19.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/1

(1)

Uredba (ES) št. 1580/2007 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

19.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/3

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 341/2007 (3) odpira in ureja upravljanje tarifnih kvot in uvaja sistem uvoznih dovoljenj in potrdil o poreklu za česen in druge kmetijske proizvode, uvožene iz tretjih držav.

(2)

Količine, za katere so tradicionalni uvozniki in novi uvozniki vložili zahtevke za izdajo dovoljenj „A“ v prvih petih delovnih dneh aprila 2008, v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 341/2007 presegajo količine, ki so na voljo za proizvode s poreklom iz Kitajske in vseh tretjih držav razen Kitajske in Argentine.

(3)

Zato je v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006 zdaj treba določiti obseg, v katerem se lahko odobrijo zahtevki za izdajo dovoljenj „A“, poslani Komisiji do 15. aprila 2008 v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 341/2007 –

19.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/5

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2007/2008, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1109/2007 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 316/2008 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

19.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/7

(1)

Direktiva 2004/36/ES uvaja usklajen pristop k učinkoviti uveljavitvi mednarodnih varnostnih standardov v Skupnosti z usklajevanjem predpisov in postopkov za preverjanje na ploščadi pri zrakoplovih iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih v državah članicah. V njej je zahtevano, da države članice opravljajo preverjanja na ploščadi po usklajenem postopku, in sicer pri zrakoplovih iz tretjih držav, ki pristanejo na katerem koli njihovem letališču, odprtem za mednarodni zračni promet, in za katere obstaja sum, da ne izpolnjujejo mednarodnih varnostnih standardov, ter sodelujejo pri zbiranju in izmenjavi informacij o opravljenih preverjanjih na ploščadi.

(2)

Da bi pristojni inšpekcijski organi posamezne države članice lahko čim bolje izkoristili omejene vire, ki jih imajo na voljo, morajo dati prednost preverjanjem na ploščadi pri nekaterih kategorijah operaterjev in zrakoplovov, za katere je zlasti verjetno, da bodo pri njih odkrite pomanjkljivosti glede varnosti.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 12 Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (2) –

1.

„prednostna razvrstitev preverjanj na ploščadi“ pomeni dodelitev ustreznega deleža skupnega števila preverjanj na ploščadi, ki jih država članica opravi v enem letu, kot je določeno v členu 2 te uredbe;

2.

„predmet preverjanja“ pomeni operatorja in/ali vse operatorje iz kake države in/ali vrsto zrakoplova in/ali poseben zrakoplov.

1.

Predmeti preverjanj, pri katerih je bilo na podlagi rednih analiz, ki jih izvaja Evropska agencija za varnost v letalstvu (European Aviation Safety Agency – „EASA“), ugotovljeno, da lahko ogrozijo varnost ljudi.

2.

Predmeti preverjanj, pri katerih je bilo na podlagi mnenja Odbora za varnost v zračnem prometu v okviru izvajanja Uredbe (ES) št. 2111/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ugotovljeno, da je potrebno nadaljnje preverjanje dejanskega izpolnjevanja ustreznih varnostnih standardov s sistematičnimi preverjanji na ploščadi. To lahko vključuje predmete preverjanj, ki so bili umaknjeni s seznama letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, določenega z Uredbo (ES) št. 2111/2005 („seznam Skupnosti“).

3.

Predmeti preverjanj, opredeljeni na podlagi podatkov, ki jih Komisija prejme od držav članic ali agencije EASA v skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 2111/2005.

4.

Zrakoplovi, ki jih operaterji, vključeni v Prilogo B seznama Skupnosti, uporabljajo v zračnem prometu v Skupnosti.

5.

Zrakoplovi, ki jih uporabljajo drugi operaterji, certificirani v isti državi kot operater, ki je v ustreznem časovnem obdobju na seznamu Skupnosti.

19.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/9

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) določa nadzor uvoza proizvodov iz Priloge XVII k Uredbi. Ta nadzor je treba izvajati v skladu s pravili iz člena 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3).

(2)

Za namene člena 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega na urugvajskem krogu večstranskih trgovinskih pogajanj, in glede na zadnje podatke, ki so na razpolago za leta 2004, 2005 in 2006, je treba prilagoditi sprožitvene ravni za dodatne dajatve za kumarice in češnje, razen višenj.

(3)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 1580/2007 ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

19.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/11

(1)

V Uredbi (ES) št. 1924/2006 so določena pravila za uporabo trditev pri označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil.

(2)

V vlogah za odobritev zdravstvenih trditev je treba na ustrezen način in v zadostni meri pokazati, da je zdravstvena trditev podprta s splošno sprejetimi znanstvenimi dokazi in z njimi utemeljena, ob upoštevanju vseh razpoložljivih znanstvenih podatkov in tehtanju dokazov.

(3)

V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1924/2006 je treba določiti izvedbena pravila za vloge za odobritev zdravstvenih trditev, ki se predložijo v skladu z navedeno uredbo, vključno s pravili za pripravo in vložitev vlog.

(4)

Izvedbena pravila morajo zagotoviti, da so v dokumentaciji vloge opredeljeni in razvrščeni znanstveni podatki, ki so potrebni za oceno vloge s strani Evropske agencije za varnost hrane.

(5)

Izvedbena pravila naj bi se v prvi vrsti uporabljala kot splošne smernice, glede na vrsto trditve pa se lahko spreminjata vrsta in obseg študij, potrebnih za oceno njene znanstvene vrednosti.

(6)

Vloge za odobritev zdravstvenih trditev morajo upoštevati zahteve iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, zlasti splošna načela in pogoje iz členov 3 in 5 Uredbe. Za posamezno zdravstveno trditev je treba pripraviti ločeno vlogo in v njej opredeliti vrsto trditve.

(7)

Podatki in dokumenti, ki jih je treba predložiti v skladu s to uredbo, ne smejo posegati v kakršne koli dodatne informacije, ki jih lahko Evropska agencija za varnost hrane („Agencija“) po potrebi zahteva, kakor je določeno v členu 16(2) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

(8)

Agencija je na zahtevo Komisije izdala mnenje o znanstvenih in tehničnih smernicah za pripravo in vložitev vlog za odobritev zdravstvenih trditev (2). Pri pripravi vloge je treba upoštevati smernice Agencije skupaj z izvedbenimi pravili, da se zagotovi usklajenost pri predložitvi vlog Agenciji.

(9)

Zaradi varstva podatkov, kakor je določeno v členu 21 Uredbe (ES) št. 1924/2006, je treba zahteve za varstvo pravno zaščitenih podatkov utemeljiti, vse podatke pa je treba navesti v ločenem delu vloge.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

vloge za odobritev, predložene v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1924/2006, ter

(b)

vloge za vključitev trditve na seznam iz člena 13(3), predložene v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1924/2006.

(a)

vključujejo v prvi vrsti humane študije in v primeru trditev v zvezi z razvojem in zdravjem otrok študije na otrocih;

(b)

se predstavijo v skladu s hierarhijo zasnove študij, tako da odražajo relativno tehtnost dokazov iz različnih vrst študij.

(a)

ciljno populacijo, ki ji je zdravstvena trditev namenjena;

(b)

količino hranila ali druge snovi oziroma živila ali kategorije živil in vzorec uživanja, ki sta potrebna za navedeni koristni učinek;

(c)

po potrebi izjavo, naslovljeno na osebe, ki se morajo izogibati uporabi hranila ali druge snovi oziroma živila ali kategorije živila, za katere je zdravstvena trditev navedena;

(d)

opozorilo, da lahko hranilo ali druga snov oziroma živilo ali kategorija živila predstavlja tveganje za zdravje, če se uživa v prekomernih količinah;

(e)

kakršne koli druge omejitve, uporabe ter navodila za pripravo in/ali uporabo.

19.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/17

(1)

Direktiva 2004/36/ES uvaja usklajen pristop k učinkoviti uveljavitvi mednarodnih varnostnih standardov v Skupnosti z usklajevanjem predpisov in postopkov za preverjanje na ploščadi pri zrakoplovih iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih v državah članicah. V njej je zahtevano, da države članice opravljajo preverjanja na ploščadi po usklajenem postopku, in sicer pri zrakoplovih iz tretjih držav, ki pristanejo na katerem koli njihovem letališču, odprtem za mednarodni zračni promet, ter sodelujejo pri zbiranju in izmenjavi informacij o opravljenih preverjanjih na ploščadi.

(2)

Države članice so lahko obveznosti do Skupnosti na podlagi Direktive 2004/36/ES večinoma že izpolnile s prostovoljnim sodelovanjem pri programu presoje varnosti tujih zrakoplovov (SAFA), ki je bil sprejet leta 1996 na Evropski konferenci civilnega letalstva (ECAC), njegovo upravljanje pa je bilo preneseno na skupne letalske organe (JAA).

(3)

Od 1. januarja 2007 je program SAFA pod izključno pristojnostjo Skupnosti in ga zdaj upravlja Komisija ob pomoči Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA), kot to določa Uredba Komisije (ES) št. 768/2006 z dne 19. maja 2006 o izvajanju Direktive 2004/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zbiranja in izmenjave informacij o varnosti zrakoplovov, ki pristajajo na letališčih Skupnosti, in upravljanja informacijskega sistema (2).

(4)

Program SAFA je treba dopolniti z ustreznimi ukrepi, namenjenimi zagotavljanju enotnih standardov za izvajanje preverjanj na ploščadi, kot je priročnik za preverjanja na ploščadi.

(5)

Priloga II k Direktivi 2004/36/ES vsebuje samo zelo splošna merila, saj so JAA v času njenega sprejetja objavljali in redno posodabljali podrobne tehnične smernice in postopke, države ECAC, ki so sodelovale pri programu SAFA, pa so jih prostovoljno izvajale.

(6)

Zaradi prenosa programa SAFA pod pristojnost Skupnosti in zaradi vedno večjega pomena, ki ga Komisija pripisuje rezultatom preverjanj na ploščadi, opravljenih v okviru programa SAFA, pri sprejemanju odločitev v zvezi z vključitvijo letalskih prevoznikov na seznam Skupnosti letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, določen z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 z dne 14. decembra 2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let, ter razveljavitvi člena 9 Direktive 2004/36/ES, je treba podrobno opredeliti ključne elemente priročnika za izvajanje preverjanj na ploščadi.

(7)

Ključni elementi priročnika so bistveni standardi za učinkovito izvajanje preverjanj na ploščadi in morajo zato v najkrajšem možnem času postati del Priloge II k Direktivi 2004/36/ES, ki uvaja postopek za izvajanje preverjanj na ploščadi, še zlasti po prenosu programa SAFA pod pristojnost Skupnosti.

(8)

EASA je predložila predlog za spremembo Priloge II k Direktivi 2004/36/ES, in sicer v skladu s členom 4(1) Uredbe Komisije (ES) št. 768/2006.

(9)

Direktivo 2004/36/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 12 Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/1991 (3) –

19.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/27

(1)

Na podlagi člena 18(1) Direktive 2003/96/ES v povezavi s Prilogo II k navedeni direktivi je Italija dobila dovoljenje za uporabo znižane stopnje trošarin za domače gorivo in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje na „posebej prikrajšanih geografskih območjih“. To odstopanje je veljalo do 31. decembra 2006.

(2)

S pismom z dne 17. oktobra 2006 so italijanski organi v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES zaprosili za dovoljenje za uporabo znižane stopnje obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje na istih geografskih območjih. Italija bi tudi po 31. decembru 2006 rada nadaljevala s svojo prakso na nacionalni ravni na podlagi navedenega odstopanja. Za dovoljenje se prosi za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2012.

(3)

Italija obsega zelo raznovrstno ozemlje z raznovrstnimi podnebnimi in geografskimi razmerami. Leta 1999 je Italija v okviru reforme svojega davčnega sistema povišala splošno stopnjo trošarin. Ob tem je zaradi posebnosti svojega ozemlja uvedla tudi znižano stopnjo obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin, da se s tem delno omilijo pretirano visoki stroški ogrevanja, ki bremenijo prebivalce nekaterih geografskih območij.

(4)

Cilj diferenciacije davkov je, da se prebivalstvu upravičenih območij z znižanjem pretirano visokih stroškov ogrevanja zagotovijo bolj primerljive razmere z drugimi prebivalci Italije. Italija je opredelitev upravičenih območij utemeljila na objektivnih merilih v zvezi s podnebnimi razmerami na zadevnih območjih in upoštevala dostop do napeljave zemeljskega plina. Slednji kriterij odraža stopnjo izbire goriv, ki jih imajo prebivalci zadevnih območij na voljo.

(5)

Tako se znižani davki uporabljajo na geografskih območjih (v občinah), ki izpolnjujejo eno od naslednjih meril: (i) občine, ki spadajo v podnebno cono F, kot je določena v Predsedniškem odloku št. 412 iz leta 1993 (2), torej občine z več kot 3 000„dnevnimi stopinjami“; (ii) občine, ki spadajo v podnebno cono E, kot je določena v Predsedniškem odloku št. 412 iz leta 1993, torej občine z 2 100 do 3 000„dnevnimi stopinjami“ (3), ter (iii) Sardinija in manjši otoki (vsi italijanski otoki razen Sicilije). Ker bi razvoj napeljave zemeljskega plina znatno znižal dodatne stroške ogrevanja, zlasti pa povečal izbiro goriv, ki so na voljo potrošnikom, se znižanje ne bo več uporabljalo v občinah, ki spadajo v drugo in tretje območje, ko bo napeljava zemeljskega plina v zadevni občini dokončana.

(6)

V primerjavi z drugimi območji Italije so tem območjem skupni dodatni stroški ogrevanja. Za podnebni coni E in F znaša znižanje davkov povprečno 11-12 % cene plinskega olja in utekočinjenega naftnega plina za ogrevanje. Povprečni stroški ogrevanja so zaradi podnebnih razmer v podnebni coni E 90 %, v podnebni coni F pa 170 % višji od nacionalnega povprečja. Na otokih so stroški ogrevanja višji kot v celinskem delu Italije zaradi geografskih posebnosti otokov, omejene preskrbe z gorivom in zaradi dodatnih stroškov prevoza, zato je tu cena goriv višja kot v celinskem delu Italije.

(7)

Znižanje davka je v vseh primerih nižje kot dodatni stroški ogrevanja, ki jih imajo zadevni prebivalci, tako da to ne povzroča prekomerne kompenzacije. Italijanski organi so zlasti navedli, da znižanje davka ne presega dodatnih stroškov zaradi hladnega podnebja v conah E in F; poleg tega so v zvezi z otoki navedli, da znižanje davka cene zadevnih goriv ne zniža pod ceno istega goriva v celinskem delu Italije.

(8)

Znižana stopnja obdavčitve je za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin višja od minimalne stopnje obdavčitve Skupnosti, določene v Direktivi 2003/96/ES.

(9)

Zadevni ukrep se nanaša samo na ogrevanje prostorov (namenjenih posameznikom ali podjetjem). Ne uporablja se za druge oblike poslovne uporabe navedenih proizvodov.

(10)

Za ukrep je bilo ugotovljeno, da ne izkrivlja konkurence ali ovira delovanja notranjega trga ter se ne šteje za nezdružljivega s politiko Skupnosti na področjih okolja, energetike in prometa.

(11)

Italiji bi bilo zato treba v skladu s členom 19(2) Direktive 2003/96/ES do 31. decembra 2012 dovoliti uporabo znižane stopnje obdavčitve za plinsko olje in utekočinjeni naftni plin za ogrevanje na nekaterih geografskih območjih z visokimi stroški ogrevanja, ki so določena v Prilogi k tej odločbi.

(12)

Treba bi bilo zagotoviti, da lahko Italija v skladu s členom 18 v povezavi s Prilogo II k Direktivi 2003/96/ES uporablja posebno znižanje, ki ga obravnava ta odločba, neprekinjeno in na podlagi razmer, ki so obstajale pred 1. januarjem 2007. Zato bi bilo treba dodeliti zahtevano dovoljenje z učinkom od 1. januarja 2007 –

19.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/30

(1)

Namestnik generalnega sekretarja Sveta je bil s Sklepom Sveta 1999/870/ES (1) in Sklepom 2007/149/ES (2) pooblaščen, da pri vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije deluje kot zastopnik nekaterih držav članic pri sklepanju in upravljanju pogodb v zvezi s postavitvijo in delovanjem komunikacijske infrastrukture za schengensko okolje („SISNET“) pred prehodom na komunikacijsko infrastrukturo, ki bo bremenila Evropsko skupnost.

(2)

Finančne obveznosti, ki izhajajo iz teh pogodb, bremenijo poseben proračun (v nadaljevanju „proračun SISNET“) za financiranje komunikacijske infrastrukture, omenjene v teh sklepih Sveta.

(3)

Švicarska konfederacija bo sodelovala pri določbah schengenskega pravnega reda, povezanih s schengenskim informacijskim sistemom, od datuma, ki ga bo določil Svet v skladu s členom 15(1) Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (3).

(4)

Švicarska konfederacija bi od tega datuma morala prispevati sredstva v proračun SISNET –

1.

Člen 25(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Proračunski prihodek sestavljajo finančni prispevki naslednjih držav članic: Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Irske, Italije, Madžarske, Latvije, Litve, Luksemburga, Malte, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske, Združenega kraljestva ter Norveške, Islandije in Švice.“

2.

Člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

Države iz člena 25 pošljejo svoje finančne prispevke namestniku generalnega sekretarja.

Višina prispevkov, ki jih plačajo države članice iz člena 25 na eni ter Islandija, Norveška in Švica na drugi strani, se izračuna letno na podlagi deleža vsake zadevne države članice ter Islandije, Norveške in Švice v skupnem bruto domačem proizvodu (BDP) za predhodno leto vseh držav iz člena 25. Višina prispevkov zadevnih držav članic se izračuna letno ob upoštevanju prispevkov Islandije, Norveške in Švice ter na podlagi razmerja sredstev DDV, ki jih je vsaka zadevna država prispevala v skupna sredstva DDV Evropskih skupnosti, kakor je bilo določeno v zadnji spremembi proračuna Skupnosti v predhodnem proračunskem letu.

Irska in Združeno kraljestvo ne krijeta dodatnih stroškov, nastalih zaradi razširitve komunikacijske infrastrukture na Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovaško in Slovenijo.“

3.

V členu 28 se doda naslednji odstavek:

„4.   Z odstopanjem od odstavka 1 in brez poseganja v člen 49 je Švica svoj prvi prispevek dolžna plačati do 1. julija 2008.“

19.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/32

(1)

Člena 3(2)(i)(d) in 4(2)(i)(d) Uredbe (ES) št. 2037/2000 prepovedujeta proizvodnjo, uvoz in dajanje v promet metilbromida za vse uporabe po 31. decembru 2004, razen, med drugim (2), za nujno uporabo v skladu s členom 3(2)(ii) in merili, določenimi s Sklepom IX/6 pogodbenic Montrealskega protokola, skupaj z drugimi pomembnimi merili, o katerih so se dogovorile pogodbenice. Izjeme zaradi nujne uporabe naj bi bila omejena odstopanja, ki bi omogočila kratko obdobje za sprejem drugih možnosti.

(2)

Sklep IX/6 navaja, da je metilbromid upravičen kot „nujen“ samo, če vlagatelj oceni, da bi nerazpoložljivost metilbromida za zadevno uporabo povzročila pomembnejše motnje na trgu in če uporabniku niso na voljo nobene tehnično ali ekonomsko izvedljive druge možnosti ali nadomestki, sprejemljivi z vidika okolja in zdravja ter primerne za pridelke in okoliščine iz zahtevka. Poleg tega morata biti morebitna proizvodnja in poraba metilbromida za nujno uporabo dovoljeni samo v primeru, ko so bili sprejeti vsi tehnično in ekonomsko izvedljivi ukrepi za čim večje zmanjšanje nujne uporabe in vseh morebitnih emisij metilbromida. Vlagatelj mora prav tako dokazati, da si je ustrezno prizadeval za ovrednotenje, trženje in odobritev drugih možnosti in nadomestkov s strani nacionalnega regulativnega organa ter da se izvajajo raziskovalni programi za razvoj in uporabo drugih možnosti in nadomestkov.

(3)

Komisija je prejela šest predlogov za nujno uporabo merilbromida iz dveh držav članic, ki so znašali skupaj 245 146 kg, in sicer iz Poljske (12 995 kg) in iz Španije (232 151 kg).

(4)

Komisija je za določitev količine metilbromida, upravičenega do dovoljenja za nujno uporabo v letu 2008, uporabila merila iz Sklepa IX/6 in člena 3(2)(ii) Uredbe (ES) št. 2037/2000. Komisija je po posvetovanju z državami članicami ugotovila, da so v Skupnosti obstajale ustrezne druge možnosti, ki so jih mnoge pogodbenice Montrealskega protokola vse pogosteje uporabljale, odkar so države članice pripravile predloge za nujno uporabo. Zato je Komisija presodila, da se v letu 2008 lahko uporabi 212 671 kg metilbromida za zadovoljitev nujne uporabe v vsaki navedeni državi članici, ki je zahtevala uporabo metilbromida. Ta količina je enaka 1,1 % uporabe metilbromida v Evropski skupnosti v letu 1991, kar pomeni, da so več kot 98,9 % metilbromida zamenjale druge snovi. Kategorije nujne uporabe so v skladu s kategorijami, ki so določene v tabeli A iz Sklepa XIX/9 z devetnajstega srečanja pogodbenic Montrealskega protokola (3).

(5)

Člen 3(2)(ii) zahteva, da Komisija tudi določi, kateri uporabniki so lahko deležni izjeme iz naslova nujne uporabe. Člen 17(2) zahteva, da države članice določijo minimalne zahteve za usposobljenost osebja, ki uporablja metilbromid; ker se uporablja le za zaplinjevanje, je Komisija določila, da so edini uporabniki metilbromida za nujno uporabo, ki jih predlagajo države članice in odobri Komisija, zaplinjevalci. Usposobljeni morajo biti za varno uporabo; države članice so vzpostavile postopke za določitev zaplinjevalcev na njihovem ozemlju, ki lahko uporabljajo metilbromid za nujno uporabo.

(6)

Sklep IX/6 navaja, da sta proizvodnja in uporaba metilbromida za nujno uporabo dovoljena le v primeru, ko metilbromid ni razpoložljiv iz obstoječih zalog neuporabljenega ali recikliranega metilbromida. Člen 3(2)(ii) navaja, da sta proizvodnja in uvoz metilbromida dovoljena le, če nobena od pogodbenic ne razpolaga z recikliranim ali regeneriranim metilbromidom. V skladu s Sklepom IX/6 in členom 3(2)(ii) je Komisija odločila, da je za nujno uporabo na voljo 6 296,744 kg zalog.

(7)

Člen 4(2)(ii) določa, da se v skladu s členom 4(4) dajanje v promet in uporaba metilbromida s strani podjetij ali drugih proizvajalcev in uvoznikov prepove po 31. decembru 2005. Člen 4(4) določa, da se člen 4(2) ne uporablja za dajanje v promet in uporabo nadzorovanih snovi, če se uporabljajo za nujno uporabo na podlagi zahteve z dovoljenjem za tiste uporabnike, ki jih navaja člen 3(2).

Zato je poleg proizvajalcev in uvoznikov tudi zaplinjevalcem, ki so registrirani pri Komisiji v letu 2008, dovoljeno dajati v promet metilbromid in ga uporabljati za nujne potrebe po 31. decembru 2007. Zaplinjevalec običajno zahteva enega uvoznika za uvoz in dobavo metilbromida. Zaplinjevalcem, registriranim pri Komisiji v letu 2007, je za nujne uporabe dovoljeno v leto 2008 prenesti preostale količine metilbromida, ki niso bile uporabljene v letu 2007 (imenovane „zaloge“). Evropska Komisija je vzpostavila postopke za izdajo dovoljenj za zmanjšanje zalog metilbromida, preden se uvozi ali proizvede dodatni metilbromid, da izpolni zahteve za dovoljenja za nujne uporabe v letu 2008.

(8)

Ker nujne uporabe metilbromida veljajo od 1. januarja 2008 in da zainteresirane gospodarske družbe in izvajalci lahko uživajo ugodnosti sistema izdaje dovoljenj, je primerno, da se ta odločba uporablja od navedenega datuma.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 18 Uredbe (ES) št. 2037/2000 –

19.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/35

(1)

V skladu s členom 7(4) Uredbe (ES) št. 1258/1999 in členom 31 Uredbe (ES) št. 1290/2005 mora Komisija opraviti potrebna preverjanja, državam članicam sporočiti rezultate teh preverjanj, upoštevati opažanja držav članic, začeti dvostranske pogovore za dosego morebitnega dogovora z zadevnimi državami članicami in slednjim uradno sporočiti svoje sklepne ugotovitve.

(2)

Države članice so imele možnost zahtevati sprožitev spravnega postopka. Ta možnost je bila v nekaterih primerih uporabljena in Komisija je pregledala poročilo, ki je bilo sestavljeno ob koncu postopka.

(3)

V skladu z uredbama (ES) št. 1258/1999 in (ES) št. 1290/2005 se lahko financirajo samo kmetijski odhodki, ki so nastali skladno s predpisi Skupnosti.

(4)

Opravljena preverjanja, rezultati dvostranskih razprav in spravni postopki so pokazali, da del odhodkov, ki so jih prijavile države članice, ne izpolnjuje te zahteve in torej ne more biti financiran iz Jamstvenega oddelka EKUJS in iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, v nadaljnjem besedilu EKJS.

(5)

Treba je navesti zneske, ki se ne pokrivajo iz Jamstvenega oddelka EKUJS in EKJS. Navedeni zneski se ne nanašajo na odhodke, nastale več kot štiriindvajset mesecev pred pisnim sporočilom, v katerem je Komisija države članice obvestila o rezultatih preverjanj.

(6)

V primerih, na katere se nanaša ta odločba, je Komisija državam članicam v zbirnem poročilu sporočila oceno zneskov, ki bodo zaradi neskladnosti s predpisi Skupnosti izključeni.

(7)

Ta odločba ne vpliva na finančne posledice, ki bi jih Komisija lahko sprejela na podlagi sodb Sodišča v zadevah, ki so 15. decembra 2007 še nerešene in se nanašajo na zadeve iz te odločbe –

19.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/40

(1)

Odločba Komisije 2006/502/ES (2) zahteva, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se dajo na trg samo vžigalniki, ki so varni za otroke, in za prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg.

(2)

Odločba 2006/502/ES je bila sprejeta v skladu z določbami člena 13 Direktive 2001/95/ES, ki omejuje veljavnost Odločbe na največ eno leto, a dopušča njeno podaljšanje za dodatna obdobja, ki pa nikoli ne smejo biti daljša od enega leta.

(3)

Odločba 2006/502/ES je bila spremenjena z Odločbo 2007/231/ES, s katero se je veljavnost Odločbe prvič podaljšala za nadaljnje leto, in sicer do 11. maja 2008.

(4)

Glede na dosedanje izkušnje in glede na napredek pri iskanju drugačne rešitve v zvezi z varnostjo vžigalnikov za otroke je treba veljavnost Odločbe podaljšati za nadaljnjih dvanajst mesecev.

(5)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega z Direktivo 2001/95/ES –