2.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/1

(1)

Uredba (ES) št. 1580/2007 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

2.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/3

(1)

Prvi pododstavek člena 80(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 (2) določa mejo umika s trga kot delež obsega tržene proizvodnje katerega koli proizvoda v kateri koli organizaciji proizvajalcev. Zaradi spodbujanja brezplačne razdelitve kot namembnega kraja za take umike navedena meja ne sme vključevati proizvodov, ki se brezplačno razdelijo.

(2)

Tretji pododstavek člena 80(2) omogoča dovoljeno odstopanje 3 % pri izračunu obsega tržene proizvodnje. Navedeni izraz bi bil lahko zavajujoč, zato se mora določba zaradi jasnosti nanašati na možnost prekoračitve 3 %.

(3)

Člen 55(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007 določa, da se operativni programi, odobreni pred 31. decembrom 2007, lahko spremenijo, da bi izpolnjevali zahteve iz navedene uredbe. Vendar pa mora zaradi teh sprememb zadevna država članica sprejeti nacionalno strategijo v skladu z navedeno uredbo, kar lahko zahteva nekaj časa v letu 2008.

(4)

Umiki s trga iz Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 (3) se ne smejo izvajati po 31. decembru 2007 zaradi spremembe navedene uredbe z Uredbo (ES) št. 1182/2007.

(5)

Zaželeno je tudi, da se v letu 2008 omogoči hitra uvedba novih ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz, kjer je to mogoče z vidika upravnih zadev in za katere se lahko opravijo ustrezni pregledi, zlasti tisti za promocijo in obveščanje ter usposabljanje.

(6)

Da bi bil prehod med ureditvami, ki jih določata uredbi (ES) št. 2200/96 in (ES) št. 1182/2007, brez zapletov, da bi se navedeni novi ukrepi preprečevanja in obvladovanja kriz izvedli hitro ter da se preprečijo nepotrebne prekinitve pri ukrepih umika s trga, je treba dovoliti državam članicam, da uvrstijo stroške za te ukrepe, izvedene od 1. januarja 2008, med upravičene do nadomestila tudi za kritje stroškov tistih postopkov, določenih z ukrepi, ki so bili izvedeni pred spremembo operativnega programa. Zaradi podobnih razlogov je treba dovoliti državam članicam, da spremenijo ukrepe v sedanjih programih iz člena 55(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007 za kritje stroškov postopkov, izvedenih od 1. januarja 2008.

(7)

Zaradi dobrega upravljanja je treba pri postopkih drugače upoštevati zahteve iz Uredbe (ES) št. 1580/2007, nacionalna strategija in operativni program pa morata biti spremenjena, da se stroški navedenih ukrepov krijejo, preden se poda prijava za plačilo z njimi povezane pomoči.

(8)

Uredbo (ES) št. 1580/2007 je treba zato ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

1.

v členu 80(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Umiki s trga ne presegajo 5 % obsega tržne proizvodnje katerega koli proizvoda v kateri koli organizaciji proizvajalcev. Vendar se v navedenem deležu ne upoštevajo zneski, ki se porabijo tako, kot je predvideno v točkah (a) in (b) člena 10(4) Uredbe (ES) št. 1182/2007 ali na drug način, ki ga odobrijo države članice na podlagi člena 81(2).“;

2.

v členu 80(2) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Odstotki iz prvega pododstavka so letna povprečja za obdobje treh let s triodstotnim dovoljenim letnim odstopanjem.“;

3.

členu 152(2) se dodajo naslednji pododstavki:

„Države članice lahko določijo, da so stroški enega ali več ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz za umik s trga, promocijo in obveščanje ter usposabljanje, ki jih izvaja organizacija proizvajalcev v letu 2008, upravičeni, čeprav operativni program še ni bil spremenjen tako, da bi urejal zadevne ukrepe. Da bi bili ti stroški upravičeni:

Države članice lahko določijo, da sprememba ukrepa v sedanjem operativnem programu iz točke (b) člena 55(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007 krije stroške postopkov, ki so izvedeni v letu 2008 še pred navedeno spremembo, pod pogojem, da se upoštevajo zahteve iz točk (a), (b) in (c) četrtega pododstavka.“

2.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/5

(1)

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1782/2003 za vsako državo članico določa nacionalne zgornje meje, ki jih dodatni zneski pomoči iz člena 12 navedene uredbe ne smejo presegati.

(2)

Rezultati pregleda iz člena 12(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003 kažejo, da zgornje meje, določene v Prilogi II, ne ustrezajo več strukturnemu položaju kmetijskih gospodarstev. Zato je treba zgornje meje, ki se bodo uporabljale od leta 2008, prilagoditi.

(3)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1782/2003 je zato treba ustrezno prilagoditi.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

2.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/7

(1)

Pravna podlaga sheme centrov za usklajevanje je kraljeva uredba št. 187 z dne 30. decembra 1982. Komisija je z odločbama z dne 2. maja 1984 in 9. marca 1987 odobrila to shemo, ker ni bilo nobenih ugovorov v zvezi s pravili iz Pogodbe ES, ki veljajo na področju državnih pomoči.

(2)

Komisija je v skladu s svojimi obveznostmi iz kodeksa ravnanja na področju obdavčenja podjetij (v nadaljevanju „kodeks ravnanja“), ki je bil sprejet z resolucijo Sveta in predstavnikov vlad držav članic na zasedanju Sveta 1. decembra 1997 (3), ponovno pregledala to shemo ob upoštevanju pravil iz Pogodbe ES, ki veljajo na področju državnih pomoči, in sporočila Komisije o uporabi pravil v zvezi z državnimi pomočmi za ukrepe o neposrednem obdavčenju podjetij (4).

(3)

Komisija je 11. julija 2001 predlagala ustrezne ukrepe za odpravo učinkov sheme centrov za usklajevanje za vsa zadevna podjetja najpozneje do 31. decembra 2005. Belgija ni sprejela teh ukrepov, ker je menila, da bi morala v skladu z zakonom spoštovati potrditve, odobrene za 10 let, do njihovega izteka, pri čemer so se nekatere iztekle 31. decembra 2005.

(4)

Ker ukrepi niso bili sprejeti, je Komisija 27. februarja 2002 sprožila formalni postopek preiskave (5) iz člena 88(2) Pogodbe ES v skladu s členom 19(2) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 (zdaj člena 88) Pogodbe ES (6). Komisija je hkrati pozvala tretje zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe, zlasti v zvezi z okoliščinami, ki omogočajo ugotovitev obstoja njihovega upravičenega pričakovanja.

(5)

Komisija je zaključila ta formalni postopek preiskave s končno negativno odločbo, tj. Odločbo Komisije 2003/757/ES z dne 17. februarja 2003 o shemi pomoči Belgije za centre za usklajevanje s sedežem v Belgiji (7), ki je bila vročena Belgiji 18. februarja 2003. Ker je bila to obstoječa pomoč, Komisija ni zahtevala povračila dodeljene pomoči za nazaj. Vendar Odločba 2003/757/ES v obliki prehodnih ukrepov omogoča centrom za usklajevanje, da so upravičeni do prednosti sheme do izteka njihove veljavne potrditve in najpozneje do 31. decembra 2010. Belgija in združenje Forum 187, ki povezuje centre za usklajevanje, sta pri Sodišču Evropskih skupnosti vložila tožbo v zvezi s prekinitvijo izvajanja in popolno ali delno razveljavitvijo zadevne odločbe (zadevi C-182/03 in T-140/03, zdaj C-217/03).

(6)

Predsednik Sodišča je s sklepom z dne 26. junija 2003 (8) zahteval prekinitev izvajanja Odločbe 2003/757/ES, „ker ta Kraljevini Belgiji na dan vročitve navedene odločbe prepoveduje obnovitev obstoječe potrditve centrov za usklajevanje“. Natančno je tudi navedel, da „učinki morebitne obnovitve, ki nastanejo na podlagi tega sklepa, ne smejo trajati dlje od datuma sodbe, izrečene v postopku v glavni zadevi.“

(7)

Na zahtevo Belgije se je z Odločbo Sveta 2003/531/ES z dne 16. julija 2003 o dodelitvi pomoči belgijske vlade nekaterim centrom za usklajevanje s sedežem v Belgiji (9) in v skladu s tretjim pododstavkom člena 88(2) Pogodbe ES „pomoč, ki jo je Belgija do 31. decembra 2005 dodelila podjetjem, ki so bila do 31. decembra 2000 potrjena kot centri za usklajevanje na podlagi kraljeve uredbe št. 187 z dne 30. decembra 1982 in katerih potrditev naj bi se iztekla med 17. februarjem 2003 in 31. decembrom 2005, obravnavala za združljivo s skupnim trgom“. Namen zadevne pomoči je ohraniti učinke sheme centrov za usklajevanje za navedena podjetja. Komisija je pri Sodišču vložila tožbo zoper Odločbo 2003/531/ES (zadeva C-399/03).

(8)

Komisija se je 16. julija 2003 v sporočilu za javnost odzvala na Odločbo 2003/531/ES in navedla: „Na podlagi argumentov in samega besedila sklepa je mogoče sklepati, da pomoči, dodeljene na tej podlagi, ne bo mogoče izterjati od centrov, tudi če bi Sodišče nazadnje vsebinsko zavrnilo tožbo Belgije“ (IP/03/1032).

(9)

Sodišče je s sodbo z dne 22. junija 2006 (10) delno razveljavilo odločbo Komisije, „ker ni predvidela prehodnih ukrepov glede centrov za usklajevanje, katerih prošnja za obnovitev potrditve je bila na dan vročitve izpodbijane odločbe nerešena ali katerih potrditev se je iztekla sočasno ali malo po vročitvi navedene odločbe“. Istega dne je razveljavilo tudi Odločbo 2003/531/ES. (11).

(10)

Komisija je z dopisom z dne 4. julija 2006 (12) zahtevala, da ji Belgija predloži nekatere informacije za določitev ustreznega nadaljnjega ukrepanja po sodbi Sodišča z dne 22. junija 2006 v zadevah C-182/03 in C-217/03. Te informacije so bile povezane z načinom izvajanja Odločbe 2003/757/ES v Belgiji, ki je bilo delno ustavljeno s sklepom z dne 26. junija 2003. Določen je bil rok 20 delovnih dni, tj. načeloma do 2. avgusta 2006, v katerem bi morala Belgija predložiti zahtevane informacije.

(11)

Ker Komisija ni prejela odgovora, je 23. avgusta 2006 Belgiji poslala opomin (13). Določen je bil nov rok 10 delovnih dni, tj. načeloma do 7. septembra 2006, v katerem bi morala Belgija predložiti zahtevane informacije.

(12)

Belgiji je bilo 13. septembra 2006 poslano neuradno elektronsko sporočilo, ki je vključevalo izvod obeh navedenih dopisov. Belgija je v dopisu z dne 14. septembra 2006 v zvezi z navedenim elektronskim sporočilom in priloženimi dopisi navedla, da teh dopisov ni nikoli prejela. Z dopisom z dne 29. septembra 2006 je Komisija pozvala Belgijo, naj predloži informacije, ki jih je prvotno zahtevala 4. julija, in jo natančno obvesti o svojih namerah v zvezi s centri za usklajevanje. Predlagano je bilo tudi tehnično srečanje. Odgovor Belgije z dne 12. oktobra 2006 ni vključeval nobene od zahtevanih informacij, zato je Komisija v dopisu z dne 10. novembra 2006 še enkrat izpostavila pomen zahtevanih informacij in vztrajala, da Belgija predloži zahtevane odgovore najpozneje do 22. novembra 2006. Zadnji dopis Belgije z dne 17. novembra 2006 prav tako ni vključeval nobenih odgovorov glede vsebine zadeve.

(13)

Belgija je 16. januarja 2007 predložila informacije, ki jih je zahtevala Komisija. Dodatna pojasnila je predložila v dopisih z dne 8. in 16. februarja 2007. Razen tega so bila organizirana tri srečanja med Komisijo in Belgijo, in sicer 5. in 15. februarja ter 5. marca 2007.

(14)

Z dopisom z dne 21. marca 2007 je Komisija obvestila Belgijo o svoji odločitvi, da v zvezi z zadevno pomočjo na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES podaljša postopek, ki ga je sprožila 27. februarja 2002.

(15)

Odločitev Komisije, da podaljša postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (14). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe glede ustreznih prehodnih ukrepov, ki bi jih morala določiti v skladu s sodbo Sodišča.

(16)

Komisija je prejela pripombe o tem vprašanju od Foruma 187 (15) in treh centrov za usklajevanje. Posredovala jih je Belgiji in ji dala možnost, da predloži svoje pripombe, ki jih je nato prejela v dopisih z dne 19. in 30. julija 2007.

(17)

Glavna pravna podlaga sheme centrov za usklajevanje je kraljeva uredba št. 187 z dne 30. decembra 1982. Center za usklajevanje je podjetje, ki je del večnacionalne skupine in izvaja nekatere pomožne storitve (financiranje, upravljanje zakladnice, raziskave in razvoj itd.) izključno v korist drugih podjetij v isti skupini. Od leta 1983 so bila na podlagi posebne sheme pomoči, ki jo je odobrila Komisija, ta podjetja v Belgiji upravičena do veliko nižje davčne osnove za davek od dobička pravnih oseb in do različnih oprostitev (davek na kapital, nepremičninski davek, pri viru odtegnjeni davek). Upravičenost do te sheme je temeljila na potrditvi, odobreni za 10 let, ki potrjuje, da center za usklajevanje izpolnjuje pogoje iz kraljeve uredbe št. 187. To potrditev je bilo mogoče pod enakimi pogoji obnoviti po izteku 10 let (16).

(18)

Belgija je 27. decembra 2006 sprejela zakon (17), ki je omogočil, da se na zahtevo podaljšajo potrditve vseh centrov za usklajevanje do 31. decembra 2010, po potrebi z učinkom za nazaj. Razen centrov, ki so obnovili svojo potrditev med 17. februarjem 2003 in 31. decembrom 2005, je bila ta možnost podaljšanja na voljo tudi centrom, katerih potrditev bi se iztekla med 1. januarjem 2006 in 31. decembrom 2010, ter neopredeljenemu številu centrov, katerih potrditev bi se iztekla najpozneje 31. decembra 2005, vendar do zdaj niso vložili prošnje za obnovitev. Ta zakon ni bil priglašen Komisiji v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES, vendar je bil začetek njegove veljavnosti odložen in pogojen s potrditvijo Komisije, da nima pripomb.

(19)

Od 243 centrov za usklajevanje, ki so delovali leta 2002, jih leta 2007 deluje še 173. Med njimi jih je imelo 27 veljavno potrditev do 31. decembra 2010 v skladu z Odločbo 2003/757/ES. Potrditev ostalih 136 centrov bo potekla pred 31. decembrom 2010, zato je za te centre na voljo možnost podaljšanja na podlagi zakona. Zdi se, da bi lahko bilo do podaljšanja na podlagi zakona z dne 27. decembra 2006 upravičeno tudi neopredeljeno število centrov za usklajevanje, ki so medtem že prenehali z opravljanjem dejavnosti.

(20)

Belgija je po sprejetju sklepa z dne 26. junija 2003, ki odpravlja učinke prepovedi obnovitve potrditev centrov za usklajevanje, ki so se že iztekle, imela možnost obnovitve teh potrditev. Učinki teh obnovitev se ne morejo nadaljevati po datumu izdaje sodbe o vsebini zadeve. Sodba Sodišča je bila sprejeta 22. junija 2006.

(21)

Komisija je na podlagi razpoložljivih informacij pričakovala, da se bo Belgija omejila na podaljšanje potrditev centrov za usklajevanje do konca leta 2005, kot je bilo sklenjeno v kodeksu ravnanja in kar je večkrat zahtevala Belgija. Komisija je z dopisom z dne 4. julija 2006 od Belgije zahtevala potrditev te zadeve. Belgija je potrdila, da je obnovitve, odobrene na podlagi sklepa z dne 26. junija 2003, omejila do 31. decembra 2005, razen za štiri centre, katerih potrditev je bila podaljšana za nedoločeno obdobje. Belgija je prav tako obvestila Komisijo, da namerava na podlagi svoje razlage sodbe Sodišča podaljšati potrditve vseh centrov za usklajevanje do konca leta 2010 in da bo decembra 2006 sprejela zakon o odobritvi splošne veljavnosti teh potrditev tudi po letu 2005, po potrebi z učinkom za nazaj.

(22)

Ker ni bilo doseženo soglasje o razlagi sodbe Sodišča, je Komisija 21. marca 2007 presodila, da mora podaljšati formalni postopek preiskave, da bi predstavila svojo razlago sodbe in objavila elemente, za katere meni, da bi se morali uporabiti kot podlaga za določitev „novega“ prehodnega obdobja, ki ga je zahtevalo Sodišče. Komisija je dvomila tudi v razlago sodbe Sodišča, ki jo je predlagala Belgija, in njene navedbe, da namerava obnoviti potrditve vseh centrov za usklajevanje do konca leta 2010.

(23)

Po podaljšanju postopka so pripombe predložili Belgija, Forum 187 in trije centri za usklajevanje, katerih potrditve so se iztekle 31. decembra 2003 ali 31. decembra 2004 in so bile obnovljene do 31. decembra 2005. Iz teh pripomb je razvidno, da Belgija in centri za usklajevanje zagovarjajo odobritev prehodnega obdobja, ki bi se končalo 31. decembra 2010, pri čemer so njihovi razlogi naslednji:

(24)

Belgija meni, da je zakon z dne 27. decembra 2006 le izvršitev sodbe Sodišča in ne pomeni nove sheme pomoči, ampak podaljšanje obstoječe sheme. Eden od centrov za usklajevanje prav tako meni, da njegova prošnja za podaljšanje, vložena po izdaji sodbe Sodišča in pred sprejetjem zakona, temelji na pravici do podaljšanja, ki jo priznava sodba in ne zakon.

(25)

Namen argumentov, ki so jih predložili Belgija in centri za usklajevanje, je dokazati, da mora Komisija vsem centrom za usklajevanje priznati pravico do sheme do 31. decembra 2010, in sicer v skladu z izvajanjem načela enakosti, ki ga je izpostavilo Sodišče in ki zahteva, da se vsem centrom odobri najdaljše odobreno prehodno obdobje (tj. do 31. decembra 2010), ali v skladu z izvajanjem načela upravičenega pričakovanja, na podlagi katerega mora Komisija za začetek ustreznega prehodnega obdobja, ki ga zahteva Sodišče, namesto 18. februarja 2003, tj. datuma izdaje sodbe, določiti drug datum ali datum te odločbe. Belgija in zadevna podjetja niso predložili argumentov, s katerimi bi dokazali, da bi moralo ustrezno prehodno obdobje, ki ga je določilo Sodišče kot obdobje, ki ga centri za usklajevanje potrebujejo za prilagoditev spremembam sheme, trajati od 18. februarja 2003 do 31. decembra 2010, torej več kot 7 let in 10 mesecev. Zaradi razlogov, pojasnjenih v tem delu, Komisija meni, da se mora prehodno obdobje začeti 18. februarja 2003 in da mora trajati primerno dolgo. Komisija na podlagi elementov, ki jih ima na voljo, prav tako ocenjuje, da se je to ustrezno prehodno obdobje končalo 31. decembra 2005.

(26)

S sodbo Sodišča je bilo razglašeno, da se Odločba 2003/757/ES razveljavi, „ker ne predvideva začasnih ukrepov za centre za usklajevanje, katerih prošnja za obnovitev potrditve je bila na dan vročitve izpodbijane odločbe nerešena ali katerih potrditev se je iztekla sočasno z vročitvijo navedene odločbe ali kmalu po njej “. V točki 163 sodbe Sodišče navaja, da je treba „izraz ‚kmalu po‘ […] razumeti v tem smislu, da se nanaša na datum, ki je tako blizu datuma vročitve izpodbijane odločbe, da zadevni centri za usklajevanje niso imeli časa za prilagoditev spremembi zadevne sheme“.

(27)

Najprej je pomembno omeniti, da Sodišče potrjuje ustreznost Odločbe 2003/757/ES, ker ugotavlja, da je shema centrov za usklajevanje shema pomoči, ki ni združljiva s skupnim trgom. Tej ugotovitvi je pred Sodiščem nasprotoval Forum 187, ne pa tudi Belgija. V navedeni odločbi se ugotovitev ne opušča ali razveljavlja. Shema centrov za usklajevanje je torej nezdružljiva od dneva vročitve navedene odločbe.

(28)

Komisija si sodbo Sodišča razlaga v tem smislu, da izrečena razveljavitev temelji na ugotovitvi, da je Odločba 2003/757/ES nekatera podjetja prikrajšala za ustrezne prehodne ukrepe, ki bi jim morali biti omogočeni, da bi se lahko prilagodila spremembi davčne sheme.

(29)

Sodišče dejansko kritizira prepoved celo začasne obnovitve potrditev centrov za usklajevanje, ki ima takojšnji učinek, ker škoduje upravičenemu pričakovanju nekaterih centrov, „katerih prošnja za obnovitev potrditve je bila na dan vročitve izpodbijane odločbe nerešena ali katerih potrditev se je iztekla sočasno z vročitvijo navedene odločbe ali kmalu po njej.“ Sodišče ocenjuje, da bi lahko ti centri upravičeno pričakovali pravico do ustreznega prehodnega obdobja za prilagoditev spremembi sheme ter, če je to potrebno za upravičenost do tega prehodnega obdobja, do začasnega podaljšanja potrditve.

(30)

Sodba Sodišča Komisiji torej nalaga odobritev obnovitve potrditev, če so te začasne obnovitve potrebne zaradi spoštovanja pravice centrov za usklajevanje do ustreznega prehodnega obdobja. Komisija torej ugotavlja, da Sodišče ne razveljavlja vseh učinkov prepovedi obnovitve potrditev, čeprav le začasne, kot sta zahtevala Belgija in Forum 187 v svojih pritožbah ter kot je bilo predlagano v sklepih generalnega pravobranilca. Ta prepoved povzroča učinke, razen če je obnovitev potrditev potrebna za spoštovanje sodbe o vsebini zadeve.

(31)

Kot je bilo navedeno v prejetih pripombah, Sodišče kritizira tudi dejstvo, da so bila podjetjem odobrena različno dolga prehodna obdobja – od nekaj mesecev do več let – ker se s tem krši splošno načelo enakega obravnavanja. Sodišče torej meni, da bi morala Komisija za vsa zadevna podjetja določiti enotno in ustrezno prehodno obdobje, kar bi jim omogočilo prilagoditev spremembi sheme.

(32)

Komisija je storila napako, ker je centrom za usklajevanje priznala upravičeno pričakovanje na podlagi veljavnosti potrditev (10 let) ter nekaterim centrom odobrila prekratko prehodno obdobje (torej krajše od ustreznega prehodnega obdobja), drugim pa predolgo prehodno obdobje (torej daljše od ustreznega prehodnega obdobja).

(33)

Sodišče besedilo sodbe vseeno oblikuje tako, da razveljavitev omeji na odsotnost ustreznih prehodnih obdobij za nekatera podjetja, „katerih prošnja za obnovitev potrditve je bila na dan vročitve izpodbijane odločbe nerešena ali katerih potrditev se je iztekla sočasno z vročitvijo navedene odločbe ali kmalu po njej.“ Sodišče v točki 163 sodbe tudi nadalje določa, kako je treba razumeti izraz „kmalu po“.

(34)

Sodba Sodišča od Komisije ne zahteva ponovne vzpostavitve popolnega enakega obravnavanja za vse centre za usklajevanje, ampak izravnavo učinkov tega neenakega obravnavanja nekaterih podjetij zaradi odsotnosti ustreznega prehodnega obdobja. Enako obravnavanje v tem primeru pomeni takšno delovanje, da imajo vsa podjetja pravico do prehodnega obdobja, ki jim omogoča prilagoditev shemi. Sodba ne razveljavlja opredelitve prehodnega obdobja za podjetja, ki so za prilagoditev spremembi sheme imela na voljo prehodno obdobje, daljše od ustreznega prehodnega obdobja, Komisija pa ga torej ne more skrajšati zaradi vzpostavitve enakega obravnavanja.

(35)

Komisija vseeno ugotavlja, da Sodišče ne želi natančno določiti trajanja ustreznih prehodnih ukrepov ali števila podjetij, ki so za take ustrezne ukrepe prikrajšana in jih torej zadeva razveljavitev. Sodba zlasti ne navaja, da se zadevno ustrezno prehodno obdobje konča 31. decembra 2010, in Komisije le na podlagi načela enakega obravnavanja ne zavezuje, kot to trdi Belgija, k podaljšanju prehodnega obdobja za vsa podjetja glede na prehodna obdobja na podlagi Odločbe 2003/757/ES, in sicer do 31. decembra 2010. V nasprotju s tem se zdi, da Sodišče meni, da bi bilo ustrezno določiti enako obdobje za vse centre za usklajevanje, namenjeno le za omogočanje prilagoditve spremembi sheme, ter da bi bili za to prikrajšani le tisti centri, katerih potrditev bi se kmalu iztekla.

(36)

Komisija torej ocenjuje, da je treba prehodno obdobje, predvideno v Odločbi 2003/757/ES, ponovno določiti le na podlagi razveljavitve, ki jo izreče Sodišče. Prav tako ocenjuje, da je treba ustrezno prehodno obdobje, ki ga zahteva Sodišče, določiti na podlagi dejstev, ki dokazujejo njegovo ustreznost, torej ne le njegove primernosti, ampak tudi nujnosti. Odločitev o podaljšanju postopka je Belgiji in zainteresiranim strankam omogočila,

(37)

V nadaljevanju te odločbe si Komisija prizadeva dokazati, da bi se moralo ustrezno prehodno obdobje, ki ga zahteva Sodišče, za vse centre za usklajevanje začeti 18. februarja 2003, končati pa 31. decembra 2005 in ne 31. decembra 2010. Komisija nato obravnava okoliščine, za katere ocenjuje, da jo upravičeno pričakovanje, ki ga ustvarja sama, zavezuje k temu, da nekaterim centrom za usklajevanje omogoči uporabo sheme po 31. decembru 2005.

(38)

Pripombe Belgije in zainteresiranih strank navajajo, da začetni datum za prehodno obdobje, ki ga določi Komisija na podlagi sodbe Sodišča, ne more biti dan vročitve Odločbe 2003/757/ES. Predlagani so različni datumi, zlasti datum objave navedene odločbe v Uradnem listu in datum vročitve te odločbe.

(39)

Komisija nasprotno ocenjuje, da je treba ustrezno prehodno obdobje, ki ga za zahteva Sodišče, šteti od datuma vročitve Odločbe 2003/757/ES, torej od 18. februarja 2003.

(40)

Najprej so se 22. junija 2006 učinki sklepa z dne 26. junija 2003 nadomestili z učinki sodbe Sodišča o vsebini zadeve z učinkom za nazaj od dneva vročitve Odločbe 2003/757/ES. Sodba Sodišča upošteva položaj centrov za usklajevanje na dan vročitve navedene odločbe. Torej ni razloga za sklepanje, da zahteva Sodišče prehodno obdobje, katerega začetni datum ne bi bil datum vročitve izpodbijane odločbe.

(41)

Poleg tega se besedilo sodbe Sodišča izrecno sklicuje na ta datum, saj se odločba razveljavi, „ker ne predvideva začasnih ukrepov za centre za usklajevanje, katerih prošnja za obnovitev potrditve je bila na dan vročitve izpodbijane odločbe nerešena ali katerih potrditev se je iztekla sočasno z vročitvijo navedene odločbe ali kmalu po njej “ (podčrtano je dodano).

(42)

Komisija med drugim ocenjuje, da se je upravičeno pričakovanje centrov za usklajevanje na podlagi predhodnih odločb in stališč Komisije v tej zadevi končalo najpozneje na datum vročitve Odločbe 2003/757/ES. V tej odločbi Komisija dejansko ugotavlja, da je shema centrov za usklajevanje shema pomoči, nezdružljiva s skupnim trgom, in v zvezi s tem zahteva spremembo ali ukinitev. Ta ugotovitev ni bila preklicana in jo je Sodišče potrdilo v svoji sodbi z dne 22. junija 2006. Njeni učinki torej trajajo od dneva vročitve Odločbe 2003/757/ES v Belgiji. Navedeni odločbi je bilo med drugim priloženo sporočilo Komisije za javnost in je bila široko predstavljena v medijih. Komisija torej ocenjuje, da bi lahko datum vročitve Odločbe 2003/757/ES upoštevali kot končni datum prekinitve upravičenega pričakovanja centrov za usklajevanje v zvezi z združljivostjo sheme s skupnim trgom in torej kot datum začetka prehodnih ukrepov, ki jih utemeljuje preteklo upravičeno pričakovanje. Zaradi prekinitve upravičenega pričakovanja od dneva vročitve Odločbe 2003/757/ES Komisija ocenjuje, da preložitev začetka prehodnega obdobja na poznejši datum ali datum objave navedene odločbe v Uradnem listu ni utemeljena. Forum 187, združenje, ki zastopa centre za usklajevanje in deluje v njihovem imenu ter ki ga je kot takega po lastnih izjavah priznala Belgija, je na Sodišče konec aprila 2003 dejansko vložil obrazloženo tožbo zoper Odločbo 2003/757/ES – torej pred objavo odločbe v Uradnem listu – kar dokazuje, da so bili centri za usklajevanje prek zastopništva združenja, pooblaščenega za njihovo obrambo, obveščeni o vsebini navedene odločbe in zlasti ugotovitvi, da gre za pomoč, nezdružljivo s skupnim trgom, ter obveznosti Belgije, da spremeni ali ukine zadevno shemo.

(43)

Komisija nazadnje ugotavlja, da so v praksi lahko vsi centri za usklajevanje obnovili potrditve ter na podlagi Odločbe 2003/757/ES ali sklepa z dne 26. junija 2003 od 18. februarja 2003 vsi imeli koristi prehodnega obdobja, ki jim omogoča prilagoditev spremembi sheme, ki jo je zahtevala Komisija. Sklep z dne 26. junija 2003 se tudi izrecno sklicuje na dan vročitve Odločbe 2003/757/ES, ki začasno odpravlja učinke odločbe, „ker ta [odločba] Kraljevini Belgiji, na dan vročitve navedene odločbe prepoveduje obnovitev obstoječe potrditve centrov za usklajevanje“ (podčrtano je dodano). Ta odložitev je torej omogočila obnovitev potrditev, ki se 17. februarja 2003 še niso iztekle, in podaljšanje učinkov sheme do najpozneje 22. junija 2006, tj. datuma sodbe o vsebini zadeve. Poleg tega je Komisija potrdila, da od 16. julija 2003 ne bo več zahtevala povračila pomoči, dodeljene na podlagi sklepa z dne 26. junija 2003, ter tako centrom za usklajevanje zagotovila dejansko in dokončno uporabo prehodnega obdobja, ki je posledica sprejete odložitve.

(44)

Poleg tega Komisija meni, da ne more sprejeti argumentov, ki so jih izpostavili Belgija in centri za usklajevanje ter na podlagi katerih so zahtevali preložitev začetka ustreznega prehodnega obdobja na poznejši datum. Sodišče je dejansko potrdilo ugotovitev obstoja pomoči, ki je nezdružljiva s skupnim trgom, 17. februarja 2003. Upravičeno pričakovanje, ki izhaja iz odločb Komisije iz let 1984 in 1987 o odobritvi sheme, se je torej končalo najpozneje februarja 2003. Če datuma sodbe Sodišča in njene vsebine centri za usklajevanje niso poznali, ta negotovost ni posledica dejanj Komisije. Sodni postopek ni mogel ustvariti upravičenega pričakovanja v nasprotju s Komisijo, po mnenju katere bi bila shema centrov za usklajevanje združljiva s skupnim trgom. Izhaja iz vložitve tožb, ki jih v tej obliki ni mogoče odložiti. Trajanje sodnega postopka torej ne more upravičiti podaljšanja prehodnega obdobja, dejansko odobrenega za centre za usklajevanje od 18. februarja 2003, pri čemer bi se premaknil datum začetka prehodnega obdobja.

(45)

Za določitev vsebine ustreznih prehodnih ukrepov in natančnega trajanja ustreznega prehodnega obdobja je Komisija uporabila razpoložljive informacije, ki izhajajo iz sprejetih obveznosti, oblikovanih zahtevkov in izjav Belgije ali zadevnih podjetij pred sprejetjem Odločbe 2003/757/ES ali kmalu po njem. Komisija dejansko ocenjuje, da te informacije najbolje ponazarjajo ne le stališče Belgije, ampak tudi stališče zadevnih podjetij 17. februarja 2003. Slab odziv na nekatere uradne in izpodbojne akte nacionalnih organov ali na Odločbo 2003/531/ES se je obravnaval kot znak strinjanja zadevnih podjetij.

(46)

Prvič, Belgija se je na podlagi dela skupine za spremljanje izvajanja kodeksa ravnanja zavezala k odpravi učinkov sheme centrov za usklajevanje najpozneje do 31. decembra 2005. Ta zaveza je vključena v sklepe Sveta z dne 26. in 27. novembra 2000 (21).

(47)

Ti sklepi so bili objavljeni v sporočilu za javnost (22) in na tej podlagi je belgijski minister za finance 20. decembra 2000 v predstavniški zbornici izjavil, da „bodo centri za usklajevanje, ki so bili prvič potrjeni 31. decembra 2000 […], lahko še naprej uporabljali shemo do 31. decembra 2005 na podlagi začetne potrditve ali pa na podlagi obnovitve potrditve […]“. (23).

(48)

Belgija v dopisu z dne 6. marca 2003, naslovljenem na Komisijo, ki navaja sklepe Sveta in sporočilo ministra za finance, ugotavlja, da „je Belgija v teh okoliščinah sprejela obveznosti v zvezi s svojimi centri za usklajevanje, katerih učinki se končajo 31. decembra 2005“. Belgija je ta argument uporabila tudi pred Sodiščem (točki 141 in 142 sodbe). Čeprav Sodišče politične zavezanosti Belgije do svojih centrov za usklajevanje ni obravnavalo kot temelj za upravičeno pričakovanje v zvezi s Komisijo, se zdi, da je ta zavezanost primerna za oceno prehodnega obdobja, ki je v skladu z oceno Komisije ustrezno za centre.

(49)

Drugič, v istem dopisu z dne 6. marca 2003 se je Belgija v zvezi s tem odzvala na razumno odložitev, kot jo je določila Komisija v Odločbi 2003/757/ES: „Komisija je centrom za usklajevanje odobrila razumen rok. Odločitev, da se omogoči uporaba celotnega trajanja potrditve, ki se še ni iztekla, je utemeljena, razen za centre za usklajevanje, katerih veljavna potrditev se izteče v mesecih po odločbi Komisije in zlasti pred koncem leta 2005, ker ti centri ne bodo imeli časa za prilagoditev prezgodnjemu zaključku sheme centrov za usklajevanje. V tem primeru razumna odložitev ne zadostuje.“ V dopisu je bila Komisija pozvana tudi k spremembi Odločbe 2003/757/ES in „predvidevanju možnosti za obnovitev na podlagi obstoječe sheme do konca leta 2005 za centre, katerih veljavna potrditev se izteče pred koncem leta 2005“. Komisija je ponovno ugotovila, da Belgija meni, da razumen odlog ni bil odobren centrom za usklajevanje, katerih potrditev se je iztekla pred 31. decembrom 2005, in da je odobritev razumnega odloga za te centre za usklajevanje pomenila podaljšanje potrditev do 31. decembra 2005.

(50)

Tretjič, Belgija je 20. marca in 26. maja 2003 obvestila Komisijo o svoji „nameri za ohranitev sheme centrov za usklajevanje v korist centrov za usklajevanje, ki so obstajali 31. decembra 2000 ter katerih potrditev se izteče med 17. februarjem 2003 in 31. decembrom 2005 do tega zadnjega datuma“. Belgija je prav tako zahtevala, da Svet na podlagi tretjega pododstavka člena 88(2) Pogodbe ES sprejme odločbo, ki to podaljšanje dovoljuje. Odločbo 2003/531/ES je Svet sprejel 16. julija 2003. V uvodni izjavi (10) določa: „Nova načrtovana pomoč je začasna. Upravičencem bo omogočila nadaljevanje dejavnosti v Belgiji vsaj za obdobje, ki ga ta država potrebuje za vzpostavitev drugih ukrepov za centre za usklajevanje s sedežem na njenem ozemlju ali spodbujanje reorganizacije naložb zadevnih mednarodnih skupin, pri čemer se preprečujejo nenadne prekinitve pogodb“. Zahteva Belgije in Odločba 2003/531/ES sta bili obravnavani v več časopisnih člankih. Komisija se je na navedeno odločbo odzvala s sporočilom za javnost z dne 16. julija 2003. Niti Forum 187 niti nobeden od zadevnih centrov za usklajevanje ni izpodbijal navedene odločbe ali ugovarjal omejitvi podaljšanja na 31. december 2005.

(51)

Četrtič, Sodišče povzema zahtevo Foruma 187, kot sledi: „Forum 187 zahteva razveljavitev odločbe Komisije, ker ne predvideva ustreznih prehodnih ukrepov za centre, katerih potrditev se izteče med 17. februarjem 2003 in 31. decembrom 2004“ ter „centri, katerih potrditev se je iztekla v letih 2003 in 2004, so potrebovali dveletno prehodno obdobje za reorganizacijo ali po potrebi zapustitev Belgije“ (24). Komisija ugotavlja, da je med 17. februarjem 2003 in 31. decembrom 2005 poteklo 34 mesecev.

(52)

Petič, kot določa sklep z dne 26. junija 2003, je Belgija obnovila potrditve centrov za usklajevanje, ki so se iztekle med 17. februarjem 2003 in 31. decembrom 2005. Razen za štiri centre za usklajevanje so bile vse potrditve obnovljene za obdobje do 31. decembra 2005. Niti Belgija niti zadevna podjetja se niso pritožili zaradi te izrecne omejitve trajanja potrditev. Prav tako se zdi, da nobeno zadevno podjetje ni niti pred 31. decembrom 2005 niti pred 22. junijem 2006 vložilo prošnje za podaljšanje potrditve za novo obdobje.

(53)

Šestič, v zvezi s potrebo po ustreznih prehodnih ukrepih, ki bi Belgiji omogočili prilagoditev zakonodaje, centrom za usklajevanje pa prilagoditev novi davčni shemi, je koristno navesti naslednje:

(54)

Zato so zadevna podjetja, ki so se odločila, da bodo ostala v Belgiji, najpozneje do 1. januarja 2006 imela na voljo nadomestno shemo, ki je bila preprosta, ker ni pomenila večjega preoblikovanja (29), in zanimiva. Na tej podlagi se prav tako zdi, da je 31. december 2005 razumen datum za zaključek ustreznega prehodnega obdobja, ki ga je zahtevalo Sodišče, ker omogoča vsem centrom za usklajevanje, da brez težav preidejo z ene sheme na drugo. Komisija med drugim ugotavlja, da je 70 od 243 centrov za usklajevanje, ki so delovali leta 2002, dejansko prenehalo z izvajanjem dejavnosti v Belgiji.

(55)

Komisija na podlagi navedenih razlogov meni, da bi se moralo ustrezno prehodno obdobje, ki ga je zahtevalo Sodišče, podaljšati z 18. februarja 2003 na 31. december 2005. Belgija je pri večini centrov za usklajevanje, katerih potrditev je bila obnovljena na podlagi sklepa z dne 26. junija 2003, omejila trajanje podaljšanega obdobja do 31. decembra 2005, kar je torej v skladu z ustreznim prehodnim obdobjem iz oddelkov 2 in 3.

(56)

Vendar je Belgija potrditve štirih centrov za usklajevanje, ki so bile obnovljene na podlagi sklepa z dne 26. junija 2003, obnovila za nedoločen čas. Vseeno Komisija ugotavlja, da so se s sklepom z dne 26. junija 2003 jasno omejili učinki takšnih obnovitev do datuma izdaje sodbe o vsebini zadeve. Zato je torej za potrditve zadevnih centrov za usklajevanje, ki niso opustili sheme centrov za usklajevanje in se odločili za uporabo sheme nominalnih obresti na dohodek iz leta 2006, navedeni sklep veljal do 22. junija 2006.

(57)

Čeprav Komisija meni, da se je ustrezno prehodno obdobje končalo 31. decembra 2005, vseeno priznava, da bi lahko centri za usklajevanje na podlagi njenega obvestila za javnost z dne 16. julija 2003 upravičeno pričakovali, da se povračilo ne bo zahtevalo za pomoč, do katere so bili dejansko upravičeni do datuma izdaje sodbe Sodišča o vsebini zadeve.

(58)

Končno, shema centrov za usklajevanje je davčna shema, ki se uporablja za posamezno proračunsko leto. Tako v številnih primerih proračunsko leto ustreza koledarskemu letu. Ker je bila sodba izdana sredi leta 2006, Komisija meni, da se mora uporabiti načelo upravičenega pričakovanja za vsa zadevna podjetja do konca običajnega davčnega obdobja, ki se na datum sprejetja sodbe še ni izteklo.

(59)

Odločba 2003/757/ES je priznavala upravičeno pričakovanje centrov za usklajevanje na podlagi trajanja potrditev, odobrenih za 10 let, ki se na datum vročitve zadevne odločbe še niso iztekle, in na isti podlagi opredelila ustrezno prehodno obdobje. Sodišče je menilo, da je bila obnovitev potrditve v okviru sheme, ki je postala stalna, le upravna formalnost. Centri za usklajevanje so lahko torej upravičeno pričakovali, da bodo upravičeni do ustreznega prehodnega obdobja, in so lahko pred iztekom njihove potrditve pričakovali tudi, da bodo pri obnovitvi navedene potrditve upravičeni do tega ustreznega prehodnega obdobja.

(60)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah (31) do (34), je Sodišče prav tako menilo, da bi odobritev različnih prehodnih obdobij glede na datum izteka potrditev povzročila neenako obravnavanje. Komisija ugotavlja, da bi morala predvideti enotno ustrezno prehodno obdobje za vse centre za usklajevanje.

(61)

Vendar je Sodišče razveljavilo opredelitev prehodnega ukrepa iz Odločbe 2003/757/ES le, če to obdobje ni bilo ustrezno, kar pomeni, da je bilo krajše od ustreznega prehodnega obdobja, in sicer za nekatere centre za usklajevanje, katerih potrditev bi se kmalu iztekla. Kot je bilo že navedeno, Komisija ocenjuje, da je razveljavitev, ki jo je sprejelo Sodišče, zadevala le centre za usklajevanje, katerih potrditev se je obnovila med 17. februarjem 2003 in 31. decembrom 2005, ter da se je ustrezno prehodno obdobje končalo 31. decembra 2005.

(62)

Zato Komisija meni, da se s sodbo Sodišča ni razveljavila opredelitev prehodnega obdobja iz Odločbe 2003/757/ES za centre za usklajevanje, katerih potrditev, ki je veljala 17. februarja 2003, bi se iztekla 31. decembra 2005 ali pozneje. Čeprav Komisija ob upoštevanju sodbe Sodišča zdaj meni, da je bilo prehodno obdobje, določeno za te centre za usklajevanje, predolgo, ugotavlja, da Odločba 2003/757/ES, ker predvideva prehodno obdobje, ki se za vse zadevne centre konča na datum izteka potrditve, veljavne na datum vročitve Odločbe 2003/757/ES, ni bila razveljavljena in se torej še naprej uporablja. Ker Odločba 2003/757/ES še vedno velja, ne dovoljuje, da bi Komisija za zadevne centre za usklajevanje skrajšala trajanje prehodnega obdobja iz navedene odločbe.

(63)

Nobena odločba Komisije, s katero bi se za vse centre za usklajevanje določilo enotno prehodno obdobje, ki bi se končalo 31. decembra 2005, ne bi imela praktičnega učinka zaradi upravičenega pričakovanja centrov za usklajevanje iz uvodne izjave (62), ki izhaja iz Odločbe 2003/757/ES.

(64)

Komisija ugotavlja, da je Belgija, čeprav ni priglasila določb zakona z dne 27. decembra 2006 o odobritvi podaljšanja potrditev za vse centre za usklajevanje do konca leta 2010, odložila začetek njegove veljavnosti, dokler Komisija ne bo jasno odobrila te sheme. Komisija na podlagi razlogov iz tega oddelka meni, da teh določb ne more odobriti, in zato poziva Belgijo, naj jih ne uporablja.

(65)

Konec leta 2005 so se iztekle potrditve, obnovljene na podlagi sklepa z dne 26. junija 2003, razen potrditev štirih centrov za usklajevanje, ki so obravnavani v oddelku 4. Očitno niti Belgija niti centri za usklajevanje niso predvideli nobenega dodatnega podaljšanja do izdaje sodbe 22. junija 2006. Nova pravna podlaga, ki omogoča obnovitev potrditev vseh centrov za usklajevanje do konca leta 2010, je bila sprejeta šele 27. decembra 2006, kar je eno leto po izteku navedenih potrditev. Ta zakon med drugim omogoča uporabo za nazaj, po potrebi za podjetja, ki so medtem izgubila pravico do sheme centrov za usklajevanje.

(66)

Komisija v nasprotju z Belgijo meni, da zakon z dne 27. decembra 2006 ne pomeni le izvršitve sodbe z dne 22 junija 2006 v okviru obstoječega ukrepa, ampak novo shemo, ki bi, če bi začela veljati brez predhodne odobritve Komisije, verjetno povzročila uporabo postopka, ki velja za nezakonite pomoči.

(67)

Sodba z dne 22. junija 2006 dejansko potrjuje, da je shema centrov za usklajevanje nezdružljiva od datuma vročitve Odločbe 2003/757/ES. Shema najpozneje na dan vročitve ni bila več shema obstoječih pomoči, pri čemer se je za centre za usklajevanje začelo prehodno obdobje, v katerem so bili lahko še naprej upravičeni do sheme, vendar se niso mogli več sklicevati na upravičeno pričakovanje na podlagi odločb ali sporočil Komisije iz leta 1984, 1987 in 1990 (30) kot v preteklosti. Vložene tožbe in potrditev te nezdružljivosti s strani Sodišča, kar se je zgodilo le junija 2006, ne morejo spremeniti te ugotovitve. Tožbe same po sebi dejansko nimajo odložilnega učinka in s sklepom z dne 26. junija 2003 se ni spremenila ugotovitev, da je shema pomoči nezdružljiva. Zaradi istih razlogov se je upravičeno pričakovanje Belgije glede združljivosti sheme centrov za usklajevanje končalo najpozneje z Odločbo 2003/757/ES, pri čemer se je Belgija zavestno odločila, da do 31. decembra 2005 omeji podaljšanja potrditev, odobrenih na podlagi sklepa z dne 26. junija 2003.

(68)

Komisija zlasti meni, da odločitev Belgije, da bo na zahtevo obnovila potrditve vseh centrov za usklajevanje do konca leta 2010, ki je bila sprejeta po sodbi Sodišča, s katero se je dokončno potrdila nezdružljivost sheme s skupnim trgom, ne more biti del obstoječega ukrepa in ne more biti predmet nobenega upravičenega pričakovanja, ki bi ga ustvarila Komisija. Upravičeno pričakovanje centrov za usklajevanje, katerih potrditve so bile obnovljene na podlagi sklepa z dne 26. junija 2003, se zlasti ne bi moglo razširiti na obnovitve, odobrene na podlagi zakona z dne 27. decembra 2006. Ker so bile te obnovitve dejansko dodeljene po datumu izdaje sodbe Sodišča o vsebini zadeve, sklep z dne 26. junija 2003 nanje ni več vplival in sporočilo Komisije za javnost z dne 16. julija 2003 ni moglo ustvariti nobenega upravičenega pričakovanja več.

(69)

Zato bi bilo verjetno treba vsako podaljšanje nezdružljive sheme pomoči, ki bi se odobrilo v prihodnosti, obravnavati kot nezakonito pomoč, za katero se lahko zahteva povračilo.

(70)

Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi (23), Belgija prav tako zagovarja uporabo načela enakega obravnavanja v zvezi z davčnimi ukrepi, ki so prav tako kot shema centrov za usklajevanje zajeti v odločbi v zvezi z državnimi pomočmi. Navedene so zlasti sheme tako imenovanih holdinških družb 1929 v Luksemburgu, izvzetih podjetij v Gibraltarju in proste cone na Madeiri, v zvezi s katerimi je Komisija odobrila prehodne ukrepe do leta 2010 in dovolila tudi uporabo sheme za nove upravičence.

(71)

Komisija meni, da je vsak primer poseben. V vseh zadevnih odločbah so bili določeni prehodni ukrepi ob upoštevanju posebnih značilnosti posamezne sheme, njenih upravičencev in zadevne države članice. Komisija meni, da je enako veljalo za belgijske centre za usklajevanje, pri čemer je bilo v Odločbi 2003/757/ES zaradi že navedenih razlogov določeno, da se ustrezno prehodno obdobje konča najpozneje do 31. decembra 2010.

(72)

Komisija zlasti ugotavlja, da je ta odločba v skladu s sodbo Sodišča, ki jo mora izvršiti. Komisija ne more v nobenem primeru nadomestiti izvršitve te sodbe s preprosto primerjavo trajanja prehodnih ukrepov, odobrenih v drugih primerih.

(73)

Poleg tega Komisija poleg izčrpne utemeljitve vsebine zadeve, ki jo je obravnavala v odločbah iz uvodne izjave (23), ugotavlja, da je oblika nekaterih odločb zastarela, oblika drugih pa novejša, da nekatere omogočajo uvedbo novih upravičencev, druge pa ne in da za nekatere veljajo določeni pogoji. Poleg tega bi se lahko uporabile tudi druge vrste primerjave, ki so po mnenju Komisije prav tako sprejemljive. Tako so bili v zvezi z norveško shemo financiranja mednarodnih dejavnosti (Concernfinancieringsactiviteiten), ki se je prav tako končala 17. februarja 2003 z Odločbo Komisije 2003/515/ES (31), prehodni ukrepi opredeljeni na enak način kot pri centrih za usklajevanje, in sicer glede na iztek potrditev, odobrenih za 10 let. Belgija je 31. decembra 2005 prav tako za vsa podjetja ukinila posebne sheme distribucijskih in storitvenih centrov, čeprav niso bili zajeti v nobeno odločbo Komisije. V upravni okrožnici o tej ukinitvi, ki je bila objavljena 20. septembra 2005, je navedeno, da je te sheme nadomestil sistem sprejemanja predhodnih odločb, vzpostavljen po 1. januarju 2003 (člen 20 zakona z dne 24 decembra 2002).

(74)

Zato Komisija meni, da ne more sprejeti argumentov, ki temeljijo na primerjavi z drugimi primeri.

(75)

Belgija meni, da bi bilo daljše prehodno obdobje utemeljeno zaradi pravne negotovosti, ki je posledica nesposobnosti Komisije, da bi določila nove prehodne ukrepe takoj po razveljavitvi s strani Sodišča.

(76)

Komisija meni, da se ji ne sme pripisovati odgovornosti za določitev roka.

(77)

Prvič, Belgija o svoji razlagi in nameri, da bo na podlagi te razlage podaljšala potrditve vseh centrov za usklajevanje do 31. decembra 2010, ni uradno ali drugače obvestila Komisije.

(78)

Drugič, Komisija je 4. julija 2006 Belgiji poslala dopis, v katerem je zahtevala potrebne informacije za uporabo sodbe Sodišča in potrditev, da se Odločba 2003/757/ES ustrezno izvaja, ob upoštevanju učinkov sklepa z dne 26. junija 2003 in navedene sodbe. Ker ni bilo odgovora, je Komisija 23. avgusta 2006 poslala prvi opomin. Komisija je kljub poznejšim uradnim in neuradnim opominom ter določitvi dodatnega roka za predložitev odgovorov prejela zahtevane informacije šele januarja 2007. Tako je mogoče na podlagi obrazložitve in člena 379 zakona z dne 27. decembra 2006 sklepati, da je bil 20. julija 2006 ministru za finance podeljen mandat, da čim prej odobri prošnje za obnovitev potrditev centrov za usklajevanje.

(79)

Komisija je na podlagi informacij, ki jih je imela takrat na voljo (glej uvodno izjavo (21)), pričakovala, da bo Belgija podaljšala potrditve vseh centrov za usklajevanje do konca leta 2005, tj. za obdobje, za katerega Komisija meni, da je v skladu z ustreznim prehodnim obdobjem, ki ga zahteva Sodišče. Vendar je bilo iz informacij, ki jih je Belgija predložila januarja 2007, razvidno, da Belgija namerava podaljšati potrditve vseh centrov za usklajevanje do konca leta 2010 na podlagi zakona, ki je bil sprejet decembra 2006 in ni bil priglašen Komisiji. Ti novi elementi so upravičili sprejetje odločbe o podaljšanju postopka z dne 21. marca 2007 in analizo novih argumentov, ki so jih predložile Belgija in tretje stranke.

(80)

Belgija je 16. januarja 2007 predložila odgovore na vprašanja, ki jih je Komisija zastavila 4. julija 2006.

(81)

Prvič, Komisija mora spremeniti Odločbo 2003/757/ES, ker je bila s sodbo Sodišča z dne 22. junija 2006 razveljavljena.

(82)

Sodba Sodišča z dne 22. junija 2006 v skupnih zadevah C-182/03 in C-217/03 je razveljavila Odločbo 2003/757/ES, „ker ne predvideva prehodnih ukrepov za centre za usklajevanje, katerih prošnja za obnovitev potrditve je bila na dan vročitve izpodbijane odločbe nerešena ali katerih potrditev se je iztekla sočasno z vročitvijo navedene odločbe ali kmalu po njej“.

(83)

V skladu s to sodbo je treba spremeniti besedilo Odločbe 2003/757/ES na naslednji način:

(84)

Odločbe se ne sme dodatno spreminjati. Komisija zlasti ne spreminja prehodnih obdobij iz Odločbe 2003/757/ES, ker dovoljuje nekaterim centrom za usklajevanje, da so upravičeni do nezdružljive sheme do izteka njihove veljavne potrditve in najpozneje do 31. decembra 2010. Sodišče tega dela odločbe ni razveljavilo, zato se še naprej uporablja.

(85)

Drugič, Komisija mora prav tako priznati, da bi lahko štirje centri za usklajevanje, katerih potrditev je bila za nedoločen čas obnovljena v skladu s sklepom z dne 26. junija 2003, na podlagi sporočila za javnost z dne 16. julija 2003 upravičeno pričakovali, da bodo lahko upravičeni do nezdružljive sheme do izdaje sodbe Sodišča o vsebini zadeve. Ker je bila ta sodba izdana 22. junija 2006 in ob upoštevanju davčne narave ukrepa, je treba podaljšati pravico do uživanja ugodnosti upravičenega pričakovanja, da se tem centrom za usklajevanje zagotovi upravičenost do nezdružljive sheme do konca običajnega davčnega obdobja, ki se na datum sprejetja sodbe še ni izteklo.

(86)

Tretjič, Komisija mora pozvati Belgijo, naj ne začne izvajati določb zakona z dne 27. decembra 2006 o podaljšanju potrditve vseh centrov za usklajevanje do 31. decembra 2010, ker so te določbe nezdružljive s skupnim trgom –