ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 163

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 51
24. junij 2008


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 587/2008 z dne 16. junija 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 866/2004 o režimu na podlagi člena 2 Protokola št. 10 k Aktu o pristopu glede pravil o blagu, storitvah in osebah, ki prečkajo zeleno črto na Cipru

1

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 588/2008 z dne 23. junija 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

4

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 589/2008 z dne 23. junija 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za jajca

6

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 590/2008 z dne 23. junija 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1580/2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave ter o odstopanju od navedene uredbe

24

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 591/2008 z dne 23. junija 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 712/2007 o odprtju stalnega javnega razpisa za ponovno prodajo žit iz zalog intervencijskih agencij držav članic na trgu Skupnosti

28

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Svet

 

 

2008/475/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 23. junija 2008 o izvajanju člena 7(2) Uredbe (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu

29

 

 

Komisija

 

 

2008/476/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 6. junija 2008 o spremembi Odločbe 2008/185/ES zaradi vključitve departmajev Côtes-d'Armor, Finistère, Ille-et-Vilaine, Morbihan in Nord, Francija, v seznam območij, prostih bolezni Aujeszkega (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2387)  ( 1 )

34

 

 

2008/477/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 13. junija 2008 o uskladitvi frekvenčnega pasu 2500–2690 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Skupnosti zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2625)  ( 1 )

37

 

 

2008/478/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 17. junija 2008 o spremembi Odločbe 1999/217/ES o registru aromatičnih snovi, ki se uporabljajo v živilih ali na njih (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2336)  ( 1 )

42

 

 

III   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU

 

 

AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU

 

*

Skupno stališče Sveta 2008/479/SZVP z dne 23. junija 2008 o spremembi Skupnega stališča 2007/140/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu

43

 

*

Skupni ukrep Sveta 2008/480/SZVP z dne 23. junija 2008 o spremembi in podaljšanju Skupnega ukrepa 2005/190/SZVP o integrirani misiji EUJUST LEX Evropske unije za krepitev pravne države v Iraku

50

 

*

Skupni ukrep Sveta 2008/481/SZVP z dne 23. junija 2008 o spremembi Skupnega ukrepa 2008/131/SZVP o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Afganistan

51

 

*

Sklep Sveta 2008/482/SZVP z dne 23. junija 2008 o spremembi Sklepa 2008/134/SZVP o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja

52

 

 

Popravki

 

*

Popravek Odločbe Komisije z dne 19. marca 2008 o spremembi Odločbe 2001/618/ES zaradi vključitve departmajev Côtes-d’Armor, Finistère, Ille-et-Vilaine, Morbihan in Nord, Francija, v seznam območij, prostih bolezni Aujeszkega (UL L 85, 27.3.2008)

53

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

24.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/1


UREDBA SVETA (ES) št. 587/2008

z dne 16. junija 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 866/2004 o režimu na podlagi člena 2 Protokola št. 10 k Aktu o pristopu glede pravil o blagu, storitvah in osebah, ki prečkajo zeleno črto na Cipru

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Protokola št. 10 o Cipru (1) k Aktu o pristopu iz leta 2003 in zlasti člena 2 Protokola,

ob upoštevanju Protokola št. 3 o suverenih conah Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske na Cipru (2) k Aktu o pristopu iz leta 2003 in zlasti člena 6 Protokola,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 866/2004 (3) določa posebna pravila o blagu, storitvah in osebah za prehod črte med območji Republike Ciper, ki niso pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper, in tistimi območji Republike Ciper, ki so pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper.

(2)

Trgovinske in gospodarske odnose na otoku je treba izboljšati v skladu z izkušnjami, ki so bile pridobljene od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 866/2004, ki vsebuje prejšnjo spremembo.

(3)

Zato bi bilo treba na splošno odpraviti dajatve na kmetijske proizvode s poreklom iz območij Republike Ciper, ki niso pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper. V ta namen je treba okrepiti zaščitno klavzulo iz Uredbe (ES) št. 866/2004.

(4)

Treba je urediti začasen vnos blaga z območij Republike Ciper, ki niso pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper, na območja Republike Ciper, ki so pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper, da se spodbudi zagotavljanje storitev podjetij s sedežem na območjih Republike Ciper, ki niso pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper, preko črte in da se olajša sodelovanje teh podjetij na trgovskih sejmih ali podobnih prireditvah na območjih Republike Ciper, ki so pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper. Poleg tega bi bilo treba dovoliti, da prečka črto blago, ki je namenjeno v popravilo na območja Republike Ciper, ki so pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper.

(5)

Treba bi bilo zagotoviti ustrezna dokazila, da je vnos tega blaga začasen. Carinski organi Republike Ciper ali organi Vzhodne suverene cone lahko zahtevajo jamstvo za poplačilo kakršnih koli morebitnih carinskih ali davčnih dolgov, če določeno začasno vneseno blago ni vrnjeno na območja Republike Ciper, ki niso pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper.

(6)

Treba bi bilo pojasniti, da se za osebne predmete oseb za prehod črte z območij Republike Ciper, ki niso pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper, na območja Republike Ciper, ki so pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper, šteje, da so bili prijavljeni za začasen vnos. Enako bi moralo veljati tudi za vozila.

(7)

Skupno vrednost blaga, vsebovanega v osebni prtljagi oseb za prehod črte z območij Republike Ciper, ki niso pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper, na območja Republike Ciper, ki so pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper, je treba bistveno povečati, da se spodbudi gospodarski razvoj na območjih Republike Ciper, ki niso pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper.

(8)

Uredbo (ES) št. 866/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 866/2004 se spremeni:

1.

V členu 4 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Za blago iz odstavka 1 se ne zahteva carinska deklaracija. Zanj se ne zahtevajo carina ali dajatve z enakovrednim učinkom. Za zagotavljanje učinkovitih kontrol se beležijo količine blaga, prenesenega čez črto.“

2.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 4a

Začasni vnos blaga

1.   Z izjemo blaga, za katerega veljajo veterinarske in fitosanitarne zahteve, je z območij Republike Ciper, ki niso pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper, na območja Republike Ciper, ki so pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper, dovoljen začasen vnos naslednjega blaga:

(a)

osebnih predmetov oseb za prehod črte ki so upravičeno potrebni za potovanje, in blaga za športne namene;

(b)

prevoznih sredstev;

(c)

poklicne opreme;

(d)

blaga, ki je namenjeno v popravilo;

(e)

blaga, ki bo razstavljeno ali uporabljeno na javni prireditvi.

2.   Blago iz odstavka 1 se lahko vnese za največ šest mesecev.

3.   Za blago iz odstavka 1 ni nujno, da izpolnjuje pogoje, ki jih določa člen 4(1).

4.   Če blago iz odstavka 1 ob poteku obdobja začasnega vnosa, ki ga določa odstavek 2, ni vrnjeno na območja Republike Ciper, ki niso pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper, ga carinski organi Republike Ciper zaplenijo.

5.   Za začasen vnos blaga iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena se smiselno uporabljajo členi 229, 232, 579 in 581 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (4).

Za začasen vnos blaga iz točk (c), (d) in (e) odstavka 1 tega člena se uporablja naslednji postopek:

(a)

k blagu se priloži izjava, v kateri oseba, ki blago vnaša, navede namen začasnega vnosa, in primerna dodatna dokumentacija, ki zadovoljivo dokazuje, da blago spada v eno od kategorij, naštetih v točkah (c), (d) in (e) odstavka 1 tega člena;

(b)

carinski organi Republike Ciper ali organi Vzhodne suverene cone blago registrirajo, ko se to vnese na območja Republike Ciper, ki so pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper, ali v Vzhodno suvereno cono, ali jih zapusti;

(c)

carinski organi Republike Ciper in organi Vzhodne suverene cone lahko za začasen vnos blaga zahtevajo jamstvo za zagotovitev poplačila kakršnih koli morebitnih carinskih ali davčnih dolgov, ki lahko nastanejo v zvezi s tem blagom.

6.   Komisija lahko sprejme posebna pravila v skladu s postopkom iz člena 4(12).

3.

V členu 6 se odstavek 1 in 2 nadomestita z naslednjim besedilom:

„1.   Direktiva 69/169/EGS z dne 28. maja 1969 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o oprostitvi prometnega davka in trošarin na uvoz pri mednarodnih potovanjih (5) in Uredba (EGS) št. 918/83 dne 28. marca 1983 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (6) se ne uporabljata, vendar je blago, vsebovano v osebni prtljagi oseb za prehod črte oproščeno prometnega davka in trošarine ter ostalih dajatev, če ni tržnega značaja in če njegova skupna vrednost ne presega 260 EUR na osebo.

2.   Količinske omejitve za oprostitev prometnega davka in trošarine ter drugih dajatev znašajo 40 cigaret in en liter žgane pijače za osebno porabo.

4.

V členu 11(4) se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„V drugih nujnih primerih, zlasti če jih povzročijo nepravilnosti, izkrivljanje trga ali goljufije, ali če pride do drugih izjemnih okoliščin, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, lahko Komisija po posvetovanju z Vlado Republike Ciper takoj uporabi ukrepe, ki so nujno potrebni za ureditev razmer.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 16. junija 2008

Za Svet

Predsednik

D. RUPEL


(1)  UL L 236, 23.9.2003, str. 955.

(2)  UL L 236, 23.9.2003, str. 940.

(3)  UL L 161, 30.4.2004, str. 128. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1283/2005 (UL L 203, 4.8.2005, str. 8).

(4)  Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 214/2007 (UL L 62, 1.3.2007, str. 6).“

(5)  UL L 133, 4.6.1969, str. 6. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/74/ES (UL L 346, 29.12.2007, str. 6).

(6)  UL L 105, 23.4.1983, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 274/2008 (UL L 85, 27.3.2008, str. 1).“


24.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/4


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 588/2008

z dne 23. junija 2008

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (1), in zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1580/2007 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 24. junija 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. junija 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 23. junija 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

41,8

MK

34,1

TR

53,4

ZZ

43,1

0707 00 05

JO

151,2

MK

22,9

TR

104,5

ZZ

92,9

0709 90 70

TR

89,8

ZZ

89,8

0805 50 10

AR

104,9

EG

120,2

TR

135,6

US

93,5

ZA

108,3

ZZ

112,5

0808 10 80

AR

93,6

BR

89,4

CL

102,5

CN

87,2

NZ

115,8

US

103,6

UY

58,3

ZA

93,7

ZZ

93,0

0809 10 00

IL

89,8

TR

192,3

US

236,6

ZZ

172,9

0809 20 95

TR

372,0

US

368,8

ZZ

370,4

0809 30 10, 0809 30 90

US

245,1

ZZ

245,1

0809 40 05

IL

121,3

TR

131,9

ZZ

126,6


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ pomeni „drugega porekla“.


24.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/6


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 589/2008

z dne 23. junija 2008

o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za jajca

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) in zlasti člena 121(d), v povezavi s členom 4,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Od 1. julija 2008 se Uredba Sveta (ES) št. 1028/2006 z dne 19. junija 2006 o tržnih standardih za jajca (2) razveljavi z Uredbo (ES) št. 1234/2007.

(2)

Uredba (ES) št. 1234/2007 ne vključuje nekaterih določb in obveznosti, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1028/2006.

(3)

Zato je treba sprejeti nekatere ustrezne določbe in obveznosti v okviru uredbe o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1234/2007, da se omogočita kontinuiteta in ustrezno delovanje skupne ureditve trga in zlasti tržnih standardov.

(4)

Uredba (ES) št. 1234/2007 določa minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati jajca, da se lahko tržijo v Skupnosti. Zaradi jasnosti je treba določiti nova podrobna pravila za izvajanje teh zahtev. Zato je treba Uredbo Komisije (ES) št. 557/2007 (3), ki je uvedla podrobna pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 1028/2006, razveljaviti in nadomestiti z novo uredbo.

(5)

Pomembno je, da se določbe Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (4) in Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (5) uporabljajo za jajca. Zato se je treba v največji možni meri sklicevati na ti dve horizontalni uredbi.

(6)

Določiti je treba kakovostne lastnosti za jajca kategorije A, da se zagotovi visoka kakovost jajc, ki se dostavijo neposredno končnemu potrošniku, in določijo merila, ki jih lahko pregledajo inšpekcijske službe. Takšne kakovostne lastnosti morajo biti v skladu s standardom št. 42 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o trženju in nadzoru nad tržno kakovostjo jajc v lupini, namenjenih mednarodni trgovini med državami članicami UN/ECE in z njimi.

(7)

Če se ohlajena jajca pustijo na sobni temperaturi, se lahko pojavi kondenzacija, ki pospešuje rast bakterij na lupini in možen vdor bakterij v jajce. Zato se morajo jajca skladiščiti in prevažati po možnosti pri stalni temperaturi ter se na splošno ne smejo hladiti pred prodajo končnemu potrošniku.

(8)

Jajca se na splošno ne smejo prati ali čistiti, ker se lahko pri tem poškoduje jajčna lupina, ki zaradi več protimikrobnih lastnosti učinkovito ščiti jajce pred vdorom bakterij. Vendar se nekateri postopki, kot je obdelava jajc z ultravijoličnimi žarki, ne smejo razlagati kot postopek čiščenja. Poleg tega se jajca kategorije A ne smejo čistiti, ker se lahko med čiščenjem ali po njem poškoduje fizično zaščito, kot je povrhnjica. Takšne poškodbe lahko povzročijo kontaminacijo z bakterijami prek lupine in izgubo vlage, zaradi česar se poveča tveganje za potrošnike, zlasti če pogoji poznejšega sušenja in skladiščenja niso optimalni.

(9)

Vendar pa se v nekaterih državah članicah uspešno uporabljajo sistemi za pranje jajc, za katere je potrebno dovoljenje in ki se izvajajo pod skrbno nadzorovanimi pogoji. V skladu z mnenjem glede mikrobioloških tveganj zaradi pranja konzumnih jajc, ki ga je Znanstveni odbor za biološka tveganja Evropske agencije za varnost hrane na zahtevo Komisije sprejel 7. septembra 2005 (6), se lahko postopek pranja jajc, ki se izvaja v nekaterih pakirnih centrih, s higienskega stališča še naprej izvaja, če se med drugim pripravi kodeks ravnanja za sisteme pranja jajc.

(10)

Jajca kategorije A je treba razvrstiti po masi. Določiti je treba omejeno število masnih razredov in jasna pravila glede minimalnih zahtev za označevanje, ki ne izključujejo dodatnega prostovoljnega označevanja, če so izpolnjene zahteve iz Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (7).

(11)

Pri pakiranju se lahko razvrščanje jajc po kakovosti in masi dovoli le obratom, ki imajo prostore in tehnično opremo, primerne za obseg in vrsto svojega delovanja in ki torej omogočajo ustrezno ravnanje z jajci.

(12)

Določiti je treba skrajne roke za razvrščanje, označevanje in pakiranje jajc ter označevanje pakiranj.

(13)

Poleg splošne obveznosti, da se v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije zagotovi sledljivost za vsa živila, krmo, živali za pridobivanje hrane in vse druge snovi, namenjene uporabi ali za katere se pričakuje, da se bodo uporabile v živilih in krmi, iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (8), je treba zaradi izvajanja pregledov določiti tudi nekatere informacije na pakiranju, ki se uporablja pri transportu jajc, in v spremnih dokumentih.

(14)

Če se jajca dostavljajo v drugo državo članico, je bistveno, da se v proizvodni enoti označijo z oznako proizvajalca. Zlasti za jajca kategorije B je treba v primeru, ko samo oznaka proizvajalca ne zadošča za jasno razvrstitev po kakovosti, jajca opremiti z dodatno navedbo.

(15)

Določiti je treba sestavo oznake proizvajalca iz točke A(III)(1) Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007. Poleg tega je treba pojasniti, da je mogoča izjema od zahteve za označevanje z oznako proizvajalca, če tehnična oprema ne omogoča označevanja razpokanih ali umazanih jajc.

(16)

Opredeliti je treba značilnosti drugih mogočih navedb za označevanje jajc kategorije B iz drugega pododstavka točke A(III)(1) Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(17)

Če se jajca neposredno dostavijo podjetjem živilske industrije za predelavo in obstajajo zadostna jamstva glede njihove končne uporabe, lahko države članice nosilcem dejavnosti, ki to zahtevajo, odobrijo odstopanje od zahtev za označevanje.

(18)

Direktiva 2000/13/ES določa splošna pravila, ki se uporabljajo za vsa živila, dana v promet. Vendar je treba določiti nekatere posebne zahteve za označevanje pakiranj.

(19)

Člen 9 Direktive 2000/13/ES določa, da je datum minimalnega roka trajanja živila datum, do katerega to živilo ohrani svoje značilne lastnosti, kadar je pravilno shranjeno. Zaradi jasnosti je treba ta datum določiti na največ 28 dni po znesitvi.

(20)

Jajca se lahko prodajajo z označbo, da so posebej sveža. Zato je treba določiti skrajni rok, do katerega se takšna označba lahko uporablja.

(21)

Jajca se lahko prodajajo z označbo o posamezni krmni mešanici, s katero se krmijo kokoši nesnice. Primerno je določiti minimalne zahteve za uporabo takšne označbe.

(22)

Pri prodaji jajc v razsutem stanju morajo biti potrošniku dostopne nekatere informacije, ki so običajno navedene na pakiranju.

(23)

Poleg splošnih higienskih zahtev za embaliranje in pakiranje živil je treba določiti nekatere dodatne standarde, da se zmanjša tveganje kvarjenja ali kontaminacije jajc med skladiščenjem in transportom. Takšni standardi morajo temeljiti na standardu UN/ECE št. 42.

(24)

Industrijska jajca niso primerna za prehrano ljudi. Zato je primerno, da se določi namestitev posebnih trakov ali etiket, ki omogočajo enostavno identifikacijo pakiranj s takšnimi jajci.

(25)

Le pakirni centri imajo prostore in tehnično opremo, primerne za prepakiranje jajc. Zato je primerno, da se vse dejavnosti prepakiranja omejijo na pakirne centre.

(26)

Nosilci živilske dejavnosti morajo zagotoviti sledljivost v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002. Za proizvajalce, zbiralnice in pakirne centre je treba določiti obveznost vodenja posebnih dodatnih evidenc, da se inšpekcijskim službam omogoči preverjanje izpolnjevanja tržnih standardov.

(27)

Določiti je treba metode in merila za izvajanje pregledov.

(28)

Primerno je, da se za celotno serijo preveri izpolnjevanje tržnih standardov; prepovedati je treba trženje serije, za katero se ugotovi, da ne izpolnjuje teh standardov, razen če se ne dokaže nasprotno.

(29)

Pri preverjanju izpolnjevanja tržnih standardov je treba dovoliti nekatera odstopanja. Takšna odstopanja se morajo razlikovati glede na različne zahteve in faze trženja.

(30)

Tretje države lahko za trženje jajc uporabljajo drugačne zahteve, kot so določene za Skupnost. Da se olajša izvoz, je treba dovoliti, da jajca, pakirana in namenjena za izvoz, izpolnjujejo takšne zahteve.

(31)

Določiti je treba podrobna pravila za oceno enakovrednosti tržnih standardov tretjih držav z zakonodajo Skupnosti, ki jo izvede Komisija na zahtevo tretjih držav. Določiti je treba nekatere zahteve za označevanje jajc, uvoženih iz tretjih držav.

(32)

Koristno je, da ima Komisija na voljo podatke o številu registriranih obratov za vzrejo kokoši nesnic.

(33)

Države članice morajo sporočiti resne kršitve tržnih standardov, da se na primeren način opozori druge države članice, na katere lahko takšne kršitve vplivajo.

(34)

Oskrba z jajci za prodajo na drobno v francoskih čezmorskih departmajih je delno odvisna od dobave jajc z evropske celine. Glede na trajanje transporta in podnebne pogoje je treba za ohranitev jajc, ki se prepeljejo v francoske čezmorske departmaje, upoštevati poseben dobavni režim, ki zlasti vključuje možnost, da se odpremijo ohlajena jajca. Posebni režim je utemeljen zaradi trenutnega pomanjkanja lokalnih zmogljivosti za proizvodnjo jajc. Dokler se ne zagotovi dovolj lokalnih proizvodnih zmogljivosti, je primerno izredni režim za ustrezno časovno obdobje ohraniti.

(35)

Točka A(I)(2) Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007 omogoča državam članicam, da iz zahtev te uredbe izvzamejo jajca, ki jih proizvajalec neposredno proda končnemu potrošniku. Za upoštevanje posebnih pogojev trženja jajc v nekaterih regijah na Finskem je treba prodajo, pri kateri proizvajalci prodajo jajca maloprodajnim mestom, v teh regijah izvzeti iz zahtev Uredbe (ES) št. 1234/2007 in te uredbe.

(36)

Države članice morajo zagotoviti, da se v skladu s členom 5(2) Direktive Sveta 1999/74/ES o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (9) neizpopolnjena baterijska reja s 1. januarjem 2012 prepove. Komisija mora zato pred tem datumom oceniti izvajanje določb o prostovoljnem označevanju, predvidenem za baterijsko rejo, da bi se proučila potreba po obvezni uvedbi tega označevanja.

(37)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitve

Smiselno se uporabljajo opredelitve iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 852/2004 ter točke 5 in točke 7(3) Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Dodatno se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„pakiranje“ pomeni embalažo, v kateri so jajca kategorije A ali B, razen transportnega pakiranja in zabojnikov z industrijskimi jajci;

(b)

„prodaja v razsutem stanju“ pomeni ponudbo jajc za prodajo na drobno končnemu potrošniku, razen prodaje v pakiranjih;

(c)

„zbiralnica“ pomeni kakršen koli obrat, registriran v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 852/2004 za zbiranje jajc pri proizvajalcu za dostavo pakirnemu centru, na trg, ki prodaja izključno trgovcem na debelo, katerih podjetja so odobrena kot pakirni centri, ali živilski in neživilski industriji;

(d)

„prodati do“ pomeni najdaljši rok za dostavo jajca končnemu potrošniku v skladu s točko 3 poglavja I oddelka X Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(e)

„živilska industrija“ pomeni kakršen koli obrat za proizvodnjo jajčnih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, razen obratov javne prehrane;

(f)

„neživilska industrija“ pomeni kakršno koli dejavnost za proizvodnjo proizvodov, ki vsebujejo jajca in niso namenjeni za prehrano ljudi;

(g)

„obrati javne prehrane“ pomeni subjekte iz člena 1(2) Direktive 2000/13/ES;

(h)

„industrijska jajca“ pomeni jajca, ki niso namenjena za prehrano ljudi;

(i)

„serija“ pomeni jajca v pakiranjih ali v razsutem stanju iz iste proizvodne enote ali pakirnega centra, zbrana na istem mestu, v istih pakiranjih ali v razsutem stanju v istem zabojniku, z istim datumom znesitve ali datumom minimalnega roka trajanja ali datumom pakiranja, istega načina reje ter v primeru razvrščenih jajc enake razvrstitve po kakovosti in masi;

(j)

„prepakiranje“ pomeni fizičen prenos jajc v drugo pakiranje ali ponovno označevanje pakiranja z jajci;

(k)

„jajca“ pomenijo jajca v lupini, razen počenih, inkubiranih ali kuhanih, ki so jih znesle kokoši vrste Gallus gallus in so primerna za neposredno prehrano ljudi ali za pripravo jajčnih proizvodov;

(l)

„počena jajca“ so jajca z razpokami v lupini in membranah, zaradi česar je izpostavljena njihova vsebina;

(m)

„inkubirana jajca“ so jajca, vložena v inkubator, od vložitve dalje;

(n)

„trženje“ pomeni razpolaganje z jajci z namenom prodaje, vključno s ponujanjem v prodajo, skladiščenjem, pakiranjem, označevanjem, dostavo ali kakršno koli drugo obliko prenosa, bodisi za plačilo ali brez plačila;

(o)

„izvajalec“ pomeni proizvajalca in vsako drugo fizično ali pravno osebo, ki se ukvarja s trženjem jajc;

(p)

„proizvodna enota“ pomeni obrat s kokošmi nesnicami, ki je registriran v skladu z Direktivo Komisije 2002/4/ES (10);

(q)

„pakirni center“ pomeni pakirni center v smislu Uredbe (ES) št. 853/2004, ki pridobi dovoljenje v skladu s členom 5(2) te uredbe in kjer se jajca razvrščajo po kakovosti in masi;

(r)

„končni potrošnik“ pomeni zadnjega potrošnika živila, ki hrane ne bo uporabljal za kakršno koli poslovno dejavnost;

(s)

„oznaka proizvajalca“ pomeni registrsko številko proizvodne enote v skladu s točko 2 Priloge k Direktivi 2002/4/ES.

Člen 2

Kakovostne lastnosti jajc

1.   Jajca kategorije A imajo naslednje kakovostne lastnosti:

(a)

lupina in povrhnjica: čista, nepoškodovana, pravilne oblike;

(b)

zračni mehurček: višina ne presega 6 mm, nepremičen; za jajca, ki se tržijo kot „ekstra“, ne sme presegati 4 mm;

(c)

rumenjak: na presvetljevalni napravi viden le kot senca brez razločno vidnega roba, ob vrtenju jajca se premakne le malo in se vrne v osrednji položaj;

(d)

beljak: jasen, prosojen;

(e)

zarodek: ne sme biti razvit;

(f)

tuja snov: ni dovoljena;

(g)

tuj vonj: ni dovoljen.

2.   Jajca kategorije A se ne perejo ali čistijo pred razvrstitvijo ali po njej, razen kot je določeno v členu 3.

3.   Jajca kategorije A se ne pripravljajo za konzerviranje ali ohlajajo v prostorih ali obratih, v katerih se temperatura umetno ohranja pod + 5 °C. Vendar se jajca, ki se med prevozom, krajšim od 24 ur, ali na prodajnem mestu manj kot 72 ur hranijo na temperaturi, nižji od 5 °C, ne štejejo za ohlajena.

4.   Jajca kategorije B so tista, ki nimajo kakovostnih lastnosti iz odstavka 1. Jajca kategorije A, ki nimajo več takšnih lastnosti, se lahko razvrstijo v kategorijo B.

Člen 3

Oprana jajca

1.   Države članice, ki so 1. junija 2003 pakirnim centrom izdale dovoljenje za pranje jajc, lahko še naprej izdajajo dovoljenja za pranje jajc, če ti centri delujejo v skladu z nacionalnimi smernicami za sisteme za pranje jajc. Oprana jajca se lahko tržijo le v državah članicah, v katerih so takšna dovoljenja izdana.

2.   Države članice iz odstavka 1 spodbujajo nosilce živilske dejavnosti k pripravi nacionalnih smernic dobre prakse za sisteme za pranje jajc v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 852/2004.

Člen 4

Razvrščanje jajc kategorije A po masi

1.   Jajca kategorije A se razvrstijo po masi:

(a)

XL – zelo velika: masa ≥ 73 g;

(b)

L – velika: masa ≥ 63 g in < 73 g;

(c)

M – srednja: masa ≥ 53 g in < 63 g;

(d)

S – majhna: masa < 53 g.

2.   Razvrstitev po masi se označi z ustreznimi črkami ali izrazi iz odstavka 1 ali s kombinacijo obeh, kar se lahko dopolni z ustreznimi masnimi intervali. Uporabijo se lahko drugi dodatni izrazi, če ni verjetno, da se bodo takšne oznake zamenjevale s črkami ali izrazi iz odstavka 1, in če so v skladu z Direktivo 2000/13/ES.

3.   Če so jajca kategorije A različnih velikosti pakirana skupaj v istem pakiranju, morata biti z odstopanjem od odstavka 1 na zunanji površini pakiranja navedeni najmanjša neto masa jajc v gramih in oznaka „Jajca različnih velikosti“ ali enakovredno besedilo.

Člen 5

Pakirni centri

1.   Samo pakirni centri razvrstijo in pakirajo jajca ter označijo pakiranja.

Le podjetjem, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena, se izda dovoljenje za pakirne centre.

2.   Pristojni organ pakirnemu centru izda dovoljenje za razvrščanje jajc, oznako pakirnega centra pa dodeli vsakemu izvajalcu, katerega prostori in tehnična oprema so primerni za razvrščanje jajc po kakovosti in masi. Za pakirne centre, ki delajo izključno za živilsko in neživilsko industrijo, se ne zahteva primerna tehnična oprema za razvrščanje jajc po masi.

Pristojni organ dodeli pakirnemu centru oznako pakirnega centra, ki se začne z oznako zadevne države članice, kot je določena v točki 2.2 Priloge k Direktivi 2002/4/ES.

3.   Pakirni centri imajo tehnično opremo, ki je potrebna za pravilno ravnanje z jajci. Po potrebi mora vključevati:

(a)

ustrezno opremo za presvetljevanje, ki je avtomatska ali stalno nadzorovana in ki omogoča pregled kakovosti vsakega jajca posebej, ali drugo primerno opremo;

(b)

naprave za merjenje višine zračnega mehurčka;

(c)

opremo za razvrščanje jajc po masi;

(d)

eno ali več tehtnic, odobrenih za tehtanje jajc;

(e)

opremo za označevanje jajc.

4.   Dovoljenje iz odstavkov 1 in 2 se lahko odvzame, čim zahtevani pogoji iz tega člena niso več izpolnjeni.

Člen 6

Rok za razvrščanje, označevanje in pakiranje jajc ter označevanje pakiranj

1.   Jajca se razvrstijo, označijo in pakirajo v desetih dneh od znesitve.

2.   Jajca, ki se tržijo v skladu s členom 14, se razvrstijo, označijo in pakirajo v štirih dneh od znesitve.

3.   Datum minimalnega roka trajanja iz člena 12(1)(d) se navede v času pakiranja v skladu s členom 9(2) Direktive 2000/13/ES.

Člen 7

Informacije na transportnem pakiranju

1.   Brez poseganja v člen 18 Uredbe (ES) št. 178/2002 proizvajalec v proizvajalni enoti navede na vsakem transportnem pakiranju z jajci:

(a)

ime in naslov proizvajalca;

(b)

oznako proizvajalca;

(c)

število jajc in/ali njihovo maso;

(d)

datum ali obdobje znesitve;

(e)

datum odpreme.

Če se pakirni centri oskrbujejo z nepakiranimi jajci iz lastnih proizvodnih enot na isti lokaciji, se lahko transportna pakiranja opremijo z informacijami v pakirnem centru.

2.   Informacije iz odstavka 1 se navedejo na transportnem pakiranju in v spremnih dokumentih. Izvod teh dokumentov hranijo vsi izvajalci, ki so jim dostavljena jajca. Izvirnike teh dokumentov hrani pakirni center, ki razvršča jajca.

Če se serije, ki jih prejme zbiralnica, razdelijo za dostavo več izvajalcem, se lahko spremni dokumenti nadomestijo z ustreznimi etiketami na transportnih zabojnikih, če le-te vključujejo informacije iz odstavka 1.

3.   Informacije iz odstavka 1, ki se navedejo na transportnem pakiranju, se ne spremenijo in ostanejo na transportnem pakiranju, dokler se iz njega ne odstranijo jajca za takojšnje razvrščanje, označevanje in pakiranje ali nadaljnjo predelavo.

Člen 8

Označevanje jajc za čezmejno dostavo

1.   Jajca, ki se pošljejo iz proizvodne enote zbiralnici, pakirnemu centru ali neživilski industriji v drugi državi članici, se pred odpremo iz proizvodne enote označijo z oznako proizvajalca.

2.   Država članica, na ozemlju katere je proizvodna enota, lahko odobri odstopanje od zahteve iz odstavka 1, če sta proizvajalec in pakirni center v drugi državi članici podpisala dobavno pogodbo, ki zahteva označevanje v skladu s to uredbo. Takšno odstopanje se lahko odobri le na zahtevo obeh zadevnih izvajalcev in s predhodnim pisnim soglasjem države članice, v kateri je pakirni center. V takih primerih mora pošiljko spremljati izvod pogodbe.

3.   Trajanje dobavnih pogodb iz odstavka 2 ne sme biti krajše od enega meseca.

4.   Inšpekcijske službe iz člena 24 v zadevnih državah članicah in vseh tranzitnih državah članicah se obvestijo pred odobritvijo odstopanja v skladu z odstavkom 2 tega člena.

5.   Jajca kategorije B, ki se tržijo v drugi državi članici, se označijo v skladu z drugim pododstavkom točke A(III)(1) Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007 in imajo po potrebi oznako iz člena 10 te uredbe, da se zagotovi jasno razlikovanje od jajc kategorije A.

Člen 9

Oznaka proizvajalca

1.   Oznaka proizvajalca je sestavljena iz številk in črk, določenih v točki 2 Priloge k Direktivi 2002/4/ES. Oznaka je dobro vidna in čitljiva ter visoka najmanj 2 mm.

2.   Brez poseganja v točko A(III)(1) Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007 označevanje z oznako proizvajalca ni obvezno, če zaradi tehničnih razlogov ni mogoče označiti razpokanih ali umazanih jajc.

Člen 10

Oznake jajc kategorije B

Oznaka iz točke A(III)(1) Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007 je krog s premerom najmanj 12 mm, v katerem je najmanj 5 mm visoka črka „B“, ali dobro vidna barvna pika s premerom najmanj 5 mm.

Člen 11

Označevanje jajc, ki se dostavijo neposredno živilski industriji

Države članice lahko izvajalce na njihovo zahtevo oprostijo obveznosti označevanja iz točke A(III)(1) Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007, če se jajca neposredno iz proizvodne enote dostavijo živilski industriji.

Člen 12

Označevanje pakiranj

1.   Na zunanji površini pakiranj z jajci kategorije A so z dobro vidnim in čitljivim tiskom navedeni:

(a)

oznaka pakirnega centra;

(b)

razvrstitev po kakovosti; na pakiranjih so navedene besede „Kategorija A“ ali črka „A“ same ali skupaj z besedo „sveža“;

(c)

razvrstitev po masi v skladu s členom 4(2) te uredbe;

(d)

datum minimalnega roka trajanja v skladu s členom 13 te uredbe;

(e)

navedba „oprana jajca“ za jajca, oprana v skladu s členom 3 te uredbe;

(f)

kot posebna navodila za hrambo v skladu s členom 3(1)(6) Direktive 2000/13/ES napis z nasvetom potrošnikom, naj po nakupu jajca hranijo na hladnem.

2.   Poleg zahtev iz odstavka 1 je na zunanji površini pakiranj z jajci kategorije A dobro vidno in čitljivo naveden način reje.

Za določitev načina reje se uporabljajo le naslednji izrazi:

(a)

za tradicionalno kmetijstvo in le, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz Priloge II, se uporabljajo izrazi iz dela A Priloge I;

(b)

za ekološko proizvodnjo se uporabljajo izrazi iz člena 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 (11).

Pomen oznake proizvajalca je razložen na pakiranju ali v njem.

Če se kokoši nesnice redijo v proizvodnih sistemih v skladu z zahtevami iz poglavja III Direktive 1999/74/ES, se opredelitev načina reje lahko dopolni z enim od izrazov iz dela B Priloge I k tej uredbi.

3.   Odstavek 2 se uporablja brez poseganja v nacionalne tehnične ukrepe, ki presegajo minimalne zahteve iz Priloge II in se lahko uporabljajo le za proizvajalce zadevne države članice, če so združljivi z zakonodajo Skupnosti.

4.   Na zunanji površini pakiranj z jajci kategorije B so dobro vidno in čitljivo navedeni:

(a)

oznaka pakirnega centra;

(b)

razvrstitev po kakovosti; na pakiranjih so navedene besede „Kategorija B“ ali črka „B“;

(c)

datum pakiranja.

5.   Države članice lahko za pakiranja jajc, proizvedenih na svojem ozemlju, določijo, da se etikete pritrdijo tako, da se pri odprtju pakiranj pretrgajo.

Člen 13

Navedba datuma minimalnega roka trajanja

Datum minimalnega roka trajanja iz člena 3(1)(5) Direktive 2000/13/ES se določi na največ 28 dni od znesitve. Kadar je navedeno obdobje znesitve, se minimalni rok trajanja določi z začetkom na prvi dan tega obdobja.

Člen 14

Pakiranja z oznako „ekstra“

1.   Kot dodatna oznaka kakovosti na pakiranjih z jajci kategorije A se lahko do devetega dne od znesitve jajc uporabljata navedbi „ekstra“ ali „posebno sveža“.

2.   Kadar se uporabljajo navedbe iz odstavka 1, se dan znesitve in rok devetih dni na pakiranju navedeta tako, da sta dobro vidna in čitljiva.

Člen 15

Označevanje vrste krmnega obroka za kokoši nesnice

Kadar se uporablja označevanje vrste krmnega obroka za kokoši nesnice, se uporabljajo naslednje minimalne zahteve:

(a)

žita se lahko navedejo kot sestavina krmnega obroka le, če znašajo najmanj 60 % teže dane krmne mešanice, od tega največ 15 % v obliki stranskih proizvodov žit;

(b)

brez poseganja v najmanjšo vrednost 60 % iz točke (a) mora v primeru, če je navedeno določeno žito, to znašati najmanj 30 % uporabljene krmne mešanice. Če je posebej navedeno več kot eno žito, mora vsako od njih znašati vsaj 5 % krmne mešanice.

Člen 16

Informacije pri prodaji jajc v razsutem stanju

Pri prodaji jajc v razsutem stanju je treba potrošniku zagotoviti naslednje informacije, ki morajo biti dobro vidne in čitljive:

(a)

kakovostna kategorija;

(b)

masni razred v skladu s členom 4;

(c)

navedba načina reje, ki ustreza načinu iz člena 12(2);

(d)

razlaga pomena oznake proizvajalca;

(e)

datum minimalnega roka trajanja.

Člen 17

Kakovost pakiranj

Brez poseganja v zahteve iz poglavja X Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004 morajo biti pakiranja odporna na udarce, suha, čista in v dobrem stanju ter proizvedena iz materialov, ki ščitijo jajca pred tujim vonjem in nevarnostjo kvarjenja.

Člen 18

Industrijska jajca

Industrijska jajca se tržijo v pakiranjih z rdečim trakom ali etiketo.

Na teh trakovih ali etiketah morajo biti navedeni:

(a)

ime in naslov izvajalca, ki so mu namenjena jajca;

(b)

ime in naslov izvajalca, ki je odpremil jajca;

(c)

navedba „industrijska jajca“ z velikimi tiskanimi, 2 cm visokimi črkami in besede „ni primerno za prehrano ljudi“ z vsaj 8 mm visokimi črkami.

Člen 19

Prepakiranje

Pakirana jajca kategorije A se lahko prepakirajo le v pakirnih centrih. V vsakem pakiranju so lahko le jajca iz ene same serije.

Člen 20

Evidence, ki jih vodijo proizvajalci

1.   Proizvajalci evidentirajo podatke o načinih reje, pri čemer za vsak uporabljen način reje navedejo:

(a)

datum vselitve, starost pri vselitvi in število kokoši nesnic;

(b)

datum zakola živali in število zaklanih kokoši;

(c)

dnevno proizvodnjo jajc;

(d)

število in/ali maso dnevno prodanih jajc ali dnevno dostavljenih na drug način;

(e)

imena in naslove kupcev.

2.   Kadar je naveden način krmljenja v skladu s členom 15 te uredbe, proizvajalci brez poseganja v zahteve iz dela A(III) Priloge I k Uredbi (ES) št. 852/2004 evidentirajo naslednje podatke, pri čemer za vsak uporabljen način krmljenja navedejo:

(a)

količino in vrsto krmnega obroka, ki je dobavljen ali zmešan na mestu;

(b)

datum dostave krmnega obroka.

3.   Kadar proizvajalec uporablja različne načine reje v eni proizvodni enoti, se podatki iz odstavkov 1 in 2 razdelijo po kokošnjakih.

4.   Za namene tega člena lahko proizvajalci namesto vodenja evidenc o prodaji in dostavi hranijo arhiv računov in dobavnic z navedbami iz odstavkov 1 in 2.

Člen 21

Evidence, ki jih vodijo zbiralnice

1.   Zbiralnice vodijo evidence ločeno po načinu reje in po dnevu:

(a)

količine zbranih jajc, razdeljenih po proizvajalcih, z navedbo imena, naslova in oznake proizvajalca ter datumom ali obdobjem znesitve;

(b)

količine nerazvrščenih jajc, dobavljenih zadevnim pakirnim centrom, razdeljenih po proizvajalcih, z navedbo imena, naslova, oznake pakirnega centra ter datumom ali obdobjem znesitve.

2.   Za namene tega člena lahko zbiralnice namesto vodenja evidenc o prodaji in dostavi hranijo arhiv računov in dobavnic z navedbami iz odstavka 1.

Člen 22

Evidence, ki jih vodijo pakirni centri

1.   Pakirni centri vodijo evidence ločeno po načinu reje in po dnevu:

(a)

količine nerazvrščenih jajc, ki jih prejmejo, razdeljenih po proizvajalcih, z navedbo imena, naslova in oznake proizvajalca ter datumom ali obdobjem znesitve;

(b)

po razvrstitvi jajc, količine jajc, razvrščenih po kakovostni kategoriji in masi;

(c)

količine razvrščenih prejetih jajc, ki pridejo iz drugih pakirnih centrov, z navedbo oznake teh pakirnih centrov in datuma minimalnega roka trajanja;

(d)

količine nerazvrščenih jajc, dostavljenih drugim pakirnim centrom, razdeljene po proizvajalcih, z navedbo oznake teh pakirnih centrov in datuma ali obdobja znesitve;

(e)

števila in/ali mase dostavljenih jajc, razvrščenih po kakovostni kategoriji in masi, datumu pakiranja pri jajcih kategorije B ali datumu minimalnega roka trajanja pri jajcih kategorije A ter po kupcu z navedbo njegovega imena in naslova.

Pakirni centri vsak teden posodobijo svoje evidence o zalogah.

2.   Če imajo jajca kategorije A in njihova pakiranja oznako o vrsti krmnega obroka kokoši nesnic v skladu s členom 15, morajo pakirni centri, ki uporabljajo take oznake, voditi ločene evidence v skladu z odstavkom 1.

3.   Za namene tega člena lahko pakirni centri namesto vodenja evidenc o prodaji in dostavi hranijo arhiv računov in dobavnic z navedbami iz odstavkov 1 in 2.

Člen 23

Roki za vodenje evidenc

Evidence in arhivi iz člena 7(2) in členov 20, 21 in 22 se vodijo vsaj dvanajst mesecev od datuma njihovega nastanka.

Člen 24

Pregledi

1.   Države članice določijo inšpekcijske službe, ki nadzirajo skladnost ravnanja s to uredbo.

2.   Inšpekcijske službe iz odstavka 1 pregledujejo proizvode, ki jih ureja ta uredba, v vseh fazah trženja. Poleg naključnega vzorčenja se pregledi izvajajo na podlagi analize tveganja, ob upoštevanju vrste in proizvodnje zadevnega obrata, pa tudi na podlagi preteklih podatkov o izvajalčevem spoštovanju tržnih standardov za jajca.

3.   Za jajca kategorije A, uvožena iz tretjih držav, se pregledi iz odstavka 2 opravijo med carinjenjem in pred sprostitvijo v prosti promet.

Jajca kategorije B, uvožena iz tretjih držav, se sprostijo v prosti promet le, če se ob carinjenju preveri, da so namenjena predelovalni industriji.

4.   Poleg naključnega vzorčenja se inšpekcijski pregled izvajalcev opravlja tako pogosto, kot določi inšpekcijska služba na podlagi analize tveganja iz odstavka 2, pri čemer se upoštevajo vsaj:

(a)

rezultati predhodnih pregledov;

(b)

zapletenost tržnih poti jajc;

(c)

stopnja razčlenjenosti v proizvodnem ali pakirnem obratu;

(d)

količina proizvedenih ali zapakiranih jajc;

(e)

vse bistvene spremembe iz prejšnjih let glede vrste proizvedenih ali predelanih jajc ali načinov trženja.

5.   Inšpekcijski pregledi se opravljajo redno in nenapovedano. Evidence iz členov 20, 21 in 22 so na voljo inšpekcijskim službam ob prvem pozivu.

Člen 25

Odločitve o neskladnosti

1.   Inšpekcijske službe lahko po pregledih iz člena 24, pri katerih se ugotovi neskladnost s to uredbo, sprejmejo odločitve le za celotno serijo, ki je bila pregledana.

2.   Kadar se ugotovi, da pregledana serija ni skladna z zahtevami iz te uredbe, inšpekcijska služba prepove njeno trženje ali uvoz, če serija prihaja iz tretje države, razen če se pridobi dokaz o tem, da je bila serija usklajena z zahtevami iz te uredbe.

3.   Inšpekcijska služba, ki je opravila pregled, preveri, ali je zavrnjena serija že bila usklajena oziroma se usklajuje z zahtevami iz te uredbe.

Člen 26

Odstopanje zaradi napak v kakovosti

1.   Pri pregledih serij jajc kategorije A se dovolijo naslednja odstopanja:

(a)

v pakirnem centru neposredno pred odpremo: 5 % jajc z napakami v kakovosti;

(b)

na drugih stopnjah trženja: 7 % jajc z napakami v kakovosti.

2.   Za jajca, ki se tržijo z označbo „ekstra“ ali „posebej sveža“, se ne dovolijo odstopanja glede višine zračnega mehurčka med pakiranjem ali uvozom.

3.   Če je v pregledani seriji manj kot 180 jajc, se odstotki iz odstavka 1 podvojijo.

Člen 27

Odstopanje pri masi jajca

1.   Razen v primeru iz člena 4(3) se pri pregledu serij jajc kategorije A dovoli odstopanje pri masi posameznega jajca. V takih serijah sme biti največ 10 % jajc iz masnih razredov, ki mejijo na razred, označen na pakiranju, vendar ne več kot 5 % jajc naslednjega nižjega masnega razreda.

2.   Če je v pregledani seriji manj kot 180 jajc, se odstotki iz odstavka 1 podvojijo.

Člen 28

Odstopanje pri označevanju jajc

Pri pregledovanju serij in pakiranj je dovoljeno odstopanje 20 % jajc z nečitljivimi oznakami.

Člen 29

Jajca za izvoz v tretje države

Jajca, ki se pakirajo in so namenjena za izvoz, lahko izpolnjujejo zahteve, ki se razlikujejo od zahtev iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007 in te uredbe, kar zadeva kakovost in označevanje, ali dodatne zahteve.

Člen 30

Uvožena jajca

1.   Vsaka ocena enakovrednosti iz točke A(IV)(1) Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007 vključuje oceno, ali nosilci dejavnosti v zadevni tretji državi učinkovito izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. Ocena se redno posodablja.

Rezultate ocene objavi Komisija v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Jajca, uvožena iz tretjih držav, se jasno in čitljivo označijo v državi porekla z oznako države ISO 3166.

3.   Če ni zadostnih jamstev glede enakovrednosti pravil iz točke A(IV)(3) Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007, imajo pakiranja z uvoženimi jajci iz zadevnih držav na zunanji površini dobro vidno in jasno čitljivo navedbo:

(a)

države porekla;

(b)

načina reje z napisom „ni po standardih ES“.

Člen 31

Poročanje

Države članice do 1. aprila vsakega leta po elektronski poti uradno obvestijo Komisijo o številu proizvodnih enot, razdeljenih po načinih reje, vključno z največjo zmogljivostjo obrata po številu naenkrat prisotnih ptic.

Člen 32

Prijava kršitev

Države članice v petih delovnih dneh po elektronski poti uradno obvestijo Komisijo o vseh kršitvah, ki jih odkrijejo inšpekcijske službe, ali o resnem sumu za kršitev, ki lahko vplivajo na trgovino z jajci znotraj Skupnosti. Na trgovino znotraj Skupnosti vplivajo zlasti resne kršitve s strani izvajalcev, ki proizvajajo ali tržijo jajca za prodajo v drugi državi članici.

Člen 33

Izjeme za francoske čezmorske departmaje

1.   Z odstopanjem od člena 2(3) se lahko jajca, ki so namenjena za prodajo na drobno v francoskih čezmorskih departmajih, v te departmaje odpremijo ohlajena. V tem primeru se lahko datum prodaje podaljša na 33 dni.

2.   V primeru iz odstavka 1 tega člena se poleg zahtev iz členov 12 in 16 na zunanji površini pakiranja navedejo besede „ohlajena jajca“ in podrobnosti v zvezi s hlajenjem.

Identifikacijska oznaka za „ohlajena jajca“ je enakostranični trikotnik z vsaj 10 mm dolgimi stranicami.

Člen 34

Izjeme za nekatere regije na Finskem

Za jajca, ki jih proizvajalec prodaja neposredno maloprodajnim mestom v regijah, naštetih v Prilogi III, ne veljajo zahteve iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007 in te uredbe. Kljub temu je treba ustrezno navesti način reje v skladu s členom 12(2) in členom 16(c) te uredbe.

Člen 35

Ocena praks v zvezi z določenim prostovoljnim označevanjem

Komisija najpozneje do 31. decembra 2009 oceni uporabo prostovoljnega označevanja v skladu z zadnjim pododstavkom člena 12(2), da bi se po potrebi uvedlo kot obvezno.

Člen 36

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 37

Sporočanje

Države članice in Komisija morajo druga drugi sporočiti informacije, ki so potrebne za uporabo te uredbe.

Člen 38

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 557/2007 se s 1. julijem 2008 razveljavi.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo in na Uredbo (ES) št. 1028/2006 se šteje kot sklicevanje na to uredbo in ga je treba brati v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi IV.

Člen 39

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2008.

Člen 33 se uporablja do 30. junija 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. junija 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 510/2008 (UL L 149, 7.6.2008, str. 61).

(2)  UL L 186, 7.7.2006, str. 1.

(3)  UL L 132, 24.5.2007, str. 5. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1336/2007 (UL L 298, 16.11.2007, str. 3).

(4)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(5)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1243/2007 (UL L 281, 25.10.2007, str. 8).

(6)  The EFSA Journal, št. 269, 2005, str. 1.

(7)  UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/68/ES (UL L 310, 28.11.2007, str. 11).

(8)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 202/2008 (UL L 60, 5.3.2008, str. 17).

(9)  UL L 203, 3.8.1999, str. 53. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1)

(10)  UL L 30, 31.1.2002, str. 44.

(11)  UL L 198, 22.7.1991, str. 1.


PRILOGA I

DEL A

Izrazi iz točke (a) drugega pododstavka člena 12(2)

Oznaka jezika

1

2

3

BG

„Яйца от кокошки – свободно отглеждане на открито“

„Яйца от кокошки – подово отглеждане“

„Яйца от кокошки – клетъчно отглеждане“

ES

„Huevos de gallinas camperas“

„Huevos de gallinas criadas en el suelo“

„Huevos de gallinas criadas en jaula“

CS

„Vejce nosnic ve volném výběhu“

„Vejce nosnic v halách“

„Vejce nosnic v klecích“

DA

„Frilandsæg“

„Skrabeæg“

„Buræg“

DE

„Eier aus Freilandhaltung“

„Eier aus Bodenhaltung“

„Eier aus Käfighaltung“

ET

„Vabalt peetavate kanade munad“

„Õrrekanade munad“

„Puuris peetavate kanade munad“

EL

„Αυγά ελεύθερης βοσκής“

„Αυγά αχυρώνα ή αυγά στρωμνής“

„Αυγά κλωβοστοιχίας“

EN

„Free range eggs“

„Barn eggs“

„Eggs from caged hens“

FR

„Œufs de poules élevées en plein air“

„Œufs de poules élevées au sol“

„Œufs de poules élevées en cage“

GA

„Uibheacha saor-raoin“

„Uibheacha sciobóil“

„Uibheacha ó chearca chúbarnaí“

IT

„Uova da allevamento all'aperto“

„Uova da allevamento a terra“

„Uova da allevamento in gabbie“

LV

„Brīvās turēšanas apstākļos dētās olas“

„Kūtī dētas olas“

„Sprostos dētas olas“

LT

„Laisvai laikomų vištų kiaušiniai“

„Ant kraiko laikomų vištų kiaušiniai“

„Narvuose laikomų vištų kiaušiniai“

HU

„Szabad tartásban termelt tojás“

„Alternatív tartásban termelt tojás“

„Ketreces tartásból származó tojás“

MT

„Bajd tat-tiġieg imrobbija barra“

„Bajd tat-tiġieġ imrobbija ma’ l-art“

„Bajd tat-tiġieġ imrobbija fil-ġaġeġ“

NL

„Eieren van hennen met vrije uitloop“

„Scharreleieren“

„Kooieieren“

PL

„Jaja z chowu na wolnym wybiegu“

„Jaja z chowu ściółkowego“

„Jaja z chowu klatkowego“

PT

„Ovos de galinhas criadas ao ar livre“

„Ovos de galinhas criadas no solo“

„Ovos de galinhas criadas em gaiolas“

RO

„Ouă de găini crescute în aer liber“

„Ouă de găini crescute în hale la sol“

„Ouă de găini crescute în baterii“

SK

„Vajcia z chovu na voľnom výbehu“

„Vajcia z podostieľkového chovu“

„Vajcia z klietkového chovu“

SL

„Jajca iz proste reje“

„Jajca iz hlevske reje“

„Jajca iz baterijske reje“

FI

„Ulkokanojen munia“

„Lattiakanojen munia“

„Häkkikanojen munia“

SV

„Ägg från utehöns“

„Ägg från frigående höns inomhus“

„Ägg från burhöns“


DEL B

Izrazi iz četrtega pododstavka člena 12(2)

Oznaka jezika

 

BG

„Уголемени клетки“

ES

„Jaulas acondicionadas“

CS

„Obohacené klece“

DA

„Stimulusberigede bure“

DE

„ausgestalteter Käfig“

ET

„Täiustatud puurid“

EL

„Αναβαθμισμένοι/Διευθετημένοι κλωβοί“

EN

„Enriched cages“

FR

„Cages aménagées“

GA

„Cásanna Saibhrithe“

IT

„Gabbie attrezzate“

LV

„Uzlaboti būri“

LT

„Pagerinti narveliai“

HU

„Feljavított ketrecek“

MT

„Gaġeg arrikkiti“

NL

„Aangepaste kooi“ of „Verrijkte kooi“

PL

„Klatki ulepszone“

PT

„Gaiolas melhoradas“

RO

„Cuști îmbunătățite“

SK

„Obohatené klietky“

SL

„Obogatene kletke“

FI

„Varustellut häkit“

SV

„Inredd bur“


PRILOGA II

Minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati proizvodni sistemi za različne načine reje kokoši nesnic

1.

„Jajca iz proste reje“ morajo biti proizvedena v proizvodnih sistemih, ki izpolnjujejo najmanj pogoje iz člena 4 Direktive 1999/74/ES.

Izpolnjeni morajo biti zlasti naslednji pogoji:

(a)

čez dan morajo imeti kokoši stalen dostop do izpustov na prostem. Vendar ta zahteva proizvajalcu ne preprečuje omejevanja dostopa za omejeno obdobje v jutranjih urah, ki je v skladu z običajno dobro prakso reje, vključno z dobro živinorejsko prakso;

V primeru drugih omejitev, vključno z veterinarskimi omejitvami, sprejetimi v skladu z zakonodajo Skupnosti za varovanje zdravja ljudi in živali, ki kokošim omejujejo dostop do izpustov na prostem, imajo lahko jajca iz obdobja omejitve še naprej oznako „jajca iz proste reje“, vendar to obdobje v nobenem primeru ne sme presegati dvanajst tednov;

(b)

izpusti na prostem, do katerih imajo kokoši dostop, so v glavnem pokriti z vegetacijo in se ne uporabljajo za druge namene razen za sadovnjake, gozdove in pašnike, če slednje dovolijo pristojni organi;

(c)

največja obremenitev v izpustih na prostem ne sme presegati 2 500 kokoši na hektar zemljišča, ki je na voljo kokošim, ali ene kokoši na 4 m2. Vendar pa mora tam, kjer je na kokoš na voljo vsaj 10 m2 in se izvaja kroženje, kokoši pa imajo v času življenja jate dostop do celotnega območja, vsaka uporabljena ograda vedno zagotavljati najmanj 2,5 m2 na kokoš;

(d)

izpusti na prosto ne smejo segati prek polmera 150 m od najbližje izpustne odprtine. Vendar pa je dovoljeno podaljšanje do 350 m od najbližje izpustne odprtine, če je zadostno število pokritih prostorov iz člena 4(1)(3)(b)(ii) Direktive 1999/74/ES enakomerno razporejenih po celotnem zunanjem izpustu, z najmanj štirimi pokritimi prostori na hektar.

2.

„Jajca iz hlevske reje“ morajo biti proizvedena v proizvodnih sistemih, ki izpolnjujejo najmanj pogoje iz člena 4 Direktive 1999/74/ES.

3.

„Jajca iz baterijske reje“ morajo biti proizvedena v proizvodnih sistemih, ki izpolnjujejo najmanj:

(a)

pogoje iz člena 5 Direktive 1999/74/ES do 31. decembra 2011 ali

(b)

pogoje iz člena 6 Direktive 1999/74/ES.

4.

Države članice lahko dovolijo odstopanja od točk 1 in 2 te priloge za obrate z manj kot 350 kokošmi nesnicami ali tiste, ki gojijo plemenske kokoši nesnice, kar zadeva obveznosti iz drugega stavka točke 1(d) ter iz točk 1(e), 2, 3(a)(i) in (b)(i) člena 4(1) Direktive 1999/74/ES.


PRILOGA III

Finske regije iz člena 34

Province:

Lappi,

Oulu,

regiji Severna Karelija in Severni Savo province Vzhodna Finska,

Åland.


PRILOGA IV

Korelacijska tabela iz člena 38

Uredba (ES) št. 1028/2006

Uredba (ES) št. 557/2007

Ta uredba

Člen 1, prvi pododstavek

Člen 1, prvi pododstavek

Člen 1, drugi pododstavek, uvodni stavek

Člen 1, drugi pododstavek, uvodni stavek

Člen 1, drugi pododstavek, točke (a) do (j)

Člen 1, drugi pododstavek, točke (a) do (j)

Člen 2(1) do (9)

Člen 1, drugi pododstavek, točke (k) do (s)

Člen 2

Člen 2

Člen 3

Člen 3

Člen 4

Člen 4

Člen 5(1)

Člen 5(1), prvi pododstavek

Člen 5(1)

Člen 5(1), drugi pododstavek

Člen 5(2)

Člen 5(2), prvi pododstavek

Člen 5(2)

Člen 5(2), drugi pododstavek

Člen 5(3)

Člen 5(3)

Člen 5(3)

Člen 5(4)

Člen 6

Člen 6

Člen 7

Člen 7

Člen 8

Člen 8

Člen 9

Člen 9

Člen 10

Člen 10

Člen 11(2)

Člen 11

Člen 12

Člen 12

Člen 13

Člen 13

Člen 14

Člen 14

Člen 15

Člen 15

Člen 16

Člen 16

Člen 17

Člen 17

Člen 18

Člen 18

Člen 19

Člen 19

Člen 20

Člen 20

Člen 21

Člen 21

Člen 22

Člen 22

Člen 23

Člen 23

Člen 7

Člen 24(1), (2) in (3)

Člen 24

Člen 24(4) in (5)

Člen 25

Člen 25

Člen 26

Člen 26

Člen 27

Člen 27

Člen 28

Člen 28

Člen 29

Člen 29

Člen 30

Člen 30

Člen 31

Člen 31

Člen 32

Člen 32

Člen 33

Člen 33

Člen 34

Člen 34

Člen 35

Člen 35

Člen 8

Člen 36

Člen 9

Člen 37

Člen 36

Člen 38

Člen 37

Člen 39

PRILOGA I

PRILOGA I

PRILOGA II

PRILOGA II

PRILOGA III

PRILOGA III

PRILOGA IV

PRILOGA IV

PRILOGA V


24.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/24


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 590/2008

z dne 23. junija 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 1580/2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave ter o odstopanju od navedene uredbe

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1182/2007 z dne 26. septembra 2007 o določitvi posebnih pravil za sektor sadja in zelenjave, o spremembi direktiv 2001/112/ES in 2001/113/ES in uredb (EGS) št. 827/68, (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96, (ES) št. 2826/2000, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 318/2006 ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2202/96 (1) ter zlasti člena 42(b), (f) in (j) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 11 Uredbe (ES) št. 1182/2007 določa, da se lahko nacionalna finančna pomoč odobri v regijah, kjer je stopnja organiziranosti proizvajalcev še posebno nizka. Ta pomoč se doda operativnemu skladu. Da bi organizaciji proizvajalcev omogočili, da v svoj operativni program vključi to dodatno podporo, je treba operativni program po potrebi spremeniti. V tem primeru morajo imeti države članice možnost povečati odstotek, za katerega se lahko poveča prvotno odobreni znesek operativnega sklada, kot je določen v členu 67(2)(c) Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 (2).

(2)

Člen 82(2)(d) Uredbe (ES) št. 1580/2007 določa, da se izplačilo stroškov prevoza za prosto razdelitev izvede po predložitvi dokumentacije, ki potrjuje dejansko nastale stroške prevoza. Vendar pa se stroški prevoza, povezani s prosto razdelitvijo, financirajo na podlagi pavšalnih zneskov, določenih v Prilogi XI k navedeni uredbi, zato takšne informacije niso potrebne, temveč bi bilo treba namesto njih zahtevati informacije o razdalji, na podlagi katere se izračuna pavšalni znesek.

(3)

Datum, določen v členu 94(1) Uredbe (ES) št. 1580/2007, v skladu s katerim morajo države članice Komisiji poslati zahtevo za odobritev plačila nacionalne finančne pomoči organizacijam proizvajalcev do 31. januarja, bi bilo primerno spremeniti, tako da bi se upoštevala dejanska možnost držav članic, da odobritev operativnih programov in skladov odložijo do 20. januarja.

(4)

Člen 97(1) Uredbe (ES) št. 1580/2007 določa, da morajo države članice za nadomestilo Skupnosti za odobreno nacionalno finančno pomoč, ki se plača organizacijam proizvajalcev, vložiti zahtevek pred 1. marcem v letu, ki sledi letu izvajanja operativnih programov. Ker države članice izplačila organizacijam proizvajalcev izvedejo do 15. oktobra v letu, ki sledi letu izvedbe programa, bi bilo treba rok, do katerega lahko države članice Komisijo zaprosijo za nadomestilo, podaljšati do 1. januarja drugega leta po letu izvedbe programa.

(5)

Četrti pododstavek člena 116(2) Uredbe (ES) št. 1580/2007 določa, da lahko države članice po potrebi izvedejo plačila po poteku roka iz člena 71 navedene uredbe. Vendar bi bilo treba zaradi dobrega finančnega upravljanja določiti dokončni rok za takšna plačila. Podoben sklop določb bi bilo treba iz istih razlogov dodati tudi členu 116(3) navedene uredbe.

(6)

Točka (b) prvega odstavka člena 122 Uredbe (ES) št. 1580/2007 določa zahtevo, da morajo organizacije proizvajalcev povrniti prispevek Skupnosti, če morajo prejemniki proizvodov, umaknjenih s trga, povrniti vrednost prejetih proizvodov ter s tem povezane stroške sortiranja, pakiranja in prevoza zaradi nepravilnosti. Vendar organizacije proizvajalcev ne bi smele nositi odgovornosti za nepravilnosti, ki se pripisujejo prejemnikom umaknjenih proizvodov, zato bi bilo treba to zahtevo odstraniti.

(7)

Zaradi zagotavljanja pravne gotovosti in enakosti med državami članicami je treba pojasniti, da za operativne programe, izvedene v letu 2007, še naprej veljajo določbe, enake kot določbe Uredbe Komisije (ES) št. 544/2001 z dne 20. marca 2001 o pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 glede dodatne finančne pomoči operativnim skladom (3).

(8)

Člen 47(2) Uredbe (ES) št. 1580/2007 določa, da je zahtevke za pomoč, ki zajemajo polletna obdobja, mogoče predložiti le, če se načrt za priznanje razdeli na polletna obdobja. Vendar je takšne zahtevke mogoče predložiti le za načrte, odobrene pred letom 2008 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (4). Primerno je uvesti prehodni ukrep, da se za ta primer omogočijo takšni zahtevki.

(9)

Zaradi pravne gotovosti in da bi omogočili nemoten prehod med ureditvijo na podlagi Uredbe (ES) št. 2200/96 in ureditvijo na podlagi Uredbe (ES) št. 1182/2007 je pomembno pojasniti, da morajo ostati stopnje pomoči nespremenjene za načrte za priznanje, sprejete na podlagi Uredbe (ES) št. 2200/96, za katere še naprej velja priznanje v skladu s členom 55(4) Uredbe (ES) št. 1182/2007 za skupine proizvajalcev, ki niso v državah članicah, ki so k Skupnosti pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, ali v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti v skladu s členom 299(2) Pogodbe ali na manjših egejskih otokih v skladu s členom 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 z dne 18. septembra 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (5) ter za skupine proizvajalcev, ki so koristile ugodnosti iz člena 14(7) Uredbe (ES) št. 2200/96.

(10)

Zaradi pravne gotovosti in zaščite pridobljenih pravic je pomembno pojasniti, da se izplačila kompenzacije Skupnosti za umik s trga in z njimi povezana preverjanja, ki zadevajo umike s trga v letu 2007, vendar do 31. decembra 2007 še niso bila izvedena, kljub temu lahko izvedejo tudi po navedenem datumu v skladu s pravili, ki veljajo na navedeni datum.

(11)

Zaradi pravne gotovosti in za zaščito upravičenih pričakovanj je treba pojasniti, da se za zahtevke za pomoč iz operativnih programov, izvedenih v letu 2007, za dejanja ali opustitve v tem obdobju ne smejo izvajati sankcije, ki bi bile strožje od sankcij, ki bi se uporabljale v skladu s takrat veljavno zakonodajo.

(12)

Uredbo (ES) št. 1580/2007 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ob upoštevanju težav, ki jih imajo države članice s prilagajanjem na nova pravila o nacionalni finančni pomoči iz Uredbe (ES) št. 1580/2007 za operativne programe, izvedene v letih 2007 in 2008, je primerno sprejeti prehodna pravila, da se omogočijo odstopanja od datumov, določenih v členu 94 navedene uredbe.

(14)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1580/2007 se spremeni:

1.

V členu 67(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

povišajo znesek operativnega sklada do največ 25 % prvotno odobrenega zneska ter ga zmanjšajo za odstotek, ki ga določijo države članice, če se ohranijo splošni cilji operativnih programov. Države članice lahko ta odstotek povečajo v primeru združevanja organizacij proizvajalcev, kot je navedeno v členu 31(1), in v primeru uporabe člena 94a.“

2.

V členu 82(2) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

razdaljo med krajem umika in krajem dostave.“

3.

V členu 94(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice predložijo Komisiji zahtevo za odobritev plačila nacionalne finančne pomoči v skladu s prvim pododstavkom člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007 za operativne programe, ki se izvedejo v katerem koli danem koledarskem letu, do 31. januarja navedenega leta.“

4.

Za členom 94 se vstavi člen 94a:

„Člen 94a

Spremembe operativnega programa

Organizacija proizvajalcev, ki želi zaprositi za nacionalno finančno pomoč, po potrebi spremeni svoj operativni program v skladu s členom 67.“

5.

V členu 97 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice za nadomestilo Skupnosti za odobreno nacionalno finančno pomoč, ki se plača organizacijam proizvajalcev, vložijo zahtevek pred 1. januarjem v drugem letu, ki sledi letu izvajanja programa.

Zahtevku se priložijo dokazi, da so bili pogoji iz drugega pododstavka člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007 izpolnjeni v treh od prejšnjih štirih let, ter podatki o zadevnih organizacijah proizvajalcev, znesek plačane pomoči in opis operativnega sklada z razdelitvijo na skupni znesek, prispevke Skupnosti, države članice (nacionalna finančna pomoč) ter organizacije proizvajalcev in članov.“

6.

Člen 116 se spremeni:

(a)

četrti pododstavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

„Države članice lahko izvedejo plačila po poteku roka iz člena 71, kadar je to potrebno za uporabo tega odstavka. Vendar morajo biti ta poznejša plačila v vsakem primeru izvedena najpozneje 15. oktobra v drugem letu, ki sledi letu izvajanja programa.“

(b)

za prvim pododstavkom odstavka 3 se vstavi naslednji pododstavek:

„Države članice lahko izvedejo plačila po poteku roka iz člena 71, kadar je to potrebno za uporabo tega odstavka. Vendar morajo biti ta poznejša plačila v vsakem primeru izvedena najpozneje 15. oktobra v drugem letu, ki sledi letu izvajanja programa.“

7.

V točki (b)v prvem odstavku člena 122 se drugi stavek črta.

8.

V členu 152 se dodajo naslednji odstavki:

„4.   Z odstopanjem od člena 47(2) te uredbe lahko skupine proizvajalcev, ki izvajajo načrte za priznanje, za katere velja člen 55(4) Uredbe (ES) št. 1182/2007 in ki niso razdeljeni na polletna obdobja, predložijo zahtevke za pomoč, ki zajemajo polletna obdobja. Takšni zahtevki lahko zajemajo le polletna obdobja, ki ustrezajo letnim obdobjem, ki so se začela pred letom 2008.

5.   Z odstopanjem od člena 96 se za operativne programe, ki se izvajajo v letu 2007, dodatna finančna pomoč operativnim skladom financira iz EKJS v višini 50 % finančne pomoči, ki je bila odobrena organizaciji proizvajalcev.

6.   Načrti za priznanje, sprejeti na podlagi Uredbe (ES) št. 2200/96, za katere še naprej velja priznanje v skladu s členom 55(4) Uredbe (ES) št. 1182/2007 za skupine proizvajalcev, ki niso v državah članicah, ki so k Skupnosti pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, ali v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti v skladu s členom 299(2) Pogodbe ali na manjših egejskih otokih v skladu s členom 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006, se financirajo po stopnjah, določenih v členu 7(5)(b) Uredbe (ES) št. 1182/2007.

Načrti za priznanje, sprejeti v skladu z Uredbo (ES) št. 2200/96, ki so koristili ugodnosti iz člena 14(7) navedene uredbe in še naprej koristijo ugodnosti sprejetja v skladu s členom 55(4) Uredbe (ES) št. 1182/2007, se financirajo po stopnjah, določenih v členu 7(5)(a) Uredbe (ES) št. 1182/2007.

7.   Izplačila kompenzacije Skupnosti za umik s trga in z njimi povezana preverjanja, ki zadevajo umike s trga v letu 2007, vendar do 31. decembra 2007 še niso bila izvedena, se kljub temu lahko izvedejo tudi po navedenem datumu v skladu z naslovom IV Uredbe (ES) št. 2200/96, kakršen je obstajal na navedeni datum.

8.   Kadar bi se morala za zahtevek za pomoč, predložen za operativne programe, izvedene leta 2007 ali pred tem letom, v zvezi z dejanji ali opustitvami iz navedenega obdobja uporabljati sankcija na podlagi oddelka 3 poglavja V naslova III, vendar bi se v skladu s takrat veljavno zakonodajo uporabljala manj stroga sankcija ali se ne bi uporabljala nobena sankcija, se uporablja manj stroga sankcija ali se ne uporablja nobena sankcija, odvisno od posameznega primera.“

Člen 2

Z odstopanjem od člena 94 Uredbe (ES) št. 1580/2007, za operativne programe, ki se izvajajo v letih 2007 in 2008, države članice predložijo Komisiji zahtevo za odobritev plačila nacionalne finančne pomoči v skladu s prvim pododstavkom člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007 do 1. julija 2008.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. junija 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 273, 17.10.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 498/2008 (UL L 146, 5.6.2008, str. 7).

(3)  UL L 81, 21.3.2001, str. 20.

(4)  UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1234/2007 (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(5)  UL L 265, 26.9.2006, str. 1.


24.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/28


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 591/2008

z dne 23. junija 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 712/2007 o odprtju stalnega javnega razpisa za ponovno prodajo žit iz zalog intervencijskih agencij držav članic na trgu Skupnosti

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) ter zlasti člena 43 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 712/2007 (2) so bili odprti stalni javni razpisi za ponovno prodajo žit iz zalog intervencijskih agencij držav članic na trgu Skupnosti. Rok za oddajo ponudb za zadnji delni javni razpis je 25. junij 2008.

(2)

Da se za začetek tržnega leta 2008/2009 rejcem in industriji krmil za živali zagotovi dobavo po konkurenčnih cenah, je treba na trg z žiti še naprej dajati na voljo intervencijske zaloge madžarske intervencijske agencije, ki ima do zdaj edina še zaloge, ter določiti dneve in roke, do katerih izvajalci lahko vložijo ponudbe z ozirom na načrtovane seje Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov.

(3)

Uredbo (ES) št. 712/2007 je zato treba spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Členu 3(1) Uredbe (ES) št. 712/2007 se doda naslednji pododstavek:

„Od 1. julija 2008 je rok za oddajo ponudb za delne javne razpise sreda 9. julija 2008, 23. julija 2008, 6. avgusta 2008, 27. avgusta 2008 in 10. septembra 2008 ob 13. uri (po bruseljskem času).“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. junija 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 510/2008 (UL L 149, 7.6.2008, str. 61).

(2)  UL L 163, 23.6.2007, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 58/2008 (UL L 22, 25.1.2008, str. 3).


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Svet

24.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/29


SKLEP SVETA

z dne 23. junija 2008

o izvajanju člena 7(2) Uredbe (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu

(2008/475/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 423/2007 z dne 19. aprila 2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (1) in zlasti člena 15(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 19. aprila 2007 sprejel Uredbo (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu. Člen 15(2) te uredbe določa, da Svet sestavi, pregleda in spremeni seznam oseb, subjektov in organov iz člena 7(2) te uredbe.

(2)

Svet je ugotovil, da pogoje, določene v členu 7(2) Uredbe (ES) št. 423/2007, izpolnjujejo še nekatere dodatne osebe, subjekti in organi, in da bi morali biti zato uvrščeni na seznam v Prilogi V k tej uredbi, in sicer iz posameznih in posebnih razlogov, ki so v njej določeni –

SKLENIL:

Člen 1

Priloga V k Uredbi (ES) št. 423/2007 se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati z dnem objave.

V Luxembourgu, 23. junija 2008

Za Svet

Predsednik

I. JARC


(1)  UL L 103, 20.4.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 219/2008 (UL L 68, 12.3.2008, str. 5).


PRILOGA

„PRILOGA V

A.   Fizične osebe

 

Ime

Podatki o istovetnosti

Razlogi

Datum vpisa v seznam

1.

Reza AGHAZADEH

Datum rojstva: 15.3.1949, številka potnega lista: S4409483, veljavnost: 26.4.2000 – 27.4.2010, izdan v Teheranu, številka diplomatskega potnega lista: D9001950, izdan 22.1.2008, veljavnost: do 21.1.2013, kraj rojstva: Khoy

Vodja Iranske organizacije za atomsko energijo (AEOI). AEOI, ki nadzira iranski jedrski program, ima pristojnosti v okviru Resolucije VS ZN 1737 (2006).

24.4.2007

2.

Brigadni general IRGC Javad DARVISH-VAND

 

Pooblaščenec za nadzor na iranskem ministrstvu za obrambo in logistiko oboroženih sil (MODAFL). Pristojen za vse objekte in naprave MODAFL.

24.6.2008

3.

Brigadni general IRGC Seyyed Mahdi FARAHI

 

Glavni direktor Organizacije za obrambno industrijo (DIO), ki ima pristojnosti v okviru Resolucije VS ZN 1737 (2006).

24.6.2008

4.

Dr. Hoseyn (Hossein) FAQIHIAN

Naslov NFPC: AEOI-NFPD, P.O. Box: 11365-8486, Teheran/Iran

Namestnik in generalni direktor Podjetja za proizvodnjo in dobavo jedrskega goriva (NFPC), dela AEOI. AEOI, ki nadzira iranski jedrski program, ima pristojnosti v okviru Resolucije VS ZN 1737 (2006). Svet guvernerjev IAEA in Varnostni svet od Irana zahtevata, da prekine dejavnosti, povezane z bogatitvijo urana, v katere je vpletena NFPC.

24.4.2007

5.

Inženir Mojtaba HAERI

 

Pooblaščenec za industrijo na iranskem ministrstvu za obrambo in logistiko oboroženih sil (MODAFL). Izvaja nadzor nad AIO in DIO.

24.6.2008

6.

Brigadni general IRGC Ali HOSEYNITASH

 

Vodja splošnega oddelka iranskega Vrhovnega sveta za nacionalno varnost in udeležen pri oblikovanju politike v zvezi z jedrskimi vprašanji.

24.6.2008

7.

Mohammad Ali JAFARI, IRGC

 

Poveljnik v okviru IRGC.

24.6.2008

8.

Mahmood JANNATIAN

 

Namestnik vodje Iranske organizacije za atomsko energijo (AEOI).

24.6.2008

9.

Said Esmail KHALILIPOUR

Datum rojstva: 24.11.1945, kraj rojstva: Langroud

Namestnik vodje AEOI. AEOI, ki nadzira iranski jedrski program, ima pristojnosti v okviru Resolucije VS ZN 1737 (2006).

24.4.2007

10.

Ali Reza KHANCHI

Naslov NRC: AEOI-NRC P.O. Box: 11365-8486, Teheran/Iran; Telefaks: (+9821) 8021412

Vodja Centra za jedrske raziskave AEOI v Teheranu. IAEA še naprej zahteva pojasnilo Irana o poskusih ločevanja plutonija, izvedenih v TNRC, in o sledovih delcev visoko obogatenega urana (HEU) v vzorcih iz okolja, vzetih v skladišču odpadkov v Karaju, kjer so našli zabojnike za skladiščenje tarč z osiromašenim uranom, uporabljenih v teh poskusih. AEOI, ki nadzira iranski jedrski program, ima pristojnosti v okviru Resolucije VS ZN 1737 (2006).

24.4.2007

11.

Ebrahim MAHMUDZADEH

 

Glavni direktor podjetja IEI (Iran Electronic Industries)

24.6.2008

12.

Brigadni general Beik MOHAMMADLU

 

Pooblaščenec za preskrbo in logistiko na iranskem ministrstvu za obrambo in logistiko oboroženih sil (MODAFL).

24.6.2008

13.

Anis NACCACHE

 

Direktor družbe Barzagani Tejarat Tavanmad Saccal companies; njegova družba je poskušala pridobiti občutljivo blago v korist subjektov iz seznama v skladu z Resolucijo 1737.

24.6.2008

14.

Brigadni general Mohammad NADERI

 

Vodja Organizacije za vesoljsko industrijo (AIO); AIO je sodelovala v občutljivih iranskih programih.

24.6.2008

15.

Brigadni general IRGC Mostafa Mohammad NAJJAR

 

Minister MODAFL, pristojen za vse vojaške programe, vključno s programi balističnih izstrelkov.

24.6.2008

16.

Dr. Javad RAHIQI

Datum rojstva: 21.4.1954, kraj rojstva: Mashad

Vodja Centra za jedrsko tehnologijo AEOI v Esfahanu. Center nadzoruje Obrat za predelovanje urana v Esfahanu. Svet guvernerjev IAEA in Varnostni svet od Irana zahtevata, da prekine vse dejavnosti, povezane z bogatitvijo urana. To vključuje vse dejavnosti v zvezi s predelovanjem urana. AEOI, ki nadzira iranski jedrski program, ima pristojnosti v okviru Resolucije VS ZN 1737 (2006).

24.4.2007

17.

Kontraadmiral Mohammad SHAFI’I RUDSARI

 

Pooblaščenec za usklajevanje na MODAFL

24.6.2008

18.

Brigadni general IRGC Ali SHAMSHIRI

 

Pooblaščenec za protiobveščevanje na MODAFL, pristojen za varnost osebja in naprav MODAFL.

24.6.2008

19.

Abdollah SOLAT SANA

 

Glavni direktor obrata za predelovanje urana (UCF) v Esfahanu. Ta obrat izdeluje plin za dovajanje (UF6) za obrat za bogatitev urana v Natanzu. Solat Sana je 27. avgusta 2006 od predsednika Ahmadinedžada prejel posebno nagrado za svoj prispevek.

24.4.2007

20.

Brigadni general IRGC Ahmad VAHIDI

 

Namestnik vodje na MODAFL

24.6.2008


B.   Pravne osebe, subjekti in organi

 

Ime

Podatki o istovetnosti

Razlogi

Datum vpisa v seznam

1.

Organizacija za vesoljsko industrijo (AIO)

AIO, 28 Shian 5, Lavizan, Teheran

AIO nadzira iransko proizvodnjo izstrelkov, vključno z Industrijsko skupino Shahid Hemmat, Industrijsko skupino Shahid Bagheri in Industrijsko skupino Fajr, ki imajo vse pristojnosti v okviru Resolucije VS ZN 1737 (2006). Pristojnosti v okviru Resolucije VS ZN 1737 (2006) imajo tudi vodja AIO in dva druga visoka uradnika.

24.4.2007

2.

Oborožitvena industrija

Pasdaran Av., PO Box 19585/777, Teheran

Podružnica DIO (Organizacija obrambnih industrij).

24.4.2007

3.

Organizacija Armed Forces Geographical Organisation

 

Namenjena zagotavljanju geoprostorskih podatkov za program balističnih izstrelkov

24.6.2008

4.

Bank Melli, Melli Bank Iran ter vse izpostave in podružinice vključno z:

Ferdowsi Avenue, PO Box 11365-171, Teheran

Zagotavlja ali poskuša zagotavljati finančno podporo družbam, ki so vpletene v nabavo blaga ali dobavljajo blago za iranski jedrski program in program balističnih izstrelkov (AIO, SHIG, SBIG, AEOI, Novin Energy Company, Mesbah Energy Company, Kalaye Electric Company in DIO). Vloga Banke Melli je olajšati občutljive dejavnosti Irana. Olajšala je številne nakupe občutljivih materialov za iranski jedrski program in program balističnih izstrelkov. V imenu subjektov, povezanih z iransko jedrsko in raketno industrijo je opravila vrsto finančnih storitev, vključno z odpiranjem akreditivov in vodenjem računovodskih evidenc. Številne navedene družbe imajo pristojnosti v okviru resolucij VS ZN 1737 in 1747.

24.6.2008

(a)

Melli Bank plc

London Wall, 11th floor, London EC2Y 5EA, Združeno kraljestvo

(b)

Melli Iran Zao

Number 9/1, Ulitsa Mashkova, Moskva, 130064, Rusija

5.

Raziskovalni center za obrambno tehnologijo in znanost (DTSRC) - znan tudi pod nazivom Raziskovalni center za izobraževanje/Moassese Amozeh Va Tahgiaghati (ERI/MAVT Co.).

Pasdaran Av., PO Box 19585/777, Teheran

Pristojen za raziskave in razvoj. Podružnica DIO. DTSRC ustvari velik del dobička DIO.

24.4.2007

6.

Podjetje Iran Electronic Industries

P. O. Box 18575-365, Tehran, Iran

Podružnica v celoti pripada MODAFL (in je zato sestrska organizacija AIO, AvIO in DIO). Njena vloga je proizvodnja elektronskih sestavnih delov za iraške orožne sisteme.

24.6.2008

7.

Zračne sile IRGC

 

Vodi iransko evidenco balističnih izstrelkov kratkega in dolgega dosega. Vodja zračnih sil IRGC ima pristojnosti v okviru Resolucije VS ZN 1737.

24.6.2008

8.

Organizacija Khatem-ol Anbiya Construction Organisation

221, North Falamak-Zarafshan Intersection, 4th Phase, Shahkrak-E-Ghods, Teheran 14678, Iran

Skupina družb pripada IRGC. Uporablja tehnične vire IRGC za konstrukcijske dejavnosti v vlogi glavnega izvajalca za večje projekte, vključno s tuneliranjem; namenjena podpori iranskemu jedrskemu programu in programu balističnih izstrelkov.

24.6.2008

9.

Univerza za obrambno tehnologijo Malek Ashtar

 

Povezana z ministrstvom za obrambo in je leta 2003 v tesnem sodelovanju z AIO vzpostavila usposabljanje na področju balističnih izstrelkov.

24.6.2008

10.

Pomorska industrija Marine Industries

Pasdaran Av., PO Box 19585/777, Teheran

Podružnica DIO.

24.4.2007

11.

Skupina Mechanic Industries Group

 

Je bila vključena v izdelavo sestavnih delov za program balističnih izstrelkov.

24.6.2008

12.

Ministrstvo za obrambo in logistiko oboroženih sil (MODAFL)

West side of Dabestan Street, Abbas Abad District, Teheran

Pristojno za iraške programe raziskav, razvoja in proizvodnje na obrambnem področju, vključno z jedrskim programom in programom balističnih izstrelkov

24.6.2008

13.

Ministrstvo za obrambo – logistika, izvoz (MODLEX)

P. O. Box 16315-189, Tehran, Iran

Je služba za izvoz v okviru MODAFL in agencija, prek katere se izvaža izdelano orožje v primeru prenosa iz ene države v drugo. V skladu z Resolucijo VS ZN 1747 (2007) MODLEX naj ne bi trgovala.

24.6.2008

14.

3M Mizan Machinery Manufacturing

 

Družba AIO, vpletena v nakupe na balističnem področju.

24.6.2008

15.

Podjetje za proizvodnjo in dobavo jedrskega goriva (NFPC)

AEOI-NFPD, P.O. Box: 11365-8486, Teheran/Iran

Oddelek za proizvodnjo jedrskega goriva (NFPD) AEOI je zadolžen za raziskave in razvoj na področju ciklusa jedrskega goriva, vključno z raziskovanjem urana, izkopavanjem uranove rude, mletjem, predelavo urana in ravnanjem z jedrskimi odpadki. NFPC je naslednik NFPD, odvisna družba v okviru AEOI, ki vodi raziskave in razvoj na področju ciklusa jedrskega goriva, vključno s predelavo in bogatitvijo urana.

24.4.2007

16.

Družba Parchin Chemical Industries

 

Bila je dejavna na področju pogonske tehnologije za iranski program balističnih izstrelkov.

24.6.2008

17.

Skupina za specialno industrijo

Pasdaran Av., PO Box 19585/777, Teheran

Podružnica DIO.

24.4.2007

18.

Podružnica DIO.

 

SPO po vsej verjetnosti olajšuje uvoz orožja. Verjetno je podružnica MODAFL.

24.6.2008“


Komisija

24.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/34


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 6. junija 2008

o spremembi Odločbe 2008/185/ES zaradi vključitve departmajev Côtes-d'Armor, Finistère, Ille-et-Vilaine, Morbihan in Nord, Francija, v seznam območij, prostih bolezni Aujeszkega

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2387)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/476/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (1) ter zlasti člena 9(2) in člena 10(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 64/432/EGS določa pravila, ki se uporabljajo v trgovini z nekaterimi živalmi znotraj Skupnosti. Člen 9 navedene direktive za nekatere nalezljive bolezni, vključno z boleznijo Aujeszkega, določa obvezne nacionalne programe, ki jih je treba predložiti Komisiji v odobritev. Poleg tega člen 10 Direktive 64/432/EGS določa, da morajo države članice Komisiji predložiti dokumentacijo o statusu navedenih bolezni na svojih ozemljih.

(2)

Priloga I k Odločbi Komisije 2008/185/ES z dne 21. februarja 2008 o dodatnih jamstvih za trgovino s prašiči v Skupnosti glede bolezni Aujeszkega in o merilih za zagotavljanje podatkov o tej bolezni (2) vključuje seznam držav članic ali njihovih regij, prostih bolezni Aujeszkega, kjer je cepljenje prepovedano. Priloga II k Odločbi 2008/185/ES vključuje seznam držav članic ali njihovih regij, kjer se izvajajo odobreni programi nadzora navedene bolezni.

(3)

Program za izkoreninjenje bolezni Aujeszkega se je nekaj let izvajal v Franciji v departmajih Côtes-d'Armor, Finistère, Ille-et-Vilaine, Morbihan in Nord, ki so navedeni kot območja, kjer se izvaja odobreni program za izkoreninjenje bolezni Aujeszkega.

(4)

Francija je Komisiji predložila dokazno dokumentacijo, da imajo departmaji Côtes-d'Armor, Finistère, Ille-et-Vilaine, Morbihan in Nord status območja brez bolezni Aujeszkega, z dokazilom, da je bila bolezen izkoreninjena iz navedenih departmajev.

(5)

Komisija je proučila dokumentacijo, ki jo je predložila Francija, in ugotovila, da je v skladu s členom 10(1) Direktive 64/432/EGS. Navedene departmaje je zato treba vključiti v seznam iz Priloge I k Odločbi 2008/185/ES.

(6)

Odločbo 2008/185/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Prilogi I in II k Odločbi 2008/185/ES se nadomestita z besedilom iz Priloge k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba je namenjena državam članicam.

V Bruslju, 6. junija 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64. Direktiva, kakor je bila je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2007/729/ES (UL L 294, 13.11.2007, str. 26).

(2)  UL L 59, 4.3.2008, str. 19.


PRILOGA

PRILOGA I

Države članice ali njihove regije, proste bolezni Aujeszkega, kjer je cepljenje prepovedano

ISO koda

Država članica

Regije

CZ

Češka

Vse regije

DK

Danska

Vse regije

DE

Nemčija

Vse regije

FR

Francija

Departmaji Ain, Aisne, Allier, Alpes-de-Haute-Provence, Alpes-Maritimes, Ardèche, Ardennes, Ariège, Aube, Aude, Aveyron, Bas-Rhin, Bouches-du-Rhône, Calvados, Cantal, Charente, Charente-Maritime, Cher, Corrèze, Côte-d'Or, Côtes-d'Armor, Creuse, Deux-Sèvres, Dordogne, Doubs, Drôme, Essonne, Eure, Eure-et-Loir, Finistère, Gard, Gers, Gironde, Hautes-Alpes, Hauts-de-Seine, Haute-Garonne, Haute-Loire, Haute-Marne, Hautes-Pyrénées, Haut-Rhin, Haute-Saône, Haute-Savoie, Haute-Vienne, Hérault, Ille-et-Vilaine, Indre, Indre-et-Loire, Isère, Jura, Landes, Loire, Loire-Atlantique, Loir-et-Cher, Loiret, Lot, Lot-et-Garonne, Lozère, Maine-et-Loire, Manche, Marne, Mayenne, Meurthe-et-Moselle, Meuse, Morbihan, Moselle, Nièvre, Nord, Oise, Orne, Paris, Pas-de-Calais, Pyrénées-Atlantiques, Pyrénées-Orientales, Puy-de-Dôme, Réunion, Rhône, Sarthe, Saône-et-Loire, Savoie, Seine-et-Marne, Seine-Maritime, Seine-Saint-Denis, Somme, Tarn, Tarn-et-Garonne, Territoire de Belfort, Val-de-Marne, Val-d'Oise, Var, Vaucluse, Vendée, Vienne, Vosges, Yonne, Yvelines

CY

Ciper

Celotno ozemlje

LU

Luksemburg

Vse regije

AT

Avstrija

Celotno ozemlje

SK

Slovaška

Vse regije

FI

Finska

Vse regije

SE

Švedska

Vse regije

UK

Združeno kraljestvo

Vse regije v Angliji, na Škotskem in v Walesu

PRILOGA II

Države članice ali njihove regije, kjer potekajo odobreni programi nadzora bolezni Aujeszkega

ISO koda

Država članica

Regije

BE

Belgija

Celotno ozemlje

ES

Španija

Ozemlje avtonomnih skupnosti Galicia, País Vasco, Asturias, Cantabria, Navarra, La Rioja.

Ozemlje provinc León, Zamora, Palencia, Burgos, Valladolid in Ávila v avtonomni skupnosti Castilla y León.

Ozemlje provinc Las Palmas in Kanarski otoki.

IT

Italija

Provinca Bolzano

NL

Nizozemska

Celotno ozemlje


24.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/37


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 13. junija 2008

o uskladitvi frekvenčnega pasu 2 500–2 690 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Skupnosti zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2625)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/477/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta 676/2002/ES z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (1) in zlasti člena 4(3) Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je v sporočilu z naslovom Hiter dostop do spektra za brezžične elektronske komunikacijske storitve z večjo prilagodljivostjo (2), v katerem je med drugim obravnavala pas 2 500–2 690 MHz, podprla bolj prilagodljivo uporabo spektra. Države članice so v mnenju Skupine za politiko radijskega spektra (RSPG) o politiki brezžičnega dostopa za elektronske komunikacijske storitve (WAPECS) z dne 23. novembra 2005 poudarile tehnološko in storitveno nevtralnost kot pomembna politična cilja za dosego bolj prilagodljive uporabe spektra. V mnenju so tudi navedle, da se ta politična cilja ne smeta uresničevati prehitro, temveč postopoma, da bi se izognili motnjam na trgu.

(2)

Določitev pasu 2 500–2 690 MHz za sisteme, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve, je pomemben del pri združevanju mobilnega, fiksnega in radiodifuzijskega sektorja in se odraža v tehničnih inovacijah. Namen storitev, zagotovljenih v tem frekvenčnem pasu, mora biti zlasti dostop končnega uporabnika do širokopasovnih komunikacij.

(3)

Brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, za katere bo določen pas 2 500–2 690 MHz, bodo predvidoma večinoma vseevropske, saj bodo uporabniki takih elektronskih komunikacijskih storitev v eni državi članici lahko imeli dostop tudi do enakovrednih storitev v vseh drugih državah članicah.

(4)

Komisija je 5. julija 2006 v skladu s členom 4(2) Odločbe št. 676/2002/ES pooblastila Evropsko konferenco uprav za pošto in telekomunikacije (v nadaljnjem besedilu „CEPT“), da za frekvenčne pasove v okviru WAPECS opredeli manj omejevalne tehnične pogoje.

(5)

Kot odgovor na navedeno pooblastilo je CEPT predložila poročilo (poročilo CEPT št. 19) o manj omejevalnih tehničnih pogojih za frekvenčne pasove v okviru WAPECS. To poročilo vsebuje tehnične pogoje in napotke za uporabo manj omejevalnih pogojev za pas 2 500–2 690 MHz, ki so primerni za obvladovanje tveganja škodljivega motenja na nacionalnih ozemljih kot tudi zunaj njih ter temeljijo na optimiziranih parametrih za najverjetnejšo uporabo tega pasu, ne da bi zahtevali, da je treba uporabljati določeno vrsto tehnologije.

(6)

V skladu s poročilom CEPT št. 19 ta odločba uvaja koncept mask spektrskega bloka (BEM), tj. tehničnih parametrov, ki se uporabljajo za cel blok spektra določenega uporabnika ne glede na število kanalov, ki jih zaseda izbrana tehnologija uporabnika. Te maske so del pogojev za izdajo dovoljenj za uporabo spektra. Veljajo tako za oddajanje znotraj bloka spektra (tj. moč znotraj bloka) kot tudi za oddajanje zunaj bloka (tj. stranska sevanja). Pomenijo regulativne zahteve, katerih cilj je obvladovanje tveganja škodljivega motenja med sosednjimi omrežji, in ne posegajo v omejitve, določene v standardih za opremo v okviru Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (Direktiva R&TTE)  (3).

(7)

Pri določevanju in zagotavljanju razpoložljivosti pasu 2 500–2 690 MHz v skladu z rezultati pooblastila konferenci CEPT je upoštevano, da v teh pasovih obstajajo tudi druge aplikacije. V poročilu Odbora za elektronske komunikacije št. 45 so opredeljena ustrezna merila souporabe za soobstoj nekaterih sistemov. Za druge sisteme in storitve se lahko ustrezna merila souporabe za soobstoj določijo na podlagi nacionalnih potreb.

(8)

Za dosego združljivosti je med robovi spektrskih blokov, ki se uporabljajo pri neomejenem TDD (časovni dupleks) in FDD (frekvenčni dupleks) ali v primeru dveh nesinhroniziranih omrežij, ki delujeta v načinu TDD, potreben razmik 5 MHz. Tak razmik je treba zagotoviti tako, da so ti 5 MHz-ni bloki varovalni bloki in se ne uporabijo ali pa se uporabijo tako, da se pri sosednjem bloku FDD (navzgornja povezava) ali med dvema blokoma TDD upoštevajo parametri omejenih BEM ali pa da se pri sosednjem bloku FDD (navzdolnja povezava) upoštevajo parametri omejenih ali neomejenih BEM. Vsaka uporaba 5 MHz-nega varovalnega bloka povečuje tveganje motenj.

(9)

Rezultate pooblastila konferenci CEPT je treba uporabljati v Skupnosti, države članice pa jih morajo začeti nemudoma upoštevati zaradi naraščajočega povpraševanja na evropskem in svetovnem trgu po prizemnih elektronskih komunikacijskih storitvah, ki v teh pasovih zagotavljajo širokopasovni dostop, kar je ugotovljeno tudi v študijah.

(10)

Uskladitev v okviru te odločbe ne sme izključevati možnosti, da država članica, kjer je upravičeno, v skladu s členom 4(5) Odločbe o radijskem spektru uporablja prehodna obdobja, ki vključujejo dogovore o souporabi radijskega spektra.

(11)

Da bi dolgoročno zagotovili učinkovito uporabo pasu 2 500–2 690 MHz, morajo uprave še naprej izvajati študije, ki bi lahko pripomogle k večji učinkovitosti in inovativnejši uporabi. Take študije je treba upoštevati pri morebitni revizije te odločbe.

(12)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za radijski spekter –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Namen te odločbe je uskladiti pogoje glede razpoložljivosti in učinkovite uporabe pasu 2 500–2 690 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Skupnosti zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve.

Člen 2

1.   Najpozneje v šestih mesecih po začetku veljavnosti te odločbe države članice na neizključni podlagi določijo in zagotovijo razpoložljivost pasu 2 500–2 690 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Skupnosti zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve, v skladu s parametri, določenimi v prilogi k tej odločbi.

2.   Ne glede na odstavek 1 lahko države članice v skladu s členom 4(5) Odločbe št. 676/2002/ES zahtevajo prehodna obdobja, ki vključujejo dogovor o souporabi radijskega spektra.

3.   Države članice zagotovijo, da sistemi iz odstavka 1 ustrezno ščitijo sisteme v sosednjih pasovih.

Člen 3

Države članice nadzorujejo uporabo pasu 2 500–2 690 MHz in Komisiji sporočajo svoje ugotovitve, s čimer zagotovijo redno in pravočasno revizijo te odločbe.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 13. junija 2008

Za Komisijo

Viviane REDING

Članica Komisije


(1)  UL L 108, 24.4.2002, str. 1.

(2)  COM(2007) 50.

(3)  UL L 91, 7.4.1999, str. 10. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).


PRILOGA

PARAMETRI IZ ČLENA 2

Naslednji tehnični parametri, t. i. maske spektrskega bloka (BEM), so bistveni sestavni del pogojev, potrebnih za zagotovitev soobstoja sosednjih omrežij, ko med sosednjimi omrežji niso sklenjeni dvostranski ali večstranski sporazumi, ki ne izključujejo, da se uporabljajo manj omejevalni tehnični parametri, če se tako dogovorijo operaterji takih omrežij. Države članice morajo zagotoviti, da lahko operaterji omrežij sklenejo dvostranski ali večstranski sporazum, s katerim opredelijo manj stroge tehnične parametre in te manj stroge tehnične parametre tudi uporabljajo, če se tako dogovorijo vse zadevne strani.

Pri opremi, ki deluje v tem pasu, se lahko uporabljajo tudi omejitve ekvivalentne izotropne sevane moči (e.i.r.p.), ki niso določene spodaj, pod pogojem, da se uporabljajo ustrezne tehnike za ublažitev motenj v skladu z Direktivo 1999/5/ES, ki zagotavljajo najmanj enakovredno stopnjo zaščite kot ti tehnični parametri.

A.   SPLOŠNI PARAMETRI

1.

Dodeljeni bloki so večkratniki 5,0 MHz.

2.

V pasu 2 500–2 690 MHz je dupleksni razmik za delovanje FDD 120 MHz, pri čemer je oddajanje končne postaje (navzgornja povezava) v spodnjem delu pasu z začetkom pri 2 500 MHz (do največ 2 570 MHz), oddajanje bazne postaje (navzdolnja povezava) v zgornjem delu pasu pa pri 2 620 MHz.

3.

Podpas 2 570–2 620 MHz se lahko uporablja za TDD ali druge načine uporabe, ki ustrezajo BEM iz te priloge. Zunaj podpasu 2 570–2 620 MHz se lahko o taki uporabi odloča na nacionalni ravni, vendar mora biti ta v enakih delih v zgornjem delu pasu, ki se začne pri 2 690 MHz (in nižje), kot tudi v spodnjem pasu, ki se začne pri 2 570 MHz (in nižje).

B.   NEOMEJENE BEM ZA BAZNE POSTAJE

BEM se za neomejen spektrski blok sestavi z združevanjem tabel 1, 2 in 3 tako, da je omejitev za vsako frekvenco določena z višjo vrednostjo od osnovnih zahtev in zahtev, specifičnih za bloke.

Tabela 1

Osnovne zahteve – zunaj bloka e.i.r.p. bazne postaje BEM

Frekvenčno območje, v katerem se sprejema oddajanje zunaj bloka

Najvišja srednja e.i.r.p.

(integrirana prek pasovne širine 1 MHz)

Frekvence, razporejene za navzdolnjo povezavo FDD, in +/– 5 MHz zunaj območja frekvenčnih blokov, razporejenih za navzdoljno povezavo FDD

+ 4 dBm/MHz

Frekvence v pasu 2 500–2 690 MHz, ki niso zajete v zgornji opredelitvi.

– 45 dBm/MHz


Tabela 2

Posebne zahteve za bloke – znotraj bloka e.i.r.p. bazne postaje BEM

Najvišja e.i.r.p. znotraj bloka

+ 61 dBm/5 MHz

Opomba: Za specifične uporabe, npr. v redko naseljenih območjih, lahko države članice to omejitev sprostijo na 68d Bm/5MHz, če to bistveno ne poveča tveganja blokiranja sprejemnika končne postaje.


Tabela 3

Posebne zahteve za bloke – zunaj bloka e.i.r.p. bazne postaje BEM

Odmik od ustreznega robu bloka

Najvišja srednja e.i.r.p.

Začetek pasu (2 500 MHz) do – 5 MHz (spodnji rob)

osnovne zahteve

– 5,0 do – 1,0 MHz (spodnji rob)

+ 4 dBm/MHz

– 1,0 do – 0,2 MHz (spodnji rob)

+ 3 + 15(ΔF + 0,2) dBm/30 kHz

– 0,2 do 0,0 MHz (spodnji rob)

+ 3 dBm/30 kHz

0,0 do + 0,2 MHz (zgornji rob)

+ 3 dBm/30 kHz

+ 0,2 do + 1,0 MHz (zgornji rob)

+ 3–15(ΔF – 0,2) dBm/30 kHz

+ 1,0 do + 5,0 MHz (zgornji rob)

+ 4 dBm/MHz

+ 5,0 MHz (zgornji rob) do konca pasu (2 690 MHz)

osnovne zahteve

Pri čemer je ΔF frekvenčni odmik od ustreznega robu bloka (v MHz).

C.   OMEJENE BEM ZA BAZNE POSTAJE

BEM se za omejen spektrski blok sestavi z združitvijo tabel 1 in 4 tako, da je omejitev za vsako frekvenco določena z višjo vrednostjo od osnovnih zahtev in zahtev, specifičnih za bloke.

Tabela 4

Posebne zahteve za bloke – znotraj bloka e.i.r.p. bazne postaje BEM za omejeni blok

Najvišja e.i.r.p. znotraj bloka

+ 25 dBm/5 MHz

D.   OMEJENE BEM ZA BAZNE POSTAJE Z OMEJITVAMI GLEDE POSTAVITVE ANTENE

Kadar so antene nameščene v zaprtih prostorih ali kadar je višina antene pod določeno višino, lahko države članice uporabljajo nadomestne parametre iz tabele 5 pod pogojem, da na geografskih mejah z drugimi državami uporabljajo tabelo 1 in da tabela 4 ostane veljavna za celotno državo.

Tabela 5

Posebne zahteve za bloke – zunaj bloka e.i.r.p. bazne postaje BEM za omejeni blok z dodatnimi omejitvami glede namestitve antene

Odmik od ustreznega robu bloka

Najvišja srednja e.i.r.p.

Začetek pasu (2 500 MHz) do – 5 MHz (spodnji rob)

– 22 dBm/MHz

– 5,0 do – 1,0 MHz (spodnji rob)

– 18 dBm/MHz

– 1,0 do – 0,2 MHz (spodnji rob)

– 19 + 15(ΔF + 0,2) dBm/30 kHz

– 0,2 do 0,0 MHz (spodnji rob)

– 19 dBm/30 kHz

0,0 do + 0,2 MHz (zgornji rob)

– 19 dBm/30 kHz

+ 0,2 do + 1,0 MHz (zgornji rob)

– 19-15(ΔF – 0,2) dBm/30 kHz

+ 1,0 do + 5,0 MHz (zgornji rob)

– 18 dBm/MHz

+ 5,0 MHz (zgornji rob) do konca pasu (2 690 MHz)

– 22 dBm/MHz

Pri čemer je ΔF frekvenčni odmik od ustreznega robu bloka (v MHz).

E.   OMEJITVE ZA KONČNE POSTAJE

Tabela 6

Omejitve moči znotraj bloka za končne postaje

 

Najvišja srednja e.i.r.p.

(vključene avtomatično krmiljenje oddajne moči (ATPC – Automatic Transmitter Power Control))

Celotna sevana moč (TRP)

31 dBm/5 MHz

E.i.r.p.

35 dBm/5 MHz

Opomba: E.i.r.p. je treba uporabljati za fiksne ali instalirane končne postaje, TRP pa za mobilne ali nomadske končne postaje. TRP je merilo za dejansko moč sevanja antene. Opredeljena je kot integral moči, oddane v različne smeri v celotnem območju sevanja.


24.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/42


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 17. junija 2008

o spremembi Odločbe 1999/217/ES o registru aromatičnih snovi, ki se uporabljajo v živilih ali na njih

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2336)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/478/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2232/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. oktobra 1996 o določitvi postopka Skupnosti za aromatične snovi, uporabljene ali namenjene za uporabo v ali na živilih (1), in zlasti člena 4(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 2232/96 določa postopek za oblikovanje pravil v zvezi z aromatičnimi snovmi, uporabljenimi v živilih ali namenjenimi za uporabo v živilih. Navedena uredba določa, da se register aromatičnih snovi („register“) sprejme potem, ko države članice uradno sporočijo seznam aromatičnih snovi, ki se lahko uporabljajo v ali na živilih v prometu na njihovem ozemlju, in ko Komisija navedeno sporočilo podrobno pregleda. Navedeni register je bil sprejet z Odločbo Komisije 1999/217/ES (2).

(2)

Poleg tega Uredba (ES) št. 2232/96 določa program ovrednotenja aromatičnih snovi, da se preveri, ali izpolnjujejo splošna merila za uporabo aromatičnih snovi iz Priloge k navedeni uredbi.

(3)

Evropska agencija za varnost hrane je v svojem mnenju z dne 29. novembra 2007 o alifatskih in aromatskih ogljikovodikih navedla, da so poskusi na živalih in vivo s snovjo 2-metilbuta-1,3-dien (registrirana pod številko FL 01.049) pokazali rakotvorni učinek na poskusnih živalih in možno rakotvornost. V skladu s tem njegova uporaba kot aromatične snovi ni sprejemljiva, ker ne izpolnjuje splošnih meril za uporabo aromatičnih snovi, navedenih v Prilogi k Uredbi (ES) št. 2232/96. Posledično je treba snov črtati iz registra.

(4)

Odločbo 1999/217/ES je treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

V delu A Priloge k Odločbi 1999/217/ES se črta vrstica v razpredelnici za snov s številko FL 01.049 (2-metilbuta-1,3-dien).

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 17. junija 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 299, 23.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(2)  UL L 84, 27.3.1999, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2006/252/ES (UL L 91, 29.3.2006, str. 48).


III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU

AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU

24.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/43


SKUPNO STALIŠČE SVETA 2008/479/SZVP

z dne 23. junija 2008

o spremembi Skupnega stališča 2007/140/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije in zlasti člena 15 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po sprejetju resolucije Varnostnega Sveta Združenih narodov 1737 (2006) je Svet Evropske unije 27. februarja 2007 sprejel Skupno stališče 2007/140/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (1).

(2)

Prepoved dajanja sredstev in gospodarskih virov na razpolago osebam in subjektom, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ne bi smela onemogočiti nakazovanja zapadlih plačil na zamrznjene račune za pogodbe, sporazume ali obveznosti, ki so bili sklenjeni ali so nastali pred dnem, ko so za te račune začeli veljati omejevalni ukrepi, pod pogojem, da vsa takšna plačila ostanejo prav tako zamrznjena.

(3)

Svet je opredelil dodatne osebe in subjekte, ki izpolnjujejo pogoje iz členov 4(1)(b) in 5(1)(b) Skupnega stališča 2007/140/SZVP. Te osebe in subjekte bi zato bilo treba vključiti na seznam v Prilogi II k Skupnemu stališču –

SPREJEL NASLEDNJE SKUPNO STALIŠČE:

Člen 1

Skupno stališče 2007/140/SZVP se spremeni:

1.

v členu 5 se pododstavek (b) odstavka 5 nadomesti z naslednjim:

„(b)

zapadlih plačil na zamrznjene račune za pogodbe, sporazume ali obveznosti, ki so bili sklenjeni ali so nastali pred dnem, ko so za te račune začeli veljati omejevalni ukrepi,“.

2.

Priloga II k Skupnem stališču 2007/140/SZVP se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu skupnemu stališču.

Člen 2

Ta skupni ukrep začne veljati z dnem sprejetja.

Člen 3

Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 23. junija 2008

Za Svet

Predsednik

I. JARC


(1)  UL L 61, 28.2.2007, str. 49. Skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno s Skupnim stališčem 2007/246/SZVP (UL L 106, 24.4.2007, str. 67).


PRILOGA

A.   Fizične osebe

 

Ime

Podatki o istovetnosti

Razlogi

Datum vpisa v seznam

1.

Reza AGHAZADEH

Datum rojstva: 15.3.1949, številka potnega lista: S4409483, veljavnost: 26.4.2000 – 27.4.2010, izdan v Teheranu, številka diplomatskega potnega lista: D9001950, izdan 22.1.2008, veljavnost: do 21.1.2013, kraj rojstva: Khoy

Vodja Iranske organizacije za atomsko energijo (AEOI). AEOI, ki nadzira iranski jedrski program, ima pristojnosti v okviru Resolucije VS ZN 1737 (2006).

23.4.2007

2.

Amir Moayyed ALAI

 

Vpleten v vodenje montaže in inženiring centrifug. Svet guvernerjev IAEA in Varnostni svet od Irana zahtevata, da prekine vse dejavnosti, povezane z bogatitvijo urana. To vključuje vsa dela, povezana s centrifugami. Alai je 27. avgusta 2006 od predsednika Ahmadinedžada prejel posebno nagrado za svojo vlogo pri vodenju montaže in inženiringa centrifug.

23.4.2007

3.

Mohammed Fedai ASHIANI

 

Vpleten v proizvodnjo amonijevega uranil karbonata (AUC) in vodenje obrata za bogatitev urana v Natanzu. Od Irana se zahteva, da prekine vse dejavnosti, povezane z bogatitvijo urana. Ashiani je 27. avgusta 2006 od predsednika Ahmadinedžada prejel posebno nagrado za svojo vlogo pri postopku proizvodnje AUC ter upravljanju in tehničnem projektiranju obrata za bogatitev urana v Natanzu (Kashan).

23.4.2007

4.

Haleh BAKHTIAR

 

Vpletena v proizvodnjo magnezija v koncentraciji 99,9 %. Haleh Bakhtiar je 27. avgusta 2006 od predsednika Ahmadinedžada prejela posebno nagrado za svojo vlogo pri proizvodnji magnezija v koncentraciji 99,9 %. Magnezij v taki čistosti se uporablja za proizvodnjo kovinskega urana, ki se ga lahko doda v snov za izdelavo jedrskega orožja. Iran je zavrnil dostop IAEA do dokumentov o proizvodnji polobel kovinskega urana, ki se uporabljajo le za jedrsko orožje.

23.4.2007

5.

Morteza BEHZAD

 

Vpleten v izdelovanje sestavnih delov za centrifuge. Od Irana se zahteva, da prekine vse dejavnosti, povezane z bogatitvijo urana. To vključuje vsa dela, povezana s centrifugami. Behzad je 27. avgusta 2006 od predsednika Ahmadinedžada prejel posebno nagrado za svojo vlogo pri izdelovanju zapletenih in občutljivih sestavnih delov za centrifuge.

23.4.2007

6.

Brigadni general IRGC Javad DARVISH-VAND

 

Pooblaščenec za nadzor na iranskem ministrstvu za obrambo in logistiko oboroženih sil (MODAFL). Pristojen za vse objekte in naprave MODAFL.

23.6.2008

7.

Dr. Mohammad ESLAMI

 

Vodja Raziskovalnega in izobraževalnega inštituta za obrambno industrijo

23.6.2008

8.

Brigadni general IRGC Seyyed Mahdi FARAHI

 

Glavni direktor Organizacije za obrambno industrijo (DIO), ki ima pristojnosti v okviru Resolucije VS ZN 1737 (2006).

23.6.2008

9.

Dr. Hoseyn (Hossein) FAQIHIAN

Naslov NFPC: AEOI-NFPD, P.O. Box: 11365-8486, Teheran/Iran

Namestnik in generalni direktor Podjetja za proizvodnjo in dobavo jedrskega goriva (NFPC), dela AEOI. AEOI, ki nadzira iranski jedrski program, ima pristojnosti v okviru Resolucije VS ZN 1737 (2006). Svet guvernerjev IAEA in Varnostni svet od Irana zahtevata, da prekine dejavnosti, povezane z bogatitvijo urana, v katere je vpletena NFPC.

23.4.2007

10.

Inženir Mojtaba HAERI

 

Pooblaščenec za industrijo na iranskem ministrstvu za obrambo in logistiko oboroženih sil (MODAFL). Izvaja nadzor nad AIO in DIO.

23.6.2008

11.

Brigadni general IRGC Ali HOSEYNITASH

 

Vodja splošnega oddelka iranskega Vrhovnega sveta za nacionalno varnost in udeležen pri oblikovanju politike v zvezi z jedrskimi vprašanji.

23.6.2008

12.

Seyyed Hussein (Hossein) HUSSEINI (HOSSEINI)

Datum rojstva: 27.7.1973, številka potnega lista: K8196482, izdan: 8.4.2006, veljavnost: do 8.4.2011

Uradnik AEOI, vpleten v raziskovalni projekt o uporabi težke vode v reaktorju (IR40) v Araku. RVSZN 1737 (2006) zahteva od Irana, da prekine vse projekte, povezane s težko vodo.

23.4.2007

13.

Mohammad Ali JAFARI, IRGC

 

Poveljnik v okviru IRGC.

23.6.2008

14.

Mahmood JANNATIAN

 

Namestnik vodje Iranske organizacije za atomsko energijo (AEOI).

23.6.2008

15.

Javad KARIMI SABET

 

Predsednik Podjetja za energijo Novin. Karimi Sabet je avgusta 2006 od predsednika Ahmadinedžada prejel nagrado za svojo vlogo pri oblikovanju, proizvodnji, namestitvi in uporabi jedrske opreme v obratu v Natanzu.

23.4.2007

16.

Said Esmail KHALILIPOUR

Datum rojstva: 24.11.1945, kraj rojstva: Langroud

Namestnik vodje AEOI. AEOI, ki nadzira iranski jedrski program, ima pristojnosti v okviru Resolucije VS ZN 1737 (2006).

23.4.2007

17.

Ali Reza KHANCHI

Naslov NRC: AEOI-NRC P.O. Box: 11365-8486, Teheran/Iran; Telefaks: (+9821) 8021412

Vodja Centra za jedrske raziskave AEOI v Teheranu. IAEA še naprej zahteva pojasnilo Irana o poskusih ločevanja plutonija, izvedenih v TNRC, in o sledovih delcev visoko obogatenega urana (HEU) v vzorcih iz okolja, vzetih v skladišču odpadkov v Karaju, kjer so našli zabojnike za skladiščenje tarč z osiromašenim uranom, uporabljenih v teh poskusih. AEOI, ki nadzira iranski jedrski program, ima pristojnosti v okviru Resolucije VS ZN 1737 (2006).

23.4.2007

18.

Ebrahim MAHMUDZADEH

 

Glavni direktor podjetja IEI (Iran Electronic Industries)

23.6.2008

19.

Hamid-Reza MOHAJERANI

 

Vpleten v vodenje proizvodnje v Obratu za predelovanje urana (UCF) v Esfahanu. Mohajerani je 27. avgusta 2006 od predsednika Ahmadinedžada prejel posebno nagrado za svojo vlogo pri vodenju proizvodnje v UFC ter za načrtovanje, gradnjo in namestitev UF6 naprav (UF6 je plin, ki se ga dovaja pri bogatitvi urana).

23.4.2007

20.

Brigadni general Beik MOHAMMADLU

 

Pooblaščenec za preskrbo in logistiko na iranskem ministrstvu za obrambo in logistiko oboroženih sil (MODAFL).

23.6.2008

21.

Anis NACCACHE

 

Direktor družbe Barzagani Tejarat Tavanmad Saccal companies; njegova družba je poskušala pridobiti občutljivo blago v korist subjektov iz seznama v skladu z Resolucijo 1737.

23.6.2008

22.

Brigadni general Mohammad NADERI

 

Vodja Organizacije za vesoljsko industrijo (AIO); AIO je sodelovala v občutljivih iranskih programih.

23.6.2008

23.

Brigadni general IRGC Mostafa Mohammad NAJJAR

 

Minister MODAFL, pristojen za vse vojaške programe, vključno s programi balističnih izstrelkov.

23.6.2008

24.

Houshang NOBARI

 

Vpleten v upravljanje obrata za bogatitev urana v Natanzu. Svet guvernerjev IAEA in Varnostni svet od Irana zahtevata, da prekine vse dejavnosti, povezane z bogatitvijo urana. To vključuje dejavnosti v obratu za bogatitev urana v Natanzu (Kashan). Nobari je 27. avgusta 2006 od predsednika Ahmadinedžada prejel posebno nagrado za svojo vlogo pri uspešnem upravljanju in izvajanju načrta za obrat v Natanzu (Kashan).

23.4.2007

25.

Dr Javad RAHIQI

Datum rojstva: 21.4.1954, kraj rojstva: Mashad

Vodja Centra za jedrsko tehnologijo AEOI v Esfahanu. Center nadzoruje Obrat za predelovanje urana v Esfahanu. Svet guvernerjev IAEA in Varnostni svet od Irana zahtevata, da prekine vse dejavnosti, povezane z bogatitvijo urana. To vključuje vse dejavnosti v zvezi s predelovanjem urana. AEOI, ki nadzira iranski jedrski program, ima pristojnosti v okviru Resolucije VS ZN 1737 (2006).

23.4.2007

26.

Abbas RASHIDI

 

Vpleten v bogatitev urana v Natanzu. Svet guvernerjev IAEA in Varnostni svet od Irana zahtevata, da prekine vse dejavnosti, povezane z bogatitvijo urana. Rashidi je 27. avgusta 2006 od predsednika Ahmadinedžada prejel posebno nagrado za pomembno vlogo pri uspešnem delovanju kaskad za bogatitev urana po 164 centrifug in njihovo upravljanje v obratu v Natanzu.

23.4.2007

27.

Kontraadmiral Mohammad SHAFI’I RUDSARI

 

Pooblaščenec za usklajevanje na MODAFL

23.6.2008

28.

Brigadni general IRGC Ali SHAMSHIRI

 

Pooblaščenec za protiobveščevanje na MODAFL, pristojen za varnost osebja in naprav MODAFL.

23.6.2008

29.

Abdollah SOLAT SANA

 

Glavni direktor obrata za predelovanje urana (UCF) v Esfahanu. Ta obrat izdeluje plin za dovajanje (UF6) za obrat za bogatitev urana v Natanzu. Solat Sana je 27. avgusta 2006 od predsednika Ahmadinedžada prejel posebno nagrado za svoj prispevek.

23.4.2007

30.

Brigadni general IRGC Ahmad VAHIDI

 

Namestnik vodje na MODAFL

23.6.2008


B.   Entities

 

Ime

Podatki o istovetnosti

Razlogi

Datum vpisa v seznam

1.

Družba Abzar Boresh Kaveh Co. (ABK Co. Kaveh Cutting Tools Co.)

 

Vključena v izdelavo sestavnih delov za centrifuge.

23.6.2008

2.

Organizacija za vesoljsko industrijo (AIO)

AIO, 28 Shian 5, Lavizan, Teheran

AIO nadzira iransko proizvodnjo izstrelkov, vključno z Industrijsko skupino Shahid Hemmat, Industrijsko skupino Shahid Bagheri in Industrijsko skupino Fajr, ki imajo vse pristojnosti v okviru Resolucije VS ZN 1737 (2006). Pristojnosti v okviru Resolucije VS ZN 1737 (2006) imajo tudi vodja AIO in dva druga visoka uradnika.

23.4.2007

3.

Oborožitvena industrija

Pasdaran Av., PO Box 19585/777, Teheran

Podružnica DIO (Organizacija obrambnih industrij).

23.4.2007

4.

Organizacija Armed Forces Geographical Organisation

 

Namenjena zagotavljanju geoprostorskih podatkov za program balističnih izstrelkov

23.6.2008

5.

Bank Melli, Melli Bank Iran and all branches and subsidiaries including

Ferdowsi Avenue, PO Box 11365-171, Teheran

Zagotavlja ali poskuša zagotavljati finančno podporo družbam, ki so vpletene v nabavo blaga ali dobavljajo blago za iranski jedrski program in program balističnih izstrelkov (AIO, SHIG, SBIG, AEOI, Novin Energy Company, Mesbah Energy Company, Kalaye Electric Company in DIO). Vloga Banke Melli je olajšati občutljive dejavnosti Irana. Olajšala je številne nakupe občutljivih materialov za iranski jedrski program in program balističnih izstrelkov. V imenu subjektov, povezanih z iransko jedrsko in raketno industrijo je opravila vrsto finančnih storitev, vključno z odpiranjem akreditivov in vodenjem računovodskih evidenc. Številne navedene družbe imajo pristojnosti v okviru resolucij VS ZN 1737 in 1747.

23.6.2008

(a)

Banka Melli Bank plc

London Wall, 11th floor, London EC2Y 5EA, Združeno kraljestvo

(b)

Banka Melli Iran Zao

Number 9/1, Ulitsa Mashkova, Moskva, 130064, Rusija

6.

Raziskovalni center za obrambno tehnologijo in znanost (DTSRC) - znan tudi pod nazivom Raziskovalni center za izobraževanje/Moassese Amozeh Va Tahgiaghati (ERI/MAVT Co.).

Pasdaran Av., PO Box 19585/777, Teheran

Pristojen za raziskave in razvoj. Podružnica DIO. DTSRC ustvari velik del dobička DIO.

23.4.2007

7.

Družba Electro Sanam Company (E.S.Co.)

 

Družba AIO, vpletena v nakupe na balističnem področju.

23.6.2008

8.

Skupina Ettehad Technical Group

 

Družba AIO, vpletena v nakupe na balističnem področju.

23.6.2008

9.

Skupina Industrial Factories of Precision-Machinery (IFP) (Instrumentation Factories Plant, Fajr Industrial Group)

 

AIO je z njeno pomočjo skušala opravljati nakupe.

23.6.2008

10.

Podjetje Iran Electronic Industries

P. O. Box 18575-365, Teheran, Iran

Podružnica v celoti pripada MODAFL (in je zato sestrska organizacija AIO, AvIO in DIO). Njena vloga je proizvodnja elektronskih sestavnih delov za iraške orožne sisteme.

23.6.2008

11.

Zračne sile IRGC

 

Vodi iransko evidenco balističnih izstrelkov kratkega in dolgega dosega. Vodja zračnih sil IRGC ima pristojnosti v okviru Resolucije VS ZN 1737.

23.6.2008

12.

Jaber Ibn Hayan

AEOI-JIHRD P.O. Box: 11365-8486; Teheran; 84, 20th Av. Entehaye Karegar Shomali Street; Teheran

Jaber Ibn Hayan je laboratorij Iranske organizacije za atomsko energijo (AEOI), ki se ukvarja z dejavnostmi v zvezi z gorivnim krogom. Laboratorij je v Centru za jedrske raziskave v Teheranu (TNRC), Iran ga do leta 2003 ni prijavil v skladu s sporazumom o jamstvu, medtem ko je predelava urana v njem potekala.

23.4.2007

13.

Družba Joza Industrial Co.

 

Čelna družba AIO, vpletena v program balističnih izstrelkov.

23.6.2008

14.

Organizacija Khatem-ol Anbiya Construction Organisation

221, North Falamak-Zarafshan Intersection, 4th Phase, Shahkrak-E-Ghods, Teheran 14678, Iran

Skupina družb pripada IRGC. Uporablja tehnične vire IRGC za konstrukcijske dejavnosti v vlogi glavnega izvajalca za večje projekte, vključno s tuneliranjem; namenjena podpori iranskemu jedrskemu programu in programu balističnih izstrelkov.

23.6.2008

15.

Družba Khorasan Metallurgy Industries

 

Podružnica skupine Ammunition Industries Group, odvisna od DIO in vključena v izdelavo sestavnih delov za centrifuge.

23.6.2008

16.

Univerze za obrambno tehnologijo Malek Ashtar

 

Povezana z ministrstvom za obrambo in je leta 2003 v tesnem sodelovanju z AIO vzpostavila usposabljanje na področju balističnih izstrelkov.

23.6.2008

17.

Pomorska industrija Marine Industries

Pasdaran Av., PO Box 19585/777, Teheran

Podružnica DIO.

23.4.2007

18.

Skupina Mechanic Industries Group

 

Je bila vključena v izdelavo sestavnih delov za program balističnih izstrelkov.

23.6.2008

19.

Ministrstvu za obrambo in logistiko oboroženih sil (MODAFL)

West side of Dabestan Street, Abbas Abad District, Teheran

Pristojno za iraške programe raziskav, razvoja in proizvodnje na obrambnem področju, vključno z jedrskim programom in programom balističnih izstrelkov

23.6.2008

20.

Ministrstvo za obrambo – logistika, izvoz (MODLEX)

P. O. Box 16315-189, Tehran, Iran

Je služba za izvoz v okviru MODAFL in agencija, prek katere se izvaža izdelano orožje v primeru prenosa iz ene države v drugo. V skladu z Resolucijo VS ZN 1747 (2007) MODLEX naj ne bi trgovala.

23.6.2008

21.

3M Mizan Machinery Manufacturing

 

Družba AIO, vpletena v nakupe na balističnem področju.

23.6.2008

22.

Podjetje za proizvodnjo in dobavo jedrskega goriva (NFPC)

AEOI-NFPD, P.O. Box: 11365-8486, Teheran/Iran

Oddelek za proizvodnjo jedrskega goriva (NFPD) AEOI je zadolžen za raziskave in razvoj na področju ciklusa jedrskega goriva, vključno z raziskovanjem urana, izkopavanjem uranove rude, mletjem, predelavo urana in ravnanjem z jedrskimi odpadki. NFPC je naslednik NFPD, odvisna družba v okviru AEOI, ki vodi raziskave in razvoj na področju ciklusa jedrskega goriva, vključno s predelavo in bogatitvijo urana.

23.4.2007

23.

Družba Parchin Chemical Industries

 

Bila je dejavna na področju pogonske tehnologije za iranski program balističnih izstrelkov.

23.6.2008

24.

Družba Pishgam (Pioneer) Energy Industries Company

 

Je bila vključena v gradnjo obrata za predelovanje urana v Esfahanu.

23.6.2008

25.

Družba Safety Equipment Procurement

 

Čelna družba AIO, vpletena v program balističnih izstrelkov.

23.6.2008

26.

Skupina za specialno industrijo

Pasdaran Av., PO Box 19585/777, Teheran

Podružnica DIO.

23.4.2007

27.

Organizacija State Purchasing Organisation (SPO)

 

SPO po vsej verjetnosti olajšuje uvoz orožja. Verjetno je podružnica MODAFL.

23.6.2008

28.

Družba TAMAS

 

TAMAS je vpletena v dejavnosti, povezane z bogatitvijo urana, Svet guvernerjev IAEA in Varnostni svet pa od Irana zahtevata, da jih prekine. TAMAS je najpomembnejši organ, v okviru katerega so bile ustanovljene štiri hčerinske družbe, od katerih ena izvaja ekstrakcijo urana za pridobivanje koncentriranega urana, druga pa je zadolžena za obdelavo in bogatitev urana ter uranove odpadke.

23.4.2007


24.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/50


SKUPNI UKREP SVETA 2008/480/SZVP

z dne 23. junija 2008

o spremembi in podaljšanju Skupnega ukrepa 2005/190/SZVP o integrirani misiji EUJUST LEX Evropske unije za krepitev pravne države v Iraku

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 14 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 7. marca 2005 sprejel Skupni ukrep 2005/190/SZVP o integrirani misiji EUJUST LEX Evropske unije za krepitev pravne države v Iraku (1).

(2)

Svet je 14. aprila 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/304/SZVP o spremembi in podaljšanju Skupnega ukrepa 2005/190/SZVP do 30. junija 2008.

(3)

Skupni ukrep 2005/190/SZVP bi bilo treba podaljšati do 30. junija 2009.

(4)

Treba bi bilo predvideti nov referenčni finančni znesek, da bi krili odhodke v zvezi z misijo za obdobje od 1. julija 2008 do 30. junija 2009.

(5)

Mandat misije se izvaja v varnostnih razmerah, ki se lahko poslabšajo in ki lahko škodijo ciljem skupne zunanje in varnostne politike, kot so opredeljeni v členu 11 Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJI SKUPNI UKREP:

Člen 1

Skupni ukrep 2005/190/SZVP se spremeni:

1.

v členu 11(1) se doda naslednji pododstavek:

„Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z misijo, za obdobje od 1. julija 2008 do 30. junija 2009 znaša 7,2 milijona EUR.“;

2.

drugi odstavek člena 14 se nadomesti z naslednjim:

„Veljati preneha 30. junija 2009.“

Člen 2

Ta skupni ukrep začne veljati na dan sprejetja.

Člen 3

Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 23. junija 2008

Za Svet

Predsednik

I. JARC


(1)  UL L 62, 9.3.2005, str. 37. Skupni ukrep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Skupnim ukrepom 2008/304/SZVP (UL L 105, 15.4.2008, str. 10).


24.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/51


SKUPNI UKREP SVETA 2008/481/SZVP

z dne 23. junija 2008

o spremembi Skupnega ukrepa 2008/131/SZVP o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Afganistan

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 14, 18(5) in 23(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 18. februarja 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/131/SZVP (1) o podaljšanju mandata g. Francesca Vendrella, posebnega predstavnika Evropske unije v Afganistanu, do 31. maja 2008 ter 26. maja 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/391/SZVP (2) o podaljšanju njegovega mandata do 30. junija 2008.

(2)

G. Francesco Vendrell je generalnega sekretarja/visokega predstavnika obvestil, da lahko naloge posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) še naprej opravlja do 31. avgusta 2008. Zato bi bilo treba njegov mandat kot PPEU nadalje podaljšati do tega datuma. Svet namerava za nadaljnje obdobje, do 28. februarja 2009, imenovati novega PPEU.

(3)

V členu 5(1) Skupnega ukrepa 2008/131/SZVP, kakor je bil spremenjen s Skupnim ukrepom 2008/391/SZVP, je predviden referenčni finančni znesek v višini 975 000 EUR za kritje odhodkov, povezanih z mandatom posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU), za obdobje do 30. junija 2008. Ta referenčni finančni znesek bi bilo treba povečati za 678 000 EUR, da bi kril odhodke v obdobju preostalega mandata PPEU –

SPREJEL NASLEDNJI SKUPNI UKREP:

Člen 1

Sprememba

Skupni ukrep 2008/131/SZVP se spremeni:

1.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Posebni predstavnik Evropske unije

Mandat g. Francesca Vendrella kot posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za Afganistan se podaljša do 31. avgusta 2008.“;

2.

člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU, za obdobje od 1. marca 2008 do 31. avgusta 2008 znaša 1 653 000 EUR.“

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta skupni ukrep začne veljati na dan sprejetja.

Člen 3

Objava

Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 23. junija 2008

Za Svet

Predsednik

I. JARC


(1)  UL L 43, 19.2.2008, str. 26.

(2)  UL L 137, 27.5.2008, str. 52.


24.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/52


SKLEP SVETA 2008/482/SZVP

z dne 23. junija 2008

o spremembi Sklepa 2008/134/SZVP o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2005/797/SZVP o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja (1) in zlasti člena 14(2) tega skupnega ukrepa, v povezavi z drugo alineo člena 23(2) Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 14. novembra 2005 sprejel Skupni ukrep 2005/797/SZVP o ustanovitvi Policijske misije Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS) za obdobje treh let. Operativna faza EUPOL COPPS se je začela 1. januarja 2006.

(2)

Svet je 18. februarja 2008 sprejel Sklep 2008/134/SZVP o izvajanju Skupnega ukrepa 2005/797/SZVP o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja (2), v katerem je določil referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUPOL COPPS za obdobje od 1. marca 2008 do 31. decembra 2008.

(3)

Referenčni finančni znesek za EUPOL COPPS bi se moral povečati, da bi se lahko okrepile njegove dejavnosti –

SKLENIL:

Člen 1

Člen 1 Sklepa 2008/134/SZVP se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih s Policijsko misijo Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS) za obdobje od 1. marca 2008 do 31. decembra 2008 znaša 6 000 000 EUR.“

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati z dnem sprejetja.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 23. junija 2008

Za Svet

Predsednik

I. JARC


(1)  UL L 300, 17.11.2005, str. 65. Skupni ukrep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Skupnim ukrepom 2007/806/SZVP (UL L 323, 8.12.2007, str. 50).

(2)  UL L 43, 19.2.2008, str. 38.


Popravki

24.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/53


Popravek Odločbe Komisije z dne 19. marca 2008 o spremembi Odločbe 2001/618/ES zaradi vključitve departmajev Côtes-d’Armor, Finistère, Ille-et-Vilaine, Morbihan in Nord, Francija, v seznam območij, prostih bolezni Aujeszkega

( Uradni list Evropske unije L 85 z dne 27. marca 2008 )

Objava Sklepa 2008/269/ES se šteje za nično in neveljavno.