9.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/1

9.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/3

(1)

Z Uredbo (ES) št. 994/98 je Komisija pooblaščena, da lahko v skladu s členom 87 Pogodbe razglasi, da so pomoč za mala in srednja podjetja („MSP“), pomoč za raziskave in razvoj, pomoč za varstvo okolja, pomoč za zaposlovanje in usposabljanje ter pomoč, ki je v skladu s karto za dodeljevanje regionalne pomoči, ki jo Komisija odobri za vsako državo članico, pod nekaterimi pogoji združljive s skupnim trgom ter da zanje ne velja obveznost priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe.

(2)

Komisija je člena 87 in 88 Pogodbe uporabila v številnih odločbah ter pridobila dovolj izkušenj, da opredeli splošna merila za združljivost glede pomoči za MSP v obliki pomoči za naložbe znotraj in zunaj območij, ki prejemajo pomoč, v obliki shem rizičnega kapitala ter na področjih raziskav, razvoja in inovacij, še zlasti v okviru izvajanja Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (3), glede povečanja področja uporabe za vključitev pomoči za raziskave in razvoj, izvajanja Uredbe Komisije (ES) št. 364/2004 z dne 25. februarja 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (4), izvajanja Sporočila Komisije o državni pomoči in tveganem kapitalu (5) ter Smernic Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja (6), kot tudi izvajanja Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (7).

(3)

Komisija je prav tako pridobila dovolj izkušenj pri uporabi členov 87 in 88 Pogodbe na področjih pomoči za usposabljanje, pomoči za zaposlovanje, okoljske pomoči, pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije in regionalne pomoči za MSP ter velika podjetja, še zlasti v okviru izvajanja Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (8), Uredbe Komisije (ES) št. 2204/2002 z dne 12. decembra 2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ES za državne pomoči na področju zaposlovanja (9), Uredba Komisije (ES) št. 1628/2006 z dne 24. oktobra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni regionalni pomoči za naložbe (10), Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj (11), Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije, Smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja iz leta 2001 (12), Smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja iz leta 2008 (13) ter Smernic o državni regionalni pomoči za 2007-2013 (14).

(4)

V skladu s temi izkušnjami je treba prilagoditi nekatere pogoje, predvidene v Uredbah (ES) št. 68/2001, 70/2001, 2204/2002 in 1628/2006. Zaradi poenostavitve in zagotovitve učinkovitejšega spremljanja pomoči s strani Komisije je treba te uredbe nadomestiti z eno samo uredbo. Poenostavitev bi morala med drugim izhajati iz vrste skupnih usklajenih opredelitev in skupnih horizontalnih določb, določenih v poglavju I te uredbe. Za zagotovitev skladnosti zakonodaje o državni pomoči bi morale biti opredelitve pomoči in sheme pomoči identične opredelitvam teh pojmov v Uredbi Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (15). Tovrstna poenostavitev je nujna za zagotovitev, da bo Lizbonska strategija za rast in delovna mesta dala rezultate, zlasti za MSP.

(5)

S to uredbo je treba izvzeti vsako pomoč, ki izpolnjuje vse ustrezne pogoje te uredbe, in vsako shemo pomoči, če katera koli individualna pomoč, ki se lahko dodeli v skladu s tako shemo, izpolnjuje vse ustrezne pogoje te uredbe. Za zagotovitev preglednosti ter učinkovitejšega spremljanja pomoči se mora vsak ukrep individualne pomoči, dodeljen v skladu s to uredbo, izrecno sklicevati na veljavno določbo iz poglavja II in na nacionalno pravo, ki je osnova za posamezno individualno pomoč.

(6)

Za spremljanje izvajanja te uredbe mora imeti Komisija tudi možnost, da od držav članic pridobi vse potrebne informacije o ukrepih, ki se izvajajo v skladu s to uredbo. Če država članica o teh ukrepih pomoči ne zagotovi informacij v razumnem roku, se lahko to obravnava kot znak nespoštovanja pogojev te uredbe. V tem primeru se lahko Komisija posledično odloči, da je treba v prihodnje prekiniti izvajanje te uredbe ali njenega ustreznega dela za zadevno državo članico in da je treba vse nadaljnje ukrepe pomoči, vključno z novimi individualnimi pomočmi, dodeljenimi na podlagi sheme pomoči, ki jo je pred tem zajemala ta uredba, v skladu s členom 88 Pogodbe priglasiti Komisiji. Kakor hitro država članica zagotovi pravilne in popolne informacije, mora Komisija omogočiti, da se Uredba spet uporablja v celoti.

(7)

Za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe, ki je ta uredba ne vključuje, je treba še naprej uporabljati obveznost priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe. Ta uredba ne bi smela posegati v možnost držav članic, da priglasijo pomoč, katere cilji ustrezajo ciljem, ki jih zajema ta uredba. Komisija bo ocenila tako pomoč predvsem na podlagi pogojev, določenih v tej uredbi, in v skladu z merili, določenimi v posebnih smernicah ali okvirih, ki jih je sprejela Komisija, kadar koli zadevni ukrep pomoči spada v področje uporabe takega posebnega instrumenta.

(8)

Te uredbe se ne bi smelo uporabljati za izvozno pomoč ali pomoč, ki daje prednost domačim proizvodom pred uvoženimi. Te uredbe se zlasti ne bi smelo uporabljati za pomoč, s katero se financirata vzpostavitev in delovanje distribucijske mreže v drugih državah. Pomoč, ki omogoča sodelovanje na sejmih, raziskave ali svetovalne storitve, potrebne za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na nov trg, navadno ne bi smela veljati za izvozno pomoč.

(9)

To uredbo bi bilo treba uporabljati dejansko v vseh sektorjih. V sektorju ribištva in ribogojstva bi morala biti s to uredbo izvzeta le pomoč na področju raziskav in razvoja ter inovacij, pomoč v obliki rizičnega kapitala, pomoč za usposabljanje ter pomoč za prikrajšane delavce in invalide.

(10)

Glede na posebna pravila, ki veljajo v sektorju kmetijstva za primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov, bi morala biti s to uredbo izvzeta le pomoč na področjih raziskav in razvoja, pomoč v obliki rizičnega kapitala, pomoč za usposabljanje, okoljska pomoč ter pomoč za prikrajšane delavce in invalide, kolikor te vrste pomoči niso zajete v Uredbi Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (16).

(11)

Glede na podobnosti med predelavo ter trženjem kmetijskih in nekmetijskih proizvodov bi bilo treba to uredbo uporabljati za predelavo ter trženje kmetijskih proizvodov, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(12)

Niti dejavnosti na kmetiji, ki so potrebne za pripravo proizvoda za prvo prodajo, niti prva prodaja prodajnim posrednikom ali predelovalcem se v tej uredbi ne bi smele šteti za predelavo ali trženje. Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da so države članice zavezane, da se, takoj ko Skupnost izda predpise za uvedbo skupne ureditve trga v določenem sektorju kmetijstva, vzdržijo sprejemanja vseh ukrepov, ki bi lahko to ureditev trga omajali ali povzročili izjeme od nje. Ta uredba se torej ne bi smela uporabljati za pomoči, katerih višina je določena na podlagi cene ali količine kupljenih proizvodov ali proizvodov, danih na trg, niti za pomoči, povezane z obveznostjo, da je treba pomoč deliti s primarnimi proizvajalci.

(13)

Glede na Uredbo Sveta (ES) št. 1407/2002 z dne 23. julija 2002 o državni pomoči za premogovništvo (17) se ta uredba ne bi smela uporabljati za pomoč za dejavnosti v sektorju premogovništva, z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči za raziskave in razvoj, inovacij ter okoljske pomoči.

(14)

Kadar shema regionalne pomoči dozdevno izpolnjuje regionalne cilje, a je namenjena posebnim gospodarskim sektorjem, so lahko cilji in morebitni učinki sheme sektorski, ne pa horizontalni. Zato sheme regionalne pomoči, ki so namenjene posebnim sektorjem gospodarskih dejavnosti, kot tudi regionalne pomoči, dodeljene dejavnostim v sektorju jeklarstva, sektorju ladjedelništva, kot je predvideno v sporočilu Komisije o podaljšanju okvira za državno pomoč ladjedelništvu (18), in sektorju sintetičnih vlaken, ne bi smele biti zajete v izjemi od priglasitve. Vendar ima turizem pomembno vlogo v nacionalnih gospodarstvih in na splošno posebej pozitivno vpliva na regionalni razvoj. Sheme regionalnih pomoči, namenjene turističnim dejavnostim, bi bilo treba tako izvzeti iz obveznosti priglasitve.

(15)

Pomoč, ki je dodeljena podjetjem v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (19), bi bilo treba oceniti v skladu z navedenimi smernicami, da se prepreči, da bi se jim izogibali. Pomoč takim podjetjem bi bilo treba zato izvzeti iz področja uporabe te uredbe. Da bi se zmanjšalo upravno breme držav članic pri dodeljevanju pomoči iz te uredbe MSP, bi bilo treba poenostaviti opredelitev podjetij, ki štejejo za podjetja v težavah, v primerjavi z opredelitvijo podjetij v težavah, ki se uporablja v navedenih smernicah. Poleg tega MSP, ki so manj kot tri leta registrirana kot podjetja, v tej uredbi za to obdobje ne bi smela šteti kot podjetja v težavah, razen če po zadevni nacionalni zakonodaji izpolnjujejo merila za kolektivni stečajni postopek. Te poenostavitve naj ne bi posegale v to, da MSP po navedenih smernicah izpolnjujejo pogoje za pomoči, ki niso zajete v tej uredbi, in naj ne bi posegale v to, da velika podjetja po tej uredbi izpolnjujejo pogoje za podjetja v težavah, za katera še naprej velja popolna opredelitev iz navedenih smernic.

(16)

Komisija mora zagotoviti, da odobrena pomoč ne spreminja pogojev trgovanja v nasprotju s skupnim interesom. Zato bi bilo treba iz področja uporabe te uredbe izključiti pomoč, dodeljeno upravičencu, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom. Tako za vsako ad hoc pomoč, izplačano takemu upravičencu, in vsako shemo pomoči, ki ne vsebuje določbe, na podlagi katere so taki upravičenci izrecno izključeni, še naprej velja obveznost priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe. Ta določba ne bi smela vplivati na upravičena pričakovanja upravičencev shem pomoči, ki niso naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo.

(17)

Za zagotovitev dosledne uporabe pravil Skupnosti o državni pomoči ter zaradi upravne poenostavitve bi bilo treba uskladiti opredelitve pojmov, ki so pomembni za različne vrste pomoči, vključene v to uredbo.

(18)

Za izračun intenzivnosti pomoči bi bilo treba uporabljati številke pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev. Za izračun intenzivnosti pomoči bi bilo treba pomoč, izplačano v več obrokih, diskontirati na vrednost, ki jo je imela ob dodelitvi. Obrestna mera, ki jo je treba uporabiti za diskontiranje in izračun zneska pomoči za pomoč, ki ni v obliki dotacije, bi morala biti referenčna mera, veljavna ob dodelitvi, kot je določeno v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (20).

(19)

Kadar je pomoč dodeljena z davčnimi oprostitvami ali znižanji davkov, ki jih je treba plačati v prihodnosti, pri čemer je treba upoštevati določeno intenzivnost pomoči, opredeljeno v bruto ekvivalentu dotacije, bi bilo treba diskontiranje obrokov pomoči opraviti na osnovi referenčnih mer, ki veljajo od takrat, ko davčne prednosti stopijo v veljavo. V primeru davčnih oprostitev ali znižanj davkov, ki jih je treba plačati v prihodnosti, je mogoče, da veljavna referenčna mera in točni znesek obrokov pomoči nista znana vnaprej. Države članice bi morale v takem primeru ob upoštevanju veljavne intenzivnosti pomoči vnaprej določiti najvišjo diskontirano vrednost pomoči. Pozneje, ko je znesek obroka pomoči v danem letu znan, se lahko diskontiranje opravi na podlagi referenčne mere, ki se takrat uporablja. Diskontirano vrednost vsakega obroka pomoči bi bilo treba odšteti od skupnega zneska najvišje vrednosti.

(20)

Zaradi preglednosti, enakega obravnavanja in učinkovitega spremljanja bi bilo treba to uredbo uporabljati samo za pomoč, ki je pregledna. Pregledna pomoč je pomoč, za katero je mogoče vnaprej brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent dotacije. Zlasti bi bilo treba za pregledno šteti pomoč v obliki posojil, kadar se bruto ekvivalent dotacije izračuna na podlagi referenčne mere, kot je določeno v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj. Pomoč v obliki davčnih ukrepov bi morala šteti za pregledno, kadar ukrepi določijo omejitev, ki zagotavlja, da se ne preseže veljavna zgornja meja. V primeru znižanj okoljskega davka, za katere po tej uredbi ne velja individualni prag za priglasitev, za preglednost ukrepa ni potrebno vključiti omejitve.

(21)

Pomoč v obliki garancijske sheme bi bilo treba obravnavati kot pregledno, potem ko se po priglasitvi Komisiji odobri metodologija za izračun bruto ekvivalenta dotacije, ter v primeru regionalne pomoči za naložbe, tudi potem ko Komisija odobri tako metodologijo po sprejetju Uredbe (ES) št. 1628/2006. Komisija bo take priglasitve proučila na podlagi Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (21). Pomoč v obliki garancijske sheme bi bilo treba obravnavati kot pregledno tudi, ko je upravičenec pomoči MSP in se bruto ekvivalent dotacije izračuna na podlagi premij varnega pristana, opredeljenih v točkah 3.3 in 3.5 navedenega obvestila.

(22)

Glede na težave pri izračunu bruto ekvivalenta dotacije pomoči v obliki vračljivih predplačil, taka pomoč ne bi smela biti vključena v to uredbo, razen če je skupni znesek vračljivih predplačil nižji od individualnega veljavnega praga za priglasitev in največje intenzivnosti pomoči, ki sta predvidena s to uredbo.

(23)

Ker je nevarnost izkrivljanja konkurence večja, bi morala Komisija velike zneske pomoči še naprej ocenjevati na individualni podlagi. Zato bi bilo treba za vsako vrsto pomoči določiti pragove znotraj področja uporabe te uredbe, in sicer na ravni, ki upošteva zadevno vrsto pomoči ter njene morebitne vplive na konkurenco. Vsako pomoč, katere znesek presega te pragove, je treba obvezno priglasiti v skladu s členom 88(3) Pogodbe.

(24)

Za zagotovitev, da je pomoč sorazmerna in omejena na potrebni znesek, bi bilo treba, kadar koli je to mogoče, pragove pomoči izraziti v obliki intenzivnosti pomoči glede na znesek upravičenih stroškov. Prag v zvezi s pomočjo v obliki rizičnega kapitala bi bilo treba izraziti glede na najvišje zneske pomoči, ker temelji na obliki pomoči, za katero je težko opredeliti upravičene stroške.

(25)

Glede na dosedanje izkušnje Komisije bi bilo treba prag, izražen kot intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, določiti na ravni, na kateri je doseženo primerno ravnovesje med čim manjšim izkrivljanjem konkurence v sektorju, ki prejema pomoč, in odpravljanjem tržne pomanjkljivosti ali reševanjem zadevnega vprašanja kohezije. Kar zadeva regionalno pomoč za naložbe, bi bilo treba ta prag določiti na ravni, na kateri se upošteva dovoljena intenzivnost pomoči v skladu s kartami regionalne pomoči.

(26)

Da se ugotovi, ali se spoštujejo pragovi za posamično priglasitev in največja intenzivnost pomoči iz te uredbe, bi bilo treba upoštevati skupni znesek javne podpore za dejavnost ali projekt, ki prejema pomoč, ne glede na to, ali se ta podpora financira iz lokalnih, regionalnih, nacionalnih virov ali virov Skupnosti.

(27)

Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi opredeliti okoliščine, v skladu s katerimi se lahko kumulirajo različne kategorije pomoči, ki jih ta uredba zajema. Kar zadeva kumulacijo pomoči, ki jo ta uredba zajema, z državno pomočjo, ki je ta uredba ne zajema, je treba upoštevati odločitev Komisije za dodelitev pomoči, ki je ta uredba ne zajema, ter pravila o državni pomoči, na katerih temelji ta odločitev. Kar zadeva kumulacijo pomoči za invalide z drugimi vrstami pomoči bi bilo treba uporabljati posebne določbe, zlasti s pomočjo za naložbe, ki jo je mogoče izračunati na podlagi zadevnih stroškov plač. V tej uredbi bi bilo treba tudi predvideti kumulacijo ukrepov pomoči z opredeljivimi upravičenimi stroški in ukrepov pomoči brez opredeljivih upravičenih stroškov.

(28)

Za zagotovitev, da je pomoč nujna in deluje kot spodbuda za razvoj nadaljnjih dejavnosti ali projektov, se te uredbe ne bi smelo uporabljati v primeru pomoči za dejavnosti, ki bi jih upravičenec že izvajal izključno pod tržnimi pogoji. Kar zadeva vsako pomoč, dodeljeno MSP, ki jo zajema ta uredba, bi bilo treba upoštevati, da taka pobuda obstaja, ko MSP predloži zahtevek državi članici, preden se začnejo izvajati dejavnosti, povezane z uresničevanjem projekta ali dejavnosti, ki prejemajo pomoč. Kar zadeva pomoč za MSP v obliki rizičnega kapitala, se spodbudni učinek ukrepa v zvezi z rizičnim kapitalom zagotavlja s pogoji iz te uredbe, zlasti v zvezi z velikostjo naložbenih obrokov na podjetje, stopnjo udeležbe zasebnih investitorjev ter upoštevanjem velikosti podjetja in poslovne stopnje, ki se financira.

(29)

Kar zadeva vsako pomoč, ki jo zajema ta uredba in je dodeljena upravičencem, ki so velika podjetja, bi morale države članice poleg pogojev, ki se uporabljajo za MSP, zagotoviti tudi, da je upravičenec v notranjem dokumentu analiziral, ali je projekt oziroma dejavnost, ki prejema pomoč, izvedljiva s pomočjo in brez pomoči. Država članica bi morala preveriti, ali ta notranji dokument potrjuje bistveno povečanje velikosti ali obsega projekta ali dejavnosti ali bistveno povišanje skupnega zneska, ki ga je upravičenec porabil za subvencionirani projekt ali dejavnost ali bistveno povečanje hitrosti zaključka zadevnega projekta ali dejavnosti. V primeru regionalne pomoči je mogoče spodbujevalni učinek ugotavljati tudi na podlagi dejstva, da če pomoč ne bi bila dodeljena, se v zadevni regiji, ki prejema pomoč, naložbeni projekt kot tak ne bi izvedel.

(30)

Kar zadeva pomoč za prikrajšane delavce in invalide, se upošteva, da spodbujevalni učinek obstaja, če je res, da ta ukrep pomoči povzroči neto povečanje števila prikrajšanih delavcev ali invalidov, ki jih podjetje zaposli, ali dodatne stroške za pripomočke ali opremo, namenjene invalidom. Če je upravičenec pomoči za zaposlovanje invalidov v obliki subvencij plače že prejemal pomoč za zaposlovanje invalidov, ki je bodisi izpolnjevala pogoje Uredbe (ES) št. 2204/2002 bodisi jo je posamezno odobrila Komisija, se domneva, da je v tej uredbi še naprej izpolnjen pogoj za neto povečanje števila invalidov, ki ga je upravičenec izpolnjeval za že obstoječi ukrep pomoči.

(31)

Za ukrepe davčne pomoči bi morali izpolnjevati posebne pogoje spodbujevalnega učinka, saj je postopek za njihovo dodeljevanje drugačen od postopkov za druge vrste pomoči. Za znižanja okoljskih davkov, ki izpolnjujejo pogoje Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (22) in so zajeta v tej uredbi, bi bilo treba domnevati, da imajo spodbujevalni učinek, saj te znižane stopnje vsaj posredno prispevajo k izboljšanju varstva okolja, ker omogočajo sprejetje ali neprekinjeno izvajanje zadevne celotne davčne sheme, s čimer spodbujajo podjetja, ki morajo plačevati okoljski davek, da znižajo svojo raven onesnaževanja.

(32)

Poleg tega bi bilo treba to obliko pomoči izključiti iz področja uporabe te uredbe, saj velja, da je težko določiti spodbujevalni učinek ad hoc pomoči, dodeljene velikim podjetjem. Komisija bo proučila obstoj takega spodbujevalnega učinka v okviru priglasitve zadevne pomoči na podlagi meril, določenih v veljavnih smernicah, okvirih ali drugih instrumentih Skupnosti.

(33)

Za zagotavljanje preglednosti in učinkovitega spremljanja v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 994/98 je primerno uvesti standardni obrazec, ki ga morajo uporabljati države članice, da Komisiji predložijo povzetke podatkov, kadar koli se na podlagi te uredbe izvajata shema pomoči ali ad hoc pomoč. Obrazec s povzetki podatkov bi se moral uporabiti za objavo ukrepa v Uradnem listu Evropske unije in na internetu. Povzetek podatkov bi bilo treba Komisiji poslati v elektronski obliki z uporabo uveljavljene aplikacije IT. Zadevna država članica bi morala na internetu objaviti celotno besedilo takega ukrepa pomoči. Pri objavi ukrepov ad hoc pomoči se sme izbrisati poslovne skrivnosti. Ime upravičenca in znesek pomoči ne bi smela šteti za poslovno skrivnost. Države članice bi morale poskrbeti, da tako besedilo ostane dostopno na internetu v celotnem obdobju veljave ukrepa pomoči. Z izjemo pomoči v obliki davčnih ukrepov, mora akt, s katerim se dodeli pomoč, prav tako vsebovati sklic na posebno določbo ali posebne določbe iz poglavja II te uredbe, ki se nanaša ali nanašajo na tak akt.

(34)

Za zagotavljanje preglednosti in učinkovitega spremljanja mora Komisija določiti posebne zahteve glede oblike in vsebine letnih poročil, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji. Poleg tega je primerno določiti pravila glede evidenc, ki jih morajo imeti države članice o shemah pomoči in individualni pomoči, izvzetih po tej uredbi, glede na določbe iz člena 15 Uredbe (ES) št. 659/1999.

(35)

Določiti je treba nadaljnje pogoje, ki jih mora izpolnjevati vsak ukrep pomoči, izvzet po tej uredbi. Taka pomoč mora biti ob upoštevanju člena 87(3)(a) in 87(3)(c) Pogodbe sorazmerna s tržnimi pomanjkljivostmi ali omejitvami, ki jih je treba odpraviti, da bo v interesu Skupnosti. Zato je primerno, da se področje uporabe te uredbe, kar zadeva pomoč za naložbe, omeji na pomoč za nekatere opredmetene in neopredmetene naložbe. Ob upoštevanju zmogljivosti Skupnosti ter posebnih problemov izkrivljanja konkurence v sektorjih cestnega tovornega prometa in zračnega prometa, se med upravičene stroške naložb za podjetja z glavno gospodarsko dejavnostjo v teh sektorjih prometa ne bi smela šteti prevozna sredstva in oprema. Kar zadeva opredelitev opredmetenih sredstev za namene okoljske pomoči, bi bilo treba uporabljati posebne določbe.

(36)

V skladu z načeli, ki urejajo pomoč iz člena 87(1) Pogodbe, bi bilo treba pomoč kot dodeljeno obravnavati takrat, ko se zakonska pravica do prejema pomoči prenese na upravičenca na podlagi veljavnega nacionalnega pravnega režima.

(37)

Da dejavnik kapitala pri naložbah ne bi imel prednosti pred dejavnikom zaposlovanja, bi bilo treba vključiti določbo, s katero bi lahko obračunavali pomoč za naložbe v korist MSP in regionalno pomoč na podlagi stroškov naložb ali na podlagi stroškov delovnega mesta, ustvarjenega neposredno z naložbenim projektom.

(38)

Okoljska pomoč v obliki znižanja davkov, pomoč za prikrajšane delavce, regionalna pomoč za naložbe, pomoč za novoustanovljena mala podjetja, pomoč za nova podjetja, ki so jih ustanovile podjetnice, ali pomoč v obliki rizičnega kapitala, dodeljena upravičencu na ad hoc podlagi, ima lahko velik vpliv na konkurenco na zadevnih trgih, saj daje prednost upravičenemu podjetju pred drugimi podjetji, ki take pomoči niso prejela. Ker je ad hoc pomoč dodeljena le enemu podjetju, bo imela najverjetneje le omejen pozitivni strukturni vpliv na okolje, zaposlovanje prikrajšanih delavcev in invalidov, regionalno kohezijo ali pomanjkljivost trga rizičnega kapitala. Zato bi morale biti sheme pomoči v zvezi s temi vrstami pomoči izvzete na podlagi te uredbe, medtem ko bi bilo treba ad hoc pomoč priglasiti Komisiji. Vendar bi morala biti v tej uredbi ad hoc regionalna pomoč izvzeta, kadar se taka ad hoc pomoč uporablja za dopolnitev pomoči na podlagi sheme regionalne pomoči za naložbe, pri čemer bi zgornja mejna vrednost ad hoc elementa znašala 50 % celotnega zneska pomoči, dodeljenega za naložbo.

(39)

Določbe te uredbe v zvezi s pomočjo MSP za naložbe in zaposlovanje ne predpisujejo nobene možnosti za povečanje največje intenzivnosti pomoči z regionalnim dodatkom, kakor je bilo to v Uredbi (ES) št. 70/2001. Vendar naj bi bilo mogoče največjo intenzivnost pomoči, določeno v določbah, ki se nanašajo na regionalne pomoči za naložbe, dodeliti tudi MSP, če so izpolnjeni pogoji za dodeljevanje regionalne pomoči za naložbe in zaposlovanje. Podobno, naj določbe v zvezi s pomočjo za okoljske naložbe ne bi predpisovale nobene možnosti za povečanje največje intenzivnosti pomoči z regionalnim dodatkom. Mogoče naj bi bilo tudi uporabiti največjo intenzivnost pomoči, določeno v skladu z določbami o regionalni pomoči za naložbe, za projekte, ki imajo pozitiven vpliv na okolje, če so izpolnjeni vsi pogoji za dodeljevanje regionalne pomoči za naložbe.

(40)

Z obravnavanjem razvojnih problemov v prikrajšanih regijah, nacionalna regionalna pomoč spodbuja gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo držav članic ter Skupnosti kot celote. Namen državne regionalne pomoči je pomagati pri razvoju najbolj prikrajšanih regij, s tem da na trajnosten način podpira naložbe in ustvarjanje delovnih mest. Spodbuja vzpostavitev novih poslovnih enot, širitev obstoječih poslovnih enot, povečanje raznovrstnosti proizvodnje poslovnih enot v nove dodatne proizvode ali bistveno spremembo v celotnem proizvodnem procesu obstoječe poslovne enote.

(41)

Da se prepreči umetna razdelitev velikih regionalnih naložbenih projektov v podprojekte, s čimer bi se bilo mogoče po tej uredbi izogniti pragovom za priglasitev, bi bilo treba velik naložbeni projekt obravnavati kot enoten naložbeni projekt, če naložbo v obdobju treh let opravi isto podjetje ali podjetja in če je sestavljena iz osnovnih sredstev, ki so ekonomsko nedeljivo združena. Države članice morajo pri ocenjevanju ekonomske nedeljivosti naložbe upoštevati tehnične, funkcionalne in strateške povezave ter neposredno geografsko bližino. Ekonomska nedeljivost mora biti ocenjena neodvisno od lastništva. To pomeni, da bi morala biti pri ugotavljanju, ali je velik naložbeni projekt dejansko enoten naložbeni projekt, ocena enaka, ne glede na to, ali projekt opravi le eno podjetje, več kot eno podjetje, pri čemer si podjetja stroške naložbe delijo, oziroma več podjetij, ki krijejo stroške ločenih naložb znotraj istega naložbenega projekta (kakor na primer pri skupnem podjetju).

(42)

V nasprotju z regionalno pomočjo, ki naj bi bila omejena na območja, ki prejemajo pomoč, naj bi se lahko pomoč MSP za naložbe in zaposlovanje dodelili na območjih, ki prejemajo pomoč, ter zunaj teh območij. Države članice bi na območjih, ki prejemajo pomoč, na ta način zagotavile pomoč za naložbe, če izpolnjujejo vse pogoje, ki se nanašajo na regionalno pomoč za naložbe in zaposlovanje, ali vse pogoje, ki se nanašajo na pomoč MSP za naložbe in zaposlovanje.

(43)

Gospodarski razvoj regij, ki prejemajo pomoč, pogosto ovirajo sorazmerno nizke stopnje podjetniške dejavnosti in zlasti podpovprečno nizki deleži ustanavljanja podjetij. Zato je potrebno v to uredbo vključiti vrsto pomoči, ki je lahko dodeljena poleg regionalne pomoči za naložbe, da se zagotovi spodbuda za podporo ustanavljanju podjetij in zgodnjim stopnjam razvoja malih podjetij v območjih, ki prejemajo pomoč. Da bi se zagotovilo učinkovito usmerjanje te pomoči za novoustanovljena podjetja v regijah, ki prejemajo pomoč, je treba zanjo določiti stopnje glede na težave, s katerimi se spopadajo posamezne vrste regij. Poleg tega mora biti pomoč, da se izogne nesprejemljivemu tveganju izkrivljanja konkurence, vključno s tveganjem izrinjanja obstoječih podjetij, strogo omejena na mala podjetja, v omejenem znesku in se mora s časom zmanjševati. Dodeljevanje pomoči, oblikovane izrecno za novoustanovljena mala podjetja ali nova podjetja, ki so jih ustanovile podjetnice, lahko povzroči napačne spodbude za obstoječa mala podjetja, ki bi se zato zaprla in nato znova ustanovila, da bi prejela tovrstno pomoč. Države članice se morajo zavedati tega tveganja in morajo oblikovati take sheme pomoči, da se bodo temu problemu izognile, na primer z omejevanjem vlog lastnikov nedavno zaprtih podjetij.

(44)

Gospodarski razvoj Skupnosti lahko omejujejo nizke ravni podjetniške dejavnosti nekaterih kategorij prebivalstva, ki so tako ali drugače v neugodnem položaju, kot so težave z dostopom do sredstev. Komisija je v tem smislu pregledala možnosti tržnih pomanjkljivosti v zvezi z različnimi kategorijami oseb in je trenutno mnenja, da so podpovprečno nizke stopnje ustanavljanja podjetij zlasti med ženskami v primerjavi z moškimi, kar med drugim podpirajo statistični podatki Eurostata. Zato je treba v to uredbo vključiti vrsto pomoči, ki bo podjetnice spodbujala k ustanavljanju podjetij, s čimer se bo mogoče spopadati s posebnimi tržnimi pomanjkljivostmi, s katerimi se srečujejo ženske, predvsem v zvezi z dostopom do sredstev. Ženske se srečujejo tudi s posebnimi težavami v zvezi s kritjem stroškov skrbi za družinske člane. Tovrstna pomoč bi morala poskrbeti za dosego dejanske in ne le formalne enakosti med moškimi in ženskami z zmanjševanjem dejanskih neenakosti na področju podjetništva v skladu z zahtevami sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti. Komisija bo morala ob izteku veljavnosti te uredbe znova razmisliti o upravičenosti obsega te izjeme in vrst zadevnih upravičencev.

(45)

Trajnostni razvoj, skupaj s konkurenčnostjo in varnostjo oskrbe z energijo, je eden od nosilnih stebrov lizbonske strategije za rast in delovna mesta. Trajnostni razvoj med drugim temelji na visoki ravni varstva in izboljšanju kakovosti okolja. Zaradi spodbujanja okoljske trajnosti in boja proti podnebnim spremembam se prav tako poveča zanesljivost oskrbe ter zagotovi konkurenčnost evropskih gospodarstev in razpoložljivost dostopne energije. Na področju varstva okolja se pogosto soočajo s tržnimi pomanjkljivostmi v obliki negativnih zunanjih dejavnikov. V normalnih tržnih pogojih podjetja nimajo nujno dovolj spodbud, da bi zmanjšala onesnaževanje, saj lahko tako zmanjševanje poveča njihove stroške. Kadar podjetjem ni treba vračunati stroškov onesnaževanja, jih mora kriti družba kot celota. Vračunavanje okoljskih stroškov se lahko zagotovi z uvedbo okoljskih predpisov ali davkov. Ker okoljski standardi na ravni Skupnosti niso popolnoma usklajeni, to ustvarja neenake pogoje. Še višjo raven varstva okolja je mogoče doseči s pobudami, ki presegajo obvezne standarde Skupnosti, kar pa lahko škodi konkurenčnim položajem zadevnih podjetij.

(46)

Glede na zadovoljive izkušnje, pridobljene pri izvajanju Smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja, bi bilo treba iz obveznosti priglasitve izvzeti pomoč za naložbe, ki podjetjem omogoča preseganje standardov Skupnosti za varstvo okolja oziroma zvišanje ravni varstva okolja v odsotnosti standardov Skupnosti, pomoč za nakup transportnih vozil, ki presegajo standarde Skupnosti oziroma zvišujejo raven varstva okolja v odsotnosti standardov Skupnosti, pomoč za čimprejšnje prilagajanje na prihodnje standarde Skupnosti za MSP, pomoč za okoljske naložbe v ukrepe varčevanja z energijo, pomoč za okoljske naložbe v visoko učinkovito soproizvodnjo, pomoč za okoljske naložbe, ki spodbujajo izkoriščanje obnovljivih virov energije, vključno s pomočjo za naložbe v zvezi s trajnostnimi biogorivi, pomoč za okoljske študije ter določeno okoljsko pomoč v obliki znižanj okoljskih davkov.

(47)

Pomoč v obliki znižanj davkov za varstvo okolja, zajeta v tej uredbi, bi morala biti v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja omejena na obdobje desetih let. Po preteku tega obdobja bi morale države članice znova oceniti primernost zadevnih znižanj davkov. To pa ne bi smelo posegati v možnost držav članic, da po koncu take ponovne ocene na podlagi te uredbe znova sprejmejo te ali tem podobne ukrepe.

(48)

Pravilen izračun dodatnih stroškov naložb ali proizvodnih stroškov pri uresničevanju cilja varstva okolja je bistvenega pomena, da se določi, ali je pomoč združljiva s členom 87(3) Pogodbe ali ne. Upravičeni stroški morajo biti omejeni na dodatne stroške naložb, potrebne za doseganje višje ravni varstva okolja, kot je navedeno v Smernicah Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja.

(49)

Glede na morebitne težave, zlasti kar zadeva odbitek dobička, ki izhaja iz dodatne naložbe, bi bilo treba predvideti poenostavljeno metodo izračuna dodatnih stroškov naložb. Zato bi bilo treba stroške za uporabo te uredbe izračunati, ne da bi pri tem upoštevali poslovne dobičke, prihranke pri stroških ali dodatno postransko proizvodnjo ter stroške, ki nastanejo med časom trajanja naložbe. Največjo intenzivnost pomoči, določeno v skladu s to uredbo za različne vrste zadevne pomoči za okoljske naložbe, je treba zato v primerjavi z največjo intenzivnostjo pomoči, ki jo določajo Smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja, sistematično zmanjšati.

(50)

Kar zadeva pomoč za okoljske naložbe v ukrepe varčevanja z energijo je primerno, da se državam članicam dovoli, da se odločijo bodisi za poenostavljeno metodo za izračun bodisi za celoten izračun stroškov, ki je enak izračunu, predvidenemu v Smernicah Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja. Glede na posebne praktične težave ob uporabi celotne metode izračuna bi moral te izračune stroškov potrditi zunanji revizor.

(51)

Kar zadeva pomoč za okoljske naložbe v soproizvodnjo toplotne in električne energije ter pomoč za okoljske naložbe, ki spodbujajo uporabo obnovljivih virov energije, bi bilo treba dodatne stroške za uporabo te uredbe izračunati, ne da bi pri tem upoštevali druge podporne ukrepe, dodeljene za iste upravičene stroške, z izjemo druge pomoči za okoljske naložbe.

(52)

Glede naložb v zvezi s hidroelektrarnami je treba opozoriti, da je njihov okoljski vpliv lahko dvojen. Gotovo lahko veliko pripomorejo k nižjim emisijam toplogrednih plinov. Po drugi strani pa imajo lahko ti obrati negativen vpliv, na primer na vodne sisteme in biotsko raznovrstnost.

(53)

Da bi odpravili razlike, ki bi lahko povzročile izkrivljanje konkurence, olajšali usklajevanja med različnimi pobudami Skupnosti in nacionalnimi pobudami v zvezi z MSP ter izboljšali jasnost upravnih postopkov in pravno varnost, bi morala opredelitev MSP v tej uredbi temeljiti na opredelitvi iz Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij (23).

(54)

MSP imajo odločilno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest ter so na splošno dejavnik socialne trdnosti in gospodarskega zagona. Vendar lahko tržne pomanjkljivosti omejujejo razvoj MSP, zaradi česar imajo ta podjetja značilne omejitve. MSP imajo pogosto težave pri pridobivanju finančnih sredstev, rizičnega kapitala ali posojil, ker nekateri finančni trgi niso naklonjeni tveganjem in lahko nudijo zavarovanje le do omejene mere. Njihovi omejeni viri lahko tudi omejijo dostop do informacij, zlasti glede nove tehnologije in morebitnih trgov. Kadar se nekatere kategorije pomoči dodelijo za MSP, bi bilo treba tako pomoč izvzeti iz te uredbe, da se olajša razvoj gospodarskih dejavnosti MSP. Taka pomoč se za uporabo te uredbe posledično upravičeno izvzame iz obveznosti predhodne priglasitve, samo kadar je upravičenec zajet v opredelitev MSP, navedeno v tej uredbi, hkrati pa se upravičeno domneva, da, kadar znesek pomoči ne presega veljavnega praga za priglasitev, razvoj MSP ovirajo omejitve, značilne za MSP, ki jih povzročijo tržne pomanjkljivosti.

(55)

Ob upoštevanju razlik med malimi in srednjimi podjetji bi bilo treba določiti različne stopnje osnovne intenzivnosti pomoči ter različne premije za mala in srednja podjetja. Tržne pomanjkljivosti, ki vplivajo na MSP na splošno, skupaj s težavami dostopa do finančnih sredstev, pri razvoju malih podjetij v primerjavi z razvojem srednjih podjetij povzročajo še večje ovire.

(56)

Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju Smernic Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednja podjetja, se zdi, da obstajajo številne posebne tržne pomanjkljivosti rizičnega kapitala v Skupnosti glede na nekatere vrste naložb na določenih stopnjah razvoja podjetij. Te tržne pomanjkljivosti izhajajo iz nezadostne usklajenosti ponudbe in povpraševanja po rizičnem kapitalu. Posledično je stopnja predvidenega rizičnega kapitala na trgu morda preveč omejena, podjetja pa kljub dobremu poslovnemu načrtu in možnostim za rast ne dobijo finančne podpore. Poglavitni vir tržne pomanjkljivosti, pomemben za trge rizičnega kapitala, ki še posebej vpliva na dostop do kapitala za MSP ter ki lahko upraviči javno intervencijo, se nanaša na nepopolne in asimetrične informacije. Zato bi bilo treba pod določenimi pogoji iz obveznosti priglasitve izvzeti sheme rizičnega kapitala v obliki investicijskih skladov, ki se upravljajo na komercialni podlagi, v katerih zadostni delež sredstev zagotovijo zasebni investitorji v obliki zasebnega kapitala, kar spodbuja dobičkonosne ukrepe v zvezi z rizičnim kapitalom v korist ciljnih podjetij. Pogoja, da se investicijski skladi upravljajo komercialno ter so ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom posledično dobičkonosni, ne bi smela preprečevati, da bi investicijski skladi svoje dejavnosti usmerjali in se osredotočali na posebne tržne segmente, kot so podjetja, ki so jih ustanovile podjetnice. Uredba ne bi smela vplivati na status Evropskega investicijskega sklada in Evropske investicijske banke, kot sta opredeljena v Smernicah Skupnosti glede rizičnega kapitala.

(57)

Pomoč za raziskave, razvoj in inovacije lahko prispeva h gospodarski rasti, saj krepi konkurenčnost in spodbuja zaposlovanje. Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju Uredbe (ES) št. 364/2004, Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj in Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije, se zdi, da lahko tržne pomanjkljivosti glede na razpoložljive zmogljivosti za raziskave in razvoj v MSP in velikih podjetjih preprečijo, da trg doseže optimalni donos, ter vodijo k nezadostnemu rezultatu. Taki nezadostni rezultati se ponavadi nanašajo na pozitivne zunanje učinke/učinke prelivanja znanja, javne dobrine/učinke prelivanja znanja, nepopolne in nesimetrične informacije ter usklajevalne in mrežne nepopolnosti.

(58)

Pomoč za raziskave, razvoj in inovacije je izjemnega pomena, še zlasti za MSP, ker so ena izmed strukturnih pomanjkljivosti MSP prav težave, ki jih lahko imajo pri dostopu do novih dosežkov tehnološkega razvoja, prenosa tehnologije ali visoko strokovno usposobljenega osebja. Pomoč za raziskovalne in razvojne projekte, pomoč za študije tehnične izvedljivosti in pomoč za kritje stroškov pravic industrijske lastnine za MSP kot tudi pomoč za mlada inovativna mala podjetja, pomoč za svetovalne in podporne storitve za inovacije ter pomoč za posojanje visokokvalificiranega osebja, bi bilo treba pod določenimi pogoji izvzeti iz obveznosti predhodne priglasitve.

(59)

Kar zadeva pomoč za raziskovalne in razvojne projekte, bi moral del raziskovalnega projekta, ki prejema pomoč, v celoti spadati v kategorijo temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja. Kadar projekt obsega različne naloge, bi bilo treba vsako nalogo razvrstiti v kategorije temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali kot nalogo, ki ne spada v nobeno teh kategorij. Ni nujno, da to razvrščanje sledi kronološkemu pristopu, lahko se sčasoma premika od temeljnih raziskav k dejavnostim, ki so bližje trgu. Zato se nalogo, ki se izvaja v poznejši fazi projekta, lahko označi kot industrijsko raziskavo. Podobno pa se lahko dejavnost, ki se je izvajala v zgodnejši fazi projekta, opredeli kot eksperimentalni razvoj.

(60)

V kmetijskem sektorju bi bilo treba nekatere pomoči za raziskave in razvoj izvzeti, če so izpolnjeni pogoji, podobni pogojem iz posebnih določb, predvidenih za kmetijski sektor v okviru Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije. Če ti posebni pogoji niso izpolnjeni, je primerno predvideti, da je lahko pomoč izvzeta, če izpolnjuje pogoje, določene v splošnih določbah v zvezi z raziskavami in razvojem v tej uredbi.

(61)

Osrednji cilj gospodarskih in socialnih politik Skupnosti ter držav članic je spodbujati usposabljanje in zaposlovanje prikrajšanih delavcev in invalidov ter kriti izdatke nadomestil za dodatne stroške pri zaposlovanju invalidov.

(62)

Običajno ima usposabljanje pozitivne zunanje učinke za celotno družbo, ker povečuje obseg kvalificirane delovne sile, iz katere lahko podjetja pritegnejo zaposlene, izboljšuje konkurenčnost industrije Skupnosti ter igra pomembno vlogo pri strategiji zaposlovanja Skupnosti. Usposabljanje, vključno z e-učenjem, je prav tako bistveno za organizacijo, pridobivanje in razširjanje znanja, ki je javna dobrina primarnega pomena. Ker podjetja v Skupnosti večinoma premalo vlagajo v usposabljanje svojih zaposlenih, še zlasti kadar je to usposabljanje splošne narave ter zadevnemu podjetju ne prinaša takojšnje in konkretne prednosti, lahko državna pomoč pripomore k odpravljanju te tržne pomanjkljivosti. Zato bi bilo treba tako pomoč pod določenimi pogoji izvzeti iz predhodne priglasitve. Zaradi posebnih omejitev, s katerimi se srečujejo MSP, in zaradi višjih relativnih stroškov pri vlaganju v usposabljanje, bi bilo treba za MSP povečati intenzivnost pomoči, ki je izvzeta po tej uredbi. Značilnosti usposabljanja na področju pomorskega transporta upravičujejo poseben pristop za ta sektor.

(63)

Razlikovati je mogoče med splošnim in posebnim usposabljanjem. Dovoljeno intenzivnost pomoči bi bilo treba razlikovati v skladu z zagotovljeno vrsto usposabljanja in velikostjo podjetja. Splošno usposabljanje zagotavlja prenosljive kvalifikacije in bistveno povečuje zaposljivost usposobljenega delavca. Pomoč v ta namen manj izkrivlja konkurenco, zato je lahko višja intenzivnost pomoči izvzeta iz predhodne priglasitve. Posebno usposabljanje, ki koristi predvsem podjetju, vključuje večje tveganje izkrivljanja konkurence, zato mora biti intenzivnost pomoči, ki je lahko izvzeta iz predhodne priglasitve, veliko nižja. Da je usposabljanje splošne narave bi se moralo šteti tudi takrat, kadar je povezano z okoljskim upravljanjem, ekološkimi inovacijami ali družbeno odgovornostjo podjetij ter na ta način povečuje zmogljivosti upravičenca, da prispeva k splošnim ciljem na področju okolja.

(64)

Nekatere kategorije prikrajšanih delavcev in invalidov imajo še vedno posebne težave pri vstopanju na trg dela. Zato je upravičeno, da nacionalni organi uvedejo ukrepe, ki podjetja spodbujajo, da povečajo stopnjo zaposlenosti, zlasti delavcev iz teh prikrajšanih kategorij. Stroški dela so del običajnih poslovnih stroškov vsakega podjetja. Zato je posebej pomembno, da ima pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev in invalidov pozitivne učinke na stopnjo zaposlenosti teh kategorij delavcev ter da podjetjem ne omogoča le zmanjševanja stroškov, ki bi jih morala sicer nositi. Zato bi bilo treba tako pomoč izvzeti iz predhodne priglasitve, kadar lahko tem kategorijam delavcev pomaga pri ponovnem vstopanju na trg dela ali, kar zadeva invalide, pri ponovnem vstopanju na trg dela in ostajanju na tem trgu.

(65)

Pomoč za zaposlovanje invalidov v obliki subvencij plače je mogoče izračunati na podlagi posebne stopnje invalidnosti zadevnega invalida ali pa se zagotovi v pavšalnem znesku, če noben od načinov ne pomeni pomoči, ki presega največjo intenzivnosti pomoči za vsakega posameznega zadevnega delavca.

(66)

Primerno je določiti prehodne določbe o individualni pomoči, ki je bila odobrena pred začetkom veljavnosti te uredbe in je kršila obveznost priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe. Z razveljavitvijo Uredbe (ES) št. 1628/2006 bi bilo dovoljeno, da se obstoječe regionalne naložbene sheme, kakor so bile izvzete, še naprej izvajajo pod pogoji, predvidenimi v navedeni uredbi, v skladu z zadnjo alineo, drugega pododstavka, člena 9(2) navedene uredbe.

(67)

Glede na dosedanje izkušnje Komisije na tem področju ter zlasti zaradi na splošno pogostega ponovnega pregledovanja in popravljanja politike državne pomoči je primerno omejiti obdobje uporabe te uredbe. Če se ta uredba po poteku veljavnosti ne podaljša, je treba sheme pomoči, izvzete po tej uredbi, izvzeti še za nadaljnjih šest mesecev, da bi imele države članice dovolj časa za prilagoditev.

(68)

Uredba (ES) št. 70/2001, Uredba (ES) št. 68/2001, Uredba (ES) št. 2204/2002 so prenehale veljati 30. junija 2008 in Uredbo (ES) št. 1628/2006 bi bilo treba razveljaviti –

Poglavje I

Člen 1

Člen 2

Člen 3

Člen 4

Člen 5

Člen 6

Člen 7

Člen 8

Člen 9

Člen 10

Člen 11

Člen 12

Poglavje II

Oddelek 1

Člen 13

Člen 14

Oddelek 2

Člen 15

Oddelek 3

Člen 16

Oddelek 4

Člen 17

Člen 18

Člen 19

Člen 20

Člen 21

Člen 22

Člen 23

Člen 24

Člen 25

Oddelek 5

Člen 26

Člen 27

Oddelek 6

Člen 28

Člen 29

Oddelek 7

Člen 30

Člen 31

Člen 32

Člen 33

Člen 34

Člen 35

Člen 36

Člen 37

Oddelek 8

Člen 38

Člen 39

Oddelek 9

Člen 40

Člen 41

Člen 42

Poglavje III

Člen 43

Člen 44

Člen 45

Priloga I

Priloga II

Obrazec za predložitev povzetka podatkov za pomoč za raziskave in razvoj v skladu z obveznostjo izčrpnega poročanja iz člena 9(4)

Obrazec za predložitev povzetka podatkov za pomoč za velike naložbene projekte v skladu z obveznostjo izčrpnega poročanja iz člena 9(4)

Priloga III

(a)

regionalna pomoč;

(b)

pomoč MSP za naložbe in za zaposlovanje;

(c)

pomoč podjetnicam za ustanavljanje podjetij;

(d)

pomoč za varstvo okolja;

(e)

pomoč za svetovalne storitve v korist MSP in pomoč za udeležbo MSP na sejmih;

(f)

pomoč v obliki rizičnega kapitala;

(g)

pomoč za raziskave, razvoj in inovacije;

(h)

pomoč za usposabljanje;

(i)

pomoč za prikrajšane delavce in invalide.

(a)

pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom, in sicer za pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, z vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali z drugimi tekočimi stroški v zvezi z izvozno dejavnostjo;

(b)

pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.

(a)

pomoč v korist dejavnosti v sektorjih ribištva in ribogojstva, kakor jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 (24), z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči v obliki rizičnega kapitala, pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije in pomoči za prikrajšane delavce in invalide;

(b)

pomoč v korist dejavnosti v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči v obliki rizičnega kapitala, pomoči za raziskave in razvoj, okoljske pomoči ter pomoči za prikrajšane delavce in invalide, kolikor te vrste pomoči niso zajete v Uredbi Komisije (ES) št. 1857/2006;

(c)

pomoč v korist dejavnosti v predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, v primerih:

(d)

pomoč v korist dejavnosti v sektorju premogovništva, z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije in okoljske pomoči;

(e)

regionalna pomoč v korist dejavnosti v sektorju jeklarstva;

(f)

regionalna pomoč v korist dejavnosti v sektorju jeklarstva;

(g)

regionalna pomoč v korist dejavnosti v sektorju sintetičnih vlaken.

(a)

sheme pomoči, ki ne izključujejo izrecno plačil individualne pomoči za podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom;

(b)

ad hoc pomoč za podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom;

(c)

pomoč podjetjem v težavah.

(a)

je družba z omejeno odgovornostjo, v kateri je več kot polovica delniškega kapitala izginila in v kateri je bila v zadnjih dvanajstih mesecih izgubljena več kot četrtina tega kapitala, ali

(b)

je družba, v katerih imajo vsaj nekateri člani neomejeno odgovornost za dolg družbe, v katerih je več kot polovica prikazanega kapitala v računovodski bilanci izginila in v katerih je bila v zadnjih dvanajstih mesecih izgubljena več kot četrtina tega kapitala, ali

(c)

na glede na vrsto zadevne družbe, če po nacionalni zakonodaji izpolnjuje merila za kolektivni stečajni postopek.

1.

„pomoč“ pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje vse pogoje iz člena 87(1) Pogodbe;

2.

„shema pomoči“ pomeni vsak akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način, in vsak akt, na podlagi katerega je mogoče enemu ali več podjetjem dodeliti pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, za nedoločen čas in/ali v nedoločenem znesku;

3.

„individualna pomoč“ pomeni:

4.

„ad hoc pomoč“ pomeni individualno pomoč, ki ni dodeljena na podlagi sheme pomoči;

5.

„intenzivnost pomoči“ pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov;

6.

„pregledna pomoč“ pomeni pomoč, za katero je mogoče vnaprej brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent dotacije;

7.

„mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz Priloge I;

8.

„velika podjetja“ pomeni podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I;

9.

„območja, ki prejemajo pomoč,“ pomenijo regije, upravičene do regionalne pomoči, kot je za zadevno državno članico določeno v odobreni karti regionalne pomoči za obdobje 2007–2013;

10.

„opredmetena sredstva“, brez poseganja v člen 17(12), pomeni sredstva, povezana z zemljišči, stavbami in obrati, stroji in opremo; v sektorju prometa se prevozna sredstva in prometna oprema obravnavajo kot upravičena sredstva, razen glede regionalne pomoči in razen v cestnem tovornem prometu ter zračnem prometu;

11.

„neopredmetena sredstva“ pomeni sredstva, ki nastanejo s prenosom tehnologije s pridobitvijo patentnih pravic, licenc, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja;

12.

„velik naložbeni projekt“ pomeni naložbo v kapitalska sredstva z upravičenimi stroški nad 50 milijonov EUR, izračunanimi na osnovi cen in menjalnih tečajev na dan dodelitve pomoči;

13.

„število zaposlenih“ pomeni število delovnih enot na leto (DEL), to je število delavcev, zaposlenih v enem letu za polni delovni čas, pri čemer se delo s skrajšanim delovnim časom in sezonsko delo upoštevata kot del DEL;

14.

„delovna mesta, ustvarjena neposredno z naložbenim projektom“ pomeni delovna mesta, povezana z dejavnostjo, na katero se naložba nanaša, vključno z delovnimi mesti, ki so bila ustvarjena, potem ko se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, ustvarjenih z naložbo, povečala;

15.

„stroški plač“ pomeni celotni znesek, ki ga mora upravičenec do pomoči dejansko plačati v zvezi z zadevno zaposlitvijo, vključujejo pa:

16.

„pomoč MSP za naložbe in za zaposlovanje“ pomeni pomoči, ki izpolnjujeta pogoje določene v členu 15;

17.

„pomoč za naložbe“ pomeni regionalno pomoč za naložbe in za zaposlovanje po členu 13, pomoč MSP za naložbe in zaposlovanje po členu 15 in pomoč za naložbe za varstvo okolja po členih 18 do 23;

18.

„prikrajšani delavec“ pomeni vsako osebo, ki:

19.

„resno prikrajšani delavec“ pomeni vsako osebo, ki je bila v zadnjih 24 mesecih ali več nezaposlena.

20.

„invalid“ pomeni vsako osebo:

21.

„zaščitena zaposlitev“ pomeni zaposlitev v podjetju, v katerem je zaposlenih vsaj 50 % invalidov;

22.

„kmetijski proizvod“ pomeni:

23.

„predelava kmetijskih proizvodov“ pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;

24.

„trženje kmetijskih proizvodov“ pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsako dejavnost, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja končnemu potrošniku, ki jo opravi primarni proizvajalec, se obravnava kot trženje, če poteka v ločenih, za to namenjenih prostorih;

25.

„turistične dejavnosti“ pomeni naslednje dejavnosti v skladu z NACE Rev. 2:

26.

„vračljiva predplačila“ so posojila za projekt, ki se izplača v enem ali več obrokih, pogoji za vračilo tega posojila pa so odvisni od rezultata raziskovalnih in razvojnih projektov ter projektov inovacij;

27.

„rizični kapital“ pomeni finančna sredstva, zagotovljena z lastniškim kapitalom in navideznim lastniškim kapitalom za podjetja, ko so ta šele v nastajanju (stopnje zbiranja sredstev, zagona in širitve);

28.

„novo podjetje, ki ga je ustanovila podjetnica,“ pomeni malo podjetje, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

29.

„sektor jeklarstva“ pomeni vse dejavnosti, povezane s proizvodnjo enega ali več teh proizvodov:

30.

„sektor sintetičnih vlaken“ pomeni:

(a)

pomoč v obliki dotacij in subvencioniranih obrestnih mer;

(b)

pomoč v obliki posojil, kadar se bruto ekvivalent dotacije izračuna na podlagi referenčne mere, ki velja ob dodelitvi dotacije;

(c)

pomoč v obliki garancijske sheme:

(d)

pomoč v obliki davčnih ukrepov, kadar ukrep določa najvišjo vrednost, s katero se zagotovi, da veljavni prag ni presežen.

(a)

pomoč v obliki kapitalskih vložkov, brez poseganja v posebne določbe glede rizičnega kapitala;

(b)

pomoč v obliki ukrepov v zvezi z rizičnim kapitalom z izjemo pomoči, ki izpolnjuje pogoje iz člena 29.

(a)

pomoč MSP za naložbe in za zaposlovanje: 7,5 milijona EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(b)

pomoč za naložbe za varstvo okolja: 7,5 milijona EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(c)

pomoč za svetovalne storitve v korist MSP: 2 milijonov EUR na podjetje in na projekt;

(d)

pomoč za udeležbo MSP na sejmih: 2 milijonov EUR na podjetje in na projekt;

(e)

pomoč za projekte raziskav in razvoja ter študije izvedljivosti:

(f)

pomoč za stroške pravic industrijske lastnine za MSP: 5 milijonov EUR na podjetje in na projekt;

(g)

pomoč za usposabljanje: 2 milijona EUR na projekt usposabljanja;

(h)

pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev: 5 milijonov EUR letno na podjetje;

(i)

pomoč za zaposlovanje invalidov v obliki stroškov plače: 10 milijonov EUR letno na podjetje;

(j)

pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidov: 10 milijonov EUR letno na podjetje.

(a)

kadar ciljno podjetje prejme kapital v okviru ukrepov v zvezi z rizičnim kapitalom po členu 29, ter v prvih treh letih po prvi naložbi rizičnega kapitala zaprosi za pomoč, ki je vključena na področje uporabe te uredbe, se zadevni pragovi pomoči ali najvišji upravičeni zneski v skladu s to uredbo na splošno zmanjšajo za 50 % oziroma za 20 % za ciljna podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč; zmanjšanje ne presega skupnega zneska prejetega rizičnega kapitala; to zmanjšanje se ne uporablja za pomoč za raziskave, razvoj in inovacije, izvzeto na podlagi členov od 31 do 37;

(b)

pomoč za mlada inovativna podjetja se v prvih treh letih po dodelitvi ne sme kumulirati z drugimi pomočmi, izvzetimi po tej uredbi, z edino izjemo za pomočizvzeto na podlagi člena 29 in pomoč izvzeto na podlagi členov od 31 do 37.

(a)

bistvene razširitve velikosti projekta/dejavnosti zaradi pomoči;

(b)

bistvene razširitve obsega projekta/dejavnosti zaradi pomoči;

(c)

bistvenega povečanja skupnega zneska, ki ga je upravičenec porabil za projekt/dejavnost zaradi pomoči;

(d)

bistvenega povečanja hitrosti zaključka zadevnega projekta ali dejavnosti;

(e)

v primeru regionalne pomoči za naložbe iz člena 13, da projekt kot tak v zadevni regiji, ki prejema pomoč, ne bi bil izveden, če pomoč ne bi bila dodeljena.

(a)

davčni ukrep v skladu z objektivnimi merili uvaja pravno pravico do pomoči, ne da bi se država članica dodatno odločala po lastnem preudarku, in

(b)

davčni ukrep je bil sprejet pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti, ki prejema pomoč; a pogoj se ne uporablja za sheme, ki so naslednice davčnih shem.

(a)

naložbo v opredmetena in/ali neopredmetena sredstva, ki se nanašajo na vzpostavitev nove poslovne enote, širitev obstoječe poslovne enote, povečanje raznovrstnosti proizvodnje poslovne enote v nove dodatne proizvode ali bistvene spremembe v celotnem proizvodnem procesu obstoječe poslovne enote, ali

(b)

pridobitev osnovnih sredstev, neposredno povezanih s poslovno enoto, kadar se je poslovna enota zaprla ali bi se zaprla, če ne bi bila kupljena, sredstva pa kupi neodvisni vlagatelj; v primeru nasledstva malega podjetja v korist družine prvotnega lastnika ali lastnikov oziroma v korist nekdanjih zaposlenih se opusti pogoj, da sredstva kupi neodvisni vlagatelj.

(a)

uporabljati jih je treba izključno v podjetju, ki prejema pomoč; v primeru regionalne pomoči za naložbe, jih je treba uporabljati izključno v poslovni enoti, ki prejema pomoč;

(b)

obravnavati jih je treba kot sredstva, ki se amortizirajo;

(c)

odkupiti jih je treba od tretje osebe pod tržnimi pogoji, ne da bi bil kupec v takem položaju, v katerem bi lahko v smislu člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (28) izvajal nadzor nad prodajalcem in obratno;

(d)

v primeru pomoči za naložbe v MSP jih je treba vsaj za tri leta vključiti v sredstva podjetja; v primeru regionalne pomoči za naložbe jih je treba vključiti v sredstva podjetja; v poslovni enoti, ki prejema pomoč, pa morajo ostati vsaj pet let oziroma tri leta v primeru MSP.

(a)

delovno mesto mora biti ustvarjeno v treh letih po dokončani naložbi;

(b)

zaradi naložbenega projekta se neto poveča število zaposlenih v zadevni poslovni enoti v primerjavi s povprečjem v prejšnjih dvanajstih mesecih;

(c)

ustvarjeno delovno mesto se ohrani najmanj pet let v primeru velikih podjetij in najmanj tri leta v primeru MSP.

(a)

50 % upravičenih naložb v regijah, upravičenih po členu 87(3)(a) Pogodbe, in 40 % upravičenih naložb v drugih regijah, upravičenih do regionalne pomoči, kot je za zadevno državno članico določeno v odobreni karti regionalne pomoči za obdobje 2007–2013, če je upravičenec MSP;

(b)

25 % upravičenih naložb v regijah, upravičenih po členu 87(3)(a) Pogodbe, in 20 % upravičenih naložb v drugih regijah, upravičenih do regionalne pomoči, kot je za zadevno državno članico določeno v odobreni karti regionalne pomoči za obdobje 2007–2013, če ima upravičenec manj kot 750 zaposlenih ter/ali manj kot 200 milijonov EUR prometa, izračunanega v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

(a)

2 milijonov EUR za mala podjetja z gospodarsko dejavnostjo v regijah, upravičenih do odstopanj v okviru člena 87(3)(a) Pogodbe;

(b)

1 milijona EUR za mala podjetja z gospodarsko dejavnostjo v regijah, upravičenih do odstopanj v okviru člena 87(3)(c) Pogodbe.

(a)

v regijah iz člena 87(3)(a) Pogodbe 35 % upravičenih stroškov, nastalih v prvih treh letih po ustanovitvi podjetja, in 25 % upravičenih odhodkov, nastalih v sledečih dveh letih;

(b)

v regijah iz člena 87(3)(c) Pogodbe 25 % upravičenih stroškov, nastalih v prvih treh letih po ustanovitvi podjetja, in 15 % upravičenih odhodkov, nastalih v sledečih dveh letih.

(a)

obresti na zunanje financiranje in dividende na angažirana lastna sredstva, ki ne presegajo referenčne mere;

(b)

pristojbine za najem proizvodnih obratov/opreme;

(c)

elektrika, voda, ogrevanje, davki (razen DDV in davka na poslovne prihodke pravnih oseb) in upravni stroški;

(d)

amortizacije, pristojbine za zakup proizvodnih obratov/opreme ter stroški plač, če osnovne naložbe ali ustvarjanje delovnih mest in rekrutiranje niso prejeli drugih oblik pomoči.

(a)

20 % upravičenih stroškov v primeru malih podjetij;

(b)

10 % upravičenih stroškov v primeru srednjih podjetij.

(a)

upravičeni stroški naložbe v opredmetenih ali neopredmetenih sredstvih, ali

(b)

ocenjeni stroški plač zaposlene osebe za delovno mesto, ustvarjeno neposredno z naložbenim projektom, izračunani za obdobje dveh let.

(a)

75 % upravičenih naložb v najbolj oddaljenih regijah;

(b)

65 % upravičenih naložb na manjših egejskih otokih v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (29).

(c)

50 % upravičenih naložb v regijah, upravičenih po členu 87(3)(a) Pogodbe;

(d)

40 % upravičenih naložb v vseh drugih regijah.

(a)

obresti na zunanje financiranje in dividende na angažirana lastna sredstva, ki ne presegajo referenčne mere;

(b)

pristojbine za najem proizvodnih obratov/opreme;

(c)

elektrika, voda, ogrevanje, davki (razen DDV in davka na poslovne prihodke pravnih oseb) in upravni stroški;

(d)

amortizacije, pristojbine za zakup proizvodnih obratov/opreme ter stroški plač, če osnovne naložbe ali ustvarjanje delovnih mest in rekrutiranje niso prejeli drugih oblik pomoči;

(e)

stroške skrbi za otroke in starše, vključno s stroški v zvezi s starševskim dopustom, če je ustrezno.

1.

„varstvo okolja“ pomeni vsak ukrep, s katerim se odpravi ali prepreči škoda, ki nastane v fizičnem okolju ali v naravnih virih zaradi dejavnosti upravičenca, s katerim se zmanjša tveganje take škode ali ki vodi k učinkovitejši rabi naravnih virov, vključno z ukrepi varčevanja z energijo in uporabo obnovljivih virov energije;

2.

„ukrepi varčevanja z energijo“ pomenijo vse ukrepe, ki podjetjem omogočajo, da zmanjšajo količino energije, ki jo porabijo zlasti v proizvodnem ciklusu;

3.

„standard Skupnosti“ pomeni:

4.

„obnovljivi viri energije“ pomenijo naslednje obnovljive nefosilne vire energije: veter, sončno energijo, geotermalno energijo, energijo valov, energijo plimovanja, hidroelektrarne, biomaso, odlagališčni plin, plin iz naprav za čiščenje odplak in biopline;

5.

„biogoriva“ pomenijo tekoča ali plinasta goriva za promet, pridobljena iz biomase;

6.

„trajnostna biogoriva“ pomenijo biogoriva, ki izpolnjujejo merila trajnosti, določena v členu 15 predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (31); Trajnostna merila iz direktive bodo veljavna, ko bosta Evropski parlament in Svet direktivo sprejela in bo objavljena v Uradnem listu Evropske unije;

7.

„energija iz obnovljivih virov energije“ pomeni energijo, ki jo proizvedejo obrati, ki uporabljajo samo obnovljive vire energije, ter delež v smislu kalorične vrednosti energije, ki jo iz obnovljivih virov energije proizvedejo mešani obrati, ki uporabljajo tudi klasične vire energije; taka proizvodnja vključuje obnovljivo električno energijo, ki se uporablja za polnjenje sistemov za skladiščenje, vendar ne vključuje električne energije, proizvedene kot rezultat sistemov za skladiščenje;

8.

„soproizvodnja“ pomeni postopek istočasne proizvodnje toplotne in električne ter/ali mehanske energije;

9.

„soproizvodnja z visokim izkoristkom“ pomeni soproizvodnjo, ki izpolnjuje merila iz Priloge III k Direktivi 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (32), ter dosega harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov, ki jih določa Odločba Komisije 2007/74/ES (33);

10.

„okoljski davek“ pomeni davek, katere posebna davčna osnova ima jasen negativen vpliv na okolje ali ki skuša obdavčiti določene dejavnosti, blago ali storitve, da bi bili okoljski stroški lahko vključeni v njihovo ceno in/ali da bi se proizvajalci in potrošniki usmerili na dejavnosti, ki bolj spoštujejo okolje;

11.

„najnižja davčna stopnja Skupnosti“ pomeni najnižjo stopnjo davkov, ki je predvidena v zakonodaji Skupnosti; Za energente in električno energijo najnižja davčna stopnja Skupnosti pomeni najnižjo stopnjo davkov, določeno v Prilogi I k Direktivi 2003/96/ES;

12.

„opredmetena sredstva“ pomenijo naložbe v zemljišče, ki so nujno potrebne za izpolnjevanje okoljskih ciljev, naložbe v objekte, obrate in opremo, namenjene zmanjševanju ali odpravljanju onesnaževanja in nevšečnosti, ter naložbe za prilagajanje proizvodnih metod, ki bodo pripomogle k varstvu okolja.

(a)

naložba upravičencu omogoča, da poviša raven varstva okolja s svojimi dejavnostmi s preseganjem veljavnih standardov Skupnosti, ne glede na obstoj obveznih nacionalnih standardov, ki so strožji od standardov Skupnosti;

(b)

naložba upravičencu omogoča, da poviša raven varstva okolja s svojimi dejavnostmi v odsotnosti standardov Skupnosti.

(a)

če je mogoče z lahkoto določiti stroške naložb v varstvo okolja v skupnih stroških naložb, se ta natančni strošek, povezan z varstvom okolja, šteje med upravičene stroške;

(b)

v vseh drugih primerih se dodatni stroški naložbe določijo s primerjavo naložbe in hipotetičnih razmer v odsotnosti državne pomoči. Pravilni hipotetični scenarij so stroški tehnično primerljive naložbe, ki omogoča nižjo raven varstva okolja (ustrezno obveznim standardom Skupnosti, če obstajajo) in ki bi bila verodostojno izvedena brez pomoči („referenčna naložba“). Tehnično primerljiva naložba pomeni naložbo z isto proizvodno zmogljivostjo in vsemi drugimi tehničnimi značilnostmi (razen tistih, ki se neposredno nanašajo na dodatno naložbo za varstvo okolja). Poleg tega mora biti tovrstna referenčna naložba s poslovnega vidika verodostojna alternativa naložbe, ki se ocenjuje.

(a)

če se podjetje prilagaja nacionalnim standardom, sprejetim v odsotnosti standardov Skupnosti, upravičene stroške sestavljajo dodatni stroški naložbe, ki so potrebni za doseganje ravni varstva okolja, ki jo zahtevajo nacionalni standardi;

(b)

če se podjetje prilagaja ali presega nacionalne standarde, ki so strožji od standardov Skupnosti, ali presega standarde Skupnosti, upravičene stroške sestavljajo dodatni stroški naložbe, ki so potrebni za doseganje ravni varstva okolja, višje od ravni, ki jo zahtevajo standardi Skupnosti. Stroški naložbe, ki so potrebni za doseganje ravni varstva okolja, ki jo zahtevajo standardi Skupnosti, niso upravičeni;

(c)

če standardi niso določeni, v upravičene stroške spadajo stroški naložbe, ki so potrebni za doseganje ravni varstva okolja, višje od ravni, ki bi jo zadevno podjetje ali zadevna podjetja dosegla brez okoljske pomoči.

(a)

pogoji iz odstavkov 2 in 3 tega člena; ali

(b)

pogoji iz odstavkov 4 in 5 tega člena.

1.

„lastniški kapital“ pomeni lastniški delež v podjetju, ki ga izražajo delnice, izdane investitorjem;

2.

„navidezni lastniški kapital“ pomeni finančni instrument, katerega donos za imetnika temelji v glavnem na dobičku ali izgubah zadevnega ciljnega podjetja in ki je nezavarovan v primeru neizpolnitve obveznosti;

3.

„zasebni lastniški kapital“ pomeni v nasprotju z javnim kapitalom zasebni lastniški ali navidezni lastniški kapital v podjetjih, ki ne kotirajo na borzi, vključno z rizičnim kapitalom;

4.

„semenski kapital“ pomeni financiranje, ki se zagotovi za proučevanje, presojo in razvoj začetnega koncepta pred stopnjo zagona;

5.

„zagonski kapital“ pomeni finančna sredstva, zagotovljena podjetjem, ki svojih proizvodov ali storitev niso tržila ter še ne ustvarjajo dobička pri razvoju izdelka in na začetni stopnji trženja;

6.

„kapital za širitev podjetja“ pomeni finančna sredstva, zagotovljena za razvoj in širitev podjetja, ki poslujejo ali ne na meji rentabilnosti oziroma z dobičkom, zato da se poveča proizvodna zmogljivost, razvija trg ali proizvodi in zagotovijo dodatna obratna sredstva;

7.

„strategija izstopa“ pomeni strategijo za likvidacijo holdingov z rizičnim kapitalom ali skladom zasebnega kapitala, skladno z načrtom za doseganje najvišjega donosa, zajema pa prodajo deleža, odpise, odplačila prednostnih delnic/posojil, prodajo drugemu imetniku rizičnega kapitala, prodajo finančni instituciji in prodajo z javno ponudbo, vključno s prvo javno prodajo;

8.

„ciljno podjetje“ pomeni podjetje, v katero namerava vlagati investitor ali investicijski sklad.

(a)

za vsako naložbo mora obstajati poslovni načrt, ki vsebuje podrobnosti o proizvodu, prodaji in izboljšanju donosnosti ter predhodno določa izvedljivost projekta, in

(b)

za vsako naložbo obstaja jasna in realistična strategija izstopa.

(a)

med poklicnim direktorjem sklada in udeleženci v skladu je sklenjen sporazum, ki določa, da je direktorjevo plačilo vezano na uspešnost, določa cilje sklada in predvideva časovni razpored naložb ter

(b)

so zasebni investitorji na trgu zastopani pri sprejemanju odločitev, na primer v odboru investitorjev ali svetovalnem odboru, in

(c)

pri upravljanju sredstev se uporabljajo najboljše prakse in regulativni nadzor.

1.

„raziskovalna organizacija“ pomeni subjekt, kot sta univerza ali raziskovalni inštitut, ne glede na njegov pravni status (urejen na podlagi javnega ali zasebnega prava) ali način financiranja, katerega osnovni cilj je izvajanje temeljnih raziskav, industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja ter razširjanje njihovih izsledkov z učenjem, objavami ali prenosom tehnologij; ves dobiček je treba ponovno vložiti v te dejavnosti, v razširjanje njihovih izsledkov ali učenje; podjetja, ki lahko vplivajo na tako organizacijo, ker so na primer na položaju delničarja ali so člani organizacije, nimajo nobenega preferenčnega dostopa do raziskovalnih zmogljivosti take organizacije ali ugotovljenih raziskovalnih izsledkov;

2.

„temeljna raziskava“ pomeni eksperimentalno ali teoretično delo, ki se izvaja predvsem zaradi pridobivanja novega znanja o temeljnih principih pojavov ali opazovanih dejstev, ne da bi bili neposredno usmerjeni v kakršen koli praktičen cilj ali uporabo;

3.

„industrijska raziskava“ pomeni načrtovano raziskavo ali kritično preiskavo, katere namen je pridobivanje novega znanja in spretnosti za razvoj novih proizvodov, procesov ali storitev ali za znatno izboljšanje obstoječih proizvodov, procesov ali storitev. Vključuje oblikovanje komponent kompleksnih sistemov, ki so potrebni za industrijske raziskave, zlasti za vrednotenje generične tehnologije, pri čemer so izključeni prototipi;

4.

„eksperimentalni razvoj“ pomeni pridobivanje, združevanje, oblikovanje ter uporabo obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega ali drugega ustreznega znanja in spretnosti za namene izdelovanja načrtov ter ureditev ali oblikovanja za nove, spremenjene ali izboljšane proizvode, procese ali storitve. To lahko vključuje npr. tudi druge dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih proizvodov, procesov in storitev. Dejavnosti lahko vključujejo proizvodne osnutke, risbe, načrte ali drugo dokumentacijo, če niso namenjeni tržni uporabi.

Poleg tega je v to vključen razvoj prototipov za tržno uporabo in pilotnih projektov, kadar je prototip obvezno končni tržni izdelek ter kadar je preveč drago, da bi ga izdelali samo za namen predstavitve in potrditve. V primeru poznejše tržne uporabe predstavitvenih ali pilotnih projektov je treba vsak prihodek, ustvarjen s tako uporabo, odšteti od upravičenih stroškov.

Eksperimentalna proizvodnja in testiranje proizvodov, procesov ter storitev sta prav tako upravičena, če teh ni mogoče uporabiti ali preoblikovati za uporabo v industriji ali za tržno uporabo.

Eksperimentalni razvoj ne vključuje rednih ali občasnih sprememb proizvodov, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, obstoječih storitev in drugih tekočih dejavnosti, četudi take spremembe pomenijo izboljšanje;

5.

„visokokvalificirano osebje“ pomeni raziskovalce, inženirje, oblikovalce in vodje trženja z univerzitetno izobrazbo in vsaj 5 leti ustreznih strokovnih izkušenj; doktorsko usposabljanje lahko šteje kot ustrezna strokovna izkušnja;

6.

„napotitev“ pomeni, da upravičenec začasno zaposli osebje v določenem obdobju, po katerem se ima osebje pravico vrniti k svojemu prejšnjemu delodajalcu.

(a)

temeljne raziskave;

(b)

industrijske raziskave;

(c)

eksperimentalni razvoj.

(a)

100 % upravičenih stroškov za temeljne raziskave;

(b)

50 % upravičenih stroškov za industrijske raziskave;

(c)

25 % upravičenih stroškov za eksperimentalni razvoj.

(a)

kadar je pomoč dodeljena MSP, se lahko intenzivnost pomoči poveča za 10 odstotnih točk za srednje podjetje in za 20 odstotnih točk za malo podjetje in

(b)

do največje intenzivnost pomoči v višini 80 % upravičenih stroškov se lahko doda bonus v višini 15 odstotnih točk, če:

(a)

stroški osebja (raziskovalci, tehniki in drugo podporno osebje v obsegu, kot so zaposleni na raziskovalnem projektu);

(b)

stroški instrumentov in opreme v obsegu ter za obdobje uporabe v raziskovalnem projektu. Če se ti instrumenti in oprema skozi svojo celotno življenjsko dobo ne uporabljajo samo za raziskovalni projekt, štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, izračunani na podlagi dobre računovodske prakse, ki ustrezajo trajanju raziskovalnega projekta;

(c)

stroški stavb in zemljišča, v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za raziskovalni projekt. Glede stavb štejejo za upravičene le stroški amortizacije, izračunani na podlagi dobre računovodske prakse, ki ustrezajo trajanju raziskovalnega projekta. Kot upravičeni stroški za zemljišče štejejo stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala;

(d)

stroški pogodbenih raziskav, tehnično znanje in patenti, ki so bili kupljeni ali je bilo za njih pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po tržni ceni, kadar je bila transakcija opravljena strogo poslovno in ni temeljila na tajnem dogovoru, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za raziskovalne dejavnosti;

(e)

dodatni režijski stroški, nastali neposredno kot posledica raziskovalnega projekta;

(f)

drugi poslovni stroški, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica raziskovalne dejavnosti.

(a)

za MSP – 75 % upravičenih stroškov za pripravljalne študije za dejavnosti industrijskih raziskav in 50 % upravičenih stroškov za pripravljalne študije za dejavnosti eksperimentalnega razvoja;

(b)

za velika podjetja – 65 % upravičenih stroškov za pripravljalne študije za dejavnosti industrijskih raziskav in 40 % upravičenih stroškov za pripravljalne študije za dejavnosti eksperimentalnega razvoja.

(a)

vsi stroški, nastali pred podelitvijo pravice na izvirni stopnji pristojnosti, vključno s stroški, ki so povezani s pripravo, vložitvijo in obravnavo zahtevka ter stroški, ki nastanejo pri obnovitvi zahtevka, preden je bila pravica podeljena;

(b)

stroški prevajanja in drugi stroški, nastali zaradi pridobivanja ali potrditve pravice na drugih stopnjah pristojnosti;

(c)

stroški, nastali pri zaščiti veljavnosti pravice med uradno obravnavo zahtevka in morebitnimi ugovornimi postopki, tudi če so ti stroški nastali po podelitvi pravice.

(a)

glede svetovalnih storitev za inovacije stroški v zvezi s: svetovanjem pri upravljanju; tehnološko pomočjo; storitvami prenosa tehnologij; usposabljanjem; svetovanjem za pridobitev,zaščito in trgovino glede pravic intelektualne lastnine ter za licenčne pogodbe; svetovanjem glede uporabe standardov.

(b)

glede podpornih storitev za inovacije stroški v zvezi s: pisarniškimi prostori; podatkovnimi bankami; tehničnimi knjižnicami; tržnimi raziskavami; uporabo laboratorija; kakovostnim označevanjem, preverjanjem in certifikacijo.

1.

„posebno usposabljanje“ pomeni usposabljanje, ki ga delojemalec neposredno in v pretežni meri uporablja na svojem trenutnem ali prihodnjem delovnem mestu v podjetju ter ki mu daje znanja, ki niso ali pa so zgolj v omejenem obsegu prenosljiva na druga podjetja ali delovna področja;

2.

„splošno usposabljanje“ je usposabljanje, ki ga delojemalec ne uporablja samo ali v pretežni meri na svojem trenutnem ali prihodnjem delovnem mestu v podjetju, temveč delojemalcu daje znanja, ki so v veliki meri prenosljiva na druga podjetja ali delovna področja. Usposabljanje se obravnava kot „splošno“, na primer če:

(a)

25 % upravičenih stroškov za posebno usposabljanje in

(b)

60 % upravičenih stroškov za splošno usposabljanje.

(a)

za 10 odstotnih točk, če je usposabljanje namenjeno invalidom ali prikrajšanim delavcem;

(b)

za 10 odstotnih točk, če je pomoč dodeljena srednjemu podjetju, in za 20 odstotnih točk, če je pomoč dodeljena malemu podjetju.

(a)

oseba, ki se usposablja, ne sme biti aktivni, temveč pomožni član posadke in

(b)

usposabljanje se mora izvajati na krovu ladij, ki so vpisane v evidenco Skupnosti.

(a)

stroški dela inštruktorjev;

(b)

potni stroški inštruktorjev in oseb, ki se usposabljajo, vključno z nastanitvijo;

(c)

drugi tekoči stroški, kot so material in zaloge, neposredno povezani s projektom;

(d)

amortizacija orodja in opreme v obsegu, v katerem se uporabljajo izključno za projekt usposabljanja;

(e)

stroški vodenja in svetovanja, ki se nanašajo na projekt usposabljanja;

(f)

stroški oseb, ki se usposabljajo, in splošni posredni stroški (upravni stroški, najemnine, režijski stroški) do skupnega zneska vseh drugih upravičenih stroškov iz točk od (a) do (e). Kar zadeva stroške dela inštruktorjev, se lahko upoštevajo samo ure, ko osebe, ki se usposabljajo, dejansko sodelujejo pri usposabljanju, potem ko se odštejejo vse produktivne ure.

(a)

stroški prilagoditve prostorov;

(b)

stroški zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo samo za pomoč invalidom;

(c)

stroški prilagoditve ali nakupa opreme oziroma pridobitve in validiranja programske opreme, zato da jo bodo lahko uporabljali invalidi, vključno s prilagojeno in pomožno tehnološko opremo, ki jih je treba dodati stroškom, ki bi jih imel upravičenec, če bi zaposloval neinvalidne delavce;

(d)

stroški gradnje, širitve zadevne poslovne enote ali namestitve opreme v tej poslovni enoti ter vsi stroški upravljanja in prevoza, ki izhajajo neposredno iz zaposlovanja invalidov, kadar upravičenec zagotavlja zaščitno zaposlitev.

9.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/48

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2007/2008, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1109/2007 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 786/2008 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

9.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/50

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 40/2008 z dne 16. januarja 2008 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2008 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2008.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2008.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

9.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/52

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 23., 28. in 31. julija 2008 sklenil spremeniti seznam oseb, skupin in entitet, za katere naj velja zamrznitev finančnih sredstev in ekonomskih virov. Prilogo I je zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Za zagotovitev učinkovitosti ukrepov, predvidenih s to uredbo, mora ta uredba začeti veljati takoj –

9.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/56

(1)

Uredba (ES) št. 882/2004 določa splošna pravila za izvajanje uradnega nadzora Skupnosti ali pristojnega organa držav članic, da se preveri upoštevanje pravil iz zakonodaje o krmi in živilih ter pravil o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali.

(2)

V skladu s členom 1(3) Uredbe (ES) št. 882/2004 navedena uredba ne sme posegati v posebne določbe Skupnosti v zvezi z uradnim nadzorom.

(3)

Člen 41 Uredbe (ES) št. 882/2004 določa, da vsaka država članica pripravi enoten večletni nacionalni načrt nadzora, da se zagotovi učinkovito izvajanje člena 17(2) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (2), pravil o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali ter člena 45 Uredbe (ES) št. 882/2004 („nacionalni načrt nadzora“).

(4)

Namen nacionalnih načrtov nadzora je tudi zagotavljanje trdne podlage za nadzor Skupnosti v državah članicah.

(5)

Člen 27a Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (3) določa, da se členi 41 do 46 Uredbe (ES) št. 882/2004 o nacionalnih načrtih nadzora, letnih poročilih ter nadzoru Skupnosti v državah članicah in tretjih državah smiselno uporabljajo, da se zagotovi učinkovito izvajanje navedene direktive.

(6)

Člen 43(1)(e) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa, da Komisija pripravi smernice, ki spodbujajo sprejetje najboljših praks na vseh ravneh nadzornih sistemov.

(7)

Člen 43(1)(j) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa, da Komisija pripravi smernice, ki določajo zgradbo letnih poročil iz člena 44 navedene uredbe in informacije, ki morajo biti vključene v letna poročila.

(8)

Člen 44(1) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa, da države članice Komisiji predložijo letno poročilo o izvajanju nacionalnega načrta nadzora. Navedeno poročilo predložijo eno leto po začetku izvajanja nacionalnih načrtov nadzora in potem vsako leto. Poleg tega člen 44(1) določa informacije, ki morajo biti navedene v letnih poročilih.

(9)

Člen 44(2) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa, da informacije, ki jih je treba navesti v letnih poročilih, upoštevajo smernice, ki jih pripravi Komisija, da se spodbuja dosledna predstavitev teh poročil. Smernice niso zavezujoče, ampak so namenjene zagotavljanju koristnih napotkov državam članicam pri izvajanju navedene uredbe.

(10)

Člen 45 Uredbe (ES) št. 882/2004 določa, da se revizije Skupnosti v državah članicah opravljajo redno, predvsem da se preveri, da uradni nadzor poteka v skladu z nacionalnimi načrti nadzora in zakonodajo Skupnosti.

(11)

Komisija po prejemu in pregledu letnih poročil držav članic ter ob upoštevanju sklepov in priporočil iz letnega poročila, ki ga pripravi Komisija v skladu s členom 44(4) Uredbe (ES) št. 882/2004, in na podlagi izkušenj držav članic pri izvajanju navedene uredbe pregleda smernice, določene v tej odločbi, in jih po potrebi posodobi.

(12)

Pri smernicah iz te odločbe je treba upoštevati delo, ki ga opravlja Eurostat v okviru statističnega programa Skupnosti pri razvoju zbirke podatkov „Dejavnosti nadzora in spremljanja“, ki vključuje različne sheme razvrščanja, vključno z usklajenimi izrazi in opredelitvami za upravljanje podatkov o krmi in živilih.

(13)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

9.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/66

(1)

Bolezen modrikastega jezika je leta 2007 izbruhnila v številnih državah članicah, zlasti bolezen modrikastega jezika serotipa 8 v Belgiji, na Češkem, Danskem, v Nemčiji, Španiji, Franciji, Luksemburgu in na Nizozemskem ter bolezen modrikastega jezika serotipa 1 v Franciji, Španiji in na Portugalskem. Bolezen modrikastega jezika serotipa 8 je leta 2008 prvič izbruhnila v Italiji.

(2)

Povzročitelja bolezni modrikastega jezika širijo prenašalci, zato zakol dovzetnih vrst živali na splošno ni primeren ukrep, razen kadar so živali klinično okužene z boleznijo modrikastega jezika. Pojav te bolezni lahko resno ogrozi živino v Skupnosti.

(3)

Uredbo Komisije (ES) št. 1266/2007 z dne 26. oktobra 2007 o pravilih za izvajanje Direktive Sveta 2000/75/ES v zvezi z nadzorom, spremljanjem in omejitvami premikov nekaterih živali, ki so dovzetne za bolezen modrikastega jezika (3), je Komisija sprejela za razmejitev območij z omejitvami, vključno z zaščitenimi in nadzorovanimi območji, ter določitev pogojev v zvezi s premiki živali iz teh območij.

(4)

Cepljenje je najučinkovitejši veterinarski ukrep, ki ga je mogoče uporabiti v boju proti bolezni modrikastega jezika, množično cepljenje v izrednih okoliščinah pa je najboljša možnost za dosego ciljev zmanjšanja pojavov kliničnih znakov bolezni in izgub, zadržanja širjenja bolezni, zaščite prostih območij v državah članicah in olajšanja varne trgovine z živimi živalmi. Zato je treba v skladu s členom 9(2) Direktive 2000/75/ES odobriti cepljenje živali proti bolezni modrikastega jezika v zadevnih državah članicah.

(5)

Cepljenje proti določenemu serotipu bolezni modrikastega jezika je treba šteti kot izredni ukrep, kadar se na območju izvaja prvič po pojavu novega serotipa. Vendar se vsa naslednja cepljenja proti istemu seroptipu na istih območjih ne štejejo več kot izredni ukrep, ampak jih je treba obravnavati v okviru programov za izkoreninjenje.

(6)

Za čimprejšnjo preprečitev širjenja bolezni mora Skupnost finančno prispevati k upravičenim izdatkom, ki nastanejo v zadevnih državah članicah zaradi izrednih ukrepov, sprejetih v boju proti tej bolezni, kakor določa Odločba 90/424/EGS. Ker Skupnost ne more dobavljati cepiva, je treba nakup odmerkov cepiva šteti kot upravičen izdatek.

(7)

Zadevne države članice so Komisijo in druge države članice obvestile o ukrepih, ki se izvajajo v skladu z zakonodajo Skupnosti za boj proti nedavnim izbruhom bolezni modrikastega jezika. Navedene države članice so predstavile svoje načrte v zvezi s cepljenjem v izrednih okoliščinah, v katerih so navedle približno število odmerkov cepiva za uporabo v letih 2007 in 2008 ter predvidene stroške izvajanja navedenega cepljenja. Komisija je te načrte ocenila z veterinarskega in finančnega vidika in ugotovila, da so načrti v skladu z ustrezno veterinarsko zakonodajo Skupnosti.

(8)

Člen 3(5) Odločbe 90/424/EGS določa, da mora finančni prispevek Skupnosti znašati 100 % stroškov dobave cepiva in 50 % stroškov cepljenja. Vendar je glede na potrebo po izogibanju prevelikim izdatkom v proračunu Skupnosti treba določiti najvišje zneske, ki odražajo primerno plačilo stroškov dobave cepiva in stroškov cepljenja. Primerno plačilo je plačilo materiala ali storitev po sorazmernih cenah v primerjavi s tržnimi cenami. Pred rezultati kakršnih koli preverjanj, ki jih bo Komisija opravila na kraju samem, je treba odobriti posebni finančni prispevek Skupnosti za zadevne države članice in določiti znesek prvega obroka finančnega prispevka Skupnosti.

(9)

Plačilo finančnega prispevka Skupnosti mora temeljiti na uradnem zahtevku za povračilo, ki ga predložijo države članice, in na dokazilnih listinah iz člena 7 Uredbe Komisije (ES) št. 349/2005 z dne 28. februarja 2005 o določitvi pravil v zvezi s financiranjem Skupnosti nujnih ukrepov in ukrepov za boj proti nekaterim živalskim boleznim iz Odločbe Sveta 90/424/EGS (4).

(10)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (5) se izredni veterinarski ukrepi, sprejeti v skladu s pravili Skupnosti, financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada. Za finančni nadzor je treba uporabiti člene 9, 36 in 37 navedene uredbe.

(11)

Finančni prispevek Skupnosti je treba odobriti pod pogojem, da se načrtovani ukrepi izvedejo učinkovito in da pristojni organi predložijo vse potrebne podatke v rokih, navedenih v tej odločbi.

(12)

Zaradi upravne učinkovitosti morajo biti vsi izdatki, predloženi za finančni prispevek Skupnosti, izraženi v eurih. Evropska centralna banka v skladu z Uredbo (ES) št. 1290/2005 določi menjalni tečaj za izdatke v valuti, ki ni euro, pred prvim dnem v mesecu, v katerem zadevna država članica predloži zahtevek.

(13)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

100 % stroškov (brez DDV) dobave cepiva;

(b)

50 % stroškov za plače in honorarje, izplačane osebju, ki izvaja cepljenje, in 50 % stroškov (brez DDV) izdatkov, neposredno povezanih s cepljenjem (vključno s potrošnim blagom in posebno opremo).

(a)

za nakup inaktiviranega cepiva 0,6 EUR za odmerek;

(b)

za cepljenje goveda: 2 EUR za cepljenje enega goveda ne glede na število in vrste uporabljenih odmerkov cepiva;

(c)

za cepljenje ovc ali koz: 0,75 EUR za cepljenje ene ovce ali koze ne glede na število in vrste uporabljenih odmerkov cepiva.

(a)

do 4 500 000 EUR za Belgijo;

(b)

do 1 250 000 EUR za Češko;

(c)

do 800 000 EUR za Dansko;

(d)

do 17 000 000 EUR za Nemčijo;

(e)

do 8 000 000 EUR za Španijo;

(f)

do 27 000 000 EUR za Francijo;

(g)

do 3 500 000 EUR za Italijo;

(h)

do 200 000 EUR za Luksemburg;

(i)

do 3 500 000 EUR za Nizozemsko;

(j)

do 1 700 000 EUR za Portugalsko

(a)

vmesnega tehničnega poročila o tehnični izvedbi nadzornih ukrepov, vključno z rezultati, doseženimi v obdobju od 1. novembra 2007 do 31. avgusta 2008;

(b)

vmesnega finančnega poročila v računalniški obliki v skladu s Prilogo o stroških, ki so jih države članice plačale v obdobju od 1. novembra 2007 do 31. avgusta 2008;

(c)

končnega tehničnega poročila o tehnični izvedbi nadzornih ukrepov, vključno z rezultati, doseženimi v obdobju od 1. novembra 2007 do 31. decembra 2008;

(d)

končnega finančnega poročila v računalniški obliki v skladu s Prilogo o stroških, ki so jih države članice plačale v obdobju od 1. novembra 2007 do 31. decembra 2008;

(e)

rezultatov kakršnih koli pregledov na kraju samem, opravljenih v skladu s členom 9(1) Odločbe 90/424/EGS.