3.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/1

(1)

Komisija je 4. septembra 2007 objavila obvestilo o začetku (2) protidampinškega postopka v zvezi z uvozom citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) v Skupnost. Komisija je 3. junija 2008 z Uredbo (ES) št. 488/2008 (3) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz citronske kisline s poreklom iz LRK.

(2)

Opozarja se, da je bil postopek sprožen po pritožbi, ki jo je vložil Evropski svet za kemično industrijo (CEFIC) („pritožnik“) v imenu proizvajalca, ki predstavlja večji delež, v tem primeru več kot 25 %, skupne proizvodnje citronske kisline v Skupnosti.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 14 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. julija 2006 do 30. junija 2007 („obdobje preiskave“ ali „OP“). V zvezi z gibanji, pomembnimi za oceno škode, je Komisija analizirala podatke za obdobje od 1. januarja 2004 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(4)

Po uvedbi začasnih protidampinških dajatev na uvoz citronske kisline s poreklom iz LRK je več zainteresiranih strank predložilo pisne pripombe. Strankam, ki so to zahtevale, je bila dana tudi možnost za zaslišanje.

(5)

Komisija je še naprej iskala in preverjala vse informacije, za katere je menila, da so nujne za dokončne ugotovitve. Komisija je zlasti okrepila preiskavo v zvezi z vidiki interesa Skupnosti. V zvezi s tem je bil po uvedbi začasnih ukrepov izveden dodatni preveritveni obisk v prostorih naslednjega uporabnika citronske kisline v Evropski uniji:

Poleg tega so se, kot je podrobno pojasnjeno v uvodni izjavi 11, preveritveni obiski opravili v prostorih naslednjih proizvajalcev izvoznikov:

(6)

Vse stranke so bile obveščene o glavnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz citronske kisline s poreklom iz LRK in dokončnega pobiranja zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Za stranke se je določilo tudi obdobje, v katerem so lahko po tem razkritju navedle svoje pripombe.

(7)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile obravnavane, ugotovitve pa so bile, kjer je bilo to primerno, ustrezno spremenjene.

(8)

Proizvajalec izvoznik je ponovno navedel, da javna različica pritožbe ni vsebovala nikakršnih dokazov prima facie o znatni škodi za industrijo Skupnosti, kar je zainteresiranim strankam onemogočilo uveljavitev pravic do obrambe. Po mnenju tega proizvajalca izvoznika se postopek ne bi smel začeti zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov, vključenih v pritožbo. V zvezi s tem je treba navesti, da je javna različica pritožbe vsebovala vse bistvene dokaze in nezaupne povzetke podatkov, ki so se predložili zaupno, da lahko zainteresirane stranke med postopkom uveljavljajo svojo pravico do obrambe. Zato je treba ta argument zavrniti.

(9)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da zadevni izdelek, kot je opredeljen v uvodni izjavi 16 začasne uredbe, in podobni izdelek nista enaka, kot je navedeno v uvodni izjavi 18 začasne uredbe, ker nimata enakih fizikalnih in kemičnih lastnosti ter se ne uporabljata za enake namene. Po mnenju teh zainteresiranih strank izjava v uvodni izjavi 18 začasne uredbe ne obravnava argumentov, predloženih med preiskavo, in je v nasprotju s prilagoditvijo Komisije, kar zadeva izračune nelojalnega nižanja za postopek razčlenitve nekaterih količin zadevnega izdelka po prihodu v EU. Kot se najprej ugotavlja, je preiskava pokazala, da se zadevni izdelek in podobni izdelek uporabljata v enake splošne namene, tj. predvsem za čiščenje v gospodinjstvu (izdelki za strojno pomivanje posode, detergenti, mehčalci vode) ter kot dodatki v hrani in pijači, vendar tudi na področju osebne nege/kozmetike. Trditev, da naj nekateri uporabniki zadevnega izdelka dejansko ne bi uporabljali v industriji detergentov, hrane in pijače zaradi njegovega vonja in/ali barve, ni bila dodatno utemeljena z dokazi. Preiskava je pokazala, da se je le v eni niši, tj. na farmacevtskem področju, evropska citronska kislina dejansko uporabljala in to zaradi stroškov posebnega preskusa skladnosti, ki se za to zahteva. Ker farmacevtsko področje predstavlja le majhen delež skupnega poslovanja uporabnikov, opravljanje preskusa skladnosti ni veljalo za gospodarsko upravičeno poslovno odločitev. Drugič, med prilagoditvijo pri izračunu nelojalnega nižanja cen za razčlenjene dele zadevnega izdelka po uvozu, kot je navedeno v uvodni izjavi 64 začasne uredbe, in izjavo, da sta si izdelka podobna, ker zadostuje, da imata zadevni izdelek in podobni izdelek enake osnovne kemične, fizikalne in tehnične lastnosti ter enako osnovno uporabo, kar velja v tem primeru, ni protislovja. Nadalje se ugotavlja, da se strjevanje ne pojavi zaradi posebnih lastnosti kitajskega izdelka, ampak ker je vsaka citronska kislina ne glede na poreklo zaradi svoje kemične sestave nagnjena k strjevanju, če je izpostavljena vlagi in spremembam temperature. Ker je seveda med odpremo v EU le zadevni izdelek dlje časa izpostavljen vlagi in spremembam temperature, se težava pojavlja predvsem, vendar ne izključno, pri zadevnem izdelku. Zato prilagoditev enostavno upošteva dejstvo, da postopek razčlenitve ustvari dodatne stroške predvsem za zadevni izdelek, ker je treba strjen izdelek pred nadaljnjo prodajo razčleniti (z lomljenjem ali presejanjem ali utekočinjenjem strjenega izdelka) ali pa ga je treba prodati s popustom. Zato je treba to trditev zavrniti.

(10)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega se dokončno sklene, da so zadevni izdelek in citronska kislina, proizvedena in prodana v primerljivi državi, Kanadi, ter izdelek, ki ga industrija Skupnosti proizvede in proda na trgu Skupnosti, enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe, uvodne izjave 15 do 17 začasne uredbe pa se s tem dokončno potrdijo.

(11)

V začasni fazi preiskave tržnogospodarske obravnave („TGO“)/individualne obravnave („IO“) so se preiskale trditve vseh znanih proizvajalcev izvoznikov. V vzorec je bilo vključenih le nekaj proizvajalcev izvoznikov, eni družbi pa je bila odobrena individualna obravnava. Več strank je v svojih pripombah na začasno uredbo trdilo, da je ta pristop pomanjkljiv. Zadeva se je nato ponovno preučila in se je tudi glede na dejstvo, da se je ob upoštevanju okoliščin primera, na primer razpoložljivih sredstev, omogočilo povečanje števila družb, ki bi se lahko upravičeno preiskale, končno odločilo, da se vzorčenje ne uporabi. Ob upoštevanju, da je bila vsem sodelujočim družbam odobrena vsaj individualna obravnava v začasni fazi, je treba za vsako od teh družb določiti individualno stopnjo dajatve. Od treh družb, ki niso bile izbrane v vzorec ali niso bile individualno pregledane v začasni fazi, se je zato zahtevala predložitev izpolnjenega vprašalnika. Vendar sta izpolnjeni vprašalnik predložili le dve od teh družb. Tretja družba izpolnjenega vprašalnika ni predložila in se ni nadalje preiskovala.

(12)

Družba, navedena v uvodni izjavi 27 začasne uredbe, je vztrajala, da subvencija iz navedene uvodne izjave ni namenjena zadevnemu izdelku ter da se neplačilo najemnine utemeljuje z zasebnimi medskupinskimi dogovori za poravnavo dobička iz dolgovane najemnine. Ker v zvezi s tem vprašanjem ni novih elementov ali informacij in ob upoštevanju učinkov izkrivljanja, ki so ga imele omenjene prakse v zvezi z najemnino na računovodstvo, se sklepne ugotovitve za to družbo ne spremenijo in se dokončno potrdijo.

(13)

Poleg začasnega razkritja je ena od skupin družb, navedena v uvodni izjavi 25 začasne uredbe, trdila, da je prejela posojila na podlagi podrobne finančne analize ene od bank in po tem, ko ji je bila odobrena visoka bonitetna stopnja. Vendar pa dejstvo, da je banka uradno opravila analizo in odobrila visoko bonitetno stopnjo, ne izključuje dejstva, da je zadevna družba drugim družbam zagotovila jamstva, čeprav je večina njenih nekratkoročnih sredstev obremenjenih s hipoteko, niti dejstva, da je posojila, odobrena zadevni družbi, odobrila banka, za katero je bilo ugotovljeno, da je pod državnim vplivom. Zato se sklepne ugotovitve v zvezi s to družbo ne spremenijo in se dokončno potrdijo.

(14)

Ena od družb, navedena v uvodni izjavi 26 začasne uredbe, je vztrajala, da je bila kaznovana zaradi dejstva, da je njen večinski delničar pridobil pravice do rabe zemljišča po ugodni ceni in jih nato ponovno ovrednotil glede na gibanje tržnih cen. Vendar ogromne razlike med nakupno ceno in poznejšimi ocenami (1 000–2 000 %) ni bilo mogoče pojasniti. Ker v zvezi s pridobitvijo in poznejšim ponovnim vrednotenjem pravic do rabe zemljišča ni novih elementov ali informacij in glede na prednosti, ki jih je bila družba deležna zaradi pridobitve premoženja po cenah, ki so bile znatno nižje od tržne vrednosti, se zato sklepne ugotovitve za to družbo ne spremenijo in se dokončno potrdijo.

(15)

Ker v zvezi s TGO ni drugih pripomb, se uvodne izjave 25 do 30 začasne uredbe dokončno potrdijo.

(16)

Pet družb ali skupin družb, ki se jim TGO ni odobrila, je izpolnjevalo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe in se jim je odobrila IO. Ena družba, ki se ji je odobrila IO začasno, ni nadalje sodelovala, zato se ji IO nazadnje ni odobrila (glej uvodni izjavi 11 in 34).

(17)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 11, se je glede na pripombe na začasno uredbo odločilo, da se vzorčenje ne bo uporabilo in od treh družb, ki niso bile izbrane v vzorec ali niso bile individualno pregledane v začasni fazi, se je zahtevalo, da predložijo izpolnjene vprašalnike. Normalna vrednost se je določila za eno od teh družb (Laiwu Taihe), ki se ji je odobrila TGO in je predložila izpolnjeni vprašalnik.

(18)

Ker edina družba, ki bi se ji lahko odobrila TGO in je bila pregledana individualno v začasni fazi preiskave, ni predložila nobene pripombe v zvezi z normalno vrednostjo, se ugotovitve v uvodnih izjavah 35 do 39 začasne uredbe dokončno potrdijo.

(19)

Za edino drugo družbo, ki ji je bila odobrena TGO (Laiwu Taihe) in je bila nadalje preiskana zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 11, se je najprej preverilo, ali je njena skupna domača prodaja podobnega izdelka družbe reprezentativna v smislu člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja zadevnega izdelka je bila rahlo pod 5 % izvoza podobnega izdelka v Skupnost. Vendar je takšno nižje razmerje vseeno dovolj močno za zagotovitev ustrezne primerjave, domače cene podobnega izdelka pa se obravnavajo kot reprezentativne, pri čemer se upošteva tudi celotna domača prodaja zadevne družbe. Zato so se uporabile za določitev normalne vrednosti.

(20)

Za vsako vrsto izdelka družbe Laiwu Taihe, prodanega za izvoz v Skupnost, se je ugotovilo, ali se je na domačem trgu prodajala neposredno primerljiva vrsta izdelka. Vrste izdelka so se obravnavale kot neposredno primerljive, če je šlo za isto vrsto izdelka (opredeljeno na podlagi kemične sestave) s primerljivim granuliranjem in pakiranjem. Ugotovilo se je, da se je le pri eni vrsti izdelka, prodanega za izvoz v Skupnost, na domačem trgu prodajala neposredno primerljiva vrsta izdelka.

(21)

Nato se je proučilo, ali bi v zvezi z domačo prodajo te vrste izdelka lahko veljalo, da se je ta vrsta izdelka prodajala v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Ugotovljeno je bilo, da je med OP potekala dobičkonosna domača prodaja te vrste izdelka neodvisnim strankam, torej v običajnem poteku trgovine.

(22)

Ker je obseg dobičkonosne prodaje te vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj skupnega obsega prodaje te vrste, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje izključno te vrste.

(23)

Ker se domače cene družbe Laiwu Taihe niso mogle uporabiti za določitev normalne vrednosti za druge vrste izdelka, so se normalne vrednosti konstruirale v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(24)

Pri konstruiranju normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe so zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček v skladu s prvim uvodnim pododstavkom člena 2(6) osnovne uredbe temeljili na dejanskih podatkih za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka družbe Laiwu Taihe v običajnem poteku trgovine.

(25)

Nekatere stranke so v svojih pripombah na začasno uredbo trdile, da Kanada ne bi bila ustrezna primerljiva država zaradi dejstva, da so Združene države Amerike nedavno začele s protidampinškim postopkom proti citronski kislini, med drugim, s poreklom iz Kanade. Zato se je kot nadomestna primerljiva država ponovno predlagala Tajska. Vendar je analiza pokazala, da so med OP veljali protidampinški ukrepi za citronsko kislino s poreklom iz Tajske, medtem ko med OP ti ukrepi niso veljali za citronsko kislino s poreklom iz Kanade. Ukrepe v zvezi s Tajsko je uvedla Indija, vključevali pa so velike protidampinške dajatve v višini 347,36 USD/tono in prenehali veljati šele avgusta 2007, tj. dva meseca po izteku OP. Zato se tudi ob upoštevanju dokazov, že navedenih v uvodnih izjavah 42 in 43 začasne uredbe in dejstva, da je preiskava Združenih držav o citronski kislini s poreklom iz Kanade še vedno potekala v času zaključevanja preiskave Skupnosti, sklene, da ni razloga za dajanje prednosti Tajski kot primerljivi državi pred Kanado.

(26)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, navedene v uvodni izjavi 11 zgoraj, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(27)

Pri dveh družbah, ki sta bili dodatno pregledani iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 11 zgoraj, se je izvozna cena določila na podlagi iste metodologije, kot je pojasnjena v uvodnih izjavah 45 do 47 začasne uredbe.

(28)

Ker nobena družba ni predložila pripomb glede izvoznih cen, se ugotovitve iz uvodnih izjav 45 do 47 začasne uredbe dokončno potrdijo.

(29)

Ena skupina družb je v svojih pripombah na začasno uredbo in na dokončno razkritje nasprotovala ukinitvi fiktivnega odbora za prodajo prek trgovca v LRK glede na to, da je bil trgovec sestavni del skupine. Kljub temu se je ugotovilo, da je trgovinska družba dejansko opravljala funkcijo neodvisnega trgovca ter da gospodarski rezultat razmerja dveh družb predstavlja razmerje med glavno družbo in zastopnikom. Ugotovljeno je bilo, da trgovec ni trgoval le z izdelki, ki so jih proizvedle povezane družbe, ampak tudi z izdelki, ki so jih proizvedli neodvisni proizvajalci. Poleg tega je zadevna družba prodajala tudi neposredno nepovezanim strankam. Zato je bil zahtevek zavrnjen, v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe pa se je odštel popravek na podlagi stroškov PSA in dobička nepovezanih uvoznikov.

(30)

En proizvajalec izvoznik je v svojih pripombah na začasno uredbo trdil, da se strošek za pretvorbo valut na sme upoštevati, ker se v skladu s členom 2(10)(j) osnovne uredbe izvoznikom nameni 60 dni za prikaz trajnega gibanja menjalnih tečajev med obdobjem preiskave. To trditev je mogoče sprejeti, zato se je stopnja dampinga proizvajalca izvoznika ustrezno prilagodila.

(31)

V začasni uredbi se je od izvozne cene odbil znesek na podlagi nevračljivega DDV, obračunanega glede na izvozno prodajo, v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe. En proizvajalec izvoznik je v svojih pripombah na začasno uredbo trdil, da takšnih prilagoditev izvozne cene ne bi smelo biti, ker se člen 2(10)(b) osnovne uredbe nanaša le na normalno vrednost. Priznava se, da se prilagoditev iz člena 2(10)(b) osnovne uredbe nanaša le na izračun normalne vrednosti. Dejansko je naveden odbitek od izvozne cene obvezen in se mora izvesti v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe. Med proučevanjem te trditve se je ugotovilo, da je bila pri izračunu prilagoditve za zadevno družbo storjena pisna napaka ter da se je ista napaka pojavila tudi pri drugih družbah. Te netočnosti so se popravile in so povzročile rahlo znižanje stopenj dampinga, ki so se predhodno izračunale za te družbe.

(32)

Pri proučevanju trditve iz uvodne izjave 31 se je ugotovilo, da se potrebna prilagoditev ni opravila pri eni družbi, kateri je bila odobrena individualna obravnava. To se je popravilo, zaradi česar se je stopnja dampinga za to družbo nekoliko zvišala.

(33)

Ker v zvezi s primerjavo ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 48 do 50 začasne uredbe dokončno potrdijo, razen sprememb, navedenih v uvodnih izjavah 30, 31 in 32.

(34)

Pri dveh družbah, ki sta bili dodatno preiskani iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 11 zgoraj, se je stopnja dampinga določila na podlagi iste metodologije, kot je pojasnjena v uvodni izjavi 51 začasne uredbe. V primeru ene družbe, ki ni predložila izpolnjenega vprašalnika in ni bila dodatno preiskana, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 11 zgoraj, se ta družba šteje kot nesodelujoča, ugotovitve pa temeljijo na dejstvih, ki so na voljo v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe. V tem primeru se je ob upoštevanju visoke stopnje sodelovanja, navedene v uvodni izjavi 19 začasne uredbe, družbi dodelila najvišja stopnja dampinga glede na vse druge družbe.

(35)

Stopnje dampinga vseh drugih družb, ki so že bile pregledane individualno v začasni fazi, so se ponovno izračunale, da bi se popravile netočnosti, navedene v uvodnih izjavah 30, 31 in 32. S ponovnim izračunom so se nekoliko spremenile stopnje dampinga.

(36)

Ker ni bilo novih elementov, se sklepne ugotovitve v uvodni izjavi 53 začasne uredbe, ki se nanaša na stopnjo sodelovanja, potrdijo.

(37)

Na podlagi tega so dokončne stopnje dampinga, izražene v odstotkih cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, naslednje:

(38)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je družba SA Citrique Belge NV prekinila proizvodnjo po OP in je z zadevnim izdelkom, uvoženim iz povezane družbe na Kitajskem (DSM Citrique Acid (Wuxi) Ltd.) le trgovala, pri čemer so zagovarjale stališče, da SA Citrique Belge NV ne bi smel biti del industrije Skupnosti. Vendar ta trditev ni bila podprta z nobenim dokazom, iz podatkov, ki jih je predložila družba SA Citrique Belge NV, pa je razvidno, da je družba s proizvodnjo nadaljevala.

(39)

Ena zainteresirana stranka se je tudi pritožila, da je v uvodni izjavi 56 začasne uredbe naveden le razpon uvoza blaga povezanega proizvajalca družbe SA Citrique Belge NV, ki ga je ta družba uvozila med OP. Ta stranka je trdila, da je treba navesti trend celotnega uvoza blaga povezanih ali nepovezanih družb industrije Skupnosti, ki ga ta uvozi, za celotno obravnavano obdobje, ker uvoz predstavlja pomemben dejavnik za oceno proizvodnje Skupnosti in posledično za ugotovitev obstoja škode. Preiskava je pokazala, da je bil uvoz industrije Skupnosti med celotnim obravnavanim obdobjem dejansko neznaten, tj. med 1 % in 6 % proizvodnje – ta razpon je naveden zaradi zaupnosti. Zato je treba to trditev zavrniti, uvodne izjave 55 do 58 začasne uredbe pa se dokončno potrdijo.

(40)

Ker v zvezi s porabo Skupnosti ni bilo novih in utemeljenih informacij, se uvodni izjavi 59 in 60 začasne uredbe dokončno potrdita.

(41)

V zvezi z obsegom uvoza, tržnim deležem in cenami niso bile ugotovljene ali prejete nobene nove in utemeljene informacije ter ker ni nobenih trditev ali argumentov zainteresiranih strank v zvezi z obsegom in cenami zadevnega uvoza, se uvodne izjave 61 do 63 začasne uredbe dokončno potrdijo.

(42)

Med začasno fazo preiskave se je zaradi primerjave zadevnega izdelka in citronske kisline, ki jo proizvaja industrija Skupnosti na isti ravni trgovine, opravila prilagoditev za pribitek (vključno s stroški PSA) nepovezanih uvoznikov pri izračunu nelojalnega nižanja cen, dodatno pa se je opravila prilagoditev za stroške posebne obravnave, ki so jih imeli uvozniki v Skupnosti za razčlenitev nekaterih količin zadevnega izdelka pred nadaljnjo prodajo. Vendar se je zaradi manjšega popravka podatkov, ki zadevajo prilagoditev zaradi razlik v stopnji trgovine, tehtana povprečna stopnja nelojalno znižanih cen, ki je bila izračunana in določena na 17,42 %, znižala na 16,54 %.

(43)

Po dokončnem razkritju je en proizvajalec Skupnosti trdil, da je treba prilagoditve zaradi razlik v stopnji trgovine izvesti tudi v zvezi s prodajo industrije Skupnosti, tj. da je treba upoštevati tudi njihovo prodajo preko trgovcev. Glede tega je treba opozoriti, da je bila pri prodajnih cenah industrije Skupnosti prilagoditev zaradi razlik v stopnji trgovine dejansko narejena pred primerjavo z uvoznimi cenami zadevnega izdelka.

(44)

Isti proizvajalec Skupnosti je zahteval tudi, da je treba prilagoditev za stroške posebne obdelave za razčlenitev nekaterih količin zadevnega izdelka uporabiti tudi za podobni izdelek. Vendar ta zahteva ni bila dodatno utemeljena s podatki o posebnih stroških, ki jih je imel ta proizvajalec Skupnosti, zato ni mogla biti sprejeta. Glede na zgoraj navedeno, se uvodna izjava 64 začasne uredbe dokončno potrdi.

(45)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da Komisija ni natančno analizirala vseh kazalcev škode, zaradi česar se ni vzpostavila ustrezna in popolna povezava med položajem industrije Skupnosti in kitajskim uvozom. Zlasti se je trdilo, da razvoj nekaterih kazalcev škode ni bil ocenjen pozitivno. Upoštevati je treba, da celotna slika kaže na poslabšanje položaja industrije Skupnosti, čeprav nekateri kazalci škode kažejo pozitiven razvoj, ki je bil priznan v uvodni izjavi 79 začasne uredbe. Zmerno izboljšanje proizvodnje, proizvodne zmogljivosti, izkoriščenosti zmogljivosti, obsega prodaje in ravni cen na enoto ter večja stroškovna učinkovitost, ki so opisani v uvodni izjavi 76 začasne uredbe, kažejo prizadevanje proizvajalcev Skupnosti, da ostanejo konkurenčni v obravnavanem obdobju in izkoristijo prednosti povečane potrošnje. Kot je razvidno iz uvodne izjave 68 začasne uredbe, je industrija Skupnosti kljub temu prizadevanju izgubila 5 odstotnih točk (tj. tržni delež se je zmanjšal s 54 % na 49 %) tržnega deleža, večinoma zaradi poceni dampinškega uvoza iz Kitajske. Kot oteževalni dejavnik se omenja tudi, da bi industrija Skupnosti lahko pričakovala pridobitev tržnega deleža, ki so ga imeli tisti trije proizvajalci citronske kisline v Skupnosti, ki ne obratujejo več od leta 2004. Prav nasprotno pa industrija Skupnosti ne bi mogla prevzeti strank treh neobratujočih proizvajalcev ES niti izkoristiti povečane potrošnje. Znatna izguba tržnega deleža skupaj z očitnim poslabšanjem finančnih kazalcev, tj. dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka, kaže na to, da se je splošni položaj industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju slabšal, pri čemer se zdi, da je bil najslabši med OP. Poleg tega se zmanjšanje zalog v tem primeru ne more obravnavati kot pozitiven razvoj položaja industrije Skupnosti, saj se zaradi narave izdelka, ki ne dopušča dolgoročnega skladiščenja, ne more šteti kot pomemben kazalec.

(46)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da naložbe na tem področju niso stalne, temveč sledijo določenim naložbenim ciklom. Medtem ko se celo pod običajnimi tržnimi pogoji gotovo ne more pričakovati vsakoletnih pomembnih naložb, se dejstvo, da v celotnem obdobju nobeden od dveh preostalih proizvajalcev Skupnosti ni izvedel nobene pomembne naložbe, obravnava kot znak, da nizka dobičkonosnost (ki se je od leta 2006 spremenila v izgubo) ni omogočila nobene pomembne naložbe. Zato se meni, da je naložba v tem primeru še posebno pomemben kazalec škode.

(47)

Nazadnje, upoštevati je treba sposobnost proizvajalcev Skupnosti za povečanje kapitala. V zvezi s tem je preiskava pokazala, da sta oba proizvajalca Skupnosti imela težave pri zbiranju kapitala zaradi slabšega poslovnega okolja na področju citronske kisline.

(48)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da je bil pritožnik sposoben vsaj zbrati kapital za druge izdelke, ker je februarja 2007 razglasil izgradnjo novega obrata za pridobivanje glukoze. V zvezi s tem se ugotavlja, da je obseg preiskave omejen na sposobnost povečanja kapitala v zvezi z zadevnim izdelkom, tj. citronsko kislino, za katerega se zdi, da je nanj negativno vplival finančni položaj industrije Skupnosti.

(49)

Na podlagi zgoraj navedenega je sklepna ugotovitev iz uvodne izjave 72 začasne uredbe o naložbi industrije Skupnosti dokončno potrjena.

(50)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da ugotovitev iz uvodne izjave 73 začasne uredbe ni mogoče uskladiti z računovodskimi izkazi obeh proizvajalcev Skupnosti, predvsem ni noben od računovodskih izkazov pokazal omenjenih izrednih stroškov prestrukturiranja. V zvezi s tem se ugotavlja, da so v zadevnem obdobju na izjemne rezultate enega od proizvajalcev Skupnosti v veliki meri vplivali prizadevanje za prestrukturiranje, ki je bilo v poslovnih knjigah predstavljeno kot strošek ali prihodek, odvisno od tega, ali zadeva dodatek ali sprostitev rezervacij, in licenčnine, plačane matični družbi v Švici. Zato se je zdelo primerneje, da se kot podlaga za analizo škode uporabi izid iz rednega poslovanja in ne čisti dobiček.

(51)

Ista stranka je trdila, da bi lahko kazen za protikonkurenčno vedenje, ki je bila leta 2005 naložena obema matičnima družbama proizvajalcev Skupnosti, vplivala na dobiček industrije Skupnosti. Vsi učinki, ki izhajajo iz kazni (dodajanje in sprostitev rezervacij), so bili zabeleženi kot izjemni izid. Kot je navedeno v uvodni izjavi 50, se je izid iz rednega poslovanja v tem postopku uporabil kot kazalec škode. Zato kazen, ki je bila naložena proizvajalcem Skupnosti, ni mogla vplivati na stanje glede dobička, ki se je upoštevalo v analizi škode. Poleg tega je treba opozoriti, da je industrija Skupnosti ustvarjala izgubo od leta 2006 do konca OP. Zato se s tem dokončno potrjujejo trendi, predstavljeni v začasni uredbi.

(52)

Več zainteresiranih strank je poudarilo določeno neskladnost med trendom glede dobičkonosnosti in donosnostjo naložbe. V nasprotju z dobičkonosnostjo, ki je bila določena z izraženim dobičkom iz poslovanja pri prodaji podobnega izdelka neodvisnim kupcev v odstotku prometa iz te prodaje, se je donosnost naložbe izračunala kot čisti dobiček v odstotku neto knjigovodske vrednosti naložbe. Za skladnost pri izračunu vseh kazalcev škode je bil popravljen izračun donosnosti naložbe, in sicer na podlagi dobička iz poslovanja v odstotku neto knjigovodske vrednosti naložb. Popravljene številke so:

(53)

Vendar popravljene številke sledijo istemu trendu in zato ne spreminjajo sklepne ugotovitve iz uvodne izjave 74 začasne uredbe, ki je s tem dokončno potrjena.

(54)

Ker ni novih in utemeljenih informacij ali argumentov v zvezi s proizvodnjo, obsegom prodaje, tržnimi deleži, prodajno ceno na enoto, zalogami, denarnim tokom, zaposlenostjo, produktivnostjo, plačami in višino stopnje dampinga, se ugotovitve iz uvodnih izjav 66 do 71, 73 in 75 do 78 začasne uredbe dokončno potrdijo. Poleg tega popravljene številke za donosnost naložb ne vplivajo na trende, kot so določeni v uvodnih izjavah 73 in 74 začasne uredbe. Zato je ob upoštevanju finančnih kazalcev, kot so dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok, ki so očitno vse slabši, skupaj s precejšnjo izgubo tržnega deleža, sklepna ugotovitev iz uvodne izjave 81 začasne uredbe, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo, dokončno potrjena.

(55)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 42, se dokončno sklene, da so med OP povprečne cene uvoza iz LRK nelojalno nižale povprečne cene industrije Skupnosti. Po manjših popravkih izračunov je bila ugotovljena 16,54-odstotna povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen. Ta manjši popravek navzdol ne more vplivati na sklepne ugotovitve glede učinka dampinškega uvoza iz uvodnih izjav 83 do 85 začasne uredbe, ki se s tem dokončno potrjujejo.

(56)

Nekateri uvozniki so trdili, da si je industrija Skupnosti sama povzročila škodo, ker je upoštevala strategijo „cena pred količino“, tj. da se je usmerila le na višjecenovni segment trga ter ni proizvajala in prodajala poceni izdelkov. Po mnenju istih uvoznikov je to povzročilo, da industrija Skupnosti ni mogla koristiti ugodnosti večjega povpraševanja po poceni citronski kislini, zaradi česar je izgubila tržni delež in poslabšala svojo finančno uspešnost. Vendar je preiskava pokazala, da se oba, zadevni izdelek in podobni izdelek, v osnovi uporabljata v iste namene ter sta si konkurenčna večinoma v istih segmentih trga (glej uvodno izjavo 9), z izjemo ene tržne niše, ki predstavlja majhen del evropskega tržnega deleža na področju citronske kisline, ki jo je do zdaj oskrbovala izključno industrija Skupnosti. S preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bila industrija Skupnosti dejansko prisotna v nižjecenovnem segmentu trga. Zato je treba ta argument zavrniti.

(57)

Poleg tega so nekatere zainteresirane stranke pomanjkanje kakršne koli naložbe v zadevnem obdobju in zlasti v letih, ko je industrija Skupnosti dosegala boljše rezultate, tj. obdobje 2004–2005, obravnavale kot dejavnik, ki je prispeval k izgubi tržnega deleža in posledično k poslabšanju njenega položaja. Preiskava je pokazala, da industrija Skupnosti ni delovala s polno zmogljivostjo ter da je bila njena uporaba zmogljivosti v zadevnem obdobju stabilna. Zato bi bilo v primeru večjega povpraševanja določeno povečanje proizvodnje možno brez dodatnih naložb. Glede na to, da je bila dobičkonosnost industrije Skupnosti skozi celotno obravnavano obdobje nezadostna, tj. pod ciljnim dobičkom, ter je postala celo negativna, se zdi poslovna odločitev, da se večjih zneskov ne vlaga v proizvodnjo podobnega izdelka, gospodarsko upravičena. Ta argument zato ni prepričljiv in ga je treba zavrniti.

(58)

Skoraj vse zainteresirane stranke so ponovile svoje trditve, da bi bila vsaka ugotovljena škoda posledica reforme trga sladkorja ter posledične odprave proizvodnih nadomestil v letu 2006 in/ali višanja cen energije.

(59)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da je bilo v letnem poročilu za leto 2007 enega od proizvajalcev Skupnosti navedeno, da je bila razpoložljivost surovin omejena zaradi evropskega režima za sladkor, kar je povzročilo višje stroške. V zvezi s tem se omenja, da omenjeni proizvajalec Skupnosti kot surovino ne uporablja sladkorja, ampak melaso, in zato, kot je razloženo v uvodni izjavi 89 začasne uredbe, ni nikoli prejemal proizvodnih nadomestil. Vendar povišanje stroškov melase ni bilo znatno, ampak v skladu s povišanjem svetovnih cen sladkorja. Kar zadeva položaj drugega proizvajalca Skupnosti, ki je bil natančno opisan v uvodnih izjavah od 90 do 94 začasne uredbe, niso bile prejete nobene nove ali utemeljene informacije ali argumenti. Splošna sklepna ugotovitev iz uvodne izjave 93, da reforma trga sladkorja ni pomembno vplivala na razmere v zvezi s stroški industrije Skupnosti, je zato dokončno potrjena.

(60)

Ista zainteresirana stranka je trdila, da resnično obstaja povezava med cenami sladkorja in proizvodnjo biogoriv, kot je to potrdila študija Komisije „Vzroki za krizo cene živil“ (4). V zvezi s tem je ugotovljeno, da je imela Komisija, kot je že navedeno v uvodni izjavi 98 začasne uredbe, dostop do podatkov o stroških obeh proizvajalcev Skupnosti in je zato lahko analizirala dejanske stroške surovin obeh proizvajalcev Skupnosti pri proizvodnji citronske kisline. Vsakršna povezava med cenami sladkorja in proizvodnjo biogoriv se je zato preučila in upoštevala pri oceni vpliva reforme trga sladkorja EU in rastoče proizvodnje biogoriv. Na podlagi tega je bilo mogoče sklepati in se je dokončno potrdilo, da ti dejavniki niso imeli nikakršnega večjega vpliva na ugotovljeno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(61)

Poleg tega je treba navesti, da nobeno povišanje stroškov v zvezi z melaso, sladkorjem ali glukozo ali energijo, ki je bilo potrjeno v začasni uredbi (glej uvodni izjavi 93 in 96 začasne uredbe), ni vzrok za škodo industrije Skupnosti, ker bi lahko v običajnih razmerah na trgu industrija Skupnosti te povišane stroške vsaj v določenem obsegu prenesla na svoje stranke. Vendar je preiskava pokazala povečano prisotnost dampinškega uvoza, ki je močno nelojalno znižal cene industrije Skupnosti. Zato je prišlo, kot je navedeno v uvodni izjavi 84 začasne uredbe, do padca cen in industrija Skupnosti dela svojih povečanih stroškov ni mogla prenesti na stranke, kar je povzročilo poslabšanje njenega finančnega položaja in dodatno izgubo tržnega deleža.

(62)

Nazadnje je treba omeniti, da je preiskava pokazala, da so se povišali tudi kitajski stroški proizvodnje citronske kisline. Vendar se ti povišani stroški niso pretvorili v višje prodajne cene, ampak nasprotno, prodajne cene na enoto so se v obravnavanem obdobju celo znižale za 6 odstotnih točk, kot je prikazano v uvodni izjavi 63 začasne uredbe.

(63)

Na podlagi zgoraj navedenega je treba te trditve zavrniti, uvodne izjave 88 do 99 začasne uredbe pa s tem dokončno potrdijo.

(64)

Nekaj zainteresiranih strank je ponovilo svoje trditve, da so evropski proizvajalci sami krivi za izgubo tržnega deleža, in sicer zaradi omejevalnega sporazuma na trgu citronske kisline (1991–1995), pri katerem sta sodelovala pritožnik in drug evropski proizvajalec ter ki je po navedbah razlog za velik porast kitajskega uvoza citronske kisline. Ta obtožba ni bila dodatno utemeljena in zato ni spremenila sklepne ugotovitve iz uvodne izjave 100 začasne uredbe, da je do velikega porasta dampinškega uvoza prišlo več let po zaključku omejevalnega sporazuma.

(65)

Na podlagi zgoraj navedenega se dokončno sklene, da posledice protikonkurenčnih praks, pri katerih je sodelovala industrija Skupnosti, niso prispevale k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(66)

Nekatere zainteresirane stranke so potrdile svoje trditve, da je bilo znižanje cen kitajske citronske kisline v OP predvsem posledica neugodnega menjalnega tečaja med USD in EUR, dejstva, da so cene za citronsko kislino na svetovnih trgih običajno izražene v USD, in težav pri prilagajanju cen, ki se večinoma dogovorijo na letni osnovi, novemu stanju valut.

(67)

Opozoriti je treba, da uvodna izjava 104 začasne uredbe navaja, da se vpliv kakršnega koli tečajnega nihanja ne šteje za pomembnega, ker bi bilo, tudi če se po natančni uskladitvi začasnih izračunov padec vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z eurom med letom 2004 in OP, ki je znašal 4,97 %, ne bi upošteval, še vedno prisotno več kot 10-odstotno nelojalno nižanje cen.

(68)

Posledično je dokončno potrjeno, da zvišana vrednost eura v primerjavi z ameriškim dolarjem ni bila tolikšna, da bi pretrgala vzročno zvezo med ugotovljeno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in zadevnim uvozom, zato je treba to trditev zavrniti.

(69)

Ker ni bilo nobenih dodatnih novih in utemeljenih informacij ali argumentov, se uvodne izjave 82 do 110 začasne uredbe dokončno potrdijo.

(70)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega se dokončno potrdi začasna ugotovitev o obstoju vzročne zveze med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in dampinškim kitajskim uvozom.

(71)

Pripombe v zvezi s potrebo po upoštevanju nekaterih pomembnih dogodkov po OP so poslali nekateri proizvajalci industrije Skupnosti ter sodelujoči proizvajalci izvozniki in uvozniki. Ugotovljeno je, da se v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe informacije v zvezi z dampingom in škodo, ki veljajo za obdobje po obdobju preiskave, običajno ne upoštevajo. Vendar je bilo ob upoštevanju izjave iz uvodnih izjav 119 in 129 začasne uredbe izjemoma nujno treba zbrati podatke in informacije v zvezi z obdobjem po juniju 2007 do julija 2008.

(72)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da bi bila uvedba ukrepov nepotrebna, ker je bila dobičkonosnost industrije Skupnosti v obdobju po OP visoka zaradi znatno povišanih cen, ter da se je trg sam urejal. Med OP so obstajali dokazi dampinga in škode, to škodo je v veliki meri povzročil padec cen zaradi dampinškega uvoza. Statistični podatki o uvozu kažejo povprečno povišanje kitajskih prodajnih cen za le 12 % po OP. V primerjavi s 16,54-odstotno stopnjo nelojalnega nižanja cen, ugotovljeno med OP, je jasno, da to povišanje ni zadostno, saj industriji Skupnosti v odsotnosti protidampinških ukrepov ne bi dopuščalo povišanja njenih prodajnih cen na vzdržno raven brez tveganja, da izgubi še več strank. V zvezi z ravnjo cen industrije Skupnosti je bilo ugotovljeno, da je industriji Skupnosti uspelo zmerno povišati svoje cene v prvem četrtletju leta 2008, kar je izboljšalo finančni položaj industrije Skupnosti. Kljub temu so ta povišanja cen v časovnem sorazmerju z začetkom tega postopka, zato se zdi, da se je položaj industrije Skupnosti izboljšal zaradi možnih protidampinških ukrepov za uvoz iz LRK. Zato je bilo sklenjeno, da na trgu ni bilo nobenega samourejanja ali pa samourejanje ni bilo zadostno, da uvedba ukrepov ne bi bila potrebna. Ta argument je zato treba zavrniti.

(73)

Ker v zvezi z interesom industrije Skupnosti ni novih in utemeljenih informacij ali argumentov, se dokončno potrdi sklepna ugotovitev iz uvodnih izjav 112 do 115 začasne uredbe glede interesa industrije Skupnosti.

(74)

Večina zainteresiranih strank je ponovila svojo trditev, da bi uvedba ukrepov znatno zmanjšala konkurenco na evropskem trgu ter ustvarila dvopolne razmere na trgu. Vendar ob upoštevanju močnega položaja na trgu, ki so ga v zadnjih letih pridobili kitajski proizvajalci izvozniki, velja mnenje, da jih uvedba ukrepov ne bi pregnala s trga Skupnosti, ampak bi le ponovno vzpostavila enakopravne konkurenčne pogoje, ki bi industriji Skupnosti in kitajskim proizvajalcem izvoznikom omogočili konkurenčno poslovanje pod enakimi pogoji. Poleg tega lahko razumno povišanje cen na trgu Skupnosti dejansko privabi več uvoza iz drugih tretjih držav z lastno proizvodnjo, kot sta Izrael in Južna Amerika, ki ju je verjetno manj zanimal izvoz na trg z nizkimi cenami.

(75)

Po drugi strani pa ni mogoče izključiti, da bi morala, če se protidampinški ukrepi ne uvedejo, industrija Skupnosti prekiniti svoje proizvodne dejavnosti na tem področju, kar bi povzročilo obraten potek dogodkov, tj. prevladujoč položaj kitajskih uvoznikov.

(76)

Večina zainteresiranih strank je prav tako trdila, da bi bila, če bi se zaradi uvedbe ukrepov uvoz iz Kitajske prekinil, ogrožena varnost oskrbe, ker industrija Skupnosti ne more zadostiti povpraševanju na trgu EU, tudi če bi oba proizvajalca 100-odstotno uporabljala svoje proizvodne zmogljivosti. To bi še poslabšalo dejstvo, da naj bi se po napovedih povpraševanje po citronski kislini še povečalo zaradi Uredbe (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o detergentih (5). V tej uredbi se Komisija zavezuje, da bo izvedla pregled v zvezi z uporabo fosfatov v detergentih ter na podlagi rezultatov tega pregleda predložila predlog za ustrezne ukrepe. Na podlagi te obveznosti je Komisija predložila poročilo, vendar še ni predlagala nobenih ukrepov. Vendar so, tudi če se v industriji detergentov uporaba fosfatov popolnoma prepove, glavna sestavina detergentov zeoliti, citronska kislina pa se uporablja le v manjšem obsegu.

(77)

Poleg tega več dejstev nasprotuje domnevi, da bi se uvoz s Kitajske resnično prekinil.

(78)

Poleg tega je industrija Skupnosti objavila, da bo sprejela ustrezne ukrepe za povečanje svoje proizvodne zmogljivosti. Pritožnik je objavil, da bo precej povečal svojo proizvodno zmogljivost. V skladu s sporočilom za javnost, ki je bilo objavljeno julija 2008, bi morale biti te dodatne zmogljivosti v celoti na voljo od sredine leta 2009, pri čemer bi moralo biti prvo povečanje na voljo že januarja 2009. To bi resnično moralo prispevati k zadostitvi povpraševanja v EU. Prav tako se ugotavlja, da je drugi proizvajalec Skupnosti avgusta leta 2008 objavil, da bo do prvega četrtletja leta 2009 zaprl svoj proizvodni obrat na Kitajskem ter se bo osredotočil na svoje proizvodne obrate v Skupnosti.

(79)

Prav tako bi verjetno privlačnejša raven cen na trgu EU povečala uvoz iz tretjih držav, s temi nadomestnimi viri bi bila oskrba varnejša, kot če bi bili uporabniki odvisni le od kitajske citronske kisline. V 12 mesecih po OP se je uvoz in Izraela, na primer, povečal za 30 %.

(80)

Zato se zdi, da uvedba ukrepov kitajskih proizvajalcev izvoznikov ne bi pregnala s trga, temveč bi le ponovno vzpostavila enake konkurenčne pogoje, ki zagotavljajo nadomestne vire oskrbe.

(81)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je zaradi vzorčenja Komisija prejela le rezultate za največje uvoznike v Evropi, zaradi česar nima dovolj informacij o učinku dajatev na veliko večino malih in srednje velikih uvoznikov. Vendar nobena stranka ni ugovarjala izbranemu vzorcu in zato se vzorec obravnava kot reprezentativen vzorec vseh uvoznikov.

(82)

Glede na to, da citronska kislina v povprečju predstavlja le 1 % vseh prihodkov uvoznikov, se pričakuje, da učinek protidampinške dajatve v skupnih rezultatih podjetij ne bi bil velik.

(83)

Ker v zvezi s tem ni bilo nobenih dodatnih pripomb uvoznikov, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 116 do 120 začasne uredbe dokončno potrdijo.

(84)

Po začasni fazi je Komisija okrepila preiskavo glede možnega vpliva ukrepov na uporabnike. V ta namen so se zahtevale dodatne informacije od uporabnikov in nacionalnih združenj, poleg tega je bil opravljen dodaten preveritveni obisk v prostorih enega od uporabnikov v Skupnosti.

(85)

Prejete informacije potrjujejo začasne ugotovitve, ki temeljijo na nepopolnih odgovorih uporabnikov v vprašalnikih, kot je navedeno v uvodnih izjavah 121 in 122 začasne uredbe, in sicer, da je vpliv citronske kisline v skupnih proizvodnih stroških uporabnikov sorazmerno skromen. Medtem ko je delež citronske kisline v proizvodnih stroških uporabnikov seveda odvisen od izdelka, je bilo ugotovljeno, da je njegov razpon na splošno med manj kot 1 % in 20 %. Zgoraj omenjene dodatne informacije so tudi potrdile začasne ugotovitve, da bi imela dajatev na ravni stopnje prodaje pod ceno zelo omejen vpliv na proizvodne stroške sodelujočih uporabnikov. Po dokončnem razkritju sta dva od glavnih industrijskih uporabnikov citronske kisline trdila, da nekateri njuni izdelki vsebujejo velik delež citronske kisline, zato bi bil učinek dajatve zanju znaten. Najprej je treba opozoriti, da oba proizvajalca proizvajata široko paleto izdelkov z različnimi deleži citronske kisline. Poleg tega na podlagi predloženih podatkov ni bilo mogoče dokazati, da navedena uporabnika prodajata predvsem izdelke z visokimi stroški za citronsko kislino. Nenazadnje trditev ni bila dodatno podprta z nikakršnimi nadaljnjimi podatki. Zato ni mogla biti sprejeta.

(86)

Zgornja dodatna analiza v zvezi z interesom uvoznikov in uporabnikov v Skupnosti ni spremenila začasnih sklepnih ugotovitev v zvezi s tem. Tudi če bi v nekaterih primerih breme moral v celoti nositi uvoznik/uporabnik, negativne finančne posledice za slednjega v vsakem primeru ne bi bile pomembne. Zato se sklepne ugotovitve glede interesov Skupnosti, kot so navedene v začasni uredbi, ne spremenijo. Ker ni nobenih drugih pripomb, se te ugotovitve dokončno potrdijo.

(87)

Več zainteresiranih strank je izpodbijalo začasno uporabljeno stopnjo dobička ter trdilo, da je 9-odstotni dobiček pretiran, kar so utemeljile s trditvijo, da industrija Skupnosti v zadevnem obdobju dejansko ni nikoli dosegla te stopnje dobička. Priznava se, da je dejansko le en proizvajalec Skupnosti dosegel to stopnjo dobička v obdobju brez dampinga, tj. v letu 2001, medtem ko ostali te stopnje niso dosegli. Metodologija, ki se je uporabljala za določitev stopnje odprave škode, se je zato ponovno preverila, poleg tega je obveljalo mnenje, da je kot stopnjo dobička primerneje uporabiti tehtano povprečje stopnje dobička, ki sta ga ustvarila oba evropska proizvajalca v letu 2001, tj. 6 %.

(88)

Na podlagi navedenega se sklene, da bi industrija Skupnosti v okolju brez dampinškega uvoza lahko razumno pričakovala stopnjo dobička pred obdavčitvijo v višini 6 %, ta stopnja dobička pa je bila uporabljena v dokončnih ugotovitvah.

(89)

Kitajske uvozne cene so se za OP primerjale z neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga industrija Skupnosti prodaja na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je rezultat prilagoditve prodajnih cen industrije Skupnosti, da se odraža stopnja dobička, kot je zdaj popravljena. Razlika, ki izhaja iz te primerjave, izražena kot odstotek celotne vrednosti CIF, se giblje v razponu med 8,3 % do 42,7 % za vsako družbo, tj. manj od ugotovljene stopnje dampinga, razen v primeru ene družbe.

(90)

Na podlagi sklepnih ugotovitev v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na najnižji stopnji ugotovljene stopnje dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V vseh primerih, razen v enem, je treba stopnjo dajatve v skladu s tem določiti na ravni ugotovljene škode.

(91)

Na podlagi zgoraj navedenega morajo biti dokončne dajatve naslednje:

(92)

Med preiskavo je šest proizvajalcev izvoznikov iz LRK ponudilo sprejemljive cenovne zaveze v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(93)

Komisija je z Odločbo 2008/899/ES (6) sprejela te ponudbe zaveze. Svet priznava, da ponudbe zaveze odpravljajo škodljiv učinek dampinga in v zadostnem obsegu omejujejo tveganje izogibanja.

(94)

Da se Komisiji in carinskim organom nadalje omogoči učinkovito spremljanje skladnosti družb z zavezami, ko se zadevnemu carinskemu organu predloži zahteva za sprostitev v prosti promet, mora biti oprostitev plačevanja protidampinške dajatve pogojena (i) s predložitvijo računa na podlagi zaveze, ki je trgovinski račun, ki vsebuje vsaj elemente, naštete v Prilogi, in izjavo, določeno v Prilogi; (ii) z dejstvom, da navedeno podjetje uvoženo blago proizvede, odpremi in zaračuna neposredno prvi neodvisni stranki v Skupnosti; (iii) z dejstvom, da blago, ki je deklarirano in predloženo carinski službi, točno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze. Kadar zgoraj navedeni pogoji niso izpolnjeni, se ob sprejetju deklaracije za sprostitev v prosti promet uvede ustrezna protidampinška dajatev.

(95)

Kadar Komisija v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe po kršitvi umakne svoje sprejetje zaveze s sklicevanjem na določene transakcije ter razglasi zadevne račune na podlagi zaveze za neveljavne, nastane ob sprejetju deklaracije za sprostitev teh transakcij v prosti promet carinski dolg.

(96)

Uvozniki se morajo zavedati možnosti nastanka carinskega dolga kot običajnega trgovinskega tveganja ob sprejetju deklaracije za sprostitev v prosti promet, kot je opisano v uvodnih izjavah 94 in 95, tudi če je Komisija sprejela zavezo, ki jo ponudi proizvajalec, od katerega posredno ali neposredno kupujejo.

(97)

V skladu s členom 14(7) osnovne uredbe morajo carinski organi Komisijo takoj obvestiti, kadar odkrijejo znake kršitve zaveze.

(98)

Iz zgoraj omenjenih razlogov Komisija zaveze, ki jih ponudijo proizvajalci izvozniki, obravnava kot sprejemljive, zadevne družbe pa so bile seznanjene z osnovnimi dejstvi, premisleki in obveznostmi, na katerih temelji sprejetje.

(99)

V primeru kršitve ali umika zaveze ali če Komisija umakne sprejetje zaveze, začne protidampinška dajatev, ki jo je določil Svet v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe samodejno veljati v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe.

(100)

Glede na razpon ugotovljene stopnje dampinga in glede na raven škode, povzročene industriji Skupnosti, se zdi nujno, da se zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, dokončno pobirajo v obsegu višine uvedenih dokončnih dajatev. Ker so dokončne stopnje dajatev nižje od začasnih stopenj dajatev, se zneski, ki so začasno zavarovani in presegajo dokončno stopnjo protidampinške dajatve, sprostijo –

(a)

ga proizvede, odpremi in zaračuna neposredno omenjeno podjetje prvi neodvisni stranki v Skupnosti in

(b)

ima tako uvoženo blago priložen račun na podlagi zaveze, ki je trgovinski račun, ki vsebuje vsaj elemente in izjavo, določene v Prilogi k tej uredbi, ter

(c)

blago, ki je deklarirano in predloženo carinski službi, točno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze.

(a)

kadar koli se v zvezi z uvozom, opisanim v odstavku 1, ugotovi, da ni izpolnjen eden ali več pogojev iz tega odstavka, ali

(b)

ko Komisija umakne svoje sprejetje zaveze na podlagi člena 8(9) Uredbe (ES) št. 384/96 v uredbi ali odločbi, ki velja za določene transakcije, ter razglasi zadevne račune na podlagi zaveze za neveljavne.

3.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/16

3.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/18

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija proučila vlogo Združenega kraljestva za odobritev sprememb specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Scottish Farmed Salmon“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2400/96 (2), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1437/2004 (3).

(2)

Ker zadevne spremembe niso manjše v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 510/2006, je Komisija v skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) navedene uredbe vlogo za spremembe objavila v Uradnem listu Evropske unije  (4). Ker pri Komisiji ni bil vložen noben ugovor v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba spremembe odobriti –

3.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/20

(1)

Člen 4(1) Uredbe (ES) št. 1670/2006 določa, da so količine žit, ki pridejo v poštev za nadomestila, tiste količine, ki so dane pod nadzor in destilirane ter pomnožene s koeficientom, ki se vsako leto določi za vsako zadevno državo članico. Ta koeficient izraža povprečno razmerje med skupnimi izvoženimi količinami in skupnimi trženimi količinami zadevne žgane pijače na osnovi trenda, opaženega pri teh količinah v številu let, ki ustreza povprečnemu obdobju staranja za to žgano pijačo.

(2)

Na osnovi podatkov, ki jih je podalo Združeno kraljestvo in se nanašajo na obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2007, je bila v letu 2007 povprečna doba staranja škotskega viskija osem let.

(3)

Zato je primerno določiti koeficiente za obdobje od 1. oktobra 2008 do 30. septembra 2009.

(4)

Člen 10 Protokola 3 k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru izključuje dodelitev izvoznih nadomestil v Lihtenštajn, na Islandijo in Norveško. Poleg tega je Skupnost z določenimi tretjimi državami sklenila sporazume, ki odpravljajo izvozna nadomestila. V skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1670/2006 je treba to upoštevati pri izračunavanju koeficientov za obdobje 2008/2009 –

3.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/22

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 40/2008 z dne 16. januarja 2008 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2008 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2008.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2008.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

3.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/24

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 40/2008 z dne 16. januarja 2008 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2008 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2008.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2008.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

3.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/26

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 341/2007 (3) določa odprtje in upravljanje tarifnih kvot in uvedbo sistema uvoznih dovoljenj in potrdil o poreklu za česen in druge kmetijske proizvode, uvožene iz tretjih držav.

(2)

Količine, za katere so tradicionalni in novi uvozniki vložili zahtevke za izdajo dovoljenj „A“ v prvih petih delovnih dneh, ki sledijo 15. dnevu novembra 2008, v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 341/2007, presegajo razpoložljive količine za proizvode s poreklom iz Kitajske, Argentine in vseh tretjih držav razen Kitajske in Argentine.

(3)

Zato je v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006 treba določiti, v kolikšni meri je možno ob uporabi člena 12 Uredbe (ES) št. 341/2007 ugoditi zahtevkom za izdajo dovoljenj „A“, poslanim Komisiji najpozneje do konca novembra 2008 –

3.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/28

(1)

Uvozne dajatve v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. decembra 2008, so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 1186/2008 (3).

(2)

Ker izračunano povprečje uvoznih dajatev za 5 EUR/t odstopa od določene dajatve, je potrebna prilagoditev uvoznih dajatev, določenih v Uredbi (ES) št. 1186/2008.

(3)

Uredbo (ES) št. 1186/2008 je zato treba ustrezno spremeniti –

3.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/31

(1)

Direktiva Sveta 79/409/EGS (3) predvideva, da bi bilo treba sprejeti nekatere ukrepe v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(2)

Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2006/512/ES (5), ki je uvedel regulativni postopek s pregledom, ki se uporablja za sprejetje izvedbenih ukrepov splošnega obsega za spreminjanje nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, med drugim s črtanjem nekaterih takih določb ali z njegovim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami.

(3)

V skladu z Izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (6) o Sklepu 2006/512/ES je treba v skladu z veljavnimi postopki prilagoditi akte, sprejete v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, ki so že v veljavi, tako da se regulativni postopek s pregledom uporablja tudi zanje.

(4)

Zlasti bi bilo treba pooblastiti Komisijo, da spremeni nekatere priloge Direktive 79/409/EGS z vidika znanstvenega in tehničnega napredka. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 79/409/EGS, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(5)

Direktivo 79/409/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ker so spremembe iz te direktive, ki spreminjajo Direktivo 79/409/EGS, prilagoditve tehnične narave, ki zadevajo izključno postopke v odborih, jih državam članicam ni treba prenesti v nacionalno zakonodajo. Določbe v ta namen zato niso potrebne –

1.

Člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Sprejmejo se spremembe, potrebne za prilagoditev prilog I in V tehničnemu in znanstvenemu napredku, ter spremembe iz drugega pododstavka člena 6(4). Ti ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 17(2).“

2.

Člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

1.   Komisiji pomaga Odbor za prilagajanje znanstvenemu in tehničnemu napredku.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“

3.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/33

(1)

Direktiva 2001/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Glede na to, da se navedeno direktivo spet spreminja, bi bilo treba zadevne določbe zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Ukrepi, ki bodo na področju varnosti v pomorskem prometu in pri preprečevanju onesnaževanja na morju sprejeti na ravni Skupnosti, bi morali biti usklajeni z mednarodno dogovorjenimi pravili in standardi.

(3)

Da bi ohranili in razvijali raven znanja in veščin v pomorskem sektorju Skupnosti, je treba ustrezno pozornost posvetiti pomorskemu izobraževanju in statusu pomorščakov v Skupnosti.

(4)

Usklajena raven izobraževanja za pridobitev spričevala o poklicni usposobljenosti pomorščakov bi morala biti zagotovljena v interesu varnosti v pomorskem prometu.

(5)

Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (5) se uporablja za poklice v pomorskem prometu, ki jih zajema ta direktiva. Pripomogla bo k lažjemu skladnemu ravnanju z obveznostmi, določenimi v Pogodbi, ki odpravljajo ovire za prost pretok oseb in storitev med državami članicami.

(6)

Medsebojno priznavanje diplom in spričeval, ki ga predvideva Direktiva 2005/36/ES, vedno ne zagotavlja standardizirane ravni izobraževanja za vse pomorščake v službi na plovilih, ki plujejo pod zastavo države članice. Ta pa je, z vidika varnosti v pomorskem prometu, vendarle bistvenega pomena.

(7)

Zato je pomembno, da se opredeli minimalna raven izobraževanja za pomorščake v Skupnosti. Ta raven bi morala temeljiti na standardih izobraževanja, ki so bili že sprejeti na mednarodni ravni, namreč z mednarodno Konvencijo o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov Mednarodne pomorske organizacije (IMO) iz leta 1978 (Konvencija STCW), kakor je bila revidirana leta 1995. Vse države članice so pogodbenice te konvencije.

(8)

Države članice lahko določijo višje standarde od minimalnih standardov, ki jih določata Konvencija STCW in ta direktiva.

(9)

Pravila Konvencije STCW, ki jih navaja Priloga I k tej direktivi, bi bilo treba dopolniti z obveznimi predpisi, ki jih v svojem delu A vsebuje Kodeks za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (Kodeks STCW). V svojem delu B Kodeks STCW vsebuje orientacijska priporočila v pomoč pogodbenicam Konvencije STCW in osebam, ki so vključene v izvajanje, uporabo ali uveljavitev njenih ukrepov, da bi v celoti in popolnoma enotno uveljavile Konvencijo.

(10)

Za izboljšanje varnosti v pomorskem prometu in za preprečevanje onesnaževanja morja je treba v tej direktivi v skladu s Konvencijo STCW določiti minimalni čas počitka za osebje, ki izvaja ladijsko stražarjenje. Te določbe bi bilo treba uporabljati brez poseganja v določbe Direktive Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 o Sporazumu o organiziranju delovnega časa za pomorščake, ki je bil sklenjen med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Zvezo sindikatov delavcev prometnega sektorja v Evropski uniji (FST) (6).

(11)

Države članice bi morale sprejeti in izvrševati posebne ukrepe za preprečevanje in kaznovanje goljufij, povezanih s spričevali o usposobljenosti, ter si v okviru IMO prizadevati za dosego strogih in izvršljivih sporazumov o boju proti takšnim ravnanjem na svetovni ravni.

(12)

Da bi izboljšali varnost v pomorskem prometu, preprečili izgubo človeških življenj in onesnaževanje morskega okolja, bi bilo treba izboljšati sporazumevanje med člani posadke na ladjah, ki plujejo v vodah Skupnosti.

(13)

Osebje na potniških ladjah, katerega naloga je pomagati potnikom v izrednih razmerah, bi se moralo biti sposobno sporazumevati s potniki.

(14)

Posadke, ki so zaposlene na tankerjih za prevoz zdravju škodljivega tovora in tovora, ki onesnažuje, bi morale biti sposobne učinkovito preprečevati nesreče in obvladovati izredne razmere. Najpomembneje je, da se med poveljnikom ladje, častniki in mornarji vzpostavi ustrezna povezava v sporazumevanju, ki izpolnjuje zahteve te direktive.

(15)

Bistveno je zagotoviti, da imajo pomorščaki, imetniki spričeval, ki so jih izdale tretje države in ki delajo na krovu ladij Skupnosti, raven izobraževanja, ki je enakovredna ravni, ki jo zahteva Konvencija STCW. Ta direktiva določa postopke in skupna merila, v skladu s katerimi države članice priznavajo spričevala, ki so jih izdale tretje države, temelječe na standardih za usposabljanje in izdajanje spričeval, kakor so bili dogovorjeni v okviru Konvencije STCW.

(16)

Države članice bi morale v interesu varnosti v pomorskem prometu priznati kvalifikacije, ki dokazujejo zahtevano raven izobraževanja samo, kadar jih izdajo pogodbenice Konvencije STCW ali so izdane v imenu pogodbenic Konvencije STCW, za katere je Odbor za pomorsko varnost pri IMO ugotovil, da so dokazale doseganje standardov in še vedno v celoti dosegajo standarde, ki jih določa navedena konvencija. Za premostitev časovne vrzeli, dokler Odbor za pomorsko varnost tega ne ugotovi, je potreben postopek za poprejšnje priznavanje spričeval.

(17)

Pomorske izobraževalne zavode ter izobraževalne programe in tečaje bi bilo treba nadzorovati, kadar je to primerno. Zato bi bilo treba vzpostaviti merila za takšen nadzor.

(18)

Komisiji bi moral pri izvajanju nalog, povezanih s priznavanjem spričeval, ki so jih izdali izobraževalni zavodi ali uprave tretjih držav, pomagati odbor.

(19)

Evropska agencija za pomorsko varnost, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (7), bi morala pomagati Komisiji pri preverjanju, ali države članice izpolnjujejo zahteve te direktive.

(20)

Države članice morajo kot pristaniške oblasti krepiti varnost in preprečevati onesnaževanje voda Skupnosti s tem, da je njihova prednostna naloga inšpekcijski pregled plovil, ki plujejo pod zastavo tretje države, ki ni ratificirala Konvencije STCW, pri čemer plovilom, ki plujejo pod zastavo tretje države, ne zagotavljajo ugodnejše obravnave.

(21)

Primerno je, da se v to direktivo vključijo določbe o nadzoru inšpekcije za varnost plovbe, medtem ko se pričakujejo spremembe Direktive Sveta 95/21/ES (8) o pomorski inšpekciji na ladjah, zato da se v navedeno direktivo prenesejo določbe o nadzoru inšpekcije za varnost plovbe iz te direktive.

(22)

Predvideti je treba postopke za prilagajanje te direktive spremembam v mednarodnih konvencijah in kodeksih.

(23)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu z Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9).

(24)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za spremembe te direktive zato, da bi se za namene te direktive lahko uporabile nadaljnje spremembe nekaterih mednarodnih kodeksov in katera koli sprememba zakonodaje Skupnosti. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(25)

Nove določbe te direktive zadevajo samo postopke v odborih. Zato ni treba, da jih države članice prenesejo.

(26)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv iz dela B Priloge III –

1.

„poveljnik ladje“ pomeni osebo, ki poveljuje ladji;

2.

„častnik“ pomeni člana ladijske posadke razen poveljnika ladje, ki je kot tak imenovan na podlagi nacionalnih zakonov ali drugih predpisov, ali, če teh ni, po kolektivni pogodbi ali običaju;

3.

„krovni častnik“ pomeni častnika, kvalificiranega v skladu z določbami poglavja II Priloge I;

4.

„prvi častnik“ pomeni častnika, po stopnji najvišjega za poveljnikom ladje, ki prevzame poveljstvo ladje ob poveljnikovi onesposobljenosti;

5.

„strojnik“ pomeni častnika, kvalificiranega v skladu z določbami poglavja III Priloge I;

6.

„strojni upravitelj“ pomeni najvišjega strojnega častnika, odgovornega za mehanični ladijski pogon, pa tudi za obratovanje in vzdrževanje mehaničnih in električnih naprav na ladji;

7.

„drugi strojni častnik“ pomeni strojnega častnika, ki je po stopnji za strojnim upraviteljem in mu je ob onesposobljenosti strojnega upravitelja naložena odgovornost za mehanični ladijski pogon in obratovanje, pa tudi za vzdrževanje mehaničnih in električnih naprav na ladji;

8.

„pomočnik strojnega častnika“ pomeni osebo, ki je na usposabljanju za strojnega častnika in je kot takšna imenovana na podlagi nacionalnih zakonov ali drugih predpisov;

9.

„pomorski radiotelefonist“ pomeni osebo z ustreznim spričevalom, ki so ga izdale ali priznale pristojne oblasti na podlagi določb Pravilnika o radiokomunikacijah;

10.

„mornar“ pomeni člana ladijske posadke razen poveljnika ladje ali ladijskega častnika;

11.

„ladja“ pomeni ladjo razen ladij, ki plujejo izključno po celinskih vodah, rečnih vodah ali v bližini teh voda oziroma na območjih, kjer veljajo pristaniški predpisi;

12.

„ladja, ki pluje pod zastavo države članice“ pomeni ladjo, ki je registrirana v državi članici in pluje pod zastavo te države članice v skladu z njeno zakonodajo; ladja, ki ne ustreza tej opredelitvi, se pojmuje kot ladja, ki pluje pod zastavo tretje države;

13.

„obalna plovba“ pomeni plovbo v bližini države članice, kakor jo ta država opredeli;

14.

„pogonska moč“ pomeni skupno maksimalno neprekinjeno izhodno moč glavnega ladijskega stroja, izraženo v kilovatih, ki je navedena v ladijski listini o registraciji ali v drugem uradnem dokumentu;

15.

„tanker za prevoz nafte“ pomeni ladjo, ki je konstruirana in se uporablja za prevoz nafte in razsutih naftnih proizvodov;

16.

„tanker za prevoz kemikalij“ pomeni ladjo, ki je konstruirana ali prilagojena in se uporablja za prevoz kakršnih koli tekočih proizvodov v rinfuzi, naštetih v poglavju 17 Mednarodnega kodeksa za prevoz kemikalij v rinfuzi, v najnovejši različici;

17.

„tanker za prevoz utekočinjenega plina“ pomeni ladjo, ki je konstruirana ali prilagojena in se uporablja za prevoz kakršnega koli utekočinjenega plina ali drugih proizvodov v rinfuzi, naštetih v poglavju 19 Mednarodnega kodeksa za prevoz plinov, v najnovejši različici;

18.

„Pravilnik o radijskih zvezah“ pomeni revidirane predpise o radijskih zvezah, ki ga je sprejela Svetovna upravna konferenca za radijske zveze za mobilne storitve, v najnovejši različici;

19.

„potniška ladja“ pomeni morsko ladjo za prevoz več kakor 12 potnikov;

20.

„ribiška ladja“ pomeni plovilo, ki se uporablja za ribolov ali lov drugih živih morskih virov;

21.

„Konvencija STCW“ pomeni Konvencijo Mednarodne pomorske organizacije (IMO) o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (1978), kakor se uporablja za te zadeve, ob upoštevanju prehodnih določb člena VII in pravila I/15 Konvencije in, po potrebi, vključno z ustreznimi določbami Kodeksa STCW, vse v najnovejši različici;

22.

„naloge v zvezi z radijskimi zvezami“ vključujejo, odvisno od primera, ladijsko stražarjenje in tehnično vzdrževanje ter popravila, ki se izvajajo v skladu s Pravilnikom o radijskih zvezah, Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (SOLAS 74) in po presoji vsake države članice z ustreznimi priporočili IMO, v najnovejših različicah;

23.

„ro-ro potniška ladja“ pomeni potniško ladjo z ro-ro prostori za tovor ali prostori posebne kategorije, kakor je opredeljeno v SOLAS 74, v najnovejši različici;

24.

„Kodeks STCW“ pomeni Kodeks o usposabljanju, izdajanju spričeval in ladijskem stražarjenju pomorščakov (STCW), kakor je bil sprejet z Resolucijo 2 Konference pogodbenic STCW 1995, v najnovejši različici;

25.

„funkcija“ pomeni skupino nalog, dolžnosti in odgovornosti, opredeljenih s Kodeksom STCW, ki so potrebne za obratovanje ladje, varnost človeškega življenja na morju ali varovanje morskega okolja;

26.

„ladjar“ pomeni lastnika ladje ali vsak drug subjekt ali osebo, kakor je upravitelj ladje ali nosilec plovbnega podjema, ki je od lastnika ladje prevzel odgovornost za obratovanje ladje in ki se je ob prevzemu takšne odgovornosti strinjal s prevzemom vseh dolžnosti in odgovornosti, kakor jih za ladjarja določa ta direktiva;

27.

„ustrezno spričevalo“ pomeni spričevalo, ki je izdano in overjeno v skladu s to direktivo in njegovemu zakonitemu imetniku daje pravico, da opravlja določeno delo in izvaja predvidene funkcije na ravni odgovornosti, opredeljene v spričevalu, na določenem tipu ladje z določeno nosilnostjo, pogonsko močjo motorja in načinom pogona med določenim zadevnim ladijskim prevozom;

28.

„delo na ladji“ pomeni delo na ladji, ki ustreza izdaji s tem povezanega spričevala ali druge kvalifikacije;

29.

„odobren(-a, -o)“ pomeni odobren(-a, -o) s strani države članice v skladu s to direktivo;

30.

„tretja država“ pomeni vsako državo, ki ni država članica;

31.

„mesec“ pomeni koledarski mesec ali 30 dni, sestavljenih iz obdobij, krajših od enega meseca.

(a)

vojnih ladij, pomožnih plovil ali drugih ladij, katerih lastnik je ali s katerimi obratuje država članica in ki opravljajo samo vladne nekomercialne prevoze;

(b)

ribiških ladij;

(c)

jaht, ki se uporabljajo v negospodarske namene;

(d)

lesenih ladij primitivne gradnje.

(a)

vključijo v izpit za izdajo spričevala v skladu s Pravilnikom o radiokomunikacijah dodatno znanje, predpisano z ustreznimi pravili, ali

(b)

izdajo ločeno spričevalo z navedbo, da ima imetnik spričevala dodatno znanje, predpisano z ustreznimi pravili.

(a)

so lahko izdane kot ločeni dokumenti;

(b)

so lahko opremljene vsaka s svojo številko, razen overitev, ki potrjujejo izdajo spričevala in imajo lahko isto številko kakor zadevno spričevalo, pod pogojem, da je to posebna številka, in

(c)

prenehajo veljati takoj, ko preneha veljati overjeno spričevalo ali če ga država članica ali tretja država, ki jih je izdala, odvzame, začasno odvzame ali prekliče njegovo veljavnost, vsekakor pa najpozneje v petih letih po njihovi izdaji.

(a)

je ladjar ali poveljnik ladje zaposlil osebo brez spričevala, ki ga zahteva ta direktiva;

(b)

je poveljnik ladje dovolil osebi, ki nima zahtevanega spričevala, veljavnega dovoljenja ali dokaznega dokumenta, kakor to zahteva člen 19(7), da izvaja funkcije ali dela, ki jih mora na podlagi te direktive opravljati oseba z ustreznim spričevalom, ali

(c)

je oseba z goljufijo ali s ponarejenimi dokumenti pridobila zaposlitev za izvajanje katere koli funkcije ali dela, ki mora biti na podlagi te direktive dodeljeno osebi s spričevalom ali posebnim dovoljenjem.

(a)

se vse izobraževalne dejavnosti, dejavnosti za presojo usposobljenosti, izdajanje spričeval, overitev in ponovno potrditev veljavnosti, ki jih izvajajo nevladne službe ali entitete z njenim dovoljenjem, nenehno preverjajo s sistemom standardov kakovosti, da bi zagotovila doseganje zastavljenih ciljev, vključno s tistimi v zvezi s kvalifikacijami in delovnimi izkušnjami vodij izobraževanja in ocenjevalcev;

(b)

obstaja sistem standardov kakovosti, kadar takšne dejavnosti izvajajo vladni organi ali entitete;

(c)

so izobraževalni cilji in s tem povezani standardi usposobljenosti, ki jih je treba doseči, jasno opredeljeni in da določajo ravni znanja, razumevanja in spretnosti, ki ustrezajo preverjanju znanja in ocenjevanju na podlagi Konvencije STCW;

(d)

področje uporabe standardov kakovosti zajema upravljanje sistemov za izdajanje spričeval, vse izobraževalne tečaje in programe, izpitno preverjanje in ocenjevanje, ki ga izvaja vsaka država članica ali se izvaja z njenim pooblastilom, ter kvalifikacije in izkušnje, ki jih morajo imeti vodje izobraževanja in ocenjevalci ob upoštevanju strategij, sistemov, nadzora in notranje kontrole zagotavljanja kakovosti, ki so bili uvedeni, da bi zagotovili doseganje zastavljenih ciljev.

(a)

so vsi ukrepi notranjega nadzora in preverjanja ter spremljanje izvajanja skladni z načrtovanimi dogovori in dokumentiranimi postopki ter zagotavljajo doseganje opredeljenih ciljev;

(b)

so izidi vsake neodvisne presoje opremljeni z dokaznimi dokumenti in da so osebe, odgovorne za ovrednoteno področje, o tem obveščene;

(c)

se hitro ukrepa za odpravo pomanjkljivosti.

(a)

svoji istovetnosti;

(b)

svoji starosti, ki ne sme biti nižja od predpisane za pridobitev želenega spričevala po pravilih iz Priloge I;

(c)

izpolnjevanju standardov zdravstvenega stanja, ki jih država članica določi zlasti glede vida in sluha, in o tem, da ima veljaven dokument, ki potrjuje njegovo dobro zdravstveno stanje in ga izda s strani pristojnega državnega organa pooblaščeni ustrezno kvalificirani zdravnik;

(d)

opravljenem delu na čezoceanski ladji in s tem povezanem obveznem izobraževanju, ki ju za pridobitev želenega spričevala predpisujejo pravila iz Priloge I;

(e)

izpolnjevanju standardov usposobljenosti, predpisanih s pravili iz Priloge I, za dela, funkcije in ravni, ki jih je treba navesti v overitvi spričevala.

(a)

vodila register ali registre vseh spričeval in overitev, ki so izdani, ki je njihova veljavnost potekla ali je podaljšana, ki so odvzeti, preklicani, prijavljeni kot izgubljeni ali uničeni, in dovoljenj za poveljnike ladij, častnike, in kjer je to primerno, za mornarje;

(b)

zagotovila podatke o stanju takšnih spričeval, overitev in dovoljenj drugim državam članicam ali drugim pogodbenicam Konvencije STCW in ladjarjem, ki jih zahtevajo zaradi preverjanja istovetnosti in veljavnosti spričeval, ki so jim jih pomorščaki predložili za priznanje njihovih spričeval ali za pridobitev zaposlitve na ladji.

(a)

izpolnjevati standarde glede dobrega zdravstvenega stanja, ki jih določa člen 11, in

(b)

dokazati svojo stalno strokovno usposobljenost v skladu z oddelkom A-I/11 Kodeksa STCW.

(a)

za obvezno usposabljanje na simulatorju;

(b)

za vsako ocenjevanje usposobljenosti, zahtevano v delu A Kodeksa STCW, ki se izvaja na simulatorju;

(c)

za vsako dokazovanje stalne primerne strokovne usposobljenosti na simulatorju, kakor zahteva del A Kodeksa STCW.

(a)

da je vsak pomorščak, ki je dodeljen na katero koli njegovo ladjo, imetnik ustreznega spričevala v skladu z določbami te direktive in določbami, ki jih sprejme država članica;

(b)

da je številčno stanje posadk na njegovih ladjah v skladu z veljavnimi zahtevami države članice o številčnem stanju posadk na ladjah za varno plovbo;

(c)

da se dokumentacija in podatki o vseh pomorščakih, ki so zaposleni na njegovih ladjah, hranijo in so zlahka dostopni ter zajemajo, ne da bi se omejili na to, dokumentacijo in podatke o njihovih delovnih izkušnjah, izobraževanju, zdravstvenem stanju in usposobljenosti v dodeljenih nalogah;

(d)

da so pomorščaki ob dodelitvi dela na kateri koli njegovi ladji seznanjeni s posebnimi nalogami in vso ladijsko ureditvijo, napravami, opremo, postopki in lastnostmi ladje, ki so pomembni pri opravljanju njihovega rednega dela ali zadolžitev ob izrednih dogodkih;

(e)

da zaposleni na ladji lahko učinkovito povezujejo svoje dejavnosti v izrednih razmerah in pri opravljanju funkcij, ki so bistvenega pomena za varnost in preprečevanje ali zmanjševanje onesnaževanja.

(a)

dodelitev razumnega obdobja, v katerem ima vsak na novo zaposlen pomorščak priložnost, da se seznani s:

(b)

določitev izkušenega člana posadke, ki bo odgovoren za to, da vsi na novo zaposleni pomorščaki dobijo priložnost seznaniti se z bistvenimi informacijami v jeziku, ki ga razumejo.

(a)

izvajajo izobraževanje iz člena 3;

(b)

organizirajo in/ali nadzirajo preizkuse znanja, kadar se ti zahtevajo;

(c)

izdajajo spričevala o usposobljenosti iz člena 11;

(d)

podelijo posebna dovoljenja na podlagi člena 16.

(a)

je celotno izobraževanje in ocenjevanje pomorščakov:

(b)

osebe, ki vodijo izobraževanje ali ocenjevanje med delom na ladji, to opravljajo samo, kadar takšno izobraževanje ali ocenjevanje ne bo škodljivo vplivalo na normalno obratovanje ladje in lahko svoj čas in pozornost namenijo izobraževanju ali ocenjevanju;

(c)

so vodje izobraževanja, nadzorniki in ocenjevalci primerno kvalificirani za določene vrste in ravni izobraževanja ali ocenjevanja usposobljenosti pomorščakov na ladji ali na kopnem;

(d)

vsaka oseba, ki vodi izobraževanje pomorščakov, namenjeno pridobitvi kvalifikacij za pridobitev spričevala na podlagi te direktive bodisi na ladji ali na kopnem:

(e)

vsaka oseba, odgovorna za nadzor izobraževanja pomorščakov med delom, ki jim omogoča pridobitev kvalifikacij za spričevala, popolnoma razume izobraževalni program in posebne cilje vsake vrste izvajajočega se izobraževanja;

(f)

vsaka oseba, ki bodisi na ladji ali na kopnem vodi ocenjevanje usposobljenosti pomorščakov med delom, da bi ugotovila, ali imajo kvalifikacije za pridobitev spričevala v skladu s to direktivo:

(g)

kadar država članica prizna izobraževalni tečaj, izobraževalni zavod ali kvalifikacijo, ki jo ta zavod odobri, kot del svojih zahtev za izdajo spričevala, so v področju uporabe določb člena 10 o standardih kakovosti zajete tudi kvalifikacije in delovne izkušnje vodje izobraževanja in ocenjevalca; takšne kvalifikacije, delovne izkušnje in uporaba standardov kakovosti morajo zajemati izobraževanje, primerno pedagoški znanosti, izobraževalnim metodam in praksam, ocenjevalnim metodam in praksam, in morajo izpolnjevati vse veljavne zahteve iz točk (d), (e) in (f).

(a)

so brez poseganja v točki (b) in (d) na ladji, ki pluje pod zastavo države članice, vedno sredstva, ki ob vsakem trenutku omogočajo učinkovito ustno sporazumevanje med vsemi člani ladijske posadke o varnosti in zlasti v zvezi s pravilnim in pravočasnim sprejemom in razumevanjem sporočil in navodil;

(b)

je delovni jezik določen in evidentiran v ladijskem dnevniku, da bi bilo mogoče zagotoviti učinkovitost delovanja ladijske posadke v varnostnih zadevah na vseh potniških ladjah, ki plujejo pod zastavo države članice, in na vseh potniških ladjah, ki začnejo in/ali končajo prevoz v pristanišču države članice;

primerni delovni jezik določi ladjar, ali kadar je to primerno, poveljnik ladje. Vsak pomorščak mora ta jezik obvezno razumeti, in kjer je to primerno, v tem jeziku dajati ukaze in navodila ter dajati povratna poročila;

če delovni jezik ni uradni jezik države članice, naj bodo vsi načrti in seznami, ki jih je treba objaviti, opremljeni s prevodi v delovni jezik;

(c)

je osebje, ki je na potniških ladjah določeno v seznamu razporeditve ob alarmu, zlahka prepoznavno in ima komunikacijske sposobnosti, ki zadostujejo za izpolnjevanje te naloge, pri čemer je treba upoštevati naslednje dejavnike v primerni in ustrezni kombinaciji:

(d)

so poveljnik ladje, častniki in pomorščaki na tankerjih za prevoz nafte, na tankerjih za prevoz kemikalij in na tankerjih za prevoz utekočinjenega plina, ki plujejo pod zastavo države članice, zmožni medsebojnega sporazumevanja v skupnem(-ih) delovnem(-ih) jeziku(-ih);

(e)

obstajajo ustrezna komunikacijska sredstva za sporazumevanje med ladjo in organi na kopnem. To sporazumevanje poteka v skladu z odstavkom 4 pravila 14 poglavja V SOLAS 74;

(f)

se ob izvajanju nadzora Pomorske inšpekcije na podlagi Direktive 95/21/ES preveri tudi, da ladje, ki plujejo pod zastavo tretje države, ravnajo v skladu s tem členom.

(a)

preverjanje, da ima vsak pomorščak, ki dela na ladji in mora imeti spričevalo v skladu s Konvencijo STCW, ustrezno spričevalo ali veljavno posebno dovoljenje ali dokazni dokument, da je bila vloga za overitev, ki potrjuje priznavanje spričevala, predložena organom države zastave;

(b)

preverjanje, da je številčno stanje in da so spričevala pomorščakov, ki delajo na ladji, v skladu z zahtevami pristojnih organov države zastave glede številčnega stanja ladijskih posadk za varno plovbo.

(a)

ladja je bila vpletena v trčenje, se je potopila ali je nasedla;

(b)

iz ladje so bile med prevozom, ob sidrišču ali privezu izpuščene snovi, ki po mednarodni konvenciji niso dovoljene;

(c)

ladja ob nepredvidljivem ali nevarnem manevriranju ni spoštovala ukrepov prometne organiziranosti, ki jih je sprejela IMO, ali običajev in postopkov za varno plovbo;

(d)

ladja je v drugih pogledih vodena tako, da pomeni nevarnost zase, za lastnino ali okolje;

(e)

spričevalo je bilo pridobljeno z goljufijo ali imetnik spričevala ni oseba, kateri je bilo spričevalo prvotno izdano;

(f)

ladja pluje pod zastavo države, ki Konvencije STCW ni ratificirala, ali je njen poveljnik, častnik ali mornar imetnik spričevala, izdanega od tretje države, ki ni ratificirala Konvencije STCW.

(a)

pomorščaki nimajo spričeval, ustreznih spričeval, veljavnih posebnih dovoljenj ali dokaznih dokumentov, da je bila vloga za overitev, s katero se potrjuje priznavanje spričevala, predložena organom države zastave;

(b)

ravnanje, ki ni v skladu z veljavnimi zahtevami države zastave o številčnem stanju ladijskih posadk za varno plovbo;

(c)

režim krovne straže ali straže v stroju ni v skladu z zahtevami, ki jih za ladjo določi država zastave;

(d)

v sestavi straže ni osebe, usposobljene za ravnanje z opremo, ki je nujno potrebna za varno plovbo, varne radijske zveze ali preprečitev onesnaževanja morja;

(e)

dokazilo o strokovni usposobljenosti pomorščakov za naloge, ki so jim dodeljene za zagotavljanje varnosti ladje in preprečevanje onesnaževanja, ni predloženo;

(f)

ni mogoče zagotoviti oseb, ki imajo dovolj počitka in so drugače sposobne za delo, da bi prevzele prvo stražo ob začetku prevoza in naslednje straže.

(a)

„200 bruto registrskih ton“ se lahko nadomesti s „500 bruto ton“;

(b)

„1 600 bruto registrskih ton“ se lahko nadomesti s „3 000 bruto ton“.

3.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/62

(1)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 488/2008 (2) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK) v Skupnost.

(2)

Po sprejetju začasnih protidampinških ukrepov je Komisija nadaljevala preiskavo dampinga, škode in interesa Skupnosti. Dokončne ugotovitve in sklepi te preiskave so zapisani v Uredbi Sveta (ES) št. 1193/2008 (3) o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz citronske kisline s poreklom iz LRK.

(3)

Preiskava je potrdila začasne ugotovitve glede škodljivega dampinga v zvezi z uvozom citronske kisline s poreklom iz LRK.

(4)

Po sprejetju začasnih protidampinških ukrepov je šest sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK, in sicer Anhui BBCA Biochemical, RZBC, TTCA, Yixing Union Biochemical, Laiwu Taihe Biochemistry ter Weifang Ensign Industry, ponudilo cenovne zaveze v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. V teh zavezah so proizvajalci izvozniki ponudili, da bodo zadevni izdelek prodajali po ceni ali nad ceno, ki odpravlja škodljive učinke dampinga. Vsak proizvajalec izvoznik je z namenom omejevanja tveganja izogibanja ponudil najnižjo uvozno ceno za vse različne vrste izdelkov.

(5)

Poleg tega ponudbe zagotavljajo indeksacijo najnižjih cen, saj so cene zadevnega izdelka znatno nihale, zlasti so se precej povečale po obdobju preiskave. Indeksacija se izvaja v skladu z javnimi mednarodnimi kotacijami koruze, glavne surovine, ki jo uporabljajo proizvajalci izvozniki. Vendar so proizvajalci izvozniki ponudili, da bodo najnižje cene določili vsaj na ravni neškodljive cene, čeprav bi bila zaradi indeksacije raven cen nižja.

(6)

Družba Laiwu Taihe Biochemistry, ki ji je bila odobrena tržnogospodarska obravnava, je ponudila, da bo svojo najnižjo ceno izračunala na podlagi normalne vrednosti, ki je bila določena med preiskavo.

(7)

Poleg tega so proizvajalci izvozniki z namenom zmanjšanja tveganja kršitve cen z navzkrižno kompenzacijo cen ponudili, da bodo stranke, katerih organizacija ali struktura sega izven meja EU, obvestili o vsej prodaji izven EU, v primeru da bi proizvajalec izvoznik tej stranki prodajal v EU. Privolili pa so tudi, da bodo pri teh prodajah izven EU spoštovali določeno cenovno ureditev.

(8)

Proizvajalci izvozniki bodo Komisiji tudi redno pošiljali podrobne informacije o svojem izvozu v Skupnost, kar pomeni, da lahko Komisija učinkovito spremlja zaveze.

(9)

Treba je opozoriti tudi, da se šestim družbam iz uvodne izjave (4) pridružuje Gospodarska zbornica uvoznikov in izvoznikov kovin, rud in kemikalij Kitajske, ki bo imela zato pri spremljanju zavez prav tako pomembno vlogo. Zato je po mnenju Komisije tveganje izogibanja omejeno.

(10)

Po razkritju ponujenih zavez je industrija Skupnosti nasprotovala ponujenim zavezam. Industrija Skupnosti je trdila, da indeksacija na osnovi koruze ni primerna, ker druge pomembne surovine predstavljajo glavne spremenljive stroške, ter predlagala indeksacijo na osnovi stroškov surovin in energije. Kar zadeva predlog industrije Skupnosti za indeksacijo tudi na osnovi energije, je treba opozoriti, da energija ni glavni razlog za povečanje stroškov. Poleg tega ne bi bilo jasnega vira indeksacije, saj je lahko zahtevana energija pridobljena iz različnih virov, kot so premog, zemeljski plin ali elektrika.

(11)

Nadalje je industrija Skupnosti še trdila, da obstaja visoko tveganje navzkrižne kompenzacije cen, kar pomeni, da se izdelki, ki jih zajema zaveza, lahko izven ES isti stranki prodajajo po umetno nizkih cenah, da bi izravnali najnižje cene v ES, ker proizvajalci izvozniki izdelke, ki jih zajema zaveza, prodajajo multinacionalkam. V zvezi s tem je treba poudariti, da je večina izvoza družb v ES namenjena trgovcem in ne multinacionalkam. Kljub temu in da bi še bolj zmanjšali preostalo tveganje navzkrižne kompenzacije določenih družb, ponudbe vsebujejo posebne klavzule o navzkrižni kompenzaciji za prodajo zadevnih družb tistim strankam v ES, katerih organizacija ali struktura sega izven meja EU. Te klavzule znatno zmanjšujejo tveganje navzkrižne kompenzacije.

(12)

Glede na to so zaveze, ki so jih ponudili proizvajalci izvozniki, sprejemljive.

(13)

Da bi lahko Komisija učinkovito spremljala izpolnjevanje zavez družb, kadar je zahtevek za sprostitev v prosti promet na podlagi zavez predložen ustreznemu carinskemu organu, bo oprostitev dajatev možna le (i) s predložitvijo računa na podlagi zaveze, ki bo vseboval vsaj podatke, navedene v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1193/2008; (ii) če navedena družba uvoženo blago izdela, odpravi in fakturira neposredno prvi neodvisni stranki v Skupnosti; in (iii) če blago, ki je deklarirano in predloženo carinski službi, točno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze. Kadar takšen račun ni predložen ali ne ustreza izdelku, predloženemu carinskim organom, se namesto tega plača ustrezna stopnja protidampinške dajatve.

(14)

Za zagotovitev spoštovanja zavez so bili uvozniki z navedeno uredbo Sveta opozorjeni, da neizpolnjevanje pogojev iz te uredbe ali umik sprejetja zavez s strani Komisije lahko privede do carinskega dolga za zadevne transakcije.

(15)

V primeru kršitve ali umika zaveze ali kadar Komisija umakne sprejetje zaveze, se v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe samodejno uporablja protidampinška dajatev, uvedena v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe –

3.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/65

(1)

Svet je 12. februarja 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/107/SZVP (1).

(2)

Mandat posebnega predstavnika Evropske unije bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevala njegova vloga pri spremljanju izvajanja strategije EU za novo partnerstvo s srednjo Azijo, ki jo je sprejel Evropski svet junija 2007 –

„(i)

prispevati k oblikovanju vidikov SZVP v zvezi s srednjo Azijo glede zanesljivosti oskrbe z energijo, boja proti drogam ter upravljanja vodnih virov.“

3.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/66

(1)

Evropski svet je 1. septembra 2008 izrazil pripravljenost Evropske unije, da z ustreznimi ukrepi podpre vsa prizadevanja za miroljubno in trajno rešitev spora v Gruziji ter podpre ukrepe za krepitev zaupanja.

(2)

Svet je 15. septembra 2008 podprl zamisel o neodvisni mednarodni preiskavi spora v Gruziji.

(3)

Za vodjo preiskovalne misije bi bilo primerno imenovati go. Heidi TAGLIAVINI –

3.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/s3