20.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/1

(1)

Komisija je 20. novembra 2006 prejela pritožbo v zvezi z uvozom nekaterih kompresorjev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), ki jo je v skladu s členom 5 osnovne uredbe vložila zveza Federazione ANIMA/COMPO („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo velik delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih kompresorjev Skupnosti.

(2)

Ta pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Postopek se je začel 21. decembra 2006 z objavo obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(4)

Glede na potrebo po dodatni obravnavi nekaterih vidikov preiskave je bila sprejeta odločitev za nadaljevanje preiskave brez uvedbe začasnih ukrepov.

(5)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike v LRK, uvoznike, trgovce, uporabnike in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, predstavnike LRK, proizvajalce Skupnosti pritožnike in druge proizvajalce Skupnosti, za katere je znano, da jih to zadeva. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(6)

Da bi proizvajalci izvozniki lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnikom LRK poslala obrazce za zahtevek. Štirinajst proizvajalcev izvoznikov, vključno s skupinami povezanih družb, je vložilo zahtevek za TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO. En proizvajalec izvoznik je zahteval le IO.

(7)

Komisija je glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK, uvoznikov in proizvajalcev v Skupnosti v obvestilu o začetku navedla, da bo morda za ugotovitev dampinga in škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe uporabila vzorčenje.

(8)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in če bi bilo, izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki v LRK, uvozniki in proizvajalci v Skupnosti zaprošeni, da se javijo Komisiji in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom v obdobju preiskave (od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006).

(9)

V zvezi s proizvajalci izvozniki je Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec, ki temelji na največjem reprezentativnem obsegu izvoza nekaterih kompresorjev v Skupnosti, ki bi se lahko primerno preučili v razpoložljivem času. Na podlagi prejetih informacij proizvajalcev izvoznikov je Komisija izbrala šest družb ali skupin povezanih družb („vzorčene družbe“), ki imajo največji obseg izvoza v Skupnost. Glede na obseg izvoza pomeni šest vzorčenih družb 93 % celotnega izvoza nekaterih kompresorjev iz LRK v Skupnost med obdobjem preiskave. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe je bilo opravljeno posvetovanje z zadevnimi strankami, ki niso predložile pripomb.

(10)

V zvezi s proizvajalci Skupnosti je bilo sklenjeno, da vzorčenje ni potrebno, ker so v preiskavi sodelovale le tri skupine družb.

(11)

V zvezi z uvozniki je bilo sklenjeno, da vzorčenje ni potrebno, ker je v preiskavi sodeloval le en uvoznik.

(12)

Vprašalniki so bili poslani vsem družbam, ki so bile izbrane za vzorčenje, in vsem drugim strankam, za katere je znano, da jih to zadeva. Popolni odgovori so bili prejeti od šestih proizvajalcev izvoznikov iz LRK, od treh proizvajalcev Skupnosti in od enega uvoznika. En proizvajalec v Skupnosti je odgovoril le na vprašalnik za vzorčenje. Od drugih zainteresiranih strank Komisija ni prejela izpolnjenih vprašalnikov.

(13)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za ugotovitev dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti, ter izvedla preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(14)

Ker je bilo treba določiti normalno vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO mogoče ne bo odobren, je bil opravljen preveritveni obisk za določitev normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države, v tem primeru Brazilije, in sicer v prostorih naslednjih družb:

(15)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2003 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(16)

Zadevni izdelek so batni kompresorji s pretokom največ 2 kubična metra (m3) na minuto, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („kompresorji“ ali „zadevni izdelek“), običajno uvrščeni pod oznakami KN ex 8414 40 10, ex 8414 80 22, ex 8414 80 28 in ex 8414 80 51.

(17)

Kompresor je običajno sestavljen iz črpalke, ki jo neposredno ali z mehanizmom z jermenom poganja električni motor. V večini primerov se stisnjeni zrak izčrpa v posodo ter izstopi skozi regulator tlaka in gumijasto cev. Kompresorji, zlasti večji, lahko imajo kolesa, zato da so premični. Prodajo se lahko kot samostojni izdelek ali z dodatki za razprševanje, čiščenje ali polnjenje pnevmatik in drugih predmetov.

(18)

Obvestilo o začetku tega postopka je zadevalo tudi črpalke batnega kompresorja. Preiskava je pokazala, da so črpalke batnih kompresorjev ena od (vendar ne edina) bistvenih sestavin kompresorjev v preiskavi (ti predstavljajo, odvisno od modela, med 25 % in 35 % skupnih stroškov končnega izdelka) in da se lahko prodajo ločeno ter nameščene na drugih kompresorjih, ki jih ta preiskava ne zadeva. Preiskava je tudi pokazala, da nimajo enakih tehničnih in fizikalnih lastnosti kot dokončani kompresorji in se zato ne uporabljajo za iste namene. Dokončan kompresor vsebuje tudi druge ključne sestavne dele (npr. posodo, motor). Prav tako se razlikujejo poti distribucije in zaznavanje strank v zvezi s črpalko na eni strani in dokončanim kompresorjem na drugi strani. Zato se sklene, da se v tem primeru črpalke batnih kompresorjev ne obravnavajo kot zadevni izdelek.

(19)

Zadevni izdelek se uporablja za upravljanje orodij na zračni pogon ali za razprševanje, čiščenje ali polnjenje pnevmatik in drugih predmetov. Preiskava je pokazala, da imajo različne vrste zadevnega izdelka kljub različnim oblikam, materialom in procesu proizvodnje enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti in se v osnovi uporabljajo za iste namene. Zato se za namene tega postopka obe vrsti obravnavata kot en izdelek.

(20)

Preiskava je pokazala, da so osnovne fizikalne in tehnične lastnosti kompresorjev, ki jih proizvaja in prodaja industrija Skupnosti v Skupnosti, kompresorjev, proizvedenih in prodajanih na domačem trgu v LRK in na domačem trgu v Braziliji, ki je primerljiva država, ter kompresorjev, ki se proizvajajo v LRK in prodajajo v Skupnost, enake in da je enaka tudi njihova uporaba.

(21)

Zato se ti kompresorji štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(22)

Štirinajst družb ali skupin družb, ki so se javile, pomeni 100 % celotnega izvoza zadevnega izdelka v ES. Stopnja sodelovanja je bila visoka. Trinajst družb ali skupin družb je zahtevalo obravnavo TGO, medtem ko je ena družba zahtevala le IO. Šest družb je bilo izbranih v vzorcu na podlagi obsega izvoza, kot je navedeno v uvodni izjavi 9 zgoraj.

(23)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu s točkami 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(24)

Merila za TGO so na kratko in samo zaradi lažjega sklicevanja povzeta v nadaljevanju:

(25)

Pet družb ali skupin družb kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so bile prvotno zajete v vzorcu, je zahtevalo TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in je v danih rokih izpolnilo obrazec zahtevka za TGO za proizvajalce izvoznike. Vse te skupine so vključevale proizvajalce zadevnega izdelka ter družbe, povezane s proizvajalci in vključene v prodajo zadevnega izdelka. Ustaljena praksa Komisije je preveriti, ali skupina povezanih družb kot celota izpolnjuje pogoje za TGO. TGO so zahtevale naslednje skupine:

(26)

Komisija je pridobila vse potrebne informacije o sodelujočih proizvajalcih izvoznikih in informacije, navedene v zahtevku za TGO, za katere je menila, da je to potrebno, preverila v prostorih zadevnih družb.

(27)

Preiskava je pokazala, da se TGO trem od navedenih petih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so zahtevali TGO, ne more zagotoviti, ker nobena od teh družb ali skupine družb ne izpolnjuje merila št. 2 iz uvodne izjave 24. Razen tega ena od skupin družb tudi ni izpolnila merila št. 3.

(28)

Dve družbi ali skupini družb (FIAC in Nu Air) sta izpolnili vsa merila iz uvodne izjave 24 in se jima TGO odobri.

(29)

Družba (Taizhou), ki je del skupine družb (Hongyou/Taizhou), in druga družba (Wealth Shanghai/Nantong Wealth) nista dokazali, da sta izpolnili merilo št. 2 iz uvodne izjave 24, ker je bilo ugotovljeno, da nimata računovodskih praks in standardov, ki so usklajeni z mednarodnimi računovodskimi standardi. Skupini družb (Hongyou/Taizhou) in družbi (Wealth Shanghai/Nantong Wealth) se zato TGO ne odobri.

(30)

Družba (Xinlei) ni dokazala, da je izpolnila merilo št. 2 iz uvodne izjave 24, ker njene računovodske prakse in standardi niso usklajeni z mednarodnimi računovodskimi standardi. Poleg tega družba ni v celoti dokazala plačila za pravice do rabe zemljišča. Zato tudi ni izpolnila merila št. 3 iz navedene uvodne izjave 24. Zato se ji v skladu s tem TGO ne odobri.

(31)

En nepovezani uvoznik je nasprotoval odobritvi TGO za družbo Nu Air, na podlagi nekaterih domnevnih neskladnosti v revidiranih računovodskih izkazih za leti 2004 in 2005. Vendar je družba Nu Air lahko dokazala, da ni bilo nobenih neskladnosti, in pojasnila zastavljena vprašanja tega uvoznika. Ta ugovor je bil v skladu s tem zavrnjen.

(32)

Isti uvoznik je nasprotoval odobritvi TGO za družbo FIAC, ker se je družba leta 2002 pogajala o predhodnem dogovoru z regionalnimi organi, ki bi ji odobrili brezplačno uporabo kosa zemljišča za največ tri leta do uradne razlastitve zemljišča. Vendar je dogovor potekel brez tega, da bi družba FIAC kadar koli uporabila zemljišče ali do njega pridobila pravico. Na drugi strani je družba FIAC lahko dokazala, da je vedno plačala najemnino za uporabo prostorov za svoje dejavnosti. Argument je bil zato zavrnjen.

(33)

Ena družba (Hongyou) iz skupine družb (Hongyou/Taizhou) je nasprotovala zavrnitvi TGO zaradi vprašanj, ki so se pojavila v drugi družbi (in sicer v družbi Taizhou). Vendar se na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3) družbi Hongyou in Taizhou štejeta kot povezani stranki. Zato ker se TGO ne odobri družbi Taizhou, se ne odobri niti družbi Hongyou.

(34)

Na podlagi navedenega tri od petih kitajskih vzorčenih družb ali skupin družb, ki so zahtevale TGO, niso mogle dokazati, da so izpolnile vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(35)

Zato je bilo ugotovljeno, da se TGO odobri le dvema družbama (FIAC in Nu Air), medtem ko se preostale tri družbe/skupine družb zavrnejo. Opravljeno je bilo posvetovanje s Svetovalnim odborom in ta ugotovitvam Komisije ni nasprotoval.

(36)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, uvede dajatev na ravni države, če je to potrebno, razen v primerih, ko lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(37)

Vsi proizvajalci izvozniki, ki so zahtevali TGO, so zahtevali tudi IO, če jim TGO ne bi bil odobren. Ena družba (Anlu) je zahtevala le IO.

(38)

Od štirih vzorčenih družb ali skupin družb, ki jim ni bilo mogoče odobriti TGO (Xinlei, Honyou/Taizhou, Wealth Shanghai/Nantong Wealth) ali niso zahtevale TGO (Anlu), so tri družbe ali skupine (Xinlei, Anlu in Wealth Shanghai/Nantong Wealth) izpolnile vsa merila iz člena 9(5) in se jim lahko odobri IO.

(39)

Ugotovili so, da družba Taizhou ni dokazala, da je kumulativno izpolnila vse zahteve za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe. Resne težave z računovodskim sistemom družbe so namreč onemogočile preverjanje, ali je bilo merilo iz člena 9(5)(b) osnovne uredbe, da so izvozne cene in količine ter pogoji prodaje prosto oblikovani, izpolnjeno.

(40)

Zato je bila zahteva za IO družbe Taizhou zavrnjena.

(41)

Kar zadeva določitev normalne vrednosti, je Komisija v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe za proizvajalce izvoznike iz vzorca, ki se jim lahko odobri TGO, najprej ugotovila, ali je bila njihova domača prodaja zadevnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna, tj., ali je celoten obseg take prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost. Ker dve družbi ali skupini družb skoraj nista imeli prodaje na domačem trgu, je bilo obravnavano, da izdelek ni bil prodan v reprezentativnih količinah in tako ni zagotovil primerne osnove za določitev normalne vrednosti.

(42)

Ker domače prodaje ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo. Zato je Komisija v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe uporabila konstruirano normalno vrednost. Normalna vrednost je bila konstruirana na podlagi proizvodnih stroškov zadevnega izdelka družb ali skupine družb. Pri konstruiranju normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe se proizvodnim stroškom prištejejo razumni zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške („stroški PSA“) in za dobiček. Stroškov PSA in dobička ni bilo mogoče določiti na podlagi uvodnega stavka člena 2(6) osnovne uredbe, ker nobena družba ali skupina družb ni imela reprezentativne domače prodaje. Teh stroškov ni bilo mogoče določiti na podlagi člena 2(6)(a), ker ni bilo nobene druge družbe, ki se ji lahko odobri TGO. Razen tega stroškov PSA in dobička ni bilo mogoče določiti na podlagi člena 2(6)(b), ker nobena družba ali skupina družb ni imela reprezentativne prodaje v običajnem poteku trgovine za isto splošno kategorijo izdelkov. Zato so bili stroški PSA in dobiček določeni v skladu s členom 2(6)(c) („katere koli druge razumne metode“) na podlagi stroškov PSA in dobička, ki jih je ustvaril sodelujoči proizvajalec iz primerljive države. Javno dostopne informacije so pokazale, da ta stopnja dobička ni presegla dobička, ki so ga v obdobju preiskave ustvarili znani proizvajalci iste splošne kategorije izdelkov (tj. električnih strojev) v LRK.

(43)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren, določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(44)

V obvestilu o začetku je Komisija izrazila svoj namen, da kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK predvideva uporabo Brazilije. Zainteresirane stranke so bile pozvane k predložitvi pripomb v zvezi s tem. Nobena zainteresirana stranka ni nasprotovala temu predlogu.

(45)

V Braziliji so štirje znani proizvajalci, ki proizvedejo približno 220 000 kompresorjev na leto in izvozijo približno 30 000 enot. Komisija si je pri vseh znanih proizvajalcih v Braziliji prizadevala za sodelovanje.

(46)

V preiskavi sta sodelovala dva brazilska proizvajalca. Eden od njiju je povezan s proizvajalcem Skupnosti, s skupino FIAC. Preiskava je pokazala, da je imel ta proizvajalec na splošno visoke cene, večinoma zaradi tega, ker je proizvajal majhne količine visoko razvitih kompresorjev za medicinske namene, ki niso bili neposredno primerljivi z zadevnim izdelkom. Zaradi zelo različnih lastnosti izdelka in trga bi bilo težko določiti potrebne prilagoditve, da se ti podatki uporabijo kot normalna vrednost za kompresorje kitajskih proizvajalcev. Drugi sodelujoči brazilski proizvajalec je proizvajal nekaj modelov kompresorjev, ki so primerljivi s tistimi, ki jih v Skupnost izvažajo kitajski proizvajalci izvozniki. Zato so se na brazilskem trgu cene primerljivih modelov tega brazilskega proizvajalca, ki se prodajajo v običajnem poteku trgovanja, uporabile kot podlaga za določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren.

(47)

Proizvajalci izvozniki so izdelke v Skupnost izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih ali nepovezanih trgovinskih družb s sedežem v Skupnosti in zunaj nje.

(48)

Kadar so se izdelki v Skupnost izvažali neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti ali prek nepovezanih trgovinskih družb, so bile izvozne cene določene na podlagi dejansko plačanih cen ali cen, ki se plačujejo za zadevne izdelke, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(49)

Kadar so se izdelki v Skupnost izvažali prek povezanih trgovinskih družb s sedežem v Skupnosti, so bile izvozne cene določene na podlagi cen teh povezanih trgovcev pri nadaljnji prodaji prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti, v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Kadar je prodaja potekala prek povezanih družb zunaj Skupnosti, je bila izvozna cena določena na podlagi cen pri nadaljnji prodaji prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti.

(50)

Za dve vzorčeni kitajski izvozni družbi, ki jima ni bil odobren ne TGO ne IO (Taizhou/Honyou Group), se podatki o njunem izvozu zaradi navedenih razlogov iz uvodne izjave 29 ne morejo uporabiti za določitev posameznih stopenj dampinga. Zato se je stopnja dampinga izračunala tako, kot določa uvodna izjava 55.

(51)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi cene izdelka franko tovarna in na isti ravni trgovine. Za zagotovitev pravične primerjave med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami so bile v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe narejene prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen.

(52)

Na podlagi tega so bili za vse kitajske proizvajalce izvoznike, ki se jim lahko odobri TGO/IO, izvedeni popravki za vse razlike v stopnji trgovinskih, prevoznih, zavarovalnih in manipulativnih stroškov, stroškov natovarjanja in s tem povezanih stroškov, pakiranja, kreditov in poprodajnih stroškov (jamstvo/zavarovanje), kadar je bilo to ustrezno in upravičeno. Za druge družbe je bila izvedena povprečna prilagoditev na podlagi prej navedenih prilagoditev.

(53)

Za prodajo prek povezanih trgovcev zunaj Skupnosti je bila uporabljena prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe, če so te družbe opravljale svojo dejavnost podobno kot zastopnik, ki dela na podlagi provizije. Ta prilagoditev je temeljila na stroških PSA trgovskih družb in podatkih o dobičku od nepovezanih trgovcev v Skupnosti.

(54)

Stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, so:

(55)

Za dve vzorčeni družbi, ki jima ni bil odobren ne TGO ne IO, se je izračunala stopnja dampinga kot tehtano povprečje stopenj, določenih za tri družbe ali skupine družb, ki se jim je odobril IO, vendar ne TGO.

(56)

Za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec, se je stopnja dampinga izračunala kot tehtano povprečje stopenj, določenih za vse družbe v vzorcu.

(57)

Glede na visoko stopnjo sodelovanja (100 %), navedeno v uvodni izjavi 22, se je povprečna stopnja dampinga za državo določila na najvišji ravnik, ki se uporablja za vzorčene družbe.

(58)

V skladu z opredelitvijo industrije Skupnosti, določene v členu 4(1) osnovne uredbe, je bila ob začetku preiskave vključena v opredelitev proizvodnje Skupnosti tudi proizvodnja naslednjih proizvajalcev Skupnosti:

(59)

Dva od proizvajalcev pritožnikov sta prekinila sodelovanje kmalu po začetku postopka in nista izpolnila vprašalnika za vzorčenje.

(60)

Preiskava je pokazala, da so vse tri sodelujoče družbe (skupine družb) poleg svoje proizvodnje v Skupnosti uvažale vedno večje količine zadevnega izdelka za nadaljnjo prodajo na trgu Skupnosti. Kot je pokazala preiskava, so se vsi sodelujoči odločili za delokalizacijo dela svoje proizvodnje, vsaj tistega dela proizvodnje, ki je bil najbolj izpostavljen vedno večjemu dampinškemu uvozu iz LRK. Uvoz sodelujočih (skupin) družb je sestavljal predvsem uvoz iz njihovih zadevnih povezanih družb ali podružnic, ustanovljenih v LRK.

(61)

Zato se je preučilo, ali je kljub takšnemu obsegu uvoza središče interesa teh družb še vedno v Skupnosti.

(62)

Kar zadeva obseg uvoza sodelujočih proizvajalcev v Skupnost, je bilo ugotovljeno, da sta dve od teh (skupin) družb (družbi A in B) uvažali vedno večje, vendar še vedno sorazmerno majhne, količine zadevnega izdelka (v zadevnem obdobju je obseg nadaljnje prodaje zadevnega izdelka s poreklom iz LRK ostal manjši od zadevne neto prodaje lastne proizvodnje teh družb). Poleg tega so te družbe ohranile svoj sedež ter razvojne in raziskovalne dejavnosti v Skupnosti. Zato se sklepa, da Skupnost ostaja središče interesa za družbi A in B ter da ju je kljub uvozu iz LRK treba šteti za del proizvodnje Skupnosti.

(63)

V zvezi z drugo sodelujočo skupino družb (družba C) je bilo ugotovljeno, da se v zadevnem obdobju ni le znatno povečal delež uvoženih izdelkov, prodanih na trgu Skupnosti, ampak da je od leta 2005 ta delež presegel količino podobnih izdelkov, proizvedenih in prodanih v Skupnosti. Med obdobjem preiskave je obseg nadaljnje prodaje zadevnega izdelka s poreklom iz LRK predstavljal večinski delež skupne prodaje družbe C na trgu Skupnosti.

(64)

Pri tem se je obravnavalo, ali je mogoče kljub velikemu obsegu uvoza uvožene izdelke obravnavati kot dodatek k proizvodni liniji ali kot začasen uvoz. Kljub temu uvoza družbe C ni bilo mogoče obravnavati kot dodatka k proizvodni liniji, ampak kot strateško odločitev za selitev proizvodnje zadevnega izdelka v LRK zaradi nižjih stroškov proizvodnje in zaradi konkurenčnega položaja glede na uvoz iz Kitajske. Ugotovljeno je bilo, da je v obdobju preiskave številne modele, ki so se proizvajali v LRK, v Italiji proizvajala druga družba iz iste skupine. Zato so bili kompresorji, proizvedeni v LRK, neposredna konkurenca kompresorjem, ki jih je ista skupina proizvedla v Italiji. Ob upoštevanju omenjenega in glede na pomembnost nadaljnje prodaje uvoženih izdelkov v skupni prodaji družbe C zato ni bilo mogoče sklepati, da je središče interesa družbe C v zvezi s proizvodnjo zadevnega izdelka še vedno v Skupnosti. Zdelo se je verjetno, da bo družba C nadaljevala ali še povečala uvoz podobnega izdelka iz zadevne države za nadaljnjo prodajo na trgu Skupnosti, kar bi pomenilo, da je treba družbo C šteti za uvoznico in ne za proizvajalko Skupnosti.

(65)

Zato se sklene, da družbe C ni mogoče vključiti v opredelitev proizvodnje Skupnosti.

(66)

Sklepna ugotovitev je, da je bila proizvodnja Skupnosti nekaterih kompresorjev v smislu člena 4(1) osnovne uredbe opredeljena kot vsa proizvodnja vseh družb iz uvodne izjave 58, brez proizvodnje družbe C. Zaradi nesodelovanja številnih proizvajalcev in sestavljavcev strojev, naprav in izdelkov v Skupnosti se je proizvodnja ocenila na podlagi informacij, zbranih med preiskavo, in informacij, navedenih v pritožbi.

(67)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je vložila italijanska zveza ANIMA, zastopnica štirih družb, ki proizvajajo kompresorje, in enega proizvajalca, ki podpira pritožbo (kot je natančno obrazloženo v uvodni izjavi 58 zgoraj). Kljub omenjenemu pomanjkanju sodelovanja dveh družb, ki sta se pritožili, in izvzetju enega proizvajalca Skupnosti iz opredelitve proizvodnje Skupnosti je bilo ugotovljeno, da preostala proizvajalca Skupnosti, ki sta ustrezno sodelovala v preiskavi, ustvarita večji delež skupne proizvodnje Skupnosti, v tem primeru približno 50 %. Zato se šteje, da ta sodelujoča proizvajalca pomenita industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(68)

Preostali proizvajalci, našteti v pritožbi in podrobno obravnavani v uvodni izjavi 58, razen družbe, ki je izvzeta iz opredelitve proizvodnje Skupnosti, se bodo v nadaljevanju imenovali „drugi proizvajalci Skupnosti“. Nobeden od teh drugih proizvajalcev Skupnosti ni nasprotoval pritožbi.

(69)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje proizvodnje družbe C in proizvodnje industrije Skupnosti, namenjene za trg Skupnosti, podatkov o obsegu uvoza na trg Skupnosti, ki jih je pridobil Eurostat, ter v zvezi s prodajo drugih proizvajalcev Skupnosti iz razpoložljivih informacij in pritožbe.

(70)

V zadevnem obdobju se je trg Skupnosti za zadevni izdelek in podobne izdelke zmanjšal za 6 % in v OP dosegel približno 3 066 000 kosov. Natančneje, potrošnja Skupnosti se je leta 2004 zmanjšala za 7 %, preden je leta 2005 narasla za eno odstotno točko in se v OP ustalila na tej ravni. Vzrok za zmanjšanje potrošnje Skupnosti sta lahko manjša prodaja proizvajalcev v Skupnosti in manjši uvoz iz drugih tretjih držav (zlasti ZDA in Japonske).

(71)

Obseg uvoza zadevnega izdelka v Skupnost se je znatno povečal med 2003 in OP. V zadevnem obdobju se je povečal za 182 % in dosegel več kot 1 600 000 kosov. Natančneje, uvoz iz zadevne države se je povečal za 66 % med letoma 2003 in 2004 ter za dodatnih 110 odstotnih točk leta 2005 in za 6 odstotnih točk v OP.

(72)

Tržni delež izvoznikov v zadevni državi se je v zadevnem obdobju povečal za več kot 35 odstotnih točk in je v OP dosegel skoraj 53 %. Kitajski izvozniki so med letoma 2003 in 2004 povečali svoj tržni delež za 13 odstotnih točk in leta 2005 za dodatnih 20 odstotnih točk. V OP se je tržni delež izvoznikov iz zadevne države rahlo povečal za dodatno odstotno točko.

(73)

Uvozne cene zadevnega izdelka iz navedene tabele temeljijo na podatkih, ki so jih predložili sodelujoči izvozniki ter so bili preverjeni in potrjeni med preiskavo. V zadevnem obdobju se je na splošno povišala povprečna uvozna cena zadevnega izdelka s poreklom iz LRK, ki se je med letom 2003 in OP povišala za 6 %. Trend rasti cen je lahko posledica spremembe ponudbe, ker kitajski proizvajalci postopno uvajajo proizvodnjo in izvoz naprednejših in dražjih kompresorjev.

(74)

Med vzorčenimi proizvajalci izvozniki in industrijo Skupnosti je bila narejena primerjava primerljivih modelov zadevnega izdelka glede povprečne prodajne cene v Skupnosti. V ta namen so bile cene franko tovarna industrije Skupnosti za nepovezane stranke brez vseh rabatov in davkov primerjane s cenami CIF meja Skupnosti proizvajalcev izvoznikov iz Ljudske republike Kitajske, ustrezno prilagojenimi za stroške razkladanja in carinjenja. Ker industrija Skupnosti navadno prodaja svojo proizvodnjo Skupnosti neposredno trgovcem na drobno, medtem ko se kitajsko blago prodaja trgovcem na drobno prek povezanih ali nepovezanih uvoznikov in/ali trgovcev, se je uvozna cena prilagodila, kadar je to primerno, za zagotovitev, da se primerjava izvede na isti ravni trgovanja. Primerjava je pokazala, da je med OP zadevni izdelek, prodajan v Skupnosti, nelojalno nižal cene industrije Skupnosti za 22 % do 43 %, odvisno od zadevnega izvoznika.

(75)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe preučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki zadevajo stanje industrije Skupnosti.

(76)

Glede na to, da industrijo Skupnosti sestavljata le dva proizvajalca, so podatki za industrijo Skupnosti izraženi v obliki indeksa in/ali v razponu, da se ohrani zaupnost, v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Opozarja se, da predstavljeni podatki veljajo le za podobne izdelke, ki jih proizvede industrija Skupnosti v Skupnosti, zaradi tega so izključene samostoječe črpalke in kompresorji, ki jih proizvedejo povezane družbe industrije Skupnosti v LRK in se nato pozneje prodajo v Skupnosti.

(77)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je med letom 2003 in OP znatno zmanjšala. Podrobneje, leta 2004 se je zmanjšala za 16 %, nato še za dodatnih 23 odstotnih točk leta 2005 in končno še za 7 odstotnih točk v OP. V OP je obseg proizvodnje industrije Skupnosti znašal med 300 000 in 400 000 kosov.

(78)

Proizvodna zmogljivost se je med letoma 2003 in 2004 rahlo povečala, za 3 %, nato se je leta 2005 povečala za dodatnih 9 odstotnih točk, medtem ko je v OP ostala na tej ravni. Vzrok za povečanje proizvodne zmogljivosti leta 2005 so lahko naložbe enega proizvajalca Skupnosti v dodatno proizvodno linijo za kompresorje, ki se uporabljajo za višji segment trga. V OP je proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti znašala med 600 000 in 800 000 kosov.

(79)

Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti industrije Skupnosti je v zadevnem obdobju ves čas padala in je bila v OP za več kot polovico nižja kot leta 2003. To kaže na padec na proizvodnih ravneh. V OP je izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti znašala med 40 % in 50 %.

(80)

Količina končnih zalog se je leta 2004 povečala za 37 %, leta 2005 še za dodatnih 45 odstotnih točk, preden se je v OP zmanjšala za 138 odstotnih točk. Med OP je imela industrija Skupnosti na zalogi od 10 000 do 20 000 kosov. Ob upoštevanju, da se podobni izdelki v Skupnosti večinoma proizvajajo po naročilu, se količina zalog ne šteje kot uporaben kazalnik škode za ta izdelek.

(81)

Prodaja izdelkov industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je v zadevnem obdobju postopno zmanjševala. Natančneje, leta 2004 se je zmanjšala za 19 %, nato še za dodatnih 24 odstotnih točk leta 2005 in končno še za dodatnih 9 odstotnih točk v OP. V OP je obseg prodaje industrije Skupnosti znašal med 200 000 in 300 000 kosov.

(82)

Tržni delež industrije Skupnosti je v zadevnem obdobju stalno padal. Natančneje, indeks, ki izraža razvoj tržnega deleža industrije Skupnosti, je leta 2004 padel za 13 %, leta 2005 za 27 odstotnih točk in za dodatnih 9 odstotnih točk v OP. Med OP je tržni delež industrije Skupnosti predstavljal od 5 do 10 %.

(83)

Med letom 2003 in OP, ko se je potrošnja Skupnosti zmanjšala za 6 %, se je obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti še precej bolj zmanjšal, in sicer za 52 %. V zadevnem obdobju se je tržni delež industrije Skupnosti skoraj prepolovil, medtem ko je dampinški uvoz pridobil več kot 35 odstotnih točk tržnega deleža in dosegel 53 %. Zato se sklepa, da ni bilo nobene rasti, od katere bi imela korist industrija Skupnosti.

(84)

Stopnja zaposlenosti v industriji Skupnosti je v zadevnem obdobju postopno padala. Leta 2004 se je znižala za 10 %, nato za dodatnih 16 odstotnih točk leta 2005 in končno še za 5 odstotnih točk v OP. V OP je bilo v industriji Skupnosti v proizvodnji in prodaji podobnega izdelka zaposlenih med 150 in 200 oseb.

(85)

Produktivnost delovne sile v industriji Skupnosti, merjena kot letna proizvodnja (v kosih) na zaposlenega, se je leta 2004 zmanjšala za 7 %, leta 2005 za dodatnih 10 odstotnih točk, v OP pa še za 5 odstotnih točk. V OP je produktivnost industrije Skupnosti znašala med 1 500 in 2 000 kosov na zaposlenega. Postopno upadanje produktivnosti je posledica upadanja proizvodnje, ki se je v zadevnem obdobju zmanjševala hitreje kot ustrezna zaposlenost.

(86)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se med letoma 2003 in 2004 povečali za 8 % ter so leta 2005 ostali na tej ravni, nato pa so se v OP rahlo zmanjšali za 1 odstotno točko. Povišanje leta 2004 je bilo predvsem posledica povišanja plač, ki ga je s pogajanji dosegel eden od proizvajalcev industrije Skupnosti po sporu s svojimi sindikati. Razen tega je pred tem s pogajanji doseženim povišanjem plač leta 2003 potekala stavka, neplačane delovne ure zaradi te stavke pa so sorazmerno znižale stroške dela v primerjavi z naslednjimi leti.

(87)

Cene na enoto pri prodaji izdelkov industrije Skupnosti nepovezanim strankam so se med letom 2003 in OP povišale za 20 %. Natančneje, leta 2004 se je povprečna prodajna cena zvišala za 9 %, leta 2005 za dodatnih 13 odstotnih točk, nato pa se je v OP rahlo znižala za 2 odstotni točki. V OP je bila povprečna cena na enoto med 100 in 150 EUR.

(88)

Povišanje povprečne cene na enoto je posledica postopnega delnega premika industrije Skupnosti proti zgornjemu segmentu trga, tj. višja kakovost, boljša zmogljivost, večja zmožnost in posledično dražji modeli podobnega izdelka.

(89)

Glede na obseg in stopnjo nelojalnega nižanja cen je ta uvoz nedvomno dejavnik, ki vpliva na cene.

(90)

V zadevnem obdobju je dobičkonosnost prodaje lastnih izdelkov industrije Skupnosti v Skupnosti, izražena kot odstotek neto prodaje, ostala negativna, vendar se je v zadevnem obdobju izboljševala. Negativna dobičkonosnost se je izboljšala leta 2004 in dodatno leta 2005, ko je bila stopnja izgube sorazmerno na najnižji ravni in se je le rahlo poslabšala v OP. Med OP je dobičkonosnost Skupnosti znašala med – 3 % in – 10 %.

(91)

Donosnost posamezne naložbe, izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je bila enaka trendu dobičkonosnosti. V zadevnem obdobju je prav tako ostala negativna. V letih 2004 in 2005 se je izboljšala, nato pa se je rahlo poslabšala v OP. Med OP je donosnost posamezne naložbe znašala med – 30 % in – 15 %.

(92)

Neto denarni tok za poslovanje je v zadevnem obdobju prav tako ostal negativen, vendar se je znatno izboljšal in je bil v OP rahlo negativen, ko je znašal med – 100 000 in 0 EUR.

(93)

Letne naložbe industrije Skupnosti v proizvodnjo podobnega izdelka so se leta 2004 povečale za 72 % in leta 2005 za dodatnih 75 odstotnih točk, preden so v OP rahlo padle za 7 odstotnih točk. Kljub temu so bile neto naložbe v OP sorazmerno nizke ter so znašale med 1 300 000 EUR in 2 300 000 EUR. Vzrok za povišanje je lahko naložba enega od proizvajalcev Skupnosti v zakup nove zgradbe za centralizacijo in posodobitev proizvodnega postopka ter nekaterim naložbam industrije Skupnosti za vzdrževanje in obnovo obstoječe opreme ter naložbam v novo opremo in module, da bi izboljšala konkurenčnost svojega izdelka v primerjavi z dampinškim uvozom iz Kitajske.

(94)

Komisija ni prejela nobenih dokazov v zvezi z zmanjšanjem ali povečanjem sposobnosti povečanja kapitala v zadevnem obdobju.

(95)

Vpliv višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti se glede na obseg, tržni delež in ceno uvoza iz zadevne države ne more šteti kot zanemarljiv.

(96)

Zaradi pomanjkanja kakršnih koli informacij o obstoju dampinga pred oceno položaja v sedanjem postopku se ta dejavnik šteje za nepomembnega.

(97)

Med letom 2003 in OP se je obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK znatno povečal, in sicer za 182 %, medtem ko je njegov tržni delež na trgu Skupnosti narasel za 35 odstotnih točk. Povprečne cene dampinškega uvoza so bile znatno nižje od cen industrije Skupnosti v zadevnem obdobju. Poleg tega so v OP uvozne cene iz LRK nelojalno nižale cene industrije Skupnosti. Na tehtani povprečni osnovi je nelojalno nižanje cen v OP znašalo med 22 % in 43 %.

(98)

Nekateri kazalniki so se med letom 2003 in OP pozitivno razvijali. Povprečna prodajna cena na enoto se je povišala za 20 %, kazalnik proizvodne zmogljivosti se je povečal za 12 %, poleg tega so se povečale tudi naložbe, in sicer za 140 %. Vendar je bilo v uvodnih izjavah 78, 88 in 93 zgoraj prikazano, da obstajajo določeni razlogi za ta razvoj. Poleg tega se je, kot je navedeno v uvodni izjavi 90, dobičkonosnost v zadevnem obdobju obnovila, saj so se med letom 2003 in v OP izgube znatno zmanjšale. Vendar je treba opozoriti, da je dobičkonosnost ostala negativna, ravni izgub v OP pa ni mogoče šteti za zanemarljivo.

(99)

V obravnavanem obdobju je bilo ugotovljeno bistveno poslabšanje položaja industrije Skupnosti. Večina kazalnikov škode se je med letom 2003 in OP razvijala negativno: obseg proizvodnje se je zmanjšal za 46 %, izkoriščenost zmogljivosti se je več kot prepolovila, prodaja izdelkov industrije Skupnosti se je zmanjšala za 52 % in ustrezni tržni delež se je skoraj prepolovil, zaposlovanje se je zmanjšalo za 31 %, produktivnost pa za 22 %.

(100)

Glede na prej navedeno se sklepa, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(101)

Komisija je v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz povzročil škodo industriji Skupnosti do stopnje, ki se lahko opredeli kot znatna. Poleg dampinškega uvoza so bili preverjeni tudi znani dejavniki, ki bi hkrati lahko povzročali škodo industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

(102)

Občutno povečanje obsega dampinškega uvoza za 182 % med letom 2003 in v OP ter temu ustreznega deleža na trgu Skupnosti, tj. za okrog 35 odstotnih točk, in ugotovljeno nelojalno nižanje cene (med 22 % in 43 % med OP) je sovpadlo s poslabšanjem gospodarskega stanja industrije Skupnosti, kot navaja uvodna izjava 99 zgoraj. Poleg tega so bile v celotnem obravnavanem obdobju dampinške cene povprečno precej nižje od tistih v industriji Skupnosti. Zato se šteje, da je dampinški uvoz izvajal negativen pritisk na cene in preprečeval industriji Skupnosti zvišanje prodajnih cen na raven, ki bi bila nujna za uresničitev dobička, ter je občutno negativno vplival na razmere v industriji Skupnosti. Razen tega se zdi, da je industrija Skupnosti izgubila bistven del tržnega deleža zaradi povečanega obsega dampinškega uvoza. Zmanjšani obseg prodaje je povzročil sorazmerno povečanje fiksnih stroškov industrije Skupnosti, kar je negativno vplivalo tudi na finančne razmere. Zato med uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, obstaja jasna vzročna zveza.

(103)

Kot je razvidno iz navedene tabele, se je v zadevnem obdobju obseg izvoza zmanjšal za 33 %, kar ni bilo tako obsežno kot zmanjšanje prodaje ES iz uvodne izjave 81 zgoraj. Med OP je izvoz znašal med 100 000 in 150 000 kosov. Povprečna cena na enoto izvoza je med letom 2003 in OP ostala stabilna ter je bila med 100 in 150 EUR.

(104)

Glede na stabilnost cen na izvoznih trgih in sorazmerno majhno zmanjšanje obsega izvoza se šteje, da čeprav bi izvoz lahko prispeval k škodi, povzročeni industriji Skupnosti, ta prispevek ne bi bil takšen, da bi prekinil vzročno zvezo.

(105)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da zvišanja proizvodnih stroškov v industriji Skupnosti ni moglo povzročiti le zvišanje cen surovin (zlasti kovinskih delov), ampak tudi drugi vzroki, pri čemer je opozorila na samopovzročeno škodo. Znano je, da stranka ni izrecno navedla vzrokov, ki bi opozorili na samopovzročeno škodo.

(106)

Preiskava je pokazala, da so se med letom 2003 in OP proizvodni stroški na enoto v industriji Skupnosti zvišali za približno 8 %. Delni vzrok za zvišanje je lahko očitno zvišanje cene surovin. Preiskava je pokazala, da je vzrok za del zvišanja stroškov slabša struktura stroškov in zlasti fiksni stroški na enoto, ki so se zvišali zaradi bistvenega zmanjšanja števila proizvedenih enot. Še vedno se večina zvišanja pripisuje opaznemu zvišanju cene sestavin, ki se uporabljajo za proizvodnjo modelov iz zgornjega segmenta trga.

(107)

Vendar se je zvišanje povprečnih proizvodnih stroškov na enoto več kot izravnalo z zvišanjem povprečne prodajne cene na enoto (glej uvodno izjavo 87 zgoraj), kar je povzročilo izboljšanje (čeprav še vedno negativno) dobičkonosnosti iz uvodne izjave 90. Zato se šteje, da zvišanje proizvodnih stroškov ni prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(108)

Na podlagi podatkov Eurostata se je obseg uvoza podobnega izdelka v Skupnost iz ostalega sveta (tj. razen LRK) leta 2004 zmanjšal za 33 % in leta 2005 za dodatnih 7 odstotnih točk pred rahlim zvišanjem za 9 odstotnih točk v OP. Celotno zmanjšanje med letom 2003 in OP znaša 31 %. Ustrezni tržni delež, ki zajema uvoz iz ostalega sveta, se je znižal s 35 % leta 2003 na 26 % v OP.

(109)

V zvezi s ceno uvoza iz ostalega sveta ni bilo na voljo podrobnejših informacij. Glede na to, da podatki Eurostata ne upoštevajo različnih izdelkov, se ti podatki ne morejo uporabiti za nobeno smiselno primerjavo s cenami industrije Skupnosti. Preiskava ni pokazala, da bi cene uvoza iz ostalega sveta nelojalno nižale cene Skupnosti.

(110)

Glede na zmanjševanje obsega tržnega deleža in pomanjkanje dokazov o nasprotnem se sklepa, da uvoz iz ostalega sveta ni povzročil znatne škode, če je ta sploh nastala, industriji Skupnosti.

(111)

Kot navaja uvodna izjava 65 zgoraj, je bil en proizvajalec v Skupnosti izvzet iz opredelitve proizvodnje Skupnosti. Razen tega veliko proizvajalcev in sestavljavcev strojev, naprav in izdelkov ni sodelovalo v tem postopku (glej uvodno izjavo 58). Na podlagi informacij, dobljenih med preiskavo od sodelujočih proizvajalcev, in pritožbe se ocenjuje, da je bil obseg prodaje teh drugih proizvajalcev v Skupnosti za trg ES približno 1 000 000 kosov leta 2003 in se je v zadevnem obdobju bistveno zmanjšal na približno 400 000 kosov v OP. Podobno se je ustrezni tržni delež v zadevnem obdobju zmanjšal z 31 % leta 2003 na 13 % v OP. Zato ti proizvajalci niso pridobili nobenega obsega prodaje in tržnega deleža v škodo industriji Skupnosti. Ravno nasprotno so podobno kot industrija Skupnosti izgubili velik del svoje prodaje in tržnega deleža zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske.

(112)

Glede na navedeno in zaradi pomanjkanja informacij o nasprotnem se sklene, da drugi proizvajalci Skupnosti niso prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(113)

Kot navaja uvodna izjava 70 zgoraj, se je potrošnja v zadevnem obdobju zmanjšala za okrog 200 000 kosov ali 6 %. Vendar je treba opozoriti, da je bilo v istem obdobju zmanjšanje prodaje v industriji Skupnosti veliko obsežnejše v absolutnem (prodaja se je zmanjšala za približno 250 000 do 300 000 kosov) in relativnem smislu (prodaja se je močno zmanjšala za 52 %). Hkrati se je tržni delež kitajskih kompresorjev povečal za 35 odstotnih točk (glej uvodno izjavo 71), medtem ko je industrija Skupnosti izgubila skoraj polovico svojega tržnega deleža (glej uvodno izjavo 82). Zato se sklepa, da zmanjšanje potrošnje ni povzročilo škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(114)

Istočasno povečanje dampinškega uvoza iz LRK, ustrezno povečanje tržnega deleža ter ugotovljeno nelojalno nižanje cen na eni strani in poslabšanje stanja industrije Skupnosti na drugi strani vodijo v sklep, da je dampinški uvoz industriji Skupnosti povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(115)

Preiskava je pokazala, da je izvoz industrije Skupnosti morda delno prispeval k škodi, povzročeni industriji Skupnosti, vendar ne toliko, da bi prekinil vzročno zvezo. Opravljena je bila tudi analiza drugih znanih dejavnikov, vendar je bilo ugotovljeno, da niso prispevali k nastali škodi. Ugotovljeno je bilo, da se je zvišanje proizvodnih stroškov na enoto v industriji Skupnosti več kot nadomestilo z istočasnim zvišanjem prodajne cene, zato se šteje, da ni moglo povzročiti nastale škode. V zvezi z uvozom iz tretjih držav se je glede na njihovo zmanjšanje obsega in tržnega deleža ter pomanjkanje možnosti za pravo primerjavo cen s cenami Skupnosti sklepalo, da ta uvoz ni povzročil škode. V zvezi s konkurenco drugih proizvajalcev Skupnosti je bilo glede na njihovo zmanjšanje obsega prodaje in izgubo tržnega deleža zaradi dampinškega uvoza ugotovljeno, da njihova dejavnost ni prispevala k nastali škodi. V zvezi z zmanjšanjem potrošnje se je glede na njen manjši obseg od zmanjšanja prodaje v Skupnosti proizvajalcev Skupnosti in glede na sovpadanje z bistvenim zvišanjem dampinškega uvoza iz Kitajske, sklepalo, da zmanjšanje kot tako ni povzročilo škode.

(116)

Na podlagi navedene analize, ki je pravilno označila in ločila učinke vseh znanih dejavnikov, ki so vplivali na položaj industrije Skupnosti, od škodljivega učinka dampinškega uvoza, se ugotovi, da je uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(117)

Svet in Komisija sta preučila, ali obstajajo nujni razlogi, na podlagi katerih bi se lahko ugotovilo, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Skupnosti. V ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe sta Svet in Komisija preučila možni vpliv ukrepov za vse zadevne stranke. Službe Komisije so najprej poslale dokončno razkritje v smislu prvega stavka člena 20(4) osnovne uredbe, katerega namen ni bila uvedba ukrepov. Po tem razkritju so nekateri subjekti, zlasti dva sodelujoča proizvajalca v Skupnosti, predložila nekatere utemeljitve, zaradi katerih je bila zadeva ponovno preučena. Najpomembnejša med temi utemeljitvami bo obravnavana v nadaljevanju.

(118)

Brez poseganja v opredelitev industrije Skupnosti (glej uvodno izjavo 67) je pomembno upoštevati, da so vse sodelujoče skupine družb v Skupnosti ustanovile proizvodne obrate na Kitajskem in uvažale vedno večje količine zadevnega izdelka za nadaljnjo prodajo na trgu Skupnosti, kot navaja uvodna izjava 60. Kot navaja uvodna izjava 58, je ena skupina družb prodala svoj proizvodni obrat s sedežem v Skupnosti drugi družbi leta 2007, tj. po OP. Glede na to, da je to razvoj dogodkov po OP in da je v zadevnem obdobju ta skupina proizvajala podobni izdelek v Skupnosti, se njeni interesi obravnavajo v okviru tega poglavja in se skupina navaja kot proizvajalec v Skupnosti.

(119)

Preiskava je pokazala, da se bo industriji Skupnosti verjetno še naprej povzročala škoda, če se ukrepi ne uvedejo. Seveda je prav tako verjetno nadaljnje poslabšanje stanja industrije Skupnosti in dodatni upad tržnega deleža.

(120)

Po drugi strani pa bi v primeru uvedbe ukrepov bilo mogoče pričakovati, da bi ti omogočili zvišanje cen in/ali povečanje obsega prodaje (in tržnega deleža), kar bi industriji Skupnosti v zameno zagotovilo možnost izboljšanja svojega finančnega in ekonomskega stanja.

(121)

V zvezi z mogočim razvojem tržnega deleža industrije Skupnosti, če se ukrepi uvedejo, je treba opozoriti, da so vsi sodelujoči proizvajalci v postopku trdili, da bo to popolnoma spremenilo sedanji postopek preselitve in povzročilo vrnitev (vsaj enega dela) proizvodnje v Skupnost.

(122)

V zvezi s tem je analiza podrobnih podatkov, ki so jih predložili sodelujoča proizvajalca v Skupnosti in njune povezane podružnice v LRK, jasno pokazala, da so v zdaj prevladujočih posebnih gospodarskih razmerah v LRK pomembne razlike pri stroških v korist proizvodnji zadevnega izdelka, ki je namenjen trgu Skupnosti, v LRK. Te razlike in damping, ki so ga izvajali kitajski izvozniki na trg Skupnosti, so morda povzročile, da so vsi sodelujoči proizvajalci v Skupnosti preselili (del) svoje proizvodnje.

(123)

Torej je bilo preučeno, ali bi uvedba protidampinških dajatev, ki so v primeru izvoznikov, povezanih z navedenimi proizvajalci iz uvodne izjave 122, sorazmerno nizke, vsaj glede dveh sodelujočih proizvajalcev spremenila glavne gospodarske parametre, ki so povzročili preselitev. Ugotovljeno je bilo, da bi v navedenem primeru celotni stroški za kompresorje, prodane v Skupnosti in proizvedene v LRK (vključno med drugim s proizvodnimi stroški, prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški, stroški čezmorskega prevoza, konvencionalno dajatvijo in morebitno protidampinško dajatvijo), bili enako visoki, čeprav malce nižji, kot celotni stroški in prodaja podobnih kompresorjev v Skupnosti.

(124)

Poleg tega sta ti dve družbi ponovno poudarili svoje stališče, da bi lahko v primeru, če bi ukrepi znižali stopnjo nelojalnega nižanja cen, ki ga povzroča kitajski damping, ob uporabi svojih neizkoriščenih zmogljivosti svojo proizvodnjo v Skupnosti povečali in/ali z njo ponovno začeli.

(125)

Torej ni mogoče izključiti, kot sta po razkritju v svojih odgovorih trdila dva od sodelujočih proizvajalcev, da bi navedena proizvajalca lahko uporabila svoje neizkoriščene zmogljivosti v Evropi. To se zdi mogoče ob upoštevanju dejstva, da bi predlagani ukrepi skoraj izravnali stroške blaga, ki se prodaja na trgu Skupnosti in proizvaja v LRK in v Skupnosti. Zato ni mogoče izključiti možnosti, da bi navedena proizvajalca povečala svojo proizvodnjo v Skupnosti, če bodo ukrepi uvedeni. Nenazadnje tudi ni mogoče izključiti možnosti, da navedena proizvajalca ne bi želela skoncentrirati vse svoje proizvodnje zunaj Skupnosti, če bi dajatve na uvoz od njunih povezanih proizvajalcev v LRK znižale razliko v stroških blaga, poslanega na trg Skupnosti ter proizvedenega v LRK in Skupnosti, da bi s tem specializirala proizvodnjo nekaterih modelov na določenih lokacijah ali razpršila tveganje.

(126)

Kar zadeva tretjega sodelujočega proizvajalca, njegova povezana družba v LRK ni bila vključena v vzorec za izračun stopenj dampinga in bi zato v primeru uveljavitve ukrepov načeloma padla pod povprečno dajatev 51,6 %, ki se uporablja za sodelujoče, nevzorčene družbe. Glede na to, da ni bila vključena v vzorec, Komisija nima preverjenih informacij glede proizvodnih stroškov navedene kitajske družbe. Zato ni mogoče izključiti, da bi v navedenem primeru polni stroški kompresorjev, prodanih v Skupnosti in proizvedenih v LRK (vključno med drugim s proizvodnimi stroški, prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški, stroški čezmorskega prevoza, konvencionalno dajatvijo in morebitno protidampinško dajatvijo) presegli skupne stroške proizvodnje in prodaje podobnih kompresorjev v Skupnosti).

(127)

Po razkritju je italijansko združenje proizvajalcev kompresorjev, ki je vložilo pritožbo (ANIMA), poudarilo potrebo po protidampinških ukrepih, da se proizvajalcem omogoči nadaljevanje proizvodnje v Skupnosti in njihovo ekonomsko preživetje. Jasno so povedali, da podpirajo uvedbo ukrepov, četudi bi za povezane kitajske dobavitelje nekaterih evropskih proizvajalcev veljale sorazmerno visoke protidampinške dajatve.

(128)

Opravljena je bila ocena možne koristi industrije Skupnosti v primeru uvedbe ukrepov. Navedeno je bilo, da bi neuvedba ukrepov lahko privedla do nadaljnjega izkrivljanja položaja industrije Skupnosti in zmanjševanja njenega tržnega deleža. To bi verjetno privedlo do izgube številnih delovnih mest in naložb, ki so bile namenjene za gradnjo proizvodnih zmogljivosti v Skupnosti. Tudi te elemente, četudi jih težko prikazati s številkami, je treba upoštevati pri skupni oceni interesa Skupnosti. Po drugi strani pa ni mogoče izključiti povečanja proizvodnje v Skupnosti, ki bi lahko privedlo do preselitve dela proizvodnje nazaj v Skupnost, če bi bili uvedeni protidampinški ukrepi. To bi lahko privedlo do povečanja zaposlenosti in bi lahko dodatno vplivalo na predhodne člene industrijske verige, ki proizvajalcem kompresorjev Skupnosti dobavljajo polizdelke.

(129)

Ti proizvajalci niso sodelovali pri preiskavi. Njihov tržni delež je podoben deležu, ki ga ima industrija Skupnosti. Zaradi pomanjkanja sodelovanja in ker večina teh proizvajalcev ni zavzela jasnega stališča o tem postopku, interesi teh proizvajalcev niso znani. Po razkritju so se javili en nesodelujoči proizvajalec in dva proizvajalca pritožnika, ki niso nadaljevali tega postopka (glej uvodno izjavo 59) ter italijansko združenje proizvajalcev kompresorjev (ANIMA) (ki je vložilo pritožbo) in ponovili trditve iz uvodne izjave 127. Jasno so izjavili, da podpirajo uvedbo ukrepov.

(130)

Med OP je edini sodelujoči nepovezani uvoznik v Skupnost uvozil približno 20 % skupnega obsega uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK. Ob pomanjkanju nadomestnega sodelovanja in glede na navedeni odstotek se ta uvoznik šteje za reprezentativnega v zvezi s položajem nepovezanih uvoznikov. Ta sodelujoča stranka je navedla, da nasprotuje uvedbi protidampinških ukrepov za uvoz tega izdelka iz LRK. Med OP je nadaljnja prodaja zadevnega izdelka znašala med 2 % in 8 % skupnega prometa družbe tega uvoznika. Glede delovne sile to pomeni med 30 in 70 oseb, neposredno vključenih v kupovanje, trgovanje in nadaljnjo prodajo zadevnega izdelka.

(131)

Sodelovanje se je zahtevalo tudi od združenj potrošnikov in tudi od vseh znanih trgovcev na drobno, distributerjev, trgovcev na debelo in/ali drugih gospodarskih subjektov, ki so vključeni v distribucijsko verigo Skupnosti. Vendar sodelovanja ni bilo. Glede na to, da je v tem postopku sodeloval le en nepovezani uvoznik, in glede na pomanjkanje sodelovanja vseh drugih gospodarskih subjektov v Skupnosti ali združenj potrošnikov je bilo primerno analizirati svetoven splošno možen vpliv mogočih ukrepov na te stranke. Na splošno se sklepa, da bi morebitni ukrepi negativno vplivali na razmere potrošnikov in gospodarskih subjektov, vključenih v distribucijsko verigo v Skupnosti.

(132)

Zaradi razlogov iz uvodnih izjav 125 in 126 v tem primeru ni mogoče izključiti, da sodelujoči proizvajalci v Skupnosti ne bi izkoristili priložnosti, da bi izkoristili ukrepe za obnovitev dela izgubljene proizvodnje zaradi škodljivega dampinga, s tem ko bi uporabili obstoječe neizkoriščene zmogljivosti.

(133)

Uvedba ukrepov bi lahko negativno vplivala na potrošnike in vse gospodarske subjekte, vključene v distribucijsko verigo v Skupnosti. Vendar pa je tudi jasno, da bi s povečanjem proizvodnje v Skupnosti (in s tem verjetno s povečanjem števila zaposlenih v proizvodnji v Skupnosti) ukrepi Skupnosti koristili.

(134)

Čeprav člen 21 osnovne uredbe navaja, da je treba posebno pozornost posvetiti potrebi po ublažitvi učinkov škodljivega dampinga na izkrivljanje trgovine in vzpostaviti učinkovito konkurenco, je treba to določbo, kakor je to opredeljeno v navedenem členu, razumeti v splošnem okviru testiranja interesa Skupnosti. Tako je treba preučiti učinke uvedbe ali neuvedbe ukrepov za vse stranke.

(135)

Ugotovi se, da v tem primeru ob upoštevanju visokih stopenj dampinga in škode na podlagi predloženih informacij ni dovolj dokazov za sklep, da bi bila morebitna uvedba ukrepov nedvomno neusklajena in proti interesu Skupnosti.

(136)

Če pa bi kljub uvedbi dajatev položaj pred uvedbo ukrepov (zlasti 53-odstotni tržni delež uvoza iz LRK in sorazmerno majhen tržni delež sodelujočih proizvajalcev v Skupnosti) ostal nespremenjen, bi se strošek morebitne dajatve, ki bi ga imeli potrošniki in gospodarski subjekti v Skupnosti (vključno z uvozniki ter trgovci na debelo in drobno), lahko na dolgi rok štel za višjega od koristi industrije Skupnosti. Zato bodo ukrepi uvedeni za dve leti, zlasti proizvajalci Skupnosti pa bodo morali poročati o položaju.

(137)

Stopnja protidampinških ukrepov mora zadostovati za odpravo škode, ki jo je industriji Skupnosti povzročil dampinški uvoz, ne da bi presegla ugotovljene stopnje dampinga. Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je upoštevalo, da morajo kakršni koli ukrepi industriji Skupnosti omogočiti dobiček pred davkom, kar se lahko doseže ob običajnih konkurenčnih pogojih, tj. ob odsotnosti dampinškega uvoza. Glede na to, da industrija Skupnosti v celotnem obravnavanem obdobju ni bila dobičkonosna pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka, se je štelo, da je 5-odstotna stopnja dobička, ki jo je ta industrija imela pri proizvodnji in prodaji drugih izdelkov iste kategorije v OP, ustrezna stopnja, ki bi jo industrija Skupnosti lahko pričakovala tudi pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka, če ne bi bilo škodljivega dampinga.

(138)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno za vrsto izdelka, ugotovljeno pri izračunu nelojalnega nižanja cen, in neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga je industrija Skupnosti prodajala na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila določena s prilagoditvijo prodajne cene industrije Skupnosti, da bi odražala zgoraj omenjeno stopnjo dobička. Vsakršna razlika, ki je posledica te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek celotne uvozne vrednosti CIF.

(139)

Zgoraj omenjena cenovna primerjava je pokazala, da izračunane stopnje škode znašajo med 61,3 % in 160,8 % in so v primeru vseh družb višje od ustreznih stopenj dampinga. Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe se šteje, da je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev za uvoz nekaterih kompresorjev s poreklom iz LRK na stopnji dampinga.

(140)

Zato morajo biti protidampinške dajatve naslednje:

(141)

Stopnje individualne protidampinške dajatve, podrobno opredeljene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatev (nasprotno kot dajatev na ravni države, ki velja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz LRK, in ki jih proizvajajo te družbe, torej poimensko navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki so jih proizvedle katere koli druge družbe, ki v izvedbenem delu te uredbe niso poimensko navedene, vključno s subjekti, povezanimi s temi posebej navedenimi subjekti, ne morejo biti upravičeni do te stopnje dajatve in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja na ravni države.

(142)

Vsak zahtevek za uporabo za navedeno družbo določene stopnje protidampinške dajatve (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji, skupaj z vsemi potrebnimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezane s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi se bo v uredbi ustrezno spremenil in dopolnil seznam podjetij, za katera veljajo individualne dajatve.

(143)

Da bi si proizvajalci Skupnosti lahko opomogli od škodljivega učinka dampinga, se uvedejo ukrepi. Če bi nastalo začetno neravnovesje med morebitno koristjo za proizvajalce v Skupnosti in stroški za potrošnike in druge gospodarske subjekte v Skupnosti, bi to neravnovesje lahko odpravili s povečanjem in/ali ponovnim začetkom proizvodnje v Skupnosti. Vendar, kakor že zgoraj navedeno, glede na obseg bremena morebitnih dajatev in ker se predvidevanja o povečanju proizvodnje v Skupnosti mogoče ne bi uresničila, je v takih izjemnih okoliščinah trajanje ukrepov smiselno omejiti samo na obdobje dveh let.

(144)

To obdobje bi moralo zadostovati, da bi lahko proizvajalci v Skupnosti povečali in/ali ponovno začeli s svojo proizvodnjo v Evropi, hkrati pa ne bi bistveno ogrozili položaja potrošnikov in drugih gospodarskih subjektov v Skupnosti. Šteje se, da bo obdobje dveh let najbolj ustrezno za analizo vprašanja, ali je bil učinek uvedbe ukrepov dejansko povečanje evropske proizvodnje in s tem izravnava negativnih učinkov na uvoznike in potrošnike.

(145)

Prav tako se šteje kot ustrezno pozorno spremljati stanje na trgu Skupnosti po uvedbi ukrepov zaradi morebitne hitre revizije ukrepov, če bi se izkazalo, da dajatve ne dosegajo želenega učinka, tj. kratkoročna zagotovitev sposobnosti preživetja obstoječih proizvajalcev in srednjeročno izboljšanje njihovega gospodarskega in finančnega položaja.

(146)

Zato bo Komisija proizvajalce v Skupnosti pozvala, da ji redno poročajo o razvoju več ključnih gospodarskih in finančnih kazalnikov. K temu utegnejo biti pozvani tudi uvozniki in drugi subjekti, ki lahko take informacije zagotovijo tudi na lastno pobudo. Na podlagi teh podatkov bo Komisija redno pripravila oceno stanja uvoza in proizvodnje Skupnosti, da bi lahko po potrebi hitro ukrepala.

(147)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se priporoči uvedba dokončnih protidampinških dajatev. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem lahko navedejo svoja stališča v zvezi s tem razkritjem. Po ustrezni proučitvi pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile, kadar je bilo primerno, ugotovitve ustrezno spremenjene. Vse stranke so prejele podrobne odgovore na pripombe, ki so jih predložile.

(148)

Za zagotovitev enakega obravnavanja katerih koli novih izvoznikov in sodelujočih družb, ki niso vključene v vzorec, navedenih v Prilogi k tej uredbi, je treba sprejeti določbe za tehtano povprečje dajatve, uvedene za prej omenjene družbe, ki se morajo uporabiti za katerega koli novega izvoznika, ki bi bil drugače upravičen do pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe –

—

v obdobju od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 v Skupnost ni izvažal izdelka iz odstavka 1 („obdobje preiskave“),

—

ni povezan s katerim koli izvoznikom ali proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, za katerega veljajo protidampinški ukrepi, uvedeni s to uredbo,

—

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Skupnost po obdobju preiskave, na kateri temeljijo ukrepi, ali da je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino v Skupnost,

—

deluje pod pogoji tržnega gospodarstva, opredeljenimi v členu 2(7)(c) osnovne uredbe ali pa izpolnjuje zahteve za individualno dajatev v skladu s členom 9(5) navedene uredbe,

20.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/21

(1)

Uredba (ES) št. 1580/2007 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

20.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/23

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 581/2004 z dne 26. marca 2004 o odprtju stalnega razpisa za zbiranje ponudb za izvozna nadomestila glede določenih vrst masla (2) predvideva stalnega ponudnika.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o oblikovanju razpisnega postopka glede izvoznih nadomestil za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu ponudb, vloženih v odgovor na razpis, je primerno, da se za obdobje razpisa, ki se konča dne 18. marca 2008, ne odobri nobenih nadomestil.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

20.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/24

(1)

Člen 8(1) Uredbe (EGS) št. 2777/75 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, iz člena 1(1) navedene uredbe, in cenami za navedene proizvode v Skupnosti, lahko krije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Glede na trenutni položaj na trgu za perutninsko meso je treba določiti izvozna nadomestila v skladu s pravili in kriteriji iz člena 8 Uredbe (EGS) št. 2777/75.

(3)

Drugi pododstavek člena 8(3) Uredbe (EGS) št. 2777/75 določa, da lahko razmere na svetovnem trgu ali posebne zahteve nekaterih trgov povzročijo spremembe nadomestila glede na namembni kraj.

(4)

Nadomestila se odobri samo za proizvode, ki so v prostem pretoku v Skupnosti in imajo identifikacijsko oznako, kot je določeno v členu 5(1)(b) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2). Navedeni proizvodi morajo tudi biti v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutninsko meso in jajca –

20.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/26

(1)

Člen 8 Uredbe (EGS) št. 2771/75 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v členu 1(1) navedene uredbe, in cenami za te proizvode na trgu Skupnosti, lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutne razmere na trgu za jajca, se morajo izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in določenimi merili, navedenimi v členu 8 Uredbe (EGS) št. 2771/75.

(3)

Člen 8(3), drugi pododstavek Uredbe (EGS) št. 2771/75 določa, da se bo nadomestilo zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov morda spreminjalo glede na namembni kraj.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ustrezajo zahtevam Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (2) in Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi določenih pravil za higieno živil živalskega izvora (3) ter zahtevam označevanja Uredbe Sveta (ES) št. 1028/2006 z dne 19. junija 2006 o določenih tržnih standardih za jajca (4).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutninsko meso in jajca –

20.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/28

(1)

Člen 8(1) Uredbe (EGS) št. 2771/75 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode iz člena 1(1) navedene uredbe in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom, če se to blago izvozi kot blago, našteto v Prilogi I k navedeni uredbi.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takšnih nadomestil (2), navaja proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, ko se ti proizvodi izvozijo kot blago iz Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2771/75.

(3)

V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila na 100 kg za vsakega od zadevnih osnovnih proizvodov določiti za enako obdobje, kot velja za določanje nadomestil za izvoz teh proizvodov v nepredelanem stanju.

(4)

Člen 11 Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega med urugvajskim krogom, določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za ta proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutninsko meso in jajca –

20.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/30

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (4), določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in določa reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za preverjanje uvoznih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov, upoštevajoč spremembe cen glede na poreklo. Zato je treba objaviti reprezentativne cene.

(3)

Glede na razmere na trgu je treba te spremembe čimprej izvesti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutninsko meso in jajca –

20.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/32

(1)

Člen 31(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členih 1(a), (b), (c), (d), (e) in (g) navedene uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje zneskov takšnih nadomestil (2), navaja proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, ko so ti proizvodi izvoženi kot blago iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1255/1999.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vendar pa pri nekaterih mlečnih proizvodih, izvoženih kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, obstaja nevarnost, da bi bile v primeru vnaprejšnje določitve visokih stopenj nadomestila zaveze, sprejete v zvezi s temi nadomestili, lahko ogrožene. Da bi se izognili tej nevarnosti, je treba sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, ne da bi pri tem ovirali sklepanje dolgoročnih pogodb. Določanje posebnih stopenj nadomestil za vnaprejšnje določanje nadomestil za te proizvode bi moralo omogočiti izpolnitev teh dveh ciljev.

(5)

Člen 15(2) Uredbe (ES) št. 1043/2005 določa, da se pri določanju stopnje nadomestila po potrebi upoštevajo proizvodna nadomestila, pomoči ali drugi ukrepi z enakim učinkom, ki se v vseh državah članicah v skladu z uredbo o skupni ureditvi trga za zadevni proizvod uporabljajo za osnovne proizvode, naštete v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1043/2005, ali enakovredne proizvode.

(6)

Člen 12(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa plačilo pomoči za posneto mleko, pridelano v Skupnosti in predelano v kazein, če tako mleko in iz njega proizveden kazein izpolnjujeta določene pogoje.

(7)

Uredba Komisije (ES) št. 1898/2005 z dne 9. novembra 2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999, kar zadeva ukrepe za prodajo smetane, masla in zgoščenega masla na trugu Skupnosti (3), določa, da je treba maslo in smetano industrijskim panogam, ki proizvajajo nekatere vrste blaga, zagotoviti po znižanih cenah.

(8)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

20.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/35

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2015/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Skupnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2007 in 2008 (3) določa kvote za leti 2007 in 2008.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, so ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpali dodeljeno kvoto za leto 2008.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

20.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/37

(1)

Člen 63(7) Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (2) omejuje odobritev izvoznih nadomestil za proizvode vinskega sektorja na količine in stroške, določene v Sporazumu o kmetijstvu, sklenjenem v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj.

(2)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 883/2001 določa pogoje, pod katerimi lahko Komisija sprejme nekatere ukrepe, da prepreči izčrpanje količin ali proračunskih sredstev, ki so na voljo v skladu z navedenim sporazumom.

(3)

Na podlagi informacij o zahtevkih za izvozna dovoljenja, s katerimi je Komisija razpolagala na dan 19. marca 2008, bi lahko bila količina, razpoložljiva v obdobju do 30. aprila 2008, za namembno območje (1) Afrika iz člena 9(5) Uredbe (ES) št. 883/2001, izčrpana, če se izdaja izvoznih dovoljenj z vnaprejšnjo določitvijo nadomestila ne omeji. Zato je potrebno uporabljati enoten odstotek za sprejem zahtevkov, vloženih od 16. do 18. marca 2008, in ustaviti predložitev zahtevkov ter izdajo dovoljenj za to območje do 1. maja 2008 –

20.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/38

(1)

Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da bi bilo treba sprejeti nekatere ukrepe v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5).

(2)

Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, ki je uvedel regulativni postopek s pregledom za sprejetje ukrepov splošnega obsega, ki so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, med drugim s črtanjem nekaterih takih določb ali z dopolnjevanjem akta z novimi nebistvenimi določbami.

(3)

V skladu z izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (6) o Sklepu 2006/512/ES bi bilo treba že veljavne akte, sprejete v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, prilagoditi v skladu z veljavnimi postopki, da bi se lahko uporabljal regulativni postopek s pregledom.

(4)

Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila za sprejetje tehničnih prilagoditev in izvedbenih ukrepov, da bi se med drugim upošteval tehnični razvoj na finančnih trgih in zagotovila enotna uporaba Direktive 2006/48/ES. Zlasti so navedeni ukrepi namenjeni podrobni opredelitvi pojmov, spremembi področja uporabe izvzetij, natančnejši opredelitvi ali dopolnjevanjem določb Direktive s tehničnimi prilagoditvami v zvezi z določanjem lastnih sredstev, organizacijo, izračunom in vrednotenjem tveganj ter izpostavljenosti. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spremembi nebistvenih določb Direktive 2006/48/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(5)

Direktiva 2006/48/ES je določila časovno omejitev v zvezi z izvedbenimi pooblastili Komisije. Evropski parlament, Svet in Komisija so v izjavi o Sklepu 2006/512/ES navedli, da Sklep 2006/512/ES določa zadovoljivo horizontalno rešitev za zahteve Evropskega parlamenta o nadzorovanju izvajanja aktov, sprejetih po postopku soodločanja, in da bi bilo treba temu ustrezno Komisiji podeliti izvedbena pooblastila brez časovne omejitve. Evropski parlament in Svet sta tudi izjavila, da bosta poskrbela za čim hitrejše sprejetje predlogov za razveljavitev določb v aktih, ki predvidevajo časovno omejitev za prenos izvedbenih pooblastil Komisiji. Po uvedbi regulativnega postopka s pregledom je treba v Direktivi 2006/48/ES črtati določbo o časovni omejitvi.

(6)

Komisija bi morala v rednih razmakih ocenjevati delovanje določb o izvedbenih pooblastilih, ki so ji podeljena, da Evropskemu parlamentu in Svetu omogoči presojo o tem, ali so obseg teh pooblastil in postopkovne zahteve, ki so naložene Komisiji, ustrezni, in ali zagotavljajo učinkovitost in demokratično odgovornost.

(7)

Direktivo 2006/48/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ker so spremembe Direktive 2006/48/ES s to direktivo tehnične narave in zadevajo le postopke odbora, ni treba, da jih države članice prenesejo v nacionalno zakonodajo. Določbe v ta namen torej niso potrebne –

1.

člen 150 se spremeni:

2.

člen 151 se spremeni:

20.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/40

(1)

Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da bi bilo treba nekatere ukrepe sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5).

(2)

Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, ki je uvedel regulativni postopek s pregledom za sprejetje ukrepov splošnega obsega in za spreminjanje nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, med drugim s črtanjem nekaterih navedenih določb ali z dopolnjevanjem akta z novimi nebistvenimi določbami.

(3)

V skladu z izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (6) o Sklepu 2006/512/ES bi bilo treba že veljavne akte, sprejete v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, prilagoditi v skladu z veljavnimi postopki, da bi se ta novi postopek lahko uporabljal zanje.

(4)

Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila za sprejetje ukrepov, potrebnih za izvajanje Direktive 2002/87/ES, da se razjasnijo tehnični vidiki nekaterih opredelitev iz omenjene direktive, predvsem da se omogoči upoštevanje napredka na finančnih trgih in razvoj tehnik presojanja in da se zagotovi enotna uporaba Direktive v Skupnosti. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2002/87/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(5)

Direktiva 2002/87/ES je določila časovno omejitev v zvezi z izvedbenimi pooblastili Komisije. Evropski parlament, Svet in Komisija so v izjavi o Sklepu 2006/512/ES navedli, da Sklep 2006/512/ES določa zadovoljivo horizontalno rešitev za zahteve Evropskega parlamenta o nadzorovanju izvajanja aktov, sprejetih po postopku soodločanja, in da bi bilo treba temu ustrezno Komisiji podeliti izvedbena pooblastila brez časovne omejitve. Evropski parlament in Svet sta tudi izjavila, da bosta poskrbela za čim hitrejše sprejetje predlogov za razveljavitev določb v aktih, ki predvidevajo časovno omejitev za prenos izvedbenih pooblastil Komisiji. Po uvedbi regulativnega postopka s pregledom je treba v Direktivi 2002/87/ES črtati določbo o časovni omejitvi.

(6)

Komisija mora v rednih razmakih ocenjevati delovanje določb o izvedbenih pooblastilih, ki so ji podeljena, da Evropskemu parlamentu in Svetu omogoči presojo o tem, ali so obseg teh pooblastil in postopkovne zahteve, ki so naložene Komisiji, ustrezni, in ali zagotavljajo učinkovitost in demokratično odgovornost.

(7)

Direktivo 2002/87/ES bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(8)

Ker so spremembe Direktive 2002/87/ES s to direktivo tehnične narave in zadevajo le postopek odbora, ni treba, da jih države članice prenesejo v nacionalno zakonodajo. Določbe v ta namen torej niso potrebne –

1.

člen 20(1) se spremeni:

2.

člen 21 se spremeni:

20.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/42

(1)

Direktiva 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da bi bilo treba sprejeti nekatere ukrepe v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5).

(2)

Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, ki je uvedel regulativni postopek s pregledom za sprejetje ukrepov splošnega obsega, namenjenih spreminjanju nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, med drugim s črtanjem nekaterih takih določb ali z dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami.

(3)

V skladu z izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (6) o Sklepu 2006/512/ES bi bilo treba že veljavne akte, sprejete v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, prilagoditi v skladu z veljavnimi postopki, da bi se regulativni postopek s pregledom lahko uporabljal zanje.

(4)

Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila za sprejetje ukrepov, potrebnih za izvajanje Direktive 2003/6/ES zaradi upoštevanja tehničnega razvoja na finančnih trgih in zagotavljanja enotne uporabe navedene direktive. Ti ukrepi so namenjeni prilagajanju opredelitev, natančni opredelitvi ali dopolnjevanju določb navedene direktive s tehničnimi načini za razkrivanje notranjih informacij, seznamov z notranjimi informacijami, za poročanje o poslovodnih in sumljivih transakcijah pristojnim organom in za pošten prikaz raziskav. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2003/6/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(5)

Direktiva 2003/6/ES je določila časovno omejitev v zvezi z izvedbenimi pooblastili Komisije. Evropski parlament, Svet in Komisija so v izjavi o Sklepu 2006/512/ES navedli, da Sklep 2006/512/ES določa zadovoljivo horizontalno rešitev za zahteve Evropskega parlamenta o nadzorovanju izvajanja aktov, sprejetih po postopku soodločanja, in da bi bilo treba temu ustrezno Komisiji podeliti izvedbena pooblastila brez časovne omejitve. Evropski parlament in Svet sta tudi izjavila, da bosta poskrbela za čim hitrejše sprejetje predlogov za razveljavitev določb v aktih, ki predvidevajo časovno omejitev za prenos izvedbenih pooblastil Komisiji. Po uvedbi regulativnega postopka s pregledom bi bilo treba v Direktivi 2003/6/ES črtati določbo o časovni omejitvi.

(6)

Komisija bi morala v rednih razmakih ocenjevati delovanje določb o izvedbenih pooblastilih, ki so ji podeljena, da Evropskemu parlamentu in Svetu omogoči presojo o tem, ali so obseg teh pooblastil in postopkovne zahteve, ki so naložene Komisiji, ustrezni in ali zagotavljajo učinkovitost in demokratično odgovornost.

(7)

Direktivo 2003/6/ES bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(8)

Ker so spremembe Direktive 2003/6/ES s to direktivo tehnične narave in zadevajo le postopek odbora, ni treba, da jih države članice prenesejo v nacionalno zakonodajo. Določbe v ta namen torej niso potrebne –

1.

člen 1 se spremeni:

2.

člen 6(10) se spremeni:

3.

člen 8 se spremeni:

4.

člen 16(5) se nadomesti z:

„5.   V skladu z regulativnim postopkom iz člena 17(2) Komisija sprejme izvedbene ukrepe v zvezi z delovnimi postopki za izmenjavo informacij in čezmejne inšpekcijske preglede iz tega člena.“;

5.

člen 17 se spremeni:

20.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/45

(1)

Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da je treba sprejeti nekatere ukrepe v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(2)

Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, ki je uvedel regulativni postopek s pregledom za sprejetje ukrepov splošnega obsega in za spreminjanje nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, med drugim s črtanjem nekaterih takih določb ali z dopolnjevanjem tega akta z novimi nebistvenimi določbami.

(3)

V skladu z izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (5) glede Sklepa 2006/512/ES bi bilo treba že veljavne akte, sprejete v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, prilagoditi v skladu z veljavnimi postopki, da bi bilo zanje mogoče uporabiti regulativni postopek s pregledom.

(4)

Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila za sprejetje ukrepov, potrebnih za izvajanje Direktive 2001/18/ES. Ti ukrepi so namenjeni prilagoditvi določenih prilog, določitvi meril za obvestitev ter določitvi minimalnih pragov. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2001/18/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(5)

Direktivo 2001/18/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ker so spremembe Direktive 2001/18/ES s to direktivo tehnične narave in zadevajo le postopke odbora, ni treba, da jih države članice prenesejo v nacionalno zakonodajo. Določbe v ta namen torej niso potrebne –

1.

člen 16(2) in (3) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Določijo se merila in zahtevane informacije iz odstavka 1, pa tudi ustrezne zahteve za povzetek dokumentacije. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(3). Merila in zahtevane informacije so take, da zagotavljajo visoko raven varnosti za zdravje ljudi in okolje ter temeljijo na znanstvenih dokazih, ki so na voljo za tako varnost, in na izkušnjah, pridobljenih pri sproščanju primerljivih GSO.

Zahteve iz člena 13(2) se nadomestijo z zahtevami, sprejetimi v skladu s prvim pododstavkom, in uporabi se postopek iz člena 13(3), (4), (5) in (6) ter členov 14 in 15.

3.   Preden se začne regulativni postopek s pregledom iz člena 30(3) za odločanje o merilih in zahtevanih informacijah iz odstavka 1, da Komisija predlog na voljo javnosti. Javnost lahko Komisiji sporoči pripombe v 60 dneh. Komisija te pripombe skupaj z analizo posreduje odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 30.“;

2.

člen 21(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Za proizvode, v zvezi s katerimi ni mogoče izključiti naključnih ali tehnično neizogibnih sledov dovoljenih GSO, se lahko določi vrednost praga, pod katero teh proizvodov ni treba označevati v skladu z določbo iz odstavka 1.

Določijo se vrednosti pragov glede na zadevni proizvod. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(3).“;

3.

člen 21(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Pri proizvodih, namenjenih neposredni predelavi, se odstavek 1 ne uporablja za sledove dovoljenih GSO v deležu, ki ne presega praga 0,9 % ali manj, pod pogojem, da gre za naključne ali tehnično neizogibne sledove.

Določijo se lahko vrednosti pragov iz prvega pododstavka. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(3).“;

4.

člen 23(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   V 60 dneh po prejemu informacij države članice se sprejme odločitev o ukrepu, ki ga je ta država članica sprejela v skladu z regulativnim postopkom iz člena 30(2). Za izračun 60-dnevnega obdobja se ne upošteva čas, v katerem Komisija čaka dodatne informacije, ki jih je morda zahtevala od prijavitelja, ali pridobiva mnenje znanstvenega-(ih) odbora-(ov), s katerim-(i) se je posvetovala. Čas, v katerem Komisija čaka mnenje znanstvenega-(ih) odbora-(ov), ne sme presegati 60 dni.

Prav tako se ne upošteva čas, ki ga Svet potrebuje za ukrepanje v skladu z regulativnim postopkom iz člena 30(2).“;

5.

člen 26(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Določijo se pogoji za izvajanje odstavka 1 brez podvajanja ali ustvarjanja neskladnosti z obstoječimi določbami glede označevanja iz obstoječe zakonodaje Skupnosti. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(3). Pri tem bi bilo treba ustrezno upoštevati določbe glede označevanja, ki so jih države članice določile v skladu z zakonodajo Skupnosti.“;

6.

člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27

Prilagoditve prilog tehničnemu napredku

Prilagoditve oddelkov C in D Priloge II, Prilog III do VI in oddelka C Priloge VII tehničnemu napredku, namenjene spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(3).“;

7.

člen 30(3) se nadomesti z:

„3   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

8.

v Prilogi II se prvi odstavek nadomesti z:

„Priloga na splošno opisuje cilj, ki naj se doseže, elemente, ki naj se proučijo, ter splošna načela in metodologijo, ki jim je treba slediti za izvedbo ocene tveganja za okolje (OTO) iz členov 4 in 13. V skladu z regulativnim postopkom iz člena 30(2) se lahko sestavijo tehnična navodila, ki bodo v pomoč pri izvajanju in razlagi te priloge.“;

9.

v Prilogi IV se uvodni del nadomesti z:

„Priloga na splošno opisuje dodatne informacije, ki jih je treba zagotoviti v primeru prijave za dajanje v promet, in informacije o zahtevah označevanja glede GSO kot proizvodov ali v proizvodih, ki se nameravajo dati v promet, in GSO, izvzetih po drugem pododstavku člena 2(4). V skladu z regulativnim postopkom iz člena 30(2) se lahko sestavijo tehnična navodila, na primer za opis, kako se namerava proizvod uporabljati, za spodbujanje izvajanja in razlage te priloge. Označevanje izvzetih organizmov, kot zahteva člen 26, se izpolni z zagotovitvijo ustreznih priporočil za uporabo in njeno omejitev.“;

10.

v Prilogi VII se prvi in drugi odstavek nadomestita z:

„Priloga na splošno opisuje cilj, ki naj se doseže, in splošna načela, ki jim je treba slediti pri oblikovanju načrta spremljanja iz členov 13(2) in 19(3) ter člena 20. V skladu z regulativnim postopkom iz člena 30(2) se lahko sestavijo tehnična navodila, ki bodo v pomoč pri izvajanju in razlagi te priloge.“

20.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/48

(1)

Direktiva 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter tri druge direktive, ki pomenijo izvedbene ukrepe k navedeni direktivi v smislu člena 15 navedene direktive, in sicer Direktiva Sveta 92/42/EGS z dne 21. maja 1992 o zahtevanih izkoristkih novih toplovodnih kotlov na tekoča ali plinasta goriva (4), Direktiva 96/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. septembra 1996 o zahtevah po energetski učinkovitosti za gospodinjske električne hladilnike, zamrzovalnike in njihove kombinacije (5) in Direktiva 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o zahtevah za energijsko učinkovitost predstikalnih naprav za fluorescenčne sijalke (6), določajo, da bi bilo treba sprejeti nekatere ukrepe v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(2)

Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, ki je uvedel regulativni postopek s pregledom, ki se uporablja za sprejetje ukrepov splošnega obsega za spreminjanje nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, med drugim s črtanjem nekaterih takšnih določb ali z dopolnjevanjem temeljnega akta z novimi nebistvenimi določbami.

(3)

V skladu z izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (8) o Sklepu 2006/512/ES je treba že veljavne akte prilagoditi v skladu z veljavnimi postopki, tako da se regulativni postopek s pregledom uporablja za akte, ki so bili sprejeti v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe.

(4)

Navedena izjava vsebuje seznam aktov, ki jih je treba nujno prilagoditi, vključno z Direktivo 2005/32/ES. Za prilagoditev te direktive je treba spremeniti direktive 92/42/EGS, 96/57/ES in 2000/55/ES.

(5)

Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila za spremembo ali razveljavitev direktiv 92/42/EGS, 96/57/ES in 2000/55/ES. Take spremembe ali razveljavitve bi bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, določenem v členu 5a Sklepa 1999/468/ES.

(6)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejem izvedbenih ukrepov, s katerimi se bodo določile zahteve za okoljsko primerno zasnovo opredeljenih izdelkov, ki uporabljajo energijo za svoje delovanje, vključno z izvedbenimi ukrepi v prehodnem obdobju ter, kjer je to primerno, določbami o uravnovešanju različnih okoljskih vidikov. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2005/32/ES z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom.

(7)

Direktivo 2005/32/ES ter direktive 92/42/EGS, 96/57/ES in 2000/55/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ker so spremembe Direktive 2005/32/ES ter direktiv 92/42/EGS, 96/57/ES in 2000/55/ES, ki jih uvaja ta direktiva, prilagoditve tehnične narave, ki zadevajo le postopke v odboru, ni treba, da jih države članice prenesejo v nacionalno zakonodajo. Določbe v ta namen torej niso potrebne –

1.

v členu 13 se doda naslednji odstavek:

„1a.   Izvedbeni ukrep lahko spremljajo smernice o posebnostih malih in srednje velikih podjetij, dejavnih v prizadetem proizvodnem sektorju. Če je potrebno, lahko Komisija v skladu z odstavkom 1 pripravi dodatno posebno gradivo, da bodo mala in srednje velika podjetja to direktivo lažje izvajala.“;

2.

člen 15 se spremeni:

3.

člen 16(2) se spremeni:

4.

v členu 19 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“

20.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/51

(1)

Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da je treba sprejeti nekatere ukrepe v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(2)

Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, ki je uvedel regulativni postopek s pregledom, ki se uporablja za sprejetje ukrepov splošnega obsega in za spreminjanje nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, med drugim s črtanjem nekaterih takšnih določb ali z dopolnjevanjem tega akta z novimi nebistvenimi določbami.

(3)

V skladu z izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (5) glede Sklepa 2006/512/ES bi bilo treba že veljavne akte, sprejete v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, prilagoditi v skladu z veljavnimi postopki, da bi bilo zanje mogoče uporabiti regulativni postopek s pregledom.

(4)

Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila za prilagoditev nekaterih določb in prilog, za sprejem dogovorov, načel in smernic ter za določitev posebnih pogojev uporabe. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju ali črtanju nebistvenih določb Direktive 2001/83/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(5)

Direktivo 2001/83/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ker so spremembe Direktive 2001/83/ES s to direktivo prilagoditve tehnične narave, ki zadevajo le postopke odbora, ni treba, da jih države članice prenesejo v nacionalno zakonodajo. Določbe v ta namen torej niso potrebne –

1.

v členu 14(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar to upravičujejo novi znanstveni dokazi, lahko Komisija prilagodi določbe iz tretje alinee prvega pododstavka. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 121(2a).“;

2.

v členu 35(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija sprejme te dogovore v obliki izvedbene uredbe. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 121(2a).“;

3.

v točki (f) člena 46 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Ta točka se uporablja tudi za nekatere pomožne snovi, seznam teh snovi pa skupaj s posebnimi pogoji za uporabo določa direktiva, ki jo sprejme Komisija. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 121(2a).“;

4.

člen 46a(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Komisija ima pooblastila, da prilagodi odstavek 1, da se upošteva znanstveni in tehnični napredek. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 121(2a).“;

5.

v členu 47 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Načela in smernice dobrih proizvodnih praks za zdravila iz člena 46(f) se sprejmejo v obliki direktive. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 121(2a).“;

6.

člen 104(7) se nadomesti z naslednjim:

„7.   Komisija lahko predpiše določbe za spremembo odstavka 6 glede na izkušnje, pridobljene med izvajanjem. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 121(2a).“;

7.

četrti pododstavek člena 107(2) se nadomesti z naslednjim:

„Odločitev o končnih ukrepih v zvezi z izdelkom se sprejme v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 121(3).“;

8.

člen 108 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 108

Komisija sprejme morebitne spremembe, potrebne za posodobitev določb iz členov 101 do 107 zaradi upoštevanja znanstvenega in tehničnega napredka. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 121(2a).“;

9.

člen 120 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 120

Komisija sprejme vse potrebne spremembe, da se Priloga 1 prilagodi znanstvenemu in tehničnemu napredku. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 121(2a).“;

10.

člen 121 se spremeni:

20.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/53

(1)

Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da je potrebno nekatere ukrepe sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(2)

Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, ki je uvedel regulativni postopek s pregledom za sprejetje ukrepov splošnega obsega, ki so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, med drugim s črtanjem nekaterih takšnih določb ali z dopolnjevanjem akta z novimi nebistvenimi določbami.

(3)

V skladu z izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (5) o Sklepu 2006/512/ES je potrebno že veljavne akte, sprejete v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, prilagoditi v skladu z veljavnimi postopki, da bi bilo zanje mogoče uporabiti regulativni postopek s pregledom.

(4)

Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila za sprejem ukrepov, potrebnih za izvajanje Direktive 2006/43/ES, da se zagotovita predvsem zaupanje v revizijsko funkcijo in enotna uporaba zahtev glede poklicne etike, sistemov zagotavljanja kakovosti, neodvisnost in objektivnost, da se prilagodi seznam predmetov, ki se vključijo v preskus teoretičnega znanja za revizorje, sprejme mednarodne revizijske standarde in skupne standarde za revizijska poročila za letne ali konsolidirane računovodske izkaze in opredeli izjeme pri neposrednem prenosu dokumentov v tretje države. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2006/43/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(5)

Direktiva 2006/43/ES je določila časovno omejitev v zvezi s Komisiji podeljenimi izvedbenimi pooblastili. Evropski parlament, Svet in Komisija so v izjavi o Sklepu 2006/512/ES navedli, da Sklep 2006/512/ES določa zadovoljivo horizontalno rešitev za zahteve Evropskega parlamenta o nadzorovanju izvajanja aktov, sprejetih po postopku soodločanja, in da bi bilo treba temu ustrezno Komisiji podeliti izvedbena pooblastila brez časovne omejitve. Evropski parlament in Svet sta tudi izjavila, da bosta poskrbela za čim hitrejše sprejetje predlogov za razveljavitev določb v aktih, ki določajo časovno omejitev za podeljevanje izvedbenih pooblastil Komisiji. Po uvedbi regulativnega postopka s pregledom bi bilo treba črtati določbo o časovni omejitvi v Direktivi 2006/43/ES.

(6)

Komisija bi morala v rednih razmakih ocenjevati delovanje določb o izvedbenih pooblastilih, ki so ji podeljena, da Evropskemu parlamentu in Svetu omogoči presojo o tem, ali so obseg teh pooblastil in postopkovne zahteve, ki so naložene Komisiji, ustrezni in ali zagotavljajo učinkovitost in demokratično odgovornost.

(7)

Direktivo 2006/43/ES bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(8)

Ker so spremembe Direktive 2006/43/ES s to direktivo tehnične narave in zadevajo le postopek odbora, ni treba, da jih države članice prenesejo v nacionalno zakonodajo. Določbe v ta namen torej niso potrebne –

1.

člen 8(3) se spremeni:

2.

člen 21(2) se spremeni:

3.

člen 22(4) se spremeni:

4.

člen 26 se spremeni:

5.

člen 28(2) se spremeni:

6.

člen 29(2) se spremeni:

7.

člen 36(7) se spremeni:

8.

člen 45(6) se nadomesti z naslednjim:

„6.   Da se zagotovi enotna uporaba odstavka 5(d) tega člena, oceni Komisija v sodelovanju z državami članicami enakovrednost iz odstavka 5(d) in jo določi v skladu z regulativnim postopkom iz člena 48(2). Države članice lahko ocenijo enakovrednost iz odstavka 5(d) tega člena, dokler Komisija ne sprejme omenjene odločitve.

Na tej podlagi Komisija lahko sprejme ukrepe, namenjene določanju splošnih meril enakovrednosti v skladu s pogoji iz členov 22, 24, 25 in 26, ki se uporabljajo za vse tretje države in ki jih države članice uporabljajo za ocenjevanje enakovrednosti na nacionalni ravni. Merila ne smejo presegati pogojev iz členov 22, 24, 25 in 26. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(2a).“;

9.

člen 46(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Da se zagotovi enotna uporaba odstavka 1 tega člena, oceni Komisija v sodelovanju z državami članicami enakovrednost iz navedenega odstavka in jo določi v skladu s postopkom iz člena 48(2). Države članice lahko ocenijo enakovrednost iz odstavka 1 tega člena ali se zanesejo na ocene drugih držav članic, dokler Komisija ne sprejme omenjene odločitve. Če Komisija odloči, da zahteva po enakovrednosti iz odstavka 1 tega člena ni izpolnjena, lahko zadevnim revizorjem in revizijskim družbam dovoli opravljanje revizijskih dejavnosti v skladu z zahtevami države članice v ustreznem prehodnem obdobju.

Na tej podlagi lahko Komisija sprejme ukrepe, namenjene določanju splošnih meril enakovrednosti v skladu s pogoji iz členov 29, 30 in 32, ki se uporabljajo za vse tretje države in ki jih države članice uporabljajo za ocenjevanje enakovrednosti na nacionalni ravni. Merila ne smejo presegati pogojev iz členov 29, 30 in 32. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 48(2a).“;

10.

člen 47 se spremeni, kakor sledi:

11.

člen 48 se spremeni:

20.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/57

(1)

Direktiva 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da bi bilo treba sprejeti nekatere ukrepe v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(2)

Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, ki je uvedel regulativni postopek s pregledom za sprejetje ukrepov splošnega obsega in za spreminjanje nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, med drugim s črtanjem nekaterih takih določb ali z dopolnitvijo akta z dodajanjem novih nebistvenih določb.

(3)

V skladu z izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (5) o Sklepu 2006/512/ES bi bilo treba že veljavne akte, sprejete v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, prilagoditi v skladu z veljavnimi postopki, da bi bilo zanje mogoče uporabiti regulativni postopek s pregledom.

(4)

Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila za sprejetje skupnih pogojev za raziskave in razvoj, spremembo prilog in sprejetje programa pregledovanja. Ker so taki ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 98/8/ES, med drugim z njeno dopolnitvijo z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(5)

Direktivo 98/8/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ker so spremembe Direktive 98/8/ES s to direktivo tehnične narave in zadevajo le postopke odbora, ni treba, da jih države članice prenesejo v nacionalno zakonodajo. Določbe v ta namen torej niso potrebne –

1.

člen 10(5) se spremeni:

2.

v členu 11 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Po prejemu presoje Komisija v skladu s členom 27 brez neupravičene zamude pripravi predlog sklepa, ki se sprejme najpozneje v 12 mesecih od prejema presoje iz odstavka 2. Navedeni sklep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(4).“;

3.

v členu 16 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Po sprejetju te direktive Komisija začne z 10-letnim programom dela za sistematično proučevanje vseh aktivnih snovi, ki so že na tržišču na dan iz člena 34(1) kakor aktivne snovi v biocidnem pripravku za drugačne namene od namenov, opredeljenih v členu 2(2)(c) in (d). Predpisi določijo določbe za uvedbo in izvajanje programa, vključno z določanjem prednostnega vrstnega reda za presojo različnih aktivnih snovi ter s časovnim razporedom. Navedeni predpisi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(4). Komisija najpozneje dve leti pred zaključkom programa dela Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o napredku, doseženem s tem programom.

V tem 10-letnem obdobju in od dneva iz člena 34(1) se lahko odloči, da se aktivno snov vključi v priloge I, IA ali IB in pod katerimi pogoji, ali kadar zahteve iz člena 10 niso izpolnjene ali zahtevane informacije in podatki niso predloženi v predpisanem roku, da se taka aktivna snov ne vključi v priloge I, IA ali IB. Taki ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(4).“;

4.

člen 17(5) se nadomesti z naslednjim:

„5.   Sprejmejo se splošni pogoji za uporabo tega člena, zlasti največjih količin aktivnih snovi ali biocidnih pripravkov, ki se jih sme sprostiti med poskusi, ter najnujnejši podatki, ki jih je treba predložiti, da bi lahko bila opravljena ocena v skladu z odstavkom 2. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(4).“;

5.

v členu 27 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Ob koncu obdobja za predložitev pripomb Komisija pripravi predlog za odločitev v skladu z ustreznimi postopki iz člena 28(2) ali (4) na podlagi vseh naslednjih elementov: