ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 162

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 51
21. junij 2008


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 583/2008 z dne 20. junija 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 584/2008 z dne 20. junija 2008 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede cilja Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium pri puranih ( 1 )

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 585/2008 z dne 19. junija 2008 o prepovedi ribolova na trsko v Kattegatu s plovili, ki plujejo pod zastavo Švedske

9

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva 2008/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o spremembi Direktive Sveta 95/50/ES o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil

11

 

*

Direktiva Komisije 2008/62/ES z dne 20. junija 2008 o določitvi nekaterih odstopanj za sprejetje kmetijskih domačih sort in sort poljščin, ki so naravno prilagojene na lokalne in regionalne pogoje in so ogrožene zaradi genske erozije, ter za trženje semena in semenskega krompirja navedenih domačih sort in sort poljščin ( 1 )

13

 

*

Direktiva Komisije 2008/63/ES z dne 20. junija 2008 o konkurenci na trgih za telekomunikacijsko terminalsko opremo (Kodificirana različica)  ( 1 )

20

 

 

ODLOČBE/SKLEPI, KI JIH SKUPAJ SPREJMETA EVROPSKI PARLAMENT IN SVET

 

*

Odločba št. 586/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o spremembi Odločbe št. 896/2006/ES o vzpostavitvi poenostavljenega režima kontrole oseb na zunanjih mejah na podlagi enostranskega priznanja določenih dovoljenj za prebivanje, ki jih izdata Švica in Lihtenštajn, s strani držav članic za namen tranzita preko njihovih ozemelj

27

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Evropski parlament in Svet

 

 

2008/469/ES

 

*

Odločba Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2008 o uporabi Solidarnostnega sklada EU v skladu s točko 26 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

30

 

 

Komisija

 

 

2008/470/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 7. maja 2008 o začasni prepovedi uporabe in prodaje gensko spremenjene koruze (Zea mays L. linija T25) v Avstriji v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 1715)  ( 1 )

31

 

 

PRIPOROČILA

 

 

Komisija

 

 

2008/471/ES

 

*

Priporočilo Komisije z dne 30. maja 2008 o ukrepih za zmanjšanje tveganja za snovi: trikloroetilen, benzen in 2-metoksi-2-metilbutan (TAME) (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2271)  ( 1 )

34

 

 

2008/472/ES

 

*

Priporočilo Komisije z dne 30. maja 2008 o ukrepih za zmanjšanje tveganja za snovi: 2,3-epoksipropiltrimetilamonijev klorid (EPTAC), (3-kloro-2-hidroksipropil) trimetilamonijev klorid (CHPTAC) in heksaklorociklopentadien (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2316)  ( 1 )

37

 

 

2008/473/ES

 

*

Priporočilo Komisije z dne 5. junija 2008 o omejevanju civilne odgovornosti zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2274)  ( 1 )

39

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 583/2008

z dne 20. junija 2008

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (1), in zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1580/2007 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. junija 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. junija 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 20. junija 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

41,8

MK

34,1

TR

59,0

ZZ

45,0

0707 00 05

JO

151,2

MK

24,1

TR

134,5

ZZ

103,3

0709 90 70

TR

101,1

ZZ

101,1

0805 50 10

AR

109,6

EG

120,2

TR

135,6

US

99,2

ZA

103,7

ZZ

113,7

0808 10 80

AR

169,1

BR

88,0

CL

103,6

CN

91,0

NZ

118,7

US

91,0

UY

58,3

ZA

97,1

ZZ

102,1

0809 10 00

IL

89,8

TR

193,8

US

236,6

ZZ

173,4

0809 20 95

TR

388,7

US

379,0

ZZ

383,9

0809 30 10, 0809 30 90

EG

182,1

US

191,8

ZZ

187,0

0809 40 05

IL

121,3

TR

131,9

ZZ

126,6


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ pomeni „drugega porekla“.


21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 584/2008

z dne 20. junija 2008

o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede cilja Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium pri puranih

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (1), ter zlasti člena 4(1) in člena 13 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Namen Uredbe (ES) št. 2160/2003 je zagotoviti sprejetje ustreznih in učinkovitih ukrepov za odkrivanje in nadzor salmonele in drugih povzročiteljev zoonoz v vseh ustreznih fazah proizvodnje, predelave in distribucije, zlasti na ravni primarne proizvodnje, da se zmanjša njihova razširjenost in tveganje, ki ga predstavljajo za javno zdravje.

(2)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je treba vzpostaviti cilj Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti vseh serotipov salmonele, pomembnih za javno zdravje, pri puranih na ravni primarne proizvodnje. Tako zmanjšanje je pomembno zaradi strogih ukrepov, ki jih je v skladu z navedeno uredbo treba uporabljati za sveže meso okuženih jat puranov od 12. decembra 2010. Zlasti sveže perutninsko meso, vključno z mesom puranov, se ne sme dajati v promet za prehrano ljudi, razen če izpolnjuje naslednji pogoj: „odsotnost salmonele v 25 gramih“.

(3)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je treba pri cilju Skupnosti numerično navesti najvišji odstotek epidemioloških enot, ki ostanejo pozitivne, in/ali najnižji odstotek zmanjšanja števila epidemioloških enot, ki ostanejo pozitivne, najdaljši rok, v katerem mora biti cilj dosežen, in opredelitev shem preskusov, potrebnih za preverjanje doseganja cilja. Kadar je ustrezno, je treba vključiti tudi opredelitev serotipov, pomembnih za javno zdravje.

(4)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je treba pri določanju cilja Skupnosti upoštevati izkušnje, pridobljene v okviru obstoječih nacionalnih nadzornih ukrepov, ter informacije, predložene Komisiji ali Evropski agenciji za varnost hrane v skladu z obstoječimi zahtevami Skupnosti, zlasti v okviru informacij iz Direktive 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz (2) in zlasti člena 5 Direktive.

(5)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da Komisija pri opredeljevanju vsakega cilja Skupnosti pripravi analizo pričakovanih stroškov in koristi cilja. Vendar se lahko za prehodno obdobje z odstopanjem določi cilj Skupnosti za purane glede Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium brez takšne analize.

(6)

Zato so bili v skladu z Odločbo Komisije 2006/662/ES z dne 29. septembra 2006 o finančnem prispevku Skupnosti za temeljno raziskavo o razširjenosti salmonele pri puranih, ki se bo izvajala v državah članicah (3), zbrani primerljivi podatki o razširjenosti serotipov salmonele v jatah puranov v državah članicah.

(7)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da cilj Skupnosti za purane v prehodnem obdobju treh let zajema le Salmonello Enteritidis in Salmonello Typhimurium. Drugi serotipi, pomembni za javno zdravje, se lahko obravnavajo po navedenem obdobju.

(8)

Da bi se preveril napredek pri doseganju cilja Skupnosti, je treba v tej uredbi določiti ponovno vzorčenje jat puranov.

(9)

V skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 2160/2003 je bil opravljen posvet z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA) o določitvi cilja Skupnosti za purane.

(10)

Delovna skupina EFSA o podatkovni zbirki za zoonoze je 28. aprila 2008 sprejela Poročilo o analizi temeljne raziskave o razširjenosti salmonele v jatah puranov v EU, 2006–2007, del A: Ocena razširjenosti salmonele.

(11)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 646/2007 z dne 12. junija 2007 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede cilja Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti Salmonella Enteritidis in Salmonella Typhimurium v pitovnih piščancih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1091/2005 (4) je treba za vzorčenje jat pitovnih piščancev za salmonelo uporabiti vsaj dva para obuval za odvzem vzorcev. Novi znanstveni dokazi navajajo, da je kombinacija enega para obuval za odvzem vzorcev in vzorca prahu vsaj toliko občutljiva kot vzorčenje z uporabo dveh parov obuval za odvzem vzorcev. Zato je treba dovoliti to kombinacijo kot alternativno metodo vzorčenja in Uredbo (ES) št. 646/2007 ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cilj Skupnosti

1.   Cilj Skupnosti iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 2160/2003 za zmanjšanje Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium pri puranih („cilj Skupnosti“) je:

(a)

zmanjšanje najvišjega odstotka jat pitovnih puranov, ki ostanejo pozitivne glede Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium, na 1 % ali manj do 31. decembra 2012 in

(b)

zmanjšanje najvišjega odstotka jat odraslih vzrejnih puranov, ki ostanejo pozitivne glede Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium, na 1 % ali manj do 31. decembra 2012.

Vendar je cilj Skupnosti za države članice z manj kot 100 jatami odraslih vzrejnih ali pitovnih puranov, da do 31. decembra 2012 ne ostane pozitivna več kot ena jata odraslih vzrejnih ali pitovnih puranov.

2.   Shema preskusov, potrebna za preverjanje napredka pri doseganju cilja Skupnosti, je navedena v Prilogi.

3.   Komisija preuči pregled cilja in shemo preskusov iz Priloge na podlagi izkušenj, pridobljenih v letu 2010, ki bo prvo leto nacionalnih programov nadzora iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 2160/2003.

Člen 2

Sprememba Uredbe (ES) št. 646/2007

V Prilogi k Uredbi (ES) št. 646/2007 se dodajo naslednji odstavki:

1.

na koncu točke 2:

„Pristojni organ lahko kot alternativno metodo določi uporabo enega para obuval za odvzem vzorcev na 100 % območja poslopja, če se vzorec vzame v kombinaciji z vzorcem prahu z več mest v poslopju s površin, na katerih je prah vidno prisoten.“;

2.

na koncu drugega odstavka točke 3(1):

„Vzorec prahu se po možnosti analizira ločeno. Vendar lahko pristojni organ določi, da se za analizo združi s parom vzorcev z obuval za odvzem vzorcev.“

Člen 3

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1(1) in (3) ter člen 2 se uporabljata od 1. julija 2008, člen 1(2) pa se uporablja od 1. januarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. junija 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 325, 12.12.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1237/2007 (UL L 280, 24.10.2007, str. 5).

(2)  UL L 325, 12.12.2003, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/104/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 352).

(3)  UL L 272, 3.10.2006, str. 22.

(4)  UL L 151, 13.6.2007, str. 21.


PRILOGA

Shema preskusov, potrebna za preverjanje doseganja cilja Skupnosti, kakor je navedena v členu 1(2)

1.   Pogostost in status vzorčenja

(a)

Okvir vzorčenja zajema vse jate pitovnih in vzrejnih puranov, ki jih zajema Uredba (ES) št. 2160/2003.

(b)

Jate puranov se vzorčijo na pobudo nosilca živilske dejavnosti in pristojnega organa.

(i)

Vzorčenje jat pitovnih in vzrejnih puranov na pobudo nosilca živilske dejavnosti se opravi v skladu s členom 5(3) Uredbe (ES) št. 2160/2003 v treh tednih pred premikom ptic v klavnico. Rezultati so veljavni največ šest tednov po vzorčenju, zato je včasih potrebno ponovno vzorčenje iste jate.

(ii)

Poleg tega se opravlja vzorčenje jat vzrejnih puranov na pobudo nosilca živilske dejavnosti:

pri vzrejnih jatah: v starosti enega dneva in štirih tednov ter dva tedna pred premikom v valilno fazo ali valilno enoto,

pri odraslih jatah: vsaj vsak tretji teden v valilnem obdobju na gospodarstvu ali v valilnici.

(iii)

Vzorčenje pristojnega organa vključuje vsaj:

enkrat letno vse jate z 10 % gospodarstev z najmanj 250 odraslimi vzrejnimi purani v starosti 30 do 45 tednov ter vsa gospodarstva, na katerih je bila odkrita Salmonella Enteritidis ali Salmonella Typhimurium v preteklih 12 mesecih, in vsa gospodarstva z elitnimi vzrejnimi purani, vzrejnimi purani prastarši in vzrejnimi purani starimi starši; to vzorčenje se lahko opravi tudi v valilnici,

vse jate z gospodarstev, na katerih je bila odkrita Salmonella Enteritidis ali Salmonella Typhimurium v vzorcih, ki jih je odvzel nosilec živilske dejavnosti ali so bili odvzeti v okviru uradnih nadzorov, za določitev vira okužbe,

enkrat letno vse jate z 10 % gospodarstev z najmanj 500 pitovnimi purani, vendar v vsakem primeru:

vse jate z gospodarstva, če je bil pri eni jati preskus pozitiven za Salmonello Enteritidis ali Salmonello Typhimurium v vzorcih, ki jih je odvzel nosilec živilske dejavnosti, razen če je meso puranov v jati namenjeno industrijski toplotni obdelavi ali drugi obdelavi za uničenje salmonele, in

vse jate z gospodarstva, če je bil pri eni jati preskus pozitiven za Salmonello Enteritidis ali Salmonello Typhimurium v prejšnjem nizu vzorcev, ki jih je odvzel nosilec živilske dejavnosti, ter

ko pristojni organ meni, da je to potrebno.

Vzorčenje, ki ga opravi pristojni organ, lahko nadomesti vzorčenje na pobudo nosilca živilske dejavnosti.

2.   Protokol vzorčenja

2.1   Vzorčenje v valilnici

Vzorčenje se opravi v valilnici v skladu z določbami iz točke 2.2.1 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1003/2005 (1).

2.2   Vzorčenje na gospodarstvu

2.2.1   Vzrejni purani

Vzorci se odvzamejo v skladu z določbami iz točke 2.2.2 Priloge k Uredbi (ES) št. 1003/2005.

2.2.2   Pitovni purani

Uporabita se vsaj dva para obuval za odvzem vzorcev. Za jate puranov iz proste reje se vzorci jemljejo le na območju znotraj poslopij. Vse vzorce z obuval za odvzem vzorcev je treba združiti v en vzorec.

Pri jatah z manj kot 100 purani se obuvala za odvzem vzorcev, kadar jih ni možno uporabiti, ker dostop do poslopij ni možen, lahko nadomestijo z brisi z roko, pri čemer se obuvalo za odvzem vzorcev nosi na orokavičenih rokah in se drgne po površinah, onesnaženih s svežimi iztrebki, ali, če to ni izvedljivo, z drugimi tehnikami vzorčenja za iztrebke, primernimi za ta namen.

Preden se obuvalo za odvzem vzorcev obuje, je treba njegovo površino navlažiti z redčili za največjo obnovo (redčilo z največjo obnovo: 0,8 % natrijevega klorida, 0,1 % peptona v sterilni deionizirani vodi) ali sterilno vodo ali katerim koli drugim redčilom, ki ga je odobril nacionalni referenčni laboratorij iz člena 11 Uredbe (ES) št. 2160/2003. Uporaba kmetijske vode, ki vsebuje protimikrobna sredstva ali dodatna razkužila, je prepovedana. Priporočen način za navlažitev obuval za odvzem vzorcev je vlitje tekočine vanj, preden jih obujemo. Lahko pa se obuvala za odvzem vzorcev pred uporabo sterilizirajo z redčilom v sterilizacijskih vrečah ali kozarcih. Redčila se lahko nanesejo tudi po obutju obuval z uporabo razpršila ali puhalke.

Zagotovi se, da so vse enote v poslopju pri vzorčenju zastopane sorazmerno. Vsak par mora zajemati približno 50 % območja poslopja.

Pristojni organ lahko kot nadomestno metodo določi uporabo enega para obuval za odvzem vzorcev na 100 % območja poslopja, če se vzorec vzame v kombinaciji z vzorcem prahu z več mest v poslopju s površin, na katerih je prah vidno prisoten.

Po vzorčenju se obuvalo za odvzem vzorcev previdno odstrani, da se sprijeti material ne poškoduje. Obuvalo za odvzem vzorcev se lahko obrne, da se ohrani material. Položi se v torbo ali posodo in se označi.

Pristojni organ nadzira izobraževanje nosilcev živilske dejavnosti, da zagotovi pravilno izvajanje protokola vzorčenja.

Kadar pristojni organ vzorči zaradi suma okužbe s salmonelo pri jati na navedenem gospodarstvu in vedno, kadar meni, da je to primerno, se z nadaljnjimi preskusi prepriča, da na rezultate preiskav odkrivanja salmonele pri jatah puranov ni vplivala uporaba protimikrobnih sredstev v navedenih jatah.

Kadar ni bila odkrita prisotnost Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium, vendar so bile odkrite protimikrobne snovi ali zaviralni učinek na bakterijsko rast, se za namen cilja Skupnosti iz člena 1(2) šteje, da je jata puranov okužena.

3.   Analiza vzorcev

3.1   Prevoz in priprava vzorcev

Vzorci se v 24 urah po tem, ko so bili zbrani, po možnosti pošljejo s hitro pošto ali po kurirski službi v laboratorije iz členov 11 in 12 Uredbe (ES) št. 2160/2003. Če se ne pošljejo v 24 urah, se zamrznejo in shranijo. V laboratoriju se vzorci hranijo zamrznjeni do preiskave, ki se začne v 48 urah po prejetju in 96 urah po vzorčenju.

Pari obuval za odvzem vzorcev se pazljivo razpakirajo, da se sprijeti iztrebki ne poškodujejo, ter zberejo in postavijo v 225 ml puferirane peptonske vode, ki je bila predhodno segreta na sobno temperaturo. Obuvalo za odvzem vzorcev se v celoti potopi v puferirano peptonsko vodo, ki se jo po potrebi doda.

Vzorec prahu se po možnosti analizira ločeno. Vendar lahko pristojni organ določi, da se ga za analizo združi s parom obuval za odvzem vzorcev.

Vzorec se premeša tako, da se popolnoma nasiči, nato pa se izvede metodo odkrivanja z gojenjem iz točke 3.2.

Drugi vzorci (na primer iz valilnic) se pripravijo v skladu z določbami iz točke 2.2.2 Priloge k Uredbi (ES) št. 1003/2005.

Če se sprejmejo ISO-standardi za pripravo iztrebkov za odkrivanje salmonele, se ti uporabijo namesto določb o pripravi vzorcev iz te točke.

3.2   Metoda odkrivanja

Uporablja se metoda odkrivanja, ki jo priporoča referenčni laboratorij Skupnosti za salmonelo iz Bilthovna na Nizozemskem.

Navedena metoda je opisana v Prilogi D k ISO 6579 (2002): „Odkrivanje salmonele v živalskih fekalijah in vzorcih v primarni fazi vzreje.“ Uporablja se zadnja različica Priloge D.

Pri navedeni metodi odkrivanja se kot edino sredstvo za selektivno obogatitev uporablja poltrdno gojišče (metoda s poltrdnim gojiščem po Rappaportu-Vassiladisu, MSRV).

3.3   Serotipizacija

Za vsaj en izolat iz vsakega pozitivnega vzorca se opravi serotipizacija z uporabo sheme Kaufmann-White.

3.4   Alternativne metode

Pri vzorcih, odvzetih na pobudo nosilca živilske dejavnosti, se namesto metod za pripravo vzorcev, metod odkrivanja in serotipizacije iz točk 3.1, 3.2 in 3.3 te priloge lahko uporabljajo metode analize iz člena 11 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2), če so bile potrjene v skladu z EN/ISO 16140/2003.

3.5   Shranjevanje sevov

Laboratoriji z uporabo običajnih metod zbiranja kultur, s katerimi je treba zagotoviti celovitost sevov za najmanj dve leti, zagotovijo shranjevanje vsaj enega izoliranega seva salmonele, ki ga odvzame pristojni organ, na poslopje in leto za morebitno prihodnjo fagotipizacijo ali preskušanje protimikrobne odpornosti.

4.   Rezultati in poročanje

4.1   Odkrivanje Salmonelle Enteritidis in/ali Salmonelle Typhimurium

Laboratorij nemudoma sporoči pristojnemu organu vsako odkritje Salmonelle Enteritidis in/ali Salmonelle Typhimurium ter navede podatke o gospodarstvu in jati.

4.2   Izračun razširjenosti za preverjanje doseganja cilja Skupnosti

Za namen preverjanja doseganja cilja Skupnosti se jata puranov šteje za pozitivno, kadar koli se v jati odkrije prisotnost Salmonelle Enteritidis in/ali Salmonelle Typhimurium (razen sevov cepiva).

Pozitivne jate puranov se štejejo samo enkrat na niz, ne glede na število postopkov vzorčenj in preskusov, o njih pa se poroča samo v letu prvega pozitivnega vzorčenja.

Razširjenost se izračuna ločeno za jate pitovnih puranov in jate odraslih vzrejnih puranov.

4.3   Letno poročilo

Letno poročilo vključuje:

(a)

skupno število jat pitovnih in odraslih vzrejnih puranov, ki jih je vzorčil pristojni organ ali nosilec živilske dejavnosti;

(b)

skupno število jat pitovnih in odraslih vzrejnih puranov, okuženih s Salmonello Enteritidis ali Salmonello Typhimurium;

(c)

vse izolirane serotipe salmonele (vključno z drugimi, poleg Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium) in število jat, okuženih s posameznim serotipom;

(d)

obrazložitve rezultatov, zlasti v zvezi z izjemnimi primeri.

Rezultati in kakršne koli dodatne zadevne informacije se sporočijo kot del poročila o trendih in virih iz člena 9(1) Direktive 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3).

4.4   Dodatne informacije

Na zahtevo Evropske agencije za varnost hrane se dajo na voljo vsaj naslednje informacije o vsaki jati, ki je bila analizirana na nacionalni ravni ali jo je analizirala Evropska agencija za varnost hrane:

(a)

vzorec, ki ga je odvzel pristojni organ ali nosilec živilske dejavnosti;

(b)

navedba gospodarstva v enkratni obliki;

(c)

navedba poslopja v enkratni obliki;

(d)

mesec vzorčenja.


(1)  UL L 170, 1.7.2005, str. 12.

(2)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(3)  UL L 325, 12.12.2003, str. 31.


21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/9


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 585/2008

z dne 19. junija 2008

o prepovedi ribolova na trsko v Kattegatu s plovili, ki plujejo pod zastavo Švedske

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 26(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (2) in zlasti člena 21(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 40/2008 z dne 16. januarja 2008 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2008 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3) določa kvote za leto 2008.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2008.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2008 dodeljena državi članici iz Priloge, velja od datuma iz navedene priloge za izčrpano.

Člen 2

Prepovedi

Ribolov na stalež iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, je prepovedan od datuma iz Priloge. Po tem datumu je prepovedano obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati navedeni stalež, ki ga ulovijo navedena plovila.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. junija 2008

Za Komisijo

Fokion FOTIADIS

Generalni direktor za ribištvo in pomorske zadeve


(1)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 865/2007 (UL L 192, 24.7.2007, str. 1).

(2)  UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1967/2006 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11), kakor je bila nazadnje popravljena v UL L 36, 8.2.2007, str. 6.

(3)  UL L 19, 23.1.2008, str. 1.


PRILOGA

Št.

10/T&Q

Država članica

SWE

Stalež

COD/03AS.

Vrsta

trska (Gadus morhua)

Cona

Kattegat

Datum

19.5.2008


DIREKTIVE

21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/11


DIREKTIVA 2008/54/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. junija 2008

o spremembi Direktive Sveta 95/50/ES o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 95/50/ES (3) določa, da je treba nekatere ukrepe sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(2)

Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, ki je uvedel regulativni postopek s pregledom za sprejemanje ukrepov splošnega obsega, namenjenih spreminjanju nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe, med drugim s črtanjem nekaterih takih določb ali z njegovim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami.

(3)

V skladu z Izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (5) o Sklepu 2006/512/ES bi bilo treba že veljavne akte, sprejete v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe, prilagoditi v skladu z veljavnimi postopki, da bi se zanje uporabljal regulativni postopek s pregledom.

(4)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za prilagoditev prilog k Direktivi 95/50/ES znanstvenemu in tehnološkemu napredku. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 95/50/ES, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(5)

Direktivo 95/50/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ker so spremembe Direktive 95/50/ES s to direktivo tehnične narave in zadevajo le postopek v odboru, ni treba, da jih države članice prenesejo v nacionalno zakonodajo. Določbe v ta namen torej niso potrebne –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Sprememba

Člena 9a in 9b Direktive 95/50/ES se nadomestita z naslednjim:

„Člen 9a

Komisija prilagodi priloge znanstvenemu in tehničnemu napredku na področjih, ki jih zajema ta direktiva, zlasti zaradi upoštevanja sprememb Direktive 94/55/ES. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 9b(2).

Člen 9b

1.   Komisiji pomaga Odbor za prevoz nevarnega blaga, ustanovljen s členom 9 Direktive 94/55/ES.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 17. junija 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J. LENARČIČ


(1)  UL C 44, 16.2.2008, str. 52.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 14. maja 2008.

(3)  UL L 249, 17.10.1995, str. 35. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/112/ES (UL L 367, 14.12.2004, str. 23).

(4)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(5)  UL C 255, 21.10.2006, str. 1.


21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/13


DIREKTIVA KOMISIJE 2008/62/ES

z dne 20. junija 2008

o določitvi nekaterih odstopanj za sprejetje kmetijskih domačih sort in sort poljščin, ki so naravno prilagojene na lokalne in regionalne pogoje in so ogrožene zaradi genske erozije, ter za trženje semena in semenskega krompirja navedenih domačih sort in sort poljščin

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin (1) in zlasti člena 22a(1)(b) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (2) in zlasti člena 22a(1)(b) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (3) ter zlasti členov 4(6), 20(2) in 21 Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/54/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena pese (4) in zlasti člena 30(1)(b) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/56/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semenskega krompirja (5) ter zlasti členov 10(1) in 27(1)(b) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (6) in zlasti člena 27(1)(b) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kot kaže razvoj na mednarodni ravni in ravni Skupnosti v zadnjih letih, pomembnost vprašanj biološke raznovrstnosti in ohranjanja rastlinskih genskih virov narašča. Primeri vključujejo Sklep Sveta 93/626/EGS z dne 25. oktobra 1993 o sklenitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti (7), Sklep Sveta 2004/869/ES z dne 24. februarja 2004 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (8), Uredbo Sveta (ES) št. 870/2004 z dne 24. aprila 2004 o vzpostavitvi programa Skupnosti za ohranjanje, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1467/94 (9) ter Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (10). Da bi se upoštevala ta vprašanja, je treba na podlagi zakonodaje Skupnosti vzpostaviti posebne pogoje, ki urejajo trženje semena poljščin, in sicer na podlagi direktiv 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/53/ES, 2002/54/ES, 2002/56/ES in 2002/57/ES.

(2)

Za zagotovitev ohranitve in situ in trajnostne rabe rastlinskih genskih virov je treba gojiti in tržiti krajevne populacije in sorte, ki so naravno prilagojene na lokalne in regionalne pogoje in so ogrožene zaradi genske erozije („ohranjevalne sorte“) tudi, če te ne izpolnjujejo splošnih zahtev za sprejetje sort ter trženje semena in semenskega krompirja. Da bi se dosegel navedeni cilj, je treba predvideti odstopanja glede sprejetja ohranjevalnih sort za vključitev v nacionalne kataloge poljščin, kakor tudi za proizvodnjo in trženje semena in semenskega krompirja navedenih sort.

(3)

Navedena odstopanja morajo zadevati bistvene zahteve za sprejetje sorte ter postopkovne zahteve, ki jih določa Direktiva Komisije 2003/90/ES z dne 6. oktobra 2003 o določitvi podrobnih pravil za člen 7 Direktive Sveta 2002/53/ES glede lastnosti, ki morajo biti zajete kot minimum pri preskušanju, in minimalnih pogojev za preskušanje nekaterih sort poljščin (11).

(4)

Države članice je treba pooblastiti zlasti za sprejemanje lastnih določb glede razločljivosti, nespremenljivosti in izenačenosti. Te določbe morajo glede razločljivosti in nespremenljivosti temeljiti vsaj na lastnostih, navedenih v tehničnem vprašalniku, ki ga mora izpolniti prijavitelj v zvezi z vlogo za sprejetje sorte iz prilog I in II k Direktivi 2003/90/ES. Kadar se ugotovi izenačenost na podlagi netipičnih rastlin, morajo določbe temeljiti na opredeljenih standardih.

(5)

Treba je določiti postopkovne zahteve, na podlagi katerih se sorta lahko sprejme brez uradnega preskušanja. Poleg tega je treba glede poimenovanja določiti nekatera odstopanja od zahtev iz Direktive Sveta 2002/53/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 930/2000 z dne 4. maja 2000 o oblikovanju pravil za izvajanje glede primernosti poimenovanja sort poljščin in zelenjadnic (12).

(6)

Glede proizvodnje in trženja semena in semenskega krompirja ohranjevalnih sort je treba določiti odstopanje od uradne potrditve.

(7)

Da se zagotovi trženje semena in semenskega krompirja ohranjevalnih sort v skladu z ohranjanjem rastlinskih genskih virov, je treba določiti omejitve zlasti glede regije porekla. Da bi prispevale k ohranjanju in situ in trajnostni rabi navedenih sort, je treba državam članicam omogočiti odobritev dodatnih regij, kadar se seme, ki presega količino, potrebno za ohranjanje zadevne sorte v njeni regiji porekla, lahko trži, če so navedene dodatne regije primerljive glede naravnih in polnaravnih življenjskih združb. Da se ohrani povezava z regijo porekla, to ne velja, kadar država članica odobri dodatne regije proizvodnje.

(8)

Za trženje vsake ohranjevalne sorte je treba določiti največje količine znotraj posamezne vrste in skupno količino za vse ohranjevalne sorte znotraj posamezne vrste skupaj. Za zagotovitev spoštovanja teh količin morajo države članice od proizvajalcev zahtevati, da predložijo uradno obvestilo o količinah ohranjevalnih sort, ki jih nameravajo proizvajati, in jim dodeliti količine.

(9)

Sledljivost semena in semenskega krompirja je treba zagotoviti s pomočjo ustreznih zahtev za pečatenje in označevanje.

(10)

Za zagotovitev pravilne uporabe pravil iz te direktive je treba spremljati semenske posevke, seme preskušati ter izvajati uradno naknadno kontrolo. Količine semena ohranjevalnih sort, danih v promet, morajo dobavitelji sporočati državam članicam, države članice pa jih sporočijo Komisiji.

(11)

Komisija po treh letih oceni, ali so ukrepi iz te direktive, zlasti določbe, ki zadevajo količinske omejitve, učinkoviti.

(12)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Glede poljščin, zajetih v direktivah 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES, 2002/56/ES in 2002/57/ES, določa ta direktiva nekatera odstopanja v zvezi z ohranjanjem in situ ter trajnostno rabo rastlinskih genskih virov s pridelavo in trženjem:

(a)

za sprejetje vključitve domačih sort in sort, ki so naravno prilagojene na lokalne in regionalne pogoje in so ogrožene zaradi genske erozije, v nacionalne kataloge poljščin, kot je določeno v Direktivi 2002/53/ES,

(b)

za trženje semena in semenskega krompirja takih domačih sort in sort.

2.   Če v tej direktivi ni drugače določeno, se uporabljajo direktive 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/53/ES, 2002/54/ES, 2002/56/ES in 2002/57/ES.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„ohranjanje in situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala v njegovih naravnih okoljih in, v primeru gojenih vrst rastlin, v pridelovalnem okolju, v katerem so razvile svoje razločevalne značilnosti;

(b)

„genska erozija“ pomeni izgubo genske raznovrstnosti med populacijami ali sortami iste vrste in v njih skozi čas ali zmanjšanje genetske baze vrste zaradi človekovega posega ali spremembe okolja;

(c)

„domača sorta“ pomeni niz populacij ali klonov rastlinskih vrst, ki so naravno prilagojene na okoljske razmere regije;

(d)

„seme“ pomeni seme in semenski krompir, razen če semenski krompir ni izrecno izključen.

POGLAVJE II

SPREJETJE OHRANJEVALNIH SORT

Člen 3

Ohranjevalna sorta

Države članice lahko v nacionalnih katalogih sort poljščin navedejo domače sorte in sorte iz člena 1(1)(a), če so izpolnjene zahteve iz členov 4 in 5. Take domače sorte ali sorte se navedejo v skupnem katalogu sort poljščin kot „ohranjevalne sorte“.

Člen 4

Bistvene zahteve

1.   Da bi se sprejela kot ohranjevalna sorta, mora biti domača sorta ali sorta iz člena 1(1)(a) zanimiva za ohranjanje rastlinskih genskih virov.

2.   Z odstopanjem od člena 1(2) Direktive 2003/90/ES, lahko države članice sprejmejo lastne določbe glede razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti ohranjevalnih sort.

V takih primerih države članice zagotovijo, da se za razločljivost in nespremenljivost uporabljajo vsaj lastnosti, ki so navedene v:

(a)

tehničnih vprašalnikih, ki so sestavni del testnih protokolov Urada Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO) iz Priloge I k Direktivi 2003/90/ES, ki se uporablja za navedene vrste, ali

(b)

tehničnih vprašalnikih smernic Mednarodne zveze za varstvo novih rastlinskih sort (UPOV) iz Priloge II k Direktivi 2003/90/ES, ki se uporablja za navedene vrste.

Za oceno izenačenosti se uporabi Direktiva 2003/90/ES.

Če pa se ugotovi izenačenost na podlagi netipičnih rastlin, se uporabita populacijski standard 10 % in verjetnost sprejemljivosti najmanj 90 %.

Člen 5

Postopkovne zahteve

Z odstopanjem od prvega stavka člena 7(1) Direktive 2002/53/ES se ne zahteva uradnega preskušanja, če za odločbo o sprejetju ohranjevalnih sort zadostujejo naslednji podatki:

(a)

opis ohranjevalne sorte in njeno poimenovanje;

(b)

rezultati neuradnih testov;

(c)

znanje, pridobljeno iz praktičnih izkušenj med gojenjem, razmnoževanjem in uporabo, kot je razvidno iz uradnega obvestila prijavitelja zadevni državi članici, ter

(d)

drugi podatki, zlasti organov, pristojnih za rastlinske genske vire, ali organizacij, ki jih v ta namen priznajo države članice.

Člen 6

Izključitev od sprejetja

Ohranjevalna sorta se ne sprejme za vpis v nacionalni katalog sort, če:

(a)

je že navedena v skupnem katalogu sort poljščin kot sorta, ki ni ohranjevalna sorta, ali je bila črtana iz skupnega kataloga v zadnjih dveh letih ali v zadnjih dveh letih po preteku obdobja, dodeljenega na podlagi člena 15(2) Direktive 2002/53/ES, ali

(b)

je zavarovana z žlahtniteljskimi pravicami Skupnosti, kot je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 2100/94 (13) ali z nacionalno žlahtniteljsko pravico, ali je zahtevek za tako pravico v teku.

Člen 7

Poimenovanje

1.   Glede poimenovanj ohranjevalnih sort, ki so bile znane pred 25. majem 2000, lahko države članice dovolijo odstopanja od Uredbe (ES) št. 930/2000, razen če bi taka odstopanja kršila prednostne pravice tretje strani, ki je zaščitena na podlagi člena 2 navedene uredbe.

2.   Ne glede na člen 9(2) Direktive 2002/53/ES lahko države članice sprejmejo več kot eno ime za sorto, če so zadevna imena zgodovinsko znana.

Člen 8

Regija porekla

1.   Kadar država članica sprejme ohranjevalno sorto, določi regijo ali regije, v katerih se je sorta v preteklosti gojila in v katerih je naravno prilagojena (v nadaljnjem besedilu: regija porekla). Upoštevajo se podatki organov, pristojnih za rastlinske genske vire, ali organizacij, ki jih v navedeni namen priznajo države članice.

Kadar regija porekla obsega več kot eno državo članico, jo sporazumno določijo vse zadevne države članice.

2.   Država članica ali države članice, ki določajo regijo porekla, o določeni regiji uradno obvestijo Komisijo.

Člen 9

Vzdrževanje

Države članice zagotovijo vzdrževanje ohranjevalne sorte v njeni regiji porekla.

POGLAVJE III

PROIZVODNJA IN TRŽENJE SEMENA

Člen 10

Potrjevanje

1.   Z odstopanjem od zahtev za potrjevanje iz člena 3(1) Direktive 66/401/EGS, člena 3(1) Direktive 66/402/EGS, člena 3(1) Direktive 2002/54/ES, člena 3(1) Direktive 2002/56/ES in člena 3(1) Direktive 2002/57/ES lahko države članice določijo, da se seme ohranjevalne sorte lahko daje v promet, če je v skladu z odstavki 2, 3 in 4 tega člena.

2.   Seme izvira iz semena, proizvedenega v skladu z jasno opredeljenimi postopki za vzdrževanje sorte.

3.   Seme, razen semena Oryza sativa, je v skladu z zahtevami za potrditev certificiranega semena iz direktiv 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES, 2002/56/ES in 2002/57/ES, razen zahtev glede najmanjše sortne čistosti ter zahtev, ki zadevajo uradno preskušanje ali preskušanje pod uradnim nadzorom.

Seme Oryza sativa je v skladu z zahtevami za potrditev za „certificirano seme, druga množitev“ iz direktive 66/402/EGS, razen zahtev glede najmanjše sortne čistosti ter zahtev, ki zadevajo uradno preskušanje ali preskušanje pod uradnim nadzorom.

Seme mora imeti zadostno sortno čistost.

4.   Glede semenskega krompirja lahko države članice določijo, da se člen 10 Direktive 2002/56/ES, ki zadeva velikost, ne uporablja.

Člen 11

Območje proizvodnje semena

1.   Države članice zagotovijo, da se sme seme ohranjevalne sorte proizvajati le v regiji porekla.

Če pogoji za potrditev iz člena 10(3) zaradi posebnega okoljskega problema v navedeni regiji ne morejo biti izpolnjeni, lahko države članice za proizvodnjo semena odobrijo dodatne regije, pri čemer upoštevajo podatke organov, pristojnih za rastlinske genske vire, ali organizacij, ki jih v ta namen priznajo države članice. Vendar pa se lahko seme, proizvedeno v navedenih dodatnih regijah, uporabi izključno v regiji porekla.

2.   Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o dodatnih regijah, ki jih nameravajo odobriti za proizvodnjo semena, v skladu z odstavkom 1.

Komisija in druge države članice lahko v 20 delovnih dneh od prejema navedenih uradnih obvestil zahtevajo, da se zadeva predloži Stalnemu odboru za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo. Na podlagi člena 22a(1)(b) Direktive 66/401/EGS, člena 22a(1)(b) Direktive 66/402/EGS, členov 4(6), 20(2) in 21 Direktive 2002/53/ES, člena 30(1)(b) Direktive 2002/54/ES, členov 10(1) in 27(1)(b) Direktive 2002/56/ES in člena 27(1)(b) Direktive 2002/57/ES, če je primerno, se sprejme odločitev in po potrebi določi omejitve ali pogoje za določitev takih regij.

Če niti Komisija niti katera koli druga država članica ne vloži zahtevka na podlagi drugega pododstavka, lahko zadevna država članica odobri dodatne regije za proizvodnjo semena, kot je navedla v uradnem obvestilu.

Člen 12

Preskušanje semena

1.   Države članice zagotovijo, da se testi izvedejo za preverjanje, ali je seme ohranjevalnih sort v skladu z zahtevami za potrjevanje iz člena 10(3).

Taki testi se izvedejo v skladu z veljavnimi mednarodnimi metodami ali, če take metode ne obstajajo, v skladu s katerimi koli ustreznimi metodami.

2.   Za teste, navedene v odstavku 1, države članice zagotovijo, da se vzorci odvzamejo iz homogenih lotov. Zagotovijo uporabo pravil za maso lota in maso vzorca iz člena 7(2) Direktive 66/401/EGS, člena 7(2) Direktive 66/402/EGS, člena 9(2) Direktive 2002/54/ES in člena 9(2) Direktive 2002/57/ES.

Člen 13

Tržni pogoji

1.   Države članice zagotovijo, da se seme ohranjevalne sorte lahko trži le pod naslednjimi pogoji:

(a)

če je bilo proizvedeno v svoji regiji porekla ali v regiji, navedeni v členu 11,

in

(b)

če se trži v svoji regiji porekla.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1(b) država članica lahko odobri dodatne regije na svojem ozemlju za trženje semena ohranjevalne sorte, če so navedene regije primerljive z regijo porekla glede naravnih in polnaravnih življenjskih združb.

Če države članice odobrijo take dodatne regije, morajo zagotoviti shranitev najmanj količine semena, potrebne za proizvodnjo količine semena, navedene v členu 14, da se sorta ohrani v regiji svojega porekla.

O odobritvi takih dodatnih regij države članice obvestijo Komisijo.

3.   Če država članica odobri dodatne regije za proizvodnjo semena v skladu s členom 11, se odstopanje iz odstavka 2 tega člena ne uporabi.

Člen 14

Količinske omejitve

Vsaka država članica zagotovi, da količina trženega semena za vsako ohranjevalno sorto ne presega 0,5 % semena iste vrste, ki se je uporabila v navedeni državi članici v eni rastni dobi, ali količina, ki je potrebna za setev 100 ha, pri čemer se izbere večja količina. Za vrste Pisum sativum, Triticum spp., Hordeum vulgare, Zea mays, Solanum tuberosum, Brassica napus in Helianthus annuus je naveden odstotek največ 0,3 %, ali ni večji od količine, ki je potrebna za setev 100 ha, pri čemer se izbere večja količina.

Vendar pa skupna količina semena ohranjevalnih sort, trženih v vsaki državi članici, ne sme presegati 10 % semena zadevnih vrst, letno uporabljenega v državi članici. Kadar ta količina ne zadošča za setev 100 ha, se lahko maksimalna količina semena zadevnih vrst, letno uporabljenega v državi članici, poveča tako, da ta zadostuje za setev 100 ha.

Člen 15

Uporaba količinskih omejitev

1.   Države članice zagotovijo, da jih proizvajalci pred začetkom pridelovalne sezone uradno obvestijo o velikosti in lokaciji površine za proizvodnjo semena.

2.   Če je na podlagi uradnih obvestil, navedenih v odstavku 1, verjetno, da bodo količine iz člena 14 presežene, države članice vsakemu zadevnemu proizvajalcu dodelijo količino, ki jo lahko trži v zadevni pridelovalni sezoni.

Člen 16

Spremljanje semenskega posevka

Države članice s pomočjo uradnega spremljanja zagotovijo, da so semenski posevki v skladu z določbami te direktive, pri čemer so zlasti pozorne na sorto, lokacije prozvodnje semena ter količine.

Člen 17

Pečatenje pakiranj in zabojnikov

1.   Države članice zagotovijo, da se sme seme ohranjevalnih sort tržiti le v zaprtih pakiranjih ali zabojnikih z nameščenim sistemom zapiranja.

2.   Pakiranja in zabojnike semena dobavitelj zapečati tako, da jih ni mogoče odpreti, ne da se pri tem poškoduje sistem zapiranja ali pusti dokaz o nedovoljenem spreminjanju etikete dobavitelja, pakiranja ali zabojnika.

3.   Za zagotovitev pečatenja v skladu z odstavkom 2 sistem pečatenja vključuje vsaj etiketo ali pritrditev uradne plombe.

Člen 18

Označevanje

Države članice zagotovijo, da je embalaža semena ohranjevalnih vrst ali posoda zanj opremljena z dobaviteljevo etiketo ali s tiskanim ali odtisnjenim zapisom, ki vključuje naslednje informacije:

(a)

besede „Pravila in standardi ES“;

(b)

ime in naslov osebe, odgovorne za pritrjevanje etiket, ali njena oznaka;

(c)

leto zapiranja, izraženo kot: „zaprto…“ (leto), ali razen za semenski krompir, leto zadnjega vzorčenja za namen zadnjega preskušanja kalivosti, izraženo kot: „vzorčeno …“ (leto);

(d)

vrsta;

(e)

poimenovanje ohranjevalne sorte;

(f)

besedi „ohranjevalna sorta“;

(g)

regija porekla;

(h)

če se regija proizvodnje semena razlikuje od regije porekla, oznako regije proizvodnje semena;

(i)

referenčna številka lota, ki jo je dodelila oseba, odgovorna za pritrjevanje etiket,

(j)

navedena neto ali bruto masa, ali, razen za semenski krompir, navedeno število semen;

(k)

kadar je navedena masa in se uporabijo granulirana fitofarmacevtska sredstva, snovi za oblaganje ali drugi dodatki v trdnem stanju, se, razen za semenski krompir, navede lastnosti kemične obdelave ali dodatkov in približno razmerje med maso klobčičev ali čistih semen in celotno maso.

Člen 19

Uradna naknadna kontrola

Države članice zagotovijo, da je seme predmet uradne naknadne kontrole z naključnimi pregledi, ki preverijo sortno pristnost in sortno čistost.

POGLAVJE IV

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Poročanje

Države članice zagotovijo, da dobavitelji, ki delujejo na njihovem ozemlju, za vsako pridelovalno sezono poročajo o količini semena za vsako ohranjevalno sorto, ki je bila dana v promet.

Države članice na zahtevo Komisiji in drugim državam članicam poročajo o količini semena vsake ohranjevalne sorte, dane v promet na njihovem ozemlju.

Člen 21

Uradno obveščanje o priznanih organizacijah rastlinskih genskih virov

Države članice Komisijo uradno obvestijo o priznanih organizacijah iz členov 5(d), 8(1) in 11(1).

Člen 22

Ocenjevanje

Komisija do 31. decembra 2011 oceni izvajanje določb iz členov 4, 13(2), 14 in 15.

Člen 23

Prenos

1.   Države članice najpozneje do 30. junija 2009 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 25

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 20. junija 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL 125, 11.7.1966, str. 2298/66. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/72/ES (UL L 329, 14.12.2007, str. 37).

(2)  UL 125, 11.7.1966, str. 2309/66. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/55/ES (UL L 159, 13.6.2006, str. 13).

(3)  UL L 193, 20.7.2002, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 268, 18.10.2003, str. 1).

(4)  UL L 193, 20.7.2002, str. 12. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/117/ES (UL L 14, 18.1.2005, str. 18).

(5)  UL L 193, 20.7.2002, str. 60. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2005/908/ES (UL L 329, 16.12.2005, str. 37).

(6)  UL L 193, 20.7.2002, str. 74. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/117/ES.

(7)  UL L 309, 13.12.1993, str. 1.

(8)  UL L 378, 23.12.2004, str. 1.

(9)  UL L 162, 30.4.2004, str. 18.

(10)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 146/2008 (UL L 46, 21.2.2008, str. 1).

(11)  UL L 254, 8.10.2003, str. 7. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/48/ES (UL L 195, 27.7.2007, str. 29).

(12)  UL L 108, 5.5.2000, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 920/2007 (UL L 201, 2.8.2007, str. 3).

(13)  UL L 227, 1.9.1994, str. 1.


21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/20


DIREKTIVA KOMISIJE 2008/63/ES

z dne 20. junija 2008

o konkurenci na trgih za telekomunikacijsko terminalsko opremo

(Besedilo velja za EGP)

(Kodificirana različica)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 86(3) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Komisije 88/301/EGS z dne 16. maja 1988 o o konkurenci na trgih za telekomunikacijsko terminalsko opremo (1) je bila bistveno spremenjena (2). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

V vseh državah članicah so bile telekomunikacije bodisi v celoti bodisi delno državni monopol, ki so se navadno dodelile v obliki posebnih ali izključnih pravic enemu ali več organom, odgovornim za zagotavljanje in obratovanje omrežne infrastrukture in spremljajočih storitev. Te pravice pa pogosto niso zajemale samo zagotavljanja storitev za uporabo omrežja, temveč tudi dobavo uporabniške terminalske opreme za priključitev na omrežje. V zadnjih desetletjih je zaznati močan tehnični razvoj omrežij, hitrost razvoja pa je zlasti očitna na področju terminalske opreme.

(3)

Zaradi tehničnega in gospodarskega razvoja so države članice preučile svoj sistem odobritve posebnih ali izključnih pravic v telekomunikacijskem sektorju. Širjenje novih tipov terminalske opreme in možnost souporabe terminalov pomeni, da je treba uporabnikom dovoliti svobodno izbiro med različnimi tipi razpoložljive opreme, če bi hoteli v celoti izkoristiti tehnološki napredek, dosežen v tem sektorju.

(4)

Obstoj izključnih pravic povzroča omejevanje prostega pretoka telekomunikacijske terminalske opreme bodisi pri uvozu in trženju te opreme (vključno s satelitsko opremo), ker se nekateri proizvodi ne tržijo, bodisi pri priključitvi, spuščanju v obratovanje ali vzdrževanju, ker ob upoštevanju značilnosti trga, zlasti pa raznolikosti in tehnične narave proizvodov, monopol nima spodbude, niti da bi te storitve zagotavljal za proizvode, ki jih ni tržil ali uvažal, niti da bi svoje cene prilagodil stroškom, saj ne grozi konkurenca novih udeležencev na trgu. Ob upoštevanju dejstva, da je za večino trgov opreme značilna velika izbira telekomunikacijske terminalske opreme, ima vsaka posebna pravica, ki neposredno ali posredno omejuje število podjetij, pooblaščenih za uvoz, trženje, priključitev, spuščanje v obratovanje in vzdrževanje take opreme, verjetno enak učinek kakor odobritev izključnih pravic. Take izključne ali posebne pravice pomenijo ukrepe z enakim učinkom, kot ga imajo količinske omejitve, nezdružljive s členom 28 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Torej je treba odpraviti vse veljavne izključne pravice pri uvažanju, trženju, priključitvi, spuščanju v obratovanje in vzdrževanju telekomunikacijske terminalske opreme in tudi pravice s primerljivim učinkom – to pomeni vse posebne pravice, razen tistih, ki se enemu ali več podjetjem dodelijo v obliki prednosti z zakoni ali drugimi predpisi in omejujejo samo možnost drugih podjetij, da bi se vključila v eno od prej navedenih dejavnosti v istem geografskem območju pod dejansko enakovrednimi pogoji.

(5)

Posebne ali izključne pravice v zvezi s terminalsko opremo se v praksi izvajajo tako, da se zapostavlja oprema iz drugih držav članic, predvsem s preprečevanjem uporabnikom, da svobodno izbirajo opremo, ki najbolje ustreza njihovim potrebam po ceni in kakovosti, ne glede na njeno poreklo. Izvajanje teh pravic zato v nobeni državi ni združljivo s členom 31 Pogodbe.

(6)

Zagotavljanje montaže in vzdrževanja je ključni dejavnik pri nakupu ali najemu terminalske opreme. Ohranitev izključnih pravic na tem področju bi bila enaka pridržanju izključnih pravic trženja. Zato je tudi takšne pravice treba odpraviti, da bi odprava izključnih uvoznih pravic in pravic trženja imela praktični učinek.

(7)

Vzdrževanje terminalov je storitev po členu 50 Pogodbe. Zadevno storitev, ki je s komercialnega vidika nikakor ni mogoče ločiti od trženja terminalov, je treba izvajati svobodno skladno s členom 49 Pogodbe, še zlasti, če jo izvajajo kvalificirani operaterji.

(8)

Stanje na trgu še naprej povzroča kršitve pravil o konkurenci, ki jih določa Pogodba, in negativno vpliva na razvoj trgovine toliko, kolikor je to v nasprotju z interesi Skupnosti. Večja konkurenca na trgu terminalske opreme zahteva uvedbo preglednih tehničnih specifikacij, ki izpolnjujejo bistvene zahteve iz Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (3) in omogočajo prost pretok terminalske opreme. Vendar pa takšna preglednost nujno zahteva objavo tehničnih specifikacij.

(9)

Posebne ali izključne pravice glede uvoza in trženja terminalske opreme ustvarjajo stanje, ki je v nasprotju s ciljem člena 3(g) Pogodbe, ker ta predvideva vzpostavitev sistema, ki zagotavlja, da konkurenca na notranjem trgu ni izkrivljena, in še toliko bolj, da se ne sme izključiti. Po členu 10 Pogodbe se morajo države članice vzdržati vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev Pogodbe, vključno s cilji člena 3(g). Izključne pravice terminalske opreme je treba zato obravnavati kot nezdružljive s členom 82 Pogodbe v povezavi s členom 3, države članice pa po členu 86(1) Pogodbe takšnih pravic ne smejo sprejeti ali ohraniti.

(10)

Da bi uporabnikom omogočili dostop do terminalske opreme po lastni izbiri, je treba poznati karakteristike javnih mrežnih vmesnikov, na katere mora biti terminalska oprema priključena, in te karakteristike narediti pregledne. Zato morajo države članice zagotoviti, da so te karakteristike objavljene in da imajo uporabniki dostop do javnih mrežnih vmesnikov.

(11)

Proizvajalci terminalske opreme morajo vedeti, katere tehnične specifikacije morajo izpolnjevati, da bi lahko tržili svoje izdelke. Zato naj države članice formalizirajo in objavijo specifikacije o odobritvi tipa, ki jih morajo priglasiti Komisiji v obliki osnutka v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (4). Specifikacije se lahko razširijo na proizvode, uvožene iz drugih držav članic, samo, če so potrebne za zagotovitev skladnosti z bistvenimi zahtevami iz člena 3 Direktive 1999/5/ES, ki se lahko upravičeno zahtevajo po pravu Skupnosti. V vsakem primeru morajo države članice ravnati v skladu s členoma 28 in 30 Pogodbe, po katerih mora država članica uvoznica dovoliti, da se terminalska oprema, ki se zakonito proizvaja in trži v drugi državi članici, uvozi na njeno ozemlje.

(12)

Za zagotovitev pregledne, objektivne in nediskriminacijske uporabe specifikacij, nadzorovanja njihove uporabe, zaradi očitnega nasprotja interesov ni mogoče prenesti na konkurenta na trgu terminalske opreme. Države članice naj zato zagotovijo, da se odgovornost za nadzor dodeli organu, ki je neodvisen od operaterja omrežja in od vsakega drugega konkurenta na zadevnem trgu.

(13)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv določenih v Prilogi II, Del B –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

V tej direktivi:

1.

„terminalska oprema“

(a)

pomeni vso opremo, ki je neposredno ali posredno priključena na mrežni vmesnik javnega telekomunikacijskega omrežja za pošiljanje, obdelovanje ali sprejemanje informacij; v obeh primerih (neposredna ali posredna) se lahko priključitev izvede z žico, optičnim kablom ali elektromagnetno; priključitev je posredna, če je oprema nameščena med terminalom in javnim mrežnim vmesnikom;

(b)

pomeni tudi opremo satelitskih zemeljskih postaj;

2.

„oprema satelitskih zemeljskih postaj“ pomeni opremo, ki se lahko uporablja samo za oddajanje ali za oddajanje in sprejemanje („oddajno/sprejemna“) ali samo za sprejemanje („sprejemna“) radiokomunikacijskih signalov s sateliti ali drugimi vesoljskimi sistemi;

3.

„podjetje“ pomeni javno ali zasebno telo, ki mu država članica odobri posebne ali izključne pravice za uvažanje, trženje, priključevanje, vključevanje telekomunikacijske terminalske opreme v obratovanje ali vzdrževanje takšne opreme;

4.

„posebne pravice“ pomenijo pravice, ki jih država članica odobri omejenemu številu podjetij s katerim koli zakonom ali drugim predpisom, s katerim v danem geografskem območju

(a)

drugače kakor po merilih objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije omeji število takih podjetij na dve ali več podjetij, ali

(b)

drugače kakor po merilih iz točke (a), določi več konkurenčnih podjetij, ali

(c)

enemu ali več podjetjem drugače kakor po merilih iz točk (a) in (b), dodeli katere koli prednosti, priznane z zakoni ali drugimi predpisi, ki znatno zmanjšajo možnost katerega koli drugega podjetja, da uvaža, trži, priključi, spušča v obratovanje in/ali vzdržuje telekomunikacijsko terminalsko opremo v istem geografskem območju pod dejansko enakovrednimi pogoji.

Člen 2

Države članice, ki so podjetjem odobrile posebne ali izključne pravice, zagotovijo, da se odvzamejo vse izključne pravice in tudi tiste posebne pravice, ki

(a)

drugače kakor po merilih objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije omejujejo število takih podjetij na dve ali več podjetij; ali

(b)

drugače kakor po merilih iz točke (a), določijo več konkurenčnih podjetij.

Komisijo obvestijo o sprejetih ukrepih ali osnutku zakonodaje, sprejete v ta namen.

Člen 3

Države članice gospodarskim subjektom zagotovijo pravico do uvoza, trženja, priključevanja, vključevanja terminalske opreme in njenega vzdrževanja.

Države članice pa lahko:

(a)

pri opremi satelitskih zemeljskih postaj zavrnejo priključitev take opreme na javno telekomunikacijsko omrežje ali njeno spuščanje v obratovanje, kadar oprema ne izpolnjuje ustreznih enotnih tehničnih predpisov, sprejetih v skladu z Direktivo 1999/5/ES, ali če teh predpisov ni, bistvenih zahtev, določenih v členu 3 te direktive. Kadar enotni tehnični predpisi ali usklajeni regulativni pogoji ne obstajajo, morajo biti nacionalni predpisi v sorazmerju z bistvenimi zahtevami in se Komisiji sporočijo v skladu z Direktivo 98/34/ES, kjer se v direktivi tako zahteva;

(b)

pri drugi terminalski opremi zavrnejo priključitev take opreme na javno telekomunikacijsko omrežje, kadar oprema ne izpolnjuje ustreznih enotnih tehničnih predpisov, sprejetih v skladu z Direktivo 1999/5/ES, ali če teh predpisov ni, bistvenih zahtev, določenih v členu 3 te direktive;

(c)

od gospodarskih subjektov zahtevajo, da so tehnično usposobljeni za priključevanje, vključevanje terminalske opreme v obratovanje in njeno vzdrževanje na podlagi objektivnih, nediskriminacijskih in objavljenih meril.

Člen 4

Države članice skrbijo, da je uporabnikom zagotovljen dostop do novih javnih mrežnih vmesnikov in da upravljalci javnega telekomunikacijskega omrežja objavijo fizične karakteristike teh vmesnikov.

Člen 5

Države članice zagotovijo, da se vse specifikacije za terminalsko opremo formalizirajo in objavijo.

Države članice Komisijo o tehničnih specifikacijah obvestijo v obliki osnutka v skladu z Direktivo 98/34/ES.

Člen 6

Države članice zagotovijo, da nadzorovanje uporabe za pripravo specifikacij iz člena 5 prevzame organ, neodvisen od javnih ali zasebnih podjetij, ki ponujajo blago ali storitve v telekomunikacijskem sektorju.

Člen 7

Ob koncu vsakega leta države članice Komisiji predložijo poročilo, na podlagi katerega lahko Komisija ugotavlja skladnost z določbami iz členov 2, 3, 4 in 6.

Vzorec poročila je v Prilogi I.

Člen 8

Direktiva 88/301/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivo, navedeno v Prilogi II, Del A je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v Prilogi II, Del B.

Sklici na razveljavljeno direktivo, se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi III.

Člen 9

Ta direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 10

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 20. junija 2008

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 131, 27.5.1988, str. 73. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 94/46/ES (UL L 268, 19.10.1994, str. 15).

(2)  Glej Prilogo II, Del A.

(3)  UL L 91, 7.4.1999, str. 10. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(4)  UL L 204, 21.7.1998, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2006/96/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 81).


PRILOGA I

Vzorec poročila iz člena 7

Izvajanje člena 2

Terminalska oprema, za katero se spreminja ali je bila spremenjena zakonodaja.

Po kategoriji terminalske opreme:

datum sprejetja ukrepa, ali

datum predložitve ukrepa, ali

datum začetka veljavnosti ukrepa.

Izvajanje člena 3

terminalska oprema, katere priključitev in/ali spuščanje v obratovanje sta bila omejena,

zahtevana tehnična usposobljenost s sklicevanjem na njeno objavo.

Izvajanje člena 4

sklicevanje na objavo fizičnih karakteristik,

število obstoječih javnih mrežnih vmesnikov,

število javnih mrežnih vmesnikov, ki so zdaj dostopni.

Izvajanje člena 6

imenovani neodvisni organ ali organi.


PRILOGA II

DEL A

Razveljavljena direktiva z njeno zaporedno spremembo

(iz člena 8)

Direktiva Komisije 88/301/EGS

(UL L 131, 27.5.1988, str. 73)

Direktiva Komisije 94/46/ES

(UL L 268, 19.10.1994, str. 15)

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 8)

Direktiva

Roki za prenos

88/301/EGS

94/46/ES

8. avgust 1995


PRILOGA III

Primerjalna tabela

Direktiva 88/301/EGS

Ta direktiva

Člen 1, uvodne besede

Člen 1, uvodne besede

Člen 1, prva alinea, prva in druga poved

Člen 1, točka (1)(a)

Člen 1, prva alinea, zadnja poved

Člen 1, točka (1)(b)

Člen 1, druga alinea

Člen 1, točka (3)

Člen 1, tretja alinea, uvodne besede

Člen 1, točka (4), uvodne besede

Člen 1, tretja alinea, prva podalinea

Člen 1, točka (4)(a)

Člen 1, tretja alinea, druga podalinea

Člen 1, točka (4)(b)

Člen 1, tretja alinea, tretja podalinea

Člen 1, točka (4)(c)

Člen 1, četrta alinea

Člen 1, točka (2)

Člen 2

Člen 2

Člen 3, prva poved

Člen 3, prvi odstavek

Člen 3, druga poved

Člen 3, drugi odstavek, uvodne besede

Člen 3, prva alinea

Člen 3, drugi odstavek, točka (a)

Člen 3, druga alinea

Člen 3, drugi odstavek, točka (b)

Člen 3, tretja alinea

Člen 3, drugi odstavek, točka (c)

Člen 4, prvi odstavek

Člen 4

Člen 4, drugi odstavek

Člen 5(1)

Člen 5(2), prva poved

Člen 5, prvi pododstavek

Člen 5(2), druga poved

Člen 5, drugi pododstavek

Člen 6

Člen 6

Člen 8

Člen 9

Člen 7

Člen 10

Člen 8

Člen 9

Člen 11

Člen 10

Priloga I

Priloga II

Priloga I

Priloga II

Priloga III


ODLOČBE/SKLEPI, KI JIH SKUPAJ SPREJMETA EVROPSKI PARLAMENT IN SVET

21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/27


ODLOČBA št. 586/2008/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. junija 2008

o spremembi Odločbe št. 896/2006/ES o vzpostavitvi poenostavljenega režima kontrole oseb na zunanjih mejah na podlagi enostranskega priznanja določenih dovoljenj za prebivanje, ki jih izdata Švica in Lihtenštajn, s strani držav članic za namen tranzita preko njihovih ozemelj

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 62(2)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba št. 896/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa skupna pravila o enostranskem priznanju določenih dovoljenj za prebivanje, ki jih izdajata Švica in Lihtenštajn, s strani držav članic, kar omogoča poenostavljen režim za kontrole državljanov tretjih držav, ki imajo te dokumente na zunanjih mejah.

(2)

Na podlagi dvofaznega izvajanja schengenskega pravnega reda morajo države članice, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004, od tega datuma državljanom tretjih držav, ki sta jim Švica ali Lihtenštajn izdala dovoljenje za prebivanje in morajo imeti vizum na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (3), izdati nacionalne vizume. Ta obveznost je povzročila dodatne upravne obremenitve za konzularna predstavništva teh držav članic v Švici in Lihtenštajnu.

(3)

Vendar se državam članicam ni zdelo nujno potrebno, da od te skupine oseb zahtevajo vizum za namene tranzita, saj pomenijo nizko tveganje nezakonitega priseljevanja za države članice.

(4)

Glede na to, da enako sklepanje velja za Bolgarijo in Romunijo, bi bilo treba poenostavljeni režim, ki ga uvaja Odločba št. 896/2006/ES, razširiti na Bolgarijo in Romunijo.

(5)

Če se Bolgarija in Romunija odločita za uporabo Odločbe št. 582/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o uvedbi poenostavljenega režima kontrole oseb na zunanjih mejah na podlagi enostranskega priznanja določenih listin s strani Bolgarije, Cipra in Romunije kot enakovrednih njihovim nacionalnim vizumom za namene tranzita prek njihovih ozemelj (4), bi jima morala takšna sprememba Odločbe št. 896/2006/ES omogočiti enostransko priznanje dovoljenj za prebivanje, ki jih izdajata Švica in Lihtenštajn in so našteta v Prilogi k Odločbi št. 896/2006/ES, kot enakovrednih svojim nacionalnim tranzitnim vizumom.

(6)

Priznanje bi moralo biti omejeno na namen tranzita preko ozemlja Bolgarije in Romunije in ne bi smelo posegati v možnost teh dveh držav članic, da izdajata vizume za kratkoročno bivanje.

(7)

Možnost, da Bolgarija in Romunija Odločbe št. 896/2006/ES ne uporabita, bi morala biti omejena na prehodno obdobje do datuma, ki ga določi Svet v skladu z drugim pododstavkom člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005.

(8)

Pogoji za vstop, določeni v členu 5(1) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (5), morajo biti izpolnjeni, razen pogoja, določenega v členu 5(1)(b) Uredbe, kolikor ta odločba vzpostavlja režim enakovrednosti med tranzitnimi vizumi, ki jih izdajata Bolgarija in Romunija, in določenimi dovoljenji za prebivanje, ki jih izdata Švica in Lihtenštajn.

(9)

Ker cilja te odločbe države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, ker neposredno zadeva pravni red Skupnosti o zunanjih mejah in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(10)

Kar zadeva Islandijo in Norveško, predstavlja ta odločba nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda, v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško, o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (6), ki spadajo v okvir področja, navedenega v členu 1(A) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 (7) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(11)

V skladu s členi 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa in zato ta zanjo ni zavezujoč niti ga ni dolžna uporabljati. Glede na to, da ta odločba temelji na schengenskem pravnem redu v skladu z določbami iz naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola odloči v roku šestih mesecev po sprejetju te odločbe, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(12)

Ta odločba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (8). Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te odločbe in ga ta zato ne zavezuje niti je ni dolžno uporabljati.

(13)

Ta odločba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (9). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te odločbe in je ta zato ne zavezuje niti je ni dolžna uporabljati –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Členu 2 Odločbe št. 896/2006/ES se doda naslednji pododstavek:

„Če se Bolgarija in Romunija odločita uporabljati Odločbo št. 582/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o uvedbi poenostavljenega režima kontrole oseb na zunanjih mejah na podlagi enostranskega priznanja določenih listin s strani Bolgarije, Cipra in Romunije kot enakovrednih njihovim nacionalnim vizumom za namene tranzita prek njihovih ozemelj (10), lahko enostransko priznata dovoljenja za prebivanje, našteta v Prilogi k tej odločbi, kot enakovredna svojim tranzitnim vizumom, do datuma, ki ga določi Svet v skladu z drugim pododstavkom člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005.

Člen 2

Če se Bolgarija in Romunija odločita uporabljati Odločbo št. 896/2006/ES, o tem obvestita Komisijo v 10 delovnih dneh od dneva začetka veljavnosti te odločbe. Komisija objavi njuno naznanilo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta odločba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Strasbourgu, 17. junija 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J. LENARČIČ


(1)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 5. junija 2008.

(2)  UL L 167, 20.6.2006, str. 8.

(3)  UL L 81, 21.3.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1932/2006 (UL L 405, 30.12.2006, str. 23).

(4)  UL L 161, 20.6.2008, str. 30.

(5)  UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

(6)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(7)  UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(8)  UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(9)  UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(10)  UL L 161, 20.6.2008, str. 30.“


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Evropski parlament in Svet

21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/30


ODLOČBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 5. junija 2008

o uporabi Solidarnostnega sklada EU v skladu s točko 26 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

(2008/469/ES)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1), še zlasti točke 26,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (2),

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska unija je ustanovila Solidarnostni sklad Evropske unije („Sklad“), da bi pokazala svojo solidarnost prebivalstvu območij, ki so jih prizadele nesreče.

(2)

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 dopušča uporabo Sklada do letne zgornje meje v višini 1 milijarde EUR.

(3)

Uredba (ES) št. 2012/2002 vsebuje določbe, v skladu s katerimi se Sklad lahko uporabi.

(4)

Grčija je predložila vlogo za uporabo sklada v zvezi z nesrečo, ki so jo avgusta 2007 povzročili gozdni požari.

(5)

Slovenija je predložila vlogo za uporabo sklada v zvezi z nesrečo, ki so jo septembra 2007 povzročile poplave –

STA SKLENILA:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008 se iz Solidarnostnega sklada Evropske unije zagotovi vsota 98 023 212 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, 5. junija 2008

Za Evropski parlament

predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

predsednik

J. LENARČIČ


(1)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2008/371/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 128, 16.5.2008, str. 8).

(2)  UL L 311, 14.11.2002, str. 3.


Komisija

21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/31


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 7. maja 2008

o začasni prepovedi uporabe in prodaje gensko spremenjene koruze (Zea mays L. linija T25) v Avstriji v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 1715)

(Besedilo v nemškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/470/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 18(1) Direktive,

po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Odločbo Komisije 98/293/ES z dne 22. aprila 1998 o dajanju v promet gensko spremenjene koruze (Zea mays L. linija T25) na podlagi Direktive Sveta 90/220/EGS (2) je bilo sklenjeno, da se odobri dajanje v promet navedenega proizvoda.

(2)

Francoski organi so 3. avgusta 1998 dali ustrezno soglasje. Soglasje zajema vse vrste uporabe proizvoda, tj. uvoz, predelavo v živila in krmo ter pridelavo.

(3)

V skladu s členom 35(1) Direktive 2001/18/ES, ki je nadomestila Direktivo Sveta 90/220/EGS (3), veljajo za postopke v zvezi s priglasitvijo glede dajanja v promet gensko spremenjenih organizmov, ki niso bili zaključeni do 17. oktobra 2002, določbe Direktive 2001/18/ES.

(4)

Dne 8. maja 2000 je Avstrija v skladu s členom 16(1) Direktive 90/220/EGS obvestila Komisijo o svoji odločitvi, da začasno prepove uporabo in prodajo koruze Zea mays L. linija T25 za vse vrste uporabe in navedla razloge zanjo.

(5)

Proizvodi iz koruze Zea mays L. linija T25 (škrob in vsi njegovi derivati, surovo in rafinirano olje, vsi toplotno obdelani ali fermentirani proizvodi, pridobljeni iz Zea mays L. linija T25 ter krma iz Zea mays L. linija T25) so dovoljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Za te uporabe ne velja zaščitna klavzula, ki jo je priglasila Avstrija.

(6)

Znanstveni odbor za rastline je 20. julija 2001 sklenil, da informacije, ki jih je predložila Avstrija, niso vsebovale novih pomembnih znanstvenih izsledkov, ki ne bi bili upoštevani že pri prvotnem vrednotenju dokumentacije in ki bi sprožili presojo prvotnega mnenja odbora o tem proizvodu.

(7)

Dne 9. januarja 2004 ter 9. in 17. februarja 2004 je Avstrija Komisiji predložila dodatne informacije v podporo nacionalnim ukrepom glede koruze linije T25.

(8)

V skladu s členom 28(1) Direktive 2001/18/ES se je Komisija posvetovala z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (6), s katero je zamenjala ustrezne znanstvene odbore.

(9)

EFSA je 8. julija 2004 (7) sklenila, da informacije, ki jih je predložila Avstrija, niso vsebovale novih pomembnih znanstvenih izsledkov, ki bi ovrgli oceno tveganja za okolje za koruzo linije T25, in bi tako upravičili prepoved uporabe in prodaje navedenega proizvoda v Avstriji.

(10)

Ker tako ni bilo razloga za mnenje, da proizvod predstavlja tveganje za človekovo zdravje ali za okolje, je Komisija 29. novembra 2004 predložila osnutek odločbe, v kateri se je od Avstrije zahtevalo, da razveljavi začasno zaščitno klavzulo, odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 30 Direktive 2001/18/ES, da o njem poda mnenje v skladu s postopkom iz člena 30(2) navedene direktive.

(11)

Vendar odbor ni izdal mnenja in Komisija je v skladu s členom 5(4) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8), predložila Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo.

(12)

Svet je 24. junija 2005 v skladu s členom 5(6) Sklepa 1999/468/ES ta predlog s kvalificirano večino zavrnil.

(13)

Svet je v izjavi navedel, da „še vedno obstaja nekaj negotovosti glede nacionalnih zaščitnih ukrepov na trgu z gensko spremenjeno koruzo sorte […] T25“ in Komisijo pozval, „naj pridobi dodatne izsledke o zadevnem GSO in dodatno oceni upravičenost ukrepa, ki ga je sprejela [Avstrija] z namenom ukinitve začasnega preventivnega ukrepa dajanja proizvoda v promet, in ali odobritev takšnega organizma še vedno izpolnjuje varnostne zahteve Direktive 2001/18/ES“.

(14)

Novembra 2005 se je Komisija znova posvetovala z EFSA, ali obstaja morebitni znanstveni razlog za domnevo, da lahko nadaljnje dajanje v promet koruze T25 v promet povzroči kakršne koli škodljive učinke na zdravje ljudi ali okolje, če se upoštevajo pogoji odobritve. Od EFSA se je zlasti zahtevalo, da glede varnosti tega GSO upošteva morebitne nove znanstvene podatke, pridobljene po predhodnem znanstvenem mnenju.

(15)

V mnenju z dne 29. marca 2006 (9) je EFSA sklenila, da ni razloga za domnevo, da lahko nadaljnje dajanje v promet koruze T25 povzroči kakršne koli škodljive učinke na zdravje ljudi in živali ter na okolje, če se upoštevajo pogoji njegove odobritve.

(16)

Komisija je v skladu s členom 5(6) Sklepa 1999/468/ES Svetu predložila predlog, v katerem se zahteva, da Avstrija razveljavi svojo zaščitno klavzulo.

(17)

V skladu s členom 5(6) Sklepa 1999/468/ES je Svet za okolje 18. decembra 2006 s kvalificirano večino predlogu nasprotoval.

(18)

Svet se v odločbi sklicuje na oceno tveganja za okolje, kakor je navedena v Direktivi 2001/18/ES, in navaja, da „je treba v oceni tveganja za okolje bolj sistematično upoštevati različne kmetijske strukture in regionalne ekološke značilnosti v Evropski uniji“.

(19)

Da bi upoštevala Odločbo Sveta z dne 18. decembra 2006, ki se nanaša samo na okoljske vidike avstrijske zaščitne klavzule, tj. na pridelavo, je Komisija v skladu s členom 5(6) Sklepa 1999/468/ES predložila spremenjeni predlog.

(20)

Avstrija je začela zbirati pomembne znanstvene izsledke o teh vidikih, kar po mnenju Avstrije upravičujejo začasno ohranitev zaščitne klavzule, zlasti glede na „različne kmetijske strukture in regionalne ekološke značilnosti“, kakor je navedeno v uvodni izjavi 3 zgoraj navedene odločbe Sveta. Avstrija se v skladu s členom 23 Direktive 2001/18/ES poziva, naj Komisiji predloži vse zbrane znanstvene izsledke ter morebitno novo oceno tveganja, takoj ko bo dokončana, in o tem obvesti vse države članice.

(21)

Komisija bo na podlagi izsledkov, ki jih bo predložila Avstrija, in njihove znanstvene ocene ukrepala v skladu s členom 23 Direktive 2001/18/ES glede teh vidikov ukrepa Avstrije.

(22)

Varnostni vidiki v zvezi z živili in krmo za koruzo Zea mays L. linija T25, ki jih zajema odobritev v skladu z Direktivo 90/220/EGS (vključno z uvozom in predelavo), so povsod po Evropi enaki in jih je ocenila EFSA, ki je zaključila, da ta proizvod verjetno ne bo imel škodljivih učinkov na zdravje ljudi in živali.

(23)

Predlog Komisija zajema samo tiste vidike prepovedi Avstrije, ki se nanašajo na živila in krmo, tj. prepoved uvoza in predelave nepredelanih zrn kot surovin za nadaljnjo predelavo ali za neposredno uporabo za živila ali krmo.

(24)

Avstrija bi zato morala razveljaviti svoje zaščitne ukrepe vsaj za uvoz koruze Zea mays L. linija T25 ter njeno predelavo v živila in krmo.

(25)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, niso v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 30 Direktive 2001/18/ES, zato je Komisija Svetu predložila predlog glede teh ukrepov. Ker po izteku obdobja iz člena 30(2) Direktive 2001/18/ES Svet ni niti sprejel predlaganih ukrepov niti jim ni nasprotoval v skladu s členom 5(6) Sklepa 1999/468/ES, mora ukrepe sprejeti Komisija –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Ukrepi Avstrije za prepoved uvoza koruze Zea mays L. linija T25, katere dajanje v promet je bilo odobreno z Odločbo 98/293/ES, ter njene predelave v živila in krmo v skladu s členom 23 Direktive 2001/18/ES niso upravičeni.

Člen 2

Avstrija sprejme potrebne ukrepe za ukinitev prepovedi uvoza koruze Zea mays L. linija T25 ter njene predelave v živila in krmo najpozneje 20 dni po njeni uradni priglasitvi.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Republiko Avstrijo.

V Bruslju, 7. maja 2008

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 106, 17.4.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2008/27/ES (UL L 81, 20.3.2008, str. 45).

(2)  UL L 131, 5.5.1998, str. 30.

(3)  UL L 117, 8.5.1990, str. 15. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 97/35/ES (UL L 169, 27.6.1997, str. 72).

(4)  UL L 43, 14.2.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(5)  UL L 268, 18.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 298/2008 (UL L 97, 9.4.2008, str. 64).

(6)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1 Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 202/2008 (UL L 60, 5.3.2008, str. 17).

(7)  Mnenje Znanstvenega odbora o gensko spremenjenih organizmih na zahtevo Komisije v zvezi z avstrijsko uveljavitvijo člena 23 Direktive 2001/18/ES, The EFSA Journal (2004) 78, 1–13.

(8)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(9)  Mnenje Znanstvenega odbora o gensko spremenjenih organizmih na zahtevo Komisije v zvezi z gensko spremenjenimi pridelki (koruza Bt176, koruza MON810, koruza T25, oljna repica Topas 19/2 in oljna repica Ms1xRf1), ki so predmet uveljavljene zaščitne klavzule v skladu s členom 16 Direktive 90/220/EGS, The EFSA Journal (2006) 338, 1–15.


PRIPOROČILA

Komisija

21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/34


PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 30. maja 2008

o ukrepih za zmanjšanje tveganja za snovi: trikloroetilen, benzen in 2-metoksi-2-metilbutan (TAME)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2271)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/471/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 z dne 23. marca 1993 o oceni in nadzoru tveganja, ki ga predstavljajo obstoječe snovi (1), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Uredbi (EGS) št. 793/93 so bile naslednje snovi opredeljene kot prednostne snovi za oceno v skladu z uredbama Komisije (ES) št. 1179/94 (2) in (ES) št. 2364/2000 (3) v tem zaporedju o prvem in četrtem seznamu prednostnih snovi, kot določa Uredba (EGS) št. 793/93:

trikloroetilen,

benzen,

2-metoksi-2-metilbutan (TAME).

(2)

Države članice poročevalke, imenovane v skladu z navedenimi uredbami, so v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1488/94 z dne 28. junija 1994 o določitvi načel za ocenjevanje tveganja, ki ga obstoječe snovi predstavljajo za ljudi in okolje v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93 (4), za navedene snovi dokončale ocenjevanje tveganja za ljudi in okolje ter predlagale strategijo za omejitev tveganja.

(3)

Opravljena so bila posvetovanja z Znanstvenim odborom za strupenost, strupenost za ekosisteme in okolje (SCTEE) ter Znanstvenim odborom za zdravstvena in okoljska tveganja (SCHER), ki sta o ocenah tveganja, ki so jih pripravile poročevalke, izdala svoja mnenja. Mnenja so objavljena na spletni strani znanstvenih odborov.

(4)

Rezultati ocene tveganja in nadaljnji rezultati strategij za omejitev tveganja so navedeni v ustreznem sporočilu Komisije (5).

(5)

Na podlagi navedene ocene je primerno priporočiti nekatere ukrepe za zmanjšanje tveganja za nekatere snovi.

(6)

Pri priporočenih ukrepih za zmanjšanje tveganja za delavce je treba upoštevati predpise za varnost pri delu, saj ti zagotavljajo ustrezen in zadosten okvir za omejitev tveganja zaradi zadevnih snovi.

(7)

Ukrepi za zmanjšanje tveganja, predvideni s tem priporočilom, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 15(1) Uredbe (EGS) št. 793/93 –

PRIPOROČA:

ODDELEK 1

TRIKLOROETILEN

(št. CAS 79-01-6; št. Einecs 201-167-4)

Ukrepi za zmanjšanje tveganja za delavce (1)

1.

Prostovoljni sporazum naj se obravnava z evropskim združenjem za klorirana topila v imenu evropskih proizvajalcev snovi, njenimi distributerji in potrošniki, ki omejuje prodajo snovi na kupce, ki upoštevajo listino o varni uporabi trikloroetilena pri čiščenju kovin. Ta listina zahteva od uporabnikov, da pri čiščenju kovin uporabljajo trikloroetilen samo v zaprtih ali zatesnjenih sistemih, kakor so opredeljeni v 4. delu evropskega standarda EN 12921, in da jih nadzoruje tretja stran.

ODDELEK 2

BENZEN

(št. CAS 71-43-2; št. Einecs 200-753-7)

Ukrepi za zmanjšanje tveganja za okolje (2, 3, 4, 5)

2.

Zaradi odprave morebitnih tveganj za industrijske čistilne naprave v obratih za proizvodnjo/predelavo benzena se priporoča: Pristojni organi zadevnih držav članic v dovoljenjih, izdanih na podlagi Direktive 2008/1/ES (6) Evropskega parlamenta in Sveta (o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja), določijo pogoje, mejne vrednosti emisij ali enakovredne parametre ali tehnične ukrepe za benzen, da bi zadevni obrati delovali v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, pri čemer se upoštevajo tehnične lastnosti posameznega obrata, njegova umestitev v prostoru in krajevne razmere v okolju.

3.

Države članice morajo skrbno nadzorovati uporabo BAT za benzen in v okviru izmenjave informacij o BAT Komisiji sporočiti vsako pomembno novost.

4.

Zaradi lažjega izdajanja dovoljenj in nadzora v skladu z Direktivo 2008/1/ES (o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja) je treba benzen upoštevati pri izdelavi smernic o „najboljših razpoložljivih tehnologijah“ (BAT).

5.

Po potrebi morajo nadzorovanje izpostavljenosti mikroorganizmov v čistilnih napravah urejati nacionalni predpisi, da se onemogoči nastanek tveganja za mikroorganizme in okolje.

ODDELEK 3

2-METOKSI-2-METILBUTAN (TAME)

(št. CAS 994-05-8; št. Einecs 213-611-4)

Ukrepi za zmanjšanje tveganja za okolje (6–11)

6.

Glavni cilj sedanje zakonodaje Skupnosti (7) je preprečevanje vseh vnosov, ki jih povzroči človek, v podzemne vode, vključno s TAME. Zato se priporoča, da se po potrebi izvajajo programi nadzora zaradi zgodnjega odkrivanja onesnaženja podzemnih voda s TAME.

7.

Nadalje se priporoča pogosta uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij pri gradnji in delovanju objektov za podzemno skladiščenje in distribuciji bencina na bencinskih servisih. Države članice bi morale s tem v zvezi preučiti možnost uvedbe zavezujočih zahtev, in sicer zlasti za bencinske servise na območjih obnavljanja podzemnih voda.

8.

Pristojni organi zadevnih držav članic morajo v dovoljenjih, izdanih na podlagi Direktive 2008/1/ES, določiti pogoje, mejne vrednosti emisij ali enakovredne parametre ali tehnične ukrepe za TAME, da bi zadevni obrati delovali v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (BAT), pri čemer se upoštevajo tehnične lastnosti posameznega obrata, njegova umestitev v prostoru in krajevne razmere v okolju.

9.

Države članice morajo skrbno nadzorovati uporabo BAT za TAME in v okviru izmenjave informacij o BAT Komisiji sporočiti vsak pomembni razvojni dosežek.

10.

Po potrebi morajo nadzorovanje krajevnih emisij v površinske vode urejati nacionalni predpisi, da se onemogoči nastanek tveganja za okolje.

11.

Ukrepi za zmanjšanje tveganja, priporočeni zaradi varovanje podzemnih voda, veljajo za zadostne za zaščito prebivalstva, izpostavljeno prek okolja.

ODDELEK 4

NASLOVNIKI

12.

To priporočilo je naslovljeno na vse panoge, ki uvažajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo navedene snovi, ki jih formulirajo v pripravke ali drugače predelujejo, ki jih uporabljajo, odstranjujejo ali ponovno pridobivajo s predelavo odpadnih snovi, in na države članice.

V Bruslju, 30. maja 2008

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 84, 5.4.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(2)  UL L 131, 26.5.1994, str. 3.

(3)  UL L 273, 26.10.2000, str. 5.

(4)  UL L 161, 29.6.1994, str. 3.

(5)  UL C 157, 21.6.2008, str. 1.

(6)  UL L 24, 29.1.2008, str. 8.

(7)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).


21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/37


PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 30. maja 2008

o ukrepih za zmanjšanje tveganja za snovi: 2,3-epoksipropiltrimetilamonijev klorid (EPTAC), (3-kloro-2-hidroksipropil) trimetilamonijev klorid (CHPTAC) in heksaklorociklopentadien

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2316)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/472/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 z dne 23. marca 1993 o oceni in nadzoru tveganja, ki ga predstavljajo obstoječe snovi (1), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Uredbi (EGS) št. 793/93 so bile naslednje snovi opredeljene kot prednostne snovi za oceno v skladu z uredbama Komisije (ES) št. 143/97 (2) in (ES) št. 2364/2000 (3) v tem zaporedju o tretjem in četrtem seznamu prednostnih snovi, kot določa Uredba (EGS) št. 793/93:

2,3-epoksipropiltrimetilamonijev klorid (EPTAC),

(3-kloro-2-hidroksipropil) trimetilamonijev klorid (CHPTAC),

Heksaklorociklopentadien.

(2)

Države članice poročevalke, imenovane v skladu z navedenimi uredbami, so v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1488/94 z dne 28. junija 1994 o določitvi načel za ocenjevanje tveganja, ki ga obstoječe snovi predstavljajo za ljudi in okolje v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93 (4), za navedene snovi dokončale ocenjevanje tveganja za ljudi in okolje ter predlagale strategijo za omejitev tveganja.

(3)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Znanstvenim odborom za zdravstvena in okoljska tveganja (SCHER), ki je o ocenah tveganja, ki so jih pripravile poročevalke, izdal svoja mnenja. Mnenja so objavljena na spletni strani Znanstvenega odbora.

(4)

Rezultati ocene tveganja in nadaljnji rezultati strategij za omejitev tveganja so navedeni v ustreznem sporočilu Komisije (5).

(5)

Na podlagi navedene ocene je primerno priporočiti nekatere ukrepe za zmanjšanje tveganja za nekatere snovi. Glede snovi, ki niso izrecno navedene, za naslovnike tega priporočila ni priporočil.

(6)

Pri priporočenih ukrepih za zmanjšanje tveganja za delavce je treba upoštevati predpise za varnost pri delu, saj ti zagotavljajo ustrezen in zadosten okvir za omejitev tveganja zaradi zadevnih snovi.

(7)

Ukrepi za zmanjšanje tveganja, predvideni s tem priporočilom, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 15(1) Uredbe (EGS) št. 793/93 –

PRIPOROČA:

ODDELEK 1

2,3-EPOKSIPROPILTRIMETILAMONIJEV KLORID (Eptac)

(št. CAS 3033-77-0; št. Einecs 221-221-0)

Ukrepi za zmanjšanje tveganja za delavce (1) in okolje (2)

1.

Delodajalci, ki EPTAC uporabljajo pri proizvodnji in kot sredstvo za kationizacijo pri kationizaciji škrobov, morajo upoštevati posebna navodila, pripravljena za posamezne panoge na nacionalni ravni, ki temeljijo na praktičnih nezavezujočih smernicah, ki jih sestavi Komisija v skladu s členom 12(2) Direktive Sveta 98/24/ES (6) (Direktiva o kemičnih dejavnikih).

2.

Po potrebi morajo nadzorovanje krajevnih emisij EPTAC v okolje urejati nacionalni predpisi, da se onemogoči nastanek tveganja za okolje.

ODDELEK 2

(3-KLORO-2-HIDROKSIPROPIL) TRIMETILAMONIJEV KLORID (CHPTAC)

(št. CAS 3327-22-8; št. Einecs 222-048-3)

Ukrepi za zmanjšanje tveganja za delavce (3) in okolje (4)

3.

Delodajalci, ki uporabljajo CHPTAC kot sredstvo za kationizacijo pri kationizaciji škrobov, morajo upoštevati posebna navodila, pripravljena za posamezne panoge na nacionalni ravni, ki temeljijo na praktičnih nezavezujočih smernicah, ki jih sestavi Komisija v skladu s členom 12(2) Direktive 98/24/ES.

4.

Po potrebi morajo nadzorovanje krajevnih emisij CHPTAC v okolje urejati nacionalni predpisi, da se onemogoči nastanek tveganja za okolje.

ODDELEK 3

NASLOVNIKI

5.

To priporočilo je naslovljeno na vse panoge, ki uvažajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo navedene snovi, ki jih formulirajo v pripravke ali drugače predelujejo, ki jih uporabljajo, odstranjujejo ali ponovno pridobivajo s predelavo odpadnih snovi, in na države članice.

V Bruslju, 30. maja 2008

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 84, 5.4.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(2)  UL L 25, 28.1.1997, str. 13.

(3)  UL L 273, 26.10.2000, str. 5.

(4)  UL L 161, 29.6.1994, str. 3.

(5)  UL C 157, 21.6.2008, str. 10.

(6)  UL L 131, 5.5.1998, str. 11. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 165, 27.6.2007, str. 21).


21.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/39


PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 5. junija 2008

o omejevanju civilne odgovornosti zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2274)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/473/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti druge alinee člena 211 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (1) določa najmanjšo uskladitev zahtev za obvezne revizije. Na podlagi člena 31 navedene direktive mora Komisija poročati o vplivu nacionalnih pravil o odgovornosti na izvajanje obveznih revizij na evropskih kapitalskih trgih in o zavarovalnih pogojih za zakonite revizorje in revizijska podjetja ter predložiti priporočila, če oceni, da je to primerno.

(2)

Za nemoteno delovanje kapitalskih trgov sta potrebna trajna zmogljivost izvajanja revizij in konkurenčni trg revizijskih storitev, na katerem je velika izbira revizijskih podjetij, ki so zmožna in pripravljena izvajati obvezne revizije podjetij, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu države članice. Vendar pa čedalje večja nestanovitnost na področju tržne kapitalizacije podjetij povzroča veliko višja tveganja v zvezi z odgovornostjo, medtem ko postaja zavarovalniško kritje za tveganja, ki so povezana s takšnimi revizijami, čedalje bolj omejeno.

(3)

Ker lahko neomejena solidarna odgovornost revizijska podjetja in mreže odvrne od vstopa na mednarodni revizijski trg javnih delniških družb Skupnosti, obstaja malo možnosti za oblikovanje novih revizijskih mrež, ki bi lahko v takšnih družbah izvajale obvezne revizije.

(4)

Zaradi tega je treba omejiti odgovornost revizorjev in revizijskih podjetij, vključno z revizorji skupine, ki obvezne revizije izvajajo v javnih delniških družbah. Vendar pa omejevanje odgovornosti ni upravičeno, kadar revizor naklepno krši svoje poklicne dolžnosti, zato v takšnih primerih ne sme veljati. Prav tako takšno omejevanje ne sme posegati v pravico oškodovane stranke do pravične odškodnine.

(5)

Zaradi precejšnjih razlik med sistemi civilne odgovornosti v državah članicah bi bilo na tej stopnji primerno, da bi vsaka država članica lahko sama izbrala metodo omejitve, ki po njenem mnenju najbolj ustreza njenemu sistemu civilne odgovornosti.

(6)

Države članice bi morale biti v skladu s tem zmožne na podlagi nacionalne zakonodaje določiti zgornjo mejo odgovornosti revizorjev. Po drugi strani morajo države članice imeti možnost, da na podlagi nacionalne zakonodaje oblikujejo sistem sorazmerne odgovornosti, v skladu s katerim bi bili zakoniti revizorji in revizorska podjetja odgovorni samo za škodo, ki so jo zakrivili sami, in ne bi bili solidarno odgovorni z drugimi strankami. V državah članicah, v katerih lahko morebitne terjatve do zakonitih revizorjev vložijo samo podjetja, v katerih je bila opravljena revizija, in ne posamezni delničarji ali katere koli druge tretje stranke, morajo imeti države članice tudi možnost, da podjetjem, njihovim delničarjem in revizorju omogočijo, da določijo omejitev odgovornosti, če veljajo ustrezni zaščitni ukrepi za vlagatelje v podjetja, v katerih je bila opravljena revizija –

PRIPOROČA:

Predmet

1.

To priporočilo se nanaša na civilno odgovornost revizorjev in revizijskih podjetij, ki izvajajo obvezne revizije konsolidiranih ali letnih računovodskih izkazov podjetja, ki je registrirano v državi članici in katerega vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu države članice.

Omejevanje odgovornosti

2.

Civilno odgovornost zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, ki izhaja iz kršitve njihovih poklicnih dolžnosti, je treba omejiti, razen v primerih naklepne kršitve dolžnosti s strani zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja.

3.

Omejevanje odgovornosti je treba uporabiti, kadar je podjetje, v katerem je bila opravljena revizija, in katera koli tretja stranka na podlagi nacionalne zakonodaje upravičena do odškodninskega zahtevka.

4.

Z omejevanjem civilne odgovornosti se oškodovanim strankam ne sme preprečiti, da bi prejele pravično odškodnino.

Metode omejevanja odgovornosti

5.

Države članice morajo sprejeti ukrepe za omejevanje odgovornosti. Za ta namen se priporoča uporaba ene ali več izmed naslednjih metod:

(a)

določitev najvišjega denarnega zneska ali enačbe za izračun takšnega zneska;

(b)

oblikovanje niza načel, na podlagi katerih so zakoniti revizorji ali revizijska podjetja odgovorni samo za dejanski lasten prispevek k izgubi, ki jo je utrpel upravičenec, zato v skladu s tem niso solidarno odgovorni z drugimi kršilci;

(c)

opredelitev določbe, na podlagi katere se revizija lahko opravi v vsakem podjetju in na podlagi katere lahko zakoniti revizorji ali revizijska podjetja omejitev odgovornosti določijo v sporazumu.

6.

Kadar se odgovornost omeji s sporazumom iz točke 5(c), morajo države članice zagotoviti, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

sporazum je predmet sodnega preskusa;

(b)

v zvezi s podjetjem, v katerem je treba opraviti revizijo, se o omejitvi odločijo skupaj člani upravnih, vodstvenih in nadzornih organov iz člena 50(b) Direktive Sveta 78/660/EGS (2), ali v primeru revizije skupine podjetjih, iz člena 36(a) Direktive Sveta 83/349/EGS (3), takšno odločitev pa odobrijo delničarji podjetja, v katerem je treba opraviti revizijo;

(c)

omejitev in vse spremembe omejitve se objavijo v pojasnilih k računovodskim izkazom podjetja, v katerem je bila opravljena revizija.

7.

Pred sprejemom ukrepov, ki izvajajo katero koli izmed metod iz točke 5(a), (b) ali (c), ali katero koli drugo metodo omejevanja odgovornosti, ki je skladna s točkami 2, 3 in 4, morajo države članice upoštevati vpliv obvezne revizije javnih delniških družb na finančne trge in vlagatelje ter na pogoje dostopa na trg, kakor tudi vpliv na kakovost revizije, možnost zavarovanja tveganj in podjetja, v katerih je treba opraviti revizijo.

Nadaljnje spremljanje

8.

Komisija poziva države članice, naj jo obvestijo o ukrepih, sprejetih glede na to priporočilo, do 5. junija 2010.

Naslovniki

9.

To priporočilo je naslovljeno na države članice.

V Bruslju, 5. junija 2008

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 157, 9.6.2006, str. 87. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/30/ES (UL L 81, 20.3.2008, str. 53).

(2)  UL L 222, 14.8.1978, str. 11. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 224, 16.8.2006, str. 1).

(3)  UL L 193, 18.7.1983, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/99/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 137).