ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 97

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 51
9. april 2008


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo

1

 

*

Uredba (ES) št. 295/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o strukturni statistiki podjetij (prenovitev) ( 1 )

13

 

*

Uredba (ES) št. 296/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 562/2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil

60

 

*

Uredba (ES) št. 297/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil

62

 

*

Uredba (ES) št. 298/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil

64

 

*

Uredba (ES) št. 299/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega ali živalskega izvora glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil

67

 

*

Uredba (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002 ( 1 )

72

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 301/2008 z dne 17. marca 2008 o prilagoditvi Priloge I k Uredbi (ES) št. 882/2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali ( 1 )

85

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

9.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 97/1


UREDBA (ES) št. 294/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2008

o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 157(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Lizbonska agenda za rast in delovna mesta poudarja potrebo po razvoju pogojev, ki bi bili ugodni za naložbe v znanje in inovacije v Evropi, da bi izboljšali konkurenčnost, povečali rast in število delovnih mest v Evropski uniji.

(2)

Države članice nosijo glavno odgovornost za ohranjanje ugodnih razmer v podporo evropski industriji, konkurenčnosti in inovacijam. Vendar pa narava in razsežnost inovacijskih izzivov v Evropski uniji zahtevata tudi sprejemanje ukrepov na ravni Skupnosti.

(3)

Skupnost bi morala zagotoviti podporo za spodbujanje inovacij, zlasti v sklopu Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije, Celostnega programa za vseživljenjsko učenje in strukturnih skladov.

(4)

Na ravni Skupnosti bi bilo treba vzpostaviti novo pobudo, Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu „EIT“), ki bo s spodbujanjem povezovanja v okviru trikotnika znanja – visokošolsko izobraževanje, raziskave in inovacije – na celotnem območju Evropske unije dopolnjeval obstoječe politike in pobude Skupnosti in držav članic.

(5)

Evropski svet z dne 15. in 16. junija 2006 je Komisijo pozval, naj pripravi uraden predlog za ustanovitev EIT in ga predstavi jeseni 2006.

(6)

EIT bi moral v prvi vrsti prispevati k razvoju inovacijske zmogljivosti Skupnosti in držav članic, in sicer tako, da zagotovi sodelovanje visokega šolstva ter raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti na najvišji ravni. EIT naj bi s tem in olajšal in pospešil povezovanje in sodelovanje ter ustvaril sinergije med skupnostmi inovacij v Evropi.

(7)

EIT bi se moral s svojimi aktivnostmi odzvati na strateške dolgoročne izzive za inovacije v Evropi, zlasti na meddisciplinarnih in/ali interdisciplinarnih področjih, vključno s področji, ki so že bila opredeljena na evropski ravni. S tem bi EIT spodbujal stalen dialog s civilno družbo.

(8)

EIT bi moral prednostno obravnavati prenos svojih visokošolskih, raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti v poslovno okolje ter komercialno uporabnost teh dejavnosti, poleg tega pa podpirati ustanavljanje novih podjetij („start-up“), odcepljenih podjetij („spin-off“) in malih in srednje velikih podjetij (MSP).

(9)

EIT bi moral delovati predvsem na podlagi k odličnosti usmerjenih samostojnih partnerstev med visokošolskimi ustanovami, raziskovalnimi organizacijami, podjetji in drugimi interesnimi skupinami, ki bi v inovacijskem procesu predstavljala trajnostna in dolgoročno samostojna strateška omrežja. Ta partnerstva bi moral izbrati upravni odbor EIT na podlagi preglednega postopka, ki bi temeljil na odličnosti, imenovala pa bi se skupnosti znanja in inovacij (v nadaljnjem besedilu „SZI“). Upravni odbor bi moral tudi voditi dejavnosti EIT in ocenjevati dejavnosti SZI. Pri izbiri članov upravnega odbora bi bilo treba zagotoviti ravnotežje med tistimi z izkušnjami iz poslovnega in visokošolskega in/ali raziskovalnega okolja ter člani iz inovacijskega sektorja.

(10)

Če naj bi EIT in SZI prispevali h konkurenčnosti ter okrepili mednarodno privlačnost in inovacijsko zmogljivost evropskega gospodarstva, bi morali biti sposobni pritegniti partnerske organizacije, raziskovalce in študente iz vsega sveta, tudi s spodbujanjem njihove mobilnosti, ter sodelovati z organizacijami iz tretjih držav.

(11)

Razmerja med EIT in SZI bi morali urejati pogodbeni sporazumi, v katerih bi bile določene pravice in obveznosti SZI ter ki bi zagotovili ustrezno raven usklajevanja ter opredelili mehanizem za spremljanje in vrednotenje dejavnosti in rezultatov SZI.

(12)

Visoko šolstvo je treba podpreti kot sestavni del celovite inovacijske strategije, saj je v tem smislu pogosto spregledano. Sporazum med EIT in SZI bi moral zagotoviti, da stopnje izobrazbe in diplome, ki se podelijo v okviru SZI, podelijo sodelujoče visokošolske ustanove, ki bi jih morali spodbuditi, da jih štejejo tudi kot stopnje izobrazbe in diplome EIT. EIT bi moral s svojimi dejavnostmi in delom pomagati spodbujati mobilnost v evropskem raziskovalnem in visokošolskem prostoru ter prenosljivost štipendij, podeljenih raziskovalcem in študentom v okviru SZI. Vse te dejavnosti bi se morale izvajati brez poseganja v Direktivo 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (4).

(13)

EIT bi moral oblikovati jasne in pregledne smernice za upravljanje intelektualne lastnine, ki bodo pospeševale uporabo intelektualne lastnine pod ustreznimi pogoji. Te smernice bi morale določati, da je treba ustrezno upoštevati prispevke različnih partnerskih organizacij SZI, ne glede na njihovo velikost. Če bi se dejavnosti financirale v sklopu okvirnih programov Skupnosti za raziskave in tehnološki razvoj, bi se uporabljala pravila iz teh programov.

(14)

Sprejeti bi bilo treba ustrezne določbe, ki bodo zagotavljale odgovornost in preglednost EIT. Ustrezna pravila, ki urejajo delovanje EIT, so sprejeta v statutu EIT.

(15)

EIT bi moral imeti pravno osebnost, da bi se zagotovila njegova funkcionalna samostojnost in neodvisnost, sam bi moral upravljati svoj proračun, njegovi prihodki pa bi morali vključevati prispevek Skupnosti.

(16)

EIT bi si moral prizadevati za pridobitev čim večjega finančnega prispevka iz zasebnega sektorja in iz prihodka, ustvarjenega z lastnimi dejavnostmi. Zato se pričakuje, da bodo industrija ter finančni in storitveni sektor znatno prispevali v proračun EIT in zlasti v proračun SZI. SZI bi si morale prizadevati, da bi zasebni sektor prispeval čim več. SZI in njihove partnerske organizacije bi morale objaviti dejstvo, da opravljajo svoje dejavnosti v okviru EIT in da prejemajo finančni prispevek iz splošnega proračuna Evropske unije.

(17)

S prispevkom Skupnosti k EIT bi se morali financirati stroški, ki nastanejo pri ustanavljanju ter upravnih in usklajevalnih dejavnostih EIT in SZI. Da bi se izognili dvojnemu financiranju, te dejavnosti ne bi smele biti hkrati upravičene do prispevka iz drugih programov Skupnosti, kot so Okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, Okvirni program za konkurenčnost in inovacije, Program za vseživljenjsko učenje ali strukturni skladi. Poleg tega v primeru, da SZI ali njene partnerske organizacije neposredno zaprosijo za pomoč Skupnosti iz teh programov ali skladov, njihovih prošenj ne bi smeli obravnavati prednostno glede na druge prošnje.

(18)

V zvezi s subvencijo Skupnosti in vsemi drugimi donacijami v breme splošnega proračuna Evropske unije se uporablja proračunski postopek Skupnosti. Revizijo računovodskih izkazov bi moralo opravljati Računsko sodišče v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5).

(19)

Ta uredba za obdobje od 2008 do 2013 določa finančna sredstva, ki mora biti v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (6) za proračunski organ prednostni referenčni okvir.

(20)

EIT je organ, ki ga Skupnosti ustanavljajo v smislu člena 185(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, zato bi moral svoja finančna pravila sprejeti v skladu z navedeno uredbo. Iz tega razloga bi se morala za EIT uporabljati Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (7).

(21)

EIT bi moral pripraviti letno poročilo o dejavnostih, ki jih je izvedel v preteklem koledarskem letu, in tekoči triletni delovni program z načrtovanimi pobudami, s katerim se bo EIT lahko odzval na notranji in zunanji razvoj na področju znanosti, tehnologije, visokega šolstva, inovacij in drugih ustreznih področjih. Ta dokumenta bi moral poslati v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali imeti pravico, da predložijo svoje mnenje o osnutku prvega triletnega delovnega programa EIT.

(22)

V strateškem inovacijskem programu (v nadaljnjem besedilu „SIP“) bi bilo treba določiti strateško in dolgoročno pomembna prednostna področja ter finančne potrebe EIT za obdobje sedmih let. Glede na to, da ima SIP pomembno vlogo na področju inovacijske politike Skupnosti, in zaradi posledičnega političnega pomena njegovega družbeno-gospodarskega vpliva v Skupnosti bi ga morala Evropski parlament in Svet sprejeti na podlagi predloga Komisije, oblikovanega na podlagi osnutka, ki ji ga predloži EIT.

(23)

Komisija bi morala sprožiti neodvisno zunanje vrednotenje delovanja EIT, na podlagi katerega se bo zlasti lahko pripravil SIP. Po potrebi bi morala pripraviti predloge za spremembo te uredbe.

(24)

Treba si je prizadevati za postopno oziroma večfazno izvajanje dejavnosti EIT in ob tem upoštevati njegov dolgoročni razvoj. Da bi se ustrezno ocenilo delovanje EIT in SZI ter uvedle morebitne izboljšave, je potrebna začetna faza z omejenim številom SZI. Upravni odbor bi moral v 18 mesecih po imenovanju izbrati dve ali tri SZI na področjih, ki pomagajo Evropski uniji pri soočanju z današnjimi in jutrišnjimi izzivi, kar vključuje področja, kot so podnebne spremembe, obnovljivi viri energije ter naslednja generacija informacijske in komunikacijske tehnologije. Izbiro in imenovanje naslednjih SZI bi bilo treba omogočiti po sprejetju prvega SIP, ki bi moral vključevati tudi podrobnosti glede delovanja EIT zaradi upoštevanja dolgoročne perspektive.

(25)

Ker cilja načrtovanega ukrepa, in sicer ustanovitve EIT, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in nadnacionalnosti lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ustanovi se Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu „EIT“).

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„inovacija“ pomeni postopek, vključno z rezultatom tega postopka, v okviru katerega nastajajo nove ideje kot odziv na družbene in gospodarske potrebe, na podlagi teh idej pa se ustvarijo novi izdelki, storitve ali poslovni in organizacijski modeli, ki se uspešno uveljavijo na obstoječem trgu oziroma so sposobni ustvarjati nove trge;

2.

„skupnost znanja in inovacij“ (SZI) pomeni samostojno partnerstvo med visokošolskimi ustanovami, raziskovalnimi organizacijami, podjetji in drugimi interesnimi skupinami v inovacijskem procesu, ki predstavlja na skupnem srednjeročnem do dolgoročnem inovacijskem načrtovanju temelječe strateško omrežje za uresničevanje izzivov EIT, pri čemer ni pomembno, kakšna je natančna pravna oblika tega partnerstva;

3.

„sodelujoča država“ pomeni bodisi državo članico Evropske unije bodisi drugo državo, ki je s Skupnostjo sklenila sporazum v zvezi z EIT;

4.

„tretja država“ pomeni vsako državo, ki ni sodelujoča država;

5.

„partnerska organizacija“ pomeni vsako organizacijo, ki je članica SZI in lahko vključuje zlasti visokošolske ustanove, raziskovalne organizacije, javna ali zasebna podjetja, finančne ustanove, regionalne in lokalne organe, sklade;

6.

„raziskovalna organizacija“ pomeni vsak javni ali zasebni pravni subjekt, katerega eden od glavnih ciljev je izvedba raziskav ali tehnološki razvoj;

7.

„visokošolska ustanova“ pomeni univerzo ali kakršno koli visokošolsko ustanovo, ki v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso omogoča pridobitev stopenj izobrazbe in diplom na magistrski in doktorski ravni, ne glede na njeno poimenovanje v nacionalnem okviru;

8.

„stopnje izobrazbe in diplome“ pomenijo kvalifikacije, za katere sodelujoče visokošolske ustanove na podlagi visokošolskih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru SZI, podelijo magisterij ali doktorat;

9.

„strateški inovacijski program“ (SIP) pomeni politični dokument, ki določa prednostna področja za prihodnje pobude EIT, ter vključuje pregled načrtovanih visokošolskih, raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti za obdobje sedmih let.

Člen 3

Cilj

Cilj EIT je s povečanjem inovacijske zmogljivosti držav članic in Skupnosti prispevati k trajnostni evropski gospodarski rasti in konkurenčnosti. To bo možno doseči s spodbujanjem in povezovanjem visokega šolstva, raziskav in inovacij na najvišji ravni.

Člen 4

Organi EIT

1.   Organi EIT so naslednji:

(a)

upravni odbor, ki ga sestavljajo člani na visoki ravni, z izkušnjami na področju visokega šolstva, raziskav, inovacij in podjetništva. Odgovoren je za vodenje dejavnosti EIT, za izbiro, imenovanje in vrednotenje SZI ter za vse druge strateške odločitve;

(b)

izvršni odbor, ki nadzira delovanje EIT in sprejema odločitve, potrebne v obdobju med sestanki upravnega odbora;

(c)

direktor, ki je pri upravnem odboru odgovoren za administrativno upravljanje in finančno poslovodenje EIT in je zakoniti zastopnik EIT;

(d)

notranja revizijska funkcija, ki upravnemu odboru in direktorju svetuje v zvezi s finančnim poslovodenjem in administrativnim upravljanjem ter strukturami za nadzor znotraj EIT, v zvezi z organizacijo finančnih povezav s SZI in z vsem, za kar jo zaprosi upravni odbor.

2.   Komisija lahko imenuje opazovalce, ki sodelujejo na sestankih upravnega odbora.

3.   Podrobna pravila v zvezi z organi EIT so določena v statutu EIT, ki je priložen tej uredbi.

Člen 5

Naloge

1.   EIT za dosego svojega cilja:

(a)

opredeli prednostna področja svojega delovanja;

(b)

krepi ozaveščenost med morebitnimi partnerskimi organizacijami in spodbuja njihovo udeležbo pri dejavnostih EIT;

(c)

v skladu s členom 7 na prednostnih področjih izbere in imenuje SZI ter s sporazumi opredeli njihove pravice in dolžnosti; SZI zagotovi ustrezno podporo; uporablja primerne ukrepe za nadzor kakovosti; redno spremlja in vrednoti njihove dejavnosti; ter zagotavlja ustrezno raven usklajevanja med njimi;

(d)

spodbuja sprostitev sredstev iz javnih in zasebnih virov ter svoja sredstva porabi v skladu s to uredbo. Še posebej si prizadeva znaten in čedalje večji delež svojega proračuna zbrati iz zasebnih virov in iz prihodka, ustvarjenega z lastnimi dejavnostmi;

(e)

v državah članicah spodbuja priznavanje stopenj izobrazbe in diplom, ki jih podeljujejo visokošolske ustanove, ki so partnerske organizacije in ki lahko štejejo tudi kot stopnje izobrazbe in diplome EIT;

(f)

spodbuja razširjanje dobrih praks povezovanja v okviru trikotnika znanja, da bi se s tem razvila skupna kultura inovacij in prenosa znanja;

(g)

si prizadeva, da bi postal svetovno pomemben organ za razvoj odličnosti na področjih visokega šolstva, raziskav in inovacij;

(h)

zagotavlja dopolnjevanje in sinergijo med dejavnostmi EIT in drugimi programi Skupnosti.

2.   EIT je pristojen za ustanovitev sklada (v nadaljnjem besedilu „Sklad EIT“), katerega posebni cilj je spodbujanje in podpiranje dejavnosti EIT.

Člen 6

SZI

1.   SZI se ukvarjajo zlasti z:

(a)

inovacijskimi dejavnostmi in vlaganji z evropsko dodano vrednostjo, ki vključujejo vse razsežnosti visokega šolstva in raziskav za doseganje kritične mase ter podpirajo razširjanje in uporabo rezultatov;

(b)

vrhunskimi, v inovacije usmerjenimi raziskavami na področjih ključnih gospodarskih in družbenih interesov, ki se opirajo na rezultate evropskih in nacionalnih raziskav in obetajo okrepitev evropske konkurenčnosti na mednarodni ravni;

(c)

izobraževalnimi dejavnostmi in dejavnostmi usposabljanja na magistrski in doktorski ravni v disciplinah, ki bi lahko zadostile prihodnjim evropskim družbeno-gospodarskim potrebam in ki spodbujajo razvoj inovacijskih sposobnosti, izboljšanje vodstvenih in podjetniških sposobnosti ter mobilnost raziskovalcev in študentov;

(d)

razširjanjem najboljših praks v inovacijskem sektorju, s poudarkom na razvoju sodelovanja med visokim šolstvom, raziskavami in podjetji, vključno s finančnimi sektorji.

2.   SZI imajo precejšnjo avtonomijo pri opredelitvi svoje notranje organizacije in sestave ter natančnega načrta dela in delovnih metod. SZI si zlasti prizadevajo za sprejemanje novih članov, če ti člani v partnerstvo prinašajo dodano vrednost.

3.   Razmerje med EIT in SZI urejajo pogodbeni sporazumi.

Člen 7

Izbor SZI

1.   EIT na podlagi konkurenčnega, odprtega in preglednega postopka izbere in imenuje partnerstvo, iz katerega bo nastala SZI. EIT v skladu z načeli odličnosti in ob upoštevanju pomembnosti za področje inovacij sprejme in objavi podrobna merila za izbor SZI, pri izbirnem postopku pa sodelujejo tudi zunanji in neodvisni strokovnjaki.

2.   Pri izbiri SZI se v skladu z načeli iz odstavka 1 upoštevajo zlasti naslednji elementi:

(a)

obstoječa in potencialna inovacijska zmogljivost v okviru partnerstva ter njegova odličnost na področju visokega šolstva, raziskav in inovacij;

(b)

zmogljivosti partnerstva za doseganje ciljev iz SIP;

(c)

zmogljivosti partnerstva za zagotavljanje trajnostnega in dolgoročnega samostojnega financiranja, vključno z znatnim in čedalje večjim prispevkom iz zasebnega sektorja, industrije in storitev;

(d)

sodelovanje pri partnerstvu organizacij, dejavnih v trikotniku znanja – visoko šolstvo, raziskave in inovacije;

(e)

prikaz načrta upravljanja intelektualne lastnine, ki je primeren za zadevno področje in skladen z načeli in smernicami EIT za upravljanje intelektualne lastnine, vključno s prikazom, kako se upoštevajo prispevki različnih partnerskih organizacij;

(f)

ukrepi v podporo udeležbi zasebnega sektorja in sodelovanju z njim, vključno s finančnim sektorjem in zlasti MSP, ter za pomoč pri ustanavljanju novih podjetij („start-up“), odcepljenih podjetij („spin-off“) in MSP, da bi se rezultati dejavnosti SZI lahko izkoristili v komercialne namene;

(g)

pripravljenost sodelovanja z drugimi organizacijami in mrežami zunaj SZI z namenom izmenjave dobrih praks in odličnosti.

3.   Minimalni pogoj za oblikovanje SZI je, da sodelujejo vsaj tri partnerske organizacije, ustanovljene v vsaj dveh različnih državah članicah. Vse te partnerske organizacije morajo biti med seboj neodvisne v smislu člena 6 Uredbe (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) (8).

4.   SZI lahko vključuje partnerske organizacije iz tretjih držav, če se s tem strinja upravni odbor. Večina partnerskih organizacij znotraj SZI mora biti ustanovljenih v državah članicah. V vsaki SZI sodelujeta vsaj ena visokošolska ustanova in eno zasebno podjetje.

Člen 8

Stopnje izobrazbe in diplome

1.   Stopnje izobrazbe in diplome v povezavi z dejavnostmi visokega šolstva iz člena 6(1)(c) podeljujejo sodelujoče visokošolske ustanove v skladu z nacionalnimi predpisi in postopki akreditacije. Sporazum med EIT in SZI določa, da se te stopnje izobrazbe in diplome lahko štejejo tudi kot stopnje izobrazbe in diplome EIT.

2.   EIT sodelujoče visokošolske ustanove spodbuja, da:

(a)

podeljujejo skupne ali večkratne stopnje izobrazbe in diplome, kar odraža povezovalno vlogo SZI. Lahko pa jih podeli tudi ena sama visokošolska ustanova;

(b)

upoštevajo:

(i)

dejavnosti Skupnosti, ki se izvajajo v skladu s členoma 149 in 150 Pogodbe;

(ii)

dejavnosti, ki se izvajajo v okviru evropskega visokošolskega prostora.

Člen 9

Neodvisnost EIT in usklajenost s Skupnostjo, državami članicami ali medvladno dejavnostjo

1.   EIT svoje dejavnosti izvaja neodvisno od nacionalnih organov in zunanjih pritiskov.

2.   Dejavnosti EIT se uskladijo z drugimi dejavnostmi in instrumenti, ki se izvajajo na ravni Skupnosti, zlasti na področju visokega šolstva, raziskav in inovacij.

3.   EIT ustrezno upošteva tudi politike in pobude na regionalni, nacionalni in medvladni ravni, da se izkoristijo najboljše prakse, uveljavljeni koncepti in obstoječi viri.

Člen 10

Upravljanje intelektualne lastnine

1.   EIT sprejme smernice za upravljanje intelektualne lastnine, ki med drugim temeljijo na Uredbi (ES) št. 1906/2006.

2.   Na podlagi teh smernic partnerske organizacije vsake SZI sklenejo medsebojni sporazum o upravljanju in uporabi pravic intelektualne lastnine, v katerem se zlasti opredeli, kako se bodo upoštevali prispevki različnih partnerskih organizacij, vključno z MSP.

Člen 11

Pravni status

1.   EIT je organ Skupnosti in ima pravno osebnost. V vsaki državi članici ima največjo možno pravno sposobnost, ki jo nacionalne zakonodaje priznavajo pravnim osebam. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je stranka v sodnem postopku.

2.   Za EIT se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.

Člen 12

Odgovornost

1.   EIT je edini odgovoren za izpolnjevanje svojih obveznosti.

2.   Pogodbeno odgovornost EIT urejajo posamezne pogodbene določbe in pravo, ki se uporablja za zadevne pogodbe. Sodišče je pristojno v skladu s katero koli arbitražno klavzulo iz pogodbe, ki jo sklene EIT.

3.   V primeru nepogodbene obveznosti EIT v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, povrne vsakršno škodo, ki jo pri izvajanju svojih nalog povzroči EIT ali njegovi uslužbenci.

Sodišče je pristojno v vseh sporih, povezanih z odškodninami za takšno škodo.

4.   Vsa plačila, ki jih izvede EIT v zvezi z odgovornostjo iz odstavkov 2 in 3 ter stroški in izdatki, nastalimi v tej zvezi, se upoštevajo kot odhodki EIT in se krijejo iz virov EIT.

5.   Za tožbe proti EIT je v skladu s členoma 230 in 232 Pogodbe pristojno Sodišče.

Člen 13

Preglednost in dostop do dokumentov

1.   EIT zagotovi, da se njegove dejavnosti izvajajo čim bolj pregledno. EIT zlasti oblikuje dostopno, brezplačno spletno mesto, ki nudi informacije o dejavnostih EIT in posameznih SZI.

2.   EIT svoj poslovnik, posebna finančna pravila iz člena 21(1) ter podrobna merila za izbor SZI iz člena 7 objavi pred prvim razpisom za zbiranje predlogov za izbor prvih SZI.

3.   EIT nemudoma objavi svoj tekoči triletni delovni program in letno poročilo o dejavnostih iz člena 15.

4.   Brez poseganja v odstavka 5 in 6 EIT tretjim stranem ne sme razkrivati pridobljenih zaupnih informacij, za katere se je upravičeno zahtevala zaupna obravnava.

5.   Za člane organov EIT velja zahteva glede zaupnosti iz člena 287 Pogodbe ES.

Za podatke, ki jih EIT prejme v skladu s to uredbo, velja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (9).

6.   Za dokumente EIT se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 glede dostopa javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (10). Upravni odbor sprejme praktične rešitve za uporabo navedene uredbe najpozneje v šestih mesecih po ustanovitvi EIT.

7.   Uradni dokumenti in objave EIT se prevedejo v skladu z Uredbo št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (11). Prevajalske storitve, ki so potrebne, zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije, ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2965/1994 (12).

Člen 14

Finančna sredstva

1.   EIT se financira s prispevkom iz splošnega proračuna Evropske unije v okviru finančnih sredstev, določenih v členu 19, ter iz drugih zasebnih in javnih virov.

2.   SZI se financirajo zlasti iz naslednjih virov:

(a)

s prispevki podjetij ali zasebnih organizacij, ki predstavljajo bistven vir financiranja;

(b)

s prispevki iz splošnega proračuna Evropske unije;

(c)

z zakonsko določenimi ali prostovoljnimi prispevki sodelujočih držav, tretjih držav ali njihovih javnih organov;

(d)

iz volil, donacij in prispevkov posameznikov, institucij, skladov ali drugih nacionalnih organov;

(e)

iz prihodkov, ustvarjenih v okviru dejavnosti samih SZI, ter licenčnin iz naslova pravic intelektualne lastnine;

(f)

iz prihodkov, ustvarjenih v okviru rezultatov dejavnosti EIT ali njegovega premoženja, vključno s tistimi, ki jih upravlja Sklad EIT;

(g)

iz prispevkov mednarodnih organov ali institucij;

(h)

s posojili in prispevki Evropske investicijske banke, vključno z možnostjo uporabe Sklada za financiranje na podlagi delitve tveganja, v skladu z merili za ugotavljanje upravičenosti in postopkom izbora.

Prispevki lahko vključujejo prispevke v naravi.

3.   Načini za dostop do sredstev EIT se določijo v finančnih pravilih EIT iz člena 21(1).

4.   Prispevek iz splošnega proračuna Evropske unije za kritje stroškov ustanavljanja, usklajevanja in upravnih stroškov SZI se zagotovi v okviru finančnih sredstev, določenih v členu 19.

5.   SZI ali njihove partnerske organizacije lahko zaprosijo za pomoč Skupnosti, zlasti v okviru programov in skladov Skupnosti, in sicer v skladu s tam določenimi pravili, njihove prošnje pa se obravnavajo enako kot vse druge prošnje. V takem primeru se tovrstna pomoč ne nameni za dejavnosti, ki se že financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije.

Člen 15

Načrtovanje programov in poročanje

EIT sprejme:

(a)

tekoči triletni delovni program, temelječ na SIP, ko je ta sprejet, ki vsebuje izjavo o njegovih poglavitnih prednostnih nalogah in načrtovanih pobudah, vključno z oceno o finančnih potrebah in virih. EIT posreduje delovni program v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij;

(b)

letno poročilo vsako leto do 30. junija. Poročilo navaja dejavnosti, ki jih je v preteklem koledarskem letu izvedel EIT, in ovrednoti rezultate glede na zastavljene cilje in določen časovni razpored, tveganja, povezana z izvedenimi dejavnostmi, ter porabo sredstev in splošno delovanje EIT.

Člen 16

Spremljanje in vrednotenje EIT

1.   Da bi zagotovili visoko kakovost rezultatov, znanstveno odličnost in najučinkovitejšo porabo sredstev, mora EIT zagotoviti, da se bodo njegove dejavnosti, vključno s tistimi, ki jih upravljajo SZI, redno in sistematično spremljale ter neodvisno vrednotile. Rezultati vrednotenj se objavijo.

2.   Komisija do junija 2011 in vsakih pet let po začetku veljavnosti novega finančnega okvira predvidi vrednotenje EIT. To vrednotenje temelji na neodvisnem zunanjem ocenjevanju in preverja, kako EIT izpolnjuje svoje naloge. Obsega vse dejavnosti EIT in SZI ter ocenjuje dodano vrednost EIT, vpliv, uspešnost, trajnost, učinkovitost in ustreznost opravljenih dejavnosti ter njihovo povezavo in/ali dopolnjevanje z obstoječimi nacionalnimi politikami in politikami Skupnosti v podporo visokemu šolstvu, raziskavam in inovacijam. Upoštevajo se stališča interesnih skupin na evropski, pa tudi nacionalni ravni.

3.   Komisija rezultate vrednotenj skupaj s svojim mnenjem in, kjer je to potrebno, vse predloge za spremembo te uredbe posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Upravni odbor ugotovitve iz vrednotenj ustrezno upošteva v programih in pri delovanju EIT.

Člen 17

SIP

1.   EIT najpozneje do 30. junija 2011 in nato vsakih sedem let pripravi osnutek sedemletnega SIP in ga predloži Komisiji.

2.   V SIP se določijo dolgoročna prednostna področja za EIT, vsebuje pa tudi oceno njegovega družbeno-gospodarskega vpliva in sposobnosti ustvarjanja najboljše inovacijske dodane vrednosti. SIP upošteva rezultate spremljanja in vrednotenja EIT iz člena 16.

3.   SIP vključuje oceno finančnih potreb in virov ob upoštevanju dolgoročnega razvoja prihodnjega delovanja in financiranja EIT. Vsebuje pa tudi okvirni finančni načrt, ki pokriva obdobje finančnega okvira.

4.   SIP v skladu s členom 157(3) Pogodbe na predlog Komisije sprejmeta Evropski parlament in Svet.

Člen 18

Začetna faza

1.   Upravni odbor v 12 mesecih po imenovanju Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži osnutek prvega tekočega triletnega delovnega programa iz člena 15(a). Evropski parlament, Svet in Komisija lahko v treh mesecih od dneva prejetja osnutka prvega triletnega delovnega programa upravnemu odboru predložijo svoje mnenje v zvezi s katero koli zadevo iz tega osnutka. V primeru, da je tako mnenje predloženo EIT, upravni odbor odgovori v roku treh mesecev in navede vse prilagoditve prednostnih nalog in načrtovanih dejavnosti.

2.   EIT v roku 18 mesecev od datuma imenovanja upravnega odbora izbere in imenuje dve ali tri SZI v skladu z merili in postopki iz člena 7.

3.   Komisija pred koncem leta 2011 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu predlog prvega SIP na podlagi osnutka, ki ga pripravi EIT.

Poleg vsebine SIP, ki jo določa člen 17, prvi SIP vsebuje tudi:

(a)

podrobne specifikacije in pogoje v zvezi z delovanjem EIT;

(b)

načine sodelovanja med upravnim odborom in SZI;

(c)

načine financiranja SZI.

4.   Upravni odbor lahko po sprejetju prvega SIP v skladu s členom 17(4) izbere in imenuje dodatne SZI skladno z določbami členov 6 in 7.

Člen 19

Proračunske obveznosti

Finančni okvir za izvajanje te uredbe v obdobju do 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 je 308,7 milijonov EUR. Letna proračunska sredstva v mejah finančnega okvira odobri proračunski organ.

Člen 20

Priprava in sprejetje letnega proračuna

1.   Odhodki EIT obsegajo kadrovske in upravne stroške ter stroške za infrastrukturo in poslovanje. Upravni izdatki se omejijo na najnižjo možno raven.

2.   Proračunsko leto se ujema s koledarskim letom.

3.   Direktor pripravi načrt prihodkov in odhodkov EIT za naslednje proračunsko leto in ga pošlje upravnemu odboru.

4.   Prihodki in odhodki so uravnoteženi.

5.   Upravni odbor sprejme osnutek načrta skupaj z osnutkom kadrovskega načrta in predhodnim tekočim triletnim delovnim programom ter ga do 31. marca pošlje Komisiji.

6.   Komisija na podlagi tega načrta v predhodni predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi ocene, za katere je po njenem mnenju treba določiti znesek subvencije, ki bremeni splošni proračun.

7.   Proračunski organ odobri proračunska sredstva za subvencijo EIT.

8.   Upravni odbor sprejme proračun EIT, ki je dokončen, ko je dokončno sprejet splošni proračun Evropske unije. Po potrebi se ustrezno prilagodi.

9.   Upravni odbor čim prej obvesti proračunski organ, da namerava izvajati projekt, ki ima lahko za financiranje proračuna EIT znatne finančne posledice, zlasti če gre za projekte v zvezi z nepremičninami, kot je najem ali nakup stavb. O tem obvesti Komisijo.

10.   Za vsako večjo spremembo proračuna velja isti postopek.

Člen 21

Izvrševanje in nadzor proračuna

1.   EIT sprejme svoja finančna pravila v skladu s členom 185(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Ta pravila ne smejo odstopati od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002, razen če to zahtevajo posebne operativne potrebe EIT ter s predhodnim soglasjem Komisije. Da bi EIT lahko dosegel svoje cilje ter privabil in obdržal partnerje iz zasebnega sektorja, je treba upoštevati potrebo po ustrezni operativni prožnosti.

2.   Proračun EIT izvršuje direktor.

3.   Računovodski izkazi EIT se konsolidirajo z računovodskimi izkazi Komisije.

4.   Pred 30. aprilom leta n + 2 da Evropski parlament na priporočilo Sveta razrešnico za leto n, in sicer direktorju glede izvrševanja proračuna EIT, upravnemu odboru pa glede Sklada EIT.

Člen 22

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1.   Za boj proti goljufijam, podkupovanju in drugim nezakonitim dejanjem se za EIT v celoti uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (13).

2.   EIT pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (14). Upravni odbor formalizira ta pristop in sprejme potrebne ukrepe za pomoč OLAF pri izvedbi notranjih preiskav.

3.   Vse sprejete odločitve in pogodbe, ki jih sklene EIT, izrecno določajo, da lahko OLAF in Računsko sodišče na kraju samem izvajata inšpekcijske preglede dokumentov vseh pogodbenikov in podizvajalcev, ki so prejeli finančna sredstva Skupnosti, tudi v prostorih končnih upravičencev.

4.   Določbe iz odstavkov 1, 2 in 3 se smiselno uporabljajo za Sklad EIT.

Člen 23

Statut

Sprejme se Statut EIT, kakor je določen v Prilogi.

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. marca 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J. LENARČIČ


(1)  UL C 161, 13.7.2007, str. 28.

(2)  UL C 146, 30.6.2007, str. 27.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 26. septembra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 21. januarja 2008 (UL C 52 E, 26.2.2008, str. 7) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  UL L 255, 30.9.2005, str. 22. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1430/2007 (UL L 320, 6.12.2007, str. 3).

(5)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1525/2007 (UL L 343, 27.12.2007, str. 9).

(6)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1. Medinstitucionalni sporazum, kakor je bil spremenjen s klepom 2008/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 6, 10.1.2008, str. 7).

(7)  UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

(8)  UL L 391, 30.12.2006, str. 1.

(9)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(10)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(11)  UL 17, 6.10.1958, str. 385/58. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(12)  UL L 314, 7.12.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1645/2003 (UL L 245, 29.9.2003, str. 13).

(13)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(14)  UL L 136, 31.5.1999, str. 15.


PRILOGA

Statut Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo

Člen 1

Sestava upravnega odbora

1.   Upravni odbor sestavljajo člani, z imenovanjem katerih se zagotovi ravnotežje med tistimi z izkušnjami na poslovnem, visokošolskem in raziskovalnem področju (v nadaljnjem besedilu „imenovani člani“), ter člani, ki jih iz svojih vrst izvolijo zaposleni s področja visokega šolstva, raziskav in inovacij ter tehnično in administrativno osebje, študentje in doktorski kandidati EIT in SZI (v nadaljnjem besedilu „predstavniški člani“).

V prehodnem obdobju po vzpostavitvi prve SZI začetni upravni odbor do volitev predstavniških članov sestavljajo izključno imenovani člani.

2.   Imenovanih članov je 18. Imajo šestletni mandat brez možnosti podaljšanja. Imenuje jih Komisija v preglednem postopku. Komisija o izbirnem postopku in končnem imenovanju navedenih članov upravnega odbora obvesti Evropski parlament in Svet.

Imenovani člani začetnega upravnega odbora se imenujejo s seznama potencialnih kandidatov, ki jih predlaga ad hoc odbor za določitev, sestavljen iz štirih neodvisnih visoko usposobljenih strokovnjakov, ki jih imenuje Komisija. Naslednji imenovani člani se imenujejo s seznama potencialnih kandidatov, ki jih predlaga upravni odbor.

3.   Komisija upošteva pomen ravnotežja med izkušnjami z visokošolskega, raziskovalnega, inovacijskega in poslovnega področja ter uravnotežene zastopanosti spolov in različnih okolij za razvoj visokega šolstva, raziskav in inovacij v okviru Unije.

4.   Tretjina imenovanih članov se zamenja vsaki dve leti. Imenovanega člana, katerega mandat je trajal manj kot štiri leta, je možno ponovno imenovati, ob upoštevanju splošne omejitve šestih let članstva v odboru..

V prehodnem obdobju se za štiriletni mandat z žrebom izbere 12 imenovanih članov prvotnega upravnega odbora. Ob koncu prvega štiriletnega obdobja se za štiriletni mandat z žrebom izbere 6 izmed 12 novo imenovanih članov. Za predsednika upravnega odbora se ta prehodni postopek ne uporablja.

5.   Predstavniški člani so štirje. Imajo triletni mandat z možnostjo enkratnega podaljšanja. Mandat jim preneha, če zapustijo EIT ali SZI. Za obdobje preostalega mandata se jih zamenja po enakem volilnem postopku.

6.   Pogoje in postopke za volitve in zamenjavo „predstavniških članov“ odobri upravni odbor na podlagi predloga direktorja, preden začne delovati prvi SZI. Ta mehanizem zagotavlja ustrezno zastopanost raznolikosti in upošteva razvoj EIT in SZI.

7.   V primeru, da član upravnega odbora ne more dokončati svojega mandata, se nadomestni član za dokončanje tega mandata imenuje ali izvoli po enakem postopku, po katerem je bil imenovan ali izvoljen član, ki ne more dokončati mandata.

Člen 2

Odgovornosti upravnega odbora

1.   Člani upravnega odbora neodvisno delujejo v skladu z interesi EIT, varujejo njegove cilje in naloge, identiteto in skladnost.

2.   Upravni odbor zlasti:

(a)

določi strategijo EIT, ki jo vključuje strateški inovacijski program (SIP), tekoči triletni delovni program, proračun EIT, letne računovodske izkaze in bilanco EIT ter letno poročilo svojih dejavnosti na podlagi direktorjevega predloga;

(b)

opredeli prednostna področja, na katerih se vzpostavijo SZI;

(c)

prispeva k pripravi SIP;

(d)

pripravi podrobne specifikacije in pogoje v zvezi z delovanjem EIT v okviru SIP, vključno z merili in postopki za financiranje, spremljanje in vrednotenje dejavnosti SZI;

(e)

izbira in imenuje partnerstva kot SZI ali zavrne imenovanje, če je to potrebno;

(f)

zagotavlja stalno vrednotenje dejavnosti SZI;

(g)

sprejme svoj poslovnik, vključno s tistim glede izbora SZI, poslovnik izvršnega odbora, pa tudi posebna finančna pravila EIT;

(h)

v soglasju s Komisijo določi ustrezne honorarje za člane upravnega in izvršnega odbora; ti honorarji so primerljivi s podobnimi honorarji v državah članicah;

(i)

sprejme postopek za izbor izvršnega odbora in direktorja;

(j)

imenuje in po potrebi razreši direktorja in nad njim izvaja disciplinski nadzor;

(k)

imenuje računovodjo ter člane izvršnega odbora in notranje revizijske funkcije;

(l)

po potrebi vzpostavi svetovalne skupine, ki lahko imajo določeno obdobje trajanja;

(m)

na splošno podpira EIT in tako povečuje njegovo privlačnost in mu daje vlogo svetovno pomembnega organa za razvoj odličnosti na področjih visokega šolstva, raziskav in inovacij;

(n)

sprejme kodeks pravilnega ravnanja v primeru navzkrižja interesov;

(o)

opredeli načela in smernice za upravljanje pravic intelektualne lastnine;

(p)

vzpostavi notranjo revizijsko funkcijo v skladu z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002;

(q)

dobi pooblastila za ustanovitev sklada (v nadaljnjem besedilu „Sklad EIT“), katerega posebni cilj je spodbujanje in podpiranje dejavnosti EIT;

(r)

zagotavlja dopolnjevanje in sinergijo med dejavnostmi EIT in drugimi programi Skupnosti;

(s)

odloči o jezikovni ureditvi EIT, pri čemer upošteva obstoječa načela večjezičnosti in praktične zahteve glede njenega uresničevanja.

3.   Upravni odbor lahko posebne naloge prenese na izvršni odbor.

4.   Upravni odbor izvoli svojega predsednika izmed imenovanih članov. Mandat predsednika traja tri leta in se lahko enkrat podaljša.

Člen 3

Delovanje upravnega odbora

1.   Upravni odbor brez poseganja v odstavek 2 svoje odločitve sprejema z navadno večino vseh svojih članov.

Vendar pa se za sprejetje odločitev iz člena 2(2)(a), (b), (c), (d), (i) in (s) ter (4) zahteva dvotretjinska večina vseh članov.

2.   Predstavniški člani ne smejo glasovati o odločitvah iz člena 2(2)(e), (g), (i), (j), (k), (q) in (s).

3.   Upravni odbor se sestaja na rednih sejah najmanj trikrat letno in na izrednih sejah na pobudo svojega predsednika ali na zahtevo vsaj ene tretjine svojih članov.

Člen 4

Izvršni odbor

1.   Izvršni odbor sestavlja pet članov, vključno s predsednikom upravnega odbora, ki predseduje tudi izvršnemu odboru.

Štiri člane, razen predsednika, izbere upravni odbor izmed imenovanih članov upravnega odbora.

2.   Izvršni odbor se redno sestaja na pobudo svojega predsednika ali na zahtevo direktorja.

3.   Izvršni odbor svoje odločitve sprejema z navadno večino vseh svojih članov.

4.   Izvršni odbor:

(a)

pripravlja sestanke upravnega odbora;

(b)

nadzira izvajanje SIP in tekočega triletnega delovnega programa;

(c)

nadzira postopek izbora SZI;

(d)

sprejema odločitve, ki jih nanj prenese upravni odbor.

Člen 5

Direktor

1.   Direktor je oseba s strokovnim znanjem in visokim ugledom na področjih, kjer deluje EIT. Direktorja se imenuje za štiriletni mandat. Upravni odbor lahko ta mandat enkrat podaljša za nadaljnja štiri leta, če meni, da to najbolje služi interesom EIT.

2.   Direktor je odgovoren za tekoče upravljanje EIT in je njegov zakoniti zastopnik. Odgovoren je upravnemu odboru in mu redno poroča o poteku dejavnosti EIT.

3.   Direktor zlasti:

(a)

podpira upravni in izvršni odbor pri njunem delu ter za potrebe njunih sestankov zagotavlja administrativno pomoč;

(b)

pripravi osnutek SIP, osnutek tekočega triletnega delovnega programa, letnega poročila in letnega proračuna, ki ga preko izvršnega odbora predloži upravnemu odboru;

(c)

vodi postopek izbora za SZI ter zagotovi, da so različne stopnje postopka izvedene pregledno in objektivno;

(d)

organizira in upravlja dejavnosti EIT;

(e)

zagotavlja izvajanje učinkovitih postopkov spremljanja in vrednotenja delovanja EIT v skladu s členom 16 Uredbe;

(f)

nosi odgovornost za upravne in finančne zadeve, vključno z izvrševanjem proračuna EIT. Direktor pri tem upošteva nasvete notranje revizijske funkcije;

(g)

nosi odgovornost za vse kadrovske zadeve;

(h)

predloži osnutek letnih računovodskih izkazov in bilance notranji revizijski funkciji in nato preko izvršnega odbora tudi upravnemu odboru;

(i)

zagotovi, da so izpolnjene dolžnosti EIT iz sklenjenih pogodb in sporazumov;

(j)

izvršnemu in upravnemu odboru zagotovi vse informacije, potrebne za izvajanje njunih funkcij.

Člen 6

Priprave za oblikovanje podporne strukture

Komisija v prehodnem obdobju zagotovi potrebno podporo pri oblikovanju strukture EIT. V ta namen Komisija – dokler se ne imenujejo prvi imenovani člani upravnega odbora – imenuje uradnika, zakonitega zastopnika EIT, ki je odgovoren za kadrovske, upravne in finančne zadeve, vključno z izvrševanjem proračuna EIT. Nato upravni odbor v skladu s preglednim postopkom imenuje osebo, ki bo izpolnjevala te funkcije, ali podaljša mandat uradnika, ki ga je imenovala Komisija, dokler direktor po imenovanju s strani upravnega odbora ne prevzame svojih dolžnosti v skladu s členom 5. Upravni odbor nemudoma začne s postopkom izbire direktorja EIT.

Člen 7

Osebje EIT

1.   Osebje EIT je zaposleno neposredno s strani EIT, in sicer na podlagi pogodb za določen čas. Za direktorja in osebje EIT se uporabljajo Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.

2.   Sodelujoče države in drugi delodajalci lahko za določen čas EIT dodelijo strokovnjake.

Upravni odbor sprejme določbe, s katerimi strokovnjakom, ki jih dodelijo sodelujoče države ali drugi delodajalci, omogoči, da delajo za EIT, ter opredeli njihove pravice in odgovornosti.

3.   EIT v zvezi s svojim osebjem izvaja pooblastila, prenesena na organ, ki je pooblaščen za sklepanje pogodb z uslužbenci.

4.   Od uslužbenca se lahko zahteva, da v celoti ali delno poravna vsakršno škodo, ki jo je utrpel EIT, če je pri opravljanju svojih nalog ali v povezavi z njihovim opravljanjem zagrešil hujšo kršitev.

Člen 8

Načela vrednotenja in nadzora SZI

EIT organizira redno spremljanje in redno neodvisno vrednotenje rezultatov vsake SZI. Ta vrednotenja temeljijo na dobri upravni praksi in dejavnikih, ki so usmerjeni k rezultatom, ter se izogibajo nepotrebnim formalnostim in postopkom.

Člen 9

Trajanje, nadaljevanje in prenehanje SZI

1.   Ob upoštevanju rezultatov rednih vrednotenj in posebnosti posameznih področij SZI običajno deluje od 7 do 15 let.

2.   Upravni odbor lahko odloči, da se prvotno določeno obdobje delovanja SZI podaljša, če je to najprimernejši način za doseganje cilja EIT.

3.   Upravni odbor v primeru, da vrednotenje SZI pokaže neustrezne rezultate, sprejme ustrezne ukrepe, vključno z zmanjšanjem, spremembami ali umikom finančne pomoči oziroma prekinitvijo sporazuma.

Člen 10

Prenehanje delovanja EIT

V primeru prenehanja delovanja EIT se izvede njegova likvidacija pod nadzorom Komisije in v skladu z zadevno zakonodajo. V sporazumih s SZI in aktu, s katerim se ustanavlja Sklad EIT, se določijo ustrezne določbe, ki se uporabljajo v takem primeru.


9.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 97/13


UREDBA (ES) št. 295/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2008

o strukturni statistiki podjetij

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 58/97 z dne 20. decembra 1996 o strukturni statistiki podjetij (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Ker bodo sledile nadaljnje spremembe te uredbe, bi bilo treba zaradi jasnosti in racionalnosti zadevne določbe prenoviti.

(2)

Uredba (ES, Euratom) št. 58/97 je vzpostavila skupni okvir za zbiranje, urejanje, pošiljanje in ovrednotenje statističnih podatkov Skupnosti o strukturi, dejavnosti, konkurenčnosti ter rezultatih podjetij v Skupnosti.

(3)

Odločba št. 2367/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o statističnem programu Skupnosti za obdobje od 2003 do 2007 (5) je sprejela program, ki ga usmerjajo glavne prednostne naloge politik Skupnosti, in sicer ekonomska in monetarna unija, širitev Evropske unije ter konkurenčnost, regionalna politika, trajnostni razvoj in socialni program. Statistika gospodarske dejavnosti podjetij pomeni bistven del tega programa.

(4)

Ta uredba bi morala določati nadaljevanje obstoječe statistične podpore odločitvam na sedanjih področjih politike in izpolnjevati dodatne zahteve, ki izhajajo iz novih pobud politike Skupnosti in iz tekočega pregleda statističnih prednostnih nalog ter pomena izdelane statistike za čim boljšo uporabo razpoložljivih virov in minimalizacijo obremenitve zaradi poročanja. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti vplivu energetske in okoljske politike Skupnosti na podjetja, kot so politike vsebovane v REACH Uredbi (ES) št. 1907/2006 (6). Za zagotavljanje učinkovitejše uporabe administrativnih virov podatkov bi bilo treba med nacionalnimi statističnimi uradi spodbujati sodelovanje in izmenjavo najboljše prakse.

(5)

Obstaja vse večja potreba po podatkih o storitvah, zlasti poslovnih storitvah. Statistika je potrebna za gospodarsko analizo in oblikovanje politike v najbolj dinamičnem sektorju sodobnih gospodarstev, zlasti v smislu potenciala rasti in ustvarjanja delovnih mest. Evropski svet v Lizboni je na svojem zasedanju z dne 23. in 24. marca 2000 poudaril pomen storitev. Meritve prihodkov od prodaje, podrobno razčlenjenih na storitvene proizvode, so nujni pogoj za resnično razumevanje vloge storitev v gospodarstvu. Evropski svet z dne 23. in 24. marca 2001 v Stockholmu je sklenil, da je ena najpomembnejših prednostnih nalog Evrope oblikovanje učinkovitih notranjih trgov storitev. Statistika čezmejne trgovine, razčlenjena po podrobnih storitvenih proizvodih, je bistvena za spremljanje delovanja notranjih trgov storitev, vrednotenje konkurenčnosti storitev in oceno vpliva ovir na trgovino s storitvami.

(6)

Potrebni so podatki o demografiji podjetij, zlasti ker so sestavni del strukturnih kazalnikov, vzpostavljeni za spremljanje dosežkov v zvezi s cilji, določenimi z lizbonsko strategijo. Poleg tega so potrebni usklajeni podatki o demografiji podjetij in njihovem vplivu na zaposlovanje za utemeljitev priporočil politike za podporo podjetništvu.

(7)

Obstaja tudi potreba po prožnem sredstvu v statističnem okviru, ki se bo lahko hitro in pravočasno odzvalo na nove potrebe, ki izhajajo iz vse bolj dinamičnih in kompleksnih karakteristik na znanju temelječega gospodarstva. Povezovanje takega priložnostnega zbiranja podatkov s tekočim zbiranjem podatkov strukturne statistike podjetij bi prineslo dodano vrednost k informacijam, zbranim v obeh raziskovanjih, in bi lahko zmanjšalo skupno obremenitev poročevalcev s preprečitvijo podvajanja pri zbiranju podatkov.

(8)

Treba je določiti postopek za sprejemanje ukrepov za izvedbo te uredbe, da bi se omogočila dodatna pojasnila pravil zbiranja in statistične obdelave podatkov ter pravil za obdelavo in pošiljanje rezultatov.

(9)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(10)

Komisiji bi bilo treba zlasti podeliti pooblastila, da posodobi seznam karakteristik v prilogah; da opredeli pogostost zbiranja statističnih podatkov, pravil za posredovanje podatkov kot „prispevkov k skupni evropski vrednosti“ (CETO), prvo referenčno leto za zbiranje statističnih podatkov ter razčlenitev rezultatov in klasifikacij, ki se uporabljajo, ter kombinacij velikostnih razredov; za posodobitev rokov za pošiljanje podatkov; za prilagoditev razčlenitve dejavnosti in proizvodov spremembam ali revizijam statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (NACE) in klasifikacije proizvodov po dejavnosti (CPA); da se sprejmejo ukrepi na podlagi ovrednotenja pilotnih raziskovanj; spremeni spodnjo mejo referenčne populacije v Prilogi VIII; ter vzpostavi kriterije ocenjevanja kakovosti. Ker so ti ukrepi splošne narave in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(11)

Ker cilja te uredbe, in sicer zagotovitve usklajenih podatkov o sestavi, dejavnosti, konkurenčnosti in uspehu podjetij v Skupnosti, države članice ne morejo v celoti doseči in ker ta cilj lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba vzpostavlja skupni okvir za zbiranje, urejanje, sporočanje in vrednotenje statističnih podatkov Skupnosti o strukturi, dejavnosti, konkurenčnosti ter rezultatih podjetij v Skupnosti.

Namen urejanja statistik je zlasti analiziranje:

(a)

strukture in razvoja dejavnosti podjetij;

(b)

uporabljenih faktorjev proizvodnje ter drugih elementov, ki omogočajo merjenje poslovne dejavnosti, konkurenčnosti in rezultatov poslovanja;

(c)

razvoja podjetij in trgov na regionalni, državni, mednarodni ravni in na ravni Skupnosti;

(d)

poslovanja;

(e)

malih in srednje velikih podjetij; in

(f)

specifičnih karakteristik podjetij, povezanih s posebno razčlenitvijo dejavnosti.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba zajema vse tržne dejavnosti na področjih B do N in P do S skupne statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti Evropske skupnosti, vzpostavljene z Uredbo (ES) št. 1893/2006 (v nadaljevanju „NACE Rev. 2“).

2.   Vrste statističnih enot, ki so naštete v oddelku I Priloge k Uredbi Sveta (EGS) št. 696/93 z dne 15. marca 1993 o statističnih enotah za opazovanje in analizo gospodarstva v Skupnosti (8) in so razvrščene pod eno od dejavnosti iz odstavka 1, se vključijo v področje uporabe te uredbe. Uporaba posebnih enot za urejanje statistik se opredeli v prilogah k tej uredbi.

Člen 3

Moduli

1.   Statistike, ki jih je treba zbrati za področja iz člena 1, se razvrstijo kot moduli.

2.   Moduli v tej uredbi so:

(a)

skupni modul za letno strukturno statistiko, kakor je določen v Prilogi I;

(b)

podrobni modul za strukturno statistiko industrije, kakor je določeno v Prilogi II;

(c)

podrobni modul za strukturno statistiko trgovine, kakor je določeno v Prilogi III;

(d)

podrobni modul za strukturno statistiko gradbeništva, kakor je določeno v Prilogi IV;

(e)

podrobni modul za strukturno statistiko zavarovalništva, kakor je določeno v Prilogi V;

(f)

podrobni modul za strukturno statistiko kreditnih institucij, kakor je določeno v Prilogi VI;

(g)

podrobni modul za strukturno statistiko pokojninskih skladov, kakor je določeno v Prilogi VII;

(h)

podrobni modul za strukturno statistiko poslovnih storitev, kakor je določeno v Prilogi VIII;

(i)

podrobni modul za strukturno statistiko demografije podjetij, kakor je določeno v Prilogi IX;

(j)

prilagodljivi modul specifično in omejeno za ad hoc zbiranje podatkov o karakteristikah podjetij.

3.   V vsakem modulu se določijo naslednje informacije:

(a)

dejavnosti, za katere je treba zbrati statistike, opisane v pokritju, navedenem v členu 2(1);

(b)

vrste statističnih enot, ki jih je treba uporabiti za urejanje statistik, vzetih iz seznama statističnih enot iz člena 2(2);

(c)

seznami karakteristik, za katere se zbirajo statistike za področja, navedena v členu 1, in obdobja opazovanja za navedene karakteristike;

(d)

pogostost urejanja statistik, ki so letne ali večletne. Če je urejanje večletno, se opravi vsaj vsakih 10 let;

(e)

časovni razpored s prikazom prvih referenčnih let za statistike, ki jih je treba zbrati;

(f)

standardi v zvezi z reprezentativnostjo in ovrednotenjem kakovosti;

(g)

čas od konca obdobja opazovanja, v katerem je treba statistične podatke sporočati;

(h)

najdaljše dovoljeno prehodno obdobje.

4.   Uporaba prilagodljivega modula iz odstavka 2(j) se načrtuje v tesnem sodelovanju z državami članicami. Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 12(2) najmanj 12 mesecev pred začetkom obdobja opazovanja odloči o področju uporabe, seznamu karakteristik, referenčnem obdobju, zajetih dejavnostih in zahtevah glede kakovosti. Komisija tudi opredeli potrebo po informiranju in vpliv zbiranja podatkov na obremenitev za podjetja ter stroške držav članic.

Da se omeji obremenitev za podjetja ter stroški držav članic, se obseg zbiranja podatkov omeji na največ 20 karakteristik ali vprašanj podjetij, na največ 25 000 anketiranih podjetij iz vse Evropske unije ter na v povprečju največ 1,5 ure vložka posameznega anketiranca. Ad hoc zbiranje podatkov vključuje reprezentativno število držav članic. Ko so potrebni le rezultati na evropski ravni, lahko Komisija, da bi zagotovili minimalne obremenitve in minimalne stroške, uvede način evropskega vzorčenja.

Stroške ad hoc zbiranja podatkov lahko sofinancira Komisija z uporabo uveljavljenih postopkov.

Člen 4

Pilotna raziskovanja

1.   Komisija sproži vrsto pilotnih raziskovanj, ki jih izvedejo države članice na prostovoljni podlagi, kakor je podrobno opredeljeno v prilogah. Komisija nacionalnim organom dodeli nepovratna sredstva v smislu člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti (9), v skladu z razpisom za zbiranje predlogov.

2.   Pilotna raziskovanja se izvedejo za oceno relevantnosti in izvedljivosti pridobivanja podatkov. Rezultate pilotnih raziskovanj oceni Komisija ob upoštevanju koristi zaradi razpoložljivosti podatkov v primerjavi s stroški zbiranja in obremenitvijo za podjetja.

3.   Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o rezultatih pilotnih raziskovanj.

4.   Na podlagi ovrednotenja pilotnih raziskav bodo sprejeti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).

Člen 5

Pridobitev podatkov

1.   Države članice pridobijo potrebne podatke za opazovanje karakteristik v seznamih iz modulov iz člena 3.

2.   Države članice lahko dobijo potrebne podatke z uporabo kombinacije spodaj naštetih različnih virov, pri čemer uporabijo načelo administrativne poenostavitve:

(a)

obvezna raziskovanja: pravne enote, ki so jih države članice izbrale, katerim pripadajo statistične enote ali pa so del njih, so obvezne dajati točne in popolne informacije v predpisanih rokih;

(b)

drugi viri, ki so vsaj enakovredni glede natančnosti in kakovosti;

(c)

postopki statističnega ocenjevanja, kjer katera od karakteristik ni bila opazovana pri vseh enotah.

3.   Za zmanjšanje bremena poročanja imajo državni organi in Komisija (Eurostat), z omejitvami in pogoji, ki jih določi vsaka država članica in Komisija v okviru svojih pristojnosti, dostop do virov administrativnih podatkov, ki zajemajo področja dejavnosti njihovih javnih uprav v tolikšnem obsegu, kot so podatki potrebni za doseganje natančnosti, zahtevane v členu 6. Da bi izpolnili zahteve poročanja te direktive, se poleg tega, kadar je to mogoče, uporabljajo ustrezni administrativni podatki.

4.   V okviru svojih pristojnosti države članice in Komisija spodbujajo večjo uporabo elektronskega pošiljanja in avtomatske obdelave podatkov.

Člen 6

Natančnost

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da poslani podatki odražajo strukturo populacije statističnih enot, določeno v prilogah.

2.   Izvede se ovrednotenje kakovosti, pri čemer se primerjajo koristi razpoložljivosti podatkov s stroški zbiranja in obremenitvijo za podjetje, zlasti za mala podjetja.

3.   Države članice pošljejo Komisiji na njeno zahtevo vse informacije, ki so potrebne za ovrednotenje iz odstavka 2.

Člen 7

Primerljivost

1.   Države članice pripravijo iz zbranih in ocenjenih podatkov primerljive rezultate, pri čemer upoštevajo dogovorjeno razdelitev za vsak modul iz člena 3 in zadevnih prilog.

2.   Da bi lahko zbrali agregate Skupnosti, države članice pripravijo sestavine nacionalnih rezultatov po ravneh NACE Rev. 2, kot je določeno v modulih v prilogah ali kot so določene po regulativnem postopku s pregledom iz člena 12(3).

Člen 8

Sporočanje rezultatov

1.   Države članice pošljejo rezultate iz člena 7 te uredbe, vključno z zaupnimi podatki, Komisiji (Eurostatu) v skladu z obstoječimi predpisi Skupnosti o pošiljanju zaupnih statističnih podatkov, zlasti z Uredbo Sveta (Euratom, EGS) št. 1588/90 (10). Predpisi Skupnosti se uporabljajo pri obravnavanju rezultatov, če le-ti vsebujejo zaupne podatke.

2.   Rezultati se pošljejo v ustrezni tehnični obliki v obdobju po koncu obdobja opazovanja, ki je določeno v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3) za module, določene v členu 3(2)(a) do (h) in (j), in ne bo trajalo dlje od 18 mesecev. Za modul, določen v členu 3(2)(i), obdobje ne bo daljše od 30 mesecev ali 18 mesecev, kot je določeno v Prilogi IX, oddelek 9. Poleg tega se majhno število ocenjenih predhodnih rezultatov pošlje v času od konca obdobja opazovanja, ki se določi v skladu z navedenim postopkom za module, določene v členu 3(2)(a) do (g), in ni daljše od 10 mesecev. Za modul, določen v členu 3(2)(i), obdobje za predhodne rezultate ne bo trajalo dlje od 18 mesecev.

3.   Da bi čim bolj zmanjšali obremenitev za podjetja in stroške nacionalnih statističnih organov, države članice lahko označijo podatke, ki se uporabljajo le kot prispevek k evropski skupni vrednosti, z oznako CETO. Eurostat ne objavi teh podatkov in države članice ne označujejo z oznako CETO podatkov, objavljenih na nacionalni ravni. Uporaba oznake CETO je odvisna od deleža posamezne države članice v celotni dodani vrednosti EU, ki jo ustvari gospodarstvo, kot sledi:

(a)

Nemčija, Francija, Italija in Združeno kraljestvo: podatki z oznako CETO se lahko sporočijo na ravni razreda NACE Rev. 2 in razčlenjeni po velikostnih razredih na ravni skupine NACE. Rev. 2. Označenih je lahko največ 15 % polj.

(b)

Belgija, Danska, Irska, Grčija, Španija, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska Finska in Švedska: podatki z oznako CETO se lahko sporočijo na ravni razreda NACE Rev. 2 in razčlenjeni po velikostnih razredih na ravni skupine NACE Rev. 2. Označenih je lahko največ 25 % polj. Če pa je delež razreda NACE Rev. 2 ali velikostnega razreda skupine NACE Rev. 2 v kateri koli državi članici manjši od 0,1 % gospodarstva zadevne države članice, se ti podatki lahko pošljejo tudi z oznako CETO.

(c)

Bolgarija, Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Romunija, Slovenija in Slovaška: podatki z oznako CETO se lahko sporočijo na ravni skupine in razreda NACE Rev. 2 ter razčlenjeni po velikostnih razredih na ravni skupine NACE Rev. 2. Na ravni skupine je lahko označenih največ 25 % polj.

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, ki zadevajo pregledovanje pravil v zvezi z oznako CETO in razvrstitev držav v posamezne skupine, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3) do 29. aprila 2013 in nato vsakih pet let.

Člen 9

Informacije o izvedbi

Države članice pošljejo Komisiji na njeno zahtevo vse pomembne informacije glede izvajanja te uredbe v državah članicah.

Člen 10

Prehodna obdobja

1.   V prehodnih obdobjih se lahko odstopanja od določil iz prilog odobrijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 12(2), če so v nacionalnih statističnih sistemih potrebne večje prilagoditve.

2.   Dodatna prehodna obdobja se lahko odobrijo državi članici za urejanje statistik, kjer je nemogoče upoštevati določbe te uredbe zaradi dovoljenih izjem, skladno z Uredbo Sveta (EGS) št. 2186/93 z dne 22. julija 1993 o koordinaciji Skupnosti pri vzpostavljanju poslovnih registrov v statistične namene (11).

Člen 11

Izvedbeni ukrepi

1.   Za izvajanje te uredbe se v skladu z regulativnim postopkom iz člena 12(2) sprejmejo naslednji potrebni ukrepi:

(a)

vzpostavitev opredelitve karakteristik in njihov pomen za nekatere dejavnosti (člen 3 in Priloga I, oddelek 4, odstavek 2);

(b)

vzpostavitev opredelitev obdobja opazovanja (člen 3);

(c)

vzpostavitev ustrezne tehnične oblike za pošiljanje rezultatov (člen 8 in Priloga I, oddelek 9, odstavek 2);

(d)

vzpostavitev prehodnega obdobja in odstopanja od določb te uredbe, odobrena v navedenem obdobju (člen 10 in Priloga I, oddelek 11, Priloga II, oddelek 10, Priloga III, oddelek 9, Priloga VIII, oddelek 8, in Priloga IX, oddelek 13);

(e)

vzpostavitev seznama značilnosti, ki jih je treba poslati z uporabo skupne statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti, vzpostavljene z Uredbo Sveta (EGS) št. 3037/90 (12) (v nadaljevanju „NACE Rev. 1.1“) za leto 2008, in podrobnosti v zvezi z izkazovanjem rezultatov (Priloga I, oddelek 9, odstavek 2);

(f)

vzpostavitev uporabe prilagodljivega modula iz členov 3(2)(j) in 3(4); in

(g)

vzpostavitev postopkov, ki jih je treba upoštevati glede ad hoc zbiranj podatkov, navedenih v Prilogi II, oddelek 4, odstavka 3 in 4, Prilogi III, oddelek 3, in Prilogi IV, oddelek 3, odstavek 3.

2.   Za izvajanje te uredbe v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3) se sprejmejo naslednji potrebni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, in sicer:

(a)

posodabljanje seznamov karakteristik in predhodnih rezultatov, če posodabljanje po kvantitativni oceni ne povzroči povečanja števila opazovanih enot niti obremenitve za enote, ki bi bilo nesorazmerno s pričakovanimi rezultati (člena 4 in 8 in Priloga I, oddelek 6, Priloga II, oddelek 6, Priloga III, oddelek 6, Priloga IV, oddelek 6);

(b)

vzpostavitev pogostosti urejanja statistik (člen 3);

(c)

vzpostavitev pravil označevanja podatkov z oznako CETO (člen 8(3));

(d)

vzpostavitev prvega referenčnega leta za urejanje rezultatov (člen 8 in Priloga I, oddelek 5);

(e)

vzpostavitev razčlenitve rezultatov, zlasti klasifikacij, ki se uporabljajo in kombinacije velikostnih razredov (člen 7 in Priloga VIII, oddelek 4, odstavka 2 in 3, Priloga IX, oddelek 8, odstavka 2 in 3, in Priloga IX, oddelek 10);

(f)

dopolnitev rokov za pošiljanje podatkov (člen 8 in Priloga I, oddelek 8, odstavek 1, in Priloga VI, oddelek 7);

(g)

prilagoditev razčlenitve dejavnosti spremembam ali revizijam NACE ter razčlenitev proizvodov spremembam ali revizijam CPA;

(h)

sprejetje ukrepov na podlagi ovrednotenja pilotnih raziskovanj (člen 4(4));

(i)

spreminjanje spodnje meje referenčnih populacij (Priloga VIII, oddelek 3); in

(j)

vzpostavitev kriterijev ocenjevanja kakovosti (člen 6 in Priloga I, oddelek 6, Priloga II, oddelek 6, Priloga III, oddelek 6, in Priloga IV, oddelek 6).

Člen 12

Odbor

1.   Komisiji pomaga Odbor za statistične programe Evropskih skupnosti, ustanovljen s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (13).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5a(1) do (4) in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 13

Poročilo

1.   Komisija do 29. aprila 2011 in nato vsaka tri leta predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o statistikah, urejenih skladno s to uredbo, zlasti o njihovi kakovosti in o obremenitvi za podjetja.

2.   V poročilih iz odstavka 1 Komisija predlaga potrebne spremembe.

Člen 14

Razveljavitev

1.   Uredba (ES, Euratom) št. 58/97 se razveljavi. Razveljavi se tudi člen 20 Uredbe (ES) št. 1893/2006.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo od referenčnega leta 2008 naprej in se glasijo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi XI. Določbe Uredbe (ES, Euratom) št. 58/97 se še naprej uporabljajo za zbiranje, urejanje in sporočanje podatkov za referenčna leta do vključno leta 2007.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. marca 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J. LENARČIČ


(1)  UL C 318, 23.12.2006, str. 78.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 29. marca 2007 (UL C 27 E, 31.1.2008, str. 139) in Sklep Sveta z dne 14. februarja 2008.

(3)  UL L 14, 17.1.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

(4)  Glej Prilogo X

(5)  UL L 358, 31.12.2002, str. 1. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 787/2004/ES (UL L 138, 30.4.2004, str. 12).

(6)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (UL L 396, 30.12.2006, str. 1. popravljeno v UL L 136, 29.5.2007, str. 3). Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1354/2007 (UL L 304, 22.11.2007, str. 1).

(7)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(8)  UL L 76, 30.3.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(9)  UL L 52, 22.2.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(10)  UL L 151, 15.6.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(11)  UL L 196, 5.8.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(12)  UL L 293, 24.10.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

(13)  UL L 181, 28.6.1989, str. 47.


PRILOGA I

SKUPNI MODUL ZA LETNE STRUKTURNE STATISTIKE

ODDELEK 1

Cilj

Cilj te priloge je določitev skupnega okvira za zbiranje, urejanje, sporočanje in ovrednotenje statistik Skupnosti o strukturi, dejavnosti, konkurenčnosti in rezultatih podjetja v državah članicah.

ODDELEK 2

Področje uporabe

Zbiranje statistik se nanaša na področja iz člena 1(a), (b) (c) in (e), zlasti na analizo dodane vrednosti in njenih glavnih sestavin.

ODDELEK 3

Pokritje

1.

Statistike se zbirajo za dejavnosti, navedene v oddelku 9.

2.

Pilotna raziskovanja se izvajajo za dejavnosti, omenjene v oddelku 10.

ODDELEK 4

Karakteristike

1.

Spodaj določeni seznami karakteristik kažejo, kjer je to ustrezno, vrsto statistične enote, za katero je treba zbrati statistične podatke.

2.

Ustrezni nazivi karakteristik, za katere je treba zbrati statistične podatke o dejavnostih na področju K klasifikacije NACE Rev. 2, ki najbližje ustrezajo tistim iz odstavkov 3 do 5, se določijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 12(2).

3.

Letne demografske statistike:

Šifra

Naslov

Strukturni podatki

11 11 0

Število podjetij

11 21 0

Število lokalnih enot

4.

Karakteristike podjetij, za katere je treba zbrati letne statistike:

Šifra

Naslov

Računovodski podatki

12 11 0

Prihodki od prodaje

12 12 0

Vrednost proizvodnje

12 15 0

Dodana vrednost v stroških faktorjev

12 17 0

Bruto poslovni presežek

13 11 0

Celotna vrednost nabavljenega blaga in storitev

13 12 0

Nabava blaga in storitev, kupljenih za nadaljnjo prodajo v nespremenjeni obliki

13 13 1

Plačila za najem delovne sile

13 31 0

Stroški dela

13 32 0

Plače

13 33 0

Stroški socialnega zavarovanja

Podatki v zvezi s kapitalskim računom

15 11 0

Bruto investicije v opredmetena sredstva

Podatki o zaposlenosti

16 11 0

Število oseb, ki delajo

16 13 0

Število zaposlenih

16 14 0

Število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa

5.

Karakteristike, za katere je treba zbrati letne regionalne statistike:

Šifra

Naslov

Računovodski podatki

13 32 0

Plače

Podatki o zaposlenosti

16 11 0

Število oseb, ki delajo

6.

Pilotna raziskovanja se opravijo za karakteristike, navedene v oddelku 10.

ODDELEK 5

Prvo referenčno leto

Prvo referenčno leto, za katero se zberejo statistični podatki, je koledarsko leto 2008. Podatki se zberejo v skladu z razčlenitvijo v oddelku 9. Vendar se v zvezi s prvim referenčnim letom, za katerega je treba urediti statistične podatke o razredih dejavnosti iz obsega skupin 64.2, 64.3 in 64.9 ter oddelka 66 NACE Rev. 2, odloča v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).

ODDELEK 6

Poročilo o kakovosti statističnih podatkov

Za vsako ključno karakteristiko države članice navedejo stopnjo natančnosti glede na 95-odstotno stopnjo zaupanja, ki jo vključi Komisija v poročilo, predvideno v členu 13, ob upoštevanju uporabe navedenega člena v vseh državah članicah. Ključne karakteristike se določijo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).

ODDELEK 7

Priprava rezultatov

1.

Rezultate je treba razčleniti do ravni podrobnosti o dejavnostih, naštetih v oddelku 9.

2.

Nekatere rezultate je treba razčleniti tudi po velikostnih razredih za vsako skupino dejavnosti, naštetih v oddelku 9.

3.

Rezultate regionalnih statistik je treba razčleniti na dvomestno raven (oddelki) NACE Rev. 2 in na raven 2 skupne statistične klasifikacije teritorialnih enot, vzpostavljene z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (v nadaljevanju „NUTS“).

ODDELEK 8

Sporočanje rezultatov

1.

Rezultate je treba sporočiti v 18 mesecih od konca koledarskega leta obdobja opazovanja, razen za razred dejavnosti 64.11 NACE Rev. 2 in dejavnosti NACE Rev. 2, zajete v prilogah V, VI in VII. Za razred dejavnosti 64.11 NACE Rev. 2 je rok za sporočanje 10 mesecev. Za dejavnosti, zajete v prilogah V, VI in VII, je rok za sporočanje določen v teh prilogah. Vendar se o roku za sporočanje rezultatov v zvezi z razredi dejavnosti, zajetimi v skupinah 64.2, 64.3 in 64.9 ter oddelku 66 NACE Rev. 2, odloča v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).

2.

Razen za oddelke 64 in 65 NACE Rev. 2 se predhodni nacionalni rezultati ali ocene pošljejo v 10 mesecih od konca koledarskega leta obdobja opazovanja v zvezi s statistiko podjetij, ki se uredijo za spodaj naštete karakteristike:

Šifra

Naslov

Računovodski podatki

12 11 0

Prihodki od prodaje

Podatki o zaposlenosti

16 11 0

Število oseb, ki delajo

Te predhodne rezultate ali ocene je treba razčleniti na trimestno raven (skupina) NACE Rev. 2. Za oddelek 66 NACE Rev.2 se o sporočanju predhodnih rezultatov ali ocen odloča v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).

ODDELEK 9

Razčlenitev dejavnosti

1.

Da se omogoči zbiranje statističnih podatkov Skupnosti, države članice sporočijo nacionalne rezultate, razčlenjene po razredih NACE Rev. 2 za področja B do N in oddelek 95, od referenčnega leta 2008 naprej.

2.

Brez poseganja v člen 2(1) države članice posredujejo Komisiji strukturno statistiko podjetij za referenčno leto 2008 na podlagi NACE Rev. 1.1 in NACE Rev. 2.

Seznam karakteristik, ki jih je treba poslati z uporabo klasifikacij NACE Rev. 1.1, in podrobnosti v zvezi z izkazovanjem rezultatov se določi v skladu z regulativnim postopkom iz člena 12(2).

ODDELEK 10

Poročila in pilotna raziskovanja

1.

Komisija sproži vrsto pilotnih raziskovanj za dejavnosti na področjih P do R in oddelkih 94 in 96 področja S NACE Rev. 2, da se preskusi izvedljivost pokritja tržnih dejavnosti na teh področjih.

2.

Komisija sproži vrsto pilotnih raziskovanj za karakteristike v zvezi s finančnimi poročili in nematerialnimi naložbami, organizacijskimi oblikami proizvodnega sistema in primerljivostjo med strukturno statistiko podjetij in trgom dela ter statistiko produktivnosti. Ta pilotna raziskovanja se bodo prilagodila posebnostim sektorjev.

ODDELEK 11

Prehodno obdobje

Za zbiranje statističnih podatkov za karakteristike 12 17 0, 13 13 1 in 16 14 0 se prehodno obdobje ne podaljša za več kot dve leti po prvem referenčnem letu (2008), prikazanem v oddelku 5.


(1)  UL L 154, 21.6.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 105/2007 (UL L 39, 10.2.2007, str. 1).


PRILOGA II

PODROBNI MODUL ZA STRUKTURNO STATISTIKO INDUSTRIJE

ODDELEK 1

Cilj

Cilj te priloge je določitev skupnega okvira za zbiranje, urejanje, sporočanje in ovrednotenje statistik Skupnosti o strukturi, dejavnosti, konkurenčnosti in dosežkih industrijskega sektorja.

ODDELEK 2

Področje uporabe

Zbiranje statistik se nanaša na področja iz člena 1(a) do (e), zlasti na:

osrednji seznam statistik za podrobno analizo strukture, dejavnosti, konkurenčnosti in dosežkov industrijske dejavnosti,

nadaljnji seznam statistik za proučevanje posebnih tem.

ODDELEK 3

Pokritje

Zbirati je treba statistike za vse dejavnosti, razvrščene znotraj pokritja področij B, C, D in E klasifikacije NACE Rev. 2. Ta področja zajemajo rudarstvo (B), predelovalne dejavnosti (C), oskrbo z elektriko, plinom in paro (D) in vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja (E). Statistike podjetij se bodo nanašale na populacijo vseh podjetij, razvrščenih po njihovi glavni dejavnosti na področjih B, C, D in E.

ODDELEK 4

Karakteristike

1.

Seznami spodaj določenih karakteristik in statistik kažejo, kjer je to ustrezno, vrsto statistične enote, za katero je treba zbrati statistične podatke, in ali jih je treba zbirati letno ali na več let. Statistike in karakteristike, zapisane s poševno pisavo, so vključene tudi v sezname skupnega modula iz Priloge I.

2.

Letne demografske statistike:

Šifra

Naslov

Strukturni podatki

11 11 0

Število podjetij

11 21 0

Število lokalnih enot

11 31 0

Število enot enovrstne dejavnosti

3.

Karakteristike podjetij, za katere je treba zbrati letne statistike:

Šifra

Naslov

 

Računovodski podatki

12 11 0

Prihodki od prodaje

12 12 0

Vrednost proizvodnje

12 13 0

Bruto trgovska marža

12 15 0

Dodana vrednost v stroških faktorjev

12 17 0

Bruto poslovni presežek

13 11 0

Celotna vrednost nabavljenega blaga in storitev

13 12 0

Nabava blaga in storitev, kupljenih za nadaljnjo prodajo v nespremenjeni obliki

13 13 1

Plačila za najem delovne sile

13 21 3

Spremembe zalog končnih proizvodov in nedokončane proizvodnje

13 31 0

Stroški dela

13 32 0

Plače

13 33 0

Stroški socialnega zavarovanja

13 41 1

Plačila za dolgoročni in poslovni najem

Podatki v zvezi s kapitalskim računom

15 11 0

Bruto investicije v opredmetena sredstva

15 12 0

Bruto investicije v zemljišča

15 13 0

Bruto investicije v obstoječe zgradbe in objekte

15 14 0

Bruto investicije v gradnjo in adaptacijo objektov

15 15 0

Bruto investicije v stroje in opremo

15 21 0

Prodaja opredmetenega investicijskega blaga

Podatki o zaposlenosti

16 11 0

Število oseb, ki delajo

16 13 0

Število zaposlenih

16 14 0

Število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa

16 15 0

Število opravljenih ur zaposlenih

Členitev prihodkov od prodaje po vrsti dejavnosti

18 11 0

Prihodki od prodaje iz glavne dejavnosti na trimestni ravni NACE Rev. 2

Nabava energetskih proizvodov

20 11 0

Nabava energetskih proizvodov (vrednost)

Brez področij D in E

Okoljski podatki

21 11 0

Investicije v opremo in čistilne naprave in posebni dodatki proti onesnaževanju (v glavnem oprema za prečiščevanje in nevtralizacijo odpadnih snovi pri proizvodnji) (1)

 

21 12 0

Investicije v opremo in čistilne naprave, povezane s čistejšo tehnologijo (integrirano tehnologijo) (1)

 

4.

Karakteristike podjetij, za katere je treba zbrati večletne statistike:

Šifra

Naslov

Podatki v zvezi s kapitalskim računom

15 42 0

Bruto vlaganje v koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice

15 44 1

Investicije v kupljeno programsko opremo

Členitev prihodkov od prodaje po vrsti dejavnosti

18 12 0

Prihodki od prodaje od industrijskih dejavnosti

18 15 0

Prihodki od prodaje od storitvenih dejavnosti

18 16 0

Prihodki od prodaje od trgovskih dejavnosti (nabave, prodaje in posredništva)

Okoljski podatki

21 14 0

Celotni tekoči izdatki za varstvo okolja (2)

Podizvajalske pogodbe

23 11 0

Plačila podizvajalcem

5.

Karakteristike, za katere je treba zbrati letne regionalne statistike:

Šifra

Naslov

Računovodski podatki

13 32 0

Plače

Podatki o zaposlenosti

16 11 0

Število oseb, ki delajo

6.

Karakteristike za enoto enovrstne dejavnosti, za katere je treba zbrati letne statistike:

Šifra

Naslov

Računovodski podatki

12 11 0

Prihodki od prodaje

12 12 0

Vrednost proizvodnje

13 32 0

Plače

Podatki v zvezi s kapitalskim računom

15 11 0

Bruto investicije v opredmetena sredstva

Podatki o zaposlenosti

16 11 0

Število oseb, ki delajo

7.

Pilotna raziskovanja se opravijo za karakteristike, navedene v oddelku 9.

ODDELEK 5

Prvo referenčno leto

1.

Prvo referenčno leto, za katero se bodo zbirali letni statistični podatki, bo koledarsko leto 2008. Prva referenčna leta, za katera se zbirajo večletni statistični podatki, so v nadaljevanju določena za šifre, pod katerimi so naštete karakteristike:

Koledarsko leto

Šifra

2009

15 42 0 in 15 44 1

2008

18 12 0, 18 15 0, 18 16 0 in 23 11 0

2.

Večletne statistike se zbirajo vsaj vsakih pet let.

3.

Prvo referenčno leto, za katero je treba urediti statistike o karakteristiki 21 14 0, bo koledarsko leto 2010.

4.

Statistiko o karakteristiki 21 12 0 je treba urediti vsako leto. Statistiko o karakteristiki 21 14 0 je treba urediti vsako tretje leto.

ODDELEK 6

Poročilo o kakovosti statističnih podatkov

Za vsako ključno karakteristiko države članice prikažejo stopnjo natančnosti glede na 95-odstotno stopnjo zaupanja, ki jo Komisija vključi v poročilo, predvideno v členu 13, ob upoštevanju uporabe navedenega člena v vseh državah članicah. Ključne karakteristike se določijo skladno z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).

ODDELEK 7

Priprava rezultatov

1.

Rezultati se za statistiko, z izjemo karakteristik 18 11 0, 18 12 0, 18 15 0 in 18 16 0, razčlenijo do štirimestne ravni (razred) NACE Rev. 2.

Karakteristike 18 11 0, 18 12 0, 18 15 0 in 18 16 0 se razčlenijo do trimestne ravni (skupina) NACE Rev. 2.

2.

Nekatere rezultate je treba razčleniti tudi v velikostne razrede in na trimestno raven (skupino) NACE Rev. 2.

3.

Rezultate za statistike, zbrane iz enote enovrstne dejavnosti, je treba razčleniti na štirimestno raven (razred) NACE Rev. 2.

4.

Rezultate za regionalne statistike je treba razčleniti na dvomestno raven (oddelki) NACE Rev. 2 in na raven 2 NUTS.

5.

Rezultate za karakteristike 21 11 0, 21 12 0 in 21 14 0 je treba razčleniti na dvomestno raven (oddelek) NACE Rev. 2.

6.

Rezultate za karakteristike 21 11 0, 21 12 0 in 21 14 0 je treba razčleniti na naslednja okoljska področja: zaščito zunanjega zraka in podnebja, ravnanje z odpadno vodo, ravnanje z odpadki in druge dejavnosti za varovanje okolja. Rezultati za okoljska področja se bodo razčlenili na dvomestno raven (oddelek) NACE Rev. 2.

ODDELEK 8

Sporočanje rezultatov

Rezultate je treba sporočiti v 18 mesecih od konca koledarskega leta obdobja opazovanja.

Za statistiko podjetij iz oddelka 4(3) je treba poslati predhodne nacionalne rezultate ali ocene za spodaj navedene karakteristike v 10 mesecih od konca koledarskega leta obdobja opazovanja:

Šifra

Naslov

Strukturni podatki

11 11 0

Število podjetij

Računovodski podatki

12 11 0

Prihodki od prodaje

12 12 0

Vrednost proizvodnje

13 11 0

Skupaj nabava blaga in storitev

13 32 0

Plače

15 11 0

Bruto investicije v opredmetena sredstva

Podatki o zaposlenosti

16 11 0

Število oseb, ki delajo

Te predhodne rezultate je treba razčleniti na trimestno raven (skupina) NACE Rev. 2.

ODDELEK 9

Poročila in pilotna raziskovanja

Države članice Komisiji zagotovijo poročilo v zvezi z razpoložljivostjo potrebnih podatkov za urejanje rezultatov za naslednje karakteristike:

Šifra

Naslov

Opomba

Okoljski podatki

21 11 0

Investicije v opremo in čistilne naprave in posebni dodatki proti onesnaževanju (v glavnem oprema za prečiščevanje in nevtralizacijo odpadnih snovi pri proizvodnji)

Posebna členitev v skladu s Kjotskim protokolom k Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah

21 12 0

Investicije v naprave in objekte za nadzor in preprečevanje onesnaževanja („integrirana tehnologija“)

Posebna členitev v skladu s Kjotskim protokolom k Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah

21 14 0

Skupaj tekoči izdatki za varstvo okolja

Posebna členitev izdatkov, ki so nastali pri izvajanju okoljske politike EU

Podizvajalske pogodbe

23 12 0

Prihodki iz podizvajalskih pogodb

 

Komisija sproži vrsto pilotnih raziskovanj za te karakteristike.

ODDELEK 10

Prehodno obdobje

Za ureditev statistike o karakteristikah 21 12 0 in 21 14 0 se prehodno obdobje konča z referenčnim letom 2008.


(1)  Če celoten znesek prihodkov od prodaje ali število oseb, zaposlenih v oddelku NACE Rev. 2 na področjih B do E, v državi članici predstavlja manj kakor 1 % celote v Skupnosti, potem za namene te uredbe ni treba zbirati informacij, potrebnih za ureditev statistike v zvezi s karakteristiko 21 11 0 in 21 12 0. Če to zahteva politika Skupnosti, lahko Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 12(2) zahteva ad hoc zbiranje teh podatkov.

(2)  Če celoten znesek prihodkov od prodaje ali število oseb, zaposlenih v oddelku NACE Rev. 2 na področjih B do E, v državi članici predstavlja manj kakor 1 % celote v Skupnosti, potem za namene te uredbe ni treba zbirati informacij, potrebnih za ureditev statistike v zvezi s karakteristiko 21 14 0. Če to zahteva politika Skupnosti, lahko Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 12(2) zahteva ad hoc zbiranje teh podatkov.


PRILOGA III

PODROBNI MODUL ZA STRUKTURNO STATISTIKO TRGOVINE

ODDELEK 1

Cilj

Cilj te priloge je določitev skupnega okvira za zbiranje, urejanje, sporočanje in ovrednotenje statistik Skupnosti o strukturi, dejavnosti, konkurenčnosti in rezultatih sektorja trgovine.

ODDELEK 2

Področje uporabe

Zbiranje statističnih podatkov se nanaša na področja iz člena 1(a) do (e), zlasti na:

strukturo trgovinske mreže in njen razvoj,

dejavnost distribuiranja in oblike prodaje ter tudi vzorce dobave in prodaje.

ODDELEK 3

Pokritje

1.

Statistike je treba zbirati za vse dejavnosti v okviru pokritja področja G NACE Rev. 2. Ta sektor zajema dejavnosti trgovine; popravila motornih vozil in motorjev. Statistika podjetij se nanaša na populacijo vseh podjetij, katerih glavna dejavnost je uvrščena v področje G.

2.

Če v državi članici skupni znesek prihodkov od prodaje in število oseb, ki delajo v oddelku NACE Rev. 2, področje G, navadno predstavlja manj kot 1 % celote Evropske skupnosti, informacij, opredeljenih v tej prilogi, ki jih ni v Prilogi I, ni treba zbirati za namene te uredbe.

3.

Če tako zahteva politika Skupnosti, lahko Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 12(2) zahteva ad hoc zbiranje podatkov, omenjenih v odstavku 2.

ODDELEK 4

Karakteristike

1.

Seznami spodaj določenih karakteristik in statistik kažejo, kjer je to ustrezno, vrsto statistične enote, za katero je treba zbirati statistične podatke, in ali jih je treba zbirati letno ali na več let. Statistike in karakteristike, zapisane s poševno pisavo, so vključene v sezname skupnega modula iz Priloge I.

2.

Letne demografske statistike:

Šifra

Naslov

Strukturni podatki

11 11 0

Število podjetij

11 21 0

Število lokalnih enot

3.

Karakteristike podjetij, za katere je treba urejati letne statistike:

Šifra

Naslov

Računovodski podatki

12 11 0

Prihodki od prodaje

12 12 0

Vrednost proizvodnje

12 13 0

Bruto trgovska marža

12 15 0

Dodana vrednost v stroških faktorjev

12 17 0

Bruto poslovni presežek

13 11 0

Celotna vrednost nabavljenega blaga in storitev

13 12 0

Nabava blaga in storitev, kupljenih za nadaljnjo prodajo v nespremenjeni obliki

13 13 1

Plačila za najem delovne sile

13 21 0

Sprememba zalog blaga in storitev

13 21 1

Sprememba zalog blaga in storitev, kupljenih za nadaljnjo prodajo v nespremenjeni obliki

13 31 0

Stroški dela

13 32 0

Plače

13 33 0

Stroški socialnega zavarovanja

Podatki v zvezi s kapitalskim računom

15 11 0

Bruto investicije v opredmetena sredstva

15 12 0

Bruto investicije v zemljišča

15 13 0

Bruto investicije v obstoječe zgradbe in objekte

15 14 0

Bruto investicije v gradnjo in adaptacijo objektov

15 15 0

Bruto investicije v stroje in opremo

15 21 0

Prodaja opredmetenega investicijskega blaga

Podatki o zaposlenosti

16 11 0

Število oseb, ki delajo

16 13 0

Število zaposlenih

16 14 0

Število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa

4.

Karakteristike podjetij, za katere je treba zbrati večletne statistike:

Šifra

Naslov

Opomba

 

Informacije o oblikah trgovanja po podjetjih

Samo oddelek 47

17 32 0

Število prodajaln

 

Členitev prihodkov od prodaje po vrsti dejavnosti

18 10 0

Razčlenitev prihodkov od prodaje od kmetijstva, gozdarstva, ribištva in industrijskih dejavnosti

 

18 15 0

Razčlenitev prihodkov od prodaje od storitvenih dejavnosti

 

18 16 0

Prihodki od prodaje od trgovskih dejavnosti (nabave, prodaje in posredništva)

 

Členitev prihodkov od prodaje po proizvodu

18 21 0

Členitev prihodkov od prodaje po proizvodu (po področju G CPA (1))

 

5.

Karakteristike, za katere je treba zbrati letne regionalne statistike:

Šifra

Naslov

Računovodski podatki

13 32 0

Plače

Podatki o zaposlenosti

16 11 0

Število oseb, ki delajo

6.

Karakteristike, za katere je treba zbrati večletne regionalne statistike:

Šifra

Naslov

Opomba

Računovodski podatki

12 11 0

Prihodki od prodaje

Samo oddelka 45 in 47

Informacije o oblikah trgovanja po podjetjih

17 33 1

Prodajni prostor

Samo oddelek 47

ODDELEK 5

Prvo referenčno leto

1.

Prvo referenčno leto, za katero se zberejo statistični podatki, je koledarsko leto 2008. Prva referenčna leta, za katera se zberejo večletni statistični podatki, so določena spodaj za vsak oddelek klasifikacije NACE Rev. 2, za katerega se zberejo podatki, in za večletne regionalne statistike:

Koledarsko leto

Razčlenitev

2012

Oddelek 47

2008

Oddelek 46

2009

Regionalne statistike

2010

Oddelek 45

2.

Večletni podatki se zbirajo vsakih pet let.

ODDELEK 6

Poročilo o kakovosti statističnih podatkov

Za vsako ključno karakteristiko države članice prikažejo stopnjo natančnosti glede na 95-odstotno stopnjo zaupanja, ki jo Komisija vključi v poročilo, predvideno v členu 13, ob upoštevanju uporabe tega člena v vseh državah članicah. Ključne karakteristike se določijo skladno z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).

ODDELEK 7

Priprava rezultatov

1.

Da bi lahko zbrali agregate Skupnosti, morajo države članice predložiti nacionalne rezultate, razčlenjene po razredih NACE Rev. 2.

2.

Nekatere rezultate je treba razčleniti tudi po velikostnih razredih za vsako skupino NACE Rev. 2.

3.

Regionalne statistike je treba razčleniti na trimestno raven (skupina) NACE Rev. 2 in na raven 2 NUTS.

4.

Pokritje regionalnih statističnih podatkov, ki jih je treba zbrati na večletni osnovi, ustreza populaciji vseh lokalnih enot, katerih glavna dejavnost je razvrščena v področje G. Vendar se lahko omeji na lokalne enote, odvisne od podjetij, razvrščenih v področje G NACE Rev. 2, če ta populacija zajema več kot 95 % skupnega pokritja. To razmerje se izračuna z uporabo karakteristike zaposlenosti, ki je na voljo v poslovnem registru.

ODDELEK 8

Sporočanje rezultatov

1.

Rezultate je treba sporočiti v 18 mesecih od konca koledarskega leta obdobja opazovanja.

2.

Predhodne nacionalne rezultate ali ocene je treba sporočiti v 10 mesecih od konca koledarskega leta obdobja opazovanja za statistiko podjetij, izračunano za spodaj naštete karakteristike:

Šifra

Naslov

Računovodski podatki

12 11 0

Prihodki od prodaje

Podatki o zaposlenosti

16 11 0

Število oseb, ki delajo

Te predhodne rezultate je treba razčleniti na trimestno raven (skupina) NACE Rev. 2.

ODDELEK 9

Prehodno obdobje

Za zbiranje statističnih podatkov za karakteristiki 13 13 1 in 16 14 0 se prehodno obdobje ne podaljša za več kot dve leti po prvem referenčnem letu (2008), kot je prikazano v oddelku 5.


(1)  Uredba Sveta (EGS) št. 3696/93 z dne 29. oktobra 1993 o statistični klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA) v Evropski gospodarski skupnosti (UL L 342, 31.12.1993, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.


PRILOGA IV

PODROBNI MODUL ZA STRUKTURNE STATISTIKE GRADBENIŠTVA

ODDELEK 1

Cilj

Cilj te priloge je določitev skupnega okvira za zbiranje, urejanje, sporočanje in ovrednotenje statistike Skupnosti o strukturi, dejavnosti, konkurenčnosti in dosežkih sektorja gradbeništva.

ODDELEK 2

Področje uporabe

Urejanje statistike se nanaša na področja iz člena 1(a) do (e), zlasti na:

osrednji seznam statistike za podrobno analizo strukture, dejavnosti, konkurenčnosti in dosežkov dejavnosti gradbeništva,

nadaljnji seznam statistike za proučevanje posebnih tem.

ODDELEK 3

Pokritje

1.

Statistike je treba zbrati za vse dejavnosti, razvrščene v področje F NACE Rev. 2. Statistike podjetij se bodo nanašale na populacijo vseh podjetij, ki so razvrščena glede na svojo glavno dejavnost v področje F.

2.

Če v državi članici skupni znesek prihodkov od prodaje in število oseb, ki delajo v oddelku NACE Rev. 2, področje F, navadno predstavljata manj kot 1 % celote Evropske skupnosti, informacij, opredeljenih v tej prilogi, ki niso v Prilogi I, ni treba zbirati za namene te uredbe.

3.

Če tako zahteva politika Skupnosti, Komisija lahko v skladu z regulativnim postopkom iz člena 12(2) zahteva ad hoc zbiranje podatkov, navedenih v odstavku 2.

ODDELEK 4

Karakteristike

1.

Seznami spodaj določenih karakteristik in statistik kažejo, kjer je to ustrezno, vrsto statistične enote, za katero je treba zbrati statistične podatke, in ali jih je treba izračunati letno ali na več let. Statistike in karakteristike, zapisane s poševno pisavo, so vključene tudi v sezname skupnega modula iz Priloge I.

2.

Letne demografske statistike:

Šifra

Naslov

Strukturni podatki

11 11 0

Število podjetij

11 21 0

Število lokalnih enot

3.

Karakteristike podjetij, za katere je treba zbrati letne statistike:

Šifra

Naslov

Opomba

Računovodski podatki

12 11 0

Prihodki od prodaje

 

12 12 0

Vrednost proizvodnje

 

12 13 0

Bruto trgovska marža

Oddelka 41 in 42 ter skupini 43.1 in 43.9 – neobvezno

12 15 0

Dodana vrednost v stroških faktorjev

 

12 17 0

Bruto poslovni presežek

 

13 11 0

Celotna vrednost nabavljenega blaga in storitev

 

13 12 0

Nabava blaga in storitev za nadaljnjo prodajo v nespremenjeni obliki

Oddelka 41 in 42 ter skupini 43.1 in 43.9 – neobvezno

13 13 1

Plačila za najem delovne sile preko agencije

 

13 21 3

Spremembe zalog končnih proizvodov in nedokončane proizvodnje

 

13 31 0

Stroški dela

 

13 32 0

Plače

 

13 33 0

Stroški socialnega zavarovanja

 

13 41 1

Plačila za dolgoročni in poslovni najem

 

Podatki v zvezi s kapitalskim računom

15 11 0

Bruto investicije v opredmetena osnovna sredstva

 

15 12 0

Bruto investicije v zemljišča

 

15 13 0

Bruto investicije v obstoječe zgradbe in objekte

 

15 14 0

Bruto investicije v gradnjo in adaptacijo objektov

 

15 15 0

Bruto investicije v stroje in opremo

 

15 21 0

Prodaja opredmetenega investicijskega blaga

 

Podatki o zaposlenosti

16 11 0

Število oseb, ki delajo

 

16 13 0

Število zaposlenih

 

16 14 0

Število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa

 

16 15 0

Število opravljenih ur zaposlenih

 

Razčlenitev prihodkov od prodaje po vrsti dejavnosti

18 11 0

Prihodki od prodaje iz glavne dejavnosti na trimestni ravni NACE Rev. 2

 

Nabava energetskih proizvodov

20 11 0

Nabava energetskih proizvodov (vrednost)

 

4.

Karakteristike podjetij, za katere je treba zbrati letne statistične podatke:

Šifra

Naslov

Opomba

Podatki v zvezi s kapitalskim računom

15 44 1

Investicije v kupljeno programsko opremo

 

Razčlenitev prihodkov od prodaje po vrsti dejavnosti

18 12 1

Prihodki od prodaje od industrijskih dejavnosti, brez gradbeništva

 

18 12 2

Prihodki od prodaje od gradbene dejavnosti

 

18 15 0

Prihodki od prodaje od storitvenih dejavnosti

 

18 16 0

Prihodki od prodaje od trgovskih dejavnosti

 

18 31 0

Prihodki od prodaje od gradenj stavb

Samo oddelka 41 in 42 ter skupini 43.1 in 43.9

18 32 0

Prihodki od prodaje od gradnje objektov nizke gradnje

Samo oddelka 41 in 42 ter skupini 43.1 in 43.9

Podizvajalske pogodbe

23 11 0

Plačila podizvajalcem

 

23 12 0

Prihodki iz podizvajalskih pogodb

 

5.

Karakteristike, za katere je treba zbrati letne regionalne statistike:

Šifra

Naslov

Računovodski podatki

13 32 0

Plače

Podatki o zaposlenosti

16 11 0

Število oseb, ki delajo

6.

Karakteristike za enoto enovrstne dejavnosti, za katere je treba zbrati letne statistične podatke:

Šifra

Naslov

Računovodski podatki

12 11 0

Prihodki od prodaje

12 12 0

Vrednost proizvodnje

13 32 0

Plače

15 11 0

Bruto investicije v opredmetena osnovna sredstva

Podatki o zaposlenosti

16 11 0

Število oseb, ki delajo

ODDELEK 5

Prvo referenčno leto

1.

Prvo referenčno leto, za katero se bodo zbirali statistični podatki, bo koledarsko leto 2008. Prva referenčna leta, za katera se zberejo večletni statistični podatki, so določena spodaj za šifre, pod katerimi so naštete karakteristike.

Koledarsko leto

Šifra

2009

15 44 1

2008

18 12 1, 18 12 2, 18 15 0, 18 16 0, 18 31 0, 18 32 0, 23 11 0 in 23 12 0

2.

Večletne statistike se zbirajo vsaj vsakih pet let.

ODDELEK 6

Poročilo o kakovosti statističnih podatkov

Za vsako ključno karakteristiko države članice prikažejo stopnjo natančnosti glede na 95 % stopnjo zaupanja, ki jo Komisija vključi v poročilo, predvideno v členu 13, ob upoštevanju uporabe navedenega člena v vseh državah članicah. Ključne karakteristike se določijo skladno z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).

ODDELEK 7

Priprava rezultatov

1.

Rezultati se za statistiko, z izjemo karakteristik 15 44 1, 18 11 0, 18 12 1, 18 12 2, 18 15 0, 18 16 0, 18 31 0 in 18 32 0, razčlenijo na štirimestno raven (razred) NACE Rev. 2.

Rezultati se za karakteristike 15 44 1, 18 11 0, 18 12 1, 18 12 2, 18 15 0, 18 16 0, 18 31 0 in 18 32 0 razčlenijo na trimestno raven (skupina) NACE Rev. 2.

2.

Nekatere rezultate je treba razčleniti tudi po velikostnih razredih in na trimestno raven NACE Rev. 2.

3.

Rezultate za statistike, zbrane iz enot enovrstne dejavnosti, je treba razčleniti na štirimestno raven (razred) NACE Rev. 2.

4.

Rezultate za regionalne statistike je treba razčleniti na dvomestno raven (oddelki) NACE Rev. 2 in na raven 2 NUTS.

ODDELEK 8

Sporočanje rezultatov

Rezultate je treba sporočiti v 18 mesecih od konca koledarskega leta obdobja opazovanja.

Predhodne nacionalne rezultate ali ocene je treba poslati v 10 mesecih od konca koledarskega leta obdobja opazovanja za statistiko podjetij, zbrano za spodaj naštete karakteristike:

Šifra

Naslov

Strukturni podatki

11 11 0

Število podjetij

Računovodski podatki

12 11 0

Prihodki od prodaje

12 12 0

Vrednost proizvodnje

13 11 0

Skupaj nabava blaga in storitev

13 32 0

Plače

Podatki v zvezi s kapitalskim računom

15 11 0

Bruto investicije v opredmetena osnovna sredstva

Podatki o zaposlenosti

16 11 0

Število oseb, ki delajo

Te predhodne rezultate je treba razčleniti na trimestno raven (skupina) NACE Rev. 2.

ODDELEK 9

Prehodno obdobje

Prehodnega obdobja ni mogoče dovoliti.


PRILOGA V

PODROBNI MODUL ZA STRUKTURNO STATISTIKO ZAVAROVALNIŠTVA

ODDELEK 1

Cilj

Cilj te priloge je, da se določi skupni okvir za zbiranje, urejanje, sporočanje in ovrednotenje statistike Skupnosti o strukturi, dejavnosti, konkurenčnosti in dosežkih storitev zavarovalništva. Ta modul vključuje podroben seznam karakteristik, za katere je treba zbrati statistične podatke, da bi se izboljšalo poznavanje razvoja sektorja zavarovalništva na nacionalni ravni, ravni Skupnosti in mednarodni ravni.

ODDELEK 2

Področje uporabe

Statistični podatki, ki jih je treba zbrati, se nanašajo na področja iz člena 1(a), (b) in (c), zlasti na:

podrobno analizo strukture, dejavnosti, konkurenčnosti in dosežkov zavarovalnih podjetij,

razvoj in distribucijo celotnega poslovanja ter poslovanje glede na proizvode, porabnike, mednarodno dejavnost, zaposlovanje, naložbe, kapital in rezerve ter zavarovalno-tehnične rezervacije.

ODDELEK 3

Pokritje

1.

Takšni statistični podatki se bodo zbrali za vse dejavnosti iz NACE Rev. 2, oddelek 65, razen skupine 65.3.

2.

V zbiranje statističnih podatkov so zajeta naslednja podjetja:

podjetja, ki opravljajo posle neživljenjskega zavarovanja: vsa podjetja iz člena 2(1)(a) Direktive 91/674/EGS (1),

podjetja, ki opravljajo posle življenjskega zavarovanja: vsa podjetja iz člena 2(1)(b) Direktive 91/674/EGS,

specializirana podjetja, ki opravljajo posle pozavarovanja: vsa podjetja iz člena 2(1)(c) Direktive 91/674/EGS,

zavarovatelji Lloyd’s: vsa podjetja iz člena 4 Direktive 91/674/EGS,

kompozitne zavarovalnice: vsa podjetja, ki opravljajo posle življenjskega in neživljenjskega zavarovanja.

3.

Poleg tega se bodo podružnice podjetij, ki opravljajo zavarovalne posle iz naslova III Direktive 73/239/EGS (2) in Direktive 2002/83/ES (3) ter katerih dejavnost spada v eno od skupin NACE Rev. 2 iz odstavka 1, obravnavale kot ustrezna podjetja, opredeljena v odstavku 2.

4.

Za usklajeno statistiko Skupnosti bodo države članice imele pravico upoštevati izključitev iz člena 3 Direktive 73/239/EGS in člena 3(2), (3), (5), (6) in (7) Direktive 2002/83/ES.

ODDELEK 4

Karakteristike

1.

Karakteristike, zapisane s poševno pisavo, so tudi vključene v sezname skupnega modula, opredeljenega v Prilogi I. Karakteristike in statistike, predstavljene v seznamu A, navedenem v odstavku 3, in seznamu B, navedenem v odstavku 4, se zbirajo na podlagi oddelka 5. Kadar karakteristike izhajajo neposredno iz letnih računovodskih izkazov, se obračunska leta, ki se končajo med referenčnim letom, izenačijo z navedenim referenčnim letom.

2.

V seznamih A in B se karakteristike za podjetja, ki opravljajo posle življenjskega zavarovanja, opredelijo s številom 1, za podjetja, ki opravljajo posle neživljenjskega zavarovanja, s številom 2, za kompozitne zavarovalnice s številom 3, za specializirana podjetja, ki opravljajo posle pozavarovanja, s številom 4, za posle življenjskega zavarovanja kompozitnih zavarovalnic s številom 5 in za posle neživljenjskega zavarovanja (vključno s sprejetim pozavarovanjem) kompozitnih zavarovalnic s številom 6.

3.

Seznam A vključuje naslednje informacije:

(a)

karakteristike, ki so navedene v členu 6 Direktive 91/674/EGS in zadevajo podjetja, ki opravljajo posle življenjskega, neživljenjskega zavarovanja, kompozitne zavarovalnice in specializirana podjetja, ki opravljajo posle pozavarovanja: aktivno stran bilance stanja: postavke C I (ki ločeno prikazuje zemljišče in stavbe, ki jih naseljuje zavarovalno podjetje zaradi opravljanja dejavnosti), C II, C II 1 + C II 3 kot agregat, C II 2 + C II 4 kot agregat, C III, C III 1, C III 2, C III 3, C III 4, C III 5, C III 6 + C III 7 kot agregat, C IV, D; pasivno stran bilance stanja: postavke A, A I, A II + A III + A IV kot agregat, B, C 1 a (ločeno za posle življenjskega in neživljenjskega zavarovanja kompozitnih zavarovalnic), C 2 a (ločeno za posle življenjskega in neživljenjskega zavarovanja kompozitnih zavarovalnic), C 3 a (ločeno za posle življenjskega in neživljenjskega zavarovanja kompozitnih zavarovalnic), C 4 a, C 5, C 6 a, D a, G III (brez ločitve konvertibilnih posojil), G IV;

(b)

karakteristike, ki so navedene v členu 34, del I, Direktive 91/674/EGS in zadevajo podjetja, ki opravljajo posle neživljenjskega zavarovanja, in specializirana podjetja, ki opravljajo posle pozavarovanja, ter posle neživljenjskega zavarovanja kompozitnih zavarovalnic: postavke 1 a, 1 b, 1 c, 1 d, 2, 4 a aa, 4 a bb, 4 b aa, 4 b bb, 7 (bruto znesek), 7 d, 9, 10 (ločeno za bruto in neto znesek);

(c)

karakteristike, ki so navedene v členu 34, del II, Direktive 91/674/EGS in zadevajo podjetja, ki opravljajo posle življenjskega zavarovanja, in posle življenjskega zavarovanja kompozitnih zavarovalnic: postavke 1 a, 1 b, 1 c (bruto znesek in delež pozavarovatelja ločeno), 2, 3, 5 a aa, 5 a bb 5b aa, 5 b bb, 6 a aa, 6 a bb, 8 (bruto znesek), 8 d, 9, 10, 12, 13 (bruto in neto znesek ločeno);

(d)

karakteristike, ki so navedene v členu 34, del III, Direktive 91/674/EGS in zadevajo podjetja, ki opravljajo posle življenjskega, neživljenjskega zavarovanja, kompozitne zavarovalnice in specializirana podjetja, ki opravljajo posle pozavarovanja: postavke 3, 4 (samo za podjetja, ki opravljajo posle življenjskega zavarovanja, in kompozitne zavarovalnice), 5, 6 (samo za podjetja, ki opravljajo posle neživljenjskega zavarovanja, kompozitne zavarovalnice in specializirana podjetja, ki opravljajo posle pozavarovanja), 7, 8, 9 + 14 + 15 kot agregat, 10 (pred davkom), 13, 16;

(e)

karakteristike iz člena 63 Direktive 91/674/EGS:

ki zadevajo podjetja, ki opravljajo posle življenjskega in neživljenjskega zavarovanja, ter posle življenjskega in neživljenjskega zavarovanja kompozitnih zavarovalnic: obračunane bruto premije pri neposrednem zavarovanju po (pod)kategorijah CPA (petmestna raven in podkategoriji 66.03.21, 66.03.22),

ki zadevajo podjetja, ki opravljajo posle neživljenjskega zavarovanja, in posle neživljenjskega zavarovanja kompozitnih zavarovalnic: bruto odhodke za škodo, neposredno zavarovanje, bruto obratovalne stroške, neposredno zavarovanje in pozavarovalno bilanco, neposredno zavarovanje, vse karakteristike po (pod)kategorijah CPA (petmestna raven in podkategoriji 66.03.21, 66.03.22),

ki zadevajo podjetja, ki opravljajo posle življenjskega zavarovanja, ter posle življenjskega zavarovanja kompozitnih zavarovalnic: obračunane bruto neposredne zavarovalne premije, ki so razčlenjene, kakor je prikazano pod številko II, postavka 1 navedenega člena;

(f)

karakteristike iz člena 64 Direktive 91/674/EGS, ki zadevajo podjetja, ki opravljajo posle življenjskega, neživljenjskega zavarovanja, kompozitne zavarovalnice in specializirana podjetja, ki opravljajo posle pozavarovanja: provizije za neposredne zavarovalne posle (brez specializiranih podjetij, ki opravljajo posle pozavarovanja) in zavarovalne posle skupaj;

(g)

dodatne karakteristike, naštete spodaj:

Šifra

Naslov

Podjetja/posli

Strukturni podatki

11 11 0

Število podjetij

(1, 2, 3, 4)

11 11 1

Število podjetij, razčlenjenih po pravnem statusu

(1, 2, 3, 4)

11 11 2

Število podjetij, razčlenjenih po velikostnem razredu obračunanih bruto zavarovalnih premij

(1, 2, 3)

11 11 3

Število podjetij, razčlenjenih po velikostnem razredu bruto zavarovalno-tehničnih rezervacij

(1)

11 11 5

Število podjetij, razčlenjenih po državah, v katerih imajo matična podjetja svoj sedež

(1, 2, 3, 4)

11 41 0

Skupno število in sedež podružnic v drugih državah

(1, 2, 3)

Računovodski podatki/tehnični del izkaza poslovnega izida

32 11 4

Obračunane bruto zavarovalne premije, razčlenjene po pravnem statusu

(1, 2, 4, 5, 6)

32 11 5

Obračunane bruto neposredne zavarovalne premije, razčlenjene po državah, v katerih imajo matična podjetja svoj sedež

(1, 2, 5, 6)

32 11 6

Obračunane bruto premije sprejetih pozavarovanj, razčlenjene po državah, v katerih imajo matična podjetja svoj sedež

(1, 2, 4, 6)

32 18 2

Pozavarovateljev delež v obračunanih bruto zavarovalnih premijah, razčlenjenih po državah, v katerih imajo matična podjetja svoj sedež

(1, 2, 4, 5, 6)

32 16 0

Druge bruto postavke v zavarovalno-tehničnem izidu

(1, 2, 4, 5, 6)

32 18 0

Bilanca pozavarovanja

(1, 2, 4, 5, 6)

32 18 8

Pozavarovateljev delež v bruto znesku drugih postavk v zavarovalno-tehničnem izidu

(1, 2, 4, 5, 6)

Računovodski podatki/nezavarovalno-tehnični del izkaza poslovnega izida

32 19 0

Vmesni seštevek II (čisti zavarovalno-tehnični izid)

(3)

Dodatni podatki v zvezi z izkazom poslovnega izida

32 61 4

Zunanji stroški za blago in storitve

(1, 2, 3, 4)

13 31 0

Stroški dela

(1, 2, 3, 4)

32 61 5

Zunanji in notranji stroški likvidacije škodnih zahtevkov

(1, 2, 4, 5, 6)

32 61 6

Stroški pridobivanja

(1, 2, 4, 5, 6)

32 61 7

Drugi obratovalni stroški

(1, 2, 4, 5, 6)

32 61 8

Drugi bruto zavarovalno-tehnični odhodki

(1, 2, 4, 5, 6)

32 61 9

Odhodki za upravljanje naložb

(1, 2, 4, 5, 6)

32 71 1

Prihodki iz deležev v nepovezanih družbah

(1, 2, 4, 5, 6)

32 71 3

Prihodki od zemljišč in zgradb

(1, 2, 4, 5, 6)

32 71 4

Prihodki iz drugih naložb

(1, 2, 4, 5, 6)

32 71 5

Ponovno prilagajanje vrednosti naložb

(1, 2, 4, 5, 6)

32 71 6

Dobički pri odtujitvah naložb

(1, 2, 4, 5, 6)

32 72 1

Odhodki za upravljanje naložb, vključno z obrestmi

(1, 2, 4, 5, 6)

32 72 2

Popravki vrednosti naložb

(1, 2, 4, 5, 6)

32 72 3

Izgube pri odtujitvah naložb

(1, 2, 4, 5, 6)

Podatki po proizvodu po (pod)kategorijah CPA

33 12 1

Pozavarovateljev delež v obračunanih bruto neposrednih zavarovalnih premijah (petmestna raven, podkategoriji 66.03.21, 66.03.22)

(1, 2, 5, 6)

Podatki o internacionalizacijji (geografska razčlenitev dejavnosti, evidentiranih na podlagi pravice do ustanavljanja)

34 31 1

Obračunane bruto neposredne zavarovalne premije po kategorijah CPA (petmestna raven) in po državah članicah

(1, 2, 5, 6)

Podatki o internacionalizaciji (geografska razčlenitev obračunanih poslov na podlagi svobode opravljanja storitev)

34 32 1

Obračunane bruto neposredne zavarovalne premije po kategorijah CPA (petmestna raven) in po državah članicah

(1, 2, 5, 6)

Podatki o zaposlenosti

16 11 0

Število oseb, ki delajo

(1, 2, 3, 4)

Podatki o bilanci stanja (sredstva/obveznosti)

36 30 0

Bilančna vsota

(1, 2, 3, 4)

37 33 1

Bruto škodne rezervacije za neposredne posle

(2, 6)

37 30 1

Skupaj neto zavarovalno-tehnične rezervacije

(1, 2, 3, 4)

4.

Seznam B vključuje naslednje informacije:

(a)

karakteristike, ki so navedene v členu 34, del I, Direktive 91/674/EGS in zadevajo podjetja, ki opravljajo posle neživljenjskega zavarovanja, in specializirana podjetja, ki opravljajo posle pozavarovanja, ter posle neživljenjskega zavarovanja kompozitnih zavarovalnic: postavke 3, 5, 6, 8;

(b)

karakteristike, ki so navedene v členu 34, del II, Direktive 91/674/EGS in zadevajo podjetja, ki opravljajo posle življenjskega zavarovanja, in posle življenjskega zavarovanja kompozitnih zavarovalnic: postavke 4, 6 b, 7, 11;

(c)

karakteristike, ki so navedene v členu 63 Direktive 91/674/EGS in zadevajo podjetja, ki opravljajo posle življenjskega in neživljenjskega zavarovanja, ter posle življenjskega in neživljenjskega zavarovanja kompozitnih zavarovalnic: geografska razčlenitev obračunane bruto neposredne zavarovalne premije v državi članici sedeža podjetja, drugih državah članicah, drugih državah EGP, Švici, ZDA, Japonski ali drugih tretjih državah;

(d)

dodatne karakteristike, naštete spodaj:

Šifra

Naslov

Podjetja/posli

Opombe

Računovodski podatki/tehnični del izkaza poslovnega izida

32 13 2

Obračunani bruto zneski škod v tekočem poslovnem letu

(2, 4, 6)

 

Mednarodne dejavnosti (splošno)

34 12 0

Geografska razčlenitev obračunane bruto premije sprejetih pozavarovanj

(1, 2, 4, 5, 6)

 

34 13 0

Geografska razčlenitev pozavarovateljevega deleža v obračunanih bruto zavarovalnih premijah

(1, 2, 4, 5, 6)

 

Podatki o bilanci stanja (sredstva/obveznosti)

36 11 2

Zemljišče in zgradbe (sedanja vrednost)

(1, 2, 3, 4)

 

36 12 3

Finančne naložbe v odvisna podjetja in deleži v nepovezanih družbah (sedanja vrednost)

(1, 2, 3, 4)

 

36 13 8

Druge finančne naložbe (sedanja vrednost)

(1, 2, 3, 4)

 

36 21 0

Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzamejo naložbeno tveganje – zemljišča in zgradbe

(1, 3)

 

36 22 0

Naložbe v korist življenjskih zavarovancev, ki prevzamejo naložbeno tveganje – druge finančne naložbe

(1, 3)

 

37 10 1

Celoten kapital in rezerve, razčlenjeno po pravnem statusu

(1, 2, 3, 4)

 

37 33 3

Bruto škodne rezervacije, povezane z neposrednimi posli po (pod)kategoriji CPA (petmestna raven) in podkategorijah 66.03.21, 66.03.22

(2, 6)

 

Preostali podatki

39 10 0

Število odprtih pogodb na koncu obračunskega leta v zvezi z neposrednimi posli za vse pogodbe za življenjsko zavarovanje in za naslednje (pod)kategorije CPA: 66.01.1, 66.03.1, 66.03.4 in 66.03.5

(1, 2, 5, 6)

 

39 20 0

Število zavarovanih oseb na koncu obračunskega leta v zvezi z neposrednimi posli za vse skupine pogodb za življenjsko zavarovanje in za naslednjo podkategorijo CPA: 66.03.1

(1, 2, 5, 6)

 

39 30 0

Število zavarovanih vozil na koncu obračunskega leta v zvezi z neposrednimi posli za naslednjo podkategorijo CPA: 66.03.2

(2, 6)

Neobvezno

39 40 0

Bruto zavarovana vsota na koncu obračunskega leta v zvezi z neposrednimi posli za naslednji podkategoriji CPA: 66.01.1. in 66.01.4

(1, 5)

Neobvezno

39 50 0

Število škodnih zahtevkov, nastalih v obračunskem letu v zvezi z neposrednimi posli za naslednjo podkategorijo CPA: 66.03.2

(2, 6)

Neobvezno

ODDELEK 5

Prvo referenčno leto

Prvo referenčno leto za pripravo statistike bo koledarsko leto 2008.

ODDELEK 6

Priprava rezultatov

Rezultati se razčlenijo na štirimestno raven (razredi) NACE Rev. 2.

ODDELEK 7

Sporočanje rezultatov

Rezultati se pošljejo v 12 mesecih od konca referenčnega leta za podjetja iz oddelka 3 razen specializiranih pozavarovalnic, za katere jih je treba poslati v 18 mesecih od konca obdobja opazovanja.

ODDELEK 8

Evropski odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine

Komisija bo obvestila Evropski odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine, ki je bil ustanovljen s Sklepom Komisije 2004/9/ES (4), o izvajanju tega modula in o vseh ukrepih za prilagoditev ekonomskemu in tehničnemu razvoju glede zbiranja in statistične obdelave podatkov ter obdelave in pošiljanja rezultatov, ki jih sprejme skladno s členom 12.

ODDELEK 9

Prehodno obdobje

Prehodnega obdobja ni mogoče dovoliti.


(1)  Direktiva Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L 374, 31.12.1991, str. 7). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 224, 16.8.2006, str. 1).

(2)  Prva Direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (UL L 228, 16.8.1973, str. 3). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 323, 9.12.2005, str. 1).

(3)  Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju (UL L 345, 19.12.2002, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/44/ES (UL L 247, 21.9.2007, str. 1).

(4)  UL L 3, 7.1.2004, str. 34.


PRILOGA VI

PODROBNI MODUL ZA STRUKTURNO STATISTIKO KREDITNIH INSTITUCIJ

ODDELEK 1

Cilj

Cilj te priloge je vzpostaviti skupni okvir za zbiranje, urejanje, sporočanje in vrednotenje statistike Skupnosti o strukturi, dejavnosti, konkurenčnosti in rezultatih poslovanja kreditnih institucij. Ta modul vključuje podroben seznam karakteristik, za katere je treba zbrati statistične podatke, da bi se izboljšalo poznavanje razvoja sektorja kreditnih institucij na ravni države, Skupnosti in mednarodni ravni.

ODDELEK 2

Področje uporabe

Statistični podatki, ki jih je treba zbrati, se nanašajo na področja iz člena 1(a), (b) in (c), zlasti na:

podrobno analizo strukture, dejavnosti, konkurenčnosti in rezultatov poslovanja kreditnih institucij,

razvoj in razdelitev celotnega poslovanja in poslovanja po proizvodu, mednarodnih dejavnostih, zaposlitvi, kapitalu in rezervah ter druga sredstva in obveznosti.

ODDELEK 3

Pokritje

1.

Statistične podatke je treba zbrati za dejavnosti kreditnih institucij iz razredov 64.19 in 64.92 NACE Rev. 2.

2.

Statistične podatke je treba zbrati za dejavnosti vseh kreditnih institucij iz člena 2(1)(a) in člena 2(2) Direktive Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (1), razen centralnih bank.

3.

Podružnice kreditnih institucij iz člena 38 Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (prenovitev) (2), katerih dejavnost spada v razreda 64.19 in 64.92 NACE Rev. 2, je treba obravnavati kot kreditne institucije iz odstavka 2.

ODDELEK 4

Karakteristike

Karakteristike so naštete spodaj. Karakteristike v poševnem tisku so vključene tudi v sezname skupnega modula v Prilogi I. Kadar karakteristike izhajajo neposredno iz letnih računovodskih izkazov, se obračunska leta, ki se končajo med referenčnim letom, izenačijo z navedenim referenčnim letom.

Seznam vključuje:

(a)

karakteristike iz člena 4 Direktive 86/635/EGS: aktivno stran bilance stanja: postavko 4; pasivno stran bilance stanja: postavke 2(a) + 2(b) kot agregat, postavke 7 + 8 + 9 + 10 + 11 + 12 + 13 + 14 kot agregat;

(b)

karakteristike iz člena 27 Direktive 86/635/EGS: postavko 2, postavke 3(a) + 3(b) + 3(c) kot agregat, postavko 3(a), postavko 4, postavko 5, postavko 6, postavko 7, postavki 8(a) + 8(b) kot agregat, postavko 8(b), postavko 10, postavki 11 + 12 kot agregat, postavke 9 + 13 + 14 kot agregat, postavki 15 + 16 kot agregat, postavko19, postavke 15 + 20 + 22 kot agregat, postavko 23;

(c)

naslednje dodatne karakteristike:

Šifra

Naslov

Opomba

Strukturni podatki

11 11 0

Število podjetij

 

11 11 1

Število podjetij, razčlenjenih po pravnem statusu

 

11 11 4

Število podjetij, razčlenjenih po sedežu matičnega podjetja

 

11 11 6

Število podjetij, razčlenjenih po velikostnih razredih bilančne vsote

 

11 11 7

Število podjetij, razčlenjenih po kategoriji kreditnih institucij

 

11 21 0

Število lokalnih enot

 

11 41 1

Skupno število podružnic, razčlenjenih po lokaciji v državah nečlanicah EGP

 

11 51 0

Skupno število finančnih odvisnih družb, razčlenjenih po lokaciji v drugih državah

 

Računovodski podatki: izkaz poslovnega izida

42 11 0

Prihodki iz obresti in podobni prihodki

 

42 11 1

Prihodki iz obresti in podobni prihodki, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev s fiksno donosnostjo

 

42 12 1

Odhodki za obresti in podobni odhodki v zvezi z izdanimi dolžniškimi vrednostnimi papirji

 

12 12 0

Vrednost proizvodnje

 

13 11 0

Celotna vrednost nabavljenega blaga in storitev

 

13 31 0

Stroški dela

 

12 14 0

Dodana vrednost v osnovnih cenah

Neobvezno

12 15 0

Dodana vrednost v stroških faktorjev

 

15 11 0

Bruto investicije v opredmetena osnovna sredstva

 

Računovodski podatki: bilanca stanja

43 30 0

Bilančna vsota (CI)

 

43 31 0

Bilančna vsota, razčlenjena v skladu s sedežem matičnega podjetja

 

43 32 0

Bilančna vsota, razčlenjena po pravnem statusu

 

Podatki po proizvodu

44 11 0

Prihodki iz obresti in podobni prihodki, razčlenjeni po (pod)kategorijah CPA

Neobvezno

44 12 0

Odhodki za obresti in podobni odhodki, razčlenjeni po (pod)kategorijah CPA

Neobvezno

44 13 0

Prihodki od provizij, razčlenjeni po (pod)kategorijah CPA

Neobvezno

44 14 0

Odhodki za provizije, razčlenjeni po (pod)kategorijah CPA

Neobvezno

Podatki o notranjem in mednarodnem trgu

45 11 0

Geografska razčlenitev celotnega števila podružnic v EGP

 

45 21 0

Geografska razčlenitev prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov

 

45 22 0

Geografska razčlenitev bilančne vsote

 

45 31 0

Geografska razčlenitev prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, pridobljenih s svobodnim opravljanjem storitev (v drugih državah EGP)

Neobvezno

45 41 0

Geografska razčlenitev prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, pridobljenih z delovanjem podružnic (v državah nečlanicah EGP)

Neobvezno

45 42 0

Geografska razčlenitev prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, pridobljenih s svobodnim opravljanjem storitev (v državah nečlanicah EGP)

Neobvezno

Podatki o zaposlenosti

16 11 0

Število oseb, ki delajo

 

16 11 1

Število oseb, ki delajo, razčlenjenih po kategorijah kreditnih institucij

 

16 11 2

Število žensk, ki delajo

 

16 13 0

Število zaposlenih

 

16 13 6

Število zaposlenih žensk

 

16 14 0

Število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa

 

Preostali podatki

47 11 0

Število računov, razčlenjenih po (pod)kategorijah CPA

Neobvezno

47 12 0

Število posojil in predujmov strankam, razčlenjenih po (pod)kategorijah CPA

Neobvezno

47 13 0

Število bančnih avtomatov (BA), ki jih imajo kreditne institucije

 

(d)

Karakteristike, za katere je treba zbrati letne regionalne statistike:

Šifra

Naslov

Opomba

Strukturni podatki

11 21 0

Število lokalnih enot

 

Računovodski podatki

13 32 0

Plače

Neobvezno

Podatki o zaposlenosti

16 11 0

Število oseb, ki delajo

 

ODDELEK 5

Prvo referenčno leto

Prvo referenčno leto, za katero bo treba zbrati statistične podatke o karakteristikah, naštetih v oddelku 4, bo koledarsko leto 2008.

ODDELEK 6

Priprava rezultatov

1.

Rezultati se razčlenijo na naslednja razreda klasifikacije NACE Rev. 2: 64.19 in 64.92 ločeno.

2.

Rezultati regionalnih statističnih podatkov se razčlenijo na štirimestno raven NACE Rev. 2 (razredi) in raven 1 NUTS.

ODDELEK 7

Sporočanje rezultatov

O roku sporočanja rezultatov se odloča v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3). Ta ni daljši od 10 mesecev od konca referenčnega leta.

ODDELEK 8

Odbor za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko

Komisija obvesti Odbor za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko, ustanovljen s Sklepom Sveta 2006/856/ES (3), o izvedbi tega modula ter o vseh ukrepih za prilagoditev gospodarskemu in tehničnemu razvoju, ki zadeva zbiranje in statistično obdelavo podatkov, obdelavo in sporočanje rezultatov.

ODDELEK 9

Pilotna raziskovanja

1.

Za dejavnosti iz te priloge Komisija uvede naslednja pilotna raziskovanja, ki jih morajo izvesti države članice:

(a)

informacije o izvedenih finančnih instrumentih in zunajbilančnih postavkah;

(b)

informacije o omrežjih za razpošiljanje;

(c)

informacije, potrebne za razčlenitev transakcij kreditnih institucij v skladu s cenami in obsegi.

2.

Pilotna raziskovanja je treba opraviti, da bi ocenili pomen in izvedljivost pridobivanja podatkov, ob upoštevanju koristi razpoložljivosti podatkov v primerjavi s stroški zbiranja in obremenitvijo podjetij.

ODDELEK 10

Prehodno obdobje

Prehodnega obdobja ni mogoče dovoliti.


(1)  UL L 372, 31.12.1986, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/46/ES.

(2)  UL L 177, 30.6.2006, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/44/ES.

(3)  UL L 332, 30.11.2006, str. 21.


PRILOGA VII

PODROBNI MODUL ZA STRUKTURNO STATISTIKO POKOJNINSKIH SKLADOV

ODDELEK 1

Cilj

Cilj te priloge je uveljaviti skupni okvir za zbiranje, urejanje, sporočanje in ovrednotenje statističnih podatkov v Skupnosti o strukturi, dejavnosti, konkurenčnosti in rezultatih poslovanja sektorja pokojninskih skladov. Ta modul vključuje podroben seznam karakteristik, za katere je treba zbrati statistične podatke, da bi se izboljšalo poznavanje razvoja sektorja pokojninskih skladov na ravni države, Skupnosti in mednarodni ravni.

ODDELEK 2

Obseg delovanja

Statistični podatki, ki jih je treba zbrati, se nanašajo na področja iz člena 1(a), (b) in (c), zlasti na:

podrobno analizo strukture, dejavnosti, konkurenčnosti in rezultate poslovanja pokojninskih skladov,

razvoj in razširitev celotnega poslovanja, vzorce članov pokojninskih skladov, mednarodne dejavnosti, zaposlovanje, naložbe in obveznosti.

ODDELEK 3

Pokritje

1.

Statistične podatke je treba zbrati za vse dejavnosti v obsegu skupine 65.3 NACE Rev. 2. Ta skupina vsebuje dejavnosti avtonomnih pokojninskih skladov.

2.

Nekatere statistične podatke je treba zbrati za podjetja z neavtonomnimi pokojninskimi skladi, ki se izvajajo kot pomožne dejavnosti.

ODDELEK 4

Karakteristike

1.

Spodnji seznam karakteristik označuje po potrebi vrsto statistične enote, za katero je treba zbrati statistične podatke. Karakteristike v poševnem tisku so vključene tudi v sezname skupnega modula v Prilogi I. Kadar karakteristike izhajajo neposredno iz letnih računovodskih izkazov, je treba obračunska leta, ki se končajo med referenčnim letom, izenačiti z navedenim referenčnim letom.

2.

Demografske karakteristike in karakteristike podjetij, za katere je treba zbrati statistične podatke enkrat na leto (le za podjetja z avtonomnim pokojninskim skladom):

Šifra

Naslov

Opomba

Strukturni podatki

11 11 0

Število podjetij

 

11 11 8

Število podjetij, razčlenjenih po velikosti naložb

 

11 11 9

Število podjetij, razčlenjenih po velikosti razredov članov

 

11 61 0

Število pokojninskih sistemov

Neobvezno

Računovodski podatki: izkaz (prihodki in izdatki) uspeha

12 11 0

Prihodki od prodaje

 

48 00 1

Terjatve pokojninskih prispevkov od članov

 

48 00 2

Terjatve pokojninskih prispevkov od zaposlenih

 

48 00 3

Vhodni transferji

 

48 00 4

Drugi pokojninski prispevki

 

48 00 5

Pokojninski prispevki v pokojninske sisteme z določenimi pravicami

 

48 00 6

Pokojninski prispevki v pokojninske sisteme z določenimi prispevki

 

48 00 7

Pokojninski prispevki v kombinirane pokojninske sisteme

 

48 01 0

Prihodki od naložb (PF)

 

48 01 1

Dobiček in izguba iz kapitala

 

48 02 1

Terjatve za zavarovalne odškodnine

 

48 02 2

Drugi prihodki (PF)

 

12 12 0

Vrednost proizvodnje

 

12 14 0

Dodana vrednost v osnovnih cenah

Neobvezno

12 15 0

Dodana vrednost v stroških faktorjev

 

48 03 0

Celotni izdatki za pokojnine

 

48 03 1

Periodična plačila pokojnin

 

48 03 2

Plačila pokojnin v enkratnem znesku

 

48 03 3

Izhodni transferji

 

48 04 0

Sprememba čistih tehničnih rezervacij (rezerve)

 

48 05 0

Plačljive zavarovalne premije

 

48 06 0

Celotni poslovni odhodki

 

13 11 0

Celotna vrednost nabavljenega blaga in storitev

 

13 31 0

Stroški dela

 

15 11 0

Bruto investicije v opredmetena osnovna sredstva

 

48 07 0

Vsi davki

 

Bilanca stanja: aktiva

48 11 0

Zemljišče in zgradbe (PF)

 

48 12 0

Naložbe v povezanih družbah in deleži v kapitalu (PF)

 

48 13 0

Delnice in drugi vrednostni papirji z različno donosnostjo

 

48 13 1

Delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev

 

48 13 2

Delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, specializiranem za mala in srednje velika podjetja

 

48 13 3

Nejavno trženje delnic

 

48 13 4

Drugi vrednostni papirji z različno donosnostjo

 

48 14 0

Enote v podjetjih za skupno naložbo v prenosljive vrednostne papirje

 

48 15 0

Dolžniški vrednostni papirji in drugi vrednostni papirji s fiksno donosnostjo

 

48 15 1

Dolžniški vrednostni papirji in drugi vrednostni papirji s fiksno donosnostjo, ki jih je izdala državna uprava

Neobvezno

48 15 2

Drugi dolžniški vrednostni papirji in drugi vrednostni papirji s fiksno donosnostjo

Neobvezno

48 16 0

Delež v investicijskih skladih (PF)

 

48 17 0

Posojila, zavarovana s hipoteko, in druga posojila, ki niso vsebovana drugje

 

48 18 0

Druge naložbe

 

48 10 0

Skupne naložbe pokojninskih skladov

 

48 10 1

Skupne naložbe v „sponzorska podjetja“

 

48 10 4

Skupne naložbe po tržni vrednosti

 

48 20 0

Druga sredstva

 

Bilanca stanja: pasiva

48 30 0

Kapital in rezerve

 

48 40 0

Čiste tehnične rezervacije (PF)

 

48 50 0

Druge obveznosti

 

Podatki o notranjem in mednarodnem trgu

48 61 0

Geografska razčlenitev poslovnih prihodkov

 

48 62 0

Delnice in drugi vrednostni papirji z različno donosnostjo, razčlenjeni po lokaciji

Neobvezno

48 63 0

Skupne naložbe, razčlenjene po lokaciji

Neobvezno

48 64 0

Skupne naložbe, razčlenjene na evro in neevro elemente

 

Podatki o zaposlenosti

16 11 0

Število oseb, ki delajo

 

Preostali podatki

48 70 0

Število članov

 

48 70 1

Število članov v pokojninskih sistemih z določenimi pravicami

 

48 70 2

Število članov v pokojninskih sistemih z določenimi prispevki

 

48 70 3

Število članov v kombiniranih pokojninskih načrtih

 

48 70 4

Število aktivnih članov

 

48 70 5

Število nekdanjih članov

 

48 70 6

Število upokojenih oseb

 

3.

Podjetniške karakteristike, za katere je treba urediti statistične podatke enkrat na leto (le za podjetja z neavtonomnim pokojninskim skladom):

Šifra

Naslov

Opomba

Strukturni podatki

11 15 0

Število podjetij z neavtonomnim pokojninskim skladom

 

Računovodski podatki: izkaz (prihodki in izdatki) uspeha

48 08 0

Poslovni prihodek neavtonomnih pokojninskih skladov

Neobvezno

ODDELEK 5

Prvo referenčno leto

Prvo referenčno leto, za katero se zbirajo statistični podatki za karakteristike, naštete v oddelku 4, je koledarsko leto 2008.

ODDELEK 6

Priprava rezultatov

1.

Rezultati za karakteristike iz odstavka 2 oddelka 4 se razčlenijo na štirimestno raven (razred) v skladu z NACE Rev. 2.

2.

Rezultati za karakteristike iz odstavka 3 oddelka 4 se razčlenijo na raven področja NACE Rev. 2.

ODDELEK 7

Sporočanje rezultatov

Rezultate je treba sporočiti v 12 mesecih od konca referenčnega leta.

ODDELEK 8

Evropski odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine

Komisija obvesti Evropski odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine o izvedbi tega modula ter o vseh ukrepih za prilagoditev gospodarskemu in tehničnemu razvoju, ki zadeva zbiranje in statistično obdelavo podatkov, obdelavo in sporočanje rezultatov.

ODDELEK 9

Pilotna raziskovanja

Za dejavnosti iz te priloge Komisija uvede naslednja pilotna raziskovanja, ki jih morajo izpeljati države članice:

1.

Več poglobljenih informacij o čezmejnih dejavnostih pokojninskih skladov:

Šifra

Naslov

Strukturni podatki

11 71 0

Število podjetij s člani v drugih državah EGP

11 72 0

Število podjetij z aktivnimi člani v drugih državah EGP

Podatki o notranjem in mednarodnem trgu

48 65 0

Geografska razčlenitev števila članov po spolu

48 65 1

Geografska razčlenitev števila članov v pokojninskih sistemih z določenimi pravicami

48 65 2

Geografska razčlenitev števila članov v pokojninskih sistemih z določenimi prispevki

48 65 3

Geografska razčlenitev števila članov v kombiniranih pokojninskih sistemih

48 65 4

Geografska razčlenitev števila aktivnih članov

48 65 5

Geografska razčlenitev števila nekdanjih članov

48 65 6

Geografska razčlenitev števila upokojenih članov

48 65 7

Geografska razčlenitev števila oseb, ki prejemajo izvedeno pokojnino

Preostali podatki

48 70 7

Število ženskih članic

2.

Dodatne informacije o neavtonomnih pokojninskih skladih:

Šifra

Naslov

Strukturni podatki

11 15 1

Število podjetij z neavtonomnim pokojninskim skladom, razčlenjeno po velikostnih razredih članov

Bilanca stanja: pasiva

48 40 1

Čiste tehnične rezervacije neavtonomnih pokojninskih skladov

Preostali podatki

48 72 0

Število članov neavtonomnih pokojninskih skladov

Podatki o notranjem in mednarodnem trgu

48 66 1

Geografska razčlenitev števila aktivnih članov neavtonomnih pokojninskih skladov

48 66 2

Geografska razčlenitev števila nekdanjih članov neavtonomnih pokojninskih skladov

48 66 3

Geografska razčlenitev števila upokojenih oseb, ki prejemajo pokojnino neavtonomnih pokojninskih skladov

48 66 4

Geografska razčlenitev števila oseb, ki prejemajo izvedeno pokojnino neavtonomnih pokojninskih skladov

Računovodski podatki: izkaz (prihodki in izdatki) uspeha

48 09 0

Plačila pokojnin neavtonomnih pokojninskih skladov

3.

Informacije o izvedenih finančnih instrumentih in zunajbilančnih postavkah.

Pilotna raziskovanja je treba opraviti, da bi ocenili pomen in izvedljivost pridobivanja podatkov, ob upoštevanju koristi razpoložljivosti podatkov v primerjavi s stroški zbiranja in obremenitvijo podjetij.

ODDELEK 10

Prehodno obdobje

Prehodnega obdobja ni mogoče dovoliti.


PRILOGA VIII

PODROBNI MODUL ZA STRUKTURNO STATISTIKO POSLOVNIH STORITEV

ODDELEK 1

Cilj

Cilj te priloge je določitev skupnega okvira za zbiranje, urejanje, sporočanje in ovrednotenje statistike Skupnosti o strukturi, dejavnosti, konkurenčnosti in dosežkih sektorja poslovnih storitev.

ODDELEK 2

Področje uporabe

Zbiranje statističnih podatkov se nanaša na področja iz člena 1(a) do (d) in (f), zlasti na seznam karakteristik za podrobno analizo strukture, dejavnosti, konkurenčnosti in dosežkov poslovnih storitev.

ODDELEK 3

Pokritje

Statistične podatke je treba zbrati za vse dejavnosti, ki so zajete v oddelkih 62, 69, 71, 73 in 78 ter razredih 58.2, 63.1, in 70.2 NACE Rev. 2. Ti sektorji zajemajo del založništva, dejavnosti storitev informacijske tehnologije, del informacijskih storitev ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter zaposlovalne dejavnosti. Statistični podatki v tem modulu se nanašajo na vsa podjetja, ki imajo 20 ali več zaposlenih in se po svoji glavni dejavnosti razvrščajo v zgornje oddelke in razrede. Komisija lahko ne prej kot leta 2011 da pobudo za raziskavo potrebe in možnosti spremembe spodnje meje referenčne populacije. Na podlagi takšne raziskave se sprejmejo ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe glede spremembe spodnje meje, v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).

ODDELEK 4

Karakteristike

1.

Seznam karakteristik in statističnih podatkov, ki je naveden v nadaljevanju, označuje statistične podatke, ki jih je treba zbrati vsako leto ali vsaki dve leti. Statistike in karakteristike v poševnem tisku so tudi vključene v sezname skupnega modela v Prilogi I.

2.

Karakteristike, za katere je treba zbrati statistične podatke vsako leto, za podjetja v oddelka 62 in 78 ter skupine 58.2, 63.1 in 73.1 NACE Rev. 2.

Šifra

Naslov

Opomba

Strukturni podatki

11 11 0

Število podjetij

 

Razčlenitev prihodkov od prodaje po vrsti proizvoda

12 11 0

Razčlenitev prihodkov od prodaje po proizvodu (po CPA)

Razčlenitev po proizvodu se določi v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, navedenim v členu 12(3).

Informacije o sedežu stranke

12 11 0

Prihodki od prodaje, razčlenjeni po sedežu stranke, posebej za:

rezidente

nerezidente, in sicer:

znotraj EU

zunaj EU

 

3.

Karakteristike, za katere je treba zbrati statistične podatke vsaki dve leti, za podjetja v skupinah 69.1, 69.2, 70.2, 71.1, 71.2 in 73.2 NACE Rev. 2.

Šifra

Naslov

Opomba

Strukturni podatki

11 11 0

Število podjetij

 

Razčlenitev prihodkov od prodaje po vrsti proizvoda

12 11 0

Razčlenitev prihodkov od prodaje po proizvodu (po CPA)

Razčlenitev po proizvodu se določi v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, navedenim v členu 12(3).

Informacije o sedežu stranke

12 11 0

Prihodki od prodaje, razčlenjeni po sedežu stranke, posebej za:

rezidente

nerezidente, in sicer:

znotraj EU

zunaj EU

 

ODDELEK 5

Prvo referenčno leto

Prvo referenčno leto, za katero je treba zbrati letne statistične podatke o dejavnostih, zajete z oddelkoma 62 in 78 ter skupinami 58.2, 63.1 in 73.1 NACE Rev. 2, ter dvoletne statistične podatke, zajete s skupinami 69.1, 69.2 in 70.2 NACE Rev. 2, je leto 2008. Prvo referenčno leto, za katero je treba zbrati dvoletne statistične podatke o dejavnostih, zajete s skupinami 71.1, 71.2 in 73.2 NACE Rev. 2, je leto 2009.

ODDELEK 6

Priprava rezultatov

1.

Da bi se lahko zbrala statistika Skupnosti, morajo države članice predložiti nacionalne rezultate, razčlenjene na oddelka 62 in 78 ter skupine 58.2, 63.1, 69.1, 69.2, 70.2, 71.1, 71.2, 73.1 in 73.2 NACE Rev. 2.

2.

Rezultate prihodkov od prodaje je treba razčleniti tudi po proizvodu in sedežu stranke za oddelka 62 in 78, skupine 58.2, 63.1, 69.1, 69.2, 70.2, 71.1, 71.2, 73.1 in 73.2 NACE Rev. 2.

ODDELEK 7

Sporočanje rezultatov

Rezultate je treba sporočiti v 18 mesecih od konca koledarskega leta obdobja opazovanja.

ODDELEK 8

Prehodno obdobje

Za namene podrobnega modula, opredeljenega v tej prilogi, se prehodno obdobje ne podaljša za več kot tri leta po prvih referenčnih letih, kot je opredeljeno v oddelku 5, za zbiranje statističnih podatkov, prikazanih v oddelku 4.


PRILOGA IX

PODROBNI MODUL ZA STRUKTURNO STATISTIKO DEMOGRAFIJE PODJETIJ

ODDELEK 1

Cilji

Cilj te priloge je, da se določi skupni okvir za zbiranje, urejanje, sporočanje in ovrednotenje statistike Skupnosti o demografiji podjetij.

ODDELEK 2

Področje uporabe

Izračunavanje statistike se nanaša na področja iz člena 1(a) do (f), zlasti na seznam karakteristik za podrobno analizo populacije aktivnih podjetij, novonastalih podjetij, podjetij, ki so prenehala poslovati, in preživelih novonastalih podjetij ter s tem povezanih učinkov na strukturo, dejavnost in razvoj populacije podjetij.

ODDELEK 3

Pokritje

1.

Statistični podatki se izračunajo za dejavnosti, navedene v oddelku 10.

2.

Pilotna raziskovanja se izvajajo za statistične enote, dejavnosti in dogodke v demografiji podjetij, naštete v oddelku 12.

ODDELEK 4

Opredelitev pojmov

Za namene te priloge se uporablja naslednja opredelitev:

„obdobje opazovanja“ pomeni leto, v katerem se opazujejo populacije aktivnih podjetij, novonastalih podjetij, podjetij, ki so prenehala poslovati, in preživelih podjetij. V oddelku 5 je navedeno kot „t“.

ODDELEK 5

Karakteristike

1.

Letni demografski statistični podatki s podjetjem kot statistično enoto se zbirajo za naslednje karakteristike:

Šifra

Naslov

Strukturni podatki

11 91 0

Populacija aktivnih podjetij v t

11 92 0

Število novonastalih podjetij v t

11 93 0

Število podjetij, ki so prenehala poslovati v t

11 94 1

Število novonastalih podjetij v t-1, ki so preživela do t

11 94 2

Število novonastalih podjetij v t-2, ki so preživela do t

11 94 3

Število novonastalih podjetij v t-3, ki so preživela do t

11 94 4

Število novonastalih podjetij v t-4, ki so preživela do t

11 94 5

Število novonastalih podjetij v t-5, ki so preživela do t

2.

Karakteristike podjetij za populacije aktivnih podjetij, novonastalih podjetij, podjetij, ki so prenehala poslovati, in preživelih podjetij, za katere se zbirajo letni statistični podatki:

Šifra

Naslov

Podatki o zaposlenosti

16 91 0

Število oseb, ki delajo v populaciji aktivnih podjetij v t

16 91 1

Število zaposlenih v populaciji aktivnih podjetij v t

16 92 0

Število oseb, ki delajo v populaciji novonastalih podjetij v t

16 92 1

Število zaposlenih v populaciji novonastalih podjetij v t

16 93 0

Število oseb, ki delajo v populaciji podjetij, ki so prenehala poslovati v t

16 93 1

Število zaposlenih v populaciji podjetij, ki so prenehala poslovati v t

16 94 1

Število oseb, ki delajo v populaciji podjetij, ki so novonastala v t-1 in preživela do t

16 94 2

Število oseb, ki delajo v populaciji podjetij, ki so novonastala v t-2 in preživela do t

16 94 3

Število oseb, ki delajo v populaciji podjetij, ki so novonastala v t-3 in preživela do t

16 94 4

Število oseb, ki delajo v populaciji podjetij, ki so novonastala v t-4 in preživela do t

16 94 5

Število oseb, ki delajo v populaciji podjetij, ki so novonastala v t-5 in preživela do t

16 95 1

Število oseb, ki so delale v letu nastanka podjetja v populaciji podjetij, ki so novonastala v t-1 in preživela do t

16 95 2

Število oseb, ki so delale v letu nastanka podjetja v populaciji podjetij, ki so novonastala v t-2 in preživela do t

16 95 3

Število oseb, ki so delale v letu nastanka podjetja v populaciji podjetij, ki so novonastala v t-3 in preživela do t

16 95 4

Število oseb, ki so delale v letu nastanka podjetja v populaciji podjetij, ki so novonastala v t-4 in preživela do t

16 95 5

Število oseb, ki so delale v letu nastanka podjetja v populaciji podjetij, ki so novonastala v t-5 in preživela do t

ODDELEK 6

Prvo referenčno leto

Prva referenčna leta, za katera se zbere letne statistične podatke:

Koledarsko leto

Šifra

2004

11 91 0, 11 92 0, 11 93 0, 16 91 0, 16 91 1, 16 92 0, 16 92 1, 16 93 0 in 16 93 1

2005

11 94 1, 16 94 1 in 16 95 1

2006

11 94 2, 16 94 2 in 16 95 2

2007

11 94 3, 16 94 3 in 16 95 3

2008

11 94 4, 16 94 4 in 16 95 4

2009

11 94 5, 16 94 5 in 16 95 5

ODDELEK 7

Poročilo o kakovosti statističnih podatkov

Države članice predložijo poročila o kakovosti, v katerih je prikazana primerljivost karakteristik 11 91 0 in 16 91 0 s karakteristikama 11 11 0 in 16 11 0 v Prilogi I ter po potrebi skladnost predloženih podatkov s skupno metodologijo, kakor je določena v priročniku s priporočili, navedenim v oddelku 11.

ODDELEK 8

Priprava rezultatov

1.

Rezultate je treba razčleniti na raven dejavnosti, naštetih v oddelku 10.

2.

Nekateri rezultati, ki se določijo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3), se morajo razčleniti tudi po velikostnih razredih z ravnijo podrobnosti, navedeno v oddelku 10, razen za področja L, M in N NACE Rev. 2, za katera jih je treba razčleniti samo na raven skupine.

3.

Nekateri rezultati, ki se določijo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3), se morajo razčleniti tudi po pravnoorganizacijski obliki z ravnijo podrobnosti, navedeno v oddelku 10, razen za področja L, M in N NACE Rev. 2, za katera jih je treba razčleniti samo na raven skupine.

ODDELEK 9

Sporočanje rezultatov

Predhodne rezultate za karakteristike v zvezi s podjetji, ki so prenehala poslovati (11 93 0, 16 93 0, 16 93 1), je treba sporočiti v 18 mesecih od konca koledarskega leta obdobja opazovanja. Po potrditvi, da je podjetje po dveh letih neaktivnosti prenehalo poslovati, je treba revidirane rezultate za te karakteristike sporočiti v 30 mesecih istega obdobja opazovanja. Vse druge rezultate je treba sporočiti v 18 mesecih od konca koledarskega leta obdobja opazovanja.

Rezultate za referenčna leta pred letom 2008 je treba sporočiti v šestih mesecih po koncu leta 2008, razen revidiranih rezultatov v zvezi s prenehanjem poslovanja podjetij (11 93 0, 16 93 0 in 16 93 1) za referenčno leto 2007, katere je treba sporočiti v 18 mesecih po koncu leta 2008.

ODDELEK 10

Razčlenitev dejavnosti

1.

Za podatke za referenčna leta od 2004 do vključno 2007 se pripravi naslednjo razčlenitev dejavnosti, ki se nanaša na klasifikacijo NACE Rev. 1.1:

Področje C Rudarstvo

Da bi države članice omogočile zbiranje statističnih podatkov Skupnosti, pošljejo podrobne nacionalne rezultate, razčlenjene na raven področja NACE Rev. 1.1.

Področje D Predelovalne dejavnosti

Da bi države članice omogočile zbiranje statističnih podatkov Skupnosti, pošljejo podrobne nacionalne rezultate, razčlenjene na raven podpodročja NACE Rev. 1.1.

Področji E in F Oskrba z električno energijo, plinom, paro in toplo vodo ter gradbeništvo

Da bi države članice omogočile zbiranje statističnih podatkov Skupnosti, pošljejo podrobne nacionalne rezultate, razčlenjene na raven področja NACE Rev. 1.1.

Področje G Trgovina in popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe

Da bi države članice omogočile zbiranje statističnih podatkov Skupnosti, pošljejo podrobne nacionalne rezultate za šifre G, 50, 51, 52, 52.1, 52.2, 52.3 + 52.4 + 52.5, 52.6 in 52.7 NACE Rev. 1 1.

Področje H Gostinstvo

Da bi države članice omogočile zbiranje statističnih podatkov Skupnosti, pošljejo podrobne nacionalne rezultate za šifre 55, 55.1 + 55.2 in 55.3 + 55.4 + 55.5 NACE Rev. 1.1.

Področje I Promet, skladiščenje in zveze

Da bi države članice omogočile zbiranje statističnih podatkov Skupnosti, pošljejo podrobne nacionalne rezultate za šifre I, 60, 61, 62, 63, 64, 64.1. in 64.2 NACE Rev. 1.1.

Področje J Finančno posredništvo

Da bi države članice omogočile zbiranje statističnih podatkov Skupnosti, pošljejo podrobne nacionalne rezultate, razčlenjene na raven oddelka NACE Rev. 1.1.

Področje K Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve

Razred 74.15 NACE Rev. 1.1 je izključen iz področja uporabe te priloge. Da bi države članice omogočile zbiranje statističnih podatkov Skupnosti, pošljejo podrobne nacionalne rezultate, razčlenjene na raven razreda NACE Rev. 1.1.

2.

Podatki za referenčno leto 2008 in naprej se zberejo na osnovi naslednje razčlenitve dejavnosti, ki se nanaša na klasifikacijo NACE Rev. 2:

Področje B Rudarstvo

Da bi države članice omogočile zbiranje statističnih podatkov Skupnosti, pošljejo podrobne nacionalne rezultate, razčlenjene na raven področja NACE Rev. 2.

Področje C Predelovalne dejavnosti

Da bi države članice omogočile zbiranje statističnih podatkov Skupnosti, pošljejo podrobne nacionalne rezultate za šifre C, 10 + 11 + 12, 13 + 14, 15, 16, 17 + 18, 19, 20 + 21, 22, 23, 24 + 25, 26 + 27, 28, 29 + 30, 31 + 32 in 33 NACE Rev. 2.

Področja D, E in F Oskrba z električno energijo, plinom in paro; oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja; gradbeništvo

Da bi države članice omogočile zbiranje statističnih podatkov Skupnosti, pošljejo podrobne nacionalne rezultate, razčlenjene na raven področja NACE Rev. 2.

Področje G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil

Da bi države članice omogočile zbiranje statističnih podatkov Skupnosti, pošljejo podrobne nacionalne rezultate za šifre G, 45, 46, 47, 47.1, 47.2, 47.3, 47.4 + 47.5 + 47.6 + 47.7 in 48.8 + 48.9 NACE Rev. 2.

Področji H in I Promet in skladiščenje ter gostinstvo

Da bi države članice omogočile zbiranje statističnih podatkov Skupnosti, pošljejo podrobne nacionalne rezultate, razčlenjene na raven oddelka NACE Rev. 2.

Področje J Informacijske in komunikacijske dejavnosti

Da bi države članice omogočile zbiranje statističnih podatkov Skupnosti, pošljejo podrobne nacionalne rezultate, razčlenjene na raven oddelka NACE Rev. 2, za oddelek 62 pa na raven razreda NACE Rev. 2.

Področje K Finančne in zavarovalniške dejavnosti

Skupina 64.2 NACE Rev. 2 je izključena iz področja uporabe te priloge. Da bi države članice omogočile zbiranje statističnih podatkov Skupnosti, pošljejo podrobne nacionalne rezultate, razčlenjene na raven oddelka NACE Rev. 2.

Področja L, M in N Poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti

Da bi države članice omogočile zbiranje statističnih podatkov Skupnosti, pošljejo podrobne nacionalne rezultate, razčlenjene na raven razreda NACE Rev. 2.

Posebni agregati

Da se omogoči zbiranje statističnih podatkov Skupnosti o demografiji podjetij za sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij, se bodo poslali nekateri posebni agregati NACE Rev. 2. Ti agregati se bodo določili v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).

3.

Podatki za novonastala podjetja v letih 2004, 2005, 2006 in 2007 se zagotovijo v skladu z razčlenitvijo NACE Rev. 2, kot je opredeljeno v odstavku 2 tega oddelka. Podatki za zgoraj navedena referenčna leta vsebujejo karakteristike 11 92 0, 16 92 0 in 16 92 1. Rezultati se zagotovijo skupaj s podatki za referenčno leto 2008.

ODDELEK 11

Priročnik s priporočili

Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami objavi priročnik s priporočili, ki vsebuje dopolnilna navodila v zvezi s statistiko Skupnosti, izdelano v skladu s to prilogo. Priročnik s priporočili se objavi ob začetku veljavnosti te uredbe.

ODDELEK 12

Pilotna raziskovanja

Za dejavnosti iz področja uporabe te priloge Komisija uvede naslednja pilotna raziskovanja, ki jih morajo izvesti države članice:

izdelava statističnih podatkov z lokalnimi enotami kot statističnimi enotami,

izdelava statističnih podatkov o drugih demografskih dogodkih razen novonastalih podjetij, preživelih podjetij in podjetij, ki so prenehala poslovati, in

izdelava statističnih podatkov o področjih P, Q, R in S NACE Rev. 2.

Če Komisija na podlagi ovrednotenja pilotnih raziskovanj v zvezi z netržnimi dejavnostmi iz področij M do O NACE Rev. 1.1 meni, da je treba razširiti sedanje področje uporabe te uredbe, pripravi predlog v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe.

ODDELEK 13

Prehodno obdobje

Za namene podrobnega modula, opredeljenega v tej prilogi, se prehodno obdobje ne podaljša za več kot štiri leta po prvih referenčnih letih za izračunavanje statistik, prikazanih v oddelku 6.


PRILOGA X

RAZVELJAVLJENE UREDBE IN NADALJNJE SPREMEMBE

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 58/97 (UL L 14, 17.1.1997, str. 1).

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 410/98 (UL L 52, 21.2.1998, str. 1).

Člen 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1614/2002 (UL L 244, 12.9.2002, str. 7).

Uredba (ES) št. 2056/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 317, 21.11.2002, str. 1).

Točka 69 Priloge III Uredbe (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

Člena 11 in 20 Priloge II Uredbe (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).


PRILOGA XI

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES, Euratom) št. 58/97

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2

Člen 1

Člen 3

Člen 2

Člen 4, odstavek 1

Člen 3, odstavek 1

Člen 4, odstavek 2

Člen 3, odstavek 3

Člen 5

Člen 3, odstavek 2

Člen 3, odstavek 4

Člen 4

Člen 6

Člen 5

Člen 7

Člen 6

Člen 8

Člen 7

Člen 9

Člen 8, odstavka 1, 2

Člen 8, odstavek 3

Člen 10

Člen 9

Člen 11

Člen 10

Člen 12, odstavki (i) do (x)

Člen 11, odstavek 1

Člen 11, odstavek 2

Člen 13

Člen 12

Člen 14

Člen 13

Člen 15

Člen 14

Člen 16

Člen 15

Priloga 1, oddelki 1–9

Priloga I, oddelki 1–9

Priloga 1, oddelek 10, odstavka 1 in 2

Priloga I, oddelek 10, odstavka 1 in 2, s črtanim besedilom

Priloga 1, oddelek 10, odstavka 3 in 4

Priloga 1, oddelek 11

Priloga I, oddelek 11

Priloga 2

Priloga II

Priloga 3, oddelki 1–8

Priloga III, oddelki 1–8

Priloga 3, oddelek 9

Priloga 3, oddelek 10

Priloga III, oddelek 9

Priloga 4, oddelki 1–8

Priloga IV, oddelki 1–8

Priloga 4, oddelek 9

Priloga 4, oddelek 10

Priloga IV, oddelek 9

Priloga V

Priloga VI

Priloga VII

Priloga VIII

Priloga IX

Priloga X

Priloga XI


9.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 97/60


UREDBA (ES) št. 296/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2008

o spremembah Uredbe (ES) št. 562/2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti člena 62(1) in (2)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa, da je treba nekatere ukrepe sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (3).

(2)

Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, ki je uvedel regulativni postopek s pregledom za sprejetje ukrepov splošnega obsega in namenjenih spreminjanju nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, med drugim s črtanjem nekaterih takih določb ali dopolnjevanjem akta z novimi nebistvenimi določbami.

(3)

V skladu z izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (4) o Sklepu 2006/512/ES, bi bilo treba že veljavne akte, sprejete v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, prilagoditi v skladu z veljavnimi postopki, da bi bilo zanje mogoče uporabiti regulativni postopek s pregledom.

(4)

Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da sprejme nekatere praktične ukrepe za varovanje meje in spremembo nekaterih prilog. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 562/2006, med drugim z dopolnitvijo te uredbe z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(5)

V Uredbi (ES) št. 562/2006 je predvideno, da se izvajanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil odloži. V izjavi o Sklepu 2006/512/ES so Evropski parlament, Svet in Komisija dejali, da pomeni Sklep 2006/512/ES zadovoljivo horizontalno rešitev za zahteve Evropskega parlamenta o nadzorovanju izvajanja aktov, sprejetih po postopku soodločanja, ter da je treba zato izvedbena pooblastila dodeliti Komisiji brez časovne omejitve. Evropski parlament in Svet sta tudi izjavila, da bosta poskrbela, da bodo predlogi za razveljavitev določb aktov, ki predvidevajo časovno omejitev za prenos izvedbenih pooblastil Komisiji, čim prej sprejeti. Po uvedbi regulativnega postopka s pregledom bi bilo treba v Uredbi (ES) št. 562/2006 črtati določbo, ki predvideva navedeno obdobje odložitve.

(6)

Uredbo (ES) št. 562/2006 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(7)

Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji ter Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri sprejemanju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja. Ker ta uredba predstavlja nadaljnji razvoj schengenskega pravnega reda na podlagi naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, naj bi se Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po dnevu sprejetja te uredbe odločila, ali jo bo prenesla v svoj nacionalni pravni red ali ne.

(8)

V zvezi z Islandijo in Norveško predstavlja ta uredba nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo zadnje k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki sodijo v področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (6) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo tega sporazuma.

(9)

V zvezi s Švico predstavlja ta uredba nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo v področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 4(1) sklepov Sveta 2004/849/ES (7) in 2004/860/ES (8).

(10)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (9) ne sodeluje. Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanj ni zavezujoča in se zanj ne uporablja.

(11)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (10) ne sodeluje. Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe

Uredba (ES) št. 562/2006 se spremeni:

1.

v členu 12 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5.   Lahko se sprejmejo dodatni ukrepi o varovanju. Ti ukrepi, ki so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(2).“;

2.

člen 32 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 32

Spremembe prilog

Priloge III, IV in VIII se spremenijo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 33(2).“;

3.

v členu 33 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

4.

člen 33(4) se črta.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Strasbourgu, 11. marca 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J. LENARČIČ


(1)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 3. marca 2008.

(2)  UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

(3)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(4)  UL C 255, 21.10.2006, str. 1.

(5)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(6)  UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(7)  Sklep Sveta 2004/849/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske unije (UL L 368, 15.12.2004, str. 26).

(8)  Sklep Sveta 2004/860/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 370, 17.12.2004, str. 78).

(9)  UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(10)  UL L 64, 7.3.2002, str. 20.


9.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 97/62


UREDBA (ES) št. 297/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2008

o spremembah Uredbe (ES) št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da bi bilo treba sprejeti nekatere ukrepe v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(2)

Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, ki je uvedel regulativni postopek s pregledom za sprejetje ukrepov splošnega obsega in za spreminjanje nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, med drugim s črtanjem nekaterih navedenih določb ali z dopolnjevanjem akta z novimi nebistvenimi določbami.

(3)

V skladu z izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (5) o Sklepu 2006/512/ES bi bilo treba že veljavne akte, sprejete v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, prilagoditi v skladu z veljavnimi postopki, da bi bilo zanje mogoče uporabiti regulativni postopek s pregledom.

(4)

Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila za odločanje o uporabi mednarodnih računovodskih standardov v Skupnosti. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 1606/2002, z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(5)

Ker lahko izvajanje regulativnega postopka s pregledom v običajnih rokih v nekaterih izjemnih primerih oteži pravočasno sprejetje novo izdanih računovodskih standardov, sprememb k obstoječim računovodskim standardom ali razlag obstoječih računovodskih standardov, da bi jih lahko podjetja izvajala za zadevno poslovno leto, bi morali Komisija, Svet in Evropski parlament hitro ukrepati in zagotoviti pravočasno sprejetje teh standardov in razlag, da ne omajajo razumevanja in zaupanja vlagateljev.

(6)

Uredbo (ES) št. 1606/2002 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe

Uredba (ES) št. 1606/2002 se spremeni, kakor sledi:

1.

člen 3(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija odloči o uporabljanju mednarodnih računovodskih standardov v Skupnosti. Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 6(2).“;

2.

člen 6 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

(b)

odstavek 3 se črta.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. marca 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J. LENARČIČ


(1)  UL C 161, 13.7.2007, str. 45.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 3. marca 2008.

(3)  UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(4)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(5)  UL C 255, 21.10.2006, str. 1.


9.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 97/64


UREDBA (ES) št. 298/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 37 in 95 ter člena 152(4)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da bi bilo treba sprejeti nekatere ukrepe v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(2)

Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, ki je uvedel regulativni postopek s pregledom za sprejetje ukrepov splošnega obsega in namenjenih spreminjanju nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, med drugim s črtanjem nekaterih takih določb ali z dopolnjevanjem tega akta z novimi nebistvenimi določbami.

(3)

V skladu z izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (5) glede Sklepa 2006/512/ES bi bilo treba že veljavne akte, sprejete v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, prilagoditi v skladu z veljavnimi postopki, da bi se regulativni postopek s pregledom lahko uporabljal zanje.

(4)

Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila za opredelitev, ali vrsta živila oziroma krme sodi na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1829/2003, za znižanje mejnih vrednosti za označevanje naključne in tehnično neizogibne prisotnosti materiala, ki vsebuje gensko spremenjene organizme, je iz njih sestavljen ali proizveden, pa tudi mejnih vrednosti za naključno ali tehnično neizogibno prisotnost gensko spremenjenega materiala v živilih in krmi s pozitivno oceno tveganja ter za sprejetje ukrepov glede zahtev za označevanje in obveščanje, ki veljajo za operaterje in obrate javne prehrane. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 1829/2003/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(5)

Uredbo (ES) št. 1829/2003 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe

Uredba (ES) št. 1829/2003 se spremeni:

1.

člen 3(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Po potrebi se v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 35(3) sprejmejo ukrepi za opredelitev, ali vrsta živila sodi na področje uporabe tega oddelka, ki so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem.“;

2.

člen 12(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.   Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, ki so namenjeni določanju ustrezne nižje mejne vrednosti zlasti za živila, ki vsebujejo GSO ali so iz njih sestavljena, se ob upoštevanju napredka v znanosti in tehnologiji sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 35(3).“;

3.

člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Izvedbeni ukrepi

1.   Komisija lahko sprejme naslednje ukrepe:

ukrepe, ki so potrebni za operaterje, da v skladu s členom 12(3) izpolnijo zahteve pristojnih organov,

ukrepe, ki so potrebni za operaterje, da izpolnjujejo zahteve za označevanje, določene v členu 13,

posebna pravila glede podatkov, ki jih morajo predložiti obrati javne prehrane, ki z živili oskrbujejo končnega potrošnika. Za upoštevanje posebnega položaja obratov javne prehrane lahko take določbe predvidevajo prilagoditev zahtev, določenih v členu 13(1)(e).

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 35(3).

2.   Poleg tega se za pospeševanje enotnega izvajanja člena 13 lahko sprejmejo podrobne določbe v skladu z regulativnim postopkom iz člena 35(2).“;

4.

člen 15(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Po potrebi se v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 35(3) sprejmejo ukrepi za opredelitev, ali vrsta krme sodi na področje uporabe tega oddelka, ki so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem“;

5.

člen 24(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.   Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, ki so namenjeni določanju ustrezne nižje mejne vrednosti zlasti za krmo, ki vsebuje GSO ali je iz njih sestavljena, se ob upoštevanju napredka v znanosti in tehnologiji sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 35(3).“;

6.

člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

Izvedbeni ukrepi

1.   Komisija lahko sprejme naslednje ukrepe:

ukrepe, ki so potrebni za operaterje, da v skladu s členom 24(3) izpolnijo zahteve pristojnih organov,

ukrepe, ki so potrebni za operaterje, da izpolnjujejo zahteve za označevanje, določene v členu 25.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 35(3).

2.   Poleg tega se za pospeševanje enotnega izvajanja člena 25 lahko sprejmejo podrobne določbe v skladu z regulativnim postopkom iz člena 35(2).“;

7.

v členu 32 se peti odstavek nadomesti z naslednjim:

„Podrobne določbe za izvajanje tega člena in Priloge se lahko sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 35(2).

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe in prilagajanju Priloge, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 35(3).“;

8.

člen 35(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

9.

člen 47(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, ki znižujejo mejne vrednosti iz odstavka 1, zlasti za GSO, ki se prodajajo neposredno končnemu potrošniku, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 35(3).“

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. marca 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J. LENARČIČ


(1)  UL C 161, 13.7.2007, str. 45.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 3. marca 2008.

(3)  UL L 268, 18.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1981/2006 (UL L 368, 23.12.2006, str. 99).

(4)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(5)  UL C 255, 21.10.2006, str. 1.


9.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 97/67


UREDBA (ES) št. 299/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega ali živalskega izvora glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 in člena 152(4)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da bi bilo treba sprejeti nekatere ukrepe v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(2)

Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, ki je uvedel regulativni postopek s pregledom, ki se uporablja za sprejetje izvedbenih ukrepov splošnega obsega in za spreminjanje nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, med drugim s črtanjem nekaterih takih določb ali z dopolnjevanjem akta z novimi nebistvenimi določbami.

(3)

V skladu z izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (5) o Sklepu 2006/512/ES bi bilo treba že veljavne akte, sprejete v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, prilagoditi v skladu z veljavnimi postopki, da bi bilo zanje mogoče uporabiti regulativni postopek s pregledom.

(4)

Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila za določitev področja uporabe Uredbe (ES) št. 396/2005 in meril, potrebnih za vzpostavitev nekaterih mejnih vrednostih ostankov (MVO) pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora, naštetih v zadevnih prilogah. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Uredbe (ES) št. 396/2005, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(5)

Zaradi večje učinkovitosti in da se gospodarskim subjektom zagotovi hiter proces odločanja, ki bo hkrati zagotavljal visoko raven varstva potrošnikov, bi bilo treba omogočiti skrajšanje rokov, predvidenih z regulativnim postopkom s pregledom, za sprejetje ukrepov, vključno z izvajanjem, spreminjanjem ali črtanjem mejnih vrednosti ostankov (MVO) ter za vzpostavitev seznama aktivnih snovi, za katere MVO niso potrebne, pa tudi seznama kombinacij aktivna snov/proizvod, v katerih se aktivne snovi uporabljajo kot fumigant za obdelavo po spravilu.

(6)

V nujnih primerih, zlasti če obstaja tveganje za zdravje ljudi ali živali in rokov za regulativni postopek s pregledom ni mogoče upoštevati, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da za določanje, vključevanje, izvajanje, spreminjanje ali črtanje MVO uporabi nujni postopek iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES.

(7)

Uredbo (ES) št. 396/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe

Uredba (ES) št. 396/2005 se spremeni:

1.

člen 4(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Proizvodi, skupine proizvodov in/ali deli proizvodov iz člena 2(1), za katere se uporabljajo usklajene MVO, se opredelijo in zajamejo v Prilogi I. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 45(3). Priloga I vključuje vse proizvode, za katere so bile določene MVO, ter druge proizvode, pri katerih je usklajene MVO primerno uporabljati, zlasti zaradi njihovega pomena v prehrani potrošnikov ali v trgovini. Proizvodi se razvrstijo tako, da je mogoče MVO čim bolje določiti za skupino podobnih ali povezanih proizvodov.“;

2.

člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Aktivne snovi fitofarmacevtskih proizvodov, ocenjene po Direktivi 91/414/EGS, za katere MVO niso potrebne, se ob upoštevanju načinov uporabe teh aktivnih snovi in zadev iz točk (a), (c) in (d) člena 14(2) opredelijo in navedejo v Prilogi IV k tej uredbi. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 45(4).“;

3.

člen 8(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Vloge se ocenijo v skladu z ustreznimi določbami Enotnih načel za ocenjevanje in registracijo fitofarmacevtskih sredstev, določenih v Prilogi VI k Direktivi 91/414/EGS, ali s posebnimi načeli za ocenjevanje, ki se določijo z uredbo Komisije. Navedena uredba, namenjena spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 45(3).“;

4.

člen 14(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Po prejemu mnenja agencije in ob upoštevanju tega mnenja Komisija nemudoma in najpozneje v roku treh mesecev pripravi bodisi:

(a)

uredbo o določanju, spreminjanju ali črtanju MVO. Ta uredba, namenjena spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 45(4). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 45(5), da zagotovi visoko raven varstva potrošnikov; bodisi

(b)

sklep o zavrnitvi vloge, ki se sprejme v skladu z regulativnim postopkom iz člena 45(2).“;

5.

člen 15(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Če je določena začasna MVO, kakor to določa odstavek 1(b), se jo z uredbo črta iz Priloge III eno leto po dnevu vključitve ali nevključitve zadevne aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedena uredba, namenjena spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 45(4). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 45(5), da zagotovi visoko raven varstva potrošnikov.

Če tako zahteva ena ali več držav članic, se lahko začasna MVO ohrani za dodatno leto do potrditve, da so se začele pripravljati znanstvene študije v podporo vloge za določitev MVO. V primerih take potrditve se začasna MVO ohrani za nadaljnji dve leti, pod pogojem, da niso bili ugotovljeni nikakršni nesprejemljivi zadržki glede varnosti potrošnikov.“;

6.

člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18

Upoštevanje MVO

1.   Proizvodi iz Priloge I od trenutka, ko so dani na trg kot hrana ali krma ali se z njimi krmi živali, ne vsebujejo nobenih ostankov pesticidov, ki presegajo:

(a)

MVO za te proizvode, določene v prilogah II in III;

(b)

0,01 mg/kg za proizvode, za katere v Prilogi II ali III ni določena posebna MVO, ali za aktivne snovi, ki niso navedene v Prilogi IV, razen če so za neko aktivno snov ob upoštevanju razpoložljivih rutinskih analiznih metod določene drugačne privzete vrednosti. Te privzete vrednosti so določene v Prilogi V. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 45(4). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 45(5), da zagotovi visoko raven varstva potrošnikov.

2.   Države članice na svojem ozemlju ne smejo prepovedati ali ovirati dajanja v promet proizvodov iz Priloge I ali krmljenja živali, namenjenih prehrani, s temi proizvodi zaradi njihove vsebnosti ostankov pesticidov, pod pogojem, da:

(a)

so ti proizvodi skladni z odstavkom 1 in členom 20; ali

(b)

je aktivna snov navedena v Prilogi IV.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko država članica na svojem ozemlju dovoli pri obdelavi po spravilu s fumigantom vrednosti ostankov aktivnih snovi, ki presegajo meje, določene v prilogah II in III za proizvode iz Priloge I, če so te kombinacije aktivna snov/proizvod navedene v Prilogi VII, pod pogojem, da:

(a)

ti proizvodi niso namenjeni takojšnji uporabi;

(b)

obstaja primeren nadzor, ki zagotavlja, da taki proizvodi ne morejo biti dostopni končnemu porabniku ali potrošniku, če so mu dobavljeni neposredno, vse dokler ostanki presegajo mejne vrednosti, določene v Prilogi II ali III;

(c)

druge države članice in Komisija so bile obveščene o sprejetih ukrepih.

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe in za opredelitev kombinacij aktivna snov/proizvod, navedenih v Prilogi VII, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 45(3).

4.   V izjemnih okoliščinah in predvsem pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev v skladu s členom 8(4) Direktive 91/414/EGS ali pri uresničevanju obveznosti iz Direktive 2000/29/ES (6) lahko država članica dovoli dajanje v promet in/ali krmljenje živali na svojem ozemlju s tretirano hrano ali krmo, ki ni skladna z odstavkom 1, pod pogojem, da taka hrana ali krma ne predstavlja nesprejemljivega tveganja. O teh dovoljenjih se nemudoma uradno obvesti druge države članice, Komisijo in agencijo, vključno z ustrezno oceno tveganja, ki se brez nepotrebnega odlašanja obravnava, da bi se določilo začasno MVO za določeno obdobje ali sprejel kateri koli drug potreben ukrep v zvezi s temi proizvodi. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 45(4). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 45(5), da zagotovi visoko raven varstva potrošnikov.

7.

člen 20(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   V seznam iz Priloge VI se lahko vključijo posebni faktorji koncentracije ali redčenja za določene operacije predelave in/ali mešanja ali za določene predelane in/ali sestavljene proizvode. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 45(3).“;

8.

člen 21(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   MVO za proizvode iz Priloge I se prvič določijo in navedejo v Prilogi II s prevzemom MVO, ki so določene z direktivami 86/362/EGS, 86/363/EGS in 90/642/EGS, ter ob upoštevanju meril, naštetih v členu 14(2) te uredbe. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 45(3).“;

9.

člen 22(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Začasne MVO za aktivne snovi, glede katerih odločitev o vključitvi ali nevključitvi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS še ni bila sprejeta, se prvič določijo in navedejo v Prilogi III k tej uredbi, razen če so že bile navedene v Prilogi II k tej uredbi, ob upoštevanju informacij držav članic, kjer je to primerno obrazloženega mnenja iz člena 24, dejavnikov iz člena 14(2) in naslednjih MVO:

(a)

preostalih MVO v Prilogi k Direktivi 76/895/EGS; ter

(b)

doslej neusklajenih nacionalnih MVO.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 45(3).“;

10.

člen 27(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem in za določitev potrebnih metod vzorčenja za izvajanje takšnega nadzora nad ostanki pesticidov v proizvodih, ki niso navedene v Direktivi 2002/63/ES (7), se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 45(3) te uredbe.

11.

člen 45 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 45

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Roki iz člena 5a(3)(c) in (4)(b) in (e) Sklepa 1999/468/ES so dva meseca, en mesec in dva meseca.

5.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

12.

člen 46 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 46

Izvedbeni ukrepi

1.   Izvedbeni ukrepi za zagotavljanje enotne uporabe te uredbe, pisne tehnične smernice za pomoč pri njihovi uporabi in podrobna pravila v zvezi z znanstvenimi podatki, potrebnimi za določitev mejnih vrednosti ostankov, se sprejmejo ali lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 45(2), ob upoštevanju, če je to primerno, mnenja agencije.

2.   Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, glede določitve rokov iz členov 23, 29(2), 30(2), 31(1) in 32(5) se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 45(3), in po potrebi, se upošteva mnenje agencije.“;

13.

člen 49 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 49

Prehodni ukrepi

1.   Zahteve poglavja III se ne uporabljajo za proizvode, zakonito proizvedene ali v Skupnost uvožene pred dnem iz drugega odstavka člena 50.

Vendar se lahko za doseganje visoke ravni varstva potrošnikov sprejmejo ustrezni ukrepi glede teh proizvodov. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 45(5).

2.   Če je to potrebno, da se omogočijo normalno trgovanje, predelava in potrošnja proizvodov, je mogoče predvideti nadaljnje prehodne ukrepe za izvajanje določenih MVO iz členov 15, 16, 21, 22 in 25. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem in ki ne posegajo v obveznosti za zagotovitev visoke ravni varstva potrošnikov, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 45(4).“

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. marca 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J. LENARČIČ


(1)  UL C 161, 13.7.2007, str. 45.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 3. marca 2008.

(3)  UL L 70, 16.3.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) 178/2006 (UL L 29, 2.2.2006, str. 3).

(4)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(5)  UL C 255, 21.10.2006, str. 1.

(6)  Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/41/ES (UL L 169, 29.6.2007, str. 51).“;

(7)  Direktiva Komisije 2002/63/ES z dne 11. julija 2002 o določitvi metod vzorčenja za uraden nadzor nad ostanki pesticidov v in na proizvodih rastlinskega in živalskega izvora v Skupnosti in o razveljavitvi Direktive 79/700/EGS (UL L 187, 16.7.2002, str. 30).“;


9.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 97/72


UREDBA (ES) št. 300/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2008

o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2), glede na skupno besedilo, ki ga je odobril Spravni odbor dne 16. januarja 2008,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi zaščite oseb in blaga v Evropski uniji bi bilo treba preprečiti dejanja nezakonitega vmešavanja, ki ogrožajo varovanje civilnega letalstva, v zvezi s civilnimi zrakoplovi z določitvijo skupnih pravil za varovanje civilnega letalstva. Ta cilj bi bilo treba doseči z vzpostavitvijo skupnih pravil in skupnih osnovnih standardov na področju varovanja v letalstvu ter mehanizmov spremljanja skladnosti.

(2)

Zaželeno je, da se v interesu varovanja v civilnem letalstvu na splošno zagotovi osnova za skupno razlago Priloge 17 k Čikaški konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu z dne 7. decembra 1944.

(3)

Uredba (ES) št. 2320/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o določitvi skupnih pravil na področju varnosti civilnega letalstva (3) je bila sprejeta zaradi dogodkov 11. septembra 2001 v Združenih državah. Na področju varovanja v civilnem letalstvu je potreben skupni pristop, treba pa bi bilo razmisliti tudi o najučinkovitejših sredstvih nudenja pomoči po hujših terorističnih dejanjih na področju prevoza.

(4)

Vsebino Uredbe (ES) št. 2320/2002 bi bilo treba revidirati glede na pridobljene izkušnje in jo zaradi poenostavitve, uskladitve in pojasnitve obstoječih pravil ter izboljšanja ravni varovanja razveljaviti ter nadomestiti s to uredbo.

(5)

Glede na potrebo po večji prožnosti pri sprejemanju ukrepov in postopkov varovanja zaradi izpolnjevanja nastajajočih ocen tveganja in zaradi omogočanja uvajanja novih tehnologij bi morala ta uredba določiti osnovna načela o tem, kaj je treba storiti za varovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja, brez poseganja v tehnične in postopkovne podrobnosti o tem, kako se jih bo izvajalo.

(6)

To uredbo bi bilo treba uporabljati za letališča, ki služijo civilnemu letalstvu in se nahajajo na ozemlju države članice, za operatorje, ki nudijo storitve na takšnih letališčih, ter za subjekte, ki zagotavljajo blago in/ali storitve na takšnih letališčih ali prek njih.

(7)

Brez poseganja v Konvencijo o kaznivih dejanjih in nekaterih drugih dejanjih, storjenih na letalih (Tokio, 1963), Konvencijo o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov (Haag, 1970) in Konvencijo o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva (Montreal, 1971) bi morala ta uredba zajemati tudi ukrepe varovanja, ki se uporabljajo na krovu zrakoplovov letalskih prevoznikov Skupnosti ali med njihovim letom.

(8)

Vsaka država članica obdrži pristojnost, da se odloči glede uporabe častnikov za varovanje med letom na zrakoplovih, registriranih v tej državi članici, in za lete letalskih prevoznikov, ki jim je podelila licenco, in da v skladu z odstavkom 4.7.7 Priloge 17 k Čikaški konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu in pod pogoji iz te konvencije zagotovi, da so ti častniki posebej izbrani in usposobljeni vladni uslužbenci, ob upoštevanju zahtevanih vidikov varovanja in varnosti na krovu zrakoplova.

(9)

Različne vrste civilnega letalstva ne predstavljajo nujno enake stopnje nevarnosti. Pri določitvi skupnih osnovnih standardov na področju varovanja v letalstvu bi bilo treba zaradi omogočanja dodelitve odstopanj upoštevati velikost zrakoplova, naravo letalskega prevoza in/ali pogostost operacij na letališčih.

(10)

Državam članicam bi bilo treba prav tako dovoliti, da na podlagi ocene tveganja uporabijo ukrepe, ki so strožji od ukrepov, ki jih določa ta uredba.

(11)

Tretje države lahko zahtevajo uporabo ukrepov, ki se razlikujejo od ukrepov, določenih v tej uredbi, v zvezi z leti z letališča v državi članici v ali čez to tretjo državo. Vendar pa bi brez poseganja v morebitne dvostranske sporazume, katerih pogodbenica je Skupnost, Komisija morala imeti možnost preučiti ukrepe, ki jih zahteva tretja država.

(12)

Čeprav se lahko v eni sami državi članici z varovanjem v letalstvu ukvarjata dva ali več organov, bi morala vsaka država članica imenovati en organ, pristojen za usklajevanje in spremljanje izvajanja standardov na področju varovanja.

(13)

Zaradi opredelitve odgovornosti za izvajanje skupnih osnovnih standardov na področju varovanja v letalstvu in da bi se opisalo, kateri ukrepi se v ta namen zahtevajo od operatorjev in drugih subjektov, bi morala vsaka država članica pripraviti nacionalni program varovanja v civilnem letalstvu. Poleg tega bi moral vsak upravljavec letališča, letalski prevoznik in subjekt, ki izvaja standarde s področja varovanja v letalstvu, pripraviti, uporabljati in vzdrževati program varovanja, ki naj mu omogoča usklajenost tako s to uredbo kot z ustreznim nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu.

(14)

Zaradi spremljanja skladnosti s to uredbo in z nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu bi morala vsaka država članica pripraviti in zagotoviti izvajanje nacionalnega programa, da preveri raven in kakovost varovanja v civilnem letalstvu.

(15)

Da bi Komisija spremljala, kako države članice uporabljajo to uredbo, in da bi podala priporočila za izboljšanje varovanja v letalstvu, bi morala opravljati inšpekcije, vključno z nenapovedanimi inšpekcijami.

(16)

Praviloma bi morala Komisija objaviti ukrepe, ki imajo neposreden vpliv na potnike. Izvedbeni akti, ki določajo skupne ukrepe in postopke za izvajanje skupnih osnovnih standardov s področja varovanja v letalstvu in ki vsebujejo občutljive varnostne podatke, skupaj s poročili o inšpekcijah Komisije ter odgovori ustreznih organov, bi se morali šteti za tajne podatke EU v smislu Sklepa Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika (4). Ti podatki se ne bi smeli objaviti in bi smeli biti na razpolago le tistim operatorjem in subjektom, ki imajo upravičen interes.

(17)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji dodeljenih izvedbenih pooblastil (5).

(18)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejetje splošnih ukrepov s spreminjanjem nebistvenih določb skupnih osnovnih standardov z njihovim dopolnjevanjem, določitev pogojev, pod katerimi lahko države članice tako odstopijo od skupnih osnovnih standardov kakor tudi sprejmejo alternativne ukrepe varovanja, in za sprejetje specifikacij za nacionalni program za nadzor kakovosti. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(19)

Kadar v nujnih primerih ni mogoče upoštevati običajnih rokov za regulativni postopek s pregledom, bi bilo treba Komisiji omogočiti uporabo nujnega postopka iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES za sprejetje skupnih pravil na področju varovanja civilnega letalstva.

(20)

Treba bi si bilo prizadevati za uresničitev cilja „enega varnostnega pregleda“ za vse lete v Evropski uniji.

(21)

Poleg tega ponoven pregled potnikov ali njihove prtljage ob prihodu z letom iz tretjih držav, katerih standardi s področja varovanja v letalstvu so enaki standardom, opredeljenim v tej uredbi, ne bi bil potreben. Zato bi bilo treba brez poseganja v pravico vsake države članice, da uporabi strožje ukrepe, ali zadevnih pristojnosti Skupnosti in držav članic spodbujati odločitve Komisije in po potrebi sporazume med Skupnostjo in tretjimi državami, ki priznavajo, da so varnostni standardi, ki se uporabljajo v tretji državi, enaki skupnim standardom, ker ti podpirajo enkratni varnostni pregled.

(22)

Ta uredba ne posega v uporabo pravil o varnosti v letalstvu, vključno s tistimi, ki se nanašajo na prevoz nevarnih snovi.

(23)

Za kršenje določb te uredbe bi bilo treba predvideti kazni. Te kazni, ki so lahko civilnega ali upravnega značaja, bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(24)

Ministrska izjava o gibraltarskem letališču, dogovorjena na prvem ministrskem srečanju Foruma za dialog o Gibraltarju v Kordovi z dne 18. septembra 2006, bo nadomestila Skupno izjavo o gibraltarskem letališču, podano v Londonu dne 2. decembra 1987, njeno polno spoštovanje pa se bo štelo kot spoštovanje izjave iz leta 1987.

(25)

Ker ciljev te uredbe, in sicer varovanja civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja in zagotovitve osnove za skupno razlago Priloge 17 k Čikaški konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cilji

1.   Ta uredba določa skupna pravila za zaščito civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja, ki ogrožajo varovanje civilnega letalstva.

Zagotavlja tudi osnovo za skupno razlago Priloge 17 k Čikaški konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu.

2.   Načini za doseganje ciljev, navedenih v odstavku 1, so:

(a)

določitev skupnih pravil in skupnih osnovnih standardov za varovanje v letalstvu;

(b)

mehanizmi za spremljanje skladnosti.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za:

(a)

vsa letališča ali dele letališč, ki se nahajajo na ozemlju države članice in se ne uporabljajo izključno v vojaške namene;

(b)

vse operatorje, vključno z letalskimi prevozniki, ki opravljajo storitve na letališčih, navedenih v točki (a);

(c)

vse subjekte, ki uporabljajo standarde s področja varovanja v letalstvu in ki izvajajo operacije iz prostorov, ki se nahajajo v letaliških prostorih ali zunaj njih, in zagotavljajo blago in/ali storitve prek letališč ali na letališčih, navedenih v točki (a).

2.   Uporaba te uredbe za gibraltarsko letališče ne posega v pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva v zvezi s sporom o suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče.

Člen 3

Opredelitve

V tej uredbi:

1.

„civilno letalstvo“ pomeni kakršno koli operacijo, ki jo opravi civilni zrakoplov, vendar pa izključuje operacije, ki jih opravljajo državni zrakoplovi iz člena 3 Čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu;

2.

„varovanje v letalstvu“ pomeni kombinacijo ukrepov, osebja in materialnih virov, namenjenih varovanju v civilnem letalstvu pred dejanji nezakonitega vmešavanja, ki ogrožajo varovanje civilnega letalstva;

3.

„operator“ pomeni osebo, organizacijo ali podjetje, ki opravlja ali želi opravljati operacijo zračnega prevoza;

4.

„letalski prevoznik“ pomeni podjetje za zračni prevoz z veljavno operativno licenco ali enakovrednim dokumentom;

5.

„letalski prevoznik Skupnosti“ pomeni letalskega prevoznika z veljavno operativno licenco, ki jo je dodelila država članica v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov (6);

6.

„subjekt“ pomeni osebo, organizacijo ali podjetje, ki ni operator;

7.

„prepovedani predmeti“ pomenijo orožje, razstreliva ali druge nevarne naprave, predmete ali snovi, ki se lahko uporabijo za izvedbo dejanja nezakonitega vmešavanja, ki ogroža varovanje civilnega letalstva;

8.

„varnostni pregled“ pomeni uporabo tehničnih ali drugih sredstev za odkrivanje in/ali zaznavanje prepovedanih predmetov;

9.

„varnostni nadzor“ pomeni uporabo sredstev, s katerimi se lahko prepreči vnos prepovedanih predmetov;

10.

„nadzor dostopa“ pomeni uporabo sredstev, s katerimi se prepreči vstop nepooblaščenih oseb ali nepooblaščenih vozil ali obojih;

11.

„nadzorovani del letališča“ pomeni območje gibanja zrakoplovov na letališču, bližnje zemljišče in stavbe ali njihove dele, do katerih je dostop omejen;

12.

„javni del letališča“ pomeni tiste dele letališča, bližnje zemljišče in stavbe ali njihove dele, ki niso nadzorovani del letališča;

13.

„varnostno območje omejenega gibanja“ pomeni tisto območje nadzorovanega dela letališča, kjer se poleg tega, da je dostop omejen, uporabljajo drugi standardi s področja varovanja v civilnem letalstvu;

14.

„razmejeno območje“ pomeni območje, ki je ločeno s pomočjo nadzora dostopa bodisi od varnostnega območja omejenega gibanja bodisi, če je razmejeno območje samo varnostno območje omejenega gibanja, od drugih varnostnih območij omejenega gibanja na letališču;

15.

„preverjanje preteklosti“ pomeni zabeleženo preverjanje identitete osebe, vključno z njeno morebitno kriminalno preteklostjo, ki je del ocene, ali se osebi lahko dovoli dostop do varnostnih območij omejenega gibanja brez spremstva;

16.

„transferni potniki, prtljaga, tovor ali pošta“ pomenijo potnike, prtljago, tovor ali pošto, ki odhajajo na zrakoplovu, ki ni isti kot tisti, na katerem so prispeli;

17.

„tranzitni potniki, prtljaga, tovor ali pošta“ pomenijo potnike, prtljago, tovor ali pošto, ki odhajajo na istem zrakoplovu, na katerem so prispeli;

18.

„potencialno težaven potnik“ pomeni potnika, ki je deportiranec, oseba, za katero šteje, da nima vstopa iz razlogov priseljevanja, ali oseba, ki ji je bila zakonito odvzeta prostost;

19.

„ročna prtljaga“ pomeni prtljago, namenjeno za prevoz v potniški kabini zrakoplova;

20.

„oddana prtljaga“ pomeni prtljago, namenjeno za prevoz v prtljažnem prostoru zrakoplova;

21.

„spremljana oddana prtljaga“ pomeni prtljago, namenjeno za prevoz v prtljažnem prostoru istega zrakoplova, s katerim potnik, ki jo je oddal, potuje;

22.

„pošta letalskega prevoznika“ pomeni pošto, ki izvira in je hkrati namenjena letalskemu prevozniku;

23.

„material letalskega prevoznika“ pomeni material, ki izvira in je hkrati namenjen letalskemu prevozniku, ali material, ki ga uporablja letalski prevoznik;

24.

„pošta“ pomeni pisemske pošiljke in druge predmete, razen pošte letalskega prevoznika, ki jih poštne službe oddajo za prevoz ali so namenjene za dostavo tem službam v skladu s pravili Svetovne poštne zveze;

25.

„tovor“ pomeni vsako premoženje, namenjeno za prevoz z zrakoplovom, razen prtljage, pošte, pošte letalskega prevoznika, materiala letalskega prevoznika in zalog za oskrbo med letom;

26.

„regulirani agent“ pomeni letalskega prevoznika, agenta, odpravnika tovora ali drug subjekt, ki zagotavlja varnostni nadzor nad tovorom ali pošto;

27.

„znani pošiljatelj“ pomeni pošiljatelja, ki pošilja tovor ali pošto za lasten račun in čigar postopki izpolnjujejo skupna pravila in standarde varovanja v zadostni meri, da omogočajo prevoz tovora ali pošte na katerem koli zrakoplovu;

28.

„stalni pošiljatelj“ pomeni pošiljatelja, ki pošilja tovor ali pošto za lasten račun in čigar postopki izpolnjujejo skupna pravila in standarde varovanja v zadostni meri, da omogočajo prevoz tega tovora na zrakoplovu, ki prevaža le tovor, ali pošte na zrakoplovu, ki prevaža le pošto;

29.

„varnostno preverjanje zrakoplova“ pomeni pregled tistih delov notranjosti zrakoplova, do katerih so potniki morebiti imeli dostop, skupaj s pregledom prtljažnih prostorov zrakoplova, z namenom odkriti prepovedane predmete in nezakonita vmešavanja v zrakoplov;

30.

„varnostna preiskava zrakoplova“ pomeni pregled notranjosti in dostopne zunanjosti zrakoplova z namenom odkriti prepovedane predmete in dejanja nezakonitega vmešavanja, ki ogrožajo varovanje zrakoplova;

31.

„častnik za varovanje med letom“ pomeni osebo, ki jo zaposli država, da potuje na zrakoplovu letalskega prevoznika, ki mu je podelila licenco, z namenom zaščite tega zrakoplova in oseb, ki so na njem, pred dejanji nezakonitega vmešavanja, ki ogrožajo varovanje leta.

Člen 4

Skupni osnovni standardi

1.   Skupni osnovni standardi za varovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja, ki ogrožajo varovanje civilnega letalstva, so določeni v Prilogi.

Dodatne skupne osnovne standarde, ki ob začetku veljavnosti te uredbe niso predvideni, je treba vstaviti v Prilogo v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe.

2.   Splošni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb skupnih osnovnih standardov iz odstavka 1 z njihovim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(3).

Ti splošni ukrepi se nanašajo na:

(a)

dovoljene metode varnostnih pregledov;

(b)

kategorije predmetov, ki so lahko prepovedani;

(c)

nadzor dostopa, in sicer razloge za dovoljenje dostopa do nadzorovanega dela letališča in do varnostnih območij omejenega gibanja;

(d)

dovoljene metode za preiskavo vozil, varnostno preverjanje zrakoplova in varnostnih preiskav zrakoplova;

(e)

merila za priznavanje enakovrednosti varnostnih standardov tretjih držav;

(f)

pogoje, pod katerimi se pregledata tovor in pošta oziroma pod katerimi sta podvržena drugemu varnostnemu nadzoru, in postopek odobritve ali imenovanja reguliranih agentov, znanih pošiljateljev in stalnih pošiljateljev;

(g)

pogoje, pod katerimi se pregledujeta pošta letalskega prevoznika in material letalskega prevoznika oziroma pod katerimi sta podvržena drugemu varnostnemu nadzoru;

(h)

pogoje, pod katerimi se pregledujejo zaloge za oskrbo med letom in zaloge za oskrbo na letališču oziroma pod katerimi so podvržene drugemu varnostnemu nadzoru, in postopek odobritve ali imenovanja reguliranih dobaviteljev in znanih dobaviteljev;

(i)

merila za opredelitev kritičnih delov varnostnih območij omejenega gibanja;

(j)

načela za zaposlovanje osebja in metode njihovega usposabljanja;

(k)

pogoje, pod katerimi se lahko uporabijo posebni varnostni postopki oziroma izvzetje iz varnostnega nadzora; in

(l)

vsakršne splošne ukrepe, s katerimi se spreminjajo nebistvene določbe skupnih osnovnih standardov iz odstavka 1 z njihovim dopolnjevanjem in ki niso bili predvideni ob začetku veljavnosti te uredbe.

V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 19(4).

3.   Podrobni ukrepi za izvajanje skupnih osnovnih standardov iz odstavka 1 in splošnih ukrepov iz odstavka 2 se določijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 19(2).

Zajemajo:

(a)

zahteve in postopke za preglede;

(b)

seznam prepovedanih predmetov;

(c)

zahteve in postopke za nadzor dostopa;

(d)

zahteve in postopke za preiskavo vozil, varnostno preverjanje zrakoplova in varnostne preiskave zrakoplova;

(e)

sklepe o priznavanju enakovrednosti varnostnih standardov, ki se uporabljajo v tretji državi;

(f)

v zvezi s tovorom in pošto postopke za odobritev ali imenovanje reguliranih agentov, znanih pošiljateljev in stalnih pošiljateljev ter obveznosti, ki jih morajo ti izpolniti;

(g)

zahteve in postopke za varnostni nadzor nad pošto letalskega prevoznika in materialom letalskega prevoznika;

(h)

v zvezi z zalogami za oskrbo med letom in zalogami za oskrbo na letališču postopke za odobritev ali imenovanje reguliranih dobaviteljev in znanih dobaviteljev ter obveznosti, ki jih morajo ti izpolniti;

(i)

opredelitev kritičnih delov varnostnih območij omejenega gibanja;

(j)

zahteve za zaposlovanje in usposabljanje osebja;

(k)

posebne varnostne postopke ali izvzetja iz varnostnega nadzora;

(l)

tehnične specifikacije varnostne opreme in postopke za njeno odobritev in uporabo; in

(m)

zahteve in postopke za potencialno težavne potnike.

4.   Komisija s spremembo te uredbe v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(3) določi merila, na podlagi katerih lahko države članice odstopajo od skupnih osnovnih standardov iz odstavka 1 ter sprejmejo druge ukrepe varovanja, ki zagotavljajo ustrezno raven zaščite na podlagi lokalne ocene tveganja. Takšni alternativni ukrepi se morajo utemeljiti z razlogi, ki se nanašajo na velikost zrakoplova, ali z razlogi, ki se nanašajo na naravo, obseg ali pogostnost letalskih prevozov ter drugih zadevnih dejavnosti.

V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 19(4).

Države članice o takšnih ukrepih obvestijo Komisijo.

5.   Države članice na svojem ozemlju zagotovijo uporabo skupnih osnovnih standardov iz odstavka 1. Če država članica meni, da je bila raven varovanja letalstva ogrožena zaradi kršitve s področja varovanja, zagotovi ustrezne in hitre ukrepe za odpravo kršitve ter zagotovi nemoteno varovanje v civilnem letalstvu.

Člen 5

Stroški varovanja

Ob upoštevanju ustreznih določb zakonodaje Skupnosti lahko vsaka država članica določi okoliščine in obseg stroškov, ki jih morajo v zvezi z ukrepi varovanja, sprejetimi v skladu s to uredbo za zaščito civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja, pokriti država, letališki subjekti, letalski prevozniki, druge odgovorne agencije ali uporabniki. Po potrebi in v skladu z zakonodajo Skupnosti lahko države članice z uporabniki prispevajo k stroškom strožjih ukrepov varovanja, sprejetih v skladu s to uredbo. Kolikor je to izvedljivo, so kakršne koli pristojbine ali prenosi stroškov varovanja neposredno povezani s stroški nudenja zadevnih storitev varovanja in so oblikovani tako, da se ne povrne več kot zadevni ustrezni stroški.

Člen 6

Strožji ukrepi držav članic

1.   Države članice lahko uporabijo ukrepe, ki so strožji od skupnih osnovnih standardov iz člena 4. Pri tem ravnajo na osnovi ocene tveganja in skladno z zakonodajo Skupnosti. Ti ukrepi so ustrezni, objektivni, nediskriminatorni in sorazmerni tveganju, zaradi katerega se sprejemajo.

2.   Države članice o takšnih ukrepih obvestijo Komisijo čim prej po začetku njihove uporabe. Po prejetju takšnih informacij jih Komisija pošlje drugim državam članicam.

3.   Če so zadevni ukrepi omejeni na določen let na določen datum, državam članicam Komisije o tem ni treba obvestiti.

Člen 7

Ukrepi varovanja, ki jih zahtevajo tretje države

1.   Brez poseganja v morebitne dvostranske sporazume, katerih pogodbenica je Skupnost, država članica uradno obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih zahteva tretja država v zvezi z leti z letališča v državi članici v to tretjo državo ali čeznjo, če se ti ukrepi razlikujejo od skupnih osnovnih standardov iz člena 4.

2.   Komisija na zahtevo zadevne države članice ali na lastno pobudo preuči uporabo ukrepov, o katerih je bila obveščena v skladu z odstavkom 1, in lahko v skladu z regulativnim postopkom iz člena 19(2) pripravi ustrezen odgovor zadevni tretji državi.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če:

(a)

zadevna država članica uporablja zadevne ukrepe v skladu s členom 6; ali

(b)

je zahteva tretje države omejena na določen let na določen datum.

Člen 8

Sodelovanje z Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo

Brez poseganja v člen 300 Pogodbe lahko Komisija z Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo (ICAO) sklene memorandum o soglasju glede revizij, da bi se izognili podvajanju spremljanja, ali države članice upoštevajo Prilogo 17 k Čikaški konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu.

Člen 9

Ustrezni organ

Če sta v eni državi članici dve telesi ali več teles, ki se ukvarjajo z varovanjem v civilnem letalstvu, ta država članica imenuje en organ (v nadaljnjem besedilu „ustrezni organ“), ki je pristojen za usklajevanje in spremljanje izvajanja skupnih osnovnih standardov iz člena 4.

Člen 10

Nacionalni program varovanja v civilnem letalstvu

1.   Vsaka država članica pripravi, uporablja in vzdržuje nacionalni program varovanja v civilnem letalstvu.

V tem programu se opredelijo odgovornosti za izvajanje skupnih osnovnih standardov iz člena 4 in opišejo ukrepi, ki se za ta namen zahtevajo od operatorjev in subjektov.

2.   Na podlagi „potrebe po seznanitvi“ da ustrezni organ v pisni obliki na razpolago ustrezne dele nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu operatorjem in subjektom, za katere meni, da imajo upravičen interes.

Člen 11

Nacionalni program za nadzor kakovosti

1.   Vsaka država članica pripravi, uporablja in vzdržuje nacionalni program za nadzor kakovosti.

Ta program zaradi spremljanja skladnosti s to uredbo in z nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu omogoča državi članici preverjanje kakovosti varovanja v civilnem letalstvu.

2.   Specifikacije za nacionalni program za nadzor kakovosti se sprejmejo s spremembo te uredbe v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(3), in sicer z dodatkom priloge k tej uredbi.

V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 19(4).

Program omogoča takojšnje odkrivanje in odpravo nepravilnosti. Določa tudi, da vsa letališča, operatorje in subjekte, ki so odgovorni za izvajanje standardov s področja varovanja v letalstvu in ki se nahajajo na ozemlju zadevne države članice, redno spremlja bodisi ustrezni organ neposredno bodisi se spremljanje izvaja pod njegovim nadzorom.

Člen 12

Program varovanja letališča

1.   Vsak upravljavec letališča pripravi, uporablja in vzdržuje program varovanja na letališča.

V tem programu so opisane metode in postopki, ki jih mora upravljavec letališča upoštevati zaradi skladnosti s to uredbo in z nacionalnim programom varovanja civilnega letalstva države članice, kjer se nahaja letališče.

Ta program vsebuje tudi določbe za notranji nadzor kakovosti, ki opisujejo, kako upravljavec letališča sam spremlja skladnost s temi metodami in postopki.

2.   Program varovanja letališča se predloži ustreznemu organu, ki lahko, če je to potrebno, nadalje ukrepa.

Člen 13

Program varovanja letalskega prevoznika

1.   Vsak letalski prevoznik pripravi, uporablja in vzdržuje program varovanja letalskega prevoznika.

V tem programu so opisane metode in postopki, ki jih mora letalski prevoznik upoštevati zaradi skladnosti s to uredbo in z nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu države članice, iz katere opravlja storitve.

Program vsebuje tudi določbe za notranji nadzor kakovosti, ki opisujejo, kako letalski prevoznik spremlja skladnost s temi metodami in postopki.

2.   Na zahtevo se program varovanja letalskega prevoznika predloži ustreznemu organu, ki lahko nadalje ukrepa, če je to potrebno.

3.   Če program varovanja letalskega prevoznika Skupnosti potrdi ustrezni organ države članice, ki je izdala operativno licenco, se letalskemu prevozniku v vseh državah članicah prizna izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1. To velja brez poseganja v pravico države članice, da od katerega koli letalskega prevoznika zahteva podrobnosti glede izvajanja:

(a)

ukrepov varovanja, ki jih ta država članica izvaja v skladu z določbami člena 6; in/ali

(b)

lokalnih postopkov, ki veljajo na letališčih, na katerih zagotavlja prevoze.

Člen 14

Program varovanja subjekta

1.   Vsak subjekt, ki mora v okviru nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu iz člena 10 uporabljati standarde s področja varovanja v letalstvu, pripravi, uporablja in vzdržuje program varovanja.

V tem programu so opisane metode in postopki, ki jih mora subjekt upoštevati zaradi skladnosti z nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu države članice glede svojih operacij v tej državi članici.

Program vsebuje določbe za notranji nadzor kakovosti, ki opisujejo, kako mora subjekt spremljati skladnost s temi metodami in postopki.

2.   Na zahtevo se program varovanja subjekta, ki uporablja standarde s področja varovanja v letalstvu, predloži ustreznemu organu, ki lahko nadalje ukrepa, če je to potrebno.

Člen 15

Inšpekcije Komisije

1.   Komisija v sodelovanju z ustreznim organom zadevne države članice izvaja inšpekcije, vključno z inšpekcijami letališč, operatorjev in subjektov, ki uporabljajo standarde s področja varovanja v letalstvu, za spremljanje uporabo te uredbe v državah članicah in, kjer je potrebno, daje priporočila za izboljšanje varovanja v letalstvu. V ta namen ustrezni organ pisno obvesti Komisijo o vseh letališčih na svojem ozemlju, ki služijo civilnemu letalstvu, razen tistih, ki so zajeta v členu 4(4).

Postopki za izvajanje inšpekcij Komisije se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 19(2).

2.   Inšpekcije, ki jih Komisija opravlja v zvezi z letališči, operatorji in subjekti, ki uporabljajo standarde s področja varovanja v letalstvu, so nenapovedane. Komisija pred načrtovano inšpekcijo o tem pravočasno obvesti zadevno državo članico.

3.   Vsako poročilo Komisije o inšpekciji se posreduje ustreznemu organu zadevne države članice, ki v odgovoru navede ukrepe, sprejete za odpravo vseh ugotovljenih pomanjkljivosti.

Poročilo se skupaj z odgovorom ustreznega organa nato posreduje ustreznim organom drugih držav članic.

Člen 16

Letno poročilo

Komisija vsako leto predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in državam članicam poročilo, s katerim jih obvešča o uporabi te uredbe in o njenem učinku na izboljšanje varovanja v letalstvu.

Člen 17

Svetovalna interesna skupina

Brez poseganja v vlogo odbora iz člena 19 Komisija ustanovi Svetovalno interesno skupino za varovanje v letalstvu, ki jo sestavljajo evropske predstavniške organizacije, dejavne ali neposredno povezane z varovanjem na področju letalstva. Vloga te skupine je zgolj svetovanje Komisiji. Odbor iz člena 19 med celotnim regulativnim postopkom obvešča Svetovalno interesno skupino.

Člen 18

Razširjanje informacij

Komisija praviloma objavi ukrepe, ki imajo neposreden vpliv na potnike. Vendar se naslednji dokumenti štejejo za tajne podatke EU v smislu Sklepa 2001/844/ES, ESPJ, Euratom:

(a)

ukrepi in postopki iz členov 4(3), 4(4), 6(1) in 7(1), če vsebujejo občutljive podatke s področja varovanja;

(b)

poročila o inšpekcijah Komisije in odgovori ustreznih organov iz člena 15(3).

Člen 19

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2) (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 20

Sporazumi med Skupnostjo in tretjimi državami

Po potrebi in v skladu z zakonodajo Skupnosti se lahko sporazumi, ki priznavajo enakovrednost varnostnih standardov, ki se uporabljajo v tretji državi, in standardov Skupnosti, predvidijo v skladu s členom 300 Pogodbe v sporazumih o letalskem prometu med Skupnostjo in tretjo državo, da bi se za vse lete med Evropsko unijo in tretjimi državami spodbujal cilj „enkratnega varnostnega pregleda“.

Člen 21

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 22

Poročilo Komisije o financiranju

Komisija bo najpozneje do 31. decembra 2008 poročala o načelih financiranja stroškov ukrepov varovanja v civilnem letalstvu. To poročilo bo preučilo, kakšne ukrepe je treba sprejeti za zagotovitev, da se pristojbine za varovanje uporabljajo izključno za pokrivanje stroškov varovanja in da se izboljša preglednost takšnih pristojbin. Poročilo bo obravnavalo tudi načela, ki so potrebna za varovanje neizkrivljene konkurence med letališči in letalskimi prevozniki, in metode za zagotovitev varstva potrošnikov, kar zadeva porazdelitev stroškov ukrepov varovanja med davkoplačevalci in uporabniki. Poročilu Komisije bo po potrebi priložen zakonodajni predlog.

Člen 23

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 2320/2002 se razveljavi.

Člen 24

Začetek veljavnosti

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporabljati se začne z datumom, ki je določen v izvedbenih pravilih, sprejetih v skladu s postopki iz člena 4(2) in (3), vendar najpozneje v 24 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se člen 4(2),(3) in (4), člena 8, 11(2), drugi pododstavek člena 15(1) ter členi 17, 19 in 22 uporabljajo od dne začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. marca 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J. LENARČIČ


(1)  UL C 185, 8.8.2006, str. 17.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2006 (UL C 300 E, 9.12.2006, str. 463), Skupno stališče Sveta z dne 11. decembra 2006 (UL C 70 E, 27.3.2007, str. 21) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. aprila 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Zakonodajna Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2008 (še ni objavljena v UL) in Sklep Sveta z dne 4. marca 2008.

(3)  UL L 355, 30.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 849/2004 (UL L 158, 30.4.2004, str. 1).

(4)  UL L 317, 3.12.2001, str. 1. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/548/ES, Euratom (UL L 215, 5.8.2006, str. 38).

(5)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(6)  UL L 240, 24.8.1992, str. 1.


PRILOGA

SKUPNI OSNOVNI STANDARDI ZA VAROVANJE CIVILNEGA LETALSTVA PRED DEJANJI NEZAKONITEGA VMEŠAVANJA (ČLEN 4)

1.   VAROVANJE LETALIŠČA

1.1   Zahteve pri načrtovanju letališča

1.

Pri projektiranju in gradnji novih objektov ali spreminjanju obstoječih objektov na letališču se v celoti upoštevajo zahteve za izvajanje skupnih osnovnih standardov, določenih v tej prilogi ter v aktih za njeno izvedbo.

2.

Na letališčih se vzpostavijo naslednja območja:

(a)

javni del letališča;

(b)

nadzorovani del letališča;

(c)

varnostna območja omejenega gibanja; in

(d)

kritični deli varnostnih območij omejenega gibanja.

1.2   Nadzor dostopa

1.

Dostop do nadzorovanega dela letališča je omejen, da se prepreči vstop nepooblaščenim osebam in vozilom na ta območja.

2.

Dostop na varnostna območja omejenega gibanja je nadzorovan zaradi zagotovitve, da nepooblaščene osebe in vozila ne vstopijo na ta območja.

3.

Osebam in vozilom se dostop do nadzorovanega dela letališča in do varnostnih območij omejenega gibanja lahko dovoli le, če izpolnjujejo zahtevane pogoje varovanja.

4.

Osebe, tudi člani posadke, morajo uspešno prestati preverjanje preteklosti, preden pridobijo identifikacijsko priponko za člane posadke ali identifikacijsko priponko za letališče, s katero jim je brez spremstva omogočen dostop do varnostnih območij omejenega gibanja.

1.3   Varnostni pregled oseb, razen potnikov, in njihovih osebnih predmetov

1.

Osebe, razen potnikov, se skupaj z njihovimi osebnimi predmeti ob vstopu v varnostna območja omejenega gibanja stalno naključno varnostno pregledujejo zaradi preprečitve vnosa prepovedanih predmetov v ta območja.

2.

Vse osebe, razen potnikov, se skupaj z njihovimi osebnimi predmeti ob vstopu v kritične dele varnostnih območij omejenega gibanja varnostno pregledujejo zaradi preprečitve vnosa prepovedanih predmetov v te dele.

1.4   Preiskava vozil

Vozila, ki vstopajo v varnostna območja omejenega gibanja, se preiščejo zaradi preprečitve vnosa prepovedanih predmetov v ta območja.

1.5   Nadzorstvo, patrulje in druge vrste fizičnega nadzora

Na letališčih in, kjer je to potrebno, na zemljiščih v njihovi bližini, do katerih je dostop javen, se izvajajo nadzorstvo, patrulje in druge vrste fizičnega nadzora zaradi odkrivanja sumljivega obnašanja oseb, odkrivanja ranljivih mest, ki bi lahko bila zlorabljena za izvedbo dejanja nezakonitega vmešavanja, in da se osebe odvrnejo od izvedbe takih dejanj.

2.   RAZMEJENA OBMOČJA NA LETALIŠČIH

Zrakoplovi, parkirani na razmejenih območjih letališč, za katere se uporabljajo alternativni ukrepi iz člena 4(4), so ločeni od zrakoplovov, za katere se v celoti uporabljajo skupni osnovni standardi, da se prepreči ogrožanje standardov s področja varovanja, ki se uporabljajo za zrakoplove, potnike, prtljago, tovor in pošto slednjih.

3.   VAROVANJE ZRAKOPLOVA

1.

Pred odhodom se opravi varnostno preverjanje zrakoplova ali varnostna preiskava zrakoplova zaradi zagotovitve, da na njem ni nobenih prepovedanih predmetov. Za zrakoplove, ki so v tranzitu, se lahko uporabljajo drugi primerni ukrepi.

2.

Vsak zrakoplov se varuje pred dejanji nezakonitega vmešavanja.

4.   POTNIKI IN ROČNA PRTLJAGA

4.1   Varnostni pregledi potnikov in ročne prtljage

1.

Vsi potniki, ki začenjajo svoje potovanje, transferni in tranzitni potniki in njihova ročna prtljaga se varnostno pregledajo, da se tako prepreči vnos prepovedanih predmetov na varnostna območja omejenega gibanja in v zrakoplov.

2.

Transferni potniki in njihova ročna prtljaga so lahko izvzeti iz varnostnih pregledov, če:

(a)

prispejo iz države članice, razen če sta Komisija ali ta država članica priskrbeli informacije, da se za te potnike in njihovo ročno prtljago ne more šteti, da so bili varnostno pregledani v skladu s skupnimi osnovnimi standardi; ali

(b)

prispejo iz tretje države, v zvezi s katero se v skladu z regulativnim postopkom iz člena 19(2) šteje, da so tam uporabljani standardi s področja varovanja enakovredni skupnim osnovnim standardom.

3.

Tranzitni potniki in njihova ročna prtljaga so lahko izvzeti iz varnostnih pregledov, če:

(a)

ostanejo v zrakoplovu; ali

(b)

se ne pomešajo z varnostno pregledanimi odhajajočimi potniki, razen s tistimi, ki se vkrcajo na isti zrakoplov; ali

(c)

prispejo iz države članice, razen če sta Komisija ali ta država članica priskrbeli informacije, da se za te potnike in njihovo ročno prtljago ne more šteti, da so bili varnostno pregledani v skladu s skupnimi osnovnimi standardi; ali

(d)

prispejo iz tretje države, v zvezi s katero se v skladu z regulativnim postopkom iz člena 19(2) šteje, da so tam uporabljani standardi s področja varovanja enakovredni skupnim osnovnim standardom.

4.2   Varovanje potnikov in ročne prtljage

1.

Potniki in njihova ročna prtljaga se varujejo pred nezakonitim vmešavanjem od točke, ko so varnostno pregledani, do odhoda zrakoplova, na katerem potujejo.

2.

Odhajajoči potniki, ki so bili varnostno pregledani, se ne smejo pomešati s prihajajočimi potniki, razen če:

(a)

potniki prispejo iz države članice, razen če sta Komisija ali ta država članica priskrbeli informacije, da se za te potnike in njihovo ročno prtljago ne more šteti, da so bili varnostno pregledani v skladu s skupnimi osnovnimi standardi; ali

(b)

potniki prispejo iz tretje države, v zvezi s katero se v skladu z regulativnim postopkom iz člena 19(2) šteje, da so tam uporabljani standardi s področja varovanja enakovredni skupnim osnovnim standardom.

4.3   Potencialno težavni potniki

Pred odhodom se za potencialno težavne potnike sprejmejo ustrezni ukrepi varovanja.

5.   ODDANA PRTLJAGA

5.1   Varnostni pregledi oddane prtljage

1.

Preden se natovori na zrakoplov, se vsa oddana prtljaga varnostno pregleda, da se prepreči vnos prepovedanih predmetov na varnostna območja omejenega gibanja in v zrakoplov.

2.

Transferna oddana prtljaga se lahko izvzame iz varnostnih pregledov, če:

(a)

prihaja iz države članice, razen če sta Komisija ali ta država članica priskrbeli informacije, da se za to oddano prtljago ne more šteti, da je bila varnostno pregledana v skladu s skupnimi osnovnimi standardi; ali

(b)

prispe iz tretje države, v zvezi s katero se v skladu z regulativnim postopkom iz člena 19(2) šteje, da so tam uporabljani standardi s področja varovanja enakovredni skupnim osnovnim standardom.

3.

Tranzitna oddana prtljaga se lahko izvzame iz varnostnih pregledov, če ostane v zrakoplovu.

5.2   Varovanje oddane prtljage

Oddana prtljaga, ki se bo prevažala z zrakoplovom, se varuje pred dejanji nezakonitega vmešavanja od točke, ko je bila varnostno pregledana, ali od točke, ko jo je prevoznik sprejel v oskrbo, kar je bilo prej, do odhoda zrakoplova, s katerim se bo prevažala.

5.3   Vezanost prtljage na potnika

1.

Vsak kos oddane prtljage se označi kot spremljan oziroma nespremljan.

2.

Nespremljana oddana prtljaga se ne prevaža, razen če je bila prtljaga ločena zaradi razlogov, na katere potnik ne more vplivati, ali pa je bila podvržena ustreznemu varnostnemu nadzoru.

6.   TOVOR IN POŠTA

6.1   Varnostni nadzor tovora in pošte

1.

Ves tovor in pošta sta pred natovarjanjem v zrakoplov podvržena varnostnemu nadzoru. Letalski prevoznik ne sprejme tovora ali pošte za prevoz v zrakoplovu, če ni opravil takšnega nadzora ali če regulirani agent, znani pošiljatelj ali stalni pošiljatelj ne potrdi takšnega nadzora in odgovarja za njegovo opravo.

2.

Transferni tovor ali transferna pošta sta lahko podvržena alternativnemu varnostnemu nadzoru, ki je podrobno opisan v izvedbenem aktu.

3.

Tranzitni tovor in tranzitna pošta sta lahko izvzeta iz varnostnega nadzora, če ostaneta v zrakoplovu.

6.2   Varovanje tovora in pošte

1.

Tovor in pošta, ki se bosta prevažala v zrakoplovu, se varujeta pred nezakonitim vmešavanjem od trenutka, ko se izvede varnostni nadzor, do odhoda zrakoplova, na katerem se bosta prevažala.

2.

Tovor in pošta, ki po izvedbi varnostnega nadzora nista dovolj varovana pred nezakonitim vmešavanjem, se varnostno pregledata.

7.   POŠTA IN MATERIAL LETALSKEGA PREVOZNIKA

Pošta in material letalskega prevoznika sta podvržena varnostnemu nadzoru in se nato do natovarjanja v zrakoplov varujeta, da se prepreči vnos prepovedanih predmetov v zrakoplov.

8.   ZALOGE ZA OSKRBO MED LETOM

Zaloge za oskrbo med letom, vključno s hrano, namenjene za prevoz ali uporabo na krovu, so podvržene varnostnemu nadzoru in se nato do natovarjanja v zrakoplov varujejo, da se prepreči vnos prepovedanih predmetov v zrakoplov.

9.   ZALOGE ZA OSKRBO NA LETALIŠČU

Zaloge, namenjene za prodajo ali uporabo na varnostnih območjih omejenega gibanja na letališčih, vključno z zalogami za brezcarinske trgovine ter restavracije, so podvržene varnostnemu nadzoru, da se prepreči vnos prepovedanih predmetov na ta območja.

10.   UKREPI VAROVANJA MED LETOM

1.

Brez poseganja v ustrezna pravila o varnosti v letalstvu:

(a)

se nepooblaščenim osebam med letom onemogoči vstop v kabino letalske posadke;

(b)

se za potencialno težavne potnike med letom uporabljajo ustrezni ukrepi varovanja.

2.

Za preprečitev dejanj nezakonitega vmešavanja med letom se sprejmejo ustrezni ukrepi varovanja, kot na primer usposabljanje letalske posadke in kabinskega osebja.

3.

Z izjemo orožja, ki se prevaža v prostoru za prtljago, se na zrakoplovu ne nosi orožja, razen če so izpolnjeni zahtevani pogoji varovanja v skladu z nacionalno zakonodajo in so zadevne države izdale ustrezna dovoljenja.

4.

Odstavek 3 se uporablja tudi za častnike za varovanje med letom, če ti nosijo orožje.

11.   ZAPOSLOVANJE IN USPOSABLJANJE OSEBJA

1.

Osebe, ki izvajajo ali so odgovorne za varnostne preglede, nadzor dostopa ali druge varnostne nadzore, se zaposlijo, usposabljajo in po potrebi pridobijo dokazilo o usposobljenosti, s čimer se zagotovi, da so primerne za zaposlitev in usposobljene za izvajanje dodeljenih nalog.

2.

Osebe, razen potnikov, ki morajo imeti dostop na varnostna območja omejenega gibanja, se usposabljajo na področju varovanja, preden se jim izda identifikacijska priponka za letališče ali identifikacijska priponka za člane posadke.

3.

Usposabljanje, omenjeno v odstavkih 1 in 2, se opravi na začetku in nato periodično.

4.

Inštruktorji, ki izvajajo usposabljanje oseb, omenjenih v odstavkih 1 in 2, imajo potrebne kvalifikacije.

12.   VARNOSTNA OPREMA

Oprema, ki se uporablja za preglede, nadzor dostopa in drug varnostni nadzor, mora biti v skladu z opredeljenimi specifikacijami in zmožna opravljati zadeven varnostni nadzor.


9.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 97/85


UREDBA SVETA (ES) št. 301/2008

z dne 17. marca 2008

o prilagoditvi Priloge I k Uredbi (ES) št. 882/2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Akta iz leta 2003, ter zlasti člena 57(2) Akta,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (1) vzpostavlja usklajen okvir splošnih pravil za organizacijo uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali.

(2)

Zaradi širitve leta 2004 in novih držav članic je treba dopolniti seznam ozemelj iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 882/2004, da se vanj vključijo vse države članice.

(3)

Uredbo (ES) št. 882/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 882/2004 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. maja 2004 za ozemlja Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. marca 2008

Za Svet

Predsednik

I. JARC


(1)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1. Popravljena različica v UL L 191, 28.5.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 180/2008 (UL L 56, 29.2.2008, str. 4).


PRILOGA

„PRILOGA I

OBMOČJE IZ ČLENA 2(15)

1.

Ozemlje Kraljevine Belgije

2.

Ozemlje Republike Bolgarije

3.

Ozemlje Češke republike

4.

Ozemlje Kraljevine Danske brez Ferskih otokov in Grenlandije

5.

Ozemlje Zvezne republike Nemčije

6.

Ozemlje Republike Estonije

7.

Ozemlje Irske

8.

Ozemlje Helenske republike

9.

Ozemlje Kraljevine Španije brez Ceute in Melille

10.

Ozemlje Francoske republike

11.

Ozemlje Italijanske republike

12.

Ozemlje Republike Ciper

13.

Ozemlje Republike Latvije

14.

Ozemlje Republike Litve

15.

Ozemlje Velikega vojvodstva Luksemburg

16.

Ozemlje Republike Madžarske

17.

Ozemlje Republike Malte

18.

Ozemlje Kraljevine Nizozemske v Evropi

19.

Ozemlje Republike Avstrije

20.

Ozemlje Republike Poljske

21.

Ozemlje Portugalske republike

22.

Ozemlje Romunije

23.

Ozemlje Republike Slovenije

24.

Ozemlje Slovaške republike

25.

Ozemlje Republike Finske

26.

Ozemlje Kraljevine Švedske

27.

Ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske“