ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 337

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 51
16. december 2008


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1248/2008 z dne 15. decembra 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1249/2008 z dne 10. decembra 2008 o podrobnih pravilih za uporabo lestvic Skupnosti za razvrščanje trupov goved, prašičev in ovac ter sporočanje njihovih cen

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1250/2008 z dne 12. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 2074/2005 v zvezi z zahtevami za izdajo spričeval za ribiške proizvode, žive školjke, iglokožce, plaščarje in morske polže, namenjene za prehrano ljudi ( 1 )

31

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1251/2008 z dne 12. decembra 2008 o izvajanju Direktive Sveta 2006/88/ES glede pogojev in zahtev v zvezi z izdajanjem spričeval za dajanje živali in proizvodov iz ribogojstva na trg in za njihov uvoz v Skupnost ter o določitvi seznama vektorskih vrst ( 1 )

41

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1252/2008 z dne 12. decembra 2008 o odstopanju od Uredbe (ES) št. 1251/2008 ter začasni prekinitvi uvoza pošiljk nekaterih živali iz ribogojstva iz Malezije v Skupnost ( 1 )

76

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1253/2008 z dne 15. decembra 2008 o izdaji dovoljenja za bakrov kelat hidroksiliranega analoga metionina kot krmni dodatek ( 1 )

78

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1254/2008 z dne 15. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora

80

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1255/2008 z dne 15. decembra 2008 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 16. decembra 2008

83

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Komisije 2008/116/ES z dne 15. decembra 2008 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve aklonifena, imidakloprida in metazaklora kot aktivnih snovi ( 1 )

86

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Svet

 

 

2008/945/ES, Euratom

 

*

Sklep Sveta z dne 8. decembra 2008 o spremembah poslovnika Sveta

92

 

 

Komisija

 

 

2008/946/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 12. decembra 2008 o izvajanju Direktive Sveta 2006/88/ES glede zahtev v zvezi s karanteno za živali iz ribogojstva (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 7905)  ( 1 )

94

 

 

III   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU

 

 

AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM VI POGODBE EU

 

*

Okvirni sklep Sveta 2008/947/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb in pogojnih odločb zaradi zagotavljanja nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami

102

 

 

 

*

Opomba bralcu (glej notranjo stran zadnje strani ovitka)

s3

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

16.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1248/2008

z dne 15. decembra 2008

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 16. decembra 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

82,0

TR

101,7

ZZ

91,9

0707 00 05

JO

167,2

MA

56,0

TR

103,0

ZZ

108,7

0709 90 70

MA

106,6

TR

137,6

ZZ

122,1

0805 10 20

AR

18,1

BR

44,6

CL

52,1

MA

76,3

TR

81,3

ZA

43,4

ZZ

52,6

0805 20 10

MA

71,9

TR

72,0

ZZ

72,0

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

CN

49,8

HR

54,2

IL

75,7

TR

55,0

ZZ

58,7

0805 50 10

MA

64,0

TR

55,3

ZZ

59,7

0808 10 80

CA

82,7

CN

81,3

MK

34,6

US

109,3

ZZ

77,0

0808 20 50

CN

41,0

TR

104,0

US

108,6

ZZ

84,5


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


16.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1249/2008

z dne 10. decembra 2008

o podrobnih pravilih za uporabo lestvic Skupnosti za razvrščanje trupov goved, prašičev in ovac ter sporočanje njihovih cen

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (v nadaljnjem besedilu: Uredba o enotni SUT) (1) in zlasti točke (m) člena 43 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s točko (h) člena 204(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se navedena uredba uporablja za lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov od 1. januarja 2009. Zato morajo države članice sprejeti podrobna pravila za uporabo navedenih lestvic Skupnosti in sporočanje cen na njihovi podlagi ter jih uporabljati od 1. januarja 2009.

(2)

Pravila o uporabi lestvic Skupnosti za razvrščanje trupov so bila do zdaj določena v številnih aktih, zlasti v uredbah Komisije (EGS) št. 563/82 z dne 10. marca 1982 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe (EGS) št. 1208/81 o določanju tržnih cen odraslega goveda na podlagi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov (2), (EGS) št. 2967/85 z dne 24. oktobra 1985 o podrobnih pravilih za uporabo lestvice Skupnosti za razvrščanje prašičjih trupov (3), (EGS) št. 344/91 z dne 13. februarja 1991 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 1186/90 o razširitvi obsega lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslih goved (4), (ES) št. 295/96 z dne 16. februarja 1996 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1892/87 v zvezi z ugotavljanjem tržnih cen odraslih govedi na podlagi lestvice Skupnosti za razvrstitev trupov (5), (ES) št. 103/2006 z dne 20. januarja 2006 o dodatnih pravilih za uporabo lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda (6), (ES) št. 908/2006 z dne 20. junija 2006 o določitvi seznama reprezentativnih trgov za prašičje meso v Skupnosti (7), (ES) št. 1128/2006 z dne 24. julija 2006 o stopnji trženja, na katero se nanaša povprečna cena prašičjih trupov (8), (ES) št. 1319/2006 z dne 5. septembra 2006 o izmenjavi določenih podatkov v zvezi s prašičjim mesom med državami članicami in Komisijo (9), (ES) št. 710/2008 z dne 24. julija 2008 o določitvi koeficientov, ki se uporabljajo pri izračunu tržne cene Skupnosti za prašičje trupe za tržno leto 2008/2009 (10), (ES) št. 22/2008 z dne 11. januarja 2008 o določitvi podrobnih pravil za lestvico Skupnosti za razvrščanje klavnih trupov ovc (11) in v Odločbi Komisije 83/471/EGS z dne 7. septembra 1983 o Inšpekcijskem odboru Skupnosti za uporabo lestvice za razvrščanje trupov odraslega goveda (12). Zaradi jasnosti in racionalnosti je treba navedene uredbe in odločbo nadomestiti z enim samim aktom.

(3)

V členu 42(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 je določeno, da je treba lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslih goved in prašičev uporabljati v skladu z nekaterimi pravili iz Priloge V k navedeni uredbi, medtem ko lahko države članice uporabljajo tudi lestvico Skupnosti za razvrščanje trupov ovac.

(4)

V točki (a) člena 42(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 je določeno, da je treba lestvico Skupnosti za razvrščanje trupov v sektorju govejega in telečjega mesa uporabljati za trupe odraslih goved. V točki IV(2) Priloge III k navedeni uredbi je odraslo govedo opredeljeno glede na živo maso goveda. Ne glede na navedeno opredelitev in za zagotovitev enotne uporabe je primerno, da se državam članicam dovoli uvedba obvezne uporabe lestvice Skupnosti za trupe goved določene starosti, ki se določi na podlagi sistema za identifikacijo in registracijo goved iz Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa (13). Navedeni sistem za identifikacijo in registracijo goved je treba uporabiti tudi za razvrstitev trupov v kategoriji A in B, kot je določeno v točki A(II) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(5)

Da se zagotovi enotno razvrščanje trupov odraslih goved in ovac v Skupnosti, je treba podrobneje opredeliti razrede mesnatosti in zamaščenosti, navedene v točkah A(III) in C(III) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(6)

V točki A(III) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007 je določen razred mesnatosti S za trupe goved z dvojno omišičenostjo. Glede na to, da navedeni razred mesnatosti odraža posebne značilnosti goved v nekaterih državah članicah, je primerno določiti, da države članice lahko uporabijo razred mesnatosti S.

(7)

V skladu z drugo alineo točke (m)(iii) člena 43 Uredbe (ES) št. 1234/2007 se lahko državam članicam na njihovo zahtevo za nekatere manjše obrate odobrijo odstopanja od splošne obveznosti razvrščanja trupov odraslih goved. Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri uporabi lestvice Skupnosti za razvrščanje, države članice menijo, da je tako odstopanje primerno za klavnice, v katerih se kot letno povprečje zakolje največ 75 glav odraslih goved na teden. Komisija meni, da je odstopanje utemeljeno glede na omejen obseg proizvodnje v teh klavnicah. Iz enakih razlogov je tako odstopanje določeno tudi v prvi alinei člena 2(2) Uredbe (EGS) št. 344/91. Da se poenostavi uporaba druge alinee točke (m)(iii) člena 43 Uredbe (ES) št. 1234/2007, je zato primerno države članice pooblastiti, da same odobrijo tako odstopanje.

(8)

V točki (m)(iv) člena 43 Uredbe (ES) št. 1234/2007 je določeno, da je treba države članice pooblastiti, da ne uporabijo razvrstitvene lestvice za razvrščanje prašičjih trupov. Navedeno določbo je treba zlasti uporabljati za manjše klavnice, v katerih se povprečno zakolje največ 200 prašičev na teden.

(9)

Da bi zagotovili pravilno uporabo lestvic Skupnosti za razvrščanje, je treba določiti pogoje in praktične metode za razvrščanje, tehtanje in označevanje trupov odraslih goved, prašičev in ovac za izboljšanje preglednosti trga.

(10)

Vendar je treba določiti nekatera odstopanja, zlasti glede roka za razvrščanje in tehtanje trupov v primeru tehnične okvare sistemov samodejnega razvrščanja, lokacije žigov in etiket, ki označujejo razvrstitev trupov, ter klavnic, ki same odstranjujejo kosti iz vseh trupov. Pri trupih prašičev se mora masa nanašati na maso hladnih trupov, ki se izračuna s koeficientom za pretvorbo, ki ga uporabimo pri rezultatu tehtanja. Ta koeficient se mora spreminjati glede na čas med tehtanjem in zakolom prašiča. Zato je treba dovoliti prilagajanje koeficienta.

(11)

Fizične ali pravne osebe, za katere se izvaja zakol goveda, je treba obvestiti o rezultatih razvrstitve živali, dostavljenih za zakol. Tako obvestilo mora vključevati nekatere dodatne informacije, da se zagotovi popolna preglednost v odnosu do dobaviteljev.

(12)

Za zagotovitev natančnosti in zanesljivosti razvrščanja trupov odraslih goved in ovac mora to razvrščanje izvajati osebje s potrebno usposobljenostjo, potrjeno z dovoljenjem ali pooblastilom.

(13)

Da se lahko poleg neposrednega vizualnega ocenjevanja mesnatosti in zamaščenosti trupov odraslih goved dovolijo dodatne metode, se lahko uvedejo sistemi za samodejno razvrščanje trupov, če temeljijo na statistično dokazanih metodah. Pred izdajo dovoljenja za uporabo sistema za samodejno razvrščanje morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji in zahteve ter jasno določena največja toleranca statistične napake pri razvrščanju.

(14)

Predvideti je treba možnost, da se tehnične specifikacije sistemov za samodejno razvrščanje trupov odraslih goved po izdaji dovoljenja spremenijo, da se izboljša njihova natančnost. Vendar morajo take spremembe predhodno odobriti pristojni organi, ki morajo preveriti, ali te spremembe dajejo vsaj enako raven natančnosti.

(15)

Vrednost prašičjih trupov se določi zlasti z vsebnostjo pustega mesa glede na maso. Da se zagotovi objektivno ocenjevanje vsebnosti pustega mesa, se ocena izvede z merjenjem nekaterih anatomskih delov trupov z odobrenimi in statistično dokazanimi metodami. Čeprav se lahko za ocenjevanje vsebnosti pustega mesa v prašičjih trupih uporabijo različne metode, je treba zagotoviti, da izbira metode ne vpliva na ocenjeno vsebnost pustega mesa. Za določitev komercialne vrednosti prašičjih trupov je treba poleg teže in ocenjene vsebnosti pustega mesa dovoliti tudi uporabo drugih ocenjevalnih meril.

(16)

V točki C(III) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007 je določeno, da je treba trupe ovac razvrstiti v različne razrede na podlagi mesnatosti in zamaščenosti. Vendar se za jagnjeta z maso trupa manj kot 13 kg lahko uporabijo druga merila, zlasti masa trupa, barva mesa in zamaščenost.

(17)

Zanesljivost razvrščanja trupov odraslih goved, prašičev in ovac je treba preverjati z rednimi pregledi na kraju samem, ki jih izvajajo organi, neodvisni od obrata, ki ga pregledujejo. Določiti je treba pogoje in minimalne zahteve za te preglede, vključno s poročanjem o opravljenih pregledih ter mogočih nadaljnjih ukrepih. Če se razvrščanje trupov odraslih goved izvaja s sistemom za samodejno razvrščanje, je treba določiti nekatere dodatne določbe o pregledih na kraju samem, med drugim, da so pregledi pogostejši v začetnem obdobju po izdaji dovoljenja.

(18)

Da bi pridobili primerljive cene trupov goved, prašičev in ovac v Skupnosti, je treba določiti, da se mora ugotavljanje cen nanašati na jasno opredeljeno stopnjo trženja. Poleg tega je treba opredeliti referenčno predstavitev trupov odraslih goved in ovac. Določiti je treba tudi nekatere korekcijske faktorje, da se predstavitve, ki se uporabljajo v nekaterih državah članicah, prilagodijo referenčni predstavitvi EU.

(19)

Za zagotovitev, da so ugotovljene cene trupov reprezentativne za proizvodnjo držav članic v sektorju govejega, prašičjega in ovčjega mesa, je treba opredeliti kategorije in razrede ter nekatera merila za opredelitev, za katere obrate ali osebe je sporočanje cen obvezno.

(20)

Za namene sporočanja cen govejih trupov je treba državam članicam dovoliti, da se same odločijo, ali naj bo njihovo ozemlje razdeljeno na več regij, in v tem primeru tudi, na koliko regij. Primerno je določiti, da se mora sporočanje cen v Združenem kraljestvu nanašati na dve regiji, in sicer Veliko Britanijo in Severno Irsko.

(21)

Če so države članice ustanovile regionalne odbore za določanje cen trupov odraslih goved, je treba določiti, da mora njihovo članstvo zagotavljati uravnotežen in objektiven pristop in da je treba cene, ki so jih določili ti odbori, upoštevati pri nacionalnem izračunu cen.

(22)

V primeru kakršnih koli doplačil dobaviteljem odraslih goved morajo obrati ali osebe, za katere velja obveznost sporočanja cen, izvesti nekatere popravke cen, da bi preprečili kakršno koli popačenje izračuna povprečnih nacionalnih cen.

(23)

Določiti je treba praktično metodo, ki jo morajo države članice uporabljati za izračun povprečnih tedenskih cen. Te cene je treba Komisiji sporočati tedensko in so podlaga za določitev ponderiranih povprečnih cen na ravni Skupnosti.

(24)

Za namene spremljanja sporočanja cen trupov odraslih goved, prašičev in ovac mora biti za države članice nujno redno sporočanje nekaterih informacij Komisiji.

(25)

Za zagotovitev enotne uporabe lestvic Skupnosti za razvrščanje trupov goved in ovac v vsej Skupnosti so v členu 42(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določeni inšpekcijski pregledi na kraju samem, ki jih mora izvajati inšpekcijski odbor Skupnosti, sestavljen iz strokovnjakov Komisije in strokovnjakov, ki jih imenujejo države članice. Treba je določiti izvedbena pravila glede sestave in delovanja tega odbora.

(26)

Določiti je treba, da morajo države članice sprejeti nekatere ukrepe za zagotovitev pravilne uporabe lestvic Skupnosti za razvrščanje, da se zagotovi natančnost sporočenih cen in kaznujejo vse kršitve. Poleg tega mora biti za države članice nujno obveščanje Komisije o teh ukrepih.

(27)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa podrobna pravila za uporabo lestvic Skupnosti za razvrščanje trupov goved, prašičev in ovac ter sporočanje njihovih tržnih cen, kot je predvideno v točki (m) člena 43 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

POGLAVJE II

SEKTOR GOVEJEGA MESA

Člen 2

Področje uporabe in splošne določbe

1.   Lestvica Skupnosti za razvrščanje trupov v sektorju govejega in telečjega mesa se uporablja za trupe odraslih goved.

2.   Ne glede na del IV(2) Priloge III k Uredbi (ES) št. 1234/2007 se lahko države članice odločijo, da se lestvica Skupnosti iz odstavka 1 uporablja za trupe goved, ki so ob zakolu stara 12 mesecev ali več.

3.   Za uporabo točke A(II) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007 se trupi bikov, mlajših od dveh let, (kategorija A) in trupi drugih bikov (kategorija B) ločijo po starosti živali.

4.   Starost goved iz odstavkov 2 in 3 se preveri na podlagi razpoložljivih informacij iz sistema za identifikacijo in registracijo goved, ki je vzpostavljen v vsaki državi članici v skladu z naslovom I Uredbe (ES) št. 1760/2000.

Člen 3

Dodatne določbe glede razredov mesnatosti in zamaščenosti

Dodatne podrobne določbe glede opredelitev razredov mesnatosti in zamaščenosti iz točke A(III) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007 so določene v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 4

Razred mesnatosti S

Države članice lahko uporabljajo razred mesnatosti S iz točke A(III) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007, da upoštevajo posebne značilnosti svojih goved.

Člen 5

Odstopanje od obveznega razvrščanja trupov

Države članice se lahko odločijo, da zahteve za razvrščanje trupov odraslih goved, določene v točki A(V) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007, niso obvezne za odobrene obrate, v katerih se kot letno povprečje zakolje največ 75 glav odraslih goved na teden.

Člen 6

Razvrščanje in označevanje

1.   Razvrščanje in označevanje iz točke A(V) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007 se izvajata v klavnici.

2.   Razvrščanje, označevanje in tehtanje trupov se opravijo najpozneje eno uro po zakolu živali.

Če pa se trupi ne razvrščajo s sistemom za samodejno razvrščanje iz člena 9, se razvrščanje in označevanje teh trupov opravita na dan zakola.

3.   Trupi se označijo z oznako, ki vsebuje kategorijo ter razred mesnatosti in zamaščenosti iz točke A(II) in (III) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007 v tem zaporedju.

Označevanje se izvaja z žigosanjem na zunanji strani trupa, pri čemer se uporablja neizbrisno in nestrupeno črnilo po metodi, ki jo odobrijo pristojni organi; črke in številke morajo biti visoke najmanj dva centimetra.

Oznake se nanesejo na zadnji dve četrtini na ledje v višini četrtega ledvenega vretenca in na sprednji dve četrtini na prsi med 10 in 30 centimetri od odrezanega roba prsnice. Vendar lahko države članice določijo druga mesta na vsaki četrti, pod pogojem da o tem predhodno obvestijo Komisijo.

4.   Brez poseganja v člen 4(3)(c) Uredbe Komisije (ES) št. 1669/2006 (14) in točko I(a) Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 826/2008 (15) lahko države članice dovolijo, da se označevanje nadomesti z uporabo etiket pod naslednjimi pogoji:

(a)

etikete se lahko shranjujejo in pritrdijo samo v odobrenih obratih, ki koljejo živali; etikete ne smejo biti manjše od 50 cm2;

(b)

poleg zahtev iz odstavka 3 je treba na etiketi označiti še registrsko številko klavnice, identifikacijsko ali klavno številko živali, datum zakola, maso trupa in način razvrščanja, če je bila razvrstitev izvedena s sistemom za samodejno razvrščanje;

(c)

označbe iz točke (b) morajo biti povsem čitljive in jih ni dovoljeno spreminjati, razen če so spremembe jasno označene na etiketi in opravljene pod nadzorom pristojnih organov in pod praktičnimi pogoji, ki jih določijo pristojni organi;

(d)

etikete morajo biti varne pred potvorbami, odporne proti poškodbam in trdno pripete na vsako četrt na mestih, opredeljenih v tretjem pododstavku odstavka 3.

Če se razvrstitev izvede s sistemom za samodejno razvrščanje iz člena 11, je uporaba etiket obvezna.

5.   Oznake in etikete iz odstavkov 3 in 4 se ne smejo odstraniti, dokler se iz četrti ne odstranijo kosti.

6.   Kategorija se označi skladno s točko A(II) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007 in določbami iz člena 2(3) in (4) te uredbe.

Označba podrazredov ali po potrebi razčlemba kategorij po starosti se izvede z drugimi oznakami kakor tistimi, ki se uporabljajo za razvrščanje.

7.   Obveznosti glede označevanja trupov, določene v odstavkih od 3 do 6, ne veljajo za odobrene klavnice, ki same odstranijo kosti iz vseh dobavljenih trupov.

Člen 7

Sporočanje rezultatov razvrščanja

1.   Rezultati razvrščanja, opravljenega v skladu s točko A(V) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007, se sporočijo pisno ali po elektronski poti fizični in pravni osebi, za kateri se izvaja zakol.

2.   Za namene sporočanja rezultatov razvrščanja se na računu ali drugem priloženem dokumentu, naslovljenem na dobavitelja živali ali, če to ni mogoče, na fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za klavne postopke, za vsak trup označi:

(a)

kategorija ter razred mesnatosti in zamaščenosti z ustreznimi črkami in številkami, navedenimi v točki A(II) in (III) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007;

(b)

masa trupa, določena v skladu s členom 13(2) te uredbe, pri kateri se navede, ali se nanaša na maso toplega ali hladnega trupa;

(c)

predstavitev trupa, ki se uporabi ob tehtanju in razvrščanju na kavlju;

(d)

kadar je to ustrezno, da je bila razvrstitev izvedena s sistemom za samodejno razvrščanje.

3.   Države članice lahko zahtevajo, da sporočilo iz točke (a) odstavka 2 vsebuje podrazrede za mesnatost in zamaščenost, kadar so take informacije na voljo.

Navedba predstavitve trupa iz točke (c) odstavka 2 ni obvezna, če je v skladu z zakonodajo, sprejeto na ravni države članice, dovoljena le ena predstavitev trupa.

Člen 8

Razvrščanje, ki ga izvajajo usposobljeni kontrolorji

Države članice zagotavljajo, da razvrščanje izvajajo usposobljeni kontrolorji, ki so v ta namen pridobili dovoljenje. Dovoljenje se lahko nadomesti s pooblastilom, ki ga da država članica, kadar tako pooblastilo ustreza priznanju usposobljenosti.

Člen 9

Izdaja dovoljenja za uporabo sistema za samodejno razvrščanje

1.   Države članice lahko dovolijo uporabo sistema za samodejno razvrščanje na svojem ozemlju ali njegovem delu.

Dovoljenje se izda samo, če so izpolnjeni pogoji in minimalne zahteve za preskus ustreznosti, določen v delu A Priloge II.

Države članice najmanj dva meseca pred začetkom preskusa ustreznosti Komisiji predložijo podatke, navedene v delu B Priloge II. Države članice imenujejo neodvisni organ, ki analizira rezultate preskusa ustreznosti. Države članice v dveh mesecih po opravljenem preskusu ustreznosti Komisiji predložijo podatke iz dela C Priloge II.

2.   Kadar se izda dovoljenje za uporabo sistema za samodejno razvrščanje na osnovi preskusa ustreznosti, pri katerem je bilo uporabljenih več različnih predstavitev trupa, razlike med temi predstavitvami trupa ne povzročijo razlik med rezultati razvrščanja.

3.   Država članica lahko potem, ko obvesti Komisijo, izda dovoljenje za uporabo sistema za samodejno razvrščanje na svojem ozemlju ali njegovem delu, ne da bi izvedla preskus ustreznosti, če je bilo tako dovoljenje že izdano za enak sistem za samodejno razvrščanje za drug del ozemlja zadevne države članice ali v drugi državi članici na osnovi preskusa ustreznosti z vzorcem trupov, za katerega meni, da je enako reprezentativen glede kategorije, razredov mesnatosti in zamaščenosti odraslih goved, zaklanih v zadevni državi članici ali njenem delu.

4.   Spremembe tehničnih specifikacij sistemov za samodejno razvrščanje, za katere je bilo izdano dovoljenje, se dovolijo samo po pridobitvi odobritve pristojnih organov zadevne države članice in ob predložitvi dokazila, da bo posledica teh sprememb vsaj enaka raven natančnosti, kot je bila ugotovljena med preskusom ustreznosti.

Države članice obvestijo Komisijo o vseh spremembah, ki so jih odobrile.

Člen 10

Razvrščanje s sistemom za samodejno razvrščanje

1.   Obrati, ki trupe razvrščajo s sistemom za samodejno razvrščanje:

(a)

določijo kategorijo trupa; za ta namen se uporabi sistem za identifikacijo in registracijo goved iz naslova I Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(b)

vodijo evidenco dnevnih nadzornih poročil o delovanju sistema za samodejno razvrščanje, v kateri zlasti navedejo ugotovljene pomanjkljivosti in ukrepe, ki jih po potrebi sprejmejo.

2.   Razvrščanje s sistemom za samodejno razvrščanje je veljavno le, če:

(a)

je predstavitev trupa identična predstavitvi, uporabljeni med preskusom ustreznosti, ali

(b)

če se pristojnim organom zadevne države članice zadovoljivo dokaže, da uporaba drugačne predstavitve trupa ne vpliva na rezultat razvrščanja s sistemom za samodejno razvrščanje.

Člen 11

Pregledi na kraju samem

1.   Delovanje kontrolorjev iz člena 8 ter razvrščanje in označevanje trupov v obratih, ki ju zajema točka A(V) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007, preverja na kraju samem in brez vnaprejšnjega opozorila organ, ki je neodvisen od kontrolnih organizacij in obratov.

Vendar se zahteva po neodvisnosti od kontrolnih organizacij ne uporablja v primeru, ko take preglede izvaja sam pristojni organ.

2.   Preglede je treba izvajati najmanj dvakrat vsake tri mesece v vseh odobrenih obratih, v katerih se kot letno povprečje zakolje več kot 75 glav odraslih goved na teden. Vsak pregled mora vključevati najmanj 40 naključno izbranih trupov.

Za odobrene obrate, v katerih se kot letno povprečje zakolje 75 ali manj glav odraslih goved na teden, pa države članice določijo pogostost pregledov in minimalno število trupov za pregled na podlagi svoje ocene tveganja, zlasti ob upoštevanju števila zakolov odraslih goved v zadevnih klavnicah in rezultatov prejšnjih pregledov v teh klavnicah.

Države članice Komisiji najpozneje do 1. julija 2009 sporočijo ukrepe, ki so jih sprejele za uporabo določb iz drugega pododstavka, nato pa v enem mesecu po vsaki morebitni spremembi informacij, ki jih je treba sporočiti.

3.   V vseh odobrenih obratih, ki trupe razvrščajo s sistemom za samodejno razvrščanje, je treba opraviti najmanj šest pregledov vsake tri mesece v prvih 12 mesecih po izdaji dovoljenja iz člena 9(1). Po tem obdobju je treba preglede izvajati najmanj dvakrat vsake tri mesece v vseh odobrenih obratih, ki trupe razvrščajo s sistemom za samodejno razvrščanje. Vsak pregled mora vključevati najmanj 40 naključno izbranih trupov. Pri pregledih se preverijo zlasti:

(a)

kategorija trupa;

(b)

natančnost sistema za samodejno razvrščanje, in sicer s sistemom točk in omejitev iz dela A3 Priloge II;

(c)

predstavitev trupa;

(d)

dnevno umerjanje ter vsi drugi tehnični vidiki sistemov za samodejno razvrščanje, ki zagotavljajo, da je stopnja natančnosti sistemov za samodejno razvrščanje najmanj taka, kot je bila dosežena med preskusom ustreznosti;

(e)

dnevna nadzorna poročila iz točke (b) člena 10(1).

4.   Če organ, odgovoren za preglede, ne spada v pristojnost javnega organa, je treba preglede iz odstavkov 2 in 3 izvajati najmanj enkrat letno pod fizičnim nadzorom javnega organa, in sicer pod istimi pogoji. Javni organ je treba redno seznanjati z ugotovitvami organa, ki je odgovoren za preglede.

Člen 12

Poročila o pregledih in nadaljnji ukrepi

1.   Poročila, ki se nanašajo na preglede iz člena 11, izdelajo in hranijo nacionalni nadzorni organi. Ta poročila vključujejo zlasti število pregledanih trupov in število trupov, ki so bili nepravilno razvrščeni ali označeni. Vsebujejo tudi vse podrobnosti o načinu predstavitve trupov in, kjer je to primerno, o njihovi skladnosti s pravili Skupnosti.

2.   Če je med pregledi iz člena 11 ugotovljeno večje število netočnih razvrstitev ali označevanj, ki niso skladna s pravili:

(a)

se povečata število pregledanih trupov in pogostost pregledov na kraju samem;

(b)

se lahko prekličejo dovoljenja ali pooblastila iz člena 8 in člena 9(1).

Člen 13

Ugotavljanje tržne cene

1.   Tržna cena, ki se določi na podlagi lestvice Skupnosti za razvrščanje iz člena 42(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007, je cena brez davka na dodano vrednost, ki se plača dobavitelju živali ob dostavi v klavnico. Navedena cena je izražena na 100 kilogramov trupa, predstavljenega v skladu z odstavkom 3 tega člena, stehtanega in razvrščenega na kavlju v klavnici.

2.   Upošteva se masa toplega trupa, izmerjena najpozneje eno uro po zakolu živali.

Masa hladnega trupa ustreza masi toplega trupa iz prvega pododstavka, zmanjšani za 2 %.

3.   Za določitev tržnih cen se trup predstavi tako, da se ne odstrani zunanja maščoba, pri čemer mora biti vrat prerezan skladno z veterinarskimi zahtevami, in:

(a)

brez ledvic;

(b)

brez ledvične maščobe;

(c)

brez medenične maščobe;

(d)

brez rebrnega dela trebušne prepone;

(e)

brez mišičnega dela (stebrička) trebušne prepone;

(f)

brez repa;

(g)

brez hrbtenjače;

(h)

brez maščobe pri spolnih organih (skrotalne maščobe);

(i)

brez maščobe notranjega stegna;

(j)

brez vratne vene in ob njej ležeče maščobe.

4.   Za uporabo drugega pododstavka točke A(V) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007 in z odstopanjem od odstavka 3 tega člena odstranitev zunanje maščobe zajema izključno delno odstranitev zunanje maščobe:

(a)

s stegna, šimbasa in srednjih reber;

(b)

s konca prsi, zunanjega anogenitalnega dela in repa;

(c)

z notranjega stegna.

5.   Če se predstavitev trupa ob tehtanju in razvrstitvi na kavlju razlikuje od predstavitve iz odstavka 3, se masa trupa uskladi s korekcijskimi faktorji, določenimi v Prilogi III, da se navedena predstavitev prilagodi referenčni predstavitvi. V tem primeru se ustrezno uskladi cena za vsakih 100 kg trupa.

Če so prilagoditve iz prvega pododstavka enake po vsem ozemlju države članice, se izračunajo na nacionalni osnovi. Če se te prilagoditve spreminjajo od klavnice do klavnice, se izračunajo posamično.

Člen 14

Kategorije in razredi za ugotavljanje tržnih cen

1.   Tržne cene v posameznih državah in v Skupnosti na podlagi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov iz člena 42(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se ugotavljajo vsak teden ter so povezane z naslednjimi razredi mesnatosti in zamaščenosti za pet kategorij iz točke A(II) Priloge V k navedeni uredbi:

(a)

trupi bikov, mlajših od dveh let: U2, U3, R2, R3, O2, O3;

(b)

trupi drugih bikov: R3;

(c)

trupi moških kastriranih živali: U2, U3, U4, R3, R4, O3, O4;

(d)

trupi krav: R3, R4, O2, O3, O4, P2, P3;

(e)

trupi telic: U2, U3, R2, R3, R4, O2, O3, O4.

2.   Države članice se odločijo, ali njihovo ozemlje obsega eno samo regijo ali pa naj bo razdeljeno v več regij. Ta odločitev se sprejme na podlagi:

(a)

velikosti ozemlja;

(b)

obstoja morebitnih upravnih oddelkov;

(c)

geografskih razlik v cenah.

Vendar mora biti ozemlje Združenega kraljestva razdeljeno na najmanj dve regiji, in sicer na Veliko Britanijo in Severno Irsko, ki se lahko delita naprej po merilih iz prvega pododstavka.

Člen 15

Reprezentativne cene

1.   Cene se ugotavljajo prek:

(a)

upravljavcev katere koli klavnice, v kateri se na leto zakolje 20 000 ali več glav odraslih goved, ki so jih vzredili sami ali nekdo drug v njihovo korist, in/ali odraslih goved, ki so jih kupili;

(b)

upravljavcev katere koli klavnice, ki jo je imenovala država članica in v kateri se na leto zakolje manj kot 20 000 glav odraslih goved, ki so jih vzredili sami ali nekdo drug v njihovo korist, in/ali odraslih goved, ki so jih kupili;

(c)

katere koli fizične ali pravne osebe, ki da v zakol v klavnico 10 000 ali več odraslih goved na leto;

(d)

katere koli fizične ali pravne osebe, ki jo imenuje država članica in ki da v zakol v klavnico manj kot 10 000 odraslih goved na leto.

Država članica zagotovi, da se ugotavljajo cene za najmanj:

(a)

25 % zakola v njenih regijah, v katerih je skupaj opravljenega najmanj 75 % vsega zakola v tej državi članici, in

(b)

30 % zakola odraslih goved, opravljenega na njenem ozemlju.

2.   Cene, ki se ugotavljajo v skladu z odstavkom 1, so tiste, ki se nanašajo na odrasla goveda, zaklana v zadevnem obdobju, in sicer na podlagi mase hladnega trupa, kot je navedeno v drugem pododstavku člena 13(2).

Pri klavnici, ki opravlja zakol odraslih goved, ki jih je sama vzredila ali so jih vzredili v njeno korist, je ugotovljena cena enaka povprečni ceni, ki se plača za trupe enakovredne kategorije in razreda, zaklane v istem tednu v isti klavnici.

Ugotovljene cene za vsak razred iz člena 14(1) prikazujejo povprečno maso trupa, na katero se nanašajo, in navedbo, ali so bile izvedene spremembe za upoštevanje vsakega od elementov iz člena 13.

Člen 16

Izračun tedenskih cen

1.   Cene, ugotovljene v skladu s členom 15 od ponedeljka do nedelje:

(a)

upravljavec klavnice ali ustrezna fizična ali pravna oseba pisno ali po elektronski poti sporoči pristojnemu organu države članice do ure, ki jo določi država članica;

(b)

ali pa se lahko država članica odloči in zahteva, da so pristojnim organom na voljo v klavnici ali v prostorih fizične ali pravne osebe.

Če pa je država članica ustanovila odbor, da bi določil cene v regiji, in če je članstvo v tem odboru enakovredno razdeljeno med kupce in prodajalce odraslih goved in njihovih trupov, njegov predsednik pa je zaposlen pri pristojnem organu, lahko ta država članica določi, da se cene in druge podrobnosti pošljejo neposredno predsedniku odbora ustrezne regije. Če država članica ne določi tako, jih predsedniku tega odbora pošlje pristojni organ. Predsednik zagotovi, da ni mogoče ugotoviti izvora nobene cene, ko se ta sporoči članom odbora.

2.   Sporočene cene so povprečne cene za razred.

3.   Katera koli klavnica oziroma fizična ali pravna oseba iz prvega pododstavka člena 15(1), ki izvede doplačila dobaviteljem odraslih goved ali trupov, a taka plačila niso bila upoštevana pri sporočenih cenah, obvesti pristojni organ države članice o zadnjem doplačilu, ki ga je izvedla, in o obdobju, na katero se to doplačilo nanaša. Nato obvesti državo članico o znesku kakršnih koli doplačil vsakič, ko se posamezno doplačilo izvede.

4.   Pristojni organ države članice določi povprečne regionalne cene za vsak razred iz člena 14(1) na podlagi cen, ki so mu bile sporočene po odstavku 1 tega člena.

Odbor iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena določi povprečne regionalne cene za vsak razred iz člena 14(1) na podlagi cen, ki so mu bile sporočene po odstavku 1 tega člena, cene pa nato sporoči pristojnemu organu države članice.

5.   Pri nakupih po pavšalni ceni, kadar se trupi v pošiljki nanašajo na največ tri zaporedne razrede mesnatosti in tri zaporedne razrede zamaščenosti v isti kategoriji, se cena pri določanju cen po odstavku 4 upošteva za razred mesnatosti, v katerega spada največ razvrščenih trupov, ali, če so enakomerno razdeljeni med razrede, za srednjega od teh razredov, če ta obstaja. V vseh drugih primerih se ta cena ne upošteva.

Vendar se lahko, če znašajo nakupi po pavšalni ceni manj kot 35 % vsega zakola odraslih goved v državi članici, sprejme odločitev, da se cene za take nakupe ne upoštevajo pri izračunih po odstavku 4.

6.   Pristojni organ nato izračuna začetno nacionalno ceno za vsak razred s ponderiranjem regionalnih cen, da se tako upošteva pomen zakola v regiji, na katero se nanašajo cene za zadevno kategorijo, glede na celotno število zakolov zadevne kategorije v državi članici.

7.   Pristojni organ popravi začetno nacionalno ceno za razred iz odstavka 6 tako, da:

(a)

upošteva vsakega od elementov iz člena 13, pri katerih se tak popravek še ni izvedel;

(b)

zagotovi, da se cena izračuna na podlagi mase hladnega trupa, kot je navedeno v drugem pododstavku člena 13(2);

(c)

upošteva izvedena doplačila iz odstavka 3, če znaša popravek najmanj 1 % cene za zadevni razred.

Pristojni organ pri popravkih cen po točki (c) deli vsa doplačila, izvedena v sektorju govejega mesa v zadevni državi članici v predhodnem proračunskem letu, s celotno letno količino odraslih goved v tonah, na katere se sporočene cene nanašajo.

8.   Kadar se sporočene cene po mnenju pristojnega organa države članice:

(a)

nanašajo na nepomembno število trupov, teh cen ne upošteva;

(b)

zdijo nezanesljive, jih upošteva samo, če in ko se je prepričal, da so zanesljive.

Člen 17

Tedensko sporočanje cen Komisiji

1.   V skladu s členom 36 države članice Komisiji sporočijo cene, izračunane v skladu s členom 16(4) do (7). Teh cen ne sporočajo nobenemu drugemu organu, preden jih ne sporočijo Komisiji.

2.   Kadar v izjemnih okoliščinah ali zaradi sezonske preskrbe ugotavljanje cen za večje število trupov, ki spadajo v enega ali več razredov iz člena 14(1), v državi članici ali regiji ni mogoče, lahko Komisija uporabi cene, ki so bile nazadnje ugotovljene za navedeni razred oziroma razrede pred takimi okoliščinami; če tak položaj traja več kot dva zaporedna tedna, se lahko Komisija odloči za začasno izločitev zadevnega razreda ali razredov iz ugotavljanja cen in za začasno prerazporeditev ponderiranja ali ponderiranj za te razrede.

Člen 18

Povprečne cene Skupnosti

1.   Za dano kategorijo:

(a)

povprečna cena Skupnosti za vsakega od razredov mesnatosti in zamaščenosti iz člena 14(1) je ponderirano povprečje nacionalnih tržnih cen, ugotovljenih za razred. Ponderiranje temelji na razmerju med količinami zadevnega razreda, zaklanega v posamezni državi članici, in celotnim obsegom zakola v Skupnosti v tem razredu;

(b)

povprečna cena Skupnosti za vsak razred mesnatosti je ponderirano povprečje povprečnih cen Skupnosti za razrede zamaščenosti, ki tvorijo zadevni razred mesnatosti. Ponderiranje temelji na razmerju med zakoli v vsakem razredu zamaščenosti in celotnim obsegom zakola v Skupnosti v zadevnem razredu mesnatosti;

(c)

povprečna cena Skupnosti je ponderirano povprečje povprečnih cen Skupnosti iz točke (a). Ponderiranje temelji na razmerju med količinami, zaklanimi v vsakem razredu iz točke (a), in celotnim obsegom zakola v Skupnosti v zadevni kategoriji.

2.   Povprečna cena Skupnosti za vse kategorije skupaj je ponderirano povprečje povprečnih cen iz odstavka 1(c). Ponderiranje temelji na razmerju med vsako kategorijo in celotnim obsegom zakola odraslih goved v Skupnosti.

Člen 19

Letno obveščanje Komisije, ki ga izvajajo države članice

Države članice najpozneje do 15. aprila vsako leto Komisiji pošljejo:

(a)

zaupni seznam klavnic, ki ugotavljajo cene po členu 15(1)(a) ali (b), v katerem je prikazana zmogljivost za odrasla goveda za vsako klavnico, izražena v številkah in, če je možno, v tonah klavne mase za prejšnje koledarsko leto;

(b)

zaupni seznam fizičnih ali pravnih oseb, ki ugotavljajo cene po členu 15(1)(c) ali (d), v katerem je prikazano število glav odraslih goved, če je mogoče, izraženo tudi v tonah klavne mase, ki so ga poslale v zakol v prejšnjem koledarskem letu;

(c)

seznam regij, v katerih poteka ugotavljanje cen, in ponderiranje za vsako regijo po členu 16(6).

POGLAVJE III

SEKTOR SVINJSKEGA MESA

Člen 20

Obvezno razvrščanje trupov in odstopanja od te obveznosti

1.   Lestvico Skupnosti za razvrščanje trupov prašičev iz člena 42(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 uporabljajo vse klavnice za razvrščanje vseh trupov, da se proizvajalcem omogoči prejem pravičnega plačila na podlagi mase in strukture prašičev, ki jih dostavijo v klavnico.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko države članice odločijo, da uporaba te lestvice ni obvezna v klavnicah:

(a)

za katere zadevne države članice določijo največje število zakolov; to število ne sme presegati 200 prašičev na teden na letni povprečni osnovi;

(b)

v katerih koljejo le prašiče, skotene in pitane v njihovih vzrejališčih, in v katerih razrežejo vse trupe, ki jih dobijo.

Zadevne države članice obvestijo Komisijo o svoji odločitvi iz prvega pododstavka in natančno navedejo največje dovoljeno število zakolov v vsaki od klavnic, ki so oproščene uporabe lestvice Skupnosti.

Člen 21

Tehtanje, razvrščanje in označevanje

1.   Trupi prašičev se razvrščajo ob tehtanju v skladu z razvrstitvijo v razrede, določeno v točki B(II) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

V zvezi s prašiči, zaklanimi na ozemlju držav članic, se lahko države članice pooblastijo, da dovolijo razvrščanje v razrede pred tehtanjem, po postopku iz člena 195 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2.   V skladu s točko (iv) člena 43(m) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določbe iz točke B(II) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007 in odstavka 1 tega člena, kar zadeva prašiče, zaklane na ozemlju države članice, ne izključujejo uporabe ocenjevalnih meril poleg mase in ocenjene vsebnosti pustega mesa.

3.   Takoj po razvrstitvi se trupi prašičev označijo z veliko tiskano črko, ki označuje razred trupa ali delež ocenjenega pustega mesa, kot je določeno v točki B(II) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

Črke ali številke morajo biti visoke vsaj dva centimetra. Za označevanje se lahko uporablja kakršno koli nestrupeno, neizbrisljivo črnilo, odporno na toploto, ter kakršen koli drug način trajnega označevanja, ki ga vnaprej odobrijo pristojni nacionalni organi.

Brez poseganja v prvi pododstavek se na trupu lahko označijo tudi podatki o masi trupa ali kateri koli drugi podatki, ki se štejejo za primerne.

Polovice trupov se označijo na koži na zadnji nogi pod kolenom ali na stegnu.

Sprejemljiv način označevanja je tudi etiketa, ki je pritrjena tako, da je ni mogoče odstraniti, ne da bi se poškodovala.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 lahko države članice določijo, da prašičjih trupov ni treba označiti, če se sestavi uraden zapisnik, ki za vsak trup vključuje vsaj:

(a)

posamezno označevanje trupa na kakršen koli nespremenljiv način;

(b)

maso toplega trupa in

(c)

ocenjeno vsebnost pustega mesa.

Zapisnik je treba hraniti šest mesecev, na dan, ko je sestavljen, pa ga mora kot pravo izvirno potrdilo potrditi oseba, ki ji je zaupana naloga potrjevanja.

Da se lahko prašičji trupi tržijo nerazrezani v drugi državi članici, se označijo skladno z ustreznim razredom, kot je določeno v točki B(II) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007, ali skladno z odstotkom, ki izraža vsebnost pustega mesa.

5.   Brez poseganja v drugi odstavek točke B(III) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007 se pred tehtanjem, razvrščanjem in označevanjem s trupa ne smejo odstraniti maščobno tkivo, mišice ali drugo tkivo.

Člen 22

Masa trupa

1.   Za namene uporabe člena 42(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se masa nanaša na hladen trup, predstavljen tako, kot je opisano v točki B(III) Priloge V k navedeni uredbi.

2.   Trup se stehta čim prej po zakolu in najpozneje 45 minut po zakolu prašiča.

Masa hladnega trupa ustreza masi toplega trupa, ugotovljeni skladno s prvim pododstavkom, zmanjšani za 2 %.

Če se v določeni klavnici običajno ni mogoče držati 45-minutnega časa med zakolom in tehtanjem prašiča, lahko pristojni organ države članice dovoli, da se ta čas preseže, če se odbitek 2 % iz drugega pododstavka zmanjša za 0,1 odstotne točke za vsako dodatno četrt ure ali del te četrti ure, ki je pretekel.

3.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se masa hladnega trupa lahko izračuna z upoštevanjem vnaprej določene lestvice absolutnega znižanja mase, ki jo določijo države članice v skladu z značilnostmi svojih čred prašičev in o kateri uradno obvestijo Komisijo. Uporaba takih lestvic je dovoljena v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, če se znižanja pri posameznih razredih po masi skladajo, kolikor je to mogoče, z znižanji, ki izhajajo iz odstavkov 1 in 2.

Člen 23

Vsebnost pustega mesa v trupih prašičev

1.   Za namene uporabe točke B(IV) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007 vsebnost pustega mesa v prašičjem trupu pomeni razmerje med:

skupno maso progastega mišičnega tkiva, če je to tkivo mogoče ločiti z nožem, in

maso trupa.

Skupna masa progastega mišičnega tkiva se dobi s popolnim razkosanjem trupa, z delnim razkosanjem trupa ali s kombinacijo popolnega in delnega razkosanja z nacionalno hitro metodo, ki temelji na dokazanih statističnih metodah, sprejetih po postopku iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Razkosanje iz drugega pododstavka se lahko nadomesti tudi z ocenjevanjem deleža pustega mesa na podlagi popolnega razkosanja z napravo za računalniško tomografijo, če so zagotovljeni zadovoljivi primerjalni rezultati razkosanja.

2.   Standardne statistične metode ocenjevanja vsebnosti pustega mesa v prašičjih trupih, odobrene kot metode razvrščanja v smislu točke B(IV) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007, so običajne metode najmanjših kvadratov ali metode zmanjšanega razvrščanja, uporabljajo pa se lahko tudi druge statistično dokazane metode.

Metoda temelji na reprezentativnem vzorcu zadevne nacionalne ali regionalne proizvodnje prašičjega mesa, ki obsega vsaj 120 trupov, pri katerih je bila vsebnost pustega mesa potrjena v skladu z načinom razkosanja iz Priloge IV k tej uredbi. Pri uporabi metod večkratnega vzorčenja je treba referenco meriti na najmanj 50 trupih, natančnost pa mora biti vsaj taka, kot jo zagotavlja uporaba standardne statistične metode na 120 trupih ob uporabi metode iz Priloge IV.

3.   Metode razvrščanja se odobrijo samo, če je koren povprečne kvadratne napake napovedi (RMSEP), izračunan z metodo popolne navzkrižne validacije ali validacije preskusnega niza na reprezentativnem vzorcu najmanj 60 trupov, manjši kot 2,5. V izračun RMSEP je treba vključiti tudi osamelce.

4.   Države članice s protokolom obvestijo Komisijo o metodah razvrščanja, za katere želijo, da jih Komisija odobri za uporabo na njihovem ozemlju, pri čemer opišejo preskus z razkosanjem in navedejo načela, na katerih temeljijo te metode, ter enačbe za ocenjevanje deleža pustega mesa. Protokol mora vsebovati dva dela ter zajemati elemente iz Priloge V. Prvi del protokola se Komisiji predloži pred začetkom preskusa z razkosanjem.

Uporaba metod razvrščanja na ozemlju države članice se na podlagi protokola odobri v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

5.   Uporaba metod razvrščanja se mora v vseh podrobnostih skladati z opisom iz odločbe Skupnosti, s katero je odobrena.

Člen 24

Pregledi na kraju samem

1.   Razvrščanje, tehtanje in označevanje trupov prašičev v obratih iz člena 20 preverja na kraju samem in brez vnaprejšnjega opozorila organ, ki je neodvisen od kontrolnih organizacij in obratov.

Vendar se zahteva po neodvisnosti od kontrolnih organizacij ne uporablja v primeru, ko take preglede izvaja sam pristojni organ.

2.   Preglede je treba izvajati najmanj dvakrat vsake tri mesece v vseh odobrenih obratih, v katerih se kot letno povprečje zakolje 200 ali več prašičev na teden.

Za odobrene obrate, v katerih se kot letno povprečje zakolje manj kot 200 prašičev na teden, pa pogostost pregledov določijo države članice.

3.   Države članice za uporabo določb iz odstavkov 1 in 2:

(a)

določijo obseg pregledov na podlagi svoje ocene tveganja, zlasti ob upoštevanju števila zakolov prašičev v zadevnih klavnicah in rezultatov prejšnjih pregledov v teh klavnicah;

(b)

Komisiji najpozneje do 1. julija 2009 sporočijo ukrepe, ki so jih sprejele za uporabo teh določb, nato pa v enem mesecu po vsaki morebitni spremembi informacij, ki jih je treba sporočiti.

4.   Če organ, odgovoren za preglede, ne spada v pristojnost javnega organa, je treba preglede iz odstavkov 1 in 2 izvajati najmanj enkrat letno pod fizičnim nadzorom javnega organa, in sicer pod istimi pogoji. Javni organ je treba redno seznanjati z ugotovitvami organa, ki je odgovoren za preglede.

Člen 25

Tržna cena prašičjih trupov v državah članicah

1.   Tržna cena prašičjih trupov v državi članici je enaka povprečju kotacij za prašičje trupe, ugotovljenih na reprezentativnih trgih ali v kotacijskih centrih te države članice.

2.   Cena iz odstavka 1 se določi z uporabo kotacij, ugotovljenih za trupe z maso:

od 60 do manj kot 120 kg razreda E,

od 120 do manj kot 180 kg razreda R.

Izbira kategorij po masi in kakršno koli ponderiranje teh kategorij je prepuščeno zadevni državi članici; ta država članica o tem obvesti Komisijo.

3.   Države članice Komisiji najpozneje do 1. julija 2009 sporočijo reprezentativne trge ali kotacijske centre iz odstavka 1, nato pa v enem mesecu po vsaki morebitni spremembi informacij, ki jih je treba sporočiti.

Komisija posreduje sporočila iz prvega pododstavka drugim državam članicam.

Člen 26

Povprečna cena Skupnosti

1.   Povprečna tržna cena prašičjih trupov v Skupnosti iz členov 17 in 37 Uredbe (ES) št. 1234/2007 se določi na podlagi cen ob vstopu v klavnico brez davka na dodano vrednost, ki se plača dobaviteljem živih prašičev.

2.   Cene iz odstavka 1 vključujejo vrednost nepredelanega drobovja in živalskih ostankov in so izražene za 100 kg hladnih prašičjih trupov, ki so:

predstavljeni v skladu z referenčno predstavitvijo, določeno v prvem pododstavku točke B(III) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007, ter

stehtani in razvrščeni v razrede na kavlju v klavnici, pri čemer se zabeležena masa pretvori v maso hladnih trupov v skladu z metodami, določenimi v členu 22 te uredbe.

3.   Za izračun tržne cene Skupnosti iz člena 1 se cene, ugotovljene v vsaki državi članici, ponderirajo z uporabo koeficientov, ki izražajo relativno velikost populacije prašičev v vsaki državi članici.

Koeficienti iz prvega pododstavka se določijo na podlagi števila prašičev, preštetih v začetku decembra vsakega leta v skladu z Direktivo Sveta 93/23/EGS (16).

Člen 27

Tedensko sporočanje kotacij Komisiji

1.   Države članice v skladu s členom 36 Komisiji sporočajo:

(a)

kotacije, določene v skladu s členom 25(1) ter členom 26(1) in (2);

(b)

reprezentativne kotacije za posamezne prašičke, katerih povprečna živa teža je približno 20 kg po glavi.

2.   Kadar Komisija ne prejme ene ali več kotacij, upošteva zadnjo razpoložljivo kotacijo. Kadar kotacija ali kotacije izostanejo tri tedne zapovrstjo, te kotacije ali teh kotacij Komisija ne upošteva več.

3.   Države članice na zahtevo Komisije tej sporočijo naslednje podatke v zvezi s proizvodi, zajetimi v delu XVII Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007, kadar razpolagajo z njimi:

(a)

tržne cene v državah članicah za proizvode, uvožene iz tretjih držav;

(b)

cene, ki veljajo na reprezentativnih trgih tretjih držav.

POGLAVJE IV

SEKTOR OVČJEGA MESA

Člen 28

Merila za opredelitev trupov lahkih jagnjet

1.   Za namene uporabe meril iz odstavka 2 točke C(III) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007 se uporabljajo pravila, določena v Prilogi VI k tej uredbi.

2.   Barva mesa iz Priloge VI se ugotavlja na potrebušini na mestu rectus abdominis glede na standardno lestvico barv.

Člen 29

Dodatne določbe glede razredov mesnatosti in zamaščenosti, mase trupa in barve mesa

Dodatne določbe glede opredelitev razredov mesnatosti in zamaščenosti iz točke C(III) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007 so določene v Prilogi VII k tej uredbi.

Člen 30

Razvrščanje in označevanje

1.   Razvrščanje in označevanje iz točke C(III) in C(V) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007 se izvajata v klavnici.

2.   Razvrščanje, označevanje in tehtanje trupov se opravijo najpozneje eno uro po zakolu živali.

3.   Označevanje trupov ali klavnih polovic, razvrščenih po lestvici iz drugega pododstavka člena 42(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 v udeleženih obratih, se izvaja z oznako kategorije ter razreda mesnatosti in zamaščenosti.

Navedeno označevanje se izvaja z žigosanjem, pri čemer se uporablja neizbrisno in nestrupeno črnilo po metodi, ki jo odobrijo pristojni nacionalni organi.

Kategorije se označijo na naslednji način:

(a)

L: klavni trupi ovac, starih manj kot 12 mesecev (jagnjeta);

(b)

S: klavni trupi drugih ovac.

4.   Države članice lahko odobrijo zamenjavo oznake z nespremenljivo in trdno pritrjeno etiketo.

Člen 31

Razvrščanje, ki ga izvajajo usposobljeni kontrolorji

Države članice zagotovijo, da razvrščanje opravljajo primerno usposobljeni kontrolorji. Države članice določijo take osebe tako, da jim dajo soglasje ali pa za ta namen določijo odgovorno telo.

Člen 32

Pregledi na kraju samem

1.   Delovanje kontrolorjev iz člena 31 ter razvrščanje in označevanje trupov v udeleženih obratih preverja na kraju samem in brez vnaprejšnjega opozorila organ, ki ga imenuje država članica ter je neodvisen od kontrolnih organizacij in udeleženega obrata.

Vendar se zahteva po neodvisnosti od kontrolnih organizacij ne uporablja v primeru, ko take preglede izvaja sam pristojni organ.

Če organ, odgovoren za preglede, ne spada v pristojnost javnega organa, je treba preglede iz prvega pododstavka izvajati najmanj enkrat letno pod fizičnim nadzorom javnega organa, in sicer pod istimi pogoji. Javni organ je treba redno seznanjati z ugotovitvami organa, ki je odgovoren za preglede.

2.   Te preglede je treba izvajati najmanj enkrat vsake tri mesece v vseh udeleženih obratih, v katerih opravljajo razvrščanje in v katerih se kot letno povprečje zakolje 80 ali več ovac na teden. Vsak pregled mora vključevati najmanj 40 naključno izbranih trupov.

Za udeležene obrate, v katerih se kot letno povprečje zakolje manj kot 80 ovac na teden, pa države članice določijo pogostost pregledov in minimalno število trupov za pregled na podlagi svoje ocene tveganja, zlasti ob upoštevanju števila zakolov ovac v zadevnih obratih in rezultatov prejšnjih pregledov v teh obratih.

Člen 33

Ugotavljanje tržne cene

1.   Tržna cena, ki se določi na podlagi lestvice Skupnosti za razvrščanje klavnih trupov ovac iz drugega pododstavka člena 42(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, je cena ob vstopu v klavnico brez davka na dodano vrednost, ki se plača dobavitelju jagnjet, ki izvirajo iz Skupnosti. Cena se izrazi na 100 kg mase klavnega trupa, predstavljenega v skladu z referenčno predstavitvijo, predvideno v točki C(IV) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007, stehtanega in razvrščenega na kavlju v klavnici.

2.   Upošteva se masa toplega trupa s popravkom zaradi izgube mase pri hlajenju. Države članice obvestijo Komisijo o uporabljenih korekcijskih faktorjih.

3.   Če se predstavitev klavnih trupov po tehtanju in razvrščanju na kavlju razlikuje od referenčne predstavitve, države članice popravijo maso klavnega trupa z uporabo korekcijskih faktorjev iz drugega pododstavka točke C(IV) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007. Države članice obvestijo Komisijo o uporabljenih korekcijskih faktorjih.

Člen 34

Sporočanje cen Komisiji

1.   Države članice, ki proizvedejo več kot 200 ton ovčjega mesa na leto, morajo Komisiji sporočiti zaupni seznam klavnic ali drugih obratov, ki sodelujejo pri določanju cen v skladu z lestvico Skupnosti (v nadaljnjem besedilu „udeleženi obrati“), skupaj z navedbo približne letne zmogljivosti teh udeleženih obratov.

2.   V skladu s členom 36 države članice iz odstavka 1 Komisiji sporočijo povprečno ceno za vsako kakovost jagnječjega mesa z lestvice Skupnosti, in sicer za vse udeležene obrate, vključno z navedbo količine vsake kakovosti. Kadar pa določena kakovost predstavlja manj kot 1 % celotne količine, cen ni treba sporočiti. Države članice Komisiji sporočijo tudi povprečno ceno na podlagi mase za vse razvrščeno jagnječje meso na vsaki lestvici, ki se uporablja za sporočanje cen.

Vendar je državam članicam dovoljeno, da naprej razdelijo cene, ki jih sporočijo za vsak razred mesnatosti in zamaščenosti iz odstavka 1 točke C(III) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007 na podlagi mase. Izraz „kakovost“ pomeni kombinacijo razreda mesnatosti in razreda zamaščenosti.

Člen 35

Povprečne cene Skupnosti

Za izračun povprečnih cen trupov jagnjet v Skupnosti se cene iz člena 34(2) ponderirajo z uporabo koeficientov, ki izražajo relativni obseg proizvodnje ovčjega mesa v vsaki državi članici glede na skupno proizvodnjo ovčjega mesa v Skupnosti.

POGLAVJE V

SKUPNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 36

Tedensko sporočanje cen Komisiji

1.   Države članice vsak teden v sredo najpozneje do 12.00 po bruseljskem času Komisiji sporočijo tržne cene ali kotacije iz člena 17(1), člena 27(1) in člena 34(2) te uredbe.

Cene ali kotacije se nanašajo na obdobje od ponedeljka do nedelje pred tednom, v katerem se podatki sporočajo.

Sporočene cene in kotacije so izražene v eurih ali, kadar je to primerno, v nacionalni valuti.

2.   Obveščanje iz odstavka 1 se opravi v elektronski obliki z uporabo obrazca, ki ga državam članicam da na voljo Komisija.

Člen 37

Redno preverjanje koeficientov za ponderiranje

1.   Koeficienti za ponderiranje iz člena 18, člena 26(3) in člena 35 te uredbe se redno preverjajo, da se upoštevajo trendi, ugotovljeni na nacionalni ravni in ravni Skupnosti.

2.   Za vsako preverjanje iz odstavka 1 Komisija državam članicam sporoči revidirane koeficiente za ponderiranje.

Člen 38

Inšpekcijski odbor Skupnosti

1.   Inšpekcijski odbor Skupnosti, predviden v členu 42(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, v nadaljnjem besedilu „odbor“, je odgovoren za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, ki zajemajo:

(a)

uporabo predpisov, ki se nanašajo na lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov goved in ovac;

(b)

ugotavljanje tržnih cen v skladu z navedenimi lestvicami za razvrščanje;

(c)

razvrščanje, identifikacijo in označevanje proizvodov, ki so predmet odkupa v okviru javne intervencije v sektorju govejega in telečjega mesa, predvidenega v točki (e) člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2.   Odbor sestavljajo največ:

(a)

trije izvedenci Komisije, od katerih eden opravlja funkcijo predsednika odbora;

(b)

en izvedenec iz zadevne države članice;

(c)

osem izvedencev iz drugih držav članic.

Države članice imenujejo izvedence na podlagi njihove neodvisnosti in sposobnosti, zlasti v zadevah razvrščanja trupov in ugotavljanja tržnih cen, ter posebne narave dela, ki ga je treba izvajati.

Izvedenci informacij, ki jih pridobijo v zvezi z delom odbora, nikakor ne smejo uporabljati za osebne namene ali jih razširjati.

3.   Inšpekcijski pregledi se izvajajo v klavnicah, na mesnih tržnicah, v intervencijskih centrih, kotacijskih centrih ter regionalnih in osrednjih službah, ki sodelujejo pri izvajanju določb iz odstavka 1.

4.   Inšpekcijski pregledi v državah članicah se opravljajo v enakomernih presledkih, katerih pogostost se lahko spreminja zlasti glede na relativno količino proizvodnje govejega in ovčjega mesa v obiskani državi članici ali glede na težave, povezane z uporabo lestvice za razvrščanje.

Program inšpekcijskih obiskov pripravi Komisija po posvetovanju z državami članicami. Inšpekcijskih pregledov se lahko udeležijo predstavniki obiskane države članice.

Vsaka država članica organizira obiske, ki bodo izvedeni na njenem ozemlju, v skladu z zahtevami, ki jih določi Komisija. V ta namen država članica 30 dni pred obiskom Komisiji predloži podroben program predlaganega inšpekcijskega obiska, Komisija pa lahko zahteva kakršno koli spremembo programa.

Komisija pred vsakim obiskom, takoj, ko je to mogoče, obvesti države članice o programu in njegovem izvajanju.

5.   Ob zaključku vsakega obiska se člani odbora in predstavniki obiskane države članice sestanejo, da bi pregledali rezultate. Člani odbora nato sprejmejo sklepe o obisku, ki zadevajo točke iz odstavka 1.

Predsednik odbora sestavi poročilo o opravljenih inšpekcijskih pregledih, ki vsebuje sklepe iz prvega pododstavka. Poročilo se ob prvi priložnosti pošlje državi članici, v kateri je bil opravljen inšpekcijski pregled, nato pa drugim državam članicam.

Kadar so v poročilu iz drugega pododstavka navedene pomanjkljivosti na različnih področjih verifikacijskih dejavnosti ali priporočila za izboljšanje postopkov, države članice obvestijo Komisijo o vseh načrtovanih ali izvedenih spremembah najpozneje tri mesece po dnevu oddaje poročila.

6.   Potne stroške in stroške bivanja za člane odbora nosi Komisija skladno s pravili o povrnitvi potnih stroškov in stroškov bivanja za osebe, ki niso povezane s Komisijo in jih ta pokliče kot izvedence.

Člen 39

Ukrepi, ki jih morajo sprejeti države članice

1.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe,

(a)

da bi zagotovile, da se določila te uredbe uporabljajo;

(b)

da bi zagotovile natančnost cen, sporočenih v skladu s členom 17(1), členom 27(1) in členom 34(2) te uredbe;

(c)

da bi kaznovale vse kršitve, kot so zlasti poneverjanje žigov in etiket ter goljufanje pri njihovi rabi, ali če izvaja razvrščanje osebje, ki za to ni pridobilo dovoljenja.

2.   Države članice Komisiji čim prej sporočijo ukrepe iz odstavka 1.

Člen 40

Uredbe (EGS) št. 563/82, (EGS) št. 2967/85, (EGS) št. 344/91, (ES) št. 295/96, (ES) št. 103/2006, (ES) št. 1128/2006, (ES) št. 908/2006, (ES) št. 1319/2006, (ES) št. 710/2008 in (ES) št. 22/2008 ter Odločba 83/471/EGS se razveljavijo.

Sklicevanje na razveljavljene uredbe in odločbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in ga je treba razumeti ob upoštevanju korelacijske tabele iz Priloge VIII.

Člen 41

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. decembra 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 67, 11.3.1982, str. 23.

(3)  UL L 285, 25.10.1985, str. 39.

(4)  UL L 41, 14.2.1991, str. 15.

(5)  UL L 39, 17.2.1996, str. 1.

(6)  UL L 17, 21.1.2006, str. 6.

(7)  UL L 168, 21.6.2006, str. 11.

(8)  UL L 201, 25.7.2006, str. 6.

(9)  UL L 243, 6.9.2006, str. 3.

(10)  UL L 197, 25.7.2008, str. 28.

(11)  UL L 9, 12.1.2008, str. 6.

(12)  UL L 259, 20.9.1983, str. 30.

(13)  UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

(14)  UL L 312, 11.11.2006, str. 6.

(15)  UL L 223, 21.8.2008, str. 3.

(16)  UL L 149, 21.6.1993, str. 1.


PRILOGA I

Dodatne določbe o razredih mesnatosti in zamaščenosti trupov odraslih goved iz člena 3

1.   MESNATOST

Razvitost profilov trupov in zlasti bistvenih delov (stegna, hrbta, pleč)

Razred mesnatosti

Dodatne določbe

S

Najboljša

Stegno

:

zelo visoko zaokroženi, dvojnomišični, vidno ločeni sloji

Notranje stegno se izrazito razteza čez medenično zrast (symphisis pelvis).

Hrbet

:

zelo širok in zelo debel vse do pleč

Križ je zelo zaokrožen.

Pleča

:

zelo visoko zaokrožena

 

E

Odlična

Stegno

:

zelo zaokroženo

Notranje stegno se izrazito razteza čez medenično zrast (symphisis pelvis).

Hrbet

:

širok in zelo debel vse do pleč

Križ je zelo zaokrožen.

Pleča

:

zelo zaokrožena

 

U

Zelo dobra

Stegno

:

zaokroženo

Notranje stegno se razteza čez medenično zrast (symphisis pelvis).

Hrbet

:

širok in debel vse do pleč

Križ je zaokrožen.

Pleča

:

zaokrožena

 

R

Dobra

Stegno

:

dobro razvito

Notranje stegno in križ sta rahlo zaokrožena.

Hrbet

:

še vedno debel, a manj širok čez pleča

 

Pleča

:

precej dobro razvita

 

O

Zadovoljiva

Stegno

:

povprečno do premalo razvito

 

Hrbet

:

povprečno do premalo debel

Križ: raven profil

Pleča

:

povprečno razvita do skoraj ploska

 

P

Slabša

Stegno

:

slabo razvito

 

Hrbet

:

ozek, z vidnimi kostmi

 

Pleča

:

ploščata, z vidnimi kostmi

 


2.   STOPNJA ZAMAŠČENOSTI

Količina maščobe na površini trupa in v prsni votlini

Razred zamaščenosti

Dodatne določbe

1

Nizka

V prsni votlini ni maščobe.

2

Rahla

V prsni votlini je jasno vidna mišica med rebri.

3

Povprečna

V prsni votlini se še vidi mišica med rebri.

4

Visoka

Na stegnu so vidne maščobne plasti. V prsni votlini je mišica med rebri lahko prepojena z maščobo.

5

Zelo visoka

Stegno je skoraj povsem prekrito z maščobo, tako da maščobni sloji niso več jasno vidni. V prsni votlini je mišica med rebri prepojena z maščobo.


PRILOGA II

IZDAJA DOVOLJENJA ZA UPORABO SISTEMA ZA SAMODEJNO RAZVRŠČANJE IZ ČLENA 9(1)

DEL A

Pogoji in minimalne zahteve za izdajo dovoljenja

1.   Zadevna država članica organizira preskus ustreznosti z ocenjevalno komisijo, ki jo sestavlja najmanj pet izvedencev, ki imajo dovoljenje za razvrščanje trupov odraslih goved. Dva člana ocenjevalne komisije sta iz države članice, ki opravlja preskus. Preostali člani ocenjevalne komisije so vsak iz druge države članice. Ocenjevalno komisijo sestavlja neparno število izvedencev. Službe Komisije in izvedenci iz drugih držav članic so lahko pri preskusu ustreznosti navzoči kot opazovalci.

Člani ocenjevalne komisije so pri svojem delu neodvisni in anonimni.

Zadevna država članica bo imenovala koordinatorja preskusa ustreznosti, ki:

ni član ocenjevalne komisije,

ima ustrezno tehnično znanje in je povsem neodvisen,

spremlja samostojnost in anonimnost članov ocenjevalne komisije pri njihovem delu,

zbira rezultate razvrščanja članov ocenjevalne komisije in tiste, pridobljene s sistemom za samodejno razvrščanje,

zagotavlja, da rezultati razvrščanja, pridobljeni s sistemom za samodejno razvrščanje, ves čas trajanja preskusa niso na voljo nobenemu članu ocenjevalne komisije in obratno ter nobeni drugi zainteresirani strani,

preveri in potrdi razvrstitve trupov in lahko iz objektivnih razlogov, ki jih navede, izloči trupe iz vzorca, ki se uporabi za analizo.

2.   Za preskus ustreznosti:

se vsak razred mesnatosti in zamaščenosti nadalje razdeli na tri podrazrede,

se zahteva vzorec najmanj 600 preverjenih in potrjenih trupov,

odstotek napak lahko predstavlja največ 5 % trupov, primernih za razvrščanje s sistemom za samodejno razvrščanje.

3.   Pri vsakem preverjenem in potrjenem trupu se kot njegova pravilna razvrstitev šteje mediana rezultatov članov ocenjevalne komisije.

Uspešnost sistema za samodejno razvrščanje se oceni tako, da se za vsak preverjen in potrjen trup rezultati stroja za samodejno razvrščanje primerjajo z mediano rezultatov ocenjevalne komisije. Natančnost sistema za samodejno razvrščanje se glede na rezultate določi s sistemom točk, ki se dodelijo na naslednji način:

 

Mesnatost

Zamaščenost

Ni napak

10

10

Napaka za eno enoto (npr. en podrazred višje ali nižje)

6

9

Napaka za dve enoti (npr. dva podrazreda višje ali nižje)

–9

0

Napaka za tri enote (npr. trije podrazredi višje ali nižje)

–27

–13

Napaka za več kot tri enote (npr. več kot trije podrazredi višje ali nižje)

–48

–30

Sistem za samodejno razvrščanje mora doseči najmanj 60 % vseh mogočih točk pri mesnatosti in zamaščenosti, da se lahko izda dovoljenje za njegovo uporabo.

Poleg tega mora biti razvrstitev s sistemom za samodejno razvrščanje v naslednjih mejah:

 

Mesnatost

Zamaščenost

Izkrivljenost

± 0,30

± 0,60

Naklon regresivne linije

1 ± 0,15

1 ± 0,30

DEL B

Podatki, ki jih morajo države članice predložiti v zvezi z organizacijo preskusa ustreznosti

datumi izvajanja preskusa ustreznosti,

podroben opis trupov odraslih goved, razvrščenih v zadevni državi članici ali njenem delu,

statistične metode, uporabljene pri izbiranju vzorca trupov, ki bo reprezentativen glede kategorije, razredov mesnatosti in zamaščenosti odraslih goved, zaklanih v zadevni državi članici ali njenem delu,

naziv in naslov klavnice ali klavnic, v katerih bo potekal preskus ustreznosti, pojasnilo o organizaciji in delovanju predelovalne linije ali linij, skupaj s hitrostjo na uro,

predstavitev ali predstavitve trupov, ki se uporabljajo med preskusom ustreznosti,

opis stroja za samodejno razvrščanje in njegovih tehničnih funkcij, zlasti zaščite stroja pred možnostjo kakršne koli manipulacije,

imena izvedencev, ki jih je zadevna država članica imenovala za člane ocenjevalne komisije pri preskusu ustreznosti,

ime koordinatorja preskusa ustreznosti ter dokazila o njegovem tehničnem znanju in popolni neodvisnosti,

naziv in naslov neodvisnega organa, ki ga je zadevna država članica imenovala za analizo rezultatov preskusa ustreznosti.

DEL C

Podatki, ki jih morajo države članice predložiti v zvezi z rezultati preskusa ustreznosti

kopije poročil o razvrstitvi, ki so jih med preskusom ustreznosti izpolnili in podpisali člani ocenjevalne komisije in koordinator,

kopije rezultatov razvrstitve, pridobljenih med preskusom s sistemom za samodejno razvrščanje, ki jih je podpisal koordinator,

poročilo koordinatorja o organizaciji preskusa ustreznosti glede na pogoje in minimalne zahteve, določene v delu B te priloge,

količinska analiza, v skladu z metodologijo, ki jo določi Komisija, rezultatov preskusa ustreznosti, v kateri so navedeni rezultati razvrstitve posameznih izvedencev za razvrščanje in rezultati, pridobljeni s sistemom za samodejno razvrščanje. Podatki, ki se uporabijo za analizo, morajo biti predloženi v elektronski obliki, ki jo določi Komisija,

natančnost sistemov za samodejno razvrščanje, ugotovljena v skladu z določbami iz točke (3) dela A te priloge.


PRILOGA III

Korekcijski faktorji iz člena 13(5), izraženi v odstotkih mase trupa

Odstotek

Zmanjšanje

Povečanje

Maščobni razredi

1–2

3

4–5

1

2

3

4

5

Ledvice

–0,4

 

Ledvična maščoba

–1,75

–2,5

–3,5

 

Medenična maščoba

–0,5

 

Jetra

–2,5

 

Rebrni del trebušne prepone

–0,4

 

Mišični del (stebriček) trebušne prepone

–0,4

 

Rep

–0,4

 

Hrbtenjača

–0,05

 

Vimenska maščoba

–1,0

 

Testisi

–0,3

 

Skrotalna maščoba

–0,5

 

Maščoba notranjega stegna

–0,3

 

Vratna žila in okolna maščoba

–0,3

 

Odstranitev zunanje maščobe

 

0

0

+ 2

+ 3

+ 4

Odstranitev maščobe na prsih, pri čemer se ohrani plast maščobe (mišično tkivo ne sme biti prosto)

 

0

+0,2

+0,2

+0,3

+0,4

Odstranitev maščobe na potrebušini, neposredno pri skrotalni maščobi

 

0

+0,3

+0,4

+0,5

+0,6


PRILOGA IV

Vsebnost pustega mesa iz člena 23(2)

1.   Ocena deleža pustega mesa temelji na razkosanju, ki se opravi v skladu z referenčno metodo.

2.   Če se opravi delno razkosanje trupa, ocena deleža pustega mesa temelji na razkosanju štirih največjih delov (plečeta, hrbta, stegna in potrebušine). Referenčni delež pustega mesa se izračuna na naslednji način:

Formula

Masa pustega mesa v štirih največjih delih (plečetu, hrbtu, stegnu in potrebušini) se izračuna tako, da se od skupne mase delov pred razkosanjem odšteje skupna masa elementov teh štirih delov, ki niso pusto meso.

3.   Če se opravi popolno razkosanje trupa, se referenčni delež pustega mesa izračuna na naslednji način:

Formula

Masa pustega mesa se izračuna tako, da se od skupne mase trupa pred razkosanjem odšteje skupna masa elementov, ki niso pusto meso. Glava razen ličnic se ne razkosa.


PRILOGA V

Protokol o metodah razvrščanja trupov prašičev iz člena 23(4)

1.

Prvi del protokola vsebuje podroben opis preskusa z razkosanjem ter zlasti:

čas preskusa in časovni razpored za celoten postopek odobritve,

število in lokacije klavnic,

opis populacije prašičev, za katero velja metoda ocenjevanja,

navedbo izbranega načina razkosanja (popolno ali delno),

če se uporabi naprava za računalniško tomografijo, kot je navedeno v tretjem pododstavku člena 23(1), opis postopka,

predstavitev uporabljenih statističnih metod v povezavi z izbrano metodo vzorčenja,

opis nacionalne hitre metode,

natančno predstavitev uporabljenih trupov.

2.

Drugi del protokola vsebuje podroben opis rezultatov preskusa z razkosanjem in zlasti:

predstavitev uporabljenih statističnih metod v povezavi z izbrano metodo vzorčenja,

enačbo, ki bo uvedena ali spremenjena,

numeričen in grafičen opis rezultatov,

opis nove naprave,

omejitev teže pri prašičih, pri kateri se lahko uporabi nova metoda, in kakršne koli druge omejitve v zvezi s praktično uporabo metode.


PRILOGA VI

Lestvica za razvrščanje trupov jagnjet z maso trupa manj kot 13 kg iz člena 28

Kategorija

A

B

C

Masa

≤7 kg

7,1–10 kg

10,1–13 kg

Kakovost

prva

druga

prva

druga

prva

druga

Barva mesa

svetlo roza

druge barve ali druga stopnja zamaščenosti

svetlo roza ali roza

druge barve ali druga stopnja zamaščenosti

svetlo roza ali roza

druge barve ali druga stopnja zamaščenosti

Razred zamaščenosti (1)

(2) (3)

(2) (3)

(2) (3)


(1)  Kot je opredeljeno v odstavku 1 točke C(III) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1234/2007.


PRILOGA VII

Dodatne določbe o razredih mesnatosti in zamaščenosti trupov ovac iz člena 29

1.   MESNATOST

Razvitost profilov trupov in zlasti bistvenih delov (zadnje četrti, hrbta, pleč)

Razred mesnatosti

Dodatne določbe

S

Najboljša

Zadnja četrt

:

dvojna omišičenost. Profili izjemno izbočeni.

Hrbet

:

izjemno izbočen, izjemno širok, izjemno debel.

Pleča

:

izjemno izbočena in izjemno debela.

E

Odlična

Zadnja četrt

:

zelo debela. Profili zelo izbočeni.

Hrbet

:

zelo izbočen, zelo širok in zelo debel do pleč.

Pleča

:

zelo izbočena in zelo debela.

U

Zelo dobra

Zadnja četrt

:

debela. Profili izbočeni.

Hrbet

:

širok in debel do pleč.

Pleča

:

debela in izbočena.

R

Dobra

Zadnja četrt

:

profili v glavnem ravni.

Hrbet

:

debel, vendar ne tako širok do pleč.

Pleča

:

dobro razvita, a manj debela.

O

Zadovoljiva

Zadnja četrt

:

profili, ki so skoraj že rahlo vbočeni.

Hrbet

:

brez širine in debeline.

Pleča

:

skoraj ozka, brez debeline.

P

Slabša

Zadnja četrt

:

profili vbočeni do zelo vbočeni.

Hrbet

:

ozek in vbočen z vidnimi kostmi.

Pleča

:

ozka, ploska, z vidnimi kostmi.

2.   STOPNJA ZAMAŠČENOSTI

Količina maščobe na površini in v notranjosti trupa

Razred zamaščenosti

Dodatne določbe (1)

1.

Nizka

zunaj

Sledi maščobe ali brez vidne maščobe.

znotraj

trebušni del

Sledi maščobe ali brez vidne maščobe na ledvicah.

prsni del

Sledi maščobe ali brez vidne maščobe med rebri.

2.

Rahla

zunaj

Del klavnega trupa prekriva tanka plast maščobe, ki je lahko manj izražena na udih.

znotraj

trebušni del

Sledi maščobe ali tanka plast maščobe prekriva del ledvic.

prsni del

Mišice med rebri so jasno vidne.

3.

Povprečna

zunaj

Tanka plast maščobe prekriva večji del ali celoten klavni trup. Nekaj debelejše plasti maščobe na začetku repa.

znotraj

trebušni del

Tanka plast maščobe prekriva del ali celotne ledvice.

prsni del

Mišice med rebri so še vidne

4.

Visoka

zunaj

Večji del ali celoten klavni trup prekriva debela plast maščobe, ki se lahko stanjša na udih in odebeli na plečih.

znotraj

trebušni del

Ledvice so prekrite z maščobo.

prsni del

Mišice med rebri so prepojene z maščobo. Na rebrih so lahko vidne maščobne obloge

5.

Zelo visoka

zunaj

zelo debel sloj maščobe

včasih vidna nakopičena maščoba

znotraj

trebušni del

Ledvice so prekrite z debelo plastjo maščobe.

prsni del

Mišice med rebri so prepojene z maščobo. Na rebrih so vidne maščobne obloge.


(1)  Dodatne določbe za trebušno votlino se ne uporabljajo za namene Priloge VI k tej uredbi.


PRILOGA VIII

Korelacijska tabela iz člena 40

1.   UREDBA (EGS) št. 563/82

Uredba (EGS) št. 563/82

Ta uredba

Člen 1(1)

Člen 13(1)

Člen 1(2)

Člen 13(2)

Člen 1(3)

Člen 13(5), prvi pododstavek

Člen 1(4)

Člen 13(5), drugi pododstavek

Člen 2

Člen 2(3) in (4)

Člen 3

Člen 13(4)

Člen 4

Člen 41


2.   UREDBA (EGS) št. 2967/85

Uredba (EGS) št. 2967/85

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2(1)

Člen 22(2), prvi in drugi pododstavek

Člen 2(2)

Člen 22(2), tretji pododstavek

Člen 2(3)

Člen 22(3)

Člen 3

Člen 23(2) do (5)

Člen 4(1)

Člen 21(3), prvi in drugi pododstavek

Člen 4(2)

Člen 21(3), četrti pododstavek

Člen 4(3)

Člen 21(3), peti pododstavek

Člen 5

Člen 21(4), alinea (a)

Člen 6

Člen 39

Člen 7

Člen 41


3.   UREDBA (EGS) št. 344/91

Uredba (EGS) št. 344/91

Ta uredba

Člen 1(1)

Člen 6(3)

Člen 1(2)

Člen 6(4)

Člen 1(2a)

Člen 6(2)

Člen 1(3)

Člen 6(5)

Člen 1(4)

Člen 6(6)

Člen 1(5)

Člen 7(2), uvodni stavek in alinea (a)

Člen 2(1)

Člen 2(2), uvodni stavek in prva alinea

Člen 5

Člen 2(2), druga alinea

Člen 2(3)

Člen 6(7)

Člen 3(1), prvi pododstavek

Člen 8

Člen 3(1), drugi pododstavek

Člen 3(1a), prvi do tretji pododstavek

Člen 9(1)

Člen 3(1a), četrti pododstavek

Člen 9(3), alinea (a)

Člen 3(1b)

Člen 9(2)

Člen 3(1c)

Člen 9(4)

Člen 3(2), prvi pododstavek

Člen 11(1)

Člen 3(2), drugi pododstavek

Člen 11(2)

Člen 3(2), tretji pododstavek

Člen 11(3)

Člen 3(2), četrti pododstavek

Člen 11(4)

Člen 3(2), peti pododstavek

Člen 12(2)

Člen 3(2), šesti pododstavek

Člen 12(1)

Člen 3(3)

Člen 39(2)

Člen 4

Člen 41

Priloga I

Priloga II, del A

Priloga II

Priloga II, dela B in C


4.   UREDBA (ES) št. 295/96

Uredba (ES) št. 295/96

Ta uredba

Člen 1

Člen 14

Člen 2(1)

Člen 15(1)

Člen 2(2)

Člen 2(3)

Člen 15(2)

Člen 3(1)

Člen 16(1)

Člen 3(2)

Člen 16(2)

Člen 3(3)

Člen 16(3)

Člen 3(4)(a)

Člen 16(4), prvi pododstavek

Člen 3(4)(b)

Člen 16(4), drugi pododstavek

Člen 3(4)(c)

Člen 16(5)

Člen 3(4)(d)

Člen 16(6)

Člen 3(4)(e), prvi pododstavek, uvodni stavek

Člen 16(7), prvi pododstavek, uvodni stavek

Člen 3(4)(e), prvi pododstavek, prva alinea

Člen 16(7), prvi pododstavek, alinea (a)

Člen 3(4)(e), prvi pododstavek, druga alinea

Člen 16(7), prvi pododstavek, alinea (c)

Člen 3(4)(e), drugi pododstavek

Člen 16(7), drugi pododstavek

Člen 3(5)

Člen 16(8)

Člen 4

Člen 17

Člen 5(1)

Člen 18(1)

Člen 5(2)

Člen 18(2)

Člen 5(3)

Člen 37(1)

Člen 6

Člen 19

Člen 7

Člen 39(1)

Člen 8

Člen 9

Člen 41


5.   UREDBA (ES) št. 103/2006

Uredba (ES) št. 103/2006

Ta uredba

Člen 1

Člen 3(1)

Člen 2

Člen 3

Člen 41

Priloga I

Priloga I

Prilogi II in III


6.   UREDBA (ES) št. 908/2006

Uredba (ES) št. 908/2006

Ta uredba

Člen 1

Člen 25(3), prvi pododstavek

Člen 2

Člen 3

Člen 41

Priloge od I do III


7.   UREDBA (ES) št. 1128/2006

Uredba (ES) št. 1128/2006

Ta uredba

Člen 1(1)

Člen 26(1)

Člen 1(2)

Člen 26(2)

Člen 2(1)

Člen 25(1)

Člen 2(2)

Člen 25(2)

Člen 3

Člen 4

Člen 41

Prilogi I in II


8.   UREDBA (ES) št. 1319/2006

Uredba (ES) št. 1319/2006

Ta uredba

Člen 1(1)

Člen 27(1)

Člen 1(2)

Člen 27(2)

Člen 2

Člen 3

Člen 27(3)

Člena 4 in 5

Člen 6

Člen 41

Prilogi I in II


9.   UREDBA (ES) št. 22/2008

Uredba (ES) št. 22/2008

Ta uredba

Člen 1

Člen 33

Člen 2

Člen 34

Člen 3

Člen 3(1)

Člen 4(1)

Člen 30(2)

Člen 4(2)

Člen 30(3)

Člen 4(3)

Člen 30(4)

Člen 5(1)

Člen 31

Člen 5(2)

Člen 32

Člen 6

Člen 38(1), uvodni stavek ter alinei (a) in (b)

Člen 7

Člen 38(2), drugi in tretji pododstavek

Člen 8

Člen 38(2), prvi pododstavek

Člen 9(1), prvi pododstavek

Člen 38(4), prvi pododstavek

Člen 9(1), drugi pododstavek

Člen 9(2)

Člen 38(4), drugi pododstavek

Člen 9(3)

Člen 38(4), tretji pododstavek

Člen 9(4)

Člen 38(4), četrti pododstavek

Člen 9(5)

Člen 38(5), prvi pododstavek

Člen 9(6)

Člen 38(5), drugi pododstavek

Člen 10

Člen 38(6)

Člen 11

Člen 12

Člen 41

Priloga I

Priloga VII

Prilogi II in III


10.   UREDBA (ES) št. 710/2008

Uredba (ES) št. 710/2008

Ta uredba

Člen 1

Člen 2

Člen 3

Člen 41

Priloga


11.   ODLOČBA 83/471/EGS

Odločba 83/471/EGS

Ta uredba

Člen 1

Člen 38(1)

Člen 2

Člen 38(2)

Člen 3(1)

Člen 38(3)

Člen 3(2), prvi pododstavek

Člen 38(4), prvi pododstavek

Člen 3(2), drugi pododstavek

Člen 3(2), tretji pododstavek

Člen 38(4), drugi pododstavek

Člen 3(3)

Člen 38(4), tretji pododstavek

Člen 3(4)

Člen 38(4), četrti pododstavek

Člen 4

Člen 38(5)

Člen 5

Člen 38(6)

Člen 6


16.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/31


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1250/2008

z dne 12. decembra 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 2074/2005 v zvezi z zahtevami za izdajo spričeval za ribiške proizvode, žive školjke, iglokožce, plaščarje in morske polže, namenjene za prehrano ljudi

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (1) ter zlasti člena 25(a) in (d) Direktive,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (2) in zlasti člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (3) in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (4), in zlasti člena 16 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (5), ter zlasti člena 63 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Dodatku IV in Dodatku V Priloge VI k Uredbi Komisije (ES) št. 2074/2005 z dne 5. decembra 2005 o določitvi izvedbenih ukrepov za nekatere proizvode iz Uredbe (ES) št. 853/2004 in za organizacijo uradnega nadzora po uredbah (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, o odstopanju od Uredbe (ES) št. 852/2004 ter spremembi uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 (6) so navedeni vzorci veterinarskih spričeval za uvoz ribiških proizvodov in školjk, namenjenih za prehrano ljudi.

(2)

Direktiva Sveta 2006/88/ES in Uredba Komisije (ES) št. 1251/2008 z dne 12. decembra 2008 o izvajanju Direktive 2006/88/ES glede pogojev in zahtev za izdajanje veterinarskih spričeval za dajanje na trg in vnos v Skupnost živali iz ribogojstva in proizvodov iz njih ter o določitvi seznama vektorskih vrst (7) določata zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za dajanje na trg in uvoz živali iz ribogojstva in proizvodov iz njih za prehrano ljudi.

(3)

Te določbe vključujejo omejitve glede uvoza nekaterih pošiljk živali iz ribogojstva in proizvodov iz njih, in sicer vrst živali, dovzetnih za bolezni vodnih živali, navedenih v delu II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES, ter zahteve glede prevoza.

(4)

Vzorce spričeval iz Uredbe (ES) št. 2074/2005 je treba spremeniti, da bodo v skladu z zahtevami iz Direktive 2006/88/ES in Uredbe (ES) št. 1251/2008.

(5)

Posebne zahteve glede živih školjk iz oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 se prav tako uporabljajo za žive iglokožce, plaščarje in morske polže. Zato je primerno razširiti področje uporabe spričevala za uvoz živih školjk, namenjenih za prehrano ljudi, z vključitvijo živih iglokožcev, živih plaščarjev in živih morskih polžev.

(6)

Uredbo (ES) št. 2074/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Primerno je uvesti prehodno obdobje, da se državam članicam in industriji omogoči, da sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev z novimi zahtevami iz te uredbe.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Uredbe (ES) št. 2074/2005

Uredba (ES) št. 2074/2005 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Prehodni ukrepi

1.   Za prehodno obdobje do 30. junija 2009 se v Skupnost lahko uvažajo pošiljke, za katere je bilo izdano veterinarsko spričevalo v skladu z vzorcem iz Uredbe (ES) št. 2074/2005, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1664/2006.

2.   Za prehodno obdobje do 31. julija 2010 se v Skupnost lahko uvažajo naslednje pošiljke, za katere je bilo izdano veterinarsko spričevalo v skladu z vzorcem iz Uredbe (ES) št. 2074/2005, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1664/2006:

(a)

pošiljke ribiških proizvodov, za katere se potrdilo o zdravstvenem stanju živali iz dela II vzorca veterinarskega spričevala iz Dodatka IV Priloge VI k Uredbi (ES) št. 2074/2005, kakor je bila spremenjena s to uredbo, ne uporablja, kot je opisano v opombi 2 navedenega dela II;

(b)

pošiljke živih školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev, za katere se potrdilo o zdravstvenem stanju živali iz dela II vzorca veterinarskega spričevala iz Dodatka V Priloge VI k Uredbi (ES) št. 2074/2005, kakor je bila spremenjena s to uredbo, ne uporablja, kot je opisano v opombi 2 navedenega dela II.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. decembra 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 328, 24.11.2006, str. 14.

(2)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(3)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(4)  UL L 139, 30.4.2004, str. 206.

(5)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(6)  UL L 338, 22.12.2005, str. 27.

(7)  Glej stran 41 tega uradnega lista.


PRILOGA

Priloga VI k Uredbi (ES) št. 2074/2005 se spremeni:

(1)

Dodatek IV se nadomesti z naslednjim:

„Dodatek IV k Prilogi VI

VZOREC VETERINARSKEGA SPRIČEVALA ZA UVOZ RIBIŠKIH PROIZVODOV ZA PREHRANO LJUDI

Image

Image

Image

(2)

Del A Dodatka V se nadomesti z naslednjim:

„Dodatek V k Prilogi VI

DEL A

VZOREC VETERINARSKEGA SPRIČEVALA ZA UVOZ ŽIVIH ŠKOLJK, IGLOKOŽCEV, PLAŠČARJEV IN MORSKIH POLŽEV ZA PREHRANO LJUDI

Image

Image

Image


16.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/41


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1251/2008

z dne 12. decembra 2008

o izvajanju Direktive Sveta 2006/88/ES glede pogojev in zahtev v zvezi z izdajanjem spričeval za dajanje živali in proizvodov iz ribogojstva na trg in za njihov uvoz v Skupnost ter o določitvi seznama vektorskih vrst

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (1) in zlasti člena 17(2), členov 22 in 25 ter člena 61(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2006/88/ES določa zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki jih je treba uporabljati pri dajanju živali in proizvodov iz ribogojstva na trg ter njihovem uvozu v Skupnost in tranzitu skozi Skupnost. Direktiva 2006/88/ES s 1. avgustom 2008 razveljavlja in nadomešča Direktivo 91/67/EGS o pogojih v zvezi z zdravjem živali, ki urejajo dajanje živali in proizvodov iz ribogojstva na trg (2).

(2)

V skladu z Direktivo 2006/88/ES žival iz ribogojstva pomeni katero koli vodno žival, vključno z okrasnimi vodnimi živalmi, v kateri koli življenjski fazi, vključno z ikrami in spermo/gametami, v gojilnici ali na območju gojenja mehkužcev, vključno s katero koli prosto živečo vodno živaljo, ki je namenjena za gojilnico ali območje gojenja mehkužcev. Vodne živali pomeni ribe, mehkužci in raki.

(3)

Odločba Komisije 1999/567/ES z dne 27. julija 1999 o določitvi vzorca spričevala iz člena 16(1) Direktive Sveta 91/67/EGS (3) in Odločba Komisije 2003/390/ES z dne 23. maja 2003 o uvedbi posebnih pogojev za dajanje na trg živalskih vrst iz ribogojstva, za katere se šteje, da niso dovzetne za nekatere bolezni, in njihovih proizvodov (4) določata nekatera pravila za dajanje živali iz ribogojstva na trg, vključno z zahtevami za izdajanje spričeval. Odločba Komisije 2003/804/ES z dne 14. novembra 2003 o določitvi pogojev v zvezi z zdravstvenim stanjem živali in izdajanjem spričeval za uvoz mehkužcev, njihovih iker in gamet za nadaljnje gojenje, vzrejo, ponovno nasaditev ali prehrano ljudi (5), Odločba Komisije 2003/858/ES z dne 21. novembra 2003 o pogojih zdravstvenega varstva živali in zahtevah za spričevala za uvoz živih rib, njihovih iker in zaroda, namenjenih za gojenje, ter živih rib in proizvodov iz ribogojstva, namenjenih za prehrano ljudi (6) in Odločba Komisije 2006/656/ES z dne 20. septembra 2006 o določitvi pogojev zdravstvenega varstva živali in zahtev za spričevala za uvoz okrasnih rib (7) določajo pogoje za uvoz živali iz ribogojstva v Skupnost. Z navedenimi odločbami se izvaja Direktiva 91/67/EGS.

(4)

Direktiva 2006/88/ES določa, da je za dajanje živali iz ribogojstva na trg potrebno bodisi veterinarsko spričevalo, ko se živali vnesejo v državo članico, na območje ali kompartment, razglašen za prostega bolezni v skladu z navedeno direktivo, bodisi program za nadziranje ali izkoreninjenje. Zato je v tej uredbi primerno določiti zahteve za izdajanje spričeval in usklajene vzorce veterinarskih spričeval za nadomestitev zahtev za izdajanje spričeval iz Direktive 91/67/EGS in odločb o izvajanju navedene direktive.

(5)

Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora za nosilce živilske dejavnosti (8) določa posebna pravila za higieno živil živalskega izvora, vključno z zahtevami za pakiranje in označevanje. Zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval, določene v tej uredbi za dajanje živali in proizvodov iz ribogojstva na trg in za njihov uvoz za nadaljnjo predelavo pred uporabo za prehrano ljudi, se pod nekaterimi pogoji ne smejo uporabljati za tiste živali in proizvode, ki so pakirani in označeni v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004.

(6)

Direktiva 2006/88/ES določa, da morajo države članice zagotoviti, da dajanje okrasnih vodnih živali na trg ne ogroža zdravstvenega stanja vodnih živali v zvezi z neeksotičnimi boleznimi, navedenimi v delu II Priloge IV k Direktivi.

(7)

Okrasne vodne živali, ki se dajejo na trg v Skupnosti in so namenjene za objekte, ki nimajo neposrednega stika z naravnimi vodami, to je okrasne objekte, ne pomenijo enakega tveganja za druge ribogojne sektorje Skupnosti ali za prostoživeče živali. Zato se v tej uredbi veterinarsko spričevalo za take živali ne sme zahtevati.

(8)

Da se državam članicam, katerih celotno ozemlje oziroma nekatera območja ali kompartmenti so razglašeni za proste ene ali več neeksotičnih bolezni, za katere so dovzetne okrasne vodne živali, zagotovijo informacije o premikih okrasnih vodnih živali, namenjenih za zaprte okrasne objekte, na njihovo ozemlje, je take premike primerno priglasiti prek sistema Traces, kot je določeno v Direktivi Sveta 90/425/ES z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (9) in kot je uvedeno z Odločbo Komisije 2004/292/ES z dne 30. marca 2004 o uvedbi sistema Traces (10).

(9)

Premiki znotraj Skupnosti iz zaprtih okrasnih objektov v odprte okrasne objekte ali na prostost lahko pomenijo veliko tveganje za druge ribogojne sektorje Skupnosti in ne smejo biti dovoljeni brez odobritve pristojnih organov držav članic.

(10)

Direktiva 2006/88/ES določa, da morajo države članice sprejeti nekatere minimalne nadzorne ukrepe v primeru potrditve eksotičnih ali neeksotičnih bolezni iz dela II Priloge IV k Direktivi pri živalih iz ribogojstva ali prosto živečih vodnih živalih ali v primeru nastajajočih bolezni. Poleg tega navedena direktiva določa, da morajo države članice zagotoviti, da je za dajanje živali iz ribogojstva na trg potrebno veterinarsko spričevalo, če se dovoli, da živali zapustijo območje, za katero veljajo navedeni nadzorni ukrepi.

(11)

V skladu s tem je treba v tej uredbi določiti pogoje za zdravstveno varstvo živali in zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval za pošiljke živali in proizvodov iz ribogojstva, ki zapuščajo države članice, območja ali kompartmente, za katere veljajo ukrepi za nadzor bolezni.

(12)

Direktiva 2006/88/ES določa, da morajo države članice zagotoviti, da so živali in proizvodi iz ribogojstva v Skupnost vneseni le iz tretjih držav ali iz delov tretjih držav s seznama, ki je sestavljen v skladu z navedeno direktivo.

(13)

Uvoz živali iz ribogojstva v Skupnost se sme dovoliti le iz tretjih držav, katerih zakonodaja v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in nadzorni sistem sta enaka kot v Skupnosti. V skladu s tem je treba v tej uredbi določiti seznam tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, s katerih lahko države članice v Skupnost vnašajo živali iz ribogojstva za gojenje, območja za ponovno nasaditev, športno komercialne vode in odprte okrasne objekte. Vendar pa je treba dovoliti, da se v Skupnost uvažajo nekatere okrasne ribe, mehkužci in raki, namenjeni za zaprte okrasne objekte, iz tretjih držav, ki so članice Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE).

(14)

Tretjim državam in ozemljem, ki jim je dovoljeno v Skupnost izvažati živali iz ribogojstva za prehrano ljudi ob skrbi za javno zdravje, je treba dovoliti izvoz v Skupnost tudi v skladu z določbami v zvezi z zdravstvenim varstvom živali iz te uredbe. Zato je treba živali in proizvode iz ribogojstva, namenjene za prehrano ljudi, uvažati v Skupnost le iz tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, ki so vključeni na seznam, sestavljen v skladu s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (11).

(15)

Taki seznami so določeni v prilogah I in II k Odločbi Komisije 2006/766/ES z dne 6. novembra 2006 o določitvi seznamov tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen uvoz školjk, iglokožcev, plaščarjev, morskih polžev in ribiških proizvodov (12), za prehodno obdobje do 31. decembra 2009 pa v Uredbi Komisije (ES) št. 2076/2005 z dne 5. decembra 2005 o prehodnih ureditvah za izvajanje uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 853/2004, (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 (13). Zaradi doslednosti zakonodaje Skupnosti je treba navedene sezname upoštevati v tej uredbi.

(16)

Direktiva 2006/88/ES določa, da se pri uvozu živali in proizvodov iz ribogojstva ob njihovem prihodu v Skupnost priloži dokument, ki vsebuje veterinarsko spričevalo. V tej uredbi je nujno podrobno določiti pogoje za zdravstveno varstvo živali za uvoz živali iz ribogojstva v Skupnost, vključno z vzorci veterinarskih spričeval, ki morajo nadomestiti pogoje za uvoz iz Direktive 91/67/EGS.

(17)

Uredba Komisije (ES) št. 2074/2005 z dne 5. decembra 2005 o določitvi izvedbenih ukrepov za nekatere proizvode iz Uredbe (ES) št. 853/2004 in za organizacijo uradnega nadzora po uredbah (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, o odstopanju od Uredbe (ES) št. 852/2004 ter spremembi uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 (14) določa vzorce veterinarskih spričeval za uvoz ribiških proizvodov in živih školjk za prehrano ljudi. Zaradi skladnosti zakonodaje Skupnosti je treba v tej uredbi določiti, da se pri uvozu proizvodov iz te uredbe priložijo navedeni vzorci veterinarskih spričeval.

(18)

Okrasne vodne živali, ki zajemajo ribe, mehkužce in rake, se v velikem številu vnašajo v Skupnost iz tretjih držav in ozemelj. Za zaščito zdravstvenega stanja živali v okrasnih objektih v Skupnosti je treba določiti nekatere zahteve za zdravstveno varstvo živali za uvoz takih živali.

(19)

Pomembno je zagotoviti, da med prevozom v Skupnost ni ogroženo zdravstveno stanje živali iz ribogojstva, ki se uvažajo v Skupnost.

(20)

Izpust uvoženih živali iz ribogojstva na prostost v Skupnosti pomeni posebno veliko tveganje za zdravstveno stanje živali v Skupnosti, saj je v naravnih vodah težko nadzirati in izkoreninjati bolezni. Zato je za tak izpust potrebno posebno dovoljenje pristojnega organa in se sme dovoliti le pod pogojem, da so sprejeti ustrezni ukrepi za zaščito zdravstvenega stanja živali na kraju izpusta.

(21)

Živali iz ribogojstva, namenjene za tranzit skozi Skupnost, morajo izpolnjevati enake zahteve kot živali iz ribogojstva, namenjene za uvoz v Skupnost.

(22)

Zaradi geografskega položaja Kaliningrada je treba določiti posebne pogoje za tranzit pošiljk skozi Skupnost v Rusijo in iz nje, kar zadeva le Latvijo, Litvo in Poljsko. Zaradi doslednosti zakonodaje Skupnosti je treba v tej uredbi upoštevati Odločbo Komisije 2001/881/ES z dne 7. decembra 2001 o sestavi seznama mejnih kontrolnih točk, dogovorjenih za veterinarske preglede živali in živalskih proizvodov iz tretjih držav, in o posodabljanju podrobnih pravil v zvezi s pregledi, ki jih bodo izvajali strokovnjaki Komisije (15), in Direktivo Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (16).

(23)

Direktiva Sveta 96/93/ES z dne 17. decembra 1996 o certificiranju živali in živalskih proizvodov (17), v kateri so določena pravila za izdajanje veterinarskih spričeval, se mora uporabljati za veterinarska spričevala, ki se izdajajo v skladu s to uredbo.

(24)

Člen 17 Direktive 2006/88/ES določa, da kjer znanstveni podatki ali praktične izkušnje utemeljujejo, da so lahko vrste, ki niso dovzetne vrste iz dela II Priloge IV k navedeni direktivi, odgovorne za prenos določene bolezni tako, da delujejo kot vektorske vrste, države članice zagotovijo, da kadar so vnesene za namen gojenja ali obnove staleža v državo članico, na območje ali v kompartment, razglašen za prostega zadevne bolezni, morajo biti izpolnjene nekatere zahteve iz Direktive. Člen 17 Direktive 2006/88/ES tudi določa, da je treba sestaviti seznam vektorskih vrst. Zato je treba sprejeti seznam vektorskih vrst.

(25)

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je v zvezi s tem vprašanjem sprejela tri mnenja: Znanstveno mnenje Sveta za zdravje in zaščito živali na zahtevo Evropske komisije o morebitnih vektorskih vrstah in življenjskih fazah dovzetnih vrst, ki ne prenašajo bolezni, v zvezi z nekaterimi boleznimi rib (18), Znanstveno mnenje Sveta za zdravje in zaščito živali na zahtevo Evropske komisije o morebitnih vektorskih vrstah in življenjskih fazah dovzetnih vrst, ki ne prenašajo bolezni, v zvezi z nekaterimi boleznimi mehkužcev (19) ter Znanstveno mnenje Sveta za zdravje in zaščito živali na zahtevo Evropske komisije o morebitnih vektorskih vrstah in življenjskih fazah dovzetnih vrst, ki ne prenašajo bolezni, v zvezi z nekaterimi boleznimi rakov (20).

(26)

V skladu z navedenimi znanstvenimi mnenji se je verjetnost prenosa in uvajanja bolezni iz Direktive 2006/88/ES prek ocenjenih morebitnih vektorskih vrst ali skupin vektorskih vrst pod nekaterimi pogoji gibala od ocen zanemarljivo/izredno nizko do zmerno. V navedeni oceni so bile zajete vodne vrste, ki se uporabljajo v ribogojstvu in s katerimi se trguje za namene gojenja.

(27)

Pri sestavljanju seznama vektorskih vrst je treba upoštevati mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Pri odločanju o tem, katere vrste je treba vključiti na navedeni seznam, je treba zagotoviti ustrezno raven zaščite zdravstvenega stanja živali iz ribogojstva v Skupnosti, obenem pa se je treba izogniti uvajanju nepotrebnih trgovinskih omejitev. Zato je treba na seznam vključiti vrste, ki v skladu z navedenimi mnenji pomenijo zmerno tveganje prenosa bolezni.

(28)

Številne vrste, ki so v mnenjih EFSA opredeljene kot morebitni vektorji za nekatere bolezni, je treba kot take obravnavati le, če izvirajo z območja, na katerem so prisotne vrste, dovzetne za zadevno bolezen, in so namenjene na območje, na katerem so prav tako prisotne iste dovzetne vrste. V skladu s tem je treba živali iz ribogojstva morebitnih vektorskih vrst obravnavati kot vektorske vrste za namene člena 17 Direktive 2006/88/EC le pod takimi pogoji.

(29)

Zaradi jasnosti in skladnosti zakonodaje Skupnosti je treba odločbe 1999/567/ES, 2003/390/ES, 2003/804/ES, 2003/858/ES in 2006/656/ES razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

(30)

Primerno je zagotoviti prehodno obdobje, da se državam članicam in industriji omogoči sprejetje potrebnih ukrepov za uskladitev z novimi zahtevami, določenimi v tej uredbi.

(31)

Ob upoštevanju obsežnih trgovinskih tokov z vrstami okrasnih vodnih živali, ki so dovzetne za epizootski ulcerativni sindrom (EUS), in potrebe po izvajanju dodatnih študij o nevarnosti navedene bolezni za sektor okrasnih vodnih živali, vključno z ponovno oceno seznama dovzetnih vrst, se je treba izogniti takojšnji prekinitvi uvoza okrasnih vrst rib, dovzetnih za EUS, ki so namenjene le za zaprte okrasne objekte. Zato je primerno uvesti prehodno obdobje glede zahtev, povezanih z navedeno boleznijo za navedene pošiljke. Prehodno obdobje je potrebno tudi, da se tretjim državam zagotovi dovolj časa za pripravo dokazov, da so proste zadevne bolezni.

(32)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa:

(a)

seznam vektorskih vrst;

(b)

pogoje za zdravstveno varstvo živali za dajanje na trg okrasnih vodnih živali, ki izvirajo iz zaprtih okrasnih objektov ali so tja namenjene;

(c)

zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval za dajanje na trg:

(i)

živali iz ribogojstva, namenjenih za gojenje, vključno z območji za ponovno nasaditev, športno komercialnimi vodami in odprtimi okrasnimi objekti, in obnovo staleža, ter

(ii)

živali in proizvodov iz ribogojstva, namenjenih za prehrano ljudi;

(d)

pogoje za zdravstveno varstvo živali in zahteve za izdajanje spričeval za uvoz v Skupnost in tranzit znotraj Skupnosti, vključno s skladiščenjem med tranzitom:

(i)

živali iz ribogojstva, namenjenih za gojenje, vključno z območji za ponovno nasaditev, športno komercialnimi vodami in odprtimi okrasnimi objekti;

(ii)

živali in proizvodov iz ribogojstva, namenjenih za prehrano ljudi;

(iii)

okrasnih vodnih živali, namenjenih za zaprte okrasne objekte.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„zaprti okrasni objekti“ pomeni trgovine s hišnimi živalmi, vrtne centre, vrtne ribnike, komercialne akvarije ali trgovce na debelo, ki hranijo okrasne vodne živali:

(i)

brez kakršnega koli neposrednega stika z naravnimi vodami v Skupnosti ali

(ii)

opremljene s sistemom za čiščenje odpadnih voda, ki zmanjša tveganje za prenos bolezni v naravne vode na sprejemljivo raven;

(b)

„odprt okrasni objekt“ pomeni okrasni objekt, ki ni zaprt okrasni objekt;

(c)

„obnova staleža“ pomeni izpust živali iz ribogojstva na prostost.

POGLAVJE II

VEKTORSKE VRSTE

Člen 3

Seznam vektorskih vrst

Vrste živali iz ribogojstva, navedene v stolpcu 2 preglednice v Prilogi I k tej uredbi, se štejejo za vektorje za namene člena 17 Direktive 2006/88/ES, kadar navedene živali izpolnjujejo pogoje, določene v stolpcih 3 in 4 navedene preglednice.

POGLAVJE III

DAJANJE ŽIVALI IZ RIBOGOJSTVA NA TRG

Člen 4

Okrasne vodne živali, ki izvirajo iz okrasnih objektov ali so tja namenjene

1.   O premikih okrasnih vodnih živali se obvešča v skladu z računalniškim sistemom iz člena 20(1) Direktive 90/425/ES (Traces), kadar živali:

(a)

izvirajo iz okrasnih objektov v eni državi članici;

(b)

so namenjene za zaprte okrasne objekte v drugi državi članici, kadar so njeno celotno ozemlje oziroma nekatera območja ali kompartmenti:

(i)

razglašeni za proste ene ali več neeksotičnih bolezni iz dela II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES v skladu s členoma 49 ali 50 Direktive ali

(ii)

vključeni v program za nadziranje ali izkoreninjenje v skladu s členom 44(1) ali (2) navedene direktive in

(c)

sodijo med vrste, dovzetne za eno ali več bolezni, za katere je zadevna država članica, zadevno območje ali kompartment razglašen(-a) za prosto bolezni ali za katere velja program za nadziranje ali izkoreninjenje, kot je določeno v točki (b).

2.   Okrasne vodne živali v zaprtih okrasnih objektih se ne izpustijo v odprte okrasne objekte, ribogojnice, območja za ponovno nasaditev in športno komercialne vode, območja gojenja mehkužcev ali na prostost, če tega ne odobri pristojni organ.

Pristojni organ to odobri le, kadar izpust ne ogroža zdravstvenega stanja živali iz ribogojstva na kraju izpusta, in zagotovi, da so sprejeti ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja.

Člen 5

Živali iz ribogojstva, namenjene za gojenje, območja za ponovno nasaditev, športno komercialne vode, odprte okrasne objekte in obnovo staleža

Pošiljkam živali iz ribogojstva, namenjenim za gojenje, območja za ponovno nasaditev, športno komercialne vode, odprte okrasne objekte ali obnovo staleža, se priloži veterinarsko spričevalo, izpolnjeno v skladu z vzorcem iz dela A Priloge II in pojasnjevalnimi opombami iz Priloge V:

(a)

kadar so pošiljke vnesene v države članice, na območja ali kompartmente:

(i)

ki so razglašeni za proste ene ali več neeksotičnih bolezni iz dela II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES v skladu s členom 49 ali 50 Direktive ali

(ii)

ki so vključeni v program za nadziranje ali izkoreninjenje v skladu s členom 44(1) ali (2) navedene direktive;

(b)

kadar gre za živali tistih vrst, ki so dovzetne za eno ali več bolezni, ali vektorskih vrst za prenos ene ali več bolezni, za katere je zadevna država članica, zadevno območje ali kompartment razglašen(-a/-o) za prostega(-o) bolezni ali za katerega(-o) velja program za nadziranje ali izkoreninjenje, kot je določeno v točki (a).

Člen 6

Živali in proizvodi iz ribogojstva za nadaljnjo predelavo pred uporabo za prehrano ljudi

1.   Pošiljkam živali in proizvodov iz ribogojstva, namenjenim za nadaljnjo predelavo pred uporabo za prehrano ljudi, se priloži veterinarsko spričevalo, izpolnjeno v skladu z vzorcem iz dela B Priloge II in pojasnjevalnimi opombami iz Priloge V:

(a)

kadar so pošiljke vnesene v države članice, na območja ali kompartmente:

(i)

ki so razglašeni za proste ene ali več neeksotičnih bolezni iz dela II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES v skladu s členom 49 ali 50 navedene direktive ali

(ii)

ki so vključeni v program za nadziranje ali izkoreninjenje v skladu s členom 44(1) ali (2) navedene direktive;

(b)

kadar so v pošiljkah živali tistih vrst, ki so dovzetne za eno ali več bolezni, za katere je zadevna država članica, zadevno območje ali kompartment razglašen(-a/-o) za prostega(-o) bolezni ali za katere velja program za nadziranje ali izkoreninjenje, kot je določeno v točki (a).

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za:

(a)

ribe, ki so bile zaklane in katerih drobovje je bilo odstranjeno pred odpremo;

(b)

mehkužce ali rake, ki so namenjeni za prehrano ljudi ter so v ta namen pakirani in označeni v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004 in ki so:

(i)

nesposobni preživetja, kar pomeni, da niso več sposobni preživeti kot žive živali, če se vrnejo v okolje, iz katerega so bili pridobljeni, ali

(ii)

namenjeni za nadaljnjo predelavo brez začasnega skladiščenja na kraju predelave;

(c)

živali ali proizvode iz ribogojstva, ki se dajo na trg za prehrano ljudi brez nadaljnje predelave, če so v embalaži za prodajo na drobno, ki je v skladu z določbami za tako embalažo iz Uredbe (ES) št. 853/2004.

Člen 7

Živi mehkužci in raki, namenjeni za obrate za prečiščevanje, odpremne centre in podobne dejavnosti pred uporabo za prehrano ljudi

Pošiljkam živih mehkužcev in rakov, namenjenim za obrate za prečiščevanje, odpremne centre in podobne dejavnosti pred uporabo za prehrano ljudi, se priloži veterinarsko spričevalo, izpolnjeno v skladu z vzorcem iz dela B Priloge II in pojasnjevalnimi opombami iz Priloge V:

(a)

kadar so pošiljke vnesene v države članice, na območja ali kompartmente:

(i)

ki so razglašeni za proste ene ali več neeksotičnih bolezni iz dela II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES v skladu s členom 49 ali 50 ali

(ii)

ki so vključeni v program za nadziranje ali izkoreninjenje v skladu s členom 44(1) ali (2) navedene direktive;

(b)

kadar so v pošiljkah živali tistih vrst, ki so dovzetne za eno ali več bolezni, za katere je zadevna država članica, zadevno območje ali kompartment razglašen(-a/-o) za prostega(-o) bolezni ali za katere velja program za nadziranje ali izkoreninjenje, kot je določeno v točki (a).

Člen 8

Živali in proizvodi iz ribogojstva, ki zapustijo države članice, območja in kompartmente, za katere veljajo ukrepi za nadzor bolezni, vključno s programi za izkoreninjenje

1.   Pošiljkam živali in proizvodov iz ribogojstva, ki zapustijo države članice, območja ali kompartmente, za katere veljajo ukrepi za nadzor bolezni iz oddelkov od 3 do 6 poglavja V Direktive 2006/88/ES, vendar je zanje pristojni organ odobril izvzetje iz teh ukrepov za nadzor bolezni, se priloži veterinarsko spričevalo, izpolnjeno v skladu z vzorcem iz:

(a)

dela A Priloge II in pojasnjevalnimi opombami iz Priloge V, kadar pošiljko sestavljajo živali iz ribogojstva, namenjene za gojenje, ponovno nasaditev, športno komercialne vode, odprte okrasne objekte ali obnovo staleža, in

(b)

dela B Priloge II in pojasnjevalnimi opombami iz Priloge V, kadar pošiljko sestavljajo živali in proizvodi iz ribogojstva, namenjeni za nadaljnjo predelavo, obrate za prečiščevanje, odpremne centre ali podobne dejavnosti pred uporabo za prehrano ljudi.

2.   Pošiljkam živali iz ribogojstva, namenjenim za gojenje, območja za ponovno nasaditev, športno komercialne vode, odprte okrasne objekte ali obnovo staleža, se priloži veterinarsko spričevalo, izpolnjeno v skladu z vzorcem iz dela A Priloge II in pojasnjevalnimi opombami iz Priloge V:

(a)

kadar živali zapustijo državo članico, območje ali kompartment, za katerega(-o) je odobren program izkoreninjenja v skladu s členom 44(2) Direktive 2006/88/ES;

(b)

kadar gre za živali tistih vrst, ki so dovzetne za eno ali več bolezni, ali vektorskih vrst za prenos ene ali več bolezni, za katere velja program za nadziranje ali izkoreninjenje, kot je določeno v točki (a).

3.   Pošiljkam živali in proizvodov iz ribogojstva, namenjenim za nadaljnjo predelavo, obrate za prečiščevanje, odpremne centre ali podobne dejavnosti pred uporabo za prehrano ljudi, se priloži veterinarsko spričevalo, izpolnjeno v skladu z vzorcem iz dela B Priloge II in pojasnjevalnimi opombami iz Priloge V:

(a)

kadar živali zapustijo državo članico, območje ali kompartment, za katerega(-o) je odobren program izkoreninjenja v skladu s členom 44(2) Direktive 2006/88/ES;

(b)

kadar gre za živali tistih vrst, ki so dovzetne za eno ali več bolezni, za katere velja program za izkoreninjenje, kot je določeno v točki (a).

4.   Ta člen se ne uporablja za:

(a)

ribe, ki so bile zaklane in katerih drobovje je bilo odstranjeno pred odpremo;

(b)

mehkužce ali rake, ki so namenjeni za prehrano ljudi ter so v ta namen pakirani in označeni v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004 in ki so:

(i)

nesposobni preživetja, kar pomeni, da niso več sposobni preživeti kot žive živali, če se vrnejo v okolje, iz katerega so bili pridobljeni, ali

(ii)

namenjeni za nadaljnjo predelavo brez začasnega skladiščenja na kraju predelave;

(c)

živali ali proizvode iz ribogojstva, ki se dajo na trg za prehrano ljudi brez nadaljnje predelave, če so v embalaži za prodajo na drobno, ki je v skladu z določbami za tako embalažo iz Uredbe (ES) št. 853/2004.

Člen 9

Vnos živali iz ribogojstva po inšpekcijskem pregledu

Kadar je v tem poglavju določeno, da je pred izdajo veterinarskega spričevala potreben inšpekcijski pregled, se žive živali iz ribogojstva tistih vrst, ki so dovzetne za eno ali več bolezni, ali vektorskih vrst za eno ali več bolezni, navedenih v zadevnem spričevalu, ne vnesejo v ribogojnico ali na območje gojenja mehkužcev v obdobju od takega inšpekcijskega pregleda do natovarjanja pošiljke.

POGLAVJE IV

POGOJI ZA UVOZ

Člen 10

Živali iz ribogojstva, namenjene za gojenje, območja za ponovno nasaditev, športno komercialne vode in odprte okrasne objekte

1.   Živali iz ribogojstva, namenjene za gojenje, območja za ponovno nasaditev, športno komercialne vode in odprte okrasne objekte, se v Skupnost uvozijo le iz tretjih držav, z ozemelj, območij ali iz kompartmentov, navedenih v Prilogi III.

2.   Pošiljke živali iz ribogojstva iz odstavka 1:

(a)

imajo priloženo veterinarsko spričevalo, izpolnjeno v skladu z vzorcem iz dela A Priloge IV in pojasnjevalnimi opombami iz Priloge V;

(b)

izpolnjujejo zahteve za zdravstveno varstvo živali, določene v vzorcu spričevala in pojasnjevalnih opombah, kot je določeno v točki (a).

Člen 11

Okrasne vodne živali, namenjene za zaprte okrasne objekte

1.   Vrste okrasnih rib, ki so dovzetne za eno ali več bolezni iz dela II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES in so namenjene za zaprte okrasne objekte, se v Skupnost uvozijo le iz tretjih držav, z ozemelj, območij ali iz kompartmentov, navedenih v Prilogi III k tej uredbi.

2.   Vrste okrasnih rib, ki niso dovzetne za nobeno bolezen iz dela II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES, ter okrasni mehkužci in okrasni raki, namenjeni za zaprte okrasne objekte, se v Skupnost uvozijo le iz tretjih držav ali z ozemelj, ki so člani Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE).

3.   Pošiljke živali iz odstavkov 1 in 2:

(a)

imajo priloženo veterinarsko spričevalo, izpolnjeno v skladu z vzorcem iz dela B Priloge IV in pojasnjevalnimi opombami iz Priloge V, in

(b)

izpolnjujejo zahteve za zdravstveno varstvo živali, določene v vzorcu spričevala in pojasnjevalnih opombah, kot je določeno v točki (a).

Člen 12

Živali in proizvodi iz ribogojstva, namenjeni za prehrano ljudi

1.   Živali in proizvodi iz ribogojstva, namenjeni za prehrano ljudi, se v Skupnost uvozijo le iz tretjih držav, z ozemelj, območij ali iz kompartmentov s seznama, ki je sestavljen v skladu s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 854/2004.

2.   Pošiljke živali in proizvodov iz odstavka 1:

(a)

imajo priloženo enotno javnozdravstveno in veterinarsko spričevalo, izpolnjeno v skladu z ustreznimi vzorci iz dodatkov IV in V k Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 2074/2005, in

(b)

izpolnjujejo zahteve in opombe za zdravstveno varstvo živali, določene v vzorcu spričevala in potrdilih, kot je določeno v točki (a).

3.   Ta člen se ne uporablja, kadar so živali iz ribogojstva namenjene za območja za ponovno nasaditev ali ponovno potopitev v vodah Skupnosti, saj se v tem primeru uporablja člen 10.

Člen 13

Elektronsko izdajanje spričeval

Elektronsko izdajanje spričeval in drugi dogovorjeni sistemi, usklajeni na ravni Skupnosti, se lahko uporabijo za spričevala in potrdila iz tega poglavja.

Člen 14

Prevoz živali iz ribogojstva

1.   Živali iz ribogojstva, namenjene za uvoz v Skupnost, se ne prevažajo v razmerah, ki lahko spremenijo njihovo zdravstveno stanje. Zlasti se ne prevažajo v isti vodi ali mikroembalaži kot vodne živali s slabšim zdravstvenim stanjem ali ki niso namenjene za uvoz v Skupnost.

2.   Med prevozom v Skupnost se živali iz ribogojstva ne iztovorijo iz mikroembalaže, voda, v kateri se prevažajo, pa se ne zamenja na ozemlju tretje države, ki ni odobreno za uvoz takih živali v Skupnost ali na katerem je zdravstveno stanje slabše kot v namembnem kraju.

3.   Kadar se pošiljke živali iz ribogojstva prevažajo po morju do meje Skupnosti, se zadevnemu veterinarskemu spričevalu priloži dodatek za prevoz živih živali iz ribogojstva po morju, izpolnjen v skladu z vzorcem iz dela D Priloge IV.

Člen 15

Zahteve za izpust živali in proizvodov iz ribogojstva ter za vodo, v kateri se prevažajo

1.   Z živalmi in proizvodi iz ribogojstva, ki se uvažajo v Skupnost in so namenjeni za prehrano ljudi, se ravna tako, da ne okužijo naravnih vod v Skupnosti.

2.   Živali iz ribogojstva, ki se uvažajo v Skupnost, se ne izpustijo na prostost v Skupnosti, če tega ne odobri pristojni organ v namembnem kraju.

Pristojni organ lahko to odobri le, če izpust ne ogroža zdravstvenega stanja živali iz ribogojstva na kraju izpusta in če zagotovi, da so sprejeti ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja.

3.   Z vodo, v kateri se prevažajo uvožene pošiljke živali in proizvodov iz ribogojstva, se ravna tako, da ne okuži naravnih vod v Skupnosti.

POGLAVJE V

POGOJI ZA TRANZIT

Člen 16

Tranzit in skladiščenje

Pošiljke živih živali iz ribogojstva, iker in rib, katerih drobovje ni bilo odstranjeno, ki so vnesene v Skupnost, vendar so namenjene v tretjo državo bodisi s takojšnjim tranzitom skozi Skupnost bodisi po skladiščenju v Skupnosti, izpolnjujejo zahteve iz poglavja IV. Na spričevalu, ki je priloženo pošiljkam, mora biti napis „za tranzit skozi ES“. Pošiljkam je priloženo tudi spričevalo, ki ga zahteva namembna tretja država.

Če pa so te pošiljke namenjene za prehrano ljudi, se jim priloži veterinarsko spričevalo, izpolnjeno v skladu z vzorcem iz dela C Priloge IV in pojasnjevalnimi opombami iz Priloge V.

Člen 17

Odstopanje za tranzit skozi Latvijo, Litvo in Poljsko

1.   Z odstopanjem od člena 16 je dovoljen tranzit po cesti ali železnici med mejnimi kontrolnimi točkami v Latviji, Litvi in na Poljskem, navedenimi v Prilogi k Odločbi Komisije 2001/881/ES, za pošiljke, ki prihajajo iz Rusije in ki so namenjene v Rusijo, neposredno ali prek druge tretje države, kadar so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)

uradni veterinar na mejni kontrolni točki vnosa zapečati pošiljko s pečatom, oštevilčenim z zaporedno številko;

(b)

uradni inšpektor na mejni kontrolni točki vnosa na vsako stran dokumentov, ki so priloženi pošiljki in so navedeni v členu 7 Direktive 97/78/ES, odtisne besedilo „Samo za tranzit v Rusijo prek ES“;

(c)

izpolnjene so postopkovne zahteve, določene v členu 11 Direktive 97/78/ES; in

(d)

uradni inšpektor na mejni kontrolni točki vnosa na enotnem veterinarskem vstopnem dokumentu potrdi ustreznost pošiljke za tranzit.

2.   Pošiljke iz odstavka 1 se ne smejo raztovarjati ali skladiščiti v Skupnosti, kakor je opredeljeno v členu 12(4) ali členu 13 Direktive 97/78/ES.

3.   Pristojni organ opravlja redne revizije, da zagotovi, da se število pošiljk, kakor je opredeljeno v odstavku 1, in ustrezne količine proizvodov, ki zapuščajo Skupnost, ujemajo s številom pošiljk in količinami proizvodov, ki so vanjo vstopili.

POGLAVJE VI

SPLOŠNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 18

Zahteve za izdajanje spričeval, določene v drugi zakonodaji Skupnosti

Veterinarska spričevala, ki se zahtevajo v skladu s poglavji III, IV in V te uredbe, vključujejo, kadar je to primerno, vse zahteve v zvezi z veterinarskimi spričevali v skladu z/s:

(a)

ukrepi za preprečevanje vnosa ali nadzor bolezni, ki niso navedene v delu II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES, potrjenimi v skladu s členom 43(2) Direktive, ali

(b)

členom 5 Odločbe Komisije 2004/453/ES (21).

Člen 19

Razveljavitev

Odločbe 1999/567/ES, 2003/390/ES, 2003/804/ES, 2003/858/ES in 2006/656/ES se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2009.

Sklici na razveljavljene odločbe se štejejo kot sklici na to uredbo.

Člen 20

Prehodne določbe

1.   Za prehodno obdobje do 30. junija 2009 se lahko okrasne vodne živali iz člena 4(1) dajo na trg brez uradnega obvestila prek računalniškega sistema iz člena 20(1) Direktive 90/425/ES (Traces), če v končni namembni kraj prispejo pred navedenim datumom.

2.   Za prehodno obdobje do 30. junija 2009 se lahko pošiljke živali in proizvodov iz ribogojstva, ki jim je priložen dokument o premiku ali veterinarsko spričevalo v skladu s Prilogo E k Direktivi 91/67/EGS ali odločbama 1999/567/ES in 2003/390/ES, dajo na trg, če v končni namembni kraj prispejo pred navedenim datumom.

3.   Za prehodno obdobje do 30. junija 2009 se lahko v Skupnost uvozijo ali skozi Skupnost prevažajo naslednje pošiljke živali in proizvodov iz ribogojstva:

(a)

pošiljke, ki jim je priloženo veterinarsko spričevalo v skladu z odločbami 2003/804/ES, 2003/858/ES in 2006/656/ES;

(b)

pošiljke, zajete v poglavju IV te uredbe, ki pa niso zajete v odločbah 2003/804/ES, 2003/858/ES in 2006/656/ES.

Člen 14(3) se v navedenem obdobju ne uporablja za pošiljke iz točk (a) in (b).

4.   Za prehodno obdobje do 31. decembra 2009 lahko države članice odobrijo uvoz živali in proizvodov iz ribogojstva za prehrano ljudi iz tretjih držav, z ozemelj, območij ali iz kompartmentov, ki so navedeni v prilogah I in II k Uredbi (ES) št. 2076/2005.

5.   Za prehodno obdobje do 31. decembra 2010 lahko države članice odobrijo uvoz okrasnih vodnih živali tistih vrst, ki so dovzetne za epizootski ulcerativni sindrom (EUS) in so namenjene izključno za zaprte okrasne objekte, iz tretjih držav ali z ozemelj, ki so člani Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE).

V navedenem prehodnem obdobju se zahteve v zvezi z EUS, določene v delu II.2 veterinarskega spričevala iz dela B Priloge IV, ne uporabljajo za okrasne vodne živali, ki so namenjene izključno za zaprte okrasne objekte.

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. decembra 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 328, 24.11.2006, str. 14.

(2)  UL L 46, 19.2.1991, str. 1.

(3)  UL L 216, 14.8.1999, str. 13.

(4)  UL L 135, 3.6.2003, str. 19.

(5)  UL L 302, 20.11.2003, str. 22.

(6)  UL L 324, 11.12.2003, str. 37.

(7)  UL L 271, 30.9.2006, str. 71.

(8)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(9)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(10)  UL L 94, 31.3.2004, str. 63.

(11)  UL L 139, 30.4.2004, str. 206.

(12)  UL L 320, 18.11.2006, str. 53.

(13)  UL L 338, 22.12.2005, str. 83.

(14)  UL L 338, 22.12.2005, str. 27.

(15)  UL L 326, 11.12.2001, str. 44.

(16)  UL L 24, 30.1.1998, str. 9.

(17)  UL L 13, 16.1.1997, str. 28.

(18)  The EFSA Journal [Bilten EFSA] (2007) 584, 1–163.

(19)  The EFSA Journal [Bilten EFSA] (2007) 597, 1–116.

(20)  The EFSA Journal [Bilten EFSA] (2007) 598, 1–91.

(21)  UL L 156, 30.4.2004, str. 5.


PRILOGA I

Seznam možnih vektorskih vrst in pogojev, pod katerimi se te vrste obravnavajo kot vektorji

Bolezni

Vektorji

 

Vrste, ki se obravnavajo kot vektorji za namene člena 17(1) in (2), kadar so izpolnjeni dodatni pogoji, določeni v stolpcih 3 in 4 te preglednice.

Dodatni pogoji v zvezi s krajem izvora vrst vodnih živali, navedenih v stolpcu 2.

Dodatni pogoji v zvezi z namembnim krajem vrst vodnih živali, navedenih v stolpcu 2.

Stolpec 1

Stolpec 2

Stolpec 3

Stolpec 4

Epizootska hematopoetska nekroza

Sivi tolstolobik (Aristichthys nobilis), zlati koreselj/akvarijska zlata ribica (Carassius auratus), navadni koreselj (C. carassius), navadni krap in koi krap (Cyprinus carpio), srebrni tolstolobik (Hypophtalmichthys molitrix), klen (Leuciscus spp), črnooka (Rutilus rutilus), rdečeperka (Scardinius erythrophthalmus), linj (Tinca tinca)

Ni dodatnih pogojev.

Ni dodatnih pogojev.

Epizootski ulcerativni sindrom

Sivi tolstolobik (Aristichthys nobilis), zlati koreselj/akvarijska zlata ribica (Carassius auratus), navadni koreselj (C. carassius), navadni krap in koi krap (Cyprinus carpio), srebrni tolstolobik (Hypophtalmichthys molitrix), klenič (Leuciscus spp), klen (Leuciscus cephalus), črnooka (Rutilus rutilus), rdečeperka (Scardinius erythrophthalmus), linj (Tinca tinca)

jezerska brezzobka (Anodonta cygnea), potočni rak, jelšecec (Astacus astacus), signalni rak (Pacifastacus leniusculus), severnoameriški močvirski rak (Procambarus clarkii)

Ni dodatnih pogojev.

Ni dodatnih pogojev.

Okužba z Bonamia exitiosa

Portugalska koritasta ostriga (Crassostrea angulata), tihomorska ostriga (Crassostrea gigas), ameriška koritasta ostriga (Crassostrea virginica)

Vrste vodnih živali, navedene v stolpcu 2, se obravnavajo kot vektorji za bolezen iz stolpca 1 le, kadar izvirajo iz ribogojnice ali z območja gojenja mehkužcev, na katerem so prisotne vrste, dovzetne za navedeno bolezen.

Vrste vodnih živali, navedene v stolpcu 2, se obravnavajo kot vektorji za bolezen iz stolpca 1 le, kadar so namenjene za ribogojnico ali območje gojenja mehkužcev, na katerem so prisotne vrste, dovzetne za navedeno bolezen.

Okužba s Perkinsus marinus

jastog (Homarus gammarus), morski raki košarji (Brachyura spp.), avstralski potočni rak jabi (Cherax destructor), Rosenbergova velika rečna kozica (Macrobrachium rosenbergii), rarogi (Palinurus spp), plavajoče rakovice (Portunus puber), žagasta plavajoča rakovica (Scylla serrata), indijska bela kozica (Penaeus indicus), japonska kozica (Penaeus japonicus), tigrasta kozica (Penaeus kerathurus), modra kozica (Penaeus stylirostris), belonoga kozica (Penaeus vannamei)

Vrste vodnih živali, navedene v stolpcu 2, se obravnavajo kot vektorji za bolezen iz stolpca 1 le, kadar izvirajo iz ribogojnice ali z območja gojenja mehkužcev, na katerem so prisotne vrste, dovzetne za navedeno bolezen.

Vrste vodnih živali, navedene v stolpcu 2, se obravnavajo kot vektorji za bolezen iz stolpca 1 le, kadar so namenjene za ribogojnico ali območje gojenja mehkužcev, na katerem so prisotne vrste, dovzetne za navedeno bolezen.

Okužba z Microcytos mackini

Nobena

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

Sindrom Taura

Vrste školjk rodu Atrina (Atrina spp.), valovita blatarka (Buccinum undatum), portugalska koritasta ostriga (Crassostrea angulata), užitna srčanka (Cerastoderma edule), tihomorska ostriga (Crassostrea gigas), ameriška koritasta ostriga (Crassostrea virginica), donaks (Donax trunculus), morsko uho vrste discus hannai (Haliotis discus hannai), morsko uho (Haliotis tuberculata), šilasta breženka (Littorina littorea), trda ladinka (Mercenaria mercenaria), trda ladinka vrste meretrix lusoria (Meretrix lusoria), peščena zijavka (Mya arenaria), užitna klapavica (Mytilus edulis), klapavica (sredozemska užitna) (Mytilus galloprovincialis), hobotnica (Octopus vulgaris), ostriga (Ostrea edulis), grebenasta pokrovača (Pecten maximus), brazdasta ladinka (Ruditapes decussatus), filipinska ladinka (Ruditapes philippinarum), sipe (Sepia officinalis), polži (Strombus spp.), ladinka vrste aurea (Venerupis aurea), rebrasta ladinka (Venerupis pullastra), bradavičasta ladinka (Venus verrucosa)

jastog (Homarus gammarus), morski raki košarji (Brachyura spp.), avstralski potočni rak jabi (Cherax destructor), Rosenbergova velika rečna kozica (Macrobrachium rosenbergii), rarogi (Palinurus spp), plavajoče rakovice (Portunus puber), žagasta plavajoča rakovica (Scylla serrata), indijska bela kozica (Penaeus indicus), japonska kozica (Penaeus japonicus), tigrasta kozica (Penaeus kerathurus)

Vrste vodnih živali, navedene v stolpcu 2, se obravnavajo kot vektorji za bolezen iz stolpca 1 le, kadar izvirajo iz ribogojnice, v kateri so prisotne vrste, dovzetne za navedeno bolezen.

Vrste vodnih živali, navedene v stolpcu 2, se obravnavajo kot vektorji za bolezen iz stolpca 1 le, kadar so namenjene za ribogojnico, v kateri so prisotne vrste, dovzetne za navedeno bolezen.

Bolezen rumene glave

Vrste školjk rodu Atrina (Atrina spp.), valovita blatarka (Buccinum undatum), portugalska koritasta ostriga (Crassostrea angulata), užitna srčanka (Cerastoderma edule), tihomorska ostriga (Crassostrea gigas), ameriška koritasta ostriga (Crassostrea virginica), donaks (Donax trunculus),morsko uho vrste discus hannai (Haliotis discus hannai), morsko uho (Haliotis tuberculata), šilasta breženka (Littorina littorea), trda ladinka (Mercenaria mercenaria), trda ladinka vrste meretrix lusoria (Meretrix lusoria), peščena zijavka (Mya arenaria), užitna klapavica (Mytilus edulis), klapavica (sredozemska užitna) (Mytilus galloprovincialis), hobotnica (Octopus octopus), ostriga (Ostrea edulis), grebenasta pokrovača (Pecten maximus), brazdasta ladinka (Ruditapes decussates), filipinska ladinka (Ruditapes philippinarum), sipe (Sepia officinalis), polži (Strombus spp.), ladinka vrste aurea (Venerupis aurea), rebrasta ladinka (Venerupis pullastra), bradavičasta ladinka (Venus verrucosa)

Vrste vodnih živali, navedene v stolpcu 2, se obravnavajo kot vektorji za bolezen iz stolpca 1 le, kadar izvirajo iz ribogojnice, v kateri so prisotne vrste, dovzetne za navedeno bolezen.

Ni nobenih dodatnih pogojev v zvezi z namembnim krajem.

Virusna hemoragična septikemija (VHS)

Beluga (Huso huso), jeseter vrste gueldenstaedtii (Acipenser gueldenstaedtii), kečiga (Acipenser ruthenus), pastruga, sevruga (Acipenser stellatus), atlantski jeseter (Acipenser sturio), sibirski jeseter (Acipenser Baerii)

Vrste vodnih živali, navedene v stolpcu 2, se obravnavajo kot vektorji za bolezen iz stolpca 1 le, kadar izvirajo iz ribogojnice ali rečnega povodja, v katerem so prisotne vrste, dovzetne za navedeno bolezen.

Vrste vodnih živali, navedene v stolpcu 2, se obravnavajo kot vektorji za bolezen iz stolpca 1 le, kadar so namenjene za ribogojnico, v kateri so prisotne vrste, dovzetne za navedeno bolezen.

Sivi tolstolobik (Aristichthys nobilis), zlati koreselj/akvarijska zlata ribica (Carassius auratus), navadni koreselj (C. carassius), navadni krap in koi krap (Cyprinus carpio), srebrni tolstolobik (Hypophtalmichthys molitrix), klenič (Leuciscus spp), klen (Leuciscus cephalus), črnooka (Rutilus rutilus), rdečeperka (Scardinius erythrophthalmus), linj (Tinca tinca)

Severnoafriški čopovec (Clarias gariepinus), ščuka (Esox lucius) somiči (Ictalurus spp.), črni somič (Ameiurus melas), pikasti somič (Ictalurus punctatus), vitki som (Pangasius pangasius), smuč (Sander lucioperca), som (Silurus glanis)

Brancin (Dicentrarchus labrax), črtasti brancin (Morone chrysops x M. saxatilis), glavati cipelj (Mugil cephalus), rdeča grba (Sciaenops ocellatus), Meagre (Argyrosomus regius), grba (Umbrina cirrosa), tuni (Thunnus spp.), navadni tun (Thunnus thynnus), bela kirnja (Epinephelus aeneus), kirnja (Epinephelus marginatus), senegalski list (Solea senegalensis), morski list (Solea solea), ribon (Pagellus erythrinus), zobatec (Dentex dentex), orada, zlatobrov (Sparus aurata), šarg (Diplodus sargus), okati ribon (Pagellus bogaraveo), okati ribon (Pagrus major), Diplodus vulgaris, pic (Diplodus puntazzo), fratrc (Diplodus vulgaris), pagar (Pagrus pagrus)

pisani ostriži, tilapije spp. (Oreochromis)

Vrste vodnih živali, navedene v stolpcu 2, se obravnavajo kot vektorji za bolezen iz stolpca 1 le, kadar izvirajo iz ribogojnice, v kateri so prisotne vrste, dovzetne za navedeno bolezen.

Vrste vodnih živali, navedene v stolpcu 2, se obravnavajo kot vektorji za bolezen iz stolpca 1 le, kadar so namenjene za ribogojnico, v kateri so prisotne vrste, dovzetne za navedeno bolezen.

Infekciozna hematopoetska nekroza (IHN)

Beluga (Huso huso), jeseter vrste gueldenstaedtii (Acipenser gueldenstaedtii), kečiga (Acipenser ruthenus), pastruga, sevruga (Acipenser stellatus), atlantski jeseter (Acipenser sturio), sibirski jeseter (Acipenser Baerii)

Sivi tolstolobik (Aristichthys nobilis), zlati koreselj/akvarijska zlata ribica (Carassius auratus), navadni koreselj (C. carassius), navadni krap in koi krap (Cyprinus carpio), srebrni tolstolobik (Hypophtalmichthys molitrix), klenič (Leuciscus spp), klen (Leuciscus cephalus), črnooka (Rutilus rutilus), rdečeperka (Scardinius erythrophthalmus), linj (Tinca tinca)

Severnoafriški čopovec (Clarias gariepinus), somiči (Ictalurus spp.), črni somič (Ameiurus melas), pikasti somič (Ictalurus punctatus), vitki som (Pangasius pangasius), smuč (Sander lucioperca), som (Silurus glanis)

Navadni jezik (Hippoglossus hippoglossus), iverka (Platichthys flesus), trska (Gadus morhua), vahnja (Melanogrammus aeglefinus)

Potočni rak, jelševec (Astacus astacus), signalni rak (Pacifastacus leniusculus), severnoameriški močvirski rak (Procambarus clarkii)

Vrste vodnih živali, navedene v stolpcu 2, se obravnavajo kot vektorji za bolezen iz stolpca 1 le, kadar izvirajo iz ribogojnice, v kateri so prisotne vrste, dovzetne za navedeno bolezen.

Vrste vodnih živali, navedene v stolpcu 2, se obravnavajo kot vektorji za bolezen iz stolpca 1 le, kadar so namenjene za ribogojnico, v kateri so prisotne vrste, dovzetne za navedeno bolezen.

Bolezen, ki jo povzroča koi herpes virus (KHV)

Nobena

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

Infekciozna anemija lososov (ISA)

Nobena

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

Okužba z Marteilia refringens

Užitna srčanka (Cerastoderma edule), donaks (Donax trunculus), peščena zijavka (Mya arenaria), trda ladinka (Mercenaria mercenaria), trda ladinka vrste meretrix lusoria (Meretrix lusoria), brazdasta ladinka (Ruditapes decussatus), filipinska ladinka (Ruditapes philippinarum), ladinka vrste aurea (Venerupis aurea), rebrasta ladinka (Venerupis pullastra), bradavičasta ladinka (Venus verrucosa)

Vrste vodnih živali, navedene v stolpcu 2, se obravnavajo kot vektorji za bolezen iz stolpca 1 le, kadar izvirajo iz ribogojnice ali z območja gojenja mehkužcev, na katerem so prisotne vrste, dovzetne za navedeno bolezen.

Vrste vodnih živali, navedene v stolpcu 2, se obravnavajo kot vektorji za bolezen iz stolpca 1 le, kadar so namenjene za ribogojnico, v kateri so prisotne vrste, dovzetne za navedeno bolezen.

Okužba z Bonamia ostreae

Užitna srčanka (Cerastoderma edule), donaks (Donax trunculus), peščena zijavka (Mya arenaria), trda ladinka (Mercenaria mercenaria), trda ladinka vrste meretrix lusoria (Meretrix lusoria), brazdasta ladinka (Ruditapes decussates), filipinska ladinka (Ruditapes philippinarum), ladinka vrste aurea (Venerupis aurea), rebrasta ladinka (Venerupis pullastra), bradavičasta ladinka (Venus verrucosa)

Grebenasta pokrovača (Pecten maximus)

Vrste vodnih živali, navedene v stolpcu 2, se obravnavajo kot vektorji za bolezen iz stolpca 1 le, kadar izvirajo iz ribogojnice ali z območja gojenja mehkužcev, na katerem so prisotne vrste, dovzetne za navedeno bolezen.

Vrste vodnih živali, navedene v stolpcu 2, se obravnavajo kot vektorji za bolezen iz stolpca 1 le, kadar so namenjene za ribogojnico ali območje gojenja mehkužcev, na katerem so prisotne vrste, dovzetne za navedeno bolezen.

Bolezen belih pik

Vrste školjk rodu Atrina (Atrina spp.), valovita blatarka (Buccinum undatum), portugalska koritasta ostriga (Crassostrea angulata), užitna srčanka (Cerastoderma edule), tihomorska ostriga (Crassostrea gigas), ameriška koritasta ostriga (Crassostrea virginica), donaks (Donax trunculus),morsko uho vrste discus hannai (Haliotis discus hannai), morsko uho (Haliotis tuberculata), šilasta breženka (Littorina littorea), trda ladinka (Mercenaria mercenaria), trda ladinka vrste meretrix lusoria (Meretrix lusoria), peščena zijavka (Mya arenaria), užitna klapavica (Mytilus edulis), klapavica (sredozemska užitna) (Mytilus galloprovincialis), hobotnica (Octopus vulgaris), ostriga (Ostrea edulis), grebenasta pokrovača (Pecten maximus), brazdasta ladinka (Ruditapes decussatus), filipinska ladinka (Ruditapes philippinarum), sipe (Sepia officinalis), polži (Strombus spp.), ladinka vrste aurea (Venerupis aurea), rebrasta ladinka (Venerupis pullastra), bradavičasta ladinka (Venus verrucosa)

Vrste vodnih živali, navedene v stolpcu 2, se obravnavajo kot vektorji za bolezen iz stolpca 1 le, kadar izvirajo iz ribogojnice, v kateri so prisotne vrste, dovzetne za navedeno bolezen.

Vrste vodnih živali, navedene v stolpcu 2, se obravnavajo kot vektorji za bolezen iz stolpca 1 le, kadar so namenjene za ribogojnico, v kateri so prisotne vrste, dovzetne za navedeno bolezen.


PRILOGA II

DEL A

Vzorec veterinarskega spričevala za dajanje na trg živali iz ribogojstva, namenjenih za gojenje, območja za ponovno nasaditev, športno komercialne vode, odprte okrasne objekte in obnovo staleža

Image

Image

Image

Image

DEL B

Vzorec veterinarskega spričevala za dajanje na trg živali ali proizvodov iz ribogojstva, namenjenih za nadaljnjo predelavo, odpremne centre in obrate za prečiščevanje ter podobne dejavnosti pred uporabo za prehrano ljudi

Image

Image

Image


PRILOGA III

Tretje države, ozemlja, območja ali kompartmenti, s katerih je dovoljen uvoz živali iz ribogojstva, namenjenih za gojenje, športno komercialne vode in odprte okrasne objekte, ter okrasnih rib, dovzetnih za eno ali več bolezni iz dela II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES, ki so namenjene za zaprte okrasne objekte (1)

Država/ozemlje

Ribogojna vrsta

Območje/kompartment

Oznaka ISO

Ime

Ribe

Mehkužci

Raki

Oznaka

Opis

AU

Avstralija

X (2)

 

 

 

 

BR

Brazilija

X (3)

 

 

 

 

CA

Kanada

X

 

 

CA 0 (5)

Celotno ozemlje

CA 1 (6)

British Columbia

CA 2 (6)

Alberta

CA 3 (6)

Saskatchewan

CA 4 (6)

Manitoba

CA 5 (6)

Novi Brunswick

CA 6 (6)

Nova Škotska

CA 7 (6)

Otok princa Edvarda

CA 8 (6)

Nova Fundlandija in Labrador

CA 9 (6)

Jukon

CA 10 (6)

Severozahodno ozemlje

CA 11 (6)

Nunavut

CL

Čile

X (2)

 

 

 

Celotno ozemlje

CN

Kitajska

X (3)

 

 

 

Celotno ozemlje

CO

Kolumbija

X (3)

 

 

 

Celotno ozemlje

CG

Kongo

X (3)

 

 

 

Celotno ozemlje

HR

Hrvaška

X (2)

 

 

 

Celotno ozemlje

HK

Hongkong

X (3)

 

 

 

Celotno ozemlje

IN

Indija

X (4)

 

 

 

Celotno ozemlje

ID

Indonezija

X (2)

 

 

 

Celotno ozemlje

IL

Izrael

X (2)

 

 

 

Celotno ozemlje

JM

Jamajka

X (3)

 

 

 

Celotno ozemlje

JP

Japonska

X (3)

 

 

 

Celotno ozemlje

LK

Šrilanka

X (3)

 

 

 

Celotno ozemlje

MK (7)

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

X (3)

 

 

 

Celotno ozemlje

MY

Malezija

X (3)

 

 

 

polotoška zahodna Malezija

NZ

Nova Zelandija

X (2)

 

 

 

Celotno ozemlje

RU

Rusija

X (2)

 

 

 

Celotno ozemlje

SG

Singapur

X (3)

 

 

 

Celotno ozemlje

ZA

Južna Afrika

X (2)

 

 

 

Celotno ozemlje

TW

Tajvan

X (3)

 

 

 

Celotno ozemlje

TH

Tajska

X (3)

 

 

 

Celotno ozemlje

TR

Turčija

X (2)

 

 

 

Celotno ozemlje

US

Združene države Amerike

X

 

 

US 0 (5)

Celotno ozemlje

X

 

 

US 1 (6)

Celotno ozemlje razen naslednjih držav: New York, Ohio, Illinois, Michigan, Indiana, Wisconsin, Minnesota in Pensilvanija

 

X

 

US 2

Humboldt Bay (Kalifornija)

US 3

Netarts Bay (Oregon)

US 4

Wilapa Bay, Totten Inlet, Oakland Bay, Quilcence Bay in Dabob Bay (Washington)

US 5

NELHA (Havaji)

VN

Vietnam

X (4)

 

 

 

 


(1)  V skladu s členom 11 se lahko vrste okrasnih rib, ki niso dovzetne za nobeno bolezen iz dela II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES, ter okrasni mehkužci in okrasni raki, namenjeni za zaprte okrasne objekte, v Skupnost uvozijo iz tretjih držav ali z ozemelj, ki so člani Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE).

(2)  Velja za vse vrste rib.

(3)  Velja le za vrste rib, dovzetne za epizootski ulcerativni sindrom v skladu z delom II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES, namenjene za zaprte okrasne objekte, in krape (Cyprinidae).

(4)  Velja le za vrste rib, dovzetne za epizootski ulcerativni sindrom v skladu z delom II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES, namenjene za zaprte okrasne objekte.

(5)  Ne velja za dovzetne vrste rib ali vektorske vrste za virusno hemoragično septikemijo v skladu z delom II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES.

(6)  Velja le za dovzetne vrste rib ali vektorske vrste za virusno hemoragično septikemijo v skladu z delom II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES.

(7)  Začasna oznaka, ki nikakor ne vpliva na dokončno ime za to državo, ki bo dogovorjeno po koncu pogajanj, ki trenutno potekajo na to temo v Združenih narodih.


PRILOGA IV

DEL A

Vzorec veterinarskega spričevala za uvoz v Evropsko skupnost živali iz ribogojstva, namenjenih za gojenje, ponovno nasaditev, športno komercialne vode in odprte okrasne objekte

Image

Image

Image

Image

Image

DEL B

Vzorec veterinarskega spričevala za uvoz v Evropsko skupnost okrasnih vodnih živali, namenjenih za zaprte okrasne objekte

Image

Image

Image

DEL C

Vzorec veterinarskega spričevala za tranzit/skladiščenje živih živali iz ribogojstva, iker in rib, katerih drobovje ni bilo odstranjeno, namenjenih za prehrano ljudi

Image

Image

DEL D

Dodatek za prevoz živih živali iz ribogojstva po morju

(Izpolniti in priložiti veterinarskemu spričevalu, kadar prevoz do meje Evropske skupnosti vključuje prevoz z ladjo, tudi če gre za del poti.)

Image


PRILOGA V

Pojasnjevalne opombe

(a)

Spričevala izdajajo pristojni organi države izvora na podlagi ustreznega vzorca iz priloge II ali IV k tej uredbi, ob upoštevanju namembnega kraja in uporabe pošiljke po prihodu v namembni kraj.

(b)

Ob upoštevanju statusa namembnega kraja glede neeksotičnih bolezni iz dela II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES v državi članici EU ali bolezni, za katere ima namembni kraj dodatna jamstva v skladu z Odločbo 2004/453/ES ali ukrepe, odobrene v skladu s členom 43 Direktive 2006/88/ES, se v spričevalo vnesejo in dopolnijo ustrezne posebne zahteve.

(c)

„Kraj porekla“ je kraj ribogojnice ali območje gojenja mehkužcev, na katerem so se živali iz ribogojstva gojile in dosegle komercialno velikost, ustrezno za pošiljko iz tega spričevala. Pri prosto živečih vodnih živalih je „kraj porekla“ kraj zajetja.

(d)

Izvirnik spričevala je napisan na enem listu z obojestranskim tiskom, če pa je potrebnega več besedila, morajo biti vsi listi povezani v celoto in nedeljivi.

(e)

Za uvoz v Skupnost iz tretjih držav se izvirnik spričevala in oznake iz vzorca spričevala sestavijo v vsaj enem uradnem jeziku države članice EU, v kateri se izvaja pregled na mejni točki, in namembne države članice EU. Vendar navedene države članice lahko dovolijo uporabo drugih jezikov Skupnosti, ki se jim po potrebi priloži uradni prevod.

(f)

Kadar so zaradi identifikacije kosov pošiljke spričevalu priložene dodatne strani, se štejejo kot del izvirnika spričevala, če je na vsaki strani podpis in žig uradnega inšpektorja, ki izdaja spričevalo.

(g)

Kadar spričevalo, vključno z vsemi dodatnimi stranmi, kot je določeno v točki (f), obsega več kot eno stran, je vsaka stran na dnu oštevilčena na naslednji način: „–x(številka strani) od y(skupnega števila strani)–“, na vrhu pa je številčna oznaka spričevala, ki jo dodeli pristojni organ.

(h)

Izvirnik spričevala mora izpolniti in podpisati uradni inšpektor najpozneje 72 ur pred natovarjanjem pošiljke ali najpozneje 24 ur pred natovarjanjem v primerih, ko je treba živali iz ribogojstva pregledati v 24 urah po natovarjanju. Pristojni organi države izvora zagotovijo, da se upoštevajo načela izdajanja spričeval, enakovredna tistim, določenim v Direktivi 96/93/ES.

(i)

Podpis mora biti drugačne barve kakor tisk. Enako pravilo velja za žig, razen če je reliefni ali vodni žig.

(j)

Pri uvozu v Skupnost iz tretjih držav mora izvirnik spričevala pošiljko spremljati, dokler ne prispe na mejno kontrolno točko EU. Pri pošiljkah, ki se dajejo na trg v Skupnosti, mora izvirnik spričevala pošiljko spremljati, dokler ne prispe v končni namembni kraj.

(k)

Spričevalo, izdano za žive živali iz ribogojstva, je veljavno 10 dni od datuma izdaje. V primeru prevoza z ladjo se čas veljavnosti podaljša za čas potovanja po morju. V ta namen se veterinarskemu spričevalu priloži izvirnik izjave kapitana ladje, sestavljen v skladu z vzorcem iz dodatka v delu D Priloge IV.

(l)

S splošnimi pogoji za prevoz živali iz Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 je mogoče, kadar je to primerno, določiti sprejetje ukrepov po vstopu v Skupnost, če niso izpolnjene zahteve iz navedene uredbe.


16.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/76


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1252/2008

z dne 12. decembra 2008

o odstopanju od Uredbe (ES) št. 1251/2008 ter začasni prekinitvi uvoza pošiljk nekaterih živali iz ribogojstva iz Malezije v Skupnost

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (1) in zlasti člena 25(a),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2006/88/ES določa zahteve za zdravstveno varstvo živali, ki se uporabljajo za dajanje na trg ter uvoz in tranzit živali in proizvodov iz ribogojstva preko Skupnosti. Navedena direktiva določa, da države članice zagotavljajo, da se živali in proizvodi iz ribogojstva vnašajo v Skupnost samo iz tretjih držav ali njihovih delov, ki so na seznamu, sestavljenem v skladu z njenimi določbami.

(2)

Odločba Komisije 2003/858/ES z dne 21. novembra 2003 o pogojih zdravstvenega varstva živali in zahtevah za spričevala za uvoz živih rib, njihovih iker in zaroda, namenjenih za gojenje, ter živih rib in proizvodov iz ribogojstva, namenjenih za prehrano ljudi (2), določa seznam območij, iz katerih je dovoljen uvoz nekaterih vrst živih rib, njihovih iker in zaroda v Skupnost.

(3)

Odločba Komisije 2006/656/ES z dne 20. septembra 2006 o določitvi pogojev zdravstvenega varstva živali in zahtev za spričevala za uvoz okrasnih rib (3) določa seznam območij, iz katerih je dovoljen uvoz nekaterih okrasnih rib v Skupnost.

(4)

Rezultati inšpekcijskih obiskov Skupnosti v Maleziji so pokazali resne pomanjkljivosti v celotni proizvodni verigi živali iz ribogojstva in okrasnih rib. Te pomanjkljivosti lahko vodijo v širjenje bolezni, zato predstavljajo resno nevarnost za zdravje živali v Skupnosti.

(5)

Zaradi teh pomanjkljivosti je Odločba Komisije 2008/641/ES o odstopanju od odločb 2003/858/ES in 2006/656/ES ter začasni prekinitvi uvoza pošiljk nekaterih živih rib in proizvodov iz ribogojstva iz Malezije v Skupnost (4) začasno prekinila uvoz živih rib iz družine Cyprinidae, njihovih iker in zaroda, namenjenih za gojenje, živih rib iz družine Cyprinidae, njihovih iker in zaroda, namenjenih za obnavljanje ribje populacije v gojitvenih loviščih, ter nekaterih okrasnih rib iz navedene družine iz Malezije.

(6)

Uredba Komisije (ES) št. 1251/2008 z dne 12. decembra 2008 o izvajanju Direktive Sveta 2006/88/ES glede pogojev in zahtev za izdajanje veterinarskih spričeval za dajanje na trg in vnos v Skupnost živali in proizvodov iz ribogojstva ter o določitvi seznama vektorskih vrst (5) razveljavlja odločbi 2003/858/ES in 2006/656/ES z začetkom veljavnosti od 1. januarja 2009.

(7)

Priloga III k navedeni uredbi določa seznam tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen uvoz živali iz ribogojstva, namenjenih za gojenje, gojitvena lovišča in odprte okrasne objekte, ter okrasnih rib, dovzetnih za eno ali več bolezni, naštetih v delu II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES, in namenjenih za zaprte okrasne objekte.

(8)

Malezija je vključena v ta seznam kot tretja država, iz katere je dovoljen uvoz rib iz družine Cyprinidae in vrst rib, dovzetnih za epizootski ulcerativni sindrom, v skladu z delom II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES, namenjenih za zaprte okrasne objekte, v Skupnost. Uredba (ES) št. 1251/2008 se uporablja od 1. januarja 2009.

(9)

Okoliščine, ki so privedle do sprejetja Odločbe 2008/641/ES, še vedno obstajajo. Zato je primerno s to uredbo uvesti odstopanje od ustreznih določb v zvezi z Malezijo iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1251/2008. Zaradi jasnosti in skladnosti zakonodaje Skupnosti je treba Odločbo 2008/641/ES razveljaviti in jo nadomestiti s to uredbo.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Z odstopanjem od členov 10(1) in 11(1) Uredbe (ES) št. 1251/2008 države članice začasno prekinejo uvoz iz Malezije na svoja ozemlja naslednjih pošiljk rib iz družine Cyprinidae, njihovih iker in zaroda:

(a)

pošiljk živih rib iz ribogojstva, namenjenih za gojenje, gojitvena lovišča in odprte okrasne objekte, ter

(b)

pri pošiljkah okrasnih rib, namenjenih za zaprte okrasne objekte, samo vrst Carassius auratus, Ctenopharyngodon idellus, Cyprinus carpio, Hypophthalmichthys molitrix, Aristichthys nobilis, Carassius carassius in Tinca tinca iz družine Cyprinidae.

Člen 2

Vsi izdatki, nastali v zvezi z uporabo te uredbe, gredo v breme prejemnika ali njegovega zastopnika.

Člen 3

Odločba 2008/641/ES se razveljavi s 1. januarjem 2009.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. decembra 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 328, 24.11.2006, str. 14.

(2)  UL L 324, 11.12.2003, str. 37.

(3)  UL L 271, 30.9.2006, str. 71.

(4)  UL L 207, 5.8.2008, str. 34.

(5)  Glej stran 41 tega uradnega lista.


16.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/78


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1253/2008

z dne 15. decembra 2008

o izdaji dovoljenja za bakrov kelat hidroksiliranega analoga metionina kot krmni dodatek

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz Priloge. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti v skladu s členom 7(3) navedene uredbe.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek bakrovega kelata hidroksiliranega analoga metionina kot krmni dodatek za piščance za pitanje in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“.

(4)

Po mnenju Evropske agencije za varnost hrane (Agencija) z dne 16. aprila 2008 bakrov kelat hidroksiliranega analoga metionina nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje za piščance za pitanje (2). Poleg tega je Agencija ugotovila, da pripravek, ki se uporablja kot krmni dodatek za piščance za pitanje ne predstavlja nobenega drugega tveganja, ki bi v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 onemogočalo izdajo dovoljenja. V skladu s tem mnenjem se lahko uporaba navedenega pripravka šteje kot vir razpoložljivega bakra in izpolnjuje merila za nutritivni dodatek za piščance za pitanje. Agencija v mnenju priporoča tudi ustrezne ukrepe za varnost uporabnikov. Meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Preverila je tudi poročilo o metodi analize krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena navedenega pripravka je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“ in funkcionalno skupino „sestavine elementov v sledovih“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Mnenje Znanstvenega sveta za dodatke in izdelke ali snovi, ki se uporabljajo v živalski krmi (FEEDAP) na zahtevo Evropske komisije o varnosti in učinkovitosti Mintrex®Cu (bakrov kelat hidroksiliranega analoga metionina) kot krmnega dodatka za vse vrste. The EFSA Journal (2008) 693, str. 1–19.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

Vsebnost elementa (Cu) v mg/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija nutritivnih dodatkov. Funkcionalna skupina: sestavine elementov v sledovih

„3b410

bakrov kelat hidroksiliranega analoga metionina

 

Lastnosti dodatka:

 

bakrov kelat hidroksiliranega analoga metionina z najmanjšo vsebnostjo 17 % bakra in 78 % (2-hidroksi-4-metiltio) butanojske kisline

 

mineralna olja: ≤ 1 %

 

CAS: 292140-30-8

 

Analitska metoda (1):

atomska absorpcijska spektrometrija (AAS)

piščanci za pitanje

25 (skupaj)

Dodatek se vključi v krmno mešanico v obliki premiksa.

Za varnost uporabnika: med ravnanjem je treba nositi zaščito za dihala ter zaščitna očala in rokavice.

5. januar 2019


(1)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na spletni strani referenčnega laboratorija Skupnosti: http://www.irmm.jrc.be/crl_feed_additives“


16.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/80


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1254/2008

z dne 15. decembra 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (1) ter zlasti člena 20(3), člena 21(2), člena 22(2) in člena 38(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 834/2007 in zlasti člen 20 Uredbe določata splošne zahteve za pridelavo ekološkega kvasa. Podrobna pravila za izvajanje navedenih zahtev je treba določiti v Uredbi Komisije (ES) št. 889/2008 (2).

(2)

Ker je treba uvesti določbe za pridelavo ekološkega kvasa, mora področje uporabe Uredbe (ES) št. 889/2008 zdaj vsebovati tudi kvasovke, ki se uporabljajo za hrano in krmo.

(3)

Da bi se ekološkim kmetovalcem pomagalo najti ustrezno dobavo krme za njihove živali in da bi se poenostavila preusmeritev ekološkega območja z namenom izpolnjevanja povpraševanja potrošnikov po ekoloških proizvodih, je primerno dovoliti uporabo do 100 % krme iz obdobja preusmeritve, ki je pridelana na kmetovem lastnem gospodarstvu, v krmnih obrokih ekološko vzrejenih živali.

(4)

V skladu s Prilogo VI(B) k Uredbi Sveta (EGS) št. 2092/91 (3) se lahko samo encimi, ki se običajno uporabljajo kot predelovalni pripomočki, uporabljajo pri ekološki predelavi, encimi, ki se uporabljajo kot aditivi za živila, bi morali biti na seznamu dovoljenih aditivov za živila v Prilogi VI(A)(A.1) k navedeni uredbi. To določbo je treba ponovno uvesti v nova izvedbena pravila.

(5)

Ker kvas ne šteje za kmetijski proizvod v smislu člena 32(3) Pogodbe in da bi se dovolilo označevanje ekološkega kvasa kot ekološki, je treba spremeniti določbo o izračunu sestavin. Vendar bo izračun za kvas in proizvode iz kvasa kot sestavine kmetijskega izvora obvezen od 31. decembra 2013. To časovno obdobje je potrebno za panogo, da se lahko prilagodi.

(6)

Okrasno barvanje kuhanih jajc je na nekaterih območjih Evropske unije tradicionalno v določenem obdobju leta in ker se tudi ekološka jajca lahko barvajo in dajo v promet, so nekatere države članice vložile zahtevek za odobritev barv v ta namen. Odbor neodvisnih strokovnjakov je preučil nekatere barve in različne druge snovi za razkuževanje in konzerviranje kuhanih jajc (4) ter zaključil, da bi se številne naravne barve lahko dovolile ter začasno tudi sintetične oblike železovih oksidov in železovih hidroksidov. Vendar je zaradi lokalnega in sezonskega značaja proizvodnje primerno pooblastiti pristojne organe za izdajanje ustreznih dovoljenj.

(7)

Odbor za ekološki kvas (5) je priporočil, da je treba za številne proizvode in snovi, ki so potrebni za pridelavo ekološkega kvasa, pripravkov iz kvasa in formulacij kvasa, izdati dovoljenje v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 834/2007. V členu 20 navedene uredbe je določeno, da se za pridelavo ekološkega kvasa uporabljajo samo ekološki substrati in da ekološki kvas ne sme biti prisoten v ekološki hrani ali krmi skupaj z neekološkim kvasom. Vendar je odbor strokovnjakov v svojih zaključkih z dne 10. julija 2008 priporočil, da se začasno dovoli 5 % ekstrakta neekološkega kvasa za dodatni substrat za pridelavo ekološkega kvasa kot vir dušika, fosforja, vitaminov in mineralov, dokler ekstrakt ekološkega kvasa ne bo na voljo. V skladu s pravili prožnosti na podlagi člena 22(2)(e) navedene uredbe je treba dovoliti 5 % ekstrakt neekološkega kvasa za pridelavo ekološkega kvasa.

(8)

Uredbo (ES) št. 889/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Spremembe je treba uporabljati od datuma uporabe Uredbe (ES) št. 889/2008.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem regulativnega odbora za ekološko pridelavo –

SPREJELA TO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 889/2008 se spremeni:

1.

V členu 1(2) se črta točka (d).

2.

V členu 21 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   V povprečju lahko do 30 % krmnega obroka vsebuje krmila iz obdobja preusmeritve. Če se krma iz obdobja preusmeritve prideluje v enoti domačega kmetijskega gospodarstva, se ta odstotek lahko poveča na 100 %.“

3.

Člen 27 se spremeni:

(a)

v odstavku 1(b) se doda naslednji stavek:

„vendar morajo biti encimi, ki se uporabljajo kot aditivi za živila, uvrščeni na seznam v oddelku A Priloge VIII.“;

(b)

odstavku 2 se doda naslednja točka (c):

„(c)

kvas in proizvodi iz kvasa veljajo od 31. decembra 2013 za sestavine kmetijskega izvora.“;

(c)

doda se odstavek 4:

„4.   Za tradicionalno okrasno barvanje lupine kuhanih jajc, ki so proizvedena z namenom, da bodo dana v promet v določenem obdobju leta, lahko pristojni organ za zgoraj navedeno obdobje dovoli uporabo naravnih barv in naravnih snovi za premaze. Dovoljenje lahko do 31. decembra 2013 zajema sintetične oblike železovih oksidov in železovih hidroksidov. Dovoljenja je treba uradno sporočiti Komisiji in državam članicam.“

4.

Vstavi se naslednji člen 27a:

„Člen 27a

Za namen uporabe člena 20(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 se naslednje snovi lahko uporabijo v proizvodnji, pripravkih in oblikah kvasa:

(a)

snovi, uvrščene na seznam v oddelku C Priloge VIII k tej uredbi;

(b)

proizvodi in snovi iz člena 27(1)(b) in (e) te uredbe.“

5.

V poglavju 6 naslova II se vstavi naslednji oddelek 3a:

„Oddelek 3a

Pravila pridelave za izjemne primere glede na uporabo posebnih proizvodov in snovi v predelavi v skladu s členom 22(2)(e) Uredbe (ES) št. 834/2007

Člen 46a

Dodatek ekstrakta neekološkega kvasa

Pod pogoji iz člena 22(2)(e) Uredbe 834/2007 se dovoli dodatek do 5 % ekstrakta ali avtolizata neekološkega kvasa k substratu (izračunano kot suha snov) za pridelavo ekološkega kvasa, kadar izvajalci ne morejo dobiti ekstrakta ali avtolizata kvasa iz ekološke pridelave.

Razpoložljivost ekstrakta ali avtolizata ekološkega kvasa je treba do 31. decembra 2013 ponovno preučiti zaradi ukinitve te določbe.“

6.

Priloga VIII se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

(2)  UL L 250, 18.9.2008, str. 1.

(3)  UL L 198, 22.7.1991, str. 1. Uredba (EGS) št. 2092/91 se razveljavi in se bo od 1. januarja 2009 nadomestila z Uredbo (ES) št. 834/2007.

(4)  Priporočila skupine neodvisnih strokovnjakov v zvezi z „uporabo barvil za jajčno lupino pri ekoloških velikonočnih jajcih“: http://www.organic-farming.europa.eu

(5)  Priporočila skupine neodvisnih strokovnjakov v zvezi z „določbami o ekološkem kvasu“: http://www.organic-farming.europa.eu


PRILOGA

Priloga VIII k Uredbi (ES) št. 889/2008 se spremeni:

1.

naslov Priloge VIII se nadomesti z naslednjim:

2.

doda se naslednji oddelek C:

„ODDELEK C –   PREDELOVALNI PRIPOMOČKI ZA PRIDELAVO KVASA IN PROIZVODOV IZ KVASA

Naziv

Primarni kvas

Pripravki iz kvasa/oblike kvasa

Posebni pogoji

Kalcijev klorid

X

 

 

Ogljikov dioksid

X

X

 

Citronska kislina

X

 

Za uravnavanje pH pri pridelavi kvasa

Mlečna kislina

X

 

Za uravnavanje pH pri pridelavi kvasa

Dušik

X

X

 

Kisik

X

X

 

Krompirjev škrob

X

X

Za filtriranje

Natrijev karbonat

X

X

Za uravnavanje pH

Rastlinska olja

X

X

Maziva, sredstva za ločevanje in protipenilci“


16.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/83


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1255/2008

z dne 15. decembra 2008

o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 16. decembra 2008

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 (2) in zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002, ex 1005, razen hibridnega semena, in ex 1007, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje uvozna cena cif zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene cif.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni cif, določeni v skladu z metodo iz člena 4 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 16. decembra 2008 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Od 16. decembra 2008 so uvozne dajatve v sektorju žit iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 dajatve, določene v Prilogi I k tej uredbi na podlagi podatkov, navedenih v Prilogi II.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 16. decembra 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 161, 29.6.1996, str. 125.


PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se uporabljajo od 16. decembra 2008

Oznaka KN

Poimenovanje

Uvozna dajatev (1)

(EUR/t)

1001 10 00

PŠENICA trda, visoke kakovosti

0,00

srednje kakovosti

0,00

nizke kakovosti

0,00

1001 90 91

PŠENICA navadna, semenska

0,00

ex 1001 90 99

PŠENICA navadna, visoke kakovosti, razen semenske

0,00

1002 00 00

44,57

1005 10 90

KORUZA semenska, razen hibridne

33,31

1005 90 00

KORUZA razen semenske (2)

33,31

1007 00 90

SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev

44,57


(1)  Za blago, ki pride v Skupnost prek Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa, je prevoznik z uporabo člena 2(4) Uredbe (ES) št. 1249/96 upravičen do znižanja dajatev za:

3 EUR/t, če je pristanišče razkladanja v Sredozemskem morju,

2 EUR/t, če je pristanišče razkladanja na Danskem, Irskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji ali na atlantski obali Iberskega polotoka.

(2)  Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1249/96.


PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev iz Priloge I

1.12.2008-12.12.2008

1.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

(EUR/t)

 

Navadna pšenica (1)

Koruza

Trda pšenica, visoke kakovosti

Trda pšenica srednje kakovosti (2)

Trda pšenica, nizke kakovosti (3)

Ječmen

Borza

Minnéapolis

Chicago

Kotacija

179,80

104,63

Cena FOB ZDA

233,65

223,65

203,65

105,29

Premija za Zaliv

10,13

Premija za Velika jezera

26,95

2.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Prevoz/stroški Mehiški zaliv–Rotterdam:

10,39 EUR/t

Prevoz/stroški Velika jezera–Rotterdam:

8,59 EUR/t


(1)  Vključena premija 14 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(2)  Znižanje za 10 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(3)  Znižanje za 30 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).


DIREKTIVE

16.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/86


DIREKTIVA KOMISIJE 2008/116/ES

z dne 15. decembra 2008

o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve aklonifena, imidakloprida in metazaklora kot aktivnih snovi

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (1) in zlasti člena 6(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (2) in (ES) št. 1490/2002 (3) določata podrobna pravila za izvajanje tretje faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam vključuje aklonifen, imidakloprid in metazaklor.

(2)

Vplivi navedenih aktivnih snovi na zdravje ljudi in okolje so bili ocenjeni v skladu z določbami uredb (ES) št. 451/2000 in (ES) št. 1490/2002 za vrste uporab, ki jih predlagajo prijavitelji. Poleg tega navedeni uredbi določata države članice poročevalke, ki morajo Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1490/2002 predložiti ustrezna poročila o oceni in priporočila. Država članica poročevalka za aklonifen in imidakloprid je bila Nemčija, vse ustrezne informacije pa so bile predložene 11. septembra 2006 oziroma 13. junija 2006. Država članica poročevalka za metazaklor je bila Združeno Kraljestvo, vse ustrezne informacije pa so bile predložene 30. septembra 2005.

(3)

Poročila o oceni so medsebojno pregledali strokovnjaki držav članic in EFSA ter jih predstavili Komisiji v obliki znanstvenih poročil EFSA (4), in sicer 31. julija 2008 za aklonifen, 29. maja 2008 za imidakloprid ter 14. aprila 2008 za metaklozor. Ta poročila so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 26. septembra 2008 v obliki poročila Komisije o pregledu za aklonifen, imidakloprid in metazaklor.

(4)

Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo aklonifen, imidakloprid in metazaklor, lahko pričakuje, da na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile preučena in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno vključiti navedene aktivne snovi v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu z določbami navedene direktive lahko registrirajo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo te aktivne snovi.

(5)

Brez poseganja v navedeni sklep je primerno pridobiti dodatne informacije o nekaterih posameznih točkah. Člen 6(1) Direktive 91/414/ES določa, da za vključitev posamezne snovi v Prilogo I lahko veljajo nekateri pogoji. Zato je primerno zahtevati, da se za aklonifen izvedejo dodatna testiranja za ovrednotenje ostankov posevkov v kolobarju in za potrditev ocene tveganja za ptice, sesalce, vodne organizme in neciljne rastline ter da se za imidakloprid izvedejo dodatna testiranja za potrditve ocene tveganja za izvajalce tretiranja in delavcev ter tveganja za ptice in sesalce, te študije pa mora predložiti prijavitelj. Poleg tega je primerno zahtevati, da se za metazaklor pridobijo dodatne informacije o nekaterih posameznih točkah. Člen 5(5) Direktive 91/414/EGS določa, da se vključitev lahko pregleda kadar koli, če obstajajo dokazi, da merila iz odstavkov 1 in 2 niso več izpolnjena. Prijavitelj je predložil informacije, ki na tej stopnji zadostujejo za obravnavo ustreznosti nekaterih metabolitov. Vendar odločitev o razvrstitvi metazaklora v skladu z Direktivo 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (5) še ni sprejeta. Takšna odločitev bi lahko pokazala potrebo po nadaljnjih informacijah o teh metabolitih. Informacije, ki jih prijavitelj na tej stopnji predloži za obravnavanje ustreznosti metabolitov 479M04, 479M08, 479M09, 479M11 in 479M12 v povezavi z rakom, so zadostne. Če je odločitev sprejeta v skladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS, po kateri je metazaklor razvrščen pod „omejeni dokazi za rakotvorne učinke“, bodo potrebne nadaljnje informacije o ustreznosti navedenih metabolitov v povezavi z rakom. Člen 6(1) Direktive 91/414/ES določa, da za vključitev posamezne snovi v Prilogo I k navedeni direktivi lahko veljajo nekateri pogoji. Za vključitev metazaklora morajo zato veljati nekateri pogoji v zvezi s predložitvijo nadaljnjih informacij v primeru, da je navedena snov razvrščena v skladu z Direktivo 67/548/EGS.

(6)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba predvideti primeren rok, v katerem se države članice in zainteresirane strani lahko pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, ki bodo posledica vključitve.

(7)

Brez poseganja v obveznosti iz Direktive 91/414/EGS, ki izhajajo iz vključitve aktivne snovi v Prilogo I, je državam članicam treba omogočiti, da v šestih mesecih po vključitvi snovi pregledajo obstoječe registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aklonifen, imidakloprid in metazaklor, da zagotovijo izpolnjevanje zahtev iz Direktive 91/414/EGS, zlasti iz člena 13 in ustreznih pogojev iz Priloge I. Države članice v skladu z določbami Direktive 91/414/EGS obstoječe registracije po potrebi spremenijo, nadomestijo ali prekličejo. Z odstopanjem od zgoraj navedenega roka je treba določiti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne dokumentacije iz Priloge III vsakega fitofarmacevtskega sredstva za vsako nameravano uporabo v skladu z enotnimi načeli iz Direktive 91/414/EGS.

(8)

Izkušnje iz prejšnjih vključitev aktivnih snovi, ocenjenih na podlagi Uredbe (EGS) št. 3600/92 (6), v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS so pokazale, da lahko pride do težav pri razlagi dolžnosti imetnikov obstoječih registracij v zvezi z dostopom do podatkov. V izogib nadaljnjim težavam se zato zdi nujno razjasniti dolžnosti držav članic, zlasti dolžnost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar pa ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga nikakršnih novih obveznosti v primerjavi z doslej sprejetimi direktivami o spremembah Priloge I.

(9)

Zato je primerno Direktivo 91/414/EGS ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 91/414/EGS se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. januarja 2010. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene predpise uporabljajo od 1. februarja 2010.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 3

1.   Države članice v skladu z Direktivo 91/414/EGS do 31. januarja 2010 po potrebi spremenijo ali prekličejo obstoječe registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aklonifen, imidakloprid in metazaklor kot aktivne snovi.

Do navedenega datuma zlasti preverijo, ali so pogoji iz Priloge I k navedeni direktivi v zvezi s aklonifenom, imidaklopridom in metazaklorom, z izjemo tistih iz dela B besedila o navedeni aktivni snovi, izpolnjeni in ali ima imetnik registracije dokumentacijo ali dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II k navedeni direktivi v skladu s pogoji iz člena 13 navedene direktive.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 države članice znova ocenijo vsako registrirano fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje aklonifen, imidakloprid in metazaklor kot edino aktivno snov ali kot eno od aktivnih snovi, vključenih v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS najpozneje do 31. julija 2009, v skladu z enotnimi načeli iz Priloge VI k Direktivi 91/414/EGS na podlagi dokumentacije, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge III k navedeni direktivi, in ob upoštevanju dela B besedila o aklonifenu, imidaklopridu in metazakloru iz Priloge I k navedeni direktivi. Na podlagi navedene ocene države članice presodijo, ali sredstvo izpolnjuje pogoje iz člena 4(1)(b), (c), (d) in (e) Direktive 91/414/EGS.

Države članice nato:

(a)

če sredstvo vsebuje aklonifen, imidakloprid in metazaklor kot edino aktivno snov, najpozneje do 31. januarja 2014 po potrebi spremenijo ali prekličejo registracijo ali

(b)

če sredstvo vsebuje aklonifen, imidakloprid in metazaklor kot eno izmed več aktivnih snovi, registracijo po potrebi spremenijo ali prekličejo najpozneje do 31. januarja 2014 ali do datuma, določenega za takšno spremembo ali preklic v ustreznih direktivah, s katerimi so bile zadevne snovi dodane v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, pri čemer se upošteva poznejši datum.

Člen 4

Ta direktiva začne veljati 1. avgusta 2009.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 15. decembra 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 230, 19.8.1991, str. 1.

(2)  UL L 55, 29.2.2000, str. 25.

(3)  UL L 224, 21.8.2002, str. 23.

(4)  Znanstveno poročilo EFSA (2008) 149, Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo aklonifen (dokončano: 31. julija 2008).

Znanstveno poročilo EFSA (2008) 148, Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo imidakloprid (dokončano: 29. maja 2008).

Znanstveno poročilo EFSA (2008) 145, Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo metazaklor (dokončano: 14. aprila 2008).

(5)  UL 196, 16.8.1967, str. 1.

(6)  UJ L 366, 15.12.1992, str. 10.


PRILOGA

Na koncu razpredelnice v Prilogi I k Direktivi 91/414/EGS se doda naslednje besedilo:

Št.

Splošno ime, identifikacijske številke

Ime po IUPAC

Čistost (1)

Začetek veljavnosti

Potek veljavnosti

Posebne določbe

„221

Aklonifen

Št. CAS 74070-46-5

Št. CIPAC 498

2-chloro-6-nitro-3-phenoxyaniline

≥ 970 g/kg

Nečistost fenola velja s toksikološkega vidika za problematično, zato se določi najvišja vsebnost 5 g/kg.

1. avgust 2009

31. julij 2019

DEL A

Registrira se lahko samo kot herbicid.

DEL B

Pri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aklonifen, za druge uporabe kot za sončnice, so države članice zlasti pozorne na merila iz člena 4(1)(b) in zagotovijo, da se pred odobritvijo takšne registracije predložijo vsi potrebni podatki in informacije.

Za izvajanje enotnih načel iz Priloge VI se upoštevajo sklepi poročila o pregledu za aklonifen ter zlasti dodatkov I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 26. septembra 2008.

V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na naslednje:

lastnosti tehničnega materiala v tržni proizvodnji morajo biti potrjene in dokazane z ustreznimi analitičnimi podatki. Testni material, uporabljen v dokumentaciji o toksičnosti, je treba primerjati in preveriti z lastnostmi tehničnega materiala,

varnost izvajalcev tretiranja. V registriranih pogojih uporabe morajo biti predpisani uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme in ukrepi za zmanjšanje tveganja z namenom zmanjšanja izpostavljenosti,

ostanke posevkov v kolobarju ter oceniti izpostavljenost potrošnikov prek živil,

zaščito ptic, sesalcev, vodnih organizmov in neciljnih rastlin. V zvezi s temi opredeljenimi tveganji je treba po potrebi uporabiti ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so varovalni pasovi.

Zadevne države članice zahtevajo predložitev nadaljnjih študij za potrditev ocene tveganja za ostanke posevkov v kolobarju ter ustrezne informacije za potrditev ocene tveganja za ptice, vodne organizme in neciljne rastline.

Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži take potrditvene podatke in informacije v dveh letih od začetka veljavnosti te direktive.

222

Imidakloprid

Št. CAS 138261-41-3

Št. CIPAC 582

(E)-1-(6-Chloro-3-pyridinylmethyl)-N-nitroimidazolidin-2-ylideneamine

≥ 970 g/kg

1. avgust 2009

31. julij 2019

DEL A

Registrira se lahko samo kot insekticid.

Za zaščito neciljnih organizmov, zlasti čebel in ptic, ter za uporabo pri tretiranju semen:

piliranje semena se izvaja samo v profesionalnih objektih za tretiranje semena. V teh objektih je treba uporabljati najboljše razpoložljive tehnike, da se prepreči izpust oblakov prahu med skladiščenjem, prevozom in uporabo;

uporablja se ustrezna oprema za nanašanje, da se zagotovi visoka raven vnosa v zemljo, čim manjše razlitje in čim manjši izpust oblakov prahu. Države članice zagotovijo, da etiketa tretiranih semen vključuje označbo, da so bila semena tretirana z imidaklopridom, in navaja ukrepe za zmanjšanje tveganja, določene v registraciji.

DEL B

Pri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo imidakloprid, za druge uporabe kot za paradižnike v rastlinjakih, so države članice zlasti pozorne na merila iz člena 4(1)(b) in zagotovijo, da se pred odobritvijo takšne registracije predložijo vsi potrebni podatki in informacije.

Za izvajanje enotnih načel iz Priloge VI se upoštevajo sklepi poročila o pregledu za imidakloprid ter zlasti dodatkov I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 26. septembra 2008.

V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:

varnost izvajalcev tretiranja in delavcev ter zagotovitev, da je v pogojih uporabe predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme,

vpliv na vodne organizme, neciljne členonožce, deževnike in druge talne makroorganizme ter morajo zagotoviti, da pogoji registracije po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja;

zaščita čebel, zlasti pri uporabi sprejev, in morajo zagotoviti, da pogoji registracije po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.

Zadevne države članice zahtevajo predložitev:

informacij za nadaljnjo obravnavo ocene tveganja za uporabnike in delavce,

informacij za nadaljnjo obravnavo tveganja za ptiče in sesalce.

Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži take potrditvene podatke in informacije v dveh letih od začetka veljavnosti te direktive.

223

Metazaklor

Št. CAS 67129-08-2

Št. CIPAC 411

2-chloro-N-(pyrazol-1-ylmethyl)acet-2’,6’-xylidide

≥ 940 g/kg

Proizvodna nečistoča toluena velja s toksikološkega vidika za problematično, zato se določi najvišja vsebnost 0,01 %.

1. avgust 2009

31. julij 2019

DEL A

Registrira se lahko samo kot herbicid. Uporaba največ 1.0 kg/ha samo vsako tretje leto na isto njivo.

DEL B

Za izvajanje enotnih načel iz Priloge VI se upoštevajo sklepi poročila o pregledu za metazaklor ter zlasti dodatkov I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 26. septembra 2008.

V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:

varnost izvajalcev tretiranja ter zagotovitev, da je v pogojih uporabe predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme,

zaščito vodnih organizmov,

varstvo podzemne vode, kadar se aktivna snov uporablja na območjih z občutljivimi tlemi in/ali podnebnimi razmerami.

Pogoji registracije vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja, na posebej občutljivih območjih pa se po potrebi začnejo izvajati programi za spremljanje možnosti onesnaženja podzemne vode z metaboliti 479M04, 479M08, 479M09, 479M11 in 479M12.

Če se metazaklor v skladu z Direktivo 67/548/EGS razvrsti pod ‚omejeni dokazi za rakotvorne učinke‘, zadevne države članice zahtevajo predložitev nadaljnjih informacij o ustreznosti metabolitov 479M04, 479M08, 479M09, 479M11 in 479M12 v povezavi z rakom.

Države članice zagotovijo, da prijavitelji Komisiji predložijo navedene informacije v roku šest mesecev od obvestila o takšni odločitvi o razvrstitvi.“


(1)  Več podrobnosti o aktivni snovi in njenih lastnostih je v poročilu o pregledu.


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Svet

16.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/92


SKLEP SVETA

z dne 8. decembra 2008

o spremembah poslovnika Sveta

(2008/945/ES, Euratom)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 207(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 121(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 28(1) in člena 41(1) Pogodbe,

ob upoštevanju člena 2(2) Priloge III poslovnika Sveta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 11(5) poslovnika Sveta (v nadaljnjem besedilu „poslovnik“) predvideva, da se, če član Sveta to zahteva, pri sprejetju odločitve Sveta s kvalificirano večino preveri, ali države članice, ki tvorijo kvalificirano večino, predstavljajo najmanj 62 % celotnega prebivalstva Evropske unije, izračunano v skladu s številčnostjo prebivalstva, navedeno v členu 1 Priloge III poslovnika.

(2)

Člen 2(2) Priloge III poslovnika o podrobnih pravilih za izvajanje določb o ponderiranju glasov v Svetu predvideva, da z začetkom veljavnosti od 1. januarja vsakega leta Svet v skladu s podatki, ki so na voljo Statističnemu uradu Evropskih Skupnosti 30. septembra predhodnega leta, spremeni številke, navedene v členu 1 navedene priloge.

(3)

Poslovnik bi bilo zato treba prilagoditi za leto 2009 –

SKLENIL:

Člen 1

V Prilogi III poslovnika se člen 1 nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Za namene izvajanja člena 205(4) Pogodbe ES, člena 118(4) Pogodbe Euratom ter tretjega pododstavka člena 23(2) in člena 34(3) Pogodbe EU je celotno prebivalstvo posamezne države članice za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2009 naslednje:

Država članica

Prebivalstvo

(× 1 000)

Nemčija

82 217,8

Francija

63 753,1

Združeno kraljestvo

61 224,1

Italija

59 619,3

Španija

45 283,3

Poljska

38 115,6

Romunija

21 528,6

Nizozemska

16 405,4

Grčija

11 213,8

Belgija

10 666,9

Portugalska

10 617,6

Češka

10 381,1

Madžarska

10 045,4

Švedska

9 182,9

Avstrija

8 331,9

Bolgarija

7 640,2

Danska

5 475,8

Slovaška

5 401,0

Finska

5 300,5

Irska

4 401,3

Litva

3 366,4

Latvija

2 270,9

Slovenija

2 025,9

Estonija

1 340,9

Ciper

789,3

Luksemburg

483,8

Malta

410,3

Skupaj

497 493,1

Prag (62 %)

308 445,7“

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati 1. januarja 2009.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 8. decembra 2008

Za Svet

Predsednik

B. KOUCHNER


(1)  Sklep Sveta 2006/683/ES, Euratom z dne 15. septembra 2006 o sprejetju poslovnika Sveta (UL L 285, 16.10.2006, str. 47).


Komisija

16.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/94


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 12. decembra 2008

o izvajanju Direktive Sveta 2006/88/ES glede zahtev v zvezi s karanteno za živali iz ribogojstva

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 7905)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/946/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (1) ter zlasti drugega pododstavka člena 10(3) in prvega pododstavka člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (2) ter zlasti člena 25 in člena 61(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 16(1) Direktive 2006/88/ES morajo vrste živali iz ribogojstva, ki so dovzetne za bolezni iz dela II Priloge IV k navedeni direktivi in ki se za namene gojenja ali obnove staleža vnesejo v državo članico, na območje ali v kompartment, razglašen(-o) za prostega(-o) določene bolezni, izvirati iz države članice, z območja ali iz kompartmenta, prav tako razglašenega(-e) za prostega(-o) navedene bolezni. V skladu s členom 44(4) navedene direktive enako velja za območja, na katerih se uporablja program za nadziranje ali izkoreninjenje za določeno bolezen.

(2)

V skladu s členom 17(1) Direktive 2006/88/ES morajo vektorske vrste za prenos bolezni, navedenih v delu II Priloge IV k navedeni direktivi, ki se za namene gojenja ali obnove staleža vnesejo v državo članico, na območje ali v kompartment, razglašen(-o) za prostega(-o) določene bolezni, bodisi izvirati iz druge države članice, z območja ali iz kompartmenta, razglašenega(-e) za prostega(-e) navedene bolezni, bodisi ostati za ustrezno obdobje v karanteni v vodi brez zadevnega patogena, kadar se glede na zagotovljene znanstvene podatke ali praktične izkušnje izkaže, da je to dovolj za zmanjšanje tveganja prenosa določene bolezni na raven, ki je sprejemljiva za preprečitev prenosa zadevne bolezni. V skladu s členom 44(4) Direktive 2006/88/ES enako velja za območja, na katerih se uporablja program za nadziranje ali izkoreninjenje za določeno bolezen.

(3)

V Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 1251/2008 z dne 12. decembra 2008 o izvajanju Direktive 2006/88/ES glede pogojev in zahtev v zvezi z izdajanjem spričeval za dajanje živali in proizvodov iz ribogojstva na trg in za njihov uvoz v Skupnost ter o določitvi seznama vektorskih vrst (3) je določen seznam možnih vektorskih vrst za prenos bolezni, navedenih v delu II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES, vključno s pogoji, pod katerimi se navedene vrste obravnavajo kot vektorji za namene člena 17 navedene direktive.

(4)

Člen 20(1) Direktive 2006/88/ES določa, da je treba z odstopanjem od člena 16 navedene direktive za izpust vrst prosto živečih vodnih živali, dovzetnih za bolezni iz dela II Priloge IV k navedeni direktivi, ulovljenih v državi članici, na območju ali v kompartmentu, ki ni razglašen(-a/-o) za prostega(-o) določene bolezni, v državo članico, na območje ali v kompartment, razglašen(-o) za prostega(-o) navedene bolezni, te prosto živeče vodne živali dati v karanteno v ustreznih obratih pod nadzorom pristojnega organa, dokler se tveganje prenosa bolezni ne zmanjša na sprejemljivo raven. V skladu s členom 44(4) Direktive Sveta 2006/88/ES enako velja za območja, na katerih se uporablja program za nadziranje ali izkoreninjenje za določeno bolezen.

(5)

V skladu s členoma 10 in 11 Uredbe (ES) št. 1251/2008 se vektorske vrste živali in prosto živeče vodne živali, namenjene za gojenje, ponovno nasaditev, športno komercialne vode in odprte okrasne objekte, ter dovzetne vrste okrasnih vodnih živali, namenjene za zaprte okrasne objekte, lahko uvozijo v državo članico, na območje ali v kompartment, razglašen(-o) za prostega(-o) določene bolezni, ali na območja, na katerih se uporablja program za nadziranje ali izkoreninjenje za določeno bolezen, ne da bi morale izvirati iz območij, prostih bolezni, če so za ustrezno obdobje bile v karanteni, kot je določeno v Direktivi 2006/88/ES. V skladu s prvo alineo člena 10(1) Direktive 91/469/EGS se živali lahko dajo v karanteno v tretji državi.

(6)

Za zagotovitev, da so živali dane v karanteno tako, da se tveganje prenosa bolezni, navedenih v delu II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES, zmanjša na sprejemljivo raven, je treba določiti podrobna pravila v zvezi s karanteno.

(7)

Karantenski obrati v Skupnosti so zajeti v opredelitvi pojma „dejavnosti ribogojne proizvodnje“ iz člena 3.1(c) Direktive 2006/88/ES. V interesu zdravja živali v Skupnosti morajo karantenski obrati v tretjih državah izpolnjevati zahteve, enake tistim, ki so določene za dejavnosti ribogojne proizvodnje v Direktivi 2006/88/ES.

(8)

Ko se živali dajo v karanteno v Skupnosti, je spremljanje prevoza pošiljke živali iz ribogojstva v karantenski obrat bistvenega pomena, da se zagotovi varen neposreden prevoz živali, ki jih je treba dati v karanteno, v karantenski obrat.

(9)

Karantenski obrati morajo biti zgrajeni in morajo obratovati tako, da se prepreči širjenje bolezni med karantenskimi enotami ter med karantenskimi obrati in drugimi dejavnostmi ribogojne proizvodnje.

(10)

Nekatere dejavnosti v zvezi s karanteno v Skupnosti so zajete v opredelitvi pojma „uradni nadzor“ iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (4). Stroške v zvezi s karanteno v Skupnosti je zato treba kriti v skladu s členom 27 navedene uredbe, ki določa, da države članice lahko uvedejo pristojbine ali dajatve za kritje stroškov uradnih nadzorov.

(11)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta odločba določa zahteve za karanteno v skladu s:

(a)

členoma 17 in 20 Direktive 2006/88/ES ter

(b)

poglavjem IV Uredbe (ES) št. 1251/2008 in vzorci spričeval iz Priloge IV k navedeni uredbi.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej odločbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„karantenski obrat“ pomeni obrat:

(a)

v katerem so živali iz ribogojstva v karanteni;

(b)

ki vključuje eno ali več karantenskih enot ter

(c)

ki ga pristojni organ v smislu člena 2(4) Uredbe (ES) št. 882/2004 odobri in registrira kot karantenski obrat v skladu s členoma 4 in 6 Direktive 2006/88/ES in ki izpolnjuje minimalne pogoje za karantenske obrate iz Priloge I k tej odločbi;

2.

„karantenska enota“ pomeni obratovalno in fizično ločeno enoto karantenskega obrata, v kateri so samo živali iz ribogojstva iz iste pošiljke z enakim zdravstvenim stanjem ter po potrebi kontrolne živali iz ribogojstva;

3.

„kontrolne živali iz ribogojstva“ pomeni živali iz ribogojstva, ki se uporabljajo kot diagnostična pomoč v času karantene;

4.

„navedene bolezni“ pomeni bolezni, navedene v delu II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES;

5.

„odobreni kvalificirani strokovnjaki za zdravje vodnih živali“ pomeni kvalificirane strokovnjake za zdravje vodnih živali, ki jih pristojni organ imenuje, da v njegovem imenu izvajajo posebni uradni nadzor karantenskih obratov.

POGLAVJE II

KARANTENA ZA ŽIVALI IZ RIBOGOJSTVA V TRETJIH DRŽAVAH

Člen 3

Pogoji za uvoz

Kadar je karantena pogoj za uvoz pošiljk živali iz ribogojstva v Skupnost v skladu s poglavjem IV Uredbe (ES) št. 1251/2008, se takšne pošiljke v Skupnost uvažajo le, če so izpolnjeni pogoji iz tega poglavja.

Člen 4

Pogoji za karanteno v tretjih državah

1.   Živali morajo biti v karanteni v karantenskem obratu v skladu s členom 2(1)(c).

2.   Karantenski obrat mora nadzorovati pristojni organ in navedeni organ mora:

(a)

vsaj enkrat na leto obiskati prostore karantenskega obrata;

(b)

zagotoviti, da karantenski obrat izpolnjuje pogoje iz te odločbe;

(c)

revidirati dejavnost odobrenega kvalificiranega strokovnjaka za zdravje vodnih živali ter

(d)

preverjati, ali so izpolnjeni pogoji, pod katerimi je bilo pooblastilo odobreno.

3.   Za živali iz ribogojstva veljajo določbe za karanteno, določene v naslednjih členih:

(a)

členi 13, 14 in 15 za dovzetne vrste;

(b)

člena 16 in 17 za vektorske vrste.

4.   Živali iz ribogojstva se lahko izpustijo iz karantene samo s pisnim dovoljenjem pristojnega organa.

Člen 5

Pooblastila za karantenske obrate v tretjih državah

1.   Za pridobitev pooblastila pristojnih organov morajo karantenski obrati izpolnjevati:

(a)

določbe, ki so vsaj enakovredne pogojem za pridobitev pooblastila iz člena 5 Direktive 2006/88/ES;

(b)

minimalne pogoje za karantenske obrate iz Priloge I k tej odločbi.

2.   Vsakemu pooblaščenemu karantenskemu obratu mora biti dodeljena registracijska številka.

3.   Sestaviti je treba seznam pooblaščenih karantenskih obratov in ga poslati Komisiji.

Člen 6

Začasen preklic in umik pooblastila karantenskih obratov v tretjih državah

1.   Kadar pristojni organ prejme obvestilo o sumu na navedene bolezni v karantenskem obratu, mora:

(a)

nemudoma začasno preklicati pooblastilo navedenega obrata;

(b)

zagotoviti, da so sprejeti ukrepi, potrebni za potrditev ali izključitev suma, v skladu s točko 3 Priloge II.

2.   Začasnega preklica v skladu z odstavkom 1 se ne sme prekiniti, dokler:

(a)

sum na zadevne navedene bolezni ni uradno izključen ali

(b)

izkoreninjenje zadevnih navedenih bolezni v karantenskem obratu ni uspešno dokončano, zadevne karantenske enote pa očiščene in razkužene.

3.   Pristojni organ mora pooblastilo karantenskega obrata nemudoma umakniti, kadar obrat ne izpolnjuje več pogojev iz člena 5(1).

O tem je treba nemudoma obvestiti Komisijo.

Člen 7

Seznami karantenskih obratov

Komisija državam članicam pošlje vsakršne nove in posodobljene sezname karantenskih obratov, ki jih prejme v skladu s členom 5(3), prav tako pa te sezname da na voljo javnosti.

POGLAVJE III

KARANTENA ZA ŽIVALI IZ RIBOGOJSTVA V SKUPNOSTI

Člen 8

Potrdilo

1.   Kadar so pošiljke živali iz ribogojstva, uvožene v Skupnost, namenjene za karanteno v Skupnosti, uvoznik ali njegov zastopnik zagotovi pisno potrdilo, ki ga podpiše oseba, pristojna za karantenski obrat, in s katerim potrdi, da bodo živali iz ribogojstva sprejete za karanteno.

2.   Potrdilo iz odstavka 1:

(a)

je sestavljeno v vsaj enem uradnem jeziku države članice mejne kontrolne točke, na kateri se izvajajo veterinarski pregledi; vendar lahko navedena država članica dovoli potrdilo v drugem uradnem jeziku Skupnosti, ki mu je po potrebi priložen uradni prevod v enega od uradnih jezikov države članice;

(b)

vključuje registracijsko številko karantenskega obrata.

3.   Potrdilo iz odstavka 1:

(a)

na mejno kontrolno točko prispe pred prihodom pošiljke ali

(b)

na mejni kontrolni točki predloži uvoznik ali njegov zastopnik, preden se živali iz ribogojstva izpustijo iz navedene točke.

Člen 9

Neposreden prevoz živali iz ribogojstva v karantenske obrate

Kadar so pošiljke živali iz ribogojstva, uvožene v Skupnost, namenjene za karanteno v Skupnosti, se prevažajo neposredno od mejne kontrolne točke do karantenskega obrata.

Ko se za naveden prevoz uporabljajo vozila, jih uradni veterinar mejne kontrolne točke zapečati z neuničljivo plombo.

Člen 10

Spremljanje prevoza živali iz ribogojstva

1.   Kadar so pošiljke živali iz ribogojstva, uvožene v Skupnost, namenjene za karanteno v Skupnosti:

(a)

uradni veterinar mejne kontrole točke prek računalniškega sistema, določenega v členu 20(1) Direktive Sveta 90/425/EGS (5) („sistem Traces“), v enem delovnem dnevu od datuma prihoda pošiljke na mejno kontrolno točko pristojni organ karantenskega obrata obvesti o kraju porekla in namembnem kraju pošiljke;

(b)

oseba, pristojna za karantenski obrat, v enem delovnem dnevu od datuma prihoda pošiljke v karantenski obrat, pristojni organ navedenega obrata obvesti o prihodu pošiljke;

(c)

pristojni organ karantenskega obrata prek sistema Traces v treh delovnih dneh od datuma prihoda pošiljke v navedeni obrat uradnega veterinarja mejne kontrolne točke, ki ga je obvestil o pošiljki, kot je navedeno v točki (a), obvesti o prihodu pošiljke.

2.   Če pristojni organ mejne kontrolne točke prejme potrdilo, da živali iz ribogojstva, za katere je bilo razglašeno, da so namenjene za karantenski obrat v Skupnosti, niso prispele na namembni kraj v treh delovnih dneh od predvidenega datuma prihoda, pristojni organ sprejme ustrezne ukrepe.

Člen 11

Pogoji za karanteno v Skupnosti

Kadar je karantena v Skupnosti pogoj za dajanje pošiljk živali iz ribogojstva na trg v skladu s členom 17 ali 20 Direktive 2006/88/ES ali za uvoz takšnih pošiljk v Skupnost v skladu s poglavjem IV Uredbe (ES) št. 1251/2008, pošiljka izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

živali morajo biti za celotno obdobje karantene v istem karantenskem obratu v Skupnosti;

(b)

za živali iz ribogojstva morajo veljati določbe za karanteno, določene v naslednjih členih:

(i)

členi 13, 14 in 15 za dovzetne vrste;

(ii)

člena 16 in 17 za vektorske vrste;

(c)

živali iz ribogojstva se lahko izpustijo iz karantene samo s pisnim dovoljenjem pristojnega organa.

Člen 12

Ukrepi v primeru suma ali potrditve navedenih bolezni

1.   Če se v času karantene pojavi sum na prisotnost bolezni v karantenskem obratu, pristojni organ:

(a)

vzame in analizira ustrezne vzorce v skladu s točko 3 Priloge II;

(b)

zagotovi, da do prejema laboratorijskih rezultatov nobena žival iz ribogojstva ni spuščena v karantenski obrat ali izpuščena iz njega.

2.   Če se v času karantene potrdi prisotnost zadevnih navedenih bolezni, pristojni organ zagotovi, da:

(a)

so iz vseh zadevnih karantenskih enot odstranjene vse živali iz ribogojstva, ob upoštevanju tveganja širjenja zadevnih navedenih bolezni;

(b)

so zadevne karantenske enote očiščene in razkužene;

(c)

15 dni po končnem čiščenju in razkuževanju v zadevno karantensko enoto ni spuščena nobena žival iz ribogojstva;

(d)

se voda v zadevnih karantenskih enotah očisti tako, da se učinkovito inaktivira povzročitelj okužbe, odgovoren za zadevne navedene bolezni.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2(a) lahko pristojni organ odobri dajanje na trg živali iz ribogojstva, ki so bile dane v karanteno, in proizvodov iz njih, če ni ogroženo zdravstveno stanje živali iz ribogojstva na namembnem kraju v zvezi z zadevnimi navedenimi boleznimi.

4.   Države članice Komisijo obvestijo o vsakršnih ukrepih, ki jih sprejmejo v skladu s tem členom.

POGLAVJE IV

DOLOČBE V ZVEZI S KARANTENO

ODDELEK 1

Dovzetne vrste

Člen 13

Trajanje karantene za dovzetne vrste

1.   Ribe so v karanteni vsaj 60 dni.

2.   Raki so v karanteni vsaj 40 dni.

3.   Mehkužci so v karanteni vsaj 90 dni.

Člen 14

Pregled, vzorčenje, testiranje in diagnoza

1.   Da se dokaže odsotnost zadevnih navedenih bolezni, so rezultati pregleda, vzorčenja, testiranja in diagnoze iz Priloge II negativni.

2.   Za pregled, vzorčenje, testiranje in diagnozo se lahko uporabijo kontrolne živali iz ribogojstva, razen kadar so v karanteni vrste živali, dovzetne za okužbo z Marteilia refringens.

3.   Pristojni organ določi število kontrolnih živali iz ribogojstva, ob upoštevanju celotnega števila živali iz ribogojstva v karanteni, velikosti karantenske enote in značilnosti zadevnih navedenih bolezni in vrst živali.

4.   Kontrolne živali iz ribogojstva:

(a)

so tiste vrste živali, ki so dovzetne za zadevne navedene bolezni in, kadar je to mogoče in ob upoštevanju njihovih življenjskih razmer, ki so v najbolj dovzetni življenjski fazi;

(b)

izvirajo iz države članice, z območja, iz kompartmenta ali tretje države ali dela tretje države, razglašene(-ega) za prosto(-ega) zadevnih navedenih bolezni;

(c)

niso cepljenje proti zadevnim navedenim boleznim;

(d)

so dane v karantensko enoto neposredno pred prihodom ali ob prihodu živali iz ribogojstva, ki morajo biti v karanteni in v stiku z navedenimi živalmi ter pod enakimi zootehničnimi in okoljskimi pogoji.

Člen 15

Inšpekcijski pregled

Pristojni organ pregleda pogoje v karanteni vsaj ob začetku in ob koncu karantenskega obdobja za vsako pošiljko živali iz ribogojstva.

Kadar pristojni organ izvaja takšne inšpekcijske preglede:

(a)

zagotovi, da so prisotni okoljski pogoji za laboratorijsko odkrivanje zadevnih navedenih bolezni;

(b)

preuči evidenco o smrtnosti v času karantene;

(c)

po potrebi pregleda živali iz ribogojstva v karantenskih enotah.

ODDELEK 2

Vektorske vrste

Člen 16

Določbe v zvezi s karanteno, ki se uporabljajo za vektorske vrste

1.   Vektorske vrste živali so v karanteni vsaj 30 dni.

2.   Voda v karantenski enoti se zamenja vsak enkrat na dan.

Člen 17

Inšpekcijski pregled

Pristojni organ pregleda pogoje v karanteni vsaj ob začetku in ob koncu karantenskega obdobja za vsako pošiljko živali iz ribogojstva.

Kadar pristojni organ izvaja takšne inšpekcijske preglede:

(a)

preuči evidenco o smrtnosti v času karantene;

(b)

po potrebi pregleda živali iz ribogojstva v karantenskih enotah.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 18

Prehodna določba

Do sprejetja diagnostičnih metod, ki bodo določene v skladu s členom 49(3) Direktive 2006/88/ES, se vzorci za dokaz odsotnosti zadevnih navedenih bolezni v času karantene testirajo v skladu z diagnostičnimi metodami, določenimi v ustreznem poglavju za vsako navedeno bolezen zadnje različice Priročnika diagnostičnih testov za vodne živali Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE).

Člen 19

Datum začetka uporabe

Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2009.

Člen 20

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 12. decembra 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 268, 24.9.1991, str. 56.

(2)  UL L 328, 24.11.2006, str. 14.

(3)  Glej stran 1251 tega Uradnega lista.

(4)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(5)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.


PRILOGA I

Minimalni pogoji za karantenske obrate

DEL A

Pogoji za gradnjo in opremo

1.

Karantenski obrat mora biti ločen od drugih karantenskih obratov, drugih ribogojnic ali drugih območij za gojenje mehkužcev, razdaljo med njimi pa določi pristojni organ na podlagi ocene tveganja, pri kateri se upošteva epidemiologija zadevnih navedenih bolezni. Vendar se karantenski obrat lahko nahaja v ribogojnici ali na območju za gojenje mehkužcev.

2.

Karantenske enote morajo biti zgrajene tako, da izmenjava vode med njimi ni možna. Poleg tega morajo biti sistemi za odtok vode v vsaki karantenski enoti oblikovani tako, da preprečujejo vsakršno navzkrižno kontaminacijo med karantenskimi enotami ali drugimi enotami v isti ribogojnici ali na območju za gojenje mehkužcev.

3.

Dovod vode v karantenskih enotah mora biti prost zadevnih navedenih bolezni.

4.

Kadar se drenažni sistem karantenskih enot nahaja v državi članici, na območju, v kompartmentu ali tretji državi ali delu te države, ki je razglašen(-a) za prostega(-o) navedenih bolezni ali za katerega(-o) velja program za nadziranje ali izkoreninjenje v zvezi z navedenimi boleznimi, mora biti opremljen s sistemom za čiščenje odpadnih voda, ki ga odobri pristojni organ. Sistem za čiščenje odpadnih voda mora:

(a)

očistiti vso odpadno vodo in odpadke, ki nastanejo v karantenski enoti tako, da se učinkovito inaktivira povzročitelj okužbe, odgovoren za zadevne navedene bolezni;

(b)

biti opremljen z varovalnimi rezervnimi mehanizmi za zagotovitev nemotenega obratovanja in popolnega omejevanja.

5.

Karantenske enote morajo biti zgrajene tako, da se prepreči stik z drugimi živalmi, za katere je verjetno, da bodo razširile zadevne navedene bolezni.

6.

Vsa oprema mora biti zgrajena tako, da se lahko očisti in razkuži, na voljo pa mora biti tudi ustrezna oprema za čiščenje in razkuževanje.

7.

Higienske pregrade morajo biti nameščene ob vseh vhodih/izhodih karantenskega obrata in njegovih posameznih enot.

8.

Vsaka karantenska enota karantenskega obrata mora imeti svojo opremo, da se je mogoče izogniti navzkrižni kontaminaciji med različnimi karantenskimi enotami.

DEL B

Pogoji upravljanja

1.

Nosilec dejavnosti ribogojne proizvodnje v karantenskem obratu mora s pogodbo ali pravnim instrumentom zagotoviti storitve odobrenega kvalificiranega strokovnjaka za zdravje vodnih živali.

2.

Za vsako pošiljko živali iz ribogojstva, danih v karanteno:

(a)

mora biti karantenska enota očiščena in razkužena in vanjo vsaj sedem dni pred prihodom nove pošiljke ne smejo biti spuščene živali iz ribogojstva;

(b)

karantensko obdobje se začne šele, ko je v obrat spuščena zadnja žival iz ribogojstva.

3.

Sprejeti je treba ustrezne ukrepe za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med vhodnimi in izhodnimi pošiljkami.

4.

Nepooblaščenim osebam mora biti dostop v karantenski obrat prepovedan.

5.

Osebe, ki vstopajo v karantenski obrat, morajo nositi zaščitna oblačila in obutev.

6.

Prepovedan je stik med osebjem ali opremo, ki lahko privede do kontaminacije med karantenskimi obrati ali karantenskimi enotami ali med karantenskimi enotami in ribogojnicami ali območji za gojenje mehkužcev.

7.

Ob prevzemu morajo biti transportna vozila in oprema, vključno s posodami, zabojniki in vodo, očiščena tako, da se učinkovito inaktivira povzročitelj okužbe, odgovoren za zadevne navedene bolezni.

8.

Mrtve živali iz ribogojstva in živali iz ribogojstva, ki kažejo klinične znake bolezni, mora klinično pregledati odobren kvalificiran strokovnjak za zdravje vodnih živali, reprezentativno število mrtvih živali iz ribogojstva in živali iz ribogojstva, ki kažejo klinične znake bolezni, pa je treba pregledati v laboratoriju, ki ga določi pristojni organ.

9.

Potrebne preglede, vzorčenje in diagnostične metode je treba izvajati v posvetovanju s pristojnim organom in pod njegovim nadzorom.

10.

Poleg obveznosti evidentiranja, določenih v členu 8 Direktive 2006/88/ES, je treba v karantenskem obratu prav tako evidentirati:

(a)

prihod/odhod osebja;

(b)

ustrezno čiščenje pritočne in odpadne vode;

(c)

vsakršne neobičajne razmere, ki vplivajo na obratovanje karantene (izpadi elektrike, poškodbe zgradbe ali nevarne vremenske razmere);

(d)

datume in rezultate vzorcev, predloženih za testiranje.


PRILOGA II

Pregled, vzorčenje, testiranje in diagnoza živali iz ribogojstva

1.

Živali iz ribogojstva se pregledujejo, vzorčijo, testirajo in diagnosticirajo tako, da se v karantenskem obratu v celotnem karantenskem obdobju zagotovijo okoljski pogoji za laboratorijsko odkrivanje zadevnih navedenih bolezni.

2.

V času karantene se v roku 15 dni pred datumom izteka karantenskega obdobja vzorčijo naslednje živali iz ribogojstva:

(a)

kadar se uporabljajo kontrolne živali iz ribogojstva, je treba vzorčiti vse te živali;

(b)

kadar se ne uporabljajo kontrolne živali iz ribogojstva, je treba vzorčiti ustrezno število živali iz ribogojstva, da se zagotovi odkritje zadevnih navedenih bolezni s 95-odstotno gotovostjo, če je vzorčna prevalenca 10 % (nikoli manj kot 10 živali).

3.

V skladu s členom 18 je treba vzorce, vzete v času karantene, testirati v laboratorijih, ki jih določi pristojni organ, z uporabo diagnostične metode, ki se določi v skladu s členom 49(3) Direktive 2006/88/ES.


III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU

AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM VI POGODBE EU

16.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/102


OKVIRNI SKLEP SVETA 2008/947/PNZ

z dne 27. novembra 2008

o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb in pogojnih odločb zaradi zagotavljanja nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 31(1)(a) in (c) ter člena 34(2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Zvezne republike Nemčije in Francoske republike (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska unija si je zadala cilj razvijati območje svobode, varnosti in pravice. Predpogoj za to je enako pojmovanje osnovnih elementov svobode, varnosti in pravice v vseh državah članicah, ki temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države.

(2)

Cilj policijskega in pravosodnega sodelovanja v Evropski uniji je zagotavljanje visoke stopnje varnosti za vse državljane. Eden od temeljev za to je načelo vzajemnega priznavanja sodnih odločb, vzpostavljeno s sklepi Evropskega sveta iz Tampereja z dne 15. in 16. oktobra 1999 in potrjeno v Haaškem programu z dne 4. in 5. novembra 2004 za krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji (3). V programu ukrepov z dne 29. novembra 2000, sprejetem za izvajanje načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb v kazenskih zadevah, se je Svet zavzel za sodelovanje na področju pogojnih obsodb in pogojnega odpusta.

(3)

Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene kazni zapora ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (4), zadeva načelo vzajemnega priznavanja in izvrševanje kazni zapora oziroma ukrepe, ki vključujejo odvzem prostosti. Potrebna so dodatna skupna pravila, predvsem če je bila osebi, ki v državi izreka obsodbe nima svojega zakonitega običajnega prebivališča, izrečena kazen brez odvzema prostosti, ki vključuje nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami.

(4)

Konvencijo Sveta Evrope z dne 30. novembra 1964 o nadzorstvu nad pogojno obsojenimi ali pogojno oproščenimi osebami je ratificiralo le 12 držav članic, v nekaterih primerih s številnimi pridržki. Ta okvirni sklep predstavlja učinkovitejši instrument, saj temelji na načelu vzajemnega priznavanja, v njem pa sodelujejo vse države članice.

(5)

Ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji in izražena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti v poglavju VI Listine. Nobena določba tega okvirnega sklepa se ne sme razlagati kot prepoved zavrnitve priznanja sodbe in/ali nadzorstva nad spremljevalnim ukrepom ali alternativno sankcijo, če obstajajo objektivni razlogi za domnevo, da je bil spremljevalni ukrep ali alternativna sankcija naložena z namenom kaznovanja osebe zaradi njenega spola, rase, vere, etničnega izvora, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmerjenosti ali da bi lahko bila oseba zaradi katerega od teh razlogov v slabšem položaju.

(6)

Ta okvirni sklep državam članicam ne bi smel preprečevati, da uporabljajo svoja ustavna pravila o pravici do sodnega varstva, svobode združevanja, svobode tiska, svobode izražanja v drugih medijih in verske svobode.

(7)

Določbe tega okvirnega sklepa bi bilo treba uporabljati v skladu s pravico državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki je določena v členu 18 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(8)

Namen vzajemnega priznavanja in nadzorstva nad pogojnimi kaznimi, pogojnimi odložitvami izreka kazni, alternativnimi sankcijami in odločbami o pogojnem odpustu je povečati možnosti za ponovno vključitev obsojene osebe v družbo, tako da se ji omogoči vzdrževanje družinskih, jezikovnih, kulturnih in drugih vezi, pa tudi izboljšati spremljanje izpolnjevanja spremljevalnih ukrepov in alternativnih sankcij ter tako preprečiti povratništvo in ustrezno upoštevati varstvo žrtev in širše javnosti.

(9)

Obstaja več vrst spremljevalnih ukrepov in alternativnih sankcij, ki so skupni državam članicam in ki so jih vse države članice načeloma pripravljene nadzorovati. Nadzorstvo nad takimi vrstami ukrepov in sankcij bi moralo biti obvezno, ob upoštevanju nekaterih izjem, predvidenih s tem okvirnim sklepom. Države članice lahko izjavijo, da so poleg tega pripravljene nadzorovati druge vrste spremljevalnih ukrepov in/ali druge oblike alternativnih sankcij.

(10)

Spremljevalni ukrepi in alternativne sankcije, ki jih je načeloma treba nadzorovati, med drugim vključujejo obveznosti, ki zadevajo vedenje (kot je obvezna prekinitev uživanja alkohola), prebivanje (kot je obvezna sprememba prebivališča zaradi nasilja v družini), izobraževanje in usposabljanje (kot je obvezen tečaj varne vožnje), preživljanje prostega časa (kot je obveznost opustitve določenih športnih aktivnosti ali prenehanje udeležbe na njih) in omejitve ali načine opravljanja poklicne dejavnosti (kot je obveznost, da se poklicna dejavnost poišče v drugem delovnem okolju; ta obveznost ne zajema nadzorstva nad spoštovanjem prepovedi opravljanja poklica, ki je bila osebi izrečena kot del sankcije).

(11)

Po potrebi bi se lahko za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami v skladu z nacionalnim pravom in postopki uporabilo elektronsko spremljanje.

(12)

Država članica, v kateri je zadevna oseba obsojena, lahko sodbo in, če je ustrezno, pogojno odločbo posreduje državi članici, v kateri ima obsojena oseba zakonito običajno prebivališče, z namenom njenega priznanja ter nadzorstva nad v njej izrečenimi spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami.

(13)

Pristojni organ države članice izdajateljice za vsak primer posebej sprejme odločitev o posredovanju sodbe ali, če je primerno, pogojne odločbe drugi državi članici, med drugim ob upoštevanju izjav v skladu s členom 5(4) in izjav v skladu s členoma 10(4) in 14(3).

(14)

Sodba in, če je to primerno, pogojna odločba se lahko posredujeta tudi drugi državi članici, v kateri obsojena oseba nima svojega prebivališča, če s tem posredovanjem soglaša pristojni organ zadevne države izvršiteljice, ob upoštevanju vseh pogojev iz zadevne izjave te države članice v skladu s tem okvirnim sklepom. Soglasje se lahko izda predvsem zaradi socialne rehabilitacije, če se obsojena oseba, ne da bi izgubila pravico do prebivanja, namerava preseliti v drugo državo članico, ker ji je bila ponujena pogodba o zaposlitvi, če je družinski član osebe, ki ima v tej državi članici zakonito običajno prebivališče, ali če namerava v tej državi članici študirati ali se v njej usposabljati v skladu s pravom Skupnosti.

(15)

Države članice bi morale za priznavanje sodbe in, kjer je to primerno, pogojne odločbe, uporabljati svoje nacionalno pravo in postopke. V primeru pogojnih odložitev izreka kazni ali alternativnih sankcij, pri katerih sodba ne vsebuje kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti, ki se izvrši v primeru neizpolnjevanja zadevnih obveznosti ali navodil, bi to lahko pomenilo, da se države članice, ki so ob odločitvi o priznavanju podale zadevno izjavo v skladu s tem okvirnim sklepom, strinjajo z nadzorstvom nad zadevnimi spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami ter da ne prevzemajo nobene druge odgovornosti, razen za nadaljnje odločitve v zvezi s spremembo obveznosti ali navodil iz spremljevalnega ukrepa ali alternativne sankcije ali spremembo trajanja preizkusne dobe. Tako priznanje nima drugega učinka, kot da državi izvršiteljici omogoči, da sprejme takšne nadaljnje odločitve.

(16)

Država članica lahko zavrne priznanje sodbe in, kjer je to primerno, pogojne odločbe, če je bila zadevna sodba izrečena proti osebi, ki ni bila spoznana za krivo, kot v primeru duševno bolne osebe, in če sodba ali, kjer je to primerno, pogojna odločba predvideva medicinski ali terapevtski ukrep, v zvezi s katerim država izvršiteljica po svoji nacionalni zakonodaji ne more izvajati nadzorstva pri takšnih osebah.

(17)

Razlog za zavrnitev na podlagi teritorialnosti bi bilo treba uporabiti le v izjemnih primerih in zaradi sodelovanja, ki naj bi v skladu z določbami tega okvirnega sklepa potekalo v kar največji možni meri, pri čemer bi bilo treba upoštevati cilje tega okvirnega sklepa. Vsaka odločitev glede uporabe tega razloga za zavrnitev bi morala temeljiti na analizi posameznega primera in posvetovanjih med pristojnimi organi države izdajateljice in države izvršiteljice.

(18)

Če spremljevalni ukrepi ali alternativne sankcije vključujejo delo v korist skupnosti, potem bi morala imeti država izvršiteljica pravico zavrniti priznanje sodbe in, kjer je to primerno, pogojne odločbe, če naj bi se delo v korist skupnosti načeloma zaključilo v manj kot šestih mesecih.

(19)

Obrazec potrdila je sestavljen tako, da so bistveni elementi sodbe in, kjer je to primerno, pogojne odločbe zajeti v potrdilu, ki bi moralo biti prevedeno v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov države izvršiteljice. Potrdilo bi moralo pristojnim organom države izvršiteljice pomagati pri sprejetju odločitve na podlagi tega okvirnega sklepa, vključno z odločitvami o priznavanju in prevzemu odgovornosti za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami, odločitvami o prilagoditvi spremljevalnih ukrepov in alternativnih sankcij ter nadaljnjimi odločitvami, zlasti v primeru nespoštovanja spremljevalnega ukrepa ali alternativne sankcije.

(20)

Glede na načelo vzajemnega priznavanja, na katerem temelji ta okvirni sklep, bi morale države članice izdajateljice in države članice izvršiteljice pri uporabi tega okvirnega sklepa spodbujati neposredne stike med svojimi pristojnimi organi.

(21)

Vse države članice bi morale zagotoviti, da za obsojene osebe, v zvezi s katerimi se sprejmejo odločitve na podlagi tega okvirnega sklepa, veljajo pravice in pravno varstvo v skladu z nacionalnim pravom, ne glede na to, ali so pristojni organi, imenovani za sprejemanje odločitev po tem okvirnem sklepu, pravosodne narave ali ne.

(22)

Vse nadaljnje odločitve povezane s pogojno kaznijo, pogojno odložitvijo izreka kazni ali alternativne sankcije, katerih posledica je izrek kazni zapora ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, bi moral sprejeti pravosodni organ.

(23)

Ker so vse države članice ratificirale Konvencijo Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, bi morali biti osebni podatki, ki se obdelujejo pri izvajanju tega okvirnega sklepa, varovani v skladu z načeli iz te konvencije.

(24)

Ker ciljev tega okvirnega sklepa, in sicer olajšati socialno rehabilitacijo obsojene osebe in izboljšati varstvo žrtev in širše javnosti ter olajšati uporabo primernih spremljevalnih ukrepov in alternativnih sankcij v primeru storilcev kaznivih dejanj, ki ne prebivajo v državi izreka obsodbe, države članice zaradi čezmejne narave zadevnih situacij ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega ukrepov lažje doseže Unija, Unija lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, kot se uporablja v skladu z drugim odstavkom člena 2 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ta okvirni sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev –

SPREJEL NASLEDNJI OKVIRNI SKLEP:

Člen 1

Cilji in področje uporabe

1.   Namen tega okvirnega sklepa je olajšati socialno rehabilitacijo obsojene osebe in izboljšati varstvo žrtev in širše javnosti ter olajšati uporabo primernih spremljevalnih ukrepov in alternativnih sankcij v primeru storilcev kaznivih dejanj, ki ne prebivajo v državi izreka obsodbe. Da bi dosegli te cilje, ta okvirni sklep določa pravila, po katerih država članica, ki ni država članica, v kateri je bila zadevna oseba obsojena, prizna sodbe in, kjer je to primerno, pogojne odločbe in nadzoruje spremljevalne ukrepe, naložene na podlagi sodbe, ali alternativne sankcije iz take sodbe ter sprejema vse druge odločitve v zvezi s to sodbo, razen če je to v okvirnem sklepu določeno drugače.

2.   Ta okvirni sklep se uporablja le za:

(a)

priznavanje sodb in, kjer je to primerno, pogojnih odločb;

(b)

prenos odgovornosti za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami;

(c)

vse druge odločitve, povezane z odločitvami iz točk (a) in (b),

kot je opisano in določeno v tem okvirnemu sklepu.

3.   Ta okvirni sklep se ne uporablja za:

(a)

izvršitev sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene kazni zapora ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, kar spada v področje uporabe Okvirnega sklepa 2008/909/PNZ;

(b)

priznavanje in izvrševanje denarnih kazni ter odredb o zaplembi, kar spada v področje uporabe Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni (5) in Okvirnega sklepa Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. oktobra 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi (6).

4.   Ta okvirni sklep ne spreminja obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tem okvirnem sklepu:

1.

„sodba“ pomeni pravnomočno odločbo ali odredbo sodišča države izdajateljice, s katero se ugotavlja, da je fizična oseba storila kaznivo dejanje, in izreka:

(a)

kazen zapora ali vsak ukrep, ki vključuje odvzem prostosti, če je bil pogojni odpust odobren na podlagi te sodbe ali z nadaljnjo pogojno odločbo;

(b)

pogojno kazen;

(c)

pogojno odložitev izreka kazni;

(d)

alternativno sankcijo;

2.

„pogojna kazen“ pomeni izrek kazni zapora ali ukrep, ki vključuje odvzem prostosti, katerega izvršitev je bila delno ali v celoti pogojno odložena ob izreku sodbe z določitvijo enega ali več spremljevalnih ukrepov. Taki ukrepi se lahko vključijo v samo sodbo ali določijo v ločeni pogojni odločbi, ki jo sprejme pristojni organ;

3.

„pogojna odložitev izreka kazni“ pomeni sodbo, s katero je bil izrek kazni pogojno odložen z določitvijo enega ali več spremljevalnih ukrepov, ali s katero se namesto kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti, naloži enega ali več spremljevalnih ukrepov; tovrstni spremljevalni ukrepi se lahko vključijo v samo sodbo ali določijo v ločeni pogojni odločbi, ki jo sprejme pristojni organ;

4.

„alternativna sankcija“ pomeni sankcijo, ki izreka obveznost ali navodilo, ki pa ni kazen zapora, ukrep, ki vključuje odvzem prostosti, ali denarna kazen;

5.

„pogojna odločba“ pomeni sodbo ali pravnomočno odločbo pristojnega organa države izdajateljice, sprejeto na podlagi te sodbe,

(a)

s katero je odobren pogojni odpust ali

(b)

so izrečeni spremljevalni ukrepi;

6.

„pogojni odpust“ pomeni pravnomočno odločbo pristojnega organa ali izhajajočo iz nacionalnega prava o zgodnjem odpustu obsojene osebe, potem ko je prestala del kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti, in sicer z izrekom enega ali več spremljevalnih ukrepov;

7.

„spremljevalni ukrepi“ pomenijo obveznosti in navodila, ki jih fizični osebi izreka pristojni organ v skladu z nacionalno zakonodajo države izdajateljice v zvezi s pogojno kaznijo, pogojno odložitvijo izreka kazni ali pogojnim odpustom;

8.

„država izdajateljica“ pomeni državo članico, v kateri je bila izdana sodba;

9.

„država izvršiteljica“ pomeni državo članico, v kateri se nadzorujejo spremljevalni ukrepi in alternativne sankcije na podlagi odločbe v skladu s členom 8.

Člen 3

Imenovanje pristojnih organov

1.   Vsaka država članica obvesti generalni sekretariat Sveta, kateri organ ali organi so po njeni nacionalni zakonodaji v skladu s tem okvirnim sklepom pristojni za ukrepanje, kadar je ta država članica država izdajateljica ali država izvršiteljica.

2.   Države članice lahko imenujejo nepravosodne organe kot pristojne organe za odločanje na podlagi tega okvirnega sklepa pod pogojem, da imajo ti organi pristojnost za sprejemanje podobnih odločitev v skladu s svojim nacionalnim pravom in postopki.

3.   Če odločitev iz člena 14(1)(b) ali (c) sprejme drug pristojni organ kot sodišče, države članice zagotovijo, da tako odločitev na zahtevo zadevne osebe lahko pregleda sodišče ali drug neodvisni organ, podoben sodišču.

4.   Generalni sekretariat Sveta omogoči vsem državam članicam in Komisiji dostop do prejetih informacij.

Člen 4

Vrste spremljevalnih ukrepov in alternativnih sankcij

1.   Ta okvirni sklep se uporablja za naslednje spremljevalne ukrepe ali alternativne sankcije:

(a)

obveznost obsojene osebe, da o vsaki spremembi prebivališča ali delovnega mesta obvesti določen organ;

(b)

obveznost, da v nekatere kraje ali opredeljena območja v državi izdajateljici ali državi izvršiteljici ne sme vstopiti;

(c)

obveznost, ki zajema omejitve glede zapustitve ozemlja države izvršiteljice;

(d)

navodila glede vedenja, prebivanja, izobraževanja in usposabljanja, preživljanja prostega časa, ali ki vsebujejo omejitve ali načine opravljanja poklicne dejavnosti;

(e)

obveznost javljanja določenemu organu ob določenem času;

(f)

obveznost izogibanja določenim osebam;

(g)

obveznost izogibanja določenim predmetom, ki jih je obsojena oseba uporabila ali bi jih lahko uporabila za storitev kaznivega dejanja;

(h)

obveznost finančno povrniti škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, in/ali obveznost predložitve dokazila o izpolnjevanju tovrstne obveznosti;

(i)

obveznost opravljanja dela v korist skupnosti;

(j)

obveznost sodelovanja s svetovalcem za pogojni odpust ali predstavnikom socialne službe, pristojnim za obsojene osebe;

(k)

obveznost terapevtskega zdravljenja ali zdravljenja zasvojenosti.

2.   Pri izvajanju tega okvirnega sklepa vsaka država članica uradno obvesti generalni sekretariat Sveta, nad katerimi spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami, poleg tistih iz odstavka 1, je pripravljena izvajati nadzorstvo. Generalni sekretariat Sveta omogoči vsem državam članicam in Komisiji dostop do prejetih informacij.

Člen 5

Merila za posredovanje sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe

1.   Pristojni organ države izdajateljice lahko sodbo in, če je ustrezno, pogojno odločbo posreduje pristojnemu organu države članice, v kateri ima obsojena oseba zakonito običajno prebivališče, in sicer v primerih, ko se je obsojena oseba vrnila ali se želi vrniti v to državo.

2.   Pristojni organ države izdajateljice lahko na zahtevo obsojene osebe sodbo in, če je ustrezno, pogojno odločbo posreduje pristojnemu organu države članice, ki ni država članica, v kateri ima obsojena oseba zakonito običajno prebivališče, vendar pod pogojem, da ta organ s posredovanjem soglaša.

3.   Države članice pri izvajanju tega okvirnega sklepa določijo, pod kakšnimi pogoji lahko njihovi pristojni organi soglašajo s posredovanjem sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe v skladu z odstavkom 2.

4.   Vsaka država članica obvesti generalni sekretariat Sveta o odločitvah, sprejetih v skladu z odstavkom 3. Države članice lahko takšno izjavo kadar koli spremenijo. Generalni sekretariat omogoči vsem državam članicam in Komisiji dostop do prejetih informacij.

Člen 6

Postopek za posredovanje sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe

1.   Kadar pristojni organ države izdajateljice v skladu s členom 5(1) ali (2) sodbo in, če je ustrezno, pogojno odločbo posreduje drugi državi članici, zagotovi, da se ta posreduje skupaj s potrdilom, za katero se uporabi standardni obrazec iz Priloge I.

2.   Pristojni organ države izdajateljice posreduje sodbo in, če je ustrezno, pogojno odločbo skupaj s potrdilom iz odstavka 1 neposredno pristojnemu organu države izvršiteljice, in sicer na poljuben način, ki ohrani pisni zapis v taki obliki, da lahko država izvršiteljica ugotovi verodostojnost sodbe. Izvirnik sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe ali overjene kopije, pa tudi izvirnik potrdila se na zahtevo pošljejo pristojnemu organu države izvršiteljice. Tudi vsa uradna obvestila se izmenjujejo neposredno med omenjenima pristojnima organoma.

3.   Potrdilo iz odstavka 1 mora pristojni organ države izdajateljice podpisati in potrditi pravilnost njegove vsebine.

4.   Poleg ukrepov in sankcij iz člena 4(1) potrdilo iz odstavka 1 tega člena vsebuje le ukrepe ali sankcije, o katerih je država izvršiteljica v skladu s členom 4(2) obvestila generalni sekretariat Sveta.

5.   Pristojni organ države izdajateljice sodbo in, če je ustrezno, pogojno odločbo skupaj s potrdilom iz odstavka 1 vedno posreduje le eni državi izvršiteljici.

6.   Če pristojni organ države izvršiteljice ni znan pristojnemu organu države izdajateljice, slednji z ustreznim poizvedovanjem, tudi prek kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže, vzpostavljene s Skupnim ukrepom Sveta 98/428/PNZ (7), pridobi te informacije od države izvršiteljice.

7.   Če organ države izvršiteljice, ki prejme sodbo in, če je ustrezno, pogojno odločbo skupaj s potrdilom iz odstavka 1, ni pristojen za njeno priznavanje ali za sprejetje nadaljnjih ukrepov, potrebnih za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami, jo po uradni dolžnosti posreduje pristojnemu organu in na poljuben način, ki ohranja pisni zapis, nemudoma ustrezno obvesti pristojni organ države izdajateljice.

Člen 7

Posledice za državo izdajateljice

1.   Ko pristojni organ države izvršiteljice prizna sodbo in, kjer je to primerno, pogojno odločbo, ki mu je bila poslana, ter o tem priznanju obvesti pristojni organ države izdajateljice, država izdajateljica ni več pristojna za nadzorstvo nad izrečenimi spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami niti za sprejetje nadaljnjih ukrepov iz člena 14(1).

2.   Pristojnost iz odstavka 1 ponovno pridobi država izdajateljica:

(a)

takoj ko pristojni organ v skladu s členom 9(4) uradno obvesti pristojni organ države izvršiteljice o umiku potrdila iz člena 6(1);

(b)

v primerih iz člena 14(3) v povezavi s členom 14(5) in

(c)

v primerih iz člena 20.

Člen 8

Odločitev države izvršiteljice

1.   Pristojni organ države izvršiteljice prizna sodbo in, če je ustrezno, pogojno odločbo, posredovano v skladu s členom 5 in na podlagi postopka iz člena 6, ter brez odlašanja sprejme vse potrebne ukrepe za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami, razen če se pristojni organ ne odloči, da bo uveljavljal enega izmed razlogov za zavrnitev priznavanja in nadzorstva iz člena 11.

2.   Kadar je potrdilo iz člena 6(1) nepopolno ali očitno ne ustreza sodbi ali, če je ustrezno, pogojni odločbi, pristojni organ države izvršiteljice lahko odloži odločbo o priznanju sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe, dokler potrdilo iz člena 6(1) ni dopolnjeno ali popravljeno v razumnem roku.

Člen 9

Prilagoditev spremljevalnih ukrepov ali alternativnih sankcij

1.   Če narava ali trajanje ustreznega spremljevalnega ukrepa ali alternativne sankcije ali trajanje preizkusne dobe ni združljivo s pravom države izvršiteljice, jih pristojni organ te države lahko prilagodi glede na naravo ali trajanje spremljevalnih ukrepov in alternativnih sankcij ali glede na trajanje preizkusne dobe, ki se v skladu s pravom države izvršiteljice uporabljajo za enakovredna kazniva dejanja. Prilagojeni spremljevalni ukrep, alternativna sankcija ali trajanje preizkusne dobe morajo kar najbolj ustrezati spremljevalnemu ukrepu oziroma alternativni sankciji, ki jo je izrekla država izdajateljica.

2.   Kadar so bili spremljevalni ukrep, alternativna sankcija ali trajanje preizkusne dobe prilagojeni, ker je njihovo trajanje daljše od najdaljšega trajanja po pravu države izvršiteljice, trajanje prilagojenega spremljevalnega ukrepa, alternativne sankcije ali trajanja preizkusne dobe ne sme biti krajše od najdaljšega možnega trajanja, ki se v skladu s pravom države izvršiteljice določi za enakovredna kazniva dejanja.

3.   Prilagojeni spremljevalni ukrep, alternativna sankcija ali preizkusna doba ni strožja ali daljša od prvotno izrečenega spremljevalnega ukrepa, alternativne sankcije ali preizkusne dobe.

4.   Po prejetju obvestila iz členov 16(2) ali 18(5) se lahko pristojni organ države izdajateljice odloči, da umakne potrdilo iz člena 6(1), če se nadzorstvo v državi izvršiteljici še ni začelo. V tem primeru se odločitev sprejme in pošlje čim prej, vendar najpozneje v roku desetih dni od prejetja obvestila.

Člen 10

Dvojna kaznivost

1.   Brez ugotavljanja dvojne kaznivosti se v skladu s tem okvirnim sklepom priznajo sodbe in, če je primerno, pogojne odločbe ter nadzorujejo spremljevalni ukrepi in alternativne sankcije, če gre za kaznivo dejanje, za katero je po pravu države izdajateljice kot najvišja mera kazni predpisana kazen zapora ali ukrep, ki vključuje odvzem prostosti, najmanj treh let in gre po pravu te države za eno izmed naslednjih kaznivih dejanj:

sodelovanje v hudodelski združbi,

terorizem,

trgovina z ljudmi,

spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija,

nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi,

nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi,

korupcija,

goljufije, vključno z goljufijo, ki škodi finančnim interesom Evropskih skupnosti v smislu Konvencije z dne 26. julija 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (8),

pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,

ponarejanje denarja, vključno z eurom,

kazniva dejanja, povezana z uporabo računalniških sistemov,

kazniva dejanja zoper okolje, vključno z nedovoljeno trgovino z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami,

omogočanje prepovedanega prehoda čez državno mejo in bivanja v državi,

umor, huda telesna poškodba,

nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,

ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,

rasizem in ksenofobija,

organiziran ali oborožen rop,

nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,

preslepitev,

izsiljevanje in oderuštvo,

ponarejanje industrijskih izdelkov in prodaja takih izdelkov,

ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,

ponarejanje plačilnih sredstev,

nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti,

nedovoljena trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi,

trgovina z ukradenimi vozili,

posilstvo,

požig,

kazniva dejanja, ki sodijo v pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča,

ugrabitev letala ali ladje,

sabotaža.

2.   Svet lahko kadar koli po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno ter pod pogoji, določenimi v členu 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, odloči, da se seznamu iz odstavka 1 tega člena dodajo še druge vrste kaznivih dejanj. Svet glede na poročilo, ki mu je predloženo na podlagi člena 26(1) tega okvirnega sklepa, preuči, ali je treba seznam razširiti ali spremeniti.

3.   Pri kaznivih dejanjih, ki jih odstavek 1 ne zajema, lahko država izvršiteljica priznavanje sodbe in, če je primerno, pogojne odločbe ter nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami pogojuje s tem, da se sodba nanaša na dejanja, ki so kazniva tudi po pravu države izvršiteljice, ne glede na znake ali opis kaznivega dejanja.

4.   Vsaka država članica lahko ob sprejetju tega okvirnega sklepa ali pozneje poda izjavo, o kateri uradno obvesti generalni sekretariat Sveta, da ne bo uporabljala odstavka 1. Takšno izjavo je mogoče kadar koli umakniti. Takšne izjave ali umiki izjav se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 11

Razlogi za zavrnitev priznanja ter nadzorstva

1.   Pristojni organ države izvršiteljice lahko zavrne priznanje sodbe ali, če je ustrezno, pogojne odločbe ter zagotavljanje nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami:

(a)

če je potrdilo iz člena 6(1) nepopolno ali očitno ne ustreza sodbi ali pogojni odločbi ter ni dopolnjeno ali popravljeno v razumnem roku, ki ga določi pristojni organ države izvršiteljice;

(b)

če niso izpolnjena merila iz člena 5(1), (2) ali 6(4);

(c)

če bi bilo priznanje sodbe ter prevzem odgovornosti za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami v nasprotju z načelom ne bis in idem;

(d)

če se v primeru iz člena 10(3) ter če je država izvršiteljica podala izjavo na podlagi člena 10(4) v zvezi s členom 10(1), sodba nanaša na dejanja, ki po pravu države izvršiteljice niso kazniva. Vendar se v povezavi z davki, drugimi dajatvami, carinami in deviznim poslovanjem izvršitev sodbe ne more zavrniti z razlogom, da pravo države izvršiteljice ne nalaga enakih davkov ali drugih dajatev ali da ne vključuje enakih pravil glede davkov, drugih dajatev ter carinskih in deviznih predpisov kot pravo države izdajateljice;

(e)

če je izvršitev kazni po pravu države izvršiteljice že zastarala in se nanaša na dejanje, za katero je država izvršiteljica pristojna v skladu s svojim nacionalnim pravom;

(f)

če po pravu države izvršiteljice obstaja imuniteta, zaradi česar ni mogoče nadzorovati spremljevalnih ukrepov ali alternativnih sankcij;

(g)

če obsojena oseba po pravu države izvršiteljice zaradi svoje starosti ne more biti kazensko odgovorna za dejanja, za katera je bila izdana sodba;

(h)

če je bila sodba izdana v nenavzočnosti, razen če je iz potrdila jasno razvidno, da je bila oseba osebno vabljena ali ji je bil čas in kraj postopka sporočen prek zastopnika, pooblaščenega v skladu z nacionalnim pravom države izdajateljice, zaradi česar je bila sodba izdana v nenavzočnosti, ali da je ta oseba pristojnemu organu izjavila, da ne izpodbija odločbe; ali

(i)

če sodba ali, če je ustrezno, pogojna odločba predvideva medicinski ali terapevtski ukrep, ki ga država izvršiteljica ne glede na določbe iz člena 9 zaradi svojega pravnega ali zdravstvenega sistema ne more nadzorovati;

(j)

če je dolžina spremljevalnega ukrepa ali alternativne sankcije manj kot šest mesecev;

(k)

če se sodba nanaša na kazniva dejanja, za katera se v skladu s pravom države izvršiteljice šteje, da so bila storjena v celoti ali v poglavitnem ali bistvenem delu na njenem ozemlju ali v kraju, ki se šteje za njeno ozemlje.

2.   Vsako odločitev, sprejeto na podlagi odstavka 1(k), v zvezi s kaznivimi dejanji, ki so bila delno storjena na ozemlju države izvršiteljice ali v kraju, ki šteje za njeno ozemlje, sprejme pristojni organ države izvršiteljice le v izjemnih okoliščinah in za vsak primer posebej, ob upoštevanju posebnih okoliščin primera in zlasti tega, ali se je poglavitni oziroma bistveni del zadevnega ravnanja odvijal v državi izdajateljici.

3.   Preden pristojni organ države izvršiteljice v primerih iz odstavkov 1(a), (b), (c), (h), (i), (j) in (k) odloči, da ne bo priznal sodbe ali, če je ustrezno, pogojne odločbe in prevzel odgovornosti za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami, se na ustrezen način posvetuje s pristojnim organom države izdajateljice in ga, kadar je ustrezno, zaprosi, da mu brez odlašanja posreduje kakršne koli potrebne dodatne informacije.

4.   Če se pristojni organ države izvršiteljice odloči uveljaviti razlog za zavrnitev iz odstavka 1 tega člena, še zlasti razlog iz odstavka 1(d) ali (k), se lahko v dogovoru s pristojnim organom države izdajateljice vseeno odloči za nadzorstvo spremljevalnih ukrepov ali alternativnih sankcij iz sodbe in, kjer je to ustrezno, pogojne odločbe, ki mu je bila posredovana, ne da bi prevzel odgovornost za sprejemanje kakršnih koli odločitev iz člena 14(1)(a), (b) in (c).

Člen 12

Rok

1.   Pristojni organ države izvršiteljice čimprej in najkasneje v roku 60 dni po prejemu sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe odloči, ali bo priznal sodbo in, če je ustrezno, pogojno odločbo, skupaj s potrdilom iz člena 6(1), ter prevzel odgovornost za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami. O odločitvi na poljuben način, ki omogoča pisni zapis, nemudoma obvesti pristojni organ države izdajateljice sodbe.

2.   Če pristojni organ države izvršiteljice v izjemnih okoliščinah ne more spoštovati roka iz odstavka 1, o tem na poljuben način nemudoma obvesti pristojni organ države izdajateljice ter navede razloge za zamudo in predvideni čas za sprejetje dokončne odločitve.

Člen 13

Pravo, ki se uporablja

1.   Nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami ter njihovo uporabo ureja pravo države izvršiteljice.

2.   Pristojni organ države izvršiteljice lahko nadzoruje obveznost iz člena 4(1)(h), in sicer tako, da od obsojene osebe zahteva predložitev dokazila o izpolnjevanju obveznosti povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem.

Člen 14

Pristojnost za vse nadaljnje odločitve in pravo, ki se uporablja

1.   Pristojni organ države izvršiteljice je pristojen za vse nadaljnje odločitve glede pogojne kazni, pogojnega odpusta, pogojne odložitve izreka kazni in alternativne sankcije, zlasti v primeru nespoštovanja spremljevalnega ukrepa ali alternativne sankcije ali pa če obsojena oseba zagreši novo kaznivo dejanje.

Te nadaljnje odločitve vključujejo zlasti:

(a)

spremembo obveznosti ali navodil iz spremljevalnega ukrepa ali alternativne sankcije ali spremembo trajanja preizkusne dobe;

(b)

preklic odložitve izvršitve sodbe ali preklic odločbe o pogojnem odpustu in

(c)

izrek kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti, v primeru alternativne sankcije ali pogojne odložitve izreka kazni.

2.   V zvezi z odločitvami, sprejetimi v skladu z odstavkom 1, in vsemi nadaljnjimi posledicami, ki izhajajo iz sodbe, se uporablja pravo države izvršiteljice tudi, če je ustrezno, za izvrševanje in po potrebi prilagoditev kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti.

3.   Vsaka država članica lahko ob sprejetju okvirnega sklepa ali pozneje izjavi, da bo kot država izvršiteljica v primerih ali v vrstah primerov, ki jih opredeli ta država članica, zavrnila prevzem odgovornosti iz odstavka 1(b) in (c), še zlasti:

(a)

v primeru alternativnih sankcij, kadar sodba ne vsebuje kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti, ki se izvrši v primeru neizpolnjevanja zadevne(-ih) obveznosti ali navodil(-a);

(b)

v primeru pogojne odložitve izreka kazni;

(c)

v primerih, ko se sodba nanaša na dejanje, ki po pravu države izvršiteljice ni kaznivo, ne glede na to, kakšni so njegovi znaki ali kako je opisano.

4.   Kadar država članica uporabi katero koli od možnosti iz odstavka 3, pristojni organ države izvršiteljice, v primeru nespoštovanja spremljevalnih ukrepov ali alternativnih sankcij, prenese pristojnost nazaj na pristojni organ države članice izdajateljice, če pristojni organ države izvršiteljice meni, da je potrebna nadaljnja odločitev, kakor je navedena v odstavku 1(b) ali (c).

5.   V primerih iz odstavka 3 tega člena ostane obveznost priznavanja sodbe in, kjer je to primerno, pogojne odločbe, pa tudi obveznost, da se brez odlašanja sprejmejo vsi potrebni ukrepi za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami iz člena 8(1), nespremenjena.

6.   Izjava iz odstavka 3 se uredi tako, da se o njej uradno obvesti generalni sekretariat Sveta. Takšno izjavo je mogoče kadar koli umakniti. Izjave in umiki iz tega člena se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Posvetovanje med pristojnimi organi

Če in kadar koli se pristojnim organom države izdajateljice in države izvršiteljice zdi ustrezno, se lahko posvetujejo z namenom lažje in učinkovitejše uporabe tega okvirnega sklepa.

Člen 16

Obveznosti zadevnih organov, kadar so nadaljnje odločitve v pristojnosti države izvršiteljice

1.   Pristojni organ države izvršiteljice na poljuben način, ki ohranja pisni zapis, brez odlašanja obvesti pristojni organ države izdajateljice o vseh odločitvah v zvezi s/z:

(a)

spremembo spremljevalnega ukrepa ali alternativne sankcije;

(b)

preklicem odložitve izvršitve sodbe ali preklicem odločbe o pogojnem odpustu;

(c)

izvrševanjem kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti v primeru neizpolnjevanja spremljevalnega ukrepa ali alternativne sankcije;

(d)

prenehanjem veljavnosti spremljevalnih ukrepov ali alternativne sankcije.

2.   Na zahtevo pristojnega organa države izdajateljice ga pristojni organ države izvršiteljice obvesti o najdaljšem trajanju odvzema prostosti, ki ga predvideva nacionalno pravo države izvršiteljice za kaznivo dejanje, za katerega je priznana sodba, in ki bi lahko bilo izrečeno obsojeni osebi v primeru kršitve spremljevalnih ukrepov ali alternativnih sankcij. Ta informacija se zagotovi takoj po prejemu sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe, skupaj s potrdilom iz člena 6(1).

3.   Pristojni organ države izdajateljice na poljuben način, ki ohranja pisni zapis, nemudoma obvesti pristojni organ države izvršiteljice o vseh okoliščinah ali ugotovitvah, ki bi po njegovem mnenju lahko imele za posledico eno ali več odločitev iz odstavka 1(a), (b) ali (c).

Člen 17

Obveznosti zadevnih organov, če so nadaljnje odločitve v pristojnosti države izdajateljice

1.   Če je za vse nadaljnje odločitve iz člena 14(1) na podlagi uporabe člena 14(3) pristojen organ države izdajateljice, ga pristojni organ države izvršiteljice nemudoma obvesti:

(a)

o vseh ugotovitvah, ki bi lahko imele za posledico preklic odložitve izvršitve sodbe ali preklic odločbe o pogojnem odpustu;

(b)

o vseh ugotovitvah, ki bi lahko imele za posledico izrek kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti;

(c)

o vseh drugih dejstvih in okoliščinah, ki jih zahteva pristojni organ države izdajateljice in so mu nujno potrebne, da bi lahko v skladu z nacionalnim pravom sprejemal nadaljnje odločitve.

2.   Če država članica uporabi možnost iz člena 11(4), pristojni organ te države obvesti zadevni pristojni organ države izdajateljice o tem, da obsojena oseba ne ravna skladno s spremljevalnim ukrepom ali alternativno sankcijo.

3.   Za obvestilo o ugotovitvah, omenjenih v odstavku 1(a) in (b) ter odstavku 2, se uporabi standardni obrazec iz Priloge II. Za obvestilo o dejstvih in okoliščinah, omenjenih v odstavku 1(c), se uporabi poljuben način, ki omogoča pisni zapis, vključno z obrazcem iz Priloge II, če je to mogoče.

4.   Če je treba v skladu z nacionalnim pravom države izdajateljice obsojeno osebo pred odločitvijo o izreku kazni sodno zaslišati, se lahko ta zahteva smiselno izpolni skladno s postopkom, kot ga določajo instrumenti mednarodnega prava ali prava Evropske unije, ki za zaslišanje oseb dopuščajo uporabo video povezav.

5.   Pristojni organ države izdajateljice brez odlašanja obvesti pristojni organ države izvršiteljice o vseh odločitvah v zvezi s:

(a)

preklicem odložitve izvršitve sodbe ali odločbe o pogojnem odpustu;

(b)

izvršitvijo kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti, če je tak ukrep predviden v sodbi;

(c)

izrekom kazni zapora ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti, če tak ukrep ni predviden v sodbi;

(d)

prenehanjem veljavnosti spremljevalnih ukrepov ali alternativne sankcije.

Člen 18

Obveščanje s strani države izvršiteljice v vseh primerih

Pristojni organ države izvršiteljice na poljuben način, ki ohranja pisni zapis, brez odlašanja obvesti pristojni organ države izdajateljice o:

1.

prenosu sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe, skupaj s potrdilom iz člena 6(1), pristojnemu organu, ki je v skladu s členom 6(7) odgovoren za priznanje sodbe in sprejetje nadaljnjih ukrepov za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami;

2.

o dejstvu, da spremljevalnih ukrepov ali alternativnih sankcij praktično ni mogoče nadzorovati, saj obsojene osebe po posredovanju sodbe in, kjer je primerno, pogojne odločbe, skupaj s potrdilom iz člena 6(1), državi izvršiteljici na ozemlju države izvršiteljice ni mogoče najti; v tem primeru država izvršiteljica ni obvezana nadzorovati spremljevalnih ukrepov ali alternativnih sankcij;

3.

pravnomočni odločbi o priznanju sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe in o prevzemu odgovornosti za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami;

4.

vseh odločitvah, da v skladu s členom 11 ne bo priznal sodbe in, če je ustrezno, pogojne odločbe ter prevzel odgovornosti za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami, skupaj z obrazložitvijo takšne odločitve;

5.

vseh odločitvah o prilagoditvi spremljevalnih ukrepov ali alternativnih sankcij v skladu s členom 9, skupaj z obrazložitvijo takšne odločitve;

6.

vseh odločitvah o amnestiji ali pomilostitvi, ki vodijo k temu, da se zaradi razlogov, navedenih v členu 19(1), ne nadzorujejo spremljevalni ukrepi ali alternativne sankcije, če je to primerno, skupaj z obrazložitvijo takšne odločitve.

Člen 19

Amnestija, pomilostitev in preskus sodbe

1.   Amnestijo ali pomilostitev lahko odobrita tako država izdajateljica kot država izvršiteljica.

2.   Samo država izdajateljica lahko odloča o zahtevkih za preskus sodbe, na kateri temeljijo spremljevalni ukrepi ali alternativne sankcije, ki naj bi se v skladu s tem okvirnim sklepom nadzirali.

Člen 20

Prenehanje pristojnosti države izvršiteljice

1.   Če obsojena oseba pobegne ali če nima več zakonitega običajnega prebivališča v državi izvršiteljici, lahko pristojni organ države izvršiteljice prenese pristojnost za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami ter za vse nadaljnje odločitve v zvezi s sodbo spet na pristojni organ države izdajateljice.

2.   Če v državi izdajateljici poteka nov kazenski postopek zoper zadevno osebo, lahko pristojni organ države izdajateljice zaprosi pristojni organ države izvršiteljice, naj pristojnost za nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami ter za vse nadaljnje odločitve v zvezi s sodbo prenese spet na pristojni organ države izdajateljice. V tem primeru lahko pristojni organ države izvršiteljice pristojnost prenese nazaj na organ države izdajateljice.

3.   Kadar se pristojnost pri uporabi tega člena ponovno prenese na državo izdajateljico, pristojni organ te države pristojnost ponovno prevzame. Za nadaljnje nadzorstvo nad spremljevalnimi ukrepi ali alternativnimi sankcijami pristojni organ države izdajateljice upošteva obdobje in raven spoštovanja spremljevalnih ukrepov ali alternativnih sankcij v državi izvršiteljici ter vse odločitve, ki jih v skladu s členom 16(1) sprejme država izvršiteljica.

Člen 21

Jeziki

Potrdila iz člena 6(1) se prevedejo v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov države izvršiteljice. Vsaka država članica lahko ob sprejetju tega okvirnega sklepa ali pozneje poda izjavo, ki se deponira pri generalnem sekretariatu Sveta, v kateri izjavi, da bo sprejemala prevode v enega ali več drugih uradnih jezikov institucij Evropske unije.

Člen 22

Stroški

Stroške, ki nastanejo pri uporabi tega okvirnega sklepa, krije država izvršiteljica, razen stroškov, ki nastanejo izključno na ozemlju države izdajateljice.

Člen 23

Razmerje do drugih sporazumov in pogodb

1.   Ta okvirni sklep na področju odnosov med državami članicami od 6. decembra 2011 nadomesti ustrezne določbe Konvencije Sveta Evrope z dne 30. novembra 1964 o nadzorstvu nad pogojno obsojenimi ali pogojno oproščenimi osebami.

2.   Države članice lahko še naprej uporabljajo dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore, veljavne po 6. decembru 2008, če ti omogočajo razširitev ciljev tega okvirnega sklepa ter prispevajo k nadaljnji poenostavitvi in olajšanju postopkov nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami.

3.   Države članice lahko po 6. decembru 2008 sklepajo dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore, če ti omogočajo razširitev določb tega okvirnega sklepa in prispevajo k poenostavitvi ali olajšanju postopkov nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami.

4.   Države članice do 6. marca 2009 Svet in Komisijo uradno obvestijo o obstoječih sporazumih ali dogovorih iz odstavka 2, ki jih želijo še naprej uporabljati. Države članice Svet in Komisijo tudi uradno obvestijo o vseh novih sporazumih ali dogovorih iz odstavka 3 v treh mesecih po njihovem podpisu.

Člen 24

Ozemeljska uporaba

Ta okvirni sklep se uporablja za Gibraltar.

Člen 25

Izvajanje

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev z določbami tega okvirnega sklepa, do 6. decembra 2011.

2.   Države članice sporočijo generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji besedila določb predpisov, ki v nacionalno zakonodajo prenašajo obveznosti iz tega okvirnega sklepa.

Člen 26

Pregled

1.   Komisija do 6. decembra 2014 pripravi poročilo na podlagi informacij, ki jih v skladu s členom 25(2) predložijo države članice.

2.   Svet na podlagi tega poročila oceni:

(a)

v kakšnem obsegu so države članice sprejele vse potrebne ukrepe za uskladitev s tem okvirnim sklepom in

(b)

uporabo tega okvirnega sklepa.

3.   Poročilo po potrebi spremljajo zakonodajni predlogi.

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta okvirni sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 27. novembra 2008

Za Svet

Predsednica

M. ALLIOT-MARIE


(1)  UL C 147, 30.6.2007, str. 1.

(2)  Mnenje z dne 25. oktobra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  UL C 53, 3.3.2005, str. 1.

(4)  UL L 327, 5.12.2008, str. 27.

(5)  UL L 76, 22.3.2005, str. 16.

(6)  UL L 328, 24.11.2006, str. 59.

(7)  UL L 191, 7.7.1998, str. 4.

(8)  UL C 316, 27.11.1995, str. 49.


PRILOGA I

Image

Image

Image

Image

Image

Image


PRILOGA II

Image

Image


16.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/s3


OPOMBA BRALCU

Institucije so se odločile, da v svojih besedilih ne bodo več navajale zadnje spremembe navedenih besedil.

Če ni navedeno drugače, se akti iz objavljenih besedil sklicujejo na akte v trenutno veljavni različici.