I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

23.7.2008

Uradni list Evropske unije

L 194/3

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 17. junija 2008

o določitvi fizične arhitekture in zahtev nacionalnih vmesnikov ter komunikacijske infrastrukture med centralnim vizumskim informacijskim sistemom (VIS) in nacionalnimi vmesniki za razvojno fazo

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2693)

(Besedila v bolgarskem, češkem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku so edina verodostojna)

(2008/602/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (1) in zlasti člena 4(a) Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Odločba 2004/512/ES je vzpostavila VIS kot sistem za izmenjavo vizumskih podatkov med državami članicami in pooblastila Komisijo za razvoj VIS.

(2)	Komisija in države članice morajo sprejeti ustrezne medsebojne dogovore, zlasti glede elementov nacionalnega vmesnika v vsaki državi članici.

(3)

V skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (2) Združeno kraljestvo ni sodelovalo pri sprejemanju Odločbe 2004/512/ES, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja, saj ustreza razvoju določb schengenskega pravnega reda. Zato ta odločba Komisije ni naslovljena na Združeno kraljestvo.

(4)

V skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (3), Irska ni sodelovala pri sprejemanju Odločbe 2004/512/ES, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja, saj ustreza razvoju določb schengenskega pravnega reda. Zato ta odločba Komisije ni naslovljena na Irsko.

(5)

Na podlagi člena 5 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, se je Danska 13. avgusta 2004 odločila prenesti Odločbo 2004/512/ES v svojo zakonodajo. Odločba 2004/512/ES je zato zavezujoča za Dansko po mednarodnem pravu. Danska je tako v skladu z mednarodnim pravom zavezana izvajati to odločbo.

(6)

Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta odločba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (4), ki spadajo v področje iz točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5).

(7)

Kar zadeva Švico, ta odločba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo v področje iz točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES o sklenitvi navedenega sporazuma v imenu Evropske skupnosti (6).

(8)

Kar zadeva Lihtnštajn, ta odločba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo v področje iz točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES z dne 28. februarja 2008 o podpisu v imenu Evropske skupnosti ter o začasni uporabi nekaterih določb Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7).

(9)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2424/2001 z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (8) –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

V Prilogi se določijo fizična arhitektura in zahteve nacionalnih vmesnikov ter komunikacijske infrastrukture med centralnim vizumskim informacijskim sistemom (VIS) in nacionalnimi vmesniki za razvojno fazo.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko in Kraljevino Švedsko.

V Bruslju, 17. junija 2008

Za Komisijo

Jacques BARROT

Podpredsednik

(1) UL L 213, 15.6.2004, str. 5.

(2) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(3) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(4) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(5) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(6) UL L 53, 27.2.2008, str. 1.

(7) UL L 83, 26.3.2008, str. 3.

(8) UL L 328, 13.12.2001, str. 4. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1988/2006 (UL L 411, 30.12.2006, str. 1).

PRILOGA

1. Uvod

Ta dokument opisuje zahteve omrežja in obliko komunikacijske infrastrukture ter njene komponente.

1.1 Kratice in okrajšave

Kratice in okrajšave	Razlaga
BCU	Varnostna kopija centralne enote (Backup Central Unit)
BLNI	Rezervni lokalni nacionalni vmesnik (Backup Local National Interface)
CNI	Centralni nacionalni vmesnik (Central National Interface)
CS	Centralni sistem (Central System)
CS-VIS	Centralni vizumski informacijski sistem (Central Visa Information System)
CU	Centralna enota (Central Unit)
DNS	Strežnik za domenska imena (Domain Name Server)
FTP	Protokol za prenos datotek (File Transfer Protocol)
HTTP	Protokol za prenos hiperbesedila (Hypertext Transfer Protocol)
IP	Internetni protokol (Internet Protocol)
LAN	Lokalno omrežje (Local Area Network)
LNI	Lokalni nacionalni vmesnik (Local National Interface)
NI-VIS	Nacionalni vmesnik (National Interface)
NTP	Protokol omrežnega časa (Network Time Protocol)
SAN	Pomnilniško omrežje (Storage Area Network)
SDH	Sinhrona digitalna hierarhija (Synchronous Digital Hierarchy)
SMTP	Preprosti protokol za prenos pošte (Simple Mail Transport Protocol)
SNMP	Preprosti protokol za upravljanje omrežja (Simple Network Management Protocol)
sTESTA	Varne vseevropske telematske storitve med upravami; je ukrep programa IDABC (interoperabilno zagotavljanje vseevropskih e-vladnih storitev e-uprave javnim upravam, podjetjem in državljanom; Sklep Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/387/ES (1))
TCP	Protokol za krmiljenje prenosa (Transmission Control Protocol)
VIS	Vizumski informacijski sistem (Visa Information System)
VPN	Navidezno zasebno omrežje (Virtual Private Network)
WAN	Prostrano omrežje (Wide Area Network)

2. Fizična arhitektura nacionalnih vmesnikov in komunikacijske infrastrukture med centralnim vizumskim informacijskim sistemom (VIS) in nacionalnimi vmesniki

NI-VIS, kakor je opredeljen v členu 1(2) Odločbe Sveta 2004/512/ES sestavljata:

—	en lokalni nacionalni vmesnik (v nadaljnjem besedilu „LNI“) v vsaki državi članici, ki fizično povezuje državo članico z varnim komunikacijskim omrežjem in vsebuje naprave za šifriranje, namenjene VIS. LNI je v državi članici,

—	neobvezni rezervni lokalni nacionalni vmesnik (v nadaljnjem besedilu „BLNI“), ki ima enako vsebino in deluje enako kot LNI.

Posebna konfiguracija LNI in BLNI bo podrobno določena in dogovorjena z vsako državo članico posebej.

LNI in BLNI se uporabljata izključno za namene, opredeljene v zakonodaji Skupnosti, ki velja za VIS.

Komunikacijsko infrastrukturo med CS-VIS in NI-VIS sestavlja:

—

omrežje za varne vseevropske telematske storitve med upravami (sTESTA), ki zagotavlja šifrirano, navidezno, zasebno omrežje (vis.stesta.eu), namenjeno podatkom VIS in komunikaciji med državami članicami v skladu z zakonodajo Skupnosti na področju VIS ter med državami članicami in organom, odgovornim za operativno upravljanje CS-VIS.

3. Omrežne storitve

Kadar koli so v poglavjih 3, 5 in 7, omenjene tehnologije ali protokoli, je treba razumeti, da se lahko uporabljajo enakovredne tehnologije ali protokoli. Pri vzpostavitvi omrežja se upošteva pripravljenost držav članic.

3.1 Struktura omrežja

Arhitektura VIS uporablja centralizirane storitve, do katerih je dostop mogoč iz različnih držav članic. Za namene prožnosti so te centralizirane storitve podvojene na dveh različnih lokacijah, in sicer Strasbourg v Franciji za sprejem osnovnega CS-VIS, centralne enote (CU), in St Johann im Pongau v Avstriji za sprejem pomožne enote CS-VIS, pomožne centralne enote (BCU), v skladu z Odločbo Komisije C(2006) 5161 z dne 3. novembra 2006 o določitvi lokacij za vizumski informacijski sistem med razvojno fazo (2).

Osnovne in pomožne centralne enote so dosegljive iz različnih držav članic prek dostopnih točk do omrežja – LNI in BLNI – ki povezujejo njihov nacionalni sistem s CS-VIS.

Povezava med osnovnim CS-VIS in pomožnim CS-VIS je odprta za vse nove prihodnje arhitekture in tehnologije ter omogoča nepretrgano sinhronizacijo med CU in BCU.

3.2 Pasovna širina

Pasovna širina, ki je potrebna za LNI in neobvezen BLNI, je lahko v posameznih državah članicah različna.

Komunikacijska infrastruktura ponuja povezovalne pasovne širine, prilagojene za pričakovano prometno obremenitev. Omrežje zagotavlja zadostno minimalno hitrost nalaganja in prenašanja podatkov za vsako povezavo ter podpira celotno pasovno širino dostopnih točk do omrežja.

3.3 Podprti protokoli

Komunikacijska infrastruktura podpira omrežne protokole, ki se uporabljajo za CS-VIS, zlasti HTTP, FTP, NTP, SMTP, SNMP, DNS, tunelske protokole, protokole za podvojevanje SAN in lastniške protokole tipa Java-to-Java tehnologije BEA WebLogic prek IP.

3.4 Tehnične specifikacije

3.4.1 Dodeljevanje naslovov IP

Komunikacijska infrastruktura ima na voljo več rezerviranih IP-naslovov, ki se lahko uporabljajo samo znotraj tega omrežja. V okviru rezerviranega IP razpona bo centralni CS-VIS uporabljal določene IP-naslove, ki se drugje ne bodo uporabljali.

3.4.2 Podpora za IPv6

Lokalna omrežja bodo večinoma uporabljala IPv4 in nekatera morebiti IPv6. Zato dostopne točke do omrežja dajejo možnost, da delujejo kot prehod IPv4/IPv6. Zahteva se usklajevanje z državami članicami, ki želijo preiti k IPv6, da se zagotovi nemoten prehod.

3.4.3 Vzdrževanje hitrosti pretoka

Dokler ima povezava CU ali BCU hitrost nalaganja nižjo od 90 %, je dana država članica sposobna trajno vzdrževati 100 % pasovne širine, določene za to povezavo.

3.4.4 Druge specifikacije

Za podporo CS-VIS komunikacijska infrastruktura izpolnjuje vsaj minimalne tehnične specifikacije.

Zamuda pri prenosu je (vključno z najbolj zasedenimi urami) 150 ms ali manj v 95 % paketov in manj kot 200 ms v 100 % paketov.

Njena verjetnost izgube paketa je (vključno z najbolj zasedenimi urami) 10–4 ali manj v 95 % paketov in manj kot 10–3 v 100 % paketov.

Zgoraj navedene specifikacije se uporabljajo za vsako dostopno točko posebej.

Povezava med CU in BCU ima povratno zamudo 60 ms ali manj.

3.5 Odpornost sistema

Komunikacijska infrastruktura nudi visoko razpoložljivost, zlasti naslednjih komponent:

—	hrbtenično omrežje

—	usmerjevalne naprave

—	točke prisotnosti

—	povezave lokalne zanke (vključno z odvečnimi kabelskimi povezavami)

—	varnostne naprave (naprave za šifriranje, požarni zidovi itd.)

—	vse splošne storitve (DNS, NTP itd.)

—	LNI in neobvezni BLNI.

Vzpostavijo se mehanizmi za nadomestni način delovanja in, kadar se zahteva, se uskladijo s stopnjo uporabe, da se zagotovi čim večja razpoložljivost VIS kot celote.

4. Spremljanje

Za olajšanje spremljanja so orodja za spremljanje komunikacijske infrastrukture takšna, da se lahko vključijo v naprave za nadzor za operativno upravljanje CS-VIS.

5. Splošne storitve

Komunikacijska infrastruktura je sposobna ponujati naslednje izbirne splošne storitve: DNS, posredovanje pošte in NTP.

6. Razpoložljivost

Razpoložljivost povezovalnih točk na LAN komunikacijske infrastrukture je 99,99-odstotna v obdobju 28 dni neprekinjenega delovanja.

7. Varnostne storitve

7.1 Šifriranje omrežja

Informacije, povezane z VIS, ne krožijo po komunikacijski infrastrukturi, ne da bi bile šifrirane.

Da bi ohranila visoko stopnjo varnosti, komunikacijska infrastruktura omogoča upravljanje certifikatov/ključev, ki se uporabljajo pri šifriranju omrežja. Omogočeno je skrbništvo na daljavo in spremljanje naprav za šifriranje na daljavo.

Simetrični algoritmi šifriranja (3DES 128 bitov ali boljši) in asimetrični algoritmi šifriranja (RSA 1 024 bit modulov ali boljši) se uporabljajo v skladu z najsodobnejšo tehnologijo.

7.2 Druge varnostne značilnosti

Poleg zaščite dostopnih točk do omrežja VIS (LNI in BLNI) komunikacijska infrastruktura zaščiti tudi izbirne splošne storitve. V primeru, da so take storitve na voljo, morajo izpolnjevati zaščitne ukrepe, primerljive s tistimi v CS-VIS. Poleg tega morajo biti naprave za splošne storitve in njihovi zaščitni ukrepi pod stalnim varnostnim nadzorom.

Komunikacijska infrastruktura omogoča takojšnje poročanje o vseh incidentih v zvezi z varnostjo, da se zagotovi visoka stopnja varnosti. Poročila o vseh incidentih v zvezi z varnostjo se pošiljajo redno, npr. mesečno ali ad hoc.

8. Struktura službe za pomoč uporabnikom

Vzpostavi se struktura službe za pomoč uporabnikom, ki je sposobna sodelovati s CS-VIS.

9. Interakcija z drugimi sistemi

S komunikacijsko infrastrukturo se zagotovi, da ne pride do prehajanja podatkov v druge sisteme ali druga omrežja.

(1) UL L 181, 18.5.2004, str. 25.

(2) UL L 305, 4.11.2006, str. 13.

23.7.2008

Uradni list Evropske unije

L 194/14

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 34 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi za homologacijo vozil v zvezi s preprečevanjem tveganj požara

Dopolnilo 33: Pravilnik št. 34

Revizija 1

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dodatek 2 k seriji sprememb 02 – Datum veljavnosti: 11. junij 2007

VSEBINA

PRAVILNIK

1.	Področje uporabe

2.	Vloga za podelitev homologacije

3.	Homologacija

4.	Opredelitve pojmov

5.	Zahteve za tekoče gorivo

6.	Preskus posod za tekoče gorivo

7.	Opredelitve pojmov

8.	Zahteve za vgradnjo homologirane posode za tekoče gorivo

9.	Preskus na vozilu

10.	Spremembe tipa vozila

11.	Skladnost proizvodnje

12.	Kazni za neskladnost proizvodnje

13.	Prehodne določbe

14.	Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih oddelkov

PRILOGE

Priloga I –

Sporočilo o homologaciji ali podaljšanju ali zavrnitvi ali preklicu homologacije ali dokončne prekinitve proizvodnje tipa vozila glede na posodo za tekoče gorivo in preprečevanju nevarnosti požara v primeru trka v čelni/bočni/zadnji del vozila v skladu s Pravilnikom št. 34

Priloga II –

Namestitev homologacijskih oznak

Priloga III –

Preskus čelnega trka v pregrado

Priloga IV –

Preskus trka v zadnji del vozila

Priloga V –

Preskus posod za gorivo, izdelanih iz polimernega materiala

Dodatek 1 –

Preskus odpornosti proti ognju

Dodatek 2 –

Mere in tehnični podatki šamotne opeke

1. PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za:

1.1.	DEL I: homologacijo vozil kategorij M, N in O (1)/glede posod(-e) za tekoče gorivo.

1.2.	DEL II: na zahtevo proizvajalca za homologacijo vozil kategorije M, N in O, ki so bila homologirana v skladu z delom I tega pravilnika in so opremljena s posodo(-ami) za tekoče gorivo v zvezi s preprečevanjem nevarnosti požara pri trku v čelni in/ali bočni in/ali zadnji del vozila.

1.3.	Na zahtevo proizvajalca se vozila, ki niso navedena v odstavku 1.2 zgoraj, lahko homologirajo v skladu s tem pravilnikom.

2. VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

2.1. Vlogo za podelitev homologacije tipa vozil za del tega pravilnika predloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

2.2. Vlogi se priložijo spodaj navedeni dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki:

2.2.1.

natančen opis tipa vozila glede na značilnostmi, določene v odstavku 4.2. in/ali 7.2. Navedene morajo biti številke in/ali simboli, ki določajo tip motorja in tip vozila;

2.2.2.

slika(-e) iz katere(-ih) so razvidne značilnosti posode za gorivo in material, iz katerega je izdelana;

2.2.3.

diagram celotnega sistema za dovod goriva, ki ponazarja položaj vsakega sestavnega dela na vozilu; in

2.2.4.

za vlogo v skladu z delom II tega pravilnika diagram električne napeljave, ki ponazarja njeno namestitev in način povezave z vozilom.

2.3. Tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov v zvezi s tipi vozil, je treba zagotoviti:

2.3.1.

vozilo, ki je predstavlja tip vozila v postopku homologacije, ali dele vozila, ki so po oceni tehnične službe potrebni za homologacijske preskuse;

2.3.2.

pri vozilu, opremljenem s posodo za gorivo iz polimernega materiala: pa tudi sedem dodatnih posod za gorivo z opremo;

2.3.3.

pri vozilu, opremljenem s posodo za gorivo iz drugega materiala: pa dve dodatni posodi za gorivo z opremo.

3. PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1. Vozila, predložena v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, ki ustreza spodaj navedenim zahtevam dela I in/ali dela II, se podeli homologacija za ta tip vozila.

3.2. Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka, pri čemer prvi dve številki te številke pomenita zaporedje zadnjih sprememb, vključenih v pravilnik na datum izdaje homologacije. Vendar lahko pogodbenica, dodeli enako homologacijsko številko več tipom vozil, kakor so opredeljeni v odstavku 4.2. in/ali 7.2., če gre za različice istega osnovnega modela ter pod pogojem, da se preskuša vsak tip posebej in da tip ustreza pogojem tega pravilnika.

3.3. Obvestilo o homologaciji ali zavrnitvi ali homologaciji tipa vozila se v skladu s tem pravilnikom pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki skladni z vzorcem v Prilogi I k temu pravilniku in z risbami, iz katerih so razvidne podrobnosti iz odstavkov 2.2.2., 2.2.3. in 2.2.4. zgoraj (zagotovi jih vložnik zahtevka za homologacijo) v formatu, ki ni večji od A 4 (210 × 297 mm) ali prepognjene na ta format in v ustreznem merilu.

3.4. Na vsako vozilo, ki ustreza temu tipu vozila, homologiranemu v skladu s tem pravilnikom, je treba vidno in na lahko dostopnem mestu, opredeljenem na obrazcu o homologaciji, namestiti mednarodno homologacijsko oznako, ki vsebuje:

3.4.1.

krog, ki obkroža črko „E“, ki ji sledi številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo; (2)

3.4.2.

številko tega pravilnika, ki ji sledita črki „RI“, če je vozilo homologirano v skladu z delom I Pravilnika, ali „RII“, če je vozilo homologirano v skladu z deloma I in II Pravilnika, pomišljaj in homologirano številko desno od kroga, iz odstavka 3.4.1.

3.5. Če vozilo ustreza tipu vozila, homologiranemu v skladu z enim ali več drugimi pravilniki, priloženimi k Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, znaka, predpisanega v odstavku 3.4.1. ni treba ponoviti; v takem primeru se dodatne številke, homologacijske številke in znaki vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila homologacija dodeljena v državi, ki jo je dodelila v skladu z navedenim pravilnikom, namestijo v navpičnih stolpcih desno od znaka, predpisanega v odstavku 3.4.1.

3.6. Homologacijska oznaka mora biti dobro čitljiva in neizbrisljiva.

3.7. Homologacijska oznaka se namesti v bližini tablice ali na tablico s podatki o vozilu, ki jo namesti proizvajalec.

3.8. Priloga II k temu pravilniku prikazuje primere razporeditve homologacijske oznake.

DEL I – HOMOLOGACIJA VOZILA GLEDE POSODE ZA GORIVO

4. OPREDELITVE

Za namene tega dela Pravilnika:

4.1.	„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede posode za tekoče gorivo;

4.2.

„tip vozila“ pomeni vozila, ki se ne razlikujejo v osnovnih značilnostih, kot so:

4.2.1.

konstrukcija, oblika, mere in materiali (kovina/polimerni materiali) posod(-e) za gorivo;

4.2.2.

pri kategorijah vozil M1 (1) položaj posod(-e) za gorivo v vozilu, če nima negativnega vpliva na izpolnjevanje zahtev iz odstavka 5.10.;

4.3.	„prostor za potnike“ pomeni prostor za namestitev potnikov, omejen s streho, podom, bočnimi stenami, vrati, zunanjim steklom, prednjo pregradno steno in ravnino zadnje pregradne stene, ali ravnino hrbtnega naslona zadnjega sedeža.

4.4.

„posoda za gorivo“ pomeni posodo(-e), namenjeno(-e) za hranjenje tekočega goriva, kakor je opredeljeno v odstavku 4.6, ki se uporablja predvsem za pogon vozila, razen opreme (cevi za polnjenje, če je samostojni del, odprtine za polnjenje, pokrova, merilnika nivoja goriva, povezave z motorjem ali napeljave za uravnavanje notranjega nadtlaka itd.);

4.5.	„prostornina posode za gorivo“ pomeni prostornino posode za gorivo po navedbi proizvajalca; in

4.6.	„tekoče gorivo“ pomeni gorivo, ki je pri normalnih pogojih temperature in pritiska tekoče.

5. ZAHTEVE ZA POSODE ZA TEKOČE GORIVO

5.1. Posode za gorivo morajo biti odporne proti koroziji.

5.2. Če so posode za gorivo opremljene z vso opremo, s katero so običajno opremljene, morajo prestati preskuse glede puščanja, opravljene skladno z odstavkom 6.1. pri relativnem notranjem tlaku, ki je enak dvojnemu delovnemu nadtlaku, vendar ne sme biti nižji od 0,3 bara.

Za posode za gorivo, izdelane iz polimernega materiala, se šteje, da izpolnjujejo to zahtevo, če so prestale preskus, opisan v odstavku 2, Priloge V.

5.3. Vsak nadtlak ali vsak tlak, ki presega delovni tlak, se mora samodejno izravnati z ustreznimi napravami (zračniki, varnostnimi ventili ipd.).

5.4. Zračniki morajo biti konstruirani tako, da preprečijo vsako nevarnost požara. Preprečiti je treba zlasti, da bi gorivo, ki bi lahko uhajalo pri polnjenju posod(-e) za gorivo, prišlo v stik z izpušnim sistemom. Speljano mora biti na tla.

5.5. Posoda(-e) za gorivo ne sme(-jo) biti nameščena(-e) v določene površine (pod, stena, pregrada) ali biti del nje v prostoru za potnike ali v drugem z njim povezanem prostoru.

5.6. Med prostorom za potnike in posodo(-ami) za gorivo mora biti pregrada. V pregradi so lahko odprtine (npr. za namestitev kablov), če so nameščene tako, da pri običajnih pogojih uporabe gorivo ne more iztekati iz posod(-e) za gorivo v prostor za potnike ali v drug z njim povezan prostor.

5.7. Vsaka posoda za gorivo mora biti varno pritrjena in nameščena tako, da pri običajnih pogojih uporabe gorivo, ki bi lahko uhajalo iz posode za gorivo ali iz njene opreme, izteče na tla in ne v prostor za potnike.

5.8. Odprtina za polnjenje ne sme biti nameščena v prostoru za potnike, prtljažniku ali motornem prostoru.

5.9. Pri normalnem obratovanju vozila gorivo ne sme uhajati skozi pokrov posode za gorivo ali skozi naprave, ki so predvidene za uravnavanje nadtlaka. Pri prevrnitvi vozila je dopustno kapljanje, če ni večje od 30 g/min; izpolnjevanje te zahteve je treba preveriti med preskusom, predpisanim v odstavku 6.2.

5.9.1. Pokrov posode za gorivo mora biti pritrjen na cevi za polnjenje.

5.9.1.1. Zahteve iz odstavka 5.9.1. se šteje za izpolnjene, če je v primeru manjkajočega pokrova na posodi za gorivo zagotovljeno preprečevanje prevelikih količin emisij izhlapevanja in razlitja goriva.

To se lahko doseže na enega od naslednjih načinov:

5.9.1.1.1.

s samodejnim odpiranjem in zapiranjem, neodstranljivega pokrova na posodi za gorivo,

5.9.1.1.2.

s konstrukcijo, ki v primeru manjkajočega pokrova na posodi za gorivo preprečuje prevelike količine emisij izhlapevanja in razlitja goriva,

5.9.1.1.3.

z vsakim drugim ukrepom, ki ima enak učinek. Na primer tudi privezan ali priklenjen pokrov na posodi za gorivo, ali pa uporabo istega ključa za odklepanje pokrova posode za gorivo in vžiganje vozila. V tem primeru se ključ lahko odstrani iz pokrova samo, ko je pokrov posode za gorivo zaklenjen. Vendar uporaba zgolj privezanega ali priklenjenega pokrova posode za gorivo razen za vozila kategorij M1 in N1 ni zadostna.

5.9.2. Tesnilo med pokrovom posode za gorivo in cevjo za polnjenje mora biti varno nameščeno. Pokrov posode za gorivo mora biti v zaprti legi varno nameščen in pritiskati na tesnilo in cev za polnjenje.

5.10. Posoda za gorivo in njeni dodatki morajo biti oblikovani in vgrajeni tako, da se prepreči vsaka nevarnost vžiga zaradi statične elektrike. Po potrebi je treba zagotoviti ukrep(-e) za porazdelitev energije. Proizvajalec tehnični službi ponazori ukrep(-e), ki zagotavlja(-jo) izpolnitev teh zahtev.

5.11. Posoda za gorivo in cev za polnjenje morata biti konstruirani in vgrajeni v vozila tako, da se na njuni celotni površini ne nabira statična elektrika. Po potrebi je treba poskrbeti za njeno odvajanje v kovinsko konstrukcijo okvira ali v večje kovinske mase s primernim vodnikom.

5.12. Posoda(-e) za gorivo je/so izdelana(-e) iz ognjeodpornih kovinskih materialov. Lahko so izdelane iz polimernih materialov, če so izpolnjene zahteve iz Priloge V.

6. PRESKUSI POSOD ZA TEKOČE GORIVO

6.1. Hidravlični preskus

Na posodi za gorivo je treba opraviti hidravlični preskus notranjega tlaka, in sicer na posodi, ki ni vgrajena v vozilu, in na njeni celotni opremi. Posodo za gorivo je treba do vrha napolniti z negorljivo tekočino (npr. z vodo). Po prekinitvi vsake povezave z zunanjostjo je treba skozi cev za dovajanje goriva v motor postopoma povečati tlak do relativnega notranjega tlaka, ki je enak dvojnemu delovnemu tlaku, vendar ne sme biti nižji od nadtlaka 0,3 bara, ter ga je treba obdržati eno minuto. Med tem časom na steni posode za gorivo ne smejo nastati razpoke ali mesta puščanja; vendar je dopustna trajna deformacija posode za gorivo.

6.2. Preskus prevrnitve

6.2.1. Posodo za gorivo in vso njeno opremo je treba vgraditi na preskuševalno ogrodje na način, ki ustreza načinu vgradnje na vozilo, za katerega je posoda za gorivo namenjena; to velja tudi za sisteme za uravnavanje notranjega nadtlaka.

6.2.2. Preskuševalno ogrodje mora biti vrtljivo okrog osi, ki poteka vzporedno z vzdolžno osjo vozila.

6.2.3. Preskus se opravi na posodi za gorivo, ki se napolni najprej do 90 % prostornine in nato še do 30 % prostornine z negorljivo tekočino, katere gostota in viskoznost imata podobne vrednosti kot gorivo, ki se ponavadi uporablja (lahko se uporabi voda).

6.2.4. Posodo za gorivo je treba iz izhodiščne lege zavrteti 90° v desno. V tej legi mora posoda ostati vsaj pet minut. Nato je treba posodo za gorivo zavrteti še za 90° v isto smer. V tej legi, v kateri je popolnoma obrnjena, mora ostati vsaj naslednjih pet minut. Posodo za gorivo je treba obrniti nazaj v izhodiščno lego. Preskusno tekočino, ki iz zračnikov ni stekla nazaj v posodo za gorivo, je treba odstraniti in po potrebi dopolniti. Posodo za gorivo je treba obrniti za 90° v nasprotno smer in jo pustiti v tej legi vsaj pet minut.

Nato je treba posodo za gorivo obrniti še za 90° v isto smer. V tej popolnoma prevrnjeni legi mora ostati vsaj pet minut. Nato je treba posodo za gorivo obrniti nazaj v prvotno lego.

Vrtenje za vsak zaporedni obrat 90° poteka v katerem koli časovnem intervalu od 1 do 3 minut.

DEL II – HOMOLOGACIJA VOZILA GLEDE NA PREPREČEVANJE NEVARNOSTI POŽARA V PRIMERU TRKA

7. OPREDELITVE

Za namene tega dela Pravilnika izraz:

7.1.	„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na preprečevanje nevarnosti požara;

7.2.

„tip vozila“ pomeni vozila, ki se ne razlikujejo v osnovnih značilnostih, kot so:

7.2.1.

konstrukcija, oblika, mere in materiali (kovina/polimerni materiali) posod(-e) za gorivo;

7.2.2.

pri kategorijah vozil M1 (1) položaj posod(-e) za gorivo v vozilu, le nima negativnega vpliva na zahteve iz odstavka 5.10.;

7.2.3.

značilnosti in mesto sistema za dovajanje goriva (črpalke, filtrov ipd.); in

7.2.4.

značilnosti in postavitev električne napeljave, če vplivajo na rezultate preskusov trka, predpisanih v tem pravilniku;

7.3.	„prečna ravnina“ pomeni navpično prečno ravnino pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino vozila;

7.4.	„masa neobremenjenega vozila“ pomeni maso vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, brez oseb in neobremenjeno, vendar z gorivom, hladilno tekočino, mazivi, orodjem in rezervnim kolesom (če gre za del stalne opreme proizvajalca);

8. ZAHTEVE ZA VGRADNJO HOMOLOGIRANE POSODE ZA TEKOČE GORIVO

8.1. Instalacija za gorivo

8.1.1. Posode za tekoče gorivo se homologira v skladu z delom I tega pravilnika.

8.1.2. Sestavni deli instalacije za gorivo se proti stiku z možnimi ovirami na tleh ustrezno zaščitijo z deli okvira ali nadgradnje. Takšna zaščita ni potrebna, če so sestavni deli pod vozilom višje od tal kot del okvira ali nadgradnje pred njimi.

8.1.3. Cevi in vsi ostali deli instalacije za gorivo se na vozilu nahajajo na kar najbolj zaščitenih mestih. Pri upogibanju in ukrivljanju ter vibracijah konstrukcije vozila ali podvozja sestavni deli instalacije za gorivo ne smejo biti izpostavljeni trenju, stiskanju ali katerim koli drugim neobičajnim stresom.

8.1.4. Priključki gibljivih ali pregibnih cevi na toge dele sestavnih delov instalacije za gorivo so oblikovane in skonstruirane tako, da pod različnimi pogoji uporabe vozila ne puščajo, kljub upogibanju in ukrivljanju ter vibracij konstrukcije vozila ali podvozja.

8.1.5. Če je odprtina za polnjenje nameščena na stranici vozila, v zaprti legi ne sega preko sosednjih površin nadgradnje.

8.2. Električna napeljava

8.2.1. Električne žice, ki niso, nameščene v votlih delih, se pritrdijo na konstrukcijo vozila ali sten ali pregrad v bližini mesta mimo katerega vodijo. Mesta, na katerih prehajajo skozi stene ali pregrade so ustrezno zaščitene, da se prepreči poškodovanje izolacije.

8.2.2. Električna napeljava mora biti oblikovana, skonstruirana in nameščena tako, da so njeni sestavni deli odporni proti rjavenju.

9. PRESKUSI NA VOZILU

Pri preskusu čelnega trka v pregrado, izvedenim v skladu s postopkom, opredeljenim v Prilogi III k temu pravilniku, pri preskusu bočnega trka, izvedenim v skladu s postopkom opisanim v Prilogi IV Pravilnika št. 95, 1 serija sprememb, in pri preskusu trka v zadnji del vozila, izvedenim v skladu s postopkom, opredeljenim v Prilogi IV k Pravilniku,

9.1.	na instalaciji za gorivo sme trk povzročiti samo manjše iztekanje goriva;

9.2.

če se po trku pojavi nepretrgano iztekanje iz instalacije za gorivo, stopnja iztekanja ne sme presegati 30g/min; če se tekočina iz instalacije za gorivo meša s tekočinami drugih sistemov ter se teh različnih tekočin ne da enostavno razločiti in opredeliti, se nepretrgano iztekanje ovrednoti glede na vse zbrane tekočine;

9.3.	iztekajoče gorivo ne sme povzročiti požara.

9.4.	Med in po trkih, opisanih v odstavku 9, mora varovalka zadržati akumulator na svojem mestu;

9.5.	Na zahtevo proizvajalca se preskus čelnega trka, določen v Prilogi III tega pravilnika, lahko nadomesti s postopkom preskusa opisanim v Prilogi III Pravilnika št. 94, 01 serija sprememb.

10. SPREMEMBE TIPA VOZILA

10.1. O vsaki spremembi tipa vozila se obvesti upravni oddelek, ki je homologiral ta tip vozila. Ta organ lahko nato:

10.1.1.

meni, da opravljene spremembe po vsej verjetnosti ne bodo imele opaznih neugodnih učinkov in da vozilo še vedno izpolnjuje vse zahteve; ali

10.1.2.

od tehnične službe, odgovorne za opravljanje preskusov, zahteva nadaljnje poročilo o preskusu.

10.2. Brez vplivanja na določbe iz odstavka 10.1. zgoraj, se različica vozila, katerega masa neobremenjenega vozila se ne razlikuje za več kot ± 20 % od homologiranega preskušanega vozila, ne šteje za spremembo tipa vozila.

10.3. Obvestilo o potrditvi ali zavrnitvi homologacije, z navedbo sprememb, se sporoči v skladu s postopkom, določenim v odstavku 3.3. zgoraj, pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

11. SKLADNOST PROIZVODNJE

Skladnost proizvodnih postopkov je ustrezna postopkom, določenim v Prilogi 2 Sporazuma (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2), z naslednjimi zahtevami:

11.1.

vsako vozilo, ki je označeno s homologacijsko oznako, kakor je predpisana v skladu s tem pravilnikom, je skladno z homologiranim tipom vozila in izpolnjuje zahteve iz dela I in/ali dela II zgoraj.

11.2.

Da bi preverili skladnost, kakor je predpisana z odstavkom 11.1. zgoraj, je treba opraviti naključne preglede na zadostnem številu serijsko proizvedenih vozil, ki so v skladu s tem pravilnikom označena s homologacijsko oznako.

11.3.

Načeloma se skladnost vozila s homologiranim tipom preveri na podlagi opisa, navedenega na obrazcu o homologaciji in njegovih prilogah. Vendar se, če je treba, na vozilu opravi preverjanje iz odstavka 6 zgoraj.

12. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

12.1. Homologacija, podeljena tipu vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če ni izpolnjena zahteva iz odstavka 11.1. zgoraj, ali če vozilo ni opravilo preverjanj, predpisanih iz odstavka 9 zgoraj.

12.2. Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je pred tem podelila, mora o tem takoj obvestiti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo navedeni pravilnik, z izvodom sporočila na obrazcu, skladnim z vzorcem iz prilog I ali II k navedenemu pravilniku.

13. PREHODNE DOLOČBE

13.1. Od uradnega začetka veljavnosti 02 serije sprememb, v skladu z navedenim pravilnikom, kakor je bil spremenjen z 02 serijo sprememb, nobena od pogodbenic, ki uporabljajo ta pravilnik, ne sme zavrniti homologacije ECE.

13.2. Po 12 mesecih po začetku veljavnosti dodelijo pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, homologacije ECE samo, če tip vozila, ki ga je treba homologirati, izpolnjuje zahteve iz navedenega pravilnika, kakor je bil spremenjen z 02 serijo sprememb.

13.3. Do 12 mesecev po začetku veljavnosti 02 serije sprememb k temu pravilniku nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik ne sme zavrniti nacionalne homologacije tipa vozila, homologiranega v skladu s predhodnimi serijami sprememb k navedenemu pravilniku.

13.4. Po 24 mesecih po začetku veljavnosti 02 serije sprememb k temu pravilniku lahko pogodbenica, ki uporablja navedeni pravilnik, zavrne prve nacionalne registracije (začetek uporabe) vozila, ki ne izpolnjuje zahtev iz 02 serije sprememb k navedenemu pravilniku.

14. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO PRESKUSE ZA HOMOLOGACIJO, TER UPRAVNIH ODDELKOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sporočijo Sekretariatu Združenih narodov imena in naslove tehničnih služb, ki so pristojne za izvedbo preskusov za homologiranje, in administrativnih organov, ki podeljujejo homologacije in katerim je treba poslati sporočila o podelitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije, izdane v drugih državah.

(1) Kot je določeno v Prilogi VII h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Amend.2, kot je bil nazadnje spremenjen z Amend.4).

(2) 1. za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo in Črno goro, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podeljujejo države članice z uporabo svojih simbolov ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko in 48 za Novo Zelandijo. Naknadne številke se podelijo ostalim državam v kronološkem vrstnem redu glede na ratifikacijo ali pristop k Sporazumu o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki jih je mogoče vgraditi in/ali uporabljati na cestnih vozilih, in o pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov; tako dodeljene številke generalni sekretar Združenih narodov sporoči pogodbenicam Sporazuma.

PRILOGA I

SPOROČILO

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

PRILOGA II

RAZPOREDITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

VZOREC A

(Glej odstavek 3.4 tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, kaže da je bil zadeven tip homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu z delom I Pravilnika št. 34 v skladu s homologacijo št. 021234. Prvi dve števili (02) številke homologacije pomenita, da je bila homologacija dodeljena v skladu z zahtevami Pravilnika št. 34, kakor je bil spremenjen z 02 serijo sprememb.

VZOREC B

(Glej odstavek 3.5 tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, kaže da je bil zadeven tip homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu z deloma I in II Pravilnika št. 34 in Pravilnika št. 33 (1). Številke homologacije pomenijo, da je Pravilnik št. 34 na datum posameznih homologacij vključeval 02 serijo sprememb, Pravilnik št. 33 pa bil v izvirniku.

(1) Druga številka je navedena samo kot primer.

PRILOGA III

Preskus čelnega trka v pregrado

1. NAMEN IN OBSEG

Namen tega preskusa je simulirati pogoje čelnega trka ob trdno oviro ali trka z drugim vozilom, ki se približuje z nasprotne strani.

2. NAPRAVE, POSTOPKI IN MERILNI INSTRUMENTI

2.1. Mesto preskušanja

Preskusni poligon mora biti dovolj velik, da so na njem lahko zaletna steza, pregrada in tehnične naprave, potrebne za preskus. Zadnji del steze mora biti vsaj 5 m pred pregrado vodoraven, raven in gladek.

2.2. Pregrada

Pregrado je sestavlja blok iz armiranega betona, širokega najmanj 3 m v sprednjem delu in visokega najmanj 1,5 m. Gostota pregrade mora biti takšna, da je njena teža vsaj 70 ton. Sprednja stran mora biti navpična, pravokotna na os zaletne steze in prekrita z vezanimi ploščami, debeline 2 cm, v dobrem stanju. Pregrada mora biti pritrjena v tla ali položena nanje in, če je potrebno, opremljena z dodatnimi zadržalnimi napravami za preprečevanje njenega premika. Lahko se uporabi tudi pregrada z drugimi značilnostmi, ki daje enake končne rezultate.

2.3. Pogon vozila

V trenutku trka na vozilo ne sme vplivati nobena dodatna krmilna ali pogonska naprava. Oviro mora doseči v smeri pravokotno na steno trka; največja sprejemljiva bočna neporavnanost med navpično srednjo linijo prednjega dela vozila in navpično srednjo linijo stene trka je ± 30 cm.

2.4. Stanje vozila

2.4.1. Vozilo, ki se preskuša, mora biti bodisi opremljeno z vsemi običajnimi sestavnimi deli in opremo, vključno z maso neobremenjenega vozila, pripravljenega za vožnjo, bodisi v stanju, ko izpolnjuje te zahteve kar zadeva sestavne dele in opremo, ki vplivajo na nevarnost požara.

2.4.2. Če se vozilo poganja z zunanjimi sredstvi, mora biti instalacija za gorivo napolnjena do 90 % prostornine z gorivom ali negorljivo tekočino, katere gostota in viskoznost imata podobne vrednosti kot gorivo, ki se običajno uporablja. Vsi drugi sistemi (posoda za zavorno tekočino, hladilnik itd.) so lahko prazni.

2.4.3. Če se vozilo poganja na lastni pogon, mora biti posoda za gorivo napolnjena vsaj do 90 %. Vse druge posode, ki vsebujejo tekočino so lahko napolnjene do polne prostornine.

2.4.4. Na zahtevo proizvajalca lahko tehnična služba, odgovorna za izvajanje preskusov, dovoli, da se isto vozilo, ki se uporabi za preskuse, predpisane z drugimi pravilniki (vključno s preskusi konstrukcije vozila), uporabi tudi za preskuse, predpisane s tem pravilnikom.

2.5. Hitrost v trenutku trka

Hitrost v trenutku trka mora biti med 48,3 in 53,1 km/h. Vendar se preskus, ki je bil izveden pri večji hitrosti šteje za zadovoljiv, če je vozilo izpolnilo predpisane pogoje.

2.6. Merilni instrumenti

Instrumenti, ki se uporabljajo za beleženje hitrosti iz odstavka 2.5. zgoraj, lahko odstopajo do 1 %.

3. ENAKOVREDNE PRESKUSNE METODE

3.1. Dovoljene so enakovredne preskusne metode, pod pogojem, da je mogoče pogoje iz tega pravilnika povsem izpolniti z nadomestnim preskusom ali z izračunom iz rezultatov nadomestnega preskusa.

3.2. Če se uporabi drugačna metoda, kot je opisana v odstavku 2, je treba dokazati njeno enakovrednost.

PRILOGA IV

Postopek za preskus trka v zadnji del

1. NAMEN IN OBSEG

1.1.	Namen tega preskusa je simulirati pogoje trka drugega premikajočega se vozila v zadnji del preskusnega vozila.

2. NAPRAVE, POSTOPKI IN MERILNI INSTRUMENTI

2.1. Mesto preskušanja

Preskusni poligon je dovolj velik, da je na njem pogonski sistem za udarno glavo (udarjač) ter dovolj prostora za odmik udarjenega vozila in naprave za preskušanje po trku. Mesto, kjer se izvede trk in odmik vozila je vodoravno, ravno in gladko s koeficientom trenja, ki ni nižji od 0,5.

2.2. Udarna glava (udarjač)

2.2.1.

Udarna glava je jeklena in toge konstrukcije.

2.2.2.

Udarna površina je ravna, široka najmanj 2 500 mm in visoka 800 mm, njeni robovi so zaobljeni s polmerom ukrivljenja med 40 in 50 mm. Prevlečena je s slojem iz vezane plošče, debeline 20 mm.

2.2.3.

V trenutku trka morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

2.2.3.1.

Udarna površina je navpična in pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino zadetega vozila;

2.2.3.2.

Smer gibanja udarne glave je v čimbolj vodoravna in vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino zadetega vozila;

2.2.3.3.

Največje bočno odstopanje med navpično srednjo linijo površine udarne glave in vzdolžno srednjo ravnino zadetega vozila je 300 mm. Poleg tega je udarna površina širša od skupne širine zadetega vozila;

2.2.3.4.

Oddaljenost spodnjega roba udarne površine od tal je 175 ± 25 mm.

2.3. Pogon udarne glave

Udarna glava je lahko ali pritrjena na voziček (premična pregrada) ali tvori del nihala.

2.4. Pri uporabi premične pregrade se uporabljajo posebne določbe.

2.4.1.

Če je udarna glava pritrjena na voziček (premična pregrada) s pritrdilnim delom, mora biti slednji tog in se pri trku ne sme deformirati; v trenutku trka se mora voziček premikati sam in ne sme biti več vezan na pogonsko napravo.

2.4.2.

Hitrost trka je med 35 in 38 km/h.

2.4.3.

Skupna teža (masa) vozička in udarne glave mora biti 1 100 ± 20 kg

2.5. Pri uporabi nihala se uporabljajo posebne določbe.

2.5.1.

Razdalja med središčem udarne stranice ter vrtilne osi nihala ne sme biti manjša od 5 m.

2.5.2.

Udarna glava je prosto obešena s togimi nosilci, ki so togo pripeti nanjo. Tako sestavljeno nihalo se med trkom ne sme deformirati.

2.5.3.

V nihalo je vdelana naprava za zadržanje, ki preprečuje vsak naknadni trk udarne glave in preskusnega vozila

2.5.4.

V trenutku trka mora biti hitrost središča udarca nihala med 35 in 38 km/h.

2.5.5.

Zmanjšana masa „mr“ v središču udarca nihala je opredeljena kot funkcija skupne mase „m“, razdalje „a“ (1) med središčem udarca in vrtilno osjo ter razdalje „l“ med težiščem in vrtilno osjo in sicer z naslednjo enačbo:

mr = m (1/a)

2.5.6.

Zmanjšanje mase mr je 1 100 ± 20 kg.

2.6. Splošne določbe v zvezi z maso in hitrostjo udarne glave

Če je bil preskus izveden pri večji hitrosti, kot je predpisana v odstavkih 2.4.2. in 2.5.4. in/ali večji masi, kot je predpisana v odstavkih 2.4.3. in 2.5.6., ter je vozilo izpolnilo predpisane zahteve, še šteje, da je preskus zadovoljiv.

2.7. Stanje preskusnega vozila

2.7.1.

Preskusno vozilo se opremi ali z običajnimi sestavnimi deli in opremo vključeno v maso neobremenjenega vozila, pripravljenega za vožnjo, ali je v takem stanju, da izpolnjuje te zahteve glede sestavnih delov in opreme v zvezi z nevarnostjo požara.

2.7.2.

Posoda za gorivo mora biti napolnjena vsaj do 90 % prostornine ali z gorivom ali z negorljivo tekočino, katere gostota in viskoznost imata podobne vrednosti kot gorivo, ki se običajno uporablja. Vsi drugi sistemi (posoda za zavorno tekočino, hladilnik, itd.) so lahko prazni.

2.7.3.

Uporabi se lahko prestave in zavoro.

2.7.4.

Na zahtevo proizvajalca se dovoli naslednje odstopanje:

2.7.4.1.

tehnična služba, odgovorna za izvajanje preskusov, lahko dovoli, da se isto vozilo, ki se uporabi za preskuse, predpisane z drugimi pravilniki (vključno s preskusi konstrukcije vozila), uporabi tudi za preskuse, predpisane s tem pravilnikom; in

2.7.4.2.

vozilo je lahko dodatno obteženo, vendar ne sme presegati 10 % mase neobremenjenega vozila, pripravljenega za vožnjo, z dodatnimi utežmi, togo pritrjenimi na konstrukcijo, vendar tako da med preskusom ne vplivajo na obnašanje strukture ali potniškega prostora.

2.8. Merilni instrumenti

Instrumenti, ki se uporabljajo za beleženje hitrosti iz odstavkov 2.4.2. in 2.5.4 zgoraj, lahko odstopajo do 1 %.

3. ENAKOVREDNE PRESKUSNE METODE

3.1.	Dovoljene so enakovredne preskusne metode, pod pogojem, da je mogoče pogoje iz tega pravilnika povsem izpolniti s pomočjo nadomestnega preskusa ali z izračunom iz rezultatov nadomestnega preskusa.

3.2.	Če se uporabi drugačna metoda, kot je opisana v odstavku 2 zgoraj, je treba dokazati njeno enakovrednost.

(1) Treba je opozoriti, da je „a“ enak dolžini zadevnega sinhronega nihala.

PRILOGA V

PRESKUS POSOD ZA GORIVO, IZDELANIH IZ POLIMERNEGA MATERIALA

1. ODPORNOST PROTI TRKU

1.1.	Posodo za gorivo je treba napolniti do polne prostornine z mešanico vode in glikola ali z neko drugo tekočino, ki ima nizko ledišče in ne spreminja lastnosti materiala posode za gorivo, nato je na posodi za gorivo treba opraviti preskus s perforiranjem.

1.2.	Med tem preskusom mora biti temperatura posode za gorivo 233 K ± 2 K (– 40 °C ± 2 °C).

1.3.

Za ta preskus trka je treba uporabiti preskuševalno ogrodje z nihalom. Udarno telo za preskus s trkom mora biti jekleno in mora imeti obliko piramide, katere stranice imajo obliko enakostraničnih trikotnikov, osnovna ploskev pa je kvadrat, njen vrh in njeni robovi so zaobljeni s polmerom ukrivljenja 3 mm. Središče udarca nihala mora sovpadati s težiščem piramide; njegova razdalja od vrtilne osi nihala je 1 m. Skupna masa nihala je 15 kg. Energija nihala v trenutku trka ne sme biti manjša kot 30 Nm in kolikor je mogoče blizu tej vrednosti.

1.4.

Preskuse je treba opraviti v točkah posode za gorivo, ki se štejejo za občutljive pri trku v prednji ali zadnji del. Za občutljive se štejejo tiste točke, ki so najbolj izpostavljene ali najšibkejše glede na obliko posode za gorivo oziroma način vgradnje na vozilu. Točke, ki so jih izbrali preskuševalni laboratoriji, morajo biti navedene v poročilu o preskusu.

1.5.	Med preskusom mora biti posoda za gorivo pritrjena na strani oziroma straneh, ki so na nasprotni strani glede na mesto trka. Preskus ne sme povzročiti iztekanja goriva.

1.6.	Po izbiri proizvajalca se lahko vsi preskusi z udarcem opravijo na eni posodi za gorivo ali pa se vsak preskus lahko opravi na drugi posodi za gorivo.

2. MEHANSKA TRDNOST

Neprepustnost in togost oblike posode za gorivo je treba preskušati pod pogoji, ki so določeni v odstavku 6.1. tega pravilnika. Posodo za gorivo in vso pripadajočo opremo je treba pritrditi na preskuševalno ogrodje po postopku, ki ustreza načinu vgradnje na vozilo, za katerega je posoda za gorivo namenjena ali pritrjena v vozilo samo ali pritrjena na preskuševalno ogrodje, ki ga izdela oddelek za vozila. Na zahtevo proizvajalca in s soglasjem tehnične službe se lahko posoda preskusi brez uporabe kakršnega koli preskuševalnega ogrodja. Kot preskuševalno tekočino je treba uporabiti vodo pri temperaturi 326 K (53 °C) in z njo napolniti posodo za gorivo do polne prostornine. Posodo za gorivo je treba pet ur izpostaviti relativnemu notranjemu tlaku, ki je enak dvojnemu delovnemu tlaku, vendar ne sme biti manjši od 30 kPa pri temperaturi 326 K ± 2 K (53 °C ± 2 °C). Med preskusom posoda za gorivo in pripadajoča oprema ne smeta počiti ali puščati; vendar je dopustna trajna deformacija posode za gorivo.

3. PREPUŠČANJE GORIVA

3.1.

Gorivo, uporabljeno za preskus prepuščanja goriva, mora biti bodisi referenčno gorivo, opredeljeno v Prilogi IX Pravilnika št. 83, ali pa komercialno gorivo super. Če je posoda za gorivo konstruirana samo za vgradnjo na vozila z motorjem na kompresijski vžig, je treba posodo za gorivo napolniti z dizelskim gorivom.

3.2.	Pred preskusom je treba posodo za gorivo napolniti do 50 % njene prostornine s preskuševalnim gorivom in jo odprto hraniti na temperaturi okolja 313 K ± 2 K (40 °C ± 2 °C) dokler izguba teže po časovni enoti ne postane konstantna, vendar ne dlje kot 4 tedne (začasno obdobje hranjenja).

3.3.

Nato je treba posodo za gorivo izprazniti in jo ponovno napolniti s preskuševalnim gorivom do 50 % prostornine, nato pa nepredušno zapreti in hraniti pri temperaturi 313 K ± 2 K (40 °C ± 2 °C). Tlak je treba nastaviti, ko vsebina posode za gorivo doseže preskuševalno temperaturo. V naslednjem obdobju osmih tednov je treba meriti izgubo teže zaradi difuzije v preskuševalnem obdobju. Največja dovoljena povprečna izguba goriva je 20 g na 24 ur preskuševalnega časa.

3.4.

Če je izguba zaradi difuzije večja od vrednosti, navedene v odstavku 3.3, je treba preskus, opisan v omenjenem odstavku, ponoviti na isti posodi za gorivo zaradi določanja izgube, povzročene z difuzijo pri temperaturi 296 K ± 2 K (23 °C ± 2 °C), vendar drugače pod istimi pogoji. Tako izmerjena izguba ne sme biti večja od 10 g na 24 ur.

4. ODPORNOST PROTI GORIVU

Po preskusu iz odstavka 3.3 mora posoda za gorivo še vedno izpolnjevati zahteve iz odstavkov 1 in 2.

5. ODPORNOST PROTI OGNJU

Na posodi za gorivo je treba opraviti naslednje preskuse.

5.1.	Posodo za gorivo, pritrjeno kot na vozilu, je treba dve minuti izpostaviti plamenu. To ne sme povzročiti iztekanja tekočega goriva iz posode za gorivo.

5.2.

Na z gorivom napolnjenih posodah za gorivo je treba opraviti tri preskuse, kot sledi:

5.2.1.

Če je posoda za gorivo namenjena za vgradnjo v vozila z motorjem na prisilni vžig ali pa z motorjem na kompresijski vžig, je treba opraviti tri preskuse na posodah za gorivo, napolnjenih z gorivom super.

5.2.2.

Če je posoda za gorivo namenjena samo za vgradnjo v vozila z motorjem na kompresijski vžig, je treba opraviti tri preskuse na posodah za gorivo, napolnjenih z dizelskim gorivom.

5.2.3.

Pri vsakem preskusu morajo biti posoda za gorivo in pripadajoča oprema pritrjeni na preskuševalno ogrodje tako, da so čim bolj simulirani pogoji dejanske pritrditve v vozilu. Način pritrditve posode za gorivo na preskuševalnem ogrodju mora ustrezati ustreznim specifikacijam za vozilo. Upoštevati je treba dele vozila, ki posodo za gorivo in njeno opremo ščitijo proti izpostavitvi ognja ali na kakršen koli način vplivajo na širitev ognja, in tudi posebne dele, ki so vgrajeni na posodi za gorivo, in vijake na pokrovu. Med preskusom morajo biti vse odprtine zaprte, zračniki pa morajo delovati. Neposredno pred preskusom je treba posodo za gorivo napolniti s predpisanim gorivom do 50 % prostornine.

5.3.	Plamen, ki mu je izpostavljena posoda za gorivo, se dobi s sežiganjem komercialnega goriva za motorje na prisilni vžig (v nadaljnjem besedilu „gorivo“) v ponvi. Količina goriva v ponvi mora zadoščati za moč plamena pod pogoji prostega gorenja med celotnim preskusnim postopkom.

5.4.	Mere ponve je treba izbrati tako, da so tudi bočne stene posode za gorivo izpostavljene plamenu. Zato mora biti ponev vsaj za 20 cm, vendar največ za 50 cm večja od vodoravne projekcije posode za gorivo. Na začetku preskusa bočne stene ponve ne smejo štrleti več kot 8 cm nad nivojem goriva.

5.5.

Ponev, napolnjeno z gorivom, je treba namestiti pod posodo za gorivo tako, da razdalja med nivojem goriva v ponvi in dnom posode za gorivo ustreza konstrukcijsko določeni višini posode za gorivo nad površino cestišča pri masi neobremenjenega vozila (glej odstavek 7.4). Bodisi ponev bodisi preskuševalno ogrodje ali oba dela morata biti prosto vrtljiva.

5.6.

Med fazo C preskusa je treba ponev na višini 3 cm ± 1 cm nad nivojem goriva prekriti z zaslonom. Zaslon mora biti iz snovi, odporne proti ognju, kakor je predpisano v Dodatku 2. Med opekami ne sme biti reže, opeke pa morajo biti nameščene nad ponvijo z gorivom tako, da so odprtine v opekah proste. Dolžina in širina okvira morata biti 2 cm do 4 cm manjši od notranjih mer ponve, da med okvirom in bočno steno ponve nastane reža za prezračevanje.

5.7.

Pri izvajanju preskusov na prostem je treba zagotoviti zadostno zaščito pred vetrom in hitrost vetra v višini ponve z gorivom ne sme biti večja od 2,5 km/h. Pred preskusom je treba zaslon ogreti na temperaturo 308 K ± 5 K (35 °C ± 5 °C). Šamotne opeke se lahko ovlažijo, da so zagotovljeni enaki pogoji za vsak naslednji preskus.

5.8.

Preskus mora zajemati štiri faze (glej Dodatek 1).

5.8.1.

Faza A: Predgrevanje (slika 1)

Gorivo je treba vžgati v ponvi na razdalji vsaj 3 m od preskušane posode za gorivo. Po 60 sekundah predgrevanja je treba ponev namestiti pod posodo za gorivo.

5.8.2.

Faza B: Neposredna izpostavljenost plamenom (slika 2)

Posodo za gorivo je treba za 60 sekund izpostaviti plamenu prosto gorečega goriva.

5.8.3.

Faza C: Posredna izpostavljenost plamenom (slika 3)

Takoj po končani fazi B je treba namestiti zaslon med ponvijo z gorečim gorivom in posodo za gorivo. Posodo za gorivo je treba izpostaviti tako zmanjšanim plamenom za nadaljnjih 60 sekund.

5.8.4.

Faza D: Konec preskusa (slika 4)

Ponev z gorečim gorivom, prekrito z zaslonom, je treba postaviti v prvotno lego (faza A). Če na koncu preskusa posoda za gorivo gori, je treba ogenj takoj pogasiti.

5.9.	Rezultati preskusa se štejejo za zadovoljive, če iz posode za gorivo ne izteka tekoče gorivo.

6. ODPORNOST PROTI VISOKIM TEMPERATURAM

6.1.	Preskuševalno ogrodje ob preskusu mora ustrezati pritrditvi posode za gorivo na vozilu, ustrezati mora tudi delovanje prezračevanja posode za gorivo.

6.2.	Posoda za gorivo, napolnjena do 50 % prostornine z vodo s temperaturo 293 K (20 °C), mora biti eno uro na temperaturi okolja 368 K ± 2 K (95 °C ± 2 °C).

6.3.	Rezultati preskusa se štejejo za zadovoljive, če po preskusu posoda za gorivo ne prepušča in ni bistveno deformirana.

7. OZNAKE NA POSODI ZA GORIVO

Na posodi za gorivo mora biti nameščena blagovna znamka ali znamka; le-ta mora biti neizbrisna in jasno čitljiva tudi po vgradnji posode za gorivo v vozilo.

Dodatek 1

Preskus odpornosti proti ognju

Slika 1

Faza A: Predgrevanje

Slika 2

Faza B: Neposredna izpostavljenost plamenom

Slika 3

Faza C: Posredna izpostavljenost plamenom

Slika 4

Faza D: Konec preskusa

Dodatek 2

Mere in tehnični podatki za šamotno opeko

ODPORNOST PROTI OGNJU (Seger-Kegel)	SK 30
VSEBNOST AL2O3	30–33 %
POROZNOST (Po)	20–22 % vol.
GOSTOTA	1 900–2 000 kg/m3
LUKNJIČASTA POVRŠINA	44,18 %

23.7.2008

Uradni list Evropske unije

L 194/34

SKLEP SVETA 2008/605/SZVP

z dne 22. julija 2008

o izvajanju Skupnega stališča 2004/161/SZVP o podaljšanju omejitvenih ukrepov proti Zimbabveju

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Skupnega stališča 2004/161/SZVP (1) in zlasti člena 6 Skupnega stališča v povezavi s členom 23(2) Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je s Skupnim stališčem 2004/161/SZVP med drugim sprejel ukrepe za preprečevanje vstopa na ozemlje držav članic ali tranzita čezenj tistim posameznikom, ki sodelujejo v dejavnostih, ki resno spodkopavajo demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in pravno državo v Zimbabveju, ter za zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, ki pripadajo članom zimbabvejske vlade ter z njo povezanim fizičnim in pravnim osebam, subjektom ali organizacijam s seznama iz priloge k skupnemu stališču 2004/161/SZVP.

(2)

Zaradi organiziranega nasilja, ki so ga izvajale oblasti v Zimbabveju med kampanjo za predsedniške volitve 2008 – te zato pomenijo zanikanje demokracije –, bi bilo treba na seznam v prilogi skupnega stališča 2004/161/SZVP dodati nekatere osebe in subjekte. Te osebe in subjekte, ki so s svojimi dejavnostmi resno škodovali demokraciji ter spoštovanju človekovih pravic in pravne države v Zimbabveju in so povezani z režimom zaradi funkcije ali zato, ker so sodelovali v organiziranem nasilju, ki ga so ga izvajale zimbabvejske oblasti, oziroma so k njemu nagovarjali, je treba obravnavati kot povezane z režimom –

SKLENIL:

Člen 1

Na seznam iz priloge k skupnemu stališču 2004/161/SZVP se dodajo osebe in subjekti, navedeni na seznamu iz priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 22. julija 2008

Za Svet

Predsednik

B. KOUCHNER

(1) UL L 50, 20.2.2004, str. 66. Skupno stališče, kakor je bilo nazadnje spremenjeno s Sklepom 2007/455/SZVP (UL L 172, 30.6.2007, str. 89).

PRILOGA

Osebe in subjekti iz člena 1

132.	Gono, Gideon

guverner Centralne banke

133.	Kazembe, Joyce

podpredsednik Zimbabwe Electoral Commission

134.	Patel, Bharat

generalni državni tožilec

135.	Chiwenga, Jocelyn

poslovna ženska, soproga generala Chiwenge, načelnika generalštaba oboroženih sil

136.	Dube, Tshingo

generalni direktor obrambne industrije Zimbabveja in kandidat politične stranke Zanu-Pf na parlamentarnih volitvah

137.	Huni, Munyaradzi

novinar uradnega lista in provladnega časopisa „The Herald“, ki je spodbujal k organiziranem nasilju, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

138.	Kereke, Munyaradzi

glavni svetnik guvernerja Centralne banke

139.	Chiremba, Mirirai

vodja oddelka za finančne informacije pri Centralni banki

140.	Zvayi, Caesar

novinar uradnega lista in provladnega časopisa „The Herald“, ki je podžigal k organiziranem nasilju, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

141.	Chingoka, Peter

predsednik zimbabvejske zveze za kriket, ki je javno podpiral organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

142.	Chimedza, Paul Dr.

predsednik svetovnega medicinskega združenja za Zimbabve, ki je odrekel pomoč žrtvam iz vrst MDC (opozicije)

143.	general vojaškega letalstva Karakadzai

Harare Metropolitan Province, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

144.	polkovnik C. Sibanda

Bulawayo Province, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

145.	brigadni general Tarumbwa

Manicaland and Mutare South, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

146.	polkovnik M. Mzilikazi (MID)

Buhera Central, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

147.	polkovnik Mutsvunguma

Headlands, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

148.	brigadni general Shungu

Maishonaland Central, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njim

149.	polkovnik Chipwere

Bindura South, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

150.	polkovnik F. Mhonda

Rushinga, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

151.	general vojaškega letalstva Muchena

Midlands, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

152.	general vojaškega letalstva Abu Basutu

Matebeleland South, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

153.	brigadni general Khumalo

Matebeleland North, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

154.	general E. A. Rugeje

Masvingo Province, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

155.	polkovnik G. Mashava

Chiredzi Central, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

156.	podpolkovnik Muchono

Mwenezi West, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

157.	podpolkovnik Mpabanga

Mwenezi East, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

158.	major R. Kwenda

Zaka East, oseba, neposredno vpletena v val nasilja, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

159.	brigadni general Sigauke

Mash West Province, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

160.	polkovnik Gwekwerere

Chinhoyi, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

161.	polkovnik C. T. Gurira

Mhondoro Mubaira, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

162.	brigadni general D. Nyikayaramba

Mashonaland East, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

163.	brigadni general Rungani

general v pokoju, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

164.	Chinotimba, Joseph

podpredsednik zimbabvejske nacionalne zveze veteranov osvobodilne vojne, poveljnik milic politične stranke Zanu-PF

165.	Moyo, Gilbert

„vojni veteran“, vpleten v številne zločine v Zahodnem Mashonalandu (Chegutu), poveljnik milic politične stranke Zanu-PF

166.	Rangwani, Dani

policijski inšpektor, vpleten v mučenje in pridržanje pripadnikov MDC, oseba, neposredno vpletena v organizirano nasilje, ki se je dogajalo pred volitvami in med njimi

167.	Jangara, Thomsen

namestnik prefekta policije, policijski komisar načelnik, delujoč iz Southertona, odgovoren za južni dela Harareja, oseba, neposredno vpletena v nasilje marca 2007

168.	Tonderai Matibiri, Innocent

namestnik generalnega direktorja policije, nečak ali afriški „bližnji sorodnik“ Mugabeja, postavljen na visok položaj, da bi postal naslednji generalni direktor policije, oseba, neposredno vpletena v nasilje marca 2007

169.	Zidco Holdings

finančni holding politične stranke Zanu-PF (alias Zidco Holdings (PVT) Ltd),

PO Box 1275, Harare, Zimbabve

170.	Jongwe Printing and Publishing Company (PVT) Ltd

izdajateljski oddelek politične stranke Zanu-Pf (alias Jongwe Company (PVT) Ltd printing and publishing co, alias Jongwe printing and publishing company)

14 Austin Road, Coventry road, Workington,Harare, Zimbabve. PO box 5988, Harare, Zimbabve

171.	Cold Comfort Farm Trust Co-operative

Pripada Didymusu Mutasi, vpletena pa je tudi Grace Mugabe.

7 Cowie Road, Tynwald, Harare, Zimbabve

172.	Zimbabwe Defence Industries

V celoti v lasti zimbabvejske vlade. Med vodilnimi sta tudi Leo Mugabe in Solomon Mujuru.

10th Floor, Trustee House, 55 Samora Machel Avenue, PO Box 6597, Harare, Zimbabve

23.7.2008

Uradni list Evropske unije

L 194/37

Popravek Odločbe Komisije 2008/582/ES z dne 8. julija 2008 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) iz financiranja Skupnosti

( Uradni list Evropske unije L 186 z dne 15. julija 2008 )

Na strani 40 se doda naslednja priloga:

„PRILOGA

Proračunska postavka 6701

DČ	Ukrep	Finančno leto	Razlog za popravek	Vrsta	%	Valuta	Znesek	Že izvedeni odbitki	Finančni vpliv
DE	Razvoj podeželja, jamstva	2003	Veliko število upravnih in formalnih napak	pavšalni	10,00 %	EUR	– 867 397,00	0,00	– 867 397,00
DE	Razvoj podeželja, jamstva	2004	Veliko število upravnih in formalnih napak	pavšalni	10,00 %	EUR	– 922 307,00	0,00	– 922 307,00
DE	Razvoj podeželja, jamstva	2005	Veliko število upravnih in formalnih napak	pavšalni	5,00 %	EUR	– 182 680,00	0,00	– 182 680,00
DE	Razvoj podeželja, jamstva	2005	Veliko število upravnih in formalnih napak	pavšalni	10,00 %	EUR	– 999 506,00	0,00	– 999 506,00
Skupaj DE							–2 971 890,00	0,00	–2 971 890,00
ES	Premije za živali in poljščine		Povračilo zaradi delne razveljavitve Odločbe Komisije 2004/457/ES s sodbo Sodišča v zadevi T-266/04				823 834,00	0,00	823 834,00
ES	Mlečne premije	2004	Prekoračitev količinske zgornje meje	točni		EUR	–52 361,34	0,00	–52 361,34
ES	Sadje in zelenjava – orehi	2005	Zapoznela plačila upravičencem do programa pomoči	točni		EUR	–14 397 498,21	0,00	–14 397 498,21
ES	Sadje in zelenjava – orehi	2006	Zapoznela plačila upravičencem do programa pomoči	točni		EUR	–1 009 945,97	0,00	–1 009 945,97
ES	Sadje in zelenjava – umiki	2004	Neupoštevanje okoljskih razmer	točni		EUR	– 634 839,09	0,00	– 634 839,09
ES	Sadje in zelenjava – umiki	2005	Neupoštevanje okoljskih razmer	točni		EUR	– 410 503,12	0,00	– 410 503,12
ES	Sadje in zelenjava – umiki	2006	Neupoštevanje okoljskih razmer	točni		EUR	– 546 120,92	0,00	– 546 120,92
ES	Premije za meso – govedo	2003	Slabosti pri pregledih na kraju samem	pavšalni	2,00 %	EUR	– 373 751,67	0,00	– 373 751,67
ES	Premije za meso – govedo	2004	Slabosti pri pregledih na kraju samem	pavšalni	2,00 %	EUR	– 361 340,41	0,00	– 361 340,41
ES	Premije za meso – govedo	2005	Slabosti pri pregledih na kraju samem	pavšalni	2,00 %	EUR	– 354 082,79	0,00	– 354 082,79
ES	Premije za meso – govedo	2006	Slabosti pri pregledih na kraju samem	pavšalni	2,00 %	EUR	– 150,72	0,00	– 150,72
Skupaj ES							–17 316 760,25	0,00	–17 316 760,25
FR	Mleko v prahu za kazein	2003	Neskladnost s postopkom proizvodnje	pavšalni	2,00 %	EUR	–1 069 944,66	0,00	–1 069 944,66
FR	Mleko v prahu za kazein	2004	Neskladnost s postopkom proizvodnje	pavšalni	2,00 %	EUR	–1 988 080,56	0,00	–1 988 080,56
FR	Mleko v prahu za kazein	2005	Neskladnost s postopkom proizvodnje	pavšalni	2,00 %	EUR	– 490 222,38	0,00	– 490 222,38
FR	Razvoj podeželja, jamstva – spremjevalni ukrepi (ukrepi, vezani na površino)	2003	Pomanjkljivost v ključnem nadzoru – neizčrpna poročila o pregledih v zvezi z dobrimi kmetijskimi praksami	pavšalni	5,00 %	EUR	–3 242 982,00	0,00	–3 242 982,00
FR	Razvoj podeželja, jamstva – spremjevalni ukrepi (ukrepi, vezani na površino)	2004	Pomanjkljivost v ključnem nadzoru – neizčrpna poročila o pregledih v zvezi z dobrimi kmetijskimi praksami	pavšalni	5,00 %	EUR	– 432 112,00	0,00	– 432 112,00
FR	Razvoj podeželja, jamstva – spremjevalni ukrepi (ukrepi, vezani na površino)	2005	Pomanjkljivost v ključnem nadzoru – neizčrpna poročila o pregledih v zvezi z dobrimi kmetijskimi praksami	pavšalni	5,00 %	EUR	–68 795,00	0,00	–68 795,00
Skupaj FR							–7 292 136,60	0,00	–7 292 136,60
GB	Poljščine	2004	Neprimerni časovni okvir naknadnih terenskih obiskov, netočno določanje površine, upravičene za plačilo	pavšalni	5,00 %	GBP	–39 302 426,21	0,00	–39 302 426,21
GB	Poljščine	2005	Neprimerni časovni okvir naknadnih terenskih obiskov, netočno določanje površine, upravičene za plačilo	pavšalni	5,00 %	GBP	–15 577 901,94	0,00	–15 577 901,94
GB	Premije za meso – govedo	2003	Vključitev skupnega zemljišča za izračun krmne površine v okviru shem pomoči za živali	točni		GBP	–5 924,49	0,00	–5 924,49
GB	Premije za meso – govedo	2004	Vključitev skupnega zemljišča za izračun krmne površine v okviru shem pomoči za živali	točni		GBP	–24 360,32	0,00	–24 360,32
GB	Premije za meso – ovce	2003	Vključitev skupnega zemljišča za izračun krmne površine v okviru shem pomoči za živali	točni		GBP	–14 109,69	0,00	–14 109,69
GB	Premije za meso – ovce	2004	Vključitev skupnega zemljišča za izračun krmne površine v okviru shem pomoči za živali	točni		GBP	–13 785,20	0,00	–13 785,20
Skupaj GB							–54 938 507,85	0,00	–54 938 507,85
GR	Orehi	2005	LPIS-GIS ni v celoti operativen, nezadostni pregledi na kraju samem	pavšalni	2,00 %	EUR	–71 794,60	0,00	–71 794,60
GR	Neposredna plačila	2005	LPIS-GIS ni v celoti operativen, nezadostni pregledi na kraju samem	pavšalni	10,00 %	EUR	–2 833 706,98	0,00	–2 833 706,98
GR	Neposredna plačila	2005	LPIS-GIS ni v celoti operativen, nezadostni pregledi na kraju samem	pavšalni	15,00 %	EUR	–32 073 291,47	0,00	–32 073 291,47
GR	Neposredna plačila	2005	LPIS-GIS ni v celoti operativen, nezadostni pregledi na kraju samem	pavšalni	10,00 %	EUR	–28 846 753,54	0,00	–28 846 753,54
GR	Orehi	2006	LPIS-GIS ni v celoti operativen, nezadostni pregledi na kraju samem	pavšalni	2,00 %	EUR	–86 496,35	0,00	–86 496,35
GR	Neposredna plačila	2006	LPIS-GIS ni v celoti operativen, nezadostni pregledi na kraju samem	pavšalni	10,00 %	EUR	–34 745 488,98	0,00	–34 745 488,98
GR	Neposredna plačila	2006	LPIS-GIS ni v celoti operativen, nezadostni pregledi na kraju samem	pavšalni	15,00 %	EUR	–29 056 988,80	0,00	–29 056 988,80
Skupaj GR							– 127 714 520,73	0,00	– 127 714 520,73
IT	Poljščine	2004	Slabosti v nadzornem postopku, ki temelji na posnetkih iz preteklih let	pavšalni	5,00 %	EUR	–27 847 155,97	0,00	–27 847 155,97
IT	Poljščine	2004	Slabosti pri razlagi ortofoto posnetkov	pavšalni	2,00 %	EUR	–27 434 620,36	0,00	–27 434 620,36
IT	Poljščine	2005	Slabosti v nadzornem postopku, ki temelji na posnetkih iz preteklih let	pavšalni	5,00 %	EUR	–21 206 744,69	0,00	–21 206 744,69
IT	Poljščine	2005	Slabosti pri razlagi ortofoto posnetkov	pavšalni	2,00 %	EUR	–33 645 298,99	0,00	–33 645 298,99
IT	Pomoči na površino	2006	Slabosti v nadzornem postopku, ki temelji na posnetkih iz preteklih let	pavšalni	5,00 %	EUR	–7 433 776,26	0,00	–7 433 776,26
IT	Pomoči na površino	2006	Slabosti pri razlagi ortofoto posnetkov	pavšalni	2,00 %	EUR	–27 590 205,43	0,00	–27 590 205,43
IT	Izvozna nadomestila	2001	Neprimerno izvajanje ključnega nadzora	pavšalni	5,00 %	EUR	–67 271,33	0,00	–67 271,33
IT	Izvozna nadomestila	2002	Neprimerno izvajanje ključnega nadzora	pavšalni	5,00 %	EUR	– 361 362,50	0,00	– 361 362,50
IT	Izvozna nadomestila	2003	Neprimerno izvajanje ključnega nadzora	pavšalni	5,00 %	EUR	–79 763,99	0,00	–79 763,99
IT	Sadje in zelenjava – predelava agrumov	2004	Ključni nadzori so bili opravljeni le delno ali pa jih sploh ni bilo, dokazi o goljufiji, ki vpliva na shemo predelave agrumov	pavšalni	25,00 %	EUR	–14 993 038,39	0,00	–14 993 038,39
IT	Sadje in zelenjava – predelava agrumov	2005	Ključni nadzori so bili opravljeni le delno ali pa jih sploh ni bilo, dokazi o goljufiji, ki vpliva na shemo predelave agrumov	pavšalni	25,00 %	EUR	– 355 653,75	0,00	– 355 653,75
IT	Sadje in zelenjava – sredstva za delovanje	2005	Neupravičeni odhodki pri enem operativnem programu	točni		EUR	–13 200,00	0,00	–13 200,00
IT	Mlečne kvote	2003	Pomanjkljiv nadzor pri dobavi in neposredni prodaji	pavšalni	2,00 %	EUR	–5 001 671,00	0,00	–5 001 671,00
IT	Mlečne kvote	2003	Pomanjkljiv nadzor pri dobavi in neposredni prodaji	pavšalni	5,00 %	EUR	–8 675 150,00	0,00	–8 675 150,00
Skupaj IT							– 174 704 912,66	0,00	– 174 704 912,66
NL	Mleko v prahu za kazein	2003	Slabosti v nadzornem postopku – pregledi niso izvajani tako pogosto, kot je zahtevano; postopek vzorčenja ni objektiven	pavšalni	5,00 %	EUR	–3 451 612,54	0,00	–3 451 612,54
NL	Mleko v prahu za kazein	2004	Slabosti v nadzornem postopku – pregledi niso izvajani tako pogosto ali tako podrobno, kot je zahtevano; postopek vzorčenja ni objektiven	pavšalni	5,00 %	EUR	–3 672 868,18	0,00	–3 672 868,18
NL	Mleko v prahu za kazein	2005	Slabosti v nadzornem postopku – pregledi niso izvajani tako pogosto ali tako podrobno, kot je zahtevano; postopek vzorčenja ni objektiven	pavšalni	5,00 %	EUR	– 192 151,14	0,00	– 192 151,14
Skupaj NL							–7 316 631,86	0,00	–7 316 631,86
PL	Pomoči na površino	2005	Slabosti pri ključnem nadzoru – nezadostna ali neprimerna kakovost nadzora	pavšalni	5,00 %	PLN	–10 950 597,00	0,00	–10 950 597,00
Skupaj PL							–10 950 597,00	0,00	–10 950 597,00
SE	Premije za meso – ovce	2003	Plačilo pomoči kmetom z manj kot 10 kvotnimi pravicami	točni		SEK	– 251 958,00	0,00	– 251 958,00
SE	Premije za meso – ovce	2003	Slabosti pri pregledih na kraju samem	pavšalni	2,00 %	SEK	– 813 863,38	0,00	– 813 863,38
SE	Premije za meso – ovce	2004	Plačilo pomoči kmetom z manj kot 10 kvotnimi pravicami	točni		SEK	– 491 987,00	0,00	– 491 987,00
SE	Premije za meso – ovce	2004	Slabosti pri pregledih na kraju samem	pavšalni	2,00 %	SEK	– 791 216,00	0,00	– 791 216,00
SE	Premije za meso – ovce	2005	Plačilo pomoči kmetom z manj kot 10 kvotnimi pravicami	točni		SEK	– 661 305,00	0,00	– 661 305,00
SE	Premije za meso – ovce	2005	Slabosti pri pregledih na kraju samem	pavšalni	2,00 %	SEK	– 788 339,00	0,00	– 788 339,00
SE	Premije za meso – ovce	2006	Slabosti pri pregledih na kraju samem	pavšalni	2,00 %	SEK	– 454,86	0,00	– 454,86
Skupaj SE							–3 799 123,24	0,00	–3 799 123,24“

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 194

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 51 23. julij 2008

Vsebina	I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
	UREDBE
	Uredba Komisije (ES) št. 691/2008 z dne 22. julija 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	1

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Komisija
	2008/602/ES
*	Odločba Komisije z dne 17. junija 2008 o določitvi fizične arhitekture in zahtev nacionalnih vmesnikov ter komunikacijske infrastrukture med centralnim vizumskim informacijskim sistemom (VIS) in nacionalnimi vmesniki za razvojno fazo (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2693)	3
	2008/603/ES
*	Odločba Komisije z dne 17. julija 2008 o začasnem odstopanju od pravil o poreklu iz Priloge II k Uredbi Sveta (ES) št. 1528/2007 zaradi upoštevanja posebnih razmer na Mauritiusu v zvezi s konzerviranim tunom in fileti tuna (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3568)	9
	2008/604/ES
*	Odločba Komisije z dne 22. julija 2008 o imenovanju članov strokovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi	12
	AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
*	Pravilnik št. 34 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi za homologacijo vozil v zvezi s preprečevanjem tveganj požara	14

	III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU
*	Sklep Sveta 2008/605/SZVP z dne 22. julija 2008 o izvajanju Skupnega stališča 2004/161/SZVP o podaljšanju omejitvenih ukrepov proti Zimbabveju	34

	Popravki
*	Popravek Odločbe Komisije 2008/582/ES z dne 8. julija 2008 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) iz financiranja Skupnosti (UL L 186, 15.7.2008)	37
*	Popravek Obvestila o datumu začetka veljavnosti Sporazuma o partnerstvu na področju ribištva med Evropsko skupnostjo in Republiko Kiribati (UL L 165, 26.6.2008)	42

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	32,2
	MK	28,0
	TR	85,4
	ME	25,6
	XS	37,5
	ZZ	41,7
0707 00 05	TR	115,0
0707 00 05	ZZ	115,0
0709 90 70	TR	98,5
0709 90 70	ZZ	98,5
0805 50 10	AR	90,6
	US	70,6
	UY	101,5
	ZA	102,4
	ZZ	91,3
0806 10 10	CL	79,7
	EG	148,0
	IL	129,9
	TR	144,2
	ZZ	125,5
0808 10 80	AR	115,7
	BR	94,9
	CL	100,6
	CN	74,8
	NZ	112,6
	US	101,0
	UY	80,0
	ZA	85,0
	ZZ	95,6
0808 20 50	AR	80,0
	AU	143,2
	CL	113,9
	NZ	110,0
	ZA	95,7
	ZZ	108,6
0809 10 00	TR	170,1
0809 10 00	ZZ	170,1
0809 20 95	TR	401,1
	US	437,5
	ZZ	419,3
0809 30	TR	164,5
0809 30	ZZ	164,5
0809 40 05	IL	154,8
	XS	95,0
	ZZ	124,9

Zaporedna št.	Oznaka KN	Poimenovanje blaga	Obdobje	Količine
09.1668	1604 14 111604 14 181604 20 70	Konzervirani tun (1)	Od 1.1.2008 do 31.12.2008	3 000 ton
09.1669	1604 14 16	Fileti tuna	Od 1.1.2008 do 31.12.2008	600 ton