ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 295

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 51
4. november 2008


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1076/2008 z dne 3. novembra 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1077/2008 z dne 3. novembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1966/2006 o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanju in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1566/2007

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1078/2008 z dne 3. novembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 glede izdatkov držav članic za zbiranje in upravljanje osnovnih ribolovnih podatkov

24

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Komisija

 

 

2008/830/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 30. aprila 2008 o državni pomoči C 21/07 (ex N 578/06) Madžarska za IBIDEN Hungary Gyártó Kft. (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 1342)  ( 1 )

34

 

 

2008/831/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 31. oktobra 2008 o določitvi novega roka za predložitev dosjejev za nekatere snovi, ki jih je treba preučiti v okviru 10-letnega programa dela iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 6266)  ( 1 )

50

 

 

2008/832/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 3. novembra 2008 o nevključitvi bromukonazola v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 6290)  ( 1 )

53

 

 

 

*

Opomba bralcu (glej notranjo stran zadnje strani ovitka)

s3

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

4.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1076/2008

z dne 3. novembra 2008

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. novembra 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. novembra 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

36,3

MK

43,0

TR

81,0

ZZ

53,4

0707 00 05

JO

168,2

MA

26,4

TR

143,3

ZZ

112,6

0709 90 70

MA

39,5

TR

127,4

ZZ

83,5

0805 50 10

AR

82,2

MA

81,6

TR

93,5

ZA

91,9

ZZ

87,3

0806 10 10

BR

232,0

TR

127,8

US

242,1

ZA

218,0

ZZ

205,0

0808 10 80

CA

96,3

CL

64,4

CN

66,8

MK

37,6

NZ

82,2

US

112,0

ZA

91,2

ZZ

78,6

0808 20 50

CN

55,9

US

208,3

ZZ

132,1


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


4.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1077/2008

z dne 3. novembra 2008

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1966/2006 o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanju in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1566/2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1966/2006 z dne 21. decembra 2006 o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanju (1) in zlasti člena 5 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V členu 22(1)(c) Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 (2) je določeno, da so aktivnosti v okviru skupne ribiške politike prepovedane, razen v primeru, ko kapitan brez neupravičene zamude zabeleži in sporoči podatke o ribolovnih aktivnostih, vključno z iztovarjanji in pretovarjanji, pri čemer morajo biti kopije vseh zapisov na razpolago organom.

(2)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1966/2006 obveznost elektronskega zapisovanja in sporočanja podatkov iz ladijskega dnevnika, deklaracije o iztovarjanju in deklaracije o pretovarjanju velja za kapitane ribiških plovil Skupnosti, katerih skupna dolžina presega 24 metrov, v obdobju 24 mesecev od začetka veljavnosti izvedbenih predpisov, in za kapitane ribiških plovil Skupnosti, katerih skupna dolžina presega 15 metrov, v obdobju 42 mesecev od začetka veljavnosti izvedbenih predpisov.

(3)

Dnevno poročanje o ribolovnih dejavnostih zagotavlja možnosti za znatno izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti spremljanja, preverjanja ter nadzora na morju in kopnem.

(4)

V členu 6 Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (3) je določeno, da kapitani ribiških plovil Skupnosti vodijo ladijski dnevnik o svojih dejavnostih.

(5)

V členu 8 Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 je določeno, da kapitan vsakega ribiškega plovila Skupnosti s celotno dolžino, ki je enaka ali presega 10 metrov, ali njegov predstavnik po vsaki vožnji in v 48 urah po iztovarjanju pristojnim organom države članice, v kateri poteka iztovarjanje, odda deklaracijo.

(6)

V členu 9 Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 je določeno, da dražbeni centri ali druga telesa ali osebe, ki jih pooblastijo države članice in ki so odgovorni za prvo dajanje v promet ribiških proizvodov, po prvi prodaji predložijo pristojnim organom države članice, kjer poteka prvo dajanje v promet, potrdilo o prodaji.

(7)

V členu 9 Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 je določeno tudi, da če prvo dajanje v promet ribiških proizvodov ne poteka v državi članici, v kateri so bili proizvodi iztovorjeni, država članica, ki je odgovorna za spremljanje prvega dajanja v promet, poskrbi, da se organom, odgovornim za spremljanje iztovarjanja zadevnih proizvodov, čim prej predloži potrdilo o prodaji.

(8)

V členu 19 Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 se zahteva, da države članice oblikujejo računalniško zbirko podatkov in izdelajo sistem potrjevanja, ki vsebuje navzkrižno preverjanje in preverjanje podatkov.

(9)

V členu 19(b) in (e) Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 se zahteva, da kapitani ribiških plovil Skupnosti pišejo poročila o ribolovnem naporu in jih zabeležijo v svoje ladijske dnevnike.

(10)

V členu 5 Uredbe Sveta (ES) št. 2347/2002 (4) se zahteva, da kapitan ribiškega plovila Skupnosti, ki ima dovoljenje za globokomorski ribolov, v ladijski dnevnik ali na obrazec, ki ga priskrbi država članica, pod katere zastavo pluje, zabeleži podatke v zvezi z značilnostmi ribolovnega orodja in ribolovnimi operacijami.

(11)

V Uredbi Sveta (ES) št. 768/2005 (5) o ustanovitvi Agencije Skupnosti za nadzor ribištva in o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike je določeno delovanje načrtov skupne uporabe.

(12)

V Uredbi Komisije (ES) št. 1566/2007 (6) so določena podrobna pravila za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1966/2006 glede elektronskega zapisovanja in poročanja podatkov o ribolovnih dejavnostih.

(13)

Zdaj je treba podrobneje opredeliti in razjasniti nekatere določbe Uredbe (ES) št. 1566/2007.

V ta namen je primerno razveljaviti Uredbo (ES) št. 1566/2007 in jo nadomestiti z novo uredbo.

(14)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za:

(a)

ribiška plovila Skupnosti, katerih skupna dolžina presega 24 metrov, od 1. januarja 2010;

(b)

ribiška plovila Skupnosti, katerih skupna dolžina presega 15 metrov, od 1. julija 2011;

(c)

registrirane kupce, registrirane dražbe ali druge subjekte ali osebe, pooblaščene s strani držav članic, ki so odgovorne za prvo prodajo ribiških proizvodov, katerih letni promet prodaje ribiških proizvodov presega 400 000 EUR, od 1. januarja 2009.

2.   Ne glede na odstavek 1(a) se ta uredba začne uporabljati pred 1. januarjem 2010 za ribiška plovila Skupnosti, ki plujejo pod zastavo določene države članice in katerih skupna dolžina presega 24 metrov, če tako določa navedena država.

3.   Ne glede na odstavek 1(b) se začne ta uredba uporabljati pred 1. julijem 2011 za ribiška plovila Skupnosti, ki plujejo pod zastavo določene države članice in katerih skupna dolžina presega 15 metrov, če tako določa navedena država.

4.   Ne glede na datume iz odstavkov 1(a) in (b) se lahko država članica odloči, da uporablja to uredbo za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in katerih dolžina ne presega 15 metrov, pred navedenimi datumi v skladu s členom 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1966/2006.

5.   Države članice lahko sklenejo dvostranske sporazume o uporabi sistemov za elektronsko poročanje za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo v vodah pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo, pod pogojem, da plovila izpolnjujejo vsa pravila, določena s to uredbo.

6.   Ta uredba velja za ribiška plovila Skupnosti ne glede na vode, v katerih izvajajo ribolovne operacije, ali pristanišča, v katerih pristajajo.

7.   Ta uredba ne velja za ribiška plovila Skupnosti, ki se uporabljajo izključno v ribogojstvu.

Člen 2

Seznam izvajalcev in plovil

1.   Vsaka država članica pripravi seznam registriranih kupcev, registriranih dražb ali drugih subjektov ali oseb, ki jih je pooblastila in ki so odgovorni za prvo prodajo ribiških proizvodov, katerih letni promet prodaje ribiških proizvodov presega 400 000 EUR. Prvo referenčno leto je 2007 in seznam se posodobi 1. januarja tekočega leta (leto n) na podlagi letnega prometa prodaje ribiških proizvodov, ki presega 400 000 EUR v letu n-2. Seznam se objavi na uradni spletni strani države članice.

2.   Vsaka država članica pripravi in redno posodablja seznam ribiških plovil Skupnosti, ki plujejo pod njeno zastavo in za katere veljajo določbe iz te uredbe, v skladu s členom 1(2), (3), (4) in (5). Seznami se objavijo na uradni spletni strani države članice, in sicer v formatu, določenem na posvetovanju med državami članicami in Komisijo.

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„ribolovna operacija“ pomeni vse dejavnosti v zvezi z iskanjem rib, streljanjem, namestitvijo in izvleko ribolovnega orodja ter odstranitvijo ulova iz orodja.

2.

„načrt skupne uporabe“ pomeni načrt, ki določa operativne dogovore za uporabo razpoložljivih sredstev nadzora in inšpekcijskih pregledov.

POGLAVJE II

ELEKTRONSKI PRENOS

Člen 4

Informacije, ki jih morajo sporočiti kapitani plovil ali njihovi predstavniki

1.   Kapitani ribiških plovil Skupnosti po elektronski poti pošljejo pristojnim organom države članice zastave ladijski dnevnik in podatke o pretovarjanju.

2.   Kapitani ribiških plovil Skupnosti ali njihovi predstavniki po elektronski poti pošljejo pristojnim organom države zastave podatke iz deklaracije o iztovarjanju.

3.   Kadar ribiško plovilo Skupnosti iztovarja ulov v državi članici, ki ni država članica zastave, pristojni organi države članice zastave takoj po elektronski poti pošljejo podatke iz deklaracije o iztovarjanju, potem ko jo prejmejo, pristojnim organom države članice, v kateri je bil ulov iztovorjen.

4.   Kapitani ribiških plovil Skupnosti, kadar to zahtevajo pravila Skupnosti, po elektronski poti pošljejo pristojnim organom države članice zastave predhodno sporočilo o vplutju v pristanišče v času, ki je določen s pravili.

5.   Kadar namerava plovilo vpluti v pristanišče države članice, ki ni država članica zastave, pristojni organi države članice zastave predhodno sporočilo iz odstavka 4 takoj po njegovem prejemu posredujejo po elektronski poti pristojnim organom obalne države članice.

Člen 5

Informacije, ki jih morajo sporočiti subjekti ali osebe, odgovorne za prvo prodajo ali prevzem

1.   Registrirani kupci, registrirane dražbe ali drugi subjekti ali osebe, ki jih pooblastijo države članice in ki so odgovorni za prvo prodajo ribiških proizvodov, pristojnim organom države članice, v kateri poteka prvo dajanje v promet, po elektronski poti pošljejo informacije, ki jih je treba navesti v potrdilu o prodaji.

2.   Kadar prvo dajanje v promet poteka v državi članici, ki ni država članice zastave, pristojni organi države članice, v kateri poteka prvo dajanje v promet, zagotovijo, da se po prejemu ustreznih informacij kopija podatkov iz potrdila o prodaji po elektronski poti posreduje pristojnim organom države članice zastave.

3.   Kadar prvo dajanje v promet ribiških proizvodov ne poteka v državi članici, v kateri so bili proizvodi iztovorjeni, država članica, v kateri poteka prvo dajanje v promet, zagotovi, da se takoj po prejemu ustreznih informacij kopija podatkov iz potrdila o prodaji po elektronski poti posreduje naslednjim organom:

(a)

pristojnim organom države članice, v kateri so bili iztovorjeni ribiški proizvodi, in

(b)

pristojnim organom države članice zastave plovila, s katerega so bili iztovorjeni ribiški proizvodi.

4.   Imetnik deklaracije o prevzemu pristojnim organom države članice, v kateri poteka fizični prevzem, po elektronski poti sporoči informacije, ki jih je treba zapisati v deklaraciji o prevzemu.

Člen 6

Pogostost sporočanja

1.   Kapitan sporoči informacije iz elektronskega ladijskega dnevnika pristojnim organom države članice zastave vsaj enkrat na dan, vendar najpozneje do 24 h, tudi če ni ulova. Podatke sporoči tudi v naslednjih primerih:

(a)

na zahtevo pristojnega organa države članice zastave;

(b)

takoj po koncu zadnje ribolovne operacije;

(c)

pred vplutjem v pristanišče;

(d)

ob inšpekcijskem pregledu na morju;

(e)

v primerih, opredeljenih v zakonodaji Skupnosti ali zakonodaji države zastave.

2.   Kapitan lahko sporoči popravke elektronskega ladijskega dnevnika in deklaracij o pretovarjanju do zadnjega sporočanja na koncu ribolovnih operacij in pred vplutjem v pristanišče. Popravki morajo biti jasno razvidni. Vse prvotne podatke elektronskega ladijskega dnevnika in njihove popravke shranijo pristojni organi države članice zastave.

3.   Kapitan ali njegovi predstavniki posredujejo deklaracijo o iztovarjanju po elektronski poti takoj po pripravi deklaracije o iztovarjanju.

4.   Kapitan plovila dajalca in prejemnega plovila sporoči podatke o pretovarjanju po elektronski poti takoj po pretovarjanju.

5.   Kapitan med vsako odsotnostjo iz pristanišča in do predložitve deklaracije o iztovarjanju na krovu ribiškega plovila hrani kopijo informacij iz odstavka 1.

6.   Kadar je ribiško plovilo v pristanišču, na krovu nima rib in je kapitan predložil deklaracijo o iztovarjanju, se lahko sporočanje iz odstavka 1 tega člena začasno odloži, o čemer je treba prej uradno obvestiti center za spremljanje ribištva države članice zastave. Sporočanje se znova začne izvajati, ko plovilo zapusti pristanišče. Predhodno uradno obvestilo se ne zahteva za plovila, ki so opremljena s sistemom za spremljanje plovil (VMS), prek katerega sporočajo podatke.

Člen 7

Oblika zapisa za sporočanje podatkov s plovila pristojnemu organu države zastave

Vsaka država članica določi obliko zapisa za sporočanje podatkov s plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, pristojnim organom.

Člen 8

Povratna sporočila

Države članice zagotovijo, da se povratna sporočila izdajo za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, za vsak prenos podatkov iz ladijskega dnevnika ter podatkov o pretovarjanju in iztovarjanju. Povratno sporočilo vsebuje potrditev prejema.

POGLAVJE III

OPROSTITVE

Člen 9

Oprostitve

1.   Država članica lahko oprosti kapitane plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, obveznosti iz člena 4(1) in obveznosti, da morajo imeti na krovu sredstva za elektronski prenos podatkov iz člena 1(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1966/2006, če so odsotne iz pristanišča največ 24 ur in so v vodah pod njeno suverenostjo ali jurisdikcijo, pod pogojem, da svojega ulova ne iztovarjajo zunaj ozemlja države članice zastave.

2.   Kapitani ribiških plovil Skupnosti, ki podatke o ribolovnih dejavnostih zapisujejo in sporočajo v elektronski obliki, so oproščeni obveznosti vodenja ladijskega dnevnika ter deklaracij o iztovarjanju in pretovarjanju na papirju.

3.   Kapitani plovil Skupnosti ali njihovi predstavniki, ki svoj ulov iztovarjajo v državi članici, ki ni država članica zastave, so oproščeni zahteve za predložitev deklaracije o iztovarjanju v papirni obliki obalni državi članici.

4.   Države članice lahko sklepajo dvostranske sporazume o uporabi sistemov za elektronsko poročanje za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo v vodah pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo. Plovila, ki so vključena v področje uporabe teh sporazumov, so oproščena vodenja ladijskega dnevnika na papirju v zadevnih vodah.

5.   Kapitani plovil Skupnosti, ki v svojih elektronskih ladijskih dnevnikih zapisujejo informacije o ribolovnem naporu iz člena 19b Uredbe (EGS) št. 2847/93, so oproščeni obveznosti predložitve poročil o ribolovnem naporu po teleksu, sistemu VMS, faksu, telefonu ali radiu.

POGLAVJE IV

DELOVANJE SISTEMOV ZA ELEKTRONSKO ZAPISOVANJE IN POROČANJE

Člen 10

Določbe v primeru tehnične okvare ali nedelovanja sistema za elektronsko zapisovanje in poročanje

1.   Kapitan ali lastnik plovila ali njun predstavnik v primeru tehnične okvare ali nedelovanja sistema za elektronsko zapisovanje in poročanje predloži ladijski dnevnik, deklaracijo o iztovarjanju in podatke o pretovarjanju pristojnim organom države članice zastave, tako kot je določila država članica zastave, in sicer vsak dan in najpozneje do 24 h, tudi če ni ulova. Podatke je treba poslati tudi:

(a)

na zahtevo pristojnega organa države zastave;

(b)

takoj po koncu zadnje ribolovne operacije;

(c)

pred vplutjem v pristanišče;

(d)

ob inšpekcijskem pregledu na morju;

(e)

v primerih, opredeljenih v zakonodaji Skupnosti ali zakonodaji države zastave.

2.   Pristojni organi države članice zastave posodobijo elektronski dnevnik takoj po prejemu podatkov iz odstavka 1.

3.   Ribiško plovilo Skupnosti po ugotovljeni tehnični okvari ali nedelovanju sistema za elektronsko zapisovanje in poročanje ne izpluje iz pristanišča, dokler pristojni organi države članice zastave ne ugotovijo ustreznega delovanja sistema ali dokler pristojni organi države članice zastave ne dovolijo izplutja. Država članica zastave takoj obvesti obalno državo članico, kdaj je plovilu, ki pluje pod njeno zastavo, dovolila zapustitev pristanišča v obalni državi članici.

Člen 11

Neprejem podatkov

1.   Kadar pristojni organi države članice zastave niso prejeli podatkov v skladu s členom 4(1) in (2), o tem čim prej obvestijo kapitana ali lastnika plovila ali njunega predstavnika. Kadar se pri določenem plovilu to zgodi več kot trikrat v enem letu, država članica zastave zagotovi preverjanje zadevnega sistema za elektronsko poročanje. Zadevna država članica preišče zadevo, da se ugotovi razlog za neprejem podatkov.

2.   Kadar pristojni organi države članice zastave niso prejeli podatkov v skladu s členom 4(1) in (2) ter je bil zadnji položaj plovila, sporočen prek sistema za spremljanje plovil, v vodah obalne države članice, o tem čim prej obvestijo pristojne organe obalne države članice.

3.   Kapitan ali lastnik plovila ali njun predstavnik pristojnim organom države članice zastave takoj po prejemu sporočila pošlje vse podatke, za katere je bilo prejeto sporočilo, v skladu z odstavkom 1.

Člen 12

Onemogočen dostop do podatkov

1.   Kadar pristojni organi obalne države članice opazijo plovilo, ki v njihovih vodah pluje pod zastavo druge države članice, in ne morejo dostopati do podatkov iz ladijskega dnevnika ter podatkov o pretovarjanju v skladu s členom 15, zahtevajo, da pristojni organi države članice zastave zagotovijo dostop.

2.   Če dostop iz odstavka 1 ni zagotovljen v štirih urah od zahteve, obalna država članica obvesti državo članico zastave. Država članica zastave takoj po prejemu sporočila pošlje podatke obalni državi članici po kateri koli razpoložljivi elektronski poti.

3.   Če obalna država članica ne prejme podatkov iz odstavka 2, kapitan ali lastnik plovila ali njun predstavnik na zahtevo in po kateri koli razpoložljivi elektronski poti pristojnim organom obalne države članice pošlje podatke in kopijo povratnega sporočila iz člena 8.

4.   Če kapitan ali lastnik plovila ali njun predstavnik pristojnim organom obalne države članice ne zagotovi kopije povratnega sporočila iz člena 8, se ribolovne dejavnosti zadevnega plovila v vodah obalne države članice prepovejo, dokler kapitan ali njegov predstavnik pristojnim organom ne zagotovi kopije povratnega sporočila ali informacij iz člena 6(1).

Člen 13

Podatki o delovanju sistema za elektronsko poročanje

1.   Države članice vodijo zbirke podatkov o delovanju svojega sistema za elektronsko poročanje. Te zbirke podatkov vsebujejo najmanj naslednje informacije:

(a)

seznam ribiških plovil, ki plujejo pod njihovimi zastavami in imajo tehnično okvarjen ali nedelujoč sistem za elektronsko poročanje;

(b)

število prenosov podatkov iz elektronskega ladijskega dnevnika na dan in povprečno število prejetih prenosov na plovilo, razdeljenih glede na državo članico zastave;

(c)

število prejetih deklaracij o iztovarjanju, pretovarjanju in prevzemu ter potrdil o prodaji, razdeljenih glede na državo zastave.

2.   Povzetki informacij o delovanju sistemov za elektronsko poročanje držav članic se pošljejo Komisiji na njeno zahtevo v obliki in časovnih razmikih, ki se določijo po posvetovanju držav članic s Komisijo.

POGLAVJE V

IZMENJAVA PODATKOV IN DOSTOP DO NJIH

Člen 14

Oblika zapisa za izmenjavo informacij med državami članicami

1.   Informacije se izmenjujejo med državami članicami v obliki zapisa iz Priloge, iz katerega izhaja razširljiv označevalni jezik (XML).

2.   Popravki informacij iz odstavka 1 so jasno opredeljeni.

3.   Kadar država članica prejme elektronske informacije od druge države članice, zagotovi, da se pristojnim organom zadevne države članice pošlje povratno sporočilo. Povratno sporočilo vsebuje potrditev prejema.

4.   Podatkovni elementi iz Priloge, ki jih morajo kapitani zabeležiti v svojih ladijskih dnevnikih v skladu s pravili Skupnosti, so prav tako obvezni v izmenjavah med državami članicami.

Člen 15

Dostop do podatkov

1.   Država članica zastave zagotovi, da ima obalna država članica spletni dostop v realnem času do elektronskega ladijskega dnevnika in podatkov iz deklaracije o iztovarjanju plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, pri izvajanju ribolovnih operacij v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo obalne države članice ali pri vplutju v pristanišče obalne države članice.

2.   Podatki iz odstavka 1 zajemajo vsaj podatke od zadnjega izplutja iz pristanišča do zaključka iztovarjanja. Podatki o ribolovnih operacijah za preteklih 12 mesecev so na voljo na zahtevo.

3.   Kapitan ribiškega plovila Skupnosti ima zagotovljen dostop do lastnih informacij iz elektronskega ladijskega dnevnika, shranjenih v zbirki podatkov države članice zastave, in sicer 24 ur na dan in sedem dni v tednu.

4.   Obalna država članica odobri spletni dostop do svoje zbirke podatkov iz ladijskega dnevnika ribiškemu patruljnemu čolnu druge države članice na podlagi načrta skupne uporabe.

Člen 16

Izmenjava podatkov med državami članicami

1.   Dostop do podatkov iz člena 15(1) je na voljo prek varne internetne povezave 24 ur na dan in sedem dni v tednu.

2.   Države članice izmenjavajo ustrezne tehnične informacije za zagotovitev vzajemnega dostopa do elektronskih ladijskih dnevnikov.

3.   Države članice:

(a)

zagotovijo, da so podatki, prejeti v skladu s to uredbo, varno shranjeni v računalniško podprtih zbirkah podatkov, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se obravnavajo kot zaupni;

(b)

sprejmejo vse potrebne tehnične ukrepe, da te podatke zavarujejo pred naključnim ali nezakonitim uničenjem, naključno izgubo, poškodovanjem, širjenjem ali nepooblaščenim pregledovanjem.

Člen 17

Enoten organ

1.   V vsaki državi članici je zgolj en organ odgovoren za prenos, prejem, upravljanje in obdelavo vseh podatkov iz te uredbe.

2.   Države članice izmenjujejo sezname in kontaktne podatke organov iz odstavka 1 in o tem obvestijo Komisijo.

3.   Vse spremembe informacij iz odstavkov 1 in 2 se nemudoma sporočijo Komisiji in drugim državam članicam.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 18

Razveljavitev

1.   Uredba (ES) št. 1566/2007 se razveljavi.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. novembra 2008

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije


(1)  UL L 409, 30.12.2006, str. 1. Popravljeno v UL L 36, 8.2.2007, str. 3.

(2)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(3)  UL L 261, 20.10.1993, str. 1.

(4)  UL L 351, 28.12.2002, str. 6.

(5)  UL L 128, 21.5.2005, str. 1.

(6)  UL L 340, 22.12.2007, str. 46.


PRILOGA (1)

OBLIKA ZAPISA ZA ELEKTRONSKO IZMENJAVO INFORMACIJ

Št.

Element ali ime atributa

Koda

Opis in vsebina

Obvezno (C)/Pogojno obvezno (CIF) (2)/Neobvezno (O) (3)

1

Sporočilo ERS

 

 

 

2

Začetek sporočila

ERS

Oznaka za začetek sporočila ERS

C

3

Naslov

AD

Namembna država sporočila (koda države ISO alfa-3)

C

4

Od

FR

Država, ki posreduje podatke (koda države ISO alfa-3)

C

5

Številka (zapisa) sporočila

RN

Serijska številka sporočila (oblika zapisa CCC99999999)

C

6

Datum (zapisa) sporočila

RD

Datum prenosa sporočila (LLLL-MM-DD)

C

7

Čas (zapisa) sporočila

RT

Čas prenosa sporočila (UU-MM po UTC)

C

8

Vrsta sporočila

TM

Vrsta sporočila (ladijski dnevnik: vrsta = LOG, potrditev: vrsta = RET, popravek: vrsta = COR ali potrdilo o prodaji: vrsta = SAL)

C

9

Poskusno sporočilo

TS

Prisotnost kode označuje, da je sporočilo poskusno sporočilo

CIF TEST

10

 

 

 

 

11

Če je vrsta sporočila RET

(TM = RET)

 

RET je sporočilo o potrditvi

 

12

Opredeliti je treba naslednje atribute

 

Sporočilo potrjuje dober ali slab prejem sporočila, opredeljenega z RN

 

13

Številka poslanega sporočila

RN

Serijska številka sporočila, ki ga je potrdil prejemnik FMC (CCC99999999)

C

14

Povratni status

RS

Označuje status prejetega sporočila/poročila. Seznam kod bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno

C

15

Razlog za zavrnitev (če obstaja)

RE

Prosto besedilo z utemeljitvijo zavrnitve

O

16

 

 

 

 

17

Če je vrsta sporočila COR

(TM = COR)

 

COR je sporočilo o popravku

 

18

Opredeliti je treba naslednje atribute

 

S sporočilom se popravi prejšnje sporočilo, informacije, vsebovane v sporočilu, v celoti nadomestijo prejšnje sporočilo, opredeljeno z RN

 

19

Številka prvotnega sporočila

RN

Številka sporočila, ki je predmet popravka (oblika zapisa CCC99999999)

C

20

Razlog za popravek

RE

Seznam kod je na spletni strani: http://ec.europa.eu/fisheries/cfp/control_enforcement_en.htm

O

21

 

 

 

 

22

Če je vrsta sporočila: LOG

(TM = LOG)

 

LOG je deklaracija o ladijskem dnevniku

 

23

Opredeliti je treba naslednje atribute

 

LOG vsebuje eno ali več naslednjih deklaracij: DEP, FAR, TRA, COE, COX, ENT, EXI, CRO, TRZ, (INS), DIS, PRN, EOF, RTP, LAN

 

24

Začetek zapisa ladijskega dnevnika

LOG

Oznaka za začetek zapisa ladijskega dnevnika

C

25

Registrska številka flote Skupnosti (CFR) za plovilo

IR

V obliki zapisa AAAXXXXXXXXX, pri čemer je A velika tiskana črka, ki označuje državo prve registracije znotraj EU, X pa črka ali številka

C

26

Glavna identifikacija plovila

RC

Mednarodni radijski pozivni signal

CIF, če CFR ni posodobljen

27

Zunanja identifikacija plovila

XR

Številka registracije plovila na boku (ladijskem trupu)

O

28

Ime plovila

NA

Ime plovila

O

29

Ime kapitana

MA

Ime kapitana (vsako spremembo med vožnjo je treba sporočiti v naslednjem sporočilu LOG)

C

30

Naslov kapitana

MD

Naslov kapitana (vsako spremembo med vožnjo je treba sporočiti v naslednjem sporočilu LOG)

C

31

Država registracije

FS

Država zastave, v kateri je plovilo registrirano. Koda države ISO alfa-3

C

32

 

 

 

 

33

DEP: element deklaracije

 

Zahteva se ob vsakem izplutju iz pristanišča, poslati ga je treba v naslednjem sporočilu

 

34

Začetek deklaracije o izplutju

DEP

Oznaka za začetek deklaracije o izplutju iz pristanišča

C

35

Datum

DA

Datum izplutja (LLLL-MM-DD)

C

36

Čas

TI

Čas izplutja (UU:MM po UTC)

C

37

Ime pristanišča

PO

Koda pristanišča (koda države ISO alfa-2 + tričrkovna koda pristanišča). Seznam kod pristanišč (CCPPP) bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno

C

38

Predvidena dejavnost

AA

Seznam kod bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno

CIF, če je za načrtovano dejavnost potrebno poročilo o ribolovnem naporu

39

Vrsta orodja

GE

Črkovna koda v skladu z „Mednarodno standardno statistično klasifikacijo ribolovnega orodja“ FAO

CIF, če se načrtuje ribolovna dejavnost

40

Poddeklaracija o ulovu na krovu (poddeklaracije o seznamu vrst SPE)

SPE

(glej podrobne podatke o podelementih in atributih SPE)

CIF, če je ulov na krovu plovila

41

 

 

 

 

42

FAR: deklaracija o ribolovni dejavnosti

 

Oddati jo je treba do polnoči za vsak dan na morju ali na zahtevo države zastave

 

43

Začetek deklaracije o poročilu o ribolovni dejavnosti

FAR

Oznaka za začetek deklaracije o poročilu o ribolovni dejavnosti

C

44

Označevalec zadnjega poročila

LR

Označevalec, ki označuje, da je to zadnje poročilo FAR, ki bo poslano (LR=1)

CIF, če je zadnje sporočilo

45

Označevalec pregleda

IS

Označevalec, ki označuje, da je bilo to poročilo o ribolovni dejavnosti prejeto po pregledu, izvedenem na krovu. (IS=1)

CIF, če je bil izveden pregled

46

Datum

DA

Datum, za katerega se poroča o ribolovnih dejavnostih, medtem ko je plovilo na morju (LLLL-MM-DD)

C

47

Čas

TI

Čas začetka ribolovne dejavnosti (UU:MM po UTC)

O

48

Poddeklaracija o zadevnem območju

RAS

Navedena, če ni bilo ulova (za ribolovni napor). Seznam kod bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno. (glej podrobne podatke o podelementih in atributih RAS).

CIF

49

Ribolovne operacije

FO

Število ribolovnih operacij

O

50

Trajanje ribolova

DU

Trajanje ribolovne dejavnosti v minutah – opredeljeno kot trajanje ribolova, ki je enako številu ur na morju, od katerih se odštejeta čas, porabljen za prevoz do ribolovnega območja, kroženje znotraj njega in vrnitev z njega ter čas ustavitve, nedejavnosti ali čakanja na popravilo

CIF, če je potrebno (3)

51

Poddeklaracija o orodju

GEA

(glej podrobne podatke o podelementih in atributih GEA)

CIF, če je prevzeto

52

Poddeklaracija o izgubi orodja

GLS

(glej podrobne podatke o podelementih in atributih GLS)

CIF, če tako zahtevajo pravila (3)

53

Poddeklaracija o ulovu (poddeklaracije o seznamu vrst SPE)

SPE

(glej podrobne podatke o podelementih in atributih SPE)

CIF, če je kaj ulova

54

 

 

 

 

55

RLC: deklaracija o premestitvi

 

Uporablja se, kadar se ulov (ves ali del) prenese ali premesti iz skupnega ribolovnega orodja na plovilo ali iz skladišča plovila ali njegovega ribolovnega orodja v mrežo, zabojnik ali kletko (zunaj plovila), v kateri se živi ulov hrani do iztovarjanja

 

56

Začetek deklaracije o premestitvi

RLC

Oznaka za začetek deklaracije o premestitvi

C

57

Datum

DA

Datum premestitve ulova, medtem ko je plovilo na morju (LLLL-MM-DD)

CIF

58

Čas

TI

Čas premestitve (UU:MM po UTC)

CIF

59

Številka CFR prejemnega plovila

IR

V obliki zapisa AAAXXXXXXXXX, pri čemer je A velika tiskana črka, ki označuje državo prve registracije znotraj EU, X pa črka ali številka

CIF, če je skupna ribolovna operacija in plovilo EU

60

Radijski pozivni signal prejemnega plovila

TT

Mednarodni radijski pozivni signal prejemnega plovila

CIF, če je skupna ribolovna operacija in plovilo EU

61

Država zastave prejemnega plovila

TC

Država zastave plovila, ki prejme ulov (koda države ISO alfa-3)

CIF, če je skupna ribolovna operacija

62

Številke CFR drugega partnerskega plovila ali plovil

RF

V obliki zapisa AAAXXXXXXXXX, pri čemer je A velika tiskana črka, ki označuje državo prve registracije znotraj EU, X pa črka ali številka

CIF, če je skupna ribolovna operacija in partnerska plovila EU

63

Radijski pozivni signali drugega partnerskega plovila ali plovil

TF

Mednarodni radijski pozivni signal partnerskega plovila ali plovil

CIF, če je skupna ribolovna operacija in druga partnerska plovila

64

Država ali države zastave drugega partnerskega plovila ali plovil

FC

Država zastave partnerskega plovila ali plovil (koda države ISO alfa-3)

CIF, če je skupna ribolovna operacija in druga partnerska plovila

65

Cilj premestitve

RT

Tričrkovna koda cilja premestitve (mreža: KNE, kletka: CGE itd.). Kode bodo objavljene na spletni strani EK, katere naslov je naveden v nadaljevanju

CIF

66

Poddeklaracija POS

POS

Lokacija prenosa (glej podrobne podatke o podelementih in atributih POS)

CIF

67

Poddeklaracija o ulovu (poddeklaracije o seznamu vrst SPE)

SPE

Količina prenesenih rib (glej podrobne podatke o podelementih in atributih SPE)

CIF

68

 

 

 

 

69

TRA: deklaracija o pretovarjanju

 

Za vsako pretovarjanje ulova se zahteva deklaracija od dajalca in prejemnika

 

70

Začetek deklaracije o pretovarjanju

TRA

Oznaka za začetek deklaracije o pretovarjanju

C

71

Datum

DA

Začetek TRA (LLLL-MM-DD)

C

72

Čas

TI

Začetek TRA (UU:MM po UTC)

C

73

Poddeklaracija o zadevnem območju

RAS

Zemljepisno območje, na katerem je bilo opravljeno pretovarjanje. Seznam kod bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno. (glej podrobne podatke o podelementih in atributih SPE).

CIF, če je bilo opravljeno na morju

74

Ime pristanišča

PO

Koda pristanišča (koda države ISO alfa-2 + tričrkovna koda pristanišča). Seznam kod pristanišč (CCPPP) bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno

CIF, če je bilo opravljeno v pristanišču

75

Številka CFR prejemnega plovila

IR

V obliki zapisa AAAXXXXXXXXX, pri čemer je A velika tiskana črka, ki označuje državo registracije znotraj EU, X pa črka ali številka

CIF, če je ribolovno plovilo

76

Številka CFR prejemnega plovila

TT

Če je plovilo dajalec – mednarodni radijski pozivni signal prejemnega plovila

C

77

Pretovarjanje: država zastave prejemnega plovila

TC

Če je plovilo dajalec – država zastave plovila, ki je prejemnik pretovarjanja (koda države ISO alfa-3)

C

78

Številka CFR plovila dajalca

RF

V obliki zapisa AAAXXXXXXXXX, pri čemer je A velika tiskana črka, ki označuje državo prve registracije znotraj EU, X pa črka ali številka

CIF, če je plovilo Skupnosti

79

Pretovarjanje: plovilo (dajalec)

TF

Če je prejemno plovilo – mednarodni radijski pozivni signal plovila dajalca

C

80

Pretovarjanje: država zastave plovila dajalca

FC

Če je prejemno plovilo – država zastave plovila dajalca (koda države ISO alfa-3)

C

81

Poddeklaracija POS

POS

(glej podrobne podatke o podelementih in atributih POS)

CIF, če se zahteva (3) (vode NEAFC ali NAFO)

82

Pretovorjen ulov (poddeklaracije o seznamu vrst SPE)

SPE

(glej podrobne podatke o podelementih in atributih SPE)

C

83

 

 

 

 

84

COE: deklaracija o vstopu na območje

 

Če se ribolov izvaja na območju obnovitve staleža ali v zahodnih vodah

 

85

Začetek deklaracije o ribolovnem naporu: vstop na območje

COE

Oznaka za začetek deklaracije o vstopu na območje napora

C

86

Datum

DA

Datum vstopa (LLLL-MM-DD)

C

87

Čas

TI

Čas vstopa (UU:MM po UTC)

C

88

Ciljna vrsta ali vrste

TS

Ciljne vrste, ko je plovilo na območju (pridnene vrste, pelagične vrste, pokrovače, rakovice).

Seznam bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno

C

89

Poddeklaracija o zadevnem območju

RAS

Zemljepisna lokacija plovila.

Seznam kod bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno. (glej podrobne podatke o podelementih in atributih RAS).

C

90

Poddeklaracija o ulovu na krovu (poddeklaracije o seznamu vrst SPE)

SPE

(glej podrobne podatke o podelementih in atributih SPE)

O

91

COX: deklaracija o izstopu z območja

 

Če se ribolov izvaja na območju obnovitve staleža ali v zahodnih vodah

 

92

Začetek deklaracije o ribolovnem naporu: izstop z območja

COX

Oznaka za začetek deklaracije o izstopu z območja napora

C

93

Datum

DA

Datum izplutja (LLLL-MM-DD)

C

94

Čas

TI

Čas izstopa (UU:MM po UTC)

C

95

Ciljna vrsta ali vrste

TS

Ciljne vrste, ko je plovilo na območju (pridnene vrste, pelagične vrste, pokrovače, rakovice).

Seznam bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno

CIF, če se ne izvajajo druge ribolovne dejavnosti

96

Poddeklaracija o zadevnem območju

RAS

Zemljepisna lokacija plovila. Seznam kod ribolovnih območij in območij napora/ohranitvenih območij bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno. (glej podrobne podatke o podelementih in atributih RAS)

CIF, če se ne izvajajo druge ribolovne dejavnosti

97

Poddeklaracija o položaju

POS

Položaj ob izstopu (glej podrobne podatke o podelementih in atributih POS)

C

98

Poddeklaracija o ulovu

SPE

Opravljen ulov, ko je plovilo na območju (glej podrobne podatke o podelementih in atributih SPE).

O

99

 

 

 

 

100

CRO: deklaracija o prečkanju območja

 

Če se prečkajo območje obnovitve staleža ali zahodne vode

 

101

Začetek deklaracije o ribolovnem naporu: prečkanje območja

CRO

Oznaka za začetek deklaracije o prečkanju območja napora (brez ribolovne operacije). V deklaracijah COE in COX je treba navesti samo DA, TI in POS.

C

102

Deklaracija o vstopu na območje

COE

(glej podrobne podatke o podelementih in atributih COE)

C

103

Deklaracija o izstopu z območja

COX

(glej podrobne podatke o podelementih in atributih COX)

C

104

 

 

 

 

105

TRZ: deklaracija o ribolovu zunaj območja

 

Če se izvaja ribolov zunaj območja

 

106

Začetek deklaracije o ribolovnem naporu: ribolov zunaj območja

TRZ

Oznaka za začetek deklaracije o ribolovu zunaj območja

C

107

Deklaracija o vstopu

COE

Prvi vstop (glej podrobne podatke o podelementih in atributih COE)

C

108

Deklaracija o izstopu

COX

Zadnji izstop (glej podrobne podatke o podelementih in atributih COX)

C

109

 

 

 

 

110

INS: deklaracija o inšpekcijskem pregledu

 

Zagotovijo jo pristojni organi in ne kapitan

 

111

Začetek deklaracije o inšpekcijskem pregledu

INS

Oznaka za začetek poddeklaracije o inšpekcijskem pregledu

O

112

Država inšpekcijskega pregleda

IC

Koda države ISO alfa-3

O

113

Dodeljeni inšpektor

IA

Za vsako državo je treba navesti štirimestno številko, s katero se identificira inšpektor

O

114

Datum

DA

Datum inšpekcijskega pregleda (LLLL-MM-DD)

O

115

Čas

TI

Čas inšpekcijskega pregleda (UU:MM po UTC)

O

116

Poddeklaracija o položaju

POS

Položaj inšpekcijskega pregleda (glej podrobne podatke o podelementih in atributih POS)

O

117

 

 

 

 

118

DIS: deklaracija o zavržkih

 

 

CIF, če se zahteva (3) (NEAFC, NAFO)

119

Začetek deklaracije o zavržkih

DIS

Oznaka, ki vsebuje podrobne podatke o zavrženih ribah

C

120

Datum

DA

Datum zavržka (LLLL-MM-DD)

C

121

Čas

TI

Čas zavržka (UU:MM po UTC)

C

122

Poddeklaracija o položaju

POS

Položaj ob zavržku (glej podrobne podatke o podelementih in atributih POS)

C

123

Poddeklaracija o zavrženih ribah

SPE

Zavržene ribe (glej podrobne podatke o podelementih in atributih SPE)

C

124

 

 

 

 

125

PRN: deklaracija o predhodnem sporočilu o vrnitvi

 

Pošlje se pred vrnitvijo v pristanišče ali če zahtevajo pravila Skupnosti

CIF, če je potrebno (3)

126

Začetek predhodnega sporočila

PRN

Oznaka za začetek deklaracije o predhodnem sporočilu

C

127

Predvideni datum

PD

Predvideni datum prihoda/prečkanja (LLLL-MM-DD)

C

128

Predvideni čas

PT

Predvideni čas prihoda/prečkanja (UU:MM po UTC)

C

129

Ime pristanišča

PO

Koda pristanišča (dvočrkovna koda države (koda države ISO alfa-2) + tričrkovna koda pristanišča). Seznam kod pristanišč (CCPPP) bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno

C

130

Poddeklaracija o zadevnem območju

RAS

Ribolovno območje za trsko se navede v predhodno obvestilo. Seznam kod ribolovnih območij in območij napora/ohranitvenih območij bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno. (glej podrobne podatke o podelementih in atributih RAS).

CIF, če je v Baltskem morju

131

Predvideni datum iztovarjanja

DA

Predvideni datum iztovarjanja (LLLL-MM-DD) v Baltskem morju

CIF, če je v Baltskem morju

132

Predvideni datum iztovarjanja

TI

Predvideni datum iztovarjanja (UU:MM po UTC) v Baltskem morju

CIF, če je v Baltskem morju

133

Poddeklaracije o ulovu na krovu (poddeklaracije o seznamu vrst SPE)

SPE

Ulov na krovu (za pelagične vrste je treba navesti območje ICES). (glej podrobne podatke o poddeklaraciji SPE)

C

134

Poddeklaracija o položaju

POS

Položaj za vstop/izstop iz območja/cone. (glej podrobne podatke o podelementih in atributih POS).

CIF

135

 

 

 

 

136

EOF: deklaracija o koncu ribolova

 

Poslati jo je treba takoj po zadnji ribolovni operaciji ter pred vrnitvijo v pristanišče in iztovarjanjem rib

 

137

Začetek deklaracije o koncu ribolova

EOF

Oznaka za konec ribolovnih operacij pred vrnitvijo v pristanišče

C

138

Datum

DA

Datum konca (LLLL-MM-DD)

C

139

Čas

TI

Čas konca (UU:MM po UTC)

C

140

 

 

 

 

141

RTP: deklaracija o vrnitvi v pristanišče

 

Poslati jo je treba ob vplutju v pristanišče, po vsaki deklaraciji PRN in pred vsakim iztovarjanjem rib

 

142

Začetek deklaracije o vrnitvi v pristanišče

RTP

Oznaka za vrnitev v pristanišče na koncu ribolovne vožnje

C

143

Datum

DA

Datum vrnitve (LLLL-MM-DD)

C

144

Čas

TI

Čas vrnitve (UU:MM po UTC)

C

145

Ime pristanišča

PO

Seznam kod (koda države ISO alfa-2 + tričrkovna koda pristanišča) pristanišč (CCPPP) bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno

C

146

Razlog za vrnitev

RE

Razlog za vrnitev v pristanišče (na primer zaradi spravila plovila v zavetje, natovarjanja zalog, iztovarjanja). Seznam kod razlogov bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno

CIF

147

 

 

 

 

148

LAN: deklaracija o iztovarjanju

 

Poslati jo je treba po iztovarjanju ulova

 

149

Začetek deklaracije o iztovarjanju

LAN

Oznaka za začetek deklaracije o iztovarjanju

C

150

Datum

DA

LLLL-MM-DD – datum iztovarjanja

C

151

Čas

TI

UU:MM po UTC – čas iztovarjanja

C

152

Vrsta pošiljatelja

TS

Tričrkovna koda (MAS: kapitan, REP: njegov predstavnik, AGE: pooblaščenec)

C

153

Ime pristanišča

PO

Koda pristanišča (dvočrkovna koda države (koda države ISO alfa-2) + tričrkovna koda pristanišča). Seznam kod pristanišč (CCPPP) bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno

C

154

Poddeklaracije o iztovorjenem ulovu (poddeklaracije o seznamu SPE s PRO)

SPE

Vrste, ribolovna območja, teže iztovorjenih rib, zadevno orodje in predstavitve (glej podrobne podatke o podelementih in atributih SPE)

C

155

 

 

 

 

156

POS: poddeklaracija o položaju

 

 

 

157

Začetek poddeklaracije o položaju

POS

Oznaka, ki vsebuje koordinate zemljepisnega položaja

C

158

Zemljepisna širina (decimalni zapis)

LT

Zemljepisna širina, izražena v skladu z obliko zapisa WGS84, ki se uporablja v sistemu za spremljanje plovil (VMS)

C

159

Zemljepisna dolžina (decimalni zapis)

LG

Zemljepisna dolžina, izražena v skladu z obliko zapisa WGS84, ki se uporablja v sistemu za spremljanje plovil (VMS)

C

160

 

 

 

 

161

GEA: poddeklaracija o uporabi orodja

 

 

 

162

Začetek poddeklaracije o uporabi orodja

GEA

Oznaka, ki vsebuje koordinate zemljepisnega položaja

C

163

Vrsta orodja

GE

Koda orodja v skladu z „Mednarodno standardno statistično klasifikacijo ribolovnega orodja“ FAO

C

164

Velikost mrežnega očesa

ME

Velikost mrežnega očesa (v milimetrih)

CIF, če ima orodje mrežna očesa, za katera veljajo zahteve glede velikosti

165

Zmogljivost orodja

GC

Velikost in število orodja

CIF, če se zahteva za vrsto uporabljenega orodja

166

Ribolovne operacije

FO

Število ribolovnih operacij (ulovov) v 24 urah

CIF, če ima plovilo dovoljenje za ribolov globokomorskih staležev

167

Trajanje ribolova

DU

Število ur, ko je bilo orodje uporabljeno

CIF, če ima plovilo dovoljenje za ribolov globokomorskih staležev

168

Poddeklaracija o nastavljenem orodju

GES

Poddeklaracija o nastavljenem orodju (glej podrobne podatke o podelementih in atributih GES)

CIF, če se zahteva (3) (plovilo uporablja mirujoče ali pritrjeno orodje)

169

Poddeklaracija o izvlečenem orodju

GER

Poddeklaracija o izvlečenem orodju (glej podrobne podatke o podelementih in atributih GER)

CIF, če se zahteva (3) (plovilo uporablja mirujoče ali pritrjeno orodje)

170

Poddeklaracija o uporabi zabodne mreže

GIL

Poddeklaracija o uporabi zabodne mreže (glej podrobne podatke o podelementih in atributih GIL)

CIF, če ima plovilo dovoljenja za območja ICES IIIa, IVa, IVb, Vb, VIa, VIb, VIIb, c, j, k in XII

171

Ribolovna globina

FD

Razdalja med površino vode in najnižjim delom ribolovnega orodja (v metrih). Uporablja se za plovila, ki uporabljajo vlečno orodje, parangale in pritrjene mreže

CIF za globokomorski ribolov in norveške vode

172

Povprečno število trnkov, ki se uporabljajo na parangalih

NH

Povprečno število trnkov, ki se uporabljajo na parangalih

CIF za globokomorski ribolov in norveške vode

173

Povprečna dolžina mrež

GL

Povprečna dolžina mrež, kadar se uporabljajo pritrjene mreže (v metrih)

CIF za globokomorski ribolov in norveške vode

174

Povprečna višina mrež

GD

Povprečna višina mrež, kadar se uporabljajo pritrjene mreže (v metrih)

CIF za globokomorski ribolov in norveške vode

175

 

 

 

 

176

GES: poddeklaracija o nastavljenem orodju

 

 

CIF, če tako zahtevajo pravila (3)

177

Začetek poddeklaracije o položaju

GES

Oznaka, ki vsebuje podatke o nastavljenem orodju

C

178

Datum

DA

Datum nastavitve orodja (LLLL-MM-DD)

C

179

Čas

TI

Čas nastavitve orodja (UU:MM po UTC)

C

180

Poddeklaracija POS

POS

Položaj, v katerem je orodje nastavljeno (glej podrobne podatke o podelementih in atributih POS)

C

181

 

 

 

 

182

GER: poddeklaracija o izvlečenem orodju

 

 

CIF, če tako zahtevajo pravila (3)

183

Začetek poddeklaracije o položaju

GER

Oznaka, ki vsebuje podatke o izvlečenem orodju

C

184

Datum

DA

Datum izvleke orodja (LLLL-MM-DD)

C

185

Čas

TI

Čas, ko je orodje izvlečeno (UU:MM po UTC)

C

186

Poddeklaracija POS

POS

Položaj, kjer je orodje izvlečeno (glej podrobne podatke o podelementih in atributih POS)

C

187

GIL poddeklaracija o uporabi zabodne mreže

 

 

CIF, če ima plovilo dovoljenja za območja ICES IIIa, IVa, IVb, Vb, VIa, VIb, VIIb, c, j, k in XII

188

Začetek poddeklaracije o zabodni mreži

GIL

Oznaka za začetek uporabe zabodne mreže

 

189

Nominalna dolžina ene mreže

NL

Informacije je treba zapisati med vsako ribolovno vožnjo (v metrih)

C

190

Število mrež

NN

Število mrež v floti

C

191

Število flot

FL

Število uporabljenih flot

C

192

Poddeklaracija POS

POS

Položaj vsake uporabljene flote (glej podrobne podatke o podelementih in atributih POS)

C

193

Globina vsake uporabljene flote

FD

Globina za vsako uporabljeno floto (razdalja od površine vode do najnižjega dela ribolovnega orodja)

C

194

Čas nastavljanja vsake uporabljene flote

ST

Čas nastavljanja za vsako uporabljeno floto

C

195

 

 

 

 

196

GLS: poddeklaracija o izgubi orodja

 

Izguba pritrjenega orodja

CIF, če tako zahtevajo pravila (3)

197

Začetek poddeklaracije GLS

GLS

Podatki o izgubljenem pritrjenem orodju

 

198

Datum izgube orodja

DA

Datum izgube orodja (LLLL-MM-DD)

C

199

Število enot

NN

Število izgubljenega orodja

CIF

200

Poddeklaracija POS

POS

Zadnji znani položaj orodja (glej podrobne podatke o podelementih in atributih POS)

CIF

201

 

 

 

 

202

RAS Poddeklaracija o zadevnem območju

RAS

Zadevno območje, odvisno od veljavnih zahtev o poročanju – izpolniti je treba vsaj eno polje. Seznam kod bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno.

CIF

203

Območje FAO

FA

Območje FAO (npr. 27)

CIF

204

Podobmočje FAO (ICES)

SA

Podobmočje FAO (ICES) (npr. 3)

CIF

205

Sektor FAO (ICES)

ID

Sektor FAO (ICES) (npr. d)

CIF

206

Podsektor FAO (ICES)

SD

Podsektor FAO (ICES) (npr. 24) (mišljeno skupaj z zgornjimi: 27.3.d.24)

CIF

207

Ekonomska cona

EZ

Ekonomska cona

CIF

208

Statistični pravokotnik ICES

SR

Statistični pravokotnik ICES (npr. 49E6)

CIF

209

Cona ribolovnega napora

FE

Seznam kod bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno.

CIF

210

Poddeklaracija o položaju

POS

(glej podrobne podatke o podelementih in atributih POS).

CIF

211

 

 

 

 

212

SPE: poddeklaracija o vrstah

 

Skupna količina po vrstah

 

213

Začetek poddeklaracije SPE

SPE

Podrobni podatki o ulovljenih ribah po vrstah

C

214

Ime vrste

SN

Ime vrste (koda FAO alfa-3)

C

215

Teža rib

WT

Odvisno od okoliščin je ta postavka:

1.

Skupna teža rib (v kilogramih) v obdobju ulova

2.

Skupna teža rib (v kilogramih) na krovu (skupaj) ali

3.

Skupna teža iztovorjenih rib (v kilogramih)

CIF, če vrste niso preštete

216

Število rib

NF

Število rib (kadar je ulov treba prijaviti v številu rib, na primer lososa, tuna)

CIF

217

Količina, ki se hrani v mrežah

NQ

Ocenjena količina, ki se hrani v mrežah, tj. ne v skladišču

O

218

Število rib, ki se hrani v mrežah

NB

Ocenjeno število rib, ki se hranijo v mrežah, tj. ne v skladišču

O

219

Poddeklaracija o zadevnem območju

RAS

Geografsko območje, na katerem je bila ulovljena večina ulova.

Seznam kod bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno (glej podrobne podatke o podelementih in atributih RAS).

C

220

Vrsta orodja

GE

Črkovna koda v skladu z „Mednarodno standardno statistično klasifikacijo ribolovnega orodja“ FAO

CIF za deklaracije o iztovarjanju samo za nekatere vrste in območja ulova

221

Poddeklaracija o predelavi

PRO

(glej podrobne podatke o podelementih in atributih PRO)

CIF za deklaracijo o iztovarjanju (pretovarjanju)

222

 

 

 

 

223

PRO: poddeklaracija o predelavi

 

Predelava/predstavitev za vsako iztovorjeno vrsto

 

224

Začetek poddeklaracije o predelavi

PRO

Oznaka, ki vsebuje podatke o predelavi rib

C

225

Kategorija svežosti rib

FF

Kategorija svežosti rib ( A, B, E)

C

226

Stanje rib

PS

Črkovna koda za stanje ribe, na primer živa, zamrznjena, nasoljena. Seznam kod bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno

C

227

Predstavitev rib

PR

Črkovna koda za predstavitev proizvoda (odraža način predelave). Uporabiti je treba kode, ki so objavljene na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno

C

228

Vrsta embalaže glede na predelavo

TY

Tričrkovna koda (CRT = škatle, BOX = zaboji, BGS = vrečke, BLC = bloki)

CIF (LAN ali TRA)

229

Število embalažnih enot

NN

Število embalažnih enot: škatel, zabojev, vrečk, posod, blokov itd.

CIF (za LAN ali TRA)

230

Povpr. teža embalažne enote

AW

Teža proizvoda (v kg)

CIF (za LAN ali TRA)

231

Konverzijski faktor

CF

Številski faktor, ki se uporabi za pretvorbo teže predelanih rib v težo živih rib

O

232

 

 

 

 

233

Če je vrsta sporočila SAL

(TM = SAL)

 

SAL je sporočilo o prodaji

 

234

Opredeliti je treba naslednje atribute

 

Sporočilo o prodaji je lahko potrdilo o prodaji ali potrdilo o prevzemu

 

235

Začetek zapisa o prodaji

SAL

Oznaka za začetek zapisa o prodaji

C

236

Registrska številka flote Skupnosti za plovilo

IR

V obliki zapisa AAAXXXXXXXXX, pri čemer je A velika tiskana črka, ki označuje državo prve registracije znotraj EU, X pa črka ali številka

C

237

Pozivni signal plovila

RC

Mednarodni radijski pozivni signal

CIF, če CFR ni posodobljen

238

Zunanja identifikacija plovila

XR

Številka registracije plovila, ki je iztovorilo ribe, na boku (ladijskem trupu)

O

239

Država registracije

FS

Koda države ISO alfa-3

C

240

Ime plovila

NA

Ime plovila, ki je iztovorilo ribe

O

241

Deklaracija SLI

SLI

(glej podrobne podatke o podelementih in atributih SLI)

CIF za prodajo

242

Deklaracija TLI

TLI

(glej podrobne podatke o podelementih in atributih TLI)

CIF za prevzem

243

 

 

 

 

244

SLI: deklaracija o prodaji

 

 

 

245

Začetek deklaracije o prodaji

SLI

Oznaka, ki vsebuje podatke o prodaji pošiljke

C

246

Datum

DA

Datum prodaje (LLLL-MM-DD).

C

247

Država prodaje

SC

Država, v kateri je potekala prodaja (koda države ISO alfa-3)

C

248

Lokacija prodaje

SL

Seznam kod pristanišč (CCPPP) bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno

C

249

Ime prodajalca

NS

Ime dražbenega centra ali drugega telesa ali osebe, ki prodaja ribe

C

250

Ime kupca

NB

Ime telesa ali osebe, ki kupuje ribe

C

251

Referenčna številka prodajne pogodbe

CN

Referenčna številka prodajne pogodbe

C

252

Poddeklaracija o izvirnem dokumentu

SRC

(glej podrobne podatke o podelementih in atributih SRC)

C

253

Poddeklaracija o prodani pošiljki

CSS

(glej podrobne podatke o podelementih in atributih CSS)

C

254

 

 

 

 

255

Poddeklaracija SRC

 

Organi države zastave poiščejo izvorni dokument na podlagi ladijskega dnevnika in podatkov o iztovarjanju

 

256

Začetek poddeklaracije o izvornem dokumentu

SRC

Oznaka, ki vsebuje podatke o izvornem dokumentu za prodano pošiljko

C

257

Datum iztovarjanja

DL

Datum iztovarjanja (LLLL-MM-DD)

C

258

Ime države in pristanišča

PO

Ime države in pristanišča, v katerem je kraj iztovarjanja. Seznam kod pristanišč (CCPPP) bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno

C

259

 

 

 

 

260

Poddeklaracija CSS

 

 

 

261

Začetek poddeklaracije o prodani pošiljki

CSS

Oznaka, ki vsebuje podatke o predmetu prodaje

C

262

Ime vrste

SN

Ime prodane vrste (koda FAO alfa-3)

C

263

Teža prodanih rib

WT

Teža prodanih rib (v kilogramih)

C

264

Število prodanih rib

NF

Število rib (kadar je ulov treba prijaviti v številu rib, na primer lososa, tuna)

CIF

265

Cena rib

FP

Cena na kg

C

266

Valuta, v kateri se izvede prodaja

CR

Valuta, v kateri je izražena prodajna cena. Seznam kod razlogov bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno

C

267

Kategorija velikosti rib

SF

Velikost rib (1–8; ena velikost ali kg, g, cm, mm ali število rib na kg, kot je primerno)

CIF

268

Namen proizvodov

PP

Kode za prehrano ljudi, prenos, industrijske namene

CIF

269

Poddeklaracija o zadevnem območju

RAS

Seznam kod bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno. (glej podrobne podatke o podelementih in atributih RAS)

C

270

Poddeklaracija o predelavi PRO

PRO

(glej podrobne podatke o podelementih in atributih PRO)

C

271

Umik

WD

Umik prek Organizacije proizvajalcev (Y - da, N - ne, T - začasno)

C

272

Koda za uporabo Organizacije proizvajalcev

OP

Seznam kod bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno

O

273

Stanje rib

PS

Črkovna koda za stanje ribe, na primer živa, zamrznjena, nasoljena. Seznam kod bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno

CIF, če so ribe začasno umaknjene

274

 

 

 

 

275

TLI: deklaracija o prevzemu

 

 

 

276

Začetek deklaracije o prevzemu

TLI

Oznaka za podatke o prevzemu

C

277

Datum

DA

Datum prevzema (LLLL-MM-DD).

C

278

Država prevzema

SC

Država, v kateri je potekal prevzem (koda države ISO alfa-3)

C

279

Lokacija prevzema

SL

Seznam kod pristanišč ali ime krajev (če niso v pristanišču), v katerih je potekal prevzem, je objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo objavljen naknadno http://ec.europa.eu/fisheries/cfp/control_enforcement_en.htm

C

280

Ime prevzemne organizacije

NT

Ime organizacije, ki je prevzela ribe

C

281

Referenčna številka prevzemne pogodbe

CN

Referenčna številka prevzemne pogodbe

O

282

Poddeklaracija SRC

SRC

(glej podrobne podatke o podelementih in atributih SRC)

C

283

Poddeklaracija o prevzemu pošiljke

CST

(glej podrobne podatke o podelementih in atributih CST)

C

284

 

 

 

 

285

Poddeklaracija CST

 

 

 

286

Začetek vrstice za vsako prevzeto pošiljko

CST

Oznaka, ki vsebuje vrstico s podrobnostmi za vsako prevzeto vrsto

C

287

Ime vrste

SN

Ime prodane vrste (koda FAO alfa-3)

C

288

Teža prevzetih rib

WT

Teža prevzetih rib (v kilogramih)

C

289

Število prevzetih rib

NF

Število rib (kadar je ulov treba prijaviti v številu rib, na primer lososa, tuna)

CIF

290

Kategorija velikosti rib

SF

Velikost rib (1–8; ena velikost ali kg, g, cm, mm ali število rib na kg, kot je primerno)

C

291

Poddeklaracija o zadevnem območju

RAS

Seznam kod ribolovnih območij in območij napora/ohranitvenih območij bo objavljen na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno. (glej podrobne podatke o podelementih in atributih RAS).

O

292

Poddeklaracija o predelavi PRO

PRO

(glej podrobne podatke o podelementih in atributih PRO)

C

1.

Opredelitve nabora znakov so na voljo na spletnem naslovu: http://europa.eu.int/idabc/en/chapter/556used. Za ERS: nabor znakov za jezike Zahodne Evrope (UTF-8).

2.

Vse kode (ali ustrezna napotila) bodo na voljo na spletni strani EK za ribištvo, katere spletni naslov bo objavljen naknadno: http://ec.europa.eu/fisheries/cfp/control_enforcement_en.htm (vključno s kodami za popravke, pristanišča, ribolovna območja, namene za izplutje iz pristanišča, razloge za vrnitev v pristanišče, tip ribolovnih/ciljnih vrst, kodami za vstop na ohranitvena območja/območja napora ter drugimi kodami ali napotili).

3.

Vse trimestne kode so elementi XML (trimestne kode), vse dvomestne kode so atributi XML.

4.

Vzorčne datoteke XML in referenčne opredelitve XSD zgornje Priloge bodo objavljene na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno.

5.

Vse teže v tabeli so izražene v kilogramih in po potrebi z natančnostjo dveh decimalnih številk.


(1)  Ta priloga v celoti nadomesti prilogo k Uredbi (ES) št. 1566/2007 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 1966/2006 o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanju.

(2)  Obvezen, če tako zahtevajo pravila Skupnosti, mednarodni ali dvostranski sporazumi.

(3)  Če se CIF ne uporablja, je atribut neobvezen.

1.

Opredelitve nabora znakov so na voljo na spletnem naslovu: http://europa.eu.int/idabc/en/chapter/556used. Za ERS: nabor znakov za jezike Zahodne Evrope (UTF-8).

2.

Vse kode (ali ustrezna napotila) bodo na voljo na spletni strani EK za ribištvo, katere spletni naslov bo objavljen naknadno: http://ec.europa.eu/fisheries/cfp/control_enforcement_en.htm (vključno s kodami za popravke, pristanišča, ribolovna območja, namene za izplutje iz pristanišča, razloge za vrnitev v pristanišče, tip ribolovnih/ciljnih vrst, kodami za vstop na ohranitvena območja/območja napora ter drugimi kodami ali napotili).

3.

Vse trimestne kode so elementi XML (trimestne kode), vse dvomestne kode so atributi XML.

4.

Vzorčne datoteke XML in referenčne opredelitve XSD zgornje Priloge bodo objavljene na spletni strani EK, katere naslov bo naveden naknadno.

5.

Vse teže v tabeli so izražene v kilogramih in po potrebi z natančnostjo dveh decimalnih številk.


4.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/24


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1078/2008

z dne 3. novembra 2008

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 glede izdatkov držav članic za zbiranje in upravljanje osnovnih ribolovnih podatkov

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 z dne 22. maja 2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava (1) ter zlasti člena 31 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (2) določa osnovo za znanstvene analize ribištva in za zagotavljanje dobrega znanstvenega svetovanja pri izvajanju skupne ribiške politike.

(2)

Komisija mora v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 199/2008 sprejeti večletni program Skupnosti, na podlagi katerega morajo države članice oblikovati nacionalne večletne programe za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov.

(3)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 861/2006 med drugimi ukrepi določa tudi finančni prispevek za ukrepe na področju zbiranja osnovnih podatkov. Poleg tega člen 24 navedene uredbe zahteva, da Komisija vsako leto sprejme odločitev o letnem prispevku Skupnosti za te ukrepe.

(4)

Ob upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja je treba določiti pravila in postopke, ki jih morajo države članice upoštevati, če želijo prejemati finančno pomoč Skupnosti za izdatke na področju zbiranja podatkov. Prav tako je primerno določiti, da se v primeru neupoštevanja takšnih pravil in postopkov za izdatke ne prejema finančna pomoč Skupnosti.

(5)

Letni prispevek Skupnosti mora temeljiti na letnih proračunskih napovedih, ki jih je treba oceniti ob upoštevanju nacionalnih programov držav članic.

(6)

Da bi se zagotovila učinkovita dodelitev sredstev Skupnosti, mora biti letna proračunska napoved skladna z dejavnostmi, predvidenimi v nacionalnem programu.

(7)

Da bi poenostavili postopke, je treba določiti pravila in obliko, v skladu s katerimi države članice predložijo letno proračunsko napoved v zvezi z izvedbo nacionalnih programov. Kot upravičene izdatke je treba šteti samo tiste, ki so neposredno povezani z izvajanjem nacionalnih programov, so ustrezno utemeljeni in so dejansko nastali državam članicam. V tem pogledu je treba razjasniti tudi vlogo in obveznosti partnerjev ter podizvajalcev pri izvajanju nacionalnih programov.

(8)

V zvezi z možnostjo spremembe tehničnih vidikov večletnih programov, predvideno s členom 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008, je primerno oblikovati pravila, v skladu s katerimi bodo države članice lahko ustrezno spremenile sredstva, potrebna za pravilno izvajanje nacionalnih programov. Državam članicam je treba dati možnost, da sredstva prerazporedijo med različnimi kategorijami izdatkov, če je to v korist izvajanja nacionalnega programa.

(9)

Oblikovati je treba pravila za zagotovitev, da so zahtevki za povračilo izdatkov v skladu z odločbo Komisije o odobritvi letnega prispevka Skupnosti. Ta pravila morajo vključevati postopek za predložitev in odobritev takšnih zahtevkov. Po potrebi se zahtevki, ki niso skladni s temi pravili, razveljavijo.

(10)

Primerno je, da se plačila izvršijo v dveh obrokih in se tako državam članicam omogoči prejem finančnega prispevka Skupnosti že v obdobju izvajanja programa.

(11)

Da bi se zagotovila pravilna uporaba sredstev Skupnosti, bi bilo treba Komisiji in Računskemu sodišču zagotoviti možnost, da preverita skladnost z določbami te uredbe in v ta namen pridobita kakršno koli informacijo, potrebno za izvajanje revizij in finančnih popravkov, kot določa člen 28 Uredbe (ES) št. 861/2006.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 861/2006 glede finančnega prispevka Skupnosti za izdatke držav članic za zbiranje in upravljanje osnovnih ribolovnih podatkov.

Člen 2

Predložitev letne proračunske napovedi

1.   Države članice, ki želijo prejeti finančni prispevek Skupnosti za izvajanje svojega večletnega programa v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 199/2008 (v nadaljnjem besedilu: „nacionalni program“), Komisiji do 31. marca v letu pred obdobjem izvajanja zadevnega programa predložijo:

(a)

letno proračunsko napoved za prvo leto izvajanja nacionalnega programa ter

(b)

okvirne letne proračunske napovedi za vsako od naslednjih let izvajanja nacionalnega programa.

2.   Države članice po prvi proračunski napovedi predložijo dokončne letne proračunske napovedi za vsako leto izvajanja svojega nacionalnega programa, ki se razlikujejo od že predloženih okvirnih proračunskih napovedi. Dokončne letne proračunske napovedi se predložijo do 31. oktobra pred letom zadevnega izvajanja.

3.   Letne proračunske napovedi za prvi nacionalni program, ki zajema obdobje 2009–2010, se predložijo do 15. oktobra 2008.

Člen 3

Vsebina letne proračunske napovedi

1.   Letna proračunska napoved vsebuje načrtovane letne izdatke, ki jih država članica pričakuje pri izvajanju svojega nacionalnega programa.

2.   Letna proračunska napoved se sestavi:

(a)

po kategorijah izdatkov, navedenih v Prilogi I k tej uredbi;

(b)

po modulih, kot so opredeljeni v Odločbi Komisije o vzpostavitvi večletnega programa Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in ribogojstva, ter

(c)

po potrebi po regijah, kot so opredeljene v členu 1(a) Uredbe Komisije (ES) št. 665/2008 (3).

3.   Države članice letno proračunsko napoved predložijo po elektronski poti z uporabo finančnih obrazcev, ki jih sestavi in jim jih posreduje Komisija.

Člen 4

Vrednotenje letne proračunske napovedi

1.   Komisija letne proračunske napovedi vrednoti ob upoštevanju nacionalnih programov, odobrenih v skladu s členom 6(3) Uredbe (ES) št. 199/2008.

2.   Za namene vrednotenja letne proračunske napovedi lahko Komisija od države članice zahteva, da predloži dodatna pojasnila o zadevnih izdatkih. Država članica navedena pojasnila predloži v 15 koledarskih dneh od datuma zahtevka Komisije.

3.   Če država članica ne predloži zadostnih pojasnil v roku iz odstavka 2, lahko Komisija zadevne izdatke po potrebi izključi iz zadevne letne proračunske napovedi, ki jo je treba odobriti.

Člen 5

Finančni prispevek Skupnosti

Komisija odobri letno proračunsko napoved in sprejme odločitev o letnem prispevku Skupnosti za vsak nacionalni program v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 861/2006 in na podlagi rezultata vrednotenja letnih proračunskih napovedi iz člena 4.

Člen 6

Spremembe odobrene letne proračunske napovedi

1.   Države članice lahko zneske, določene v letni proračunski napovedi, odobreni v skladu s členom 5, prenesejo iz enega modula v drugi ter iz ene kategorije izdatkov v drugo samo znotraj iste regije, če:

(a)

preneseni zneski ne presegajo 50 000 EUR oziroma 10 % odobrenega skupnega proračuna za regijo, če je ta proračun manjši od 500 000 EUR;

(b)

Komisijo obvestijo o potrebi po prenosu zneskov.

2.   Vse druge spremembe letne proračunske napovedi, odobrene v skladu s členom 5, se ustrezno utemeljijo in jih Komisija odobri pred nastankom izdatkov.

Člen 7

Upravičeni izdatki

1.   Izdatki so upravičeni do finančnega prispevka Skupnosti, če:

(a)

so dejansko nastali državi članici;

(b)

se nanašajo na ukrep, predviden v nacionalnem programu;

(c)

so navedeni v letni proračunski napovedi;

(d)

se uvrščajo v eno od kategorij iz Priloge I;

(e)

se nanašajo na ukrep, izveden v skladu s pogoji iz Uredbe (ES) št. 199/2008 in njenih izvedbenih določb;

(f)

se lahko opredelijo in preverijo, zlasti če so zabeleženi v računovodskih izkazih držav članic in njihovih partnerjev;

(g)

se določijo v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi in so skladni z zahtevami nacionalne zakonodaje;

(h)

so smotrni, utemeljeni in v skladu z zahtevami dobrega finančnega poslovodenja, zlasti glede gospodarnosti in učinkovitosti;

(i)

nastanejo v obdobju izvajanja ukrepa, kot je predvideno v nacionalnem programu.

2.   Upravičeni izdatki se nanašajo na:

(a)

naslednje dejavnosti zbiranja podatkov:

zbiranje podatkov na območjih vzorčenja v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 199/2008 z neposrednim vzorčenjem ali anketiranjem in poizvedovanjem,

spremljanje gospodarskega ribištva in rekreacijskega ribolova na morju v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 199/2008,

raziskave na morju v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 199/2008;

(b)

naslednje dejavnosti upravljanja podatkov, predvidene v večletnem programu Skupnosti iz člena 3 Uredbe (ES) št. 199/2008:

vzpostavitev zbirke podatkov in spletne strani,

vnos podatkov (shranjevanje),

nadzor in potrditev kakovosti podatkov,

obdelava podatkov iz osnovnih podatkov v podrobne ali zbirne podatke,

postopek pretvorbe osnovnih socialno-ekonomskih podatkov v metapodatke;

(c)

naslednje dejavnosti uporabe podatkov, predvidene v večletnem programu Skupnosti iz člena 3 Uredbe (ES) št. 199/2008:

priprava podatkovnih sklopov in njihova uporaba za podporo znanstvene analize kot osnove za svetovanje pri upravljanju ribištva,

ocene bioloških parametrov (starost, teža, spol, zrelost in plodnost),

priprava podatkovnih sklopov za ocene staležev, bio-ekonomskih modelov in ustreznih znanstvenih analiz.

Člen 8

Neupravičeni izdatki

Naslednji izdatki niso upravičeni do finančnega prispevka Skupnosti:

(a)

stopnje dobička, prihranki in neizterljivi dolgovi;

(b)

dolgovane obresti in bančni stroški;

(c)

povprečni stroški dela;

(d)

neposredni stroški, kot so: stavbe in lokacije, administracija, podporno osebje, pisarniška oprema, infrastruktura, tekoči stroški in stroški vzdrževanja, kot na primer stroški telekomunikacij, blago in storitve;

(e)

oprema, ki se ne uporablja za namene zbiranja in upravljanja podatkov, kot na primer optični čitalniki, tiskalniki, mobilni telefoni, voki-tokiji, video oprema in fotoaparati;

(f)

nakup vozil;

(g)

stroški dostave, trženja in oglaševanja za promocijo proizvodov in tržne dejavnosti;

(h)

reprezentančni stroški, ki jih Komisija ne šteje za povsem nujne pri izvajanju nacionalnega programa;

(i)

izdatki za luksuzne predmete in ukrepe obveščanja javnosti;

(j)

vsi izdatki za druge programe/projekte, ki jih financira tretja stranka;

(k)

vsi izdatki za varstvo rezultatov dela, opravljenega v okviru nacionalnega programa;

(l)

vse povračljive vrste dajatev (vključno z VAT);

(m)

sredstva, ki so državi članici brezplačno dana na voljo;

(n)

vrednost prispevkov v naravi;

(o)

nepotrebni ali slabo obrazloženi stroški.

Člen 9

Izvajanje programov

1.   Državam članicam lahko pri izvajanju nacionalnega programa pomagajo partnerji. Partnerji so organizacije, izrecno opredeljene v nacionalnem programu, ki državam članicam pomagajo izvesti celotni nacionalni program ali pomemben del programa. Partnerji neposredno sodelujejo pri tehničnem izvajanju ene ali več nalog nacionalnega programa in imajo enake obveznosti v zvezi z izvajanjem nacionalnega programa kot države članice.

2.   Partnerji v okviru programa ne morejo delovati kot podizvajalci držav članic ali drugih partnerjev.

3.   Posebne naloge nacionalnega programa lahko v določenem obdobju izvajajo podizvajalci, ki ne veljajo za partnerje. Podizvajalci so fizične ali pravne osebe, ki državam članicam in/ali partnerjem zagotavljajo storitve. Oddajo naročil podizvajalcu v času izvajanja ukrepa predhodno pisno odobri Komisija, če to ni določeno že v prvotnem predlogu programa.

Člen 10

Predložitev zahtevkov za povračilo

1.   Države članice Komisiji predložijo zahtevke za povračilo izdatkov, nastalih v okviru izvajanja nacionalnih programov, do 31. maja vsakega leta, ki sledi zadevnemu koledarskemu letu. Navedeni zahtevki vsebujejo:

(a)

dopis, v katerem je naveden skupni znesek, za katerega se zahteva povračilo, in v katerem so jasno navedene informacije iz Priloge II;

(b)

finančno poročilo, sestavljeno po kategorijah izdatkov, modulih in po potrebi po regijah, kot je navedeno v finančnih obrazcih iz člena 3(3). Finančno poročilo se predloži v obliki, ki jo določi in državam članicam sporoči Komisija;

(c)

poročilo o izdatkih, kot je določeno v Prilogi III, ter

(d)

ustrezne dokazilne listine v skladu s Prilogo I.

2.   Zahtevki za povračilo se Komisiji predložijo po elektronski poti.

3.   Ob predložitvi zahtevkov za povračilo države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da preverijo in potrdijo, da:

(a)

so izvedeni ukrepi in poročilo o izdatkih, kritih v okviru odločitve iz člena 5, v skladu z nacionalnim programom, kot ga je odobrila Komisija;

(b)

je zahtevek za povračilo skladen s pogoji iz členov 7 in 8;

(c)

so izdatki nastali v skladu s pogoji iz Uredbe (ES) št. 861/2006, te uredbe, odločitve iz člena 5 in zakonodaje Skupnosti v zvezi z oddajo javnih naročil.

Člen 11

Preverjanje zahtevkov za povračilo

1.   Komisija preveri, če so zahtevki za povračilo skladni s to uredbo.

2.   Za namene preverjanja zahtevkov za povračilo lahko Komisija od države članice zahteva, da predloži dodatna pojasnila. Država članica navedena pojasnila predloži v 15 koledarskih dneh od datuma zahtevka Komisije.

Člen 12

Zavrnitev povračil

Če države članice ne predložijo zadostnih pojasnil v roku iz člena 11(2) in če Komisija meni, da zahtevek za povračilo ni skladen s pogoji iz te uredbe, od držav članic zahteva, da v 15 koledarskih dneh predložijo svoje pripombe. Če se pri pregledu neskladnost potrdi, Komisija zavrne povračilo vseh ali dela spornih izdatkov in po potrebi zahteva povračilo neupravičeno izplačanih zneskov ali prekine izplačila nadaljnjih zneskov.

Člen 13

Odobritev zahtevkov za povračilo

Komisija zahtevke za povračilo odobri glede na izid postopka iz členov 11 in 12.

Člen 14

Plačila

1.   Finančni prispevek Skupnosti, ki se v skladu s členom 8 državi članici dodeli za vsako leto izvajanja nacionalnega programa, se izplača v dveh obrokih:

(a)

predplačilo v višini 50 % prispevka Skupnosti. To plačilo se izvrši po tem, ko se državo članico obvesti o odločitvi iz člena 5 in po prejemu dopisa z zahtevkom za predplačilo, v katerem so jasno navedene informacije iz Priloge II;

(b)

plačilo preostalega dela letnega zneska na podlagi zahtevka za povračilo iz člena 10. To plačilo se izvrši v 45 dneh po tem, ko Komisija odobri zahtevek za povračilo iz člena 12.

2.   Zmanjšanje pomoči iz člena 8 Uredbe (ES) št. 199/2008 se izvrši pri plačilu preostalega dela letnega zneska iz odstavka 1(b).

3.   Po izvršitvi plačila preostalega zneska se dodatni zahtevki za povračilo izdatkov in dokazilne listine ne sprejemajo.

Člen 15

Valuta

1.   Letne proračunske napovedi in zahtevki za povračilo so izraženi v eurih.

2.   Za prvo leto izvajanja nacionalnega programa države članice, ki ne sodelujejo v tretji fazi ekonomske in monetarne unije, uporabijo menjalni tečaj, objavljen v seriji C Uradnega lista Evropske unije z dne 1. marca leta pred obdobjem izvajanja navedenega programa. Za prvi nacionalni program, ki zajema obdobje 2009–2010, je ta datum 1. oktober 2008.

3.   Za vsako naslednje leto izvajanja nacionalnega programa po prvem letu države članice, ki ne sodelujejo v tretji fazi ekonomske in monetarne unije, uporabijo menjalni tečaj, objavljen v seriji C Uradnega lista Evropske unije z dne 1. oktobra leta pred letom zadevnega izvajanja.

4.   Države članice, ki ne sodelujejo v tretji fazi ekonomske in monetarne unije, navedejo menjalni tečaj, uporabljen v letni proračunski napovedi in zahtevku za povračilo.

Člen 16

Revizije in finančni popravki

Države članice Komisiji in Računskemu sodišču zagotovijo vse informacije, ki jih ti dve instituciji lahko zahtevata za revizije in finančne popravke iz člena 28 Uredbe (ES) št. 861/2006.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za izdatke, nastale od 1. januarja 2009 dalje.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. novembra 2008

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije


(1)  UL L 160, 14.6.2006, str. 1.

(2)  UL L 60, 5.3.2008, str. 1.

(3)  UL L 186, 15.7.2008, str. 3.


PRILOGA I

Upravičenost izdatkov, nastalih v okviru izvajanja nacionalnih programov

Upravičene kategorije izdatkov vključujejo vse ali nekatere od naslednjih kategorij:

(a)

stroški osebja:

izdatki za osebje v obdobju, ki ga je znanstveno ali tehnično osebje dejansko posvetilo nacionalnemu programu,

stroški osebja se določijo glede na delovni čas, ki je bil dejansko posvečen nacionalnemu programu, in se izračunajo glede na dejanske stroške dela (plače, socialni stroški, socialna varnost in pokojninski prispevki), z izjemo vseh drugih stroškov,

izračun urnih/dnevnih postavk se izvede na podlagi 210 produktivnih dni na leto,

čas, ki ga osebje posveti programu, mora biti v celoti naveden v zapisih (seznam delovnih ur) in ga mora odgovorna oseba potrditi vsaj enkrat mesečno. Seznam delovnih ur se na zahtevo predloži Komisiji;

(b)

potni stroški:

potni stroški se določijo v skladu z internimi pravili države članice ali partnerjev. Za potovanja izven Skupnosti je potrebno predhodno soglasje Komisije, če ta niso predvidena v nacionalnem programu;

(c)

trajno blago:

trajno blago ima pričakovano življenjsko dobo najmanj tako dolgo, kot traja delo v okviru programa. Vključeno je v seznam trajnega blaga ali se obravnava kot sredstva v skladu z računovodskimi metodami, pravili in načeli zadevne države članice ali partnerjev,

za namene izračuna upravičenih izdatkov se za trajno blago šteje, da ima predvideno življenjsko dobo 36 mesecev v primeru računalniške opreme v vrednosti, ki ne presega 25 000 EUR, in 60 mesecev v primeru ostalega blaga. Upravičeni znesek je odvisen od predvidene življenjske dobe blaga v povezavi s trajanjem programa, pod pogojem, da se doba, ki se uporablja za izračun tega zneska, prične z dejanskim datumom začetka programa ali datumom nakupa blaga, če je bil nakup opravljen po tem datumu, konča pa se z datumom zaključka programa. Upošteva se tudi stopnja obrabe blaga v tem obdobju,

trajna oprema se izjemoma lahko kupi ali zakupi v obdobju šestih mesecev pred dnevom začetka nacionalnega programa,

pravila, ki veljajo za javna naročila, se uporabljajo tudi v primeru nakupa trajnega blaga,

izdatki za trajno blago se dokažejo z overjenimi računi, na katerih je naveden datum dostave in katere je treba skupaj s poročilom o izdatkih predložiti Komisiji,

(d)

potrošni material in zaloge, vključno s stroški, povezanimi z informacijsko tehnologijo:

izdatki za potrošni material in zaloge so izdatki v zvezi s potrošnimi surovinami za nakup, proizvodnjo, popravilo ali uporabo blaga oziroma opreme, ki ima pričakovano življenjsko dobo krajšo, kot traja delo v okviru programa. Ta potrošni material in zaloge niso vključeni v seznam trajnega blaga zadevne države članice ali partnerjev ali se ne obravnavajo kot sredstva v skladu z računovodskimi načeli, pravili in metodami zadevne države članice ali partnerjev,

njihov opis mora biti dovolj podroben, da se lahko sprejme odločitev o njihovi upravičenosti,

upravičeni stroški, povezani z informacijsko tehnologijo, se nanašajo na razvoj in dobavo programske opreme za vodenje in pregledovanje zbirk podatkov;

(e)

stroški plovil:

pri raziskavah na morju iz člena 12 Uredbe (ES) št. 199/2008, vključno s tistimi, ki se vodijo z zakupljenimi plovili, so upravičeni samo stroški najema in ostali operativni stroški. Komisiji se poleg poročila o izdatkih predloži overjena kopija računa,

če je plovilo last države članice ali partnerja, se Komisiji poleg poročila o izdatkih predloži podrobna razčlenitev izdatkov, v kateri je prikazano, kako so bili izračunani operativni stroški;

(f)

stroški za podizvajalske pogodbe/zunanjo pomoč:

podizvajalske pogodbe/zunanja pomoč se nanašajo na standardne in neinovativne storitve, ki se zagotavljajo državi članici in/ali partnerjem, ki jih sami ne morejo zagotavljati. Ti stroški ne predstavljajo več kot 20 % odobrenega celotnega letnega proračuna. Če skupni znesek podizvajalskih pogodb v nacionalnem programu presega zgoraj navedeno zgornjo mejo, je potrebna predhodna pisna odobritev Komisije,

država članica/partner podizvajalske pogodbe sklepa v skladu s pravili, ki veljajo za javna naročila, in z direktivami Skupnosti v zvezi s postopki javnih naročil,

vsi računi podizvajalcev vsebujejo jasen sklic na nacionalni program in modul (tj. številko in naziv ali skrajšani naziv). Vsi računi so dovolj podrobni, da se lahko opredelijo posamezni elementi, zajeti v opravljeni storitvi (tj. jasen opis in strošek vsake postavke),

države članice in partnerji morajo zagotoviti, da vsaka podizvajalska pogodba izrecno določa, da imata Komisija in Računsko sodišče pooblastila za nadzor dokumentacije in prostorov pri vseh podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti,

države izven Skupnosti lahko, če se šteje, da je njihov prispevek pri izvajanju programov Skupnosti nujen, sodelujejo kot podizvajalci v nacionalnem programu po predhodni pisni odobritvi Komisije,

Komisiji se poleg poročila o izdatkih predložijo overjena kopija pogodbe s podizvajalcem in sledeča dokazila o plačilu;

(g)

drugi posebni stroški:

vsi ostali dodatni ali nepredvideni izdatki, ki ne spadajo v eno od zgornjih kategorij, se lahko obračunajo v breme programa samo ob predhodnem soglasju Komisije, če niso predvideni že v letni proračunski napovedi;

(h)

podpora znanstvenemu svetovanju:

dnevnice in potni stroški so v skladu s pravilom iz člena 10(3) Uredbe (ES) št. 665/2008 upravičeni v času sej iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 665/2008,

Komisiji se poleg poročila o izdatkih predloži overjena kopija dokazilnih potnih listin.


PRILOGA II

Vsebina dopisa, ki navaja znesek, za katerega se zahteva povračilo ali predplačilo

V dopisu, ki navaja znesek, za katerega se zahteva povračilo ali predplačilo, se jasno navede:

1.

odločbo Komisije, na katero se nanaša (ustrezni člen in priloga);

2.

sklic na nacionalni program;

3.

znesek, ki se zahteva od Komisije, v eurih, brez DDV;

4.

vrsto zahtevka (predplačilo, plačilo preostalega dela zneska);

5.

bančni račun, na katerega naj se izvede nakazilo.


PRILOGA III

POROČILO O IZDATKIH

(po uradni poti poslati enoti MARE.C4)

JAVNI IZDATKI, KI SO NASTALI PRI IZVAJANJU NACIONALNEGA PROGRAMA ZA ZBIRANJE PODATKOV

Odločba Komisije z dne/št. …

Sklic na nacionalni program (če obstaja) …

POTRDILO

Spodaj podpisani …, zastopnik organa …, odgovornega za ustrezne finančne in nadzorne postopke, po preverjanju potrjujem, da vsi upravičeni izdatki iz priloženih dokumentov predstavljajo skupne stroške, plačane v letu 200…, ki znašajo … EUR (točen znesek, zaokrožen na dve decimalni mesti) za nacionalni program zbiranja podatkov za leto 200… in ustrezajo 50 % prispevku Evropske Komisije.

V zvezi z zgoraj navedenim programom je bil že prejet obrok v višini … EUR.

Potrjujem tudi, da je poročilo o izdatkih točno in da zahtevek za plačilo upošteva morebitne izvršene izterjatve.

Dejavnosti so bile izvedene v skladu s cilji iz odločbe ter določbami Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006, zlasti glede:

skladnosti s pravom Skupnosti in instrumenti, ki so bili sprejeti v njegovem okviru, zlasti pravili v zvezi s konkurenco in oddajo javnih naročil,

uporabe postopkov upravljanja in nadzora za finančno pomoč, zlasti za preverjanje zagotavljanja sofinanciranih proizvodov in storitev ter resničnosti navedenih izdatkov in za preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, preiskovanje goljufij in povračilo neupravičeno izplačanih zneskov.

Nastali izdatki so navedeni v priloženih tabelah. Overjene kopije računov v zvezi s trajnim blagom in stroški plovil so priložene. Izvirniki vseh dokazilnih listin in računov se bodo hranili še najmanj tri leta po tem, ko bo Komisija izplačala preostali del zneska.

Dne, …/…/…

Začetnici, žig, položaj in podpis pristojnega organa

Seznam prilog:


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Komisija

4.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/34


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 30. aprila 2008

o državni pomoči C 21/07 (ex N 578/06) Madžarska za IBIDEN Hungary Gyártó Kft.

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 1342)

(Besedilo v madžarskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/830/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi členi (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Z elektronsko priglasitvijo z dne 30. avgusta 2006, evidentirano istega dne pri Komisiji, so madžarski organi priglasili primer uporabe obstoječih shem regionalnih pomoči za začetni naložbeni projekt podjetja IBIDEN Hungary Gyártó Kft. Priglasitev je bila opravljena v skladu z obveznostjo individualne priglasitve, predpisano v odstavku 24 Večsektorskega okvira o regionalni pomoči za velike naložbene projekte iz leta 2002 (2) (v nadaljnjem besedilu: večsektorski okvir iz leta 2002).

(2)

Komisija je zahtevala dodatne informacije z dopisoma z dne 13. oktobra 2006 (D/58881) in 13. marca 2007 (D/51161).

(3)

Z dopisi, evidentiranimi pri Komisiji 14. novembra 2006 (A/39085), 3. januarja 2007 (A/30004), 15. januarja 2007 (A/30441) in 27. marca 2007 (A/32641), so madžarski organi zaprosili Komisijo, naj podaljša rok za posredovanje dodatnih informacij, kar je Komisija odobrila.

(4)

Madžarski organi so predložili dodatne informacije z dopisoma, evidentiranima pri Komisiji 31. januarja 2007 (A/30990) in 15. maja 2007 (A/34072).

(5)

Sestanka med madžarskimi organi in službami Komisije, na katerih so bili prisotni tudi predstavniki podjetja IBIDEN Hungary Gyártó Kft sta potekala 11. decembra 2006 in 25. aprila 2007.

(6)

Z dopisom z dne 10. julija 2007 je Komisija sporočila Madžarski, da bo sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES glede pomoči.

(7)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe glede ukrepa pomoči.

(8)

Pripombe so predložile štiri zainteresirane stranke:

(a)

z dopisom z dne 25. oktobra 2007, evidentiranim pri Komisiji istega dne (A/38842);

(b)

z dopisom z dne 22. novembra 2007, evidentiranim pri Komisiji 24. novembra 2007 (A/39732);

(c)

z dopisom z dne 23. novembra 2007, evidentiranim pri Komisiji istega dne (A/39711);

(d)

z dopisom z dne 26. novembra 2007, evidentiranim pri Komisiji 27. novembra 2007 (A/39740).

(9)

Z dopisom z dne 4. decembra 2007 (D/54826) je Komisija prejete pripombe posredovala Madžarski in ji dala možnost odgovora.

(10)

Mnenje Madžarske k pripombam zainteresiranih strank je prispelo z dopisom z dne 4. januarja 2008, evidentiranim pri Komisiji istega dne (A/151).

2.   PODROBEN OPIS POMOČI

2.1   Cilj ukrepa

(11)

Madžarski organi nameravajo spodbujati regionalni razvoj z nudenjem regionalne pomoči za naložbe podjetju IBIDEN Hungary Gyártó Kft. za postavitev novega proizvodnega obrata za proizvodnjo keramičnih substratov za filtre za trdne delce za dizelske motorje v industrijski coni Dunavarsány na območju osrednje Madžarske (okrožje Pest), ki je v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES območje, ki prejema pomoč, z zgornjo mejo intenzivnosti pomoči v višini 40 % neto ekvivalenta dotacije (NED) za obdobje 2004–2006 (4).

2.2   Upravičenec

(12)

Upravičenec do pomoči je „IBIDEN Hungary Gyártó Kft.“ (v nadaljnjem besedilu: IBIDEN HU). Namen zadevnega projekta je v oddelku podjetja IBIDEN za keramiko postaviti drugi proizvodni obrat za keramične substrate za filtre za trdne delce za dizelske motorje v Evropski uniji, poleg IBIDEN DPF France S.A.S. v Franciji (postavljen leta 2001).

(13)

IBIDEN HU sta 5. maja 2004 ustanovili družbi IBIDEN European Holdings B.V. (Nizozemska) in IBIDEN Co., Ltd. (Japonska). IBIDEN European Holdings B.V. je v 100-odstotni lasti družbe IBIDEN Co., Ltd., ki je delniška družba s številnimi lastniki: družbami (npr. bankami) in zasebnimi subjekti. Devetindevetdeset odstotkov družbe IBIDEN HU je v lasti družbe IBIDEN European Holdings B.V., 1 % pa v lasti družbe IBIDEN Co., Ltd. IBIDEN DPF France S.A.S. je od konca leta 2005 v 100-odstotni lasti družbe IBIDEN European Holdings B.V.

Image

(14)

Matična družba IBIDEN Co., Ltd. je multinacionalna družba, ki je bila ustanovljena leta 1912 kot družba za proizvodnjo električne energije in ima sedež v mestu Gifu, Japonska. Njene dejavnosti lahko razdelimo na pet delov, katerih deleži v letnih prihodkih od prodaje v letu 2005 so bili naslednji: 50 % za oddelek elektronike, 22 % za oddelek keramike, 16 % za oddelek materialov za stanovanja, 4 % za oddelek gradbenih materialov in 8 % za druge manjše oddelke (na primer oddelek naftnih derivatov, informacijskih storitev, za sintetično smolo, za kmetijstvo, rejnih živali in za predelavo rib). Glede na letno poročilo za leto 2006 (5) IBIDEN Group obsega 47 hčerinskih družb in eno odvisno družbo, ki ni aktivna v sektorju keramike. Leta 2006 so konsolidirani čisti prihodki od prodaje znašali 319,0 milijarde jenov, prihodki od poslovanja 43,6 milijarde jenov, neto dohodek pa 27,2 milijarde jenov. V istem letu je skupina štela 10 115 zaposlenih v svojih predstavništvih podjetja in tovarnah po vsem svetu.

2.3   Naložbeni projekt

2.3.1   Novi naložbeni projekt družbe IBIDEN HU v Dunavarsányju

(15)

Priglasitev zadeva drugo fazo naložbenega projekta, katere namen je postaviti obrat za proizvodnjo keramičnih substratov za filtre za trdne delce za dizelske motorje v industrijski coni Dunavarsány.

(16)

Z dopisom z dne 1. aprila 2005 so madžarski organi, skladno z odstavkom 36 MSF 2002 (6), obvestili Komisijo o državni pomoči, ki je bila dodeljena družbi IBIDEN HU za prvo fazo naložbenega projekta.

(17)

Madžarski organi opozarjajo, da je treba obe fazi naložb družbe IBIDEN HU v industrijski coni Dunavarsány šteti kot enotni naložbeni projekt v smislu odstavka 49 večsektorskega okvira iz leta 2002: obe naložbeni fazi zadevata isto proizvodno lokacijo, isto družbo in isti proizvod in so ju začeli v obdobju treh let.

(18)

Glede na informacije o obeh naložbenih fazah, ki so jih posredovali madžarski organi, bo proizvodnja keramičnih substratov za filtre za trdne delce za dizelske motorje potekala v dveh novozgrajenih objektih s površino 24 000 m2 oziroma 30 900 m2 v industrijski coni Dunavarsány. Do leta 2007 bodo v objektu I nameščene štiri proizvodne linije, v objektu II pa bo nameščenih pet linij.

(19)

Do leta 2007 bo projekt v Dunavarsányju skupaj ustvaril 1 100 novih neposrednih delovnih mest.

(20)

Madžarski organi potrjujejo, da se v obratu, ki mu je namenjena pomoč, v obdobju petih let po zaključku naložbe ne bodo proizvajali nobeni drugi proizvodi kakor tisti, na katere se nanaša naložbeni projekt.

(21)

Poleg tega madžarski organi potrjujejo, da se je upravičenec strinjal, da naložbo obdrži na tej lokaciji najmanj pet let po zaključku naložbe.

2.3.2   Časovni okvir naložbenega projekta družbe IBIDEN HU v Dunavarsányju

(22)

Dela na naložbenem projektu so se začela že oktobra 2004. Proizvodnja, povezana s projektom, se je začela avgusta 2005 v objektu I in maja 2006 v objektu II. Polna zmogljivost, povezana s projektom, naj bi bila dosežena aprila 2007. Preglednica I podaja dodatne podrobnosti časovnega okvira projekta:

Preglednica I

Časovni okvir naložbenega projekta

 

Začetek projekta

Začetek proizvodnje

Konec projekta

Polna proizvodna zmogljivost

Faza I

6.10.2004

1.8.2005

1.1.2006

1.5.2006

(1,2 milijona enot letno)

Faza II

20.6.2005

3.5.2006

31.3.2007

1.4.2007

(dodatnega 1,2 milijona enot letno)

2.4   Stroški naložbenega projekta

(23)

Skupni upravičeni stroški naložb v projekt znašajo 47 570 933 882 HUF (190,83 milijona EUR) v nominalni vrednosti. V sedanji vrednosti je ta znesek 41 953 072 670 HUF (168,30 milijona EUR) (7). Preglednica II podaja razčlenitev skupnih upravičenih stroškov po letih in kategorijah.

Preglednica II

Upravičeni stroški naložb (faza I in II) – nominalna vrednost v milijonih HUF

 

2004

2005

2006

2007

Skupaj

Zemljišče

[…] (8)

[…]

[…]

[…]

[…]

Infrastruktura

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Objekti

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Javne službe

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Stroji

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Naložbe, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev podpore

[…]

[…]

[…]

[…]

47 571

Faza I

Faza II

Faza I

Faza II

Faza I

Faza II

Faza I

Faza II

 

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2.5   Financiranje projekta

(24)

Madžarski organi so potrdili, da lastni prispevek upravičenca presega 25 % upravičenih stroškov, kar je brez kakršne koli javne podpore.

2.6   Pravna podlaga

(25)

Finančna podpora družbi IBIDEN HU se odobri na podlagi naslednjih dveh pravnih podlag:

(a)

Ministrstvo za gospodarstvo in promet bo podelilo dotacijo na podlagi programa „HU 1/2003 – Namenski program za spodbujanje naložb“ (9). Pravni podlagi tega programa sta „Odlok 1/2001 (I.5.) ministra za gospodarstvo o namenskem programu za podjetništvo“ in „Odlok 19/2004 (II. 27) ministra za gospodarstvo in promet o podrobnih pravilih nekaterih programov pomoči ministrstva“.

(b)

Ministrstvo za finance bo odobrilo davčno olajšavo na podlagi programa „Davčne ugodnosti za razvoj“ (10). Ta program je bil ustanovljen z „Zakonom LXXXI iz leta 1996 o davku na pravne osebe in davku od dividend“ ter z „Uredbo vlade 275/2003 (XII. 24.) o davčnih ugodnostih za razvoj“.

2.7   Znesek pomoči in intenzivnost pomoči

(26)

Skupni nominalni znesek pomoči je 15 591 223 750 HUF (62,55 milijona EUR), kar je enako 9 793 809 933 HUF (39,29 milijona EUR) v sedanji vrednosti. Na podlagi upravičenih stroškov, navedenih v odstavku 23 zgoraj, to ustreza intenzivnosti pomoči 22,44 % v neto ekvivalentu dotacije (v nadaljnjem besedilu: NED) (11).

(27)

Pomoč se nudi v obliki naslednjih dveh instrumentov pomoči. Prvič, Ministrstvo za gospodarstvo in promet podeljuje dotacijo s skupnim zneskom v nominalni vrednosti 3 592 000 000 HUF (14,41 milijona EUR), razpršenih po letih od 2005 do 2007. Drugič, Ministrstvo za finance nudi oprostitev od davka na pravne osebe (12), ocenjeno na 11 999 223 750 HUF (48,14 milijona EUR) v nominalni vrednosti, ki se izplačujejo po letih od 2007 do 2016. Dotacija v sedanji vrednosti znaša 3 118 450 763 HUF (12,51 milijona EUR), davčna olajšava v sedanji vrednosti pa znaša 6 675 359 170 HUF (26,78 milijona EUR).

(28)

Madžarski organi so navedli, da je bila pomoč v znesku 7 411 828 735 HUF (29,73 milijona EUR) v sedanji vrednosti (11 745 422 640 HUF oz. 47,12 milijona EUR v nominalni vrednosti) že dodeljena družbi IBIDEN HU na podlagi obstoječih shem regionalnih pomoči (13) do praga individualne priglasitve, določenega v odstavku 24 večsektorskega okvira iz leta 2002. Za prvo fazo naložbenega projekta je Ministrstvo za finance dodelilo pomoč 25. februarja 2005 v znesku 4 832 595 058 HUF (19,39 milijona EUR) v sedanji vrednosti (8 773 422 640 HUF oz. 35,20 milijona EUR v nominalni vrednosti), Ministrstvo za gospodarstvo in promet pa je dodelilo pomoč 3. marca 2005 v znesku 1 875 354 000 HUF (7,52 milijona EUR) v sedanji vrednosti (2 142 000 000 HUF oz. 8,60 milijona EUR v nominalni vrednosti). Za drugo fazo naložb je Ministrstvo za gospodarstvo in promet dodelilo pomoč v znesku 703 879 677 HUF (2,82 milijona EUR) v sedanji vrednosti (830 000 000 HUF oz. 3,33 milijona EUR v nominalni vrednosti) 22. decembra 2006.

(29)

Tako je po navedbah madžarskih organov znesek pomoči, ki je predmet priglasitve, razlika med skupnim zneskom pomoči in že odobreno podporo, tj. 2 381 981 198 HUF (9,56 milijona EUR) v sedanji vrednosti (v nominalni vrednosti to znaša 3 845 801 110 HUF oz. 15,43 milijona EUR).

(30)

V zvezi s preostalim zneskom pomoči, ki bo dodeljen za drugo fazo naložb, so madžarski organi zaustavili proces odločanja do odločbe Evropske komisije. Zato je odobritev priglašene pomoči predmet soglasja Komisije.

(31)

Madžarski organi potrjujejo, da se pomoči za projekt ne sme kumulirati s pomočjo, prejeto za iste upravičene stroške iz drugih lokalnih, regionalnih in državnih virov ali virov Skupnosti.

(32)

Madžarski organi potrjujejo, da sta bila zahtevka za pomoč za prvo fazo naložbenega projekta predložena 5. decembra 2003 na Ministrstvo za gospodarstvo in promet ter 16. septembra 2004 na Ministrstvo za finance. Zahtevka za pomoč za drugo fazo naložbenega projekta sta bila predložena 28. marca 2005 oziroma 31. maja 2005. Zadevni zahtevki za pomoč so bili torej predloženi, preden se je začelo delo na prvi fazi projekta 6. oktobra 2004 in na drugi fazi projekta 20. junija 2005.

2.8   Splošne zaveze

(33)

Madžarski organi so se zavezali, da bodo Komisiji predložili:

v dveh mesecih od dodelitve pomoči kopijo podpisane pogodbe (predpisanih pogodb) o pomoči/naložbah med organom, ki dodeljuje pomoč, in upravičencem,

vsakih pet let, začenši ob odobritvi pomoči s strani Komisije, vmesno poročilo (vključno z informacijami o zneskih pomoči, ki se izplačujejo, o izvrševanju pogodbe o pomoči in o kakršnih koli drugih naložbenih projektih, ki so bili zagnani v isti ustanovi/obratu),

v šestih mesecih od plačila zadnjega obroka pomoči na podlagi priglašenega načrta plačil podrobno končno poročilo.

3.   RAZLOGI ZA SPROŽITEV FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE

(34)

Priglašeni projekt zadeva proizvodnjo „keramičnih substratov za filtre za trdne delce za dizelske motorje“ (v nadaljnjem besedilu: DPF), ki so vgrajeni v osebne avtomobile in lahka tovorna vozila z dizelskim motorjem. Keramični del, ki ga proizvajajo v družbi IBIDEN HU, je vmesni proizvod (STOPNJA 3), ki je nato pod tržnimi pogoji prodan neodvisnim družbam, ki za oblikovanje prevlečenega DPF uporabljajo prevleko substrata iz plemenitih kovin (STOPNJA 2). Prevlečeni dizelski filtri za delce so nato prodani proizvajalcem izpušnih kolektorjev (STOPNJA 1), ki so neposredni dobavitelji tovarnam za montažo avtomobilov.

(35)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave navedla, da so madžarski organi predlagali široko opredelitev upoštevnega trga, ki bi zajemala oba ključna dela sistema za obdelavo izpušnih plinov vozil z dizelskim motorjem, namreč oksidacijske katalizatorje za dizelske motorje (v nadaljnjem besedilu: DOC), ki obdelujejo pline (tj. CO in HC) in v določenem obsegu tudi topno organsko frakcijo trdnih delcev, ter filtre za trdne delce za dizelske motorje (v nadaljnjem besedilu: DPF) (14), ki so učinkoviti pri obdelavi netopne frakcije delca, tj. saj. Trdijo, da sta si ti napravi zelo podobni, saj je namen obeh zmanjšati škodljive snovi iz emisij, zato spadata v isti upoštevni trg. Trdijo tudi, da so proizvodni procesi in tehnologije za izdelavo teh dveh komponent zelo podobni.

(36)

Komisija je v odločitvi za sprožitev formalnega postopka preiskave v tej zadevi omenila, da ima dvome o združljivosti pomoči s skupnim trgom v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES in z večsektorskim okvirom iz leta 2002. Komisija je prav tako opozorila, da pristopa madžarskih organov v zvezi z upoštevnim trgom ne podpirata neodvisni tržni raziskavi (raziskava podjetij Frost & Sullivan Ltd („F&S“)  (15) in AVL List GMBH („AVL“)) (16), ki so ju predložili madžarski organi.

(37)

Zlasti je Komisija izrazila dvome o tem, ali se lahko DOC in DPF štejeta kot substituta, ki spadata v isti upoštevni proizvodni trg naprav za naknadno obdelavo, v trenutku sprožitve formalnega postopka preiskave pa je Komisija menila, da je upoštevni proizvodni trg ožji in zajema le substrate DPF, ki se vgradijo v izpušne sisteme dizelskih motorjev.

(38)

Prvič, Komisija je opozorila, da je glavna funkcija DPF obdelava trdnih neorganskih in netopnih delcev (tj. saj), medtem ko je namen DOC čiščenje nevarnih plinov in topne organske frakcije, vsebovane v delcih, ne more pa zbirati saj. Čeprav je res, da se obe funkciji nekoliko prekrivata, če prevlečeni DPF v določenem obsegu obdeluje tudi škodljive pline, to ne odpravlja potrebe po posebnem DOC v sistemu za obdelavo izpušnih plinov. Obe komponenti bosta še naprej soobstajali in ju je treba v obdobju, ki bo obravnavano (tj. do leta 2008), vgrajevati skupaj. V primeru bodočih tehnologij Euro 5-6 se bodo DOC še naprej uporabljali za oksidacijo CO, HC in topnih organskih frakcij. Zato je Komisija opozorila, da se zdi, da na strani povpraševanja ni zamenljivosti, ker sta to dve ločeni in dopolnjujoči se napravi.

(39)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave omenila tudi, da je glede na eno od raziskav družba Eberspächer nedavno predstavila resnično večfunkcionalen proizvod, ki na enem keramičnem monolitu združuje funkcije DOC in DPF ter je bil uporabljen v vozilu Volkswagen Passat. Vendar je Komisija podvomila, da je proizvod družbe IBIDEN HU primeren za tako popolno večfunkcionalnost.

(40)

Drugič, Komisija je opozorila, da je zamenljivost na strani ponudbe prav tako vprašljiva. Predloženih ni bilo nobenih trdnih dokazov o obstoju proizvajalcev substratov za DOC, ki lahko z isto opremo, brez večjih dodatnih stroškov naložb, proizvajajo tudi substrate za DPF, ali obratno. Poleg tega je zamenljivost vprašljiva tudi zato, ker je cena DPF približno štirikrat višja kakor cena DOC.

(41)

Končno je Komisija ugotovila, da čeprav se zdi, da pomoč izpolnjuje pogoje iz Smernic o državni regionalni pomoči za 1998 (17), je Komisija podvomila, da je tržni delež upravičenca na upoštevnem trgu nižji od 25 %, kot to zahteva odstavek 24(a) večsektorskega okvira iz leta 2002. Tržne raziskave, ki so jih predložili madžarski organi, kažejo, da v količini izražen delež družbe IBIDEN na trgu DPF v Evropi bistveno presega 25-odstotni prag, pred naložbo in po njej. Tako se pogoj iz odstavka 24(a) večsektorskega okvira iz leta 2002 ne upošteva, če se DPF šteje kot upoštevni trg. Na združenem trgu DPF in DOC, ki ga madžarski organi štejejo kot upoštevnega, pa bi v količini izražen tržni delež družbe IBIDEN ostal pod 25 % pred naložbo in po njej.

4.   PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANK

(42)

Kot odziv na objavo svoje odločitve o uvedbi formalnega postopka preiskave v Uradnem listu Evropske unije je Komisija prejela pripombe naslednjih zainteresiranih strank:

(a)

upravičenca do pomoči, IBIDEN Hungary Gyártó Kft.;

(b)

Aerosol & Particle Technology Laboratory, Thermi-Thessaloniki, Grčija, centra za raziskave in tehnologijo;

(c)

Saint-Gobain Industrie Keramik Rödental GmbH, Rödental, Nemčija, konkurenta (v nadaljevanju: Saint-Gobain);

(d)

zainteresirane stranke, ki je v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (18) zaprosila Komisijo, da prikrije njeno identiteto.

(43)

Sledi povzetek trditev, ki so jih podale zgoraj omenjene zainteresirane stranke.

4.1   Upoštevni proizvodni trg po navedbah družbe IBIDEN HU in centra Aerosol & Particle Technology Laboratory

(44)

Upravičenca do pomoči, IBIDEN HU in Aerosol & Particle Technology Laboratory, sta naklonjena temu, da se upošteva široka opredelitev trga, ki bi zajemala vse komponente (zlasti DOC in DPF) v sistemu za obdelavo izpušnih plinov vozil z dizelskim motorjem. Ugotavljata, da sta si DOC in DPF zelo podobna, saj je namen obeh zmanjšati škodljive snovi iz emisij, zato spadata v isti upoštevni proizvodni trg.

(45)

Skladno s tem mnenjem bi se DOC in tudi DPF štela za komponento za odstranjevanje delcev, čeprav IBIDEN HU priznava, da je DOC neučinkovit v obdelavi netopnega dela delcev (tj. saj). Zainteresirani stranki trdita, da proizvod družbe IBIDEN HU glede na to, da ima poleg svoje glavne funkcije filtriranja saj tudi sposobnost filtriranja HC in CO, spada v isti trg kakor DOC. Proizvajalci avtomobilov so tisti, ki se morajo odločiti, ali bodo del za obdelavo izpušnih plinov izdelovali iz samostojnih komponent za razstrupljanje plinastih škodljivih snovi in za obdelavo snovi v delcih ali bodo uporabljali večfunkcionalno komponento.

(46)

Vseeno IBIDEN HU v svoji vlogi priznava, da je kljub dodatni funkciji DPF družbe IBIDEN HU, ki pomaga učinkoviteje čistiti pline (HC in CO), kombinirana uporaba DPF in DOC nujna za zagotavljanje izpolnjevanja emisijskih predpisov. Visokokakovostni, dobro razviti DPF lahko zmanjša velikost in sofisticiranost DOC, ki ga morajo proizvajalci avtomobilov vgraditi v svoje avtomobile, zato je imel DPF velikanski vpliv na DOC in obratno, kar pomeni, da ko ena naprava postane bolj sofisticirana, se mora druga ujemati s temi spremembami.

(47)

Družba IBIDEN HU in tudi Aerosol & Particle Technology Laboratory omenjata trend v tehnološkem razvoju DOC in DPF, ki pelje v novo generacijo filtrov, ki bi lahko vključevali prednosti, značilnosti in prejšnje tehnologije v eni enoti ter tako združevali DOC in DPF na istem monolitnem substratu (na primer, Volkswagen je v svoj model Passata vpeljal že četrto generacijo komponent za naknadno obdelavo, in sicer z uporabo le enega DPF in nobenega DOC). Družba IBIDEN HU pa je opozorila, da trenutno proizvaja DPF „tretje generacije“ (19) in proizvod stalno izboljšuje, tako da ga je mogoče predelati v DPF „četrte generacije“, ki je sposoben v celoti vključevati funkcionalnosti DOC.

(48)

Družba IBIDEN HU je navedla tudi, da čeprav Komisija v odločitvi o uvedbi formalnega postopka preiskave trdi nasprotno, v resnici cena proizvoda družbe IBIDEN ni štirikrat višja od cene DOC. Družba IBIDEN HU izdeluje polproizvod, zato je končni proizvod (prevlečen DPF) precej dražji kakor polproizvod družbe IBIDEN HU. Trenutne industrijske izkušnje kažejo, da je tržna cena naprave po prevlečenju, konzerviranju in nanosu mata 2,5-krat višja kakor cena substrata, proizvoda skupine IBIDEN Group: na primer, leta 2007 je bila tržna cena za DPF 453 EUR, cena substrata (polproizvoda) pa le […] EUR, medtem ko je bila tržna cena za DOC v letu 2007 102 EUR (20).

(49)

Poleg tega, kar zadeva zamenljivost na strani ponudbe, družba IBIDEN HU opozarja, da sta proizvodni tehnologiji DOC in DPF zelo podobni: edini glavni razliki sta, da je pri DPF postopku DOC dodan še postopek mašenja in da je faza rezanja na vrsti prej kakor pri DOC.

(50)

Ob tem družba IBIDEN HU trdi, da glede na več raziskav, vključno z dokumentom družbe Johnson Matthey Japan, obstajajo proizvajalci, ki proizvajajo DOC in tudi DPF, tako da je razlika med proizvajalci DOC in proizvajalci DPF zabrisana.

4.2   Upoštevni proizvodni trg glede na družbo Saint-Gobain in zainteresirano stranko, katere identiteta je prikrita

(51)

Dve od štirih zainteresiranih strank – Saint-Gobain in stranka, katere identiteta je prikrita – sta podprli dvome, ki jih je Komisija izrazila v odločitvi o uvedbi formalnega postopka preiskave. Po njunih navedbah DOC in DPF ni mogoče šteti kot substituta in torej ne spadata v isti upoštevni proizvodni trg. Zato trdita, da je v tej zadevi trg DPF edini upoštevni proizvodni trg. Po navedbah teh strank so glavni razlogi za to naslednji:

4.2.1   Ni zamenljivosti na strani povpraševanja

(52)

Zainteresirani stranki opozarjata, da so glavne značilnosti substratov za DOC in DPF različne: substrat za DOC je običajno izdelan iz neporoznega kordierita, ki mora biti odporen proti temperaturi 400 °C, ali iz nerjavne kovinske folije. Substrat za DPF je praviloma izdelan iz poroznega silicijevega karbida, ki mora biti odporen proti 1 000 °C (odpornost proti tako visoki temperaturi je potrebna za izžiganje saj in preprečitev blokade prevlečenega filtra). Zaradi zelo različnih toplotnih značilnosti zato stranke v primeru relativnega povišanja cen enega od proizvodov ne morejo menjati med substrati za DPF in substrati za DOC.

(53)

Po navedbah družbe Saint-Gobain je posledica tega, da so materiali, ki se uporabljajo za substrate za DPF, boljši materiali, tudi razlika v ceni med obema komponentama: substrat (brez stroškov prevlečenja katalizatorja in konzerviranja) za DPF stane v povprečju 120 EUR, medtem ko substrat za DOC stane v povprečju med 12 EUR in 20 EUR (prav tako brez stroškov prevlečenja katalizatorja in konzerviranja). Zato, kot trdi Saint-Gobain, proizvajalci DPF očitno ne morejo preiti na substrat za DOC iz tehničnih razlogov (kar bi sicer, glede na razliko v ceni, storili), proizvajalec DOC pa ne bi zamenjal substrata za DOC s substratom za DPF, saj bi dobil precej dražji proizvod brez oksidacijske funkcije v primerjavi s substratom za DOC.

(54)

Družba Saint-Gobain in stranka s prikrito identiteto poleg tega poudarjata razlike v uporabi DOC in DPF (21): osnovni namen DOC je oksidacija nekaterih plinov s kemijsko reakcijo, medtem ko je osnovna funkcija DPF prefiltriranje saj z mehanskim postopkom. Čeprav v določenih okoliščinah DPF opravlja – kot stranski učinek – nekaj funkcionalnosti DOC, učinka popolne oksidacije ni mogoče doseči, ne da bi vgradili obe napravi. Tudi prevlečeni DPF, ki uporablja substrat, ki ga proizvaja družba IBIDEN HU, nima popolne funkcionalnosti DOC, saj služi le zagotavljanju zadostne temperature za izžiganje saj, nima pa enakega prečiščevalnega učinka kakor polno delujoči DOC. Opozarjata, da bosta po pričakovanjih številnih proizvajalcev avtomobilov in dobaviteljev motornih vozil DOC in DPF ostala ločeni napravi, vgrajeni druga ob drugi v cevi za izpušne pline.

4.2.2   Ni zamenljivosti na strani ponudbe

(55)

Nadalje družba Saint-Gobain in stranka s prikrito identiteto opozarjata tudi, da sta proizvodni postopek substratov za DOC in za DPF zelo različna: neporozni kordierit, ki se uporablja za substrat za DOC, je sintran v zraku pri temperaturi 400 °C. Medtem mora biti silicijev karbid – material, ki se uporablja za substrat za DPF (ki je tudi material substrata družbe IBIDEN HU) – pripravljen pri zelo visoki temperaturi (nad 2 000 °C) v atmosferi brez kisika. Že samo ta razlika v temperaturi je tako zelo pomembna, da enega najbistvenejših in najdražjih proizvodnih elementov ni mogoče uporabljati za proizvodnjo obeh vrst proizvodov.

(56)

Nadalje, substrat za DOC je vedno satasti valj, ki je v enem bloku in katerega kanali niso zamašeni. Substrat za DPF je navadno oblikovan z lepljenjem več filtrirnih elementov, kanali DPF pa so zamašeni. Za izdelavo substratov za DPF so potrebni neoksidna visokotemperaturna peč za sintranje, lepljenje in mašilna naprava, ki niso potrebni za proizvodnjo substratov za DOC. Zato zainteresirani stranki trdita, da ni mogoče proizvajati DPF na proizvodnih linijah za DOC ali obratno.

5.   PRIPOMBE MADŽARSKIH ORGANOV

(57)

Madžarski organi podpirajo stališče centra Aerosol & Particle Technology Laboratory in družbe IBIDEN Hungary Gyártó Kft. v zvezi s posebnimi značilnostmi zadevnega proizvoda, trga, cene ter strani povpraševanja in ponudbe.

(58)

Po navedbah madžarskih organov sodobni sistem za uravnavanje emisij pri dizelskih motorjih temelji na povezovanju različnih funkcionalnosti na ravni sistema. Tesna soodvisnost vseh podenot (kakor sta DOC in DPF) v sistemu za uravnavanje emisij pri dizelskih motorjih je privedla do dobavnih verig z več akterji, ki povezujejo proizvajalce substratov, prevlek in izpušnih sistemov, in značilnosti delovanja vsake posamezne podenote ustvarjajo izzive za celotno dobavno verigo. Zato bi bilo treba sistem za uravnavanje emisij oziroma sistem za naknadno obdelavo pri dizelskih motorjih opredeliti kot zadevni proizvod.

(59)

Trdijo tudi, da je proizvod družbe IBIDEN HU večfunkcionalen del, vgrajen v sistem izpušne cevi. Kombinacija tega proizvoda in DOC oblikuje napravo za naknadno obdelavo tretje generacije. Poleg tega je proizvod družbe IBIDEN HU zaradi dejstva, da je prevlečen kasneje, polproizvod. Brez prevleke proizvod ni polno delujoč in ga ni mogoče uvrstiti med dokončane proizvode v smislu DPF tretje generacije. To potrjuje tudi dejstvo, da je končni proizvod precej dražji kakor polproizvod družbe IBIDEN HU: trenutno je tržna cena končne naprave 2,5-krat višja kakor cena filtra, ki ga proizvaja družba IBIDEN HU.

(60)

Nadalje madžarski organi opozarjajo, da so v praksi DPF vgrajeni v večino avtomobilov z dizelskim motorjem in da proizvajalci, ki potrebujejo DOC, potrebujejo tudi DPF. Povpraševanje ustvarja skupni trg za proizvode, saj isti proizvajalci za pridobivanje proizvodov uporabljajo iste metode, infrastrukturo in moči. Na strani ponudbe proizvajalci DOC in DPF običajno uporabljajo enake postopke izdelave, proizvodno tehnologijo in materiale. Kar zadeva material, se za DOC in tudi za DPF uporablja kordierit. V proizvodnji so podvrženi istim postopkom, kakršni so priprava, mešanje in popuščanje materialov ter oblikovanje, sušenje, končna obdelava in žganje. Edini razliki med proizvodnim procesom obeh proizvodov sta dodatna faza (mašenje) in reprogramiranje druge faze (rezanje). Zato se bodo s ponudbo ukvarjali isti proizvajalci, DOC in DPF pa konkurirata na trgu sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov.

(61)

Madžarski organi poudarjajo, da družba IBIDEN HU lahko proizvaja substrate za filtre za delce z isto opremo brez kakršne koli večje naložbe, kot bi to lahko vsak proizvajalec z isto proizvodno tehnologijo. Ker je DPF oblika razvitega DOC, stroški izboljšave niso začetna naložba v drugo proizvodno linijo, ampak predstavljajo temeljni razvoj proizvodnih sredstev.

(62)

Poleg tega madžarski organi opozarjajo, da je prav tako mogoče opaziti očiten trend v tehnološkem razvoju DOC in DPF, ki pelje v novo generacijo filtrov, ki bi lahko vključevali prednosti, značilnosti in prejšnje tehnologije v eni enoti ter tako združevali DOC in DPF. Pri opredeljevanju upoštevnega trga in računanju tržnega deleža je treba upoštevati tudi DOC, saj predstavlja kombinirano napravo za naknadno obdelavo z DPF, skupaj pa zagotavljata izpolnjevanje predpisov.

(63)

Ob upoštevanju zgornjih argumentov madžarski organi menijo, da je edina sprejemljiva opredelitev upoštevnega trga celotni trg naprav za naknadno obdelavo za dizelske motorje, vključno z DPF in DOC. Glede na raziskavo, ki jo je pripravila neodvisna družba za raziskovanje trga AVL, je tržni delež družbe IBIDEN na trgu naprav za naknadno obdelavo za dizelske motorje še vedno nižji od 25 % tako pred naložbo kot po njej in tako izpolnjuje pogoj iz odstavka 24(a) večsektorskega okvira iz leta 2002. Zato madžarski organi menijo, da bi morala Komisija postopek po členu 88(2) zaključiti s pozitivno odločbo.

6.   OCENA POMOČI

6.1   Obstoj državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES

(64)

V odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave je Komisija ugotovila, da finančna podpora, ki so jo madžarski organi podelili družbi IBIDEN Hungary Gyártó Kft. na podlagi obstoječih shem regionalnih pomoči (HU 1/2003 „Namenski program za spodbujanje naložb“ in N 504/2004 „Davčne ugodnosti za razvoj“) v obliki dotacije in davčnega odbitka, predstavlja državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Madžarski organi tej ugotovitvi niso nasprotovali.

6.2   Obveznost priglasitve, zakonitost pomoči in veljavna zakonodaja

(65)

S priglasitvijo ukrepa leta 2006 so madžarski organi izpolnili obveznost individualne priglasitve iz odstavka 24 večsektorskega okvira iz leta 2002.

(66)

V skladu z odstavkom 63 in opombo 58 iz Smernic o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (22) je Komisija ocenila ukrep pomoči na podlagi določb Smernic o državni regionalni pomoči za 1998 (v nadaljnjem besedilu: smernice o regionalni pomoči) in večsektorskega okvira iz leta 2002.

6.3   Združljivost pomoči s smernicami o regionalni pomoči

(67)

V odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave je Komisija opozorila, da je pomoč podeljena skladno z obstoječimi shemami regionalnih pomoči (23), in ugotovila, da se upoštevajo standardna merila združljivosti iz smernic o regionalni pomoči (kakršna so merila združljivosti glede začetne naložbe v regiji, upravičene do regionalne pomoči, upravičenih stroškov, lastnega prispevka, spodbujevalnega učinka, ohranjanja naložbe, kumulacije).

6.4   Združljivost pomoči z določbami večsektorskega okvira iz leta 2002

6.4.1   Enotni naložbeni projekt

(68)

Odstavek 49 večsektorskega okvira iz leta 2002 določa, da naložbeni projekt ne sme biti umetno razdeljen na podprojekte, da bi se izognili določbam okvira. „Enotni naložbeni projekt“ zajema vse naložbe v stalna sredstva na proizvodni lokaciji v obdobju treh let (24). Proizvodna lokacija je ekonomsko nedeljiva celota investicijskega blaga, ki izpolnjuje natančno določeno tehnično funkcijo, povezano s fizično ali funkcionalno povezavo, in ima jasno opredeljene cilje, kot je proizvodnja opredeljenega proizvoda.

(69)

Ker je družba IBIDEN HU že v preteklosti prejel regionalno pomoč za prvo fazo naložbenega projekta na isti lokaciji in ker se priglasitev nanaša na drugo fazo naložbenega projekta, je treba ugotoviti, ali sta obe fazi del istega enotnega naložbenega projekta.

(70)

V tej zvezi Komisija ugotavlja, da obe naložbeni fazi zadevata isto proizvodno lokacijo (industrijsko cono Dunavarsány, območje osrednje Madžarske), isto družbo (IBIDEN HU) in isti proizvod (keramične substrate za filtre za trdne delce za dizelske motorje) ter da so se dela na posameznem projektu začela v obdobju treh let (prva faza se je začela leta 2004, druga faza pa leta 2005). Zato Komisija meni, da so kriteriji opredelitve „proizvodne lokacije“ v odstavku 49 večsektorskega okvira iz leta 2002 izpolnjeni in da sta obe fazi naložb del istega enotnega naložbenega projekta.

(71)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da madžarski organi soglašajo, da je treba obe fazi naložb družbe IBIDEN HU v industrijski coni Dunavarsány šteti kot enotni naložbeni projekt.

6.4.2   Intenzivnost pomoči

(72)

Ker se šteje, da sta prva in druga faza naložb enotni naložbeni projekt, se obe upoštevata pri izračunu najvišje intenzivnosti pomoči za projekt.

(73)

Glede na to, da načrtovani upravičeni izdatki v sedanji vrednosti znašajo 41 953 072 670 HUF (168,30 milijona EUR) in da je veljavna standardna zgornja meja regionalne pomoči 40 % (NED), je prilagojena najvišja intenzivnost pomoči v NED, ki je rezultat mehanizma zmanjšanja iz odstavkov 21 in 22 MSF 2002, 23,34 %.

(74)

Ker je intenzivnost pomoči za projekt 22,44 % NED in tako pod najvišjo intenzivnostjo pomoči, dovoljeno v okviru mehanizma zmanjšanja (23,34 % NED), je predlagana intenzivnost celotnega svežnja pomoči skladna s prilagojeno zgornjo mejo regionalne pomoči.

6.4.3   Združljivost s pravili iz odstavka 24(a) in (b) večsektorskega okvira iz leta 2002

(75)

Ker skupni znesek pomoči 9 793 809 933 HUF (39,29 milijona EUR) v sedanji vrednosti presega prag za individualno priglasitev v višini 30 milijonov EUR, je treba oceniti skladnost priglašene pomoči z odstavkom 24(a) in (b) večsektorskega okvira iz leta 2002.

(76)

Odločitev Komisije, da nameni regionalno pomoč velikim naložbenim projektom iz odstavka 24 večsektorskega okvira iz leta 2002, je odvisna od tržnega deleža upravičenca pred naložbo in po njej ter od zmogljivosti, nastale na podlagi naložb. Da bi Komisija lahko izvedla ustrezne preskuse iz odstavka 24(a) in (b) večsektorskega okvira iz leta 2002, mora najprej opredeliti proizvod(-e), ki jih zadevajo naložbe, pa tudi upoštevni proizvodni in geografski trg.

6.4.3.1   Proizvod, ki ga zadeva naložbeni projekt

(77)

V skladu z odstavkom 52 večsektorskega okvira iz leta 2002 „zadevni proizvod“ pomeni proizvod, predviden z naložbenim projektom, in, kjer je to primerno, njegove substitute, ki jih za take šteje bodisi potrošnik (zaradi značilnosti, cen in predvidene uporabe proizvodov) ali proizvajalec (zaradi fleksibilnosti proizvajalne opreme). Kadar projekt zadeva vmesni proizvod in velik del proizvodnje ni prodan na trgu, se šteje, da zadevni proizvod vključuje proizvode v poproizvodni fazi.

(78)

Priglašeni projekt zadeva proizvodnjo „keramičnih substratov za filtre za trdne delce za dizelske motorje“ („DPF“). DPF je avtomobilski del, ki je vgrajen v sistem za obdelavo izpušnih plinov vozil z dizelskim motorjem in ki čisti izpušne pline, nastale z izgorevanjem v motorju (25).

(79)

Keramični del, ki se proizvaja v družbi IBIDEN HU, je vmesni proizvod. Potem ko je proizveden v tovarni (STOPNJA 3), se pod tržnimi pogoji prek družbe IBIDEN Deutschland GmbH (26) proda neodvisnim družbam (najpomembnejše stranke so […], […] in […]), ki substrat prevlečejo s plemenitimi kovinami, in tako DPF postane prevlečeni DPF (STOPNJA 2). Prevlečeni DPF so nato prodani proizvajalcem izpušnih kolektorjev (STOPNJA 1), ki so neposredni dobavitelji tovarn za montažo avtomobilov. Končni uporabniki keramičnih substratov so osebni avtomobili in lahka tovorna vozila z dizelskim motorjem.

(80)

Iz naložbenega projekta ne bodo izšli nobeni drugi proizvodi, ki se prodajajo na trgu ali jih uporabljajo drugi obrati skupine IBIDEN Group. Madžarski organi so potrdili, da se v obratu, ki mu je namenjena pomoč, v obdobju petih let po koncu projekta/polne proizvodnje ne bodo proizvajali nobeni drugi proizvodi razen tistih, ki so priglašeni in ocenjeni.

(81)

V skladu z navedenim bo Komisija štela keramični substrat za DPF, ki je vgrajen v osebne avtomobile in lahka tovorna vozila z dizelskim motorjem, kot tisti proizvod, predviden z naložbenim projektom.

6.4.3.2   Upoštevni proizvodni in geografski trg

(82)

Za opredelitev upoštevnega proizvodnega trga je treba proučiti, kateri drugi proizvodi bi se lahko šteli kot substituti za proizvod, predviden z naložbenim projektom, v smislu odstavka 52 večsektorskega okvira iz leta 2002. V tej zvezi ter ob upoštevanju pripomb zainteresiranih strank in madžarskih organov je Komisija preverila, kateri proizvodi bi se lahko šteli kot substituti za DPF. Povzetek te analize je predstavljen v nadaljevanju.

(1)   Splošen pregled sistema za obdelavo izpušnih plinov

(83)

Zmanjšanje emisij je kompleksno področje s številnimi medsebojnimi vplivi med tehnologijami ter vplivom na varčnost porabe goriva, vozno zmogljivost, vzdržljivost in stroške. Ukrepe za zmanjšanje emisij lahko razdelimo na dve glavni področji:

(a)

razvoj sistema zgorevanja za zmanjšanje emisij ob zaustavitvi motorja in

(b)

tehnologije za uravnavanje emisij z „naknadno obdelavo“ izpušnih plinov iz motorja (v tej zadevi so pomembne samo slednje).

(84)

Izpušni plin dizelskih motorjev vsebuje nevarne snovi: znatne količine trdnih delcev (kakršni so saje in topna organska frakcija (27)), in nevarnih plinov (kakršni so ogljikovodiki („HC“), ogljikovi oksidi („COx“), dušikovi oksidi („NOx“)). Te snovi se obdelujejo v sistemu za obdelavo izpušnih plinov, vgrajenem v vozila.

(85)

Posledično so v sistemu nekatere komponente, ki čistijo nevarne snovi. Običajno so to lahko naprave: (1) ki čistijo plinaste sestavine in (2) ki čistijo delce (vključno s sajami). Naslednji dve napravi za naknadno obdelavo emisij, ki sta pomembni v tej zadevi, se uporabljata v osebnih avtomobilih in lahkih tovornih vozilih z dizelskim motorjem:

(a)

„DOC“ – oksidacijski katalizator za dizelske motorje, ki je namenjen zadušitvi nevarnih plinov (zlasti ogljikovodikov („HC“), ogljikovih oksidov („COx“)) in ki poleg tega kot stranski učinek v določenem obsegu odstranjuje topno organsko frakcijo delcev, ne more pa obdelovati saj. DOC je, podobno kakor DPF, sestavljen iz notranje trdnega substrata, skozi katerega so speljani izpušni plini. Ko izpušni plin teče skozi kanale, vstopi v kemijske reakcije s katalizatorji (platina in paladij), s katerimi so obložene stene substrata. Z letom 2000 so bili DOC uvedeni v skoraj vse modele osebnih avtomobilov z dizelskim motorjem v EGP z namenom izpolnjevanja strožjih emisijskih standardov glede mejnih vrednosti škodljivih plinov v emisijah.

(b)

„DPF“ – filter za trdne delce za dizelske motorje, ki je namenjen zadrževanju netopnih frakcij delcev, tj. saj. To se doseže z mehanskim filtriranjem. Izpušni plin teče v kanale sataste strukture DPF in je prisiljen teči skozi stene, ker so kanali izmenično zamašeni. Substrat opravlja funkcijo filtra in na njegovih stenah se odlagajo saje. Toda DPF se nasiti s sajami in da bi ostal funkcionalen, je treba saje odstraniti z izžiganjem (regeneracija filtra).

(86)

Filtri za trdne delce za dizelske motorje so se v serijski proizvodnji prvič pojavili leta 2000 v dizelskem avtomobilu Peugeot 607 in odtlej postajali vse bolj razširjeni, v zadnjih 3–4 letih pa so doživeli izjemno rast. Ta rast je deloma posledica davčnih spodbud, ki so v več državah na voljo za dizelska vozila, opremljena z dizelskimi filtri za delce, deloma bolj ekološko osveščenega pristopa potrošnikov, pa tudi pričakovanja poostrenih emisijskih standardov, zlasti glede mejnih vrednosti delcev (v EGP zmanjšanje emisij urejajo „Euro“ emisijski standardi). Pričakuje se, da bo še pred začetkom veljavnosti standarda Euro 5 (28) leta 2009 vse večji delež dizelskih avtomobilov že opremljen z DPF. Ta trend bo zagotovil, da se bo trg za DPF v prihodnjih letih širil naprej.

(87)

Na osnovi materiala filtra (na primer keramika, kordierit ali kovina) in strategije regeneracije filtra razlikujemo različne vrste DPF. Regeneracija je nujna za odstranitev (tj. izžiganje) akumuliranih delcev. V praksi se to doseže bodisi z aditivom, zmešanim z gorivom, ki znižuje temperaturo oksidacije (slednji je znan kot „neprevlečen DPF s katalizatorjem, ki ga vsebuje gorivo“), ali s prevleko iz plemenitih kovin, ki prekriva stene substrata in ki pomaga v postopku izžiganja (slednji se imenuje „prevlečen DPF“ ali „impregniran kataliziran DPF“).

(88)

Zaradi prevleke iz plemenitih kovin ta vrsta prevlečenega DPF v določenem obsegu obdeluje tudi pline HC in CO s postopkom kemijske oksidacije. Proizvod družbe IBIDEN HU spada v to kategorijo. Gre za keramični substrat, ki je kasneje prevlečen na STOPNJI 2 in nato na STOPNJI 1 vgrajen v sistem izpušnega kolektorja.

(2)   Opredelitev upoštevnega proizvodnega trga, upoštevajoč pripombe zainteresiranih strank in madžarskih organov

(89)

V odločitvi o uvedbi formalnega postopka preiskave je Komisija izrazila nekaj dvomov, povzetih zgoraj, o tem, ali se lahko DOC in DPF štejeta kot substituta, ki spadata v isti upoštevni proizvodni trg.

(90)

Komisija meni, da argumenti, ki so jih podali upravičenec do pomoči družba IBIDEN HU, zainteresirana stranka Aerosol & Particle Technology Laboratory in madžarski organi, ne ovržejo prvotnih dvomov Komisije, ki so jih potrdile pripombe družbe Saint-Gobain in zainteresirane stranke, katere identiteta je prikrita. Komisija ugotavlja zlasti naslednje:

(91)

Substrati za DPF in DOC ne spadajo v isti upoštevni proizvodni trg, saj so njihove značilnosti proizvoda različne, posledica tega pa je, da med obema proizvodoma ni zamenljivosti ne na strani povpraševanja ne na strani ponudbe.

(92)

Z vidika strani povpraševanja Komisija ugotavlja, da obstajajo precejšnje razlike v značilnostih, predvideni uporabi in cenah proizvodov med substrati za DPF in substrati za DOC:

(a)

Kakor dokazujejo zainteresirane stranke, so substrati za DOC narejeni pretežno iz neporoznega kordierita. Material, ki se uporablja za substrat za DOC, mora biti odporen proti temperaturi približno 400 °C v notranjosti DOC. Referenčni material, ki se uporablja za substrate za DPF, je silicijev karbid. Da bi substrat za DPF zagotovil filtriranje saj, mora biti porozen. Zaradi nujne regeneracije DPF mora biti substrat narejen iz materiala, odpornega proti zelo visokim temperaturam (približno 1 000 °C v primeru prevlečenega DPF) in proti ponavljajočim se toplotnim udarcem. Zaradi njunih različnih toplotnih značilnosti zato stranke v primeru relativnega povišanja cen enega od proizvodov ne bodo mogle menjati med substrati za DPF in substrati za DOC.

(b)

Kar zadeva ceno, Komisija v tej zvezi podpira stališče družbe Saint-Gobain in zainteresirane stranke s prikrito identiteto ter ugotavlja, da obstaja velika razlika v ceni med substrati za DOC in DPF, ker so materiali, ki se uporabljajo za substrate za DPF, boljši materiali, katerih proizvodnja vključuje višje stroške (na primer, obvezna je uporaba neoksidne visokotemperaturne peči za sintranje). Glede na vlogo zainteresiranih strank se povprečna cena na enoto substrata za DPF giblje med 120 in 180 EUR (brez stroškov prevlečenja katalizatorja in konzerviranja), medtem ko se cena substrata za DOC giblje med 12 in 20 EUR (prav tako brez stroškov prevlečenja katalizatorja in konzerviranja). Taka razlika v ceni pomeni, da substrati za DPF ne spadajo v isti trg kakor substrati za DOC, ker proizvajalci DPF na STOPNJI 2 ne morejo preiti na nabavo substrata za DOC iz tehničnih razlogov (sicer bi to zaradi velike razlike v ceni storili), proizvajalec DOC pa substrata za DOC ne bi zamenjal s substratom za DPF, saj bi dobil dražji proizvod brez oksidacijske funkcije v primerjavi s substratom za DOC.

(c)

Kar zadeva predvideno uporabo, Komisija na podlagi vlog zainteresiranih strank ugotavlja, da je osnovni namen DOC oksidacija nekaterih plinov, vsebovanih v izpušnih plinih iz dizelskih motorjev, v manj škodljive snovi s kemijsko reakcijo. Osnovna funkcija DPF je prefiltriranje saj z mehanskim postopkom filtriranja. Čeprav v določenih okoliščinah DPF opravlja – kot stranski učinek – nekaj funkcionalnosti DOC, učinka popolne oksidacije ni mogoče doseči, ne da bi vgradili obe napravi. Poleg tega naprava DOC ne izvršuje nobene funkcionalnosti DPF, saj ne filtrira saj. Po pričakovanjih številnih proizvajalcev avtomobilov in dobaviteljev motornih vozil bosta DOC in DPF ostala ločeni napravi, vgrajeni druga ob drugi v cevi za izpušne pline (29).

(d)

Oksidacija, ki jo opravljajo katalizatorji substrata za DPF družbe IBIDEN HU, služi le zagotavljanju zadostne temperature za izžiganje saj, nima pa enakega prečiščevalnega učinka kakor polno delujoči DOC. Kot je bilo izpostavljeno v navedbah zainteresiranih strank, tako imenovani večfunkcionalni proizvod družbe IBIDEN HU ne odpravlja potrebe po posebnem DOC v sistemu za obdelavo izpušnih plinov. Madžarski organi in upravičenec do pomoči priznavata tudi, da je zaradi veljavne zakonodaje še vedno treba vgraditi tako imenovani večfunkcionalni proizvod družbe IBIDEN HU skupaj z DOC.

(e)

Komisija ugotavlja, da bi prepričanje o tendenci uporabe kombinirane enotne rešitve (DOC in DPF), ki so ga izrazili družba IBIDEN HU in madžarski organi, utegnilo odražati prihodnji trend tehnologij za uravnavanje emisij, ne odraža pa trenutnega stanja, ki je predmet analize Komisije. Tako bosta DPF in DOC še naprej soobstajala ter ju bodo v obdobju, ki bo obravnavano (od 2003 do 2008, tj. eno leto pred začetkom in eno leto po dokončnem zaključku naložbenega projekta), vgrajevali skupaj. Kakor kažejo ocene tržnih podatkov v eni od raziskav, DOC ostajajo pomembna komponenta za uravnavanje emisij, ki jo bodo v zadevnem obdobju vgrajevali v vse dizelske avtomobile. Raziskava poleg tega potrjuje, da se bodo v primeru bodočih tehnologij Euro 5 in Euro 6 DOC še naprej uporabljali za oksidacijo CO, HC in topnih organskih frakcij.

(f)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da tržna raziskava podjetja Frost & Sullivan, ki je neodvisno industrijsko svetovalno in raziskovalno podjetje, analizira le DPF kot samostojni proizvod za obdelavo delcev in ne omenja DOC.

(93)

Nadalje, z vidika strani ponudbe obstajajo razlike v proizvodnih procesih substratov za DOC in za DPF. Ker mora biti substrat za DPF odporen na visoko temperaturo, mora biti material (pretežno silicijev karbid) pripravljen pri zelo visokih temperaturah in v atmosferi brez kisika. Kordierit, ki se pretežno uporablja za substrat za DOC, je sintran v zraku, in sicer pri sorazmerno precej nižji temperaturi. Poleg tega je substrat za DOC satasti valj v enem bloku, medtem ko je substrat za DPF oblikovan z lepljenjem več filtrirnih elementov, kanali DPF pa so zamašeni, kar pa ne drži za DOC. Iz tega sledi, da so za proizvodnjo substrata za DPF potrebni neoksidna visokotemperaturna peč za sintranje, sistem za lepljenje in mašilne naprave, ki pa niso potrebni za proizvodnjo substrata za DOC. Kaže torej, da substrata za DPF in za DOC ni mogoče proizvajati na istih proizvodnih linijah brez znatnih dodatnih stroškov.

(94)

Kar zadeva trditev družbe IBIDEN HU in madžarskih organov, da obstajajo proizvajalci, ki proizvajajo DOC in DPF, in da je razlika med proizvajalci DOC in proizvajalci DPF tako zabrisana, Komisija meni, da ni pomembno, ali isti proizvajalec lahko proizvaja oba proizvoda ali ne. Pomembno je, ali se lahko za proizvodnjo obeh substratov uporablja ista oprema brez znatnih dodatnih stroškov. Tega pa ne zainteresirane stranke ne madžarski organi niso dokazali. Še zlasti ni bilo predloženih nobenih konkretnih dokazov o obstoju proizvajalcev substrata za DOC, ki bi z isto opremo, brez večjih dodatnih stroškov naložb, proizvajali tudi substrate za DPF, ali obratno.

(95)

Ob upoštevanju zgoraj omenjenih argumentov Komisija meni, da čeprav DOC in DPF, skupaj z ostalimi komponentami (na primer lovilnikom NOx, ki je namenjen zmanjševanju NOx v izpušnih plinih), spadata v sistem za naknadno obdelavo/uravnavanje emisij pri dizelskih motorjih v osebnem avtomobilu ali lahkem tovornem vozilu z dizelskim motorjem, zaradi samega dejstva, da sta drug ob drugem v isti izpušni liniji ali da vplivata na razvoj drug drugega, še nista substituta z vidika strani povpraševanja in/ali strani ponudbe, saj sta to dve ločeni komponenti z različnimi značilnostmi, cenami in predvideno uporabo. Poleg tega, kar zadeva zamenljivost na strani ponudbe, obstajajo razlike v proizvodnih procesih substratov za DOC in za DPF, kar pripelje do sklepa, da na strani ponudbe ni zamenljivosti med substrati za DOC in substrati za DPF.

(96)

Na podlagi navedenega in za namene te odločbe Komisija meni, da upoštevni proizvodni trg zajema le substrate za filtre za trdne delce za dizelske motorje, ki se vgradijo v izpušne sisteme osebnih avtomobilov in lahkih tovornih vozil z dizelskim motorjem.

(3)   Upoštevni geografski trg

(97)

V odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave je Komisija menila, da bi moral upoštevni geografski trg zaradi razlik v standardih emisijskih predpisov in kakovosti goriva v primerjavi s tretjimi državami ter manjšega deleža vozil z dizelskim motorjem na drugih večjih avtomobilskih trgih obsegati celoten EGP (30). Trenutno se zdi povpraševanje po napravah za naknadno obdelavo za lahka tovorna vozila z dizelskim motorjem na trgih, ki niso del EGP, zelo nizko. Z razvojem sodobnejših naprav za naknadno obdelavo za vozila z dizelskim motorjem, ki bodo lahko izpolnile zahteve glede emisij izpušnih plinov v nekaterih tretjih državah, naj bi se trg za naprave za naknadno obdelavo geografsko povečal šele po letu 2008.

(98)

Ne katera od zainteresiranih strank ne madžarski organi tej ugotovitvi niso nasprotovali. Na podlagi navedenega in za namene te odločbe Komisija meni, da upoštevni geografski trg za DPF obsega celoten EGP.

6.4.3.3   Tržni delež

(99)

V skladu z odstavkom 24(a) večsektorskega okvira iz leta 2002 naložbeni projekt, ki ga je treba priglasiti individualno, ne bo upravičen do pomoči za naložbe, če upravičenec do pomoči predstavlja več kakor 25 % prodaje zadevnega proizvoda pred naložbo ali pa bo po naložbi predstavljal več kakor 25 %.

(100)

Da bi proučili, ali je projekt skladen z odstavkom 24(a) večsektorskega okvira iz leta 2002, je treba analizirati tržni delež upravičenca do pomoči na ravni skupine pred naložbo in po njej. Ker se je naložba družbe IBIDEN HU začela leta 2004 in ker naj bi bila polna zmogljivost proizvodnje v obsegu 2,4 milijona enot letno dosežena leta 2007, je Komisija proučila tržne deleže v letih 2003 in 2008.

(101)

Madžarski organi so potrdili, da med družbo IBIDEN in drugimi družbami v sektorju keramike ni nobenih skupnih vlaganj in dolgoročnih dogovorov o trženju.

(102)

Madžarski organi so predložili tržne podatke iz naslednjih virov: Frost & Sullivan Ltd. in AVL List GmbH. V količini izraženi tržni deleži skupine IBIDEN Group na trgu DPF pred začetkom in po zaključku projekta za Evropo so podani v preglednici III spodaj.

Preglednica III

Tržni delež družbe IBIDEN na ravni skupine v Evropi

(Podatki v enotah)

 

2003

2008

Prodaja skupine IBIDEN Group

[…]

[…]

Celotni trg DPF

702 000

6 340 000

Delež na trgu DPF

[…] %

[…] %

Vir: Frost & Sullivan Ltd. ()

(103)

Raziskave, ki so jih predložili madžarski organi, dokazujejo, da v količini izražen tržni delež družbe IBIDEN na ravni skupine na trgu DPF v Evropi tako pred naložbo kot po njej znaša […] %–[…] % (32) in torej bistveno presega 25-odstotni prag (33). Tako pogoj iz odstavka 24(a) večsektorskega okvira iz leta 2002 ni upoštevan.

6.4.3.4   Povečanje proizvodne zmogljivosti/analiza rastočega trga

(104)

Odstavek 24 večsektorskega okvira iz leta 2002 določa, da projekti, ki jih je treba priglasiti individualno, ne bodo upravičeni do pomoči za naložbe, če eden od pogojev, določenih v odstavku 24, ni izpolnjen. Čeprav, kakor je navedeno zgoraj, pogoj iz odstavka 24(a) večsektorskega okvira iz leta 2002 ni upoštevan, je Komisija proučila tudi, ali naložbeni projekt izpolnjuje drug pogoj, določen v odstavku 24(b) večsektorskega okvira iz leta 2002. V skladu z odstavkom 24(b) večsektorskega okvira iz leta 2002 naložbeni projekt, ki ga je treba priglasiti individualno, ne bo upravičen do pomoči za naložbe, če zmogljivost, nastala na podlagi projekta, znaša več kakor 5 % velikosti trga, izmerjene s pomočjo podatkov o očitni porabi zadevnega proizvoda, razen če je povprečna letna stopnja rasti njegove očitne porabe v zadnjih petih letih večja od povprečne letne stopnje rasti BDP Evropskega gospodarskega prostora v enakem obdobju.

(105)

V tej zvezi Komisija ugotavlja, da je, kakor je prikazano v preglednici IV spodaj, povprečna letna rast očitne porabe (izmerjene kot celotna prodaja) DPF v Evropi v zadnjih 5 letih bistveno višja kakor povprečna letna stopnja rasti BDP v EGP (34).

Preglednica IV

Analiza rastočega trga

(Prodaja v enotah)

 

2001

2002

2003

2004

2005

2006

SLSR (35)

DPF

29 000

290 000

702 000

1 169 000

1 791 000

2 957 000

152,17 %

BDP (milijoni EUR v stalnih cenah za leto 1995) (EU-27)

8 197 605,0

8 295 193,5

8 402 482,6

8 610 427,6

8 765 680,7

9 027 663,9

1,95 %

(106)

Zato Komisija ugotavlja, da je pomoč, ki je pod drobnogledom, v skladu z odstavkom 24(b) večsektorskega okvira iz leta 2002, ne pa tudi, kakor je prikazano zgoraj, v skladu z odstavkom 24(a) večsektorskega okvira iz leta 2002.

6.5   Negativni vplivi pomoči in sklepna ugotovitev

(107)

Skladno s pravili o regionalni pomoči je bila pomoč v znesku 7 411 828 735 HUF (29,73 milijona EUR) v sedanji vrednosti (11 745 422 640 HUF oz. 47,12 milijona EUR v nominalni vrednosti) že dodeljena družbi IBIDEN HU na podlagi obstoječih shem regionalnih pomoči (36) do praga individualne priglasitve, določenega v odstavku 24 večsektorskega okvira iz leta 2002. Znesek pomoči, ki je predmet te priglasitve, je razlika med skupnim zneskom pomoči in že odobreno podporo, tj. 2 381 981 198 HUF (9,56 milijona EUR) v sedanji vrednosti (v nominalni vrednosti to znaša 3 845 801 110 HUF oz. 15,43 milijona EUR).

(108)

Odstavek 24 večsektorskega okvira iz leta 2002 določa, da projekti, ki jih je treba priglasiti individualno, ne bodo upravičeni do pomoči za naložbe, če eden od pogojev, določenih v odstavku 24, ni izpolnjen. Kakor je dokazano zgoraj, pomoč, ki je pod drobnogledom, ni skladna z odstavkom 24(a) večsektorskega okvira iz leta 2002, saj tržni delež družbe IBIDEN na ravni skupine na trgu DPF v Evropi tako pred naložbo kakor po njej bistveno presega 25-odstotni prag.

(109)

Velik tržni delež družbe IBIDEN odraža prevladujoč položaj družbe na trgu DPF. Glede na raziskavo podjetja Frost & Sullivan Ltd („F&S“) (37) in pripombe zainteresiranih strank ima družba IBIDEN odličen položaj na evropskem trgu za DPF, saj je eden od dveh glavnih proizvajalcev substratov za filtre na svetu (drugi glavni proizvajalec je NGK). Komisija ugotavlja, da je trg DPF v Evropi v zadnjih letih doživel izjemno rast, saj vsi proizvajalci vozil prevzemajo tehnologijo, ki izpolnjuje mejne vrednosti emisij po standardu Euro. Gre za zelo donosen trg, katerega prihodnji močan razvoj se zdi prav tako zagotovljen. Pomoč, ki je predmet priglasitve, bi še bolj okrepila vodilni položaj družbe IBIDEN na tem trgu in tako novim udeležencem na trgu otežila utrditev svojega položaja na tem trgu. Pomoč, ki je predmet priglasitve, bi torej lahko povzročila znatno izkrivljanje konkurence.

(110)

Na podlagi omenjenih vidikov Komisija ugotavlja, da pomoč, ki je predmet priglasitve, ni združljiva s skupnim trgom. Ker pomoč v višini 2 381 981 198 HUF (9,56 milijona EUR) v sedanji vrednosti (v nominalni vrednosti to znaša 3 845 801 110 HUF oz. 15,43 milijona EUR) ni bila dodeljena, ni potrebe po njenem vračilu –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Državna pomoč v znesku 2 381 981 198 HUF v sedanji vrednosti (3 845 801 110 HUF nominalno), ki jo Republika Madžarska namerava izvesti za družbo IBIDEN Hungary Gyártó Kft., ni združljiva s skupnim trgom.

Pomoč zato ne sme biti izvedena.

Člen 2

Republika Madžarska mora Komisijo v dveh mesecih od priglasitve te odločbe obvestiti o ukrepih, sprejetih za uskladitev s to odločbo.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Republiko Madžarsko.

V Bruslju, 30. aprila 2008

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije


(1)  UL C 224, 25.9.2007, str. 2.

(2)  Sporočilo Komisije – Večsektorski okvir o regionalni pomoči za velike naložbene projekte (UL C 70, 19.3.2002, str. 8). kakor je bil spremenjen s sporočilom Komisije o spremembi Večsektorskega okvira o regionalni pomoči za velike naložbene projekte (2002) v zvezi z izdelavo seznama sektorjev, ki se soočajo s strukturnimi problemi, in o predlogu ustreznih ukrepov v skladu s členom 88 odstavka 1 Pogodbe ES, ki se nanaša na sektor motornih vozil in sektor sintetičnih vlaken (UL C 263, 1.11.2003, str. 3).

(3)  Glej opombo 1.

(4)  Dopis Komisije z dne 9. julija 2004, C(2004) 2773/5 glede HU 12/2003 – Karta regionalnih pomoči Madžarske za obdobje od 1. maja 2004 do 31. decembra 2006.

(5)  Poslovno leto se je zaključilo 31. marca 2006.

(6)  Za zagotovitev preglednosti in učinkovitega spremljanja regionalne pomoči za velike naložbene projekte odstavek 36 večsektorskega okvira iz leta 2002 predvideva poseben „mehanizem preglednosti“. V skladu z mehanizmom preglednosti morajo države članice posredovati informacije v standardni obliki, kadar koli je pomoč dodeljena v okviru večsektorskega okvira iz leta 2002 za projekte, ki se ne priglasijo in katerih upravičeni stroški presegajo 50 milijonov evrov.

(7)  Izračunano v skladu s pravili zadevnega programa pomoči na osnovi menjalnega tečaja 249,28 HUF/EUR (veljavnega 31. avgusta 2004) in referenčne mere 8,59 %.

(8)  Velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

(9)  HU 1/2003 „Namenski program za spodbujanje naložb“ je bil predložen po začasnem postopku in Komisija ga je odobrila kot obstoječo pomoč v smislu odstavka (1)(c) poglavja 3 Priloge IV (v skladu s členom 22) Pogodbe o pristopu Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji.

(10)  HU 3/2004 „Program davčnih ugodnosti za razvoj“ je bil predložen po začasnem postopku, in Komisija ga je odobrila kot obstoječo pomoč v smislu odstavka (1)(c) poglavja 3 Priloge IV (na podlagi člena 22) Pogodbe o pristopu Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji. Sprememba programa je bila priglašena Komisiji (številka zadeve N 504/2004) in jo je Komisija odobrila 23. decembra 2004 (sklic C(2004) 5652).

(11)  V tej odločbi je neto ekvivalent dotacije (NED) izračunan na podlagi standardne stopnje davka na pravne osebe, veljavne na Madžarskem (16 %).

(12)  Davčna olajšava je omejena glede svoje skupne sedanje vrednosti.

(13)  HU 1/2003 „Namenski program za spodbujanje naložb“ in N 504/2004 (ex HU 3/2004) „Program davčnih ugodnosti za razvoj“.

(14)  Razlike v predvideni uporabi med končnima proizvodoma DPF in DOC so odraz različnih uporab posameznih substratov. Zato bosta v nadaljevanju odločbe uporabljena tako izraz substrat DPF kot izraz DPF.

(15)  „Strateška analiza evropskega trga za filtre za trdne delce za dizelske motorje“, oktober 2006. Podjetje Frost & Sullivan je dejavno na področju tržnega/industrijskega svetovanja in raziskav.

(16)  „Tržna raziskava o napravah za redukcijsko naknadno obdelavo delcev“, marec 2007. Podjetje AVL List je tesno povezano z oblikovanjem in razvojem motorjev z notranjim izgorevanjem. Raziskava AVL, ki jo je naročila družba IBIDEN HU za to zadevo, trdi, da tako DOC kot DPF spadata v isti upoštevni proizvodni trg, vendar pa podatki in analiza, predstavljeni v raziskavi AVL ne potrjujejo te trditve, tj. različni elementi/informacije v raziskavi kažejo na odsotnost zamenljivosti in ne nasprotno.

(17)  UL C 74, 10.3.1998, str. 9.

(18)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(19)  Družba IBIDEN HU uporablja koncept zaporednih generacij proizvoda za sklicevanje na razvoj tehnologije.

(20)  Toda kar zadeva tržno ceno DOC v višini 102 EUR, kot je podana v raziskavi AVL, se zdi, da se nanaša tudi na ceno DOC po nanašanju prevleke na STOPNJI 2, zato bi bilo treba ceno substrata za DOC prilagoditi navzdol, tako kot je IBIDEN prilagodil cene substrata za DPF.

(21)  Razlike v predvideni uporabi med končnima proizvodoma, DPF in DOC, so odraz različnih uporab posameznih substratov.

(22)  UL C 54, 4.3.2006, str. 13.

(23)  HU 1/2003 „Namenski program za spodbujanje naložb“ in N 504/2004 (ex HU 3/2004) „Program davčnih ugodnosti za razvoj“.

(24)  Ker lahko naložbeni projekti trajajo več let, se triletno obdobje načeloma računa od začetka del na posameznem projektu.

(25)  DPF še ni obvezen v skladu z veljavno evropsko zakonodajo, je pa že vgrajen v nekatera motorna vozila. Od septembra 2009 bodo za nove vrste osebnih avtomobilov z dizelskim motorjem (kategorija M1) in lahkih gospodarskih vozil (razred I kategorije N1), katerih referenčna masa ne presega 2 610 kg (te omejitve bodo veljale za razred II in III vozil kategorije N1 in N2 od septembra 2010), postale obvezne nove mejne vrednosti. To bo v praksi privedlo do vgrajevanja DPF z namenom izpolnjevanja mejnih vrednosti.

(26)  Madžarski organi so potrdili, da je IBIDEN Deutschland GmbH družba za prodajo in trženje in ne proizvaja delov za obdelavo izpušnih plinov. Nobena druga družba skupine IBIDEN Group ne izvaja nikakršne nadaljnje obdelave na delih, ki jih proizvaja IBIDEN HU.

(27)  Topna organska frakcija, kot je organska snov, pridobljena iz olja za mazanje motorja in iz goriva.

(28)  Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) ter o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 171, 29.6.2007, str. 1).

(29)  Ta trend, kot ponazarja Saint-Gobain, podkrepljujejo različne predstavitve z različnih strokovnih forumov družb General Motors, DaimlerChrysler, Johnson Matthey, Hyundai in Arvin Meritor v letu 2007.

(30)  Glede na tržno raziskavo družbe AVL je za sodobne sisteme za naknadno obdelavo izpušnih plinov potrebno dizelsko gorivo brez žvepla, da se tako zagotovi učinkovito in trajno delovanje. Dizelsko gorivo z nizko vsebnostjo žvepla je bilo v EU uvedeno leta 2005, leta 2009 pa bo postalo obvezno.

(31)  Podatki, ki jih je zbrala družba AVL, odražajo nekoliko manjši trg kakor tisti podjetja F&S in bi povzročili neskladja, saj je obseg prodaje upravičenca v Evropi pred naložbo (tj. v letu 2003) višji od celotne prodaje, kot jo je ocenila družba AVL. Zato so bili uporabljene številke za trg DPF iz raziskave družbe F&S, v kateri se taka neskladja niso pojavila. Poleg tega so višje vrednosti podjetja F&S v prid upravičencu, vendar so tudi po tem scenariju tržni deleži precej nad 25 %. Raziskava podjetja F&S se nanaša neposredno na število DPF, ki so bodisi prodani ali pa naj bi bili prodani na trgu, upoštevajoč vse proizvajalce DPF. Opozoriti je treba tudi, da čeprav se raziskave nanašajo na DPF, tj. gotov proizvod v poproizvodni fazi, je v praksi količina prodanih substratov enaka številu prodanih DPF.

(32)  Keramični substrat družbe IBIDEN HU je vmesni proizvod, ki je predmet nadaljnje obdelave (tj. prevlečenja, konzerviranja) na kasnejših ravneh vrednostne verige (ki jo izvajajo neodvisne družbe). Ker se v vrednosti izraženi podatki, ki jih vsebujejo predložene raziskave, nanašajo le na gotovi DPF, katerega cena je bistveno višja kot cena proizvoda družbe IBIDEN, in ker ni bilo predloženih zanesljivih podatkov o ceni vmesnega proizvoda, Komisija meni, da bi bilo treba v tej zadevi uporabiti analizo, ki se nanaša na podatke, izražene v količini. V vsakem primeru bi bili v vrednosti izraženi tržni deleži primerljivi, če IBIDEN proda substrate za DPF po ceni, podobni povprečni tržni ceni.

(33)  Po podatkih, ki jih je posredovala družba Saint-Gobain, je celo na hipotetičnem trgu, ki zajema substrate za DPF in za DOC (trg DPF + DOC), v vrednosti izražen tržni delež družbe IBIDEN v EGP višji od 25 %. Vendar pa raziskava družbe AVL (ki jo je naročil upravičenec) tega argumenta ne potrjuje, saj navaja bistveno višje cene DOC, tako da v vrednosti izražen tržni delež na združenem trgu ostaja pod 25 % (kar pa zadeva tržno ceno DOC iz raziskave družbe AVL, se zdi, da se nanaša na ceno DOC po prevlečenju na STOPNJI 2, kar bi pojasnilo bistveno višjo ceno v primerjavi s tisto, ki jo za substrat navaja družba Saint-Gobain). Zato na osnovi razpoložljivih informacij ni mogoče ugotoviti, ali bi bil na takem hipotetičnem trgu v vrednosti izražen tržni delež družbe IBIDEN v EGP višji ali nižji od 25 %.

(34)  Iz praktičnih razlogov so bili upoštevani podatki o BDP v EU-27.

(35)  SLSR: sestavljena letna stopnja rasti

(36)  HU 1/2003 „Namenski program za spodbujanje naložb“ in N 504/2004 (ex HU 3/2004) „Program davčnih ugodnosti za razvoj“.

(37)  „Strateška analiza evropskega trga za filtre za trdne delce za dizelske motorje“, oktober 2006. Podjetje Frost & Sullivan je dejavno na področju tržnega/industrijskega svetovanja in raziskav.


4.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/50


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 31. oktobra 2008

o določitvi novega roka za predložitev dosjejev za nekatere snovi, ki jih je treba preučiti v okviru 10-letnega programa dela iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 6266)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/831/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki se ocenijo glede njihove možne vključitve v prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES.

(2)

Za mnoge kombinacije snovi/vrst pripravkov, vključene v navedeni seznam, so se bodisi vsi udeleženci umaknili bodisi države članice, imenovane za poročevalke pri ocenjevanju, niso prejele dosjejev do roka iz člena 9(2)(c) Uredbe (ES) št. 1451/2007.

(3)

Zato je Komisija v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1451/2007 o tem obvestila države članice. Navedeno obvestilo je bilo objavljeno v elektronski obliki 8. novembra 2007.

(4)

V treh mesecih po elektronski objavi navedenega obvestila so družbe izrazile zanimanje, da bi prevzele vlogo udeležencev za nekatere zadevne snovi in vrste pripravkov v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 1451/2007.

(5)

Zato je treba v skladu z drugim pododstavkom člena 12(3) navedene uredbe določiti novi rok za predložitev dosjejev za te snovi in vrste pripravkov.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Za snovi in vrste pripravkov iz Priloge je novi rok za predložitev dosjejev 1. december 2009.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 31. oktobra 2008

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2)  UL L 325, 11.12.2007, str. 3.


PRILOGA

Snovi in vrste pripravkov, za katere je novi rok za predložitev dosjejev 1. december 2009

Ime

Številka ES

Številka CAS

Vrsta pripravkov

RMS

1,2-benzizotiazol-3(2H)-on

220-120-9

2634-33-5

2

ES

2,2′-ditiobis[N-metilbenzamid]

219-768-5

2527-58-4

6

PL

2,2′-ditiobis[N-metilbenzamid]

219-768-5

2527-58-4

13

PL

2-butanon, peroksid

215-661-2

1338-23-4

1

HU

2-butanon, peroksid

215-661-2

1338-23-4

2

HU

2-butanon, peroksid

215-661-2

1338-23-4

3

HU

2-butanon, peroksid

215-661-2

1338-23-4

6

HU

2-kloroacetamid

201-174-2

79-07-2

3

EE

2-kloroacetamid

201-174-2

79-07-2

6

EE

2-kloroacetamid

201-174-2

79-07-2

13

EE

dodecilgvanidin monohidroklorid

237-030-0

13590-97-1

6

ES

etilen oksid

200-849-9

75-21-8

2

NO

glioksal

203-474-9

107-22-2

2

FR

glioksal

203-474-9

107-22-2

3

FR

glioksal

203-474-9

107-22-2

4

FR

heksa-2,4-dienojska kislina/sorbinska kislina

203-768-7

110-44-1

6

DE

zmes cis- in trans-p-mentan-3,8 diola/citriodiol

255-953-7

42822-86-6

1

UK

zmes cis- in trans-p-mentan-3,8 diola/citriodiol

255-953-7

42822-86-6

2

UK

oligo(2-(2-etoksi)etoksietilgvanidinijev klorid)

polimer

374572-91-5

1

FR

oligo(2-(2-etoksi)etoksietilgvanidinijev klorid)

polimer

374572-91-5

5

FR

oligo(2-(2-etoksi)etoksietilgvanidinijev klorid)

polimer

374572-91-5

6

FR

oligo(2-(2-etoksi)etoksietilgvanidinijev klorid)

polimer

374572-91-5

13

FR

poli(heksametilendiamin gvanidijev klorid)

polimer

57028-96-3

1

FR

poli(heksametilendiamin gvanidijev klorid)

polimer

57028-96-3

5

FR

poli(heksametilendiamin gvanidijev klorid)

polimer

57028-96-3

6

FR

poli(heksametilendiamin gvanidijev klorid)

polimer

57028-96-3

13

FR

polivinilpirolidon jod

polimer

25655-41-8

1

SE

kalijev (E,E)-heksa-2,4-dienoat

246-376-1

24634-61-5

6

DE

piridin-2-tiol 1-oksid, natrijeva sol

223-296-5

3811-73-2

2

SE

piridin-2-tiol 1-oksid, natrijeva sol

223-296-5

3811-73-2

3

SE

salicilna kislina

200-712-3

69-72-7

1

LT

salicilna kislina

200-712-3

69-72-7

2

LT

salicilna kislina

200-712-3

69-72-7

3

LT

salicilna kislina

200-712-3

69-72-7

4

LT

silicijev dioksid – amorfni

231-545-4

7631-86-9

3

FR

srebrov klorid

232-033-3

7783-90-6

3

SE

srebrov klorid

232-033-3

7783-90-6

4

SE

srebrov klorid

232-033-3

7783-90-6

5

SE

srebrov klorid

232-033-3

7783-90-6

13

SE

žveplov dioksid

231-195-2

7446-09-5

1

DE

žveplov dioksid

231-195-2

7446-09-5

2

DE

žveplov dioksid

231-195-2

7446-09-5

4

DE

žveplov dioksid

231-195-2

7446-09-5

5

DE

žveplov dioksid

231-195-2

7446-09-5

6

DE

žveplov dioksid

231-195-2

7446-09-5

13

DE

tiabendazol

205-725-8

148-79-8

2

ES

tiabendazol

205-725-8

148-79-8

13

ES

triklozan

222-182-2

3380-34-5

3

DK

polimer formaldehida in akroleina

polimer

26781-23-7

3

HU


4.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/53


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 3. novembra 2008

o nevključitvi bromukonazola v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 6290)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/832/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (1) in zlasti četrtega pododstavka člena 8(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 8(2) Direktive 91/414/EGS določa, da lahko država članica v obdobju dvanajstih let po notifikaciji navedene direktive registrira za dajanje v promet fitofarmacevtska sredstva z aktivnimi snovmi, ki niso uvrščene v Prilogo I k navedeni direktivi in so v prometu že dve leti po datumu notifikacije, medtem ko se navedene snovi postopno preučujejo v okviru delovnega programa.

(2)

Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (2) in (ES) št. 1490/2002 (3) določata podrobna pravila za izvajanje tretje faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam vključuje bromukonazol.

(3)

Vplivi bromukonazola na zdravje ljudi in okolje so bili ocenjeni v skladu z določbami uredb (ES) št. 451/2000 in (ES) št. 1490/2002 za vrsto uporab, ki jih je predlagal prijavitelj. Poleg tega navedeni uredbi določata države članice poročevalke, ki morajo Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1490/2002 predložiti ustrezna poročila o oceni in priporočila. Država članica poročevalka za bromukonazol je bila Belgija, vse ustrezne informacije pa so bile predložene 14. novembra 2005.

(4)

Poročilo o oceni so v okviru delovne skupine za ocenjevanje pregledali strokovnjaki držav članic in EFSA ter ga 26. marca 2008 predložili Komisiji v obliki sklepa EFSA o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo bromukonazol (4). To poročilo so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 11. julija 2008 v obliki poročila Komisije o pregledu glede bromukonazola.

(5)

Med ocenjevanjem te aktivne snovi so se pojavili številni pomisleki. Na podlagi razpoložljivih informacij zlasti ni bilo mogoče izvesti zanesljive ocene morebitnega onesnaženja površinske vode in podtalnice. Poleg tega se pojavljajo še pomisleki v zvezi z ekotoksikologijo zaradi visokega tveganja pri vodnih organizmih. Zato na podlagi razpoložljivih informacij ni bilo mogoče skleniti, da bromukonazol izpolnjuje pogoje za vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(6)

Komisija je prijavitelja pozvala, naj predloži pripombe o rezultatih strokovnega pregleda in sporoči, ali bo še naprej vztrajal pri vključitvi navedene snovi na seznam. Prijavitelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane. Toda kljub argumentom, ki jih je prijavitelj predložil, se navedenih pomislekov ni dalo odpraviti, po ocenah na podlagi predloženih informacij, preučenih na srečanjih strokovnjakov EFSA, pa ne kaže pričakovati, da bi lahko fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo bromukonazol, pod predvidenimi pogoji uporabe na splošno izpolnjevala zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS.

(7)

Bromukonazol se zato ne sme vključiti v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(8)

Sprejeti je treba ukrepe za zagotovitev, da se registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo bromukonazol, prekličejo v predpisanem roku in se ne podaljšajo ali izdajo nove registracije takih sredstev.

(9)

Če države članice odobrijo podaljšanje roka za odstranjevanje, skladiščenje, dajanje v promet in uporabo obstoječih zalog fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo bromukonazol, ga je treba omejiti na obdobje dvanajstih mesecev, da se omogoči uporaba obstoječih zalog v naslednji rastni sezoni, tako da bodo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo bromukonazol, kmetom na voljo še 18 mesecev po sprejetju te odločbe.

(10)

Ta odločba ne vpliva na predložitev zahtevka za bromukonazol v skladu z določbami člena 6(2) Direktive 91/414/EGS, katere podrobna izvedbena pravila so določena v Uredbi Komisije (ES) št. 33/2008 (5), zaradi morebitne vključitve v Prilogo I k navedeni direktivi.

(11)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Bromukonazol se ne vključi kot aktivna snov v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

Člen 2

Države članice zagotovijo, da:

(a)

se registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo bromukonazol, prekličejo do 3. maja 2009;

(b)

se od datuma objave te odločbe nobene registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo bromukonazol, ne odobrijo ali podaljšajo.

Člen 3

Morebitno podaljšanje roka, ki ga odobrijo države članice v skladu z določbami člena 4(6) Direktive 91/414/EGS, je čim krajše in traja najpozneje do 3. maja 2010.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 3. novembra 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 230, 19.8.1991, str. 1.

(2)  UL L 55, 29.2.2000, str. 25.

(3)  UL L 224, 21.8.2002, str. 23.

(4)  Znanstveno poročilo EFSA (2008) 136, Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo bromukonazol, pripravljen 26. marca 2008.

(5)  UL L 15, 18.1.2008, str. 5.


4.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/s3


OPOMBA BRALCU

Institucije so se odločile, da v svojih besedilih ne bodo več navajale zadnje spremembe navedenih besedil.

Če ni navedeno drugače, se akti iz objavljenih besedil sklicujejo na akte v trenutno veljavni različici.