30.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/1

(1)

Uredba Sveta (EGS) št. 737/90 z dne 22. marca 1990 o pogojih, ki urejajo uvoz kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil (1), je bila večkrat (2) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Po nesreči v jedrski elektrarni Černobil dne 26. aprila 1986 so se v ozračje sprostile znatne količine radioaktivnih elementov.

(3)

Skupnost bi morala, glede na specifične učinke nesreče v Černobilu, še naprej zagotavljati, da se kmetijski proizvodi in predelani kmetijski proizvodi, ki so namenjeni za prehrano ljudi in za katere je verjetno, da so kontaminirani, v Skupnost uvozijo samo v skladu s skupnimi aranžmaji, kar ne posega v možnost, da v prihodnosti po potrebi uporabi določbe Uredbe Sveta (Euratom) št. 3954/87 z dne 22. decembra 1987 o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nevarnosti (3).

(4)

Ti skupni aranžmaji bi morali varovati zdravje potrošnikov, ohranjati poenoteno naravo trga, in brez neprimernih negativnih učinkov na trgovino med Skupnostjo in tretjimi državami preprečiti motnje v trgovini.

(5)

Z ustreznimi pregledi bi se morala preverjati skladnost z najvišjimi dovoljenimi stopnjami, v primerih neskladnosti pa prepovedati uvoz.

(6)

Radioaktivna kontaminacija številnih kmetijskih proizvodov se je zmanjšala in se bo še naprej zmanjševala do stopenj, ki so bile pred nesrečo v Černobilu. V ta namen bi bilo treba predpisati postopek, ki bo omogočil izvzetje takšnih proizvodov s področja uporabe te Uredbe.

(7)

Ker ta uredba zajema vse kmetijske proizvode in predelane kmetijske proizvode, ki so namenjeni za prehrano ljudi, v tem primeru ni potrebno uporabiti postopka iz člena 14 Direktive Sveta 2004/68/ES z dne 26. aprila 2004 o določitvi predpisov v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za uvoz v Skupnost in tranzit skozi Skupnost nekaterih živih parkljarjev (4).

(8)

Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov uresničevanja Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5) –

(a)

Prilogi I k Pogodbi;

(b)

Uredbi Sveta (ES) št. 1667/2006 z dne 7. novembra 2006 o glukozi in laktozi (6);

(c)

Uredbi Sveta (EGS) št. 2783/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupnem sistemu trgovine za ovalbumin in laktalbumin (7);

(d)

Uredbi Sveta (ES) št. 3448/93 z dne 6. decembra 1993 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (8).

(a)

370 Bq/kg za mleko in mlečne izdelke, naštete v Prilogi II, in za živila, namenjena prehrani dojenčkov v prvih štirih ali šestih mesecih življenja, in ki sama po sebi ustrezajo prehranskim zahtevam te kategorije oseb in so v prometu kot maloprodajna pakiranja, ki so jasno označena in etiketirana kot „pripravki za hrano dojenčkov“;

(b)

600 Bq/kg za vse druge zadevne proizvode.

(a)

31. marca 2010, razen če Svet pred tem datumom ne odloči drugače, zlasti, če seznam izvzetih proizvodov iz člena 4 zajema vse proizvode, primerne za prehrano ljudi, za katere se uporablja ta uredba;

(b)

z začetkom veljavnosti uredbe Komisije iz člena 2(1) Uredbe (Euratom) št. 3954/87, če ta začne veljati pred 31. marcem 2010.

30.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/8

(1)

Skupnost je podpisnica Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu in Sporazuma o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib. V teh mednarodnih instrumentih je določeno, da države sodelujejo pri ohranjanju živih virov na odprtem morju neposredno ali prek ustreznih podregionalnih ali regionalnih organizacij ali dogovorov za upravljanje ribištva.

(2)

Tudi če regionalne organizacije ali dogovori za upravljanje ribištva ne obstajajo, morajo države v skladu s pomorskim pravom v zvezi s svojimi državljani sprejeti ukrepe, ki so potrebni za ohranjanje živih virov na odprtem morju, vključno z varstvom občutljivih morskih ekosistemov pred škodljivimi vplivi ribolovnih dejavnosti.

(3)

V členu 2 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (2) je določeno, da se mora v okviru skupne ribiške politike pri sprejemanju ukrepov za zmanjšanje vpliva ribolovnih dejavnosti na morske ekosisteme uporabljati previdnostni pristop. V členu 7 iste uredbe je določeno, da se lahko Komisija na podlagi utemeljene zahteve države članice ali na svojo pobudo odloči za nujne ukrepe, če obstaja dokaz o resni grožnji za ohranjanje živih vodnih virov ali morski ekosistem zaradi ribolovnih dejavnosti in če je potrebno takojšnje ukrepanje.

(4)

Skupnost si prizadeva ohranjati morske ekosisteme, kot so morski grebeni, podvodne gore, globokomorske korale, hidrotermalni vrelci in morsko dno s spužvami. Veliko znanstvenih podatkov kaže, da je neokrnjenost teh ekosistemov ogrožena zaradi ribolova s pridnenim orodjem. Skupnost je že sprejela ukrepe za prepoved pridnenega ribolova v vodah Skupnosti s takimi ekosistemi. Prav tako pomembna je bila njena vloga pri sprejetju podobnih ukrepov za odprto morje v pristojnosti vseh obstoječih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, ki so pooblaščene za urejanje pridnenega ribolova. Poleg tega je Skupnost dejavno sodelovala pri ustanovitvi novih organizacij in sklenitvi novih dogovorov, da bi za vsa svetovna morja vzpostavili ustrezne regionalne ureditve za ohranjanje in upravljanje ribištva. Vendar je za nekatera območja odprtega morja ustanovitev takšne organizacije zelo težka naloga.

(5)

V Resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov 61/105 z dne 8. decembra 2006 se je mednarodna skupnost strinjala, da je treba nujno sprejeti ukrepe za varstvo občutljivih morskih ekosistemov pred škodljivimi vplivi pridnenega ribolova s strogo ureditvijo tega ribolova z regionalnimi dogovori za upravljanje ribištva ali prek pristojnih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva ali zadevnih držav v zvezi s plovili, ki plujejo pod njihovo zastavo na območjih, ki niso v pristojnosti nobene take organizacije oziroma zanje ne velja noben tak dogovor.

Generalna skupščina je pripravila smernice za vrsto ukrepov, ki jih je treba sprejeti za ta namen. Za pripravo in sprejetje teh ukrepov ter njihovo izvajanje s strani držav članic je zelo pomembno tudi delo, ki ga je opravila FAO pri pripravi mednarodnih smernic za upravljanje teh ribolovnih dejavnosti v okviru Kodeksa odgovornega ribištva.

(6)

Skupnost ima precejšnje ladjevje za pridneni ribolov na območjih, ki jih ne urejajo regionalne organizacije ali dogovori o takih ribolovnih dejavnostih, in za katera kratkoročno ni mogoče ustanoviti take organizacije ali skleniti takega dogovora. Brez poseganja v stalna prizadevanja za odpravo pomanjkljivosti v zvezi s temi preostalimi območji v mednarodnem sistemu za upravljanje ribištva mora Skupnost izpolniti svoje obveznosti iz pomorskega prava za ohranjanje živih morskih virov na teh območjih in sprejeti ustrezne ukrepe v zvezi s tem ladjevjem. Pri sprejemanju teh ukrepov mora Skupnost delovati v skladu s smernicami Generalne skupščine iz Resolucije 61/105.

(7)

Ključni del priporočil Generalne skupščine so ukrepi, „… da se na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov oceni, ali bi imele posamezne dejavnosti pridnenega ribolova velik škodljiv vpliv na občutljive morske ekosisteme, ter da se te dejavnosti, če se na podlagi ocene ugotovi, da imajo velik škodljiv vpliv, upravljajo tako, da se takšen vpliv prepreči ali da se njihovo nadaljnje izvajanje ne dovoli“.

(8)

Za izvajanje smernic je potrebno, da se zadevnim ribiškim plovilom za ribolov izda posebno ribolovno karto v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1627/94 z dne 27. junija 1994 o splošnih določbah v zvezi s posebnimi ribolovnimi kartami (3) in Uredbo Komisije (ES) št. 2943/95 z dne 20. decembra 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1627/94 (4). Poleg tega morajo biti za izdajo in veljavnost take posebne ribolovne karte izpolnjeni posebni pogoji, ki zagotavljajo, da je bil vpliv dovoljenih ribolovnih dejavnosti ustrezno ocenjen in da se ta ocena upošteva pri izvajanju ribolova.

(9)

Za izvajanje priporočil Generalne skupščine so potrebni tudi ustrezni ukrepi za njegovo spremljanje, da se zagotovi upoštevanje pogojev, v skladu s katerimi so karte izdane. Ti ukrepi vključujejo opazovalce na krovu in posebne določbe v zvezi z delovanjem satelitskih sistemov za spremljanje plovil v primeru tehničnih okvar ali nedelovanja sistema, ki dopolnjujejo določbe iz Uredbe Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil (5).

(10)

Določaje občutljivih morskih ekosistemov na območjih, ki jih ne urejajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, je še vedno v teku, pri čemer je v zvezi s tem na voljo sorazmerno malo znanstvenih podatkov. Zato je nujno treba prepovedati uporabo pridnenega orodja na območjih, za katera ni bila opravljena ustrezna znanstvena ocena tveganj za pomembne negativne učinke, ki bi jih lahko imel tak ribolov na občutljive morske ekosisteme.

(11)

Kršitev posebnih pogojev, na primer v zvezi z neocenjenimi območji, delovanjem sistema za spremljanje plovil in selitvijo dejavnosti v primeru nepredvidenega odkritja občutljivega morskega ekosistema, lahko takim ekosistemom povzroči nepopravljivo škodo in bi jo bilo zato treba vključiti na seznam resnih kršitev iz Uredbe Sveta (ES) št. 1447/1999 z dne 24. junija 1999 o seznamu načinov vedenja, ki resno kršijo pravila skupne ribiške politike (6).

(12)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov ureja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (7), ki se v celoti uporablja za obdelavo podatkov za namene te uredbe, zlasti kar zadeva pravice oseb, na katere se podatki nanašajo, do dostopa, popravka, blokiranja in izbrisa podatkov ter uradnega obvestila tretjim stranem, ki zato niso podrobneje opredeljene v tej uredbi –

(a)

za katera so pristojne regionalne organizacije za upravljanje ribištva ali za katera velja dogovor, ki ureja te ribolovne dejavnosti;

(b)

za katera poteka postopek za ustanovitev regionalne organizacije za upravljanje ribištva, če so se udeleženci v tem postopku dogovorili o uvedbi začasnih ukrepov za varstvo občutljivih morskih ekosistemov pred škodljivimi vplivi uporabe pridnenega orodja.

(a)

„morski ekosistem“ pomeni dinamično celoto rastlinskih in živalskih združb ter združb mikroorganizmov in njihovega neživega okolja, ki vzajemno delujejo kot funkcionalna enota;

(b)

„občutljiv morski ekosistem“ pomeni vsak morski ekosistem, katerega celovitost (tj. struktura ali funkcija ekosistema) je, glede na najboljše razpoložljive znanstvene podatke in načelo previdnosti, ogrožena zaradi velikih škodljivih vplivov, ki so posledica fizičnega stika s pridnenim orodjem med običajnim ribolovom; občutljivi morski sistemi so med drugim morski grebeni, podvodne gore, hidrotermalni vrelci ter globokomorske korale in morsko dno s spužvami. Najbolj občutljivi so tisti ekosistemi, v katerih se najhitreje pojavijo motnje in hkrati potrebujejo veliko časa za obnovitev ali pa niso več obnovljivi;

(c)

„pomembni škodljivi vplivi“ pomenijo vplive (ki se lahko ocenijo posamezno, v kombinacijah ali kumulativno), ki ogrožajo celovitost ekosistemov tako, da zmanjšujejo reprodukcijsko sposobnost prizadetih populacij in dolgoročno naravno produktivnost habitatov ali povzročajo trajno zmanjšanje raznolikosti vrst, habitatov ali vrst združb;

(d)

„pridneno orodje“ pomeni ribolovno orodje, ki se pri običajnem ribolovu dotika morskega dna, vključno s pridnenimi vlečnimi mrežami, strgačami, pridnenenimi zabodnimi mrežami, pridnenimi parangali, vršami in pastmi.

(a)

načrtovano mesto ribolova;

(b)

ciljne vrste;

(c)

vrsto orodja in globino, v kateri se bo uporabljalo, in

(d)

konfiguracijo globinskega profila morskega dna na načrtovanem ribolovnem območju, če pristojni organi države članice zastave tega podatka še nimajo.

(a)

neodvisno beleži v enaki obliki, kot se uporablja v ladijskem dnevniku, podatke o ulovu iz člena 6 Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (8);

(b)

zabeleži vsak primer spremembe ribolovnega načrta iz člena 5(2);

(c)

dokumentira vsako nepredvideno odkritje občutljivih morskih ekosistemov iz člena 7, vključno z zbiranjem podatkov, ki se lahko uporabijo za varstvo tega območja;

(d)

beleži globino, v kateri se uporablja orodje;

(e)

pristojnim organom zadevne države članice predloži poročilo v 20 dneh po koncu opazovalnega obdobja. Izvod tega poročila se pošlje Komisiji v 30 dneh po prejetju pisnega zahtevka.

(a)

sorodnik kapitana plovila ali častnika, ki dela na plovilu, na katerega je poslan opazovalec;

(b)

zaposlen pri kapitanu plovila, na katerega je dodeljen;

(c)

zaposlen pri kapitanovem predstavniku;

(d)

zaposlen v družbi, ki jo nadzoruje kapitan ali njegov predstavnik;

(e)

sorodnik kapitanovega predstavnika.

(a)

poleg podatkov o izpolnjevanju zahtev iz člena 18 Uredbe (EGS) št. 2847/93 tudi podatke o ulovu ribiških plovil iz člena 1 na podlagi podatkov iz ladijskih dnevnikov, vključno s popolno evidenco ribolovnih dni zunaj pristanišča in poročili, ki jih predložijo opazovalci, razčlenjenimi na četrtletja, vrsto orodja in vrste rib;

(b)

podatke, ali ribiška plovila iz člena 1(1) upoštevajo ribolovne načrte in zahteve iz členov 6, 7 in 8, ter podatke o ukrepih, sprejetih za odpravo in sankcioniranje primerov neskladnosti in resnih kršitev iz člena 10;

(c)

podatke, ali države članice izvajajo člen 8.

30.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/14

30.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/16

(1)

Uredba (ES) št. 994/98 pooblašča Komisijo, da v skladu s členom 87 Pogodbe pod določenimi pogoji razglasi, da je pomoč malim in srednje velikim podjetjem („MSP“) skladna s skupnim trgom in zanjo ne velja zahteva za uradno priglasitev iz člena 88(3) Pogodbe.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (3) se ne uporablja za dejavnosti, povezane s proizvodnjo, predelavo ali trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva iz Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (4).

(3)

Komisija je uporabila člena 87 in 88 Pogodbe v številnih odločitvah v zvezi z malimi in srednje velikimi podjetji, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov, ter svojo politiko nedavno tudi opredelila v Smernicah za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo (5) (v nadaljevanju „Smernice za ribištvo“). Glede na znatne izkušnje Komisije v zvezi z uporabo navedenih členov za mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov, je ustrezno, da Komisija za zagotovitev učinkovitega nadzora in poenostavitve uprave, ne da bi s tem oslabila svoje spremljanje, uporabi pristojnosti, ki so ji bile določene z Uredbo (ES) št. 994/98, tudi za mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov, če je določeno, da se člen 89 Pogodbe uporablja za takšne proizvode.

(4)

Združljivost državnih pomoči v ribiškem sektorju Komisija oceni na podlagi ciljev konkurenčne in skupne ribiške politike (SRP).

(5)

Ta uredba mora zajeti vrste pomoči, ki so dodeljene v ribiškem sektorju in jih je Komisija sistematično odobrila za več let. Te pomoči od Komisije ne zahtevajo ocene o združljivosti s skupnim trgom za vsak posamezen primer, če ustrezajo pogojem iz Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (6) ter Uredbe Komisije (ES) št. 498/2007 z dne 26. marca 2007 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 o Evropskem skladu za ribištvo (7) in nekaterim drugim pogojem. Čeprav velja Uredba (ES) št. 1198/2006 šele od 4. septembra 2006, je Komisija na podlagi obstoječih Smernic za ribištvo dobila dovolj izkušenj v zvezi z uporabo podobnih pogojev za zadevno vrsto ukrepov, da je ugotovila, da so pogoji navedene uredbe dovolj natančni in ni potrebna ocena za vsak posamezen primer.

(6)

Ta uredba ne sme posegati v možnost, da države članice prijavijo pomoči malim in srednje velikim podjetjem za proizvodnjo, predelavo in trženje ribiških proizvodov. Komisija mora oceniti te priglasitve ob upoštevanju te uredbe in na podlagi Smernic za ribištvo.

(7)

Za pomoč, ki jo države članice nameravajo dodeliti v ribiškem sektorju, vendar ne sodi v področje uporabe te uredbe ali drugih uredb, sprejetih v skladu s členom 1 Uredbe (ES) št. 994/98, še naprej velja obveznost priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe. Takšna pomoč se bo ocenila ob upoštevanju te uredbe in Smernic za ribištvo.

(8)

Ta uredba mora izvzeti vse pomoči, ki ustrezajo vsem zahtevam, ki jih določa, ter vse sheme pomoči, če vsaka pomoč, ki bi se jo lahko dodelilo po takšnih shemah, ustreza vsem zahtevam te uredbe. Individualna pomoč, ki se dodeli v skladu s shemo pomoči, in ad hoc pomoč se morata izrecno sklicevati na to uredbo.

(9)

V interesu skladnosti z ukrepi pomoči, ki jih financira Skupnost, morajo biti zgornje meje pomoči, ki jih zajema ta uredba, enake tistim, določenim za enako vrsto pomoči v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

(10)

Bistveno je, da se nobena pomoč ne dodeli v okoliščinah, kjer zakonodaja Skupnosti in zlasti pravila skupne ribiške politike niso upoštevana. Zato lahko država članica dodeli pomoč v ribiškem sektorju le, če so financirani ukrepi in njihovi učinki usklajeni z zakonodajo Skupnosti. Pred dodelitvijo kakršne koli pomoči morajo države članice zagotoviti, da upravičenci do državnih pomoči upoštevajo pravila skupne ribiške politike.

(11)

Za zagotovitev, da je pomoč sorazmerna in omejena na potrebni znesek, bi bilo treba, kadar koli je to mogoče, pragove pomoči izraziti v obliki intenzivnosti pomoči glede na celotni znesek upravičenih stroškov. Za izračun intenzivnosti pomoči je treba pomoč, ki je plačljiva v več obrokih, diskontirati na vrednost, ki jo ima pomoč ob dodelitvi. Obrestna mera, ki se uporabi pri diskontiranju in za izračun zneska pomoči, ki ni v obliki subvencije, mora biti referenčna mera, veljavna ob dodelitvi subvencije, kakor je določeno v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (8).

(12)

Ob upoštevanju potrebe po doseganju primernega ravnotežja med čim večjim zmanjšanjem izkrivljanja konkurence v sektorju, ki prejema pomoč, in cilji te uredbe, ta ne sme izvzeti posameznih subvencij, ki presegajo določeni največji znesek, ne glede na to, ali so bile izvedene v okviru sheme pomoči, izvzete v skladu s to uredbo.

(13)

Ta uredba se ne sme uporabljati za dejavnosti, povezane z izvozom, ali pomoč, ki daje prednost domačim proizvodom pred uvoženimi. Uporabljati se ne sme zlasti za pomoč v zvezi s financiranjem vzpostavitve in delovanja distribucijskega omrežja v drugih državah. Pomoč za stroške udeležbe na trgovinskih sejmih ali stroške študij ali svetovalnih storitev, ki so potrebne za uvedbo novega ali obstoječega proizvoda na nov trg, običajno ne predstavlja izvozne pomoči.

(14)

Pomoč, ki je dodeljena podjetjem v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (9), je treba oceniti v skladu z navedenimi smernicami, da se prepreči, da bi se jim izogibali. Pomoč takim podjetjem je treba zato izvzeti iz področja uporabe te uredbe. Da bi se pri dodeljevanju pomoči v okviru te uredbe zmanjšala upravna obremenitev držav članic, je treba poenostaviti opredelitev, kaj se šteje za podjetje v težavah, v primerjavi z opredelitvijo iz navedenih smernic. Poleg tega se v tej uredbi MSP, ki so manj kot tri leta registrirana kot podjetja, v tem obdobju ne sme obravnavati kot podjetja v težavah, razen če izpolnjujejo merila iz domače zakonodaje, da so predmet skupnih postopkov v primeru insolventnosti. Te poenostavitve ne smejo posegati v opredelitev teh MSP po navedenih smernicah, kar zadeva pomoči, ki niso zajete v tej uredbi, za katere še naprej velja popolna opredelitev iz navedenih smernic.

(15)

Komisija mora zagotoviti, da odobrena pomoč ne spremeni trgovinskih pogojev na način, ki je v nasprotju s skupnim interesom. Zato je treba pomoč, dodeljeno upravičencu, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločitve Komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom, izključiti s področja uporabe te uredbe. Tako za vsako ad hoc pomoč, izplačano takemu upravičencu, in vsako shemo pomoči, ki ne vsebuje določbe, na podlagi katere so taki upravičenci izrecno izključeni, še naprej velja obveznost priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe. Ta določba ne vpliva na upravičena pričakovanja upravičencev shem pomoči, ki niso naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo.

(16)

Da se odpravijo razlike, ki bi lahko povzročile izkrivljanje konkurence, in da bi se olajšalo usklajevanje med različnimi pobudami Skupnosti in nacionalnimi pobudami v zvezi z malimi in srednje velikimi podjetji, mora biti opredelitev „malih in srednje velikih podjetij“ v tej uredbi enaka tisti iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 70/2001.

(17)

Da se zagotovijo preglednost, enako obravnavanje in učinkovito spremljanje, je treba to uredbo uporabljati le za pomoč, ki je pregledna. Pregledna pomoč je pomoč, za katero je mogoče vnaprej brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent subvencije. Zlasti pomoč v obliki posojil je treba šteti za pregledno, kadar se bruto ekvivalent subvencije izračuna na podlagi referenčne mere, določene v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (10). Pomoč v obliki davčnih ukrepov je treba šteti za pregledno, kadar ukrep določi omejitev, ki zagotavlja, da se ne preseže veljaven prag.

(18)

Pomoč v obliki garancijskih shem je treba šteti za pregledno, potem ko se po priglasitvi Komisiji odobri metodologija za izračun bruto ekvivalenta subvencije. Komisija bo proučila take priglasitve na podlagi svojega obvestila o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki garancij (11). Pomoč v obliki garancijskih shem je treba šteti za pregledno, kadar je upravičenec MSP in se bruto ekvivalent subvencije izračuna na podlagi premij varnega pristana, opredeljenih v oddelkih 3.3 in 3.5 navedenega obvestila.

(19)

Glede na težave pri izračunu ekvivalenta subvencije v obliki vračljivih predplačil taka pomoč ne bi smela biti vključena v to uredbo, razen če je skupni znesek vračljivih predplačil nižji od individualnega veljavnega praga za priglasitev in najvišje intenzivnosti pomoči, ki sta predvidena s to uredbo.

(20)

Ob upoštevanju člena 87(3)(c) Pogodbe pomoč navadno ne bi smela samo nenehno ali periodično zniževati stroškov poslovanja, ki bi jih upravičenec običajno moral kriti, in bi morala biti sorazmerna z ovirami, ki jih je treba premagati, da bi se zagotovile socialno-ekonomske ugodnosti, ki naj bi bile v interesu Skupnosti. Ukrepi državnih pomoči, katerih cilj je samo izboljšanje finančnega stanja proizvajalcev, vendar nikakor ne prispevajo k razvoju sektorja, in zlasti pomoč, ki je dodeljena samo na podlagi cene, količine, enote proizvodnje ali enote načina proizvodnje, se štejejo za pomoč za tekoče poslovanje, ki ni združljiva s skupnim trgom. Poleg tega lahko te pomoči vplivajo tudi na mehanizme skupnih ureditev trgov. Zato je primerno omejiti področje uporabe te uredbe na pomoč za naložbe in pomoč za nekatere socialno-ekonomske ukrepe.

(21)

Za zagotovitev, da je pomoč nujna in da deluje kot spodbuda za razvoj nekaterih dejavnosti, se ta uredba ne sme uporabljati za pomoč za dejavnosti, ki bi jih upravičenec že izvajal izključno pod tržnimi pogoji. Za tako pobudo bi bilo treba upoštevati, da obstaja, ko upravičenec predloži zahtevek državi članici, preden se začnejo izvajati dejavnosti, povezane z uresničevanjem projekta ali dejavnosti, ki prejemajo pomoč.

(22)

Da se ugotovi, ali so upoštevani posamezni pragi priglasitve in največja intenzivnost pomoči iz te uredbe, je treba upoštevati skupni znesek javne podpore za dejavnost ali projekt, za katerega je dodeljena pomoč, ne glede na to, ali je ta pomoč financirana iz lokalnih, regionalnih, nacionalnih virov ali virov Skupnosti.

(23)

Ta uredba mora zajeti naslednjo pomoč: pomoč za stalno in začasno ukinitev ribolovnih dejavnosti, pomoč za financiranje socialno-ekonomskih ukrepov, pomoč za produktivne naložbe v ribogojstvu, pomoč za vodnookoljske ukrepe v ribogojstvu, pomoč za ukrepe v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, pomoč za ribolov v celinskih vodah, pomoč za predelavo in trženje proizvodov ribištva in ribogojstva, pomoč za ukrepe v skupnem interesu, ki se izvajajo z dejavnim sodelovanjem izvajalcev ali organizacij, delujočih v imenu proizvajalcev ali drugih organizacij, katere priznavajo države članice, pomoč za ukrepe v skupnem interesu, ki varujejo in razvijajo vodne živalske in rastlinske vrste ter prispevajo k bogatenju vodnega okolja, pomoč za naložbe v javna ali zasebna ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja in ribiška zavetja, pomoč za ukrepe v skupnem interesu za izvajanje politike izboljševanja kakovosti in vrednosti, razvoj novih trgov ali oglaševalske kampanje za proizvode ribištva in ribogojstva, pomoč za pilotne projekte, pomoč za predelavo ribiških plovil, ki bodo prerazporejene, ter pomoč za tehnično pomoč.

(24)

Kadar se davčne oprostitve, določene v členu 14 Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (12), uporabljajo enako za celotni ribiški sektor, Komisija meni, da lahko prispevajo k razvoju sektorja in služijo skupnemu interesu. Ta izvzetja države članice uporabljajo enako, izkušnje pri uporabi teh ukrepov v skladu z Uredbo (ES) št. 1595/2004 pa kažejo, da ukrepi ne vplivajo škodljivo na trgovinske pogoje in pomagajo pri doseganju ciljev skupne ribiške politike z zagotavljanjem pogojev za trajnostni gospodarski in socialni razvoj. Ob upoštevanju preglednosti ukrepa, pomoči, ki se izračuna na podlagi dejanske količine goriva, ki ga plovilo porabi, in z vidika tega, da se ta uredba uporablja samo za MSP, in da je velika večina ribiških podjetij v Evropski uniji MSP (večina podjetij, ki koristijo te davčne oprostitve, so manjša podjetja s samo enim plovilom), Komisija meni, da taki ukrepi ne bodo čezmerno izkrivljali konkurence in vplivali na trgovinske pogoje v obsegu, ki bo v nasprotju s skupnim interesom. Zato je treba take davčne oprostitve, v kolikor sestavljajo državne pomoči, razglasiti za združljive s skupnim trgom in izvzeti iz obveznosti priglasitve po členu 88(3) Pogodbe ES, pod pogojem, da so v skladu z navedenimi direktivami in da se uporabljajo za celotni ribiški sektor. Poleg tega mora ta uredba pod določenimi pogoji davčne oprostitve ali znižanja, ki se uporabljajo za ribolov v celinskih vodah in ribogojniške dejavnosti, ki jih države članice lahko uvedejo v skladu s členom 15 Direktive 2003/96/ES, prav tako razglasiti za združljive s skupnim trgom in izvzeti iz obveznosti priglasitve po členu 88(3) Pogodbe.

(25)

Da se zagotovi preglednost in učinkovito spremljanje v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 994/98, je primerno uvesti standardno obliko, v kateri morajo države članice v skladu s to uredbo Komisiji predložiti povzetek podatkov vedno, ko se izvede shema pomoči ali individualna pomoč. Komisija bo vsakemu ukrepu pomoči, ki ji bo sporočen, dodelila identifikacijsko številko. Dejstvo, da se ta številka dodeli ukrepu pomoči, ne pomeni, da je Komisija preverila, ali pomoč izpolnjuje pogoje iz te uredbe. Zato za državo članico ali upravičenca ne ustvarja upravičenih pričakovanj glede skladnosti ukrepov pomoči s to uredbo.

(26)

Zaradi istih razlogov mora Komisija določiti posebne zahteve glede oblike in vsebine letnih poročil, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji. Prav tako je primerno določiti pravila glede evidenc, ki jih morajo imeti države članice o shemah pomoči in individualni pomoči, izvzetih po tej uredbi, v skladu z zahtevami iz člena 15 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (13).

(27)

Za spremljanje izvajanja te uredbe mora imeti Komisija tudi možnost, da od držav članic pridobi vse potrebne informacije o ukrepih, ki se izvajajo v skladu s koristjo te uredbe. Če države članice o teh ukrepih pomoči ne zagotovijo informacij v razumnem roku, se lahko to obravnava kot znak nespoštovanja pogojev te uredbe. Če država članica ne zagotovi informacij, ki omogočajo spremljanje ukrepa pomoči, se lahko Komisija zato odloči, da je treba prekiniti izvajanje Uredbe ali ustreznega dela Uredbe za zadevno državo članico in da je treba vse naknadne ukrepe pomoči, vključno z novimi ukrepi individualne pomoči, dodeljene na podlagi shem pomoči, predhodno zajetih v tej uredbi, priglasiti Komisiji v skladu s členom 88 Pogodbe. Kakor hitro država članica zagotovi pravilne in popolne informacije, mora Komisija omogočiti, da se Uredba spet uporablja v celoti.

(28)

Ob upoštevanju datuma izteka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1198/2006 in dejstva, da so bili pogoji za dodeljevanje pomoči na podlagi te uredbe usklajeni s pogoji, ki so bili določeni za uporabo Evropskega sklada za ribištvo, je primerno omejiti obdobje uporabe te uredbe na datum izteka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1198/2006. Če ta uredba preneha veljati in se ne podaljša, morajo biti sheme pomoči, ki so že izvzete v skladu s to uredbo, izvzete še nadaljnjih šest mesecev.

(29)

Primerno je določiti prehodne določbe za priglasitve, nepotrjene na dan začetka veljavnosti te uredbe, ter pomoč, ki je bila dodeljena pred začetkom veljavnosti te uredbe in ni bila priglašena tako, da bi bila kršena obveznost iz člena 88(3) Pogodbe, in pomoč, ki izpolnjuje pogoje iz Uredbe Komisije (ES) št. 1595/2004 z dne 8. septembra 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državne pomoči malim in srednje velikim podjetjem za proizvodnjo, predelavo in trženje ribiških proizvodov (14) –

(a)

pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg;

(b)

pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom, tj. pomoč, ki je neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo držav;

(c)

pomoč, ki je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov;

(d)

pomoč, dodeljeno podjetjem v težavah;

(e)

sheme pomoči, ki izrecno ne izključujejo plačila individualne pomoči za podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločitve Komisije, s katero je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom;

(f)

ad hoc pomoč za podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločitve Komisije, s katero je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom.

(a)

„pomoč“ pomeni vse ukrepe, ki izpolnjujejo vsa merila iz člena 87(1) Pogodbe;

(b)

„shema pomoči“ pomeni kateri koli akt, na podlagi katerega se lahko brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeli individualna pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način, in kateri koli akt, na podlagi katerega se lahko dodeli pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, enemu ali več podjetjem za nedoločen čas in/ali v nedoločenem znesku;

(c)

„individualna pomoč“ pomeni ad hoc pomoč in pomoč, ki je dodeljena na podlagi sheme pomoči in jo je treba priglasiti;

(d)

„ad hoc pomoč“ pomeni individualno pomoč, ki ni dodeljena na podlagi sheme pomoči;

(e)

„intenzivnost pomoči“ pomeni znesek pomoči, izražen v odstotkih upravičenih stroškov;

(f)

„ribiški proizvod“ pomeni proizvode, ulovljene v morju ali v celinskih vodah, in proizvode iz ribogojstva, navedene v členu 1 Uredbe (ES) št. 104/2000;

(g)

„mala in srednje velika podjetja“ („MSP“) pomenijo mala in srednje velika podjetja, kot so opredeljena v členu 2(7) Uredbe Komisije (ES) št. …/2008 z dne 2. julija 2008 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o proglasitvi nekaterih kategorij pomoči skladnih s skupnim trgom (15);

(h)

„pregledna pomoč“ pomeni pomoč, za katero je mogoče vnaprej brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent subvencije;

(i)

„podjetje v težavah“ pomeni podjetje, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

neposredne subvencije in subvencionirane obrestne mere;

(b)

pomoč v obliki posojil, kadar se bruto ekvivalent subvencije izračuna na podlagi referenčne mere, ki velja ob dodelitvi subvencije, ter pri čemer se upoštevajo normalna varščina in/ali neobičajna tveganja, povezana s posojilom;

(c)

pomoč v obliki garancijskih shem,

(d)

pomoč v obliki davčnih ukrepov se šteje za pregledno, kadar ukrepi določijo omejitev, ki zagotavlja, da se ne preseže veljavna zgornja meja.

(a)

pomoč v obliki dotoka svežega kapitala;

(b)

pomoč v obliki ukrepov tveganega kapitala.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 23 Uredbe (ES) št. 1198/2006 in člena 4 Uredbe (ES) št. 498/2007 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 24 Uredbe (ES) št. 1198/2006 in

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 26(3) in člena 27 Uredbe (ES) št. 1198/2006 ter člena 8 Uredbe (ES) št. 498/2007 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 28 in 29 Uredbe (ES) št. 1198/2006 ter členov 9 in 10 Uredbe (ES) št. 498/2007 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 28 in 30 Uredbe (ES) št. 1198/2006 ter člena 11 Uredbe (ES) št. 498/2007 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 28 in 31 Uredbe (ES) št. 1198/2006 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 28 in 32 Uredbe (ES) št. 1198/2006 ter člena 12 Uredbe (ES) št. 498/2007 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1198/2006 in člena 13 Uredbe (ES) št. 498/2007 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 34 in 35 Uredbe (ES) št. 1198/2006 in člena 14 Uredbe (ES) št. 498/2007 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 36 in 37 Uredbe (ES) št. 1198/2006 ter člena 15 Uredbe (ES) št. 498/2007 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 36 in 38 Uredbe (ES) št. 1198/2006 ter člena 16 Uredbe (ES) št. 498/2007 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 36 in 39 Uredbe (ES) št. 1198/2006 ter člena 17 Uredbe (ES) št. 498/2007 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 36 in 40 Uredbe (ES) št. 1198/2006 ter člena 18 Uredbe (ES) št. 498/2007 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 36 in 41 Uredbe (ES) št. 1198/2006 ter člena 19 Uredbe (ES) št. 498/2007 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz členov 36 in 42 Uredbe (ES) št. 1198/2006 ter člena 20 Uredbe (ES) št. 498/2007 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

(a)

pomoč izpolnjuje pogoje iz člena 46(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1198/2006 ter

(b)

znesek pomoči v ekvivalentu subvencije ne presega skupne stopnje javnih prispevkov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1198/2006.

30.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/29

(1)

Uredba (ES) št. 882/2004 določa glavne naloge, dolžnosti in zahteve za referenčne laboratorije Skupnosti za živila, krmo in zdravstveno varstvo živali. Referenčni laboratoriji Skupnosti za zdravstveno varstvo živali in žive živali so navedeni v delu II Priloge VII k navedeni uredbi.

(2)

Direktiva 2006/88/ES določa zahteve glede zdravstvenega varstva živali in proizvodov iz ribogojstva pri dajanju v promet, uvozu in tranzitu skozi Skupnost ter nekatere minimalne preprečevalne in nadzorne ukrepe za nekatere bolezni pri navedenih živalih. V skladu z navedeno direktivo morajo referenčni laboratoriji Skupnosti za bolezni vodnih živali izpolnjevati funkcije in naloge iz dela I Priloge VI k navedeni direktivi.

(3)

Po končanem izbirnem postopku za imenovanje laboratorija je treba kot referenčni laboratorij Skupnosti za bolezni rakov imenovati Centre for Environment, Fisheries & Aquaculture Science (Cefas), Weymouth Laboratory, Združeno kraljestvo.

(4)

Po končanem izbirnem postopku za imenovanje laboratorija je treba kot referenčni laboratorij Skupnosti za steklino imenovati Laboratoire d’études sur la rage et la pathologie des animaux sauvages de L’Agence Française de Sécurité Sanitaire des Aliments (AFSSA), Nancy, Francija.

(5)

Po končanem izbirnem postopku za imenovanje laboratorija je treba kot referenčni laboratorij Skupnosti za govejo tuberkulozo imenovati Laboratorio de Vigilancia Veterinaria (VISAVET) of the Facultad de Veterinaria, Universidad Complutense de Madrid, Madrid, Španija.

(6)

Referenčne laboratorije Skupnosti za bolezni rakov, steklino in govejo tuberkulozo je treba imenovati za začetno obdobje petih let od 1. julija 2008, da se preverita njihova uspešnost in skladnost.

(7)

Poleg glavnih nalog in dolžnosti iz člena 32(2) Uredbe (ES) št. 882/2004 je treba na ravni Skupnosti za zagotovitev boljše usklajenosti izvajati nekatere posebne pristojnosti in naloge glede značilnosti povzročiteljev bolezni. Zato je treba te dodatne posebne pristojnosti in naloge določiti v sedanji uredbi za referenčne laboratorije Skupnosti za steklino in govejo tuberkulozo.

(8)

Del II Priloge VII k Uredbi (ES) št. 882/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

30.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/33

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1763/2004 navaja osebe, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in ekonomskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Komisija je pooblaščena, da spremeni navedeno prilogo in pri tem upošteva sklepe Sveta, ki izvajajo Skupno stališče Sveta 2004/694/SZVP z dne 11. oktobra 2004 o nadaljnjih ukrepih v podporo učinkovitemu izvajanju mandata MKSJ (2). Sklep Sveta 2008/613/SZVP (3) z dne 24. julija 2008 izvaja navedeno skupno stališče. Prilogo I k Uredbi (ES) št. 1763/2004 je zato treba ustrezno spremeniti –

30.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/34

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2015/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Skupnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2007 in 2008 (3) določa kvote za leti 2007 in 2008.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2008.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

30.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/36

(1)

Treba je odpraviti vse dvoumnosti glede uporabe člena 18 Uredbe (ES) št. 1013/2006 v zvezi s pošiljkami odpadkov, kadar država v odgovoru na zahtevo Komisije v skladu s prvim pododstavkom člena 37(1) Uredbe (ES) št. 1013/2006 navede, da ne bo niti prepovedala navedenih pošiljk niti uporabila postopka predhodne pisne prijave in soglasja v skladu s členom 35 navedene uredbe.

(2)

Komisija je prejela odgovore iz Bosne in Hercegovine, Irana in Toga na pisno zahtevo za pisno potrditev, da se odpadki iz Priloge III ali IIIA k Uredbi (ES) št. 1013/2006, katerih izvoz v skladu s členom 36 ni prepovedan, lahko izvozijo iz Skupnosti za predelavo v teh državah, in za navedbo, kateri nadzorni postopek, če sploh, se bo tam uporabljal. Poleg tega je Komisija prejela dodatne informacije v zvezi z Malezijo, Moldavijo (2), Rusijo, Slonokoščeno obalo in Ukrajino. Zato je treba Prilogo k Uredbi Komisije (ES) št. 1418/2007 (3) ustrezno spremeniti.

(3)

Vlada Lihtenštajna je opozorila, da je treba Lihtenštajn obravnavati kot državo, za katero se uporablja Sklep OECD. Člen 37(2) Uredbe (ES) št. 1013/2006 se zato za to državo ne uporablja in Lihtenštajn je treba črtati iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1418/2007.

(4)

Uredbo (ES) št. 1418/2007 je treba ustrezno spremeniti –

1.

Vstavi se člen 1a:

„Člen 1a

Kadar država v odgovoru na pisno zahtevo Komisije v skladu s prvim pododstavkom člena 37(1) Uredbe (ES) št. 1013/2006 navede, da določenih pošiljk odpadkov ne bo niti prepovedala niti v zvezi z njimi uporabila postopka predhodne pisne prijave in soglasja v skladu s členom 35 navedene uredbe, se za take pošiljke smiselno uporablja člen 18 navedene uredbe.“

2.

Priloga k Uredbi (ES) št. 1418/2007 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

30.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/45

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 996/97 z dne 3. junija 1997 o odprtju in upravljanju uvoznih tarifnih kvot za zamrznjene vampe govejih živali, ki spadajo v tarifno oznako KN 0206 29 91 (3), je odprla tarifno kvoto za uvoz proizvodov sektorja govejega in telečjega mesa.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih za obdobje od 1. julija 2008 do 30. junija 2009, so višje od razpoložljivih. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja –

30.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/46

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki se ocenijo glede njihove možne vključitve v prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje difenakum.

(2)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja difenakuma glede uporabe v 14. vrsti izdelkov, rodenticidih, kot je opredeljena v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES.

(3)

Finska, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 21. marca 2006 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2003 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)

Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda 29. novembra 2007 v Stalnem odboru za biocidne pripravke vključene v poročilo o oceni.

(5)

Med pregledom difenakuma se niso pojavila nobena odprta vprašanja ali razlogi za zaskrbljenost, ki bi jih moral obravnavati Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja.

(6)

Preiskave so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot rodenticidi in vsebujejo difenakum, pričakovati, da za ljudi ne pomenijo tveganja, razen pri naključnih incidentih z otroki. Tveganje je bilo ugotovljeno v zvezi z neciljnimi živalmi in okoljem. Vendar spadajo ciljni glodalci med škodljivce in bi zato lahko ogrožali javno zdravje. Poleg tega še ni bilo ugotovljeno, ali za difenakum obstajajo ustrezne nadomestne snovi, ki bi bile enako učinkovite in okolju manj škodljive. Zato je upravičeno vključiti difenakum v Prilogo I za omejeno obdobje, da se v vseh državah članicah v skladu s členom 16(3) Direktive 98/8/ES zagotovi, da se izdajo, spremenijo ali razveljavijo dovoljenja za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot rodenticidi in vsebujejo difenakum.

(7)

Glede na ugotovitve poročila o oceni je primerno zahtevati, da se pri izdaji dovoljenja za pripravek, ki vsebuje difenakum in se uporablja kot rodenticid, uporabijo posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Namen teh ukrepov je omejiti tveganje primarnega in sekundarnega izpostavljanja ljudi in neciljnih živali ter dolgoročne učinke snovi na okolje.

(8)

Zaradi ugotovljenih tveganj in značilnosti difenakuma, ki je potencialno obstojen, se lahko kopiči v organizmih in je strupen ali zelo obstojen in se zelo lahko kopiči v organizmih, ga je treba vključiti v Prilogo I samo za pet let, pred njegovo ponovno vključitvijo pa je treba v skladu z drugim pododstavkom člena 10(5)(i) Direktive 98/8/ES izvesti primerljivo oceno tveganja.

(9)

Pomembno je, da se določbe te direktive uporabljajo hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki na trgu, ki vsebujejo aktivno snov difenakum, in da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na sploh.

(10)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo omogočilo državam članicam in zainteresiranim stranem, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, in prijaviteljem, ki so pripravili dokumentacijo, da lahko povsem izkoristijo desetletno obdobje za varstvo podatkov, ki se v skladu s členom 12(1)(c)(ii) Direktive 98/8/ES začne z dnem vključitve.

(11)

Državam članicam je treba po vključitvi dati na voljo ustrezno obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES in zlasti za izdajo, spremembo ali razveljavitev dovoljenj za biocidne pripravke v 14. vrsti izdelkov, ki vsebujejo difenakum, da se zagotovi njihova skladnost z Direktivo 98/8/ES.

(12)

Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

30.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/49

(1)

Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (2) (v nadaljnjem besedilu „Sedmi okvirni program“) ureja sodelovanje Skupnosti v raziskovalnih in razvojnih programih, ki jih izvaja več držav članic, ter v strukturah, ustanovljenih za izvajanje teh programov, v smislu člena 169 Pogodbe.

(2)

Sedmi okvirni program je opredelil več meril za določanje področij za takšne pobude v skladu s členom 169: pomembnost za cilje Skupnosti, jasna opredelitev cilja, ki ga je treba izpolniti, in njegova pomembnost za cilje Sedmega okvirnega programa, prisotnost že obstoječe osnove (obstoječi ali predvideni raziskovalni programi), evropska dodana vrednost, kritična masa ob upoštevanju obsega in števila vključenih programov, podobnost dejavnosti, ki jih zajemajo in učinkovitost člena 169 kot najprimernejšega sredstva za doseganje ciljev.

(3)

Odločba Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Sodelovanje“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (3) (v nadaljnjem besedilu „posebni program Sodelovanje“) ugotavlja, da je „pobuda za podporo iz okolja pri samostojnem življenju v skladu s členom 169“ eno od področij, primerno za sodelovanje Skupnosti v nacionalnih raziskovalnih programih, ki se izvajajo skupaj na podlagi člena 169 Pogodbe.

(4)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 1. junija 2005 z naslovom „i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje“ predlagala vodilno pobudo za skrb za ljudi v starajoči se družbi.

(5)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 12. oktobra 2006 z naslovom „Demografska prihodnost Evrope, kako spremeniti izziv v priložnost“ poudarila dejstvo, da je staranje prebivalstva eden od glavnih izzivov, s katerimi se srečujejo vse države EU, in da bi lahko večja uporaba novih tehnologij prispevala k nadzorovanju stroškov, izboljšanju dobrega počutja in podpori dejavne udeležbe starejših v družbi ter hkrati k izboljšanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva v podporo spremenjeni Lizbonski strategiji za rast in delovna mesta.

(6)

Staranje prebivalstva lahko zlasti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) predstavlja priložnost za nastajajoč trg novih dobrin in storitev, prilagojenih potrebam starejših. Hiter razvoj in uporaba novih IKT ne bi smela voditi k socialnemu izključevanju in povečanju digitalnega razkoraka; vendar pa je pogoj za vključitev v informacijsko družbo in sodelovanje v njej izboljšanje tehnološke pismenosti.

(7)

Pobuda v okviru podpore iz okolja pri samostojnem življenju mora upoštevati stvarnost starajočega se prebivalstva v Evropi, kjer je zaradi daljše povprečne pričakovane življenjske dobe delež žensk višji od deleža moških.

(8)

Aktivno staranje je ključni dejavnik v novih smernicah o zaposlovanju. Pristop EU k staranju je usmerjen k izkoriščanju celotnega potenciala ljudi vseh starosti (pristop po življenjskih obdobjih) in poudarja potrebo po premiku od razdrobljenih do celovitih strategij staranja.

(9)

Številni raziskovalni in razvojni programi ali dejavnosti, ki jih države članice izvajajo posamezno na nacionalni ravni na področju IKT za prijetno staranje, trenutno niso zadovoljivo usklajeni in zato na evropski ravni ne omogočajo celostnega pristopa k raziskavam ter razvoju inovativnih izdelkov in storitev, ki temeljijo na IKT za prijetno staranje.

(10)

Več držav članic je zaradi potrebe po celostnem pristopu na evropski ravni na področju IKT za prijetno staranje dalo pobudo za oblikovanje skupnega raziskovalnega in razvojnega programa z naslovom „Podpora iz okolja pri samostojnem življenju“ (v nadaljnjem besedilu „skupni program AAL“) na področju IKT za prijetno staranje v informacijski družbi, da se vzpostavi sinergija na področju upravljanja in finančnih sredstev z zagotavljanjem enotnega, skupnega mehanizma ocenjevanja, ki ga bodo upravljali neodvisni strokovnjaki na osnovi ustaljene prakse iz Uredbe (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) (4), ter kombinacija dodatnega strokovnega znanja in izkušenj ter sredstev, razpoložljivih v različnih državah po Evropi.

(11)

Skupni program AAL je namenjen spopadanju z izzivom staranja prebivalstva z določanjem zakonskega in organizacijskega okvira za obsežno evropsko sodelovanje med državami članicami o uporabnih raziskavah ter inovacijah na področju IKT za prijetno staranje v informacijski družbi. Belgija, Danska, Nemčija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Ciper, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo (v nadaljnjem besedilu „sodelujoče države članice“) ter Izrael, Norveška in Švica so se dogovorile, da bodo uskladile in skupaj izvajale dejavnosti, ki bodo namenjene prispevanju k skupnemu programu AAL. Celotna vrednost njihovega prispevka je ocenjena na najmanj 150 milijonov EUR med trajanjem Sedmega okvirnega programa. Sodelovanje vsake izmed teh držav v skupnem programu AAL bi moralo biti pogojeno z minimalnim finančnim prispevkom v skladu z morebitnim povpraševanjem svoje nacionalne raziskovalne skupnosti, vsota pa bi običajno morala znašati vsaj 0,2 milijona EUR, v kolikor država sodeluje v letnem delovnem programu.

(12)

Skupni program AAL mora pri svojih dejavnostih v skladu s Sedmim okvirnim programom spodbujati tudi vključevanje malih in srednje velikih podjetij (MSP).

(13)

Za povečanje učinka skupnega programa AAL so se sodelujoče države članice ter Izrael, Norveška in Švica dogovorile o sodelovanju Skupnosti v skupnem programu AAL. Skupnost bi morala v programu sodelovati s prispevkom do 150 milijonov EUR. Ker skupni program AAL izpolnjuje znanstvene cilje Sedmega okvirnega programa in ker je raziskovalno področje skupnega programa AAL zajeto v temi o IKT iz posebnega programa Sodelovanje, bi bilo treba finančni prispevek Skupnosti zagotoviti iz proračunskih sredstev, dodeljenih za to temo. Nadaljnje možnosti financiranja med drugim ponuja Evropska investicijska banka (EIB), zlasti iz Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja, ki sta ga skupaj ustanovili EIB in Komisija v skladu s Prilogo III k Odločbi 2006/971/ES.

(14)

Finančno podporo Skupnosti je treba zagotoviti glede na opredelitev finančnega načrta, ki temelji na formalnih obvezah pristojnih nacionalnih organov, da skupaj izvajajo raziskovalne in razvojne programe ter dejavnosti na nacionalni ravni in prispevajo k financiranju skupnega izvajanja skupnega programa AAL.

(15)

Skupno izvajanje nacionalnih raziskovalnih programov zahteva ustanovitev ali obstoj posebne izvršilne strukture, kot je določeno v posebnem programu Sodelovanje.

(16)

Sodelujoče države članice so se dogovorile o takšni posebni izvršilni strukturi za izvajanje skupnega programa AAL.

(17)

Posebna izvršilna struktura bi morala prejemati finančna sredstva Skupnosti in zagotavljati učinkovito izvajanje skupnega programa AAL.

(18)

Za učinkovito izvajanje skupnega programa AAL bi morala posebna izvršilna struktura odobriti finančno podporo tretjim osebam, ki sodelujejo v skupnem programu AAL in so izbrane na podlagi razpisov za zbiranje predlogov.

(19)

Prispevek Skupnosti bi moral biti odvisen od finančnih sredstev, ki jih dodelijo sodelujoče države članice, Izrael, Norveška in Švica ter od učinkovitega plačevanja njihovih finančnih prispevkov.

(20)

Skupnost bi morala imeti pravico zmanjšati, zadržati ali ukiniti svoj finančni prispevek, če se skupni program AAL izvaja neustrezno, delno ali z zamudo pod pogoji iz sporazuma, ki ga skleneta Skupnost in posebna izvršilna struktura ter ki določa natančna pravila za prispevek Skupnosti.

(21)

Vsaka država članica bi morala imeti možnost sodelovanja pri skupnem programu AAL.

(22)

Skupnost bi morala v skladu s Sedmim okvirnim programom imeti pravico, da med izvajanjem v skladu s pravili in pogoji iz te odločbe določi pogoje glede plačila svojega finančnega prispevka za skupni program AAL glede sodelovanja pri programu katere koli države, povezane s Sedmim okvirnim programom, ali če je to bistveno za izvajanje skupnega programa AAL, drugih držav.

(23)

Sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter storiti vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (5), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (6) in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (7).

(24)

V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (8) (v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“) in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (9) (v nadaljnjem besedilu „izvedbena pravila“) bi se prispevek Skupnosti moral upravljati v okviru posrednega centraliziranega upravljanja v skladu z določbami člena 54(2)(c) in člena 56 Finančne uredbe ter členov 35, 38(2) in 41 Izvedbenih pravil.

(25)

Ključno je, da raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi skupnega programa AAL, spoštujejo temeljna etična načela, vključno s tistimi iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in upoštevajo načelo enakosti spolov. Pri izvajanju skupnega programa AAL bi bilo prav tako treba upoštevati spodbujanje vloge žensk v znanosti in pri raziskavah.

(26)

Cilj skupnega programa AAL bi moralo biti spodbujanje pravičnega in poenostavljenega dostopa do bistvenih izdelkov in storitev IKT v vseh državah članicah.

(27)

Komisija bi morala do leta 2010 opraviti vmesno oceno kakovosti in učinkovitosti izvajanja skupnega programa AAL ter napredka pri doseganju zastavljenih ciljev. Ta ocena bi morala tudi določiti, ali obstaja potreba po nadaljnjih vmesnih ocenah pred končno oceno ob koncu leta 2013 –

(a)

dokazov sodelujočih držav članic ter Izraela, Norveške in Švice, da je skupni program AAL iz Priloge I dejansko vzpostavljen;

(b)

tega, da sodelujoče države članice, Izrael, Norveška in Švica ali organizacije, ki jih določijo sodelujoče države članice, Izrael, Norveška in Švica, uradno ustanovijo ali imenujejo posebno izvršilno strukturo, ki je pravna oseba in pristojna za izvajanje skupnega programa AAL ter prejemanje, dodeljevanje in spremljanje finančnega prispevka Skupnosti v okviru posrednega centraliziranega upravljanja v skladu s členoma 54(2)(c) in 56 Finančne uredbe in členi 35, 38(2) in 41 izvedbenih pravil;

(c)

uvedbe ustreznega in učinkovitega modela upravljanja za skupni program AAL v skladu s smernicami iz Priloge II, ki je sestavni del te odločbe;

(d)

učinkovitega izvajanja dejavnosti na podlagi skupnega programa AAL iz Priloge I s strani posebne izvršilne strukture in vključuje razpise za zbiranje predlogov za dodelitev nepovratnih sredstev;

(e)

obveznosti sodelujočih držav članic, Izraela, Norveške in Švice, da prispevajo k financiranju skupnega programa AAL in dejanskemu plačevanju njihovih finančnih prispevkov, zlasti k financiranju udeležencev v projektih, izbranih na podlagi razpisov za zbiranje predlogov v okviru skupnega programa AAL;

(f)

usklajenosti s predpisi Skupnosti o državni pomoči in zlasti s predpisi iz Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (10);

(g)

zagotavljanja visoke stopnje znanstvene odličnosti in upoštevanja etičnih načel v skladu s splošnimi načeli Sedmega okvirnega programa, načela enakosti spolov ter trajnostnega razvoja, in

(h)

oblikovanja določb o pravicah intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dejavnosti, izvajanih na podlagi skupnega programa AAL, ter izvajanja in usklajevanja raziskovalnih in razvojnih programov ter dejavnosti, ki jih sodelujoče države članice, Izrael, Norveška in Švica na nacionalni ravni izvajajo tako, da prispevajo k spodbujanju ustvarjanja takšnega znanja ter podpiranju širše uporabe in razširjanja ustvarjenega znanja.

30.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/58

(1)

Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (3) (v nadaljnjem besedilu „Sedmi okvirni program“) ureja sodelovanje Skupnosti v raziskovalnih in razvojnih programih, ki jih izvaja več držav članic, ter v strukturah, ustanovljenih za izvajanje teh programov, v smislu člena 169 Pogodbe.

(2)

Sedmi okvirni program je opredelil več meril za določanje področij za take pobude v skladu s členom 169: pomembnost za cilje Skupnosti, jasna opredelitev cilja, ki ga je treba izpolniti, in njegova pomembnost za cilje Sedmega okvirnega programa, že obstoječa osnova (obstoječi ali predvideni nacionalni raziskovalni programi), evropska dodana vrednost, kritična masa ob upoštevanju obsega in števila vključenih programov ter podobnost dejavnosti, ki jih zajemajo, in učinkovitost člena 169 Pogodbe kot najprimernejšega sredstva za doseganje ciljev.

(3)

Odločba Sveta 2006/974/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu Zmogljivosti za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (4) (v nadaljnjem besedilu „posebni program Zmogljivosti“) opredeljuje pobudo na podlagi člena 169 na področju malih in srednje velikih podjetij (v nadaljnjem besedilu „MSP“), ki se ukvarjajo z raziskavami, kot eno od področij, primernih za sodelovanje Skupnosti v nacionalnih raziskovalnih programih, ki se izvajajo skupaj na podlagi člena 169 Pogodbe.

(4)

Svet je v sklepih z dne 24. septembra 2004 priznal pomembno vlogo, ki jo ima Sedmi okvirni program pri pospeševanju razvoja evropskega raziskovalnega prostora (v nadaljnjem besedilu „ERP“), in v zvezi s tem poudaril, kako pomembna je krepitev vezi med ERP in evropskimi medvladnimi organizacijami, kot je program EUREKA.

(5)

Svet je v sklepih z dne 25. in 26. novembra 2004 poudaril pomen MSP za evropsko rast in konkurenčnost, zaradi česar bi morale države članice in Komisija izboljšati učinkovitost ter dopolnjevanje nacionalnih in evropskih programov podpore za MSP. Spodbudil je Komisijo, naj prouči možni razvoj programa od spodaj navzgor za MSP, ki se ukvarjajo z raziskavami. Svet je opozoril na pomembnost usklajevanja nacionalnih programov za razvoj ERP. Svet je pozval države članice in Komisijo, naj tesno sodelujejo pri opredeljevanju omejenega števila področij za nadaljnjo uporabo člena 169 Pogodbe. Svet je pozval Komisijo k nadaljnjemu razvoju sodelovanja in usklajevanja med Skupnostmi in dejavnostmi, ki se opravljajo v okviru medvladnih struktur, zlasti s programom EUREKA, ob sklicevanju na ministrsko konferenco EUREKA z dne 18. junija 2004.

(6)

V svoji resoluciji z dne 10. marca 2005 o znanosti in tehnologiji – smernice za prihodnjo politiko Evropske unije za podporo raziskovanju (5) je Evropski parlament spodbudil države članice k sprejetju fiskalnih in drugih spodbud za pospeševanje industrijske inovativnosti, vključno s povezavami s programom EUREKA, zlasti v zvezi z MSP, in poudaril, da je ERP mogoč samo, če Unija nameni večji delež sredstev za raziskave z namenom tesnejšega usklajevanja evropskih, nacionalnih in regionalnih politik na področju raziskav, tako v smislu njihovih tem kot financiranja, ter če so ta sredstva dodatno namenjena politiki na področju raziskav v državah članicah in med njimi. Evropski parlament je izjavil, da bi bilo treba pri podpiranju raziskav in razvoja (v nadaljnjem besedilu „RR“) ter inovacij učinkoviteje in bolj usklajeno uporabiti druge mehanizme financiranja in podpore, pri čemer med drugim omenja program EUREKA. Pozval je k okrepljenemu sodelovanju med nacionalnimi raziskovalnimi programi in poziva Komisijo, naj sprejme pobude na podlagi člena 169 Pogodbe.

(7)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 4. junija 2003 z naslovom „Vlaganje v razvoj: akcijski načrt za Evropo“ poudarila pomen sodelovanja MSP v neposrednih ukrepih za podporo raziskav in inovativnosti, kar je ključno za spodbujanje inovativne zmogljivosti obsežnih delov gospodarstva.

(8)

Številni raziskovalni in razvojni programi ter dejavnosti, ki jih izvajajo posamezne države članice na nacionalni ravni z namenom podpiranja RR dejavnosti, ki jih izvajajo MSP, na evropski ravni trenutno niso zadovoljivo usklajeni in zato ne omogočajo celostnega pristopa na evropski ravni za učinkovit program za raziskave in tehnološki razvoj.

(9)

V želji po skladnem pristopu na evropski ravni na področju MSP, ki se ukvarjajo z RR, ter po učinkovitem ukrepanju je več držav članic v okviru programa EUREKA sprejelo pobudo za vzpostavitev skupnega raziskovalnega in razvojnega programa, imenovanega „Eurostars“ (v nadaljnjem besedilu „skupni program Eurostars“), v korist MSP, ki se ukvarjajo z RR, in z namenom, da bi se ustvarila kritična masa v smislu upravljanja in finančnih sredstev ter združili dodatno strokovno znanje in razpoložljivi viri iz različnih držav v Evropi.

(10)

Cilj skupnega programa Eurostars je podpreti MSP, ki se ukvarjajo z RR, z zagotavljanjem potrebnega pravnega in organizacijskega okvira za obsežno evropsko sodelovanje med državami članicami, kar zadeva uporabne raziskave in inovacije na vseh tehnoloških ali industrijskih področjih, v korist teh MSP. Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo (v nadaljnjem besedilu „sodelujoče države članice“) ter Islandija, Izrael, Norveška, Švica in Turčija (v nadaljnjem besedilu „druge sodelujoče države“) so se sporazumele, da bodo uskladile in skupaj uresničevale dejavnosti, kateri cilj je prispevati k skupnemu programu Eurostars. Ocenjuje se, da je skupna vrednost njihovega sodelovanja najmanj 300 milijonov EUR v predlaganem šestletnem obdobju. Finančni prispevek Skupnosti bi moral znašati največ 25 % celotnega javnega prispevka k skupnemu programu Eurostars, ki je po ocenah 400 milijonov EUR.

(11)

Za večji učinek skupnega programa Eurostars so se sodelujoče države članice in druge sodelujoče države sporazumele o takem sodelovanju Skupnosti v skupnem programu Eurostars. Skupnost v njem sodeluje s prispevkom do 100 milijonov EUR med trajanjem skupnega programa Eurostars. Ker skupni program Eurostars izpolnjuje znanstvene cilje Sedmega okvirnega programa in ker področje skupnega programa Eurostars spada v okvir „Raziskav v korist MSP“, ki je del posebnega programa Zmogljivosti, bi bilo treba finančni prispevek Skupnosti zagotoviti iz proračunskih sredstev, dodeljenih za ta del. Na voljo so lahko tudi druge možnosti financiranja, med drugim iz Evropske investicijske banke (EIB), predvsem iz Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja, ki sta ga skupaj razvili EIB in Komisija na podlagi Priloge III k Odločbi 2006/974/ES.

(12)

Finančno podporo Skupnosti je treba zagotoviti glede na opredelitev finančnega načrta, ki temelji na formalnih obvezah pristojnih nacionalnih organov, da skupaj izvajajo raziskovalne in razvojne programe ter dejavnosti na nacionalni ravni in prispevajo k financiranju skupnega izvajanja skupnega programa Eurostars.

(13)

Skupno izvajanje nacionalnih raziskovalnih programov zahteva ustanovitev ali obstoj posebne izvršilne strukture, kot je določeno v posebnem programu Zmogljivosti.

(14)

Sodelujoče države članice so se sporazumele o taki posebni izvršilni strukturi za izvajanje skupnega programa Eurostars.

(15)

Posebna izvršilna struktura bi morala prejemati finančna sredstva Skupnosti in zagotavljati učinkovito izvajanje skupnega programa Eurostars.

(16)

Prispevek Skupnosti bi moral biti odvisen od sredstev, ki jih dodelijo sodelujoče države članice in druge sodelujoče države ter od dejanskega plačevanja njihovih finančnih prispevkov.

(17)

Izplačilo prispevka Skupnosti bi moralo biti odvisno od splošnega sporazuma, ki ga skleneta Komisija v imenu Evropskih skupnosti in posebna izvršilna struktura ter vsebuje podrobno ureditev uporabe prispevka Skupnosti. Ta splošni sporazum bi moral vključevati določbe, ki so potrebne, da se zagotovi zaščita finančnih interesov Skupnosti.

(18)

Obresti, ki jih ustvari finančni prispevek Skupnosti, bi se morale obravnavati kot namenski prejemki v skladu s členom 18(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (6) (v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“). Komisija lahko ustrezno poviša najvišji prispevek Skupnosti, ki je naveden v tej odločbi.

(19)

V primeru, da se skupni program Eurostars izvaja neustrezno, delno ali z zamudo ali če sodelujoče države članice in druge sodelujoče države k financiranju skupnega programa Eurostars ne prispevajo ali prispevajo delno ali z zamudo, bi Skupnost morala imeti pravico zmanjšati, zadržati ali ukiniti svoj finančni prispevek pod pogoji iz sporazuma, ki ga skleneta Skupnost in posebna izvršilna struktura.

(20)

Za učinkovito izvajanje skupnega programa Eurostars bi bilo treba finančno podporo odobriti udeležencem v projektih skupnega programa Eurostars (v nadaljevanju „projekti Eurostars“), izbranim na centralni ravni na podlagi razpisov za zbiranje predlogov. Taka finančna podpora in plačila bi morala biti pregledna in učinkovita. Plačila bi se morala izvesti v rokih, določenih v sporazumu, sklenjenim med nacionalnimi organi za financiranje in posebno izvršilno strukturo. Posebna izvršilna struktura bi morala spodbujati sodelujoče države članice ter druge sodelujoče države, naj olajšajo izplačevanje plačil udeležencem v izbranih Eurostars projektih, vključno s pavšalnimi zneski, če je to primerno.

(21)

Predloge na centralni ravni bi morali oceniti neodvisni strokovnjaki. Prednostni seznam bi moral biti odobren na centralni ravni in zavezujoč za dodeljevanje finančnih sredstev iz prispevka Skupnosti in nacionalnih namenskih proračunskih sredstev za projekte Eurostars.

(22)

Prispevek Skupnosti bi se moral upravljati v okviru posrednega centraliziranega upravljanja v skladu s Finančno uredbo in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7) (v nadaljnjem besedilu „izvedbena pravila“).

(23)

Pri vsakem izbranem Eurostars projektu bi morala MSP, ki se ukvarjajo z RR, skupaj prispevati večji del vseh stroškov, povezanih z dejavnostmi RR vseh udeležencev.

(24)

Vsaka država članica bi morala imeti možnosti pridružiti se skupnemu programu Eurostars.

(25)

V skladu s cilji Sedmega okvirnega programa lahko v skupnem programu Eurostars sodelujejo države, pridružene Sedmemu okvirnemu programu, ali druge države, če je tako sodelovanje predvideno z ustreznim mednarodnim sporazumom ter če s tem soglašajo Komisija, sodelujoče države članice in druge sodelujoče države.

(26)

Skupnost mora imeti v skladu s Sedmim okvirnim programom pravico, da se sporazume o pogojih svojega finančnega prispevka za skupni program Eurostars, kar zadeva sodelovanje v skupnemu programu Eurostars katere koli države, pridružene Sedmemu okvirnemu programu, ali, kadar je to bistveno za izvajanje skupnega programa Eurostars, drugih držav, ki se pridružijo skupnemu programu Eurostars med njegovim izvajanjem, v skladu s pravili in pogoji, določenimi v tej odločbi.

(27)

Sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter storiti vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (8), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (9), ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (10).

(28)

Ključno je, da so raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru skupnega programa Eurostars, skladne s temeljnimi etičnimi načeli, vključno s tistimi iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji in iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ter upoštevajo načelo enakosti spolov.

(29)

Komisija bi morala opraviti vmesno oceno, ki bi ocenila predvsem zmogljivosti MSP, ki se ukvarjajo z RR, glede dostopa do skupnega programa Eurostars, kakovost in učinkovitost njegovega izvajanja ter napredek pri doseganju zastavljenih ciljev, pa tudi končno oceno.

(30)

Spremljanje izvajanja skupnega programa Eurostars bi moralo biti učinkovito in ne bi smelo povzročati nepotrebnega bremena udeležencem v programu, še zlasti ne MSP.

(31)

Posebna izvršilna struktura bi morala udeležence v izbranih Eurostars projektih spodbujati, naj svoje rezultate posredujejo in razširjajo ter poskrbijo, da bodo te informacije javno dostopne –

(a)

dokazov sodelujočih držav članic in drugih sodelujočih držav, da je skupni program Eurostars iz Priloge I dejansko vzpostavljen;

(b)

tega, da sodelujoče države članice in druge sodelujoče države ali organizacije, ki jih določijo sodelujoče države članice in druge sodelujoče države, uradno ustanovijo ali imenujejo posebno izvršilno strukturo, ki je pravna oseba ter pristojna za izvajanje skupnega programa Eurostars in prejemanje, dodeljevanje in spremljanje finančnega prispevka Skupnosti v okviru posrednega centraliziranega upravljanja v skladu s členoma 54(2)(c) in 56 Finančne uredbe ter členi 35, 38(2) in 41 izvedbenih pravil;

(c)

uvedbe ustreznega in učinkovitega modela upravljanja za skupni program Eurostars v skladu z ureditvijo iz Priloge II;

(d)

učinkovitega izvajanja dejavnosti na podlagi skupnega programa Eurostars iz Priloge I, ki ga opravlja posebna izvršilna struktura in vključuje objavljanje razpisov za zbiranje predlogov za dodelitev nepovratnih sredstev;