ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 186

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 51
15. julij 2008


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 664/2008 z dne 14. julija 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 665/2008 z dne 14. julija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko

3

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Svet

 

 

2008/578/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 28. februarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Svetom Evrope o sodelovanju med Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in Svetom Evrope

6

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Svetom Evrope o sodelovanju med Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in Svetom Evrope

7

 

 

2008/579/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 16. junija 2008 o podpisu in sklenitvi Mednarodnega sporazuma o kavi 2007 v imenu Evropske skupnosti

12

Mednarodni sporazum o kavi 2007

13

 

 

2008/580/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 23. junija 2008 o jamstvu Skupnosti, ki se odobri Evropski investicijski banki zaradi izgub pri posojilih za projekte zunaj Skupnosti (jugovzhodne sosede, sredozemske države, Južna Amerika in Azija ter Južnoafriška republika) (Kodificirana različica)

30

 

 

Komisija

 

 

2008/581/ES

 

*

Sklep Komisije z dne 4. julija 2008 o financiranju skladiščenja antigenov virusa slinavke in parkljevke ter izdelavi cepiv, pridobljenih iz takih antigenov

36

 

 

2008/582/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 8. julija 2008 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) iz financiranja Skupnosti (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3411)

39

 

 

SPORAZUMI

 

 

Svet

 

*

Obvestilo o datumu začetka veljavnosti Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani

41

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

15.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 664/2008

z dne 14. julija 2008

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 15. julija 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. julija 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 510/2008 (UL L 149, 7.6.2008, str. 61).

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 590/2008 (UL L 163, 24.6.2008, str. 24).


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

33,6

MK

19,3

TR

113,8

ZZ

55,6

0707 00 05

MK

21,3

TR

76,4

ZZ

48,9

0709 90 70

TR

85,7

ZZ

85,7

0805 50 10

AR

85,8

US

89,1

UY

75,0

ZA

94,0

ZZ

86,0

0808 10 80

AR

95,0

BR

97,0

CL

107,3

CN

86,9

NZ

115,1

US

118,0

UY

60,2

ZA

96,2

ZZ

97,0

0808 20 50

AR

99,2

CL

104,9

NZ

116,2

ZA

122,3

ZZ

110,7

0809 10 00

TR

177,5

XS

125,7

ZZ

151,6

0809 20 95

TR

373,8

US

305,5

ZZ

339,7

0809 30

TR

177,4

ZZ

177,4

0809 40 05

IL

217,7

ZZ

217,7


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


15.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 665/2008

z dne 14. julija 2008

o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (1) ter zlasti členov 4(4), 5(3), 7(1), 8(7), 12(2) in 25 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 199/2008 vzpostavlja okvir Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov za vzpostavitev trdne podlage za znanstvene analize ribištva in za zagotovitev oblikovanja tehtnega znanstvenega mnenja za izvajanje skupne ribiške politike (v nadaljnjem besedilu „SRP“).

(2)

Protokoli in metode za zbiranje in spremljanje podatkov morajo biti v skladu s standardi kakovosti, ki so jih določili mednarodni znanstveni organi, regionalne organizacije za upravljanje ribištva, in temeljiti na izkušnjah, pridobljenih iz zbiranja podatkov o ribištvu, ker je bil prvi okvir Skupnosti ustanovljen leta 2000, ter na mnenju Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (v nadaljnjem besedilu „STECF“).

(3)

Države članice morajo sestaviti večletni nacionalni program za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v skladu z večletnim programom Skupnosti. Te programe je treba Komisiji predložiti dovolj zgodaj, da lahko ta pravočasno sprejme finančne odločitve za naslednje leto. Države članice se morajo izogniti podvajanju zbiranja podatkov. Države članice morajo poročati o izvajanju nacionalnih programov.

(4)

Usklajevanje ukrepov držav članic in, kjer je mogoče, delitev nalog med nacionalnimi programi je treba zagotoviti na regionalni ravni.

(5)

Večletni program Skupnosti bo predmet ločenega sklepa Komisije.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sestavine nacionalnih programov

Večletni nacionalni programi iz člena 4 Uredbe (ES) št. 199/2008 vsebujejo:

(a)

načrtovane ukrepe po modulih in razdelkih, kakor je navedeno v večletnem programu Skupnosti, in glede na naslednje regije:

Baltsko morje (območja ICES III b–d),

Severno morje (območja ICES IIIa, IV in VIId) in vzhodna Arktika (območji ICES I in II),

severni Atlantik (območja ICES V–XIV in območja NAFO),

Sredozemsko morje in Črno morje,

regije, kjer ribolov izvajajo plovila Skupnosti in upravlja Regionalna organizacija za upravljanje ribištva, katere pogodbenica ali opazovalka je Skupnost;

(b)

elemente analitičnih poročil, razdeljene po modulih in razdelkih, kakor je navedeno v večletnem programu Skupnosti, in po regijah, kakor je navedeno v točki (a) tega člena;

(c)

podroben opis uporabljenih strategij vzorčenja in statističnih ocen, kar omogoča upoštevanje ravni točnosti in razmerja med stroški in točnostjo;

(d)

elemente, ki prikazujejo, da se nacionalni programi usklajujejo v isti regiji in da so navedene naloge razdeljene med ustrezne države članice.

Člen 2

Predložitev nacionalnih programov

1.   Večletni nacionalni programi se Komisiji predložijo elektronsko najpozneje do 31. marca leta pred obdobjem izvajanja večletnega programa. Prvo obdobje zajema leti 2009 in 2010. Za to obdobje se nacionalni programi predložijo do 15. oktobra 2008.

2.   Pri predložitvi nacionalnih programov države članice uporabljajo:

(a)

vzorce in smernice, ki jih je določil STECF z ozirom na tehnične in znanstvene vidike programa;

(b)

finančne obrazce, ki jih zagotovi Komisija glede na finančne vidike programa.

Člen 3

Nacionalno usklajevanje ter usklajevanje med Komisijo in državami članicami

1.   Vsaka država članica določi nacionalnega korespondenta, katerega osrednja naloga bo izmenjava informacij med Komisijo in državami članicami v zvezi s pripravo in izvajanjem nacionalnih programov.

2.   Kadar bo v nacionalnem programu sodelovalo več organov, bo nacionalni korespondent odgovoren za usklajevanje nacionalnega programa. Zato se nacionalni usklajevalni sestanek skliče enkrat letno. Če je potrebno, se lahko dogovori za dodatni sestanek. Takšen sestanek organizira nacionalni korespondent, udeležijo pa se ga samo osebe organov, ki so vključeni v nacionalni program. Komisija lahko sodeluje na teh sestankih.

3.   Poročilo z nacionalnega usklajevalnega sestanka iz odstavka 2 se vključi v letno poročilo iz člena 7(1) Uredbe (ES) št. 199/2008.

4.   Finančna podpora Skupnosti za sestanke, navedene v odstavku 2, se dodeli, če bodo države članice izpolnjevale določbe iz tega člena.

Člen 4

Regionalno usklajevanje

1.   Na regionalnih usklajevalnih sestankih iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 199/2008 se ocenijo regionalni usklajevalni vidiki nacionalnih programov in kjer je potrebno, sprejmejo priporočila za boljšo integracijo nacionalnih programov in za delitev nalog med državami članicami.

2.   Na regionalnem usklajevalnem sestanku se v dogovoru s Komisijo za obdobje dveh let imenuje predsednik.

3.   Regionalni usklajevalni sestanki se skličejo enkrat letno. Komisija v soglasju s predsednikom predlaga okvirne pogoje za sestanek, ki se sporočijo nacionalnim korespondentom iz člena 3(1) tri tedne pred sestankom. Države članice predložijo Komisiji seznam udeležencev dva tedna pred sestankom.

Člen 5

Predložitev letnih poročil

1.   Države članice elektronsko predložijo letno poročilo iz člena 7(1) Uredbe (ES) št. 199/2008 do 31. maja vsako leto po letu izvajanja nacionalnega programa. Letno poročilo po modulih in razdelkih, kot je navedeno v večletnem programu Skupnosti, in po regijah, kakor je navedeno v členu 1(a) vsebuje predvsem:

(a)

predstavitev letnega izvajanja programa, s podrobno navedbo rezultatov načrtovanih ukrepov;

(b)

letne analitične računovodske evidence.

2.   Pri predložitvi letnega poročila države članice uporabljajo:

(a)

vzorce in smernice, ki jih je določil STECF z ozirom na tehnične in znanstvene vidike programa;

(b)

finančne obrazce, ki jih zagotovi Komisija glede na finančne vidike programa.

Člen 6

Zmanjšanje finančne pomoči Skupnosti

1.   Zmanjšanje finančne pomoči Skupnosti iz člena 8(5)(a) in 8(5)(b) Uredbe (ES) št. 199/2008 je sorazmerno s številom tednov zamude, ki se šteje od rokov iz člena 2 in 5. Delež zmanjšanja je 2 % skupne finančne pomoči Skupnosti za vsako dvotedensko obdobje zamude, z največjim zmanjšanjem 25 % skupnih letnih stroškov nacionalnega programa.

2.   Zmanjšanje finančne pomoči Skupnosti iz člena 8(5)(c) Uredbe (ES) št. 199/2008 je sorazmerno s tem, kolikokrat podatki niso bili poslani končnim uporabnikom. Delež zmanjšanja je 1 % skupne finančne pomoči Skupnosti za posamezno neizpolnitev zahteve z največjim zmanjšanjem 25 % od skupnih letnih stroškov nacionalnega programa.

3.   Kadar se uporabljata odstavka 1 in 2, največja združena zmanjšanja ne presegajo 25 % skupnih letnih stroškov nacionalnega programa.

Člen 7

Raziskave na morju

1.   Seznam raziskav na morju, ki so upravičene do finančne pomoči Skupnosti v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 199/2008, je naveden v večletnem programu Skupnosti.

2.   Na podlagi svetovanja STECF, lahko Komisija posodobi seznam iz odstavka 1 in dovoli državam članicam, da spremenijo načrt raziskav na morju.

Člen 8

Upravljanje osnovnih in metapodatkov

1.   Nacionalne računalniško podprte podatkovne zbirke iz člena 13 Uredbe (ES) št. 199/2008 se povežejo z nacionalnim računalniško podprtim omrežjem, kar omogoča stroškovno učinkovito izmenjavo podatkov in informacij v okviru držav članic.

2.   Vsaka država članica ima eno osrednjo spletno stran, namenjeno za shranjevanje vseh informacij, povezanih z okvirom za zbiranje podatkov na podlagi Uredbe (ES) št. 199/2008. Spletna stran je dostopna vsem udeležencem, vključenim v nacionalni program zbiranja podatkov.

Člen 9

Spremljanje zahtevkov in prenosa podatkov

1.   Za namen člena 20 Uredbe (ES) št. 199/2008 države članice zberejo v računalniško podprti podatkovni zbirki in na zahtevo Komisije dajo na voljo informacije v zvezi s prejetimi zahtevki po podatkih in odgovori nanje.

2.   Podatkovna zbirka iz odstavka 1 vsebuje naslednje podatke:

(a)

zahtevke, datum zahtevkov, vrsto in namen zahtevanih podatkov, natančne podatke o končnem uporabniku;

(b)

odgovore, datum odgovorov in vrsto poslanih podatkov.

Člen 10

Podpora znanstvenemu svetovanju

1.   Za zagotovitev zadostne ravni strokovnega znanja in izkušenj lahko Skupnost zagotovi finančno podporo strokovnjakom za sodelovanje na ustreznih znanstvenih sestankih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Skupnost, in mednarodnim znanstvenim telesom, katerih naloga je znanstveno svetovanje, kot je navedeno v členu 23 Uredbe (ES) št. 199/2008.

2.   Komisija državam članicam do 15. decembra vsako leto za naslednje leto predloži seznam sestankov, za katere meni, da so upravičeni do finančne podpore Skupnosti za sodelovanje strokovnjakov.

3.   Finančna podpora Skupnosti za sodelovanje strokovnjakov pri vsakem znanstvenem sestanku je omejena na največ dva strokovnjaka na državo članico.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. julija 2008

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije


(1)  UL L 60, 5.3.2008, str. 1.


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Svet

15.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/6


SKLEP SVETA

z dne 28. februarja 2008

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Svetom Evrope o sodelovanju med Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in Svetom Evrope

(2008/578/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 v povezavi s prvim pododstavkom člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (1) predvideva vzpostavitev tesnega sodelovanja med Agencijo in Svetom Evrope.

(2)

Komisija je v imenu Evropske skupnosti s Svetom Evrope s pogajanji dosegla sporazum o sodelovanju med Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in Svetom Evrope (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“).

(3)

Sporazum bi bilo zato treba podpisati in odobriti –

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Svetom Evrope o sodelovanju med Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in Svetom Evrope, kakor je določeno v členu 9 Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 se odobri v imenu Evropske skupnosti.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma, s čimer izrazi privolitev Skupnosti, da jo Sporazum zavezuje (2).

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 28. februarja 2008

Za Svet

Predsednik

D. MATE


(1)  UL L 53, 22.2.2007, str. 1.

(2)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.


EVROPSKA SKUPNOST, v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,

na eni strani

in

SVET EVROPE,

na drugi strani

(v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“) STA SE –

KER je Svet Evropske unije 15. februarja 2007 sprejel Uredbo (ES) št. 168/2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (v nadaljnjem besedilu „Agencija“);

KER je cilj Agencije zadevnim institucijam, organom, uradom in agencijam Skupnosti ter njenim državam članicam pri izvajanju prava Skupnosti zagotoviti pomoč in strokovno znanje o temeljnih pravicah pri sprejemanju ukrepov ali oblikovanju poteka dejavnosti v okviru njihovih pristojnosti v podporo polnemu spoštovanju temeljnih pravic;

KER se pri opravljanju svojih nalog Agencija sklicuje na temeljne pravice, kakor so opredeljene v členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji, in tudi na pravice in svoboščine, zagotovljene z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950;

KER je Svet Evrope pridobil bogate izkušnje in strokovno znanje pri medvladnem sodelovanju in dejavnostih pomoči na področju človekovih pravic, vzpostavil tudi več mehanizmov spremljanja in nadzora za človekove pravice ter imenoval komisarja Sveta Evrope za človekove pravice;

KER mora Agencija pri svojih dejavnostih upoštevati, kadar je ustrezno, dejavnosti, ki jih je Svet Evrope že izvedel;

KER, da bi se izognila podvajanju ter zagotovila dopolnjevanje in dodano vrednost, Agencija svoje dejavnosti usklajuje z dejavnostmi Sveta Evrope, zlasti pri pripravi svojega letnega delovnega programa in sodelovanju s civilno družbo;

KER bi morale biti zdaj vzpostavljene tesne povezave med Agencijo in Svetom Evrope v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 168/2007;

KER so se predstavniki držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Evropskega sveta v Bruslju 16. in 17. decembra 2004, strinjali, da bo imela Agencija glavno vlogo pri spodbujanju usklajenosti in skladnosti politike EU za človekove pravice;

KER se smernice o odnosih med Svetom Evrope in Evropsko unijo, sprejete na tretjem vrhu voditeljev držav in vlad Sveta Evrope (Varšava, 16. in 17. maja 2005), nanašajo na Agencijo kot priložnost za nadaljnjo krepitev sodelovanja s Svetom Evrope ter prispevanje k večji skladnosti in boljšemu dopolnjevanju;

KER Memorandum o soglasju med Svetom Evrope in Evropsko unijo, sklenjen 23. maja 2007, vsebuje splošni okvir za sodelovanje na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter poudarja vlogo Sveta Evrope kot merilo uspešnosti za človekove pravice, pravno državo in demokracijo v Evropi;

KER v skladu z Memorandumom o soglasju Agencija spoštuje enotnost, veljavnost in učinkovitost instrumentov, ki jih uporablja Svet Evrope za spremljanje varstva človekovih pravic v svojih državah članicah;

KER mora Svet Evrope imenovati neodvisno osebo za udeležbo v upravnem in izvršilnem odboru Agencije –

DOGOVORILA O NASLEDNJEM:

I.   Uporabljeni izrazi

1.

V tem sporazumu:

(a)

izraz „medvladni odbori Sveta Evrope“ pomeni kateri koli odbor ali organ, ki ga je v skladu s členom 15(a), členu 16 ali členu 17 Statuta Sveta Evrope vzpostavil Odbor ministrov ali je bil vzpostavljen z njegovim pooblastilom;

(b)

izraz „nadzorni odbori Sveta Evrope za človekove pravice“ pomeni Evropski odbor za socialne pravice, Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, Evropsko komisijo proti rasizmu in nestrpnosti, Odbor strokovnjakov Evropske listine Sveta Evrope za regionalne in manjšinske jezike, Svetovalni odbor Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin in kateri koli tak neodvisni organ, ki bi ga lahko Svet Evrope vzpostavil v prihodnosti;

(c)

izraz „Agencija“ pomeni organe iz člena 11 Uredbe (ES) št. 168/2007 v okviru njihovih pristojnosti.

II.   Splošni okvir sodelovanja

2.

Ta sporazum določa okvir sodelovanja med Agencijo in Svetom Evrope, da bi se izognili podvajanju ter zagotovili dopolnjevanje in dodano vrednost.

3.

Vzpostavijo se redni stiki med Agencijo in Svetom Evrope na ustrezni ravni. Vsak, direktor Agencije in sekretariat Sveta Evrope, imenuje kontaktno osebo, ki bo izrecno obravnavala zadeve, povezane z njunim sodelovanjem.

4.

Izvršilni odbor Agencije praviloma povabi predstavnike sekretariata Sveta Evrope, da se kot opazovalci udeležijo sestankov upravnega odbora Agencije. To ne velja za določene točke dnevnega reda, za katere zaradi njihove interne narave taka udeležba ne bi bila utemeljena. Taki predstavniki so lahko povabljeni tudi na druge sestanke, ki jih organizira upravni odbor Agencije, vključno s tistimi iz člena 6(1) Uredbe (ES) št. 168/2007.

5.

Predstavniki Agencije so povabljeni, da se kot opazovalci udeležijo tistih sestankov medvladnih odborov Sveta Evrope, za katere je Agencija izrazila zanimanje. Predstavniki Agencije se na povabilo ustreznega odbora lahko kot opazovalci udeležijo sestankov ali izmenjave mnenj, ki jih organizirajo nadzorni odbori Sveta Evrope za človekove pravice ali odbori, vzpostavljeni na podlagi delnih sporazumov. Predstavnike Agencije se lahko povabi, da se kot opazovalci udeležijo izmenjave mnenj, ki jo organizira Odbor ministrov Sveta Evrope.

6.

Sodelovanje zajema celo vrsto sedanjih in prihodnjih dejavnosti Agencije.

III.   Izmenjava informacij in podatkov

7.

Brez poseganja v veljavna pravila o varstvu podatkov za Agencijo oziroma Svet Evrope Agencija in Svet Evrope drug drugemu zagotavljata informacije in podatke, zbrane med opravljanjem njunih dejavnosti, vključno z dostopom do spletnih informacij. Tako zagotovljene informacije in podatke lahko Agencija in Svet Evrope uporabljata pri svojih dejavnostih. Te določbe ne veljajo za pridobljene ali izvedene zaupne podatke in dejavnosti.

8.

Agencija upošteva sodbe in sklepe Evropskega sodišča za človekove pravice o področjih dejavnosti Agencije in, kadar je to primerno, ugotovitve, poročila in dejavnosti na področju človekovih pravic nadzornih odborov Sveta Evrope za človekove pravice, pa tudi njegovih medvladnih odborov in komisarja Sveta Evrope za človekove pravice.

9.

Kadar koli Agencija uporabi informacije iz virov Sveta Evrope, navede izvor informacij in njihovo sklicevanje. Svet Evrope ravna na enak način, kadar uporablja informacije iz virov Agencije.

10.

Agencija in Svet Evrope s svojima mrežama vzajemno zagotovita najučinkovitejše možno razširjanje rezultatov njunih dejavnosti.

11.

Agencija in Svet Evrope zagotovita redno izmenjavo informacij o predlaganih dejavnostih ter dejavnostih, ki potekajo ali so že zaključene.

IV.   Metode sodelovanja

12.

Med Agencijo in sekretariatom Sveta Evrope potekajo redna posvetovanja, katerih cilj je usklajevanje dejavnosti Agencije, zlasti pri izvajanju raziskovalnih in znanstvenih anket ter pri pripravi sklepov, mnenj in poročil, z dejavnostmi Sveta Evrope, da se zagotovita dopolnjevanje in najboljša možna poraba virov, ki so na voljo.

13.

Taka posvetovanja zadevajo zlasti:

(a)

pripravo letnega delovnega programa Agencije;

(b)

pripravo letnega poročila Agencije o vprašanjih na področju temeljnih pravic, vključena v področja dejavnosti Agencije;

(c)

sodelovanje s civilno družbo, zlasti pritegnitev Sveta Evrope k ustanovitvi in delovanju Platforme Agencije za temeljne pravice.

14.

Na podlagi takih posvetovanj se je mogoče dogovoriti, da Agencija in Svet Evrope izvajata skupne in/ali dopolnilne dejavnosti na področjih skupnega interesa, kot so organizacija konferenc ali delavnic, zbiranje in analiza podatkov ali vzpostavitev skupnih virov informacij ali informacijskih izdelkov.

15.

Sodelovanje med Agencijo in Svetom Evrope se lahko nadalje spodbuja s sredstvi, ki jih Svetu Evrope podeljuje Agencija. Uporablja se Okvirni upravni sporazum iz leta 2004 med Evropsko komisijo in Svetom Evrope o uporabi klavzule o finančnih pregledih za operacije, ki jih upravlja Svet Evrope ter financira ali sofinancira Evropska skupnost.

16.

Sporazum med Generalnim sekretarjem Sveta Evrope in direktorjem Agencije lahko vpliva na začasne izmenjave osebja med Agencijo in Svetom Evrope, kolikor dovoljujejo ustrezni veljavni kadrovski predpisi.

V.   Imenovanje neodvisne osebe s strani Sveta Evrope za udeležbo v upravnem in izvršilnem odboru Agencije

17.

Odbor ministrov Sveta Evrope imenuje neodvisno osebo, skupaj z njenim namestnikom, za udeležbo v upravnem in izvršilnem odboru Agencije. Imenovani osebi Sveta Evrope imata ustrezne izkušnje na področju upravljanja organizacij javnega ali zasebnega sektorja in znanje s področja temeljnih pravic.

18.

Svet Evrope obvesti Agencijo in Evropsko komisijo o imenovanjih.

19.

Oseba, ki jo imenuje Svet Evrope za upravni odbor, je povabljena, da se udeleži sestankov izvršilnega odbora. Njena stališča se ustrezno upoštevajo, zlasti za zagotovitev dopolnjevanja in dodane vrednosti med dejavnostmi Agencije in dejavnostmi Sveta Evrope. Pravico ima do glasovanja v izvršilnem odboru glede priprave sklepov upravnega odbora, glede katerih lahko glasuje v skladu s členom 12(8) Uredbe (ES) št. 168/2007.

VI.   Splošne in končne določbe

20.

Tega sporazuma se ne sme v ničemer razlagati na način, ki bi pogodbenicama preprečil opravljanje njunih zadevnih dejavnosti.

21.

Ta sporazum razveljavi in nadomesti Sporazum z dne 10. februarja 1999 med Evropsko skupnostjo in Svetom Evrope za vzpostavitev, v skladu s členom 7(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1035/97 z dne 2. junija 1997 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije, tesnega sodelovanja med centrom in Svetom Evrope.

22.

Ta sporazum začne veljati po podpisu ustrezno pooblaščenih predstavnikov pogodbenic.

23.

Ta sporazum je možno spremeniti po medsebojnem dogovoru pogodbenic. Pogodbenici ocenita izvajanje tega sporazuma najpozneje do 31. decembra 2013, da ga po potrebi ponovno pregledata.

Съставено в Брюксел на осемнадесети юни две хиляди и осма година.

Hecho en Estrasburgo, el dieciocho de junio de dos mil ocho.

Ve Štrasburku dne osmnáctého června dva tisíce osm.

Udfærdiget i Strasbourg den attende juni to tusind og otte.

Geschehen zu Strassburg am achtzehnten Juni zweitausendacht.

Kahe tuhande kaheksanda aasta juunikuu kaheksateistkümnendal päeval Strasbourgis.

'Εγινε στo Στρασβoύργo, στις δέκα οκτώ Ιουνίου δύο χιλιάδες οκτώ.

Done at Strasbourg on the eighteenth day of June in the year two thousand and eight.

Fait à Strasbourg, le dix-huit juin deux mille huit.

Fatto a Strasburgo, addì diciotto giugno duemilaotto.

Strasbūrā, divtūkstoš astotā gada astoņpadsmitajā jūnijā.

Priimta du tūkstančiai aštuntų metų birželio aštuonioliktą dieną Strasbūre.

Kelt Strasbourgban, a kétezer-nyolcadik év június tizennyolcadik napján.

Magħmul fi Strasburgu, fit-tmintax-il jum ta' Ġunju tas-sena elfejn u tmienja.

Gedaan te Straatsburg, de achttiende juni tweeduizend acht.

Sporządzono w Strasburgu dnia osiemnastego czerwca roku dwa tysiące ósmego.

Încheiat la Strasbourg, la optsprezece iunie două mii opt.

Feito em Estrasburgo, em dezoito de Junho de dois mil e oito.

V Štrasburgu dňa osemnásteho júna dvetisícosem.

V Strasbourgu, dne osemnajstega junija leta dva tisoč osem.

Tehty Strasbourgissa kahdeksantenatoista päivänä kesäkuuta vuonna kaksituhattakahdeksan.

Som skedde i Strasbourg den artonde juni tjugohundraåtta.

За Европейската общност

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

Az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Pentru Comunitatea Europeană

Za Európske spoločenstvo

Za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

För Europeiska gemenskapen

Image

За Съвета на Европа

Por el Consejo de Europa

Za Radu Evropy

For Europarådet

Für den Europarat

Euroopa Nõukogu nimel

Για το Συμβούλιο της Ευρώπης

For the Council of Europe

Pour le Conseil de l'Europe

Per il Consiglio d'Europa

Eiropas Padomes vārdā

Europos Tarybos vardu

Az Európa Tanács részéről

Għall-Kunsill ta' l-Ewropa

Voor de Raad van Europa

W imieniu Rady Europy

Pelo Conselho da Europa

Pentru Consiliul Europei

Za Radu Európy

Za Svet Evrope

Euroopan neuvoston puolesta

För Europarådet

Image


15.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/12


SKLEP SVETA

z dne 16. junija 2008

o podpisu in sklenitvi Mednarodnega sporazuma o kavi 2007 v imenu Evropske skupnosti

(2008/579/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe v povezavi s prvim pododstavkom člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Mednarodni svet za kavo je besedilo Mednarodnega sporazuma o kavi 2007 odobril z Resolucijo št. 431 z dne 28. septembra 2007.

(2)

Mednarodni sporazum o kavi 2007 je bil sklenjen, da bi nadomestil Mednarodni sporazum o kavi 2001, katerega veljavnost je bila podaljšana do 30. septembra 2008.

(3)

Mednarodni sporazum o kavi 2007 je na voljo za podpis in deponiranje listin o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi do 31. avgusta 2008.

(4)

Skupnost je podpisnica Mednarodnega sporazuma o kavi 2001 in je torej v njenem interesu, da odobri Mednarodni sporazum o kavi 2007, ki ga bo nadomestil –

SKLENIL:

Člen 1

Mednarodni sporazum o kavi 2007 se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma in za deponiranje listine o odobritvi v imenu Skupnosti, skupaj z izjavo, ki je priložena temu sklepu, do 31. avgusta 2008.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 16. junija 2008

Za Svet

Predsednik

D. RUPEL


PREVOD

MEDNARODNI SPORAZUM O KAVI 2007

VSEBINA

Člen

Preambula

POGLAVJE I –   CILJI

1.

Cilji

POGLAVJE II –   OPREDELITEV POJMOV

2.

Opredelitev pojmov

POGLAVJE III –   SPLOŠNE ZAVEZE ČLANIC

3.

Splošne zaveze članic

POGLAVJE IV –   ČLANSTVO

4.

Članstvo v organizaciji

5.

Skupinsko članstvo

POGLAVJE V –   MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA KAVO

6.

Sedež in struktura Mednarodne organizacije za kavo

7.

Privilegiji in imunitete

POGLAVJE VI –   MEDNARODNI SVET ZA KAVO

8.

Sestava Mednarodnega sveta za kavo

9.

Pooblastila in funkcije sveta

10.

Predsednik in podpredsednik sveta

11.

Seje sveta

12.

Glasovi

13.

Postopek glasovanja v svetu

14.

Sklepi sveta

15.

Sodelovanje z drugimi organizacijami

16.

Sodelovanje z nevladnimi organizacijami

POGLAVJE VII –   IZVRŠNI DIREKTOR IN OSEBJE

17.

Izvršni direktor in osebje

POGLAVJE VIII –   FINANCE IN UPRAVLJANJE

18.

Odbor za finance in upravljanje

19.

Finance

20.

Določitev upravnega proračuna in ocena prispevkov

21.

Plačilo prispevkov

22.

Obveznosti

23.

Revizija in objava računovodskih izkazov

POGLAVJE IX –   SPODBUJANJE IN RAZVOJ TRGA

24.

Odstranitev ovir za trgovanje in porabo

25.

Spodbujanje in razvoj trga

26.

Ukrepi v zvezi s predelano kavo

27.

Mešanice in nadomestki

POGLAVJE X –   PROJEKTNE DEJAVNOSTI ORGANIZACIJE

28.

Razvoj in financiranje projektov

POGLAVJE XI –   ZASEBNI SEKTOR KAVE

29.

Posvetovalni odbor zasebnega sektorja

30.

Svetovna konferenca o kavi

31.

Posvetovalni forum o financiranju sektorja kave

POGLAVJE XII –   STATISTIČNI PODATKI, ŠTUDIJE IN RAZISKAVE

32.

Statistični podatki

33.

Potrdila o poreklu

34.

Študije, raziskave in poročila

POGLAVJE XIII –   SPLOŠNE DOLOČBE

35.

Priprave na nov sporazum

36.

Trajnostni sektor kave

37.

Življenjski standard in delovni pogoji

POGLAVJE XIV –   POSVETOVANJA, SPORI IN PRITOŽBE

38.

Posvetovanja

39.

Spori in pritožbe

POGLAVJE XV –   KONČNE DOLOČBE

40.

Podpis in ratifikacija, sprejetje ali odobritev

41.

Začasna uporaba

42.

Začetek veljavnosti

43.

Pristop

44.

Pridržki

45.

Prostovoljni odstop

46.

Izključitev

47.

Poravnava računov s članicami, ki odstopijo ali so izključene

48.

Trajanje, podaljšanje in prenehanje

49.

Sprememba

50.

Dopolnilne in prehodne določbe

51.

Verodostojna besedila Sporazuma

PRILOGA

Pretvorbeni faktorji za praženo, dekofeinizirano, tekočo in instant kavo, kot so opredeljeni v Mednarodnem sporazumu o kavi 2001

MEDNARODNI SPORAZUM O KAVI 2007

PREAMBULA

VLADE POGODBENICE TEGA SPORAZUMA SO SE –

ob priznavanju izjemnega pomena kave za gospodarstva številnih držav, katerih izvozni zaslužki in s tem doseganje njihovih razvojnih ciljev na socialnem in gospodarskem področju so v veliki meri odvisni od tega osnovnega proizvoda;

ob priznavanju pomena sektorja kave za preživetje milijonov ljudi, zlasti v državah v razvoju, in ob upoštevanju, da v mnogih od teh držav proizvodnja poteka na majhnih družinskih kmetijah;

ob priznavanju prispevka trajnostnega sektorja kave k doseganju mednarodno dogovorjenih razvojnih ciljev, vključno z razvojnimi cilji tisočletja (RCT), zlasti v zvezi z odpravo revščine;

ob priznavanju potrebe po spodbujanju trajnostnega razvoja sektorja kave, ki bi zagotavljal povečanje zaposlenosti in prihodkov ter višji življenjski standard in boljše delovne pogoje v državah članicah;

ob upoštevanju dejstva, da tesno mednarodno sodelovanje na področju kave, vključno z mednarodno trgovino, lahko ustvari gospodarsko razvejen svetovni sektor kave, spodbuja gospodarski in socialni razvoj držav proizvajalk ter razvoj proizvodnje in porabe kave ter izboljša odnose med državami izvoznicami in uvoznicami kave;

ob upoštevanju, da sodelovanje med članicami, mednarodnimi organizacijami, zasebnim sektorjem in vsemi drugimi zainteresiranimi stranmi lahko prispeva k razvoju sektorja kave;

ob priznavanju, da bi se s povečanim dostopom do podatkov v zvezi s kavo in tržno usmerjenimi strategijami obvladovanja tveganj lahko izognili neravnovesjem med proizvodnjo in porabo kave, ki lahko povzročijo izrazito nestabilnost trga in s tem škodujejo proizvajalcem in porabnikom, ter

ob ugotavljanju prednosti, ki izhajajo iz mednarodnega sodelovanja na podlagi izvajanja mednarodnih sporazumov o kavi 1962, 1968, 1976, 1983, 1994 in 2001,

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

POGLAVJE I

CILJI

Člen 1

Cilji

Cilj tega sporazuma je okrepitev svetovnega sektorja kave in spodbujanje njegove trajnostne širitve v tržno usmerjenem okolju v korist vsem udeležencem sektorja:

1.

s spodbujanjem mednarodnega sodelovanja na področju kave;

2.

z vodenjem foruma za posvetovanje glede vprašanj v zvezi s kavo med vladami in z zasebnim sektorjem;

3.

s spodbujanjem članic pri razvoju trajnostnega sektorja kave v gospodarskem, socialnem in okoljskem smislu;

4.

z vodenjem posvetovalnega foruma za večje razumevanje strukturnih razmer na mednarodnih trgih ter dolgoročnih teženj v proizvodnji in porabi, ki uravnavajo ponudbo in povpraševanje ter omogočajo pravične cene za porabnike in proizvajalce;

5.

z omogočanjem širitve in preglednosti mednarodne trgovine z vsemi vrstami in oblikami kave ter spodbujanjem odstranjevanja trgovinskih ovir;

6.

z zbiranjem, razširjanjem in objavljanjem gospodarskih, tehničnih ter znanstvenih podatkov, statistik in študij ter rezultatov raziskav in razvoja na področju kave;

7.

s spodbujanjem razvoja porabe in trgov za vse vrste in oblike kave, vključno s trgi v državah proizvajalkah kave;

8.

z razvojem, ocenjevanjem in iskanjem rešitev financiranja za projekte, ki prinašajo koristi članicam ter svetovnemu gospodarstvu kave;

9.

s spodbujanjem kakovosti kave, da bi se povečali zadovoljstvo potrošnikov in koristi proizvajalcev;

10.

s spodbujanjem članic pri razvoju ustreznih postopkov za zagotavljanje varnosti živil v sektorju kave;

11.

s pospeševanjem programov izobraževanja in obveščanja, namenjenih podpori prenosa tehnologij v zvezi s kavo članicam;

12.

s spodbujanjem članic pri oblikovanju in izvajanju strategij za povečanje ugodnosti proizvodnje kave za lokalne skupnosti in majhne kmetovalce, kar bi lahko prispevalo k ublažitvi revščine ter

13.

s povečanjem dostopnosti informacij o finančnih orodjih in storitvah, ki so lahko v pomoč proizvajalcem kave, vključno z dostopom do posojil in načini obvladovanja tveganj.

POGLAVJE II

OPREDELITEV POJMOV

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

1.

kava pomeni zrna in jagode kavovca, neoluščena, zelena ali pražena, in vključuje mleto, dekofeinizirano, tekočo in instant kavo. Svet čim prej po začetku veljavnosti tega sporazuma in potem na tri leta pregleda pretvorbene faktorje za vrste kave iz pododstavkov (d), (e), (f) in (g) spodaj. Svet po tovrstnem pregledu določi in objavi ustrezne pretvorbene faktorje. Pred začetnim pregledom, in če svet ne bi mogel sprejeti odločitve, se uporabljajo pretvorbeni faktorji iz Mednarodnega sporazuma o kavi 2001, ki so navedeni v prilogi k temu sporazumu. Ob upoštevanju teh določb imajo spodaj navedeni izrazi naslednji pomen:

(a)

zelena kava pomeni vsa oluščena zrna kave pred praženjem;

(b)

posušena kavna jagoda pomeni posušen plod kavovca. Da bi dobili protivrednost posušene kavne jagode v zeleni kavi, čisto maso posušene kavne jagode pomnožimo z 0,50;

(c)

neoluščena kava pomeni zeleno kavno zrno v pergamentnem ovoju. Da bi dobili protivrednost neoluščene kave v zeleni kavi, čisto maso neoluščene kave pomnožimo z 0,80;

(d)

pražena kava pomeni do katere koli stopnje praženo zeleno kavo in vključuje mleto kavo;

(e)

dekofeinizirana kava pomeni zeleno, praženo ali instant kavo, iz katere je izločen kofein;

(f)

tekoča kava pomeni v vodi topne trdne delce, dobljene iz pražene kave in utekočinjene ter

(g)

instant kava pomeni posušene, v vodi topne trdne delce, dobljene iz pražene kave;

2.

vreča pomeni 60 kilogramov ali 132,276 funtov zelene kave; tona pomeni maso 1 000 kilogramov ali 2 204,6 funtov in funt pomeni 453,597 gramov;

3.

kavno leto pomeni obdobje enega leta od 1. oktobra do 30. septembra;

4.

organizacija in svet pomenita Mednarodno organizacijo za kavo in Mednarodni svet za kavo;

5.

pogodbenica pomeni vlado, Evropsko skupnost ali katero koli medvladno organizacijo iz člena 4(3), ki deponira listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali izjavo o začasni uporabi tega sporazuma v skladu z določbami členov 40, 41 in 42 ali pristopi k sporazumu v skladu z določbami člena 43;

6.

članica pomeni pogodbenico;

7.

članica izvoznica ali država izvoznica pomeni članico ali državo, ki je neto izvoznica kave, to je članica ali država, katere izvoz presega njen uvoz;

8.

članica uvoznica ali država uvoznica pomeni članico ali državo, ki je neto uvoznica kave, to je članica ali država, katere uvoz presega njen izvoz;

9.

glasovanje z navadno večino pomeni glasovanje, ki zahteva 70 % ali več glasov članic izvoznic, ki so navzoče in glasujejo, ter 70 % ali več glasov članic uvoznic, ki so navzoče in glasujejo, šteto posebej;

10.

depozitar pomeni medvladno organizacijo ali pogodbenico Mednarodnega sporazuma o kavi 2001, ki jo svet imenuje v sklepu, sprejetem soglasno na podlagi Mednarodnega sporazuma o kavi 2001, pred 31. januarjem 2008. Sklep je sestavni del tega sporazuma.

POGLAVJE III

SPLOŠNE ZAVEZE ČLANIC

Člen 3

Splošne zaveze članic

1.   Članice se zavezujejo, da bodo sprejele ukrepe, ki so potrebni za izpolnjevanje njihovih obveznosti na podlagi tega sporazuma, in v celoti sodelovale druga z drugo pri zagotavljanju doseganja ciljev tega sporazuma; zlasti se članice zavezujejo, da bodo zagotovile vse informacije, ki so potrebne za nemoteno delovanja tega sporazuma.

2.   Članice priznavajo, da so potrdila o poreklu pomemben vir informacij o trgovini s kavo. Članice izvoznice zato prevzemajo odgovornost za zagotovitev pravilne izdaje in uporabe potrdil o poreklu v skladu s pravili, ki jih določi svet.

3.   Članice nadalje ugotavljajo, da so informacije o ponovnem izvozu ravno tako pomembne za pravilno analizo svetovnega gospodarstva kave. Članice uvoznice se zato zavezujejo, da bodo redno posredovale natančne informacije o ponovnem izvozu v obliki in na način, ki ga določi svet.

POGLAVJE IV

ČLANSTVO

Člen 4

Članstvo v organizaciji

1.   Vsaka pogodbenica je članica organizacije.

2.   Članica lahko spremeni svojo kategorijo članstva pod pogoji, s katerimi soglaša svet.

3.   Vsako sklicevanje v tem sporazumu na vlade vključuje Evropsko skupnost in vse medvladne organizacije, ki imajo izključno pristojnost za pogajanja, sklepanje in uporabo tega sporazuma.

Člen 5

Skupinsko članstvo

Dve ali več pogodbenic lahko, v ustreznem obvestilu svetu in depozitarju, z veljavnostjo od datuma, ki ga določijo te pogodbenice, ter pod pogoji, dogovorjenimi s svetom, izjavijo, da v organizaciji sodelujejo kot skupina članic.

POGLAVJE V

MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA KAVO

Člen 6

Sedež in struktura Mednarodne organizacije za kavo

1.   Mednarodna organizacija za kavo, ustanovljena z Mednarodnim sporazumom o kavi 1962, še naprej obstaja in upravlja določbe ter nadzira delovanje tega sporazuma.

2.   Sedež organizacije je v Londonu, razen če svet sklene drugače.

3.   Najvišji organ organizacije je Mednarodni svet za kavo. Svetu po potrebi pomagajo odbor za finance in upravljanje, odbor za spodbujanje in razvoj trga ter projektni odbor. Posvetuje se lahko tudi v okviru posvetovalnega odbora zasebnega sektorja, svetovne konference o kavi in posvetovalnega foruma o financiranju sektorja kave.

Člen 7

Privilegiji in imunitete

1.   Organizacija je pravna oseba. Ima predvsem pristojnost, da najema ter pridobiva premičnine in nepremičnine ter razpolaga z njimi in začenja sodne postopke.

2.   Status, privilegije in imunitete organizacije, njenega izvršnega direktorja, osebja in strokovnjakov ter predstavnikov članic v času, ko so zaradi opravljanja svojih funkcij na ozemlju države gostiteljice, ureja sporazum o sedežu, sklenjen med vlado gostiteljico in organizacijo.

3.   Sporazum o sedežu iz odstavka 2 tega člena je neodvisen od tega sporazuma. Vendar pa se prekine:

(a)

s sporazumom med vlado gostiteljico in organizacijo;

(b)

v primeru, da se sedež organizacije prestavi z ozemlja vlade gostiteljice, ali

(c)

v primeru, da organizacija preneha obstajati.

4.   Organizacija lahko z eno ali več članicami sklene sporazume, ki jih odobri svet, za privilegije in imunitete, ki so potrebni za ustrezno delovanje tega sporazuma.

5.   Vlade držav članic, razen vlada gostiteljica, odobrijo organizaciji enake možnosti glede deviznih omejitev ali omejitev menjave, vodenja bančnih računov in prenosa denarja, kot so odobrene specializiranim agencijam Združenih narodov.

POGLAVJE VI

MEDNARODNI SVET ZA KAVO

Člen 8

Sestava Mednarodnega sveta za kavo

1.   Mednarodni svet za kavo sestavljajo vse članice organizacije.

2.   Vsaka članica imenuje enega predstavnika v svetu in, če tako želi, enega ali več namestnikov. Članica lahko imenuje tudi enega ali več svetovalcev svojemu predstavniku ali namestnikom.

Člen 9

Pooblastila in funkcije sveta

1.   Vsa pooblastila, posebej podeljena po tem sporazumu, se dodelijo svetu, ki opravlja funkcije, potrebne za izvajanje določb tega sporazuma.

2.   Svet lahko po potrebi ustanavlja in razpušča odbore in pomožne organe, razen tistih, ki so določeni v členu 6(3).

3.   Svet določi pravila in predpise, vključno z lastnim poslovnikom in finančnimi ter kadrovskimi predpisi organizacije, ki so potrebni za izvajanje določb tega sporazuma in so skladni z njim. Svet lahko v svojem poslovniku predvidi načine, s katerimi lahko odloča o posebnih vprašanjih, ne da bi se sestal.

4.   Svet redno oblikuje strateški akcijski načrt, v katerem določi smernice za svoje delo in opredeli prednostne naloge, vključno s tistimi, ki so povezane s projektnimi dejavnostmi iz člena 28 ter študijami, raziskavami in poročili iz člena 34. Prednostne naloge iz akcijskega načrta so predstavljene v letnih delovnih programih, ki jih potrdi svet.

5.   Svet vodi tudi evidence, ki so potrebne za izvajanje njegovih funkcij po tem sporazumu, ter druge evidence, ki se mu zdijo ustrezne.

Člen 10

Predsednik in podpredsednik sveta

1.   Svet za vsako kavno leto izvoli predsednika in podpredsednika, ki ju organizacija ne plačuje.

2.   Predsednik je izvoljen izmed predstavnikov članic izvoznic ali predstavnikov članic uvoznic, podpredsednik pa izmed predstavnikov nasprotne kategorije članic. Ti funkciji se vsako kavno leto menjata med obema kategorijama članic.

3.   Niti predsednik niti podpredsednik, ki nadomešča predsednika, nima pravice glasovati. V takem primeru glasovalne pravice članice uveljavlja njegov ali njen namestnik.

Člen 11

Seje sveta

1.   Svet ima dve redni seji na leto ter posebne seje, če se zanje odloči. Posebne seje lahko organizira na prošnjo katere koli od desetih članic. Obvestilo o sejah se posreduje najmanj 30 koledarskih dni vnaprej, razen v izjemnih primerih, ko se obvestilo posreduje najmanj 10 dni vnaprej.

2.   Seje se skličejo na sedežu organizacije, razen če svet odloči drugače. Če članica povabi svet, da se sestane na njenem ozemlju, in svet s tem soglaša, ta članica nosi dodatne stroške, ki jih ima organizacija poleg tistih, ki nastanejo, če je seja sklicana na sedežu.

3.   Svet lahko povabi katero koli nečlanico ali organizacijo iz členov 15 in 16, da se udeleži katere koli njegovih sej kot opazovalka. Svet na vsaki seji odloči o sprejetju opazovalk.

4.   Sklepčnost, ki je potrebna za sprejetje sklepov na seji sveta, je navzočnost več kot polovice članic izvoznic in uvoznic, ki zastopajo najmanj dve tretjini glasov v vsaki kategoriji. Če ob začetku seje sveta ali katerega koli plenarnega zasedanja ni sklepčnosti, predsednik preloži začetek seje ali plenarnega zasedanja za najmanj dve uri. Če ob na novo določenem času še vedno ni sklepčnosti, lahko predsednik znova preloži začetek seje ali plenarnega zasedanja za najmanj dve dodatni uri. Če ob koncu te ponovne odložitve še vedno ni sklepčnosti, se zadeve, o katerih je treba odločiti, preložijo na prihodnjo sejo sveta.

Člen 12

Glasovi

1.   Članice izvoznice imajo skupaj 1 000 glasov in članice uvoznice skupaj 1 000 glasov, razporejenih znotraj vsake kategorije članic, to je članic izvoznic in uvoznic, kot je predvideno v naslednjih odstavkih tega člena.

2.   Vsaka članica ima pet osnovnih glasov.

3.   Preostali glasovi članic izvoznic se razdelijo med te članice v sorazmerju s povprečnim obsegom njihovega izvoza kave v vse namembne kraje v predhodnih štirih koledarskih letih.

4.   Preostali glasovi članic uvoznic se razdelijo med te članice v sorazmerju s povprečnim obsegom njihovega uvoza kave v predhodnih štirih koledarskih letih.

5.   Evropska skupnost ali katera koli medvladna organizacija, kot je določeno v členu 4(3), ima enako število glasov kot vsaka posamezna članica, namreč pet osnovnih glasov ter dodatne glasove v sorazmerju s povprečnim obsegom svojega uvoza ali izvoza kave v predhodnih štirih koledarskih letih.

6.   Razdelitev glasov določi svet v skladu z določbami tega člena na začetku vsakega kavnega leta in ostane v veljavi vse leto, razen v primeru iz odstavka 7 tega člena.

7.   Svet poskrbi za prerazporeditev glasov v skladu z določbami tega člena ob vsaki spremembi članstva v organizaciji ali če se razveljavijo ali obnovijo glasovalne pravice članice na podlagi določb člena 21.

8.   Nobena članica nima v svoji kategoriji dveh tretjin ali več glasov.

9.   Delnih glasov ni.

Člen 13

Postopek glasovanja v svetu

1.   Vsaka članica je upravičena do oddaje števila glasov, ki ji pripada, ni pa upravičena do delitve svojih glasov. Vendar lahko članica glasove, ki jih ima na podlagi določb odstavka 2 tega člena, odda drugače.

2.   Vsaka članica izvoznica lahko pisno pooblasti drugo članico izvoznico ter vsaka članica uvoznica lahko pisno pooblasti drugo članico uvoznico, da zastopa njene interese in uresničuje njeno pravico do glasovanja na kateri koli seji ali sejah sveta.

Člen 14

Sklepi sveta

1.   Svet si prizadeva, da sprejme vse sklepe in oblikuje vsa priporočila soglasno. Če soglasje ni mogoče, svet sprejme sklepe in oblikuje priporočila z glasovanjem z navadno večino 70 % ali več članic izvoznic, ki so navzoče in glasujejo, ter 70 % ali več članic uvoznic, ki so navzoče in glasujejo, šteto posebej.

2.   Spodnji postopek se uporablja v zvezi z vsemi sklepi sveta, sprejetimi z glasovanjem z navadno večino:

(a)

če navadna večina ni dosežena, ker glasujejo proti tri članice izvoznice ali manj ali tri članice uvoznice ali manj, se o predlogu, če se svet tako odloči z večino navzočih članic, v 48 urah ponovno glasuje ter

(b)

če navadna večina znova ni dosežena, se predlog šteje za neodobrenega.

3.   Članice so zavezane, da sprejemajo kot obvezujoče vse sklepe sveta na podlagi določb tega sporazuma.

Člen 15

Sodelovanje z drugimi organizacijami

1.   Svet se lahko dogovori za posvetovanje in sodelovanje z Združenimi narodi in njihovimi specializiranimi agencijami ter drugimi ustreznimi medvladnimi, mednarodnimi in regionalnimi organizacijami. V celoti izkorišča zmogljivosti Skupnega sklada za osnovne proizvode in druge vire financiranja. Taki dogovori lahko vključujejo finančne ureditve, za katere Svet meni, da so primerne za doseganje ciljev tega sporazuma. Vendar organizacija ne prevzema nobenih finančnih obveznosti za jamstva, ki jih dajo posamezne članice ali drugi subjekti v zvezi z izvajanjem katerega koli projekta na podlagi takih ureditev. Nobena članica ni zaradi svojega članstva v organizaciji odgovorna za nobeno obveznost, ki izhaja iz najema ali odobritve posojila katere koli druge članice ali subjekta v zvezi s takimi projekti.

2.   Organizacija lahko, kadar je mogoče, od članic, nečlanic in donatorskih ter drugih agencij zbira tudi informacije o razvojnih projektih in programih, osredotočenih na sektor kave. Če je to primerno in s tem soglašajo zadevne strani, lahko da organizacija te informacije na voljo drugim organizacijam in članicam.

Člen 16

Sodelovanje z nevladnimi organizacijami

Organizacija lahko pri uresničevanju ciljev tega sporazuma in brez poseganja v določbe členov 15, 29, 30 ter 31 vzpostavlja in krepi dejavnosti sodelovanja s primernimi nevladnimi organizacijami, ki imajo strokovno znanje na ustreznih področjih znotraj sektorja kave, ter drugimi strokovnjaki na področju kave.

POGLAVJE VII

IZVRŠNI DIREKTOR IN OSEBJE

Člen 17

Izvršni direktor in osebje

1.   Svet imenuje izvršnega direktorja. Pogoje za imenovanje izvršnega direktorja določi svet in so primerljivi s tistimi, ki se uporabljajo za ustrezne uradnike v podobnih medvladnih organizacijah.

2.   Izvršni direktor je upravni vodja organizacije in je odgovoren za izvajanje vseh dolžnosti, ki mu jih nalaga upravljanje tega sporazuma.

3.   Izvršni direktor imenuje osebje organizacije v skladu s predpisi, ki jih določi svet.

4.   Niti izvršni direktor niti noben član osebja nima finančnega interesa v industriji kave, prevozu kave ali trgovini z njo.

5.   Pri izvajanju svojih dolžnosti izvršni direktor in osebje ne prosijo za navodila ter jih ne prejemajo od nobene članice ali nobenega drugega organa zunaj organizacije. Vzdržijo se vseh dejanj, ki bi lahko škodovala njihovemu položaju mednarodnih uradnikov, odgovornih izključno organizaciji. Vsaka članica se zavezuje, da bo spoštovala izključno mednarodni značaj odgovornosti izvršnega direktorja in osebja ter ne bo skušala vplivati nanje pri opravljanju njihovih dolžnosti.

POGLAVJE VIII

FINANCE IN UPRAVLJANJE

Člen 18

Odbor za finance in upravljanje

Ustanovi se odbor za finance in upravljanje. Svet določi njegovo sestavo in mandat. Odbor je odgovoren za nadzor nad pripravo upravnega proračuna, ki se predloži svetu v odobritev, ter za opravljanje vseh drugih nalog, ki mu jih dodeli svet, vključno s spremljanjem dohodkov in odhodkov ter zadev, povezanih z upravljanjem organizacije. Odbor za finance in upravljanje o svojem delu poroča svetu.

Člen 19

Finance

1.   Stroške delegacij pri svetu in predstavnikov katerega koli od odborov sveta nosijo posamezne vlade.

2.   Drugi stroški, potrebni za upravljanje tega sporazuma, se krijejo z letnimi prispevki članic, ocenjenimi v skladu z določbami člena 20, skupaj s prihodki od prodaje posebnih storitev članicam ter prodaje informacij in študij, ki se opravijo na podlagi določb členov 32 in 34.

3.   Finančno leto organizacije je enako kavnemu letu.

Člen 20

Določitev upravnega proračuna in ocena prispevkov

1.   V drugi polovici vsakega finančnega leta svet odobri upravni proračun organizacije za naslednje finančno leto in oceni prispevek vsake članice v ta proračun. Osnutek upravnega proračuna pripravi izvršni direktor pod nadzorom odbora za finance in upravljanje v skladu z določbami člena 18.

2.   Prispevek vsake članice v upravni proračun za vsako finančno leto je v sorazmerju s številom njenih glasov glede na skupne glasove vseh članic v času, ko se sprejema upravni proračun za navedeno finančno leto. Vendar se v primeru spremembe v razdelitvi glasov med članicami v skladu z določbami člena 12(6) na začetku finančnega leta, za katerega so ocenjeni prispevki, ti prispevki za to leto ustrezno prilagodijo. Pri določanju prispevkov se glasovi vsake članice izračunajo ne glede na začasno razveljavitev glasovalnih pravic katere koli članice ali kakršno koli prerazporeditev glasov, ki iz tega izhaja.

3.   Začetni prispevek vsake članice, ki se pridruži organizaciji po začetku veljavnosti tega sporazuma, kot je določeno v členu 42, oceni svet na podlagi števila glasov, ki jih bo članica imela, in preostalega obdobja v tekočem finančnem letu, vendar se ocene prispevkov drugih članic za tekoče finančno leto s tem ne spremenijo.

Člen 21

Plačilo prispevkov

1.   Prispevki v upravni proračun se za vsako finančno leto plačajo v prosto zamenljivi valuti in zapadejo na prvi dan zadevnega finančnega leta.

2.   Če članica ne plača v celoti svojega prispevka v upravni proračun v šestih mesecih od dne njegove zapadlosti, se njene glasovalne pravice ter pravica do sodelovanja na zasedanjih specializiranih odborov začasno razveljavijo, dokler prispevek ni v celoti poravnan. Vendar se taki članici ne odvzamejo druge pravice in ni razrešena nobene od svojih obveznosti na podlagi tega sporazuma, razen če svet odloči drugače.

3.   Članica, ki se ji začasno razveljavijo glasovalne pravice na podlagi določb odstavka 2 tega člena, je kljub temu še vedno odgovorna za plačilo svojega prispevka.

Člen 22

Obveznosti

1.   Organizacija, ki deluje, kot je določeno v členu 6(3), nima pooblastila za prevzemanje nobenih obveznosti zunaj obsega tega sporazuma in ne šteje se, da so jo članice za to pooblastile; zlasti nima pristojnosti za izposojanje denarja. Pri izvajanju svoje pristojnosti za sklepanje pogodb organizacija vključi v svoje pogodbe pogoje tega člena na tak način, da so z njimi seznanjene druge strani, ki sklepajo pogodbe z organizacijo, vendar se taka pogodba ne razveljavi in ne predstavlja prekoračitve pooblastil, tudi če ne vključuje teh pogojev.

2.   Odgovornost članice je omejena na obseg njenih obveznosti v zvezi s prispevki, izrecno določenimi v tem sporazumu. Za tretje strani, ki poslujejo z organizacijo, se šteje, da so seznanjene z določbami tega sporazuma glede odgovornosti članic.

Člen 23

Revizija in objava računovodskih izkazov

Takoj ko je mogoče, vendar najpozneje šest mesecev po zaključku vsakega finančnega leta, se pripravi neodvisno revidirano poročilo o sredstvih, obveznostih, prihodkih in odhodkih organizacije v tistem finančnem letu. To poročilo se predloži v odobritev svetu na njegovi prvi naslednji seji.

POGLAVJE IX

SPODBUJANJE IN RAZVOJ TRGA

Člen 24

Odstranitev ovir za trgovanje in porabo

1.   Članice priznavajo pomen trajnostnega razvoja sektorja kave in odpravljanja sedanjih ovir ter izogibanje novim oviram, ki bi lahko oteževale trgovanje in porabo, hkrati pa priznavajo pravico članic do urejanja ter uvajanja novih predpisov za doseganje ciljev nacionalnih zdravstvenih in okoljskih politik, ki so v skladu z zavezami ter njihovimi obveznostmi iz mednarodnih sporazumov, vključno s tistimi, ki se nanašajo na mednarodno trgovino.

2.   Članice priznavajo, da so zdaj v veljavi ukrepi, ki lahko v večji ali manjši meri ovirajo povečanje porabe kave, zlasti:

(a)

uvozni režimi, ki se uporabljajo za kavo, vključno s tarifnimi preferenciali ter drugimi tarifami, kvotami, postopki vladnih monopolov in uradnih nabavnih agencij, ter drugi upravni predpisi in komercialne prakse;

(b)

izvozni režimi v zvezi z neposrednimi in posrednimi subvencijami ter drugi upravni predpisi in komercialne prakse ter

(c)

pogoji notranje trgovine in domači ter regionalni pravni in upravni predpisi, ki lahko vplivajo na porabo.

3.   Ob upoštevanju zgoraj navedenih ciljev in določb odstavka 4 tega člena si članice prizadevajo uveljaviti tarifno znižanje za kavo ali sprejeti druge ukrepe, da bi se odpravile ovire za povečano porabo.

4.   Ob upoštevanju skupnega interesa se članice zavezujejo iskati načine in sredstva, s katerimi bi se lahko ovire za povečanje trgovine in porabe iz odstavka 2 tega člena postopno zmanjšale ter po možnosti odpravile ali s katerimi bi lahko učinke teh ovir znatno ublažili.

5.   Ob upoštevanju vseh zavez, sprejetih na podlagi določb odstavka 4 tega člena, članice letno obveščajo svet o vseh ukrepih, sprejetih z namenom izvajanja določb tega člena.

6.   Izvršni direktor redno pripravlja raziskavo o ovirah za porabo, ki jo pregleda svet.

7.   Svet lahko v podporo namenom tega člena članicam daje priporočila, te pa čim prej poročajo svetu o ukrepih, ki so jih sprejele z namenom izvajanja danih priporočil.

Člen 25

Spodbujanje in razvoj trga

1.   Članice priznavajo, da imajo članice izvoznice in članice uvoznice korist od prizadevanj za spodbujanje porabe, izboljšanje kakovosti proizvoda ter razvoja trgov kave, še zlasti v članicah izvoznicah.

2.   Dejavnosti za spodbujanje in razvoj trga lahko vključujejo informativne kampanje, raziskave, usposabljanje ter študije v zvezi s proizvodnjo in porabo kave.

3.   Tovrstne dejavnosti so lahko uvrščene v letni delovni program sveta ali med projektne dejavnosti organizacije iz člena 28 in jih je mogoče financirati iz prostovoljnih prispevkov članic, nečlanic, drugih organizacij in zasebnega sektorja.

4.   Ustanovi se odbor za spodbujanje in razvoj trga. Svet določi njegovo sestavo in mandat.

Člen 26

Ukrepi v zvezi s predelano kavo

Članice priznavajo potrebo držav v razvoju, da razširijo podlago svojih gospodarstev med drugim z industrializacijo in izvozom izdelanih proizvodov, vključno s predelavo kave in izvozom predelane kave iz člena 2(1)(d), (e), (f) in (g). V tej zvezi se morajo članice izogibati sprejetju vladnih ukrepov, ki bi lahko povzročili motnje v sektorju kave drugih članic.

Člen 27

Mešanice in nadomestki

1.   Članice ne ohranijo nobenega predpisa, ki zahteva mešanje, predelavo ali uporabo drugih proizvodov s kavo, ki se komercialno preprodajajo kot kava. Članice si prizadevajo prepovedati prodajo in oglaševanje proizvodov pod imenom kava, če ti proizvodi ne vsebujejo osnovnih surovin, ki v protivrednosti ustrezajo 95 odstotkom zelene kave.

2.   Izvršni direktor svetu predloži redno poročilo o skladnosti z določbami tega člena.

POGLAVJE X

PROJEKTNE DEJAVNOSTI ORGANIZACIJE

Člen 28

Razvoj in financiranje projektov

1.   Članice in izvršni direktor lahko predlagajo projekte, ki bi prispevali k doseganju ciljev tega sporazuma, ter eno ali več prednostnih področij dela, opredeljenih v strateškem akcijskem načrtu, ki ga svet odobri v skladu s členom 9.

2.   Svet določi postopke in mehanizme za predložitev, oceno, odobritev, prednostno obravnavanje in financiranje projektov ter za njihovo izvajanje, spremljanje in vrednotenje ter obsežno razširjanje rezultatov.

3.   Na vsaki seji sveta izvršni direktor poroča o stanju vseh projektov, ki jih je svet odobril, vključno s tistimi, ki čakajo na financiranje, se še izvajajo ali so bili dokončani od predhodne seje sveta.

4.   Ustanovi se projektni odbor. Svet določi njegovo sestavo in mandat.

POGLAVJE XI

ZASEBNI SEKTOR KAVE

Člen 29

Posvetovalni odbor zasebnega sektorja

1.   Posvetovalni odbor zasebnega sektorja (v nadaljnjem besedilu POZS) je posvetovalno telo, ki daje priporočila svetu, kadar se ta z njim posvetuje, in lahko svet pozove, da obravnava zadeve v zvezi s tem sporazumom.

2.   POZS sestavlja osem predstavnikov zasebnega sektorja iz držav izvoznic in osem predstavnikov zasebnega sektorja iz držav uvoznic.

3.   Člani POZS so predstavniki združenj ali organov, ki jih svet imenuje vsako drugo kavno leto in so lahko ponovno imenovani. Svet si pri tem prizadeva, da imenuje:

(a)

dve združenji ali organa za kavo iz zasebnega sektorja iz držav ali regij izvoznic, ki zastopata vsako od štirih skupin kave, po možnosti pridelovalce in izvoznike, ter enega ali več namestnikov za vsakega predstavnika in

(b)

osem združenj ali organov za kavo iz zasebnega sektorja iz držav uvoznic, članic ali nečlanic, ki po možnosti zastopajo uvoznike in pražarne, ter enega ali več namestnikov za vsakega predstavnika.

4.   Vsak član POZS lahko imenuje enega ali več svetovalcev.

5.   POZS ima predsednika in podpredsednika, ki sta za obdobje enega leta izvoljena izmed njegovih članov. Ti uradniki se lahko ponovno izvolijo. Predsednika in podpredsednika ne plačuje organizacija. Predsednik je povabljen, da se udeležuje sej sveta kot opazovalec.

6.   POZS se navadno sestaja na sedežu organizacije med rednimi sejami sveta. Če svet sprejme povabilo članice za prireditev seje na njenem ozemlju, se tudi POZS sestane na tem ozemlju in v tem primeru država ali organizacija zasebnega sektorja, ki sejo gosti, nosi dodatne stroške organizacije poleg tistih, ki nastanejo, če seja poteka na sedežu organizacije.

7.   POZS ima lahko posebne seje, če svet soglaša.

8.   POZS svetu posreduje redna poročila.

9.   POZS sestavi svoj poslovnik, ki je v skladu z določbami tega sporazuma.

Člen 30

Svetovna konferenca o kavi

1.   Svet v ustreznih časovnih presledkih uredi vse potrebno za sklic svetovne konference o kavi (v nadaljnjem besedilu konferenca), ki jo sestavljajo članice izvoznice in uvoznice, predstavniki zasebnega sektorja in drugi zainteresirani udeleženci, vključno z udeleženci iz držav nečlanic. Svet v sodelovanju s predsednikom konference zagotovi, da konferenca prispeva k podpiranju ciljev tega sporazuma.

2.   Konferenca ima predsednika, ki ga ne plačuje organizacija. Predsednika imenuje svet za ustrezno obdobje in je vabljen, da se udeležuje sej sveta kot opazovalec.

3.   Svet v posvetovanju s posvetovalnim odborom zasebnega sektorja določi obliko, naziv, predmet in časovno razporeditev konference. Konferenca običajno poteka na sedežu organizacije med sejo sveta. Če svet sprejme povabilo članice za prireditev seje na njenem ozemlju, je lahko na tem ozemlju tudi konferenca in v tem primeru država, ki gosti sejo, nosi dodatne stroške organizacije poleg tistih, ki nastanejo, če seja poteka na sedežu.

4.   Konferenca je samofinancirana, razen če svet odloči drugače.

5.   Predsednik o sklepih konference poroča svetu.

Člen 31

Posvetovalni forum o financiranju sektorja kave

1.   Svet v ustreznih časovnih presledkih ter v sodelovanju z drugimi zadevnimi organizacijami skliče posvetovalni forum o financiranju sektorja kave (v nadaljnjem besedilu forum) za lažje posvetovanje o temah, ki se nanašajo na financiranje in obvladovanje tveganj v sektorju kave, s posebnim poudarkom na potrebah majhnih in srednje velikih proizvajalcev kave ter lokalnih skupnosti na področjih proizvodnje kave.

2.   V forum so vključeni predstavniki članic, medvladnih organizacij, finančnih institucij, zasebnega sektorja, nevladnih organizacij, zainteresiranih držav nečlanic in drugih oseb z ustreznim strokovnim znanjem. Forum je samofinanciran, razen če svet odloči drugače.

3.   Svet določi poslovnik za delovanje foruma ter pravila za imenovanje predsednika in obsežno razširjanje rezultatov foruma z uporabo mehanizmov, vzpostavljenih v skladu z določili člena 34, če je ustrezno. Predsednik o rezultatih foruma poroča svetu.

POGLAVJE XII

STATISTIČNI PODATKI, ŠTUDIJE IN RAZISKAVE

Člen 32

Statistični podatki

1.   Organizacija deluje kot center za zbiranje, izmenjavo in objavo:

(a)

statističnih podatkov o svetovni proizvodnji, cenah, izvozu, uvozu ter ponovnem izvozu, distribuciji in porabi kave, vključno s podatki o proizvodnji, porabi, cenah kave iz različnih tržnih kategorij in proizvodov, ki vsebujejo kavo, ter trgovanju z njimi in

(b)

če se šteje za primerno, tehničnih podatkov o pridelavi, predelavi in uporabi kave.

2.   Svet lahko od članic zahteva, da predložijo podatke, za katere meni, da so potrebni za njegovo delovanje, vključno z rednimi statističnimi poročili o proizvodnji kave, gibanjih proizvodnje, izvozu, uvozu in ponovnem izvozu, distribuciji, porabi, zalogah, cenah in davkih, vendar se ne objavijo nobeni podatki, ki bi lahko razkrivali poslovanje oseb ali podjetij, ki proizvajajo, predelujejo ali tržijo kavo. Če je mogoče, članice pravočasno predložijo čim bolj podrobne in točne zahtevane podatke.

3.   Svet vzpostavi sistem orientacijskih cen in poskrbi za objavo dnevnih zbirnih orientacijskih cen, ki naj upoštevajo dejanske tržne pogoje.

4.   Če članica ne predloži statističnih in drugih podatkov, ki jih svet potrebuje za pravilno delovanje organizacije, v razumnem času ali ima s predložitvijo težave, lahko svet zahteva, da zadevna članica pojasni razloge za neizpolnjevanje zahteve. Članice lahko o svojih težavah obvestijo svet in zaprosijo za tehnično pomoč.

5.   Če se v zadevi ugotovi potreba po tehnični pomoči ali če članica dve zaporedni leti ne predloži statističnih podatkov iz odstavka 2 tega člena in sveta ne zaprosi za tehnično pomoč ali ne pojasni razlogov za neizpolnjevanje zahteve, lahko svet sprejme pobude, ki bodo omogočile, da taka članica predloži zahtevane podatke.

Člen 33

Potrdila o poreklu

1.   Za olajšanje zbiranja statistike o mednarodni trgovini s kavo in zaradi preverjanja količine kave, ki jo izvozi vsaka članica izvoznica, organizacija vzpostavi sistem potrdil o poreklu, ki ga urejajo pravila, ki jih odobri svet.

2.   Članici izvoznici se za vsak izvoz kave izda veljavno potrdilo o poreklu. Potrdila o poreklu izda usposobljena agencija, ki jo izbere članica in odobri organizacija, v skladu s pravili, ki jih določi svet.

3.   Vsaka članica izvoznica uradno obvesti organizacijo o vladni ali nevladni agenciji, ki izvaja funkcije iz odstavka 2 tega člena. Organizacija posebej odobri nevladno agencijo v skladu s pravili, ki jih odobri svet.

4.   Članica izvoznica lahko v izjemnem primeru in z ustrezno utemeljitvijo predloži v odobritev svetu prošnjo, da podatke o svojem izvozu kave, navedene v potrdilu o poreklu, organizaciji posreduje na drug način.

Člen 34

Študije, raziskave in poročila

1.   Organizacija v pomoč članicam spodbuja pripravo študij, raziskav, tehničnih poročil in drugih dokumentov o pomembnih vidikih sektorja kave.

2.   To lahko zajema prispevke na področju ekonomije proizvodnje in distribucije kave, analizo vrednostne verige kave, pristope k obvladovanju finančnih in drugih tveganj, učinke vladnih ukrepov na proizvodnjo in porabo kave, trajnostne vidike sektorja kave, povezave med kavo in zdravjem ter možnosti za razširitev trgov kave za tradicionalno rabo in možne nove rabe.

3.   Zbrani, združeni, analizirani in razširjeni podatki lahko vključujejo, če je tehnično izvedljivo, tudi:

(a)

količine in cene kave glede na dejavnike, kot so različna geografska območja ter pogoji proizvodnje, povezani s kakovostjo, in

(b)

podatke o strukturah trgov, tržnih nišah ter novih usmeritvah proizvodnje in porabe.

4.   Svet za izvajanje določb odstavka 1 tega člena sprejme letni delovni program študij, raziskav in poročil z ocenami potrebnih sredstev. Te dejavnosti se financirajo iz rezervacij upravnega proračuna ali iz dodatnih proračunskih sredstev.

5.   Organizacija še posebej poudarja omogočanje dostopa do podatkov majhnim proizvajalcem kave, da se jim zagotovi pomoč pri izboljšanju finančnih rezultatov, vključno z upravljanjem kredita ter obvladovanjem tveganja.

POGLAVJE XIII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 35

Priprave na nov sporazum

1.   Svet lahko prouči možnost pogajanja o novem mednarodnem sporazumu o kavi.

2.   Svet za izvajanja te določbe prouči napredek organizacije pri doseganju ciljev tega sporazuma, določenih v členu 1.

Člen 36

Trajnostni sektor kave

Članice ustrezno upoštevajo trajnostno upravljanje virov kave in njene predelave ob upoštevanju načel in ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 21, sprejete na Konferenci Združenih narodov v Rio de Janeiru leta 1992, ter tistih, sprejetih na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002.

Člen 37

Življenjski standard in delovni pogoji

Članice upoštevajo izboljšanje življenjskega standarda in delovnih pogojev prebivalstva, zaposlenega v sektorju kave, v skladu s svojo stopnjo razvoja ter ob upoštevanju mednarodno priznanih načel in veljavnih standardov o teh vprašanjih. Poleg tega članice soglašajo, da se delovni standardi ne uporabljajo z namenom zaščite domačih proizvajalcev.

POGLAVJE XIV

POSVETOVANJA, SPORI IN PRITOŽBE

Člen 38

Posvetovanja

Vsaka članica z naklonjenostjo obravnava stališča, ki jih lahko podajo druge članice glede katere koli zadeve v zvezi s tem sporazumom, ter zagotovi ustrezne možnosti za posvetovanja o takih stališčih. Med posvetovanji izvršni direktor na zahtevo ene strani in s soglasjem druge strani ustanovi neodvisno poroto, ki posreduje z namenom sprave strank. Stroški porote se ne zaračunajo organizaciji. Če stran ne soglaša, da izvršni direktor ustanovi poroto, ali če se s posvetovanjem ne doseže rešitve, se lahko zadeva preda svetu v skladu z določbami člena 39. Če je s posvetovanjem dosežena rešitev, se o tem obvesti izvršnega direktorja, ki razdeli poročilo vsem članicam.

Člen 39

Spori in pritožbe

1.   Vsak spor v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma, ki ga članice s posvetovanjem ne poravnajo, se na zahtevo katere koli članice, ki je stranka v sporu, predloži v odločanje svetu.

2.   Svet določi postopek poravnave sporov in pritožb.

POGLAVJE XV

KONČNE DOLOČBE

Člen 40

Podpis in ratifikacija, sprejetje ali odobritev

1.   Razen če je drugače določeno, lahko ta sporazum na sedežu depozitarja od 1. februarja 2008 do vključno 31. avgusta 2008 podpišejo pogodbenice Mednarodnega sporazuma o kavi 2001 ter vlade, ki so povabljene na sejo sveta, na kateri je bil sprejet ta sporazum.

2.   Ta sporazum velja, če ga ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo vlade podpisnice v skladu s svojimi notranjimi pravnimi postopki.

3.   Razen v primeru, predvidenem v členu 42, se listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi deponirajo pri depozitarju najpozneje do 30. septembra 2008. Vendar lahko svet vladam podpisnicam, ki ne morejo deponirati svojih listin do tega datuma, odobri podaljšanje navedenega roka. Svet tak sklep posreduje depozitarju.

4.   Po podpisu in ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi oziroma obvestilu o začasni uporabi Evropska skupnost pri depozitarju deponira izjavo, ki potrjuje njeno izključno pristojnost za zadeve, ki jih ureja ta sporazum. Države članice Evropske skupnosti ne morejo biti pogodbenice sporazuma.

Člen 41

Začasna uporaba

Vlada podpisnica, ki namerava ratificirati, sprejeti ali odobriti ta sporazum, lahko kadar koli obvesti depozitarja, da bo v skladu s svojimi pravnimi postopki začasno uporabljala ta sporazum.

Člen 42

Začetek veljavnosti

1.   Ta sporazum začne dokončno veljati, ko vlade podpisnice z najmanj dvema tretjinama glasov članic izvoznic in vlade podpisnice z najmanj dvema tretjinama glasov članic uvoznic, izračunano 28. septembra 2007, ne glede na morebitno začasno razveljavitev po pogojih iz člena 21, deponirajo listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi. Dokončno lahko začne veljati tudi kadar koli, če velja začasno v skladu z določbami odstavka 2 tega člena in se z deponiranjem listin o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi izpolnijo zahteve glede odstotka.

2.   Če ta sporazum ne začne dokončno veljati do 25. septembra 2008, začne na ta dan ali na kateri koli drug dan v naslednjih dvanajstih mesecih veljati začasno, če vlade podpisnice s številom glasov iz odstavka 1 tega člena deponirajo listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi ali če v skladu z določbami člena 41 obvestijo depozitarja.

3.   Če ta sporazum do 25. septembra 2009 začne veljati začasno, ne pa dokončno, njegova začasna veljava preneha, razen če vlade podpisnice, ki so deponirale listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi oziroma obvestile depozitarja v skladu z določili člena 41, soglasno odločijo, da za določeno obdobje še naprej začasno velja. Te vlade podpisnice lahko soglasno odločijo tudi, da začne ta sporazum med njimi dokončno veljati.

4.   Če ta sporazum v skladu z določbami odstavkov 1 in 2 tega člena do 25. septembra 2009 ne začne veljati niti dokončno niti začasno, lahko vlade podpisnice, ki so v skladu s svojimi zakoni in predpisi deponirale listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi, soglasno odločijo, da začne ta sporazum med njimi dokončno veljati.

Člen 43

Pristop

1.   V skladu s postopki, ki jih določi svet, razen če je v tem sporazumu drugače predvideno, lahko k temu sporazumu pristopi tudi vlada katere koli države članice Združenih narodov ali katera koli njihovih specializiranih agencij ali katera koli medvladna organizacija iz člena 4(3).

2.   Listine o pristopu se deponirajo pri depozitarju. Pristop začne veljati ob deponiranju listine.

3.   Medvladne organizacije iz člena 4(3) ob deponiranju listine o pristopu deponirajo tudi izjavo, ki potrjuje njihovo izključno pristojnost za zadeve, ki jih ureja ta sporazum. Države članice take organizacije ne morejo biti pogodbenice sporazuma.

Člen 44

Pridržki

Pridržki do določb tega sporazuma niso dopustni.

Člen 45

Prostovoljni odstop

Vsaka pogodbenica lahko kadar koli odstopi od tega sporazuma s pisnim obvestilom depozitarju o odstopu. Odstop začne veljati 90 dni po prejemu obvestila.

Člen 46

Izključitev

Če svet odloči, da katera koli članica krši svoje obveznosti po tem sporazumu, in poleg tega odloči, da taka kršitev znatno škoduje izvajanju tega sporazuma, lahko to članico izključi iz organizacije. Svet o vsakem takem sklepu takoj uradno obvesti depozitarja. Taka članica preneha biti članica organizacije ter pogodbenica tega sporazuma devetdeset dni po datumu sklepa sveta.

Člen 47

Poravnava računov s članicami, ki odstopijo ali so izključene

1.   Svet določi poravnavo računov s članico, ki odstopi ali je izključena. Organizacija zadrži vsak znesek, ki ga je članica, ki odstopi ali je izključena, že plačala, in taka članica ostane dolžna plačati vse zneske, ki jih dolguje organizaciji v času, ko začne veljati njen odstop ali izključitev; vendar pa, če pogodbenica ne more sprejeti spremembe in zato preneha sodelovati v tem sporazumu po določbah člena 49(2), svet določi poravnavo računov, ki se mu zdi pravična.

2.   Članica, ki preneha sodelovati v tem sporazumu, ni upravičena do nobenega deleža v postopku likvidacije ali do drugih sredstev organizacije; prav tako taka članica ni dolžna plačati morebitne izgube organizacije po prenehanju tega sporazuma.

Člen 48

Trajanje, podaljšanje in prenehanje

1.   Ta sporazum ostane v veljavi deset let po začetku začasne ali dokončne veljavnosti, če ni podaljšan na podlagi določb odstavka 3 tega člena ali če ne preneha na podlagi določb odstavka 4 tega člena.

2.   Svet opravi pregled tega sporazuma pet let po začetku njegove veljavnosti in sprejme ustrezne odločitve.

3.   Svet lahko odloči o podaljšanju tega sporazuma preko datuma izteka njegove veljavnosti za eno ali več zaporednih obdobij, ki skupno ne presegajo osem let. Vsaka članica, ki ne sprejme podaljšanja tega sporazuma, o tem pisno obvesti svet in depozitarja pred začetkom obdobja podaljšanja in z začetkom obdobja podaljšanja preneha biti pogodbenica tega sporazuma.

4.   Svet lahko kadar koli odloči o prenehanju tega sporazuma. Prenehanje začne veljati na datum, ki ga določi svet.

5.   Ne glede na prenehanje tega sporazuma svet še naprej obstaja tako dolgo, kot je treba, da sprejme odločitve, ki so potrebne v času, potrebnem za likvidacijo organizacije, poravnavo njenih računov in odprodajo njenih sredstev.

6.   Vsak sklep, sprejet v zvezi s trajanjem in/ali prenehanjem tega sporazuma, in uradno obvestilo, ki ga svet prejme na podlagi tega člena, svet posreduje depozitarju.

Člen 49

Sprememba

1.   Svet lahko predlaga spremembo tega sporazuma in o predlogu spremembe obvesti pogodbenice. Sprememba začne veljati za vse članice organizacije sto dni po tem, ko depozitar od pogodbenic z najmanj dvema tretjinama glasov članic izvoznic ter pogodbenic z najmanj dvema tretjinama glasov članic uvoznic prejme obvestila o sprejetju spremembe. Navedeni dvotretjinski odstotek se izračuna na podlagi števila pogodbenic sporazuma v času, ko je bil zadevnim pogodbenicam v odobritev poslan predlog spremembe. Svet določi rok, v katerem pogodbenice o sprejetju spremembe obvestijo depozitarja, ter o tem obvesti vse pogodbenice in depozitarja. Če ob izteku tega roka niso izpolnjene zahteve glede odstotka za začetek veljavnosti spremembe, velja sprememba za preklicano.

2.   Pogodbenica, ki v času, ki ga določi svet, ne pošlje uradnega obvestila o sprejetju spremembe, z dnem začetka veljavnosti spremembe preneha biti pogodbenica tega sporazuma, razen če svet odloči drugače.

3.   Svet o vseh spremembah, poslanih pogodbenicam na podlagi tega člena, uradno obvesti depozitarja.

Člen 50

Dopolnilne in prehodne določbe

Vsi ukrepi organizacije ali njenih organov ali v njihovem imenu na podlagi Mednarodnega sporazuma o kavi 2001 ostanejo veljavni do začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 51

Verodostojna besedila sporazuma

Besedila tega sporazuma v angleškem, francoskem, portugalskem in španskem jeziku so enako verodostojna. Izvirniki se deponirajo pri depozitarju.

V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani, ki so jih za to ustrezno pooblastile njihove vlade, podpisali ta sporazum na datume, navedene ob njihovih podpisih.

PRILOGA

PRETVORBENI FAKTORJI ZA PRAŽENO, DEKOFEINIZIRANO, TEKOČO IN INSTANT KAVO, KOT SO OPREDELJENI V MEDNARODNEM SPORAZUMU O KAVI 2001

Pražena kava

Da bi dobili protivrednost pražene kave v zeleni kavi, čisto maso pražene kave pomnožimo z 1,19.

Dekofeinizirana kava

Da bi dobili protivrednost dekofeinizirane kave v zeleni kavi, čisto maso dekofeinizirane kave v zeleni, praženi ali instant obliki pomnožimo z 1,00, 1,19 oziroma 2,6.

Tekoča kava

Da bi dobili protivrednost tekoče kave v zeleni kavi, čisto maso posušenih trdnih delcev, vsebovanih v tekoči kavi, pomnožimo z 2,6.

Instant kava

Da bi dobili protivrednost instant kave v zeleni kavi, čisto maso instant kave pomnožimo z 2,6.

Izjava Evropske skupnosti v skladu s členom 40(4) Mednarodnega sporazuma o kavi 2007

V skladu s členom 40(4) Mednarodnega sporazuma o kavi 2007 Evropska skupnost izjavlja, da so v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti zadeve, ki jih obravnava Sporazum, v izključni pristojnosti Evropske skupnosti v okviru skupne trgovinske politike.


15.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/30


SKLEP SVETA

z dne 23. junija 2008

o jamstvu Skupnosti, ki se odobri Evropski investicijski banki zaradi izgub pri posojilih za projekte zunaj Skupnosti (jugovzhodne sosede, sredozemske države, Južna Amerika in Azija ter Južnoafriška republika)

(Kodificirana različica)

(2008/580/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 181a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep Sveta 2000/24/ES z dne 22. decembra 1999 o jamstvu Skupnosti, ki se odobri Evropski investicijski banki zaradi izgub pri posojilih za projekte zunaj Skupnosti (Srednja in Vzhodna Evropa, sredozemske države, Južna Amerika in Azija ter Južnoafriška republika) (2) je bil večkrat (3) bistveno spremenjen. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeni sklep kodificirati.

(2)

Evropski svet je na zasedanju v Madridu 15. in 16. decembra 1995 potrdil pomen Evropske investicijske banke, v nadaljevanju „EIB“, kot instrumenta sodelovanja med Skupnostjo in Južno Ameriko ter jo povabil, da okrepi svoje dejavnosti v tej regiji; ti projekti naj bi bili zanimivi tako za Skupnost kot za zadevne države.

(3)

Evropski svet je na zasedanju v Firencah 21. in 22. junija 1996 pozdravil rezultate Azijsko-evropskega vrha, ki je pomenil preobrat v odnosih med obema celinama.

(4)

Evropski svet je na zasedanju v Amsterdamu 16. in 17. junija 1997 pozdravil sklepe druge Evro-mediteranske konference, ki je 15. in 16. aprila 1997 potekala v Valeti na Malti, na kateri so bili potrjeni načela in cilji, sprejeti leta 1995 v Barceloni.

(5)

Evropski svet je na zasedanju v Luxembourgu 12. in 13. decembra 1997 sprožil proces širitve na države Srednje in Vzhodne Evrope ter Ciper.

(6)

Evropski svet je na zasedanju v Cardiffu 15. in 16. junija 1998 pozdravil sedanja prizadevanja Južnoafriške republike za modernizacijo njenega gospodarstva in njeno vključitev v svetovni trgovinski sistem.

(7)

EIB skladno s Sklepom Sveta 97/256/ES (4) zaključuje tekoče programe posojil za Srednjo in Vzhodno Evropo, sredozemsko regijo, Azijo in Latinsko Ameriko ter Republiko Južno Afriko in dodeljevanje posojil, ki ga ureja Protokol o finančnem sodelovanju z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, skladno s Sklepom 98/348/ES (5).

(8)

Svet je EIB povabil, da začne dodeljevati posojila v Bosni in Hercegovini. To dodeljevanje posojil se je nadaljevalo zaradi pozitivnega poročila (6), predvidenega v Sklepu Sveta 98/729/ES (7).

(9)

Čeprav sta bili Bosna in Hercegovina ter Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija po sprejetju Sklepa 97/256/ES vključeni v regijo Srednje in Vzhodne Evrope, bi se moral celoten obseg posojil, ki jih dodeljuje EIB državam kandidatkam na tem območju, glede na pomen predpristopne pomoči, ki jo namerava EIB uvesti za dodeljevanje posojil za projekte v teh državah brez jamstva iz proračuna Skupnosti ali držav članic, povečati.

(10)

Pod temi pogoji bi morala EIB zagotoviti, da se z dodeljevanjem posojil na podlagi jamstva v okviru mandata za Srednjo in Vzhodno Evropo financirajo zlasti projekti v tistih državah, ki imajo manj primernih projektov za financiranje iz predpristopne pomoči, ali projekti v državah, ki niso kandidatke za članstvo.

(11)

Sporazumi o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Nepalom, Evropsko skupnostjo in Ljudsko demokratično republiko Laos ter Evropsko skupnostjo in Jemnom so začeli veljati 1. junija 1996, 1. decembra 1997 in 1. julija 1998. Sporazum o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Južno Korejo je bil podpisan 28. oktobra 1996. Nepal, Jemen, Ljudska demokratična republika Laos in Južna Koreja bi morali imeti možnost črpanja posojil EIB v okviru mandata za Azijo in Južno Ameriko.

(12)

Treba bi bilo izboljšati programe posojil glede trajanja in geografske pokritosti. Treba bi bilo prilagoditi stopnjo splošnega jamstva in delež posojil, pri katerem naj bi EIB poslovno tveganje pokrila z nedržavnimi jamstvi.

(13)

Svet EIB vabi, da še naprej podpira investicijske projekte v teh državah in ji ponuja jamstvo, predvideno v tem sklepu.

(14)

Junija 1996 je Komisija v soglasju z EIB Svetu predložila predlog novega sistema jamstva za dodeljevanje posojil EIB tretjim državam.

(15)

Svet je 2. decembra 1996 sprejel zaključke o novi ureditvi jamstva za dodeljevanje posojil EIB tretjim državam, v kateri potrjuje načelo splošnega jamstva brez razlikovanja med regijo ali projektom in pristaja na sistem delitve tveganj. Skladno s sistemom delitve tveganj, proračunsko jamstvo zajema le kritje političnih tveganj zaradi deviznih netransferjev, razlastitve, vojaških konfliktov in državljanskih nemirov in zavračanja zahtev po uveljavljanju pravic ob kršitvah določenih pogodb s strani vlad tretjih držav ali drugih organov.

(16)

V okviru sistema delitve tveganj bi morala EIB skladno s svojimi običajnimi merili za kritje poslovnega tveganja pridobiti nedržavna jamstva pri tretjih strankah ali si kako drugače zagotoviti poroštvo oz. kritje, obenem pa upoštevati finančno moč dolžnika.

(17)

Ta ureditev jamstva ne bi smela vplivati na odlično boniteto EIB.

(18)

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1149/1999 (8) je spremenila ciljni znesek in stopnjo oblikovanja rezervacij za sklad posojilnih jamstev, ustanovljen z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94 (9).

(19)

Finančni načrt za obdobje 2000–2006 skladno z Medinstitucionalnim dogovorom med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 6. maja 1999 o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (10) predvideva pri rezervah za posojilno jamstvo v proračunu Skupnosti zgornjo mejo v višini 200 milijonov EUR (po cenah iz leta 1999) letno.

(20)

Posojila, ki jih odobri EIB v upravičenih tretjih državah, se morajo skladno z običajnimi merili in postopki EIB, ki zajemajo ustrezne ukrepe za nadzor, ter ustreznimi pravili in postopki v zvezi s kontrolami Računskega sodišča in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) upravljati tako, da podpirajo politiko Skupnosti in krepijo koordinacijo z drugimi finančnimi instrumenti Skupnosti. EIB in Komisija se redno posvetujeta, da zagotovita usklajenost prednostnih nalog in dejavnosti v teh državah ter ocenita napredek pri doseganju ustreznih ciljev Skupnosti. Določitev in reden pregled operativnih ciljev ter ocena njihove realizacije so v pristojnosti sveta direktorjev EIB. Posojila, ki jih odobri EIB v državah kandidatkah, morajo zlasti odražati prednostne naloge, določene v partnerstvih za pristop med Skupnostjo in temi državami. Preglednost dodeljevanja posojil EIB, predvidenega v tem sklepu, bi bilo treba tako znatno okrepiti. Zaradi tega je Komisija poročala o uporabljanju Sklepa 2000/24/ES (11).

(21)

S tesnim sodelovanjem med EIB in Komisijo je treba zagotoviti skladnost in sinergijo s programi geografskega sodelovanja Evropske unije ter poskrbeti, da bo posojilno poslovanje EIB dopolnilo in okrepilo politiko Evropske unije za ta območja.

(22)

Jamstvo Skupnosti, ki skladno s Sklepom Sveta 1999/786/ES (12) zajema posebno popotresno pomoč za Turčijo, dobiva obliko razširjenega splošnega jamstva, predvidenega v tem sklepu.

(23)

Postopke za odobritev tega jamstva določita EIB in Komisija –

SKLENIL:

Člen 1

1.   Skupnost Evropski investicijski banki (EIB) odobri splošno jamstvo v primeru izpada plačil za posojila, ki jih je EIB skladno z običajnimi merili in v podporo ustreznim zunanjepolitičnim ciljem Skupnosti odprla za naložbene projekte v jugovzhodnih sosedah, sredozemskih državah, Latinski Ameriki, Aziji in Republiki Južni Afriki.

To jamstvo se omeji na 65 % skupnega zneska odprtih posojil, povečanega za vse z njim povezane zneske. Splošna zgornja meja odprtih posojil znaša 19 460 milijonov EUR, ki se razdelijo na naslednji način:

jugovzhodne sosede:

9 185 milijonov EUR,

sredozemske države:

6 520 milijonov EUR,

Latinska Amerika in Azija:

2 480 milijonov EUR,

Republika Južna Afrika:

825 milijonov EUR,

posebni ukrep v podporo utrjevanju in krepitvi carinske unije ES–Turčija:

450 milijonov EUR;

in se lahko porabijo najkasneje do 31. januarja 2007. Posojila, ki so že bila podpisana, se upoštevajo kot odbitki od regionalnih zgornjih meja.

Komisija predloži poročilo o izvajanju tega sklepa najpozneje šest mesecev pred začetkom veljavnosti vsake nove pristopne pogodbe ter po potrebi predloži predloge za spremembo tega sklepa. Svet bo vsak predlog proučil in o njem odločil z veljavnostjo pred začetkom veljavnosti vsake nove pristopne pogodbe.

Če po preteku jamstvenega obdobja 31. januarja 2007 dodeljena posojila EIB ne dosežejo skupnih zneskov iz drugega odstavka, se to obdobje samodejno podaljša za šest mesecev.

2.   Države iz odstavka 1 so naslednje:

jugovzhodne sosede: Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Srbija, Črna gora in Turčija,

sredozemske države: Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Sirija, Tunizija ter Gaza in Zahodni breg,

Latinska Amerika: Argentina, Bolivija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Kostarika, Ekvador, Gvatemala, Honduras, Mehika, Nikaragva, Panama, Paragvaj, Peru, Salvador, Urugvaj in Venezuela,

Azija: Bangladeš, Brunej, Filipini, Indija, Indonezija, Jemen, Južna Koreja, Kitajska, Laos, Macau, Maldivi, Malezija, Mongolija, Nepal, Pakistan, Singapur, Šri Lanka, Tajska in Vietnam,

Republika Južna Afrika.

3.   EIB je pozvana, da si prizadeva, da bo poslovno tveganje pri posojilih, dodeljenih v okviru tega sklepa, 30 % pokrito z nedržavnimi jamstvi, po možnosti na podlagi posameznih regionalnih mandatov. Ta odstotek se vedno, ko je to mogoče, poviša, kolikor to dopušča trg.

Člen 2

Komisija Evropski parlament in Svet vsako leto obvesti o posojilnem poslovanju in doseženem napredku pri delitvi tveganja iz člena 1(3) ter hkrati predloži oceno o delovanju sistema in koordinaciji med finančnimi institucijami, ki delujejo na tem področju. Podatki, ki jih Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, vsebujejo oceno o prispevku dodeljevanja posojil skladno s tem sklepom za dosego ustreznih zunanjepolitičnih ciljev Skupnosti, pri čemer se upoštevajo operativni cilji in ustrezne ocene o njihovi realizaciji, ki jih bo izdelala EIB za posojila, dodeljena skladno s tem sklepom.

EIB za namene prvega odstavka Komisiji predloži ustrezne podatke.

Člen 3

EIB in Komisija določita pogoje za odobritev jamstva.

Člen 4

Sklep 2000/24/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepi iz Priloge I, se razveljavi.

Sklici na razveljavljeni sklep se upoštevajo kot sklici na ta sklep in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi II.

Člen 5

Ta sklep začne učinkovati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 23. junija 2008

Za Svet

Predsednik

I. JARC


(1)  Mnenje z dne 19. junija 2007 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 9, 13.1.2000, str. 24. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/174/ES (UL L 62, 3.3.2006, str. 26).

(3)  Glej Prilogo I.

(4)  Sklep Sveta 97/256/ES z dne 14. aprila 1997 o dodelitvi garancije Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube zaradi posojil projektom izven Skupnosti (vzhodnoevropske in srednjeevropske države, mediteranske države, latinsko-ameriške in azijske države, Južna Afrika, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ter Bosna in Hercegovina) (UL L 102, 19.4.1997, str. 33). Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo (ES) št. 2666/2000 (UL L 306, 7.12.2000, str. 1).

(5)  Sklep Sveta 98/348/ES z dne 19. maja 1998 o dodelitvi garancije Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube zaradi projektov v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (UL L 155, 29.5.1998, str. 53).

(6)  COM(2000) 115 konč. (Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izvajanju Sklepa Sveta 98/729/ES z dne 14. decembra 1998 o spremembah Sklepa 97/256/ES o podaljšanju jamstva Skupnosti, ki se odobri Evropski investicijski banki za posojila za projekte v Bosni in Hercegovini).

(7)  UL L 346, 22.12.1998, str. 54.

(8)  UL L 139, 2.6.1999, str. 1.

(9)  UL L 293, 12.11.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 89/2007 (UL L 22, 31.1.2007, str. 1).

(10)  UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

(11)  COM(2006) 323 konč. (Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o operacijah izvedenih v okviru Zunanjih posojilnih mandatov EIB in možnosti v prihodnjosti, s Prilogo 1: SEC(2006) 789, in Prilogo 2: SEC(2006) 790).

(12)  UL L 308, 3.12.1999, str. 35.


PRILOGA I

Razveljavljeni sklep z njegovimi zaporednimi spremembami

Sklep Sveta 2000/24/ES

(UL L 9, 13.1.2000, str. 24)

Sklep Sveta 2000/688/ES

(UL L 285, 10.11.2000, str. 20)

Sklep Sveta 2000/788/ES

(UL L 314, 14.12.2000, str. 27)

Sklep Sveta 2001/778/ES

(UL L 292, 9.11.2001, str. 43)

Sklep Sveta 2005/47/ES

(UL L 21, 25.1.2005, str. 9)

Sklep Sveta 2006/174/ES

(UL L 62, 3.3.2006, str. 26)


PRILOGA II

Primerjalna tabela

Sklep 2000/24/ES

Ta sklep

Člen 1

Člen 1

Člen 2, prvi in drugi odstavek

Člen 2, prvi in drugi odstavek

Člen 2, tretji odstavek

Člen 3

Člen 3

Člen 4

Člen 4

Člen 5

Priloga I

Priloga II


Komisija

15.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/36


SKLEP KOMISIJE

z dne 4. julija 2008

o financiranju skladiščenja antigenov virusa slinavke in parkljevke ter izdelavi cepiv, pridobljenih iz takih antigenov

(2008/581/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (1) in zlasti člena 14 Odločbe,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/85/ES z dne 29. septembra 2003 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke, ki razveljavlja Direktivo 85/511/EGS in odločbe 89/531/EGS in 91/665/EGS ter spreminja Direktivo 92/46/EGS (2), in zlasti člena 80(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Odločbo Sveta 91/666/EGS z dne 11. decembra 1991 o uvedbi zalog cepiva Skupnosti proti slinavki in parkljevki (3) so bile ustvarjene zaloge antigenov za hitro izdelavo cepiv proti slinavki in parkljevki, ki se jih zaradi varnosti skladišči na jasno določenih mestih v prostorih proizvajalca.

(2)

V skladu z Direktivo 2003/85/ES mora Komisija zagotoviti, da so v prostorih banke antigenov in cepiv Skupnosti stalno na zalogi koncentrirani neaktivirani antigeni za proizvodnjo cepiv proti slinavki in parkljevki.

(3)

Določiti je treba število odmerkov in različnost serotipov ter sevov antigenov virusa slinavke in parkljevke, ki se skladiščijo v banki antigenov in cepiv Skupnosti, ob upoštevanju potreb, ocenjenih v okviru načrtov ukrepov v primeru pojava bolezni in epidemoloških razmer, ter, kadar je to potrebno, po posvetovanju z referenčnim laboratorijem Skupnosti.

(4)

Z Odločbo Komisije 93/590/ES z dne 5. novembra 1993 o nakupu antigenov virusa slinavke in parkljevke s strani Skupnosti v okviru ukrepa Skupnosti v zvezi z zalogami cepiva proti slinavki in parkljevki (4) je bil dogovorjen nakup antigenov virusa slinavke in parkljevke A5 (evropski sev), A22 (bližnjevzhodni sev) in O1 (evropski sev).

(5)

Z Odločbo Komisije 97/348/ES z dne 23. maja 1997 o nakupu antigenov virusa slinavke in parkljevke s strani Skupnosti ter o pripravi, izdelavi, polnjenju in distribuciji cepiva proti slinavki in parkljevki (5) je bil dogovorjen nakup antigenov virusa slinavke in parkljevke A22 Iraq, C1 in ASIA 1.

(6)

Z Odločbo Komisije 2000/77/ES z dne 17. decembra 1999 o nakupu antigenov virusa slinavke in parkljevke s strani Skupnosti ter o pripravi, izdelavi, polnjenju in distribuciji cepiva proti slinavki in parkljevki (6) je bil dogovorjen nakup določenih količin antigenov virusa slinavke in parkljevke A Iran 96, A Iran 99, A Malaysia 97, SAT 1, SAT 2 (vzhodnoafriški in južnoafriški sev) in SAT 3.

(7)

Z Odločbo Komisije 2000/569/ES z dne 8. septembra 2000 o nakupu antigenov slinavke in parkljevke s strani Skupnosti ter o pripravi, izdelavi, polnjenju in distribuciji cepiva proti slinavki in parkljevki (7) je bil dogovorjen nakup določenih odmerkov antigenov slinavke in parkljevke, in sicer A22 Iraq, A Malaysia 97, O1 Manisa, ASIA 1, SAT 1, SAT 2 (vzhodnoafriški in južnoafriški sev) in SAT 3.

(8)

Leta 2003 so bile v skladu z Odločbo Komisije C(2002) 4326 (8) o nakupu in skladiščenju antigenov virusa slinavke in parkljevke pridobljene dodatne količine epidemiološko pomembnih antigenov.

(9)

V skladu s členom 14 Odločbe 90/424/EGS se določi višina udeležbe Skupnosti pri pripravi takih rezerv antigenov in se navedejo pogoji, pod katerimi se taka udeležba odobri.

(10)

Pri vseh antigenih, ki so starejši od 5 let, je treba testirati učinkovitost.

(11)

Od leta 2005 ni v veljavi nobena zavezujoča in dolgoročna pravna obveznost med pogodbenikom in Komisijo za skladiščenje, pripravo, distribucijo, polnjenje, označevanje in prevoz antigenov virusa slinavke in parkljevke, ki so bili kupljeni med letoma 1993 in 2005.

(12)

Stroške skladiščenja antigenov virusa slinavke in parkljevke za leta 2005, 2006 in 2007 krije finančna obveznost, skladna s finančno uredbo.

(13)

Med letoma 2005 in 2007 ni bilo razen stroškov skladiščenja nobenih drugih stroškov v zvezi s temi antigeni virusa slinavke in parkljevke.

(14)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SKLENILA:

Člen 1

Komisija mora ustrezno ukrepati, da zagotovi skladiščenje vseh antigenov virusa parkljevke in slinavke iz Priloge za obdobje najmanj 5 let, ki se začne s 1. januarjem 2008.

Komisija zagotavlja tudi testiranje učinkovitosti, pripravo, distribucijo, polnjenje, označevanje in prevoz teh antigenov.

Člen 2

Skupni stroški za storitve iz člena 1 ne smejo presegati 4 000 000 EUR.

Člen 3

Generalni direktor Generalnega direktorata za zdravje in potrošnike je s to odločbo pooblaščen za podpis pogodb iz člena 1 v imenu Komisije.

Člen 4

Razpisni postopek se bo začel v prvi polovici leta 2008. Pogodba o izvajanju storitve v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (9), in njenimi izvedbenimi pravili iz Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 (10) mora biti sklenjena pred 30. septembrom 2008.

V Bruslju, 4. julija 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(2)  UL L 306, 22.11.2003, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/104/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 352).

(3)  UL L 368, 31.12.1991, str. 21. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

(4)  UL L 280, 13.11.1993, str. 33. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2000/112/ES (UL L 33, 8.2.2000, str. 21).

(5)  UL L 148, 6.6.1997, str. 27. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2000/112/ES.

(6)  UL L 30, 4.2.2000, str. 35.

(7)  UL L 238, 22.9.2000, str. 61.

(8)  Odločba ni objavljena.

(9)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(10)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1.


PRILOGA

(Ni namenjeno objavi)


15.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/39


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 8. julija 2008

o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) iz financiranja Skupnosti

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3411)

(Besedilo v angleškem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, poljskem, španskem in švedskem jeziku je edino verodostojno)

(2008/582/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (1) in zlasti člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (2) in zlasti člena 31 Uredbe,

po posvetovanju z Odborom za kmetijske sklade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 7(4) Uredbe (ES) št. 1258/1999 in členom 31 Uredbe (ES) št. 1290/2005 mora Komisija opraviti potrebna preverjanja, državam članicam sporočiti rezultate teh preverjanj, upoštevati opažanja držav članic, začeti dvostranske pogovore za dosego morebitnega dogovora z zadevnimi državami članicami in slednjim uradno sporočiti svoje sklepne ugotovitve.

(2)

Države članice so imele možnost zahtevati sprožitev spravnega postopka. Ta možnost je bila v nekaterih primerih uporabljena in Komisija je pregledala poročilo, ki je bilo sestavljeno ob koncu postopka.

(3)

V skladu z uredbama (ES) št. 1258/1999 in (ES) št. 1290/2005 se lahko financirajo samo kmetijski odhodki, ki so nastali skladno s predpisi Skupnosti.

(4)

Opravljena preverjanja, rezultati dvostranskih razprav in spravni postopki so pokazali, da del odhodkov, ki so jih prijavile države članice, ne izpolnjuje te zahteve in torej ne more biti financiran iz Jamstvenega oddelka EKUJS in iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (v nadaljnjem besedilu: EKJS).

(5)

Treba je navesti zneske, ki se ne pokrivajo iz Jamstvenega oddelka EKUJS in EKJS. Navedeni zneski se ne nanašajo na odhodke, nastale več kot štiriindvajset mesecev pred pisnim sporočilom, v katerem je Komisija države članice obvestila o rezultatih preverjanj.

(6)

V primerih, na katere se nanaša ta odločba, je Komisija državam članicam v zbirnem poročilu sporočila oceno zneskov, ki bodo zaradi neskladnosti s predpisi Skupnosti izključeni.

(7)

Ta odločba ne vpliva na finančne posledice, ki bi jih Komisija lahko sprejela na podlagi sodb Sodišča v zadevah, ki so 30. marca 2008 še nerešene in se nanašajo na zadeve iz te odločbe –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

V Prilogi navedeni odhodki pooblaščenih plačilnih agencij držav članic, prijavljeni v okviru Jamstvenega oddelka EKUJS ali EKJS, so izključeni iz financiranja Skupnosti, ker niso skladni s predpisi Skupnosti.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Zvezno republiko Nemčijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Poljsko, Kraljevino Švedsko in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.

V Bruslju, 8. julija 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

(2)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 479/2008 (UL L 148, 6.6.2008, str. 1).


SPORAZUMI

Svet

15.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/41


Obvestilo o datumu začetka veljavnosti Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani

Začasni sporazum o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo in Bosno in Hercegovino je bil podpisan 16. junija 2008 v Luxembourgu. EU ga je objavila v UL L 169 (str. 13) z dne 30. junija 2008, Bosna in Hercegovina pa v Službenem listu RBiH (mednarodni sporazumi) št. 5 z dne 20. junija 2008. V skladu s členom 58 začasnega sporazuma, v katerem je določeno, da začne veljati „prvi dan prvega meseca, ki sledi datumu deponiranja zadnje listine o ratifikaciji ali o odobritvi“, je sporazum začel veljati 1. julija 2008.