22.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/1

22.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/3

(1)

Direktiva 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (4) vzpostavlja zakonodajni okvir za ravnanje z odpadki znotraj Skupnosti. Opredeljuje ključne pojme, kot so odpadek, predelava in odstranjevanje, ter vzpostavlja temeljne zahteve za ravnanje z odpadki, zlasti obveznost za ustanovo ali podjetje, ki izvaja postopke ravnanja z odpadki, da mora imeti dovoljenje oziroma se mora registrirati, in obveznost za države članice, da morajo izdelati načrte ravnanja z odpadki. Poleg tega vzpostavlja glavna načela, kot je obveznost ravnanja z odpadki brez negativnega vpliva na okolje ali zdravje ljudi, spodbujanje upoštevanja hierarhije ravnanja z odpadki ter načelo, da plača povzročitelj obremenitve, v skladu s katerim mora stroške odstranjevanja odpadkov kriti imetnik odpadkov ali prejšnji imetniki ali proizvajalci proizvodov, od katerih odpadki izvirajo.

(2)

Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (5) poziva k pripravi ali reviziji zakonodaje o odpadkih, vključno s pojasnitvijo razlike med odpadki in snovmi ali predmeti, ki niso odpadki, ter oblikovanju ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi, vključno z določanjem ciljev.

(3)

V sporočilu Komisije z dne 27. maja 2003 z naslovom „Tematski strategiji za preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov naproti“ je bila navedena potreba po presoji obstoječih opredelitev predelave in odstranjevanja ter potreba po splošno uporabni opredelitvi recikliranja in razpravi o opredelitvi odpadka.

(4)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 20. aprila 2004 o zgoraj omenjenem sporočilu (6) Komisijo pozval, naj preuči možnost razširitve Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (7) na celoten sektor odpadkov. Prav tako je Komisijo pozval, naj jasno razlikuje med predelavo in odstranjevanjem ter pojasni razliko med odpadki in snovmi ali predmeti, ki niso odpadki.

(5)

Svet je v sklepih z dne 1. julija 2004 Komisijo pozval, naj predloži predlog za revizijo nekaterih vidikov Direktive 75/442/EGS, ki je bila razveljavljena in nadomeščena z Direktivo 2006/12/ES, da bi se pojasnila razlika med odpadki in snovmi ali predmeti, ki niso odpadki ter razlika med predelavo in odstranjevanjem.

(6)

Prvi cilj vsake politike ravnanja z odpadki bi moral biti zmanjšanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi na zdravje ljudi in okolje. Obenem bi moral biti njen cilj zmanjšanje uporabe virov in spodbujanje praktične uporabe hierarhije ravnanja z odpadki.

(7)

Svet je v resoluciji z dne 24. februarja 1997 o strategiji Komisije za ravnanje z odpadki (8) potrdil, da bi moralo biti preprečevanje nastajanja odpadkov najpomembnejša naloga pri ravnanju z odpadki, medtem ko bi bilo treba ponovni uporabi in recikliranju materialov dati prednost pred energetsko predelavo odpadkov, kjer in kolikor sta to najboljši ekološki možnosti.

(8)

Treba je torej revidirati Direktivo 2006/12/ES zaradi pojasnitve ključnih pojmov, kot so opredelitve odpadka, predelave in odstranjevanja, zaradi poostritve ukrepov, ki jih je treba sprejeti za preprečevanje nastajanja odpadkov, uvedbe pristopa, ki upošteva celoten življenjski krog proizvodov in materialov in ne samo fazo odpadkov, ter osredotočenja na zmanjšanje vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi na okolje, s tem pa bi se okrepila ekonomska vrednost odpadkov. Poleg tega bi bilo treba zaradi ohranjanja naravnih virov spodbujati predelavo odpadkov in uporabo predelanih materialov. Zaradi jasnosti in razumljivosti bi bilo treba Direktivo 2006/12/ES razveljaviti in nadomestiti z novo direktivo.

(9)

Ker so najpomembnejši postopki ravnanja z odpadki sedaj zajeti v okoljski zakonodaji Skupnosti, je pomembno, da se ta direktiva prilagodi temu pristopu. Poudarek na okoljskih ciljih, določenih v členu 174 Pogodbe, bi omogočil boljšo osredotočenost na to, kako nastajanje odpadkov in ravnanje z njimi vpliva na okolje v celotnem življenjskem krogu virov. Posledično bi morala biti pravna podlaga za to direktivo člen 175.

(10)

Za premičnine, ki jih imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči, bi bilo treba ob upoštevanju nekaterih izjem uporabiti učinkovita in dosledna pravila o obdelavi odpadkov.

(11)

Status odpadka neonesnažene izkopane zemlje in drugega naravno prisotnega materiala, ki se uporabljata na mestih, kjer nista bila izkopana, se določi v skladu z opredelitvijo odpadka in določbami o stranskih proizvodih ali o prenehanju statusa odpadka po tej direktivi.

(12)

Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 določa zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (9) in med drugim določa proporcionalni nadzor zbiranja, prevoza, predelave, uporabe in odstranjevanja vseh živalskih stranskih proizvodov, vključno z odpadki živalskega porekla, ter preprečuje, da bi odpadki predstavljali nevarnost za zdravje živali in ljudi. Zato je treba pojasniti povezavo z navedeno uredbo, se izogniti podvajanju predpisov z izključitvijo živalskih stranskih proizvodov iz področja uporabe te direktive, kadar so namenjeni uporabi, ki ne šteje za postopke ravnanja z odpadki.

(13)

Glede na izkušnje, pridobljene pri uporabi Uredbe (ES) št. 1774/2002, je ustrezno pojasniti področje uporabe zakonodaje o odpadkih in njenih določb o nevarnih odpadkih v zvezi s živalskimi stranskimi proizvodi, kakor jih ureja Uredba (ES) št. 1774/2002. Kadar živalski stranski proizvodi predstavljajo morebitno tveganje za zdravje, je Uredba (ES) št. 1774/2002 ustrezen pravni instrument za obravnavo teh tveganj, ob tem pa bi se bilo treba izogniti nepotrebnemu prekrivanju z zakonodajo o odpadkih.

(14)

Uvrstitev odpadkov med nevarne odpadke bi morala med drugim temeljiti na zakonodaji Skupnosti o kemikalijah, zlasti glede uvrstitve pripravkov med nevarne, vključno z v ta namen uporabljenimi mejnimi koncentracijskimi vrednostmi. Za nevarne odpadke bi morale veljati stroge specifikacije, da se čim bolj preprečijo ali omejijo možni škodljivi vplivi na okolje ali zdravje ljudi zaradi neustreznega ravnanja. Poleg tega bi bilo treba ohraniti sistem, s katerim so bili odpadki in nevarni odpadki uvrščeni v skladu s seznamom odpadkov, kakor je bil nazadnje oblikovan z Odločbo Komisije 2000/532/ES (10), da bi se spodbudilo usklajeno uvrščanje odpadkov in zagotovila usklajena določitev nevarnih odpadkov v Skupnosti.

(15)

Treba bi bilo razlikovati med predhodnim skladiščenjem odpadkov do zbiranja, zbiranjem odpadkov in skladiščenjem odpadkov do obdelave. Ustanov ali podjetij, ki med izvajanjem svojih dejavnosti povzročajo nastajanje odpadkov, se ne bi smelo obravnavati, kot da sodelujejo pri ravnanju z odpadki in kot da za skladiščenje lastnih odpadkov do njihovega zbiranja potrebujejo dovoljenje.

(16)

Predhodno skladiščenje odpadkov v okviru opredelitve zbiranja se razume kot dejavnost skladiščenja do zbiranja odpadkov v objektih, kjer se odpadki raztovorijo, da se lahko pripravijo za nadaljnji prevoz za predelavo ali odstranjevanje na drugem mestu. Glede na cilj te direktive bi bilo treba ob upoštevanju vrste odpadkov, obsega in trajanja skladiščenja ter cilja zbiranja razlikovati med predhodnim skladiščenjem odpadkov do zbiranja in skladiščenja odpadkov pred obdelavo. Takšno razlikovanje bi morale izvesti države članice. Skladiščenje odpadkov pred predelavo za obdobje treh let ali več in skladiščenje odpadkov pred odstranjevanjem za obdobje enega leta ali več je urejeno z Direktivo Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (11).

(17)

Sistemov zbiranja odpadkov, ki se ne izvajajo poklicno, se ne bi smelo registrirati, saj predstavljajo manjše tveganje in prispevajo k ločenemu zbiranju odpadkov. Primeri takšnih sistemov so zbiranje odpadnih zdravil v lekarnah, sistemi „vzemi nazaj“ za blago za široko porabo v trgovinah in sistemi lokalnih skupnosti v šolah.

(18)

V to direktivo bi bilo treba vključiti opredelitve preprečevanja nastajanja, ponovne uporabe, priprave za ponovno uporabo, obdelave in recikliranja, da bi se pojasnilo področje uporabe teh pojmov.

(19)

Opredelitvi predelave in odstranjevanja je treba spremeniti, da bi se zagotovilo jasno razlikovanje med obema pojmoma, ki bi temeljilo na dejanskem razlikovanju med vplivi na okolje z nadomestitvijo naravnih virov v gospodarstvu in priznavanjem, da ima uporaba odpadkov kot vira potencialne koristi za okolje in zdravje ljudi. Poleg tega se lahko oblikujejo smernice za pojasnitev primerov, v katerih je to razlikovanje težko uporabiti v praksi ali v katerih uvrstitev dejavnosti med predelavo ne ustreza dejanskim okoljskim vplivom postopka.

(20)

V tej direktivi bi bilo treba pojasniti, kdaj je sežig trdnih komunalnih odpadkov energetsko učinkovit in se ga lahko šteje za predelavo.

(21)

Postopke odstranjevanja, ki vključujejo izpuščanje v morja in oceane, vključno z odlaganjem na morsko dno, prav tako urejajo mednarodne konvencije, in zlasti Konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z odlaganjem odpadkov in drugih snovi z dne 13. novembra 1972 v Londonu in njen Protokol iz leta 1996, kakor je bil spremenjen leta 2006.

(22)

Različni vidiki opredelitve odpadka se med seboj ne bi smeli zamenjevati, hkrati pa bi bilo po potrebi treba uporabiti ustrezne postopke, na eni strani za stranske proizvode, ki niso odpadki, ali, na drugi strani, za odpadke, ki prenehajo biti odpadki. Za razjasnitev nekaterih vidikov opredelitve odpadka bi bilo treba v tej direktivi pojasniti:

(23)

Za ugotovitev ali izračun ali so izpolnjeni cilji recikliranja in predelave iz Direktive 94/62/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (12), Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (13), Direktive 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (14), Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih (15) ter druge ustrezne zakonodaje Skupnosti, bi bilo treba količine odpadkov, ki prenehajo biti odpadki, obravnavati kot reciklirane in predelane odpadke, kadar so izpolnjene zahteve te zakonodaje glede recikliranja ali predelave.

(24)

Na podlagi opredelitve odpadka lahko Komisija sprejme smernice, da bi se v določenih primerih pojasnilo, kdaj snov ali predmet postane odpadek, s čimer bi se spodbujali varnost in skladnost. Take smernice se lahko med drugim pripravijo za električno in elektronsko opremo in vozila.

(25)

Primerno je, da se stroški razporedijo tako, da odražajo dejanske stroške, ki bremenijo okolje zaradi nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi.

(26)

Načelo, da plača povzročitelj obremenitve, je vodilno načelo na evropski in mednarodni ravni. Povzročitelj in imetnik odpadkov bi morala z odpadki ravnati na način, ki zagotavlja visoko raven varstva okolja in zdravja ljudi.

(27)

Uvedba razširjene odgovornosti proizvajalca v tej direktivi predstavlja enega od načinov oblikovanja in proizvodnje blaga, ki v celoti upošteva in poenostavlja učinkovito uporabo virov v njihovem celotnem življenjskem krogu, vključno z njegovim popravilom, ponovno uporabo, razgradnjo in recikliranjem, ne da bi bil pri tem ogrožen prost pretok blaga na notranjem trgu.

(28)

Ta direktiva bi morala pomagati EU, da se približa „družbi recikliranja“, ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov in uporabljati odpadke kot vir. K ukrepom za zagotavljanje ločevanja pri viru, zbiranja in recikliranja prednostnih tokov odpadkov poziva zlasti šesti okoljski akcijski program Skupnosti. V skladu s tem ciljem in kot sredstvo za poenostavitev ali izboljšanje možnosti za predelavo bi bilo treba odpadke, preden se dajo v postopke predelave, ki skupaj zagotavljajo najboljši izid za okolje, zbirati ločeno, če je to tehnično in okoljsko izvedljivo in ne povzroča prevelikih stroškov. Države članice bi morale spodbujati ločevanje nevarnih sestavin iz tokov odpadkov, če je to potrebno za okolju prijazno ravnanje z njimi.

(29)

Države članice bi morale podpirati uporabo recikliranih materialov, kot je predelan papir, v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in ciljem oblikovanja družbe recikliranja in, če je le mogoče, ne bi smele podpirati njihovega odlaganja ali sežiganja.

(30)

Zaradi izvajanja previdnostnega načela in načela, da je treba delovati preventivno iz člena 174(2) Pogodbe, je treba določiti splošne okoljske cilje za ravnanje z odpadki znotraj Skupnosti. Na podlagi teh načel bi morale Skupnost in države članice vzpostaviti okvir za preprečevanje, zmanjševanje in, kolikor je mogoče, odpravljanje virov onesnaževanja ali škodljivih vplivov že od samega začetka, in sicer s sprejetjem takšnih ukrepov, s katerimi bi odpravili prepoznana tveganja.

(31)

S hierarhijo ravnanja z odpadki se na splošno pripravi prednostni vrstni red tistega, kar predstavlja najboljšo celovito možnost za okolje v okviru zakonodaje in politike o odpadkih, vendar pa je za določene tokove odpadkov včasih treba odstopati od te hierarhije, med drugim zaradi tehnične izvedljivosti in ekonomske smiselnosti ter varstva okolja.

(32)

Da bi zagotovili samostojnost celotne Skupnosti pri odstranjevanju odpadkov in predelavi mešanih komunalnih odpadkov, zbranih iz zasebnih gospodinjstev, državam članicam pa omogočila individualna izpolnitev tega cilja, je treba zagotoviti mrežo sodelovanja v zvezi z napravami za odstranjevanje in napravami za predelavo mešanih komunalnih odpadkov, zbranih iz zasebnih gospodinjstev, pri tem pa upoštevati geografske okoliščine in potrebo po specializiranih napravah za nekatere vrste odpadkov.

(33)

Za namene uporabe Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (16) so mešani komunalni odpadki iz člena 3(5) navedene uredbe še vedno mešani komunalni odpadki tudi po postopku obdelave odpadkov, ki njihovih lastnosti ni bistveno spremenil.

(34)

Pomembno je, da so nevarni odpadki označeni v skladu z mednarodnimi standardi in standardi Skupnosti. Če se odpadki te vrste zbirajo ločeno iz gospodinjstev, to ne sme pomeniti, da so gospodinjstva obvezana izpolniti zahtevano dokumentacijo.

(35)

Pomembno je, da se v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in zaradi zmanjšanja emisije toplogrednih plinov, ki je posledica odlaganja odpadkov na odlagališčih, olajša ločeno zbiranje in ustrezna obdelava bioloških odpadkov, da bi proizvedli okoljsko varen kompost in druge materiale iz bioloških odpadkov. Komisija bo po oceni ravnanja z biološkimi odpadki po potrebi predložila predlog za zakonodajne ukrepe.

(36)

Sprejmejo se lahko tehnični minimalni standardi za dejavnosti obdelave odpadkov, ki niso zajeti v Direktivi 96/61/ES, če se izkaže, da bi bilo to koristno z vidika varstva zdravja ljudi in okolja, in če bi usklajen pristop pri izvajanju te direktive zagotovil varstvo zdravja ljudi in okolja.

(37)

Določiti je treba tudi področje in vsebino obveznosti načrtovanja ravnanja z odpadki in v postopku oblikovanja ali revidiranja načrtov ravnanja z odpadki upoštevati okoljske vplive nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi. Kadar je primerno, bi bilo treba upoštevati tudi zahteve za načrtovanje ravnanja z odpadki, določene v členu 14 Direktive 94/62/ES, in strategijo za zmanjšanje količine biološko razgradljivih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, iz člena 5 Direktive 1999/31/ES.

(38)

Države članice lahko za nekatere povzročitelje odpadkov uporabijo okoljska dovoljenja ali splošne okoljske predpise, ne da bi pri tem ogrozile pravilno delovanje notranjega trga.

(39)

Države članice lahko skladno z Uredbo (ES) št. 1013/2006 sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje pošiljk odpadkov, ki niso v skladu z njihovimi načrti ravnanja z odpadki. Z odstopanjem od omenjene uredbe lahko države članice omejijo prihajajoče pošiljke odpadkov v sežigalnice, klasificirane kot predelava, če je bilo ugotovljeno, da bi bilo treba odstraniti v državi nastale odpadke ali da bi se odpadki obdelali na način, ki ni skladen z njihovimi načrti ravnanja z odpadki. Dejstvo je, da nekatere države članice morda ne bodo mogle zagotoviti omrežja, ki bi vključevalo celoten sklop naprav za dokončno predelavo na njihovem ozemlju.

(40)

Za izboljšanje načina, na katerega se v državah članicah preprečuje nastajanje odpadkov, in za olajšanje izmenjave najboljše prakse na tem področju je treba poostriti določbe v zvezi s preprečevanjem nastajanja odpadkov in od držav članic zahtevati, naj oblikujejo programe preprečevanja nastajanja odpadkov, ter se ob tem osredotočiti na ključne vplive na okolje in upoštevati celoten življenjski krog proizvodov in materialov. Namen takšnih ukrepov bi moral biti zasledovanje cilja prekinitve povezave med gospodarsko rastjo in vplivi na okolje zaradi nastajanja odpadkov. Zainteresirane strani in širša javnost bi morale v skladu z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem (17) imeti možnost sodelovanja pri pripravi programov in dostop do njih po pripravi. Pri oblikovanju ciljev preprečevanja nastajanja odpadkov in prekinitve njihove povezave z gospodarsko rastjo bi bilo treba ustrezno upoštevati zmanjšanje škodljivih vplivov ustvarjenih odpadkov in njihove količine.

(41)

Za uresničitev evropske družbe recikliranja z visoko stopnjo učinkovitosti virov bi bilo treba opredeliti cilje glede priprave za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov. Države članice imajo različne pristope glede zbiranja odpadkov iz gospodinjstev ter odpadkov podobne narave in sestave. Zato je primerno, da se pri teh ciljih upoštevajo različni sistemi zbiranja v različnih državah članicah. Tokovi odpadkov drugačnega izvora, ki so podobni odpadkom iz gospodinjstev, zajemajo odpadke, navedene pod klasifikacijsko številko 20 v seznamu, oblikovanem z Odločbo Komisije 2000/532/ES.

(42)

Ekonomski instrumenti lahko imajo ključno vlogo pri doseganju ciljev na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi. Odpadki imajo pogosto vrednost kot vir, nadaljnja uporaba gospodarskih instrumentov pa lahko prinese optimalne koristi za okolje. Uporabo teh instrumentov bi zato bilo treba spodbujati na primerni ravni, ob tem pa poudariti, da se lahko posamezne države članice odločijo glede njihove uporabe.

(43)

Nekatere določbe o ravnanju z odpadki iz Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (18) bi bilo treba spremeniti, da bi se tako črtale zastarele določbe in izboljšala jasnost besedila. Zaradi poenostavitve zakonodaje Skupnosti bi jih bilo treba vključiti v to direktivo. Zaradi pojasnitve, kdaj velja prepoved mešanja iz Direktive 91/689/EGS, ter zaradi varstva okolja in zdravja ljudi bi morala odstopanja od prepovedi mešanja dodatno ustrezati najboljšim razpoložljivim tehnikam iz Direktive 96/61/ES. Direktivo 91/689/EGS bi bilo zato treba razveljaviti.

(44)

Zaradi poenostavitve zakonodaje Skupnosti in priznanja okoljskih koristi bi bilo treba ustrezne določbe Direktive Sveta 75/439/EGS z dne 16. junija 1975 o odstranjevanju odpadnih olj (19) vključiti v to direktivo. Direktivo 75/439/EGS bi zato bilo treba razveljaviti. Ravnanje z odpadnimi olji bi moralo biti v skladu s prednostnim vrstnim redom hierarhije ravnanja z odpadki, prednost pa bi bilo treba dati možnostim, ki skupaj zagotavljajo najboljši izid za okolje. Ločeno zbiranje odpadnih olj je še naprej bistveno za ustrezno ravnanje z njimi in preprečevanje škode za okolje zaradi neustreznega odstranjevanja olj.

(45)

Države članice bi morale zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, ki se v primeru kršitev določb te direktive naložijo fizičnim in pravnim osebam, odgovornim za ravnanje z odpadki, kot so povzročitelji in imetniki odpadkov, posredniki, trgovci, prevozniki in zbiralci, ustanove ali podjetja, ki izvajajo postopke obdelave odpadkov in sheme ravnanja z odpadki. Države članice lahko prav tako ukrepajo, da bi si povrnile stroške, ki so nastali zaradi neizpolnjevanja obveznosti in ukrepov za sanacijo, brez poseganja v Direktivo 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (20).

(46)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (21).

(47)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za oblikovanje meril za številna vprašanja, kot so denimo okoliščine, v katerih predmet velja za stranski proizvod, prenehanje statusa odpadka in določitev odpadkov, ki veljajo za nevarne, kakor tudi za določitev podrobnih pravil o uporabi in metodah izračuna za preverjanje skladnosti s cilji recikliranja iz te direktive. Komisiji bi prav tako bilo treba podeliti pooblastila za prilagoditev prilog tehničnemu in znanstvenemu napredku in podrobno opredelitev uporabe enačbe za sežigalnice iz vnosa R1 v Prilogi II. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(48)

V skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (22) se države članice spodbuja, da za lastne potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj, kolikor je mogoče, prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo.

(49)

Ker cilja te direktive, in sicer varstva okolja in zdravja ljudi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ga zaradi obsega ali učinkov direktive zato lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje tega cilja –

(a)

plinasti izpusti v ozračje;

(b)

tla (in situ), vključno z neizkopanim onesnaženim delom tal, in zgradbe, trajno povezane s tlemi;

(c)

neonesnaženi del tal in drug naravno prisoten material, izkopan med gradbenimi deli, kadar se bo ta material zagotovo uporabil za gradnjo v svojem prvotnem stanju na mestu, kjer je bil izkopan;

(d)

radioaktivni odpadki;

(e)

razgrajena razstreliva;

(f)

fekalne snovi, če niso zajete z odstavkom 2(b), slama in drugi naravni nenevarni kmetijski ali gozdarski materiali, ki se uporabljajo pri kmetovanju, v gozdarstvu ali za pridobivanje energije iz takšne biomase s postopki ali metodami, ki ne škodujejo okolju ali ogrožajo zdravja ljudi.

(a)

odpadne vode;

(b)

stranski živalski proizvodi, vključno s predelanimi proizvodi, ki jih zajema Uredba (ES) št. 1774/2002, razen tistih, ki so namenjeni za sežig, odlaganje ali uporabo v obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje;

(c)

trupla živali, ki so poginile drugače kot z zakolom, vključno z živalmi, ki se jih pokonča zaradi izkoreninjenja kužnih živalskih bolezni in ki se jih odstrani v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002;

(d)

odpadki, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju, bogatenju in skladiščenju mineralnih surovin in obratovanju kamnolomov, ki jih zajema Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti (23).

1.

„odpadek“ pomeni vsako snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči;

2.

„nevaren odpadek“ pomeni odpadek, ki kaže eno ali več nevarnih lastnosti iz Priloge III;

3.

„odpadna olja“ pomenijo vsa mineralna ali sintetična maziva ali industrijska olja, ki so postala neustrezna za prvotno predvideno uporabo, kot so izrabljena motorna olja in olja prestavnih mehanizmov ter mazalna olja, olja za turbine in hidravlična olja;

4.

„biološki odpadki“ pomenijo biorazgradljive odpadke z vrtov in iz parkov, živilske in kuhinjske odpadke iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljive odpadke iz obratov za predelavo hrane;

5.

„povzročitelj odpadkov“ pomeni vsakogar, katerega delovanje povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov) ali vsakogar, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, ki spreminjajo lastnosti ali sestavo teh odpadkov;

6.

„imetnik odpadkov“ pomeni povzročitelja odpadkov ali fizično ali pravno osebo, ki ima odpadke v posesti;

7.

„trgovec“ pomeni vsako podjetje, ki je odgovorno za nakup in naknadno prodajo odpadkov, vključno s tistimi trgovci, ki odpadkov fizično nimajo v posesti;

8.

„posrednik“ pomeni vsako podjetje, ki ureja predelavo ali odstranjevanje odpadkov v imenu drugih, vključno s tistimi posredniki, ki odpadkov fizično nimajo v posesti;

9.

„ravnanje z odpadki“ pomeni zbiranje, prevoz, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom takšnih postopkov in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov, ter vključno z dejavnostmi trgovca ali posrednika;

10.

„zbiranje“ pomeni pobiranje odpadkov, vključno s predhodnim razvrščanjem in predhodnim skladiščenjem odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov;

11.

„ločeno zbiranje“ pomeni zbiranje, pri katerem se tokove odpadkov ločuje glede na vrsto in naravo odpadkov z namenom olajšati posebno obdelavo;

12.

„preprečevanje nastajanja“ pomeni ukrepe, sprejete preden snov, material ali proizvod postane odpadek, ki zmanjšajo:

13.

„ponovna uporaba“ pomeni vsak postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadki, ponovno uporabijo za namene, za katere so bili prvotno izdelani;

14.

„obdelava“ pomeni postopke predelave ali odstranjevanja, ki vključujejo pripravo za predelavo ali odstranjevanje;

15.

„predelava“ pomeni vsak postopek v obratu ali širšem gospodarstvu, katerega glavni rezultat je, da odpadki služijo koristnemu namenu tako, da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali so odpadki pripravljeni za izpolnitev te funkcije. Priloga II določa nepopoln seznam postopkov predelave;

16.

„priprava za ponovno uporabo“ pomeni postopke preverjanja, čiščenja ali popravila, s katerim se proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave;

17.

„recikliranje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje;

18.

„regeneracija odpadnih olj“ pomeni vsak postopek recikliranja, s katerim se lahko bazna olja proizvedejo z rafiniranjem odpadnih olj, zlasti z odstranjevanjem primesi, produktov oksidacije in aditivov, vsebovanih v teh oljih;

19.

„odstranjevanje“ pomeni vsak postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije. Priloga I določa nepopoln seznam postopkov odstranjevanja;

20.

„najboljše razpoložljive tehnike“ pomeni najboljše razpoložljive tehnike, kakor so opredeljene v členu 2(11) Direktive 96/61/ES.

(a)

preprečevanje nastajanja;

(b)

priprava za ponovno uporabo;

(c)

recikliranje;

(d)

druga predelava, npr. energetska predelava, in

(e)

odstranjevanje.

(a)

zagotovljena je nadaljnja uporaba snovi ali predmeta;

(b)

snov ali predmet se lahko neposredno uporabi brez kakršne koli nadaljnje obdelave, razen običajnih industrijskih postopkov;

(c)

snov ali predmet se proizvaja kot sestavni del nekega proizvodnega procesa, in

(d)

nadaljnja uporaba je zakonita, tj. snov ali predmet izpolnjuje vse s proizvodom, okoljem in varstvom zdravja povezane zahteve za določeno uporabo, in ne bo povzročila splošnega škodljivega vpliva na okolje ali zdravje ljudi.

(a)

snov ali predmet se običajno uporablja za določene namene;

(b)

za to snov ali predmet obstaja trg ali povpraševanje;

(c)

snov ali predmet izpolnjuje tehnične zahteve za določene namene ter izpolnjuje zahteve obstoječe zakonodaje in standarde, ki veljajo za proizvode, in

(d)

uporaba snovi ali predmeta ne bo povzročila splošnega škodljivega vpliva na okolje in zdravje ljudi.

(a)

do konca leta 2011, začasno poročilo o razvoju nastajanja odpadkov in obsegu preprečevanja nastajanja odpadkov, vključno s pripravo politike okoljsko primerne zasnove izdelkov, ki bo upoštevala nastajanje odpadkov in prisotnost nevarnih snovi v njih ter tako pospeševala tehnologije, usmerjene v trajne izdelke, ki jih je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati;

(b)

do konca leta 2011, pripravo akcijskega načrta za nadaljnje podporne ukrepe na evropski ravni, zlasti s ciljem spremembe sedanjih potrošniških vzorcev;

(c)

do konca leta 2014, določitev ciljev preprečevanje nastajanja odpadkov in prekinitve njihove povezave z gospodarsko rastjo za leto 2020, ki naj temelji na najboljših razpoložljivih praksah, vključno, če je potrebno, z revizijo kazalcev iz člena 29(4).

(a)

do leta 2020 se priprava za ponovno uporabo ter recikliranje odpadnih materialov, kot so najmanj papir, kovine, plastika in steklo iz gospodinjstev ter po možnosti iz drugih virov, če so ti tokovi odpadkov podobni odpadkom iz gospodinjstev, povečajo na najmanj 50 % skupne teže;

(b)

do leta 2020 se priprava za ponovno uporabo, recikliranje in materialna predelava, vključno z zasipanjem z uporabo odpadkov za nadomestitev drugih materialov, nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, z izjemo naravno prisotnega materiala, opredeljenega v kategoriji 17 05 04 v seznamu odpadkov, povečajo na najmanj 70 % skupne teže;

(a)

ne predstavlja tveganja za vodo, zrak, tla, rastline ali živali;

(b)

je brez škodljivih vplivov zaradi hrupa ali vonjav, in

(c)

ne vpliva škodljivo na krajino ali kraje posebnega pomena.

(a)

mešanje izvaja ustanova ali podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v skladu s členom 23;

(b)

so izpolnjene določbe člena 13, škodljivi vplivi ravnanja z odpadki na zdravje ljudi in okolje pa se ne povečajo; in

(c)

je postopek mešanja skladen z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami.

(a)

odpadna olja zbirajo ločeno, kadar je to tehnično izvedljivo;

(b)

z odpadnimi olji ravna v skladu s členoma 4 in 13;

(c)

kadar je to tehnično izvedljivo in ekonomsko smiselno, odpadna olja z različnimi lastnostmi ne mešajo, ter da se odpadna olja ne mešajo z drugimi vrstami odpadkov ali snovmi, če to mešanje ovira njihovo obdelavo.

(a)

ločenega zbiranja bioloških odpadkov za kompostiranje in razgradnjo bioloških odpadkov;

(b)

obdelave bioloških odpadkov na način, ki izpolnjuje visoko raven varstva okolja;

(c)

uporabe okoljsko varnih materialov, pridobljenih iz bioloških odpadkov.

(a)

vrste in količine odpadkov, ki se lahko obdelajo;

(b)

tehnične in kakršne koli druge zahteve, pomembne za zadevno lokacijo, za vsak dovoljen postopek;

(c)

varnostni in previdnostni ukrepi, ki jih je treba sprejeti;

(d)

metoda, ki naj se uporabi za vsak postopek;

(e)

takšni postopki spremljanja in nadzora, kot bi lahko bili potrebni;

(f)

takšne določbe glede zaprtja in oskrbe po zaprtju, kot bi lahko bile potrebne.

(a)

odstranjevanja lastnih nenevarnih odpadkov na kraju nastanka, ali

(b)

predelave odpadkov.

(a)

ustanov ali podjetij, ki poklicno zbirajo ali prevažajo odpadke;

(b)

trgovcev ali posrednikov, in

(c)

ustanov ali podjetij, za katere veljajo oprostitve izpolnjevanja zahtev za dovoljenje v skladu s členom 24.

(a)

so usmerjeni h glavnim vplivom dejavnosti obdelave odpadkov na okolje;

(b)

zagotovijo, da obdelava odpadkov poteka v skladu s členom 13;

(c)

upoštevajo najboljše razpoložljive tehnike, in

(d)

po potrebi vključujejo elemente v zvezi s kakovostjo obdelave in procesnimi zahtevami.

(a)

vrsto, količino in izvor odpadkov, ki so nastali na ozemlju, odpadke, ki bodo verjetno poslani iz nacionalnega ozemlja ali na to ozemlje, in oceno razvoja tokov odpadkov v prihodnosti;

(b)

obstoječe sisteme zbiranja odpadkov in glavne naprave za odstranjevanje in predelavo, vključno z vsemi posebnimi ureditvami za odpadna olja, nevarne odpadke ali tokove odpadkov, ki jih ureja specifična zakonodaja Skupnosti;

(c)

oceno potrebe po novih sistemih zbiranja, zaprtju obstoječih naprav za obdelavo odpadkov, dodatni infrastrukturi naprav za obdelavo odpadkov v skladu s členom 16 in po potrebi s tem povezane naložbe;

(d)

dovolj informacij o lokacijskih merilih za določitev območja in kapacitete bodočih naprav za odstranjevanje ali po potrebi večjih naprav za predelavo;

(e)

splošne politike ravnanja z odpadki, vključno z načrtovanimi tehnologijami in metodami za ravnanje z odpadki ali politike za druge specifične težave pri ravnanju z odpadki, ki jih povzročajo odpadki;

(a)

organizacijske vidike, povezane z ravnanjem z odpadki, vključno z opisom dodelitve pristojnosti med javnimi in zasebnimi akterji, ki izvajajo ravnanje z odpadki;

(b)

oceno uporabnosti in primernosti uporabe ekonomskih in drugih instrumentov za odpravljanje različnih težav, povezanih z odpadki, pri čemer se upošteva potreba po ohranitvi nemotenega delovanja notranjega trga;

(c)

uporabo kampanj za osveščanje in obveščanje širše javnosti ali določene skupine potrošnikov;

(d)

območja, ki so bila v preteklosti onesnažena zaradi odstranjevanja odpadkov in ukrepe za njihovo sanacijo.

(a)

Člen 10(4) Direktive 75/439/EGS se nadomesti z naslednjim:

„4.   Referenčno merilno metodo za določanje vsebnosti PCB-ja v odpadnih oljih določi Komisija. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(4) Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (28).

(b)

Direktiva 91/689/EGS se spremeni:

(c)

Direktiva 2006/12/ES se spremeni:

22.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/31

(1)

Z dopisom z dne 21. decembra 2006 je Nemčija priglasila pomoč za usposabljanje za družbo DHL.

(2)

Z dopisom z dne 27. junija 2007 je Komisija sporočila Nemčiji, da bo glede pomoči za družbo DHL sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES. Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Nemčija je predložila pripombe z dopisom z dne 26. septembra 2007.

(3)

Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe. Pripombe sta predložili družba DHL z dopisom z dne 15. oktobra 2007 in družba UPS Deutschland z dopisom z dne 26. oktobra 2007. Komisija jih je z dopisoma z dne 16. novembra 2007 in 20. novembra 2007 posredovala Nemčiji in ji dala možnost odgovora. Nemčija je odgovorila z dopisom z dne 14. decembra 2007. Komisija je 12. februarja 2008 in 5. junija 2008 po elektronski pošti zahtevala dodatne informacije. Nemčija je odgovorila z dopisi z dne 14. februarja 2008, 31. marca 2008 in 17. junija 2008.

(4)

Družba DHL, ki je leta 2005 dosegla svetovni promet 18,2 milijarde EUR, je eden od vodilnih ponudnikov hitre dostave pošiljk. Družba DHL je hčerinsko podjetje v 100-odstotni lasti družbe Deutsche Post AG.

(5)

Družba DHL je na lokaciji Leipzig-Halle v Nemčiji zgradila nov logistični center za zračni prevoz za hitro dostavo in letalski tovor, ki naj bi začel obratovati konec oktobra 2007. Skupni investicijski stroški za ta projekt so bili 250 milijonov EUR. Družbi DHL je bila aprila 2004 dodeljena regionalna pomoč za naložbe v višini približno 70 milijonov EUR, ki jo je Komisija odobrila kot pomoč N 608/2003 z 28-odstotno največjo intenzivnostjo pomoči.

(6)

Center za hitro dostavo in letalski tovor upravljata obe podjetji, ki prejemata pomoč, in sicer DHL Hub Leipzig GmbH (v nadaljnjem besedilu: DHL Hub) in European Air Transport Leipzig GmbH (v nadaljnjem besedilu: DHL EAT), ki odločata o drugih hčerinskih podjetjih v 100-odstotni lasti družbe Deutsche Post AG. Družba DHL Hub bo izvajala zemeljsko oskrbo za zračni tovorni prevoz, družba DHL EAT pa bo odgovorna za tehnični nadzor zračne flote DHL.

(7)

Družbi DHL Hub in DHL EAT sta na območju, upravičenem do pomoči v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES.

(8)

Družba DHL izvaja v logističnem centru vse storitve zemeljske oskrbe ter predpoletne preglede in preverjanja na letališki ploščadi za vse zrakoplove, ki pristanejo in vzletijo. Družba načrtuje, da bi na teh delovnih področjih postopno zaposlila približno 1 500 delavcev in jih ustrezno usposobila. Vendar je priglašena pomoč povezana le z ukrepi usposabljanja za 485 delavcev.

(9)

Nemčija je za ukrepe usposabljanja priglasila pomoč v obliki dotacije v višini 7 753 307 EUR, pri čemer eno polovico dotacije zagotovi zvezna dežela Sachsen, drugo polovico pa dežela Sachsen-Anhalt.

(10)

Ukrepe usposabljanja, ki jih je načrtovala družba DHL, naj bi izvajali družbi DHL Hub (320 oseb) in DHL EAT (165 oseb) (3).

(11)

Usposabljanje, ki ga načrtuje DHL Hub, vključuje predvsem splošne ukrepe usposabljanja za izboljšanje znanja delavcev in njihove usposobljenosti za opravljanje določenih dejavnosti. Usposabljanje je sestavljeno iz teoretičnega dela in praktičnega izobraževanja neposredno na delovnem mestu. Ukrepi usposabljanja v družbi DHL Hub so namenjeni skupaj 320 delavcem na naslednjih delovnih področjih:

Razpredelnica 1

(12)

Glavne naloge osebja za zemeljsko oskrbo so pravočasno natovarjanje in raztovarjanje zrakoplovov, upravljanje in vožnja GSE („Ground Service Equipment“), predaja dokumentov o letih, priprava poročil ter komunikacija s piloti in letališčnimi organi.

(13)

Usposabljanje osebja za zemeljsko oskrbo vključuje 19 tečajev s praktičnim delom in se izvaja 77 dni, pri čemer je 47 dni namenjenih usposabljanju na delovnem mestu. Ukrep usposabljanja je namenjen delavcem, usposobljenim na področju, ki ni povezano z zadevnim ukrepom usposabljanja. Teoretični del usposabljanja je treba opraviti pred obratovanjem centra. Usposabljanje vključuje tudi tečaj z naslovom „Unit load device build up“, ki se šteje za poseben ukrep usposabljanja, ker obravnava postavitev posebnih zabojnikov, ki jih uporablja le družba DHL. Splošno usposabljanje vključuje tudi:

(14)

Nacionalni in evropski pravni predpisi načeloma ne določajo najmanjšega števila delavcev in posebnih zahtev glede usposobljenosti ali formalnih kvalifikacij, ki so potrebne za delovno mesto Ramp Agent II. Vendar je Nemčija določila, da morajo vsi delavci v skladu z veljavnimi predpisi obvezno opraviti pet tečajev (med drugim požarno varnost, prvo pomoč, izobraževanje o nevarnih snoveh in varnost na letališki ploščadi) (5) in da mora določeno najmanjše število članov osebja (približno 70) poleg usposabljanja na delovnem mestu opraviti dodatne tečaje, in sicer ravnanje s tovornimi vrati in splošne ukrepe usposabljanja, povezane s formalnimi kvalifikacijami. Ustrezno usposobljene osebe lahko potem svoje znanje s krajšimi oblikami usposabljanja prenesejo na sodelavce.

(15)

Nemčija je navedla, da je možno tudi zunanje usposabljanje, in poslala ustrezno analizo stroškov.

(16)

Delo varnostnega osebja vključuje pregled oseb in tovora za zagotavljanje nemotenega obratovanja. Usposabljanje varnostnega osebja vključuje le splošne izobraževalne vsebine:

(17)

Ukrepi usposabljanja so v skladu z ustreznimi nacionalnimi in evropskimi pravnimi predpisi. Družba DHL načrtuje izčrpno usposabljanje vsega varnostnega osebja o varnosti, ki bi bilo omejeno na najmanjšo možno raven, tj. na splošno strokovno usposabljanje o varnosti, če državna pomoč ne bi bila dodeljena. Tudi tu je predvideno, da bi drugo splošno usposabljanje o varnosti izvedli le za omejeno število delavcev, ki bi potem svoje znanje prenesli na sodelavce.

(18)

Kot je navedla Nemčija, je tudi v tem primeru možno zunanje usposabljanje, pri čemer bi bili s tem povezani stroški približno [(15–30 %)] (6) nižji od stroškov za osebje DHL.

(19)

Usposabljanje za operativno srednje vodstveno osebje je namenjeno delavcem, ki delajo na območju celotnega logističnega centra. Kot zadevo razume Komisija, podrobnejše znanje na področjih, ki jih morajo voditi, pridobijo šele po opravljenem zgoraj navedenem usposabljanju. Ukrepi usposabljanja zajemajo tudi izobraževalne vsebine, kot so delovno pravo, osnove komunikacije, upravljanje človeških virov in reševanje sporov, tuji jeziki in krepitev skupinskega duha.

(20)

Dejavnosti družbe DHL EAT so povezane zlasti z vzdrževanjem letal pred sprostitvijo v obratovanje. Ukrepi usposabljanja družbe DHL EAT so povezani z naslednjimi dejavnostmi in namenjeni skupaj 165 delavcem:

Razpredelnica 2

(21)

Nemčija je v priglasitvi predložila pregled upravičenih stroškov, ki je vključen tudi v odločitev o sprožitvi postopka. Upravičeni skupni stroški projekta usposabljanja so znašali [(10–15)] milijonov EUR, načrtovana pomoč za usposabljanje pa 7 753 307 EUR.

(22)

Komisija je formalni postopek preiskave sprožila zaradi pomislekov glede združljivosti pomoči za usposabljanje s skupnim trgom.

(23)

Komisija je imela pomisleke zlasti o tem, ali je bila pomoč dejansko potrebna za izvedbo projekta usposabljanja. Opozorila je, da se lahko pomoč za usposabljanje v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES šteje za združljivo s skupnim trgom le, če ni potrebna neposredno za poslovanje upravičenca. V zvezi s tem se je Komisija sklicevala na svoje prejšnje odločbe (7). Komisija je domnevala, da bi moral upravičenec podobno usposabljanje vsaj v določenem obsegu svojim delavcem omogočiti tudi brez pomoči.

(24)

Prvič, družba DHL je v logistični center za zračni prevoz nedvomno vložila zelo veliko in je hotela, da začne tudi obratovati. Nemčija je potrdila, da delavci iz Belgije načeloma niso bili pripravljeni na premestitev v Nemčijo. Zato je morala družba DHL zaposliti nove delavce, če je hotela, da začne logistični center obratovati.

(25)

Drugič, za obratovanje logističnega centra je bilo potrebno določeno, večinoma strokovno usposabljanje delavcev na naslednjih področjih:

(26)

Tretjič, Komisija je imela pomisleke, ali bi lahko družba DHL potrebno število delavcev, ki bi bili usposobljeni v skladu z zgoraj navedenimi zahtevami, pridobila na lokalnem ali evropskem trgu dela.

(27)

Četrtič, Komisija je imela pomisleke, ali bi lahko namesto notranjega usposabljanja ustrezno zaposlili že kvalificirane delavce. Komisija je menila, da bi morala družba DHL v vsakem primeru izvesti vsaj posebne ukrepe usposabljanja in usposabljanje o varnosti, ker posebnega strokovnega usposabljanja ne morejo izvesti zunanji strokovnjaki, družba DHL pa mora dokazati ustrezno usposobljenost delavcev o varnosti.

(28)

Petič, Komisija je imela pomisleke, ali bi lahko družba DHL dejansko izpustila nekatere tečaje v paketu usposabljanja, zlasti ker je za osebje za zemeljsko oskrbo v priglasitvi izrecno navedeno, da morajo tudi osebe, ki so že ustrezno formalno kvalificirane, še enkrat opraviti celotno usposabljanje. Poleg tega se je zdelo vprašljivo, ali bi lahko usposabljanje dejansko opravilo le omejeno število delavcev, ker bi lahko to negativno vplivalo na nemoteno obratovanje. Poleg tega je družba DHL že namenoma zaposlila celotno osebje za usposabljanje, zato bi bilo nesmiselno opustiti načrtovano usposabljanje in plačati delavce, ki ne bi opravili svojega dela.

(29)

Šestič, Komisija je imela pomisleke glede navedbe družbe DHL, da bi brez pomoči različne storitve oddala zunanjim podjetjem in se tako izognila načrtovanim ukrepom usposabljanja, saj bi bili tudi v tem primeru potrebni nekateri ukrepi usposabljanja iz točk a, b in d ter je celotna naložba družbe DHL na lokaciji Leipzig-Halle namenjena prav izvajanju vseh storitev hitre dostave pošiljk z lastnimi delavci in – kot je Komisija izvedela iz pogovora z nemškimi organi – zagotavljanju teh storitev tudi drugim konkurentom, ki poslujejo na zadevnem letališču.

(30)

Vendar Komisija, razen glede ene točke, ni imela pomislekov, ali so bili stroški usposabljanja na splošno pravilno obračunani. Komisija je imela pomisleke le glede tega, da naj bi se večji del usposabljanja izvajal na delovnem mestu in bi se lahko zato pri stroških za udeležence usposabljanja odbil kot produktivne ure.

(31)

Nemčija je navedla, da priglašena pomoč za usposabljanje izpolnjuje vse pogoje o združljivosti iz Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (8). Prvič, Nemčija je ustrezno utemeljila, da pri usposabljanju na delovnem mestu niso nastale produktivne ure.

(32)

Drugič, Nemčija se ne strinja, da je Komisija v zadevnem primeru upravičena uporabiti merilo o nujnosti, saj bi s tem ravnala v nasprotju z načelom enake obravnave. Takšen pristop ni pravno utemeljen in je v nasprotju z ustreznimi pravnimi predpisi ES ali prakso odločanja Komisije.

(33)

Nemčija je navedla, da so v uvodni izjavi 11 Uredbe (ES) št. 68/2001 navedena tri merila za ocenjevanje, ali je pomoč omejena na najmanjšo možno raven: vrsta projekta usposabljanja, velikost podjetja in lokacija podjetja. Na podlagi teh meril se sprejme odločitev, ali imajo ukrepi pomoči spodbujevalni učinek in so sorazmerni. V skladu z okvirom Skupnosti za pomoč za usposabljanje (9) spodbujevalni učinek ni predviden le v primeru pomoči za posebne ukrepe usposabljanja v korist velikega podjetja zunaj območij, upravičenih do pomoči v skladu s členom 87(3)(a) ali (c) Pogodbe ES. Ker pa priglašeni projekt usposabljanja vključuje več kot 80 % splošnih ukrepov usposabljanja in je povezan s podjetjem na območju, upravičenem do pomoči v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES, ima pomoč za usposabljanje spodbujevalni učinek. Poleg tega pri priglašeni pomoči ni presežena največja intenzivnost pomoči, tako da pozitivni vpliv pomoči za usposabljanje razumno ustreza izkrivljanju konkurence in je merilo sorazmernosti izpolnjeno.

(34)

Tretjič, Nemčija opozarja, da merila združljivosti iz odstavka (32) zavezujejo Komisijo tudi pri ocenjevanju projektov, ki jih je treba priglasiti. Nemčija je navedla, da se za pomoč, ki je ni treba priglasiti, in pomoč, ki presega prag 1 milijona EUR in jo je zato treba priglasiti, ne smejo uporabiti različna merila o združljivosti; ocenjevanje projektov, ki jih je treba priglasiti, ne sme biti bolj omejeno od ocenjevanja projektov, ki jih je treba priglasiti. Zato je pomoč za usposabljanje združljiva s skupnim trgom, če izpolnjuje vse pogoje iz Uredbe (ES) št. 68/2001. Po mnenju Nemčije takšno razlago utemeljujejo prejšnje odločitve Komisije, na primer v zadevi Volvo Gent  (10). Nemčija izrecno opozarja, da bi morala Komisija upoštevati tudi dejstvo, da projekt usposabljanja družbe DHL izpolnjuje pogoje, določene v odločbi Webasto  (11).

(35)

Četrtič, uporaba različnih meril ocenjevanja je v nasprotju z načeloma pravne varnosti in enake obravnave.

(36)

Petič, Nemčija je navedla, da odločbi Komisije v zadevah Ford Genk in GM Antwerp, ki sta povezani s pomočjo, nista primerna precedensa zadevnega primera, ker temeljita na drugačnem dejanskem stanju. Medtem ko je bila pomoč za usposabljanje v navedenih primerih namenjena uvedbi novega modela ali ohranjanju zaposlitve, je pomoč za usposabljanje v primeru DHL namenjena usposabljanju novih delavcev za obratovanje novega logističnega centra za zračni prevoz. Zato se projekt DHL od drugih dveh projektov razlikuje v naslednjih točkah: ukrepi usposabljanja družbe DHL vključujejo več kot 80 % splošnih ukrepov usposabljanja; družba je na območju, upravičenem do pomoči v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES; družba DHL želi z vzpostavitvijo novega logističnega centra za zračni prevoz ustvariti nova delovna mesta; poleg tega za sektor zračnega prevoza ni značilna presežna zmogljivost, kot je veljalo za avtomobilsko industrijo, ampak so v tem sektorju dosežene visoke stopnje rasti.

(37)

Šestič, Nemčija je predložila dodatne informacije, s katerimi je odgovorila na vprašanja iz odločitve o sprožitvi postopka. Nemčija je navedla, da so v ustreznih pravnih predpisih določeni minimalni standardi za stopnjo usposabljanja. Vendar v njih ni navedeno najmanjše število ustrezno usposobljenih delavcev, ki jih mora podjetje zaposliti. Poleg tega je Nemčija navedla, koliko delavcev je potrebnih za začetek obratovanja logističnega centra, in ugotovila, da ukrepi usposabljanja za dodatne delavce presegajo obseg, potreben za začetek obratovanja. V skladu s študijo zunanjega svetovalca za usposabljanje, ki jo je predložila Nemčija, bi lahko logistični center na lokaciji Leipzig-Halle nemoteno začel obratovati z manjšim številom usposobljenih delavcev, kot je določeno v priglašenem projektu usposabljanja.

(38)

Pripombe je predložila tudi družba DHL kot prejemnica pomoči, pri čemer je tako kot Nemčija navedla, da je Komisija pri ocenjevanju združljivosti odstopila od svojih odločitev v prejšnjih primerih. Priglašena pomoč je izpolnjevala vsa merila iz Uredbe (ES) št. 68/2001. Takšen pristop je v nasprotju z načeloma pravne varnosti in enake obravnave, v skladu s katerima se postopek ne sme razlikovati od postopka iz prejšnjih odločb o pomoči za usposabljanje, v katerih vprašanje nujnosti ni bilo natančno obravnavano. Poleg tega odločbi v zadevah Ford Genk in GM Antwerp, ki sta povezani s pomočjo, ne izražata splošne prakse odločanja, ker sta ta primera utemeljena drugače in se njuno dejansko stanje ne more prenesti na primer družbe DHL Leipzig. Nasprotno se družba DHL sklicuje na merila, ki jih je Komisija določila junija 2006 v odločbi o odobritvi pomoči za usposabljanje družbi Webasto in v skladu s katerimi naj bi bil tudi projekt usposabljanja družbe DHL združljiv s skupnim trgom. Na koncu družba DHL ponovno opozarja, da pristop, s katerim se je Komisija odmaknila od svoje običajne prakse, v primeru priglašenega projekta usposabljanja pomeni nesprejemljivo diskriminacijo družbe DHL.

(39)

Družba DHL je predložila tudi dodatne informacije, s katerimi je odgovorila na vprašanja iz odločitve Komisije o sprožitvi postopka. Prvič, v ustreznih nacionalnih, evropskih in mednarodnih pravnih predpisih ni določeno najmanjše število delavcev, ampak le vsebinske zahteve glede usposabljanja in kvalifikacij delavcev na področju ravnanja z letalskim tovorom in zrakoplovi. Drugič, z načrtovanimi ukrepi usposabljanja ne bi le izpolnili pravnih zahtev, ampak bi presegli predpisan obseg. Za vse ukrepe, ki bi presegli pravne zahteve, bi bile možne nadomestne rešitve (npr. zunanje izvajanje in zunanje usposabljanje). Ker pa so takšne rešitve le ena od možnosti, družba DHL ni zahtevala natančne analize stroškov, ki bi zajemala stroške za obvezno in/ali minimalno usposabljanje, potrebno v posameznem primeru, ter določala tudi dodatne stroške za zunanje usposabljanje in/ali zaposlitev že usposobljenih delavcev. Poleg tega družba DHL ni imela na voljo informacij o potrebni stopnji usposobljenosti za zadevni sektor.

(40)

Pripombe je predložila tudi družba UPS, ki je konkurent družbe DHL, pri čemer se je strinjala s stališčem Komisije. Prvič, družba UPS je izjavila, da bi bilo treba v primeru zaposlitve novih delavcev za družbi DHL Hub in DHL EAT v vsakem primeru izvesti nekatere ukrepe usposabljanja in uvajanja. Zato so ukrepi usposabljanja v nekem obsegu nujni in bi jih morala družba izvesti tudi brez pomoči.

(41)

Drugič, družba UPS je navedla, da mora družba DHL v skladu z ustreznimi nacionalnimi in evropskimi pravnimi predpisi omogočiti najnižjo raven usposabljanja za svoje delavce, na primer registrirane agente. V skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2320/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi skupnih pravil na področju varnosti civilnega letalstva (12) mora registrirane agente imenovati, odobriti ali jih vpisati v seznam pristojni organ (v tem primeru Zvezni urad za civilni zračni promet). Zato je Zvezni urad za civilni zračni promet sprejel smernice in izdal predlogo učnega načrta, ki določa predpisano usposabljanje. Obvezno usposabljanje za delavce družbe DHL EAT je določeno v Uredbi Komisije (ES) št. 2042/2003 z dne 20. novembra 2003 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (13). Tretjič, družba DHL je prejela regionalno pomoč za ustvarjanje novih delovnih mest, zato zadeve ni možno utemeljevati s trditvijo, da bi družba opustila ukrepe usposabljanja, zaposlila manj delavcev in se namesto tega odločila za zunanje usposabljanje ali zunanje izvajanje.

(42)

Komisija meni, da je ukrep državna pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES, ki je dodeljena v obliki dotacije iz državnih sredstev. Ukrep je selektiven, ker je omejen na družbo DHL. Zaradi selektivne dotacije lahko pride do izkrivljanja konkurence, ker družbo DHL postavlja v boljši položaj, kot ga imajo drugi konkurenti, ki ne prejemajo pomoči. Poleg tega je mogoče ugotoviti, da na trgu za storitve hitre dostave, na katerem je DHL eno od vodilnih podjetij, poteka intenzivno trgovanje med državami članicami.

(43)

Nemčija je zaprosila za odobritev pomoči na podlagi Uredbe (ES) št. 68/2001.

(44)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 68/2001 pomoč, ki za eno podjetje za posamezen projekt usposabljanja presega 1 milijon EUR, ni izvzeta iz obveznosti priglasitve v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES. Komisija ugotavlja, da načrtovana pomoč znaša 7 753 307 EUR, da se izplača enemu podjetju in da so ukrepi usposabljanja posamičen projekt. Zato Komisija meni, da za načrtovano pomoč velja obveznost priglasitve, ki jo je Nemčija izpolnila.

(45)

V uvodni izjavi 16 Uredbe (ES) št. 68/2001 je potrjen namen, na katerem temelji člen 5, in je pojasnjeno, da izvzetje za takšno pomoč ne velja: „Pomoči v večjih zneskih mora Komisija preveriti posamično, preden se dodelijo.“

(46)

Zato mora Komisija pri ocenjevanju posamezne pomoči za usposabljanje, za katero ne velja izvzetje iz Uredbe (ES) št. 68/2001, takšno pomoč ob upoštevanju svojih prejšnjih odločb (14) oceniti posamično (15) na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ES, preden lahko odobri njeno izvajanje. Vendar Komisija pri tem posamičnem ocenjevanju smiselno upošteva temeljna načela iz Uredbe (ES) št. 68/2001. To pomeni, da zlasti oceni, ali so izpolnjena formalna merila za izvzetje iz člena 4 navedene uredbe in ali je pomoč potrebna kot spodbuda, da prejemnik pomoči izvede ukrepe usposabljanja.

(47)

Komisija je že v odločitvi o sprožitvi postopka ocenila, ali priglašeni projekt izpolnjuje merila za izvzetje v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 68/2001.

(48)

Prvič, ugotovljeno je, da navedena intenzivnost pomoči ne presega najvišjih zneskov pomoči, in sicer 35 % za posebne ukrepe usposabljanja (35 % od […] = [(približno 5–25 %)]) in 60 % za splošne ukrepe usposabljanja (60 % od […] = [(približno 75–95 %)]) iz člena 4(2) ali (3) Uredbe (ES) št. 68/2001. Ker je projekt na območju, upravičenem do pomoči v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES, lahko Nemčija najvišja zneska pomoči 25 % in 50 % poveča za 10 odstotnih točk.

(49)

Drugič, upravičeni stroški ukrepa so v skladu s členom 4(7) Uredbe (ES) št. 68/2001. S preiskavo je bilo potrjeno, da so upravičeni stroški za osebje, ki se usposablja, nedvomno omejeni na skupni znesek drugih upravičenih stroškov. Nemčija je utemeljila, da se večji del usposabljanja izvaja na delovnem mestu, vendar pri tem ne nastajajo produktivne ure.

(50)

Glavna trditev v odločitvi o sprožitvi postopka je bila, da se lahko ukrep usposabljanja v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES razglasi za združljivega s skupnim trgom le, če ni potreben neposredno za poslovanje upravičenca. Komisija je navedla, da je nujnost pomoči splošno merilo združljivosti, in ugotovila naslednje: kadar se zaradi pomoči ne izvaja več ukrepov, kot bi se le zaradi tržnih sil, ni mogoče pričakovati pozitivnih učinkov pomoči in izravnalnega učinka izkrivljanja pogojev trgovanja, tako da pomoči ni možno odobriti. Če bi družba podprte ukrepe izvedla v vsakem primeru, torej tudi brez pomoči, zadevne pomoči za usposabljanje ni možno utemeljiti s tem, da je namenjena „pospeševanju“ gospodarskega razvoja v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES ali da v skladu z uvodno izjavo 10 Uredbe (ES) št. 68/2001 prispeva k odpravljanju tržne slabosti, zaradi katere družbe na splošno premalo vlagajo v usposabljanje svojih delavcev (16). To ne vpliva na pomoč, ki je izvzeta iz obveznosti priglasitve v skladu z Uredbo (ES) št. 68/2001 in za katero najprej velja, da pospešuje gospodarski razvoj.

(51)

Dejstvo, da Komisija preverja obstoj spodbujevalnega učinka in ga v primeru zakonsko določenih ukrepov usposabljanja zanika, je po mnenju Nemčije nov pristop, ki ni v skladu s predpisi ES, ki pomeni samovoljno odstopanje od dosedanje prakse odločanja in onemogoča dodeljevanje pomoči za usposabljanje za namene regionalne politike. Komisija se s tem ne more strinjati iz naslednjih razlogov:

(52)

Najprej je treba omeniti, da ocenjevanje pomoči za usposabljanje temelji na Uredbi (ES) št. 68/2001, ki v uvodni izjavi 4 določa: „Ta uredba ne posega v možnost držav članic, da priglasijo pomoč za usposabljanje. Take uradne priglasitve bo Komisija ocenila še zlasti na osnovi kriterijev iz te uredbe ali v skladu z veljavnimi smernicami in okviri Skupnosti, če take smernice in okviri obstajajo.“

(53)

V uvodni izjavi 16 je potrjeno: „Pomoči v večjih zneskih mora Komisija preveriti posamično, preden se dodelijo. Za pomoči, ki presegajo znesek v višini 1 000 000 evrov, se izjema iz te uredbe ne uporablja in zanje še nadalje veljajo zahteve člena 88(3) Pogodbe.“

(54)

V uvodni izjavi 4 pa je določeno: „Okvir, ki velja za pomoč pri usposabljanju, naj se ukine istega dne, ko začne veljati ta uredba, ker je bila njegova vsebina prevzeta s to uredbo.“

(55)

Ker načrtovana pomoč presega 1 milijon EUR, jo je treba nedvomno priglasiti, potem pa jo mora Komisija odobriti. Poleg tega mora takšna pomoč načeloma izpolnjevati merila za izvzetje iz člena 4 Uredbe (ES) št. 68/2001.

(56)

Vendar ima Nemčija pomisleke, ali je Komisija pristojna za ocenjevanje, ali ima pomoč spodbujevalni učinek. Komisija meni, da pojem državne pomoči in zlasti merilo o nujnosti vključujeta spodbujevalni učinek pomoči za prejemnika. Državna podpora ukrepom (tudi ukrepom usposabljanja), ki bi jih prejemnik pomoči v vsakem primeru izvedel, ne more biti v splošnem interesu. V skladu z Uredbo (ES) št. 68/2001, akcijskim načrtom o državnih pomočeh in sodno prakso o pogojih, v skladu s katerimi se lahko pomoč razglasi za združljivo s skupnim trgom, je Komisija v svojih najnovejših odločbah (Ford Genk, GM Antwerp) zadevno pomoč za usposabljanje ocenila tudi glede njenega spodbujevalnega učinka.

(57)

Prvič, Nemčija potrjuje svoje stališče z utemeljitvijo, da se združljivost pomoči, ki jo je treba priglasiti, s skupnim trgom oceni na podlagi meril iz Uredbe, ter se v zvezi s tem sklicuje na uvodno izjavo 4 Uredbe (ES) št. 68/2001, ki določa, da Komisija pomoči oceni „še zlasti na osnovi kriterijev iz te uredbe“. Nemčija pri tem ne upošteva, da izraz „še zlasti“ dejansko pomeni, da ocena za vsak posamezen primer ni omejena na oceno na podlagi pravil o državni pomoči iz Uredbe (ES) št. 68/2001. Ker je v uvodni izjavi 16 izrecno določeno, da je treba ustrezne pomoči še naprej preverjati posamično, je jasno, da ta ocena ni omejena na merila iz navedene uredbe in mora biti izvedena neposredno v skladu s členom 87 Pogodbe ES.

(58)

Drugič, Nemčija je navedla, da je treba Uredbo (ES) št. 68/2001 razlagati ob upoštevanju okvira Skupnosti za pomoči za usposabljanje iz leta 1998, ki se je začel uporabljati pred začetkom veljavnosti zadevne uredbe in v katerem so določena merila, v skladu s katerimi je treba pri visokih zneskih pomoči oceniti, ali ima pomoč spodbujevalni učinek ali ne. V skladu z okvirom Skupnosti se spodbujevalni učinek pojavi zlasti takrat, ko se projekt usposabljanja izvaja na območju, upravičenem do pomoči v skladu s členom 87(3)(a) ali (c). Komisija te navedbe ne more upoštevati, ker uvodna izjava 4 Uredbe (ES) št. 68/2001 jasno določa, da je bil okvir Skupnosti za pomoč za usposabljanje ukinjen, ko je začela veljati ta uredba. Komisija je želela, da se okvir Skupnosti nadomesti z Uredbo (ES) št. 68/2001, tako da ima navedena uredba takšen učinek. To je jasno v drugih jezikovnih različicah, pri čemer uvodna izjava 4 Uredbe (ES) št. 68/2001 jasno določa, da se okvir Skupnosti „ukine“, ker se njegova vsebina „nadomesti“. To je jasno opredeljeno tudi v prejšnjih odločbah Komisije (17). Poleg tega zadevna uredba ne upošteva pravne domneve iz okvira Skupnosti, da obstaja spodbujevalni učinek, ampak na splošno zelo jasno določa, da je mogoče pomoči za usposabljanje pod določenimi pogoji obravnavati kot združljive s skupnim trgom (18). Če bi podjetje izvajalo zahtevane ukrepe v vsakem primeru, torej tudi brez pomoči, ta pomoč ne bi imela spodbujevalnega učinka.

(59)

Tretjič, Nemčija in zlasti prejemnica pomoči sta navedli, da bi dodatna ocena nujnosti pomoči na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ES pomenila, da je celotna Uredba (ES) št. 68/2001 v nasprotju s to določbo Pogodbe. Pri tem je mogoče jasno domnevati, da se nujnost pomoči ne ocenjuje. Vendar se Komisija s tem ne more strinjati, ker se pri tem očitno ne upošteva, da se pri pomočeh pod 1 milijonom EUR, ki izpolnjujejo merila iz zadevne uredbe, predvideva, da je izpolnjeno tudi merilo o nujnosti.

(60)

Četrtič, Nemčija trdi, da Komisija odstopa od pristopa, ki ga je uporabila v prejšnjih primerih, pri katerih ni ocenila, ali obstaja spodbujevalni učinek. To je dejstvo. Vendar je Komisija pojasnila, da se je njen pristop spremenil zaradi boljšega gospodarskega vidika obravnavanja. Do te spremembe je prišlo pri temeljiti oceni zadev Ford Genk in GM Antwerp, ki sta povezani s pomočjo, pri kateri se je izrecno uporabljal nov pristop. Kljub temu je Nemčija navedla, da pristop Komisije ni ustrezen, ker je po sprožitvi formalnega postopka preiskave v zadevi Ford Genk v vsaj dveh primerih, in sicer BMW Österreich (zadeva N 304/2005) (19) in Webasto (zadeva N 653/2005), sprejela odločitev brez ustrezne ocene ali na podlagi druge ocene. Vendar Komisija poudarja, da so bile te odločitve sprejete brez temeljite ocene in pred koncem prve od obeh zgoraj omenjenih temeljitih ocen, pri katerih je začela Komisija uporabljati spremenjeni pristop. Komisija lahko nedvomno izboljša in spremeni pristop k ocenjevanju, če za to obstajajo ustrezni razlogi. To se je zgodilo v zadevah Ford Genk in GM Antwerp, vendar ne v prejšnjih zadevah. Zato je lahko Komisija pred sprejetjem končne odločitve v zadevi Ford Genk še naprej uporabljala prejšnjo prakso odločanja.

(61)

Petič, Nemčija in prejemnica pomoči se nista strinjali, da se lahko Komisija sklicuje na zadevi Ford Genk in GM Antwerp, povezani s pomočjo, ker je njuno dejansko stanje drugačno kot v primeru DHL. Komisija bi se morala bolj opirati na odločitev v zadevi Webasto. V nobenem primeru ni mogoče trditi, da bi bilo treba pomoč za DHL obravnavati drugače, ker ne zadeva avtomobilskega sektorja kot druga dva primera. Tudi odločitev v zadevi Webasto, na katero se sklicujeta Nemčija in prejemnica pomoči, zadeva avtomobilski sektor. Edina razlika je morda v tem, da prva dva primera zadevata obstoječe proizvodne lokacije, medtem ko sta primera DHL in Webasto povezana z novimi podjetji. Komisija ne more razumeti, da kakršna koli podpora za ukrepe, ki se izvajajo v vsakem primeru, v prvih dveh primerih nedvomno pomeni pomoč za tekoče poslovanje, v novem podjetju pa naj ukrepi usposabljanja, ki se izvajajo v vsakem primeru, ne bi bili pomoč za tekoče poslovanje. Tudi v tem primeru dobi podjetje pomoč za ukrepe, ki jih mora izvesti v vsakem primeru.

(62)

Poleg tega v primeru novega podjetja ukrepov usposabljanja, ki bi se izvajali v vsakem primeru, ni mogoče upravičiti z utemeljitvami, na podlagi katerih se zagotovi regionalna pomoč, saj je mogoče regionalne omejitve izravnati z regionalnimi pomočmi za naložbe in ne s pomočmi za usposabljanje. Nemčija je v zvezi s tem navedla, da je možnost dodelitve državnih pomoči za nujne in obsežne ukrepe usposabljanja bistveno vplivala na končno odločitev družbe DHL o selitvi proizvodnje. Vendar Komisija meni, da se podjetja v Evropski uniji za lokacijo proizvodnje in njeno selitev običajno odločijo, da zmanjšajo stroške in povečajo donosnost. Podjetja, ki nameravajo preseliti svojo proizvodnjo, pogosto proučijo več konkurenčnih proizvodnih lokacij v različnih državah članicah. Vendar odločitev o proizvodni lokaciji ni odvisna le od pričakovanih stroškov poslovanja (vključno s stroški usposabljanja za nove delavce, ki pogosto niso ustrezno usposobljeni) in drugih gospodarskih prednosti ali slabosti (npr. lokalni predpisi o delovnem času), ampak v določenem obsegu tudi od možnosti za pridobitev državne finančne podpore (tj. regionalne pomoči). Komisija se s tem ne more strinjati, ker naj pomoči za usposabljanje, v nasprotju z regionalnimi pomočmi za naložbe, ne bi vplivale na odločitev o proizvodni lokaciji, ampak naj bi izravnale nezadostne naložbe v ukrepe usposabljanja v Skupnosti. Nižja stopnja usposobljenosti na območju, upravičenem do pomoči, je regionalen problem, ki ga je treba odpraviti z regionalno pomočjo za naložbe.

(63)

Na podlagi predloženih informacij je Komisija ugotovila, da mora družba DHL večino ukrepov usposabljanja za svoje delavce izvesti v vsakem primeru, torej tudi brez pomoči. To načeloma izhaja iz dveh ugotovitev, ki sta v nadaljevanju pojasnjeni. Prvič je usposabljanje delavcev nujno za začetek obratovanja logističnega centra za zračni prevoz, drugič pa so ukrepi usposabljanja večinoma zakonsko določeni.

(64)

V zvezi z nujnostjo ukrepov usposabljanja je treba ugotoviti, da ima selitev proizvodnje DHL na lokacijo Leipzig-Halle (Nemčija) podobne učinke kot ustanovitev novega podjetja, ker mora družba DHL za začetek obratovanja zaposliti nove delavce. Operativne potrebe je mogoče zaenkrat izpolniti na tri načine: družba DHL lahko zaposli nove delavce, ki jih mora usposobiti; družba DHL lahko zaposli že usposobljene delavce; če družba DHL nima na voljo ustreznih delavcev, lahko določene storitve odda v izvajanje zunanjim izvajalcem.

(65)

Prvič, Nemčija ni predložila dodatnih informacij, na podlagi katerih Komisija ne bi več dvomila, da lahko družba DHL na novi proizvodni lokaciji zaposli dovolj usposobljene delavce. Poleg tega je Nemčija poudarila, da delavci iz Bruslja, tj. dosedanje proizvodne lokacije družbe DHL, načeloma niso pripravljeni na selitev v Nemčijo. Na drugi strani družba DHL ni dokazala, da lahko na lokalnem ali evropskem trgu dela zaposli toliko usposobljenih delavcev, kolikor jih je potrebnih za obratovanje logističnega centra. Na lokalnem trgu dela očitno niso na voljo ustrezno usposobljeni delavci, pa tudi na evropskem trgu za storitve v zračnem prometu je očitno precej težko najti ustrezne delavce.

(66)

Drugič, Nemčija ni prepričljivo utemeljila trditve družbe DHL, da bi brez zagotovitve pomoči več storitev oddala v izvajanje lokalnim podjetjem in ji tako načrtovanih ukrepov usposabljanja ne bi bilo treba izvesti. Poleg tega Nemčija ni dokazala, da so na letališču v Leipzigu na voljo ustrezni izvajalci storitev. Ker so celo v primeru zunanjega usposabljanja nekateri ukrepi usposabljanja kljub temu potrebni in ker je celotna naložba DHL na lokaciji Leipzig-Halle namenjena prav izvajanju vseh storitev hitre dostave pošiljk z lastnimi delavci in zagotavljanju teh storitev tudi drugim konkurentom, ki poslujejo na zadevnem letališču, Komisija ugotavlja, da zunanje usposabljanje ne ustreza poslovnemu načrtu in bi povzročilo dodatne stroške.

(67)

Poleg tega je Nemčija navedla, da družba DHL na območju, upravičenem do pomoči v skladu s členom 87(3) Pogodbe ES, ustvarja nova delovna mesta, zato se v nasprotju s proizvajalci motornih vozil v Belgiji ne zagotovi pomoč za tekoče poslovanje, ampak pomoč za novo ustanovljeno podjetje, za katero ni bilo na voljo usposobljenih delavcev. Komisija mora to trditev zavrniti, ker bi morala družba DHL ukrepe usposabljanja za novo podjetje zunaj Bruslja izvesti v vsakem primeru ne glede na novo lokacijo.

(68)

Na podlagi informacij, predloženih Komisiji, je večina ukrepov usposabljanja določena v skladu z nacionalno ali evropsko zakonodajo. Ker je s storitvami DHL zaradi njihove narave povezano znatno tveganje glede varnosti, veljajo v skladu z ustreznimi pravnimi predpisi določeni minimalni standardi in varnostne zahteve za ravnanje s tovorom ter pregled in tehnični nadzor letal.

(69)

To velja za ukrepe usposabljanja na področju predpoletnih pregledov in preverjanj na letališki ploščadi, ki jih izvajajo mehaniki in tehniki družbe DHL EAT. V skladu z Uredbo (ES) št. 2042/2003 morajo imeti delavci, ki vzdržujejo zrakoplove, dovoljenje za izdajo potrdila o sprostitvi v obratovanje. Pogoji za pridobitev te licence so določeni v navedeni uredbi ter vključujejo obseg in vsebino ustreznih ukrepov usposabljanja.

(70)

Predvideni ukrepi usposabljanja so v skladu z omenjenimi pravnimi predpisi in se izvajajo za dve poklicni skupini: letalske mehanike z dovoljenjem za sprostitev letala v obratovanje (CAT A) in letalske tehnike/mehanike z dovoljenjem za sprostitev letala v obratovanje (CAT B1). Ukrepi usposabljanja za ti dve poklicni skupini zajemajo naslednje module:

(71)

Vsi ukrepi usposabljanja družbe DHL EAT so dopolnjeni z usposabljanjem na delovnem mestu, ki po številu za to namenjenih dni znatno presega teoretični del usposabljanja.

(72)

Nemčija je prepričana, da družba DHL ne more začeti obratovati brez ustrezno usposobljenega strokovnega osebja z ustreznimi dovoljenji. Ker so vsi predvideni ukrepi usposabljanja določeni z Uredbo (ES) št. 68/2001, nemški organi priznavajo, da družba DHL ne sme ukiniti ukrepov usposabljanja. Vendar so navedli, da družba DHL brez pomoči ne more izvesti ukrepov usposabljanja, ampak mora zaposliti delavce iz konkurenčnih podjetij, ki že imajo zahtevana dovoljenja, ali se odločiti za zunanje usposabljanje.

(73)

V skladu z analizo stroškov, ki jo je predložila Nemčija, so stroški za zunanje usposabljanje nižji od stroškov za osebje, vključno s stroški za ukrepe usposabljanja (in sicer približno [(5–20 %)] za CAT A in približno [(10–30 %)] za CAT B1). Vendar Nemčija ni dokazala, da ustrezni izvajalci storitev sploh obstajajo ali so na voljo.

(74)

Za zaposlitev že usposobljenega strokovnega osebja iz konkurenčnih podjetij je treba potrditi, da Nemčija ni dokazala, da so na evropskem trgu dela na voljo usposobljeni in kvalificirani delavci, ki so se pripravljeni preseliti na lokacijo Leipzig-Halle. Nemčija je sama priznala, da na evropskem trgu dela za storitve v zračnem prometu ni usposobljenih in kvalificiranih mehanikov in tehnikov.

(75)

Poleg tega je Nemčija predložila analizo stroškov za tečaje angleščine, ki so predvideni za mehanike in tehnike družbe DHL EAT. Nemčija je navedla, da so to splošni ukrepi usposabljanja, ki presegajo predpisane ukrepe usposabljanja. Nemčija zato ocenjuje, da upravičeni stroški za te tečaje znašajo [(0,5–1)] milijon EUR. Vendar Komisija zlasti poudarja, da se na teh tečajih poučuje tehnična angleščina. Poleg tega opaža, da je praksa tehničnega nadzora zrakoplovov standardizirana po vsej Evropi, zato morajo mehaniki in tehniki družbe DHL EAT obvladati tehnično angleščino. Poleg tega so ti tečaji tehnične angleščine, kot zadevo razume Komisija, vključeni v standardiziran, predpisan program usposabljanja. Zato Komisija meni, da mora družba DHL zagotoviti tečaje tehnične angleščine v vsakem primeru, torej tudi brez pomoči.

(76)

Na podlagi teh ugotovitev Komisija meni, da so navedeni ukrepi usposabljanja zakonsko določeni in nujni za nemoteno obratovanje družbe DHL EAT, zato bi jih družba izvedla v vsakem primeru, tudi brez pomoči. Zato Komisija meni, da stroški usposabljanja za mehanike in tehnike družbe DHL EAT niso upravičeni do pomoči.

(77)

Osebje za zemeljsko oskrbo ima naslednje naloge: upravljanje in vožnja GSE; natovarjanje in raztovarjanje zrakoplovov; predaja dokumentov o letih; priprava poročil in komunikacija s piloti in letališčnimi organi. V okviru priglašenega projekta se mora usposabljanja udeležiti 210 članov osebja za zemeljsko oskrbo, kar pomeni upravičene stroške v višini [(2–3)] milijone EUR.

(78)

V skladu z nemško zakonodajo se lahko osebje za zemeljsko oskrbo zaposli na letališki ploščadi šele takrat, ko so izšolani na področju ravnanja z GSE („zakonodaja o varstvu pri delu“) in varnosti (BGV C 10 FBO) ter dobijo dovoljenje za upravljanje transportnih naprav (BGG 925 – Usposabljanje in pooblastitev voznikov transportnih naprav). Poleg tega morajo biti izšolani za ravnanje z nevarnimi snovmi in s tem povezanim tveganjem („uredba o nevarnih snoveh“). Osebje za zemeljsko oskrbo (Ramp Agent II) mora opraviti tudi izobraževanje o nevarnih snoveh v skladu s predpisi o nevarnih snoveh IATA.

(79)

Iz pojasnil iz odstavkov (77) in (78) je mogoče sklepati, da je večina predvidenih ukrepov usposabljanja v okviru priglašenega projekta zakonsko določena. Ravnanje z napravami za manevriranje letal, odstranjevanje ledu (osnovno usposabljanje), odstranjevanje ledu (obnovitveno usposabljanje), dovoljenje za vožnjo na letališki ploščadi, delo na letališki ploščadi in predpisi o letališki ploščadi; izobraževanje o požarni varnosti; ravnanje s tovornimi vrati; prva pomoč, dovoljenje za upravljanje transportnih naprav, IATA PK 7/8, GSE (uvajanje v delo s servisnimi napravami), nevarnost pri delu na letališki ploščadi, varnost na letališki ploščadi, varnost na letališču. Tečaj z naslovom „Unit load device build up“ za uvajanje v postavitev tovornih zabojnikov vključuje zlasti ravnanje z zabojniki DHL.

(80)

Le tečaji z oznako „G25/41, Pregled na področju medicine dela“ (4 ure od skupnih 240 ur usposabljanja), „DIN EN 9001:2000, Kakovost in procesi“ in „DIN EN 14001, Ravnanje z okoljem in organizacijska struktura“ (8 ur od skupnih 240 ur usposabljanja) niso zakonsko določeni. Ker je Nemčija poudarila, da želi družba DHL sama izvesti vse storitve, povezane z obratovanjem logističnega centra, in jih ponuditi tudi konkurentom na letališču Leipzig-Halle, ter ker ni dokazala, da družba DHL teh tečajev ne bi zagotovila brez pomoči, so tečaji očitno vključeni v paket usposabljanja za zaposlene v družbi DHL, ki je nujen za nemoteno obratovanje logističnega centra za zračni prevoz. Ta logistični center za zračni prevoz je poleg Hongkonga (Kitajska) in Wilmingtona (ZDA) najpomembnejši logistični center družbe DHL na svetu. V zvezi s tem je zlasti pomemben tečaj z naslovom „Pregled na področju medicine dela“, pri katerem se osebje izšola za to, da prepozna, ali je zaradi delavca ogroženo njegovo delovno okolje, saj sta za nemoteno obratovanje družbe DHL nujna preprečevanje in odprava nepredvidenih zamud. Na podlagi razpoložljivih informacij lahko osebje za zemeljsko oskrbo (Ramp Agent II), ki je opravilo tako usposabljanje, oceni tudi splošno poklicno usposobljenost prihodnjih delavcev. Na podlagi pogojev ocenjevanja iz odstavka (25) Komisija ugotavlja, da ukrepi usposabljanja niso zakonsko določeni, vendar so nujni za nemoteno obratovanje logističnega centra, zato bi jih družba DHL izvedla v vsakem primeru. Tečaj o standardih kakovosti sicer ni zakonsko določen, vendar je vodstvo družbe Deutsche Post določilo, da je obvezen za vse obrate družbe DHL. Družba DHL je napovedala, da bo zaradi potrjevanja v skladu z DIN EN 9001 vse delavce načrtno usposobila (20). Poleg tega je bilo poudarjeno, da se bo potrjevanje v skladu z DIN EN 14001 začelo izvajati julija 2008 (21). Zato so ukrepi usposabljanja, ki so predmet te odločbe, nedvomno potrebni za izpolnitev standarda, za katerega si družba prizadeva v skladu s svojim poslovnim načrtom, in bi se zato izvajali tudi brez pomoči. Poleg tega se hčerinske družbe družbe DHL zavzemajo, da bi njihove storitve, kot dokazujejo ustrezna potrdila DIN, dosegale najvišje standarde, da bi lahko družba DHL kot vodilna izvajalka storitev te stroške upoštevala pri svoji strategiji oblikovanja cen. Zato Komisija meni, da bi družba DHL omenjene ukrepe usposabljanja izvedla tudi brez pomoči.

(81)

Na podlagi teh ugotovitev Komisija meni, da so nekateri ukrepi usposabljanja za osebje za zemeljsko oskrbo (Ramp Agent II) zakonsko določeni, nekateri pa so del strategije kakovosti podjetja, zato so vsi ukrepi brez izjeme potrebni za nemoteno obratovanje logističnega centra za zračni prevoz in bi jih družba izvedla v vsakem primeru, tudi brez pomoči. Zato Komisija meni, da stroški usposabljanja za osebje za zemeljsko oskrbo (Ramp Agent II) niso upravičeni do pomoči.

(82)

To področje je urejeno z Uredbo (ES) št. 2320/2002. V skladu z odstavkoma 8 in 9 nemškega zakona o varnosti zračnega prometa morajo upravljavci letališč in letalski prevozniki usposobiti varnostno osebje in vse druge delavce.

(83)

Večji del tečajev za varnostno osebje, ki jih načrtuje družba DHL, vsebinsko in glede na število ur usposabljanja ustreza ukrepom usposabljanja, ki so v skladu s predlogo učnega načrta v okviru izvajanja Uredbe (ES) št. 2320/2002 predvideni za osebje za nadzor varnosti zračnega prometa, ki izvaja pregled oseb in blaga. Tudi modul usposabljanja IATA PK 7/8 je določen na podlagi predpisov o nevarnih snoveh IATA, ki so bili z NfL II-36/05 sprejeti v nemško zakonodajo. V skladu z nemško zakonodajo o varstvu pri delu sta v obvezno usposabljanje vključena tudi tečaj prve pomoči in usposabljanje o požarni varnosti.

(84)

Le tečaji z naslovom „Dovoljenje za vožnjo na letališki ploščadi“ in „Vodenje kakovosti“ (za vsakega 8 ur od skupaj več kot 300 ur usposabljanja) se očitno zagotovijo dodatno, kar pomeni, da niso zakonsko določeni. Ker je Nemčija poudarila, da želi družba DHL sama izvesti vse storitve, povezane z obratovanjem logističnega centra, ter ni dokazala, da družba DHL teh tečajev ne bi izvedla brez pomoči, Komisija meni, da so vključeni v skupni paket usposabljanja. Tudi tečaji za varnostno osebje, z oznako DIN EN 9001:2000 in DIN EN 14001 ustrezajo običajni poslovni praksi družbe Deutsche Post in so tako nujno potrebni za vse zaposlene družbe DHL (glej odstavek (80)). Tečaj za pridobitev dovoljenja za vožnjo na letališki ploščadi je nujno potreben za varnostno osebje, ker mora vedno imeti dostop do vozne steze in letališke ploščadi. Nesmiselno bi bilo ogroziti nemoteno obratovanje logističnega centra, ker varnostno osebje ne bi imelo dostopa do letališke ploščadi (v skladu z odstavkom 90 in naslednjimi je v tem primeru mogoča omejitev usposabljanja na določeno število oseb). V skladu s pogoji ocenjevanja iz odstavka (25) Komisija ugotavlja, da ukrepi usposabljanja niso zakonsko določeni, vendar so nujni za nemoteno obratovanje logističnega centra, zato bi jih družba DHL izvedla v vsakem primeru. Na podlagi tega Komisija ugotavlja, da bi se oba tečaja izvajala tudi brez pomoči.

(85)

Ker so tečaji usposabljanja za varnostno osebje iz odstavkov (83) in (84) predpisani, se Komisija ne more strinjati s trditvijo Nemčije, da bi lahko družba DHL zaposlila le najmanjše število kvalificiranih delavcev, ki bi potem usposobili druge delavce na delovnem mestu. Komisija na podlagi predloženih informacij ugotavlja, da mora celotno varnostno osebje opraviti zadevne ukrepe usposabljanja v celoti.

(86)

Na podlagi teh ugotovitev Komisija meni, da stroški usposabljanja za varnostno osebje niso upravičeni do pomoči.

(87)

V zvezi z operativnim vodstvenim osebjem je Komisija sprejela drugačen sklep. Usposabljanje za to skupino delavcev vključuje tečaj angleščine, osnove delovnega prava, komunikacijo, vodenje razgovorov, upravljanje človeških virov, osnove inštruiranja, reševanje sporov, razvoj timskega dela, razgovore s kandidati in podjetništvo. V okviru priglašenega projekta se mora usposabljanja udeležiti 110 članov operativnega vodstvenega osebja, kar pomeni upravičene stroške v višini [(1–2)] milijona EUR. Osebje na srednji vodstveni ravni se izbere med osebjem, ki je že opravilo druge ukrepe usposabljanja (tj. osebje za zemeljsko oskrbo (Ramp Agent II) in varnostno osebje).

(88)

To usposabljanje na področju vodenja je povezano z ukrepi usposabljanja za osebje za zemeljsko oskrbo ali varnostno osebje in ni nujno potrebno za nemoteno obratovanje logističnega centra za zračni prevoz. Predvsem pomeni priložnost napredovanja za delavce na terenu, katerih osebne sposobnosti in družbeno prilagojenost je treba okrepiti. Poleg tega so to splošni ukrepi usposabljanja, ki niso potrebni le na področju letalstva in pri katerih je mogoče pridobljena znanja brez težav prenesti na druga podjetja, hkrati pa prispevajo tudi k izboljšanju delovnega okolja in medosebnih odnosov v podjetju.

(89)

Na podlagi ugotovitev iz odstavkov (87) in (88) Komisija ugotavlja, da ukrepi usposabljanja za operativno vodstveno osebje niso zakonsko določeni in presegajo ukrepe, ki so nujni za nemoteno obratovanje logističnega centra za zračni prevoz družbe DHL na lokaciji Leipzig-Halle. V tem primeru se stroški za te ukrepe upoštevajo pri dodelitvi pomoči za usposabljanje.

(90)

Na podlagi študije o stroških, ki jo je predložila Nemčija (glej odstavek (37)), je mogoče nemoteno obratovanje logističnega centra zagotoviti s 134 člani osebja za zemeljsko oskrbo (Ramp Agent II). Če bi v skupini za natovarjanje, sestavljeni iz šestih delavcev, oba voznika iz skupine osebja Ramp Agent II nadomestili z delavcema Ramp Agent I, bi bile še vedno izpolnjene zakonske zahteve in operativne potrebe. Nemčija je navedla, da tako družbi DHL ne bi bilo treba usposobiti dodatnih 76 članov osebja Ramp Agent II in njihovo usposabljanje brez pomoči za usposabljanje ne bi bilo izvedeno. Upravičeni stroški za teh dodatnih 76 članov osebja znašajo [(0,5–1,5)] milijona EUR za splošne ukrepe usposabljanja in [(0,01–0,03)] milijona EUR za posebne ukrepe usposabljanja.

(91)

Če bi družba DHL voznike iz skupine osebja Ramp Agent II dejansko nadomestila z osebjem Ramp Agent I, bi morali biti v določenem obsegu usposobljeni tudi ti, in sicer zlasti na področju upravljanja GSE (to velja predvsem za dovoljenje za vožnjo na letališki ploščadi, delo na letališki ploščadi in predpise o letališki ploščadi, dovoljenje za upravljanje transportnih naprav, izobraževanje o nevarnostih pri delu na letališki ploščadi, izobraževanje o požarni varnosti, prva pomoč itd.). Po navedbah Nemčije upravičeni stroški za to dodatno osebje Ramp Agent I znašajo [(0,1–0,5)] milijona EUR za splošne ukrepe usposabljanja in [(0,01–0,03)] milijona EUR za posebne ukrepe usposabljanja.

(92)

Komisija meni, da je treba odbiti stroške, ki bi jih morala družba DHL v vsakem primeru kriti za dodatno usposabljanje zadevnega osebja Ramp Agent I, tako da upravičeni stroški za usposabljanje dodatnih 76 članov osebja Ramp Agent II znašajo [(0,4–1) milijon] EUR. Ker le ti ukrepi usposabljanja presegajo obseg, ki bi ga morala družba DHL v vsakem primeru zagotoviti, Komisija ugotavlja, da je do pomoči upravičen le ta znesek.

(93)

Tudi v zvezi z varnostnim osebjem je Nemčija navedla, da bi lahko logistični center za zračni prevoz družbe DHL nemoteno obratoval le s 70 delavci in ne 110, kot jih je bilo prvotno prijavljenih. Zmanjšanje za 40 dodatnih delavcev bi lahko brez težav nadomestili z okrepljenim video nadzorom, ne da bi se zato zmanjšala varnost logističnega centra za zračni prevoz. V ustrezni študiji je določeno absolutno najmanjše število delavcev, potrebnih za izvajanje varnostnih pregledov oseb in tovora, pri čemer je pomnoženo s številom izmen. Pri izračunu so upoštevani tudi skupno število delovnih dni na teden ter zaposlitev dodatnih delavcev v primeru dopustov ali bolezni, da se zagotovi neprekinjeno obratovanje. V študiji je ugotovljeno, da bi pri teh dodatnih ukrepih usposabljanja upravičeni stroški znašali [(0,05–0,2)] milijona EUR.

(94)

Nemčija je poleg tega navedla, da družba DHL načrtuje zaposlitev 110 članov varnostnega osebja, ker se mora kot zelo ugledno podjetje, ki deluje po celem svetu, izogniti kakršnim koli varnostnim zapletom. Taki primeri bi lahko ogrozili kakovost tovornega prometa, povzročili velike zamude in negativno vplivali na odnose s strankami. Da bi družba DHL preprečila motnje tovornega prometa, se je zavestno odločila za „presežno varovanje“. Pod temi pogoji se Komisija ne more strinjati s trditvijo Nemčije, da bi lahko logistični center nemoteno obratoval tudi s 70 namesto 110 člani varnostnega osebja. V skladu s pogoji ocenjevanja iz odstavka (25) Komisija ugotavlja, da ukrepi usposabljanja niso zakonsko določeni, vendar so nujni za nemoteno obratovanje logističnega centra, zato bi jih družba DHL izvedla v vsakem primeru.

(95)

Na podlagi teh ugotovitev lahko povzamemo, da bi bili v vsakem primeru izvedeni vsi ukrepi usposabljanja, s katerimi bi 110 članov varnostnega osebja pridobilo znanje, potrebno za izvajanje dejavnosti in nadaljnje nemoteno obratovanje logističnega centra za zračni prevoz. Zato Komisija meni, da ti stroški niso upravičeni do pomoči za usposabljanje.

Razpredelnica 3

(96)

Na podlagi analize stroškov, ki jo je predložila Nemčija, je Komisija izračunala stroške za dodatne ukrepe usposabljanja, kot sledi (22):

Razpredelnica 4

(97)

Priglašeni ukrep (s priglašenimi upravičenimi stroški v višini [(10–15)] milijonov EUR) je med drugim povezan s stroški v višini [(8–12)] milijonov EUR, ki bi jih morala družba DHL v vsakem primeru kriti, torej tudi brez pomoči za usposabljanje. Ta del priglašene pomoči ne velja za dodatne ukrepe usposabljanja, ampak zajema splošne stroške poslovanja, zato se znižajo stroški, ki jih običajno krije podjetje. Zato pomoči ni mogoče odobriti.

(98)

Pri drugih ukrepih nastanejo upravičeni stroški v višini [(2–3)] milijonov EUR. To ustreza znesku pomoči v višini 1 578 109 EUR. Le ta del pomoči ustreza merilom o združljivosti s skupnim trgom.

(99)

Komisija je ugotovila, da je priglašena pomoč za družbo DHL Leipzig povezana s stroški v višini [(8–12)] milijonov EUR, ki bi jih morala v vsakem primeru kriti družba DHL, torej tudi brez pomoči, in stroški v višini 2 630 182 EUR za ukrepe usposabljanja, ki presegajo zakonsko določene ukrepe ali ukrepe, potrebne za obratovanje.

(100)

Zato Komisija meni, da del priglašene pomoči, ki ni potrebna za zadevne ukrepe usposabljanja, ne velja za dodatne ukrepe usposabljanja, ampak zajema splošne stroške poslovanja, s čimer omogoča znižanje stroškov, ki jih običajno krije podjetje. Zato bi pomoč po mnenju Komisije povzročila izkrivljanje konkurence in ogrozila pogoje poslovanja, kar nasprotuje skupnemu interesu. Zato pomoči ni mogoče utemeljiti v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES. Ker ne obstaja nobena izjemna okoliščina iz člena(87)(2) in (3) Pogodbe ES, pomoč v višini 6 175 198 EUR ne izpolnjuje meril o združljivosti s skupnim trgom.

(101)

Drugi priglašeni ukrepi z upravičenimi stroški v višini [(2–3)] milijone EUR, za katere je predvidena pomoč v višini 1 578 109 EUR, izpolnjujejo merila o združljivosti s skupnim trgom iz člena 87(3)(c) Pogodbe ES –

22.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/s3