I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

8.11.2008

Uradni list Evropske unije

L 299/1

UREDBA SVETA (ES) št. 1104/2008

z dne 24. oktobra 2008

o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 66 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Schengenski informacijski sistem (SIS), vzpostavljen v skladu z določbami naslova IV Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (2) („Schengenska konvencija“), in njegova nadgrajena različica SIS 1+ sta bistveno orodje za uporabo določb schengenskega pravnega reda, kakor je vključen v okvir Evropske unije.

(2)

Razvoj druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) je bil zaupan Komisiji v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2424/2001 (3) in Sklepom 2001/886/PNZ (4). Ta instrumenta prenehata veljati 31. decembra 2008. Ta uredba bi morala zato dopolnjevati navedena instrumenta do dneva, ki ga določi Svet v skladu z Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (5).

(3)	SIS II je bil vzpostavljen z uredbo (ES) št. 1987/2006 in Sklepom Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (6). Ta uredba ne bi smela posegati v določbe navedenih aktov.

(4)	Nekateri preskusi SIS II so predvideni v Uredbi Sveta (ES) št. 189/2008 (7) in Sklepu 2008/173/ES (8).

(5)	Razvoj SIS II bi bilo treba nadaljevati in dokončati v okviru splošnega časovnega načrta za SIS II, ki ga je Svet potrdil 6. junija 2008.

(6)	Celoviti preskus SIS II bi bilo treba opraviti s popolnim sodelovanjem med državami članicami in Komisijo. Takoj ko je to mogoče po njegovi izvedbi, bi se preskus moral potrditi, kakor to urejata Uredba (ES) št. 1987/2006 in Sklep 2007/533/PNZ.

(7)	Države članice bi morale opraviti preskus izmenjave dopolnilnih podatkov.

(8)

Za SIS 1+, predvideva Schengenska konvencija tehnični podporni del (C.SIS). Za SIS II, predvidevata Uredba (ES) št. 1987/2006 in Sklep 2007/533/PNZ centralni SIS II sestavljen iz tehničnega podpornega dela in enotnega nacionalnega vmesnika (NI-SIS). Tehnični podporni del centralnega SIS II bi se moral nahajati v Strasbourgu (Francija), varnostna kopija pa v kraju Sankt Johann im Pongau (Avstrija).

(9)

Za lažje reševanje težav, ki bi se lahko pojavile pri migraciji s SIS 1+ na SIS II, bi bilo treba vzpostaviti in preizkusiti začasno strukturo za migracijo za schengenski informacijski sistem. Začasna struktura za migracijo ne bi smela vplivati na operativno razpoložljivost SIS 1+. Komisija bi morala zagotoviti pretvornik.

(10)	Država članica, ki izda razpis ukrepa, bi morala biti odgovorna za točnost in ažurnost podatkov ter zakonitost vnašanja podatkov v schengenski informacijski sistem.

(11)

Komisija bi morala biti še naprej odgovorna za centralni SIS II ter njegovo komunikacijsko infrastrukturo. Ta odgovornost vključuje vzdrževanje ter nadaljnji razvoj SIS II in njegove komunikacijske infrastrukture, vključno s stalnim odpravljanjem napak. Komisija bi morala zagotavljati usklajevanje in podporo pri skupnih dejavnostih. Državam članicam bi morala zagotavljati zlasti potrebno tehnično in operativno podporo na ravni centralnega SIS II ter službo za pomoč uporabnikom.

(12)	Države članice so in bi morale biti še naprej odgovorne za razvoj in vzdrževanje svojih nacionalnih sistemov (N.SIS II).

(13)	Francija bi morala biti še naprej odgovorna za delovanje tehničnega podpornega dela SIS 1+, kot je je izrecno predvideno v Schengenski konvenciji.

(14)	Predstavniki držav članic, ki sodelujejo v SIS 1+, bi morali svoje dejavnosti usklajevati v okviru Sveta. Za te organizacijske dejavnosti je treba vzpostaviti ustrezen okvir.

(15)

Komisija bi morala imeti pooblastila, da na tretje strani, vključno z nacionalnimi javnimi organi, pogodbeno prenese naloge, ki so ji zaupane s to uredbo, in naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (9).

Vsaka tovrstna pogodba bi morala spoštovati pravila o varstvu in varnosti podatkov ter upoštevati vlogo ustreznih organov za varstvo podatkov, ki veljajo za SIS, zlasti določbe Schengenske konvencije in te uredbe.

(16)	Komisija pri obdelavi osebnih podatkov uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (10).

(17)

Evropski nadzornik za varstvo podatkov, imenovan v skladu s Sklepom 2004/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. decembra 2003 o imenovanju neodvisnega nadzornega organa, kakor je določeno v členu 286 Pogodbe ES (11), je pristojen za spremljanje dejavnosti institucij in organov Skupnosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Schengenska konvencija vsebuje posebne določbe o varstvu in varnosti osebnih podatkov.

(18)

Ker ciljev vzpostavitve začasne strukture za migracijo ter prenos podatkov iz SIS 1+ v SIS II, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejeme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(19)	Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(20)	Schengensko konvencijo bi bilo treba spremeniti, da bi se omogočila vključitev SIS 1+ v začasno strukturo za migracijo.

(21)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red v skladu z določbami naslova IV tretjega dela Pogodbe ES, bi se morala Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v šestih mesecih po sprejetju te uredbe odločiti, ali jo bo prenesla v svoje notranjo pravo.

(22)

Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (12). Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(23)

Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (13); Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(24)	Ta uredba ne posega v dogovora o delnem sodelovanju Združenega kraljestva in Irske pri izvajanju schengenskega pravnega reda, kakor sta določena v sklepih Sveta 2000/365/ES oziroma 2002/192/ES.

(25)

Ta uredba predstavlja za Islandijo in Norveško nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (14), ki sodijo v področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (15) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(26)

Ta uredba predstavlja za Švico nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (16), ki sodijo na področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (17) o sklenitvi navedenega sporazuma v imenu Evropske skupnosti.

(27)

Ta uredba predstavlja za nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo v področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES z dne 28. februarja 2008 o podpisu v imenu Evropske skupnosti ter o začasni uporabi nekaterih določb Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (18) –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Splošni cilj

1. Schengenski informacijski sistem (SIS=, vzpostavljen v skladu z določbami naslova IV Schengenske konvencije iz leta 1990 (SIS 1+), se nadomesti z novim sistemom, schengenskim informacijskim sistemom II (SIS II), katerega vzpostavitev, delovanje in uporabo ureja Uredba (ES) št. 1987/2006.

2. V skladu s postopki in določbami o razdelitvi nalog, določenimi v tej uredbi, Komisija in države članice razvijajo SIS II kot enotni integrirani sistem, ki se pripravi za delovanje.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„centralni SIS II“ pomeni tehnični podporni del SIS II, ki vsebuje podatkovno zbirko („podatkovna zbirka SIS II“) in enoten nacionalni vmesnik (NI-SIS);

(b)	„C.SIS“ pomeni tehnični podporni del SIS 1+, ki vsebuje referenčno podatkovno zbirko za SIS 1+ in enoten nacionalni vmesnik (N.COM);

(c)	„N.SIS“ pomeni nacionalni sistem SIS 1+, sestavljen iz nacionalnih podatkovnih sistemov, ki so povezani s C.SIS;

(d)	„N.SIS II“ pomeni nacionalni sistem SIS II, sestavljen iz nacionalnih podatkovnih sistemov, ki so povezani s centralnim SIS II;

(e)	„pretvornik“ pomeni tehnično orodje, ki omogoča skladno in zanesljivo povezavo med C.SIS in centralnim SIS II ter zagotavlja funkcije iz člena 10(3);

(f)	„celovit preskus“ pomeni preskus iz člena 55(3)(c) Uredbe (ES) št. 1987/2006;

(g)	„preskus dopolnilnih podatkov“ pomeni funkcionalne preskuse med uradi SIRENE.

Člen 3

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa naloge in odgovornosti Komisije, Francije in drugih držav članic, ki sodelujejo v SIS 1+, pri:

(a)	vzdrževanju in nadaljnjem razvoju SIS II;

(b)	celovitem preskusu SIS II;

(c)	preskusu dopolnilnih podatkov;

(d)	nadaljnjem razvoju in preskušanju pretvornika;

(e)	vzpostavitvi in preskušanju začasne strukture za migracijo;

(f)	migraciji s SIS 1+ na SIS II.

Člen 4

Tehnični elementi strukture za migracijo

Za zagotovitev migracije s SIS 1+ na SIS II so potrebni naslednji elementi:

(a)	C.SIS in povezava s pretvornikom;

(b)	komunikacijska infrastruktura za SIS 1+, ki omogoča povezavo C.SIS z N.SIS;

(c)

N.SIS;

(d)	centralni SIS II, NI-SIS in komunikacijska infrastruktura za SIS II, ki omogoča povezavo centralnega SIS II z N-SIS II in pretvornikom;

(e)

N.SIS II;

(f)	pretvornik.

Člen 5

Glavne odgovornosti pri razvoju SIS II

1. Komisija še naprej razvija centralni SIS II, komunikacijsko infrastrukturo in pretvornik.

2. Francija da v skladu z določbami Schengenske konvencije na voljo C.SIS, ki ga tudi upravlja.

3. Države članice nadalje razvijajo N.SIS II.

4. Države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, vzdržujejo N.SIS v skladu z določbami Schengenske konvencije.

5. Države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, dajo na voljo komunikacijsko infrastrukturo za SIS 1+, ki jo tudi upravljajo.

6. Komisija usklajuje dejavnosti in zagotavlja potrebno podporo za izpolnjevanje nalog in odgovornosti iz odstavkov 1 do 3.

Člen 6

Nadaljnji razvoj

Ukrepi za nadaljnji razvoj SIS II iz člena 5(1), zlasti ukrepi za odpravo napak, se sprejemajo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 17(2).

Ukrepi za nadaljnji razvoj SIS II iz člena 5(3), če se nanašajo na enoten nacionalni vmesnik, ki zagotavlja združljivost N.SIS II s centralnim SIS II, se sprejemajo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 17(2).

Člen 7

Glavne dejavnosti

1. Komisija in države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, opravijo celovit preskus.

2. Vzpostavi se začasna struktura za migracijo za SIS, ki jo preskusijo Komisija, Francija in druge države članice, ki sodelujejo v SIS 1+.

3. Komisija in države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, preidejo s SIS 1+ na SIS II.

4. Države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, preskusijo izmenjavo dopolnilnih podatkov.

5. Komisija na ravni centralnega SIS II zagotavlja potrebno podporo dejavnostim iz odstavkov 1 do 4.

6. Dejavnosti iz odstavkov 1 do 3 usklajujejo Komisija in države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, v okviru Sveta.

Člen 8

Celovit preskus

1. Celovit preskus se ne sme začeti, dokler Komisija ne izjavi, da je po njenem mnenju raven uspešnosti preskusov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 189/2008 dovolj visoka, da se ta preskus lahko začne.

2. Opravi se celovit preskus, katerega namen je zlasti potrditi, da so Komisija in države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, vzpostavile potrebno tehnično ureditev za obdelavo podatkov SIS II, in dokazati, da SIS II deluje vsaj tako uspešno kot SIS 1+.

3. Celovit preskus za N.SIS II opravijo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, za centralni SIS II pa Komisija.

4. Celovit preskus poteka po natančnem časovnem načrtu, ki ga v sodelovanju s Komisijo v okviru Sveta določijo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+.

5. Celovit preskus temelji na tehničnih specifikacijah, ki jih v sodelovanju s Komisijo v okviru Sveta določijo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+.

6. Komisija in države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, v okviru Sveta določijo merila za preverjanje, ali je bila vzpostavljena potrebna tehnična ureditev za obdelavo podatkov SIS II in ali SIS II deluje vsaj tako uspešno kot SIS 1+.

7. Rezultate preskusa v okviru Sveta analizirajo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, skupaj s Komisijo, pri čemer se uporabijo merila iz odstavka 6. Rezultati preskusa se potrdijo v skladu s členom 55(3)(c) Uredbe (ES) št. 1987/2006.

8. Države članice, ki ne sodelujejo v SIS 1+, lahko sodelujejo pri celovitem preskusu. Njihovi rezultati ne vplivajo na splošno potrditev preskusa.

Člen 9

Preskus glede dopolnilnih podatkov

1. Države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, opravijo funkcionalne preskuse SIRENE.

2. Med preskusom glede dopolnilnih podatkov da Komisija na voljo centralni SIS II in njegovo komunikacijsko infrastrukturo.

3. Preskus glede dopolnilnih podatkov poteka po natančnem časovnem načrtu, ki ga v okviru Sveta opredelijo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+.

4. Preskus glede dopolnilnih podatkov temelji na tehničnih specifikacijah, ki jih v okviru Sveta opredelijo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+.

5. Rezultate preskusa v okviru Sveta analizirajo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+.

6. Države članice, ki ne sodelujejo v SIS 1+, lahko sodelujejo pri preskusu glede dopolnilnih podatkov. Njihovi rezultati ne vplivajo na splošno potrditev preskusa.

Člen 10

Začasna struktura za migracijo

1. Vzpostavi se začasna struktura za migracijo za SIS. Pretvornik v prehodnem obdobju poveže centralni SIS II in C.SIS. N.SIS se povežejo s C.SIS, N.SIS II pa s centralnim SIS II.

2. Komisija zagotovi pretvornik, centralni SIS II in njegovo komunikacijsko infrastrukturo, ki predstavljajo del začasne strukture za migracijo za SIS.

3. Pretvornik dvosmerno pretvarja podatke med C.SIS in centralnim SIS II ter usklajuje C.SIS in centralni SIS II.

4. Komisija preskusi povezavo med centralnim SIS II in pretvornikom.

5. Francija preskusi povezavo med C.SIS in pretvornikom.

6. Komisija in Francija preskusita povezavo med centralnim SIS II in C.SIS prek pretvornika.

7. Francija skupaj s Komisijo prek pretvornika poveže C.SIS s centralnim SIS II.

8. Komisija skupaj s Francijo in drugimi državami članicami, ki sodelujejo v SIS 1+, preskusi celotno začasno strukturo za migracijo za SIS v skladu z načrtom preskusa, ki ga pripravi Komisija.

9. Francija po potrebi zagotovi podatke za preskus.

Člen 11

Migracija s SIS 1+ na SIS II

1. Za migracijo s C.SIS na centralni SIS II da Francija na voljo podatkovno zbirko SIS 1+, Komisija pa podatkovno zbirko SIS 1+ vnese v centralni SIS II.

2. Države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, z uporabo začasne strukture za migracijo in ob podpori Francije in Komisije z N.SIS na N.SIS II preidejo najpozneje do 30. septembra 2009. Ta datum se lahko po potrebi spremeni po postopku, določenem v členu 17(2).

3. Migracija nacionalnega sistema s SIS 1+ na SIS II vključuje nalaganje podatkov v N.SIS II, če naj bi ta N.SIS II vseboval podatkovno zbirko, „nacionalno kopijo“, ki vsebuje popolno ali delno kopijo iz podatkovne zbirke SIS II; temu sledi preklop vsake države članice z N.SIS na N.SIS II. Migracija poteka po natančnem časovnem načrtu, ki ga v okviru Sveta določijo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, skupaj s Komisijo.

4. Komisija med migracijo pomaga pri usklajevanju skupnih dejavnosti in jih podpira.

5. Preklop, predviden v okviru procesa migracije, se izvede po potrditvi iz člena 8(7).

Člen 12

Pravni okvir

Med migracijo se za schengenski informacijski sistem še naprej uporabljajo določbe naslova IV Schengenske konvencije.

Člen 13

Sodelovanje

1. Države članice in Komisija sodelujejo pri izvajanju vseh dejavnosti iz te uredbe v skladu s svojimi pristojnostmi.

2. Komisija na ravni centralnega SIS II zagotovi predvsem potrebno podporo preskusu in migraciji N.SIS II.

3. Države članice na ravni N.SIS II zagotovijo predvsem potrebno podporo preskusu začasne infrastrukture za migracijo.

Člen 14

Vodenje evidence v centralnem SIS II

1. Komisija brez poseganja v ustrezne določbe naslova IV Schengenske konvencije zagotovi, da se vsak dostop do osebnih podatkov in njihova izmenjava v okviru centralnega SIS II evidentira zaradi preverjanja zakonitosti iskanja, spremljanja zakonitosti obdelave podatkov ter zagotavljanja pravilnega delovanja centralnega SIS II in nacionalnih sistemov ter celovitosti in varnosti podatkov.

2. Evidenca vsebuje zlasti datum in čas prenosa podatkov, podatke, ki so bili uporabljeni pri iskanju, navajanje prenesenih podatkov in ime pristojnega organa, odgovornega za obdelavo podatkov.

3. Evidenca se lahko uporablja samo za namene iz odstavka 1 in se izbriše najprej eno in najpozneje tri leta po nastanku.

4. Evidenca se lahko hrani dalj časa, če je potrebna za nadzorne postopke, ki so že v teku.

5. Pristojni organi, odgovorni za preverjanje zakonitosti iskanja, spremljanje zakonitosti obdelave podatkov, samonadzor in zagotavljanje pravilnega delovanja centralnega SIS II ter celovitosti in varnosti podatkov, imajo v mejah svojih pristojnosti in na zahtevo pri izvajanju svojih nalog dostop do te evidence.

Člen 15

Stroški

1. Stroški, ki nastanejo zaradi migracije, celovitega preskusa, preskusa glede dopolnilnih podatkov ter ukrepov za vzdrževanje in razvoj na ravni centralnega SIS II ali v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo, se krijejo iz splošnega proračuna Evropske unije.

2. Stroške, ki nastanejo zaradi migracije, preskusa, vzdrževanja in razvoja nacionalnih sistemov, krijejo zadevne države članice.

3. Stroški, ki nastanejo zaradi dejavnosti na ravni SIS 1+, tudi dopolnilnih dejavnosti Francije, ki deluje v imenu držav članic, ki sodelujejo v SIS 1+, se krijejo v skladu z določbami člena 119 Schengenske konvencije.

Člen 16

Spremembe določb Schengenske konvencije

Določbe Schengenske konvencije se spremenijo, kot sledi:

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 92A

1. Z začetkom veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 1104/2008 (19) in Sklepa Sveta 2008/839/PNZ (20) in v skladu z opredelitvijo pojmov iz člena 2 navedene uredbe se tehnična struktura schengenskega informacijskega sistema lahko dopolni z:

(a)

dodatnim centralnim sistemom, ki ga sestavljajo:

—	tehnični podporni del (centralni SIS II), nameščen v Franciji, in varnostna kopija SIS II, nameščena v Avstriji, ki vsebujeta podatkovno zbirko SIS II in enotni nacionalni vmesnik (NI-SIS),

—	tehnična povezava med C.SIS in centralnim SIS II prek pretvornika, ki omogoča pretvorbo in usklajevanje podatkov med C.SIS in centralnim SIS II;

(b)	nacionalnim sistemom (N.SIS II), ki ga sestavljajo nacionalni podatkovni sistemi in ki je povezan s centralnim SIS II;

(c)	infrastrukturo za komunikacijo med centralnim SIS II in N.SIS II, povezano z NI-SIS.

2. N.SIS II lahko nadomesti nacionalni del iz člena 92 te konvencije, pri čemer državam članicam ni treba razpolagati z nacionalno podatkovno zbirko.

3. Podatkovna zbirka centralnega SIS II je dostopna za avtomatizirane poizvedbe na ozemlju vseh držav članic.

4. Če katera koli država članica nadomesti svoj nacionalni del z N.SIS II, obvezne naloge tehničnega podpornega dela v razmerju do tega nacionalnega dela iz člena 92(2) in (3) postanejo obvezne naloge v razmerju do centralnega SIS II, brez poseganja v obveznosti iz Sklepa 2008/839/PNZ in členov 5(1), 10(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1104/2008.

5. Centralni SIS II zagotavlja potrebne storitve za vnašanje in obdelavo podatkov SIS, posodabljanje nacionalnih kopij N.SIS II s povezavo, usklajevanje in povezovanje nacionalnih kopij N.SIS II in podatkovne zbirke centralnega SIS II ter za postopek za zagon in obnovitev nacionalnih kopij N.SIS II.

6. Francija, ki je odgovorna za tehnični podporni del, druge države članice in Komisija s sodelovanjem zagotavljajo, da je rezultat poizvedb v podatkovnih zbirkah N.SIS II ali podatkovni zbirki SIS II enak kot pri poizvedbah v podatkovni zbirki nacionalnega dela iz člena 92(2).

Prvi stavek prvega odstavka člena 119 se nadomesti z:

„Stroške postavitve in delovanja tehničnega podpornega dela iz člena 92(3) skupaj s stroški povezave nacionalnih delov schengenskega informacijskega sistema s tehničnim podpornim delom ter dejavnosti, izvedenih v povezavi z nalogami, zaupanimi Franciji v skladu s Sklepom (PNZ) 2008/839/PNZ in Uredbo (ES) št. 1104/2008, skupaj krijejo države članice.“

3.	Drugi odstavek člena 119 se nadomesti z: „Stroške postavitve in delovanja nacionalnega dela schengenskega informacijskega sistema in nalog, ki so v skladu s Sklepom 2008/839/PNZ in Uredbo (ES) št. 1104/2008 zaupane nacionalnim sistemom, krije vsaka država članica posebej.“

Člen 17

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 51 Uredbe (ES) št. 1987/2006.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 18

Poročanje

Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu vsakih šest mesecev, prvič pa na koncu prvega šestmesečja leta 2009, poročilo o napredku v zvezi z razvojem SIS II in migracijo s SIS 1+ na SIS II.

Člen 19

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Veljati preneha z dnem, ki ga določi Svet v skladu s členom 55(2) Uredbe (ES) št. 1987/2006, v vsakem primeru pa najpozneje do 30. junija 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Luxembourgu, 24. oktobra 2008

Za Svet

Predsednica

M. ALLIOT-MARIE

(1) Mnenje z dne 24. septembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

(3) UL L 328, 13.12.2001, str. 4.

(4) UL L 328, 13.12.2001, str. 1.

(5) UL L 381, 28.12.2006, str. 4.

(6) UL L 205, 7.8.2007, str. 63.

(7) UL L 57, 1.3.2008, str. 1.

(8) UL L 57, 1.3.2008, str. 14.

(9) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(10) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(11) UL L 12, 17.1.2004, str. 47.

(12) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(13) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(14) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(15) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(16) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(17) UL L 53, 27.2.2008, str. 1.

(18) UL L 83, 26.3.2008, str. 3.

(19) UL L 299, 8.11.2008, str. 1.

(20) UL L 299, 8.11.2008, str. 43.“

8.11.2008

Uradni list Evropske unije

L 299/13

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1107/2008

z dne 7. novembra 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gnojilih zaradi prilagoditve prilog I in IV k Uredbi tehničnemu napredku

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (1) ter zlasti člena 31(1) in (3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 3 Uredbe (ES) št. 2003/2003 določa, da se lahko gnojilo, ki pripada gnojilom s seznama v Prilogi I k Uredbi in je v skladu s pogoji, določenimi v navedeni uredbi, označi kot „gnojilo ES“.

(2)

Amonijev sulfat in kalcijev nitrat (apnenčev nitrat) sta oba navedena kot vrsti gnojil v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2003/2003. Vendar kombinacije navedenih vrst gnojil niso nujno označene kot „gnojilo ES“. Ker so se kombinacije amonijevega sulfata in kalcijevega nitrata (apnenčevega nitrata) uspešno uporabljale v dveh državah članicah, bi bilo treba takšne kombinacije priznati kot „gnojila ES“, da se kmetom omogoči lažji dostop do takšnih mešanic.

(3)	Številne glavne vrste gnojil, ki vsebujejo dušik in ki so navedene v Prilogi I, običajno prehitro izločajo dušik, ki ga poljščine ne morejo v celoti izkoristiti, zato lahko presežek dušika potencialno škodi okolju.

(4)

Pri dveh vrstah gnojil ES iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 lahko dodajanje dicianamida, enega od številnih snovi, znanih kot inhibitorji nitrifikacije, prepreči vsako takšno potencialno škodo za okolje. Druge vrste gnojil ES lahko vsebujejo dušik v drugačni obliki, pri kateri inhibitorji nitrifikacije niso učinkoviti. Za navedene druge vrste so lahko inhibitorji ureaze zadovoljiva rešitev.

(5)	Za boljši izkoristek agronomskih in okoljskih ugodnosti inhibitorjev nitrifikacije ali ureaze mora biti uporaba inhibitorjev nitrifikacije in ureaze dovoljena za večino vrst dušikovih gnojil, prav tako pa bi morala biti dovoljena uporaba več vrst inhibitorjev.

(6)	Seznam odobrenih inhibitorjev nitrifikacije in ureaze je zato treba vključiti v Prilogo 1 k Uredbi (ES) št. 2003/2003.

(7)	Priloga IV k Uredbi (ES) št. 2003/2003 vsebuje podrobne opise metod analize, ki se uporabljajo za merjenje vsebnosti hranil v gnojilih ES. Kar zadeva koncentracijo joda, je treba navedene opise prilagoditi, da se zagotovijo pravilne vrednosti analize.

(8)	Uredbo (ES) št. 2003/2003 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 32 Uredbe (ES) št. 2003/2003 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Priloga I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

2. Priloga IV k Uredbi (ES) št. 2003/2003 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. novembra 2008

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik

(1) UL L 304, 21.11.2003, str. 1.

PRILOGA I

Priloga I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 se spremeni na naslednji način:

v razpredelnici A.1 se vnos za vrsto gnojila 4 „amonijev sulfat“ nadomesti z naslednjim:

„4

Amonijev sulfat

Kemijsko pridobljen produkt, ki vsebuje amonijev sulfat kot bistveno sestavino, po možnosti do 15 % kalcijevega nitrata (apnenčevega nitrata).

19,7 % N

Dušik, izražen kot celoten dušik.

Najvišja vsebnost dušika v obliki nitrata 2,2 % N, če se doda kalcijev nitrat (apnenčev nitrat).

Kadar se trži v obliki kombinacije amonijevega sulfata in kalcijevega nitrata (apnenčevega nitrata), mora oznaka vključevati ‚do 15 % kalcijevega nitrata (apnenčevega nitrata)‘.

Dušik v obliki amoniaka.

Celoten dušik, če se doda kalcijev nitrat.“

2.	v razpredelnici A.1 se vnosi za vrsti gnojil 16 in 17 ter opomba (a) črtajo. Vrsta 18 postane vrsta 16;

doda se naslednji oddelek F:

„F. Inhibitorji nitrifikacije in ureaze

Inhibitorji nitrifikacije in ureaze iz razpredelnic F.1 in F.2 se lahko dodajo vrstam dušikovih gnojil iz oddelkov A.1, B.1, B.2, B.3, C.1 in C.2 Priloge I, ob upoštevanju naslednjih določb:

1.	vsaj 50 % celotne vsebine dušika v gnojilu je sestavljene iz oblik dušika, določenih v stolpcu 3;

2.	ne spadajo k vrstam gnojil, navedenim v stolpcu 4.

Oznaki vrste gnojil, katerim je bil dodan inhibitor nitrifikacije iz razpredelnice F.1, se doda besedilo ‚z inhibitorjem nitrifikacije ([oznaka vrste inhibitorja nitrifikacije])‘.

Oznaki vrste gnojil, katerim je bil dodan inhibitor ureaze iz razpredelnice F.2, se doda besedilo ‚z inhibitorjem ureaze ([oznaka vrste inhibitorja ureaze])‘.

Oseba, ki je odgovorna za prodajo, mora vsaki embalaži ali pošiljki v razsutem stanju priložiti čim popolnejše tehnične podatke. Ti podatki morajo uporabniku zlasti omogočati, da določi odmerke in čas uporabe glede na vrsto rastočega posevka.

V razpredelnici F.1 ali F.2 se lahko vnesejo novi inhibitorji nitrifikacije oziroma ureaze, in sicer po oceni tehnične dokumentacije v skladu s smernicami, izdelanimi za ti sestavini.

F.1 Inhibitorji nitrifikacije

Št.

Oznaka vrste in sestava inhibitorja nitrifikacije

Največja in najmanjša količina inhibitorja v masnem deležu celotnega dušika, ki je prisoten kot amonijev dušik in inhibitor ureaze

Vrste gnojil ES, za katere se inhibitor ne sme uporabljati

Opis inhibitorjev nitrifikacije, s katerimi je dovoljeno mešanje

Podatki o dovoljenem deležu

Dicianamid

ELINCS št. 207-312-8

Najmanj 2,25

Največ 4,5

F.2 Inhibitorji ureaze

Št.

Oznaka vrste in sestava inhibitorja ureaze

Največja in najmanjša količina inhibitorja v masnem deležu celotnega dušika, ki je prisoten kot sečninski dušik

Vrste gnojil ES, za katere se inhibitor ne sme uporabljati

Opis inhibitorjev ureaze, s katerimi je dovoljeno mešanje

Podatki o dovoljenem deležu

N-(n-butil) tiofosforni triamid (NBFT)

ELINCS št. 435-740-7

Najmanj 0,09

Največ 0,20“

PRILOGA II

Oddelek B Priloge IV k Uredbi (ES) št. 2003/2003 se spremeni:

v opombi točke 4.11 Metode 2.3.2 se drugi, tretji in četrti pododstavek nadomestijo z naslednjim:

„Pri prisotnosti raztopine škroba, ki se uporabi kot indikator, se titrira z 0,05 mol/l raztopine joda (I2).

1 ml 0,05 mol/l raztopine joda (I2) ustreza 0,01128 g SnCl2·2H2O.

Vsaj 80 % celotnega kositra v tako pripravljeni raztopini mora biti v divalentni obliki. Poraba pri titraciji mora biti vsaj 35 ml 0,05 mol/l raztopine joda (I2).“

v opombi točke 4.11 Metode 2.6.1 se drugi, tretji in četrti pododstavek nadomestijo z naslednjim:

„Pri prisotnosti raztopine škroba, ki se uporabi kot indikator, se titrira z 0,05 mol/l raztopine joda (I2).

1 ml 0,05 mol/l raztopine joda (I2) ustreza 0,01128 g SnCl2·2H2O.

Vsaj 80 % celotnega kositra v tako pripravljeni raztopini mora biti v divalentni obliki. Poraba pri titraciji mora biti vsaj 35 ml 0,05 mol/l raztopine joda (I2).“

8.11.2008

Uradni list Evropske unije

L 299/17

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1108/2008

z dne 7. novembra 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 1266/2007 v zvezi z minimalnimi zahtevami za programe spremljanja in nadzora bolezni modrikastega jezika ter pogoji za izvzetje semena iz prepovedi izstopa iz Direktive Sveta 2000/75/ES

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/75/ES z dne 20. novembra 2000 o določitvi posebnih določb za boj zoper in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika (1) ter zlasti členov 11 in 12 ter tretjega odstavka člena 19 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2000/75/ES vsebuje pravila in ukrepe za boj zoper bolezen modrikastega jezika in njeno izkoreninjenje. Ti določajo okužena in ogrožena območja („območja z omejitvami“), izvajanje programov spremljanja in nadzora bolezni modrikastega jezika ter prepoved izstopa živali, ki zapuščajo območja z omejitvami („prepoved izstopa“).

(2)	Uredba Komisije (ES) št. 1266/2007 z dne 26. oktobra 2007 o pravilih za izvajanje Direktive Sveta 2000/75/ES v zvezi z nadzorom, spremljanjem in omejitvami premikov nekaterih živali, ki so dovzetne za bolezen modrikastega jezika (2), določa pravila, ki se uporabljajo ob izbruhu navedene bolezni.

(3)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1266/2007 določa minimalne zahteve za programe spremljanja in nadzora bolezni modrikastega jezika. Priloga III k navedeni uredbi določa pogoje za izvzetje iz prepovedi izstopa glede živali, njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov. Priloga V k navedeni uredbi določa merila za določitev območja, na katerem v določeni sezoni ni bolezni modrikastega jezika.

(4)

Izvajanje ustreznih programov spremljanja in nadzora bolezni modrikastega jezika je pomembno, da se med drugim čim prej odkrije prisotnost virusa bolezni modrikastega jezika, dokaže odsotnost splošnih ali posebnih serotipov virusa bolezni modrikastega jezika ter določi sezona brez vektorjev. Programi spremljanja in nadzora bolezni modrikastega jezika morajo vsebovati minimalne zahteve za države članice, hkrati pa zagotavljati zadostno prožnost, da se upoštevajo lokalni epidemiološki pogoji.

(5)

V EU se izvaja obsežno cepljenje v izrednih razmerah proti različnim tipom bolezni modrikastega jezika. Cepljenje živali proti navedeni bolezni je velika sprememba imunskega stanja populacije dovzetnih vrst živali ter vpliva na programe spremljanja in nadzora bolezni modrikastega jezika. Zato so potrebne nekatere spremembe zahtev za programe.

(6)	Priloga V k Uredbi (ES) št. 1266/2007 določa merila za določitev območja, na katerem v določeni sezoni ni bolezni modrikastega jezika. Zaradi jasnosti in bolj usklajenega pristopa je treba začetek in konec sezone brez vektorjev določiti na podlagi standardiziranih podatkov o nadzoru.

(7)

Oddelek B Priloge III k Uredbi (ES) št. 1266/2007 določa pogoje za izvzetje iz prepovedi izstopa glede semena. Določa, da mora biti seme odvzeto živalim darovalkam, ki izpolnjujejo nekatere pogoje, da je lahko izvzeto. Zaradi gotovosti zakonodaje Skupnosti je primerno razjasniti nekatere zahteve glede režimov testiranja semena živali darovalk, zlasti glede testiranja po zbiranju.

(8)	Uredbo (ES) št. 1266/2007 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1266/2007 se spremeni:

1.	Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

V oddelku B Priloge III se točki (d) in (e) nadomestita z naslednjim besedilom:

„(d)

na živalih so bili v skladu s Priročnikom o kopenskih živalih OIE opravljeni serološki testi za odkrivanje protiteles, značilnih za skupino virusa bolezni modrikastega jezika, pri čemer so bili rezultati testov negativni, in sicer so bili testi opravljeni vsaj vsakih 60 dni v obdobju odvzema in od 21 do 60 dni po zadnjem odvzemu semena za odpošiljanje;

(e)

na živalih so bili v skladu s Priročnikom o kopenskih živalih OIE opravljeni testi za določanje povzročitelja, pri čemer so bili rezultati negativni, in sicer so bili opravljeni na vzorcih krvi, zbranih:

(i)	pri prvem in zadnjem odvzemu semena za odpošiljanje ter

(ii)

med odvzemom semena:

—	vsaj vsakih sedem dni v primeru testa izolacije virusa ali

—	vsaj vsakih 28 dni v primeru testa verižne reakcije s polimerazo.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. novembra 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 327, 22.12.2000, str. 74.

(2) UL L 283, 27.10.2007, str. 37.

PRILOGA

„PRILOGA I

Minimalne zahteve za programe spremljanja in nadzora bolezni modrikastega jezika (iz člena 4)

1. Minimalne zahteve za programe spremljanja bolezni modrikastega jezika, ki jih morajo države članice izvajati na območjih z omejitvami

Namen programov spremljanja bolezni modrikastega jezika je zagotavljati podatke o dinamiki bolezni modrikastega jezika na območju z omejitvami. Cilj programov spremljanja bolezni modrikastega jezika je odkrivanje vnosa novih serotipov bolezni modrikastega jezika in dokazovanje odsotnosti nekaterih serotipov bolezni modrikastega jezika. Drugi cilji lahko vključujejo dokazovanje odsotnosti kroženja virusa bolezni modrikastega jezika, določitev sezone brez vektorjev ter opredelitev vrst vektorjev.

Referenčna geografska enota za namene spremljanja in nadzora bolezni modrikastega jezika se določi z mrežo približno 45 × 45 km (približno 2 000 km2), razen če posebne podnebne razmere upravičujejo drugačno velikost. Države članice lahko kot referenčno geografsko enoto za namene spremljanja in nadzora uporabijo tudi ‚regijo‘, kot je opredeljena v členu 2(p) Direktive 64/432/EGS.

1.1 Programi spremljanja bolezni modrikastega jezika vključujejo vsaj pasivni klinični nadzor in aktivni laboratorijski nadzor, kakor je določeno v točkah 1.1.1 in 1.1.2.

1.1.1 Pasivni klinični nadzor:

—

vključuje uradni in ustrezno dokumentiran stalni sistem, namenjen odkrivanju in preiskovanju kakršnih koli sumov, vključno s sistemom za zgodnje opozarjanje za poročanje o sumih. Lastniki ali rejci živali ter veterinarji morajo pristojnemu organu takoj poročati o vsakem sumu. Pristojni organ mora vse sume v zvezi s prisotnostjo serotipov bolezni modrikastega jezika, katerih prisotnost na epidemiološko pomembnih geografskih območjih je pričakovana, takoj temeljito preiskati, da se potrdi kroženje serotipov bolezni modrikastega jezika,

—	mora biti posebej okrepljen v sezoni aktivnosti vektorja,

—	mora zagotavljati, da se izvaja ozaveščanje, ki predvsem omogoča lastnikom ali rejcem in veterinarjem, da prepoznavajo klinične znake bolezni modrikastega jezika.

1.1.2 Aktivni laboratorijski nadzor vključuje vsaj enega od naslednjih ukrepov, in sicer serološko spremljanje s kontrolnimi živalmi, serološke/virološke raziskave ali ciljno spremljanje, ki temelji na tveganju, kakor je določeno v točkah 1.1.2.1, 1.1.2.2 in 1.1.2.3.

1.1.2.1 Serološko spremljanje s kontrolnimi živalmi:

—

serološko spremljanje s kontrolnimi živalmi vključuje dejaven letni program testiranja kontrolnih živali za oceno kroženja virusa bolezni modrikastega jezika na območju z omejitvami. Kjer je mogoče, morajo biti kontrolne živali govedo. Živali ne smejo imeti nobenih protiteles, kar se dokaže s predhodnim seronegativnim testom, ter se morajo nahajati na območju z omejitvami, za katerega je analiza tveganja, pri kateri so se upoštevale entomološke in ekološke ocene, potrdila prisotnost vektorja ali ugotovila prisotnost habitata, primernega za gojišče vektorja,

—	kontrolne živali se testirajo vsaj enkrat mesečno v obdobju, ko je zadevni vektor aktiven, če je to obdobje znano. Če takšnih podatkov ni, se kontrolne živali testirajo vsaj enkrat mesečno skozi vse leto,

—	minimalno število kontrolnih živali na referenčno geografsko enoto za namene spremljanja in nadzora bolezni modrikastega jezika mora biti reprezentativno in zadostno, da se v vsaki referenčni geografski enoti s 95-odstotno gotovostjo odkrije 2-odstotna mesečna pojavnost serokonverzije (1),

—

laboratorijsko testiranje je zasnovano tako, da pozitivnim presejalnim testom sledijo serološki/virološki testi za posebne serotipe, namenjeni potrditvi serotipa ali serotipov bolezni modrikastega jezika, katerih prisotnost na epidemiološko pomembnem geografskem območju je pričakovana, in potrebni za potrditev kroženja posebnega serotipa.

1.1.2.2 Serološke/virološke raziskave:

—

vključujejo vsaj dejaven letni program serološkega/virološkega testiranja populacij dovzetnih vrst živali, ki je namenjen odkrivanju dokazov o prenosu virusa bolezni modrikastega jezika z naključnim serološkim in/ali virološkim testiranjem, ki se izvaja v vseh epidemiološko pomembnih geografskih območjih in v obdobju leta, ko je odkritje serokonverzije verjetnejše,

—

morajo biti zasnovane tako, da so vzorci reprezentativni in prilagojeni strukturi populacije dovzetnih vrst živali, ki jih je treba vzorčiti v epidemiološko pomembnem geografskem območju, pri čemer se velikost vzorca izračuna tako, da se s 95-odstotno gotovostjo ugotovi 20-odstotna obolevnost v populaciji dovzetnih vrst živali navedenega epidemiološko pomembnega geografskega območja,

—	morajo zagotoviti, da seropozitivne živali iz cepljenih ali imuniziranih populacij ne motijo seroloških raziskav,

—

morajo zagotoviti, da je laboratorijsko testiranje zasnovano tako, da pozitivnim presejalnim testom sledijo serološki/virološki testi za posebne serotipe, namenjeni potrditvi serotipa ali serotipov bolezni modrikastega jezika, katerih prisotnost na epidemiološko pomembnem geografskem območju je pričakovana, in potrebni za potrditev kroženja posebnega serotipa,

—	so lahko zasnovane tudi za spremljanje obsega cepljenja in razširjenosti različnih serotipov bolezni modrikastega jezika, prisotnih na območju z omejitvami.

1.1.2.3 Ciljno spremljanje, ki temelji na tveganju:

—	vključuje uradni in ustrezno dokumentiran stalni sistem, namenjen dokazovanju odsotnosti nekaterih posebnih serotipov bolezni modrikastega jezika,

—	se uporablja za ciljno populacijo dovzetnih živali z relativno visokim tveganjem na podlagi njihove lokacije, geografske situacije in epidemiologije serotipa bolezni modrikastega jezika ali serotipov, katerih prisotnost na epidemiološko pomembnem geografskem območju je pričakovana,

—

mora imeti strategijo vzorčenja, ki je prilagojena opredeljeni ciljni populaciji. Velikost vzorca se izračuna tako, da se odkrije vzorčna prevalenca (na podlagi znanega tveganja ciljne populacije) s 95-odstotno gotovostjo v ciljni populaciji navedenega epidemiološko pomembnega geografskega območja. Kadar vzorci ne izvirajo od posameznih živali, je treba velikost vzorca prilagoditi skladno z občutljivostjo veljavnih diagnostičnih postopkov.

1.2 Za določitev sezone brez vektorjev v skladu s Prilogo V k tej uredbi mora entomološki nadzor izpolnjevati naslednje zahteve:

—	vključuje vsaj dejaven letni program zajemanja vektorjev s stalno nameščenimi aspiracijskimi pastmi, namenjenimi določitvi populacijske dinamike vektorja,

—

aspiracijske pasti, opremljene z ultravijolično lučjo, je treba uporabljati v skladu z vnaprej določenimi protokoli. Pasti se uporabljajo ponoči, pri čemer je pogostost vsaj naslednja:

—	ena noč na teden v mesecu pred pričakovanim začetkom in v mesecu pred pričakovanim koncem sezone brez vektorjev,

—	ena noč na mesec med sezono brez vektorjev,

—	na podlagi dokazov, zbranih v prvih treh letih njihove uporabe, se lahko pogostost uporabe aspiracijskih pasti prilagodi,

—

vsaj ena aspiracijska past mora biti nameščena v vsakem epidemiološko pomembnem območju na celotnem območju, na katerem v določeni sezoni ni bolezni modrikastega jezika. Delež mušic, ujetih v aspiracijske pasti, je treba poslati v specializiran laboratorij, ki je opremljen za štetje in določanje domnevnih vrst vektorjev.

1.3 Spremljanje za predložitev Komisiji utemeljenih podatkov o odsotnosti kroženja virusa bolezni modrikastega jezika na epidemiološko pomembnem geografskem območju v obdobju dveh let v skladu s členom 6(2):

—	vključuje vsaj enega od naslednjih ukrepov, in sicer serološko spremljanje s kontrolnimi živalmi, serološke/virološke raziskave in ciljno spremljanje, ki temelji na tveganju, kakor je določeno v točkah 1.1.2.1, 1.1.2.2 in 1.1.2.3,

—

mora biti zasnovano tako, da so vzorci reprezentativni in prilagojeni strukturi populacije dovzetnih vrst živali, ki jih je treba vzorčiti v epidemiološko pomembnem geografskem območju, pri čemer se velikost vzorca izračuna tako, da se s 95-odstotno gotovostjo ugotovi 20-odstotna (2) obolevnost v populaciji dovzetnih vrst živali navedenega epidemiološko pomembnega geografskega območja, če se masovno cepljenje ni izvajalo, ali

—

mora biti zasnovano tako, da so vzorci reprezentativni in prilagojeni strukturi populacije dovzetnih vrst živali, ki jih je treba vzorčiti v epidemiološko pomembnem geografskem območju, pri čemer se velikost vzorca izračuna tako, da se s 95-odstotno gotovostjo ugotovi 10-odstotna (3) obolevnost v populaciji dovzetnih vrst živali navedenega epidemiološko pomembnega geografskega območja, če se je masovno cepljenje izvajalo.

2. Minimalne zahteve za programe nadzora bolezni modrikastega jezika, ki jih morajo države članice izvajati zunaj območij z omejitvami

Namen programov nadzora bolezni modrikastega jezika je odkrivanje morebitnega vnosa virusa bolezni modrikastega jezika in dokazovanje prisotnosti navedenega virusa v državi članici brez bolezni modrikastega jezika ali na epidemiološko pomembnem geografskem območju.

Programi nadzora bolezni modrikastega jezika vključujejo vsaj pasivni klinični nadzor in aktivni laboratorijski nadzor, kakor je določeno v točkah 2.1 in 2.2.

2.1 Pasivni klinični nadzor:

—

vključuje uradni in ustrezno dokumentiran stalni sistem, namenjen odkrivanju in preiskovanju kakršnih koli sumov, vključno s sistemom za zgodnje opozarjanje za poročanje o sumih. Lastniki ali rejci živali ter veterinarji morajo pristojnemu organu takoj poročati o vsakem sumu. Pristojni organ mora vse sume takoj temeljito preiskati, da se potrdi ali izključi kakršen koli izbruh bolezni modrikastega jezika,

—	je treba zlasti okrepiti med obdobjem aktivnosti vektorja na območjih s posebnim relativno višjim tveganjem na podlagi geografskih in epidemioloških podatkov,

—	mora zagotavljati, da se izvaja ozaveščanje, ki predvsem omogoča lastnikom ali rejcem in veterinarjem, da prepoznavajo klinične znake bolezni modrikastega jezika.

2.2 Aktivni laboratorijski nadzor vključuje vsaj enega od naslednjih ukrepov, in sicer serološko spremljanje s kontrolnimi živalmi, serološke/virološke raziskave ali ciljni nadzor, ki temelji na tveganju, kakor je določeno v točkah 2.2.1, 2.2.2 in 2.2.3.

2.2.1 Serološko spremljanje s kontrolnimi živalmi

—

serološko spremljanje s kontrolnimi živalmi vključuje dejaven letni program testiranja kontrolnih živali za dokazovanje prenosa virusa bolezni modrikastega jezika zunaj območij z omejitvami. Posebno pozornost je treba nameniti območjem z visokim tveganjem na podlagi geografskih in epidemioloških podatkov,

—	kontrolne živali se testirajo vsaj enkrat mesečno v obdobju, ko je zadevni vektor aktiven, če je to obdobje znano. Če takšnih podatkov ni, se kontrolne živali testirajo vsaj enkrat mesečno skozi vse leto,

—	minimalno število kontrolnih živali na referenčno geografsko enoto za namene spremljanja in nadzora bolezni modrikastega jezika mora biti reprezentativno in zadostno, da se v vsaki referenčni geografski enoti s 95-odstotno gotovostjo odkrije 2-odstotna mesečna pojavnost serokonverzije (4).

2.2.2 Serološke/virološke raziskave:

—

vključujejo vsaj dejaven letni program serološkega/virološkega testiranja populacij dovzetnih vrst živali, ki je namenjen odkrivanju dokazov o prenosu virusa bolezni modrikastega jezika zunaj območij z omejitvami z naključnim serološkim in/ali virološkim testiranjem, ki se izvaja v vseh epidemiološko pomembnih geografskih območjih in v obdobju leta, ko je odkritje serokonverzije najverjetnejše,

—

—	morajo zagotoviti, da seropozitivne živali iz cepljenih ali imuniziranih populacij ne motijo seroloških raziskav.

2.2.3 Ciljni nadzor, ki temelji na tveganju:

—	vključuje uradni in dobro dokumentiran stalni sistem, namenjen dokazovanju odsotnosti nekaterih posebnih serotipov bolezni modrikastega jezika,

—	mora temeljiti na obsežnem poznavanju lokalnih dejavnikov tveganja; takšno poznavanje mora omogočiti opredelitev posebne ciljne populacije z relativnim višjim tveganjem, ki je namenjena vzorčenju,

—

mora zagotoviti, da je ciljna strategija vzorčenja prilagojena ciljni populaciji z relativnim višjim tveganjem ter da se velikost vzorca izračuna tako, da se odkrije vzorčna prevalenca (na podlagi znanega tveganja ciljne populacije) s 95-odstotno gotovostjo v ciljni populaciji navedenega epidemiološko pomembnega geografskega območja.

(1) Po ocenah je 20 % normalna letna stopnja serokonverzije na okuženem območju. Vendar v Skupnosti virus večinoma kroži približno šest mesecev na leto (od konca pomladi do sredine jeseni). Zato je 2 % konzervativna ocena pričakovane mesečne stopnje serokonverzije.

(2) Po ocenah je 20 % normalna letna stopnja serokonverzije na okuženem območju. Vendar če obstajajo dokazi, da je letna stopnja serokonverzije na epidemiološko pomembnem geografskem območju nižja od 20 %, je treba izračunati velikost vzorca, da se odkrije nižja ocenjena obolevnost.

(3) Po ocenah je 10 % normalna letna stopnja serokonverzije na območju, kjer se je izvajalo cepljenje. Vendar če obstajajo dokazi, da je letna stopnja serokonverzije na epidemiološko pomembnem geografskem območju cepljenja nižja od 10 %, je treba izračunati velikost vzorca, da se odkrije nižja ocenjena obolevnost.

(4) Po ocenah je 20 % normalna letna stopnja serokonverzije na okuženem območju. Vendar v Skupnosti virus večinoma kroži približno šest mesecev na leto (od konca pomladi do sredine jeseni). Zato je 2 % konzervativna ocena pričakovane mesečne stopnje serokonverzije.“

8.11.2008

Uradni list Evropske unije

L 299/25

DIREKTIVA 2008/95/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 22. oktobra 2008

o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami

(Kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA–

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (3) je bila spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Zakonodaja o blagovnih znamkah, ki se je uporabljala v državah članicah pred začetkom veljavnosti Direktive 89/104/EGS, je vsebovala neskladnosti, ki so lahko ovirale prost pretok blaga in storitev ter izkrivljale konkurenco na skupnem trgu. Za dobro delovanje notranjega trga je zato bilo treba približati zakonodaje držav članic.

(3)	Pomembno je upoštevati rešitve in prednosti, ki jih sistem blagovnih znamk Skupnosti lahko zagotovi podjetjem, ki želijo pridobiti blagovne znamke.

(4)	Ne zdi se nujno lotiti popolnega približevanja zakonov o blagovnih znamkah v državah članicah. Zato bo dovolj, če se približevanje omeji na nacionalne določbe zakona, ki najbolj neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga.

(5)	Ta direktiva državam članicam ne bi smela odvzeti pravice do nadaljnjega varstva blagovnih znamk, pridobljenih z uporabo, temveč bi morala urejati le razmerje med njimi in blagovnimi znamkami, pridobljenimi z registracijo.

(6)

Države članice bi morale imeti možnost še naprej prosto določiti postopek v zvezi z registracijo, razveljavitvijo in neveljavnostjo blagovnih znamk, pridobljenih z registracijo. Določijo lahko na primer način registracije blagovne znamke in postopkov za ugotavljanje neveljavnosti, odločajo o tem, ali naj se prejšnje pravice uveljavljajo v postopku registracije ali v postopku za ugotavljanje neveljavnosti ali v obeh, in, če omogočajo uveljavljanje prejšnjih pravic v postopku registracije, postopek ugovora ali preizkus pogojev po uradni dolžnosti ali oboje. Države članice bi morale imeti možnost še naprej prosto določiti učinke razveljavitve ali neveljavnosti blagovnih znamk.

(7)	Ta direktiva ne more izključiti uporabe drugih predpisov držav članic, ki niso predpisi o blagovnih znamkah, na primer predpisov v zvezi z nelojalno konkurenco, civilnopravno odgovornostjo ali varstvom potrošnikov.

(8)

Doseganje ciljev, h katerim je usmerjeno približevanje zakonodaje, zahteva, da so pogoji pridobivanja in ohranjanja registrirane blagovne znamke na splošno enaki v vseh državah članicah. V ta namen, bi bilo treba izdelati seznam znakov, ki lahko sestavljajo blagovno znamko, ob pogoju, da je zaradi takšnih znakov mogoče razlikovati blago ali storitve enega podjetja od blaga ali storitev drugega. Treba bi bilo izčrpno navesti razloge za zavrnitev ali neveljavnost v zvezi s samo blagovno znamko, na primer odsotnost vsakega razlikovalnega značaja, ali v zvezi s kolizijami med blagovno znamko in prejšnjimi pravicami, tudi če so nekateri od teh razlogov navedeni kot izbira držav članic, ki torej te razloge lahko ohranijo ali uvedejo v svojih zakonih. Države članice bi morale imeti možnost, da v svojih zakonih ohranijo ali uvedejo razloge za zavrnitev ali neveljavnost, povezane s pogoji za pridobivanje in nadaljnje lastništvo blagovne znamke, za katere ni določb o približevanju, ki zadevajo na primer upravičenost do dodelitve blagovne znamke, podaljšanje blagovne znamke, pristojbine ali neizpolnjevanje pravil postopka.

(9)

Za zmanjšanje skupnega števila blagovnih znamk, registriranih in varovanih v Skupnosti, in posledično števila sporov, ki se med njimi pojavljajo, je treba zahtevati, da se registrirane blagovne znamke dejansko uporabljajo ali v primeru, da se ne, razveljavijo. Treba je poskrbeti, da se blagovne znamka ne more razveljaviti na podlagi obstoja neuporabljene prejšnje blagovne znamke, medtem ko lahko države članice še naprej prosto uporabljajo isto načelo glede registracije blagovne znamke ali predvidijo, da se blagovna znamka ne more uspešno uveljavljati v postopku zaradi kršitev pravic, kadar se na podlagi zahteve za razveljavitev blagovne znamke ugotovi, da bi se znamka lahko razveljavila. Določitev pravil postopka je v vseh teh primerih prepuščena državam članicam.

(10)

Za zagotovitev prostega pretoka blaga in storitev je bistvenega pomena zagotoviti, da registrirane blagovne znamke v pravnih sistemih vseh držav članic uživajo enako varstvo. To pa ne sme preprečiti državam članicam, da po lastni izbiri določijo večji obseg varstva blagovnim znamkam, ki imajo ugled.

(11)

Varstvo, ki ga zagotovi registrirana blagovna znamka in katerega funkcija je zlasti zagotovitev, da blagovna znamka označuje izvor, bi moralo biti popolno v primeru enakosti blagovne znamke in znaka ter blaga ali storitev. Varstvo bi moralo veljati tudi v primeru podobnosti med blagovno znamko in znakom ter blagom ali storitvami. Neizogibno potrebno je podati interpretacijo koncepta podobnosti v zvezi z verjetnostjo zmede. Verjetnost zmede, katere upoštevanje je odvisno od številnih elementov, zlasti od prepoznavnosti blagovne znamke na tržišču, povezovanja, ki ga lahko povzroči uporabljen ali registriran znak, stopnje podobnosti med blagovno znamko ter označenim blagom ali storitvami, bi morala biti poseben pogoj za takšno varstvo. Načini, na katere se lahko ugotovi verjetnost zmede, in zlasti dokazno breme, bi morali biti predmet nacionalnih postopkovnih pravil, v katere ta direktiva ne bi smela posegati.

(12)

Zaradi pravne varnosti in brez nepravičnega vpliva na interese imetnika prejšnje blagovne znamke, je pomembno zagotoviti, da slednji ne sme več zahtevati ugotovitve neveljavnosti niti nasprotovati uporabi blagovne znamke, ki je kasnejša od njegove, katere uporabo je dolgo vede dopuščal, razen če je prijava kasnejše blagovne znamke vložena v slabi veri.

(13)

Vse države članice obvezuje Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine. Nujno je, da se določbe te direktive popolnoma ujemajo z določbami omenjene konvencije. Ta direktiva ne sme vplivati na obveznosti držav članic, ki izhajajo iz te Konvencije. Kjer je to primerno, bi bilo treba uporabiti drugi pododstavek člena 307 Pogodbe.

(14)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede roka za prenos v nacionalno pravo Direktive 98/104/EGS, ki je določen v delu B Priloge I –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za vsako blagovno znamko glede blaga ali storitev, ki je predmet registracije ali prijave za registracijo v državi članici kot posamična blagovna znamka, kolektivna znamka ali garancijska ali certifikacijska znamka ali ki je predmet registracije ali prijave za registracijo v Uradu Beneluksa za intelektualno lastnino ali mednarodne registracije z učinkom v državi članici.

Člen 2

Znaki, ki lahko sestavljajo blagovno znamko

Blagovna znamka je lahko sestavljena iz kakršnihkoli znakov, ki jih je mogoče predstaviti grafično, zlasti iz besed, vključno z osebnimi imeni, slik, črk, števil, oblike blaga ali njegove embalaže, če se s pomočjo teh znakov blago ali storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga ali storitev drugih podjetij.

Člen 3

Razlogi za zavrnitev ali neveljavnost

1. Ne registrira se ali, če je registrirano, se lahko razglasi za neveljavno naslednje:

(a)	znaki, ki ne morejo sestavljati blagovne znamke;

(b)	blagovne znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega značaja;

(c)	blagovne znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali označbe, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge lastnosti blaga ali storitev;

(d)	blagovne znamke, ki so sestavljene izključno iz znakov ali označb, ki so postali običajni v jezikovni rabi ali v dobroverni ustaljeni praksi trgovanja;

(e)

znaki, sestavljeni izključno iz:

(i)	oblike, ki izhaja iz same narave blaga;

(ii)	oblike blaga, ki je nujna za dosego tehničnega učinka;

(iii)

oblike, ki daje blagu bistveno vrednost;

(f)	blagovne znamke, ki nasprotujejo javnemu redu ali sprejetim moralnim načelom;

(g)	blagovne znamke, katerih narava zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali storitve;

(h)	blagovne znamke, za katere ni bilo izdano dovoljenje pristojnih organov in morajo biti zavrnjene ali razveljavljene na podlagi člena 6 ter Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine, v nadaljnjem besedilu „Pariška konvencija“.

2. Vsaka država članica lahko določi, da se blagovna znamka ne registrira ali da se jo, če je registrirana, lahko razglasi za neveljavno, če in v naslednjem obsegu:

(a)	se lahko uporaba te blagovne znamke prepove v skladu z določbami, ki niso določbe o blagovnih znamkah zadevne države članice ali Skupnosti;

(b)	blagovna znamka vsebuje znak visoke simbolične vrednosti, zlasti verski simbol;

(c)	blagovna znamka vsebuje znamenja, embleme in grbe, ki niso zajeti v členu 6 ter Pariške konvencije in ki so v javnem interesu, razen če je bila privolitev ustreznih organov v njeno registracijo dana v skladu z zakonodajo države članice;

(d)	prijavo za registracijo blagovne znamke je prosilec vložil v slabi veri.

3. Registracija blagovne znamke se ne zavrne ali ne razglasi za neveljavno v skladu z odstavkom 1(b), (c) ali (d), če je pred datumom prijave za registracijo in z njeno uporabo dobila razlikovalen značaj. Vsaka država članica lahko poleg tega določi, da ta določba velja tudi, če je blagovna znamka dobila razlikovalni značaj po datumu vložitve prijave za registracijo ali po datumu registracije.

4. Vsaka država članica lahko določi, da se z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 razlogi za zavrnitev registracije ali neveljavnost, ki veljajo v tej državi pred datumom začetka veljavnosti določb, potrebnih za uskladitev z Direktivo 89/104/EGS, uporabljajo za blagovne znamke, za katere je bila prijava vložena pred tem datumom.

Člen 4

Nadaljnji razlogi za zavrnitev ali neveljavnost v zvezi s prejšnjimi pravicami

1. Blagovna znamka se ne registrira ali, če je registrirana, se jo lahko razglasi za neveljavno:

(a)	če je enaka prejšnji blagovni znamki in če so blago ali storitve, za katere se blagovna znamka uporablja oziroma je zanje registrirana, enaki blagu ali storitvam, za katere je varovana prejšnja blagovna znamka;

(b)	če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo blagovno znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, označenih z blagovnimi znamkami, obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo blagovno znamko.

2. „Prejšnja blagovna znamka“ v smislu odstavka 1 pomeni:

(a)

naslednje vrste blagovnih znamk z datumom vložitve prijave za registracijo, ki je pred datumom prijave za registracijo blagovne znamke, ter, kadar je to primerno, ob upoštevanju prednostnih pravic, ki se zahtevajo v zvezi s temi blagovnimi znamkami:

(i)	blagovne znamke Skupnosti;

(ii)	blagovne znamke, registrirane v državi članici, oziroma v primeru Belgije, Luksemburga ali Nizozemske, na Uradu Beneluksa za intelektualno lastnino;

(iii)

blagovne znamke, registrirane po mednarodnih sporazumih, ki učinkujejo v državah članicah;

(b)	blagovne znamke Skupnosti, za katere se v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o blagovni znamki Skupnosti (5) upravičeno zahteva prednostna pravica v razmerju do blagovne znamke iz točk (a)(ii) in (iii), tudi če je bila ta blagovna znamka odsvojena ali je prenehala;

(c)	prijave za blagovne znamke iz točk (a) in (b) pod pogojem njihove registracije;

(d)	blagovne znamke, ki so na dan vložitve prijave za registracijo blagovne znamke ali, kadar je to primerno, zahteve za priznanje prednosti v zvezi z zahtevo za registracijo blagovne znamke, v državi članici znane v smislu izraza „znane“ v členu 6 bis Pariške konvencije.

3. Blagovna znamka se prav tako ne registrira ali, če je registrirana, se jo lahko razglasi za neveljavno, če je enaka ali podobna prejšnji blagovni znamki Skupnosti v smislu odstavka 2 in bo ali je bila registrirana za blago ali storitve, ki niso podobne tistim, za katere je registrirana prejšnja blagovna znamka Skupnosti, če prejšnja blagovna znamka Skupnosti v Skupnosti uživa ugled in če bi uporaba poznejše blagovne znamke brez pravega razloga neupravičeno izkoriščala ali pa oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje blagovne znamke Skupnosti.

4. Vsaka država članica lahko poleg tega določi, da se blagovna znamka ne registrira ali, če je registrirana, se jo lahko razglasi za neveljavno, če in v naslednjem obsegu:

(a)

blagovna znamka je enaka ali podobna prejšnji nacionalni blagovni znamki v smislu odstavka 2 in bo ali je bila registrirana za blago ali storitve, ki niso podobni blagu ali storitvam, za katere je registrirana prejšnja blagovna znamka Skupnosti, če prejšnja blagovna znamka v zadevni državi članici uživa ugled in če bi uporaba poznejše blagovne znamke brez upravičenega razloga izkoriščala ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje blagovne znamke;

(b)

pravice do neregistrirane blagovne znamke ali drugega znaka v uporabi v gospodarskem prometu so bile pridobljene pred datumom vložitve zahteve za registracijo kasnejše blagovne znamke ali datumom zahtevanega priznanja prednostne pravice v zvezi z zahtevo za registracijo poznejše blagovne znamke, če neregistrirana blagovna znamka ali drug znak imetniku podeljuje pravico do prepovedi uporabe kasnejše blagovne znamke;

(c)

uporaba blagovne znamke se lahko prepove na podlagi prejšnje pravice, ki se razlikuje od pravic iz odstavka 2 in točke (b) tega odstavka ter zlasti:

(i)	pravice do imena;

(ii)	pravice do osebne podobe;

(iii)

avtorske pravice;

(iv)	pravice industrijske lastnine;

(d)	blagovna znamka je enaka ali podobna prejšnji kolektivni blagovni znamki, ki podeljuje pravico, ki je prenehala v obdobju največ treh let pred zahtevo;

(e)	blagovna znamka je enaka ali podobna prejšnji garancijski ali certifikacijski znamki, ki je prenehala v obdobju pred vložitvijo zahteve, katerega dolžino določi država članica;

(f)

blagovna znamka je enaka ali podobna prejšnji blagovni znamki, ki je bila registrirana za enako ali podobno blago ali storitve in v zvezi z njimi podelila pravico, ki je prenehala zaradi neuspešnega podaljšanja v obdobju največ dveh let pred vložitvijo zahteve, razen če je imetnik prejšnje blagovne znamke soglašal z registracijo kasnejše znamke ali ni uporabljal svoje blagovne znamke;

(g)	blagovna znamka bi se lahko zamenjala z blagovno znamko, ki je bila v uporabi v tujini na dan vložitve zahteve in ki se še vedno uporablja, ob pogoju, da je na dan vložitve zahteve prijavitelj deloval v slabi veri.

5. Države članice lahko dopustijo, da v primernih okoliščinah registracije ni treba zavrniti oziroma blagovne znamke razglasiti za neveljavno, če imetnik prejšnje blagovne znamke ali druge prejšnje pravice soglaša z registracijo kasnejše blagovne znamke.

6. Vsaka država članica lahko določi, da se z odstopanjem od odstavkov 1 do 5 razlogi za zavrnitev registracije ali neveljavnost, ki veljajo v tej državi pred datumom začetka veljavnosti predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 89/104/EGS, uporabljajo za blagovne znamke, za katere je bila zahteva vložena pred tem datumom.

Člen 5

Pravice iz blagovne znamke

1. Registrirana blagovna znamka podeljuje imetniku izključne pravice. Imetnik ima pravico, da tretjim osebam, ki nimajo njegove privolitve, preprečiti, da v gospodarskem prometu uporabljajo:

(a)	kateri koli znak, ki je enak blagovni znamki, za enako blago ali storitve, za katere je registrirana blagovna znamka;

(b)	kateri koli znak, pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti z blagovno znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, označenih z blagovno znamko in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in blagovno znamko.

2. Vsaka država članica lahko določi, da ima imetnik pravico tretjim osebam, ki nimajo njegove privolitve, preprečiti, da v gospodarskem prometu uporabljajo kateri koli znak, enak ali podoben blagovni znamki v zvezi z blagom ali storitvami, ki niso podobne tistim, za katere je registrirana blagovna znamka, če ima slednja v državi članici ugled in če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled blagovne znamke.

3. Na podlagi odstavkov 1 in 2 je lahko med drugim prepovedano naslednje:

(a)	opremljanje blaga ali njegove embalaže z znakom;

(b)	ponujanje blaga, njegovo dajanje na trg ali skladiščenje v te namene pod tem znakom ali ponujanje ali opravljanje storitev pod tem znakom;

(c)	uvoz ali izvoz blaga pod tem znakom;

(d)	uporaba znaka na poslovni dokumentaciji in v oglaševanju.

4. Če se po zakonu države članice uporaba znaka pod pogoji iz odstavka 1(b) ali odstavka 2 ni dalo prepovedati pred datumom, na katerega so v zadevni državi članici začeli veljati predpisi, potrebni za uskladitev z Direktivo 89/104/EGS, se pravice, podeljene z blagovno znamko, ne da uveljavljati za preprečitev nadaljnje uporabe znaka.

5. Odstavki 1 do 4 ne vplivajo na predpise v kateri koli državi članici v zvezi z varstvom proti uporabi znaka razen za razlikovanje blaga in storitev, če uporaba tega znaka neupravičeno okorišča ali škodi razlikovalnemu značaju ali ugledu blagovne znamke.

Člen 6

Omejitev učinkov blagovne znamke

1. Blagovna znamka ne daje imetniku pravice, da tretji osebi prepove uporabo v gospodarskem prometu:

(a)	lastnega imena in naslova;

(b)	označb glede vrste, kakovosti, količine, namena, vrednosti, geografskega izvora, časa proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali drugih značilnosti blaga ali storitev;

(c)	blagovne znamke, kadar je treba z njo označiti namen proizvoda ali storitve, zlasti za dodatke ali nadomestne dele;

pod pogojem, da jih uporablja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.

2. Blagovna znamka ne daje imetniku pravice, da tretji osebi prepove uporabo v gospodarskem prometu prejšnje pravice, ki velja le na določenem področju, če je ta pravica priznana v zadevni državi članici in znotraj meja področja, na katerem je priznana.

Člen 7

Izčrpanje pravice iz blagovne znamke

1. Blagovna znamka imetniku ne daje pravice, da prepove njeno uporabo v zvezi z blagom, ki je bilo dano na trg Skupnosti označeno s to blagovno znamko s strani imetnika ali z njegovim soglasjem.

2. Odstavek 1 se ne uporablja, če obstajajo zakoniti razlogi, da imetnik nasprotuje nadaljnjemu trženju blaga, še zlasti, če se stanje blaga spremeni ali poškoduje po tem, ko je bilo dano na trg.

Člen 8

Licence

1. Blagovna znamka je lahko predmet licence za nekatere ali vse vrste blaga ali storitev, za katere je registrirana in za celotno ali del ozemlja zadevne države članice. Licenca je lahko izključna ali neizključna.

2. Imetnik blagovne znamke lahko uveljavi pravice iz blagovne znamke proti pridobitelju licence, ki ravna v nasprotju s katerokoli določbo v licenčni pogodbi v zvezi:

(a)	z njenim trajanjem;

(b)	z obliko, zajeto v registraciji, v kateri se lahko uporablja blagovna znamka;

(c)	z obsegom blaga ali storitev, za katere je podeljena licenca;

(d)	z ozemljem, na katerem se blagovna znamka lahko uporabi, ali

(e)	s kakovostjo proizvedenega blaga oziroma opravljenih storitev, ki jih opravlja pridobitelj licence.

Člen 9

Omejitev kot posledica privolitve

1. Če je v državi članici imetnik prejšnje blagovne znamke v smislu člena 4(2) za obdobje petih zaporednih let dopustil v uporabo blagovne znamke, registrirane v tej državi članici, medtem ko se je takšne uporabe zavedal, na podlagi prejšnje blagovne znamke ni več upravičen do vložitve zahteve za ugotovitev neveljavnosti kasnejše blagovne znamke ali nasprotovanju uporabi kasnejše blagovne znamke za blago ali storitve, za katere se uporablja kasnejša blagovna znamka, razen če je do registracije kasnejše blagovne znamke prišlo v slabi veri.

2. Vsaka država članica lahko določi, da se odstavek 1 smiselno uporablja za imetnika prejšnje blagovne znamke po členu 4(4)(a) ali druge prejšnje pravice iz člena 4(4)(b) ali (c).

3. V primerih iz odstavkov 1 in 2 imetnik pozneje registrirane blagovne znamke ni upravičen do nasprotovanja uporabi prejšnje pravice, čeprav ta pravica več ne more biti uveljavljena proti kasnejši blagovni znamki.

Člen 10

Uporaba blagovnih znamk

1. Če v obdobju petih let po zaključku postopka registracije imetnik ni začel resno in dejansko uporabljati blagovne znamke v državi članici za blago ali storitve, za katere jo je registriral, ali če je bila takšna uporaba prekinjena za neprekinjeno obdobje petih let, je blagovna znamka podvržena sankcijam iz te direktive, razen če obstajajo upravičeni razlogi za neuporabo.

Uporaba v smislu prvega pododstavka pomeni tudi naslednje:

(a)	uporaba blagovne znamke v obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja blagovne znamke;

(b)	namestitev blagovne znamke na blago ali njegovo embalažo z blagovno znamko v državi članici izključno za potrebe izvoza.

2. Uporaba blagovne znamke s privolitvijo imetnika ali katerekoli osebe, ki je pooblaščena za uporabo kolektivne blagovne znamke ali garancijske ali certifikacijske znamke, šteje kot uporaba s strani imetnika.

3. Glede blagovnih znamk, registriranih pred datumom začetka veljavnosti predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 89/104/EGS v zadevni državi članici:

(a)	če je predpis, veljaven pred tem datumom, sankcioniral neuporabo blagovne znamke v neprekinjenem obdobju, se šteje, da je zadevno obdobje petih let iz prvega pododstavka odstavka 1 začelo teči hkrati s katerimkoli obdobjem neuporabe, ki na ta datum že teče;

(b)	če pred tem datumom ni veljal noben predpis o uporabi, se šteje, da obdobja petih let iz prvega pododstavka odstavka 1 tečejo najmanj od tega datuma.

Člen 11

Sankcije za neuporabo blagovne znamke v pravnih ali upravnih postopkih

1. Blagovna znamka se ne sme razglasiti za neveljavno na podlagi dejstva, da obstaja prejšnja blagovna znamka v koliziji z njo, če slednja ne izpolnjuje zahtev za uporabo iz člena 10(1) in (2) ali člena 10(3), kakor je ustrezno.

2. Katerakoli država članica lahko določi, da se registracije blagovne znamke ne sme zavrniti na podlagi dejstva, da obstaja prejšnja blagovna znamka v koliziji z njo, če slednja ne izpolnjuje zahtev za uporabo iz člena 10(1) in (2) ali člena 10(3), kakor je ustrezno.

3. Brez poseganja v uporabo člena 12, če pride do nasprotne zahteve za razveljavitev, vsaka država članica lahko določi, da se blagovne znamke ne more uspešno uveljavljati v postopku zaradi kršitve pravic, če se na podlagi ugovora ugotovi, da bi se blagovna znamka lahko razveljavila na podlagi člena 12(1).

4. Če se je prejšnja blagovna znamka uporabljala le za del blaga ali storitev, za katere je registrirana, se za namene uporabe odstavkov 1, 2 in 3 šteje, da je registrirana le za ta del blaga ali storitev.

Člen 12

Razlogi za razveljavitev

1. Blagovna znamka se lahko razveljavi, če se v neprekinjenem obdobju petih let ni resno uporabljala v državah članicah v zvezi z blagom ali storitvami, za katere je registrirana, in za neuporabo ne obstajajo upravičeni razlogi.

Vendar nihče ne more zahtevati, naj se imetnikove pravice na blagovni znamki razveljavijo, če je v intervalu med iztekom petletnega obdobja in vložitvijo zahteve za razveljavitev prišlo do začetka ali ponovnega začetka resne uporabe blagovne znamke.

Začetek ali ponovni začetek uporabe v treh mesecih pred vložitvijo zahteve za razveljavitev, in najprej ob izteku neprekinjenega obdobja petih let neuporabe, pa se ne upošteva, če do priprav na začetek ali ponovni začetek pride šele potem, ko imetnik ugotovi, da lahko pride do vložitve zahteve za razveljavitev.

2. Brez poseganja v odstavek 1 se blagovna znamka razveljavi, če po datumu registracije:

(a)	zaradi dejanj ali opustitve imetnika v gospodarskem prometu postane obča oznaka za proizvod ali storitev, za katero je registrirana;

(b)	zaradi uporabe s strani imetnika blagovne znamke ali z njegovim soglasjem glede blaga ali storitev, za katere je registrirana, lahko zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora tega blaga ali storitev.

Člen 13

Razlogi za zavrnitev ali razveljavitev ali neveljavnost v zvezi z nekaterim blagom ali storitvami

Če razlogi za zavrnitev ali razveljavitev ali neveljavnost blagovne znamke obstajajo le za nekatero blago ali storitve, za katere je bila ta blagovna znamka zahtevana ali registrirana, zavrnitev registracije ali razveljavitev ali neveljavnost obsega le tisto blago ali storitve.

Člen 14

Naknadno ugotavljanje neveljavnosti ali razveljavitev blagovne znamke

Če se prednost prejšnje blagovne znamke, ki se ji je imetnik odpovedal ali dopustil, da preneha, zahteva za blagovno znamko Skupnosti, se neveljavnost ali razveljavitev prejšnje blagovne znamke lahko ugotavlja naknadno.

Člen 15

Posebne določbe o kolektivnih znamkah, garancijskih znamkah in certifikacijskih znamkah

1. Brez poseganja v člen 4 lahko države članice, katerih zakoni predvidevajo registracijo kolektivnih znamk ali garancijskih ali certifikacijskih znamk, predvidijo, da se takšne znamke ne registrirajo oziroma se razveljavijo ali razglasijo za neveljavne ob dodatnih razlogih poleg tistih iz člena 3 in 12, če tako zahteva funkcija teh znamk.

2. Z odstopanjem od člena 3(1)(c) lahko države članice določijo, da lahko znaki ali oznake, ki se v gospodarskem prometu lahko uporabljajo za označevanje geografskega izvora blaga ali storitev, sestavljajo kolektivne, garancijske ali certifikacijske znamke. Takšna znamka imetniku ne daje pravice, da bi tretji osebi v gospodarskem prometu prepovedal uporabo takšnih znakov ali oznak, ob pogoju, da jih uporablja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji; takšna pravica se zlasti ne sme uveljavljati proti tretji osebi, ki je upravičena do uporabe geografskega imena.

Člen 16

Sporočanje

Države članice posredujejo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 17

Razveljavitev

Direktiva 89/104/EGS, kakor je bila spremenjena z odločbo, navedeno v Prilogi I, del A je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede roka za prenos v nacionalno pravo navedene direktive, ki je določen v Prilogi I, del B.

Sklici na razveljavljeno direktivo se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi II.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 19

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 22. oktobra 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J.-P. JOUYET

(1) UL C 161, 13.7.2007, str. 44.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2007 (UL C 146 E, 12.6.2008, str. 76) in Sklep Sveta z dne 25. septembra 2008.

(3) UL L 40, 11.2.1989, str. 1.

(4) Glej Prilogo I, del A.

(5) UL L 11, 14.1.1994, str. 1.

PRILOGA I

DEL A

Razveljavljena direktiva z njeno spremembo

(iz člena 17)

Direktiva Sveta 89/104/EGS	(UL L 40, 11.2.1989, str. 1)
Odločba Sveta 92/10/EGS	(UL L 6, 11.1.1992, str. 35)

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 17)

Direktiva	Roki za prenos
89/104/EGS	31. december 1992

PRILOGA II

Primerjalna tabela

Direktiva 89/104/EGS	Ta direktiva
Člen 1	Člen 1
Člen 2	Člen 2
Člen 3(1)(a) do (d)	Člen 3(1)(a) do (d)
Člen 3(1)(e), uvodno besedilo	Člen 3(1)(e), uvodno besedilo
Člen 3(1)(e), prva alinea	Člen 3(1)(e)(i)
Člen 3(1)(e), druga alinea	Člen 3(1)(e)(ii)
Člen 3(1)(e), tretja alinea	Člen 3(1)(e)(iii)
Člen 3(1)(f), (g) in (h)	Člen 3(1)(f)(g) in (h)
Člen 3(2), (3) in (4)	Člen 3(2), (3) in (4)
Člen 4	Člen 4
Člen 5	Člen 5
Člen 6	Člen 6
Člen 7	Člen 7
Člen 8	Člen 8
Člen 9	Člen 9
Člen 10(1)	Člen 10(1), prvi pododstavek
Člen 10(2)	Člen 10(1), drugi pododstavek
Člen 10(3)	Člen 10(2)
Člen 10(4)	Člen 10(3)
Člen 11	Člen 11
Člen 12(1), prvi stavek	Člen 12(1), prvi pododstavek
Člen 12(1), drugi stavek	Člen 12(1), drugi pododstavek
Člen 12(1), tretji stavek	Člen 12(1), tretji pododstavek
Člen 12(2)	Člen 12(2)
Člen 13	Člen 13
Člen 14	Člen 14
Člen 15	Člen 15
Člen 16(1) in (2)	—
Člen 16(3)	Člen 16
—	Člen 17
—	Člen 18
Člen 17	Člen 19
—	Priloga I
—	Priloga II

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

8.11.2008

Uradni list Evropske unije

L 299/36

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 29. oktobra 2008

o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž LLCotton25 (ACS-GHØØ1-3), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 6204)

(Besedilo v nemškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/837/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1) ter zlasti členov 7(3) in 19(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Bayer CropScience AG je 3. marca 2005 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pristojnim organom Nizozemske predložil vlogo za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo bombaž LLCotton25, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni („vloga“).

(2)

Vloga prav tako zajema dajanje na trg drugih proizvodov, ki vsebujejo bombaž LLCotton25 ali so iz njega sestavljeni, za enake uporabe kot katera koli druga vrsta bombaža, razen za gojenje. Zato vključuje vloga v skladu z določbami členov 5(5) in 17(5) Uredbe (ES) št. 1829/2003 podatke in informacije iz prilog III in IV k Direktivi 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (2) ter informacije in sklepe ocene tveganja, ki je bila izvedena v skladu z načeli iz Priloge II k Direktivi 2001/18/ES.

(3)

Evropska agencija za varnost hrane („EFSA“) je 16. aprila 2007 dala ugodno mnenje v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 in sklenila, da ni verjetno, da bo dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo bombaž LLCotton25, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, kakor je opisano v vlogi („proizvodi“), imelo škodljive učinke na zdravje ljudi ali živali ali na okolje v okviru predvidenih uporab (3). EFSA je v svojem mnenju preučila vsa specifična vprašanja in pomisleke držav članic v okviru posvetovanja z nacionalnimi pristojnimi organi, kakor je določeno v členih 6(4) in 18(4) navedene uredbe.

(4)	EFSA je zlasti sklenila, da primerjalna analiza sestave in agronomske analize kažejo, da je bombaž LLCottton25 snovno enakovreden gensko nespremenjenemu bombažu in zato niso potrebne dodatne varnostne študije s poskusnimi živalmi (npr. 90-dnevna študija toksičnosti na podganah).

(5)

EFSA je v svojem mnenju tudi sklenila, da je načrt za spremljanje okolja, sestavljen iz splošnega načrta za spremljanje, ki ga je predložil vlagatelj, v skladu z nameravano uporabo proizvodov. Vendar je EFSA zaradi fizikalnih značilnosti bombažnega semena in načinov prevoza priporočila, da se v okviru splošnega spremljanja uvedejo posebni ukrepi za dejavno spremljanje pojava divjih rastlin bombaža na območjih, kjer je verjetna razpršitev semena.

(6)	Načrt za spremljanje, ki ga je predložil vlagatelj, je bil usklajen s tem priporočilom EFSA.

(7)	Ob upoštevanju navedenih vidikov je treba za proizvode izdati odobritev.

(8)	Vsakemu gensko spremenjenemu organizmu je treba dodeliti enotni identifikator, kakor določa Uredba Komisije (ES) št. 65/2004 z dne 14. januarja 2004 o vzpostavitvi sistema za razvijanje in dodeljevanje posebnih identifikatorjev za gensko spremenjene organizme (4).

(9)

V skladu z mnenjem EFSA za živila, živilske sestavine in krmo, ki vsebujejo bombaž LLCotton25, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, niso potrebne nobene posebne zahteve za označevanje, razen tistih, določenih v členih 13(1) in 25(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003. Vendar mora biti iz oznak krme, ki vsebuje gensko spremenjene organizme ali je sestavljena iz njih, ter drugih proizvodov, ki niso živila in krma ter vsebujejo ali so sestavljeni iz gensko spremenjenih organizmov, za katere je predložena vloga za odobritev, jasno razvidno, da se zadevni proizvodi ne smejo uporabljati za gojenje, tako da se zagotovi uporaba proizvodov v okviru odobritve iz te odločbe.

(10)

Na podlagi mnenja EFSA tudi ni utemeljena uvedba posebnih pogojev ali omejitev za dajanje na trg in/ali posebnih pogojev ali omejitev za uporabo in ravnanje, vključno z zahtevami za spremljanje po dajanju na trg, ali posebnih pogojev za zaščito posebnih ekosistemov/okolja in/ali geografskih območij, kakor je določeno v točki (e) člena 6(5) in točki (e) člena 18(5) Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(11)	Vse zadevne informacije o odobritvi proizvodov je treba vnesti v register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo, kakor določa Uredba (ES) št. 1829/2003.

(12)

Člen 4(6) Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (5) določa zahteve za označevanje proizvodov, ki so sestavljeni iz gensko spremenjenih organizmov ali jih vsebujejo.

(13)

O tej odločbi je treba prek Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti obvestiti pogodbenice Kartagenskega protokola biološke varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti v skladu s členom 9(1) in členom 15(2)(c) Uredbe (ES) št. 1946/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o čezmejnem gibanju gensko spremenjenih organizmov (6).

(14)	Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ni dal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik; zato je Komisija 30. aprila 2008 Svetu predložila predlog v skladu s členom 5 Sklepa Sveta 1999/468/ES (7), Svet pa bi moral ukrepati v treh mesecih.

(15)	Svet se ni odzval v zahtevanem roku; Komisija mora zato sprejeti odločbo –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Gensko spremenjen organizem in enotni identifikator

Gensko spremenjenemu bombažu (Gossypium hirsutum) LLCotton25, kakor je opredeljen v točki (b) Priloge k tej odločbi, se dodeli enotni identifikator ACS-GHØØ1-3, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 65/2004.

Člen 2

Odobritev

Za namene členov 4(2) in 16(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003 se v skladu s pogoji iz te odločbe odobrijo naslednji proizvodi:

(a)	živila in živilske sestavine, ki vsebujejo bombaž ACS-GHØØ1-3, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni;

(b)	krma, ki vsebuje bombaž ACS-GHØØ1-3, je iz njega sestavljena ali proizvedena;

(c)	proizvodi, ki niso živila in krma ter vsebujejo bombaž ACS-GHØØ1-3 ali so iz njega sestavljeni, za enako uporabo kot kateri koli drugi bombaž, razen za gojenje.

Člen 3

Označevanje

1. Za namene zahtev za označevanje iz členov 13(1) in 25(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter člena 4(6) Uredbe (ES) št. 1830/2003 je „ime organizma“„bombaž“.

2. Besede „ni za gojenje“ se navedejo na oznakah proizvodov in v dokumentih, priloženih k proizvodom, ki vsebujejo bombaž ACS-GHØØ1-3 ali so iz njega sestavljeni in so navedeni v členu 2(b) in (c).

Člen 4

Spremljanje učinkov na okolje

1. Imetnik odobritve zagotovi, da se načrt za spremljanje učinkov na okolje uvede in izvaja, kakor je opredeljeno v točki (h) Priloge.

2. Imetnik odobritve Komisiji predloži letna poročila o izvajanju in rezultatih dejavnosti, določenih v ukrepih za spremljanje.

Člen 5

Informacije iz Priloge k tej odločbi se vnesejo v register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo, kakor je določeno v členu 28 Uredbe (ES) št. 1829/2003.

Člen 6

Imetnik odobritve

Imetnik odobritve je Bayer CropScience AG.

Člen 7

Veljavnost

Ta odločba se uporablja 10 let od datuma uradnega obvestila.

Člen 8

Naslovnik

Ta odločba je naslovljena na Bayer CropScience AG, Alfred-Nobel-Straße 50, D-40789 Monheim am Rhein, Nemčija.

V Bruslju, 29. oktobra 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.

(2) UL L 106, 17.4.2001, str. 1.

(3) http://www.efsa.europa.eu/EFSA/efsa_locale-1178620753816_1178620785856.htm

(4) UL L 10, 16.1.2004, str. 5.

(5) UL L 268, 18.10.2003, str. 24.

(6) UL L 287, 5.11.2003, str. 1.

(7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

PRILOGA

(a) Vlagatelj in imetnik odobritve:

Ime	:	Bayer CropScience AG
Naslov	:	Alfred-Nobel-Strasse 50, D–40789 Monheim am Rhein, Nemčija

(b) Poimenovanje in opredelitev proizvodov:

1. živila in živilske sestavine, ki vsebujejo bombaž ACS-GHØØ1-3, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni;

2. krma, ki vsebuje bombaž ACS-GHØØ1-3, je iz njega sestavljena ali proizvedena;

3. proizvodi, ki niso živila in krma ter vsebujejo bombaž ACS-GHØØ1-3 ali so iz njega sestavljeni, za enako uporabo kot kateri koli drugi bombaž, razen za gojenje.

Gensko spremenjeni bombaž ACS-GHØØ1-3, kakor je opisan v vlogi, proizvaja beljakovino PAT, zaradi katere je odporen na herbicid glufosinat-amonij.

1. Za namene zahtev za posebno označevanje iz členov 13(1) in 25(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter člena 4(6) Uredbe (ES) št. 1830/2003, je „ime organizma“„bombaž“.

(d) Metoda za odkrivanje:

—	Kvantitativna, za pojav specifična metoda, ki temelji na polimerazni verižni reakciji (PCR) v realnem času, za bombaž ACS-GHØØ1-3

—	Na podlagi semen potrdi referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003, potrditev se objavi na spletni strani http://gmo-crl.jrc.it/statusofdoss.htm

—	Referenčni material: AOCS 0306-A in AOCS 0306-B, na voljo pri American Oil Chemists Society (AOCS) na strani http://www.aocs.org/tech/crm/bayer_cotton.cfm

(e) Enotni identifikator:

ACS-GHØØ1-3

(f) Informacije, zahtevane v Prilogi II h Kartagenskemu protokolu biološke varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti:

Biosafety Clearing House (Posredovalnica informacij o biološki varnosti), številka zapisa: glej [izpolniti po obvestilu]

(g) Pogoji ali omejitve pri dajanju proizvodov na trg, uporabi ali ravnanju z njimi:

Niso potrebne.

(h) Načrt spremljanja:

Načrt spremljanja učinkov na okolje v skladu s Prilogo VII k Direktivi 2001/18/ES

[Povezava: načrt je objavljen na spletu]

(i) Zahteve za spremljanje po dajanju na trg, kadar se uporabljajo kot živila za prehrano ljudi:

Niso potrebne.

Opomba: Povezave do ustreznih dokumentov bo treba sčasoma verjetno spremeniti. Take spremembe bodo na voljo javnosti s posodabljanjem registra Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo.

8.11.2008

Uradni list Evropske unije

L 299/40

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 3. novembra 2008

o preventivnem cepljenju proti nizko patogeni aviarni influenci pri racah mlakaricah na Portugalskem in nekaterih ukrepih, ki omejujejo premike takšne perutnine in njenih proizvodov

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 6348)

(Besedilo v portugalskem jeziku je edino verodostojno)

(2008/838/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (1) ter zlasti člena 57(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2005/94/ES določa nekatere preventivne ukrepe v zvezi s sistematičnim nadzorom in zgodnjim odkrivanjem aviarne influence ter povečanjem ravni ozaveščenosti in pripravljenosti pristojnih organov in kmečkega prebivalstva na nevarnosti navedene bolezni.

(2)	Od septembra 2007 je prišlo do izbruhov nizko patogene aviarne influence na nekaterih perutninskih gospodarstvih v osrednje-zahodnem delu Portugalske, zlasti na gospodarstvih, ki gojijo perutnino, namenjeno za obnovo populacije divjih ptic.

(3)	Portugalska je sprejela ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES za nadzor širjenja navedene bolezni.

(4)

Portugalska je opravila oceno tveganja in ugotovila, da bi gospodarstva, ki gojijo race mlakarice (Anas platyrhynchos), namenjene za obnovo populacije divjih ptic („race mlakarice“), lahko pomenila veliko in takojšnjo nevarnost širjenja aviarne influence na Portugalskem ali v druge države članice. Zato se je Portugalska odločila uvesti cepljenje v nujnih primerih, da bi obvladala izbruh.

(5)

Z Odločbo Komisije 2008/285/ES (2) je bil potrjen načrt cepljenja v nujnih primerih, ki ga je predložila Portugalska. Navedena odločba določa tudi nekatere ukrepe, ki se izvajajo na gospodarstvih, kjer se gojijo race mlakarice, in na gospodarstvih z necepljeno perutnino, vključno z omejitvami za premike cepljenih rac mlakaric, njihova valilna jajca ter race mlakarice iz takšnih jajc v skladu z odobrenim načrtom cepljenja.

(6)	Izvajanje načrta za cepljenje v nujnih primerih, ki ga je uporabila Portugalska, je bilo zaključeno 31. julija 2008.

(7)	Portugalska je v skladu s členom 8 Odločbe 2008/285/ES predložila poročilo o izvajanju načrta cepljenja v nujnih primerih in je poročala Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(8)	Na podlagi informacij, ki jih je predložila Portugalska, se zdi, da so bili izbruhi uspešno obvladani.

(9)

Na podlagi nadaljnje ocene tveganja Portugalska meni, da so dragocene vzrejne race mlakarice na gospodarstvih še vedno izpostavljene možnemu tveganju okužbe z aviarno influenco, predvsem pri možnem posrednem stiku z divjimi pticami. Zato se je Portugalska odločila nadaljevati s cepljenjem proti aviarni influenci kot dolgotrajnim ukrepom z izvajanjem načrta za preventivno cepljenje na gospodarstvu, izpostavljenemu tveganju, v regiji Lisboa e Vale do Tejo, Ribatejo Norte, Vila Nova da Barquinha, ki goji takšne race mlakarice.

(10)	Zato je Portugalska v pismu z dne 10. septembra 2008 predložila Komisiji v odobritev načrt za preventivno cepljenje.

(11)	Portugalska namerava v skladu z navedenim načrtom za preventivno cepljenje uvesti preventivno cepljenje, ki se izvaja do 31. julija 2009.

(12)

Svet za zdravje in dobro počutje živali je v svojih znanstvenih mnenjih o uporabi cepljenja za nadzor aviarne influence, ki jih je izdala Evropska agencija za varnost hrane leta 2005 (3), 2007 (4) in 2008 (5), navedel, da cepljenje v nujnih primerih in preventivno cepljenje proti aviarni influenci uspešno dopolnjujeta nadzorne ukrepe za navedeno bolezen.

(13)

Poleg tega je Komisija preučila načrt za preventivno cepljenje, ki ga je predložila Portugalska, in je zadovoljna, da je skladen z ustrezno zakonodajo Skupnosti. Zaradi epidemiološkega stanja glede nizko patogene aviarne influence na Portugalskem, vrste gospodarstva, kjer bo opravljeno cepljenje, in omejenega obsega načrta cepljenja je primerno odobriti navedeni načrt za preventivno cepljenje. Izvajanje navedenega načrta za preventivno cepljenje bo prav tako zagotovilo dodatne praktične izkušnje in znanje o učinkovitosti cepiva za race mlakarice.

(14)

Za namene načrta za preventivno cepljenje, ki ga bo izvajala Portugalska, je treba uporabljati samo cepiva, odobrena v skladu z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (6) ali Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (7).

(15)	Poleg tega je treba izvajati nadzor in laboratorijske preiskave na gospodarstvu, kjer se gojijo cepljene race mlakarice, in na gospodarstvih z necepljeno perutnino, kakor je določeno v načrtu za preventivno cepljenje.

(16)

Prav tako je v skladu z načrtom za preventivno cepljenje primerno uvesti nekatere omejitve za premike cepljenih rac mlakaric, njihova valilna jajca ter race mlakarice iz cepljene perutnine. Zaradi majhnega števila rac mlakaric na gospodarstvu, kjer je treba izvesti preventivno cepljenje, kakor tudi iz razlogov sledljivosti in logistike, se cepljenih jat ne sme premikati z navedenega gospodarstva.

(17)

V zvezi s trgovino s perutnino, namenjeno za obnovo populacije divjih ptic, je Portugalska sprejela dodatne ukrepe v skladu z Odločbo Komisije 2006/605/ES z dne 6. septembra 2006 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi s trgovino perutnine znotraj Skupnosti, namenjene za obnovo populacije divjih ptic (8).

(18)

Da bi se zmanjšal gospodarski učinek na zadevno gospodarstvo, je treba predvideti nekatera odstopanja od omejitev premikov za race mlakarice iz cepljenih rac mlakaric, saj takšni premiki ne predstavljajo posebne nevarnosti širjenja bolezni, ter pod pogojem, da se izvaja uradni nadzor ter so izpolnjene posebne zahteve glede zdravstvenega varstva živali za trgovino znotraj Skupnosti.

(19)	Načrt za preventivno cepljenje je treba potrditi, da bo lahko izveden do 31. julija 2009.

(20)	Odločbo 2008/285/ES je treba razveljaviti, saj je po 31. juliju 2008 postala zastarela.

(21)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Ta odločba določa nekatere ukrepe, ki jih mora izvesti Portugalska, kadar se preventivno cepljenje rac mlakaric (Anas platyrhynchos), namenjenih za obnovo populacije divjih ptic („race mlakarice“), izvede na gospodarstvu s tveganjem okužbe z aviarno influenco. Navedeni ukrepi vključujejo nekatere omejitve premikov na Portugalskem in odpošiljanja cepljenih rac mlakaric, njihovih valilnih jajc ter rac mlakaric, izvaljenih iz njih iz, Portugalske.

2. Ta odločba se uporablja brez poseganja v zaščitne ukrepe, ki jih mora sprejeti Portugalska v skladu z Direktivo 2005/94/ES ter Odločbo 2006/605/ES.

Člen 2

Odobritev načrta za preventivno cepljenje

1. Načrt za preventivno cepljenje proti nizko patogeni aviarni influenci na Portugalskem, kakor ga je Portugalska predložila Komisiji 10. septembra 2008, ki ga je treba izvesti na gospodarstvu v regiji Lisboa e Vale do Tejo, Ribatejo Norte, Vila Nova da Barquinha do 31. julija 2009 („načrt preventivnega cepljenja“), se odobri.

2. Komisija objavi načrt za preventivno cepljenje.

Člen 3

Pogoji za izvajanje načrta za preventivno cepljenje

1. Portugalska zagotovi, da se race mlakarice cepijo v skladu z načrtom za preventivno cepljenje z dvovalentnim inaktiviranim heterolognim cepivom, ki vsebuje oba podtipa aviarne influence H5 in H7, ki ga je odobrila navedena država članica v skladu z Direktivo 2001/82/ES ali Uredbo (ES) št. 726/2004.

2. Portugalska izvaja nadzor in laboratorijske preiskave na gospodarstvu, kjer se gojijo cepljene race mlakarice, in na gospodarstvih z necepljeno perutnino, kakor je določeno v načrtu za preventivno cepljenje.

3. Portugalska zagotovi, da se načrt za preventivno cepljenje izvaja učinkovito.

Člen 4

Označevanje in omejitve za premike ter odpošiljanje in uničenje cepljenih rac mlakaric

Pristojni organ zagotovi, da se cepljene race mlakarice na gospodarstvu iz člena 2(1):

(a)	označijo posamezno;

(b)	ne preselijo na druga perutninska gospodarstva na Portugalskem ali odpošljejo v druge države članice.

Po njihovem obdobju reprodukcije se takšne race pokončajo na human način na gospodarstvu iz člena 2(1), njihova trupla pa se varno uničijo.

Člen 5

Omejitve premikov in odpošiljanja valilnih jajc, ki izvirajo z gospodarstva iz člena 2(1)

Pristojni organ zagotovi, da se lahko valilna jajca rac mlakaric na gospodarstvu iz člena 2(1) premaknejo samo v valilnico na Portugalskem in se ne smejo odpošiljati v druge države članice.

Člen 6

Omejitve premikov in odpošiljanja rac mlakaric iz cepljenih rac mlakaric

1. Pristojni organ zagotovi, da se lahko race mlakarice iz cepljenih rac mlakaric premaknejo po izvalitvi samo na gospodarstvo na območju na Portugalskem, ki se nahaja v bližnji okolici gospodarstva iz člena 2(1), kakor je določeno v načrtu za preventivno cepljenje.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 in če so race mlakarice iz cepljenih rac mlakaric stare več kot štiri mesece, se lahko:

(a)	izpustijo na prostost na Portugalskem ali

(b)

pošljejo v druge države članice, če:

(i)	so rezultati nadzora in laboratorijskih testov, določenih v načrtu za preventivno cepljenje, zadovoljivi ter

(ii)	so pogoji za odpošiljanje perutnine za obnovo populacije divjih ptic iz Odločbe 2006/605/ES izpolnjeni.

Člen 7

Izdajanje veterinarskih spričeval za promet znotraj Skupnosti z racami mlakaricami iz cepljenih rac mlakaric

Portugalska zagotovi, da veterinarska spričevala za promet znotraj Skupnosti s perutnino, namenjeno za obnovo populacije divjih ptic iz člena 6(2)(b), vključujejo naslednji stavek:

„Zdravstveno stanje živali iz te pošiljke je v skladu z Odločbo 2008/838/ES (9).

Člen 8

Poročila

Portugalska predloži Komisiji poročilo o izvajanju načrta za preventivno cepljenje v enem mesecu od datuma začetka uporabe te odločbe, četrtletna poročila pa nato pošilja Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

Člen 9

Razveljavitev

Odločba 2008/285/ES se razveljavi.

Člen 10

Uporabnost

Ta odločba se uporablja do 31. julija 2009.

Člen 11

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na Portugalsko republiko.

V Bruslju, 3. novembra 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 10, 14.1.2006, str. 16.

(2) UL L 92, 3.4.2008, str. 37.

(3) The EFSA Journal (2005) 266, str. 1–21, Znanstveno mnenje o vplivih aviarne influence na zdravje in dobro počutje živali.

(4) The EFSA Journal (2007) 489, Znanstveno mnenje o cepljenju domače perutnine in ptic v ujetništvu proti aviarni influenci podtipov H5 in H7.

(5) The EFSA Journal (2008) 715, str. 1–161, Znanstveno mnenje o vplivih aviarne influence na zdravje in dobro počutje živali in tveganjih njene uvedbe na perutninska gospodarstva EU.

(6) UL L 311, 28.11.2001, str. 1.

(7) UL L 136, 30.4.2004, str. 1.

(8) UL L 246, 8.9.2006, str. 12.

(9) UL L 299, 8.11.2008, str. 40.“

8.11.2008

Uradni list Evropske unije

L 299/43

SKLEP SVETA 2008/839/PNZ

z dne 24. oktobra 2008

o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 30(1)(a) in (b), člena 31(1)(a) in (b) ter člena 34(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Schengenski informacijski sistem (SIS), vzpostavljen v skladu z določbami naslova IV Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (2) (Schengenska konvencija), in njegov nadaljnji razvoj SIS 1+ sta bistveno orodje za uporabo določb schengenskega pravnega reda, kakor je vključen v okvir Evropske unije.

(2)

Razvoj druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) je bil zaupan Komisiji v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2424/2001 (3) in Sklepom Sveta 2001/886/PNZ (4). Veljavnost obeh pravnih instrumentov se izteče 31. decembra 2008. Ta sklep bi moral zato dopolnjevati navedena instrumenta do dneva, ki ga določi Svet v skladu s Sklepom Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (5).

(3)

SIS II je bil vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (6) in Sklepom Sveta 2007/533/PNZ. Ta sklep ne bi smel posegati v določbe navedenih aktov.

(4)	Nekateri preskusi SIS II so predvideni v Uredbi Sveta (ES) št. 189/2008 (7) in Sklepu Sveta 2008/173/ES (8).

(5)	Razvoj SIS II bi bilo treba nadaljevati in dokončati v okviru splošnega časovnega načrta za SIS II, ki ga je Svet potrdil 6. junija 2008.

(6)	Celoviti preskus SIS II bi bilo treba opraviti s popolnim sodelovanjem med državami članicami in Komisijo v skladu z določbami tega sklepa. Takoj ko je to mogoče po njegovi izvedbi, bi se preskus moral potrditi, kakor to ureja Uredba (ES) št. 1987/2006 in Sklep 2007/533/PNZ.

(7)	Države članice bi morale opraviti preskus izmenjave dopolnilnih podatkov.

(8)

Za SIS 1+ predvideva Schengenske konvencije tehnični podporni del (C.SIS). Za SIS II predvidevata Uredba (ES) št. 1987/2006 in Sklep 2007/533/PNZ centralni SIS II sestavljen iz tehničnega podpornega dela in enotnega nacionalnega vmesnika (NI-SIS). Tehnični podporni del centralnega SIS II bi se moral nahajati v Strasbourgu (Francija), pomožna centralna enota v kraju Sankt Johann im Pongau (Avstrija).

(9)

Za lažje reševanje težav, ki bi se lahko pojavile pri prehodu s SIS 1+ na SIS II, bi bilo treba vzpostaviti in preizkusiti začasno strukturo za migracijo za schengenski informacijski sistem. Začasna arhitektura za migracijo ne bi smela vplivati na operativno razpoložljivost SIS 1+. Komisija bi morala zagotoviti pretvornik.

(10)	Država članica, ki izda razpis ukrepa, bi morala biti odgovorna za točnost in ažurnost podatkov ter zakonitost vnašanja podatkov v schengenski informacijski sistem.

(11)

(12)	Države članice so in bi morale biti še naprej odgovorne za razvoj in vzdrževanje svojih nacionalnih sistemov (N.SIS II).

(13)	Francija bi morala biti še naprej odgovorna za delovanje tehničnega podpornega dela SIS 1+, kot je izrecno predvideno v Schengenski konvenciji.

(14)	Predstavniki držav članic, ki sodelujejo v SIS 1+, bi morali svoje dejavnosti usklajevati v okviru Sveta. Za te organizacijske dejavnosti je treba vzpostaviti ustrezen okvir.

(15)

Komisija bi morala imeti pooblastila, da na tretje strani, vključno z nacionalnimi javnimi organi, pogodbeno prenese naloge, ki so ji zaupane s tem sklepom, in naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (9).

(16)	Komisija pri obdelavi osebnih podatkov uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (10).

(17)

(18)

Ker ciljev vzpostavitve začasne strukture za migracijo ter migracija podatkov iz SIS 1+ v SIS II, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, je sprejetje tega ukrepa skladno z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in navedeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti ta sklep ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(19)	Ta sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(20)	Schengensko konvencijo bi bilo treba spremeniti, da bi se omogočila vključitev SIS 1+ v začasno strukturo za migracijo.

(21)

Združeno kraljestvo sodeluje pri tem sklepu v skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ter v skladu s členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (12).

(22)

Irska sodeluje pri tem sklepu v skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ter v skladu s členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (13).

(23)	Ta sklep ne posega v dogovora o delnem sodelovanju Združenega kraljestva in Irske pri izvajanju schengenskega pravnega reda, kakor sta določena v sklepih Sveta 2000/365/ES oziroma 2002/192/ES.

(24)

Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta sklep pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (14), ki sodijo v področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (15) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(25)

Ta sklep predstavlja za Švico nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (16) ki sodijo na področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/149/PNZ (17) o sklenitvi navedenega sporazuma v imenu Evropske unije.

(26)

Ta sklep predstavlja za Lihtenštajn nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo v področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/262/ES z dne 28. februarja 2008 o podpisu v imenu Evropske unije ter o začasni uporabi nekaterih določb navedenega protokola (18) –

SKLENIL:

Člen 1

Splošni cilj

1. Schengenski informacijski sistem (SIS 1+), vzpostavljen v skladu z določbami naslova IV Schengenske konvencije, se nadomesti z novim sistemom, schengenskim informacijskim sistemom II (SIS II), katerega vzpostavitev, delovanje in uporabo ureja Sklep 2007/533/PNZ.

2. V skladu s postopki in določbami o razdelitvi nalog, določenimi v tem sklepu, Komisija in države članice razvijajo SIS II kot enotni integrirani sistem, ki se pripravi za delovanje.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„centralni SIS II“ pomeni tehnični podporni del SIS II, ki vsebuje podatkovno zbirko (podatkovna zbirka SIS II) in enoten nacionalni vmesnik (NI-SIS);

(b)	„C.SIS“ pomeni tehnični podporni del SIS 1+, ki vsebuje referenčno podatkovno zbirko za SIS 1+ in enoten nacionalni vmesnik (N.COM);

(c)	„N.SIS“ pomeni nacionalni sistem SIS 1+, sestavljen iz nacionalnih podatkovnih sistemov, ki so povezani s C.SIS;

(d)	„N.SIS II“ pomeni nacionalni sistem SIS II, sestavljen iz nacionalnih podatkovnih sistemov, ki so povezani s centralnim SIS II;

(e)	„pretvornik“ pomeni tehnično orodje, ki omogoča skladno in zanesljivo povezavo med C.SIS in centralnim SIS II ter zagotavlja funkcije iz člena 10(3);

(f)	„celovit preskus“ pomeni preskus iz člena 71(3)(c) Sklepa 2007/533/PNZ;

(g)	„preskus dopolnilnih podatkov“ pomeni funkcionalne preskuse med uradi SIRENE.

Člen 3

Vsebina in področje uporabe

Ta sklep določa naloge in odgovornosti Komisije in držav članic, ki sodelujejo v SIS 1+, pri:

(a)	vzdrževanju in nadaljnjem razvoju SIS II;

(b)	celovitem preskusu SIS II;

(c)	preskusu dopolnilnih podatkov;

(d)	nadaljnjem razvoju in preskušanju pretvornika;

(e)	vzpostavitvi in preskušanju začasne strukture za migracijo;

(f)	migraciji s SIS 1+ na SIS II.

Člen 4

Tehnični elementi strukture za migracijo

Za zagotovitev migracije s SIS 1+ na SIS II so potrebni naslednji elementi:

(a)	C.SIS in povezava s pretvornikom;

(b)	komunikacijska infrastruktura za SIS 1+, ki omogoča povezavo C.SIS z N.SIS;

(c)

N.SIS;

(d)	centralni SIS II, NI-SIS in komunikacijska infrastruktura za SIS II, ki omogoča povezavo centralnega SIS II z N-SIS II in pretvornikom;

(e)

N.SIS II;

(f)	pretvornik.

Člen 5

Glavne odgovornosti pri razvoju SIS II

1. Komisija še naprej razvija centralni SIS II, komunikacijsko infrastrukturo in pretvornik.

2. Francija da v skladu z določbami Schengenske konvencije na voljo C.SIS, ki ga tudi upravlja.

3. Države članice nadalje razvijajo N.SIS II.

4. Države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, vzdržujejo N.SIS v skladu z določbami Schengenske konvencije.

5. Države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, dajo na voljo komunikacijsko infrastrukturo za SIS 1+, ki jo tudi upravljajo.

6. Komisija usklajuje dejavnosti in zagotavlja potrebno podporo za izpolnjevanje nalog in odgovornosti iz odstavkov 1 do 3.

Člen 6

Nadaljnji razvoj

Ukrepi za nadaljnji razvoj SIS II iz člena 5(1), zlasti ukrepi za odpravo napak, se sprejemajo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 17(2).

Člen 7

Glavne dejavnosti

1. Komisija in države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, opravijo celovit preskus.

2. Vzpostavi se začasna struktura za migracijo za SIS, ki jo preskusijo Komisija in države članice, ki sodelujejo v SIS 1+.

3. Komisija in države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, migrirajo s SIS 1+ na SIS II.

4. Države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, preskusijo izmenjavo dopolnilnih podatkov.

5. Komisija na ravni centralnega SIS II zagotavlja potrebno podporo dejavnostim iz odstavkov 1 do 4.

6. Dejavnosti iz odstavkov 1 do 3 usklajujejo Komisija in države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, v okviru Sveta.

Člen 8

Celovit preskus

1. Celovit preskus se ne sme začeti, dokler Komisija ne izjavi, da je po njenem mnenju raven uspešnosti preskusov iz člena 1 Sklepa 173/2008/ES dovolj visoka, da se ta preskus lahko začne.

3. Celovit preskus za N.SIS II opravijo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, za centralni SIS II pa Komisija.

4. Celovit preskus poteka po natančnem časovnem načrtu, ki ga v sodelovanju s Komisijo v okviru Sveta določijo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+.

5. Celovit preskus temelji na tehničnih specifikacijah, ki jih v sodelovanju s Komisijo v okviru Sveta določijo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+.

8. Države članice, ki ne sodelujejo v SIS 1+, lahko sodelujejo pri celovitem preskusu. Njihovi rezultati ne vplivajo na splošno potrditev preskusa.

Člen 9

Preskus glede dopolnilnih podatkov

1. Države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, opravijo funkcionalne preskuse SIRENE.

2. Med preskusom glede dopolnilnih podatkov da Komisija na voljo centralni SIS II in njegovo komunikacijsko infrastrukturo.

3. Preskus glede dopolnilnih podatkov poteka po natančnem časovnem načrtu, ki ga v okviru Sveta opredelijo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+.

4. Preskus glede dopolnilnih podatkov temelji na tehničnih specifikacijah, ki jih v okviru Sveta določijo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+.

5. Rezultate preskusa v okviru Sveta analizirajo države članice, ki sodelujejo v SIS 1+.

6. Države članice, ki ne sodelujejo v SIS 1+, lahko sodelujejo pri preskusu glede dopolnilnih podatkov. Njihovi rezultati ne vplivajo na splošno potrditev preskusa.

Člen 10

Začasna struktura za migracijo

1. Vzpostavi se začasna struktura za migracijo za SIS. Pretvornik v prehodnem obdobju poveže centralni SIS II in C.SIS. N.SIS se povežejo s C.SIS, N.SIS II pa s centralnim SIS II.

2. Komisija zagotovi pretvornik, centralni SIS II in njegovo komunikacijsko infrastrukturo, ki predstavljajo del začasne strukture za migracijo za SIS.

3. Pretvornik dvosmerno pretvarja podatke med C.SIS in centralnim SIS II ter usklajuje C.SIS in centralni SIS II.

4. Komisija preskusi povezavo med centralnim SIS II in pretvornikom.

5. Francija preskusi povezavo med C.SIS in pretvornikom.

6. Komisija in Francija preskusita povezavo med centralnim SIS II in C.SIS prek pretvornika.

7. Francija skupaj s Komisijo prek pretvornika poveže C.SIS s centralnim SIS II.

8. Komisija skupaj s Francijo in drugimi državami članicami, ki sodelujejo v SIS 1+, preskusi celotno začasno strukturo za migracijo za SIS v skladu z načrtom preskusa, ki ga pripravi Komisija.

9. Francija po potrebi zagotovi podatke za preskus.

Člen 11

Migracija s SIS 1+ na SIS II

1. Za migracijo s C.SIS na centralni SIS II da Francija na voljo podatkovno zbirko SIS 1+, Komisija pa podatkovno zbirko SIS 1+ vnese v centralni SIS II.

2. Države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, z uporabo začasne strukture za migracijo in ob podpori Francije in Komisije z N.SIS na N.SIS II migrirajo najpozneje do 30. septembra 2009. Ta datum se lahko po potrebi spremeni po postopku, določenem v členu 17(2).

4. Komisija med migracijo pomaga pri usklajevanju skupnih dejavnosti in jih podpira.

5. Preklop, predviden v okviru procesa migracije, se izvede po potrditvi iz člena 8(7).

Člen 12

Pravni okvir

Med migracijo se za schengenski informacijski sistem še naprej uporabljajo določbe naslova IV Schengenske konvencije.

Člen 13

Sodelovanje

1. Države članice in Komisija sodelujejo pri izvajanju vseh dejavnosti iz tega sklepa v skladu s svojimi pristojnostmi.

2. Komisija na ravni centralnega SIS II zagotovi predvsem potrebno podporo preskusu in migraciji N.SIS II.

3. Države članice na ravni N.SIS II zagotovijo predvsem potrebno podporo preskusu začasne infrastrukture za migracijo.

Člen 14

Vodenje evidence v centralnem SIS II

2. Evidenca vsebuje zlasti datum in čas prenosa podatkov, podatke, ki so bili uporabljeni pri iskanju, navajanje prenesenih podatkov in ime pristojnega organa, odgovornega za obdelavo podatkov.

3. Evidenca se lahko uporablja samo za namene iz odstavka 1 in se izbriše najprej eno in najpozneje tri leta po nastanku.

4. Evidenca se lahko hrani dalj časa, če je potrebna za nadzorne postopke, ki so že v teku.

Člen 15

Stroški

2. Stroške, ki nastanejo zaradi migracije, preskusa, vzdrževanja in razvoja nacionalnih sistemov, krijejo zadevne države članice.

Člen 16

Spremembe določb Schengenske konvencije

Določbe Schengenske konvencije se spremenijo, kakor sledi:

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 92A

1. Z začetkom veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 1104/2008 (19) in Sklepa Sveta 2008/839/PNZ (20) in v skladu z opredelitvijo pojmov iz člena 2 navedene Uredbe se tehnična struktura schengenskega informacijskega sistema lahko dopolni z:

(a)

dodatnim centralnim sistemom, ki ga sestavljajo:

—	tehnični podporni del (centralni SIS II), nameščen v Franciji, in varnostna kopija SIS II, nameščena v Avstriji, ki vsebujeta podatkovno zbirko SIS II in enotni nacionalni vmesnik (NI-SIS),

—	tehnična povezava med C.SIS in centralnim SIS II prek pretvornika, ki omogoča pretvorbo in usklajevanje podatkov med C.SIS in centralnim SIS II;

(b)	nacionalnim sistemom (N.SIS II), ki ga sestavljajo nacionalni podatkovni sistemi in ki je povezan s centralnim SIS II;

(c)	infrastrukturo za komunikacijo med centralnim SIS II in N.SIS II, povezano z NI-SIS.

2. N.SIS II lahko nadomesti nacionalni del iz člena 92 te konvencije, pri čemer državam članicam ni treba razpolagati z nacionalno podatkovno zbirko.

3. Podatkovna zbirka centralnega SIS II je dostopna za avtomatizirane poizvedbe na ozemlju vseh držav članic.

4. Če katera koli država članica nadomesti svoj nacionalni del z N.SIS II, obvezne naloge tehničnega podpornega dela v razmerju do tega nacionalnega dela iz člena 92(2) in (3) postanejo obvezne naloge v razmerju do centralnega SIS II, brez poseganja v obveznosti iz Sklepa Sveta 2008/839/PNZ in iz členov 5(1), 10(1), (2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 1104/2008.

Prvi stavek prvega odstavka člena 119 se nadomesti z:

„Stroške postavitve in delovanja tehničnega podpornega dela iz člena 92(3) skupaj s stroški povezave nacionalnih delov schengenskega informacijskega sistema s tehničnim podpornim delom ter dejavnosti, izvedenih v povezavi z nalogami, zaupanimi Franciji v skladu s Sklepom Sveta 2008/839/PNZ in Uredbo Sveta (ES) št. 1104/2008, skupaj krijejo države članice.“

3.	Drugi odstavek člena 119 se nadomesti z: „Stroške postavitve in delovanja nacionalnega dela schengenskega informacijskega sistema in nalog, ki so v skladu s Sklepom Sveta 2008/839/PNZ in Uredbo Sveta (ES) št. 1104/2008 zaupane nacionalnim sistemom, krije vsaka država članica posebej.“

Člen 17

Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor, ustanovljen s členom 67(1) Sklepa 2007/533/PNZ.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja postopek iz člena 67 Sklepa 2007/533/PNZ.

Člen 18

Poročanje

Člen 19

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Veljati preneha z dnem, ki ga določi Svet v skladu s členom 71(2) Sklepa 2007/533/PNZ, v vsakem primeru pa najpozneje 30. junija 2010.

V Luxembourgu, 24. oktobra 2008

Za Svet

Predsednica

M. ALLIOT-MARIE

(1) Mnenje z dne 24. septembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu)

(2) UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

(3) UL L 328, 13.12.2001, str. 4.

(4) UL L 328, 13.12.2001, str. 1.

(5) UL L 205, 7.8.2007, str. 63.

(6) UL L 381, 28.12.2006, str. 4.

(7) UL L 57, 1.3.2008, str. 1.

(8) UL L 57, 1.3.2008, str. 14.

(9) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(10) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(11) UL L 12, 17.1.2004, str. 47.

(12) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(13) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(14) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(15) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(16) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(17) UL L 53, 27.2.2008, str. 50.

(18) UL L 83, 26.3.2008, str. 5.

(19) UL L 299, 8.11.2008, str. 1.

(20) UL L 299, 8.11.2008, str. 43.“

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 1104/2008 z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)	1
		Uredba Komisije (ES) št. 1105/2008 z dne 7. novembra 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	9
		Uredba Komisije (ES) št. 1106/2008 z dne 7. novembra 2008 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 945/2008, za tržno leto 2008/2009	11
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1107/2008 z dne 7. novembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gnojilih zaradi prilagoditve prilog I in IV k Uredbi tehničnemu napredku ( 1 )	13
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1108/2008 z dne 7. novembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1266/2007 v zvezi z minimalnimi zahtevami za programe spremljanja in nadzora bolezni modrikastega jezika ter pogoji za izvzetje semena iz prepovedi izstopa iz Direktive Sveta 2000/75/ES ( 1 )	17
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1109/2008 z dne 6. novembra 2008 o stoti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani	23
		DIREKTIVE
	*	Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (Kodificirana različica) ( 1 )	25

	III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU
*	Sklep Sveta 2008/839/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)	43

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	48,3
	MK	46,2
	TR	68,6
	ZZ	54,4
0707 00 05	JO	175,3
	MA	30,8
	TR	90,7
	ZZ	98,9
0709 90 70	MA	63,1
	TR	129,7
	ZZ	96,4
0805 20 10	MA	80,7
0805 20 10	ZZ	80,7
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	HR	24,7
	MA	85,5
	TR	79,5
	ZZ	63,2
0805 50 10	AR	82,1
	MA	103,9
	TR	91,1
	ZA	97,2
	ZZ	93,6
0806 10 10	BR	232,5
	TR	133,5
	US	246,0
	ZA	197,4
	ZZ	202,4
0808 10 80	AL	32,1
	AR	75,0
	CA	96,3
	CL	64,2
	MK	37,6
	NZ	104,3
	US	162,4
	ZA	87,6
	ZZ	82,4
0808 20 50	CN	44,4
	TR	124,9
	ZZ	84,7

(EUR)
Oznaka KN	Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda	Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda
1701 11 10 (1)	24,58	4,01
1701 11 90 (1)	24,58	9,24
1701 12 10 (1)	24,58	3,82
1701 12 90 (1)	24,58	8,81
1701 91 00 (2)	25,74	12,39
1701 99 10 (2)	25,74	7,84
1701 99 90 (2)	25,74	7,84
1702 90 95 (3)	0,26	0,39

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 299

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 51 8. november 2008

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Konferenca predstavnikov vlad držav članic
	2008/836
*	Sklep predstavnikov vlad držav članic z dne 29. oktobra 2008 o ravnanju z dokumenti civilnih misij za krizno upravljanje in vojaških operacij Evropske unije	34
	Komisija
	2008/837/ES
*	Odločba Komisije z dne 29. oktobra 2008 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž LLCotton25 (ACS-GHØØ1-3), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 6204) ( 1 )	36
	2008/838/ES
*	Odločba Komisije z dne 3. novembra 2008 o preventivnem cepljenju proti nizko patogeni aviarni influenci pri racah mlakaricah na Portugalskem in nekaterih ukrepih, ki omejujejo premike takšne perutnine in njenih proizvodov (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 6348)	40

		Popravki
	*	Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 1379/2007 z dne 26. novembra 2007 o spremembi prilog IA, IB, VII in VIII k Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov za namene upoštevanja tehničnega napredka in sprememb, dogovorjenih na podlagi Baselske konvencije (UL L 309, 27.11.2007)	50


	(1) Besedilo velja za EGP