5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/1

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (3) določa, da mora Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (v nadaljnjem besedilu „STECF“) redno ocenjevati upravljanje živih vodnih virov, vključno z biološkim, gospodarskim, okoljskim, socialnim in tehničnim vidikom.

(2)

Kodeks odgovornega ribištva Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo in Sporazum v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib poudarjata potrebo po razvoju raziskovanja in zbiranja podatkov, da bi izboljšali znanstvena spoznanja sektorja.

(3)

V skladu s cilji skupne ribiške politike (v nadaljnjem besedilu „SRP“) o ohranjevanju, upravljanju in izkoriščanju živih vodnih virov v vodah zunaj Skupnosti mora Skupnost sodelovati v prizadevanjih za ohranitev ribolovnih virov, predvsem v skladu z določbami, sprejetimi v sporazumih o partnerstvu v ribiškem sektorju ali s strani regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.

(4)

Svet je 23. januarja 2003 sprejel Sklepe o Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu, ki določa „Akcijski načrt Skupnosti za vključitev zahtev glede varovanja okolja v skupno ribiško politiko“ z vodilnimi načeli, ukrepi upravljanja in delovnim programom, da bi se približali ekosistemskemu pristopu k upravljanju ribištva.

(5)

Svet je 13. oktobra 2003 sprejel Sklepe o Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izboljšanju znanstvenega in tehničnega svetovanja za upravljanje ribištva Skupnosti, v katerem so opisane potrebe Skupnosti po znanstvenem svetovanju z opredelitvijo območij, ki jih je treba okrepiti, in predlogom možnih kratkoročnih in dolgoročnih rešitev.

(6)

Uredbo Sveta (ES) št. 1543/2000 z dne 29. junija 2000 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje in upravljanje podatkov, ki so potrebni za vodenje skupne ribiške politike (4), bi bilo treba spremeniti tako, da se upoštevajo pristop k upravljanju ribištva na osnovi flote, potreba po vzpostavitvi ekosistemskega pristopa, potreba po izboljšani kakovosti, popolnosti in širšem dostopu do ribiških podatkov, učinkovitejša podpora nudenja znanstvenega svetovanja in spodbujanje sodelovanja med državami članicami.

(7)

Naslednje veljavne uredbe na področju zbiranja in upravljanja ribiških podatkov vsebujejo določbe o zbiranju in upravljanju podatkov v zvezi z ribiškimi plovili, njihovimi dejavnostmi in ulovi ter o spremljanju cen, ki bi jih bilo treba upoštevati v tej uredbi, da se poenostavita zbiranje in uporaba teh podatkov v okviru SRP in da ne pride do podvajanja zbiranja podatkov: Uredba Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (5), Uredba Sveta (ES) št. 788/96 z dne 22. aprila 1996 o predložitvi statističnih podatkov držav članic o ribogojni proizvodnji (6), Uredba Komisije (ES) št. 2091/98 z dne 30. septembra 1998 v zvezi s segmentacijo ribiške flote Skupnosti in ribolovnega napora v povezavi z večletnimi usmerjevalnimi programi (7), Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode iz ribogojstva (8), Uredba Sveta (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi posebnih pogojev dostopa in z njimi povezanih pravil za ribolov globokomorskih staležev (9), Uredba Sveta (ES) št. 1954/2003 z dne 4. novembra 2003 o upravljanju ribolovnega napora v zvezi z nekaterimi ribolovnimi območji in viri Skupnosti (10), Uredba Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil (11), Uredba Komisije (ES) št. 26/2004 z dne 30. decembra 2003 o registru ribolovne flote Skupnosti (12), Uredba Sveta (ES) št. 812/2004 z dne 26. aprila 2004 o podrobnih pravilih v zvezi z naključnimi ulovi kitov in delfinov pri ribolovu (13), Uredba (ES) št. 1921/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o predložitvi statističnih podatkov o iztovoru ribiških proizvodov v državah članicah (14), Uredba Sveta (ES) št. 1966/2006 z dne 21. decembra 2006 o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanju (15) in Uredba Sveta (ES) št. 1100/2007 z dne 18. septembra 2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje (16).

(8)

Podatki, zbrani za namene znanstvenega vrednotenja, bi morali vsebovati informacije o flotah in njihovih dejavnostih, biološke podatke o ulovu, vključno z zavržki, podatke raziskovanj staležev rib in o vplivih na okolje, ki jih lahko ima ribištvo na morski ekosistem. Vsebovati bi morali tudi podatke, ki pojasnjujejo oblikovanje cen, ter druge podatke, ki so lahko v pomoč pri ocenjevanju gospodarskega položaja ribolovnih podjetij, ribogojstva in predelovalne industrije ter zaposlitvenih trendov v teh sektorjih.

(9)

Da bi se zaščitili in ohranili živi vodni viri in njihovo trajnostno izkoriščanje, bi bilo treba postopno izvajati ekosistemski pristop k upravljanju ribištva. Zato bi bilo treba te podatke zbirati, da se ocenijo učinki ribištva na morski ekosistem.

(10)

Izvajanje programov Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo ribiških podatkov bi moralo biti v neposredni pristojnosti držav članic. Temu primerno bi morale države članice oblikovati svoje nacionalne programe, skladne s programom Skupnosti.

(11)

Potrebno je, da države članice sodelujejo med seboj, pa tudi s tretjimi državami in usklajujejo svoje nacionalne programe glede zbiranja podatkov o isti morski regiji in regijah, ki pokrivajo pripadajoče celinske vode.

(12)

Na ravni Skupnosti bi bilo treba določiti prednostne naloge, pa tudi postopke za zbiranje in obdelavo podatkov v Skupnosti, s čimer bi se zagotovila usklajenost celotnega sistema, z oblikovanjem stabilnega večletnega regionalnega okvira pa bi se izboljšala stroškovna učinkovitost.

(13)

Podatke, na katere se nanaša ta uredba, bi bilo treba vnesti v računalniško podprte nacionalne zbirke podatkov, da bi bili dostopni Komisiji in da bi se lahko poslali končnim uporabnikom. V interesu znanstvenikov je, da so podatki, pri katerih osebna identifikacija ni mogoča, na voljo vsem, ki se zanimajo za analizo teh podatkov.

(14)

Upravljanje ribolovnih virov zahteva obdelavo podrobnih podatkov za obravnavo posebnih vprašanj. V tem okviru bi morale države članice prenesti podatke, potrebne za znanstveno analizo, in poskrbeti, da imajo za to tehnične zmogljivosti. Po potrebi bo treba podrobne podatke združiti pred njihovim prenosom do ravni združevanja, kot je navedeno v zahtevi končnih uporabnikov.

(15)

Obveznosti v zvezi z dostopom do podatkov, ki jih ureja ta uredba, ne posegajo v obveznosti držav članic iz Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (17) ter iz Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (18).

(16)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov za namene te uredbe urejata Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (19) in Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (20).

(17)

Uresničevanje nacionalnih programov za zbiranje in upravljanje ribiških podatkov bo zahtevalo precejšnje izdatke. Korist teh programov se lahko v celoti uresniči le na ravni Skupnosti. Zato bi bilo treba določiti finančni prispevek Skupnosti k stroškom držav članic, in sicer v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 861/2006 z dne 22. maja 2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava (21).

(18)

Če Komisija ugotovi, da je zadevni izdatek povezan z nepravilnostmi, bi bilo treba predvideti finančne popravke v skladu s členom 28 Uredbe (ES) št. 861/2006.

(19)

Zelo pomembno je pravilno izvajanje nacionalnih programov, zlasti pa spoštovanje rokov, nadzor kakovosti, potrditev in pošiljanje zbranih podatkov. Zaradi tega bi moral biti finančni prispevek Skupnosti odvisen od spoštovanja rokov, nadzora kakovosti, skladnosti z dogovorjenimi standardi kakovosti in dostavo podatkov. V ta namen bi bilo treba uvesti sistem finančnih sankcij, povezan z neupoštevanjem teh pogojev.

(20)

Da bi se izboljšala zanesljivost znanstvenega svetovanja, potrebnega za vodenje SRP, bi se morale države članice in Komisija usklajevati in sodelovati v ustreznih mednarodnih znanstvenih telesih.

(21)

Prednost bi bilo treba dati zagotavljanju navzočnosti ustreznih znanstvenih izvedencev v strokovnih skupinah, ki izvajajo znanstveno vrednotenje, potrebno za vodenje SRP.

(22)

O izvajanju določb o zbiranju podatkov bi se bilo treba posvetovati z znanstveniki in obvestiti tiste, ki delajo v ribiški industriji, ter druge interesne skupine. Ustrezna telesa, pri katerih je mogoče pridobiti potrebna mnenja, so STECF, ustanovljen s Sklepom Komisije 2005/629/ES (22), Svetovalni odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen s Sklepom Komisije 1999/478/ES (23), in regionalni svetovalni sveti, ustanovljeni s Sklepom Sveta 2004/585/ES (24).

(23)

Da bi se omogočilo ustrezno izvajanje te uredbe, bi moral upravni odbor zagotoviti tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo. Ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (25).

(24)

Na podlagi preteklih izkušenj in novih potreb je primerno razveljaviti Uredbo Sveta (ES) št. 1543/2000 in jo nadomestiti s to uredbo –

(a)

zbiranju in upravljanju bioloških, tehničnih, okoljskih in socialno-ekonomskih podatkov o ribiškem sektorju v okviru večletnih programov;

(b)

uporabi podatkov o ribiškem sektorju v okviru skupne ribiške politike (v nadaljnjem besedilu „SRP“) za znanstvene analize.

(a)

„ribiški sektor“ pomeni dejavnosti, povezane z gospodarskim ribištvom, rekreacijskim ribolovom, ribogojstvom in industrijo za predelavo ribiških proizvodov;

(b)

„ribogojstvo“ pomeni rejo ali gojenje vodnih organizmov z uporabo metod, ki so namenjene povečanju proizvodnje teh organizmov prek naravnih zmogljivosti okolja; v fazi reje ali gojenja, vse do časa spravila in vključno z njim, ostanejo organizmi v lasti fizične ali pravne osebe;

(c)

„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki žive vodne vire izkoriščajo za rekreacijo ali šport;

(d)

„morske regije“ pomenijo geografska območja iz Priloge I k Sklepu Sveta št. 2004/585/ES ter območja, ki so jih vzpostavile regionalne organizacije za upravljanje ribištva;

(e)

„osnovni podatki“ pomenijo podatke, povezane s posameznimi plovili, fizičnimi ali pravnimi osebami ali posameznimi vzorci;

(f)

„metapodatki“ pomenijo podatke, ki dajejo kakovostne in količinske informacije o zbranih osnovnih podatkih;

(g)

„podrobni podatki“ pomenijo podatke, ki temeljijo na osnovnih podatkih, v obliki, ki onemogoča neposredno ali posredno identifikacijo fizičnih ali pravnih oseb;

(h)

„zbirni podatki“ pomenijo rezultat povzetka osnovnih ali podrobnih podatkov za posebne analitične namene;

(i)

„končni uporabniki“ pomenijo telesa, ki imajo z raziskovalnega ali upravljalnega vidika interes za znanstveno analizo podatkov o ribiškem sektorju;

(j)

„vzorčenje na osnovi flote in ribištva“ pomeni pregledovanje zbirk bioloških, tehničnih in socialno-ekonomskih podatkov, ki temelji na dogovorjenih regionalnih ribolovnih vrstah in segmentih flote;

(k)

„ribiško plovilo Skupnosti“ pomeni plovilo, kot je opredeljeno v členu 3(d) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

(a)

gospodarskim ribištvom, ki ga opravljajo ribiška plovila Skupnosti:

(b)

rekreacijskim ribolovom znotraj voda Skupnosti, vključno z rekreacijskim ribolovom jegulje in lososa v celinskih vodah;

(c)

dejavnostmi ribogojstva v zvezi z morskimi vrstami, vključno z jeguljami in lososom, v vodah držav članic in Skupnosti;

(d)

predelovalno industrijo ribiških proizvodov;

(a)

večletni programi vzorčenja;

(b)

shema za spremljanje gospodarskega ribištva in rekreacijskega ribolova na morju, kadar je to potrebno;

(c)

shema za raziskave na morju;

(d)

shema za upravljanje in uporabo podatkov za namene znanstvene analize.

(a)

skladnost nacionalnih programov in vseh njihovih sprememb s členoma 4 in 5 ter

(b)

znanstveno ustreznost podatkov, ki jih morajo vsebovati nacionalni programi za namene iz člena 1(1), in kakovost predlaganih metod in postopkov.

(a)

izvajanje nacionalnih programov, ki jih odobri Komisija v skladu s členom 6(3), in

(b)

kakovost podatkov, ki jih zberejo države članice.

(a)

vrednotenja, ki ga opravi STECF;

(b)

posvetovanja z ustreznimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Skupnost, ter z ustreznimi mednarodnimi znanstvenimi telesi, in

(c)

ocene stroškov, ki jo opravijo njene službe.

(a)

vrednotenje iz člena 7 pokaže, da izvajanje nacionalnih programov ni v skladu s to uredbo, ali

(b)

posvetovanje iz člena 7(3)(b) pokaže, da države članice niso zagotovile podatkov v skladu s členoma 16(3) in 20(1), ali

(c)

nadzor kakovosti podatkov in obdelava podatkov nista bila v skladu s členoma 14(2) in 17.

(a)

če nacionalni program ni bil predložen Komisiji do datuma, določenega v skladu s členom 4(4);

(b)

če poročilo ni bilo predloženo Komisiji do datuma, določenega v skladu s členom 7(1);

(c)

če je končni uporabnik vložil uradno zahtevo za podatke, vendar podatkov zadevni končni uporabnik ni prejel v skladu s členoma 20(2) in 20(3), oziroma nadzor kakovosti in obdelava teh podatkov nista bila v skladu s členoma 14(2) in 17.

(a)

vzorčni načrt za biološke podatke po vzorčenju na osnovi flote in ribištva, po potrebi vključno z rekreacijskim ribolovom;

(b)

vzorčni načrt za ekosistemske podatke, ki omogoča oceno vpliva ribiškega sektorja na morski ekosistem in ki prispeva k spremljanju stanja morskega ekosistema;

(c)

vzorčni načrt za socialno-ekonomske podatke, ki omogoča oceno gospodarskega položaja ribiškega sektorja, analizo njegove uspešnosti v določenem času ter izvedbo presoje vpliva sprejetih ali predlaganih ukrepov.

(a)

določen čas stabilni;

(b)

standardizirani znotraj regij;

(c)

v skladu s standardi kakovosti, ki so jih določile ustrezne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Skupnost, ali ustrezna mednarodna znanstvena telesa.

(a)

vseh iztovarjanj, kadar je to primerno vključno s pretovarjanji in prenosi na ribogojstvo;

(b)

registrov plovil in poslovnih registrov, ki jih vodijo javni organi in ki so pomembni za zbiranje ekonomskih podatkov;

(c)

ekonomskih podatkov podjetij, povezanih z ribištvom.

(a)

zagotovijo, da so osnovni podatki, zbrani v okviru nacionalnih programov, varno shranjeni v računalniško podprtih zbirkah podatkov, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se ti podatki obravnavajo kot zaupni;

(b)

zagotovijo, da so metapodatki, ki se nanašajo na osnovne socialno-ekonomske podatke in se zbirajo v okviru nacionalnih programov, varno shranjeni v računalniško podprtih zbirkah podatkov;

(c)

sprejmejo vse potrebne tehnične ukrepe, da bi takšne podatke zaščitili pred kakršnim koli naključnim ali nedovoljenim uničenjem, naključno izgubo, propadanjem, posredovanjem ali nepooblaščenimi dostopi.

(a)

da so osnovni podatki, zbrani v okviru nacionalnih programov, ustrezno pregledani za morebitne napake v okviru ustreznih postopkov nadzora kakovosti;

(b)

da so podrobni in zbirni podatki, izpeljani iz osnovnih podatkov, zbranih v okviru nacionalnih programov, potrjeni pred njihovim posredovanjem končnim uporabnikom;

(c)

da so postopki zagotavljanja kakovosti osnovnih, podrobnih in zbirnih podatkov iz (a) in (b) oblikovani v skladu s postopki, ki so jih sprejela mednarodna znanstvena telesa, regionalne organizacije za upravljanje ribištva in STECF.

(a)

v okviru uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 788/96, (ES) št. 2091/98, (ES) št. 104/2000, (ES) št. 2347/2002, (ES) št. 1954/2003, (ES) št. 2244/2003, (ES) št. 26/2004, (ES) št. 812/2004; (ES) št. 1921/2006, (ES) št. 1966/2006 in (ES) št. 1100/2007;

(b)

v okviru te uredbe:

(a)

ustreznimi mednarodnimi standardi, kjer ti obstajajo;

(b)

protokoli, dogovorjenimi na mednarodni ali regionalni ravni, kjer ti obstajajo.

(a)

kot osnovo za svetovanje pri upravljanju ribištva, vključno z regionalnimi svetovalnimi sveti;

(b)

v interesu javne razprave in udeležbe interesnih skupin pri razvoju politike;

(c)

za namen znanstvenega objavljanja.

(a)

za namen iz člena 18(1)(a) v roku enega meseca od prejema zahteve za te podatke;

(b)

za namen iz člena 18(1)(b) v roku dveh mesecev od prejema zahteve za te podatke.

(a)

lahko zaradi zaščite strokovnih interesov zbirateljev podatkov ustavijo prenos podatkov končnim uporabnikom za obdobje treh let od datuma, ko so bili podatki zbrani. Države članice o takšni odločitvi obvestijo končne uporabnike in Komisijo. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija odobri podaljšanje tega obdobja;

(b)

zagotovijo, da se končnim uporabnikom priskrbijo podatki v roku dveh mesecev po prejemu zahteve za te podatke, če je to triletno obdobje že poteklo.

(a)

če obstaja tveganje identifikacije fizične in/ali pravne osebe, pri čemer lahko država članica predlaga drugačna sredstva za izpolnitev potrebe končnega uporabnika, ki zagotavljajo anonimnost;

(b)

v primerih iz člena 22(3);

(c)

če so taisti podatki že dostopni v drugi obliki ali formatu, ki je končnim uporabnikom zlahka dostopen.

(a)

uporabljajo podatke samo za namen, ki so ga navedli v svoji zahtevi v skladu s členom 18;

(b)

ustrezno potrdijo vir podatkov;

(c)

so odgovorni za pravilno in ustrezno uporabo podatkov glede na znanstveno etiko;

(d)

Komisijo in zadevne države članice obvestijo o kakršnih koli morebitnih težavah, povezanih s podatki;

(e)

zadevnim državam članicam in Komisiji predložijo informacije o rezultatih uporabe podatkov;

(f)

zahtevanih podatkov ne pošljejo tretjim strankam brez privolitve zadevne države članice;

(g)

podatkov ne prodajajo nobeni tretji stranki.

5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/13

(1)

Uredba (ES) št. 1580/2007 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/15

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2007/2008, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1109/2007 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 137/2008 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/17

(1)

Svet za živilske aditive, arome, pomožna tehnološka sredstva in snovi v stiku z živili je ključni element varnosti prehranske verige in varstva potrošnikov.

(2)

Izkušnje kažejo, da je svet od svojega nastanka prejel skoraj 50 % skupnega števila vprašanj, poslanih Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA). Kljub povečanju letnega števila sprejetih znanstvenih mnenj, ima svet težave z obvladovanjem delovnih obremenitev.

(3)

V prihodnosti se s sprejetjem nove vertikalne zakonodaje na področju vitaminov in mineralov, dodanih hrani, ter o živilskih aditivih, aromah in živilskih encimih pričakuje povečanje števila vprašanj, naslovljenih na svet.

(4)

Zato je treba svet nadomestiti z dvema novima svetoma, imenovanima „Svet za živilske aditive in hranilne vire, dodane živilom“ oziroma „Svet za snovi v stiku z živili, encime, arome in pomožna tehnološka sredstva“.

(5)

Cilj delitve pristojnosti med novima svetoma mora biti zagotovilo, da strokovno znanje vsakega sveta sovpada z njegovim področjem pristojnosti in prispeva k boljši uravnoteženosti dela. Postopki upravljanja znanstvenega odbora in svetov EFSA morajo zagotavljati prožno usklajevanje in usklajene metode.

(6)

Uredbo (ES) št. 178/2002 je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

2.

doda se naslednja nova točka (j):

5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/18

(1)

Vse farmakološko aktivne snovi, ki se v Skupnosti uporabljajo v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, namenjenih živalim za proizvodnjo živil, je treba oceniti v skladu z Uredbo (EGS) št. 2377/90.

(2)

Evropski agenciji za zdravila je bila predložena vloga za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov (v nadaljevanju „MRL“) za antibiotik gamithromycin iz skupine makrolidov. Odbor za zdravila za veterinarsko uporabo (v nadaljevanju „Odbor“) je v svojem prvem mnenju določil celotni sprejemljivi dnevni vnos (v nadaljevanju „ADI“) 370 μg/osebo kot osnovo za izračun MRL. Ta vnos je temeljil na mikrobiološkem ADI. MRL za ledvice in jetra so bili določeni pri 100 oziroma 200 μg/kg. Predlagatelj je vložil pritožbo zoper prvo mnenje, v kateri je nasprotoval uvedenim mikrobiološkim ADI pa tudi MRL, ki jih Odbor določil za jetra in ledvice. Zahteval je zvišanje celotnega ADI na 600 μg/osebo, kar ustreza toksikološkemu ADI. Poleg tega je od Odbora zahteval, da v primeru ohranitve celotnega ADI na sedanji ravni razmisli o znižanju MRL za ledvice in jetra za polovico. Odbor je po obravnavi pritožbe v svojem končnem mnenju sklenil, da bo zvišal mikrobiološki ADI in s tem celotni ADI za gamithromycin na 600 μg/osebo. Odbor je odločil, da je treba določiti začasne najvišje mejne vrednosti ostankov za gamithromycin. Zato se zdi ustrezno, da se navedena snov vnese v Prilogo III k Uredbi (EGS) št. 2377/90 za maščevje, jetra in ledvice goveda, razen živali, katerih mleko je namenjeno prehrani ljudi. Začasne najvišje mejne vrednosti ostankov bodo prenehale veljati 1. julija 2009.

(3)

Uredbo (EGS) št. 2377/90 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Državam članicam je treba pred začetkom veljavnosti te uredbe omogočiti ustrezno obdobje, v katerem lahko izvedejo morebitne potrebne prilagoditve dovoljenj za dajanje v promet zadevnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki so bila odobrena v skladu z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (2).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini –

5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/21

(1)

Na podlagi podatkov, ki so jih posredovali pristojni organi, Komisija ugotavlja, da so bila uvozna dovoljenja za manj brušeni in dobro brušeni riž iz oznake KN 1006 30 izdana za količino 192 418 ton za obdobje od 1. septembra 2007 do 29. februarja 2008. Uvozna dajatev za manj brušeni in dobro brušeni riž z oznako KN 1006 30 mora biti zato spremenjena.

(2)

Dajatev je treba določiti v desetih dneh od zaključka zgoraj navedenega obdobja. Zato mora ta uredba začeti veljati takoj –

5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/22

(1)

Svet je 5. junija 2003 s sklepom pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti v skladu z mehanizmi in direktivami iz Priloge k Sklepu z dne 5. junija 2003 z Republiko Maldivi izpogajala Sporazum o nekaterih vidikih zračnih prevozov.

(3)

Sporazum je bil v skladu s Sklepom Sveta 2006/695/ES (2) podpisan v imenu Skupnosti, s pridržkom njegove morebitne poznejše sklenitve.

(4)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/23

(1)

Svet je 5. junija 2003 s sklepom pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti v skladu z mehanizmi in direktivami iz Priloge k Sklepu z dne 5. junija 2003 z Gruzijo izpogajala Sporazum o nekaterih vidikih zračnih prevozov.

(3)

Sporazum je bil v skladu s Sklepom Sveta 2006/357/ES (2) podpisan v imenu Skupnosti, s pridržkom njegove morebitne poznejše sklenitve.

(4)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/24

(1)

Svet je 5. junija 2003 s sklepom pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti v skladu z mehanizmi in direktivami iz Priloge k Sklepu z dne 5. junija 2003 z Republiko Moldavijo izpogajala Sporazum o nekaterih vidikih zračnih prevozov.

(3)

Sporazum je bil v skladu s Sklepom Sveta 2006/345/ES (2) podpisan v imenu Skupnosti, s pridržkom njegove morebitne poznejše sklenitve.

(4)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/25

(1)

Svet je 5. junija 2003 s sklepom pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti v skladu z mehanizmi in direktivami iz Priloge k Sklepu z dne 5. junija 2003 z Republiko Libanon izpogajala Sporazum o nekaterih vidikih zračnih prevozov.

(3)

Sporazum je bil v skladu s Sklepom Sveta 2006/543/ES (2) podpisan v imenu Skupnosti, s pridržkom njegove morebitne poznejše sklenitve.

(4)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/26

(1)

Svet je s Sklepom z dne 5. junija 2003 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti v skladu z mehanizmi in direktivami iz Priloge k Sklepu z dne 5. junija 2003 z Vzhodno republiko Urugvaj izpogajala Sporazum o nekaterih vidikih zračnih prevozov.

(3)

Sporazum je bil v skladu s Sklepom Sveta 2006/848/ES (2) podpisan v imenu Skupnosti, s pridržkom njegove morebitne poznejše sklenitve.

(4)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/27

(1)

Svet je s Sklepom z dne 5. junija 2003 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o zamenjavi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti v pogajanjih dosegla sporazum z Republiko Hrvaško o nekaterih vidikih zračnih prevozov v skladu z mehanizmi in navodili v Prilogi k Sklepu z dne 5. junija 2003.

(3)

Ta sporazum je bil podpisan v imenu Skupnosti s pridržkom njegove morebitne poznejše sklenitve v skladu s Sklepom Sveta 2006/370/ES (2).

(4)

Ta sporazum bi bilo treba odobriti –

5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/28

(1)

Svet je 5. junija 2003 s sklepom pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti v skladu z mehanizmi in direktivami iz Priloge k Sklepu z dne 5. junija 2003 z Vlado Republike Singapur izpogajala Sporazum o nekaterih vidikih zračnih prevozov.

(3)

Sporazum je bil v skladu s Sklepom Sveta 2006/592/ES (2) podpisan v imenu Skupnosti, s pridržkom njegove morebitne poznejše sklenitve.

(4)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/29

(1)

Svet je dne 5. junija 2003 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o zamenjavi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti v pogajanjih dosegla sporazum s Kirgiško republiko o nekaterih vidikih zračnih prevozov (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“) v skladu z mehanizmi in direktivami iz Priloge k Sklepu Sveta, ki pooblašča Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o zamenjavi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(3)

Ta sporazum je bil podpisan v imenu Evropske skupnosti, s pridržkom njegove morebitne poznejše sklenitve v skladu s Sklepom Sveta 2007/470/ES (1).

(4)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/30

(1)

Svet je dne 5. junija 2003 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o zamenjavi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti v pogajanjih dosegla sporazum z Vlado Malezije o nekaterih vidikih zračnih prevozov (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“) v skladu z mehanizmi in direktivami iz Priloge k Sklepu Sveta, ki pooblašča Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o zamenjavi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(3)

Ta sporazum je bil podpisan v imenu Evropske skupnosti, s pridržkom njegove morebitne poznejše sklenitve v skladu s Sklepom 2007/210/ES (1).

(4)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/31

(1)

Svet je dne 5. junija 2003 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o zamenjavi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti v pogajanjih dosegla sporazum z Republiko Paragvaj o nekaterih vidikih zračnih prevozov (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“) v skladu z mehanizmi in direktivami iz Priloge k Sklepu Sveta, ki pooblašča Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o zamenjavi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(3)

Ta sporazum je bil podpisan v imenu Evropske skupnosti, s pridržkom njegove morebitne poznejše sklenitve v skladu s Sklepom Sveta 2007/323/ES (1).

(4)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/32

(1)

Svet je dne 5. junija 2003 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o zamenjavi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti v pogajanjih dosegla sporazum z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“) v skladu z mehanizmi in direktivami v Prilogi k Sklepu Sveta, ki pooblašča Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o zamenjavi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(3)

Ta sporazum je bil podpisan v imenu Evropske skupnosti, s pridržkom njegove morebitne poznejše sklenitve v skladu s Sklepom 2006/550/ES (1).

(4)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/33

(1)

Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Arabsko republiko Egipt na drugi strani zaradi pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji je bil v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic podpisan dne 26. novembra 2007.

(2)

Protokol bi bilo treba odobriti –

5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/34

(1)

Euratex (Evropska organizacija za oblačila in tekstilne izdelke) je 11. oktobra 1999 v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94 (v nadaljnjem besedilu „Uredba“) vložil pritožbo v imenu svojih članov, ki izvažajo ali želijo izvažati v Argentino.

(2)

Pritožnik je navedel, da prodajo tekstilnih izdelkov in oblačil Skupnosti v Argentini omejujejo trgovinske ovire v smislu člena 2(1) Uredbe, tj. „praksa, ki jo sprejme ali ohranja tretja država, proti kateri mednarodna pravila trgovanja priznavajo pravico do ukrepanja“. Domnevne trgovinske ovire so bile naslednje:

(3)

Pritožnik je prav tako trdil, da ima ta praksa škodljive učinke na trgovino v smislu člena 2(4) Uredbe.

(4)

Zato je Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom, ustanovljenim z Uredbo, sklenila, da obstajajo zadostni dokazi za utemeljitev začetka postopka preverjanja za preučitev pravnih in dejanskih vprašanj. Zato se je 27. novembra 1999 (2) začel postopek preverjanja.

(5)

V skladu z izsledki preiskave v zvezi s potrdilom o poreklu iz leta 2000 je bilo videti, da obremenjujoče zahteve kršijo člena VIII.3. in X Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994, člen 7.1 Sporazuma STO o tekstilnih izdelkih in oblačilih in da niso v skladu s priporočili iz člena VIII.1(c) Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994. Videti je bilo, da ukrepi v zvezi zahtevami glede označevanja kršijo člen 2.2 Sporazuma STO o tehničnih ovirah v trgovini in niso v skladu s členom VIII.1(c) Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994. Prav tako je bilo videti, da zahteve na deklaraciji o sestavi izdelka kršijo člen 2 Sporazuma STO o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj. Službe Komisije niso mogle izraziti dokončnega stališča v zvezi s postopkom za nadzorovanje carinske vednosti zaradi nedavne uvedbe novega zakona, ki ureja to vprašanje. V zvezi s pregledom pred odpremo ni bila ugotovljena kršitev določb Sporazuma STO o pregledu pred odpremo. Vendar ni bilo videti, da sledi namenu in duhu Sporazuma. Nenazadnje ni bila ugotovljena kršitev pravil STO v zvezi s statističnim davkom, vprašanje diskriminatornega DDV pa je že bilo obravnavano v okviru drugega postopka UTO v zvezi z uvozom ustrojenega usnja v Argentino (3).

(6)

Preiskava je prav tako pokazala, da so preiskovani ukrepi kumulativno povzročili škodljive učinke ali so predstavljali tveganje za povzročitev škodljivih učinkov v smislu člena 2(4) Uredbe.

(7)

Po preiskavi so v zadnjih letih potekale razprave z argentinskimi organi za dosego mirnega sporazuma o odpravi ali postopnem popuščanju zgornjih trgovinskih ovir.

(8)

V zadnjih letih so se prakse carinskega vrednotenja izboljšale. Izboljšala se je preglednost, evropski proizvajalci in izvozniki pa lahko sodelujejo pri določanju indikativnih vrednosti za carinsko vrednotenje. Pregled pred odpremo je bil odpravljen, poleg tega pa je videti, da zahteve na deklaraciji o sestavi izdelka izvoznikom ne povzročajo težav.

(9)

V zvezi s potrdilom o poreklu je bil dosežen znaten napredek s sprejemom splošnih navodil Instruccion General No 9/2002 de la Direccion General de Aduanas z dne 8. februarja 2002. Do nedavnega je bila edina še obstoječa trgovinska ovira za evropsko industrijo v primeru tristranske trgovine zahteva, da se argentinskim organom predloži ne samo potrdilo o poreklu, temveč tudi račun, ki ga proizvajalec blaga s poreklom iz tretje države predloži izvozniku v državi odpreme, pri čemer so se pojavili dvomi o zaupnosti prvotne transakcije. S sprejemom obvestila Nota External No 3/07, ki ga je izdala uprava Administracion Federal de Ingresos Publicos (Subdireccion general tecnico legal aduanera) je Argentina razveljavila zahtevo po predložitvi izvoda izvirnega računa, namesto tega pa se zahteva potrdilo, ki ga izda pristojni organ v državi odpreme, npr. trgovinska zbornica, in nato overi argentinski konzulat v državi odpreme.

(10)

V zvezi z zahtevami glede označevanja, povezanimi z obveznimi koleki, so argentinski organi predložili informacije, v skladu s katerimi so stroški takšne zahteve v primerjavi z vrednostjo odpremljenega blaga zelo omejeni. Tako je videti, da možni škodljivi učinki te še obstoječe trgovinske ovire nimajo in ne morejo imeti bistvenega vpliva na gospodarstvo Skupnosti ali regijo Skupnosti ali na njen tekstilni sektor.

(11)

Glede na zgoraj navedeno analizo je videti, da je postopek preverjanja privedel do zadovoljive situacije v zvezi s trgovinskimi ovirami, za katere je Euratex vložil pritožbo, ali da v primeru kolekov preiskovani ukrep sam bistveno ne vpliva na regije Evropske skupnosti, v katerih se proizvaja tekstil. Postopek preverjanja je zato treba zaključiti v skladu s členom 11(1) Uredbe.

(12)

V zvezi z ukrepi iz tega sklepa je bilo opravljeno posvetovanje s Svetovalnim odborom –

5.3.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 60/36

(1)

Členi 2(2), 3(4), 4(5), 6(4), 8(3) in 9(4) Uredbe (ES) št. 1042/2006 pooblaščajo Komisijo, da imenuje organ za namene, določene v navedenih členih.

(2)

Člen 3 Uredbe Sveta (ES) št. 768/2005 z dne 26. aprila 2005 o ustanovitvi Agencije Skupnosti za nadzor ribištva in o spremembi Uredbe (ES) št. 2847/93 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (3) določa, da je namen Agencije Skupnosti za nadzor ribištva med drugim pomagati državam članicam pri posredovanju podatkov o ribiških dejavnostih ter nadzornih in inšpekcijskih dejavnostih Komisiji ter prispevati k dejavnostim držav članic in Komisije na področju raziskav in razvoja nadzornih in inšpekcijskih metod.

(3)

Agencija Skupnosti za nadzor ribištva mora biti zato imenovana za organ iz členov 2(2), 3(4), 4(5), 6(4), 8(3) in 9(4) Uredbe (ES) št. 1042/2006.

(4)

Člen 6(3) Uredbe (ES) št. 1042/2006 določa, da po oblikovanju začetnega seznama inšpektorjev Skupnosti in drugih inšpekcijskih sredstev, pooblaščenih za izvajanje inšpekcijskih pregledov v skladu s členom 28(4) Uredbe (ES) št. 2371/2002, Komisija do 31. decembra vsako leto spremeni seznam skladno z obvestili držav članic.

(5)

Zato je treba spremeniti seznam inšpektorjev Skupnosti in drugih inšpekcijskih sredstev, sprejet s Sklepom Komisije 2007/166/ES (4).

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

(a)

sprejemanje odločitev o dovoljenjih v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1042/2006;

(b)

opravljanje funkcije kontaktne točke v skladu s členom 3(4) Uredbe (ES) št. 1042/2006;

(c)

zahtevanje in prejemanje poročil v skladu s členom 4(5) Uredbe (ES) št. 1042/2006;

(d)

objavo seznama inšpektorjev Skupnosti in inšpekcijskih sredstev v skladu s členom 6(4) Uredbe (ES) št. 1042/2006;

(e)

izdajo identifikacijskih dokumentov v skladu s členom 8(3) Uredbe (ES) št. 1042/2006;

(f)

zahtevanje in prejemanje poročil v skladu s členom 9(4) Uredbe (ES) št. 1042/2006;