ISSN 1725-5155 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 55 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 51 |
Vsebina |
|
I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna |
Stran |
|
|
UREDBE |
|
|
* |
||
|
* |
||
|
|
||
|
* |
||
|
|
|
|
II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna |
|
|
|
ODLOČBE/SKLEPI |
|
|
|
Komisija |
|
|
|
2008/166/ES |
|
|
* |
Odločba Komisije z dne 13. novembra 2007 – Državna pomoč C 39/06 (ex NN 94/05) – Shema delničarjev, ki to postanejo prvič; izvaja se v Združenem kraljestvu (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 5398) ( 1 ) |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna
UREDBE
28.2.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 55/1 |
UREDBA SVETA (ES) št. 171/2008
z dne 25. februarja 2008
o ohranitvi Uredbe Sveta (ES) št. 71/97 o razširitvi protidampinške dajatve, uvedene na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na nekatere dele za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropskih skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti členov 9, 11(3) in 13(4) Uredbe,
po posvetovanju s Svetovalnim odborom,
ob upoštevanju naslednjega:
A. POSTOPEK
1. Veljavni ukrepi
(1) |
Septembra 1993 je Svet z Uredbo (ES) št. 2474/93 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 30,6 % na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK). Ta dajatev je bila ob zadnjem pregledu z Uredbo Sveta (ES) št. 1095/2005 (3) („glavni ukrep“) zvišana na 48,5 %. |
(2) |
Januarja 1997 je Svet s členom 13 osnovne uredbe z Uredbo (ES) št. 71/97 (4) protidampinško dajatev na kolesa s poreklom iz LRK po preiskavi domnevnega izogibanja navedeni protidampinški dajatvi v obliki sestavljanja koles v Skupnosti s kitajskimi deli koles razširil na uvoz bistvenih delov koles s poreklom iz LRK („ukrep proti izogibanju“). Ukrep proti izogibanju je tudi določal, da je treba vzpostaviti shemo za izvzetje, da se sestavljavcem omogoči, da se pri uvozu kitajskih delov koles, za katere ne velja protidampinška dajatev, ne izogibajo ukrepu v zvezi s kolesi tako, da se jih izvzame iz ukrepa, razširjenega na dele koles. |
(3) |
Junija 1997 je Komisija sprejela Uredbo (ES) št. 88/97 (5) o dovoljenju za izvzetje uvoza nekaterih delov za kolesa s poreklom iz LRK iz navedene razširitve in s tem določila pravni okvir za delovanje sheme za izvzetje („shema za izvzetje“). |
(4) |
Kot posledica navedenih treh ukrepov je trenutno na kolesa s poreklom iz LRK v veljavi protidampinška dajatev v višini 48,5 %, ta pa je razširjena na nekatere dele koles s poreklom iz LRK, vendar se lahko sestavljavci Skupnosti, ki se dajatvi ne izogibajo, izvzamejo iz dajatve za dele koles. |
2. Razlogi za pregled
(5) |
Po razširitvi ukrepov na uvoz nekaterih delov koles je Komisija odobrila izvzetje iz ukrepa proti izogibanju velikemu številu družb v Skupnosti. Komisija je še naprej prejemala zahtevke za izvzetje, tako da se je število strank, ki so zahtevale izvzetje, znatno povečalo. Hkrati pa ni očitnih znakov, da bi se družbe, ki jim je bilo izvzetje odobreno, izogibale dajatvam. |
(6) |
Komisija je imela tudi zadostne prima facie dokaze, da se izogibanje dajatvam ne bi nadaljevalo ali ponovno pojavilo, če bi se ukrep proti izogibanju odpravil. |
(7) |
Poleg tega je ukrep proti izogibanju veljal deset let in od uvedbe ni bil nikdar pregledan. |
(8) |
Komisija je po posvetovanju s Svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek pregleda v skladu s členoma 13(4) in 11(3) osnovne uredbe, ter 28. novembra 2006 v Uradnem listu Evropske unije (6) objavila obvestilo o začetku pregleda ukrepa proti izogibanju. |
3. Preiskava
(9) |
Cilj preiskave je bil oceniti potrebo po nadaljnjem izvajanju ukrepa proti izogibanju. |
3.1 Obdobje preiskave
(10) |
Preiskava je zajela obdobje od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Preučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava izogibanja, je zajemalo obdobje od leta 2003 do konca OPP („obravnavano obdobje“). |
3.2 Stranke, ki jih zadeva preiskava
(11) |
Komisija je znane sestavljavce Skupnosti in njihova združenja uradno obvestila o začetku pregleda. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku. |
(12) |
Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno. |
(13) |
Glede na pričakovano veliko število sestavljavcev Skupnosti, vključenih v to preiskavo v zvezi s pregledom, je bilo primerno uporabiti vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi Komisija lahko izbrala vzorec, je zgoraj navedene stranke pozvala, da se v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe v 15 dneh od začetka pregleda javijo Komisiji in ji predložijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku. |
(14) |
Veliko sestavljavcev Skupnosti – 158 družb – je ustrezno izpolnilo obrazec za vzorčenje in bilo pripravljeno sodelovati v nadaljnji preiskavi. Osem od teh 158 družb, za katere se je ugotovilo, da predstavljajo industrijo Skupnosti glede na število sestavljenih in prodanih koles v Skupnosti, je bilo izbranih za vzorec. Osem vzorčnih sestavljavcev Skupnosti je obsegalo skoraj tretjino celotne proizvodnje industrije Skupnosti med OPP, 158 navedenih sestavljavcev Skupnosti pa je predstavljalo skoraj celotno proizvodnjo v Skupnosti. Ta vzorec je predstavljal največji reprezentativni obseg proizvodnje in prodaje koles v Skupnosti, ki ga je bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preučiti. |
(15) |
Komisija se je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe o izbranem vzorcu posvetovala z zadevnimi strankami, ki pa nanj niso imele pripomb. |
(16) |
Osmim izbranim sestavljavcem Skupnosti so bili poslani vprašalniki, ti pa so nanje odgovorili. |
(17) |
Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za analizo, ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:
|
B. IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE
(18) |
Izdelek, ki se pregleduje, zajema bistvene dele koles:
|
C. IZOGIBANJE UKREPOM PROTI IZOGIBANJU IN TRAJNOST
1. Pravni okvir
(19) |
Za oceno potrebe po nadaljnjem izvajanju ukrepa proti izogibanju, kot je navedeno v uvodni izjavi 9, se je v tem pregledu ugotavljalo, ali je v OPP prišlo do izogibanja v obliki sestavljanja koles in ali je bilo izogibanje trajne narave. |
(20) |
Natančneje, ugotavljalo se je, ali so bila merila izogibanja v obliki sestavljanja koles iz člena 13(2) osnovne uredbe v OPP izpolnjena in ali obstaja verjetnost, da bodo ta merila izpolnjena, če se ukrep proti izogibanju odpravi. |
(21) |
Ta merila so za informacijo navedena spodaj:
|
2. Izogibanje v OPP
(22) |
Ugotavljalo se je, ali so se sestavljavci Skupnosti v OPP izogibali veljavnim ukrepom proti izogibanju. |
(23) |
Vse družbe, ki so sodelovale v preiskavi, so bili sestavljavci Skupnosti, izvzeti iz ukrepa proti izogibanju, torej so lahko uvažale in pri sestavljanju koles uporabljale kitajske dele koles, ne da bi plačevale protidampinško dajatev, če delež kitajskih delov ni presegel 60 % skupne vrednosti delov sestavljenih koles. Preiskava je pokazala, da so izbrani sestavljavci Skupnosti ravnali v skladu s tem pravilom, saj ni bilo mogoče ugotoviti, da je uporaba kitajskih delov presegla 60 %. |
(24) |
Po preučitvi osmih izbranih sestavljavcev Skupnosti in 158 popolnih odgovorov med postopkom vzorčenja je bilo ugotovljeno, da je bil povprečni delež uporabljenih kitajskih delov pri osmih izbranih sestavljavcih 37 %, torej veliko pod mejo 60 %. Skupni delež pri vseh sodelujočih sestavljavcih je bil še manjši in je v OPP znašal 29 %. |
(25) |
Navedeni deleži za leta 2003, 2004 in 2005 so prikazani na sliki spodaj.
|
(26) |
Ker eno od meril izogibanja ni bilo izpolnjeno, je bilo ugotovljeno, da se ti sestavljavci ne izogibajo obstoječim ukrepom in se ravnajo v skladu s pogoji, povezanimi z njihovim izvzetjem. |
(27) |
Odstotek sestavljavcev Skupnosti, ki so sodelovali, je bil zelo visok in je znašal več kot 90 % glede na količino koles, ki so jih prodali sestavljavci Evropske skupnosti. Poleg tega ni bilo dokazov, da se ostali sestavljavci koles izogibajo glavnemu ukrepu. Zato in ob pomanjkanju nasprotnih dokazov se lahko sklene, da v OPP ni bilo izogibanja glavnemu ukrepu. |
3. Trajnost
(28) |
Na podlagi člena 11(3) osnovne uredbe se je nadalje ugotavljalo, ali je neizogibanje trajne narave, torej ali obstaja možnost, da se izogibanje ponovi, če se ukrep proti izogibanju odpravi. |
3.1 Začetek ali znatno povečanje dejavnosti sestavljanja
(29) |
Najprej je bila opravljena analiza, ali bi se z odpravo ukrepa proti izogibanju začele nove ali znatno povečale dejavnosti sestavljanja. V zvezi s tem je treba spomniti, da je bilo v začetni preiskavi pred uvedbo ukrepa proti izogibanju ugotovljeno, da se je po uvedbi glavnih ukrepov glede kitajskih koles leta 1993 dejavnost sestavljanja ob uporabi kitajskih delov koles povečevala do leta 1997, ko je bil uveden ukrep proti izogibanju. Vzorec trgovanja se je zelo spremenil: uvoz kitajskih koles se je zelo zmanjšal, uvoz kitajskih delov pa se je začel hitro večati. Ta izkušnja kaže, da obstaja tveganje, da se uvoz kitajskih delov in dejavnost sestavljanja koles ob uporabi teh delov ponovno znatno povečata, če se ukrep proti izogibanju odpravi. |
(30) |
Poleg tega je preiskava pokazala, da so kitajski deli koles na splošno cenejši od delov koles s poreklom iz drugih držav. Če bi nekateri sestavljavci Skupnosti povečali uporabo kitajskih delov, bi zato verjetno tudi drugi začeli uporabljati več kitajskih delov, da bi tako ostali konkurenčni. |
(31) |
Ob upoštevanju navedenega ni mogoče izključiti, da bi odprava ukrepa proti izogibanju povzročila znatno povečanje uvoza kitajskih delov in dejavnosti sestavljanja. |
3.2 Merilo v zvezi z zgornjo mejo 60 % kitajskih delov
(32) |
Ugotavljalo se je, ali je verjetno, da delež kitajskih delov, ki jih uporabijo sestavljavci Evropske skupnosti, v primeru odprave ukrepa proti izogibanju preseže 60 % vrednosti vseh delov, uporabljenih pri sestavljanju koles. |
(33) |
Treba je spomniti, da je bil skupni povprečni delež uporabljenih kitajskih delov 29 % v OPP, torej veliko pod mejo 60 %, kot navaja uvodna izjava 24. Povprečni delež osmih izbranih proizvajalcev je bil nekoliko višji in je znašal 37 %. |
(34) |
V preiskavi je bilo ugotovljeno, da se lahko dejstvo, da so sestavljavci Evropske skupnosti uporabili veliko manjši delež kitajskih delov od 60 %, ki ga dopuščajo pravila v zvezi z njihovim izvzetjem, delno obrazloži z naslednjim:
|
(35) |
Vendar je zelo težko ugotoviti, ali zgoraj navedeni argumenti ustrezno razlagajo znatno razliko med trenutnim deležem kitajskih delov koles, ki jih uporabijo sestavljavci Evropske skupnosti, in zgornjo mejo 60 %, ki jo dopuščajo pravila o izogibanju in shemi za izvzetje. |
(36) |
Poleg tega je nekaj sestavljavcev Skupnosti trdilo, da so uvažali manj kot 60 % kitajskih delov koles samo zato, da so ravnali v skladu s svojimi obveznostmi, ki izhajajo iz izvzetja, ki jim je bilo podeljeno. |
(37) |
Kot je navedeno že v uvodni izjavi 30, so kitajski deli koles na splošno cenejši kakor tisti s poreklom iz drugih držav, zato bi lahko sestavljavci Skupnosti začeli uporabljati več kitajskih delov, da bi lahko dohajali svoje tekmece. |
(38) |
Slika je zato nekoliko nejasna. Ob upoštevanju znatne razlike med dejanskim in dovoljenim deležem uporabljenih kitajskih delov se tveganje, da bi sestavljavci koles kratkoročno presegli zgornjo mejo 60 %, po eni strani ne zdi očitno. |
(39) |
Po drugi strani pa bi srednjeročno kitajski sestavljavci koles imeli precej močno spodbudo za uvoz deleža, višjega od dovoljenih 60 %, in bi se z uvažanjem delno ali popolnoma razstavljenih kompletov, torej skoraj popolnih koles, ki so po delih razdeljena v več zabojnikov, spet začeli izogibati glavnemu ukrepu. S tem bi se dejansko ponovilo izogibanje, do katerega je prihajalo v 90-ih letih prejšnjega stoletja pred uvedbo ukrepa proti izogibanju, zaradi česar bi se zgornja meja 60 % presegla. |
(40) |
Če pretehtamo možnosti, se zdi, da obstaja določeno tveganje, da se zgornja meja 60 % preseže, če se ukrepi odpravijo, saj je spodbuda, da uvoz preseže zgornjo mejo 60 %, precej velika. |
(41) |
V zvezi s pravilom 25 % dodane vrednosti, ki pomeni izjemo glede merila v zvezi z zgornjo mejo 60 %, je bilo ugotovljeno, da je povprečna dodana vrednost sestavljavcev Evropske skupnosti na podlagi 158 odgovorov na obrazcih za vzorčenje v OPP znašala 20 %. Za osem izbranih družb je dodana vrednost v OPP znašala 22 %. Glede na majhno proizvodnjo delov v Skupnosti dodana vrednost najverjetneje ne bi presegla zgornje meje 25 %, če bi delež kitajskih delov presegel zgornjo mejo 60 %. Zato je malo verjetno, da bi sestavljavci dosegli več kot 25 % dodane vrednosti. |
3.3 Razvrednotenje popravljalnih učinkov dajatve v smislu prodajnih cen ali količin in damping
(42) |
Ugotoviti je bilo treba, če bi bili popravljalni učinki protidampinške dajatve razvrednoteni in bi ponovno prišlo do dampinga, če bi bil ukrep proti izogibanju odpravljen. Vendar je bilo v obstoječih tržnih razmerah, kjer velja ukrep proti izogibanju in je vzpostavljena z njim povezana shema za izvzetje, nemogoče izvesti ustrezno analizo, ali bi bile dajatve razvrednotene v smislu prodajnih cen in ali bi prišlo do dampinga, ker bi za kalkulacijo cen v Evropski skupnosti morale temeljiti na razmerah, v katerih bi se kolesa sestavljala samo iz kitajskih delov. V Evropski skupnosti pa so bila kolesa v OPP sestavljena iz delov s poreklom iz različnih držav Evropske skupnosti ter LRK in ostalih tretjih držav. |
(43) |
Vendar je treba spomniti, da je bilo med preiskavo, na podlagi katere je bil leta 1997 sprejet ukrep proti izogibanju, dokazano, da je bil popravljalni učinek dajatve na kitajska kolesa razvrednoten v smislu prodajnih cen, obstajal pa je tudi damping. Zaradi pomanjkanja primerljivih cen v OPP ostajajo ugotovitve te prejšnje preiskave v zvezi z razvrednotenjem in dampingom, kot so navedene v uvodnih izjavah 19 do 24 ukrepa proti izogibanju, veljavne. |
D. SKLEPI
(44) |
Pregled je pokazal, da trenutno ni izogibanja. Vendar je pokazal tudi, da tveganja ponovnega izogibanja ni mogoče popolnoma izključiti. Na podlagi zgornje analize se zdi, da obstaja tveganje, čeprav omejeno, da srednjeročno sedanje neizogibanje ne bo trajno, če se ukrep proti izogibanju odpravi, saj bi sestavljavci Skupnosti lahko znatno povečali dejavnost sestavljanja z uporabo večjega deleža delov koles od zgornje meje 60 %, kar bi razvrednotilo popravljalne učinke protidampinške dajatve na kitajska kolesa. |
(45) |
Zato je treba ukrep proti izogibanju ohraniti, da se zagotovi učinkovito izvajanje glavnega ukrepa – protidampinške dajatve na kolesa – in odpravi tveganje, da se glavni ukrep razvrednoti z izogibanjem v obliki dejavnosti sestavljanja – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Razširitev protidampinškega ukrepa, uvedenega na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na nekatere dele koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske z Uredbo (ES) št. 71/97 se ohrani, pregled v zvezi s tem uvozom pa se konča.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 25. februarja 2008
Za Svet
Predsednik
A. VIZJAK
(1) UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).
(2) UL L 228, 9.9.1993, str. 1.
(3) UL L 183, 14.7.2005, str. 1.
(4) UL L 16, 18.1.1997, str. 55.
(5) UL L 17, 21.1.1997, str. 17.
(6) UL C 289, 28.11.2006, str. 15.
28.2.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 55/6 |
UREDBA SVETA (ES) št. 172/2008
z dne 25. februarja 2008
o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz fero-silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske Skupnosti (1) („osnovna uredba“) in zlasti člena 9 Uredbe,
ob upoštevanju predloga, ki ga je predložila Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1 Začasni ukrepi
(1) |
Komisija je z Uredbo (ES) št. 994/2007 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz fero-silicija („FeSi“), ki ga je trenutno mogoče uvrstiti pod oznake KN 7202 21 00, 7202 29 10 in 7202 29 90, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije. |
1.2 Naknadni postopki
(2) |
Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev za uvedbo začasnih protidampinških ukrepov („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strank predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost za zaslišanje. Komisija je nadaljevala iskanje in preverjanje vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve. |
(3) |
Komisija je nadaljevala preiskavo v zvezi z vidiki interesa Skupnosti in izvedla analizo podatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki so ga po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov predložili nekateri uporabniki v Skupnosti. |
(4) |
V uvodni izjavi 166 začasne uredbe se je Komisija zavezala, da bo pred kakršno koli dokončno odločitvijo opravila nadaljnjo in podrobnejšo analizo vpliva začasnih ukrepov na položaj uporabnikov. |
(5) |
V ta namen je Komisija neposredno in prek združenj vzpostavila stik s približno 500 livarnami s sedežem v Skupnosti in jim poslala vprašalnike, saj ta kategorija predelovalne industrije pred uvedbo začasnih ukrepov ni pokazala nobenega posebnega zanimanja za trenutni postopek. Poleg tega so bili vsi proizvajalci jekla, ki sodelujejo v začasni fazi, naprošeni, da posredujejo dodatne informacije in tako Komisiji omogočijo analizo možnega vpliva začasnih ukrepov na njihovo dejavnost. |
(6) |
Izpolnjen vprašalnik so prejeli od zgolj sedmih livarn, dodatne informacije pa od osmih proizvajalcev jekla. Vseh sedem prvih podjetij in tri od slednjih so posredovali potrebne podatke za podrobno analizo vpliva začasnih ukrepov na njihovo ekonomsko stanje. |
(7) |
Glede na kompleksno strukturo, v kateri je v preiskovanem obdobju deloval kitajski proizvajalec izvoznik, ki mu je odobrena tržnogospodarska obravnava („TGO“), so bile zaprošene dodatne informacije z namenom oblikovanja dokončnih ugotovitev. Poleg tega so, kot je navedeno v uvodni izjavi 49 začasne uredbe, zaradi dejstva, da je kitajski proizvajalec izvoznik električno energijo nabavljal pri povezanem dobavitelju, dodatno preiskali tudi njegove stroške v zvezi s proizvodnjo FeSi. |
(8) |
Glede na navedeno so bili v prostorih naslednjih družb opravljeni trije dodatni preveritveni obiski:
|
(9) |
Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene. |
(10) |
Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi se priporočila uvedba dokončnih protidampinških ukrepov na uvoz FeSi s poreklom iz LRK, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije ter dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem lahko podajo svoja stališča v zvezi s tem razkritjem. |
(11) |
Treba je spomniti, da je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Glede na gibanja, pomembna za oceno škode, je Komisija analizirala podatke, ki zajemajo obdobje od 1. januarja 2003 do konca OP („obravnavano obdobje“). |
2. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
2.1 Zadevni izdelek
(12) |
Kot je navedeno v uvodnih izjavah 15 in 16 začasne uredbe, je več izvoznikov izjavilo, da je treba žlindro, ki vsebuje precej manj kot 45 % silicija, tj. FeSi nizke čistosti, izločiti iz okvira preiskave zaradi domnevnega pomanjkanja enakih osnovnih fizikalnih lastnosti in enakih osnovnih rab. Komisija se je zavezala, da bo zadevo dodatno razjasnila. Po začasnem razkritju je od več zainteresiranih strank prejela dodatne pripombe glede tega vprašanja. |
(13) |
V tej zvezi je treba najprej omeniti, da izdelek, na katerega se trenutna preiskava nanaša, zadeva FeSi, ki vsebuje najmanj 4 % železa ter več kot 8 % in manj kot 96 % silicija. Preiskava je razkrila tudi, da je žlindro z vsebnostjo silicija, nižjo od 45 %, mogoče uporabljati v jeklarski industriji v obliki briketov, kot to velja za FeSi z vsebnostjo silicija, višjo od 45 %. Torej lahko zaključimo, da ima žlindra enake osnovne fizikalne lastnosti kot druge vrste FeSi z višjo vsebnostjo silicija in je z njimi zamenljiva. Na podlagi navedenega se potrjujejo začasni sklepi iz uvodne izjave 16 začasne uredbe, naj se FeSi nizke čistosti šteje kot zadevni izdelek. |
(14) |
Neki nepovezani uvoznik je zahteval, naj se „atomizirani“ FeSi prah s 15-odstotno in s 45-odstotno vsebnostjo silicija izloči iz okvira izdelkov te preiskave. Toda izločitev „atomiziranega FeSi prahu“ iz te preiskave ni upravičena, še zlasti zato ne, ker FeSi s 15- in 45-odstotno vsebnostjo silicija spada v opredelitev zadevnega izdelka. Poleg tega po obravnavi ta uvoznik ni predložil nobenih dokazov, s katerimi bi podkrepil svoj zahtevek, in to kljub prošnji Komisije. Zato se zahtevek zavrne. |
2.2 Podobni izdelek
(15) |
Ker v zvezi s podobnim izdelkom ni bilo nobenih pripomb, se uvodna izjava 17 začasne uredbe potrdi. |
3. DAMPING
3.1 Tržnogospodarska obravnava (TGO)
(16) |
Po začasnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik ponovil svoje pripombe, opisane v uvodni izjavi 26 začasne uredbe, v zvezi s spremembo ocenjene življenjske dobe svojih sredstev. Vendar pa proizvajalec izvoznik ni predstavil nobenih novih argumentov, ki še niso bili predstavljeni v predhodnih fazah preiskave in s katerimi bi dokazal svojo trditev, da začasne ugotovitve v zvezi s stanjem TGO, kot so opisane v uvodni izjavi 23 začasne uredbe, niso bile pravilne. |
(17) |
Ker v zvezi s TGO ni bilo nobenih drugih pripomb, se potrdijo uvodne izjave 18 do 26 začasne uredbe. |
3.2 Individualna obravnava („IO“)
(18) |
Ker v zvezi z IO ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo uvodne izjave 27 do 31 začasne uredbe. |
3.3 Normalna vrednost
3.3.1 Primerljiva država
(19) |
Po začasnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik trdil, da Norveška ni primerna primerljiva država zaradi visokih stroškov za električno energijo, ki domnevno niso reprezentativni za industrijo po svetu, in zaradi razlik v dostopu do surovin v primerjavi s kitajskimi proizvajalci. Proizvajalec izvoznik je poleg tega zatrjeval, da norveški proizvajalci prodajajo zlasti na izvozne trge, ker je večina njihove domače porabe zagotovljene, in da se norveški proizvajalci osredotočajo predvsem na FeSi posebnih kakovostnih razredov, medtem ko kitajski proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave proizvajajo le standardne kakovostne razrede. Na tej podlagi je proizvajalec izvoznik zahteval prilagoditve norveške normalne vrednosti. |
(20) |
Upoštevati je treba, da je sicer res, da norveški proizvajalci prodajo velike količine na izvozne trge, da pa glede na velikost notranjega trga in pogoje konkurence na njem, kot je omenjeno v uvodni izjavi 35 začasne uredbe, Norveška velja za primerno primerljivo državo. |
(21) |
Kar zadeva ostale trditve družbe, je bilo ugotovljeno, da je delež električne energije v stroških proizvodnje pri kitajskih proizvajalcih znatno višji kot pri norveških družbah. Poleg tega kitajski izvoznik ni predložil nobenih dokazov, da je cena električne energije na Norveškem višja ali da domnevne težave z dostopom do surovin vplivajo na normalno vrednost na Norveškem. Zadevni zahtevki so bili zato zavrnjeni. |
(22) |
Vendar pa je bilo ugotovljeno, da so – kolikor zadeva čistost – vrste FeSi, ki jih prodajajo norveški proizvajalci na Norveškem, drugačne od tistih, ki se izvažajo iz LRK v Skupnost. Zato je prevladalo mnenje, da je potrebna prilagoditev, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 25. |
(23) |
Ker v zvezi s primerljivo državo ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave 32 do 36 začasne uredbe potrdijo. |
3.3.2 Metodologija, uporabljena za določitev normalne vrednosti
(24) |
Ker v zvezi z metodologijo, uporabljeno za določitev normalne vrednosti, ni bilo nobenih pripomb, se uvodne izjave 37 do 47 začasne uredbe potrdijo. |
3.3.3 Določitev normalne vrednosti
A. LRK
(25) |
En kitajski proizvajalec izvoznik, ki ni pridobil TGO, je trdil, da je normalna vrednost napačno izračunana, ker ne odraža razlik med različnimi vrstami zadevnega izdelka, ki se prodaja na Norveškem, in podobnim izdelkom, ki se izvaža iz LRK. Po preučitvi te trditve je prevladalo mnenje, da je primerno ponovno izračunati normalno vrednost in pri tem upoštevati razlike v fizikalnih lastnostih med vrstami izdelkov, ki se prodajajo na norveškem notranjem trgu, in tistimi, ki se izvažajo iz LRK v Skupnost. Normalna vrednost je bila izračunana na podlagi vrste izdelka s prilagoditvami za nečistoto titana in vsebnosti FeSi v primeru vrst izdelkov, ki jih ni mogoče neposredno povezati. |
(26) |
Tisti kitajski proizvajalec izvoznik, ki mu je bila odobrena TGO, je del zelo velike kitajske skupine, ki jo sestavlja skoraj sto povezanih družb, ki delujejo v različnih industrijskih sektorjih. Zaradi kompleksne strukture skupine in postopkov konsolidacije, ki je zadevala družbe, vključene v proizvodnjo in prodajo FeSi, so bili nadalje zahtevani in pregledani ažurirani podatki v zvezi s skupino. Poleg tega je bila v uvodni izjavi 49 začasne uredbe predvidena dodatna preiskava stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo električne energije. |
(27) |
Dodatna preiskava je pokazala, da je bilo nakupno ceno proizvajalca izvoznika za električno energijo pri povezanem dobavitelju treba zavrniti, ker ni upoštevala povračila vseh stroškov, nastalih pri proizvodnji električne energije. Nadalje, prodajni, splošni in administrativni stroški („PSA“) proizvajalca izvoznika so bili prilagojeni tako, da upoštevajo končni znesek finančnih stroškov, povezanih s proizvodnjo zadevnega izdelka. Pravzaprav je preiskava pokazala, da so nekaj teh stroškov krile povezane stranke in da zato niso bili upoštevani v izračunu začasne normalne vrednosti. |
(28) |
Potem ko so bile izvedene zgornje prilagoditve stroškov v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe, je bilo ugotovljeno, da so bile domače prodajne cene vseh vrst zadevnega izdelka, ki so bile prodane za izvoz v Skupnost, nedobičkonosne. Zaradi tega je bilo treba konstruirati normalno vrednost za družbo. Normalna vrednost je bila konstruirana na podlagi družbinih lastnih stroškov proizvodnje in zneskov za prilagojene PSA-stroške, kot je opisano zgoraj. Kar zadeva dobiček, je bila – v odsotnosti donosnih poslov družbe in ob nezmožnosti uporabe dobičkov za isto splošno kategorijo izdelkov drugega kitajskega proizvajalca izvoznika – za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe uporabljena stopnja dobička 5 %. Ta stopnja je skladna s tisto, ki se uporablja za konstruiranje normalne vrednosti za proizvajalca izvoznika v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, kot je navedeno v uvodni izjavi 45 začasne uredbe. Posredovanih ni bilo nobenih informacij, da bi tak znesek dobička presegal dobiček, ki ga običajno realizirajo drugi izvozniki ali proizvajalci s prodajo izdelkov iste splošne kategorije na kitajskem trgu. |
B. EGIPT
(29) |
Po uvedbi začasnih ukrepov je eden od egiptovskih proizvajalcev izvoznikov zahteval, da se pri določanju normalne vrednosti na osnovi konstruirane vrednosti uporabi nižja stopnja dobička, skladna s tisto, ki se uporablja za proizvajalca izvoznika v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. |
(30) |
Upoštevati je treba, da so bile konstruirane normalne vrednosti določene skladno z metodologijo iz uvodnih izjav 43 do 45 začasne uredbe. Uporabljena stopnja dobička odraža razmere na trgu v Egiptu in je bila uporabljena v skladu z zahtevami iz uvodnega stavka člena 2(6) osnovne uredbe. Zato je bila uporabljena stopnja, osnovana na lastni dejanski dobičkonosni domači prodaji podobnega izdelka s strani proizvajalca izvoznika, v običajnem poteku trgovine, v obdobju preiskave. Osnovna uredba ne predvideva nadomestitve te stopnje dobička z drugačno stopnjo, kot to predlaga zadevna družba. Zato je bilo treba ta zahtevek zavrniti. |
C. KAZAHSTAN
(31) |
Ker v zvezi z določitvijo normalne vrednosti za Kazahstan ni bilo nobenih pripomb, se uvodna izjava 51 začasne uredbe potrdi. |
D. NEKDANJA JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA MAKEDONIJA
(32) |
Ker v zvezi z določitvijo normalne vrednosti za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo ni bilo nobenih pripomb, se uvodna izjava 52 začasne uredbe potrdi. |
E. RUSIJA
(33) |
Po začasnem razkritju je en ruski proizvajalec izvoznik trdil, da menjalni tečaji, ki se uporabljajo pri izračunu normalne vrednosti, ne ustrezajo dejanskemu časovnemu okviru prodaje. Po preveritvi je bilo ugotovljeno, da je trditev utemeljena, in izračun je bil ustrezno spremenjen. |
(34) |
Po začasnem razkritju je en ruski proizvajalec izvoznik izpodbijal prilagoditev svojih stroškov energije in utemeljeval, da cene energije, ki so jih določili ruski pristojni organi, niso obvezne, temveč okvirne. To so dokazovali s trditvijo družbe, da plačuje ceno, višjo od priporočene, in da je njen dobavitelj električne energije dobičkonosen. Poleg tega je družba trdila, da je dobavitelj električne energije eden redkih neodvisnih dobaviteljev električne energije v Rusiji, ki ni del Združenega elektroenergetskega sistema Rusije, zaradi česar ta dobavitelj tudi ni vključen v kakršne koli prakse navzkrižnega subvencioniranja, izpostavljene v poročilu OECD, ki je omenjen v začasni uredbi. |
(35) |
Glede na utemeljene argumente, ki jih je predložila družba v zvezi z električno energijo, prevladuje mnenje, da se v dokončnem izračunu njene normalne vrednosti ne izvede prilagoditve stroškov energije. |
3.4 Izvozna cena
A. LRK
(36) |
Po začasnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik opozoril, da je pri izračunu njegove izvozne cene menjalni tečaj, uporabljen med RMB in evrom, tečaj na koncu obdobja preiskave, kar precenjuje vrednost menjalnega tečaja. Družba je predlagala, da se namesto tega uporabi povprečni menjalni tečaj obdobja preiskave. Po preučitvi te trditve je bilo sklenjeno, da se v dokončnem izračunu uporabi povprečni menjalni tečaj meseca, v katerem so bile izvedene dejanske prodajne transakcije. |
(37) |
Ker v zvezi s kitajskimi izvoznimi cenami ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodni izjavi 55 in 56 začasne uredbe potrdita. |
B. EGIPT
(38) |
Po uvedbi začasnih ukrepov je eden od egiptovskih proizvajalcev izvoznikov zatrjeval, da je v menjalnih tečajih, ki se uporabljajo za izvozne transakcije pri izvozu v Skupnost, pa tudi pri določitvi tehtane povprečne neto vrednosti izvoza za nekatere vrste zadevnega izdelka nekaj napak. Ugotovljeno je bilo, da so te trditve utemeljene, in izvozne cene so bile ustrezno popravljene. |
C. KAZAHSTAN
(39) |
Ker v zvezi s kazahstanskimi izvoznimi cenami ni bilo nobenih pripomb, se uvodna izjava 58 začasne uredbe potrdi. |
D. NEKDANJA JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA MAKEDONIJA
(40) |
Ker v zvezi z izvoznimi cenami za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo ni bilo nobenih pripomb, se uvodna izjava 59 začasne uredbe potrdi. |
E. RUSIJA
(41) |
Po začasnem razkritju je en ruski proizvajalec izvoznik trdil, da je stopnja dobička njegovega povezanega uvoznika v ES, ki se uporablja pri konstruiranju izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, precenjena. Upošteva se, da je bil dobiček, ki se je uporabljal pri konstruiranju izvozne cene v začasni fazi, dobiček zadevnega povezanega uvoznika. Vendar pa bi, skladno z običajno prakso institucij, uporabljeni znesek dobička moral temeljiti na dobičku, ki ga dosežejo nepovezani uvozniki. V teh okoliščinah je bilo treba stopnjo dobička, ki se uporablja v začasni fazi, popraviti. Namen te spremembe je bil rahlo povečanje uporabljenega dobička, v nasprotju s trditvijo družbe, da je stopnja dobička precenjena. |
(42) |
Po začasnem razkritju je neki drugi ruski proizvajalec izvoznik zatrjeval, da je začasni izračun njegove izvozne cene napačen, saj so bili PSA in dobiček njegove povezane trgovske družbe s sedežem na Britanskih Deviških otokih in tudi prevozni stroški odbiti od cene za prvo prispelo neodvisno stranko na stopnji franko tovarna. Družba je trdila, da je ta trgovska družba pravzaprav prodajna služba proizvajalca. Obe družbi sta pod skupnim nadzorom in opravljata dopolnilne naloge, ki bi bile navadno v pristojnosti enotne upravljavske strukture. Poleg tega je bilo poudarjeno, da ta trgovska družba ne prodaja nobenega drugega izdelka. Na tej podlagi je družba zatrjevala, da so bili pri določanju cene franko tovarna opravljeni preveliki odbitki. V tej zvezi je bilo ugotovljeno, da je trgovska družba izdajala račune strankam v Skupnosti in plačila je prejemala od strank v Skupnosti. Ob tem je treba opozoriti, da je prodaja povezanega trgovca vsebovala pribitek. Poleg tega so finančna poročila trgovca pokazala, da je slednji kril prodajne, splošne in administrativne stroške. Družba ni dokazala, da ti stroški niso nastali s prodajo, med drugim, zadevnega izdelka v Skupnost. Na tej podlagi je bila trditev družbe zavrnjena. Podobno kot prilagoditev, omenjeno v predhodni uvodni izjavi, v zvezi s stopnjo dobička, uporabljeno pri konstruiranju izvozne cene za drugega ruskega proizvajalca izvoznika, je bilo treba popraviti tudi stopnjo dobička, uporabljeno v začasni fazi. Namen te spremembe je bil rahlo zmanjšanje uporabljenega dobička. |
3.5 Primerjava
3.5.1 Uvozne dajatve
(43) |
Po uvedbi začasnih ukrepov je eden od egiptovskih proizvajalcev izvoznikov utemeljeval, da bi moral dobiti nadomestilo za plačilo carin na uvožene surovine, ki se uporabljajo v proizvodnji zadevnega izdelka, prodanega na notranjem trgu. |
(44) |
V odgovor na to je treba spomniti, da se v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe opravi prilagoditev za znesek, ustrezen morebitnim uvoznim dajatvam ali posrednim davkom, ki se krijejo s podobnim izdelkom in materiali, ki so v njem fizično vgrajeni, kadar so namenjeni za porabo v državi izvoznici in niso pobrani ali povrnjeni v zvezi z zadevnim izdelkom, izvoženim v ES. |
(45) |
Zahtevek za nadomestilo za uvozne dajatve za eno surovino, uporabljano za proizvodnjo zadevnega izdelka, ki se prodaja na notranjem trgu, je bil sprejet, saj je bilo dokazano, da so bile za surovino, uvoženo in fizično vgrajeno v zadevni izdelek, prodan v Egiptu, plačane ustrezne carine. Zahtevek za nadomestilo v zvezi z dvema drugima uvoženima surovinama pa je bilo treba zavrniti, saj je preiskava razkrila, da so bili v obdobju preiskave vsi tovrstni uvozi uporabljeni za izvoz zadevnega izdelka. Družba ni dokazala, da je v obdobju preiskave plačala uvozne dajatve, ki kasneje niso bile povrnjene in posledično krite s podobnim izdelkom, ko je bil prodan na notranjem trgu. |
3.5.2 Raven trgovine
(46) |
Eden od egiptovskih proizvajalcev izvoznikov je vložil zahtevek za prilagoditev stopnje trgovine na podlagi domnevne razlike med prodajo na notranjem trgu in na izvoznem trgu. Družba je trdila, da je bila celotna prodaja na notranjem trgu prodaja končnim uporabnikom, medtem ko je bila prodaja Skupnosti prodaja distributerjem. Družba je posredovala podatke in zatrjevala, da bi bilo treba izvesti posebno prilagoditev v skladu s členom 2(10)(d)(ii) osnovne uredbe. |
(47) |
V tej zvezi je treba omeniti, da je zahtevek za prilagoditev stopnje trgovine v skladu s členom 2(10)(d)(i) osnovne uredbe mogoče upoštevati le, kadar se dokaže, da obstajajo dosledne in izrazite razlike v funkcijah in cenah za različne stopnje trgovine na notranjem trgu. |
(48) |
V tem primeru je bilo po začasnem razkritju potrjeno, da je bila celotna domača prodaja v Egiptu prodaja končnim uporabnikom. V skladu s členom 2(10)(d)(i) osnovne uredbe ni bilo mogoče izmeriti razlike v stopnji trgovine med domačo prodajo in izvozom zaradi odsotnosti ustreznih različnih stopenj trgovine na notranjem trgu v Egiptu. |
(49) |
Kar zadeva družbin izvoz v Skupnost, je po končani analizi pripomb družbe po začasnem razkritju potrjeno, da je bila celotna prodaja prodaja distributerjem. Skladno z določbami člena 2(10)(d)(ii) osnovne uredbe je bilo preverjeno, ali so obstajali razlogi za izvedbo posebne prilagoditve stopnje trgovine, kot je trdila družba na podlagi lastnih podatkov. |
(50) |
Vendar je prevladalo mnenje, da podatki, ki jih je predložila družba, ne predstavljajo ustrezne osnove za izmero morebitne posebne prilagoditve. Glede na to, da člen 2(10)(d)(i) osnovne uredbe določa, da „znesek prilagoditve temelji na tržni vrednosti razlike,“ je prevladalo mnenje, da če je mogoče dokazati, da na trgu Skupnosti obstaja razlika v ceni za prodajo različnim vrstam strank, bi se to lahko štelo kot ustrezna osnova za izmero tržne vrednosti razlike tudi po členu 2(10)(d)(ii) osnovne uredbe. V tej zvezi so preučili informacije, ki so jih prejeli od različnih zainteresiranih strank v Skupnosti, v zvezi z njihovo prodajo različnim vrstam strank. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo razlike v cenah na trgu Skupnosti, kadar industrija Skupnosti prodaja različnim vrstam strank (v tem primeru so preučili prodajne cene za končne uporabnike in distributerje). Prevladalo je mnenje, da je torej treba izvesti posebno prilagoditev normalne vrednosti egiptovskega izvoznika, ustrezno omenjeni razliki v cenah. |
(51) |
Po končnem razkritju dejstev in razmislekov, na podlagi katerih naj bi se priporočila uvedba dokončnih ukrepov, je en ruski izvajalec trdil, da je diskriminatorno, če se mu ne odobri zahtevana prilagoditev stopnje trgovine, saj je bila podobna prilagoditev odobrena enemu egiptovskemu izvozniku. V primeru zahtevka ruskega izvoznika je bilo ugotovljeno, da takšna prilagoditev ni utemeljena. Iz preverjenih podatkov, ki jih je predložila družba, je razvidno, da ni doslednih razlik v ceni pri prodajnih cenah FeSi zaradi različnih ravni trgovine na ruskem trgu. Zato v skladu s členom 2(10)(d)(i) osnovne uredbe prilagoditev ni bila potrebna. |
(52) |
Z izjemo prilagoditve iz uvodne izjave 50 se potrdijo uvodne izjave 61 do 63 začasne uredbe. |
3.6 Stopnje dampinga
3.6.1 Splošna metodologija
(53) |
Dodatna analiza po začasni fazi je pokazala, da je bila raven sodelovanja Rusije napačno ocenjena. Pravzaprav je bilo sodelovanje okrog 100 %, medtem ko je (napačna) ocena znašala 32 % (glej uvodno izjavo 76 začasne uredbe). Zato bi bilo treba preostalo stopnjo dampinga določiti na ravni družbe z najvišjo stopnjo dampinga (in ne po metodologiji, uporabljeni v začasni fazi, tj. tehtana povprečna stopnja dampinga najbolj reprezentativne vrste izdelka z najvišjo stopnjo dampinga). |
(54) |
Ker v zvezi s splošno metodologijo izračuna stopnje dampinga ni bilo nobenih drugih pripomb, se potrdijo uvodne izjave 64 do 68 (razen sprememba, opisana v uvodni izjavi 3.5.2) začasne uredbe. |
3.6.2 Stopnje dampinga
A. LRK
(55) |
Za družbe, ki jim je bila odobrena TGO ali IO, se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka, kakor je določeno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe. |
(56) |
Na tej podlagi so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek na meji Skupnosti, brez plačane dajatve, naslednje:
|
(57) |
Podlaga za določitev stopnje dampinga na ravni države je bila določena v uvodni izjavi 71 začasne uredbe. Glede na spremembe kitajskih normalnih vrednosti in izvoznih cen, kakor je navedeno zgoraj, je bila prilagojena tudi stopnja na ravni države, ki jo je zdaj treba določiti pri 55,6 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve. |
B. EGIPT
(58) |
Po uvedbi začasnih ukrepov se je ena od egiptovskih družb pritožila nad metodo izračuna protidampinške dajatve brez nadaljnjega pojasnjevanja. V odgovor na to je treba omeniti, da družba ni utemeljila svojih pripomb. Posledično je bilo treba zahtevek zavrniti. |
(59) |
Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, brez plačane dajatve, so:
|
C. KAZAHSTAN
(60) |
Zaradi nesodelovanja je bila določena le stopnja dampinga na ravni države. Dokončna stopnja dampinga, izražena kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, brez plačane dajatve, je določena pri 37,1 %. |
D. NEKDANJA JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA MAKEDONIJA
(61) |
Sodelujoči proizvajalec izvoznik je edini znan proizvajalec FeSi v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. Dokončni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, brez plačane dajatve, sta naslednji:
|
E. RUSIJA
(62) |
Oba sodelujoča ruska proizvajalca izvoznika sta edina znana proizvajalca FeSi v Rusiji. Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, brez plačane dajatve, so:
|
4. ŠKODA
4.1 Opredelitev industrije Skupnosti
(63) |
Nekatere zainteresirane stranke so zahtevale, naj se ocena škode ne opravi na skupni osnovi, temveč od družbe do družbe, ob upoštevanju domnevnih različnih trendov škode med različnimi proizvajalci Skupnosti. |
(64) |
V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe mora preiskava škode vključevati oceno pomembnih dejavnikov, ki zadevajo industrijo Skupnosti. Izraz „industrija Skupnosti“ je opredeljen v členu 4 osnovne uredbe kot proizvajalci Skupnosti podobnih izdelkov kot celota oziroma tisti proizvajalci, katerih skupna proizvodnja predstavlja večji delež celotne proizvodnje Skupnosti. Iz zgoraj navedenega je jasno, da je treba ugotovitev škode izvesti na ravni industrije Skupnosti, ki se proučuje kot celota, in ne v posamezni situaciji vsakega proizvajalca Skupnosti ločeno. |
(65) |
Na podlagi navedenega se zahtevki zavrnejo in uvodne izjave 78 do 80 začasne uredbe potrdijo. |
4.2 Poraba Skupnosti
(66) |
Ena zainteresirana stranka je trdila, da Komisija v svoji začasni uredbi ni podala bistvenih informacij za svojo analizo škode, kot so mesečna razčlenitev povpraševanja po FeSi, spreminjanje cen na trgu EU, vključno s spreminjanjem cen in stroškov v industriji Skupnosti. |
(67) |
Osnovna uredba ne zahteva, da proizvajalci Skupnosti ali druge zainteresirane stranke mesečno posredujejo podatke za obravnavano obdobje. Prevladuje mnenje, da bi to neupravičeno obremenilo vse zainteresirane stranke, obstaja pa tudi običajna praksa, da se podatke za preiskavo dampinga in škode zahteva letno. Poleg tega stranka ni predložila nobenih dokazov, ki bi potrjevali, da je v trenutnem primeru mesečna analiza nujna za oceno škode. Dejansko tabele v uvodnih izjavah 81, 85, 96 in 97 začasne uredbe primerno odražajo potrošnjo Skupnosti, cene na trgu Skupnosti, dobiček in s tem spreminjanje stroškov v industriji Skupnosti v obravnavanem obdobju. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
4.3 Uvoz iz zadevnih držav v Skupnost
(68) |
Ena zainteresirana stranka je zahtevala, da se uvoz iz Rusije ne sešteva z uvozom iz LRK za namen ocene škode, saj ta uvoz domnevno ne deluje v podobnih pogojih konkurence na trgu Skupnosti. Konkretno je trdila, (i) da večina kitajskih proizvajalcev izvoznikov posluje v pogojih netržnega gospodarstva, (ii) da ruske družbe prodajajo preko povezanih družb, medtem ko kitajski proizvajalci izvozniki prodajajo neposredno neodvisnim strankam, (iii) da so stopnje dampinga in nelojalnega nižanja za kitajske družbe bistveno višje kot stopnje ruskih družb in (iv) da kitajski proizvajalci izvozniki vse bolj prodirajo na trg EU, pri čemer je bil tržni delež v prvih 6 mesecih leta 2006 za 50 % višji kot delež ruskih proizvajalcev izvoznikov. |
(69) |
Kar zadeva prvo trditev, dejstvo, da večina kitajskih proizvajalcev izvoznikov posluje v pogojih netržnega gospodarstva, ni eden od razlogov za dekumulacijo, predvideno v členu 3(4) osnovne uredbe. Dejstvo, ali je zadevni izdelek proizveden v pogojih tržnega gospodarstva na notranjem trgu ali ne, zato ni pomembno za odločanje o kumulaciji uvoza. |
(70) |
Glede druge trditve o domnevni razliki v prodajnih poteh se ugotovi, da četudi so ruski proizvajalci izvozniki uporabljali povezane trgovce, se podobni izdelki, uvoženi tako iz LRK kot Rusije, prodajajo isti vrsti končnih uporabnikov v Skupnosti, namreč uporabnikom in distributerjem. |
(71) |
V zvezi s tretjo trditvijo glede stopenj dampinga in nelojalnega nižanja se ugotovi, da so bile za obe državi stopnje dampinga določene nad pragom de minimis, kot to zahteva člen 3(4)(a) osnovne uredbe, in da je bilo v obeh državah ugotovljeno nelojalno nižanje. |
(72) |
Kar zadeva zadnjo trditev o obsegu uvoza, se ugotovi, da količine, uvožene iz Rusije (in LRK), niso bile zanemarljive, kot to zahteva člen 3(4)(a) osnovne uredbe, saj so v obdobju preiskave dosegle tržni delež 18 % oziroma 21 %. |
(73) |
Iz vseh teh razlogov dekumulacija uvoza iz Rusije ni upravičena in zahtevek se zavrne. |
(74) |
Neka druga zainteresirana stranka je zatrjevala, da Komisija ni analizirala pogojev konkurence med izdelki, uvoženimi iz zadevnih držav, in trdila, da bi bilo zato treba ločeno oceniti vplive dampinškega egiptovskega uvoza na stanje industrije Skupnosti. |
(75) |
Kot se predlaga v uvodnih izjavah 83 in 89 začasne uredbe, so bili pogoji konkurence med uvoženimi izdelki glede podobnosti izdelka in podobnosti obnašanja izvoznikov (tj. pomena ravni obsega uvoza, spreminjanja in ravni cene uvoza, njihovega nelojalnega nižanja cen v industriji Skupnosti ter podobnosti prodajnih poti) analizirani. Ugotovljeno je bilo, da so pogoji, ki upravičujejo kumulativno oceno uvoza iz zadevnih držav, izpolnjeni. Zato je bilo treba ta zahtevek zavrniti, uvodno izjavo 84 osnovne uredbe pa potrditi. |
(76) |
En egiptovski proizvajalec izvoznik je prav tako trdil, da njegov omejen obseg izvoza v obdobju preiskave ni povzročil škode industriji Skupnosti in da bi zato njegov položaj bilo treba oceniti ločeno. V tej zvezi se ugotovi, da je treba, v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe, vpliv dampinškega uvoza na stanje industrije Skupnosti kumulativno oceniti, če, med drugim, obseg uvoza iz vsake države, ki je predmet preiskave, ni zanemarljiv. Ker je bilo ugotovljeno, da je uvoz iz Egipta v obdobju preiskave dosegel tržni delež 3,7 %, ta torej ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
(77) |
Ker v zvezi s tem ni bilo nobenih drugih pripomb, se potrdijo uvodne izjave 82 do 89 začasne uredbe. |
4.4 Nelojalno nižanje cen
(78) |
Ena zainteresirana stranka je zahtevala, da se stopnje nelojalnega nižanja, ki jih najdemo v začasni uredbi, znižajo za 3 % do 5 %, da bi tako odražale „lokalno pridobljeni“ FeSi, saj bi proizvajalec jekla v Skupnosti domnevno plačal dodatek za lokalno (v EU) pridobljen material, ki bi odražal zanesljivost, kakovost in časovni okvir dobave. |
(79) |
V uvodnih izjavah 38 ter 87 do 89 začasne uredbe je obrazložena podlaga za primerjavo cen, ki jih obračunava industrija Skupnosti, s tistimi, ki jih obračunavajo zadevni izvozniki. V primerjavi so bile upoštevane različne lastnosti zadevnega izdelka, kot je opredeljen v uvodni izjavi 13 začasne uredbe. Poleg tega, kar zadeva zanesljivost in časovni okvir dobave, preiskava ni razkrila, da prihaja do plačevanja kakršnega koli tovrstnega dodatka ali da je ta potencialna konkurenčna prednost vključena v ceno, ki jo industrija Skupnosti zaračunava proizvajalcem jekla. In končno, zainteresirana stranka ni predložila nobenih dokazov, s katerimi bi podkrepila svoj zahtevek, ki ga je bilo zato treba zavrniti. |
4.5 Stanje industrije Skupnosti
(80) |
Nekatere zainteresirane stranke so podvomile v metodologijo, ki se uporablja v uvodni izjavi 93 začasne uredbe za izračun proizvodne zmogljivosti industrije Skupnosti. Konkretno so predlagale uporabo podatka o zmogljivosti, ki bi upošteval zaprtja zaradi vzdrževanja in izpadov električne energije, namesto „teoretične nazivne zmogljivosti“, kot je uporabljena v začasni uredbi. |
(81) |
Preiskava je pokazala, da so bile vse ustavitve strojev industrije Skupnosti zaradi vzdrževanja ali izpadov električne energije v obravnavanem obdobju začasne narave in da do njih ni prihajalo redno. Velja omeniti, da četudi bi bilo treba izvesti prilagoditve proizvodne zmogljivosti, kot predlagajo te zainteresirane stranke, bi trendi v zvezi s proizvodno zmogljivostjo in izkoriščenostjo zmogljivosti ostali nespremenjeni. Enake bi ostale tudi sklepne ugotovitve o obstoju znatne škode, povzročene industriji Skupnosti. Zato je treba zahtevek za uporabo drugačne opredelitve proizvodne zmogljivosti zavrniti. |
(82) |
Na podlagi zgornjih dejstev in premislekov se potrdi sklepna ugotovitev iz uvodnih izjav 107 do 110 začasne uredbe, da je bila industriji Skupnosti povzročena znatna škoda. |
5. VZROČNA ZVEZA
(83) |
Nekatere zainteresirane stranke so zahtevale, naj se ocena vzročne zveze med škodo, povzročeno industriji Skupnosti, in dampinškim uvozom ne opravi na skupni osnovi, temveč od družbe do družbe, ob upoštevanju domnevnih različnih vzročnih dejavnikov med različnimi proizvajalci Skupnosti. |
(84) |
Kot je omenjeno že v uvodni izjavi 64 v zvezi s škodo, v členu 3(5), 3(6) in 3(7) osnovne uredbe ni nobene pravne podlage, iz katere bi bilo mogoče sklepati, da naj bi se vzročna zveza ocenjevala na osnovi posameznih proizvajalcev Skupnosti, zajetih v opredelitev industrije Skupnosti. Slednja je opredeljena v členu 4 osnovne uredbe kot proizvajalci Skupnosti podobnih izdelkov kot celota oziroma tisti proizvajalci, katerih skupna proizvodnja predstavlja večji delež celotne proizvodnje Skupnosti. |
5.1 Učinek dampinškega uvoza
(85) |
Treba je spomniti, da sta se obseg dampinškega uvoza iz zadevnih držav in tržni delež v obravnavanem obdobju znatno povečala. Poleg tega je prišlo do očitnega časovnega sovpada med povečanjem dampinškega uvoza in poslabšanjem ekonomskega stanja industrije Skupnosti. Ta industrija ni mogla povišati prodajnih cen na raven, potrebno za pokritje njenih celotnih stroškov, saj je njene cene v obdobju preiskave nelojalno nižal dampinški uvoz. |
(86) |
Na tej podlagi se potrdijo ugotovitve in sklepi iz uvodnih izjav 112 do 114 začasne uredbe. |
5.2 Oblikovanje cen fero-silicija
(87) |
Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je FeSi blago, ki se prodaja na svetovnem trgu, ter da se tržne cene za FeSi oblikujejo glede na nihanje povpraševanja jeklarske industrije in ne temeljijo na stroških. |
(88) |
V tržnih gospodarstvih in v normalnih tržnih pogojih se cene praviloma oblikujejo glede na ravni povpraševanja in ponudbo določenega izdelka na trgu. Vendar pa lahko obstajajo tudi drugi dejavniki, kot je na primer poceni dampinški uvoz, ki pri ravni cen igra pomembno vlogo. V trenutnem primeru je preiskava pokazala, da na mehanizme oblikovanja cen FeSi resnično vpliva prisotnost velikih količin dampinškega uvoza. Čeprav je nedvomno res, da je svetovno povpraševanje po FeSi, zlasti s strani jeklarske industrije, vplivalo na oblikovanje cen v določenih delih obravnavanega obdobja, so razpoložljive informacije pokazale, da so bila tudi obdobja, v katerih so se pogodbene cene FeSi znižale kljub rastočemu povpraševanju. |
(89) |
Iste zainteresirane stranke so posredovale podatke, ki prikazujejo razvoj proizvodnje nerjavnega in surovega jekla v EU ter spreminjanje promptnih cen FeSi v EU od leta 2002 naprej. Iz teh podatkov so zainteresirane stranke sklepale, da so cene FeSi lahko odvisne samo od povpraševanja (zlasti s strani proizvajalcev jekla). Vendar je analiza teh podatkov potrdila sklepno ugotovitev iz uvodne izjave 88, namreč da so tudi na ravni Skupnosti cene FeSi v določenih obdobjih padale kljub rastočemu povpraševanju jeklarske industrije. |
(90) |
Zato je treba trditev, da je nizko raven cen FeSi narekovalo povpraševanje in ne dampinški uvoz, zavrniti. |
5.3 Konkurenčnost industrije Skupnosti
(91) |
Ena zainteresirana stranka je zatrjevala, da je treba škodo, povzročeno industriji Skupnosti, pripisati izključno domnevni nekonkurenčnosti proizvajalcev Skupnosti in ne dampinškemu uvozu. Konkretno se je ta zainteresirana stranka sklicevala na delovni dokument (3), v katerem se surovine in energija omenjajo kot najpomembnejši dejavniki konkurenčnosti za kovinsko industrijo EU. |
(92) |
Toda analiza omenjenega delovnega dokumenta je pokazala, da v besedilu ni nobene ugotovitve, ki bi se nanašala na morebitno nekonkurenčnost evropske industrije fero zlitin. Nasprotno, ta delovni dokument navaja, da se proizvajalci fero zlitin „soočajo z rastočim uvozom iz tretjih držav, kot so LRK, Rusija, Ukrajina, Brazilija in Kazahstan. To bi utegnilo ogroziti dolgoročno trajnost industrije fero zlitin v EU, če se hitro ne zagotovijo enotni pogoji delovanja s konkurenco iz tretjih držav (4)“. Na podlagi navedenega je bila trditev zavrnjena. |
(93) |
Ista zainteresirana stranka je nadalje trdila, da je bila večina proizvajalcev Skupnosti nedobičkonosnih, še preden je na trgu Skupnosti prišlo do kakršnega koli škodljivega dampinga. Šibkega ekonomskega stanja industrije Skupnosti torej ni povzročil dampinški uvoz, temveč ranljive strukture stroškov. |
(94) |
Kot je nedvoumno dokazano v uvodni izjavi 97 začasne uredbe, je bila industrija Skupnosti leta 2003 dobičkonosna, s stopnjo dobička pred obdavčitvijo 2,3 %, ki se je leta 2004 povečala na 2,7 %. Leta 2005 pa je prišlo do tendence bistvenega zmanjševanja dobičkonosnosti in izgube so dosegle –9,2 % prihodkov od prodaje. Največje izgube v višini –12,9 % so nastale v obdobju preiskave. V tej zvezi je treba spomniti, da se del leta 2005 prekriva z obdobjem preiskave. Zato je treba argument, da je bila industrija Skupnosti nedobičkonosna, še preden je prišlo do kakršnega koli škodljivega dampinga, zavrniti. |
5.4 Uvoz iz drugih tretjih držav
(95) |
Kar zadeva uvoz iz drugih tretjih držav, se, ker ni bilo nobenih novih pripomb, potrdi sklepna ugotovitev iz uvodne izjave 121 začasne uredbe, da ta uvoz ni bistveno prispeval k škodi, povzročeni industriji Skupnosti. |
5.5 Učinki drugih dejavnikov
5.5.1 Pripombe zainteresiranih strank
(96) |
Različne zainteresirane stranke so ponovile trditve, ki so jih izrekle že pred uvedbo začasnih ukrepov, češ da so znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, domnevno povzročili drugi dejavniki, kot je dampinški uvoz. Te trditve so bile ustrezno obravnavane že v začasni uredbi. Konkretneje, trditve, ki se nanašajo na domnevno samopovzročeno znatno škodo, so bile obravnavane v uvodnih izjavah 134 do 136 začasne uredbe, trditve v zvezi z upadom povpraševanja po jeklu pa v uvodni izjavi 124 začasne uredbe. Čeprav ni bilo predloženih nobenih novih elementov v podporo teh trditev, so spodaj dodatno pojasnjene glavne ugotovitve in sklepi iz začasne uredbe. |
5.5.1.1
(97) |
Več zainteresiranih strank je trdilo, da sta močno povečanje stroškov, zlasti surovin in električne energije, ki ga je utrpela industrija Skupnosti, in zmanjšanje proizvodne zmogljivosti enega proizvajalca Skupnosti povzročila znatno škodo, ugotovljeno v obdobju preiskave. |
(98) |
Kar zadeva domnevno zmanjšanje proizvodne zmogljivosti enega proizvajalca Skupnosti, je treba spomniti, da je bila izvedena prilagoditev zmogljivosti, kot je omenjena v uvodni izjavi 93 začasne uredbe, z namenom polnega upoštevanja tega stanja. |
(99) |
Kar zadeva zvišanja stroškov, je industrija Skupnosti zatrdila, da do zvišanj stroškov, ki jih je opaziti v industriji zlitin, običajno pride na globalni ravni, s čimer v enaki meri prizadenejo vso svetovno industrijo. Analiza spreminjanja cen pomembnejših stroškovnih postavk v obravnavanem obdobju kaže, da so se stroški zvišali (električna energija, kvarcit in pasta za elektrode). Vendar je preiskava pokazala, da četudi bi ta zvišanja delno nadomestili z zvišanji prodajnih cen, industrija Skupnosti zaradi poceni dampinškega uvoza ne more na svojo prodajno ceno prenesti celotnega učinka zvišanj stroškov. Uvodne izjave 131 do 140 začasne uredbe se zato potrdijo. |
(100) |
Več zainteresiranih strank je trdilo, da ima neki določeni proizvajalec Skupnosti težave z dobaviteljem električne energije, kar je pripeljalo do manjših proizvodnih količin v letih 2005 in 2006. Trdile so, da to docela pojasnjuje zmanjšanje obsega proizvodnje in prodaje industrije Skupnosti ter izgubo dobičkonosnosti. |
(101) |
Kot je že omenjeno v uvodni izjavi 84, je treba vzrok za povzročeno škodo analizirati na ravni industrije Skupnosti kot celote. Vendar pa, zavoljo argumenta, četudi bi podatke, ki se nanašajo na tega proizvajalca, lahko izločili iz ocene škode, bi trendi, ki jih je opaziti za preostanek industrije Skupnosti, ostali skrajno negativni in bi še naprej odražali znatno škodo. Zato je bilo treba to trditev zavrniti. |
5.5.2 Sklepna ugotovitev o vzročni zvezi
(102) |
Glede na zgornjo analizo, ki je ustrezno razlikovala in ločila vplive vseh drugih znanih dejavnikov na stanje industrije Skupnosti od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se potrdi, da ti drugi dejavniki kot taki ne spremenijo dejstva, da je treba ocenjeno znatno škodo pripisati dampinškemu uvozu. |
(103) |
Glede na navedeno se ugotovi, da je dampinški uvoz FeSi s poreklom iz LRK, Kazahstana, Egipta, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije industriji Skupnosti povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe. |
(104) |
Ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 137 do 140 začasne uredbe potrdijo. |
6. INTERES SKUPNOSTI
6.1 Interes industrije Skupnosti in drugega proizvajalca Skupnosti
(105) |
Nekatere zainteresirane stranke so zatrjevale, da je od konca obdobja preiskave trg FeSi okreval in da so cene domnevno dosegle rekordne ravni. Industrija Skupnosti naj bi tako lahko nadaljevala s proizvodnjo in povečala dobičkonosnost, ne da bi bilo treba uvesti kakršne koli protidampinške ukrepe. Poleg tega so trdile, da bi imeli le proizvajalci izvozniki s sedežem v tretjih državah, ki jih ne zadevajo protidampinški ukrepi, korist od uvedbe ukrepov, in ne industrija Skupnosti. |
(106) |
V skladu s členom 6(1) osnovne uredbe se za namen ugotovitve običajno ne upoštevajo informacije, ki se nanašajo na čas po obdobju preiskave. Kakor koli že, čeprav razpoložljive informacije kažejo, da so cene FeSi v mesecih po obdobju preiskave resnično sledile naraščajočemu trendu, so se v istem obdobju zvišale tudi cene za večje stroškovne vložke FeSi. Na tej podlagi ni mogoče zaključiti, da je industrija Skupnosti okrevala v obsegu, ko uvedba ukrepov ne bi bila upravičena. To trditev je bilo zato treba zavrniti. |
(107) |
Kar zadeva argument, da bi imeli dejansko le proizvajalci izvozniki s sedežem v tretjih državah, ki jih ne zadevajo protidampinški ukrepi, korist od uvedbe ukrepov, in ne industrija Skupnosti, je treba spomniti, da je cilj protidampinških ukrepov popraviti učinke dampinga, ki izkrivljajo trgovino, in obnoviti učinkovito konkurenco na trgu Skupnosti. Na eni strani torej uvozu iz zadevnih držav ne bo preprečen vstop na trg Skupnosti, na katerem bo prevladala učinkovita konkurenca v korist vseh subjektov. Podobno bo industrija Skupnosti žela sadove obnove učinkovite konkurence na trgu Skupnosti. Na tej podlagi prevladuje mnenje, da je argument neutemeljen in ga je zato treba zavrniti. |
(108) |
Ker glede tega ni bilo nobenih drugih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav 143 do 149 začasne uredbe potrdijo. |
6.2 Interes dobaviteljev surovin
(109) |
Ker dobavitelji po razkritju začasnih ugotovitev niso dali nobenih pripomb, se potrdijo uvodne izjave 150 do 152 začasne uredbe. |
6.3 Interesi uvoznikov
(110) |
Ena zainteresirana stranka, ki uvaža FeSi iz LRK in ga dobavlja zlasti livarnam, je izjavila, da bo imela uvedba morebitnih protidampinških ukrepov hude negativne učinke na industrijo železnih odlitkov, kar bo privedlo do zaprtja podjetij v tej industriji in posledično do izgube delovnih mest na trgu Skupnosti. |
(111) |
Toda, kot je na kratko opisano v uvodni izjavi 115, je kljub zelo omejenemu sodelovanju livarn nadaljnja preiskava, opravljena po uvedbi začasnih ukrepov, pokazala, da ni verjetno, da bi uvedba ukrepov imela bistveno negativen učinek na livarne. Zato je bila ta trditev zavrnjena. |
(112) |
Ker glede tega ni bilo nobenih drugih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav 153 do 158 začasne uredbe potrdijo. |
6.4 Interes uporabnikov
(113) |
Kot je na kratko opisano v uvodnih izjavah 3 do 5, je bil možni vpliv začasnih ukrepov na stanje predelovalnih industrij, zlasti livarn in proizvajalcev jekla, dodatno proučen. Čeprav je bilo zainteresiranim strankam poslanih več kot 500 vprašalnikov, je bilo njihovo sodelovanje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 5, zelo slabo. |
(114) |
Dodatna analiza se je osredotočila na obe glavni skupini uporabnikov, in sicer na proizvajalce jekla in livarne. Na podlagi prejetih dodatnih podatkov je bilo potrjeno, da FeSi v povprečju predstavlja približno 0,7 % proizvodnih stroškov proizvajalcev jekla. Pri livarnah je, kot je bilo ugotovljeno, ta delež višji (1,4 % proizvodnih stroškov). |
(115) |
Na tej podlagi in ob upoštevanju, da je povprečna stopnja dokončne dajatve 23,4 %, ni pričakovati, da bi bil vpliv ukrepov na jeklarsko in livarsko industrijo velik, saj bo na njune finančne rezultate vplival za največ 0,16 % oziroma 0,33 %. Na ta primer z najbolj črnim scenarijem je treba gledati v luči ugodnih učinkov, ki jih bo popravljanje izkrivljanja trgovine imelo na trg Skupnosti v celoti. Poleg tega, če se v tej analizi upošteva tudi dejstvo, da uvoz iz zadevnih držav predstavlja okrog 50 % potrošnje Skupnosti, potem bi bil vpliv ukrepov na finančne rezultate predelovalnih industrij resnično bistveno manjši. |
(116) |
Glede na navedeno se uvodna izjava 166 začasne uredbe potrdi. |
6.5 Predhodni postopki
(117) |
Več zainteresiranih strank je trdilo, da so se, zato ker protidampinški ukrepi, uvedeni v preteklosti, domnevno niso imeli pričakovanega popravljalnega učinka na industrijo Skupnosti, institucije odločile pustiti, da se protidampinški ukrepi iztečejo v letu 2001, glej uvodno izjavo 129 Odločbe Komisije 2001/230/ES z dne 21. februarja 2001 o zaključku protidampinškega postopka glede uvoza fero-silicija iz Brazilije, Ljudske republike Kitajske, Kazahstana, Rusije, Ukrajine in Venezuele (5). |
(118) |
Osnovna uredba, brez komentiranja pravilnosti zgornje trditve, zahteva, da se odločitve sprejemajo na podlagi informacij, zbranih in analiziranih med zadevno preiskavo in ne na podlagi prejšnjih preiskav. Zgornja predpostavka teh zainteresiranih strank zato v tem primeru ni relevantna in jo je treba zavrniti. |
6.6 Sklepna ugotovitev o interesu Skupnosti
(119) |
Glede na rezultate nadaljnje preiskave vidikov interesa Skupnosti v zvezi z zgoraj opisanim primerom se potrdijo ugotovitve in sklepi iz uvodnih izjav 141 do 168 začasne uredbe. |
7. DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI
7.1 Stopnja odprave škode
(120) |
Več zainteresiranih strank je izpodbijalo začasno ugotovitev, da bi bila stopnja dobička 5 % tista stopnja dobička, ki bi jo industrija te vrste v sektorju lahko razumno dosegla v normalnih pogojih konkurence. |
(121) |
Ena zainteresirana stranka je zahtevala, naj se stopnja dobička za industrijo Skupnosti, ki se uporablja za določitev stopnje odprave škode, določi na ravni dobička, ki ga je industrija Skupnosti realizirala v letu 2003, tj. 2,3 %, in v nobenem primeru višje od ravni iz leta 2004, ki je bilo izjemno uspešno leto za sektor zlitin. |
(122) |
Določitev stopnje odprave škode mora temeljiti na oceni stopnje dobička, za katero lahko industrija Skupnosti upravičeno pričakuje, da jo bo dosegla brez dampinškega uvoza, s prodajo podobnega izdelka na trgu Skupnosti. Stopnja dobička, dosežena na začetku obdobja, obravnavanega v dani preiskavi, se lahko šteje kot dobiček, realiziran brez dampinškega uvoza. Vendar pa je treba spomniti tudi, da so med preiskavo v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, ki je privedla do prenehanja protidampinških ukrepov, glede uvoza FeSi s poreklom iz Brazilije, LRK, Kazahstana, Rusije, Ukrajine in Venezuele, dobički, ki jih je realizirala industrija Skupnosti brez dampinškega uvoza, dosegli ravni do 11,2 %, glej uvodno izjavo 105 Sklepa Komisije 2001/230/ES. Skladno s tem uporabljeni ciljni dobiček 5 %, uporabljen v tej preiskavi, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 171 začasne uredbe, odraža precej konzervativen pristop. Na podlagi navedenega je bilo treba zahtevek zavrniti. |
(123) |
Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi s stopnjo odprave škode, se uvodne izjave 169 do 171 začasne uredbe potrdijo. |
7.2 Oblika in stopnja dajatev
(124) |
Glede na navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na ravni, ki omogoča odpravo škode, povzročene z dampinškim uvozom, ne da bi se presegla ugotovljena stopnja dampinga. |
(125) |
Ob upoštevanju pripomb, ki so jih po začasnem razkritju prejele nekatere zainteresirane stranke, in sprememb, opisanih v tej uredbi, so bile nekatere stopnje spremenjene. |
(126) |
Stopnje dokončnih dajatev so dokončno določene takole:
|
(127) |
Nekatere zainteresirane stranke so predlagale, da se uvede minimalna uvozna cena namesto dajatve ad valorem. Vendar pa se je zdela uvedba minimalne uvozne cene v tem primeru neustrezna. Ugotovljeno je bilo, da se FeSi uvaža v mnogih različnih oblikah z občutno drugačnimi ravnmi cen. Poleg tega imajo vsi sodelujoči izvozniki različne stopnje dajatve (nekatere na podlagi stopenj dampinga, nekatere na podlagi stopenj škode), kar pomeni mnogo različnih minimalnih uvoznih cen. Uvedba minimalnih uvoznih cen bi bila v teh razmerah neučinkovit ukrep. Zato je bil predlog zavrnjen. |
(128) |
Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevnih držav, ki jih proizvajajo te družbe in s tem omenjeni specifični pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga gospodarska družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi subjekti, ne morejo uporabljati teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge gospodarske družbe“. |
(129) |
Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (6) skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je na primer povezana s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve. |
7.3 Zaveze
(130) |
Zaveza, ki jo je ponudil proizvajalec izvoznik v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, je bila sprejeta v začasni fazi v skladu z začasno Uredbo. Po razkritju dokončnih ugotovitev so en proizvajalec izvoznik iz Egipta, oba proizvajalca izvoznika iz Rusije in en kitajski izvoznik ponudili cenovne zaveze v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. |
(131) |
Vendar pa se opozarja, da so bile cene zadevnega izdelka in podobnega izdelka od uvedbe začasnih ukrepov zelo spremenljive, zaradi česar FeSi ni več primeren za fiksno cenovno zavezo. Da bi rešili ta problem, se je preučila možnost indeksiranja minimalne uvozne cene glede na glavne stroškovne vložke. Vendar pa je bilo sklenjeno, da se spremenljivosti cen na trgu ne da pojasniti samo s povečanjem cene glavnega stroškovnega vložka, zato ni mogoče indeksirati minimalnih uvoznih cen glede na ceno glavnega stroškovnega vložka. Na podlagi zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da ni mogoče sprejeti zavez, ki so jih ponudili izvozniki. |
(132) |
Pri preučevanju, ali naj se štiri ponujene zaveze po razkritju dokončnih ugotovitev sprejmejo, je Komisija glede na spremenjene razmere glede spremenljivosti cen preučila tudi izvedljivost zaveze proizvajalca izvoznika v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, ki je bila sprejeta v začasni fazi. Zaradi zgoraj opisane močne spremenljivosti cen minimalna uvozna cena zaveze ne zadošča več za odpravo škodljivih učinkov dampinga, kakor je bilo ugotovljeno v preiskavi. Cene so se dejansko močno zvišale v mesecih po sprejetju zaveze. Glede na to, da minimalne uvozne cene ni mogoče indeksirati, je bilo sklenjeno, da zaveza v takšni obliki, kot je, namreč s fiksnimi minimalnimi cenami, ni več izvedljiva. Zato je treba sprejetje zaveze, ki jo je ponudil proizvajalec izvoznik v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, umakniti. Zato je Komisija umaknila svoje sprejetje zaveze z Uredbo Komisije (ES) št. 174/2008 (7). |
7.4 Dokončno pobiranje začasnih dajatev in posebno spremljanje
(133) |
Glede na višino ugotovljenih stopenj dampinga in glede na stopnjo škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje, da je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini zneska dokončno uvedenih dajatev. Kjer so dokončne dajatve nižje od začasnih dajatev, se začasno zavarovani zneski, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev, sprostijo. Kjer so dokončne dajatve višje od začasnih, se dokončno poberejo samo zneski, zavarovani na stopnji začasnih dajatev. |
(134) |
Za zmanjšanje tveganj izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi, ki se uporabljajo samo za družbe, za katere je uvedena individualna stopnja dajatve, vključujejo predložitev veljavne trgovinske fakture, ki je skladna z zahtevami iz Priloge, carinskim organom držav članic. Za uvoz, ki ga taka faktura ne spremlja, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge izvoznike. |
(135) |
Treba je opozoriti, da če se bo po uvedbi protidampinških ukrepov znatno povečal obseg izvoza družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatve, bi se takšno povečanje obsega samo po sebi lahko štelo kot sprememba vzorca trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potrebo po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledično uvedbo dajatve na ravni države – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz fero-silicija, ki spada pod oznake KN 7202 21 00, 7202 29 10 in 7202 29 90, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Kazahstana, Egipta, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije.
2. Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatve, za izdelke, ki jih proizvajajo spodaj naštete družbe, je:
Država |
Družba |
Stopnja protidampinške dajatve (%) |
Dodatna oznaka TARIC |
Ljudska republika Kitajska |
Erdos Xijin Kuangye Co., Ltd., Industrijski park Qipanjing |
15,6 |
A829 |
Lanzhou Good Land Ferroalloy Factory Co., Ltd., Xicha Village |
29,0 |
A830 |
|
vse druge družbe |
31,2 |
A999 |
|
Egipt |
The Egyptian Ferroalloys Company, Kairo |
15,4 |
A831 |
vse druge družbe |
18,0 |
A999 |
|
Kazahstan |
vse družbe |
33,9 |
— |
Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija |
vse družbe |
5,4 |
— |
Rusija |
Bratsk Ferroalloy Plant, Bratsk |
17,8 |
A835 |
vse druge družbe |
22,7 |
A999 |
3. Uporaba individualnih stopenj dajatve, ki so določene za družbe, navedene v odstavku 2, je pogojena s predložitvijo veljavne trgovinske fakture carinskim organom držav članic, ki je skladna z zahtevami, navedenimi v Prilogi. Kadar družbe take fakture ne predložijo, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za vse druge družbe.
4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.
Člen 2
Dokončno se poberejo zneski, zavarovani z začasnimi protidampinškimi dajatvami v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 994/2007 na uvoz fero-silicija, ki spada pod oznake KN 7202 21 00, 7202 29 10 in 7202 29 90, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Kazahstana, Egipta, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije. Zavarovani zneski, ki presegajo znesek dokončnih protidampinških dajatev, se sprostijo. Če so dokončne dajatve višje od začasnih, se dokončno poberejo samo varščine, položene na ravni začasnih dajatev.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 25. februarja 2008
Za Svet
Predsednik
A. VIZJAK
(1) UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).
(2) UL L 223, 29.8.2007, str. 1.
(3) Delovni dokument služb Komisije: Analiza gospodarskih kazalcev kovinske industrije EU: vpliv surovin in dobave energije na konkurenčnost (Analysis of economic indicators of the EU metals industry: the impact of raw materials and energy supply on competitiveness), Bruselj, 2.8.2006, SEC(2006) 1069.
(4) Ibid. str. 88.
(5) UL L 84, 23.3.2001, str. 36.
(6) European Commission, Directorate-General for Trade, Direction H, Office J-79 4/23, 1049 Bruselj, Belgija.
(7) Glej stran 23 tega Uradnega lista.
PRILOGA
Izjava, ki jo podpiše uradnik družbe, v spodnji obliki mora biti na veljavni trgovinski fakturi iz člena 1(3):
1. |
Ime in položaj uradnika družbe, ki je izdal trgovinsko fakturo. |
2. |
Izjava: „Spodaj podpisani potrjujem, da je [količina] fero-silicija, prodanega za izvoz v Evropsko skupnost, ki ga zajema ta faktura, proizvedla (ime in registrirani sedež družbe) (dodatna oznaka TARIC) v (zadevna država). Izjavljam, da so podatki, navedeni v tej fakturi, popolni in resnični. Datum in podpis“ |
28.2.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 55/21 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 173/2008
z dne 27. februarja 2008
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (1), in zlasti člena 138(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 1580/2007 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi. |
(2) |
V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k Uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 28. februarja 2008.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. februarja 2008
Za Komisijo
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.
PRILOGA
k Uredbi Komisije z dne 27. februarja 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Tarifna oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
JO |
69,6 |
MA |
47,6 |
|
TN |
129,8 |
|
TR |
92,1 |
|
ZZ |
84,8 |
|
0707 00 05 |
JO |
190,5 |
MA |
64,7 |
|
TR |
203,0 |
|
ZZ |
152,7 |
|
0709 90 70 |
MA |
90,3 |
TR |
142,6 |
|
ZZ |
116,5 |
|
0709 90 80 |
EG |
54,8 |
ZZ |
54,8 |
|
0805 10 20 |
AR |
69,8 |
EG |
43,5 |
|
IL |
52,7 |
|
MA |
49,3 |
|
TN |
47,3 |
|
TR |
73,3 |
|
ZA |
57,8 |
|
ZZ |
56,2 |
|
0805 20 10 |
IL |
116,5 |
MA |
113,8 |
|
ZZ |
115,2 |
|
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90 |
IL |
84,3 |
MA |
152,0 |
|
PK |
48,1 |
|
TR |
73,3 |
|
ZZ |
89,4 |
|
0805 50 10 |
AR |
48,9 |
EG |
85,4 |
|
IL |
90,4 |
|
TR |
114,7 |
|
UY |
52,4 |
|
ZA |
79,7 |
|
ZZ |
78,6 |
|
0808 10 80 |
AR |
102,3 |
CA |
86,4 |
|
CL |
63,5 |
|
CN |
76,6 |
|
MK |
42,4 |
|
US |
108,6 |
|
UY |
89,9 |
|
ZA |
106,7 |
|
ZZ |
84,6 |
|
0808 20 50 |
AR |
89,9 |
CL |
76,0 |
|
CN |
113,3 |
|
US |
123,2 |
|
ZA |
97,7 |
|
ZZ |
100,0 |
(1) Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ pomeni „drugega porekla“.
28.2.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 55/23 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 174/2008
z dne 27. februarja 2008
o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 994/2007 o uvedbi protidampinške dajatve na uvoz fero-silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 8 Uredbe,
po posvetovanju s Svetovalnim odborom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Komisija je 30. novembra 2006 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (2), napovedala začetek protidampinškega postopka glede uvoza fero-silicija („FeSi“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije v Skupnost. |
(2) |
Komisija je z Uredbo (ES) št. 994/2007 (3) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz FeSi, ki se trenutno uvršča pod oznake KN 7202 21 00, 7202 29 10 in 7202 29 90, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije. Ukrep, ki se uporablja za ta uvoz, je dajatev ad valorem, izjema pa je izvoznik proizvajalec iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, katerega zaveza je bila sprejeta v navedeni uredbi. |
(3) |
Med preučevanjem, ali je cenovna zaveza še vedno izvedljiva, je bilo ugotovljeno, da so cene FeSi po uvedbi začasnih ukrepov in sprejetju zaveze še naprej nihale. Na splošno je bilo ugotovljeno, da so se cene FeSi znatno spreminjale. Zaradi zgoraj opisane spremenljivosti cen je bilo sklenjeno, da fiksne minimalne uvozne cene zaveze glede na ugotovitve iz preiskave niso več veljavna oblika ukrepa. |
(4) |
Za rešitev te težave je bila preučena možnost indeksiranja minimalnih uvoznih cen glede na ceno glavnega stroškovnega vložka. Vendar je bilo sklenjeno, da se spremenljivosti cen na trgu ne da pojasniti samo s povečanjem cene glavnega stroškovnega vložka, zato minimalnih uvoznih cen ni mogoče indeksirati. Zato je bilo sklenjeno, da zaveza v trenutni obliki, in sicer s fiksnimi minimalnimi cenami, ni več izvedljiva in da indeksacija cene ne bi odpravila težave, ki jo predstavlja fiksna narava minimalne cene. Zato je bilo sklenjeno, da se FeSi ne šteje več za primernega za fiksno cenovno zavezo (glej tudi uvodni izjavi 131 in 132 Uredbe Sveta (ES) št. 172/2008 (4)) in da je treba umakniti sprejetje zaveze, ki jo je ponudila zadevna družba. |
(5) |
Zadevna družba je bila obveščena o sklepih Komisije, dana pa ji je bila tudi možnost, da predloži pripombe. |
(6) |
Družba je trdila, da so razlogi Komisije za umik zaveze v nasprotju z analizo interesa Skupnosti, v kateri je v razkritju družbi navedla, da „čeprav razpoložljive informacije kažejo, da so cene FeSi v mesecih po obdobju preiskave resnično sledile naraščajočemu trendu, so se v istem obdobju zvišale tudi cene za večje stroškovne vložke FeSi“. |
(7) |
Glede tega je treba opozoriti, da zgoraj navedena izjava, kakor je potrjena v uvodni izjavi 106 Uredbe (ES) št. 172/2008, ne vzpostavlja povezave med razvojem cene FeSi in stroški vložkov, temveč je njen namen pojasniti gospodarski položaj industrije Skupnosti. V skladu z ustaljeno prakso Komisije v zvezi z indeksacijo minimalnih uvoznih cen se minimalne uvozne cene dejansko lahko indeksirajo samo v primerih, v katerih se cena izdelka, ki je predmet zaveze, spreminja glede na glavni vložek. V tem primeru ni bilo videti, da so stroški glavnega vložka (elektrika) povezani s povišanjem cene FeSi. Tudi če bi obstajala povezava med cenami FeSi in glavnim vložkom, pa v nasprotju s cenami blaga za druge izdelke, kot je nafta, glede na različne cene elektrike na različnih trgih ni primernega vira informacij o cenah elektrike kot osnove za indeksiranje minimalnih uvoznih cen. Poleg tega druge surovine, kot sta koks in kvarcit, prav tako predstavljajo velike, toda spremenljive dele stroškov proizvodnje FeSi. Če bi se minimalne uvozne cene indeksirale glede na ceno vsakega vložka, bi bilo treba uvesti kompleksne formule indeksiranja, zaradi česar bi določanje parametrov indeksiranja in izvajanje zaveze postala še kompleksnejša. Zato je bilo sklenjeno, da minimalnih uvoznih cen ni možno indeksirati glede na ceno glavnega stroškovnega vložka, temu ustrezno pa je bila zavrnjena tudi trditev družbe. |
(8) |
Družba je nadalje trdila, da je sprememba ravni ali oblike ukrepa, začasno določenega in/ali predlaganega v dokončni fazi na podlagi informacij, ki zajemajo obdobje po obdobju preiskave, v nasprotju s prakso Komisije. V skladu s klavzulami zaveze je bila družba opozorjena, da lahko Komisija umakne sprejetje zaveze v kateri koli fazi njenega izvajanja, če se spremenijo okoliščine, ki so prevladovale v času sprejetja zaveze, ali če sta spremljanje in izvajanje zaveze neizvedljiva ter ni rešitve, ki bi bila sprejemljiva za Komisijo. Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena. |
(9) |
Družba je prav tako trdila, da je Komisija prišla do napačnega sklepa med ocenjevanjem učinkovitosti zaveze, deloma zato, ker je uporabila nepreverjene podatke iz obdobja po obdobju preiskave. Glede tega je treba opozoriti, da je Komisija sledila redni praksi, saj je za analizo primarno uporabila podatke Eurostata in redna poročila o zavezi, ki jih je predložila družba. Temu ustrezno je bila ta trditev zavrnjena. |
(10) |
Zato je v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe in v skladu z zadevnimi klavzulami zaveze, ki pooblaščajo Komisijo, da enostransko umakne sprejetje zaveze, Komisija sklenila, da je treba umakniti sprejetje zaveze, ki jo je predložila družba Silmak Dooel Export Import, Jegunovce. |
(11) |
Hkrati s to uredbo je Svet z Uredbo (ES) št. 172/2008 uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz fero-silicija s poreklom, med drugim, iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ki se bo uporabljala za uvoz teh izdelkov, ki jih proizvaja zadevni izvoznik proizvajalec – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Sprejetje zaveze, ki jo je predložila družba Silmak Dooel Export Import, Jegunovce v zvezi s protidampinškim postopkom glede uvoza fero-silicija s poreklom, med drugim, iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, se umakne.
Člen 2
Člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 994/2007 se razveljavi.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. februarja 2008
Za Komisijo
Peter MANDELSON
Član Komisije
(1) UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).
(2) UL C 291, 30.11.2006, str. 34.
(3) UL L 223, 29.8.2007, str. 1.
(4) Glej stran 6 tega Uradnega lista.
28.2.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 55/25 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 175/2008
z dne 27. februarja 2008
o izdaji uvoznih dovoljenj za riž v okviru tarifne kvote, odprte z Uredbo (ES) št. 327/98 za podobdobje februar 2008
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 327/98 z dne 10. februarja 1998 o odprtju in zagotovitvi upravljanja nekaterih tarifnih kvot za uvoz riža in lomljenega riža (2) in zlasti člena 5(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 327/98 je odprla in določila način upravljanja nekaterih uvoznih tarifnih kvot za riž in lomljeni riž, porazdeljenih po državah porekla in razdeljenih v več podobdobij v skladu s Prilogo IX k navedeni uredbi in z Uredbo Komisije (ES) št. 60/2008 (3), ki odpira posebno podobdobje v februarju 2008 za uvozno tarifno kvoto za dobro brušeni riž in manj brušeni riž s poreklom iz Združenih držav Amerike. |
(2) |
Podobdobje februarja je drugo podobdobje v letu 2008 za kvoto s številko kvote 09.4127, določeno v členu 1(1)(a) Uredbe (ES) št. 327/98. |
(3) |
Iz obvestila v skladu s členom 8(a) Uredbe (ES) št. 327/98 izhaja, da zahtevki za kvoto z zaporedno številko 09.4127, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca februarja 2008 v skladu s členom 4(1) navedene uredbe, zajemajo količino, ki je manjša od razpoložljive količine. |
(4) |
Za kvoto z zaporedno številko 09.4127 je treba določiti skupno razpoložljivo količino za naslednje kvotno podobdobje v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 327/98 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Skupna razpoložljiva količina v okviru kvote z zaporedno številko 09.4127 iz Uredbe (ES) št. 327/98 za naslednje kvotno podobdobje je določena v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. februarja 2008
Za Komisijo
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 96. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 797/2006 (UL L 144, 31.5.2006, str. 1). S 1. septembrom 2008 bo Uredbo (ES) št. 1785/2003 nadomestila Uredba (ES) št. 1234/2007 (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).
(2) UL L 37, 11.2.1998, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1538/2007 (UL L 337, 21.12.2007, str. 49).
(3) UL L 22, 25.1.2008, str. 6.
PRILOGA
Količina, ki se dodeli za podobdobje meseca februarja 2008, in razpoložljiva količina za naslednje podobdobje v skladu z Uredbo (ES) št. 327/98
Kvota za dobro brušeni riž ali manj brušeni riž, ki se uvršča pod oznako KN 1006 30, iz člena 1(1)(a) Uredbe (ES) št. 327/98:
Poreklo |
Zaporedna številka |
Koeficient dodelitve za podobdobje februarja 2008 |
Skupna razpoložljiva količina za podobdobje april 2008 (v kg) |
Združene države Amerike |
09.4127 |
— (1) |
12 365 684 |
(1) Zahtevki zajemajo količine, ki so manjše od razpoložljivih količin ali njim enake: vsi zahtevki se upoštevajo.
II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
ODLOČBE/SKLEPI
Komisija
28.2.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 55/27 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 13. novembra 2007
Državna pomoč C 39/06 (ex NN 94/05) – Shema delničarjev, ki to postanejo prvič; izvaja se v Združenem kraljestvu
(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 5398)
(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)
(Besedilo velja za EGP)
(2008/166/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (1) ter zlasti člena 6(1) in člena 14 Uredbe,
ob pozivu zainteresiranim tretjim strankam, da predložijo svoje pripombe v skladu z zgoraj navedenimi določbami (2),
ob upoštevanju naslednjega:
I. POSTOPEK
(1) |
Državljan Združenega kraljestva je Komisijo z dopisom z dne 15. junija 2004 obvestil o nezakoniti pomoči, ki jo je dodelil Svet Shetlandskih otokov, javni organ Shetlandskih otokov Združenega kraljestva. Komisija je v dopisih z dne 24. avgusta 2004, 4. februarja 2005, 11. maja 2005 in 16. decembra 2005 zahtevala, da Združeno kraljestvo predloži informacije o takšni pomoči. Združeno kraljestvo je Komisiji predložilo dodatne informacije v dopisih z dne 10. decembra 2004, 6. aprila 2005, 8. septembra 2005 in 31. januarja 2006. |
(2) |
Z dopisom z dne 13. septembra 2006 je Komisija obvestila Združeno kraljestvo o svoji odločitvi, da bo v zvezi s pomočjo sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES. Združeno kraljestvo je svoje pripombe glede pomoči predložilo z dopisom z dne 16. oktobra 2006. |
(3) |
Odločitev Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije dne 30. novembra 2006 (3). Komisija je zainteresirane stranke povabila, da predložijo svoje pripombe o pomoči. Prejela ni nobenih pripomb. |
II. PODROBEN OPIS
(4) |
Svet Shetlandskih otokov je izvršil plačila ribiškemu sektorju na podlagi dveh splošnih ukrepov pomoči, imenovanih „Pomoč za ribištvo in ribiško predelovalno industrijo“ ter „Pomoč za ribogojno industrijo“, ki jih je dejansko sestavljalo več različnih vrst shem pomoči, ki veljajo od 70-ih let 20. stoletja. Ena taka shema je bila tako imenovana „Shema delničarjev, ki to postanejo prvič“ („shema“). V okviru navedene sheme, ki je veljala od 1982 do 14. januarja 2005, so bile dodeljene subvencije kot prispevek, enakovreden lastnemu finančnemu prispevku za nakup deleža v obstoječem ali novem ribiškem plovilu. Pomoč je bila dodeljena le osebam, starejšim od 18 let, ki še niso lastnice deleža v ribiškem plovilu. |
(5) |
Pomoč je bila dodeljena v višini 50 % stroškov nakupa deleža, v višini največ do 7 500 GBP za obstoječe plovilo in 15 000 GBP za novo plovilo. Ostalih 50 % se lahko financira le z lastnim prispevkom upravičencev, ki izhaja iz lastnih prihrankov ali družinskega posojila. Znesek pomoči nikoli ne sme preseči 25 % vrednosti plovila. |
(6) |
Pomoč je bila dodeljena pod pogojem, da se plovilo nadaljnjih 5 let uporablja za ribolov polni delovni čas in da upravičenec obdrži svoj delež v plovilu pet let od prejema pomoči. |
(7) |
Komisija je resno dvomila o tem, da bi bila lahko pomoč, dodeljena na podlagi sheme, za posameznike, ki so prvič postali delničarji rabljenega plovila, združljiva z zahtevami iz točke 2.2.3.3. smernic za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo iz let 1994, 1997 oziroma 2001 (4). Zlasti pa dvomi o združljivosti sheme s pogojem, da se pomoč dodeli le za plovila, ki niso starejša od 10 (5) oziroma 20 (6) let in se lahko uporabljajo še najmanj nadaljnjih 10 let. Poleg tega Komisija dvomi o združljivosti stopnje pomoči sheme v višini 25 % dejanskih stroškov nakupa plovila, za katero se zdi, da ni v skladu s smernicami iz leta 2001, ki se od 1. julija 2001 uporabljajo pri obstoječih shemah pomoči in za katere je dovoljena stopnja pomoči le do 20 % (7). Glede pomoči, dodeljene za nakup deleža v novih plovilih, Komisija meni, da se za shemo zdi, da se ne sklicuje niti na referenčno stopnjo za velikost ribiške flote niti na zahteve glede higiene in varnosti ter ne obvezuje k registraciji plovil v ladijski register v skladu s pogoji iz členov 6, 7, 9 in 10 Priloge III k Uredbi Sveta (ES) št. 2792/1999 z dne 17. decembra o določitvi podrobnih pravil in sporazumov glede strukturne pomoči Skupnosti v ribiškem sektorju (8), kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2369/2002 z dne 20. decembra 2002 (9). Poleg tega se za shemo zdi, da ne vsebuje nikakršnih določb v zvezi z dodatnimi zahtevami iz Uredbe (ES) št. 2792/1999, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2369/2002. |
III. PRIPOMBE ZDRUŽENEGA KRALJESTVA
(8) |
V svojem odgovoru z dne 16 oktobra 2006 je Združeno kraljestvo predložilo dodatne informacije o pomoči, dodeljeni v okviru sheme. Poudarilo je, da je bil skupni znesek dodeljene pomoči v okviru sheme 581 750 GBP in ne 8 000 000 GBP, kot je navedla Komisija v svoji odločitvi o sprožitvi postopka, določenega v členu 88(2) Pogodbe ES. Združeno kraljestvo je tudi opozorilo, da po 1. juliju 2001 ni bila za nova plovila dodeljena nobena pomoč in da zato po tem datumu vprašanje neskladnosti sheme ni pomembno. |
(9) |
V zvezi s pomočjo za nakup deleža v rabljenih plovilih je Združeno kraljestvo potrdilo, da shema ni vsebovala nikakršnega pogoja v zvezi s starostjo plovila niti določbe, ki bi zahtevala, da se lahko plovilo uporablja najmanj nadaljnjih 10 let. Vendar Združeno kraljestvo dokazuje, da je shema vključevala petletni pogoj za subvencijo in da ta določba pomeni brezpogojno zavezo, da se bo plovilo uporabljalo za ribolov najmanj v tem času. |
(10) |
Združeno kraljestvo je zagotovilo seznam vseh 78 individualnih pomoči, od katerih je vsaka znašala 7 500 GBP in ki so bile dodeljene med 25. aprilom 1996 in 15. julijem 2003 za nakup deleža v rabljenem plovilu; na tem seznamu je označeno ime upravičenca ter ime in starost plovila. Stopnja pomoči niha med 0,12 in 25 %. Po 1. januarju 2001 stopnja pomoči ni bila nikoli višja od 3,75 %. |
(11) |
Združeno kraljestvo je poudarilo, da se zdi 36 od navedenih 78 subvencij neustreznih, 28 od teh pa jih je ali jih je bilo v postopku vračila po izgubi, sodni zaplembi, prodaji ali razgradnji zadevnega plovila. V primeru dveh od osmih ostalih točk se pri vračilu subvencije ni vztrajalo, ker se je izguba zgodila po izteku petletnega obdobja. Združeno kraljestvo je tako sklenilo, da je ostalo le 6 potencialno neustreznih subvencij v zvezi s plovili, ki še delujejo ali poznejših plovil, na katera se je prenesla prednost zadevne subvencije. |
(12) |
Nazadnje je Združeno kraljestvo trdilo, da se v primeru negativne odločitve Komisije ne sme zahtevati vračila pomoči, dodeljene pred 3. junijem 2003, ker bi bilo to v nasprotju z načelom varovanja pravno utemeljenih pričakovanj. V zvezi s tem se je Združeno kraljestvo sklicevalo na Odločbo Komisije 2003/612/ES z dne 3. junija 2003 o posojilih za nakup ribolovnih kvot na Shetlandskih otokih (Združeno kraljestvo) (10) in Odločbo Komisije 2006/226/ES z dne 7. decembra 2005 o naložbah Shetland Leasing and Property Developments na Shetlandskih otokih (Združeno kraljestvo) (11) ter navedlo, da je do 3. junija 2003 Svet Shetlandskih otokov sredstva za takšno pomoč pravno utemeljeno obravnaval kot zasebna in ne javna. |
IV. OCENA POMOČI
(13) |
Najprej je treba opredeliti, ali se ukrep lahko šteje za državno pomoč, in če je tako, ali je ta pomoč združljiva s skupnim trgom. |
(14) |
Pomoč se je dodelila omejenemu številu podjetij v ribiškem sektorju in je torej selektivna. Pomoč je dodelil Svet Shetlandskih otokov iz državnih sredstev in pomagal podjetjem, ki neposredno konkurirajo drugim podjetjem v ribiškem sektorju, tako v Združenem kraljestvu kot v drugih državah članicah. Zato pomoč izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco ter se šteje za državno pomoč v smislu člena 87 Pogodbe ES. |
(15) |
Po mnenju Združenega kraljestva sta se pred pristopom Združenega kraljestva k Evropski gospodarski skupnosti uporabljali dve splošni shemi iz uvodne izjave 4. Vendar Komisija meni, da je bila v skladu s predloženimi informacijami Shema delničarjev, ki to postanejo prvič, uvedena šele leta 1982. Vsekakor Združeno kraljestvo zaradi pomanjkanja evidenc iz preteklosti ni moglo predložiti dokazil, da je pomoč obstajala že pred pristopom Združenega kraljestva k Skupnosti. Poleg tega je Združeno kraljestvo potrdilo, da so se sheme pomoči z leti spreminjale in da o teh spremembah Komisija nikoli ni bila uradno obveščena v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES (prej člen 93(3)). Zaradi tega se pomoč šteje kot nova pomoč. |
(16) |
Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 ne določa zastaralnega roka za pregled „nezakonite pomoči“, kot je opredeljena v členu 1(f) Uredbe, in sicer kot pomoč, ki se izvaja preden je Komisija lahko dosegla sklep o njeni združljivosti s skupnim trgom. Vendar člen 15 navedene uredbe določa, da imajo pooblastila Komisije za zahtevo vračila pomoči desetletni zastaralni rok in da začne zastaralni rok teči na dan, ko je nezakonita pomoč dodeljena upravičencu ter da se ta zastaralni rok prekine s katerim koli ukrepom Komisije. Zato Komisija meni, da v tem primeru ni treba pregledati pomoči, pri kateri se je zastaralni rok iztekel, ki je torej bila dodeljena več kot deset let pred katerim koli ukrepom Komisije v zvezi s to pomočjo. |
(17) |
Komisija meni, da je bil zastaralni rok v tem primeru prekinjen s tem, ko je 24. avgusta 2004 poslala Združenemu kraljestvu zahtevo za predložitev podatkov. Zastaralni rok torej velja za pomoč, ki je bila upravičencem dodeljena pred 24. avgustom 1994. Zato je Komisija svojo oceno omejila na pomoč, ki je bila dodeljena od 24. avgusta 1994 do januarja 2005. |
(18) |
Državna pomoč se lahko opredeli kot združljiva s skupnim trgom, če je skladna z eno od izjem, določenih v Pogodbi ES. Kar zadeva državno pomoč za ribiški sektor, se državna pomoč obravnava kot združljiva s skupnim trgom, če izpolnjuje pogoje iz Smernic za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo. Po drugem odstavku točke 5.3 smernic iz leta 2004: „Nezakonita pomoč“ po členu 1(f) Uredbe (ES) št. 659/1999 se oceni v skladu s smernicami, ki so se uporabljale takrat, ko je začel veljati upravni akt o dodelitvi pomoči. To je tudi v skladu s splošnimi pravili iz obvestila Komisije o določanju uporabnih pravil za oceno nezakonite državne pomoči (12). Tako je treba pomoč oceniti na podlagi njene združljivosti s smernicami iz let 1994, 1997 in 2001. |
(19) |
Komisija je glede pomoči, dodeljene za nakup deleža v novem plovilu, v svoji odločitvi o sprožitvi postopka iz člena 88(2) Pogodbe ES poudarila, da se pomoč, dodeljena pred 1. julijem 2001 lahko šteje za združljivo s skupnim trgom. Vendar se zdi, da pogoji sheme po navedenem datumu niso več združljivi z veljavnimi pogoji in zato Komisija resno dvomi, da bi bila kakršna koli taka pomoč, dodeljena po navedenem datumu, združljiva. |
(20) |
Glede na informacije, ki jih je predložilo Združeno kraljestvo, je mogoče ugotoviti, da po 1. juliju 2001 ni bila dodeljena nobena pomoč za nakup deleža v novem plovilu in da shema od 14. januarja 2005 ne velja več. |
(21) |
V skladu s točko 2.2.3.3 smernic iz let 1994, 1997 in 2001 se lahko pomoč šteje za združljivo s skupnim trgom le pod pogojem, da se plovilo lahko uporablja najmanj nadaljnjih 10 let. Poleg tega mora biti plovilo v skladu s smernicami iz let 1994 in 1997 najmanj 10 let staro, v skladu s smernicami iz leta 2001 pa najmanj 20 let staro. |
(22) |
Shema ne vključuje nikakršnih pogojev glede starosti plovil in Združeno kraljestvo je potrdilo, da nobeni drugi pogoji ali ukrepi ne morejo zagotoviti združljivosti s tem pogojem. Poleg tega shema ni zahtevala, da morajo biti plovila v uporabi najmanj nadaljnjih 10 let. Zaradi tega shema očitno ni združljiva s smernicami iz let 1994, 1997 in 2001. |
(23) |
Te nezdružljivosti se ne da odpraviti z zahtevo sheme, da je treba delež v plovilu ohraniti najmanj za nadaljnjih pet let in v teh letih uporabljati plovilo za ribolov. Ta določba zagotavlja le, da bodo plovila dejavna prvih pet let, torej le polovico časa, ki ga zahtevajo smernice. |
(24) |
Zato se šteje, da pomoč, dodeljena v okviru sheme za nakup deleža v rabljenem plovilu, ni združljiva s skupnim trgom. |
(25) |
V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 mora Komisija, kadar so sprejete negativne odločitve v primeru nezakonite pomoči, odločiti, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe za vračilo pomoči od upravičenca. |
(26) |
Združeno kraljestvo je izpostavilo, da Komisija ne sme zahtevati vračila pomoči, če bi bilo to v nasprotju z načelom varovanja pravno utemeljenih pričakovanj, ter trdi, da to načelo v tem primeru velja. |
(27) |
Sredstva, ki se uporabljajo za financiranje sheme, so enaka sredstva, kot se uporabljajo za pomoč, glede na negativne odločbe Komisije iz odločb 2003/612/ES in 2006/226/ES, kot je navedeno v uvodni izjavi 12 te odločbe. V navedenih primerih je Komisija menila, da je treba navedena sredstva obravnavati kot državna sredstva v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Komisija je hkrati priznala, da je v posebnih okoliščinah zadevnih primerov več elementov skupaj izzvalo pravno utemeljena pričakovanja Sveta Shetlandskih otokov in udeleženih organov glede zasebne narave zadevnega sklada, kar je onemogočilo vračilo nezdružljive državne pomoči. |
(28) |
Vendar Komisija meni, da se v tem primeru elementi, upoštevani v odločbah 2003/612/ES in 2006/226/ES, ne morejo uporabljati na enak način, zato niso nastala pravno utemeljena pričakovanja. Komisija zlasti ugotavlja, da dejanja in izjave Združenega kraljestva jasno kažejo, da so bili med dodeljevanjem pomoči odgovorni organi prepričani, da je shema dejansko shema državne pomoči in da veljajo pravila o državni pomoči. |
(29) |
Komisija je pri sprejemanju tega sklepa ugotovila, da je bila zadevna shema za razliko od pomoči, za katere veljata odločbi 2003/612/ES in 2006/226/ES, vzpostavljena kot običajna shema pomoči ter zadeva neposredno subvencije za ribiče, ki jih je neposredno dodelil Svet Shetlandskih otokov. Razen tega posebne okoliščine tega primera jasno kažejo, da so organi Združenega kraljestva menili, da veljajo pravila o državni pomoči, ker so izdatke na podlagi sheme redno vključevali v letna poročila Združenega kraljestva o državni pomoči in jih predložili Komisiji v skladu z obveznostmi Skupnosti. Kot odgovor na vprašanja Komisije je Združeno kraljestvo z dopisom z dne 10. decembra 2004 dejansko navedlo, da: „so bila plačila na podlagi shem vključena v letni popis državnih pomoči in več let redno predložena Komisiji, kot je bilo zahtevano“; v dopisu z dne 6. aprila 2005 pa je navedlo: „Naši organi so več let delovali v dobri veri in prepričanju, da so sheme združljive s smernicami o državni pomoči.“ |
(30) |
Ob upoštevanju teh izjav in okoliščin primera Komisija zato meni, da zahteva za vračilo pomoči ni v nasprotju s splošnim načelom zakonodaje Skupnosti. Zato Komisija v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 meni, da mora Združeno kraljestvo sprejeti vse potrebne ukrepe za vračilo pomoči od upravičencev do sheme (ne glede na ukrepe, ki so že sprejeti) brez poseganja v primere, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 875/2007 z dne 24. julija 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za pomoč de minimis v ribiškem sektorju in o spremembah Uredbe (ES) št. 1860/2004 (13). |
(31) |
V tem smislu je treba opozoriti, da je treba v skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 659/1999 za zagotovitev ponovne učinkovite konkurence v vračilo pomoči vključiti obresti. Te obresti je treba izračunati z obrestnoobrestnim računom v skladu s poglavjem V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (14). Združeno kraljestvo mora zato zagotoviti, da bodo tudi vračila, ki so že izvedena ali so v teku, v skladu s tem pogojem in da v primeru, ko take obresti niso bile vključene v vračilo, sprejme potrebne ukrepe za vračilo zadevnega zneska obresti od navedenih upravičencev. |
(32) |
Komisija prosi Združeno kraljestvo, da ji vrne priloženi vprašalnik o sedanji stopnji v postopku vračanja in sestavi seznam upravičencev, ki jih zadeva vračilo. |
V. SKLEP
(33) |
Glede na oceno iz oddelka IV Komisija ugotavlja, da je Združeno kraljestvo s kršitvijo člena 88(3) Pogodbe ES nezakonito dodelilo pomoč na podlagi sheme. |
(34) |
Komisija meni, da pomoč, dodeljena v okviru sheme, ni združljiva s skupnim trgom, ker zadeva pomoč, dodeljeno za prvi nakup deleža v rabljenem ribiškem plovilu. |
(35) |
Ker po 1. juliju 2001 nobena pomoč ni bila dodeljena za prvi nakup deleža v novem ribiškem plovilu, se lahko vsa pomoč, dodeljena v okviru sheme, šteje za združljivo s skupnim trgom – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
1. Državna pomoč, ki jo je Združeno kraljestvo dodelilo na podlagi Sheme delničarjev, ki to postanejo prvič („shema“), je združljiva s skupnim trgom, če gre za pomoč, dodeljeno za prvi nakup deleža v novem ribiškem plovilu.
2. Državna pomoč, ki jo je Združeno kraljestvo dodelilo na podlagi sheme, ni združljiva s skupnim trgom, ker zadeva pomoč, dodeljeno za prvi nakup deleža v rabljenem ribiškem plovilu.
Člen 2
Posamezna pomoč iz člena 1(2) te odločbe ne pomeni pomoči, če izpolnjuje pogoje iz Uredbe (ES) št. 875/2007.
Člen 3
1. Združeno kraljestvo sprejme vse potrebne ukrepe za vračilo pomoči, dodeljene na podlagi sheme iz člena 1(2), od upravičencev, razen pomoči iz člena 2.
2. Za zneske, ki jih je treba vrniti, se od datuma, ko so bili dani na razpolago upravičencem, do datuma dejanskega vračila zaračunavajo obresti.
3. Obresti je treba izračunati z obrestnoobrestnim računom v skladu s poglavjem V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004.
4. Združeno kraljestvo prekliče vsa neporavnana plačila pomoči na podlagi sheme iz člena 1(2) z začetkom od datuma sprejetja te odločbe.
Člen 4
1. Vračilo pomoči, dodeljene na podlagi sheme iz člena 1(2), je treba izvesti takoj in učinkovito.
2. Združeno kraljestvo zagotovi, da se ta odločba izvede v štirih mesecih od datuma, ko je bilo o njej uradno obveščeno.
Člen 5
1. Združeno kraljestvo v dveh mesecih po uradnem obvestilu o tej odločbi Komisiji predloži naslednje podatke:
(a) |
seznam upravičencev, ki so prejeli pomoč iz člena 1 te odločbe, ki ne izpolnjuje pogojev iz Uredbe (ES) št. 875/2007, in skupni znesek pomoči, ki jo je prejel vsak upravičenec; |
(b) |
skupni znesek (glavnica in obresti), ki ga mora vrniti vsak upravičenec; |
(c) |
podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za uskladitev s to odločbo in |
(d) |
dokumente, ki dokazujejo, da je bilo upravičencem naročeno, da vrnejo pomoč. |
2. Združeno kraljestvo obvešča Komisijo o napredku glede sprejetih nacionalnih ukrepov za izvajanje te odločbe, dokler se vračanje pomoči, dodeljene na podlagi sheme iz člena 1(2), ne konča.
Združeno kraljestvo takoj predloži vse informacije o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za delovanje v skladu s to odločbo, ki jih zahteva Komisija.
Prav tako predloži podrobne podatke o zneskih pomoči in obrestnih merah za vračilo pomoči, ki so jih upravičenci že vrnili.
Člen 6
Ta odločba je naslovljena na Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
V Bruslju, 13. novembra 2007
Za Komisijo
Joe BORG
Član Komisije
(1) UL L 83, 27.3.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).
(2) UL C 291, 30.11.2006, str. 5.
(3) UL C 291, 30.11.2006, str. 5.
(4) UL C 260, 17.9.1994, str. 3. UL C 100, 27.3.1997, str. 12. in UL C 19, 20.1.2001, str. 7.
(5) Smernice iz let 1994 in 1997.
(6) Smernice iz leta 2001.
(7) Točka 2.2.3.3(c) Smernic za pregled državne pomoči za ribištvo in ribogojstvo iz leta 2001.
(8) UL L 337, 30.12.1999, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1421/2004 (UL L 260, 6.8.2004, str. 1).
(9) UL L 358, 31.12.2002, str. 49.
(10) UL L 211, 21.8.2003, str. 63.
(11) UL L 81, 18.3.2006, str. 36.
(12) UL C 119, 22.5.2002, str. 22.
(13) UL L 193, 25.7.2007, str. 6.
(14) UL L 140, 30.4.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1935/2006 (UL L 407, 30.12.2006).