ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 340

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 51
19. december 2008


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 1286/2008 z dne 16. decembra 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 193/2007 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz določenega polietilen tereftalata s poreklom iz Indije in spremembi Uredbe (ES) št. 192/2007 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenega polietilen tereftalata s poreklom, med drugim, iz Indije

1

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1287/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

13

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1288/2008 z dne 18. decembra 2008 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 945/2008, za tržno leto 2008/2009

15

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1289/2008 z dne 12. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 809/2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede elementov v zvezi s prospekti in oglaševanjem ( 1 )

17

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1290/2008 z dne 18. decembra 2008 o izdaji dovoljenja za pripravek Lactobacillus rhamnosus (CNCM-I-3698) in Lactobacillus farciminis (CNCM-I-3699) (Sorbiflore) kot krmni dodatek ( 1 )

20

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1291/2008 z dne 18. decembra 2008 o odobritvi programov nadzora za salmonelo v nekaterih tretjih državah v skladu z Uredbo (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ter o pripravi seznamov programov nadzora aviarne influence v nekaterih tretjih državah in o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 ( 1 )

22

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1292/2008 z dne 18. decembra 2008 o izdaji dovoljenja za pripravek Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940 (Ecobiol in Ecobiol plus) kot krmni dodatek ( 1 )

36

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1293/2008 z dne 18. decembra 2008 o izdaji dovoljenja za novo uporabo Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 (Levucell SC20 and Levucell SC10 ME) kot krmnega dodatka ( 1 )

38

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1294/2008 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 318/2007 o pogojih zdravstvenega varstva živali pri uvozu nekaterih ptic v Skupnost in pogojih za karanteno teh ptic ( 1 )

41

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1295/2008 z dne 18. decembra 2008 o uvažanju hmelja iz tretjih držav (Kodificirana različica)

45

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1296/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot za uvoz koruze in sirka v Španijo in uvoz koruze na Portugalsko (Kodificirana različica)

57

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Komisije 2008/123/ES z dne 18. decembra 2008 o spremembi Direktive Sveta 76/768/EGS o kozmetičnih izdelkih z namenom prilagoditve prilog II in VII k Direktivi tehničnemu napredku ( 1 )

71

 

*

Direktiva Komisije 2008/124/ES z dne 18. decembra 2008 o omejitvi trženja semen nekaterih vrst krmnih rastlin ter oljnic in predivnic na seme, ki je bilo uradno potrjeno kot osnovno seme ali certificirano seme (Kodificirana različica) ( 1 )

73

 

 

ODLOČBE/SKLEPI, KI JIH SKUPAJ SPREJMETA EVROPSKI PARLAMENT IN SVET

 

*

Sklep št. 1297/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o uvedbi Programa za posodobitev evropskih statistik podjetij in trgovine (MEETS) ( 1 )

76

 

*

Sklep št. 1298/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi akcijskega programa Erasmus Mundus 2009–2013 za izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in spodbujanje medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami ( 1 )

83

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Komisija

 

 

2008/960/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 8. decembra 2008 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) iz financiranja Skupnosti (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 7820)

99

 

 

2008/961/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 12. decembra 2008 o nacionalnih računovodskih standardih nekaterih tretjih držav in mednarodnih standardih računovodskega poročanja, ki jih izdajatelji vrednostih papirjev iz tretjih držav uporabljajo pri pripravi svojih konsolidiranih računovodskih izkazov (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8218)  ( 1 )

112

 

 

2008/962/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 15. decembra 2008 o spremembi odločb 2001/405/ES, 2002/255/ES, 2002/371/ES, 2002/740/ES, 2002/741/ES, 2005/341/ES in 2005/343/ES zaradi podaljšanja veljavnosti okoljskih meril za podelitev znaka za okolje Skupnosti nekaterim izdelkom (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8442)  ( 1 )

115

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/1


UREDBA SVETA (ES) št. 1286/2008

z dne 16. decembra 2008

o spremembah Uredbe (ES) št. 193/2007 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz določenega polietilen tereftalata s poreklom iz Indije in spremembi Uredbe (ES) št. 192/2007 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenega polietilen tereftalata s poreklom, med drugim, iz Indije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti členov 15 in 19 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, predloženega po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

I.   PREJŠNJA PREISKAVA IN OBSTOJEČI UKREPI

(1)

Svet je 30. novembra 2000 z Uredbo (ES) št. 2603/2000 (2) uvedel dokončne izravnalne dajatve na uvoz določenega polietilen tereftalata (PET) s poreklom, med drugim, iz Indije („zadevna država“) („prvotna preiskava“).

(2)

Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 193/2007 (3) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz določenega polietilen tereftalata s poreklom iz Indije („protisubvencijska uredba“) za dodatno obdobje petih let. Zadevni izdelek je uvrščen pod oznako KN 3907 60 20. Stopnja fiksne dajatve je od 0 do 106,5 EUR/tono za poimensko navedene izvoznike s preostalo stopnjo dajatve 41,3 EUR/tono, uvedeno na uvoz drugih izvoznikov.

(3)

Poleg tega je Svet z Uredbo (ES) 192/2007 (4) uvedel dokončno protidampinško dajatev za enak izdelek s poreklom iz Indije („protidampinška uredba“). V skladu s to uredbo je stopnja fiksne dajatve od 88,9 do 200,9 EUR/tono za poimensko navedene izvoznike s preostalo stopnjo dajatve 181,7 EUR/tono, uvedeno na uvoz drugih izvoznikov.

(4)

V skladu z načelom, da za noben izdelek ne smejo hkrati veljati protidampinške in izravnalne dajatve za obravnavanje enih in istih razmer, ki izhajajo iz dampinga ali iz izvoznega subvencioniranja, se pri stopnji protidampinških dajatev iz protidampinške uredbe upošteva znesek izravnalne dajatve, uvedene s protisubvencijsko uredbo, v skladu s členom 14(1) osnovne uredbe.

II.   ZAČETEK DELNEGA VMESNEGA PREGLEDA

(5)

Indijska vlada je po uvedbi dokončne izravnalne dajatve navedla, da so se okoliščine v zvezi z dvema subvencijskima shemama (Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev in Shema oprostitve davka od dohodka v skladu z oddelkom 80 HHC Zakona o davku na dohodek) spremenile in da so te spremembe trajne. Zato je trdila, da se je stopnja subvencioniranja verjetno zmanjšala in da je treba zato pregledati ukrepe, ki so bili določeni delno na podlagi teh shem.

(6)

Komisija je preučila dokaze, ki jih je predložila indijska vlada, in menila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda v skladu z določbami člena 19 osnovne uredbe, omejenega na stopnjo subvencioniranega uvoza določenega polietilen tereftalata s poreklom iz Indije. Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (5) („obvestilo o začetku“), po uradni dolžnosti začela delni vmesni pregled Uredbe (ES) št. 193/2007.

(7)

Namen preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom je oceniti potrebo po nadaljevanju, odpravi ali spremembi obstoječih ukrepov za družbe, ki so bile deležne ugodnosti iz ene ali obeh spremenjenih subvencijskih shem, za katere so predloženi zadostni dokazi v skladu z ustreznimi določbami obvestila o začetku. Preiskava v zvezi z delnim vmesnim pregledom bo na podlagi ugotovitev pregleda pokazala tudi potrebo po reviziji ukrepov, ki se uporabljajo za druge družbe, ki so sodelovale v preiskavi, v kateri je bila določena raven obstoječih ukrepov in/ali preostalih ukrepov, ki se uporabljajo za vse druge družbe.

III.   OBDOBJE PREISKAVE

(8)

Preiskava je zajemala obdobje od 1. aprila 2006 do 31. marca 2007 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

IV.   STRANKE, KI JIH ZADEVA PREISKAVA

(9)

Komisija je o začetku preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom uradno obvestila indijsko vlado in indijske proizvajalce izvoznike, ki so sodelovali v prejšnji preiskavi, ki so bili v skladu z Uredbo (ES) št. 193/2007 navedeni kot subjekti, ki koristijo katero koli od obeh domnevno spremenjenih subvencijskih shem, in ki so bili navedeni v prilogi k obvestilu o začetku, ter proizvajalce Skupnosti. Zainteresiranim strankam je bilo omogočeno, da pisno predložijo svoja mnenja in zahtevajo zaslišanje. Ustne in pisne pripombe, ki so jih dale stranke, so bile obravnavane in glede na ustreznost tudi upoštevane.

(10)

Glede na število strank, ki so bile vključene v ta pregled, je bila v skladu s členom 27 osnovne uredbe predvidena uporaba tehnik vzorčenja za preiskavo subvencioniranja.

(11)

Dva proizvajalca izvoznika sta se javila in zagotovila informacije, potrebne za vzorčenje. Zato uporaba tehnik vzorčenja ni bila potrebna. Eden od dveh proizvajalcev izvoznikov, ki je predložil obrazec za vzorčenje, pa je kasneje Komisijo uradno obvestil, da ni nameraval izpolniti celotnega vprašalnika in predložiti podatkov, potrebnih za preiskavo.

(12)

Komisija je zato poslala vprašalnik samo enemu proizvajalcu, upravičenemu do tega pregleda, namreč Pearl Engineering Polymers Ltd („družba“), ki je vprašalnik tudi izpolnil in ji ga vrnil. Vprašalnik je bil poslan tudi indijski vladi. Komisija je prejela odgovore družbe in indijske vlade.

(13)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, potrebne za določitev subvencioniranja. Preveritveni obiski so potekali v prostorih naslednjih zainteresiranih strank:

1.

vlada Indije:

Ministrstvo za trgovino, New Delhi;

2.

proizvajalci izvozniki v Indiji:

Pearl Engineering Polymers Ltd, New Delhi.

V.   RAZKRITJE IN PRIPOMBE NA POSTOPEK

(14)

Indijska vlada in druge zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi se predlagala sprememba stopnje dajatve, ki se uporablja za edinega sodelujočega indijskega proizvajalca in nesodelujočega proizvajalca izvoznika, navedenega tudi v prilogi k obvestilu o začetku, in namenu, da se obstoječi ukrepi ohranijo za vse druge družbe, ki niso sodelovale v tem delnem vmesnem pregledu. Določen je bil tudi razumen rok za pripombe. Vsa stališča in pripombe so bile ustrezno upoštevane, kot je navedeno spodaj.

B.   ZADEVNI IZDELEK

(15)

Izdelek, obravnavan pri tem pregledu, je enak izdelku iz Uredbe (ES) št. 193/2007, tj. PET z viskoznim številom 78 ml/g ali več, po standardu ISO 1628-5, s poreklom iz zadevne države. Zdaj je uvrščen pod oznako KN 3907 60 20.

C.   SUBVENCIJE

I.   UVOD

(16)

Na podlagi informacij, ki sta jih zagotovila indijska vlada in edini sodelujoči proizvajalec izvoznik, ter odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(a)

Shema vnaprejšnjih odobritev („Advance Authorisation Scheme“ – „AAS“, prvotno znana kot Shema vnaprejšnjih dovoljenj („Advance Licence Scheme“));

(b)

Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („Duty Entitlement Passbook Scheme“ – „DEPS“);

(c)

Shema za podporo izvozu investicijskega blaga („Export Promotion Capital Goods Scheme“ – „EPCGS“);

(d)

Shema oprostitve davka od dohodka („ITES“);

(e)

Shema usmeritve v trg („FMS“);

(f)

Shema dodatka za doseganje ciljne stopnje izvoza („TPS“).

(17)

Zgoraj navedene sheme (a) (b) (c) (e) in (f) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča indijsko vlado, da izdaja uradna obvestila glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „izvozne in uvozne politike“, ki jih izdaja Ministrstvo za trgovino vsakih pet let in se redno posodabljajo. Eden od dokumentov izvozne in uvozne politike je pomemben za OPP pri tem primeru, tj. petletni načrt v zvezi z obdobjem od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009 („politika EXIM 04–09“). Poleg tega indijska vlada v priročniku o postopkih – od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009, Zvezek I („HOP I 04–09“) določa tudi postopke, ki urejajo politiko EXIM 04–09. Priročnik o postopkih se prav tako redno posodablja.

(18)

Sheme oprostitve davka od dohodka iz točke (d) temeljijo na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki je vsako leto spremenjen z Zakonom o financah.

(19)

V skladu s členom 11(10) osnovne uredbe je Komisija povabila indijsko vlado na dodatna posvetovanja o spremenjenih in nespremenjenih shemah, na katerih bi razjasnili dejansko stanje v zvezi z domnevnimi shemami in dosegli sporazumno rešitev. Po teh posvetovanjih in glede na to, da v zvezi s temi shemami ni bila dosežena sporazumna rešitev, je Komisija vse sheme vključila v preiskavo subvencioniranja.

(20)

Zainteresirana stranka, ki je zastopala industrijo Skupnosti, je trdila, da je indijskim izvoznikom še naprej na voljo več drugih shem in subvencij. Vendar na podlagi informacij ni bilo dokončno dokazano, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik te sheme uporabljal. Zato ta vprašanja niso dodatno obravnavana za ta postopek.

II.   POSAMEZNE SHEME

1.   Shema vnaprejšnjih odobritev („AAS“)

(a)   Pravna podlaga

(21)

Podroben opis sheme je vsebovan v oddelkih 4.1.1 do 4.1.14 politike EXIM 04–09 in poglavjih 4.1 do 4.30 HOP I 04–09. Ta shema se je med prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom, zaradi katere je bila z Uredbo Sveta (ES) št. 193/2007 uvedena zdaj veljavna dokončna izravnalna dajatev, imenovala Shema vnaprejšnjih dovoljenj.

(b)   Upravičenost

(22)

AAS sestavlja šest podshem, ki so natančneje opisane v uvodni izjavi 23. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, povezani s spremljajočimi proizvajalci, so upravičeni do fizičnega izvoza v okviru AAS in do AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki oskrbujejo končnega izvoznika, so upravičeni do AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki oskrbujejo kategorije „predvidenega izvoza“, navedene v odstavku 8.2 politike EXIM 04–09, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih obratov („EOU“), so upravičeni do predvidenega izvoza v okviru AAS. Končno so vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov upravičeni do ugodnosti „predvidenega izvoza“ v okviru podshem za vnaprejšnjo pripustitev naročil („Advance Release Order“ – „ARO“) in vzajemnega notranjega akreditiva.

(c)   Praktično izvajanje

(23)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(i)

Fizični izvoz: To je glavna podshema. Omogoča dajatev prost uvoz surovin za proizvodnjo posebnega nastalega izvoznega izdelka. „Fizični“ v tem okviru pomeni, da mora izvozni izdelek zapustiti območje Indije. Uvozno nadomestilo in izvozna obveznost, vključno z vrsto izvoznega izdelka, sta navedena v dovoljenju.

(ii)

Letne potrebe: Takšna odobritev ni vezana na določen izvozni izdelek, ampak na širšo skupino (npr. kemični in podobni izdelki). Imetnik dovoljenja lahko – do določene mejne vrednosti, opredeljene glede na pretekli izvoz – brez dajatev uvaža vse surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji vseh izdelkov, ki spadajo v takšno skupino izdelkov. Če uporablja surovine, ki so oproščene dajatev, se lahko odloči za izvoz katerega koli nastalega izdelka, ki spada v takšno skupino izdelkov.

(iii)

Vmesne dobave: Ta podshema zajema primere, v katerih nameravata dva proizvajalca izdelovati en izvozni izdelek in razdeliti proizvodni postopek. Proizvajalec izvoznik, ki izdeluje vmesni izdelek, lahko brez dajatev uvaža surovine in za ta namen prejme AAS za vmesne dobave. Končni izvoznik dokonča proizvodnjo in je obvezan izvoziti dokončani izdelek.

(iv)

Predvideni izvoz: Ta podshema omogoča glavnemu izvajalcu brez dajatev uvažati surovine, potrebne za proizvodnjo blaga, ki se kot „predvideni izvoz“ proda kategorijam kupcev iz odstavkov 8.2(b) do (f),(g),(i) in (j) politike EXIM 04–09. Po navedbah indijske vlade je predvideni izvoz povezan s transakcijami, pri katerih dobavljeno blago ne zapusti države. Kot predvideni izvoz se šteje več kategorij dobave, če se blago izdeluje v Indiji, npr. dobava blaga EOU ali družbi v posebni ekonomski coni („SEZ“).

(v)

ARO: Imetnik AAS, ki namerava pridobivati surovine iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, lahko surovine pridobiva prek ARO. V takih primerih so vnaprejšnje odobritve validirane kot ARO in potrjene domačemu dobavitelju ob dobavi izdelkov, ki so določeni v njih. S potrditvijo ARO je domači dobavitelj upravičen do ugodnosti predvidenega izvoza, kot so določene v odstavku 8.3 politike EXIM 04–09 (tj. AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračilo za predvideni izvoz in povračilo končne trošarine). Mehanizem ARO vrača davke in dajatve dobavitelju, namesto da bi jih vračal končnemu izvozniku v obliki povračila/vračila dajatev. Vračilo davkov/dajatev se lahko uveljavlja za domače in uvožene surovine.

(vi)

Vzajemni notranji akreditiv: Ta podshema spet zajema domače dobave imetniku vnaprejšnje odobritve. Imetnik vnaprejšnje odobritve lahko pri banki odpre vzajemni notranji akreditiv v korist domačega dobavitelja. Banka razveljavi odobritev za neposreden uvoz le za vrednosti in količine domačih, ne pa uvoženih izdelkov. Domači dobavitelj je upravičen do ugodnosti predvidenega izvoza, kot je določeno v odstavku 8.3 politike EXIM 04–09 (tj. AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračilo za predvideni izvoz in povračilo končne trošarine).

(24)

Ugotovljeno je bilo, da je med OPP sodelujoči izvoznik pridobil koncesije le za dve podshemi, povezani z zadevnim izdelkom, in sicer (i) AAS za fizični izvoz in (iv) AAS za predvideni izvoz. Zato ni treba določiti možnosti uvedbe izravnalnega ukrepa za ostale neuporabljene podsheme.

(25)

Po uvedbi zdaj veljavne dokončne izravnalne dajatve z Uredbo (ES) št. 193/2007 je indijska vlada spremenila sistem preverjanja, ki se uporablja za AAS. To dejansko pomeni, da je za namene preverjanja s strani indijskih organov imetnik vnaprejšnje odobritve zakonsko zavezan voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in porabe dajatev prostega uvoženega/na domačem trgu nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavja 4.26, 4.30 in Dodatek 23 HOP I 04–09), tj. dejansko evidenco potrošnje. To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni revizor/poslovodni računovodja, ki izda potrdilo, da so predpisane evidence in ustrezna dokumentacija pregledane in so informacije, predložene v skladu z Dodatkom 23, verodostojne in pravilne glede vseh zahtev. Vendar navedene določbe veljajo le za vnaprejšnje odobritve, izdane 13. maja 2005 ali pozneje. Za vse vnaprejšnje odobritve ali vnaprejšnja dovoljenja, izdana pred tem datumom, morajo imetniki upoštevati prejšnje določbe o preverjanju, tj. voditi morajo verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in porabe uvoženega blaga v zvezi z dovoljenjem v določeni obliki iz Dodatka 18 (poglavje 4.30 in Dodatek 18 HOP I 02–07).

(26)

V zvezi s podshemami, ki jih je med OPP uporabljal edini sodelujoči proizvajalec izvoznik, tj. fizični izvoz in predvideni izvoz, indijska vlada določi vrednost in količino nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza, kar je navedeno v odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci med uvozom in izvozom na odobritev vpisati ustrezne transakcije. Količino uvoza, dovoljenega iz te sheme, določi indijska vlada na podlagi standardnih input-output norm (SION). SION obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom, in so objavljeni v HOP II 04–09.

(27)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se SION redno revidirajo. Ker je edini sodelujoči izvoznik uporabljal dovoljenja, izdana v različnih obdobjih, je to pomenilo, da je ta družba v OPP uporabljala tudi različne SION.

(28)

Uvožene surovine niso prenosljive in se morajo uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev).

(29)

V preiskavi v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da dejanska evidenca potrošnje za zadevni izdelek ne obstaja, čeprav je lahko sodelujoči proizvajalec izvoznik opredelil skupno potrošnjo surovin. Potrošnja je bila le domnevno v skladu s SION. Zato ni bilo možno ugotoviti, ali zahteve SION, določene v skladu s posameznimi odobritvami/dovoljenji, v zvezi z dajatve prostimi surovinami presegajo material, ki je potreben za proizvodnjo referenčne količine nastalega izvoznega izdelka.

(30)

Poleg tega je bilo v preiskavi v zvezi s pregledom ugotovljeno, da so bile surovine uvožene v skladu s tremi različnimi odobritvami/dovoljenji in različnimi normami SION in so bile potem združene in fizično vključene v proizvodni postopek enakega izvoženega blaga. Dejstvo, da obstajajo trije različni SION z različnimi normami potrošnje za vsako surovino, dodatno kaže, da je težko določiti dejansko potrošnjo sodelujočega izvoznika. V zvezi s tem je jasno, da je evidenca dejanske potrošnje osnovna zahteva, ki omogoča preverjanje, ali dajatve proste surovine presegajo material, ki je potreben za proizvodnjo referenčne količine nastalega izvoznega izdelka.

(31)

Preiskava v zvezi s pregledom je tudi pokazala, da zahteve glede preverjanja, ki so jih določili indijski organi, niso bile upoštevane ali še niso bile preizkušene v praksi. Za vnaprejšnja dovoljenja, izdana pred 13. majem 2005, potrebne dejanske evidence potrošnje in zaloge (tj. Dodatek 18) niso bile poslane ustreznim organom, zato jih indijska vlada ni nadzorovala. Za vnaprejšnje odobritve, izdane po 13. maju 2005, je treba predložiti potrebne dejanske evidence potrošnje in zaloge, vendar indijska vlada še ni preverila, ali te evidence izpolnjujejo zahteve politike EXIM. Evidence so preverili zunanji pooblaščeni revizorji v skladu z ustrezno indijsko zakonodajo, kot je navedeno v uvodni izjavi 25, vendar družba ali pooblaščeni revizor ni imel dokumentacije o izvedbi tega postopka potrjevanja. Načrt revizije ali kakršna koli druga dokazila o opravljeni reviziji, evidentirane informacije o uporabljeni metodologiji in posebnih zahtevah za tako natančno delo, za katerega je potrebno podrobno tehnično znanje o proizvodnih postopkih, zahtevah politike EXIM in računovodskih postopkih, niso bili na voljo. Glede na to se šteje, da preiskovani izvoznik ni mogel dokazati, da so bile ustrezne določbe EXIM izpolnjene.

(d)   Pripombe o razkritju

(32)

Sodelujoči izvoznik je spodbijal zgoraj navedene ugotovitve, zlasti glede sklepov, ki zadevajo pooblaščene revizorje, kot so natančno pojasnjeni v uvodni izjavi 31. V podporo je navajal, da ni nacionalnih ali mednarodnih pravnih določb, ki bi od revidirane družbe zahtevale, da vodi evidenco o izvedbi revizije. Ravno nasprotno, indijski zakon določa, da je delovna dokumentacija last revizorja. V takšnih okoliščinah in ob upoštevanju, da pred preveritvenim obiskom ni bil vložen zahtevek za srečanje s pooblaščenim revizorjem, se revidirani družbi ne bi smelo očitati dejstva, da v času obiska ni imela takšne podporne dokumentacije. Poleg tega se je trdilo, da osnovna uredba v nobenem primeru ne bi dovoljevala službam Komisije, da preverijo dokumente zunaj preiskovane družbe, kot bi to lahko storil neodvisni revizor. Utemeljevalo se je tudi, da je dejanska potrošnja edinega sodelujočega proizvajalca višja od norm SION za posamezne surovine in da odpust dajatev ni bil presežen.

(33)

V zvezi se tem se opozarja, da sta postopek preverjanja, ki ga je izvedel pooblaščeni revizor, in izdaja ustreznega potrdila del sistema preverjanja, ki ga je uvedla indijska vlada in njena politika EXIM. Zato je politika EXIM uvedla pooblaščenega revizorja kot akterja pri izvajanju sistema in Komisija je morala preučiti, ali je bil omenjeni sistem preverjanja tudi dejansko uporabljen. Dejstvo, da družba ni mogla dokazati, da niti sama niti imenovani pooblaščeni računovodja nimata nikakršne evidence o opravljenih pregledih zaradi izdaje certifikata, ki ga določa politika EXIM, kaže, da družba ni mogla dokazati izpolnjevanja zahtev zadevnih določb politike EXIM. Kar zadeva trditev družbe, da v nobenem primeru ni bilo presežnega odpusta dajatev, se opozarja, da je dejansko stanje, ugotovljeno na kraju samem (tj. mešanica surovin in proizvedenih izdelkov, uporaba različnih norm SION, pomanjkanje evidence dejanske porabe v skladu s politiko EXIM) ob neizvedbi potrebnih končnih ukrepov preverjanja s strani indijske vlade, pokazalo, da ni bil mogoč nikakršen izračun glede dejanske porabe in posledičnega presežnega odpusta dajatev v okviru posameznih odobritev/dovoljenj in norm SION.

(e)   Sklepna ugotovitev

(34)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe subvencija, tj. finančni prispevek indijske vlade, ki je preiskovanemu izvozniku prinesel ugodnosti.

(35)

Poleg tega so AAS za fizični izvoz in AAS za predvideni izvoz očitno zakonsko odvisne od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične ter se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more prejeti ugodnosti iz teh shem.

(36)

Nobena od podshem, ki se uporabljata v tem primeru, se ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestnega povračila dajatev v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Nista v skladu s predpisi iz Priloge I(i), Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Indijska vlada ni učinkovito uporabljala sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene pri proizvodnji izvoženega izdelka (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in, v primeru nadomestnih shem povračil, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). SION se ne morejo šteti za sistem preverjanja dejanske potrošnje, ker so dajatve proste surovine, uvožene v skladu z odobritvami/dovoljenji z različnimi izkoristki SION, združene v enakem proizvodnem postopku za izvoženo blago. Takšen postopek ne omogoča indijski vladi dovolj natančnega preverjanja količin surovin, ki so bile porabljene v izvozni proizvodnji, in meril SION, v skladu s katerim naj bi jih primerjali. Poleg tega indijska vlada ni izvajala ali dokončala učinkovitega nadzora na podlagi pravilno vodene dejanske evidence potrošnje. Prav tako ni izvedla dodatne proučitve na podlagi dejanskih količin surovin, čeprav bi ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja to običajno morala storiti (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi). Poleg tega se opozarja, da zadevna družba ni imela evidence potrošnje, ki bi omogočala preveritev dejanske potrošnje surovin za posamezne vrste izdelka. Torej niti ob uvedbi učinkovitega kontrolnega sistema indijska vlada ne bi mogla ugotoviti, kakšne količine surovin so bile potrošene pri proizvodnji izvoženega izdelka. Končno, zaradi vključitve pooblaščenih revizorjev v postopek preverjanja se sistem preverjanja ni izboljšal, ker ni natančnih pravil, kako morajo pooblaščeni revizorji izvajati dodeljene naloge, in informacije, predložene med preiskavo, niso mogle zagotoviti izpolnjevanja navedenih pravil iz osnovne uredbe.

(37)

Proti tema podshemama je torej mogoče izvesti izravnalne ukrepe.

(f)   Izračun zneska subvencije

(38)

Zaradi odsotnosti dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni ugodnost, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. V zvezi s tem je ugotovljeno, da osnovna uredba ne določa le izravnave „presežnega“ odpusta dajatev. V skladu s členom 2(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi se presežni odpusti lahko izravnajo le, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Toda v tem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če se ugotovi, da ustrezen postopek spremljanja ne obstaja, se ne uporablja navedena oprostitev za sheme povračila in velja običajno pravilo izravnave zneska (izpadlega dohodka) neplačanih dajatev namesto načrtovanega presežnega odpusta. Kot je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni zadolžen preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora ta samo zbrati zadostne dokaze za zavrnitev domnevne ustreznosti sistema preverjanja.

(39)

Znesek subvencije za izvoznika, ki je uporabljal AAS, je bil izračunan na podlagi opuščenih izvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za material, ki je bil uvožen v skladu z uporabljenima shemama in uporabljen za zadevni izdelek med OPP (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki so bile potrebne za pridobitev subvencije, odštete od zneska subvencije, kadar so bili zahtevki upravičeni. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za izvozni promet zadevnega izdelka v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(40)

Stopnja subvencije za to shemo med OPP za edinega sodelujočega proizvajalca je 12,8 %.

2.   Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („DEPS“)

(a)   Pravna podlaga

(41)

Podroben opis DEPS je zajet v odstavku 4.3 politike EXIM 04–09 in poglavju 4 HOP I 04–09.

(42)

Ugotovljeno je, da sodelujoči proizvajalec izvoznik iz DEPS ni prejemal ugodnosti, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep. Zato se ne zdi potrebna nadaljnja analiza sheme v okviru te preiskave.

3.   Shema za podporo izvozu investicijskega blaga („EPCGS“)

(a)   Pravna podlaga

(43)

Podroben opis EPCGS je zajet v poglavju 5 politike EXIM 04–09 in poglavju 5 HOP I 04–09.

(b)   Upravičenost

(44)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki, trgovci izvozniki, povezani s spremljajočimi proizvajalci in izvajalci storitev.

(c)   Praktično izvajanje

(45)

Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in – od aprila 2003 – do 10 let starega že rabljenega investicijskega blaga) po znižani stopnji dajatve. V ta namen izda indijska vlada po vložitvi zahtevka in plačilu pristojbine dovoljenje EPCGS. Shema od aprila 2000 določa znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 %, ki se uporablja za vse investicijsko blago, uvoženo v skladu s shemo. Do 31. marca 2000 je veljala stopnja dajatve 11 % (vključno z dodatno dajatvijo 10 %) in, v primeru uvoza z visoko vrednostjo, stopnja dajatve nič. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza se mora uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju.

(46)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko nabavlja investicijsko blago tudi na domačem trgu. V tem primeru lahko domači proizvajalec investicijskega blaga izkoristi dajatev prost uvoz delov, potrebnih za proizvodnjo tega investicijskega blaga. Po drugi strani pa lahko domači proizvajalec zahteva subvencijo predvidenega izvoza glede dobave investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(d)   Pripombe o razkritju

(47)

Ob razkritju ni bilo predloženih nobenih pripomb glede EPCGS.

(e)   Sklepne ugotovitve o shemi EPCGS

(48)

EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve predstavlja finančni prispevek indijske vlade, ker ta koncesija zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve izvozniku prinese ugodnost, saj dajatve, privarčevane na uvozu, izboljšajo njegovo likvidnost.

(49)

EPCGS je zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjenih obveznosti izvoza. Zato se šteje za specifično in proti njej se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(50)

Končno, ta shema se ne more šteti kot dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v Prilogi I(i) k osnovni uredbi, ne zajemajo investicijskega blaga, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoženih izdelkov.

(f)   Izračun zneska subvencije

(51)

Sodelujoči izvoznik med OP ni kupil nobenega investicijskega blaga. Kljub temu je družba še naprej izkoriščala oprostitev dajatve za investicijsko blago, kupljeno pred OP, za znesek, kot je bil ugotovljen v prvotni preiskavi. Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, je bil znesek subvencije v OPP izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki izraža dejansko amortizacijsko dobo takšnega investicijskega blaga proizvajalca izvoznika. V skladu z ustaljeno prakso je bil tako izračunan znesek, ki se nanaša na OPP, prilagojen tako, da so se mu za to obdobje dodale obresti, s čimer se je upoštevala polna vrednost ugodnosti v določenem času. Pristojbine, potrebne za pridobitev subvencije, so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od te vsote, tako ugotovljeni znesek subvencije pa določen kot števec. V skladu s členom 7(2) in 7(3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. Stopnja subvencije za to ugodnost, ki jo je prejemala družba med OPP, je bila 0,3 %.

4.   Shema oprostitve davka od dohodka („ITES“)

(a)   Pravna podlaga

(52)

V skladu s to shemo lahko izvozniki izkoristijo delno oprostitev davka od dohodka za dobičke od izvoza. Pravna podlaga za to oprostitev je bila določena z oddelkom 80HHC ZDD.

(53)

Ta določba je bila odpravljena od leta pregleda 2005–2006 (tj. za poslovno leto od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005) in zato oddelek 80HHC ZDD ne zajema ugodnosti od 31. marca 2004. Edini sodelujoči proizvajalec izvoznik ni prejemal ugodnosti iz te sheme med OPP. Ker je bila shema preklicana, v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe ne bo izravnana.

5.   Shema usmeritve v trg („FMS“)

(a)   Pravna podlaga

(54)

Podroben opis FMS je zajet v poglavju 3.9 politike EXIM 04–09 in poglavju 3.20 HOP I 04–09. Medtem ko je družba predložila poročilo o tej shemi, je bilo s preiskavo ugotovljeno, da v OPP ni bila prejeta nobena ugodnost. Ker je bilo ugotovljeno, da sodelujoči proizvajalec izvoznik iz te sheme ni prejemal ugodnosti, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep, ni potrebna nadaljnja analiza sheme v okviru te preiskave.

6.   Shema dodatka za doseganje ciljne stopnje izvoza („TPS“)

(a)   Pravna podlaga

(55)

Podroben opis TPS je zajet v poglavju 3.7 politike EXIM 04–09 in poglavju 3.2 HOP I 04–09.

(b)   Upravičenost

(56)

Do vložitve zahtevka za to shemo je upravičen kateri koli proizvajalec izvoznik.

(c)   Praktično izvajanje

(57)

Namen te sheme je dodelitev premije družbam, ki povečajo rast prihodka od izvoza. Zato shema upravičenim družbam omogoča, da uporabijo kredit za dajatve v višini 5 do 15 % zneska na podlagi razlike med vrednostmi FOB za izvoz, opravljen v 2 zaporednih poslovnih letih.

(58)

Družbe, ki želijo uporabljati shemo, morajo predložiti zahtevek pri Ministrstvu za trgovino in industrijo. Po odobritvi ustrezni organi izdajo dovoljenje, v katerem je naveden znesek kredita za dajatve.

(59)

Ta shema je bila prekinjena marca 2006 in postopno nadomeščena z novima shemama, in sicer Shemo usmeritve v trg in Shemo usmeritve v izdelek. Vendar so lahko družbe zaprosile za dovoljenje TPS do marca 2007 in družbe, ki uporabljajo shemo, lahko ustrezne pravice do kredita za dajatve uveljavljajo od marca 2009.

(d)   Pripombe o razkritju

(60)

Sodelujoči proizvajalec je menil, da družba v OPP ni koristila nikakršne ugodnosti te sheme in glede na to, da je bila leta 2006 shema preklicana, ne bi smela biti izravnana. Vendar je v skladu s zgornjim podrobnim pojasnilom preiskava pokazala, da je bila družbi v OPP dodeljena ugodnost, poleg tega pa lahko družbe kljub dejanski opustitvi sheme še vedno koristijo njene ugodnosti do leta 2009.

(e)   Sklepne ugotovitve o Shemi dodatka za doseganje ciljne stopnje izvoza

(61)

TPS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Kredit za dajatve TPS je finančni prispevek indijske vlade, ker bo ta kredit naknadno uporabljen za nadomestitev uvoznih dajatev in se bo zato zmanjšal prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega kredit za dajatve TPS zagotavlja ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(62)

Poleg tega je TPS zakonsko odvisen od opravljenega izvoza in se zato šteje za specifičnega ter se proti njemu lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(63)

Ta shema se ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov, določenih v Prilogi I(i), Prilogi II (opredelitev in predpisi za povračila) ter Prilogi III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, in znesek kredita ni izračunan glede na porabljene surovine. Na voljo ni sistema ali postopka za ugotavljanje, katere surovine so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka oziroma ali je bilo plačilo uvoznih dajatev presežno v smislu Priloge I(i) in prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je upravičen do ugodnosti TPS ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Izvoznik prejme ugodnost, če le poveča izvozni promet, pri čemer mu ni treba dokazati, da so bile surovine uvožene. Zato so do ugodnosti iz TPS upravičeni tudi izvozniki, ki nabavljajo vse svoje surovine lokalno in ne uvažajo blaga, ki se lahko uporablja kot surovina.

(f)   Izračun zneska subvencije

(64)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep, je bil izračunan glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena med OPP, kot jo je sodelujoči proizvajalec izvoznik po obračunskem načelu knjižil kot prihodek na stopnji izvozne transakcije. V skladu s členom 7(2) in 7(3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za izvozni promet v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(65)

Stopnja subvencije za to shemo med OPP za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika je 0,7 %.

III.   ZNESEK SUBVENCIJ, PROTI KATERIM SE UVEDE IZRAVNALNI UKREP

(66)

Opozoriti je treba, da je bila pri prvotni preiskavi za edinega proizvajalca izvoznika, ki je sodeloval pri sedanjem delnem vmesnem pregledu, ugotovljena stopnja subvencije 5,8 %.

(67)

Med sedanjim delnim vmesnim pregledom je bilo ugotovljeno, da je znesek izravnalnih subvencij, izražen ad valorem, 13,8 %, kot je navedeno spodaj:

Shema

Družba

ALS

DEPS

EPCGS

ITIRAD

FMS

TPS

Skupaj

%

%

%

%

%

%

%

Pearl Engineering Polymers Ltd

12,8

0

0,3

0

0

0,7

13,8

(68)

Glede na to je ugotovljeno, da se je stopnja subvencioniranja za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika povečala.

D.   IZRAVNALNI IN PROTIDAMPINŠKI UKREPI

I.   IZRAVNALNI UKREPI

(69)

V skladu z določbami člena 19 osnovne uredbe in razlogi za ta delni vmesni pregled iz točke 3 obvestila o začetku je ugotovljeno, da se je stopnja subvencioniranja za edinega sodelujočega proizvajalca povečala s 5,8 % na 13,8 % in je treba zato ustrezno spremeniti stopnjo izravnalne dajatve, ki je uvedena za tega proizvajalca izvoznika z Uredbo (ES) št. 193/2007.

(70)

Druga družba, ki jo je zadeval sedanji delni vmesni pregled, in sicer Reliance Industries Ltd, je imela najvišjo stopnjo subvencije pri prvotni preiskavi, vendar pri tem pregledu ni sodelovala. Ker ta družba ni sodelovala, je morala ocena temeljiti na najboljših razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 28 osnovne uredbe. Poleg tega je v zvezi s tem in glede na ugotovitve za sodelujočega izvoznika verjetno, da bo ta nesodelujoči proizvajalec izvoznik še naprej prejemal ugodnosti iz preiskovanih shem subvencioniranja vsaj na enaki stopnji, kot je bila določena za sodelujočo družbo. Zato je treba ugotoviti, da se je tudi stopnja subvencioniranja za nesodelujočega proizvajalca izvoznika, ki ga zadeva pregled, povečala na 13,8 % in je treba zato ustrezno spremeniti stopnjo izravnalne dajatve, ki je uvedena za tega proizvajalca izvoznika z Uredbo (ES) št. 193/2007.

(71)

Za družbe, ki so sodelovale pri prvotni preiskavi, vendar je bilo zanje v prilogi k obvestilu o začetku ugotovljeno, da jih preiskava ne zadeva, ni bilo dokazov, da je treba stopnje izravnalne in protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za takšne družbe, ponovno izračunati. Zato se individualne stopnje dajatve, ki se uporabljajo za vse druge stranke, razen družb Pearl Engineering in Reliance Industries, iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 193/2007 ne spremenijo.

(72)

Nasprotno je treba za družbe, ki niso sodelovale niti pri tem pregledu niti pri prvotni preiskavi, šteti, da še naprej prejemajo ugodnosti iz preiskovanih shem subvencioniranja vsaj na enaki stopnji, kot je bila ugotovljena za edino sodelujočo družbo. Da bi se izognili nagrajevanju nesodelovanja, se zdi primerno, da se stopnja subvencioniranja, ki se uporablja za „vse druge družbe“, določi kot najvišja stopnja za katero koli družbo, ki je sodelovala pri prvotni preiskavi, tj. 13,8 %.

(73)

Spremenjene stopnje izravnalne dajatve je treba določiti na ravni novih stopenj subvencioniranja, ugotovljenih pri sedanjem pregledu, ker so stopnje škode, izračunane pri prvotni protisubvencijski preiskavi, ostale višje.

(74)

Stopnje izravnalne dajatve za posamezno družbo, določene v tej uredbi, izražajo stanje, ugotovljeno med delnim vmesnim pregledom. Tako se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki so ga izdelale te družbe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga je izdelala katera koli druga družba, ki ni izrecno omenjena v operativnem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno omenjenimi, se ne morejo uporabljati te stopnje dajatev in zanj velja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

(75)

Da bi preprečili, da bi se zaradi nihanj cen PET, ki so posledica sprememb cen surove nafte, pobirale večje dajatve, je treba opozoriti, da so ukrepi določeni kot posebna dajatev na tono. Določeni znesek temelji na uporabi stopnje izravnalne dajatve za izvozne cene CIF, ki so se uporabljale za izračun stopnje odprave škode pri prvotni preiskavi. Po enaki metodi so bile določene spremenjene stopnje posebne dajatve pri tem pregledu.

(76)

Zato je treba stopnje in dajatve, ki se uporabljajo, izračunati, kot je prikazano v spodnji tabeli.

 

Stopnja izravnalne dajatve

Predlagana stopnja izravnalne dajatve

(EUR/tono)

Reliance Industries Ltd

13,8 %

69,4

Pearl Engineering Polymers Ltd

13,8 %

74,6

Senpet Ltd

4,43 %

22,0

Futura Polyesters Ltd

0 %

0,0

South Asian Petrochem Ltd

13,9 %

106,5

Vse druge družbe

13,8 %

69,4

(77)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (6) skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezanimi s spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila, tako da bo prilagodila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

II.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(78)

Sprememba stopnje izravnalne dajatve bo vplivala na dokončno protidampinško dajatev, ki je uvedena za proizvajalce v Indiji z Uredbo (ES) št. 192/2007.

(79)

Pri prvotni protidampinški preiskavi je bila protidampinška dajatev prilagojena, da bi se izognili dvojnemu štetju vpliva ugodnosti zaradi izvoznih subvencij. V zvezi s tem člen 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (7), in člen 24(1) osnovne protisubvencijske uredbe določata, da za noben izdelek ne veljajo hkrati protidampinški in izravnalni ukrepi za obravnavanje enih in istih razmer, ki izhajajo iz dampinga ali iz izvoznega subvencioniranja. Pri prvotni protisubvencijski preiskavi in sedanjem delnem vmesnem pregledu je bilo ugotovljeno, da so nekatere preiskovane subvencijske sheme, za katere je bilo ugotovljeno, da se lahko proti njim uvede izravnalni ukrep, predstavljale izvozne subvencije v smislu člena 3(4)(a) osnovne protisubvencijske uredbe. Te subvencije so kot take vplivale na izvozno ceno indijskih proizvajalcev izvoznikov in povzročile višjo stopnjo dampinga. To pomeni, da so bile dokončne stopnje dampinga, ugotovljene pri prvotni protidampinški preiskavi, delno posledica obstoja izvoznih subvencij.

(80)

Zato je treba dokončne stopnje protidampinške dajatve za zadevne proizvajalce izvoznike prilagoditi, da se spremenjena stopnja ugodnosti zaradi uvoznih subvencij v OPP upošteva pri sedanjem delnem vmesnem pregledu, da izraža dejansko stopnjo dampinga, ki po uvedbi prilagojene dokončne izravnalne dajatve ostane za kompenzacijo učinka izvoznih subvencij.

(81)

To pomeni, da bo treba nove stopnje subvencij upoštevati pri prilagoditvi prej ugotovljenih stopenj dampinga.

(82)

Zato je treba stopnje in dajatve, ki se uporabljajo za zadevne družbe, izračunati, kot je prikazano v spodnji tabeli.

 

Stopnja izravnalne dajatve

(na podlagi izvoznih subvencij)

Stopnja odprave škode

Stopnja protidampinške dajatve

Predlagana protidampinška dajatev

(EUR/tono)

Reliance Industries Ltd

13,8 %

44,3 %

30,5 %

153,6

Pearl Engineering Polymers Ltd

13,8 %

33,6 %

16,2 %

87,5

Senpet Ltd

4,43 %

44,3 %

39,9 %

200,9

Futura Polyesters Ltd

0 %

44,3 %

14,7 %

161,2

South Asian Petrochem Ltd

13,9 %

44,3 %

11,6 %

88,9

Vse druge družbe

13,8 %

44,3 %

30,5 %

153,6

(83)

Za zagotovitev ustrezne uveljavitve izravnalnih in protidampinških dajatev mora stopnja preostale dajatve veljati ne le za nesodelujoče izvoznike, ampak tudi za družbe, ki v OPP niso izvažale. Slednje so vabljene, da po izpolnitvi zahtev iz člena 20 osnovne uredbe predložijo zahtevek za pregled v skladu z navedenim členom, da bi bilo njihovo stanje preučeno individualno –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 1(2) Uredbe (ES) št. 193/2007 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Stopnja izravnalne dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Skupnosti pred plačilom dajatve za izdelke, ki jih proizvajajo navedene družbe je, razen za primere določene v členu 2, naslednja:

Država

Družba

Izravnalna dajatev

(EUR/tono)

Dodatna oznaka TARIC

Indija

Reliance Industries Ltd

69,4

A181

Indija

Pearl Engineering Polymers Ltd

74,6

A182

Indija

Senpet Ltd

22,0

A183

Indija

Futura Polyesters Ltd

0,0

A184

Indija

South Asian Petrochem Ltd

106,5

A585

Indija

Vse druge družbe

69,4

A999“

Člen 2

Člen 1(2) Uredbe (ES) št. 192/2007 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Stopnja protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Skupnosti pred plačilom dajatve za izdelke, ki jih proizvajajo navedene družbe je, razen za primere, določene v členu 2, naslednja:

Država

Družba

Protidampinška dajatev

(EUR/tono)

Dodatna oznaka TARIC

Indija

Reliance Industries Ltd

153,6

A181

Indija

Pearl Engineering Polymers Ltd

87,5

A182

Indija

Senpet Ltd

200,9

A183

Indija

Futura Polyesters Ltd

161,2

A184

Indija

South Asian Petrochem Ltd

88,9

A585

Indija

Vse druge družbe

153,6

A999

Indonezija

P.T. Mitsubishi Chemical Indonesia

187,7

A191

Indonezija

P.T. Indorama Synthetics Tbk

92,1

A192

Indonezija

P.T. Polypet Karyapersada

178,9

A193

Indonezija

Vse druge družbe

187,7

A999

Malezija

Hualon Corp. (M) Sdn. Bhd.

36,0

A186

Malezija

MpI Polyester Industries Sdn. Bhd.

160,1

A185

Malezija

Vse druge družbe

160,1

A999

Republika Koreja

SK Chemicals Group:

 

A196

SK Chemicals Co. Ltd

0

A196

Huvis Corp.

0

 

Republika Koreja

KP Chemical Group:

 

A195

Honam Petrochemicals Corp.

0

A195

KP Chemical Corp.

0

 

Republika Koreja

Vse druge družbe

148,3

A999

Tajvan

Far Eastern Textile Ltd

36,3

A808

Tajvan

Shinkong Synthetic Fibers Corp.

67,0

A809

Tajvan

Vse druge družbe

143,4

A999

Tajska

Thai Shingkong Industry Corp. Ltd

83,2

A190

Tajska

Indo Pet (Thailand) Ltd

83,2

A468

Tajska

Vse druge družbe

83,2

A999“

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2008

Za Svet

Predsednica

R. BACHELOT-NARQUIN


(1)  UL L 288, 21.10.1997, str. 1.

(2)  UL L 301, 30.11.2000, str. 1.

(3)  UL L 59, 27.2.2007, str. 34.

(4)  UL L 59, 27.2.2007, str. 1.

(5)  UL C 227, 27.9.2007, str. 16.

(6)  Evropska komisija, Generalni direktorat za trgovino, Direktorat H, N-105 B-1049 Bruselj.

(7)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1.


19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/13


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1287/2008

z dne 18. decembra 2008

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 19. decembra 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

CR

110,3

MA

82,5

TR

72,9

ZZ

88,6

0707 00 05

JO

167,2

MA

66,0

TR

124,5

ZZ

119,2

0709 90 70

MA

111,8

TR

82,6

ZZ

97,2

0805 10 20

AR

17,0

BR

44,6

CL

52,1

EG

51,1

MA

76,3

TR

68,4

UY

30,6

ZA

42,4

ZW

25,4

ZZ

45,3

0805 20 10

MA

76,3

TR

64,0

ZZ

70,2

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

CN

50,3

IL

74,7

TR

52,1

ZZ

59,0

0805 50 10

MA

64,0

TR

57,5

ZZ

60,8

0808 10 80

CA

82,7

CN

83,1

MK

37,6

US

101,1

ZA

118,0

ZZ

84,5

0808 20 50

CN

82,8

TR

42,4

US

117,7

ZZ

81,0


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/15


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1288/2008

z dne 18. decembra 2008

o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 945/2008, za tržno leto 2008/2009

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2008/2009 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 945/2008 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1212/2008 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, določene z Uredbo (ES) št. 945/2008 za tržno leto 2008/2009, se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 19. decembra 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 24.

(3)  UL L 258, 26.9.2008, str. 56.

(4)  UL L 328, 6.12.2008, str. 7.


PRILOGA

Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95, ki se uporabljajo od 19. decembra 2008

(EUR)

Oznaka KN

Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda

Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda

1701 11 10 (1)

21,68

5,46

1701 11 90 (1)

21,68

10,77

1701 12 10 (1)

21,68

5,27

1701 12 90 (1)

21,68

10,26

1701 91 00 (2)

23,03

14,29

1701 99 10 (2)

23,03

9,20

1701 99 90 (2)

23,03

9,20

1702 90 95 (3)

0,23

0,41


(1)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(2)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)  Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.


19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/17


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1289/2008

z dne 12. decembra 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 809/2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede elementov v zvezi s prospekti in oglaševanjem

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in o spremembi Direktive 2001/34/ES (1) ter zlasti člena 7(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (2) zahteva, da družbe, ki jih ureja zakonodaja države članice in katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu katere koli države članice, za vsako poslovno leto, ki se začne 1. januarja 2005 ali po tem datumu, pripravijo svoje konsolidirane računovodske izkaze skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki se zdaj na splošno imenujejo mednarodni standardi računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu „MSRP“), sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (3) določa, da morajo izdajatelji iz tretjih držav pretekle finančne informacije v prospektih ob javni ponudbi vrednostnih papirjev ali sprejetju vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu pripraviti skladno s sprejetimi MSRP ali z nacionalnimi računovodskimi standardi tretje države, ki so enakovredni tem standardom.

(3)

Za oceno enakovrednosti splošno sprejetih računovodskih načel tretje države s sprejetimi MSRP sta v Uredbi Komisije (ES) št. 1569/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi mehanizma za ugotavljanje enakovrednosti računovodskih standardov izdajateljev vrednostnih papirjev iz tretjih držav v skladu z direktivama 2003/71/ES in 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) določena opredelitev enakovrednosti in mehanizem za ugotavljanje enakovrednosti splošno sprejetih računovodskih načel tretje države. Uredba (ES) št. 1569/2007 tudi zahteva, da odločitev Komisije izdajateljem Skupnosti omogoča uporabo MSRP, ki so bili sprejeti na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 v zadevni tretji državi.

(4)

Računovodski izkazi, ki so sestavljeni skladno z MSRP, kot jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB), uporabnikom teh izkazov zagotavljajo zadostne informacije, da lahko na njihovi podlagi ocenijo sredstva in obveznosti, finančni položaj, dobičke in izgube ter perspektive izdajateljev. Zato je primerno, da se izdajateljem iz tretjih držav znotraj Skupnosti omogoči uporaba MSRP, kot jih je izdal IASB.

(5)

Komisija se je decembra 2007 posvetovala z Odborom evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR) glede tehnične ocene enakovrednosti splošno sprejetih računovodskih načel Združenih držav Amerike, Kitajske in Japonske. Marca 2008 je Komisija posvetovanja razširila še na splošno sprejeta računovodska načela Južne Koreje, Kanade in Indije.

(6)

Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje je v svojem priporočilu iz marca, maja oziroma oktobra 2008 svetoval, naj se splošno sprejeta računovodska načela ZDA in Japonske štejejo za enakovredna MSRP za uporabo v Skupnosti. Poleg tega je Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje priporočil, da se računovodski izkazi, ki upoštevajo splošno sprejeta računovodska načela Kitajske, Kanade, Južne Koreje in Indije, začasno priznavajo v Skupnosti, vendar najpozneje do 31. decembra 2011.

(7)

Ameriški odbor za računovodske standarde in Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) sta leta 2006 sprejela memorandum o soglasju, v katerem sta ponovno potrdila svoj cilj konvergence med splošno sprejetimi računovodskimi načeli ZDA in MSRP ter izdelala delovni program za dosego tega cilja. Zaradi tega delovnega programa so bile odpravljene številne večje razlike med splošno sprejetimi računovodskimi načeli ZDA in MSRP. Poleg tega po pogovorih med Komisijo ter Ameriško komisijo za vrednostne papirje in borzo usklajevanje za izdajatelje Skupnosti, ki pripravljajo svoje računovodske izkaze v skladu z MSRP, kot jih je izdal IASB, ni več potrebno. Zato je primerno, da se splošno sprejeta računovodska načela ZDA od 1. januarja 2009 naprej štejejo za enakovredna sprejetim MSRP.

(8)

Avgusta 2007 sta Japonski odbor za računovodske standarde in Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) objavila dogovor o pospešitvi konvergence z odpravo glavnih razlik med splošno sprejetimi računovodskimi načeli Japonske in MSRP do leta 2008 ter preostalih razlik pred koncem leta 2011. Japonski organi ne zahtevajo usklajevanja za izdajatelje Skupnosti, ki pripravljajo svoje računovodske izkaze skladno z MSRP. Zato je primerno, da se splošno sprejeta računovodska načela Japonske od 1. januarja 2009 naprej štejejo za enakovredna sprejetim MSRP.

(9)

V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1569/2007 lahko izdajatelji iz tretjih držav uporabljajo splošno sprejeta računovodska načela druge tretje države, ki jih je uskladila z MSRP ali se je zavezala k sprejetju MSRP oziroma ki je pred 31. decembrom 2008 s Skupnostjo sklenila sporazum o vzajemnem priznavanju za prehodno obdobje, ki se bo končalo najpozneje 31. decembra 2011.

(10)

Na Kitajskem so računovodski standardi za poslovna podjetja večinoma usklajeni z MSRP in zajemajo skoraj vsa področja v okviru veljavnih MSRP. Ker pa se računovodski standardi za poslovna podjetja uporabljajo šele od leta 2007, so potrebni nadaljnji dokazi o njihovi pravilni uporabi.

(11)

Kanadski odbor za računovodske standarde se je januarja 2006 javno obvezal, da bo sprejel MSRP do 31. decembra 2011, in sprejema učinkovite ukrepe za zagotovitev pravočasnega in popolnega prehoda na MSRP do navedenega datuma.

(12)

Korejska finančna nadzorna komisija in Korejski inštitut za revizijo sta se marca 2007 javno obvezala, da bosta sprejela MSRP do 31. decembra 2011, in sprejemata učinkovite ukrepe za zagotovitev pravočasnega in popolnega prehoda na MSRP do navedenega datuma.

(13)

Indijska vlada in inštitut registriranih računovodij Indije sta se julija 2007 javno obvezala, da bosta sprejela MSRP do 31. decembra 2011, in sprejemata učinkovite ukrepe za zagotovitev pravočasnega in popolnega prehoda na MSRP do navedenega datuma.

(14)

Končna odločitev o enakovrednosti računovodskih standardov, ki se usklajujejo z MSRP, se sicer ne bi smela sprejeti pred oceno izvajanja navedenih računovodskih standardov, ki jo bodo opravila podjetja in revizorji, je pa pomembno podpreti prizadevanja držav, ki so svoje računovodske standarde začele približevati MSRP, in držav, ki so se obvezale, da bodo sprejele MSRP. Zato je primerno, da se izdajateljem iz tretjih držav omogoči, da v prehodnem obdobju največ 3 let svoje letne in polletne računovodske izkaze v Skupnosti pripravijo v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli Kitajske, Kanade, Južne Koreje in Indije. Zato je treba Uredbo (ES) št. 809/2004 ustrezno spremeniti, da bi se upoštevale spremembe v zvezi z uporabo splošno sprejetih računovodskih načel Združenih držav Amerike, Japonske, Kitajske, Kanade, Južne Koreje in Indije pri pripravi preteklih finančnih informacij s strani izdajateljev iz tretjih držav in črtale nekatere od zastarelih določb Uredbe.

(15)

Komisija mora ob tehnični pomoči Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR) še naprej spremljati razvoj splošno sprejetih računovodskih načel navedenih tretjih držav glede na sprejete MSRP.

(16)

Države je treba spodbujati, da sprejmejo MSRP. EU lahko določi, da se nacionalni standardi, ki so se šteli za enakovredne, ne smejo več uporabljati za pripravo informacij, ki se zahtevajo v skladu z Direktivo 2004/109/ES ali Uredbo (ES) št. 809/2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES, potem ko so zadevne države sprejele MSRP kot svoj edini računovodski standard.

(17)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 35 Uredbe (ES) št. 809/2004 se spremeni:

1.

odstavka 5 in 5a se nadomestita z naslednjim:

„5.   Od 1. januarja 2009 izdajatelji iz tretjih držav predstavljajo svoje pretekle finančne informacije v skladu z enim od naslednjih računovodskih standardov:

(a)

mednarodni standardi računovodskega poročanja, sprejeti v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002;

(b)

mednarodni standardi računovodskega poročanja, če opombe k revidiranim računovodskim izkazom, ki so del preteklih finančnih informacij, vsebujejo izrecno in brezpogojno izjavo, da so ti računovodski izkazi skladni z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih določa MRS 1 (Predstavljanje računovodskih izkazov);

(c)

splošno sprejeta računovodska načela Japonske;

(d)

splošno sprejeta računovodska načela Združenih držav Amerike.

5a.   Za izdajatelje iz tretjih držav ne velja zahteva iz točke 20.1 Priloge I, točke 13.1 Priloge IV, točke 8.2 Priloge VII, točke 20.1 Priloge X ali točke 11.1 Priloge XI po ponovnem oblikovanju preteklih finančnih informacij, ki so navedene v prospektu in se nanašajo na poslovna leta pred poslovnimi leti, ki se pričnejo 1. januarja 2012 ali po tem datumu, ali zahteva iz točke 8.2bis Priloge VII, točke 11.1 Priloge IX ali točke 20.1bis Priloge X po predložitvi podrobnega opisa razlik med mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, in računovodskimi načeli, v skladu s katerimi so bile te informacije pripravljene ob upoštevanju poslovnih let pred poslovnimi leti, ki se pričnejo 1. januarja 2012 ali po tem datumu, če so pretekle finančne informacije pripravljene v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli Ljudske republike Kitajske, Kanade, Republike Koreje ali Republike Indije.“;

2.

odstavki 5b do 5e se črtajo.

Člen 2

Komisija s strokovno pomočjo Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR) še naprej spremlja prizadevanja tretjih držav za prehod na MSRP in med postopkom približevanja razvija dejavni dialog z organi oblasti. Komisija v letu 2009 Evropskemu parlamentu in Evropskemu odboru za vrednostne papirje predloži poročilo o napredku na tem področju. Komisija pravočasno poroča Svetu in Evropskemu parlamentu tudi v morebitnih prihodnjih situacijah, ko bodo morali izdajatelji iz EU uskladiti svoje računovodske izkaze z nacionalnimi računovodskimi načeli zadevne tuje pristojne države.

Člen 3

Datumi, ki jih tretje države javno objavijo kot datume prehoda na MSRP, so referenčni datumi za ukinitev priznavanja enakovrednosti za zadevne tretje države.

Člen 4

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. decembra 2008

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 345, 31.12.2003, str. 64.

(2)  UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(3)  UL L 149, 30.4.2004, str. 1.

(4)  UL L 340, 22.12.2007, str. 66.


19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/20


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1290/2008

z dne 18. decembra 2008

o izdaji dovoljenja za pripravek Lactobacillus rhamnosus (CNCM-I-3698) in Lactobacillus farciminis (CNCM-I-3699) (Sorbiflore) kot krmni dodatek

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz Priloge. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti v skladu s členom 7(3) navedene uredbe.

(3)

Zahtevek zadeva novo dovoljenje za pripravek Lactobacillus rhamnosus (CNCM-I-3698) in Lactobacillus farciminis (CNCM-I-3699) (Sorbiflore) kot krmni dodatek za pujske ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Po mnenju Evropske agencije za varnost hrane (Agencija) z dne 15. julija 2008 (2) na podlagi podatkov, ki jih je predložil proizvajalec, pripravek Lactobacillus rhamnosus (CNCM-I-3698) in Lactobacillus farciminis (CNCM-I-3699) (Sorbiflore) nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter učinkovito izboljšuje pridobivanje teže. Agencija je poleg tega sklenila, da bi lahko pripravek povzročil preobčutljivost dihal. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Preverila je tudi poročilo o metodi analize krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena navedenega pripravka je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „drugi zootehnični dodatki“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Mnenje Znanstvenega sveta za dodatke in izdelke ali snovi, ki se uporabljajo v živalski krmi (FEEDAP), na zahtevo Evropske komisije glede varnosti in učinkovitosti izdelka Sorbiflore, pripravka Lactobacillus rhamnosus in Lactobacillus farciminis kot krmnega dodatka za pujske. The EFSA Journal (2008) 771, str. 1–13.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

(trgovsko ime)

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

FU/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: drugi zootehnični dodatki (pridobivanje teže)

„4d2

sorbial SAS

Lactobacillus rhamnosus CNCM-I-3698 in Lactobacillus farciminis CNCM-I-3699 (Sorbiflore)

Sestava dodatka:

Pripravek Lactobacillus rhamnosus CNCM-I-3698 in Lactobacillus farciminis CNCM-I-3699 z najmanjšo koncentracijo 1 × 108 FU (1)/g.

(razmerje 1:1)

Lastnosti aktivne snovi:

Mikrobna biomasa in fermentacijski medij Lactobacillus rhamnosus CNCM-I-3698 in Lactobacillus farciminis CNCM-I-3699

Analitska metoda (2):

Tehnika neposrednega epi-fluorescenčnega filtriranja (DEFT) z uporabo ustreznega (fluorescenčnega) barvila za obarvanje metabolično aktivnih celic kot fluorescenčnih enot (FU).

Pujski

5 × 108

9 × 108

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov je treba navesti temperaturo skladiščenja, rok trajanja in obstojnost pri peletiranju.

2.

Priporočeni odmerek na kilogram popolne krmne mešanice: 5 g.

3.

Za varnost: pri ravnanju se nosijo zaščita za dihala, zaščitna očala in rokavice.

8.1.2019


(1)  FU: fluorescenčne enote.

(2)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija Skupnosti: www.irmm.jrc.be/crl-feed-additives“


19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/22


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1291/2008

z dne 18. decembra 2008

o odobritvi programov nadzora za salmonelo v nekaterih tretjih državah v skladu z Uredbo (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ter o pripravi seznamov programov nadzora aviarne influence v nekaterih tretjih državah in o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/539/EGS z dne 15. oktobra 1990 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (1), in zlasti člena 21(1), člena 22(3), člena 23, člena 24(2) ter členov 26 in 27a Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (2), ter zlasti člena 8(4) in člena 9(2)(b) Direktive,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (3), ter zlasti člena 10(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (4), določa, da sta uvoz blaga iz navedene uredbe v Skupnost in njegov tranzit skozi Skupnost dovoljena samo iz tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov s seznama v delu 1 Priloge I k Uredbi. Prav tako določa zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval za takšno blago, vzorci veterinarskih spričeval, ki jih je treba priložiti, pa so določeni v delu 2 navedene priloge. Uredba (ES) št. 798/2008 se uporablja od 1. januarja 2009.

(2)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 798/2008 določa, da kadar spričevalo zahteva program nadzora aviarne influence, se uvoz blaga v Skupnost dovoli le iz tistih tretjih držav, z ozemelj, območij ali iz kompartmentov, ki so vsaj šest mesecev izvajali takšen program, ter če program izpolnjuje zahteve iz navedenega člena in je naveden v stolpcu 7 preglednice v delu 1 Priloge I k navedeni uredbi.

(3)

Brazilija, Kanada, Čile, Hrvaška, Južna Afrika, Švica in Združene države Amerike so svoje programe nadzora aviarne influence predložili Komisiji v presojo. Komisija je navedene programe pregledala in ugotovila, da izpolnjujejo zahteve iz člena 10 Uredbe (ES) št. 798/2008. V skladu s tem je treba navedene programe vključiti v stolpec 7 preglednice iz dela 1 Priloge I k navedeni uredbi.

(4)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa pravila za nadzor salmonele in drugih povzročiteljev zoonoz pri različnih populacijah perutnine v Skupnosti. Določa cilje Skupnosti za zmanjšanje prevalence serotipov salmonele javnozdravstvenega pomena pri različnih populacijah perutnine. Za uvrstitev ali ohranitev na seznamu tretjih držav, določenem v zakonodaji Skupnosti za zadevne vrste ali kategorije, iz katerih je državam članicam dovoljeno uvažati navedene živali ali valilna jajca iz te uredbe, bo zadevna tretja država Komisiji po datumih iz stolpca 5 Priloge I k navedeni uredbi morala predložiti program nadzora. Takšen program mora biti enakovreden tistim, ki so jih predložile države članice, Komisija pa jih mora odobriti.

(5)

Hrvaška je Komisiji predložila program nadzora za salmonelo pri matični perutnini vrste Gallus gallus, njenih valilnih jajcih, kokoših nesnicah vrste Gallus gallus, njihovih konzumnih jajcih in enodnevnih piščancih vrste Gallus gallus, namenjenih za razplod ali nesenje. Navedeni programi zagotavljajo jamstva, enakovredna jamstvom, določenim v Uredbi (ES) št. 2160/2003. Zato jih je treba odobriti.

(6)

Odločba Komisije 2007/843/ES (5) je odobrila programe nadzora, ki so jih Združene države Amerike, Izrael, Kanada in Tunizija predložili v zvezi s salmonelo pri jatah kokoši za razplod. Združene države Amerike so Komisiji zdaj predložile dodatni program nadzora za salmonelo pri enodnevnih piščancih vrste Gallus gallus, namenjenih za nesenje ali pitanje. Navedeni program zagotavlja jamstva, enakovredna jamstvom, določenim v Uredbi (ES) št. 2160/2003. Zato ga je treba odobriti. Izrael je pojasnil, da se njegov program nadzora za salmonelo uporablja samo za verigo proizvodnje mesa pitovnih piščancev.

(7)

Švica je Komisiji v okviru Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (6) poslala programe nadzora za salmonelo pri matični perutnini Gallus gallus, njenih valilnih jajcih, kokoših nesnicah vrste Gallus gallus, njihovih konzumnih jajcih, enodnevnih piščancih vrste Gallus gallus, namenjenih za razplod ali nesenje, in pitovnih piščancih. Navedeni programi zagotavljajo jamstva, podobna jamstvom, določenim v Uredbi (ES) št. 2160/2003. Zaradi jasnosti je to treba ustrezno odraziti v stolpcu 9 preglednice v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008.

(8)

Nekatere druge tretje države, ki so trenutno navedene na seznamu iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008, Komisiji še niso predložile nobenih programov nadzora za salmonelo ali pa že predloženi programi ne zagotavljajo jamstev, enakovrednih tistim iz Uredbe (ES) št. 2160/2003. Zahteve v zvezi z matično perutnino in proizvodno perutnino Gallus gallus, njenimi jajci ter enodnevnimi piščanci Gallus gallus, določene v Uredbi (ES) št. 2160/2003, se znotraj Skupnosti začnejo uporabljati od 1. januarja 2009, zato uvoz takšne perutnine in jajc iz navedenih tretjih držav po navedenem datumu ne sme biti več dovoljen. Seznam tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Za zagotovitev jamstev, enakovrednih tistim iz Uredbe (ES) št. 2160/2003, morajo tretje države, iz katerih je državam članicam dovoljeno uvažati klavno perutnino vrste Gallus gallus, potrditi, da se za jato izvora uporablja program nadzora za salmonelo in da je bila navedena jata testirana glede prisotnosti serotipov salmonele javnozdravstvenega pomena.

(10)

Uredba Komisije (ES) št. 1177/2006 z dne 1. avgusta 2006 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za uporabo posebnih metod nadzora v okviru nacionalnih programov za nadzor salmonele pri perutnini (7) določa nekatera pravila za uporabo protimikrobnih sredstev in cepiv v okviru nacionalnih programov nadzora.

(11)

Tretje države, iz katerih je državam članicam dovoljeno uvažati klavno perutnino vrste Gallus gallus, morajo potrditi, da veljajo posebne zahteve za uporabo protimikrobnih sredstev in cepiv iz Uredbe (ES) št. 1177/2006. V veterinarskem spričevalu je prav tako treba navesti, ali so bila protimikrobna sredstva poleg nadzora salmonele uporabljena tudi za druge namene, saj takšna uporaba lahko vpliva na testiranje glede salmonele pri uvozu. Vzorec veterinarskega spričevala za uvoz klavne perutnine in perutnine za obnavljanje populacije divjačine razen ratitov iz dela 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Programi nadzora, ki jih je Hrvaška Komisiji predložila 11. marca 2008 v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 2160/2003, so odobreni glede salmonele pri matični perutnini vrste Gallus gallus, njenih valilnih jajcih, kokoših nesnicah vrste Gallus gallus, njihovih konzumnih jajcih in enodnevnih piščancih vrste Gallus gallus, namenjenih za razplod ali nesenje.

Člen 2

Program nadzora, ki so ga Združene države Amerike Komisiji predložile 6. junija 2006 v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 2160/2003, je odobren glede salmonele pri enodnevnih piščancih vrste Gallus gallus, namenjenih za nesenje ali pitanje.

Člen 3

Programi nadzora, ki jih je Švica Komisiji predložila 6. oktobra 2008 zagotavljajo jamstva, podobna tistim iz člena 10(1) Uredbe (ES) št. 2160/2003, glede salmonele pri matični perutnini vrste Gallus gallus, njenih valilnih jajcih, kokoših nesnicah vrste Gallus gallus, njihovih konzumnih jajcih, enodnevnih piščancih vrste Gallus gallus, namenjenih za razplod ali nesenje, in pitovnih piščancih.

Člen 4

Priloga I k Uredbi (ES) št. 798/2008 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 5

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 303, 31.10.1990, str. 6.

(2)  UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(3)  UL L 325, 12.12.2003, str. 1.

(4)  UL L 226, 23.8.2008, str. 1.

(5)  UL L 332, 18.12.2007, str. 81.

(6)  UL L 114, 30.4.2002, str. 132.

(7)  UL L 212, 2.8.2006, str. 3.


PRILOGA

Priloga I k Uredbi (ES) št. 798/2008 se spremeni:

(1)

Del 1 se nadomesti z naslednjim:

„DEL 1

Seznam tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov

Oznaka ISO in ime tretje države ali ozemlja

Oznaka tretje države, ozemlja, območja ali kompartmenta

Opis tretje države, ozemlja, območja ali kompartmenta

Veterinarsko spričevalo

Posebni pogoji

Posebni pogoji

Stanje nadzora aviarne influence

Stanje cepljenja proti aviarni influenci

Stanje nadzora salmonele

Vzorci

Dodatna jamstva

Končni datum (1)

Začetni datum (2)

1

2

3

4

5

6

6A

6B

7

8

9

AL – Albanija

AL-0

Celotno ozemlje države

EP, E

 

 

 

 

 

 

S4

AR – Argentina

AR-0

Celotno ozemlje države

SPF

 

 

 

 

 

 

 

POU, RAT, EP, E

 

 

 

 

A

 

S4

WGM

VIII

 

 

 

 

 

 

AU – Avstralija

AU-0

Celotno ozemlje države

SPF

 

 

 

 

 

 

 

EP, E

 

 

 

 

 

 

S4

BPP, DOC, HEP, SRP

 

 

 

 

 

 

S0

BPR

I

 

 

 

 

 

 

DOR

II

 

 

 

 

 

 

HER

III

 

 

 

 

 

 

POU

VI

 

 

 

 

 

 

RAT

VII

 

 

 

 

 

 

BR – Brazilija

BR-0

Celotno ozemlje države

SPF

 

 

 

 

 

 

 

BR-1

Države:

Rio Grande do Sul, Santa Catarina, Paraná, São Paulo in Mato Grosso do Sul

RAT, BPR, DOR, HER, SRA

 

 

 

 

A

 

 

BR-2

Države:

Mato Grosso, Paraná, Rio Grande do Sul, Santa Catarina in São Paulo

BPP, DOC, HEP, SRP

 

 

 

 

 

S0

BR-3

Distrito Federal in države:

Goiás, Minas Gerais, Mato Grosso, Mato Grosso do Sul, Paraná, Rio Grande do Sul, Santa Catarina in São Paulo

WGM

VIII

 

 

 

 

 

 

EP, E, POU

 

 

 

 

 

 

S4

BW – Bocvana

BW-0

Celotno ozemlje države

SPF

 

 

 

 

 

 

 

EP, E

 

 

 

 

 

 

S4

BPR

I

 

 

 

 

 

 

DOR

II

 

 

 

 

 

 

HER

III

 

 

 

 

 

 

RAT

VII

 

 

 

 

 

 

CA – Kanada

CA-0

Celotno ozemlje države

SPF

 

 

 

 

 

 

 

EP, E

 

 

 

 

 

 

S4

BPR, BPP, DOC, DOR, HEP, HER, SRA, SRP

 

 

 

 

A

 

S1

WGM

VIII

 

 

 

 

 

 

POU, RAT

 

 

 

 

 

 

 

CH – Švica

CH-0

Celotno ozemlje države

 (3)

 

 

 

 

A

 

 (3)

CL – Čile

CL-0

Celotno ozemlje države

SPF

 

 

 

 

 

 

 

EP, E

 

 

 

 

 

 

S4

BPR, BPP, DOC, DOR, HEP, HER, SRA, SRP

 

 

 

 

A

 

S0

WGM

VIII

 

 

 

 

 

 

POU, RAT

 

 

 

 

 

 

 

CN – Kitajska

CN-0

Celotno ozemlje države

EP

 

 

 

 

 

 

 

CN-1

Provinca Shandong

POU, E

VI

P2

6.2.2004

 

 

S4

GL – Grenlandija

GL-0

Celotno ozemlje države

SPF

 

 

 

 

 

 

 

EP, WGM

 

 

 

 

 

 

 

HK – Hongkong

HK-0

Celotno ozemlje posebnega upravnega območja Hongkong

EP

 

 

 

 

 

 

 

HR – Hrvaška

HR-0

Celotno ozemlje države

SPF

 

 

 

 

 

 

 

BPR, BPP, DOR, DOC, HEP, HER, SRA, SRP

 

 

 

 

A

 

S2

EP, E, POU, RAT, WGM

 

 

 

 

 

 

 

IL – Izrael

IL-0

Celotno ozemlje države

SPF

 

 

 

 

 

 

 

BPR, BPP, DOC, DOR, HEP, HER, SRP

 

 

 

 

A

 

S1

WGM

VIII

 

 

 

 

 

 

EP, E, POU, RAT

 

 

 

 

 

 

S4

IN – Indija

IN-0

Celotno ozemlje države

EP

 

 

 

 

 

 

 

IS – Islandija

IS-0

Celotno ozemlje države

SPF

 

 

 

 

 

 

 

EP, E

 

 

 

 

 

 

S4

KR – Republika Koreja

KR-0

Celotno ozemlje države

EP, E

 

 

 

 

 

 

S4

ME – Črna gora

ME-O

Celotno ozemlje države

EP

 

 

 

 

 

 

 

MG – Madagaskar

MG-0

Celotno ozemlje države

SPF

 

 

 

 

 

 

 

EP, E, WGM

 

 

 

 

 

 

S4

MY – Malezija

MY-0

 

 

 

 

 

 

 

MY-1

Zahodni polotok

EP

 

 

 

 

 

 

 

E

 

P2

6.2.2004

 

 

 

S4

MK – Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (4)

MK-0 (4)

Celotno ozemlje države

EP

 

 

 

 

 

 

 

MX – Mehika

MX-0

Celotno ozemlje države

SPF

 

 

 

 

 

 

 

EP

 

 

 

 

 

 

 

NA – Namibija

NA-0

Celotno ozemlje države

SPF

 

 

 

 

 

 

 

BPR

I

 

 

 

 

 

 

DOR

II

 

 

 

 

 

 

HER

III

 

 

 

 

 

 

RAT, EP, E

VII

 

 

 

 

 

S4

NC – Nova Kaledonija

NC-0

Celotno ozemlje države

EP

 

 

 

 

 

 

 

NZ – Nova Zelandija

NZ-0

Celotno ozemlje države

SPF

 

 

 

 

 

 

 

BPR, BPP, DOC, DOR, HEP, HER, SRA, SRP

 

 

 

 

 

 

S0

WGM

VIII

 

 

 

 

 

 

EP, E, POU, RAT

 

 

 

 

 

 

S4

PM – Saint Pierre in Miquelon

PM-0

Celotno ozemlje

SPF

 

 

 

 

 

 

 

RS – Srbija (5)

RS-0 (5)

Celotno ozemlje države

EP

 

 

 

 

 

 

 

RU – Ruska federacija

RU-0

Celotno ozemlje države

EP

 

 

 

 

 

 

 

SG – Singapur

SG-0

Celotno ozemlje države

EP

 

 

 

 

 

 

 

TH – Tajska

TH-0

Celotno ozemlje države

SPF, EP

 

 

 

 

 

 

 

WGM

VIII

P2

23.1.2004

 

 

 

 

E, POU, RAT

 

P2

23.1.2004

 

 

 

S4

TN – Tunizija

TN-0

Celotno ozemlje države

SPF

 

 

 

 

 

 

 

DOR, BPR, BPP, HER

 

 

 

 

 

 

S1

WGM

VIII

 

 

 

 

 

 

EP, E, POU, RAT

 

 

 

 

 

 

S4

TR – Turčija

TR-0

Celotno ozemlje države

SPF

 

 

 

 

 

 

 

E, EP

 

 

 

 

 

 

S4

US – Združene države Amerike

US-0

Celotno ozemlje države

SPF

 

 

 

 

 

 

 

BPR, BPP, DOC, DOR, HEP, HER, SRA, SRP

 

 

 

 

A

 

S3

WGM

VIII

 

 

 

 

 

 

EP, E, POU, RAT

 

 

 

 

 

 

S4

UY – Urugvaj

UY-0

Celotno ozemlje države

SPF

 

 

 

 

 

 

 

EP, E, RAT

 

 

 

 

 

 

S4

ZA – Južna Afrika

ZA-0

Celotno ozemlje države

SPF

 

 

 

 

 

 

 

EP, E

 

 

 

 

 

 

S4

BPR

I

 

 

 

A

 

 

DOR

II

 

 

 

 

 

HER

III

 

 

 

 

 

RAT

VII

 

 

 

 

 

ZW – Zimbabve

ZW-0

Celotno ozemlje države

RAT

VII

 

 

 

 

 

 

EP, E

 

 

 

 

 

 

S4

(2)

Del 2 se spremeni:

(a)

v oddelku „Dodatna jamstva“ se črta točka IV;

(b)

oddelek „Program nadzora za salmonelo“ se nadomesti z naslednjim:

„Program nadzora za salmonelo:

‚S0‘

Izvoz matične ali proizvodne perutnine (BPP) vrste Gallus gallus, enodnevnih piščancev (DOC) vrste Gallus gallus, klavne perutnine in perutnine za obnavljanje populacije (SRP) vrste Gallus gallus ter valilnih jajc (HEP) vrste Gallus gallus v Skupnost je prepovedan, ker Komisiji ni bil predložen zadevni program nadzora za salmonelo v skladu z Uredbo (ES) št. 2160/2003 ali ga ta ni odobrila.

‚S1‘

Izvoz matične ali proizvodne perutnine (BPP) vrste Gallus gallus, enodnevnih piščancev (DOC) vrste Gallus gallus, klavne perutnine in perutnine za obnavljanje populacije (SRP) vrste Gallus gallus, ki ni namenjena za razplod, v Skupnost je prepovedan, ker Komisiji ni bil predložen zadevni program nadzora za salmonelo v skladu z Uredbo (ES) št. 2160/2003 ali ga ta ni odobrila.

‚S2‘

Izvoz matične ali proizvodne perutnine (BPP) vrste Gallus gallus, enodnevnih piščancev (DOC) vrste Gallus gallus, klavne perutnine in perutnine za obnavljanje populacije (SRP) vrste Gallus gallus, ki ni namenjena za razplod ali nesenje, v Skupnost je prepovedan, ker Komisiji ni bil predložen zadevni program nadzora za salmonelo v skladu z Uredbo (ES) št. 2160/2003 ali ga ta ni odobrila.

‚S3‘

Izvoz matične ali proizvodne perutnine (BPP) vrste Gallus gallus ter klavne perutnine in perutnine za obnavljanje populacije (SRP) vrste Gallus gallus, ki ni namenjena za razplod, v Skupnost je prepovedan, ker Komisiji ni bil predložen zadevni program nadzora za salmonelo v skladu z Uredbo (ES) št. 2160/2003 ali ga ta ni odobrila.

‚S4‘

Izvoz jajc (E) vrste Gallus gallus, razen jajc razreda B v skladu z Uredbo (ES) št. 557/2007, v Skupnost je prepovedan, ker Komisiji ni bil predložen zadevni program nadzora za salmonelo v skladu z Uredbo (ES) št. 2160/2003 ali ga ta ni odobrila.“

(c)

vzorec veterinarskega spričevala za klavno perutnino in perutnino za obnavljanje populacije divjačine razen ratitov (SRP) se nadomesti z naslednjim:

„Vzorec veterinarskega spričevala za klavno perutnino in perutnino za obnavljanje populacije divjačine razen ratitov (SRP)

Image

Image

Image

Image

Image


(1)  Blago, proizvedeno pred tem datumom, vključno z blagom, ki se je prevažalo na odprtem morju, se lahko uvozi v Skupnost 90 dni od tega datuma.

(2)  V Skupnost se lahko uvozi le blago, proizvedeno po tem datumu.

(3)  V skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL L 114, 30.4.2002, str. 132).

(4)  Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija; začasna koda, ki v nobenem primeru ne vpliva na dokončno nomenklaturo za to državo, ki bo dogovorjena po končanih pogajanjih, ki trenutno potekajo na to temo pri Združenih narodih.

(5)  Razen Kosova, kot je opredeljeno v Resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244 z dne 10. junija 1999.“


19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/36


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1292/2008

z dne 18. decembra 2008

o izdaji dovoljenja za pripravek Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940 (Ecobiol in Ecobiol plus) kot krmni dodatek

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz Priloge k tej uredbi. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti v skladu s členom 7(3) navedene uredbe.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940 (Ecobiol in Ecobiol plus) kot krmni dodatek za piščance za pitanje in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Po mnenju Evropske agencije za varnost hrane (Agencija) z dne 16. julija 2008 (2) na podlagi podatkov, ki jih je predložil proizvajalec, pripravek Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940 (Ecobiol in Ecobiol plus) nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter je učinkovit stabilizator mikroflore. Agencija je poleg tega sklenila, da Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940 (Ecobiol in Ecobiol plus) ne predstavlja nobenega drugega tveganja, ki bi v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 onemogočalo izdajo dovoljenja. V skladu z navedenim mnenjem uporaba navedenega pripravka nima škodljivega vpliva na piščance za pitanje. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Preverila je tudi poročilo o metodi analize krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena navedenega pripravka je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „stabilizatorji mikroflore“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Mnenje Znanstvenega sveta za dodatke in izdelke ali snovi, ki se uporabljajo v živalski krmi (FEEDAP) na zahtevo Evropske komisije glede varnosti in učinkovitosti Ecobiol® (Bacillus amyloliquefaciens) kot krmnega dodatka za piščance za pitanje. The EFSA Journal (2008) 773, str. 1–13.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

(trgovsko ime)

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: stabilizatorji mikroflore

„4b1822

NOREL SA

Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940 (Ecobiol in Ecobiol plus)

Sestava dodatka:

Ecobiol:

Pripravek Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940 z najmanjšo koncentracijo 1 × 109 CFU/g

Ecobiol plus:

Pripravek Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940 z najmanjšo koncentracijo 1 × 1010 CFU/g

Lastnosti aktivne snovi:

Trosi Bacillus amyloliquefaciens CECT 5940

Analitska metoda (1):

Štetje: metoda štetja na politi plošči z uporabo sojinega agarja po toplotni obdelavi.

Identifikacija: gelska elektroforeza v utripajočem polju (PFGE).

Piščanci za pitanje

1 × 109

1 × 109

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti temperaturo skladiščenja, rok trajanja in obstojnost pri peletiranju.

2.

Za varnost: priporoča se uporaba zaščitnih mask med mešanjem.

3.

Ni dovoljena hkratna uporaba s kokcidiostatiki.

8.1.2019


(1)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na spletni strani referenčnega laboratorija Skupnosti: www.irmm.jrc.be/crl-feed-additives“


19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/38


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1293/2008

z dne 18. decembra 2008

o izdaji dovoljenja za novo uporabo Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 (Levucell SC20 and Levucell SC10 ME) kot krmnega dodatka

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz Priloge. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti v skladu s členom 7(3) navedene uredbe.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za uvrstitev nove uporabe pripravka Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 (Levucell SC20, Levucell SC10 ME) kot krmnega dodatka za jagnjeta v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Uporaba Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 je bila dovoljena brez časovne omejitve za krave molznice in govedo za pitanje z Uredbo Komisije (ES) št. 1200/2005 (2) ter do 22. marca 2017 za koze in ovce molznice z Uredbo (ES) št. 226/2007 (3).

(5)

Predloženi so bili novi podatki v podporo zahtevku za dovoljenje za jagnjeta. Evropska agencija za varnost hrane („Agencija“) je v svojem mnenju z dne 16. julija 2008 (4) sklenila, da pripravek Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 (Levucell SC20/Levucell SC10 ME) nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Poleg tega je ugotovila, da Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 (Levucell SC20/Levucell SC10 ME) ne predstavlja nobenega drugega tveganja, ki bi v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 onemogočalo izdajo dovoljenja. V skladu z navedenim mnenjem je uporaba tega pripravka pri jagnjetih varna. V navedenem mnenju je tudi ugotovljeno, da lahko navedeni pripravek pozitivno vpliva na končno težo in vsakodnevno pridobivanje teže. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Preverila je tudi poročilo o metodi analize krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena navedenega pripravka je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „stabilizatorji mikroflore“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  UL L 195, 27.7.2005, str. 6.

(3)  UL L 64, 2.3.2007, str. 26.

(4)  Mnenje znanstvenega sveta za dodatke in izdelke ali snovi, ki se uporabljajo v živalski krmi (FEEDAP) na zahtevo Evropske komisije o varnosti in učinkovitosti Levucell SC20/Levucell SC10ME, pripravka Saccharomyces cerevisiae, kot krmnega dodatka za jagnjeta za pitanje. The EFSA Journal (2008) 772, str. 1.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

(trgovsko ime)

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: stabilizatorji mikroflore

„4b1711

LALLEMAND SAS

Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 (Levucell SC20, Levucell SC10 ME)

 

Sestava dodatka:

 

V trdni obliki:

pripravek Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 iz živih suhih celic z zagotovljeno najmanjšo koncentracijo 2 × 1010 CFU/g.

 

V prevlečeni obliki:

pripravek Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 iz živih suhih celic z zagotovljeno najmanjšo koncentracijo 1 × 1010 CFU/g.

 

Lastnosti aktivne snovi:

Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077: 80 % živih suhih celic in 14 % neživih celic.

 

Analitska metoda (1):

metoda štetja na razliti plošči in molekularna identifikacija (PCR).

jagnjeta

3,0 × 109

7,3 × 109

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksov je treba navesti temperaturo skladiščenja, rok trajanja in obstojnost pri peletiranju.

2.

Temperatura Levucell SC20 v dopolnilnih krmnih mešanicah ne sme presegati 50 °C, temperatura Levucell SC10ME pa 80 °C.

3.

V prevlečeni obliki se uporablja le v peletirani krmi.

4.

Priporočeni odmerek: 7,3 × 109 CFU/kg popolne krmne mešanice.

5.

Če se proizvod obdeluje ali meša v zaprtem prostoru, se priporoča uporaba varnostnih očal in mask za mešanje, če mešalci niso opremljeni z izpušnimi sistemi.

8.1.2019


(1)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na spletni strani referenčnega laboratorija Skupnosti: http://www.irmm.jrc.be/crl-feed-additives“


19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/41


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1294/2008

z dne 18. decembra 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 318/2007 o pogojih zdravstvenega varstva živali pri uvozu nekaterih ptic v Skupnost in pogojih za karanteno teh ptic

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (1) ter zlasti drugega pododstavka člena 10(3) in prvega pododstavka člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (2), in zlasti četrte alinee člena 18(1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 318/2007 (3) določa pogoje zdravstvenega varstva živali pri uvozu nekaterih ptic, razen perutnine, v Skupnost in pogojih za karanteno, ki se uporabljajo za take ptice po uvozu.

(2)

Priloga V k navedeni uredbi določa seznam karantenskih obratov in centrov, ki so jih pristojni organi držav članic odobrili za uvoz nekaterih ptic, razen perutnine.

(3)

Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo so pregledali svoje odobrene karantenske obrate in centre ter Komisiji poslali posodobljen seznam navedenih karantenskih obratov in centrov. Seznam odobrenih obratov in centrov za karanteno iz Priloge V k Uredbi (ES) št. 318/2007 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Uredbo (ES) št. 318/2007 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga V k Uredbi (ES) št. 318/2007 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 268, 24.9.1991, str. 56.

(2)  UL L 268, 14.9.1992, str. 54.

(3)  UL L 84, 24.3.2007, str. 7.


PRILOGA

„PRILOGA V

Seznam odobrenih obratov in centrov, kot je navedeno v členu 6(1)

ISO oznaka države

Ime države

Številka odobritve karantenskega obrata ali centra

AT

AVSTRIJA

AT OP Q1

AT

AVSTRIJA

AT-KO-Q1

AT

AVSTRIJA

AT-3-KO-Q2

AT

AVSTRIJA

AT-3-ME-Q1

AT

AVSTRIJA

AT-3-HO-Q-1

AT

AVSTRIJA

AT3-KR-Q1

AT

AVSTRIJA

AT-4-KI-Q1

AT

AVSTRIJA

AT-4-VB-Q1

AT

AVSTRIJA

AT 6 10 Q 1

AT

AVSTRIJA

AT 6 04 Q 1

BE

BELGIJA

BE VQ 1003

BE

BELGIJA

BE VQ 1010

BE

BELGIJA

BE VQ 1011

BE

BELGIJA

BE VQ 1012

BE

BELGIJA

BE VQ 1013

BE

BELGIJA

BE VQ 1016

BE

BELGIJA

BE VQ 1017

BE

BELGIJA

BE VQ 3001

BE

BELGIJA

BE VQ 3008

BE

BELGIJA

BE VQ 3014

BE

BELGIJA

BE VQ 3015

BE

BELGIJA

BE VQ 4009

BE

BELGIJA

BE VQ 4017

BE

BELGIJA

BE VQ 7015

CZ

ČEŠKA

21750016

CZ

ČEŠKA

21750027

CZ

ČEŠKA

21750050

CZ

ČEŠKA

61750009

DE

NEMČIJA

BB-1

DE

NEMČIJA

BW-1

DE

NEMČIJA

BY-1

DE

NEMČIJA

BY-2

DE

NEMČIJA

BY-3

DE

NEMČIJA

BY-4

DE

NEMČIJA

HE-2

DE

NEMČIJA

NI-1

DE

NEMČIJA

NI-2

DE

NEMČIJA

NI-3

DE

NEMČIJA

NW-1

DE

NEMČIJA

NW-2

DE

NEMČIJA

NW-3

DE

NEMČIJA

NW-4

DE

NEMČIJA

NW-5

DE

NEMČIJA

NW-6

DE

NEMČIJA

NW-7

DE

NEMČIJA

NW-8

DE

NEMČIJA

NW-9

DE

NEMČIJA

RP-1

DE

NEMČIJA

SN-1

DE

NEMČIJA

SN-2

DE

NEMČIJA

TH-1

DE

NEMČIJA

TH-2

ES

ŠPANIJA

ES/01/02/05

ES

ŠPANIJA

ES/05/02/12

ES

ŠPANIJA

ES/05/03/13

ES

ŠPANIJA

ES/09/02/10

ES

ŠPANIJA

ES/17/02/07

ES

ŠPANIJA

ES/04/03/11

ES

ŠPANIJA

ES/04/03/14

ES

ŠPANIJA

ES/09/03/15

ES

ŠPANIJA

ES/09/06/18

ES

ŠPANIJA

ES/10/07/20

FR

FRANCIJA

38.193.01

FR

FRANCIJA

32.162.004

GR

GRČIJA

GR.1

GR

GRČIJA

GR.2

IE

IRSKA

IRL-HBQ-1-2003 Unit A

IT

ITALIJA

003AL707

IT

ITALIJA

305/B/743

IT

ITALIJA

132BG603

IT

ITALIJA

170BG601

IT

ITALIJA

068CR003

IT

ITALIJA

006FR601

IT

ITALIJA

054LCO22

IT

ITALIJA

I – 19/ME/01

IT

ITALIJA

119RM013

IT

ITALIJA

006TS139

IT

ITALIJA

133VA023

IT

ITALIJA

015RM168

MT

MALTA

BQ 001

NL

NIZOZEMSKA

NL-13000

NL

NIZOZEMSKA

NL-13001

NL

NIZOZEMSKA

NL-13002

NL

NIZOZEMSKA

NL-13003

NL

NIZOZEMSKA

NL-13004

NL

NIZOZEMSKA

NL-13005

NL

NIZOZEMSKA

NL-13006

NL

NIZOZEMSKA

NL-13007

NL

NIZOZEMSKA

NL-13008

NL

NIZOZEMSKA

NL-13009

NL

NIZOZEMSKA

NL-13010

PL

POLJSKA

14084501

PT

PORTUGALSKA

05 01 CQA

PT

PORTUGALSKA

01 02 CQA

PT

PORTUGALSKA

03 01 CQAR

PT

PORTUGALSKA

05 07 CQAA

UK

ZDRUŽENO KRALJESTVO

21/07/01

UK

ZDRUŽENO KRALJESTVO

21/07/02

UK

ZDRUŽENO KRALJESTVO

01/08/01

UK

ZDRUŽENO KRALJESTVO

21/08/01

UK

ZDRUŽENO KRALJESTVO

24/08/01“


19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/45


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1295/2008

z dne 18. decembra 2008

o uvažanju hmelja iz tretjih držav

(Kodificirana različica)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode ( Uredba o enotni SUT ) (1), in zlasti členov 192(2) in 195(2) v zvezi s členom 4 Uredbe;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 3076/78 z dne 21. decembra 1978 o uvažanju hmelja iz držav nečlanic (2) in Uredba Komisije (EGS) št. 3077/78 z dne 21. decembra 1978 o enakovrednosti spričeval, ki spremljajo hmelj, uvožen iz držav nečlanic, s certifikati Skupnosti (3) sta bili večkrat (4) bistveno spremenjeni. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeni uredbi kodificirati ter združiti v enotno besedilo.

(2)

Člen 158(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je mogoče hmelj in hmeljne proizvode iz držav nečlanic uvoziti samo, če so njihovi standardi kakovosti vsaj enakovredni tistim, ki so bili sprejeti za podobne proizvode, pridelane v Skupnosti, ali njihove derivate. Odstavek 2 navedenega člena določa, da bodo ti proizvodi obravnavani, kot da so po navedenih standardih, če jih spremlja spričevalo, ki so ga izdali organi države porekla in je priznano kot enakovredno certifikatu, zahtevanem za trženje hmelja in hmeljnih proizvodov s poreklom v Skupnosti.

(3)

Uredba Sveta (ES) št. 1850/2006 z dne 14. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov (5) določa zelo stroge zahteve trženja za hmeljne proizvode in zlasti za mešanice. Trenutno ni učinkovite metode za preverjanje izpolnjevanja teh zahtev na mejah. Edina mogoča zamenjava za tak pregled je obveza držav izvoznic, da bodo izpolnjevale zahteve Skupnosti za trženje za te proizvode; ker je zato treba zahtevati, da te proizvode spremlja spričevalo, kot je opredeljeno v členu 158(2) Uredbe (EGS) št. 1234/2007.

(4)

Za zagotovitev spoštovanja pravil Skupnosti o certificiranju hmelja bi morale države članice opravljati preglede, s katerimi bi preverile, ali je uvoženi hmelj v skladu z minimalnimi zahtevami trženja, določenimi z Uredbo (ES) št. 1850/2006.

(5)

Nekatere tretje države so se obvezale, da bodo izpolnjevale zahteve, predpisane za trženje hmelja in hmeljnih proizvodov, ter so določene agencije pooblastile za izdajo spričeval o enakovrednosti. Zato bi bilo treba ta spričevala priznati kot enakovredna certifikatom Skupnosti in v njih zajete proizvode sprejeti v prost pretok.

(6)

Ustrezne organizacije v tretjih državah so odgovorne, da so informacije, vsebovane v Prilogi I, tekoče urejene, ter za vzdrževanje tesnega sodelovanja s Komisijo s sporočanjem ustreznih informacij.

(7)

Za lažji nadzor pristojnih organov držav članic je bistveno, da se predpiše obliko in, kjer je treba, vsebino spričevala ter pravila za njegovo uporabo.

(8)

Da bi upoštevali trgovsko prakso, je treba pristojne organe pooblastiti, da kadar je pošiljka razdeljena pod nadzorom pripravijo izvleček iz spričevala za vsako novo pošiljko, ki izhaja iz razdelitve.

(9)

Po analogiji s sistemom za certificiranje Skupnosti bi morali biti določeni proizvodi zaradi svoje uporabe oproščeni predložitve spričeval, predvidenih v tej uredbi.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem upravljalnega odbora skupne ureditve kmetijskih trgov —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Vstop v prost pretok Skupnosti proizvodov, navedenih v členu 1(f) Uredbe (ES) št. 1234/2007, iz držav nečlanic, je pogojen s predložitvijo dokazila, da so izpolnjene zahteve, opredeljene v členu 158(1) navedene uredbe.

2.   Dokaz, iz člena 1(1) te uredbe, se dostavi s predložitvijo spričevala, predvidenega v členu 158(2) uredbe (ES) št. 1234/2007 v nadaljevanju „spričevalo o enakovrednosti“.

Člen 2

V tej uredbi „pošiljka“ pomeni količino proizvoda z enakimi lastnostmi, ki jo pošilja isti pošiljatelj istemu prejemniku istočasno.

Člen 3

Spričevala, ki spremljajo hmelj in hmeljne proizvode, uvožene iz držav nečlanic, in so jih izdale pooblaščene agencije, ki jih je potrdila izvorna tretja država, navedene v Prilogi I, se priznajo kot spričevala o enakovrednosti.

Priloga I se popravi na podlagi informacij, ki jih sporočijo ustrezne države nečlanice.

Člen 4

1.   Spričevalo o enakovrednosti se izdela za vsako pošiljko in ga sestavlja izvirnik in dve kopiji, sestavljeni na obrazcu, ki ustreza vzorcu, določenem v Prilogi II k tej uredbi in v skladu z navodili iz Priloge IV k tej uredbi.

2.   Spričevalo o enakovrednosti bo veljavno samo, če je pravilno izpolnjeno in so ga overili organi iz Priloge I.

3.   Pravilno overjeno spričevalo je tisto, ki prikazuje kraj in datum izdaje, je podpisano in nosi žig organa, ki ga je izdal.

Člen 5

1.   Vsaka enota embalaže, zajeta v spričevalu o enakovrednosti, vsebuje naslednje podatke v enem od uradnih jezikov Skupnosti:

(a)

opis proizvoda;

(b)

sorta ali sorte;

(c)

država porekla;

(d)

oznake in številke iz oddelka 9 spričevala o enakovrednosti ali izvlečka.

2.   Podatki iz odstavka 1 naj bodo v čitljivih, neizbrisnih znakih enotne velikosti na zunanjem delu embalaže.

Člen 6

1.   Če je pošiljka, zajeta v spričevalu o enakovrednosti, razdeljena in ponovno odposlana preden je dana v prost pretok, se sestavi izvleček spričevala za vsako novo pošiljko, ki izhaja iz take razdelitve.

Spričevalo se nadomesti s potrebnim številom izvlečkov spričevala.

Vsak izvleček sestavi zadevna stranka v enem izvirniku in dveh kopijah na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge III ter v skladu z določbami iz Priloge IV.

2.   Carinski organi skladno s tem odobrijo izvirnik in dve kopiji spričevala o enakovrednosti ter sopodpišejo izvirnik in dve kopiji vsakega izvlečka.

Izvirnik spričevala o enakovrednosti zadržijo, dve kopiji pošljejo pristojnemu organu iz člena 21 Uredbe (ES) št. 1850/2006, ter izvirnik in dve kopiji vsakega izvlečka vrnejo zadevni osebi.

Člen 7

Po zaključku carinskih formalnosti, ki se zahtevajo za vstop v pretok Skupnosti proizvoda, na katerega se nanaša spričevalo o enakovrednosti ali izvleček, se izvirnik in dve kopiji predata carinskim organom, ki jih sopodpišejo ter obdržijo izvirnik. Eno kopijo carinski organi posredujejo pristojnemu organu iz člena 21 Uredbe (ES) št. 1850/2006, države članice, v kateri proizvod vstopa v prost pretok. Drugo kopijo se vrne uvozniku, ki jo mora hraniti vsaj tri leta.

Člen 8

Če se pošiljka ponovno proda ali razdeli, potem ko je bila dana v prosti pretok, mora proizvod spremljati račun ali drug komercialni dokument, ki ga sestavi prodajalec z navedbo referenčne številke spričevala o enakovrednosti ali izvlečka, skupaj z imenom organa, ki jih je izdal.

Na komercialnem dokumentu ali računu morajo biti navedene tudi naslednje prepisane informacije iz spričevala o enakovrednosti ali izvlečka:

(a)

za hmelj:

(i)

opis proizvoda;

(ii)

bruto masa;

(iii)

območje proizvodnje;

(iv)

leto spravila pridelka;

(v)

sorta;

(vi)

država porekla;

(vii)

označbe in identifikacijske številke, navedene v oddelku 9 spričevala;

(b)

za proizvode, izdelane iz hmelja, poleg podatkov iz točke (a), kraj in datum predelave.

Člen 9

1.   Države članice redno opravljajo naključne preglede, da bi preverile, ali hmelj, uvožen v skladu s členom 158 Uredbe (ES) št. 1234/2007, izpolnjuje minimalne zahteve trženja, določene v Prilogi I k uredbi (ES) št. 1850/2006.

2.   Države članice vsako leto do 30. junija poročajo Komisiji o pogostosti, vrsti in rezultatih pregledov, ki so bili opravljeni v letu pred tem datumom. Pregledi naj zajemajo vsaj 5 % števila pošiljk hmelja, za katere se pričakuje uvoz iz tretje države v določeno državo članico v tem letu.

3.   Če pristojni organi držav članic ugotovijo, da pregledani vzorci ne ustrezajo minimalnim zahtevam trženja iz odstavka 1, se ustreznih pošiljk ne sme tržiti v Skupnosti.

4.   Če država članica odkrije, da značilnosti proizvoda niso v skladu s podrobnostmi, navedenimi v spričevalu o enakovrednosti, ki spremlja proizvod, o tem obvesti Komisijo.

V skladu s postopkom iz člena 195 (2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, je mogoče sprejeti sklep o umiku organizacije, ki je izdala spričevalo o enakovrednosti za te proizvode, iz seznama iz Priloge I te uredbe.

Člen 10

Za naslednji hmelj in hmeljne proizvode se z odstopanjem od te uredbe za sprostitev v prost pretok ne zahteva niti predložitve spričevala iz člena 1(2), niti izpolnjevanja določb člena 5, če masa za posamezno embalažo ne presega 1 kilogram v primeru hmelja v storžkih in hmelja v prahu ter 300 gramov v primeru hmeljnih ekstraktov:

(a)

zavojčki za prodajo posameznikom za njihovo lastno uporabo;

(b)

za znanstvene in tehnične poskuse;

(c)

za sejme, zajete v posebnih carinskih ureditvah za sejme.

Na embalaži se morajo pojaviti opis, masa in končna uporaba proizvoda.

Člen 11

Uredba (EGS) št. 3076/78 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo, se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.

Člen 12

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 367, 28.12.1978, str. 17.

(3)  UL L 367, 28.12.1978, str. 28.

(4)  Glej Prilogo V.

(5)  UL L 355, 15.12.2006, str. 72.


PRILOGA I

AGENCIJE, POOBLAŠČENE ZA IZDAJO SPRIČEVAL ZA

hmelj v storžkih oznaka KN: ex 1210

hmelj v prahu oznaka KN: ex 1210

hmeljne sokove in ekstrakte oznaka KN: 1302 13 00

Država porekla

Pooblaščene agencije

Naslov

Oznaka

Telefon

Telefaks

E-naslov (neobvezno)

Avstralija

Quarantine Services

Department of Primary Industries & Water

Macquarie Wharf No 1

Hunter Street, Hobart

Tasmania 7000

(61-3)

6233 3352

6234 6785

 

Kanada

Plant Protection Division, Animal and Plant Health Directorate, Food Production and Inspection Branch, Agriculture and Agri-food Canada

Floor 2, West Wing 59,

Camelot Drive

Napean, Ontario,

K1A OY9

(1-613)

952 8000

991 5612

 

Kitajska

Tianjin Airport Entry-Exit Inspection and Quarantine Bureau of the People's Republic of China

No. 33 Youyi Road,

Hexi District,

Tianjin 300201

(86-22)

2813 4078

28 13 40 78

ciqtj2002@163.com

Tianjin Economic and Technical Development Zone Entry-Exit Inspection and Quarantine Bureau of the People's Republic of China

No. 8, Zhaofaxincun

2nd Avenue, TEDA

Tianjin 300457

(86-22)

662 98343

662 98245

zhujw@tjciq.gov.cn

Inner Mongolia Entry-Exit Inspection and Quarantine Bureau of the People's Republic of China

No. 12 Erdos Street,

Saihan District, Huhhot City

Inner Mongolia 010020

(86-471)

434 1943

434 2163

zhaoxb@nmciq.gov.cn

Xinjiang Entry-Exit Inspection and Quarantine Bureau of the People's Republic of China

No. 116 North Nanhu Road,

Urumqi City

Xinjiang 830063

(86-991)

464 0057

464 0050

xjciq_jw@xjciq.gov.cn

Nova Zelandija

Ministry of Agriculture and Fisheries

PO Box 2526

Wellington

(64-4)

472 0367

474 424

472-9071

 

Gawthorn Institute

Private Bag

Nelson

(64-3)

548 2319

546 9464

 

Srbija

Naucni Institute za Ratarstvo/Zavod za Hmelj sirak I lekovito bilje

21470 Backi Petrovac

(38-21)

780 365

621 212

berenji@eunet.yu

Južna Afrika

CSIR Food Science and Technology

PO Box 395

0001 Pretoria

(27-12)

841 3172

841 3594

 

Švica

Labor Veritas

Engimattstrasse 11

Postfach 353

CH-8027 Zürich

(41-44)

283 2930

201 4249

admin@laborveritas.ch

Ukrajina

Productional-Technical Centre (PTZ)

Ukrhmel

Hlebnaja 27

262028 Zhtiomie

(380)

37 2111

36 7331

 

Združene države

Washington Department of Agriculture

State Chemical and Hop Lab

21 N. 1st Ave. Suite 106

Yakima, WA 98902

(1-509)

225 7626

454 7699

 

Idaho Department of Agriculture

Division of Plant Industries

Hop Inspection Lab

2270 Old Penitentiary Road

P.O. Box 790

Boise, ID 83701

(1-208)

332 8620

334 2283

 

Oregon Department of Agriculture

Commodity Inspection Division

635 Capital Street NE

Salem, OR 97310-2532

(1-503)

986 4620

986 4737

 

California Department of Food and Agriculture (CDFA-CAC)

Division of Inspection Services

Analytical Chemistry Laboratory

3292 Meadowview Road

Sacramento, CA 95832

(1-916)

445 0029 ou 262 1434

262 1572

 

USDA, GIPSA, FGIS

1100 NW Naito Parkway

Portland, OR 97209-2818

(1-503)

326 7887

326 7896

 

USDA, GIPSA, TSD, Tech Service Division, Technical Testing Laboratory

10383 Nth Ambassador Drive

Kansas City, MO 64153-1394

(1-816)

891 0401

891 0478

 

Zimbabve

Standards Association of Zimbabwe (SAZ)

Northend Close,

Northridge Park Borrowdale,

P.O. Box 2259 Harare

(263-4)

88 2017, 88 2021, 88 5511

88 2020

info@saz.org.zw

saz.org.zw


PRILOGA II

OBRAZEC ZA SPRIČEVALO O ENAKOVREDNOSTI

Image


PRILOGA III

OBRAZEC ZA IZVLEČEK IZ SPRIČEVALA

Image


PRILOGA IV

PRAVILA ZA OBRAZCE IZ ČLENA 4 IN 6

I.   PAPIR

Uporablja se bel papir teže vsaj 40 g/m2.

II.   VELIKOST

Velikost je 210 × 297 mm.

III.   JEZIKI

A.

Spričevalo o enakovrednosti mora biti natisnjeno v enem od uradnih jezikov Skupnosti; lahko je natisnjeno tudi v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države izdajateljice.

B.

Izvleček spričevala o enakovrednosti je natisnjen v enem od uradnih jezikov Skupnosti, ki ga določijo odgovorni organi države članice izdajateljice.

IV.   IZPOLNJEVANJE OBRAZCEV

A.

Obrazce se izpolnjuje s pisalnim strojem ali ročno; v tem primeru morajo biti izpolnjeni čitljivo s črnilom in s tiskanimi črkami.

B.

Vsak obrazec se individualizira s številko, ki jo dodeli organ izdajatelj, ta številka je enaka za izvirnik in njegovi dve kopiji.

C.

V primeru spričevala o enakovrednosti in njegovih izvlečkov:

1.

oddelek 5 se ne izpolnjuje za hmeljne proizvode, narejene in mešanic hmelja;

2.

oddelka 7 in 8 se izpolni za vse proizvode, izdelane iz hmelja;

3.

opis proizvodov je eden od naslednjih:

(a)

„nepripravljeni hmelj“ tj. hmelj, ki je bil samo predhodno sušen in pakiran;

(b)

„pripravljeni hmelj“ tj. hmelj, ki je opravil končno sušenje in končno pakiranje;

(c)

„hmelj v prahu“ (ki vključuje hmeljne pelete in obogateni hmelj v prahu);

(d)

„izomeriziran hmeljni ekstrakt“ tj. ekstrakt, v katerem so bile alfa kisline skoraj povsem izomerizirane;

(e)

„hmeljni ekstrakti“; tj. drugi ekstrakti, razen izomeriziranega hmeljnega ekstrakta;

(f)

„mešani hmeljni proizvodi“ t. j. mešanica proizvodov iz točk (c), (d) in (e), razen hmelja;

4.

opisu „nepripravljeni hmelj“ ali „pripravljeni hmelj“ sledi beseda „neosemenjen“, če je vsebnost semena manjša od 2 % mase hmelja, in „osemenjen“ v drugih primerih;

5.

v primerih, ko se proizvodi iz hmelja pridobijo iz hmelja različnih sort in/ali različnih območij proizvodnje, se te različne sorte in/ali območja proizvodnje navedejo v oddelku 9, sledi jim odstotek mase vsake sorte iz vsakega proizvodnega območja, ki sestavlja mešanico.


PRILOGA V

Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb

Uredba Komisije (EGS) št. 3076/78

(UL L 367, 28.12.1978, str. 17)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 1465/79

(UL L 177, 14.7.1979, str. 35)

Samo člen 2 ter, kar zadeva sklice na Uredbo Komisije (EGS) št 3076/78 v členu 3

Uredba Komisije (EGS) št. 4060/88

(UL L 356, 24.12.1988, str. 42)

Samo člen 1

Uredba Komisije (EGS) št. 2264/91

(UL L 208, 30.7.1991, str. 20)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 2940/92

(UL L 294, 10.10.1992, str. 8)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 717/93

(UL L 74, 27.3.1993, str. 45)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 2918/93

(UL L 264, 23.10.1993, str. 37)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 3077/78

(UL L 367, 28.12.1978, str. 28)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 673/79

(UL L 85, 5.4.1979, str. 25)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 1105/79

(UL L 138, 6.6.1979, str. 9)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 1466/79

(UL L 177, 14.7.1979, str. 37)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 3042/79

(UL L 343, 31.12.1979, str. 5)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 3093/81

(UL L 310, 30.10.1981, str. 17)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 541/85

(UL L 62, 1.3.1985, str. 57)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 3261/85

(UL L 311, 22.11.1985, str. 20)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 3589/85

(UL L 343, 20.12.1985, str. 19)

Samo člen 1(2)

Uredba Komisije (EGS) št. 1835/87

(UL L 174, 1.7.1987, str. 14)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 3975/88

(UL L 351, 21.12.1988, str. 23)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 4060/88

(UL L 356, 24.12.1988, str. 42)

Samo člen 2

Uredba Komisije (EGS) št. 2835/90

(UL L 268, 29.9.1990, str. 88)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 2238/91

(UL L 204, 27.7.1991, str. 13)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 2915/93

(UL L 264, 23.10.1993, str. 29)

 

Uredba Komisije (ES) št. 812/94

(UL L 94, 13.4.1994, str. 4)

 

Uredba Komisije (ES) št. 1757/94

(UL L 183, 19.7.1994, str. 11)

 

Uredba Komisije (ES) št. 201/95

(UL L 24, 1.2.1995, str. 121)

 

Uredba Komisije (ES) št. 972/95

(UL L 97, 29.4.1995, str. 62)

 

Uredba Komisije (ES) št. 2132/95

(UL L 214, 8.9.1995, str. 7)

 

Uredba Komisije (ES) št. 539/98

(UL L 70, 10.3.1998, str. 3)

 

Uredba Komisije (ES) št. 81/2005

(UL L 16, 20.1.2005, str. 52)

 

Uredba Komisije (ES) št. 495/2007

(UL L 117, 5.5.2007, str. 6)

 


PRILOGA VI

Korelacijska tabela

Uredba Komisije (EGS) št. 3076/78

Uredba Komisije (EGS) št. 3077/78

Ta Uredba

Člen 1(1) in (2)

 

Člen 1(1) in (2)

Člen 1(3)

 

Člen 2

 

Člen 1, prva poved

Člen 3, prvi pododstavek

 

Člen 1, druga poved

Člen 3, drugi pododstavek

Člen 2

 

Člen 4

Člen 3(1), uvodna poved

 

Člen 5(1), uvodna poved

Člen 3(1), od prve do četrte alinee

 

Člen 5(1), točke (a) do (d)

Člen 3(2)

 

Člen 5(2)

Člen 4

 

Člen 5(1), prva poved

 

Člen 6(1), prvi pododstavek

Člen 5(1), druga poved

 

Člen 6(1), drugi pododstavek

Člen 5(1), tretja poved

 

Člen 6(1), tretji pododstavek

Člen 5(2), prva poved

 

Člen 6(2), prvi pododstavek

Člen 5(2), druga poved

 

Člen 6(2), drugi pododstavek

Člen 6

 

Člen 7

Člen 7, prvi pododstavek, prva poved

 

Člen 8, prvi pododstavek

Člen 7, prvi pododstavek, druga poved in točka 1

 

Člen 8, drugi pododstavek, uvodna poved

Člen 7, točka 1(a), uvodne besede

 

Člen 8, drugi pododstavek, točka (a), uvodne besede

Člen 7, točka 1(a), prva alinea

 

Člen 8, drugi pododstavek, točka (a)(i)

Člen 7, točka 1(a), druga alinea

 

Člen 8, drugi pododstavek, točka (a)(ii)

Člen 7, točka 1(a), tretja alinea

 

Člen 8, drugi pododstavek, točka (a)(iii)

Člen 7, točka 1(a), četrta alinea

 

Člen 8, drugi pododstavek, točka (a)(iv)

Člen 7, točka 1(a), peta alinea

 

Člen 8, drugi pododstavek, točka (a)(v)

Člen 7, točka 1(a), šesta alinea

 

Člen 8, drugi pododstavek, točka (a)(vi)

Člen 7, točka 1(a), sedma alinea

 

Člen 8, drugi pododstavek, točka (a)(vii)

Člen 7, točka 1(b)

 

Člen 8, drugi pododstavek, točka (b)

Člen 7, točka (2)

 

Člen 7a, prvi pododstavek, prva poved

 

Člen 9, odstavek 1

Člen 7a, prvi pododstavek, druga in tretja poved

 

Člen 9, odstavek 2

Člen 7a, drugi pododstavek

 

Člen 9, odstavek 3

Člen 7a, tretji pododstavek, prva poved

 

Člen 9, odstavek 4, prvi pododstavek

Člen 7a, tretji pododstavek, druga poved

 

Člen 9, odstavek 4, drugi pododstavek

Člen 8

 

Člen 10

Člen 9

 

Člen 10

 

Člen 11

Člen 12

 

Priloga

Priloga I

Priloga I

 

Priloga II

Priloga II

 

Priloga III

Priloga III

 

Priloga IV

 

Priloga IV

Priloga V

Priloga VI


19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/57


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1296/2008

z dne 18. decembra 2008

o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot za uvoz koruze in sirka v Španijo in uvoz koruze na Portugalsko

(Kodificirana različica)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1), in zlasti člena 144(1), v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1839/95 z dne 26. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot za uvoz koruze in sirka v Španijo in uvoz koruze na Portugalsko (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Skupnost se je s sporazumi, sklenjenimi v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, zavezala, da bo s tržnim letom 1995/96 odprla znižane tarifne kvote za uvoz 500 000 ton koruze na Portugalsko oziroma dva milijona ton koruze in 300 000 ton sirka v Španijo. Pri kvoti za uvoz v Španijo je treba odšteti količine nekaterih nadomestnih žitnih proizvodov, uvoženih v Španijo, in to sorazmerno glede na celotno uvoženo količino. Pri kvoti, odprti za uvoz koruze na Portugalsko, dejansko plačana uvozna dajatev ne sme biti višja od 50 EUR na tono.

(3)

Za zagotavljanje dobrega upravljanja teh kvot bi bilo treba določiti podobne načine knjiženja uvoza koruze in sirka v Španiji in na Portugalskem.

(4)

Da se doseže ta cilj in se zagotovi, da bo Komisija uspešno spremljala režim in mednarodne obveznosti Skupnosti, bi bilo treba natančno določiti vštet uvoz na podlagi teh kvot in določiti, da Španija in Portugalska Komisijo vsak mesec obvestita o dejanskem uvozu zadevnih proizvodov, pri čemer natančno navedeta uporabljeni način izračuna.

(5)

Obdobje, določeno za uvoz koruze na Portugalsko in koruze in sorga v Španijo v okviru tarifne kvote ob upoštevanju končnega uvoza nadomestnih proizvodov v Španijo, mora temeljiti na koledarskem letu.

(6)

Količina koruze, namenjene za uvoz na Portugalsko in koruze in sorga, namenjenega za uvoz v Španijo v danem letu, zmanjšana za količino nekaterih nadomestnih proizvodov, uvoženih v Španijo v tem istem letu, ob koncu leta ne omogoča ugotovitve, koliko koruze se v tistem letu še lahko uvozi. Zaradi tega se mora obdobje, v katerem se lahko uvoz knjiži za posamezno leto, v nujnih primerih podaljšati do maja naslednjega leta.

(7)

V interesu dobaviteljev Skupnosti je, da se zagotovi zadostna dobava zadevnih proizvodov na trgu Skupnosti po stabilnih cenah, s čimer se izogne nepotrebnim in čezmernim tveganjem ali celo motnjam na trgu v obliki velikih nihanj cen. Komisija naj se ob upoštevanju razvoja mednarodnih trgov, pogojev dobave v Španiji in na Portugalskem ter mednarodnih zavez Skupnosti odloči, ali je potrebno zmanjšanje veljavnih uvoznih dajatev Skupnosti, določenih v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 (4) za zagotovitev, da so uvozne kvote za zadevne proizvode v celoti uporabljene.

(8)

Za zagotovitev uporabe teh kvot bi bilo treba predvideti določbe o neposrednem nakupu na svetovnem trgu ali o uporabi sistema znižanja uvoznih dajatev v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1249/96.

(9)

Kombinacija prednosti, predvidenih s to uredbo in z režimi, ki jih vzpostavlja Uredba Sveta (ES) št. 1528/2007 (5), in ki se uporabljajo pri uvozu sirka in koruze s poreklom iz nekaterih držav, ki so del skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP države), v Skupnost, lahko povzroči motnje na španskem ali portugalskem trgu žit. Ta težava se lahko premaga tako, da se določi posebno znižanje prelevmana za koruzo in sirek, uvoženo po tej uredbi.

(10)

Pri neposrednem nakupu na svetovnem trgu in zato, da se omogoči izpeljava posla pod optimalnimi pogoji, ter zlasti z najnižjimi stroški nakupa in prevoza, je treba pripraviti razpis za dobavo in dostavo do skladišča, ki ga določi plačilna agencija ali zadevna intervencijska agencija. Treba bi bilo sprejeti določbe zato, da se ponudbe oddajo za posamezne količine, ki ustrezajo razpoložljivim zmogljivostim skladišč na nekaterih območjih tiste države članice, objavljenih v razpisu.

(11)

Treba bi bilo sprejeti podrobna pravila za pripravo razpisa za znižanje uvozne dajatve in za neposredni nakup na svetovnem trgu, in treba bi bilo opredeliti pogoje za oddajo ponudb ter polog in sprostitev varščin, ki jamčijo za izpolnitev obveznosti izbranih ponudnikov.

(12)

Pri takih nakupih bi bilo treba zaradi zdravega gospodarskega in finančnega poslovanja, in zlasti za preprečitev nesorazmernega in prevelikega tveganja uvoznikov, ob upoštevanju predvidljivih cen na španskem in portugalskem trgu, predvideti možnost, da se s plačilom nižje dajatve uvozi na trg tudi žito, ki ne izpolnjuje zahtev po kakovosti iz razpisa. V takem primeru pa dajatev ne sme biti znižana več, kakor je nazadnje določeno za tako znižanje.

(13)

Treba bi bilo predvideti, da za posle, ki izhajajo iz te uredbe, veljajo mehanizmi, ki jih določa Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (6).

(14)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

1.   Kvote za uvoz največ 2 milijona ton koruze in 300 000 ton sorga na leto iz tretjih držav, namenjene za sprostitev v prosti promet v Španiji, se odprejo 1. januarja vsako leto. Uvoz v okviru teh kvot se opravi, kot je določeno v tej uredbi.

2.   Dne 1. januarja vsakega leta se odpre uvozna kvota za največjo količino 0,5 milijona ton koruze za sprostitev v prosti promet na Portugalskem. Uvoz v okviru te kvote se izvaja letno po pogojih, določenih s to uredbo.

3.   Pri tehničnih težavah, o katerih je Komisija ustrezno obveščena, se lahko predpiše uvozno obdobje, daljše od te časovne omejitve, v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

4.   Znižanje uvozne dajatve za koruzo trdinko, predvideno v členu 2(5) Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96, se v okviru kvot, predvidenih v odstavkih 1 in 2 tega člena, ne uporablja.

Člen 2

1.   Količine iz člena 1(1) za uvoz v Španijo, se vsako leto zmanjšajo sorazmerno glede na kakršne koli količine ostankov pri proizvodnji koruznega škroba iz oznak KN 2303 10 19 in 2309 90 20, ostankov in odpadkov iz pivovarn ali destilarn iz oznake KN 2303 30 00 ter tropin agrumov iz oznake KN ex 2308 00 40, ki se v zadevnem letu uvozijo v Španijo iz tretjih držav.

2.   Komisija knjiži v okviru kvot iz člena 1(1) in (2):

(a)

količine koruze (oznaka KN 1005 90 00) in sirka (oznaka KN 1007 00 90), uvožene v Španijo, in količine koruze (oznaka KN 1005 90 00), uvožene na Portugalsko v posameznem koledarskem letu in po potrebi do konca meseca maja naslednjega leta;

(b)

količine ostankov pri proizvodnji koruznega škroba, ostankov in odpadkov iz pivovarn ali destilarn ter tropin agrumov iz odstavka 1 tega člena, ki se v posameznem koledarskem letu uvozijo v Španijo;

Če se količine knjižijo v mesecih, ki sledijo referenčnemu koledarskemu letu v skladu s točko (a)prvega pododstavka, se navedene količine ne morejo več knjižiti v naslednjem koledarskem letu.

3.   Za namene knjiženja iz odstavka 2 se ne upošteva uvoz koruze v Španijo in na Portugalsko, ki se izvede z uporabo naslednjih aktov:

(a)

Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2000 (7);

(b)

Sklepa 2005/40/ES, Euratom Sveta in Komisije (8);

(c)

Sklepa Sveta 2006/580/ES (9);

(d)

Uredbe Komisije (ES) št. 969/2006 (10).

Člen 3

Pristojni organi Španije in Portugalske Komisijo po elektronski poti najpozneje 15. vsakega meseca obvestijo o količinah proizvodov iz člena 2(2), ki so bile uvožene v drugem predhodnem mesecu; pri tem uporabijo vzorec iz Priloge I.

Člen 4

1.   Količine koruze in sirka iz člena 1(1) se dodelijo za predelavo ali uporabo v Španiji.

2.   Količine koruze iz člena 1(2) se dodelijo za predelavo ali uporabo na Portugalskem.

Člen 5

Uvoz se izvede, kot del kvot iz člena 1(1) in (2) in v okviru količinskih omejitev, določenih v členu 1(1) in (2), v Španijo in na Portugalsko z uporabo sistema zmanjšanja uvoznih dajatev, kot je predvideno v členu 6, ali z neposrednim nakupom na svetovnem trgu.

POGLAVJE II

UVOZ Z ZNIŽANJEM UVOZNE DAJATVE

Člen 6

1.   Ne glede na člen 15, se za uvoz koruze in sirka v Španijo in uvoz koruze na Portugalsko, v okviru količinskih omejitev, določenih v členu 1(1) in (2), lahko uporabi zmanjšanje za uvozno dajatev, določeno v skladu z Uredbo (ES) št. 1249/96.

2.   Komisija se ob upoštevanju obstoječih tržnih pogojev odloči, ali se zmanjšanje, predvideno v odstavku 1, uporabi za zagotovitev, da so uvozne kvote v celoti uporabljene.

3.   Če se Komisija odloči za uporabo zmanjšanja iz odstavka 1, se količina zmanjšanja določi pavšalno ali z razpisnim postopkom na stopnjo, ki zagotavlja, prvič, izogib motnjam na španskem in portugalskem trgu, ki bi jih povzročil uvoz v ti državi članici in, drugič, dejanski uvoz količin, navedenih v členu 1(1) in (2).

4.   Višina pavšalnega znižanja, in če je znižanje določeno v skladu z razpisnim postopkom iz člena 8(1), višina tega znižanja, se določi v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Pri uvozu na Portugalsko se višina znižanja iz odstavka 3 določi na tak način, da dejansko plačana dajatev ne presega 50 EUR na tono.

Znižanje se lahko razlikuje za uvoz koruze in/ali sirka v skladu z Uredbo (ES) št. 1528/2007.

5.   Znižanje uvozne dajatve iz odstavka 1 se uporabi za uvoz v Španijo za koruzo, uvrščeno pod oznako KN 1005 90 00, in sirek, uvrščen pod oznako KN 1007 00 90, in za uvoz na Portugalsko za koruzo, uvrščeno pod oznako KN 1005 90 00, ki jih pokrivajo dovoljenja, izdana s strani španskih in portugalskih pristojnih organov, kakor je določeno v tej uredbi in s privoljenjem Komisije. Ta dovoljenja so veljavna samo v državi članici, v kateri so bila izdana.

Člen 7

1.   Za znižanje uvozne dajatve se lahko organizira javni razpis. V takih primerih se zainteresirane stranke udeležijo razpisa bodisi z vložitvijo pisne ponudbe pri pristojnem organu, navedenem v objavi razpisa, ki izda potrdilo o prejemu ponudbe, bodisi tako, da ponudbo slednjemu pošljejo s priporočenim pismom, po teleksu, faksu ali telegramu.

2.   Ponudbe morajo vsebovati:

(a)

referenco razpisa,

(b)

ponudnikovo ime in natančen naslov, številko teleksa ali faksa,

(c)

vrsto in količino proizvoda, namenjenega uvozu,

(d)

predlagano višino znižanja uvozne dajatve na tono v evrih,

(e)

državo porekla žit, namenjenih uvozu.

3.   Ponudbe morajo spremljati:

(a)

dokaz, da je ponudnik položil varščino 20 EUR na tono; in

(b)

pisno izjavo ponudnika, da bo v dveh dneh po prejemu uradnega obvestila o oddaji javnega naročila, pri pristojnem organu vložil zahtevek za uvozno dovoljenje za dodeljeno količino in da bo uvažal iz države, navedene v ponudbi.

4.   V ponudbah mora biti navedena samo ena država porekla. Ponudbe ne smejo presegati najvišje razpoložljive količine za vsak razpisni rok.

5.   Ponudbe, ki ne bodo predložene v skladu z odstavki 1 do 4, ali bodo vsebovale pogoje, ki niso navedeni v razpisu, ne bodo obravnavane.

6.   Ponudb ni mogoče umakniti.

7.   Pristojni organ mora poslati ponudbe Komisiji najpozneje v dveh urah po roku za oddajo ponudb, ki je naveden v razpisu. Poslane morajo biti v obliki, prikazani v Prilogi II.

Kadar ni predložena nobena ponudba, zadevna država članica o tem obvesti Komisijo v istem roku.

Člen 8

1.   Na podlagi ponudb, vloženih in odposlanih v skladu z razpisnim postopkom za znižanje uvozne dajatve, se Komisija v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 odloči:

(a)

o tem, da določi najvišje znižanje uvozne dajatve, ali

(b)

da ne nadaljuje razpisnega postopka.

Kadar se odloči določiti najvišje znižanje uvozne dajatve, se sprejme(-jo) vsaka(vse) ponudba(-e) za vsoto, ki je enaka ali manjša od najvišjega znižanja. Kadar pa najvišje znižanje, določeno v skladu z razpisnim postopkom za določen teden, vodi k sprejetju količin, ki presegajo količine, ki so še na voljo za uvoz, se ponudniku, ki je vložil ponudbo, ustrezno sprejetemu najvišjemu znižanju, dodeli količina, enaka razliki med zaprošenimi količinami v drugih sprejetih ponudbah in še razpoložljivo količino. Kadar najvišje določeno znižanje ustreza več ponudbam, se količina, ki jo je treba dodeliti, razdeli med ponudnike v razmerju z ustreznimi količinami, za katere so dali ponudbo.

2.   Pristojni organi Španije ali Portugalske uradno obvestijo vse ponudnike o izidu razpisa, kakor hitro sprejme Komisija odločitev iz odstavka 1.

Člen 9

1.   Zahtevki za dovoljenja se vložijo na obrazcih, ki so tiskani in/ali sestavljeni v skladu s členom 17 Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 (11). Kadar Komisija sprejme pavšalno znižanje, se zahtevki vložijo v prvih dveh delovnih dnevih vsakega tedna. Kadar se v razpisnem postopku dodeljuje znižanje dajatve, se zahtevki za dodeljeno količino vložijo v dveh dneh po prejemu uradnega obvestila o dodelitvi z navedbo znižanja, predlaganega v ponudbi.

2.   Zahtevki za potrdilo in potrdila v razdelku 24 vsebujejo eno od navedb iz Priloge III.

3.   Kjer se uporablja pavšalno znižanje, se zahtevki za dovoljenja upoštevajo le, kadar je predložen dokaz, da je bila v korist zadevnega pristojnega organa položena varščina 20 EUR na tono.

Člen 10

1.   Zahtevke za dovoljenja spremlja pisna izjava vlagatelja, da bo najpozneje do dne izdaje dovoljenja predložil varščino za dobro izvedbo v višini, ki bo na tono enaka odobrenemu pavšalnemu znižanju dajatve ali znižanju, predlaganemu v ponudbi.

2.   Višina varščine iz člena 12(a) Uredbe Komisije (ES) št. 1342/2003 (12) se uporablja za uvozna dovoljenja, izdana v skladu s to uredbo.

3.   Kjer Komisija sprejme pavšalno znižanje, sta veljavni stopnji znižanja in uvozne dajatve tisti, ki veljata na dan, ko carinski urad prejme potrdilo o sprostitvi v prosti promet.

4.   Kjer se znižanje določi po postopku razpisa, je veljavna stopnja dajatve tista, ki velja na dan, ko carinski urad prejme potrdilo o sprostitvi v prosti promet. Poleg tega je višina odobrenega znižanja prikazana v razdelku 24 v dovoljenju.

Vendar se v primeru uvoza, opravljenega po koncu meseca izdaje uvoznega dovoljenja, če se uvozno dovoljenje izda med oktobrom in vključno majem, znesek odobrenega znižanja poveča za razliko med intervencijsko ceno, ki velja v mesecu izdaje dovoljenja, zvišano za 55 %, in za enak odstotek zvišano intervencijsko ceno, ki velja v mesecu, ko se sprejme potrdilo za sprostitev v prosti promet. Pri dovoljenjih, izdanih pred 1. oktobrom in uporabljenih po tem dnevu, se znesek odobrenega znižanja zmanjša za znesek, izračunan na enak način.

5.   Zahtevki so veljavni le, če:

(a)

ne presegajo najvišje razpoložljive količine za vsak rok za vložitev zahtevkov, in

(b)

imajo priložen dokaz, da vlagateljeve poslovne aktivnosti obsegajo mednarodno trgovanje z žiti v državi članici uvoznici. V tem členu to pomeni, da je tak dokaz predložen pristojnemu organu v obliki kopije potrdila o plačanem davku na dodano vrednost v zadevni državi članici ali v obliki potrjene carinske deklaracije, ki jo izda zadevna država članica v zvezi z izvoznim ali uvoznim dovoljenjem, ali v obliki računa na vlagateljevo ime, ki velja za trgovino znotraj Skupnosti, za posel, izveden v katerem koli od treh predhodnih let.

6.   Carinski organi države članice uvoznice odvzamejo reprezentativne vzorce od vsake uvožene pošiljke v skladu s Prilogo k Direktivi Komisije 76/371/EGS (13), da bi določili vsebnost zrn steklastega izgleda ob uporabi metode in meril, opredeljenih v členu 6(2) Uredbe (ES) št. 1249/96.

Člen 11

1.   Kadar Komisija sprejme pavšalno znižanje, se dovoljenja glede razpoložljivih količin izdajo najpozneje do petka, ki sledi zadnjemu dnevu za vložitev, kakor je določeno v členu 9(1). Če petek ni delovni dan, se izdajo prvi naslednji delovni dan.

Če bi zahtevki, narejeni za teden, bili za količine, ki presegajo še razpoložljive količine koruze in sirka za uvoz v Španijo in koruze na Portugalsko, so količine, za katere se izdajo dovoljenja, količine, navedene na zahtevkih, znižane za enoten odstotek.

2.   Kadar je znižanje dajatve določeno z razpisnim postopkom, se dovoljenja, pod pogojem, da je ponudnik vložil zahtevek za uvozno dovoljenje iz člena 7(3)(b) pred določenim rokom, za ponudniku dodeljene količine, izdajo najpozneje do tretjega delovnega dne, ki sledi končnemu roku za vložitev zahtevkov za dovoljenja, kakor je določeno v členu 9(1).

3.   Pristojni organi Komisijo uradno obvestijo o količinah, za katere so bila izdana dovoljenja vsak teden, najpozneje do tretjega delovnega dne naslednjega tedna.

4.   Ne glede na člen 22(1) Uredbe (ES) št. 376/2008 se za določanje obdobja veljavnosti uvoznih dovoljenj šteje, da so bila izdana na dan izteka roka za vložitev ponudb ali zahtevkov.

Člen 12

1.   Obdobje veljavnosti dovoljenj je:

(a)

obdobje, določeno v členu 6 Uredbe (ES) št. 1342/2003 v primerih, ko Komisija sprejme pavšalno znižanje,

(b)

obdobje, določeno v Uredbi, ki odpira razpis v primerih, ko gre za dovoljenja, izdana v skladu z razpisnim postopkom za znižanje dajatve.

2.   V razdelku 8 uvoznega dovoljenja se mora ob besedi „da“ zapisati križec. Ne glede na člen 7(4) Uredbe (ES) št. 376/2008 količina, sproščena v prosti promet, ne sme biti večja, lahko pa je manjša za največ 5 % od količine, določene v razdelkih 17 in 18 uvoznega dovoljenja. V ta namen se številka „0“ vpiše v razdelek 19 dovoljenja.

3.   Ne glede na člen 8 Uredbe (ES) št. 376/2008 pravice, ki izhajajo iz uvoznih dovoljenj v skladu s to uredbo, ne smejo biti prenosljive.

Člen 13

1.   Brez poseganja v nadzorne ukrepe, sprejete v skladu s členom 14, se varščina iz člena 7(3)(a) sprosti:

(a)

takoj, kadar ponudba ni sprejeta;

(b)

kadar je ponudba, predložena v razpisnem postopku, sprejeta ob izdaji uvoznega dovoljenja. Kadar pa obveznost iz člena 7(3)(b) ni izpolnjena, se varščina zadrži.

2.   Brez poseganja v nadzorne ukrepe, sprejete v skladu s členom 14, se varščina iz člena 9(3) sprosti:

(a)

takoj v zvezi s količinami, za katere ni bilo izdano dovoljenje;

(b)

ob izdaji uvoznega dovoljenja za količine, za katere je bilo izdano dovoljenje.

3.   Brez poseganja v nadzorne ukrepe, sprejete na podlagi člena 14, se varščina iz člena 10(1) sprosti, če ponudnik dokaže:

(a)

za koruzo, za katero pokaže analiza, opravljena v skladu s členom 10(6), vsebnost zrn steklastega izgleda več kot 60 %, da je bil uvoženi proizvod v državi članici sprostitve v prosti promet predelan v kateri koli proizvod, ki se ne uvršča v oznake KN 1904 10 10, 1103 13 ali 1104 23. To dokaže s kontrolnim izvodom T5, ki ga je sestavil carinski urad v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 (14) pred odpremo blaga za namen predelave;

(b)

za koruzo, za katero pokaže analiza, opravljena v skladu s členom 10(6), vsebnost zrn steklastega izgleda manj kot ali enak 60 %, in za sorgo, da je bil uvoženi proizvod predelan ali uporabljen v državi članici sprostitve v prosti promet, lahko to dokaže z računom o prodaji predelovalcu ali porabniku s sedežem v državi članici sprostitve v prosti promet;

(c)

da proizvoda ni bilo možno uvoziti, predelati ali uporabiti zaradi višje sile;

(d)

da je uvoženi proizvod postal neprimeren za kakršno koli uporabo.

Za količine, v zvezi s katerimi zgoraj navedeni dokaz ni predložen v 18 mesecih od dne sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet, se varščina zadrži kot dajatev.

V tem členu pomeni, da je bila opravljena predelava ali uporaba uvoženega proizvoda, če je bilo predelanih ali uporabljenih 95 % količine, sproščene v prosti promet.

4.   Za varščine veljajo določbe člena 34 Uredbe (ES) št. 376/2008, razen določbe o dvomesečni časovni omejitvi iz odstavka 4(a) navedenega člena.

Člen 14

1.   Koruza in sirek, dana v prosti promet po znižani dajatvi, ostaneta pod carinskih nadzorom ali upravnim nadzorom z enakim učinkom dokler se ne uporabita ali predelata.

2.   Zadevna država članica po potrebi uvede vse potrebne ukrepe, da zagotovi izvedbo nadzora iz odstavka 1. Ti ukrepi obsegajo tudi zahtevo, da se uvozniki podredijo kakršnim koli pregledom, ki bi bili potrebni po presoji pristojnih organov, in da vodijo natančne evidence, ki organom omogočajo take preglede.

3.   Zadevna država članica takoj uradno obvesti Komisijo o ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 2.

POGLAVJE III

NEPOSREDEN NAKUP NA SVETOVNEM TRGU

Člen 15

1.   Za izvedbo uvoza iz člena 1 se v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 lahko odloči, da španska ali portugalska plačilna ali intervencijska agencija, v nadaljnjem besedilu se imenujeta „intervencijska agencija“, kupi na svetovnem trgu količine koruze in/ali sirka, ki jih je treba še določiti, in jih da v zadevni državi članici v carinski postopek skladiščenja, kakor je določeno v členih 98 do 113 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (15) in z določbami Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2913/92.

2.   Količine, kupljene v skladu z odstavkom 1, se dajo v prodajo na notranji trg zadevne države članice v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 pod pogoji, ki omogočajo, da ne pride do motenj na trgu, in v skladu s členom 14 te uredbe.

Kadar se daje blago v prodajo na notranji trg, kupec ob plačilu blaga pri intervencijski agenciji zadevne države članice položi varščino 15 EUR na tono. Varščina se sprosti, ko je predložen dokaz iz člena 13(3). Za sprostitev varščine se uporabljajo določbe drugega in tretjega pododstavka člena 13(3) in določbe člena 13(4).

3.   Ko se da blago v prosti promet, se zaračuna uvozna dajatev, enaka povprečju dajatev, določenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1249/96 za zadevna žita v mesecu, pred dnem sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet, minus vsota, enaka 55 % intervencijske cene za isti mesec.

Vnos v prosti promet izvede intervencijska agencija zadevne države članice.

Ko kupci blaga plačajo intervencijski agenciji, ustrezajo prodajne cene, zmanjšane za dajatev iz prvega pododstavka, zneskom, zbranim v smislu člena 5(2)(f) Uredbe Komisije 884/2006 (16).

4.   Nakup iz odstavka 1 se šteje za intervencijo za stabiliziranje kmetijskih trgov v smislu člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

5.   Nakupe intervencijske agencije, predvidene v odstavku 1, plačuje Skupnost sproti in se štejejo za intervencije v smislu člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1290/2005. Intervencijska agencija zadevne države članice beleži vrednost nakupljenega blaga po ceni «nič» v računovodski evidenci iz člena 5 Uredbe (EGS) št. 884/2006.

Člen 16

1.   Španska ali portugalska intervencijska agencija poskrbi za nakup proizvoda na svetovnem trgu z dodelitvijo dobavne pogodbe v skladu z razpisnim postopkom. Dobava obsega nakup proizvoda na svetovnem trgu in dostavo, neraztovorjeno, v skladišča, določena s strani zgoraj navedene intervencijske agencije, za carinski postopek skladiščenja iz členov 98 do 113 Uredbe (EGS) št. 2913/92.

Odločitev o nakupu na svetovnem trgu iz člena 15(1) določa še zlasti količino in kakovost žit, namenjenih uvozu, dan začetka in konca razpisnega postopka ter končni rok dobave blaga.

2.   Obvestilo o razpisu, sestavljeno v skladu s Prilogo IV, se objavi v seriji «C»Uradnega lista Evropske unije. Razpis velja za enega ali več sklopov. «Sklop» pomeni količine, ki jih je treba dobaviti po določilih razpisa.

3.   Intervencijska agencija zadevne države članice sprejme, kakor je zahtevano, dodatne ukrepe za izvedbo nakupov na zadevnem svetovnem trgu.

Intervencijska agencija o takih ukrepih takoj uradno obvesti Komisijo in izvajalce.

Člen 17

1.   Zainteresirane stranke odgovorijo na razpis bodisi z vložitvijo pisne ponudbe proti potrdilu o prejemu, ki ga izda intervencijska agencija, navedena v razpisu, bodisi ponudbo pošljejo s priporočenim pismom, teleksom, faksom ali telegramom na isti naslov.

Ponudbe morajo prispeti v intervencijsko agencijo pred 12.00 po bruseljskem času na dan, ko se izteče rok za predložitev ponudb, naveden v objavi razpisa.

2.   Ponudbe se lahko predložijo samo za cele sklope. Vsebovati morajo:

(a)

referenco razpisa,

(b)

ponudnikovo ime in natančen naslov, številko teleksa ali faksa,

(c)

podrobnosti o zadevnem sklopu,

(d)

predlagano ponudbeno ceno za tono proizvoda v evrih,

(e)

deželo porekla žit, namenjenih uvozu,

(f)

ločeno navedeno cif ceno na tono proizvoda v evrih v skladu s ponudbo.

3.   Ponudbe morajo imeti priložen dokaz, da je bila varščina iz člena 18(1) položena pred iztekom roka za predložitev ponudb.

4.   Ponudbe, ki niso predložene v skladu z določbami tega člena ali vsebujejo pogoje, ki niso navedeni v razpisu, ne bodo obravnavane.

5.   Ponudb ni mogoče umakniti.

Člen 18

1.   Predložene ponudbe bodo obravnavane le, če obstaja dokaz, da je bila položena varščina 20 EUR na tono.

2.   Varščine se položijo v skladu z merili, ki jih zadevna država članica predpiše v razpisu iz člena 16(2), v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2220/85 (17).

3.   Varščine se takoj sprostijo v naslednjih primerih:

(a)

kadar ponudba ni sprejeta;

(b)

kadar predloži ponudnik dokaz, da je bila pogodba o dobavi opravljena v skladu s pogoji, predpisanimi za sprejeto ponudbo v členu 16;

(c)

kadar predloži ponudnik dokaz, da blaga ni bilo mogoče uvoziti zaradi višje sile.

Člen 19

Ponudbe se odprejo in berejo javno. To opravi intervencijska agencija takoj, ko se izteče rok za predložitev ponudb.

Člen 20

1.   Brez poseganja v uporabo odstavkov 2 in 3 so vsi ponudniki pisno uradno obveščeni o odločitvi glede oddaje javnega naročila najugodnejšemu ponudniku najpozneje drugi delovni dan po dnevu, ko so bile ponudbe odprte in prebrane.

2.   Kadar ponudbo, ki velja za najugodnejšo, istočasno predloži več ponudnikov, odloči intervencijska agencija z žrebom, katerega ponudnika bo izbrala.

3.   Če se zdi, da predložene ponudbe ne odsevajo pogojev, ki normalno veljajo na trgih, se lahko intervencijska agencija odloči, da pogodbe ne bo dodelila. Razpisi se ponovijo v enem tednu, dokler se ne dodelijo vsi sklopi.

Člen 21

1.   Ob dobavi mora intervencijska agencija preveriti količino in kakovost blaga.

V skladu z uporabo znižanj cen iz objave razpisa, se blago zavrne, če je kakovost pod minimalno določeno kakovostjo. Vendar se blago lahko uvozi z znižano dajatvijo, pridobljeno z uporabo pavšalnega znižanja v skladu s poglavjem II.

2.   Kjer v skladu z odstavkom 1 ne pride do dobave, se varščina iz člena 18 zadrži brez poseganja v kakršne koli finančne posledice zaradi kršitve pogodbe o dobavi.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 22

Uredba (ES) št. 1839/95 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo, se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.

Člen 23

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 177, 28.7.1995, str. 4.

(3)  Glej Prilogo V.

(4)  UL L 161, 29.6.1996, str. 125.

(5)  UL L 348, 31.12.2007, str. 1.

(6)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(7)  UL L 240, 23.9.2000, str. 1.

(8)  UL L 26, 28.1.2005, str. 1.

(9)  UL L 239, 1.9.2006, str. 1.

(10)  UL L 176, 30.6.2006, str. 44.

(11)  UL L 114, 26.4.2008, str. 3.

(12)  UL L 189, 29.7.2003, str. 12.

(13)  UL L 102, 15.4.1976, str. 1.

(14)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(15)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(16)  UL L 171, 23.6.2006, str. 35.

(17)  UL L 205, 3.8.1985, str. 5.


PRILOGA I

Uvoz koruze (oznaka KN 1005 90 00), sirka (oznaka KN 1007 00 90) in nadomestnih proizvodov (oznake KN 2303 10 19, 2303 20 00, 2309 90 20 in ex 2308 00 40)

(obrazec poslati na naslov: agri-c1@ec.europa.eu)

 

Sproščeno v prosti promet v mesecu [mesec/leto]

 

Država članica: [DRŽAVA/Pristojni nacionalni organ]


Uredba

Oznaka KN

Država porekla

Količina

(v tonah)

Uporabljena carinska dajatev

 

 

 

 

 


PRILOGA II

Tedenski razpisni postopek za znižanje dajatve na uvoz … iz tretjih držav

(Uredba (ES) št. 1296/2008)

Rok za predložitev ponudb (datum/čas)

1

2

3

4

5

Referenčna številka ponudnika

Količina

(v tonah)

Skupna količina

(v tonah)

Znesek znižanja uvozne dajatve

Poreklo žita

1

 

 

 

 

2

 

 

 

 

3

 

 

 

 

4

 

 

 

 

itd.

 

 

 

 


PRILOGA III

Navedbe iz člena 9(2)

:

v bolgarščini

:

Намаляване ставката на митото: лицензия, валидна единствено в Испания (Регламент (ЕО) № 1296/2008)

Намаляване ставката на митото: лицензия, валидна единствено в Португалия (Регламент (ЕО) № 1296/2008)

:

v španščini

:

Reducción del derecho: certificado válido únicamente en España [Reglamento (CE) no 1296/2008]

Reducción del derecho: certificado válido únicamente en Portugal [Reglamento (CE) no 1296/2008]

:

v češčini

:

Snížení cla: licence platná pouze ve Španělsku (nařízení (ES) č. 1296/2008)

Snížení cla: licence platná pouze v Portugalsku (nařízení (ES) č. 1296/2008)

:

v danščini

:

Nedsættelse af tolden: licensen er kun gyldig i Spanien (Forordning (EF) nr. 1296/2008)

Nedsættelse af tolden: licensen er kun gyldig i Portugal (Forordning (EF) nr. 1296/2008)

:

v nemščini

:

Ermäßigter Zoll: Lizenz nur in Spanien gültig (Verordnung (EG) Nr. 1296/2008)

Ermäßigter Zoll: Lizenz nur in Portugal gültig (Verordnung (EG) Nr. 1296/2008)

:

v estonščini

:

Tollimaksu vähendamine: litsents kehtib ainult Hispaanias (määrus (EÜ) nr 1296/2008)

Tollimaksu vähendamine: litsents kehtib ainult Portugalis (määrus (EÜ) nr 1296/2008)

:

v grščini

:

Μείωση τoυ δασμoύ: πιστoπoιητικό πoυ ισχύει μόνo στην Iσπανία [κανoνισμός (ΕΚ) αριθ. 1296/2008]

Μείωση τoυ δασμoύ: πιστoπoιητικό πoυ ισχύει μόνo στην Πoρτoγαλία [κανoνισμός (ΕΚ) αριθ. 1296/2008]

:

v angleščini

:

Duty reduction: licence valid only in Spain (Regulation (EC) No 1296/2008)

Duty reduction: licence valid only in Portugal (Regulation (EC) No 1296/2008)

:

v francoščini

:

Abattement du droit: certificat valable uniquement en Espagne [règlement (CE) no 1296/2008]

Abattement du droit: certificat valable uniquement au Portugal [règlement (CE) no 1296/2008]

:

v italijanščini

:

Riduzione del dazio: titolo valido unicamente in Spagna [regolamento (CE) n. 1296/2008]

Riduzione del dazio: titolo valido unicamente in Portogallo [regolamento (CE) n. 1296/2008]

:

v latvijščini

:

Muitas samazinājums: licence ir derīga tikai Spānijā (Regula (EK) Nr. 1296/2008)

Muitas samazinājums: licence ir derīga tikai Portugālē (Regula (EK) Nr. 1296/2008)

:

v litovščini

:

Muito sumažinimas: licencija galioja tik Ispanijoje (Reglamentas (EB) Nr. 1296/2008)

Muito sumažinimas: licencija galioja tik Portugalijoje (Reglamentas (EB) Nr. 1296/2008)

:

v madžarščini

:

Vámcsökkentés: az engedély kizárólag Spanyolországban érvényes (1296/2008/EK rendelet)

Vámcsökkentés: az engedély kizárólag Portugáliában érvényes (1296/2008/EK rendelet)

:

v malteščini

:

Tnaqqis tad-dazju: liċenzja valida biss fi Spanja (Regolament (KE) Nru 1296/2008)

Tnaqqis tad-dazju: liċenzja valida biss fil-Portugall (Regolament (KE) Nru 1296/2008)

:

v nizozemščini

:

Korting op het invoerrecht: certificaat uitsluitend geldig in Spanje (Verordening (EG) nr. 1296/2008)

Korting op het invoerrecht: certificaat uitsluitend geldig in Portugal (Verordening (EG) nr. 1296/2008)

:

v poljščini

:

Obniżenie stawki celnej: pozwolenie ważne wyłącznie w Hiszpanii (rozporządzenie (WE) nr 1296/2008)

Obniżenie stawki celnej: pozwolenie ważne wyłącznie w Portugalii (rozporządzenie (WE) nr 1296/2008)

:

v portugalščini

:

Redução do direito: certificado válido apenas em Espanha [Regulamento (CE) n.o 1296/2008]

Redução do direito: certificado válido apenas em Portugal [Regulamento (CE) n.o 1296/2008]

:

v romunščini

:

Reducere de taxă vamală: licență valabilă doar în Spania [Regulamentul (CE) nr. 1296/2008]

Reducere de taxă vamală: licență valabilă doar în Portugalia [Regulamentul (CE) nr. 1296/2008]

:

v slovaščini

:

Zníženie cla: licencia platná iba v Španielsku [Nariadenie (ES) č. 1296/2008]

Zníženie cla: licencia platná iba v Portugalsku [Nariadenie (ES) č. 1296/2008]

:

v slovenščini

:

Znižanje dajatve: dovoljenje veljavno samo v Španiji (Uredba (ES) št. 1296/2008)

Znižanje dajatve: dovoljenje veljavno samo v Portugalski (Uredba (ES) št. 1296/2008)

:

v finščini

:

Tullinalennus: todistus voimassa ainoastaan Espanjassa (Asetus (EY) N:o 1296/2008)

Tullinalennus: todistus voimassa ainoastaan Portugalissa (Asetus (EY) N:o 1296/2008)

:

v švedščini

:

Nedsättning av tull: intyg endast gällande i Spanien (Förordning (EG) nr 1296/2008)

Nedsättning av tull: intyg endast gällande i Portugal (Förordning (EG) nr 1296/2008)


PRILOGA IV

VZOREC OBJAVE RAZPISA

Razpis za nakup … ton … na svetovnem trgu s strani intervencijske agencije …

(člen 16(2) Uredbe (ES) št. 1296/2008)

1.

Produkt, ki ga je treba zbrati: …

2.

Skupna količina: …

3.

Spisek skladišč za sklop: …

4.

Značilnosti blaga (zahtevana kakovost, minimalna kakovost, znižanje cen): …

5.

Pakiranje (razsuto): …

6.

Rok dobave: …

7.

Rok za predložitev ponudb: …


PRILOGA V

Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb

Uredba Komisije (ES) št. 1839/95

(UL L 177, 28.7.1995, str. 4)

 

Uredba Komisije (ES) št. 1963/95

(UL L 189, 10.8.1995, str. 22)

 

Uredba Komisije (ES) št. 2235/2000

(UL L 256, 10.10.2000, str. 13)

Samo člen 1

Uredba Komisije (ES) št. 777/2004

(UL L 123, 27.4.2004, str. 50)

Samo člen 4

Uredba Komisije (ES) št. 1558/2005

(UL L 249, 24.9.2005, str. 6)

 

Uredba Komisije (ES) št. 1996/2006

(UL L 398, 30.12.2006, str. 1)

Samo člen 6 in Priloga V

Uredba Komisije (ES) št. 583/2007

(UL L 138, 30.5.2007, str. 7)

 


PRILOGA VI

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 1839/95

Ta uredba

Člen 1(1) in (2)

Člen 1(1) in (2)

Člen 1(2a)

Člen 1(3) in (4)

Člen 1(3) in (4)

Člen 2(1)

Člen 2(1)

Člen 2(2), prvi odstavek, uvodni stavek in točka (a), uvodni stavek

Člen 2(2), prvi odstavek, uvodni stavek

Člen 2(2), prvi odstavek, točka (a)(i)

Člen 2(2), prvi odstavek,točka (a)

Člen 2(2), prvi odstavek, točka (a)(ii)

Člen 2(2), prvi odstavek,točka (b)

Člen 2(2), prvi odstavek, točka (b)

Člen 2(2), drugi odstavek

Člen 2(2), drugi odstavek

Člen 2(3)

Člen 2(3)

Člen 2a

Člen 3

Člen 3

Člen 4

Člen 4

Člen 5

Člen 5(1)

Člen 6(1)

Člen 5(1a)

Člen 6(2)

Člen 5(2)

Člen 6(3)

Člen 5(3), prvi, drugi in tretji pododstavek

Člen 6(4), prvi, drugi in tretji pododstavek

Člen 5(3), četrti pododstavek

Člen 5(4)

Člen 6(5)

Člen 6(1)

Člen 7(1)

Člen 6(2), uvodni stavek

Člen 7(2), uvodni stavek

Člen 6(2), prva alinea

Člen 7(2)(a)

Člen 6(2), druga alinea

Člen 7(2)(b)

Člen 6(2), tretja alinea

Člen 7(2)(c)

Člen 6(2), četrta alinea

Člen 7(2)(d)

Člen 6(2), peta alinea

Člen 7(2)(e)

Člen 6(3) do (7)

Člen 7(3) do (7)

Člen 7(1), prvi pododstavek, uvodni stavek

Člen 8(1), prvi pododstavek, uvodni stavek

Člen 7(1), prvi pododstavek, prva alinea

Člen 8(1), prvi pododstavek, točka (a)

Člen 7(1), prvi pododstavek, druga alinea

Člen 8(1), prvi pododstavek, točka (b)

Člen 7(1), drugi pododstavek

Člen 8(1), drugi pododstavek

Člen 7(2)

Člen 8(2)

Člen 8

Člen 9

Člen 9(1) do (4)

Člen 10(1) do (4)

Člen 9(5), uvodni stavek

Člen 10(5), uvodni stavek

Člen 9(5), prva alinea

Člen 10(5)(a)

Člen 9(5), druga alinea

Člen 10(5)(b)

Člen 9(6)

Člen 10(6)

Člen 10

Člen 11

Člen 11(1), uvodni stavek

Člen 12(1), uvodni stavek

Člen 11(1), prva alinea

Člen 12(1)(a)

Člen 11(1), druga alinea

Člen 12(1)(b)

Člen 11(2) in (3)

Člen 12(2) in (3)

Člen 12(1) in (2)

Člen 13(1) in (2)

Člen 12(3), prvi odstavek, uvodni stavek

Člen 13(3), prvi odstavek, uvodni stavek

Člen 12(3), prvi pododstavek, prva alinea

Člen 13(3), prvi pododstavek, točka (a)

Člen 12(3), prvi pododstavek, druga alinea

Člen 13(3), prvi pododstavek, točka (b)

Člen 12(3), prvi pododstavek, tretja alinea

Člen 13(3), prvi pododstavek, točka (c)

Člen 12(3), prvi pododstavek, četrta alinea

Člen 13(3), prvi pododstavek, točka (d)

Člen 12(3), drugi in tretji pododstavek

Člen 13(3), drugi in tretji pododstavek

Člen 12(4)

Člen 13(4)

Člen 13

Člen 14

Člen 14

Člen 15

Člen 15

Člen 16

Člen 16(1)

Člen 17(1)

Člen 16(2), uvodni stavek

Člen 17(2), uvodni stavek

Člen 16(2), prva alinea

Člen 17(2)(a)

Člen 16(2), druga alinea

Člen 17(2)(b)

Člen 16(2), tretja alinea

Člen 17(2)(c)

Člen 16(2), četrta alinea

Člen 17(2)(d)

Člen 16(2), peta alinea

Člen 17(2)(e)

Člen 16(2), šesta alinea

Člen 17(2)(f)

Člen 16(3), (4) in (5)

Člen 17(3), (4) in (5)

Člen 17

Člen 18

Člen 18

Člen 19

Člen 19

Člen 20

Člen 20

Člen 21

Člen 21

Člen 22

Člen 22

Člen 23

Priloga I

Priloga II

Priloga I bis

Priloga III

Priloga II

Priloga IV

Priloga III

Priloga I

Priloga V

Priloga VI


DIREKTIVE

19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/71


DIREKTIVA KOMISIJE 2008/123/ES

z dne 18. decembra 2008

o spremembi Direktive Sveta 76/768/EGS o kozmetičnih izdelkih z namenom prilagoditve prilog II in VII k Direktivi tehničnemu napredku

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 76/768/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki (1) in zlasti člena 8(2) Direktive,

po posvetovanju z Znanstvenim odborom za potrošniške izdelke,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Znanstveni odbor za potrošniške izdelke (SCCP) je v svojem mnenju z dne 20. junija 2006 sklenil, da „čeprav je 4-aminobenzojska kislina trenutno dovoljena in se uporablja v izdelkih za zaščito pred soncem, je v postopku ocenjevanja dokumentacije postalo razvidno, da številne informacije niso bile v skladu s sedanjimi standardi in smernicami“. Za izvajanje ustrezne ocene tveganja za 4-aminobenzojsko kislino je SCCP zahtevala, da kozmetična industrija do 1. julija 2007 predloži novo dokumentacijo z dodatnimi podatki o varnosti, ki je v skladu z modernimi standardi in smernicami SCCP.

(2)

Kozmetična industrija ni predložila nobenih dodatnih podatkov o varnosti, kot je to zahteval SCCP v svojem mnenju z dne 20. junija 2006.

(3)

Brez ustrezne ocene tveganja 4-aminobenzojska kislina ni varna za uporabo kot UV-filter v kozmetiki in se jo zato črta iz Priloge VII in navede v Prilogo II k Direktivi 76/768/EGS.

(4)

V zvezi z Diethylamino Hydroxybenzoyl Hexyl Benzoate (INCI) je SCCP v mnenju z dne 15. aprila 2008 sklenila, da uporaba te snovi pri največji koncentraciji 10 % v kozmetičnih izdelkih, vključno z izdelki za zaščito pred soncem, ne pomeni tveganja za potrošnika. Za razširitev obsega dovoljene uporabe te snovi se spremeni stolpec „c“ pri vnosu 28 v Prilogi VII k Direktivi 76/768/EGS.

(5)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kozmetične izdelke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Prilogi II in VII k Direktivi 76/768/EGS se spremenita v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice najpozneje do 8. julija 2009 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Predpisi iz točke 3 Priloge k tej direktivi se uporabljajo od 8. julija 2009.

Predpisi iz točke 1 in 2 Priloge k tej direktivi se uporabljajo od 8. oktobra 2009.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik


(1)  UL L 262, 27.9.1976, str. 169.


PRILOGA

Direktiva 76/768/EGS se spremeni:

1.

V Prilogi II se vnos 167 „Estri 4-aminobenzojske kisline s prosto amino skupino, razen tistih, ki so uvrščeni v Prilogo VII del 2“, nadomesti z „4-aminobenzojska kislina in njeni estri s prosto amino skupino“.

2.

V Prilogi VII se črta vnos 1.

3.

V Prilogi VII se pri vnosu 28 črtajo besede „v izdelkih za zaščito pred soncem“ v stolpcu „c“.


19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/73


DIREKTIVA KOMISIJE 2008/124/ES

z dne 18. decembra 2008

o omejitvi trženja semen nekaterih vrst krmnih rastlin ter oljnic in predivnic na seme, ki je bilo uradno potrjeno kot „osnovno seme“ ali „certificirano seme“

(Kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena krmnih rastlin (1), in zlasti člena 3(3) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semen oljnic in predivnic (2), in zlasti člena 3(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Komisije 86/109/EGS z dne 27. februarja 1986 o omejitvi trženja semen nekaterih vrst krmnih rastlin ter oljnic in predivnic na seme, ki je bilo uradno potrjeno kot „osnovno seme“ ali „certificirano seme“ (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati skupaj z Direktivo Komisije 75/502/EGS z dne 25. julija 1975 o omejitvi trženja semena travniške latovke (Poa pratensis L.) na seme, ki je bilo uradno potrjeno kot „osnovno seme“ ali „certificirano seme“ (5) z združitvijo v enotno besedilo.

(2)

Direktiva 66/401/EGS dovoljuje trženje osnovnega semena, certificiranega semena in trgovskega semena nekaterih vrst krmnih rastlin.

(3)

Direktiva 2002/57/ES dovoljuje trženje osnovnega semena, certificiranega semena vseh vrst ter trgovskega semena določenih vrst oljnic in predivnic.

(4)

Obe direktivi pooblaščata Komisijo, da prepove trženje semena, razen če to ni bilo uradno potrjeno kot „osnovno seme“ ali „certificirano seme“.

(5)

Države članice lahko proizvedejo zadostno količino osnovnega semena in certificiranega semena, da bi znotraj Skupnosti zadostile povpraševanju po semenu nekaterih zgoraj omenjenih vrst s semenom iz teh kategorij,.

(6)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za semenski material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo.

(7)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv določenih v Prilogi I, Del B –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1.   Države članice predpišejo, da na trg ni dovoljeno dati semena:

Poa pratensis L.

semena travniške latovke

Vicia faba L. (partim)

boba

Papaver somniferum L.

vrtnega maka

Agrostis gigantea Roth

orjaške šopulje

Agrostis stolonifera L.

plazeče šopulje

Phleum bertolonii DC

bertolonijevega mačjega repa

Poa palustris L.

močvirske stoklase

Poa trivialis L.

navadne latovke

Lupinus albus L.

belega volčjega boba

Brassica juncea (L.) Czernj. et Cosson

sareptske ogrščice

Agrostis capillaris L.

lasaste šopulje

Lotus corniculatus L.

navadne nokote

Medicago lupulina L.

hmeljne meteljke

Trifolium hybridum L.

hibridne detelje

Alopecurus pratensis L.

travniškega lisičjega repa

Arrhenatherum elatius (L.) Beauv. ex J. S. et K. B. Presl

visoke pahovke

Bromus catharticus Vahl

čistilne stoklase

Bromus sitchensis Trin.

aljaške stoklase

Lupinus luteus L.

ozkolistnega volčjega boba

Lupinus Augustifolius L.

modrega volčjega boba

Poa nemoralis L.

podlesne latovke

Trisetum flavescens (L.) Beauv.

rumenkastega ovsenca

Phacelia tanacetifolia Benth.

facelije

Sinapis alba L.

bele gorjušice

Agrostis canina L.

pasje šopulje

Festuca ovina L.

tankolistne ovčje bilnice

Trifolium alexandrinum L.

aleksandrijske detelje

Trifolium incarnatum L.

inkarnatke

Trifolium resupinatum L.

perzijske (zasukanocvetne) detelje

Vicia sativa L.

navadne grašice

Vicia villosa Roth.

kuštrave grašice

razen, če je uradno potrjeno kot „osnovno seme“ ali „certificirano seme“.

2.   Države članice predpišejo, da na trg ni dovoljeno dati semena:

Glycine max (L.) Merr

soje

Linum usitatissimum L.

lanu

razen, če je uradno potrjeno kot „osnovno seme“ ali „certificirano seme prve množitve“ ali „certificirano seme druge množitve“.

Člen 2

Direktiva 75/502/EGS in Direktiva 86/109/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivami, navedenimi v Prilogi I, Del A sta razveljavljeni, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v Prilogi I, Del B.

Sklici na razveljavljeno direktivo, se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi II.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL 125, 11.7.1966, str. 2298/66.

(2)  UL L 193, 20.7.2002, str. 74.

(3)  UL L 93, 8.4.1986, str. 21.

(4)  Glej Prilogo I, Dela A.

(5)  UL L 228, 29.8.1975, str. 26.


PRILOGA I

DEL A

Razveljavljeni direktivi z njenimi zaporednimi spremembami

(iz člena 2)

Direktiva Komisije 75/502/EGS

(UL L 228, 29.8.1975, str. 26)

Direktiva Komisije 86/109/EGS

(UL L 93, 8.4.1986, str. 21)

Direktiva Komisije 89/424/EGS

(UL L 196, 12.7.1989, str. 50)

Direktiva Komisije 91/376/EGS

(UL L 203, 26.7.1991, str. 108)

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 2)

Direktiva

Rok za prenos

75/502/EGS

1 julij 1976

86/109/EGS

1 julij 1987 (člen 1)

1 julij 1989 (člen 2)

1 julij 1990 (člen 2a)

1 julij 1991 (člen 3 in 3a)

89/424/EGS

1 julij 1990

91/376/EGS

1 julij 1991


PRILOGA II

Primerjalna tabela

Direktiva 75/502/EEC

Direktiva 86/109/EEC

Ta direktiva

Člen 1

Člen 1(1)

Člen 1(1)

 

Člen 1(2)

Člen 1(2)

 

Člen 2

Člen 1(1)

 

Člen 2a

Člen 1(1)

 

Člen 3

Člen 1(1)

 

Člen 3a(1)

Člen 1(1)

 

Člen 3a(2) do (6)

Člen 2

Člen 4

Člen 2

Člen 3

Člen 3

Člen 5

Člen 4

Priloga I

Priloga II


ODLOČBE/SKLEPI, KI JIH SKUPAJ SPREJMETA EVROPSKI PARLAMENT IN SVET

19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/76


SKLEP št. 1297/2008/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. decembra 2008

o uvedbi Programa za posodobitev evropskih statistik podjetij in trgovine (MEETS)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija se je v Sporočilu z dne 16. marca 2005 o bolje oblikovanih predpisih za rast in delovna mesta v Evropski uniji in Sporočilu z dne 24. januarja 2007 o akcijskem programu za zmanjšanje upravnih obremenitev v Evropski uniji zavezala, da bo zagotavljala boljšo politiko glede pravnega urejanja in zmanjšala nepotrebne birokratske postopke in pretirano količino predpisov.

(2)

Komisija je 14. novembra 2006 objavila Sporočilo o zmanjšanju obremenitve poročanja, poenostavitvi in določanju prednostnih nalog na področju statistike Skupnosti, ki določa strateški pristop k nadaljnjemu zmanjševanju statističnih obremenitev za podjetja.

(3)

V zadnjih petnajstih letih so potrebe Skupnosti po statističnih informacijah povzročile, da so se pojavili številni statistični predpisi, katerih namen je opisati dejavnosti podjetij in ki vsebujejo obveznosti podjetij za zagotavljanje podatkov. Natančen pregled je med drugim potreben za zagotovitev skladnosti področja uporabe, zasnove in opredelitev pojmov statističnih predpisov. Kolikor je to mogoče, bi morala biti poenostavitev in določanje prednostnih nalog vključena v te predpise.

(4)

Statistike podjetij in trgovine se bodo v prihodnjih letih soočale z velikimi izzivi. Da bi lahko podprle politične pobude Skupnosti morajo biti sposobne odsevati pojave v spreminjajočem se gospodarstvu Skupnosti, kot so globalizacija, nastajajoči trendi v podjetništvu, informacijska družba, trgovina s storitvami, inovacije, spreminjajoči se trgovinski vzorci in konkurenčnost v luči prenovljene lizbonske strategije.

(5)

Ključno gibalo potrebe po statistikah podjetij in trgovine je prenovljena lizbonska strategija s ciljema pospeševati konkurenčnost evropskega gospodarstva in dosegati visoko in trajnostno rast.

(6)

Poglabljanje evropskega povezovanja na številnih ekonomskih področjih, vključno z evropsko monetarno unijo in evropskim carinskim sistemom, ustvarja nove statistične potrebe, povezane z vlogo eura v mednarodnih transakcijah, in zahteva prilagoditev statističnega sistema. Statistike podjetij in trgovine bi morale ustrezno zadovoljevati navedene potrebe in pravočasno zagotavljati visoko kakovostne statistične informacije o strukturnih spremembah v evropskem gospodarstvu in njegovem poslovnem sektorju.

(7)

Statistike podjetij in trgovine zajemajo več področij, kjer so potrebne izboljšave, kot so strukturna statistika podjetij, kratkoročna statistika, statistika Prodcoma, statistika informacijskih in komunikacijskih tehnologij, statistika o trgovini z blagom med državami članicami (Intrastat).

(8)

Organi, odgovorni za statistike podjetij in trgovine, bi morali preoblikovati metode za pripravo statistik tako, da se lahko zmanjša obremenitev za podjetja ter se povsem učinkovito uporabijo vsi razpoložljivi viri in nove tehnologije.

(9)

Potreba po novih vrstah kazalnikov lahko nastane kot posledica prizadevanj za posodobitev sistema priprave statističnih podatkov. Nove vrste kazalnikov, ki zagotavljajo potrebne informacije, bi lahko pridobili s povezovanjem že obstoječih vrst statistik podjetij, ne da bi podjetja dodatno obremenjevali s poročanjem. Novi viri in elektronski dostop bodo najverjetneje omogočali manj obremenjujoče zbiranje podatkov in hkrati zagotavljali več informacij. Potencial statistike podjetij bi bilo treba učinkoviteje izkoristiti in treba bi bilo povečati kakovost statističnih informacij.

(10)

Nacionalni statistični uradi bi morali tesno sodelovati pri posodobitvi sistema za pripravo statističnih podatkov, saj se tako prepreči podvajanje stroškov in birokratske postopke.

(11)

Poenostavitev sistema Intrastat je del prizadevanj za zmanjšanje statističnih zahtev in obremenitve podjetij. Nedavna odločitev, da se zmanjša delež pokritosti, bo kratkoročno pripomogla k doseganju navedenega cilja. Dolgoročno bi se morale preučiti tudi druge možnosti poenostavitve, vključno s sistemom enega toka. Morebitna dolgoročna izvedba teh možnosti za poenostavitev je odvisna od študij izvedljivosti in drugih ukrepov, ki bodo izvedeni v skladu s tem sklepom. Upoštevati bi bilo treba tudi kakovost statistik ter visoke stroške, povezane z morebitnim prehodom.

(12)

Skladno z načelom dobrega finančnega poslovodenja je bilo izvedeno predhodno vrednotenje, da se program, vzpostavljen s tem sklepom, pri doseganju ciljev osredotoči na potrebno učinkovitost in da se proračunske omejitve vključijo že od načrtovalne faze programa naprej.

(13)

Ta sklep določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanja programa in pomeni v letnem proračunskem postopku za proračunski organ prednostni referenčni okvir v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (2).

(14)

Ker cilja tega sklepa, in sicer vzpostavitve programa za posodobitev evropskih statistik podjetij in trgovine, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj bi neusklajena posodobitev vodila k podvajanju prizadevanj, ponavljanju napak in višjim stroškom, in ker ta cilj zaradi obsega zadevnih statistik lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(15)

V skladu s členom 3 Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom (3) je bilo opravljeno posvetovanje z Odborom za statistični program, ustanovljenim z navedenim sklepom.

(16)

Uredba Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti (4) predstavlja referenčni okvir za določbe tega sklepa.

(17)

Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5)

SKLENILA:

Člen 1

Vzpostavitev programa

1.   Ta sklep vzpostavlja Program za posodobitev evropskih statistik podjetij in trgovine (v nadaljnjem besedilu „program MEETS“).

2.   Program MEETS se začne 1. januarja 2009 in se konča 31. decembra 2013.

Člen 2

Področje uporabe in splošni cilji

1.   Ukrepi, predvideni s programom MEETS, so povezani s pripravo in diseminacijo statistik podjetij in trgovine v Skupnosti.

2.   Splošni cilji programa MEETS so naslednji:

(a)

pregledati prednostne naloge in razviti ciljne kazalnike za nova področja (cilj 1);

(b)

doseči racionaliziran okvir za statistike v zvezi s podjetji (cilj 2);

(c)

podpreti izvajanje učinkovitejšega načina priprave statistik podjetij in trgovine (cilj 3) in

(d)

posodobiti sistem za zbiranje podatkov o trgovini z blagom med državami članicami (v nadaljnjem besedilu „Intrastat“) (cilj 4).

Člen 3

Ukrepi

Za dosego ciljev iz člena 2(2) se izvede vrsta ukrepov:

(a)

za pregled prednostnih nalog in razvoj ciljnih sklopov kazalnikov za nova področja (cilj 1):

Ukrep 1.1: Opredelitev manj pomembnih področij;

Ukrep 1.2: Razvoj novih področij;

(b)

za poenostavitev okvira za statistike v zvezi s podjetji (cilj 2):

Ukrep 2.1: Povezovanje pristopov in metod znotraj pravnega okvira;

Ukrep 2.2: Razvoj statistike skupin podjetij;

Ukrep 2.3: Izvajanje raziskav Skupnosti, da bi čimbolj zmanjšali obremenitve podjetij;

(c)

za podporo izvajanju učinkovitejšega načina priprave statistik podjetij in trgovine (cilj 3):

Ukrep 3.1: Boljša uporaba že obstoječih podatkov v statističnem sistemu, vključno z možnostjo ocen;

Ukrep 3.2: Boljša uporaba že obstoječih podatkov v gospodarstvu;

Ukrep 3.3: Razvoj orodij za učinkovitejše pridobivanje, prenos in obdelovanje podatkov;

(d)

za posodobitev Intrastata (cilj 4):

Ukrep 4.1: Uskladitev metod za izboljšanje kakovosti v okviru poenostavljenega sistema Intrastat;

Ukrep 4.2: Boljša uporaba upravnih podatkov;

Ukrep 4.3: Izboljšanje in olajšanje izmenjave podatkov znotraj Intrastata.

Ukrepi iz tega člena so določeni v Prilogi in se podrobneje določijo v letnih delovnih programih iz člena 4.

Člen 4

Letni delovni programi

Letni delovni programi s prednostnimi nalogami ukrepov v okviru vsakega cilja iz člena 2(2) in proračunsko dodeljenimi sredstvi na podlagi tega sklepa se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 5(2).

Člen 5

Odbor

1.   Komisiji pomaga Odbor za statistični program.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 6

Vrednotenje

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami redno ocenjuje ukrepe, ki se izvajajo v skladu s programom MEETS, da preveri, ali so cilji iz člena 2(2) doseženi in da zagotovi smernice za izboljšanje učinkovitosti prihodnjih ukrepov.

2.   Komisija najpozneje do 31. decembra 2010, nato pa vsako leto do 2013, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju programa MEETS.

Komisija do 31. julija 2014 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži končno poročilo o izvajanju programa MEETS. S tem poročilom v luči nastalih stroškov Skupnosti oceni koristi, ki jih ukrepi prinašajo Skupnosti, državam članicam ter ponudnikom in uporabnikom statističnih informacij, da se opredelijo področja za možno izboljšanje.

Člen 7

Financiranje

1.   Finančna sredstva za izvajanje programa MEETS za obdobje 2009–2013 znašajo 42 500 000 EUR.

2.   Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v okviru omejitev iz finančnega okvira.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, 16. decembra 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednica

B. LE MAIRE


(1)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 18. novembra 2008.

(2)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(3)  UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

(4)  UL L 52, 22.2.1997, str. 1.

(5)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


PRILOGA

OPREDELITEV UKREPOV, NAVEDENIH V ČLENU 3

Cilj 1

:

Pregled prednostnih nalog in razvoj ciljnih sklopov kazalnikov za nova področja

Ukrep 1.1: Opredelitev manj pomembnih področij

V spreminjajočem se svetu je treba redno pregledovati statistične potrebe, saj ne samo, da se pojavljajo nove statistične potrebe, ampak medtem druge potrebe postajajo manj pomembne in celo zastarele. Zato se bodo v tesnem sodelovanju z državami članicami izvajali redni pregledi prednostnih nalog, na podlagi katerih se bodo opredeljevala področja in značilnosti, ki jim je upadel pomen in se jih zato lahko črta iz pravnih zahtev. Namen takšnih pregledov je poenostaviti statistične zahteve in zmanjšati obremenitev poročanja. V zvezi s tem lahko Komisija naroči izvajanje zunanjih študij.

Ukrep 1.2: Razvoj novih področij

V spreminjajočem se gospodarskem okolju je pomembno opredeliti prednostna področja statistike, kot so trgovina s storitvami, globalizacija in podjetništvo, ter se na ravni Skupnosti dogovoriti o ciljnih sklopih kazalnikov za vsako od prednostnih področij. Ti kazalniki morajo biti čim bolj usklajeni z mednarodnimi statistikami.

Statistike morajo biti učinkovite in primerljive. Posodobitev evropskih statistik bo zato potekala ob strogi ohranitvi načela skladnosti in primerljivosti podatkov za dana obdobja. Zato bo delo potekalo v okviru Evropskega statističnega sistema, da se doseže usklajene opredelitve na novo ugotovljenih značilnosti in kazalnikov.

Po doseženem dogovoru o ciljnih sklopih kazalnikov in njihovih usklajenih opredelitvah bo treba razviti in preizkusiti načine priprave statistik na prednostnih področjih.

Komisija bo z namenom prispevati k razvoju novih področij in ciljnih sklopov kazalnikov sprožila študije, organizirala seminarje ter nudila finančno podporo za razvoj metod in načinov zbiranja novih statistik.

Cilj 2

:

Poenostavljen okvir za statistike, povezane s podjetji

Ukrep 2.1: Združevanje konceptov in metod znotraj pravnega okvira

Evropske statistike so sestavljene v skladu z zakonodajo Skupnosti, ki se je s časom izpopolnila. Za zagotovitev usklajenosti je potreben natančen pregled zakonodaje. Zato lahko Komisija naroči zunanje študije, katerih namen je pregled obstoječih pravnih aktov, s čimer bi se zagotovil usklajen pravni okvir za različna področja statistik podjetij in trgovine.

V statistiki obstajajo vprašanja, ki zadevajo več področij. Na primer, več statističnih področij poroča o zaposlovanju in lahko isti pojav opiše iz različnih zornih kotov. Komisija zato naroči izvajanje zunanjih študij, katerih namen je zagotovitev usklajenosti metodologij med ustreznimi statističnimi področji. Zagotovljena bo finančna podpora projektom držav članic na tem področju.

Pomembno je zagotoviti skladnost med področji statistik podjetij in trgovine. Skladnost se lahko nanaša na razmerje med statistiko trgovine z blagom in statistiko plačilne bilance ter tudi na razmerje med strukturno statistiko podjetij in statistiko trgovine. Komisija naroči izvajanje zunanjih študij in poskrbi za finančno podporo projektom držav članic na tem področju.

Ukrep 2.2: Razvoj statistike skupin podjetij

Komisija je začela pobudo za vzpostavitev registra Skupnosti skupin večnacionalnih podjetij. Ta register je ključna osnova za pripravo usklajenih statistik, povezanih z globalizacijo gospodarstva. Dejavnosti v okviru tega ukrepa se bodo osredotočale na dokončanje tega registra. V zvezi s tem bo Komisija naročila izvajanje zunanjih študij.

Zgolj vzpostavitev takšnega registra ni zadostna, temveč je treba zagotoviti tudi finančno podporo za ukrepe v državah članicah, da razvijejo učinkovitejše metode zbiranja podatkov za skupine podjetij in ponazorijo njihov pomen za mednarodno trgovino.

Glede izkoriščanja registra Skupnosti za skupine večnacionalnih podjetij, bodo evropske statistike potrebovale novo perspektivo; pomembno bo vzpostaviti posebne raziskave Skupnosti o skupinah podjetij. Komisija naroči izvajanje zunanjih študij in poskrbi za finančno podporo projektom držav članic na tem področju.

Ukrep 2.3: Izvajanje raziskav Skupnosti za čim manjše obremenitve podjetij

Za osvetlitev novih in nastajajočih potreb statistike Skupnosti bi se lahko po potrebi izvajale posebne raziskave Skupnosti. Takšne raziskave bodo osnovane na podlagi zunanjih študij, katerih izvajanje bo naročila Komisija, in finančni podpori držav članic.

Da bi se lahko izkoristili možni prihranki na račun shem vzorčenja Skupnosti pri rednih statistikah, Komisija naroči izvajanje zunanjih študij, ki bodo opredelile področja, kjer bi zbirni podatki Skupnosti zadostovali, in razvile nove metode za zbiranje podatkov na navedenih področjih. Državam članicam bo zagotovljena tudi finančna podpora za prilagoditev njihovih sistemov za zbiranje podatkov. Vendar pa ni standardne sheme vzorčenja Skupnosti, zato se sheme vzorčenja prilagodijo glede na okoliščine.

Cilj 3

:

Podpiranje izvajanja učinkovitejšega načina priprave statistik podjetij in trgovine

Ukrep 3.1: Boljša uporaba že obstoječih podatkov v statističnem sistemu, vključno z možnostjo ocen

Končni cilj tega ukrepa je oblikovati povsem integrirane podatkovne nize za statistike podjetij in trgovine na mikro ravni – pristop k statistiki na način „skladiščenja podatkov“. Za doseganje navedenega cilja bodo države članice prejele finančno podporo za povezovanje podatkov ali mikro podatkovnih nizov z različnih področij statistik podjetij in trgovine, kot so trgovinski in poslovni registri, in povezovanje strukturne statistike podjetij s statistiko raziskovanja in razvoja ter statistiko informacijske družbe.

Treba je izvesti metodološke študije o novih delovnih postopkih za izboljšanje uporabe zbiranj podatkov, ki že potekajo, npr. z namenom oceniti učinek informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) na poslovne rezultate s povezovanjem podatkov iz različnih virov.

Učinkovitejše zbiranje podatkov je namenjeno zmanjševanju obremenitev podjetij. Zagotoviti je treba, da statistični uradi čim učinkoviteje uporabijo zbrane informacije. Zato bo za metodološke študije za optimalno dodelitev velikosti vzorcev ter njihovo povezano uporabo z drugimi viri in povezanimi metodami ocenjevanja zagotovljena finančna podpora. Omenjena finančna podpora se lahko zagotovi tudi za študije kakovosti v primerih, ko so nekatera podjetja (npr. mala in srednje velika podjetja) izključena iz statističnih raziskav, in za razvoj ustreznih, usklajenih ocenjevalnih metod.

Ukrep 3.2: Boljša uporaba že obstoječih podatkov v gospodarstvu

Statistične informacije se včasih zbirajo dvakrat: najprej za upravne namene, kot so davki, nato pa še za statistične namene v raziskavah. Takemu dvojnemu bremenu se bo treba čim bolj izogibati. Zato se bo v okviru programa MEETS finančna podpora namenila projektom o uporabi upravnih podatkov, vključno z računovodskimi izkazi družb, za statistične namene, pri čemer se bo državam članicam pomagalo pri prehodu od statističnih raziskav k uporabi upravnih podatkov ob zagotovitvi visoke kakovosti podatkov.

V podjetjih je smiselno spodbujati integracijo računovodskih sistemov in statističnega poročanja, tako da se podatki za statistične namene lahko sporočajo na bolj poenostavljen način. Komisija bo naročila izvajanje zunanjih študij in poskrbela za finančno podporo projektom držav članic na tem področju.

Ukrep 3.3: Razvoj orodij za učinkovitejše pridobivanje, prenos in obdelovanje podatkov

Nova IKT omogoča poenostavljeno poročanje. To se lahko doseže z uporabo računovodskih izkazov družb in drugih finančnih poročil, ki so pripravljena v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in ustreznimi tehničnimi standardi za takšna poročila, vključno z XBRL (eXtensible Business Reporting Language). Sprejeli se bodo ukrepi, ki bodo finančno podpirali ukrepe, ki omogočajo lažji prenos podatkov iz podjetij v nacionalne statistične organe.

Podprla se bo učinkovitejša uporaba orodij IKT, kar bo olajšalo izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami. Poleg tega je treba še naprej razvijati orodja za potrjevanje, ugotavljanje napak, popravljanje, analiziranje in redakcijsko delo. Finančna podpora bo zagotovljena projektom držav članic na tem področju.

Z upoštevanjem trenutnega razvoja na področju poenostavljanja carinskih formalnostih pri izvozu in uvozu je treba finančno podpreti ukrepe, ki so namenjeni omogočanju lažje izmenjave, obdelave in diseminacije visoko kakovostne in natančne statistike trgovine.

Cilj 4

:

Posodobitev Intrastata

Ukrep 4.1: Uskladitev metod za boljšo kakovost v okviru poenostavljenega Intrastata

Zagotovi se finančna podpora za ukrepe v državah članicah, ki so namenjeni razvoju orodij in metod za izboljšanje kakovosti podatkov ter sistema za zbiranje podatkov.

Finančna podpora se nameni ukrepom v državah članicah, ki so namenjeni zmanjševanju neskladnosti s preprečevanjem napačnega klasificiranja, usklajevanjem ocenjevanja in sistemov za zbiranje in obdelovanje pravil za obdelavo zaupnih podatkov, pragov in metod za prilagoditev.

Ukrep 4.2: Boljša uporaba upravnih podatkov

Spodbudi se ponovna uporaba upravnih podatkov, ki jih podjetja sporočajo za druge namene (zlasti podatkov o davku na dodano vrednost in računovodskih podatkov). Zagotovljena bo finančna podpora za ukrepe na tem področju, med drugim za razvoj orodij in postopkov IKT.

Ukrep 4.3: Izboljšanje in olajšanje izmenjave podatkov znotraj Intrastata

Nadaljnji razvoj orodij in metod za izmenjavo podatkov znotraj centraliziranega sistema je ključnega pomena. Razviti je treba orodja za potrjevanje, ugotavljanje napak, popravljanje, analiziranje in redakcijsko delo na področju statistike trgovine znotraj Skupnosti. Zagotovljena bo finančna podpora za ukrepe, ki so osredotočeni na pravne in tehnične vidike izmenjave podatkov med državami članicami.


19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 340/83


SKLEP št. 1298/2008/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. decembra 2008

o vzpostavitvi akcijskega programa Erasmus Mundus 2009–2013 za izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in spodbujanje medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 149(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep št. 2317/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) je uvedel program za izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in spodbujanje medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami (Erasmus Mundus) (2004–2008).

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 (4) je vzpostavila instrument za predpristopno pomoč, Uredba (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (5) je vzpostavila Evropski instrument sosedstva in partnerstva, Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je vzpostavila instrument za financiranje razvojnega sodelovanja, Uredba Sveta (ES) št. 1934/2006 (7) je vzpostavila instrument za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom; Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisan v Cotonouju dne 23. junija 2000 (8) (v nadaljnjem besedilu „Sporazum o partnerstvu AKP-ES“), in Notranji sporazum o vzpostavitvi financiranja pomoči Skupnosti na podlagi večletnega finančnega okvira za obdobje od leta 2008 do 2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES in izvajanjem finančnih pomoči, namenjenih čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporabljajo določbe četrtega dela Pogodbe ES (9) (v nadaljnjem besedilu „Notranji sporazum AKP-ES“) pa urejata Evropski razvojni sklad.

(3)

Novi program Erasmus Mundus temelji na logiki odličnosti v skladu s programom za obdobje 2004–2008. Zaradi ponujenega kakovostnega študija in sprejema ter sistema konkurenčnih štipendij na svetovni ravni privablja najboljše študente iz tretjih držav.

(4)

Med pogajanji o instrumentih zunanje pomoči in Medinstitucionalnem sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (10) so Evropski parlament, Svet in Komisija dosegli več dogovorov o demokratičnem nadzoru in skladnosti zunanjih ukrepov, ki so navedeni v deklaraciji št. 4, priloženi Medinstitucionalnemu sporazumu.

(5)

Bolonjska deklaracija, ki so jo dne 19. junija 1999 podpisali ministri za šolstvo iz 29 evropskih držav, je vzpostavila medvladni postopek, namenjen vzpostavitvi „Evropskega visokošolskega prostora“ do leta 2010, ki ima na ravni Skupnosti aktivno podporo. Na zasedanju v Londonu dne 17. in 18. maja 2007 je 45 ministrov za visoko šolstvo iz držav, sodelujočih pri bolonjskem procesu, sprejelo strategijo „Evropski visokošolski prostor v svetovnem okviru“ in v tem smislu za leto 2009 kot prednostne naloge določilo izboljšane informacije o evropskem visokošolskem prostoru ter izboljšano priznavanje visokošolskih kvalifikacij v drugih delih sveta.

(6)

Evropski Svet je na izrednem zasedanju dne 23. in 24. marca 2000 v Lizboni postavil strateški cilj, naj Evropska unija postane najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, Svet za izobraževanje, mlade in kulturo pa povabil k splošnemu premisleku o konkretnih ciljih izobraževalnih sistemov za prihodnost, ki naj bodo osredotočeni na zadeve in prednostne naloge skupnega pomena ob spoštovanju narodne raznolikosti. Svet je dne 12. februarja 2001 sprejel poročilo o konkretnih ciljih sistemov izobraževanja in usposabljanja za prihodnost. Nato je dne 14. junija 2002 sprejel podroben delovni program nadaljnjega spremljanja izvajanja teh ciljev, ki zahteva podporo na ravni Skupnosti. Evropski Svet je na zasedanju v Barceloni dne 15. in 16. marca 2002 postavil cilj, v skladu s katerim bi sistemi izobraževanja in usposabljanja Unije do leta 2010 postali svetovna referenca za kakovost.

(7)

Sporočili Komisije z dne 20. aprila 2005 in 10. maja 2006 z naslovom „Spodbujanje intelektualnega potenciala Evrope: omogočiti univerzam, da bodo v najvišji meri prispevale k Lizbonski strategiji“ in „Uresničevanje agende za posodobitev univerz: izobraževanje, raziskave in inovacije“, Resolucija Sveta z dne 23. novembra 2007 o posodobitvi univerz za pospeševanje konkurenčnosti Evrope v svetovnem gospodarstvu znanja ter Uredba (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (11) poudarjajo potrebo evropskih visokošolskih ustanov po premagovanju njihove razdrobljenosti in združevanju moči v prizadevanju za večjo kakovost poučevanja in raziskovanja ter po večji usklajenosti s spreminjajočimi se potrebami trga dela. Evropski svet je na zasedanju v Bruslju 15. in 16. junija 2006 podprl potrebo po posodobitvi evropskega visokošolskega izobraževanja.

(8)

Vmesna poročila o vrednotenju obstoječega programa Erasmus Mundus in odprto javno posvetovanje o prihodnosti programa so poudarili pomembnost ciljev in akcij trenutnega programa in izrazili željo po nadaljevanju z določenimi prilagoditvami, kot je razširitev programa na doktorsko raven, intenzivnejše vključevanje visokošolskih ustanov v tretjih državah in potreb teh držav v program ter zagotavljanje več sredstev za evropske udeležence v programu.

(9)

Večja kakovost evropskega visokošolskega izobraževanja, spodbujanje razumevanja med narodi, pa tudi prispevanje k trajnostnemu razvoju visokošolskega izobraževanja v tretjih državah, preprečevanje bega možganov in dajanje prednosti ranljivim skupinam prebivalstva so cilji programa sodelovanja visokošolskega izobraževanja, namenjenega tretjim državam. Najučinkovitejše sredstvo za dosego teh ciljev v programu odličnosti so zelo strnjeni študijski programi na podiplomski ravni, glede akcije v zvezi s partnerstvi Erasmus Mundus (akcija 2) pa tudi partnerstva s tretjimi državami za vse študijske programe, štipendije za najbolj nadarjene študente in projekti za povečanje privlačnosti evropskega visokošolskega izobraževanja v svetu na vseh stopnjah študija. Natančneje rečeno, akcija v zvezi s skupnimi programi Erasmus Mundus (akcija 1) in akcija 2 bi morali biti usmerjeni v izpolnjevanje ciljev odličnosti, medtem ko bi moralo biti doseganje razvojnih ciljev zajeto izključno v akciji 2. Komisija bi morala pri oceni programa nameniti posebno pozornost učinkom, ki bi jih program lahko imel z vidika bega možganov.

(10)

Da bi imeli upravičenci programa zagotovljen kakovosten sprejem in bivanje, bi si morale države članice prizadevati za kar največjo preprostost svojih vizumskih postopkov. Komisija bi morala poskrbeti, da bi bile vse tozadevne spletne strani in informacije o kontaktnih osebah v državah članicah zbrane na spletni strani Erasmus Mundus.

(11)

Treba je pospešiti boj proti vsem oblikam izključevanja, vključno z rasizmom, ksenofobijo in vsem oblikam diskriminacije ter okrepiti prizadevanja Skupnosti za spodbujanje dialoga in razumevanja med kulturami na svetovni ravni. Zaradi socialne razsežnosti visokošolskega izobraževanja kakor tudi idealov demokracije in spoštovanja človekovih pravic, vključno z enakostjo med moškimi in ženskami, ki jo spodbuja, mobilnost na tem področju posamezniku omogoča, da se spozna z novimi kulturnimi in socialnimi okolji ter lažje razume druge kulture. Pri uresničevanju teh ciljev se spoštujejo pravice in upoštevajo načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (12), zlasti člen 21(1) Listine.

(12)

Spodbujanje poučevanja in učenja jezikov ter jezikovne različnosti bi moralo biti prednostna naloga ukrepanja Skupnosti na področju visokošolskega izobraževanja. Poučevanje in učenje jezikov sta v zvezi s tretjimi državami še posebej pomembna, tudi za evropske študente, ki gredo v te države.

(13)

V obdobju 2004–2008 so štipendije za posamezne države, financirane z instrumenti zunanjega sodelovanja Komisije, dopolnjevale štipendije Erasmus Mundus z namenom povečanja števila upravičenih študentov, ki prihajajo iz določenih tretjih držav, kot so Kitajska, Indija, države zahodnega Balkana ali države AKP, na študij v Evropo. Ob upoštevanju ciljev akademske odličnosti programa, določene v tem sklepu, in kar se da uravnotežene geografske zastopanosti upravičencev bi se v obdobju 2009–2013 lahko predvidele podobne priložnosti v skladu s političnimi prednostnimi nalogami, pravili in postopki zadevnih instrumentov zunanjega sodelovanja.

(14)

Skupnost mora pri vseh svojih dejavnostih stremeti k odpravi neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami, kakor je predvideno v členu 3(2) Pogodbe.

(15)

Dostopnost je treba razširiti na osebe iz prikrajšanih skupin in se aktivno odzivati na posebne učne potrebe oseb s posebnimi potrebami pri izvajanju vseh delov programa, vključno z uporabo višjih dotacij, da bi ponazorili dodatne stroške udeležencev s posebnimi potrebami.

(16)

Ta sklep v skladu s členom 149 Pogodbe ne vpliva na nacionalne pravne okvire in postopke, ki se med drugim nanašajo na ustanovitev in priznavanje visokošolskih ustanov.

(17)

Da bi se izboljšalo oglaševanje programa znotraj in zunaj meja Evropske unije ter bolj poglobljeno dosegalo njegove cilje ob hkratnem razširjanju njegovih rezultatov, je treba izvajati celostno politiko obveščanja državljanov s ciljem, da se jih pravočasno in podrobno obvesti o vsaki izvedeni akciji in možnostih, ki jih ponuja program, ter jasno predstavi postopke, ki jih je treba upoštevati. Politika obveščanja, zlasti preko visokošolskih ustanov, ki sodelujejo v programu, je še posebej pomembna predvsem v državah, kjer je stopnja udeležbe v programu nizka.

(18)

Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (13) in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 (14), ki ščiti finančne interese Skupnosti, je treba uporabljati v skladu z načeli preprostosti ter doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, ob upoštevanju ciljev akademske odličnosti programa in spoštovanju zahtevane sorazmernosti med obsegom sredstev in administrativnim bremenom, ki ga predstavlja njihova uporaba.

(19)

Ta sklep določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki pomenijo prednostni referenčni okvir v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (15) za proračunski organ v letnem proračunskem postopku.

(20)

Ob upoštevanju ciljev akademske odličnosti programa bi bilo treba ukrepe, potrebne za izvajanje akcije 1 in akcije v zvezi s spodbujanjem visokošolskega izobraževanja (akcija 3), sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (16). Ukrepe, potrebne za izvajanje akcije 2, bi bilo treba sprejeti v skladu z Uredbo (ES) št. 1085/2006, Uredbo (ES) št. 1638/2006, Uredbo (ES) št. 1905/2006 in Uredbo (ES) št. 1934/2006, kakor tudi s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES ter Notranjim sporazumom AKP-ES.

(21)

Ker ciljev tega sklepa države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj so za to potrebna večstranska partnerstva, večstranska mobilnost in izmenjava podatkov med Skupnostjo in tretjimi državami, in jih zaradi narave potrebnih akcij in ukrepov lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev –

SKLENILA:

Člen 1

Vzpostavitev programa

1.   Ta sklep vzpostavlja program – „Erasmus Mundus“ (v nadaljnjem besedilu „program“) – za spodbujanje kakovosti evropskega visokošolskega izobraževanja in medkulturnega razumevanja s sodelovanjem s tretjimi državami na eni strani ter za omogočanje razvoja tretjih držav na področju visokošolskega izobraževanja na drugi strani. Program bi bilo treba izvajati ob upoštevanju ciljev akademske odličnosti in kar se da uravnotežene geografske zastopanosti upravičencev.

2.   Program se izvaja v obdobju, ki se začne 1. januarja 2009 in konča 31. decembra 2013. Vendar se pripravljalni ukrepi, vključno s sklepi Komisije v skladu s členom 7, lahko izvajajo od začetka veljavnosti tega sklepa.

3.   Program podpira in dopolnjuje akcije, ki so jih prevzele in sprejele države članice, pri čemer se v celoti upošteva njihova odgovornost za vsebino izobraževanja in organizacijo sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihova kulturna in jezikovna raznolikost.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene tega sklepa:

1.

„visokošolsko izobraževanje“ pomeni vse vrste študijskih programov ali skupin študijskih programov, usposabljanj ali usposabljanj za raziskovanje po srednješolskem izobraževanju, ki jih pristojni nacionalni organ prizna kot izobraževanje, ki pripada visokošolskemu sistemu;

2.

„visokošolska ustanova“ pomeni katero koli ustanovo, ki zagotavlja visokošolsko izobraževanje in ki jo pristojni nacionalni organ prizna kot ustanovo, ki pripada visokošolskemu sistemu;

3.

„študent prve stopnje“ pomeni osebo, ki je vpisana v visokošolski program prve stopnje in bo po dokončanem programu pridobila prvo visokošolsko diplomo;

4.

„magistrski študent“ (študent druge stopnje) pomeni osebo, ki je vpisana v visokošolski program druge stopnje in je že pridobila prvo visokošolsko diplomo ali ima v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso priznano enako raven znanja;

5.

„doktorski kandidat“ (kandidat tretje stopnje) pomeni raziskovalca na začetku kariere, ki se začne na datum pridobitve diplome, ki mu daje formalno pravico za začetek doktorskega študija;

6.

„podoktorski raziskovalec“ pomeni izkušenega raziskovalca z doktoratom ali ki ima najmanj tri leta raziskovalnih izkušenj s polnim delovnim časom, vključno z obdobjem raziskovalnega usposabljanja na raziskovalnem centru, ustanovljenem v skladu z nacionalnim pravom in prakso, po pridobitvi diplome, ki mu daje formalno pravico za začetek doktorskega študija, ki ga nudi visokošolska ustanova;

7.

„akademik“ pomeni osebo z izjemnimi akademskimi in/ali strokovnimi izkušnjami, ki predava ali opravlja raziskave na visokošolski ustanovi ali raziskovalnem centru, ustanovljenem v skladu z nacionalnim pravom in prakso;

8.

„zaposleni v visokošolskem izobraževanju“ pomeni vse osebe, ki po svojih dolžnostih sodelujejo v izobraževalnem procesu, povezanem z visokošolskim izobraževanjem;

9.

„evropska država“ pomeni državo, ki je država članica ali ki sodeluje v programu v skladu s členom 9. „Evropski“ v povezavi s posameznikom pomeni osebo, ki je državljan ali rezident katere koli evropske države. „Evropski“ v povezavi z ustanovo pomeni ustanovo, ki se nahaja v kateri koli evropski državi;

10.

„tretja država“ pomeni državo, ki ni evropska država. „Tretja država“ v povezavi s posameznikom pomeni osebo, ki ni ne državljan ne rezident evropske države. „Tretja država“ v povezavi z ustanovo pomeni ustanovo, ki se ne nahaja v evropski državi. Države, ki sodelujejo v akcijskem programu na področju vseživljenjskega učenja, vzpostavljenim s Sklepom št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17), se ne obravnavajo kot tretje države za namene izvajanja akcije 2;

11.

„magistrski program“ (druga stopnja) pomeni visokošolski program druge stopnje po prvi diplomi ali enaki ravni znanja ter vodi k magistrskemu naslovu, ki ga nudi visokošolska ustanova;

12.

„doktorski program“ (tretja stopnja) pomeni visokošolski študijski program, povezan z raziskovanjem po visokošolski diplomi in s katerim se pridobi doktorska diploma, ki jo nudi visokošolska ustanova ali – v državah članicah, v katerih je to v skladu z nacionalnim pravom in prakso – raziskovalni center;

13.

„mobilnost“ pomeni fizično preselitev v drugo državo zaradi študija, delovne prakse, raziskovanja, drugih dejavnosti učenja ali poučevanja ali raziskovanja ali sorodnih administrativnih dejavnosti, ustrezno podprto, če je le mogoče, s pripravljalnimi tečaji v jeziku gostitelja;

14.

„dvojne ali večkratne diplome“ pomenijo dve nacionalni diplomi ali več, ki jih izdata dve visokošolski ustanovi ali več in so uradno priznane v državah, kjer se te ustanove nahajajo;

15.

„skupna diploma“ pomeni posamezno diplomo, ki jo izdata najmanj dve visokošolski ustanovi, ki ponujata celosten program, in je uradno priznana v državah, kjer se te ustanove nahajajo;

16.

„podjetje“ pomeni katero koli podjetje, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo v javnem ali zasebnem sektorju ne glede na velikost, pravni status ali gospodarski sektor, v katerem deluje, vključno s socialno ekonomijo.

Člen 3

Splošni in posebni cilji programa

1.   Splošni cilji programa so spodbujati evropsko visokošolsko izobraževanje, prispevati k razširitvi in izboljšanju poklicnih možnosti za študente in omogočati medkulturno razumevanje s sodelovanjem s tretjimi državami, v skladu s cilji skupne zunanje politike EU in tako prispevati k trajnostnemu razvoju tretjih držav na področju visokošolskega izobraževanja.

2.   Posebni cilji programa so:

(a)

spodbujati strukturno sodelovanje med visokošolskimi ustanovami in spodbujati ponudbo visokokakovostnega visokošolskega izobraževanja kot resnično evropsko dodano vrednost, ki bo privlačno tako v Evropski uniji kot onstran njenih meja, z namenom ustvarjanja centrov odličnosti;

(b)

prispevati k vzajemni bogatitvi družb in v ta namen razvijati kvalificiranost moških in žensk, da bodo imeli primerne kompetence zlasti za trg dela in bodo odprtega duha ter z mednarodnimi izkušnjami, s spodbujanjem mobilnosti za najbolj nadarjene študente in akademike iz tretjih držav, da bi pridobili kvalifikacije in/ali izkušnje v Evropski uniji, ter mobilnosti najbolj nadarjenih evropskih študentov in akademikom v tretje države;

(c)

prispevati k razvoju človeških virov in zmogljivosti za mednarodno sodelovanje visokošolskih ustanov v tretjih državah s povečanimi tokovi mobilnosti v Evropski uniji in tretjih državah;

(d)

izboljšati dostopnost ter okrepiti profil in razpoznavnost evropskega visokošolskega izobraževanja v svetu, kakor tudi njegovo privlačnost za državljane tretjih držav in evropske državljane.

3.   Komisija zagotavlja, da nobena skupina državljanov tretjih držav ali evropskih državljanov ni izločena ali v slabšem položaju.

Člen 4

Akcije programa

1.   Splošni in posebni cilji programa iz člena 3 se uresničujejo z naslednjimi akcijami:

(a)

Akcija 1: skupni programi Erasmus Mundus (magistrski in doktorski programi) izjemne akademske kakovosti, vključno s programom štipendiranja;

(b)

Akcija 2: partnerstva Erasmus Mundus med evropskimi visokošolskimi ustanovami in visokošolskimi ustanovami tretjih držav kot osnova za strukturirano sodelovanje, izmenjave in mobilnost na vseh ravneh visokošolskega izobraževanja, vključno s programom štipendiranja;

(c)

Akcija 3: promocija evropskega visokošolskega izobraževanja z ukrepi, ki povečujejo privlačnost evropskih držav kot destinacije za izobraževanje in centra odličnosti v svetovnem merilu.

Več podrobnosti o akcijah je zajetih v Prilogi.

2.   Glede akcije 2 se določbe tega sklepa uporabljajo samo, v kolikor so skladne z določbami zakonodajnega akta, na podlagi katerega je predvideno financiranje v skladu s členom 12(2).

3.   Uporabijo se lahko naslednje vrste pristopov, ki se lahko po potrebi kombinirajo:

(a)

s podporo za razvoj visokokakovostnih skupnih izobraževalnih programov in omrežij sodelovanja, ki olajšajo izmenjavo izkušenj in dobre prakse;

(b)

z okrepljeno podporo mobilnosti oseb, izbranih na podlagi meril akademske odličnosti, zlasti iz tretjih držav v evropske države, na področju visokošolskega izobraževanja, ob upoštevanju načela enakosti med moškimi in ženskami in želje po kar se da uravnoteženi geografski porazdelitvi ter omogočanju dostopanja do programa v skladu z načeli enakih možnosti in nediskriminacije;

(c)

s spodbujanjem jezikovnih spretnosti in znanja, če le možno tako, da se študentom zagotovi možnost učenja vsaj dveh jezikov, ki se govorita v državah, v katerih so visokošolske ustanove, in spodbujanjem razumevanja različnih kultur;

(d)

s podporo pilotnih projektov, ki temeljijo na nadnacionalnih partnerstvih in so namenjeni razvoju inovacij in kakovosti v visokošolskem izobraževanju, zlasti možnostim za spodbujanje partnerstev med akademsko sfero in gospodarstvom;

(e)

s podporo analize in spremljanja trendov v visokošolskem izobraževanju in njegovega razvoja z mednarodne perspektive.

4.   Program predvideva ukrepe za tehnično podporo, vključno s študijami, srečanji strokovnjakov, pa tudi informacijami in objavami, neposredno povezanimi z doseganjem ciljev programa.

5.   Komisija zagotovi čim širše posredovanje informacij o dejavnostih in napredku programa, zlasti prek spletne strani Erasmus Mundus.

6.   Komisija lahko po preučitvi prijav na razpise za zbiranje predlogov in/ali javne razpise zagotovi podporo za akcije iz tega člena. Komisija lahko ukrepe, sprejete v skladu z odstavkom 4, po potrebi izvaja neposredno v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002. O tem redno obvešča Evropski parlament in odbor iz člena 8(1) tega sklepa.

Člen 5

Dostop do programa

Na podlagi pogojev in režima za izvajanje, opredeljenih v Prilogi, ter ob upoštevanju opredelitev pojmov v členu 2 je program namenjen:

(a)

visokošolskim ustanovam;

(b)

študentom v visokošolskem izobraževanju na vseh ravneh, vključno z doktorskimi kandidati;

(c)

podoktorskim raziskovalcem;

(d)

akademikom;

(e)

zaposlenim v visokošolskem izobraževanju;

(f)

drugim javnim ali zasebnim organom, dejavnim na področju visokošolskega izobraževanja, v skladu z nacionalnim pravom in prakso;

(g)

podjetjem;

(h)

raziskovalnim centrom.

Člen 6

Naloge Komisije in držav članic

1.   Komisija:

(a)

zagotovi učinkovito in pregledno izvajanje akcij Skupnosti, ki so zajete v programu, v skladu s Prilogo, kar zadeva akcijo 2 pa s pravnimi instrumenti iz člena 7(1), in ob upoštevanju ciljev programa glede akademske odličnosti pri izboru upravičencev do sredstev iz programa;

(b)

upošteva dvostransko sodelovanje s tretjimi državami, ki ga izvajajo države članice;

(c)

išče sinergije in po potrebi razvija skupne dejavnosti z drugimi programi in dejavnostmi Skupnosti na področju visokošolskega izobraževanja in raziskovanja;

(d)

z določitvijo pavšalnih zneskov štipendij zagotovi, da se upoštevajo stroški vpisa in ocenjeni stroški študija;

(e)

se posvetuje z evropskimi združenji in organizacijami, pristojnimi za področje visokošolskega izobraževanja, o vprašanjih, do katerih pride ob izvajanju programa, in odbor iz člena 8(1) obvesti o rezultatih posvetovanj;

(f)

svoje delegacije v tretjih državah redno obvešča o vseh informacijah v zvezi s programom, ki bi bile lahko koristne za javnost.

2.   Države članice:

(a)

sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje učinkovitega izvajanja programa na ravni držav članic in vključijo vse zadevne udeležence izobraževanja v skladu z nacionalno prakso, in si prizadevajo, da sprejmejo takšne ukrepe, ki utegnejo biti primerni za odpravo vsakršnih pravnih in administrativnih ovir, vezanih posebej na programe izmenjave med evropskimi državami in tretjimi državami. Države članice bi morale poskrbeti, da študentje in ustanove prejmejo natančne in jasne informacije za olajšanje njihovega sodelovanju v programu;

(b)

imenujejo ustrezne strukture za tesno sodelovanje s Komisijo;

(c)

spodbujajo potencialne sinergije z drugimi programi Skupnosti in morebitnimi podobnimi nacionalnimi pobudami, sprejetimi na ravni držav članic.

3.   Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi:

(a)

ustrezne informacije, obveščanje javnosti in spremljanje v zvezi z akcijami, ki jih podpira program;

(b)

razširjanje rezultatov akcij, ki se izvajajo v okviru programa;

(c)

okrepitev komunikacijske strategije za tisti del javnosti v evropskih državah, ki bi ga to lahko zanimalo, in spodbudi partnerstva med univerzami, socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami z namenom razvijati program.

Člen 7

Izvedbeni ukrepi

1.   Za vse ukrepe, ki so potrebni za izvajanje akcije 2, veljajo postopki iz Uredbe (ES) št. 1085/2006, Uredbe (ES) št. 1638/2006, Uredbe (ES) št. 1905/2006 in Uredbe (ES) št. 1934/2006 ter Sporazuma o partnerstvu AKP-ES. Komisija o sprejetih ukrepih redno obvešča odbor iz člena 8(1).

2.   V skladu z upravljalnim postopkom iz člena 8(2) in v skladno z načeli, splošnimi smernicami in izbirnimi merili iz Priloge se sprejmejo naslednji ukrepi, potrebni za izvajanje programa in drugih akcij iz tega sklepa:

(a)

letni načrt dela, vključno s prednostnimi nalogami;

(b)

letni proračun, porazdelitev sredstev med različne akcije programa in okvirni zneski štipendij;

(c)

uporaba splošnih smernic za izvajanje programa, vključno z izbirnimi merili, kot so opisana v Prilogi;

(d)

izbirni postopki, vključno s sestavo in notranjim poslovnikom izbirne komisije;

(e)

režim za spremljanje in ocenjevanje programa ter za razširjanje in prenos rezultatov.

3.   Odločitve o izbiri sprejme Komisija, ki o tem v roku dveh delovnih dni obvesti Evropski parlament in odbor iz člena 8(1).

Člen 8

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.

Člen 9

Enakopravno sodelovanje drugih držav v programu

Program je odprt za udeležbo:

(a)

držav Efta, ki so članice EGP, v skladu s pogoji iz Sporazuma EGP;

(b)

držav kandidatk, ki imajo predpristopno strategijo, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji, določenimi v okvirnih sporazumih, sklenjenih s temi državami, ki urejajo njihovo sodelovanje v programih Skupnosti;

(c)

držav zahodnega Balkana, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji, določenimi v okvirnih sporazumih, sklenjenih s temi državami, ki urejajo njihovo sodelovanje v programih Skupnosti;

(d)

Švicarske konfederacije, pod pogojem, da je s to državo sklenjen dvostranski sporazum, ki predvideva njeno udeležbo.

Člen 10

Horizontalna vprašanja

Pri izvajanju programa se zagotovi, da program v celoti prispeva k širjenju horizontalnih politik Skupnosti, zlasti:

(a)

s krepitvijo na znanju temelječega evropskega gospodarstva in družbe, odpiranjem številnejših delovnih mest glede na cilje Lizbonske strategije ter s prispevanjem k večji konkurenčnosti Evropske unije v svetovnem merilu, njeni trajnostni gospodarski rasti in večji socialni koheziji;

(b)

s spodbujanjem kulture, znanja in sposobnosti za miren in trajen razvoj v Evropi raznolikosti;

(c)

s spodbujanjem zavesti o pomembnosti kulturne in jezikovne različnosti v Evropi, kakor tudi o nujnosti boja proti rasizmu in ksenofobiji, ter s promocijo medkulturnega izobraževanja;

(d)

z zagotavljanjem rešitev za študente s posebnimi potrebami in zlasti s pomočjo za spodbujanje njihovega vključevanja v redne postopke visokošolskega izobraževanja, kakor tudi s promocijo enakih možnosti za vse;

(e)

s spodbujanjem enakosti med moškimi in ženskami ter prispevanjem k odpravljanju vseh oblik diskriminacije na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

(f)

s spodbujanjem razvoja v tretjih državah.

Člen 11

Usklajenost in dopolnjevanje z drugimi politikami

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi celovito usklajenost in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi politikami, instrumenti in akcijami Skupnosti, zlasti s programom vseživljenjskega učenja, Sedmim okvirnim programom za raziskave, razvojno politiko, programi zunanjega sodelovanja, pridružitveni sporazumi AKP in Evropskim skladom za vključevanje državljanov tretjih držav.

2.   Komisija redno obvešča Evropski parlament in odbor iz člena 8(1) o pobudah Skupnosti, sprejetih na ustreznih področjih, zagotovi učinkovito povezavo in, kjer je primerno, skupne akcije med programom ter programi in dejavnostmi na področju visokošolskega izobraževanja, ki se izvajajo v okviru sodelovanja Skupnosti s tretjimi državami, vključno z dvostranskimi sporazumi, in pristojnimi mednarodnimi organizacijami.

Člen 12

Financiranje

1.   Finančna sredstva za izvajanje akcij 1 in 3 in s tem povezanimi ukrepi za tehnično podporo iz člena 4(4) se za obdobje 2009–2013 določi na 493 690 000 EUR.

2.   Finančna sredstva za izvajanje akcije 2 in povezanih ukrepov za tehnično podporo iz člena 4(4) za obdobje, opredeljeno v členu 1(2), se določi v skladu s pravili, postopki in cilji, določenimi v Uredbi (ES) št. 1085/2006, Uredbi (ES) št. 1638/2006, Uredbi (ES) št. 1905/2006 in Uredbi (ES) št. 1934/2006, kakor tudi v Sporazumu o partnerstvu AKP-ES.

3.   Letna proračunska sredstva, dodeljena v skladu z letnim proračunskim postopkom, odobri organ za izvajanje proračuna v mejah finančnega okvira.

Člen 13

Spremljanje in vrednotenje

1.   Komisija redno spremlja program v sodelovanju z državami članicami. Rezultati procesa spremljanja in vrednotenja tega in prejšnjega programa se uporabljajo pri izvajanju programa. Takšno spremljanje vključuje analizo geografske porazdelitve upravičencev programa po akciji in državi, poročila in sporočila iz odstavka 3 in posebne dejavnosti.

2.   Program redno ocenjuje Komisija, ki upošteva cilje iz člena 3, vpliv programa kot celote in dopolnjevanje med akcijami programa in tistimi, ki se izvajajo v okviru posameznih politik, instrumentov in akcij Skupnosti.

3.   Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži:

(a)

vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikih izvajanja programa najpozneje 31. marca drugega leta po dejanskem začetku novih predavanj, uvedenih na podlagi programa;

(b)

sporočilo o nadaljevanju programa najpozneje 30. januarja 2012;

(c)

naknadno poročilo o oceni za nazaj najpozneje 31. decembra 2015.

Člen 14

Prehodne določbe

1.   Akcije, ki se začnejo izvajati 31. decembra 2008 ali prej na podlagi Sklepa št. 2317/2003/ES, se vodijo v skladu z določbami omenjenega sklepa, razen če bo odbor, ustanovljen z navedenim sklepom, nadomeščen z odborom iz člena 8(1) tega sklepa.

2.   Akcije, ki se začnejo izvajati 31. decembra 2008 ali prej na podlagi postopkov, določenih v pravnih instrumentih iz člena 7(1), se vodijo v skladu z določbami teh instrumentov.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, 16. decembra 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednica

B. LE MAIRE


(1)  UL C 204, 9.8.2008, str. 85.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 16. decembra 2008.

(3)  UL L 345, 31.12.2003, str. 1.

(4)  UL L 210, 31.7.2006, str. 82.

(5)  UL L 310, 9.11.2006, str. 1.

(6)  UL L 378, 27.12.2006, str. 41.

(7)  UL L 405, 30.12.2006, str. 41.

(8)  UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(9)  UL L 247, 9.9.2006, str. 32.

(10)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(11)  UL L 97, 9.4.2008, str. 1.

(12)  UL C 303, 14.12.2007, str. 1.

(13)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(14)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(15)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(16)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(17)  UL L 327, 24.11.2006, str. 45.


PRILOGA

AKCIJE SKUPNOSTI (SPLOŠNE SMERNICE IN IZBIRNA MERILA), IZBIRNI POSTOPKI IN FINANČNE DOLOČBE

Vse akcije iz programa se izvajajo v skladu s splošnimi smernicami in izbirnimi merili, kot so opisani v tej prilogi.

AKCIJA 1:   SKUPNI PROGRAMI ERASMUS MUNDUS

A.   MAGISTRSKI PROGRAMI ERASMUS MUNDUS

1.   Skupnost izbere magistrske programe izjemne akademske kakovosti, ki se za namene programa imenujejo „magistrski programi Erasmus Mundus“.

2.   Za namene programa magistrski programi Erasmus Mundus sledijo naslednjim splošnim smernicam in izbirnim merilom:

(a)

vključujejo visokošolske ustanove iz najmanj treh evropskih držav;

(b)

lahko vključujejo visokošolske ustanove ali druge pristojne partnerje, kot so raziskovalni centri, iz tretjih držav;

(c)

izvajajo študijski program, ki vključuje študijsko obdobje v vsaj dveh sodelujočih visokošolskih ustanovah iz točke (a);

(d)

kjer je ustrezno, spodbujajo prakso kot del študijskega programa;

(e)

imajo vgrajene mehanizme za priznanje študijskih obdobij, opravljenih v partnerskih ustanovah, ki temeljijo na evropskem sistemu prenašanja in zbiranja kreditnih točk ali so združljivi z njim;

(f)

privedejo do podelitve skupnih in/ali dvojnih ali večkratnih diplom sodelujočih ustanov, ki jih priznavajo ali akreditirajo evropske države. Spodbujajo se programi, ki se zaključijo s podelitvijo skupnih diplom;

(g)

vzpostavljajo strožje postopke samoocenjevanja in vsebujejo dogovor o medsebojnem ocenjevanju zunanjih strokovnjakov (iz evropskih ali tretjih držav) za zagotovitev nadaljnje visoke kakovosti magistrskih programov;

(h)

imajo rezervirano najmanjše število mest za in gostijo študente iz evropskih in tretjih držav, ki prejemajo finančno podporo v okviru programa;

(i)

določajo pregledne skupne pogoje za sprejem, pri katerih se med drugim ustrezno upoštevajo vprašanja enakosti med spoloma in druga vprašanja enakosti ter jim omogočajo dostop v skladu z načeli enakih možnosti in nediskriminacije;

(j)

se prosto odločajo glede uvedbe stroškov vpisa, ob upoštevanju nacionalne zakonodaje in sporazuma, sklenjenega med povezanimi partnerji iz točk (a) in (b);

(k)

vsebujejo dogovor o ravnanju v skladu s pravili, ki veljajo za izbirni postopek štipendistov (študentov in akademikov);

(l)

vzpostavijo ustrezen režim, da bi se olajšal dostop za študente iz evropskih in tretjih držav ter gostiteljstvo teh študentov (informacijske zmogljivosti, namestitev, pomoč pri vizumih itd.). Komisija svoje delegacije v tretjih državah redno obvešča o vseh spremembah v zvezi s programom;

(m)

brez poseganja v jezik pouka zagotavljajo uporabo vsaj dveh evropskih jezikov, ki se govorita v državah članicah, v katerih so visokošolske ustanove, vključene v magistrski program Erasmus Mundus, in po potrebi omogočajo pripravljalno jezikovno usposabljanje in pomoč za študente, zlasti s tečaji, ki jih organizirajo zadevne ustanove.

3.   Magistrski programi Erasmus Mundus se izberejo za petletno obdobje ob uporabi letnega postopka podaljšanja, ki temelji na poročanju o napredku.

4.   Magistrski programi Erasmus Mundus, izbrani na podlagi programa Erasmus Mundus 2004–2008, se v okviru akcije 1 nadaljujejo do konca obdobja, za katero so bili izbrani, ob uporabi letnega postopka podaljšanja, ki temelji na poročanju o napredku.

B.   DOKTORSKI PROGRAM ERASMUS MUNDUS

1.   Skupnost izbere doktorske programe izjemne akademske kakovosti, ki se za namene programa imenujejo „doktorski programi Erasmus Mundus“.

2.   Za namene programa doktorski programi Erasmus Mundus sledijo naslednjim splošnim smernicam in izbirnim merilom:

(a)

vključujejo visokošolske ustanove iz najmanj treh evropskih držav in po potrebi druge pristojne partnerje za zagotovitev inovacij in zaposljivosti;

(b)

lahko vključujejo visokošolske ustanove ali druge ustrezne partnerje, kot so raziskovalni centri, iz tretjih držav;

(c)

izvajajo doktorski program, ki vključuje študijsko in raziskovalno obdobje v vsaj dveh sodelujočih visokošolskih ustanovah iz točke (a);

(d)

spodbujajo prakso kot del doktorskega programa in partnerstva med akademsko sfero in gospodarstvom;

(e)

imajo vgrajene mehanizme za priznanje študijskih in raziskovalnih obdobij, opravljenih v partnerskih ustanovah;

(f)

privedejo do podelitve skupnih in/ali dvojnih ali večkratnih diplom sodelujočih ustanov, ki jih priznavajo ali akreditirajo evropske države. Spodbujajo se programi, ki se zaključijo s podelitvijo skupnih diplom;

(g)

vzpostavljajo strožje postopke samoocenjevanja in vsebujejo dogovor o medsebojnem ocenjevanju zunanjih strokovnjakov (iz evropskih ali tretjih držav, delajo pa v evropskih) za zagotovitev nadaljnje visoke kakovosti doktorskih programov;

(h)

imajo rezervirano najmanjše število mest za in gostijo evropske doktorske kandidate in doktorske kandidate iz tretjih držav, ki prejemajo finančno podporo v okviru programa;

(i)

določajo pregledne skupne pogoje za sprejem, pri katerih se med drugim ustrezno upoštevajo vprašanja enakosti med spoloma in druga vprašanja enakosti ter omogočajo dostop v skladu z načeli enakih možnosti in nediskriminacije;

(j)

se prosto odločajo glede uvedbe stroškov vpisa v skladu z nacionalno zakonodajo in sporazumom, sklenjenim med povezanimi ustanovami iz točk (a) in (b);

(k)

vsebujejo dogovor o ravnanju v skladu s pravili, ki veljajo za izbirni postopek doktorskih kandidatov;