ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 339

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 51
18. december 2008


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1273/2008 z dne 17. decembra 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1274/2008 z dne 17. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva mednarodni računovodski standard (MRS) 1 ( 1 )

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1275/2008 z dne 17. decembra 2008 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanju pripravljenosti in izključenosti ( 1 )

45

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1276/2008 z dne 17. decembra 2008 o nadzoru s fizičnimi pregledi pri izvozu kmetijskih proizvodov, za katere se dobijo izvozna nadomestila ali drugi zneski

53

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1277/2008 z dne 17. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1580/2007 glede sprožitvenih ravni za dodatne dajatve za hruške, limone, jabolka in bučke

76

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1278/2008 z dne 17. decembra 2008 o sprejetju nujnih ukrepov za podporo trga prašičjega mesa v obliki pomoči za zasebno skladiščenje na Irskem

78

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1279/2008 z dne 17. decembra 2008 o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2008 v okviru tarifne kvote za uvoz klobas in nekaterih mesnih izdelkov s poreklom iz Švice, odprte z Uredbo (ES) št. 1399/2007

82

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1280/2008 z dne 17. decembra 2008 o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2008 v okviru tarifne kvote za prašičje meso, odprte z Uredbo (ES) št. 1382/2007

83

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1281/2008 z dne 17. decembra 2008 o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2008 v okviru tarifne kvote za prašičje meso, odprte z Uredbo (ES) št. 812/2007

84

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1282/2008 z dne 17. decembra 2008 o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2008 v okviru tarifne kvote za prašičje meso, odprte z Uredbo (ES) št. 979/2007

85

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1283/2008 z dne 17. decembra 2008 o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2008 v okviru tarifnih kvot za prašičje meso, odprtih z Uredbo (ES) št. 806/2007

86

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1284/2008 z dne 17. decembra 2008 o določitvi koeficienta dodelitve za izdajo uvoznih dovoljenj, za katera so bili zahtevki predloženi od 8. do 12. decembra 2008 za proizvode iz sektorja sladkorja v okviru tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov

88

 

 

IV   Drugi akti

 

 

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

 

 

Skupni odbor EGP

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 110/2008 z dne 5. novembra 2008 o spremembi Protokola 32 k Sporazumu EGP o načinih izračunavanja finančnih prispevkov za izvajanje člena 82

93

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 111/2008 z dne 7. novembra 2008 o spremembi Priloge I (Veterinarske in fitosanitarne zadeve) k Sporazumu EGP

98

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 112/2008 z dne 7. novembra 2008 o spremembi Priloge II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) in Priloge XX (Okolje) k Sporazumu EGP

100

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 113/2008 z dne 7. novembra 2008 o spremembi Priloge VI (Socialna varnost) k Sporazumu EGP

102

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 114/2008 z dne 7. novembra 2008 o spremembi Priloge IX (Finančne storitve) in Priloge XIX (Varstvo potrošnikov) k Sporazumu EGP

103

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 115/2008 z dne 7. novembra 2008 o spremembi Priloge XI (Telekomunikacijske storitve) k Sporazumu EGP

105

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 116/2008 z dne 7. novembra 2008 o spremembi Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP

106

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 117/2008 z dne 7. novembra 2008 o spremembi Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP

108

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 118/2008 z dne 7. novembra 2008 o spremembi Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP

109

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 119/2008 z dne 7. novembra 2008 o spremembi Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP

110

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 120/2008 z dne 7. novembra 2008 o spremembi Priloge XV (Državna pomoč) k Sporazumu EGP

111

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 121/2008 z dne 7. novembra 2008 o spremembi Priloge XX (Okolje) k Sporazumu EGP

113

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 122/2008 z dne 7. novembra 2008 o spremembi Priloge XX (Okolje) k Sporazumu EGP

114

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 123/2008 z dne 7. novembra 2008 o spremembi Priloge XXI (Statistika) k Sporazumu EGP

115

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 124/2008 z dne 7. novembra 2008 o spremembi Priloge XXI (Statistika) k Sporazumu EGP

117

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 125/2008 z dne 7. novembra 2008 o spremembi Priloge XXI (Statistika) k Sporazumu EGP

118

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 126/2008 z dne 7. novembra 2008 o spremembi Priloge XXI (Statistika) k Sporazumu EGP

119

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

18.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1273/2008

z dne 17. decembra 2008

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 18. decembra 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

CR

110,3

MA

83,1

TR

72,4

ZZ

88,6

0707 00 05

JO

167,2

MA

51,5

TR

133,9

ZZ

117,5

0709 90 70

MA

112,5

TR

140,3

ZZ

126,4

0805 10 20

AR

17,0

BR

44,6

CL

52,1

EG

51,1

MA

72,8

TR

46,9

UY

30,6

ZA

42,3

ZZ

44,7

0805 20 10

MA

72,5

TR

64,0

ZZ

68,3

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

CN

49,3

HR

54,2

IL

75,7

TR

52,3

ZZ

57,9

0805 50 10

MA

64,0

TR

53,6

ZZ

58,8

0808 10 80

CA

82,7

CN

84,2

MK

34,6

US

103,1

ZA

118,0

ZZ

84,5

0808 20 50

CN

61,6

TR

104,0

US

122,0

ZZ

95,9


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


18.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1274/2008

z dne 17. decembra 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva mednarodni računovodski standard (MRS) 1

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so veljali 15. oktobra 2008.

(2)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 6. septembra 2007 izdal spremembo mednarodnega računovodskega standarda MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov, v nadaljnjem besedilu: revidirani MRS 1. Revidirani MRS 1 spreminja nekatere zahteve za predstavljanje računovodskih izkazov in v nekaterih primerih zahteva dodatne informacije, prav tako spreminja tudi nekatere druge računovodske standarde. Revidirani MRS 1 nadomešča mednarodni računovodski standard (MRS) 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, revidiran leta 2003, kakor je bil spremenjen leta 2005.

(3)

Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da revidirani MRS 1 izpolnjuje tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. Svetovalna skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih je v skladu s Sklepom Komisije št. 2006/505/ES z dne 14. julija 2006 o ustanovitvi Svetovalne skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki bo svetovala Komisiji glede objektivnosti in nevtralnosti mnenj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) (3) preučila mnenje EFRAG o potrditvi in svetovala Evropski komisiji, da je dobro uravnoteženo in objektivno.

(4)

Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Prilogi k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se mednarodni računovodski standard (MRS) 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (revidiran leta 2003), kakor je bil spremenjen leta 2005, nadomesti z mednarodnim računovodskim standardom (MRS) 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (revidiran leta 2007) iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Posamezna družba začne uporabljati MRS 1 (revidiran leta 2007), kakor je naveden v Prilogi k tej uredbi, najpozneje z začetkom svojega prvega finančnega leta po 31. decembru 2008.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2008

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2)  UL L 320, 29.11.2008, str. 1.

(3)  UL L 199, 21.7.2006, str. 33.


PRILOGA

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

MRS 1

„MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (revidiran leta 2007)“

Razmnoževanje je dovoljeno znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Vse obstoječe pravice so pridržane zunaj EGS, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani UOMRS http://www.iasb.org

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 1

Predstavljanje računovodskih izkazov

CILJ

1

Ta standard predpisuje podlago za predstavljanje računovodskih izkazov za splošne namene, da se zagotovi primerljivost tako z lastnimi računovodskimi izkazi iz prejšnjih obdobij kot tudi z računovodskimi izkazi drugih podjetij. Določa splošne zahteve za predstavljanje računovodskih izkazov ter postavlja smernice za njihovo sestavo in minimalne zahteve glede njihove vsebine.

PODROČJE

2

Podjetje mora uporabljati ta standard pri pripravljanju in predstavljanju računovodskih izkazov za splošne namene v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP).

3

Drugi MSRP določajo pripoznavanje, merjenje in zahteve po razkritju za posebne transakcije in druge dogodke.

4

Ta standard se ne uporablja za sestavo in vsebino zgoščenih medletnih računovodskih izkazov, pripravljenih v skladu z MRS 34 Medletno računovodsko poročanje. Vendar pa 15.–35. člen velja za takšne računovodske izkaze. Ta standard se enako uporablja za vsa podjetja, tista, ki predstavljajo konsolidirane računovodske izkaze, in tista, ki predstavljajo ločene računovodske izkaze, kot so opredeljeni v MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi.

5

V tem standardu je uporabljena terminologija, primerna za pridobitna podjetja, kamor spadajo tudi podjetja javnega sektorja. Če ta standard uporabljajo nepridobitna podjetja zasebnega ali javnega sektorja, bodo morda morala popraviti opise posameznih vrstičnih postavk v računovodskih izkazih in računovodskih izkazov samih.

6

Podobno velja za podjetja, ki nimajo lastniškega kapitala, kot je opredeljen v MRS 32 Finančni instrumenti: Predstavljanje – (npr. nekateri vzajemni skladi), in podjetja, katerih delniški kapital ni lastniški kapital (npr. nekatera zadružna podjetja), ki bodo morda morala prilagoditi predstavljanje računovodskih izkazov, kjer so navedeni deleži članov in lastnikov enot.

OPREDELITEV POJMOV

7

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

Računovodski izkazi za splošne namene (imenovani „računovodski izkazi“) so tisti, ki so namenjeni zadovoljevanju potreb uporabnikov, ki nimajo možnosti zahtevati, da podjetje izdeluje poročila, prilagojena zadovoljevanju njihovih posebnih potreb po informacijah.

Neizvedljiv Zahteva je neizvedljiva, če je podjetje kljub vsemu razumnemu prizadevanju ne more izvesti.

Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) so standardi in pojasnila, ki jih sprejme Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS). Vsebujejo:

(a)

Mednarodne standarde računovodskega poročanja,

(b)

Mednarodne računovodske standarde, ter

(c)

Pojasnila Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) oziroma nekdanjega Stalnega odbora za pojasnjevanje (SOP).

Bistven Opustitev ali napačna navedba postavk je bistvena, če lahko posamično ali združeno vpliva na gospodarske odločitve, ki jih sprejemajo uporabniki na podlagi računovodskih izkazov. Bistvenost je odvisna od obsega in narave opustitve ali napačne navedbe, ki se presoja v danih okoliščinah. Obseg ali narava postavke ali oboje je lahko odločilen dejavnik.

Pri presojanju, ali bi opustitev ali napačna navedba lahko vplivala na gospodarske odločitve uporabnikov oziroma ali je bistvena, je treba upoštevati značilnosti uporabnikov. Okvirna navodila za pripravljanje in predstavljanje računovodskih izkazov v 25. členu določajo, da „naj bi uporabniki primerno poznali poslovno in gospodarsko delovanje in računovodstvo ter bili pripravljeni proučevati informacije kolikor toliko prizadevno.“ Torej je treba pri presojanju upoštevati, kakšne so dejanske možnosti vplivanja na uporabnike z navedenimi značilnostmi pri sprejemanju gospodarskih odločitev.

Pojasnila vsebujejo informacije, ki dopolnjujejo tiste iz izkaza finančnega položaja, izkaza vseobsegajočega donosa, ločenega izkaza poslovnega izida (če je predstavljen), izkaza sprememb lastniškega kapitala in izkaza denarnih tokov. V pojasnilih so navedeni besedni opisi ali razčlenitve postavk, predstavljenih v teh izkazih, in informacije o tistih postavkah, ki niso upravičene do vključitve v izkaze.

Drugi vseobsegajoči donos vsebuje postavke prihodkov in odhodkov (vključno s prilagoditvami zaradi prerazvrstitev), ki niso pripoznane v poslovnem izidu, kakor zahtevajo ali dovoljujejo drugi MSRP.

Sestavine drugega vseobsegajoča donosa vključujejo:

(a)

spremembe prevrednotovalnega presežka (glejte MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) in MRS 38 Neopredmetena sredstva);

(b)

aktuarske dobičke in izgube programov z določenimi zaslužki, pripoznane v skladu s 93.A členom MRS 19 Zaslužki zaposlencev;

(c)

dobičke in izgube, ki izhajajo iz pretvorbe računovodskih izkazov poslovanja v tujini (glejte MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev);

(d)

dobičke in izgube, ki izhajajo iz ponovne izmere finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo (glejte MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje);

(e)

efektivni del dobičkov in izgub iz instrumentov za varovanje pred tveganjem v varovanju denarnih tokov pred tveganjem (glejte MRS 39).

Lastniki so imetniki instrumentov, ki so razvrščeni kot lastniški kapital.

Poslovni izid je celotni prihodek minus odhodki, razen sestavin drugega vseobsegajočega donosa.

Prilagoditve zaradi prerazvrstitev so zneski, prerazvrščeni v poslovni izid v tekočem obdobju, ki so bili v tekočem ali v prejšnjih obdobjih pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu.

Celotni vseobsegajoči donos je sprememba lastniškega kapitala v obdobju, ki je posledica transakcij ali drugih dogodkov, razen sprememb, ki so posledica transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki.

Celotni vseobsegajoči donos vsebuje vse sestavine „poslovnega izida“ in „drugega vseobsegajočega donosa“.

8

Čeprav se v tem standardu uporabljajo izrazi „drugi vseobsegajoči donos“, „poslovni izid“ in „celotni vseobsegajoči donos“, podjetje lahko za opisovanje skupnih zneskov uporablja druge izraze, če je pomen jasen. Na primer, podjetje lahko uporablja za opisovanje poslovnega izida izraz „čisti dobiček“.

RAČUNOVODSKI IZKAZI

Namen računovodskih izkazov

9

Računovodski izkazi so urejene predstavitve finančnega položaja in finančne uspešnosti podjetja. Cilj računovodskih izkazov je dajati informacije o finančnem položaju, finančni uspešnosti in denarnih tokovih podjetja, ki širšemu krogu uporabnikov koristijo pri gospodarskem odločanju. Računovodski izkazi prikazujejo tudi rezultate nadzora sredstev, ki so zaupana poslovodstvu. Da bi računovodski izkazi zadostili temu cilju, dajejo informacije podjetja o:

(a)

sredstvih,

(b)

obveznostih,

(c)

lastniškem kapitalu,

(d)

prihodkih in odhodkih, vključno z dobički in izgubami,

(e)

prispevkih lastnikov in razdelitvah lastnikom, ko delujejo kot lastniki, ter

(f)

denarnih tokovih.

Te informacije skupaj z drugimi informacijami v pojasnilih pomagajo uporabnikom računovodskih izkazov pri napovedovanju prihodnjih denarnih tokov v podjetju ter zlasti njihove časovne opredelitve in gotovosti.

Celoten sklop računovodskih izkazov

10

Celoten sklop računovodskih izkazov obsega:

(a)

izkaz finančnega položaja ob koncu obdobja,

(b)

izkaz vseobsegajočega donosa za obdobje,

(c)

izkaz sprememb lastniškega kapitala za obdobje,

(d)

izkaz denarnih tokov za obdobje,

(e)

pojasnila, ki obsegajo pregled pomembnih računovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne informacije, ter

(f)

izkaz finančnega položaja na začetku prvega primerjalnega obdobja, če podjetje uporablja računovodsko usmeritev za nazaj ali če postavke v računovodskih izkazih preračuna za nazaj, ali če postavke v računovodskih izkazih prerazvrsti.

Podjetje lahko uporablja naslove izkazov, ki so drugačni od naslovov, uporabljenih v tem standardu.

11

Podjetje mora predstaviti vse računovodske izkaze v celotnem sklopu računovodskih izkazov z enako pomembnostjo.

12

Kot dovoljuje 81. člen, podjetje lahko predstavi sestavine poslovnega izida bodisi kot del enega samega izkaza vseobsegajočega donosa, bodisi kot ločen izkaz poslovnega izida. Ko je predstavljen izkaz poslovnega izida, je del celotnega sklopa računovodskih izkazov in se mora prikazati neposredno pred izkazom vseobsegajočega donosa.

13

Številna podjetja predstavijo izven računovodskih izkazov s strani poslovodstva pripravljen finančni pregled, ki opisuje in pojasnjuje glavne značilnosti finančne uspešnosti podjetja in njegovega finančnega položaja ter glavne negotovosti, s katerimi se srečuje. Takšno poročilo lahko vključuje pregled:

(a)

glavnih dejavnikov in vplivov, ki opredeljujejo finančno uspešnost, vključno s spremembami v okolju, v katerem podjetje posluje, odzivi podjetja na takšne spremembe in njihovimi posledicami ter naložbenimi usmeritvami za ohranitev in izboljšanje finančne uspešnosti, vključno s politiko dividend,

(b)

virov za pridobivanje finančnih sredstev in želenega razmerja med obveznostmi in lastniškim kapitalom podjetja, ter

(c)

virov sredstev podjetja, ki jih v skladu z MSRP ni možno pripoznati v izkazu finančnega položaja.

14

Številna podjetja predstavijo izven računovodskih izkazov tudi poročila in izkaze, kot so poročila o okolju in izkazi dodane vrednosti, zlasti v dejavnostih, kjer je okolje pomemben dejavnik, in če so zaposlenci obravnavani kot pomembna skupina uporabnikov. Za poročila in izkaze, predstavljene izven računovodskih izkazov, MSRP ne veljajo.

Splošne značilnosti

Pošteno predstavljanje in skladnost z MSRP

15

Računovodski izkazi morajo pošteno prikazovati finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove podjetja. Pošteno predstavljanje pomeni prikazovanje dejanskih učinkov transakcij, drugih dogodkov in stanj v skladu z opredelitvami in pripoznavalnimi sodili za sredstva, obveznosti, prihodke in odhodke iz Okvirnih navodil. Uporaba MSRP in morebitna dodatna razkritja, če so potrebna, naj bi se izražala v računovodskih izkazih, ki zagotavljajo pošteno predstavljanje.

16

Podjetje, katerega računovodski izkazi so izdelani v skladu z MSRP, mora v pojasnila vključiti nedvoumno in absolutno izjavo o skladnosti z MSRP. Podjetje računovodskih izkazov ne sme označiti za skladne z MSRP, če ne izpolnjujejo vseh zahtev iz MSRP.

17

V skoraj vseh okoliščinah podjetje doseže pošteno predstavitev, če so računovodski izkazi izdelani v skladu z ustreznimi MSRP. Poštena predstavitev tudi zahteva od podjetja, da:

(a)

izbere in uporablja računovodske usmeritve v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake. MRS 8 določa hierarhijo veljavnih napotkov, ki jih poslovodstvo upošteva, če ne obstaja MSRP, ki bi se neposredno nanašal na določeno postavko.

(b)

predstavi informacije, tudi računovodske usmeritve, na način, ki daje ustrezne, zanesljive, primerljive in razumljive informacije.

(c)

navede dodatna razkritja, če skladnost s specifičnimi zahtevami MSRP ne zadostuje, da bi uporabniki razumeli vpliv posameznih transakcij, drugih dogodkov in določenih stanj na finančni položaj in finančno uspešnost podjetja.

18

Podjetje ne more popraviti neustreznih računovodskih usmeritev niti z razkritjem uporabljenih računovodskih usmeritev niti s pojasnili ali pojasnjevalnim gradivom.

19

V izredno redkih primerih, ko poslovodstvo sklene, da bi bila skladnost z zahtevami MSRP zavajajoča do te mere, da bi prišlo do neskladja s ciljem računovodskih izkazov, določenim v Okvirnih navodilih, se mora podjetje odreči izpolnitvi teh zahtev na način, določen v 20. členu, če ustrezna normativna ureditev to zahteva oziroma tega izrecno ne prepoveduje.

20

Če podjetje ne izpolnjuje zahteve MSRP po 19. členu, mora razkriti:

(a)

da je poslovodstvo potrdilo, da računovodski izkazi pošteno prikazujejo finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove v podjetju,

(b)

da je upoštevalo ustrezne MSRP, vendar ni izpolnilo določene zahteve, da bi zagotovilo pošteno predstavitev,

(c)

naslov MSRP, ki ga podjetje ni izpolnilo, vrsto odmika od njega, tudi ravnanje, ki bi ga MSRP zahteval, razlog, zakaj bi bilo takšno ravnanje v danih okoliščinah zavajajoče do te mere, da bi prišlo do neskladja s ciljem računovodskih izkazov, določenim v Okvirnih navodilih, in sprejeto ravnanje, ter

(d)

finančne učinke odmika od zahteve za vsako posamezno postavko v računovodskih izkazih za vsa obravnavana obdobja, o kateri bi bili poročali ob izpolnitvi zahteve.

21

Če podjetje ni izpolnilo zahteve MSRP v preteklem obdobju in če ta odmik vpliva na pripoznane zneske v računovodskih izkazih za tekoče obdobje, mora v skladu s točkama (c) in (d) v 20. členu opraviti ustrezna razkritja.

22

Na primer, 21. člen velja, če podjetje v preteklem obdobju ni izpolnilo zahteve MSRP, ki ureja merjenje sredstev ali obveznosti, in ta odmik vpliva na merjenje sprememb sredstev in obveznosti, pripoznanih v računovodskih izkazih za tekoče obdobje.

23

V izredno redkih primerih, ko poslovodstvo sklene, da bi bila skladnost z zahtevami kakega MSRP zavajajoča do te mere, da bi prišlo do neskladja s ciljem računovodskih izkazov, določenim v Okvirnih navodilih, pri čemer pa ustrezna normativna ureditev odmik od zahteve izrecno prepoveduje, mora podjetje do največje možne mere zmanjšati spoznane zavajajoče vidike skladnosti, tako da razkrije:

(a)

naslov MSRP, za katerega gre, vrsto zahteve in razlog, zakaj je poslovodstvo sklenilo, da bi bilo spoštovanje zahteve v danih okoliščinah zavajajoče do te mere, da bi prišlo do neskladja s ciljem računovodskih izkazov, določenim v Okvirnih navodilih, ter

(b)

prilagoditve vseh posameznih postavk v računovodskih izkazih za vsa obravnavana obdobja, za katere poslovodstvo meni, da so nujno potrebne za pošteno predstavitev.

24

Zaradi 19.–23. člena bi bila posamezna informacija v neskladju s ciljem računovodskih izkazov, če prikazuje transakcije, druge dogodke in stanja v nasprotju s trditvami ali upravičenimi domnevami, zaradi česar obstaja velika možnost, da bi uporabniki računovodskih izkazov sprejeli napačne gospodarske odločitve. Pri presojanju, ali je izpolnjevanje določene zahteve MSRP zavajajoče do te mere, da bi prišlo do neskladja s ciljem računovodskih izkazov, določenim v Okvirnih navodilih, poslovodstvo upošteva:

(a)

zakaj v danih okoliščinah ni dosežen cilj računovodskih izkazov, ter

(b)

kako se pogoji v podjetju razlikujejo od pogojev v tistih podjetjih, ki zahtevo izpolnjujejo. Če druga podjetja v podobnih okoliščinah izpolnjujejo zahtevo, obstaja izpodbojna domneva, da izpolnjevanje določene zahteve ni zavajajoče do te mere, da bi prišlo do neskladja s ciljem računovodskih izkazov, določenim v Okvirnih navodilih.

Delujoče podjetje

25

Ko poslovodstvo pripravlja računovodske izkaze, mora oceniti sposobnost podjetja za nadaljevanje delovanja. Podjetje mora pripraviti računovodske izkaze ob predpostavki delujočega podjetja, razen če namerava poslovodstvo podjetje likvidirati ali zaustaviti poslovanje, ali če nima druge možnosti, kot da napravi eno ali drugo. Če poslovodstvo pri oblikovanju svoje ocene ve za bistvene negotovosti, povezane z dogodki ali okoliščinami, ki utegnejo povzročiti precejšen dvom o sposobnosti podjetja za nadaljevanje delovanja, mora podjetje takšne negotovosti razkriti. Če podjetje računovodskih izkazov ne pripravi ob predpostavki delujočega podjetja, mora to dejstvo razkriti skupaj s podlago, na kateri je pripravilo računovodske izkaze, in z razlogom, zakaj podjetje ni obravnavano kot delujoče podjetje.

26

Pri ocenjevanju, ali je predpostavka o delujočem podjetju ustrezna, upošteva poslovodstvo vse razpoložljive informacije o predvidenem nadaljnjem delovanju v naslednjih dvanajstih mesecih od konca poročevalskega obdobja, lahko pa tudi v daljšem obdobju. Stopnja upoštevanja je v vsakem primeru odvisna od dejstev. Če je podjetje v preteklosti poslovalo z dobičkom in ima takojšen dostop do finančnih sredstev, lahko brez podrobne analize sklene, da zasnova računovodstva delujočega podjetja ustreza. V drugih primerih pa mora poslovodstvo upoštevati več različnih dejavnikov, ki vplivajo na trenutno in pričakovano dobičkonosnost, roke vračanja dolgov in možnih zamenjav pri financiranju, preden lahko sklepa, da zasnova računovodstva delujočega podjetja ustreza.

Računovodenje, zasnovano na poslovnih dogodkih

27

Podjetje mora pripravljati svoje računovodske izkaze, razen informacij o denarnih tokovih, z uporabo računovodenja, zasnovanega na poslovnih dogodkih.

28

Pri računovodenju, zasnovanem na poslovnih dogodkih, se postavke pripoznajo kot sredstva, obveznosti, lastniški kapital, prihodki in odhodki (sestavine računovodskih izkazov), če ustrezajo opredelitvam in pripoznavalnim sodilom za te sestavine v Okvirnih navodilih.

Bistvenost in združevanje

29

Podjetje mora predstaviti vsako bistveno skupino, sestavljeno iz podobnih postavk, posebej. Podjetje mora predstaviti postavke različne narave ali vloge posebej, razen če so nebistvene.

30

Računovodski izkazi so posledica obdelovanja velikega števila transakcij ali drugih dogodkov, ki so združeni v skupine v skladu z njihovo naravo ali vlogo. Končna stopnja združevanja in razvrščanja je predstavitev zgoščenih in razvrščenih podatkov, ki predstavljajo posamezne vrstične postavke v računovodskih izkazih. Če kaka vrstična postavka ni bistvena, se združi z drugimi postavkami bodisi v prej navedenih izkazih bodisi v pojasnilih. Postavka, ki ni dovolj bistvena, da bi jo bilo upravičeno posebej predstaviti v navedenih izkazih, je lahko dovolj bistvena, da jo je treba posebej predstaviti v pojasnilih.

31

Če informacija ni bistvena, podjetju ni treba zagotoviti posebnega razkritja, ki ga zahteva MSRP.

Pobotanje

32

Podjetje ne sme pobotati sredstev in obveznosti niti prihodkov in odhodkov, razen če MSRP pobotanje zahteva ali dovoljuje.

33

Podjetje ločeno poroča o sredstvih in obveznostih kot tudi prihodkih in odhodkih. Pobotanje bodisi v izkazu vseobsegajočega donosa ali finančnega položaja bodisi v ločenem izkazu poslovnega izida (če je predstavljen) zmanjšuje uporabnikovo sposobnost razumeti transakcijo, drug dogodek in nastala stanja ter oceniti prihodnje denarne tokove v podjetju, razen če pobotanje odseva vsebino transakcije ali drugega dogodka. Merjenje čiste vrednosti sredstev brez popravkov vrednosti, na primer zastarelih zalog in dvomljivih terjatev, ni pobotanje.

34

MRS 18 Prihodki opredeljuje pojem prihodki in zahteva, da jih podjetje meri po pošteni vrednosti prejetih povračil oziroma terjatev, upoštevaje znesek vsakršnih trgovinskih in količinskih popustov, ki jih odobrava podjetje. Podjetje pri svojem rednem delovanju izvaja druge transakcije, ki ne ustvarjajo prihodka, vendar spadajo h glavnim aktivnostim, ki ustvarjajo prihodek. Podjetje predstavi posledice takih transakcij, če taka predstavitev odseva vsebino transakcije ali drugega dogodka, s pobotanjem prihodkov z ustreznimi odhodki, ki so se pojavili pri isti transakciji. Na primer:

(a)

podjetje predstavi dobičke in izgube pri odtujitvi nekratkoročnih sredstev, tudi finančnih naložb in poslovnih sredstev, tako da se od iztržka pri odtujitvi odštejejo knjigovodska vrednost sredstva in s tem povezani odhodki za prodajo, ter

(b)

podjetje lahko izdatek za rezervacijo, ki se pripozna v skladu z MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva in povrne v skladu s pogodbo s tretjo osebo (npr. garancijska pogodba, sklenjena z dobaviteljem), pobota z ustreznim povračilom.

35

Poleg tega podjetje dobičke in izgube, ki izhajajo iz skupine podobnih transakcij, prikaže v čistem znesku, na primer devizni dobički in izgube ali dobički in izgube finančnih instrumentov, namenjenih za trgovanje. Takšne dobičke in izgube pa podjetje predstavi ločeno, če so bistveni.

Pogostnost poročanja

36

Podjetje mora predstaviti celotni sklop računovodskih izkazov (vključno s primerjalnimi informacijami) najmanj vsako leto. Če podjetje spremeni konec poročevalskega obdobja in računovodske izkaze predstavi za obdobje, daljše ali krajše od enega leta, mora podjetje poleg obdobja, obravnavanega v računovodskih izkazih, razkriti:

(a)

razlog, da uporablja daljše ali krajše obdobje, ter

(b)

dejstvo, da zneski v računovodskih izkazih niso v celoti primerljivi.

37

Praviloma podjetje računovodske izkaze dosledno pripravlja za leto dni. Vendar nekatera podjetja iz praktičnih razlogov raje poročajo na primer za 52 tednov. Ta standard ne izključuje te prakse.

Primerjalne informacije

38

Razen če MSRP dovoljujejo ali zahtevajo drugače, mora podjetje pri vseh prikazanih zneskih v računovodskih izkazih obravnavanega obdobja razkriti primerjalne informacije iz preteklega obdobja. Podjetje mora vključiti primerjalne informacije v besedne in opisne informacije, če je to koristno za razumevanje računovodskih izkazov obravnavanega obdobja.

39

Podjetje mora pri razkritju primerjalnih informacij predstaviti najmanj dva izkaza finančnega položaja, po dva od vseh drugih izkazov, ter s tem povezana pojasnila. Če podjetje uporablja računovodsko usmeritev za nazaj ali če postavke v računovodskih izkazih preračuna za nazaj, ali če postavke v računovodskih izkazih prerazvrsti, mora predstaviti najmanj tri izkaze finančnega položaja, po dva od vseh drugih izkazov, ter s tem povezana pojasnila. Podjetje predstavi izkaze finančnega položaja po stanju:

(a)

ob koncu obravnavanega obdobja,

(b)

ob koncu preteklega obdobja (kar je enako kot začetek obravnavanega obdobja), ter

(c)

ob začetku prvega primerjalnega obdobja.

40

V nekaterih primerih so besedne informacije, ki jih vsebujejo računovodski izkazi preteklega obdobja ali več preteklih obdobij, še vedno koristne v obravnavanem obdobju. Na primer podjetje razkrije podrobnosti iz obravnavanega obdobja o pravnem sporu, katerega izid je bil ob koncu prejšnjega poročevalskega obdobja negotov in ga je treba še rešiti. Uporabnikom koristi informacija, da je ob koncu prejšnjega poročevalskega obdobja obstajala negotovost in da se v obravnavanem obdobju ukrepa, da bi se negotovost razrešila.

41

Če podjetje spremeni predstavitev ali razvrstitev postavk v računovodskih izkazih, mora prerazvrstiti primerjalne zneske, razen če to ni izvedljivo. Če podjetje prerazvrstiti primerjalne zneske, mora razkriti:

(a)

naravo prerazvrstitve,

(b)

znesek vsake prerazvrščene postavke ali skupine postavk, ter

(c)

razlog za prerazvrstitev.

42

Če prerazvrstitev primerjalnih zneskov ni izvedljiva, mora podjetje razkriti:

(a)

razlog, zakaj zneskov ni bilo mogoče prerazvrstiti, ter

(b)

naravo prilagoditev, do katerih bi bilo prišlo, če bi bili zneske prerazvrstili.

43

Povečanje primerljivosti informacij med posameznimi obdobji pomaga uporabnikom pri sprejemanju gospodarskih odločitev, saj omogoča ocenjevanje trendov računovodskih informacij pri napovedovanju. V nekaterih okoliščinah s prerazvrstitvijo primerjalnih informacij iz preteklega obdobja ni možno doseči primerljivosti s tekočim obdobjem. Na primer podjetje v preteklih obdobjih podatkov morda ni zbralo na način, ki bi dovoljeval prerazvrstitev, in morda ni izvedljivo ponovno oblikovati informacijo.

44

MRS 8 obravnava prilagoditve primerjalnih informacij, ki so obvezne, kadar podjetje spremeni računovodsko usmeritev ali popravi napako.

Doslednost predstavljanja

45

Podjetje mora ohraniti enako predstavljanje in razvrščanje postavk v računovodskih izkazih iz obdobja v obdobje, razen če:

(a)

se zaradi pomembne spremembe narave poslovanja podjetja ali ob pregledu njegovih računovodskih izkazov izkaže, da bi bilo ob upoštevanju sodil za izbiro in uporabo računovodskih usmeritev iz MRS 8 drugačno predstavljanje ali razvrščanje primernejše, ali

(b)

MSRP zahteva spremembe v načinu predstavljanja.

46

Na primer pomemben prevzem ali odtujitev ali pa pregled predstavitve v računovodskih izkazih lahko spodbudi drugačno predstavljanje računovodskih izkazov. Podjetje spremeni predstavljanje svojih računovodskih izkazov le v primeru, ko spremenjena predstavitev vsebuje zanesljivejše in točnejše informacije, ki bodo koristne uporabnikom računovodskih izkazov, in ko obstaja velika verjetnost, da se bo popravljena sestava nadaljevala v prihodnosti, tako da primerljivost ne bo slabša. Pri takšnem spreminjanju predstavljanja podjetje prerazvrsti svoje primerjalne informacije v skladu z 41. in 42. členom.

SESTAVA IN VSEBINA

Uvod

47

Ta standard zahteva tako določena razkritja v izkazu finančnega položaja ali vseobsegajočega donosa, v ločenem izkazu poslovnega izida (če je predstavljen) ali v izkazu lastniškega kapitala kot tudi razkritje drugih vrstičnih postavk bodisi v prej navedenih izkazih bodisi v pojasnilih. MRS 7 Izkaz denarnih tokov zahteva predstavitev informacij o denarnih tokovih.

48

Ta standard občasno uporablja izraz „razkritje“ v širšem pomenu, vključujoč postavke, predstavljene v računovodskih izkazih. Razkritja so obvezna tudi v drugih MSRP. Če ta standard oziroma drug MSRP ne določa drugače, se razkritja lahko prikažejo v računovodskih izkazih.

Identifikacija računovodskih izkazov

49

Podjetje mora računovodske izkaze jasno identificirati in jih razlikovati od drugih informacij v istem objavljenem dokumentu.

50

MSRP veljajo samo za računovodske izkaze in ne nujno za druge informacije, ki so predstavljene v letnem poročilu, regulatorski kartoteki ali v drugem dokumentu. Zato je pomembno, da so uporabniki sposobni ločevati informacije, pripravljene z uporabo MSRP, od drugih informacij, ki utegnejo uporabnikom koristiti, vendar niso predmet istih zahtev.

51

Podjetje mora jasno identificirati vsak računovodski izkaz in pojasnila. Poleg tega mora podjetje vidno prikazati in – če je za pravilno razumevanje predstavljenih informacij potrebno – ponoviti sledeče informacije:

(a)

naziv ali drugo prepoznavalno oznako podjetja, ki poroča, in vse spremembe teh informacij, ki so nastale od konca prejšnjega poročevalskega obdobja,

(b)

ali gre za računovodske izkaze posameznega podjetja ali skupine podjetij,

(c)

datum konca poročevalskega obdobja ali obdobja, obravnavanega v sklopu računovodskih izkazov ali pojasnil,

(d)

predstavitvena valuta, kot je opredeljena v MRS 21, ter

(e)

stopnja zaokroževanja, uporabljena pri predstavitvi zneskov v računovodskih izkazih.

52

Podjetje izpolnjuje zahteve 51. člena s predstavljanjem ustreznih naslovov strani, izkazov, pojasnil, stolpcev in podobno. Pri določanju najboljšega načina predstavitve takšnih informacij se zahteva presoja. Če na primer podjetje predstavlja računovodske izkaze v elektronski obliki, se ne uporabljajo nujno ločene strani; podjetje tako predstavi zgornje postavke, da zagotovi razumevanje informacij, podanih v računovodskih izkazih.

53

Računovodski izkazi so pogosto bolj razumljivi, če podjetje predstavlja informacije v tisočih ali milijonih enot predstavitvene valute. To je sprejemljivo, če podjetje razkrije stopnjo zaokroževanja in če ne izpusti bistvenih informacij.

Izkaz finančnega položaja

Informacije, ki jih je treba predstaviti v izkazu finančnega položaja

54

Izkaz finančnega položaja mora vsebovati najmanj vrstične postavke, ki predstavljajo naslednje zneske:

(a)

opredmetenih osnovnih sredstev,

(b)

naložbenih nepremičnin,

(c)

neopredmetenih sredstev,

(d)

finančnih sredstev (brez zneskov, prikazanih v točkah (e), (h) in (i)),

(e)

finančnih naložb, obračunanih z uporabo kapitalske metode,

(f)

bioloških sredstev,

(g)

zalog,

(h)

poslovnih in drugih terjatev,

(i)

denarnih sredstev in njihovih ustreznikov,

(j)

celotnih sredstev, razvrščenih med sredstva za prodajo, in sredstev, ki so vključena v skupine za odtujitev, razvrščene med sredstva za prodajo v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje,

(k)

poslovnih in drugih obveznosti,

(l)

rezervacij,

(m)

finančnih obveznosti (brez zneskov, prikazanih v točkah (k) in (l)),

(n)

odmerjenih obveznosti za davek in odmerjenih terjatev za davek v skladu z MRS 12 Davki iz dobička,

(o)

odloženih obveznosti za davek ali odloženih terjatev za davek v skladu z MRS 12,

(p)

obveznosti, vključenih v skupine za odtujitev, razvrščene za prodajo v skladu z MSRP 5,

(q)

manjšinskih deležev v okviru lastniškega kapitala, ter

(r)

izdanega kapitala in rezerv, pripisanih lastnikom obvladujočega podjetja.

55

Podjetje mora predstaviti dodatne vrstične postavke, naslove in vmesne seštevke v izkazu finančnega položaja, če je takšna predstavitev koristna za razumevanje finančnega položaja podjetja.

56

Če podjetje predstavlja kratkoročna in nekratkoročna sredstva ter kratkoročne in nekratkoročne obveznosti kot posebne razvrstitve v izkazu finančnega položaja, odloženih terjatev (obveznosti) za davek ne sme prikazati kot kratkoročna sredstva (obveznosti).

57

Ta standard ne predpisuje vrstnega reda ali oblike, v katerem podjetje predstavlja postavke. V 54. členu so le naštete postavke, ki so po naravi ali vlogi dovolj različne, da se jih v izkazu finančnega položaja predstavi ločeno. Poleg tega:

(a)

se dodajo vrstične postavke, če je obseg, narava ali vloga postavke ali skupine podobnih postavk kot ločena predstavitev koristna za razumevanje finančnega položaja podjetja, ter

(b)

opisi in vrstni red postavk ali skupine podobnih postavk se lahko dopolnijo glede na naravo podjetja in vrsto njegovih transakcij, da bi zagotovili informacije, ki so koristne za pravilno razumevanje finančnega položaja podjetja. Na primer finančna institucija lahko dopolni zgoraj navedene opise, da zagotovi informacije, koristne za poslovanje finančne institucije.

58

Podjetje presodi, ali dodatne postavke predstaviti ločeno, na podlagi ocene:

(a)

narave in likvidnosti sredstev,

(b)

vloge sredstev v okviru podjetja, ter

(c)

zneskov, narave in časovnega okvira obveznosti.

59

Uporaba različnih podlag za merjenje različnih skupin sredstev daje slutiti, da se njihova narava ali vloga razlikuje, zato jih podjetje predstavlja kot ločene vrstične postavke. Na primer različne skupine opredmetenih osnovnih sredstev se lahko izkazujejo po nabavnih vrednostih ali po prevrednotenih zneskih v skladu z MRS 16.

Razlikovanje med kratkoročnim in nekratkoročnim

60

V skladu s 66.–76. členom mora podjetje v izkazu finančnega položaja predstaviti kratkoročna in nekratkoročna sredstva ter kratkoročne in nekratkoročne obveznosti kot ločene postavke, razen če predstavitev na osnovi njihove likvidnosti postreže z zanesljivimi in ustreznejšimi informacijami. V tem primeru mora podjetje vsa sredstva in obveznosti predstaviti po vrstnem redu njihove likvidnosti.

61

Podjetje mora ne glede na sprejeto metodo predstavljanja razkriti, kolikšen znesek naj bi bil plačan oziroma poravnan kasneje kot v dvanajstih mesecih pri vsaki vrstični postavki sredstev in obveznosti, ki vključuje zneske, za katere se pričakuje, da bodo plačani ali poravnani:

(a)

v največ dvanajstih mesecih po poročevalskem obdobju, ter

(b)

v več kakor dvanajstih mesecih po poročevalskem obdobju.

62

Če podjetje dobavlja proizvode ali storitve v jasno opredeljenem poslovnem ciklu, daje ločena razvrstitev kratkoročnih in nekratkoročnih sredstev in obveznosti v izkazu finančnega položaja koristne informacije, saj so čista sredstva, ki trajno krožijo kot obratni kapital, in tista sredstva, ki se uporabljajo pri dolgoročnem poslovanju podjetja, ločena. Prav tako osvetljuje sredstva, za katera se pričakuje, da bodo realizirana v kratkoročnem poslovnem ciklu, in obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v istem obdobju.

63

V nekaterih podjetjih, kot so finančne institucije, predstavitev sredstev in obveznosti v naraščajočem ali padajočem vrstnem redu njihove likvidnosti nudi zanesljive in ustreznejše informacije kot predstavitev po kratkoročnosti in nekratkoročnosti, saj podjetje v tem primeru ne dobavlja proizvodov ali storitev v jasno opredeljenem poslovnem ciklu.

64

Ob upoštevanju 60. člena lahko podjetje predstavi del sredstev in obveznosti na podlagi razvrstitve po kratkoročnosti in nekratkoročnosti, preostali del pa v vrstnem redu njihove likvidnosti, če so na ta način zagotovljene zanesljive in ustreznejše informacije. Takšna dvojna osnova za predstavitev bo morda potrebna, če podjetje opravlja raznolike dejavnosti.

65

Informacije o pričakovanih datumih realizacije sredstev in zapadlosti obveznosti so koristne pri ocenjevanju likvidnosti in solventnosti podjetja. MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkrivanje zahteva razkrivanje datumov dospelosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti. Finančna sredstva obsegajo poslovne in druge terjatve, finančne obveznosti pa poslovne in druge obveznosti. Informacije o pričakovanem datumu unovčenja nedenarnih sredstev, kot so zaloge, in pričakovanem datumu poravnave obveznosti, kot so rezervacije, so prav tako koristne, ne glede na to, ali so sredstva in obveznosti uvrščeni med kratkoročne ali nekratkoročne. Na primer podjetje razkrije znesek zalog, za katere se pričakuje, da bodo unovčene čez več kot dvanajst mesecev po poročevalskem obdobju.

Kratkoročna sredstva

66

Podjetje mora sredstvo razvrstiti kot kratkoročno, če:

(a)

pričakuje, da bo sredstvo realiziralo ali ga namerava prodati ali porabiti v normalnem poslovnem ciklu podjetja,

(b)

je namenjeno predvsem za trgovanje,

(c)

pričakuje, da bo sredstvo realiziralo v dvanajstih mesecih po poročevalskem obdobju, ali

(d)

je sredstvo denarno sredstvo ali denarni ustreznik (v skladu z MRS 7), razen če ga je v obdobju najmanj dvanajstih mesecev po poročevalskem obdobju prepovedano zamenjati ali uporabiti za poravnavo obveznosti.

Podjetje mora razvrstiti vsa druga sredstva med nekratkoročna.

67

Ta standard uporablja izraz „nekratkoročen“, tako da vključuje opredmetena, neopredmetena in finančna sredstva dolgoročne narave. Ne prepoveduje uporabe drugačnih oznak, če so njihovi pomeni jasni.

68

Poslovni cikel podjetja je čas od pridobitve sredstva za delovanje do njegove realizacije v denarju ali denarnem ustrezniku. Če normalnega poslovnega cikla podjetja ni možno jasno identificirati, se šteje, da traja dvanajst mesecev. Kratkoročna sredstva so sredstva (kot so zaloge in terjatve do kupcev), ki se prodajo, porabijo ali realizirajo v normalnem poslovnem ciklu, četudi ni predvideno, da se bo to zgodilo v dvanajstih mesecih po poročevalskem obdobju. Kratkoročna sredstva vključujejo tudi sredstva, ki so namenjena predvsem trgovanju (finančna sredstva v tej skupini se označijo kot „v posesti za trgovanje“ v skladu z MRS 39), in kratkoročni del nekratkoročnih finančnih sredstev.

Kratkoročne obveznosti

69

Podjetje mora razvrstiti obveznost kot kratkoročno, če:

(a)

pričakuje, da bo obveznost poravnalo v normalnem poslovnem ciklu,

(b)

je namenjena predvsem za trgovanje,

(c)

treba jo je poravnati v roku dvanajstih mesecev po poročevalskem obdobju, ali

(d)

podjetje nima neomejene pravice do odložitve poravnave obveznosti za najmanj dvanajst mesecev po poročevalskem obdobju.

Podjetje mora razvrstiti vse druge obveznosti med nekratkoročne.

70

Nekatere kratkoročne obveznosti, kot so obveznosti do dobaviteljev, zaposlencev in drugih stroškov poslovanja, so del obratnega kapitala, ki se uporablja v normalnem poslovnem ciklu podjetja. Podjetje razvrsti takšne poslovne postavke kot kratkoročne obveznosti, četudi jih je treba poravnati kasneje kot v dvanajstih mesecih po poročevalskem obdobju. Pri razvrstitvi sredstev in obveznosti se uporablja isti normalni poslovni cikel podjetja. Če normalnega poslovnega cikla podjetja ni možno jasno identificirati, se šteje, da traja dvanajst mesecev.

71

Druge kratkoročne obveznosti se ne poravnavajo v normalnem poslovnem ciklu, temveč jih je treba poravnati v dvanajstih mesecih po poročevalskem obdobju ali pa se jih zadrži predvsem za namene trgovanja. Primer so finančne obveznosti, po MRS 39 razvrščene kot „v posesti za trgovanje“, prekoračitve na bančnih računih in kratkoročni del nekratkoročnih finančnih obveznosti, obveznosti za dividende, davek iz dobička in druge neposlovne obveznosti. Finančne obveznosti, ki zagotavljajo dolgoročno financiranje (niso del obratnega kapitala, ki se uporablja v normalnem poslovnem ciklu podjetja) in jih ni treba poravnati v roku dvanajstih mesecev po poročevalskem obdobju, so nekratkoročne obveznosti, ki so predmet določil iz 74. in 75. člena.

72

Podjetje razvrsti svoje finančne obveznosti kot kratkoročne, če jih je treba poravnati v roku dvanajstih mesecev po poročevalskem obdobju, četudi:

(a)

je izvirni rok presegel dvanajst mesecev, in

(b)

se po poročevalskem obdobju in pred odobritvijo računovodskih izkazov za objavo sklene dolgoročni sporazum o refinanciranju ali o spremembi razporeda plačevanja.

73

Če podjetje predvideva in ima pravico do refinanciranja ali podaljšanja roka za poravnavo obveznosti iz naslova obstoječega posojila za najmanj dvanajst mesecev po poročevalskem obdobju, je obveznost nekratkoročna, četudi naj bi jo bilo treba poravnati že prej. Vendar pa v primeru, da podjetje ne more samo odločati o refinanciranju ali podaljšanju roka za poravnavo obveznosti (če na primer ne obstaja sporazum o refinanciranju), podjetje ne upošteva možnosti refinanciranja obveznosti in razvršča obveznost kot kratkoročno.

74

Če podjetje ob koncu ali pred koncem poročevalskega obdobja prekrši neko določbo v posojilni pogodbi za dolgoročno posojilo, zaradi česar naj bi se obveznost poravnala na zahtevo, obveznost razvrsti kot kratkoročno, četudi se posojilodajalec po poročevalskem obdobju in pred odobritvijo računovodskih izkazov za objavo strinja, da v primeru kršitve ne bo zahteval plačila. Podjetje razvrsti obveznost kot kratkoročno, ker podjetje ob koncu poročevalskega obdobja nima neomejene pravice do odložitve poravnave obveznosti za najmanj dvanajst mesecev od konca poročevalskega obdobja.

75

Vendar podjetje obveznost razvrsti kot nekratkoročno, če je posojilodajalec do konca poročevalskega obdobja odobril odlog plačila za najmanj dvanajst mesecev po poročevalskem obdobju, pri čemer lahko podjetje v tem obdobju, v katerem posojilodajalec ne sme zahtevati takojšnjega povračila, odpravi kršitev posojilne pogodbe.

76

Če se pri posojilih, ki se razvrstijo kot kratkoročne obveznosti, med koncem poročevalskega obdobja in datumom odobritve računovodskih izkazov za objavo zgodijo naslednji dogodki, je treba te dogodke v skladu z MRS 10 Dogodki po poročevalskem obdobju razkriti kot nepopravljalne dogodke:

(a)

refinanciranje na dolgi rok,

(b)

odprava kršitve posojilne pogodbe za dolgoročno posojilo, ter

(c)

odobritev odloga plačila s strani posojilodajalca za najmanj dvanajst mesecev po koncu poročevalskega obdobja z namenom, da bi podjetje odpravilo kršitev posojilne pogodbe za dolgoročno posojilo.

Informacije, ki jih je treba predstaviti bodisi v izkazu finančnega položaja bodisi v pojasnilih

77

Podjetje mora bodisi v izkazu finančnega položaja bodisi v pojasnilih razkriti nadaljnje podvrste predstavljenih vrstičnih postavk, razvrščenih v skladu s poslovanjem podjetja.

78

Podrobnosti, upoštevane v nadaljnjem razvrščanju, so odvisne od zahtev MSRP ter od obsega, narave in vloge s tem povezanih zneskov. Podjetje pri odločanju o nadaljnjem razvrščanju uporablja tudi dejavnike, ki so določeni v 58. členu. Razkritja so pri vsaki postavki različna, na primer:

(a)

postavke opredmetenih osnovnih sredstev se v skladu z MRS 16 razčlenijo po skupinah,

(b)

terjatve so razčlenjene na zneske terjatev do kupcev, terjatev do povezanih strank, predplačila in druge zneske,

(c)

zaloge so razčlenjene v skladu z MRS 2 Zaloge na primer na trgovsko blago, pomožne materiale, osnovne materiale, nedokončano proizvodnjo in dokončane proizvode,

(d)

rezervacije so razčlenjene na rezervacije v zvezi s zaslužki zaposlencev in ostale postavke, ter

(e)

lastniški kapital in rezerve so razčlenjeni na različne skupine, kot so vplačani kapital, vplačani presežek kapitala in rezerve.

79

Podjetje mora bodisi v izkazu finančnega položaja bodisi v izkazu sprememb lastniškega kapitala ali v pojasnilih razkriti:

(a)

za vsako skupino delniškega kapitala:

(i)

število odobrenih delnic,

(ii)

število delnic, izdanih in v celoti vplačanih ter izdanih in ne v celoti vplačanih,

(iii)

nominalno vrednost delnice ali da delnice nimajo nominalne vrednosti,

(iv)

uskladitev števila delnic v prometu na začetku in na koncu obravnavanega obdobja,

(v)

pravice, prednosti in omejitve v zvezi s to skupino, tudi omejitve razdeljevanja dividend in vračanja kapitala,

(vi)

delnice v podjetju v posedovanju podjetja ali njegovih odvisnih oziroma pridruženih podjetij, ter

(vii)

delnice, prihranjene za izdajo po opcijah in prodajnih pogodbah, tudi pogoje in zneske, ter

(b)

opis narave in namena vsake rezerve v okviru lastniškega kapitala.

80

Podjetje brez delniškega kapitala, kot je družba z omejeno odgovornostjo ali družba za upravljanje premoženja, mora razkriti informacije, ki ustrezajo naštetim v 79. členu pod točko (a), s čimer prikazuje gibanja v obdobju za vsako vrsto deleža v lastniškem kapitalu ter pravice, prednosti in omejitve v zvezi z vsako vrsto deleža v lastniškem kapitalu.

Izkaz vseobsegajočega donosa

81

Podjetje mora predstaviti vse postavke pripoznanih prihodkov in odhodkov v obdobju:

(a)

v enem samem izkazu vseobsegajočega donosa, ali

(b)

v dveh izkazih: izkaz, ki prikazuje sestavine poslovnega izida (ločeni izkaz poslovnega izida) in drugi izkaz, ki se začne s poslovnim izidom in prikazuje sestavine drugega vseobsegajočega donosa (izkaz vseobsegajočega donosa).

Informacije, ki jih je treba predstaviti v izkazu vseobsegajočega donosa

82

Izkaz vseobsegajočega donosa mora vsebovati najmanj vrstične postavke, ki predstavljajo naslednje zneske za obdobje:

(a)

prihodke,

(b)

stroške financiranja,

(c)

deleže v poslovnem izidu pridruženih podjetij in skupnih podvigov, obračunanih z uporabo kapitalske metode,

(d)

odhodek za davek,

(e)

posamezen znesek, ki vključuje seštevek:

(i)

poslovnega izida po obdavčitvi, iz naslova ustavitve poslovanja, ter

(ii)

dobička ali izgube po obdavčitvi, pripoznane ob merjenju poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali ob odtujitvi sredstev oz. skupin za odtujitev ob ustavitvi poslovanja,

(f)

poslovni izid,

(g)

vsako sestavino drugega vseobsegajočega donosa, razvrščeno po vrstah (brez zneskov v (h)),

(h)

delež drugega vseobsegajočega donosa pridruženih podjetjih in skupnih podvigov, obračunan z uporabo kapitalske metode, ter

(i)

celotni vseobsegajoči donos.

83

Podjetje mora v izkazu vseobsegajočega donosa razkriti naslednje postavke kot razporeditve poslovnega izida v obravnavanem obdobju:

(a)

poslovni izid obračunskega obdobja, ki se nanaša na:

(i)

manjšinski delež, ter

(ii)

lastnike obvladujočega podjetja.

(b)

celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja, ki se nanaša na:

(i)

manjšinski delež, ter

(ii)

lastnike obvladujočega podjetja.

84

Podjetje lahko predstavi v ločenem izkazu poslovnega izida (glejte 81. člen) vrstične postavke iz točk (a)–(f) 82. člena in razkritja iz točke (a) 83. člena.

85

Podjetje mora predstaviti dodatne vrstične postavke, naslove in vmesne seštevke v izkazu vseobsegajočega donosa in ločenem izkazu poslovnega izida (če je predstavljen), če je takšna predstavitev koristna za razumevanje finančne uspešnosti podjetja.

86

Učinki različnih dejavnosti, transakcij in drugih dogodkov v podjetju se razlikujejo po pogostnosti, možnosti za dobiček ali izgubo in napovedljivosti, zato razkritje posameznih sestavin finančne uspešnosti pomaga uporabnikom pri razumevanju finančne uspešnosti in pripravljanju projekcij za prihodnjo finančno uspešnost. Podjetje v izkaz vseobsegajočega donosa in ločeni izkaz poslovnega izida (če je predstavljen) vključi dodatne vrstične postavke ter dopolni opise in vrstni red postavk, če je to potrebno za pojasnitev sestavin finančne uspešnosti. Podjetje upošteva dejavnike, kot so bistvenost ter narava in vloga postavk prihodkov in odhodkov. Na primer finančna institucija lahko dopolni opise, da zagotovi informacije, koristne za poslovanje finančne institucije. Podjetje postavk prihodkov in odhodkov ne pobota, razen če je to v skladu s sodili iz 32. člena.

87

Podjetje ne sme niti v izkazu vseobsegajočega donosa niti v ločenem izkazu poslovnega izida (če je predstavljen) niti v pojasnilih prikazati nobenih postavk prihodkov in odhodkov kot izredne postavke.

Poslovni izid obdobja

88

Podjetje mora pripoznati vse postavke prihodkov in odhodkov v obdobju v poslovnem izidu, razen če MSRP zahteva ali dovoljuje drugače.

89

Nekateri MSRP določajo okoliščine, ko podjetje določene postavke pripozna izven poslovnega izida v obravnavanem obdobju. MRS 8 določa dve taki okoliščini: odpravljanje napak in posledice sprememb računovodskih usmeritev. Drugi MSRP zahtevajo ali določajo, da je treba sestavine drugega vseobsegajočega donosa, ki izpolnjujejo opredelitev prihodkov in odhodkov iz Okvirnih navodil, izključiti iz poslovnega izida (glejte 7. člen).

Drugi vseobsegajoči donos obdobja

90

Podjetje mora razkriti znesek davka iz dobička za vsako sestavino drugega vseobsegajočega donosa, vključno s prilagoditvami zaradi prerazvrstitev, bodisi v izkazu vseobsegajočega donosa bodisi v pojasnilih.

91

Podjetje lahko predstavi sestavine drugega vseobsegajočega donosa bodisi:

(a)

brez povezanih davčnih učinkov, bodisi

(b)

pred povezanimi davčnimi učinki, s prikazom enega zneska za celotni znesek davka iz dobička, ki se nanaša na te sestavine.

92

Podjetje mora razkriti prilagoditve zaradi prerazvrstitev, ki se nanašajo na sestavine drugega vseobsegajočega donosa.

93

Drugi MSRP določajo, če in kdaj se zneski, prej pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu, prerazvrstijo v poslovni izid. Takšne prerazvrstitve se v tem standardu imenujejo prilagoditve zaradi prerazvrstitev. Prilagoditev zaradi prerazvrstitve je vključena s povezano sestavino drugega vseobsegajočega donosa v obdobju, ko se prilagoditev prerazvrsti v poslovni izid. Na primer dobički, realizirani pri odtujitvi za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, se vključijo v poslovni izid obravnavanega obdobja. Ti zneski so bili morebiti pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu kot nerealizirani dobički v obravnavanem obdobju ali v prejšnjih obdobjih. Te nerealizirane dobičke je treba odšteti od drugega vseobsegajočega donosa v obdobju, v katerem se realizirani dobički prerazvrstijo v poslovni izid, da jih ne bi dvakrat vključili v celotni vseobsegajoči donos.

94

Podjetje lahko predstavi prilagoditve zaradi prerazvrstitev v izkazu vseobsegajočega donosa ali v pojasnilih. Podjetje, ki predstavlja prilagoditve zaradi prerazvrstitev v pojasnilih, predstavlja sestavine drugega vseobsegajočega donosa za vsemi povezanimi prilagoditvami zaradi prerazvrstitev.

95

Prilagoditve zaradi prerazvrstitev se pojavijo na primer ob odpravi poslovanja v tujini (glejte MRS 21), ob odpravi pripoznanja za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev (glejte MRS 39) in če pred tveganjem zavarovana napovedana transakcija vpliva na poslovni izid (glejte 100. člen MRS 39 v zvezi z varovanjem denarnega toka pred tveganjem).

96

Prilagoditve zaradi prerazvrstitev ne nastanejo pri spremembah prevrednotovalnega presežka, pripoznanih v skladu z MRS 16 ali MRS 38, ali pri aktuarskih dobičkih in izgubah programov z določenimi zaslužki, pripoznanih v skladu s 93.A členom MRS 19. Te sestavine se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu in se v poznejših obdobjih ne prerazvrstijo v poslovni izid. Spremembe prevrednotovalnega presežka se lahko prenesejo na zadržani čisti dobiček v poznejših obdobjih, ko se sredstvo uporablja ali ko se preneha pripoznavati (glejte MRS 16 in MRS 38). Aktuarski dobički in izgube se poročajo v zadržanem čistem dobičku v obdobju, ko so pripoznani kot drugi vseobsegajoči donos (glejte MRS 19).

Informacije, ki jih je treba predstaviti v izkazu vseobsegajočega donosa ali v pojasnilih

97

Če so postavke prihodkov in odhodkov bistvene, mora podjetje ločeno razkriti njihovo naravo in znesek.

98

Okoliščine, ki utegnejo narekovati ločen prikaz postavk prihodkov in odhodkov, so naslednje:

(a)

delni odpisi zalog do čiste iztržljive vrednosti ali opredmetenih osnovnih sredstev do nadomestljive vrednosti pa tudi razveljavitve (storni) takšnih odpisov,

(b)

prestrukturiranje delovanja podjetja in razveljavitve (storni) vseh rezervacij za stroške prestrukturiranja,

(c)

odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev,

(d)

odtujitve finančnih naložb,

(e)

ustavljeno poslovanje,

(f)

poravnave pravd, ter

(g)

druge razveljavitve (storni) rezervacij.

99

Podjetje mora predstaviti analizo odhodkov, pripoznanih v poslovnem izidu, pri čemer uporabi razvrstitev, ki temelji bodisi na naravi odhodkov bodisi na njihovi vlogi v podjetju, kar pač zagotavlja zanesljive in ustreznejše informacije.

100

Podjetjem se priporoča, da predstavljajo analizo iz 99. člena v izkazu vseobsegajočega donosa ali v ločenem izkazu poslovnega izida (če je predstavljen).

101

Odhodki se razvrščajo v podskupine za boljši prikaz sestavin finančne uspešnosti, ki pa se lahko razlikujejo glede pogostnosti, možnosti za dobiček ali izgubo in napovedljivosti. Takšna analiza se podaja na enega izmed dveh načinov.

102

Prvi način analize temelji na „naravi odhodka“. Podjetje odhodke združi v poslovnem izidu v skladu z njihovo naravo (na primer amortizacija, nabava materiala, stroški prevoza, zaslužki zaposlencev, stroški reklame) in jih ne porazdeli glede na različne vloge v podjetju. Uporaba te metode je lahko enostavnejša, saj odhodkov ni treba razvrščati glede na njihovo vlogo. Zgled razvrstitve, ki uporablja metodo lastnosti odhodkov:

Prihodki

 

X

Drugi prihodki

 

X

Spremembe zalog dokončanih proizvodov in nedokončane proizvodnje

X

 

Porabljene surovine in potrošni material

X

 

Odhodki za zaslužke zaposlencev

X

 

Amortizacija

X

 

Drugi odhodki

X

 

Skupaj odhodki

 

(X)

Dobiček pred obdavčitvijo

 

X

103

Drug način analize je metoda „vloge odhodkov“ ali „stroškov prodaje“, ki razvršča odhodke v skladu z njihovo vlogo kot del stroškov prodaje, na primer stroški distribucije ali splošnih služb. Po tej metodi podjetje vsaj stroške prodaje prikaže ločeno od ostalih odhodkov. Ta metoda nudi uporabnikom ustreznejše informacije kot pa razvrstitev odhodkov po naravi, vendar pa razporejanje stroškov po vlogah lahko zahteva poljubno razvrščanje in vključuje precej presojanja. Zgled razvrstitve, ki uporablja metodo funkcije odhodkov:

Prihodki

X

 

Stroški prodaje

(X)

 

Bruto dobiček

X

 

Drugi prihodki

X

 

Stroški distribucije

(X)

 

Odhodki splošnih služb

(X)

 

Drugi odhodki

(X)

 

Dobiček pred obdavčitvijo

X

 

104

Podjetje, ki razvršča odhodke po vlogah, mora razkriti dodatne informacije o naravi odhodkov, tudi o amortizaciji in odhodkih za zaslužke zaposlencev.

105

Izbira med metodo funkcije odhodkov in metodo lastnosti odhodkov je odvisna od zgodovinskih in panožnih dejavnikov ter od narave podjetja. Obe metodi pokažeta tiste stroške, za katere se lahko pričakuje neposredno ali posredno spreminjanje v skladu z obsegom prodaje ali proizvodnje v podjetju. Ker ima vsaka metoda razčlenitve prednost pri drugačnih vrstah podjetij, ta standard od poslovodstva zahteva, da izbere predstavitev, ki je zanesljiva in ustreznejša. Ker pa so informacije o naravi odhodkov koristne pri napovedovanju denarnih tokov v prihodnosti, se zahteva dodatno razkritje, kadar se uporablja razvrstitev po vlogi odhodkov. V 104. členu ima izraz „zaslužki zaposlencev“ isti pomen kot v MRS 19.

Izkaz sprememb lastniškega kapitala

106

Podjetje mora predstaviti izkaz sprememb lastniškega kapitala, pri čemer mora v izkazu prikazati:

(a)

celotni vseobsegajoči donos v obravnavanem obdobju, kjer so celotni zneski, pripisani lastnikom obvladujočega podjetja in manjšinskemu deležu, prikazani ločeno,

(b)

učinke uporabe ali preračuna za nazaj, pripoznane v skladu z MRS 8, za vsako sestavino lastniškega kapitala,

(c)

zneske transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki, kjer so prispevki lastnikov in razdelitve lastnikom prikazani ločeno, ter

(d)

za vsako sestavino lastniškega kapitala uskladitev knjigovodske vrednosti na začetku in na koncu obdobja, pri čemer je vsaka sprememba prikazana ločeno.

107

Podjetje mora bodisi v izkazu sprememb lastniškega kapitala bodisi v pojasnilih razkriti vrednost dividend, razdeljenih lastnikom v obravnavanem obdobju, in ustrezen znesek na delnico.

108

V 106. členu sestavine lastniškega kapitala vključujejo na primer vsako vrsto vplačanega lastniškega kapitala, akumulirano stanje vsake vrste drugega vseobsegajočega donosa in zadržani čisti dobiček.

109

Spremembe lastniškega kapitala podjetja med začetkom in koncem poročevalskega obdobja izražajo povečanje ali zmanjšanje njegovih čistih sredstev v obdobju. Z izjemo sprememb, ki so posledica transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki, (kot so vplačila kapitala, ponovne pridobitve lastnih kapitalskih instrumentov podjetja in dividende), in s tem neposredno povezanih transakcijskih stroškov, predstavlja celotno gibanje lastniškega kapitala v obdobju celoto prihodkov in odhodkov, vključno z dobički in izgubami, ki jih je podjetje doseglo v obravnavanem obdobju.

110

Za uveljavitev sprememb računovodskih usmeritev MRS 8 zahteva še izvedljive prilagoditve za nazaj, razen če prehodne določbe v drugem MSRP določajo drugače. MRS 8 prav tako zahteva preračune za popravilo napak za nazaj, kolikor je izvedljivo. Prilagoditve in preračuni za nazaj niso spremembe lastniškega kapitala, ampak prilagoditve začetnega stanja zadržanega čistega dobička, razen če MSRP zahteva prilagoditve neke druge sestavine lastniškega kapitala za nazaj. Točka (b) 106. člena zahteva, da se v izkazu sprememb lastniškega kapitala razkrije celotna prilagoditev vsake sestavine lastniškega kapitala, ki je posledica sprememb računovodskih usmeritev in, ločeno, popravila napak. Te prilagoditve se razkrijejo za vsa pretekla obdobja in za začetek tekočega obdobja.

Izkaz denarnih tokov

111

Informacije o denarnem toku uporabnikom računovodskih izkazih dajejo podlago za ocenjevanje zmožnosti podjetja ustvarjati denarna sredstva in njihove ustreznike pa tudi potrebe podjetja po uporabi teh denarnih tokov. MRS 7 določa zahteve za predstavitev in razkritje informacij o denarnem toku.

Pojasnila

Sestava

112

Pojasnila morajo:

(a)

predstaviti informacije o podlagi za pripravo računovodskih izkazov in o posebnih računovodskih usmeritvah, uporabljenih v skladu s 117.–124. členom,

(b)

razkriti informacije, ki jih zahtevajo MSRP in niso predstavljene drugod v računovodskih izkazih, ter

(c)

zagotavljati informacije, ki niso predstavljene drugod v računovodskih izkazih, vendar so koristne za razumevanje računovodskih izkazov.

113

Podjetje mora pojasnila predstaviti kolikor je mogoče sistematično. Podjetje se mora pri vsaki postavki v izkazih finančnega položaja in vseobsegajočega donosa, v ločenem izkazu poslovnega izida (če je predstavljen) ter v izkazih sprememb lastniškega kapitala in denarnih tokov sklicevati na ustrezno informacijo v pojasnilih.

114

Podjetje običajno predstavi pojasnila v sledečem vrstnem redu, ki uporabnikom pomaga razumeti računovodske izkaze in jih primerjati z računovodskimi izkazi drugih podjetij:

(a)

izjava o skladnosti z MSRP (glejte 16. člen),

(b)

pregled pomembnih računovodskih usmeritev, ki so bile upoštevane (glejte 117. člen),

(c)

podporne informacije o postavkah v izkazih finančnega položaja in vseobsegajočega donosa, v ločenem izkazu poslovnega izida (če je predstavljen) ter v izkazih sprememb lastniškega kapitala in denarnih tokov, ki morajo biti podane v istem vrstnem redu, kot potekajo vrstične postavke, ter

(d)

druga razkritja, med njimi:

(i)

pogojne obveznosti (glejte MRS 37) in nepripoznane pogodbene obveze, ter

(ii)

razkritja nefinančne narave, npr. cilji in usmeritve podjetja na področju obvladovanja finančnih tveganj (glejte MRS 7).

115

V nekaterih primerih utegne biti potrebno ali zaželeno spremeniti vrstni red posameznih postavk v pojasnilih. Na primer podjetje informacije o spremembah poštene vrednosti, pripoznanih v poslovnem izidu, lahko poveže z informacijami o zapadlosti finančnih instrumentov v plačilo, čeprav se prva razkritja nanašajo na izkaz vseobsegajočega donosa ali ločen izkaz poslovnega izida (če je predstavljen) in druga na izkaz finančnega položaja. Kljub temu podjetje ohranja kolikor je mogoče sistematično sestavo pojasnil.

116

Podjetje lahko predstavi pojasnila z informacijami o podlagi za pripravljanje računovodskih izkazov in o posameznih računovodskih usmeritvah kot ločen del računovodskih izkazov.

Razkrivanje računovodskih usmeritev

117

Podjetje mora v pregledu pomembnih računovodskih usmeritev podati:

(a)

podlago (podlage) za merjenje, uporabljeno(-e) pri pripravi računovodskih izkazov, in

(b)

druge računovodske usmeritve, ki so koristne za razumevanje računovodskih izkazov.

118

Pomembno je, da podjetje uporabnike obvesti o podlagi (podlagah), uporabljenih v računovodskih izkazih (npr. izvirna vrednost, dnevna vrednost, čista iztržljiva vrednost, poštena vrednost ali nadomestljiva vrednost), saj podlaga, na kateri podjetje pripravlja računovodske izkaze, pomembno vpliva na analizo, ki jo izvajajo uporabniki. Če podjetje v računovodskih izkazih uporablja več kot eno podlago za merjenje, na primer če so določene skupine sredstev prevrednotene, zadošča prikaz skupin sredstev in obveznosti, pri katerih je bila posamezna podlaga za merjenje uporabljena.

119

Pri odločanju o razkritju posamezne računovodske usmeritve poslovodstvo upošteva, ali razkritje pomaga uporabnikom razumeti, kako so transakcije, drugi dogodki in stanja izraženi v finančni uspešnosti in finančnem položaju, o katerih se poroča. Razkritje določenih računovodskih usmeritev je še posebej koristno za uporabnike, če so te usmeritve izbrane iz alternativ, ki jih MSRP dovoljujejo. Primer razkritja je, ko podvižnik pripozna svoj delež v skupaj obvladovanem podjetju z uporabo sorazmerne konsolidacije ali kapitalske metode (glejte MRS 31 Deleži v skupnih podvigih). Nekateri MSRP izrecno zahtevajo razkritje določenih računovodskih usmeritev, vključno z odločitvami poslovodstva, kadar ta izbira med usmeritvami, ki jih ti standardi dovoljujejo. MRS 16 na primer zahteva razkritje podlag za merjenje skupin opredmetenih osnovnih sredstev.

120

Vsako podjetje upošteva naravo svojega poslovanja in usmeritve, za katere uporabnik računovodskih izkazov pričakuje, da bodo razkrite za takšno vrsto podjetja. Na primer uporabniki pričakujejo od podjetja, ki je dolžno plačati davek iz dobička, da bo razkrilo svoje računovodske usmeritve o davku iz dobička, vključno s tistimi usmeritvami, ki se nanašajo na odložene obveznosti in terjatve za davek. Če podjetje veliko posluje v tujini ali v tujih valutah, uporabniki pričakujejo razkritje računovodskih usmeritev o pripoznavanju deviznih dobičkov in izgub.

121

Računovodska usmeritev je lahko pomembna zaradi narave poslovanja podjetja, četudi so zneski, prikazani v obravnavanem in prejšnjih obdobjih, nebistveni. Prav tako je ustrezno razkriti vsako pomembno računovodsko usmeritev, ki je MSRP sicer izrecno ne zahteva, jo pa podjetje izbere in uporablja v skladu z MRS 8.

122

Podjetje mora v pregledu pomembnih računovodskih usmeritev ali drugih pojasnilih poleg presoj, ki temeljijo na ocenah, razkriti presoje (glejte 125. člen), ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najbolj močno vplivajo na zneske, pripoznane v računovodskih izkazih.

123

V procesu izvrševanja računovodskih usmeritev v podjetju poslovodstvo poleg presoj, ki temeljijo na ocenah, podaja različne presoje, ki močno vplivajo na zneske, pripoznane v računovodskih izkazih. Poslovodstvo na primer presoja pri določanju:

(a)

ali so finančna sredstva naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,

(b)

kdaj se vsa pomembna tveganja in koristi, povezane z lastništvom finančnih sredstev in sredstev v najemu, dejansko prenesejo na druga podjetja,

(c)

ali določene prodaje proizvodov v bistvu predstavljajo finančne sporazume in zato ne prinašajo prihodkov, ter

(d)

ali vsebina povezave med podjetjem in podjetjem za posebne namene nakazuje, da podjetje obvladuje podjetje za posebne namene.

124

Nekatera razkritja po 122. členu zahtevajo tudi drugi MSRP. Na primer MRS 27 zahteva, da podjetje razkrije razloge, zakaj delež podjetja v lastniškem kapitalu ne pomeni obvladovanja podjetja, v katero se naložbi, ki ni odvisno podjetje, čeprav ima prek odvisnih podjetij neposredno ali posredno v lasti več kot polovico glasov ali potencialnih glasovalnih pravic. MRS 40 Naložbene nepremičnine zahteva razkritje sodil, ki jih je podjetje razvilo, da bi razlikovalo naložbene nepremičnine od lastniško uporabljanih nepremičnin in od nepremičnin, ki jih poseduje za prodajo v rednem poslovanju, če je razvrstitev nepremičnin težavna.

Viri negotovosti ocene

125

Podjetje mora razkriti informacije o predpostavkah glede prihodnosti in druge glavne vire negotovosti ocene ob koncu poročevalskega obdobja, za katere obstaja precejšnje tveganje, ki se kaže v bistvenih prilagoditvah knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti za naslednje obračunsko leto. Glede teh sredstev in obveznosti morajo pojasnila podrobno navesti:

(a)

njihovo naravo, ter

(b)

njihovo knjigovodsko vrednost ob koncu poročevalskega obdobja.

126

Pri določanju knjigovodskih vrednosti nekaterih sredstev in obveznosti je potrebna ocena učinkov negotovih prihodnjih dogodkov na ta sredstva in obveznosti ob koncu poročevalskega obdobja. Na primer če trenutne tržne cene niso na voljo, so potrebne v prihodnost usmerjene ocene, da bi izmerili nadomestljivo vrednost skupin opredmetenih osnovnih sredstev, učinke tehnološke zastarelosti na zaloge, rezervacije, odvisne od razpleta pravnih postopkov v teku, in dolgoročne obveznosti do zaposlencev, kot so obveznosti za pokojnine. Te ocene vključujejo predpostavke o takšnih postavkah, kot so prilagoditve zaradi tveganj, povezanih z denarnimi tokovi ali diskontnimi merami, prihodnjimi spremembami plač in prihodnjimi spremembami cen, ki vplivajo na druge stroške.

127

Predpostavke in drugi viri negotovosti ocene, razkriti v skladu s 125. členom, se nanašajo na ocene, ki od poslovodstva zahtevajo najtežje, subjektivne in kompleksne presoje. Z večanjem števila spremenljivk in predpostavk, ki vplivajo na razplet bodočih negotovosti postajajo te presoje bolj subjektivne in kompleksne, s tem pa se ustrezno povečuje tudi možnost posledično bistvenih prilagoditev knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti.

128

Razkritja po 125. členu niso obvezna za tista sredstva in obveznosti, kjer obstaja veliko tveganje, da bi se lahko njihove knjigovodske vrednosti v naslednjem obračunskem letu bistveno spremenile, če so ob koncu poročevalskega obdobja izmerjene po pošteni vrednosti na podlagi trenutnih tržnih cen. Takšne poštene vrednosti se lahko bistveno spremenijo v naslednjem obračunskem letu, vendar te spremembe ne izvirajo iz predpostavk ali drugih virov negotovosti ocene ob koncu poročevalskega obdobja.

129

Podjetje predstavi razkritja iz 125. člena na način, ki uporabnikom računovodskih izkazov olajša razumevanje presoj poslovodstva, ki se nanašajo na prihodnost in druge vire negotovosti ocene. Narava in obseg podanih informacij se spreminjata glede na naravo predpostavke in druge okoliščine. Primeri vrst razkritja, ki jih podjetje pripravi, so:

(a)

narava predpostavke ali druge negotovosti ocene,

(b)

občutljivost knjigovodskih vrednosti na metode, predpostavke in ocene, na katerih temelji njihov izračun, ter razlogi za občutljivost,

(c)

pričakovan razplet negotovosti in razpon možno sprejemljivih izidov glede knjigovodskih vrednosti obravnavanih sredstev in obveznosti v naslednjem obračunskem letu, ter

(d)

obrazložitev sprememb prejšnjih predpostavk v zvezi z istimi sredstvi in obveznostmi, če negotovost ostane nerešena.

130

Ta standard ne zahteva, da podjetje v razkritja iz 125. člena vključi informacije o predračunih ali napovedi.

131

Včasih obsega možnih učinkov neke predpostavke ali drugega vira negotovosti ocene ob koncu poročevalskega obdobja ni možno razkriti. V takih primerih podjetje razkrije, da je glede na obstoječe znanje možno pričakovati, da izidi v naslednjem obračunskem letu, ki se razlikujejo od predpostavk, utegnejo zahtevati bistveno prilagoditev knjigovodske vrednosti obravnavanega sredstva ali obveznosti. V vseh primerih podjetje razkrije naravo in knjigovodsko vrednost določenega sredstva ali obveznosti (oziroma skupine sredstev ali obveznosti), ki jo predpostavka zadeva.

132

Razkritja določenih presoj iz 122. člena, ki jih poda poslovodstvo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev v podjetju, niso povezana z razkritji virov negotovosti ocene iz 125. člena.

133

Drugi MSRP zahtevajo razkritje nekaterih predpostavk, ki bi jih sicer zahteval 125. člen. Na primer MRS 37 v določenih okoliščinah zahteva razkritje glavnih predpostavk v zvezi s prihodnjimi dogodki, ki bodo vplivali na različne vrste rezervacij. MSRP 7 zahteva razkritje pomembnih predpostavk, ki jih podjetje uporablja pri ocenjevanju poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki se obravnavajo po pošteni vrednosti. MRS 16 zahteva razkritje pomembnih predpostavk, ki jih podjetje uporablja pri ocenjevanju poštenih vrednosti prevrednotenih opredmetenih osnovnih sredstev.

Kapital

134

Podjetje mora razkriti informacije, ki omogočajo uporabnikom njegovih računovodskih izkazov, da ocenijo cilje, usmeritve in procese pri upravljanju kapitala.

135

Za zagotavljanje skladnosti s 134. členom podjetje razkrije:

(a)

kvalitativne informacije o svojih ciljih, usmeritvah in procesih pri upravljanju kapitala, vključno z:

(i)

opisom, kaj upravlja kot kapital,

(ii)

če za podjetje veljajo zunanje kapitalske zahteve, naravo teh zahtev in kako so te zahteve vključene v upravljanje kapitala, ter

(iii)

kako uresničuje svoje cilje glede upravljanja kapitala.

(b)

pregled količinskih podatkov o tem, kaj upravlja kot kapital. Nekatera podjetja štejejo nekatere finančne obveznosti (npr. nekatere oblike podrejenega dolga) kot del kapitala. Druga podjetja štejejo, da kapital ne vključuje nekaterih sestavin lastniškega kapitala (npr. sestavine, ki izhajajo iz varovanja denarnih tokov pred tveganjem).

(c)

vse spremembe v (a) in (b) iz prejšnjega obdobja.

(d)

ali je v obravnavanem obdobju izpolnjevalo kakršnekoli zunanje kapitalske zahteve, ki zanj veljajo.

(e)

če podjetje ni izpolnjevalo takih zunanjih kapitalskih zahtev, posledice takšne neskladnosti.

Podjetje temelji ta razkritja na informacijah, ki so znotraj podjetja posredovane ključnemu poslovodnemu osebju.

136

Podjetje lahko kapital upravlja na več načinov in zanj lahko veljajo različne kapitalske zahteve. Na primer v konglomeratu so lahko podjetja, ki se ukvarjajo z zavarovalniškimi dejavnostmi in bančnimi dejavnostmi in ta podjetja lahko delujejo na območjih več zakonodaj. Če združeno razkritje kapitalskih zahtev in načina upravljanja kapitala ne bi zagotovilo koristnih informacij ali bi izkrivilo razumevanje virov kapitala podjetja s strani uporabnikov računovodskih izkazov, mora podjetje predstaviti informacije ločeno za vsako kapitalsko zahtevo, ki velja za podjetje.

Druga razkritja

137

Podjetje mora v pojasnilih razkriti:

(a)

znesek dividend, ki so bile predlagane ali objavljene pred odobritvijo računovodskih izkazov za objavo, vendar niso pripoznane kot razdeljene lastnikom v obravnavanem obdobju, in ustrezen znesek na delnico, ter

(b)

znesek vseh kumulativnih prednostnih dividend, ki niso pripoznane.

138

Podjetje mora razkriti, če tega ne stori drugod v informacijah, ki so objavljene z računovodskimi izkazi:

(a)

sedež in svojo pravno obliko, državo, kjer je registrirano, in naslov registriranega sedeža (ali glavnega mesta poslovanja, če se razlikuje od registriranega sedeža),

(b)

opis narave svojega poslovanja in svojega glavnih aktivnosti, ter

(c)

imeni obvladujočega podjetja in zadnjega obvladujočega podjetja v skupini.

PREHOD IN DATUM UVELJAVITVE

139

Podjetje mora uporabljati ta standard za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja to pojasnilo za zgodnejše obdobje, mora to razkriti.

RAZVELJAVITEV MRS 1 (POPRAVLJEN 2003)

140

Ta standard nadomešča MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov, popravljen leta 2003, kakor je bil dopolnjen leta 2005.

Priloga

Spremembe drugih določil

Spremembe v tej prilogi morajo veljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi ta standard za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.

A1   [Sprememba ne velja za osnovne, oštevilčene standarde]

A2   [Sprememba ne velja za osnovne, oštevilčene standarde]

A3   V Mednarodnih standardih računovodskega poročanja (vključno z Mednarodnimi računovodskimi standardi in pojasnili) ter uvodi v MSRP, se sklicevanja spremenijo tako, kot je opisano spodaj, razen če v tej prilogi ni navedeno drugače.

„na obrazcu“ se spremeni v „v“.

„izkaz poslovnega izida“ se spremeni v „izkaz vseobsegajočega donosa“.

„bilanca stanja“ se spremeni v „izkaz finančnega položaja“.

„izkaz finančnega izida“ se spremeni v „izkaz denarnih tokov“.

„datum bilance stanja“ se spremeni v „konec poročevalskega obdobja“.

„datum poznejših bilanc stanja“ se spremeni v „konec poznejših poročevalskih obdobij“.

„vsak datum bilance stanja“ se spremeni v „konec vsakega poročevalskega obdobja“.

„po datumu bilance stanja“ se spremeni v „po poročevalskem obdobju“.

„datum poročanja“ se spremeni v „konec poročevalskega obdobja“.

„vsak datum poročanja“ se spremeni v „konec vsakega poročevalskega obdobja“.

„zadnji letni poročevalni datum“ se spremeni v „konec zadnjega letnega poročevalskega obdobja“.

„lastniki kapitala“ se spremeni v „lastniki“ (razen v MRS 33 Čisti dobiček na delnico).

„odstrani iz lastniškega kapitala in pripozna v poslovnem izidu“ in „odstrani iz lastniškega kapitala in vključi v poslovni izid“ se spremenita v „prerazvrsti iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve“.

„Standard ali pojasnilo“ se spremeni v „MSRP“.

„Standard ali pojasnilo“ se spremeni v „MSRP“.

„Standardi ali pojasnila“ se spremeni v „MSRP“ (razen v 5. členu MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake).

Sklicevanja na veljavno različico MRS 7 Izkazi finančnega izida se spremenijo v MRS 7 Izkazi denarnih tokov.

Sklicevanja na veljavno različico MRS 10 Dogodki po datumu bilance stanja se spremenijo v MRS 10 Dogodki po poročevalskem obdobju.

MSRP 1   Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

A4   MSRP 1 se spremeni, kot je opisano spodaj.

6. in 7. člen se spremenita, da se glasita takole:

„6

Podjetje mora na dan prehoda na MSRP pripraviti in predstaviti začetni izkaz finančnega položaja v skladu z MSRP. To je izhodišče za obračunavanje v skladu z MSRP.

7

Podjetje … Te računovodske usmeritve mora uskladiti z vsakim MSRP, veljavnim ob koncu prvega poročevalskega obdobja po MSRP, razen kot je določeno v 13.–34.B in 37. členu.“

Zgled po 8. členu se spremeni, kot je opisano spodaj.

Sklicevanji na leti „2003“ in „2005“ se spremenita v sklicevanji na leto „20X3“ oziroma „20X5“.

Člena Ozadje in Uporaba zahtev se spremenita, da se glasita takole:

„Ozadje

Konec prvega poročevalskega obdobja po MSRP podjetja A je 31. december 20X5. Podjetje A odloči, da bo v teh računovodskih izkazih predstavilo primerjalne informacije samo za eno leto (glejte 36. člen) … “

Uporaba zahtev

Podjetje A … pri:

(a)

pripravi in predstavitvi začetnega izkaza finančnega položaja v skladu z MSRP 1. januarja 20X4, ter …

10., 12.(a) in 21. člen se spremenijo, da se glasijo takole:

„10

Razen kakor je opisano v 13.–34.B členu, mora podjetje v svojem začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP: …

12

Ta MSRP določa dve kategoriji izjem od načela, da mora biti začetni izkaz finančnega položaja podjetja v skladu z MSRP v skladu z vsakim MSRP:

(a)

13.–25.I člen odobrijo izvzetje od nekaterih zahtev drugih MSRP.

21

MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev zahteva, da podjetje:

(a)

pripozna nekaj razlik zaradi prevedbe v drugem vseobsegajočem donosu in jih akumulira v ločeni sestavini lastniškega kapitala, ter

(b)

pri odpravi poslovanja v tujini prerazvrsti kumulativno razliko pri prevedbi za to poslovanje v tujini (vključno, če je primerno, dobičke in izgube na povezanem varovanju pred tveganjem) iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot del dobička ali izgube ob odpravi.“

V 32. členu se sklicevanji na leti „2003“ in „2004“ spremenita v sklicevanji na leto „20X4“ oziroma „20X5“.

32., 35. in 36. člen se spremenijo, da se glasijo takole:

„32

Podjetje … Namesto tega mora podjetje izraziti te nove informacije v poslovnem izidu (ali če je primerno, drugem vseobsegajočem donosu) za leto, ki se konča 31. decembra 20X4.

35

Razen kakor je opisano v 37. členu, ta MSRP ne vzpostavlja izjem od zahtev predstavljanja in razkritja v drugih MSRP.

36

Za uskladitev z MRS 1 morajo prvi računovodski izkazi podjetja v skladu z MSRP vključevati najmanj tri izkaze finančnega položaja, dva izkaza vseobsegajočega donosa, dva ločena izkaza poslovnega izida (če je predstavljen), dva izkaza denarnih tokov in dva izkaza sprememb lastniškega kapitala ter s tem povezana pojasnila, vključno s primerjalnimi informacijami.“

36.A–36.C člen in naslovi nad njimi se izbrišejo.

39. in 45.(a) člen se spremenita, da se glasita takole:

„39

Za uskladitev z 38. členom mora podjetje v svoje prve računovodske izkaze v skladu z MSRP vključiti: …

(a)

(ii)

konec … v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli.

(b)

uskladitev celotnega vseobsegajočega donosa v skladu z MSRP za zadnje obdobje v najnovejših letnih računovodskih izkazih podjetja. Izhodišče za to uskladitev mora biti celotni vseobsegajoči donos v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeliza isto obdobje ali, če podjetje ni sporočilo takega skupnega vseobsegajočega donosa, poslovni izid v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli.

(c)

45

Za zagotavljanje skladnosti s ….

(a)

Če je podjetje predstavilo medletno računovodsko poročilo za primerljivo vmesno obdobje predhodnega poslovnega leta, mora vsako tako medletno poročilo vključevati:

(i)

uskladitev njegovega lastniškega kapitala v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli ob koncu navedenega primerljivega medletnega obdobja z lastniškim kapitalom v skladu z MSRP na navedeni datum, ter

(ii)

uskladitev njegovega celotnega vseobsegajočega donosa v skladu z MSRP za navedeno primerljivo vmesno obdobje (tekoče in v tekočem letu do tega datuma). Izhodišče za navedeno uskladitev mora biti celotni vseobsegajoči donos v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli za navedeno obdobje, ali, če podjetje ni sporočilo takega skupnega vseobsegajočega donosa, poslovni izid v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli.“

47.C člen se izbriše.

Doda se 47.H člen:

„47H

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 6., 7., 8. (Zgled), 10., 12.(a), 21., 32., 35., 36., 39.(b) in 45.(a) člen, Prilogo A in B2.(i) člen v Prilogi B, ter izbrisal 36.A–36.C in 47.C člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

V Prilogi A se opredeljeni izrazi spremenijo takole:

„prvo poročevalsko obdobje po MSRP

Zadnje poročevalsko obdobje, zajeto v prvih računovodskih izkazih v skladu z MSRP podjetja

Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP)

Standardi in pojasnila, ki jih sprejme Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS). Vsebujejo:

(a)

(b)

(c)

Pojasnila Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) oziroma nekdanjega Stalnega odbora za pojasnjevanje (SOP).“

V Prilogi A se opredelitev začetne bilance stanja v skladu z MSRP spremeni, da se glasi takole:

„začetni izkaz finančnega položaja v skladu z MSRP

Izkaz finančnega položaja podjetja na dan prehoda na MSRP.“

V Prilogi A se izbriše opredelitev datuma poročanja.

V Prilogi B se B2.(i) člen spremeni, da se glasi takole:

„B2

Če podjetje, ki prvikrat uporablja …

(i)

Če je podjetje, ki prvikrat uporablja MSRP, v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli dobro ime pripoznalo kot odbitek od lastniškega kapitala:

(i)

navedenega dobrega imena v začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP ne sme pripoznati. Nadalje tega dobrega imena ne sme prerazvrstiti v poslovni izid, če proda odvisno podjetje ali če zmanjša obseg naložbe v odvisno podjetje.“

MSRP 4   Zavarovalne pogodbe

A5   V MSRP 4 se 30. in 39.A(a) člen spremenita, da se glasita takole:

„30

Pri nekaterih računovodskih modelih … Povezana prilagoditev zavarovalnih obveznosti (ali odloženih stroškov pridobivanja ali neopredmetenih sredstev) se mora pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu, če, in zgolj če, so nerealizirani dobički ali izgube pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu. Takšno prakso …

39A

Za zagotavljanje skladnosti s ….

(a)

analiza občutljivosti, ki prikaže učinke na poslovni izid in lastniški kapital, če bi bile spremembe ustreznih spremenljivk tveganja možno sprejemljive ob koncu poročevalskega obdobja; metode in predpostavke, ki se uporabljajo pri pripravi analize občutljivosti; ter spremembe uporabljenih metod in predpostavk od prejšnjega obdobja. Vendar …“

Doda se 41.B člen:

„41B

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 30. člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

MSRP 5   Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje

A6   MSRP 5 se spremeni, kot je opisano spodaj.

V 3. členu se „(kakor je bil popravljen 2003)“ izbriše.

V 28. členu se „v istem naslovu izkaza poslovnega izida“ spremeni v „v istem naslovu izkaza vseobsegajočega donosa“.

Doda se 33.A člen:

„33A

Če podjetje predstavi sestavine poslovnega izida v ločenem izkazu poslovnega izida, kakor je opisano v 81. členu MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007), se poglavje, ki se navezuje na ustavljeno poslovanje, predstavi v tem ločenem izkazu.“

V 38. členu se „pripoznanih neposredno v lastniškem kapitalu“ spremeni v „pripoznanih v drugem vseobsegajočem donosu“.

Doda se 44.A člen:

„44A

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 3. in 38. člen ter dodal 33.A člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

V Prilogi A se opredelitev kratkoročnega sredstva spremeni, da se glasi takole:

„Podjetje mora sredstvo razvrstiti kot kratkoročno, če:

(a)

pričakuje, da bo sredstvo realiziralo ali ga namerava prodati ali porabiti v normalnem poslovnem ciklu podjetja,

(b)

je namenjeno predvsem za trgovanje,

(c)

pričakuje, da bo sredstvo realiziralo v dvanajstih mesecih po poročevalskem obdobju, ali

(d)

je sredstvo denarno sredstvo ali denarni ustreznik (v skladu z MRS 7), razen če ga je v obdobju najmanj dvanajstih mesecev po poročevalskem obdobju prepovedano zamenjati ali uporabiti za poravnavo obveznosti.“

MSRP 7   Finančni instrumenti: Razkritja

A7   MSRP 7 se spremeni, kot je opisano spodaj.

Naslov nad 20. členom se spremeni, da se glasi takole:

„Izkaz vseobsegajočega donosa“

20. člen se spremeni, da se glasi takole:

„20

Podjetje mora razkriti naslednje postavke prihodkov, odhodkov, dobičkov ali izgub bodisi v izkazu vseobsegajočega donosa bodisi v pojasnilih:

(a)

čiste dobičke ali čiste izgube na:

(i)

(ii)

za prodajo razpoložljivih sredstvih, z ločenim prikazom zneska dobička ali izgube, pripoznanega v drugem vseobsegajočem donosu v obravnavanem obdobju, in zneska, prerazvrščenega iz lastniškega kapitala v poslovni izid za obravnavano obdobje;

(iii)

…“

21. člen se spremeni, da se glasi takole:

„21

V skladu s 117. členom MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007), podjetje razkrije, pri pregledu pomembnih računovodskih usmeritev, podlago (ali podlage) za merjenje, ki je (so) uporabljena (uporabljene) pri pripravljanju računovodskih izkazov, in druge računovodske usmeritve, ki so koristne za razumevanje računovodskih izkazov.“

23. člen v točkah (c) in (d) se spremeni, da se glasi takole:

„23

Za varovanje denarnih tokov pred tveganjem mora podjetje razkriti: …

(c)

znesek, ki je bil v obravnavanem obdobju pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu,

(d)

znesek, ki je bil prerazvrščen iz lastniškega kapitala v poslovni izid za obravnavano obdobje, s prikazom zneska, vključenega v vsako vrstično postavko izkaza vseobsegajočega donosa, ter …“

V 27.(c) členu se „v lastniškem kapitalu“ spremeni v „v drugem vseobsegajočem donosu“.

Doda se 44.A člen:

„44A

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 20. in 21. člen, 23. člen v točkah (c) in (d), 27.(c) člen ter B5. člen Priloge B. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

B5. člen se spremeni, da se glasi takole:

„B5

122. člen MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) od podjetij tudi zahteva, da v pregledu pomembnih računovodskih usmeritev ali pojasnilih razkrijejo presoje, razen presoj, ki vključujejo ocene, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki imajo največji vpliv na zneske, pripoznane v računovodskih izkazih.“

V B14. členu Priloge B se „znesek bilance stanja “ spremeni v „znesek v izkazu finančnega položaja“.

MSRP 8   Poslovni odseki

A8   V MSRP 8 se 21. in 23.(f) člen spremenita, da se glasita takole:

„21

Da … Usklajevanje zneskov v izkazu finančnega položaja za odseke poročanja z zneski izkaza finančnega položaja podjetja je potrebno za vsak datum predstavitve izkaza finančnega položaja. Informacije za prejšnja obdobja se morajo na novo formulirati, kot je opisano v 29. in 30. členu.

23

Podjetje mora …

(f)

bistvene postavke prihodkov in odhodkov, razkrite v skladu s 97. členom MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007);“

Doda se 36.A člen:

„36A

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 23.(f) člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

MRS 7   Izkaz denarnih tokov

A9   MRS 7 se spremeni, kot je opisano spodaj.

Naslov se spremeni v „Izkaz denarnih tokov“.

Naslov (spremenjen) nad Ciljem se doda v opombo: „Septembra 2007 je UOMRS zaradi spremembe MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov v letu 2007 spremenil naslov MRS 7 iz Izkazi finančnega izida v Izkaz denarnih tokov.“

V 32. členu se „izkaz poslovnega izida“ spremeni v „poslovni izid“.

MRS 8   Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake

A10   MRS 8 se spremeni, kot je opisano spodaj.

5. člen se spremeni, da se glasi takole:

v opredelitvi Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) se „sprejme“ spremeni v „razvije“.

opredelitev Bistven (Sprememba ne velja za slovensko različico).

MRS 10   Dogodki po poročevalskem obdobju

A11   MRS 10 se spremeni, kot je opisano spodaj.

Naslov se spremeni v „Dogodki po poročevalskem obdobju“.

21. člen (Sprememba ne velja za slovensko različico).

MRS 11   Pogodbe o gradbenih delih

A12   V MRS 11 se v 26., 28. in 38. členu „izkaz uspeha“ spremeni v „poslovni izid“.

MRS 12   Davek iz dobička

A13   MRS 12 se spremeni, kot je opisano spodaj.

Tretji člen „Cilj“ v MRS 12 se spremeni, da se glasi takole:

„… Tako se davčni učinki, povezani s transakcijami in drugimi dogodki, pripoznanimi izven poslovnega izida (bodisi v drugem vseobsegajočem donosu bodisi neposredno v lastniškem kapitalu), tudi pripoznajo izven poslovnega izida (v drugem vseobsegajočem donosu oziroma neposredno v lastniškem kapitalu).“

V 22.(b), 59., 60. in 65. členu se „izkaz poslovnega izida“ spremeni v „poslovni izid“ in v 81.(g)(ii) členu se „izkazu poslovnega izida“ spremeni v „poslovnem izidu“.

23. člen se spremeni, da se glasi takole:

„23

…V skladu z 61.A členom odloženi davek obremenjuje neposredno knjigovodsko vrednost sestavine lastniškega kapitala. V skladu z 58. členom se kasnejše spremembe odložene obveznosti za davek pripoznajo v poslovnem izidu kot odloženi odhodek za davek (prihodek od davka).“

V 52. členu se v opombah na koncu zgleda B in zgleda C „61. členom“ spremeni v „61.A členom“, „knjiži neposredno v breme lastniškega kapitala“ se spremeni v „pripozna v drugem vseobsegajočem donosu“.

Naslov nad 58. členom in 58. člen se spremenita, da se glasita takole:

„Postavke, pripoznane v poslovnem izidu

58

Odmerjeni in odloženi davek se mora pripoznati kot prihodek ali kot odhodek ter se vključi v poslovni izid v obdobju, razen kolikor se davek pojavi iz:

(a)

transakcije ali dogodka, ki se v istem ali drugem obdobju pripozna izven poslovnega izida, bodisi v drugem vseobsegajočem donosu bodisi neposredno v lastniškem kapitalu (glejte 61.A–65. člen); …“

V 60. členu se „knjižene v breme ali v dobro lastniškega kapitala“ spremeni v „pripoznane izven poslovnega izida“.

V naslovu nad 61. členom se „knjižene neposredno v dobro ali v breme kapitala“ spremeni v „pripoznane izven poslovnega izida“.

61. člen se izbriše in doda se 61.A člen:

„61A

Odmerjeni in odloženi davek se mora pripoznati izven poslovnega izida, če se davek nanaša na postavke, pripoznane v istem ali drugem obdobju izven poslovnega izida. Zato se odmerjeni in odloženi davek, ki se nanaša na postavke, pripoznane v istem ali drugem obdobju:

(a)

v drugem vseobsegajočem donosu, mora pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu (glejte 62. člen).

(b)

neposredno v lastniškem kapitalu, mora pripoznati neposredno v lastniškem kapitalu (glejte 62.A člen).“

62. in 63. člen se spremenita in doda se 62.A člen:

„62

Mednarodni standardi računovodskega poročanja zahtevajo ali dovoljujejo, da se nekatere postavke pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu. Take postavke so na primer:

(a)

sprememba knjigovodske vrednosti, ki izhaja iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev (glejte MRS 16), ter

(b)

[izbrisano]

(c)

tečajne razlike, ki nastanejo pri prevedbi računovodskih izkazov poslovanja v tujini (glejte MRS 21).

(d)

[izbrisano]

62A

Mednarodni standardi računovodskega poročanja zahtevajo ali dovoljujejo, da se nekatere postavke knjižijo neposredno v dobro ali v breme lastniškega kapitala. Take postavke so na primer:

(a)

prilagoditev začetnega salda zadržanega čistega dobička, izhajajoča bodisi iz spremembe računovodske usmeritve z veljavnostjo za nazaj bodisi iz popravka napake (glejte MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake), ter

(b)

zneski, ki izhajajo iz začetnega pripoznanja sestavine lastniškega kapitala sestavljenega finančnega instrumenta (glejte 23. člen).

63

V izjemnih okoliščinah je včasih težko ugotoviti znesek odmerjenega in odloženega davka, ki se nanaša na postavke, pripoznane izven poslovnega izida (bodisi v drugem vseobsegajočem donosu ali neposredno v lastniškem kapitalu). To velja na primer, če:

(a)

(b)

sprememba davčne stopnje … na postavko, ki je bila prej pripoznana izven poslovnega izida, ali

(c)

se podjetje … odložene terjatve za davek nanašajo (v celoti ali deloma) na postavko, ki je bila prej pripoznana izven poslovnega izida.

V takšnih primerih je odmerjeni in odloženi davek, ki se nanaša na postavke, pripoznane izven poslovnega izida, zasnovan na smiselni sorazmerni razporeditvi odmerjenega ali odloženega davka podjetja, ki jo zadeva davčna zakonodaja, ali na drugi metodi, ki v danih okoliščinah omogoča ustreznejšo razporeditev.“

V 65. členu se „knjižijo v dobro ali v breme lastniškega kapitala“ spremeni v „pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu“.

68.C člen se spremeni, da se glasi takole:

„68C

Kot je navedeno … (a) transakcija ali drugi dogodek, pripoznan v istem ali drugem obdobju izven poslovnega izida, ali (b) poslovna združitev. …“

77. člen se spremeni in doda se 77.A člen:

„77

Odhodek za davek (prihodek od davka), ki se nanaša poslovni izid iz rednega delovanja, je treba predstaviti v izkazu vseobsegajočega donosa.

77A

Če podjetje predstavi sestavine poslovnega izida v ločenem izkazu poslovnega izida, kakor je opisano v 81. členu MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007), predstavi odhodek za davek (prihodek od davka), ki se nanaša poslovni izid iz rednega delovanja, v tem ločenem izkazu.“

81. člen se spremeni, da se glasi takole:

„81

Posebej je treba razkriti tudi:

(a)

celoten znesek odmerjenega in odloženega davka, ki se nanaša na postavke, ki se knjižijo neposredno v breme ali v dobro lastniškega kapitala (glejte 62.A člen);

(ab)

znesek davka iz dobička za vsako sestavino drugega vseobsegajočega donosa (glejte 62. člen in MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007));

(b)

[izbrisano]; …“

Doda se 92. člen:

„92

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 23., 52., 58., 60., 62., 63., 65., 68.C, 77. in 81. člen, izbrisal 61. člen in dodal 61.A, 62.A in 77.A člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

MRS 14   Poročanje po odsekih

A14   MRS 14 se spremeni, kot je opisano spodaj.

2., 52.A in 54. člen se spremenijo, da se glasijo takole:

„2

Celoten sklop računovodskih izkazov obsega izkaz finančnega položaja, izkaz vseobsegajočega donosa, izkaz denarnih tokov, izkaz sprememb lastniškega kapitala in pojasnila, kakor določa MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007). Če se predstavi ločen izkaz poslovnega izida v skladu z MRS 1, je del tega celotnega sklopa.

52A

Podjetje… celotno poslovanje, ki je bilo razvrščeno kot ustavljeno ob koncu zadnjega predstavljenega poročevalskega obdobja.

54

Merilo dosežkov odseka nad njegovim poslovnim izidom v izkazu vseobsegajočega donosa je na primer bruto dobiček iz prodaje. Primera meril dosežkov odseka pod njegovim poslovnim izidom v izkazu vseobsegajočega donosa sta poslovni izid iz rednega delovanja (bodisi pred odštetjem davka iz dobička ali po njem) in poslovni izid.“

Doda se 85. člen:

„85

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 2. člen. Podjetje mora uporabljati MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

MRS 16   Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema)

A15   MRS 16 se spremeni, kot je opisano spodaj.

39. in 40. člen se spremenita, da se glasita takole:

„39

Če se knjigovodska vrednost sredstva poveča zaradi prevrednotenja, se mora povečanje pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu in uvrstiti v lastniški kapital pod naslovom prevrednotovalni presežek. Vendar …

40

Če se … Zmanjšanje pa se mora pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu do višine stanja v dobro v prevrednotovalnem presežku pri istem sredstvu. Zmanjšanje, pripoznano v drugem vseobsegajočem donosu, zniža akumuliran znesek v lastniškem kapitalu pod naslovom prevrednotovalni presežek.“

V 73.(e)(iv) členu se „pripoznanih ali odpravljenih neposredno v lastniškem kapitalu“ spremeni v „pripoznanih ali odpravljenih v drugem vseobsegajočem donosu“.

Doda se 81.B člen:

„81B

MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 39., 40. in 73.(e)(iv) člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

MRS 19   Zaslužki zaposlencev

A16   MRS 19 se spremeni, kot je opisano spodaj.

V 69. členu se „vsak zaporedni datum bilance stanja“ spremeni v „ob koncu vsakega zaporednega poročevalskega obdobja“.

93.A–93.D člen se spremenijo, da se glasijo takole:

„93A

Če, kakor dovoljuje 93. člen, podjetje spremeni usmeritev pripoznavanja aktuarskih dobičkov in izgub v obdobju, ko nastanejo, jih lahko pripozna v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s 93.B–93.D členom, pod pogojem, …

93B

Aktuarski dobički in izgube, pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu, kot dovoljuje 93.A člen, se morajo predstaviti v izkazu vseobsegajočega donosa.

93C

Podjetje, ki pripozna aktuarske dobičke in izgube v skladu s 93.A členom, mora v izkazu drugega vseobsegajočega donosa pripoznati tudi prilagoditve, ki izhajajo iz omejitve iz 58.(b) člena.

93D

Aktuarski dobički in izgube ter prilagoditve, ki izhajajo iz omejitve iz 58.(b) člena in so bili pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu, se morajo takoj pripoznati v zadržanem čistem dobičku. Ne smejo se prerazvrstiti se v poslovni izid v naslednjem obdobju.“

V 105. členu in v tretjem členu Zgleda, ki pojasnjuje 106. člen, se „izkaz poslovnega izida“ spremeni v „poslovni izid“.

120.A člen se spremeni, da se glasi takole:

„120A

Podjetje mora razkriti naslednje informacije o programih z določenimi zaslužki: …

(h)

celotni znesek, pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu za vsako v tej točki našteto postavko: …

(i)

za podjetja, ki pripoznajo aktuarske dobičke in izgube v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s 93.A členom, kumulativni znesek aktuarskih dobičkov in izgub, pripoznanih v drugem vseobsegajočem donosu.“

Doda se 161. člen:

„161

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 93.A–93.D člen, ter 106. (Zgled) in 120.A člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

MRS 20   Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči

A17   MRS 20 se spremeni, kot je opisano spodaj.

V 14. in 15. členu se „izkaz poslovnega izida“ spremeni v „poslovni izid“.

V 28. členu se „pri predstavitvi bilance stanja“ spremeni v „pri predstavitvi v izkazu finančnega položaja“.

Doda se 29.A člen:

„29A

Če podjetje predstavi sestavine poslovnega izida v ločenem izkazu poslovnega izida, kakor je opisano v 81. členu MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007), predstavi s prihodki povezane podpore v tem ločenem izkazu, kot zahteva 29. člen.“

Doda se 42. člen:

„42

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 29.A člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

MRS 21   Vplivi sprememb deviznih tečajev

A18   MRS 21 se spremeni, kot je opisano spodaj.

V 7. členu se „… denarnih tokov v izkazu finančnega izida, ki izhajajo …“ spremeni v „… denarnih tokov v izkazu denarnih tokov, ki izhajajo…“

V naslovu nad 23. členom se „Poročanje ob datumih kasnejših bilanc stanja“ spremeni v „Poročanje ob koncu kasnejših poročevalskih obdobij“.

V 27. členu se „že na začetku poroča v povezavi z lastniškim kapitalom“ spremeni v „že na začetku pripozna v drugem vseobsegajočem donosu“.

V 30. in 31. členu se „pripoznajo neposredno v lastniškem kapitalu“ in „pripozna v lastniškem kapitalu“ spremeni v „pripozna(-jo) v drugem vseobsegajočem donosu“.

V 32. členu se „na začetku pripoznajo v posebni sestavini lastniškega kapitala in pripoznajo v poslovnem izidu“ spremeni v „na začetku pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu in prerazvrstijo iz lastniškega kapitala v poslovni izid“.

V 33. členu se „ponovno razvrstijo po posebnih sestavinah lastniškega kapitala“ spremeni v „pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu“.

37. člen se spremeni, da se glasi takole:

„37

Učinek … Tečajne razlike, ki izhajajo iz pretvorbe poslovanja v tujini in so se prej v skladu z 32. členom in točko (c) v 39. členu pripoznale v drugem vseobsegajočem donosu, se ne prerazvrstijo iz lastniškega kapitala v poslovni izid, dokler se poslovanje ne odpravi.“

V 39.(a) členu se „po končnem tečaju na dan določene bilance stanja“ spremeni v „po končnem tečaju na dan tega izkaza finančnega položaja“.

V 39.(b) členu se „vsak izkaz poslovnega izida“ spremeni v „vsak izkaz vseobsegajočega donosa ali predstavljenega ločenega izkaza poslovnega izida“.

V 39.(c) členu se „kot posebna sestavina lastniškega kapitala“ spremeni v „v drugem vseobsegajočem donosu“.

41., 45., 46., 48. in 52. člen se spremenijo, da se glasijo takole:

„41

Tečajne razlike, navedene v točki ( c) v 39. členu, so posledica:

(a)

pretvorb prihodkov in odhodkov po menjalnih tečajih na dneve transakcij ter sredstev in obveznosti po končnem tečaju.

Te tečajne razlike se ne pripoznajo v poslovnem izidu, ker spremembe menjalnih tečajev neposredno malo ali sploh ne vplivajo na sedanje in prihodnje denarne tokove iz poslovanja. Kumulativni znesek tečajnih razlik je predstavljen v ločeni sestavini lastniškega kapitala vse do odprave poslovanja v tujini. Če se tečajne razlike nanašajo na poslovanje v tujini, ki je konsolidirano, a ne pripada v celoti obvladujočemu podjetju …

45

Združevanje … Tako se v konsolidiranih računovodskih izkazih poročajočega podjetja takšna tečajna razlika še nadalje pripoznava v poslovnem izidu ali – če izhaja iz okoliščin, opisanih v 32. členu – pripoznava v drugem vseobsegajočem donosu in razvršča kot posebna sestavina lastniškega kapitala do odprave poslovanja v tujini.

46

Če … MRS 27 dovoljuje uporabo različnih datumov, vendar razlika med datumoma ne sme biti daljša od treh mesecev in učinki vseh pomembnih transakcij in drugih dogodkov, ki se zgodijo med obema datumoma, se morajo prilagoditi. …

48

Ob odpravi poslovanja v tujini se mora kumulativni znesek tečajnih razlik, ki se nanaša na to poslovanje v tujini, pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu in razvrščen kot posebna sestavina lastniškega kapitala, prerazvrstiti iz lastniškega kapitala v poslovni izid (kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve), ko se pripozna dobiček ali izguba iz odprave (glejte MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007)).

52

Podjetje mora razkriti: …

(b)

čiste tečajne razlike, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu in razvrščene kot posebna sestavina lastniškega kapitala, in uskladitev zneska takšnih tečajnih razlik na začetku in koncu obdobja.“

Doda se 60.A člen:

„60A

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 27., 30.–33., 37., 39., 41., 45., 48. in 52. člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

MRS 24   Razkrivanje povezanih strank

A19   V MRS 24 se v 19. členu „v bilanci stanja “ spremeni v „v izkazu finančnega položaja“.

MRS 27   Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi

A20   MRS 27 se spremeni, kot je opisano spodaj.

V 4. členu se v opredelitvi naložbene metode, „akumuliranega dobička“ spremeni v „zadržanega čistega dobička“.

26., 27., 30. in 40.(e) člen se spremenijo, da se glasijo takole:

„26

Računovodski izkazi obvladujočega podjetja in njegovih odvisnih podjetij, uporabljeni pri pripravljanju konsolidiranih računovodskih izkazov, morajo biti pripravljeni na isti presečni dan. Če ima obvladujoče podjetje drugačen konec poročevalskega obdobja kot odvisno podjetje, pripravi odvisno podjetje za namene konsolidiranja dodatne računovodske izkaze z istim presečnim datumom, kot ga imajo računovodski izkazi obvladujočega podjetja, razen če to ne bi bilo izvedljivo.

27

Kadar … računovodski izkazi odvisnega podjetja, ki se uporabljajo za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov, pripravljeni do drugega datuma kot računovodski izkazi obvladujočega podjetja, so potrebne prilagoditve za učinke pomembnih transakcij ali dogodkov, ki nastanejo med omenjenim datumom in datumom računovodskih izkazov obvladujočega podjetja. V vsakem primeru pa razlika med koncem poročevalskega obdobja odvisnega in obvladujočega podjetja ne sme biti večja kot tri mesece. Dolžina poročevalskih obdobij in morebitna razlika med konci poročevalskega obdobja morata biti iz obdobja v obdobje enaki.

30

Prihodki … pripoznanim v drugem vseobsegajočem donosu v skladu z MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev se prerazvrsti v konsolidiran poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve kot dobiček ali izguba iz odtujitve odvisnega podjetja.

40

Se razkrije …

(e)

konec poročevalskega obdobja računovodskih izkazov odvisnega podjetja, kadar se takšni računovodski izkazi uporabljajo za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov in njihov datum ali obdobje ni isti kot datum ali obdobje obvladujočega podjetja, ter razloge, zakaj je uporabljen drug datum ali različno obdobje; …“

Doda se 43.A:

„43A

MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 30. člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

MRS 28   Finančne naložbe v pridružena podjetja

A21   MRS 28 se spremeni, kot je opisano spodaj.

11., 24., 25., 37.(e) in 39. člen se spremenijo, da se glasijo takole:

„11

Po kapitalski metodi … Uskladitve knjigovodske vrednosti so morda prav tako potrebne, če se zaradi sprememb drugega vseobsegajočega donosa podjetja, v katero naložbi, spremeni naložbenikov sorazmerni delež podjetja, v katero naložbi. Med takimi spremembami so tudi tiste, ki so posledica prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev in tečajnih razlik. Naložbenikov delež v teh spremembah se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu naložbenika (glejte MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007)).

24

Pri uporabi … Če se konec poročevalskega obdobja naložbenika in pridruženega podjetja razlikuje, pridruženo podjetje posebej za naložbenika pripravi računovodske izkaze do istega datuma, kot ga imajo naložbenikovi računovodski izkazi, razen če to ni izvedljivo.

25

Kadar … računovodski izkazi pridruženega podjetja, ki se uporabljajo za kapitalsko metodo, pripravljeni do drugega datuma kot računovodski izkazi naložbenika … V vsakem primeru pa razlika med koncem poročevalskega obdobja pridruženega podjetja in naložbenika ne sme biti večja kot tri mesece. Dolžina poročevalskih obdobij in morebitna razlika med konci poročevalskega obdobja morata biti iz obdobja v obdobje enaki.

37

Razkrije se …

(e)

konec poročevalskega obdobja računovodskih izkazov pridruženega podjetja, kadar se takšni računovodski izkazi uporabljajo za kapitalsko metodo in njihov datum ali obdobje ni isto kot datum ali obdobje naložbenika, ter razloge, zakaj je uporabljen drug datum ali različno obdobje;

39

Naložbenikov delež v spremembah, ki ga pridruženo podjetje pripozna v drugem vseobsegajočem donosu, mora naložbenik pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu.“

Doda se 41.A člen:

„41A

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 11. in 39. člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

MRS 29   Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih

A22   MRS 29 se spremeni, kot je opisano spodaj.

V 27. členu se „postavke v izkazu poslovnega izida“ spremeni v „postavke v izkazu vseobsegajočega donosa“.

V 28. členu se „postavke v izkazu poslovnega izida“ spremeni v „postavke prihodkov in odhodkov“.

V 36. členu se „datumi poročanja“ spremeni v „konci poročevalskih obdobij“.

MRS 32   Finančni instrumenti: Predstavljanje

A23   MRS 32 se spremeni, kot je opisano spodaj.

V 18. členu se „v bilanci stanja podjetja“ spremeni v „v izkazu finančnega položaja podjetja“.

V zadnjem stavku 29. člena se „v svoji bilanci stanja“ spremeni v „v svojem izkazu finančnega položaja“.

V 40. členu se „izkaz poslovnega izida“ spremeni v „izkaz vseobsegajočega donosa ali ločenega izkaza poslovnega izida (če je predstavljen)“ (dvakrat).

Doda se 97.A člen:

„97A

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 40. člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

Napotki za uporabo se spremenijo, kot je opisano spodaj.

V AG31. členu se „v bilanci stanja “ spremeni v „v izkazu finančnega položaja“.

V AG39. členu se „v bilanci stanja podjetja“ spremeni v „v izkazu finančnega položaja podjetja“.

MRS 33   Čisti dobiček na delnico

A24   MRS 33 se spremeni, kot je opisano spodaj.

V 4. členu se „v obrazcu svojega ločenega izkaza poslovnega izida“ spremeni v „v svojem izkazu vseobsegajočega donosa“.

Doda se 4.A člen:

„4A

Če podjetje predstavi sestavine poslovnega izida v ločenem izkazu poslovnega izida, kakor je opisano v 81. členu MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007), predstavi čisti dobiček na delnico samo v tem ločenem izkazu.“

V 13. členu se izbriše „Predstavljanje računovodskih izkazov“.

67. člen se spremeni, da se glasi takole: „… se lahko izpolni dvojna predstavitev v eni vrsti v izkazu vseobsegajočega donosa.“

Dodajo se 67.A, 68.A, 73.A in 74.A člen:

„67A

Če podjetje predstavi sestavine poslovnega izida v ločenem izkazu poslovnega izida, kakor je opisano v 81. členu MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007), predstavi osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico, kot zahtevata 66. in 67. člen, v tem ločenem izkazu.

68A

Če podjetje predstavi sestavine poslovnega izida v ločenem izkazu poslovnega izida, kakor je opisano v 81. členu MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007), predstavi osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico za ustavljeno poslovanje, kot zahteva 68. člen, v tem ločenem izkazu ali v pojasnilih.

73A

73. člen velja tudi za podjetje, ki poleg osnovnega in popravljenega čistega dobička na delnico razkrije tudi zneske na delnico, pri katerih uporablja drugačno sestavino ločenega izkaza poslovnega izida, o kateri poroča (kakor je opisano v 81. členu MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007), kot se zahteva v tem standardu.

74A

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 4.A, 67.A, 68.A in 73.A člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

MRS 34   Medletno računovodsko poročanje

A25   MRS 34 se spremeni, kot je opisano spodaj.

4., 5. in 8. člen se spremenijo, da se glasijo takole:

„4

Medletno računovodsko poročilo je računovodsko poročilo, ki vsebuje bodisi celoten sklop računovodskih izkazov (kot je opisano v MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007)) bodisi zgoščene računovodske izkaze (kot je opisano v tem standardu) za medletno obdobje.

5

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) določa, da ima celoten sklop računovodskih izkazov naslednje sestavine:

(a)

izkaz finančnega položaja ob koncu obdobja,

(b)

izkaz vseobsegajočega donosa za obdobje,

(c)

izkaz sprememb lastniškega kapitala za obdobje,

(d)

izkaz denarnih tokov za obdobje,

(e)

pojasnila, ki obsegajo pregled pomembnih računovodskih usmeritev in drugo pojasnjevalno gradivo, ter

(f)

izkaz finančnega položaja na začetku prvega primerjalnega obdobja, če podjetje uporablja računovodsko usmeritev za nazaj ali če postavke v računovodskih izkazih preračuna za nazaj, ali če postavke v računovodskih izkazih prerazvrsti.

8

Medletno računovodsko poročilo mora vsebovati …

(a)

zgoščen izkaz finančnega položaja,

(b)

zgoščen izkaz vseobsegajočega donosa, predstavljen bodisi kot:

(i)

en sam zgoščen izkaz, bodisi

(ii)

zgoščen ločen izkaz poslovnega izida in zgoščen izkaz vseobsegajočega donosa,

(c)

zgoščen izkaz sprememb lastniškega kapitala,

(d)

zgoščen izkaz denarnih tokov, ter

(e)

izbrana razlagalna pojasnila.“

Doda se 8.A člen:

„8A

Če podjetje predstavi sestavine poslovnega izida v ločenem izkazu poslovnega izida, kakor je opisano v 81. členu MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007), predstavi medletne zgoščene informacije iz tega ločenega izkaza.“

11. člen se spremeni, da se glasi takole:

„11

Podjetje mora predstaviti osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico za medletno obdobje v izkazu, ki predstavlja sestavine poslovnega izida za to obdobje.“

Doda se 11.A člen:

„11A

Če podjetje predstavi sestavine poslovnega izida v ločenem izkazu poslovnega izida, kakor je opisano v 81. členu MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007), predstavi osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico v tem ločenem izkazu.“

12. člen se spremeni, da se glasi takole:

„12

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) daje napotek o sestavi računovodskih izkazov. …“

13. člen se izbriše.

V 16.(j) členu se „datumu zadnje letne bilance stanja“ spremeni v „po koncu zadnjega letnega poročevalskega obdobja“.

20. člen se spremeni, da se glasi takole:

„20

Medletna poročila …

(a)

… poslovnega leta.

(b)

izkaze vseobsegajočega donosa za obravnavano medletno obdobje in kumulativno za obravnavano poslovno leto do danega datuma ter primerjalne izkaze vseobsegajočega donosa za primerljiva medletna obdobja (za obravnavano in za poslovno leto do danega datuma) prejšnjega poslovnega leta. Kakor dovoljuje MRS 1(kakor je bil popravljen 2007), lahko medletno poročilo za vsako obdobje predstavlja bodisi en sam izkaz vseobsegajočega donosa bodisi izkaz, ki prikazuje sestavine poslovnega izida (ločeni izkaz poslovnega izida), in drugi izkaz, ki se začne s poslovnim izidom in prikazuje sestavine drugega vseobsegajočega donosa (izkaz vseobsegajočega donosa).

(c)

izkaz sprememb lastniškega kapitala … prejšnjega poslovnega leta.

(d)

…“

V 21. členu se „končajo z datumom medletnega poročanja“ spremeni v „do konca medletnega obdobja“.

V 30.(b) členu se „v bilanci stanja “ spremeni v „v izkazu finančnega položaja“.

V 31. členu se „tako na letne kot na medletne datume računovodskega poročanja“ spremeni v „konec tako letnih kot medletnih obdobij medletnega računovodskega poročanja“.

V 32. členu se „na datum medletnega poročanja“ spremeni v „ob koncu medletnega poročevalskega obdobja“, in „na dan letnega poročanja“ se spremeni v „ob koncu letnega poročevalskega obdobja“.

Doda se 47. člen:

„47

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 4., 5., 8., 11., 12. in 20. člen, izbrisal 13. člen ter dodal 8.A in 11.A člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

MRS 36   Oslabitev sredstev

A26   MRS 36 se spremeni, kot je opisano spodaj.

61. in 120. člen se spremenita, da se glasita takole:

„61

Izguba zaradi oslabitve neprevrednotenega sredstva se pripozna v poslovnem izidu. Izguba zaradi oslabitve prevrednotenega sredstva pa se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu, dokler ne preseže zneska, ki obstaja pri prevrednotovalnem presežku tega sredstva. Takšna izguba zaradi oslabitve prevrednotenega sredstva znižuje prevrednotovalni presežek tega sredstva.

120

Razveljavitev izgube zaradi oslabitve prevrednotenega sredstva se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in povečuje prevrednotovalni presežek tega sredstva. Obresti … “

V 126. in 129. členu se „neposredno v lastniškem kapitalu“ spremeni v „v drugem vseobsegajočem donosu“.

Doda se 140.A člen:

„140A

MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 61., 120., 126. in 129. člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

MRS 37   Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva

A27   MRS 37 se spremeni, kot je opisano spodaj.

V 25. členu se „postavk bilance stanja“ spremeni v „postavk v izkazu finančnega položaja“.

75. člen (Sprememba ne velja za slovensko različico).

MRS 38   Neopredmetena sredstva

A28   MRS 38 se spremeni, kot je opisano spodaj.

85. in 86. člen se spremenita, da se glasita takole:

„85

Če se zaradi prevrednotenja poveča knjigovodska vrednost neopredmetenega sredstva, se mora povečanje pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu in uvrstiti v lastniški kapital v podstavko prevrednotovalni presežek. Povečanje …

86

Če se knjigovodska vrednost neopredmetenega … Zmanjšanje pa se mora pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu do višine stanja v dobro v prevrednotovalnem presežku pri istem sredstvu. Zmanjšanje, pripoznano v drugem vseobsegajočem donosu, zniža akumuliran znesek v lastniškem kapitalu pod podstavko prevrednotovalni presežek.“

V 87. členu se „v izkazu poslovnega izida“ spremeni v „v poslovnem izidu“.

V 118.(e)(iii) členu se „neposredno v lastniškem kapitalu“ spremeni v „v drugem vseobsegajočem donosu“.

Doda se 130.B člen:

„130B

MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 85., 86. in 118.(e)(iii) člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

MRS 39   Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje

A29   MRS 39 se spremeni, kot je opisano spodaj.

Sklicevanja na:

„pripoznan v lastniškem kapitalu“ in „pripoznan neposredno v lastniškem kapitalu“ se spremeni v „pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu“.

„posamezna vrstična postavka v bilanci stanja“ se spremeni v „posamezna vrstična postavka v izkazu finančnega položaja“.

V zadnjem stavku 11. člena se „obrazca računovodskih izkazov“ spremeni v „v izkazu finančnega položaja“.

V 12. členu se „na kasnejši datum računovodskega poročanja“ spremeni v „ob koncu kasnejšega obdobja računovodskega poročanja“.

V 14. členu se „v svoji bilanci stanja“ spremeni v „v svojem izkazu finančnega položaja“.

54. in 55. člen se spremenita, da se glasita takole:

„54

Če zaradi … Vsak prejšnji dobiček ali izgubo pri takšnem sredstvu, pripoznan(-o) v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s 55.(b) členom, je treba obračunati takole:

(a)

Pri … Če je finančno sredstvo pozneje oslabljeno, se vsak dobiček ali izguba, ki sta bila pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, prerazvrstita iz lastniškega kapitala v poslovni izid v skladu s 67. členom.

(b)

V primeru finančnega sredstva, ki nima vnaprej določene zapadlosti v plačilo, se mora dobiček ali izguba pripoznati v poslovnem izidu, ko se finančno sredstvo proda ali drugače odtuji. Če je finančno sredstvo pozneje oslabljeno, se vsak dobiček ali izguba, ki sta bila pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, prerazvrstita iz lastniškega kapitala v poslovni izid v skladu s 67. členom.

55

Dobiček ali izgubo … je treba pripoznati takole.

(a)

(b)

Dobiček ali izguba pri finančnem sredstvu, ki je na razpolago za prodajo, se mora pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu, razen izgub zaradi oslabitve (glejte 67.–70. člen) in deviznih dobičkov in izgub (glejte Prilogo A, AG83. člen), dokler se za finančno sredstvo ne odpravi pripoznanja. Tedaj je treba kumulativni dobiček ali izgubo, prej pripoznan(-o) v drugem vseobsegajočem donosu, prerazvrstiti iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007)). Obresti …“

V 68. členu se „odstrani iz lastniškega kapitala in pripozna v poslovnem izidu“ spremeni v „prerazvrsti iz lastniškega kapitala v poslovni izid“.

V 95.(a) členu se „pripozna neposredno v lastniškem kapitalu v izkazu sprememb lastniškega kapitala (glejte MRS 1)“ spremeni v „pripozna v drugem vseobsegajočem donosu“.

V 97. členu se „prerazvrsti v poslovnem izidu“ spremeni v „prerazvrsti iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007))“.

98. in 100. člen se spremenita, da se glasita takole:

„98

Če je poznejša posledica varovanja …

(a)

Prerazvrsti s tem povezane dobičke in izgube, ki so bile(-e) pripoznani(-e) v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s 95. členom, v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007)) za isto obdobje ali obdobja, v katerem/katerih je pridobljeno sredstvo ali prevzeta obveznost vplivalo(-a) na poslovni izid (kot so obdobja, v katerih se pripoznavajo odhodki amortizacije ali stroški prodaje). Če pa podjetje pričakuje, da ne bo nadomestilo celotne izgube ali njenega dela, ki je pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, v enem ali več prihodnjih obdobjih, mora prerazporediti iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve tisti znesek, ki ga po pričakovanju ne bo nadomestilo.

(b)

Odstrani s tem povezane dobičke ali izgube, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s 95. členom, …

100

Pri vseh varovanjih denarnih tokov pred tveganji, razen pri tistih, ki so obravnavana v 97. in 98. členu, je zneske, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, treba prerazvrstiti iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007)) istega obdobja ali obdobij, v katerih varovanje predvidene transakcije vpliva na poslovni izid (na primer, ko se predvidena prodaja dejansko zgodi).“

V 101. členu se „ostane posebej pripoznan neposredno v lastniškem kapitalu“ spremeni v „je bil pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu“, „mora ostati posebej pripoznan neposredno v lastniškem kapitalu“ se spremeni v „mora ostati ločeno v lastniškem kapitalu“ in „se mora pripoznati v poslovnem izidu“ se spremeni v „se mora prerazvrstiti iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve“.

102. člen se spremeni, da se glasi takole:

„102

Varovanje čistih finančnih naložb …

(a)

del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem (glejte 88. člen), se mora pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu, ter

(b)

neuspešni del se mora pripoznati v poslovnem izidu.

Dobiček ali izgubo iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki se nanaša na uspešni del varovanja, ki je bil(-a) pripoznan(-a) v drugem vseobsegajočem donosu, je treba prerazvrstiti iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007)) pri odpravi poslovanja v tujini.“

Doda se 103.C člen:

„103C

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 26., 27., 34., 54., 55., 57., 67., 68., 95.(a), 97., 98., 100., 102., 105., 108., AG4.D, AG4.E(d)(i), AG56., AG67., AG83. in AG99.B člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

105. in 108. člen se spremenita, da se glasita takole:

„105

Pri … Za vsako takšno finančno sredstvo mora podjetje pripoznati vse kumulativne spremembe v pošteni vrednosti v ločeni sestavini lastniškega kapitala vse do poznejše odprave pripoznanja ali oslabitve, ko mora prenesti ta kumulativni dobiček ali izgubo iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007)). Za …

108

Podjetje ne sme prilagoditi knjigovodske vrednosti nefinančnih sredstev in nefinančnih obveznosti, da bi izključilo dobičke in izgube, ki se nanašajo na varovanje denarnih tokov pred tveganjem in so bili vključeni v knjigovodsko vrednost pred začetkom finančnega leta, v katerem je ta standard prvič uporabljen. Na začetku finančnega obdobja, v katerem je ta standard prvič uporabljen, se mora vsak znesek, ki je pripoznan izven poslovnega izida (v drugem vseobsegajočem donosu ali neposredno v lastniškem kapitalu) za varovanje trdne obveze pred tveganjem, ki se po tem standardu obračunava kot varovanje pred tveganjem spremembe poštene vrednosti, prerazvrstiti kot sredstvo ali obveznost, razen pri varovanju pred valutnim tveganjem, ki se še naprej obravnava kot varovanje denarnih tokov pred tveganjem.“

Priloga A Napotki za uporabo se spremeni, kot je opisano spodaj.

V AG4.E(d)(i) členu se „spremembe, ki vplivajo na lastniški kapital“ spremeni v „spremembe, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu“.

V AG25. členu se „vsak poznejši datum bilance stanja“ spremeni v „ob koncu vsakega poznejšega poročevalskega obdobja“.

V AG51.(a) členu se „v svoji bilanci stanja“ spremeni v „v svojem izkazu finančnega položaja“.

V AG67. členu se „Naslednji datum računovodskega poročanja“ spremeni v „Konec poročevalskega obdobja“.

AG99.B člen se spremeni, da se glasi takole:

„AG99B

Če je varovanje napovedanih notranjih transakcij v skupini primerno za obračunavanje varovanja pred tveganjem, se mora dobiček ali izguba, pripoznan(-a) v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s 95.(a) členomm, prerazvrstiti iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve v istem obdobju ali obdobjih, v katerem valutno tveganje varovane transakcije vpliva na konsolidiran poslovni izid.“

V AG129. členu se „v bilanci stanja “ spremeni v „v izkazu finančnega položaja“.

MRS 40   Naložbene nepremičnine

A30   V MRS 40 se 62. člen spremeni, da se glasi takole:

„62

Do datuma … Z drugimi besedami:

(a)

vsako iz tega izhajajoče zmanjšanje knjigovodske vrednosti nepremičnine se pripozna v poslovnem izidu. Kolikor pa je kak znesek vštet v prevrednotovalni presežek pri takšni nepremičnini, se zmanjšanje pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in zmanjša prevrednotovalni presežek v lastniškem kapitalu.

(b)

vsako iz tega izhajajoče povečanje knjigovodske vrednosti se obravnava takole:

(i)

(ii)

preostali del povečanja se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in poveča prevrednotovalni presežek v lastniškem kapitalu. Ob naslednji …“

Doda se 85.A člen:

„85A

MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 62. člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

MRS 41   Kmetijstvo

A31   V 24.(a) členu MRS 41 se „datumom bilance stanja“ spremeni v „koncem poročevalskega obdobja“.

OPMSRP 1   Spremembe v obstoječih obveznostih razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobnih obveznostih

A32   OPMSRP 1 se spremeni, kot je opisano spodaj.

V delu „Sklicevanje“ se „MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2003)“ spremeni v „MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007)“.

6. člen se spremeni, da se glasi takole:

„6

Če se ustrezno sredstvo meri z uporabo modela prevrednotenja:

(a)

spremembe obveznosti … tako da:

(i)

zmanjšanje obveznosti (ob upoštevanju točke (b)) se mora pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu in povečati prevrednotovalni presežek v lastniškem kapitalu, …;

(ii)

povečanje obveznosti se mora pripoznati v poslovnem izidu, le da se mora pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu in zmanjša prevrednotovalni presežek v lastniškem kapitalu do višine …

(b)

(c)

sprememba… Vsako takšno prevrednotenje je treba upoštevati pri določevanju zneskov, ki se pripoznajo v poslovnem izidu ali v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s točko (a). Če je potrebno prevrednotenje, je treba prevrednotiti vsa sredstva iste skupine.

(d)

MRS 1 zahteva, da se v izkazu vseobsegajočega donosa razkrijejo posamezne sestavine drugega vseobsegajočega donosa ali odhodka. Pri upoštevanju te zahteve se mora sprememba v prevrednotovalnem presežku, ki izhaja iz takšne spremembe obveznosti, ugotavljati posebej in tako tudi razkrivati.“

Doda se 9.A člen:

„9A

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 6. člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

OPMSRP 7   Preračunavanje v skladu z MRS 29 Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih

A33   OPMSRP 7 se spremeni, kot je opisano spodaj.

V 3. členu se „datum končne bilance stanja poročevalskega obdobja“ spremeni v „konec poročevalskega obdobja“.

V 4. členu se „datum končne bilance stanja“ spremeni v „konec poročevalskega obdobja“, in „datum končne bilance stanja obravnavanega obdobja“ se spremeni v „konec navedenega poročevalskega obdobja“.

OPMSRP 10   Medletno računovodsko poročanje in oslabitev

A34   OPMSRP 10 se spremeni, kot je opisano spodaj.

V 1. členu se „vsak datum poročanja“ spremeni v „konec vsakega poročevalskega obdobja“, in „vsak datum bilance stanja“ se spremeni v „konec vsakega poročevalskega obdobja“, ter „poznejši datum poročanja ali bilance stanja“ se spremeni v „konec poznejšega poročevalskega obdobja“.

V 7. členu se „poznejši datum bilance stanja“ spremeni v „ob koncu poznejšega poročevalskega obdobja“.

OPMSRP 14   MRS 19 – Sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede minimalnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti

A34A   OPMSRP 14 se spremeni, kot je opisano spodaj.

V 10. členu se „čista sredstva ali obveznosti v bilanci stanja“ spremeni v „čista sredstva ali obveznosti, pripoznane v izkazu finančnega položaja“.

V 26.(b) členu se „izkazu pripoznanih prihodkov in odhodkov“ spremeni v „drugem vseobsegajočem donosu“.

Doda se 27.A člen:

„27A

MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 26. člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

SOP-7   Uvedba evra

A35   SOP-7 se spremeni, kot je opisano spodaj.

V delu „Sklicevanje“ se doda „MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007)“.

4.(b) člen se spremeni, da se glasi takole:

„4

To pomeni zlasti, da:

(a)

(b)

je treba kumulativne tečajne razlike, ki se nanašajo na prevedbe računovodskih izkazov poslovanj v tujini, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, uvrstiti v lastniški kapital in prerazvrstiti iz lastniškega kapitala v poslovni izid šele ob odtujitvi čiste naložbe v poslovanje v tujini, ter …“

Pod naslovom „Datum uveljavitve“ se po „MRS 8“ doda nov člen:

„MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 4. člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

SOP-10   Državna pomoč – brez posebnih povezav s poslovnim delovanjem

A36   SOP-10, 3. člen (Sprememba ne velja za slovensko različico).

SOP- 13   Skupaj obvladovana podjetja – nedenarni prispevki podvižnikov

A37   V SOP-13 se v 3.(a) členu „izkaz poslovnega izida“ spremeni v „poslovni izid“.

SOP-15   Poslovni najemi – spodbudnine

A38   V SOP-15 se v delu „Sklicevanje“„MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2003)“ spremeni v „MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007)“.

SOP-25   Davek iz dobička – spremembe davčnega položaja podjetja ali njegovih delničarjev

A39   SOP-25 se spremeni, kot je opisano spodaj.

V delu „Sklicevanje“ se doda „MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007)“.

4. člen se spremeni, da se glasi takole:

„4

Sprememba davčnega položaja podjetja ali njegovih delničarjev ne povzroči povečanja ali zmanjšanja zneskov, pripoznanih izven poslovnega izida. Posledice odmerjenega in odloženega davka zaradi spremenjenega davčnega položaja je treba vključiti v poslovni izid obdobja, razen če se takšne posledice nanašajo na transakcije in dogodke, ki v istem ali v drugem obdobju povzročijo neposredno knjiženje pripoznanega zneska v dobro ali v breme lastniškega kapitala, ali zneske, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu. Takšne davčne posledice, ki se nanašajo na spremembe pripoznanega zneska lastniškega kapitala v istem ali v drugem obdobju (ne vključene v poslovni izid), je treba knjižiti neposredno v breme ali v dobro lastniškega kapitala. Takšne davčne posledice, ki se nanašajo na zneske, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, je treba pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu.“

Pod naslovom „Datum uveljavitve“ se po „MRS 8“ doda nov člen:

„MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 4. člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“

SOP-29   Sporazumi o koncesijskih storitvah: Razkritja

A40   V SOP-29 se v delu „Sklicevanje“„MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2003)“ spremeni v „MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007)“.

SOP-32   Neopredmetena sredstva – stroški spletne strani

A41   SOP-32 se spremeni, kot je opisano spodaj.

V delu „Sklicevanje“ se „MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2003)“ spremeni v „MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007)“.

5. člen se spremeni, da se glasi takole:

„5

To pojasnilo … Poleg tega se izdatki, ki jih ponudnik spletnih storitev zaračuna za gostovanje spletne strani podjetja, po MRS 1.88 in Okvirnih navodilih ob prejemu storitev pripoznajo kot odhodki.“

Pod naslovom „Datum uveljavitve“ se doda drugi člen:

„MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 5. člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.“


18.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/45


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1275/2008

z dne 17. decembra 2008

o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanju pripravljenosti in izključenosti

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in o spremembi Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) in zlasti člena 15(1) direktive,

po posvetovanju s posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Direktivo 2005/32/ES Komisija določi zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo in ki zajemajo pomemben del prodaje in trgovine ter ki imajo pomemben okoljski vpliv in veliko možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov.

(2)

V drugi alinei člena 16(2) Direktive 2005/32/ES je določeno, da Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in merili iz člena 15(2) ter po posvetovanju s posvetovalnim forumom po potrebi za skupino izdelkov sprejme ločen izvedbeni ukrep za zmanjšanje izgub v stanju pripravljenosti.

(3)

Komisija je opravila pripravljalno študijo, v kateri je preučila tehnične, okoljske in ekonomske vidike izgub v stanju pripravljenosti in izključenosti. Študija je bila pripravljena z interesnimi skupinami in zainteresiranimi stranmi iz EU in tretjih držav, rezultati študije pa so bili javno objavljeni.

(4)

V pripravljalni študiji je navedeno, da so izgube v stanju pripravljenosti in izključenosti prisotne pri večini električnih in elektronskih izdelkov gospodinjske in pisarniške opreme, ki se prodajajo v Skupnosti, letna poraba električne energije v Skupnosti pa je bila leta 2005 zaradi izgub v stanju pripravljenosti in izključenosti ocenjena na 47 TWh, kar ustreza 19 Mt (milijonov ton) emisij CO2. Če ne bodo sprejeti posebni ukrepi, se bo poraba do leta 2020 predvidoma povečala na 49 TWh. V študiji je bilo tudi ugotovljeno, da se lahko izguba električne energije v stanju pripravljenosti in izključenosti bistveno zmanjša.

(5)

Izboljšanje porabe električne energije zaradi izgub v stanju pripravljenosti in izključenosti je treba doseči z obstoječimi nezaščitenimi in stroškovno učinkovitimi tehnologijami, kar bi zmanjšalo skupne nabavne in obratovalne stroške opreme.

(6)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo za porabo električne energije pri električni in elektronski gospodinjski in pisarniški opremi v stanju pripravljenosti in izključenosti je treba opredeliti, zato da se uskladijo zahteve za okoljsko primerno zasnovo za stanje pripravljenosti in izključenosti v vsej Skupnosti, kar bi prispevalo k delovanju notranjega trga in izboljšanju okoljske učinkovitosti zadevnih izdelkov.

(7)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo ne smejo imeti negativnih učinkov na funkcionalnost izdelka in negativno vplivati na zdravje, varnost in okolje. Zlasti morajo koristi, ki jih ima zmanjšanje porabe električne energije v fazi uporabe, odtehtati morebitne dodatne okoljske vplive v fazi proizvodnje opreme, v kateri nastajajo izgube zaradi funkcije stanja pripravljenosti in izključenosti.

(8)

Uporabo te uredbe je treba omejiti na izdelke, ki ustrezajo gospodinjski in pisarniški opremi, namenjeni za uporabo v domačem okolju, pri opremi informacijske tehnologije pa na tiste izdelke, ki ustrezajo opremi iz razreda B, kot je določena v EN 55022:2006. Področje uporabe je treba opredeliti tako, da oprema, ki še ni na trgu, vendar ima podobne funkcije kot izdelki, navedeni v tej uredbi, izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Po potrebi se lahko seznam razširi s spremembo uredbe.

(9)

Obratovalne načine, ki niso zajeti v tej uredbi, kot je npr. računalniški način ACPI S3, je treba upoštevati v izvedbenih pravilih za izdelke v skladu z Direktivo 2005/32/ES.

(10)

Zahteve za stanje pripravljenosti in izključenosti, določene v izvedbenih pravilih za izdelke v skladu z Direktivo 2005/32/ES, praviloma ne smejo biti manj stroge od zahtev v tej uredbi.

(11)

Da bi preprečili nepotrebne izgube energije, morajo izdelki, ki ne izvajajo funkcije, praviloma preiti v stanje porabe „0 Watt“. Tehnično izvedljivost in ustreznost je treba upoštevati za vsak posamezni izdelek v ustreznem izvedbenem ukrepu v skladu z Direktivo 2005/32/ES.

(12)

S postopno uveljavitvijo zahtev za okoljsko primerno zasnovo v dveh fazah bi proizvajalci imeli dovolj časa za preoblikovanje izdelkov. Fazi je treba časovno razporediti tako, da ne bosta imeli negativnih učinkov na funkcionalnost opreme na trgu in da ne bosta povzročili prekomernih stroškov za proizvajalce, vključno z MSP, hkrati pa zagotovili pravočasno doseganje ciljev politike. Porabo električne energije je treba meriti glede na splošno priznano zadnje stanje tehničnega razvoja. Proizvajalci lahko uporabljajo usklajene standarde, določene v skladu s členom 9 Direktive 2005/32/ES.

(13)

S to uredbo se morajo na trgu uveljaviti tehnologije, ki omogočajo izboljšanje energetske učinkovitosti v stanju pripravljenosti in izključenosti, kar bi po ocenah do leta 2020 prihranilo 35 TWh energije v primerjavi s scenarijem brez sprememb.

(14)

V skladu s členom 8(2) Direktive 2005/32/ES mora ta uredba kot veljavni postopek ocenjevanja skladnosti določiti notranji nadzor zasnove iz Priloge IV in sistem upravljanja iz Priloge V k Direktivi 2005/32/ES.

(15)

Da bi poenostavili izvajanje preskusov skladnosti, je treba proizvajalce obvezati, da v tehnični dokumentaciji, navedeni v prilogah IV in V k Direktivi 2005/32/ES, navedejo informacije o uporabi v stanju pripravljenosti/izključenosti ter o ustrezni uporabi električne energije.

(16)

Opredeliti je treba merila za uspešnost trenutno razpoložljive tehnologije z majhno porabo električne energije v stanju pripravljenosti in izključenosti. Tako bodo informacije dostopne širšemu krogu, zlasti MSP in zelo majhnim podjetjem, kar bi dodatno olajšalo vključevanje najboljših tehnologij za zmanjševanje porabe električne energije v stanju pripravljenosti in izključenosti.

(17)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 19(1) Direktive 2005/32/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

S to uredbo se uvedejo zahteve za okoljsko primerno zasnovo za porabo električne energije v stanju pripravljenosti in izključenosti. Ta uredba se uporablja za električno in elektronsko gospodinjsko in pisarniško opremo.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz Direktive 2005/32/ES. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

1.

„električna in elektronska gospodinjska in pisarniška oprema“ (v nadaljnjem besedilu „oprema“) je izdelek, ki rabi energijo in ki

(a)

je v prosti prodaji kot posamezna funkcionalna enota ter je namenjen končnemu uporabniku;

(b)

je na seznamu izdelkov, ki rabijo energijo, iz Priloge I;

(c)

je za predvideno delovanje odvisen od dovajanja energije iz električnega omrežja ter

(d)

je zasnovan za uporabo, pri kateri nazivna napetost znaša 250 V ali manj,

in sicer tudi takrat, kadar se trži za uporabo, ki ni namenjena gospodinjski ali pisarniški uporabi;

2.

„stanje pripravljenosti“ je stanje, ko je oprema povezana z električnim omrežjem, je za predvideno delovanje odvisna od dovajanja energije iz električnega omrežja in zagotavlja zgolj naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas:

funkcijo ponovnega vklopa ali funkcijo ponovnega vklopa skupaj s prikazom aktivirane funkcije ponovnega vklopa in/ali

prikaz informacij ali stanja na zaslonu;

3.

„funkcija ponovnega vklopa“ je funkcija za aktiviranje drugih načinov, vključno z aktivnim načinom na daljinski vklop, ki vključuje daljinsko upravljanje, vgrajeni senzor ali uro, ki zagotavlja dodatne funkcije, vključno z glavno funkcijo;

4.

„prikaz informacij ali stanja na zaslonu“ je stalna funkcija, s katero se zagotavljajo informacije ali prikazuje stanje opreme na zaslonu, vključno z urami;

5.

„aktivni način“ je stanje, ko je oprema povezana z električnim omrežjem in je aktivirana vsaj ena od glavnih funkcij predvidene uporabe opreme;

6.

„izključenost“ je stanje, ko je oprema povezana z električnim omrežjem in ne izvaja nobene funkcije. Za izključenost se štejejo tudi:

(a)

pogoji, ki zgolj prikazujejo izklop;

(b)

pogoji, ki omogočajo zgolj funkcije, namenjene zagotavljanju elektromagnetne združljivosti v skladu z Direktivo 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2);

7.

„oprema za informacijsko tehnologijo“ je oprema, katere osnovna funkcija je vnašanje, shranjevanje, prikazovanje, iskanje, prenos, obdelava, komutacija ali nadzor podatkov in telekomunikacijskih sporočil ali kombinacija teh funkcij in je lahko opremljena z enim ali več terminali, ki se običajno uporabljajo za prenos informacij;

8.

„domače okolje“ je okolje, v katerem se radijski in televizijski sprejemnik uporabljata na razdalji 10 m od zadevnega aparata.

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo za porabo električne energije v stanju pripravljenosti in izključenosti so navedene v Prilogi II.

Člen 4

Ocenjevanje skladnosti

Za postopek ocenjevanja skladnosti, naveden v členu 8(2) Direktive 2005/32/ES, se določi notranji nadzor zasnove iz Priloge IV k Direktivi 2005/32/ES ali sistem upravljanja iz Priloge V k Direktivi 2005/32/ES.

Člen 5

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Preverjanja se izvajajo v skladu s postopkom preverjanja, navedenim v Prilogi III.

Člen 6

Merila uspešnosti

Okvirna merila uspešnosti za najučinkovitejše izdelke in tehnologijo, ki so trenutno na voljo na trgu, so navedena v Prilogi IV.

Člen 7

Revizija

Najpozneje šest let po začetku veljavnosti te uredbe Komisija pregleda uredbo glede na tehnološki napredek in rezultate tega pregleda predstavi posvetovalnemu forumu.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točka 1 Priloge II se začne uporabljati eno leto po datumu iz prvega odstavka.

Točka 2 Priloge II se začne uporabljati štiri leta po datumu iz prvega odstavka.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2008

Za Komisijo

Andris PIEBALGS

Član Komisije


(1)  UL L 191, 22.7.2005, str. 29.

(2)  UL L 390, 31.12.2004, str. 24.


PRILOGA I

Seznam izdelkov, ki rabijo energijo in za katere velja ta uredba

1.

Gospodinjski aparati:

pralni stroji

sušilni stroji

pomivalni stroji

kuhalni aparati:

električne pečice

električne grelne plošče

mikrovalovne pečice

opekači

cvrtniki

naprave za mletje, kavni avtomati in oprema za odpiranje ali hermetično zapiranje posod ali embalaže

električni noži

drugi aparati za kuhanje in drugo predelavo hrane, čiščenje in vzdrževanje oblačil

naprave za striženje las, sušenje las, zobne ščetke, brivniki, masažni aparati in druge naprave za nego telesa

tehtnice

2.

Oprema za informacijsko tehnologijo, namenjena predvsem uporabi v domačem okolju

3.

Oprema za zabavno elektroniko:

radijski sprejemniki

televizijski sprejemniki

video kamere

videorekorderji

glasbeni stolpi

avdio ojačevalniki

sistemi za domači kino

glasbeni instrumenti

in druga oprema za snemanje ali reproduciranje zvoka ali slik, vključno s signali ali drugačnimi tehnologijami za distribucijo zvoka in slike, ki ne poteka po telekomunikacijskih kanalih

4.

Igrače, oprema za prosti čas in šport:

električni vlakci ali dirkalni avtomobilčki

ročne konzole za videoigre

športna oprema z električnimi ali elektronskimi sestavnimi deli

druge igrače, oprema za prosti čas in šport


PRILOGA II

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

1.

Eno leto po začetku veljavnosti te uredbe:

(a)

poraba električne energije v „stanju izključenosti“:

poraba električne energije v katerem koli stanju izključenosti opreme ne sme presegati 1,00 W;

(b)

poraba električne energije v „stanju pripravljenosti“:

poraba električne energije v katerem koli stanju opreme, ki ima samo funkcijo ponovnega vklopa ali funkcijo ponovnega vklopa in zgolj prikaz omogočene funkcije ponovnega vklopa, ne sme presegati 1,00 W.

Poraba električne energije v katerem koli stanju opreme, ki ima samo prikaz informacij ali stanja na zaslonu ali kombinacijo funkcije ponovnega vklopa in prikaza informacij ali stanja na zaslonu, ne sme presegati 2,00 W;

(c)

možnost stanja izključenosti in/ali pripravljenosti:

če to ni neprimerno za predvideno uporabo, mora oprema zagotavljati stanje izključenosti in/ali pripravljenosti in/ali drugo stanje, ki ne presega zahtev za porabo električne energije v stanju izključenosti in/ali pripravljenosti, kadar je oprema povezana z električnim omrežjem.

2.

Štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe:

(a)

poraba električne energije v „stanju izključenosti“:

poraba električne energije v katerem koli stanju izključenosti opreme ne sme presegati 0,50 W;

(b)

poraba električne energije v „stanju pripravljenosti“:

poraba električne energije v katerem koli stanju opreme, ki ima samo funkcijo ponovnega vklopa ali funkcijo ponovnega vklopa in zgolj prikaz omogočene funkcije ponovnega vklopa, ne sme presegati 0,50 W.

Poraba električne energije v katerem koli stanju opreme, ki zagotavlja samo prikaz informacij ali stanja na zaslonu ali kombinacijo funkcije ponovnega vklopa in prikaza informacij ali stanja na zaslonu, ne sme presegati 1,00 W;

(c)

razpoložljivost stanja izključenosti in/ali pripravljenosti:

če to ni neprimerno za predvideno uporabo, mora oprema zagotavljati stanje izključenosti in/ali pripravljenosti in/ali drugo stanje, ki ne presega zahtev za porabo električne energije v stanju izključenosti in/ali pripravljenosti, kadar je oprema povezana z električnim omrežjem;

(d)

upravljanje porabe energije:

če to ni neprimerno za predvideno uporabo, mora oprema, kadar ne izvaja glavne funkcije ali kadar od njenih funkcij niso odvisni drugi izdelki, ki rabijo energijo, zagotavljati funkcijo upravljanja porabe energije ali podobno funkcijo, ki opremo po preteku najkrajšega možnega časa, ki je ustrezen za njeno predvideno uporabo, samodejno preklopi v

stanje pripravljenosti ali

stanje izključenosti ali

drugo stanje, ki ne presega zahtev za porabo električne energije v stanju izključenosti in/ali pripravljenosti, kadar je oprema povezana z električnim omrežjem. Funkcijo upravljanja porabe energije je treba aktivirati, da deluje.

3.

Meritve

Poraba električne energije, določena v točkah 1(a), 1(b), 2(a) in 2(b), se določi na podlagi zanesljivega, točnega in ponovljivega merilnega postopka ob upoštevanju splošno priznanega zadnjega stanja tehničnega razvoja.

Pri meritvah moči v vrednosti 0,50 W ali več je negotovost enaka ali manjša kot 2 % pri 95-odstotni zanesljivosti. Pri meritvah moči v vrednosti manj kot 0,50 W je negotovost enaka ali manjša kot 0,01 W pri 95-odstotni zanesljivosti.

4.

Informacije, ki jih morajo zagotoviti proizvajalci

Za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4 mora tehnična dokumentacija vsebovati naslednje elemente:

(a)

za vsako stanje pripravljenosti in/ali izključenosti

podatke o porabi električne energije v vatih, zaokrožene na drugo decimalno mesto,

uporabljeno merilno metodo,

opis, kako se izbere ali programira stanje naprave,

zaporedje dogodkov, ki so potrebni, da oprema samodejno spremeni stanje,

kakršne koli opombe glede delovanja opreme;

(b)

preskusni parametri za meritve

temperaturo okolja,

preskusno napetost v voltih (V) in frekvenco v hercih (Hz),

celotno harmonično popačenje sistema za dobavo električne energije,

informacije in dokumentacijo o uporabljenih instrumentih, ureditvah in tokokrogih za preskušanje električne energije;

(c)

značilnosti opreme, pomembne za ocenjevanje skladnosti z zahtevami iz točke 1(c) ali točk 2(c) in/ali 2(d), kakor je ustrezno, vključno s časom, potrebnim za avtomatični preklop v stanje pripravljenosti ali izključenosti ali drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev za porabo energije v stanju pripravljenosti ali izključenosti.

Zlasti je treba, kadar je to primerno, zagotoviti tehnično utemeljitev, da so zahteve iz točke 1(c) ali točk 2(c) in/ali 2(d) neprimerne za predvideno uporabo opreme.


PRILOGA III

Postopek preverjanja

Organi držav članic pri izvajanju tržnih preverjanj iz člena 3(2) Direktive 2005/32/ES za zahteve iz točk 1(a) in 1(b) ali 2(a) in 2(b) Priloge II uporabljajo naslednji postopek preverjanja.

Pri zahtevah za porabo električne energije, ki je večja kot 1,00 W: organi držav članic preskusijo samo eno enoto.

Za vzorec se šteje, da je skladen z določbami iz točk 1(a) in 1(b) ali 2(a) in 2(b) Priloge II, če rezultati za stanje izključenosti in pripravljenosti ne presegajo mejnih vrednosti za več kot 10 %.

V nasprotnem primeru je treba preskusiti še tri enote. Za vzorec se šteje, da je skladen s to uredbo, če povprečje rezultatov zadnjih treh preskusov za stanje izključenosti in/ali pripravljenosti ne presega mejnih vrednosti za več kot 10 %.

Pri zahtevah za porabo električne energije, ki je enaka ali manjša kot 1,00 W: organi držav članic preskusijo samo eno enoto.

Za vzorec se šteje, da je skladen z določbami iz točk 1(a) in 1(b) ali 2(a) in 2(b) Priloge II, če rezultati za stanje izključenosti in/ali pripravljenosti ne presegajo mejnih vrednosti za več kot 0,10 W.

V nasprotnem primeru je treba preskusiti še tri enote. Za vzorec se šteje, da je skladen s to uredbo, če povprečje rezultatov zadnjih treh preskusov za stanje izključenosti in/ali pripravljenosti ne presega mejnih vrednosti za več kot 0,10 W.

V nasprotnem primeru se šteje, da vzorec ni skladen.


PRILOGA IV

Merila uspešnosti

Za namene točke 2 dela 3 Priloge I k Direktivi 2005/32/ES so opredeljena naslednja merila uspešnosti:

Izklop: 0 W–0,3 W s stikalom za fizični izklop, kar je med drugim odvisno od lastnosti v zvezi z elektromagnetno združljivostjo v skladu z Direktivo 2004/108/ES.

Stanje pripravljenosti – funkcija ponovnega vklopa: 0,1 W.

Stanje pripravljenosti – prikaz na zaslonu: 0,1 W za preproste zaslone in svetleče diode z majhno porabo energije, za večje zaslone (na primer za ure) pa je potrebna večja moč.


18.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/53


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1276/2008

z dne 17. decembra 2008

o nadzoru s fizičnimi pregledi pri izvozu kmetijskih proizvodov, za katere se dobijo izvozna nadomestila ali drugi zneski

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) ter zlasti členov 170(c) in 194(a) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 9(1)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (2) države članice v okviru skupne kmetijske politike sprejmejo vse zakonske, upravne in druge predpise, kakor tudi vse druge potrebne ukrepe za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov Skupnosti, zlasti za preverjanje stvarnosti in pravilnosti dejavnosti, ki jih financirata Evropski kmetijski jamstveni sklad in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, preprečevanje in zasledovanje nepravilnosti ter izterjavo sredstev, izgubljenih zaradi nepravilnosti ali malomarnosti.

(2)

Člen 201(1)(f) Uredbe (ES) št. 1234/2007 razveljavlja Uredbo Sveta (EGS) št. 386/90 z dne 12. februarja 1990 o opravljanju nadzora pri izvozu kmetijskih proizvodov, za katere se dobijo izvozna nadomestila ali drugi zneski (3), medtem ko člen 194(a) navedene uredbe od Komisije zahteva, da določi pravila o upravnem in fizičnem nadzoru, ki ga izvajajo države članice v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti zaradi uporabe navedene uredbe. Uredba Komisije (ES) št. 2090/2002 z dne 26. novembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 386/90 z dne 12. februarja 1990 glede fizičnih pregledov, opravljenih pri izvozu kmetijskih proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje za nadomestila (4), je bila bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in upravne učinkovitosti je torej treba Uredbo (ES) št. 2090/2002 in Uredbo Komisije (ES) št. 3122/94 z dne 20. decembra 1994 o določitvi meril za analizo tveganja v zvezi s kmetijskimi proizvodi, za katere se dobijo izvozna nadomestila (5), razveljaviti in nadomestiti z novimi skladnimi predpisi.

(3)

Uredbe Komisije (ES) št. 793/2006 z dne 12. aprila 2006 o nekaterih podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (6), (ES) št. 967/2006 z dne 29. junija 2006 o podrobnih izvedbenih pravilih za Uredbo Sveta (ES) št. 318/2006 glede proizvodnje izvenkvotnega sladkorja v sektorju sladkorja (7) in (ES) št. 1914/2006 z dne 20. decembra 2006 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov (8) se sklicujejo na uporabo fizičnih pregledov v skladu z Uredbo (EGS) št. 386/90, medtem ko izvozna nadomestila niso vključena. Zato je treba določiti, da se lahko fizični pregledi postopkov, ki se nanašajo na druge zneske ter so povezani s finančnimi ukrepi v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, opravijo v skladu s temi novimi skladnimi predpisi.

(4)

Upoštevati je treba obstoječe inšpekcijske ukrepe, zlasti tiste, ki sta jih uvedli uredbi Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. aprila 1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (9) in (ES) št. 2298/2001 z dne 26. novembra 2001 o podrobnih pravilih za izvoz proizvodov, dobavljenih kot pomoč v hrani (10).

(5)

Za izboljšanje in uskladitev ukrepov, ki jih sprejmejo države članice, je treba ohraniti nadzorni sistem Skupnosti, ki temelji zlasti na naključnih fizičnih pregledih proizvodov pri izvozu, vključno s proizvodi, izvoženimi po poenostavljenem postopku, in na natančnem pregledu dokumentacije za izvedbo plačil pri agencijah, ki opravljajo plačila.

(6)

Da bi rešili problem tveganja zamenjave, kadar izvozne deklaracije sprejme notranji carinski urad v državi članici, mora carinski urad izstopa iz Skupnosti opraviti najmanjše število „pregledov zamenjave“. Ob upoštevanju kraja, kjer se opravljajo taki pregledi zamenjave, bi morali biti to poenostavljeni pregledi.

(7)

Da se odloči, ali so potrebni pregledi zamenjave ali posebni pregledi zamenjave, mora carinski urad izstopa aktivno preveriti, ali so carinske oznake pritrjene in niso zlomljene.

(8)

Da bi carinski uradi izstopa ali carinski uradi, ki jim je poslan kontrolni izvod T5, izvajali enotno prakso in da bi se izognili dvomom glede istovetnosti proizvodov, kar je predpogoj za dodeljevanje izvoznih nadomestil, bi bilo treba zagotoviti poseben pregled zamenjave v primerih, ko so ti carinski uradi ugotovili, da so bile carinske oznake, pritrjene ob odhodu, odstranjene brez carinskega nadzora ali so bile zlomljene ali ni bila odobrena oprostitev označevanja. Ker v teh primerih obstaja utemeljen sum zamenjave, se ob posebnih pregledih zamenjave zahteva povečana pozornost, kar lahko zajema fizični pregled proizvodov, kadar je to primerno.

(9)

Število fizičnih pregledov bi moralo biti sorazmerno s številom carinskih izvoznih deklaracij na leto. Izkušnje kažejo, da so fizični pregledi pri najmanj 5 % izvoznih deklaracij učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, države članice pa se lahko na podlagi obvladovanja tveganja odločijo, ali bodo najnižjo stopnjo 5 % uporabile za posamezni proizvodni sektor ali za vse sektorje z najmanj 2 % za posamezni proizvodni sektor. Da se zagotovi popolna pokritost sistema, morajo carinski uradi izvoza z zelo majhnim številom izvoznih deklaracij na proizvodni sektor vseeno zagotoviti, da se za vsak proizvodni sektor opravi vsaj en pregled. Delež izvoznih nadomestil, dodeljen blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, ne predstavlja visoke ravni tveganja, medtem ko je število izvoznih deklaracij v tem sektorju visoko. Da bi bolje izkoristili sredstva nadzora, je za blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, treba zmanjšati najnižjo stopnjo pregledov. Iz istega razloga bi morale imeti države članice tudi možnost, da ne upoštevajo izvoznih deklaracij, ki se nanašajo na majhne količine ali znesek nadomestila v višini največ 1 000 EUR.

(10)

Izkušnje kažejo, da je najmanj 10 % pregledov carinskih oznak učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih.

(11)

Število pregledov zamenjave in posebnih pregledov zamenjave v carinskih uradih izstopa bi moralo biti sorazmerno z letnim številom izbranih carinskih dokumentov. Izkušnje kažejo, da je najmanj 8 % vseh izbranih carinskih dokumentov učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih.

(12)

V skladu s členom 4f Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (11) carinski organi izvajajo obvladovanje tveganja, da se razlikuje med ravnmi tveganja v zvezi s proizvodi, ki so predmet carinske kontrole ali nadzora, ter da se določi, ali bodo proizvodi predmet posebne carinske kontrole in če bodo, kje. Obvladovanje tveganja vključuje analizo tveganja iz člena 4(26) Uredbe (EGS) št. 2913/92. V skladu s členom 592e Uredbe (EGS) št. 2454/93 pristojni carinski urad po prejemu carinske deklaracije in pred prepustitvijo proizvodov za izvoz izvede ustrezne analize tveganja in carinske kontrole. Obvladovanje tveganja se v skladu s členom 3(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1875/2006 z dne 18. decembra 2006 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (12) v elektronski obliki obvezno uporablja od 1. julija 2009. Posledično se za carinski nadzor nad izvoznimi deklaracijami iz člena 5 Uredbe (ES) št. 800/1999 od tega datuma uporablja analiza tveganja.

(13)

Analiza tveganja je bila kot neobvezni instrument nadzora za fizične preglede izvoznih deklaracij uvedena leta 1994 s členom 3(2) Uredbe (EGS) št. 386/90, za preglede zamenjave pa leta 1995 s členom 9 Uredbe Komisije (ES) št. 2221/95 z dne 20. septembra 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 386/90 glede fizičnih pregledov, opravljenih pri izvozu kmetijskih proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje za plačilo izvoznih nadomestil (13). Izbira meril, ki jih je treba upoštevati, je bila določena v Uredbi (ES) št. 3122/94. Pri uporabi analize tveganja je treba upoštevati določbe o varovanju podatkov iz člena 6 Uredbe (EGS) št. 2913/92.

(14)

Posebne izkušnje, pridobljene z uporabo analize tveganja v okviru pregledov izvoznih nadomestil, bi bilo treba po splošni uvedbi obvladovanja tveganja ohraniti.

(15)

Organizacija, ki bi načelno omogočila najboljši nadzor brez povečevanja ekonomskih omejitev in upravnih stroškov, ki presegajo pričakovane koristi za finance Skupnosti, bi bila tista, ki bi združila fizične preglede pri izvozu in revidiranje računovodskih izkazov. Zato bi morale države članice uskladiti fizične preglede z revizijo, ki naj bi jo v zadevnih podjetjih za nazaj opravili pristojni organi in jo ureja Uredba Sveta (ES) št. 485/2008 z dne 26. maja 2008 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic (14).

(16)

Uredba Komisije (ES) št. 159/2008 z dne 21. februarja 2008 o spremembi uredb (ES) št. 800/1999 in (ES) št. 2090/2002 glede fizičnih pregledov, opravljenih pri izvozu kmetijskih proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje za nadomestila (15), je nekatere mejne vrednosti zneskov za preverjanje in poročanje v višini 200 EUR nadomestila s 1 000 EUR. Primerno je, da se 1 000 EUR določi kot mejna vrednost za ustrezne obstoječe zahteve glede preverjanja in poročanja.

(17)

Za oceno učinkovitosti analize tveganja in uporabe te uredbe morajo države članice pripraviti poročila o pregledih ter predložiti letne ocene o izvajanju in učinkovitosti pregledov, opravljenih na podlagi te uredbe, in postopkov, uporabljenih pri izbiri proizvodov, ki so podvrženi fizičnim pregledom. Glede na napredek informacijske tehnologije je treba zahtevo po predložitvi letnega poročila na CD-ROM-u, ki ustreza standardu ISO 9660, ali na enakovrednem elektronskem podatkovnem nosilcu preoblikovati v zahtevo po predložitvi letnega poročila na elektronskem nosilcu, ki ne omogoča ponovnega zapisa podatkov.

(18)

Uporaba obvladovanja tveganja bo v skladu z carinskim zakonikom obvezna od 1. julija 2009, nekatere države članice pa jo bodo morda začele uporabljati že prej. Če se uporablja primerno obvladovanje tveganja, je upravičeno dovoliti uporabo prožnih norm glede nadzora. Državam članicam je zato treba dovoliti uporabo prožnih norm glede nadzora, takoj ko začnejo uporabljati primerno obvladovanje tveganja in o tem ustrezno obvestijo Komisijo.

(19)

Ukrepi iz te uredbe so skladni z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa nekatere postopke za spremljanje, ali so bili postopki ugotavljanja upravičenosti do plačila izvoznih nadomestil in vseh drugih zneskov, kakor so opredeljeni v členu 2(a), pravilno izvedeni.

Uporablja se brez poseganja v določbe Uredbe (ES) št. 800/1999.

Ta uredba se ne uporablja za izvoz, ki vključuje pomoč v hrani Skupnosti ali nacionalno pomoč v hrani, zajeto v Uredbi (ES) št. 2298/2001.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„drugi zneski“ pomenijo postopke, povezane s finančnimi ukrepi v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z uredbami (ES) št. 793/2006, (ES) št. 967/2006 in (ES) št. 1914/2006;

(b)

„proizvodi“ pomenijo proizvode, kakor so opredeljeni v prvi alinei člena 2(1)(a) Uredbe (ES) št. 800/1999;

(c)

„carinski urad izvoza“ pomeni carinski urad iz člena 5(7)(a) Uredbe (ES) št. 800/1999;

(d)

„carinski urad izstopa“ pomeni carinski urad iz člena 793(2) Uredbe (EGS) št. 2454/93;

(e)

„carinski urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5“, pomeni namembni carinski urad iz člena 912c Uredbe (EGS) št. 2454/93, vključno s carinskim uradom, ki mu je poslan enakovreden dokument;

(f)

„fizični pregled“ pomeni preverjanje, ali se izvozna deklaracija oziroma za druge zneske dokumenti iz uredb (ES) št. 793/2006, (ES) št. 967/2006 in (ES) št. 1914/2006, vključno s predloženo dodatno dokumentacijo, ujemajo s količino, vrsto in lastnostmi proizvodov v skladu s pogoji iz člena 5;

(g)

„pregled zamenjave“ pomeni pregled, ki se opravi tako, da se vizualno pregleda, ali so proizvodi skladni z dokumenti, ki so jih spremljali od carinskega urada izvoza do carinskega urada izstopa ali urada, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, v skladu s pogoji iz člena 8;

(h)

„posebni pregled zamenjave“ pomeni pregled zamenjave, ki se lahko izvede kot vizualni ali fizični pregled in se opravi, kadar obstaja dvom glede neoporečnosti carinskih oznak izvoznih proizvodov, v skladu s pogoji iz člena 9;

(i)

„vizualni pregled“ pomeni pregled s čutnim zaznavanjem, ki se lahko izvede tudi s pomočjo tehnične opreme;

(j)

„dokument“ pomeni dokument na papirju ali elektronskem mediju, odobrenem v skladu z Uredbo (EGS) št. 2913/92, Uredbo Komisije (ES) št. 885/2006 (16) ali Uredbo (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (17), na katerem so podatki, ki so pomembni v okviru te uredbe;

(k)

„enakovredni dokument“ glede na kontrolni izvod T5 pomeni nacionalni dokument iz členov 8, 8a in 9 Uredbe (ES) št. 800/1999, ki se uporabi, kadar se uporablja nacionalni postopek iz člena 912a(5) Uredbe (EGS) št. 2454/93;

(l)

„proizvodni sektorji“ pomenijo sektorje, kakor so določeni v členu 1 Uredbe (ES) št. 1234/2007, razen sektorja žit in sektorja riža iz delov I in II Priloge I k navedeni uredbi, ki se obravnavata kot en sam proizvodni sektor, in blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, ki se obravnava kot en sam proizvodni sektor.

Člen 3

Vrste pregledov

Države članice opravljajo:

(a)

fizične preglede proizvodov v skladu s členom 4, ko so končane carinske izvozne formalnosti in pred dovoljenjem za zadevne proizvode, ki naj bi se izvozili, na podlagi predloženih dokumentov, ki spremljajo izvozno deklaracijo;

(b)

preglede neoporečnosti carinskih oznak v skladu s členom 7;

(c)

preglede zamenjave v skladu s členom 8;

(d)

posebne preglede zamenjave v skladu s členom 9 in

(e)

natančno preverjanje dokumentov v vlogah za plačila v skladu s členom 12.

Za druge zneske je uporaba fizičnih pregledov določena v uredbah (ES) št. 793/2006, (ES) št. 967/2006 in (ES) št. 1914/2006.

POGLAVJE II

FIZIČNI PREGLEDI

Člen 4

Oblika in časovna razporeditev pregledov

1.   Brez poseganja v kakršne koli posebne določbe, ki zahtevajo obsežnejše preglede, imajo fizični pregledi obliko naključnih pregledov, ki se izvajajo pogosto in brez predhodnega opozorila.

2.   Fizični pregledi, na katere je izvoznik izrecno ali tiho predhodno opozorjen, se ne štejejo za preglede. Ta odstavek se ne uporablja, kadar se računovodski izkazi podjetja revidirajo v skladu s točko 3 Priloge I.

3.   Države članice zagotovijo, da se začetek fizičnega pregleda v prostorih izvoznika razlikuje od časa, določenega za začetek nakladanja iz člena 5(7) Uredbe (ES) št. 800/1999.

Člen 5

Podrobne metode za preglede

1.   Če se z vizualnimi pregledi ne da ugotoviti, ali proizvodi ustrezajo opisu iz nomenklature za izvozna nadomestila, in če klasifikacija ali kakovost proizvodov zahteva zelo natančne podatke o njihovih sestavinah, carinski urad izvoza preveri ta opis glede na vrsto proizvoda.

2.   Kadar carinski urad izvoza ugotovi, da je to potrebno, poskrbi za izvedbo testov v laboratorijih, ki so posebej opremljeni in akreditirani ali uradno potrjeni za ta namen, pri čemer navede razloge za takšne teste. Kadar so stopnja nadomestila ali drugi zneski odvisni od ravni posamezne sestavine, carinski urad izvoza pri fizičnem pregledu vzame reprezentativne vzorce za analizo sestavine, ki jo opravi akreditiran ali uradno potrjen laboratorij.

Kadar isti izvoznik redno izvaža proizvod z isto oznako nomenklature za izvozna nadomestila ali oznako kombinirane nomenklature in je stopnja nadomestila odvisna od ravni posamezne sestavine, lahko carinski urad izvoza vzame reprezentativne vzorce samo v 50 % fizičnih pregledov pri navedenem izvozniku, pod pogojem, da laboratorijski testi v zadnjih šestih mesecih niso razkrili neskladnosti, katerih finančne posledice so višje od 1 000 EUR na bruto znesek nadomestila za navedenega izvoznika. Če se z laboratorijskimi testi odkrijejo neskladnosti, ki imajo finančne posledice, višje od 1 000 EUR na bruto znesek nadomestila za navedenega izvoznika, carinski urad izvoza vzame vzorce za vse fizične preglede pri navedenem izvozniku v naslednjih šestih mesecih.

3.   Pregledi po tem členu se opravijo brez poseganja v ukrepe, ki jih lahko sprejmejo carinski organi za zagotovitev, da proizvodi zapustijo carinsko območje v istem stanju kakor ob odobritvi dovoljenja za izvoz.

4.   Carinski urad izvoza zagotovi skladnost s členom 21 Uredbe (ES) št. 800/1999. Kadar obstajajo posebni razlogi za sum o ustrezni in primerni tržni kakovosti proizvoda, carinski urad izvoza preveri skladnost z veljavnimi določbami Skupnosti, zlasti tistimi, ki se nanašajo na zdravje živali in rastlin.

5.   Fizični pregledi proizvodov v zbirni embalaži, pakiranih proizvodov in blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, se opravijo ob upoštevanju metod iz Priloge I k tej uredbi.

Člen 6

Stopnje pregledov

1.   Brez poseganja v odstavke 2 do 7 se fizični pregledi nanašajo na reprezentativen izbor najmanj 5 % izvoznih deklaracij iz člena 5 Uredbe (ES) št. 800/1999, v zvezi s katerimi se predložijo zahtevki za nadomestila in zneske iz člena 1.

Stopnja pregledov velja za:

(a)

carinski urad izvoza;

(b)

koledarsko leto in

(c)

proizvodni sektor.

2.   Vendar se lahko država članica odloči:

(a)

nadomestiti stopnjo 5 % za proizvodni sektor s stopnjo 5 % ki zajema vse proizvodne sektorje, pri čemer znaša najnižja stopnja, ki je obvezna za proizvodni sektor, 2 %;

(b)

nadomestiti stopnjo 5 % za carinski urad s stopnjo 5 % za svoje celotno ozemlje in stopnjo 5 % za proizvodni sektor s stopnjo 5 %, ki zajema vse proizvodne sektorje, z najnižjo stopnjo 2 % za proizvodni sektor.

3.   V primeru uporabe odstavkov 1 in 2(a), kadar prejme carinski urad izvoza manj kot 20 izvoznih deklaracij iz odstavka 1 na proizvodni sektor na leto, fizično pregleda vsaj eno izvozno deklaracijo na proizvodni sektor na leto.

Ta zahteva ne velja, kadar carinski urad na podlagi rezultatov analize tveganja iz člena 11 ni opravil pregleda prvih dveh deklaracij in pozneje v tem sektorju ni bilo nobenega izvoza.

4.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2:

(a)

se za blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, uporablja minimalna stopnja 0,5 % za carinski urad ali 0,5 % za celotno ozemlje države članice. Pri izračunu 5 % stopnje za proizvodni sektor ali 5 % skupne stopnje za vse proizvodne sektorje se odstotek fizičnih pregledov, opravljenih na navedenih proizvodih, ne upošteva;

(b)

se lahko za carinske urade izvoza, ki jim največ pet izvoznikov predloži serijo proizvodov za izvoz iz največ dveh proizvodnih sektorjev, delež fizičnih pregledov zniža na najnižjo stopnjo 2 % za proizvodni sektor. Proizvodni sektorji z manj kakor 20 izvoznimi deklaracijami na leto na carinski urad se ne upoštevajo pri določitvi števila proizvodnih sektorjev. Na podlagi statistik za preteklo koledarsko leto lahko carinski uradi izvoza ta pravila uporabljajo vse koledarsko leto, tudi kadar jim med letom dodatni izvozniki predložijo izvozne deklaracije ali so te predložene za dodatne proizvodne sektorje.

5.   Brez poseganja v inšpekcijske ukrepe iz člena 36(4), člena 37(4) in člena 44(4) Uredbe (ES) št. 800/1999 se države članice lahko odločijo, da za dobave iz členov 36 in 44 Uredbe (ES) št. 800/1999 opustijo fizične preglede in preglede zamenjav, predvidene s to uredbo.

6.   Pri izračunu najnižje stopnje pregledov, ki jih je treba opraviti v skladu s tem členom, države članice ne upoštevajo izvoznih deklaracij za fizične preglede, ki se nanašajo na:

(a)

količine, ki ne presegajo:

(i)

25 000 kg pri žitih in rižu;

(ii)

5 000 kg pri blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi;

(iii)

2 500 kg pri drugih proizvodih;

(b)

ali zneske nadomestil, nižje od 1 000 EUR.

7.   Pri izvajanju odstavkov 5 in 6 države članice sprejmejo ustrezne določbe za preprečevanje goljufij in zlorab. Pri izračunu upoštevanja najnižje stopnje pregledov iz tega člena se lahko štejejo vsi pregledi, opravljeni v ta namen.

POGLAVJE III

PREGLEDI CARINSKIH OZNAK

Člen 7

Obveznost in stopnje pregledov

1.   Carinski urad izstopa ali carinski urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, pregleda neoporečnost carinskih oznak.

2.   Število pregledov carinskih oznak ni manjše od 10 % celotnega števila kontrolnih izvodov T5 ali enakovrednih dokumentov, z izjemo tistih, ki so določeni za pregled zamenjave iz člena 8.

POGLAVJE IV

PREGLEDI ZAMENJAVE

Člen 8

Kraj in podrobne metode za preglede

1.   Kadar izvozno deklaracijo sprejme carinski urad izvoza, ki ni carinski urad izstopa, ali carinski urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, in če carinski urad izvoza ni opravil fizičnega pregleda, carinski urad izstopa opravi pregled zamenjave v skladu s tem členom in brez poseganja v preglede, opravljene na podlagi drugih določb.

Če carinski urad izstopa ni carinski urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, pregled zamenjave opravi slednji.

2.   Če z vizualnim pregledom celotnega tovora ne bi bilo mogoče pregledati zamenjave, se uporabijo druge metode fizičnega pregleda iz člena 5, vključno z delnim razkladanjem, kjer je to potrebno.

Vzorec za analizo se vzame samo, kadar carinski urad izstopa ne more vizualno ter z informacijami na pakiranju in v dokumentaciji pregledati, ali se proizvodi skladajo s spremnim dokumentom.

3.   Kadar je bila poleg carinske oznake uporabljena tudi veterinarska oznaka v skladu z zahtevami tretje namembne države, je pregled zamenjave potreben samo, kadar obstaja sum goljufije.

Člen 9

Posebni pregledi zamenjave

1.   Carinski urad izstopa ali carinski urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, opravi posebni pregled zamenjave, če ugotovi, da:

(a)

so bile carinske oznake, pritrjene ob odhodu, odstranjene brez carinskega nadzora;

(b)

so bile carinske oznake, pritrjene ob odhodu, zlomljene;

(c)

opustitev namestitve carinskih oznak po členu 357(4) Uredbe (EGS) št. 2454/93 ni bila dovoljena.

2.   Carinski urad izstopa ali carinski urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, na podlagi analize tveganja iz člena 11 odloči, ali posebni pregled zamenjave vključuje samo pregled zamenjave ali tudi fizični pregled.

Člen 10

Stopnje pregledov

1.   Najmanjše število vseh pregledov zamenjave iz člena 8 ter posebnih pregledov zamenjave iz člena 9, ki jih vsako koledarsko leto opravi carinski urad izstopa ali carinski urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, v katerem proizvodi zapustijo carinsko območje Skupnosti, ni manjše od 8 % števila kontrolnih izvodov T5 in enakovrednih dokumentov, ki vključujejo proizvode, za katere se zahteva izvozno nadomestilo.

2.   Pri izračunu najnižje stopnje pregledov, ki jih je treba opraviti v skladu s tem členom, države članice ne upoštevajo kontrolnih izvodov T5 ali enakovrednih dokumentov za preglede zamenjave, ki se nanašajo na:

(a)

količine, ki ne presegajo:

(i)

25 000 kg pri žitih in rižu;

(ii)

5 000 kg pri blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi;

(iii)

2 500 kg pri drugih proizvodih;

(b)

ali zneske nadomestil, nižje od 1 000 EUR.

3.   Pri izvajanju odstavka 2 države članice sprejmejo ustrezne določbe za preprečevanje goljufij in zlorab. Pri izračunu upoštevanja najnižje stopnje pregledov iz tega člena se lahko štejejo vsi pregledi, opravljeni v ta namen.

POGLAVJE V

OBVLADOVANJE TVEGANJA

Člen 11

Analiza tveganja

1.   Izbira za fizične preglede in preglede zamenjave temelji na sistemu za obvladovanje tveganja.

2.   Države članice opravijo analizo tveganja, da se omogoči, da se fizični pregledi osredotočijo na tiste proizvode, posameznike, pravne osebe in proizvodne sektorje, ki pomenijo največje tveganje za nepravilno izvedbo postopkov iz člena 1.

3.   Brez poseganja v člen 592e Uredbe (EGS) št. 2454/93 opravijo države članice svojo analizo tveganja, pri čemer upoštevajo to uredbo in po potrebi merila iz Priloge II.

4.   Države članice in Komisija na podlagi pridobljenih izkušenj skupaj ocenijo zanesljivost in ustreznost meril iz Priloge II, da bi po potrebi opravile prilagoditve sistema in selektivnih parametrov, zato da bi bili fizični pregledi in pregledi zamenjave učinkovitejši in bolj osredotočeni.

5.   Države članice uradno obvestijo Komisijo o:

(a)

sprejetih ukrepih, vključno z navodili pristojnim državnim službam, za izvajanje sistema izbire na podlagi analize tveganja glede na merila iz točke 1 Priloge II;

(b)

stopnjah pregledov, ki se uporabljajo, kot je določeno v členu 6;

(c)

posameznih primerih, ki bi lahko bili zanimivi za druge države članice.

Države članice, za katere se uporablja točka (a) tretjega pododstavka člena 18, obvestijo Komisijo do 1. julija 2009.

POGLAVJE VI

USKLAJEVANJE IN UPRAVNA POROČILA

ODDELEK 1

Usklajevanje

Člen 12

Preverjanje s strani plačilne agencije

Plačilne agencije na podlagi dokumentacije o zahtevkih za plačila in drugih razpoložljivih podatkov, še zlasti na podlagi izvoznih dokumentov in pripomb carinskih služb, natančno preverijo vsa dokazila iz te dokumentacije, navedena v utemeljitev izplačil zadevnih zneskov.

Člen 13

Usklajevanje analize tveganja in pregledov

1.   Države članice zagotovijo, da podatke o analizi tveganja usklajuje en organ.

2.   Države članice zagotovijo uskladitev pregledov, ki jih naložijo posameznim subjektom, ter združijo preglede iz členov 5, 8 in 9 s pregledi iz Uredbe (ES) št. 485/2008.

Taki usklajeni pregledi se izvedejo na pobudo ali zahtevo Komisije ali carinskih organov, ki opravljajo fizične preglede, plačilnih agencij, ki preverjajo vloge za plačila, ali pristojnih organov, ki revidirajo račune.

ODDELEK 2

Upravna poročila

Člen 14

Poročila o fizičnih pregledih

1.   Vsak carinski urad izvoza sprejme potrebne ukrepe, ki zagotavljajo, da se lahko kadar koli preveri upoštevanje stopnje fizičnih pregledov iz člena 6.

Ti ukrepi za vsak proizvodni sektor pokažejo:

(a)

število izvoznih deklaracij, upoštevanih za fizični pregled;

(b)

število opravljenih fizičnih pregledov.

2.   Pristojni carinski uradnik pripravi podrobno inšpekcijsko poročilo o vsakem opravljenem fizičnem pregledu.

Inšpekcijska poročila vsebujejo vsaj naslednje podatke:

(a)

kraj, datum, čas prihoda, čas zaključka fizičnega pregleda, prevozno sredstvo za prevoz proizvodov, ali je bilo prevozno sredstvo na začetku kontrolnega postopka prazno, deloma ali v celoti naloženo, število vzorcev za laboratorijsko analizo ter ime in podpis pristojnega uradnika, in

(b)

datum in čas prejema informacij iz člena 5(7)(b) Uredbe (ES) št. 800/1999, določen čas za začetek in zaključek nakladanja proizvodov v prevozna sredstva.

Brez poseganja v člen 9 Uredbe (ES) št. 885/2006 morajo biti inšpekcijska poročila in dokument, ki navaja razlog za izbor izvozne deklaracije za fizični pregled, dostopni in se hranijo pri carinskem uradu, ki je opravil fizični pregled, ali na enem mestu v državi članici tri leta od leta izvoza.

Člen 15

Kontrolni izvod T5

1.   Carinski urad izvoza v polju D kontrolnega izvoda T5 ali enakovrednega dokumenta, ki spremlja dokument, zabeleži:

(a)

eno od navedb iz Priloge III, če je opravil fizični pregled;

(b)

eno od navedb iz Priloge IV v primeru izvoza pomoči v hrani.

2.   Vsak carinski urad izstopa ali carinski urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, zagotovi, da so Komisiji kadar koli na voljo podatki o številu:

(a)

kontrolnih izvodov T5 in enakovrednih dokumentov, ki se upoštevajo za namene pregledov neoporečnosti carinskih oznak iz člena 7, za namene pregledov zamenjave iz člena 8 in posebnih pregledov zamenjave iz člena 9;

(b)

opravljenih pregledov neoporečnosti carinskih oznak iz člena 7;

(c)

opravljenih pregledov zamenjave iz člena 8;

(d)

opravljenih posebnih pregledov zamenjave iz člena 9.

Če je carinski urad izstopa ali carinski urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, vzel vzorec, se na kontrolnem izvodu T5 ali na enakovrednem dokumentu, ki se vrne pristojnim organom, zabeleži ena od navedb iz Priloge V.

Dvojnik ali kopija dokumenta ostane bodisi v carinskem uradu izstopa ali v carinskem uradu, ki mu je poslan kontrolni izvod T5 ali enakovredni dokument, odvisno od primera, ter je dostopen in se hrani v skladu z odstavkom 3.

3.   Za vsak pregled zamenjave in posebni pregled zamenjave iz členov 8 in 9 carinski uradnik, ki opravi pregled, pripravi poročilo. Poročilo dopušča spremljanje opravljenih pregledov ter vsebuje datum in ime carinskega uradnika. Brez poseganja v člen 9 Uredbe (ES) št. 885/2006 je dostopno in se hrani pri carinskem uradu, ki je opravil pregled, ali na enem mestu v državi članici tri leta od leta izvoza.

Pregledi neoporečnosti carinskih oznak iz člena 7 in primeri odstranjenih ali zlomljenih carinskih oznak se evidentirajo v skladu s členom 912c(3) Uredbe (EGS) št. 2454/93.

4.   Carinski urad izstopa ali carinski urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, pristojne organe iz člena 912a(1)(a) Uredbe (EGS) št. 2454/93 pisno obvesti o rezultatih laboratorijskih testov z uporabo kontrolnega izvoda T5 ali enakovrednega dokumenta, na katerem zabeleži:

(a)

eno od navedb iz Priloge VI;

(b)

ali rezultate analiz, če se ugotovi neskladje med rezultati in prijavljenim proizvodom.

5.   Kadar pregled zamenjave razkrije, da se ustrezna pravila za izvozna nadomestila niso upoštevala, carinski urad izstopa ali carinski urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, na kontrolni izvod T5 ali enakovredni dokument, ki se vrne pristojnim organom iz člena 912a(1)(a) Uredbe (EGS) št. 2454/93, zabeleži eno od navedb iz Priloge VII. Plačilna agencija obvesti carinski urad o ustreznem ukrepanju na podlagi ugotovitev.

Člen 16

Letno poročilo

Pred 1. majem vsako leto države članice pošljejo Komisiji poročilo z oceno o izvajanju in učinkovitosti pregledov, ki potekajo po tej uredbi in postopkih, uporabljenih pri izbiri proizvodov, ki so predmet fizičnega pregleda. Poročilo vključuje elemente, navedene v Prilogi VIII, ki zajema izvozne deklaracije, sprejete med 1. januarjem in 31. decembrom prejšnjega leta.

Države članice predložijo Komisiji poročila na elektronskem nosilcu, ki ne omogoča ponovnega zapisa podatkov, in na papirju ali, kadar je primerno, v elektronski obliki z uporabo obrazca, ki ga je državam članicam dala na voljo Komisija.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 17

Razveljavitve

Uredbi (ES) št. 3122/94 in (ES) št. 2090/2002 se razveljavita.

Sklicevanja na razveljavljeni uredbi in Uredbo (EGS) št. 386/90 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IX.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Poglavje V, kar zadeva fizične preglede, ter drugi pododstavek člena 5(2), člen 6(2), drugi pododstavek člena 6(3) in člen 6(4) pa se uporabljajo:

(a)

za tiste države članice, ki so v skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 3122/94 poslale svoje obvestilo Komisiji, od 1. januarja 2009;

(b)

za druge države članice od datuma, ki ga posamezna država članica izbere in sporoči Komisiji, ali od 1. julija 2009, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

Poglavje V se, kar zadeva fizične preglede, uporablja od datuma, ki ga posamezna država članica izbere in sporoči Komisiji, ali od 1. julija 2009, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(3)  UL L 42, 16.2.1990, str. 6.

(4)  UL L 322, 27.11.2002, str. 4.

(5)  UL L 330, 21.12.1994, str. 31.

(6)  UL L 145, 31.5.2006, str. 1.

(7)  UL L 176, 30.6.2006, str. 22.

(8)  UL L 365, 21.12.2006, str. 64.

(9)  UL L 102, 17.4.1999, str. 11.

(10)  UL L 308, 27.11.2001, str. 16.

(11)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(12)  UL L 360, 19.12.2006, str. 64.

(13)  UL L 224, 21.9.1995, str. 13.

(14)  UL L 143, 3.6.2008, str. 1.

(15)  UL L 48, 22.2.2008, str. 19.

(16)  UL L 171, 23.6.2006, str. 90.

(17)  UL L 145, 4.6.2008, str. 1.


PRILOGA I

METODE, KI SE UPORABLJAJO PRI FIZIČNIH PREGLEDIH

1.   Proizvodi v zbirni embalaži

1.1

Kadar izvoznik uporablja hermetično zaprte naprave za avtomatsko natovarjanje in kalibrirano avtomatsko tehtanje proizvodov v zbirni embalaži, carinski urad izvoza preveri, ali se proizvodi skladajo z izvozno deklaracijo, z merjenjem količine s pomočjo podatkov kalibrirane avtomatske tehtnice ter pregleda vrsto in lastnosti proizvodov z reprezentativnim vzorčenjem.

Carinski urad izvoza z vzorčenjem pregleda tudi, da:

(i)

sistemi tehtanja in natovarjanja ne omogočajo preusmeritve proizvodov v teh zaprtih kroženjih ali kakršnih koli drugih manipulacij;

(ii)

roki, določeni za kalibrirano opremo za tehtanje, niso potekli, in da so tam, kjer se uporabljajo zaprti sistemi tehtanja, carinske oznake nedotaknjene;

(iii)

je stehtan tovor dejansko naložen na opredeljeno prevozno sredstvo;

(iv)

se podatki v evidencah ali potrdilih o tehtanju ujemajo s podatki v dokumentih o natovarjanju.

1.2

V redkih primerih, kadar količina proizvodov v zbirni embalaži ni ugotovljena s kalibriranim avtomatskim sistemom tehtanja, carinski urad uporabi kakršen koli drug način pregledovanja, ki je s komercialnega vidika sprejemljiv.

1.3

Če izvozna deklaracija vključuje le del ladijskega tovora, carinski urad izvoza zagotovi pregled fizične odpreme celotnega tovora. Zato carinski urad po zaključku nakladanja preveri skupno težo natovorjenega tovora na podlagi informacij iz točke 1.1 ali 1.2, vključno z informacijami iz trgovinskih dokumentov, kjer je to primerno.

2.   Posamično pakirani proizvodi

2.1

Kadar izvoznik prijavi proizvode, pakirane z avtomatskimi sistemi za pakiranje v vreče, pločevinke, steklenice itd., ter kalibrirano avtomatsko opremo za tehtanje/merjenje ali shranjene v embalažo ali steklenice v skladu z direktivami Sveta 75/106/EGS (1), 75/107/EGS (2) in 76/211/EGS (3), je treba načeloma prešteti vse vreče, pločevinke, steklenice itd., vrsta in lastnosti proizvodov pa se pregledajo na podlagi reprezentativne izbire, ki jo opravi carinski urad izvoza. Masa ali prostornina se določi s kalibriranim avtomatskim tehtanjem/merjenjem ali s pakiranjem ali steklenicami po zgornjih direktivah. Carinski urad izvoza lahko stehta ali izmeri eno vrečo, pločevinko ali steklenico.

2.2

Če ima oprema kalibriran avtomatski števec, se lahko rezultati avtomatskega števca uporabijo za fizični pregled količine. Točka 1.1 se uporablja smiselno.

2.3

Kadar izvoznik uporablja palete, na katere so naloženi kartoni, pločevinke itd., carinski urad izvoza izbere reprezentativne palete in pregleda, ali je prijavljeno število kartonov, pločevink itd. točno. Iz teh palet izbere reprezentativno število kartonov, pločevink itd. in pregleda, ali je število steklenic, enot itd. točno.

2.4

Kadar izvoznik ne uporablja naprav iz točk 2.1 in 2.2, carinski urad izvoza prešteje vreče, pločevinke itd. Vrsta, lastnosti in masa/prostornina se pregledajo na podlagi reprezentativne izbire. Točka 2.3 se uporablja smiselno.

2.5

Kadar sta v primeru točk 2.1 in 2.2 vsebina in natančna masa navedeni neposredno na pakiranju proizvodov, se ti podatki preverijo samo v 50 % fizičnih pregledov, če so proizvodi pakirani v zabojnikih ali paketih, namenjenih veleprodaji, in proizvode redno izvaža isti izvoznik ter v zadnjih šestih mesecih ni bilo ugotovljenih nobenih neskladnosti, katerih finančne posledice so višje od 1 000 EUR.

3.   Blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

3.1

Pri blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi in je pakirano za maloprodajo ali ustrezno označeno s podatki o vsebini in masi na neposrednem pakiranju ter izpolnjuje zahteve tretjega pododstavka člena 10 Uredbe Komisije (ES) št. 1043/2005 (4) ali za katero so uporabljene količine proizvoda tiste, določene v Prilogi III k navedeni uredbi, carinski urad izvoza začne pregledovati maso in vsebino blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, zapakiranega v neposrednem pakiranju tako, da primerja podatke na neposrednem pakiranju. Lahko stehta enoto brez pakiranja. Nato prešteje in/ali stehta – načelno – skupno količino blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, v neposrednem pakiranju.

Točki 2.1 in 2.5 se uporabljata smiselno.

3.2

Carinski urad lahko vzame vzorec, s katerim preveri, da ni prišlo do zamenjave.

3.3

Carinski urad izvoza lahko predpostavi, da je količina proizvodov, ki se uporabljajo pri proizvodnji blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, pravilna, če se opis in vsebina, navedena neposredno na pakiranju, ujemata s podatki v izvozni deklaraciji ali registrirani proizvodni formuli.

Če pristojni organi še niso pregledali proizvodne formule, carinski urad izvoza poskrbi, da revizor pristojnih organov pozneje preveri formulo in identiteto blaga.

Za namene te metode preverjanja sestave blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, države članice vnaprej uvedejo postopek, s katerim:

(i)

se sestava blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, lahko pregleda na podlagi računovodskih izkazov in posebnih dokumentov, ki se nanašajo na proizvodnjo;

(ii)

se na podlagi proizvodne dokumentacije podjetja preveri, da je proizvedeno blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, isto kakor tisto, zajeto v izvozni deklaraciji in proizvodni formuli in kot blago za izvoz, ter

(iii)

revizor pristojnega organa lahko naknadno preveri, da se izvoženo blago sklada z zadevno izvozno deklaracijo, proizvodno formulo in proizvedenim blagom.

3.4

V primerih, v katerih se postopek iz točk 3.1 do 3.3 ne uporablja, carinski urad izvoza vzame reprezentativne vzorce brez poseganja v člen 49 Uredbe (ES) št. 1043/2005.


(1)  UL L 42, 15.2.1975, str. 1.

(2)  UL L 42, 15.2.1975, str. 14.

(3)  UL L 46, 21.2.1976, str. 1.

(4)  UL L 172, 5.7.2005, str. 24.


PRILOGA II

MERILA ZA ANALIZO TVEGANJA IZ ČLENA 11

1.

Merila v zvezi s proizvodi:

(a)

poreklo;

(b)

narava;

(c)

značilnosti, kar zadeva nomenklaturo za izvozna nadomestila;

(d)

vrednost;

(e)

carinski status;

(f)

nevarnost nepravilne tarifne oznake;

(g)

znesek izvoznega nadomestila glede tehničnih značilnosti in predložitve proizvodov (maščoba, voda, meso, vsebnost pepela, embalaža itd.);

(h)

nova upravičenost do izvoznega nadomestila;

(i)

količina;

(j)

analize predhodnih vzorcev;

(k)

zavezujoče tarifne informacije (ZTI).

2.

Merila v zvezi s trgovino:

(a)

pogostnost;

(b)

pojav nenavadne trgovine in/ali razvoj nove trgovine;

(c)

spremembe trgovine.

3.

Merila v zvezi z nomenklaturo za nadomestila:

(a)

stopnja nadomestila;

(b)

nomenklature, v zvezi s katerimi se plača večina izvoznih nadomestil;

(c)

nevarnost napačnih stopenj nadomestil glede tehničnih značilnosti in predstavitve proizvodov (maščoba, voda, meso, vsebnost pepela, embalaža itd.).

4.

Merila v zvezi z izvozniki:

(a)

status na podlagi carinske zakonodaje (npr. pooblaščeni gospodarski subjekt);

(b)

ugled in zanesljivost;

(c)

finančni položaj;

(d)

pojavljanje novih izvoznikov;

(e)

izvoz, ki ni že na prvi pogled očitno ekonomsko upravičen;

(f)

prejšnji spori, zlasti primeri goljufij.

5.

Merila v zvezi z nepravilnostmi: odkrite ali domnevne nepravilnosti v nekaterih proizvodnih sektorjih.

6.

Merila v zvezi z uporabljenimi carinskimi postopki:

(a)

normalni carinski postopek;

(b)

poenostavljeni carinski postopek;

(c)

sprejetje izvozne deklaracije v skladu s členoma 790 in 791 Uredbe (EGS) št. 2454/93.

7.

Merila v zvezi s postopki za dodelitev izvoznih nadomestil:

(a)

neposredni izvoz;

(b)

oskrba.

8.

Merila v zvezi zlasti s pregledi zamenjave:

(a)

namembni kraj izvoza;

(b)

logistični podatki carinskega urada izstopa: nova ali neobičajna pot ali prevoz, premestitev proizvodov iz drugega urada izstopa;

(c)

predolg čas prevoza iz urada izvoza;

(d)

prihod zunaj običajnega pristanišča/mejnega prehoda;

(e)

številka carinske oznake je drugačna od prijavljene;

(f)

tarifna oznaka in opis se ne ujemata;

(g)

zdi se, da je prijavljena masa nepravilna;

(h)

neustrezno prevozno sredstvo za proizvode;

(i)

znesek nadomestila.


PRILOGA III

Navedbe iz člena 15(1)(a)

:

v bolgarščini

:

Физическа проверка Регламент (ЕО) № 1276/2008

:

v španščini

:

Control físico — Reglamento (CE) no 1276/2008

:

v češčini

:

fyzická kontrola nařízení (ES) č. 1276/2008

:

v danščini

:

fysisk kontrol forordning (EF) nr. 1276/2008

:

v nemščini

:

Warenkontrolle Verordnung (EG) Nr. 1276/2008

:

v estonščini

:

füüsiline kontroll Määrus (EÜ) nr 1276/2008

:

v grščini

:

φυσικός έλεγχος — κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 1276/2008

:

v angleščini

:

physical check Regulation (EC) No 1276/2008

:

v francoščini

:

contrôle physique règlement (CE) no 1276/2008

:

v italijanščini

:

controllo fisico regolamento (CE) n. 1276/2008

:

v latvijščini

:

fiziska pārbaude, Regula (EK) Nr. 1276/2008

:

v litovščini

:

fizinė patikra, Reglamentas (EB) Nr. 1276/2008

:

v madžarščini

:

fizikai ellenőrzés 1276/2008/EK rendelet

:

v malteščini

:

spezzjoni fiżika Regolament (KE) Nru 1276/2008

:

v nizozemščini

:

fysieke controle Verordening (EG) nr. 1276/2008

:

v poljščini

:

kontrola bezpośrednia – rozporządzenie (WE) nr 1276/2008

:

v portugalščini

:

controlo físico Regulamento (CE) n.o 1276/2008

:

v romunščini

:

control fizic Regulamentul (CE) nr. 1276/2008

:

v slovaščini

:

fyzická kontrola – nariadenie (ES) č. 1276/2008

:

v slovenščini

:

fizični pregled Uredba (ES) št. 1276/2008

:

v finščini

:

fyysinen tarkastus – Asetus (EY) N:o 1276/2008

:

v švedščini

:

Fysisk kontroll förordning (EG) nr 1276/2008


PRILOGA IV

Navedbe iz člena 15(1)(b)

:

v bolgarščini

:

Регламент (ЕО) № 2298/2001

:

v španščini

:

Reglamento (CE) no 2298/2001

:

v češčini

:

Nařízení (ES) č. 2298/2001

:

v danščini

:

Nařízení (ES) č. 2298/2001

:

v nemščini

:

Verordnung (EG) Nr. 2298/2001

:

v estonščini

:

Määrus (EÜ) nr 2298/2001

:

v grščini

:

Κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 2298/2001

:

v angleščini

:

Regulation (EC) No 2298/2001

:

v francoščini

:

Règlement (CE) no 2298/2001

:

v italijanščini

:

Regolamento (CE) n. 2298/2001

:

v latvijščini

:

Regula (EK) Nr. 2298/2001

:

v litovščini

:

Reglamentas (EB) Nr. 2298/2001

:

v madžarščini

:

2298/2001/EK rendelet

:

v malteščini

:

Regolament (KE) Nru 2298/2001

:

v nizozemščini

:

Verordening (EG) nr. 2298/2001

:

v poljščini

:

Rozporządzenie (WE) nr 2298/2001

:

v portugalščini

:

Regulamento (CE) n.o 2298/2001

:

v romunščini

:

Regulamentul (CE) nr. 2298/2001

:

v slovaščini

:

Nariadenie (ES) č. 2298/2001

:

v slovenščini

:

Uredba (ES) št. 2298/2001

:

v finščini

:

Asetus (EY) N:o 2298/2001

:

v švedščini

:

Förordning (EG) nr 2298/2001


PRILOGA V

Navedbe iz drugega pododstavka člena 15(2)

:

v bolgarščini

:

Взета проба

:

v španščini

:

Muestra recogida

:

v češčini

:

odebraný vzorek

:

v danščini

:

udtaget prøve

:

v nemščini

:

Probe gezogen

:

v estonščini

:

võetud proov

:

v grščini

:

ελήφθη δείγμα

:

v angleščini

:

Sample taken

:

v francoščini

:

échantillon prélevé

:

v italijanščini

:

campione prelevato

:

v latvijščini

:

paraugs paņemts

:

v litovščini

:

Mėginys paimtas

:

v madžarščini

:

ellenőrzési mintavétel megtörtént

:

v malteščini

:

kampjun meħud

:

v nizozemščini

:

monster genomen

:

v poljščini

:

pobrana próbka

:

v portugalščini

:

Amostra colhida

:

v romunščini

:

Eșantion prelevat

:

v slovaščini

:

odobratá vzorka

:

v slovenščini

:

vzorec odvzet

:

v finščini

:

näyte otettu

:

v švedščini

:

varuprov har tagits


PRILOGA VI

Navedbe iz člena 15(4)(a)

:

v bolgarščini

:

Съответствие на резултатите от тестовете

:

v španščini

:

Resultado del análisis conforme

:

v češčini

:

výsledek analýzy je v souladu

:

v danščini

:

analyseresultat i orden

:

v nemščini

:

konformes Analyseergebnis

:

v estonščini

:

vastav analüüsitulemus

:

v grščini

:

αποτέλεσμα της ανάλυσης σύμφωνο

:

v angleščini

:

Results of tests conform

:

v francoščini

:

résultat d’analyse conforme

:

v italijanščini

:

risultato di analisi conforme

:

v latvijščini

:

analīzes rezultāti atbilst

:

v litovščini

:

Tyrimų rezultatai atitinka eksporto deklaraciją

:

v madžarščini

:

ellenőrzési eredmény megfelelő

:

v malteščini

:

riżultat tal-analiżi konformi

:

v nizozemščini

:

analyseresultaat conform

:

v poljščini

:

wynik analizy zgodny

:

v portugalščini

:

Resultado da análise conforme

:

v romunščini

:

Rezultatul analizelor – conform

:

v slovaščini

:

výsledok testu je v súlade

:

v slovenščini

:

rezultat analize je v skladu z/s

:

v finščini

:

analyysin tulos yhtäpitävä

:

v švedščini

:

Analysresultatet överensstämmer med exportdeklarationen


PRILOGA VII

Navedbe iz člena 15(5)

:

v bolgarščini

:

Искане за прилагане на член 15, параграф 5 от Регламент (ЕО) № 1276/2008. Идентификация на изходното митническо учреждение или митническото учреждение на получаване на контролното копие Т5:

:

v španščini

:

Solicitud de aplicación del artículo 15, apartado 5, del Reglamento (CE) no 1276/2008. Aduana de salida o de destino del T5: …

:

v češčini

:

Žádost o použití čl. 15 odst. 5 nařízení (ES) č. 1276/2008. Identifikace celního úřadu výstupu nebo celního úřadu určení T 5:

:

v danščini

:

Anmodning om anvendelse af artikel 15, stk. 5, i forordning (EF) nr. 1276/2008. Identifikation af udgangstoldstedet eller bestemmelsestoldstedet for T5: …

:

v nemščini

:

Antrag auf Anwendung von Artikel 15 Absatz 5 der Verordnung (EG) Nr. 1276/2008. Identifizierung der Ausgangszollstelle oder der Bestimmungsstelle des Kontrollexemplars T5: …

:

v estonščini

:

Määruse (EÜ) nr 1276/2008 artikli 15 lõike 5 kohaldamise taotlus. Väljumistolliasutus või tolliasutus, kuhu saadetakse kontrolleksemplar T5: …

:

v grščini

:

Αίτηση εφαρμογής του άρθρου 15 παράγραφος 5 του κανονισμού (ΕΚ) αριθ. 1276/2008. Προσδιορισμός του τελωνείου εξόδου ή του τελωνείου προορισμού του αντιτύπου ελέγχου T5: …

:

v angleščini

:

Request for application of Article 15(5) of Regulation (EC) No 1276/2008. Identity of the customs office of exit or customs office receiving the control copy T5: …

:

v francoščini

:

Demande d’application de l’article 15, paragraphe 5, du règlement (CE) no 1276/2008. Identification du bureau de douane de sortie ou de destination du T5: …

:

v italijanščini

:

Domanda di applicazione dell’articolo 15, paragrafo 5, del regolamento (CE) n. 1276/2008. Identificazione dell’ufficio doganale di uscita o di destinazione del T5: …

:

v latvijščini

:

Pieprasījums piemērot Regulas (EK) Nr. 1276/2008 15. panta 5. punktu. Izvešanas muitas punkta vai muitas punkta, kas saņem T5 kontroleksemplāru, identitāte: …

:

v litovščini

:

Prašymas taikyti Reglamento (EB) Nr. 1276/2008 15 straipsnio 5 dalį. Išvykimo muitinės įstaiga arba įstaiga, kuriai išsiunčiamas T5 kontrolinis egzempliorius: …

:

v madžarščini

:

Az 1276/2008/EK rendelet 15. cikke (5) bekezdésének alkalmazására irányuló kérelem. A kilépési vámhivatal vagy a T5 ellenőrző példányt átvevő hivatal azonosítója:

:

v malteščini

:

Talba għall-applikazzjoni tal-Artikolu 15, paragrafu 5, tar-Regolament (KE) Nru 1276/2008. Identifikazzjoni tal-uffiċċju tad-dwana tat-tluq jew tal-wasla tat-T5: …

:

v nizozemščini

:

Verzoek om toepassing van artikel 15, lid 5 van Verordening (EG) nr. 1276/2008 Identificatie van het kantoor van uitgang of van bestemming van de T5: …

:

v poljščini

:

Wniosek o stosowanie art. 15 ust. 5 rozporzadzenia (WE) nr 1276/2008. Identyfikacja urzędu celnego wyprowadzenia lub urzędu celnego otrzymującego egzemplarz kontrolny T5: …

:

v portugalščini

:

Pedido de aplicação do n.o 5 do artigo 15.o do Regulamento (CE) n.o 1276/2008. Identificação da estância aduaneira de saída ou de destino do T5: …

:

v romunščini

:

Cerere de aplicare a articolului 15 alineatul (5) din Regulamentul (CE) nr. 1276/2008. Identitatea biroului vamal de ieșire sau a biroului vamal de destinație a exemplarului de control T5: …

:

v slovaščini

:

Žiadost’ o uplatňovanie článku 15 ods. 5 nariadenia (ES) č. 1276/2008. Identifikácia colného úradu výstupu alebo colného úradu určenia T5: …

:

v slovenščini

:

Zahteva se uporaba člena 15, odstavka 5, Uredbe (ES) št. 1276/2008. Identifikacija carinskega urada izstopa ali carinskega urada, ki mu je poslan kontrolni izvod T5:

:

v finščini

:

Asetuksen (EY) N:o 1276/2008 15 artiklan 5 kohdan soveltamista koskeva pyyntö. Poistumistullitoimipaikan tai toimipaikan, johon T5-valvontakappale toimitetaan, tunnistustiedot: …

:

v švedščini

:

Begäran om tillämpning av artikel 15.5 i förordning (EG) nr 1276/2008. Uppgift om utfartstullkontor eller bestämmelsetullkontor enligt kontrollexemplaret T5:


PRILOGA VIII

Osnove za letno poročilo v skladu z členom 16

1.   Pregledi na carinskih uradih izvoza

1.1

Število izvoznih deklaracij na proizvodni sektor na carinski urad, ki niso izključene po členu 6(6) pri izračunu najnižje stopnje pregledov. Če država članica uporablja člen 6(2)(b), se v poročilu navede skupno število izvoznih deklaracij na proizvodni sektor na njenem ozemlju, ki niso izključene po členu 6(6) pri izračunu najnižje stopnje pregledov.

1.2

Število in odstotek opravljenih fizičnih pregledov, izvedenih na proizvodni sektor na carinski urad. Če država članica uporablja člen 6(2)(b), se v poročilu navedeta skupno število in odstotek fizičnih pregledov, opravljenih na proizvodni sektor na njenem ozemlju.

1.3

Če je primerno, seznam carinskih uradov, ki uporabljajo znižane stopnje pregledov v skladu s členom 6(4)(b). Če država članica uporablja člen 6(2)(b) in če uporablja člen 6(4), se v poročilu navedeta število in odstotek fizičnih pregledov, opravljenih na proizvodni sektor na carinski urad iz navedenega člena.

1.4

Število pregledov na proizvodni sektor, ki so pripeljali do odkritja nepravilnosti, finančni učinek odkritih nepravilnosti, ko je zahtevana vrednost nadomestila presegla 1 000 EUR in, kjer je to primerno, sklicna številka, uporabljena za sporočanje iz člena 3 Uredbe Komisije (ES) št. 1848/2006 (1).

1.5

Če je primerno, posodobitev števila nepravilnosti, ki so bile v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1848/2006 sporočene Komisiji v predhodnih letnih poročilih.

1.6

Zahtevana vrednost nadomestil na proizvodni sektor deklaracij, za katere mora biti opravljen fizični pregled.

2.   Pregledi zamenjave na carinskih uradih izstopa

2.1

Število kontrolnih izvodov T5 in enakovrednih dokumentov na carinski urad izstopa ali carinski urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, v katerem proizvodi, za katere se zahteva izvozno nadomestilo, zapustijo carinsko območje Skupnosti, in sicer:

(a)

število kontrolnih izvodov T5 in enakovrednih dokumentov za izvoze, za katere so bili opravljeni fizični pregledi iz člena 3(a);

(b)

število kontrolnih izvodov T5 in enakovrednih dokumentov za izvozne deklaracije, za katere so bili opravljeni fizični pregledi iz člena 3(a);

(c)

celotno število kontrolnih izvodov T5 in enakovrednih dokumentov.

2.2

Število in odstotek pregledov neoporečnosti carinskih oznak iz člena 7, ki jih opravi carinski urad izstopa ali carinski urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, v katerem proizvodi, za katere se zahteva izvozno nadomestilo, zapustijo carinsko območje Skupnosti.

2.3

Število in odstotek pregledov, ki se razdelijo na preglede zamenjave in posebne preglede zamenjave iz členov 8 in 9, ki jih opravi carinski urad izstopa ali carinski urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, v katerem proizvodi, za katere se zahteva izvozno nadomestilo, zapustijo carinsko območje Skupnosti.

2.4

Število kontrolnih izvodov T5 in enakovrednih dokumentov, za katere so bile carinske oznake, pritrjene ob odhodu, odstranjene brez carinskega nadzora ali so bile zlomljene ali zanje ni bila odobrena oprostitev od označevanja v skladu s členom 357(4) Uredbe (EGS) št. 2454/93.

2.5

Število pregledov zamenjave iz člena 8 te uredbe, za katere so bile odkrite nepravilnosti, kjer finančne posledice odkritih nepravilnosti presegajo vrednost nadomestila 1 000 EUR, vključno, kjer je to primerno, s sklicno številko, uporabljeno za sporočanje iz člena 3 Uredbe (ES) št. 1848/2006.

Število posebnih pregledov zamenjave iz člena 9 te uredbe, za katere so bile odkrite nepravilnosti, kjer finančne posledice odkritih nepravilnosti presegajo vrednost nadomestila 1 000 EUR, vključno, kjer je to primerno, sklicno številko, uporabljeno za sporočanje iz člena 3 Uredbe (ES) št. 1848/2006.

2.6

Če je primerno, posodobitev števila nepravilnosti, ki so bile v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1848/2006 sporočene Komisiji v predhodnem letnem poročilu.

2.7

V kakšnem obsegu je carinski urad izstopa ali carinski urad, ki mu je bil poslan kontrolni izvod T5, uporabljal člen 15(5) ter katere informacije je predložila zadevna plačilna agencija.

3.   Postopki za izbiro pošiljk za fizične preglede

3.1

Opis postopkov za izbiro pošiljk za fizične preglede, preglede zamenjave in posebne preglede zamenjave ter njihova učinkovitost.

4.   Spremembe sistema ali strategije analize tveganja

4.1

Opis vseh sprememb ukrepov, ki so bili sporočeni Komisiji na podlagi člena 11(3).

5.   Podrobne informacije o sistemih izbire in o sistemu analize tveganja

Informacije iz točk 5.1 do 5.4 se predložijo le, če je od zadnjega poročila prišlo do sprememb.

Informacije iz točke 5.5 zahtevajo države članice za obdobje v letu 2009, preden je bilo poslano obvestilo o uporabi analize tveganja v skladu s členom 11.

5.1

Opis enotnega sistema, če obstaja, o evidentiranju ponderirane stopnje tveganja, povezane z vsako pošiljko.

5.2

Opis časovnih presledkov občasne ocene in revizije ocenjenih tveganj.

5.3

Opis sistema spremljanja in povratne informacije, da bi se zagotovilo opravljanje ciljnih pregledov, ali da so evidentirani sprejemljivi razlogi, da se to ni opravilo.

5.4

Če ni bilo revizije ocene tveganja (glej točko 5.2) za zadnja obdobja poročanja, razložiti, zakaj je obstoječa ocena še vedno ustrezno sredstvo za zagotavljanje učinkovitosti fizičnih pregledov.

5.5

Če se analiza tveganja iz člena 11 ne uporablja, razložiti zakaj je obstoječi sistem za preglede še vedno ustrezno sredstvo za zagotavljanje učinkovitosti fizičnih pregledov.

6.   Uskladitev z Uredbo (ES) št. 485/2008

6.1

Opis ukrepov v skladu s členom 13(1) te uredbe, ki so bili sprejeti za izboljšanje usklajenosti z Uredbo (ES) št. 485/2008.

7.   Težave pri uporabi te uredbe

7.1

Opis morebitnih težav pri uporabi te uredbe in ukrepov, sprejetih, da bi se jih premagalo, ali predlogov v ta namen.

8.   Ocena opravljenih pregledov

8.1

Ocena, ali so bili pregledi zadovoljivo izvedeni.

8.2

Poročilo, ali je certifikacijski organ iz člena 5 Uredbe (ES) št. 885/2006 v skladu s členom 5(4) navedene uredbe v svojem zadnjem poročilu podal morebitne izjave v zvezi s fizičnimi pregledi in pregledi zamenjave in navedel ustrezno mesto v poročilu (poglavje, stran itd.). Če poročilo vsebuje priporočila za izboljšavo sistema fizičnih pregledov in pregledov zamenjave, navesti, kateri ukrepi so bili uporabljeni za izboljšanje sistema.

8.3

Države članice, ki še ne uporabljajo ukrepov iz točke 8.2 pri izdelavi letnega poročila, dajo te informacije do 31. julija leta, v katerem je letno poročilo predloženo.

9.   Predlogi za izboljšavo

9.1

Kjer je primerno, predlogi za izboljšavo, bodisi v uporabi te uredbe bodisi v uredbi sami.


(1)  UL L 355, 15.12.2006, str. 56.


PRILOGA IX

Uredba (EGS) št. 386/90

Uredba (ES) št. 3122/94

Uredba (ES) št. 2090/2002

Ta uredba

Člen 1

 

Člen 1(2)

Člen 1

 

 

Členi 1(3), 5(1), 3 in 10(4)

Člen 2

Člen 2

 

 

Člen 3

Člen 3(1) in 3(2)

 

 

Člen 4(1)

 

 

Člen 5(2)

Člen 4(2) in (3)

Člen 3(3)

 

 

Člen 5(1)

 

 

Člena 5(1) in 6(b)

Člen 5(2)

Člen 3(4)

 

 

Člen 5(3)

 

 

Člen 5(1)

Člen 5(4) in (5)

Člen 3(1)(b) in 3(2), prvi pododstavek

 

 

Člen 6(1)

Člen 3(2), drugi pododstavek

 

 

Člen 6(2)(a)

Člen 3(2), tretji pododstavek

 

 

Člen 6(2)(b)

 

 

Člen 5(3)

Člen 6(3)

 

 

Člen 6(a) in (c)

Člen 6(4)

 

 

Člen 2(1)

Člen 6(5)

 

 

Člen 2(2)

Člen 6(6)

 

 

Člen 2(3)

Člen 6(7)

 

 

Člen 10(2a)

Člen 7

Člen 3a

 

Člen 10(1) in (2)

Člen 8(1)

 

 

Člen 10(4)

Člen 8(2)

 

 

Člen 10(3)

Člen 8(3)

 

 

Člen 10(2a)

Člen 9(1)

 

 

Člen 10(4a)

Člen 9(2)

 

 

Člen 10(2)

Člen 10(1)

 

 

Člen 2(2)

Člen 10(2)

 

 

Člen 2(3)

Člen 10(3)

Člen 3(2)

Člen 1

Člen 10(2)

Člen 11(1), (2) in (3)

 

Člen 2 (1)

 

 

Člen 3(1)

 

Člen 11(4)

 

Člen 3(2)

 

Člen 11(5)

Člen 4

 

 

Člen 12

 

Člen 3(3)

 

Člen 13(1)

Člen 5

 

 

Člen 13(2)

 

 

Člen 8(1)

Člen 14(1)

 

 

Člen 8(2)

Člen 14(2)

 

 

Člen 8(3)

Člen 15(1)

 

 

Člen 10(5)(a) in 10(5a), drugi pododstavek (2)

Člen 15(2)

 

 

Člen 10(5a), prvi pododstavek

Člen 15(3)

 

 

Člen 10(6)

Člen 15(4)

 

 

Člen 10(7), prvi pododstavek

Člen 15(5)

 

 

Člen 11

Člen 16

 

 

Člen 12

Člen 17

 

 

 

Člen 18

 

 

Priloga I (3)

Priloga I

 

Člen 1

 

Priloga II

 

 

Člen 8(3)(a)

Priloga III

 

 

Člen 8(3)(b)

Priloga IV

 

 

Priloga Ia

Priloga V

 

 

Priloga Ib

Priloga VI

 

 

Priloga Ic

Priloga VII

 

 

Priloga III

Priloga VIII

 

 

 

Priloga IX


(1)  Poslovna skrivnost je zajeta v členu 6 Uredbe (ES) št. 450/2008.

(2)  Drugi pododstavek člena 10(5a) je zajet v členu 9(1) Uredbe (ES) št. 885/2006.

(3)  Točka 3(b) je zajeta v členu 4 Uredbe (ES) št. 485/2008.


18.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/76


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1277/2008

z dne 17. decembra 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 1580/2007 glede sprožitvenih ravni za dodatne dajatve za hruške, limone, jabolka in bučke

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 143(b) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) določa nadzor uvoza proizvodov iz Priloge XVII k Uredbi. Ta nadzor je treba izvajati v skladu s pravili iz člena 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3).

(2)

Za namene člena 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega na urugvajskem krogu večstranskih trgovinskih pogajanj, in glede na zadnje podatke, ki so na razpolago za leta 2005, 2006 in 2007, je sprožitvene ravni za dodatne dajatve za hruške, limone, jabolka in bučke treba prilagoditi.

(3)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 1580/2007 ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1580/2007 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

(3)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(4)  UL L 336, 23.12.1994, str. 22.


PRILOGA

„PRILOGA XVII

DODATNE UVOZNE DAJATVE: NASLOV IV, POGLAVJE II, ODDELEK 2

Brez poseganja v pravila za interpretacijo kombinirane nomenklature je treba poimenovanje proizvodov razumeti zgolj okvirno. Področje uporabe dodatnih dajatev za namene te priloge je določeno s področjem uporabe oznak KN, kot obstajajo ob sprejetju te uredbe.

Serijska številka

Oznaka KN

Opis

Sprožitveno obdobje

Sprožitvena raven

(v tonah)

78.0015

0702 00 00

Paradižniki

od 1. oktobra do 31. maja

594 495

78.0020

od 1. junija do 30. septembra

108 775

78.0065

0707 00 05

Kumare

od 1. maja do 31. oktobra

8 632

78.0075

od 1. novembra do 30. aprila

15 259

78.0085

0709 90 80

Artičoke

od 1. novembra do 30. junija

16 421

78.0100

0709 90 70

Bučke

od 1. januarja do 31. decembra

65 893

78.0110

0805 10 20

Pomaranče

od 1. decembra do 31. maja

700 277

78.0120

0805 20 10

Klementine

od 1. novembra do konca februarja

385 569

78.0130

0805 20 30

0805 20 50

0805 20 70

0805 20 90

Mandarine (vključno s tangerinkami in mandarinami satsuma); mandarine wilking in podobni hibridi agrumov

od 1. novembra do konca februarja

95 620

78.0155

0805 50 10

Limone

od 1. junija do 31. decembra

335 735

78.0160

od 1. januarja do 31. maja

64 586

78.0170

0806 10 10

Namizno grozdje

od 21. julija do 20. novembra

89 754

78.0175

0808 10 80

Jabolka

od 1. januarja do 31. avgusta

876 665

78.0180

od 1. septembra do 31. decembra

106 465

78.0220

0808 20 50

Hruške

od 1. januarja do 30. aprila

257 327

78.0235

od 1. julija do 31. decembra

37 316

78.0250

0809 10 00

Marelice

od 1. junija do 31. julija

4 199

78.0265

0809 20 95

Češnje, razen višenj

od 21. maja do 10. avgusta

151 059

78.0270

0809 30

Breskve, vključno z nektarinami

od 11. junija do 30. septembra

39 144

78.0280

0809 40 05

Slive

od 11. junija do 30. septembra

7 658“


18.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/78


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1278/2008

z dne 17. decembra 2008

o sprejetju nujnih ukrepov za podporo trga prašičjega mesa v obliki pomoči za zasebno skladiščenje na Irskem

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti členov 37, 43(a) in (d) ter 191 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1234/2007 se Komisija lahko odloči, da dodeli pomoč za zasebno skladiščenje, kadar povprečna tržna cena Skupnosti za prašičje trupe, kakor je ugotovljena glede na cene, zabeležene v vsaki državi članici na reprezentativnih trgih Skupnosti in ovrednotene s koeficienti, ki odsevajo relativno velikost prašičje črede v vsaki državi članici, je in bo verjetno še naprej nižja od 103 % referenčne cene.

(2)

Tržne cene so padle pod navedeno raven in glede na sezonska in ciklična gibanja to stanje lahko traja.

(3)

Stanje na trgu prašičjega mesa na Irskem je posebno kritično ob upoštevanju nedavnih ugotovitev povišanih vrednosti polikloriranih bifenilov (PCB) v prašičjem mesu s poreklom na Irskem. Pristojni organi so sprejeli različne ukrepe za ureditev razmer.

(4)

Kontaminirana živalska krma je bila dostavljena prašičjim farmam na Irskem. Prizadete prašičje farme pomenijo 7 % skupne proizvodnje prašičjega mesa na Irskem. Kontaminirana krma sestavlja zelo velik delež prašičje hrane, kar ima za posledico visoke ravni dioksinov v prašičjem mesu s prizadetih farm. Zaradi težav pri odkrivanju izvora prašičjega mesa na farmah in zaradi visokih ravni dioksina v prizadetem prašičjem mesu, so irski organi sprejeli odločitev, da bodo kot varstveni ukrep odpoklicali vse prašičje meso in proizvode iz prašičjega mesa s trga.

(5)

Izvajanje navedenih ukrepov povzroča zelo resne motnje na trgu prašičjega mesa na Irskem. Zaradi izrednih razmer in praktičnih težav, s katerimi se sooča trg prašičjega mesa na Irskem, je primerno zagotoviti izredne ukrepe Skupnosti za podporo trga z dodelitvijo pomoči za zasebno skladiščenje na Irskem za omejeno obdobje in omejeno količino proizvodov.

(6)

Člen 31 Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se pomoč za zasebno skladiščenje lahko dodeli za prašičje meso in da Komisija določi pomoč vnaprej ali z razpisnim postopkom.

(7)

Razmere na trgu prašičjega mesa na Irskem zahtevajo hitre praktične ukrepe, zato je najprimernejši postopek za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje določitev pomoči vnaprej.

(8)

Uredba Komisije (ES) št. 826/2008 z dne 20. avgusta 2008 o skupnih pravilih za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje za nekatere kmetijske proizvode (2) določa skupna pravila za izvajanje sheme za zasebno skladiščenje.

(9)

V skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 826/2008 se vnaprej določena pomoč dodeli v skladu s podrobnimi pravili in pogoji iz poglavja III k navedeni uredbi.

(10)

Zaradi posebnih okoliščin je potrebno zahtevati, da proizvodi, ki se bodo skladiščili, izvirajo iz prašičev, gojenih na farmah, za katere je preverjeno, da niso bile prizadete s kontaminirano krmo. Poleg tega je treba zagotoviti, da zadevni proizvodi izvirajo iz prašičev, ki so bili gojeni in zaklani na Irskem.

(11)

Da se poenostavi upravljanje ukrepa, so proizvodi iz prašičjega mesa razvrščeni v skladu s podobnostmi glede na raven stroškov skladiščenja.

(12)

Za poenostavitev upravnega in nadzornega dela v zvezi s sklepanjem pogodb je treba določiti najmanjše količine proizvodov, ki jih mora zagotoviti vsak vlagatelj.

(13)

Treba je določiti varščino za zagotovitev, da bodo gospodarski subjekti izpolnili svoje pogodbene obveznosti in da bo imel ukrep zaželeni učinek na trgu.

(14)

Izvoz proizvodov iz prašičjega mesa prispeva k vzpostavitvi ravnovesja na trgu. Zato je treba določbe člena 28(3) Uredbe (ES) št. 826/2008 uporabljati, kadar se obdobje skladiščenja skrajša, če so proizvodi, odpremljeni iz skladišča, namenjeni za izvoz. V skladu z navedenim členom je treba določiti dnevne zneske za zmanjšanje zneska pomoči.

(15)

Za namen uporabe prvega pododstavka člena 28(3) Uredbe (ES) št. 826/2008 ter zaradi skladnosti in jasnosti za gospodarske subjekte je treba navedeno dvomesečno obdobje izraziti v dnevih.

(16)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

1.   Pomoč za zasebno skladiščenje se dodeli za proizvode iz prašičjega mesa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

da izvirajo iz prašičev, ki so bili vzrejeni na Irskem najmanj zadnja dva meseca pred zakolom;

(b)

da so zdrave in neoporečne tržne kakovosti ter izvirajo iz prašičev, gojenih na farmah, za katere je ugotovljeno, da niso uporabljale krme, kontaminirane s povišanimi vrednostmi polikloriranih bifenilov (PCB).

2.   Seznam kategorij proizvodov, upravičenih do pomoči, in ustrezni zneski so določeni v Prilogi.

Člen 2

Veljavna pravila

Če s to uredbo ni drugače določeno, veljajo določbe Uredbe (ES) št. 826/2008.

Člen 3

Predložitev zahtevkov

1.   Od datuma začetka veljavnosti te uredbe se lahko na Irskem vložijo zahtevki za pomoč za zasebno skladiščenje tistih kategorij proizvodov iz prašičjega mesa, ki so v skladu s členom 1 upravičeni do pomoči.

2.   Zahtevki se nanašajo na obdobje skladiščenja 90, 120, 150 ali 180 dni.

3.   Zahtevki se vložijo samo za eno kategorijo proizvodov, navedeno v Prilogi, z navedbo ustrezne oznake KN iz navedene kategorije.

4.   Irski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s členom 1(1).

Člen 4

Najmanjše količine

Najmanjše količine na zahtevek so:

(a)

10 ton za odkoščene proizvode;

(b)

15 ton za druge proizvode.

Člen 5

Varščine

Zahtevkom se priloži varščina v višini 20 % zneskov pomoči, določenih v stolpcih 3 do 6 Priloge.

Člen 6

Skupna količina

V skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 826/2008 skupna količina, za katero se lahko sklenejo pogodbe, ne presega teže proizvoda 30 000 ton.

Člen 7

Odprema proizvoda, namenjenega za izvoz, iz skladišča

1.   Za namen uporabe prvega pododstavka člena 28(3) Uredbe (ES) št. 826/2008 se zahteva iztek 60-dnevnega najkrajšega možnega obdobja skladiščenja.

2.   Za namen uporabe tretjega pododstavka člena 28(3) Uredbe (ES) št. 826/2008 so dnevni zneski določeni v stolpcu 7 Priloge k tej uredbi.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 223, 21.8.2008, str. 3.


PRILOGA

Kategorije proizvodov

Proizvodi, za katere je dodeljena pomoč

Znesek pomoči za obdobje skladiščenja

(EUR/t)

Odbitek

90 dni

120 dni

150 dni

180 dni

na dan

1

2

3

4

5

6

7

Kategorija 1

ex 0203 11 10

polovice trupov brez prednjih nog, repov, ledvic, rebrnega dela trebušne prepone in hrbtenjače (1)

278

315

352

389

1,24

Kategorija 2

ex 0203 12 11

šunke

337

379

421

463

1,41

ex 0203 12 19

plečeta

ex 0203 19 11

prednji deli

ex 0203 19 13

ledja z vratom ali brez vratu ali vratovi posebej, ledja z bokom ali brez boka (2)  (3)

ex 0203 19 55

šunke, plečeta, prednji deli, ledja z vratom ali brez vratu ali vratovi posebej, ledja z bokom ali brez boka, brez kosti (2)  (3)

Kategorija 3

ex 0203 19 15

prsi s potrebušino, cela ali pravokotno prirezana

164

197

230

263

1,09

ex 0203 19 55

prsi s potrebušino, cela ali pravokotno prirezana, brez kože in reber

Kategorija 4

ex 0203 19 55

deli, ki ustrezajo „sredinam“, s kožo ali maščobo ali brez kože ali maščobe, brez kosti (4)

255

290

325

360

1,17


(1)  Pomoč se lahko dodeli tudi za polovice trupov, pripravljene kot „wiltshirski deli“, tj. brez glave, ličnic, boka, nog, repa, ledvične maščobe, ledvic, svinjske ribice, lopatice, grodnice, hrbtenice, medenice in trebušne prepone.

(2)  Ledja in vratovi so lahko s kožo ali brez nje, vendar debelina maščobe, ki se drži kože, ne sme presegati 25 mm.

(3)  Dogovorjena količina lahko zajema kakršno koli kombinacijo navedenih proizvodov.

(4)  Enako pripravljeni kot pri proizvodih, ki spadajo pod oznako KN 0210 19 20.


18.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/82


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1279/2008

z dne 17. decembra 2008

o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2008 v okviru tarifne kvote za uvoz klobas in nekaterih mesnih izdelkov s poreklom iz Švice, odprte z Uredbo (ES) št. 1399/2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1399/2007 z dne 28. novembra 2007 o odprtju in upravljanju tarifne kvote za klobase in nekatere mesne proizvode s poreklom iz Švice (2) ter zlasti člena 5(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1399/2007 je odprla tarifno kvoto za uvoz klobas in nekaterih mesnih izdelkov.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2008 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2009, so nižje od razpoložljivih. Zato je treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili predloženi, in jih dodati količinam, določenim za naslednje kvotno podobdobje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Količine, za katere zahtevki za uvozna dovoljenja v okviru kvote z zaporedno številko 09.4180 niso bili predloženi v skladu z Uredbo (ES) št. 1399/2007 in ki se dodajo v podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2009, znašajo 469 000 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 18. decembra 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 311, 29.11.2007, str. 7.


18.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/83


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1280/2008

z dne 17. decembra 2008

o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2008 v okviru tarifne kvote za prašičje meso, odprte z Uredbo (ES) št. 1382/2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1382/2007 z dne 26. novembra 2007 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 774/94 glede uvoznih režimov za prašičje meso (2) in zlasti člena 5(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1382/2007 je odprla tarifno kvoto za uvoz proizvodov v sektorju za prašičje meso.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2008 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2009, so nižje od razpoložljivih. Zato je treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili predloženi, in jih dodati količinam, določenim za naslednje kvotno podobdobje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Količine, za katere zahtevki za uvozna dovoljenja v okviru kvote z zaporedno številko 09.4046 niso bili predloženi v skladu z Uredbo (ES) št. 1382/2007 in ki se dodajo v podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2009, znašajo 1 365 000 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 18. decembra 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 309, 27.11.2007, str. 28.


18.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/84


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1281/2008

z dne 17. decembra 2008

o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2008 v okviru tarifne kvote za prašičje meso, odprte z Uredbo (ES) št. 812/2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 812/2007 z dne 11. julija 2007 o odprtju in upravljanju tarifne kvote za prašičje meso, dodeljene Združenim državam Amerike (2), in zlasti člena 5(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 812/2007 je odprla tarifne kvote za uvoz proizvodov v sektorju za prašičje meso.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2008 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2009, so nižje od razpoložljivih. Zato je treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili predloženi, in jih dodati količinam, določenim za naslednje kvotno podobdobje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Količine, za katere zahtevki za uvozna dovoljenja v okviru kvote z zaporedno številko 09.4170 niso bili predloženi v skladu z Uredbo (ES) št. 812/2007 in ki se dodajo v podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2009, znašajo 2 611 500 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 18. decembra 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 182, 12.7.2007, str. 7.


18.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/85


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1282/2008

z dne 17. decembra 2008

o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2008 v okviru tarifne kvote za prašičje meso, odprte z Uredbo (ES) št. 979/2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 979/2007 z dne 21. avgusta 2007 o odprtju in upravljanju uvozne tarifne kvote za prašičje meso, s poreklom iz Kanade (2) in zlasti člena 5(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 979/2007 je odprla tarifno kvoto za uvoz proizvodov v sektorju za prašičje meso.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2008 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2009, so nižje od razpoložljivih. Zato je treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili predloženi, in jih dodati količinam, določenim za naslednje kvotno podobdobje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Količine, za katere zahtevki za uvozna dovoljenja v okviru kvote z zaporedno številko 09.4204 niso bili predloženi v skladu z Uredbo (ES) št. 979/2007 in ki se dodajo v podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2009, znašajo 3 468 000 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 18. decembra 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 217, 22.8.2007, str. 12.


18.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/86


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1283/2008

z dne 17. decembra 2008

o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2008 v okviru tarifnih kvot za prašičje meso, odprtih z Uredbo (ES) št. 806/2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (2), in zlasti člena 7(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 806/2007 z dne 10. julija 2007 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot v sektorju prašičjega mesa (3) in zlasti člena 5(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 806/2007 je odprla tarifne kvote za uvoz proizvodov v sektorju za prašičje meso.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, predloženih v prvih sedmih dneh meseca decembra 2008 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2009, so za nekatere kvote nižje od razpoložljivih. Zato je treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili predloženi, in jih dodati količinam, določenim za naslednje kvotno podobdobje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Količine, za katere zahtevki za uvozna dovoljenja niso bili predloženi na podlagi Uredbe (ES) št. 806/2007 in ki se dodajo v podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2009, so določene v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 18. decembra 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 238, 1.9.2006, str. 13.

(3)  UL L 181, 11.7.2007, str. 3.


PRILOGA

Št. skupine

Zapored. št.

Koeficient dodelitve za zahtevke za uvozna dovoljenja, predložene za podobdobje od 1.1.2009-31.3.2009

(v %)

Nezahtevane količine, ki se jih doda v podobdobje od 1.4.2009-30.6.2009

(v kg)

G2

09.4038

 (2)

9 643 903

G3

09.4039

 (1)

2 798 000

G4

09.4071

 (1)

2 251 500

G5

09.4072

 (1)

4 620 750

G6

09.4073

 (1)

11 300 250

G7

09.4074

 (1)

3 887 250


(1)  Se ne uporablja: Komisiji ni bil predložen noben zahtevek za izdajo dovoljenja.

(2)  Se ne uporablja: zahtevki zajemajo količine, ki so manjše od razpoložljivih količin.


18.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/88


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1284/2008

z dne 17. decembra 2008

o določitvi koeficienta dodelitve za izdajo uvoznih dovoljenj, za katera so bili zahtevki predloženi od 8. do 12. decembra 2008 za proizvode iz sektorja sladkorja v okviru tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 950/2006 z dne 28. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje uvoza in prečiščevanja proizvodov v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 (2) ter zlasti člena 5(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zahtevki za uvozna dovoljenja so bili pristojnim organom predloženi v obdobju od 8. do 12. decembra 2008 v skladu z Uredbo (ES) št. 950/2006 in/ali Uredbo (ES) št. 508/2007 z dne 7. maja 2007 o odprtju tarifnih kvot za uvoz surovega trsnega sladkorja v Bolgarijo in Romunijo za dobavo rafinerijam v tržnih letih 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 (3) za skupno količino, ki je enaka ali presega razpoložljivo količino z zaporednimi številko 09.4337 (julija-septembra 2009).

(2)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti koeficient dodelitve, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in/ali države članice obvestiti, da je bila določena meja dosežena –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za zahtevke za uvozna dovoljenja, predložene od 8. do 12. decembra 2008 v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 950/2006 in/ali v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 508/2007, se dovoljenja izdajo v okviru količin, ki so navedene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 1.

(3)  UL L 122, 11.5.2007, str. 1.


PRILOGA

Preferencialni sladkor AKP–INDIJA

Poglavje IV Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2008/2009

Zaporedna številka

Država

% zahtevanih količin za izdajo za teden od 8.12.2008-12.12.2008

Meja

09.4331

Barbados

100

 

09.4332

Belize

100

 

09.4333

Slonokoščena obala

100

 

09.4334

Republika Kongo

100

 

09.4335

Fidži

100

 

09.4336

Gvajana

100

 

09.4337

Indija

0

Dosežena

09.4338

Jamajka

100

 

09.4339

Kenija

100

 

09.4340

Madagaskar

100

 

09.4341

Malavi

100

 

09.4342

Mauritius

100

 

09.4343

Mozambik

0

Dosežena

09.4344

Saint Kitts in Nevis

 

09.4345

Surinam

 

09.4346

Svazi

100

 

09.4347

Tanzanija

100

 

09.4348

Trinidad in Tobago

100

 

09.4349

Uganda

 

09.4350

Zambija

100

 

09.4351

Zimbabve

100

 


Preferencialni sladkor AKP–INDIJA

Poglavje IV Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto julija–septembra 2009

Zaporedna številka

Država

% zahtevanih količin za izdajo za teden od 8.12.2008-12.12.2008

Meja

09.4331

Barbados

 

09.4332

Belize

 

09.4333

Slonokoščena obala

 

09.4334

Republika Kongo

 

09.4335

Fidži

 

09.4336

Gvajana

 

09.4337

Indija

100

Dosežena

09.4338

Jamajka

 

09.4339

Kenija

 

09.4340

Madagaskar

 

09.4341

Malavi

 

09.4342

Mauritius

 

09.4343

Mozambik

100

 

09.4344

Saint Kitts in Nevis

 

09.4345

Surinam

 

09.4346

Svazi

 

09.4347

Tanzanija

 

09.4348

Trinidad in Tobago

 

09.4349

Uganda