ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 183

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 51
11. julij 2008


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 654/2008 z dne 29. aprila 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kumarina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz kumarina poslanega iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Indije, Tajske, Indonezije oziroma Malezije ali ne po pregledu zaradi izteka ukrepov skladno s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96

1

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 655/2008 z dne 10. julija 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

13

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 656/2008 z dne 10. julija 2008 o vpisu nekaterih imen v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Chamomilla Bohemica (ZOP), Vlaams-Brabantse tafeldruif (ZOP), Slovenská parenica (ZGO), Cipollotto Nocerino (ZOP))

15

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 657/2008 z dne 10. julija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo učencev v izobraževalnih ustanovah z mlekom in nekaterimi mlečnimi proizvodi

17

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 658/2008 z dne 10. julija 2008 o določitvi izvoznih nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, ki se izvaža brez nadaljnje predelave

27

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 659/2008 z dne 10. julija 2008 o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v okviru stalnega javnega razpisa, določenega z Uredbo (ES) št. 900/2007

29

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 660/2008 z dne 10. julija 2008 o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v okviru stalnega javnega razpisa, določenega z Uredbo (ES) št. 1060/2007

30

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Svet

 

 

2008/569/ES, Euratom

 

*

Sklep Sveta z dne 27. junija 2008 o imenovanju treh sodnikov Sodišča za uslužbence Evropske unije

31

 

 

2008/570/ES, Euratom

 

*

Sklep Sveta z dne 8. julija 2008 o imenovanju portugalskega člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

33

 

 

2008/571/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 8. julija 2008 o spremembi Sklepa 98/481/ES o potrditvi zunanjih revizorjev Evropske centralne banke

34

 

 

2008/572/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 8. julija 2008 o imenovanju portugalskega člana Odbora regij

35

 

 

2008/573/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 8. julija 2008 o imenovanju latvijskega člana in latvijskega nadomestnega člana Odbora regij

36

 

 

2008/574/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 8. julija 2008 o imenovanju dveh poljskih članov in enega poljskega nadomestnega člana Odbora regij

37

 

 

Komisija

 

 

2008/575/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 27. junija 2008 o odobritvi dajanja na trg posušenega sadnega mesa opičjega kruhovca kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3046)

38

 

 

2008/576/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 4. julija 2008 o spremembi Priloge III k Odločbi 2003/467/ES glede seznama regij na Poljskem, uradno prostih enzootske goveje levkoze (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3284)  ( 1 )

40

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

*

Pravilnik št. 54 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi o homologaciji pnevmatik za gospodarska vozila in njihove priklopnike

41

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

11.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/1


UREDBA SVETA (ES) št. 654/2008

z dne 29. aprila 2008

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kumarina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz kumarina poslanega iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Indije, Tajske, Indonezije oziroma Malezije ali ne po pregledu zaradi izteka ukrepov skladno s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1), in zlasti členov 9, 11(2), 8 in 13 Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je Komisija predložila po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Veljavni ukrepi

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 769/2002 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 3 479 EUR na tono na uvoz kumarina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in jo z Uredbo Sveta (ES) št. 2272/2004 (3) razširil na uvoz, poslan iz Indije in Tajske ter z Uredbo Sveta št. 1650/2006 (4) na uvoz, poslan iz Indonezije in Malezije.

(2)

Komisija je s Sklepom (5) z dne 3. januarja 2005 sprejela zavezo, ki jo je indijski proizvajalec ponudil v zvezi s preiskavo domnevnega izogibanja protidampinškim ukrepom z uvozom kumarina, poslanega iz Indije ali Tajske.

2.   Zahtevek za pregled

(3)

Zahtevek je 8. februarja 2007 vložil CEFIC (Svet evropske kemične industrije) („vložnik“) v imenu enega samega proizvajalca v Skupnosti, ki predstavlja celotno proizvodnjo kumarina v Skupnosti.

(4)

Vložniki so trdili in predložili zadostne prima facie dokaze, da (a) obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode za industrijo Skupnosti in (b) da se je uvoz zadevnega izdelka iz Ljudske republike Kitajske v Skupnost nadaljeval v znatnih količinah in po dampinških cenah.

(5)

Trdilo se je tudi, da so obseg in cene zadevnega uvoženega izdelka med drugim še naprej negativno vplivali na raven cen, ki jih zaračunava industrija Skupnosti, kar je bistveno škodilo njenemu finančnemu stanju in zaposlovanju.

(6)

Poleg tega je vložnik poudaril, da so se v obdobju uvedbe ukrepov izvozniki/proizvajalci zadevnega izdelka iz Ljudske republike Kitajske izogibali obstoječim ukrepom in tako zmanjšali njihov učinek, proti čemur sta bili sprejeti Uredba Sveta (ES) št. 2272/2004 in Uredba Sveta (ES) št. 1650/2006, s katerima so bili ukrepi razširjeni.

3.   Začetek

(7)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ocenila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka veljavnosti ukrepov, in v Uradnem listu Evropske unije  (6) objavila obvestilo o začetku preiskave v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

4.   Obdobje preiskave

(8)

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom (OPP) za preučitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajelo obdobje od 1. aprila 2006 do 31. marca 2007. Preučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2003 do konca OPP (v nadaljnjem besedilu „obdobje pregleda“).

5.   Stranke, ki jih preiskava zadeva

(9)

Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila vložnika proizvajalca Skupnosti, proizvajalce izvoznike iz LRK in njihove zastopnike, kitajske organe ter uvoznike, uporabnike in združenja, za katere je bilo znano, da jih pregled zadeva. Komisija je vprašalnike poslala proizvajalcem izvoznikom, proizvajalcu iz Indije (primerljiva država, kot je navedeno v uvodni izjavi 26), edinemu proizvajalcu Skupnosti, znanim uvoznikom, uporabnikom in strankam, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku pregleda.

(10)

Glede na pričakovano veliko število proizvajalcev izvoznikov, vključenih v postopek, je bilo v obvestilu o začetku predvidena uporaba vzorčenja v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Za odločitev o tem, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbiro vzorca, so bili vsi proizvajalci izvozniki pozvani, da se javijo in predložijo, kot je bilo določeno v obvestilu o začetku, osnovne podatke o svojih dejavnostih v zvezi s kumarinom v obdobju preiskave. Dve družbi iz Ljudske republike Kitajske sta poslali izpolnjen vprašalnik za vzorčenje, vendar je le ena izrazila pripravljenost na sodelovanje in poslala izpolnjeni vprašalnik o dampingu, kot sledi:

Nanjing Jingqiao Perfumery/China Tuhsu Flavours & Fragrances Imp. & Exp. Corp.

(11)

Izpolnjene vprašalnike so poslali proizvajalec Skupnosti in štirje uvozniki/uporabniki. Indijski proizvajalec, torej proizvajalec iz primerljive države, s katerim so službe Komisije stopile v stik, je sodelovanje zavrnil.

6.   Preverjanje prejetih informacij

(12)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga, škode in interesa Skupnosti. Komisija je dala vsem neposredno zadevnim strankam tudi možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje.

(13)

Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

 

Proizvajalec Skupnosti:

Rhodia Organics, (Lyon) Francija

 

Uvozniki/uporabniki:

Henkel KGaA, (Krefeld) Nemčija

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   Zadevni izdelek

(14)

Zadevni izdelek je isti kot v prvotni preiskavi, torej kumarin, belkast kristalinični prah z značilnim vonjem sveže pokošenega sena. Uporablja se predvsem kot aromat in kot fiksativ pri izdelavi dišav, le-te pa se uporabljajo pri proizvodnji pralnih sredstev, kozmetike in parfumov.

(15)

Kumarin je bil prvotno naravni izdelek, ki se je pridobival iz tonka fižola, danes pa se proizvaja sintetično. Pridobiva se lahko s sintezo na osnovi fenola, iz katerega se pridobi salicilaldehid (Perkinova reakcija), ali s sintezo iz ortokrezola (Raschigova reakcija). Najpomembnejša fizikalna specifikacija kumarina je njegova čistost, katere je indikator njegovo tališče. Tališče kumarina standardne kakovosti, ki se prodaja v Skupnosti, je med 68 °C in 70 °C, kar ustreza čistosti 99 %.

(16)

Zadevni izdelek spada pod oznako KN ex 2932 21 00.

2.   Podobni izdelek

(17)

Tako kot v prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da imajo kumarin, ki se izvaža v Skupnost iz LRK, ter kumarin, ki ga industrija Skupnosti proizvaja in prodaja na trgu Skupnosti, dejansko enake fizikalne lastnosti in uporabo ter so zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVNEGA POJAVA DAMPINGA

1.   Splošna vprašanja

(18)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je damping trenutno prisoten in ali obstaja verjetnost, da se bo zaradi izteka veljavnosti ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(19)

V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe je bila uporabljena ista metodologija kot pri prvotni preiskavi. Pregled zaradi izteka ukrepov ne določa preučitve spremenjenih okoliščin, zato ni bilo ponovno preučeno, ali so bili proizvajalci upravičeni do tržnogospodarske obravnave (TGO).

(20)

Statistični podatki so pokazali, da je bilo v EU iz vseh virov uvoženih približno 214 ton, od katerih je bilo 137 ton s poreklom iz Kitajske, kar predstavlja približno 20 % potrošnje EU.

2.   Vzorčenje (izvozniki) in sodelovanje

(21)

Opominja se, da v prejšnji preiskavi, katere rezultati so bili objavljeni maja 2002, kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali in nobenemu ni bila odobrena TGO ali IO.

(22)

Obrazci za vzorčenje so bili poslani 21 možnim proizvajalcem/izvoznikom v LRK, vendar sta se odzvali le dve družbi, od katerih je le ena pri preiskavi sodelovala tako, da je poslala izpolnjen vprašalnik; zato vzorčenje ni bilo upravičeno. Edina družba, ki se je odzvala, je zajemala le 5 % kitajskega uvoza v OPP. Ta sodelujoča družba je pomenila 17 % celotne kitajske zmogljivosti.

(23)

Glede na zelo nizko raven sodelovanja in omejeno reprezentativnost ene družbe za kitajski trg in proizvodnjo, je bilo ugotovljeno, da neposredno od proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče dobiti zanesljivih informacij o uvozu zadevnega izdelka v Skupnost med OPP. V teh okoliščinah in v skladu s členom 18 osnovne uredbe se je Komisija odločila, da uporabi razpoložljiva dejstva, tj. podatke oznak KN. Vendar so bile informacije iz edinega izpolnjenega vprašalnika, kolikor je bilo to mogoče, uporabljene za navzkrižno preverjanje rezultatov na podlagi razpoložljivih podatkov v skladu s členom 18.

(24)

Ugotovljeno je bilo, da so bile oznake KN najboljša razpoložljiva dejstva za večino vidikov te preiskave. Podatki TARIC in podatki, zbrani v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe, so potrdili natančnost podatkov oznak KN.

(25)

Kadar je bilo to utemeljeno, so se kot dopolnitev uporabili tudi izvozni podatki sodelujočih proizvajalcev in kitajska izvozna statistika, ki so bili na voljo Komisiji (in so poleg zadevnega izdelka zajemali tudi druge izdelke).

3.   Primerljiva država

(26)

Kumarin je dišava, ki se proizvaja le v nekaj državah po svetu, zato je izbira primerljive države izjemno omejena. V skladu z informacijami, ki so bile preiskavi na voljo, so ga med OPP proizvajale le Francija, Kitajska in Indija. V prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom so bile uporabljene tudi ZDA, vendar je družba od takrat svojo proizvodnjo ustavila. V obvestilu o začetku je bila predlagana Indija, vendar se noben indijski proizvajalce ni strinjal s sodelovanjem.

(27)

Glede na te ugotovitve je bilo treba normalno vrednost določiti na „kateri koli drugi razumni osnovi“ v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. Podatki industrije Skupnosti so se za ta namen šteli kot razumna osnova.

4.   Damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

(28)

Iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 23, so bile stopnje dampinga izračunane z uporabo podatkov oznak KN, ki so bile navzkrižno preverjene z informacijami, ki jih je poslal edini kitajski proizvajalec izvoznik. Izvozne cene uvoza iz Kitajske so bile prilagojene, da bi se zagotovila primerjalna osnova normalni vrednosti. Te prilagoditve so zagotovile, da so bili izračuni narejeni na podlagi franko tovarna, razlika med izvozno ceno in normalno vrednostjo pa je bila izražena kot odstotek izvozne cene CIF. Na tej podlagi je bila stopnja dampinga v OPP približno 45 %.

5.   Primerjava cen

(29)

Jasno je bilo, da bi ukinitev ukrepov kitajske izvoznike nedvomno spodbudila k prodaji znatnih količin na ogromnem trgu EU. Ta ugotovitev temelji na naslednjih informacijah, izračunanih med preiskavo:

(i)

kitajske domače cene v OPP so bile približno 25 % nižje od cen na trgu EU;

(ii)

kitajski proizvajalci večino svoje proizvodnje prodajo na izvoznih trgih, ker njihov domači trg ni dovolj velik, da bi absorbiral njihovo celotno proizvodnjo in ker so domače cene podobne tistim, ki jih lahko dosežejo na trgih tretjih držav;

(iii)

cene na trgu Skupnosti so bile višje od izvoznih cen v tretje države, ki so jih dosegli kitajski proizvajalci izvozniki, kar pomeni, da do dampinga prihaja tudi na trgih drugih tretjih držav in da bi ukinitev ukrepov pomenila znatno spodbudo za proizvajalce v LRK, da svoj izvoz preusmerijo v Skupnost.

6.   Neizkoriščene zmogljivosti in zaloge v LRK

(30)

V prejšnji preiskavi, zaključeni maja 2002, je bil ugotovljen izredno velik delež neizkoriščenih kitajskih proizvodnih zmogljivosti (med 50 % in 60 % proizvodnih zmogljivosti). Zaradi nizke ravni sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bilo v preiskavi na voljo izredno malo informacij glede trenutnih neizkoriščenih zmogljivosti in zalog v LRK.

(31)

Po podatkih iz izpolnjenega vprašalnika pa je bila neizkoriščena zmogljivost edinega proizvajalca znatna. Navedeni proizvajalec je imel na koncu OPP približno 500 ton zalog, kar je pomenilo več kot 70 % trga EU v OPP. Če upoštevamo, da navedeni proizvajalec predstavlja le 15–20 % kitajske proizvodne zmogljivosti, je verjetno, da bi imel v primeru ukinitve ukrepov na voljo še večje zaloge za prodor na trg EU.

7.   Možna absorpcijska sposobnost trgov tretjih držav ali domačega trga LRK

(32)

Ob upoštevanju zgoraj navedene primerjave cen in razpoložljivosti neizkoriščenih zmogljivosti ter zalog ni mogoče trditi, da bodo kitajsko proizvodnjo absorbirali trgi tretjih držav in kitajski domači trg. Razlog je v tem, da je potrošnja na trgih tretjih držav v zadnjih 10 letih ostala razmeroma nespremenjena in bo po pričakovanjih ostala stabilna tudi v prihodnosti. Tako je jasno, da bodo kitajski proizvajalci verjetno še naprej potrebovali izvoz v Skupnost. To pa zato, ker je trg EU eden najprivlačnejših trgov na svetu glede na velikost in razmeroma visoke cene, ki jih je mogoče doseči. Če se ukrepi ukinejo, bodo na trg EU nedvomno preusmerjene celo večje količine dampinškega uvoza.

8.   Izogibanje

(33)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 1, so bili ukrepi, ki se pregledujejo, razširjeni na Indijo, Tajsko, Malezijo in Indonezijo, kar je bil rezultat preiskave o izogibanju. To kaže na velik interes kitajskih proizvajalcev za vstop na trg Skupnosti in njihovo pripravljenost, da to storijo kljub veljavnim protidampinškim ukrepom. Obstoj izogibanja torej podpira ugotovitev, da obstaja velika verjetnost, da se bodo v primeru razveljavitve ukrepov na trgu Skupnosti ponovno pojavile višje količine dampinškega uvoza.

9.   Sklepna ugotovitev o verjetnosti nadaljevanja in/ali ponovitve dampinga

(34)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov damping verjetno nadaljeval.

D.   OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(35)

Podjetje, ki ga je zastopal vložnik, je bilo v obdobju preiskave edini proizvajalec kumarina v Skupnosti. Ta proizvajalec Skupnosti zato predstavlja industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

E.   ANALIZA POLOŽAJA NA TRGU SKUPNOSTI

1.   Potrošnja Skupnosti (7)

(36)

Izdelek, ki se pregleduje, je del enotne oznake KN. Za določitev obsega izdelkov znotraj te oznake KN, ki niso zadevni izdelek, so službe Komisije primerjale podatke KN z drugimi razpoložljivimi statističnimi viri, kot je navedeno v uvodni izjavi 23. Primerjava je pokazala, da skoraj 100 % izdelkov, uvoženih pod to oznako, dejansko pomeni zadevni izdelek.

(37)

Za določitev potrošnje Skupnosti se je zato k obsegu prodaje industrije Skupnosti trgu Skupnosti po podatkih iz izpolnjenih vprašalnikov prištelo podatke celotne oznake KN za uvoz v Evropsko skupnost.

(38)

Skupno se je očitna potrošnja kumarina med obdobjem pregleda zmanjšala za 8 %, in sicer se je zmanjševala do leta 2005 ter se nato zvišala. Zdi se, da so se ravni potrošnje sedaj ustalile.

(39)

Potrošnja Skupnosti se je razvijala, kot sledi:

Preglednica 1

 

2003

2004

2005

2006

OPP

Potrošnja Skupnosti

Indeks (2003 = 100)

100

91,4

82,4

90

92,3

2.   Uvoz iz zadevne države

(a)   Obseg in tržni delež

(40)

Kot je razloženo v uvodni izjavi 36 se je oznaka KN 2932 21 00 uporabljala kot vir za uvoz zadevnega izdelka v Skupnost.

(41)

V zvezi z uvozom iz Kitajske je treba opozoriti na dokazano izogibanje ukrepom, ki je bilo razlog za razširitev ukrepov na uvoz kumarina iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije. Zaradi sprejetih ukrepov proti izogibanju sta se uvoz s poreklom iz LRK in uvoz s poreklom iz LRK, vendar poslan iz drugih držav, v obdobju pregleda zmanjšala. Medtem ko je uvoz s kitajskim poreklom še vedno znaten, je to zmanjšanje pokazalo, da so bili ukrepi proti izogibanju učinkoviti.

(42)

Kot je razloženo v uvodni izjavi 38, se je očitna potrošnja v obravnavanem obdobju zmanjšala. Uvoz iz Kitajske se je v razmerju do potrošnje še naprej zmanjševal, kar je povzročilo izgubo tržnega deleža v Skupnosti v prid industrije Skupnosti. Obseg uvoza iz tretjih držav v Skupnost je ostal na isti ravni kot v obdobju pregleda.

Preglednica 2

 

2003

2004

2005

2006

OPP

Obseg dampinškega uvoza

(indeks 2003 = 100)

100

99,4

49,7

47

50,1

Obseg uvoza iz tretjih držav

100

78

74,7

65,5

66,6

Razpon in tržni delež dampinškega uvoza

30 %–40 %

40 %–50 %

20 %–30 %

10 %–20 %

20 %–30 %

(b)   Cene

(43)

V obdobju pregleda so bile povprečne cene CIF kumarina, uvoženega iz Kitajske, stalno znatno nižje od cen industrije Skupnosti.

3.   Gospodarsko stanje industrije Skupnosti

(a)   Proizvodnja

(44)

Industrija Skupnosti je morala med letom 2003 in OPP znižati obseg proizvodnje zadevnega izdelka za 25 %. To je povezano z dejstvom, da je naprej industrija Skupnosti zaradi izogibanja ukrepom od leta 2003 izgubljala obseg prodaje. Poleg tega je izgubila tudi obseg prodaje pri izvozu v tretje države, saj se industrija Skupnosti s pritiskom kitajskega izvoza po nizkih cenah srečuje tudi na izvoznih trgih tretjih držav.

(b)   Zmogljivosti in izkoriščenost zmogljivosti

(45)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 36 do 39, je bila prodaja industrije Skupnosti zadevnega izdelka v Skupnosti razmeroma stabilna v celotnem obdobju pregleda. Vendar je v istem obdobju industrija Skupnosti doživela velik padec obsega izvoza v tretje države. Da bi v teh okoliščinah optimizirala raven izkoriščenosti zmogljivosti, je morala industrija zmanjšati zmogljivost. Ne glede na to je izkoriščenost zmogljivosti ostala razmeroma nizka.

Preglednica 3

 

2003

2004

2005

2006

OPP

Proizvodnja

100

63,4

66,3

70,3

75,4

Proizvodna zmogljivost

100

63,5

63,5

63,5

63,5

Izkoriščenost zmogljivosti

100

99,8

104,4

110,8

118,8

(c)   Prodaja v Skupnosti

(46)

Obseg prodaje industrije Skupnosti v ES se je v obdobju pregleda povečal za 36 %. Ta razvoj sta omogočila razširitev ukrepov za novo obdobje 5 let in učinkovita odprava izogibanja. Posledično pa se je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 41, uvoz iz Kitajske v istem obdobju zmanjšal. Uvoz iz Indije, edine znane tretje države, ki proizvaja kumarin, pa je bil omejen na uvoz pod zavezo.

(d)   Zaloge

(47)

Raven zalog industrije Skupnosti se je v obdobju pregleda zmanjšala.

(e)   Tržni deleži

(48)

Industrija Skupnosti je v obdobju pregleda pridobila tržni delež. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 41 in 42, je učinkovitost veljavnih ukrepov industriji Skupnosti omogočila, da je ponovno pridobila tržni delež. Povečanje tržnega deleža za 22 odstotnih točk v obdobju pregleda je bilo jasno povezano z odpravo izogibanja.

(f)   Cene

(49)

V primerjavi s cenami iz leta 2003 se je povprečna prodajna cena kumarina na trgu ES leta 2004 znižala za 10 %. Po letu 2004 so si cene postopno opomogle, vendar v OPP nikoli dosegle ravni iz leta 2003. Popolno okrevanje v smislu cene tako ni bilo doseženo, kot bi bilo pričakovati.

(50)

Položaj glede cen odraža močan pritisk uvoza iz Kitajske. V obravnavanem obdobju so bile povprečne cene CIF uvoza iz Kitajske stalno znatno nižje od cen industrije Skupnosti. Ob veljavnih ukrepih se je kumarin s poreklom iz Kitajske prodajal po istih cenah kot kumarin industrije Skupnosti. V ta namen so kitajske izvozne cene delovale kot zgornja meja, ki je industrijo Skupnosti silila v ustrezno prilagoditev svojih cen. Zaradi tega so bile cene industrije Skupnosti resno oslabljene, njena dobičkonosnost pa nizka.

(51)

Za določitev nadaljevanja nelojalnega nižanja cen zaradi kumarina s poreklom iz Kitajske, so se cene industrije Skupnosti franko tovarna nepovezanim strankam primerjale z uvoznimi cenami CIF meja Skupnosti z uporabo oznak KN, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 23. Primerjava je pokazala, da so bile cene sicer blizu za industrijo Skupnosti ugotovljeni neškodljivi ceni, vendar uvoz ni nelojalno zniževal cen industrije Skupnosti.

Preglednica 4

 

2003

2004

2005

2006

OPP

Zaloge

100

50,3

31

20,9

3,7

Tržni deleži industrije Skupnosti

100

98

136,5

149,3

148

Cene

100

90,4

93,7

96,6

97,3

(g)   Dobičkonosnost

(52)

Dobičkonosnost prodaje zadevnega izdelka nepovezanim strankam v Skupnosti je med OPP rahlo pozitivna. Od leta 2004 naprej je ostala negativna z manjšimi izboljšanji od leta 2006. Ta nizka raven dobičkonosnosti je delno posledica znižanih cen, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 49 in 50, skupaj z zvišanjem stroškov, zlasti kar zadeva ceno surovin. Izboljšanje produktivnosti lahko le delno nadomesti negativni vpliv teh elementov dobičkonosnosti. Na splošno je bil dobiček nižji od normalnega v celotnem obravnavanem obdobju.

(h)   Denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala

(53)

Razvoj denarnega toka, ki ga je ustvarila industrija Skupnosti v zvezi s prodajo zadevnega izdelka na trgu EU, odraža razvoj dobičkonosnosti. Vredno je omeniti, da je bil denarni tok sicer nizek, vendar je v obdobju pregleda ostal v pozitivnih vrednostih.

(54)

Preiskava je pokazala, da industrija Skupnosti nima težav pri zbiranju kapitala in da so bili investicijski izdatki v obdobju pregleda zelo omejeni. Zmožnost zbiranja kapitala pa se ne more šteti za pomemben kazalnik pri tej preiskavi, saj je industrija Skupnosti velika skupina, za katero proizvodnja kumarina pomeni le majhen del njene celotne proizvodnje. Zmožnost zbiranja kapitala je močno odvisna od uspešnosti celotne skupine in ne od uspešnosti, povezane z zadevnim izdelkom.

(i)   Zaposlenost, produktivnost in plače

(55)

Zaposlenost industrije Skupnosti se je v obdobju pregleda zmanjševala, zlasti od leta 2004 naprej. To zmanjšanje je povezano s preoblikovanjem proizvodnega procesa kumarina, ki ga je izvedla industrija Skupnosti. Produktivnost industrije Skupnosti, merjena z obsegom proizvodnje na zaposlenega, se je v obdobju preiskave izrazito povečala.

(56)

Stroški plač v celoti so se zmanjšali, kar je bila neposredna posledica preoblikovanja, opisanega v uvodni izjavi 55. Povprečne plače na zaposlenega so ostale na isti ravni kot v obdobju pregleda.

Preglednica 5

 

2003

2004

2005

2006

OPP

Zaposleni

100

86

61

57

57

Plače

100

89,6

65,5

63,4

63,4

Produktivnost

100

76,4

111,8

129,4

135,3

(j)   Naložbe in donosnost naložb

(57)

V obdobju preiskave je raven naložb dosegla vrh leta 2004, od takrat naprej pa se je začela zmanjševati. V sedanjih tržnih razmerah se industrija Skupnosti bolj ukvarja z ohranjanjem obstoječe proizvodne opreme kot pa s širitvijo proizvodne zmogljivosti.

(58)

S tega vidika dobičkonosnost naložb, izražena kot razmerje med neto dobičkom industrije Skupnosti in knjižno vrednostjo njenih osnovnih sredstev, odraža gibanje dobičkonosnosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 52.

(k)   Rast

(59)

Kot je pojasnjeno od uvodne izjave 36 naprej, se je obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu EU znatno povečal, kar je industriji Skupnosti omogočilo znova pridobiti znaten tržni delež.

(l)   Višina stopnje dampinga

(60)

Pri analizi glede višine dampinga je bilo upoštevano dejstvo, da so v veljavi ukrepi za odpravo škodljivega dampinga. Kljub temu pa se glede na obseg uvoza med OPP skupaj z ugotovljeno znatno stopnjo dampinga (glej uvodno izjavo 28) njen vpliv na položaj industrije Skupnosti ne more šteti za zanemarljivega.

(m)   Okrevanje od učinkov preteklega dampinga

(61)

Vendar je treba upoštevati, da industrija Skupnosti ne bi bila sposobna okrevati od preteklega dampinga po uvedbi protidampinških ukrepov leta 2002 zaradi izogibanja ukrepom, proti čemur so bili ukrepi uvedeni šele leta 2004 in 2006. Preden je Svet uvedel ukrepe proti izogibanju za Indijo, Tajsko, Indonezijo in Malezijo in preden je Komisija sprejela zavezo leta 2005, je bila raven uvoza iz navedenih štirih držav znatna in je industriji Skupnosti onemogočila okrevanje od učinkov dampinga.

4.   Sklep o stanju na trgu Skupnosti

(62)

Uvedba protidampinških ukrepov na uvoz kumarina s poreklom iz LRK in razširitev ukrepov na države, preko katerih je bilo ugotovljeno izogibanje ukrepom, je pozitivno vplivala na industrijo Skupnosti, saj ji je omogočila delno izboljšanje težkega gospodarskega položaja. Stalna prizadevanja industrije Skupnosti na področju zmanjšanja stroškov in povečanja produktivnosti na zaposlenega so lahko le izničila povišanje cen surovin in znižanje prodajnih cen na trgu Skupnosti.

(63)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 33, izogibanje kitajskih proizvajalcev podpira ugotovitev, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki močan interes za vstop na trg Skupnosti.

(64)

Glede na zgornjo analizo je položaj industrije Skupnosti še vedno negotov, čeprav so ukrepi pomagali omejiti škodljive učinke dampinga. Vsako povečanje uvoza po dampinških cenah bi po vsej verjetnosti poslabšalo razmere in izbrisalo ves trud industrije Skupnosti, ki bi zelo verjetno morala ustaviti proizvodnjo kumarina.

F.   VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

1.   Verjetnost ponovitve škode

(65)

Pri preučevanju verjetnih učinkov prenehanja veljavnih ukrepov na industrijo Skupnosti so se upoštevali dejavniki, predstavljeni v nadaljevanju, skladno s povzetimi vidiki iz uvodnih izjav 28 do 34.

(66)

Industrija Skupnosti je zaradi veljavnih ukrepov povečala obseg prodaje na trgu Skupnosti. Iz podatkov je razvidno, da se je tržni delež industrije Skupnosti znatno povečal na trgu, na katerem se je v obdobju pregleda potrošnja zmanjšala za 8 %. Vendar je industrija Skupnosti še naprej pod pritiskom padca cen.

(67)

Čeprav se je potrošnja zmanjšala za 8 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 38, po vsej verjetnosti ne bo prišlo do velikih sprememb v napovedi glede svetovne potrošnje kumarina, čeprav nanjo do določene mere vplivajo modni trendi. Obstajajo jasni znaki, da se bo zaradi odsotnosti ukrepov znaten uvoz iz Kitajske po dampinških cenah nadaljeval. Poleg tega velik del neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti na Kitajskem pomeni, da se bo v primeru razveljavitve ukrepov obseg uvoza v Skupnost po vsej verjetnosti povečal.

(68)

Razširitev ukrepov po uvedbi postopkov proti izogibanju je znatno prispevala k temu, da se je izogibanje, povezano z zadevnim izdelkom s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki je bil poslan iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije, ustavilo. Verjetno bodo morali kitajski proizvajalci izvozniki uvesti agresivno cenovno politiko v Skupnosti, da nadomestijo tržni delež, ki so ga ob ustavitvi izogibanja izgubili.

(69)

Kot je bilo sklenjeno v uvodni izjavi 29, se je na podlagi preiskave ugotovilo, da bi bila razveljavitev ukrepov nedvomna spodbuda kitajskim izvoznikom, da velik obseg svojega izvoza preusmerijo v Skupnost. To bi kitajskim izvoznikom omogočilo, da izkoristijo nekaj svojih presežnih zmogljivosti.

(70)

Verjetnost tega razvoja nadalje podpira dejstvo, da so cene v Skupnosti višje od cen kitajskega izvoza v druge tretje države. To bi najverjetneje spodbudilo kitajske proizvajalce k povečanju poslovanja na trgu Skupnosti.

(71)

Zvišanje uvoza po nižjih cenah, kar bi bila verjetna posledica odprave ukrepov, bi najverjetneje imela znatne škodljive učinke na industrijo Skupnosti. V takšnih razmerah bi morala industrija Skupnosti slediti znižanju cen, da ohrani tržni delež, ali pa ohraniti prodajne cene na sedanji ravni, s čimer bi izgubila potrošnike in nazadnje prodajo. V prvem primeru bi morala industrija Skupnosti poslovati z izgubo, v slednjem pa bi izguba prodaje kot taka nazadnje privedla do zvišanja stroškov, ki bi jim sledila izguba.

(72)

Preiskava je pokazala, da je v primeru pričakovanega povečanja uvoza zaradi izteka ukrepov zelo verjeten pojav škode za industrijo Skupnosti, ki je že v negotovem položaju. V bistvu industrija Skupnosti ne bi bila več sposobna nadaljevati s proizvodnjo kumarina.

G.   INTERES SKUPNOSTI

1.   Uvod

(73)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija preučila, ali bi bilo podaljšanje obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, tj. tistih, ki zadevajo industrijo Skupnosti, uvoznike, trgovce in uporabnike kumarina. Za oceno možnega vpliva ohranitve ali razveljavitve ukrepov je Komisija zahtevala informacije od vseh zgoraj navedenih zainteresiranih strank.

(74)

Na podlagi tega je bilo preučeno, ali kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in verjetnosti ponovitve škode obstajajo utemeljeni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče skleniti, da ohranitev ukrepov v tem konkretnem primeru ni v interesu Skupnosti.

2.   Interes industrije Skupnosti

(75)

Jasno je, da bi bilo v interesu edinega proizvajalca Skupnosti, da lahko nadaljuje s proizvodnjo kumarina.

(76)

Prav tako velja, da bi se v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov damping verjetno nadaljeval in povečal, kar bi privedlo do stalnega poslabšanja položaja industrije Skupnosti do točke, ko bi industrija po vsej verjetnosti izginila.

(77)

Na splošno je mogoče skleniti, da bi bilo nadaljevanje ukrepov jasno v interesu industrije Skupnosti.

3.   Interes uvoznikov in uporabnikov

(78)

Komisija je vzpostavila stik s 13 uvozniki in 10 industrijskimi uporabniki ter poslala vprašalnike. Službe Komisije so prejele štiri odgovore od podjetij, ki so potrdila sodelovanje.

(79)

Med štirimi odgovori je en uvoznik nasprotoval ukrepom, saj je bil v glavnem zaskrbljen glede cene pri uvozu zadevnega izdelka. To podjetje pa je prav tako navedlo, da je vpliv stroškov kumarina na njegove skupne proizvodne stroške zelo omejen.

(80)

Čeprav se zadevni izdelek uporablja v drugih industrijah, kjer ga zelo pogosto ni mogoče nadomestiti, je njegov pomen v sestavi končnega izdelka količinsko in cenovno zelo omejen, v večini primerov pod enim odstotkom. Vpliv dajatve na uporabnika in končnega potrošnika je zato zelo omejen.

(81)

Nekateri uporabniki so navedli, da so zelo naklonjeni kumarinu s poreklom iz Skupnosti zaradi njegove kakovosti. Ti uporabniki bi bili močno prizadeti, če bi morala industrija Skupnosti ustaviti svojo proizvodnjo zaradi razveljavitve ukrepov.

(82)

Pri analizi interesa Skupnosti bi bilo treba posebno pozornost posvetiti zlasti potrebi po odpravi učinkov škodljivega dampinga, ki izkrivlja trgovino, in vzpostavitvi učinkovite konkurence. V zvezi s tem je treba omeniti, da je svetovni trg kumarina zelo skoncentriran, s samo nekaj proizvajalci, od katerih imajo najpomembnejši sedeže na Kitajskem in v Skupnosti. S tega vidika bi bilo treba zaščito več virov oskrbe (vključno z industrijo Skupnosti) obravnavati kot pomembno. Poleg tega je treba opozoriti, da namen protidampinških ukrepov ni omejiti oskrbe iz virov zunaj Skupnosti in da se lahko kumarin s poreklom iz Kitajske še naprej uvaža v Skupnost v zadostnih količinah.

(83)

Zgoraj navedeni premisleki v povezavi z nizko ravnjo sodelovanja potrjujejo, da uvozniki in uporabniki zaradi trenutno veljavnih ukrepov niso utrpeli nobenih znatnih negativnih učinkov na svoj gospodarski položaj. Poleg tega preiskava ni pokazala, da bi se v primeru podaljšanja ukrepov takšni negativni učinki še zaostrili.

4.   Sklepna ugotovitev o interesu Skupnosti

(84)

Ob upoštevanju vseh zgornjih dejavnikov se sklene, da glede interesa Skupnosti ni utemeljenih razlogov proti nadaljevanju ukrepov.

H.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(85)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč.

(86)

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je trenutno veljavne protidampinške ukrepe v zvezi z uvozom kumarina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske treba ohraniti.

(87)

Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 1, so bile veljavne protidampinške dajatve za uvoz zadevnega izdelka iz Ljudske republike Kitajske razširjene na uvoz kumarina, poslanega iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot uvoz s poreklom iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije ali ne. Protidampinška dajatev, ki jo je treba ohraniti za uvoz zadevnega izdelka, mora ostati razširjena na uvoz kumarina, poslanega iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot uvoz s poreklom iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije ali ne. Indijski proizvajalec izvoznik iz uvodne izjave 2, ki je bil izvzet iz ukrepa na podlagi zaveze, ki jo je Komisija sprejela, bi moral biti pod istimi pogoji nadalje izvzet iz ukrepa, ki ga uvaja ta uredba –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz kumarina, ki spada pod oznako KN ex 2932 21 00 (oznaka TARIC 2932210019), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2.   Dajatev znaša 3 479 EUR na tono.

3.   Dokončna protidampinška dajatev v višini 3 479 EUR na tono, ki se uporablja za uvoz s poreklom iz Kitajske, se razširi na uvoz istega izdelka, navedenega v odstavku 1 in poslanega iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije, ne glede na to, ali je deklarirano s poreklom iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije ali ne (oznake TARIC 2932210011, 2932210015 in 2932210016).

Člen 2

1.   Uvoz, deklariran za sprostitev v prosti promet, se izvzame iz protidampinške dajatve, uvedene s členom 1, če izdelke proizvajajo družbe, katerih zaveze je sprejela Komisija in katerih imena so našteta v ustreznem, občasno spremenjenem sklepu Komisije, in če so bili ti izdelki uvoženi v skladu z navedenim sklepom.

2.   Uvoz iz odstavka 1 se izvzame iz protidampinške dajatve, če:

(a)

se carinskim organom držav članic ob predložitvi izjave za sprostitev v prosti promet predloži tudi trgovinska faktura, ki vsebuje vsaj podatke iz Priloge, ter

(b)

blago, deklarirano in predloženo carini, natanko ustreza opisu na trgovinski fakturi.

Člen 3

Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 4

V primerih, ko se blago poškoduje še pred vstopom v prost promet in se zato cena, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje, pri določanju carinske vrednosti porazdeli skladno s členom 145 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (8), se znesek protidampinške dajatve, izračunan na podlagi zgoraj določenega zneska, zmanjša za odstotek, ki ustreza porazdelitvi cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 29. aprila 2008

Za Svet

Predsednik

D. RUPEL


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

(2)  UL L 123, 9.5.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1854/2003 (UL L 272, 23.10.2003, str. 1).

(3)  UL L 396, 31.12.2004, str. 18.

(4)  UL L 311, 10.11.2006, str. 1.

(5)  UL L 1, 4.1.2005, str. 15.

(6)  UL C 103, 8.5.2007, str. 15.

(7)  Industrijo Skupnosti predstavlja samo en proizvajalec Skupnosti, zato bodo podatki v tej uredbi zaradi zaupnosti izraženi v indeksih ali navedeni samo v približnih vrednostih.

(8)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.


PRILOGA

Na trgovinski fakturi, ki jo izda družba pri prodaji kumarina v Skupnost, za katero velja zaveza, se navedejo naslednje informacije:

1.

Naslov „TRGOVINSKA FAKTURA, KI SPREMLJA BLAGO, ZA KATERO VELJA ZAVEZA“.

2.

Ime družbe iz člena 2(1), ki izda trgovinsko fakturo.

3.

Številka trgovinske fakture.

4.

Datum izdaje trgovinske fakture.

5.

Dodatna oznaka TARIC, pod katero se mora blago na fakturi cariniti na meji Skupnosti.

6.

Natančen opis blaga z naslednjimi podatki:

številčna oznaka izdelka (PCN), ki se uporablja za preiskavo in zavezo,

enostaven opis blaga, ki ustreza zadevni PCN (npr. „PCN …“),

številčna oznaka izdelka družbe (CPC) (po potrebi),

oznaka KN,

količina (v kilogramih).

7.

Ime družbe, ki nastopa kot uvoznik v Skupnost in kateri družba neposredno izda trgovinsko fakturo, ki spremlja blago, za katero velja zaveza.

8.

Ime uslužbenca družbe, ki je izdal fakturo, in naslednja podpisana izjava:

„Podpisani potrjujem, da se prodaja blaga, ki ga zajema ta faktura, za neposredni izvoz v Evropsko skupnost izvaja v obsegu in pod pogoji zaveze, ki jo je ponudila družba [ime družbe] in sprejela Evropska komisija s Sklepom [vstaviti številko]. Izjavljam, da so podatki iz te fakture popolni in resnični.“


11.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/13


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 655/2008

z dne 10. julija 2008

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 11. julija 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. julija 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 510/2008 (UL L 149, 7.6.2008, str. 61).

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 590/2008 (UL L 163, 24.6.2008, str. 24).


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

33,6

MK

19,3

TR

54,9

ZZ

35,9

0707 00 05

TR

106,9

ZZ

106,9

0709 90 70

TR

96,0

ZZ

96,0

0805 50 10

AR

97,9

US

76,1

UY

75,0

ZA

94,5

ZZ

85,9

0808 10 80

AR

126,0

BR

93,1

CL

104,2

CN

87,0

NZ

119,5

US

88,2

UY

93,6

ZA

99,1

ZZ

101,3

0808 20 50

AR

108,2

CL

104,9

CN

113,9

NZ

130,6

ZA

116,5

ZZ

114,8

0809 10 00

TR

183,0

XS

130,8

ZZ

156,9

0809 20 95

TR

375,3

US

179,9

ZZ

277,6

0809 30

TR

175,4

ZZ

175,4

0809 40 05

IL

217,7

ZZ

217,7


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


11.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/15


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 656/2008

z dne 10. julija 2008

o vpisu nekaterih imen v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Chamomilla Bohemica (ZOP), Vlaams-Brabantse tafeldruif (ZOP), Slovenská parenica (ZGO), Cipollotto Nocerino (ZOP))

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 so bile vloga za registracijo imena „Chamomilla Bohemica“, ki jo je vložila Češka, vloga za registracijo imena „Vlaams-Brabantse tafeldruif“, ki jo je vložila Belgija, vloga za registracijo imena „Slovenská parenica“, ki jo je vložila Slovaška, in vloga za registracijo imena „Cipollotto Nocerino“, ki jo je vložila Italija, objavljene v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedena imena registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Imena iz Priloge k tej uredbi se registrirajo.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. julija 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 417/2008 (UL L 125, 9.5.2008, str. 27).

(2)  UL C 243, 17.10.2007, str. 11 (Chamomilla Bohemica), UL C 244, 18.10.2007, str. 40 (Vlaams-Brabantse tafeldruif), UL C 249, 24.10.2007, str. 26 (Slovenská parenica), UL C 257, 30.10.2007, str. 54 (Cipollotto Nocerino).


PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.3   Siri

SLOVAŠKA

Slovenská parenica (ZGO)

Skupina 1.6   Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

BELGIJA

Vlaams-Brabantse tafeldruif (ZOP)

ITALIJA

Cipollotto Nocerino (ZOP)

Skupina 1.8   Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

ČEŠKA

Chamomilla Bohemica (ZOP)


11.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/17


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 657/2008

z dne 10. julija 2008

o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo učencev v izobraževalnih ustanovah z mlekom in nekaterimi mlečnimi proizvodi

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) ter zlasti člena 102 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2707/2000 z dne 11. decembra 2000 o pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo učencev v izobraževalnih ustanovah z mlekom in nekaterimi mlečnimi proizvodi (2) je bila večkrat znatno spremenjena (3). Ker so potrebna dodatna dopolnila, je treba to uredbo zaradi jasnosti in racionalnosti razveljaviti in nadomestiti z novo uredbo.

(2)

Pomoč za oskrbo učencev z mlekom in nekaterimi mlečnimi izdelki mora biti na voljo v otroških vrtcih in drugih predšolskih ustanovah ter v osnovnih in srednjih šolah. V boju proti debelosti in da bi otrokom zagotovili zdrave mlečne izdelke, je treba tovrstne šole obravnavati enako, vse morajo imeti možnost sodelovanja v programu. Zaradi preprostejšega upravljanja se izključi poraba za učence v počitniških taborih.

(3)

Zaradi večje jasnosti uporabe programa pomoči je treba poudariti, da lahko učenci uporabljajo pomoč le ob šolskih dnevih. Poleg tega mora skupno število šolskih dni brez pouka prostih dni potrditi pristojni organ za izobraževanje ali izobraževalna ustanova posamezne države članice.

(4)

Izkušnje kažejo, da se pri uporabi subvencioniranih mlečnih izdelkov pojavljajo težave z nadzorom pri pripravi obrokov za učence. Zdi pa se tudi, da to ni učinkovit način za dosego vzgojnih ciljev programa pomoči. Pripravo obrokov bi bilo zato treba ustrezno omejiti.

(5)

Zaradi različnosti potrošniških navad pri porabi mleka in nekaterih mlečnih izdelkov v Skupnosti ter zaradi upoštevanja današnjih zdravstvenih in prehranjevalnih trendov je treba seznam proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje pomoči, razširiti in poenostaviti, hkrati pa državam članicam omogočiti, da same določijo obseg izdelkov, ki ustrezajo seznamu.

(6)

Za zagotovitev, da izdelki, upravičeni do pomoči, ponujajo visoko raven varovanja zdravja, morajo biti ti proizvodi pripravljeni v skladu z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (4) ter biti označeni z identifikacijsko oznako, kot to zahteva Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (5).

(7)

Zaradi upravljanja in nadzora programa pomoči je treba za vlagatelje vzpostaviti postopek za odobritev zahtevkov.

(8)

Opredeliti je treba stopnjo pomoči za različne izdelke, ki so upravičeni do pomoči, ter pri tem upoštevati stopnjo za mleko, kot je določena v členu 102 Uredbe (ES) št. 1234/2007, in tehnična razmerja med izdelki.

(9)

Glede plačila pomoči je treba opredeliti zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji, kakor tudi pravila za zahtevke, preverjanja in sankcije, ki jih izvajajo pristojni organi, ter postopek izplačila.

(10)

Skladno s členom 102(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 največja dnevna količina na učenca, za katero se lahko dodeli pomoč, ustreza količini 0,25 litra mleka. Opredeliti je treba ustrezna razmerja med mlekom in različnimi mlečnimi izdelki.

(11)

Pravila za nadzor sheme pomoči morajo predpisati države članice in s tem zagotoviti, da je pomoč ustrezno izražena v ceni, ki jo plačujejo prejemniki, in da se subvencionirani izdelki ne uporabljajo v druge namene.

(12)

Zaradi zaščite finančnih interesov Skupnosti je treba sprejeti ustrezne nadzorne ukrepe za boj proti nepravilnostim in goljufijam. Ti nadzorni ukrepi morajo vključevati popoln upravni nadzor, dopolnjen s pregledi na kraju samem. Opredeliti je treba obseg, vsebino, časovno razporeditev in poročanje o takih nadzornih ukrepih, da se zagotovi pravičen in enoten pristop držav članic ob upoštevanju njihovega različnega izvajanja programa pomoči. Poleg tega je treba vrniti neupravičeno plačane zneske in določiti kazni, da se vlagatelji odvrnejo od goljufivega ravnanja.

(13)

Zaradi poenostavitve upravnega dela držav članic je treba izračunati največjo subvencionirano količino na podlagi števila učencev, ki redno obiskujejo pouk, navedenega v vlogi vlagatelja.

(14)

Izkušnje kažejo, da se upravičenci ne zavedajo dovolj vloge, ki jo ima Evropska unija v programu „mleko za šole“. Vlogo Evropske unije pri subvencioniranju programa je zato treba jasno navesti v vsaki izobraževalni ustanovi, ki sodeluje v programu „mleko za šole“.

(15)

Zaradi spremljanja je treba Komisiji vsako leto posredovati nekatere informacije glede programa „mleko za šole“.

(16)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo učencev v izobraževalnih ustanovah z mlekom in nekaterimi mlečnimi izdelki (v nadaljevanju „pomoč“) v skladu s členom 102 navedene uredbe.

Člen 2

Upravičenci

Do pomoči so upravičeni učenci, ki se redno udeležujejo pouka v eni od izobraževalnih ustanov naslednjih vrst: vzgojno-varstvene/druge predšolske ustanove, osnovne in srednje šole, ki jih upravlja ali priznava pristojni organ države članice.

Člen 3

Primerni proizvodi

1.   Države članice plačajo pomoč za primerne izdelke, ki so navedeni v Prilogi I. Določijo lahko strožje standarde v skladu z zahtevami za primerne izdelke, ki so navedeni v Prilogi I.

2.   Na francoskih čezmorskih ozemljih je mleko s čokoladnim ali drugim okusom, navedeno v Prilogi I, lahko pripravljeno iz mleka v prahu.

3.   Države članice lahko odobrijo dodajanje fluora proizvodom kategorije I do največ 5 mg na kilogram.

4.   Pomoč se odobri samo za izdelke, navedene v Prilogi I k tej uredbi, če ti izdelki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (ES) št. 852/2004 in Uredbe (ES) št. 853/2004 ter zlasti zahteve glede priprave v odobrenem obratu in identifikacijskih oznak, navedenih v oddelku I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Člen 4

Stopnja pomoči

1.   Stopnje pomoči so navedene v Prilogi II.

2.   Če se stopnja pomoči v eurih spremeni, potem stopnja, ki je veljala prvi dan v mesecu, velja za vse količine, dobavljene v tistem mesecu.

3.   Če so dobavljene količine izražene v litrih, se za preračun v kilograme uporablja koeficient 1,03.

Člen 5

Največja subvencionirana količina

1.   Države članice bodo preverile, ali največja količina 0,25 litra, ki je predpisana v členu 102(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ni presežena ob upoštevanju skupnega števila šolskih dni in števila učencev, ki se redno udeležujejo pouka v obdobju, ki ga pokriva vloga za plačilo, ter na podlagi koeficienta iz člena 4(3) te uredbe.

2.   Za proizvode kategorij od II do V, ki so navedeni v Prilogi I, se za izračun uporabijo naslednji ekvivalenti:

(a)

kategorija II: 100 kg = 90 kg mleka;

(b)

kategorija III: 100 kg = 300 kg mleka;

(c)

kategorija IV: 100 kg = 899 kg mleka;

(d)

kategorija V: 100 kg = 765 kg mleka.

3.   Upravičenci, navedeni v členu 2, lahko pomoč uporabljajo le ob šolskih dnevih. Skupno število šolskih dni brez pouka prostih dni mora pristojni organ za izobraževanje ali izobraževalna ustanova javiti pristojnemu organu države članice in po potrebi vlagatelju. Učenci niso upravičeni do pomoči med bivanjem v počitniških taborih.

4.   Do pomoči niso upravičeni mleko in mlečni izdelki, ki se uporabljajo za pripravo obrokov.

Vendar so do pomoči lahko upravičeni mleko in mlečni izdelki, ki se uporabljajo za pripravo obrokov v prostorih izobraževalne ustanove in ki ne zahtevajo toplotne obdelave. Poleg tega je lahko dovoljeno pogrevanje izdelkov, navedenih v kategoriji I(a) in (b) v Prilogi I.

5.   Za namene odstavka 4 glede ločevanja izdelkov, uporabljenih pri toplotni in netoplotni pripravi in/ali neposredni porabi, se lahko uporabi koeficient, ki se določi na podlagi v preteklosti uporabljenih količin in/ali receptov in ki zadostuje zadevni državi članici.

Člen 6

Splošni pogoji za odobritev

1.   Vloga za pomoč je veljavna le, če jo vloži vlagatelj, odobren v skladu s členi 7, 8 in 9 za oskrbo s proizvodi Skupnosti, naštetimi v Prilogi I.

2.   Za pomoč lahko zaprosi:

(a)

izobraževalna ustanova;

(b)

izobraževalni organ za razdeljevanje proizvodov učencem na svojem območju;

(c)

če država članica to omogoča, dobavitelj proizvodov;

(d)

če država članica to omogoča, organizacija, ki nastopa v imenu in za eno ali več šol oziroma izobraževalnih organov in ki je bila posebej ustanovljena v ta namen.

Člen 7

Odobritev vlagateljev

Vlagatelje za pomoč mora za ta namen odobriti pristojni organ države članice, v kateri je izobraževalna ustanova, ki se ji dobavljajo izdelki.

Člen 8

Splošni pogoji za odobritev

1.   Odobritev je pogojena z naslednjimi pisnimi obvezami vlagatelja pristojnemu organu:

(a)

da se bodo proizvodi uporabljali samo za porabo učencev njegove izobraževalne ustanove ali ustanov, navedenih v zahtevku za pomoč, v skladu s to uredbo;

(b)

da bo povrnil vsakršno neustrezno izplačano pomoč za zadevne količine, če bi se izkazalo, da proizvodi niso bili razdeljeni upravičencem, navedenim v členu 2, ali da je bila pomoč izplačana za drugačne količine, kakor je predpisano v členu 5;

(c)

da bo pristojnim organom na zahtevo predložil podporno dokumentacijo;

(d)

da se bo podredil vsakršnemu pregledu, ki ga odredi pristojni organ države članice, predvsem pregledovanju dokumentacije in fizičnemu inšpekcijskemu pregledu.

2.   Odobritve, odobrene na podlagi členov 7, 8 in 9 Uredbe (ES) št. 2707/2000, ostanejo veljavne za namene te uredbe.

Člen 9

Posebni pogoji za odobritev nekaterih vlagateljev

Če za pomoč zaprosi vlagatelj, omenjen v členu 6(2)(c) in (d), mora poleg obvez, navedenih v členu 8, predložiti tudi pisno obvezo, da bo vodil evidenco imen in naslovov izobraževalnih ustanov, ali kjer je ustrezno, izobraževalnih organov ter izdelkov in količin, ki so bili tem ustanovam ali organom prodani ali dobavljeni.

Člen 10

Začasen odvzem in umik odobritve

Če se ugotovi, da vlagatelj za pomoč ne izpolnjuje več pogojev, ki jih predpisujeta člena 8 in 9, ali katere koli druge obveznosti po tej uredbi, se odobritev začasno odvzame za dobo enega do dvanajst mesecev ali umakne, odvisno od teže prekrška.

Tak ukrep se ne sprejme v primeru višje sile ali če država članica ugotovi, da nepravilnost ni bila storjena namerno ali zaradi malomarnosti ali da je manjšega pomena.

Če se odobritev umakne, se lahko ponovno odobri na zahtevo vlagatelja po najmanj dvanajstih mesecih.

Člen 11

Zahtevki za plačilo

1.   Zahtevke za plačilo je treba vložiti skladno z zahtevami pristojnega organa države članice, vsebovati pa morajo najmanj naslednje informacije:

(a)

količine, razdeljene po kategorijah in podkategorijah izdelkov;

(b)

ime in naslov ali enotno identifikacijsko številko izobraževalne ustanove ali izobraževalnega organa, na katerega se nanašajo podatki v točki (a).

2.   Države članice morajo opredeliti pogostnost zahtevkov. Vloge lahko zajemajo obdobja od enega do sedem mesecev.

3.   Razen v primeru višje sile morajo biti zahtevki za pomoč, da so veljavni, pravilno izpolnjeni in vloženi najpozneje zadnji dan tretjega meseca po koncu obdobja, za katero veljajo.

Če se ta rok preseže za manj kakor dva meseca, se pomoč še vedno izplača, vendar se zniža:

(a)

za 5 %, če je rok presežen za manj kot en mesec;

(b)

za 10 %, če je rok presežen za več kot mesec, vendar manj kot dva meseca.

4.   Zneski, navedeni v zahtevku, morajo biti podprti z dokumentacijskimi dokazili, ki morajo biti na voljo pristojnim organom. Dokumentacija mora ločeno prikazati ceno za vsak dobavljen proizvod ter vključevati potrdilo o prejemu ali dokazilo o plačilu.

Člen 12

Plačilo pomoči

1.   Brez poseganja v člen 11(4) se pomoč dobaviteljem ali organizacijam, na katere se nanaša člen 6(2)(c) in (d), plača samo pod naslednjimi pogoji:

(a)

ob predložitvi potrdila za dejansko dobavljene količine ali

(b)

na podlagi poročila inšpekcijskega pregleda, ki ga opravi pristojni organ pred končnim plačilom pomoči, ki potrjuje, da so bili izpolnjeni pogoji za plačilo, ali

(c)

če država članica tako določi, ob predložitvi drugega potrdila o tem, da so količine, dobavljene za namene te uredbe, plačane.

2.   Pristojni organ izplača pomoč v treh mesecih od dneva vložitve pravilno izpolnjenega in veljavnega zahtevka iz člena 11, razen v primeru, ko je bil sprožen administrativni postopek.

Člen 13

Plačilo predplačil

1.   Država članica lahko izplača predplačilo v višini zneska pomoči, navedenega v zahtevku, proti varščini v višini 110 % zneska predplačila.

2.   Če dobavitelj ali organizacija iz člena 6(2)(c) in (d) zaprosi za predplačilo, ga pristojni organ lahko izplača na podlagi dobavljenih količin, ne da bi pri tem zahteval dokumentacijsko dokazilo iz člena 12(1). V enem mesecu od plačila predplačila mora dobavitelj ali organizacija pristojnemu organu predložiti zahtevano dokumentacijo za končno plačilo pomoči, razen če pristojni organ pripravi poročilo, ki ga predvideva člen 12(1)(b).

Člen 14

Spremljanje cen

1.   Države članice morajo sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se znesek pomoči ustrezno izkazuje v ceni, ki jo plačajo upravičenci.

2.   Države članice lahko določijo najvišje cene, ki jih plačajo upravičenci za različne izdelke, navedene v Prilogi I, ki se razdeljujejo na njihovem območju.

Člen 15

Nadzor in kazni

1.   Države članice morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za izvajanje te uredbe. Ti ukrepi morajo vključevati popoln upravni nadzor vlog za pomoč, dopolnjen s pregledi na kraju samem, kot je določeno v odstavkih od 2 do 8.

2.   Upravni nadzor se izvaja nad vsemi vlogami za pomoč in vključuje preverjanje podporne dokumentacije, kot to določijo države članice, za dobavo proizvodov in upoštevanje največje količine na učenca na dan, določene v členu 5(1).

Upravni nadzor, naveden v prvem pododstavku, se dopolni s pregledi na kraju samem, s katerimi se preverja predvsem:

(a)

vpliv pomoči na ceno, ki jo plača upravičenec;

(b)

evidence iz člena 9, vključno s finančno dokumentacijo, kot so računi dobaviteljev in računi od prodaje ter bančni izpiski;

(c)

uporaba subvencioniranih proizvodov skladno s to uredbo, zlasti če obstaja utemeljen sum za kakršno koli nepravilnost.

3.   Skupno število pregledov na kraju samem, izvedenih v vsakem obdobju od 1. avgusta do 31. julija, zajema vsaj 5 % vseh vlagateljev iz člena 6. Če je število vlagateljev v državi članici manjše od sto, se pregledi na kraju samem opravijo v prostorih petih vlagateljev. Če je število vlagateljev v državi članici manjše od pet, se nadzor opravi pri 100 % vlagateljev. Skupno število pregledov na kraju samem, ki se izvedejo za posamezno obdobje od 1. avgusta do 31. julija, mora poleg tega zajeti vsaj 5 % razdeljene pomoči na državni ravni.

4.   Pregledi na kraju samem se izvajajo skozi vse obdobje od 1. avgusta do 31. julija in zajemajo najmanj prejšnjih 12 mesecev.

5.   Vlagatelje, pri katerih se izvede pregled na kraju samem, izbere pristojni organ nadzora ob upoštevanju različnih zemljepisnih območij ter na podlagi analize tveganja ob upoštevanju zlasti ponavljajočih se napak ter ugotovitev med pregledi, izvedenimi v zadnjih letih. Pri analizi tveganja se upoštevata tudi različna količina pomoči in vrsta vlagateljev iz člena 6(2).

6.   Če za pomoč zaprosi vlagatelj iz člena 6(2)(b), (c) in (d), se pregled, ki se izvede v vlagateljevih prostorih, dopolni s pregledi v prostorih najmanj dveh izobraževalnih ustanov ali pri najmanj 1 % izobraževalnih ustanov, navedenih v vlagateljevi vlogi, pri čemer se upošteva višja vrednost.

7.   Če se s tem ne ogrozi namen nadzora, se lahko izda predhodno obvestilo, ki je strogo omejeno na najkrajše potrebno časovno obdobje.

8.   Pristojni organ nadzora o vsakem pregledu na kraju samem sestavi poročilo o nadzoru. V poročilu se natančno opišejo različne postavke nadzora.

Poročilo o nadzoru se razdeli na naslednje dele:

(a)

splošni del, ki vsebuje predvsem naslednje informacije:

(i)

program, zajeto obdobje, pregledane vloge, količine mlečnih izdelkov, za katere je bila plačana pomoč, in zajet denarni znesek;

(ii)

prisotne odgovorne osebe;

(b)

del, v katerem so ločeno opisani izvedeni pregledi in ki vsebuje predvsem naslednje informacije:

(i)

preverjena dokumentacija;

(ii)

naravo in obseg izvedenih pregledov;

(iii)

opombe in ugotovitve.

9.   Za vračilo neupravičeno plačanih zneskov se smiselno uporablja člen 73(1), (3), (4) in (8) Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 (6).

10.   Brez poseganja v člen 10 mora v primeru goljufije vlagatelj poleg vračila neupravičeno plačanih zneskov v skladu z odstavkom 9 plačati znesek, ki je enak razliki med prvotno plačanim zneskom in zneskom, do katerega je upravičen vlagatelj.

Člen 16

Plakat o evropskem programu „mleko za šole“

Izobraževalne ustanove, ki delijo proizvode skladno s to uredbo, izdelajo ali so izdelale plakat v skladu z minimalnimi zahtevami v Prilogi III, ki mora biti stalno obešen na vidnem in berljivem mestu pri glavnem vhodu v ustanovo.

Člen 17

Obveščanje

1.   Do 30. novembra po koncu prejšnjega obdobja, ki traja od 1. avgusta do 31. julija, države članice sporočijo Komisiji povzetek s številom sodelujočih vlagateljev in izobraževalnih ustanov, izvedenimi pregledi na kraju samem in z njimi povezanimi ugotovitvami.

2.   Do 31. januarja vsako leto država članica Komisiji sporoči vsaj naslednje informacije, vezane na prejšnje obdobje, ki traja od 1. avgusta do 31. julija:

(a)

količine mleka in mlečnih izdelkov po kategorijah in podkategorijah, za katere je bila plačana pomoč v prejšnjem obdobju od 1. avgusta do 31. julija, ter največjo dovoljeno količino in njen izračun;

(b)

ocenjeno število učencev, ki so vključeni v program „mleko za šole“.

3.   Oblika in vsebina obvestil se določita na podlagi modelov, ki jih Komisija da na razpolago državam članicam. Ti modeli se ne uporabljajo, dokler se o njih ne obvesti Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov.

Člen 18

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 2707/2000 je s tem razveljavljena.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo veljajo kakor sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi IV.

Člen 19

Prehodna določba

1.   Uredba (ES) št. 2707/2000 ostane veljavna še naprej za dobave, opravljene do 1. avgusta 2008.

2.   Potrdila, izdana skladno s členom 2(3) Uredbe (ES) št. 2707/2000, ostanejo veljavna do 31. decembra 2008.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporabljati se začne 1. avgusta 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. julija 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 510/2008 (UL L 149, 7.6.2008, str. 61).

(2)  UL L 311, 12.12.2000, str. 37. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1544/2007 (UL L 337, 21.12.2007, str. 64).

(3)  Glej Prilogo IV.

(4)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(5)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1243/2007 (UL L 281, 25.10.2007, str. 8).

(6)  UL L 141, 30.4.2004, str. 18.


PRILOGA I

SEZNAM IZDELKOV, KI IZPOLNJUJEJO POGOJE ZA POMOČ SKUPNOSTI

Kategorija I

(a)

toplotno obdelano mleko (1);

(b)

toplotno obdelano mleko s čokolado ali sadnim sokom (2) ali aromatizirano mleko, ki vsebuje najmanj 90 mas. % mleka iz točke (a) in največ 7 % dodanega sladkorja (3) in/ali medu;

(c)

fermentirani mlečni izdelki s sadnim sokom (2) ali brez njega, aromatizirani ali ne, ki vsebujejo najmanj 90 mas. % mleka iz točke (a) in največ 7 % dodanega sladkorja (3) in/ali medu.

Kategorija II

Fermentirani mlečni izdelki s sadjem (4), z okusom ali brez njega, ki vsebujejo najmanj 80 mas. % mleka iz točke (a) kategorije I in največ 7 % dodanega sladkorja (5) in/ali medu.

Kategorija III

Sveži in predelani aromatizirani ali nearomatizirani siri, ki vsebujejo najmanj 90 mas. % sira.

Kategorija IV

Sir Grana padano in sir Parmigiano-Reggiano.

Kategorija V

Aromatizirani ali nearomatizirani siri, ki vsebujejo najmanj 90 mas. % sira in ne spadajo v kategorijo III in IV.


(1)  Vključno z mlečnimi pijačami brez laktoze.

(2)  Sadni sok se uporablja skladno z Direktivo Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi.

(3)  Za namen te kategorije sladkor pomeni proizvode s tarifnimi oznakami KN 1701 in KN 1702. V pijačah na osnovi mleka ali mlečnih izdelkov, pijačah z znižano energijsko vrednostjo ali pijačah brez dodanega sladkorja se uporabljajo sladila skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 94/35/ES z dne 30. junija 1994 o sladilih za uporabo v živilih.

(4)  Za namen te kategorije fermentirani mlečni izdelki s sadjem vedno vsebujejo sadje, sadno pulpo, sadni pire ali sadni sok. Za namen te kategorije sadje pomeni sestavine, naštete v poglavju 8 kombinirane nomenklature, brez orehov in izdelkov, ki vsebujejo orehe. Sadni sok, sadna pulpa in sadni pire se uporabljajo skladno z Direktivo Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi.

(5)  Za namen te kategorije sladkor pomeni elemente s tarifnimi oznakami KN 1701 in KN 1702. Sladkor, dodan sadju, je vključen v omejitev največ 7 % dodanega sladkorja. V pripravkih na osnovi mleka in mlečnih izdelkov, pripravkih z nizko energijsko vrednostjo ali pripravkih brez dodanega sladkorja se uporabljajo sladila skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 94/35/ES z dne 30. junija 1994 o sladilih za uporabo v živilih.


PRILOGA II

Stopnje pomoči

(a)

18,15 EUR/100 kg za izdelke kategorije I;

(b)

16,34 EUR/100 kg za izdelke kategorije II;

(c)

54,45 EUR/100 kg za izdelke kategorije III;

(d)

163,14 EUR/100 kg za izdelke kategorije IV;

(e)

138,85 EUR/100 kg za izdelke kategorije V.


PRILOGA III

Minimalne zahteve za plakat za evropski program „mleko za šole“

Velikost plakata: A3 ali večji

Črke: 1 cm ali večje

Naslov: Evropski program „mleko za šole“

Vsebina: najmanj naslednje besedilo ob upoštevanju vrste izobraževalne ustanove:

„Naš(-a) [vrsta izobraževalne ustanove (npr. vrtec/predšolska ustanova/šola)] zagotavlja mlečne izdelke, ki jih subvencionira Evropska unija v okviru evropskega programa ‚mleko za šole‘.“

Priporoča se, da se poudarijo prehranjevalne koristi in prehranska priporočila za otroke.

Postavitev: jasno vidno in berljivo mesto pri glavnem vhodu v izobraževalno ustanovo.


PRILOGA IV

Primerjalna tabela

Uredba (ES) št. 2707/2000

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2(1)(a), (b) in (c)

Člen 2

Člen 2(2)

Člen 2(3)

Člen 3

Člen 3(1), prva poved

Člen 3(1), druga poved

Člen 3(2), (3) in (4)

Člen 3(2), (3) in (4)

Člen 4(1)

Člen 4(1)

Člen 4(2)

Člen 4(3), prvi pododstavek

Člen 4(2)

Člen 4(3), drugi pododstavek

Člen 4(4)

Člen 4(3)

Člen 5

Člen 5

Člen 6(1)

Člen 6(1)

Člen 6(2)

Člen 6(2)

Člen 7

Člen 7

Člen 8

Člen 8(1)

Člen 8(2)

Člen 9(1)

Člen 9

Člen 9(2)

Člen 10

Člen 10

Člen 11

Člen 11

Člen 12(1)(a)

Člen 12(1)(a)

Člen 12(1)(b)

Člen 12(1)(b)

Člen 12(1)(c)

Člen 12(1)(c)

Člen 12(2)

Člen 12(2)

Člen 12(3)

Člen 13(1) in (2)

Člen 13(1) in (2)

Člen 13(3)

Člen 14(1), prvi pododstavek

Člen 14(1)

Člen 14(1), drugi pododstavek, prva poved

Člen 14(2)

Člen 14(1), drugi pododstavek, druga in tretja poved

Člen 14(2) in (3)

Člen 15

Člen 15

Člen 16

Člen 16

Člen 17

Členi 17 do 20

Priloga I

Priloga I

Priloga II

Priloga II

Priloga III

Priloga IV


11.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/27


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 658/2008

z dne 10. julija 2008

o določitvi izvoznih nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, ki se izvaža brez nadaljnje predelave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), in zlasti drugega pododstavka člena 33(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 32 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1(1)(b) navedene uredbe in cenami za navedene proizvode na trgu Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutne razmere na trgu za sladkor je treba izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in nekaterimi merili iz členov 32 in 33 Uredbe (ES) št. 318/2006.

(3)

Prvi pododstavek člena 33(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov.

(4)

Nadomestila je treba odobriti le za proizvode, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ki so skladni z zahtevami Uredbe (ES) št. 318/2006.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila, določena v členu 32 Uredbe (ES) št. 318/2006, se odobrijo za proizvode in zneske iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 11. julija 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. julija 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1260/2007 (UL L 283, 27.10.2007, str. 1). Uredba (ES) št. 318/2006 bo 1. oktobra 2008 nadomeščena z Uredbo (ES) št. 1234/2007 (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).


PRILOGA

Izvozna nadomestila, ki se od 11. julija 2008 uporabljajo za beli sladkor in surovi sladkor, izvožen brez nadaljnje predelave

Oznaka proizvoda

Namembni kraj

Merska enota

OZnesek nadomestila

1701 11 90 9100

S00

EUR/100 kg

23,64 (2)

1701 11 90 9910

S00

EUR/100 kg

22,11 (2)

1701 12 90 9100

S00

EUR/100 kg

23,64 (2)

1701 12 90 9910

S00

EUR/100 kg

22,11 (2)

1701 91 00 9000

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,2570

1701 99 10 9100

S00

EUR/100 kg

25,70

1701 99 10 9910

S00

EUR/100 kg

24,04

1701 99 10 9950

S00

EUR/100 kg

24,04

1701 99 90 9100

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,2570

N.B.: Opredeljeni namembni kraji:

S00

vse namembne države z izjemo:

(a)

tretjih držav: Albanije, Andore, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije (), Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Lihtenštajna in Svetega sedeža (Vatikanske mestne države);

(b)

ozemelj držav članic EU, ki niso del carinskega območja Skupnosti: Ceute, Melille, občin Livigno in Campione d'Italia, otoka Heligoland, Grenlandije, Ferskih otokov in območij Republike Ciper, ki niso pod dejanskim nadzorom Republike Ciper;

(c)

Evropska ozemlja, za katere zunanje odnose je odgovorna država članica in niso sestavni del carinskega območja Skupnosti: Gibraltár.


(1)  Vključno s Kosovom, pod pokroviteljstvom Združenih narodov na podlagi resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.

(2)  Ta znesek velja za surov sladkor z donosom 92 %. Če donos izvoženega sladkorja ni 92 %, se znesek nadomestila, ki se uporablja, pri vsakem zadevnem izvozu pomnoži s pretvorbenim faktorjem, ki se dobi, če se z 92 deli donos izvoženega surovega sladkorja, izračunanega v skladu z odstavkom 3 točke III Priloge I k Uredbi (ES) št. 318/2006.


11.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/29


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 659/2008

z dne 10. julija 2008

o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v okviru stalnega javnega razpisa, določenega z Uredbo (ES) št. 900/2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), in zlasti drugega pododstavka in točke (b) tretjega pododstavka člena 33(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 900/2007 z dne 27. julija 2007 o stalnem javnem razpisu za določitev nadomestil za izvoz belega sladkorja do konca tržnega leta 2007/2008 (2) določa odprtje delnih javnih razpisov.

(2)

V skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 900/2007 in po pregledu ponudb, oddanih na delni javni razpis, ki se je zaključil 10. julija 2008, je treba določiti najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za delni javni razpis, ki se je zaključil 10. julija 2008, je najvišje izvozno nadomestilo za proizvod iz člena 1(1) Uredbe (ES) št. 900/2007 29,036 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 11. julija 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. julija 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1260/2007 (UL L 283, 27.10.2007, str. 1). Uredba (ES) št. 318/2006 bo 1. oktobra 2008 nadomeščena z Uredbo (ES) št. 1234/2007 (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(2)  UL L 196, 28.7.2007, str. 26. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 148/2008 (UL L 46, 21.2.2008, str. 9).


11.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/30


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 660/2008

z dne 10. julija 2008

o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v okviru stalnega javnega razpisa, določenega z Uredbo (ES) št. 1060/2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), in zlasti drugega pododstavka in točke (b) tretjega pododstavka člena 33(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1060/2007 z dne 14. septembra 2007 o odprtju stalnega javnega razpisa za nadaljnjo prodajo sladkorja za izvoz iz zalog belgijske, češke, španske, irske, italijanske, madžarske, poljske, slovaške in švedske intervencijske agencije (2) določa odprtje delnih javnih razpisov.

(2)

V skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1060/2007 in po pregledu ponudb, oddanih na delni javni razpis, ki se je zaključil 9. julija 2008, je treba določiti najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za delni javni razpis, ki se je zaključil 9. julija 2008, je najvišje izvozno nadomestilo za proizvod iz člena 1(1) Uredbe (ES) št. 1060/2007 364,99 EUR/t.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 11. julija 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. julija 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1260/2007 (UL L 283, 27.10.2007, str. 1). Uredba (ES) št. 318/2006 bo 1. oktobra 2008 nadomeščena z Uredbo (ES) št. 1234/2007 (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(2)  UL L 242, 15.9.2007, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 148/2008 (UL L 46, 21.2.2008, str. 9).


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Svet

11.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/31


SKLEP SVETA

z dne 27. junija 2008

o imenovanju treh sodnikov Sodišča za uslužbence Evropske unije

(2008/569/ES, Euratom)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 225a Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 140b Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sodišče za uslužbence Evropske unije (v nadaljnjem besedilu „Sodišče za uslužbence“) je bilo ustanovljeno s Sklepom Sveta št. 2004/752/ES, Euratom (1). Z navedenim sklepom se je v ta namen k Protokolu o Statutu Sodišča dodala priloga (v nadaljnjem besedilu „Priloga I k Statutu Sodišča“).

(2)

Svet je s Sklepom 2005/150/ES, Euratom (2) določil pogoje in podrobnosti za vložitev in obravnavo kandidatur za imenovanje sodnikov Sodišča za uslužbence, ki je predvideno v členu 3(2) Priloge I k Statutu Sodišča.

(3)

Svet je s Sklepom 2005/49/ES, Euratom (3) določil pravila za delovanje odbora, ki je predviden v členu 3(3) Priloge I k Statutu Sodišča (v nadaljnjem besedilu „odbor“).

(4)

Svet je s Sklepom 2005/151/ES, Euratom (4) imenoval člane odbora.

(5)

S Sklepom št. 2005/577/ES, Euratom (5) je Svet po posvetovanju z odborom imenoval sedem sodnikov Sodišča za uslužbence. V skladu s členom 2 navedenega sklepa so bili trije od sodnikov imenovani za obdobje treh let, in sicer od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2008. Po žrebu, ki ga je opravil predsednik Sveta na seji 12. oktobra 2005, se sodnikom Ireni BORUTA, Horstpetru KREPPLU in Seanu VAN RAEPENBUSCHU mandat izteče 30. septembra 2008 (6).

(6)

Javni poziv za vložitev kandidatur za tri sodnike Sodišča za uslužbence Evropske unije za obdobje od 1. oktobra 2008 do 30. septembra 2014 je bil objavljen 7. decembra 2007 (7). Rok za predložitev kandidatur je potekel 25. januarja 2008. Prijavilo se je triinpetdeset kandidatov, vključno s tremi sodniki, ki se jim mandat izteka.

(7)

Odbor se je sestal 3. in 4. marca ter 9. in 10. aprila 2008. Po zaključku razprav je pripravil mnenje in seznam, predvidena s členom 3(4) Priloge I k Statutu Sodišča. Na seznam je bilo uvrščenih šest kandidatov.

(8)

V skladu s četrtim odstavkom člena 225a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in četrtim odstavkom člena 140b Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo imenuje sodnike Sodišča za uslužbence Svet.

(9)

Treba je torej imenovati tri osebe z omenjenega seznama, pri čemer je treba poskrbeti za uravnoteženo sestavo Sodišča na podlagi izbire med državljani držav članic s kar najširšega možnega geografskega območja in ob upoštevanju zastopanih nacionalnih pravnih sistemov, kakor je predvideno v členu 3(1) Priloge I k Statutu Sodišča.

(10)

Pri sprejetju sklepa o ponovnem imenovanju treh sodnikov Sodišča za uslužbence Evropske unije Svet upošteva izredno okoliščino, namreč dejstvo, da je njihov dejanski mandat trajal samo dve leti. Ta odločitev v nobenem primeru ne more predstavljati precedensa –

SKLENIL:

Člen 1

Za sodnike Sodišča za uslužbence Evropske unije se za obdobje šestih let, in sicer od 1. oktobra 2008 do 30. septembra 2014, imenujejo:

Irena BORUTA,

Horstpeter KREPPEL,

Sean VAN RAEPENBUSCH.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 27. junija 2008

Za Svet

Predsednik

D. RUPEL


(1)  UL L 333, 9.11.2004, str. 7.

(2)  UL L 50, 23.2.2005, str. 7.

(3)  UL L 21, 25.1.2005, str. 13.

(4)  UL L 50, 23.2.2005, str. 9.

(5)  UL L 197, 28.7.2005, str. 28.

(6)  UL C 262, 21.10.2005, str. 1.

(7)  UL C 295, 7.12.2007, str. 26.


11.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/33


SKLEP SVETA

z dne 8. julija 2008

o imenovanju portugalskega člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

(2008/570/ES, Euratom)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 259 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 167 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/651/ES, Euratom (1),

ob upoštevanju predloga portugalske vlade,

ob upoštevanju mnenja Komisije,

ker se je zaradi odstopa g. Eduarda Manuela NOGUEIRE CHAGASA sprostilo mesto člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora –

SKLENIL:

Člen 1

G. Florival ROSA LANÇA se za preostanek mandata, ki se izteče 20. septembra 2010, imenuje za člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

V Bruslju, 8. julija 2008

Za Svet

Predsednica

C. LAGARDE


(1)  UL L 269, 28.9.2006, str. 13. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2007/622/ES, Euratom (UL L 253, 28.9.2007, str. 39).


11.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/34


SKLEP SVETA

z dne 8. julija 2008

o spremembi Sklepa 98/481/ES o potrditvi zunanjih revizorjev Evropske centralne banke

(2008/571/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, priloženega Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 27(1) Protokola,

ob upoštevanju Priporočila ECB/2008/2 Evropske centralne banke z dne 30. aprila 2008 Svetu Evropske unije o zunanjem revizorju Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank Eurosistema morajo opraviti neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet Evropske unije.

(2)

Mandat Coopers and Lybrand (1998–2003) in KPMG Deutsche Treuhand-Gesellschaft AG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft (2003–2007) se je iztekel po reviziji za poslovno leto 2007. Zato bi bilo treba za poslovno leto 2008 in naslednja imenovati zunanjega revizorja.

(3)

Svet ECB je priporočil, da se PricewaterhouseCoopers Aktiengesellschaft Wirtschaftsprüfungsgesellschaft imenuje za zunanjega revizorja ECB za poslovna leta od 2008 do 2012 –

SKLENIL:

Člen 1

Člen 1 Sklepa Sveta 98/481/ES (2) se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

PricewaterhouseCoopers Aktiengesellschaft Wirtschaftsprüfungsgesellschaft se potrdi kot zunanji revizor ECB za poslovna leta od 2008 do 2012.“

Člen 2

O tem sklepu se uradno obvesti ECB.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 8. julija 2008

Za Svet

Predsednica

C. LAGARDE


(1)  UL C 114, 9.5.2008, str. 1.

(2)  UL L 216, 4.8.1998, str. 7.


11.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/35


SKLEP SVETA

z dne 8. julija 2008

o imenovanju portugalskega člana Odbora regij

(2008/572/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 263 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga portugalske vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 24. januarja 2006 sprejel Sklep 2006/116/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2006 do 25. januarja 2010 (1).

(2)

Zaradi odstopa g. Antónia Paulina DA SILVA PAIVE se je sprostilo mesto člana Odbora regij –

SKLENIL:

Člen 1

Za člana Odbora regij za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2010, je imenovan:

G. Carlos Alberto PINTO, Presidente da Câmara Municipal da Covilhã.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

V Bruslju, 8. julija 2008

Za Svet

Predsednica

C. LAGARDE


(1)  UL L 56, 25.2.2006, str. 75.


11.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/36


SKLEP SVETA

z dne 8. julija 2008

o imenovanju latvijskega člana in latvijskega nadomestnega člana Odbora regij

(2008/573/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 263 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga latvijske vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 24. januarja 2006 sprejel Sklep 2006/116/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2006 do 25. januarja 2010 (1).

(2)

Zaradi izteka mandata g. Edgarsa ZALĀNSA se je sprostilo mesto člana. Mesto nadomestnega člana Odbora regij se je sprostilo zaradi imenovanja ge. Indre RASSA za člana –

SKLENIL:

Člen 1

Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2010, se v Odbor regij imenujeta:

(a)

za člana:

ga. Indra RASSA, predsednica občinskega sveta okrožja Saldus in predsednica občinske uprave Nīgrandesa,

ter

(b)

za nadomestnega člana:

g. Janis RAŠČEVSKIS, predsednik občinskega sveta okrožja Jēkabpils in predsednik občinske uprave Saukusa.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

V Bruslju, 8. julija 2008

Za Svet

Predsednica

C. LAGARDE


(1)  UL L 56, 25.2.2006, str. 75.


11.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/37


SKLEP SVETA

z dne 8. julija 2008

o imenovanju dveh poljskih članov in enega poljskega nadomestnega člana Odbora regij

(2008/574/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 263 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga poljske vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 24. januarja 2006 sprejel Sklep 2006/116/ES (1) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2006 do 25. januarja 2010.

(2)

Zaradi izteka mandata g. Franciszeka WOŁODŹKA se je sprostilo eno mesto člana Odbora regij. Zaradi spremembe mandata g. Ludwika Kajetana WĘGRZYNA se je sprostilo eno mesto člana Odbora regij. Eno mesto nadomestnega člana se je sprostilo zaradi izteka mandata g. Mareka TROMBSKIJA –

SKLENIL:

Člen 1

Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2010, se v Odbor regij imenujejo:

(a)

za člana:

g. Jacek CZERNIAK, Chairman of the Sejmik of the Lubelskie voivodship (przewodniczący Sejmiku Województwa lubelskiego),

g. Bogusław ŚMIGIELSKI, Marshall of the Śląskie voivodship (marszałek województwa śląskiego),

ter

(b)

za nadomestnega člana:

g. Dariusz WRÓBEL, Mayor of Opole Lubelskie (Burmistrz Opola Lubelskiego).

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

V Bruslju, 8. julija 2008

Za Svet

Predsednica

C. LAGARDE


(1)  UL L 56, 25.2.2006, str. 75.


Komisija

11.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/38


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 27. junija 2008

o odobritvi dajanja na trg posušenega sadnega mesa opičjega kruhovca kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3046)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(2008/575/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami (1) ter zlasti člena 7 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Podjetje PhytoTrade Africa je pri pristojnih organih Združenega kraljestva 9. avgusta 2006 vložilo zahtevek za dajanje na trg posušenega sadnega mesa opičjega kruhovca kot nove živilske sestavine.

(2)

Pristojni organ Združenega kraljestva za ocenjevanje živil je 12. julija 2007 izdal začetno poročilo o oceni. V navedenem poročilu je ugotovil, da je posušeno sadno meso opičjega kruhovca varno za prehrano ljudi na predlaganih ravneh uporabe.

(3)

Komisija je poslala začetno poročilo o oceni vsem državam članicam 1. avgusta 2007.

(4)

V šestdesetih dneh, kot je določeno v členu 6(4) Uredbe (ES) št. 258/97, so bili v skladu z navedeno določbo predloženi utemeljeni ugovori glede trženja tega proizvoda. Zaradi teh ugovorov ni bilo pomislekov glede varnosti. Vendar je v skladu z določbami člena 6(4) potrebna Odločba Skupnosti.

(5)

Posušeno sadno meso opičjega kruhovca izpolnjuje merila iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Posušeno sadno meso opičjega kruhovca, kakor je opredeljeno v Prilogi se lahko da na trg kot nova živilska sestavina.

Člen 2

Oznaka nove živilske sestavine, dovoljena s to odločbo, je „sadno meso opičjega kruhovca“.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Phytotrade Africa – London Office, Unit W215, Holywell Centre, 1 Phipp Street, London EC2A 4PS, Združeno kraljestvo.

V Bruslju, 27. junija 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 43, 14.2.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).


PRILOGA

Specifikacije posušenega sadnega mesa opičjega kruhovca

Opis:

Sadeži opičjega kruhovca (Adansonia digitata) se obirajo z drevesa. Trda lupina se odpre in meso loči od semen in lupine. Meso se izlušči, razreže na debele in tanke kose (velikost delcev od 3 do 600 μ) ter nato zapakira v vrečke.

Značilne hranilne sestavine posušenega sadnega mesa opičjega kruhovca

Vsebnost vode (izguba zaradi sušenja) (g/100g)

11,1-12,0

Beljakovine (g/100g)

2,03-3,24

Maščobe (g/100g)

0,4-0,7

Pepel (g/100g)

5,5-6,6

Skupaj ogljikovi hidrati (g/100g)

78,3-78,9

Skupaj sladkor (kot glukoza)

16,9-25,3

Natrij (g/100g)

7,42-12,2


Analitične specifikacije

Tuje snovi

Ne več kot 0,2 %

Vsebnost vode (izguba zaradi sušenja) (g/100g)

11,1-12,0

Pepel (g/100g)

5,5-6,6


11.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/40


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 4. julija 2008

o spremembi Priloge III k Odločbi 2003/467/ES glede seznama regij na Poljskem, uradno prostih enzootske goveje levkoze

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 3284)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/576/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

op upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (1), in zlasti Priloge D(I)(E) k Direktivi,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 64/432/EGS določa, da se lahko države članice ali njihovi deli priznajo kot uradno prosti enzootske goveje levkoze, če so izpolnjeni nekateri pogoji iz navedene direktive.

(2)

Seznam regij držav članic, uradno prostih enzootske goveje levkoze, je naveden v Prilogi III k Odločbi Komisije 2003/467/ES z dne 23. junija 2003 o uvedbi statusa nekaterih držav članic in regij držav članic, uradno prostih tuberkuloze, bruceloze in enzootske goveje levkoze glede čred goveda (2).

(3)

Ta odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2008/404/ES, trenutno našteva 12 upravnih regij (powiaty) v nadrejeni upravni enoti (vojvodstvu) Podkarpackie na Poljskem kot regije, uradno proste enzootske goveje levkoze.

(4)

Poljska je sedaj Komisiji predložila dokumentacijo z dokazili, da ustrezne pogoje iz Direktive 64/432/EGS izpolnjuje še 13 upravnih regij (powiaty) v višji upravni regiji, tako da se te regije lahko štejejo za regije na Poljskem, uradno proste enzootske goveje levkoze.

(5)

Pregled navedene dokumentacije je potrdil, da je treba navedene regije (powiaty) na Poljskem priznati kot regije te države članice, uradno proste enzootske goveje levkoze.

(6)

Prilogo III k Odločbi 2003/467/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

V poglavju 2 Priloge III k Odločbi 2003/467/ES se navedba za Poljsko, ki zadeva Vojvodstvo Podkarpackie, nadomesti z naslednjim:

„Vojvodstvo Podkarpackie

Powiaty:

bieszczadzki, brzozowski, dębicki, jarosławski, jasielski, kolbuszowski, krośnieński, Krosno, leski, leżajski, lubaczowski, łańcucki, mielecki, niżański, przemyski, Przemyśl, przeworski, ropczycko-sędziszowski, rzeszowski, Rzeszów, sanocki, stalowowolski, strzyżowski, Tarnobrzeg, tarnobrzeski.“

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 4. julija 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2007/729/ES (UL L 294, 13.11.2007, str. 26).

(2)  UL L 156, 25.6.2003, str. 74. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2008/404/ES (UL L 141, 31.5.2008, str. 16).


AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

11.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/41


Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 54 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi o homologaciji pnevmatik za gospodarska vozila in njihove priklopnike

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dopolnilo 16 k izvirni različici Pravilnika – Datum veljavnosti: 13. november 2004

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitve pojmov

3.

Označevanje

4.

Vloga za podelitev homologacije

5.

Homologacija

6.

Specifikacije

7.

Sprememba in razširitev homologacije tipa pnevmatike

8.

Skladnost proizvodnje

9.

Kazni za neskladnost proizvodnje

10.

Popolno prenehanje proizvodnje

11.

Imena in naslovi tehničnih služb, ki opravljajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

PRILOGE

Priloga I

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa pnevmatik za motorna v skladu s Pravilnikom št. 54.

Priloga II

Namestitev homologacijske oznake

Priloga III

Namestitev oznak pnevmatik

Priloga IV

Seznam simbolov indeksov nosilnosti

Priloga V

Oznaka velikosti pnevmatike in mere: Del I – evropske pnevmatike; Del II – ameriške pnevmatike

Priloga VI

Način merjenja pnevmatik

Priloga VII

Postopek za preskuse vzdržljivosti obremenitve/hitrosti

Dodatek 1

Program preskusa vzdržljivosti

Dodatek 2

Razmerje med indeksom tlaka in enotami za tlak

Priloga VIII

Spremembe nosilnosti s hitrostjo pnevmatik gospodarskih vozil, radialnih in diagonalnih

Priloga IX

SPOROČILO, Posodobitev opisa uporabe za namene obnove pnevmatik v skladu s Pravilnikom št. 109

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik zajema nove pnevmatike, oblikovane zlasti, vendar ne samo, za vozila kategorij M2, M3, N in O3 in O4  (1). Ne uporablja se za tipe pnevmatik, opredeljene s simboli hitrostne kategorije, ki ustrezajo hitrostim pod 80 km/h.

2.   OPREDELITVE POJMOV

V tem pravilniku:

2.1

„tip pnevmatike“ pomeni kategorijo pnevmatik, ki se ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so:

2.1.1

proizvajalec;

2.1.2

oznaka velikosti pnevmatike;

2.1.3

kategorija uporabe;

2.1.4

zgradba (diagonalna (zgradba s poševnim vložkom); radialna);

2.1.5

hitrostna kategorija;

2.1.6

indeksi nosilnosti; in

2.1.7

presek;

2.2

Kategorija uporabe:

2.2.1

„normalna pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, namenjeno normalni, vsakdanji rabi na cestah;

2.2.2

„pnevmatika za posebno uporabo“ pomeni pnevmatiko, namenjeno za uporabo pri omejeni hitrosti na cesti in izven ceste ali za druge posebne namene;

2.2.3

„zimska pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, pri kateri so profil tekalne plasti, tekalna zmes ali zgradba načrtovane tako, da v snežnih razmerah zagotavljajo boljšo učinkovitost kot normalna pnevmatika glede na njeno zmožnost sprožitve ali vzdrževanja gibanja vozila.

2.3

„Zgradba“ pnevmatike pomeni tehnične značilnosti karkase pnevmatike. Ločimo predvsem naslednje zgradbe:

2.3.1

„diagonalna zgradba“ ali „zgradba s poševnim vložkom“ pomeni zgradbo pnevmatike, pri kateri niti vložkov potekajo od noge do noge, vložki pa so položeni tako, da potekajo niti pod izmeničnim kotom, znatno manjšim od 90° na smer gibanja kolesa;

2.3.2

„radialna zgradba“ pomeni zgradbo pnevmatike, pri kateri niti vložkov karkase potekajo od noge do noge, vložki pa so položeni tako, da niti v njih potekajo pod kotom 90° na smer gibanja kolesa. Karkasa je učvrščena z zelo neraztegljivim obdajajočim pasom.

2.4

„Noga“ je del pnevmatike, ki ima takšno obliko in zgradbo, da se prilega platišču in drži pnevmatiko na njem (2);

2.5

„kord“ so prameni niti v vložkih pnevmatike (2);

2.6

„vložek“ je plast z gumo obloženih vzporednih kordnih niti (2);

2.7

„karkasa“ je tisti del pnevmatike, ki ni tekalna plast in zunanji gumijasti del bočnic in ki pri napolnjeni pnevmatiki pomaga prenašati obremenitve (2);

2.8

„tekalna plast“ je tisti strukturni del pnevmatike, ki ustvari stik s tlemi, varuje karkaso pred mehanskimi poškodbami in omogoča oprijem s podlago (2);

2.9

„bočnica“ je tisti del pnevmatike med tekalno plastjo in površino, ki jo pokrije rob platišča (2);

2.10

„spodnja bočnica“ je področje med črto največje širine preseka pnevmatike in področjem, ki ga pokriva rob platišča (2);

2.10.1

vendar to v primeru pnevmatik, označenih s simbolom „A“ – „konfiguracija montaže pnevmatike na platišče“ – (glej odstavek 3.1.11), pomeni predel pnevmatike s sediščem na platišču.

2.11

„kanal v tekalni plasti“ je prostor med sosednjima rebroma in/ali blokoma v profilu tekalne plasti (2);

2.12

„širina preseka (S)“ je linearna razdalja med zunanjima površinama bočnic napolnjene pnevmatike, vendar brez upoštevanja debeline napisov (oznak), dekoracij ali zaščitnih trakov ali reber (2);

2.13

„celotna širina“ je linearna razdalja med zunanjima površinama bočnic napolnjene pnevmatike, vključno z debelino napisov (oznak), dekoracij ali zaščitnih trakov ali reber (2);

2.14

„višina preseka (H)“ je razdalja, enaka polovični razliki zunanjega premera pnevmatike in nazivnega premera platišča;

2.15

„nazivno presečno razmerje (Ra)“ pomeni stokratnik števila, dobljenega z deljenjem nazivne višine preseka (H) z nazivno širino preseka (S1), pri čemer sta obe izmeri izraženi v istih enotah;

2.16

„zunanji premer (D)“ pomeni celotni premer napolnjene nove pnevmatike (2);

2.17

„oznaka velikosti pnevmatik“ je oznaka,

2.17.1

ki kaže:

2.17.1.1

nazivno širino preseka (S1). Ta širina mora biti izražena v mm, razen pri pnevmatikah, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu tabel v Prilogi V k temu pravilniku;

2.17.1.2

nazivno presečno razmerje, razen pri določenih tipih pnevmatik, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu tabel v Prilogi V k temu pravilniku, ali, odvisno od tipa izdelave pnevmatike, nazivni zunanji premer, izražen v mm;

2.17.1.3

dogovorjeno številko „d“ (simbol „d“), ki označuje nazivni premer platišča in ustreza premeru platišča, izraženemu v palcih (števila pod 100) ali v milimetrih (števila nad 100). Za označevanje se lahko uporabijo števila, ki ustrezajo obema načinoma meritev;

2.17.1.3.1

vrednosti simbolov „d“, izražene v milimetrih, so navedene spodaj:

Koda nazivnega premera platišča (simbol „d“)

Vrednost simbola „d“, izražena v mm

8

203

9

229

10

254

11

279

12

305

13

330

14

356

15

381

16

406

17

432

18

457

19

482

20

508

21

533

22

559

24

610

25

635

14,5

368

16,5

419

17,5

445

19,5

495

20,5

521

22,5

572

24,5

622

26

660

28

711

30

762

2.17.1.4

Oznaka za konfiguracijo montaže pnevmatike na platišče, kadar se razlikuje od standardne konfiguracije in še ni izražena s simbolom „d“, ki označuje kodo nazivnega premera platišča.

2.18

„Nazivni premer platišča (d)“ je premer platišča, na katero se vgradi ustrezna pnevmatika (2);

2.19

„platišče“ je opora, na kateri sedita nogi pnevmatike, bodisi pnevmatike z zračnico ali brez nje (2);

2.20

„teoretično platišče“ je platišče, katerega širina bi bila enaka x-kratniku nazivne širine preseka pnevmatike, vrednost x določi proizvajalec tipa pnevmatike;

2.21

„merilno platišče“ je platišče, na katero je pritrjena pnevmatika za merjenje dimenzij;

2.22

„preskusno platišče“ je platišče, na katero je pritrjena pnevmatika za preskus vzdržljivosti obremenitve/hitrosti;

2.23

„trganje“ je odletavanje delcev gume s tekalne plasti;

2.24

„ločevanje korda“ je ločevanje kordnih nitk od njihove prevleke;

2.25

„razslojevanje vložkov“ je ločevanje sosednjih vložkov;

2.26

„ločevanje tekalne plasti“ je trganje tekalne plasti od karkase;

2.27

„indeks nosilnosti“ sta ena ali dve številki, ki kažeta nosilnost pnevmatike, kadar se uporablja posamezno ali kot dvojna pnevmatika pri dani hitrosti, ki ustreza hitrostni kategoriji, in pri uporabi v skladu s proizvajalčevimi pogoji uporabe. Tip pnevmatike ima lahko enega ali dva sklopa indeksov nosilnosti, odvisno od tega, ali se uporabljajo določbe iz odstavka 6.2.5. Seznam teh indeksov in njihove ustrezne obremenitve so navedeni v Prilogi IV;

2.28

„kategorija hitrosti“ pomeni:

2.28.1

hitrosti, označene s simbolom, pri katerih je pnevmatika lahko obremenjena skladno z indeksom nosilnosti;

2.28.2

kategorije hitrosti so prikazane v spodnji tabeli (3):

Simbol kategorije hitrosti

Ustrezna hitrost (km/h)

F

80

G

90

J

100

K

110

L

120

M

130

N

140

P

150

Q

160

R

170

S

180

T

190

U

200

H

210

2.29

„Tabela sprememb nosilnosti glede na hitrost“ pomeni:

tabelo v Prilogi VIII, ki kot funkcijo indeksov nosilnosti in simbolov kategorije nazivne hitrosti prikazuje spremembe nosilnosti, ki jo pnevmatika lahko vzdrži med uporabo pri hitrostih, različnih od hitrosti, ki ustreza njenemu simbolu kategorije nazivne hitrosti. Spremembe nosilnosti se ne uporabljajo v primeru dodatnega simbola nosilnosti in kategorije hitrosti, dobljenih pri uporabi določb iz odstavka 6.2.5.

3.   OZNAČEVANJE

3.1   Pnevmatike, predložene za homologacijo, morajo pri simetričnih pnevmatikah imeti na obeh bočnicah, pri asimetričnih pa vsaj na zunanji strani:

3.1.1

ime ali blagovno znamko proizvajalca;

3.1.2

oznako velikosti pnevmatik, kot je določeno v odstavku 2.17. tega pravilnika;

3.1.3

navedbo zgradbe, kot sledi:

3.1.3.1

na diagonalnih (na pnevmatikah s poševnim vložkom) pnevmatikah: brez navedbe ali črka „D“;

3.1.3.2

na diagonalnih pnevmatikah: črka „R“ pred oznako za premer platišča, in po izbiri, beseda „RADIAL“;

3.1.4

simbol (ali simboli) kategorije hitrosti;

3.1.4.1

navedba kategorije nazivne hitrosti pnevmatike v obliki simbola, ki je predpisan v zgornjem odstavku 2.28.2;

3.1.4.2

navedba druge kategorije hitrosti v primerih, kjer se uporablja odstavek 6.2.5 spodaj;

3.1.5

napis M+S ali M.S ali M&S, če gre za zimsko pnevmatiko;

3.1.6

indekse nosilnosti, kot je določeno v odstavku 2.27 tega pravilnika;

3.1.7

besedo „TUBELESS“ (brez zračnice), če je pnevmatika namenjena za uporabo brez notranje zračnice;

3.1.8

datum izdelave v obliki skupine štirih številk, od katerih prvi dve kažeta teden in zadnji dve leto izdelave. Vendar ta oznaka, ki se lahko namesti samo na eno bočnico, ni obvezna za nobeno pnevmatiko, predloženo v homologacijo, do dveh let po datumu začetka veljavnosti tega pravilnika (4);

3.1.9

pri pnevmatikah, na katerih je mogoče ponovno vrezati kanale, simbol „

Image

“ v krogu najmanj 20 mm premera ali beseda „REGROOVABLE“, ki je nalita na vsako bočnico ali vtisnjena vanjo;

3.1.10

navedba, z indeksom „PSI“, o tlaku v pnevmatiki, ki se uporabi pri preskusih vzdržljivosti obremenitev/hitrost, kot je razloženo v Dodatku 2 Priloge VII. Vendar ta oznaka, ki se lahko namesti samo na eno bočnico, ni obvezna za nobeno pnevmatiko, predloženo v homologacijo, do dveh let po datumu začetka veljavnosti tega pravilnika.

3.1.11

V primeru pnevmatik, ki so bile prvič homologirane po 1. marcu 2004, se oznaka iz odstavka 2.17.1.4 namesti takoj za oznako za premer platišča iz odstavka 2.17.1.3;

3.1.12

napis „ET“ ali „ML“ ali „MPT“ za pnevmatike „za posebno rabo“ (5).

3.1.13

Pripona „C“ ali „LT“ za oznako premera platišča iz odstavka 2.17.1.3 in, če je primerno, za konfiguracijo montaže pnevmatike na platišče iz odstavka 2.17.1.4:

3.1.13.1

ta oznaka ni obvezna v primeru pnevmatik, nameščenih pod kotom 5° padajočih osrednjih platišč, primernih za dvojno namestitev z enotnim indeksom nosilnosti, nižjim ali enakim 121 in namenjenim opremi motornih vozil.

3.1.13.2

Ta oznaka je obvezna v primeru pnevmatik, nameščenih pod kotom 5° padajočih osrednjih platišč, primernih samo za enojno namestitev z enotnim indeksom nosilnosti, višjim ali enakim 122 in namenjenim opremi motornih vozil.

3.1.14

Pripona „CP“ za oznako za premer platišča iz odstavka 2.17.1.3 in, če je primerno, za konfiguracijo montaže pnevmatike na platišče iz odstavka 2.17.1.4. Ta oznaka je obvezna v primeru pnevmatik, nameščenih pod kotom 5° padajočih osrednjih platišč, z enotnim indeksom nosilnosti, nižjim ali enakim 121 in posebej namenjenim opremi bivalnih vozil.

3.1.15

Napis „FRT“ (prosto kotaljenje pnevmatik) v primeru pnevmatik, namenjenim za opremo osi priklopnikov in osi vozil, razen prednjih krmilnih osi in pogonskih osi.

3.2   Na pnevmatikah mora biti dovolj velik prostor za namestitev homologacijske oznake, kot je prikazano v Prilogi II k temu pravilniku.

3.3   V Prilogi III k temu pravilniku je primer namestitve oznak pnevmatik.

3.4   Oznake iz odstavka 3.1 in homologacijska oznaka, ki je predpisana v odstavku 5.4 tega pravilnika, se ulijejo na pnevmatike oziroma vtisnejo vanje. Biti morajo dobro čitljive in, z izjemo oznake iz zgornjega odstavka 3.1.1, nameščene na najmanj eno spodnjo bočnico.

3.4.1   Vendar se v primeru pnevmatik, označenih s simbolom „A“ – „konfiguracija montaže pnevmatike na platišče“ (glej odstavek 3.1.11) – oznake lahko namestijo kjer koli na bočnici pnevmatike.

4.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

4.1   Vlogo za homologacijo tipa pnevmatike predloži lastnik imena proizvajalca ali blagovne znamke ali njegov ustrezno pooblaščeni predstavnik. Navesti je treba:

4.1.1

oznako velikosti pnevmatike, kot je določena v odstavku 2.17 tega pravilnika;

4.1.2

ime ali blagovno znamko proizvajalca;

4.1.3

kategorijo uporabe (normalna ali posebna ali zimska);

4.1.4

zgradbo: diagonalna (s poševnim vložkom) ali radialna;

4.1.5

kategorijo hitrosti;

4.1.6

indekse nosilnosti;

4.1.7

ali je pnevmatika namenjena za uporabo z zračnico ali brez nje;

4.1.8

skupne dimenzije: celotno širino preseka in zunanji premer;

4.1.9

faktor „x“ iz zgornjega odstavka 2.20;

4.1.10

platišča, na katera se lahko vgradi pnevmatika;

4.1.11

merilno platišče in preskusno platišče;

4.1.12

merilni tlak in indeks preskusnega tlaka;

4.1.13

dodatne kombinacije obremenitve/hitrosti v primerih, kjer se uporablja odstavek 6.2.5 spodaj.

4.2   Vlogi je treba priložiti (v trojniku) skico ali reprezentančno fotografijo, iz katere je razviden profil tekalne plasti pnevmatike, ter skico napolnjene pnevmatike, vgrajene na merilno platišče, ki kaže mere tipa pnevmatike, predloženega za homologacijo (glej odstavka 6.1.1 in 6.1.2). Priloženo naj bo tudi poročilo o preskusu, ki ga je izdal pristojni preskuševalni laboratorij, ali dva primerka tipa pnevmatike po presoji pristojnega organa. Skice in slike bočnice in tekalne plasti pnevmatike se predložijo po vzpostavitvi proizvodnje, najpozneje eno leto po datumu izdaje homologacije.

4.3   Pristojni organ pred podelitvijo homologacije preveri, ali so na voljo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega preverjanja skladnosti proizvodnje.

4.4   Kadar proizvajalec pnevmatik predloži vlogo za homologacijo za serijo pnevmatik, ni treba izvajati preskusov obremenitve/hitrosti za vsak tip pnevmatike v seriji. Najslabši primer lahko izbere homologacijski organ.

5.   HOMOLOGACIJA

5.1   Če tip pnevmatike, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz spodnjega odstavka 6, se homologacija tega tipa pnevmatike podeli.

5.2   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve številki (zdaj 00 za izvirnik Pravilnika) navajata vrsto sprememb, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu pnevmatike.

5.3   Obvestilo o podelitvi ali zavrnitvi homologacije tipa pnevmatike se v skladu s tem pravilnikom predloži pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge I k temu pravilniku.

5.4   Na vsaki pnevmatiki, ki je v skladu s tipom pnevmatike, homologiranim po tem pravilniku, je poleg oznake iz zgornjega odstavka 3.1 na vidnem mestu, opredeljenem v odstavku 3.2, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

5.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“, ki ji sledi številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (6); in

5.4.2

številke homologacije.

5.5   Homologacijska oznaka je jasno čitljiva in neizbrisna.

5.6   V Prilogi II k temu pravilniku je primer namestitve homologacijske oznake.

5.7   Obnova pnevmatik v skladu s Pravilnikom št. 109:

kadar je proizvajalec med proizvodnjo posebnega tipa pnevmatike pridobil novo homologacijo za ta isti tip pnevmatike, ki mora biti označen z opisom uporabe, ki navaja višji indeks nosilnosti ali drugačen simbol hitrosti kot prejšnja oznaka in kjer proizvajalec pnevmatike dovoljuje obnovo prejšnjega tipa pnevmatike in oznako s poznejšim opisom uporabe, proizvajalec pnevmatike izpolni sporočilo, navedeno v Prilogi IX k temu pravilniku, in ga predloži organu, pristojnemu za homologacijo tipa, ki je podelil novo homologacijo. Če se dovoljenje za nadgradnjo uporablja samo za pnevmatike iz posebnega proizvodnega obrata ali proizvedene med posebnimi proizvodnimi obdobji, se informacije, potrebne za določitev pnevmatik, navedejo v sporočilu.

Organ, pristojen za homologacijo tipa, te informacije posreduje drugim pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, proizvajalci pnevmatik ali organi, pristojni za homologacijo tipa, pa te informacije objavijo na zahtevo katerega koli proizvodnega obrata za obnovo pnevmatik, ki je homologiran v skladu s „pravilnikom št. 109.“

6.   SPECIFIKACIJE

6.1   Mere pnevmatik

6.1.1   Širina preseka pnevmatike

6.1.1.1   Širina preseka se izračuna po naslednji enačbi:

S = S1 + K (A – A1),

pri čemer je:

S

=

„širina preseka“, izražena v milimetrih in izmerjena na merilnem platišču;

S1

=

„nazivna višina preseka“ v milimetrih, kot je prikazano na bočnici pnevmatike na oznaki pnevmatike, kot je predpisano;

A

=

širina merilnega platišča v milimetrih, kot je prikazano v opisni opombi proizvajalca; in

A1

=

širina teoretičnega platišča v milimetrih.

A1 je enak S1, pomnožen s faktorjem x, kot je določil proizvajalec, K pa ima vrednost 0,4.

6.1.1.2   Vendar mora biti pri obstoječih tipih pnevmatik, katerih oznaka je navedena v prvem stolpcu tabel v Prilogi V k temu pravilniku, širina preseka takšna, da je nasprotna oznaki pnevmatike v teh tabelah.

6.1.1.3   Vendar ima v primeru pnevmatik, označenih s simbolom „A“ – „konfiguracija montaže pnevmatike na platišče“ (glej odstavek 3.1.11) –, faktor K vrednost 0,6.

6.1.2   Zunanji premer pnevmatike

6.1.2.1   Zunanji premer pnevmatike se izračuna po naslednji enačbi:

D = d + 2H

pri čemer je:

D

zunanji premer, izražen v milimetrih;

d

dogovorjeno število, navedeno v zgornjem odstavku 2.17.1.3, izraženo v milimetrih;

S1

nazivna širina preseka v milimetrih;

Ra

nazivno presečno razmerje;

H

nazivna višina preseka v milimetrih, ki je enaka S1 × 0,01 Ra.

Enako kot pri oznaki pnevmatike, prikazani na bočnici pnevmatike v skladu z zahtevami zgornjega odstavka 3.4.

6.1.2.2   Vendar mora biti pri obstoječih tipih pnevmatik, katerih oznaka je navedena v prvem stolpcu tabel v Prilogi V k temu pravilniku, zunanji premer takšen, da je nasproten oznaki pnevmatike v teh tabelah.

6.1.2.3   Vendar je v primeru pnevmatik, označenih s simbolom „A“ – „konfiguracija montaže pnevmatike na platišče“ (glej odstavek 3.1.11) –, zunanji premer takšen, kot je naveden na oznaki velikosti pnevmatike, kot je prikazano na bočnici pnevmatike.

6.1.3   Način merjenja pnevmatik

Mere pnevmatik se izmerijo v skladu s postopkom, opisanim v Prilogi VI k temu pravilniku.

6.1.4   Zahteve za širino preseka pnevmatike

6.1.4.1   Skupna širina je lahko manjša od širine ali širin preseka, določenih v skladu z zgornjim odstavkom 6.1.1.

6.1.4.2   To vrednost lahko presega za 4 odstotke v primeru radialnih pnevmatik in za 8 odstotkov v primeru diagonalnih pnevmatik (s poševnim vložkom). Vendar pri pnevmatikah, ki imajo nazivno širino preseka večjo od 305 mm in so predvidene tudi za dvojno vgradnjo (povezava), vrednost, določena v skladu z zgornjim odstavkom 6.1.1, ne sme biti večja za več kot 2 odstotka pri radialnih pnevmatikah z nazivnim presečnim razmerjem, večjim od 60, ali 4 odstotke pri diagonalnih pnevmatikah (s poševnim vložkom).

6.1.4.3   Vendar je pri pnevmatikah, označenih s simbolom „A“ – „konfiguracija montaže pnevmatike na platišče“ (glej odstavek 3.1.11) –, celotna širina pnevmatike v spodnjem delu pnevmatike enaka nazivni širini platišča, na katerega je nameščena pnevmatika, kot je prikazano v opisni opombi proizvajalca, večja za 27 mm.

6.1.5   Zahteve za zunanji premer pnevmatike

Zunanji premer pnevmatike ne sme biti izven vrednosti Dmin in Dmax, izračunanih po naslednjih enačbah:

 

Dmin = d + (2H × a)

 

Dmax = d + (2H × b)

pri čemer je:

6.1.5.1

za velikosti, navedene v Prilogi V in pri pnevmatikah, označenih s simbolom „A“ – „konfiguracija montaže pnevmatike na platišče“ (glej odstavek 3.1.11) –, nazivna višina preseka H enaka:

H = 0,5 (D – d) – za reference glej odstavek 6.1.2.1

6.1.5.2

za velikosti, ki niso navedene v tabelah v Prilogi V,

sta „H“ in „d“ določena v točki 6.1.2.1;

6.1.5.3

Koeficienta „a“ in „b“ sta:

6.1.5.3.1

koeficient „a“ = 0,97

6.1.5.3.2

koeficient „b“

 

Radialne pnevmatike

Diagonalne pnevmatike

normalne pnevmatike

1,04

1,07

pnevmatike za posebno uporabo

1,06

1,09

6.1.5.3.3

za zimske pnevmatike je lahko zunanji premer (Dmax), izračunan v skladu z zgornjimi navedbami, večji za največ 1 odstotek.

6.2   Preskus vzdržljivosti obremenitev/hitrost

6.2.1   Vsak tip pnevmatike mora opraviti najmanj en preskus vzdržljivosti obremenitev/hitrost, izveden po postopku, opisanem v Prilogi VII k temu pravilniku.

6.2.2   Šteje se, da je pnevmatika, pri kateri po preskusu vzdržljivosti obremenitev/hitrost ne pride do ločevanja tekalne plasti, vložka, korda, trganja ali loma korda, uspešno prestala preskus.

6.2.3   Zunanji premer pnevmatike, izmerjen šest ur po preskusu vzdržljivosti obremenitev/hitrost, ne sme odstopati za več kot ± 3,5 odstotka od zunanjega premera, izmerjenega pred preskusom.

6.2.4   Kadar je vložena vloga za homologacijo tipa pnevmatike za kombinacije obremenitve/hitrosti, navedene v tabeli iz Priloge VIII, preskusa vzdržljivosti, predpisanega v zgornjem odstavku 6.2.1, ni treba izvesti za vrednosti obremenitve in hitrosti, drugačne od nazivnih vrednosti.

6.2.5   Kadar je vložena vloga za homologacijo tipa pnevmatike s kombinacijo obremenitve/hitrosti poleg tiste, za katero velja sprememba obremenitve s hitrostjo, navedena v tabeli iz Priloge VIII, se preskus vzdržljivosti, predpisan v zgornjem odstavku 6.2.1, izvede tudi na drugi pnevmatiki istega tipa pri dodatni kombinaciji obremenitve/hitrosti.

7.   SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA PNEVMATIKE

7.1   Vsaka sprememba tipa pnevmatike se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo tipa pnevmatike. Ta organ lahko potem:

7.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da pnevmatika v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

7.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva nadaljnje poročilo o preskusu.

7.2   Zaradi spremembe profila tekalne plasti pnevmatike ni treba ponoviti preskusov iz odstavka 6 tega pravilnika.

7.3   Potrditev ali zavrnitev homologacije s podrobnim opisom sprememb se sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, po postopku, določenem v zgornjem odstavku 5.3.

7.4   Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge I k temu pravilniku.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Skladnost proizvodnih postopkov je v skladu z Dodatkom 2 k Sporazumu (E/ECE/324 – E/ECE/TRANS/505/Rev.2) v naslednjih zahtevah:

8.1

pnevmatike, homologirane v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo tako, da izpolnjujejo zahteve iz zgornjega odstavka 6, da so skladne s homologiranim tipom.

8.2

Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode nadzora skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Za vsak proizvodni obrat se ta preverjanja običajno opravijo enkrat na dve leti.

9.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1   Homologacija, ki se podeli za tip pnevmatike v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz zgornjega odstavka 8.1 ali če pnevmatike iz te serije niso opravile preskusov, ki jih predpisuje ta odstavek.

9.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge I k temu pravilniku.

10.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije dokončno preneha proizvajati tip pnevmatike, za katerega je bila podeljena homologacija v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki kopij sporočila, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge I k temu pravilniku.

11.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, PRISTOJNIH ZA IZVAJANJE HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV, TER UPRAVNIH ORGANOV

11.1   Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki opravljajo homologacijske preskuse, ter, če je potrebno, pooblaščenih preskusnih laboratorijev in upravnih organov, ki podeljujejo homologacije in katerim se pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

11.2   Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko uporabljajo laboratorije proizvajalcev pnevmatik in lahko določijo kot pooblaščene preskusne laboratorije tiste laboratorije, ki so na njihovem ozemlju ali na ozemlju druge pogodbenice Sporazuma, s pogojem, da je ta postopek predhodno sprejet s strani pristojnega upravnega organa slednje.

11.3   Če pogodbenica Sporazuma uporablja zgornji odstavek 11.2, jo na njeno željo lahko pri preskusih zastopa ena ali več oseb po njeni izbiri.

Pojasnjevalna slika

(glej odstavek 2 Pravilnika)

Image


(1)  Kot je določeno v Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1).

(2)  Glej pojasnjevalno sliko.

(3)  Zaradi doslednosti so simboli in hitrosti, prikazani v tej tabeli, enaki tistim za osebna vozila (kot v Pravilniku št. 30). Ne smejo se uporabljati za določitev hitrosti, pri kateri lahko gospodarska vozila, opremljena s takšnimi pnevmatikami, vozijo po cestah.

(4)  Pred 1. januarjem 2000 se lahko datum izdelave navede s skupino treh številk, od katerih prvi dve kažeta teden in zadnja leto izdelave.

(5)  Ta oznaka je obvezna samo za tipe pnevmatik, homologirane v skladu s tem pravilnikom, po začetku veljavnosti Dopolnila 14 k temu pravilniku.

(6)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo in Črno Goro, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosta), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosta), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosta), 34 za Bolgarijo, 35(prosta), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosta), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosta), 42 za Evropsko skupnost (Homologacije podeljujejo njene države članice s svojim znakom ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosta), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko in 48 za Novo Zelandijo. Naslednje številčne oznake se dodelijo drugim državam v kronološkem zaporedju, po katerem ratificirajo ali pristopijo k Sporazumu o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.


PRILOGA I

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image


PRILOGA II

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKE OZNAKE

Image

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na pnevmatiko, kaže, da je bil zadevni tip pnevmatike homologiran na Nizozemskem (E4) pod homologacijsko številko 002439. Prvi dve števki homologacijske številke pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 54 v njegovi izvirni obliki.

Opomba:

Številka homologacije se namesti blizu kroga in nad ali pod črko „E“ ali pa levo ali desno od te črke. Števke v homologacijski številki so na isti strani kot črka „E“ in so obrnjene v isto smer. Izogibati se je treba uporabi rimskih številk za homologacijske številke, da se prepreči morebitna zamenjava z drugimi simboli.


PRILOGA III

Namestitev oznak pnevmatik

Image

 

Najmanjša višina oznak

(mm)

Pnevmatike za nazivni premer platišča < 508 mm (oznaka 20) ali nazivno širino preseka ≤ 235 mm (oznaka 9)

Pnevmatike za nazivni premer platišča ≥ 508 mm (oznaka 20) ali nazivno širino preseka > 235 mm (oznaka 9)

B

6

9

C

4

D

6

1.   Te oznake, navedene kot primer, določajo pnevmatiko:

 

z nazivno širino preseka 255;

 

z nazivnim presečnim razmerjem 70;

 

z radialno zgradbo (R);

 

z nazivnim premerom platišča 572 mm, katerega simbol je 22.5;

 

z nosilnostjo 3 150 kg (enojna namestitev) in 2 900 kg (dvojna namestitev), ki ustrezata indeksoma nosilnosti 148 in 145, navedenima v Prilogi IV k temu pravilniku;

 

z referenčno hitrostjo 100 km/h, ki ustreza simbolu kategorije hitrosti: J;

 

razvrščeno v kategorijo uporabe zimskih pnevmatik: M+S;

 

z možnostjo dodatne uporabe pri 120 km/h (simbol kategorije hitrosti L) z nosilnostjo 3 000 kg pri enojni namestitvi in 2 725 kg pri dvojni namestitvi, ki ustrezata indeksoma nosilnosti 145 in 143, navedenima v Prilogi 4 k temu pravilniku;

 

z možnostjo namestitve brez notranje zračnice: „TUBELESS“;

 

izdelano v petindvajsetem tednu leta 2003, in

 

ki mora biti za preskuse vzdržljivosti obremenitev/hitrost pod tlakom 620 kPa, katerega simbol je PSI 90.

2.   V posebnem primeru pnevmatik s simbolom „A“ – konfiguracija montaže pnevmatike na platišče – je oznaka oblikovana na naslednji način:

235-700 R 450A, pri čemer je:

 

235 nazivna širina preseka v mm

 

700 zunanji premer, izražen v mm

 

R navedba zgradbe pnevmatike – glej odstavek 3.1.3 tega pravilnika

 

450 nazivni premer platišča, izražen v mm

 

A konfiguracija montaže pnevmatike na platišče.

Oznaka indeksa nosilnosti, simbol kategorije hitrosti, datum izdelave in druge oznake so navedene v primeru 1 zgoraj.

3.   Namestitev in vrstni red oznak, ki tvorijo oznako pnevmatike, mora biti naslednji:

(a)

oznaka velikosti pnevmatike, kot je določena v odstavku 2.17 tega pravilnika, se združi, kot je prikazano v zgornjih primerih: 255/70 R 22.5 ali 235-700 R 450A;

(b)

opis uporabe, ki obsega indeks(-e) nosilnosti in simbol za hitrost, mora biti nameščen takoj za oznako velikosti, kot je določeno v odstavku 2.17 tega pravilnika;

(c)

simboli „TUBELESS“ in „M+S“ ali „MPT“ (in enakovredni) so lahko oddaljeni od oznake velikosti pnevmatike;

(d)

če se uporablja odstavek 6.2.5 tega pravilnika, morajo biti dodatni indeksi nosilnosti in simbol kategorije hitrosti navedeni znotraj kroga blizu nazivnih indeksov nosilnosti in simbola kategorije hitrosti, ki se nahajajo na bočnici pnevmatike.


PRILOGA IV

Seznam simbolov indeksov nosilnosti

Indeks nosilnosti

Največja ustrezna obremenitev (v kg)

60

250

61

257

62

265

63

272

64

280

65

290

66

300

67

307

68

315

69

325

70

335

71

345

72

355

73

365

74

375

75

387

76

400

77

412

78

425

79

437

80

450

81

462

82

475

83

487

84

500

85

515

86

530

87

545

88

560

89

580

90

600

91

615

92

630

93

650

94

670

95

690

96

710

97

730

98

750

99

775

100

800

101

825

102

850

103

875

104

900

105

925

106

950

107

975

108

1 000

109

1 030

110

1 060

111

1 090

112

1 120

113

1 150

114

1 180

115

1 215

116

1 250

117

1 285

118

1 320

119

1 360

120

1 400

121

1 450

122

1 500

123

1 550

124

1 600

125

1 650

126

1 700

127

1 750

128

1 800

129

1 850

130

1 900

131

1 950

132

2 000

133

2 060

134

2 120

135

2 180

136

2 240

137

2 300

138

2 360

139

2 430

140

2 500

141

2 575

142

2 650

143

2 725

144

2 800

145

2 900

146

3 000

147

3 075

148

3 150

149

3 250

150

3 350

151

3 450

152

3 550

153

3 650

154

3 750

155

3 875

156

4 000

157

4 125

158

4 250

159

4 375

160

4 500

161

4 625

162

4 750

163

4 875

164

5 000

165

5 150

166

5 300

167

5 450

168

5 600

169

5 800

170

6 000

171

6 150

172

6 300

173

6 500

174

6 700

175

6 900

176

7 100

177

7 300

178

7 500

179

7 750

180

8 000

181

8 250

182

8 500

183

8 750

184

9 000

185

9 250

186

9 500

187

9 750

188

10 000

189

10 300

190

10 600

191

10 900

192

11 200

193

11 500

194

11 800

195

12 150

196

12 500

197

12 850

198

13 200

199

13 600

200

14 000


PRILOGA V

Oznaka velikosti pnevmatike in mere

DEL I

EVROPSKE PNEVMATIKE

Tabela A

S kodo označene velikosti za pnevmatike, nameščene pod kotom 5° na zožena platišča ali ravna osnovna platišča. Radialne in diagonalne zgradbe

Oznaka velikosti pnevmatike (1)

Koda širine merilnega platišča

Nazivni premer platišča d (mm)

Zunanji premer D (mm)

Širina preseka S (mm)

Radialne pnevmatike

Diagonalne pnevmatike

Radialne pnevmatike

Diagonalne pnevmatike

Serije std.

4.00R8 (2)

2.50

203

414

414

107

107

4.00R10 (2)

3.00

254

466

466

108

108

4.00R12 (2)

3.00

305

517

517

108

108

4.50R8 (2)

3.50

203

439

439

125

125

4.50R10 (2)

3.50

254

490

490

125

125

4.50R12 (2)

3.50

305

545

545

125

128

5.00R8 (2)

3.00

203

467

467

132

132

5.00R10 (2)

3.50

254

516

516

134

134

5.00R12 (2)

3.50

305

568

568

134

137

6.00R9

4.00

229

540

540

160

160

6.00R14C

4.50

356

626

625

158

158

6.00R16 (2)

4.50

406

728

730

170

170

6.50R10

5.00

254

588

588

177

177

6.50R14C

5.00

356

640

650

170

172

6.50R16 (2)

4.50

406

742

748

176

176

6.50R20 (2)

5.00

508

860

181

7.00R12

5.00

305

672

672

192

192

7.00R14C

5.00

356

650

668

180

182

7.00R15 (2)

5.00

381

746

752

197

198

7.00R16C

5.50

406

778

778

198

198

7.00R16

5.50

406

784

774

198

198

7.00R20

5.50

508

892

898

198

198

7.50R10

5.50

254

645

645

207

207

7.50R14C

5.50

356

686

692

195

192

7.50R15 (2)

6.00

381

772

772

212

212

7.50R16 (2)

6.00

406

802

806

210

210

7.50R17 (2)

6.00

432

852

852

210

210

7.50R20

6.00

508

928

928

210

213

8.25R15

6.50

381

836

836

230

234

8.25R16

6.50

406

860

860

230

234

8.25R17

6.50

432

886

895

230

234

8.25R20

6.50

508

962

970

230

234

9.00R15

6.00

381

840

840

249

249

9.00R16 (2)

6.50

406

912

900

246

252

9.00R20

7.00

508

1 018

1 012

258

256

10.00R15

7.50

381

918

918

275

275

10.00R20

7.50

508

1 052

1 050

275

275

10.00R22

7.50

559

1 102

1 102

275

275

11.00R16

6.50

406

980

952

279

272

11.00R20

8.00

508

1 082

1 080

286

291

11.00R22

8.00

559

1 132

1 130

286

291

11.00R24

8.00

610

1 182

1 180

286

291

12.00R20

8.50

508

1 122

1 120

313

312

12.00R22

8.50

559

1 174

1 174

313

312

12.00R24

8.50

610

1 226

1 220

313

312

13.00R20

9.00

508

1 176

1 170

336

342

14.00R20

10.00

508

1 238

1 238

370

375

14.00R24

10.00

610

1 340

1 340

370

375

16.00R20

13.00

508

1 370

1 370

446

446

Serije 80

12/80 R 20

8.50

508

1 008

305

13/80 R 20

9.00

508

1 048

326

14/80 R 20

10.00

508

1 090

350

14/80 R 24

10.00

610

1 192

350

14.75/80 R 20

10.00

508

1 124

370

15.5/80 R 20

10.00

508

1 158

384

Pnevmatike s široko podlago za večnamenske tovornjake

7.50 R 18 MPT

5.50

457

885

 

208

10.5 R 18 MPT

9

457

905

276

270

10.5 R 20 MPT

9

508

955

276

270

12.5 R 18 MPT

11

457

990

330

325

12.5 R 20 MPT

11

508

1 040

330

325

14.5 R 20 MPT

11

508

1 095

362

355

14.5 R 24 MPT

11

610

1 195

362

355


Tabela B

S kodo označene velikosti za pnevmatike, nameščene pod kotom 15° na zožena platišča – radialne

Oznaka velikosti pnevmatike

Koda širine merilnega platišča

Nazivni premer platišča d (mm)

Zunanji premer

D (mm)

Širina preseka

S (mm)

7 R 17.5 (3)

5.25

445

752

185

7 R 19.5

5.25

495

800

185

8 R 17.5 (3)

6.00

445

784

208

8 R 19.5

6.00

495

856

208

8 R 22.5

6.00

572

936

208

8.5 R 17.5

6.00

445

802

215

9 R 17.5

6.75

445

820

230

9 R 19.5

6.75

495

894

230

9 R 22.5

6.75

572

970

230

9.5 R 17.5

6.75

445

842

240

9.5 R 19.5

6.75

495

916

240

10 R 17.5

7.50

445

858

254

10 R 19.5

7.50

495

936

254

10 R 22.5

7.50

572

1 020

254

11 R 22.5

8.25

572

1 050

279

11 R 24.5

8.25

622

1 100

279

12 R 22.5

9.00

572

1 084

300

13 R 22.5

9.75

572

1 124

320

15 R 19.5

11.75

495

998

387

15 R 22.5

11.75

572

1 074

387

16.5 R 19.5

13.00

495

1 046

425

16.5 R 22.5

13.00

572

1 122

425

18 R 19.5

14.00

495

1 082

457

18 R 22.5

14.00

572

1 158

457

Serije 70

10/70 R 22.5

7.50

572

928

254

11/70 R 22.5

8.25

572

962

279

12/70 R 22.5

9.00

572

1 000

305

13/70 R 22.5

9.75

572

1 033

330


Tabela C

Pnevmatike za lahka gospodarska vozila – radialna in diagonalna zgradba

Oznaka velikosti pnevmatike (4)

Koda širine merilnega platišča

Nazivni premer platišča d (mm)

Zunanji premer D (mm)

Širina preseka S (mm)

Radialne pnevmatike

Diagonalne pnevmatike

Radialne pnevmatike

Diagonalne pnevmatike

Določene mere

145 R 10 C

4.00

254

492

147

145 R 12 C

4.00

305

542

147

145 R 13 C

4.00

330

566

147

145 R 14 C

4.00

356

590

147

145 R 15 C

4.00

381

616

147

155 R 12 C

4.50

305

550

157

155 R 13 C

4.50

330

578

157

155 R 14 C

4.50

356

604

157

165 R 13 C

4.50

330

596

167

165 R 14 C

4.50

356

622

167

165 R 15 C

4.50

381

646

167

175 R 13 C

5.00

330

608

178

175 R 14 C

5.00

356

634

178

175 R 16 C

5.00

406

684

178

185 R 13 C

5.50

330

624

188

185 R 14 C

5.50

356

650

188

185 R 15 C

5.50

381

674

188

185 R 16 C

5.50

406

700

188

195 R 14 C

5.50

356

666

198

195 R 15 C

5.50

381

690

198

195 R 16 C

5.50

406

716

198

205 R 14 C

6.00

356

686

208

205 R 15 C

6.00

381

710

208

205 R 16 C

6.00

406

736

208

215 R 14 C

6.00

356

700

218

215 R 15 C

6.00

381

724

218

215 R 16 C

6.00

406

750

218

245 R 16 C

7.00

406

798

798

248

248

17 R 15 C

5.00

381

678

178

17 R 380 C

5.00

381

678

178

17 R 400 C

150 mm

400

698

186

19 R 400 C

150 mm

400

728

200

Določene kode

5.60 R 12 C

4.00

305

570

572

150

148

6.40 R 13 C

5.00

330

648

640

172

172

6.70 R 13 C

5.00

330

660

662

180

180

6.70 R 14 C

5.00

356

688

688

180

180

6.70 R 15 C

5.00

381

712

714

180

180


Tabela D

Pnevmatike za posebne namene – radialna in diagonalna

Oznaka velikosti pnevmatike (5)

Koda širine merilnega platišča

Nazivni premer platišča d (mm)

Zunanji premer

D (mm)

Širina preseka S

S (mm)

Določene kode

15×4 1/2-8

3.25

203

385

122

16×6-8

4.33

203

425

152

18×7

4.33

203

462

173

18×7-8

4.33

203

462

173

21×8-9

6.00

229

535

200

21×4

2.32

330

565

113

22×4 1/2

3.11

330

595

132

23×5

3.75

330

635

155

23×9-10

6.50

254

595

225

25×6

3.75

330

680

170

27×10-12

8.00

305

690

255

28×9-15

7.00

381

707

216

Določene mere

200-15

6.50

381

730

205

250-15

7.50

381

735

250

300-15

8.00

381

840

300

DEL II

AMERIŠKE PNEVMATIKE

Odstopanja, prikazana na dnu tabel, se uporabljajo namesto odstopanj, prikazanih v odstavkih 6.1.4.2 in 6.1.5.3.

Zunanji premeri so navedeni za različne kategorije uporabe: normalno, zimsko, posebno.

Tabela A

Pnevmatike za lahka gospodarska vozila (pnevmatike LT)

Diagonalne in radialne

Oznaka velikosti pnevmatike (6)

Koda širine merilnega platišča

Nazivni premer platišča d (mm)

Zunanji premer D (mm) (7)

Širina preseka

S (mm) (8)

Normalne

Zimske

6.00-16LT

4.50

406

732

743

173

6.50-16LT

4.50

406

755

767

182

6.70-16LT

5.00

406

722

733

191

7.00-13LT

5.00

330

647

658

187

7.00-14LT

5.00

356

670

681

187

7.00-15LT

5.50

381

752

763

202

7.00-16LT

5.50

406

778

788

202

7.10-15LT

5.00

381

738

749

199

7.50-15LT

6.00

381

782

794

220

7.50-16LT

6.00

406

808

819

220

8.25-16LT

6.50

406

859

869

241

9.00-16LT

6.50

406

890

903

257

G78-15LT

6.00

381

711

722

212

H78-15LT

6.00

381

727

739

222

L78-15LT

6.50

381

749

760

236

L78-16LT

6.50

406

775

786

236

7-14.5LT (9)

6.00

368

677

 

185

8-14.5LT (9)

6.00

368

707

 

203

9-14.5LT (9)

7.00

368

711

 

241

7-17.5LT

5.25

445

758

769

189

8-17.5LT

5.25

445

788

799

199


Tabela B

Pnevmatike za lahka gospodarska vozila (pnevmatike z visoko flotacijo)

Diagonalne in radialne

Oznaka velikosti pnevmatike (10)

Koda širine merilnega platišča

Nazivni premer platišča d (mm)

Zunanji premer D (mm) (11)

Širina preseka

S (mm) (12)

Normalne

Zimske

9-15LT

8.00

381

744

755

254

10-15LT

8.00

381

773

783

264

11-15LT

8.00

381

777

788

279

24×7.50-13LT

6

330

597

604

191

27×8.50-14LT

7

356

674

680

218

28×8.50-15LT

7

381

699

705

218

29×9.50-15LT

7.5

381

724

731

240

30×9.50-15LT

7.5

381

750

756

240

31×10.50-15LT

8.5

381

775

781

268

31×11.50-15LT

9

381

775

781

290

31×13.50-15LT

11

381

775

781

345

31×15.50-15LT

12

381

775

781

390

32×11.50-15LT

9

381

801

807

290

33×12.50-15LT

10

381

826

832

318

35×12.50-15LT

10

381

877

883

318

37×12.50-15LT

10

381

928

934

318

37×14.50-15LT

12

381

928

934

372

8.00-16.5LT

6.00

419

720

730

203

8.75-16.5LT

6.75

419

748

759

222

9.50-16.5LT

6.75

419

776

787

241

10-16.5LT

8.25

419

762

773

264

12-16.5LT

9.75

419

818

831

307

30×9.50-16.5LT

7.50

419

750

761

240

31×10.50-16.5LT

8.25

419

775

787

266

33×12.50-16.5LT

9.75

419

826

838

315

37×12.50-16.5LT

9.75

419

928

939

315

37×14.50-16.5LT

11.25

419

928

939

365

33×9.50 R15LT

7.50

381

826

832

240

35×12.50 R16.5LT

10.00

419

877

883

318

37×12.50 R17LT

10.00

432

928

934

318


Tabela C

S kodo označene pnevmatike, nameščene pod kotom 5° na zožena platišča ali ravna osnovna platišča

Diagonalne in radialne

Oznaka velikosti pnevmatike (13)

Koda širine merilnega platišča

Nazivni premer platišča d (mm)

Zunanji premer D (mm) (14)

Širina preseka

S (mm) (15)

Normalne

Zimske

(a)

(b)

6.50-20

5

508

878

 

893

184

7.00-15TR

5.5

381

777

 

792

199

7.00-18

5.5

457

853

 

868

199

7.00-20

5.5

508

904

 

919

199

7.50-15TR

6

381

808

 

825

215

7.50-17

6

432

859

 

876

215

7.50-18

6

457

884

 

901

215

7.50-20

6

508

935

 

952

215

8.25-15TR

6.5

381

847

855

865

236

8.25-20

6.5

508

974

982

992

236

9.00-15TR

7

381

891

904

911

259

9.00-20

7

508

1 019

1 031

1 038

259

10.00-15TR

7.5

381

927

940

946

278

10.00-20

7.5

508

1 054

1 067

1 073

278

10.00-22

7.5

559

1 104

1 118

1 123

278

11.00-20

8

508

1 085

1 099

1 104

293

11.00-22

8

559

1 135

1 150

1 155

293

11.00-24

8

610

1 186

1 201

1 206

293

11.50-20

8

508

1 085

1 099

1 104

296

12.00-20

8.5

508

1 125

 

1 146

315

12.00-24

8.5

610

1 226

 

1 247

315

14.00-20

10

508

1 241

 

1 266

375

14.00-24

10

610

1 343

 

1 368

375


Tabela D

Pnevmatike, označene s kodo za posebne namene

Diagonalne in radialne

Oznaka velikosti pnevmatike

Koda širine merilnega platišča

Nazivni premer platišča d (mm)

Zunanji premer D (mm) (16)

Širina preseka

S (mm) (17)

(a)

(b)

10.00-20ML

7.5

508

1 073

1 099

278

11.00-22ML

8

559

1 155

1 182

293

13.00-24ML

9

610

1 302

 

340

14.00-20ML

10

508

1 266

 

375

14.00-24ML

10

610

1 368

 

375

15-19.5ML

11.75

495

1 019

 

389

24 R 21

18

533

1 372

610


Tabela E

S kodo označene pnevmatike, nameščene pod kotom 15° na zožena platišča

Diagonalne in radialne

Oznaka velikosti pnevmatike (18)

Koda širine merilnega platišča

Nazivni premer platišča d (mm)

Zunanji premer D (mm) (19)

Širina preseka

S (mm) (20)

Normalne

Zimske

(a)

(b)

8-19.5

6.00

495

859

 

876

203

8-22.5

6.00

572

935

 

952

203

9-22.5

6.75

572

974

982

992

229

10-22.5

7.50

572

1 019

1 031

1 038

254

11-22.5

8.25

572

1 054

1 067

1 073

279

11-24.5

8.25

622

1 104

1 118

1 123

279

12-22.5

9.00

572

1 085

1 099

1 104

300

12-24.5

9.00

622

1 135

1 150

1 155

300

12.5-22.5

9.00

572

1 085

1 099

1 104

302

12.5-24.5

9.00

622

1 135

1 150

1 155

302

14-17.5

10.50

445

907

 

921

349 (–)

15-19.5

11.75

495

1 005

 

1 019

389 (–)

15-22.5

11.75

572

1 082

 

1 095

389 (–)

16.5-22.5

13.00

572

1 128

 

1 144

425 (–)

18-19.5

14.00

495

1 080

 

1 096

457 (–)

18-22.5

14.00

572

1 158

 

1 172

457 (–)


(1)  

(+)

Pnevmatike z diagonalno zgradbo so označene z vezajem na mestu črke „R“ (npr. 5,00-8).

(2)  Oznaka velikosti pnevmatike se lahko dopolni s črko „C“ (npr. 6,00-16C).

(3)  Oznaka velikosti pnevmatike se lahko dopolni s črko „C“ (npr. 7 R 17,5C).

(4)  

(+)

Pnevmatike z diagonalno zgradbo so označene z vezajem na mestu črke „R“ (npr. 145-10C).

(5)  

(+)

Pnevmatike z radialno zgradbo so na mestu vezaja označene s črko „R“ (npr. 15x4 1/2 R 8).

(6)  Pnevmatike z radialno zgradbo so na mestu „—“ označene s črko „R“ (npr. 6,00 R 16LT).

(7)  Koeficient „b“ za izračun Dmax: 1,08.

(8)  Celotna širina lahko presega to vrednost za največ + 8 odstotkov.

(9)  Pripona „MH“ lahko nadomesti „LT“ na oznaki velikosti pnevmatike (npr. 7-14,5 MH).

(10)  Pnevmatike z radialno zgradbo so na mestu „—“ označene s črko „R“ (npr. 24x7,50 R 13LT).

(11)  Koeficient „b“ za izračun Dmax: 1,07.

(12)  Celotna širina lahko presega to vrednost za največ + 7 odstotkov.

(13)  Pnevmatike z radialno zgradbo so na mestu „—“ označene s črko „R“ (npr. 6,50 R 20).

(14)  Koeficient „b“ za izračun Dmax: 1,06 . Kategorija uporabe: Pnevmatike za normalno uporabo: (a) Tekalna plast za avtocestno vožnjo (b) Tekalna plast za vožnjo po vseh terenih.

(15)  Celotna širina lahko presega to vrednost za največ + 6 odstotkov.

(16)  Koeficient „b“ za izračun Dmax: 1,06.

Kategorija uporabe: posebna (a) Tekalna plast za avtocestno vožnjo (b) Tekalna plast za vožnjo po vseh terenih.

(17)  Celotna širina lahko presega to vrednost za največ + 8 odstotkov.

(18)  Pnevmatike z radialno zgradbo so na mestu „—“ označene s črko „R“ (npr. 8R19,5).

(19)  Koeficient „b“ za izračun Dmax: 1,05.

Kategorija uporabe: Pnevmatike za normalno uporabo: (a) Tekalna plast za avtocestno vožnjo (b) Tekalna plast za vožnjo po vseh terenih.

(20)  Celotna širina lahko presega to vrednost za največ +6 odstotkov.

(—) Celotna širina lahko presega to vrednost za največ +5 odstotkov.


PRILOGA VI

Način merjenja pnevmatik

1.

Pnevmatika mora biti nameščena na merilno platišče, kot določa proizvajalec v skladu z odstavkom 4.1.11 tega pravilnika, in napolnjena do tlaka, ki ga proizvajalec določi v skladu z odstavkom 4.1.12 tega pravilnika.

2.

Pnevmatika, nameščena na ustrezno platišče, se mora prilagajati na notranjo temperaturo okolice najmanj 24 ur.

3.

Tlak je treba ponovno nastaviti na vrednost, navedeno v odstavku 1 zgoraj.

4.

Celotno širino se zmeri s šestilom na šestih enako razmaknjenih točkah na obodu pnevmatike, ob upoštevanju debeline zaščitnih reber ali pasov. Najvišja dobljena vrednost se upošteva kot celotna širina.

5.

Zunanji premer se izračuna iz največjega oboda.


PRILOGA VII

Postopek preskusov vzdržljivosti obremenitev/hitrosti

1.   PRIPRAVA PNEVMATIKE

1.1   Nova pnevmatika se namesti na preskusno platišče, kot določi proizvajalec v skladu z odstavkom 4.1.11 tega pravilnika.

1.2   Pri preskušanju pnevmatik z notranjo zračnico se uporabi nova notranja zračnica ali kombinacija notranje zračnice, ventila in ščitnika (kot je potrebno).

1.3   Pnevmatika se napolni do tlaka, ki ustreza indeksu tlaka, ki ga določi proizvajalec v skladu z odstavkom 4.1.12 tega pravilnika.

1.4   Pnevmatika in sestav kolesa naj se prilagajata temperaturi v preskusnem prostoru najmanj tri ure.

1.5   Ponovno se nastavi tlak pnevmatike na vrednost, ki je navedena v zgornjem odstavku 1.3.

2.   PRESKUSNI POSTOPEK

2.1   Pnevmatiko in sestavljeno kolo se namesti na preskusno os in jo pritisne ob zunanjo stran gladke površine preskusnega bobna s pogonom, s premerom 1,70 m ± 1 %, tako da bo površina najmanj tako široka, kot je tekalna plast.

2.2   Preskusna os se obremeni s serijo preskusnih obremenitev, izraženih v odstotku obremenitve, navedenem v Prilogi 4 k temu pravilniku, nasprotno indeksu nosilnosti, označenem na pnevmatiki, in v skladu s spodaj navedenim preskusnim programom. Kjer ima pnevmatika indekse nosilnosti za enojno in dvojno uporabo, se za preskus uporabi obremenitev, skladna z indeksom nosilnosti za enojno uporabo.

2.2.1   Pri pnevmatikah s simbolom kategorije hitrosti, večjim od P, so preskusni postopki takšni, kot so navedeni v odstavku 3.

2.2.2   Za vse ostale tipe pnevmatik je program preskusa vzdržljivosti prikazan v Dodatku 1 k tej prilogi.

2.3   Med preskusom se tlak v pnevmatikah ne sme popravljati, preskusna obremenitev mora biti stalna v vseh treh fazah preskusa.

2.4   Med preskusom je treba vzdrževati temperaturo preskusnega prostora med 20 °C in 30 °C ali pri višji temperaturi, če se proizvajalec s tem strinja.

2.5   Program preskusa vzdržljivosti mora potekati brez prekinitve.

3.   PRESKUSNI PROGRAM OBREMENITVE/HITROSTI ZA PNEVMATIKE S SIMBOLOM KATEGORIJE HITROSTI Q IN VEČ

3.1   Ta program se uporablja za:

3.1.1

vse pnevmatike z enojnim indeksom nosilnosti 121 ali manj.

3.1.2

pnevmatike, označene z enojnim indeksom nosilnosti 122 in več ter z dodatno oznako „C“ ali „LT“ iz odstavka 3.1.13 tega pravilnika.

3.2   Obremenitev kolesa kot odstotek obremenitve, ki ustreza indeksu nosilnosti:

3.2.1

90 odstotkov pri preskusu na bobnu premera 1,70 m ± 1 %;

3.2.2

92 odstotkov pri preskusu na bobnu premera 2,0 m ± 1 %.

3.3   Začetna preskusna hitrost: hitrost, ki je za 20 km/h manjša, kot jo označuje simbol kategorije hitrosti;

3.3.1   Potrebni čas, da se od nič doseže začetna preskusna hitrost, je 10 minut.

3.3.2   Prva faza traja 10 minut.

3.4   Druga preskusna hitrost: hitrost, ki je za 10 km/h manjša, kot jo označuje simbol kategorije hitrosti;

3.4.1   Druga faza traja 10 minut.

3.5   Končna preskusna hitrost: hitrost, ki ustreza simbolu kategorije hitrosti:

3.5.1

Končna faza traja 30 minut.

3.6   Celotno trajanje preskusa: 1 ura.

4.   ENAKOVREDNI PRESKUSNI POSTOPKI

Pri uporabi drugačnega postopka, kot je opisan v odstavku 2 zgoraj, je treba dokazati njegovo enakovrednost.

Dodatek 1

Program preskušanja vzdržljivosti

Indeks nosilnosti

Kategorija hitrosti pnevmatike

Hitrost preskusnega bobna

Obremenitev kolesa kot odstotek obremenitve, ki ustreza indeksu nosilnosti

Radialne pnevmatike min-1

Diagonalne pnevmatike (s poševnim vložkom) min-1

7 h

16 h

24 h

122 ali več

F

100

100

66 %

84 %

101 %

G

125

100

J

150

125

K

175

150

L

200

M

225

121 ali manj

F

100

100

G

125

125

J

150

150

K

175

175

L

200

175

70 %

4 h

88 %

6 h

106 %

M

250

200

75 %

97 %

114 %

N

275

75 %

97 %

114 %

P

300

75 %

97 %

114 %

Opombe:

(1)

Pnevmatike „za posebno uporabo“ (glej točko 2.1.3. tega pravilnika) se preskušajo pri hitrosti, ki znaša 85 odstotkov predpisane hitrosti za enakovredne normalne pnevmatike.

(2)

Pnevmatike z indeksom nosilnosti 122 ali več, kategoriji hitrosti N ali P in dodatna oznaka „LT“ ali „C“ iz odstavka 3.1.13 tega pravilnika se preskusijo z istim programom, kot je določeno v zgornji tabeli za pnevmatike z indeksom nosilnosti 121 ali manj.

Dodatek 2

Razmerje med indeksom tlaka in enotami za tlak

Indeks tlaka („PSI“)

Bar

kPa

20

1,4

140

25

1,7

170

30

2,1

210

35

2,4

240

40

2,8

280

45

3,1

310

50

3,4

340

55

3,8

380

60

4,1

410

65

4,5

450

70

4,8

480

75

5,2

520

80

5,5

550

85

5,9

590

90

6,2

620

95

6,6

660

100

6,9

690

105

7,2

720

110

7,6

760

115

7,9

790

120

8,3

830

125

8,6

860

130

9,0

900

135

9,3

930

140

9,7

970

145

10,0

1 000

150

10,3

1 030


PRILOGA VIII

Spremembe nosilnosti s hitrostjo pnevmatik gospodarskih vozil, radialnih in diagonalnih

(Glej odst. 2.27 in 2.29)

Sprememba nosilnosti (odstotki)

Hitrost (km/h)

Vsi indeksi nosilnosti

Indeksi nosilnosti ≥ 122 (1)

Indeksi nosilnosti ≤ 121 (1)

Simbol hitrostne kategorije

Simbol kategorije hitrosti

Simbol kategorije hitrosti

F

G

J

K

L

M

L

M

N

P (2)

0

+ 150

+ 150

+ 150

+ 150

+ 150

+ 150

+ 110

+ 110

+ 110

+ 110

5

+ 110

+ 110

+ 110

+ 110

+ 110

+ 110

+90

+90

+90

+90

10

+80

+80

+80

+80

+80

+80

+75

+75

+75

+75

15

+65

+65

+65

+65

+65

+65

+60

+60

+60

+60

20

+50

+50

+50

+50

+50

+50

+50

+50

+50

+50

25

+35

+35

+35

+35

+35

+35

+42

+42

+42

+42

30

+25

+25

+25

+25

+25

+25

+35

+35

+35

+35

35

+19

+19

+19

+19

+19

+19

+29

+29

+29

+29

40

+15

+15

+15

+15

+15

+15

+25

+25

+25

+25

45

+13

+13

+13

+13

+13

+13

+22

+22

+22

+22

50

+12

+12

+12

+12

+12

+12

+20

+20

+20

+20

55

+11

+11

+11

+11

+11

+11

+17,5

+17,5

+17,5

+17,5

60

+10

+10

+10

+10

+10

+10

+15,0

+15,0

+15,0

+15,0

65

+7,5

+8,5

+8,5

+8,5

+8,5

+8,5

+13,5

+13,5

+13,5

+13,5

70

+5,0

+7,0

+7,0

+7,0

+7,0

+7,0

+12,5

+12,5

+12,5

+12,5

75

+2,5

+5,5

+5,5

+5,5

+5,5

+5,5

+11,0

+11,0

+11,0

+11,0

80

0

+4,0

+4,0

+4,0

+4,0

+4,0

+10,0

+10,0

+10,0

+10,0

85

-3

+2,0

+3,0

+3,0

+3,0

+3,0

+8,5

+8,5

+8,5

+8,5

90

-6

0

+2,0

+2,0

+2,0

+2,0

+7,5

+7,5

+7,5

+7,5

95

-10

-2,5

+1,0

+1,0

+1,0

+1,0

+6,5

+6,5

+6,5

+6,5

100

-15

-5

0

0

0

0

+5,0

+5,0

+5,0

+5,0

105

 

-8

-2

0

0

0

+3,75

+3,75

+3,75

+3,75

110

 

-13

-4

0

0

0

+2,5

+2,5

+2,5

+2,5

115

 

 

-7

-3

0

0

+1,25

+1,25

+1,25

+1,25

120

 

 

-12

-7

0

0

0

0

0

0

125

 

 

 

 

 

0

-2,5

0

0

0

130

 

 

 

 

 

0

-5,0

0

0

0

135

 

 

 

 

 

 

-7,5

-2,5

0

0

140

 

 

 

 

 

 

-10

-5

0

0

145

 

 

 

 

 

 

 

-7,5

-2,5

0

150

 

 

 

 

 

 

 

-10,0

-5,0

0

155

 

 

 

 

 

 

 

 

-7,5

-2,5

160

 

 

 

 

 

 

 

 

-10,0

-5,0


(1)  Indeksi nosilnosti se nanašajo na enojno namestitev.

(2)  Spremembe nosilnosti niso dovoljene za hitrosti nad 160 km/h. Za simbole kategorije hitrosti „Q“ in višje, kategorija hitrosti, ki ustreza simbolu kategorije hitrosti (glej odstavek 2.28.2), določa najvišjo hitrost, dovoljeno za pnevmatiko.


PRILOGA IX

SPOROČILO

Posodobitev opisa uporabe za namene obnove pnevmatik v skladu s Pravilnikom št. 109

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

Izdal (ime in naslov proizvajalca pnevmatik): …

Izjava:

Pnevmatika, ki ustreza naslednjim podrobnostim, je bila homologirana za delovanje z večjim opisom uporabe od opisa prvotno homologirane pnevmatike. Zato se ob upoštevanju vseh omejitev, navedenih v spodnjem odstavku 4.1.1, pnevmatika s prvotnim opisom uporabe in homologacijsko številko lahko obnovi glede na posodobljen opis uporabe.

Dogovorjeno je tudi, da lahko homologacijski organ te informacije sporoči vsakemu proizvodnemu obratu za obnovo pnevmatik, ki je homologiran v skladu s Pravilnikom št. 109.

1.   Ime proizvajalca ali blagovna znamka na pnevmatiki: …

2.   Tip pnevmatike proizvajalca, model ali oznaka izdelave: …

3.   Oznaka velikosti pnevmatike: …

3.1   Kategorija uporabe (normalna, zimska ali posebna): …

4.   Opis uporabe

4.1   Originalna pnevmatika: …

Št. homologacije v skladu s Pravilnikom št. 54. …

Homologacijo je podelil: …

4.1.1   Kjer je primerno, proizvodni obrat, v katerem se bile izdelane pnevmatike, primerne za izboljšavo, zadevna proizvodna obdobja in načini določitve obeh ali ene od obeh navedb:

4.2   Izboljšana pnevmatika: …

Št. homologacije v skladu s Pravilnikom št. 54. …

Homologacijo je podelil: …

5.   Odobril (zastopnik proizvajalca pnevmatik):

5.1   Ime (velike tiskane črke): …

5.2   Organ: …

5.3   Podpis: …