ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 239

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 51
6. september 2008


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 871/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 872/2008 z dne 3. septembra 2008 o prepovedi ribolova na morsko spako v območjih ICES VIIIc, IX in X ter vodah ES cone CECAF 34.1.1 s plovili, ki plujejo pod zastavo Portugalske

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 873/2008 z dne 5. septembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 712/2007 o odprtju stalnega javnega razpisa za ponovno prodajo žit iz zalog intervencijskih agencij držav članic na trgu Skupnosti

5

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Komisije 2008/85/ES z dne 5. septembra 2008 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev tiabendazola kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi ( 1 )

6

 

*

Direktiva Komisije 2008/86/ES z dne 5. septembra 2008 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev tebukonazola kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi ( 1 )

9

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Komisija

 

 

2008/717/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 27. februarja 2008 o državni pomoči C 46/07 (ex NN 59/07) Romunije za podjetje Automobile Craiova (nekdanji Daewoo Romunija) (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 700)  ( 1 )

12

 

 

2008/718/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 16. aprila 2008 o ukrepu C 29/07 (ex N 310/06), ki ga Madžarska namerava izvajati v obliki kratkoročnega jamstva za izvozne kredite za MSP z omejenim izvoznim prometom (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 1332)  ( 1 )

26

 

 

2008/719/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 30. aprila 2008 o državni pomoči št. C 56/06 (ex NN 77/06) Avstrije za privatizacijo banke Bank Burgenland (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 1625)  ( 1 )

32

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 116/2008 z dne 28. januarja 2008 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 35, 9.2.2008)

55

 

*

Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 117/2008 z dne 28. januarja 2008 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 329/2007 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji (UL L 35, 9.2.2008)

56

 

 

 

*

Opomba bralcu (glej notranjo stran zadnje strani ovitka)

s3

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

6.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 871/2008

z dne 5. septembra 2008

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 6. septembra 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. septembra 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MK

20,7

ZZ

20,7

0707 00 05

JO

156,8

MK

64,6

TR

106,2

ZZ

109,2

0709 90 70

TR

95,3

ZZ

95,3

0805 50 10

AR

73,6

UY

72,4

ZA

81,4

ZZ

75,8

0806 10 10

IL

235,4

TR

102,2

US

188,9

XS

61,0

ZZ

146,9

0808 10 80

BR

55,2

CL

104,1

CN

111,7

NZ

104,5

US

94,6

ZA

81,6

ZZ

92,0

0808 20 50

CN

60,9

TR

139,7

ZA

93,1

ZZ

97,9

0809 30

TR

138,3

US

166,3

XS

61,2

ZZ

121,9

0809 40 05

IL

137,8

MK

53,9

TR

69,0

XS

53,4

ZZ

78,5


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


6.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 872/2008

z dne 3. septembra 2008

o prepovedi ribolova na morsko spako v območjih ICES VIIIc, IX in X ter vodah ES cone CECAF 34.1.1 s plovili, ki plujejo pod zastavo Portugalske

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 26(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (2) in zlasti člena 21(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 40/2008 z dne 16. januarja 2008 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2008 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2008.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2008.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2008 dodeljena državi članici iz Priloge, velja od datuma iz navedene priloge za izčrpano.

Člen 2

Prepovedi

Ribolov na stalež iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, je prepovedan od datuma iz Priloge. Po tem datumu je prepovedano obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati navedeni stalež, ki ga ulovijo navedena plovila.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. septembra 2008

Za Komisijo

Fokion FOTIADIS

Generalni direktor za pomorske zadeve in ribištvo


(1)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(2)  UL L 261, 20.10.1993, str. 1.

(3)  UL L 19, 23.1.2008, str. 1.


PRILOGA

Št.

33/T&Q

Država članica

Portugalska

Stalež

ANF/8C3411

Vrsta

morska spaka (Lophiidae)

Območje

območja ICES VIIIc, IX in X ter vode ES cone CECAF 34.1.1

Datum

4.8.2008


6.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/5


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 873/2008

z dne 5. septembra 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 712/2007 o odprtju stalnega javnega razpisa za ponovno prodajo žit iz zalog intervencijskih agencij držav članic na trgu Skupnosti

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (1) in zlasti člena 43 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 712/2007 (2) so bili odprti stalni javni razpisi za ponovno prodajo žit iz zalog intervencijskih agencij držav članic na trgu Skupnosti. Rok za oddajo ponudb za zadnji delni javni razpis je 10. september 2008.

(2)

Da bi rejcem in industriji krme za živino zagotovili oskrbo po konkurenčnih cenah v prvih mesecih tržnega leta 2008/2009, je treba na trgu za žita še naprej zagotavljati intervencijske zaloge iz madžarske intervencijske agencije, ki ima edina še vedno na voljo zaloge, in določiti dneve in datume, na katere bodo lahko ponudniki vložili ponudbe ob upoštevanju načrtovanih sestankov Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov.

(3)

Uredbo (ES) št. 712/2007 je zato treba spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Členu 3(1) Uredbe (ES) št. 712/2007 se doda naslednji pododstavek:

„Od 15. septembra 2008 rok za predložitev ponudb za delni javni razpis poteče v sredo, 24. septembra 2008, 15. oktobra 2008, 29. oktobra 2008, 12. novembra 2008, 26. novembra 2008, 3. decembra 2008 in 17. decembra 2008 ob 13. uri (po bruseljskem času).“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. septembra 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 163, 23.6.2007, str. 7.


DIREKTIVE

6.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/6


DIREKTIVA KOMISIJE 2008/85/ES

z dne 5. septembra 2008

o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev tiabendazola kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki se ocenijo glede njihove možne vključitve v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje tiabendazol.

(2)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja tiabendazola glede uporabe v 8. vrsti izdelkov, pripravkih za zaščito lesa, kot je opredeljena v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES.

(3)

Španija, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 9. maja 2006 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)

Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda 22. februarja 2008 v Stalnem odboru za biocidne pripravke vključene v poročilo o oceni.

(5)

Preiskave so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot pripravki za zaščito lesa in vsebujejo tiabendazol, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Zato je primerno vključiti tiabendazol v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu s členom 16(3) Direktive 98/8/ES zagotovi, da se izdajo, spremenijo ali razveljavijo dovoljenja za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot pripravki za zaščito lesa in vsebujejo tiabendazol.

(6)

Vendar so bila ugotovljena nesprejemljiva tveganja, povezana z obdelavo lesa na prostem na kraju samem in z obdelanim lesom, izpostavljenim vremenskim vplivom. Zato ne bi smeli izdati dovoljenj za takšno uporabo, razen če se ne predložijo podatki, ki dokazujejo, da se lahko pripravki uporabljajo brez nesprejemljivih tveganj za okolje.

(7)

Glede na ugotovitve poročila o oceni je primerno zahtevati, da se v skladu s členom 5 Direktive 98/8/ES in Priloge VI k Direktivi pri izdaji dovoljenj za pripravke, ki vsebujejo tiabendazol in se uporabljajo za zaščito lesa, uporabijo ukrepi za zmanjšanje tveganja, da se tveganja zmanjšajo na sprejemljivo raven. Ker so bila pri presoji ugotovljena nesprejemljiva tveganja za tla in vodo, je zlasti treba sprejeti ustrezne ukrepe za varovanje teh predelov, pripravke, namenjene industrijski in/ali poklicni uporabi, pa je treba uporabljati z ustrezno zaščitno opremo, če tveganja za industrijske in/ali poklicne uporabnike ni mogoče zmanjšati z drugimi sredstvi.

(8)

Pomembno je, da se določbe te direktive uporabljajo hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki na trgu, ki vsebujejo aktivno snov tiabendazol, in da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno.

(9)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo omogočilo državam članicam in zainteresiranim stranem, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, in prijaviteljem, ki so pripravili dokumentacijo, da lahko povsem izkoristijo desetletno obdobje za varstvo podatkov, ki se v skladu s členom 12(1)(c)(ii) Direktive 98/8/ES začne z dnem vključitve.

(10)

Državam članicam je treba po vključitvi zagotoviti ustrezno obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES in zlasti za izdajo, spremembo ali razveljavitev dovoljenj za biocidne pripravke v 8. vrsti izdelkov, ki vsebujejo tiabendazol, da se zagotovi njihova skladnost z Direktivo 98/8/ES.

(11)

Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 98/8/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Prenos

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2009. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene predpise uporabljajo od 1. julija 2010.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 5. septembra 2008

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2)  UL L 325, 11.12.2007, str. 3.


PRILOGA

V Prilogo I k Direktivi 98/8/ES se vstavi naslednji vnos „št. 13“:

Št.

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna čistost aktivne snovi v biocidnem pripravku, kakor se daje v promet

Datum vključitve

Rok za uskladitev s členom 16(3)

(razen za pripravke, ki vsebujejo več kot eno aktivno snov, za katere je rok za uskladitev s členom 16(3) enak roku, določenemu v zadnji odločbi o vključitvi njihovih aktivnih snovi)

Datum izteka veljavnosti vključitve

Vrsta izdelkov

Posebne določbe (1)

„13

Tiabendazol

2-tiazol-4-il-1H-benzoimidazol

Št. ES: 205-725-8

Št. CAS: 148-79-8

985 g/kg

1. julij 2010

30. junij 2012

30. junij 2020

8

Države članice zagotovijo, da so za izdajo dovoljenj izpolnjeni naslednji pogoji:

 

Glede na ugotovitve ocene tveganja je treba pripravke z dovoljenjem za industrijsko in/ali poklicno uporabo med izvedbo postopkov dvojnega vakuuma in potapljanja uporabljati z ustrezno osebno zaščitno opremo, razen če ni v vlogi za izdajo dovoljenja dokazano, da se tveganja za industrijske in/ali poklicne uporabnike lahko zmanjšajo na sprejemljivo raven z drugimi sredstvi.

 

Zaradi ugotovljenega tveganja za tla in vodo je treba za varovanje teh predelov sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja. Zlasti se na oznakah in/ali varnostnih listih pripravkov, katerih uporaba je dovoljena v industriji, navede, da je treba sveže obdelani les po obdelavi hraniti pod streho ali na neprepustni trdni podlagi, da se prepreči neposredno spiranje pripravkov v tla ali vodo in se omogoči njihovo zbiranje za ponovno uporabo ali odstranitev.

 

Uporaba pripravkov se ne dovoli za obdelavo lesa na prostem na kraju samem ali za les, ki bo izpostavljen vremenskim vplivom, razen če se predložijo podatki, ki dokazujejo, da bo pripravek izpolnjeval zahteve iz člena 5 in Priloge VI, če je potrebno z izvajanjem ustreznih ukrepov za zmanjševanje tveganja.“


(1)  Za izvajanje splošnih načel Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na naslednji spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm


6.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/9


DIREKTIVA KOMISIJE 2008/86/ES

z dne 5. septembra 2008

o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev tebukonazola kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dajanjem biocidnih proizvodov v promet (2) vzpostavlja seznam aktivnih snovi, ki se ocenijo glede njihove možne vključitve v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje tebukonazol.

(2)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja tebukonazola glede uporabe v 8. vrsti pripravkov, pripravkih za zaščito lesa, kot je opredeljena v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES.

(3)

Danska, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 11. januarja 2006 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)

Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda 29. novembra 2007 v Stalnem odboru za biocidne pripravke vključene v poročilo o oceni.

(5)

Med pregledom tebukonazola se niso pojavila nobena odprta vprašanja ali razlogi za zaskrbljenost, ki bi jih moral obravnavati Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja.

(6)

Preiskave so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot pripravki za zaščito lesa in vsebujejo tebukonazol, pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Zato je primerno vključiti tebukonazol v Prilogo I za 8. vrsto pripravkov, da se v vseh državah članicah v skladu s členom 16(3) Direktive 98/8/ES zagotovi, da se izdajo, spremenijo ali razveljavijo dovoljenja za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot pripravki za zaščito lesa in vsebujejo tebukonazol. Vendar so bila ugotovljena nesprejemljiva tveganja za obdelavo lesa na prostem na kraju samem in za obdelan les, ki je v stalnem stiku z vodo. Za izdajo dovoljenj za te vrste uporabe bo treba predložiti podatke, ki dokazujejo, da se lahko proizvodi uporabljajo brez nesprejemljivih tveganj za okolje.

(7)

Glede na ugotovitve poročila o oceni je primerno zahtevati, da se zagotovijo navodila, v katerih bo navedeno, da je treba obdelani les po obdelavi hraniti na neprepustni trdni podlagi, da se prepreči neposredno spiranje pripravkov v tla in da se omogoči zbiranje pripravkov za njihovo ponovno uporabo ali odstranjevanje, v skladu s členom 10(2)(i)(d) Direktive 98/8/ES.

(8)

Pomembno je, da se določbe te direktive uporabljajo hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki, ki vsebujejo aktivno snov tebukonazol, na trgu, in da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov nasploh.

(9)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo omogočilo državam članicam in zainteresiranim stranem, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, in prijaviteljem, ki so pripravili dokumentacijo, da lahko v celoti izkoristijo desetletno obdobje za varstvo podatkov, ki se v skladu s členom 12(1)(c)(ii) Direktive 98/8/ES začne z dnem vključitve.

(10)

Državam članicam je treba po vključitvi zagotoviti ustrezno obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES in zlasti za izdajo, spremembo ali razveljavitev dovoljenj za biocidne pripravke v 8. vrsti pripravkov, ki vsebujejo tebukonazol, da se zagotovi njihova skladnost z Direktivo 98/8/ES.

(11)

Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 98/8/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Prenos

1.   Države članice najpozneje do 31. marca 2009 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Te določbe uporabljajo od 1. aprila 2010.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 5. septembra 2008

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2)  UL L 325, 11.12.2007, str. 3.


PRILOGA

V Prilogo I k Direktivi 98/8/ES se vstavi naslednji vnos „št. 6“:

Št.

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna čistost aktivne snovi v biocidnem pripravku, kakor se daje v promet

Datum vključitve

Rok za uskladitev s členom 16(3)

(razen za pripravke, ki vsebujejo več kot eno aktivno snov, za katere je rok za uskladitev s členom 16(3) enak roku, določenemu v zadnji odločbi o vključitvi njihovih aktivnih snovi)

Datum izteka veljavnosti vključitve

Vrsta pripravka

Posebne določbe (1)

„6

Tebukonazol

1-(4-klorofenil)-4,4-dimetil-3-(1,2,4-triazol-1-ilmetil)pentan-3-ol

Št. ES: 403-640-2

Št. CAS: 107534-96-3

950 g/kg

1. april 2010

31. marec 2012

31. marec 2020

8

Države članice zagotovijo, da so za izdajo dovoljenj izpolnjeni naslednji pogoji:

 

Zaradi ugotovljenih tveganj za tla in vodna območja je treba za zaščito teh ekosistemov sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja. Zlasti na oznakah in/ali varnostnih listih pripravkov, katerih uporaba je dovoljena v industriji, se navede, da je treba sveže obdelani les po obdelavi hraniti pod streho ali na neprepustni trdni podlagi, da se prepreči neposredno spiranje pripravkov v tla ali vodo, in da je treba omogočiti njihovo zbiranje za ponovno uporabo ali odstranjevanje.

 

Poleg tega dovoljenj za pripravke ni mogoče izdati za obdelavo lesa na prostem na kraju samem ali za les, ki bo v stalnem stiku z vodo, razen če predloženi podatki ne pokažejo, da je pripravek v skladu z zahtevami člena 5 in Priloge VI, po potrebi z uporabo ustreznih ukrepov za zmanjšanje tveganja.“


(1)  Za izvajanje splošnih načel Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na naslednji spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Komisija

6.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/12


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 27. februarja 2008

o državni pomoči C 46/07 (ex NN 59/07) Romunije za podjetje Automobile Craiova (nekdanji Daewoo Romunija)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 700)

(Besedilo v romunskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/717/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi členi (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Komisija je 17. januarja 2007 zahtevala informacije o več romunskih javnih podjetjih v postopku privatizacije, vključno s podjetjem SC Automobile Craiova SA (v nadaljnjem besedilu „Automobile Craiova“), nekdanjim Daewoo Romunija (2). Romunija je posredovala informacije z dopisom z dne 15. februarja 2007. Komisija je 8. marca in 22. maja 2007 zaprosila za nadaljnje informacije, ki jih je Romunija posredovala z dopisi z dne 21. marca, 25. maja in 31. maja 2007. Sestanek z romunskimi organi je potekal 3. maja 2007.

(2)

Z dopisom z dne 5. julija 2007 je Komisija romunske organe pozvala, naj odpravijo posebne pogoje, vezane na pogodbo o privatizaciji podjetja Automobile Craiova, in hkrati navedla, da bi v primeru, da država članica začasno ne odloži morebitne nezakonite pomoči, Komisija lahko sprejela odločitev o sprožitvi formalnega postopka preiskave na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES in odredbo o začasnem odlogu na podlagi člena 11(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (3).

(3)

Z dopisom z dne 18. julija 2007 so romunski organi sporočili Komisiji, da bodo Komisiji priglasili privatizacijo podjetja Automobile Craiova. Z dopisom z dne 20. avgusta 2007 je Komisija opomnila Romunijo, da bi bilo treba privatizacijo podjetja Automobile Craiova priglasiti, še preden je bil sprejet kakršen koli ukrep, zavezujoč za javne organe.

(4)

Septembra 2007 je Komisija iz tiska izvedela, da je Romunija 12. septembra 2007 podpisala kupoprodajno pogodbo (SPA) s Fordom kot edinim ponudnikom.

(5)

Z dopisom z dne 10. oktobra 2007 je Komisija obvestila Romunijo, da bo sprožila postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES glede nezakonite pomoči in da bo izdala odredbo o začasnem odlogu. Odločitev Komisije, da sproži postopek in izda odredbo o začasnem odlogu, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (4). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe.

(6)

Romunija je predložila svoje pripombe z dopisom z dne 24. oktobra 2007. Z dopisom z dne 23. novembra 2007 je Ford predložil svoje pripombe, ki so bile posredovane Romuniji dne 30. novembra 2007. Romunija je posredovala svoje ugotovitve na Fordove pripombe z dopisom z dne 7. decembra 2007.

(7)

Komisija je zaprosila za dodatne informacije v dopisih z dne 12. oktobra 2007, 17. oktobra 2007, 19. oktobra 2007, 14. novembra 2007 in 14. januarja 2008. Romunija je posredovala dodatne informacije v dopisih z dne 18. oktobra 2007, 24. oktobra 2007, 6. novembra 2007, 12. novembra 2007, 19. novembra 2007, 23. novembra 2007, 7. decembra 2007, 8. januarja 2008 in 23. januarja 2008.

(8)

Komisija se je sestala z romunskimi organi in predstavniki Forda dne 5. oktobra 2007, 12. oktobra 2007, 7. novembra 2007, 15. novembra 2007, 17. decembra 2007 in 24. januarja 2008.

2.   OPIS

2.1   Zadevno podjetje

(9)

Automobile Craiova je podjetje, ki se ukvarja s trženjem avtomobilskih rezervnih delov. Proizvaja tudi izpušne cevi in PVC pohištvo. Romunska država ima v lasti 72,4 % delnic podjetja prek Romunske privatizacijske agencije, AVAS-a. Preostalih 27,6 % delnic je v lasti zasebnega investicijskega sklada (SIF Oltenia) ter fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava. Delnice podjetja kotirajo na borzi v Bukarešti. Podjetje Automobile Craiova je v letu 2005 ustvarilo dobiček v višini 83 479 EUR, v letu 2006 pa 51 125 EUR. Promet podjetja je v letu 2005 znašal 2,15 milijona EUR, v letu 2006 pa 2,14 milijona EUR.

(10)

Podjetje ima eno hčerinsko družbo, Daewoo Romunija (v nadaljevanju „DWAR“), ki je tudi večinski delničar v Mecatimu. Proizvajalec avtomobilov DWAR je bil ustanovljen 1994 kot skupno podjetje, v katerem je imela Romunija 49 % delnic, Daewoo Motors South Korea pa 51 %. Potem ko je Daewoo Motors bankrotiral, je podjetje DWAR leta 2006 pridobilo 51 % lastnih delnic. V skladu z romunsko trgovinsko zakonodajo je bila novembra 2007 pridobitev 51-odstotnega deleža delnic razveljavljena in tako je podjetje DWAR v celoti prešlo v last podjetja Automobile Craiova.

(11)

V letu 2007 je podjetje DWAR zaposlovalo 3 959 oseb. V letu 2006 je podjetje proizvedlo 24 898 avtomobilov, večinoma majhnih modelov. Načrt za leto 2007 je bila proizvodnja približno 19 000 avtomobilov. Januarja 2008 je bila proizvodnja avtomobilov ustavljena. Poleg tega podjetje DWAR proizvaja motorje za razne hčerinske družbe GM Daewoo. Tovarna v Craiovi ima proizvodno zmogljivost 100 000 avtomobilov na leto.

(12)

Podjetje DWAR je ustvarilo izgubo v vrednosti približno 350 milijonov EUR v letu 2006 in približno 3,4 milijona do 30. aprila 2007. V letu 2006 je podjetje imelo približno 88 milijonov EUR skupnega dolga, od tega 56 milijonov do javnega proračuna in 25 milijonov do dobaviteljev.

(13)

Glede na računovodske izkaze je podjetje imelo v letu 2006 v lasti zemljo in osnovna sredstva v vrednosti 193 milijonov EUR, surovine in druge materiale v vrednosti 55 milijonov EUR, razpoložljivo gotovino v višini 96 milijonov EUR ter denarne terjatve in poravnave v skupni vrednosti 108 milijonov EUR. Kot zaključek, glede na popis stanja ob koncu leta 2006, je imelo podjetje DWAR v letu 2006 419 milijonov EUR čistega premoženja.

(14)

Mecatim je hčerinska družba podjetja DWAR, ki ima v lasti 75 % njenih delnic; 20 % delež ima v lasti AVAS, preostalih 5 % pa manjši zasebni delničarji. Podjetje ima sedež v Temišvarju. Glavna dejavnost podjetja je proizvodnja motorjev in rezervnih delov za motorna vozila. Kljub temu je podjetje prenehalo s proizvodnjo in se trenutno ukvarja s trgovanjem z vozili.

(15)

Podjetje Automobile Craiova se nahaja v regiji, ki je upravičena do pomoči iz člena 87(3)(a) Pogodbe ES.

2.2   Postopek privatizacije

(16)

Dne 19. in 21. maja 2007 je romunska privatizacijska agencija AVAS objavila prodajo svojega 72 % deleža v podjetju Automobile Craiova. Čeprav je več podjetij predhodno posredovalo nezavezujoče ponudbe, sta samo dva potencialna ponudnika, Ford Motor Company („Ford“) in General Motors („GM“), kupila informacijski memorandum (ti. predstavitveni dokument), kar jima je omogočilo dostop do informacij, vsebovanih v podatkovni sobi in da sta končno posredovala končno in zavezujočo ponudbo.

(17)

Predstavitveni dokument je vseboval posebne pogoje, ki so določali minimalno raven proizvodnje, število zaposlenih in znesek naložb. Točkovna mreža je pokazala, da je ponujena cena predstavljala le 35 % celotne ocenjene vrednosti, pri čemer je bil delež skupnih naložb 25 %, da je doseganje 60 % stopnje integracije proizvodnje v četrtem letu znašala 20 % in da je zaveza za ohranitev obsega proizvodnje 200 000 avtomobilov v četrtem letu znašala 20 %. Če bi bila ponujena raven integracije pod 60 % in/ali bi bila ta raven dosežena šele po štirih letih, bi vlagatelj dobil 0 točk. Enako velja za obseg proizvodnje, kjer bi, če bi bil ponujen obseg proizvodnje manj kot 200 000 avtomobilov v četrtem letu in/ali bi bilo za doseganje tega obsega proizvodnje treba podaljšati obdobje, bi vlagatelj prav tako dobil 0 točk.

(18)

Rok za posredovanje dokončnih ponudb se je iztekel 5. julija 2007. Ker je bil Ford edina stranka, ki je posredovala zavezujočo ponudbo, je bil na razpisu izbran. Na začetku je ponudil ceno v višini 55 milijonov EUR in pozneje, po naknadnih pogajanjih, novo ponudbo v višini 57 milijonov EUR.

(19)

V fazi pogajanj, ki je sledila postopku ponudbe, sta se stranki sporazumeli, da bo Ford kot kupec skozi reorganizacijo obdržal lastnino na industrijskih sredstvih podjetij Automobile Craiova, DWAR in Mecatim, medtem ko se manj pomembna sredstva (večinoma nepremičnine in presežna neto gotovina) izločijo in ostanejo v državni lasti. Poleg tega se je država obvezala, da bo naredila vse, kar je v njeni moči, da odkupi še preostalih 28 % delnic od zasebnih delničarjev, in da jih proda Fordu.

(20)

Kupoprodajna pogodba je bila podpisana 12. septembra 2007.

3.   ODLOČBA O ZAČETKU FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE IN O IZDAJI ODREDBE O ZAČASNEM ODLOGU

(21)

Formalni postopek preiskave se je začel zaradi sumov, da je proces privatizacije vključeval državno pomoč.

(22)

Prvič, Komisija je izrazila dvome o tem, da je bil razpis odprt, pregleden in nediskriminatoren. Na podlagi tedaj razpoložljivih informacij, ki so v glavnem temeljile na časopisnih člankih, je Komisija utemeljeno predpostavljala, da so bili nekateri potencialni vlagatelji v začetni fazi postavljeni v neugodni položaj in odvrnjeni od predložitve ponudbe.

(23)

Drugič, Komisija je dvomila, da pogoji, povezani s privatizacijo, niso povzročili znižanja prodajne cene, s čimer so ponudili prednost podjetju, ki se privatizira. Na podlagi informacij, ki so bile na voljo ob sprejetju odločbe o začetku postopka, je AVAS priložil štiri pogoje, ki naj bi zmanjšali prodajno ceno in bi lahko odvrnili druge potencialno zainteresirane strani od predložitve ponudbe. Ponujena cena je znašala samo 35 % skupnega števila točk.

(24)

Nadalje je Komisijo zanimalo, ali so romunski organi privatizacijo povezali z jamstvom zaposlovanja. Na podlagi predstavitvenega dokumenta so potencialni ponudniki morali predstaviti poslovni načrt, vključno z zavezo, da bodo ohranili trenutno število zaposlenih. Poleg tega je v osnutku SPA, priloženem k predstavitvenemu dokumentu določena obveznost, da mora kupec v naslednjih petih letih ohraniti trenutno število zaposlenih; v primeru, da kupec prekrši svojo obveznost, bo SPA de jure postal ničen in neveljaven, brez kakršne koli priglasitve ali dodatne formalnosti. Končno so romunski organi pred objavo napovedi o privatizaciji potencialne kupce obvestili, da je bil eden glavnih ciljev privatizacije ohraniti trenutno število zaposlenih.

(25)

Nazadnje je Komisija tudi sumila, da so ponovna pogajanja o nekaterih pogojih v fazi pogajanja po razpisu ponudila prednost podjetju Ford, to je kupcu. Na podlagi informacij, ki so bile na voljo v tisti fazi postopka, je kazalo, da je romunska država sklenila izterjati dejanske in potencialne terjatve do podjetja Automobile Craiova, vključno s carinsko terjatvijo 800 milijonov EUR. Poleg tega sta se med naknadnimi pogajanji država in podjetje Ford sporazumela, da bosta družbo reorganizirala tako, da bo osrednja dejavnost (proizvodnja avtomobilov) ločena od stranskih sredstev, zlasti nepremičnin. Po tej reorganizaciji bi podjetje Ford pridobilo in plačalo samo za industrijsko dejavnost, država pa bi obdržala lastništvo na zemljišču.

(26)

Ker je Romunija šla še naprej in kljub večkratnim opozorilom podpisala pogodbo o privatizaciji, je Komisija hkrati izdala odredbo o začasnem odlogu.

4.   PRIPOMBE ROMUNIJE

(27)

Kot prvo Romunija poudarja, da je bil razpisni postopek odprt, pregleden, nediskriminatoren in brezpogojen. Prva napoved o nameri za privatizacijo podjetja DWAR, objavljena 5. decembra 2006, in napoved, objavljena 9./12. marca 2007, ne vsebujeta meril za predhodno ugotavljanje sposobnosti ali izbire, še manj pogoje, ki naj bi jih ponudniki morali izpolnjevati. Poleg tega napoved o privatizaciji, objavljena 18./21. maja 2007, ni vsebovala kakšnih obvezujočih pogojev, ampak preprosto merila za dodelitev, ki bi naj omogočila točkovanje različnih ponudb. Poleg tega Romunija trdi, da povečan obseg zaposlovanja nikoli ni bil merilo razpisnega postopka. Vsi potencialni ponudniki so torej imeli dostop do vseh razpoložljivih informacij, zato je bil celoten postopek privatizacije pregleden. Torej noben potencialni ponudnik ni bil odvrnjen od predložitve ponudbe.

(28)

Drugič, Romunija trdi, da niti predstavitveni dokument niti osnutek SPA nista vsiljevala zavezujočih pogojev, ne da bi se potencialni ponudniki imeli možnost o njih pogajati. To razloži, zakaj je AVAS prvotno nameraval DWAR privatizirati v celoti, vendar se je med procesom privatizacije odločil potencialnim ponudnikom ponuditi izbiro, da dajo ponudbo samo za industrijska sredstva (tj. razen nepremičnin). Poudarja, da so se potencialni ponudniki od samega začetka zavedali, da nepremičnine niso bile vključene v ponudbo za privatizacijo, ampak da se bodo prodale ločeno.

(29)

Tretjič, Romunija poudarja, da merila v predstavitvenem dokumentu niso vplivala na ponudnike, zlasti zato, ker so vse potencialne zainteresirane strani avtomobilska podjetja. Dodaja, da ta merila niso vplivala na nakupno ceno, ki jo je ponudil Ford, saj so bila skladna z njegovim poslovnim načrtom. Po mnenju Romunije je treba obseg proizvodnje 200 000 avtomobilov letno, kot ga zahteva AVAS v predstavitvenem dokumentu, uresničiti iz ekonomskih razlogov: glede na obseg in zmogljivost tovarne avtomobilov, ki je opremljena za proizvodnjo majhnih modelov, proizvodnja manj kot 200 000 avtomobilov letno ne bi bila dobičkonosna.

(30)

Četrtič, Romunija trdi, da je delovala kot tržni subjekt pri prodaji svojega deleža v podjetju Automobile Craiova. Izjavlja, da dosežena cena predstavlja tržno vrednost in to utemeljuje z naslednjimi razlogi: DWAR je leta 2006 kupil 51 % delnic od nekdanje matične družbe Daewoo Motors Ltd. za prodajno ceno 50 milijonov USD. Torej je bila tedaj skupna vrednost vseh delnic 78 milijonov EUR. Ford je ponudil 57 milijonov EUR za 72,4 % delnic v podjetju Automobile Craiova, kar pomeni, da so skupno vredne 78 milijonov EUR. Če upoštevamo vrednost posamezne delnice, ki kotira na borzi, je bila vrednost vseh delnic v podjetju Automobile Craiova 16. marca 2007 okoli 59 milijonov EUR. Zato je nakupna cena 57 milijonov EUR, ki jo je Ford poravnal za 72 % delnic, višja od tržne cene. Poleg tega bo AVAS med procesom prestrukturiranja ostal lastnik stranskega (pomožnega) kapitala. Končno pa na podlagi vrednotenja, ki ga je DWAR naročil pri neodvisni ekspertni firmi KPMG po bankrotu matične družbe, je bila družba v letu 2004 ocenjena na 18 do 81 milijonov USD, odvisno od uporabljene metode.

(31)

Petič, kar zadeva domnevno odškodnino, je Romunija predložila podrobne informacije o sporazumu glede dolga, ki je vključen v poseben predpis o privatizaciji podjetja Automobile Craiova. Trdi, da na podlagi običajne poslovne prakse AVAS prevzema samo dolgove, ki niso predvidljivi in jih ni mogoče količinsko opredeliti. Poudarja, da podjetji Automobile Craiova in DWAR nimata neporavnanih dolgov do države, razen tistih, ki izvirajo iz običajnega poslovanja. Poleg tega so bili v letu 2006 matični družbi izplačani zneski v višini 10 milijonov USD (5), zato DWAR nima neporavnanih dolgov do nekdanjih hčerinskih družb podjetja Daewoo.

(32)

Šestič, kar zadeva carinsko terjatev 800 milijonov EUR, je Romunija pojasnila njihov izvor. V skladu z Zakonom 71/1994 o pridobivanju tujih vlagateljev so bile romunske družbe izvzete plačila carinskih dajatev in davka na dobiček, če so izpolnjevala štiri pogoje: tuji vpisani kapital mora znašati najmanj 50 milijonov USD; najmanj 50 % proizvodnje mora biti namenjena izvozu; doseči je treba najmanj 60 % integracijske ravni in delniški kapital se v obdobju 14 let od datuma tujega vpisa ne sme zmanjšati tako, da bi tuja udeležba padla pod 50 milijonov USD.

(33)

Lokalni carinski organ je izračunal integracijsko raven družbe v letu 2005 in prišel do zaključka, da 60 % zgornja meja ni bila dosežena. Zato je terjal povračilo davčnih oprostitev v višini 800 milijonov EUR. DWAR se je na odločitev pritožil pri nacionalni Carinski upravi. Ker je prvostopenjsko sodišče potrdilo odločitev o vračilu sredstev, je DWAR vložil ponovno pritožbo. Drugostopenjsko sodišče je v razsodbi z dne 27. junija 2007 odločitev o vračilu razveljavilo.

(34)

V zaključku Romunija poudarja, da DWAR ni imel koristi zaradi odpovedi dolgu.

(35)

Sedmič, romunski organi trdijo, da ohranitev trenutnega števila zaposlenih nikoli ni bil pogoj za privatizacijo, ker to ni bilo merilo za dodelitev na razpisu. Poleg tega je osnutek SPA, priložen k predstavitvenemu dokumentu, zgolj indikativen, zato so potencialni ponudniki lahko razumeli, da so posamezni pogoji v pogodbi lahko predmet dvostranskih pogajanj. Zato bi potencialni ponudniki, ki niso nameravali ohraniti trenutno število zaposlenih, kljub temu lahko predložili ponudbo z drugačnim poslovnim načrtom.

(36)

Zadnjič, kar zadeva poznejša pogajanja o drugih pogodbenih pogojih, je Romunija trdila, da so bili del običajnega pogajalskega procesa pred sklenitvijo SPA.

5.   PRIPOMBE TRETJIH OSEB

(37)

Podjetje Ford je kot zainteresirana stranka z dopisom z dne 23. novembra 2007 posredoval v postopku, ki ga je sprožila Komisija.

(38)

Prvič, Ford trdi, da je bil privatizacijski proces odprt, pregleden, nediskriminatoren in brezpogojen. Celotno dopisovanje med Fordom in AVAS-om med privatizacijskim procesom je bilo razkrito v podatkovni sobi.

(39)

Drugič, merila za dodelitev niso bila obvezni pogoji, ki bi lahko odvrnili morebitne ponudnike. Nasprotno, Ford je izjavil, da je razumel, da obstaja možnost pogajanja glede meril. Nadalje, točkovna merila niso imela vpliva na Fordovo ponudbo, saj je Fordov poslovni načrt zlahka presegel zahteve, določene v predstavitvenem dokumentu.

(40)

Tretjič, odkupna cena, ki jo je Ford plačal AVAS-u, predstavlja tržno vrednost delnic, zajetih v razpisnem postopku. Ford je izjavil, da je najvišja odkupna cena, ki jo je imel namen plačati, 100 milijonov USD (tj. 71,4 milijona EUR) za vse delnice, kar bi ustrezalo ceni 51,7 milijonov EUR za 72,4 % (6). Ni imel namena ponuditi višje cene, tudi če ne bi bilo meril za dodelitev. Najprej je Ford ponudil odkupno ceno 55 milijonov EUR, po pogajanjih z romunskimi organi pa ceno 57 milijonov EUR. Nadalje, Ford je bil edini ponudnik, tako da njegova ponudba predstavlja tržno vrednost.

(41)

Nazadnje Ford trdi, da so odškodnine, vsebovane v SPA, običajna poslovna praksa pri prevzemih podjetij in torej v skladu s trgom in niso vodile v prodajo po nižji ceni kot je najvišja ponudba. Ford poudarja, da so takšne odškodnine povezane le s tveganji zunaj običajne poslovne dejavnosti in jih nov vlagatelj ob prevzemu podjetja ne more oceniti. Ford je prevzel vse dolgove in obveznosti podjetja Automobile Craiova, vključno z DWAR, ki so se pojavili v običajnem poslovanju, in ki so bili količinsko določeni in razkriti v Podatkovni sobi. Vendar Ford ni želel prevzeti morebitnih tveganj, ki jih s potrebno skrbnostjo ni mogel oceniti in količinsko določiti.

6.   OCENA

6.1   Obstoj državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES

(42)

Člen 87(1) Pogodbe ES določa, da razen če ni drugače določeno v pogodbi, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

6.1.1   Državna sredstva in dajanje prednosti

(43)

Pogoje, ki se nanašajo na privatizacijsko pogodbo, je dodala romunska javna privatizacijska agencija, AVAS. Z dodajanjem takih pogojev, ki bi lahko vodili v padec prodajne cene, kot je prikazano spodaj, je Romunija sprejela, da ne bo dosegla najvišje možne cene. Nižja prodajna cena za delež 72,4 % je tako plačana s prihodki, ki se jim država odpove, zato ukrepi vključujejo državna sredstva.

(44)

Poleg tega Komisija upošteva dejstvo, da se dejanja javne privatizacijske agencije, AVAS, pripisujejo državi. Romunski organi tega ne zanikajo.

(45)

Danega ukrepa ni mogoče šteti za pomoč, če ne prinaša ugodnosti (7). V skladu s tem mora Komisija določiti, ali ta ukrep prinaša ugodnosti.

(46)

Podjetje ima korist od ugodnosti, če od države dobi nekaj pozitivnega, česar ne bi dobilo pod običajnimi tržnimi pogoji. V ta namen je treba najprej oceniti, ali je država ravnala kot tržni subjekt ali kot državni organ, ki je prodal podjetje pod pogoji, ki ne ustrezajo običajnim tržnim pogojem.

(47)

V skladu s členom 86(1) Pogodbe ES morajo javna podjetja upoštevati predpise državne pomoči. Člen 295 Pogodbe ES določa, da so predpisi Skupnosti glede javnega in zasebnega lastništva nevtralni.

(48)

V skladu z ustaljeno sodno prakso evropskih sodišč (8) ter predpisi in prakso, ki jo je razvila Komisija glede državne pomoči na področju privatizacij (9), kadar država članica kupi ali proda deleže v podjetjih, to ne prinaša ugodnosti, če je ravnanje držav članic enako, kot bi bilo ravnanje tržnega vlagatelja.

(49)

Posledično, ko se privatizacija izvede s prodajo deležev na borzi, se na splošno predpostavlja, da je bila izvedena pod tržnimi pogoji, in da ni vključevala pomoči. Vendar, kadar se privatizacija izvede preko tržne prodaje, se predvideva, da ni bilo nikakršne pomoči, če so izpolnjeni naslednji pogoji: prvič, podjetje se prodaja preko razpisa za zbiranje ponudb, ki je odprt za vse, pregleden in nediskriminatoren; drugič, na pogodbo niso vezani nobeni pogoji, ki niso običajni v primerljivem poslovanju med zasebnimi strankami, in ki bi lahko znižali prodajno ceno; tretjič, podjetje se proda najboljšemu ponudniku; in četrtič, ponudniki morajo imeti dovolj časa in informacij za ustrezno vrednotenje sredstev, ki so predmet ponudbe (10). V drugih primerih morajo biti tržne prodaje povezane z morebitno pomočjo, za kar obstaja obveznost priglasitve.

(50)

V takih primerih ocenjevanje, ali posel, ki zadeva državna sredstva, vključuje pomoč, na splošno pomeni določanje, ali bi tržni subjekt v podobni situaciji ravnal enako, tj. bi prodal podjetje po isti ceni. Pri uporabi načela tržnega vlagatelja neekonomskih razlogov, kot so razlogi industrijske politike, zaposlitveni razlogi ali cilji regionalnega razvoja, ki za tržni subjekt ne bi bili sprejemljivi, ni mogoče upoštevati kot razloge za sprejem nižje cene, ampak nasprotno taki razlogi kažejo na obstoj pomoči. To načelo je večkrat razlagala Komisija (11) in stalno potrjevalo Sodišče (12).

(51)

Če torej katere od zgornjih zahtev niso izpolnjene, Komisija meni, da je treba oceniti privatizacijo in ugotoviti, ali vključuje državno pomoč in mora torej biti priglašena (13). Posledično bi izpolnjevanje teh zahtev zagotavljalo, da bi država dosegla najvišjo ceno, tj. tržno ceno za svoje deleže, in privatizacija tako ne bi vključevala državne pomoči.

(52)

S postavljanjem določenih pogojev kupcu v privatizaciji država potencialno znižuje prodajno ceno in se tako odpoveduje dodatnim prihodkom. Prav tako lahko zaradi nekaterih pogojev potencialni zainteresirani vlagatelji že na začetku odstopijo od oddaje, zaradi česar je motena konkurenčnost razpisa in celo najvišja izmed končno oddanih ponudb ne predstavlja nujno dejanske tržne vrednosti (14).

(53)

S postavljanjem takih pogojev kupcu in s tem sprejemanjem, da ne bo dosegla najboljše cene za deleže ali sredstva v njeni lasti, država ne ravna kot tržni subjekt, ki bi skušal doseči najvišjo možno ceno. Namesto tega se država odloči prodati podjetje po ceni pod tržno vrednostjo. Tržni subjekt ne bi imel ekonomskega interesa za vezanje primerljivih pogojev (še posebej takšnih, kot je ohranjanje stopnje zaposlenosti, ugodni pogoji za dano geografsko regijo ali zagotavljanje določenega obsega naložb), ampak bi prodal podjetje najboljšemu ponudniku, ki bi nato svobodno odločal o prihodnosti kupljenega podjetja ali sredstev (15).

(54)

To ne pomeni, da vsi pogoji privatizacije ne vodijo samodejno k prisotnosti elementov državne pomoči. Prvič, pogoji, ki tudi običajno veljajo v poslovanju med zasebnimi strankami (določene standardne oblike odškodnin na račun plačilne sposobnosti ponudnika ali skladnost z notranjim pravom o delovnih razmerjih), ne predstavljajo težav. Drugič, pogoji, ki običajno niso prisotni v poslovanju med zasebniki, vodijo k prisotnosti državne pomoči le v obsegu, ko omogočajo znižanje prodajne cene in lahko prinesejo ugodnost. Dejstvo, da ti pogoji ne vodijo v pomoč, mora biti prikazano za vsak zadeven primer (16).

(55)

V tem primeru je bil razpisni postopek, ki so ga organizirali romunski organi, usmerjen predvsem k doseganju določene stopnje proizvodnje in ravni zaposlenosti v mestu Craiova. Romunski organi niso predstavili nobenih dokazov, ki bi pokazali, da so bili ti pogoji postavljeni iz razlogov, ki bi jih upošteval tržni subjekt.

(56)

Pri privatizaciji podjetja Automobile Craiova je privatizacijska agencija določila štiri pogoje v obliki meril za dodelitev, da bi se izbral uspešen ponudnik: ponujena cena je predstavljala 35 % celotnega rezultata, celotne naložbe 25 %, doseganje 60 % ravni proizvodne integracije v četrtem letu 20 % in zaveza k ravni proizvodnje 200 000 avtomobilov v četrtem letu 20 %. Če potencialni vlagatelj ne bi izpolnil zadnjih dveh zahtev, bi bil rezultat ponudbe po teh merilih 0 točk. Tako je bilo praktično nemogoče, da bi potencialni vlagatelj, ki bi prakticiral različno industrijsko uporabo avtomobilskega obrata, dobil ponudbo samo zaradi višje prodajne cene brez doseganja zahtevanih proizvodnih in integracijskih ravni (ob predpostavki, da bi bil obseg naložb enak).

(57)

Če bi konkurenčni vlagatelj ponudil podoben obseg naložb, a ne bi mogel izpolniti merila ravni proizvodnje, bi moral ta konkurenčni ponudnik (da bi dobil ponudbo) ponuditi ceno, ki bi ustrezala 230 % cene, ki jo je ponudil Ford (17). Konkretno bi moral potencialni vlagatelj, da bi prekosil Fordovo ponudbo, vredno 57 milijonov EUR, ponuditi prodajno ceno, ki bi presegala 133 milijonov EUR (tj. 76 milijonov EUR več), da bi nadomestil neizpolnjevanje pogoja, vezanega na raven proizvodnje. Te dejavnike so morali upoštevati tako Ford, kot tudi njegovi potencialni tekmeci in so tako vplivali na njihovo odločitev o oddaji ponudbe in ponujeni ceni.

(58)

Komisija ugotavlja, da čeprav uradna objava o privatizaciji podjetja Automobile Craiova ni vsebovala sklicevanja na pogoje, saj so bili točni pogoji predpisani le v naknadnem informacijskem memorandumu, je bil splošen cilj romunskih organov oblasti glede ohranjanja določene ravni zaposlenosti in določene ravni avtomobilske proizvodnje na kraju samem javno znan. Komisijo to napeljuje k sklepanju, da je določene potencialne vlagatelje, ki so morda razmišljali o drugačni industrijski strategiji, navedeno odvrnilo od tega, da bi pokazali konkreten interes za podjetje v tej začetni fazi.

(59)

Na tem mestu je treba poudariti, da proizvodnja 200 000 avtomobilov letno predpostavlja podvojitev trenutne zmogljivosti, ki je zlasti v zdajšnjem času bistveno premalo izkoriščena. Proizvodna raven, ki mora biti dosežena, je natančno opisana in bo torej zagotovo vodila v bistven porast prisotnosti na trgu. Komisija meni, da je ta položaj primerljiv tistemu, ko na ekonomsko ravnanje podjetja vplivajo državni ukrepi, ki znižujejo stroške, ki bi jih običajno krila podjetja ali neposredne odvisne družbe.

(60)

Glede razlikovanja, ki ga prikazujejo romunski organi med pogoji in točkovnim modelom, Komisija ne prepoznava relevantnosti tega argumenta. Točkovanje proizvodne in integracijske ravni je de facto enako sedanjim pogojem, vezanim na privatizacijo, ki so po mnenju Komisije znižali prodajno ceno. Komisija ne more sprejeti argumenta, da dosežena prodajna cena odraža tržno vrednost podjetja. Tudi to Komisijo napeljuje k sklepanju, da so potencialni vlagatelji z drugačno proizvodno strategijo ali industrijsko dejavnostjo, ki niso načrtovali proizvesti 200 000 avtomobilov na leto in doseči 60 % integracijske ravni, od začetka odstopili od oddaje ponudbe in, da je bil njihov konkurenčen položaj v razpisu nedvomno bistveno slabši. To so okoliščine, v katerih so romunski organi izbrali zgoraj opisano točkovno metodo. Dejansko se je ponudnik z drugačno industrijsko strategijo po udeležbi v razpisnem postopku na koncu odločil, da ponudbe ne odda.

(61)

Glede tega, da so bili vezani pogoji lahko predmet pogajanj, Komisija ne more sprejeti argumenta Romunije, da so bili vsi potencialni vlagatelji seznanjeni z možnostjo pogajanja glede pogojev in da bi bili zlahka izločeni iz razpisnih dokumentov. Res je, da je AVAS v odgovor na vprašanje Forda potrdil, da je osnutek SPA le okviren in je bil podlaga za nadaljnja pogajanja. Vendar se ta izjava nanaša le na tista pogodbena pogajanja, ki so vsebovana v prodaji delnic preko pogajanja, ki temelji na dokončnih, izboljšanih in nepreklicnih ponudbah in na splošno ne zagotavlja, da so bila nadaljnja pogajanja o obveznih pogojih, določenih v javnem obvestilu in zlasti o elementih točkovnega sistema dejansko možna. Romunija ni predložila nobenega dokaza, ki bi pokazal, da je mogoče merila točkovnega sistema razumeti kot predmet pogajanja. Dejansko, če bi bila točkovna merila predmet pogajanja, bi točkovni model izgubil vsakršno praktično relevantnost.

(62)

Komisija se ne strinja z argumentom, ki ga je predložila Romunija, po katerem je AVAS potrdil, da je bilo mogoče spremeniti svoj položaj v teku pogajanj. Ta odgovor se nanaša izključno na Fordovo vprašanje glede načrtovane zahteve, da se kupec odpove pravici, da zahteva zaščito in povračilo od države v primeru, da bi sredstva podjetja Automobile Craiova uspešno terjale tretje osebe. Mnenje Komisije je, da iz te izjave ni mogoče sklepati, da je možno pogajanje o vseh pogojih.

(63)

Komisija ne more sprejeti izračunov, ki jih je predložila Romunija, ki skušajo predstaviti, da cena, ki jo je plačal Ford, predstavlja tržno vrednost podjetja Automobile Craiova. Prvič, prodajne cene, ki jo je plačal Ford za 72 % Automobile Craiova, vključno z DWAR in Mecatim, ni možno primerjati s ceno, ki jo je DWAR plačal leta 2006 za 51 % svojih lastnih delnic. Upoštevati je treba tudi splošno ekonomsko situacijo časa, ko je bila izvedena omenjena prodaja: ko je Daewoo Motors v stečaju soglašal s prodajo svojega 51 % deleža leta 2006, se je DWAR soočil s precejšnjimi dolgovi (carinska terjatev v teku, dolgovi do drugih odvisnih družb Daewoo, itd.).

(64)

Drugič, ni mogoče sprejeti primerjave med prodajno ceno in vrednostjo deležev v podjetju Automobile Craiova na borzi, ki je bila približno 50 milijonov EUR. Ne upošteva dejstva, da je za nakup večine delnic vrednost deležev bistveno višja, kot je vsota cen posameznih delnic. Poleg tega, glede na to, da je le zelo majhen del deležev dejansko na razpolago na trgu, cena delnic na borzi morda ne odraža dejanske vrednosti podjetja.

(65)

V skladu s tem Komisija ugotavlja, da so pogoji, vezani na privatizacijo podjetja Automobile Craiova, znižali prodajno ceno in odvrnili druge potencialne ponudnike od oddaje ponudbe. Neposreden rezultat tega je, da se je država odpovedala prihodkom od privatizacije.

(66)

Glede na zgornje ocene Komisija ugotavlja, da je bila v danem primeru privatizirana dejavnost deležna ekonomske ugodnosti iz državnih sredstev.

(67)

Ko je Komisija sprožila postopek iz člena 88(2) Pogodbe, je dvomila, ali je bil razpis pregleden in nediskriminatoren in zlasti, ali so imele vse potencialno zainteresirane stranke enak dostop do informacij o podjetju, ki je bilo predmet privatizacije, merilih za dodelitev in možnostjo pogajanja s privatizacijsko agencijo o določenih pogodbenih pogojih. Glede na takrat razpoložljive informacije so romunski organi opravili predhodne razgovore z določenimi proizvajalci avtomobilov, preden je bila objavljena uradna privatizacijska napoved.

(68)

Romunija trdi, da so imeli vsi potencialni vlagatelji enak dostop do informacij, ne da bi imel kdo od njih prednost. Predhodni stiki, ki jih je imela vlada s potencialnimi zainteresiranimi strankami, da niso vplivali na privatizacijsko strategijo in postopek.

(69)

Na podlagi informacij, ki so jih predložili, Komisija ugotavlja, da so romunski organi opravili neuradne predhodne razgovore z nekaterimi potencialnimi vlagatelji, ki so izpostavili podobne vidike glede podjetja, ki bo privatizirano: polno lastništvo nad industrijskimi sredstvi, dolgovi in obveznosti podjetja in hiter privatizacijski proces. Predpostavlja se, da bi država kot prodajalec opravila te razgovore z namenom pridobiti predhodne informacije, kot so zahteve trga, minimalna prodajna cena, itd. Če ti razgovori niso opravljeni z namenom ali izidom oblikovanja pogojev, ki bodo vezani na razpis, se Komisija strinja, da se lahko šteje za običajno, da se vlada posvetuje ali opravi predhodne razgovore s potencialnimi vlagatelji pred objavo uradne privatizacijske napovedi.

(70)

Po objavi uradne privatizacijske napovedi sta le dva potencialna ponudnika, Ford in GM, kupila predstavitveni dokument, kar jima je omogočilo dostop do podatkovne sobe in končno tudi oddajo končne in zavezujoče ponudbe. Res je, da je bilo po objavi privatizacijske objave vse dopisovanje med AVAS-om na eni strani ter Fordom in GM-jem na drugi, zanje dostopno v podatkovni sobi. Zato Komisija ugotavlja, da sta imela v tej posebni fazi privatizacije oba potencialna vlagatelja enak dostop do informacij.

(71)

Na podlagi informacij, ki jih je predložila Romunija, so se torej zmanjšali dvomi, ki jih je imela Komisija glede odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa za privatizacijo podjetja Automobile Craiova.

(72)

Ko je Komisija sprožila postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES, je Komisija izrazila pomisleke, da bi lahko AVAS v okviru privatizacije odpisal določene dolgove podjetja (zlasti carinsko terjatev v znesku 800 milijonov EUR), in da bo ponudil jamstvo za plačilo dolgov do nekdanjih hčerinskih družb Daewoo.

(73)

Glede carinske terjatve je Romunija predložila odločilne informacije, ki kažejo, da je nacionalno sodišče carinsko terjatev razglasilo za neutemeljeno: terjatev je izvirala iz napačne interpretacije in uporabe nacionalnega prava. Carinska terjatev je bila tako razveljavljena. V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča morajo nacionalna sodišča popolnoma uveljavljati določbe prava Skupnosti glede državne pomoči. Nadalje, nacionalno sodišče lahko po potrebi zavrne uporabo katere koli določbe nacionalnega prava, ki je v nasprotju z določbami prava Skupnosti (18). Komisija je ocenila razloge za razveljavitev carinske terjatve preko sodbe sodišča in ugotovila, da ni vodila k dodelitvi nove pomoči.

(74)

Glede tekočih obveznosti, ki izhajajo iz običajne poslovne dejavnosti, je Romunija trdila, da jih ne bo prevzel AVAS, ampak jih bo plačalo podjetje DWAR.

(75)

Glede jamstva za morebitne obveznosti, ki ga je ponudil AVAS, so romunski organi razložili, da državno jamstvo velja le za neznane terjatve, povezane s preteklo dejavnostjo podjetja DWAR, ki jih noben nov vlagatelj ne bi mogel oceniti in količinsko določiti kot dober gospodar. Romunija nadalje trdi, da je prevzem takih obveznosti običajna poslovna praksa v običajnih pogodbenih pogajanjih.

(76)

Dvomi glede potencialnega odpisa dolga, ki jih je Komisija izrazila v odločitvi za sprožitev postopka, so se torej zmanjšali.

(77)

Ko je Komisija sprožila postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES, je Komisija dvomila, ali je med fazo pogajanja AVAS spremenil pogoje razpisa v tolikšni meri, da so bili naklonjeni poslovnemu načrtu podjetja Ford. Romunija razlaga, da so spremembe drugih pogodbenih pogojev, ki so se pojavile med fazo pogajanja, tekoča poslovna praksa in so dovoljene po privatizacijski strategiji, izbrani za to podjetje (tj. pogajanja, ki temeljijo na dokončnih, izboljšanih in nepreklicnih ponudbah). Romunija je poudarila tudi, da je bil v ponudbi podjetja Ford predviden nakup proizvodne enote (trenutno podjetje DWAR); v zameno pa je podjetje Ford ponudilo paket, ki je vključeval prodajno ceno 57 milijonov EUR in stranska sredstva, ki bodo ostala v državni lasti.

(78)

Med fazo pogajanja sta se AVAS in Ford dogovorila o procesu prestrukturiranja podjetja, ki je tudi zapisan v SPA. V tem prestrukturiranju bosta podjetji Automobile Craiova in Mecatim združeni s podjetjem DWAR. Temeljna sredstva (tj. industrijska sredstva) vseh treh podjetij bodo ostala v lasti podjetja DWAR. Preostala stranska sredstva (zlasti zemljiška posest) bodo prenesena v novo podjetje (Newco). Čisti presežek denarnih sredstev, do katerih ima podjetje DWAR dostop, bo tudi prenesen v novo podjetje (Newco). AVAS se je zavezal tudi, da bo po svojih najboljših močeh skušal kupiti preostale deleže novega podjetja DWAR (tj. temeljna sredstva) od manjšinskih delničarjev in jih prodati podjetju Ford.

(79)

Argumenti, ki jih je predstavila Romunija, so zmanjšali dvome Komisije glede faze pogajanja.

6.1.2   Selektivnost

(80)

Ukrep je selektiven, saj daje prednost le podjetju Automobile Craiova, vključno s proizvajalcem avtomobilov DWAR.

6.1.3   Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino med državami članicami

(81)

Podjetje Automobile Craiova je proizvajalec avtomobilov in rezervnih delov in podjetje DWAR je proizvajalec avtomobilov, kar so proizvodi, s katerimi se veliko trguje v Evropski uniji. Ukrep bi torej lahko izkrivljal konkurenco in vplival na trgovino med državami članicami.

6.1.4   Sklepna ugotovitev

(82)

Z vidika zgornjih ocen Komisija ugotavlja, da vezani pogoji vključujejo državno pomoč, saj vodijo v znižanje prodajne cene za delež 72,4 % v podjetju Automobile Craiova in prinašajo ugodnost za privatizirano podjetje. Sedanja odločba se nanaša le na prodajo 72,4 % deleža, ki ga je AVAS prodal podjetju Ford. Odločba ne vpliva na prihodnje ocene morebitne prodaje preostalega 27,6 % deleža.

(83)

Komisija ugotavlja, da je gospodarska dejavnost prejemnik ugodnosti in državne pomoči.

6.2   Količinska določitev pomoči

(84)

Količina dodeljene državne pomoči je enaka razliki med tržno vrednostjo podjetja (tj. najvišja možna cena, ki bi jo AVAS dosegel za 72,4 % udeležbo v podjetju Automobile Craiova, če ne bi bili vezani nobeni pogoji) in dejansko prejeto ceno. To razliko je krila država.

(85)

Seveda je težko oceniti, kakšna cena bi bila dosežena v odprtem, preglednem, nediskriminatornem in brezpogojnem razpisu. Najboljša rešitev bi bila razveljavitev rezultata razpisa in reorganizacija privatizacije brez vezanih pogojev, kar bi zagotovilo, da ni bila dodeljena nikakršna državna pomoč. Ta rešitev je bila predlagana romunskim organom, vendar je niso sprejeli.

(86)

Da bi se ocenil element pomoči, ki je bil dodeljen privatizirani gospodarski dejavnosti in izvira iz privatizacije, je treba oceniti tržno vrednost podjetja. Po opravljenih razgovorih z romunskimi organi in s podjetjem Ford ter ob upoštevanju posebnih okoliščin tega primera Komisija meni, da bi bilo v danem primeru ustrezno, da analiza tržne vrednosti temelji na čisti vrednosti sredstev prodanega podjetja.

(87)

Ob pregledu knjigovodske vrednosti podjetja v času razpisa, skladno z bilanco stanja z dne 31. marca 2007 (tj. zadnji podatki, ki so bili dostopni potencialnim ponudnikom za določitev njihovih ponudb) je celotna vrednost sredstev podjetja minus celotni dolgovi, znašala – 465 milijonov EUR. Ta vrednost ne vključuje zemljiške posesti, ki je podjetje Ford na koncu ni kupilo. Poleg tega sta se, kot je opisano zgoraj, v SPA obe stranki odločili, da bo prodaji sledil proces prestrukturiranja podjetja. Prvič, podjetje Ford ne bi dobil dragocenih stranskih sredstev, ki naj bi bila izvzeta in naj bi ostala v lasti AVAS. Drugič, AVAS bi prav tako ohranil čisti presežek denarnih sredstev v znesku 310 milijonov RON (približno 92 milijonov EUR) skupaj s pripadajočimi obveznostmi podjetja (ocenjeno je bilo, da je denarnih sredstev dovolj za plačilo obveznosti). Nazadnje, bilanca stanja z datumom marec 2007 je vključevala določbe za morebitno odplačilo carinske terjatve (opisano v uvodnih izjavah 25 in 73), kar je bistveno znižalo čisto vrednost sredstev podjetja; po razsodbi sodišča je ta terjatev razveljavljena in določba se lahko odstrani.

(88)

Poleg teh elementov so romunski organi predložili argumente v korist določenim prilagajanjem vrednosti v bilanci stanja, da bi ustrezno odražala dejansko vrednost sredstev. Zlasti vrednosti zemljišča in stavb, strojev in opreme, drugih premičnin in imetja so bile ustrezno prilagojene, da bi tako odražale dejansko tržno vrednost.

(89)

Ob upoštevanju teh dejavnikov, tj. če se odšteje čisti presežek denarnih sredstev, če se ne upošteva obveznosti in določb carinske terjatve, in če velja zgornja prilagoditev, izhaja, da bi čista vrednost sredstev 100 % podjetja DWAR znašala 115 923 000 EUR, kar pomeni, da čista vrednost sredstev 72,4 % podjetja DWAR znaša 83 928 000 EUR.

(90)

Razlika med čisto vrednostjo sredstev, kot je bila določena, in ceno, ki jo je plačalo podjetje Ford (57 milijonov EUR), znaša 26 928 000 EUR. Državna pomoč torej znaša 26 928 000 milijonov EUR.

6.3   Opredelitev državnega ukrepa kot nezakonite pomoči

(91)

V skladu s členom 1(f) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 „nezakonita pomoč“ pomeni novo pomoč, ki se izvaja v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe ES.

(92)

Romunski organi ukrepa niso priglasili pred njegovo uvedbo in so ga izvajali v nasprotju s členom 88(3). Zato ukrep pomeni nezakonito pomoč.

6.4   Združljivost nezakonite pomoči

(93)

Ker je bilo ugotovljeno, da državni ukrep pomeni pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, je treba proučiti, ali bi bil ukrep lahko združljiv s skupnim trgom.

(94)

Oprostitve v členu 87(2) Pogodbe ES ne veljajo za dani primer, saj ukrep pomoči ni niti socialne narave niti ni dodeljen posameznim potrošnikom. Prav tako ukrep pomoči ne nadomešča škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki in ni dodeljen gospodarstvu določenih območij Zvezne Republike Nemčije, prizadetih zaradi njene razdelitve.

(95)

Oprostitve iz člena 87(3)(b) in (d) Pogodbe ES prav tako ne veljajo. Nanašajo se na pomoč za spodbujanje izvajanja pomembnega projekta v skupnem evropskem interesu, za urejanje resne motnje v gospodarstvu države članice ali za spodbujanje kulture in ohranjanje dediščine.

(96)

Tako ostanejo oprostitve iz člena 87(3)(a) in (c) Pogodbe ES in ustrezne smernice Skupnosti.

(97)

Komisija nima nobenih informacij, ki bi pokazale, da je mogoče pomoč šteti za združljivo s Pogodbo ES na podlagi smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (19).

(98)

Po teh smernicah mora biti podjetje, ki dobi pomoči za prestrukturiranje, v težavah, tj. nesposobno, da preko lastnih virov ali s sredstvi, ki jih lahko dobi od svojih lastnikov/delničarjev ali upnikov zaustavi izgube, ki ga bodo brez zunanjega posredovanja javnih organov skoraj zagotovo obsodile na prenehanje poslovanja v kratkem ali srednjem roku. Res je, da je podjetje DWAR leta 2006 naredilo izgubo 350 milijonov EUR in imelo dolgov za 88 milijonov EUR, vendar je imelo podjetje sredstva v vrednosti 419 milijonov EUR (v glavnem nepremičnine). Poleg tega bi po privatizaciji in prodaji podjetju Ford DWAR postal del velike poslovne skupine v smislu smernic, ki bi ga po vsej verjetnosti lahko finančno podprla, da bi premostil finančne težave. Podjetje DWAR se glede na smernice torej ne uvršča med podjetja v težavah.

(99)

Poleg tega je odobritev pomoči za prestrukturiranje pogojena z obstojem dobrega načrta prestrukturiranja, katerega trajanje mora biti čim krajše, in ki obnavlja dolgoročno sposobnost preživetja podjetja v razumnem času in na podlagi realističnih predpostavk do prihodnjih delovnih pogojev. Romunija ni predložila takšnega načrta prestrukturiranja.

(100)

Nadalje, treba se je izogniti nedovoljenemu izkrivljanju konkurence. To ponavadi pomeni omejitev prisotnosti na svojem trgu ali trgih po koncu obdobja prestrukturiranja (tj. kompenzacijski ukrepi). Glede podjetja Automobile Craiova, pogoji, vezani na privatizacijo, zagotavljajo precejšen porast zmogljivosti in torej povečano prisotnost na ustreznem trgu.

(101)

Kljub dvomom, ki jih je izrazila Komisija, ko je sprožila formalni postopek preiskave, Romunija ni dokazala, da so bili ti pogoji izpolnjeni. Komisija torej ugotavlja, da pogoji, predpisani v smernicah, niso bili izpolnjeni.

(102)

Komisija ugotavlja, da se podjetje Automobile Craiova nahaja na območju, ki prejema pomoč v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES, ki je upravičen do regionalne pomoči. Kljub temu Romunija ni predložila nobenih informacij, ki bi pokazale, da so izpolnjeni pogoji za odobritev regionalne pomoči, kot so predpisani v smernicah za regionalno pomoč.

(103)

Komisija ugotavlja, da so se pogoji, vezani na privatizacijski dogovor, dejansko povezovali z načrtovanimi vlaganji in ohranitvijo zaposlenosti, kar bi lahko primerjali s cilji regionalne pomoči. Vendar gre za to, da znižana cena, ki jo je doseglo podjetje Ford, ni pogojena z upoštevanjem pravil, določenih v smernicah za nacionalno regionalno pomoč, kot je ohranjanje projekta v regiji za določeno časovno obdobje, preverjanje upravičenih stroškov in pravil, ki se nanašajo na seštevanje pomoči, preglednost in spremljanje.

(104)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da je Romunija regionalno pomoč posebej priglasila (20). Ta pomoč bo sama po sebi ocenjena v novi odločbi.

(105)

Nadalje Komisija ugotavlja, da pomoč ni združljiva z nobenimi smernicami ali okviri Skupnosti. V vsakem primeru se romunski organi niso sklicevali na nobene od teh določb.

(106)

Glede na zgornje ocene Komisija ugotavlja, da pomoč ni združljiva s skupnim trgom.

7.   VRAČILO

(107)

Na podlagi člena 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999, če so sprejete negativne odločitve v primerih nezakonite pomoči, mora Komisija odločiti, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe za izterjavo pomoči od upravičenca.

(108)

Izterja se lahko samo nezdružljiva pomoč. Komisija ugotavlja, da je bila pomoč v višini 26 928 000 EUR dodeljena nezakonito. Ta pomoč ni združljiva v okviru nobene določbe ES o državni pomoči, zato jo je treba vrniti.

(109)

Komisija zaključuje, da je prejemnik državne pomoči gospodarski subjekt, ki se je privatiziral, tj. temeljna industrijska sredstva v lasti podjetja Automobile Craiova in DWAR ali drugi poznejši subjekt. Ugotavlja, da bo na podlagi določb SPA po postopku prestrukturiranja podjetja ta gospodarski subjekt lastnik samo temeljnih industrijskih sredstev, ki so imela ugodnost zaradi pogojev, povezanih s privatizacijo, ne pa stranskih sredstev.

(110)

Ob upoštevanju posebnih klavzul v SPA o odlogu, pa tudi odredbe o začasnem odlogu, ki jo je izdala Komisija, SPA sporazum med AVAS-om in Fordom še ni začel veljati. Zato Komisija zaključuje, da pomoč upravičencu ni bila dana na razpolago in ni treba poravnati nikakršnih obresti na izterjan znesek.

(111)

Komisija ugotavlja, da neto presežek gotovine podjetij Automobile Craiova in DWAR (pa tudi druga stranska sredstva) ne spada v posle med AVAS-om in Fordom in ga slednji zato ne prevzema. Zato Komisija pri izračunu neto vrednosti družbe za količinsko določitev pomoči ni upoštevala tega neto presežka gotovine. Zato na podlagi te odločbe pomoč ne bo plačana z gotovino tega neto presežka. Komisija torej zahteva, da se jo obvesti o prestrukturiranju podjetja, zlasti da se ji predložijo dokazi o obsegu neto presežka gotovine ob podpisu sporazuma SPA in na dan vračila sredstev, pa tudi, da prejme informacije o kakršnih koli razlikah med tema dvema datumoma –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Državna pomoč, ki jo je Romunija izvajala v procesu privatizacije za podjetje Automobile Craiova v višini 26 928 000 EUR, je nezdružljiva s skupnim trgom.

Člen 2

1.   Romunija sprejme vse potrebne ukrepe, da od upravičenca izterja pomoč iz člena 1, ki mu je bila nezakonito dana na razpolago.

2.   Za zneske, ki jih je treba izterjati, se od datuma, ko so bili dani na razpolago upravičencu, do datuma njihove izterjave zaračunavajo obresti.

3.   Obresti se obračunajo proporcionalno v skladu s poglavjem V Uredba Komisije (ES) št. 794/2004.

4.   Izterjava se izvrši brez odloga v skladu s postopki nacionalnega prava, če ti postopki omogočajo takojšnjo in učinkovito izvršitev te odločbe.

Člen 3

1.   Izterjava pomoči iz člena 1 mora biti takojšnja in učinkovita.

2.   Romunija zagotovi izvedbo te odločbe v štirih mesecih od prejetja uradnega obvestila o tej odločbi.

Člen 4

1.   V dveh mesecih od prejetja uradnega obvestila o tej odločbi Romunija Komisiji predloži naslednje informacije:

(a)

skupni znesek, ki ga je treba izterjati od upravičenca;

(b)

podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za uskladitev s to odločbo;

(c)

dokumente, ki dokazujejo odredbo, da upravičenec mora vrniti pomoč;

(d)

dokumente, ki dokazujejo, da je bila pomoč povrnjena;

(e)

dokumente, ki dokazujejo, da pomoč ni bila povrnjena iz stranskih industrijskih sredstev, ki jih je treba prenesti v novoustanovljeno družbo, katere lastnik je AVAS in manjšinski delničarji (zlasti neto presežek gotovine in nepremičnine), kot je določeno v kupoprodajni pogodbi;

(f)

podroben opis izvajanja postopka prestrukturiranja podjetja, kot je določeno v kupoprodajni pogodbi.

2.   Romunija mora Komisijo redno obveščati o napredku pri sprejemanju nacionalnih ukrepov za izvajanje te odločbe, dokler ne bo povrnjena pomoč, navedena v členu 1. Na enostavno zahtevo Komisije mora nemudoma predložiti informacije o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za uskladitev s to odločbo. Poleg tega mora predložiti podrobne informacije o že povrnjenih zneskih pomoči in obrestih na izterjane zneske od upravičenca.

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na Romunijo.

V Bruslju, 27. februarja 2008

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije


(1)  UL C 248, 23.10.2007, str. 25.

(2)  Napaka: besedilo bi se moralo glasiti „in njegova hčerinska družba Daewoo Romunija“.

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, 27.3.1999, str. 1).

(4)  Glej opombo 1.

(5)  Leta 2006 je DWAR pridobil 51 % delnic od Daewoo Motors Ltd. za prodajno ceno 50 milijonov USD in poravnal plačilo 10 milijonov USD za vsakršne druge preostale obveznosti do drugih odvisnih družb Daewoo.

(6)  Na osnovi menjalnega tečaja 1 EUR = 1,4 USD.

(7)  Glej Zadevo T-471/93 Tiercé Ladbroke SA proti Komisiji, točka 54 in točke 56–63.

(8)  Glej na primer Zadevo T-296/97 Alitalia, zadevi T-228/99 in T-233/99 WestLB proti Komisiji, Zadevo T-366/00 Scott SA, Zadevi C-328/99 in C-399/00 Italija in SIM 2 Multimedia proti Komisiji ter Zadevo T-358/94 Air France proti Komisiji.

(9)  XXIII. Poročilo o politiki konkurenčnosti (1993), str. 255. Ta sklop pravil, posebej za letalski sektor, najdemo v Izvajanju členov 92 in 93 Pogodbe o ES in člena 61 Sporazuma EGP o državni pomoči za letalski sektor (UL C 350, 10.12.1994, str. 5), ki določa, da „je pomoč izključena […] če so ob privatizaciji izpolnjeni naslednji pogoji: da se da na voljo prek brezpogojnega ponudbenega postopka […]. Po drugi strani so naslednje prodaje predmet zahtev o predhodni priglasitvi po členu 93(3) Pogodbe o ES zaradi predpostavke, da vključujejo pomoč: […] vsakršna prodaja, ki se opravi pod pogoji, ki ne bi bili sprejemljivi za posel med vlagatelji v tržni ekonomiji.“

(10)  Točke 402 in naslednje XXIII. Poročila o politiki konkurence (1993). Glej tudi točko 248 XXI. Poročila o politiki konkurence (1991): „[…] pomoč ni vključena, kjer so deleži prodani najboljšemu ponudniku preko odprtega in brezpogojnega ponudbenega postopka. Če so deleži prodani pod drugimi pogoji, so lahko prisotni elementi pomoči.“

(11)  Glej, na primer, odločbo Komisije o TASQ z dne 3. maja 2000, po kateri „so francoski organi pokazali, da je bil razpis pregleden in brezpogojen […]. Predvsem dokumenti, predloženi Komisiji, so pokazali, da prodaja TASQ ni bila pogojena na primer z ohranitvijo delovnih mest, lokacijo ali nadaljevanjem dejavnosti.“ To dejstvo je Komisiji pomagalo pri ugotovitvi, da v tej privatizaciji ni bila vključena pomoč.

(12)  Glej, na primer, zadevi T-228/99 in T-233/99 WestLB proti Komisiji, Zadeva T-366/00 Scott SA, zadevi C-328/99 in C-399/00 Italija in SIM 2 Multimedia proti Komisiji ter Zadeva T-358/94 Air France proti Komisiji. V Zadevi T-296/97 Alitalia proti Komisiji Sodišče meni, da „je treba poudariti, da se zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu ravna po dobičku. Ta ukrep je bil posledica želje po ohranitvi delovnih mest, torej predvsem z upoštevanjem sposobnosti vlagatelja za preživetje kot pa obetov dobičkonosnosti.“

(13)  Glej XXIII. Poročilo o politiki konkurence (1993), str. 255.

(14)  V več odločbah Komisije je bila odsotnost pogojev, tj. brezpogojna narava razpisa, odločilni argument, ki je Komisiji pomagal pri ugotovitvi, da v tej privatizaciji ni bila vključena pomoč. Glej na primer odločbo Komisije z dne 15. februarja 2000 o Dessauer Geräteindustrie (UL L 1, 4.1.2001, str. 10), odločbo Komisije z dne 13. decembra 2000 o SKET Walwerkstechnik (UL L 301, 17.11.2001, str. 37) in odločbo Komisije z dne 30. januarja 2002 o Gothaer Fahrzeugtechnik (UL L 314, 18.11.2002, str. 62), v kateri Komisija pojasnjuje: „Da bi izločil element pomoči v transakciji, bi BvS moral zahtevati ceno, ki ustreza tržni vrednosti družbe. Komisija zato preverja, ali je bil postopek prodaje ustrezen za določitev tržne vrednosti. […] Prodajna cena je tržna cena, če se prodaja izvrši z odprtim in brezpogojnim razpisom in če gredo sredstva največjemu ali edinemu ponudniku.“

(15)  Glej, na primer odločbo Komisije 97/81/ES z dne 30. julija 1996 o Head Tyrolia Mares, kjer Komisija navaja, da „Ni v interesu zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu, da bi pri sprejemanju odločitev o naložbi brez jasnih ekonomskih razlogov zagotovil določen obseg delovnih mest. Brez zadevnega pogoja bi potencialni kupec dosegel podjetniško neodvisnost in vrednost HTM bi se povečala, kar bi povzročilo višjo prodajno ceno, ali manjši obseg sredstev AT“ in odločbo Komisije 2000/628/ES z dne 11. aprila 2000 o pomoči, ki jo je Italija dodelila podjetju Centrale del Latte di Roma (C(2000) 1173) (UL L 265, 19.10.2000, str. 15), v kateri Komisija določa merila, po katerih privatizacija zasebnih podjetij ne vključuje državne pomoči (glej uvodne ugotovitve 32 et seq., in zlasti 36): „Komisija meni, da bi bila tržna vrednost družbe cena, ki bi jo zasebni vlagatelj plačal, če za prodajo ne bi veljali pogoji, zlasti tisti, ki se nanašajo na ohranitev določenega števila delovnih mest in dobave surovin od domačih proizvajalcev.“

(16)  Takšna analiza je na primer narejena v odločbi Komisije z dne 20. junija 2001 o GSG, ki je Komisiji pomagalo pri ugotovitvi, da ni bila vključena pomoč niti v zvezi z nekaterimi nenavadnimi pogoji, ker je bilo ugotovljeno, da ti pogoji ne vodijo v zmanjšanje prodajne cene.

(17)  V zgoraj navedenih izračunih je Komisija menila, da se vpliv pogoja v zvezi s stopnjo integracije, lahko zanemari. Kot je pravilno poudaril Ford in v skladu s prakso Komisije, ta zahteva krši pravila notranjega trga na področju prostega gibanja blaga. V tem smislu se je Ford zavezal doseči 60 % stopnjo integracije v štirih letih po privatizaciji „odvisno od skladnosti s pravom EU“. Ker je Ford v svojem dopisovanju z AVAS poudaril ta vidik, in je bil dostopen tudi GM, velja, da je tudi GM razumel, da bi bila ta posebna zahteva pogojno sprejeta brez kakršnih koli praktičnih posledic za njegovo ponudbo. Če pa naj bi cena nadomestila neizpolnjevanje tega merila, bi bila razlika v ceni še večja kot je razloženo zgoraj.

(18)  Glej na primer Zadevo C-119/05 Italija proti Lucchini.

(19)  UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(20)  Državna pomoč št. 767/2007: Veliki naložbeni projekt – Romunija – Ford Craiova.


PRILOGA

Informacije o uporabi Odločbe Komisije v zadevi C 46/2007 (ex NN 59/07) o pomoči, ki jo Romunija namenja podjetju Automobile Craiova

Informacije o zneskih pomoči, ki je bila prejeta, ki jo je treba vrniti in ki je že povrnjena

Identiteta upravičenca

Skupni znesek prejete pomoči (1)

Skupni znesek pomoči, ki jo je treba vrniti (1)

(Glavnica)

Skupni znesek že povrnjene pomoči (1)

Glavnica

Obresti na znesek za izterjavo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


(1)  

(°)

V domači valuti (v milijonih)


6.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/26


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 16. aprila 2008

o ukrepu C 29/07 (ex N 310/06), ki ga Madžarska namerava izvajati v obliki kratkoročnega jamstva za izvozne kredite za MSP z omejenim izvoznim prometom

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 1332)

(Besedilo v madžarskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/718/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim strankam, naj predložijo pripombe v skladu z navedenimi členi (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Z elektronskim obvestilom z dne 17. maja 2006 so madžarski organi priglasili zgoraj navedeni ukrep (v nadaljnjem besedilu „ukrep“) na podlagi člena 88(3) Pogodbe ES. Obvestilu je bil priložen dopis z dne 21. junija 2006, evidentiran pri Komisiji 22. junija 2006.

(2)

Z dopisi z dne 1. avgusta 2006, 30. oktobra 2006 in 30. aprila 2007 je Komisija zahtevala dodatne informacije, in Madžarska jih je predložila z dopisi z dne 12. septembra 2006, 21. marca 2007 in 30. maja 2007, evidentiranimi pri Komisiji na iste dneve.

(3)

Z dopisom z dne 18. julija 2007 (v nadaljnjem besedilu „odločitev o sprožitvi postopka“) je Komisija obvestila Madžarsko, da se je odločila za sprožitev postopka, kot je v zvezi z ukrepom določen v členu 88(2) Pogodbe ES.

(4)

Odločitev Komisije, da bo sprožila postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je zainteresirane strani povabila, naj predložijo pripombe glede pomoči.

(5)

Komisija ni prejela pripomb zainteresiranih tretjih strani. Pripombe madžarskih organov je prejela z dopisom z dne 21. septembra 2007.

2.   OPIS UKREPA

2.1   Cilj

(6)

Cilj ukrepa je zagotoviti kratkoročna jamstva za izvozne kredite za financiranje izvoznih transakcij, ki jih izvajajo MSP (3), katerih izvozni promet ne presega 2 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu „MSP z omejenim izvoznim prometom“). Madžarska želi ukrep izvajati na podlagi točke 2.5 Sporočila Komisije državam članicam po členu 93(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (4) (v nadaljnjem besedilu „Sporočilo o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov“ ali „Sporočilo“).

2.2   Pogoji za jamstvo

(7)

Jamstvo za vračilo posojila za financiranje izvoznih transakcij se lahko odobri:

(a)

domačemu izvoznemu MSP z omejenim izvoznim prometom, da se poveča njegova sposobnost za pridobitev posojila od poslovne banke. V takem primeru tveganje nosi prodajalec neposredno (tj. izvozno MSP), kupec pa posredno;

(b)

tujemu kupcu, ki kupuje blago in storitve domačega MSP z omejenim izvoznim prometom, da se poveča sposobnost kupca za pridobitev posojila od poslovne banke. V takem primeru tveganje nosi neposredno kupec. Glede države kupca ni nobene omejitve, torej je sedež kupca lahko v eni od držav, navedenih v Prilogi k Sporočilu, ali v kateri drugi državi. Prav tako ni omejitev glede velikosti tujega kupca (torej je lahko veliko podjetje).

(8)

Madžarski organi trdijo, da mora v obeh zgoraj navedenih primerih jamstvo financirati izvozno transakcijo. Doba zapadlosti jamstva je največ dve leti.

(9)

Znesek jamstva ne sme presegati 70 % vrednosti izvozne pogodbe (zmanjšane za znesek predplačila v višini najmanj 15 %) ali 70 % vrednosti posojila, ki mu je jamstvo namenjeno.

(10)

Izvozna MSP z omejenim izvoznim prometom niso upravičena do jamstva, če so v stečaju, likvidaciji ali stečajnem postopku. Glede obstoja takih omejitev za jamstva tujim kupcem ni bilo predloženih nobenih informacij.

(11)

V primeru jamstev, ki pokrivajo domača tveganja (npr. jamstvo za izvozna MSP), je provizija za jamstvo odvisna od kreditne sposobnosti izvoznega MSP in se določi na podlagi petstopenjskega ocenjevalnega sistema, ki temelji na objektivnih merilih, in subjektivne ocene, ki je opravljena v skladu s prakso poslovne banke.

(12)

V primeru jamstev, ki pokrivajo tuja tveganja (npr. jamstvo za tujega kupca), se kupci razdelijo v kategorije tveganja glede na svojo matično državo.

(13)

Glede provizije za jamstvo so madžarski organi opredelili, da ta znaša od 0,5 % do 2,0 % na leto.

(14)

Poleg zgoraj navedenega je potrebno tudi enkratno plačilo provizije za upravljanje v višini 0,1 % zajamčenega zneska.

(15)

Madžarski organi trdijo, da bodo dohodki iz provizij pokrili operativne stroške sheme pomoči in zahtevke po jamstvu. Nadzor provizij se izvede štirikrat na leto.

(16)

Madžarski organi so navedli tudi, da jamstva za zadevni tip tveganj na madžarskem trgu ni. Da bi Madžarska to utemeljila, je predložila izjavi dveh madžarskih poslovnih bank z mednarodnim ozadjem, ki sta izjavili, da zagotavljanje jamstva za financiranje izvoznih dejavnosti MSP z omejenim izvoznim prometom ne izkrivlja tržnega delovanja poslovnih bank in krepi njihovo pripravljenost za tveganja. Poleg tega je Madžarska predložila tudi izjavi dveh velikih mednarodnih zavarovateljev izvoznih kreditov in enega domačega zavarovatelja kreditov, ki so potrdili, da obstaja vrzel na trgu in da niso dejavni na tem tržnem segmentu.

2.3   Izvajalec

(17)

Jamstvo izda madžarska banka Export-Import Bank (v nadaljnjem besedilu „Eximbank“), ki je izvoznokreditna agencija v popolni državni lasti.

(18)

Eximbank ima korist od državne podpore v obliki jamstva, ki pokriva vse obveznosti, povezane z izvajanjem ukrepa.

2.4   Pravna podlaga

(19)

Ukrep temelji na členu 6(1)(b) zakona XLII iz leta 1994 o madžarski izvoznokreditni agenciji Export-Import Bank Corporation in madžarski zavarovalni družbi Export Credit Insurance Corporation ter na členu 1(2) in členu 11/A(13) uredbe vlade 85/1998 (V.6.).

2.5   Proračun

(20)

Celotni znesek jamstva, ki ga zagotavlja Eximbank v dveh letih trajanja ukrepa, je 15 milijard HUF (60 milijonov EUR).

2.6   Trajanje

(21)

Trajanje ukrepa je omejeno na dve leti po odobritvi Komisije.

2.7   Razlogi za sprožitev formalnega postopka preiskave

(22)

V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija menila, da ukrep vzbuja pomisleke, ker se zdi, da se jamstvo za izvozne kredite, ki naj bi ga dala Eximbank, in zavarovanje izvoznih kreditov, zajeto v Sporočilu, razlikujeta v več vidikih, še zlasti ker:

(a)

krijeta različne vrste tveganj. Medtem ko zavarovanje izvoznih kreditov vedno krije tveganja, povezana s kupcem (npr. tveganje, da kupec dobavitelja ne bo plačal), pa jamstvo, ki naj bi ga dala Eximbank izvoznemu MSP z omejenim izvoznim prometom, krije tveganja nevračila posojila s strani samega izvoznika, kar pomeni dejansko pomoč za izvozne dejavnosti MSP z omejenim izvoznim prometom, ki ni izključno povezana s tveganji kupca. Jamstvo banke Eximbank se lahko da tudi kupcu (vključno z velikimi podjetji) in krije tveganja, povezana s kupcem. Vendar ta tveganja vključujejo nevračilo komercialnega posojila s strani kupca, medtem ko zavarovanje izvoznih kreditov krije tveganja neplačila za kupljeno blago in opravljene storitve s strani tujega kupca. Iz tega sledi, da jamstvo, ki je dano tujemu kupcu, neposredno koristi njegovi zmožnosti, da najame posojila po ugodnejših pogojih, zavarovanje izvoznih kreditov pa nima tega učinka;

(b)

na Madžarskem ti dve dejavnosti temeljita na dobro opredeljenih in različnih pravnih podlagah: jamstvo je finančna storitev, ki jo lahko zagotovijo izključno finančne institucije, medtem ko lahko zavarovalne dejavnosti opravlja le zavarovatelj, ki sodi v področje uporabe Zakona o zavarovanju. S tem dejstvom se lahko pojasnijo izjave zavarovateljev izvoznih kreditov, da niso dejavni na področju jamstev za izvozne kredite (dejansko je zakonsko določeno, da ne smejo biti). Izjavi madžarskih bank sta tudi dvoumni, saj bi jamstvo banke Eximbank zmanjšalo tveganje, ki bi ga morali vzeti v zakup brez tega jamstva, in zato se zdi, da bi imeli korist od takega ukrepa.

(23)

Če se Sporočilo ne uporablja, bi ukrep lahko pomenil državno pomoč, ki je neposredno povezana z izvozom (znotraj Skupnosti in zunaj nje), kar je nezdružljivo s skupnim trgom. Komisija je vedno strogo obsojala izvozno pomoč v trgovini znotraj Skupnosti, pomoč za izvoz iz Skupnosti pa tudi lahko vpliva na konkurenčnost znotraj Skupnosti.

(24)

Nazadnje, nekateri pomisleki bi ostali tudi, če bi bilo zavarovanje izvoznih kreditov enakovredno jamstvu banke Eximbank in če bi se Sporočilo uporabljalo. Odkar je Komisija 22. januarja 2007 odobrila ukrep N 488/06 – „Zavarovanje izvoznih kreditov za MSP z omejenim izvoznim prometom“ za dve leti, MEHIB (druga madžarska izvoznokreditna agencija v državni lasti) že zagotavlja kratkoročna zavarovanja izvoznih kreditov za tveganja, ki so jim izpostavljena MSP z omejenim izvoznim prometom, tako da tako kritje na trgu že obstaja. Poleg tega pa bi dovoljenje dvema državno podprtima izvoznokreditnima agencijama, da v tem segmentu opravljata storitve in si ustvariti bazo strank, lahko otežilo vstop morebitnih tržnih akterjev na trg.

3.   PRIPOMBE MADŽARSKE

(25)

Tretje strani niso predložile pripomb glede odločitve Komisije o sprožitvi postopka. Pripombe, ki so jih predložili madžarski organi, je mogoče povzeti, kot sledi:

(a)

Madžarska se strinja, da medtem ko zavarovanje vedno krije tveganja, povezana s kupcem, jamstvo, ki naj bi ga dala Eximbank izvoznemu MSP z omejenim izvoznim prometom, krije tveganja nevračila posojila samega izvoznika. Vendar pa Madžarska meni, da so celo v tem primeru tveganja povezana predvsem s kupcem, saj je vračilo posojila, ki ga je najelo izvozno MSP, odvisno predvsem od tega, ali je kupec plačal kupljeno blago;

(b)

Madžarska se strinja, da so tveganja, ki jih krije zavarovanje izvoznih kreditov, in tveganja, ki jih krije jamstvo, ki ga Eximbank da tujemu kupcu, različna. Poleg tega se Madžarska sklicuje tudi na prakso poslovnih bank, v skladu s katero bolj cenijo jamstva kot zavarovanja posojil s premoženjem, ker zavarovanci pogosto zavračajo plačilo in primer označijo za trgovinski spor;

(c)

Madžarska opozarja na dejstvo, da je predložila izjave zavarovateljev, ki jih je Komisija že odobrila za ukrep N 488/06. Ob tem se Madžarska strinja, da bi jamstvo, ki bi ga dala Eximbank, zmanjšalo tveganja, ki bi ga poslovne banke morale nositi brez tega jamstva, zato so banke izjave predložile kot zainteresirane strani;

(d)

Madžarska navaja, da se shema pomoči ne bo uporabljala vzporedno z že veljavnim zavarovanjem izvoznih kreditov N 488/06 pri isti transakciji. Madžarska poudarja tudi, da ena sama izvozna kreditna agencija ne more pokrivati vseh MSP z omejenim izvoznim prometom, in to bi lahko vodilo do škodljive selekcije med njimi. Madžarska prav tako trdi, da bi jamstvena shema agencije Eximbank omogočila poslovnim bankam nabiranje izkušenj v zvezi s povezanimi tveganji in izgrajevanje trga jamstev za trgovinske izvozne kredite v dveh do treh letih;

(e)

Madžarska trdi, da pravila v zvezi s srednje- in dolgoročnimi izvoznimi krediti (5) veljajo za zavarovanja izvoznih kreditov, jamstva in refinanciranja. Zato ni primerno Sporočilo o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov razlagati tako, da pokriva samo zavarovanja, izpusti pa druge kratkoročne transakcije, saj bi to pomenilo diskriminacijo institucij za izvoznokreditna jamstva.

4.   ANALIZA UKREPA

(26)

Priglasitev zadeva samo en del javnih dejavnosti Eximbank, in sicer jamstveno shemo za izvozne pogodbe. Zato ocena te jamstvene sheme ne posega v nobeno stališče Komisije glede splošnega razmerja med državo in agencijo Eximbank ter glede katerega koli drugega proizvoda agencije Eximbank.

4.1   Uporaba Sporočila o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov

(27)

Trditve, ki so jih predložili madžarski organi (povzete zgoraj v odstavku 25), ne odpravljajo začetnih dvomov Komisije. Zlasti:

(a)

v odločitvi o sprožitvi postopka je bilo navedeno, da v nasprotju z zavarovanji izvoznih kreditov jamstva, ki jih Eximbank daje izvoznim MSP z omejenim izvoznim prometom, niso izključno povezana s tveganji kupca. Zdi se, da so to razliko potrdili tudi madžarski organi, saj po njihovih navedbah tveganje nevračila posojila izvoznega MSP ni izključno, ampak samo primarno vezano na kupca;

(b)

v odločitvi o sprožitvi postopka je bilo tudi navedeno, da so tveganja, ki jih krije jamstvo, ki ga Eximbank da tujemu kupcu, in tveganja, ki jih krije zavarovanje izvoznih kreditov, različna. Trditve, ki jih je predložila Madžarska, tega ne izpodbijajo;

(c)

v odločitvi o sprožitvi postopka je bilo navedeno, da so izjave komercialnih zavarovateljev, s katerimi potrjujejo, da niso dejavni v tem posebnem segmentu trga jamstev, nepomembne, saj je zakonsko določeno, da ne smejo zagotavljati jamstev. V primeru N 488/2006 pa so bile iste izjave pomembne, saj je ukrep zadeval kratkoročna zavarovanja izvoznih kreditov;

(d)

v odločitvi o sprožitvi postopka je bilo navedeno, da čeprav se oba instrumenta (jamstvo in zavarovanje) ne bi uporabila za isto transakcijo, bi bil drugi ukrep lahko še dodatno koristen za madžarska izvozna MSP z omejenim izvoznim prometom. Zdi se, da se je to potrdilo, saj so madžarski organi navedli, da poslovne banke na splošno raje sprejemajo jamstva kot zavarovanja s premoženjem, kar pomeni, da razpoložljivost takih jamstev omogoča dodatne koristi za MSP;

(e)

kar zadeva pravila o srednje- in dolgoročnih izvoznih kreditih, na katera se je sklicevala Madžarska, te določbe temeljijo na določbah Pogodbe glede zunanje trgovine (člen 132 Pogodbe). Kot je potrdilo Sodišče, zato ne morejo izključevati uporabe določb Pogodbe ES glede državne pomoči (6). Poleg tega je jasen cilj Sporočila o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov odpraviti izkrivljanje konkurence zaradi državne pomoči v sektorju zavarovanja izvoznih kreditov, v katerem obstaja konkurenca med javnimi in zasebnimi zavarovatelji izvoznih kreditov, torej se Sporočilo nanaša samo na zavarovanja in se uporablja samo zanja.

(28)

Pripombe madžarskih organov potrjujejo razlago iz odločitve o sprožitvi postopka, da se jamstvo, ki naj bi ga dajala agencija Eximbank, v pomembnih vidikih razlikuje od zavarovanja izvoznih kreditov. Zato ukrepa ni mogoče ocenjevati na podlagi Sporočila o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov.

4.2   Prisotnost državne pomoči

(29)

Ker ukrepa ni mogoče ocenjevati na podlagi Sporočila o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov, je treba ugotoviti, ali lahko velja za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES (7).

(30)

Da bi ukrep spadal v področje uporabe člena 87(1) Pogodbe ES, morajo biti izpolnjeni vsi štirje pogoji:

pri ukrepu morajo biti uporabljena državna sredstva,

ukrep mora upravičencu podeljevati selektivno prednost,

ukrep mora vplivati na trgovino med državami članicami,

ukrep mora pomeniti grožnjo za izkrivljanje konkurence.

(31)

Ukrep se lahko pripiše državi, saj ga izvaja izvoznokreditna agencija v popolni državni lasti, ki je bila ustanovljena s sredstvi države, izvaja transakcije v skladu z državnimi predpisi in je upravičena do posrednega jamstva države za vrste zadevnih tveganj.

(32)

Provizija za jamstvo se določi na podlagi sistema ocenjevanja tveganja, kar običajno pomeni višjo provizijo za bolj tvegane stranke. V povezavi s tem je treba opozoriti, da je v sistemu ocenjevanja tveganja v povezavi z domačimi tveganji upoštevan širok spekter dejavnikov, kar zadeva tuja tveganja, pa se sistem zanaša na eno samo merilo (tj. državo stranke).

(33)

Madžarski organi trdijo, da so provizije, ki naj bi jih zaračunavali, v skladu s tržno ceno za jamstvo, ki jo za zadevno vrsto tveganj zaračunavajo mednarodni komercialni zavarovatelji ali garanti. Vendar pa Madžarska ni dokazala (npr. z neodvisnimi podatki ali neodvisno študijo), da so provizije, ki izhajajo iz ocene tveganja, res v skladu s tržno stopnjo.

(34)

Trditev, da bodo dohodki iz provizij za jamstva pokrili operativne stroške sheme pomoči in zahtevke po jamstvu, je treba razumeti kot pozitiven vidik. Toda Madžarska te trditve ni podkrepila s podatki.

(35)

Poleg tega madžarski organi trdijo, da jamstva za zadevni tip tveganj na madžarskem trgu ni. Zato zadevni ukrep omogoča gospodarsko prednost tudi z zagotavljanjem jamstva, ki ga sicer na trgu ne bi bilo.

(36)

Madžarski organi niso predložili pripomb glede teh vidikov. Komisija zato meni, da ukrep upravičencem daje gospodarsko prednost.

(37)

Ukrep je selektiven, ker zadeva samo izvozne transakcije, ki jih izvajajo MSP z omejenim izvoznim prometom in ker je v letnem zakonu o proračunu določena splošna omejitev za znesek jamstva, ki ga zagotavlja Eximbank in ima posredno jamstvo države.

(38)

Ukrep lahko vpliva na konkurenco in trgovino med državami članicami, saj je neposredno vezan na izvozne transakcije MSP z omejenim izvoznim prometom. Poleg tega to ne izključuje izvoza med državami članicami Skupnosti.

(39)

Zato ukrep velja za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

4.3   Združljivost ukrepa s skupnim trgom

(40)

Državna pomoč je lahko združljiva s skupnim trgom, če spada pod eno izmed izjem iz Pogodbe ES. V členu 87(2) so določene avtomatične izjeme od splošne prepovedi državne pomoči; vendar pa je očitno, da v zadevnem primeru ne velja nobena od teh izjem.

(41)

V členu 87(3) so predvidene štiri vrste primerov, v katerih se državna pomoč lahko šteje za združljivo s skupnim trgom. V členu 87(3)(a) je obravnavana pomoč za gospodarski razvoj regij v neugodnem položaju. V zvezi s tem je treba poudariti, da v zadevnem primeru pogoji za jamstvo niso prilagojeni stopnji zaostalosti regije, v kateri deluje izvozno MSP. Prav tako shema pomoči pokriva celotno ozemlje Madžarske, medtem ko je v skladu s sedanjo madžarsko karto regionalne pomoči 2007–2013 (8) samo del Madžarske upravičen do pomoči na podlagi člena 87(3)(a). Ukrep tudi ne izpolnjuje drugih pogojev iz Smernic o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013 (9). Torej ta izjema v tem primeru ne velja.

(42)

V členu 87(3)(b) je določeno, da se pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje hujše motnje v gospodarstvu države članice lahko šteje za združljivo s skupnim trgom. Ta določba ne velja v zadevnem primeru. Prav tako v tem primeru ne velja člen 87(3)(d), v katerem je obravnavana pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine.

(43)

V členu 87(3)(c) je določeno, da se pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij lahko šteje za združljivo s skupnim trgom, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Komisija je izdelala številne smernice in sporočila, v katerih je opredeljeno, kako namerava izvajati ta člen. Ker nobeden od teh ne velja v tem primeru, je treba katero koli državno pomoč v zadevnem ukrepu ocenjevati neposredno na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe.

(44)

V tem smislu je treba opozoriti, da že obstaja izvozno zavarovanje, ki je namenjeno izvoznim transakcijam MSP z omejenim izvoznim prometom in ga je Komisija (10) že odobrila v skladu z določbami Sporočila o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov. Po mnenju Komisije Madžarska ni dokazala, da obstaja potreba po dodatnem instrumentu za pomoč izvoznim transakcijam MSP z omejenim izvoznim prometom.

(45)

Poleg tega je treba spomniti, da je Komisija načeloma strogo obsodila izvozno pomoč v trgovini znotraj Skupnosti, saj izvozne subvencije neposredno vplivajo na konkurenco na trgu med konkurenčnimi potencialnimi dobavitelji blaga in storitev. Ker je takšna izvozna pomoč tesno in neločljivo povezana s trgovinsko transakcijo, ki jo podpira, verjetno precej negativno vpliva na trgovinske pogoje. Komisija je v prejšnjih odločbah (11) jasno navedla, da jamstva, ki se dajejo pod tržno ceno v izvoznih pogodbah znotraj Skupnosti, pomenijo izvozno pomoč, ki ni združljiva s skupnim trgom. Še več, podpora držav članic, namenjena njihovemu izvozu zunaj Skupnosti, lahko vpliva tudi na konkurenco znotraj Skupnosti.

5.   SKLEPNE UGOTOVITVE

(46)

Iz zgoraj navedenih razlogov Komisija ugotavlja, da ukrep omogoča državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Ker ne pospešuje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, ne da bi negativno vplival na trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi, ta ukrep ne more biti upravičen v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES in je zato nezdružljiv s skupnim trgom. Ker se ukrep ni izvajal, ni potrebe po povrnitvi državne pomoči –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Državna pomoč, ki jo Madžarska namerava izvajati v obliki kratkoročnega jamstva za izvozne kredite za MSP z omejenim izvoznim prometom, je nezdružljiva s skupnim trgom.

Pomoč se zato ne sme izvajati.

Člen 2

Madžarska Komisijo v dveh mesecih po uradnem obvestilu o tej odločbi obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za uskladitev s to odločbo.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Republiko Madžarsko.

V Bruslju, 16. aprila 2008

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije


(1)  UL C 234, 6.10.2007, str. 18.

(2)  Prav tam.

(3)  Kakor je določeno v madžarskem zakonu XXXIV iz leta 2004. Ta opredelitev MSP je v skladu z ustreznimi merili iz Priporočila Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(4)  UL C 281, 17.9.1997.

(5)  Direktiva Sveta 98/29/ES z dne 7. maja 1998 o usklajevanju glavnih določb o zavarovanju izvoznih kreditov za posle s srednjim- in dolgoročnim kritjem.

(6)  Zadeva C-142/87, Belgija proti Komisiji („Tubemeuse“), Recueil 1990, str. I-959, odstavek 32.

(7)  Komisija ugotavlja, da ta shema pomoči prav tako ne spada pod „obvestilo o poroštvih“ (UL C 71, 11.3.2000). V točki 1.2 obvestila o poroštvih je določeno, da se to obvestilo ne uporablja za poroštva za izvozna posojila. Ker ukrep zagotavlja jamstvo za primer nevračila posojil, ki so bila namenjena financiranju izvozne transakcije, Komisija meni, da se obvestilo o poroštvih ne uporablja.

(8)  N 487/06 – dopis Komisije z dne 13. septembra 2006 (UL C 256, 24.10.2006, str. 7).

(9)  UL C 54, 4.3.2006, str. 13.

(10)  Državna pomoč N 488/06.

(11)  Odločba Komisije z dne 17. maja 1982 o subvencioniranju obrestnih mer na kredite za izvoz iz Francije v Grčijo, potem ko je ta država postala članica Evropske gospodarske skupnosti (UL L 159, 10.6.1982, str. 44); Odločba Komisije z dne 27. junija 1984 o nameri francoske vlade, da francoskim izvoznikom z ozirom na razpis za izgradnjo elektrarne v Grčiji podeli posebno jamstvo za valutno tveganje (UL L 230, 28.8.1984, str. 25).


6.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/32


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 30. aprila 2008

o državni pomoči št. C 56/06 (ex NN 77/06) Avstrije za privatizacijo banke Bank Burgenland

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 1625)

(Besedilo v nemškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/719/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi členi (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   POSTOPEK

(1)

Komisija je 4. aprila 2006 prejela pritožbo ukrajinsko-avstrijskega konzorcija vlagateljev (v nadaljnjem besedilu „konzorcij“), ki navaja, da je Avstrija v postopku privatizacije družbe HYPO Bank Burgenland AG (v nadaljnjem besedilu „banka BB“) kršila pravila o državni pomoči (2). Zlasti razpisni postopek, ki naj bi bil nepošten in nepregleden ter diskriminacijski do pritožnika, ni imel za posledico prodaje banke BB najboljšemu ponudniku (pritožniku), ampak avstrijski zavarovalnici Grazer Wechselseitige Versicherung AG skupaj z GW Beteiligungserwerbs- und -verwaltungs-G.m.b.H. (v nadaljnjem besedilu „družba GRAWE“).

(2)

Prvi zahtevek za informacije je bil Avstriji poslan 12. aprila 2006. Avstrija je 25. aprila 2006 zahtevala podaljšanje roka, kar ji je bilo delno odobreno z dopisom z dne 28. aprila 2006. Avstrija je odgovorila z dopisoma z dne 15. maja 2006 in 1. junija 2006. Sestanek z avstrijskimi organi je bil sklican 27. junija 2006. Drugi zahtevek za informacije je bil poslan 17. julija 2006, popoln odgovor pa je bil prejet 18. septembra 2006.

(3)

Medtem je Komisija od konzorcija prejela nadaljnje informacije z e-pošto in dopisoma z dne 21. aprila 2006 in 2. junija 2006.

(4)

Z dopisom z dne 21. decembra 2006 je Komisija Avstrijo obvestila o svoji odločitvi, da v zvezi z ukrepom sproži postopek, določen v členu 88(2) Pogodbe ES.

(5)

Odločitev Komisije o sprožitvi formalnega postopka preiskave (v nadaljnjem besedilu tudi „odločitev o sprožitvi postopka“) je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe glede ukrepa.

(6)

Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strank. Madžarska stranka je predložila del informacij v roku, določenem v odločitvi, del pa tudi po tem roku, ne da bi navedla razloge za to. Pripombe, prejete v roku, so bile poslane 22., 26. in 27. februarja 2007 ter 9. marca 2007. Nadaljnje informacije so bile od te zainteresirane stranke prejete po izteku roka, 19. in 28. marca 2007.

(7)

Tudi uspešna ponudnica in morebitna prejemnica pomoči družba GRAWE je predložila pripombe. Poslala jih je 9. marca 2007 skupaj z zahtevo za podaljšanje roka, ki je bila odobrena. Družba GRAWE je nadaljnje pripombe predložila z dopisom z dne 19. aprila 2007; celotno dokumentacijo, vključno s prilogami, je Komisija prejela 26. aprila 2007. Po sestanku s Komisijo dne 8. januarja 2008 je družba GRAWE dne 5. februarja 2008 predložila dodatna pojasnila.

(8)

Avstrija je svoje pripombe predložila po sprožitvi formalnega postopka preiskave dne 1. marca 2007, potem ko je bilo odobreno podaljšanje roka.

(9)

Vse pripombe, prejete v prvem roku (madžarska stranka) ali v podaljšanem roku (družba GRAWE), so bile posredovane Avstriji, ki ji je bila dana možnost, da se nanje odzove. Njene pripombe so prispele z dopisom z dne 5. junija 2007. Pozneje, 8. februarja 2008, je Komisija Avstriji poslala vse druge informacije, ki jih je prejela po roku od družbe GRAWE ali madžarske tretje stranke, da je lahko Avstrija pripravila pripombe.

(10)

Sklicani so bili številni sestanki z Avstrijo, družbo GRAWE in ukrajinskimi oblastmi. Zadnji sestanek z Avstrijo je potekal 1. aprila 2008. Avstrija je poslala dodatne pripombe z e-pošto z dne 14. decembra 2007 in 23. januarja, 25. februarja, 5. marca in 9. aprila 2008.

(11)

Pritožnik, ki ni imel pripomb na odločitev o sprožitvi formalnega postopka preiskave, je 22. marca 2007 Komisiji predložil posodobljene informacije o trenutnem stanju enega od njegovih sodnih postopkov v Avstriji (odločitev višjega deželnega sodišča – Oberlandesgericht – na Dunaju z dne 5. februarja 2007 in poznejša pritožba pritožnika na avstrijsko vrhovno sodišče – Oberster Gerichtshof). Pritožnik je na avstrijskih sodiščih vložil številne tožbe, ki so bile do zdaj neuspešne.

II.   PODROBEN OPIS POMOČI

1.   Konzorcij (pritožnik)

(12)

Pritožnik je avstrijsko-ukrajinski konzorcij, ki je bil ob prodaji banke BB sestavljen iz dveh ukrajinskih delniških družb, Ukrpodshipnik in Ilyich, ter dveh avstrijskih družb, SLAV AG in SLAV Finanzbeteiligung GmbH, pri čemer je bila slednja ustanovljena posebej za nakup banke BB. Ukrpodshipnik in Ilyich sta veliki ukrajinski podjetniški skupini, ki zaposlujeta skoraj 100 000 oseb in katerih skupni letni promet znaša približno 4 milijarde USD ter delujeta na različnih področjih, kot so na primer proizvodnja jekla, ladjedelništvo, cevovodi, predelava kovin in elektrarne. Družba Ukrpodshipnik je dejavna tudi na finančnih trgih prek banke Commercial Bank Active Bank Ltd (v nadaljnjem besedilu „banka Active Bank“), ki ima od leta 2002 dovoljenje za opravljanje vseh bančnih storitev v Ukrajini. Družba SLAV AG je bila ustanovljena leta 1992 na Dunaju kot hčerinska družba družbe Ukrpodshipnik, deluje pa kot trgovinska družba. Njene delnice kotirajo na dunajski borzi. Za ocenjevanje te zadeve ni pomembno, da je bila po prodaji banke BB opravljena reorganizacija med člani konzorcija, zaradi katere je družba SLAV AG zdaj lastnica družb s sedežem v Ukrajini.

(13)

S predvidenim nakupom banke BB si je konzorcij prizadeval doseči dva glavna strateška cilja. Prvič, ker je že bil dejaven v sektorju ukrajinskega finančnega trga, je želel rasti na tem področju poslovanja. Drugič, ker konzorcij izvaža velik del svojih proizvodov po vsem svetu, bi banka BB zagotovila dostop do mednarodnih finančnih trgov in podpirala mednarodno širitev konzorcija. Ti strateški cilji so bili razvidni iz poslovnega načrta za banko BB, ki ga je pripravil konzorcij in s katerim bi se torej spremenila regionalna osredotočenost banke BB.

(14)

Niti informacije, ki jih je imela na voljo Komisija, niti pripombe tretjih strank, predložene po sprožitvi postopka, niso povzročile pomislekov o sposobnosti ekonomskega preživetja konzorcija. Med preiskavo niso bile prejete nobene informacije, ki bi kazale, da konzorcij ni resno podjetje, dokler zelo pozno v preiskavi avstrijske oblasti Komisije niso opozorile na nemški primer, v katerem je urad Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht (v nadaljnjem besedilu „urad BaFin“) preprečil prodajo delnic nemške banke neimenovani ukrajinski skupini zaradi dvomov o jasnem izvoru sredstev – to oceno je potrdilo nemško upravno sodišče (4).

2.   Družba GRAWE (prejemnica)

(15)

Kupec, družba GRAWE, je sestavljena iz družb Grazer Wechselseitige Versicherung AG in GW Beteiligungserwerbs- und -verwaltungs-G.m.b.H. Družba GRAWE je uveljavljena velika avstrijska skupina za finančne storitve. Deluje na področju zavarovalništva, finančnih storitev in nepremičnin v Avstriji in številnih srednjeevropskih državah; podružnice ima v Sloveniji, na Hrvaškem, v Beogradu, Sarajevu, Banjaluki, na Madžarskem, v Bolgariji, Romuniji, Ukrajini, Republiki Moldaviji in Podgorici. Glavne uprave so po navadi v glavnih mestih držav. Družba Grazer Wechselseitige Versicherung AG ponuja vse običajne oblike zavarovanja ter finančne storitve in storitve lizinga. Njen sedež je v Gradcu, glavne uprave pa v vseh glavnih mestih dežel. Njen letni dohodek od premij je v letu 2006 znašal približno 660 milijonov EUR, zavarovalnih polic, za katere skrbi družba, pa je bilo 3,3 milijona.

(16)

Leta 2006 je bila družba Grazer Wechselseitige Versicherung AG neposredno udeležena v dveh finančnih družbah v bančnem in naložbenem sektorju. Večja udeležba je bila 43,43-odstotna udeležba v skupini HYPO Group Alpe Adria, finančni skupini v regiji Alpe-Jadran. Skupina Hypo Group Alpe Adria ima poslovalnice v Avstriji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, na Hrvaškem, v Nemčiji, na Madžarskem, v Italiji, Lihtenštajnu, Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Črni gori, Srbiji, Sloveniji in Ukrajini. Zaposluje več kot 6 500 ljudi, zagotavlja storitve za več kot 1,1 milijona strank, leta 2006 pa je imela več kot 30 milijard EUR sredstev. Leta 1989 je družba GRAWE kupila banko Capital Bank, neodvisno ustanovo, ki se je v zadnjih letih ukvarjala z zasebnim in naložbenim bančništvom, upravljala pa je približno 70 naložbenih skladov.

(17)

V poslovnem načrtu, ki ga je za pridobitev banke BB pripravila družba GRAWE, niso bile predvidene spremembe poslovnega modela banke BB ali vključevanja banke BB v obstoječe bančne dejavnosti skupine.

(18)

Leta 2007 je družba GRAWE prodala približno 15 % svojega deleža v skupini HYPO Group Alpe Adria in dosegla precejšen knjigovodski dobiček. S prenosom obstoječe izgube banke BB v višini […] (5) milijonov EUR (6) je družba GRAWE prihranila pri davkih (7), kar je uporabila za pobotanje nakupne neto cene v višini […] (5) milijonov EUR (8), ki jo je plačala za BB.

3.   Hypo Bank Burgenland AG (banka BB)

(19)

Do prodaje je bila banka HYPO Bank Burgenland AG delniška družba v skladu z avstrijsko zakonodajo s sedežem v Eisenstadtu v Avstriji. Pred prodajo banke BB avstrijski zavarovalniški skupini GRAWE, kar je zadevni ukrep pomoči, in od sestanka delničarjev marca 2005 je imela zvezna dežela Gradiščanska (v nadaljevanju „Gradiščanska“) 100-odstotni lastniški delež (9). Skupina BB je bila pomembna samo za regijo, njena bilančna vrednost pa je bila leta 2005 približno 3,3 milijarde EUR.

(20)

Pred prodajo je banka BB poslovala v skladu z dovoljenjem za opravljanje vseh bančnih storitev na Gradiščanskem in zahodnem Madžarskem, kjer je imela v popolni lasti podružnico, banko Sopron Bank RT. Banka BB je bila ustanovljena kot regionalna hipotekarna banka, njena naloga pa je bila spodbujati denarne in kreditne transakcije na Gradiščanskem. V preteklosti je bil njen glavni posel dajanje hipotekarnih posojil in izdajanje hipotekarnih ter komunalnih obveznic. Ob prodaji je delovala kot splošna banka, ki je ponujala vse druge bančniške in finančne storitve.

(21)

Do privatizacije je imela banka BB še vedno korist od tako imenovane garancije Ausfallhaftung  (10). Po sporazumu med Komisijo in Avstrijo, katerega posledica je bil Sklep Komisije C(2003) 1329 konč. (11), je bilo treba garancijo Ausfallhaftung odpraviti do 1. aprila 2007. Praviloma je garancija Ausfallhaftung še naprej krila vse obveznosti, ki so obstajale 2. aprila 2003, dokler niso zapadle. Po tem se je lahko garancija Ausfallhaftung ohranila od 2. aprila 2003 do 1. aprila 2007 za novo nastale obveznosti, če ne zapadejo po 30. septembru 2017. Vendar pa se je zaradi privatizacije banke BB to prehodno obdobje končalo prej, na dan sklenitve posla z družbo GRAWE, torej 12. maja 2006 (12). Novih obveznosti, nastalih po tem datumu, garancija Ausfallhaftung ne krije več. 31. decembra 2005 so obveznosti, ki jih je krila garancija Ausfallhaftung, znašale približno 3,1 milijarde EUR, brez izdaje dodatnih obveznic, opisanih v odstavku 44.

(22)

Zaradi preteklih izgub je imela banka BB davčne izgube, ki jih je bilo treba prenesti in so 31. decembra 2004 znašale približno 376,9 milijona EUR. Od 1. januarja 2005 avstrijska davčna zakonodaja dovoljuje družbam (ki so del iste skupine), da medsebojno pobotajo dobičke in izgube. Obseg, do katerega je to mogoče, je odvisen od strukture posamezne družbe.

4.   Prestrukturiranje banke BB

(23)

Z Odločbo z dne 7. maja 2004 (13) (v nadaljnjem besedilu „odločba o prestrukturiranju“) je Komisija odobrila pomoč za prestrukturiranje banke BB v skupnem znesku 360 milijonov EUR, sestavljeno iz dveh ukrepov: iz garancijskega sporazuma z dne 20. junija 2000 med Gradiščansko in banko BB (171 milijonov EUR in 5-odstotne obresti (14) ter okvirnega sporazuma z dne 23. oktobra 2000, sestavljenega iz odpovedi terjatvam banke Bank Austria do banke BB v skupnem znesku 189 milijonov EUR, sporazuma o izboljšavi stanja med navedenima pogodbenicama (15) ter garancijskega sporazuma med Gradiščansko in banko BB v višini 189 milijonov EUR (16).

(24)

Odločba o prestrukturiranju je vključevala naslednje spremembe za nazaj v zvezi z garancijskim sporazumom z dne 20. junija 2000 in okvirnim sporazumom. Garancijski sporazum z dne 20. junija 2000 je bil spremenjen tako, da se letni dobiček banke BB iz poslovanja ne bo več uporabljal za zmanjševanje zneska, ki ga krije garancija Gradiščanske, in banka BB bo lahko unovčila garancijo šele, ko bodo zaključeni letni računovodski izkazi za finančno leto 2025. Gradiščanska bo imela pravico do plačila odprte garancije banki BB v celotnem ali delnem znesku od zaključka letnih računovodskih izkazov za leto 2010. Okvirni sporazum z dne 23. oktobra je bil spremenjen takole: letni dobiček banke BB se ne bo več uporabljal za kritje obveze o izboljšavi stanja, ki jo ima banka BB do banke Bank Austria AG. Obvezo o izboljšavi stanja do banke Bank Austria bo izpolnila Gradiščanska in plačala zneske, ki so še vedno neporavnani v skladu z garancijskim sporazumom, z enkratnim plačilom neposredno pred privatizacijo banke BB.

(25)

Sprememb glede uporabe letnega dobička za zmanjševanje zajamčenih zneskov ne bi bilo, če banka BB ne bi bila privatizirana. Dokler bi bila Gradiščanska lastnica banke BB, bi ti garanciji ostali nespremenjeni, zajamčeni zneski pa bi se še dodatno zmanjšali za letni dobiček banke BB, obveza banke BB o izboljšavi stanja pa bi ostala nespremenjena.

(26)

Privatizacija banke BB je bila bistven del načrta za prestrukturiranje, ki ga je odobrila Komisija. Gradiščanska je menila, da je privatizacija banke BB najboljše mogoče jamstvo za dolgoročno sposobnost preživetja banke.

(27)

Po Odločbi Komisije je Gradiščanska od leta 2003 dvakrat skušala prodati in privatizirati banko BB, vendar sta oba poskusa propadla. Tretji poskus – spodaj opisani ukrep pomoči – se je začel z objavo v medijih 18. oktobra 2005.

5.   Privatizacija banke BB

5.1   Postopek privatizacije

(28)

Komisija ugotavlja, da stranke, vpletene v prodajo banke BB, različno opisujejo postopek prodaje. Vendar pa Komisija meni, da naslednji elementi prodaje banke BB, opisani v odločitvi o sprožitvi postopka in dopolnjeni s pripombami Avstrije in družbe GRAWE, niso sporni.

(29)

Leta 2005 je Gradiščanska začela tretji razpisni postopek za privatizacijo banke BB. Mednarodna naložbena banka HSBC Trinkaus & Burkhardt KGaA iz Düsseldorfa s HSBC plc, London (skupaj v nadaljnjem besedilu „družba HSBC“), ki je bila pooblaščena za izvajanje postopka privatizacije, je namen o prodaji banke BB objavila na nacionalni ravni v uradnem listu, ki izhaja kot priloga k dnevniku Wiener Zeitung 18. oktobra 2005 in na mednarodni ravni v angleški izdaji časopisa Financial Times Europe 19. oktobra 2005 ter pozvala vse zainteresirane stranke za nakup delnic v banki BB, naj se odzovejo.

(30)

Na to objavo se je odzvalo 24 morebitnih ponudnikov iz Evropske unije in zunaj nje, vendar jih je samo 14 uradno oznanilo svoje zanimanje za oddajo ponudbe in torej prejelo „pismo o postopku“, da so lahko vstopili v naslednjo fazo razpisnega postopka. V pismu o postopku se je od morebitnih ponudnikov zahtevala okvirna nezavezujoča ponudba za odkup banke pred 6. decembrom 2005.

(31)

Samo trije od 14 morebitnih ponudnikov so pravočasno predložili okvirne ponudbe, in sicer v višini 65 milijonov, 100 milijonov oziroma 140 milijonov EUR (17), ter vstopili v drugo fazo, katere namen je bil oblikovanje zavezujoče ponudbe, za kar je bil določen rok do 6. februarja 2006. Ta druga faza je vključevala predvsem fazo dolžne skrbnosti, ki jo je bilo treba opraviti v varovanem podatkovnem okolju preko interneta med 7. in 30. januarjem 2006, dopolnile pa so jo tudi številne predstavitve in sestanki. Ponudniki so lahko tudi postavljali vprašanja med postopkom dolžne skrbnosti in po njem.

(32)

Zavezujočo ponudbo sta 6. februarja 2006 predložila dva ponudnika: družba GRAWE in konzorcij.

(33)

S ponudnikoma so nato stekla nadaljnja individualna pogajanja o zavezujočih ponudbah. Pogajanja so se končala 4. marca 2006.

(34)

Gradiščanska je 5. marca 2006 dodelila pogodbo družbi GRAWE ne glede na to, da je bila nakupna cena, ki jo je ponudila družba GRAWE (100,3 milijona EUR), precej nižja od cene, ki jo je ponudil konzorcij (155 milijonov EUR). Odločitev je temeljila na pisnem priporočilu družbe HSBC (v nadaljnjem besedilu „priporočilo“) z dne 4. marca 2006, dopolnjenem z ustnimi obrazložitvami članom vlade dežele Gradiščanske na dan odločitve. Vlada dežele Gradiščanske se je 7. marca 2006 formalno strinjala s prodajo. Posel je bil sklenjen 12. maja 2006.

(35)

Tik pred sklenitvijo posla je banka BB izdala obveznice v vrednosti 700 milijonov EUR. V napovedi iz leta 2005 je bila predvidena izdaja samo 320 milijonov EUR dodatnih obveznic pred privatizacijo. Izdaja je bila opravljena z garancijo Ausfallhaftung. Banka Capital Bank, podružnica družbe GRAWE, je vpisala obveznice v vrednosti 350 milijonov EUR od skupaj za 700 milijonov EUR obveznic.

5.2   Merila za izbor v pismu o postopku

(36)

Naslednja merila za ocenjevanje ponudb so temeljila na odločitvi vlade dežele Gradiščanske z dne 6. septembra 2005, navedena pa so bila v pismu o postopku:

(a)

nakupna cena in zanesljivost plačila nakupne cene;

(b)

ohranitev samostojnosti BB;

(c)

neprekinjeno delovanje BB in istočasno izogibanje uporabi garancije Ausfallhaftung;

(d)

pripravljenost opraviti kakršno koli potrebno dokapitalizacijo;

(e)

varnost transakcije;

(f)

premisleki glede časa pri opravljanju transakcij.

(37)

V pismu o postopku je bilo navedeno tudi, da bo delničar banke BB na podlagi priporočila prosto izbral, kateri ponudniki lahko vstopijo v drugo fazo postopka prodaje.

5.3   Garancijska klavzula v pogodbi z družbo GRAWE

(38)

Pogodba z družbo GRAWE vsebuje garancijo Gradiščanske, da pravila o državni pomoči niso kršena niti v okviru garancijskih sporazumov, ki so vsebina Odločbe o prestrukturiranju, niti v okviru same prodajne pogodbe. To garancijo dopolnjuje klavzula, ki daje kupcu, družbi GRAWE, pravico, da ji Gradiščanska nadomesti stroške v zvezi s kakršnim koli povračilom, ki bi ga zahtevala Komisija v negativni odločbi. Če bi pravila o državni pomoči prepovedovala tako prilagoditev prodajne cene, bi lahko kupec v skladu s to klavzulo odstopil od pogodbe.

5.4   Priporočilo družbe HSBC

(39)

V priporočilu je primerjava ponudb družbe GRAWE in konzorcija na podlagi navedenih meril za izbor. Poudarjeno je, da bi nakupna cena pomenila odločitev v korist konzorcija. Vendar pa glede na druga merila – zanesljivost plačila nakupne cene, neprekinjeno delovanje banke in izogibanje uporabi garancije Ausfallhaftung, dokapitalizacija in varnost transakcije – družba HSBC priporoča prodajo družbi GRAWE (več podatkov je v odstavkih od 27 do 29 odločitve o sprožitvi postopka).

III.   ODLOČITEV O SPROŽITVI FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE V SKLADU S ČLENOM 88(2) POGODBE ES

(40)

Komisija se je odločila, da bo sprožila formalni postopek preiskave v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES zaradi naslednjih glavnih razlogov.

(41)

Z uporabo načel, določenih v XXIII. poročilu o konkurenčni politiki (18), Komisija ni mogla ugotoviti, ali se je prodaja opravila brez pomoči, predvsem ker je bilo očitno, da Gradiščanska konzorcija, čeprav je predložil bistveno višjo ponudbo, ni izbrala za kupca banke BB. Poleg tega so bile med tem, kako sta razpisni postopek opisovala pritožnik in Avstrija, številne razlike.

(42)

V zvezi z razpisnim postopkom je Komisija izrazila dvome o tem, ali lahko šteje za preglednega, brezpogojnega in nediskriminacijskega. Komisija je predvsem dvomila, ali so bili ponudniki med razpisnim postopkom obravnavani enako in ali bi zasebni prodajalec uveljavljal nekatere pogoje za prodajo, kakor so določeni v pismu o postopku družbe HSBC.

(43)

Komisija je izrazila nadaljnje dvome o preglednosti končne izbire glede na to, da ni bilo nobenih navedb, kako naj bi se merila presojala; poleg tega nadaljnje merilo „refinanciranja banke BB po prodaji“, ki je bilo poudarjeno med pogajanji, ni bilo vključeno na seznam (več podatkov je v odstavkih od 65 do 69 odločitve o sprožitvi postopka).

(44)

Komisija poleg tega tudi ni mogla izključiti možnosti, da je bila družbi GRAWE dodeljena gospodarska prednost zaradi naslednjih razlogov:

(a)

razlika v ceni, ki pomeni, da pri prodaji banke BB družbi GRAWE ni bila plačana tržna cena;

(b)

izdaja dodatnih obveznic v vrednosti 380 milijonov EUR, krita z garancijo Ausfallhaftung, ki ni bila del poslovnega načrta za banko BB, sporočenega morebitnim kupcem, in očitno ni bila ponujena konzorciju;

(c)

negotovost, ali bi bile morda predložene višje ponudbe in ali bi morda pri prodaji sodelovali še drugi tekmeci, če ne bi bili postavljeni zgoraj navedeni pogoji.

(45)

Komisija je omenila tudi mogoči učinek prenosa davčne izgube na tržno vrednost zadevnih ponudb. Zaskrbljenost je povzročala tudi garancijska klavzula, ki jo je vsebovala pogodba z družbo GRAWE.

(46)

V zvezi z določbo v pogodbi glede nadomestila za predčasno izpolnitev (Vorfälligkeitsentschädigung) garancijskega sporazuma z dne 20. junija 2000 se je Komisija spraševala, ali je Avstrija v popolnosti izpolnila Odločbo o prestrukturiranju.

IV.   PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANK

(47)

Komisija je prejela pripombe prejemnice, družbe GRAWE, in madžarske tretje stranke (19). Pripombe družbe GRAWE podpirajo in dopolnjujejo avstrijske argumente, kar je skupaj obravnavano v nadaljevanju besedila.

(48)

Madžarska zainteresirana stranka je predložila več dokumentov, ki se nanašajo na domnevno preteklo goljufijo, v glavnem v zvezi s poslovanjem banke BB na Madžarskem, kjer je njena podružnica Sopron Bank RT. Trdila je, da bi lahko goljufija ostala prikrita samo tako, da bi se banka BB prodala avstrijskemu ponudniku. Zagotovila je številne dokumente, ki so se nanašali predvsem na več podružnic s sedežem na Madžarskem, povezanih z banko BB, na primer izpiske iz trgovskih registrov, ustanovne listine zadevnih podjetij, na zapisnike letnih sestankov in druge podatke družb, ki se očitno nanašajo na obdobja pred prodajo banke BB. Komisija ni mogla ugotoviti nobene pomembne povezave med temi dokumenti in postopkom privatizacije, ki ga je morala oceniti v skladu s pravili o državni pomoči. Zato teh pripomb ni mogla upoštevati.

V.   PRIPOMBE AVSTRIJE IN DRUŽBE GRAWE

(49)

Avstrija je poudarila in dopolnila argumente, ki jih je predstavila, že preden se je Komisija odločila, da bo sprožila formalni postopek preiskave. Pri tem je avstrijske argumente precej podprla družba GRAWE.

1.   Dopustnost

(50)

Avstrija je s postopkovnega vidika vztrajala, da se Komisija ne bi smela ukvarjati s podrobnostmi te pritožbe, saj konzorcij, ki še ni vstopil na evropski bančni trg in torej ni bil niti tekmec, ne more šteti za „zainteresirano stranko“ po členu 1(h) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 (zdaj člena 88) Pogodbe ES (20). Kakršna koli domnevna diskriminacija bi bila tako povezana s pravico do ustanavljanja in prostega pretoka kapitala; vstop na evropski bančni trg ni mogel biti omogočen s postopkom državne pomoči. Komisija bi morala upoštevati tudi dejstvo, da konzorcij po odločitvi Komisije o sprožitvi postopka ni bil več dejaven in je javno izjavil, da se ne zanima več za nakup banke.

(51)

S preiskavo te zadeve bi Komisija presegla svoje diskrecijske pravice. Avstrija je poudarila, da so se avstrijska sodišča s to zadevo podrobno ukvarjala v skladu z zakonodajo o državni pomoči, zaslišala veliko prič, v celoti ocenila dejstva in odločila, da je bil opravljen odprt, pošten in pregleden razpisni postopek. Komisija bi morala podpreti to stališče, ne pa sprožiti formalni postopek preiskave.

2.   Splošna vprašanja glede razpisnega postopka in njegovega izida

(52)

Avstrija je poudarila, da je bil razpisni postopek odprt, pošten in pregleden, kar so potrdila avstrijska sodišča, ki so obravnavala to zadevo. Končna odločitev ni bila sprejeta do 4. marca 2006. Vse stranke so imele enake priložnosti pridobiti informacije, ki so jih potrebovale za svojo dolžno skrbnost, tudi če jih niso uporabile na isti način.

(53)

Čeprav so že od začetka obstajali resni pomisleki glede konzorcija, je bilo pravno upravičeno, da ostane čim dalj vključen v razpisni postopek, ne pa da se izključi na podlagi okvirnih ponudb. Tako vedenje je skladno z vedenjem zasebnega prodajalca, ki bi tako povečal konkurenco med ponudniki, da bi dosegel čim višjo ceno. Poleg tega je Avstrija od konzorcija pričakovala, da se bo uveljavil kot finančno močan poslovni partner, kakor je napovedal med pogajanji. Tak partner bi lahko položaj zelo spremenil.

(54)

Družba GRAWE je izjavila, da ni imela občutka, da bi jo Gradiščanska ali organ Avstrije za finančni trg med razpisnim postopkom prednostno obravnavala.

(55)

Avstrija je poudarila, da je bilo priporočilo družbe HSBC samo povzetek postopka privatizacije in samo ne bi moglo šteti za edino podlago za sprejeto odločitev. Namen priporočila je bil samo predstaviti kratek pregled postopka in ponudb. Ugotovitve tega priporočila so bile dopolnjene z ustnimi obrazložitvami nosilcem odločanja. Avstrija je te informacije dopolnila tako, da je predložila sporočilo, ki ga je pripravila družba HSBC za Gradiščansko, da bi ji pomagala pripraviti odgovor na prvi zahtevek Komisije po informacijah z dne 12. aprila 2006, in v katerem so bile dodatne pripombe o ugotovitvah. Po trditvah Avstrije priporočilo ne bi smelo šteti za strokovno mnenje o vrednosti banke, ki se v skladu z evropsko zakonodajo ni zahtevalo. Namesto tega je odločitev z dne 5. marca 2006 temeljila na izkušnjah, pridobljenih med postopkom privatizacije, priporočilu, ustnih ocenah in zaupnih obrazložitvah predstavnikov družbe HSBC.

(56)

Številni elementi trditev Avstrije in pripomb družbe GRAWE se nanašajo na primerljivost ponudb, ki sta jih predložila ponudnika.

(57)

V zvezi z nadomestilom za predčasno izpolnitev (Vorfälligkeitsentschädigung) garancijskega sporazuma z dne 20. junija 2000 je Avstrija trdila, da je Komisija napačno razlagala zadevne dogovore, predvidene v ponudbah obeh končnih ponudnikov. Nadomestilo je bilo povezano z dejstvom, da bi Gradiščanska morala izplačati svoje obveznosti v skladu z garancijskim sporazumom več let pred tem, ko je bilo predvideno (21). To ni bil element nakupne cene, kot je očitno domnevala Komisija. Poleg tega ta načrt ni postavil pod vprašaj predhodne odločbe o prestrukturiranju banke BB, ampak je prispeval k zmanjšanju pomoči, ki jo je takrat odobrila Komisija.

(58)

V zvezi z garancijskimi klavzulami in garancijskimi roki, predvidenimi v prodajnih pogodbah z družbo GRAWE in konzorcijem, je Avstrija trdila, da so bile posledica individualnih pogajanj z vsako stranko. Različni dogovori glede omejitev obveznosti, višine oprostitev in garancijskih rokov (dve leti za konzorcij in tri leta za GRAWE) niso pomenili neupravičenega razlikovanja med ponudnikoma.

(59)

Samo osnutek pogodbe s konzorcijem je določal letno nadomestilo v višini 100 000 EUR za garancijo Ausfallhaftung, ki jo je Gradiščanski treba plačevati do leta 2017. V pojasnilo je Avstrija poudarila, da v pogodbi z družbo GRAWE ni bilo določeno letno nadomestilo, ker je bilo vključeno že v prodajno ceno, ki jo je ponudila družba GRAWE.

(60)

V zvezi z izdajo novih obveznic je Avstrija trdila, da je bila odločitev upravnega odbora o izdaji novih obveznic v višini 380 milijonov EUR, ki je na podlagi načrtovanja v poslovnem načrtu banke BB dopolnila predhodno odločitev o izdaji obveznic v vrednosti 320 milijonov EUR septembra 2005, neodvisna od bližajoče se privatizacije in prihodnjega lastnika banke BB. Gradiščanska ni menila, da bi bilo treba izdajo teh dodatnih obveznic navesti v pismu o postopku, saj to ne bi bilo odločilno za prodajo. Vendar pa sta bila oba ponudnika obveščena o tem med fazo dolžne skrbnosti, obveznice pa bi se izdale ne glede na to, kdo bi bil kupec. Samo družba GRAWE je to vključila v osnutek pogodbe. Avstrija je poudarila, da se je izdaja obveznic za dodatnih 380 milijonov EUR opravila, da bi se čim bolje izkoristili ugodni pogoji za refinanciranje z garancijo Ausfallhaftung. To je bilo večkrat omenjeno med pogajanji s konzorcijem. Če bi bila banka BB prodana konzorciju, bi imela dejansko bistveno večjo korist od boljših pogojev refinanciranja, kot če bi bila kupec družba GRAWE. Avstrija je trdila, da bi bili pogoji za refinanciranje banke BB v primeru prodaje konzorciju dražji, ker je bila družba GRAWE ocenjena, konzorcij pa ne samo, da ni bil ocenjen, ampak je imel sedež v Ukrajini, tako da je lahko banka BB pričakovala kvečjemu pogoje refinanciranja za – hipotetično – bonitetno oceno „BB“ ali „B“, če sploh.

(61)

V zvezi s posebnim dogovorom z družbo GRAWE o prenosu štirih podružnic za nepremičnine banke BB nazaj na Gradiščansko pred sklenitvijo posla po knjigovodski vrednosti 25 milijonov EUR je Avstrija poudarila, da bi imel ta prenos samo likvidnostni učinek glede na to, da je revizor banke BB 31. decembra 2005 potrdil, da bi bila tržna vrednost tega premoženja enaka knjigovodski vrednosti. Tega likvidnostnega učinka zato ni bilo treba upoštevati pri primerjavi obeh ponudb.

(62)

Konzorcij je ponudil predplačilo v višini 15 milijonov EUR na skrbniški račun pri banki Active Bank s sedežem v Ukrajini na dan podpisa pogodbe. Družba GRAWE je morala na dan sklenitve posla nakazati polno prodajno ceno.

(63)

Avstrija je menila, da je klavzula, ki je bila tudi del osnutka pogodbe s konzorcijem (22), standardna za vse prodajne pogodbe pri takih transakcijah kot del prodajnih pogojev in cene ter v skladu s pravili državne pomoči. Bila je v zakonitem interesu kupca banke BB, ki ni hotel ponuditi višje cene in bi lahko od njega z nalogom za povračilo zaradi odločbe o državni pomoči zahtevali, naj plača več. Poleg tega bi morala Komisija upoštevati tudi to, da je ta klavzula vključevala pravico kupca, da odstopi od pogodbe, če bi bila klavzula v skladu s pravili o državni pomoči neveljavna.

(64)

Po trditvah družbe GRAWE so bili pomisleki Komisije nepomembni, če ni naloga za povračilo. Družba GRAWE je poudarila, da je imel kupec v razpisnem postopku zelo omejene načine za preprečevanje takega obnašanja javnega prodajalca, ki bi bilo lahko pomembno za oceno državne pomoči. Družba GRAWE je menila, da je taka klavzula za državo pomenila še dodaten razlog, da ravna skladno s pravili državne pomoči, tako da je bila torej v interesu Komisije.

3.   Tržna ustreznost prodajne cene, ki jo je plačala družba GRAWE

(65)

Po trditvah Avstrije je dokaz za odprt in pregleden razpisni postopek, ki je zagotovil tržno ceno, dejstvo, da so okvirne ponudbe predložili trije ponudniki, pri čemer je bila ponudba družbe GRAWE druga. To je kazalo, da ponudba družbe GRAWE ni bila pod tržno vrednostjo banke BB.

(66)

Avstrija se je sklicevala na izid drugega poskusa privatizacije banke BB. Vse štiri ponudbe so se takrat gibale med 85 milijoni EUR in 93 milijoni EUR. Znesek 100,3 milijona EUR, ki ga je plačala družba GRAWE, bi lahko zato tudi štel za skladnega s tržnimi pogoji.

(67)

V skladu s pravili državne pomoči Avstrija banke sploh ni bila dolžna prodati z odprtim razpisnim postopkom, ampak je lahko prosto izbirala med odprtim razpisnim postopkom ali pa strokovno oceno. Dokler je bila prodajna cena v skladu s temi predhodnimi ocenami, državna pomoč ni bila vpletena. V zvezi s tem je Komisija zanemarila dejstvo, da je Avstrija v zgodnji fazi preiskave že predstavila številne študije, ki potrjujejo njeno stališče, da je bila cena, ki jo je plačala družba GRAWE, skladna s tržnimi pogoji.

(68)

Avstrija in družba GRAWE sta svoje argumente podprli s sklicevanjem na naslednje študije in dokumente:

(a)

Okvirna ocena banke BB, ki jo je opravila družba HSBC: ta študija je pokazala, da bi bila vrednost banke BB, če bi se privatizirala in prodala kupcu z dobro boniteto, med 50 in 70 milijoni EUR, odvisno od vrednosti, pripisane prenosu davčne izgube. Vrednost kapitala bi tako znašala 33,4 milijona EUR (23).

(b)

Ocena samostojne vrednosti banke BB, ki jo je opravila družba gmc-unitreu Wirtschaftsprüfungs- und Steuerberatungs GmbH ob tem, ko je Gradiščanska pridobila vse delnice zaradi priprav na privatizacijo banke BB. Na podlagi številk, podobnih tistim, ki jih je uporabila družba HSBC, študija ugotavlja, da je bila 30. junija 2004 banka BB vredna med 44,4 milijona EUR in 53,9 milijona EUR (24).

(c)

Lastna ocena konzorcija, po kateri naj bi bila samostojna vrednost premoženja banke BB med 50 in 75 milijoni EUR.

(69)

Poleg tega je Avstrija trdila, da sta ponudnika v ceno vračunala pogoje razpisnega postopka, zato sta bili obe ponudbi višji od dejanske tržne vrednosti.

(70)

Avstrija je ponudila, da lahko naroči nadaljnjo študijo pri neodvisnem strokovnjaku, da bi potrdili, da je bila plačana cena skladna s tržnimi pogoji.

4.   Vloga garancije Ausfallhaftung pri prodaji banke BB

(71)

Med preiskavo je Avstrija večkrat poudarila pomen garancije Ausfallhaftung in posledični finančni interes Gradiščanske, da bi prodala banko BB, kar je potrdila tudi družba GRAWE. Merilo „neprekinjeno delovanje banke BB in hkrati izogibanje uporabi garancije Ausfallhaftung“ je bilo med pogoji, ki jih je Avstrija objavila v zvezi z razpisnim postopkom, tako da je bilo znano vsem udeležencem. V zvezi s tem sta Avstrija in družba GRAWE predstavili predvsem naslednje argumente.

(72)

Podlago za garancijo Ausfallhaftung je mogoče najti v statutu. Vendar pa je imela banka BB kot družba z omejeno odgovornostjo („AG“) pravno obliko civilnega prava in tudi sama garancija je bila institucija civilnega prava (oddelek 1356 Splošnega civilnega zakonika); pogoji in obseg obveznosti Gradiščanske so bili tako urejeni z določbami civilnega prava. Država je delovala kot lastnik banke Bank Burgenland, ne pa v svoji vlogi osebe javnega prava. S tem ko tega argumenta ni sprejela, Komisija ni upoštevala avstrijske delitve oblasti med zakonodajnim telesom (virom garancije Ausfallhaftung) na eni strani in izvršilno oblastjo (Gradiščanska, ki se je odločila prodati banko BB) na drugi strani. Odnos med Gradiščansko in banko BB se lahko primerja s položajem matične družbe, ki daje garancijo svoji podružnici v obliki upravnega pisma (Patronatserklärung). Taka garancija bi se upoštevala pri prodaji podružnice tako kot vsako drugo zunajbilančno tveganje. Avstrija je to stališče podprla še s sklicevanjem na sodbo avstrijskega Vrhovnega sodišča z dne 4. aprila 2006 (25).

(73)

Poleg tega sta se Komisija in Avstrija dogovorili o odpravi garancije kot obstoječe pomoči po prehodnem obdobju. Do odprave bi bila garancija Ausfallhaftung„legalizirana“, kar bi Gradiščanski omogočilo tudi, da jo upošteva pri prodaji banke BB. Garancije Gradiščanska ni odobrila zaradi postopka privatizacije in Avstrija ni imela nobenih pravnih sredstev, da bi se pred prodajo banke BB rešila te garancije. Če se tveganje, povezano z garancijo Ausfallhaftung, v teh okoliščinah ne bi moglo upoštevati, bi Komisija Gradiščanski dejansko preprečila privatizacijo banke BB. To bi bilo v nasprotju z zahtevo po privatizaciji v predhodni odločbi Komisije o banki BB in bi državam članicam nezakonito omejevalo svobodno privatizacijo njihovega premoženja.

(74)

Stališče Avstrije naj bi potrjevala praksa same Komisije in evropskih sodišč. Komisija se je predvsem strinjala, da se obveznosti in zunajbilančna tveganja lahko upoštevajo pri postopku privatizacije (26). V zadevi Gröditzer Stahlwerke je Sodišče Evropskih skupnosti tudi implicitno priznalo, da je treba garancijo države, povezano z likvidacijo družbe, upoštevati (27). Zato je bilo pomembno, da se garancija Ausfallhaftung prizna kot obstoječa pomoč.

(75)

Tveganje, da bi lahko prišlo do sklicevanja na garancijo Ausfallhaftung, je bilo odvisno od prihodnjega profila tveganja banke in torej profila tveganja njenega novega lastnika. Gradiščanska je menila, da je tveganje, povezano s konzorcijem kot lastnikom, nesprejemljivo. To, da je banka BB ostala pod nadzorom organa za finančni trg, te napovedi ni spremenilo, saj je organ za finančni trg posredoval šele naknadno.

(76)

Avstrija je pripravila izračun zneska, zajamčenega z garancijo Ausfallhaftung, in scenarij likvidacije. Poudarila je, da je bil pristop, uporabljen pri izračunu, enak tistemu, ki je bil predstavljen Komisiji v postopku, na katerem je temeljila Odločba o prestrukturiranju.

(77)

Družba GRAWE je navedla, da je bila uporaba scenarija likvidacije v tem okviru napačna, saj se Gradiščanska ni odločala glede likvidacije banke BB, ampak glede tega, katerega kupca naj izbere. Scenarij likvidacije je bil namenjen za drugačne okoliščine (odločba o pomoči za prestrukturiranje). Poleg tega pri garanciji Ausfallhaftung Gradiščanska ne bi mogla zahtevati likvidacije vseh sredstev, ker bi se lahko upniki s svojimi zahtevki obrnili neposredno nanjo.

(78)

Avstrija je povezala ta element z merilom „neprekinjeno delovanje banke BB in hkrati izogibanje uporabi garancije“, pri čemer je trdila, da bi napoved prodaje banke BB konzorciju lahko povzročila povečanje potreb banke BB po refinanciranju in precejšen likvidnostni odliv, kar bi sčasoma lahko sprožilo garancijo Ausfallhaftung. Likvidnost banke BB po prodaji je bila ključni dejavnik odločanja. Konzorcij tudi ni izključil možnosti, da bodo stranke dvignile svoje vloge ali da bodo odpravljene medbančne kreditne linije, čeprav so bila njegova pričakovanja precej nižja od predvidevanj Avstrije. Medtem ko je konzorcij pričakoval največ za 500 milijonov EUR dvigov, je Avstrija predložila izračune, v katerih je bil neto likvidnostni odliv količinsko ovrednoten na 750 milijonov EUR v najboljšem primeru in na 1,25 milijarde EUR v najslabšem primeru. Konzorcij bi moral dokazati, da bi lahko zagotovil refinanciranje, vendar mu to ni uspelo. Namesto tega je zagotovil samo nezavezujoča „pisma o nameri“ različnih bank.

(79)

Avstrija je poudarila tudi, da ne bi bila tako zaskrbljena zaradi tega, če bi konzorcij pomenil finančno močnega poslovnega partnerja, kakor je napovedal med pogajanji.

5.   Vprašanja glede prodaje, ki jo odobri organ za finančni trg

(80)

Avstrija je razložila, da bi lahko organ za finančni trg v skladu z oddelkom 20 Zakona o bančništvu tako imenovani „preizkus sposobnosti in primernosti“ kupca banke opravil šele, ko bi stranki že sklenili zavezujočo pogodbo. Hipotetično ocenjevanje več kot enega mogočega kupca bi presegalo pooblastila organa za finančni trg. Zaradi istega razloga Komisiji ni bilo mogoče naknadno zagotoviti take ocene, kot je bilo zahtevano v odločitvi o sprožitvi postopka. Organ za finančni trg je zato zavrnil preučitev dokumentov konzorcija in družbe GRAWE, ker sta mu oba mogoča kupca predložila dokumente, da bi dobila dovoljenje pred prodajo (28). Organ za finančni trg je bil zavezan, da kakršen koli posel oceni nepristransko.

(81)

Avstrija je izjavila, da je kljub temu poskusila dobiti oceno v zvezi z dvema preostalima ponudnikoma. Neformalno je organ za finančni trg navedel, da bi za oceno družbe GRAWE, ki je bila temu organu dobro znana, najbrž potreboval samo nekaj tednov. V nasprotju s tem bi ocena konzorcija vključevala druge organe zunaj Evropske unije in bi zato predvidoma trajala več kot tri mesece. Vendar pa je bil organ za finančni trg zavezan z zakonom, da se odzove v treh mesecih; drugače bi prodaja štela za odobreno. Zato bi prodaja konzorciju neizogibno povzročila, da bi organ za finančni trg najprej začasno prepovedal prodajo. Vendar bi organ za finančni trg lahko nadaljeval preiskavo in umaknil predhodno prepoved, če bi bilo potrebno. Ta celotni postopek bi lahko trajal tudi leto dni. Po mnenju organa za finančni trg bi bil rezultat „popolnoma odprt“.

(82)

Na podlagi tega je Avstrija poudarila, da je morala Gradiščanska banko BB prodati glede na lastno napoved končne odločitve organa za finančni trg. Vendar pa je Avstrija menila, da organ za finančni trg nikoli ne bi odobril prodaje banke BB konzorciju. Glavni premisleki, na katerih je temeljila napoved Gradiščanske, so bili naslednji:

(83)

Leta 1994 je banka SLAV International Bank AG zaprosila za dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v Avstriji. Prošnja je bila 17. novembra 1997 zavrnjena. Eden od razlogov za zavrnitev je bil, da ukrajinski sklad, ki je bil takrat lastnik te banke, ni uporabljal mednarodnih računovodskih standardov (IAS). Razen manjšega člana konzorcija, banke Active Bank Ltd, ki je bila dejavna samo v Ukrajini, v skupini do tedaj še niso opravljali bančnih dejavnosti. Nobenega člana konzorcija ni ocenila katera od mednarodno priznanih bonitetnih agencij. V nasprotju s tem bi banka Bank Burgenland z družbo GRAWE pridobila partnerja, izkušenega v sektorju bančništva in kapitalskega trga, ki je imel bonitetno oceno „A“ in je bil organu za finančni trg dobro znan.

(84)

Prav tako se je Avstrija sklicevala na svoje izkušnje z dvema predhodnima neuspešnima poskusoma privatizacije banke BB. Predvsem se je sklicevala na izkušnje v drugem poskusu, ki se je neuspešno končal avgusta 2005 in v katerem je sodelovala litvanska banka z ruskim lastnikom, tako da je imela Avstrija razloge za mnenje, da bi organ za finančni trg tak posel prepovedal.

(85)

Avstrija je ugotovila tudi, da bi odločitev o tem trajala dlje, ker ni memoranduma o soglasju, ki bi zagotavljal medsebojno sodelovanje in izmenjavo informacij med organom za finančni trg in Narodno banko Ukrajine.

(86)

Poleg tega je bilo zaradi ohranjanja dobrega ugleda v interesu družbe GRAWE, da bi posredovala, če bi banka BB zašla v težave. Za konzorcij tega ni bilo mogoče trditi. Poleg tega je Avstrija poudarila, da z ukrajinskim lastnikom banka BB nikoli ne bi dobila bonitetne ocene, podobne oceni „A“ družbe GRAWE, ampak bonitetno oceno „BB“ in „B“, v skladu z načelom, da podjetje ne more dobiti boljše ocene kot država, v kateri ima sedež.

6.   Nadaljnji elementi napovedi Gradiščanske

(87)

Avstrija je predložila sporočilo družbe HSBC, v katerem so bili potrjeni vsi premisleki Gradiščanske v zvezi z možnostjo, da bi organ za finančni trg odobril posel in da bi se pri odločitvi v korist družbe GRAWE izkoristila garancija Ausfallhaftung. Razliko v ceni je več kot odtehtalo veliko manjše tveganje pri prodaji družbi GRAWE.

(88)

Zaskrbljujoč je bil tudi poslovni načrt konzorcija. Predložen je bil šele pozno v postopku, 27. februarja 2006, predvideval pa je združitev z banko Active Bank Ltd. s sedežem v Ukrajini. Konzorcij je to postavil kot prvi pogoj za pridobitev banke BB. Vendar pa so bili v tem poslovnem načrtu številni elementi, zaradi katerih je Gradiščanska menila, da je obstoj banke BB zelo ogrožen.

(89)

Predvsem je bil samo zelo majhen del novega kapitala, za katerega je jamčil konzorcij, namenjen krepitvi regionalnih dejavnosti banke BB (17 milijonov EUR od skupaj 85 milijonov EUR), preostalo je bilo namenjeno banki Active Bank s sedežem v Ukrajini. V skladu s poslovnim načrtom bi bilo glavno težišče poslovanja v prihodnje v Ukrajini, ne na Gradiščanskem – kar bi bile okoliščine, v katerih bi prihajalo do tečajnih tveganj.

(90)

Poleg tega Gradiščanska nikoli ni izvedela, kako je konzorcij nameraval združiti banki BB in Active Bank, katere vrednost je bila precenjena. Iz previdnosti je Gradiščanska za banko BB predvidela najslabši mogoči scenarij, v katerem bi neuspeh banke Active Bank resno ogrozil banko BB in na koncu celo povzročil plačilno nesposobnost banke BB.

(91)

Glede na ta poslovni načrt Gradiščanska banke BB ne bi prodala, tudi če bi bil konzorcij edini ponudnik (29).

(92)

Poleg tega je Avstrijo skrbelo, da bi organ za finančni trg potreboval veliko več časa za ocenjevanje prodaje Konzorciju. Pravočasna privatizacija BB je bila zahtevana v Odločbi o prestrukturiranju banke BB. Poleg tega je družba GRAWE veljavnost svoje ponudbe omejila na 31. marec 2006. Tako je Gradiščanska tvegala, da bo ostala brez kupca, če bi organ za finančni trg prepovedal prodajo.

(93)

Avstrija se je 5. marca 2008 sklicevala na sodbo nemškega sodišča, ki je potrdila odločbo urada BaFin o prepovedi prodaje delnic v nemški banki neimenovani ukrajinski skupini. Avstrija ni trdila, da je bila zadevna ukrajinska skupina v tem primeru konzorcij, vendar je kljub temu menila, da ta odločitev, za katero je urad BaFin potreboval 13 mesecev, podpira njeno napoved.

(94)

Po mnenju Avstrije je bilo vprašanje pravočasne prodaje tesno povezano z zahtevano varnostjo transakcije. Neuspešen tretji poskus privatizacije bi ogrozil banko in posledično morda celo povzročil plačilno nesposobnost banke BB ter sprožil garancijo Ausfallhaftung.

7.   Druge metode za ocenjevanje tveganja, ki sta jih predstavili Avstrija in družba GRAWE

(95)

Avstrija je predložila dodatne obrazložitve priporočila družbe HSBC, ki temelji na pristopu na podlagi skupnih jamčenih obveznosti. Zmerno povečanje možnosti, da bi se sprožila garancija Ausfallhaftung, če bi banko BB prodali konzorciju, je zadostovalo, da je odtehtalo razliko med ponudbama, in tako podprlo odločitev v korist družbe GRAWE.

(96)

Družba GRAWE, je predložila strokovno mnenje, ki ga je podpirala Avstrija in je temeljilo na modelu za določanje vrednosti opcij, da bi razložila in upravičila prodajo družbi GRAWE. Ugotovitev tega strokovnega mnenja je bila, da bi se celo ob domnevnem nizkem povečanju nestanovitnosti premoženja za 1,83 % po prodaji banke BB konzorciju, posledično tveganje za Gradiščansko v zvezi z garancijo Ausfallhaftung znatno povečalo. Zato je bila odločitev o prodaji banke BB družbi GRAWE upravičena.

(97)

Zelo pozno v postopku, 22. februarja 2008, je Avstrija predložila analizo, kako kapitalski trgi vrednotijo garancije, kakršna je Ausfallhaftung. Podrobnejša obrazložitev pristopa, s katerim je bila opravljena analiza, ki jo je pripravila družba Morgan Stanley, je bila predložena 9. aprila 2008. Analiza temeljila na domnevi, da bi se Gradiščanska proti tveganju garancije Ausfallhaftung lahko pozavarovala na kapitalskih trgih z zamenjavo neplačil. Avstrija je trdila, da so rezultati analize pokazali, da je bila odločitev Gradiščanske utemeljena. Ocenila je, da bi bila cena takega zavarovanja med 51,3 in 64,1 milijona EUR pri prodaji banke BB družbi GRAWE in 521,6 milijona EUR pri prodaji banke BB konzorciju. Ocene družbe Morgan Stanley so bile nižje (354 milijonov EUR dne 12. maja 2006), vendar so menda še vedno podpirale ugotovitve Avstrije.

8.   Združljivost pomoči s skupnim trgom

(98)

Avstrija ni predložila nobenih pripomb o združljivosti pomoči s skupnim trgom.

(99)

Družba GRAWE je trdila, da bi moral ukrep, če bi se obravnaval kot državna pomoč, veljati za združljivega s skupnim trgom glede na člen 87(3)(c) Pogodbe ES. Privatizacija banke BB je bila tesno povezana s predhodno odločbo o prestrukturiranju, v skladu s katero bi morala banka BB še naprej delovati kot regionalna banka na Gradiščanskem. Sodeč po njegovem poslovnem načrtu, konzorcij kot lastnik ni predvideval take usmeritve. To bi še dodatno ogrozilo pravilno izvajanje Odločbe o prestrukturiranju.

VI.   PRAVNA PRESOJA POMOČI

1.   Dopustnost

(100)

Komisija najprej opozarja, da mora v skladu s členom 10(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 preučiti informacije iz katerega koli vira v zvezi z domnevno nezakonito pomočjo. Avstrija torej predvideva, da obstaja stopnja diskrecije, ki je Komisija v resnici nima, ker je zakonsko zavezana k obravnavi takih pritožb, kot jih je predložil konzorcij. Kot edini tekmec družbe GRAWE v zadnji fazi razpisnega postopka za prevzem banke BB je konzorcij nedvomno „zainteresirana stranka“ po členu 1(h) zgoraj navedene uredbe. Nadaljnji razvoj dogodkov – kot so tiskovna poročila, ki namigujejo na to, da je konzorcij opustil prvotne načrte za nakup banke – ne vplivajo na obveznost Komisije, da nadaljuje svojo preiskavo. V zvezi s tem Komisija poudarja, da konzorcij ni umaknil svoje pritožbe (30).

(101)

Komisija poudarja, da odločbe nacionalnega sodišča, na katere se sklicuje Avstrija, ne določajo vnaprej ali omejujejo njene pristojnosti za ocenjevanje zadeve v skladu s členoma 87 in 88 Pogodbe ES. Komisija v zvezi s tem ugotavlja tudi, da izid nobene od odločb, ki so ji bile predložene, dejansko ne temelji na zakonodaji o državni pomoči (31).

2.   Obstoj državne pomoči po členu 87(1) Pogodbe ES

(102)

Kot je določeno v členu 87(1) Pogodbe ES, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. Privatizacija banke BB mora izpolnjevati vsa merila tega člena, da bi štela za državno pomoč.

2.1   Državna pomoč v okviru privatizacije – zakonski okvir

(103)

Kot je navedeno v odločitvi o sprožitvi postopka, ocena Komisije v okviru privatizacije izhaja iz nekaterih načel, ki so določena v triindvajsetem poročilu o politiki konkurence (v nadaljnjem besedilu „poročilo o konkurenci“) in nadaljnji praksi (32).

(104)

Ena od okoliščin, navedenih v poročilu, ki Komisiji omogoča, da brez nadaljnjega preučevanja sklene, da ne gre za državno pomoč, je, da se podjetje proda najboljšemu ponudniku. Vendar pa je v tem primeru očitno, da banka BB ni bila prodana najboljšemu ponudniku. To je samo po sebi dovolj, da se upraviči odločitev o začetku formalnega postopka preiskave (33).

(105)

Še en pomemben element, ki ga je treba upoštevati v okviru privatizacije, so pogoji, povezani s tako prodajo. Komisija se je v odločitvi o sprožitvi postopka sklicevala na pomen, ki se pripisuje temu v Poročilu o konkurenci, pri čemer se kot pogoj za to, da se sprejme, da pri privatizaciji ni pomoči, zahteva, da „je treba opraviti razpis za zbiranje ponudb, ki je odprt za vse sodelujoče, pregleden in ni pogojen z opravljanjem drugih dejanj, kot je pridobitev sredstev, razen tistih, ki so predmet ponudbe, ali nadaljnje opravljanje nekaterih dejavnosti“.

(106)

Komisija je opozorila tudi na svojo poznejšo odločbo Stardust Marine, v kateri je še poudarila pomen „nediskriminacijskega“ značaja postopka (34). V skladu s Sporočilom o elementih državne pomoči pri prodaji zemljišč in objektov s strani javnih oblasti (35) (v nadaljnjem besedilu „Sporočilo o prodaji zemljišč“) Komisija zdaj zagovarja pristop, da se pogoji načelno lahko postavijo, če bi morali to obveznost izpolnjevati in bi jo lahko izpolnjevali vsi morebitni kupci ne glede na njihovo vrsto dejavnosti (36). V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da bi lahko izbirna merila, določena za prodajo banke, vključevala pogoje in bi jih bilo treba ocenjevati kot taka (za podrobnosti glej spodnje odstavke 141–143).

(107)

Zdi se, da je Avstrija med formalnim postopkom preiskave, prvič, izhajala iz domneve, da se lahko Sporočilo o prodaji zemljišč neposredno uporablja za privatizacijo podjetja, in, drugič, da je Avstrija domnevala, da se lahko morebitni nepravilni razpisni postopek premosti z opiranjem na predhodne neodvisne ocene, ki so bile opravljene v okviru privatizacije banke BB. Avstrija je celo predlagala, naj se naroči izdelava nove študije o tržni vrednosti banke BB.

(108)

Svojevrstna pomembnost pogojev, povezanih s transakcijo, je obravnavana v odstavkih od 141 do 143. Vendar je treba kot splošno pripombo v zvezi s prvo točko navesti, da je treba razlikovati med pravili, kar zadeva privatizacijo, in pravili v zvezi s prodajo zemljišč in objektov. V Poročilu o konkurenci javni razpis sicer ni predpisan kot edini mogoči postopek za privatizacijo, vendar so privatizacije izrecno navedene, vsebuje pa tudi navodila o prvih pogojih za postopek, da se zagotovi, da privatizacija ne povzroči državne pomoči. V poročilu o konkurenci ni navedeno, da bi lahko neodvisna ocena podjetja, ki bo privatizirano, opravljena pred prodajo, zadostovala za ugotovitev, da bi se prodaja po tej ceni samodejno obravnavala, kot da ne vključuje pomoči. To je še zlasti očitno takrat, ko je bil dejansko opravljen ponudbeni postopek.

(109)

Možnost ugotavljanja tržne cene z oceno je v Sporočilu o prodaji zemljišč navedena samo kot sredstvo za ugotavljanje tržne cene, če ponudbenega postopka ni. Tudi pri prodaji zemljišča sledi iz pogojev in zgradbe Sporočila o prodaji zemljišč, da država članica ne more upravičiti prodaje drugi osebi kot najboljšemu ponudniku s sklicevanjem na oceno. Pri prodaji zemljišča kot pri privatizaciji je treba ponudbeni postopek obravnavati, kot da je njegova posledica določitev tržne cene.

(110)

Vendar pa Komisija meni, da v tej zadevi ni tako, tudi če se domneva – zavoljo utemeljitve – da bi bilo stališče Avstrije o „uporabi“ Sporočila o prodaji zemljišč odobreno. Res je, da je v Sporočilu o prodaji zemljišč navedeno, da sta javni razpis in predhodna ocena ustrezni sredstvi za dokazovanje odsotnosti državne pomoči. Vendar pa je drugi pristop a priori dopusten samo, če se ocena opravi pred prodajo. Ko je Gradiščanska izbrala javni razpis, s katerim so bile pridobljene veljavne ponudbe na trgu, bi bilo neskladno sprejeti kakršno koli predhodno oceno in razveljaviti višje ponudbe, kot je to predlagala Avstrija v drugi točki, navedeni v odstavku 107.

(111)

Predlog Avstrije bi bilo treba upoštevati samo, če bi bilo treba izid razpisnega postopka razveljaviti, ker ne bi bilo odprtega in preglednega razpisa brez pogojev.

(112)

V zvezi s tem Komisija meni, da je razpis prinesel dve veljavni ponudbi, čeprav ne more popolnoma izključiti možnosti, da bi ponudbe lahko bile celo višje, če za prodajo ne bi veljali pogoji (vpliv pogojev bo podrobneje obravnavan v odstavkih od 141 do 143). Če obstajajo neodvisne ocene in višja obvezujoča ponudba za nakup banke BB, je jasno, da slednja zagotavlja boljši približek tržne vrednosti prodajnega projekta, ker ne izraža samo domnevne ocene, ampak dejansko ponudbo.

(113)

Na podlagi tega postane kakršna koli ocena vrednosti banke BB, ki jo je predstavila Avstrija, nepomembna za oceno te zadeve (37). Poleg tega naknadna ocena, kot jo je predlagala Avstrija, ni pomembna v prisotnosti tega razpisa in veljavnih ponudb, ki so nastale na njegovi podlagi.

(114)

Glede na uporabljene pogoje Komisija ugotavlja tudi, da bi lahko kljub temu šlo za državno pomoč, čeprav je bila družba prodana najboljšemu ponudniku za bistveno višjo ceno od ocenjene vrednosti, če je cena, ki jo je plačal zasebni vlagatelj, nižja, kot bi bila, če takih pogojev ne bi bilo (38).

(115)

Komisija mora torej oceniti privatizacijo banke BB glede na člen 87(1) Pogodbe ES, brez sklicevanja na Sporočilo o prodaji zemljišč ali Poročilo o konkurenci, glede na to, da se domneva „brez pomoči“ v skladu s slednjim ne uporablja.

2.2   Obstoj državne pomoči

(116)

Gradiščanska je ena od devetih avstrijskih zveznih dežel. Sredstva Gradiščanske se lahko načelno obravnavajo kot „pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev“ po členu 87(1) Pogodbe ES.

(117)

Komisija poleg tega opozarja na čezmejne in mednarodne dejavnosti družbe GRAWE, zaradi česar bi kakršna koli prednost zaradi državnih sredstev vplivala na konkurenco v bančnem sektorju in trgovino v Skupnosti (39).

(118)

Vendar pa prodaja banke BB družbi GRAWE vključuje državno pomoč, samo če se Gradiščanska ne bi vedla kot akter pod tržnimi pogoji, s čimer bi kupcu omogočila selektivno prednost. Tako bi bilo, če se Gradiščanska ne bi vedla kot zasebni prodajalec in bi sprejela prodajno ceno, nižjo od tržne vrednosti banke BB. Pri presoji tega vprašanja Komisija uporablja „preizkus zasebnega prodajalca“.

(119)

Pri uporabi tega načela je treba oceniti dejanski razpisni postopek in ponudbe, ki so bile z njim pridobljene, da se ugotovi, ali je bila družbi GRAWE dodeljena prednost in v kolikšnem obsegu. Načelno sta tukaj dva elementa, ki bi lahko bila vir prednosti. Prvič, prodaja družbe drugemu najboljšemu ponudniku in, drugič, vpliv pogojev na vrednost družbe za vse ponudnike.

(120)

Gradiščanski je konzorcij predložil ponudbo, ki je po nominalni vrednosti presegala ponudbo družbe GRAWE za 54,7 milijona EUR. Zasebni akter na trgu bi sicer izjemoma lahko sprejel nižjo ponudbo:

(a)

prvič, če bi bilo očitno, da prodaja boljšemu ponudniku ni izvedljiva; in

(b)

drugič, če bi bilo to upravičeno ob upoštevanju različnih dejavnikov od cene. Čeprav uspešna ponudba po nominalni vrednosti ni bila najvišja, to samo po sebi ni neizpodbiten dokaz za pomoč. Načelo „najvišje ponudbe“ se lahko razlaga širše, da bi se upoštevale razlike v zunajbilančnih tveganjih med ponudbami (40).

(121)

Prvi vidik je pravzaprav odvisen od tega, ali bi se Gradiščanska lahko zanesla na to, da bo prejela plačilo nakupne cene, kar je na splošno znano kot varnost transakcije (prvi element), in ali bi po pričakovanjih konzorcij lahko pridobil potrebno dovoljenje organa za finančni trg (ali drugega organa, vpletenega v posel) (drugi element).

(122)

Drugi vidik je odvisen od tega, ali obstajajo drugi dejavniki, kot so garancije ali zunajbilančna tveganja, ki jih lahko upošteva javni prodajalec, Gradiščanska, in bi prevladali nad razliko v ceni v primerjavi z najvišjo ponudbo.

(123)

Komisija v zvezi z varnostjo transakcije kot prvega elementa prvega vidika zaradi jasnosti poudarja, da se to nanaša na zmožnost kupca, da plača nakupno ceno in – v tem okviru – nič drugega (41). Komisija se strinja z Avstrijo, da je to bistven element prodajnega postopka. Od nobenega zasebnega prodajalca se ne pričakuje, da bi izbral kupca, kadar obstajajo realne možnosti, da nakupna cena ne bo plačana.

(124)

Med celotnim postopkom Avstrija ni trdila, da konzorcij ne bi bil sposoben plačati nakupne cene. Glede na gospodarsko moč družb v konzorciju (opisano v odstavku 12) Komisija ne vidi razloga za dvom glede izvedljivosti financiranja nakupne cene v višini 155 milijonov EUR. Konzorcij je predlagal predplačilo v višini 15 milijonov EUR na skrbniški račun pri banki Active Bank s sedežem v Ukrajini, da bi dokazal, da je sposoben plačati 155 milijonov EUR.

(125)

Očitno je tudi, da zasebni prodajalec na trgu ne bi izbral kupca, ki najverjetneje ne bi pridobil potrebnega dovoljenja organa za finančni trg (ali drugega organa, vpletenega v posel). Avstrija je trdila, da organ za finančni trg nikoli ne bi odobril prodaje banke BB konzorciju – tudi če bi bila ta ponudba edina. Po trditvah Avstrije je bila ponudba družbe GRAWE „najboljša ponudba“, čeprav ni bila najvišja.

(126)

S postopkovnega vidika Komisija ne oporeka, da organ za finančni trg v skladu z avstrijsko zakonodajo ni smel opravljati tako imenovanega „preizkusa sposobnosti in primernosti“ na podlagi oddelka 20 Zakona o bančništvu glede na dva mogoča kupca; dejansko je v vseh primerljivih postopkih običajna zahteva, da je treba opredeliti posameznega kupca, preden se lahko opravi odobritev. Zato je skladno, da je organ za finančni trg zavrnil „vlogi“ konzorcija in družbe GRAWE za odobritev pred odločitvijo o prodaji. Na podlagi avstrijske zakonodaje Komisija tudi dopušča, da naknadna izjava organa za finančni trg ni bila mogoča.

(127)

Vendar Komisija ugotavlja, da organ za finančni trg, medtem ko je zagotovil informacije o dejstvih v zvezi s svojimi postopki ali predhodno vlogo družbe SLAV AG, ni nikoli odkrito potrdil stališč Avstrije v zvezi s tem, je pa Komisiji potrdil, da je bil izid njegove preiskave „popolnoma odprt“.

(128)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja tudi, da se je organ za finančni trg, neodvisno od tega primera, vzdržal dajanja splošnih izjav o elementih, za katere meni, da so bistveni za njegovo oceno – kot je na primer, ali obstaja bonitetna ocena kupca. Zato ni nobenih elementov, ki bi kazali, da bi ta premislek ali kateri drugi premislek, ki ga je navedla Avstrija, lahko negativno vplival na njegovo oceno ali celo nujno povzročil negativen izid.

(129)

Ker organ za finančni trg ni dal takih izjav in ker ni nobenih drugih dokazov, Komisija ne more sprejeti trditve Avstrije, da bi organ za finančni trg zagotovo prepovedal posel s konzorcijem.

(130)

Tudi sama dolžina postopka organa za finančni trg – manj kot tri mesece za družbo GRAWE in skoraj eno leto za konzorcij – ne zadostuje za izločitev konzorcija. Avstrija je poudarila, da bi banki BB škodovala dolgotrajna negotovost, ker bi zašla v težave. Vendar pa Komisija te trditve načelno in in concreto ne more sprejeti. Načelno bi bilo to enakovredno diskriminaciji katerega koli ponudnika zunaj Evropske unije – morda celo iz druge države članice, ker bi se lahko ta argument enakovredno uporabil za katerega koli mogočega kupca, ki ga organ za finančni trg trenutno ne pozna, torej katero koli podjetje, ki ni avstrijsko. V zvezi s to zadevo Komisija ugotavlja, da banka BB v času prodaje ni bila v težavah. Ker so postopki prodaje potekali že od leta 2003, nujnost tudi ni zadostno obrazložena. Glede na to tudi ni sprejemljiva trditev, da je družba GRAWE časovno omejila svojo ponudbo, saj bi to omogočilo številne priložnosti za diskriminacijsko vplivanje na razpisne postopke.

(131)

Ob sklicevanju na razmisleke Gradiščanske glede dvoma o odločitvi organa za finančni trg Komisija tudi ne more sprejeti sklicevanja Avstrije na predhodno vlogo za dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, ki jo je vložil predhodnik družbe SLAV AG leta 1994. Komisija poudarja, da položaja nista primerljiva, čeprav je „preizkus sposobnosti in primernosti“, ki naj bi bil opravljen v zvezi s prodajo banke BB, del – precej obsežnejših – zahtev za dovoljenje za opravljanje vseh bančnih storitev, za katerega je bila vložena vloga v predhodnem primeru (42). Vendar pa je bila lastniška struktura predhodnega prosilca precej drugačna in medtem so se precej spremenile tudi politične razmere v Ukrajini. Poleg tega se zdi edini razlog, ki ga je Avstrija navedla za zadržanje dovoljenja – to, da sklad, ki je imel v lasti podjetja, ni uporabljal mednarodnih računovodskih standardov – povsem formalen in nič ni kazalo na to, da je skladnost z mednarodnimi računovodskimi standardi še vedno pomenila težavo za drugače sestavljen konzorcij v obdobju prodaje banke BB. Ker je organ za finančni trg zakonsko zavezan, da nepristransko oceni novo vlogo, Komisija meni, da ta predhodni postopek v zvezi z drugo stranko ne bi imel nobenega vpliva, če bi Gradiščanska prodala banko BB konzorciju.

(132)

Komisija mora zavrniti tudi neutemeljene trditve, ki jih je Avstrija navedla, da bi izločila konzorcij kot verodostojnega kupca. Odločitev Komisije mora temeljiti na dejstvih. Prvič, ta točka se nanaša na sklicevanje Avstrije na drug postopek privatizacije, pri katerem je organ za finančni trg po navedbah Avstrije namignil, da prodaja banke s sedežem v Litvi in ruskim lastnikom ne bi bila dovoljena. Ta navedba ni bila utemeljena in se je nanašala na povsem drugo stranko. Drugič, avstrijski organi so se v zelo pozni fazi postopka sklicevali na sodbo nemškega sodišča, ki je potrdila odločbo urada BaFin o prepovedi prodaje delnic v nemški banki neimenovani ukrajinski skupini (43). Te informacije ne bi bile na voljo v zadevnem času in zato ne bi mogle igrati nobene vloge v morebitni odločitvi organa za finančni trg. Navsezadnje, kot je že bilo ugotovljeno, Komisija ugotavlja, da mora organ za finančni trg preučiti vsak primer posebej.

(133)

Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da ni nobenih dokazov ali znakov, da bi organ za finančni trg prepovedal prodajo konzorciju. Zasebni prodajalec na trgu torej ne bi izločil konzorcija na podlagi tega.

(134)

Komisija kot v vseh drugih zadevah potrjuje, da se lahko upoštevajo samo tisti dejavniki, ki bi jih upošteval vlagatelj pod tržnimi pogoji (44). To izključuje tveganja, ki izhajajo iz mogoče obveznosti plačila državne pomoči, ker jim vlagatelj pod tržnimi pogoji ne bi bil izpostavljen (45). Kar zadeva privatizacijo banke BB, je odločilni element v zvezi s tem garancija Ausfallhaftung, ki jo Avstrija uveljavlja, da bi upravičila prodajo družbi GRAWE.

(135)

Komisija meni, da je Ausfallhaftung element, ki ga Gradiščanska ne bi smela upoštevati. Kot je navedeno v odločitvi o sprožitvi postopka, bi se zaradi upoštevanja garancije Ausfallhaftung pomešali vloga Gradiščanske kot dajalke pomoči in vloga Gradiščanske kot prodajalke banke.

(136)

Komisija mora najprej zavrniti vse argumente, s katerimi Avstrija zagovarja vprašljivost kategorizacije garancije Ausfallhaftung za (obstoječo) državno pomoč. Glede na Sklep Komisije C(2003) 1329 konč. o odpravi garancije Ausfallhaftung  (46), ki je sledil sporazumu med Avstrijo in Komisijo ter ga Avstrija ni izpodbijala pred evropskimi sodišči, ta argument ni sprejemljiv. Če se Avstrija – kot se zdi v tem postopku – dejansko ne bi strinjala s kategorizacijo garancije Ausfallhaftung za državno pomoč, bi to lahko izpodbijala pred Sodiščem Evropskih skupnosti.

(137)

Poleg tega je treba v zvezi z argumentom Avstrije, da je obstoječa pomoč zakonita, poudariti, da je obstoječa pomoč kljub temu pomoč, ki jo je podelil javni organ. V vseh dosedanjih odločbah Sodišča je jasno opredeljeno osnovno načelo, da se vloga države kot prodajalke podjetja in vloga države in njene obveznosti kot javnega organa ne smeta pomešati pri uporabi preizkusa vlagatelja pod tržnimi pogoji (47). Ni nobenega precedensa, s katerim bi se potrdilo stališče Avstrije, da bi vlagatelj pod tržnimi pogoji upošteval garancijo, kategorizirano za državno pomoč: hipotetično noben tržni vlagatelj ne bi izdal garancije, ki ne bi bila skladna z načelom tržnega vlagatelja, in sklep o odpravi garancije Ausfallhaftung potrjuje, da ta garancija ni bila dodeljena pod tržnimi pogoji. Sodišče Evropskih skupnosti je presodilo, da se posebne garancije, ki so štele za nezakonito pomoč, ne smejo upoštevati pri izračunavanju mogočih stroškov likvidacije (48). To ne pomeni, da bi se v nasprotju s tem lahko upošteval obstoječi ukrep pomoči. Komisija meni, da ni pomembno, ali je bila pomoč nezakonita ali obstoječa. Če ukrep šteje za pomoč, ga zasebni prodajalec ne bi dodelil, zato takega ukrepa torej tudi ne bi upošteval (49).

(138)

Bilo bi drugače, če bi Gradiščanska podelila komercialno garancijo kot zasebni vlagatelj in ne kot državno pomoč. Vendar pa v tem primeru ni tako.

(139)

Avstrija ni navedla nobenih drugih dejavnikov, kot so zunajbilančna tveganja ali garancije, razen garancije Ausfallhaftung, ki bi se lahko upoštevali pri ocenjevanju ponudb.

(140)

Ob upoštevanju teh ugotovitev in glede na to, da je bilo „neprekinjeno delovanje banke BB in hkrati izogibanje uporabi garancije Ausfallhaftung“ eden od elementov, če že ne odločilni element, pri odločitvi Gradiščanske o prodaji banke BB družbi GRAWE kljub njeni nižji ponudbi, Komisija ugotavlja, da se Avstrija ni vedla, kot bi se vedel zasebni prodajalec na trgu. Gospodarska prednost, dodeljena družbi GRAWE, je vsaj enakovredna razliki med ponudbo konzorcija in dejansko prodajno ceno (50).

2.3   Pogoji, povezani s prodajo banke BB

(141)

Tudi če obstoj pomoči dokazuje že izbira nižje ponudbe v tej zadevi, mora Komisija tudi preučiti, v kolikšnem obsegu bi lahko različni razpisni pogoji vplivali na prodajno ceno. Kot je že bilo navedeno, je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka izrazila dvom o tem, ali je bil razpis odprt, pregleden in nediskriminacijski; poleg tega je Komisija izrazila dvom o vplivu pogojev na mogoče ponudnike, ki bi se lahko vzdržali predlaganja ponudb, in glede vpliva pogojev na ceno, ki so jo ponudili ponudniki (te ponudbe bi lahko bile nižje kot pri razpisu brez pogojev).

(142)

Na podlagi informacij, pridobljenih med formalnim postopkom preiskave, Komisija ugotavlja, da se zdi, da konzorcija s povsem postopkovnega vidika (dolžna skrbnost, možnost sestankov, organ za finančni trg) strokovnjaki družbe HSBC, pooblaščeni za izvedbo razpisnega postopka, niso prikrajšali. Komisija ugotavlja, da to stališče potrjuje tudi obsežno ugotavljanje dejstev, ki ga je opravilo deželno sodišče v Eisenstadtu, kot je razvidno iz njegove sodbe z dne 20. maja 2006 (51).

(143)

Komisija je ocenila vpliv pogojev na ponudbe. Pogoji, določeni v privatizacijskem postopku, bi lahko kazali na to, da si Gradiščanska ni prizadevala pridobiti najvišje cene za banko. Komisija nima nobene utemeljitve, na podlagi katere bi menila, da je to dejansko omejilo število ponudnikov ali vplivalo na ceno. Predložene niso bile nobene pripombe tretjih strank, iz katerih bi bilo razvidno, da so se sprva zanimale za nakup banke BB, vendar so jih od nadaljevanja razpisnega postopka odvrnili ti pogoji iz pisma o postopku. Tudi razpis je bil dovolj javen. Tudi če so nekateri drugi razpisni pogoji kljub temu vprašljivi („časovne omejitve“, „pripravljenost opraviti kakršno koli potrebno dokapitalizacijo“ in „ohranitev neodvisnosti banke BB“), njihov učinek na vrednost ponudb ni razviden. Komisija torej ni odkrila nobenih dokazov ali znakov, ki bi kazali, da bi postopek, ki bi omogočal uresničitev celotnega potenciala banke BB, prinesel višjo ponudbo. Konzorcij tudi ni trdil, da so pogoji v pismu o postopku znižali vrednost njegove ponudbe. Konzorcij se je sicer strinjal, da sta nakupna cena in varnost transakcije veljavno merilo za katerega koli kupca, vendar je poudaril, da pogoj,kot je „neprekinjeno delovanje banke BB in hkrati izogibanje uporabi garancije Ausfallhaftung“ ali „pripravljenost opraviti kakršno koli potrebno dokapitalizacijo“, v prihodnosti ne bi bil izvršljiv. Zato v tem primeru, v katerem je razpis prinesel dve veljavni ponudbi (52) in glede na nezaznaven vpliv pogojev na prodajno ceno, višja ponudba šteje za dober približek tržne cene (53).

2.4   Drugi premisleki v zvezi z garancijo Ausfallhaftung

(144)

Čeprav Komisija ne more sprejeti stališča Avstrije o pomembnosti garancije Ausfallhaftung za to zadevo, je obravnavala argumente, ki jih je Avstrija predložila v zvezi s to – napačno – domnevo. Vendar pa je Komisija ugotovila, da ponudba družbe GRAWE kljub temu ne bi postala „najboljša ponudba“, tudi če bi upoštevali stališče Avstrije in bi se upošteval obstoj garancije Ausfallhaftung.

(145)

Če bi prišlo do likvidacije banke BB, bi se ovrednotila njena sredstva, prihodki pa bi se uporabili za poplačilo upnikov. Če prihodki iz likvidacije sredstev ne bi bili zadostni za poplačilo upnikov, bi se porabili lastni viri sredstev banke BB v višini 90 milijonov EUR. Kakršen koli preostali primanjkljaj bi se enakovredno porazdelil med neporavnane obveznosti, zaradi česar bi ostale obveznosti do upnikov neporavnane. Garancija Ausfallhaftung kot neposredna terjatev upnikov banke BB do Gradiščanske bi pomenila obveznost za Gradiščansko, da ukrepa in upnikom v celoti nadomesti neporavnane obveznosti, ki jih krije garancija Ausfallhaftung. Delež obveznosti, ki jih krije garancija Ausfallhaftung, se bo zmanjšal s 100 % ob sklenitvi posla (maj 2006) na skoraj 0 % leta 2017.

(146)

Tako mogočo likvidacijo banke BB bi lahko spodbudile težave banke, da se refinancira na kapitalskih trgih ali izpolni predpisane zahteve, kot so količniki minimalne kapitalske ustreznosti.

(147)

Avstrija je trdila, da bi se težave z likvidnostjo pojavile predvsem takoj po napovedi prodaje konzorciju v tisku. Novi neto odliv bi znašal od 500 milijonov EUR v najboljšem primeru do 1,25 milijarde EUR v najslabšem. Konzorcij ne bi mogel zagotoviti nove likvidnosti v tolikšnem obsegu. Zato prodaja banke BB konzorciju sploh ni bila upoštevana kot mogoča.

(148)

Komisija priznava, da bi napoved, da bo Gradiščanska prodala banko BB konzorciju, lahko povzročila dvig vlog in medbančnih kreditnih linij, vendar se zdijo izračuni, ki jih je predložila Avstrija, napačni zaradi več razlogov. Na podlagi primerljivih dogodkov je domneva o dvigu 50–60 % vlog nerealna (54). Likvidnostni odliv za nov posel v takih kriznih razmerah bi banka BB omejila na obvezni minimalni znesek (55). Poleg tega pri izračunih, ki jih je predložila Avstrija, tržljiva sredstva niso likvidirana ali so samo delno likvidirana (56) in nekatere postavke likvidnostnega odliva niso razumljive (57). Komisija meni, da bi bilo pričakovani likvidnostni odliv tudi v kriznih razmerah mogoče izravnati z učinkovitim in preventivnim upravljanjem likvidnosti banke BB ter ohraniti nadzor nad posledičnim neto odlivom. Glede na to Komisija poudarja, da bi banka BB in lastnik lahko sprejela preventivne ukrepe za omejitev likvidnostnega odliva, in ugotavlja, da se je Gradiščanska že zavezala, da bo zbrala 380 milijonov nove likvidnosti za banko BB z izdajo novih obveznic, kritih z garancijo Ausfallhaftung, pred prodajo banke. Komisija ne more soglašati z argumentom Avstrije, da izdaja dodatnih obveznic, ki bi banki BB zagotovila dodatno likvidnost v znesku 380 milijonov EUR, ne bi bila odločilni dejavnik za katerega koli ponudnika za nakup banke, medtem ko Avstrija hkrati trdi, da so bile pričakovane likvidnostne težave razlog, da se banka BB ne bi prodala konzorciju. Mogoče je tudi trditi, da bi Gradiščanska lahko rešila likvidnostne težave, če bi se ji zdele velike, tako da bi izdala dodatne obveznice v vrednosti manjkajoče likvidnosti, kakor je storila v primeru družbe GRAWE z izdajo dodatnih 380 milijonov EUR.

(149)

Glede na zgornje navedbe Komisija domneva, da bi nesolventnost ali likvidacijo banke BB povzročili bolj regulativni razlogi in ne pomanjkanje likvidnosti po objavi posla. Avstrija trdi, da bi bilo tveganje za nesolventnost pri prodaji banke BB konzorciju bistveno večje, kot če bi bila novi lastnik družba GRAWE. Družba GRAWE bi nadaljevala regionalno poslovanje banke BB, usmerjeno na majhne in velike bančne posle, in ne bi spreminjala sedanjega poslovnega modela. V skladu s poslovnim načrtom, ki ga je predložil konzorcij, bi bil poslovni model banke BB bolj tvegan, ker bi vključeval take dejavnosti, kot je financiranje mednarodne trgovine. Morebitna pridružitev banke Active Bank banki BB bi banko BB izpostavila nihanjem deviznih tečajev eura in ukrajinske grivne, katerih varovanje je drago. Avstrija je tudi trdila, da bi drugi dejavniki, kot sta pomanjkanje izkušenj v bančnem sektorju in nižja bonitetna ocena konzorcija, bistveno povečali tveganje za nesolventnost banke BB.

(150)

Komisija priznava, da je napovedovanje dolgoročnega razvoja banke BB v obeh scenarijih prodaje zelo hipotetično. Gradiščanska mora sprejeti dejstvo, da ima po prodaji banke BB novemu lastniku ne glede na to, ali je to družba GRAWE ali konzorcij, zelo omejen vpliv na novo strateško usmeritev banke. Glede na to je pomembno opozoriti, da prihodnji poslovni model banke BB ne sme biti zavezujoče opredeljen v prodajni pogodbi, ampak je za odločitev o novi strateški usmeritvi banke odgovoren novi lastnik, vključno s potrebnimi povečanji kapitala in prihodnjo pridružitvijo drugih družb.

(151)

Novi lastniki so pri poslovnem upravljanju kljub temu omejeni z veljavnimi predpisi o bančništvu. Na eni strani banko BB kot banko s sedežem v Avstriji, ki opravlja dejavnost z avstrijskim dovoljenjem za opravljanje bančnih storitev, še naprej nadzoruje avstrijski regulativni organ za bančništvo, zato mora izpolnjevati iste predpisane zahteve (npr. količnike minimalne kapitalske ustreznosti) kot druge evropske banke. Na drugi strani banka BB kot sestavni del svetovne finančne mreže potrebuje vsaj bonitetno oceno naložbenega razreda, da bi pridobila medbančno refinanciranje. Tako za banko BB veljajo tudi zahteve bonitetnih agencij glede lastnih sredstev. Večje tveganje mora torej spremljati ustrezen nov lastni kapital, ki ga morajo vložiti lastniki.

(152)

Komisija se prav tako ne more strinjati z argumentom Avstrije, da bi moral prihodnji lastnik banke BB nujno imeti obsežne izkušnje z bančništvom. Upravljanje banke BB ni naloga lastnikov, ampak uprave banke BB. Komisija poleg tega ne razume, zakaj naj bi bila bonitetna ocena banke BB po prodaji enaka bonitetni oceni družbe GRAWE ali ukrajinske države, kot je trdila Avstrija. Po eni strani družba GRAWE ni trdila, da je dala splošno garancijo za banko BB, zato bo banka ocenjena predvsem na podlagi svoje uspešnosti. Po drugi strani banka BB ostaja avstrijska banka s sedežem v Avstriji, zato je tudi domnevna bonitetna ocena B ukrajinske države – ki bi lahko bila pomembna, če bi imela banka sedež v tej državi – na prvi pogled nepomembna. V zvezi s tem je pomembno tudi opozoriti, da bo banka BB še naprej krita z garancijo Ausfallhaftung.

(153)

Kljub temu pa ni mogoče povsem izključiti, da bi lahko banka BB ne glede na to, kdo je novi lastnik, v prihodnosti zašla v hude težave, zaradi katerih se ne bi mogla izogniti nesolventnosti/likvidaciji. Pri takem scenariju je pomembno razumeti, da je banka BB zelo majhna (bistveno manjša od 1 % velikosti večjih evropskih bank glede na bilanco stanja), zato bi imela njena likvidacija majhen ali celo zanemarljiv vpliv na avstrijski ali evropski bančni sistem. Prodaja sredstev banke BB v znesku približno 3,5 milijarde EUR (krediti, obveznice, delnice, izvedeni finančni instrumenti, nepremičnine) na svetovnih finančnih trgih ne bi povzročila motenj v delovanju trga, zato bi trgi in predvsem cene sredstev ostali stabilni.

(154)

Avstrija je predložila scenarij likvidacije. V scenariju likvidacije je predvideno, da bo likvidacija sredstev opravljena leta 2006 in da je dosegljiva cena sredstev odvisna od njihovega tehtanega tveganja. Opravljene prilagoditve so gibljejo od 2 % za 0 % sredstev, tehtanih glede na tveganje, do 20 % za 100 % sredstev, tehtanih glede na tveganje. Scenarij likvidacije vključuje prilagoditve v višini 90 milijonov EUR za likvidacijo zunajbilančnih postavk. Ugotovitev scenarija po odbitku lastnih sredstev je, da bi bilo treba uporabiti garancijo Ausfallhaftung, torej bi morala v scenarij likvidacije poseči Gradiščanska s približno 270 milijoni EUR.

(155)

Komisija se strinja s splošno metodologijo scenarija likvidacije, ki ga je predložila Avstrija, da bi pridobila prve ocene mogočih izgub zaradi nesolventnosti banke BB. Vendar pa Komisija meni, da so prilagoditve v zvezi s sredstvi previsoke (npr. od 10 do 20 odstotne prilagoditve za hipotekarno zavarovane kredite, ki se lahko listinijo in prodajo v paketih) in ne razume zunajbilančnih prilagoditev. Avstrija je poleg tega predvidela 100-odstotno verjetnost, da bo likvidacija opravljena v letu 2006, zato je upoštevala nominalne vrednosti sredstev. Tak scenarij se ne zdi realen.

(156)

Komisija po obravnavi teh pripomb v scenariju likvidacije ugotavlja, da bi Gradiščanska lahko upoštevala vsak odstotek verjetnosti za sprožitev garancije Ausfallhaftung v prihodnosti do največ 1 milijona EUR. To pomeni, da je treba za izravnavo razlike v ceni ponudbe konzorcija domnevati, da je verjetnost nesolventnosti banke BB s konzorcijem kot novim lastnikom več kot 50 % višja kot v primeru družbe GRAWE. Komisija ne vidi nobene podlage za tako domnevo, zato ugotavlja, da ponudba družbe GRAWE ni bila najboljša ponudba, tudi če bi Gradiščanska kot dejavnik ocenjevanja upoštevala garancijo Ausfallhaftung.

(157)

Avstrija in družba GRAWE sta predložili tudi druge metode (58) ocenjevanja različnih tveganj v zvezi s ponudnikoma. Komisija meni, da splošna metodologija, uporabljena v scenariju likvidacije, najbolje izraža posebne pogoje v primeru nesolventnosti, zato je najustreznejša, najpreglednejša in najrazumljivejša metoda za ocenjevanje tveganj, ki izhajajo iz garancije Ausfallhaftung. Dodatne metode, ki jih je predstavila Avstrija, niso pomembne, razen tega pa niso razumljive zaradi neustreznih domnev ali se ne uporabljajo za posebne pogoje tega primera.

2.5   Garancijska klavzula v zvezi z državno pomočjo v pogodbi z družbo GRAWE

(158)

Prodajna pogodba med Gradiščansko in družbo GRAWE poleg tega vsebuje garancijsko klavzulo, ki določa – med drugim – da mora Gradiščanska povrniti družbi GRAWE tolikšen znesek, kot ga določi Komisija v odločbi o vračilu. Čeprav kupec ohrani pravico, da odstopi od pogodbe, če je prilagoditev nakupne cene nezakonita, je treba ta element prodajne pogodbe pri odločitvi poudariti. Prvič, taka garancijska klavzula, dogovorjena po razpisnem postopku, spremeni pogoje prodaje za posameznega kupca in bi lahko družbo GRAWE spodbudila k predložitvi višje ponudbe; drugič, še pomembneje pa je, da lahko taka garancijska klavzula pomeni izogibanje morebitni odločbi Komisije o vračilu. To je v hudem nasprotju z obveznostjo držav članic, da izvajajo odločbe Komisije in sodelujejo z njo. Ta klavzula se torej ne sme uporabljati, ker bi drugače pomenila novo državno pomoč družbi GRAWE.

2.6   Končna ugotovitev o obstoju državne pomoči

(159)

Prodaja banke BB družbi GRAWE torej pomeni državno pomoč po členu 87(1) Pogodbe ES.

3.   Združljivost s skupnim trgom

(160)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka navedla, da se na podlagi razpoložljivih informacij zdi, da se ne uporablja noben razlog za razglasitev pomoči za združljivo v skladu s členom 87(2) ali (3).

(161)

Avstrija se je osredotočila na dokazovanje, da ukrep ne pomeni državne pomoči. Edine argumente za mogočo združljivost pomoči s skupnim trgom je predložil upravičenec. Po mnenju družbe GRAWE je predhodna odločba o pomoči banki BB za prestrukturiranje pomenila, da bi morala tudi privatizirana banka BB – privatizacija je bila prvi pogoj za razglasitev pomoči za združljivo s skupnim trgom – obdržati svojo regionalno usmeritev. Samo poslovni načrt družbe GRAWE je izpolnjeval to zahtevo.

(162)

Komisija meni, da odločba o prestrukturiranju nikakor ne podpira tega argumenta. Poleg operativnih, funkcionalnih in finančnih ukrepov, ki jih je Avstrija omogočila, Komisija pa se je z njimi strinjala, je privatizacija dodaten element za zagotavljanje dolgoročne sposobnosti preživetja banke. V predhodni odločbi so preučeni učinki hipotetične likvidacije banke BB in v zvezi s tem Komisija priznava, da „je verjetna premajhna ponudba osnovnih finančnih storitev v nekaterih podeželskih regijah Gradiščanske“ (59). Vendar pa se ta trditev ne nanaša na tak pogoj pri privatizacijskem postopku, ki drugod ni naveden.

(163)

Na podlagi zgornjih navedb je prvotna ugotovitev Komisije potrjena. Pomoč ne more biti razglašena za združljivo s skupnim trgom.

4.   Polna učinkovitost Odločbe Komisije 2005/691/ES o prestrukturiranju banke Bank Burgenland

(164)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave izrazila dvom o tem, ali je bila predčasna izpolnitev garancijskega sporazuma z dne 20. junija 2000, odobrenega v Odločbi Komisije z dne 7. maja 2004, dopustna, ker bi lahko bila v nasprotju z Odločbo o prestrukturiranju banke BB. Vendar po dodatni preučitvi tega vprašanja Komisija ugotavlja, da je ta dogovor dejansko skladen z navedeno odločbo.

5.   Vračilo

(165)

Ker je bil ukrep uresničen brez predhodne priglasitve Komisiji in ni združljiv s pravili o državni pomoči, je treba od Avstrije zahtevati, naj od upravičenca povrne pomoč.

(166)

Znesek, ki ga je treba povrniti, mora biti tolikšen, da odpravi pomoč. Na podlagi ugotovitev iz točk 2.2 in 2.3 oddelka VI je pomoč v tem primeru enaka razliki med ponudbo konzorcija in dejansko prodajno ceno.

(167)

Vendar na podlagi tega pristopa izračun razlike ni enak nominalni vrednosti obeh ponudb, kar bi znašalo 54,7 milijona EUR. Da bi bili obe ponudbi povsem primerljivi, je bilo treba opraviti prilagoditve zaradi različnih pogodbenih dogovorov z družbo GRAWE in konzorcijem. Obe ponudbi vključujeta več dodatnih pogojev, ki jih je treba količinsko opredeliti in primerjati z ustreznimi pogoji v konkurenčni ponudbi. Komisija zato meni, da mora Avstrija pri povračilu zneska pomoči zgoraj navedene razlike med ponudbama prilagoditi na v nadaljevanju opisani način.

(168)

Kar zadeva nadomestilo, povezano s predčasnim prenehanjem garancijskega sporazuma z dne 20. junija 2000, je plačilo Gradiščanske konzorciju v znesku 15 milijonov EUR za 2,1 milijona EUR višje od plačila družbi GRAWE v višini 12,9 milijona EUR. Zato je bilo treba opraviti prilagoditev, s katero se zmanjša razlika med ponudbo konzorcija in dejansko prodajno ceno, v višini 2,1 milijona EUR.

(169)

Količinska opredelitev učinka različnih dogovorov na omejitve odgovornosti, zneske oprostitve in garancijske roke je zapletena. Avstrija je trdila, da je bil pristop, dogovorjen z družbo GRAWE in konzorcijem, na splošno uravnotežen in ni omogočil bistvene prednosti nobenemu ponudniku. Komisija se strinja z Avstrijo, da je učinek garancijskih dogovorov na razliko v ceni majhen, vendar kljub temu meni, da je potrebna količinska opredelitev. Komisija na podlagi razpoložljivih informacij ne more oceniti, ali različni garancijski dogovori omogočajo prednost enemu od ponudnikov, zato bo morala Avstrija zagotoviti primerjalni pregled vseh garancijskih dogovorov. Avstrija bo morala poleg tega količinsko opredeliti finančni učinek teh dogovorov na nakupni ceni, ki sta jih predlagala ponudnika.

(170)

Letna rezervacija v višini 100 000 EUR, ki jo mora plačevati konzorcij za nadaljevanje garancije Ausfallhaftung do leta 2017, pomeni dodatni tok prihodkov za Gradiščansko, zato je potrebna prilagoditev, s katero se poveča razlika med ponudbo konzorcija in dejansko prodajno ceno za sedanjo vrednost rezervacij, ki bodo plačane do leta 2017.

(171)

Vprašanje novih dodatnih obveznic v znesku 380 milijonov EUR iz državne garancije ni bilo navedeno v pismu o postopku ali v osnutku pogodbe z družbo GRAWE. Komisija meni, da je bil tak dogovor zelo pomemben pri postopku prodaje in bi moral biti naveden v osnutku pogodbe s konzorcijem. Konzorcij je poleg tega potrdil, da ni upošteval izdaje dodatnih novih obveznic v svoji ponudbi. Komisija zato meni, da je treba prednost, dodeljeno družbi GRAWE in povezano s prednostjo refinanciranja, ki izhaja iz dodatnih 380 milijonov EUR, prilagoditi tako, da se poveča razlika med ponudbo konzorcija in dejansko prodajno ceno. Osnova za izračun je obrestna mera, ki jo je banka BB plačala za dodatne obveznice v višini 380 milijonov EUR v primerjavi s stroški refinanciranja banke BB po sklenitvi posla.

(172)

Komisija ni prejela nobenih informacij, na podlagi katerih bi lahko dokončno ocenila, ali dogovor o prenosu štirih podružnic banke BB za nepremičnine nazaj na Gradiščansko pred sklenitvijo posla po knjigovodski vrednosti 25 milijonov EUR pomeni prednost, zaradi katere je treba prilagoditi razliko med ponudbo konzorcija in dejansko prodajno ceno. Tako bi bilo, če bi bila tržna vrednost premoženja nižja ali višja od njegove knjigovodske vrednosti. Avstrija mora zagotoviti oceno tržne vrednosti premoženja štirih podružnic banke BB za nepremičnine, ki jo pripravi neodvisni strokovnjak, ki ga imenuje neodvisni organ. Pri tej oceni je treba upoštevati najemnine, ki jih je mogoče prejeti na trgu.

(173)

Komisija meni, da prilagoditev ni potrebna, če se obresti dogovorjenega predplačila konzorcija v višini 15 milijonov EUR na skrbniški račun pri banki Active Bank s sedežem v Ukrajini za obdobje od datuma podpisa pogodbe do sklenitve posla pripišejo konzorciju.

(174)

V zvezi z vprašanjem iz odločitve o sprožitvi postopka glede prenosa davčnih izgub je Komisija presojala, ali bi ga bilo treba upoštevati pri količinski opredelitvi zneska pomoči, in ugotavlja, da ni tako. Komisija kljub temu meni, da bi bilo treba pri kakršni koli oceni banke BB upoštevati mogoče koristi tretjih strank zaradi prenosa davčnih izgub.

VII.   SKLEPNE UGOTOVITVE

(175)

Komisija ugotavlja, da je Avstrija s kršitvijo člena 88(3) Pogodbe ES nezakonito dodelila pomoč družbi GRAWE v zvezi s privatizacijo banke BB. Pomoč je nezdružljiva s skupnim trgom. Avstrija mora količinsko ovrednotiti celoten znesek pomoči na podlagi ustrezno prilagojene razlike, kot je navedeno zgoraj, med končnima ponudbama, predloženima v okviru razpisnega postopka –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Državna pomoč, ki jo je Avstrija s kršitvijo člena 88(3) Pogodbe ES nezakonito dodelila družbi GRAWE, je nezdružljiva s skupnim trgom. Pomoč je enaka razliki med končnima ponudbama, predloženima v okviru razpisnega postopka, ki je ustrezno prilagojena v skladu s parametri, določenimi v odstavkih od 167 do 174 te odločbe.

Člen 2

1.   Avstrija od upravičenca izterja pomoč iz člena 1.

2.   Zneskom, ki jih je treba povrniti, se pripišejo obresti od datuma, ko jih je upravičenec dobil na voljo, do njihovega dejanskega povračila.

3.   Obresti se izračunajo na podlagi obrestnoobrestnega računa v skladu z Uredbo (ES) št. 794/2004.

Člen 3

1.   Vračilo pomoči iz člena 1 je takojšnje in učinkovito.

2.   Avstrija zagotovi, da se ta odločba izvede v štirih mesecih po tem, ko je bila o njej obveščena.

Člen 4

1.   Avstrija v dveh mesecih po tem, ko je bila obveščena o tej odločbi, predloži Komisiji naslednje informacije:

(a)

celoten znesek (osnovni znesek in obresti), ki ga je treba izterjati od upravičenca, ugotovljen v skladu s parametri, določenimi v tej odločbi, s podrobno obrazložitvijo metode, uporabljene za izračun tega zneska, in oceno premoženja, ki jo je opravil neodvisni strokovnjak;

(b)

podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za izpolnjevanje te odločbe;

(c)

dokumente, ki dokazujejo, da je bilo upravičencu odrejeno, naj vrne pomoč.

2.   Avstrija Komisijo obvešča o napredku v zvezi s sprejetimi nacionalnimi ukrepi za izvajanje te odločbe, dokler se ne opravi povračilo pomoči iz člena 1. Na zahtevo Komisije nemudoma predloži informacije o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za izvajanje te odločbe. Predloži tudi podrobne informacije o zneskih pomoči in obrestih vračila, ki jih je upravičenec že vrnil.

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na Republiko Avstrijo.

V Bruslju, 30. aprila 2008

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije


(1)  UL C 28, 8.2.2007, str. 8.

(2)  Za podroben opis glej spodaj.

(3)  Glej opombo 1.

(4)  Glej sporočilo za javnost št. 7/2008 z dne 22. februarja 2008 Upravnega sodišča Frankfurt am Main, ki ga je predložila Avstrija (www.vg-frankfurt.justiz.hessen.de).

(5)  Poslovna skrivnost.

(6)  Prenos izgube dne 31. decembra 2004.

(7)  Stopnja davka od dobička pravnih oseb v Avstriji znaša 25 %.

(8)  Štiri podjetja za nepremičnine z nominalno vrednostjo […] milijonov EUR so bila neposredno prenesena na deželo pred sklenitvijo posla s ceno […] milijonov EUR.

(9)  Na sestanku delničarjev marca 2005 je bilo odločeno, da je treba združiti delnice v prostem obtoku in izplačati nadomestila malim delničarjem, ki so imeli v lasti 6,79 % kapitala.

(10)  Ausfallhaftung (poroštvo) je garancijski ukrep za javne posojilne ustanove, ki je aprila 2003 vključeval približno 27 hranilnic in sedem bank Landeshypothekenbanken (javne hipotekarne banke). Sproži garancijsko obveznost, pri kateri mora v primeru plačilne nesposobnosti ali likvidacije posojilne ustanove posredovati garant (država, dežela ali občina). Upniki banke imajo v tem primeru neposredne zahtevke do garanta, ki pa mora ukrepati samo, če sredstva banke ne zadostujejo za poplačilo upnikov. Garancija Ausfallhaftung ni časovno ali količinsko omejena. Banka BB ni dolžna plačati nobenega nadomestila za garancijo.

(11)  UL C 175, 24.7.2003, str. 8. Avstrija je sprejela ustrezne ukrepe, predlagane v Odločbi, z dopisom z dne 15. maja 2003, evidentiranim dne 21. maja 2003.

(12)  V skladu z odstavkom 7 oddelka 4 Zakona o javni hipotekarni banki Burgenland bo prehodno obdobje za obveznosti, ki jih krije garancija Ausfallhaftung, prenehalo veljati za vse nove obveznosti, če se banka Bank Burgenland (ali večina njenih delnic) proda pred koncem prehodnega obdobja, dogovorjenega s Komisijo.

(13)  Odločba Komisije 2005/691/ES o državni pomoči C 44/03 (ex NN 158/01), ki jo namerava Avstrija izvršiti za banko Bank Burgenland AG (UL L 263, 8.10.2005, str. 8).

(14)  Garancijska pogodba je povezana z obvezami iz posojil skupine HOWE. Letni dobiček iz poslovanja banke BB se uporablja za kritje zneska garancije. Skladno s tem se znesek garancije zmanjša za znesek letnega dobička banke BB, kadar ta ni potreben za razdelitev prednostnih dividend. Banka BB se bo lahko sklicevala na garancijo Gradiščanske šele, ko bodo zaključeni letni računovodski izkazi za finančno leto 2010.

(15)  Banka Bank Austria se terjatvam odpoveduje v zameno za obrestonosno klavzulo o izboljšavi stanja banke BB, poplačilo celotnega zneska zahtevka banke Bank Austria z obrestmi pa je predvideno v sedmih obrokih z začetkom 30. junija 2004. Od tega dne je morala banka BB torej poplačati znesek odpovedanih terjatev z obrestmi, obračunanimi do tega dne. Odplačilo klavzule o izboljšavi stanja temelji na letnih dobičkih banke BB.

(16)  Če banka BB ne bi mogla izpolniti svoje obveznosti o izboljšavi stanja, je Gradiščanska sprejela nepreklicno jamstvo za pokritje morebitne izgube banke Bank Austria AG, ki velja za vsako leto v obdobju od 2004 do 2010 in v skladu s katerim mora Gradiščanska kriti kakršen koli primanjkljaj banke Bank Austria AG. V skladu s tem sporazumom lahko banka BB in Gradiščanska prosto izpolnjujeta obveznosti o izboljšavi stanja, ki jih imata do banke Bank Austria AG, pred dogovorjenimi roki.

(17)  Četrti ponudnik je predložil okvirno ponudbo v višini 115,5 milijona EUR, vendar prepozno in nepopolno. Zato ta ponudba ni bila več obravnavana.

(18)  Odstavek 402 in naslednji odstavki XXIII. poročila Evropske komisije o politiki konkurence 1993.

(19)  V zvezi s tem ni treba obravnavati informacij o dejstvih, ki jih je predložil pritožnik.

(20)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(21)  Kot je navedeno zgoraj, je imela Gradiščanska v skladu s spremenjenim garancijskim sporazumom z dne 20. junija 2000 pravico do plačila odprte garancije banki BB v celotnem ali delnem znesku od zaključka letnih računovodskih izkazov za leto 2010.

(22)  Vendar pa garancija v osnutku pogodbe s konzorcijem ni vključevala jamstva, da sama prodajna pogodba ne vsebuje pomoči.

(23)  Družba HSBC je upoštevala samo prenos davčnih izgub, ki bi ga banka BB lahko dejansko uporabila na podlagi svojega poslovanja. V zvezi s tem je družba HSBC domnevala, da bi dobra bonitetna ocena kupca več ali manj samodejno veljala tudi za banko BB (tako imenovani „prenos dobre bonitete“ – „Bonitätstransfer“). V celoti je družba HSBC ocenila banko BB z uporabo treh scenarijev, vključno z dodatnim scenarijem na podlagi tega, da bi Gradiščanska ostala lastnica banke BB in ne bi bilo privatizacije, ter scenarijem, ki je temeljil na lastniku brez bonitete/bonitetne ocene (kot na primer konzorcij).

(24)  Upošteval se je prenos davčnih izgub v višini 5,6 milijona EUR.

(25)  Sodba avstrijskega Vrhovnega sodišča z dne 4. aprila 2006, 1 Ob251/05a, ki jo je tudi predložila družba GRAWE in v kateri je bilo odločeno, da je garancija Ausfallhaftung neločljivo povezana z vlogo dežele Gradiščanske kot delničarja.

(26)  Odstavek 82 Odločbe Komisije z dne 8. septembra 1999 o pomoči Francije za Stardust Marine (UL L 206, 15.8.2000, str. 6). Odstavek 91 Odločbe Komisije z dne 11. aprila 2000 o pomoči Italije za Centrale del Latte di Roma (UL L 265, 19.10.2000, str. 15).

(27)  Odstavek 136 in naslednji odstavki sodbe Sodišča z dne 28. januarja 2003 v zadevi C-334/99, Gröditzer Stahlwerke, Recueil 2003, str. I-1139.

(28)  Konzorcij je organ za finančni trg naslovil z dopisom z dne 6. decembra 2005, družba GRAWE pa z dopisom z dne 10. januarja 2006. Organ za finančni trg je pozneje obvestil obe stranki, da takrat ne more obravnavati njunih dopisov.

(29)  Avstrija in družba GRAWE sta posebej poudarili to točko ob sklicevanju na podobne ugotovitve deželnega sodišča v Eisenstadtu.

(30)  Razmislekov v zvezi s svobodo ustanavljanja, ki jih je navedla Avstrija, ni treba obravnavati v okviru postopka o državni pomoči. Glej odstavek 314 sodbe Sodišča prve stopnje z dne 12. februarja 2008 v zadevi T-289/03, BUPA, še neobjavljena, na voljo na spletni strani www.curia.europa.eu

(31)  Glej na primer odločbo deželnega sodišča v Eisenstadtu 27 Cg 90/06 p-40 z dne 20. maja 2006, zlasti str. 28, in odločbo višjega deželnega sodišča na Dunaju 2 R 150/06b z dne 5. februarja 2007, zlasti str. 15, iz katerih je razvidno, da ni treba zavzeti stališča o obstoju državne pomoči.

(32)  Glej odstavek 402 in naslednje XXIII. poročilo Evropske komisije o politiki konkurence 1993; glej tudi odstavek 61 in naslednje odločitve o sprožitvi postopka.

(33)  Glej tudi odstavek 402 in naslednje Poročilo o konkurenci.

(34)  Odstavek 7 Odločbe Komisije 2000/513/ES z dne 8. septembra 1999 o pomoči Francije za Stardust Marine (UL L 206, 15.8.2000, str. 6). Poznejša razveljavitev te odločbe, ki jo je opravilo Sodišče Evropskih skupnosti, se ne nanaša na to točko.

(35)  UL C 209, 10.7.1997, str. 3.

(36)  Glej razdelek II(1)(c) Sporočila.

(37)  To velja zlasti za oceno družbe HSBC v priporočilu Gradiščanski, oceno samostojne vrednosti banke BB, ki jo je opravila družba gmc-unitreu v okviru prestrukturiranja pred poskusom privatizacije, in konzorcijevo lastno samostojno oceno banke BB (ki nima nobenih posledic, saj lahko konzorcij upošteva vrednost dodatnih dejavnikov, ki so značilni samo zanj).

(38)  Odstavek 82 Odločbe Komisije 2000/628/ES z dne 11. aprila 2000 o pomoči Italije za Centrale del Latte di Roma (UL L 265, 19.10.2000, str. 15).

(39)  Glej tudi odstavek 125 Odločbe komisije z dne 27. junija 2007 v zadevi C 50/2006 BAWAG (UL L 83, 26.3.2008, str. 7).

(40)  Odstavek 78 Odločbe Komisije z dne 8. septembra 1999 o pomoči Francije za Stardust Marine (UL L 206, 15.8.2000, str. 6).

(41)  Avstrija uporablja izraz „varnost transakcije“ tudi za obrazložitev, da se je bilo treba izogniti zamudnemu proučevanju organa za finančni trg, ker bi daljše obdobje negotovosti ogrozilo sposobnost preživetja banke BB.

(42)  Oba položaja sta zajeta v razdelku 20 Zakona o bančništvu ali njegovih delih.

(43)  Komisija poudarja, da v sporočilu za javnost, ki ga je Avstrija preložila, da bi utemeljila to informacijo, ni navedena identiteta ukrajinske skupine. Dejansko bi lahko šlo za povsem drugo skupino kot konzorcij.

(44)  Odstavek 22 sodbe Sodišča v združenih zadevah C-278/92, C-279/92 in C-280/92, Španija proti Komisiji (Hytasa), Recueil 1994, str. I-4103.

(45)  Glej odstavek 134 in naslednje odstavke zadeve C-334/99, Gröditzer Stahlwerke.

(46)  UL C 175, 24.7.2003, str. 8, za podrobnosti glej zgoraj.

(47)  Glej na primer sodbo Sodišča v zadevi C-334/99, Gröditzer Stahlwerke.

(48)  Glej na primer odstavek 138 zadeve C-334/99, Gröditzer Stahlwerke.

(49)  Sklicevati se je mogoče tudi na odstavke 170–171, 179–180 in 198 sodbe Sodišča prve stopnje v zadevi T-11/95, BP Chemicals, Recueil 1998, str. II-3235. V skladu s to odločitvijo mora Komisija, če država dodeli pomoč, kmalu za tem pa intervenira v družbi s trditvijo, da je druga intervencija skladna z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji, kljub temu oceniti drugo intervencijo glede na načelo vlagatelja pod tržnimi pogoji ob upoštevanju učinkov prvega ukrepa pomoči. Če lahko pomoč učinkuje na poznejše intervencije države, je skladna tudi domneva, da bi obstoj državne pomoči lahko vplival na vedenje Gradiščanske pri prodaji banke BB.

(50)  Koliko je treba prilagoditi cene, da so primerljive, je obravnavano v oddelku VI.5.

(51)  Deželno sodišče v Eisenstadtu, 20. maja 2006, 27 Cg 90/06 p-40.

(52)  Avstrija je navedla tudi očitek, da Komisija v zadevi Craiova ni upoštevala razpisa in je uporabila čisto vrednost sredstev, ker so bili razpisu dodani pogoji. Trdila je, da bi morala Komisija podobno sprejeti tudi strokovno vrednotenje v tej zadevi. V zvezi s tem velja, da zadevi nista primerljivi, ker so bili v zadevi Craiova pogoji taki, da razpisa (s samo eno ponudbo) ni bilo več mogoče uporabiti za določitev tržne cene, medtem ko sta bili pri tej zadevi dve konkurenčni ponudbi, ki zagotavljata dober približek tržne cene.

(53)  Glej tudi Odločbo Komisije z dne 8. septembra 1999 o pomoči Francije za Stardust Marine (UL L 206, 15.8.2000, odstavek 82), pri kateri je bil uporabljen podoben pristop. To posamezno vprašanje ni bilo obravnavano v poznejši razveljavitvi odločbe, ki jo je opravilo Sodišče Evropskih skupnosti.

(54)  Tudi v primeru BAWAG, pri katerem je banka doživela naval za dvig vlog po poslovni goljufiji, so bili dvigi vlog omejeni na 20 do 30 %.

(55)  V napovedi likvidnosti je predvidenih 300 milijonov EUR za nakup novih delnic/vrednostnih papirjev in medbančnih kreditnih linij.

(56)  V okoliščinah, v katerih je treba ustvariti likvidnost, bi banka BB prodala delnice in druge tržljive vrednostne papirje, ki jih je mogoče zlahka prodati brez izgube, da bi ustvarila zadostno likvidnost.

(57)  Domneva se, da je učinek odpisa zamenjav z dvostransko prodajno opcijo na likvidnost negativen in v znesku nominalne vrednosti zamenjav.

(58)  Ocena družbe HSBC, znanstveni pristop na podlagi financ, v kapitalski trg usmerjen pristop.

(59)  Glej odstavek 80 odločbe o prestrukturiranju.


Popravki

6.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/55


Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 116/2008 z dne 28. januarja 2008 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu

( Uradni list Evropske unije L 35 z dne 9. februarja 2008 )

Stran 54, točka I.9B.004:

besedilo:

„opreme iz točke 9A005, I.9A.002“

se glasi:

„opreme iz točke I.9A.002“.


6.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/56


Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 117/2008 z dne 28. januarja 2008 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 329/2007 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji

( Uradni list Evropske unije L 35 z dne 9. februarja 2008 )

Stran 121, točka I.9B.004:

besedilo:

„… opreme iz točke 9A005, I.9A.002, …“

se glasi:

„… opreme iz točke I.9A.002, …“.


6.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/s3


OPOMBA BRALCU

Institucije so se odločile, da v svojih besedilih ne bodo več navajale zadnje spremembe navedenih besedil.

Če ni navedeno drugače, se akti iz objavljenih besedil sklicujejo na akte v trenutno veljavni različici.