obstoječim stanjem, da se vključijo bonifikacije in stroški rušenja. Letališče je že prevzelo obveznosti v skupnem znesku 108,3 milijona EUR, ki bi jih bilo treba plačati, tudi če bi se ustavila vsa gradbena dela. Razen tega bi vrnitev k obstoječemu stanju zahtevala rušilna dela, za katera bi bilo po ocenah potrebnih 100 milijonov EUR.

Tabela 2

Primerjava scenarijev z obstoječim stanjem in širitvijo z družbo DHL, ki upošteva bonifikacije in stroške rušenja

(v tisoč EUR)

 

(1)

(2)

(2–1)

Obstoječe stanje

Širitev z družbo DHL

Razlika

EBITDA 2006–2042

[…]

[…]

[…]

Stroški naložbe 2006–2042

[…]

[…]

[…]

Diskontna vrednost podjetja ob koncu njegove življenjske dobe

[…]

[…]

[…]

Bonifikacija

[…]

[…]

[…]

Stroški rušenja

[…]

[…]

[…]

Vsota

[…]

[…]

[…]

(57)

Razen tega so nemški organi z dopisom z dne 9. aprila 2008 Komisijo obvestili, da predhodno opravljen izračun v okviru načela tržnega gospodarstva vključuje stroške naložb in poslovanja v zvezi z varnostnimi ukrepi, ki spadajo na področje javne politike in so zunaj nadzora državne pomoči. Zato se ti stroški ne bi smeli upoštevati v tem izračunu.

Tabela 3

Primerjava scenarijev z obstoječim stanjem, širitvijo brez družbe DHL in širitvijo z družbo DHL brez stroškov naložb in poslovanja za varnostne ukrepe

(v tisoč EUR)

 

(1)

(2)

(3)

Obstoječe stanje

Širitev brez družbe DHL

Širitev z družbo DHL

EBITDA 2006–2042

[…]

[…]

[…]

Stroški naložbe 2006–2042

[…]

[…]

[…]

Diskontna vrednost podjetja ob koncu njegove življenjske dobe

[…]

[…]

[…]

Vsota

[…]

[…]

[…]

3.1.4.   Negospodarske dejavnosti

(58)

Medtem ko vztrajajo pri svojem stališču, da je financiranje širitve južne vzletno-pristajalne steze na letališču Leipzig/Halle splošen gospodarski ukrep, ki kot tak v celoti ni predmet nadzora državne pomoči, so nemški organi Komisiji predložili informacije v zvezi z naložbami, ki so bile izvedene v okviru ukrepa v preiskavi, ki po njihovem mnenju spadajo na področje varnosti, nadzora zračnega prometa, policije, carine, zračne navigacije itd. (glej tabelo spodaj). Te naložbe so natančno opredeljene v uvodnih izjavah 58–69.

Tabela 4

Naložbe v varnostne ukrepe 2006–2042 v EUR (nominalne vrednosti)

(EUR)

Skupni znesek naložb v varnostne ukrepe 2006–2042 v EUR

Obstoječe stanje

Širitev brez družbe DHL

Širitev z družbo DHL

Javna varnost

 

[…]

[…]

Ograja

[…]

[…]

Ograja ob cesti

[…]

[…]

Nadzorna točka 2

[…]

[…]

Nadzorna točka 4

[…]

[…]

Nadzorna točka 1

[…]

[…]

[…]

Varnostni in nadzorni sistem

[…]

[…]

[…]

Sistem za nadzor dostopa, jug

[…]

[…]

Integrirano nadzorno središče

[…]

[…]

[…]

Integrirano nadzorno središče, oprema

[…]

[…]

[…]

Videooprema, jug

[…]

[…]

Veterinarska mejna kontrola

[…]

[…]

Gašenje požarov

 

[…]

[…]

Začasna gasilska enota, jug

[…]

[…]

Oprema za gašenje požarov in reševanje

[…]

[…]

[…]

Varnost obratovanja

 

[…]

[…]

Neprekinjeno napajanje z električno energijo (USV); letališka ploščad 4/5

[…]

[…]

Neprekinjeno napajanje z električno energijo (USV); jug/zahod

[…]

[…]

Neprekinjeno napajanje z električno energijo (USV); jug/vzhod

[…]

[…]

Transformatorska postaja

[…]

[…]

Visoko- in nizkonapetostni kabli za nemško vremensko službo (DWS)

[…]

[…]

Visoko- in nizkonapetostni kabli za nemški nadzor zračnega prometa (DFS)

[…]

[…]

Navigacijske luči

 

[…]

[…]

Navigacijske luči, vzletno-pristajalna steza, jug

[…]

[…]

Navigacijske luči, nove letališke ploščadi

[…]

[…]

Skupaj

[…]

[…]

[…]

(59)

Poleg naložb nemški organi pozornost Komisije usmerjajo k stroškom, ki izhajajo iz stalnih stroškov poslovanja (materiali in stroški dela) za zadevna področja. V zvezi s tem se sklicujejo na smernice iz leta 2005, v skladu s katerimi za „dejavnosti, ki običajno spadajo pod odgovornost države v izvrševanju njenih posebnih pravic kot javne oblasti“ smernice na splošno ne veljajo (glej točki 33 in 54 smernic). Nemški organi so od teh stroškov odšteli prihodek, ki izhaja iz varnostnih pristojbin v skladu s členom 8(3) zakona o letalski varnosti (Luftsicherheitsgesetz, v nadaljnjem besedilu: LuftSiG). Ta prihodek zadeva pristojbine za nadzor potnikov na letališču.

Tabela 5

Skupni stroški in prihodki varnostnih ukrepov in pristojbin za obdobje 2006–2042 v EUR (nominalne vrednosti)

(EUR)

Stroški in prihodki varnostnih ukrepov in pristojbin 2006–2042 v EUR

Obstoječe stanje

Širitev brez družbe DHL

Širitev z družbo DHL

(1)

Materialni stroški

[…]

[…]

[…]

(2)

Stroški osebja

[…]

[…]

[…]

(3)

Amortizacija

[…]

[…]

[…]

(4)

Drugi stroški

[…]

[…]

[…]

(5)

Vsota varnostnih stroškov (1) + (2) + (3) + (4)

[…]

[…]

[…]

(6)

Varnostne pristojbine

[…]

[…]

[…]

(7)

Skupaj (5)–(6)

[…]

[…]

[…]

(60)

Varnostne zmogljivosti in varnostni ukrepi, ki se izvajajo, ustrezajo obveznostim za upravljavce letališč, ki jih zahtevajo nacionalna zakonodaja, in sicer Zakon o letalski varnosti (LuftSiG) in Zakon o zračnem prometu (Luftverkehrsgesetz, v nadaljnjem besedilu: LuftVG), ter priporočila mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) v zvezi z ukrepi za izognitev nevarnostim za letalski promet pri načrtovanju, gradnji in delovanju komercialnih letališč.

(61)

Da se prepreči nepooblaščen dostop do varovanih območij letališča, morajo vse osebe, vozila in blago skozi točke za nadzor dostopa, ki so opremljene z zavarovanimi prehodi, rentgenskimi napravami in ročnimi sondami. Varnostni in nadzorni sistem se uporablja za upravljanje in nadzor dostopa do varnostnega območja. Središče za varnostni nadzor je povezano tudi s sistemom za opozarjanje na nevarnost (požarni detektorji, tehnični center zgradbe itd.) in sistemom za nadzor dostopa (alarmni sistemi za opozarjanje na vlome in nasilne rope, spremljanje z video nadzorom itd.). Zaradi spremembe trase nove južne vzletno-pristajalne steze je bilo treba ponovno postaviti varnostno ograjo in vzpostaviti dve dodatni točki za nadzor dostopa (nadzorni točki 2 in 4).

(62)

Razen tega mora naštete varnostne ukrepe določiti upravljavec v programu varnosti civilnega letalstva v skladu s členom 5(4) Uredbe št. 2320/2002 (17), ki mora biti predložen v odobritev pristojnemu organu. Upravljavec komercialnega letališča mora izvajati varnostne ukrepe, ki so določeni v odobrenem programu varnosti civilnega letalstva. Program varnosti civilnega letalstva letališča Leipzig/Halle je odobril oddelek za zračni promet Ministrstva za gospodarstvo in delo dežele Saške 25. oktobra 2007. Da bi izpolnilo obveznosti, ki izhajajo iz zakona o letalski varnosti, ima letališče svoj lasten varnostni oddelek.

(63)

Ker se je letališče odločilo, da dovoli promet z blagom iz držav, ki niso članice EU, v skladu z Direktivo Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (18), je treba na letališču zagotoviti mejno nadzorno točko za veterinarski nadzor za ravnanje z živalskimi proizvodi in njihovo možno shranjevanje oziroma za namestitev živali.

(64)

Letališče je po zakonu dolžno zagotoviti službe za preprečevanje požarov in reševalne službe. Letališke službe za preprečevanje požarov in reševalne službe so eden od predpogojev za pridobitev dovoljenja za obratovanje. Za uskladitev z veljavnimi predpisi za gasilske in reševalne službe je bilo treba novo južno vzletno-pristajalno stezo opremiti z lastno gasilsko postajo. Na letališču Leipzig/Halle sta zato dve gasilski postaji (19), ki se nahajata na severnem in južnem delu letališča.

(65)

Letališče je dolžno zagotoviti rezervno oskrbo z električno energijo. Zaradi regulativnih zahtev je to mogoče doseči le z neprekinjenim napajanjem z električno energijo. V ta namen so bili nameščeni dizelski dinamični sistemi za neprekinjeno napajanje z električno energijo v vsaki od treh postaj za navigacijske luči ob južni vzletno pristajalni stezi.

(66)

Po mnenju nemških organov je za zagotovitev oskrbe z energijo, vključno z rezervnimi zmogljivostmi, in za vzpostavitev zmogljivosti za začetek delovanja drugih podjetij na letališču Leipzig/Halle treba razširiti oskrbo z energijo. Zato je bila načrtovana gradnja transformatorske postaje, ki stane 5 milijonov EUR.

(67)

Letališče je imelo tudi stroške (tj. za visoko- in nizkonapetostne kable) v zvezi z novo smerjo južne vzletno-pristajalne steze, ki izhaja iz obveznosti letališča iz predpisov o nadzoru letalskega prometa (§ 27 (d) LuftVG) in obveznosti letališča do nemške vremenske službe (§ 27 (f) LuftVG).

(68)

Pravila v zvezi z navigacijskimi lučmi so določena v Prilogi 14 k ICAO (20). V Nemčiji so ta pravila prenesena v „Splošna načela federacije in dežel o označevanju in navigacijski osvetljavi letališč, kjer se izvaja instrumentalno letenje“ (Gemeinsame Grundsätze des Bundes und der Länder über die Markierung und Befeuerung von Flugplätzen mit Instrumentenflugverkehr). Letališče je imelo stroške z navigacijskimi lučmi, ki jih je bilo treba namestiti ob novi vzletno-pristajalno stezi.

(69)

Po mnenju nemških organov bo načrtovana gradnja dodatnih letaliških ploščadi v letih po letu 2010 zahtevala tudi zagotovitev ustreznih sistemov za navigacijske luči za letališke ploščadi. Dodajajo, da je treba upoštevati tudi stroške poslovanja (glej tabelo 4 zgoraj).

3.1.5.   Združljivost pomoči s skupnim trgom

(70)

Če Komisija meni, da naložba pomeni državno pomoč, želi Nemčija poudariti, da naložbe pomenijo „veljavno pomoč“ v smislu Uredbe Sveta št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (21), torej „pomoč, za katero se šteje, da je veljavna, ker je mogoče ugotoviti, da takrat, ko se je začela izvajati, ni bila pomoč, pozneje pa je postala pomoč zaradi razvoja skupnega trga“.

(71)

Nemčija prav tako trdi, da je bila obnova južne vzletno-pristajalne steze v splošnem interesu v smislu člena 87(3) ES ter zagotavlja nekaj utemeljitev v zvezi s tem. Nemčija navaja, da bo gradnja nove južne vzletno-pristajalne steze izboljšala povezovanje nacionalnih in mednarodnih prometnih sistemov ter regiji koristila v gospodarskem smislu. Mednarodna podjetja, ki uporabljajo storitve hitre dostave za razpošiljanje svojih proizvodov, imajo svoj sedež v regiji Halle/Leipzig. Vozlišče za zračni tovorni promet je že privabilo številna mednarodno dejavna podjetja v regijo, ki še naprej ustvarjajo zelo potrebna delovna mesta. Vozlišče za tovorni promet ustvarja ozračje, ki omogoča poslovanje in naložbe, kar pozitivno vpliva na zaposlovanje. Nemčija se sklicuje na analizo profesorja dr. Jünemanna, ki napoveduje, da bo samo vozlišče družbe DHL na letališču Leipzig/Halle ob dokončanju letališča leta 2008 ustvarilo 3 500 neposrednih novih delovnih mest in 7 000 posrednih delovnih mest. Večino teh delovnih mest bodo ustvarila strokovna podjetja, ki se bodo zaradi vozlišča preselila v regijo.

(72)

Nova prilagoditev južne vzletno-pristajalne steze ima tudi prednosti za okolje. V prihodnosti bo odpravila preveč preletov gosto poseljenih območij severno od Leipziga in južno od Halleja. Območje Leipziga, ki se nahaja v bližini letaliških površin in ob vrhu prvotne južne vzletno-pristajalne steze, je posebej prizadeto zaradi hrupa. Zaradi različne smeri vzletnih in pristajalnih poti vsake vzletno-pristajalne steze je bila obremenitev s hrupom osredotočena na ta območja. Razen tega navajajo, da se bo z novo lego južne vzletno-pristajalne steze škoda za okolje v gosto poseljenem somestju Leipzig/Halle zelo zmanjšala.

(73)

Poleg tega smer stare južne vzletno-pristajalne steze ne ustreza ugodnim vremenskim pogojem za vzletanje in pristajanje. Najpogostejša smer vetra, značilna za vse leto in za posamezne mesece, je proti jugozahodu. Zaradi tega med smerjo stare južne vzletno-pristajalne steze in prevladujočo smerjo vetra nastaja kot približno 20 stopinj. To je lahko neugodno zaradi motečega bočnega vetra. Nova lega ustreza vremenskim zahtevam, predvsem omogoča instrumentno letenje v vsakem vremenu (stopnja obratovanja CAT III), kar prej ni bilo mogoče. Razdalja več kot 2 000 metrov med vzletno-pristajalnima stezama omogoča neodvisen zračni promet.

(74)

Nemški organi trdijo, da so bile vse odločitve glede letališča sprejete ob upoštevanju dolgoročnega povpraševanja ter posebnih prednosti letališča, pri čemer so se osredotočale predvsem na tovorni promet. Prva med prednostmi je neomejeno dovoljenje za nočne lete za obe vzletno-pristajalni stezi. Na številnih evropskih letališčih veljajo obsežne omejitve nočnih letov. Takšne omejitve močno vplivajo na celotno dejavnost letalskega tovornega prometa, zlasti v sektorju hitre dostave, delovanje vozlišča za letalski tovorni promet pa je možno le na letališčih brez omejitev nočnih letov.

(75)

Vendar so takšna letališča navadno na redko poseljenih območjih s pomanjkljivo infrastrukturo za kopenski promet. Prednost letališča Leipzig so odlične povezave s cestnim in železniškim omrežjem. Regionalni načrt za Zahodno Saško, objavljen leta 2001, vsebuje načrtovani razvoj infrastrukture na tem območju. V skladu z načrtom bi se letališče moralo razvijati tako, da bi izboljšalo položaj regije v prometnem omrežju za domači in mednarodni tovorni promet.

(76)

Letališče se nahaja na križišču dveh državnih avtocest, ki z letališčem povezujeta glavna območja v smereh sever-jug in vzhod-zahod. Cestno omrežje naj bi bilo dopolnjeno z novimi magistralnimi cestami, ki se bodo gradile v skladu z razvojem letališča. Letališče ima tudi odlične železniške povezave. Proga ICE Erfurt-Halle/Leipzig poteka v bližini letališča ter zagotavlja enostavno dostopnost letališča s kombinacijo medkrajevnih in regionalnih vlakov.

(77)

Nemški organi menijo, da je ta redka konvergenca pozitivnih vidikov celo bolj dragocena ob upoštevanju pomanjkanja zmogljivosti in infrastrukture drugih nemških letališč. Zato se je letališče Leipzig odločilo, da se v nasprotju z drugimi nemškimi letališči usmeri v tržno nišo – zračni tovorni promet.

(78)

Sektor zračnega tovornega prometa, zlasti hitre dostave tovora, kaže precejšnje stopnje rasti. Ta razvoj sili večje ponudnike storitev hitre dostave v razširitev njihovih zmogljivosti obratovanja, medtem ko se obstoječe letališke zmogljivosti še naprej zmanjšujejo, omejitev nočnih letov pa je vedno več.

(79)

V zvezi s pomisleki Komisije glede možnosti za gospodarsko uspešnost obnove južne vzletno-pristajalne steze, so nemški organi omenili odločbo v zadevi letališča Antwerp, v kateri je Komisija ugotovila, da v zvezi z regionalnimi letališči regionalne omejitve letališčem morda ne omogočajo ustvarjanja prihodkov, ki so potrebni za zagotavljanje ustreznih letaliških storitev ali za uspešno poslovanje letališč. Da se torej tem letališčem omogoči, da delujejo kot regionalne točke dostopa v javnem interesu, je morda potrebna finančna pomoč.

(80)

Razpoložljivost dveh neodvisnih vzletno-pristajalnih stez je nepogrešljiv predpogoj za delovanje sodobnega letališča za tovorni promet. To je še bolj velja v primeru osrednjih vozlišč in storitev hitre dostave. Brez druge vzletno-pristajalne steze letališče Leipzig ne more delovati kot vozlišče za letalski tovorni promet in se ne more osredotočiti na tržno nišo sektorja hitre dostave tovora, kot je opisano v uvodni izjavi 71 zgoraj. Število potnikov je povsem nepomembno pri vprašanju, ali je sistem vzporednih vzletno-pristajalnih stez potreben.

(81)

Zaradi smeri stare južne vzletno pristajalne steze na letališču lahko stara južna in nova severna vzletno pristajalna steza delujeta hkrati. Vzletne in pristajalne poti se sečejo v bližini letališča, kar pomeni, da je nemška kontrola zračnega prometa obe stezi morala obravnavati, kot bi šlo za eno samo stezo za letalske dejavnosti. Poleg tega lahko negativni vremenski pogoji ali nesreče povzročajo motnje v logistični verigi. Razpoložljivost druge vzporedne vzletno-pristajalne steze je zato bistvena za zagotovitev nemotenega delovanja letališča ter za privabljanje ponudnikov storitev zračnega tovornega prometa. S to oceno se je strinjal pristojni organ v okviru postopka za odobritev načrta za obnovo južne vzletno-pristajalne steze. Pristojni organ je pridobil strokovno mnenje o vprašanju, ali je bilo potrebno južno vzletno-pristajalno stezo obrniti tako, da bo vzporedna severni, ali bi se dalo uporabljati sistem vzletno-pristajalnih stez v obliki črke V. Ugotovitev strokovnega mnenja je, da povprečne zamude ob uporabi vzletno-pristajalnih stez v obliki črke V ne bi bile sprejemljive niti za potniške lete, zračni tovorni promet pa ne bi bil mogoč. Prav tako je bilo ugotovljeno, da bi se zamude na vozlišču za hitro dostavo tovora kopičile, ker bi natovarjanje in raztovarjanje tovora z letala, ki je pristalo z zamudo, povzročilo še večje zamude pri odhodih drugih letal. Logistične verige na izhodih bi odpovedale. Vzporedni sistem vzletno-pristajalnih stez tako povečuje prilagodljivost letališča, zaradi česar je to privlačnejše za morebitne uporabnike.

(82)

Organ, odgovoren za načrtovanje, je po preverjanju vseh zadevnih javnih interesov potrdil, da so načrti za širitev gospodarsko smiselni ter da so gospodarske priložnosti precej večje od tveganj. Organ za načrtovanje je ugotovil, da na makro- in mikroekonomski ravni obstaja potreba po infrastrukturi, s katero bi letališče postalo osrednje vozlišče za zračni prevoz tovora. Razen tega preusmeritev južne vzletno-pristajalne steze zmanjšuje tveganje za trčenja. Zvezno upravno sodišče je v svoji sodbi z dne 9. novembra 2006 podprlo odločitev o načrtovanju ter v njej ni našlo nobenih napak v presoji.

(83)

Nemški organi ponavljajo, da je bila odločitev za obnovo južne vzletno-pristajalne steze sprejeta neodvisno od odločitve družbe DHL, da svoje osrednje dejavnosti preseli iz Bruslja v Leipzig, in pred to odločitvijo. Družbi DHL je bila zagotovljena le uporaba južne vzletno-pristajalne steze v dveh časovnih blokih v nočnem času (ki ustrezata zajamčenemu časovnemu deležu [10–25] % za uporabo južne vzletno-pristajalne steze), medtem ko je južna vzletno-pristajalna steza v preostalem nočnem času in čez dan na voljo za uporabo vsem zadevnim uporabnikom.

(84)

Nemčija zato meni, da ukrep nima negativnega vpliva na trgovino Skupnosti, ker so zmogljivosti na trgu zračnega tovornega prometa – zlasti v sektorju hitre dostave – po vsej Evropi trenutno zelo omejene.

3.2.   Pomoč družbi DHL

3.2.1.   Okvirni sporazum

3.2.1.1.   Tržna skladnost poroštev, ki jih zagotavlja okvirni sporazum

(85)

Nemčija meni, da je letališče pri podpisu okvirnega sporazuma upoštevalo načelo tržnega vlagatelja, ker pozitivni učinki in donosnost sporazuma z družbo DHL več kot odtehtajo tveganja in obveznosti, ki jih je prevzelo letališče. Preostalo tveganje, ki ga je prevzelo letališče Leipzig v zvezi z obveznostmi v smislu zmogljivosti in delovanja, je zelo majhno.

(86)

Nemčija meni, da je letališče ravnalo kot zasebni vlagatelj, ko je 21. novembra 2004 najprej sprejelo odločitev za izgradnjo južne vzletno-pristajalne steze, ter se šele leto pozneje, 21. septembra 2005, odločilo o podpisu okvirnega sporazuma. Odločilno vprašanje je torej, ali je letališče pričakovalo, da bo imelo v letu 2005 višji denarni tok pri scenariju „širitev z družbo DHL“, kot pri alternativnem scenariju „širitev brez družbe DHL“. Ker je gradnja južne vzletno-pristajalne steze septembra 2005 že precej napredovala, ustavitev del ne bi bila več ekonomsko sprejemljiva nadomestna rešitev.

(87)

V nasprotju z zgodnejšimi trditvami Nemčija pri izračunih denarnega toka upošteva tudi končne vrednosti, s čimer želi pokazati večjo dobičkonosnost južne vzletno-pristajalne steze. Izračun končnih vrednosti temelji na linearni širitvi poslovnih rezultatov v obdobju 2038–2042 s povprečno 3-odstotno rastjo prihodka.

(88)

Uvedba končnih vrednosti ima velik vpliv na donosnost scenarijev poslovanja. Medtem ko Nemčija izračunava diskontiran denarni tok za obdobje od leta 2006 do leta 2042 v višini približno […] EUR za širitev z družbo DHL in v višini približno – […] EUR za širitev brez družbe DHL, končne vrednosti – ki so prav tako diskontirane do leta 2006 – znašajo približno […] EUR za prvo možnost in […]. EUR za drugo. Kot je mogoče razbrati iz teh številk, končne vrednosti povečujejo donosnost scenarija širitve z družbo DHL za faktor skoraj […] ter širitev brez družbe DHL preoblikujejo iz projekta, ki ustvarja izgube, v donosen projekt z denarnim tokom približno […] EUR.

(89)

Ob upoštevanju razlike v izračunanem denarnem toku med obema scenarijema je Nemčija ugotavlja, da scenarij širitve z družbo DHL v letu 2005 ustvarja denarni tok približno […] EUR več kot scenarij širitve brez družbe DHL (22).

(90)

V zvezi z izračunom tveganja Nemčija navaja utemeljitev, da je zavarovanje tveganja običajna poslovna praksa ter da je v tem primeru tveganje mogoče financirati iz denarnega toka. Nemčija ocenjuje tveganje, ki izhaja iz okvirnega sporazuma, na približno […] EUR v primeru, da se uveljavijo omejitve nočnih letov, ter izhaja iz predpostavke, da bi to tveganje lahko financirala družba DHL iz dobičkov iz denarnega toka (23). Zasebni vlagatelj bi sprejel tveganje odškodnine, ker bi bil pozitivni denarni tok v znesku […] EUR pri scenariju s širitvijo z družbo DHL dovolj za kritje tveganja odškodninskega zahtevka v znesku […] EUR.

(91)

Poleg tega upoštevanja tveganja prepovedi nočnih letov obravnava Nemčija diskontno stopnjo 6,5 % kot primerno glede na to, da prihodki v izračunih niso prilagojeni inflaciji, in glede na to, da so tveganja za letališče Leipzig majhna. Ta ocena se opira na odločitve britanskega zakonodajalca na področju letališč v zvezi z določitvijo letaliških pristojbin za obdobje 2008–2013. Ti izračuni so temeljili na primerljivih stroških kapitala (realno in pred obdavčitvijo), in sicer 6,2 % za letališče Heathrow in 6,7 % za letališče Gatwick.

(92)

Razen tega Nemčija poudarja, da je bilo pri ocenjevanju sorazmernosti okvirnega sporazuma upoštevano, da (i) družba DHL z vlaganjem približno 250 milijonov EUR v svoje novo evropsko vozlišče in dolgoročno povezavo z letališčem Leipzig prevzema veliko poslovno tveganje ter da bi letališče Leipzig prejelo odškodnino od družbe DHL, če bi se družba DHL odločila za prekinitev svojih dejavnosti pred iztekom obdobja 15 let.

(93)

Nemčija meni, da podpis okvirnega sporazuma prinaša večje gospodarske prednosti kot to, da se sporazuma ne podpiše, zato bi zasebni vlagatelj podpisal okvirni sporazum z družbo DHL. Zato okvirni sporazum ne vsebuje nobenega elementa državne pomoči.

3.2.1.2.   Tržna skladnost zakupnih pogodb

(94)

Nemčija poudarja, da je bila za letališko ploščad potrebna zakupna pogodba, ker mora letališče vedno ostati lastnik infrastrukture, da se zagotovi javni dostop do letališke ploščadi v skladu s tehničnimi zahtevami zračnega prometa ter predpisi o načrtovanju tudi v primeru, da se pogodba z družbo DHL prekine.

(95)

V zvezi s posebnimi določbami, opredeljenimi v zgoraj omenjenih zakupnih pogodbah, ki dajejo družbi DHL opcijsko pravico do najema zemljišč, ki se nahajajo ob prostorih družbe DHL, in izrecno prepovedujejo oddajo teh zemljišč v najem konkurentom družbe DHL, Nemčija navaja, prvič, da ima letališče Leipzig v lasti veliko zemljišč, ki se ne nahajajo ob prostorih družbe DHL in so na voljo konkurentom za najem. Drugič, Nemčija navaja, da je rezervacija zemljišč, ki se nahajajo ob prostorih družbe DHL, v skladu z načelom „varstva gospodarskih interesov najemnikov“, kot ga priznava nemška zakonodaja na področju najema (24).

3.2.1.3.   Tržna skladnost letaliških pristojbin

(96)

Nemčija meni, da se je letališče obnašalo kot zasebni vlagatelj, ker pristojbine za vzlete in pristanke, dogovorjene z družbo DHL, ustrezajo običajnim tržnim pogojem in so celo v zgornjem območju v primerjavi s tem, kar družba DHL plačuje na drugih evropskih vozliščih (prim. uvodna izjava 115 spodaj). Zato Nemčija trdi, da so letališke pristojbine, ki se družbi DHL zaračunavajo na letališču Leipzig, daleč od preferencialnih.

3.2.1.4.   Patronatska izjava

(97)

Nemčija pojasnjuje, prvič, da dežela Saška posredno prejema odškodnino za jamstvo, in sicer z dodatnim dobičkom, ki ga ustvarijo naložbe. Drugič, Nemčija meni, da so patronatske izjave standardna poslovna praksa, saj je dežela Saška družbi DHL izdala patronatsko izjavo v znesku […] EUR v zameno za patronatsko izjavo v znesku […] EUR, ki ga je predložila družba Deutsche Post AG, tj. matična družba družbe DHL, za kritje možnih terjatev letališča Leipzig do družbe DHL (npr. družba DHL bi morala plačati pogodbeno odškodnino v znesku pristojbin za pristajanje za […] let, če se odloči za prekinitev sodelovanja z letališčem Leipzig v prvih […] letih okvirnega sporazuma).

(98)

Razen tega Nemčija poudarja, da mora patronatsko izjavo še odobriti Komisija in še ni začela veljati.

4.   PRIPOMBE TRETJIH STRANI

4.1.   DHL

4.1.1.   Pomoč letališču

(99)

DHL meni, da so dvomi, ki jih je izrazila Komisija glede potrebe po gradnji nove južne vzletno-pristajalne steze v neposrednem nasprotju s Sporočilom Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Akcijski načrt Komisije za zmogljivost letališč, učinkovitost in varnost v Evropi“ (25) z dne 24. januarja 2007, ki poziva k povečanju obstoječih zmogljivosti v Evropi, da se zmanjša preobremenjenost evropskih letališč. Družba DHL v svojem dolgem iskanju ustreznega vozlišča vidi potrditev ugotovitve Komisije, da je ta dejavnost na koncu svojih zmogljivosti.

(100)

Širitev letališča Leipzig bi pomembno prispevala k odpravljanju krize zmogljivosti. Glede na to, da je Komisija zračni promet opredelila kot „motor“ gospodarske rasti, zračni tovorni promet pa kot „ključen“ za rast skupnega trga in zunanje trgovine, je povečanje zmogljivosti letališča Leipzig v javnem interesu držav članic in Skupnosti kot celote.

(101)

Po oceni družbe DHL je posodobitev ali obnova že obstoječih sekundarnih vzletno-pristajalnih stez precej bolj razumna kot gradnja popolnoma nove vzletno-pristajalne steze. Uporaba sistema vzporednih vzletno-pristajalnih stez preprečuje zamude in premeščanje prometa na druga letališča. Preprečevanje zamud je pri zračnem tovornem prometu in predvsem pri obratovanju osrednjih vozlišč za hitro dostavo tovora pomembnejša kot pri potniškem prometu.

(102)

S stališča družbe DHL so najpomembnejše prednosti lokacije letališča Leipzig/Halle to, da ni prepovedi nočnih letov, povezava z omrežjem za železniški in cestni tovorni promet ter razpoložljivost lokalne delovne sile. Gradnja vzletno-pristajalnih stez zahteva tudi zagotovitev potrebne infrastrukture za javni prevoz kot storitev splošnega interesa. To velja zlasti v primeru novih nemških zveznih dežel, saj je obnova slabe prometne infrastrukture v teh regijah nedvomno javna naloga splošnega interesa.

(103)

Zapleteni postopek za odobritev načrtovanja južne vzletno-pristajalno steze je potrdil, da z makro- in mikroekonomskega vidika obstaja potreba po obnovi južne vzletno-pristajalne steze. Zato je mogoče izključiti trditev, da je bila južna vzletno-pristajalna steza letališča Leipzig/Halle zasnovana in zgrajena samo za družbo DHL. Ta projekt je bil uresničen pravočasno in stvarno neodvisno od družbe DHL.

(104)

Poleg tega družba DHL meni, da Komisija v svoji uvodni odločbi ni ustrezno upoštevala specifičnih zahtev logistike hitre dostave tovora. V nasprotju s potniškim zračnim prometom, ki ga je mogoče hitro preusmeriti na druga letališča, izvajanje storitev hitre dostave zahteva gradnjo vozlišč, kar je tako visoka naložba, da zahteva trajno premestitev. Zaradi svoje narave „storitve čez noč“ je hitra zračna dostava močno odvisna od stalno dodeljenih časovnih blokov za nočne lete. Če pa Komisija temeljni predpogoj obravnava kot prednostno obravnavo s tem postavlja pod vprašaj ekonomsko osnovo vseh ponudnikov storitev takojšnje dostave.

(105)

Družba DHL prav tako trdi, da bi prenos finančne odgovornosti za južno vzletno-pristajalno stezo na družbo DHL to postavil v nesprejemljivo slabši položaj na trgu storitev hitre dostave, ker bi konkurenti plačevali samo standardne pristojbine za tovorne lete in ne bi bili obremenjeni s stroški naložbe za vzletno-pristajalni stezi. Družba DHL meni, da je letališče pri podpisu sporazuma ravnalo kot zasebni vlagatelj, ker pristojbine za vzletanje in pristajanje, pogoji, dogovorjeni v najemni pogodbi za letališko ploščad, ter pogodba o zakupu zgradbe ustrezajo običajnim tržnim pogojem. Trajanje pogodbe in predvidene odškodnine so uravnoteženi. Poroštva, navedena v okvirni pogodbi, so prilagojena prevzetim tveganjem in ustrezajo tudi običajnim tržnim pogojem. Komisija patronatske izjave še ni odobrila in zato še ni začela veljati.

4.1.2.   Pomoč družbi DHL

(106)

Družba DHL trdi, da okvirni sporazum ne zagotavlja nobene prednostne obravnave za družbo DHL, temveč vsebuje le finančne preudarke in pogoje, ki so običajni na trgu.

4.1.2.1.   Tržna skladnost jamstev, ki jih zagotavlja okvirni sporazum

(107)

Družba DHL trdi, da Komisija pri preverjanju, ali bi zasebni vlagatelj pristal na odškodninsko obveznost, predvideno v okvirnem sporazumu, ne upošteva povsem različnih gospodarskih tveganj strank.

(108)

Vzpostavitev osrednjega vozlišča na letališču Leipzig/Halle za družbo DHL ne pomeni le naložbe v znesku več kot 250 milijonov EUR, ampak tudi popolno gospodarsko odvisnost od dolgoročne razpoložljivosti časovnih blokov za nočne lete. Če časovni bloki za nočne lete ne bi bili več na voljo, ne bi izgubila smisla le 250 milijonov EUR vredna naložba, ampak bi to povzročilo tudi dolgoročno oslabitev celotnega sektorja za hitro dostavo DHL po vsem svetu, kar bi povzročilo nepredstavljivo škodo. Družba DHL meni, da bi moral vsak zasebni vlagatelj, ki poskuša večjo stranko napeljati k temu, da ustanovi poslovalnico z velikimi finančnimi tveganji, obravnavati takšna tveganja po načeli „dam – daš“, če želi pridobiti stranke.

(109)

Poleg tega so po odločitvi letališča, da zgradi drugo vzletno-pristajalno stezo (ki je bila sprejeta neodvisno od družbe DHL), tveganja za letališče precej manjša kot tveganja za družbo DHL. Zato se mora zelo nesorazmerna razporeditev gospodarskih tveganj odražati v določbah o odgovornosti. Medtem ko bi družba DHL v primeru prepovedi ali zmanjšanja nočnih letov utrpela veliko škodo, bi škoda za letališče znašala le toliko, kot je izguba pristojbin za vzletanje in pristajanje, ki bi jih zlahka nadomestil drug uporabnik. Vendar verjetnost, da družba DHL prostovoljno zapusti letališče, zelo majhna že zaradi visokih stroškov naložbe. Zato je določba o odškodninski odgovornosti v okvirnem sporazumu objektivno potrebna in zato tudi običajna na trgu.

(110)

Potreba, da se izvajalcu storitev hitre dostave zagotovi izvajanje nočnih letov, je prav tako dokumentirana v objavljeni pogodbi med družbo SAB (upravljavka letališča Liège) in družbo TNT v zvezi z vzpostavitvijo osrednjega vozlišča s strani družbe TNT:

(a)

Vzletno-pristajalne steze letališča Liège so za neomejen čas rezervirane za 140 % obsega dejavnosti družbe TNT v določenem času med 21. in 6. uro (v skladu s točko 32.1 pogodbe med družbama SAB in TNT). Ta klavzula sega daleč prek okvirnega sporazuma v tej zadevi, saj trajno jamči 40-odstotno rezervno zmogljivost, ter odraža le objektivno potrebo po pogodbenem in stalnem jamstvu nujno potrebnih časovnih blokov za nočne lete za zadevno podjetje ter zavarovanju visoke naložbe.

(b)

Poleg zgoraj naštetega sta družba SAB in regija Valonija za 20 let sprejeli neomejeno odgovornost za vso škodo brez omejitev, vključno z izgubo dobička, v primeru neizpolnjevanja takega jamstva (v skladu s točko 8.c pogodbe med družbama SAB in TNT).

(111)

Razen tega družba DHL meni, da se neenaka razporeditev tveganja za škodo odraža v različni ureditvi v zvezi z obsegom in trajanjem obveznosti za izplačilo odškodnine: družba TNT ima sicer pravico, da v primeru neizpolnjevanja jamstva od družbe SAB zahteva odškodnino v celotnem času trajanja pogodbe, vendar se pravica do zahtevka za odškodnino do družbe SAB zmanjšuje z dolžino trajanja pogodbe; če družba TNT prekine pogodbo po 10letih, se zahtevek za odškodnino zniža na letno povprečje pristojbin za pristajanje (v skladu s točko 10.3 c pogodbe med SAB in TNT).

4.1.2.2.   Tržna skladnost dogovorov o zakupu

(112)

V zvezi s kritiko Komisije, da najemnine za letališko ploščad niso prilagojene običajnim lokalnim cenam nepremičnin, družba DHL poudarja, da najemna pogodba v pravnem smislu ne pomeni navadne najemne pogodbe. Zaradi svoje pravne oblike in narave zakupna pogodba ni vezana na običajne lokalne najemnine, temveč sledi obrestnim meram zagotovljenega kapitala zakupodajalca. Prilagajanje pristojbin za uporabnike običajnim lokalnim najemninam zato ne bi bilo primerno in ga tudi ni mogoče zaslediti v primerljivih zakupnih pogodbah.

(113)

Kritika Komisije glede omejene svobode letališča do ukrepanja, ki izhaja iz najemne pogodbe, za financiranje stroškov naložbe s krediti ali kapitalom temelji na neutemeljeni razlagi najemne pogodbe. Pogodba dejansko le obvezuje letališče Leipzig, da pridobi kreditne ponudbe za določitev objektivne podlage za izračun pristojbin za uporabnike in ne za najem kredita. Zato letališču ni treba sprejeti takšnih ponudb, ampak se lahko svobodno odloča glede financiranja.

(114)

Zdi se, da pomislek Komisije glede cene zakupa temelji na napačnih informacijah glede velikosti površine zemljišča v skladu s točko 1.5 pogodbe o zakupu zgradbe. Površina dejansko obsega […] m2, zato se namesto pričakovane najemnine v znesku […] EUR/m2 uporablja najemnina v znesku […] EUR/m2. Nesorazmerje med najemnino za zakup zgradbe in opcijsko pristojbino, ki ga je predvidela Komisija, zato ni podano, če se upošteva pravilno območje zakupa zgradbe.

4.1.2.3.   Tržna skladnost letaliških pristojbin

(115)

Pomisleki Komisije, ki temeljijo na dodatnih stroških južne vzletno-pristajalne steze, niso sprejemljivi, ker je bila južna vzletno-pristajalna steza zgrajena za splošno uporabo in ne le za uporabo s strani družbe DHL. Zaradi tega so lahko predmet kontrole le plačljive pristojbine za pristajanje. V primerjavi z drugimi evropskimi vozlišči družbe DHL, tj. letališči Bergamo (BGY), Bruselj (BRU), Köln (CGN) in Nottingham (EMA), so pristojbine za pristajanje na letališču Leipzig (LEJ) v povprečju za […] odstotkov višje; v primeru nočnih letov pristojbine za pristajanje ostajajo za […] odstotkov nad povprečjem (glej spodnje tabele). V primerjavi s trenutno veljavnimi pristojbinami za pristajanje na letališču Vatry družba DHL plačuje skoraj […]-krat več za pristajanje na letališču Leipzig. Poleg tega vsi uporabniki letališča Leipzig plačujejo enake pristojbine za pristajanje. Za družbo DHL ni nobenega dvoma, da so pristojbine za pristajanje na letališču Leipzig običajne na trgu.

Tabela 6

Letališke pristojbine za dnevne lete

 

A300

B757 (100 T)

B757 (93 T)

Povprečje

BGY

[…]

[…]

[…]

[…]

BRU

[…]

[…]

[…]

[…]

CGN

[…]

[…]

[…]

[…]

EMA

[…]

[…]

[…]

[…]

Povpr. vozlišč DHL

[…]

[…]

[…]

[…]

Vatry

[…]

[…]

[…]

[…]

LEJ

[…]

[…]

[…]

[…]

Povprečna pristojbina se izračuna na podlagi tipa uporabljenih letal (A300, B757), ki ga uporablja DHL.

Tabela 7

Letališke pristojbine za nočne lete

 

A300

B757 (100 T)

B757 (93 T)

Povprečje

BGY

[…]

[…]

[…]

[…]

BRU

[…]

[…]

[…]

[…]

CGN

[…]

[…]

[…]

[…]

EMA

[…]

[…]

[…]

[…]

Povpr. Vozlišč DHL

[…]

[…]

[…]

[…]

Vatry

[…]

[…]

[…]

[…]

LEJ

[…]

[…]

[…]

[…]

Povprečna pristojbina se izračuna na podlagi tipa uporabljenih letal (A300, B757), ki ga uporablja DHL.

4.2.   Mitteldeutsche Flughafen AG

(116)

Mitteldeutsche Flughafen AG kot lastnik letališča Leipzig začenja svoje ugotovitve z izjavo, da v celoti soglaša z ugotovitvami Nemčije.

4.2.1.   Pomoč letališču

(117)

Po mnenju lastnika letališča dejstvo, da letališče privablja podjetja, kaže, da letališče zmore zadostiti povpraševanju. Razvoj letališča Leipzig in njegovo povezovanje v regionalno prometno omrežje sta osrednjega pomena za rast regije, ki jo podpira tudi Skupnost. Letališče prav tako izpolnjuje vseevropsko zahtevo po vzpostavitvi letaliških zmogljivosti za ohranjanje konkurenčnosti Skupnosti v sektorju zračnega tovornega prometa.

4.3.   ADV – Arbeitsgemeinschaft Deutscher Verkehrsflughäfen

4.3.1.   Pomoč letališču

(118)

Po mnenju tega združenja je Nemčija nujno odvisna od učinkovitih prometnih povezav s svetovnimi središči po vsem svetu. Ker je na letalski tovorni promet vezan vse večji obseg kapitala, je krajši čas prevoza še pomembnejši. V zadnjih dvajsetih letih je dejavnost storitev dostave čez noč dinamično rasla – trend, ki se bo ob nadaljnji globalizaciji po pričakovanjih nadaljeval še naprej. Vendar se Nemčija srečuje s pomanjkanjem zmogljivosti za delovanje velikih podjetij za letalski tovorni promet – tak razvoj dogodkov je zaskrbljujoč za Evropo kot celoto. Zmogljivosti za nočne lete na treh največjih vozliščih za zračni tovorni promet v Frankfurtu, Münchnu in Köln/Bonnu že skoraj povsem izčrpane, položaj pa se lahko še poslabša, ko bo letališče Frankfurt v celoti prenehalo opravljati nočne lete. Delovno združenje meni, da to zahteva vzpostavitev novih zmogljivosti za ohranitev konkurenčnosti gospodarstva na svetovnem trgu. Širitev letališča Leipzig izpolnjuje to potrebo, zmanjšuje obremenjenost drugih letališč in jim omogoča, da se osredotočajo na potniški zračni promet. Hkrati je letališče Leipzig temelj gospodarskega razvoja v vzhodni Nemčiji. Delovno združenje nemških letališč meni, da je bila gradnja nove južne vzletno-pristajalne steze nujno potrebna.

4.4.   Mesto Leipzig

4.4.1.   Pomoč letališču

(119)

Mesto Leipzig meni, da je severna regija Leipziga temeljnega pomena za mednarodno konkurenčnost treh nemških zveznih dežel, in sicer kot trgovsko in gospodarsko središče. Zaradi gradnje avtocest, magistralnih cest, hitrih železniških povezav in regionalnega železniškega sistema, vendar predvsem zaradi širitve letališča Leipzig, to logistično vozlišče izpolnjuje vse pogoje za dolgoročno ohranjanje konkurenčnosti na svetovni ravni.

(120)

Študija, ki so jo opravili mesto Leipzig, zbornica za trgovino in industrijo in center za tovorni promet, kaže, da lahko osrednja Nemčija/širše območje mesta Leipziga pričakujeta zagotovitev 100 000 novih delovnih mest v logističnem sektorju.

(121)

Mesto Leipzig meni, da je južna vzletno-pristajalna steza letališča bistvena zmogljivost javne infrastrukture, ki ima velik pomen ne le za družbo DHL, ampak za številna podjetja – predvsem zaradi povečanja omejitev nočnih letov drugje. Selitev družbe DHL v Leipzig je nujna, da se privabijo druga podjetja za zračni tovorni promet ter da se izkoristijo zmogljivosti letališke infrastrukture.

(122)

Mesto Leipzig prav tako navaja, da nova južna vzletno-pristajalna steza ustvarja sistem vzporednih stez, ki omogoča umik zračnega prometa z gosto poseljenih območij. Mesto Leipzig meni, da letališča ne bi bilo mogoče posodobiti brez javnega financiranja. Isto velja za konkurenčna evropska letališča.

4.5.   Mesto Schkeuditz

4.5.1.   Pomoč letališču

(123)

Mesto Schkeuditz trdi, da bo postalo središče pomembnega regionalnega razvoja. Schkeuditz tvori del nadregionalne razvojne osi, v preteklem desetletju pa je postalo središče sodobnega prometnega sistema. Zaradi teh okoliščin mesto dosega izjemno gospodarsko rast, zlasti po vzhodnonemških standardih. Zaradi odličnih pogojev na tem območju se pričakuje, da se bo ta pozitivni trend nadaljeval.

(124)

V zvezi z drugo vzletno-pristajalno stezo mesto Schkeuditz poudarja, da je letališče 19. julija 1991 ugotovilo, da razvoj regije zahteva obnovo druge vzletno-pristajalne steze.

4.6.   Zbornica za industrijo in trgovino Leipzig

4.6.1.   Pomoč letališču

(125)

Zbornica za industrijo in trgovino Leipzig meni, da mora država zagotoviti ustrezno prometno infrastrukturo, ki ji zagotavlja neomejen nadzor nad njenim razvojem ter jo zadolžuje za izvajanje omenjenega nadzora v imenu državljanov.

(126)

Od leta 1991 se vlaga v razvoj infrastrukture in v tehnično opremo letališča. Ti ukrepi so bili dopolnjeni z nadaljnjimi javnimi vlaganji v izboljšanje železniške in cestne infrastrukture v okolici letališča. Dobra pokritost z zračnimi, železniškimi in cestnimi povezavami je omogočila razvoj letališča v evropsko vozlišče za potniški promet in zračni tovorni tovora. Letališče izpolnjuje najsodobnejše zahteve logističnega centra kar zadeva funkcionalnost, sodobnost in zmogljivost. Že leta 1993 so akterji iz gospodarstva v srednji Nemčiji začeli izražati zahteve za razvoj letališča.

(127)

Logistika se je razvila v neodvisen storitveni sektor s približno 6-odstotno letno stopnjo rasti in velikimi možnostmi za nadaljnjo rast. Širitev Evropske unije proti vzhodu je regijo postavila v središče Evropskega gospodarskega prostora. Spekter delujočih industrij v tej regiji zagotavlja dobre poslovne priložnosti za ponudnike logističnih storitev. Kemična industrija s približno 25 000 zaposlenimi v srednji Nemčiji potrebuje predvsem storitve železniškega in kombiniranega prevoza. Nasprotno pa avtomobilska industrija in njeni dobavitelji s približno 60 000 zaposlenimi v 450 podjetjih ter industrija polprevodnikov s približno 22 000 zaposlenimi potrebujejo prevozne storitve, pri katerih igra ključno vlogo časovni dejavnik.

(128)

V regiji so zastopani vsi pomembnejši akterji v logističnem sektorju, v katerem je bližina pomembnih prometnih križišč prednost. Sektor pa zagotavlja približno 160 000 delovnih mest. To ustreza približno 6 % celotne ponudbe delovne sile v regiji. Zbornica za trgovino in industrijo napoveduje, da bo do leta 2015 zaradi preoblikovanja regije v logistično središče ustvarjenih dodatnih 100 000 delovnih mest. Ta številka ustreza 10 % skupnega potenciala delovne sile v tej regiji.

4.6.2.   Pomoč družbi DHL

(129)

Poleg družbe DHL je letališče privabilo tudi številna druga podjetja za zračni tovorni promet in logistiko. Zato ni mogoče trditi, da se konkurentom onemogoča dostop na letališče Leipzig ali da ima družba DHL boljši položaj. Med družbami, ki imajo svojo poslovalnico na letališču, sta SALIS (Natova začasna rešitev za strateški zračni most) in ruski tovorni prevoznik Tesis, ki opravlja lete na Kitajsko. Še en medcelinski tovorni prevoznik na letališču je podjetje Jade Cargo International. 13. aprila 2007 je bil na letališču dokončan World Cargo Center z zmogljivostjo pretovarjanja 200 000 ton tovora na leto, kar je še nadalje utrdilo identiteto letališča kot vozlišča za zračni tovorni promet.

4.7.   Zbornica za industrijo in trgovino Halle-Dessau

4.7.1.   Pomoč letališču

(130)

Zbornica za industrijo in trgovino Halle-Dessau zastopa gospodarsko-politične interese več kot 52 000 podjetij. Zbornica meni, da je v Nemčiji zagotavljanje in financiranje tovrstne infrastrukture naloga države. To načelo evropske in nemške prometne politike je uporabljeno tudi pri naložbah obravnavane zadeve.

(131)

Zbornica meni, da je razvoj letališča:

(a)

namenjen uresničevanju ciljev regionalnega načrtovanja dežele Saške in Saške-Anhalt,

(b)

je bil preverjen in odobren z zapletenim javnim postopkom, katerega rezultate je potrdilo nemško zvezno upravno sodišče,

(c)

izboljšuje lokalne pogoje regionalne industrije,

(d)

ustvarja več novih delovnih mest v regiji s trajnostnim razvojem,

(e)

je zgrajeno tudi za zagotavljanje storitev splošnega letalskega prometa,

(f)

lahko zadosti dolgoročnemu povpraševanju na letališču Leipzig/Halle.

(132)

Leta 1993 sta Zbornica za industrijo in trgovino Halle-Dessau in Zbornica za industrijo in trgovino Leipzig izdali dokument o skupnem stališču v zvezi z letališčem. Obe trgovinski organizaciji sta se med drugim zavzeli za izgradnjo sistema dveh vzletno-pristajalnih stez, vsake v dolžini 3 600 m, da bi povečali zmogljivost letališča.

(133)

Po ponovni združitvi Nemčije so državne naložbe v prometno infrastrukturo bistveno prispevale h gospodarskemu strukturnemu preoblikovanju regije. Komisija je priznala potrebo, da regiji, katere deli še vedno spadajo v cilj 1, pomaga pri premagovanju glavnih pomanjkljivosti. Zaradi obsežnih zasebnih in državnih vlaganj, zlasti v infrastrukturne projekte, postaja regija mednarodno konkurenčna.

(134)

Kljub temu je brezposelnost v regiji še vedno dvakrat višje od povprečja Skupnosti. To kaže, da regija potrebuje javna vlaganja, zlasti za izboljšanje infrastrukture, da bi okrepila konkurenčnost in privabila podjetja. Samo tako lahko regija koristno prispeva k ciljem, določenim v lizbonski strategiji Skupnosti.

4.7.2.   Pomoč družbi DHL

(135)

Zbornica za trgovino in industrijo želi poudariti, da je posodobitev letališča postopen in neprekinjen proces, ki se je začel v začetku devetdesetih let 20. stoletja. V dolgotrajnem postopku, je bilo treba vsak korak javno oceniti in odobriti. Južna vzletno-pristajalna steza je bila načrtovana in zgrajena pod temi pogoji, prav tako ni mogoče reči, da je bila zgrajena samo v korist družbi DHL.

4.8.   Ryanair

(136)

Ryanair ne obravnava posebnosti tega primera, temveč se omejuje na bolj „splošne“ pripombe, pri čemer izraža skrb, da Komisija razume v celoti odnosa med letalskim prevoznikom in letališčem ter nedavnega razvoja v sektorju letalskega prometa, zaradi česar prihaja do številnih napačnih sklepov. Razen tega je podjetje Ryanair zaskrbljeno, da bo Komisija poskušala še bolj okrepiti neustrezna načela iz odločbe o letališču Charleroi in Smernic iz leta 2005.

4.9.   Panalpina

(137)

Družba Panalpina že več kot desetletje opravlja dnevne lete za prevoz tovora iz Leipziga v Moskvo; Panalpina namerava v Leipzigu ustanoviti svoje vozlišče za zračni tovorni promet ter upa, da bodo vzpostavljene povezave z indijsko podcelino in Daljnim vzhodom.

4.9.1.   Pomoč letališču

(138)

Družba Panalpina izraža zaskrbljenost, da bodo številna večja evropska letališča vse preostale zmogljivosti uporabile za potniški promet, zato družbi Panalpina ustreza letališče, ki je bolj usmerjeno na tovorni promet. Prav tako opozarja, da je letališče Leipzig sicer v središču Evrope, vendar hkrati dovolj daleč proti vzhodu, da se skrajša čas letov v Azijo in iz nje. Delovanje letališča 24/7 ustreza potrebam globalne logistične verige blaga ter je ena od njegovih največjih prednosti.

(139)

Družba Panalpina je pohvalila sprejeto odločitev, da se letališče Leipzig preoblikuje v letališče za zračni tovorni promet ter da se zagotovi infrastruktura, ki bo tudi v prihodnje omogočala pretovarjanje zračnega tovora 24 ur na dan. Prepričani so, da bo zaradi infrastrukture in storitev, ki se izvajajo na letališču Leipzig/Halle, še več podjetij svoj sedež preselilo v bližino Leipziga, kar bo ustvarilo več delovnih mest. Družba Panalpina meni, da ima enak dostop do splošne infrastrukture in nadstrukture na letališču Leipzig/Halle, kot ga imajo drugi udeleženci trga.

4.10.   Jade Cargo International

4.10.1.   Pomoč letališču

(140)

Ob upoštevanju naraščajočih težav z zmogljivostmi je ustanavljanje novih vozlišč nujno. Ker te infrastrukture ni bilo mogoče financirati iz zasebnih sredstev, se podjetje Jade Cargo International čudi zahtevi Komisije, da bi moral prevoznik dosegati dobičke, kakršne bi pričakoval zasebni vlagatelj. Odsotnost takšne infrastrukture ne bi negativno vplivala le na vzhodno Nemčijo, ampak na Skupnost kot celoto.

(141)

Družba Jade Cargo International meni, da bi negativna odločitev Komisije ogrozila obstoj letališča Leipzig ter njen lastni poslovni koncept. To bi nato škodljivo vplivalo na druge gospodarske panoge. Ker širitev letališča ne izkrivlja konkurence, ampak je v splošnem gospodarskem interesu, Jade Cargo International pričakuje pozitivno odločitev Komisije.

4.10.2.   Pomoč družbi DHL

(142)

Družba Jade Cargo International meni, da bo nova južna vzletno-pristajalna steza koristila njenim dejavnostim ter se ne more strinjati z utemeljitvijo Komisije, da bo imela le družba DHL koristi od gradnje te steze. Takšno sklepanje je še toliko bolj nerazumljivo ob upoštevanju dejstva, da zračni promet usmerja kontrola zračnega prometa in ne letališče.

4.11.   Condor

4.11.1.   Pomoč letališču

(143)

Družba Condor meni, da je letališče dobro povezano z drugimi oblikami prevoza. Po njihovem mnenju so naložbe, ki ustrezajo potrebam, bolj smiselne na obstoječih letališčih z dobrimi povezavami (na primer letališče Leipzig/Halle) kot na manjših letališčih, ki ne zagotavljajo potrebnih pogojev.

4.11.2.   Pomoč družbi DHL

(144)

Družba Condor meni, da z vidika konkurence ne bi smelo biti nobenih pomislekov glede naložb v širitev letališča Leipzig. Posodobljena vzletno-pristajalna steza letališča bo na voljo vsem potencialnim uporabnikom. Glede na povpraševanje pa je sodobna in učinkovita infrastruktura nujna.

4.12.   Ruslan-Salis GmbH

4.12.1.   Pomoč letališču

(145)

Glede na ugotovitve družbe Ruslan-Salis (letalski prevoznik tovora) nobeno drugo letališče v Nemčiji in zlasti na vzhodu Nemčije ni primerno za opravljanje njenih dejavnosti. Zanjo sta odločilna „zagotovljen dostop“ in „zagotovljena razpoložljivost“ potrebnih prevoznih zmogljivosti.

(146)

Med dejavniki, ki so jih upoštevali pri odločanju, da za sedež svojih dejavnosti izberejo letališče Leipzig, so bili sistem dveh vzletno-pristajalnih stez, neomejeno 24-urno delovanje, neposredne železniške in cestne povezave z vsemi pomembnimi namembnimi kraji v Srednji Evropi ter obnovljena in podaljšana južna vzletno-pristajalna steza.

(147)

Glede na družbo Ruslan-Salis je bila južna vzletno-pristajalna steza zgrajena za potrebe splošne javnosti in ni namenska infrastruktura. To je bilo nujno in sorazmerno za preprečevanje ozkih grl v prevozni zmogljivosti, financiranje letalskega sektorja in doseganje pozitivnih učinkov za regionalno gospodarstvo v regiji Leipzig-Halle-Merseburg-Dessau.

4.12.2.   Pomoč družbi DHL

(148)

Družba Ruslan-Salis se ne strinja z razlago Komisije, da bo južno vzletno-pristajalno stezo in njeno letališko ploščad uporabljala predvsem družba DHL. Prav tako se ne strinja z domnevo, da so financiranje, gradnja in delovanje vzletno-pristajalne steze kot „namenske infrastrukture“ gospodarski posel med lastnikom infrastrukture in njenim uporabnikom ter da jih je treba preveriti kot vse druge gospodarske posle. Napačna je tudi navedba, da je pričakovano povečanje zračnega prometa, ki je bilo osrednji dejavnik odločitve za razširitev letališča, povezano samo z družbo DHL.

(149)

Družba Ruslan-Salis uporablja južno vzletno-pristajalno stezo in vso novo infrastrukturo enako kot družba DHL in vse druge družbe. Noben posamezen uporabnik ni deležen prednostne obravnave. Gradnja južne vzletno-pristajalne steze je v splošnem interesu vseh letalskih prevoznikov tovora, ki delujejo na letališču Leipzig. Nobenega pokazatelja ni, da je infrastruktura namenjena družbi DHL ali da je DHL deležna kakršnih koli privilegijev.

4.13.   BARIG (Board of Airline Representatives in Germany e.V.)

4.13.1.   Pomoč letališču

(150)

Člani združenja BARIG so letalski prevozniki, ki v Nemčiji opravljajo distribucijske ali operativne dejavnosti. Poudarjajo, da je Evropska komisija že opozorila na veliko preobremenitev evropskih vozlišč. To velja zlasti za sektor zračnega tovornega prometa, v katerem se ob povečevanju obsega zračnega tovora povečuje vrzel med zmogljivostmi in povpraševanjem. Komisija je neposredno opozorila na pomanjkanje zmogljivosti v svojem sporočilu „Akcijski načrt za zmogljivost letališč, učinkovitost in varnost v Evropi“. Po mnenju odbora BARIG bi negativna odločitev Komisije ogrozila preživetje letališča.

(151)

BARIG meni, da smernice iz leta 2005 niso primerne za uporabo v primeru letališča Leipzig, ker gre v tem primeru za širitev tovornega letališča, smernice pa zadevajo izključno konkurenco pri obsegu prevoza potnikov.

(152)

Za zadovoljitev povpraševanja po zmogljivostih v naslednjih letih je treba pravočasno povečati infrastrukturo za prevoz tovora. Če se te naložbe ne bi financirale iz javnih sredstev, ne bi bilo mogoče graditi ali širiti tovornih letališč. Zasebni vlagatelji ne bi izvajali takih naložb.

4.14.   Lufthansa AG

4.14.1.   Pomoč letališču

(153)

Družba Lufthansa podpira načrtovane ukrepe na letališču Leipzig, vključno s ponovno gradnjo južne vzletno-pristajalne steze. Projekt ustreza potrebi in je ekonomsko vzdržen. Lufthansa Cargo AG, hčerinska družba družbe Deutsche Lufthansa AG, načrtuje obsežno izvajanje storitev zračnega tovornega prometa na letališče Leipzig in z njega. Poleg vozlišč v Frankfurtu in Münchnu je za družbo Lufthansa zanimivo tudi letališče Leipzig.

(154)

Družba Lufthansa AG opozarja na naraščajoč obseg trga zračnega tovornega prometa in na njegovo predvideno rast v višini približno 5,3 % v Nemčiji. To zahteva usklajenost infrastrukturnih pogojev z rastjo. Naložbe na letališču Leipzig so v skladu z infrastrukturnimi zahtevami industrije zračnega tovornega prometa, kar zadeva obseg, sodobnost in možnosti nadaljnjega širjenja.

(155)

Vzporedna prilagoditev vzletno-pristajalnih stez omogoča ekonomsko smiselno optimizacijo zmogljivosti in povečanje učinkovitosti letališča. To omogoča srednje- in dolgoročne možnosti za rast za vse uporabnike infrastrukture.

4.15.   ACD (Aircargo Club Deutschland)

4.15.1.   Pomoč letališču

(156)

Člani ACD so vodilni v sektorju zračnega tovornega prometa. Pričakujejo, da se bo sektor zračnega prevoza tovora v naslednjih letih še občutno povečal, zato se bojijo, da obstoječa infrastruktura sedanjih letališč ne bo zadoščala.

4.15.2.   Pomoč družbi DHL

(157)

Po mnenju ACD letališče Leipzig nikakor ni odvisno od družbe DHL, ker zaradi močnega gospodarskega razvoja v regiji Leipzig/Dresden ta regija potrebuje zmogljivo letališče.

4.16.   BDF (Bundesverband der Deutschen Fluggesellschaften)

4.16.1.   Pomoč letališču

(158)

BDF zastopa nemške prevoznike, ki opravljajo redne lete, čarterske lete in nizkocenovne lete, in se zato zavzema za letališko infrastrukturo, ki ustreza potrebam. Menijo, da se, medtem ko na nekaterih nemških letališčih obstajajo ozka grla glede zmogljivosti, nastajajo vedno nova mala letališča, ki se pretežno financirajo iz javnih sredstev, vendar tekmujejo za potnike. Letališče Leipzig pa se ne razvija v korist enega samega uporabnika.

(159)

BDF meni, da mora sodelovanje države z naložbami na področju infrastrukture pokazati jasno korist za celotno gospodarstvo in zagotoviti dolgoročno donosnost. V tem primeru so ti pogoji izpolnjeni. Obstaja dejansko povpraševanje strank, tj. letalskih prevoznikov potnikov in zlasti tovora.

4.17.   Cargolux

(160)

Družba Cargolux uporablja letališče Leipzig kot zunanjo postajo za svoje medcelinske lete za vse vrste prevoza tovora z letališča v Luksemburgu. Tovor, ki ga je družba Cargolux prepeljala z letališča Leipzig, predstavlja 20,3-odstotni tržni delež skupnega obsega tovora, prepeljanega s tega letališča v letu 2006. Družba Cargolux je prepričana, da je eden od najpomembnejših prevoznikov tovora na letališču Leipzig in pomemben uporabnik infrastruktur ter neposreden konkurent družbi DHL.

4.17.1.   Pomoč letališču

(161)

Po mnenju družbe Cargolux je izboljšanje infrastrukture regionalnih letališč ključno za razvoj letalskega tovornega prometa v Evropi (zaradi zasičenosti zmogljivosti največjih potniških vozlišč). Zaradi obsega potrebnih naložb in dolgih obdobij amortizacije so te naložbe mogoče le z javnimi sredstvi. Zato družba Cargolux podpira javne pobude in naložbe v regionalna letališča kot spodbujevalce zaposlovanja ter podpornike evropske industrije, strank in javnega reda.

5.   KOMENTAR NEMČIJE K PRIPOMBAM TRETJIH STRANI

(162)

V svojem komentarju k pripombam tretjih strani so nemški organi ponovili že navedene utemeljitve in poudarili, da so vse tretje strani v svojih pripombah podprle letališče in njegov razvoj. Opozorili so tudi, da nobena od tretjih strani ni ugovarjala dogovoru z družbo DHL.

6.   OCENA POMOČI

6.1.   Obstoj pomoči

(163)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(164)

Merila iz člena 87(1) Pogodbe ES so kumulativna. Za določitev, ali priglašeni ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, morajo biti torej izpolnjeni vsi naslednji pogoji. In sicer za finančno podporo velja, da:

(a)

jo dodeli država ali se dodeli iz državnih sredstev,

(b)

daje prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga,

(c)

izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco in

(d)

vpliva na trgovino med državami članicami.

6.1.1.   Obstoj državne pomoči letališču – kapitalski vložki

(165)

Kot je navedeno, morajo biti za določitev, ali priglašeni ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, izpolnjeni štirje pogoji.

6.1.1.1.   Gospodarska dejavnost in pojem podjetja

(166)

Komisija mora preveriti, ali je letališče Leipzig podjetje v smislu konkurenčnega prava ES.

(167)

Najprej je treba opozoriti, da glede na ustaljeno sodno prakso pojem podjetja zajema vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihov pravni status in način financiranja (26), ter da je vsaka dejavnost, ki vključuje dajanje blaga in storitev v promet na zadevnem trgu, gospodarska dejavnost (27). Za obstoj državne pomoči je ključno vprašanje, ali upravičenec opravlja gospodarsko dejavnost (28).

(168)

Do nedavnega so razvoj letališč pogosto opredeljevala le vprašanja prostorskega načrtovanja ali v nekaterih primerih vojaške zahteve. Delovanje letališč je bilo organizirano kot del javne uprave in ne kot gospodarska družba. Prav tako med letališči in upravljavci letališč skoraj ni bilo konkurence. Liberalizacija zračnega prometa je pomenila tudi, da več letalskih prevoznikov leti na več letališč, s čimer se je povečala konkurenca med letališči. Ob upoštevanju teh razmer se je financiranje letališč in letališke infrastrukture prej uvrščalo med javne naloge in načeloma ni sprožalo vprašanj državne pomoči.

(169)

V zadnjih letih pa so se razmere spremenile. Čeprav vprašanja prostorskega načrtovanja in upravne strukture morda še imajo določeno vlogo, je bila pristojnost za letališča v veliko drugih primerih prenesena z državne na regionalno raven, pri čemer jih v nekaterih primerih upravljajo javne družbe ali celo zasebni sektor. Postopek prenosa v zasebni sektor običajno poteka v obliki privatizacije ali postopnega odpiranja kapitala. V zadnjih letih so zasebne kapitalske družbe ter naložbeni in pokojninski skladi pokazali velik interes za nakup letališč.

(170)

Zato so se v letališki industriji Skupnosti v zadnjih letih dogajale temeljne organizacijske spremembe, ki odražajo ne le dejavno zanimanje zasebnih vlagateljev za letališča, ampak tudi spremembo odnosa javnih organov do zasebnih naložb v razvoj letališč. S tem razvojem dogodkov se je povečala raznolikost in kompleksnost nalog, ki jih opravljajo letališča.

(171)

S temi nedavnimi spremembami so se spremenili tudi gospodarski odnosi med letališči. Medtem ko so se letališča v preteklosti upravljala predvsem kot infrastruktura z namenom zagotavljanja dostopnosti in prostorskega razvoja, ima v zadnjih letih vedno več letališč tudi komercialne cilje in si medsebojno konkurirajo za privabljanje zračnega prometa.

(172)

Zato je treba spreminjajočo se naravo letališč upoštevati v pravni oceni dejavnosti letališča v okviru zakonodaje o državni pomoči. Delovanja in gradnje letališč ni več mogoče obravnavati kot javno nalogo, ki načeloma ni predmet nadzora državne pomoči.

(173)

Evropsko sodišče je pri presoji vprašanja, ali je upravljanje letališča taka dejavnost, v zadevi „Aéroports de Paris“ ugotovilo, da je delovanje velikega mednarodnega letališča, ki vključuje zagotavljanje letaliških storitev letalskim prevoznikom in različnim ponudnikom storitev na letališčih, gospodarska dejavnost, ker vključuje „dajanje na voljo letaliških zmogljivosti letalskim prevoznikom in različnim ponudnikom storitev v zameno za pristojbino, ki jo svobodno določi upravljavec; v primeru, ko je upravljavec javno podjetje, ta dejavnost ne spada na področje izvrševanja njegovih uradnih pooblastil kot javnega organa in jo je mogoče ločiti od njegovih dejavnosti pri izvrševanju teh pooblastil (29). Upravljavec letališča torej načeloma opravlja gospodarsko dejavnost v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, za katero veljajo pravila o državni pomoči.

(174)

Glede na stalen razvoj tega sektorja je Komisija v svojih smernicah iz leta 2005 ta pristop razširila na vse vrste letališč, vključno z manjšimi (kot je letališče, obravnavano v tej odločbi). Z vidika te nedavne spremembe Komisija meni, da od leta 2000 naprej ni več mogoče vnaprej izključiti uporabe pravil o državni pomoči za letališča.

(175)

V skladu z odločbo „Aéroports de Paris“ je letališče, ko začne enkrat opravljati gospodarske dejavnosti, ne glede na pravni status in način financiranja, podjetje v smislu člena 87(1) Pogodbe ES in se torej uporabljajo pravila Pogodbe o državni pomoči (30).

(176)

Na podlagi sodbe Sodišča v tej zadevi ki pojasnjuje, da upravljanje in delovanje letališča predstavljata gospodarsko dejavnost, je Komisija sklenila, da se od datuma veljavnosti te sodbe v tem sektorju uporabljajo pravila o državni pomoči. Zato ne gre za retroaktivno uporabo smernic iz leta 2005, kot so trdili nemški organi, temveč je Sodišče zgolj pojasnilo (pojasnitev, ki velja ad vitam aeternam) temeljni koncept pomoči (31).

(177)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da infrastrukturo, ki jo ta odločba obravnava, upravljavec letališča upravlja na komercialni podlagi; gre torej za infrastrukturo, ki jo je mogoče izkoriščati v komercialne namene. Upravljavec letališča bo uporabnikom zaračunaval uporabnine za uporabo te infrastrukture raje in je ne bo v skupnem interesu dal brezplačno na voljo uporabnikom.

(178)

Ne glede na njegov pravni status pa niso vse dejavnosti upravljavca letališča nujno gospodarske narave. Njegove dejavnosti je treba razlikovati in ugotoviti, v kolikšni meri so gospodarske narave (32).

(179)

Sodišče Evropskih skupnosti je razsodilo, da dejavnosti, ki običajno spadajo v pristojnost države pri izvrševanju njenih uradnih pooblastil kot javnega organa, niso gospodarske narave in ne spadajo na področje uporabe pravil o državni pomoči. Te dejavnosti vključujejo varnost, kontrolo zračnega prometa, policijo, carino itd (33). Financiranje je namenjeno izključno nadomestilu stroškov, ki nastanejo zaradi teh dejavnosti, in se ne sme uporabljati za financiranje drugih gospodarskih dejavnosti (34).

(180)

Zato je praksa Komisije (35), da v zvezi z nalogami, ki spadajo na področje javne varnosti in reda, oziroma s financiranjem teh nalog ali infrastrukture, neposredno povezane s temi nalogami, ne pomeni državne pomoči. To pomeni, da se lahko financiranje infrastrukture, ki je na primer potrebna zaradi varnosti ali nujna za kontrolo in nadzor zračnega prometa in zračnega prostora, spada na področje javne politike (33).

(181)

V zadevnem primeru naj bi se tekoče izgube letališča in naložbe v infrastrukturo financirale iz kapitala javnih delničarjev in dolgoročnih posojil. Obnova in nova lega južne vzletno-pristajalne steze naj bi utrdila položaj letališča na trgu tovornega prometa. Vendar se lahko pri tem nekatere naložbe uvrstijo na področje javnih nalog. Naložbe, ki jih Nemčija uvršča na področje javnih nalog, so pojasnjene v uvodni izjavi 58.

(182)

Po izvedbi podatkov, ki jih je predložila Nemčija glede stroškov naložb in obratovanja v zvezi z novo južno vzletno-pristajalno stezo, Komisija ugotavlja, da v tem primeru nekateri stroški spadajo na področje javnih nalog. Ti stroški zadevajo varnostne in policijske naloge, protipožarne ukrepe in ukrepe za javno varnost, varnost obratovanja, nemško vremensko službo ter nemško kontrolo zračnega prometa. Prav tako se lahko uporabnikom letališča zaračunajo pristojbine za nekatere državne ukrepe.

(183)

Zato zadevni stroški, če spadajo na področje javnih nalog, kot je navedeno v prejšnji točki, ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. V tem primeru pa se končna ocena ukrepa ne spremeni ne glede na to, ali Komisija sprejme pristop, ki so ga predlagali nemški organi, in sicer da se nobeni stroški ne obravnavajo kot državna pomoč. Tudi če bi ti stroški pomenili državno pomoč, bi bila ta pomoč združljiva pomoč (glej uvodno izjavo 254 spodaj). Zato pri tem vprašanju ni potrebna dokončna ocena.

6.1.1.2.   Državna sredstva in odgovornost države

(184)

Kot je ugotovilo Sodišče (36), se lahko ukrepi obravnavajo kot državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, če se posredno ali neposredno financirajo iz državnih sredstev in je zanje odgovorna država.

(185)

V obravnavanem primeru je država vedno neposredno ali posredno nadzirala zadevna sredstva. Letališče Leipzig je širitev financiralo s prispevki javnih delničarjev v kapital in je prejelo dolgoročna posojila od svoje matične družbe Mitteldeutsche Flughafen AG (v nadaljnjem besedilu: MFAG), ki je v celoti v državni lasti.

(186)

Za odločitve o dodelitvi teh državnih sredstev so odgovorni javni organi. Uprava MFAG, podjetja v javni lasti, je pojasnila, da je bilo zbranega dovolj kapitala za financiranje širitve letališča. Večina članov uprave MFAG so predstavniki države (npr. deželni ministri, župani itd.).

6.1.1.3.   Gospodarske prednosti

(187)

Kapitalski vložki in posojila delničarjev iz uvodne izjave 185 zmanjšujejo stroške naložb, ki bi jih moral sicer kriti upravljavec letališča, in s tem dajejo letališču prednost.

(188)

Vendar je mogoče trditi, da kapitalski vložki, dodeljeni letališču Leipzig, ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, če je mogoče dokazati, da je v tem primeru mogoče uporabiti preskus tržnega vlagatelja.

(189)

V zvezi s tem je Sodišče Evropskih skupnosti v sodbi Marine Stardust razsodilo, da„kapital, ki ga država da neposredno ali posredno na voljo podjetju v okoliščinah, ki ustrezajo običajnim tržnim pogojem, ne more veljati za državno pomoč (37).

(190)

Komisija mora torej preveriti, ali so delničarji letališča Leipzig pri financiranju širitve letališča delovali kot zasebni vlagatelji. Nadalje je treba preveriti, ali bi v podobnih okoliščinah zasebni vlagatelj, ki deluje pod običajnimi pogoji tržnega gospodarstva, sprejel enake ali podobne pogoje poslovanja kot MFAG za prilagoditev južne vzletno-pristajalne steze.

(191)

Pri tem mora Komisija upoštevati, da „[…] ravnanje zasebnega vlagatelja, s katerim je treba primerjati poseg javnega vlagatelja, ki sledi ciljem ekonomske politike, ni nujno ravnanje običajnega vlagatelja, ki vloži sredstva, da bi ustvaril dobiček v sorazmerno kratkem roku, temveč mora biti vsaj ravnanje zasebnega holdinga ali skupine zasebnih podjetij, ki sledijo strukturni politiki, globalni ali sektorski, in slediti obetom za dolgoročno donosnost (38).

(192)

V tem primeru v zvezi z naložbami v novo južno vzletno-pristajalno stezo se zdi, da nemški organi dvomijo o uporabi preskusa tržnega vlagatelja. Trdijo, da preskus ne velja za prometno infrastrukturo, ker ni primerljivih zasebnih vlagateljev. Nemški organi menijo, da zasebnih vlagateljev ne zanimajo letališča, zlasti če so potrebne velike naložbe v obnovo.

(193)

Komisija se ne more strinjati s tem stališčem. Preskusa zasebnega tržnega vlagatelja ni mogoče izključiti samo zato, ker zasebni sektor ne sodeluje pri financiranju letališke infrastrukture (39). Gospodarsko težaven položaj javnega vlagatelja ne odvezuje, da ne ravna tako razumno, kot bi v enakem položaju ravnal zasebni vlagatelj.

(194)

V sodbi Stardust Marine je Sodišče odločilo, da je „[…] za preveritev vprašanja, ali je država ravnala kot preudaren vlagatelj, ki deluje pod pogoji tržnega gospodarstva, potrebna umestitev v obdobje, v katerem so bili sprejeti ukrepi finančne podpore, da se oceni gospodarska racionalnost ravnanja države in s tem prepreči kakršna koli ocena na podlagi poznejših razmer (40).

(195)

Odločilen je datum, ko je bila sprejeta odločitev o naložbi. Uporabnost preskusa zasebnega tržnega vlagatelja ne izhaja iz smernic iz leta 2005, ampak iz razvoja sodne prakse Sodišča in odločb Evropske komisije (41).

(196)

Ne glede na trditve nemških organov se mora zato Komisija, da bi lahko uporabila preskus zasebnega vlagatelja, postaviti v vlogo zadevnega javnega organa v času, ko je bila sprejeta odločitev o naložbi.

(197)

Novembra 2004, ko se je letališče Leipzig odločilo za začetek gradbenih del na južni vzletno-pristajalni stezi, se družba DHL še ni pravno zavezujoče zavezala, da bo svoje vozlišče preselila na letališče Leipzig. Za pridobitev konzervativne ocene donosnosti se bosta v nadaljevanju primerjala „ohranitev obstoječega stanja“ in „širitev brez družbe DHL“, pri čemer pa ne bo upoštevana možnost „širitve z družbo DHL“.

(198)

Nemški organi trdijo, da je letališče Leipzig ravnalo kot zasebni tržni vlagatelj. Nemški organi navajajo, da je obnova južne vzletno-pristajalne steze pripomogla k zmanjšanju izgub letališča Leipzig ter da financirane naložbe omogočajo doseganje praga dobička v srednje- do dolgoročnem obdobju.

(199)

Nemčija mora biti sposobna dokazati, da so javni organi ravnali na način, ki je sprejemljiv za zasebnega vlagatelja. Vendar glede na informacije, predložene Komisiji, ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ali je bila prilagoditev smeri južne vzletno-pristajalne steze ekonomsko najugodnejša rešitev.

(200)

Ravnanje vlagatelja v tržnem gospodarstvu vodijo pričakovanja donosnosti (42). Načelo tržnega vlagatelja je običajno izpolnjeno, ko so struktura in obeti družbe takšni, da je v razumnem obdobju mogoče pričakovati običajen donos v obliki plačila dividend ali povečanja vrednosti kapitala glede na primerljivo zasebno podjetje.

(201)

Ocena ne sme upoštevati nobenih pozitivnih učinkov na gospodarstvo regije, v kateri se nahaja letališče, ker Komisija ocenjuje, ali je zadevni ukrep pomoč, glede na to ali „bi se v podobnih okoliščinah zasebni investitor na podlagi predvidljivih možnosti donosa, ne glede na vse dejavnike socialne narave oziroma regionalno ali sektorsko politiko, odločil za tak prispevek (43).

(202)

Kot je Komisija že opozorila v odločbi o letališču Charleroi, „kot skladnih z načelom zasebnega tržnega vlagatelja ni mogoče obravnavati nobenih zavez upravljavca letališča, za katere ni mogoče dokazati, da bo delovanje letališča kot tako zagotovilo razumen dobiček v razumnem času. Samoumevno je, da se morebitni pozitivni učinki na gospodarstvo regije, v kateri je letališče, v nobenem primeru ne smejo vključiti v to oceno, katere namen je ugotoviti, ali poseg vsebuje elemente pomoči (44).

(203)

Kot je Sodišče ugotovilo v svojih sodbah v zadevah C-234/84 in C-303/88, „lahko zasebni vlagatelj pametno vloži kapital, potreben za zagotovitev preživetja podjetja, ki ima začasne težave, vendar lahko ponovno postane donosno, morda po prestrukturiranju (45). Vendar, kot navaja Sodišče, „ko dokapitalizacija s strani javnega vlagatelja ne vključuje nobenih pričakovanj donosnosti, niti dolgoročnih, je treba takšno zagotavljanje kapitala obravnavati kot pomoč …. (46).

(204)

Kot je bilo omenjeno, je Nemčija predložila poslovni načrt za prilagoditev južne vzletno-pristajalne steze. Na podlagi vključenih podatkov o prihodkih in stroških lahko Komisija preveri, ali je letališče Leipzig v zvezi s financiranjem, gradnjo in delovanjem južne vzletno-pristajalne steze ravnalo kot zasebni vlagatelj.

(205)

Nemčija je predložila poslovne načrte za tri scenarije:

(a)

„širitev z družbo DHL“: obnova južne vzletno-pristajalne steze, družba DHL se preseli na letališče Leipzig;

(b)

„ohranitev obstoječega stanja“: ni obnove ali prilagoditve južne vzletno-pristajalne steze;

(c)

„širitev brez družbe DHL“: obnova južne vzletno-pristajalne steze, družba DHL se ne preseli na letališče Leipzig.

(206)

Poslovni načrti temeljijo na naslednjih domnevah, podatkih o stroških in prihodkih, kot so jih nemški organi predložili za obdobje od leta 2006 do leta 2042, pri čemer ni določena nobena končna vrednost za obdobje po letu 2042 (glej tudi uvodno izjavo 236 spodaj).

(207)

Kot že navedeno v uvodni izjavi 197, Komisija pri določanju skladnosti naložb z načelom tržnega vlagatelja ne more upoštevati scenarija „širitev z družbo DHL“.

(208)

Napoved gibanja prihodkov za scenarij „širitev brez družbe DHL“ temelji predvsem na dveh glavnih domnevah: vlagatelj pričakuje, da bo zaradi omejitev nočnih letov na letališču Frankfurt/Main v letu 2012 in ozkih grl glede zmogljivosti na drugih letališčih prišlo do prerazporeditve in s tem do nadaljnjega povečanja rasti v obdobju 2013–2018. Načrti o širitvi so se šteli kot nujni za zagotovitev zadostne zmogljivosti glede na pričakovano rast zračnega tovornega prometa. Čeprav je naraščajoče povpraševanje po storitvah zračnega prevoza tovora z letališča Leipzig omenjeno kot razlog za naložbo, to ni utemeljeno z ustrezno analizo stroškov in koristi.

(209)

Ko je bila sprejeta odločitev o obnovi južne vzletno-pristajalne steze, je tveganje presežne zmogljivosti vsekakor obstajalo. Za stroške, ki bi jih povzročila presežna zmogljivost (npr. brez družbe DHL), ne bi bilo mogoče plačati nadomestila. Predloženi izračuni očitno ne upoštevajo tega tveganja.

(210)

Naslednja tabela (47) povzema izračune denarnega toka za oba scenarija, tj. „ohranitev obstoječega stanja“ in „širitev brez družbe DHL“. Ti izračuni temeljijo na poslovnih načrtih, ki jih je predložila Nemčija in ki med drugim predvidevajo najmanj triodstotno stopnjo rasti obsega zračnega tovornega prometa.

Tabela 8

Izračuni denarnega toka

(v tisoč EUR)

Izračuni denarnega toka (48)

(A)

Letališče

Ohranitev obstoječega stanja

(B)

Letališče

Širitev brez družbe DHL

(C) = (B) – (A)

Južna vzletno-pristajalna steza

brez družbe DHL

(1)

EBITDA (2006–2042)

[…]

[…]

[…]

(2)

Varnostni ukrepi EBITDA

[…]

[…]

[…]

(3)

EBITDA (2006–2042) popravljeno (1) + (2)

[…]

[…]

[…]

(4)

Stroški naložb (2006–2042)

[…]

[…]

[…]

(5)

Stroški naložb – varnostni ukrepi (2006–2042)

[…]

[…]

[…]

(6)

Stroški naložb za leto 2005

[…]

[…]

[…]

(7)

Denarni tok za obdobje 2005–2042 (3) + (4) + (5) + (6)

[…]

[…]

[…]

(211)

Komisija najprej ugotavlja, da je pri izračunih denarnega toka upoštevala celotne predvidene stroške naložb in poslovanja za varnostne ukrepe. Vendar, kot je že bilo pojasnjeno (glej uvodne izjave 180–183), lahko del teh izdatkov (stroškov poslovanja in tudi naložb) predstavljajo ukrepi, ki spadajo na področje javnih nalog.

(212)

Ne glede na to dejstvo znaša denarni tok letališča za obdobje 2005–2042 približno [negativen denarni tok] EUR. Zato ni mogoče izhajati iz domneve, da bi se tržni vlagatelj odločil za naložbo v gradnjo južne vzletno-pristajalne steze.

(213)

Izračuni kažejo, da je denarni tok pri scenariju B za približno [100–200] milijonov EUR nižji kot pri scenariju A. Gradnja južne vzletno-pristajalne steze dejansko zmanjšuje denarni tok, ki je na voljo za financiranje že obstoječih objektov.

(214)

Ker mora letališče še vedno financirati obstoječa kapitalska sredstva v višini do 642 milijonov EUR (knjigovodska vrednost iz leta 2005), ne bo doseglo EBIDTA, potrebnih za popolno refinanciranje obstoječih kapitalskih sredstev iz scenarija B. Na podlagi predloženih izračunov denarnega toka ni mogoče predvidevati, da bo poslovanje letališča Leipzig v prihodnosti doseglo prag donosnosti. Zato ni mogoče izhajati iz domneve, da bi pri scenariju B gradnjo južne vzletno-pristajalno steze prevzel zasebni vlagatelj.

(215)

Komisija lahko na podlagi tega sklepa, da javni organi ne morejo utemeljeno pričakovati finančnega donosa zadevnih naložb, in čeprav je njihov namen povečati privlačnost letališča za uporabnike ter s tem njegov dobiček, jih pri tem ne vodijo pričakovanja dolgoročne donosnosti (49). Prej kot to je cilj javnega financiranja, kot so izrecno navedli nemški organi, regionalni razvoj, povečanje dostopnosti regije, ustvarjanje delovnih mest ter varstvo okolja (tj. zmanjševanje hrupa).

(216)

Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da v obravnavanem primeru zasebni vlagatelj, tudi če deluje v okviru skupine v širšem gospodarskem smislu, v običajnih razmerah tržnega gospodarstva in tudi dolgoročno v zadevnem primeru ne bi mogel pričakovati sprejemljivega donosa na vloženi kapital.

(217)

V teh okoliščinah Komisija lahko upravičeno domneva, da se zasebni vlagatelj, tudi če izvaja celovito dolgoročno politiko, pri kateri ni pomemben takojšen donos, v običajnih razmerah tržnega gospodarstva ne bi odločil za zadevno dokapitalizacijo.

(218)

Ne glede na navedene utemeljitve in sklepe je treba opozoriti, da diskontna stopnja 6,5 %, ki so jo nemški organi uporabili v svojih izračunih (glej točko 117), pomeni, da izračuni izhajajo iz zelo nizke premije za tveganje naložb, približno 3,25 %, na podlagi faktorja beta 0,65. Faktor beta 0,65 pomeni, da se z zmanjšanjem celotne tržne vrednosti za 1 % vrednost naložbe zmanjša za 0,65 %, kar pomeni manjšo nestanovitnost naložbe v primerjavi s celotnim kapitalskim trgom ter s tem manjše tveganje.

(219)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da nekateri strokovni viri na podlagi statističnih podatkov za razvoj letalskih in vesoljskih programov ter letališč v Evropi uporabljajo faktor beta med 0,81–1,26 (50). Ti faktorji beta so izračunani za mednarodna letališča (predvsem vozlišča), ki imajo zaradi svoje kotacije na borzi dober dostop do kapitalskih trgov. Komisija meni, da bi naložbe v manjša letališča, kot v obravnavanem primeru, zaradi njihove velikosti pomenile večje tveganje. Poleg tega je v obravnavanem primeru letališče v državni lasti in je njegov dostop do kapitalskega trga omejen, prav tako pa je odvisno od podpore javnih delničarjev. Zato Komisija meni, da bi morali nemški organi v svojih izračunih poleg višjega faktorja beta upoštevati tudi tako imenovano premijo za nelikvidnost, vendar tega niso storili. Če bi se ta premija upoštevala, bi bile obrestne mere višje, čista neto vrednost denarnega toka pa nižja.

6.1.1.4.   Specifičnost

(220)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES, se neki ukrep šteje za državno pomoč, kadar se daje prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga. V obravnavanem primeru Komisija ugotavlja, da so bile zadevne prednosti dodeljene samo letališču Leipzig. Javna sredstva so namenjena le enemu projektu. Kapitalski vložki države niso bili dodeljeni nobenemu konkurenčnemu letališču. Torej gre za selektiven ukrep v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

6.1.1.5.   Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino

(221)

Če pomoč, ki jo podeli država članica, okrepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi konkurenčnimi podjetji v trgovini znotraj Skupnosti, se šteje, da na njegovo konkurenčnost vpliva zadevna pomoč. V skladu z ustaljeno sodno prakso (51) je za to, da ukrep izkrivlja konkurenco, dovolj, da prejemnik pomoči konkurira drugim podjetjem na trgih, odprtih za konkurenco.

(222)

Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 166, je delovanje letališča gospodarska dejavnost. Med seboj si ne konkurirajo le letalski prevozniki, ampak tudi letališča. V obravnavanem primeru so to med drugim podjetja, ki morda zagotavljajo potrebno infrastrukturo za razvoj vozlišča za zračni tovorni promet.

(223)

Vsaka gospodarska prednost, ki jo letališču Leipzig/Halle omogoči financiranje južne vzletno-pristajalne steze, bo okrepila njegov položaj v primerjavi s konkurenčnimi podjetji na evropskem trgu ponudnikov letaliških storitev. Zato bi javno financiranje v obravnavi lahko izkrivljalo konkurenco ali vplivalo na trgovino med državami članicami.

6.1.1.6.   Sklep

(224)

Na podlagi navedenih razlogov Komisija ugotavlja, da javno financiranje obnove južne vzletno-pristajalne steze na letališču Leipzig-Halle pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

6.1.2.   Obstoj državne pomoči družbi DHL – okvirni sporazum in patronatska izjava

(225)

Kot je že pojasnjeno v uvodni odločbi (uvodne izjave 42 do 46), Komisija meni, da se ukrepi v obravnavi financirajo iz državnih sredstev in lahko izkrivljajo konkurenco.

6.1.2.1.   Prenos državnih sredstev

(226)

Pojem državne pomoči zajema vsako prednost, ki se neposredno ali posredno financira iz državnih sredstev in ki jih dodeli država sama ali drug organ, ki deluje na podlagi javnega pooblastila.

(227)

Jasno je, da se okvirni sporazum in patronatska izjava financirata iz javnih sredstev ter da so za odločitve o dodelitvi teh sredstev odgovorni javni organi: uprava MFAG je 3. junija 2004 odobrila sklenitev okvirnega sporazuma. Večina članov uprave MFAG so predstavniki države (npr. finančni ministri dežel Saške in Saške-Anhalt, župani Leipziga, Dresdna in Halleja.). Patronatsko izjavo je 21. decembra 2005 podpisal finančni minister dežele Saške.

6.1.2.2.   Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino

(228)

Če ukrepi dajejo selektivno prednost družbi DHL in letališču Leipzig, Komisija meni, da lahko izkrivljajo konkurenco in vplivajo na trgovino med državami članicami.

(229)

Dejavnosti hitre pošte nedvomno predstavljajo trg, na katerem si konkurirajo družbe iz različnih držav članic. Vsaka gospodarska prednost, ki jo družbi DHL omogočijo navedeni javni ukrepi, bo okrepila položaj družbe do njenih konkurentov na evropskem trgu hitre pošte.

(230)

Ker oceni iz uvodnih izjav 42 do 46 uvodne odločbe Nemčija in tretje strani niso oporekali, se bo obravnava v nadaljevanju osredotočila na obseg prednosti, ki jo družbi DHL dajeta okvirni sporazum in patronatska izjava.

6.1.2.3.   Gospodarske prednosti, ki jih družbi DHL daje okvirni sporazum

(231)

Komisija bo za vsako od ponujenih storitev – jamstva, najem in letališke storitve – preverila, ali okvirni sporazum zagotavlja ustrezno nadomestilo, ki bi ga zasebni vlagatelj sprejel.

(a)   Neomejena jamstva

(232)

Okvirni sporazum ne predvideva nobenih izrecnih plačil premij za zagotovljena jamstva. Edini možen vir prihodkov bo dodaten denarni tok, ki ga lahko letališče ustvari z gradnjo in delovanjem južne vzletno-pristajalne steze. Zato bo Komisija najprej izračunala dodatni denarni tok za južno vzletno-pristajalno stezo. Potem bo Komisija preverila, ali ta dodatni denarni tok zagotavlja zadosten donos za zagotovljena jamstva.

(233)

Zasebni vlagatelj bi odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma sprejel skupaj z odločitvijo o gradnji južne vzletno-pristajalne steze, zato mora biti referenčni datum za preskus zasebnega vlagatelja november 2004, preden so se začela gradbena dela. Kot je že bilo pojasnjeno (glej uvodno izjavo 215 in sledeče), Komisija meni, da zasebni vlagatelj ne bi namenoma oslabil svojega pogajalskega položaja z naložbo v južno vzletno-pristajalno stezo, ne da bi prej sklenil ustrezno pogodbo o njeni uporabi. Izračuni denarnega toka jasno kažejo, da južna vzletno-pristajalna steza brez prihoda družbe DHL na letališče Leipzig ne bi bila izvedljiva poslovna nadomestna možnost, ker bi bila posledica tega izguba dodatnega denarnega toka v višini približno […] EUR (glej stolpec 5 v Prilogi). Zato letališče z gradnjo južne vzletno-pristajalne steze pred sklenitvijo okvirnega sporazuma ni ravnalo, kot bi ravnal zasebni vlagatelj. Scenarij „širitev brez družbe DHL“ je bil izvedljiv samo z dodelitvijo znatne pomoči. Zato tega scenarija ni mogoče uporabiti kot referenčno točko za preskus zasebnega tržnega vlagatelja.

(234)

Komisija bo zato ohranila svoj pristop, razvit v uvodni odločbi, za izračun dodatnega denarnega toka za gradnjo južne vzletno-pristajalne steze ob upoštevanju razlike med denarnimi tokovi, ki izhajajo iz scenarija širitve z družbo DHL in scenarija ohranitve obstoječega stanja (delovanje le obstoječe severne vzletno-pristajalne steze).

(235)

Izračun se začne v letu 2005, ko je imelo letališče prve stroške naložbe za južno vzletno-pristajalno stezo v višini približno […] EUR, s katerimi je bila Komisija seznanjena šele po uvodni odločbi.

(236)

Izračun denarnega toka ne bo presegel leta 2042 in ne bo vključeval končnih vrednosti, ki jih je predlagala Nemčija, ker je po prejšnjih navedbah Nemčije (52) življenjska doba vzletno-pristajalne steze približno 30 let. Poleg tega se zasebni vlagatelj ne bi odločil za financiranje južne vzletno-pristajalne steze, če ta ne bi zagotovila zadovoljivega donosa v prvih 37 letih obratovanja od leta 2005 do leta 2042. Zato bo analiza denarnega toka zajemala samo to časovno obdobje za namene ocene učinka naložbe na donosnost letališča.

(237)

Tudi predložene končne vrednosti niso upoštevane zaradi pomanjkljive verodostojnosti. Končne vrednosti temeljijo na neomejeni najemnini, ki se vsako leto zviša za 3 %. Takšen izračun ni realen, ker so zmogljivosti vzletno-pristajalne steze omejene in prihodki ne morejo neomejeno naraščati. To vodi npr. k paradoksnemu rezultatu izračuna Nemčije za scenarij širitve z družbo DHL, pri katerem je diskontirana končna vrednost petkrat večja od diskontiranega denarnega toka letališča za obdobje 2005–2042 (53).

(238)

Kot je podrobneje pojasnjeno v Prilogi, izračuni diskontiranega dodatnega denarnega toka južne vzletno-pristajalne steze kažejo, da so prihodki za leto 2005 za […] EUR nižji od stroškov naložb v obdobju 2005–2042 (glej stolpec 4 v Prilogi).

(239)

Zato letališče nobenih stroškov tveganja ne bo moglo financirati iz denarnega toka južne vzletno-pristajalne steze. Zavarovanje pred tveganjem bi se lahko obravnavalo kot običajna poslovna praksa le, če bi bil projekt donosen in bi letališče lahko refinanciralo tveganje, kar pa v tem primeru ne drži.

(240)

S prevzemanjem neomejenih jamstev za delovanje letališča po začetku delovanja vozlišča DHL (v skladu z oddelkoma 8 in 9 okvirnega sporazuma), letališče prevzame tveganja, nad katerimi nima nadzora. Kot je podrobneje pojasnjeno v uvodnih izjavah 17–19 uvodne odločbe, letališče ne more nadzorovati niti prednostnega dostopa družbe DHL do južne vzletno-pristajalne steze (ki je v pristojnosti kontrole zračnega prometa) niti uvedbe omejitev za nočne lete (ki so v pristojnosti javnih organov).

(241)

Po izračunih Nemčije tveganje prepovedi nočnih letov ustvarja približno […] EUR stroškov za letališče. Posledica tega je povečanje izgube denarnega toka na […] EUR (glej stolpec 4 Priloge). Čeprav je jasno, da letališče stroškov tveganja ne more financirati iz lastnih sredstev, je vseeno treba opozoriti, da se teh […] EUR lahko obravnava le kot najnižji znesek. Med drugimi pomanjkljivostmi v izračunu Nemčija ne upošteva dejstva, da bi šlo letališče v stečaj, če bi moralo plačati znesek […] EUR ali […] EUR kot odškodnino družbi DHL za stroške selitve na drugo letališče zaradi prepovedi nočnih letov. Nemčija v izračunih prav tako ne upošteva drugih utemeljenih tveganj (npr. dostop do južne vzletno-pristajalne steze, ki je pod nadzorom kontrole zračnega prometa).

(242)

Končno želi Komisija poudariti, da bi izračuni še vedno kazali negativen denarni tok, tudi če bi Komisija upoštevala utemeljitev Nemčije, da stroški za varnost v višini […] EUR spadajo na področje javnih nalog in jih je zato treba izvzeti iz stroškov letališča (54). Kot je prikazano v stolpcu 4 Priloge 1, bi se tudi v tem scenariju ohranil občuten primanjkljaj izguba v višini […] EUR.

(243)

Čeprav so zgoraj navedeni izračuni dovolj za dokaz, da zasebni vlagatelj ne bi prevzel takšnega neomejenega jamstva, želi Komisija dodati, da bi se z natančnejšim pregledom ugotovile še večje izgube. Kot je opozorila Nemčija, je zakonodajalec Združenega kraljestva v svojih izračunih za določitev letaliških pristojbin za obdobje 2008–2013 upošteval stopnjo stroškov kapitala (realno in pred obdavčitvijo) 6,2 % za letališče Heathrow in 6,7 % za letališče Gatwick. Medtem ko se lahko letališči Heathrow in Gatwick zaneseta na precejšnje povpraševanje po letih v London in iz njega, se letališče Leipzig sooča s presežkom zmogljivosti in konkurenco drugih letališč pri privabljanju nizkocenovnih letalskih prevoznikov za prevoz potnikov in tovora. Ker je torej letališče Leipzig izpostavljeno večjemu tržnemu tveganju kot letališči Heathrow ali Gatwick, bi bili primernejši stroški kapitala (realno in pred obdavčitvijo), višji od 6,5 % (glej tudi uvodno izjavo 218).

(244)

Poleg tega dejstvo – ki ga je navedla Nemčija (55) – da zasebne finančne institucije niso bile pripravljene zavarovati tveganj, ki izhajajo iz jamstva za delovanje letališča po začetku delovanja vozlišča DHL, potrjuje, da noben zasebni vlagatelj ne bi prevzel takšnega neomejenega jamstva za kritje tveganj, ki jih ne more nadzirati.

(245)

Utemeljitve Nemčije in družbe DHL, da je vzajemni prevzem jamstev med pogodbenicami običajna poslovna praksa, niso nič več kot splošne ugotovitve in so zato nerelevantne, ker navedeni izračuni jasno kažejo, da letališče Leipzig ni sposobno financirati ponujenih jamstev iz lastnih sredstev. Zasebni vlagatelj bi sklenil le pogodbo, ki zagotavlja donosnost in ne poslabšuje njegovega finančnega položaja.

(246)

Na koncu je treba ponovno omeniti utemeljitev Nemčije, da bi – glede na to, da je bila južna vzletno-pristajalna steza že zgrajena – zasebni vlagatelj podpisal okvirni sporazum, ker je bil denarni tok večji z družbo DHL kot brez nje. Nemčija pri tem pozablja na bistveno dejstvo, da – kot je prikazano zgoraj – stroškov tveganja ni mogoče financirati iz lastnih sredstev. Da bi lahko ponudilo jamstva družbi DHL, mora letališče Leipzig uporabiti kapital, ki je bil vložen za gradnjo južne vzletno-pristajalne steze. Kot je bilo ugotovljeno v oddelku 6.1.1., prav ti kapitalski vložki pomenijo pomoč. Zato ne glede na čas izvedbe analize rezultat kaže, da so se jamstva v vsakem primeru financirala iz pomoči.

(b)   Najemne pogodbe

(247)

Ob upoštevanju pripomb družbe DHL in Nemčije Komisija meni, da najemne pogodbe družbi DHL ne omogočajo nobenih finančnih ugodnosti, ker:

(a)

zakupne pogodbe za letališko ploščad in druga območja za zemeljsko oskrbo temeljijo na tržnih obrestnih merah, letališče Leipzig pa pri izbiri financiranja ni omejeno,

(b)

je rezervacija nekaterih zemljiških parcel za družbo DHL očitno običajna določba v nemški zakonodaji na področju najema in v nobenem primeru ne preprečuje prisotnosti konkurentov na letališču Leipzig, ker so jim je še vedno na voljo druge zemljiške parcele.

(c)   Ureditev letaliških pristojbin

(248)

Ob upoštevanju pripomb družbe DHL in Nemčije Komisija meni, da ureditve letaliških pristojbin družbi DHL ne omogočajo nobenih finančnih ugodnosti, ker:

(a)

družba DHL plačuje enake pristojbine kot drugi uporabniki letališča Leipzig,

(b)

je iz primerjave letaliških pristojbin, ki jo je predložila družba DHL, razvidno, da so letališke pristojbine letališča Leipzig za […] do […] % višje od pristojbin na drugih konkurenčnih letališčih za tovorni promet v Evropi. Komisija zato nima nobene podlage za sklepanje, da ureditev letaliških pristojbin ni v skladu s trgom.

6.1.2.4.   Gospodarska prednost, ki jo družbi DHL dodeljuje patronatska izjava

(249)

Obvestilo o jamstvu določa pogoje, pod katerimi jamstvo ne pomeni državne pomoči. Dva bistvena pogoja, ki morata biti izpolnjena, sta:

(a)

jamstvo je načeloma mogoče pridobiti po tržnih pogojih na finančnih trgih,

(b)

za jamstvo se plača tržna premija.

(250)

Patronatska izjava – s katero dežela Saška prevzema odgovornost, da bo letališču Leipzig in MFAG zagotovila dovolj kapitala za izpolnitev obveznosti iz okvirnega sporazuma, ter izjavlja, da bo neposredno jamčila za odškodninske zahtevke družbe DHL v višini do […] milijonov EUR – ne izpolnjuje nobenega od teh dveh pogojev:

(a)

po navedbah Nemčije (55) si je letališče Leipzig neuspešno prizadevalo, da bi tveganja, ki so bila pozneje prevzeta s patronatsko izjavo, krile zasebne finančne institucije,

(b)

ker družbi DHL, MFAG in letališču Leipzig ni treba plačati nobene premije za patronatsko izjavo, se nadomestilo za tveganje dežele Saške ne povrne neposredno.

(251)

Poleg tega tudi ni mogoče trditi, da se je deželi Saški kot delničarju letališča Leipzig nadomestilo plačalo posredno, ker se bo vrednost deleža letališča dejansko zmanjšala zaradi izgub denarnega toka pri širitvi z družbo DHL. Iz istega razloga ne držijo argumenti o sorazmernosti med patronatskima izjavama, ki sta ju podelili dežela Saška in družba Deutsche Post AG, ker dodatni denarni tok za južno vzletno-pristajalno stezo ne zadošča za finančno zavarovanje tveganja letališča in njegovih lastnikov.

6.1.2.5.   Sklepne ugotovitve o obstoju in zakonitosti državne pomoči družbi DHL

(252)

Komisija ugotavlja, da neomejena jamstva, ki jih zagotavlja okvirni sporazum (v skladu z oddelkoma 8 in 9), in patronatska izjava pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, ker dežela Saška, MFAG in letališče Leipzig zavarujejo poslovna tveganja družbe DHL pod pogoji, ki jih ne bi sprejel noben zasebni vlagatelj. Letališče Leipzig brez javne podpore ne bi moglo financirati gradnje južne vzletno-pristajalne steze ali skleniti okvirnega sporazuma z družbo DHL.

(253)

Ker je bil okvirni sporazum podpisan in se je začel izvajati, preden ga je Nemčija priglasila, pomenijo neomejena jamstva iz okvirnega sporazuma nezakonito pomoč, ki je v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe ES.

6.2.   Združljivost pomoči s skupnim trgom

6.2.1.   Dopustnost pomoči letališču

(254)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 166 zgoraj, se celotni znesek naložb financira iz javnih sredstev (čeprav del teh sredstev spada v javnofinančne odhodke), ki v smislu te odločbe vključujejo državno pomoč (56).

(255)

Komisija mora ugotoviti, ali je mogoče pomoč opredeliti kot združljivo s skupnim trgom. Člen 87(3) Pogodbe ES določa nekatere izjeme od splošnega pravila o nezdružljivosti iz člena 87(1) Pogodbe ES.

(256)

V zvezi s tem smernice iz leta 2005 predstavljajo okvir za oceno, ali se lahko pomoč letališčem opredeli kot združljiva s členom 87(3)©. V smernicah so navedeni različni dejavniki, ki jih Komisija pri tem upošteva.

(257)

Komisija mora v skladu s točko 61 smernic iz leta 2005 preveriti zlasti, ali:

(a)

gradnja in delovanje infrastrukture služita jasno opredeljenemu cilju splošnega interesa (regionalni razvoj, dostopnost itd.);

(b)

je infrastruktura potrebna in sorazmerna z nameravanim ciljem;

(c)

so srednjeročni obeti za uporabo infrastrukture, zlasti obstoječe, zadovoljivi;

(d)

imajo vsi potencialni uporabniki infrastrukture enakopraven in nediskriminatoren dostop do nje;

(e)

je vpliv na razvoj trgovine tolikšen, da je to v nasprotju z interesom Skupnosti.

(i)   Gradnja in delovanje infrastrukture služita jasno opredeljenemu cilju splošnega interesa (regionalni razvoj, dostopnost itd.)

(258)

Cilj projekta je oblikovanje novega vozlišča za zračni tovorni promet in multimodalnega tovornega središča na letališču. Sektor zračnega tovornega prometa, zlasti prevoza hitre pošte, kaže znatno rast. Letalski tovorni prevozniki širijo svoje zmogljivosti poslovanja. Vendar se tri glavna vozlišča za zračni tovorni promet v Nemčiji – Frankfurt/Main, München in Köln/Bonn – soočajo z omejitvami nočnih letov. Če bi letališče Frankfurt/Main ukinilo nočne lete ali zmanjšalo njihovo število, bi v Nemčiji nastala resna kriza zaradi pomanjkanja zmogljivosti za zračni tovorni promet.

(259)

S tega stališča je naložba v skladu z Akcijskim načrtom za zmogljivost letališč Komisije iz leta 2007 (57), ki navaja, da bo pri letališčih „zaradi pričakovanega razvoja prometa Evropa soočena z neprestano naraščajočo vrzeljo med zmogljivostjo in povpraševanjem“ in ugotavlja, da to „pomanjkanje zmogljivosti na letališčih ogroža varnost, učinkovitost in konkurenčnost vseh akterjev, vključenih v dobavno verigo zračnega prevoza (58). V istem akcijskem načrtu Komisija poudarja potrebo ne le po učinkovitejši rabi obstoječih vzletno-pristajalnih stez, ampak tudi po „podpori novi infrastrukturi“, in opozarja na pomen regionalnih letališč pri reševanju krize zaradi pomanjkanja zmogljivosti.

(260)

Projekt je del strategije za razvoj letališča, ki je v okvirnem načrtu vseevropskega prometnega omrežja (časovni okvir do leta 2020) iz leta 2004 označeno kot „vozlišče Skupnosti“. Letališče se nahaja v osrednji Nemčiji (blizu petih glavnih vseevropskih prometnih osi in panevropskih koridorjev) med dvema državnima avtocestama, ki povezujeta sever in jug Evrope (državna avtocesta A 9) ter zahodno in vzhodno Evropo (A 14). Letališče zagotavlja tudi odlično prometno povezavo z železniškim in cestnim omrežjem. Dostop do železniškega in cestnega omrežja olajšuje kombinirani prevoz blaga ter omogoča učinkovitejši in okolju prijaznejši promet, poleg tega pa prispeva k trajnostnemu razvoju. Projekt je torej v skladu z „razvoj[em] integriranega evropskega omrežja zračnega prevoza“, kot določa točka 12 navedenega akcijskega načrta, ki navaja, da „bi bilo zaželeno odpreti obstoječe mirujoče zmogljivosti na regionalnih letališčih pod pogojem, da države članice spoštujejo regionalne instrumente Skupnosti, ki se nanašajo na državne pomoči“.

(261)

Izvajanje projekta bi lahko imelo pozitiven učinek na celotno regijo ter bo pomembno vplivalo na njen gospodarski in socialni razvoj. Predvsem se bo izboljšal dostop do regije ter povečala njena privlačnost za vlagatelje in obiskovalce. Navedeno bo imelo tudi pozitivne učinke na zaposlenost, zlasti ker je brezposelnost v regiji Halle/Leipzig bistveno višja od državnega povprečja.

(262)

Obravnavane naložbe bodo spodbudile boljšo, varnejšo, okolju prijaznejšo in racionalnejšo rabo obstoječe infrastrukture, s čimer se bo izboljšala varnost in učinkovitost letališča. Nova smer južne vzletno-pristajalne steze bo v prihodnje preprečevala, da bi gosto poseljena območja severno od Leipziga in južno od Halleja v prihodnosti trpela posledice zaradi preveč preletov. Zlasti del Leipziga, ki se nahaja v bližini letaliških površin ob vrhu prvotne južne vzletno-pristajalne steze, je bilo prizadeto zaradi hrupa, ker so se tam križale vzletne in pristajalne poti. Poleg tega smer stare južne vzletno-pristajalne steze ni ustrezala ugodnim vremenskim pogojem za vzletanje in pristajanje. Najpogostejša smer vetra, značilna za vse leto in za posamezne mesece, je proti jugozahodu. To je lahko ob motečem bočnem vetru neugodno. Nova smer ustreza vremenskim zahtevam in omogoča delovanje instrumentnega letenja (stopnja obratovanja v vsakem vremenu – CAT III). Poleg tega razdalja med vzletno-pristajalnima stezama omogoča neodvisno obratovanje zračnega prometa, kar prej ni bilo mogoče zaradi varnostnih razlogov (nevarnost trčenja).

(263)

Ugotoviti je torej mogoče, da gradnja in delovanje infrastrukture služita jasno opredeljenemu cilju splošnega interesa, tj. razvoju letališča z velikim deležem tovornega prometa ob upoštevanju ustreznih regionalnih in okoljskih vidikov politik Skupnosti, ter da je to merilo združljivosti v tem primeru izpolnjeno.

(ii)   Infrastruktura je potrebna in sorazmerna z zastavljenim ciljem

(264)

Podatki, ki so jih predložili nemški organi, jasno kažejo, da letališče v sedanjem stanju ne more uresničiti pričakovane rasti potniškega ali tovornega prometa. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, je v življenjski dobi nove južne vzletno-pristajalne steze na letališču predvidena postopna, a pomembna rast števila potnikov in obsega tovora. Leta 2006 so na letališče zabeležili 2,3 milijona potnikov in glede na ocene se bo to število leta 2010 povzpelo na 6–7 milijonov potnikov. V prihodnosti je pričakovati dodatno tudi povečanje dejavnosti tovornega prometa, zlasti zaradi nadaljnjih omejitev nočnih letov na drugih nemških letališčih (Frankfurt/Main, Köln/Bonn itd.).

(265)

Stara južna vzletno-pristajalna steza je iz različnih razlogov veljala za slabo infrastrukturo, ki ne ustreza svojemu namenu. Najprej je treba opozoriti, da je bila stara južna vzletno-pristajalna steza zgrajena med letoma 1957 in 1960. Oblika stare južne vzletno-pristajalne steze je bila določena na podlagi strukture vojaškega zračnega prostora nekdanje Nemške demokratične republike in ne na podlagi vremenskih zahtev za zračni promet. Okrog leta 1980 so se že začele pojavljati poškodbe (razpoke, krušenje robnikov in spodkopavanje spodnjega ustroja). Za odpravo teh pomanjkljivosti je bila v letih 1983/84 na poškodovano vzletno-pristajalno stezo nanesena nova betonska plast. Vendar ta betonska plast ni bila povezana s prvotno površino, tako da je bila obnova vzletno-pristajalne steze le površinska in se je izkazala za nezadostno.

(266)

To je postalo zlasti očitno po letu 1990, ko se je vzletno-pristajalna steza veliko pogosteje uporabljala. Zaradi razpok v spodnji plasti so na primer nastale razpoke v novi zgornji plasti, kar je povzročilo precejšnje krušenje robnikov in večje vzdolžne deformacije na obeh koncih vzletno-pristajalne steze ter s tem upogibanje tal. Upogibanje tal resno ogroža varnost prometa, ko se poleti zaradi višjih temperatur tla začnejo upogibati. Posledica tega sta bila vedno večja škoda ter drago in nesorazmerno vzdrževanje.

(267)

Poleg tega je bila prvotna južna vzletno-pristajalna steza dolga 2 500 m in se je kot taka lahko uporabljala le za polete na kratke razdalje. Ni je bilo mogoče uporabljati za polno natovorjena letala s težo več kot 30 t. Zato je bila učinkovitost letališča Leipzig resno oslabljena (letala vrst Boeing B 747, B 767 in McDonnell Douglas MD 11, ki so polno natovorjeni, za vzlet zahtevajo vzletno-pristajalne steze z dolžino med 2 925 m in 3 320 m). Zaradi te pomanjkljivosti se tudi bistveno poveča verjetnost motenj delovanja (npr. v primeru zaprtja severne vzletno-pristajalne steze). Sprememba smeri stare južne vzletno-pristajalne steze je bila prav tako potrebna z vidika varnosti prometa. Tudi ob pristankih v smeri proti zahodu vzletno-pristajalni stezi nista mogli obratovati hkrati, ker bilo vedno treba upoštevati, da so morala letala prekinjati pristajanje in ponovno pospeševati hitrost zaradi preprečitve trčenj. Zato je morala nemška služba za kontrolo zračnega prometa (Deutsche Flugsicherung GmbH, DFS) vzletno-pristajalni stezi obravnavati kot eno samo vzletno-pristajalno stezo za zračni promet.

(268)

Ob upoštevanju navedenih pogojev je bilo izračunano največje število vzletov in pristankov na uro, ki jih je bilo mogoče na prvotni vzletno-pristajalni stezi, poleg tega je bila opravljena simulacija na podlagi predvidenega voznega reda letov na vozlišču za prevoz tovora na letališču Leipzig/Halle. Rezultati simulacije predvidenega voznega reda letov so pokazali velike zamude pri vzletih in pristankih v prometnih konicah. Zamuda pri pristankih je v povprečju znašala približno 21 minut (v obeh smereh obratovanja), pri vzletih pa približno šest minut. V posameznih primerih so zamude pri pristankih trajale celo od 30 minut do ene ure, pri vzletih pa do 18 minut.

(269)

Kot je bilo omenjeno, so možnosti letališča, da pridobi finančna sredstva od njegovih javnih delničarjev ali prek njih, skoraj nične, zato je bila potrebna 100-odstotna intenzivnost pomoči. Nemški organi so dokazali, da je vsa infrastruktura, ki so jo načrtovali in financirali, nujna za uresničitev zastavljenih ciljev, ter da projekt ni nesorazmerno velik ali zapleten.

(270)

Zato ob upoštevanju vseh navedenih vidikov Komisija ugotavlja, da je zadevna infrastruktura potrebna za uresničitev zastavljenih ciljev in primerna.

(iii)   Srednjeročni obeti za uporabo infrastrukture, zlasti obstoječe, so zadovoljivi

(271)

Zaradi svojega položaja v središču Evrope, na trgu s približno 7 milijoni ljudi v razdalji 100 km pasu od letališča ter bližine odličnega cestnega in železniškega omrežja ima letališče velik potencial za rast. Kot je že bilo pojasnjeno, sektor zračnega tovornega prometa dosega precejšnje stopnje rasti (povprečna stopnja rasti mednarodnega potniškega prometa med letoma 2002 in 2006 je bila približno 7,4 %, tovornega prometa pa 6,2 %) (59). Vendar se sedanje zmogljivosti letališča zdaj soočajo z omejitvami nočnih letov.

(272)

Nemčija pričakuje, da se bo obseg tovornega prometa na letališču Leipzig v prvih nekaj letih močno povečal, od leta 2013 naprej pa pričakuje bolj konzervativno, 3-odstotno povprečno stopnjo rasti. V primerjavi s tem IATA v obdobju 2007–2011 napoveduje povprečno 5,1-odstotno letno stopnjo rasti za potniški promet in 4,8-odstotno stopnjo rasti za tovorni promet. Nemški organi so leta 1999 napovedali približno 4 milijone potnikov v letu 2004 in 6–7 milijonov potnikov v letu 2010. Po navedbah Nemčije na podlagi novejše študije izračuni izhajajo iz predpostavke, da se bo število potnikov povečalo z 2,1 milijona (v letu 2005) na 4,8 milijona potnikov na leto.

(273)

Torej so srednjeročni obeti za uporabo nove infrastrukture, zlasti v povezavi z obstoječo infrastrukturo, ki se bo z načrtovanimi deli optimizirala, dobri.

(iv)   Vsi potencialni uporabniki infrastrukture imajo enakopraven in nediskriminatoren dostop do nje

(274)

Kot so navedli nemški organi, bodo imeli vsi potencialni uporabniki (letalski prevozniki) enakopraven in nediskriminatoren dostop do nove infrastrukture. Družba DHL bo novo južno vzletno-pristajalno stezo uporabljala le 19 % obratovalnega časa, kar ustreza le 9,4 % skupne zmogljivosti celotnega letališča. V zvezi z uporabo zmogljivosti vzletno-pristajalne steze s strani družbe DHL Komisija ugotavlja, da na večini letališč (vozlišč) ni neobičajno, da uveljavljeni letalski prevozniki, ki delujejo kot ključni najemniki, uporabljajo približno 60–80 % skupne zmogljivosti vzletno-pristajalne steze. Ta pojav je vedno pogostejši tudi v sektorju nizkocenovnih prevoznikov, ki uporabljajo regionalna ali sekundarna letališča.

(275)

Rezervacija določenih časovnih blokov (slotov) za družbo DHL odraža realnost storitev hitre dostave tovora. Poleg tega letališče Leipzig ni prezasedeno letališče (z omejenim številom slotov), zato nima omejitev zmogljivosti. To pomeni, da rezervacija določenih časovnih blokov nima negativnega vpliva na konkurente družbe DHL. To potrjujejo tudi pripombe, ki so jih predložili letalski prevozniki tovora in potnikov (med drugimi Panalpina, Jade Cargo International, Ruslan-Salis, Lufthansa Cargo, CARGOLUX Condor).

(276)

Kar zadeva dodelitev časovnih blokov (ali slotov) na letališču Leipzig/Halle, se razpoložljivi sloti kot na večini (neprezasedenih) letališč dodelijo na podlagi vrstnega reda zahtevkov (kdor prej pride, ima prednost). Sicer pa je na letališčih splošna praksa, da letalski prevozniki po načelu „podedovanih pravic“ obdržijo slote, ki so jim bili dodeljeni. Dodelitev slotov družbi DHL na tem neprezasedenem letališču in možnost, da jih obdrži, torej ne pomeni prednosti za družbo DHL v smislu državne pomoči.

(277)

Kljub temu je treba opozoriti, da te „pravice“ ne smejo biti v nasprotju z zakonodajo Skupnosti ali nacionalno zakonodajo. V zvezi s tem Komisija ob tej priložnosti nemške organe opozarja, da morajo v primeru prezasedenosti letališča Leipzig/Halle opraviti analizo zmogljivosti v skladu z določbami Uredbe Sveta št. 95/93 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (60).

(278)

Ob upoštevanju navedenega lahko Komisija sklene, da imajo vsi potencialni uporabniki infrastrukture enakopraven in nediskriminatoren dostop do nje.

(v)   Vpliv na razvoj trgovine ni tolikšen, da je to v nasprotju z interesom Skupnosti

(279)

Letališče je uvrščeno v kategorijo C v skladu s točko 15 smernic iz leta 2005. Čeprav bo to vplivalo na konkurenčnost in trgovino na ravni Skupnosti, mora Komisija ugotoviti, ali je ta vpliv tolikšen, da je v nasprotju s skupnim interesom.

(280)

Komisija najprej ugotavlja, da je nova južna vzletno-pristajalna steza, čeprav optimizira zmogljivost letališča, samo nadomestek za že obstoječo vzletno-pristajalno stezo, katere smer ni bila optimalna.

(281)

Kot je že bilo omenjeno, se glavna letališča za tovorni promet v Nemčiji, katerim konkurira letališče Leipzig/Halle, soočajo z omejitvami zmogljivosti ali nočnih letov, zato je konkurenca v prihodnosti malo verjetna. Zato ta letališča predstavljajo le nizko tveganje za izkrivljanje konkurence ali ga sploh ne predstavljajo.

(282)

Kot je bilo navedeno, je družba DHL pri odločanju glede možnih evropskih vozlišč v ožji izbor uvrstila letališča Leipzig, Vatry in Bruselj. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da na začetku postopka Bruselj in Vatry nista predložila pripomb. Komisija prav tako ugotavlja, da na začetku postopka tudi nobeno drugo letališče ni izrazilo pomislekov glede širitve letališča Leipzig. Komisija tudi ni ugotovila posebnih pomislekov glede konkurenčne zakonodaje v zvezi z drugimi letališči v Skupnosti.

(283)

Komisija lahko torej na podlagi navedenega sklene, da vpliv na razvoj trgovine ni v nasprotju z interesom Skupnosti.

6.2.2.   Nezdružljivost neomejenih jamstev iz okvirnega sporazuma in patronatske izjave

(284)

Ker je družba DHL že prejela najvišji znesek pomoči za naložbe, ki je dopusten v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES, je pomoč, ki jo družba DHL prejme v okviru okvirnega sporazuma in priporočilnega pisma, pomoč za tekoče poslovanje.

(285)

V skladu s smernicami o regionalni pomoči (61) je pomoč za tekoče poslovanje običajno prepovedana. Izjemoma se ta pomoč lahko dodeli regijam, ki so do nje upravičene na podlagi odstopanja od člena 87(3)(a) Pogodbe ES, če so izpolnjeni nekateri strogi pogoji (62). Ker Nemčija ni predložila nobenih dokazov, da so ti pogoji izpolnjeni, Komisija ugotavlja, da pomoč za tekoče poslovanje družbi DHL ni združljiva s členom 87(3)(a) Pogodbe ES.

(286)

Ker niso bile predložene informacije, ki bi dokazovale nasprotno, Komisija ugotavlja tudi, da pomoč družbi DHL ne izpolnjuje nobenega drugega cilja skupnega interesa. Ker ni mogoče uporabiti nobene od izjem iz člena 87(2) in člena 87(3) Pogodbe ES, je treba neomejena jamstva iz okvirnega sporazuma in patronatske izjave obravnavati kot nezdružljiva s skupnim trgom.

6.2.3.   Odprava nezdružljive pomoči, dodeljene družbi DHL

(287)

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti je Komisija pristojna za odločanje, ali mora zadevna država odpraviti ali spremeniti pomoč (63), če je bilo ugotovljeno, da je ta nezdružljiva s skupnim trgom. Sodišče ves čas vztraja tudi pri tem, da je obveznost države, da odpravi pomoč, ki jo Komisija šteje za nezdružljivo s skupnim trgom, namenjena za ponovno vzpostavitev prejšnjih razmer (64). V zvezi s tem je Sodišče odločilo, da je ta cilj dosežen, ko prejemnik odplača znesek, ki mu je bil dodeljen v okviru nezakonite pomoči, s čimer izgubi prednost, ki jo je užival glede na konkurente na trgu, ter se ponovno vzpostavijo razmere pred plačilom pomoči (65).

(288)

V skladu s sodno prakso člen 14(1) Uredbe (ES) št. 659/99 določa, da „[če] se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativne odločbe, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč (…). Komisija ne zahteva vračila pomoči, če je to v nasprotju s splošnim načelom prava Skupnosti“.

(289)

Za zagotovitev, da ukrepi nezdružljive pomoči družbi DHL ne omogočajo nobenih gospodarskih prednosti, so po mnenju Komisije nujni naslednji trije ukrepi:

(a)

patronatska izjava ne sme začeti veljati;

(b)

neomejena jamstva je treba odpraviti;

(c)

ker neomejena jamstva veljajo od 1. oktobra 2007 (ki je datum začetka obratovanja vozlišča DHL) naprej, mora družba DHL vrniti pomoč, ki ji je že bila dana na voljo.

(290)

V zvezi z izračunom dela pomoči, ki je že bil dan na voljo družbi DHL, Komisija najprej opozarja, da v skladu s sodno prakso Sodišča nobena določba prava Skupnosti od Komisije ne zahteva, da pri zahtevi za povračilo pomoči, opredeljene kot nezdružljive s skupnim trgom, določi natančen znesek pomoči, ki ga je treba vrniti. Dovolj je, da odločba Komisije vključuje informacije, ki prejemniku omogočajo, da sam brez večjih težav opredeli ta znesek (66).

(291)

Za določitev zneska dela pomoči je treba pristojbino za jamstva izračunati od prvih mesecev po začetku obratovanja vozlišča DHL 1. oktobra 2007 do odprave neomejenih jamstev. Preveriti je treba, kakšno pristojbino bi zahtevala zasebna zavarovalnica 21. septembra 2005, ko je bil podpisan okvirni sporazum, za obdobje od 1. oktobra 2007 do odprave neomejenih jamstev. Na konkurenčnem zavarovalniškem trgu je pristojbina za jamstva enaka pričakovanemu tveganju, ki ga je treba zavarovati z jamstvom.

(292)

Nemčija je že predložila oceno pričakovanih stroškov tveganja, ki za celotno trajanje okvirnega sporazuma, tj. je […] let, znašajo […] EUR. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 90, se ti stroški tveganja določijo z naslednjim izračunom:

(a)

Nemčija predvideva, da se bo število odškodninskih zahtevkov sčasoma linearno zmanjšalo zaradi amortizacije naložb družbe DHL. Če izhajamo iz najvišjega zneska […] EUR v letu […], to pomeni npr. […] EUR v letu […] in […] EUR v letu […].

(b)

Za poenostavitev izračuna Nemčija ne uporablja stalne porazdelitve verjetnosti za tveganje prepovedi nočnih letov, ampak predvideva, da bo po preteku polovice pogodbenega obdobja – leta […] – verjetnost prepovedi nočnih letov […]-odstotna. S pomnožitvijo nominalnih odškodninskih zahtevkov v znesku […] EUR v letu […] z […]-odstotno verjetnostjo dobimo pričakovano nominalno tveganje v višini […] EUR za leto […] in diskontirano vrednost […] EUR za pričakovane stroške tveganja.

(293)

Komisija meni, da mora Nemčija za pravilno oceno stroškov tveganja spremeniti naslednje elemente v svojem izračunu:

(a)

V nasprotju s predpostavko Nemčije bo višina nekaterih elementov odškodninskih zahtevkov družbe DHL ostala nespremenjena (npr. stroški za selitev, odškodninski zahtevki strank družbe DHL za zamudo pri dostavi itd.). V skladu s tem je treba prilagoditi višino odškodninskih zahtevkov.

(b)

Izračun Nemčije se osredotoča le na tveganje prepovedi nočnih letov. Vendar jamstva vključujejo tudi redna obratovalna tveganja (npr. prednostna uporaba južne vzletno-pristajalne steze). Zato je treba tudi ta tveganja vključiti v izračun. Oceniti je treba odškodninske zahtevke zaradi obratovalnih tveganj in njihovo verjetnost ter izračunati neto čisto vrednost teh stroškov tveganja.

(c)

Medtem ko bi Komisija lahko sprejela poenostavljeno analizo, ki jo je Nemčija predlagala za verjetnost tveganja prepovedi nočnih letov, pa Komisija v zvezi z rednimi obratovalnimi tveganji meni, da je treba njihovo verjetnost oceniti vsako leto. Za izračun neto čiste vrednosti rednih obratovalnih tveganj je treba ustrezno diskontirati vsoto pričakovanih letnih odškodninskih zahtevkov.

(294)

Na podlagi ponovno ocenjenih stroškov tveganja za celotno obdobje veljavnosti okvirnega sporazuma mora Nemčija določiti pristojbino za jamstvo za obdobje od 1. oktobra 2007 do odprave neomejenih jamstev.

7.   SKLEPNE UGOTOVITVE

7.1.   Pomoč letališču

(295)

Komisija ugotavlja, da zadevni ukrep, ki letališču Leipzig-Halle omogoča izvedbo naložbenega projekta v skladu z opisanimi pogoji, ne škoduje skupnemu interesu in da je pet meril iz smernic iz leta 2005 v obravnavanem primeru izpolnjenih.

7.2.   Pomoč družbi DHL

(296)

Komisija ugotavlja, da neomejena jamstva, ki jih dodeljuje okvirni sporazum, in patronatska izjava pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, ker dežela Saška, MFAG in letališče Leipzig varujejo družbo DHL pred poslovnimi tveganji pod pogoji, ki jih ne bi sprejel noben zasebni vlagatelj.

(297)

Ker je družba DHL že prejela najvišji znesek pomoči za naložbe, ki je dovoljen v okviru člena 87(3)(a) Pogodbe ES, Komisija meni, da je treba neomejena jamstva iz okvirnega sporazuma in patronatske izjave obravnavati kot nezdružljiva s skupnim trgom –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Državna pomoč v višini 350 milijonov EUR, ki jo Nemčija namerava nameniti za gradnjo nove vzletno-pristajalne steze in s tem povezane letališke infrastrukture na letališču Leipzig/Halle, je združljiva s skupnim trgom v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES.

Člen 2

Državna pomoč, ki jo Nemčija namerava dodeliti družbi DHL s patronatsko izjavo, ni združljiva s skupnim trgom. Zato se ta pomoč ne sme dodeliti.

Člen 3

Državna pomoč, ki jo je Nemčija dodelila družbi DHL v obliki neomejenih jamstev (v skladu z oddelkoma 8 in 9 okvirnega sporazuma), ni združljiva s skupnim trgom. Zato je treba ta neomejena jamstva iz okvirnega sporazuma odpraviti.

Člen 4

1.   Nemčija mora izterjati del pomoči iz člena 3, ki je že bil dan na voljo družbi DHL (tj. pristojbina za jamstvo za obdobje od 1. oktobra 2007 do odprave neomejenih jamstev).

2.   Znesek, ki ga je treba vrniti, vključuje obresti od datuma, ko je bil dan na voljo upravičencu, do datuma njegovega dejanskega vračila.

3.   Obresti se izračunajo z obrestnoobrestnim računom v skladu s poglavjem V Uredbe (ES) št. 794/2004.

Člen 5

1.   Pomoč iz člena 3, ki je že bila dana na voljo družbi DHL, se izterja takoj in dejansko.

2.   Nemčija zagotovi, da se ta odločba izvede v štirih mesecih od datuma njene notifikacije.

Člen 6

1.   V dveh mesecih od notifikacije te odločbe Nemčija predloži Komisiji naslednje informacije:

(a)

skupni znesek (glavnica in obresti), ki ga mora upravičenec vrniti;

(b)

podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za izpolnjevanje te odločbe;

(c)

dokumente, ki dokazujejo, da se je od upravičenca zahtevalo vračilo pomoči.

2.   Nemčija obvešča Komisijo o napredku glede nacionalnih ukrepov, sprejetih za izvajanje te odločbe, dokler pomoč iz člena 3, ki je že bila dana na voljo družbi DHL, ni vrnjena v celoti. Na zahtevo Komisije Nemčija nemudoma predloži vse informacije o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za izpolnjevanje te odločbe. Nemčija zagotovi tudi podrobne podatke o zneskih pomoči in obrestih za vračilo pomoči, ki jih je upravičenec že vrnil.

Člen 7

Ta odločba je naslovljena na Zvezno republiko Nemčijo.

V Bruslju, 23. julija 2008.

Za Komisijo

Antonio TAJANI

Podpredsednik

Neelie KROES

Članica Komisije


(1)  UL C 48, 2.3.2007, str. 7.

(2)  Glej opombo 1.

(3)  UL C 107, 7.4.1998, str. 7.

(4)  Državna pomoč C 18/2007 (prej N 874/06) – Pomoč za usposabljanje za družbo DHL v mestu Leipzig-Halle, Nemčija ), še ni objavljeno v UL.

(5)  Poslovna tajnost.

(6)  UL C 71, 11.3.2000, str. 16 (odst. 4.2).

(7)  UL C 155, 20.6.2008, str. 10.

(8)  Dopis Nemčije z dne 21. julija 2006, str. 7.

(9)  UL C 312, 9.12.2005, str. 1.

(10)  Sodba sodišča prve stopnje Evropskih Skupnosti z dne 12. decembra 2000 v zadevi T-128/98, ZOdl. 2000, str. II-3929; potrjena s sodbo Sodišča z dne 24. oktobra 2002, C-82/01, ZOdl. 2002, str. I-9297.

(11)  UL C 350, 10.12.1994, str. 5.

(12)  Odločba z dne 19. januarja 2005, N 644i/02 – Nemška regionalna letališča, UL C 126, 25.5.2005, str. 12; Odločba z dne 20. aprila 2005, N 355/04 – Letališče Antwerp, UL C 176, 16.6.2005, str. 11.

(13)  Odločba z dne 10. julija 2007, C 27/07 – Letališče Berlin Schönefeld.

(14)  Strokovno poročilo, ki ga je kot del postopka za odobritev načrtovanja naročil pristojni nacionalni organ.

(15)  Dimson E., Marsh P., Staunton M: Handbook of investments: Equity risk premium, 1. del, poglavje 10, 2007.

(16)  Diskontni faktor (realna diskontna stopnja) = [varna stopnja + (premija tržnega tveganja × β)] – stopnja inflacije.

(17)  UL L 355, 30.12.2002, str. 1.

(18)  UL L 24, 30.1.1998, str. 9.

(19)  Obe gasilski postaji sta enako tehnično opremljeni; po 15 letih je treba zamenjati opremo.

(20)  Priloga h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu.

(21)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(22)  Ta rezultat je razviden iz izračunov v Prilogi, ki kažejo, da je razlika v denarnem toku med delovanjem južne vzletno-pristajalne steze z družbo DHL in brez nje v letu 2005 znašala približno […] EUR (primerjajte denarni tok v stolpcih (4) in (5) Tabele 1). Če k temu znesku dodamo razliko v končnih vrednostih med dvema scenarijema ter vsoto prenesemo v leto 2006 po diskontni stopnji 6,5 %, dobimo vrednost […] EUR.

(23)  Nemčija predvideva, da se bo število odškodninskih zahtevkov sčasoma linearno zmanjšalo zaradi amortizacije naložb družbe DHL. Ob upoštevanju največjega začetnega zneska […] EUR v letu […] to pomeni npr. […] EUR v letu […] in […] EUR v letu […]. Če upoštevamo 25-odstotno verjetnost prepovedi nočnih letov, pričakovano nominalno tveganje znaša […] EUR v letu […], njegova diskontirana vrednost pa […] EUR. To je analiza Nemčije za najslabši predvideni scenarij, ker bi spremembe zakonodaje začele veljati šele po 10–15 letih (dopis Nemčije z dne 23. februarja 2007, str. 68–69).

(24)  Prim. dopis z dne 23. februarja 2007, opomba 68, z obsežnim seznamom zadevne sodne prakse in razlago določbe o „varovanju gospodarskih interesov najemnikov“ („Konkurrenzschutzklausel“).

(25)  COM(2006) 819 konč.

(26)  Sodba z dne 18. junija 1998, zadeva C-35/96, Komisija proti Italiji, ZOdl. 1998, str. I-3851, točka 36; sodba z dne 23. aprila 1991, zadeva C-41/90, Höfner in Elser, ZOdl. 1991, str. I-1979, točka 21; sodba z dne 16. novembra 1995, zadeva C-244/94, Zveza zavarovalnic Francije proti Ministrstvu za kmetijstvo in ribištvo, ZOdl. 1995, str. I-4013, točka 14; sodba z dne 11. decembra 1997, zadeva C-55/96, Center za zaposlovanje, ZOdl. 1997, str. I-7119, točka 21.

(27)  Sodba z dne 16. decembra 1987, zadeva 118/85, Komisija proti Italiji, ZOdl. 1987, str. 2599, točka 7; zadeva C-35/96, Komisija proti Italiji, ZOdl. 1998, str. I-3851, točka 36.

(28)  V skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti je vsaka dejavnost, ki vključuje dajanje blaga in storitev v promet na zadevnem trgu, gospodarska dejavnost. Glej zadevo C-35/96, Komisija proti Italiji, ZOdl. 1998, str. I-3851, ter sodbo z dne 12. septembra 2000, zadeve od C-180/98 do 184/98, Pavlov et al, ZOdl. 2000, str. I-6451.

(29)  Zadeva Aéroports de Paris, loc. cit., odstavek 121 z nadaljnjimi sklicevanji.

(30)  Sodba z dne 17. februarja 1993, združeni zadevi C-159/91 in C-160/91, Poucet proti AGV in Pistre proti Cancave, ZOdl. 1993, str. I-637.

(31)  V zvezi s tem glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 12. februarja 2008 v zadevi T-289/03, BUPA proti Komisiji, še neobjavljena, točke od 157 do 160.

(32)  Sodba z dne 19. januarja 1994, zadeva C-364/92, SAT Fluggesellschaft proti Eurocontrol, ZOdl. 1994, str. I-43.

(33)  Odločba Komisije z dne 19. marca 2003, N 309/02, Letalska varnost – nadomestilo izgub iz poslovanja po terorističnih napadih 11. septembra 2001.

(34)  Sodba z dne 18. marca 1998, zadeva C 343/95, Cali & Figli proti Servizi ecologici porto di Genova, Zodl 1997, str. I-1547; Odločba Komisije z dne 19. marca 2003, N 309/02; Odločba Komisije z dne 16. oktobra 2002, N 438/02, Subvencije pristaniškim upravam za izvrševanje nalog javne oblasti.

(35)  Glej Odločbo Komisije z dne 7. marca 2007, N 620/06, Ustanovitev regionalnega letališča Memmingen – Nemčija, UL C 135, 19.6.2007, str. 8.

(36)  Glej sodbo z dne 16. maja 2002, zadeva C-482/99, Francija proti Komisiji (Stardust Marine), ZOdl. 2002, str. I-4397.

(37)  Sodba Stardust Marine, točka 69.

(38)  Sodba z dne 21. marca 1991, zadeva C-305/89, Alfa Romeo, Zodl. 1991, str. I-1603, točka 20.

(39)  Kar v nobenem primeru ne velja, glej primer gradnje letališča Ciudad Real v Španiji, ki je v zasebni lasti.

(40)  Sodba Stardust Marine, točka 71.

(41)  Glej uvodne izjave od 166 do 180.

(42)  Sodba Sodišča prve stopnje z dne 12. decembra 2000, zadeva T-296/97, Alitalia proti Komisiji, ZOdl. 2000, str. II-3871, točka 84; zadeva C-305/89, Italija proti Komisiji, ZOdl. 1991, str. I-1603, točka 20.

(43)  Glej smernice iz leta 2005, točka 46.

(44)  Odločba Komisije z dne 12. februarja 2004, C-516/04, točka 169.

(45)  Zadeva 234/84, Belgija proti Komisiji, ZOdl. 1986, str. 2263, točka 15, zadeva 303/88, Italija proti Komisiji, ZOdl. 1991, str. I-1433, točka 21.

(46)  Zadeva 303/88, Italija proti Komisiji, ZOdl. 1991, str. I-1433, točka 22.

(47)  Med izračuni denarnega toka v tej odločbi in odločbi o sprožitvi preiskave je veliko razlik. Te razlike je mogoče pojasniti na naslednji način: medtem ko je uvodna odločba diskontirala prihodke in stroške na stanje leta 2006, sedanji izračuni kot referenčno leto upoštevajo leto 2005, ker je bila odločitev o gradnji južne vzletno-pristajalne steze sprejeta novembra 2004, gradbena dela pa so se začela v začetku leta 2005. Komisija je na podlagi stališča nemških organov k uvodni odločbi ugotovila, da so leta 2005 nastali dodatni stroški naložbe v višini […] EUR, ki so dodatno povečali izgube denarnega toka. Ti stroški naložbe so bili upoštevani.

(48)  Vse vrednosti diskontirane na leto 2005; diskontna stopnja = 6,5 %.

(49)  Zadeva C-305/89, Italija proti Komisiji (Alfa Romeo), ZOdl. 1991, str. I-1603, točka 20.

(50)  Glej Damodaran Online,

http://pages.stern.nyu.edu/~adamodar/

(51)  Sodba Sodišča prve stopnje z dne 30. aprila 1998, zadeva T-214/95, Vlaams Gewest proti Komisiji, ZOdl. 1998, str. II-717.

(52)  Stališče Nemčije z dne 21. julija 2006, str. 12.

(53)  Glej izračune, ki jih je predložila Nemčija (uvodna izjava 88).

(54)  Znesek […] EUR je vsota stroškov poslovanja in naložb za varnostne ukrepe, ki jih namerava letališče sprejeti za južno vzletno-pristajalno stezo. V Prilogi 1 so navedene tudi čiste neto vrednosti odhodkov za varnost za druge poslovne scenarije.

(55)  Trditev Nemčije, 21. julij 2006, str. 7.

(56)  Intenzivnosti pomoči ni mogoče natančno izračunati, ker Komisija ne more izključiti dejstva, da bi fiktivni zasebni vlagatelj zmanjšal svoje tveganje z naložbo manjšega zneska.

(57)  COM(2006) 819 konč.

(58)  Akcijski načrt, točka 7 in okvir na strani 3.

(59)  IATA, napovedi za potniški in tovorni promet 2007–2011, oktober 2007.

(60)  UL L 14, 22.1.1993, str. 1.

(61)  UL C 54, 4.3.2006.

(62)  Pomoč za tekoče poslovanje mora zlasti odpravljati ozka grla v regionalnem razvoju, sorazmerna s specifičnimi ovirami, ki si jih prizadeva zmanjšati, degresivno postopna in časovno omejena.

(63)  Sodba z dne 12. julija 1973, zadeva C-70/72, Komisija proti Nemčiji, ZOdl. 1993, str. 813, točka 13.

(64)  Sodba z dne 14. septembra 1994,združene zadeve C-278/92, C-279/92 in C-280/92 Španija proti Komisiji, ZOdl. 1994, str. I-4103, točka 75.

(65)  Sodba z dne 17. julija 1999, zadeva C-75/97, Belgija proti Komisiji, ZOdl. 1999, str. I-03671, točki 64–65.

(66)  Glej zlasti sodbo z dne 12. oktobra 2000, zadeva C-480/98, Španija proti Komisiji, ZOdl. 2000, str. I-8717, točka 25, in sodbo z dne 12. maja 2005, zadeva C-415/03, Komisija proti Grčiji, ZOdl. 2005, str. I-3875, točka 39.


PRILOGA

Izračuni denarnega toka v zvezi s pomočjo družbi DHL

Tabela 1

Izračuni denarnega toka

(v milijonih EUR)

Izračuni denarnega toka (2)

 

(1)

(2)

(3)

(4)=(2)–(1)

(5)=(3)–(1)

Letališče

Letališče

Letališče

Južna vzletno-pristajalna steza

Južna vzletno-pristajalna steza

Ohranitev obstoječega stanja

Širitev z družbo DHL

Širitev brez družbe DHL

z družbo DHL

brez družbe DHL

EBITDA (1) (2006–2042)

a

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Stroški naložb (2006–2042)

b

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Stroški naložb v letu 2005

c

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Denarni tok v letu 2005

d=a+b+c

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Stroški tveganja (3)

e

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Tveganju prilagojen denarni tok v letu 2005

f=d+e

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Popravek stroškov za varnost

Stroški za varnost (operativni stroški + stroški naložb) (3)

g

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Popravljeni denarni tok v letu 2005

h=f+g

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Izračun denarnega toka za južno vzletno-pristajalno stezo

Nemčija je predložila tri različne scenarije za gibanje denarnega toka letališča Leipzig v obdobju 2006–2042:

—   Letališče – ohranitev obstoječega stanja: južna vzletno-pristajalna steza se ne zgradi. Letališče še naprej deluje na obstoječi severni vzletno-pristajalni stezi.

—   Letališče – širitev z družbo DHL: južna vzletno-pristajalna steza se zgradi in družba DHL začne z obratovanjem svojega evropskega vozlišča leta 2008.

—   Letališče – širitev brez družbe DHL: južna vzletno-pristajalna steza se zgradi, vendar se družba DHL ne preseli na letališče Leipzig, temveč se po letu 2010 preseli tja drug letalski tovorni prevoznik.

Na podlagi različnih denarnih tokov se pričakovana donosnost južne vzletno-pristajalne steze izračuna, kot sledi:

—   Južna vzletno-pristajalna steza z družbo DHL: ta stolpec prikazuje razliko denarnega toka pri širitvi z družbo DHL in ohranitvi obstoječega stanja.

—   Južna vzletno-pristajalna steza brez družbe DHL: ta stolpec prikazuje razliko denarnega toka pri širitvi brez družbe DHL in ohranitvi obstoječega stanja.

Razlika med izračuni denarnega toka v uvodni odločbi in sedanjih izračunih

Medtem ko je uvodna odločba diskontirala dohodke in stroške na leto 2006, sedanji izračuni kot referenčno leto upoštevajo leto 2005, ker je bila odločitev o gradnji južne vzletno-pristajalne steze sprejeta novembra 2004, gradnja pa se je začela v začetku leta 2005.

Komisija je na podlagi pripomb nemških organov k uvodni odločbi ugotovila, da so leta 2005 nastali dodatni stroški naložbe v znesku […] EUR, ki so dodatno povečali izgube denarnih tokov. Ti stroški naložbe so bili upoštevani.

Izračuni denarnega toka kažejo velike izgube za južno vzletno-pristajalno stezo

Gradnja in obratovanje južne vzletno-pristajalne steze z družbo DHL prinašata diskontirano izgubo denarnega toka v višini približno […] EUR za leto 2005. Diskontirana izguba denarnega toka za širitev brez družbe DHL znaša […] EUR.

Stroški tveganja v višini […] EUR (po izračunu Nemčije) povečujejo izgubo denarnega toka za južno vzletno-pristajalno stezo z družbo DHL na […] EUR. Zato je pomembno opozoriti, da ocenjeni stroški tveganja v višini […] milijonov EUR predstavljajo zgolj najnižji znesek, ker Nemčija ne ocenjuje vseh stroškov, ki jih prevzema letališče, njeni izračuni pa temeljijo na vprašljivih predpostavkah.

Tudi če bi Komisija upoštevala utemeljitev Nemčije, da stroški za varnost v višini […] EUR spadajo na področje javnih nalog in jih je zato treba izključiti iz izračuna za južno vzletno-pristajalno stezo, bi se še vedno ohranil precejšen primanjkljaj denarnega toka v višini […] EUR.


(1)  Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo.

(2)  Vse vrednosti so diskontirane na leto 2005.

(3)  Izračuni Nemčije.


23.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/37


SKLEP KOMISIJE

z dne 6. novembra 2008

o sprejetju večletnega programa Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko

(2008/949/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (1) ter zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 199/2008 vzpostavlja okvir Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov za vzpostavitev trdne podlage za znanstvene analize ribištva in za zagotovitev oblikovanja tehtnega znanstvenega mnenja za izvajanje skupne ribiške politike (v nadaljnjem besedilu „SRP“).

(2)

Države članice morajo sestaviti večletni nacionalni program za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v skladu z večletnim programom Skupnosti.

(3)

Zato je treba vzpostaviti večletni program Skupnosti za zbiranje podatkov, potrebnih za podporo znanstvenim analizam, potrebnim na podlagi SRP, ter upravljanje in uporabo teh podatkov.

(4)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SKLENILA

Edini člen

Večletni program Skupnosti iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 199/2008 je opredeljen v Prilogi.

V Bruslju, 6. novembra 2008

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije


(1)  UL L 60, 5.3.2008, str. 1.


PRILOGA

VEČLETNI PROGRAM SKUPNOSTI

POGLAVJE I

VSEBINA IN OPREDELITVE

1.

Za namen tega programa Skupnosti se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)   Aktivna plovila: plovila, ki so med koledarskim letom izvedla kakršne koli ribolovne operacije (več kot 0 dni). Plovilo, ki ni bilo udeleženo v ribolovni operaciji med letom, se šteje za „neaktivno“.

(b)   Sočasno vzorčenje: istočasno vzorčenje vseh ali vnaprej določenega skupka vrst, ki jih plovilo ulovi ali iztovori.

(c)   Dnevi na morju: vsako neprekinjeno obdobje 24 ur (ali del obdobja), v katerem je plovilo prisotno na območju in odsotno iz pristanišča.

(d)   Segment flote: skupina plovil enakega dolžinskega razreda (LOA) in s prevladujočim ribolovnim orodjem med letom na podlagi Dodatka III. Plovila lahko v referenčnem obdobju opravljajo različne ribolovne dejavnosti, vendar se lahko razvrstijo samo v en segment flote.

(e)   Ribolovni dnevi: vsak dan se pripiše območju, kjer je plovilo bilo večino ribolovnega časa v ustreznem dnevu na morju. Vendar če pri pasivnem orodju ni bila izvršena nobena operacija iz plovila v dnevu, ko je vsaj eno (pasivno) orodje ostalo v morju, bo ta dan povezan z območjem, kjer je bila izvedena zadnja nastavitev ribolovnega orodja na tem ribolovnem potovanju.

(f)   Ribolovno potovanje: pomeni vsako potovanje ribiškega plovila od kraja na kopnem do kraja iztovarjanja, razen neribolovnih potovanj (potovanje ribolovnega plovila od kraja do kraja zasidranja, med katerim se ne udeležuje ribolovnih dejavnosti in med katerim je vse orodje na krovu varno zvezano in pospravljeno ter ni na voljo za takojšnjo uporabo).

(g)   Ribolovna dejavnost: skupina ribolovnih operacij, s katerimi se lovijo podobne vrste (skupek vrst), kjer se uporablja podobno orodje v istem delu leta in/ali na istem območju in za katere je značilen podoben vzorec izkoriščanja.

(h)   Populacija plovil: vsa plovila iz registra ribolovne flote Skupnosti, kot je opredeljen v Uredbi Komisije (ES) št. 26/2004 z dne 30. decembra 2003 o registru ribolovne flote Skupnosti (1).

(i)   Izbrane vrste: vrste, ki so pomembne za upravljanje in za katere prosijo mednarodni znanstveni organ ali regionalne organizacije za upravljanje ribištva.

(j)   Čas namakanja: čas od trenutka, ko je bilo nastavljeno vsako posamezno orodje, do trenutka, ko se začne to orodje odstranjevati.

2.

Za naslednje pojme se uporabljajo opredelitve Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (www.fao.org/fi/glossary/default.asp) ter Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF): anadromne vrste, katadromne vrste, ulov, glavonožci, raki, globokomorske vrste, pridnene ribe, pridnene vrste, vzorec izkoriščanja, plavutonožci, sladkovodne vrste, orodja, iztovarjanje, zavržki, velike pelagične ribe, mehkužci, druge dejavnosti razen ribolova, pelagične ribe, male pelagične ribe in ciljne vrste.

POGLAVJE II

VSEBINA IN METODOLOGIJA

A.   Vsebina programa skupnosti

Program Skupnosti vsebuje naslednje modele:

1.

Model vrednotenja sektorja ribištva:

program zbiranja podatkov za sektor ribištva vsebuje naslednje razdelke:

(a)

razdelek za zbiranje ekonomskih spremenljivk;

(b)

razdelek za zbiranje bioloških spremenljivk;

(c)

razdelek za zbiranje transverzalnih spremenljivk;

(d)

razdelek za raziskave na morju.

2.

Model vrednotenja gospodarskega položaja sektorjev ribogojstva in predelovalne industrije:

(a)

razdelek za zbiranje ekonomskih podatkov za sektor ribogojstva;

(b)

razdelek za zbiranje ekonomskih podatkov za predelovalno industrijo.

3.

Model vrednotenja učinkov sektorja ribištva na morski ekosistem.

4.

Model za upravljanje in uporabo podatkov, zajetih z okvirom za zbiranje podatkov.

B.   Ravni natančnosti in intenzivnost vzorčenja

1.

Kadar za programe vzorčenja ni mogoče določiti ciljnih količin niti glede ravni natančnosti niti glede velikosti vzorca, se uvedejo pilotske raziskave v statističnem smislu. S temi pilotskimi raziskavami je treba ovrednotiti razsežnost problema in obravnavati tudi uporabnost podrobnejših prihodnjih raziskav ter stroškovno učinkovitost takih podrobnih raziskav.

2.

Kadar je ciljne količine mogoče določiti, se lahko podrobno določijo neposredno po velikosti vzorcev ali frekvenci vzorčenja ali z določitvijo ravni natančnosti in zanesljivosti, ki jih je treba doseči.

3.

Pri sklicevanju na velikost vzorca ali na frekvenco vzorčenja pri populaciji, določeni v statističnem smislu, mora biti strategija vzorčenja vsaj tako učinkovita kakor enostavno naključno vzorčenje. Tako strategijo vzorčenja je treba opisati v ustreznih nacionalnih programih.

4.

Pri sklicevanju na raven natančnosti/zanesljivosti se uvedejo naslednja odstopanja:

(a)   raven 1: raven, ki omogoča oceno parametra bodisi z natančnostjo plus ali minus 40 % za 95-odstotno raven zanesljivosti ali koeficient variacije (CV) 20 %, ki se uporabi kot približek;

(b)   raven 2: raven, ki omogoča oceno parametra bodisi z natančnostjo plus ali minus 25 % za 95-odstotno raven zanesljivosti ali koeficient variacije (CV) 12,5 %, ki se uporabi kot približek;

(c)   raven 3: raven, ki omogoča oceno parametra bodisi z natančnostjo plus ali minus 5 % za 95-odstotno raven zanesljivosti ali koeficient variacije (CV) 2,5 %, ki se uporabi kot približek.

POGLAVJE III

MODEL VREDNOTENJA SEKTORJA RIBIŠTVA

A.   Zbiranje ekonomskih spremenljivk

1.   Spremenljivke

1.

Spremenljivke, ki se zbirajo, so navedene v Dodatku VI. Vse ekonomske spremenljivke se zbirajo letno, razen transverzalnih spremenljivk, kot so opredeljene v Dodatku VIII, in tistih, opredeljenih za merjenje učinkov ribištva na morski ekosistem, kakor je določeno v Dodatku XIII, ki jih je treba zbirati po bolj razčlenjenih ravneh. Populacija za zbiranje podatkov so vsa plovila, ki so 1. januarja navedena v registru ribolovne flote Skupnosti. Za aktivna plovila je treba zbrati vse ekonomske spremenljivke. Za vsako plovilo, o katerem se zbirajo ekonomske spremenljivke, določene v Dodatku VI, je treba zbrati tudi ustrezne transverzalne podatke, določene v Dodatku VIII.

2.

Za neaktivna plovila se zbere samo podatke o kapitalski vrednosti (Dodatek VI), floti (Dodatek VI) in moči (Dodatek VIII).

3.

Nacionalne valute se preračunajo v EUR, tako da se uporabi povprečni letni devizni tečaj Evropske centralne banke (ECB).

2.   Ravni razčlenitve

1.

Ekonomske spremenljivke se poročajo za vsak segment flote (Dodatek III) in nadregijo (Dodatek II). Opredeljenih je šest dolžinskih razredov (z uporabo meritve „celotne dolžine“ (LOA)). Vendar pa države članice lahko po potrebi dodatno razčlenijo dolžinske razrede.

2.

Za razvrstitev plovil v segmente se uporablja merilo dominantnosti na podlagi števila ribolovnih dni s posameznim orodjem. Če se posamezno ribolovno orodje uporablja več kot vsa druga skupaj (tj. plovilo več kot 50 % ribolovnega časa uporablja to orodje), se plovilo razvrsti v ta segment. V nasprotnem primeru se plovilo razvrsti v naslednje segmente flote:

(a)

„plovila, ki uporabljajo polivalentna aktivna orodja“, če uporablja samo aktivna orodja;

(b)

„plovila, ki uporabljajo polivalentna pasivna orodja“, če uporablja samo pasivna orodja;

(c)

„plovila, ki uporabljajo aktivna in pasivna orodja“.

3.

Za plovila, ki ribolov izvajajo v več kot eni nadregiji, kot je določeno v Dodatku II, države članice v nacionalnih programih obrazložijo, v katero nadregijo je razvrščeno plovilo.

4.

Če ima segment flote manj kot 10 plovil:

(a)

je za pripravo načrta vzorčenja in poročanje ekonomskih spremenljivk morda potrebno povezovanje;

(b)

države članice sporočijo, katere segmente flote so združile na nacionalni ravni, in združitev utemeljijo na podlagi statistične analize;

(c)

države članice v letnih poročilih poročajo o številu vzorčenih plovil za vsak segment flote, ne glede na to, ali so za zbiranje ali posredovanje podatkov združile nekatere segmente;

(d)

na regionalnih usklajevalnih sestankih se opredeli enotna metodologija za povezovanje na ravni nadregij, tako da so ekonomske spremenljivke primerljive.

3.   Strategija vzorčenja

1.

Države članice v nacionalnih programih opišejo svoje metodologije za ocenjevanje vsake ekonomske spremenljivke, vključno z vidiki kakovosti.

2.

Države članice zagotovijo usklajenost in primerljivost vseh ekonomskih spremenljivk, kadar te izvirajo iz različnih virov (npr. raziskav, registra flote, ladijskih dnevnikov, potrdil o prodaji).

4.   Raven natančnosti

1.

Države članice v svoje letno poročilo vključijo podatke o kakovosti (natančnost in točnost).

B.   Zbiranje bioloških spremenljivk

B1.   Spremenljivke, povezane z ribolovnimi dejavnostmi

1.   Spremenljivke

1.

Vzorčenje je treba izvesti zato, da se oceni četrtletna razdelitev vrst ulova po dolžini in četrtletna količina zavržkov. Podatki se zbirajo za ribolovno dejavnost, ki je opredeljena kot raven 6 matrike iz Dodatka IV (1–5) in za staleže iz Dodatka VII.

2.

Kjer je ustrezno, se izvedejo dodatni programi biološkega vzorčenja nerazvrščenih iztovarjanj, da se oceni:

(a)

delež različnih staležev pri teh iztovarjanjih: ločeno za sled v Skagerraku IIIA-N, Kattegatu IIIa-S in vzhodnem Severnem morju, za losos v Baltskem morju;

(b)

delež različnih vrst pri tistih skupinah vrst, ki se ocenjujejo mednarodno, npr. krilati rombi, morske spake ter morski psi in skati.

2.   Raven razčlenitve

1.

Da bi bili programi vzorčenja čim boljši, se ribolovne dejavnosti, določene v Dodatku IV (1–5) lahko združijo. Kadar se ribolovne dejavnosti združijo (vertikalna združitev), je treba predložiti statistične dokaze o homogenosti združenih ribolovnih dejavnosti. Združitev sosednjih vrstic, ki ustrezajo podatkom o segmentih flote plovil, (horizontalna združitev) se podpre s statističnimi dokazi. Tako horizontalno združevanje se izvaja predvsem s povezovanjem sosednjih dolžinskih razredov (LOA) plovil, neodvisno od prevladujočih ribolovnih dejavnosti, kadar je to potrebno za razlikovanje različnih vzorcev izkoriščanja. Regionalni dogovor o združitvah se doseže na ustreznem regionalnem usklajevalnem sestanku, potrdi pa ga STECF.

2.

Na nacionalni ravni se ribolovna dejavnost, opredeljena na ravni 6 matrike iz Dodatka IV (od 1 do 5), lahko razčleni naprej v več natančnejših razredov, ki med seboj ločujejo različne ciljne vrste. Taka dodatna razčlenjenost mora upoštevati naslednji načeli:

(a)

razredi, določeni na nacionalni ravni, ne smejo prekrivati ribolovnih dejavnosti iz Dodatka IV (1–5);

(b)

skupaj morajo razredi, določeni na nacionalni ravni, obsegati vsa ribolovna potovanja z ribolovno dejavnostjo, opredeljeno na ravni 6.

3.

Prostorske enote za vzorčenje ribolovnih dejavnosti so opredeljene z ravnjo 3 Dodatka I za vse regije z naslednjimi izjemami:

(a)

Baltsko morje (območja ICES III b–d), Sredozemsko morje in Črno morje, za katera je določena raven 4;

(b)

enote regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, če so določene na podlagi ribolovnih dejavnosti (če ni takih opredelitev, regionalne organizacije za upravljanje ribištva izvedejo ustrezne združitve).

4.

Za zbiranje in združevanje podatkov se lahko prostorske enote za vzorčenje povezujejo po regijah, kot je navedeno v členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 665/2008 (2) po dogovoru na regionalnih usklajevalnih sestankih.

5.

Za parametre iz oddelka B/B1 1(2) poglavja III se podatki predložijo vsake tri mesece in skladno z matriko za ribolovno dejavnost flote, opisano v Dodatku IV (1do 5).

3.   Strategija vzorčenja

1.

Za iztovarjanja:

(a)

Države članice, na ozemlju katerih se opravlja prva prodaja, morajo zagotoviti, da biološko vzorčenje poteka po standardih, opredeljenih v tem programu Skupnosti. Če je treba, države članice sodelujejo z organi tretjih držav, ki niso v EU, pri vzpostavitvi biološkega vzorčenja iztovarjanj, ki so jih izvedla plovila, ki plovejo pod zastavo tretjih držav.

(b)

Pri vzorčenju je treba upoštevati samo pomembnejše ribolovne dejavnosti. Da bi ugotovili, katere ribolovne dejavnosti je treba vzorčiti, mora država članica, ki uporablja kot referenco povprečne vrednosti dveh prejšnjih let, na ravni 6 matrike iz Dodatka IV (1–5) na nacionalni ravni uporabiti naslednji sistem za razvrščanje in:

vrstice z ribolovnimi dejavnostmi se najprej razvrstijo na podlagi njihovega deleža v skupnem komercialnem iztovarjanju. Deleži se nato seštevajo, pri čemer se začne z največjim, dokler ni dosežena mejna vrednost 90 %. Za vzorčenje se izberejo vse ribolovne dejavnosti iz prvih 90 %,

postopek se nato ponovi glede na skupno vrednost komercialnih iztovarjanj in ponovi tretjič glede na skupni napor v dnevih na morju. Izboru se dodajo ribolovne dejavnosti iz prvih 90 %, ki niso bili vključeni med prejšnjih prvih 90 %,

STECF lahko k izbranim ribolovnim dejavnostim doda tiste, ki niso bile izbrane na podlagi sistema razvrščanja, a so posebno pomembne za upravljanje.

(c)

Vzorčna enota je ribolovno potovanje, število ribolovnih potovanj, ki se vzorčijo, zagotavlja zadostno pokritje ribolovnih dejavnosti.

(d)

Upoštevajo se ravni natančnosti in sistemi razvrščanja, ki veljajo na posameznih ravneh vzorčenja, kar pomeni, da se za podatke, ki se zbirajo z nacionalnimi programi, uporabljajo ravni natančnosti, ki veljajo za nacionalne ribolovne dejavnosti, za podatke, ki se zbirajo z regionalnimi programi vzorčenja, pa ravni natančnosti, ki veljajo za regionalne ribolovne dejavnosti.

(e)

Intenzivnost vzorčenja mora biti sorazmerna z relativnim naporom in spremenljivostjo pri ulovu zadevne ribolovne dejavnosti. Vzorčenih ribolovnih potovanj nikoli ne sme biti manj kot eno na mesec med ribolovno sezono pri ribolovnih potovanjih, ki so krajša od dveh tednov, in eno ribolovno potovanje na četrtletje pri drugih potovanjih.

(f)

Pri vzorčenju ribolovnega potovanja se vrste vzorčijo sočasno, kot sledi:

Vsaka vrsta v regiji se, kot je opredeljeno v Dodatku II, razvrsti v skupine po naslednjih pravilih:

—   skupina 1: vrste, ki se upravljajo mednarodno, vključno z vrstami, ki so vključene v načrte upravljanja EU, načrte obnovitve EU, dolgoročne večletne načrte EU ali akcijske načrte EU za ohranjevanje in upravljanje na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (3),

—   skupina 2: druge vrste, za katere veljajo mednarodni predpisi, in večje vrste prilova, za katere ne veljajo mednarodni predpisi,

—   skupina 3: vse druge vrste prilova (ribe in lupinarji). Seznam vrst skupine 3 se določi na regionalni ravni na ustreznem regionalnem usklajevalnem sestanku in v dogovoru s STECF.

(g)

Razvrščanje vrst v skupino 1 in 2 je določeno v Dodatku VII. Program vzorčenja se izbere glede na raznolikost vzorčenih vrst in operativne pogoje, pod katerimi poteka vzorčenje. Načrt vzorčenja na ribolovno dejavnost mora upoštevati tako periodičnost vzorčenja in program vzorčenja, ki se bo uporabil. Možni programi vzorčenja, ki so opisani v naslednji tabeli, obsegajo:

—   Program 1: podrobno vzorčenje vseh vrst.

—   Program 2: v vsakem časovnem razredu se vzorčenje razdeli v dva dela. En del vzorčenja (x %) upošteva vzorčenje vseh vrst na kopnem, medtem ko drugi del vzorčenja (100 % – x %) upošteva samo vzorčenje vseh vrst skupine 1.

—   Program 3: v vsakem časovnem razredu se vzorčenje razdeli v dva dela. En del vzorčenja (x %) upošteva vzorčenje vseh vrst skupine 1 in skupine 2 na kopnem, medtem ko drugi del vzorčenja (100 % – x %) upošteva samo vzorčenje vrst skupine 1. V tem programu morajo biti vrste skupine 3 vzorčene na morju.

Tabela 1

Povzetek programov, ki se uporabijo za sočasno vzorčenje

Program vzorčenja

Pogostost

Skupina 1

Skupina 2

Skupina 3

Program 1

vsako vzorčenje

Image

Image

Image

Program 2

x % vzorčenj

Image

Image

Image

 

(100 – x) % vzorčenj

Image

 

 

Program 3

x % vzorčenj

Image

Image

vzorčenje na morju

 

(100 – x) % vzorčenj

Image

 

 

(h)

Za vsak dani vzorec se izpolni tabela za program vzorčenja (tabela 1) in se navedejo podatki o popolnosti vzorčenja:

pri vzorčenju vrste mora število izmerjenih posameznih rib zagotoviti kakovost in točnost pogostosti dolžine, ki je rezultat meritev. Število dolžinskih razredov posameznega vzorca se lahko oceni na podlagi približnega obsega dolžin vzorca, in na podlagi tega mora biti število izmerjenih rib kot prvi približek med trikratnikom in petkratnikom števila dolžinskih razredov, če ni statistične optimizacije načrta vzorčenja.

(i)

Drugi postopki vzorčenja se lahko uporabijo pod pogojem, da obstaja znanstveni dokaz, da bodo ti postopki dosegli iste cilje kot tisti iz točke 3(1)(g).

(j)

Za vsako vzorčeno ribolovno dejavnost mora država članica STECF na podlagi nacionalnih programov predložiti povzetek protokolov vzorčenja.

2.

Za zavržke:

(a)

Sistem razvrščanja iz oddelka B/B1 3(1)(b) poglavja III se uporablja za izbiro ribolovnih dejavnosti, da se oceni zavržke. Kadar je ocenjeno, da zavržki dane ribolovne dejavnosti presegajo 10 % celotne količine ulova in se ta ribolovna dejavnost ne upošteva v sistemu razvrščanja, se ta ribolovna dejavnost vzorči.

(b)

Vzorčna enota je ribolovno potovanje, število ribolovnih potovanj, ki se vzorčijo, zagotavlja zadostno pokritje ribolovnih dejavnosti.

(c)

Upoštevajo se ravni natančnosti in sistem razvrščanja, ki veljajo na posameznih ravneh vzorčenja, kar pomeni, da se za podatke, ki se zbirajo z nacionalnimi programi, uporabljajo ravni natančnosti, ki veljajo za nacionalne ribolovne dejavnosti, za podatke, ki se zbirajo z regionalnimi programi vzorčenja, pa ravni natančnosti, ki veljajo za regionalne ribolovne dejavnosti.

(d)

Intenzivnost vzorčenja mora biti sorazmerna z relativnim naporom in/ali spremenljivostjo ulova z ribolovno dejavnostjo. Vzorčenih ribolovnih potovanj nikoli ne sme biti manj kot dve ribolovni potovanji na četrtletje.

(e)

Zavržki se spremljajo za vrste skupine 1, 2 in 3, kot je določeno v oddelku B/B1/3 poglavja III. (f) oceniti četrtletno povprečno težo zavržkov. Poleg tega velja:

zavržke je treba ocenjevati četrtletno za razdelitve po dolžini, kadar na letni osnovi predstavljajo več kot 10 % celotnega ulova po teži ali več kot 15 % ulova po številu vrst skupine 1 in skupine 2,

kadar zavržki zadevajo dolžine vrst, ki niso zastopane v iztovarjanjih, je treba določiti starost v skladu s pravili iz Dodatka VII.

(f)

Kadar je ustrezno, se izvedejo pilotske raziskave, kot so navedene v točki B(1) poglavja II.

(g)

Za vsako vzorčeno ribolovno dejavnost mora država članica STECF na podlagi nacionalnih programov predložiti povzetek protokolov vzorčenja.

3.

Za rekreacijski ribolov:

(a)

Za rekreacijski ribolov na vrste iz Dodatka IV (1–5) države članice ocenijo četrtletno sestavo ulova.

(b)

Kadar je ustrezno, se izvedejo pilotske raziskave, kot so navedene v B(1) poglavja II, da se oceni pomembnost rekreacijskega ribolova, navedenega v točki 3(3)(a).

4.   Raven natančnosti

1.

Za iztovarjanja:

(a)

Raven natančnosti 2 je cilj tudi pri vzorčenju staležev vrst iz skupin 1 in 2. Po potrebi se dodajo posebni vzorci, zbrani na podlagi staleža, če se z vzorčenjem na podlagi ribolovne dejavnosti ne doseže primerna natančnost za razdelitve po dolžini na ravni staležev.

2.

Za zavržke:

(a)

Podatki za četrtletne ocene sestave zavržkov po dolžini in starosti za vrste skupine 1 in skupine 2 morajo doseči raven natančnosti 1.

(b)

Ocene teže za vrste skupine 1, 2 in 3 morajo doseči raven natančnosti 1.

3.

Za rekreacijski ribolov:

(a)

Podatki za letne ocene količin ulova morajo doseči raven natančnosti 1.

5.   Pravila za izjeme

1.

Če država članica ne more doseči ravni natančnosti iz oddelka B/B1/4 2(a) in (b) ter 3(a) poglavja III ali samo ob pretiranih stroških, ji lahko na priporočilo STECF Komisija dodeli odstopanje za zmanjšanje ravni natančnosti, pogostosti vzorčenja ali izvajanja pilotske raziskave, pod pogojem, da je zahteva v celoti dokumentirana in znanstveno dokazana.

B2.   Spremenljivke, povezane s staležem

1.   Spremenljivke

1.

Za vse staleže iz Dodatka VII je treba zbrati naslednje spremenljivke:

(a)

podatke o starosti posamezne ribe;

(b)

podatke o dolžini posamezne ribe;

(c)

podatke o teži posamezne ribe;

(d)

podatke o spolu posamezne ribe;

(e)

podatke o zrelosti posamezne ribe;

(f)

podatke o plodnosti posamezne ribe;

z vzorčno shemo iz Dodatka VII.

2.

Zbiranje vseh posameznih podatkov iz odstavka 1 se poveže z ustreznim podatkom o prostorskem in časovnem razredu.

3.

Za staleže prosto živečega lososa v rekah z indeksom, kot ga določa ICES, ki tečejo v III b–d Baltskega morja, je treba zbrati naslednje spremenljivke:

(a)

informacije o številčnosti dvoletnega lososa;

(b)

informacije o številčnosti mladega lososa;

(c)

informacije o naraščajočem številu primerkov.

2.   Raven razčlenitve

1.

Potrebne ravni razčlenitve, periodičnost zbiranja vseh spremenljivk in intenzivnosti vzorčenja starosti so določene v Dodatku VII. Za strategije in intenzivnosti vzorčenja se uporabljajo pravila iz oddelka B (Ravni natančnosti in intenzivnost vzorčenja) poglavja II.

3.   Strategija vzorčenja

1.

Kadar je mogoče, je za komercialni ulov treba določiti starost, da se oceni starostna sestava po vrstah in kjer je to ustrezno, parametre rasti. Če to ni mogoče, morajo države članice razlog utemeljiti v nacionalnih programih.

2.

Če sodelovanje med državami članicami zagotavlja, da skupna ocena parametrov iz Dodatka VII dosega potrebno raven natančnosti, mora vsaka država članica zagotoviti, da že njen prispevek k skupnemu podatkovnemu nizu dosega to raven natančnosti.

4.   Raven natančnosti

1.

Za staleže, pri katerih je starost posameznih rib mogoče določiti, je treba oceniti povprečno težo in dolžino za vsako starost z natančnostjo ravni 3, do starosti, ko celotna iztovarjanja za ustrezajoče starosti predstavljajo vsaj 90 % državnih iztovarjanj pri zadevnem staležu.

2.

Za staleže, pri katerih starosti ni mogoče določiti, vendar je mogoče oceniti krivuljo rasti, je treba oceniti povprečno težo in dolžino za vsako psevdo starost (tj. starost, izpeljana iz krivulje rasti) z natančnostjo ravni 2, do starosti, ko celotna iztovarjanja za ustrezajoče starosti predstavljajo vsaj 90 % državnih iztovarjanj pri dotičnem staležu.

3.

Za zrelost, plodnost in deleže po spolu se lahko izbira med sklicem na starost ali dolžino, če so se države članice, ki morajo izvajati ustrezno biološko vzorčenje, dogovorile o naslednjem:

(a)

za zrelost in plodnost, ki se izračuna kot delež odraslih rib, je treba doseči natančnost ravni 3 v okviru kategorij starosti in/ali dolžine, katerih meje ustrezajo 20 % oziroma 90 % odraslih rib;

(b)

za delež po spolu, ki se izračuna kot delež samic, mora biti dosežena natančnost ravni 3, do take starosti ali dolžine, ko celotna iztovarjanja za ustrezno starost ali dolžino znašajo vsaj 90 % državnih iztovarjanj pri tem staležu.

5.   Pravila za izjeme

1.

Iz nacionalnega programa države članice se lahko izključi ocena spremenljivk, povezanih s staležem, za staleže, za katere so bili določeni celotni dovoljeni ulov in kvote, pod naslednjimi pogoji:

(a)

ustrezna kvota mora ustrezati manj kot 10 % deleža celotnega dovoljenega ulova Skupnosti ali povprečno manj kot 200 tonam med prejšnjimi tremi leti;

(b)

vsota ustreznih kvot držav članic, katerih prispevek je manj kakor 10 %, predstavlja manj kakor 25 % deleža celotnega dovoljenega ulova Skupnosti.

2.

Če je pogoj iz navedene točke 1(a) izpolnjen, vendar ni izpolnjen pogoj iz točke 1(b), lahko zadevne države članice sprejmejo usklajen program, da bodo za skupna iztovarjanja dosegle izvajanje skupnega programa vzorčenja, ali pa lahko vsaka od njih sprejme kak drug nacionalni program vzorčenja z enako zanesljivo natančnostjo.

3.

Po potrebi se lahko nacionalni program prilagodi do 1. februarja vsakega leta tako, da upošteva izmenjavo kvot med državami članicami.

4.

Za staleže, pri katerih celotni dovoljeni ulov in kvote niso bili določeni in so zunaj Sredozemskega morja, se uporabljajo ista pravila iz točke 5(1) na temelju povprečnih iztovarjanj prejšnjih treh let in s sklicem na celotna iztovarjanja staleža Skupnosti.

5.

Za staleže v Sredozemskem morju, pri katerih iztovarjanja sredozemske države članice po teži za vrsto znašajo manj kakor 10 % skupnih iztovarjanj Skupnosti iz Sredozemskega morja ali manj kakor 200 ton, razen za tuna.

C.   Zbiranje transverzalnih spremenljivk

1.   Spremenljivke

1.

Spremenljivke, ki se zbirajo, so navedene v Dodatku VIII. Podatke je treba predložiti glede na periodičnost, določeno v tem dodatku.

2.

Podatkov o razčlenjenosti flot in podatkov o ribolovnem naporu ni treba predložiti sočasno.

2.   Raven razčlenitve

1.

Raven razčlenitve je določena v Dodatku VIII po merilih iz Dodatka V.

2.

Stopnja združevanja mora biti prilagojena najbolj razčlenjeni stopnji, ki se zahteva. Znotraj tega programa se lahko združijo vrstice, če je to primerno na podlagi ustrezne statistične analize. Take združitve morajo biti odobrene na ustreznem regionalnem usklajevalnem sestanku.

3.   Strategija vzorčenja

1.

Kadar je mogoče, je treba zbrati izčrpne transverzalne podatke. Če to ni mogoče, morajo države članice postopke vzorčenja podrobno določiti v nacionalnih programih.

4.   Raven natančnosti

1.

Države članice v svoje letno poročilo vključijo podatke o kakovosti (točnost in natančnost) podatkov.

D.   raziskave na morju

1.

Zajeti je treba vse raziskave, navedene v Dodatku IX.

2.

Države članice morajo v okviru svojih nacionalnih programov jamčiti za kontinuiteto s prejšnjimi raziskavami.

3.

Ne glede na točki 1 in 2 lahko države članice predlagajo spremembo napora raziskave ali načrta vzorčenja pod pogojem, da to ne bo negativno vplivalo na kakovost rezultatov. Komisija sprejme spremembo, če jo odobri STECF.

POGLAVJE IV

MODEL VREDNOTENJA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA SEKTORJEV RIBOGOJSTVA IN PREDELOVALNE INDUSTRIJE

A.   Zbiranje ekonomskih podatkov za sektor ribogojstva

1.   Spremenljivke

1.

Vse spremenljivke iz Dodatka X se zbirajo letno za vsak segment glede na razčlenjenost iz Dodatka XI.

2.

Za statistično enoto se določi „podjetje“ kot najnižji pravni subjekt za potrebe računovodstva.

3.

Populacija se nanaša na podjetja, katerih glavna dejavnost je določena glede na opredelitev Eurostata v kodi NACE 05.02: „ribogojstvo“.

4.

Nacionalne valute se preračunajo v EUR, tako da se uporabi povprečni letni devizni tečaj Evropske centralne banke (ECB).

2.   Raven razčlenitve

1.

Podatki se razvrstijo po vrstah in tehniki ribogojstva, kot je omenjeno v Dodatku XI. Države članice lahko podatke po potrebi dodatno razčlenijo glede na velikost podjetja ali druga ustrezna merila.

2.

Podatkov o sladkovodnih vrstah ni treba zbirati. Če jih države članice kljub temu zberejo, jih morajo razčleniti glede na Dodatek XI.

3.   Strategija vzorčenja

1.

Države članice v nacionalnih programih opišejo svoje metodologije za oceno vsake ekonomske spremenljivke, vključno z vidiki kakovosti.

2.

Države članice zagotovijo doslednost in primerljivost vseh ekonomskih spremenljivk, kadar izvirajo iz različnih virov (npr. vprašalniki, finančni računi).

4.   Raven natančnosti

1.

Države članice v svoje letno poročilo vključijo podatke o kakovosti (natančnost in točnost).

B.   Zbiranje ekonomskih podatkov o predelovalni industriji

1.   Spremenljivke

1.

Za populacijo je treba letno zbrati vse spremenljivke iz Dodatka XII.

2.

Populacija se nanaša na podjetja, katerih glavna dejavnost je določena glede na opredelitev Eurostata v kodi NACE 15.20: „Predelovanje in konzerviranje rib, proizvodnja ribjih izdelkov“.

3.

Praviloma se za navzkrižno preverjanje in določanje podjetij, razvrščenih v kodi NACE 15.20, dodatno uporabljajo nacionalne kode, ki jih uporabljajo države članice na podlagi Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (4), Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (5) in Uredbe (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (6).

4.

Nacionalne valute se preračunajo v EUR, tako da se uporabi povprečni letni devizni tečaj Evropske centralne banke (ECB).

2.   Raven razčlenitve

1.

Za statistično enoto za zbiranje podatkov se določi „podjetje“ kot najnižji pravni subjekt za potrebe računovodstva.

2.

Za podjetja, ki predelujejo ribe, vendar to ni njihova glavna dejavnost, je treba prvo leto vsakega programskega obdobja zbrati naslednje podatke:

(a)

število podjetij;

(b)

prihodke od prodaje, dosežene s predelovanjem rib.

3.   Strategija vzorčenja

1.

Države članice v nacionalnih programih opišejo svoje metodologije za oceno vsake ekonomske spremenljivke, vključno z vidiki kakovosti.

2.

Države članice zagotovijo doslednost in primerljivost vseh ekonomskih spremenljivk, kadar izvirajo iz različnih virov (npr. vprašalniki, finančni računi).

4.   Raven natančnosti

1.

Države članice v svoje letno poročilo vključijo podatke o kakovosti (natančnost in točnost)

POGLAVJE V

MODEL VREDNOTENJA UČINKOV SEKTORJA RIBIŠTVA NA MORSKI EKOSISTEM

1.   Spremenljivke

1.

Da se lahko opravi izračun vseh kazalnikov iz Dodatka XIII, se podatki, določeni v tem dodatku, zbirajo letno, z izjemo tistih, za katere je določeno, da se zbirajo po bolj razčlenjenih ravneh.

2.

Podatki, določeni v Dodatku XIII, se zbirajo na nacionalni ravni, da se omogoči končnim uporabnikom izračun kazalnikov na ustreznem zemljepisnem merilu iz Dodatka II.

2.   Raven razčlenitve

1.

Uporabi se raven razčlenitve, določena v specifikacijah iz Dodatka XIII.

3.   Strategija vzorčenja

1.

Države članice upoštevajo priporočila iz specifikacij v Dodatku XIII.

4.   Raven natančnosti

1.

Države članice upoštevajo priporočila iz specifikacij v Dodatku XIII.

POGLAVJE VI

MODEL ZA UPRAVLJANJE IN UPORABO PODATKOV, ZAJETIH Z OKVIROM ZA ZBIRANJE PODATKOV

A.   Upravljanje podatkov

1.

Za podatke, ki se zbirajo na podlagi tega programa Skupnosti, so v tem razdelku obravnavani razvoj podatkovnih zbirk, vnos podatkov (shranjevanje), nadzor kakovosti podatkov ter potrditev in obdelava osnovnih podatkov v podrobne ali zbirne podatke, kakor je navedeno v členu 17(1) Uredbe (ES) št. 199/2008.

2.

Razdelek vključuje proces spreminjanja osnovnih socialno-ekonomskih podatkov v metapodatke, kakor je navedeno v členu 13(b) Uredbe (ES) št. 199/2008.

3.

Države članice morajo na zahtevo Komisije predložiti podatke o procesu spreminjanja iz odstavka 2.

B.   Uporaba podatkov

1.

V razdelku sta obravnavani priprava podatkovnih sklopov in njihova uporaba za podporo znanstvene analize kot osnove za svetovanje pri upravljanju ribištva, kakor je navedeno v členu 18(1)(a) Uredbe (ES) št. 199/2008.

2.

Razdelek vključuje ocene bioloških parametrov (starost, teža, spol, zrelost in plodnost) za staleže iz Dodatka VII, pripravo podatkovnih sklopov za ocene staleža in biološko-ekonomsko modeliranje ter ustrezno znanstveno analizo.

Seznam dodatkov

Dodatek št.

Naslov

I

Geografska razčlenjenost po regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva

II

Geografska razčlenjenost po regijah

III

Razčlenjenost flot po regiji

IV

Ribolovna dejavnost po regiji

V

Ravni razčlenitve za zbiranje podatkov

VI

Seznam ekonomskih spremenljivk

VII

Seznam bioloških spremenljivk s specifikacijo vzorčenja vrst

VIII

Seznam transverzalnih spremenljivk s specifikacijo vzorčenja

IX

Seznam raziskav na morju

X

Seznam ekonomskih spremenljivk za sektor ribogojstva

XI

Razčlenjenost sektorja, ki se naj uporabi za zbiranje podatkov o ribogojstvu

XII

Seznam ekonomskih spremenljivk za industrijski sektor predelave

XIII

Opredelitev okoljskih kazalnikov za merjenje učinkov ribištva na morski ekosistem


(1)  UL L 5, 9.1.2004, str. 25.

(2)  UL L 186, 15.7.2008, str. 3.

(3)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(4)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(5)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(6)  UL L 139, 30.4.2004, str. 206.


SMERNICE

Evropska centralna banka

23.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/89


SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 11. septembra 2008

o zbiranju podatkov v zvezi z eurom in delovanju gotovinskega informacijskega sistema Currency Information System 2

(ECB/2008/8)

(2008/950/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 106(1) in (2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju „Statut ESCB“) ter zlasti členov 5 in 16 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 106(1) Pogodbe in člen 16 Statuta ESCB določata, da ima Evropska centralna banka (ECB) izključno pravico odobriti izdajanje eurobankovcev v Skupnosti.

(2)

Člen 106(2) Pogodbe določa, da lahko države članice izdajajo kovance pod pogojem, da jim ECB odobri obseg emisije. ECB zato sprejema letne odločbe o odobritvi obsega izdaje kovancev s strani držav članic, ki so sprejele euro (v nadaljevanju „sodelujoče države članice“).

(3)

Člen 5 Statuta ESCB določa, da ECB za izpolnjevanje nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) ob pomoči nacionalnih centralnih bank zbira potrebne statistične podatke, ki obsegajo tudi statistične podatke na področju izdajanja eurobankovcev in eurokovancev. ECB mora zbirati tudi podatke za namen člena 237(d) Pogodbe, ki ECB nalaga, da spremlja, ali nacionalne centralne banke ESCB izpolnjujejo svoje obveznosti po Pogodbi in Statutu. Med temi obveznostmi je spoštovanje prepovedi po členu 101 Pogodbe, ki je izvedena z Uredbo Sveta (ES) št. 3603/93 z dne 13. decembra 1993 o opredelitvi pojmov za uporabo prepovedi iz členov 104 in 104b(1) Pogodbe (1). Člen 6 Uredbe (ES) št. 3603/93 zlasti določa, da „imetništvo kovancev s strani […] nacionalnih centralnih bank, ki jih je izdal javni sektor in so bili knjiženi v dobro njegovega računa, ne šteje za kreditiranje v smislu člena 104 Pogodbe, če to dobroimetje ne preseže 10 % vseh kovancev v obtoku“.

(4)

Brez poseganja v pristojnosti držav članic glede izdajanja eurokovancev in ob upoštevanju bistvene vloge nacionalnih centralnih bank sodelujočih držav članic (v nadaljevanju „NCB“) pri distribuciji eurokovancev mora ECB, da bi lahko opravljala zgoraj opisane naloge, skupaj z NCB zbirati podatke o eurobankovcih in eurokovancih. To zbiranje podatkov bi moralo olajšati odločanje na področju izdajanja eurobankovcev in eurokovancev, npr. z oskrbovanjem ECB, NCB, Komisije Evropskih skupnosti in nacionalnih organov, ki izdajajo kovance, z informacijami, ki bi jim omogočale, da v skladu s svojimi pristojnostmi: (i) načrtujejo proizvodnjo eurobankovcev in eurokovancev; (ii) uskladijo izdajanje eurobankovcev in eurokovancev; ter (iii) uskladijo prenose eurobankovcev med NCB in prenose eurokovancev med sodelujočimi državami članicami. To zbiranje podatkov bi moralo ECB tudi omogočiti, da spremlja, ali se njene odločitve na področju izdajanja eurobankovcev in eurokovancev spoštujejo.

(5)

Svet ECB je 16. decembra 2004 sprejel okvir delovanja za recikliranje bankovcev (banknote recycling framework; v nadaljevanju „okvir BRF“), v katerem je v oddelku 2.7 določeno, da morajo kreditne institucije in drugi profesionalni uporabniki gotovine izpolniti obveznosti poročanja nacionalnim centralnim bankam. V istem kontekstu je bilo tudi odločeno, da bi morale NCB izvesti okvir BRF s sredstvi, ki so jim na voljo, kot so zakonodajni instrumenti in sporazumi, do konca leta 2006, ta rok pa je bil nato podaljšan s poznejšimi odločitvami Sveta ECB. Vendar bi morale NCB najpozneje od datuma izvedbe okvira BRF prejemati podatke, ki jih v skladu z okvirom BRF poročajo kreditne institucije in drugi profesionalni uporabniki gotovine v njihovi jurisdikciji, in biti sposobne, da jih poročajo ECB.

(6)

Za doseganje zgoraj navedenih ciljev bi morali podatki o eurobankovcih in eurokovancih vključevati informacije o: (i) izdajanju eurobankovcev in eurokovancev; (ii) količini in kakovosti eurobankovcev in eurokovancev v obtoku; (iii) zalogah eurobankovcev in eurokovancev, ki jih imajo subjekti, vključeni v njihovo izdajanje; (iv) operativnih aktivnostih, povezanih z eurobankovci in eurokovanci, ki jih opravljajo subjekti, vključeni v njihovo izdajanje, vključno s kreditnimi institucijami, ki upravljajo sistem oskrbovanja z gotovino „notes-held-to-order“ v imenu NCB, in kreditnimi institucijami, ki upravljajo program razširjene skrbniške hrambe v imenu ECB in ene ali več NCB; (v) operativnih aktivnostih, povezanih z bankovci, ki jih opravljajo kreditne institucije in drugi profesionalni uporabniki gotovine, ki reciklirajo eurobankovce v skladu z okvirom BRF; ter (vi) gotovinski infrastrukturi.

(7)

Da bi se izboljšalo zbiranje podatkov in omogočilo razširjanje informacij, ki na njih temeljijo, se je Svet ECB 22. novembra 2007 odločil za izvedbo gotovinskega informacijskega sistema Currency Information System 2 (v nadaljevanju „sistem CIS 2“), ki nadomešča gotovinski informacijski sistem Currency Information System, vzpostavljen ob uvedbi eurobankovcev in eurokovancev, ter je ECB in NCB od leta 2002 zagotavljal ustrezne podatke glede gotovine, na podlagi ločenega pravnega akta ECB o zbiranju podatkov v zvezi z gotovinskim informacijskim sistemom Currency Information System.

(8)

Za učinkovito in nemoteno delovanje sistema CIS 2 je treba zagotoviti redno in pravočasno dostopnost skladnih podatkov. Obveznosti poročanja NCB in ECB morajo biti zato določene v tej smernici, skupaj z določbo o kratkem obdobju vzporednega poročanja po obstoječih ureditvah in po sistemu CIS 2.

(9)

Smernica ECB/2006/9 z dne 14. julija 2006 o nekaterih pripravah za prehod na eurogotovino ter o preddobavi in posredni preddobavi eurobankovcev in eurokovancev zunaj euroobmočja (2) je vzpostavila pravni okvir, ki bodočim NCB Eurosistema omogoča, da si sposodijo, naročijo ali izdelajo eurobankovce in eurokovance z namenom preddobave in posredne preddobave, preden njihova država članica preide na eurogotovino. Smernica ECB/2006/9 določa posebne obveznosti poročanja, ki veljajo za take bodoče NCB Eurosistema in jih je treba v kontekstu sistema CIS 2 podrobneje opredeliti.

(10)

Uporabniki sistema CIS 2 tako v ECB kot v NCB bi morali imeti dostop do spletne aplikacije sistema CIS 2 in do poročevalskega modula, da bi se tako omogočila uspešna in učinkovita uporaba podatkov sistema CIS 2 ter dosegla visoka stopnja preglednosti. Primernim tretjim osebam bi moral biti odobren omejen dostop do podatkov sistema CIS 2, da bi se izboljšal pretok informacij med ECB in Komisijo Evropskih skupnosti ter NCB in nacionalnimi organi, ki izdajajo kovance.

(11)

Ker je sistem CIS 2 prožen sistem za obdelavo novih podatkov, je treba vzpostaviti poenostavljen postopek za učinkovito izvedbo tehničnih sprememb prilog k tej smernici. Poleg tega bi zaradi tehnične narave mehanizma za prenos v sistemu CIS 2 moralo biti možno, da se specifikacije tega mehanizma spremenijo po istem poenostavljenem postopku. Zato bi bilo treba na Izvršilni odbor prenesti pooblastila za nekatere spremembe te smernice in njenih prilog, Svet ECB pa bi moral biti o teh spremembah obveščen.

(12)

Na podlagi pozitivne odločitve Sveta Evropske unije o odpravi odstopanja za Slovaško z dne 8. julija 2008 in v skladu s členom 3.5 Poslovnika Evropske centralne banke je bil guverner centralne banke Národná banka Slovenska povabljen, da spremlja razprave Sveta ECB o tej smernici –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

1.   V tej smernici:

(a)

okvir delovanja za recikliranje bankovcev“ (okvir BRF) pomeni okvir delovanja za recikliranje bankovcev, kakor je določen v dokumentu „Recikliranje eurobankovcev: okvir delovanja za odkrivanje ponaredkov in razvrščanje eurobankovcev v kreditnih institucijah in drugih profesionalnih uporabnikih gotovine glede na primernost bankovcev za uporabo v obtoku“, ki ga je sprejel Svet ECB dne 16. decembra 2004 in je bil objavljen na spletni strani ECB dne 6. januarja 2005 ter se lahko občasno spremeni, pa tudi v dokumentih v zvezi z roki za njegovo izvedbo na nacionalni ravni;

(b)

kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v členu 4(1)(a) Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (3);

(c)

sistem CIS 2“ pomeni sistem, ki obsega: (i) centralno bazo podatkov, ki je nameščena v ECB, za shranjevanje vseh ustreznih informacij o eurobankovcih, eurokovancih, gotovinski infrastrukturi in po okviru BRF, zbranih v skladu s to smernico; (ii) spletno aplikacijo, ki omogoča prožno konfiguracijo sistema in zagotavlja informacije o dostavi in statusu potrditve podatkov, o popravkih ter različnih vrstah referenčnih podatkov in sistemskih parametrov; (iii) poročevalski modul za pregledovanje in analiziranje zbranih podatkov; in (iv) mehanizem za prenos v sistemu CIS 2;

(d)

preddobava“ pomeni fizično dobavo eurobankovcev in eurokovancev primernim nasprotnim strankam na ozemlju bodoče sodelujoče države članice v obdobju preddobave/posredne preddobave, ki jo izvede bodoča NCB Eurosistema;

(e)

posredna preddobava“ pomeni dobavo preddobavljenih eurobankovcev in eurokovancev profesionalnim tretjim osebam na ozemlju bodoče sodelujoče države članice v obdobju preddobave/posredne preddobave, ki jo izvede primerna nasprotna stranka. Posredna preddobava za namene te smernice vključuje oskrbo širše javnosti z začetnimi paketi eurokovancev;

(f)

bodoča NCB Eurosistema“ pomeni nacionalno centralno banko bodoče sodelujoče države članice;

(g)

primerne tretje osebe“ pomenijo Evropsko komisijo, nacionalne zakladnice, kovnice ter pooblaščene javne ali zasebne agencije nacionalnih zakladnic sodelujočih držav članic;

(h)

mehanizem za prenos v sistemu CIS 2“ pomeni aplikacijo ESCB XML Data Integration (EXDI). Aplikacija EXDI se uporablja za zaupen prenos podatkovnih sporočil med NCB, bodočimi NCB Eurosistema in ECB, neodvisno od tehnične infrastrukture (npr. računalniških omrežij in programskih aplikacij), ki prenos podpira;

(i)

podatkovno sporočilo“ pomeni datoteko, ki vsebuje mesečne ali polletne podatke NCB ali bodoče NCB Eurosistema za eno obdobje poročanja ali, v primeru popravkov, za eno ali več obdobij poročanja, v podatkovnem formatu, ki je združljiv z mehanizmom za prenos v sistemu CIS 2;

(j)

bodoča sodelujoča država članica“ pomeni nesodelujočo državo članico, ki je izpolnila pogoje za sprejetje eura in v zvezi s katero je bila sprejeta odločitev o odpravi odstopanja (po členu 122(2) Pogodbe);

(k)

delovni dan“ pomeni kateri koli dan, na katerega sta tako ECB kot NCB, ki poroča, odprti za poslovanje;

(l)

računovodski podatki“ pomenijo neprilagojeno vrednost eurobankovcev v obtoku, popravljeno za znesek neobrestovanih terjatev v razmerju do kreditnih institucij, ki upravljajo razširjeni testni program hrambe, ob koncu obdobja poročanja v skladu s členom 10(2)(a) in (b) Smernice ECB/2006/16 z dne 10. novembra 2006 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (4);

(m)

podatkovni dogodek“ pomeni dogodek, evidentiran v sistemu CIS 2, ki sproži pošiljanje obvestila iz sistema CIS 2 eni ali več NCB in ECB. Podatkovni dogodek se zgodi: (i) ko je NCB poslala v sistem CIS 2 mesečno ali polletno podatkovno sporočilo, kar sproži povratno sporočilo tej NCB in ECB; (ii) ko so bila podatkovna sporočila vseh NCB uspešno potrjena za novo obdobje poročanja in to sproži sporočilo s poročilom o stanju iz sistema CIS 2 tem NCB in ECB; ali (iii) ko je po pošiljanju sporočila s poročilom o stanju sistem CIS 2 uspešno potrdil popravljeno podatkovno sporočilo za NCB, kar sproži obvestilo o popravku za NCB in ECB.

2.   Tehnični izrazi, ki se uporabljajo v prilogah k tej smernici, so opredeljeni v priloženem glosarju.

Člen 2

Zbiranje podatkov o eurobankovcih

1.   NCB mesečno poročajo ECB podatke sistema CIS 2 o eurobankovcih, tj. postavke podatkov, ki so določene v oddelkih 1 do 4 tabele v delu 1 Priloge I, ob upoštevanju pravil knjiženja, določenih v delu 3 Priloge I.

2.   NCB prenesejo podatke o eurobankovcih, ki so v Prilogi V opredeljeni kot podatki kategorije 1 in podatki ob dogodkih, najpozneje šesti delovni dan v mesecu, ki sledi obdobju poročanja.

3.   NCB prenesejo podatke o eurobankovcih, ki so v Prilogi V opredeljeni kot podatki kategorije 2, najpozneje deseti delovni dan v mesecu, ki sledi obdobju poročanja.

4.   Prvi prenos podatkov o eurobankovcih se opravi oktobra 2008.

5.   Za prenos podatkov o eurobankovcih v skladu s to smernico NCB uporabijo mehanizem za prenos v sistemu CIS 2.

Člen 3

Zbiranje podatkov o eurokovancih

1.   NCB zbirajo podatke sistema CIS 2 o eurokovancih, tj. postavke podatkov, ki so določene v oddelkih 1 do 5 tabele v delu 1 Priloge II, od zadevnih primernih tretjih oseb, ki so vključene v izdajanje kovancev v njihovi državi članici.

2.   NCB mesečno poročajo ECB podatke sistema CIS 2 o eurokovancih, tj. postavke podatkov, ki so določene v oddelkih 1 do 6 tabele v delu 1 Priloge II, ob upoštevanju pravil knjiženja, določenih v delu 3 Priloge II.

3.   Zahteve iz člena 2(2) do (5) se smiselno uporabljajo tudi za prenos podatkov o eurokovancih iz odstavka 1.

Člen 4

Zbiranje podatkov o gotovinski infrastrukturi in okviru BRF

1.   NCB polletno zagotavljajo ECB podatke o gotovinski infrastrukturi, kakor so določeni v Prilogi III.

2.   NCB zagotavljajo ECB podatke o okviru BRF, kakor so določeni v Prilogi III, prvič na datume, navedene v odstavku 7, nato pa polletno. Podatki, ki se zagotavljajo ECB, temeljijo na podatkih, ki so jih NCB lahko pridobile od kreditnih institucij in drugih profesionalnih uporabnikov gotovine v skladu z oddelkom 2.7 v okviru BRF in dokumentom „Zbiranje podatkov pri kreditnih institucijah in drugih profesionalnih uporabnikih gotovine na podlagi Okvira delovanja za recikliranje bankovcev“ (5).

3.   Za prenos podatkov o gotovinski infrastrukturi in okviru BRF iz odstavkov 1 in 2 NCB uporabijo mehanizem za prenos v sistemu CIS 2.

4.   NCB vsako leto najpozneje šesti delovni dan v oktobru prenesejo podatke, navedene v odstavkih 1 in 2, za obdobje poročanja od januarja do junija navedenega leta.

5.   NCB vsako leto najpozneje šesti delovni dan v aprilu prenesejo podatke, navedene v odstavkih 1 in 2, za obdobje poročanja od julija do decembra preteklega leta.

6.   Prvi prenos podatkov o gotovinski infrastrukturi, tj. postavk podatkov, ki so določene v oddelkih 1.1 do 1.4, 2.1 in 2.3 do 2.6 tabele v Prilogi III, se opravi oktobra 2008.

7.   Prvi prenos podatkov o okviru BRF, tj. postavk podatkov, ki so določene v oddelkih 2.2, 2.7 do 2.10 in 3 tabele v Prilogi III, se opravi, kot sledi:

(a)

oktobra 2008 za centralne banke Nationale Bank van België/Banque nationale de Belgique, Deutsche Bundesbank, Banque centrale du Luxembourg, De Nederlandsche Bank, Oesterreichische Nationalbank in Suomen Pankki;

(b)

oktobra 2009 za Banko Slovenije;

(c)

oktobra 2010 za centralne banke Banque de France, Central Bank of Cyprus in Bank Ċentrali ta` Malta/Central Bank of Malta; ter

(d)

oktobra 2011 za centralne banke Bank of Greece, Banco de España, Banca d'Italia, Central Bank and Financial Services Authority of Ireland in Banco de Portugal.

Člen 5

Zbiranje podatkov od bodočih NCB Eurosistema o njihovem prehodu na eurogotovino

1.   NCB mora v pogodbene dogovore, ki jih sklene z bodočo NCB Eurosistema v skladu s členom 3(3) Smernice ECB/2006/9, vključiti posebne določbe, ki bodoči ECB Eurosistema nalagajo, da poleg izpolnitve obveznosti poročanja iz navedene smernice mesečno poročajo ECB postavke podatkov, ki so določene v oddelkih 4 in 5 tabele v Prilogi I ter v oddelkih 4 in 7 tabele v Prilogi II, ob smiselnem upoštevanju pravil knjiženja, določenih v delu 3 Priloge I in v delu 3 Priloge II, o vseh eurobankovcih in/ali eurokovancih, ki si jih sposodi od NCB ali ji jih le-ta dostavi. V primeru, da bodoča NCB Eurosistema ni sklenila takih pogodbenih dogovorov z NCB, sklene take pogodbene dogovore z bodočo NCB Eurosistema, ki vključujejo obveznosti poročanja, navedene v tem členu, ECB.

2.   Prvi prenos podatkov o eurobankovcih in/ali eurokovancih iz odstavka 1 se opravi najpozneje šesti delovni dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem bodoča NCB Eurosistema prvič prejme ali izdela te eurobankovce ali eurokovance.

3.   Zahteve iz člena 2(2) in (5) se smiselno uporabljajo tudi za prenos podatkov o eurobankovcih in eurokovancih iz odstavka 1.

Člen 6

Vzdrževanje referenčnih podatkov in sistemskih parametrov

1.   ECB vnese v sistem CIS 2 referenčne podatke in sistemske parametre, navedene v Prilogi IV, in jih vzdržuje.

2.   ECB sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi popolnost in pravilnost teh podatkov in sistemskih parametrov.

3.   NCB pravočasno prenesejo ECB sistemske parametre, določene v oddelkih 2.1 in 2.2 tabele v Prilogi IV: (i) ob začetku veljavnosti te smernice; in (ii) ob vsaki nadaljnji spremembi sistemskih parametrov.

Člen 7

Popolnost in pravilnost prenosov podatkov

1.   NCB sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo popolnost in pravilnost podatkov, ki se zahtevajo po tej smernici, preden le-te prenesejo ECB. Opraviti morajo najmanj preverjanje popolnosti, ki je določeno v Prilogi V, in preverjanje pravilnosti, ki je določeno v Prilogi VI.

2.   Vsaka NCB uporabi potrebne podatke sistema CIS 2 za pripravo številčnih podatkov o nacionalni neto izdaji eurobankovcev. Vsaka NCB nato uskladi te številčne podatke s svojimi računovodskimi podatki, preden podatke sistema CIS 2 prenese ECB.

3.   ECB zagotovi, da sistem CIS 2 opravi preverjanje popolnosti in pravilnosti, ki je določeno v prilogah V in VI, preden se podatki shranijo v centralno bazo podatkov sistema CIS 2.

4.   ECB preveri, kako so NCB uskladile številčne podatke o nacionalni neto izdaji eurobankovcev, navedene v odstavku 2 in sporočene v sistem CIS 2, z odgovarjajočimi računovodskimi podatki, in se posvetuje z zadevnimi NCB v primeru kakršnih koli odstopanj.

5.   Če NCB ugotovi neskladnost v svojih podatkih sistema CIS 2 po tem, ko je te podatke prenesla ECB, brez nepotrebnega odlašanja pošlje ECB popravljene podatke prek mehanizma za prenos v sistemu CIS 2.

Člen 8

Dostop do sistema CIS 2

1.   Po prejemu pisne zahteve in pod pogojem, da so sklenjeni ločeni pogodbeni dogovori, opisani v odstavku 2, ECB odobri dostop do sistema CIS 2: (i) do štirim posameznim uporabnikom za vsako NCB, za vsako bodočo NCB Eurosistema in za Evropsko komisijo v vlogi primerne tretje osebe; in (ii) enemu posameznemu uporabniku za vsako od drugih primernih tretjih oseb. Dostop, ki se odobri uporabniku pri primerni tretji osebi, se omeji na podatke o eurokovancih in se odobri v prvem četrtletju leta 2009. ECB razumno upošteva pisne zahteve za dostop dodatnih posameznih uporabnikov do sistema CIS 2 glede na razpoložljivost in zmožnosti.

2.   Odgovornost za tehnično podporo posameznim uporabnikom se določi v ločenih pogodbenih dogovorih: (i) med ECB in NCB za posamezne uporabnike v tej NCB in posamezne uporabnike pri primernih tretjih osebah v jurisdikciji države članice, v kateri je ta NCB; (ii) med ECB in bodočo NCB Eurosistema za posamezne uporabnike pri slednji; ter (iii) med ECB in Evropsko komisijo za njene posamezne uporabnike. ECB lahko v te pogodbene dogovore vključi tudi sklicevanja na dogovore o podpori uporabnikom, standardih varnosti in pogojih za izdajanje dovoljenj, ki se uporabljajo za sistem CIS 2.

Člen 9

Samodejno obveščanje o podatkovnih dogodkih

ECB zagotovi, da sistem CIS 2 prek mehanizma za prenos v sistemu CIS 2 pošlje samodejna obvestila o podatkovnih dogodkih tistim NCB, ki zahtevajo pošiljanje takih samodejnih obvestil.

Člen 10

Prenos podatkov sistema CIS 2 nacionalnim centralnim bankam

1.   NCB, ki želijo prejemati in shranjevati podatke iz sistema CIS 2 za vse NCB in bodoče NCB Eurosistema v svojih lokalnih aplikacijah zunaj sistema CIS 2, pošljejo ECB pisno zahtevo za redno samodejno prenašanje teh podatkov iz sistema CIS 2.

2.   ECB zagotovi, da sistem CIS 2 pošilja podatke tistim NCB, ki zahtevajo storitev, navedeno v odstavku 1, preko mehanizma za prenos CIS 2.

Člen 11

Vloga Izvršilnega odbora

1.   Izvršilni odbor je odgovoren za dnevno upravljanje sistema CIS 2.

2.   V skladu s členom 17.3 Poslovnika Evropske centralne banke se na Izvršilni odbor prenesejo pooblastila za:

(a)

tehnične spremembe prilog k tej smernici in specifikacij mehanizma za prenos v sistemu CIS 2, po upoštevanju mnenj Odbora za bankovce in Odbora za informacijsko tehnologijo; in za

(b)

spremembe datumov za prve prenose podatkov po tej smernici v primeru odločitve Sveta ECB, da za posamezno NCB podaljša prehodno obdobje za izvedbo okvira BRF, in po upoštevanju mnenja Odbora za bankovce.

3.   Izvršilni odbor brez nepotrebnega odlašanja obvesti Svet ECB o vseh spremembah, opravljenih na podlagi odstavka 2, in spoštuje vse odločitve, ki jih v tej zvezi sprejme Svet ECB.

Člen 12

Začetek veljavnosti

Ta smernica začne veljati 1. oktobra 2008.

Člen 13

Naslovniki

Ta smernica se uporablja za vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 11. septembra 2008

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  UL L 332, 31.12.1993, str. 1.

(2)  UL L 207, 28.7.2006, str. 39.

(3)  UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(4)  UL L 348, 11.12.2006, str. 1.

(5)  Objavljen na spletni strani ECB januarja 2006.


PRILOGA I

Postavke podatkov o eurobankovcih

DEL 1

Sistem poročanja o eurobankovcih

Postavke podatkov

 

 

Številka in ime postavke podatkov

Skupno število bankovcev

Razčlenitev po serijah/različicah

Razčlenitev po apoenih

Razčlenitev po bankah ECI (1)

Razčlenitev „od NCB“

Razčlenitev „do NCB“

Razčlenitev „iz vrste zaloge“H

Razčlenitev „v vrste zaloge“ (2)

Razčlenitev po kakovosti (3)

Razčlenitev po „dodeljeno za leto proizvodnje“ (4)

Razčlenitev po načrtovanosti (5)

Vir podatkov

1.   

Postavke kumulativnih podatkov

1.1

Ustvarjeni bankovci

 

 

 

 

NCB

1.2

Bankovci, uničeni v postoku razvrščanja

 

 

 

1.3

Bankovci, uničeni zunaj postopka razvrščanja

 

 

 

2.   

Postavke podatkov v zvezi z zalogami bankovcev

(A)   

Zaloge, ki jih ima Eurosistem

2.1

Eurosistemova strateška zaloga novih bankovcev

 

 

 

 

NCB

2.2

Eurosistemova strateška zaloga primernih bankovcev

 

 

 

2.3

Logistične zaloge novih bankovcev, ki jih ima NCB

 

 

 

2.4

Logistične zaloge primernih bankovcev, ki jih ima NCB

 

 (6)

 

2.5

Zaloge neprimernih bankovcev (za uničenje), ki jih ima NCB

 

 

 

2.6

Zaloge neobdelanih bankovcev, ki jih ima NCB

 

 (7)

 

(B)   

Zaloge, ki jih imajo banke NHTO

2.7

Logistične zaloge novih bankovcev, ki jih imajo banke NHTO

 

 

 

 

banke NHTO

2.8

Logistične zaloge primernih bankovcev, ki jih imajo banke NHTO

 

 (7)

 

2.9

Zaloge neprimernih bankovcev, ki jih imajo banke NHTO

 

 

 

2.10

Zaloge neobdelanih bankovcev, ki jih imajo banke NHTO

 

 (7)

 

(C)   

Zaloge, ki jih imajo banke ECI

2.11

Logistične zaloge novih bankovcev, ki jih imajo banke ECI

 

 

 

 

 

banke ECI

2.12

Logistične zaloge primernih bankovcev, ki jih imajo banke ECI

 

 (7)

 

 

2.13

Zaloge neprimernih bankovcev, ki jih imajo banke ECI

 

 

 

 

2.14

Zaloge neobdelanih bankovcev, ki jih imajo banke ECI

 

 (7)

 

 

2.15

Logistične zaloge bankovcev med prevozom v banke ECI ali iz njih

 

 (7)

 

 

(D)   

Postavke podatkov za navzkrižno preverjanje

2.16

Eurosistemova strateška zaloga, označena za prenos

 

 

 

 

NCB dobaviteljice

2.17

Logistične zaloge, označene za prenos

 

 (7)

 

2.18

Eurosistemova strateška zaloga, označena za prejetje

 

 

 

NCB prejemnice

2.19

Logistične zaloge, označene za prejetje

 

 (7)

 

3.   

Postavke podatkov v zvezi z operativnimi dejavnostmi

(A)   

Operativne dejavnosti NCB

3.1

Bankovci, ki jih je izdala NCB

 

 (7)

 

 

NCB

3.2

Bankovci, ki jih je NCB prenesla bankam NHTO

 

 (7)

 

3.3

Bankovci, ki jih je NCB prenesla bankam ECI

 

 (7)

 

 

 

3.4

Bankovci, vrnjeni NCB

 

 (7)

 

 

3.5

Bankovci, ki so jih banke NHTO prenesle NCB

 

 (7)

 

3.6

Bankovci, ki so jih banke ECI prenesle NCB

 

 (7)

 

 

 

3.7

Bankovci, ki jih je obdelala NCB

 

 

 

 

3.8

Bankovci, ki jih je NCB razvrstila kot neprimerne

 

 

 

(B)   

Operativne dejavnosti bank NHTO

3.9

Bankovci, ki so jih dale v obtok banke NHTO

 

 (7)

 

 

banke NHTO

3.10

Bankovci, vrnjeni bankam NHTO

 

 (7)

 

3.11

Bankovci, ki so jih obdelale banke NHTO

 

 

 

3.12

Bankovci, ki so jih banke NHTO razvrstile kot neprimerne

 

 

 

(C)   

Operativne dejavnosti bank ECI

3.13

Bankovci, ki so jih dale v obtok banke ECI

 

 (7)

 

 

 

banke ECI

3.14

Bankovci, vrnjeni bankam ECI

 

 (7)

 

 

3.15

Bankovci, ki so jih obdelale banke ECI

 

 

 

 

3.16

Bankovci, ki so jih banke ECI razvrstile kot neprimerne

 

 

 

 

NCB, banke ECI

4.   

Postavke podatkov v zvezi z gibanjem bankovcev

4.1

Novo proizvedeni bankovci, ki jih tiskarne dostavijo odgovorni NCB

 

 

 

 

 

 

 

 

odgovorna NCB

4.2

Preneseni bankovci

 

 (7)

 

 

NCB prejemnica

 

 

 

 

 

odgovorna NCB/NCB dobaviteljica

4.3

Prejeti bankovci

 

 (7)

 

 

odgovorna NCB/NCB dobaviteljica

 

 

 

 

NCB prejemnica

5.   

Postavke podatkov za bodoče NCB Eurosistema

5.1

Zaloge bankovcev, preden postanejo zakonito plačilno sredstvo

 

 

 

 

bodoča NCB Eurosistema

5.2

Preddobava

 

 

 

5.3

Posredna preddobava

 

 

 

primerne nasprotne stranke, deležne preddobave

DEL 2

Specifikacija postavk podatkov o eurobankovcih

NCB in bodoče NCB Eurosistema pri vseh postavkah podatkov poročajo številčne podatke o kosih kot cela števila, ne glede na to, ali so pozitivna ali negativna.

1.   

Postavke kumulativnih podatkov

Kumulativni podatki so agregirani številčni podatki za vsa obdobja poročanja od prve dobave iz tiskarne pred uvedbo nove serije, različice ali apoena do zaključka obdobja poročanja

1.1

Ustvarjeni bankovci

Bankovci, ki so bili: (i) proizvedeni v skladu z ločenim pravnim aktom ECB o proizvodnji bankovcev; (ii) dobavljeni v logistične zaloge ali zaloge ESS NCB in jih ima NCB; ter (iii) evidentirani v sistem za upravljanje z gotovino pri NCB (8). Bankovci, ki so preneseni bankam NHTO in bankam ECI ali jih le-te imajo, vključno z uničenimi bankovci (postavki podatkov 1.2 in 1.3), ostanejo del ustvarjenih bankovcev NCB

1.2

Bankovci, uničeni v postopku razvrščanja

Ustvarjeni bankovci, ki so bili uničeni v napravi za razvrščanje bankovcev z vgrajenim uničevalnikom po preverjanju pristnosti in razvrščanju glede na primernost, bodisi s strani NCB ali v njenem imenu

1.3

Bankovci, uničeni zunaj postopka razvrščanja

Ustvarjeni bankovci, ki so bili uničeni po preverjanju pristnosti in razvrščanju glede na primernost na drug način kot v napravi za razvrščanje bankovcev z vgrajenim uničevalnikom, bodisi s strani NCB ali v njenem imenu, npr. okrnjeni bankovci ali bankovci, ki so jih naprave za razvrščanje bankovcev iz kakršnega koli razloga zavrnile. Ti podatki ne vključujejo bankovcev, ki so bili uničeni na liniji (postavka podatkov 1.2)

2.   

Postavke podatkov v zvezi z zalogami bankovcev

Te postavke podatkov se kot podatki o stanju nanašajo na zaključek obdobja poročanja

(A)   

Zaloge, ki jih ima Eurosistem

2.1

Eurosistemova strateška zaloga novih bankovcev

Novi bankovci, ki so del zaloge ESS in jih ima NCB v imenu in za račun ECB

2.2

Eurosistemova strateška zaloga primernih bankovcev

Primerni bankovci, ki so del zaloge ESS in jih ima NCB v imenu in za račun ECB

2.3

Logistične zaloge novih bankovcev, ki jih ima NCB

Novi bankovci, ki pripadajo logističnim zalogam NCB in jih ima NCB (na ravni glavne uprave in/ali podružnic). Ta številka ne vključuje novih bankovcev, ki so del zaloge ESS

2.4

Logistične zaloge primernih bankovcev, ki jih ima NCB

Primerni bankovci, ki pripadajo logističnim zalogam NCB in jih ima NCB (na ravni glavne uprave in/ali podružnic). Ta številka ne vključuje primernih bankovcev, ki so del zaloge ESS

2.5

Zaloge neprimernih bankovcev (za uničenje), ki jih ima NCB

Neprimerni bankovci, ki jih ima NCB in še niso bili uničeni

2.6

Zaloge neobdelanih bankovcev, ki jih ima NCB

Bankovci, ki jih ima NCB in glede katerih še ni izvedla preverjanja pristnosti in razvrščanja glede na primernost v napravah za razvrščanje bankovcev ali ročno. Bankovci, katerih pristnost so preverile in jih razvrstile glede na primernost banke NHTO, banke ECI ali katere koli druge kreditne institucije ali profesionalni uporabniki gotovine ter jih nato vrnili NCB, so del te postavke podatkov, dokler jih NCB ne obdela

(B)   

Zaloge, ki jih imajo banke NHTO

Te postavke podatkov se nanašajo na sistem NHTO, ki ga NCB lahko vzpostavi v svoji jurisdikciji. Podatke, ki izvirajo iz posameznih bank NHTO, NCB poroča v agregirani obliki za vse banke NHTO. Te zaloge ne spadajo med bankovce v obtoku

2.7

Logistične zaloge novih bankovcev, ki jih imajo banke NHTO

Novi bankovci, ki jih prenese NCB in jih imajo banke NHTO

2.8

Logistične zaloge primernih bankovcev, ki jih imajo banke NHTO

Primerni bankovci, ki jih imajo banke NHTO ter jim jih bodisi prenese NCB bodisi so vrnjeni iz obtoka in jih banke NHTO v skladu z okvirom BRF ocenijo kot primerne

2.9

Zaloge neprimernih bankovcev, ki jih imajo banke NHTO

Bankovci, ki jih imajo banke NHTO in jih v skladu z okvirom BRF ocenijo kot neprimerne

2.10

Zaloge neobdelanih bankovcev, ki jih imajo banke NHTO

Bankovci, ki jih imajo banke NHTO in glede katerih še niso izvedle preverjanja pristnosti in razvrščanja glede na primernost

(C)   

Zaloge, ki jih imajo banke ECI

Te postavke podatkov se nanašajo na program ECI. Te zaloge ne spadajo med bankovce v obtoku

2.11

Logistične zaloge novih bankovcev, ki jih imajo banke ECI

Novi bankovci, ki jih ima banka ECI in ji jih prenese NCB

2.12

Logistične zaloge primernih bankovcev, ki jih imajo banke ECI

Primerni bankovci, ki jih ima banka ECI ter ji jih bodisi prenese NCB bodisi so vrnjeni iz obtoka in jih banka ECI v skladu z okvirom BRF oceni kot primerne

2.13

Zaloge neprimernih bankovcev, ki jih imajo banke ECI

Bankovci, ki jih ima banka ECI in jih v skladu z ODRB oceni kot neprimerne

2.14

Zaloge neobdelanih bankovcev, ki jih imajo banke ECI

Bankovci, ki jih ima banka ECI in v zvezi s katerimi še ni izvedla preverjanja pristnosti in razvrščanja glede na primernost

2.15

Logistične zaloge bankovcev med prevozom v banke ECI ali iz njih

Bankovci, ki jih NCB dobavlja banki ECI (ali družbi za prevoz gotovine, ki deluje v imenu banke ECI) in so ob zaključku obdobja poročanja še med prevozom do prostorov banke ECI, ter kakršni koli bankovci, ki jih bo NCB prejela od banke ECI (ali družbe za prevoz gotovine, ki deluje v imenu banke ECI) in so ob zaključku obdobja poročanja še med prevozom, tj. so zapustili prostore banke ECI, niso pa še prispeli v NCB

(D)   

Postavke podatkov za navzkrižno preverjanje

2.16

Eurosistemova strateška zaloga, označena za prenos

Novi in primerni bankovci v zalogi ESS, ki jih ima NCB in so rezervirani za prenose v skladu z ločenimi pravnimi akti ECB o proizvodnji bankovcev in upravljanju z zalogami bankovcev. NCB lahko bankovce prenese v logistične zaloge ali zalogo ESS ene ali več NCB ali v svoje logistične zaloge. Dokler se bankovci fizično ne prenesejo, so del nove ali primerne zaloge ESS, ki jo NCB (postavka podatkov 2.1 ali 2.2)

2.17

Logistične zaloge, označene za prenos

Novi in primerni bankovci v logističnih zalogah NCB, ki so rezervirani za prenose v skladu z ločenimi pravnimi akti ECB o proizvodnji bankovcev in upravljanju z zalogami bankovcev. NCB lahko bankovce prenese v logistične zaloge ali zalogo ESS ene ali več NCB ali v zalogo ESS, ki jo ima ta NCB. Dokler se bankovci fizično ne prenesejo, so del njenih novih ali primernih logističnih zalog (postavka podatkov 2.3 ali 2.4)

2.18

Eurosistemova strateška zaloga, označena za prejetje

Novi in primerni bankovci, ki jih bo v zalogo ESS, ki jo ima NCB (kot NCB prejemnica), prenesla ena ali več drugih NCB, tiskarna ali sama NCB iz svojih logističnih zalog v skladu z ločenimi pravnimi akti ECB o proizvodnji bankovcev in upravljanju z zalogami bankovcev

2.19

Logistične zaloge, označene za prejetje

Novi in primerni bankovci, ki jih bo v logistične zaloge NCB (kot NCB prejemnice) prenesla ena ali več drugih NCB, tiskarna ali sama NCB iz zaloge ESS, ki jo ima, v skladu z ločenimi pravnimi akti ECB o proizvodnji bankovcev in upravljanju z zalogami bankovcev

3.   

Postavke podatkov v zvezi z operativnimi dejavnostmi

Te postavke podatkov kot podatki o tokovih zajemajo celotno obdobje poročanja

(A)   

Operativne dejavnosti NCB

3.1

Bankovci, ki jih je izdala NCB

Novi in primerni bankovci, ki so jih tretje osebe dvignile na blagajnah NCB, ne glede na to, ali so bili dvignjeni bankovci knjiženi v breme računa stranke ali ne. Ta postavka podatkov ne vključuje prenosov bankam NHTO (postavka podatkov 3.2) in bankam ECI (postavka podatkov 3.3)

3.2

Bankovci, ki jih je NCB prenesla bankam NHTO

Novi in primerni bankovci, ki jih je NCB prenesla bankam NHTO

3.3

Bankovci, ki jih je NCB prenesla bankam ECI

Novi in primerni bankovci, ki jih je NCB prenesla bankam ECI

3.4

Bankovci, vrnjeni NCB

Bankovci, ki so bili iz obtoka vrnjeni NCB, ne glede na to, ali so bili vrnjeni bankovci knjiženi v dobro računa stranke ali ne. Ta postavka podatkov ne vključuje bankovcev, ki so jih banke NHTO (postavka podatkov 3.5) ali banke ECI (postavka podatkov 3.6) prenesle NCB

3.5

Bankovci, ki so jih banke NHTO prenesle NCB

Bankovci, ki so jih banke NHTO prenesle NCB

3.6

Bankovci, ki so jih banke ECI prenesle NCB

Bankovci, ki so jih banke ECI prenesle NCB

3.7

Bankovci, ki jih je obdelala NCB

Bankovci, katerih pristnost je NCB preverila in jih razvrstila glede na primernost v napravah za razvrščanje bankovcev ali ročno.

Ti podatki predstavljajo zaloge neobdelanih bankovcev (postavka podatkov 2.6) v prejšnjem obdobju poročanja + bankovci, vrnjeni iz obtoka (postavka podatkov 3.4) + bankovci, ki so jih banke NHTO prenesle NCB (postavka podatkov 3.5) + bankovci, ki so jih banke ECI prenesle NCB (postavka podatkov 3.6) + neobdelani bankovci, prejeti od drugih NCB (podmnožica postavke podatkov 4.3) – neobdelani bankovci, preneseni drugim NCB (podmnožica postavke podatkov 4.2) – zaloge neobdelanih bankovcev v tekočem obdobju poročanja (postavka podatkov 2.6)

3.8

Bankovci, ki jih je NCB razvrstila kot neprimerne

Bankovci, ki jih je NCB obdelala in razvrstila kot neprimerne v skladu z ločenim pravnim aktom ECB o obdelavi bankovcev s strani NCB

(B)   

Operativne dejavnosti bank NHTO

3.9

Bankovci, ki so jih dale v obtok banke NHTO

Bankovci, ki so jih dale v obtok banke NHTO, tj. vsi dvigi pri bankah NHTO

3.10

Bankovci, vrnjeni bankam NHTO

Bankovci, ki so bili iz obtoka vrnjeni bankam NHTO, tj. vsi pologi pri bankah NHTO

3.11

Bankovci, ki so jih obdelale banke NHTO

Bankovci, katerih pristnost so banke NHTO preverile in jih razvrstile glede na primernost v napravah za razvrščanje bankovcev ali ročno v skladu z okvirom BRF.

Ti podatki predstavljajo zaloge neobdelanih bankovcev (postavka podatkov 2.10) v prejšnjem obdobju poročanja + bankovci, vrnjeni bankam NHTO (postavka podatkov 3.10) – neobdelani bankovci, ki so jih banke NHTO prenesle NCB – zaloge neobdelanih bankovcev (postavka podatkov 2.10) v tekočem obdobju poročanja

3.12

Bankovci, ki so jih banke NHTO razvrstile kot neprimerne

Bankovci, ki so jih banke NHTO obdelale in razvrstile kot neprimerne v skladu z okvirom BRF

(C)   

Operativne dejavnosti bank ECI

3.13

Bankovci, ki so jih dale v obtok banke ECI

Bankovci, ki jih je dala v obtok banka ECI, tj. vsi dvigi pri banki ECI

3.14

Bankovci, vrnjeni bankam ECI

Bankovci, ki so bili iz obtoka vrnjeni banki ECI, tj. vsi pologi pri banki ECI

3.15

Bankovci, ki so jih obdelale banke ECI

Bankovci, katerih pristnost je banka ECI preverila in jih razvrstila glede na primernost v napravah za razvrščanje bankovcev ali ročno v skladu z okvirom BRF.

Ti podatki predstavljajo zaloge neobdelanih bankovcev (postavka podatkov 2.14) v prejšnjem obdobju poročanja + bankovci, vrnjeni banki ECI (postavka podatkov 3.14) – zaloge neobdelanih bankovcev (postavka podatkov 2.14) v tekočem obdobju poročanja

3.16

Bankovci, ki so jih banke ECI razvrstile kot neprimerne

Bankovci, ki jih je banka ECI obdelala in razvrstila kot neprimerne v skladu z okvirom BRF

4.   

Postavke podatkov v zvezi z gibanjem bankovcev

Te postavke podatkov kot podatki o tokovih zajemajo celotno obdobje poročanja

4.1

Novo proizvedeni bankovci, ki jih tiskarne dostavijo odgovorni NCB

Novi bankovci, ki so bili izdelani v skladu z ločenim pravnim aktom ECB o proizvodnji bankovcev in jih je tiskarna dostavila NCB (kot NCB, odgovorni za proizvodnjo) ali preko NCB (kot NCB, odgovorne za proizvodnjo) drugi NCB

4.2

Preneseni bankovci

Bankovci, ki jih je NCB prenesla drugi NCB ali interno iz lastnih logističnih zalog v zalogo ESS, ki jo ima ta NCB, ali obratno

4.3

Prejeti bankovci

Bankovci, ki jih je NCB prejela od druge NCB ali prenesla interno iz lastnih logističnih zalog v zalogo ESS, ki jo ima ta NCB, ali obratno

5.   

Postavke podatkov za bodoče NCB Eurosistema

Te postavke podatkov se nanašajo na zaključek obdobja poročanja

5.1

Zaloge bankovcev, preden postanejo zakonito plačilno sredstvo

Eurobankovci, ki jih ima bodoča NCB Eurosistema za namen prehoda na eurogotovino

5.2

Preddobava

Eurobankovci, ki jih bodoča NCB Eurosistema preddobavi primernim nasprotnim strankam, ki izpolnjujejo zahteve za prejetje eurobankovcev za namen preddobave pred prehodom na eurogotovino v skladu s Smernico ECB/2006/9

5.3

Posredna preddobava

Eurobankovci, ki jih primerne nasprotne stranke posredno preddobavijo profesionalnim tretjim osebam v skladu s Smernico ECB/2006/9 in jih imajo te tretje osebe v svojih prostorih pred prehodom na eurogotovino

DEL 3

Pravila knjiženja za gibanje eurobankovcev v sistemu CIS 2

1.   Uvod

V tem delu so določena skupna pravila knjiženja za dostavo bankovcev iz tiskarn, prenose med NCB in prenose med različnimi vrstami zalog znotraj iste NCB, da bi se zagotovila skladnost podatkov v sistemu CIS 2. Bodoče NCB Eurosistema smiselno uporabljajo ta pravila.

2.   Vrste transakcij

V zvezi z gibanjem bankovcev obstajajo štiri vrste transakcij:

Vrsta transakcij 1 (neposredna dobava): neposredna dobava novih bankovcev iz tiskarne odgovorni NCB, ki je hkrati NCB prejemnica.

Vrsta transakcij 2 (posredna dobava brez vmesnega skladiščenja): posredna dobava novih bankovcev iz tiskarne preko odgovorne NCB drugi NCB. Odgovorna NCB dobavi bankovce NCB prejemnici brez vmesnega skladiščenja pri odgovorni NCB.

Vrsta transakcij 3 (posredna dobava z vmesnim skladiščenjem): posredna dobava novih bankovcev iz tiskarne preko odgovorne NCB drugi NCB. Bankovci se skladiščijo pri odgovorni NCB vsaj en dan, preden jih odgovorna NCB dostavi NCB prejemnici.

Vrsta transakcij 4 (prenos): prenos (novih, primernih, neobdelanih ali neprimernih) zalog bankovcev med (i) dvema različnima NCB (NCB dobaviteljico in NCB prejemnico), s spremembo vrste zaloge (LS/ESS) ali brez; ali (ii) različnimi vrstami zalog znotraj ene NCB.

3.   Usklajevanje podatkov v zvezi z gibanjem bankovcev

NCB, ki sta vključeni v gibanje bankovcev, po potrebi dvostransko razjasnita količine in razčlenitve podatkov, ki se poročajo.

Da bi se knjiženja NCB dobaviteljice in NCB prejemnice časovno uskladila, obe NCB knjižita vsako gibanje bankovcev šele ob zaključku gibanja bankovcev, tj. ko NCB prejemnica potrdi prejetje bankovcev in jih evidentira v svojem lokalnem sistemu za upravljanje z gotovino. Če bankovci prispejo pozno zvečer na zadnji delovni dan v mesecu in jih na ta dan ni mogoče vpisati v lokalni sistem za upravljanje z gotovino pri NCB prejemnici, se morata NCB dobaviteljica in NCB prejemnica dvostransko dogovoriti, ali bosta gibanje bankovcev knjižili v tekočem ali v naslednjem mesecu.

4.   Označevanje bankovcev za gibanje bankovcev

Za namene sistema CIS 2 je časovno obdobje v kontekstu označevanja število mesecev, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju zalog bankovcev, ki so bodisi označene kot rezervirane za prenos bodisi označene za pričakovano prejetje. Za pričakovane dostave iz tiskarn, kot so določene v ločenem pravnem aktu ECB o proizvodnji bankovcev, se knjižijo „zaloge, označene za prejetje“, čeprav bankovci morda še niso bili proizvedeni in so lahko še predmet nepredvidenih dogodkov, ki bi lahko odložili dostavo ali kako drugače vplivali nanjo. Dolžina časovnega obdobja je opredeljena v ločenem pravnem aktu ECB o upravljanju z zalogami bankovcev.

5.   Pravila knjiženja

V spodnjih tabelah „+“ označuje, da se v sistemu CIS 2 vknjiži povečanje, „–“ pa označuje, da se vknjiži zmanjšanje

5.1   Pravila knjiženja za vrsto transakcij 1

Številka in ime postavke podatkov

Dostava v zalogo ESS

Dostava v logistične zaloge (LS)

V skladu z ločenim pravnim aktom ECB o proizvodnji bankovcev

Po dostavi iz tiskarne

V skladu z ločenim pravnim aktom ECB o proizvodnji bankovcev

Po dostavi iz tiskarne

1.1

Ustvarjeni bankovci

 

+

 

+

2.1

ESS novih bankovcev

 

+

 

 

2.3

LS novih bankovcev, ki jih ima NCB

 

 

 

+

2.18

ESS, označena za prejetje

+ (9)

 

 

2.19

LS, označene za prejetje

 

 

+ (9)

4.1

Novo proizvedeni bankovci, ki jih tiskarne dostavijo odgovorni NCB

 

+

kjer „v vrsto zaloge“ = ESS

 

+

kjer „v vrsto zaloge“ = LS

5.2   Pravila knjiženja za vrsto transakcij 2

Številka in ime postavke podatkov

Dostava v zaloge ESS

Dostava v logistične zaloge (LS)

Odgovorna NCB

NCB prejemnica

Odgovorna NCB

NCB prejemnica

Po dostavi iz tiskarne/od odgovorne NCB k NCB prejemnici

V skladu z ločenim pravnim aktom ECB o proizvodnji bankovcev

Ob prejetju od odgovorne NCB

Po dostavi iz tiskarne/od odgovorne NCB k NCB prejemnici

V skladu z ločenim pravnim aktom ECB o proizvodnji bankovcev

Ob prejetju od odgovorne NCB

1.1

Ustvarjeni bankovci

 

 

+

 

 

+

2.1

ESS novih bankovcev

 

 

+

 

 

 

2.3

LS novih bankovcev, ki jih ima NCB

 

 

 

 

 

+

2.18

ESS, označena za prejetje

 

+ (10)

 

 

 

2.19

LS, označene za prejetje

 

 

 

 

+ (10)

4.1

Novo proizvedeni bankovci, ki jih tiskarne dostavijo odgovorni NCB

+

kjer „v vrsto zaloge“ = ESS

 

 

+

kjer „v vrsto zaloge“ = LS

 

 

4.2

Preneseni bankovci

+

kjer:

„do NCB“ = NCB prejemnica,

„iz vrste zaloge“ = proizvodnja,

„v vrsto zaloge“ = ESS,

kakovost = novo,

načrtovanost = predvideno

 

 

+

kjer:

„do NCB“ = NCB prejemnica,

„iz vrste zaloge“ = proizvodnja,

„v vrsto zaloge“ = LS,

kakovost = novo,

načrtovanost = predvideno

 

 

4.3

Prejeti bankovci

 

 

+

kjer:

„od NCB“ = odgovorna NCB,

„v vrsto zaloge“ = ESS,

kakovost = novo

 

 

+

kjer:

„od NCB“ = odgovorna NCB,

„v vrsto zaloge“ = LS,

kakovost = novo

Za mesec, v katerem je tiskarna opravila dostavo NCB prejemnici, se najprej evidentira izpolnitev obveznosti dostave, ki jo ima tiskarna do odgovorne NCB, in sicer z zagotovitvijo podatkov pod postavko podatkov 4.1 („novo proizvedeni bankovci, ki jih tiskarne dostavijo odgovorni NCB“). Nato se evidentira prenos novih bankovcev od odgovorne NCB k NCB prejemnici, in sicer z zagotovitvijo podatkov pod postavko podatkov 4.2 („preneseni bankovci“).

5.3   Pravila knjiženja za vrsto transakcij 3 s ciljno vrsto zaloge ESS

Številka in ime postavke podatkov

Odgovorna NCB

NCB prejemnica

Odgovorna NCB

NCB prejemnica

Po dostavi iz tiskarne odgovorni NCB

V skladu z ločenim pravnim aktom ECB o proizvodnji bankovcev

Po prenosu NCB prejemnici

Ob prejetju od odgovorne NCB

1.1

Ustvarjeni bankovci

+

 

+

2.1

ESS novih bankovcev

+

 

+

2.16

ESS, označena za prenos

+ (11)

 

 

2.18

ESS, označena za prejetje

 

+ (11)

 

4.1

Novo proizvedeni bankovci, ki jih tiskarne dostavijo odgovorni NCB

+

kjer „v vrsto zaloge“ = ESS

 

 

 

4.2

Preneseni bankovci

 

 

+

kjer:

„do NCB“ = NCB prejemnica,

„iz vrste zaloge“ = proizvodnja,

„v vrsto zaloge“ = ESS,

kakovost = novo,

načrtovanost = predvideno

 

4.3

Prejeti bankovci

 

 

 

+

kjer:

„od NCB“ = odgovorna NCB,

„v vrsto zaloge“ = ESS,

kakovost = novo

Razliki med vrsto transakcij 3 in vrsto transakcij 2 pri knjiženju v sistemu CIS 2 sta: (i) da so bankovci, prejeti iz tiskarne, vknjiženi pri odgovorni NCB kot „ustvarjeni bankovci“ in dodani zalogi ESS ali logističnim zalogam odgovorne NCB za čas vmesnega skladiščenja; in (ii) da so po dostavi iz tiskarne označeni za prenos za čas vmesnega skladiščenja in znotraj časovnega obdobja za označevanje.

5.4   Pravila knjiženja za vrsto transakcij 3 z vrsto ciljne zaloge LS

Številka in ime postavke podatkov

Odgovorna NCB

NCB prejemnica

Odgovorna NCB

NCB prejemnica

Po dostavi iz tiskarne odgovorni NCB

V skladu z ločenim pravnim aktom ECB o proizvodnji bankovcev

Po prenosu NCB prejemnici

Ob prejetju od odgovorne NCB

1.1

Ustvarjeni bankovci

+

 

+

2.3

LS novih bankovcev, ki jih ima NCB

+

 

+

2.17

LS, označene za prenos

+ (12)

 

 

2.19

LS, označene za prejetje

 

+ (12)

 

4.1

Novo proizvedeni bankovci, ki jih tiskarne dostavijo odgovorni NCB

+

kjer „v vrsto zaloge“ = LS

 

 

 

4.2

Preneseni bankovci

 

 

+

kjer:

„do NCB“ = NCB prejemnica,

„iz vrste zaloge“ = proizvodnja,

„v vrsto zaloge“ = LS,

kakovost = novo,

načrtovanost = predvideno

 

4.3

Prejeti bankovci

 

 

 

+

kjer:

„od NCB“ = odgovorna NCB,

„v vrsto zaloge“ = LS,

kakovost = novo

Razliki med vrsto transakcij 3 in vrsto transakcij 2 pri knjiženju v sistemu CIS 2 sta: (i) da so bankovci, prejeti iz tiskarne, vknjiženi pri odgovorni NCB kot „ustvarjeni bankovci“ in dodani zalogi ESS ali logističnim zalogam odgovorne NCB za čas vmesnega skladiščenja; in (ii) da so po dostavi iz tiskarne označeni za prenos za čas vmesnega skladiščenja in znotraj časovnega obdobja za označevanje.

5.5   Pravila knjiženja za vrsto transakcij 4 (novi in primerni bankovci)

Številka in ime postavke podatkov

NCB dobaviteljica

NCB prejemnica

NCB dobaviteljica

NCB prejemnica

Na podlagi odločitve za prenos

Po prenosu NCB prejemnici

Ob prejetju od odgovorne NCB

1.1

Ustvarjeni bankovci

 

 

+

2.1

ESS novih bankovcev

 

 

+

2.2

ESS primernih bankovcev

 

 

ali: –

ali: +

2.3

LS novih bankovcev, ki jih ima NCB

 

 

ali: –

ali: +

2.4

LS primernih bankovcev, ki jih ima NCB

 

 

ali: –

ali: +

2.16

ESS, označena za prenos

+ (13)

 

 

2.17

LS, označene za prenos

ali: + (13)

 

ali: –

 

2.18

ESS, označena za prejetje

 

+ (13)

 

2.19

LS, označene za prejetje

 

ali: + (13)

 

ali: –

4.2

Preneseni bankovci

 

 

+

kjer „do NCB“ = NCB prejemnica

 

4.3

Prejeti bankovci

 

 

 

+

kjer „od NCB“ = NCB dobaviteljica

Postavki podatkov 4.2 („preneseni bankovci“) in 4.3 („prejeti bankovci“) se dopolnita s podatki o: (i) ciljni vrsti zaloge (ESS/LS); (ii) razčlenitvi po kakovosti (novo/primerno); in (iii) razčlenitvi po načrtovanosti (predvideno/priložnostno).

5.6   Pravila knjiženja za vrsto transakcij 4 (neobdelani in neprimerni bankovci)

Številka in ime postavke podatkov

NCB dobaviteljica

NCB prejemnica

Po prenosu NCB prejemnici

Ob prejetju od odgovorne NCB

1.1

Ustvarjeni bankovci

+

2.5

Zaloge neprimernih bankovcev (za uničenje), ki jih ima NCB

+

2.6

Zaloge neobdelanih bankovcev, ki jih ima NCB

ali: –

ali: +

4.2

Preneseni bankovci

+

kjer:

„do NCB“ = NCB prejemnica,

„iz vrste zaloge“ = LS,

„v vrsto zaloge“ = LS,

načrtovanost = priložnostno

 

4.3

Prejeti bankovci

 

+

kjer:

„od NCB“ = NCB dobaviteljica,

„v vrsto zaloge“ = LS

Postavki podatkov 4.2 („preneseni bankovci“) in 4.3 („prejeti bankovci“) se dopolnita s podatki o tem, ali so bili preneseni bankovci neobdelani ali neprimerni.

Zaloge neobdelanih ali neprimernih bankovcev se ne označujejo.


(1)  Podatki so razčlenjeni za vsako banko ECI.

(2)  Zagotovijo se informacije o vrsti zaloge, iz katere so bili preneseni bankovci vzeti pri NCB dobaviteljici, tj. proizvodnja (dobava iz tiskarne), Eurosistemova strateška zaloga (ESS) ali logistične zaloge (LS).

(3)  Zagotovijo se informacije o vrsti zaloge, v katero so bili bankovci preneseni pri NCB prejemnici, tj. ESS ali LS.

(4)  Zagotovijo se informacije o tem, ali so bili preneseni bankovci novi, primerni, neobdelani ali neprimerni bankovci. Če se prenesejo bankovci več kot ene vrste kakovosti, medtem ko so druge razčlenitve enake, se poroča ločeno gibanje za vsako vrsto kakovosti.

(5)  Zagotovijo se informacije o koledarskem letu, v katero je bila proizvodnja uvrščena z ločenim pravnim aktom ECB o proizvodnji bankovcev. Če so dostavljeni bankovci povezani z različnimi ločenimi pravnimi akti ECB o proizvodnji bankovcev, od katerih se vsak nanaša na drugo koledarsko leto, medtem ko so druge razčlenitve enake, se poročajo ločene dostave.

(6)  Zagotovijo se informacije o tem, ali je bil prenos predviden v skladu z ločenim pravnim aktom ECB o proizvodnji bankovcev ali pa je šlo za priložnosten prenos.

(7)  Subjekti, ki so navedeni kot vir podatkov, lahko razčlenitev po serijah in različicah za mešane svežnje ali mešane pakete, ki vsebujejo bankovce iz različnih serij in/ali različic, določijo po statističnih metodah.

(8)  Kakršni koli bankovci, ki so bili ustvarjeni in naknadno označeni kot vzorčni bankovci, se odštejejo od te postavke podatkov.

(9)  Znotraj opredeljenega časovnega obdobja za označevanje.

(10)  Znotraj opredeljenega časovnega obdobja za označevanje.

(11)  Znotraj opredeljenega časovnega obdobja za označevanje.

(12)  Znotraj opredeljenega časovnega obdobja za označevanje.

(13)  Znotraj opredeljenega časovnega obdobja za označevanje.


PRILOGA II

Postavke podatkov

DEL 1

Shema poročanja o eurokovancih

Postavke podatkov

 

 

Številka in ime postavke podatkov

Skupno število kovancev

Skupna nominalna vrednost kovancev

Razčlenitev po serijah

Razčlenitev po apoenih

Razčlenitev po subjektih (1)

Razčlenitev po „iz države članice“

Razčlenitev po „v državo članico“

Vir podatkov

1.

Postavke podatkov o obtoku

 

 

1.1

Nacionalna neto izdaja tečajnih kovancev

 

 

 

 

 

Subjekti, ki izdajajo kovance (2)

1.2

Nacionalna neto izdaja zbirateljskih kovancev (število)

 

 

1.3

Nacionalna neto izdaja zbirateljskih kovancev (vrednost)

 

 

 

2.

Postavke podatkov o zalogah kovancev

 

2.1

Zaloge kovancev

 

 

 

 

 

 

Subjekti, ki izdajajo kovance (2)

3.

Postavke podatkov o operativnih dejavnostih

 

3.1

Kovanci, izdani za javnost

 

 

 

 

 

 

Subjekti, ki izdajajo kovance (2)

3.2

Kovanci, ki jih je javnost vrnila

 

 

 

 

 

 

3.3

Obdelani kovanci

 

 

 

 

 

 

3.4

Kovanci, razvrščeni kot neprimerni

 

 

 

 

 

 

4.

Postavke podatkov o gibanju kovancev

 

4.1

Preneseni tečajni kovanci

 

 

 

 

 

država članica prejemnica

Subjekti, ki izdajajo kovance (2)

4.2

Prejeti tečajni kovanci

 

 

 

 

 

država članica dobaviteljica

 

5.

Postavke podatkov za izračun nacionalne bruto izdaje

 

5.1

Zaloge tečajnih kovancev, knjiženih v dobro, ki jih imajo subjekti, ki izdajajo kovance

 

 

 

 

 

Subjekti, ki izdajajo kovance (2)

5.2

Število zbirateljskih kovancev, knjiženih v dobro, ki jih imajo subjekti, ki izdajajo kovance

 

 

5.3

Vrednost zbirateljskih kovancev, knjiženih v dobro, ki jih imajo subjekti, ki izdajajo kovance

 

 

 

6.

Dodatne postavke podatkov

 

6.1

Presežek kovancev (3)

 

 

 

 

 

Subjekti, ki izdajajo kovance (2)

6.2

Primanjkljaj kovancev (3)

 

 

 

 

 

6.3

Vrednost zalog, ki jih je NCB knjižila v dobro enega ali več zakonitih izdajateljev

 

 

 

NCB

7.

Postavke podatkov za bodoče sodelujoče države članice

 

7.1

Zaloge kovancev, preden postanejo zakonito plačilno sredstvo

 

 

 

 

 

Bodoča NCB Eurosistema in tretje osebe, ki izdajajo kovance (4)

7.2

Preddobava

 

 

 

 

 

Bodoča NCB Eurosistema

7.3

Posredna preddobava

 

 

 

 

 

Primerne nasprotne stranke, deležne preddobave

DEL 2

Specifikacija postavk podatkov o eurokovancih

Za postavke podatkov 1.3, 5.3 in 6.3 se številčni podatki poročajo v smislu vrednosti in na dve decimalni mesti natančno, ne glede na to, ali so pozitivni ali negativni. Za ostale postavke podatkov se številčni podatki poročajo v smislu kosov kot cele številke, ne glede na to, ali so pozitivni ali negativni.

1.   

Postavke podatkov o kovancih v obtoku

Te postavke podatkov se nanašajo na konec obdobja poročanja

1.1

Nacionalna neto izdaja tečajnih kovancev

NCB izračunajo nacionalno neto izdajo tečajnih kovancev z uporabo naslednje enačbe:

Enačba 1 Nacionalna neto izdaja = kumulativna vsota kovancev, izdanih za javnost (postavka kumulativnih podatkov 3.1) – kumulativna vsota kovancev, ki jih je javnost vrnila (postavka kumulativnih podatkov 3.2)

Enačba 2 Nacionalna neto izdaja = izdelani kovanci – kumulativna vsota dobavljenih kovancev (postavka kumulativnih podatkov 4.1) + kumulativna vsota prejetih kovancev (postavka kumulativnih podatkov 4.2) – ustvarjene zaloge – uničeni kovanci

1.2

Nacionalna neto izdaja zbirateljskih kovancev (število)

Skupno število zbirateljskih kovancev, danih v obtok, agregirano za vse nominalne vrednosti. NCB izračunajo to številko s smiselno uporabo iste enačbe kot za postavko podatkov 1.1, razen da se kumulativna vsota dobavljenih kovancev in kumulativna vsota prejetih kovancev ne upoštevata

1.3

Nacionalna neto izdaja zbirateljskih kovancev (vrednost)

Skupna nominalna vrednost zbirateljskih kovancev, danih v obtok, agregirana za vse apoene. NCB izračunajo to številko s smiselno uporabo iste enačbe kot za postavko podatkov 1.1, razen da se kumulativna vsota dobavljenih kovancev in kumulativna vsota prejetih kovancev ne upoštevata

2.   

Postavke podatkov o zalogah kovancev

Te postavke podatkov se nanašajo na konec obdobja poročanja

2.1

Zaloge kovancev

Tečajni kovanci za obtok, ki jih imajo NCB in tretje osebe, ki izdajajo kovance, kolikor obstajajo v sodelujoči državi članici, ne glede na to, ali kovanci: (i) niso niti izdelani niti knjiženi v dobro enega ali več zakonitih izdajateljev; (ii) so izdelani, niso pa knjiženi v dobro enega ali več zakonitih izdajateljev; ali (iii) so izdelani in knjiženi v dobro enega ali več zakonitih izdajateljev.

Zaloge kovancev, ki jih imajo kovnice, zajemajo le tiste kovance, ki so uspešno opravili končno preverjanje kakovosti, ne glede na njihovo pakiranost in status glede dobave.

Zaloge kovancev, razvrščenih kot neprimerni, a še ne uničenih, se poročajo

3.   

Postavke podatkov o operativnih dejavnostih

Te postavke podatkov kot podatki o tokovih zajemajo celotno obdobje poročanja

3.1

Kovanci, izdani za javnost

Tečajni kovanci, ki so jih NCB in tretje osebe, ki izdajajo kovance, dobavile in knjižile v breme (prodale) javnosti

3.2

Kovanci, ki jih je javnost vrnila

Tečajni kovanci, ki jih je javnost položila pri NCB in tretjih osebah, ki izdajajo kovance

3.3

Obdelani kovanci

Tečajni kovanci, katerih pristnost in primernost so preverile NCB in tretje osebe, ki izdajajo kovance

3.4

Kovanci, razvrščeni kot neprimerni

Tečajni kovanci, ki so jih NCB in tretje osebe, ki izdajajo kovance, obdelale in razvrstile kot neprimerne

4.   

Postavke podatkov o gibanju kovancev

Te postavke podatkov kot podatki o tokovih zajemajo celotno obdobje poročanja

4.1

Preneseni tečajni kovanci

Tečajni kovanci, ki so jih NCB in tretje osebe, ki izdajajo kovance, iz (bodočih) sodelujočih držav članic po nominalni vrednosti dobavile subjektom, ki izdajajo kovance, v drugih (bodočih) sodelujočih državah članicah

4.2

Prejeti tečajni kovanci

Tečajni kovanci, ki so jih NCB in tretje osebe, ki izdajajo kovance, iz (bodočih) sodelujočih držav članic po nominalni vrednosti prejele od subjektov, ki izdajajo kovance, v drugih (bodočih) sodelujočih državah članicah

5.   

Postavke podatkov za izračun nacionalne bruto izdaje

Te postavke podatkov se kot podatki o stanjih nanašajo na konec obdobja poročanja. V sodelujočih državah članicah, kjer je NCB edini subjekt, ki izdaja kovance, je vsota nominalnih vrednosti zalog, opisanih v postavkah podatkov 5.1 in 5.3, enaka nominalni vrednosti, poročani pod postavko podatkov 6.3

5.1

Zaloge tečajnih kovancev, knjiženih v dobro, ki jih imajo subjekti, ki izdajajo kovance

Tečajni kovanci, ki so knjiženi v dobro enega ali več zakonitih izdajateljev in jih imajo NCB in tretje osebe, ki izdajajo kovance

5.2

Število zbirateljskih kovancev, knjiženih v dobro, ki jih imajo subjekti, ki izdajajo kovance

Skupno število zbirateljskih kovancev, ki so knjiženi v dobro enega ali več zakonitih izdajateljev in jih imajo NCB in tretje osebe, ki izdajajo kovance

5.3

Vrednost zbirateljskih kovancev, knjiženih v dobro, ki jih imajo subjekti, ki izdajajo kovance

Skupna nominalna vrednost zbirateljskih kovancev, ki so knjiženi v dobro enega ali več zakonitih izdajateljev in jih imajo NCB in tretje osebe, ki izdajajo kovance

6.   

Dodatne postavke podatkov

Te postavke podatkov se kot podatki o stanjih nanašajo na konec obdobja poročanja

6.1

Presežek kovancev

Tečajni kovanci, ki presegajo določeno maksimalno raven zalog kovancev na nacionalni ravni. Te zaloge kovancev so na zahtevo dostopne za dobavo drugim (bodočim) sodelujočim državam članicam. NCB, v sodelovanju z zakonitim izdajateljem, če obstaja, določi maksimalno raven zalog kovancev

6.2

Primanjkljaj kovancev

Primanjkljaj tečajnih kovancev pod določeno minimalno ravnjo zalog kovancev na nacionalni ravni. NCB, v sodelovanju z zakonitim izdajateljem, če obstaja, določi minimalno raven zalog kovancev

6.3

Vrednost zalog, ki jih je NCB knjižila v dobro enega ali več zakonitih izdajateljev

Zaloge NCB v tečajnih in zbirateljskih kovancih, ki so knjiženi v dobro enega ali več zakonitih izdajateljev, ne glede na to, ali imajo status zakonitega plačilnega sredstva. Ta postavka vključuje zaloge, knjižene v dobro zakonitega izdajatelja v državi članici nacionalne centralne banke, in zaloge, prejete iz drugih sodelujočih držav članic po nominalni vrednosti (prejeti kovanci so knjiženi v dobro zakonitega izdajatelja države članice dobaviteljice in postali del zalog NCB prejemnice, knjiženih v dobro).

Dobavljeni in/ali prejeti kovanci po proizvodni ceni na to postavko podatkov ne vplivajo

7.   

Postavke podatkov za bodoče sodelujoče države članice

Te postavke podatkov se nanašajo na konec obdobja poročanja

7.1

Zaloge kovancev, preden postanejo zakonito plačilno sredstvo

Tečajni eurokovanci, ki jih imajo bodoče NCB Eurosistema in tretje osebe, ki izdajajo kovance, v bodočih sodelujočih državah članicah za namen prehoda na eurogotovino

7.2

Preddobava

Tečajni eurokovanci, ki jih imajo primerne nasprotne stranke, ki izpolnjujejo zahteve za prejetje tečajnih eurokovancev za namen preddobave pred prehodom na eurogotovino v skladu s Smernico ECB/2006/9

7.3

Posredna preddobava

Tečajni eurokovanci, ki jih primerne nasprotne stranke posredno preddobavijo profesionalnim tretjim osebam v skladu s Smernico ECB/2006/9. Za potrebe poročanja v sistem CIS 2 ta postavka vključuje eurokovance, ki so bili v začetnih paketih dani splošni javnosti

DEL 3

Pravila knjiženja v sistemu CIS 2 za gibanje eurokovancev med (bodočimi) sodelujočimi državami članicami

1.   Uvod

V tem delu so določena skupna pravila knjiženja za gibanje kovancev med sodelujočimi državami članicami, zlasti med NCB, da bi se zagotovila skladnost podatkov v sistemu CIS 2 o nacionalnih neto in bruto izdajah kovancev. Ker so v prenose kovancev lahko vključene NCB oziroma bodoče NCB Eurosistema in tretje osebe, ki izdajajo kovance, se v nadaljevanju vse skupaj dosledno poimenujejo „države članice“.

Bodoče sodelujoče države članice smiselno uporabljajo ta pravila.

2.   Gibanje kovancev med državami članicami dobaviteljicami in državami članicami prejemnicami

Pri prenosih kovancev med državami članicami se razlikujejo prenosi po nominalni vrednosti in prenosi po produkcijskih stroških. V obeh primerih prenosi med subjekti, ki izdajajo kovance, v državah članicah dobaviteljicah in v državah članicah prejemnicah ne povzročijo sprememb v nacionalnih neto izdajah.

V tabelah, ki sledijo v tem oddelku, „+“ označuje, da se v sistemu CIS 2 vknjiži povečanje, „–“ pa označuje, da se vknjiži zmanjšanje.

2.1   Pravila knjiženja za prenose tečajnih kovancev po nominalni vrednosti

Številka in ime postavke podatkov

Država članica dobaviteljica

Država članica prejemnica

2.1

Zaloge kovancev

+

4.1

Preneseni tečajni kovanci

+

 

4.2

Prejeti tečajni kovanci

 

+

5.1

Zaloge tečajnih kovancev, knjiženih v dobro, ki jih imajo subjekti, ki izdajajo kovance

(–)

(glej opombo (c) spodaj)

+

(glej opombo (d) spodaj)

6.3

Vrednost zalog, ki jih je NCB knjižila v dobro enega ali več zakonitih izdajateljev

(–)

(glej opombo (c) spodaj)

+

(glej opombo (d) spodaj)

(a)

Postavki „kovanci, izdani za javnost“ v državi članici dobaviteljici (postavka podatkov 3.1) in „kovanci, ki jih je javnost vrnila“ v državi članici prejemnici (postavka podatkov 3.2) ostaneta nespremenjeni.

(b)

Računi, povezani z „ustvarjenimi“ kovanci znotraj sistemov upravljanja z gotovino v državah članicah dobaviteljicah in državah članicah prejemnicah, ostanejo nespremenjeni (kjer je to primerno).

(c)

Postavka „zaloge tečajnih kovancev, knjiženih v dobro, ki jih imajo subjekti, ki izdajajo kovance“ (postavka podatkov 5.1) v državi članici dobaviteljici se bodisi poveča, če so bili dobavljeni kovanci prej knjiženi v dobro zakonitega izdajatelja v državi članici dobaviteljici, bodisi ostane nespremenjena, če so bili dobavljeni kovanci prej ustvarjeni, ne pa še knjiženi v dobro zakonitega izdajatelja.

(d)

Postavka „zaloge tečajnih kovancev, knjiženih v dobro, ki jih imajo subjekti, ki izdajajo kovance“ (postavka podatkov 5.1) v državi članici prejemnici se poveča, ker prejeti kovanci predstavljajo kovance, ki so bili knjiženi v dobro (tj. knjiženi v dobro zakonitega izdajatelja v državi članici dobaviteljici).

(e)

Zgoraj navedeno knjiženje vpliva na nacionalno bruto izdajo, kakor sledi:

Država članica dobaviteljica: nespremenjena, če so bili dobavljeni kovanci prej ustvarjeni in knjiženi v dobro zakonitega izdajatelja, ali povečana, če so bili dobavljeni kovanci prej ustvarjeni, ne pa knjiženi v dobro zakonitega izdajatelja.

Država članica prejemnica: nespremenjena.

2.2   Pravila knjiženja za prenose tečajnih kovancev po produkcijski vrednosti

Številka in ime postavke podatkov

Država članica dobaviteljica

Država članica prejemnica

2.1

Zaloge kovancev

+

(a)

Pod postavko „preneseni in prejeti tečajni kovanci“ ni knjiženja.

(b)

Gibanje po proizvodnih stroških ne vpliva na nacionalno bruto izdajo v državi članici dobaviteljici in državi članici prejemnici.

2.3   Usklajevanje podatkov o gibanju kovancev

Smiselno se uporablja oddelek 3 v delu 3 Priloge I o usklajevanju podatkov o gibanju bankovcev.


(1)  Podatki so razčlenjeni glede na upoštevne subjekte, ki izdajajo kovance, tj. NCB, kovnica, zakladnica, pooblaščena javna agencija in/ali pooblaščena zasebna agencija.

(2)  Subjekti, ki izdajajo kovance, so NCB, kovnice, zakladnice, pooblaščene javne agencije in/ali pooblaščene zasebne agencije.

(3)  Ti podatki se zagotavljajo na prostovoljni podlagi.

(4)  Tretje osebe, ki izdajajo kovance, so kovnice, zakladnice, pooblaščene javne agencije in pooblaščene zasebne agencije.


PRILOGA III

Podatki o gotovinski infrastrukturi in po okviru BRF

Za vse postavke podatkov je treba številčne podatke poročati v obliki pozitivnih celih števil.

1.   

Postavke podatkov o gotovinski infrastrukturi, povezani z NCB

Te postavke podatkov se nanašajo na konec obdobja poročanja

1.1

Število podružnic NCB

Vse podružnice NCB, ki opravljajo gotovinske storitve za kreditne institucije in druge profesionalne stranke

1.2

Skladiščna zmogljivost

Skupna varna skladiščna zmogljivost za bankovce v NCB, v milijonih bankovcev in izračunana na podlagi apoena 20 EUR

1.3

Zmogljivost za razvrščanje

Skupna zmogljivost za razvrščanje bankovcev (tj. skupna maksimalna teoretična zmogljivost) delujočih naprav za razvrščanje bankovcev v NCB, v tisočih bankovcev na uro in izračunana na podlagi apoena 20 EUR

1.4

Transportna zmogljivost

Skupna transportna zmogljivost (tj. maksimalna nosilnost) oklepnih vozil, ki jih uporablja NCB, v tisočih bankovcev in izračunana na podlagi apoena 20 EUR

2.   

Postavke podatkov o splošni gotovinski infrastrukturi in po okviru BRF

Te postavke podatkov se nanašajo na konec obdobja poročanja

2.1

Število podružnic kreditnih institucij

Vse podružnice kreditnih institucij, ustanovljenih v sodelujoči državi članici, ki opravljajo gotovinske storitve na drobno in na debelo

2.2

Število oddaljenih podružnic kreditnih institucij

Vse podružnice kreditnih institucij, ki izpolnjujejo pogoje za „oddaljene podružnice“ po okviru BRF (1)

2.3

Število družb za prevoz gotovine

Vse družbe za prevoz gotovine, ustanovljene v sodelujoči državi članici, ki prevažajo gotovino (2)  (3)

2.4

Število gotovinskih središč, ki niso v lasti NCB

Vsa gotovinska središča, ustanovljena v sodelujoči državi članici, ki so v lasti kreditnih institucij, družb za prevoz gotovine in drugih profesionalnih uporabnikov gotovine (2)  (3)

2.5

Število bankomatov, ki jih upravljajo kreditne institucije

Vsi bankomati, ki delujejo na odgovornost kreditnih institucij, ustanovljenih v sodelujoči državi članici, ne glede na to, kdo take bankomate polni

2.6

Število drugih bankomatov

Vsi bankomati, ki jih upravljajo drugi subjekti kot kreditne institucije, ustanovljeni v sodelujoči državi članici (npr. bankomati pri prodajalcih na drobno ali nebančni bankomati) (2)

2.7

Število uporabniško upravljanih vplačilno-izplačilnih avtomatov, ki jih upravljajo kreditne institucije

Vsi uporabniško upravljani vplačilno-izplačilni avtomati v sodelujoči državi članici, ki jih upravljajo kreditne institucije (1)

2.8

Število uporabniško upravljanih vplačilnih avtomatov, ki jih upravljajo kreditne institucije

Vsi uporabniško upravljani vplačilni avtomati v sodelujoči državi članici, ki jih upravljajo kreditne institucije (1)

2.9

Število naprav, ki jih upravljajo zaposleni, za obdelavo bankovcev, ki jih upravljajo kreditne institucije

Vse naprave za obdelavo bankovcev, ki jih upravljajo zaposleni, v sodelujoči državi članici, ki jih kreditne institucije uporabljajo za namene recikliranja (1)

2.10

Število zalednih naprav, ki jih upravljajo zaposleni, za razvrščanje bankovcev, ki jih upravljajo drugi profesionalni uporabniki gotovine

Vse naprave za razvrščanje bankovcev, ki jih upravljajo zaposleni, v sodelujoči državi članici, ki jih drugi profesionalni uporabniki gotovine, za katere velja okvir BRF in ki so ustanovljeni v isti državi članici, uporabljajo za namene recikliranja

3.   

Postavke operativnih podatkov po okviru BRF (4)

Te postavke podatkov, kot podatki o tokovih, zajemajo celotno obdobje poročanja in se poročajo po številu z razčlenitvijo po apoenih

3.1

Število bankovcev, ki so jih uporabnikom reciklirale kreditne institucije

Bankovci, ki so jih kreditne institucije prejele od uporabnikov, jih obdelale na zalednih napravah za razvrščanje bankovcev v skladu z okvirom BRF in jih bodisi posredovale uporabnikom ali pa jih še imajo za namen posredovanja uporabnikom

3.2

Število bankovcev, ki so jih uporabnikom reciklirali drugi profesionalni uporabniki gotovine

Bankovci, ki so jih drugi profesionalni uporabniki gotovine prejeli od kreditnih institucij, jih obdelali na zalednih napravah za razvrščanje bankovcev v skladu z okvirom BRF in jih bodisi dobavili kreditnim institucijam ali jih še imajo za namen dobave kreditnim institucijam

3.3

Število bankovcev, obdelanih na zalednih napravah za razvrščanje bankovcev, ki jih upravljajo kreditne institucije

Bankovci, katerih pristnost in primernost sta bili preverjeni na zalednih napravah, ki jih upravljajo zaposleni, za razvrščanje bankovcev, ki jih upravljajo kreditne institucije, ustanovljene v sodelujoči državi članici

3.4

Število bankovcev, obdelanih na zalednih napravah za razvrščanje bankovcev, ki jih upravljajo drugi profesionalni uporabniki gotovine

Bankovci, katerih pristnost in primernost sta bili preverjeni na zalednih napravah, ki jih upravljajo zaposleni, za razvrščanje bankovcev, ki jih upravljajo drugi profesionalni uporabniki gotovine, ustanovljeni v sodelujoči državi članici

3.5

Število bankovcev, razvrščenih kot neprimerni na zalednih napravah za razvrščanje bankovcev, ki jih upravljajo kreditne institucije

Bankovci, razvrščeni kot neprimerni na zalednih napravah, ki jih upravljajo zaposleni, za razvrščanje bankovcev, ki jih upravljajo kreditne institucije, ustanovljene v sodelujoči državi članici

3.6

Število bankovcev, razvrščenih kot neprimerni na zalednih napravah za razvrščanje bankovcev, ki jih upravljajo drugi profesionalni uporabniki gotovine

Bankovci, razvrščeni kot neprimerni na zalednih napravah, ki jih upravljajo zaposleni, za razvrščanje bankovcev, ki jih upravljajo drugi profesionalni uporabniki gotovine, ustanovljeni v sodelujoči državi članici


(1)  Vse kreditne institucije, za katere velja okvir BRF, ki so ustanovljene v sodelujoči državi članici.

(2)  Poročanje podatkov je odvisno od njihove dostopnosti v sodelujoči državi članici. NCB obvestijo ECB o obsegu svojega poročanja.

(3)  NCB zagotovijo podatke, ki zajemajo vsaj kreditne institucije in/ali družbe za prevoz gotovine, za katere velja okvir BRF. NCB obvestijo ECB o obsegu svojega poročanja.

(4)  Bankovci, reciklirani v oddaljeni bančni podružnici, so izključeni.


PRILOGA IV

Referenčni podatki in sistemski parametri v sistemu CIS 2, ki jih vzdržuje ECB

ECB vnese referenčne podatke in sistemske parametre skupaj z njihovim obdobjem veljavnosti. Te informacije lahko vidijo vsi uporabniki v NCB in bodočih NCB Eurosistema. Referenčne podatke in sistemske parametre v zvezi z eurokovanci lahko dodatno vidijo tudi vsi uporabniki pri primernih tretjih osebah.

1.   

Referenčni podatki

1.1

Odobrena izdaja kovancev

Odobreni obseg, glede vrednosti, tečajnih eurokovancev in zbirateljskih eurokovancev, ki jih (bodoča) sodelujoča država članica sme izdati v določenem koledarskem letu v skladu z veljavno odločbo o izdaji kovancev (1)

1.2

Referenčne vrednosti za logistične zaloge bankovcev

Zneski logističnih zalog po apoenih in NCB, ki se uporabijo kot referenca za načrtovanje letne proizvodnje v skladu z ločenim pravnim aktom ECB o upravljanju z zalogami bankovcev. Dodatno se vnesejo in vzdržujejo podatki o operativni marži v zvezi s temi zneski po apoenih in NCB

1.3

Deleži v kapitalskem ključu

Deleži NCB v kapitalskem ključu ECB, izračunani na podlagi Sklepa ECB/2006/21 (2) in izraženi v odstotkih

2.   

Sistemski parametri

2.1

Atributi NCB

Informacije o naslednjem: (i) obstoj sistemov NHTO v sodelujočih državah članicah; (ii) različni subjekti, ki izdajajo kovance, delujoči v sodelujočih državah članicah; (iii) status NCB in bodočih NCB Eurosistema v zvezi z njihovim obsegom poročanja podatkov za sistem CIS 2 Evropski centralni banki; (iv) ali NCB prejemajo samodejna obvestila o podatkovnih dogodkih; in (v) ali NCB prejemajo redne samodejne prenose podatkov iz sistema CIS 2 za vse NCB in bodoče NCB Eurosistema

2.2

Razmerja med bankami ECI in NCB

Imena posameznih bank ECI in označba NCB, ki so odgovorne za te banke ECI in jim dobavljajo eurobankovce

2.3

Status glede na serijo/različico/apoen

Informacije o tem, ali posamezni apoeni serij bankovcev in kovancev ter različic bankovcev še niso postali zakonito plačilno sredstvo (status, preden so postali zakonito plačilno sredstvo), so zakonito plačilno sredstvo ali so prenehali biti zakonito plačilno sredstvo (status po tem, ko prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo)

2.4

Atributi postavk podatkov

Za vse postavke podatkov, opredeljene v prilogah I–III informacije o tem: (i) katere stopnje razčlenitve obstajajo; (ii) ali gre za postavke podatkov iz kategorije 1, kategorije 2 ali postavke podatkov ob dogodkih; in (iii) ali postavko podatkov poroča NCB in/ali bodoča NCB Eurosistema

2.5

Stopnje tolerance verodostojnosti

Določitev stopenj tolerance, ki se uporabljajo za individualno preverjanje pravilnosti, opredeljeno v Prilogi VI


(1)  Veljavna odločba o izdaji kovancev pomeni eno ali več letnih odločb ECB o odobritvi obsega izdaje za določeno leto, med katerimi je najnovejša Odločba ECB/2007/16 z dne 23. novembra 2007 o odobritvi obsega izdaje kovancev v letu 2008 (UL L 317, 5.12.2007, str. 81).

(2)  Sklep ECB/2006/21 z dne 15. decembra 2006 o odstotnih deležih nacionalnih centralnih bank v ključu za vpis kapitala Evropske centralne banke (UL L 24, 31.1.2007, str. 1).


PRILOGA V

Preverjanje popolnosti podatkov, ki jih pošiljajo NCB in bodoče NCB Eurosistema

1.   Uvod

Podatki, ki jih pošiljajo NCB in bodoče NCB Eurosistema, se v sistemu CIS 2 preverijo glede popolnosti. Zaradi različne narave postavk podatkov se razlikuje med, na eni strani, postavkami podatkov iz kategorije 1 in kategorije 2, za katere je treba podatke poročati za vsako obdobje poročanja, in, na drugi strani, postavke podatkov ob dogodku, ki jih je treba predložiti le, če med obdobjem poročanja nastopi določeni dogodek.

Sistem CIS 2 preveri, ali so v prvem podatkovnem sporočilu, ki ga NCB pošlje za obdobje poročanja, vse postavke podatkov iz kategorije 1 in kategorije 2, pri čemer upošteva sistemske parametre, povezane z atributi NCB in razmerji ECI – NCB, opisanimi v oddelku 2 v tabeli v Prilogi IV. Če vsaj ena postavka podatkov iz kategorije manjka ali ni popolna, sistem CIS 2 zavrne to prvo podatkovno sporočilo, NCB pa mora podatkovno sporočilo ponovno poslati. Če so postavke podatkov iz kategorije 1 popolne, v prvem podatkovnem sporočilu NCB pa manjka ali ni popolna vsaj ena postavka podatkov iz kategorije 2, sistem CIS 2 sprejme prvo podatkovno sporočilo in ga shrani v centralno bazo podatkov, v spletni aplikaciji pa se pokaže opozorilo za vsako s tem prizadeto postavko podatkov. To opozorilo lahko vidijo vsi uporabniki v ECB, NCB in bodočih NCB Eurosistema, v primeru kovancev pa tudi vsi uporabniki pri primernih tretjih osebah. Opozorila so vidna, dokler zadevna NCB ne pošlje enega ali več popravljenih podatkovnih sporočil, s katerimi dopolni manjkajoče podatke v prvem podatkovnem sporočilu. Za postavke podatkov ob dogodku sistem CIS 2 preverjanja popolnosti ne opravi.

2.   Preverjanje popolnosti za podatke o eurobankovcih

Številka in ime postavke podatkov

Razčlenitev po serijah/različicah in razčlenitev po apoenih

Razčlenitev po bankah ECI

Vrsta postavke podatkov

1.1–1.3

Postavke kumulativnih podatkov

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

kategorija 1

kakršne koli kombinacije s statusom, preden postanejo zakonito plačilno sredstvo, in statusom po tem, ko prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

2.1–2.6

Zaloge, ki jih ima Eurosistem

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

kategorija 1

kakršne koli kombinacije s statusom, preden postanejo zakonito plačilno sredstvo, in statusom po tem, ko prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

2.7–2.10

Zaloge, ki jih imajo banke NHTO

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

kategorija 1

kakršne koli kombinacije s statusom, preden postanejo zakonito plačilno sredstvo, in statusom po tem, ko prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

2.11–2.15

Zaloge, ki jih imajo banke ECI

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

vse banke ECI pod odgovornostjo NCB

kategorija 1

kakršne koli kombinacije s statusom po tem, ko prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

2.16–2.19

Postavke podatkov za navzkrižno preverjanje

kakršne koli kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva in statusom, preden postanejo zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

3.1

Bankovci, ki jih je izdala NCB

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

kategorija 1

3.2

Bankovci, ki jih je NCB prenesla bankam NHTO

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

kategorija 1

kakršne koli kombinacije s statusom, preden postanejo zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

3.3

Bankovci, ki jih je NCB prenesla bankam ECI

kakršne koli kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

vse banke ECI pod odgovornostjo NCB

ob dogodku

3.4

Bankovci, vrnjeni NCB

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

kategorija 1

kakršne koli kombinacije s statusom po tem, ko prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

3.5

Bankovci, ki so jih banke NHTO prenesle NCB

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

kategorija 1

kakršne koli kombinacije s statusom, preden postanejo zakonito plačilno sredstvo, in statusom po tem, ko prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

3.6

Bankovci, ki so jih banke ECI prenesle NCB

kakršne koli kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

vse banke ECI pod odgovornostjo NCB

ob dogodku

kakršne koli kombinacije s statusom po tem, ko prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

3.7

Bankovci, ki jih je obdelala NCB

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

kategorija 1

3.8

Bankovci, ki jih je NCB razvrstila kot neprimerne

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

kategorija 1

3.9

Bankovci, ki so jih dale v obtok banke NHTO

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

kategorija 1

3.10

Bankovci, vrnjeni bankam NHTO

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

kategorija 1

kakršne koli kombinacije s statusom po tem, ko prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

3.11

Bankovci, ki so jih obdelale banke NHTO

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

kategorija 1

3.12

Bankovci, ki so jih banke NHTO razvrstile kot neprimerne

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

kategorija 1

3.13

Bankovci, ki so jih dale v obtok banke ECI

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

vse banke ECI pod odgovornostjo NCB

kategorija 1

3.14

Bankovci, vrnjeni bankam ECI

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

vse banke ECI pod odgovornostjo NCB

kategorija 1

kakršne koli kombinacije s statusom po tem, ko prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo

vse banke ECI pod odgovornostjo NCB

ob dogodku

3.15

Bankovci, ki so jih obdelale banke ECI

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

vse banke ECI pod odgovornostjo NCB

kategorija 2

3.16

Bankovci, ki so jih banke ECI razvrstile kot neprimerne

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

vse banke ECI pod odgovornostjo NCB

kategorija 2

4.1

Novo proizvedeni bankovci, ki jih tiskarne dostavijo odgovorni NCB

kakršne koli kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva in statusom, preden postanejo zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

4.2

Preneseni bankovci

kakršne koli kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva ter statusom, preden postanejo zakonito plačilno sredstvo, in statusom po tem, ko prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

4.3

Prejeti bankovci

kakršne koli kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva ter statusom, preden postanejo zakonito plačilno sredstvo, in statusom po tem, ko prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

5.1–5.3

Postavke podatkov za bodoče NCB Eurosistema

kakršne koli kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva in statusom, preden postanejo zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

3.   Preverjanje popolnosti za podatke o eurokovancih

Številka in ime postavke podatkov

Razčlenitev po serijah in razčlenitev po apoenih

Razčlenitev po subjektih

Vrsta postavke podatkov

1.1

Nacionalna neto izdaja tečajnih kovancev

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

kategorija 1

kakršne koli kombinacije s statusom po tem, ko prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

1.2

Nacionalna neto izdaja zbirateljskih kovancev (število)

kategorija 2

1.3

Nacionalna neto izdaja zbirateljskih kovancev (vrednost)

kategorija 2

2.1

Zaloge kovancev

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

vse tretje osebe, ki izdajajo kovance, od katerih NCB zbira podatke o zalogah kovancev

kategorija 1

kakršne koli kombinacije s statusom, preden postanejo zakonito plačilno sredstvo, in statusom po tem, ko prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

3.1

Kovanci, izdani za javnost

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

vse tretje osebe, ki izdajajo kovance, od katerih NCB zbira podatke o tokovih kovancev

kategorija 1

3.2

Kovanci, ki jih je javnost vrnila

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

vse tretje osebe, ki izdajajo kovance, od katerih NCB zbira podatke o tokovih kovancev

kategorija 1

kakršne koli kombinacije s statusom po tem, ko prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

3.3

Obdelani kovanci

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

vse tretje osebe, ki izdajajo kovance, od katerih NCB zbira podatke o tokovih kovancev

kategorija 2

3.4

Kovanci, razvrščeni kot neprimerni

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

vse tretje osebe, ki izdajajo kovance, od katerih NCB zbira podatke o tokovih kovancev

kategorija 2

4.1

Preneseni tečajni kovanci

kakršne koli kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva ali statusom po tem, ko prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

4.2

Prejeti tečajni kovanci

kakršne koli kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva ali statusom po tem, ko prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

5.1

Zaloge tečajnih kovancev, knjiženih v dobro, ki jih imajo subjekti, ki izdajajo kovance

vse kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

kategorija 2

kakršne koli kombinacije s statusom, preden postanejo zakonito plačilno sredstvo, in statusom po tem, ko prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

5.2

Število zbirateljskih kovancev, knjiženih v dobro, ki jih imajo subjekti, ki izdajajo kovance

kategorija 2

5.3

Vrednost zbirateljskih kovancev, knjiženih v dobro, ki jih imajo subjekti, ki izdajajo kovance

kategorija 2

6.1

Presežek kovancev

kakršne koli kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

ob dogodku

6.2

Primanjkljaj kovancev

kakršne koli kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva

ob dogodku

6.3

Vrednost zalog, ki jih je NCB knjižila v dobro enega ali več zakonitih izdajateljev

kategorija 1

7.1–7.3

Postavke podatkov za bodoče sodelujoče države članice

kakršne koli kombinacije s statusom zakonitega plačilnega sredstva ali statusom, preden postanejo zakonito plačilno sredstvo

ob dogodku

4.   Preverjanje popolnosti podatkov o gotovinski infrastrukturi in podatkov po okviru BRF

Številka in ime postavke podatkov

Razčlenitev po apoenih

Vrsta postavke podatkov

Postavke podatkov o gotovinski infrastrukturi, povezani z NCB

1.1

Število podružnic NCB

kategorija 2

1.2

Skladiščna zmogljivost

kategorija 2

1.3

Zmogljivost za razvrščanje

kategorija 2

1.4

Transportna zmogljivost

kategorija 2

Postavke podatkov o splošni gotovinski infrastrukturi in podatkov po okviru BRF

2.1

Število podružnic kreditnih institucij

kategorija 2

2.2

Število oddaljenih podružnic kreditnih institucij

ob dogodku

2.3

Število družb za prevoz gotovine

ob dogodku

2.4

Število gotovinskih središč, ki niso v lasti NCB

ob dogodku

2.5

Število bankomatov, ki jih upravljajo kreditne institucije

kategorija 2

2.6

Število drugih bankomatov

ob dogodku

2.7

Število uporabniško upravljanih vplačilno-izplačilnih avtomatov, ki jih upravljajo kreditne institucije

ob dogodku

2.8

Število uporabniško upravljanih vplačilnih avtomatov, ki jih upravljajo kreditne institucije

ob dogodku

2.9

Število naprav, ki jih upravljajo zaposleni, za obdelavo bankovcev, ki jih upravljajo kreditne institucije

ob dogodku

2.10

Število zalednih naprav, ki jih upravljajo zaposleni, za razvrščanje bankovcev, ki jih upravljajo drugi profesionalni uporabniki gotovine

ob dogodku

Postavke operativnih podatkov po okviru BRF

3.1

Število bankovcev, ki so jih uporabnikom reciklirale kreditne institucije

vsi apoeni, za katere obstaja vsaj ena kombinacija serije/različice/apoena s statusom zakonitega plačilnega sredstva za vsaj en mesec v obdobju poročanja

ob dogodku

3.2

Število bankovcev, ki so jih uporabnikom reciklirali drugi profesionalni uporabniki gotovine

vsi apoeni, za katere obstaja vsaj ena kombinacija serije/različice/apoena s statusom zakonitega plačilnega sredstva za vsaj en mesec v obdobju poročanja

ob dogodku

3.3

Število bankovcev, obdelanih na zalednih napravah za razvrščanje bankovcev, ki jih upravljajo kreditne institucije

vsi apoeni, za katere obstaja vsaj ena kombinacija serije/različice/apoena s statusom zakonitega plačilnega sredstva za vsaj en mesec v obdobju poročanja

ob dogodku

3.4

Število bankovcev, obdelanih na zalednih napravah za razvrščanje bankovcev, ki jih upravljajo drugi profesionalni uporabniki gotovine

vsi apoeni, za katere obstaja vsaj ena kombinacija serije/različice/apoena s statusom zakonitega plačilnega sredstva za vsaj en mesec v obdobju poročanja

ob dogodku

3.5

Število bankovcev, razvrščenih kot neprimerni na zalednih napravah za razvrščanje bankovcev, ki jih upravljajo kreditne institucije

vsi apoeni, za katere obstaja vsaj ena kombinacija serije/različice/apoena s statusom zakonitega plačilnega sredstva za vsaj en mesec v obdobju poročanja

ob dogodku

3.6

Število bankovcev, razvrščenih kot neprimerni na zalednih napravah za razvrščanje bankovcev, ki jih upravljajo drugi profesionalni uporabniki gotovine

vsi apoeni, za katere obstaja vsaj ena kombinacija serije/različice/apoena s statusom zakonitega plačilnega sredstva za vsaj en mesec v obdobju poročanja

ob dogodku


PRILOGA VI

Preverjanje pravilnosti podatkov, ki jih pošiljajo NCB in bodoče NCB Eurosistema

1.   Uvod

Podatkom, ki jih NCB in bodoče NCB Eurosistema pošiljajo Evropski centralni banki, se preveri pravilnost v sistemu CIS 2, ki razlikuje med dvema vrstama preverjanja, zavezujoče preverjanje („must-checks“) in nezavezujoče preverjanje („should-checks“).

Zavezujoče preverjanje je preverjanje pravilnosti, ki ga je treba opraviti, ne da bi bil presežen prag tolerance. Če je „zavezujoče preverjanje“ neuspešno, se zadevni podatki obravnavajo kot nepravilni in sistem CIS 2 zavrne celotno podatkovno sporočilo, ki ga je poslala ta NCB. Za preverjanje pravilnosti z računskim znakom „je enako“ (1) je prag 1 %, za ostalo preverjanje pravilnosti pa nič.

Nezavezujoče preverjanje je preverjanje pravilnosti, pri katerem se uporablja prag tolerance 3 %. Če je ta prag presežen, to ne vpliva na sprejetje podatkovnega sporočila v sistem CIS 2, se pa za to preverjanje pravilnosti pokaže opozorilo v spletni aplikaciji. To opozorilo lahko vidijo vsi uporabniki v NCB in bodočih NCB Eurosistema, v primeru kovancev pa tudi vsi uporabniki pri primernih tretjih osebah.

Preverjanje pravilnosti se opravlja za bankovce in kovance s statusom zakonitega plačilnega sredstva ter posebej za vsako kombinacijo serije in apoena. Pri bankovcih se opravlja tudi za vsako kombinacijo različice in apoena, če take različice obstajajo. Preverjanje pravilnosti podatkov o prenosih bankovcev (preverjanje pod 5.1 in 5.2) ter podatkov o prenosih kovancev (preverjanje 6.6) se opravlja tudi za status, preden postanejo zakonito plačilno sredstvo, in za status po tem, ko prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo.

2.   Preverjanje pravilnosti glede nacionalne neto izdaje bankovcev

Če nova serija, različica ali apoen postane zakonito plačilno sredstvo, se to preverjanje pravilnosti opravlja od prvega obdobja poročanja, v katerem je serija/različica/apoen zakonito plačilno sredstvo. Nacionalna neto izdaja za prejšnje obdobje poročanja (t-1) je v tem primeru nič.

2.1   Nacionalna neto izdaja bankovcev (nezavezujoče preverjanje)

Računski znaki

Številka in ime postavke podatkov

Obdobje poročanja

Razčlenitve in poročevalska NCB

Nacionalna neto izdaja po metodi stanja za obdobje t

-

Nacionalna neto izdaja po metodi stanja za obdobje (t-1)

=

 

 

3.1

Bankovci, ki jih je izdala NCB

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

+

 

3.9

Bankovci, ki so jih dale v obtok banke NHTO

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

+

Σ

3.13

Bankovci, ki so jih dale v obtok banke ECI

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

 

3.4

Bankovci, vrnjeni NCB

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

 

3.10

Bankovci, vrnjeni bankam NHTO

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

Σ

3.14

Bankovci, vrnjeni bankam ECI

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

Nacionalna neto izdaja po metodi stanja se izračuna, kot je prikazano v spodnji tabeli.

Računski znaki

Številka in ime postavke podatkov

Obdobje poročanja

Razčlenitve in poročevalska NCB

Nacionalna neto izdaja po metodi stanja za obdobje t =

 

 

1.1

Ustvarjeni bankovci

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

 

1.2

Bankovci, uničeni v postopku razvrščanja

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

 

1.3

Bankovci, uničeni zunaj postopka razvrščanja

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

 

2.1

Eurosistemova strateška zaloga novih bankovcev

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

 

2.2

Eurosistemova strateška zaloga primernih bankovcev

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

 

2.3

Logistične zaloge novih bankovcev, ki jih ima NCB

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

 

2.4

Logistične zaloge primernih bankovcev, ki jih ima NCB

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

 

2.5

Zaloge neprimernih bankovcev (za uničenje), ki jih ima NCB

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

 

2.6

Zaloge neobdelanih bankovcev, ki jih ima NCB

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

 

2.7

Logistične zaloge novih bankovcev, ki jih imajo banke NHTO

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

 

2.8

Logistične zaloge primernih bankovcev, ki jih imajo banke NHTO

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

 

2.9

Zaloge neprimernih bankovcev, ki jih imajo banke NHTO

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

 

2.10

Zaloge neobdelanih bankovcev, ki jih imajo banke NHTO

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

Σ

2.11

Logistične zaloge novih bankovcev, ki jih imajo banke ECI

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

Σ

2.12

Logistične zaloge primernih bankovcev, ki jih imajo banke ECI

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

Σ

2.13

Zaloge neprimernih bankovcev, ki jih imajo banke ECI

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

Σ

2.14

Zaloge neobdelanih bankovcev, ki jih imajo banke ECI

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

Σ

2.15

Logistične zaloge bankovcev med prevozom v banke ECI ali iz njih

t

Serija/različica-i, apoen-j, poročevalska NCB-k

3.   Preverjanje pravilnosti glede zalog bankovcev

Preverjanje pravilnosti glede zalog bankovcev se uporablja šele od drugega obdobja poročanja, v katerem NCB poroča Evropski centralni banki podatke za sistem CIS 2.

Če serija, različica ali apoen postane zakonito plačilno sredstvo, se preverjanje pravilnosti uporablja šele od drugega obdobja poročanja, v katerem je serija, različica ali apoen zakonito plačilno sredstvo

Za NCB, ki so nedavno sprejele euro (tj. bivše bodoče NCB Eurosistema), se preverjanje pravilnosti glede zalog bankovcev uporablja od drugega obdobja poročanja po sprejetju eura.

3.1   Gibanja novih bankovcev v Eurosistemovi strateški zalogi (zavezujoče preverjanje)

Računski znaki

Številka in ime postavke podatkov

Obdobje poročanja

Razčlenitve in poročevalska NCB