I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

17.4.2008

Uradni list Evropske unije

L 107/6

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 340/2008

z dne 16. aprila 2008

o pristojbinah in taksah, plačljivih Evropski agenciji za kemikalije na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (1), in zlasti člena 74(1) ter člena 132 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Treba bi bilo določiti vrsto in zneske pristojbin in taks, ki jih pobira Evropska agencija za kemikalije, v nadaljnjem besedilu „Agencija“, in pravila za plačilo.

(2)

Pri vrsti in zneskih pristojbin bi bilo treba upoštevati delo, ki ga morajo Agencija in pristojni organi opraviti v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006, določiti pa bi jih bilo treba na takšni stopnji, ki bo zagotavljala, da bo prihodek iz pristojbin skupaj z drugimi viri prihodkov Agencije na podlagi člena 96(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 zadosten za kritje stroškov opravljenih storitev. Pri pristojbinah za registracijo bi bilo treba upoštevati tudi delo, ki bi lahko bilo opravljeno na podlagi naslova VI Uredbe (ES) št. 1907/2006.

(3)	Določiti bi bilo treba pristojbino za registracijo snovi, ki bi morala biti odvisna od količinskega razpona teh snovi. Vendar se ne bi smelo zaračunavati pristojbine za registracije, ki jih zajema člen 74(2) Uredbe (ES) št. 1907/2006.

(4)	Posebne pristojbine bi bilo treba zaračunavati za registracije izoliranih intermediatov, predloženih v skladu s členi 17(2), 18(2) ali (3) ali členom 19 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

(5)	Tudi za zahteve v skladu s členom 10(a)(xi) Uredbe (ES) št. 1907/2006 bi bilo treba uvesti plačilo pristojbine.

(6)

Zaračunati bi bilo treba pristojbino za posodobitev registracije. Zlasti bi bilo treba plačati pristojbino za posodobitev količinskega razpona, za spremembe v identiteti registracijskega zavezanca, ki zajemajo spremembo pravne osebe, in za nekatere spremembe v statusu informacije, vsebovane v registraciji.

(7)	Treba bi bilo zaračunavati pristojbino za prijavo informacije, ki se nanaša na proizvod in proces usmerjene raziskave ter razvoj (PPORD) v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1907/2006. Takso bi bilo treba zaračunati tudi za kakršno koli zahtevo za podaljšanje izvzetja PPORD.

(8)

Zaračunati bi bilo treba pristojbino za predložitev vloge za avtorizacijo. Pristojbino bi morala sestavljati osnovna pristojbina, ki bi morala kriti eno snov, eno uporabo in enega vlagatelja, ter dodatne pristojbine za kakršno koli dodatno snov, uporabo ali vlagatelja, ki jih zajema vloga. Treba bi bilo zaračunati tudi takso za predložitev ocene o preverjanju.

(9)

Znižane pristojbine in takse bi bilo treba uporabiti pri nekaterih skupnih predložitvah. Znižane pristojbine in takse bi bilo treba uporabiti tudi za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) v skladu z Priporočilom Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (2).

(10)

Kadar gre za edinega zastopnika, bi bilo treba oceno, ali znižanje za MSP velja, izvesti glede na število zaposlenih, promet in bilanco stanja proizvajalca zunaj Skupnosti, formulatorja priprave ali proizvajalca artikla, ki ga zastopa navedeni edini zastopnik v zvezi z navedeno transakcijo, vključno z ustrezno informacijo povezanih in partnerskih družb o proizvajalcu zunaj Skupnosti, formulatorju pripravka ali proizvajalcu izdelka v skladu s Priporočilom 2003/361/ES.

(11)	Znižanja, določena v tej uredbi, bi morala veljati na podlagi izjave subjekta, ki zatrjuje, da je upravičen do navedenega znižanja. Predložitev napačnih informacij bi morala Agencija preprečiti z zaračunavanjem upravne takse ali po potrebi države članice z odvračilnimi kaznimi.

(12)	Pristojbino bi bilo treba zaračunati za vsako pritožbo, vloženo v skladu s členom 92 Uredbe (ES) št. 1907/2006. Pri znesku pristojbine bi bilo treba upoštevati zahtevnost potrebnega dela.

(13)	Pristojbine in takse bi bilo treba zaračunati samo v eurih.

(14)

Delež pristojbin in taks, ki jih zbere Agencija, bi moral biti prenesen na pristojne organe držav članic kot nadomestilo za delo poročevalcev odborov Agencije in, če je ustrezno, za druge naloge iz Uredbe (ES) št. 1907/2006. Največji delež pristojbin in taks za prenos na pristojne organe držav članic bi moral določiti upravni odbor Agencije na podlagi ugodnega mnenja Komisije.

(15)

Pri določanju zneskov, ki jih je treba prenesti na pristojne organe držav članic, in pri določanju katerega koli plačila za katero koli drugo dogovorjeno delo, opravljeno za Agencijo, bi moral upravni odbor Agencije upoštevati načelo dobrega finančnega poslovodenja, kakor je opredeljeno v členu 27 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (3). Zagotavljati bi moral tudi, da ima Agencija še naprej na voljo zadostne finančne vire za opravljanje svojih nalog, ob upoštevanju sedanjih in večletno ocenjenih odobrenih proračunskih sredstev in upoštevati bi moral delovno obremenitev za pristojne organe držav članic.

(16)

Pri določitvi rokov za plačila pristojbin in taks, zaračunanih v skladu s to uredbo, bi bilo treba ustrezno upoštevati roke postopkov, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1907/2006. Zlasti prvi rok za plačilo pristojbine v zvezi s predložitvijo registracijske dokumentacije ali predložitvijo posodobitve bi bilo treba določiti ob upoštevanju rokov, v katerih mora Agencija opraviti pregled popolnosti. Prav tako bi moral biti prvi rok za plačilo pristojbine v zvezi s prijavami za izvzetje iz obveznosti registriranja za proizvod in proces usmerjene raziskave in razvoj določen ob upoštevanju roka iz člena 9(5) Uredbe (ES) št. 1907/2006. Vendar pa bi morala Agencija določiti drugi primerni rok za plačila, ki niso bila izvedena pred potekom prvega roka.

(17)

Pristojbine in takse, predvidene v tej uredbi, bi bilo treba prilagoditi, da bo upoštevana inflacija in v ta namen bi bilo treba uporabiti evropski indeks cen življenjskih potrebščin, ki ga je objavil Eurostat v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2494/95 z dne 23. oktobra 1995 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (4).

(18)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega po členu 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA IN OPREDELITVE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa zneske in pravila za plačilo pristojbin in taks, ki jih zaračunava Evropska agencija za kemikalije, v nadaljnjem besedilu „Agencija“, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1907/2006.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi:

1.	„MSP“ pomeni mikro, malo ali srednje veliko podjetje v smislu Priporočila 2003/361/ES;

2.	„srednje veliko podjetje“ pomeni srednje veliko podjetje v smislu Priporočila 2003/361/ES;

3.	„malo podjetje“ pomeni malo podjetje v smislu Priporočila 2003/361/ES;

4.	„mikropodjetje“ pomeni mikropodjetje v smislu Priporočila 2003/361/ES;

POGLAVJE II

PRISTOJBINE IN TAKSE

Člen 3

Pristojbine za registracije, predložene po členih 6, 7 ali 11 Uredbe (ES) št. 1907/2006

1. Agencija zaračuna pristojbino, kakor je določeno v odstavkih 2, 3 in 4 tega člena, za kakršno koli registracijo snovi v skladu s členi 6, 7 ali 11 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

Vendar se pristojbina ne zaračunava za registracijo snovi v količini med 1 in 10 tonami, kadar predložitev registracije vsebuje vse podatke, zahtevane v Prilogi VII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, kakor določa člen 74(2) navedene uredbe.

2. Kadar predložitev registracije snovi v razponu 1 do 10 ton ne vsebuje vseh informacij, zahtevanih v Prilogi VII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, Agencija zaračuna pristojbino, kakor je določeno v Prilogi I k tej uredbi.

Agencija zaračuna pristojbino za kakršno koli registracijo snovi v količini 10 ton ali več, kakor je določeno v Prilogi I.

3. Kadar gre za skupno predložitev, Agencija zaračuna znižano pristojbino na vsakega registracijskega zavezanca, kakor je določeno v Prilogi I.

Vendar, če registracijski zavezanec ločeno predloži del ustreznih podatkov iz člena 10(a)(iv), (vi), (vii) in (ix) Uredbe (ES) št. 1907/2006, Agencija zaračuna pristojbino za posamezno predložitev na registracijskega zavezanca, kakor je določeno v Prilogi I k tej uredbi.

4. Kadar je registracijski zavezanec MSP, Agencija zaračuna znižano pristojbino, kakor je določeno v Preglednici 2 Priloge I.

5. Pristojbine iz odstavkov 1 do 4 se plačajo v 14 koledarskih dneh od datuma, ko Agencija registracijskega zavezanca obvesti o računu.

Vendar se računi v zvezi z registracijo vnaprej registrirane snovi, ki je predložena Agenciji v dveh mesecih pred rokom zadevne registracije iz člena 23 Uredbe (ES) št. 1907/2006, plačajo v 30 dneh od datuma, ko Agencija registracijskega zavezanca obvesti o računu.

6. Kadar plačilo ni izvedeno pred potekom roka iz odstavka 5, Agencija določi drugi rok za plačilo. Kadar plačilo ni izvedeno pred potekom drugega roka, se registracija zavrne.

7. Kadar je registracija zavrnjena, ker registracijski zavezanec ni predložil manjkajočih informacij ali ni plačal pristojbine pred potekom rokov, se pristojbine, plačane v zvezi z navedeno registracijo, ne vrnejo ali kakor koli drugače knjižijo v dobro registracijskega zavezanca.

Člen 4

Pristojbine za registracije, predložene po členih 17(2), 18(2) ali 18(3) ali 19 Uredbe (ES) št. 1907/2006

1. Agencija zaračuna pristojbino, kakor je določeno v odstavkih 2, 3 in 4 tega člena, za kakršno koli registracijo na mestu ali prepeljanih izoliranih intermediatov v skladu s členom 17(2), členom 18(2) ali (3) ali členom 19 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

Vendar se pristojbina ne zaračunava za registracijo na mestu ali prepeljanega izoliranega intermediata v količini med 1 in 10 tonami, kadar predložitev registracije vsebuje vse informacije, zahtevane v Prilogi VII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, kakor določa člen 74(2) navedene uredbe.

Pristojbine iz tega člena veljajo le za registracije na mestu ali prepeljanih izoliranih intermediatov, predloženih v skladu s členom 17(2), členom 18(2) ali (3) ali členom 19 Uredbe (ES) št. 1907/2006. Za registracije snovi intermediatov, za katere so zahtevane informacije, določene v členu 10, veljajo pristojbine iz člena 3.

2. Kadar predložitev registracije na mestu ali prepeljanega izoliranega intermediata v razponu 1 do 10 ton ne vsebuje vseh informacij, zahtevanih v Prilogi VII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, Agencija zaračuna pristojbino, kakor je določeno v Prilogi II k tej uredbi.

Agencija zaračuna pristojbino za kakršno koli registracijo na mestu izoliranega ali prepeljanega intermediata v količini 10 ton ali več, kakor je določeno v Prilogi II.

3. Kadar gre za skupno predložitev, Agencija zaračuna zmanjšano pristojbino na vsakega registracijskega zavezanca, kakor je določeno v Prilogi II.

Vendar, če registracijski zavezanec ločeno predloži del ustreznih podatkov iz člena 17(2)(c) in (d) ali člena 18(2)(c) in (d) Uredbe (ES) št. 1907/2006, Agencija zaračuna pristojbino za posamezno predložitev na navedenega registracijskega zavezanca, kakor je določeno v Prilogi II k tej uredbi.

4. Kadar je registracijski zavezanec MSP, Agencija zaračuna znižano pristojbino, kakor je določeno v preglednici 2 Priloge II.

5. Pristojbine iz odstavkov 1 do 4 se plačajo v 14 koledarskih dneh od datuma, ko Agencija registracijskega zavezanca obvesti o računu.

6. Kadar plačilo ni izvedeno pred potekom roka iz odstavka 5, Agencija določi drugi rok za plačilo. Kadar plačilo ni izvedeno pred potekom drugega roka, se registracija zavrne.

Člen 5

Pristojbine za posodobitev registracije po členu 22 Uredbe (ES) št. 1907/2006

1. Agencija zaračuna pristojbino, kakor je določeno v odstavkih 2, 3 in 4 tega člena, za posodobitve registracije v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

Vendar Agencija ne zaračuna pristojbine za naslednje posodobitve registracije:

(a)	spremembo z višjega na nižji količinski razpon;

(b)	spremembo z nižjega na višji količinski razpon, če je registracijski zavezanec predhodno plačal pristojbino za navedeni višji količinski razpon;

(c)	sprememba statusa registracijskega zavezanca ali njegove identitete, če ne vključuje spremembe pravne osebe;

(d)	spremembo v sestavi snovi;

(e)	informacije o novih uporabah, vključno s priporočenimi uporabami;

(f)	informacije o novih tveganjih snovi;

(g)	sprememba v razvrstitvi in označitvi snovi;

(h)	spremembo poročila o kemijski varnosti;

(i)	spremembo v navodilih za varno uporabo snovi;

(j)	obvestilo, da je treba oblikovati predlog za test iz Priloge IX ali X k Uredbi (ES) št. 1907/2006;

(k)	zahtevo, da predhodno zaupna informacija postane dostopna.

2. Agencija zaračuna pristojbino za posodobitve količinskega razpona, kakor je določeno na preglednicah 1 in 2 Priloge III.

Za druge posodobitve Agencija zaračuna pristojbino, kakor je določeno v preglednicah 3 in 4 Priloge III.

3. Kadar gre za posodobitev skupne predložitve, Agencija zaračuna znižano pristojbino na vsakega registracijskega zavezanca, ki predloži posodobitev, kakor je določeno v Prilogi III.

Vendar, kadar je del ustrezne informacije iz člena 10(a)(iv), (vi), (vii) in (ix), člena 17(2)(c) in (d) ali člena 18(2)(c) in (d) Uredbe (ES) št. 1907/2006 predložen ločeno, Agencija zaračuna pristojbino za posamezno predložitev, kakor je določeno v Prilogi III k tej uredbi.

4. Kadar je registracijski zavezanec MSP, Agencija zaračuna znižano pristojbino, kakor je določeno v Prilogi III.

Vendar, kadar gre za posodobitve, ki zajemajo spremembo v identiteti registracijskega zavezanca, se znižanje za MSP uporabi samo, če je novi subjekt MSP.

5. Pristojbine iz odstavkov 1 do 4 se plačajo v 14 koledarskih dneh od datuma, ko Agencija registracijskega zavezanca obvesti o računu.

6. Kadar plačilo ni izvedeno pred potekom roka iz odstavka 5, Agencija določi drugi rok za plačilo.

Kadar plačilo ni izvedeno pred potekom drugega roka, če gre za posodobitve količinskega razpona, predloženega v skladu s členom 22(1)(c) Uredbe (ES) št. 1907/2006, se posodobitev zavrne.

Kadar plačilo ni izvedeno pred potekom drugega roka, če gre za druge posodobitve, se posodobitev zavrne, potem ko je Agencija registracijskega zavezanca uradno opozorila.

7. Kadar je registracija zavrnjena, ker registracijski zavezanec ni predložil manjkajočih podatkov ali ni plačal pristojbine pred potekom rokov, se pristojbine, plačane v zvezi z navedeno posodobitvijo, ne vrnejo ali kakor koli drugače knjižijo v dobro registracijskega zavezanca.

Člen 6

Pristojbine za zahteve po členu 10(a)(xi) Uredbe (ES) št. 1907/2006

1. Agencija zaračuna pristojbino, kakor je določeno v odstavkih 2, 3 in 4 tega člena, za kakršno koli zahtevo v skladu s členom 10(a)(xi) Uredbe (ES) št. 1907/2006.

2. Agencija zaračuna pristojbino za postavko, za katero je bila predložena zahteva, kakor je določeno v Prilogi IV.

Kadar gre za zahtevo, ki se nanaša na povzetke študij ali grobe povzetke študij, Agencija zaračuna pristojbino za vsak povzetek študij ali grobi povzetek študij, za katerega je bila zahteva predložena.

3. Za zahtevo, ki se nanaša na skupno predložitev, Agencija zaračuna znižano pristojbino na vsakega registracijskega zavezanca, kakor je določeno v Prilogi IV.

4. Kadar zahtevo predloži malo ali srednje veliko podjetje (MSP), Agencija zaračuna znižano pristojbino, kakor je določeno v preglednici 2 Priloge IV.

5. Datum, ko Agencija prejme pristojbino, zaračunano za zahtevo, se šteje za datum prejema zahteve.

Člen 7

Pristojbine in takse za prijave po členu 9 Uredbe (ES) št. 1907/2006

1. Agencija zaračuna pristojbino, kakor je določeno v preglednici 1 Priloge V, za kakršno koli prijavo za izvzetje iz splošne obveznosti registriranja za v proizvod in proces usmerjene raziskave in razvoj, v nadaljnjem besedilu „PPORD“, po členu 9 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

Kadar prijavo pošlje malo ali srednje veliko podjetje (MSP), Agencija zaračuna znižano pristojbino, kakor je določeno v preglednici 1 Priloge V.

2. Agencija zaračuna takso, kakor je določeno v preglednici 2 Priloge V, za kakršno koli zahtevo za podaljšanje izvzetja iz splošne obveznosti registriranja za PPORD po členu 9 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

Kadar zahtevo predloži MSP, Agencija zaračuna znižano takso, kakor je določeno v preglednici 2 Priloge V.

3. Pristojbine, plačljive v skladu z odstavkom 1, se plačajo v 7 koledarskih dneh od datuma, ko Agencija obvesti o računu proizvajalca, uvoznika ali izdelovalca izdelkov, ki pošljejo prijavo.

Takse, plačljive v skladu z odstavkom 2, se plačajo v 30 koledarskih dneh od datuma, ko Agencija obvesti o računu proizvajalca, uvoznika ali izdelovalca izdelkov, ki zahtevajo podaljšanje.

4. Kadar plačilo ni izvedeno pred potekom roka iz odstavka 3, Agencija določi drugi rok za plačilo.

Kadar plačilo ni izvedeno pred potekom drugega roka, se prijava ali zahteva za podaljšanje zavrne.

5. Kadar je prijava ali zahteva za podaljšanje zavrnjena, ker registracijski zavezanec ni predložil manjkajočih informacij ali ni plačal pristojbine ali taks pred potekom rokov, se pristojbine ali takse, plačane v zvezi z navedeno prijavo ali zahtevo za podaljšanje, ne vrnejo ali kakor koli drugače knjižijo v dobro osebe, ki je prijavo ali zahtevo predložila.

Člen 8

Pristojbine za vloge po členu 62 Uredbe (ES) št. 1907/2006

1. Agencija zaračuna pristojbino, kakor je določeno v odstavkih 2 in 3 tega člena, za kakršno koli vlogo za avtorizacijo snovi v skladu s členom 62 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

2. Agencija zaračuna osnovno pristojbino za kakršno koli vlogo za avtorizacijo snovi, kakor je določeno v Prilogi VI. Osnovna pristojbina krije vlogo za avtorizacijo ene snovi, ene uporabe in enega vlagatelja.

Agencija zaračuna dodatno pristojbino, kakor je določeno v Prilogi VI, za vsako dodatno uporabo, za vsako dodatno snov, ki je v skladu z opredelitvijo skupine snovi, kakor je opredeljeno v oddelku 1(5) Priloge XI k Uredbi (ES) št. 1907/2006, in ki jo zajema vloga ter za vsakega dodatnega vlagatelja, ki je stranka v vlogi.

Za namene tega odstavka se vsak scenarij izpostavljenosti šteje za drugačno uporabo.

3. Kadar vlogo predloži srednje veliko podjetje ali dve ali več MSP, od katerih je največje podjetje srednje veliko, Agencija zaračuna znižano osnovno pristojbino in znižane dodatne pristojbine, kakor je določeno v preglednici 2 Priloge VI.

Kadar vlogo predloži malo podjetje ali dve ali več MSP, od katerih je največje podjetje malo podjetje, Agencija zaračuna znižano osnovno pristojbino in znižane dodatne pristojbine, kakor je določeno v preglednici 3 Priloge VI.

Kadar vlogo predloži le eno ali več mikropodjetij, Agencija zaračuna znižano osnovno pristojbino in znižane dodatne pristojbine, kakor je določeno v preglednici 4 Priloge VI.

4. Datum, ko Agencija prejme pristojbino za vlogo za avtorizacijo, se šteje za datum prejema vloge.

Člen 9

Takse za preverjanje avtorizacij po členu 61 Uredbe (ES) št. 1907/2006

1. Agencija zaračuna takso, kakor je določeno v odstavkih 2 in 3 tega člena, za kakršno koli predložitev ocene o preverjanju v skladu s členom 61 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

2. Agencija zaračuna osnovno takso za predložitev kakršne koli ocene o preverjanju, kakor je določeno v Prilogi VII. Osnovna taksa krije predložitev ocene o preverjanju za eno snov, eno uporabo in enega vlagatelja.

Agencija zaračuna dodatno takso, kakor je določeno v Prilogi VII, za vsako dodatno uporabo, za vsako dodatno snov, ki je v skladu z opredelitvijo skupine snovi, kakor je opredeljeno v oddelku 1(5) Priloge XI k Uredbi (ES) št. 1907/2006, in ki jo zajema ocena o preverjanju ter za vsak dodatni subjekt, ki ga zajema ocena o preverjanju.

Za namene tega odstavka se vsak scenarij izpostavljenosti šteje za drugačno uporabo.

3. Kadar vlogo predloži srednje veliko podjetje ali dve ali več MSP, od katerih je največje podjetje srednje veliko, Agencija zaračuna znižano osnovno takso in znižane dodatne takse, kakor je določeno v preglednici 2 Priloge VII.

Kadar vlogo predloži malo podjetje ali dve ali več MSP, od katerih je največje podjetje malo podjetje, Agencija zaračuna znižano osnovno takso in znižane dodatne takse, kakor je določeno v preglednici 3 Priloge VII.

Kadar vlogo predloži le eno ali več mikropodjetij, Agencija zaračuna znižano osnovno takso in znižane dodatne takse, kakor je določeno v preglednici 4 Priloge VII.

4. Datum, ko Agencija prejme takso za predložitev ocene o preverjanju, se šteje za datum prejema predložitve.

Člen 10

Pristojbine za pritožbe zoper odločitev Agencije po členu 92 Uredbe (ES) št. 1907/2006

1. Agencija zaračuna pristojbino, kakor je določeno v Prilogi VIII, za kakršno koli predložitev pritožbe zoper odločitev Agencije v skladu s členom 92 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

2. Kadar zahtevo predloži MSP, Agencija zaračuna znižano pristojbino, kakor je določeno v preglednici 2 Priloge VIII.

3. Če komisija za pritožbe meni, da je pritožba nesprejemljiva, se pristojbina ne vrne.

4. Agencija vrne pristojbino, zaračunano v skladu z odstavkom 1 tega člena, če izvršni direktor Agencije odločitev popravi v skladu s členom 93(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006, ali če je pritožba rešena v dobro pritožnika.

5. Dokler Agencija ne prejme ustrezne pristojbine, se šteje, da pritožbe ni prejela.

Člen 11

Druge takse

1. Taksa se lahko zaračuna za upravne in tehnične storitve, ki jih na zahtevo stranke zagotavlja Agencija, in jih ne krije druga pristojbina ali taksa, predvidena v tej uredbi. Pri stopnji takse se upošteva delovno obremenitev.

Vendar se takse ne zaračunajo za pomoč, ki jo zagotavlja služba Agencije za pomoč uporabnikom in podporo državam članicam, kakor je predvideno v točkah (h) in (i) člena 77(2) Uredbe (ES) št. 1907/2006.

Izvršni direktor Agencije lahko odloči, da se taksa ne zaračuna mednarodnim organizacijam ali državam, ki zaprosijo za pomoč Agencije.

2. Takse za upravne storitve se plačajo v 30 koledarskih dneh od datuma, ko Agencija pošlje obvestilo o računu.

3. Kadar plačilo ni izvedeno pred potekom roka iz odstavka 2, Agencija določi drugi rok za plačilo.

Kadar plačilo ni izvedeno pred potekom drugega roka, Agencija registracijo zavrne.

4. Kadar ni drugačnega pogodbenega sporazuma, se takse za tehnično storitve plačajo preden je storitev opravljena.

5. Upravni odbor Agencije sestavi razvrstitev storitev in taks in jo sprejme po prejemu ugodnega mnenja Komisije.

Člen 12

Edini zastopniki

V primeru edinega zastopnika iz člena 8 Uredbe (ES) št. 1907/2006 se ocena, ali znižanje za MSP velja, določi glede na število zaposlenih, promet in bilanco stanja proizvajalca zunaj Skupnosti, formulatorja priprave ali proizvajalca artikla, ki ga zastopa navedeni edini zastopnik v zvezi z zadevno transakcijo, vključno z ustrezno informacijo povezanih in partnerskih družb o proizvajalcu zunaj Skupnosti, formulatorju pripravka ali proizvajalca artikla v skladu s Priporočilom 2003/361/ES.

Člen 13

Znižanja in opustitve pristojbine

1. Fizična ali pravna oseba, ki trdi, da je upravičena do znižane pristojbine ali takse iz členov 3 do 10, Agencijo o tem obvesti ob predložitvi registracije, posodobljene registracije, zahteve, prijave, vloge, ocene o preverjanju ali pritožbe, za katere je treba plačati pristojbino.

2. Fizična ali pravna oseba, ki trdi, da je upravičena do opustitve plačila iz člena 74(2) Uredbe (ES) št. 1907/2006, Agencijo o tem obvesti ob predložitvi registracije.

3. Agencija lahko kadar koli zahteva dokaz, da so izpolnjeni pogoji za znižanje pristojbin ali taks ali za opustitev plačila pristojbine.

4. Kadar fizična ali pravna oseba, ki trdi, da je upravičena do znižanja ali opustitve pristojbine, ne more dokazati, da ima pravico do takšnega znižanja ali opustitve, Agencija zaračuna polno pristojbino ali takso in tudi upravno takso.

Kadar je oseba, ki je trdila, da je upravičena do znižanja, že plačala znižano pristojbino ali takso, vendar ne more dokazati, da ima pravico do takšnega znižanja, Agencija zaračuna preostanek do polne pristojbine ali takse in tudi upravno takso.

Odstavki 2, 3 in 5 člena 11 se uporabljajo smiselno.

POGLAVJE III

NADOMESTILA, KI JIH PLAČA AGENCIJA

Člen 14

Prenosi sredstev na države članice

1. V naslednjih primerih se delež pristojbin in taks, pobranih v skladu s to uredbo, prenese na pristojne organe držav članic:

(a)	kadar pristojni organ države članice obvesti Agencijo o izidu postopka evalvacije za snov v skladu s členom 46(4) Uredbe (ES) št. 1907/2006;

(b)	kadar pristojni organ imenuje člana Odbora za oceno tveganja, ki deluje kot poročevalec v okviru postopka avtorizacije, vključno s preverjanjem;

(c)	kadar pristojni organ države članice imenuje člana Odbora za socialno-ekonomsko analizo, ki deluje kot poročevalec v okviru postopka avtorizacije, vključno s preverjanjem;

(d)	kadar pristojni organ države članice imenuje člana Odbora za oceno tveganja, ki deluje kot poročevalec v okviru postopka za določitev omejitev;

(e)	kadar pristojni organ države članice imenuje člana Odbora za socialno-ekonomsko analizo, ki deluje kot poročevalec v okviru postopka za določitev omejitev;

(f)	kadar je ustrezno, za druge naloge, ki jih opravijo pristojni organi na zahtevo Agencije.

Kadar se odbori iz tega odstavka odločijo, da imenujejo soporočevalca, se prenesena sredstva delijo med poročevalca in soporočevalca.

2. Zneske vsake od taks, opredeljenih v odstavku 1 tega člena, in največji delež pristojbin in taks, ki jih je treba prenesti na pristojne organe držav članic, in tudi kakršnih koli ureditev, potrebnih za prenos, določi upravni odbor Agencije na podlagi ugodnega mnenja Komisije. Pri določanju zneskov, ki jih je treba prenesti, upravni odbor Agencije deluje v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, kakor je opredeljeno v členu 27 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Zagotovi tudi, da ima Agencija še naprej na voljo zadostne finančne vire za opravljanje svojih nalog, kakor je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 1907/2006, ob upoštevanju obstoječih proračunskih sredstev in večletnih ocen prihodka, vključno s subvencijo Skupnosti, in delovne obremenitve za pristojne organe držav članic.

3. Prenosi iz odstavka 1 se izvedejo šele, ko ima Agencija na voljo ustrezno poročilo.

Vendar se upravni odbor Agencije lahko odloči, da odobri vnaprejšnje financiranje ali začasna plačila v skladu s členom 81(1) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002.

4. Prenosi sredstev, predvidenih v točkah od (b) do (e) odstavka 1, so namenjeni kot nadomestilo pristojnim organom držav članic za delo poročevalca ali soporočevalca in za kakršno koli znanstveno ali tehnično podporo v zvezi s tem ter ne vplivajo na obveznost držav članic, da ne dajejo navodil, ki niso združljiva z neodvisnostjo Agencije.

Člen 15

Druga nadomestila

Pri določanju zneskov plačil strokovnjakom ali dodatno izbranim članom odborov za delo, opravljeno za Agencijo v skladu s členom 87(3) Uredbe (ES) št. 1907/2006, upravni odbor Agencije upošteva delovno obremenitev in deluje v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, kakor je opredeljeno v členu 27 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Zagotovi tudi, da ima Agencija še naprej na voljo zadostne finančne vire za opravljanje svojih nalog, kakor je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 1907/2006, ob upoštevanju obstoječih proračunskih sredstev Agencije in večletnih ocen prihodka, vključno s subvencijo Skupnosti.

POGLAVJE IV

PLAČILA

Člen 16

Način plačila

1. Pristojbine in takse se plačajo v eurih.

2. Plačila se izvršijo šele potem, ko Agencija izda račun, z izjemo plačil, ki se plačajo v skladu s členom 10.

3. Plačila se izvedejo s prenosom na bančni račun Agencije.

Člen 17

Identifikacija plačila

1. Na vsakem plačilu je v okencu za sklic treba navesti številko računa, z izjemo plačil, ki se plačajo v skladu s členom 10.

Pri plačilih, ki se plačajo v skladu s členom 10, se v okencu za sklic navede identiteto pritožnika(-ov) in, če je na voljo, številko odločitve, na katero se pritožuje(-jo).

2. Če namena plačila ni mogoče ugotoviti, Agencija določi rok, v katerem mora plačnik pisno sporočiti namen plačila. Če Agencija pred potekom roka ne prejme sporočila o namenu plačila, se plačilo šteje za neveljavno in zadevni znesek se vrne plačniku.

Člen 18

Datum plačila

1. Datum, na katerega je celotni znesek plačila položen na bančni račun Agencije, se šteje za datum plačila.

2. Plačilo se šteje za pravočasno, kadar je predložena dokumentacija, ki zadostno dokazuje, da je plačnik pred potekom ustreznega roka dal nalog za prenos na bančni račun, naveden na računu.

Potrditev naloga za prenos, ki ga izda finančna institucija, se šteje za zadostno dokazilo. Kadar pa se za nalog uporabi elektronski način plačila SWIFT, se za potrdilo o nalogu za prenos šteje izvod poročila SWIFT z žigom in podpisom ustrezno pooblaščenega uradnika finančne institucije.

Člen 19

Nezadostno plačilo

1. Da je rok plačila upoštevan, se šteje samo, če je bila celotna pristojbina plačana pravočasno.

2. Kadar se račun nanaša na skupino transakcij, lahko Agencija kakršno koli nezadostno plačilo razporedi na katero koli ustrezno transakcijo. Merila za razporeditev plačil določi upravni odbor Agencije.

Člen 20

Vračilo preveč plačanih zneskov

1. Ureditve za vračilo preveč plačanih zneskov pristojbine ali takse določi izvršni direktor Agencije, objavi pa se na spletni strani Agencije.

Kadar pa je preveč plačani znesek pod 100 EUR in zadevna stran povračila ni izrecno zahtevala, se preveč plačani znesek ne vrne.

2. Preveč plačane zneske ni mogoče uporabiti za poravnanje računov v prihodnosti.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 21

Začasna ocena

Upravni odbor Agencije pri pripravi ocene celotnih odhodkov in prihodkov za naslednje proračunsko leto v skladu s členom 96(5) Uredbe (ES) št. 1907/2006 vključi posebno začasno oceno prihodka od pristojbin in taks, ki je ločen od prihodka od kakršne koli subvencije Skupnosti.

Člen 22

Ponovni pregled

1. Pristojbine in takse, določene v tej uredbi, se pregledajo letno glede na stopnjo inflacije, izmerjene po evropskem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki ga je objavil Eurostat v skladu z Uredbo (ES) št. 2494/95. Prvi ponovni pregled se opravi 1. junija 2009.

2. Komisija to uredbo tudi stalno ponovno pregleduje glede na pomembne informacije, ki so na voljo v zvezi s temeljnimi predpostavkami glede pričakovanih prihodkov in odhodkov Agencije. Do 1. januarja 2013 Komisija ponovno pregleda to uredbo, da jo po potrebi spremeni, upoštevajoč zlasti stroške Agencije in s tem povezane stroške storitev, ki jih zagotovijo pristojni organi držav članic.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. aprila 2008

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik

(1) UL L 396, 30.12.2006, str. 1. Popravljena različicav UL L 136, 29.5.2007, str. 3. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1354/2007 (UL L 304, 22.11.2007, str. 1).

(2) UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1525/2007 (UL L 343, 27.12.2007, str. 9).

(4) UL L 257, 27.10.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

PRILOGA I

Pristojbine za registracije, predložene po členih 6, 7 ali 11 Uredbe (ES) št. 1907/2006

Preglednica 1

Standardne pristojbine

(EUR)
	Posamezna predložitev	Skupna predložitev
Pristojbina za snovi v količinskem razponu od 1 do 10 ton	1 600	1 200
Pristojbina za snovi v količinskem razponu od 10 do 100 ton	4 300	3 225
Pristojbina za snovi v količinskem razponu od 100 do 1 000 ton	11 500	8 625
Pristojbina za snovi nad 1 000 ton	31 000	23 250

Preglednica 2

Znižane pristojbine za mala in srednje velika podjetja

(EUR)
	Srednje veliko podjetje (Posamezna predložitev)	Srednje veliko podjetje (Skupna predložitev)	Malo podjetje (Posamezna predložitev)	Malo podjetje (Skupna predložitev)	Mikropodjetje (Posamezna predložitev)	Mikropodjetje (Skupna predložitev)
Pristojbina za snovi v količinskem razponu od 1 do 10 ton	1 120	840	640	480	160	120
Pristojbina za snovi v količinskem razponu od 10 do 100 ton	3 010	2 258	1 720	1 290	430	323
Pristojbina za snovi v količinskem razponu od 100 do 1 000 ton	8 050	6 038	4 600	3 450	1 150	863
Pristojbina za snovi nad 1 000 ton	21 700	16 275	12 400	9 300	3 100	2 325

PRILOGA II

Pristojbine za registracije, predložene po členih 17(2), 18(2), 18(3) ali 19 Uredbe (ES) št. 1907/2006

Preglednica 1

Standardne pristojbine

(EUR)
	Posamezna predložitev	Skupna predložitev
Pristojbina	1 600	1 200

Preglednica 2

Znižane pristojbine za mala in srednje velika podjetja

(EUR)

Srednje veliko podjetje

(Posamezna predložitev)

Srednje veliko podjetje

(Skupna predložitev)

Malo podjetje

(Posamezna predložitev)

Malo podjetje

(Skupna predložitev)

Mikropodjetje

(Posamezna predložitev)

Mikropodjetje

(Skupna predložitev)

Pristojbina

1 120

840

640

480

160

120

PRILOGA III

Pristojbine za posodobitev registracij po členu 22 Uredbe (ES) št. 1907/2006

Preglednica 1

Standardne pristojbine za posodobitev količinskega razpona

(EUR)
	Posamezna predložitev	Skupna predložitev
Z razpona 1–10 ton na razpon 10–100 ton	2 700	2 025
Z razpona 1–10 ton na razpon 100–1 000 ton	9 900	7 425
Z razpona 1–10 ton na razpon čez 1 000 ton	29 400	22 050
Z razpona 10–100 ton na razpon 100–1 000 ton	7 200	5 400
Z razpona 10–100 ton na razpon čez 1 000 ton	26 700	20 025
Z razpona 100–1 000 ton na razpon čez 1 000 ton	19 500	14 625

Preglednica 2

Znižane pristojbine za mala in srednje velika podjetja za posodobitev količinskega razpona

(EUR)
	Srednje veliko podjetje (Posamezna predložitev)	Srednje veliko podjetje (Skupna predložitev)	Malo podjetje (Posamezna predložitev)	Malo podjetje (Skupna predložitev)	Mikropodjetje (Posamezna predložitev)	Mikropodjetje (Skupna predložitev)
Z razpona 1–10 ton na razpon 10–100 ton	1 890	1 418	1 080	810	270	203
Z razpona 1–10 ton na razpon 100–1 000 ton	6 930	5 198	3 960	2 970	990	743
Z razpona 1–10 ton na razpon čez 1 000 ton	20 580	15 435	11 760	8 820	2 940	2 205
Z razpona 10–100 ton na razpon 100–1 000 ton	5 040	3 780	2 880	2 160	720	540
Z razpona 10–100 ton na razpon čez 1 000 ton	18 690	14 018	10 680	8 010	2 670	2 003
Z razpona 100–1 000 ton na razpon čez 1 000 ton	13 650	10 238	7 800	5 850	1 950	1 463

Preglednica 3

Pristojbine za druge posodobitve

(EUR)
Vrsta posodobitve
Sprememba v identiteti registracijskega zavezanca, ki zajema spremembo pravne osebe	1 500
Vrsta posodobitve	Posamezna predložitev	Skupna predložitev
Sprememba odobrenega dostopa do informacij v vlogi (po postavki)	1 500	1 125

Preglednica 4

Znižane pristojbine za mala in srednje velika podjetja za druge posodobitve

(EUR)
Vrsta posodobitve	Srednje veliko podjetje		Malo podjetje		Mikropodjetje
Sprememba v identiteti registracijskega zavezanca, ki zajema spremembo pravne osebe	1 050		600		150
Vrsta posodobitve	Srednje veliko podjetje (Posamezna predložitev)	Srednje veliko podjetje (Skupna predložitev)	Malo podjetje (Posamezna predložitev)	Malo podjetje (Skupna predložitev)	Mikropodjetje (Posamezna predložitev)	Mikropodjetje (Skupna predložitev)
Sprememba odobrenega dostopa do informacij v vlogi (po postavki)	1 050	788	600	450	150	113

PRILOGA IV

Pristojbine za zahteve po členu 10(a)(xi) Uredbe (ES) št. 1907/2006

Preglednica 1

Standardne pristojbine

(EUR)
Postavka, za katero je zahtevano varovanje poslovnih skrivnosti	Posamezna predložitev	Skupna predložitev
Stopnja čistote snovi in/ali določitev nečistot ali dodatkov	4 500	3 375
Ustrezni količinski razpon	1 500	1 125
Povzetek študije ali grobi povzetek študije	4 500	3 375
Informacije z varnostnega lista	3 000	2 250
Blagovno ime snovi	1 500	1 125
Ime po nomenklaturi IUPAC za snovi, ki niso v postopnem uvajanju in so nevarne	1 500	1 125
Ime po nomenklaturi IUPAC za nevarne snovi, ki se uporabljajo kot intermediati, pri znanstvenih raziskavah in razvoju ali pri v proizvod in proces usmerjenih znanstvenih raziskavah in razvoju	1 500	1 125

Preglednica 2

Znižane pristojbine za mala in srednje velika podjetja

(EUR)
Postavka, za katero je zahtevano varovanje poslovnih skrivnosti	Srednje veliko podjetje (Posamezna predložitev)	Srednje veliko podjetje (Skupna predložitev)	Malo podjetje (Posamezna predložitev)	Malo podjetje (Skupna predložitev)	Mikropodjetje (Posamezna predložitev)	Mikropodjetje (Skupna predložitev)
Stopnja čistote snovi in/ali določitev nečistot ali dodatkov	3 150	2 363	1 800	1 350	450	338
Ustrezni količinski razpon	1 050	788	600	450	150	113
Povzetek študije ali grobi povzetek študije	3 150	2 363	1 800	1 350	450	338
Informacije z varnostnega lista	2 100	1 575	1 200	900	300	225
Blagovno ime snovi	1 050	788	600	450	150	113
Ime po nomenklaturi IUPAC za snovi, ki niso v postopnem uvajanju in so nevarne	1 050	788	600	450	150	113
Ime po nomenklaturi IUPAC za nevarne snovi, ki se uporabljajo kot intermediati, pri znanstvenih raziskavah in razvoju ali pri v proizvod in proces usmerjenih znanstvenih raziskavah in razvoju	1 050	788	600	450	150	113

PRILOGA V

Pristojbine in takse za prijave PPORD po členu 9 Uredbe (ES) št. 1907/2006

Preglednica 1

Pristojbine za prijave PPORD

(EUR)
Standardna pristojbina	500
Znižana pristojbina za srednje veliko podjetje	350
Znižana pristojbina za malo podjetje	200
Znižana pristojbina za mikropodjetje	50

Preglednica 2

Takse za podaljšanje izvzetja PPORD

(EUR)
Standardna taksa	1 000
Znižana pristojbina za srednje veliko podjetje	700
Znižana taksa za malo podjetje	400
Znižana taksa za mikropodjetje	100

PRILOGA VI

Pristojbine za vloge po členu 62 Uredbe (ES) št. 1907/2006

Preglednica 1

Standardne pristojbine

Osnovna pristojbina	50 000 EUR
Dodatna pristojbina za vsako snov	10 000 EUR
Dodatna pristojbina za vsako uporabo	10 000 EUR
Dodatna pristojbina za vsakega vlagatelja	Dodatni vlagatelj ni malo ali srednje veliko podjetje: 37 500 EUR
	Dodatni vlagatelj je srednje veliko podjetje: 30 000 EUR
	Dodatni vlagatelj je malo podjetje: 18 750 EUR
	Dodatni vlagatelj je mikropodjetje: 5 625 EUR

Preglednica 2

Znižane pristojbine za srednje velika podjetja

Osnovna pristojbina	40 000 EUR
Dodatna pristojbina za vsako snov	8 000 EUR
Dodatna pristojbina za vsako uporabo	8 000 EUR
Dodatna pristojbina za vsakega vlagatelja	Dodatni vlagatelj je srednje veliko podjetje: 30 000 EUR
	Dodatni vlagatelj je malo podjetje: 18 750 EUR
	Dodatni vlagatelj je mikropodjetje: 5 625 EUR

Preglednica 3

Znižane pristojbine za mala podjetja

Osnovna pristojbina	25 000 EUR
Dodatna pristojbina za vsako snov	5 000 EUR
Dodatna pristojbina za vsako uporabo	5 000 EUR
Dodatna pristojbina za vsakega vlagatelja	Dodatni vlagatelj je malo podjetje: 18 750 EUR
Dodatna pristojbina za vsakega vlagatelja	Dodatni vlagatelj je mikropodjetje: 5 625 EUR

Preglednica 4

Znižane takse za mikropodjetja

Osnovna pristojbina	7 500 EUR
Dodatna pristojbina za vsako snov	1 500 EUR
Dodatna pristojbina za vsako uporabo	1 500 EUR
Dodatna pristojbina za vsakega vlagatelja	Dodatni vlagatelj: 5 625 EUR

PRILOGA VII

Takse za preverjanje avtorizacij po členu 61 Uredbe (ES) št. 1907/2006

Preglednica 1

Standardne takse

Osnovna taksa	50 000 EUR
Dodatna taksa za vsako uporabo	10 000 EUR
Dodatna taksa za vsako snov	10 000 EUR
Dodatna taksa za vsakega vlagatelja	Dodatni vlagatelj ni malo ali srednje veliko podjetje: 37 500 EUR
	Dodatni vlagatelj je srednje veliko podjetje: 30 000 EUR
	Dodatni vlagatelj je malo podjetje: 18 750 EUR
	Dodatna oseba je mikropodjetje: 5 625 EUR

Preglednica 2

Znižane pristojbine za srednje velika podjetja

Osnovna taksa	40 000 EUR
Dodatna taksa za vsako uporabo	8 000 EUR
Dodatna taksa za vsako snov	8 000 EUR
Dodatna taksa za vsakega vlagatelja	Dodatni vlagatelj je srednje veliko podjetje: 30 000 EUR
	Dodatni vlagatelj je malo podjetje: 18 750 EUR
	Dodatni vlagatelj je mikropodjetje: 5 625 EUR

Preglednica 3

Znižane takse za mala podjetja

Osnovna taksa	25 000 EUR
Dodatna taksa za vsako uporabo	5 000 EUR
Dodatna taksa za vsako snov	5 000 EUR
Dodatna taksa za vsakega vlagatelja	Dodatni vlagatelj je malo podjetje: 18 750 EUR
Dodatna taksa za vsakega vlagatelja	Dodatni vlagatelj je mikropodjetje: 5 625 EUR

Preglednica 4

Znižane takse za mikropodjetja

Osnovna taksa	7 500 EUR
Dodatna taksa za vsako uporabo	1 500 EUR
Dodatna taksa za vsako snov	1 500 EUR
Dodatna taksa za vsakega vlagatelja	Dodatni vlagatelj je mikropodjetje: 5 625 EUR

PRILOGA VIII

Pristojbine za pritožbe po členu 92 Uredbe (ES) št. 1907/2006

Preglednica 1

Standardne pristojbine

(EUR)
Pritožba zoper odločitev, sprejeto po:	Pristojbina
členu 9 ali 20 Uredbe (ES) št. 1907/2006	2 200
členu 27 ali 30 uredbe (ES) št. 1907/2006	4 400
členu 51 Uredbe (ES) št. 1907/2006	6 600

Preglednica 2

Znižane pristojbine za mala in srednje velika podjetja

(EUR)
Pritožba zoper odločitev, sprejeto po:	Pristojbina
členu 9 ali 20 Uredbe (ES) št. 1907/2006	1 800
členu 27 ali 30 Uredbe (ES) št. 1907/2006	3 600
Členu 51 Uredbe (ES) št. 1907/2006	5 400

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

17.4.2008

Uradni list Evropske unije

L 107/32

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 5. marca 2008

o določitvi standardne listine za nadzorovanje in kontrolo pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz Direktive Sveta 2006/117/Euratom

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 793)

(2008/312/Euratom)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/117/Euratom z dne 20. novembra 2006 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva (1) ter zlasti člena 17(2) Direktive,

po pridobitvi mnenja svetovalnega odbora, ustanovljenega v skladu s postopkom iz člena 21,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Komisija mora določiti novo standardno listino, ki se bo uporabljala za pošiljke radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva v okviru Direktive 2006/117/Euratom.

(2)	Nova standardna listina mora veljati za pošiljke radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva med državami članicami in tudi za uvoz v Skupnost in izvoz iz nje radioaktivnih odpadkov/izrabljenega goriva ter za njihov tranzit prek Skupnosti iz tretje države v drugo tretjo državo.

(3)	Ukrepi, predvideni v tej odločbi, so skladni z mnenjem svetovalnega odbora, ustanovljenega v skladu s postopkom iz člena 21 –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Standardna listina, določena v Prilogi, se uporablja za vse pošiljke radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva med državami članicami ali v Skupnost, iz nje in prek nje v okviru Direktive 2006/117/Euratom.

Člen 2

Standardna listina je na voljo v elektronski obliki, in sicer v formatu, ki ga predloži Komisija.

Člen 3

Države članice sprejmejo vse ukrepe, potrebne za izpolnjevanje te odločbe, najpozneje 25. decembra 2008.

Člen 4

Odločba Komisije 93/552/Euratom (2) se razveljavi.

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 5. marca 2008

Za Komisijo

Andris PIEBALGS

Član Komisije

(1) UL L 337, 5.12.2006, str. 21.

(2) UL L 268, 29.10.1993, str. 83.

PRILOGA

Standardna listina za nadzorovanje in kontrolo pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva

(Direktiva Sveta 2006/117/Euratom)

Splošne opombe

Razdelki A-1 do A-6 se izpolnijo za pošiljke radioaktivnih odpadkov.

Razdelki B-1 do B-6 se izpolnijo za pošiljke izrabljenega goriva (vključno z izrabljenim gorivom, ki je namenjen končnemu odlaganju in kot tak kategoriziran kot odpadek).

Razdelek A-1 ali B-1 (vlogo za pridobitev dovoljenja za pošiljko) izpolni vlagatelj, in sicer (odvisno od vrste pošiljke):

—	imetnik v primeru pošiljk med državami članicami (vrsta MM) ali izvoza iz Skupnosti v tretjo državo (vrsta ME),

—	prejemnik v primeru uvoza v Skupnost iz tretje države (vrsta IM),

—	oseba, odgovorna za pošiljko v državi članici, prek katere radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo vstopi(-jo) v Skupnost v primeru tranzita prek Skupnosti (vrsta TT).

Razdelek A-2 ali B-2 (potrdilo o prejemu vloge) izpolnijo ustrezni pristojni organi, ki so (odvisno od vrste pošiljke) pristojni organi

—	države članice izvora v primeru pošiljk vrste MM ali ME,

—	namembne države članice v primeru pošiljk vrste IM,

—	države članice, v kateri pošiljka prvič vstopi v Skupnost, v primeru pošiljk vrste TT

in vsi pristojni organi morebitnih držav članic tranzita.

Razdelek A-3 ali B-3 (zavrnitev ali soglasje) izpolnijo vsi zadevni pristojni organi.

Razdelek A-4a/A-4b ali B-4a/B-4b (dovoljenje za pošiljko ali zavrnitev slednje) izpolni pristojni organ, odgovoren za izdajo dovoljenja, ki je (odvisno od vrste pošiljke) pristojni organ

—	države članice izvora v primeru pošiljk vrste MM in ME,

—	namembne države članice v primeru pošiljk vrste IM ali

—	prve države članice tranzita, v kateri pošiljka vstopi v Skupnost, v primeru pošiljk vrste TT.

Razdelek A-5 ali B-5 (opis pošiljke/seznam tovorkov) izpolni vlagatelj, naveden v razdelku A-1 ali B-1.

Razdelek A-6 ali B-6 (potrdilo o prejemu pošiljke) izpolni prejemnik (v primeru pošiljk vrste MM in IM) ali imetnik (v primeru pošiljk vrste ME) ali oseba, odgovorna za pošiljko (v primeru pošiljk vrste TT).

Pojasnjevalne opombe k vsaki točki razdelkov A-1 do A-6 in B-1 do B-6 standardne listine

Opredelitev ustrezno izpolnjene vloge: vloga za pridobitev dovoljenja za pošiljko radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva je ustrezno izpolnjena v skladu z Direktivo 2006/117/Euratom, če (v primeru pošiljk radioaktivnih odpadkov) vsaka točka razdelka A-1 ali (v primeru pošiljk izrabljenega goriva) vsaka točka razdelka B-1 vsebuje potrebne podatke, in sicer bodisi z odkljukanjem ustreznega okenca, prečrtanjem neustrezne možnosti ali vpisom ustreznih podatkov in vrednosti. V primeru vloge za več pošiljk lahko točki 8 in 9 vsebujeta ocenjene vrednosti.

Vlagatelj mora ustrezno izpolniti vse točke od 1 do 14. Pri točki 1 odkljukajte enega od okenc, da opredelite vrsto pošiljke, in, če so pri pošiljki udeležene tretje države, vpišite ustrezne mejne prehode:

(a)	Odkljukajte vrsto MM za pošiljke med državami članicami, ki prečkajo eno ali več drugih držav članic ali tretjih držav.

(b)

Odkljukajte vrsto IM za pošiljke iz tretje države v državo članico (tj. uvoz v Skupnost), pri tem pa upoštevajte, da mora vloga vključevati dokazila, da je prejemnik sklenil dogovor z imetnikom s sedežem v tej tretji državi, ki ga je odobril pristojni organ tretje države in v katerem se ta imetnik zavezuje, da bo vzel nazaj radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo, kadar pošiljke ni mogoče ali ni dovoljeno izvesti do konca.

(c)	Odkljukajte vrsto ME za pošiljke iz države članice v tretjo državo (tj. izvoz iz Skupnosti) ali

(d)

odkljukajte vrsto TT za pošiljke iz tretje države v drugo tretjo državo, ki prečkajo eno ali več držav članic, pri tem pa upoštevajte, da mora vloga vključevati dokazila, da je prejemnik s sedežem v tretji državi sklenil dogovor z imetnikom s sedežem v tretji državi, ki ga je odobril pristojni organ te tretje države in v katerem se ta imetnik zavezuje, da bo vzel nazaj radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo, kadar pošiljke ni mogoče ali ni dovoljeno izvesti do konca.

Ko vlagatelj odkljuka ustrezno okence, mora tudi nedvoumno navesti, ali vloga zajema eno samo pošiljko v določenem obdobju (npr. 05/2010, 2009 ali 2010–2011) ali zajema več kot eno pošiljko v določenem obdobju, vendar največ v obdobju treh let od datuma izdaje dovoljenja. Ena sama vloga se lahko vloži za več kot eno pošiljko, če so izpolnjeni naslednji pogoji iz člena 6(2) Direktive 2006/117/Euratom:

(a)	radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo, na katere se vloga nanaša, imajo v bistvu enake fizikalne, kemijske in radioaktivne lastnosti in

(b)	pošiljke pošilja isti imetnik istemu prejemniku in pri pošiljkah so vključeni isti pristojni organi ter

(c)	kadar pošiljke vključujejo tranzit prek tretjih držav, ta tranzit poteka čez isti mejni prehod vstopa v Skupnost in/ali izstopa iz Skupnosti in čez isti(-e) mejni(-e) prehod(-e) zadevne tretje države ali držav, razen če se zadevni pristojni organi dogovorijo drugače.

3.	Če je pri pošiljki udeležena ena ali več tretjih držav, mora vlagatelj vpisati ustrezne mejne prehode. Ti mejni prehodi morajo biti isti za vse pošiljke, ki jih vloga zajema, razen če se pristojni organi dogovorijo drugače.

Vlagatelj mora vpisati ime podjetja, naslov in kontaktne podatke. Ime podjetja, poznano tudi kot poslovno ime, je ime, pod katerim podjetje prodaja v tržne namene, čeprav je njegovo registrirano, pravno ime, ki ga uporablja v pogodbah in drugih uradnih situacijah, morda drugačno. Vlagatelj mora odkljukati ustrezno okence in opredeliti svojo funkcijo, in sicer (odvisno od vrste pošiljke):

(a)	imetnik v primeru pošiljke med državami članicami (vrsta MM) ali izvoza iz Skupnosti v tretjo državo (vrsta ME);

(b)	prejemnik v primeru uvoza v Skupnost iz tretje države (vrsta IM);

(c)	oseba, odgovorna za pošiljko v državi članici, prek katere radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo vstopijo v Skupnost v primeru tranzita prek Skupnosti (vrsta TT).

5.	Vlagatelj mora vpisati ime podjetja, naslov in kontaktne podatke lokacije, na kateri se radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo hranijo pred pošiljanjem in ki je lahko drugačna od naslova vlagatelja.

6.	Vlagatelj mora vpisati ime podjetja, naslov in kontaktne podatke prejemnika. V primeru pošiljke vrste IM so ti podatki enaki kot tisti v točki 4.

7.	Vlagatelj mora vpisati ime podjetja, naslov in kontaktne podatke lokacije, na kateri se bodo radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo hranili po pošiljanju in ki je lahko drugačna od naslova prejemnika.

8.	Vlagatelj mora izpolniti vsa polja, in sicer tako, da odkljuka ustrezno okence (možnih je več odgovorov) ali vpiše specifične lastnosti in vrednosti radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva. Če gre za več pošiljk, so te vrednosti lahko ocene.

9.	Vlagatelj mora izpolniti točko 9, vrednosti so lahko ocene.

10.	Vlagatelj mora odkljukati in opredeliti vrsto dejavnosti, ki povzroča radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo, ter odkljukati ustrezno(-a) okence(-a) ali navesti morebitno drugo dejavnost. Možnih je več odgovorov.

11.	Vlagatelj mora opredeliti namen pošiljanja in odkljukati ustrezno okence (možen je en sam odgovor) ali navesti morebiten drug namen.

12.

Vlagatelj mora navesti, tako kot so načrtovani, različne predvidene načine prevoza za pošiljko (cesta, železnica, morje, zrak, celinska plovna pot) ter skladno s tem pripisati ustrezni kraj odhoda, kraj prihoda in načrtovanega prevoznika (če je že znan). Spremembe tega razporeda so možne pozneje med postopkom za vlogo in jih je treba prijaviti pristojnim organom, vendar nova vloga za odobritev ni potrebna.

13.

Vlagatelj mora navesti vse države, udeležene pri pošiljki, začenši s prvo državo članico ali tretjo državo, v kateri se hranijo radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo, vse do zadnje države članice ali tretje države, v kateri se bodo hranili po končanem pošiljanju. Če vlagatelj želi spremeniti zaporedni seznam držav, je potrebna nova vloga.

14.

Vlagatelj mora napovedati, kdo bo vzel nazaj radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo, če pošiljk(-e) ni mogoče poslati ali če pogojev za pošiljanje ni mogoče izpolniti. Kadar je pošiljka vrste IM ali TT, mora vlagatelj vlogi priložiti dokazila, da je prejemnik v namembni državi članici ali tretji državi sklenil dogovor z imetnikom radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v tretji državi, ki so ga odobrili pristojni organi tretje države.

Ko vlagatelj izpolni točke 1 do 14, mora razdelek 1 standardne listine poslati pristojnemu organu, ki je odgovoren za izdajo dovoljenja za pošiljko.

Pristojni organ, odgovoren za izdajo dovoljenja za pošiljko ali zavrnitev pošiljke, je (odvisno od vrste pošiljke) eden od naslednjih:

—	pristojni organ države članice izvora v primeru pošiljk med državami članicami (vrsta MM) in izvoza iz Skupnosti (vrsta ME),

—	pristojni organ namembne države članice v primeru uvoza v Skupnost (vrsta IM),

—

pristojni organ prve države članice tranzita, v kateri pošiljka vstopi v Skupnost, v primeru tranzita prek Skupnosti (vrsta TT).

Ustrezne kontaktne podatke je mogoče pridobiti prek elektronske komunikacijske platforme, ki jo je vzpostavila in jo vzdržuje Komisija, ali z objavljenega seznama pristojnih organov.

15.

Takoj po prejemu vloge mora pristojni organ, odgovoren za izdajo dovoljenja za pošiljko:

(a)	vpisati registrsko številko v zgornji del vsakega razdelka standardne listine, začenši z razdelkom 1;

(b)	preveriti, ali je vlagatelj vse točke razdelka 1 ustrezno izpolnil, in

(c)	izpolniti točko 15 razdelka 2 ter narediti dovolj kopij razdelkov 1, 2 in 3 za vsako zadevno državo članico ali državo. S tretjimi državami tranzita se posvetuje le glede podatkov.

16.

Pristojni organ, odgovoren za izdajo dovoljenja, mora:

(a)	ustrezno izpolniti točko 16 razdelka 2 (in točko 18 razdelka 3) za vsak pristojni organ zadevnih držav članic ali držav, ki je naveden v točki 13 in katerega soglasje je potrebno za izdajo dovoljenja za pošiljko(-e), in

(b)	nemudoma poslati ustrezno izpolnjeno vlogo (razdelek 1) skupaj z razdelkom 2 v odobritev vsakemu zadevnemu pristojnemu organu, imenovanemu v točki 16.

17.

Točko 17 mora izpolniti pristojni organ zadevne(-ih) države (držav) članice (članic). Datum vloge in prejema je treba vpisati takoj po prejemu vloge. V 20 dneh po datumu prejema mora pristojni organ zadevnih držav članic preveriti, ali je vloga ustrezno izpolnjena (vse točke od 1 do 14 morajo biti izpolnjene in manjkati ne sme noben podatek; nekatere vrednosti so lahko ocene). Uporablja se lahko le 17(a) ali 17(b); prosimo vas, da neustrezno prečrtate.

(a)

Če pristojni organ morebitne(-ih) države (držav) članice (članic) tranzita ali namembne(-ih) države (držav) članice (članic) meni, da vloga ni ustrezno izpolnjena, mora izpolniti točko 17(a), prečrtati točko 17(b) in svoj zahtevek po manjkajočih podatkih priglasiti pristojnemu organu, odgovornemu za izdajo dovoljenja (kot je navedeno v točki 15). Nedvoumno mora navesti, kateri podatki manjkajo (izpolniti ali priložiti dokument). Pristojni organ, ki zahteva manjkajoče podatke, mora poslati kopije razdelka 2 vsem drugim pristojnim organom zadevnih držav članic, kot so navedeni v točki 13, v 20 dneh po datumu prejema vloge. Ustrezne kontaktne podatke je mogoče pridobiti prek elektronske komunikacijske platforme, ki jo je vzpostavila in jo vzdržuje Komisija, ali z objavljenega seznama pristojnih organov. Če ena zadevna država članica meni, da vloga ni ustrezno izpolnjena, je postopek ustavljen. Četudi v tem primeru pristojni organ namembne države članice meni, da je vloga ustrezno izpolnjena, ne sme poslati potrdila o prejemu, dokler niso prejeti zahtevani podatki in v 10 dneh po prejemu manjkajočih podatkov ni poslan noben dodaten zahtevek. Ta postopek se lahko ponavlja, dokler niso prejeti vsi manjkajoči podatki in ni poslanih nobenih dodatnih zahtevkov po manjkajočih podatkih.

Če pristojni organ zadevne države članice v 20 dneh ne prejme nobenega zahtevka po manjkajočih podatkih in če meni, da je vloga ustrezno izpolnjena, mora najpozneje 10 dni po izteku 20 dnevnega roka po prejemu vloge poslati razdelek 2 pristojnemu organu, odgovornemu za izdajo dovoljenja, kot je naveden v točki 15, kopije tega razdelka pa vsem drugim pristojnim organom zadevnih držav članic, kot so navedeni v točki 13. Ustrezne kontaktne podatke je mogoče pridobiti prek elektronske komunikacijske platforme, ki jo je vzpostavila in jo vzdržuje Komisija, ali z objavljenega seznama pristojnih organov.

Vsi pristojni organi zadevnih držav članic se lahko dogovorijo o krajših rokih.

(b)

Da bi pristojni organi lahko zahtevali manjkajoče podatke v 20 dneh po prejemu vloge, pristojni organ namembne države članice ne sme izdati potrdila o prejemu pred iztekom 20 dnevnega roka. Če pristojni organi namembnih držav članic po izteku 20 dnevnega roka menijo, da je vloga ustrezno izpolnjena, in če niso vključene nobene druge države članice ali če noben drug zadevni pristojni organ ni zahteval manjkajočih podatkov, morajo (pristojni organi namembnih držav članic) izpolniti točko 17(b).

18.

Takoj po prejemu potrdila o prejemu ustrezno izpolnjene vloge pristojnega organa namembne države članice mora pristojni organ, odgovoren za izdajo dovoljenja, preveriti, ali so bili roki upoštevani, in izpolniti točko 18 razdelka 3 za vsako zadevno državo članico, kot je navedena v točki 13 in katere soglasje je potrebno za izdajo dovoljenja za pošiljko(-e).

Zadevni pristojni organ mora vpisati tudi potrebne dodatne podatke v točki 18.

19.

Pristojni organ, odgovoren za izdajo dovoljenja, mora vpisati splošni rok za samodejno odobritev, ki velja za vse zadevne države članice. Ta datum poteka je praviloma dva meseca po datumu potrdila o prejemu namembne države članice, kot je navedeno v točki 17(b). Nato mora pristojni organ, odgovoren za izdajo dovoljenja, poslati razdelek 3 o soglasju ali zavrnitvi vsem zadevnim državam članicam ali državam.

Takoj po prejemu razdelka 3 se mora kateri koli zadevni pristojni organ odločiti, ali je za odločitev o zavrnitvi pošiljke ali soglasju zanjo potrebno dodatno obdobje. Zaprositi je možno za dodatno obdobje do največ enega meseca, tako da se prečrta splošni rok v točki 19 in vpiše novi ter se o podaljšanem roku obvesti vse zadevne pristojne organe.

20.

Zadevni pristojni organ mora vlogo skrbno preučiti. Zadevni pristojni organ mora najpozneje ob izteku roka za samodejno odobritev izpolniti točko 20 in izvirnik razdelka 3 (skeniran original v primeru pošiljanja po elektronski pošti) vrniti pristojnemu organu, odgovornemu za izdajo dovoljenja (kot je navedeno v točki 15). Če je soglasje zavrnjeno, morajo biti podani razlogi, ki morajo temeljiti (za države članice tranzita) na ustrezni nacionalni zakonodaji, zakonodaji Skupnosti ali mednarodni zakonodaji, ki velja za prevoz radioaktivnega materiala, ali pa (za namembne države članice) na ustrezni zakonodaji, ki velja za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom, ali na ustrezni nacionalni zakonodaji, zakonodaji Skupnosti ali mednarodni zakonodaji, ki velja za prevoz radioaktivnega materiala. Morebitni postavljeni pogoji ne smejo biti strožji od pogojev, določenih za podobne pošiljke znotraj držav članic. Opustitev izpolnitve in pravočasne vrnitve standardne listine se šteje kot soglasje za vlogo za pošiljko, ob upoštevanju člena 9(2) Direktive 2006/117/Euratom.

21.

Pristojni organ, odgovoren za izdajo dovoljenja za pošiljko, mora izpolniti točke od 21 do 23, potem ko zadevni pristojni organi izdajo vsa soglasja, potrebna za pošiljko, upoštevaje, da se šteje, da je tiho soglasje dano le, če:

(a)	je bilo potrdilo o prejemu prejeto (vsaj) od pristojnega organa namembne države članice (kot je navedeno v točki 17(b)), in

(b)	noben zahtevek po manjkajočih podatkih ni ostal brez odgovora ter

(c)	v veljavnih rokih, kot so navedeni v točki 19, od zadevnih pristojnih organov ni bilo prejetega nobenega odgovora (niti soglasja niti zavrnitve).

22.	Pristojni organ, naveden v točki 21, mora navesti ali, če na voljo ni dovolj prostora, priložiti vsa morebitna soglasja (vključno s pogoji) in zavrnitve (vključno z razlogi), prejete od vseh zadevnih pristojnih organov.

23.

Pristojni organ, naveden v točki 21, mora:

(a)	izpolniti točko 23, upoštevaje, da je najdaljši rok veljavnosti dovoljenja tri leta in da eno dovoljenje lahko zajema več kot eno pošiljko, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 6(2) Direktive 2006/117/Euratom;

(b)	poslati izvirnik razdelka 4a vlagatelju skupaj z razdelki 1, 4a, 5 in 6 ter

(c)	poslati kopije razdelka 4a vsem drugim zadevnim pristojnim organom.

24.	Pristojni organ, odgovoren za izdajo dovoljenja za pošiljko, mora izpolniti točki 24 in 25, če vsaj eden od zadevnih pristojnih organov ni izdal soglasja za pošiljko.

25.	Pristojni organ, naveden v točki 24, mora navesti ali priložiti vsa prejeta soglasja in zavrnitve, vključno z vsemi pogoji in razlogi za zavrnitev, ter izvirnik razdelka 4b poslati vlagatelju, kopije tega razdelka pa vsem drugim zadevnim pristojnim organom.

26.	Če je bila (so bile) pošiljka(-e) dovoljena(-e) in je vlagatelj prejel razdelke 4a, 5 in 6, mora ustrezno izpolniti točko 26. Če vloga zajema več pošiljk, mora narediti dovolj kopij razdelka 5 za vsako pošiljko.

27.	Vlagatelj mora odkljukati ustrezno okence, da je jasno, ali dovoljenje zajema enkratno pošiljko ali več pošiljk. Če gre za več pošiljk, je treba vpisati ustrezno zaporedno številko.

28.	Vlagatelj mora pred vsako pošiljko ustrezno izpolniti točke od 28 do 30 (tudi če se dovoljenje nanaša na več pošiljk). V tem razdelku vrednosti ne smejo biti ocene!

29.

Vlagatelj mora ustrezno izpolniti točko 29 (seznam tovorkov) ter na dnu navesti skupno število tovorkov, skupno število posamezne vrste tovorka, skupno neto maso, skupno bruto maso in skupno aktivnost (GBq) vseh tovorkov. Če v listini ni dovolj prostora, vas prosimo, da priložite ločen seznam z zahtevanimi podatki.

30.

Vlagatelj mora izpolniti točko 30 (datum odpošiljanja in izjava) pred posamezno pošiljko radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva (tudi če se dovoljenje nanaša na več pošiljk). Razdelek 5 je skupaj z razdelkoma 1 in 4a priložen radioaktivnim odpadkom ali izrabljenemu gorivu med pošiljanjem. Opis pošiljke in seznam tovorkov (razdelek 5) se nato priloži razdelku 6 (potrdilu o prejemu).

31.

Prejemnik (v primeru pošiljk vrste MM in IM), imetnik (v primeru pošiljk vrste ME) ali oseba, odgovorna za pošiljko (v primeru pošiljk vrste TT), mora ustrezno izpolniti točke od 31 do 35 (36, če je ustrezno); morebitne potrebne dodatne podatke vpiše vlagatelj. Vendar lahko prejemnik zunaj Evropske skupnosti potrdi prejem radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva z izjavo, ločeno od standardne listine.

32.	Prejemnik mora ustrezno izpolniti ime, naslov in kontaktne podatke kraja, kjer se radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo hranijo po pošiljanju.

33.

Prejemnik mora izpolniti točko 33 (kot je navedeno v točki 23) in navesti, ali je prejeta pošiljka zadnja pošiljka, ki jo zajema dovoljenje.

(a)

Kadar dovoljenje zajema enkratno pošiljko vrste MM ali IM, mora prejemnik izpolniti razdelek 6 v 15 dneh po prejemu radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva ter predložiti razdelka 5 in 6 pristojnemu organu namembne države članice. Pristojni organ namembne države članice nato kopije razdelkov 5 in 6 pošlje ostalim zadevnim pristojnim organom (in, kadar je to ustrezno, izvirnika teh dveh razdelkov pristojnemu organu, ki je izdal dovoljenje). Pri pošiljkah vrste MM mora pristojni organ države članice izvora kopijo potrdila o prejemu poslati imetniku.

(b)

Kadar dovoljenje zajema enkratno pošiljko vrste ME ali TT, mora vlagatelj poskrbeti, da mu prejemnik zunaj Evropske skupnosti pošlje ustrezno izpolnjena razdelka 5 in 6 takoj po prejemu radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva. Razdelek 6 se lahko nadomesti z izjavo prejemnika, ki vsebuje vsaj podatke iz točk 31 do 36. V 15 dneh po prejemu radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva mora vlagatelj posredovati razdelek 5, razdelek 6 (če prejemnik ni uporabil razdelka 6, ga mora izpolniti vlagatelj) in, kadar je ustrezno, izjavo prejemnika pristojnemu organu, ki je izdal dovoljenje. Ta organ mora nato kopije razdelkov 5 in 6 ter, kadar je ustrezno, izjavo prejemnika poslati ostalim zadevnim pristojnim organom.

(c)

Kadar dovoljenje zajema več pošiljk vrste MM ali IM, mora prejemnik po vsaki pošiljki izpolniti razdelek 6 (potem ko je v ta namen naredil več kopij praznega razdelka 6) in ga predložiti neposredno pristojnemu organu, ki je izdal dovoljenje. Prejemnik priloži tudi razdelek 5, ki se nanaša na isto pošiljko.

(d)	Kadar dovoljenje zajema več pošiljk vrste ME ali TT, mora vlagatelj poskrbeti, da prejemnik zunaj Evropskih skupnosti po vsaki pošiljki za posamezno pošiljko izpolni (prazen) razdelek 6 in ga vrne skupaj z ustreznim razdelkom 5.

34.	Prejemnik mora za pošiljke vrste ME ali TT odkljukati „Se ne uporablja“ ali izpolniti točko 34 ali pa priložiti ločeno izjavo in navesti sklic na prilogo.

35.

Prejemnik mora izpolniti točko 35, ko je bila poslana enkratna pošiljka ali so bile poslane vse pošiljke, ki jih zajema dovoljenje. Kadar dovoljenje zajema več pošiljk, se izpolni in predloži končno potrdilo o prejemu, kakor da dovoljenje velja zgolj za enkratno pošiljko, le da:

(a)	se v točki 30 razdelka 6 navede, da je zadevna pošiljka zadnja pošiljka, ki jo zajema dovoljenje;

(b)	mora biti v morebitni izjavi prejemnika zunaj Evropskih skupnosti navedeno, da so vsi radioaktivni odpadki ali vse izrabljeno gorivo, ki jih/ga zajema dovoljenje za pošiljko, zares prispeli/prispelo.

Prejemnik mora razdelek 6 (potrdilo o prejemu) skupaj z razdelkom 5 (odvisno od vrste pošiljke) poslati (v primeru pošiljk vrste MM ali IM) pristojnemu organu namembne države članice ali (v primeru pošiljk vrste ME ali TT) vlagatelju, kot je naveden v točki 5 (razdelka 1). Da je omogočen pregled, mora biti končnemu potrdilu o prejemu priložen razdelek 6, in sicer za vsako od pošiljk, ki jih zajema dovoljenje.

36.

Prejemnik mora odkljukati „Se ne uporablja“ ali izpolniti točko 36 (v primeru pošiljk vrste ME ali TT) ali pa jo nadomestiti z ločeno izjavo in navesti sklic na prilogo. Vlagatelj mora razdelka 5 in 6 posredovati organu, ki je izdal dovoljenje. Da je omogočen pregled, mora biti končnemu potrdilu o prejemu priložen razdelek 6, in sicer za vsako od pošiljk, ki jih zajema dovoljenje.

17.4.2008

Uradni list Evropske unije

L 107/62

SKUPNI UKREP SVETA 2008/314/SZVP

z dne 14. aprila 2008

o podpori dejavnostim MAAE na področju jedrske varnosti in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 14 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki v Poglavju III opredeljuje ukrepe zoper njegovo širjenje, ki jih je treba sprejeti tako v Evropski uniji (EU) kot tudi v tretjih državah.

(2)	EU to strategijo dejavno izvaja in uveljavlja ukrepe iz Poglavja III, in sicer zlasti s sproščanjem finančnih sredstev, namenjenih podpori za posebne projekte, ki jih izvajajo večstranske institucije, kakršna je tudi Mednarodna agencija za atomsko energijo (MAAE).

(3)

Svet je 17. novembra 2003 sprejel Skupno stališče 2003/805/SZVP o vsesplošni uporabi in krepitvi multilateralnih sporazumov na področju neširjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev (1). To skupno stališče med drugim poziva k pospeševanju sklenitve celovitih sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov z MAAE, EU pa obvezuje, da deluje tako, da bodo dodatni protokoli in celoviti sporazumi o nadzornih ukrepih postali merilo sistema preverjanja MAAE.

(4)	Svet je 17. maja 2004 sprejel Skupni ukrep 2004/495/SZVP o podpori dejavnostim MAAE po Načrtu za jedrsko varnost in v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (2).

(5)	Svet je 18. julija 2005 sprejel Skupni ukrep 2005/574/SZVP o podpori dejavnostim MAAE na področju jedrske varnosti in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (3).

(6)	Svet je 12. junija 2006 sprejel Skupni ukrep 2006/418/SZVP o podpori dejavnostim MAAE na področju jedrske varnosti in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (4).

(7)

Svet je 22. decembra 2003 sprejel Direktivo 2003/122/Euratom o nadzoru visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virov in virov neznanega izvora (5). Kar zadeva EU, ostaja pomemben cilj krepitev nadzora nad visokoaktivnimi radioaktivnimi viri sevanja v vseh tretjih državah v skladu z izjavo in Akcijskim načrtom G-8 o varovanju radioaktivnih virov.

(8)

Julija 2005 so se države pogodbenice in Evropska skupnost za atomsko energijo soglasno dogovorile o spremembi Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala CPPNM, tako da bo področje njene uporabe zajemalo tudi jedrski material in objekte pri miroljubni domači uporabi in skladiščenju ter pri transportu, države pogodbenice pa bodo za kršitve morale predvideti kazenske sankcije.

(9)	Od septembra 2005 je na voljo za podpis Mednarodna konvencija za preprečevanje jedrskega terorizma (Konvencija o jedrskem terorizmu). Ko bo začela veljati, bo države podpisnice obvezovala, da uveljavijo zakonodajo, s katero bodo te kršitve inkriminirane.

(10)	MAAE sledi enakim ciljem, kot so navedeni v uvodnih izjavah 3 do 9. Zanje si prizadeva z izvajanjem Načrta za jedrsko varnost, ki se financira iz prostovoljnih prispevkov v Sklad za jedrsko varnost MAAE –

SPREJEL NASLEDNJI SKUPNI UKREP:

Člen 1

1. Zaradi takojšnjega in praktičnega izvajanja nekaterih elementov Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, EU podpira dejavnosti MAAE na področju jedrske varnosti in preverjanja, in sicer v podporo naslednjim ciljem:

(a)	čim bolj vsesplošni uporabi mednarodnih instrumentov na področju neširjenja in jedrske varnosti, vključno s celovitimi sporazumi o nadzornih ukrepih in Dodatnim protokolom;

(b)	izboljšanju zaščite materiala in opreme ter ustrezne tehnologije, ki bi lahko postali predmet širjenja, zagotavljanju zakonodajne in upravne pomoči na področju jedrske varnosti in nadzornih ukrepov;

(c)	izboljšanju odkrivanja nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi ter odzivanja nanj.

2. Projekti MAAE, ki ustrezajo ukrepom iz Strategije EU, imajo naslednje cilje:

(a)	okrepitev nacionalne zakonodajne in ureditvene infrastrukture za izvajanje mednarodnih instrumentov na področju jedrske varnosti in preverjanja, vključno s celovitimi sporazumi o varnostnih ukrepih in Dodatnim protokolom;

(b)	pomoč državam pri krepitvi varnosti jedrskih in drugih radioaktivnih snovi ter nadzora nad njimi;

(c)	okrepitev zmogljivosti držav za odkrivanje nedovoljenega prometa z jedrskim in drugim radioaktivnim snovmi ter za odzivanje nanj;

Ti projekti se po prvotni oceni, ki jo izvede skupina strokovnjakov, izvajajo v državah, ki potrebujejo pomoč na teh področjih.

Projekti so podrobno opisani v Prilogi.

Člen 2

1. Za izvajanje tega skupnega ukrepa je odgovorno predsedstvo, ki mu pomaga generalni sekretar/visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko (GS/VP). Komisija v celoti sodeluje.

2. Projekte iz člena 1(2) izvaja MAAE. Svojo nalogo izvaja pod nadzorom GS/VP, ki je v pomoč predsedstvu. V ta namen se GS/VP po potrebi dogovarja z MAAE.

3. Predsedstvo, GS/VP in Komisija v skladu s svojimi pristojnostmi drug drugega redno obveščajo o projektih.

Člen 3

1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projektov iz člena 1(2) je 7 703 000 EUR.

2. Odhodki, ki se financirajo iz zneska, določenega v odstavku 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili Evropske skupnosti, ki se uporabljajo za splošni proračun Evropskih skupnosti.

3. Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 2, ki so v obliki nepovratnih sredstev. V ta namen z MAAE sklene sporazum o financiranju. V sporazumu o financiranju se določi, da bo MAAE zagotovila razpoznavnost prispevka EU, ustrezno njegovemu obsegu.

4. Komisija si prizadeva skleniti sporazum o financiranju iz odstavka 3 čim prej po začetku veljavnosti tega skupnega ukrepa. Če ima Komisija v tem postopku kakršne koli težave, o tem obvesti Svet, kakor tudi o datumu sklenitve sporazuma o financiranju.

Člen 4

Predsedstvo, ki mu pomaga GS/VP, poroča Svetu o izvajanju tega skupnega ukrepa na podlagi rednih poročil MAAE. Na podlagi teh poročil bo Svet opravil oceno. Komisija v celoti sodeluje. Komisija zagotovi podatke o finančnih vidikih izvajanja tega skupnega ukrepa.

Člen 5

Ta skupni ukrep začne veljati z dnem sprejetja.

Veljati preneha 15 mesecev po dnevu sklenitve sporazuma o financiranju med Komisijo in MAAE ali dne 14. aprila 2009.

Člen 6

Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 14. aprila 2008

Za Svet

Predsednik

I. JARC

(1) UL L 302, 20.11.2003, str. 34.

(2) UL L 182, 19.5.2004, str. 46.

(3) UL L 193, 23.7.2005, str. 44.

(4) UL L 165, 17.6.2006, str. 20.

(5) UL L 346, 31.12.2003, str. 57.

PRILOGA

Podpora EU dejavnostim MAAE na področju jedrske varnosti in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

1. Opis

Število terorističnih napadov se v državah članicah EU in drugod v preteklih letih nikakor ni zmanjšalo. Mednarodna skupnost je v različnih forumih ugotovila, da je nevarnost uspešnega jedrskega terorizma z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi še vedno velika. Tudi v nedavnih poročilih o nedovoljeni trgovini, vključno z zelo občutljivim jedrskim materialom, je bila poudarjena stalna nevarnost, da bi teroristi lahko pridobili takšen material.

Mednarodna skupnost se je odločno odzvala na to grožnjo in sprejela več pobud, s katerimi naj bi preprečili, da bi se jedrski ali drug radioaktiven material znašel v rokah storilcev kaznivih dejanj in teroristov. Na seminarju za povečanje jedrske varnosti v azijskih državah novembra 2006 v Tokiu je bila posebna pozornost namenjena razmeram v Aziji; na tem seminarju je bila MAAE pozvana k okrepitvi sodelovanja z državami v regiji, da bi se za ves jedrski in drug radioaktivni material zagotovila sprejemljiva raven varnosti v skladu z zadevnimi državnimi jurisdikcijami ter učinkovitimi nacionalnimi sistemi in funkcijami. Dodaten zagon je bil mednarodnim prizadevanjem dan julija 2006 z začetkom svetovne pobude za boj proti terorizmu.

Preverjanje MAAE ostaja nepogrešljivo sredstvo za vzpostavljanje zaupanja med državami v kontekstu prizadevanj za neširjenje jedrskega orožja ter za razvoj miroljubne uporabe jedrskega materiala.

Nedavni premiki na mednarodnem prizorišču so prinesli niz novih in okrepljenih mednarodnih instrumentov, ki so pomembni za jedrsko varnost in preverjanje: julija 2005 so države pogodbenice sprejele Spremembo Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala; od septembra 2005 je na voljo za podpis Mednarodna konvencija za preprečevanje jedrskega terorizma; aprila 2004 pa je Varnostni svet ZN sprejel Resolucijo 1540 (2004) o orožju za množično uničevanje in nedržavnih akterjih. Varnostni svet ZN je v Resoluciji 1373 (2001) države pozval, naj čim prej pristopijo k ustreznim konvencijam in protokolom, ki se nanašajo na terorizem.

Do sedaj se je k izvajanju Pravil ravnanja za varnost in zaščito radioaktivnih virov politično zavezalo več kot 80 držav (1). Poleg tega sta v letu 2005 Generalna konferenca in Svet guvernerjev MAAE sprejela več resolucij in sklepov o krepitvi sistema varnostnih ukrepov MAAE (2).

Državam bi uveljavljanje teh mednarodnih instrumentov utegnila vsaj v določenem delu znatno olajšati pomoč v okviru Načrta za jedrsko varnost MAAE za obdobje 2006–2009, ki ga je septembra 2005 potrdil Svet guvernerjev MAAE (3). Gre za nadaljevanje Načrta dejavnosti za zaščito pred jedrskim terorizmom za obdobje 2003–2005 (4). Načrt za jedrsko varnost obravnava dejavnosti na treh področjih: (1) ocena potreb, analiza in usklajevanje, (2) preprečevanje in (3) odkrivanje in odziv. Prav tako vsebuje del o „Dejavnostih v podporo jedrski varnosti“, ki zajema dejavnosti, prvotno navedene zaradi njihovih varnostnih in nadzornih ciljev, vendar se zanje šteje, da pomembno prispevajo tudi k jedrski varnosti.

Mednarodni varnostni ukrepi, ki jih uveljavlja MAAE, predstavljajo ključno sredstvo pri preverjanju, ali države ravnajo skladno s svojimi posebnimi zavezami in obveznosti glede neširjenja. Nadvse pomembno je, da se uveljavi nacionalna zakonodaja, potrebna za izvajanje celovitega sporazuma o nadzornih ukrepih z MAAE in po potrebi Dodatnega protokola (5). Za izvajanje takšnega sporazuma mora vsaka država pogodbenica imeti učinkovit državni sistem vodenja evidenc jedrskih materialov in nadzora nad njimi (SSAC). Svet guvernerjev MAAE je septembra 2005 sekretariat MAAE zaprosil, naj državam, ki so sklenile celovit sporazum o nadzornih ukrepih, temu pa je bil dodan še protokol o manjših količinah, tudi nečlanicam, z razpoložljivimi sredstvi pomaga pri vzpostavitvi in skrbi za takšne SSAC.

V Načrtu za jedrsko varnost za obdobje 2006–2009 so zapisani cilji, podobni tistim iz nekaterih delov Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje. Ti predvidevajo celovit pristop k jedrski varnosti, ki bo v vseh fazah („od zibeli do groba“) zagotavljal upravni nadzor, evidentiranost in varovanje jedrskih in drugih radioaktivnih snovi med uporabo, skladiščenjem in transportom, tako kratkoročno kot dolgoročno. Za primer, da varovanje odpove, pa je treba določiti varnostne ukrepe, s pomočjo katerih bo mogoče odkriti krajo ali poskuse tihotapljenja tega materiala preko mednarodnih meja in se odzvati na storjena zlonamerna dejanja z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi.

MAAE zaključuje izvajanje Skupnega ukrepa 2004/495/SZVP in je v postopku izvajanja Skupnega ukrepa 2005/574/SZVP ter Skupnega ukrepa 2006/418/SZVP, ki vsi zadevajo podporo dejavnostim MAAE na področju jedrske varnosti in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje. S pomočjo, ki jo je prispevala EU, je MAAE sprožila obsežne dejavnosti v podporo prizadevanjem držav prejemnic na območju Kavkaza, Srednje Azije, Jugovzhodne Evrope in Balkana, na sredozemskem območju Bližnjega vzhoda in v Afriki, katerih namen je okrepiti jedrsko varnost in uveljaviti mednarodne nadzorne ukrepe v teh državah.

Povpraševanje po podpori za ta prizadevanja je v državah članicah MAAE in tudi v državah, ki niso njene članice, še naprej veliko. Do podpore upravičene države so:

na območju Jugovzhodne Evrope: Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Moldavija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Srbija in Turčija;

na srednje-azijskem območju: Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan;

na območju Kavkaza: Armenija, Azerbajdžan in Gruzija;

na območju Sredozemlja in Bližnjega vzhoda: Izrael, Jordanija, Libanon, Sirija;

v Afriki: (6) Alžirija, Angola, Benin, Bocvana, Burkina Faso, Burundi, Centralnoafriška republika, Čad, Kamerun, Komori, Kongo, Demokratična republika Kongo, Džibuti, Egipt, Ekvatorialna Gvineja, Eritreja, Etiopija, Gabon, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bissau, Južna Afrika, Kenija, Lesoto, Liberija, Libija, Madagaskar, Malavi, Mali, Maroko, Mauritius, Mavretanija, Mozambik, Namibija, Niger, Nigerija, Ruanda, Sao Tome in Principe, Senegal, Sejšeli, Sierra Leone, Slonokoščena obala, Somalija, Sudan, Svazi, Tanzanija, Togo, Tunizija, Uganda, Zambija, Zimbabve in Zelenortski otoki;

na območju Jugovzhodne Azije: Bangladeš, Brunej, Filipini, Indonezija, Kambodža, Laos, Malezija, Mjanmar, Singapur, Tajska, Vietnam.

Dejavnosti se bodo nadaljevale na območju Jugovzhodne Evrope; v Srednji Aziji; na območju Kavkaza; na območju Sredozemlja in Bližnjega vzhoda in v Afriki, in sicer na podlagi obstoječih skupnih ukrepov in posodobitve ocenjevanja potreb, ki se izvaja kot del teh skupnih ukrepov. Dokončni izbor drugih držav na območju jugovzhodne Azije, ki naj bi bile deležne podpore, bo opravljen glede na ugotovitve v fazi ocenjevanja potreb, ki bo zajemalo ustrezno pregledovanje obstoječih podatkov na sedežu, po potrebi dopolnjeno z ocenjevalnimi misijami. Podporne dejavnosti za vsak projekt bodo osredotočene na tiste države, ki so na posameznem projektnem področju najbolj potrebne pomoči.

Za ocenjevanje potreb bo skupina priznanih strokovnjakov ocenila sedanje stanje sistema jedrske varnosti, ki so ga te države že vzpostavile, in predložila priporočila za izboljšave. Priporočila bodo temelj za določitev kasnejše pomoči; v njih bo obravnavano sedanje stanje in potrebe po izboljšavah pri preprečevanju in odkrivanju zlonamernih dejanj ter pri odzivanju na dejanja z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi, vključno s tistimi iz nejedrske uporabe, pa tudi jedrskih objektov. Pri določanju držav za vsak projekt bodo postavljene prioritete, ki se bodo krile iz proračuna, razpoložljivega zahvaljujoč podpori EU. Razvoj človeških virov se bo izvajal kot del utečenega programa usposabljanja pri MAAE, ki je v veliki meri regionalno naravnano. V okviru razpoložljivih finančnih virov se bo spodbujalo sodelovanje strokovnjakov iz kar se da velikega števila upravičenih držav.

Nato bodo v izbranih državah potekali projekti na treh področjih:

1. Pomoč pri pripravi zakonodaje in upravnih predpisov

Pravno podlago za jedrsko varnost pretežno sestavljajo mednarodni instrumenti in priznana načela (pogodbe, konvencije, sporazumi, merila, standardi MAAE, pravila ravnanja in usmeritveni dokumenti ter priporočila), ki jih uveljavljajo nacionalni organi za nadzor nad jedrskim materialom in drugimi radioaktivnimi viri. Ta široka paleta predpisov (veliko jih je bilo razvitih pod okriljem MAAE) zagotavlja okvir, v katerem se jedrski material, druge radioaktivne snovi in z njimi povezani objekti uporabljajo varno in varovano – tako za države z obsežnimi jedrskimi programi kot tudi za tiste z jedrskimi dejavnostmi manjšega obsega.

Ustrezna nacionalna zakonodaja in upravna nadzorna infrastruktura pomenita predpogoj za uspešno ureditev jedrske varnosti. V nacionalnih izvedbenih predpisih je treba poskrbeti za okvir z načeli in splošnimi določbami, ki bo pooblaščenim vladnim subjektom omogočal izvrševanje potrebnih upravnih funkcij in urejal ravnanje vseh oseb, ki se ukvarjajo z zadevnimi dejavnostmi. V mnogih državah je tovrstna zakonodaja neustrezna, nadzorne infrastrukture pa sploh ni ali je prav tako neustrezna. Te vrzeli v povezavi z neučinkovitimi upravnim nadzornimi infrastrukturami botrujejo šibkosti svetovne varnostne ureditve. Zato bi si morali kot cilj zastaviti okrepitev ali vzpostavitev primernih nacionalnih zakonodajnih in nadzornih okvirov ter dejansko uporabo ustreznih ukrepov.

Radioaktivni materiali se pogosto uporabljajo v nejedrske namene, npr. v medicini ali industriji. Nekateri od teh virov so visoko radioaktivni in spadajo v kategorije od 1 do 3, kakor so opredeljene v dokumentu MAAE „Kategorizacija radioaktivnih virov sevanja“. Brez ustreznega upravnega nadzora in varovanja lahko ti viri pridejo v napačne roke in se uporabijo pri zlonamernih dejavnostih. Nadzorna infrastruktura za varstvo pred sevanji in za zaščito radioaktivnih virov mora biti dejansko učinkovita in delovati ustrezno v skladu z mednarodnimi standardi, smernicami iz Pravil ravnanja za varnost in zaščito radioaktivnih virov in najboljšo prakso.

Sklenitev sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov z MAAE je učinkovit ukrep, ki spodbuja strog nacionalni in mednarodni nadzor nad jedrskim materialom ter z njim povezanih tehnologij. Pomembno je, da se nacionalnih izvedbenih predpisih jasno opredelijo jedrske dejavnosti, obrati, objekti in material, za katere bodo veljali nadzorni ukrepi. Poleg tega morajo države, ki so sklenile Dodatni protokol, poskrbeti za izboljšanje nacionalnih izvedbenih predpisov in tako omogočiti izpolnjevanje dodatnih obveznosti, izhajajočih iz Dodatnega protokola. Zlasti je treba notranjo zakonodajo države revidirati tako, da se razširijo pristojnosti in pooblastila upravnega organa, ki je bil določen za namene izvajanja in uporabe sklenjenih sporazumov o nadzornih ukrepih.

Države sprejmejo obveznost, da bodo izpolnjevale mednarodna merila v zvezi z jedrsko varnostjo, tudi, ko postanejo pogodbenice Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala in jedrskih objektov, CPPNM, z ratifikacijo Spremembe CPPNM in ko postanejo pogodbenice Konvencije o jedrskem terorizmu. Varnostna resolucija Varnostnega Sveta Združenih narodov 1540 (2004) pa vse države obvezuje tudi k vzpostavitvi notranjega nadzora, vključno z vzpostavitvijo ustreznega nadzora nad materiali, povezanimi z jedrskim orožjem.

Ukrepanje držav na področju jedrske varnosti, ki izhaja iz navedenih mednarodnih instrumentov, je privedlo do soočenja zavez v zvezi z varnostjo jedrskega materiala z objekti in drugimi radioaktivnimi viri. Med drugim se te zaveze nanašajo na ukrepe za vzpostavitev nadzorne infrastrukture za varstvo pred sevanji in zaščito radioaktivnih virov; ukrepe za evidentiranje in nadzor; ukrepe za fizično varovanje; nadzor nad uvozom in izvozom in inkriminiranje nezakonitih dejanj.

2. Krepitev varnosti in nadzora nad jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi

Materiali, uporabljeni ali skladiščeni v jedrskih objektih in lokacijah, morajo biti ustrezno evidentirani in varovani, da se prepreči kraja ali sabotaža. Učinkovit nadzorni sistem bi moral določiti elemente, ki zahtevajo izvajanje na ravni države oziroma na ravni uporabnika.

Prav tako je bistvenega pomena, da se pred zlonamernimi dejanji med uporabo ali skladiščenjem fizično varujejo tudi močni in nevarovani radioaktivni viri iz nejedrskih uporab, ko pa niso več potrebni, jih je treba razgraditi in uskladiščiti ali odstraniti kot radioaktivne odpadke na varno in varovano mesto.

Vsaka država s celovitim sporazumom o nadzornih ukrepih mora vzpostaviti in skrbeti za državni sistem vodenja evidenc jedrskih materialov, za katere veljajo nadzorni ukrepi, in nadzora nad njimi (SSAC). Vendar pa MAAE ocenjuje, da takšnih sistemov v mnogih državah pogodbenicah teh sporazumov bodisi ni bodisi so neustrezni. Takšno stanje je razširjeno zlasti po približno 120 državah, v katerih ne obratuje noben jedrski objekt.

3. Krepitev zmogljivosti držav za odkrivanje nedovoljenega prometa in za odzivanje nanj

Nedovoljen promet se nanaša na nedovoljen prejem, nabavo, rabo, prevoz ali odlaganje jedrskega materiala in drugih radioaktivnih snovi, ne glede na to, ali gre pri tem za namerno dejanje ali ne, in neodvisno od tega, ali se pri tem prečka mednarodna meja ali ne.

Brez materiala, pridobljenega na podlagi nedovoljenega prometa, teroristi ne morejo izdelati še tako preproste jedrske eksplozivne naprave ali radiološke razpršilne naprave. Poleg tega vedno obstaja možnost, da je bila z nedovoljenim prometom pridobljena tudi občutljiva oprema in tehnologija, potrebna za izdelavo občutljivega materiala, namenjenega za preprosto jedrsko eksplozivno napravo ali njeno izdelavo. Mogoče je sklepati, da morajo takšni materiali ali tehnologije preko meje, da prispejo na svoj končni cilj. Za boj proti nedovoljenemu prometu morajo zato države vzpostaviti ustrezne nadzorne pa tudi tehnične sisteme (vključno z uporabniku prijaznimi instrumenti) ter postopke in informacije, ki bodo na mejnih prehodih na voljo za odkrivanje poskusov tihotapljenja radioaktivnih snovi (vključno s cepljivimi radioaktivnimi snovmi) ali nedovoljene trgovine z občutljivo opremo in tehnologijo.

Sprejeti je treba tudi učinkovite ukrepe v odziv na takšna dejanja in za morebitni zaseg radioaktivnega materiala. Uslužbenci organov pregona (carina, policija itd.) pogosto niso usposobljeni za rabo opreme za odkrivanje in se lahko zato na občutljivo opremo in tehnologijo ne spoznajo. Usposabljanje teh uradnikov je zato bistvenega pomena za uspeh vsakega od ukrepov, sprejetih za odkrivanje nedovoljenega prometa. Zaposlenim različnih kategorij bi bilo treba ponuditi različne oblike izobraževanja in usposabljanja, tako glede rabe instrumentov za odkrivanje kot tudi glede tolmačenja odčitavanja teh instrumentov, da bi lahko sprejemali odločitve glede nadaljnjega postopanja.

Povpraševanja po podpori na tem področju je veliko, kar gre pripisati boljši osveščenosti o nevarnosti, pa tudi o razpoložljivosti opreme in metod za zmogljivejši mejni nadzor.

2. Cilji

Splošni cilj: krepitev jedrske varnosti v izbranih državah.

2.1 Ocenjevalna faza: financiranje mednarodnih misij za jedrsko varnost

MAAE bo izvedla ocenjevanje z namenom opredelitve potreb po krepitvi jedrske varnosti v vsaki od držav iz točke 1, v katerih takšno ocenjevanje ni bilo dokončano. Za druge izbrane države pa bo že prej opravljena ocena posodobljena. Po potrebi se bo ocenjevalo fizično varovanje in varnost pri jedrskih in nejedrskih uporabah, uveljavljene ukrepe zoper nedovoljeni promet, pa tudi ustrezno pravno in nadzorno infrastrukturo. Rezultati celovite ocene bodo služili kot podlaga za izbor držav, v katerih se bodo izvajali projekti.

Pri zgoraj orisanih projektih:

—

bo za vsako državo ocenjeno fizično varovanje jedrskih in drugih radioaktivnih snovi in varovanje vseh jedrskih ali raziskovalnih objektov ali lokacij, kjer se ti materiali uporabljajo ali skladiščijo. Določena bo skupina objektov in lokacij s temi materiali, ki naj bi bile kasneje deležne nadgradnje in podpore;

—

za vsako državo bodo ocenjene potrebe v zvezi z nadgradnjo zaščite radioaktivnih virov. Opredeljene bodo morebitne slabosti in pomanjkljivosti glede na mednarodne standarde in Pravila ravnanja, ki terjajo izboljšave nadzorne infrastrukture, opredeljene pa bodo tudi potrebe po boljšem varovanju močnih, nevarovanih virov. V okviru ocene bo na podlagi ocenjevanja določena tudi posebna oprema, potrebna za zaščito;

—	za vsako državo bodo ocenjene trenutne zmogljivosti za boj proti nedovoljenemu prometu, opredeljene bodo tudi potrebe v zvezi s potrebnimi izboljšavami;

—	v vsaki državi bo ocenjen SSAC, opredeljene pa bodo tudi potrebe v zvezi s potrebnimi izboljšavami.

2.2 Izvajanje posebnih ukrepov, ki so bili na podlagi ocenjevalne faze opredeljeni kot prednostni

Projekt 1. Pomoč pri pripravi zakonodaje in upravnih predpisov

Namen projekta:

—	okrepiti nacionalno zakonodajno in nadzorno infrastrukturo, ki ima opraviti z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi, ob upoštevanju ustreznih mednarodnih instrumentov in priznanih načel na področju jedrske varnosti ter obstoječih sinergij z nacionalnimi sistemi varstva pred sevanji;

—	okrepiti nacionalne zakonodajne okvire za izvajanje sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov, sklenjenih med državami in Agencijo;

—	okrepiti nacionalne nadzorne infrastrukture za varstvo pred sevanji in zaščito radioaktivnih virov.

Rezultati projekta:

—	razvoj in sprejetje celovite, usklajene in učinkovite zakonodaje na nacionalni ravni ter s tem prispevek k usklajenemu, okrepljenemu in splošneje razširjenemu sistemu jedrske varnosti;

—	razvoj in sprejetje potrebne nacionalne zakonodaje (v jezikih držav), potrebne, da bi države lahko izpolnjevale obveznosti iz sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov, sklenjenih z Agencijo;

—

vzpostavitev/nadgradnja nadzorne infrastrukture za varstvo pred sevanji in zaščito radioaktivnih virov, in sicer s svetovanjem, opremo ter izobraževanjem in usposabljanjem v skladu z mednarodnimi standardi, smernicami iz Pravil ravnanja za varnost in zaščito radioaktivnih virov in najboljšimi praksami.

Projekt 2. Krepitev varnosti in nadzora nad jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi

Namen projekta:

—	v izbranih državah okrepiti fizično varovanje jedrskih objektov ter jedrskih in drugih radioaktivnih snovi pri jedrskih uporabah;

—	v izbranih državah okrepiti nadzor in fizično varovanje radioaktivnih materialov pri nejedrskih uporabah;

—	okrepiti SSAC za izvajanje sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov, tudi v državah, ki imajo sklenjen „protokol o manjših količinah“.

Rezultati projekta:

—	nadgrajeno fizično varovanje jedrskih materialov in drugih radioaktivnih snovi na izbranih jedrskih objektih in napravah ter lokacijah;

—	zavarovanje ali po potrebi razgradnja in odstranitev ali preselitev nevarovanih virov pri nejedrskih uporabah v izbranih državah v varna in varovana skladišča;

—	nacionalna nadzorna infrastruktura za fizično varovanje izboljšana s pomočjo izvedencev;

—	vzpostavitev in skrb za učinkovite SSAC, ki bodo sposobni izvajati sporazume o nadzornih ukrepih in dodatne protokole, tudi v državah, ki imajo sklenjen „protokol o manjših količinah“;

—	zagotovljeno usposabljanje za uslužbence v državah, ki so upravičene do podpore.

Projekt 3. Krepitev zmogljivosti držav za odkrivanje nedovoljenega prometa in za odzivanje nanj

Namen projekta:

—	v izbranih državah okrepiti zmogljivosti državnih organov za odkrivanje nedovoljenega prometa in za odzivanje nanj.

Rezultati projekta:

—

ovrednotene izpopolnjene informacije, zbrane iz odprtih virov in državnih točk za stike, o nedovoljenem prometu z jedrskim materialom in s tem boljše poznavanje nedovoljenega prometa z jedrskim materialom in okoliščin, v katerih se odvija. Te informacije bodo olajšale določanje prednostnih nalog v sklopu boja proti nedovoljenemu prometa;

—	v izbranih državah z izvedensko pomočjo vzpostavljeni nacionalni okviri za boj proti nedovoljenemu prometu in za izboljšanje nacionalnega usklajevanja nadzora nad čezmejnim pretokom radioaktivnih materialov, občutljive jedrske opreme in tehnologije;

—	nadgrajena oprema za nadzor meje na izbranih mejnih prehodih;

—	zagotovljeno usposabljanje za uslužbence organov pregona v državah, ki so upravičene do podpore.

3. Trajanje

Ocenjevanje bo izvedeno v treh mesecih po začetku veljavnosti sporazuma o financiranju med Komisijo in MAAE. Ti trije projekti bodo potekali vzporedno v 12 mesecih po tem.

Skupno naj bi se ta skupni ukrep izvajal 15 mesecev.

4. Upravičenci

Upravičenke so države, v katerih bodo potekala ocenjevanja in nato projekti. Njihovi organi bodo deležni pomoči, da bi razumeli, kje so njihove šibke točke, in podpore pri iskanju rešitev in povečanju varnosti. Končna izbira upravičenk in potrebe, ki jih je treba obravnavati v izbranih državah, se določijo v posvetovanju med izvajalcem (MAAE) in predsedstvom, ob pomoči GS/VP, v tesnem sodelovanju z državami članicami in Komisijo v okviru pristojne delovne skupine Sveta. Te odločitve temeljijo – če je to primerno – na predlogih izvajalca v skladu s členom 2(1).

5. Izvajalec

Izvedba projektov bo zaupana MAAE. Mednarodne misije za jedrsko varnost bodo izvedli strokovnjaki držav članic in MAAE na način, na kakršnega običajno delujejo misije MAAE. Zadevne tri projekte bo neposredno izvedlo osebje MAAE in strokovnjaki ali/in pogodbeniki, ki so izbrani v državah članicah MAAE. V primeru pogodbenikov bo MAAE naročila za blago, dela ali storitve v okviru tega skupnega ukrepa oddala v skladu z določili sporazuma o financiranju z MAAE.

6. Udeležene tretje osebe

Ta projekt bo financiran 100 % s tem skupnim ukrepom. Strokovnjaki iz držav članic MAAE se lahko štejejo kot udeležene tretje osebe. Delovali bodo po standardnih pravilih delovanja strokovnjakov MAAE.

7. Posebni pogoji pri oddajanju del in naročilih

V nekaterih primerih, ko gre za izboljšanje varnostnih ukrepov za jedrske in druge radioaktivne snovi, npr. radioaktivne vire, ki jih je prvotno dobavljala Ruska federacija, se naročila za blago, dela in storitve lahko oddajo ponudnikom v Ruski federaciji, ki se spoznajo na rusko tehnologijo.

8. Ocena potrebnih sredstev

Prispevek EU bo kril ocenjevanje in izvajanje v točki 2.2. opisanih treh projektov. Ocenjeni stroški so naslednji:

Ocena jedrske varnosti, vključno z misijami	160 000 EUR
Projekt 1	1 340 000 EUR
Projekt 2	3 400 000 EUR
Projekt 3	3 050 000 EUR

Poleg tega je vključena varnostna rezerva za nepredvidene stroške v višini približno 3 % upravičenih stroškov (skupaj v višini 250 000 EUR).

9. Referenčni finančni znesek za kritje stroškov projekta

Skupni stroški projekta znašajo 7 703 000 EUR.

(1) GOV/2003/49-GC(47)/9. Tudi dokument „Ukrepi za utrditev mednarodnega sodelovanja na področju jedrske varnosti, varstva pred sevanji in varnosti transporta ter ravnanja z odpadki: pospeševanje učinkovite in trajnostne nacionalne nadzorne infrastrukture za nadzor nad radioaktivnimi viri“ (GOV/2004/52-GC(48)/15) vsebuje dele, ki so pomembni za sodelovanje med MAAE in EU v okviru Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje. Te dejavnosti so povzete tudi v „Dejavnostih v podporo jedrski varnosti“ in Načrtu za jedrsko varnost v obdobju 2006–2009, ki ga je pripravila MAAE.

(2) Septembra 2005 je Svet guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) sklenil, da naj v korist krepitve sistema nadzornih ukrepov t. i. „protokol o manjših količinah“ („small quantities protocol“ – SQP) ostane del sistema nadzornih ukrepov Agencije, s pridržkom sprememb standardnega besedila in drugačnih meril za SQP; Generalna konferenca MAAE je leta 2005 sprejela resolucijo, v kateri je med drugim ugotovila, da takrat, ko ima država celovit sporazum o nadzornih ukrepih, ki ga dopolnjuje veljavni Dodatni protokol, to dvoje za to državo predstavljata višji standard preverjanja.

(3) GOV/2005/50-GC(49)/17.

(4) GOV/2002/10.

(5) Glej Akcijski načrt Agencije za sklenitev čim več celovitih sporazumov in dodatnih protokolov, ki ga je objavila MAAE.

(6) Skupaj naj bi bilo v okviru različnih projektov v Afriki podpore za jedrsko varnost deležnih kakih 20–25 držav. Še več držav pa bi utegnilo biti vključenih v usposabljanja na ravni regij.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 107

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 51 17. april 2008

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 338/2008 z dne 14. aprila 2008 o prilagoditvi kvot za ribolov trske v Baltskem morju (podrazdelki 25–32, vode ES), ki bodo dodeljene Poljski v letih 2008–2011	1
		Uredba Komisije (ES) št. 339/2008 z dne 16. aprila 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	4
	*	Uredba Komisije (ES) št. 340/2008 z dne 16. aprila 2008 o pristojbinah in taksah, plačljivih Evropski agenciji za kemikalije na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ( 1 )	6
		Uredba Komisije (ES) št. 341/2008 z dne 16. aprila 2008 o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v mesecu aprila 2008 v okviru tarifnih kvot za perutninsko meso, odprtih z Uredbo (ES) št. 616/2007	26

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2008/308/ES
*	Sklep Sveta z dne 7. aprila 2008 o imenovanju dveh avstrijskih članov in dveh avstrijskih nadomestnih članov Odbora regij	28
	2008/309/ES
*	Sklep Sveta z dne 7. aprila 2008 o imenovanju belgijskega člana Odbora regij	29
	2008/310/ES
*	Sklep Sveta z dne 7. aprila 2008 o imenovanju sedmih britanskih članov in sedmih britanskih nadomestnih članov Odbora regij	30
	2008/311/ES, Euratom
*	Sklep Sveta z dne 14. aprila 2008 o imenovanju irskega člana Ekonomsko-socialnega odbora	31
	Komisija
	2008/312/Euratom
*	Odločba Komisije z dne 5. marca 2008 o določitvi standardne listine za nadzorovanje in kontrolo pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz Direktive Sveta 2006/117/Euratom (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 793)	32

	III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU
	2008/313/SZVP
*	Sklep političnega in varnostnega odbora CHAD/2/2008 z dne 18. marca 2008 o vzpostavitvi odbora sodelujočih držav za vojaško operacijo Evropske unije v Republiki Čad in Srednjeafriški republiki	60
*	Skupni ukrep Sveta 2008/314/SZVP z dne 14. aprila 2008 o podpori dejavnostim MAAE na področju jedrske varnosti in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje	62

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	65,4
	TN	144,8
	TR	105,3
	ZZ	105,2
0707 00 05	JO	178,8
	MK	88,0
	TR	151,1
	ZZ	139,3
0709 90 70	MA	92,6
	TR	102,1
	ZZ	97,4
0709 90 80	EG	349,4
0709 90 80	ZZ	349,4
0805 10 20	EG	51,2
	IL	53,1
	MA	56,7
	TN	56,4
	TR	58,4
	US	55,6
	ZZ	55,2
0805 50 10	AR	117,4
	IL	126,5
	TR	134,5
	ZA	128,0
	ZZ	126,6
0808 10 80	AR	90,5
	BR	82,4
	CA	79,6
	CL	85,7
	CN	97,7
	MK	64,5
	NZ	123,8
	US	112,9
	UY	65,3
	ZA	73,8
	ZZ	87,6
0808 20 50	AR	84,6
	AU	93,7
	CL	90,9
	CN	50,6
	ZA	92,9
	ZZ	82,5

Št. skupine	Zap. št.	Koeficient dodelitve za zahtevke za uvozna dovoljenja, vložene za podobdobje med 1.7.2008-30.9.2008 (%)	Količine, ki jih ni treba dodati v podobdobje med 1.10.2008-31.12.2008 (kg)
1	09.4211	1,780550	—
2	09.4212	(1)	27 783 000
4	09.4214	28,694208	—
5	09.4215	36,799882	—
6	09.4216	(2)	2 014 010
7	09.4217	4,045341	—
8	09.4218	(1)	3 478 800


	(1) Besedilo velja za EGP