ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 202

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 51
31. julij 2008


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 744/2008 z dne 24. julija 2008 o uvedbi začasnega posebnega ukrepa za spodbujanje prestrukturiranja ribiških flot Evropske skupnosti, ki jih je prizadela gospodarska kriza

1

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 745/2008 z dne 30. julija 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

9

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 746/2008 z dne 17. junija 2008 o spremembi Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij ( 1 )

11

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 747/2008 z dne 30. julija 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 716/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o strukturi in dejavnosti tujih povezanih podjetij v zvezi z opredelitvami karakteristik in izvajanjem NACE Rev. 2 ( 1 )

20

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 748/2008 z dne 30. julija 2008 o odprtju in upravljanju uvoznih tarifnih kvot za zamrznjene rebrne dele trebušnih prepon govejih živali, ki spadajo v tarifno oznako KN 02062991 (Prenovitev)

28

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 749/2008 z dne 30. julija 2008 o spremembah več uredb o uvoznih tarifnih kvotah v sektorju govejega in telečjega mesa

37

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 750/2008 z dne 30. julija 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 414/2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede dodeljevanja pomoči za zasebno skladiščenje nekaterih sirov v obdobju skladiščenja 2008/2009

44

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 751/2008 z dne 30. julija 2008 o prepovedi ribolova na saj v norveških vodah južno od 62° S za plovila, ki plujejo pod zastavo Švedske

46

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Komisije 2008/82/ES z dne 30. julija 2008 o spremembi Direktive 2008/38/ES v zvezi s krmo, namenjeno za pomoč delovanju ledvic v primeru kronične renalne insuficience ( 1 )

48

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Svet

 

 

2008/625/ES

 

*

Sklep št. 1/2007 Pridružitvenega sveta med ES in Turčijo z dne 25. junija 2007 o spremembi trgovinskih koncesij za predelane kmetijske proizvode, zajete v Sklepu št. 1/95 Pridružitvenega sveta med ES in Turčijo o izvajanju zaključne faze carinske unije, in v Sklepu št. 1/97 Pridružitvenega sveta med ES in Turčijo o režimih, ki se uporabljajo za nekatere predelane kmetijske proizvode in o razveljavitvi Sklepa št. 1/97

50

 

 

Komisija

 

 

2008/626/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 30. aprila 2008 Državna pomoč 40/06 (ex NN 96/05) Sheme posojil, ki jih izvaja Združeno kraljestvo (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 1612)  ( 1 )

62

 

 

2008/627/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 29. julija 2008 o prehodnem obdobju za revizijske dejavnosti nekaterih revizorjev ali revizijskih subjektov tretjih držav (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3942)  ( 1 )

70

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

31.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 202/1


UREDBA SVETA (ES) št. 744/2008

z dne 24. julija 2008

o uvedbi začasnega posebnega ukrepa za spodbujanje prestrukturiranja ribiških flot Evropske skupnosti, ki jih je prizadela gospodarska kriza

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (2) določa pravila glede strukturne pomoči Skupnosti v ribiškem sektorju. Zlasti poglavje I naslova IV navedene uredbe določa pogoje, pod katerimi lahko države članice prejmejo finančni prispevek iz Evropskega sklada za ribištvo (ESR) za ukrepe za prilagoditev ribiške flote Skupnosti.

(2)

Cilj ESR je prispevati k ukrepom, ki so bili sprejeti od reforme skupne ribiške politike (SRP) leta 2002, da se zmanjša pritisk na staleže rib ob hkratnem zagotavljanju trajnostnih družbenih in gospodarskih pogojev za zadevni sektor.

(3)

Glede na sedanji gospodarski položaj, ki je zlasti posledica izrednega povišanja cen goriva, bi morali sprejeti dodatne ukrepe za hitrejšo prilagoditev ribiške flote Skupnosti sedanjim razmeram, s čimer bi zagotovili trajnostne družbene in gospodarske možnosti v zadevnem sektorju. Takšni ukrepi bi morali prispevati k uresničevanju splošnih ciljev, določenih v členu 33 Pogodbe, in ciljev SRP, kakor so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (3). V skladu s tem bi se ti ukrepi morali odzvati na sedanje težke gospodarske in družbene razmere, pa tudi na sistemsko presežno zmogljivost.

(4)

Pomembno je, da so takšni ukrepi enako na voljo vsem državam članicam ter da ne izkrivljajo konkurence med državami članicami ali flotami. Iz tega razloga bi jih bilo treba obravnavati in uskladiti na ravni Skupnosti.

(5)

Zato je potrebna pobuda Skupnosti za dopolnitev nekaterih določb Uredbe (ES) št. 1198/2006 ter za začasno odstopanje od nekaterih določb Uredbe (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 1198/2006. Ta pobuda bi zato morala predvideti posebne ukrepe splošne narave in izvedbo načrtov za prilagoditev flote v državah članicah, s čimer bi se bilo mogoče učinkovito odzvati na sedanje gospodarske težave in hkrati zagotoviti dolgoročno sposobnost preživetja ribiškega sektorja.

(6)

Zaradi izjemnega značaja navedenih ukrepov in težkih gospodarskih razmer, ki naj bi jih ti razreševali, bi bilo treba trajanje teh ukrepov omejiti na čim krajše obdobje, ki bi zadostovalo za uresničitev pričakovanih ciljev.

(7)

Države članice bi morale te ukrepe izvajati v skladu s svojim operativnim programom ESR in jih financirati iz sredstev, ki so jim dodeljena v tem okviru.

(8)

Poleg tega bi morale države članice imeti možnost, da ukrepe, za katere se uporabljajo ta sredstva, dopolnijo s sredstvi iz izključno nacionalnih skladov, ki ne vključujejo sredstev iz finančnih instrumentov Skupnosti. Zaradi nujnosti hitrega obravnavanja resnega položaja, v katerem je ribiški sektor, se za navedene ukrepe, katerih cilj je doseči strukturno izboljšanje in dolgoročno gospodarsko sposobnost preživetja sektorja, ne bi smeli uporabljati členi 87, 88 in 89 Pogodbe. Da bi omejili morebitna izkrivljanja konkurence in učinke na notranje trgu, bi morale za navedene ukrepe veljati nekatere omejitve.

(9)

Ta uredba bi morala določiti, kako naj Skupnosti prispeva k ukrepom za trajno in začasno ukinitev ribolovnih dejavnosti, naložbam v ribiška plovila, katerih cilj je zmanjšanje odvisnosti ribiških plovil od goriva, družbeno-gospodarskim nadomestilom in nekaterim skupnim ukrepom. Da se zagotovi učinkovitost navedenih ukrepov in državam članicam omogoči uporaba razpoložljivih sredstev v največjem mogočem obsegu, bi bilo treba znižati pragove za zasebno udeležbo pri financiranju ukrepov.

(10)

Kot del prizadevanj za prestrukturiranje bi bilo treba omogočiti začasno ukinitev ribolovnih dejavnosti. Cilj začasne ukinitve ribolovnih dejavnosti bi moral biti zlasti povečanje gospodarskih koristi s podpiranjem obnove staležev ali omogočanjem ugodnejših pogojev trženja. Zato bi bilo treba države članice spodbujati, da pri obdobju začasne ukinitve upoštevajo biološko dinamiko, sezone in tržno dinamiko. Zaradi gospodarske krize je tudi treba olajšati dodeljevanje nadomestil ribičem, ki so pred sprejetjem te uredbe začasno prenehali opravljati svojo dejavnost.

(11)

Za pomoč ribiškemu sektorju pri prilagajanju ribolovnim tehnikam, ki porabijo manj goriva, je primerno spodbujati nadomestitev sedanje opreme ribiških plovil s takšno, ki bo omogočala uporabo novih ribolovnih tehnik z manjšo porabo energije. V zvezi s tem bi bilo treba povečati možnosti za prispevke v naložbe v ribiška plovila.

(12)

Skupnosti bi morala prispevati tudi k skupnim ukrepom, katerih cilj je lastnikom plovil zagotoviti strokovno znanje in izkušnje v zvezi z energetskimi pregledi za plovila ter strokovno svetovanje pri izdelavi načrtov za prestrukturiranje in posodabljanje ter načrtov za prilagoditev flote. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti financiranje pilotnih projektov, katerih cilj je zmanjšanje porabe energije pri plovilih, motorjih, opremi ali orodju.

(13)

Zaradi zagotavljanja dolgoročne sposobnosti preživetja ribiškega sektorja bi bilo treba uvesti nov instrument, s katerim bi države članice lahko zmanjšale zmogljivost in povečale donosnost flot. To bi bilo mogoče izvesti z načrti za prilagoditev flote in bi se nanašalo na flote, katerih stroški energije v povprečju znašajo vsaj 30 % proizvodnih stroškov. S temi načrti za prilagoditev flote bi se morala zmogljivost zadevnih flot zmanjšati za vsaj 30 %, izraženo v BT in kW.

(14)

Za ukrepe, ki jih države članice izvajajo v skladu z načrti za prilagoditev flote, bi morali veljati ugodnejši pogoji, s čimer bi te z zmanjšanjem zmogljivosti zagotovile dolgoročno sposobnost preživetja ene ali več svojih flot.

(15)

Države članice bi bilo treba spodbudili k dodatni razširitvi shem trajne ukinitve, s čimer bi svoje flote prilagodile razpoložljivim virom. Zato je primerno, da se dovolijo dodatne možnosti prispevkov za trajno ukinitev. Zaradi olajšanja prestrukturiranja bi bilo treba dovoliti dodatne možnosti za začasno ukinitev ribolovnih dejavnosti za ribiče in lastnike ribiških plovil, vključenih v načrte za prilagoditev flote.

(16)

Države članice, ki so sprejele načrt za prilagoditev flote, bi morale imeti možnost izvajanja ukrepov delnega neobratovanja, s katerimi bi lahko stroškovno bolj učinkovito uporabljale sredstva, ki so v ESR na voljo za zmanjšanje zmogljivosti in porabe energije zadevne flote. S takšnimi ukrepi delnega neobratovanja bi bilo treba lastnikom plovil, ki umaknejo eno ali več plovil iz flote, omogočiti, da del umaknjene zmogljivosti ponovno izkoristijo z novimi manjšimi plovili, ki porabijo manj energije. Poleg tega bi bilo treba državam članicam omogočiti, da novim plovilom dodelijo omejen del skupne zmogljivosti, umaknjene v skladu z načrtom za prilagoditev flote. V takšnem primeru bi bilo treba zagotoviti sredstva samo za trajno umaknjeni del zmogljivosti.

(17)

Primerno je, da v zvezi s to uredbo za države članice veljajo obveznosti glede upravljanja in nadzora iz člena 70 Uredbe (ES) št. 1198/2006 ter merila za popravke iz člena 97 Uredbe (ES) št. 1198/2006.

(18)

Če se v okviru programa prilagoditve flot ne uresniči minimalno zmanjšanje zmogljivosti za predpisanih 30 % ali če se ne spoštujejo pravila o začasni, trajni ali delni ukinitvi ribolovnih dejavnosti, se to v skladu s členom 97 Uredbe (ES) št. 1198/2006 šteje za neregularnost.

(19)

Zaradi problematičnosti stanja in nujnosti takojšnjega ukrepanja v vseh državah članicah je primerno, da se delež sofinanciranja Skupnosti iz ESR za ukrepe, sprejete v okviru te pobude, poveča na 95 %. Prav tako je pomembno, da se zadevna sredstva državam članicam zagotovijo v krajših rokih kot sicer in da izdatki veljajo kot upravičeni od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

(20)

Zaradi problematičnosti zadeve je nujno, da se odobri odstopanje pri roku šestih tednov iz točke I.3 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in pogodbama o ustanovitvi Evropskih skupnosti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet

1.   S to uredbo se uvede posebni ukrep Skupnosti, ki je del posebne ureditve na podlagi Evropskega sklada za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: „ESR“), ter predvideva izredno in začasno podporo za osebe in podjetja v ribiškem sektorju, ki jih je prizadela gospodarska kriza zaradi povečanja cen nafte v letu 2008.

2.   Ta posebni ukrep sestavljajo:

(a)

splošni ukrepi za dopolnitev in začasno odstopanje od nekaterih določb Uredbe (ES) št. 1198/2006 in

(b)

posebni ukrepi za dopolnitev in začasno odstopanje od nekaterih določb Uredbe (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 1198/2006, katerih pogoj je izvedba načrta za prilagoditev flote iz člena 12.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja le za državno pomoč, za katero so ustrezni nacionalni organi do 31. decembra 2010 sprejeli upravni sklep.

Člen 3

Finančni okvir

1.   Ukrepi, ki se izvajajo v skladu s to uredbo, so upravičeni do finančne podpore iz ESR, ki ne presega odobritev za prevzem obveznosti, opredeljenih za obdobje 2007–2013.

2.   Državna pomoč, dodeljena v skladu s tem posebnim ukrepom, se ne sme združiti z drugo državno pomočjo z enakim namenom, zlasti pa ne s pomočjo, ki jo dodelijo Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad, drugi finančni instrumenti Skupnosti in nacionalni skladi.

Člen 4

Uporaba pravil za državno pomoč

1.   Brez poseganja v odstavek 2 tega člena se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za pomoč, ki jo države članice dodelijo na podlagi in v skladu s to uredbo v okviru člena 36 Pogodbe.

2.   Za pomoč, ki jo dodelijo države članice in ne vključuje sredstev iz finančnih instrumentov Skupnosti ter presega omejitve iz člena 1(3) Uredbe Komisije (ES) št. 736/2008 z dne 22. julija 2008 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe za državne pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov (4), se uporabljajo členi 87, 88 in 89 Pogodbe.

3.   Za pomoč, ki jo dodelijo države članice in ne vključuje sredstev iz finančnih instrumentov Skupnosti ter ne presega omejitev iz člena 1(3) Uredbe (ES) št. 736/2008, pošljejo države članice Komisiji povzetek informacij o takšni pomoči. Poleg tega države članice najpozneje do 1. julija predložijo Komisiji poročilo o pomoči, dodeljeni na podlagi tega odstavka.

POGLAVJE II

SPLOŠNI UKREPI

Člen 5

Splošni ukrepi

Državna pomoč se osebam in podjetjem iz člena 1 lahko dodeli v skladu s pravili iz tega poglavja do 31. decembra 2010.

Člen 6

Začasna ukinitev ribolovnih dejavnosti

1.   Poleg ukrepov iz člena 24 Uredbe (ES) št. 1198/2006 lahko ESR prispeva k financiranju ukrepov pomoči za začasno ukinitev ribolovnih dejavnosti za ribiče in lastnike ribiških plovil, ki lahko trajajo največ tri mesece in se izvajajo v obdobju od 1. julija 2008 do 31. decembra 2009, vendar pod naslednjima pogojema:

(a)

začasna ukinitev ribolovnih dejavnosti se začne pred 31. decembrom 2008 in

(b)

za upravičena podjetja se do 31. januarja 2009 začnejo uporabljati ukrepi prestrukturiranja, kot so načrti za prilagoditev flote, načrti za prilagajanje ribolovnega napora, nacionalne sheme za neobratovanje, ribolovni načrti ali drugi ukrepi prestrukturiranja/posodabljanja.

Za načrte upravljanja iz členov 9 in 10 Uredbe (ES) št. 2371/2002, velja ta odstavek v kolikor vključujejo načrte za prilagajanje ribolovnega napora na podlagi člena 21 Uredbe (ES) št. 1198/2006.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 lahko krijejo naslednje stroške:

(a)

del stalnih stroškov, ki jih imajo lastniki plovil, kadar je plovilo privezano v pristanišču, (kot so pristaniške takse, stroški zavarovanja, stroški vzdrževanja, finančni stroški, povezani s posojili);

(b)

del osnovne plače ribičev.

3.   Celotna državna pomoč na državo članico za ukrepe iz odstavka 1 ne presega naslednjih pragov: 6 milijonov EUR ali zneska, ki je enak 8 % finančne pomoči ESR, dodeljene sektorju v zadevni državi članici.

Člen 7

Naložbe v ribiška plovila in selektivnost

Kadar se prispevek dodeli za financiranje opreme, vključno z dodatnimi motorji, ki znatno izboljša energetsko učinkovitost ribiških plovil, vključno z ribiškimi plovili za mali priobalni ribolov, kakor tudi prispeva k zmanjšanju emisij ter boju proti podnebnim spremembam, znaša z odstopanjem od točke (a) Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006 minimalna zasebna finančna udeležba za ta ukrep 40 %.

Člen 8

Družbeno-gospodarsko nadomestilo

Poleg ukrepov iz člena 27 Uredbe (ES) št. 1198/2006 lahko ESR prispeva k financiranju ukrepov za zgodnji izhod iz ribiškega sektorja, kar vključuje predčasno upokojitev delavcev v ribiškem sektorju ne pa tudi delavcev v sektorju ribogojstva in sektorju predelave ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva.

Člen 9

Skupni ukrepi

1.   Poleg skupnih ukrepov iz člena 37 Uredbe (ES) št. 1198/2006 lahko ESR prispeva k financiranju ukrepov za zagotavljanje pomoči za:

(a)

izvajanje energetskih pregledov za skupine plovil in

(b)

strokovno svetovanje o razvoju načrtov prestrukturiranja ali posodobitev, vključno z načrti za prilagoditev flote iz člena 12.

2.   Kadar se prispevek dodeli za financiranje ukrepov iz odstavka 1 tega člena, znaša z odstopanjem od točke (a) Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006 najvišja stopnja javnega prispevka 100 %.

3.   ESR lahko prispeva k financiranju kompenzacije, dodeljene organizacijam proizvajalcev, ki niso več upravičeni do pomoči v skladu z drugim in tretjim pododstavkom člena 10(1) Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (5), in sicer za stroške, ki izhajajo iz obveznosti v skladu s členom 9 navedene uredbe, za kar veljajo pogoji, določeni v odstavkih 2, 3, 4 člena 10 navedene uredbe.

Člen 10

Pilotni projekti

Poleg ukrepov iz člena 41(2) Uredbe (ES) št. 1198/2006 lahko ESR prispeva k financiranju pilotnih projektov, pri katerih se preizkušajo tehnične izboljšave za zmanjšanje porabe energije pri plovilih, motorjih, opremi ali orodju ter za zmanjšanje emisij ter prispeva k boju proti podnebnim spremembam.

POGLAVJE III

POSEBNI UKREPI ODSTOPANJA, KI SE UPORABLJAJO SAMO ZA FLOTE, VKLJUČENE V NAČRTE ZA PRILAGODITEV FLOTE

Člen 11

Ukrepi odstopanja, ki se uporabljajo samo za flote, za katere veljajo načrti za prilagoditev flote

Državna pomoč osebam in podjetjem iz člena 1 se lahko v skladu s pravili iz tega poglavja dodeli do 31. decembra 2010, če zanje veljajo načrti za prilagoditev flote ali delov flote iz člena 12.

Člen 12

Načrti za prilagoditev flote

1.   Države članice lahko sprejmejo in začnejo izvajati načrte za prilagoditev flote, katerih namen je prestrukturiranje ribiških flot ali delov flote, ki jih je prizadela gospodarska kriza.

2.   Načrti za prilagoditev flote lahko vključujejo ukrepe iz poglavja I naslova IV Uredbe (ES) št. 1198/2006 in ukrepe, predvidene s to uredbo.

3.   V načrt za prilagoditev flote se lahko vključijo samo flote ali deli flote, katerih stroški energije znašajo v povprečju vsaj 30 % proizvodnih stroškov, izračunanih na podlagi poslovnih knjig zadevne flote za 12 mesecev pred 1. julijem 2008;

4.   Načrt za prilagoditev flote izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

najpozneje do 31. decembra 2012 mora trajno za vsaj 30 % zmanjšati ribolovno zmogljivost zadevne flote ali zadevnega dela flote, vključene v ta načrt; ta prag se lahko zniža na najmanj 20 %, če to odobri Komisija, kadar načrt za prilagoditev flote velja za državo članico, katere flota ima manj kot 100 aktivnih plovil, ali so plovila lažja od 12 000 BT ali če načrt za prilagoditev flote velja le za plovila krajša od 12 metrov, in bi zmanjšanje za 30 % nesorazmerno vplivalo na donosnost z ribištvom povezanih dejavnosti, ki so odvisne od nje;

(b)

vključuje seznam plovil, vključenih v načrt, v katerem so navedeni njihovo ime in številka registra ribolovne flote Skupnosti.

5.   Vsako ribiško plovilo je lahko vključeno le v en načrt za prilagoditev flote. Pogoji za vključitev ribiškega plovila v načrt za prilagoditev flote so:

(a)

plovila so v dveh letih pred datumom sprejetja načrta za prilagoditev flote opravljala ribolovno dejavnost na morju najmanj 120 dni na leto in

(b)

plovila so 31. julija 2008 usposobljena za delovanje.

6.   Države članice najpozneje 30. junija 2009 Komisiji sporočijo sprejete načrte za prilagoditev flote.

7.   Če država članica zahteva spremembo svojega operativnega programa zaradi vključitve načrtov za prilagoditev flote, se ustrezno uporabi člen 18 Uredbe (ES) št. 1198/2006.

Člen 13

Upoštevanje in revizija načrtov za prilagoditev flote

1.   V poročila iz člena 67 Uredbe (ES) št. 1198/2006 se vključijo rezultati izvajanja načrtov za prilagoditev flote.

2.   Komisija lahko revidira izvajanje načrtov za prilagoditev flote. Pri tem ji lahko pomagajo zunanji strokovnjaki, ki jih financira ESR v skladu z določbami člena 46(1) Uredbe (ES) št. 1198/2006.

Člen 14

Trajna ukinitev ribolovnih dejavnosti

1.   V smislu člena 23 Uredbe (ES) št. 1198/2006 se načrti za prilagoditev flote vključijo v načrte za prilagajanje ribolovnega napora iz navedenega člena.

2.   Določbe člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1198/2006 se ne uporabljajo za ukrepe za trajno ukinitev, sprejete v okviru načrta za prilagoditev flote.

3.   Plovila, za katera je v načrtu za prilagoditev flote predvidena trajna ukinitev ribolovnih dejavnosti, prenehajo svojo ribolovno dejavnost v šestih mesecih po sprejetju tega načrta za prilagoditev flote.

Člen 15

Začasna ukinitev ribolovnih dejavnosti

1.   Poleg ukrepov iz člena 24 Uredbe (ES) št. 1198/2006 in člena 6 te uredbe lahko ESR prispeva k financiranju ukrepov pomoči za začasno ukinitev ribolovnih dejavnosti za ribiče in lastnike ribiških plovil, vključenih v načrt za prilagoditev flote, če se začasna ukinitev izvede v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009, pri čemer je trajanje te začasne ukinitve omejeno:

(a)

3 mesece pred trajnim umikom plovila ali v obdobju med zamenjavo motorja se lahko odobrijo največ 3 dodatni meseci, če motor še ni zamenjan;

(b)

šest tednov v primeru drugih plovil, vključenih v načrt za prilagoditev flote, če za ta plovila velja katero od ostalih ukrepov iz odstavka 2 člena 12.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 lahko krijejo naslednje stroške:

(a)

stalne stroške, ki jih imajo lastniki plovil, kadar je plovilo privezano v pristanišču (kot so pristaniške takse, stroški zavarovanja, stroški vzdrževanja, finančni stroški, povezani s posojili);

(b)

del osnovne plače ribičev.

3.   Celotna državna pomoč na državo članico za ukrepe iz odstavka 1 ne presega naslednjih pragov: 6 milijonov EUR ali zneska, ki je enak 8 % finančne pomoči ESR, dodeljene sektorju v zadevni državi članici.

Člen 16

Naložbe v ribiška plovila in selektivnost

1.   Kadar se prispevek dodeli za financiranje opreme, orodja ali zamenjave motorja, in je njegov namen znatno izboljšati energetsko učinkovitost ribiških plovil, vključno z ribiškimi plovili za mali priobalni ribolov, kakor tudi zmanjšati emisije ter prispevati k boju proti podnebnim spremembam, znaša z odstopanjem od točke (a) Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006 minimalna zasebna finančna udeležba za ta ukrep 40 % vseh upravičenih stroškov.

2.   Države članice določijo minimalno zasebno finančno udeležbo iz odstavka 1 na podlagi objektivnih meril, kot je starost plovila, izboljšanje energetske učinkovitosti ali količina zmanjšane zmogljivosti, predvidena v načrtu za prilagoditev flote.

3.   Starostna meja iz člena 25(1) Uredbe (ES) št. 1198/2006 se ne uporablja za plovila, ki na podlagi tega člena prejemajo pomoč za zamenjavo opreme ali orodja.

4.   Z odstopanjem od člena 25(3)(c) Uredbe (ES) št. 1198/2006 lahko ESR prispeva k financiranju zamenjave motorja plovila, skupne dolžine več kot 24 metrov, vključenega v načrt za prilagoditev flote, če ima novi motor vsaj za 20 % manjšo moč od starega in večjo energetsko učinkovitost.

5.   Z odstopanjem od odstavka 7 člena 25 Uredbe (ES) št. 1198/2006 se za plovila, vključena v načrt za prilagoditev flote, dovoli dodatna zamenjava orodja, če novo orodje znatno poveča energetsko učinkovitost. Pogoji iz točk (a) in (b) navedenega odstavka se ne uporabljajo.

POGLAVJE IV

UKREPI ZA DELNO NEOBRATOVANJE NA PODLAGI NAČRTOV ZA PRILAGODITEV FLOTE

Člen 17

Delno neobratovanje

V skladu s pravili iz tega poglavja se lahko do 31. decembra 2010 dodeli državna pomoč lastnikom plovil, ki zaradi gradnje novega plovila z manjšo zmogljivostjo in manjšo porabo energije trajno umaknejo eno ali več plovil, vključenih v načrt za prilagoditev flote (v nadaljnjem besedilu: „delno neobratovanje“), in pod pogojem, da načrt za prilagoditev flote izpolnjuje naslednji zahtevi:

(a)

vključuje plovila, ki uporabljajo isto ribolovno orodje, in

(b)

vključuje plovila, katerih delež v zmogljivosti flote, ki uporablja to orodje v državi članici, znaša vsaj 70 %.

Člen 18

Državna pomoč za trajno ukinitev ribolova v primeru delnega neobratovanja

1.   Dodatno k določbam iz člena 23 Uredbe (ES) št. 1198/2006 lahko lastniki plovil, ki se odločijo za delno neobratovanje, prejmejo državno pomoč za trajno ukinitev ribolovnih dejavnosti v višini razlike med umaknjeno zmogljivostjo in zmogljivostjo, prerazporejeno na novo plovilo.

2.   Ribolovna zmogljivost novega plovila ne presega 40 % zmogljivosti plovila, ki ga je lastnik plovila umaknil.

3.   Države članice po potrebi ustrezno prilagodijo ribolovno dovoljenje.

Člen 19

Umik in prilagoditev ribolovne zmogljivosti

1.   Z odstopanjem od odstavkov 3 in 4 člena 11 Uredbe (ES) št. 2371/2002 lahko države članice prerazporedijo do 25 % zmogljivosti, trajno umaknjene na podlagi načrta za prilagoditev flote, na nova plovila, kakor je navedeno v členu 17 te uredbe.

2.   Referenčne ravni iz člena 12 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 se izračunajo kot razlika med trajno umaknjeno in prerazporejeno zmogljivostjo.

3.   Zmogljivosti, prerazporejene v skladu z odstavkom 1 tega člena, državam članicam ni treba upoštevati pri vzpostavitvi ravnovesja med vstopi in izstopi v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 2371/2002.

4.   Kadar se pri načrtih za prilagoditev flote delno neobratovanje uporabi za več kot 33 % prvotne zmogljivosti flote, je treba skupno zmogljivost na podlagi načrta za prilagoditev flote zmanjšati za najmanj 66 %.

POGLAVJE V

FINANČNE DOLOČBE

Člen 20

Finančne določbe

1.   Z odstopanjem od člena 53 Uredbe (ES) št. 1198/2006 velja za prispevek ESR za dejavnosti, ki se financirajo v okviru posebnega ukrepa predvidenega s to uredbo, zgornja meja 95 % vseh javnih izdatkov in se ne upošteva pri zgornjih mejah iz člena 53(3) navedene uredbe.

2.   Z odstopanjem od člena 55(1) in drugega pododstavka člena 55(3) Uredbe (ES) št. 1198/2006 so izdatki v zvezi z ukrepi, ki se financirajo v okviru tega posebnega ukrepa, upravičeni z 31. julijem 2008.

3.   Z odstopanjem od člena 81(1) Uredbe (ES) št. 1198/2006 izplača Komisija na zahtevo države članice drugi znesek vnaprejšnjega financiranja, ki ustreza 7 % prispevka iz ESR, za obdobje od leta 2007 do leta 2013 za ta operativni program. Za operativne programe, sprejete v letu 2007, se zgornja zahteva sporoči Komisiji najpozneje do 31. oktobra 2008. Za operativne programe, sprejete v letu 2008, se zgornja zahteva sporoči Komisiji najpozneje do 30. junija 2009. Izplačilo se lahko glede na razpoložljivi proračun ESR porazdeli čez dve proračunski leti.

4.   Z odstopanjem od člena 81(2) Uredbe (ES) št. 1198/2006 organ, ki ga določi država članica, v primeru, da je bil drugi znesek vnaprejšnjega financiranja izplačan v skladu z odstavkom 2 navedenega člena, Komisiji povrne skupni znesek, ki je bil izplačan kot del vnaprejšnjega financiranja, če v 24 mesecih od dne, ko Komisija izplača prvi obrok drugega zneska vnaprejšnjega financiranja, ni bil poslan zahtevek za plačilo na podlagi operativnega programa.

POGLAVJE VI

OBVEZNOSTI DRŽAV ČLANIC IN KOMISIJE

Člen 21

Nadzor in finančni popravki

1.   Države članice poskrbijo, da se pri pomoči, odobreni v skladu s poglavji II, III in IV te uredbe, spoštujejo pogoji iz člena 70 Uredbe (ES) št. 1198/2006.

2.   Komisija opravi finančni popravek iz člena 97 Uredbe (ES) št. 1198/2006, če države članice ne spoštujejo pogojev iz te uredbe, zlasti:

(a)

obveznosti, da se osebe ali podjetja, ki prejmejo pomoč, vključijo v ukrepe za prestrukturiranje v skladu z določbami točke (b) odstavka 1 člena 6;

(b)

obveznosti, določene v zvezi z zmanjšanjem ribolovnih zmogljivosti ter v zvezi z začasno ali trajno ukinitvijo ribolovnih dejavnosti, opredeljeno v načrtu za prilagoditev flot v skladu s členi 12, 14 in 15;

(c)

zmanjšanja ribolovnih zmožnosti v okviru delnega umika v skladu s členi 17, 18 in 19.

Ustrezno se uporabljajo merila za popravke iz člena 97 Uredbe (ES) št. 1198/2006.

Člen 22

Poročilo

Komisija najpozneje do 31. decembra 2009 pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju ukrepov iz te uredbe.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Izvedbena pravila

Izvedbena pravila za to uredbo se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 101(3) Uredbe (ES) št. 1198/2006.

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. julija 2008

Za Svet

Predsednik

B. HORTEFEUX


(1)  Mnenje z dne 10. julija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu)

(2)  UL L 223, 15.8.2006, str. 1.

(3)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 865/2007 (UL L 192, 24.7.2007, str. 1).

(4)  UL L 201, 30.7.2008, str. 16.

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (UL L 17, 21.1.2000, str. 22). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1759/2006 (UL L 335, 1.12.2006, str. 3).


31.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 202/9


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 745/2008

z dne 30. julija 2008

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 31. julija 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. julija 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 510/2008 (UL L 149, 7.6.2008, str. 61).

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 590/2008 (UL L 163, 24.6.2008, str. 24).


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MK

28,3

TR

71,9

XS

27,8

ZZ

42,7

0707 00 05

TR

106,2

ZZ

106,2

0709 90 70

TR

97,2

ZZ

97,2

0805 50 10

AR

91,4

US

47,0

UY

58,5

ZA

88,6

ZZ

71,4

0806 10 10

CL

52,1

EG

151,7

IL

145,6

TR

164,5

ZZ

128,5

0808 10 80

AR

101,8

BR

100,9

CL

102,7

CN

87,4

NZ

113,4

US

107,1

ZA

88,6

ZZ

100,3

0808 20 50

AR

69,0

CL

78,1

NZ

97,1

TR

159,5

ZA

91,6

ZZ

99,1

0809 10 00

TR

203,2

ZZ

203,2

0809 20 95

CA

324,1

TR

417,7

US

324,1

ZZ

355,3

0809 30

TR

147,8

ZZ

147,8

0809 40 05

BA

74,5

IL

117,7

TR

115,5

XS

66,2

ZZ

93,5


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


31.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 202/11


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 746/2008

z dne 17. junija 2008

o spremembi Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (1) ter zlasti člena 23 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa predpise za spremljanje transmisivnih spongiformnih encefalopatij pri govedu, ovcah in kozah ter ukrepe za izkoreninjenje bolezni, ki se izvajajo po potrditvi transmisivne spongiformne encefalopatije (TSE) pri ovcah in kozah.

(2)

Priloga VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa ukrepe za izkoreninjenje, ki se izvajajo po potrditvi izbruha TSE pri ovcah in kozah.

(3)

Čeprav je znano, da je TSE pri ovcah in kozah prisotna že več kot dvesto let, ni dokazov o kakršni koli povezavi med izbruhi TSE pri navedenih živalih in izbruhi TSE pri ljudeh. Kljub temu je Komisija leta 2000 uvedla celovit sklop ukrepov za spremljanje, preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje TSE pri ovcah in kozah na podlagi takrat razpoložljivih omejenih znanstvenih spoznanj, da se zagotovi čim varnejše pridobivanje iz materialov ovc in koz.

(4)

Cilj navedenih ukrepov je zbrati čim več podatkov o prevalenci TSE, razen goveje spongiformne encefalopatije (BSE), pri ovcah in kozah ter možni povezavi z BSE in prenosljivosti na ljudi. Cilj ukrepov je tudi čim bolj zmanjšati pogostost TSE. Ukrepi vključujejo odstranitev snovi s specifičnim tveganjem, obsežen aktivni program spremljanja, ukrepe za črede, okužene s TSE, ter prostovoljne vzrejne programe za povečanje odpornosti na TSE pri ovcah. Od uvedbe takšnih ukrepov in glede na informacije, dobljene v okviru aktivnih nadzornih programov v državah članicah, ni bila ugotovljena nobena epidemiološka povezava med TSE, razen BSE, pri ovcah in kozah ter TSE pri ljudeh.

(5)

Člen 7 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (2), določa, da se v nekaterih primerih, kadar je po oceni razpoložljivih informacij ugotovljena možnost neželenih učinkov na zdravje, obstaja pa znanstvena negotovost, lahko sprejmejo začasni ukrepi za obvladovanje tveganja za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja, dokler niso na voljo nadaljnje znanstvene informacije za bolj izčrpno oceno tveganja. Prav tako določa, da morajo biti takšni ukrepi v sorazmerju in ne smejo ovirati trgovine bolj, kakor je potrebno za doseganje visoke ravni varovanja zdravja, ob upoštevanju tehnične in gospodarske izvedljivosti in drugih dejavnikov, pomembnih za obravnavano zadevo. Ukrepi se ponovno pregledajo v primernem roku.

(6)

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je 8. marca 2007 sprejela mnenje o nekaterih vidikih v zvezi s tveganjem za TSE pri ovcah in kozah (3). EFSA v mnenju navaja sklep, da „ni dokazov za epidemiološko ali molekularno povezavo med klasičnim in/ali atipičnim praskavcem in TSE pri ljudeh. Povzročitelj BSE je edini povzročitelj TSE, opredeljen kot povzročitelj zoonoz. Vendar glede na njihovo raznovrstnost prenosljivosti drugih povzročiteljev TSE pri živalih na ljudi trenutno ni mogoče izključiti“. EFSA prav tako sklepa, da „so trenutno veljavni ločevalni preskusi, kakor so opisani v zakonodaji Skupnosti za razločevanje med praskavcem in BSE, do sedaj bili videti zanesljivi za razlikovanje BSE od klasičnega in atipičnega praskavca. Vendar pa na trenutni stopnji znanstvenih spoznanj ni mogoče domnevati, da sta njihova diagnostična občutljivost in njihova specifičnost popolni“.

(7)

Na podlagi navedenega mnenja in v okviru Sporočila Komisije o časovnem načrtu za TSE z dne 15. julija 2005 (4) in v skladu z delovnim programom SANCO za obdobje 2006–2007 o TSE z dne 21. novembra 2006 (5) je bila sprejeta Uredba Komisije (ES) št. 727/2007 z dne 26. junija 2007 o spremembi prilog I, III, VII in X k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (6). Cilj sprememb Uredbe (ES) št. 999/2001 z Uredbo (ES) št. 727/2007 je bil prilagoditi ukrepe, prvotno sprejete v zvezi s TSE pri ovcah in kozah, da se upoštevajo posodobljeni znanstveni dokazi. Uredba (ES) št. 999/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 727/2007, je zato ukinila obvezo do izločitve celotne črede in uvedla nekatere alternativne ukrepe za izločitev v primeru potrditve izbruha TSE na kmetijskem gospodarstvu z ovcami in kozami in ob izključitvi goveje spongiformne encefalopatije (BSE). Ob upoštevanju dejstva, da se sektor za ovce in koze po vsej Skupnosti razlikuje, je bila z Uredbo (ES) št. 999/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 727/2007, uvedena možnost za države članice, da uporabijo alternativne politike, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 727/2007, odvisno od posebnih značilnosti sektorjev v vsaki državi članici.

(8)

Francija je 17. julija 2007 z zadevo T-257/07 na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti sprožila postopek proti Evropski komisiji, pri čemer je zahtevala delno razveljavitev točke 2.3(b)(iii), točke 2.3(d) in točke 4 poglavja A Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 727/2007, zlasti v zvezi z ukrepi za črede, okužene s TSE, ali namesto tega razveljavitev celotne navedene uredbe. Sodišče je v Odredbi z dne 28. septembra 2007 (7) začasno odložilo uporabo navedenih določb do izreka končne sodbe.

(9)

V Odredbi z dne 28. septembra 2007 je bil izražen dvom v oceno Komisije o razpoložljivih znanstvenih podatkih o možnih tveganjih. Zato je Komisija naknadno zaprosila EFSA, da ji pomaga pojasniti osnovni načeli, na katerih temelji Uredba (ES) št. 727/2007. Prvič, odsotnost vsakršnih znanstvenih dokazov o tem, da se povzročitelj TSE, razen BSE, lahko obravnava kot povzročitelj zoonoz. Drugič, možnost razločevanja med BSE in drugimi živalskimi oblikami TSE pri ovcah in kozah prek molekularnih in bioloških preskusov. EFSA je 24. januarja 2008 sprejela znanstveno in tehnično pojasnilo (8) v zvezi z razlago nekaterih vidikov sklepov iz njenega mnenja z dne 8. marca 2007, ki je bilo upoštevano pri sprejetju Uredbe (ES) št. 727/2007.

(10)

EFSA je v zvezi s prenosljivostjo TSE potrdila:

da pri ovcah niso bili opredeljeni nobeni povzročitelji TSE, razen povzročiteljev klasičnega praskavca in atipičnega praskavca,

da pri kozah niso bili opredeljeni nobeni povzročitelji TSE, razen povzročiteljev BSE, klasičnega praskavca in atipičnega praskavca,

da operativni termin „BSE“ zajema TSE pri govedu, ki bi jo lahko povzročili vsaj trije različni povzročitelji TSE z raznovrstnimi biološkimi lastnostmi,

da operativni termin „klasični praskavec“ zajema TSE pri ovcah in kozah, ki jo povzroča več povzročiteljev TSE z raznovrstnimi biološkimi lastnostmi,

operativni termin „atipični praskavec“ zajema TSE pri ovcah in kozah, ki se razlikuje od klasičnega praskavca. Vprašanje, ali jo povzroča eden ali več povzročiteljev TSE, je trenutno predmet razprave.

(11)

Vendar pa EFSA ne more izključiti prenosljivosti povzročiteljev TSE, razen BSE, na ljudi:

saj se za ovrednotenje možne zmogljivosti povzročitelja TSE, da prestopi mejo človeške vrste, trenutno uporabljajo poskusi prenosljivosti na primate in transgene miši z izraženim človeškim genom za PrP,

saj je bilo v treh primerih TSE na terenu (dva primera klasičnega praskavca in en primer BSE tipa L) dokazano, da so povzročitelji TSE, razen povzročiteljev klasične BSE, prestopili model meje človeške vrste,

saj je treba upoštevati nekatere omejitve za te modele, vključno z negotovostjo o tem, kako dobro predstavljajo mejo človeške vrste, in negotovostjo o tem, kako dobro uporabljena poskusna inokulacija predstavlja izpostavljenost pod naravnimi pogoji.

(12)

Iz pojasnil EFSA je razvidno, da je biotska raznovrstnost povzročiteljev bolezni pri ovcah in kozah pomemben element, ki ne omogoča izključitve prenosljivosti na ljudi, in da navedena raznovrstnost povečuje verjetnost prenosljivosti enega od povzročiteljev TSE. Vendar EFSA priznava, da ni nobenih znanstvenih dokazov o neposredni povezavi med TSE pri ovcah in kozah, razen BSE, ter TSE pri ljudeh. Stališče EFSA, da prenosljivosti povzročiteljev TSE pri ovcah ali kozah na ljudi ni mogoče izključiti, temelji na poskusnih študijah na modelih meje človeške vrste in na živalih (primatih in miših). Vendar navedeni modeli ne upoštevajo genetskih značilnosti ljudi, ki močno vplivajo na relativno občutljivost na prionske bolezni. Ravno tako obstajajo omejitve za te modele pri ekstrapolaciji rezultatov na naravne pogoje, zlasti glede negotovosti o tem, kako dobro predstavljajo mejo človeške vrste, in negotovosti o tem, kako dobro uporabljena poskusna inokulacija predstavlja izpostavljenost pod naravnimi pogoji. Na podlagi tega je mogoče domnevati, da bi bilo tveganje prenosljivosti povzročiteljev TSE pri ovcah ali kozah na ljudi izjemno nizko, čeprav se ga ne da izključiti, ob upoštevanju dejstva, da dokazi o prenosljivosti temeljijo na poskusnih modelih, ki ne predstavljajo naravnih pogojev, povezanih z dejansko mejo človeške vrste in dejanskimi načini okužbe.

(13)

EFSA je v zvezi z ločevalnimi preskusi potrdila:

da so na podlagi omejenih razpoložljivih podatkov ločevalni preskusi, kakor se izvajajo na ravni Evropske unije, praktična orodja za presejanje terenskih primerov TSE, kot je določeno v točki 3.2(c) Poglavja C Priloge X Uredbe (ES) št. 999/2001, kar izpolnjuje cilj hitrega in ponovljivega opredeljevanja primerov TSE, ki so združljivi s povzročiteljem klasične BSE,

da se navedeni ločevalni preskusi ne morejo obravnavati kot popolni zaradi trenutnega pomanjkanja razumevanja dejanske biotske raznovrstnosti povzročiteljev TSE pri ovcah in kozah ter načina, kako povzročitelji medsebojno vplivajo v primeru sočasne okužbe.

(14)

Na zahtevo Komisije za pojasnilo, ali pomanjkljivost statističnih podatkov o rezultatih preskusov nadomesti uveden postopek, ki zajema primerjalni test z metodami dodatnih molekularnih preskusov v različnih laboratorijih in ovrednotenje odbora strokovnjakov, ki mu predseduje referenčni laboratorij Skupnosti za TSE, je EFSA razložila:

da kljub trdnim rezultatom primerjalnih testov, pri katerih se uporabljajo vzorci iz poskusnih primerov BSE pri ovcah, obstaja negotovost o njihovih rezultatih na terenu, ker naravna BSE pri ovcah ali kozah do sedaj še ni bila odkrita,

da se pri pozitivnih primerih TSE izvede celoten ločevalni postopek, vključno z biološkimi poskusi, samo kadar je biokemični ločevalni poskus združljiv s povzročiteljem BSE; zato se podatki, dobljeni med tem postopkom, ne morejo uporabiti za vrednotenje občutljivosti ali specifičnosti ločevalnih preskusov,

da povečanje števila negativnih rezultatov med ločevalnimi preskusi za TSE pri ovcah ali kozah ne more nadomestiti pomanjkljivih statističnih podatkov o rezultatih preskusov.

(15)

EFSA je potrdila, da so ločevalni preskusi iz Uredbe (ES) št. 999/2001 praktična orodja, ki izpolnjujejo cilj hitrega in ponovljivega opredeljevanja primerov TSE, ki so združljivi s povzročiteljem klasične BSE. Glede na odsotnost znanstvenih dokazov o sočasni okužbi z BSE in drugimi povzročitelji TSE pri ovcah in kozah pod naravnimi pogoji ter glede na to, da je prevalenca BSE pri ovcah, če je prisotna, ali kozah zelo nizka in je zato možnost sočasne okužbe še manjša, je število neodkritih primerov BSE pri ovcah in kozah izjemno nizko. Zato je ločevalne preskuse, čeprav jih ni mogoče obravnavati kot popolne, ustrezno obravnavati kot primerna orodja za namene izkoreninjenja TSE, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 999/2001.

(16)

EFSA je v mnenju z dne 25. januarja 2007 (9) navedla oceno verjetne prevalence BSE pri ovcah. Agencija je sklepala, da v državah z visokim tveganjem obstaja stopnja, nižja od 0,3 do 0,5 primerov BSE na 10 000 zdravih zaklanih živali. EFSA je prav tako navedla, da v Evropski uniji „obstaja 95-odstotna gotovost, da je število primerov enako ali nižje od 4 primerov na milijon ovc, pri 99-odstotni gotovosti pa je število enako ali nižje od 6 primerov na milijon. Pri ovcah BSE še ni bila potrjena, zato je najverjetnejša prevalenca enaka nič“. Od uvedbe ločevalnih preskusov leta 2005, kakor je določeno v točki 3.2(c) Poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001, je bilo izvedenih 2 798 ločevalnih preskusov na ovcah, okuženih s TSE, in 265 ločevalnih preskusov na kozah, okuženih s TSE, za noben primer pa ni bilo potrjeno, da je podoben BSE.

(17)

Pri izvajanju politik Skupnosti je treba zagotoviti visoko raven varovanja življenja in zdravja ljudi. Ukrepi Skupnosti v sektorju živil in krme morajo temeljiti na ustrezni oceni možnih tveganj za zdravje ljudi in živali, ob upoštevanju obstoječih znanstvenih dokazov pa morajo ohraniti ali, če je znanstveno utemeljeno, povečati raven varovanja zdravja ljudi in živali. Vendar je popolno odpravo tveganja nemogoče obravnavati kot realističen cilj za katero koli odločitev pri obvladovanju tveganja na področju varnosti hrane, kadar je treba pazljivo pretehtati stroške in koristi ukrepov za zmanjševanje tveganja, da se zagotovi sorazmernost ukrepa. Naloga pristojnega za obvladovanje tveganja je, da določi sprejemljivo raven tveganja ob upoštevanju vseh elementov iz znanstvene ocene tveganja.

(18)

Komisija je v svoji vlogi pristojnega za obvladovanje tveganja na ravni EU odgovorna za vzpostavitev sprejemljive ravni tveganja in sprejemanja najprimernejših ukrepov za ohranjanje visoke ravni varovanja javnega zdravja. Pregledala in ocenila je najnovejše znanstvene informacije o prenosljivosti TSE na ljudi. Ocenila je, da je vsakršno prisotno tveganje trenutno zelo nizko.

(19)

Ukrepe iz Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 je zato treba ponovno oceniti, da se zagotovi, da za države članice in gospodarske subjekte ne predstavljajo bremena, ki ne ustreza ravni tveganja in ni sorazmeren z zastavljenimi cilji.

(20)

Ukrepe iz Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 je zato treba spremeniti, da se državam članicam omogoči, da opustijo zahtevo po izločitvi celotne črede ali del nje, če se odkrije TSE pri ovcah ali kozah.

(21)

Uredbo (ES) št. 999/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(22)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati šestdeseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. junija 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 147, 31.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 357/2008 (UL L 111, 23.4.2008, str. 3).

(2)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 202/2008 (UL L 60, 5.3.2008, str. 17).

(3)  The EFSA Journal [Bilten EFSA] (2007) 466, 1–10.

(4)  COM(2005) 322 konč.

(5)  SEC(2006) 1527.

(6)  UL L 165, 27.6.2007, str. 8.

(7)  UL C 283, 24.11.2007, str. 28.

(8)  Znanstveno poročilo Odbora za biološka tveganja na zahtevo Evropske Komisije „Znanstveno in tehnično pojasnilo razlage in obravnave nekaterih vidikov sklepov iz mnenja Odbora z dne 8. marca 2007 o nekaterih vidikih v zvezi s tveganjem za transmisivno spongiformno encefalopatijo (TSE) pri ovcah in kozah“. The EFSA Journal [Bilten EFSA] (2008) 626, 1–11.

(9)  Mnenje Znanstvenega odbora za biološka tveganja na zahtevo Evropske komisije o kvantitativni oceni tveganja glede tveganja ostankov BSE v ovčjem mesu in mesnih izdelkih. The EFSA Journal [Bilten EFSA] (2007) 442, 1–44.


PRILOGA

V Prilogi VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 se poglavje A nadomesti z naslednjim:

„POGLAVJE A

Ukrepi po potrditvi prisotnosti TSE

1.

V preiskavi iz člena 13(1)(b) morajo biti opredeljeni:

(a)

pri govedu:

vsi drugi prežvekovalci na kmetijskem gospodarstvu, na katerem živi žival, pri kateri je bila potrjena bolezen,

kadar je bila bolezen potrjena pri samici, njeni potomci, rojeni dve leti pred ali po kliničnem začetku bolezni,

vse živali v kohorti, v kateri živi žival, pri kateri je bila potrjena bolezen,

možni izvor bolezni,

druge živali na kmetijskem gospodarstvu, na katerem živi žival, pri kateri je bila potrjena bolezen, ali na drugih kmetijskih gospodarstvih, na katerih obstaja možnost okužbe s povzročiteljem TSE ali ki so bila izpostavljena enaki krmi ali viru kontaminacije,

premik krmil, pri katerih obstaja možnost kontaminacije, in drugih snovi ali katera koli druga oblika prenosa, s katero bi se lahko prenesel povzročitelj TSE na zadevno kmetijsko gospodarstvo ali z njega;

(b)

pri ovcah in kozah:

vsi prežvekovalci, razen ovc in koz, na kmetijskem gospodarstvu, na katerem živi žival, pri kateri je bila potrjena bolezen,

starši, če jih je možno izslediti, in pri samicah vsi zarodki, jajčne celice in zadnji potomec samice, pri kateri je bila potrjena bolezen,

vse druge ovce in koze na kmetijskem gospodarstvu, na katerem živi žival, pri kateri je bila potrjena bolezen, poleg živali iz druge alinee,

možni izvor bolezni in opredelitev drugih kmetijskih gospodarstev, na katerih so živali, zarodki ali jajčne celice, pri katerih obstaja možnost okužbe s povzročiteljem TSE ali ki so bili izpostavljeni enaki krmi ali viru kontaminacije,

premik krmil, pri katerih obstaja možnost kontaminacije, in drugih snovi ali katera koli druga oblika prenosa, s katero bi se lahko prenesel povzročitelj TSE na zadevno kmetijsko gospodarstvo ali z njega.

2.

Ukrepi iz člena 13(1)(c) zajemajo vsaj:

2.1

V primeru potrditve BSE pri govedu, pokončanje in popolno uničenje goveda, opredeljenega s poizvedbo iz druge in tretje alinee točke 1(a); vendar pa se države članice lahko odločijo, da:

živali iz kohorte iz tretje alinee točke 1(a) ne pokončajo in uničijo, če je dokazano, da takšne živali niso imele dostopa do enake krme kot prizadeta žival,

pokončanje in uničenje živali iz kohorte iz tretje alinee točke 1(a) odložijo do konca njihovega produktivnega življenja, če so to biki, ki neprekinjeno bivajo v osemenjevalnih središčih, in če se zagotovi, da so po smrti popolnoma uničeni.

2.2

V primeru suma na TSE pri ovcah in kozah na kmetijskem gospodarstvu v državi članici se za vse druge ovce in koze z navedenega kmetijskega gospodarstva uvede uradna omejitev gibanja, dokler niso na voljo rezultati preiskave. Če je dokazano, da kmetijsko gospodarstvo, na katerem je žival bivala v času suma na TSE, verjetno ni kmetijsko gospodarstvo, na katerem bi žival lahko bila izpostavljena TSE, lahko pristojni organ odloči, da so glede na dostopne epidemiološke informacije pod uradnim nadzorom druga kmetijska gospodarstva ali le izpostavljeno kmetijsko gospodarstvo.

2.3

V primeru potrditve TSE pri ovci ali kozi:

(a)

pokončanje in popolno uničenje vseh živali, zarodkov in jajčnih celic, opredeljenih s preiskavo iz druge do pete alinee točke 1(b), če po rezultatih primerjalnega testa, izvedenega v skladu s postopkom iz točke 3.2(c) poglavja C Priloge X, BSE ni možno izključiti;

(b)

če je BSE izključena v skladu s postopkom iz točke 3.2(c) poglavja C Priloge X na podlagi sklepa pristojnega organa:

ali

(i)

pokončanje in popolno uničenje vseh živali, zarodkov in jajčnih celic, opredeljenih s preiskavo iz druge in tretje alinee točke 1(b). Za kmetijsko gospodarstvo se uporabljajo pogoji iz točke 3;

ali

(ii)

pokončanje in popolno uničenje vseh živali, zarodkov in jajčnih celic, opredeljenih s preiskavo iz druge in tretje alinee točke 1(b), razen:

ovnov za razplod genotipa ARR/ARR,

ovc za razplod z najmanj enim alelom ARR in brez alela VRQ ter v primeru, da so te ovce za razplod v času preiskave breje, naknadno rojenih jagnjet, če njihov genotip ustreza zahtevam iz tega pododstavka,

ovc z najmanj enim alelom ARR, ki so namenjene izključno za zakol,

ovc in koz, mlajših od treh mesecev, ki so namenjene izključno za zakol, če tako določi pristojni organ.

Za kmetijsko gospodarstvo se uporabljajo pogoji iz točke 3;

ali

(iii)

se država članica lahko odloči, da ne pokonča in uniči živali, opredeljenih s preiskavo iz druge in tretje alinee točke 1(b), kadar je težko nadomestiti ovce znanega genotipa ali je pogostost alela ARR v pasmi ali na kmetijskem gospodarstvu majhna, ali če se ta odločitev zdi potrebna za izogibanje oplojevanja v ožjem sorodstvu ali temelji na tehtnem premisleku vseh epidemioloških dejavnikov. Za kmetijsko gospodarstvo se uporabljajo pogoji iz točke 4;

(c)

z odstopanjem od ukrepov iz točke (b) in samo, kadar je potrjen primer TSE na kmetijskem gospodarstvu primer atipičnega praskavca, lahko država članica uporabi ukrepe iz točke 5;

(d)

države članice lahko:

(i)

pokončanje in popolno uničenje vseh živali iz b(i) nadomestijo z zakolom za prehrano ljudi;

(ii)

pokončanje in popolno uničenje vseh živali iz b(ii) nadomestijo z zakolom za prehrano ljudi; pod pogojem:

da so živali zaklane na ozemlju zadevne države članice,

da se vse živali, ki so starejše od 18 mesecev ali sta jim iz dlesni izrasla več kot dva stalna sekalca in so zaklane za prehrano ljudi, testirajo za prisotnost TSE v skladu z laboratorijskimi metodami iz točke 3.2(b) poglavja C Priloge X;

(e)

določi se genotip prionskega proteina do največ 50 ovc, pokončanih in uničenih ali zaklanih za prehrano ljudi v skladu s točko (b)(i) in (iii);

(f)

kadar je pogostost alela ARR v pasmi ali na kmetijskem gospodarstvu majhna ali kadar se ta odločitev zdi potrebna za izogibanje oplojevanja v ožjem sorodstvu, se država članica lahko odloči za odložitev uničenja živali iz točke 2.3(b)(i) in (ii) za do pet rejnih let.

2.4

Če je bila okužena žival vnesena z drugega kmetijskega gospodarstva, lahko država članica na podlagi zgodovine primera izvede ukrepe za izkoreninjenje na izvornem kmetijskem gospodarstvu poleg kmetijskega gospodarstva ali namesto na kmetijskem gospodarstvu, na katerem je bila okužba potrjena; v primeru, da zemljišča za pašo ne uporablja le ena čreda, lahko država članica na podlagi tehtnega premisleka o vseh epidemioloških dejavnikih omeji izvajanje navedenih ukrepov na eno čredo; kadar na kmetijskem gospodarstvu biva več kot ena čreda, lahko država članica omeji izvajanje ukrepov na čredo, pri kateri je bila potrjena TSE, če je preverjeno, da črede bivajo ločeno ena od druge in da je verjetnost širitve okužbe med čredami z neposrednim ali posrednim stikom majhna.

3.

Po izvajanju ukrepov iz točke 2.3(a) ter (b)(i) in (ii) na kmetijskem gospodarstvu:

3.1

Na kmetijska gospodarstva se lahko vnesejo samo naslednje živali:

(a)

ovni genotipa ARR/ARR;

(b)

ovce z najmanj enim alelom ARR in brez alela VRQ;

(c)

koze, pod pogojem:

(i)

da na kmetijskem gospodarstvu bivajo le ovce za razplod genotipov iz točk (a) in (b),

(ii)

da so bili po odpremi črede temeljito očiščeni in razkuženi vsi bivalni prostori živali na kmetijskem gospodarstvu.

3.2

Na kmetijskih gospodarstvih se lahko uporabljajo samo naslednja zarodna tkiva ovc:

(a)

seme ovnov genotipa ARR/ARR;

(b)

zarodki z najmanj enim alelom ARR in brez alela VRQ.

3.3

Za premik živali s kmetijskega gospodarstva veljajo naslednji pogoji:

(a)

premik ovc ARR/ARR s kmetijskega gospodarstva ni omejen;

(b)

premik ovc s samo enim alelom ARR s kmetijskega gospodarstva je dovoljen samo neposredno za zakol za prehrano ljudi ali za namene uničenja; vendar

je dovoljen premik ovc z enim alelom ARR in brez alela VRQ na druga kmetijska gospodarstva, ki so omejena po izvajanju ukrepov v skladu s točko 2.3(b)(ii) ali 4,

je dovoljen premik jagnjet in kozličkov na drugo kmetijsko gospodarstvo samo za namene pitanja pred zakolom, če tako določi pristojni organ; na ciljnem kmetijskem gospodarstvu ni drugih ovc ali koz, razen tistih, ki se pitajo pred zakolom, in z njega se na druga kmetijska gospodarstva ne odpremlja živih ovc ali koz, razen neposredno za zakol na ozemlju zadevne države članice;

(c)

premik koz je dovoljen, če je kmetijsko gospodarstvo pod okrepljenim spremljanjem za TSE, vključno s testiranjem vseh koz, starejših od 18 mesecev in:

(i)

ki bodo ob koncu svojega produktivnega življenja zaklane za prehrano ljudi, ali

(ii)

ki so poginile ali so bile pokončane na kmetijskem gospodarstvu in izpolnjujejo pogoje iz točke 3 dela II poglavja A Priloge III;

(d)

premik jagnjet in kozličkov, mlajših od treh mesecev, s kmetijskega gospodarstva je dovoljen neposredno za zakol za prehrano ljudi, če tako določi država članica.

3.4

Omejitve iz točk 3.1, 3.2 in 3.3 se na kmetijskem gospodarstvu uporabljajo še dve leti od:

(a)

datuma pridobitve statusa ARR/ARR za vse ovce na kmetijskem gospodarstvu; ali

(b)

zadnjega datuma, ko je na kmetijskem gospodarstvu bivala katera koli ovca ali koza; ali

(c)

datuma začetka okrepljenega spremljanja za TSE iz točke 3.3(c); ali

(d)

datuma, ko so vsi ovni za razplod na kmetijskem gospodarstvu genotipa ARR/ARR in imajo vse ovce za razplod najmanj en alel ARR in nimajo nobenega alela VRQ, pod pogojem, da so bili v dveletnem obdobju rezultati testiranj za TSE negativni za naslednje živali, starejše od 18 mesecev:

letni vzorec ovc, zaklanih za prehrano ljudi ob koncu njihovega produktivnega življenja, v skladu z velikostjo vzorca iz preglednice v točki 5 dela II poglavja A Priloge III; ter

vse ovce iz točke 3 dela II poglavja A Priloge III, ki so poginile ali so bile pokončane na kmetijskem gospodarstvu.

4.

Po izvajanju ukrepov iz točke 2.3(b)(iii) na kmetijskem gospodarstvu in za obdobje dveh rejnih let po odkritju zadnjega primera TSE:

(a)

se opredelijo vse ovce in koze na kmetijskem gospodarstvu;

(b)

je premik vseh ovc in koz na kmetijskem gospodarstvu dovoljen samo znotraj ozemlja zadevne države članice za zakol za prehrano ljudi ali za namene uničenja; vse živali, starejše od 18 mesecev, ki so zaklane za prehrano ljudi, se testirajo za prisotnost TSE v skladu z laboratorijskimi metodami iz točke 3.2(b) poglavja C Priloge X;

(c)

pristojni organ zagotovi, da se zarodki in jajčne celice ne odpremljajo s kmetijskega gospodarstva;

(d)

se na kmetijskem gospodarstvu lahko uporablja samo seme ovnov za razplod genotipa ARR/ARR in zarodki z najmanj enim alelom ARR in brez alela VRQ;

(e)

se vse ovce in koze, starejše od 18 mesecev, ki so poginile ali so bile pokončane na kmetijskem gospodarstvu, testirajo za TSE;

(f)

se na kmetijsko gospodarstvo lahko vnesejo samo ovni genotipa ARR/ARR in ovce s kmetijskih gospodarstev, na katerih ni bilo odkritega nobenega primera TSE, ali iz čred, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 3.4;

(g)

se na kmetijsko gospodarstvo lahko vnesejo samo koze s kmetijskih gospodarstev, na katerih ni bilo odkritega nobenega primera TSE, ali iz čred, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 3.4;

(h)

za vse ovce in koze na kmetijskem gospodarstvu veljajo omejitve za skupno pašo, ki jih pristojni organ določi na podlagi tehtnega premisleka o vseh epidemioloških dejavnikih;

(i)

je z odstopanjem od točke (b) premik jagnjet in kozličkov na druga kmetijska gospodarstva znotraj iste države članice dovoljen samo za namene pitanja pred zakolom, če tako določi pristojni organ; pod pogojem, da na ciljnem kmetijskem gospodarstvu ni drugih ovc ali koz, razen tistih, ki se pitajo pred zakolom, in da se z njega na druga kmetijska gospodarstva ne odpremlja živih ovc ali koz, razen neposredno za zakol.

5.

Po uporabi odstopanja iz točke 2.3(c) se izvajajo naslednji ukrepi:

(a)

bodisi pokončanje in popolno uničenje vseh živali, zarodkov in jajčnih celic, opredeljenih s preiskavo iz druge in tretje alinee točke 1(b). Države članice lahko določijo genotip prionskega proteina ovc, ki so bile pokončane in uničene;

(b)

bodisi vsaj naslednji ukrepi za obdobje dve rejnih let po odkritju zadnjega primera TSE:

(i)

opredelijo se vse ovce in koze na kmetijskem gospodarstvu;

(ii)

kmetijsko gospodarstvo mora biti pod okrepljenim spremljanjem za TSE za dveletno obdobje, vključno s testiranjem vseh ovc in koz, starejših od 18 mesecev in zaklanih za prehrano ljudi, ter ovc in koz, starejših od 18 mesecev, ki so poginile ali so bile pokončane na kmetijskem gospodarstvu;

(iii)

pristojni organ zagotovi, da se žive ovce in koze, zarodki in jajčne celice ne odpremljajo s kmetijskega gospodarstva v druge države članice ali tretje države.

6.

Države članice, ki izvajajo ukrepe iz točke 2.3(b)(iii) ali odstopanja iz točke 2.3(c) in (d), Komisijo uradno obvestijo o pogojih in merilih, uporabljenih za njihovo odobritev. Kadar se odkrijejo dodatni primeri TSE pri čredah, za katere se uporabljajo odstopanja, se pogoji za odobritev takšnih odstopanj ponovno ocenijo.“


31.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 202/20


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 747/2008

z dne 30. julija 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 716/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o strukturi in dejavnosti tujih povezanih podjetij v zvezi z opredelitvami karakteristik in izvajanjem NACE Rev. 2

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 716/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o statistiki Skupnosti o strukturi in dejavnosti tujih povezanih podjetij (1) ter zlasti člena 9(2)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 716/2007 je vzpostavila skupni okvir za sistematično izdelavo statistike Skupnosti o strukturi in dejavnosti tujih povezanih podjetij.

(2)

Prilagoditi je treba opredelitve za karakteristike spremenljivk raziskav in razvoja za skupni modul za statistiko o tujih notranjih povezanih podjetjih.

(3)

Prav tako je treba prilagoditi ravni razčlenitve glede na dejavnosti po sprejetju Uredbe (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 (2).

(4)

Uredbo (ES) št. 716/2007 je treba zato ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 716/2007 se spremeni:

1.

Oddelek 2 Priloge I se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

2.

Tabela za ravni 1 in 2 razčlenitve glede na dejavnosti iz Priloge III se nadomesti s tabelo iz Priloge II k tej uredbi.

3.

Tabela za raven 3 razčlenitve glede na dejavnosti iz Priloge III se nadomesti s tabelo iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 2

Države članice uporabljajo Prilogo III k Uredbi (ES) št. 716/2007, kakor je bila spremenjena s to uredbo:

v zvezi z ravnema 1 in 2 od 1. januarja 2010 (za referenčno leto 2010 in naslednja leta),

v zvezi z ravnjo 3 od 1. januarja 2008 (za referenčno leto 2008 in naslednja leta).

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. julija 2008

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Član Komisije


(1)  UL L 171, 29.6.2007, str. 17.

(2)  UL L 393, 30.12.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 295/2008 (UL L 97, 9.4.2008, str. 13).


PRILOGA I

„ODDELEK 2

Karakteristike

Zbirale se bodo naslednje karakteristike, kot so opredeljene v Prilogi k Uredbi Komisije (ES) št. 2700/98 z dne 17. decembra 1998 o opredelitvah karakteristik za strukturno statistiko podjetij (1):

Oznaka

Naziv

11 11 0

Število podjetij

12 11 0

Prihodki od prodaje

12 12 0

Vrednost proizvodnje

12 15 0

Dodana vrednost v stroških faktorjev

13 11 0

Nabava blaga in storitev skupaj

13 12 0

Nabava blaga in storitev za nadaljnjo prodajo v nespremenjeni obliki

13 31 0

Stroški dela

15 11 0

Bruto investicije v opredmetena osnovna sredstva

16 11 0

Število oseb, ki delajo

Države članice bodo za referenčno leto 2009 in naslednja leta zbirale tudi naslednje karakteristike:

Oznaka

Naziv in opredelitev

22 11 0

Skupni notranji izdatki za raziskave in razvoj (2)

Raziskave in razvoj poskusov vključujejo ustvarjalno delo, opravljeno na sistematični podlagi, da se poveča zaloga znanja, vključno z znanjem človeka, kulture in družbe, ter da se to znanje uporabi za načrtovanje novih uporabniških rešitev.

Skupni notranji izdatki so vsi izdatki za RR (raziskave in razvoj), ki potekajo v enoti, ne glede na vir sredstev.

RR je treba ločiti od izdatkov za celo vrsto sorodnih dejavnosti. Naslednji izdatki so zato izključeni iz izdatkov za RR:

izdatki za izobraževanje in usposabljanje,

izdatki za druge znanstvene in tehnološke dejavnosti (npr. informacijske storitve, testiranje in standardizacija, študije izvedljivosti idr.),

izdatki za druge industrijske dejavnosti (npr. industrijske inovacije),

izdatki za čiste finančne dejavnosti (vključene so druge administrativne in druge posredne podporne dejavnosti).

Izdatki za raziskave in razvoj se lahko, odvisno od nacionalnih zakonodaj, spremljajo na enem od treh mest: promet v neopredmetenih osnovnih sredstvih, promet v opredmetenih osnovnih sredstvih ali poslovni odhodki.

Če je po nacionalni zakonodaji lahko delno ali v celoti usredstven, je izdatek vključen v promet neopredmetenih osnovnih sredstev, vključenih v računovodskih izkazih podjetja pod Osnovna sredstva – neopredmetena osnovna sredstva – stroški raziskav in razvoja.

Če je po nacionalni zakonodaji samo delno usredstven ali sploh ni usredstven, je tekoči izdatek del Surovine in potrošni material, drugi stroški tujih storitev, stroški dela, in drugi poslovni stroški, izdatek za osnovna sredstva pa je vključen v prometu opredmetenih osnovnih sredstev, vključenih v računovodskih izkazih podjetja pod Osnovna sredstva – opredmetena osnovna sredstva.

22 12 0

Skupno število osebja v raziskavah in razvoju (2)

Raziskave in razvoj poskusov vključujejo ustvarjalno delo, opravljeno sistematično za povečanje znanja, vključno z znanjem človeka, kulture in družbe, ter da se to znanje uporabi za načrtovanje novih uporabniških rešitev.

Treba je šteti vse osebe, neposredno zaposlene pri razvoju in raziskavah (RR), kot tudi tiste, ki nudijo neposredne storitve, kot so menedžerji v RR, administratorji in uradniki. Izključiti je treba tiste osebe, ki nudijo posredne storitve, kot so osebje v menzi, varnostniki, čeprav so njihove plače pri izmeri izdatkov vključene kot režijski strošek.

Osebje RR je treba ločiti od osebja za celo vrsto sorodnih dejavnosti. Naslednje osebe so zato izključene iz izdatkov za osebje v raziskavah in razvoju:

osebe, zaposlene za izobraževanje in usposabljanje,

osebe, zaposlene za druge znanstvene in tehnološke dejavnosti (npr. informacijske storitve, testiranje in standardizacija, študije izvedljivosti idr.),

osebe, zaposlene za druge industrijske dejavnosti (npr. industrijske inovacije),

osebe, zaposlene v administraciji in drugih neposrednih podpornih dejavnostih.

Povezava k računovodskim izkazom družbe

Skupno število osebja v raziskavah in razvoju ne more biti ločeno prikazano v računovodskih izkazih podjetja. Je del števila oseb, ki delajo, in se zabeleži v opombah k računovodskim izkazom podjetja (člen 43(8)).

Povezava k drugim spremenljivkam

Del števila oseb, ki delajo (16 11 0).

Če število oseb, ki delajo, ni dostopno, se bo namesto tega zbralo število zaposlenih (oznaka 16 13 0).

Karakteristiki ‚skupni notranji izdatki za raziskave in razvoj‘ (oznaka 22 11 0) ter ‚skupno število osebja v raziskavah in razvoju‘ (oznaka 22 12 0) je treba zbrati le za dejavnosti področij NACE B, C, D, E in F. Do referenčnega leta 2009 bodo države članice zbirale ti karakteristiki, kot sta opredeljeni v Prilogi k Uredbi Komisije (ES) št. 2700/98 z dne 17. decembra 1998.

Za področje K NACE se bodo zbirali samo podatki o številu podjetij, prihodku od prodaje (3) in številu oseb, ki delajo (ali številu zaposlenih).


(1)  UL L 344, 18.12.1998, str. 49. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1670/2003 (UL L 244, 29.9.2003, str. 74).

(2)  Spremenljivki 22 11 0 in 22 12 0 se sporočata vsako drugo leto. Če skupni znesek prometa ali števila oseb, ki delajo, v oddelku NACE Rev. 2 področjih B do F v določeni državi ne presega 1 % skupne vrednosti za Skupnost, za namene te uredbe ni treba zbirati podatkov, potrebnih za urejanje statističnih podatkov za karakteristiki 22 11 0 in 22 12 0.

(3)  Za NACE Rev. 2 oddelek 64 se promet nadomesti z vrednostjo proizvodnje.“


PRILOGA II

Tabela za ravni 1 in 2 razčlenitve glede na dejavnosti iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 716/2007 se nadomesti z naslednjim:

„Ravni 1 in 2 razčlenitve glede na dejavnosti za statistiko o tujih zunanjih povezanih podjetjih

Raven 1

Raven 2

NACE Rev. 2

SKUPAJ DEJAVNOST

SKUPAJ DEJAVNOST

Področje B do S (brez O)

RUDARSTVO

RUDARSTVO

Področje B

Pridobivanje surove nafte, zemeljskega plina in storitve za rudarstvo

Oddelka 06, 09

PREDELOVALNE DEJAVNOSTI

PREDELOVALNE DEJAVNOSTI

Področje C

Proizvodnja živil, pijač in tobačnih izdelkov

Oddelki 10, 11, 12

SKUPAJ tekstilne in lesne dejavnosti

Oddelki 13, 14, 16, 17, 18

Proizvodnja tekstilij in oblačil

Oddelka 13, 14

Obdelava in predelava lesa, proizvodnja papirja, tiskarstvo in razmnoževanje

Oddelki 16, 17, 18

Proizvodnja nafte, kemikalij, farmacevtskih izdelkov, izdelkov iz gume in plastičnih mas

SKUPAJ proizvodnja nafte, kemikalij, farmacevtskih izdelkov, izdelkov iz gume in plastičnih mas

Oddelki 19, 20, 21, 22

Proizvodnja koksa in naftnih derivatov

Oddelek 19

Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken

Oddelek 20

Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas

Oddelek 22

SKUPAJ proizvodnja kovin, kovinskih izdelkov, strojev in naprav

Oddelki 24, 25, 26, 28

Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov

Oddelka 24, 25

Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov

Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov

Oddelek 26

Proizvodnja strojev in naprav

Oddelek 28

Proizvodnja motornih vozil ter drugih vozil in plovil

SKUPAJ proizvodnja motornih vozil ter drugih vozil in plovil

Oddelka 29, 30

Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic

Oddelek 29

Proizvodnja drugih vozil in plovil

Oddelek 30

SKUPAJ druge raznovrstne predelovalne dejavnosti

Oddelki 15, 23, 27, 31, 32, 33

OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO

OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO

Področje D

OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA

OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA

Področje E

Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode

Oddelek 36

Ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja

Oddelki 37, 38, 39

GRADBENIŠTVO

GRADBENIŠTVO

Področje F

SKUPAJ STORITVE

SKUPAJ STORITVE

Področja G, H, I, J, K, L, M, N, P, Q, R, S

TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL

TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL

Področje G

Trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil

Oddelek 45

Trgovina na debelo, razen z motornimi vozili

Oddelek 46

Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili

Oddelek 47

PROMET IN SKLADIŠČENJE

PROMET IN SKLADIŠČENJE

Področje H

SKUPAJ promet in skladiščenje

Oddelki 49, 50, 51, 52

Kopenski promet; cevovodni transport

Oddelek 49

Vodni promet

Oddelek 50

Zračni promet

Oddelek 51

Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti

Oddelek 52

Poštna in kurirska dejavnost

Oddelek 53

GOSTINSTVO

GOSTINSTVO

Področje I

INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI

INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI

Področje J

Dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi, druge razvedrilne dejavnosti

Oddelka 59, 60

Telekomunikacijske dejavnosti

Oddelek 61

Druge informacijske in komunikacijske dejavnosti

Oddelki 58, 62, 63

FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI

FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI

Področje K

Finančno posredništvo, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov

Oddelek 64

Dejavnost holdingov

Skupina 64.2

Dejavnost zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti

Oddelek 65

Druge finančne dejavnosti

Oddelek 66

POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI

Področje L

STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI

STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI

Področje M

Pravne in računovodske dejavnosti

Oddelek 69

Pravne dejavnosti

Skupina 69.1

Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje

Skupina 69.2

Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno svetovanje

Oddelek 70

Dejavnost uprav podjetij

Skupina 70.1

Podjetniško in poslovno svetovanje

Skupina 70.2

Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje

Oddelek 71

Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost

Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost

Oddelek 72

Oglaševanje in raziskovanje trga

Oddelek 73

Oglaševanje

Skupina 73.1

Raziskovanje trga in javnega mnenja

Skupina 73.2

Druge strokovne in tehnične dejavnosti, veterinarstvo

Oddelka 74, 75

DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI

Področje N

Dajanje v najem in zakup

Oddelek 77

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

Oddelki 78, 79, 80, 81, 82

IZOBRAŽEVANJE

Področje P

ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO

Področje Q

KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI

KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI

Področje R

Kulturne in razvedrilne dejavnosti

Oddelek 90

Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti

Oddelek 91

Športne in druge dejavnosti za prosti čas; prirejanje iger na srečo

Oddelka 92, 93

DRUGE DEJAVNOSTI

Področje S

Dejavnost članskih organizacij

Oddelek 94

Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, druge storitvene dejavnosti

Oddelka 95, 96

Nerazporejeno“

 


PRILOGA III

Tabela za raven 3 razčlenitve glede na dejavnosti iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 716/2007 se nadomesti z naslednjim:

„Raven 3 razčlenitve glede na dejavnosti za statistiko o tujih notranjih povezanih podjetjih

Raven 3 (NACE Rev. 2)

Naslov

Zahtevana raven podrobnosti

Gospodarstvo

Področja B do N brez K

RUDARSTVO

Področje B

PREDELOVALNE DEJAVNOSTI

Področje C

Vsi oddelki 10 do 33

OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO

Področje D

Oddelek 35

OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA

Področje E

Vsi oddelki 36 do 39

GRADBENIŠTVO

Področje F

Vsi oddelki 41 do 43

Vse skupine 41.1 in 41.2, 42.1 do 42.9, 43.1 do 43.9

TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL

Področje G

Vsi oddelki 45 do 47

Vse skupine 45.1 do 45.2, 46.1 do 46.9, 47.1 do 47.9

PROMET IN SKLADIŠČENJE

Področje H

Vsi oddelki 49 do 53

Skupine 49.1 do 49.5

GOSTINSTVO

Področje I

Vsi oddelki 55 do 56

Vse skupine 55.1 do 55.9, 56.1 do 56.3

INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI

Področje J

Vsi oddelki 58 do 63

Skupine 58.1, 58.2, 63.1, 63.9

FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI

Področje K

Vsi oddelki 64 do 66

POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI

Področje L

Oddelek 68

STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI

Področje M

Vsi oddelki 69 do 75

DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI

Področje N

Vsi oddelki 77 do 82

Skupine 77.1 do 77.4“


31.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 202/28


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 748/2008

z dne 30. julija 2008

o odprtju in upravljanju uvoznih tarifnih kvot za zamrznjene rebrne dele trebušnih prepon govejih živali, ki spadajo v tarifno oznako KN 0206 29 91

(Prenovitev)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1095/96 z dne 18. junija 1996 o izvajanju koncesij, določenih v Seznamu CXL, sestavljenem po zaključku pogajanj v okviru člena XXIV.6 GATT (1), in zlasti člena 1(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 996/97 z dne 3. junija 1997 o odprtju in upravljanju uvoznih tarifnih kvot za zamrznjene vampe govejih živali, ki spadajo v tarifno oznako KN 0206 29 91 (2), je bila večkrat bistveno spremenjena (3). Ker so predvidene nadaljnje spremembe, jo je treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

V skladu s Seznamom CXL je Skupnost sklenila odpreti letno uvozno tarifno kvoto 1 500 ton zamrznjenih delov trebušnih prepon govejih živali, ki spadajo v oznako KN 0206 29 91. To kvoto je treba odpreti na večletni podlagi in določiti podrobna pravila uporabe za dvanajstmesečna obdobja, ki se začnejo 1. julija.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 376/2008 (4) določa podrobna pravila za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode. Uredba Komisije (ES) št. 382/2008 (5) določa podrobna pravila za izvajanje režima uvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso.

(4)

Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (6), se uporablja pri uvoznih dovoljenjih za obdobja uvozne tarifne kvote, ki se začnejo 1. januarja 2007.

(5)

Za zagotovitev učinkovitega upravljanja uvoza mesa, ki ima poreklo v Argentini in prihaja iz Argentine, mora ta država izdati potrdila o pristnosti, ki jamčijo poreklo teh proizvodov. Določiti je treba obliko teh potrdil in postopke njihove uporabe.

(6)

Potrdila o pristnosti mora izdajati organ v Argentini. Ta organ mora zagotoviti vsa potrebna jamstva, da bo ta ureditev delovala pravilno.

(7)

Za zagotovitev učinkovitega upravljanja uvoza zmrznjenih delov trebušnih prepon, ki imajo poreklo v Argentini in prihajajo iz Argentine, je treba določiti, da je za izdajanje uvoznih dovoljenj med drugim potrebno preverjanje informacij v potrdilih o pristnosti.

(8)

Za druge države je treba kvoto upravljati le na podlagi uvoznih dovoljenj Skupnosti, v nekaterih primerih z odstopanjem od pravil, ki se uporabljajo.

(9)

Poskrbeti je treba, da bodo države članice pošiljale informacije o takem uvozu.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za urejanje skupnih kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvozna tarifna kvota za zamrznjene dele trebušnih prepon govejih živali, ki spadajo v tarifno oznako KN 0206 29 91, se vsako leto odpre v letni višini 1 500 ton za obdobje od 1. julija do 30. junija naslednjega leta, v nadaljnjem besedilu „obdobje uvozne tarifne kvote“.

Ta kvota ima zaporedno številko 09.4020.

2.   Carina ad valorem za kvoto iz odstavka 1 znaša 4 %.

3.   Letna kvota se dodeli kot sledi:

(a)

700 ton, ki imajo poreklo in prihajajo iz Argentine;

(b)

800 ton, ki imajo poreklo in prihajajo iz drugih tretjih držav.

4.   Na podlagi te kvote se lahko uvažajo samo celi deli trebušnih prepon.

5.   Za namene te uredbe štejejo za „zamrznjene dele trebušnih prepon“ le deli trebušnih prepon, ki so zamrznjeni in imajo ob vstopu na carinsko območje Skupnosti notranjo temperaturo – 12 °C ali manj.

6.   Za uvozni režim iz odstavka 3(a) tega člena se uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 376/2008, poglavja III Uredbe (ES) št. 1301/2006 in Uredbe (ES) št. 382/2008, razen če ni drugače določeno v tej uredbi.

Za uvozni režim iz odstavka 3(b) tega člena se uporabljajo določbe uredb (ES) št. 376/2008, (ES) št. 1301/2006 in (ES) št. 382/2008, razen če ni drugače določeno v tej uredbi.

Člen 2

1.   Zahtevki za dovoljenja in sama dovoljenja vsebujejo naslednje vnose:

(a)

v polju 8, državo porekla in za količino iz člena 1(3)(a) odkljukano polje „da“;

(b)

v polju 20 najmanj eno od navedb iz Priloge I.

2.   Z odstopanjem od člena 2(1) Uredbe (ES) št. 382/2008 veljajo uvozna dovoljenja do konca obdobja uvozne tarifne kvote.

Člen 3

1.   Potrdilo o pristnosti, ki ga mora izdati Argentina, mora biti sestavljeno iz izvirnika in najmanj ene kopije na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge II.

Obrazec meri približno 210 x 297 milimetrov. Papir tehta najmanj 40 gramov na kvadratni meter.

2.   Obrazci so natisnjeni in izpolnjeni v enem od uradnih jezikov Skupnosti in po želji tudi v uradnem jeziku Argentine.

3.   Vsako potrdilo o pristnosti mora imeti svojo zaporedno številko, ki jo dodeli organ, ki izdaja potrdila, kot je razvidno iz Priloge III (v nadaljevanju „organ izdajatelj“). Kopije morajo imeti enako zaporedno številko kot izvirnik.

4.   Izvirnik in njegove kopije so lahko natipkani ali napisani z roko. V slednjem primeru se izpolnijo s črnilom in velikimi tiskanimi črkami.

Člen 4

1.   Potrdila o pristnosti so veljavna le, če jih organ izdajatelj pravilno izpolni in potrdi v skladu z navodili iz Priloge II.

2.   Potrdilo o pristnosti je pravilno potrjeno, če je opremljeno z datumom in krajem izdaje, pečatom pristojnega organa in podpisom osebe ali oseb, ki so pooblaščene za podpisovanje.

Na izvirniku potrdila o pristnosti in kopijah se lahko pečat nadomesti s tiskano izjavo.

Člen 5

1.   Potrdila o pristnosti veljajo tri mesece od dneva izdaje.

Vendar pa se po 30. juniju po datumu izdaje potrdila ne morejo več predložiti pristojnim nacionalnim organom.

2.   Izvirnik potrdila o pristnosti, izpolnjen v skladu s členi 3, 4 in 6, in kopija se predložita pristojnemu državnemu organu skupaj z zahtevkom za prvo uvozno dovoljenje, ki se nanaša na potrdilo o pristnosti.

Potrdilo o pristnosti se lahko uporabi za izdajo več kot enega uvoznega dovoljenja za celotno količino, ki ne presega količine, zapisane na potrdilu. Če se izda več kot eno dovoljenje v zvezi s potrdilom, pristojni nacionalni organ v potrdilo o pristnosti vnese dodeljeno količino.

Pristojni nacionalni organi lahko izdajajo uvozna dovoljenja šele potem, ko je potrjeno, da informacije na potrdilu ustrezajo tistim, ki jih v zvezi s tem vsak teden prejmejo od Komisije. Uvozna dovoljenja se izdajo takoj zatem.

3.   Ne glede na tretji pododstavek odstavka 2 lahko pristojni nacionalni organi v izjemnih primerih in s pravilno utemeljenimi zahtevki izdajo uvozna dovoljenja na podlagi ustreznih potrdil o pristnosti, preden prejmejo informacije od Komisije. V takih primerih znaša varščina za uvozna dovoljenja 50 EUR na 100 kg čiste teže. Potem ko države članice prejmejo informacije v zvezi s potrdilom, nadomestijo znesek varščine z 12 EUR na 100 kg čiste teže.

Člen 6

1.   Organ izdajatelj:

(a)

mora biti kot tak priznan s strani Argentine;

(b)

se mora obvezati, da bo preveril podatke na potrdilih o pristnosti;

(c)

se mora obvezati, da na zahtevo predloži Komisiji in državam članicam informacije, ki bodo omogočile preverjanje podatkov na potrdilih o pristnosti.

2.   Komisija revidira Prilogo III, če organ izdajatelj ni več priznan ali če ne izpolnjuje svojih obveznosti oziroma če je določen nov organ izdajatelj.

Člen 7

Za izpolnjevanje pogojev uvoznega režima iz člena 1(3)(b) se zahtevki za dovoljenja, ki jih vložijo vlagatelji, lahko nanašajo največ na 80 ton.

Člen 8

1.   Zahtevki za dovoljenja iz člena 7 se lahko vložijo samo v prvih 10 dneh vsakega obdobja uvozne tarifne kvote.

2.   Sedmi delovni dan po roku za vložitev zahtevkov države članice najpozneje do 16:00 po bruseljskem času Komisijo uradno obvestijo o skupni količini iz zahtevkov po državi porekla.

3.   Uvozna dovoljenja se izdajo od 7. in najpozneje 16. delovnega dne po roku za obvestilo iz odstavka 2.

Člen 9

1.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1301/2006 države članice obvestijo Komisijo:

(a)

najpozneje do 31. avgusta po koncu vsakega obdobja uvozne tarifne kvote o količinah proizvodov, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, za katere so bila izdana uvozna dovoljenja v prejšnjem obdobju tarifne kvote;

(b)

najpozneje do 31. oktobra po koncu vsakega obdobja uvozne tarifne kvote o količinah proizvodov, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, ki so zajeta v neuporabljenih ali delno uporabljenih uvoznih dovoljenjih in ustrezajo razliki med količinami, označenimi na hrbtni strani uvoznih dovoljenj, in količinami, za katere so bila dovoljenja izdana.

2.   Najpozneje do 31. oktobra po koncu vsakega obdobja uvozne tarifne kvote države članice obvestijo Komisijo o količinah proizvodov, ki so bile dejansko dane v prosti promet v prejšnjem obdobju uvozne tarifne kvote.

Vendar pa za obdobje uvozne tarifne kvote, ki se začne 1. julija 2009, države članice predložijo Komisiji podatke o količinah proizvodov, danih v prosti promet od 1. julija 2009, v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1301/2006.

3.   V obvestilih iz odstavkov 1 in 2 tega člena se količine izrazijo v kilogramih mase proizvoda in po kategoriji proizvoda, kot je določeno v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 382/2008.

Obvestila o količinah iz člena 1(3)(a) te uredbe se oblikujejo tako, kot je določeno v prilogah IV, V in VI k tej uredbi.

Člen 10

Uredba (ES) št. 996/97 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VIII.

Člen 11

Ta uredba začne veljati deseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. julija 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 146, 20.6.1996, str. 1.

(2)  UL L 144, 4.6.1997, str. 6. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 962/2007 (UL L 213, 15.8.2007, str. 6).

(3)  Glej Prilogo VII.

(4)  UL L 114, 26.4.2008, str. 3. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 514/2008 (UL L 150, 10.6.2008, str. 7).

(5)  UL L 115, 29.4.2008, str. 10. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 514/2008.

(6)  UL L 238, 1.9.2006, str. 13. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 289/2007 (UL L 78, 17.3.2007, str. 17).


PRILOGA I

Navedbe iz člena 2(1)(b)

:

V bolgarščini

:

Месести части от диафрагмата (Регламент (ЕО) № 748/2008),

:

V španščini

:

Músculos del diafragma y delgados [Reglamento (CE) no 748/2008],

:

V češčini

:

Okruží a bránice (nařízení (ES) č. 748/2008),

:

V danščini

:

Mellemgulv (forordning (EF) nr. 748/2008),

:

V nemščini

:

Saumfleisch (Verordnung (EG) Nr. 748/2008),

:

V estonščini

:

Vahelihase kõõluseline osa (määrus (EÜ) nr 748/2008),

:

V grščini

:

Διάφραγμα [κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 748/2008],

:

V angleščini

:

Thin skirt (Regulation (EC) No 748/2008),

:

V francoščini

:

Hampe [règlement (CE) no 748/2008],

:

V italijanščini

:

Pezzi detti „hampes“ [regolamento (CE) n. 748/2008],

:

V latvijščini

:

Liellopu diafragmas plānā daļa (Regula (EK) Nr. 748/2008),

:

V litovščini

:

Plonoji diafragma (Reglamentas (EB) Nr. 748/2008),

:

V madžarščini

:

Sovány dagadó (748/2008/EK rendelet),

:

V malteščini

:

Falda rqiqa (Regolament (KE) Nru 748/2008),

:

V nizozemščini

:

Omloop (Verordening (EG) nr. 748/2008),

:

V poljščini

:

Cienka przepona (Rozporządzenie (WE) nr 748/2008),

:

V portugalščini

:

Diafragma [Regulamento (CE) n.o 748/2008],

:

V romunščini

:

Fleică [Regulamentul (CE) nr. 748/2008],

:

V slovaščini

:

Bránica (Nariadenie (ES) č. 748/2008),

:

V slovenščini

:

Vampi (Uredba (ES) št. 748/2008),

:

V finščini

:

Kuveliha (asetus (EY) N:o 748/2008),

:

V švedščini

:

Mellangärde (förordning (EG) nr 748/2008),


PRILOGA II

Image


PRILOGA III

SEZNAM ORGANOV V ARGENTINI, POOBLAŠČENIH ZA IZDAJO POTRDIL O PRISTNOSTI

Secretaría de Agricultura, Ganadería, Pesca y Alimentos (SAGPyA):

za dele trebušnih prepon s poreklom iz Argentine, kot je določeno v členu 1(3)(a).


PRILOGA IV

Uradno obvestilo o uvoznih dovoljenjih (izdanih) – Uredba (ES) št. 748/2008

Država članica: …

Uporaba člena 9 Uredbe (ES) št. 748/2008

Količine proizvodov, za katere so bila izdana uvozna dovoljenja

Od: … do: …


Zaporedna št.

Kategorija ali kategorije proizvoda (1)

Količina

(v kilogramih mase proizvoda)

09.4020

 

 


(1)  Kategorija ali kategorije proizvoda, kot so navedene v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 382/2008.


PRILOGA V

Uradno obvestilo o uvoznih dovoljenjih (neuporabljene količine) – Uredba (ES) št. 748/2008

Država članica: …

Uporaba člena 9 Uredbe (ES) št. 748/2008

Količine proizvodov, za katere niso bila uporabljena uvozna dovoljenja

Od: … do: …


Zaporedna št.

Kategorija ali kategorije proizvoda (1)

Neuporabljene količine

(v kilogramih mase proizvoda)

09.4020

 

 


(1)  Kategorija ali kategorije proizvoda, kot so navedene v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 382/2008.


PRILOGA VI

Uradno obvestilo o količinah proizvodov, danih v prosti promet – Uredba (ES) št. 748/2008

Država članica: …

Uporaba člena 9 Uredbe (ES) št. 748/2008

Količine proizvodov, dane v prosti promet:

Od: … do: … (obdobje uvozne tarifne kvote).


Zaporedna št.

Kategorija ali kategorije proizvoda (1)

Količina, dana v prosti promet

(v kilogramih mase proizvoda)

09.4020

 

 


(1)  Kategorija ali kategorije proizvoda, kot so navedene v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 382/2008.


PRILOGA VII

Razveljavljena uredba z njenimi zaporednimi spremembami

Uredba Komisije (ES) št. 996/97

(UL L 144, 4.6.1997, str. 6).

 

Uredba Komisije (ES) št. 2048/97

(UL L 287, 21.10.1997, str. 10).

Samo v zvezi s sklicem na Uredbo (ES) št. 996/97 v členu 1

Uredba Komisije (ES) št. 260/98

(UL L 25, 31.1.1998, str. 42).

Samo člen 6

Uredba Komisije (ES) št. 1266/98

(UL L 175, 19.6.1998, str. 9).

 

Uredba Komisije (ES) št. 649/2003

(UL L 95, 11.4.2003, str. 13).

Samo člen 3

Uredba Komisije (ES) št. 1118/2004

(UL L 217, 17.6.2004, str. 10).

Samo člen 3

Uredba Komisije (ES) št. 1965/2006

(UL L 408, 30.12.2006, str. 27).

Samo člen 3 in Priloga III

Uredba Komisije (ES) št. 568/2007

(UL L 133, 25.5.2007, str. 15).

 

Uredba Komisije (ES) št. 962/2007

(UL L 213, 15.8.2007, str. 6).

 


PRILOGA VIII

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 996/97

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2(2)

Člen 2(1)

Člen 2(3)

Člen 2(2)

Členi 3 do 8

Členi 3 do 8

Člen 9

Člen 10

Člen 12

Člen 11

Priloga I

Priloga II

Priloga II

Priloga III

Priloga III

Priloga I

Priloga IV

Priloga V

Priloga VI

Priloga VII

Priloga VIII


31.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 202/37


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 749/2008

z dne 30. julija 2008

o spremembah več uredb o uvoznih tarifnih kvotah v sektorju govejega in telečjega mesa

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

op upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) in zlasti člena 144(1) Uredbe v povezavi z njenim členom 4,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 11(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (2), določa nekatera pravila glede obvestil držav članic Komisiji. Uredba (ES) št. 1301/2006 se uporablja brez poseganja v dodatne pogoje ali odstopanja, ki jih lahko določajo sektorske uredbe. V uredbah Komisije za določene kvote v sektorju govejega in telečjega mesa je primerno zagotoviti podrobnejša pravila glede obvestil o uvoznih dovoljenjih za navedeni sektor. Zlasti je zaradi razjasnitve obveznosti glede zadnjega dne za obvestila o količinah, zajetih z uvoznimi dovoljenji, treba te obveznosti določiti za vsako ustrezno uvozno tarifno kvoto in je zato treba odstopati od drugega pododstavka člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1301/2006 o tej točki. Treba je ustrezno spremeniti naslednje uredbe:

Uredbo Komisije (ES) št. 297/2003 z dne 17. februarja 2003 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifne kvote za goveje in telečje meso s poreklom iz Čila (3),

Uredbo Komisije (ES) št. 2092/2004 z dne 8. decembra 2004 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifne kvote za posušeno goveje meso brez kosti s poreklom iz Švice (4),

Uredbo Komisije (ES) št. 2172/2005 z dne 23. decembra 2005 o določitvi podrobnih pravil za uporabo uvozne tarifne kvote za živo govedo s težo, ki presega 160 kg in s poreklom iz Švice, določenih s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (5),

Uredbo Komisije (ES) št. 529/2007 z dne 11. maja 2007 o odprtju in upravljanju uvozne tarifne kvote za zamrznjeno goveje meso z oznako KN 0202 in proizvode z oznako KN 0206 29 91 (od 1. julija 2007 do 30. junija 2008) (6),

Uredbo Komisije (ES) št. 545/2007 z dne 16. maja 2007 o odprtju in upravljanju uvozne tarifne kvote za zamrznjeno goveje meso, namenjeno za predelavo (od 1. julija 2007 do 30. junija 2008) (7),

Uredbo Komisije (ES) št. 558/2007 z dne 23. maja 2007 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot za mlado moško govedo za pitanje (8) in

Uredbo Komisije (ES) št. 659/2007 z dne 14. junija 2007 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot za uvoz bikov, krav in telic, razen tistih za zakol, nekaterih alpskih in gorskih pasem (9).

(2)

Uvozna tarifna kvota, odprta z Uredbo (ES) št. 2092/2004, se upravlja na podlagi dokumentov, ki jih izda zadevna tretja država. Zato je treba razjasniti, da se morajo določbe poglavja III Uredbe (ES) št. 1301/2006 uporabljati za uvozna dovoljenja, izdana na podlagi Uredbe (ES) št. 2092/2004 brez poseganja v dodatne pogoje, ki jih določa navedena uredba.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 297/2003 se spremeni:

1.

Vstavi se naslednji člen 9a:

„Člen 9a

1.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1301/2006 države članice Komisijo obvestijo:

(a)

najpozneje do 31. avgusta po koncu vsakega obdobja uvozne tarifne kvote o količinah proizvodov, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, za katere so bila uvozna dovoljenja izdana v prejšnjem obdobju uvozne tarifne kvote;

(b)

najpozneje do 31. oktobra po koncu vsakega obdobja uvozne tarifne kvote o količinah proizvodov, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, ki so zajete v neuporabljenih ali delno uporabljenih uvoznih dovoljenjih in ustrezajo razliki med količinami, označenimi na hrbtni strani uvoznih dovoljenj, in količinami, za katere so bila izdana dovoljenja.

2.   Države članice najpozneje do 31. oktobra po koncu vsakega obdobja uvozne tarifne kvote Komisijo obvestijo o količinah proizvodov, ki so bile dejansko sproščene v prosti promet v prejšnjem obdobju uvozne tarifne kvote.

Za obdobje uvozne tarifne kvote, ki se začne 1. julija 2009, države članice Komisiji posredujejo podrobne podatke o količinah proizvodov, danih v prosti promet s 1. julijem 2009 v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1301/2006.

3.   Obvestila iz odstavka 1 in prvega pododstavka odstavka 2 tega člena se pripravijo, kot je navedeno v prilogah IV, V in VI k tej uredbi, in uporabijo se kategorije proizvodov iz Priloge V k Uredbi Komisije (ES) št. 382/2008 (10).

2.

Dodajo se nove priloge IV, V in VI, njihovo besedilo pa je določeno v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 2

Uredba (ES) št. 2092/2004 se spremeni:

1.

Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Uporabljajo se določbe Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 (11), poglavje III Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (12) in Uredba Komisije (ES) št. 382/2008 (13), razen če ni drugače določeno v tej uredbi.

2.

Vstavi se naslednji člen 7a:

„Člen 7a

1.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1301/2006 države članice Komisijo obvestijo:

(a)

najpozneje do 28. februarja po koncu vsakega obdobja uvozne tarifne kvote o količinah proizvodov, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, za katere so bila uvozna dovoljenja izdana v prejšnjem obdobju uvozne tarifne kvote;

(b)

najpozneje do 30. aprila po koncu vsakega obdobja uvozne tarifne kvote o količinah, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, ki so zajete v neuporabljenih ali delno uporabljenih uvoznih dovoljenjih in ustrezajo razliki med količinami, označenimi na hrbtni strani uvoznih dovoljenj, in količinami, za katere so bila izdana dovoljenja.

2.   Države članice najpozneje do 30. aprila po koncu vsakega obdobja uvozne tarifne kvote Komisijo obvestijo o količinah proizvodov, ki so bile dejansko sproščene v prosti promet v prejšnjem obdobju uvozne tarifne kvote.

Za obdobje uvozne tarifne kvote, ki se začne 1. januarja 2009, države članice Komisiji posredujejo podrobne podatke o količinah proizvodov, danih v prosti promet s 1. januarjem 2009 v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1301/2006.

3.   Obvestila iz odstavka 1 in prvega pododstavka odstavka 2 tega člena se pripravijo, kot je navedeno v prilogah IV, V in VI k tej uredbi, in uporabijo se kategorije proizvodov iz Priloge V k Uredbi (ES) št. 382/2008.“

3.

Dodajo se nove priloge IV, V in VI, njihovo besedilo pa je določeno v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 3

V Uredbi (ES) št. 2172/2005 se vstavi naslednji člen 8a:

„Člen 8a

1.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1301/2006 države članice Komisijo obvestijo:

(a)

najpozneje do 28. februarja po koncu vsakega obdobja uvozne tarifne kvote o količinah proizvodov, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, za katere so bila uvozna dovoljenja izdana v prejšnjem obdobju uvozne tarifne kvote;

(b)

najpozneje do 30. aprila po koncu vsakega obdobja uvozne tarifne kvote o količinah proizvodov, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, ki so zajete v neuporabljenih ali delno uporabljenih uvoznih dovoljenjih in ustrezajo razliki med količinami, označenimi na hrbtni strani uvoznih dovoljenj, in količinami, za katere so bila izdana dovoljenja.

2.   Države članice najpozneje do 30. aprila po koncu vsakega obdobja uvozne tarifne kvote Komisijo obvestijo o količinah proizvodov, ki so bile dejansko sproščene v prosti promet v prejšnjem obdobju uvozne tarifne kvote.

Za obdobje uvozne tarifne kvote, ki se začne 1. januarja 2009, države članice Komisiji posredujejo podrobne podatke o količinah proizvodov, danih v prosti promet s 1. januarjem 2009 v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1301/2006.

3.   Za obvestila iz odstavka 1 in prvega pododstavka odstavka 2 tega člena se količine izrazijo v glavah in na kategorijo proizvoda, kot je navedeno v Prilogi V k Uredbi Komisije (ES) št. 382/2008 (14).

Člen 4

V Uredbi (ES) št. 529/2007 se vstavi naslednji člen 8a:

„Člen 8a

1.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1301/2006 države članice Komisijo obvestijo:

(a)

najpozneje do desetega dne vsakega meseca o količinah proizvodov, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, za katere so bila uvozna dovoljenja izdana v prejšnjem mesecu;

(b)

najpozneje do 31. oktobra 2008 o količinah proizvodov, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, ki so zajete v neuporabljenih ali delno uporabljenih uvoznih dovoljenjih in ustrezajo razliki med količinami, označenimi na hrbtni strani uvoznih dovoljenj, in količinami, za katere so bila izdana dovoljenja.

2.   Najpozneje do 31. oktobra 2008 države članice Komisijo obvestijo o količinah proizvodov, ki so bile dejansko sproščene v prosti promet v prejšnjem obdobju uvozne tarifne kvote.

3.   Za obvestila iz odstavkov 1 in 2 tega člena se količine izrazijo v kilogramih mase proizvoda in na kategorijo proizvoda, kot je navedeno v Prilogi V k Uredbi Komisije (ES) št. 382/2008 (15).

Člen 5

V Uredbi (ES) št. 545/2007 se vstavi naslednji člen 11a:

„Člen 11a

1.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1301/2006 države članice Komisijo obvestijo:

(a)

najpozneje do desetega dne vsakega meseca o količinah proizvodov, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, za katere so bila uvozna dovoljenja izdana v prejšnjem mesecu;

(b)

najpozneje do 31. oktobra 2008 o količinah proizvodov, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, ki so zajete v neuporabljenih ali delno uporabljenih uvoznih dovoljenjih in ustrezajo razliki med količinami, označenimi na hrbtni strani uvoznih dovoljenj, in količinami, za katere so bila izdana dovoljenja.

2.   Najpozneje do 31. oktobra 2008 države članice Komisijo obvestijo o količinah proizvodov, ki so bile dejansko sproščene v prosti promet v prejšnjem obdobju uvozne tarifne kvote.

3.   Za obvestila iz odstavkov 1 in 2 tega člena se količine izrazijo v kilogramih mase proizvoda na številko naročila in na kategorijo proizvoda, kot je navedeno v Prilogi V k Uredbi Komisije (ES) št. 382/2008 (16).

Člen 6

V Uredbi (ES) št. 558/2007 se vstavi naslednji člen 9a:

„Člen 9a

1.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1301/2006 države članice Komisijo obvestijo:

(a)

najpozneje do 31. avgusta po koncu vsakega obdobja uvozne tarifne kvote o količinah proizvodov, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, za katere so bila uvozna dovoljenja izdana v prejšnjem obdobju uvozne tarifne kvote;

(b)

najpozneje do 31. oktobra po koncu vsakega obdobja uvozne tarifne kvote o količinah, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, ki so zajete v neuporabljenih ali delno uporabljenih uvoznih dovoljenjih in ustrezajo razliki med količinami, označenimi na hrbtni strani uvoznih dovoljenj, in količinami, za katere so bila izdana dovoljenja.

2.   Države članice najpozneje do 31. oktobra po koncu vsakega obdobja uvozne tarifne kvote Komisijo obvestijo o količinah proizvodov, ki so bile dejansko sproščene v prosti promet v prejšnjem obdobju uvozne tarifne kvote.

Za obdobje uvozne tarifne kvote, ki se začne 1. julija 2009, države članice Komisiji posredujejo podrobne podatke o količinah proizvodov, danih v prosti promet s 1. julijem 2009 v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1301/2006.

3.   Za obvestila iz odstavka 1 in prvega pododstavka odstavka 2 tega člena se količine izrazijo v glavah in na kategorijo proizvoda, kot je navedeno v Prilogi V k Uredbi Komisije (ES) št. 382/2008 (17).

Člen 7

V Uredbi (ES) št. 659/2007 se vstavi naslednji člen 10a:

„Člen 10a

1.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1301/2006 države članice obvestijo:

(a)

najpozneje do 31. avgusta po koncu vsakega obdobja uvozne tarifne kvote o količinah proizvodov, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, za katere so bila uvozna dovoljenja izdana v prejšnjem obdobju uvozne tarifne kvote;

(b)

najpozneje do 31. oktobra po koncu vsakega obdobja uvozne tarifne kvote o količinah, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, ki so zajete v neuporabljenih ali delno uporabljenih uvoznih dovoljenjih in ustrezajo razliki med količinami, označenimi na hrbtni strani uvoznih dovoljenj, in količinami, za katere so bila izdana dovoljenja.

2.   Države članice najpozneje do 31. oktobra po koncu vsakega obdobja uvozne tarifne kvote Komisijo obvestijo o količinah proizvodov, ki so bile dejansko sproščene v prosti promet v prejšnjem obdobju uvozne tarifne kvote.

Za obdobje uvozne tarifne kvote, ki se začne 1. julija 2009, države članice Komisiji posredujejo podrobne podatke o količinah proizvodov, danih v prosti promet s 1. julijem 2009 v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1301/2006.

3.   Za obvestila iz odstavka 1 in prvega pododstavka odstavka 2 tega člena se količine izrazijo v glavah in na kategorijo proizvoda, kot je navedeno v Prilogi V k Uredbi Komisije (ES) št. 382/2008 (18).

Člen 8

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. julija 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 510/2008 (UL L 149, 7.6.2008, str. 61).

(2)  UL L 238, 1.9.2006, str. 13. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 289/2007 (UL L 78, 17.3.2007, str. 17).

(3)  UL L 43, 18.2.2003, str. 26. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 332/2008 (UL L 102, 12.4.2008, str. 17).

(4)  UL L 362, 9.12.2004, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1965/2006 (UL L 408, 30.12.2006, str. 27; popravljena različica v UL L 47, 16.2.2007, str. 21).

(5)  UL L 346, 29.12.2005, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1965/2006.

(6)  UL L 123, 12.5.2007, str. 26.

(7)  UL L 129, 17.5.2007, str. 14. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 98/2008 (UL L 29, 2.2.2008, str. 5).

(8)  UL L 132, 24.5.2007, str. 21.

(9)  UL L 155, 15.6.2007, str. 20.

(10)  UL L 115, 29.4.2008, str. 10.“

(11)  UL L 114, 26.4.2008, str. 3.

(12)  UL L 238, 1.9.2006, str. 13.

(13)  UL L 115, 29.4.2008, str. 10.“

(14)  UL L 115, 29.4.2008, str. 10.“

(15)  UL L 115, 29.4.2008, str. 10.“

(16)  UL L 115, 29.4.2008, str. 10.“

(17)  UL L 115, 29.4.2008, str. 10.“

(18)  UL L 115, 29.4.2008, str. 10.“


PRILOGA I

PRILOGA IV

Prijava uvoznih dovoljenj (izdanih) – Uredba (ES) št. 297/2003

Država članica: …

Uporaba člena 9a Uredbe (ES) št. 297/2003

Količine proizvodov, za katere so bila izdana uvozna dovoljenja

Iz: … v: …


Naročilo št.

Kategorija proizvoda ali proizvodov (1)

Količina

(kilogrami mase proizvoda)

09.4181

 

 

PRILOGA V

Prijava uvoznih dovoljenj (neuporabljenih količin) – Uredba (ES) št. 297/2003

Država članica: …

Uporaba člena 9a Uredbe (ES) št. 297/2003

Količine proizvodov, za katere uvozna dovoljenja niso bila uporabljena

Iz: … v: …


Naročilo št.

Kategorija proizvoda ali proizvodov (2)

Neuporabljena količina

(kilogrami mase proizvoda)

09.4181

 

 

PRILOGA VI

Prijava količin proizvodov, danih v prosti promet – Uredba (ES) št. 297/2003

Država članica: …

Uporaba člena 9a Uredbe (ES) št. 297/2003

Količine proizvodov, dane v prosti promet:

Iz: … v: … (obdobje uvozne tarifne kvote)


Naročilo št.

Kategorija proizvoda ali proizvodov (3)

Količina, dana v prosti promet

(kilogrami mase proizvoda

09.4181

 

 


(1)  Kategorija ali kategorije proizvoda, kot so navedene v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 382/2008.

(2)  Kategorija ali kategorije proizvoda, kot so navedene v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 382/2008.

(3)  Kategorija ali kategorije proizvoda, kot so navedene v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 382/2008.


PRILOGA II

PRILOGA IV

Prijava uvoznih dovoljenj (izdanih) – Uredba (ES) št. 2092/2004

Država članica: …

Uporaba člena 7a Uredbe (ES) št. 2092/2004

Količine proizvodov, za katere so bila izdana uvozna dovoljenja

Iz: … v: …


Naročilo št.

Kategorija proizvoda ali proizvodov (1)

Količina

(kilogrami mase proizvoda)

09.4202

 

 

PRILOGA V

Prijava uvoznih dovoljenj (neuporabljenih količin) – Uredba (ES) št. 2092/2004

Država članica: …

Uporaba člena 7a Uredbe (ES) št. 2092/2004

Količine proizvodov, za katere uvozna dovoljenja niso bila uporabljena

Iz: … v: …


Naročilo št.

Kategorija proizvoda ali proizvodov (2)

Neuporabljena količina

(kilogrami mase proizvoda)

09.4202

 

 

PRILOGA VI

Prijava količin proizvodov, danih v prosti promet – Uredba (ES) št. 2092/2004

Država članica: …

Uporaba člena 7a Uredbe (ES) št. 2092/2004

Količine proizvodov, dane v prosti promet:

Iz: … v: … (obdobje uvozne tarifne kvote)


Naročilo št.

Kategorija proizvoda ali proizvodov (3)

Količina, dana v prosti promet

(kilogrami mase proizvoda)

09.4202

 

 


(1)  Kategorija ali kategorije proizvoda, kot so navedene v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 382/2008.

(2)  Kategorija ali kategorije proizvoda, kot so navedene v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 382/2008.

(3)  Kategorija ali kategorije proizvoda, kot so navedene v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 382/2008.


31.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 202/44


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 750/2008

z dne 30. julija 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 414/2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede dodeljevanja pomoči za zasebno skladiščenje nekaterih sirov v obdobju skladiščenja 2008/2009

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) ter zlasti člena 43 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga k Uredbi Komisije (ES) št. 414/2008 (2) vsebuje seznam sirov, ki so upravičeni do pomoči za zasebno skladiščenje v obdobju skladiščenja 2008/2009.

(2)

Romunski organi so zahtevali pravico do sodelovanja v shemi pomoči za zasebno skladiščenje nekaterih sirov v obdobju skladiščenja 2008/2009.

(3)

Na podlagi zahteve Romunije in trenutnega tržnega položaja trajnih sirov je treba v Prilogo k Uredbi (ES) št. 414/2008 vključiti nekatere romunske trajne sire, katerih tržni položaj se lahko podpre z zasebnim skladiščenjem za količino, ki lahko stabilizira trg s sirom.

(4)

Uredbo (ES) št. 414/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 414/2008 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. julija 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 510/2008 (UL L 149, 7.6.2008, str. 61).

(2)  UL L 125, 9.5.2008, str. 17.


PRILOGA

„PRILOGA

Vrsta sira

Količine, upravičene do pomoči

Najnižja starost sirov

Obdobje uskladiščenja

Obdobje odpreme iz skladišča

Francoski trajni siri:

zaščitena označba porekla za vrsti ‚Beaufort‘ in ‚Comté‘

‚Label Rouge‘ vrste ‚Emmental grand cru‘

razred A ali B vrste ‚Emmental‘ ali ‚Gruyère‘

16 000 t

10 dni

od 1. junija do 30. septembra 2008

od 1. oktobra do 31. marca 2009

Nemška trajna sira:

‚Markenkäse‘ ali ‚Klasse fein‘ vrste Emmentaler/Bergkäse

1 000 t

10 dni

od 1. junija do 30. septembra 2008

od 1. oktobra do 31. marca 2009

Irski trajni sir:

 

Irish long keeping cheese

 

Emmental, special grade

900 t

10 dni

od 1. junija do 30. septembra 2008

od 1. oktobra do 31. marca 2009

Avstrijski trajni siri:

1. Güteklasse Emmentaler/Bergkäse/Alpkäse

1 700 t

10 dni

od 1. junija do 30. septembra 2008

od 1. oktobra do 31. marca 2009

Finski trajni sir:

‚I luokka‘

1 700 t

10 dni

od 1. junija do 30. septembra 2008

od 1. oktobra do 31. marca 2009

Švedski trajni siri:

‚Västerbotten/Prästost/Svecia/Grevé‘

1 700 t

10 dni

od 1. junija do 30. septembra 2008

od 1. oktobra do 31. marca 2009

Poljski trajni siri:

‚Podlaski/Piwny/Ementalski/Ser Corregio/Bursztyn/Wielkopolski‘

3 000 t

10 dni

od 1. junija do 30. septembra 2008

od 1. oktobra do 31. marca 2009

Slovenska trajna sira:

‚Ementalec/Zbrinc‘

200 t

10 dni

od 1. junija do 30. septembra 2008

od 1. oktobra do 31. marca 2009

Litovska trajna sira:

‚Goja/Džiugas‘

700 t

10 dni

od 1. junija do 30. septembra 2008

od 1. oktobra do 31. marca 2009

Latvijska trajna sira:

‚Rigamond, Ementāles tipa un Ekstra klases siers‘

500 t

10 dni

od 1. junija do 30. septembra 2008

od 1. oktobra do 31. marca 2009

Madžarski trajni sir:

‚Hajdú‘

300 t

10 dni

od 1. junija do 30. septembra 2008

od 1. oktobra do 31. marca 2009

Pecorino Romano

19 000 t

90 dni, proizveden po 1. oktobru 2007

od 1. junija do 31. decembra 2008

pred 31. marcem 2009

‚Kefalotyri‘ in ‚Kasseri‘, proizvedena iz ovčjega ali kozjega mleka ali iz mešanice obeh

2 500 t

90 dni, proizvedena po 30. novembru 2007

od 1. junija do 30. novembra 2008

pred 31. marcem 2009

Romunski trajni siri:

Cașcaval Dobrogea, Cașcaval Rucăr, Cașcaval Dalia, Brânza Trapist, Brânza Cedar and Emmental

500 t

10 dni

od 1. avgusta 2008 do 30. septembra 2008

od 1. oktobra do 31. marca 2009“


31.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 202/46


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 751/2008

z dne 30. julija 2008

o prepovedi ribolova na saj v norveških vodah južno od 62° S za plovila, ki plujejo pod zastavo Švedske

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 26(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (2) in zlasti člena 21(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 40/2008 z dne 16. januarja 2008 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2008 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2008.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2008.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2008 dodeljena državi članici iz Priloge, velja od datuma iz navedene priloge za izčrpano.

Člen 2

Prepovedi

Ribolov na stalež iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, je prepovedan od datuma iz Priloge. Po tem datumu je prepovedano obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati navedeni stalež, ki ga ulovijo navedena plovila.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. julija 2008

Za Komisijo

Fokion FOTIADIS

Generalni direktor za ribištvo in pomorske zadeve


(1)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 865/2007 (UL L 192, 24.7.2007, str. 1).

(2)  UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1098/2007 (UL L 248, 22.9.2007, str. 1).

(3)  UL L 19, 23.1.2008, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 697/2008 (UL L 195, 24.7.2008, str. 9).


PRILOGA

Št.

22/T&Q

Država članica

ŠVEDSKA

Stalež

POK/04-N.

Vrsta

saj (Pollachius virens)

Območje

norveške vode južno od 62° S

Datum

19.6.2008


DIREKTIVE

31.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 202/48


DIREKTIVA KOMISIJE 2008/82/ES

z dne 30. julija 2008

o spremembi Direktive 2008/38/ES v zvezi s krmo, namenjeno za pomoč delovanju ledvic v primeru kronične renalne insuficience

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 93/74/EGS z dne 13. septembra 1993 o krmi za posebne prehranske namene (1) in zlasti člena 6(c) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Direktivi Komisije 2008/38/ES z dne 5. marca 2008 o uvedbi seznama predvidenih vrst uporabe krme za posebne prehranske namene (2) je med posebnimi prehranskimi nameni navedena „pomoč delovanju ledvic v primeru kronične renalne insuficience“.

(2)

Z Uredbo (ES) št. 163/2008 (3) je Komisija izdala dovoljenje za pripravek lantanov karbonat oktahidrat kot zootehnični krmni dodatek za mačke. Ta izdaja dovoljenja temelji na mnenju Evropske agencije za varnost hrane z dne 18. septembra 2007 (4). V svojem mnenju je navedena agencija menila, da dodatek navedenega pripravka v prehrano zmanjšuje izločanje fosforja s sečnino in povečuje njegovo izločanje z blatom, zaradi česar se poslabša prava prebavljivost fosforja. Sklenila je, da uživanje pripravka lahko zmanjša absorbcijo fosforja pri odraslih mačkah.

(3)

Direktiva 2008/38/ES že vključuje krmo z nizko vsebnostjo fosforja v vrstici „pomoč delovanju ledvic v primeru kronične renalne insuficience“. Enak pozitiven učinek se lahko doseže, če se zmanjša absorbcija fosforja, ki ga vsebuje krma. Zato je treba lantanov karbonat oktahidrat vključiti v vrstico „pomoč delovanju ledvic v primeru kronične renalne insuficience“ seznama predvidenih vrst uporabe dela B Priloge I k Direktivi 2008/38/ES.

(4)

Direktivo 2008/38/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga k Direktivi 2008/38/ES se spremeni v skladu s Prilogo I k tej direktivi.

Člen 2

Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 20. februarja 2009. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 30. julija 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 237, 22.9.1993, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(2)  UL L 62, 6.3.2008, str. 9.

(3)  UL L 50, 23.2.2008, str. 3.

(4)  The EFSA Journal (2007) 542, str. 1–15.


PRILOGA

V delu B Priloge I k Direktivi 2008/38/ES se vrstica poseben prehranski namen „pomoč delovanju ledvic v primeru kronične renalne insuficience“ nadomesti z naslednjim:

Poseben prehranski namen

Osnovne prehranske značilnosti

Vrsta ali kategorija živali

Deklaracije za označevanje

Priporočeni rok uporabe

Druge določbe

„Pomoč delovanju ledvic v primeru kronične renalne insuficience (1)

Nizka stopnja fosforja in omejena stopnja beljakovin, vendar visoke kakovosti

Psi in mačke

Viri beljakovin

Kalcij

Fosfor

Kalij

Natrij

Vsebnost bistvenih maščobnih kislin (če so dodane)

Na začetku do 6 mesecev (2)

Na pakiranju, vsebniku ali nalepki navedite: ‚Pred uporabo ali pred nadaljevanjem uporabe se je priporočljivo posvetovati z veterinarjem.‘

V navodilih za uporabo navedite: ‚Voda mora biti vedno na voljo.‘

ali

 

 

 

 

zmanjšana absorbcija fosforja zaradi dodanega lantanovega karbonata oktahidrata

Odrasle mačke

Viri beljakovin

Kalcij

Fosfor

Kalij

Natrij

Lantanov karbonat oktahidrat

Vsebnost bistvenih maščobnih kislin (če so dodane)

Na začetku do 6 mesecev (2)

Na pakiranju, vsebniku ali nalepki navedite: ‚Pred uporabo ali pred nadaljevanjem uporabe se je priporočljivo posvetovati z veterinarjem.‘

V navodilih za uporabo navedite: ‚Voda mora biti vedno na voljo.‘


(1)  Če je primerno, lahko proizvajalec priporoča uporabo tudi pri začasni renalni insuficienci.

(2)  Če se krma priporoča za začasno renalno insuficienco, je priporočeni rok uporabe dva do štiri tedne.“


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Svet

31.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 202/50


SKLEP št. 1/2007 PRIDRUŽITVENEGA SVETA MED ES IN TURČIJO

z dne 25. junija 2007

o spremembi trgovinskih koncesij za predelane kmetijske proizvode, zajete v Sklepu št. 1/95 Pridružitvenega sveta med ES in Turčijo o izvajanju zaključne faze carinske unije, in v Sklepu št. 1/97 Pridružitvenega sveta med ES in Turčijo o režimih, ki se uporabljajo za nekatere predelane kmetijske proizvode in o razveljavitvi Sklepa št. 1/97

(2008/625/ES)

PRIDRUŽITVENI SVET JE –

ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo (1) in zlasti člena 22(3) Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Oddelek V poglavja I Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta med ES in Turčijo z dne 22. decembra 1995 o izvajanju zaključne faze carinske unije (2) uvaja trgovinske režime za predelane kmetijske proizvode.

(2)

Sklep št. 1/97 Pridružitvenega sveta med ES in Turčijo z dne 29. aprila 1997 o režimih, ki se uporabljajo za nekatere predelane kmetijske proizvode (3), določa letne kvote v zvezi z nekaterimi proizvodi.

(3)

Pred kratkim so bile zaradi širitve Skupnosti 1. maja 2004 dogovorjene nove izboljšave glede trgovine, da bi poglobili in razširili carinsko unijo ter izboljšali gospodarsko konvergenco. Te izboljšave vključujejo koncesije v obliki dajatev prostih tarifnih kvot (za proizvode iz Sklepa št. 1/97). Zadevni sklep bi bilo zato treba razveljaviti.

(4)

Za uvoz izven kvot bi bilo treba še naprej uporabljati veljavne trgovinske določbe, določene v Sklepu št. 1/95 Pridružitvenega sveta med ES in Turčijo –

SKLENIL:

Člen 1

Tarifne kvote iz prilog I in II se pod pogoji določenimi v prilogah, odprejo 1. januarja 2007 in od 1. januarja do 31. decembra v naslednjih letih.

Člen 2

Oddelek V poglavja I Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta med ES in Turčijo se še naprej uporablja za uvoz, ki presega dajatev proste tarifne kvote, določene v prilogah I in II.

Člen 3

Sklep št. 1/97 Pridružitvenega sveta med ES in Turčijo se razveljavi.

Člen 4

Ta sklep začne veljati prvi dan v mesecu, ki sledi sprejetju Sklepa.

Uporablja se od 1. januarja 2007.

V Bruslju, 25. junija 2007

Za Pridružitveni svet

Predsednik

A. GÜL


(1)  UL 217, 29.12.1964, str. 3687.

(2)  UL L 35, 13.2.1996, str. 1.

(3)  UL L 126, 17.5.1997, str. 26.


PRILOGA I

Dajatev proste tarifne kvote, ki se uporabljajo za uvoz predelanih kmetijskih proizvodov Turčije v EU

Oznaka KN

Poimenovanje proizvoda

Letne dajatev proste tarifne kvote

(v tonah neto teže)

(1)

(2)

(3)

1704

Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), brez kakava:

5 000

1704 10

– Žvečilni gumi, prevlečen s sladkorjem ali ne:

– – ki vsebuje manj kot 60 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim s saharozo):

1704 10 11

– – – gumi v lističih

1704 10 19

– – – drugo

– – ki vsebuje 60 mas. % ali več saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim s saharozo):

1704 10 91

– – – gumi v lističih

1704 10 99

– – – drugo

1704 90

– drugo:

10 000 (1)

1704 90 30

– – Bela čokolada

– – drugo:

1704 90 51

– – – paste, vključno z marcipanom, v izvirnem pakiranju z neto vsebino najmanj 1 kg ali več

1704 90 55

– – – Pastile za grlo in bomboni proti kašlju

1704 90 61

– – – dražeji in drugi s sladkorjem prevlečeni proizvodi

– – – drugo:

1704 90 65

– – – – gumijevi proizvodi in proizvodi iz želeja, vključno s sadnimi pastami v obliki slaščic

1704 90 71

– – – – kuhane sladkarije, polnjene ali ne

1704 90 75

– – – – karamelni smetanovi bomboni, karamele in podobne sladkarije

– – – – drugo:

1704 90 81

– – – – – stisnjene tablete

1704 90 99

– – – – – drugo

1806

Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav:

5 000 (2)

1806 10

– Kakav v prahu, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila:

1806 10 20

– – ki vsebuje 5 mas. % ali več, vendar manj kot 65 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza

1806 20

– Drugi izdelki v blokih, palicah ali tablicah, mase nad 2 kg, ali v tekočem ali pastoznem stanju, prahu, granulah ali v drugih oblikah v razsutem stanju, v embalaži ali izvirnih pakiranjih nad 2 kg:

1806 20 10

– – ki vsebujejo 31 mas. % ali več kakavovega masla ali 31 mas. % ali več kakavovega masla v kombinaciji z mlečno maščobo

1806 20 30

– – ki vsebujejo 25 mas. % ali več kakavovega masla, vendar manj kot 31 mas. % kakavovega masla v kombinaciji z mlečno maščobo

– – drugi:

1806 20 50

– – – ki vsebujejo 18 mas. % ali več kakavovega masla

1806 20 70

– – – čokoladno mleko v prahu

1806 20 80

– – – prelivi z okusom čokolade

1806 20 95

– – – drugo

– Drugo, v blokih, palicah ali tablicah:

1806 31 00

– – polnjeni

1806 32

– – nepolnjeni

1806 32 10

– – – z dodanimi žitaricami, sadjem ali oreški

1806 32 90

– – – drugo

1806 90

– drugo:

– – čokolada in čokoladni izdelki:

– – – čokoladni bonboni, polnjeni ali ne:

1806 90 11

– – – – ki vsebujejo alkohol

1806 90 19

– – – – drugo

– – – drugo:

1806 90 31

– – – – polnjeni

1806 90 39

– – – – nepolnjeni

1806 90 50

– – sladkorni proizvodi in nadomestki, narejeni iz izdelkov, ki nadomeščajo sladkor, ki vsebujejo kakav

1806 90 60

– – namazi, ki vsebujejo kakav

1806 90 70

– – preparati, ki vsebujejo kakav za pripravo pijač

1806 90 90

– – drugo

1901

Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar. št. 0401 to 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:

900

1901 20 00

– Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tar. številke 1905

1902

Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen:

20 000

– Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene:

1902 11 00

– – ki vsebujejo jajca

1902 19

– – druge:

1902 19 10

– – – ki ne vsebujejo navadne pšenične moke ali zdroba

1902 19 90

– – – drugo

1902 20

– Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:

– – druge:

1902 20 91

– – – kuhane

1902 20 99

– – – drugo

1902 30

– Druge testenine:

1902 30 10

– – posušene

1902 30 90

– – drugo

1902 40

– Kuskus:

1902 40 10

– – nepripravljen

1902 40 90

– – drugo

1904

Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:

500

1904 10

– Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov:

1904 10 10

– – pridobljena iz koruze

1904 10 30

– – pridobljena iz riža

1904 10 90

– – drugo

1904 20

– Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih kosmičev ali iz mešanic nepraženih žitnih kosmičev in praženih žitnih kosmičev ali nabreklih žit:

100

1904 20 10

– – pripravki vrste müsli na osnovi nepraženih kosmičev

– – drugo:

1904 20 91

– – – pridobljena iz koruze

1904 20 95

– – – pridobljena iz riža

1904 20 99

– – – druga

1904 30 00

– Bulgur pšenica

10 000

1904 90

– drugo:

2 500

1904 90 10

– – riž

1904 90 80

– – drugo

1905

Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki:

10 000

– Sladki keksi; vaflji in oblati:

1905 31

– – sladki keksi;

– – – popolnoma ali delno prevlečeni s čokolado ali drugimi pripravki, ki vsebujejo kakav:

1905 31 11

– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 85 g

1905 31 19

– – – – drugi

– – – drugi:

1905 31 30

– – – – ki vsebujejo 8 mas. % ali več mlečnih maščob

– – – – drugi:

1905 31 91

– – – – – sendvič keksi

1905 31 99

– – – – – drugi

1905 32

– – vaflji in oblati:

3 000

1905 32 05

– – – z vsebnostjo vode več kot 10 mas. %

– – – drugi

– – – – popolnoma ali delno prevlečeni s čokolado ali drugimi pripravki, ki vsebujejo kakav:

1905 32 11

– – – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 85 g

1905 32 19

– – – – – drugi

– – – – drugi:

1905 32 91

– – – – – soljeni, polnjeni ali nepolnjeni

1905 32 99

– – – – – drugi

1905 40

– Prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni izdelki:

120

1905 40 10

– – prepečenec

1905 40 90

– – drugo

1905 90

– drugo:

10 000

1905 90 10

– – matzos

1905 90 20

– – hostije, prazne kapsule za farmacevtske proizvode, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi

– – drugo:

1905 90 30

– – – kruh, ki ne vsebuje dodanega medu, jajc, sira ali sadja in, ki v suhem stanju ne vsebuje več kot 5 mas. % sladkorjev niti več kot 5 mas. % maščob

1905 90 45

– – – keksi

1905 90 55

– – – ekspandirani ali ekstrudirani izdelki, aromatizirani ali soljeni

– – – drugo:

1905 90 60

– – – – z dodanimi sladili

2105 00

Sladoled in druge ledene sladice s kakavom ali ne:

3 000 (3)

2105 00 10

– Ki ne vsebujejo mlečnih maščob ali ki vsebujejo manj kot 3 mas. % takih maščob

– Ki vsebujejo mlečne maščobe:

2105 00 91

– – 3 mas. % ali več, vendar manj kot 7 mas. %

2105 00 99

– – 7 mas. % ali več

2106

Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:

4 000

2106 10

– Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinaste snovi:

2106 10 80

– – drugo

2106 90

– drugo:

2106 90 98

– – – drugo


(1)  Proizvodi, ki so izvzeti iz dajatev proste kvote: 1704 90 99 9080, vendar vključno s halvo in turškim medom.

(2)  Proizvodi, ki so izvzeti iz dajatev proste kvote: 1806 20 80 9080, 1806 20 95 9080, 1806 90 90 1980, 1806 90 90 9980.

(3)  Uporabiti pozneje, in sicer potem, ko bodo odpravljene težave v zvezi z uvozom mleka in mlečnih proizvodov s poreklom iz Turčije v EU.


PRILOGA II

Dajatev proste tarifne kvote, ki se uporabljajo za uvoz predelanih kmetijskih proizvodov EU v Turčijo

Oznaka KN

Poimenovanje proizvoda

Letne dajatev proste tarifne kvote

(v tonah neto teže)

(1)

(2)

(3)

1704

Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), brez kakava:

1 000

1704 10

– Žvečilni gumi, prevlečen s sladkorjem ali ne:

– – ki vsebuje manj kot 60 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim s saharozo):

1704 10 11

– – – gumi v lističih

1704 10 19

– – – drugo:

– – ki vsebuje 60 mas. % ali več saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim s saharozo):

1704 10 91

– – – gumi v lističih

1704 10 99

– – – drugo:

1704 90

– Drugo:

2 500

1704 90 30

– – – Bela čokolada

– – drugo:

1704 90 51

– – – paste, vključno z marcipanom, v izvirnem pakiranju z neto vsebino najmanj 1 kg ali več

1704 90 55

– – – pastile za grlo in bomboni proti kašlju

1704 90 61

– – – dražeji in drugi s sladkorjem prevlečeni proizvodi

– – – drugo:

1704 90 65

– – – – gumijevi proizvodi in proizvodi iz želeja, vključno s sadnimi pastami v obliki slaščic

1704 90 71

– – – – kuhane sladkarije, polnjene ali ne

1704 90 75

– – – – karamelni smetanovi bomboni, karamele in podobne sladkarije

– – – drugi:

1704 90 81

– – – – – stisnjene tablete

1704 90 99

– – – – – drugi

1806

Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav:

7 000

1806 10

– Kakav v prahu, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila:

1806 10 20

– – ki vsebuje 5 mas. % ali več, vendar manj kot 65 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza

1806 10 30

– – ki vsebuje 65 mas. % ali več, vendar manj kot 80 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza

1806 10 90

– – ki vsebuje 80 mas. % ali več saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza

1806 20

– Drugi izdelki v blokih, palicah ali tablicah, mase nad 2 kg, ali v tekočem ali pastoznem stanju, prahu, granulah ali v drugih oblikah v razsutem stanju, v embalaži ali izvirnih pakiranjih nad 2 kg:

1806 20 10

– – ki vsebujejo 31 mas. % ali več kakavovega masla ali 31 mas. % ali več kakavovega masla v kombinaciji z mlečno maščobo

1806 20 30

– – ki vsebujejo 25 mas. % ali več kakavovega masla, vendar manj kot 31 mas. % kakavovega masla v kombinaciji z mlečno maščobo

– – drugo:

1806 20 50

– – – ki vsebujejo 18 mas. % ali več kakavovega masla

1806 20 70

– – – čokoladno mleko v prahu

1806 20 80

– – – prelivi z okusom čokolade

1806 20 95

– – – drugo

– Drugo, v blokih, palicah ali tablicah:

1806 31 00

– – polnjeni

1806 32

– – nepolnjeni

1806 32 10

– – – z dodanimi žitaricami, sadjem ali oreški

1806 32 90

– – – drugo

1806 90

– Drugo:

– – čokolada in čokoladni izdelki:

– – – čokoladni bonboni, polnjeni ali ne:

1806 90 11

– – – – ki vsebujejo alkohol

1806 90 19

– – – – drugo

– – – drugi:

1806 90 31

– – – – polnjeni

1806 90 39

– – – – nepolnjeni

1806 90 50

– – sladkorni proizvodi in nadomestki, narejeni iz izdelkov, ki nadomeščajo sladkor, ki vsebujejo kakav

1806 90 60

– – namazi, ki vsebujejo kakav

1806 90 70

– – preparati, ki vsebujejo kakav za pripravo pijač

1806 90 90

– – drugo

1901

Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu živila iz izdelkov iz tar.št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:

500

1901 10 00

– Proizvodi za otroško prehrano, v pakiranjih za prodajo na drobno

1901 20

– Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tarifne številke 1905

300

1901 90

– Drugo:

2 000

– – ekstrakt slada:

1901 90 11

– – – z vsebnostjo suhega ekstrakta 90 mas. % ali več

1901 90 19

– – – drugo

– – drugo:

1901 90 99

– – – drugo

1902

Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen:

20 000

– Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene:

1902 11 00

– – ki vsebujejo jajca

1902 19

– – druge:

1902 19 10

– – – ki ne vsebujejo navadne pšenične moke ali zdroba

1902 19 90

– – – drugo

1902 20

– Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:

– – druge:

1902 20 91

– – – kuhane

1902 20 99

– – – drugo

1902 30

– Druge testenine:

1902 30 10

– – posušene

1902 30 90

– – drugo

1902 40

– Kuskus:

1902 40 10

– – nepripravljen

1902 40 90

– – drugo

1904

Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:

5 000

1904 10

– Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov:

1904 10 10

– – pridobljena iz koruze

1904 10 30

– – pridobljena iz riža

1904 10 90

– – druga

1904 20

– Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih kosmičev ali iz mešanic nepraženih žitnih kosmičev in praženih žitnih kosmičev ali nabreklih žit:

500

1904 20 10

– – pripravki vrste müsli, ki temeljijo na nepraženih kosmičih

– – druga:

1904 20 91

– – – pridobljena iz koruze

1904 20 95

– – – pridobljena iz riža

1904 20 99

– – – druga

1904 90

– Drugo:

300

1904 90 10

– – riž

1904 90 80

– – drugo

1905

Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki:

1 000

– Sladki keksi; vaflji in oblati:

1905 31

– – sladki keksi;

– – – popolnoma ali delno prevlečeni s čokolado ali drugimi pripravki, ki vsebujejo kakav:

1905 31 11

– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 85 g

1905 31 19

– – – – drugi

– – – drugi:

1905 31 30

– – – – ki vsebujejo 8 mas. % ali več mlečnih maščob

– – – – drugi:

1905 31 91

– – – – – sendvič keksi

1905 31 99

– – – – – drugi

1905 32

– – vaflji in oblati:

600

1905 32 05

– – – z vsebnostjo vode več kot 10 mas. %

– – – drugi:

– – – – popolnoma ali delno prevlečeni s čokolado ali drugimi pripravki, ki vsebujejo kakav:

1905 32 11

– – – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 85 g

1905 32 19

– – – – – drugi

– – – – drugi:

1905 32 91

– – – – – soljeni, polnjeni ali nepolnjeni

1905 32 99

– – – – – drugi

1905 40

– Prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni izdelki:

200

1905 40 10

– – prepečenec

1905 40 90

– – drugo

1905 90

– Drugo:

1 500

1905 90 10

– – matzos

1905 90 20

– – hostije, prazne kapsule za farmacevtske proizvode, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi

– – drugo:

1905 90 30

– – – kruh, ki ne vsebuje dodanega medu, jajc, sira ali sadja in, ki v suhem stanju ne vsebuje več kot 5 mas. % sladkorjev niti več kot 5 mas. % maščob

1905 90 45

– – – keksi

1905 90 55

– – – ekspandirani ali ekstrudirani izdelki, aromatizirani ali soljeni

– – – drugo:

1905 90 60

– – – – z dodanimi sladili

1905 90 90

– – – – drugo

2105 00

Sladoled in druge ledene sladice s kakavom ali ne:

3 000 (1)

2105 00 10

– Ki ne vsebujejo mlečnih maščob ali ki vsebujejo manj kot 3 mas. % takih maščob

– Ki vsebujejo mlečne maščobe:

2105 00 91

– – 3 mas. % ali več, vendar manj kot 7 mas. %

2105 00 99

– – 7 mas. % ali več

2106

Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:

4 000

2106 10

– Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinaste snovi:

2106 10 80

– – Drugo

2106 90

– Drugo:

2106 90 98

– – – Drugo


(1)  Uporabiti pozneje, in sicer potem, ko bodo odpravljene težave v zvezi z uvozom mleka in mlečnih proizvodov s poreklom iz Turčije v EU.


Komisija

31.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 202/62


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 30. aprila 2008

Državna pomoč 40/06 (ex NN 96/05)

Sheme posojil, ki jih izvaja Združeno kraljestvo

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 1612)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/626/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (1) in zlasti člena 7(2) in (3) Uredbe,

ob pozivu zainteresiranim tretjim strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu z zgoraj navedenimi določbami (2),

ob upoštevanju naslednjega:

I.   POSTOPEK

(1)

Z dopisom z dne 15. junija 2004 je Komisija prejela obvestilo državljana Združenega kraljestva o pomoči, ki jo je Svet Shetlandskih otokov, javni organ Shetlandskih otokov Združenega kraljestva, dodelil ribiškemu sektorju, in se je domnevno nanašala na nezakonito državno pomoč. Z dopisi z dne 24. avgusta 2004, 4. februarja 2005, 11. maja 2005 in 16. decembra 2005 je Komisija zahtevala, da Združeno kraljestvo predloži informacije o takšni pomoči. Združeno kraljestvo je predložilo Komisiji dodatne informacije z dopisi z dne 10. decembra 2004, 6. aprila 2005, 8. septembra 2005 in 31. januarja 2006.

(2)

Z dopisom z dne 13. septembra 2006 je Komisija obvestila Združeno kraljestvo o odločitvi, da sproži postopek, določen v členu 88(2) Pogodbe ES v zvezi s pomočjo. Združeno kraljestvo je svoje pripombe glede pomoči predložilo z dopisom z dne 16. oktobra 2006. Po zahtevi Komisije z dne 31. januarja 2007 in 5. februarja 2008 so bile dodatne informacije predložene z dopisoma z dne 4. septembra 2007 in 27. februarja 2008.

(3)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije dne 30. novembra 2006 (3). Komisija je povabila zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe o pomoči. Komisija ni prejela nobene pripombe zainteresiranih strank.

II.   PODROBEN OPIS

(4)

Svet Shetlandskih otokov je izvedel plačila ribiškemu sektorju na podlagi dveh splošnih ukrepov pomoči, imenovanih „Pomoč za ribištvo in ribiško predelovalno industrijo“ in „Pomoč za ribogojno industrijo“, ki ju je dejansko sestavljalo več različnih vrst shem pomoči. Med temi shemami so bile tako imenovane sheme posojil („shema“).

(5)

Pomoč je bila dodeljena rejcem lososa s posojilom, dodeljenim iz Združenja za ribogojstvo, in predelovalcem rib s posojili, dodeljenimi iz Združenja predelovalcev rib.

(6)

Posojilo za gojenje lososov je bilo ustanovljeno leta 2000 z namenom, da bi posameznim družbam, ki gojijo lososa, zagotovili posojila za obratna sredstva za vzrejo rib lovne velikosti. Posojila, dodeljena v okviru sheme, znašajo od 87 000 do 250 000 GBP, navedene vsote pa predstavljajo največ 75 % stroškov nakupa dveletnega lososa (mladega lososa). Skupni znesek odobrenih posojil je 3 477 130 GBP.

(7)

Posojila so bila dana družbam, ki so lahko dokazale sposobnost za preživetje s predložitvijo sprejemljivega poslovnega načrta in finančnih napovedi za obdobje, ki je zajemalo najmanj tri leta. Obrestna mera za ta posojila je bila v glavnem veljavna temeljna obrestna mera v Združenem kraljestvu, povečana za 2 %. Zaradi zavarovanja je bilo posojilo dodeljeno pod pogojem, da ima posojilojemalec „lastništvo nad“ dveletnimi lososi, tako da je bilo posojilo zavarovano na podlagi prodajne vrednosti odraslih rib.

(8)

V okviru sheme posojil za predelavo rib je bilo v obdobju od leta 1996 do 2002 dodeljenih pet posojil. Posojila so znašala od 73 000 GBP do 200 000 GBP, v skupnem znesku 698 300 GBP. Posojila so bila dana družbam, ki so se zavezale, da bodo v obdobju posojila zagotavljale strokovno revidirane izkaze, delale po ustreznih nacionalnih standardih in standardih Skupnosti o higieni, zdravju in varnosti ter da bodo članice Shetlandskega združenja predelovalcev rib.

(9)

Komisije je menila, da se iz razpoložljivih informacij ne da ugotoviti, ali so bila posojila v okviru shem dodeljena pod pogoji, ki so sprejemljivi za normalne zasebne posojilodajalce na trgu. Ker se zdi, da so bila posojila odobrena v ugodnejših okoliščinah ali z ugodnejšimi pogoji, kot bi bili sprejemljivi za normalnega zasebnega posojilodajalca, se zdi, da je bila upravičencem dodeljena ugodnost, ki je ne bi dobili v normalnih gospodarskih razmerah. Ker se je poleg tega za zadevne družbe štelo, da neposredno konkurirajo drugim družbam v ribiškem sektorju, se zdi, da so bila posojila državna pomoč v smislu člena 87 Pogodbe ES.

(10)

Glede združljivosti posojil kot državne pomoči s Smernicami za preučitev državne pomoči za ribištvo in ribogojstvo, ki so se uporabljale v času, ko je bila dodeljena pomoč, Komisija dvomi, da bi se posojila lahko štela za komercialna posojila in jih zato šteje za državno pomoč. Glede združljivosti posojil s skupnim trgom Komisija poleg tega dvomi, da bi se na podlagi razpoložljivih informacij lahko štelo, da izpolnjujejo pogoje zadevnih Smernic za preučitev državne pomoči za ribištvo in ribogojstvo, ki so se uporabljale v času dodelitve pomoči.

III.   PRIPOMBE ZDRUŽENEGA KRALJESTVA

(11)

V svojih dopisih z dne 16. oktobra 2006, 4. septembra 2007 in 27. februarja 2008 je Združeno kraljestvo predložilo dodatne informacije o posojilih, dodeljenih v okviru shem.

(12)

Združeno kraljestvo je navedlo, da so bila posojila dodeljena v okoliščinah, sprejemljivih za normalnega zasebnega posojilodajalca in zato posojila niso predstavljala državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(13)

S tem v zvezi je Združeno kraljestvo predložilo opis uporabljene politike obrestnih mer v zvezi z dodeljevanjem posojil. Obrestne mere so bile določene s sklicevanjem na doseženo donosnost kapitala v skladu s temeljno mero ES (v Združenem kraljestvu) in po oceni tveganja. Posledica tega je bila politika obrestnih mer, ki je dala okvirne obrestne mere s temeljno obrestno mero v Združenem kraljestvu, povečano za 2 % za malo tvegana posojila, temeljno obrestno mero v Združenem kraljestvu, povečano za 3 % za srednje tvegana posojila in temeljno obrestno mero v Združenem kraljestvu, povečano za 4 % za visoko tvegana posojila. Združeno kraljestvo je menilo, da je ta politika v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(14)

Glede posojil, ki so bila dodeljena rejcem lososa v okviru posojila za gojenje lososov, je bilo v obdobju od septembra 2000 do januarja 2003 dodeljenih 15 posojil. Pogoji in obrestne mere za posojila so bili naslednji:

Upravičenec

Datum

Znesek (GBP)

Posojilo kot % celotnega projekta

Čas trajanja posojila

Obrestna mera v %

Johnson Seawell Ltd

06-2000

250 000

24

20 mesecev

8,0

North Atlantic Salmon Ltd

06-2000

211 500

71,8

2 leti

8,0

Hoove Salmon Ltd

06-2000

87 000

51,1

21 mesecev

8,0

Dury Salmon Ltd

06-2000

250 000

64,3

2 leti

8,0

Hoganess Salmon Ltd

09-2000

213 000

72

2 leti

8,0

North Isles Seafood Ltd

08-2000

250 000

74,7

2 leti

8,0

Bressay Salmon Ltd

06-2000

156 300

74,9

2 leti

8,0

Wester Sound Salmon Ltd

10-2000

250 000

56,8

2 leti

8,0

Scord Salmon (Shetland) Ltd

02-2001

107 100

72,6

2 leti

7,5

Hoove Salmon Ltd

07-2001

226 481

73,2

2 leti

7,5

Skerries Salmon Ltd

07-2001

249 750

75,7

2 leti

7,5

Unst Salmon Ltd

08-2001

250 000

28,9

2 leti

7,5

SSG Seafoods Ltd

04-2002

250 000

30,2

2 leti

6,5

Cro Lax Ltd

05-2002

250 000

49,6

2 leti

6,5

Aqua Farm Ltd

09-2002

250 000

34,8

15 mesecev

6,5

(15)

Združeno kraljestvo je navedlo, da je bila večina teh posojil dodeljena z uporabo temeljne obrestne mere Bank of England, povečane za 2 %, včasih 3 %. Odplačilni roki so bili določeni tako, da so odražali dobo rasti dveletnih lososov. Praviloma je bil čas trajanja približno 2 leti, z mesečnim odplačevanjem obresti in poplačilom kapitala ob izteku posojilne dobe, ki je bila sestavljena tako, da je sovpadala z ulovom. Razmerja med posojilom in vrednostjo so se gibala od 24 % do 75 %.

(16)

Zaradi zavarovanja so bila posojila dodeljena pod pogojem, da je imel posojilojemalec „lastništvo nad“ dveletnimi lososi, tako da je bilo posojilo zavarovano na podlagi prodajne vrednosti odraslih rib. Združeno kraljestvo je trdilo, da bi na normalnem trgu pričakovali, da se bo vrednost dveletnih lososov v obdobju rasti povečevala in bi se torej razmerje med posojilom in vrednostjo v istem obdobju izboljševalo. Poleg tega je bilo dano zavarovanje za posojila povečano s splošnimi bremenitvami sredstev, ki so zagotavljale zavarovanje ne le z vrednostjo rib, temveč tudi z vsemi osnovnimi sredstvi družbe, na primer s kletkami za ribe, licencami itd.

(17)

Združeno kraljestvo je nazadnje predložilo podrobne podatke o podjetjih, ki so dobila posojila, njihovem registriranem osnovnem kapitalu, odstotku izgubljenega kapitala v času naložb in v 12 mesecih pred naložbami, informacije, ki so pokazale, da nobeno od podjetij ni bilo v času odobritve v postopku zaradi nesolventnosti in finančne projekcije, ki so jih predložila podjetja, da bi dokazala svojo finančno sposobnost preživetja v času prijave, pa tudi informacije o posebnih zavarovanjih in ureditvah razvrstitve za vsako posojilo.

(18)

Posojila, dodeljena predelovalcem rib v okviru sheme posojil za predelavo rib, so bila naslednja:

Upravičenec

Datum

Znesek posojila

(GBP)

Posojilo kot % celotnega projekta

Čas trajanja posojila

Obrestna mera v %

Lerwick Fish Traders Ltd

05-1996

200 000

24,4

10 let

7,75

Shetland Seafood Specialities Ltd

10-1996

73 000

39,2

10 let

9,0

Whalsay Fish Processing Ltd

08-1997

173 000

36,6

10 let

8,0

D Watt (Shetland) Ltd

12-1998

110 000

21,6

10 let

8,0/5,0 (4)

D Watt (Shetland) Ltd

05-2002

142 002

39,1

7 let

6,5

(19)

Združeno kraljestvo je navedlo, da so bila vsa posojila razen enega dodeljena po obrestnih merah, ki so bile višje od temeljne obrestne mere Bank of England in referenčne obrestne mere ES (v Združenem kraljestvu), da so bila posojila praviloma za opremo in na splošno za dobo 10 let, pogoji so se upoštevali v skladu s pogoji, ki bi jih ponudili normalni komercialni posojilodajalci in da vrednost posojila v nobenem primeru ni bila višja od 40 %. Za posojila se je zahtevalo zavarovanje v obliki standardnega zavarovanja in splošnih bremenitev sredstev.

(20)

Združeno kraljestvo je predložilo podrobne podatke o podjetjih, ki so dobila posojila, njihovem registriranem osnovnem kapitalu, odstotku izgubljenega kapitala v času naložb in v 12 mesecih pred naložbami, informacije, ki so pokazale, da nobeno od podjetij ni bilo v času odobritve v postopku zaradi nesolventnosti in finančne projekcije, ki so jih predložila podjetja, da bi dokazala svojo finančno sposobnost preživetja v času prijave, pa tudi informacije o posebnih zavarovanjih in ureditvah razvrstitve za vsako posojilo.

(21)

Nazadnje je v zvezi s posojilom, dodeljenim leta 1998 družbi D Watt (Shetland) Ltd, Združeno kraljestvo navedlo, da je bila obrestna mera za to posojilo, ki je bila prvotno 8 %, znižana na 5 % z nepovratnimi sredstvi za znižanje obresti v višini 20 000 GBP, plačanimi neposredno posojilodajalcu Svetu Shetlandskih otokov. Združeno kraljestvo je pripomnilo, da bi se lahko del nepovratnih sredstev plačal neposredno posojilojemalcu, ker je bil posojilojemalec upravičen do dodelitve pomoči. A da bi bilo stvari lažje upravljati, je bila pomoč plačana posojilodajalcu, obresti pa so bile znižane.

(22)

Združeno kraljestvo je upoštevalo, da bi bila posojila, če jih Komisija ne bi štela za komercialna, združljiva z ustreznimi pravili o državni pomoči.

(23)

Končno, Združeno kraljestvo je navedlo, da se v primeru negativne odločbe Komisije ne sme zahtevati vračila pomoči, dodeljene pred 3. junijem 2003, ker bi bilo to v nasprotju z načelom varovanja pravno utemeljenih pričakovanj. V zvezi s tem se je Združeno kraljestvo sklicevalo na Odločbo Komisije 2003/612/ES z dne 3. junija 2003 o posojilih za nakup ribolovnih kvot na Shetlandskih otokih (Združeno kraljestvo) (5), pa tudi na Odločbo Komisije 2006/226/ES z dne 7. decembra 2005 o naložbah Shetland Leasing and Property Developments na Shetlandskih otokih (Združeno kraljestvo) (6) ter navedlo, da je do 3. junija 2003 Svet Shetlandskih otokov sredstva za takšno pomoč pravno utemeljeno obravnaval kot zasebna in ne javna.

IV.   OCENA

(24)

Najprej je treba opredeliti, ali se ukrep lahko šteje za državno pomoč in, če je tako, ali je ta pomoč združljiva s skupnim trgom.

(25)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES, „razen če ta pogodba ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga,, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor škodi trgovini med državami članicami“.

(26)

V skladu z uveljavljeno sodno prakso (7) lahko država ali subjekti pod nadzorom države dajejo pri dodeljevanju posojila nekemu podjetju prednost v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, če posojilojemalec dobi pogoje, ki so ugodnejši od tistih, ki bi jih dobil na kapitalskem trgu.

(27)

Ustrezen način ugotavljanja, ali je posojilo državna pomoč, je uporaba merila za določanje, v kakšnem obsegu bi bilo podjetje sposobno dobiti zadevne zneske na trgih zasebnega kapitala v podobnih razmerah.

(28)

Pomembni dejavniki za ocenjevanje posojila v primerjavi s trgi zasebnega kapitala so zlasti trajanje in znesek posojila, tveganje neplačila posojilojemalca, obrestna mera, narava danega zavarovanja in ureditev razvrstitve.

(29)

Za obrestne mere takih posojil je tržna obrestna mera, ki naj se uporablja kot referenčna točka za primerjavo, referenčna obrestna mera, ki jo določi Komisija v skladu s sporočilom Komisije o metodi določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (8). Tako določena referenčna obrestna mera je najnižja obrestna mera, ki se jo lahko poveča v razmerah, ki vključujejo posebno tveganje (na primer, kadar je podjetje v težavah ali kadar ni zagotovljeno zavarovanje, ki ga normalno zahtevajo banke). V takih primerih lahko premija znaša do 400 osnovnih točk ali več, če nobena zasebna banka ne bi hotela odobriti ustreznega posojila.

(30)

V spodnji tabeli je primerjava uporabljene obrestne mere na podlagi shem z referenčno obrestno mero Skupnosti, ki se je uporabljala v času odobritve.

Upravičenec

Datum

Uporabljena obrestna mera v %

Referenčna obrestna mera EU v %

Shema posojila za predelavo rib

Lerwick Fish Traders Ltd

05-1996

7,75

11,18

Shetland Seafood Specialities Ltd

10-1996

9,0

10,26

Whalsay Fish Processing Ltd

08-1997

8,0

8,15

D Watt (Shetland) Ltd

12-1998

8,0/5,0 (9)

7,77

D Watt (Shetland) Ltd

05-2002

6,5

6,01

Posojilo za gojenje lososov

Johnson Seawell Ltd

06-2000

8,0

7,64

North Atlantic Salmon Ltd

06-2000

8,0

7,64

Hoove Salmon Ltd

06-2000

8,0

7,64

Dury Salmon Ltd

06-2000

8,0

7,64

Hoganess Salmon Ltd

09-2000

8,0

7,64

North Isles Seafood Ltd

08-2000

8,0

7,64

Bressay Salmon Ltd

06-2000

8,0

7,06

Wester Sound Salmon Ltd

10-2000

8,0

7,06

Scord Salmon (Shetland) Ltd

02-2001

7,5

7,06

Hoove Salmon Ltd

07-2001

7,5

7,06

Skerries Salmon Ltd

07-2001

7,5

7,06

Unst Salmon Ltd

08-2001

7,5

6,01

SSG Seafoods Ltd

04-2002

6,5

6,01

Cro Lax Ltd

05-2002

6,5

6,01

Aqua Farm Ltd

09-2002

6,5

6,01

(31)

V primeru treh posojil, dodeljenih v okviru sheme posojil za predelavo rib, in sicer maja 1996 družbi Lerwick Fish Traders Ltd, oktobra 1996 družbi Shetland Seafood Specialities Ltd in avgusta 1997 družbi Whalsay Fish Processing Ltd, so bile uporabljene obrestne mere nižje od referenčne obrestne mere Skupnosti. Poleg tega je bila obrestna mera za posojilo, dodeljeno družbi D Watt (Shetland) Ltd v letu 1998, ki je bila prvotno postavljena na raven nad referenčno obrestno mero Skupnosti, z dodelitvijo oprostitve obveznosti obresti znižana pod referenčno obrestno mero Skupnosti. Ta posojila bi se torej morala šteti kot dodeljena pod pogoji, ki so bili ugodnejši od pogojev na kapitalskem trgu, in dajanje prednosti zadevnim podjetjem.

(32)

Vendar je mogoče ugotoviti, da so bile obrestne mere za vsa druga posojila, dana od septembra 2000 dalje v okviru sheme posojil za predelavo rib in sheme posojil za gojenje lososov, nad referenčno obrestno mero Skupnosti, ki se je uporabljala v času, ko so bila odobrena zadevna posojila in bi torej lahko bila odobrena v normalnih tržnih razmerah na kapitalskem trgu. Zato je primerno ugotoviti, kakšni so vsi drugi vidiki teh posojil v primerjavi s posojili, dodeljenimi v normalnih tržnih razmerah.

(33)

Informacije, ki jih je predložilo Združeno kraljestvo, o finančnem položaju vsakega podjetja kažejo, da so bila posojila odobrena v skladu s politiko obrestnih mer, navedeno v uvodni izjavi 13, in so bila ocenjena glede tveganj za vsako posamezno posojilo posebej glede na dejansko tveganje pri vsakem posojilu in v skladu z normalnimi komercialnimi pogoji.

(34)

V tej zvezi je opazno zlasti to, da nobeno od podjetij v času, ko so bila dodeljena zadevna posojila, ni bilo v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (10). Zato se v zvezi s tveganjem neplačila posojilojemalca ugotavlja tudi, da je bilo kljub temu, da so nekatera podjetja pokazala večje tveganje neplačevanja kot druga, to tveganje v takih primerih izravnano z višjo obrestno mero, kombinirano z dodatnim zavarovanjem na način, ki je primerljiv z normalnimi pogoji na zasebnem trgu za posojila v tem sektorju.

(35)

Zato je mogoče skleniti, da se lahko posojila, odobrena od septembra 2000 dalje, štejejo za primerljiva s tistim, kar bi bil pripravljen zasebni posojilodajalec v tržnem gospodarstvu posoditi pod istimi pogoji, in da so bila ta posojila torej dodeljena pod pogoji, ki niso bili ugodnejši od normalnih tržnih pogojev.

(36)

Posojila, dana pod pogoji, ki odražajo normalne tržne pogoje, ne predstavljajo ugodnosti za upravičence do posojil v primerjavi z drugimi subjekti na trgu in ker ni bilo ugodnosti za zadevna podjetja, se torej ne morejo šteti za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(37)

Zadevna podjetja neposredno konkurirajo drugim družbam v ribiškem sektorju, zlasti v sektorju predelave rib v Združenem kraljestvu in v drugih državah članicah, v katerih je konkurenca izkrivljena ali obstaja nevarnost, da bi bila izkrivljena, zaradi posojil. Zato je treba ta posojila šteti za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(38)

Državno pomoč se lahko razglasi za združljivo s skupnim trgom, če ustreza eni izmed izjem, navedenih v Pogodbi ES. Glede državne pomoči ribiškemu sektorju se ukrepi državne pomoči štejejo za združljive s skupnim trgom, če so skladni s pogoji veljavnih Smernic za pregled državne pomoči za ribištvo in ribogojstvo.

(39)

Skladno z drugim odstavkom točke 5.3 sedanjih Smernic za pregled državne pomoči za ribištvo in ribogojstvo (11) se bo „nezakonita pomoč“ v smislu člena 1(f) Uredbe (ES) št. 659/1999 presojala v skladu s smernicami, ki so veljale v času, ko je začel veljati upravni akt, ki uvaja pomoč. Ker se ta ocena nanaša na štiri posojila, dodeljena leta 1996, 1997 in 1998, je treba pomoč oceniti glede na združljivosti s Smernicami za pregled državne pomoči za ribištvo in ribogojstvo iz leta 1994 („smernice iz leta 1994“) (12) in smernicami iz leta 1997 („smernice iz leta 1997“) (13).

(40)

Točka 2.3 smernic iz leta 1994 določa, da se lahko pomoč za naložbe v predelavo in trženje ribiških proizvodov šteje za združljivo s skupnim trgom, če so pogoji za njeno dodelitev primerljivi s tistim iz Uredbe Sveta (ES) št. 3699/1993 z dne 21. decembra 1993 o določitvi meril in sporazumov glede strukturne pomoči Skupnosti v sektorju za ribištvo in ribogojstvo ter predelavi in trženju njegovih proizvodov (14) in so vsaj tako strogi ter če znesek pomoči kot protivrednosti subvencije ne presega skupnega zneska državnih subvencij in subvencij Skupnosti, dovoljenih po Prilogi IV k navedeni Uredbi.

(41)

V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 3699/1993 in točko 2.4. Priloge III k Uredbi se morajo upravičene naložbe nanašati zlasti na gradnjo in nakup zgradb in naprav, nakup nove opreme in naprav, ki so potrebne za predelavo ter trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v času med iztovarjanjem in fazo končnega proizvoda ter uporabo novih tehnologij, namenjenih zlasti izboljšanju konkurenčnosti. Naložbe niso upravičene do pomoči, če se nanašajo na ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ki so namenjeni uporabi in predelavi v druge namene kot za prehrano ljudi, z izjemo naložb, ki so izključno namenjene obdelavi, predelavi in trženju odpadkov ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva.

(42)

Posojilo 200 000 GBP, dodeljeno maja 1996 družbi Lerwick Fish Traders Ltd, je služilo v pomoč pri financiranju postavitve tovarne za pripravo in predelavo lososa. Takšen projekt spada v obseg zahtev, opisanih v uvodnih izjavah 40 in 41. Nanaša se zlasti na pomoč za naložbo v gradnjo stavbe in naprave ter nakup nove opreme. Poleg tega se naložbe niso nanašale na ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ki so namenjeni uporabi in predelavi v druge namene kot za prehrano ljudi.

(43)

Posojilo 73 000 GBP, dodeljeno oktobra 1996 družbi Shetland Seafood Specialities Ltd je služilo v pomoč pri nakupu in postavitvi ter zagonu jušne proizvodne linije. Takšen projekt spada v obseg zahtev, opisanih v uvodnih izjavah 40 in 41. Nanaša se zlasti na pomoč za naložbo v nakup nove opreme in naprav, ki so potrebni za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v času med iztovarjanjem in fazo končnega proizvoda. Poleg tega se naložbe niso nanašale na ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ki so namenjeni uporabi in predelavi v druge namene kot za prehrano ljudi.

(44)

Glede posojil, ki so bila dodeljena leta 1997 in 1998, točka 2.3. smernic iz leta 1997 ponavlja pogoje, ki so bili že prej določeni v smernicah iz leta 1994, navedenih v uvodni izjavi 39. Tako je torej treba pomoč oceniti po pogojih iz Uredbe (ES) št. 3699/1993.

(45)

Posojilo 173 000 GBP, dodeljeno avgusta 1997 družbi Whalsay Fish Processors Ltd, se je nanašalo na projekt za namestitev linije za predelavo rib in hladilnice v obstoječi tovarni. Takšen projekt spada v obseg zahtev, opisanih v uvodnih izjavah 40 in 41. Nanaša se zlasti na pomoč za naložbo v nakup nove opreme in naprav, ki so potrebne za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v času med iztovarjanjem in fazo končnega proizvoda. Poleg tega se naložbe niso nanašale na ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ki so namenjeni uporabi in predelavi v druge namene kot za prehrano ljudi.

(46)

Glede pomoči, dodeljene družbi D Watt (Shetland) Ltd decembra 1998, je Uredbo (ES) št. 3699/1993 nadomestila Uredba Sveta (ES) št. 2468/1998 z dne 3. novembra 1998 o določitvi meril in sporazumov glede strukturne pomoči Skupnosti v sektorju za ribištvo in ribogojstvo ter predelavi in trženju njegovih proizvodov (15). V skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 2468/1998 se sklicevanja na Uredbo (ES) št. 3699/1993 štejejo kot sklicevanja na novo uredbo. Določbe, ki se nanašajo na pomoč za naložbe v predelavo in trženje ribiških proizvodov, so določene v členu 11 Uredbe (ES) št. 2468/1998 in v točki 2.4 Priloge II k Uredbi.

(47)

V skladu s členom 11 in točko 2.4 Uredbe (ES) št. 2468/1998 in Prilogo II k Uredbi se morajo upravičene naložbe nanašati zlasti na gradnjo in nakup zgradb in naprav, nakup nove opreme in naprav, ki so potrebne za predelavo ter trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v času med iztovarjanjem in fazo končnega proizvoda (vključno zlasti z opremo za obdelavo podatkov in prenos podatkov). Naložbe niso upravičene do pomoči, če se nanašajo na ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ki so namenjeni uporabi in predelavi v druge namene kot za prehrano ljudi, z izjemo naložb, ki so izključno namenjene obdelavi, predelavi in trženju odpadkov ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva.

(48)

Posojilo 110 000 GBP, dodeljeno decembra 1998 družbi D Watt (Shetland) Ltd, je bilo dodeljeno za gradnjo in opremljanje nove tovarne za predelavo školjk. Takšen projekt spada v obseg zahtev, opisanih v uvodni izjavi 47. Nanaša se zlasti na pomoč za naložbo v nakup nove opreme in naprav, ki so potrebni za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v času med iztovarjanjem in fazo končnega proizvoda. Poleg tega se naložbe niso nanašale na ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ki so namenjeni uporabi in predelavi v druge namene kot za prehrano ljudi.

(49)

V skladu s Prilogo IV k Uredbi (ES) št. 3699/1993 in Prilogo III k Uredbi (ES) št. 2468/1998 se lahko dodeli pomoč do 50 % upravičenih stroškov.

(50)

Posojilo 200 000 GBP družbi Lerwick Fish Traders Ltd je bilo dodeljeno za projekt v skupnem strošku 819 672 GBP in je tako pokrivalo približno 24,4 % dejanskih stroškov projekta. Posojilo naj bi se odplačalo v 108 enakih mesečnih obrokih po 2 784,94 GBP. Uporabljena obrestna mera je bila 7,75 % v primerjavi z referenčno obrestno mero Skupnosti 11,18 %.

(51)

Posojilo 73 000 GBP družbi Shetland Seafood Specialities Ltd je bilo dodeljeno za projekt v skupnem strošku 186 000 GBP in je tako pokrivalo približno 39,2 % dejanskih stroškov projekta. Posojilo naj bi se odplačalo v 120 enakih mesečnih obrokih. Uporabljena obrestna mera je bila 9 % v primerjavi z referenčno obrestno mero Skupnosti 10,26 %.

(52)

Posojilo 173 000 GBP družbi Whalsay Fish Processors Ltd je bilo dodeljeno za projekt v skupnem strošku 473 150 GBP in je tako pokrivalo približno 36,6 % dejanskih stroškov projekta. Posojilo naj bi bilo plačano v 96 enakih mesečnih obrokih, ki bi se začeli 24 mesecev po dodelitvi posojila ali ob prvem obroku. Uporabljena obrestna mera je bila 8 % v primerjavi z referenčno obrestno mero Skupnosti 8,15 %.

(53)

Posojilo 110 000 GBP družbi D Watt (Shetland) Ltd je bilo dodeljeno za projekt v skupnem strošku 510 000 GBP in je tako pokrivalo približno 21,6 % dejanskih stroškov projekta. Posojilo naj bi se odplačalo v 120 enakih mesečnih obrokih. Uporabljena obrestna mera je bila 5 % v primerjavi z referenčno obrestno mero Skupnosti 7,77 %.

(54)

Za izračun stopnje pomoči je treba primerjati stroške projekta, povezane z vsakim posojilom z bruto pomočjo, enakovredno temu posojilu. Ob upoštevanju vrednosti, navedenih v uvodnih izjavah 50 do 53, je vsako posojilo še pred izračunom ekvivalenta bruto pomoči obsegalo manj kot 50 % skupnega stroška projekta.

(55)

Zato se lahko stopnja pomoči za posojila šteje kot skladna s pogoji Priloge IV k Uredbi (ES) št. 3699/1993 in Priloge III k Uredbi (ES) št. 2468/1998, kot je navedeno v uvodni izjavi 49.

V.   SKLEPNA UGOTOVITEV

(56)

Ob upoštevanju prej navedenega Komisija ugotavlja, da pomoč, dodeljena v okviru sheme posojil za gojenje lososov, kot tudi pomoč, dodeljena leta 2002 družbi D Watt (Shetland) Ltd v okviru sheme posojil za predelavo rib, ne predstavlja državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(57)

Komisija ugotavlja, da pomoč, dodeljena v okviru sheme posojil za predelavo rib maja 1996 družbi Lerwick Fish Traders Ltd, oktobra 1996 družbi Shetland Seafood Specialities Ltd, avgusta 1997 družbi Whalsay Fish Processors Ltd in decembra 1998 družbi D Watt (Shetland) Ltd, predstavlja državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe. Vendar je pomoč v skladu s pogoji Smernic za pregled državne pomoči za ribištvo in ribogojstvo in se torej šteje za združljivo s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ES –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1.   Pomoč, ki jo je Združeno kraljestvo dodelilo v obdobju od leta 2000 do 2002 v okviru sheme posojil za gojenje lososov, ne predstavlja pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe.

2.   Pomoč, ki jo je Združeno kraljestvo dodelilo leta 2002 družbi D Watt (Shetland) Ltd v okviru sheme posojil za gojenje lososov, ne predstavlja pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe.

3.   Pomoč, ki jo je Združeno kraljestvo dodelilo v okviru sheme posojil za gojenje lososov od 1996 do 1998 družbam Lerwick Fish Traders Ltd, Shetland Seafood Specialities Ltd, Whalsay Fish Processors Ltd in D Watt (Shetland) Ltd, je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

V Bruslju, 30. aprila 2008

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije


(1)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(2)  UL C 292, 1.12.2006, str. 6.

(3)  UL C 292, 1.12.2006, str. 6.

(4)  Upravičencu tega posojila je bila dodeljena oprostitev obveznosti obresti v višini 20 000 GBP, ki je tako omogočila, da je zadevno podjetje plačalo le 5 % obresti.

(5)  UL L 211, 21.8.2003, str. 63.

(6)  UL L 81, 18.3.2006, str. 36.

(7)  Primer C-142/87 Belgija proti Komisiji [1986], Recueil 231.

(8)  UL C 14, 19.1.2008, str. 6.

(9)  Upravičencu tega posojila je bila dodeljena oprostitev obveznosti obresti v višini 20 000 GBP, ki je tako omogočila znižanje obrestne mere na 5 %.

(10)  UL C 288, 9.10.1999, str. 2.

(11)  UL C 84, 3.4.2008, str. 10.

(12)  UL C 260, 17.9.1994, str. 3.

(13)  UL C 100, 27.3.1997, str. 12.

(14)  UL L 346, 31.12.1993, str. 1.

(15)  UL L 312, 20.11.1998, str. 19.


31.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 202/70


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 29. julija 2008

o prehodnem obdobju za revizijske dejavnosti nekaterih revizorjev ali revizijskih subjektov tretjih držav

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3942)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/627/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (1) in zlasti člena 46(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi člena 45(1) Direktive 2006/43/ES se od pristojnih organov držav članic zahteva, da registrirajo revizorje in revizijske subjekte tretjih držav, ki izvajajo obvezno revizijo nekaterih podjetij, ki so registrirana zunaj Skupnost in katerih prenosljivi vrednostni papirji so sprejeti za trgovanje na reguliranem trgu v Skupnosti. Člen 45(3) Direktive 2006/43/ES od držav članic zahteva, da vključijo registrirane revizorje in revizijske subjekte tretjih držav v svoj sistem nadzora, v sisteme zagotavljanja kakovosti ter v sisteme preiskav in kazni.

(2)

Na podlagi člena 46(2) Direktive 2006/43/ES mora Komisija v sodelovanju z državami članicami oceniti enakovrednost sistemov nadzora, zagotavljanja kakovosti ter preiskav in kazni v tretjih državah in sprejeti odločitev. Če se ti sistemi priznajo kot enakovredni, lahko države članice na podlagi vzajemnosti revizorje in revizijske subjekte tretjih držav oprostijo zahtev iz člena 45 Direktive.

(3)

Komisija je s pomočjo Evropske skupine organov za nadzor revizorjev (EGAOB) izvedla predhodno oceno revizijske ureditve v zadevnih tretjih državah. Vendar ocene niso dovoljevale sprejetja končnih odločitev o enakovrednosti, ampak so podale začetno stališče glede stanja revizijske ureditve v zadevnih tretjih državah. Nekatere tretje države imajo vzpostavljene sisteme javnega nadzora, čeprav zaenkrat informacije o teh sistemih ne zadostujejo za sprejetje končnih odločitev o enakovrednosti. Druge države še nimajo takšnih sistemov javnega nadzora, vendar imajo ureditveni revizijski okvir, ki prav tako ponuja perspektivo za vzpostavitev sistema javnega nadzora.

(4)

Glede na potrebo po nadaljnjih ocenjevanjih, da bi bilo mogoče sprejeti končno odločitev o enakovrednosti, kar zadeva revizijsko ureditev v tretjih državah, je primerno, da se sprejme odločitev, ki zagotavlja prehodno obdobje v zvezi z revizorji in revizijskimi subjekti iz zadevnih tretjih držav, da se omogoči izvajanje takšnih ocenjevanj. Zato države članice v tem obdobju ne smejo sprejemati odločitev o enakovrednosti na nacionalni ravni.

(5)

Ker je treba vlagatelje zaščititi, lahko revizorji in revizijski subjekti iz zadevnih tretjih držav v prehodnem obdobju nadaljujejo revizijske dejavnosti, ne da bi bili registrirani na podlagi člena 45 Direktive 2006/43/ES, samo če zagotovijo informacije o sebi, revizijskih standardih in zahtevah glede neodvisnosti, ki se uporabljajo pri izvajanju revizij. Za ta namen bodo koristne tudi informacije o rezultatu posamičnih pregledov zagotavljanja kakovosti.

(6)

Pod temi pogoji mora biti revizorjem in revizijskim subjektom iz zadevnih tretjih držav omogočeno, da nadaljujejo svoje dejavnosti v zvezi z revizijskimi poročili o letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazih za poslovna leta, ki se pričnejo v obdobju od 29. junija 2008 do 1. julija 2010. Skladno s tem morajo imeti pristojni organi iz člena 45 Direktive 2006/43/ES v tem prehodnem obdobju možnost, da registrirajo te revizorje in revizijske subjekte. Vendar ta odločba ne sme vplivati na pravice držav članic, da uporabijo svoje sisteme preiskav in kazni.

(7)

Dejstvo, da lahko revizorji in revizijski subjekti tretjih držav v skladu s to odločbo nadaljujejo svoje revizijske dejavnosti v zvezi s podjetji iz člena 45 Direktive 2006/43/ES, držav članic ne sme odvrniti od doseganja dogovorov o sodelovanju pri posamičnih pregledih zagotavljanja kakovosti med pristojnimi organi države članice in pristojnim organom tretje države.

(8)

Komisija mora pravočasno preveriti izvajanje prehodnih dogovorov. Če zadevne tretje države nimajo vzpostavljenega sistema javnega nadzora, je treba preveriti, ali so se pristojni organi takšnih držav Komisiji javno zavezali, da bodo upoštevali merila enakovrednosti na podlagi členov 29, 30 in 32 Direktive 2006/43/ES, in ali je potrebno dodatno prehodno obdobje. Komisija lahko na koncu prehodnega obdobja sprejme odločitve o enakovrednosti revizijskih ureditev zadevnih tretjih držav. Poleg tega mora Komisija preveriti, ali so imeli pristojni organi držav članic težave pri priznavanju s strani tretjih držav. Države članice lahko zatem v skladu s členom 46 Direktive 2006/43/ES na podlagi vzajemnosti odločijo, da ne uporabijo ali spremenijo zahtev iz člena 45(1) in (3) Direktive za revizorje in revizijske subjekte iz tretjih držav, ki so priznane kot enakovredne.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Revizijskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1.   Države članice ne uporabljajo člena 45 Direktive 2006/43/ES v zvezi z revizijskimi poročili o letnih računovodskih izkazih ali konsolidiranih računovodskih izkazih iz člena 45(1) te direktive za poslovna leta, ki se pričnejo v obdobju od 29. junija 2008 do 1. julija 2010, ki jih izdajo revizorji ali revizijski subjekti tretjih držav iz Priloge k tej direktivi, v primerih, kjer zadevni revizor ali revizijski subjekt tretjih držav pristojnim organom države članice priskrbi:

(a)

ime in naslov zadevnega revizorja ali revizijskega subjekta in informacije o njegovi pravni strukturi;

(b)

opis omrežja, če mu revizor ali revizijski subjekt pripada;

(c)

revizijske standarde in zahteve glede neodvisnosti, ki se uporabljajo za zadevnega revizorja;

(d)

opis sistema notranjega nadzora kakovosti revizijskega subjekta;

(e)

navedbo, ali in kdaj je bil opravljen zadnji pregled zagotavljanja kakovosti revizorja ali revizijskega subjekta, ter potrebne informacije o rezultatu pregleda. Če informacije o rezultatu zadnjega pregleda zagotavljanja kakovosti niso javne in če jih ne morejo neposredno zagotoviti pristojni organi zadevne tretje države, jih pristojni organi držav članic obravnavajo kot zaupne.

2.   Države članice zagotovijo, da sta javnosti sporočena ime in naslov zadevnega revizorja in revizijskega subjekta iz tretjih držav iz Priloge k tej odločbi in dejstvo, da te tretje države še niso priznane kot enakovredne za namene Direktive 2006/43/ES. Pristojni organi držav članic iz člena 45 Direktive lahko za te namene tudi registrirajo revizorje in revizijske subjekte iz tretjih držav, navedenih v Prilogi.

3.   Ne glede na odstavek 1 lahko države članice uporabijo svoje sisteme preiskav in kazni za revizorje in revizijske subjekte iz tretjih držav, navedenih v Prilogi.

4.   Odstavek 1 ne posega v dogovore o sodelovanju pri pregledih zagotavljanja kakovosti med pristojnimi organi države članice in pristojnimi organi tretje države iz Priloge pod pogojem, da takšen dogovor izpolnjuje naslednja merila:

(a)

vključuje opravljanje pregledov zagotavljanja kakovosti na podlagi enakega obravnavanja;

(b)

predhodno se sporoči Komisiji;

(c)

ne določa vnaprej nobene odločitve Komisije iz člena 47 Direktive 2006/43/ES.

Člen 2

Komisija najpozneje v dveh letih preveri položaj tretjih držav iz Priloge. Zlasti preveri, ali so se pristojni upravni organi teh tretjih držav iz Priloge, za katere še ni bila sprejeta nobena odločitev o enakovrednosti, Komisiji javno zavezali, da bodo vzpostavili sisteme javnega nadzora in zagotavljanja kakovosti na podlagi naslednjih meril:

(a)

sistemi so neodvisni od poklica revizorja;

(b)

zagotavljajo ustrezen nadzor nad revizijami podjetij, ki kotirajo na borzi;

(c)

njihovo delovanje je pregledno in zagotavljajo zanesljive rezultate pregledov zagotavljanja kakovosti;

(d)

učinkovito so podprti s preiskavami in kaznimi.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 29. julija 2008

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 157, 9.6.2006, str. 87. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/30/ES (UL L 81, 20.3.2008, str. 53).


PRILOGA

SEZNAM TRETJIH DRŽAV

 

Argentina

 

Avstralija

 

Bahami

 

Bermudi

 

Brazilija

 

Kanada

 

Kajmanski otoki

 

Čile

 

Kitajska

 

Hrvaška

 

Guernsey, Jersey, Otok Man

 

Hongkong

 

Indija

 

Indonezija

 

Izrael

 

Japonska

 

Kazahstan

 

Malezija

 

Mauritius

 

Mehika

 

Maroko

 

Nova Zelandija

 

Pakistan

 

Rusija

 

Singapur

 

Južna Afrika

 

Južna Koreja

 

Švica

 

Tajvan

 

Tajska

 

Turčija

 

Ukrajina

 

Združeni arabski emirati

 

Združene države Amerike