19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/1

(1)

Svet je 30. novembra 2000 z Uredbo (ES) št. 2603/2000 (2) uvedel dokončne izravnalne dajatve na uvoz določenega polietilen tereftalata (PET) s poreklom, med drugim, iz Indije („zadevna država“) („prvotna preiskava“).

(2)

Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 193/2007 (3) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz določenega polietilen tereftalata s poreklom iz Indije („protisubvencijska uredba“) za dodatno obdobje petih let. Zadevni izdelek je uvrščen pod oznako KN 3907 60 20. Stopnja fiksne dajatve je od 0 do 106,5 EUR/tono za poimensko navedene izvoznike s preostalo stopnjo dajatve 41,3 EUR/tono, uvedeno na uvoz drugih izvoznikov.

(3)

Poleg tega je Svet z Uredbo (ES) 192/2007 (4) uvedel dokončno protidampinško dajatev za enak izdelek s poreklom iz Indije („protidampinška uredba“). V skladu s to uredbo je stopnja fiksne dajatve od 88,9 do 200,9 EUR/tono za poimensko navedene izvoznike s preostalo stopnjo dajatve 181,7 EUR/tono, uvedeno na uvoz drugih izvoznikov.

(4)

V skladu z načelom, da za noben izdelek ne smejo hkrati veljati protidampinške in izravnalne dajatve za obravnavanje enih in istih razmer, ki izhajajo iz dampinga ali iz izvoznega subvencioniranja, se pri stopnji protidampinških dajatev iz protidampinške uredbe upošteva znesek izravnalne dajatve, uvedene s protisubvencijsko uredbo, v skladu s členom 14(1) osnovne uredbe.

(5)

Indijska vlada je po uvedbi dokončne izravnalne dajatve navedla, da so se okoliščine v zvezi z dvema subvencijskima shemama (Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev in Shema oprostitve davka od dohodka v skladu z oddelkom 80 HHC Zakona o davku na dohodek) spremenile in da so te spremembe trajne. Zato je trdila, da se je stopnja subvencioniranja verjetno zmanjšala in da je treba zato pregledati ukrepe, ki so bili določeni delno na podlagi teh shem.

(6)

Komisija je preučila dokaze, ki jih je predložila indijska vlada, in menila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda v skladu z določbami člena 19 osnovne uredbe, omejenega na stopnjo subvencioniranega uvoza določenega polietilen tereftalata s poreklom iz Indije. Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (5) („obvestilo o začetku“), po uradni dolžnosti začela delni vmesni pregled Uredbe (ES) št. 193/2007.

(7)

Namen preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom je oceniti potrebo po nadaljevanju, odpravi ali spremembi obstoječih ukrepov za družbe, ki so bile deležne ugodnosti iz ene ali obeh spremenjenih subvencijskih shem, za katere so predloženi zadostni dokazi v skladu z ustreznimi določbami obvestila o začetku. Preiskava v zvezi z delnim vmesnim pregledom bo na podlagi ugotovitev pregleda pokazala tudi potrebo po reviziji ukrepov, ki se uporabljajo za druge družbe, ki so sodelovale v preiskavi, v kateri je bila določena raven obstoječih ukrepov in/ali preostalih ukrepov, ki se uporabljajo za vse druge družbe.

(8)

Preiskava je zajemala obdobje od 1. aprila 2006 do 31. marca 2007 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(9)

Komisija je o začetku preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom uradno obvestila indijsko vlado in indijske proizvajalce izvoznike, ki so sodelovali v prejšnji preiskavi, ki so bili v skladu z Uredbo (ES) št. 193/2007 navedeni kot subjekti, ki koristijo katero koli od obeh domnevno spremenjenih subvencijskih shem, in ki so bili navedeni v prilogi k obvestilu o začetku, ter proizvajalce Skupnosti. Zainteresiranim strankam je bilo omogočeno, da pisno predložijo svoja mnenja in zahtevajo zaslišanje. Ustne in pisne pripombe, ki so jih dale stranke, so bile obravnavane in glede na ustreznost tudi upoštevane.

(10)

Glede na število strank, ki so bile vključene v ta pregled, je bila v skladu s členom 27 osnovne uredbe predvidena uporaba tehnik vzorčenja za preiskavo subvencioniranja.

(11)

Dva proizvajalca izvoznika sta se javila in zagotovila informacije, potrebne za vzorčenje. Zato uporaba tehnik vzorčenja ni bila potrebna. Eden od dveh proizvajalcev izvoznikov, ki je predložil obrazec za vzorčenje, pa je kasneje Komisijo uradno obvestil, da ni nameraval izpolniti celotnega vprašalnika in predložiti podatkov, potrebnih za preiskavo.

(12)

Komisija je zato poslala vprašalnik samo enemu proizvajalcu, upravičenemu do tega pregleda, namreč Pearl Engineering Polymers Ltd („družba“), ki je vprašalnik tudi izpolnil in ji ga vrnil. Vprašalnik je bil poslan tudi indijski vladi. Komisija je prejela odgovore družbe in indijske vlade.

(13)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, potrebne za določitev subvencioniranja. Preveritveni obiski so potekali v prostorih naslednjih zainteresiranih strank:

(14)

Indijska vlada in druge zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi se predlagala sprememba stopnje dajatve, ki se uporablja za edinega sodelujočega indijskega proizvajalca in nesodelujočega proizvajalca izvoznika, navedenega tudi v prilogi k obvestilu o začetku, in namenu, da se obstoječi ukrepi ohranijo za vse druge družbe, ki niso sodelovale v tem delnem vmesnem pregledu. Določen je bil tudi razumen rok za pripombe. Vsa stališča in pripombe so bile ustrezno upoštevane, kot je navedeno spodaj.

(15)

Izdelek, obravnavan pri tem pregledu, je enak izdelku iz Uredbe (ES) št. 193/2007, tj. PET z viskoznim številom 78 ml/g ali več, po standardu ISO 1628-5, s poreklom iz zadevne države. Zdaj je uvrščen pod oznako KN 3907 60 20.

(16)

Na podlagi informacij, ki sta jih zagotovila indijska vlada in edini sodelujoči proizvajalec izvoznik, ter odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(17)

Zgoraj navedene sheme (a) (b) (c) (e) in (f) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča indijsko vlado, da izdaja uradna obvestila glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „izvozne in uvozne politike“, ki jih izdaja Ministrstvo za trgovino vsakih pet let in se redno posodabljajo. Eden od dokumentov izvozne in uvozne politike je pomemben za OPP pri tem primeru, tj. petletni načrt v zvezi z obdobjem od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009 („politika EXIM 04–09“). Poleg tega indijska vlada v priročniku o postopkih – od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009, Zvezek I („HOP I 04–09“) določa tudi postopke, ki urejajo politiko EXIM 04–09. Priročnik o postopkih se prav tako redno posodablja.

(18)

Sheme oprostitve davka od dohodka iz točke (d) temeljijo na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki je vsako leto spremenjen z Zakonom o financah.

(19)

V skladu s členom 11(10) osnovne uredbe je Komisija povabila indijsko vlado na dodatna posvetovanja o spremenjenih in nespremenjenih shemah, na katerih bi razjasnili dejansko stanje v zvezi z domnevnimi shemami in dosegli sporazumno rešitev. Po teh posvetovanjih in glede na to, da v zvezi s temi shemami ni bila dosežena sporazumna rešitev, je Komisija vse sheme vključila v preiskavo subvencioniranja.

(20)

Zainteresirana stranka, ki je zastopala industrijo Skupnosti, je trdila, da je indijskim izvoznikom še naprej na voljo več drugih shem in subvencij. Vendar na podlagi informacij ni bilo dokončno dokazano, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik te sheme uporabljal. Zato ta vprašanja niso dodatno obravnavana za ta postopek.

(21)

Podroben opis sheme je vsebovan v oddelkih 4.1.1 do 4.1.14 politike EXIM 04–09 in poglavjih 4.1 do 4.30 HOP I 04–09. Ta shema se je med prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom, zaradi katere je bila z Uredbo Sveta (ES) št. 193/2007 uvedena zdaj veljavna dokončna izravnalna dajatev, imenovala Shema vnaprejšnjih dovoljenj.

(22)

AAS sestavlja šest podshem, ki so natančneje opisane v uvodni izjavi 23. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, povezani s spremljajočimi proizvajalci, so upravičeni do fizičnega izvoza v okviru AAS in do AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki oskrbujejo končnega izvoznika, so upravičeni do AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki oskrbujejo kategorije „predvidenega izvoza“, navedene v odstavku 8.2 politike EXIM 04–09, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih obratov („EOU“), so upravičeni do predvidenega izvoza v okviru AAS. Končno so vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov upravičeni do ugodnosti „predvidenega izvoza“ v okviru podshem za vnaprejšnjo pripustitev naročil („Advance Release Order“ – „ARO“) in vzajemnega notranjega akreditiva.

(23)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(24)

Ugotovljeno je bilo, da je med OPP sodelujoči izvoznik pridobil koncesije le za dve podshemi, povezani z zadevnim izdelkom, in sicer (i) AAS za fizični izvoz in (iv) AAS za predvideni izvoz. Zato ni treba določiti možnosti uvedbe izravnalnega ukrepa za ostale neuporabljene podsheme.

(25)

Po uvedbi zdaj veljavne dokončne izravnalne dajatve z Uredbo (ES) št. 193/2007 je indijska vlada spremenila sistem preverjanja, ki se uporablja za AAS. To dejansko pomeni, da je za namene preverjanja s strani indijskih organov imetnik vnaprejšnje odobritve zakonsko zavezan voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in porabe dajatev prostega uvoženega/na domačem trgu nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavja 4.26, 4.30 in Dodatek 23 HOP I 04–09), tj. dejansko evidenco potrošnje. To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni revizor/poslovodni računovodja, ki izda potrdilo, da so predpisane evidence in ustrezna dokumentacija pregledane in so informacije, predložene v skladu z Dodatkom 23, verodostojne in pravilne glede vseh zahtev. Vendar navedene določbe veljajo le za vnaprejšnje odobritve, izdane 13. maja 2005 ali pozneje. Za vse vnaprejšnje odobritve ali vnaprejšnja dovoljenja, izdana pred tem datumom, morajo imetniki upoštevati prejšnje določbe o preverjanju, tj. voditi morajo verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in porabe uvoženega blaga v zvezi z dovoljenjem v določeni obliki iz Dodatka 18 (poglavje 4.30 in Dodatek 18 HOP I 02–07).

(26)

V zvezi s podshemami, ki jih je med OPP uporabljal edini sodelujoči proizvajalec izvoznik, tj. fizični izvoz in predvideni izvoz, indijska vlada določi vrednost in količino nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza, kar je navedeno v odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci med uvozom in izvozom na odobritev vpisati ustrezne transakcije. Količino uvoza, dovoljenega iz te sheme, določi indijska vlada na podlagi standardnih input-output norm (SION). SION obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom, in so objavljeni v HOP II 04–09.

(27)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se SION redno revidirajo. Ker je edini sodelujoči izvoznik uporabljal dovoljenja, izdana v različnih obdobjih, je to pomenilo, da je ta družba v OPP uporabljala tudi različne SION.

(28)

Uvožene surovine niso prenosljive in se morajo uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev).

(29)

V preiskavi v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da dejanska evidenca potrošnje za zadevni izdelek ne obstaja, čeprav je lahko sodelujoči proizvajalec izvoznik opredelil skupno potrošnjo surovin. Potrošnja je bila le domnevno v skladu s SION. Zato ni bilo možno ugotoviti, ali zahteve SION, določene v skladu s posameznimi odobritvami/dovoljenji, v zvezi z dajatve prostimi surovinami presegajo material, ki je potreben za proizvodnjo referenčne količine nastalega izvoznega izdelka.

(30)

Poleg tega je bilo v preiskavi v zvezi s pregledom ugotovljeno, da so bile surovine uvožene v skladu s tremi različnimi odobritvami/dovoljenji in različnimi normami SION in so bile potem združene in fizično vključene v proizvodni postopek enakega izvoženega blaga. Dejstvo, da obstajajo trije različni SION z različnimi normami potrošnje za vsako surovino, dodatno kaže, da je težko določiti dejansko potrošnjo sodelujočega izvoznika. V zvezi s tem je jasno, da je evidenca dejanske potrošnje osnovna zahteva, ki omogoča preverjanje, ali dajatve proste surovine presegajo material, ki je potreben za proizvodnjo referenčne količine nastalega izvoznega izdelka.

(31)

Preiskava v zvezi s pregledom je tudi pokazala, da zahteve glede preverjanja, ki so jih določili indijski organi, niso bile upoštevane ali še niso bile preizkušene v praksi. Za vnaprejšnja dovoljenja, izdana pred 13. majem 2005, potrebne dejanske evidence potrošnje in zaloge (tj. Dodatek 18) niso bile poslane ustreznim organom, zato jih indijska vlada ni nadzorovala. Za vnaprejšnje odobritve, izdane po 13. maju 2005, je treba predložiti potrebne dejanske evidence potrošnje in zaloge, vendar indijska vlada še ni preverila, ali te evidence izpolnjujejo zahteve politike EXIM. Evidence so preverili zunanji pooblaščeni revizorji v skladu z ustrezno indijsko zakonodajo, kot je navedeno v uvodni izjavi 25, vendar družba ali pooblaščeni revizor ni imel dokumentacije o izvedbi tega postopka potrjevanja. Načrt revizije ali kakršna koli druga dokazila o opravljeni reviziji, evidentirane informacije o uporabljeni metodologiji in posebnih zahtevah za tako natančno delo, za katerega je potrebno podrobno tehnično znanje o proizvodnih postopkih, zahtevah politike EXIM in računovodskih postopkih, niso bili na voljo. Glede na to se šteje, da preiskovani izvoznik ni mogel dokazati, da so bile ustrezne določbe EXIM izpolnjene.

(32)

Sodelujoči izvoznik je spodbijal zgoraj navedene ugotovitve, zlasti glede sklepov, ki zadevajo pooblaščene revizorje, kot so natančno pojasnjeni v uvodni izjavi 31. V podporo je navajal, da ni nacionalnih ali mednarodnih pravnih določb, ki bi od revidirane družbe zahtevale, da vodi evidenco o izvedbi revizije. Ravno nasprotno, indijski zakon določa, da je delovna dokumentacija last revizorja. V takšnih okoliščinah in ob upoštevanju, da pred preveritvenim obiskom ni bil vložen zahtevek za srečanje s pooblaščenim revizorjem, se revidirani družbi ne bi smelo očitati dejstva, da v času obiska ni imela takšne podporne dokumentacije. Poleg tega se je trdilo, da osnovna uredba v nobenem primeru ne bi dovoljevala službam Komisije, da preverijo dokumente zunaj preiskovane družbe, kot bi to lahko storil neodvisni revizor. Utemeljevalo se je tudi, da je dejanska potrošnja edinega sodelujočega proizvajalca višja od norm SION za posamezne surovine in da odpust dajatev ni bil presežen.

(33)

V zvezi se tem se opozarja, da sta postopek preverjanja, ki ga je izvedel pooblaščeni revizor, in izdaja ustreznega potrdila del sistema preverjanja, ki ga je uvedla indijska vlada in njena politika EXIM. Zato je politika EXIM uvedla pooblaščenega revizorja kot akterja pri izvajanju sistema in Komisija je morala preučiti, ali je bil omenjeni sistem preverjanja tudi dejansko uporabljen. Dejstvo, da družba ni mogla dokazati, da niti sama niti imenovani pooblaščeni računovodja nimata nikakršne evidence o opravljenih pregledih zaradi izdaje certifikata, ki ga določa politika EXIM, kaže, da družba ni mogla dokazati izpolnjevanja zahtev zadevnih določb politike EXIM. Kar zadeva trditev družbe, da v nobenem primeru ni bilo presežnega odpusta dajatev, se opozarja, da je dejansko stanje, ugotovljeno na kraju samem (tj. mešanica surovin in proizvedenih izdelkov, uporaba različnih norm SION, pomanjkanje evidence dejanske porabe v skladu s politiko EXIM) ob neizvedbi potrebnih končnih ukrepov preverjanja s strani indijske vlade, pokazalo, da ni bil mogoč nikakršen izračun glede dejanske porabe in posledičnega presežnega odpusta dajatev v okviru posameznih odobritev/dovoljenj in norm SION.

(34)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe subvencija, tj. finančni prispevek indijske vlade, ki je preiskovanemu izvozniku prinesel ugodnosti.

(35)

Poleg tega so AAS za fizični izvoz in AAS za predvideni izvoz očitno zakonsko odvisne od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične ter se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more prejeti ugodnosti iz teh shem.

(36)

Nobena od podshem, ki se uporabljata v tem primeru, se ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestnega povračila dajatev v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Nista v skladu s predpisi iz Priloge I(i), Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Indijska vlada ni učinkovito uporabljala sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene pri proizvodnji izvoženega izdelka (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in, v primeru nadomestnih shem povračil, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). SION se ne morejo šteti za sistem preverjanja dejanske potrošnje, ker so dajatve proste surovine, uvožene v skladu z odobritvami/dovoljenji z različnimi izkoristki SION, združene v enakem proizvodnem postopku za izvoženo blago. Takšen postopek ne omogoča indijski vladi dovolj natančnega preverjanja količin surovin, ki so bile porabljene v izvozni proizvodnji, in meril SION, v skladu s katerim naj bi jih primerjali. Poleg tega indijska vlada ni izvajala ali dokončala učinkovitega nadzora na podlagi pravilno vodene dejanske evidence potrošnje. Prav tako ni izvedla dodatne proučitve na podlagi dejanskih količin surovin, čeprav bi ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja to običajno morala storiti (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi). Poleg tega se opozarja, da zadevna družba ni imela evidence potrošnje, ki bi omogočala preveritev dejanske potrošnje surovin za posamezne vrste izdelka. Torej niti ob uvedbi učinkovitega kontrolnega sistema indijska vlada ne bi mogla ugotoviti, kakšne količine surovin so bile potrošene pri proizvodnji izvoženega izdelka. Končno, zaradi vključitve pooblaščenih revizorjev v postopek preverjanja se sistem preverjanja ni izboljšal, ker ni natančnih pravil, kako morajo pooblaščeni revizorji izvajati dodeljene naloge, in informacije, predložene med preiskavo, niso mogle zagotoviti izpolnjevanja navedenih pravil iz osnovne uredbe.

(37)

Proti tema podshemama je torej mogoče izvesti izravnalne ukrepe.

(38)

Zaradi odsotnosti dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni ugodnost, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. V zvezi s tem je ugotovljeno, da osnovna uredba ne določa le izravnave „presežnega“ odpusta dajatev. V skladu s členom 2(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi se presežni odpusti lahko izravnajo le, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Toda v tem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če se ugotovi, da ustrezen postopek spremljanja ne obstaja, se ne uporablja navedena oprostitev za sheme povračila in velja običajno pravilo izravnave zneska (izpadlega dohodka) neplačanih dajatev namesto načrtovanega presežnega odpusta. Kot je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni zadolžen preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora ta samo zbrati zadostne dokaze za zavrnitev domnevne ustreznosti sistema preverjanja.

(39)

Znesek subvencije za izvoznika, ki je uporabljal AAS, je bil izračunan na podlagi opuščenih izvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za material, ki je bil uvožen v skladu z uporabljenima shemama in uporabljen za zadevni izdelek med OPP (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki so bile potrebne za pridobitev subvencije, odštete od zneska subvencije, kadar so bili zahtevki upravičeni. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za izvozni promet zadevnega izdelka v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(40)

Stopnja subvencije za to shemo med OPP za edinega sodelujočega proizvajalca je 12,8 %.

(41)

Podroben opis DEPS je zajet v odstavku 4.3 politike EXIM 04–09 in poglavju 4 HOP I 04–09.

(42)

Ugotovljeno je, da sodelujoči proizvajalec izvoznik iz DEPS ni prejemal ugodnosti, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep. Zato se ne zdi potrebna nadaljnja analiza sheme v okviru te preiskave.

(43)

Podroben opis EPCGS je zajet v poglavju 5 politike EXIM 04–09 in poglavju 5 HOP I 04–09.

(44)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki, trgovci izvozniki, povezani s spremljajočimi proizvajalci in izvajalci storitev.

(45)

Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in – od aprila 2003 – do 10 let starega že rabljenega investicijskega blaga) po znižani stopnji dajatve. V ta namen izda indijska vlada po vložitvi zahtevka in plačilu pristojbine dovoljenje EPCGS. Shema od aprila 2000 določa znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 %, ki se uporablja za vse investicijsko blago, uvoženo v skladu s shemo. Do 31. marca 2000 je veljala stopnja dajatve 11 % (vključno z dodatno dajatvijo 10 %) in, v primeru uvoza z visoko vrednostjo, stopnja dajatve nič. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza se mora uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju.

(46)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko nabavlja investicijsko blago tudi na domačem trgu. V tem primeru lahko domači proizvajalec investicijskega blaga izkoristi dajatev prost uvoz delov, potrebnih za proizvodnjo tega investicijskega blaga. Po drugi strani pa lahko domači proizvajalec zahteva subvencijo predvidenega izvoza glede dobave investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(47)

Ob razkritju ni bilo predloženih nobenih pripomb glede EPCGS.

(48)

EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve predstavlja finančni prispevek indijske vlade, ker ta koncesija zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve izvozniku prinese ugodnost, saj dajatve, privarčevane na uvozu, izboljšajo njegovo likvidnost.

(49)

EPCGS je zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjenih obveznosti izvoza. Zato se šteje za specifično in proti njej se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(50)

Končno, ta shema se ne more šteti kot dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v Prilogi I(i) k osnovni uredbi, ne zajemajo investicijskega blaga, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoženih izdelkov.

(51)

Sodelujoči izvoznik med OP ni kupil nobenega investicijskega blaga. Kljub temu je družba še naprej izkoriščala oprostitev dajatve za investicijsko blago, kupljeno pred OP, za znesek, kot je bil ugotovljen v prvotni preiskavi. Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, je bil znesek subvencije v OPP izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki izraža dejansko amortizacijsko dobo takšnega investicijskega blaga proizvajalca izvoznika. V skladu z ustaljeno prakso je bil tako izračunan znesek, ki se nanaša na OPP, prilagojen tako, da so se mu za to obdobje dodale obresti, s čimer se je upoštevala polna vrednost ugodnosti v določenem času. Pristojbine, potrebne za pridobitev subvencije, so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od te vsote, tako ugotovljeni znesek subvencije pa določen kot števec. V skladu s členom 7(2) in 7(3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. Stopnja subvencije za to ugodnost, ki jo je prejemala družba med OPP, je bila 0,3 %.

(52)

V skladu s to shemo lahko izvozniki izkoristijo delno oprostitev davka od dohodka za dobičke od izvoza. Pravna podlaga za to oprostitev je bila določena z oddelkom 80HHC ZDD.

(53)

Ta določba je bila odpravljena od leta pregleda 2005–2006 (tj. za poslovno leto od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005) in zato oddelek 80HHC ZDD ne zajema ugodnosti od 31. marca 2004. Edini sodelujoči proizvajalec izvoznik ni prejemal ugodnosti iz te sheme med OPP. Ker je bila shema preklicana, v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe ne bo izravnana.

(54)

Podroben opis FMS je zajet v poglavju 3.9 politike EXIM 04–09 in poglavju 3.20 HOP I 04–09. Medtem ko je družba predložila poročilo o tej shemi, je bilo s preiskavo ugotovljeno, da v OPP ni bila prejeta nobena ugodnost. Ker je bilo ugotovljeno, da sodelujoči proizvajalec izvoznik iz te sheme ni prejemal ugodnosti, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep, ni potrebna nadaljnja analiza sheme v okviru te preiskave.

(55)

Podroben opis TPS je zajet v poglavju 3.7 politike EXIM 04–09 in poglavju 3.2 HOP I 04–09.

(56)

Do vložitve zahtevka za to shemo je upravičen kateri koli proizvajalec izvoznik.

(57)

Namen te sheme je dodelitev premije družbam, ki povečajo rast prihodka od izvoza. Zato shema upravičenim družbam omogoča, da uporabijo kredit za dajatve v višini 5 do 15 % zneska na podlagi razlike med vrednostmi FOB za izvoz, opravljen v 2 zaporednih poslovnih letih.

(58)

Družbe, ki želijo uporabljati shemo, morajo predložiti zahtevek pri Ministrstvu za trgovino in industrijo. Po odobritvi ustrezni organi izdajo dovoljenje, v katerem je naveden znesek kredita za dajatve.

(59)

Ta shema je bila prekinjena marca 2006 in postopno nadomeščena z novima shemama, in sicer Shemo usmeritve v trg in Shemo usmeritve v izdelek. Vendar so lahko družbe zaprosile za dovoljenje TPS do marca 2007 in družbe, ki uporabljajo shemo, lahko ustrezne pravice do kredita za dajatve uveljavljajo od marca 2009.

(60)

Sodelujoči proizvajalec je menil, da družba v OPP ni koristila nikakršne ugodnosti te sheme in glede na to, da je bila leta 2006 shema preklicana, ne bi smela biti izravnana. Vendar je v skladu s zgornjim podrobnim pojasnilom preiskava pokazala, da je bila družbi v OPP dodeljena ugodnost, poleg tega pa lahko družbe kljub dejanski opustitvi sheme še vedno koristijo njene ugodnosti do leta 2009.

(61)

TPS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Kredit za dajatve TPS je finančni prispevek indijske vlade, ker bo ta kredit naknadno uporabljen za nadomestitev uvoznih dajatev in se bo zato zmanjšal prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega kredit za dajatve TPS zagotavlja ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(62)

Poleg tega je TPS zakonsko odvisen od opravljenega izvoza in se zato šteje za specifičnega ter se proti njemu lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(63)

Ta shema se ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov, določenih v Prilogi I(i), Prilogi II (opredelitev in predpisi za povračila) ter Prilogi III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, in znesek kredita ni izračunan glede na porabljene surovine. Na voljo ni sistema ali postopka za ugotavljanje, katere surovine so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka oziroma ali je bilo plačilo uvoznih dajatev presežno v smislu Priloge I(i) in prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je upravičen do ugodnosti TPS ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Izvoznik prejme ugodnost, če le poveča izvozni promet, pri čemer mu ni treba dokazati, da so bile surovine uvožene. Zato so do ugodnosti iz TPS upravičeni tudi izvozniki, ki nabavljajo vse svoje surovine lokalno in ne uvažajo blaga, ki se lahko uporablja kot surovina.

(64)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep, je bil izračunan glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena med OPP, kot jo je sodelujoči proizvajalec izvoznik po obračunskem načelu knjižil kot prihodek na stopnji izvozne transakcije. V skladu s členom 7(2) in 7(3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za izvozni promet v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(65)

Stopnja subvencije za to shemo med OPP za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika je 0,7 %.

(66)

Opozoriti je treba, da je bila pri prvotni preiskavi za edinega proizvajalca izvoznika, ki je sodeloval pri sedanjem delnem vmesnem pregledu, ugotovljena stopnja subvencije 5,8 %.

(67)

Med sedanjim delnim vmesnim pregledom je bilo ugotovljeno, da je znesek izravnalnih subvencij, izražen ad valorem, 13,8 %, kot je navedeno spodaj:

(68)

Glede na to je ugotovljeno, da se je stopnja subvencioniranja za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika povečala.

(69)

V skladu z določbami člena 19 osnovne uredbe in razlogi za ta delni vmesni pregled iz točke 3 obvestila o začetku je ugotovljeno, da se je stopnja subvencioniranja za edinega sodelujočega proizvajalca povečala s 5,8 % na 13,8 % in je treba zato ustrezno spremeniti stopnjo izravnalne dajatve, ki je uvedena za tega proizvajalca izvoznika z Uredbo (ES) št. 193/2007.

(70)

Druga družba, ki jo je zadeval sedanji delni vmesni pregled, in sicer Reliance Industries Ltd, je imela najvišjo stopnjo subvencije pri prvotni preiskavi, vendar pri tem pregledu ni sodelovala. Ker ta družba ni sodelovala, je morala ocena temeljiti na najboljših razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 28 osnovne uredbe. Poleg tega je v zvezi s tem in glede na ugotovitve za sodelujočega izvoznika verjetno, da bo ta nesodelujoči proizvajalec izvoznik še naprej prejemal ugodnosti iz preiskovanih shem subvencioniranja vsaj na enaki stopnji, kot je bila določena za sodelujočo družbo. Zato je treba ugotoviti, da se je tudi stopnja subvencioniranja za nesodelujočega proizvajalca izvoznika, ki ga zadeva pregled, povečala na 13,8 % in je treba zato ustrezno spremeniti stopnjo izravnalne dajatve, ki je uvedena za tega proizvajalca izvoznika z Uredbo (ES) št. 193/2007.

(71)

Za družbe, ki so sodelovale pri prvotni preiskavi, vendar je bilo zanje v prilogi k obvestilu o začetku ugotovljeno, da jih preiskava ne zadeva, ni bilo dokazov, da je treba stopnje izravnalne in protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za takšne družbe, ponovno izračunati. Zato se individualne stopnje dajatve, ki se uporabljajo za vse druge stranke, razen družb Pearl Engineering in Reliance Industries, iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 193/2007 ne spremenijo.

(72)

Nasprotno je treba za družbe, ki niso sodelovale niti pri tem pregledu niti pri prvotni preiskavi, šteti, da še naprej prejemajo ugodnosti iz preiskovanih shem subvencioniranja vsaj na enaki stopnji, kot je bila ugotovljena za edino sodelujočo družbo. Da bi se izognili nagrajevanju nesodelovanja, se zdi primerno, da se stopnja subvencioniranja, ki se uporablja za „vse druge družbe“, določi kot najvišja stopnja za katero koli družbo, ki je sodelovala pri prvotni preiskavi, tj. 13,8 %.

(73)

Spremenjene stopnje izravnalne dajatve je treba določiti na ravni novih stopenj subvencioniranja, ugotovljenih pri sedanjem pregledu, ker so stopnje škode, izračunane pri prvotni protisubvencijski preiskavi, ostale višje.

(74)

Stopnje izravnalne dajatve za posamezno družbo, določene v tej uredbi, izražajo stanje, ugotovljeno med delnim vmesnim pregledom. Tako se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki so ga izdelale te družbe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga je izdelala katera koli druga družba, ki ni izrecno omenjena v operativnem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno omenjenimi, se ne morejo uporabljati te stopnje dajatev in zanj velja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

(75)

Da bi preprečili, da bi se zaradi nihanj cen PET, ki so posledica sprememb cen surove nafte, pobirale večje dajatve, je treba opozoriti, da so ukrepi določeni kot posebna dajatev na tono. Določeni znesek temelji na uporabi stopnje izravnalne dajatve za izvozne cene CIF, ki so se uporabljale za izračun stopnje odprave škode pri prvotni preiskavi. Po enaki metodi so bile določene spremenjene stopnje posebne dajatve pri tem pregledu.

(76)

Zato je treba stopnje in dajatve, ki se uporabljajo, izračunati, kot je prikazano v spodnji tabeli.

(77)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (6) skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezanimi s spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila, tako da bo prilagodila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(78)

Sprememba stopnje izravnalne dajatve bo vplivala na dokončno protidampinško dajatev, ki je uvedena za proizvajalce v Indiji z Uredbo (ES) št. 192/2007.

(79)

Pri prvotni protidampinški preiskavi je bila protidampinška dajatev prilagojena, da bi se izognili dvojnemu štetju vpliva ugodnosti zaradi izvoznih subvencij. V zvezi s tem člen 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (7), in člen 24(1) osnovne protisubvencijske uredbe določata, da za noben izdelek ne veljajo hkrati protidampinški in izravnalni ukrepi za obravnavanje enih in istih razmer, ki izhajajo iz dampinga ali iz izvoznega subvencioniranja. Pri prvotni protisubvencijski preiskavi in sedanjem delnem vmesnem pregledu je bilo ugotovljeno, da so nekatere preiskovane subvencijske sheme, za katere je bilo ugotovljeno, da se lahko proti njim uvede izravnalni ukrep, predstavljale izvozne subvencije v smislu člena 3(4)(a) osnovne protisubvencijske uredbe. Te subvencije so kot take vplivale na izvozno ceno indijskih proizvajalcev izvoznikov in povzročile višjo stopnjo dampinga. To pomeni, da so bile dokončne stopnje dampinga, ugotovljene pri prvotni protidampinški preiskavi, delno posledica obstoja izvoznih subvencij.

(80)

Zato je treba dokončne stopnje protidampinške dajatve za zadevne proizvajalce izvoznike prilagoditi, da se spremenjena stopnja ugodnosti zaradi uvoznih subvencij v OPP upošteva pri sedanjem delnem vmesnem pregledu, da izraža dejansko stopnjo dampinga, ki po uvedbi prilagojene dokončne izravnalne dajatve ostane za kompenzacijo učinka izvoznih subvencij.

(81)

To pomeni, da bo treba nove stopnje subvencij upoštevati pri prilagoditvi prej ugotovljenih stopenj dampinga.

(82)

Zato je treba stopnje in dajatve, ki se uporabljajo za zadevne družbe, izračunati, kot je prikazano v spodnji tabeli.

(83)

Za zagotovitev ustrezne uveljavitve izravnalnih in protidampinških dajatev mora stopnja preostale dajatve veljati ne le za nesodelujoče izvoznike, ampak tudi za družbe, ki v OPP niso izvažale. Slednje so vabljene, da po izpolnitvi zahtev iz člena 20 osnovne uredbe predložijo zahtevek za pregled v skladu z navedenim členom, da bi bilo njihovo stanje preučeno individualno –

19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/13

19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/15

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2008/2009 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 945/2008 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1212/2008 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/17

(1)

Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (2) zahteva, da družbe, ki jih ureja zakonodaja države članice in katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu katere koli države članice, za vsako poslovno leto, ki se začne 1. januarja 2005 ali po tem datumu, pripravijo svoje konsolidirane računovodske izkaze skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki se zdaj na splošno imenujejo mednarodni standardi računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu „MSRP“), sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (3) določa, da morajo izdajatelji iz tretjih držav pretekle finančne informacije v prospektih ob javni ponudbi vrednostnih papirjev ali sprejetju vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu pripraviti skladno s sprejetimi MSRP ali z nacionalnimi računovodskimi standardi tretje države, ki so enakovredni tem standardom.

(3)

Za oceno enakovrednosti splošno sprejetih računovodskih načel tretje države s sprejetimi MSRP sta v Uredbi Komisije (ES) št. 1569/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi mehanizma za ugotavljanje enakovrednosti računovodskih standardov izdajateljev vrednostnih papirjev iz tretjih držav v skladu z direktivama 2003/71/ES in 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) določena opredelitev enakovrednosti in mehanizem za ugotavljanje enakovrednosti splošno sprejetih računovodskih načel tretje države. Uredba (ES) št. 1569/2007 tudi zahteva, da odločitev Komisije izdajateljem Skupnosti omogoča uporabo MSRP, ki so bili sprejeti na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 v zadevni tretji državi.

(4)

Računovodski izkazi, ki so sestavljeni skladno z MSRP, kot jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB), uporabnikom teh izkazov zagotavljajo zadostne informacije, da lahko na njihovi podlagi ocenijo sredstva in obveznosti, finančni položaj, dobičke in izgube ter perspektive izdajateljev. Zato je primerno, da se izdajateljem iz tretjih držav znotraj Skupnosti omogoči uporaba MSRP, kot jih je izdal IASB.

(5)

Komisija se je decembra 2007 posvetovala z Odborom evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR) glede tehnične ocene enakovrednosti splošno sprejetih računovodskih načel Združenih držav Amerike, Kitajske in Japonske. Marca 2008 je Komisija posvetovanja razširila še na splošno sprejeta računovodska načela Južne Koreje, Kanade in Indije.

(6)

Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje je v svojem priporočilu iz marca, maja oziroma oktobra 2008 svetoval, naj se splošno sprejeta računovodska načela ZDA in Japonske štejejo za enakovredna MSRP za uporabo v Skupnosti. Poleg tega je Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje priporočil, da se računovodski izkazi, ki upoštevajo splošno sprejeta računovodska načela Kitajske, Kanade, Južne Koreje in Indije, začasno priznavajo v Skupnosti, vendar najpozneje do 31. decembra 2011.

(7)

Ameriški odbor za računovodske standarde in Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) sta leta 2006 sprejela memorandum o soglasju, v katerem sta ponovno potrdila svoj cilj konvergence med splošno sprejetimi računovodskimi načeli ZDA in MSRP ter izdelala delovni program za dosego tega cilja. Zaradi tega delovnega programa so bile odpravljene številne večje razlike med splošno sprejetimi računovodskimi načeli ZDA in MSRP. Poleg tega po pogovorih med Komisijo ter Ameriško komisijo za vrednostne papirje in borzo usklajevanje za izdajatelje Skupnosti, ki pripravljajo svoje računovodske izkaze v skladu z MSRP, kot jih je izdal IASB, ni več potrebno. Zato je primerno, da se splošno sprejeta računovodska načela ZDA od 1. januarja 2009 naprej štejejo za enakovredna sprejetim MSRP.

(8)

Avgusta 2007 sta Japonski odbor za računovodske standarde in Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) objavila dogovor o pospešitvi konvergence z odpravo glavnih razlik med splošno sprejetimi računovodskimi načeli Japonske in MSRP do leta 2008 ter preostalih razlik pred koncem leta 2011. Japonski organi ne zahtevajo usklajevanja za izdajatelje Skupnosti, ki pripravljajo svoje računovodske izkaze skladno z MSRP. Zato je primerno, da se splošno sprejeta računovodska načela Japonske od 1. januarja 2009 naprej štejejo za enakovredna sprejetim MSRP.

(9)

V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1569/2007 lahko izdajatelji iz tretjih držav uporabljajo splošno sprejeta računovodska načela druge tretje države, ki jih je uskladila z MSRP ali se je zavezala k sprejetju MSRP oziroma ki je pred 31. decembrom 2008 s Skupnostjo sklenila sporazum o vzajemnem priznavanju za prehodno obdobje, ki se bo končalo najpozneje 31. decembra 2011.

(10)

Na Kitajskem so računovodski standardi za poslovna podjetja večinoma usklajeni z MSRP in zajemajo skoraj vsa področja v okviru veljavnih MSRP. Ker pa se računovodski standardi za poslovna podjetja uporabljajo šele od leta 2007, so potrebni nadaljnji dokazi o njihovi pravilni uporabi.

(11)

Kanadski odbor za računovodske standarde se je januarja 2006 javno obvezal, da bo sprejel MSRP do 31. decembra 2011, in sprejema učinkovite ukrepe za zagotovitev pravočasnega in popolnega prehoda na MSRP do navedenega datuma.

(12)

Korejska finančna nadzorna komisija in Korejski inštitut za revizijo sta se marca 2007 javno obvezala, da bosta sprejela MSRP do 31. decembra 2011, in sprejemata učinkovite ukrepe za zagotovitev pravočasnega in popolnega prehoda na MSRP do navedenega datuma.

(13)

Indijska vlada in inštitut registriranih računovodij Indije sta se julija 2007 javno obvezala, da bosta sprejela MSRP do 31. decembra 2011, in sprejemata učinkovite ukrepe za zagotovitev pravočasnega in popolnega prehoda na MSRP do navedenega datuma.

(14)

Končna odločitev o enakovrednosti računovodskih standardov, ki se usklajujejo z MSRP, se sicer ne bi smela sprejeti pred oceno izvajanja navedenih računovodskih standardov, ki jo bodo opravila podjetja in revizorji, je pa pomembno podpreti prizadevanja držav, ki so svoje računovodske standarde začele približevati MSRP, in držav, ki so se obvezale, da bodo sprejele MSRP. Zato je primerno, da se izdajateljem iz tretjih držav omogoči, da v prehodnem obdobju največ 3 let svoje letne in polletne računovodske izkaze v Skupnosti pripravijo v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli Kitajske, Kanade, Južne Koreje in Indije. Zato je treba Uredbo (ES) št. 809/2004 ustrezno spremeniti, da bi se upoštevale spremembe v zvezi z uporabo splošno sprejetih računovodskih načel Združenih držav Amerike, Japonske, Kitajske, Kanade, Južne Koreje in Indije pri pripravi preteklih finančnih informacij s strani izdajateljev iz tretjih držav in črtale nekatere od zastarelih določb Uredbe.

(15)

Komisija mora ob tehnični pomoči Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR) še naprej spremljati razvoj splošno sprejetih računovodskih načel navedenih tretjih držav glede na sprejete MSRP.

(16)

Države je treba spodbujati, da sprejmejo MSRP. EU lahko določi, da se nacionalni standardi, ki so se šteli za enakovredne, ne smejo več uporabljati za pripravo informacij, ki se zahtevajo v skladu z Direktivo 2004/109/ES ali Uredbo (ES) št. 809/2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES, potem ko so zadevne države sprejele MSRP kot svoj edini računovodski standard.

(17)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

1.

odstavka 5 in 5a se nadomestita z naslednjim:

„5.   Od 1. januarja 2009 izdajatelji iz tretjih držav predstavljajo svoje pretekle finančne informacije v skladu z enim od naslednjih računovodskih standardov:

5a.   Za izdajatelje iz tretjih držav ne velja zahteva iz točke 20.1 Priloge I, točke 13.1 Priloge IV, točke 8.2 Priloge VII, točke 20.1 Priloge X ali točke 11.1 Priloge XI po ponovnem oblikovanju preteklih finančnih informacij, ki so navedene v prospektu in se nanašajo na poslovna leta pred poslovnimi leti, ki se pričnejo 1. januarja 2012 ali po tem datumu, ali zahteva iz točke 8.2bis Priloge VII, točke 11.1 Priloge IX ali točke 20.1bis Priloge X po predložitvi podrobnega opisa razlik med mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, in računovodskimi načeli, v skladu s katerimi so bile te informacije pripravljene ob upoštevanju poslovnih let pred poslovnimi leti, ki se pričnejo 1. januarja 2012 ali po tem datumu, če so pretekle finančne informacije pripravljene v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli Ljudske republike Kitajske, Kanade, Republike Koreje ali Republike Indije.“;

2.

odstavki 5b do 5e se črtajo.

19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/20

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz Priloge. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti v skladu s členom 7(3) navedene uredbe.

(3)

Zahtevek zadeva novo dovoljenje za pripravek Lactobacillus rhamnosus (CNCM-I-3698) in Lactobacillus farciminis (CNCM-I-3699) (Sorbiflore) kot krmni dodatek za pujske ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Po mnenju Evropske agencije za varnost hrane (Agencija) z dne 15. julija 2008 (2) na podlagi podatkov, ki jih je predložil proizvajalec, pripravek Lactobacillus rhamnosus (CNCM-I-3698) in Lactobacillus farciminis (CNCM-I-3699) (Sorbiflore) nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter učinkovito izboljšuje pridobivanje teže. Agencija je poleg tega sklenila, da bi lahko pripravek povzročil preobčutljivost dihal. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Preverila je tudi poročilo o metodi analize krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena navedenega pripravka je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/22

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (4), določa, da sta uvoz blaga iz navedene uredbe v Skupnost in njegov tranzit skozi Skupnost dovoljena samo iz tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov s seznama v delu 1 Priloge I k Uredbi. Prav tako določa zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval za takšno blago, vzorci veterinarskih spričeval, ki jih je treba priložiti, pa so določeni v delu 2 navedene priloge. Uredba (ES) št. 798/2008 se uporablja od 1. januarja 2009.

(2)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 798/2008 določa, da kadar spričevalo zahteva program nadzora aviarne influence, se uvoz blaga v Skupnost dovoli le iz tistih tretjih držav, z ozemelj, območij ali iz kompartmentov, ki so vsaj šest mesecev izvajali takšen program, ter če program izpolnjuje zahteve iz navedenega člena in je naveden v stolpcu 7 preglednice v delu 1 Priloge I k navedeni uredbi.

(3)

Brazilija, Kanada, Čile, Hrvaška, Južna Afrika, Švica in Združene države Amerike so svoje programe nadzora aviarne influence predložili Komisiji v presojo. Komisija je navedene programe pregledala in ugotovila, da izpolnjujejo zahteve iz člena 10 Uredbe (ES) št. 798/2008. V skladu s tem je treba navedene programe vključiti v stolpec 7 preglednice iz dela 1 Priloge I k navedeni uredbi.

(4)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa pravila za nadzor salmonele in drugih povzročiteljev zoonoz pri različnih populacijah perutnine v Skupnosti. Določa cilje Skupnosti za zmanjšanje prevalence serotipov salmonele javnozdravstvenega pomena pri različnih populacijah perutnine. Za uvrstitev ali ohranitev na seznamu tretjih držav, določenem v zakonodaji Skupnosti za zadevne vrste ali kategorije, iz katerih je državam članicam dovoljeno uvažati navedene živali ali valilna jajca iz te uredbe, bo zadevna tretja država Komisiji po datumih iz stolpca 5 Priloge I k navedeni uredbi morala predložiti program nadzora. Takšen program mora biti enakovreden tistim, ki so jih predložile države članice, Komisija pa jih mora odobriti.

(5)

Hrvaška je Komisiji predložila program nadzora za salmonelo pri matični perutnini vrste Gallus gallus, njenih valilnih jajcih, kokoših nesnicah vrste Gallus gallus, njihovih konzumnih jajcih in enodnevnih piščancih vrste Gallus gallus, namenjenih za razplod ali nesenje. Navedeni programi zagotavljajo jamstva, enakovredna jamstvom, določenim v Uredbi (ES) št. 2160/2003. Zato jih je treba odobriti.

(6)

Odločba Komisije 2007/843/ES (5) je odobrila programe nadzora, ki so jih Združene države Amerike, Izrael, Kanada in Tunizija predložili v zvezi s salmonelo pri jatah kokoši za razplod. Združene države Amerike so Komisiji zdaj predložile dodatni program nadzora za salmonelo pri enodnevnih piščancih vrste Gallus gallus, namenjenih za nesenje ali pitanje. Navedeni program zagotavlja jamstva, enakovredna jamstvom, določenim v Uredbi (ES) št. 2160/2003. Zato ga je treba odobriti. Izrael je pojasnil, da se njegov program nadzora za salmonelo uporablja samo za verigo proizvodnje mesa pitovnih piščancev.

(7)

Švica je Komisiji v okviru Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (6) poslala programe nadzora za salmonelo pri matični perutnini Gallus gallus, njenih valilnih jajcih, kokoših nesnicah vrste Gallus gallus, njihovih konzumnih jajcih, enodnevnih piščancih vrste Gallus gallus, namenjenih za razplod ali nesenje, in pitovnih piščancih. Navedeni programi zagotavljajo jamstva, podobna jamstvom, določenim v Uredbi (ES) št. 2160/2003. Zaradi jasnosti je to treba ustrezno odraziti v stolpcu 9 preglednice v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008.

(8)

Nekatere druge tretje države, ki so trenutno navedene na seznamu iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008, Komisiji še niso predložile nobenih programov nadzora za salmonelo ali pa že predloženi programi ne zagotavljajo jamstev, enakovrednih tistim iz Uredbe (ES) št. 2160/2003. Zahteve v zvezi z matično perutnino in proizvodno perutnino Gallus gallus, njenimi jajci ter enodnevnimi piščanci Gallus gallus, določene v Uredbi (ES) št. 2160/2003, se znotraj Skupnosti začnejo uporabljati od 1. januarja 2009, zato uvoz takšne perutnine in jajc iz navedenih tretjih držav po navedenem datumu ne sme biti več dovoljen. Seznam tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Za zagotovitev jamstev, enakovrednih tistim iz Uredbe (ES) št. 2160/2003, morajo tretje države, iz katerih je državam članicam dovoljeno uvažati klavno perutnino vrste Gallus gallus, potrditi, da se za jato izvora uporablja program nadzora za salmonelo in da je bila navedena jata testirana glede prisotnosti serotipov salmonele javnozdravstvenega pomena.

(10)

Uredba Komisije (ES) št. 1177/2006 z dne 1. avgusta 2006 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za uporabo posebnih metod nadzora v okviru nacionalnih programov za nadzor salmonele pri perutnini (7) določa nekatera pravila za uporabo protimikrobnih sredstev in cepiv v okviru nacionalnih programov nadzora.

(11)

Tretje države, iz katerih je državam članicam dovoljeno uvažati klavno perutnino vrste Gallus gallus, morajo potrditi, da veljajo posebne zahteve za uporabo protimikrobnih sredstev in cepiv iz Uredbe (ES) št. 1177/2006. V veterinarskem spričevalu je prav tako treba navesti, ali so bila protimikrobna sredstva poleg nadzora salmonele uporabljena tudi za druge namene, saj takšna uporaba lahko vpliva na testiranje glede salmonele pri uvozu. Vzorec veterinarskega spričevala za uvoz klavne perutnine in perutnine za obnavljanje populacije divjačine razen ratitov iz dela 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/36

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz Priloge k tej uredbi. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti v skladu s členom 7(3) navedene uredbe.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940 (Ecobiol in Ecobiol plus) kot krmni dodatek za piščance za pitanje in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Po mnenju Evropske agencije za varnost hrane (Agencija) z dne 16. julija 2008 (2) na podlagi podatkov, ki jih je predložil proizvajalec, pripravek Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940 (Ecobiol in Ecobiol plus) nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter je učinkovit stabilizator mikroflore. Agencija je poleg tega sklenila, da Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940 (Ecobiol in Ecobiol plus) ne predstavlja nobenega drugega tveganja, ki bi v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 onemogočalo izdajo dovoljenja. V skladu z navedenim mnenjem uporaba navedenega pripravka nima škodljivega vpliva na piščance za pitanje. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Preverila je tudi poročilo o metodi analize krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena navedenega pripravka je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/38

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz Priloge. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti v skladu s členom 7(3) navedene uredbe.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za uvrstitev nove uporabe pripravka Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 (Levucell SC20, Levucell SC10 ME) kot krmnega dodatka za jagnjeta v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Uporaba Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 je bila dovoljena brez časovne omejitve za krave molznice in govedo za pitanje z Uredbo Komisije (ES) št. 1200/2005 (2) ter do 22. marca 2017 za koze in ovce molznice z Uredbo (ES) št. 226/2007 (3).

(5)

Predloženi so bili novi podatki v podporo zahtevku za dovoljenje za jagnjeta. Evropska agencija za varnost hrane („Agencija“) je v svojem mnenju z dne 16. julija 2008 (4) sklenila, da pripravek Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 (Levucell SC20/Levucell SC10 ME) nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Poleg tega je ugotovila, da Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 (Levucell SC20/Levucell SC10 ME) ne predstavlja nobenega drugega tveganja, ki bi v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 onemogočalo izdajo dovoljenja. V skladu z navedenim mnenjem je uporaba tega pripravka pri jagnjetih varna. V navedenem mnenju je tudi ugotovljeno, da lahko navedeni pripravek pozitivno vpliva na končno težo in vsakodnevno pridobivanje teže. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Preverila je tudi poročilo o metodi analize krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena navedenega pripravka je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/41

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 318/2007 (3) določa pogoje zdravstvenega varstva živali pri uvozu nekaterih ptic, razen perutnine, v Skupnost in pogojih za karanteno, ki se uporabljajo za take ptice po uvozu.

(2)

Priloga V k navedeni uredbi določa seznam karantenskih obratov in centrov, ki so jih pristojni organi držav članic odobrili za uvoz nekaterih ptic, razen perutnine.

(3)

Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo so pregledali svoje odobrene karantenske obrate in centre ter Komisiji poslali posodobljen seznam navedenih karantenskih obratov in centrov. Seznam odobrenih obratov in centrov za karanteno iz Priloge V k Uredbi (ES) št. 318/2007 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Uredbo (ES) št. 318/2007 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/45

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 3076/78 z dne 21. decembra 1978 o uvažanju hmelja iz držav nečlanic (2) in Uredba Komisije (EGS) št. 3077/78 z dne 21. decembra 1978 o enakovrednosti spričeval, ki spremljajo hmelj, uvožen iz držav nečlanic, s certifikati Skupnosti (3) sta bili večkrat (4) bistveno spremenjeni. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeni uredbi kodificirati ter združiti v enotno besedilo.

(2)

Člen 158(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je mogoče hmelj in hmeljne proizvode iz držav nečlanic uvoziti samo, če so njihovi standardi kakovosti vsaj enakovredni tistim, ki so bili sprejeti za podobne proizvode, pridelane v Skupnosti, ali njihove derivate. Odstavek 2 navedenega člena določa, da bodo ti proizvodi obravnavani, kot da so po navedenih standardih, če jih spremlja spričevalo, ki so ga izdali organi države porekla in je priznano kot enakovredno certifikatu, zahtevanem za trženje hmelja in hmeljnih proizvodov s poreklom v Skupnosti.

(3)

Uredba Sveta (ES) št. 1850/2006 z dne 14. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov (5) določa zelo stroge zahteve trženja za hmeljne proizvode in zlasti za mešanice. Trenutno ni učinkovite metode za preverjanje izpolnjevanja teh zahtev na mejah. Edina mogoča zamenjava za tak pregled je obveza držav izvoznic, da bodo izpolnjevale zahteve Skupnosti za trženje za te proizvode; ker je zato treba zahtevati, da te proizvode spremlja spričevalo, kot je opredeljeno v členu 158(2) Uredbe (EGS) št. 1234/2007.

(4)

Za zagotovitev spoštovanja pravil Skupnosti o certificiranju hmelja bi morale države članice opravljati preglede, s katerimi bi preverile, ali je uvoženi hmelj v skladu z minimalnimi zahtevami trženja, določenimi z Uredbo (ES) št. 1850/2006.

(5)

Nekatere tretje države so se obvezale, da bodo izpolnjevale zahteve, predpisane za trženje hmelja in hmeljnih proizvodov, ter so določene agencije pooblastile za izdajo spričeval o enakovrednosti. Zato bi bilo treba ta spričevala priznati kot enakovredna certifikatom Skupnosti in v njih zajete proizvode sprejeti v prost pretok.

(6)

Ustrezne organizacije v tretjih državah so odgovorne, da so informacije, vsebovane v Prilogi I, tekoče urejene, ter za vzdrževanje tesnega sodelovanja s Komisijo s sporočanjem ustreznih informacij.

(7)

Za lažji nadzor pristojnih organov držav članic je bistveno, da se predpiše obliko in, kjer je treba, vsebino spričevala ter pravila za njegovo uporabo.

(8)

Da bi upoštevali trgovsko prakso, je treba pristojne organe pooblastiti, da kadar je pošiljka razdeljena pod nadzorom pripravijo izvleček iz spričevala za vsako novo pošiljko, ki izhaja iz razdelitve.

(9)

Po analogiji s sistemom za certificiranje Skupnosti bi morali biti določeni proizvodi zaradi svoje uporabe oproščeni predložitve spričeval, predvidenih v tej uredbi.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem upravljalnega odbora skupne ureditve kmetijskih trgov —

(a)

opis proizvoda;

(b)

sorta ali sorte;

(c)

država porekla;

(d)

oznake in številke iz oddelka 9 spričevala o enakovrednosti ali izvlečka.

(a)

za hmelj:

(b)

za proizvode, izdelane iz hmelja, poleg podatkov iz točke (a), kraj in datum predelave.

(a)

zavojčki za prodajo posameznikom za njihovo lastno uporabo;

(b)

za znanstvene in tehnične poskuse;

(c)

za sejme, zajete v posebnih carinskih ureditvah za sejme.