22.2.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/1

(1)

V letih 2002 (2) in 2003 (3) je Komisija prejela več pritožb, ki so vsebovale trditve, da vzpostavljeni sistem javnega financiranja za nizozemske javne radiotelevizijske postaje pomeni nezakonito in nezdružljivo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(2)

Med predhodno preiskavo pritožb je Komisija prejela dodatne informacije od pritožnikov (4) in nizozemskih organov (5).

(3)

Po predhodni oceni domnevnih ukrepov pomoči je Komisija v dopisu z dne 3. februarja 2004 Nizozemsko obvestila, da se je odločila sprožiti postopek, določen v členu 88(2) Pogodbe ES, glede nekaterih ukrepov, ki bi jih lahko opredelili kot novo pomoč.

(4)

Odločitev Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (6). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe o pomoči.

(5)

Nizozemska je na odločitev o sprožitvi postopka odgovorila z dopisom z dne 30. aprila 2004. Poleg tega je Komisija prejela pripombe od 11 zainteresiranih strank (7). V dopisu z dne 29. aprila 2004 je Komisija pripombe posredovala Nizozemski. Odgovor nizozemskih organov je prejela v dopisu z dne 13. avgusta 2004.

(6)

Komisija je nizozemskim organom postavila dodatna vprašanja v dopisih z dne 4. januarja 2005 in 25. maja 2005, na katera so nizozemski organi odgovorili z dopisoma z dne 27. januarja 2005 in 25. julija 2005. Dodatne informacije je prejela od enega pritožnika („De Telegraaf“) dne 25. julija 2005 in od nizozemskih organov dne 2. septembra. Komisija je 22. novembra 2005 nizozemske organe zaprosila za dodatna pojasnila z elektronskimi sporočili, na katera so organi odgovorili 25. novembra 2005. Komisija se je po sestanku z organi odločila, da so potrebna dodatna pojasnila. V ta namen je nizozemskim organom 22. decembra 2005 poslala zahtevo po informacijah, na katero so ti organi odgovorili 3. februarja 2006, ker jim je bil odobren odlog. V zvezi s tem odgovorom so si nizozemski organi in Komisija februarja 2006 in aprila 2006 izmenjali dodatna elektronska sporočila.

(7)

Sestanek med nizozemskimi organi in Komisijo je potekal 24. septembra 2004. Sestanek z družbo „De Telegraaf“ je potekal 27. oktobra 2004. Sestanek z „Broadcasting Partners“ je potekal 5. januarja 2005. Sestanek med družbo RTL in Komisijo je potekal 27. julija 2005, med družbo VESTRA in Komisijo pa 23. septembra 2005. Komisija se je z nizozemskimi organi ponovno sestala 1. februarja in 14. februarja 2006.

(8)

Poleg tega postopka glede „nove pomoči“ se v ločenem postopku glede „veljavne pomoči“ (prim. državno pomoč št. E-5/2005) ocenjuje, kako se javne radiotelevizijske postaje financirajo z letnimi državnimi plačili in Skladom za spodbujanje („Stifo“, „Stichting Stimuleringsfonds Nederlandse Culturele Omroepproducties“) (8). Komisija se v tej odločbi nanaša na ukrepe, ki so predmet „postopka glede veljavne pomoči“, samo toliko, kot je potrebno, da se ustvari celotna slika o financiranju javne radiodifuzije. Ne obravnava pa vprašanja združljivosti rednih letnih plačil in plačil iz Sklada za spodbujanje s pravili o državni pomoči.

(9)

Ta odločba se tudi omejuje na oceno financiranja osrednjih dejavnosti javnih radiotelevizijskih postaj (tako imenovanih glavnih nalog). Stranske dejavnosti, kot so nove medijske storitve, zagotavljanje storitve kratkih sporočil (SMS) in storitve „i-mode“, se torej ne proučujejo. Prav tako ta odločba ne obravnava naložb zavoda NOS v omrežnega operaterja Nozema, ki naj ne bi potekale po tržnih pogojih glede na pritožbe. Ta vprašanja se bodo obravnavala ločeno.

(10)

Odločitev o sprožitvi formalnega postopka preiskave je zajemala postopek od leta 1992 dalje. Kljub temu se zdi, da so bila prva ad hoc plačila izplačana šele leta 1994. Poleg tega so sedaj na voljo podatki do leta 2005 in bi jih bilo treba upoštevati. V Odločbi bi se torej zajelo obdobje od leta 1994 (ko je bilo izvršeno prvo ad hoc plačilo) do leta 2005 (kot zadnje leto, za katero so na voljo končni podatki). Treba je opozoriti, da so nizozemski organi Komisijo pozvali, naj upošteva tudi leto 2006. Vendar se podatki za leto 2006 le začasni in jih zato ni mogoče upoštevati.

(11)

V oddelku 11 tega poglavja so predstavljeni akterji v sektorju (javne) radiodifuzije. Nato so v oddelku 2.2 navedeni različni elementi sistema financiranja za nizozemski sektor radiodifuzije na splošno. V zvezi s tem so opisane zakonske določbe, ki radiotelevizijske postaje pooblaščajo za opravljanje javnih storitev, pojasnjeni različni mehanizmi financiranja (letna plačila in ad hoc plačila) ter obrazložene rezerve, ki so si jih ustvarile javne radiotelevizijske postaje in ki jih uporabljajo pri svojem opravljanju javnih storitev. O komercialnih dejavnostih nizozemskih javnih radiotelevizijskih postaj se razpravlja v oddelku 2.5. V oddelku 2.6 je pojasnjen odkup pravic za prenos nogometnih tekem s strani zavoda NOS, v oddelku 2.7 pa razmerje med radiotelevizijskimi postajami in kabelskimi operaterji. Nazadnje je v oddelku 2.8 podrobno pojasnjeno, kateri ukrepi so predmet tega postopka.

(12)

Sistem javne radiodifuzije sestavljajo različne organizacije, med njimi osem zasebnih združenj (zasebne radiotelevizijske postaje s člani, pooblaščenimi za opravljanje javnih storitev) in deset zasebnih fundacij (zasebne radiotelevizijske postaje brez članov, pooblaščenih za opravljanje javnih storitev) (9).

(13)

Poleg radiotelevizijskih postaj, navedenih v odstavku 12, je v sistem javne radiodifuzije vključen še en akter – NOS, ki ima dvojno vlogo. Prva vloga je vloga javne radiotelevizijske postaje, odgovorne za televizijske in radijske programe (pod imenom „NOS RTV“). Druga vloga je vloga koordinatorja celotnega sistema javne radiodifuzije, ki jo opravlja Upravni odbor NOS (imenovan „Publieke Omroep“, v nadaljnjem besedilu „PO“). PO, katerega funkcije in naloge vsebuje Zakon o medijih, spodbuja sodelovanje med javnimi radiotelevizijskimi postajami, usklajuje tri javne televizijske programe in dvakrat na leto Organu za medije poroča o dejavnostih javnih radiotelevizijskih postaj.

(14)

NOS prejema denarna sredstva iz medijskega proračuna za naloge, ki jih opravi kot PO, in naloge, ki jih opravi kot NOS RTV.

(15)

Javne radiotelevizijske postaje razširjajo javne televizijske programe prek treh javnih kanalov (10).

(16)

Nizozemska produkcijska organizacija za radiodifuzijo („Nederlands Omroepbedrijf“, v nadaljnjem besedilu „NOB“) je del sistema javne radiodifuzije. NOB se ukvarja s snemanjem, pripravo za prenose in dejanskim prenosom zvoka, gibljivih slik in podatkov vsem možnim distribucijskim kanalom. NOB te storitve zagotavlja komercialnim in javnim radiotelevizijskim postajam. Nizozemska vlada storitve, ki se zagotavljajo javnim radiotelevizijskim postajam, obravnava kot javne storitve, zato se javno financirajo (11).

(17)

Ločena fundacija („Stichting Ether Reclame“, v nadaljnjem besedilu „STER“) je izključno odgovorna za prodajo oglasnega prostora in razširjanje oglaševanja na javnih kanalih. STER je odgovoren za odmerjeni oddajni čas. Prihodki, ki jih ustvari STER, se neposredno prenesejo državi.

(18)

Poleg nacionalnih javnih radiotelevizijskih postaj deluje na nacionalni ravni tudi več komercialnih radiotelevizijskih postaj. Te komercialne radiotelevizijske postaje so, na primer, RTL (RTL 4, 5 in 7, vse iz skupine CLT-UFA) SBS6, NET5 in Veronica (iz skupine SBS Broadcasting) in Talpa (Talpa Media Holding). Svoje prihodke ustvarjajo predvsem s televizijskim oglaševanjem.

(19)

Sektor radiodifuzije trenutno urejata Zakon o medijih z dne 21. aprila 1987 (Stb. 1987, 249) in Odlok o medijih. Javne radiotelevizijske postaje lahko zakonsko opravljajo štiri kategorije dejavnosti, ki so v veljavnem Zakonu o medijih opredeljene kot „glavna naloga“, „stranske naloge“, „stranske dejavnosti“ in „društvene dejavnosti“. Javne radiotelevizijske postaje so upravičene do državnega financiranja za „glavno nalogo“ in „stranske naloge“.

(20)

Člen 13(c)(1) Zakona o medijih opisuje, da je „glavna naloga“ javnih radiotelevizijskih postaj: „

(21)

Člen 13(c)(2) Zakona o medijih določa splošne zahteve za programe, ki jih razširjajo javne radiotelevizijske postaje. Programi morajo „na uravnotežen način prikazati podobo družbe ter interesov in stališč o družbi, kulturi in filozofiji med prebivalstvom;

(22)

Poleg tega je skupni programski čas, ki naj bi se odmeril različnim kategorijam, kot so kultura, izobraževanje in razvedrilo, urejen s predpisanimi odstotki (12).

(23)

Člen 16 Zakona o medijih določa, da nekatere naloge opravlja NOS RTV, in podrobneje opredeljuje te naloge. V tem je zajeto zagotavljanje športnih prenosov, vključno z, a ne omejeno na, tekmovanja in pokalne tekme ter mednarodne prireditve. Odstotek skupnega oddajnega časa, ki naj bi bil posvečen takšnim športnim dogodkom, ni vnaprej določen s statutom. V praksi si NOS RTV prizadeva športnim programom nameniti 9–11 % skupnega oddajnega časa (13).

(24)

Združenja za radiodifuzijo so upravičena do oddajnega časa za zagotavljanje nacionalnih televizijskih programov in imajo v skladu s členom 31(4) Zakona o medijih pravico prejemati državna finančna sredstva za opravljanje te naloge.

(25)

V skladu s členom 13(c)(3) Zakona o medijih, ki je bil uveden leta 2000, lahko sistem javne radiodifuzije „svojo nalogo, kot je navedena v prvem odstavku, opravlja tudi z dobavo in distribucijo programske vsebine, razen tiste, ki je vključena v odstavek (1)(a)“. Z drugimi besedami, javne radiotelevizijske postaje lahko vsebine javnih storitev, že navedene v odstavku 20 kot glavna naloga, razširjajo po drugih medijskih platformah, kot je na primer internet.

(26)

Tako imenovane „stranske naloge“ morajo izpolnjevati številne pogoje. V skladu s členom 55 Zakona o medijih se tako na primer ne smejo uporabljati za ustvarjanje dobička tretjim osebam. Primera teh stranskih nalog sta vzdrževanje spletne strani ali tematskega kanala.

(27)

Prav tako je treba omeniti, da izvajanje „glavnih“ in „stranskih“ nalog ustvarja prihodke za javne radiotelevizijske postaje, ki se porabijo za opravljanje javnih storitev (14).

(28)

Nizozemske javne radiotelevizijske postaje lahko opravljajo tudi dejavnosti, ki so opredeljene kot stranske dejavnosti in društvene dejavnosti. Stranske dejavnosti (15) morajo izpolnjevati številne zakonsko določene pogoje. Primeri takšnih stranskih dejavnosti so prodaja programskih priročnikov, sponzorstvo, prodaja programskih pravic in programskega gradiva, oddaja pisarniških prostorov v najem in organizacija prireditev na prostem.

(29)

Druge dejavnosti so „društvene dejavnosti“, to so dejavnosti, ki jih združenja za radiodifuzijo opravljajo za svoje člane. Zajemajo objavo revij ter organizacijo in prodajo počitniških paketov.

(30)

Neodvisni organ za medije („Commissariaat voor de Media“) mora zagotavljati skladnost s programskimi in finančnimi zahtevami Zakona o medijih in izvedbenimi predpisi (člen 9 Zakona o medijih).

(31)

Organ za medije ima pravno obveznost, določeno v členu 134 Zakona o medijih, in sicer zagotavljati, da javne radiotelevizijske postaje izpolnjujejo svoje obveznosti, vključno s kvoto za različne vrste programov. Organ za medije lahko naloži denarne kazni, če obveznosti niso izpolnjene. Prav tako preveri, ali radiotelevizijske postaje ravnajo v skladu z zakonskimi omejitvami o sponzoriranju in oglaševanju.

(32)

Organ vsako leto na podlagi predloženih poročil računovodij preveri, ali računovodske evidence javnih radiotelevizijskih postaj izpolnjujejo zahteve Zakona o medijih, Odloka o medijih in Finančnega priročnika. Če te zahteve izpolnjujejo, organ odobri proračunske zneske za redno zagotavljanje programov (člena 100 in 101 Zakona o medijih).

(33)

Glavni viri financiranja javnih radiotelevizijskih postaj so letna izplačila, ki jih prejmejo od države. Za zmanjšanje vpliva proračunskih nihanj lahko imajo javne radiotelevizijske postaje določene rezerve. Poleg tega javne radiotelevizijske postaje od leta 1994 naprej prejemajo ad hoc plačila.

(34)

Ker se ocena združljivosti ad hoc financiranja ne more opraviti brez upoštevanja drugih virov javnega financiranja, opis v nadaljevanju zajema letna in ad hoc plačila, čeprav letna plačila in plačila iz sklada Stifo niso predmet te odločbe (glej odstavek 6).

(35)

Nizozemske javne radiotelevizijske postaje prejemajo letne finančne prispevke iz državnega medijskega proračuna. V obdobju med letoma 1994 in 2005 so ta plačila v celoti znašala okrog 7,1 milijard EUR. Od tega zneska se je približno 819,6 milijona EUR preneslo PO za njegovo vlogo upravljavca in koordinatorja; preostali znesek 6,3 milijarde EUR je bil izplačan posameznim radiotelevizijskim postajam. Medijski proračun črpa sredstva iz več virov: državnega televizijskega prispevka (pobranega od davkoplačevalcev), prihodkov od oglaševanja fundacije STER in prihodkov od obresti iz Splošnega rezervnega sklada za radiodifuzijo („Algemene Omroepreserve“, v nadaljnjem besedilu „AOR“) (16). Višina medijskega proračuna določa prag zneska letnega financiranja, ki je lahko na voljo javnim radiotelevizijskim postajam (in drugim medijskim organizacijam).

(36)

Poleg letnih plačil so javne radiotelevizijske postaje prejele plačila iz sklada Stifo (Sklad za spodbujanje produkcij na področju kulture). Sredstva, dodeljena iz sklada Stifo, se opredelijo kot ukrep državne pomoči, toda Komisija je ukrep odobrila (NN 32/91). Ukrep pomoči iz sklada Stifo se zato obravnava kot veljavna državna pomoč. Plačila iz sklada Stifo posameznim javnim radiotelevizijskim postajam (PO ni prejel nobenega plačila iz sklada Stifo) so v obravnavanem obdobju znašala 155 milijonov EUR.

(37)

Poleg prenosov, navedenih v odstavkih 33 in 2.3.1, ki se obravnavajo kot redni viri financiranja javnih radiotelevizijskih postaj, so javne radiotelevizijske postaje prejele več plačil na ad hoc podlagi. Ta plačila so se izvršila neposredno radiotelevizijskim postajam ali so se usmerila prek posebnih skladov in rezerv.

(38)

Dopolnilna sredstva so namenski del medijskega proračuna. V obdobju med letoma 1996 in 1998 se je iz dopolnilnih sredstev znesek v višini [...] (17) milijona EUR prenesel na NOS RTV. Dopolnilna sredstva so bila uvedena leta 1996 za sofinanciranje višjih cen za programske pravice. Pogoji, pod katerimi se lahko denarna sredstva razdelijo, so bili sprejeti z medsebojnim sporazumom med državo in javnimi radiotelevizijskimi postajami. Če javne radiotelevizijske postaje iz svojih rednih proračunov ne morejo kupiti pravic, katerih cena je preveč narasla, bo finančna sredstva za odkup prispevala država, tj. sofinancirala bo odkup teh pravic z zagotovitvijo enakega zneska.

(39)

Minister za izobraževanje, kulturo in znanost je leta 1998 v skladu s členom 106a Zakona o medijih dobil možnost, da na podlagi ad hoc plačil prenese denar iz AOR, ki ga upravlja Organ za medije, v sklad, namenjen za financiranje posebnih pobud PO in javnih radiotelevizijskih postaj. Sklad, v nadaljnjem besedilu FOR, je bil ustanovljen leta 1999 in je pod nadzorom PO.

(40)

Če sklad AOR preseže 90,8 milijona EUR, načeloma obstaja možnost prenosa sredstev v sklad FOR. Vendar to ni samodejen proces. Vsako leto se minister za izobraževanje, kulturo in znanost odloči, ali je prenos možen, in če je, kolikšen znesek se lahko prenese. Kadar se tak prenos odobri, so pravila določena v protokolu. Takšna protokola so pripravili leta 1999 in 2001. Na podlagi Zakona o medijih (člen 99(2)(d)) mora biti v proračunu tudi obrazloženo, kako namerava Upravni odbor porabiti denar. Minister lahko na podlagi tega predloga zagotovi razpoložljiva denarna sredstva iz sklada FOR za PO, ki se lahko uporabijo za namene, ki jih določi minister ob zagotovitvi razpoložljivih denarnih sredstev (18). Čeprav je FOR sklad, namenjen pobudam organa PO, ni rezerva, ki je del sredstev organa PO.

(41)

Razpoložljiva denarna sredstva iz sklada FOR, omogočajo, da daje organ PO kakovostno spodbudo, izboljša načrtovanje programov in vlaga v javne radiotelevizijske postaje na splošno. Natančneje je cilj sklada FOR:

(42)

Do leta 2005 je sistem javne radiodifuzije iz sklada FOR prejel 191,2 milijona EUR, od tega se je 157,4 milijona EUR preneslo posameznim javnim radiotelevizijskim postajam in 33,8 milijona EUR organu PO.

(43)

Sklad za koprodukcijo („Coproductiefonds Binnenlandse Omroep“, v nadaljnjem besedilu „CoBo“) je bil ustanovljen za financiranje koprodukcij med nizozemskimi javnimi radiotelevizijskimi postajami in drugimi programskimi producenti. Njegov prihodek izhaja iz prihodkov, ustvarjenih s plačili belgijskih in nemških kabelskih operaterjev za avtorske pravice za distribucijo treh nizozemskih kanalov v Belgiji in Nemčiji. Sklad so ustanovile javne radiotelevizijske postaje in se upravlja prek fundacije. Odbor sklada sestavljajo direktorji javnih radiotelevizijskih postaj.

(44)

Leta 1994 so se nizozemski organi odločili, da bodo izvršili plačila dvema podskladoma, ki ju upravlja sklad CoBo, in sicer „Filmskemu skladu“, ki financira koprodukcije filmov in dokumentarnih oddaj, ter projektu„Telefilm“, katerega namen je spodbujanje produkcije kakovostnih programskih televizijskih filmov.

(45)

Posamezne javne radiotelevizijske postaje so v obdobju med letoma 1994 in 2005 prejele 31,7 milijona EUR javnega denarja iz sklada CoBo. PO ni prejel nobenega plačila iz sklada CoBo.

(46)

Vsaka javna radiotelevizijska postaja ima določene rezerve, ki so običajno programska rezerva oziroma društvena ali fundacijska rezerva, odvisno od tega, ali je javna radiotelevizijska postaja fundacija ali združenje.

(47)

Posamezne javne radiotelevizijske postaje lahko svoje rezerve povečajo, ko skupni prihodki presežejo skupne stroške. Te programske rezerve se lahko uporabijo za kritje programskih stroškov v prihodnjih letih.

(48)

Po navedbah nizozemskih organov se vrednost programov, ki so bili narejeni, vendar jih še niso oddajali, doda k programskim rezervam (19). Tako programske rezerve kažejo tudi vrednost že narejenih programov. Leta 2005 je skupni znesek programskih rezerv, ki so jih imele posamezne javne radiotelevizijske postaje, znašal 78,6 milijona EUR.

(49)

Prav tako se je leta 2005 PO odločil, da bi bilo treba del programskih rezerv prenesti na sam organ PO, vendar se je radiotelevizijskim postajam dovolilo, da so obdržale rezerve v višini 5–10 % svojega letnega proračuna. Javne radiotelevizijske postaje so na organ PO prenesle 42,457 milijona EUR.

(50)

Združenja javnih radiotelevizijskih postaj so izhajala iz subjektov javnega prava. Z leti so si ustvarila svoje društvene rezerve iz prispevkov in zapuščin, prejetih od svojih članov. Društvene rezerve so tako izhajale iz zasebnih virov. Leta 1993 se je nizozemska vlada odločila, da „zamrzne“ društvene rezerve. Od takrat naprej je bilo treba načeloma (20) vse dobičke, ustvarjene z društvenimi dejavnostmi in drugimi nejavnimi dejavnostmi, porabiti za dejavnosti javnih storitev in se jih ni smelo več prenesti v društvene rezerve. Leta 2005 so skupne društvene rezerve javnih radiotelevizijskih postaj na Nizozemskem znašale približno 131,1 milijona EUR.

(51)

NOS RTV, NPS in druge manjše radiotelevizijske postaje brez članov (člen 39f Zakona o medijih) imajo „fundacijsko rezervo“ („stichtingsreserve“). Skupni znesek fundacijskih rezerv je leta 2005 znašal 42,2 milijona EUR (21).

(52)

Kot je bilo že pojasnjeno v odstavku 16, je fundacija STER odgovorna za prodajo oglaševanja na javnih televizijskih kanalih.

(53)

Drugi dve glavni družbi, ki tržita televizijsko oglaševanje in delujeta na nizozemskem trgu, sta IP in SBS. IP trži oglaševanje v imenu komercialnih radiotelevizijskih postaj RTL4, RTL5 in Yorin. SBS trži oglaševanje za svoje komercialne radiotelevizijske postaje SBS6, Net 5 in Veronica. Poleg družb IP in SBS obstaja še nekaj drugih komercialnih radiotelevizijskih postaj, ki prav tako tržijo oglaševanje (22). Tarife, ki jih zaračuna STER, se izračunajo na podlagi napovedi oglaševalskih agencij, cenikov konkurentov in zgodovine gibanja cen.

(54)

Preglednica 1 spodaj prikazuje razvoj deleža gledalcev javnih radiotelevizijskih postaj, za katere fundacija STER izvaja trženje oglaševanja. Delež gledalcev, starih nad 13 let, je v zadnjih letih z 38,8 % v letu 1997 padel na 35,4 % v letu 2005. Za kategorijo gledalcev, starih med 20 in 49 let, je delež celo še nižji, tj. 27,2 %.

Preglednica 1

Delež gledalcev, starih nad 13 let, ter gledalcev, starih od 20 do 49 let, (18:00–24:00), v obdobju med leti 1997 in 2005

(55)

Od leta 1994 naprej so bruto prihodki (na podlagi cen po ceniku) in neto prihodki (ob upoštevanju odobrenih popustov), ki so jih ustvarile komercialne radiotelevizijske postaje na oglaševalskem trgu, presegli prihodke, ki so jih ustvarile javne radiotelevizijske postaje.

Preglednica 2

Bruto prihodki od televizijskega oglaševanja v obdobju med leti 1994 in 2005 (zneski x 1 milijon EUR)

Preglednica 3

Neto prihodki od televizijskega oglaševanja v obdobju med leti 1994 in 2005 (zneski x 1 milijon EUR)

(56)

Kot je mogoče ugotoviti iz preglednic 1, 2 in 3, obstaja razlika med bruto prihodki od televizijskega oglaševanja in prihodki brez popustov. Po podatkih nizozemskih organov niso višji samo objavljeni ceniki javnih radiotelevizijskih postaj, ampak so tudi popusti, ki jih odobrijo, nižji v primerjavi s komercialnimi radiotelevizijskimi postajami (23).

(57)

V obdobju preiskave je NOS RTV pridobil pravice televizijskega razširjanja za več pomembnih nogometnih prireditev (24). Komercialna televizijska postaja Canal+ (plačljiva televizija) je pridobila pravice za neposredni prenos tekem prve nizozemske nogometne lige. Za pravice za prenos tekem Lige prvakov je NOS RTV delno izdal tudi podlicenco postaji Canal+. Komercialna radiotelevizijska postaja SBS je pridobila pravice televizijskega razširjanja dveh nacionalnih nogometnih pokalov. Prav tako je pridobila pravice za tekme druge nizozemske nogometne lige in kvalifikacijske tekme nizozemske reprezentance za Evropsko prvenstvo 2004. Pravice televizijskega razširjanja za različna tuja nogometna tekmovanja ima CLT-UFA, največja evropska skupina za radiodifuzijo (matično podjetje na primer postaje RTL).

(58)

Tradicionalni kabelski prenos se za namen avtorskih pravic v skladu z nizozemsko zakonodajo obravnava kot ločena objava. Načeloma je potrebno dovoljenje vseh lastnikov avtorskih pravic, lastnik avtorske pravice pa lahko od kabelskega operaterja zahteva plačilo za objavo. Od leta 1985 med družbo VECAI (ki zastopa kabelske operaterje) in NOS RTV (ki zastopa javne radiotelevizijske postaje) velja sporazum, v skladu s katerim so kabelski operaterji oproščeni plačil avtorskih pravic javnim radiotelevizijskim postajam (lastnikom avtorskih pravic), kadar se njihovi programi prenašajo po kabelskem omrežju (25). Ta sporazum je bil sklenjen na zahtevo nizozemske vlade, glede na to, da so državljani že plačali prispevek za javno radiodifuzijo. Ocenjeno je bilo, da bi bilo plačilo avtorskih pravic od kabelskih operaterjev, ki bi lahko povzročilo višje cene naročnin, nezaželeno. Poleg tega tudi komercialne radiotelevizijske postaje niso zahtevale plačila avtorskih pravic od kabelskih operaterjev. Vendar to ni povezano z zgoraj navedenim sporazumom z javnimi radiotelevizijskimi postajami.

(59)

Treba je poudariti, da so kabelski operaterji pravno zavezani prenašati vse radijske in televizijske programe javnih radiotelevizijskih postaj (obveznost prenosa) in radiotelevizijskim postajam ne smejo zaračunati stroškov prenašanja.

(60)

Kot je navedeno v odločbi o sprožitvi formalnega postopka preiskave (26), so predmet te odločbe naslednji ukrepi:

(61)

Komisija je po svoji prvotni preiskavi ugotovila, da nekateri ukrepi, z možno izjemo glede obveznosti prenosa, pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Komisija je poleg tega izrazila dvome glede združljivosti takšne državne pomoči v skladu s členom 86(2) Pogodbe ES.

(62)

V zvezi s sorazmernostjo financiranja je Komisija dvomila, da so bili stroški in prihodki dodeljeni v skladu z jasno določenimi stroškovno računovodskimi načeli. Komisija je dvomila, ali so se prihodki iz nejavnih storitev v celoti upoštevali pri izračunu potrebe po državnem financiranju, zaradi česar je nastalo tveganje, da bo financiranje preseglo neto stroške javnih storitev.

(63)

Poleg tega je Komisija menila, da je višina sredstev v skladu FOR in programskih rezervah označevala strukturno prekomerno nadomestilo. Komisija je ugotovila, da znesek v višini 110 milijonov EUR od skupnih ad hoc plačil ni bil porabljen (na podlagi podatkov za leto 2001).

(64)

Poleg tega je Komisija izrazila svoj namen, da bo raziskala, ali ni bila konkurenca na komercialnih trgih neupravičeno izkrivljena. Komisija je poudarila, da bi se lahko takšno izkrivljanje konkurence pojavilo na trgu oglaševanja, pravic intelektualne lastnine za kabelski prenos in pravic za prenos nogometnih tekem.

(65)

NOB za zagotavljanje svojih storitev javnim radiotelevizijskim postajam ne sme zaračunavati, ampak za to nalogo dobiva plačila neposredno od države. Komisija je ugotovila, da bi lahko brezplačno zagotavljanje tehničnih sredstev pomenilo pomoč javnim radiotelevizijskim postajam.

(66)

V zvezi s to odločbo so bile poslane naslednje pripombe.

(67)

Nizozemske javne radiotelevizijske postaje so trdile, da bi bilo treba zadevne ukrepe obravnavati kot veljavno pomoč, saj so del splošnega finančnega sistema za javno radiodifuzijo. Poleg tega so pripomnile, da bi morala Komisija oceniti financiranje javnih radiotelevizijskih postaj le v skladu s Protokolom o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah, ki je priložen k Pogodbi ES (v nadaljnjem besedilu „Amsterdamski protokol“), in ne bi smela uporabiti meril iz sodbe v zadevi Altmark  (27) ali člena 87(1) in člena 86(2) Pogodbe ES.

(68)

CLT-UFA je opozoril, da je neodvisni računovodja lahko računovodske evidence sistema javne radiodifuzije preveril in odobril šele leta 2002.

(69)

Javne radiotelevizijske postaje so pripomnile, da ni bilo nobenega prekomernega nadomestila v višini 110 milijonov EUR, kot je trdila Komisija. Prvič, javne radiotelevizijske postaje in vlada delajo z drugačnimi računovodskimi sistemi. Vlada uporablja računovodstvo na podlagi gotovinskih prejemkov, javne radiotelevizijske postaje pa računovodstvo na podlagi stroškov in prihodkov, ki se obračunajo ob transakciji. To povzroča razlike. Poleg tega so prihodki sklada FOR po navedbah javnih radiotelevizijskih postaj namenjeni za prihodnje posebne cilje. Pripomnile so tudi, da preveč izplačano financiranje ne bi moglo povzročiti izkrivljanja na drugih trgih, saj se lahko ta oblika financiranja uporabi samo za dejavnosti javnih storitev.

(70)

ACT je navedel, da se fundacija STER obnaša nekonkurenčno s tem, ko je nelojalno znižala cene na oglaševalskem trgu. Trdi, da bi morala fundacija STER, glede na to, da je skupni letni oglaševalski čas javnih radiotelevizijskih postaj bolj omejen kot čas komercialnih radiotelevizijskih postaj, zaračunavati višje cene od komercialnih operaterjev.

(71)

SBS Broadcasting je potrdil, da so cene na nizozemskem televizijskem oglaševalskem trgu določene za rating GRP („Gross Rating Point“) kategorije gledalcev 20–49 let. Ker pa javne radiotelevizijske postaje privabljajo več gledalcev zunaj te skupine gledalcev kot komercialne radiotelevizijske postaje, bi bili oglaševalci pripravljeni plačati premijo za rating GRP 20–49. Zato primerjava ratinga GRP 20–49 ne bi izražala gospodarskega stanja proizvoda. Poleg tega je SBS pripomnil, da so za rating GRP skupine gledalcev 13+ javne radiotelevizijske postaje določile nižje cene kot komercialne radiotelevizijske postaje. Da bi SBS podprl svoje pripombe, je predložil pregled povprečnih bruto cen za GRP 13+ za različne kanale v času največje gledanosti v obdobju med letoma 1995 in 2004 ter po mesecih v letih 2003 in 2004, ki kaže, da so bile cene javnih radiotelevizijskih postaj nižje od cen večine komercialnih operaterjev.

(72)

Po navedbah CLT-UFA postaja NOS RTV plačuje pretirano visoke cene za pravice prenosa nogometnih tekem. Cene so bile precej nad tržnimi cenami. CLT-UFA je predložil modele za izračun (28), da bi prikazal, kako izračunavajo cene za pravice prenosa nogometnih tekem, na podlagi katerih je CLT-UFA ugotovil, da je bila ponudba postaje NOS RTV za pravice prenosa tekem Lige prvakov leta 2002 občutno višja od ponudbe, ki jo je predložil CLT-UFA. ACT in CLT-UFA sta menila tudi, da Komisija ne bi smela na podlagi enega primera, pri katerem bi lahko komercialni operater ponudil previsoko ceno, sklepati, da obstajajo nezadostni dokazi o preplačilu za pravice prenosa nogometnih tekem.

(73)

Združenje kabelskih operaterjev VECAI je poudarilo dve zadevi. Prvič, menilo je, da bi morali imeti kabelski operaterji, ob upoštevanju obveznosti razširjanja programa, možnost, da zahtevajo plačilo od ustreznih radiotelevizijskih postaj. Zaradi obveznosti razširjanja programa javne radiotelevizijske postaje niso plačale pristojbine za prenos signala po kabelskih omrežjih.

(74)

Drugič, združenje VECAI je trdilo, da kabelski operaterji dejansko ne plačujejo provizije pravim upravljavskim organizacijam v imenu NOS RTV, vendar pa NOS RTV in nizozemska vlada to štejeta kot provizijo za upravljanje. Po navedbah združenja VECAI gre za provizijo za prikrite pravice intelektualne lastnine.

(75)

Nizozemski organi trdijo, da je domneva Komisije, in sicer da zadevni ukrepi niso del rednega, letnega financiranja javnih radiotelevizijskih postaj v okviru državnega financiranja, napačna. Financiranje, ki je predmet preiskave, izhaja iz rednega mehanizma financiranja in je bilo v celoti del proračunskega načrtovanja, kar je vodilo do plačil javnim radiotelevizijskim postajam. Po navedbah nizozemskih organov sklad FOR, dopolnilna sredstva, sklad CoBo in plačila organizaciji NOB niso del rednega, letnega mehanizma financiranja.

(76)

Nazadnje so nizozemski organi Komisijo opozorili, da pri oceni ne bi smela upoštevati posebnega okvira, v katerem delujejo javne radiotelevizijske postaje. Organi Komisijo prosijo, naj upošteva uporabo Amsterdamskega protokola. Po potrebi bi se moral ta postopek opredeliti kot združljiva pomoč v smislu člena 86(2) Pogodbe ES, v okviru načel, določenih v Amsterdamskem protokolu.

(77)

Znesek, ki ga je Komisija začasno navedla kot možno prekomerno nadomestilo, je napačen. Izračunan je bil iz virov finančnih sredstev, ki so se napačno opredelili kot rezerve. Ker je uporaba teh sredstev vnaprej določena in se preverja, ni možno govoriti o prekomernem nadomestilu. Poleg tega nizozemski organi trdijo, da bi se v primeru, če bi se zadevni ukrepi opredelili kot državna pomoč, ta pomoč morala obravnavati kot veljavna državna pomoč v smislu člena 88(1) Pogodbe ES.

(78)

Nizozemski organi opozarjajo, da je moral neodvisni računovodja vedno odobriti računovodske evidence posameznih javnih radiotelevizijskih postaj.

(79)

Nizozemski organi menijo, da športni prenosi priljubljenih in manj priljubljenih športov sodijo v opredelitev pojma glavne naloge javnih radiotelevizijskih postaj. Nizozemski organi menijo, da javne radiotelevizijske postaje pri določanju svoje ponudbe za pravice do prenosa niso plačale več, kot je bilo potrebno za zagotovitev odkupa pomembnih pravic, povezanih z njihovim opravljanjem javnih storitev in celotnega načrtovanja programov.

(80)

Organi ponovno poudarjajo, da je opravljanje javnih storitev organizacije NOB sestavni del sistema javnih storitev. Dejstvo, da javne radiotelevizijske postaje ne plačujejo za storitve, ki jih izvaja NOB, ne pomeni, da se pomoč dodeli javnim radiotelevizijskim postajam.

(81)

Nizozemski organi trdijo, da bi se lahko za NOS RTV, glede na to, da komercialni operaterji tudi od kabelskih operaterjev ne zahtevajo plačil avtorskih pravic, štelo, da deluje kot običajni akter na trgu v okoliščinah tega posebnega trga.

(82)

Člen 87(1) določa naslednje pogoje za prisotnost državne pomoči. Prvič, obstajati mora posredovanje države ali posredovanje iz državnih sredstev. Drugič, upravičencu mora podeliti ugodnost. Tretjič, pomoč mora izkrivljati ali bi lahko izkrivljala konkurenco. Četrtič, posredovanje mora vplivati na trgovino med državami članicami.

(83)

Plačila iz člena 106a in člena 170c Zakona o medijih, ki jih Komisija uvršča med ad hoc plačila, se lahko razdelijo na tako imenovana plačila iz dopolnilnih sredstev, plačila iz sklada FOR in plačila iz sklada CoBo.

(84)

V primeru dopolnilnih sredstev se denar najprej nameni za sklad AOR – sredstva tega sklada so v lasti države, upravlja pa jih Organ za medije – za usklajevanje nekaterih vrst izdatkov javnih radiotelevizijskih postaj, ki so višji, kot je bilo predvideno. V drugem koraku se državna sredstva, ki pomenijo dopolnilna sredstva sklada AOR, prenesejo na NOS RTV.

(85)

Plačila iz sklada FOR se obravnavajo kot državna sredstva. Čeprav je FOR sklad, ki ga vodi in upravlja PO, črpa sredstva iz sklada AOR, ki je del medijskega proračuna.

(86)

Pomembnejše dejstvo je, kot je opisano v oddelku 2.3.3.2, da PO razdeli denarna sredstva na podlagi vnaprej sklenjenih sporazumov o uporabi denarnih sredstev iz sklada FOR. Čeprav PO predlaga, kako naj bi se denar uporabil, je minister za izobraževanje, znanost in kulturo tisti, ki „sprejme predlog“ in določi, za katere namene se lahko uporabijo denarna sredstva. PO lahko odločitev o porabi denarja sprejme šele, ko je minister določil merila za razdelitev denarnih sredstev. PO mora upoštevati pravila, ki jih določi minister. Zato se lahko šteje, da do prenosa državnih sredstev pride, ko se izvršijo plačila iz sklada FOR posameznim radiotelevizijskim postajam. To je prenos državnih sredstev, ki ga je poleg tega mogoče pripisati državi (30).

(87)

Javne radiotelevizijske postaje so v obdobju preiskave prejele znesek v višini 191,2 milijona EUR iz sklada FOR in znesek v višini [...] milijona EUR iz dopolnilnih sredstev.

(88)

Plačila iz sklada CoBo se obravnavajo kot državna sredstva. Kot je opisano v oddelku 2.3.3.3, se sklad CoBo polni z neposrednimi prispevki iz medijskega proračuna in prihodki, ustvarjenimi s plačili belgijskih in nemških kabelskih operaterjev za avtorske pravice za distribucijo treh nizozemskih kanalov v Belgiji in Nemčiji. Komisija meni, da se za državna sredstva lahko štejejo ne samo neposredni prispevki iz medijskega proračuna, ampak tudi plačila za avtorske pravice. Dejansko bi bilo treba plačila za avtorske pravice uporabiti za financiranje stroškov javnih storitev radiotelevizijskih postaj. S tem ko so bila dana na stran v sklad CoBo, so se potrebe po javnem financiranju ustrezno povečale. Plačila za avtorske pravice so torej enakovredna sredstvom, ki se jim je odrekla država.

(89)

Poleg tega so lahko prenosi iz sklada CoBo javnim radiotelevizijskim postajam na voljo samo pod pogoji, ki jih določi država, čeprav je sklad CoBo v lasti fundacije in ga ta upravlja (njen odbor vodijo javne radiotelevizijske postaje).

(90)

Javne radiotelevizijske postaje so v obdobju preiskave iz sklada CoBo prejele znesek v višini 31,7 milijona EUR. Ta znesek pomeni prenos državnih sredstev posameznim radiotelevizijskim postajam.

(91)

Obveznost prenosa, ki jo morajo izpolnjevati kabelski operaterji, ne vključuje prenosa državnih sredstev, vnaprej določeni prihodki kabelskih operaterjev pa tudi ne pomenijo prenosa državnih sredstev (31). Komisija nima informacij, ki bi navajale nasprotno. Zato je mogoče potrditi predhodno mnenje, da ukrep ne pomeni državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(92)

Javno podjetje NOB od države prejema plačila za storitve, ki jih mora zagotavljati javnim radiotelevizijskim postajam. Ta plačila vključujejo neposreden prenos državnih sredstev. Končno korist imajo javne radiotelevizijske postaje, ki so storitev deležne brezplačno (32). Dejansko so nizozemski organi sami navedli, da NOB preprosto deluje kot „posrednik“ za prenos državnih finančnih sredstev javnim radiotelevizijskim postajam, ki imajo zagotovljene storitve NOB.

(93)

Ad hoc financiranje (plačila v sklad FOR in prek dopolnilnih sredstev), prenosi v sklad CoBo in zagotavljanje brezplačnih tehničnih sredstev nizozemskim javnim radiotelevizijskim postajam zagotavljajo gospodarsko ugodnost v tem smislu, da jih ti ukrepi razbremenijo operativnih stroškov, ki bi jih drugače morale kriti.

(94)

Nizozemska vlada in javne radiotelevizijske postaje trdijo, da so ukrepi v preiskavi nadomestilo za neto stroške, ki jih imajo nizozemske javne radiotelevizijske postaje pri opravljanju javnih storitev. To bi pomenilo, da ukrepi torej ne zagotavljajo ugodnosti javnim radiotelevizijskim postajam in ne pomenijo pomoči v skladu s sodbo Altmark  (33).

(95)

Državni ukrepi, ki so nadomestilo za neto dodatne stroške storitve splošnega gospodarskega pomena, se ne opredelijo kot državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, če se nadomestilo določi tako, da podjetju ni mogoče dodeliti resnične ugodnosti. Sodišče je v sodbi Altmark določilo pogoje, ki jih je treba izpolniti, da se nadomestilo ne bi uvrstilo med državno pomoč. Ti pogoji so:

(96)

Komisija v tem primeru meni, da zadnji trije pogoji iz odstavka 95 niso izpolnjeni. Prvič, prenos sredstev iz sklada FOR, dopolnilna sredstva in finančni prispevek iz sklada CoBO za javne radiotelevizijske postaje niso temeljili na predhodno določenih objektivnih in preglednih parametrih.

(97)

Poleg tega niti ukrepi ad hoc financiranja niti plačila iz sklada CoBo ne upoštevajo vseh ustreznih prejemkov javnih radiotelevizijskih postaj. Prav tako ne vključujejo potrebnih varoval za preprečitev prekomernega nadomestila. Pravzaprav je bil zaradi ad hoc financiranja, kot bo podrobneje ocenjeno v nadaljevanju, znesek prekomernega nadomestila precej visok.

(98)

Nazadnje, nizozemske javne radiotelevizijske postaje niso bile izbrane za izvajalce storitev splošnega gospodarskega pomena na podlagi javnega razpisa niti ni bila opravljena nobena analiza stroškov, ki bi pri opravljanju teh obveznosti nastali v tipičnem podjetju, ki je dobro vodeno in ima zagotovljena ustrezna proizvodna sredstva, da lahko opravlja potrebne zahteve javnih storitev. Isto velja za financiranje tehničnih sredstev, ki jih je javnim radiotelevizijskim postajam zagotovil NOB.

(99)

Komisija zato meni, da v tej zadevi niso izpolnjeni vsi pogoji, določeni v sodbi Altmark.

(100)

Ugodnost, zagotovljena z ad hoc financiranjem, prenosi v sklad CoBo in zagotavljanje brezplačnih tehničnih sredstev za nizozemske javne radiotelevizijske postaje niso na voljo nobenemu drugemu podjetju v primerljivem položaju. Ob upoštevanju, da je konkurenca izkrivljena, kadar koli državna pomoč okrepi konkurenčni položaj upravičenega podjetja glede na njegove tekmece, se lahko konkurenca med javnimi radiotelevizijskimi postajami in drugimi podjetji izkrivlja zaradi take ugodnosti (34).

(101)

Če državna pomoč okrepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi podjetji, ki so v trgovini znotraj Skupnosti konkurenčna, je treba obravnavati, kot da je navedena pomoč vplivala na ta druga podjetja (35), četudi upravičeno podjetje samo ni vključeno v izvoz (36). Tudi kadar država članica dodeli pomoč podjetjem, ki delujejo v storitveni in distributivni dejavnosti, ni treba, da upravičena podjetja sama opravljajo svoje dejavnosti zunaj države članice, zato da bi pomoč vplivala na trgovino Skupnosti (37).

(102)

V skladu s to sodno prakso je v Sporočilu Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiodifuzije (v nadaljnjem besedilu: „Sporočilo o radiodifuziji“) (38) iz leta 2001 pojasnjeno, da:

„Zato na splošno velja, da financiranje storitev javne radiodifuzije vpliva na trgovino med državami članicami. To je jasno predvsem pri nakupih in prodaji programskih pravic, ki se pogosto odvijajo na mednarodni ravni. Tudi oglaševanje v primeru javnih radijskih in televizijskih postaj, ki imajo dovoljenje za prodajo oglasnega prostora, učinkuje preko meja, in predvsem pri homogenih jezikovnih področjih preko nacionalnih meja. Poleg tega lahko lastniška struktura komercialnih postaj sega v več kakor eno državo članico“ (39).

(103)

V tej zadevi so nizozemske javne radiotelevizijske postaje same dejavne na mednarodnem trgu: Prek Evropske zveze za radiodifuzijo si izmenjujejo televizijske programe in sodelujejo v sistemu Evrovizije. Poleg tega se njihovi programi predvajajo v Belgiji in Nemčiji. Nadalje so nizozemske javne radiotelevizijske postaje neposredno konkurenčne komercialnim radiotelevizijskimi postajami, ki so dejavne na mednarodnem radiodifuzijskem trgu in ki imajo mednarodno lastniško strukturo.

(104)

Zato Komisija ugotavlja, da so ad hoc financiranje, sredstva, zagotovljena skladu CoBo, in zagotavljanje brezplačnih tehničnih sredstev taka, da vplivajo na trgovino med državami članicami v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(105)

Ker so bili izpolnjeni vsi pogoji, določeni v členu 87(1) Pogodbe ES, in ker pogoji, ki jih je Sodišče določilo v sodbi Altmark, niso bili izpolnjeni v celoti, Komisija ugotavlja, da je treba ad hoc financiranje (financiranje iz sklada FOR in dopolnilnih sredstev), sredstva, dodeljena prek sklada CoBo, in zagotavljanje brezplačnih tehničnih storitev in sredstev nizozemskim javnim radiotelevizijskim postajam opredeliti kot državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Po drugi strani ugodnost, ki izhaja iz brezplačnega dostopa do kabelskega omrežja, ne vključuje prenosa državnih sredstev in ne pomeni državne pomoči.

(106)

V skladu s členom 1(b) Uredbe Sveta (ES) št. 659/99 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (40) pomeni „veljavna pomoč“ med drugim:

(107)

Kot je bilo že navedeno, je mogoče razlikovati med letnimi plačili, ki niso predmet te odločbe, in ad hoc plačili.

(108)

Letna plačila se izvršijo na podlagi člena 110 Zakona o medijih, ki navaja, da so „subjekti, katerim je bil dodeljen oddajni čas, upravičeni do financiranja iz splošnega proračuna“. Višina financiranja in razpoložljivost sta prav tako določeni v Zakonu o medijih. Ta sistem financiranja je obstajal pred začetkom veljavnosti Pogodbe in je opredeljen kot veljavna pomoč, kot priznava Komisija v postopku E-5/2005 (41).

(109)

Ad hoc plačila imajo vrsto značilnosti, zaradi katerih se razlikujejo od rednih letnih plačil in zaradi katerih jih ni mogoče opredeliti kot veljavno pomoč:

(110)

Javne radiotelevizijske postaje prejemajo brezplačna tehnična sredstva iz NOB od začetka veljavnosti Zakona o medijih iz leta 1987. Tega leta je NOB začel zagotavljati tehnična sredstva javnim radiotelevizijskim postajam, medtem ko je prvotno ta sredstva zagotavljal zavod NOS. NOB je bil pooblaščen za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena Posameznim radiotelevizijskim postajam brezplačno zagotavlja tehnična sredstva in prejema plačila neposredno od države. Ta ukrep zato prav tako lahko pomeni ukrep nove pomoči.

(111)

Ad hoc financiranje (plačila iz sklada FOR za posamezne javne radiotelevizijske postaje in iz dopolnilnih sredstev), prenosi iz sklada CoBo in zagotavljanje brezplačnih tehničnih sredstev je treba obravnavati kot novo pomoč in ne kot veljavno pomoč.

(112)

Glede na značilnosti ukrepov je edina možna podlaga za združljivost člen 86(2) ES, ki navaja: „Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (…) ravnajo po pravilih iz te pogodbe, zlasti po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v takšnem obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Skupnosti“.

(113)

Sodišče dosledno razsoja, da lahko člen 86(2) določa odstopanje od prepovedi državne pomoči za podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena. Sodba Sodišča Altmark je implicitno potrdila, da je mogoče državno pomoč, ki nadomesti stroške, nastale v podjetju za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomene, šteti za združljivo s skupnim trgom, če izpolnjuje pogoje iz člena 86(2) Pogodbe ES (43).

(114)

Člen 86(2) Pogodbe ES pomeni v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča (44) odstopanje, ki ga je treba razlagati omejevalno. Sodišče je jasno navedlo, da morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji, da bi bil ukrep upravičen do takega odstopanja:

(115)

Sporočilo o radiodifuziji določa načela in metode, ki jih Komisija namerava uporabiti, da bi zagotovila ravnanje v skladu z zgoraj navedenimi pogoji. Zato mora v tej zadevi preučiti, ali:

(116)

V tem okviru je treba navesti, da sta bila ad hoc financiranje in brezplačno zagotavljanje tehničnih sredstev zasnovana za podpiranje dejavnosti, ki spadajo na področje splošnih javnih storitev. Ocena skupne višine financiranja javnih radiotelevizijskih postaj je torej nujna, vendar, z izjemo zgoraj navedenih posebnih ukrepov, namen te odločbe ni ocenjevanje mehanizma in pogojev, pod katerimi se zagotavlja državno financiranje. Niti se ta odločba ne nanaša na organizacijo sistema storitev javne radiodifuzije kot celote.

(117)

Kot je navedeno v odstavku 33 Sporočila o radiodifuziji, so države članice tiste, ki morajo opredeliti poslanstvo javne storitve javne radiotelevizijske postaje. Zaradi posebne narave sektorja radiodifuzije Komisija meni, da „je ‚široka‘ opredelitev, ki določeni radiotelevizijski postaji poveri nalogo posredovanja uravnoteženega in raznolikega programa v skladu s svojim poslanstvom, zakonita po členu 86(2) ES z vidika obrazložitvenih določb Protokola. Taka opredelitev bi bila v skladu s ciljem izpolnjevanja demokratičnih, družbenih in kulturnih potreb določene družbe in zagotavljanja pluralizma, skupaj s kulturno in jezikovno raznolikostjo.“

(118)

Čeprav je opredelitev lahko široka, mora biti dovolj jasna in natančna, tako da ne pušča nobenega dvoma glede tega, ali namerava država članica določeno dejavnost, ki jo opravlja pooblaščeni subjekt, vključiti na področje javnih storitev ali ne. Kot je navedeno v odstavku 36 Sporočila o radiodifuziji, je vloga Komisije omejena na preverjanje, ali opredelitev javnih storitev vsebuje kakršno koli očitno napako.

(119)

Glavna naloga nizozemskih radiotelevizijskih postaj je zagotoviti visokokakovostne in raznolike programe za splošno predvajanje na javnih kanalih v splošnem interesu, kot je določeno v členu 13c Zakona o medijih. Zakonodaja vsebuje tudi posebne programske zahteve glede kategorij ki jih je treba pokriti z vsebino, in količino oddajnega časa, ki ga je treba posvetiti vsaki kategoriji.

(120)

Skupina CLT-UFA je navedla, da nizozemske radiotelevizijske postaje na splošno prenašajo preveč športa, še zlasti preveč nogometa. Pritožniki so trdili, da NOS RTV prenaša večino vseh športnih dogodkov na Nizozemskem. Kot je navedeno zgoraj, je bilo ad hoc financiranje namenjeno financiranju dejavnosti, ki so del poslanstva splošne javne storitve, in je bilo torej mišljeno tudi za nakup pravic za športne prenose.

(121)

Vendar pa Komisija meni, da oddajanje športnih programov v okviru meje 10-odstotne skupnega oddajnega časa ne pomeni očitne napake. Šport lahko zajema del naloge javnih storitev radiotelevizijskih postaj in če je 10-odstotni delež oddajnega časa namenjen športu, to ni v nasprotju s poslanstvom zagotavljanja uravnoteženega in raznolikega programa.

(122)

Komisija meni, da je glavna naloga, kot je opredeljena v členu 13c(1), opredeljena precej široko, vendar se lahko šteje, da – v skladu z Amsterdamskim protokolom – izpolnjuje „demokratične, družbene in kulturne potrebe“ nizozemske družbe. Opredelitev v zakonodaji je torej dovolj jasna in natančna glede glavne naloge in ne vsebuje nobenih očitnih napak.

(123)

Odstavek 40 Sporočila o radiodifuziji navaja, da morajo biti nizozemske javne radiotelevizijske postaje pooblaščene za opravljanje poslanstva javnih storitev z uradnim aktom, da bi bilo to poslanstvo upravičeno do izjeme na podlagi člena 86(2) Pogodbe ES. Komisija ugotavlja, da Zakon o medijih uradno pooblašča NOS za opravljanje javnih storitev, opredeljenih v členu 13c in podporni zakonodaji. Člen 31 Zakona o medijih daje javnim radiotelevizijskim postajam pravico do oddajanja programov na javnih kanalih in Komisija meni, da so za glavno nalogo oddajanja programa dovolj pooblaščene javne radiotelevizijske postaje.

(124)

V poglavju 6.3 Sporočila o radiodifuziji je pojasnjeno, da je ocena sorazmernosti, ki jo mora opraviti Komisija, dvojna (45).

(125)

Na eni strani mora Komisija izračunati neto strošek naloge javnih storitev, za katero so bile pooblaščene nizozemske javne radiotelevizijske postaje, in preveriti, ali so za ta strošek dobile prekomerno nadomestilo ali ne. Pri nadomestilu za podjetje državna pomoč ne sme presegati neto stroškov opravljanja javnih storitev. Pri izračunu neto stroškov je treba upoštevati tudi druge neposredne ali posredne prihodke iz opravljanja javnih storitev. Zato se bo pri oceni sorazmernosti pomoči upoštevala neto izkoriščanje dejavnosti javnih storitev.

(126)

Po drugi strani mora Komisija preveriti vse razpoložljive informacije, ki kažejo, da so javne radiotelevizijske postaje izkrivljale konkurenco na komercialnih trgih bolj, kot je potrebno za opravljanje javnih storitev. Če bi nižje prihodke krila državna pomoč, bi javna radiotelevizijska postaja na primer morda poskušala znižati tržne cene oglaševanja ali drugih storitvenih dejavnosti, ki niso namenjene javnosti, da bi tako znižala prihodke konkurentov. Taka praksa bi zahtevala dodatno državno financiranje za nadomestilo izgubljenih prihodkov iz komercialnih dejavnosti in bi torej kazala na prekomerno nadomestilo za obveznosti javnih storitev.

(127)

Komisija mora najprej določiti stroške za storitve splošnega gospodarskega pomena. Ker nizozemske radiotelevizijske postaje opravljajo tudi storitvene dejavnosti, ki niso namenjene javnosti, se v Direktivi Komisije 80/723/EGS z dne 25. junija 1980 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji (46), kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2000/52/ES (47), od njih zahteva, da vodijo ločene račune za različne dejavnosti. Stroški in prihodki morajo biti pravilno dodeljeni na podlagi jasno določenih, objektivnih računovodskih načel. Med obema vrstama dejavnosti ni treba porazdeliti le stroškov, ki jih je mogoče v celoti pripisati dejavnostim javnih storitev, pri čemer imajo od tega koristi tudi komercialne dejavnosti, ti stroški se lahko tako v celoti dodelijo javnim storitvam (48).

(128)

Direktiva o preglednosti je bila v nizozemsko zakonodajo prenesena s spremembo Zakona o konkurenci („Mededingingswet“) (49). Poleg tega poseben Odlok (50) obvezuje javne radiotelevizijske postaje, da vodijo ločene račune za vse stranske dejavnosti in društvene dejavnosti. Na podlagi tega so nizozemski organi zagotovili informacije o stroških in prihodkih javnih radiotelevizijskih postaj v obdobju med leti 1994 in 2005.

(129)

V skladu z Direktivo o preglednosti morajo države članice zagotoviti ne samo, da se ločeni računi vodijo za dejavnosti javnih storitev in storitvene dejavnosti, ki niso namenjene javnosti, ampak tudi, da so vsi stroški in prihodki pravilno razporejeni na podlagi dosledno rabljenih in objektivno upravičenih načel stroškovnega računovodstva ter da so jasno vzpostavljena načela razporeditve stroškov, po katerih se vzdržujejo ločeni računi.

(130)

Vendar pa v tej zadevi Komisija ugotavlja, da Odlok ne določa, kako morajo javne radiotelevizijske postaje razporediti stroške, ki so skupni dejavnostim javnih storitev in storitvenim dejavnostim, ki niso namenjene javnosti. Informacije nizozemskih organov dodatno potrjujejo, da javne radiotelevizijske postaje uporabljajo različne metode za razporeditev stroškov. Organi trdijo, da je na individualni ravni dodelitev pravilna, ampak se lahko zaradi izbire posameznih radiotelevizijskih postaj glede razporeditve razlikuje od ene radiotelevizijske postaje do druge. Vendar Komisija ugotavlja, da dejstvo, da ni doslednosti med različnimi radiotelevizijskimi postajami, kaže, da v Odloku ni zadovoljivo predpisano, kako mora razporeditev stroškov potekati.

(131)

Na podlagi informacij, ki so jih predložili nizozemski organi, torej ni mogoče skleniti, da so stroški pravilno razporejeni na podlagi sprejetih metod za razporeditev stroškov. Komisija zato meni, da bi bilo treba pri ugotavljanju, ali je bilo državno financiranje sorazmerno s stroški javnih storitev, upoštevati vse neto prihodke komercialnih dejavnosti javnih radiotelevizijskih postaj. To je tudi v skladu z nizozemskim zakonodajnim okvirom, ki se uporablja za sistem javne radiodifuzije in ki radiotelevizijske postaje obvezuje, da za namene javnih storitev uporabijo vse svoje dobičke, vključno z dobički iz komercialnih dejavnosti (51).

(132)

Glede na odstavek 57 Sporočila o radiodifuziji državna pomoč ne sme presegati neto stroškov javnih storitev, ki jih ima radiotelevizijska postaja. Po izračunu neto stroškov javnih storitev je torej treba ugotoviti, ali skupni znesek državnega financiranja ne presega te številke.

(133)

Če ni bilo popolne in smiselne razporeditve stroškov, je treba pri izračunu neto stroškov javnih storitev, kot je bilo navedeno zgoraj, upoštevati neto prihodke vseh dejavnosti, ki so imele neposredno ali posredno korist od javnega financiranja (52). Pri določitvi neto stroškov opravljanja javnih storitev ni treba upoštevati samo prihodkov komercialnih „samostojnih“ dejavnosti. To so dejavnosti, ki niso imele neposredne ali posredne koristi – na primer zaradi cenejših proizvodnih vložkov – od državnega financiranja ali ki so plačale polno vrednost vložkov, ki si jih delijo z dejavnostjo javnih storitev ali izhajajo iz nje.

(134)

V nizozemskem sistemu javne radiodifuzije ne obstajata niti koncept „samostojnih“ dejavnosti niti smiselna in popolna razporeditev sredstev med različnimi dejavnostmi radiotelevizijskih postaj. Poleg tega Zakon o medijih določa, da je treba uporabiti vse neto prihodke glavnih in stranskih nalog (53), stranskih dejavnosti in društvenih dejavnosti (54) za opravljanje javnih storitev (55).

(135)

Zato se neto stroški dejavnosti javnih storitev določijo z upoštevanjem prihodkov iz vseh dejavnosti javnih radiotelevizijskih postaj. Zato je izračun tak:

(136)

Vsota vseh zgornjih elementov pokaže, ali skupno državno financiranje presega skupne neto stroške javnih storitev oziroma, z drugimi besedami, ali je prišlo do prekomernega nadomestila nalog javnih storitev ali ne.

(137)

Kar zadeva brezplačno zagotavljanje tehničnih storitev in sredstev s strani NOB, bi bilo treba ukrep načeloma upoštevati pri oceni prekomernega nadomestila. Vendar pa ukrepa ni nujno izrecno vključiti v izračune, saj se lahko koristi od brezplačne tehnične storitve štejejo kot izravnalni stroški, ki bi jih sicer bilo treba financirati. Torej če bi morali plačati zadevne stroške, bi to za enak znesek povečalo stroške javnih storitev, za katere so pooblaščene nizozemske javne radiotelevizijske postaje. Vključitev teh stroškov torej ne bi spremenila končnega neto rezultata (57).

(138)

Komisija je v svoji odločitvi o sprožitvi postopka predhodno ocenila znesek prekomernega nadomestila, in sicer v višini 110 milijonov EUR. Izračun je temeljil na nepopolnih številkah o dejanskem znesku prenosov v rezerve in višini rezerv sistema javne radiodifuzije kot celote v obdobju med leti 1992 in 2002. Organi takrat niso predložili popolnih podatkov o posameznih radiotelevizijskih postajah.

(139)

Po sprožitvi postopka je Komisija prejela številke o stroških in prihodkih posameznih radiotelevizijskih postaj, ki so podrobnejše od skupnih številk, predloženih ob sprožitvi postopka. Poleg tega nove informacije zagotavljajo dejanske podatke do leta 2005 in vključujejo tudi oceno za leto 2006.

(140)

Ta odločba se nanaša na ad hoc plačila, ki so se izplačevala od leta 1994, in zajema obdobje do leta 2005. Kar zadeva končni datum, so nizozemski organi pozvali Komisijo, naj upošteva tudi številke iz leta 2006. Vendar pa Komisija meni, da to ne bi bilo primerno, saj so številke za leto 2006 samo ocene za tekoče proračunsko leto.

(141)

Zdi se, da je v obdobju med leti 1994 in 2005 prekomerno nadomestilo prejelo 14 od 19 javnih radiotelevizijskih postaj. Prekomerno nadomestilo je ustvarilo 32 milijonov EUR dobička, ki so jih v glavnem prenesli v svoje programske rezerve.

(142)

Vendar je bilo v nekaterih primerih prekomerno nadomestilo uporabljeno za izravnavo prenizkega nadomestila v obdobju pred letom 1994. Nekatere radiotelevizijske postaje so imele na začetku leta 1994 negativno programsko rezervo (58). Radiotelevizijske postaje so negativno programsko rezervo lahko prijavile le, če so stroški javnih storitev presegali različne vire financiranja javnih storitev. Z drugimi besedami, negativne programske rezerve so lahko izhajale le iz prenizkega nadomestila za stroške javnih storitev.

(143)

Po drugi strani pa je bilo treba vsako morebitno izgubo iz komercialnih dejavnosti financirati iz društvenih rezerv in je ni bilo mogoče prikazati v programskih rezervah. Kot navajajo nizozemski organi, so bile društvene rezerve oblikovane iz zasebnih sredstev.

(144)

Obstajajo tudi primeri, v katerih se je prenizko nadomestilo za stroške javnih storitev začasno financiralo iz društvenih rezerv. Leta 1993 so nizozemski organi „zamrznili“ društvene rezerve; od takrat naprej se dobičkov od javnih storitev in iz komercialnih dejavnosti ni smelo več prenesti v te društvene rezerve. Vendar pa je bila narejena izjema za povračila plačil, izvršenih iz društvenih rezerv pred letom 1994 za kritje nefinanciranih stroškov javnih storitev. Po navedbah nizozemskih organov je to edina okoliščina, v kateri so se sredstva po letu 1994 še vedno dodajala tem rezervam (59).

(145)

Komisija meni, da so negativni zneski, zabeleženi v programskih rezervah, in pozitivne razlike društvenih rezerv po letu 1994 nastali le kot posledica predhodnega „prenizkega nadomestila“ za stroške javnih storitev. Posledična izravnava teh vsot se torej obravnava kot upravičeni stroški naloge javnih storitev. Ustreznih zneskov torej ni treba upoštevati pri določitvi prekomernega nadomestila.

(146)

Kot je navedeno v odstavku 8.4.1, se je prekomerno nadomestilo na splošno stekalo v programske rezerve. Na podlagi člena 19a(1)h in člena 109a Zakona o medijih je PO leta 2005 prvič sklenil, da bi bilo treba rezerve, ki pri posameznih radiotelevizijskih postajah presegajo 5 do 10 % njihovega letnega proračuna, prenesti na PO (60). Ta prenos prav tako pomeni del ad hoc ukrepov in se upošteva pri določitvi sorazmernosti nadomestila. Posledica tega je bila, da je ta prenos znižal splošno nadomestilo za posamezne javne radiotelevizijske postaje, a hkrati povečal prekomerno nadomestilo za PO.

(147)

Z odštetjem neto stroškov javnih storitev od splošnega financiranja s strani države – za vsako leto od 1994 do 2005, kakor je opisano v oddelku 131, Komisija ugotavlja, da javno financiranje pri nobeni od posameznih radiotelevizijskih postaj ni preseglo 10 % njenega letnega proračuna. Ker se lahko stroški javne radiodifuzije vsako leto razlikujejo, lahko država iz proračunskih razlogov dejansko želi ohraniti nihanja v državnem financiranju na najnižji stopnji in omogočiti, da se določen delež letnega prekomernega nadomestila prenese v naslednje leto. Komisija je to načelo priznala v zadevi danske javne radiodifuzije (61).

(148)

Komisija je v navedeni zadevi navedla, da je treba takšne rezerve ustanoviti za določen namen in regularizirati ob določenem času, tj. odšteti od nadomestila za naslednje leto, če je bilo prekomerno nadomestilo dejansko izvršeno. Torej, če prekomerno nadomestilo ne presega 10 % višine letnega nadomestila, je tako prekomerno nadomestilo združljivo s Pogodbo ES in se lahko prenese v naslednje letno obdobje ter odšteje od zneska nadomestila, ki bo izplačano za navedeno obdobje.

(149)

Nizozemski organi so sklenili, da lahko vsaka posamezna radiotelevizijska postaja ohrani samo namensko rezervo v višini največ 5 do 10 % svojega letnega proračuna (62). Glede na to omejitev je PO leta 2005 odredil prenos 42,457 milijona EUR rezerv posameznih radiotelevizijskih postaj na PO. Organi so se tudi zavezali, da bodo redno spremljali rezerve in odredili povračilo presežnih zneskov nad 10 % letnega nadomestila od leta 2006 dalje (63). Komisija torej meni, da so izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih se kot združljiv znesek sprejme znesek prekomernega nadomestila, ki ne presega 10 % letnega proračuna javnih radiotelevizijskih postaj (64).

(150)

Ker prekomerno nadomestilo ne presega 10-odstotne meje letnega proračuna, se torej lahko šteje za upravičeno za opravljanje javnih storitev in pomoč se tako šteje za združljivo s členom 86(2) Pogodbe ES.

(151)

PO je prav tako prejemal nadomestilo za svojo vlogo upravljavca in koordinatorja sistema radiodifuzije. PO opravlja to vlogo kot posebna organizacija, ki od znotraj vodi ločene račune. Nizozemski organi so navedli, da čeprav sta NOS RTV in PO dela enega pravnega subjekta in tudi predložita konsolidirane račune, v nobenem primeru ne bi mogla imeti dostopa do sredstev drug drugega.

(152)

Na podlagi ločenih računov za PO in v skladu z zgoraj opisanim pristopom Komisija ugotavlja, da je PO prejel skupno prekomerno nadomestilo v višini 55,908 milijona EUR, kar ne vključuje rezerv, ki so se leta 2005 prenesle od posameznih radiotelevizijskih postaj. Prenos rezerv je znašal 42,457 milijona EUR. Če se upošteva ta prenos, prekomerno nadomestilo PO v celoti znaša 98,365 milijona EUR (55,908 milijona EUR +42,457 milijona EUR).

Preglednica 4

Pregled letnega financiranja PO (1994–2005) zneski x 1 milijon EUR (65)

(153)

Po mnenju Komisije se prekomerno nadomestilo v višini 98,365 milijona EUR ne šteje kot nujno za delovanje javnih storitev in zato ne more biti upravičeno do odstopanja glede prepovedi za državno pomoč iz člena 86(2). Prekomerno nadomestilo se torej ne šteje za združljivo pomoč in bi ga moral PO načeloma povrniti.

(154)

Vseeno se zdi, da prekomerno nadomestilo presega skupna ad hoc plačila, ki so se nabrala PO. PO je prejel 33,870 milijona EUR v obliki ad hoc plačil iz državnega proračuna za medije ter ad hoc prenos v višini 42,457 milijona EUR od drugih radiotelevizijskih postaj. To skupaj znaša 76,327 milijona EUR plačil, prejetih na podlagi ad hoc ukrepov. Poleg tega so ad hoc plačila ustvarila tudi obresti, ki bi jih bilo treba upoštevati pri določitvi zneska sredstev, ki niso bila prejeta v okviru „ukrepov veljavne pomoči“. Zato bi bilo treba povračilo omejiti na 76,327 milijona EUR z obrestmi, ker je bilo „preostalo“ prekomerno nadomestilo dodeljeno z veljavno pomočjo in ga ni mogoče povrniti.

(155)

Kot je pojasnjeno v Sporočilu o radiodifuziji, Komisija meni, da se protikonkurenčno obnašanje javnih radiotelevizijskih postaj ne more šteti kot potrebno za opravljanje javnih storitev. V odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave je Komisija navedla naslednja možna izkrivljanja trga:

(156)

V vzorčni pogodbi, sklenjeni leta 1985 med radiotelevizijskimi postajami in kabelskimi operaterji, je na zahtevo nizozemske vlade določeno, da kabelski operaterji ne plačajo za pravice intelektualne lastnine za prenos nizozemskih javnih televizijskih programov. Povsem upravičeno se lahko sprašujemo, ali je PO ravnal kot običajni upravljavec trga, s tem ko se je odrekel plačilu za pravice intelektualne lastnine s strani kabelskih operaterjev, saj se je odpovedal poslovnemu dohodku

(157)

Nizozemski organi trdijo, da dejstvo, da PO ne zahteva provizije za pravice intelektualne lastnine, ni nujno v nasprotju s tržnim obnašanjem. Navsezadnje tudi komercialne radiotelevizijske postaje ne zahtevajo provizije od kabelskih operaterjev za prenos svojih programov (66).

(158)

Dejansko so lahko poslovne pogodbe med radiotelevizijskimi postajami in kabelskimi operaterji različne glede na dejstvo, da transakcija vključuje izmenjavo storitev prenosa proti razpoložljivosti vsebine, kar je koristno za obe strani. Komisija zato ugotavlja, da ni jasnih znakov, da je PO ravnal v nasprotju s tržnim obnašanjem in da je s tem, ko se je odpovedal poslovnim prihodkom, povečal potrebo po državnem financiranju.

(159)

Ob sprožitvi formalnega postopka preiskave Komisija ni imela zadostnih dokazov, da je STER dejansko nelojalno znižal cene. Vseeno je treba oceniti informacije, ki so jih po sprožitvi preiskave predložili pritožniki in nizozemski organi.

(160)

Odstavek 58 Sporočila navaja, da bi lahko javne radiotelevizijske postaje poskušale znižati cene oglaševanja, saj bi s tem zmanjšale prihodke konkurentov. Vendar pa je treba upoštevati, da javne radiotelevizijske postaje na Nizozemskem oglaševalskih dejavnosti ne izvajajo neposredno, ampak jih izvaja ločena organizacija, imenovana STER. STER mora v skladu s svojim poslanstvom izkoristiti čas, ki je na voljo za oglaševanje, tako da lahko optimalno prispeva k osrednjemu financiranju javnih radiotelevizijskih postaj. Deluje kot posrednik, katerega naloga je ustvarjati čim višje dobičke od prodaje oglasnega prostora javnih radiotelevizijskih postaj. Kot je že bilo navedeno v odstavku 17, STER prenese prihodke od oglaševanja neposredno v proračun za medije.

(161)

Vsako nelojalno zniževanje cen s strani organizacije STER morebiti izhaja iz nekaterih ali vseh naslednjih okoliščin: STER ima v primerjavi s svojimi konkurenti nižje cene, tržni delež je povečan in prihaja do izgube prihodkov za STER.

(162)

Prvič, kot je Komisija navedla tudi v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave, bi bilo mogoče primerjavo med cenami javnih in zasebnih podjetij za prodajo oglasov obravnavati kot pomemben ukrep pri merilih, navedenih v odstavku 58 Sporočila o radiodifuziji.

(163)

Za primerjavo cen je najustreznejša ciljna skupina 20–49 let. Kot je mogoče sklepati iz spodnje preglednice 5, obstajajo različne podskupine, pri čemer skušajo mnoge pritegniti gledalce v starostni skupini 20–49 let:

Preglednica 5

Odstotek za ciljni rating GRP („gross rating points“), ki ga je leta 2004 pridobil STER.

(164)

V preglednici 5 je navedeno, da STER gledalcem večinoma prodaja oglaševalski prostor. Od leta 1999 se je zmanjšal tržni delež STER-a pri oglaševanju in gledalcih, ki so jih dosegle javne radiotelevizijske postaje v ciljni skupini 20–49 let. V ciljni skupini 20-49 leto so bile oglaševalcem zaračunane take cene:

Preglednica 6

Bruto cene na GRP 20–49 let (18:00–24:00), v obdobju med leti 1995 in 2005 v EUR

(165)

Na podlagi zgoraj navedenih podatkov so bile cene STER-a po ceniku za GRP 20–49 samo nekoliko nižje od cen po ceniku komercialnih radiotelevizijskih postaj. Po navedbah nizozemskih organov radiotelevizijske postaje in STER zagotavljajo precejšnje popuste. Zdi se, da komercialne radiotelevizijske postaje odobrijo mnogo višje popuste, zlasti od leta 1998 dalje. Ti popusti so navedeni spodaj:

Preglednica 7

Dejanski popusti, odobreni v obdobju med leti 1994 in 2005, v %

(166)

Čeprav ima STER manj zanimivo občinstvo kot komercialne radiotelevizijske postaje – ima nizko selektivnost, zato je manj sposoben ponuditi zelo posebno ciljno skupino – in nižji tržni delež gledalcev in oglaševanja (glej spodnjo preglednico 9), so njegove neto ceno višje od tistih, ki jih zaračunavajo komercialne radiotelevizijske postaje.

Preglednica 8

Bruto cene na GRP za ciljno skupino 20–49 let (18:00 –24:00), v obdobju med leti 1995 in 2005 v EUR

(167)

Iz preglednice 9 je poleg tega mogoče sklepati, da obstaja jasna povezava med zmanjšanjem deleža gledalcev in deleža oglaševanja za javno radiodifuzijo. Ni dokaza, da STER povečuje svoj tržni delež z morebitnim dampingom cen ali vsaj ohranja ta delež kljub zmanjšanju deleža gledalcev radiotelevizijskih postaj, ki so njegove stranke. Nasprotno, STER izgublja svoj oglaševalski tržni delež približno tako hitro, kot javne radiotelevizijske postaje izgubljajo gledalce.

Preglednica 9

Tržni deleži gledalcev in oglaševanja

(168)

Ni dokaza, da STER izgublja oglaševalske prihodke, da bi tako povečal svoj tržni delež.

Graf 1

Razvoj bruto in neto prihodkov

(169)

Na podlagi preglednice 7 in grafa 1 lahko ugotovimo, da je STER ponujal precejšnje popuste. Vendar pa je iz grafa 1 prav tako mogoče sklepati, da so kljub tem popustom neto prihodki iz oglaševanja ostali relativno konstantni. Uporaba popustov ni povzročila večje spremembe v prihodkih.

(170)

Zato se zdi, da na nizozemskem oglaševalskem trgu niso nastopile okoliščine, ki običajno spremljajo nelojalno nižanje cen – to so: nižje cene, povečanje tržnega deleža in začasna izguba prihodkov. Znova je treba poudariti, da je STER podjetje, ki je neodvisno od javnih radiotelevizijskih postaj, katerih prihodki gredo neposredno v medijski proračun. Zato mora Komisija ugotoviti, da ni znakov, da je STER nelojalno znižal cene do obsega, ki je povzročil neupravičeno izgubo prihodkov, kar je povečalo potrebo bo dodatnem državnem financiranju sistema javne radiodifuzije.

(171)

SBS Broadcasting BV je trdil, da „samo primerjava cen za rating GRP 20–49, ki se plačajo STER-u ali IP in/ali SBS, ne more biti izključno merilo pri odločitvi, ali STER nelojalno znižuje cene ali ne“.

(172)

SBS še navaja, da so oglaševalci pripravljeni plačati dodatno premijo za rating GRP 20–49, ki ga ponuja STER, predvsem zato, ker doseže tudi ljudi zunaj ciljne skupine. Cene STER-a za rating GRP 13+ (kategorija najstnikov) za dejansko objavo so dejansko mnogo nižje od cen komercialnih tekmecev za rating GRP 13+. Ta vprašanja je Komisija predložila nizozemskim organom (67).

(173)

Glede prvega vprašanja je treba takoj na začetku pojasniti, da želijo marketinška podjetja pri oglaševanju svojih izdelkov doseči ciljno skupino. Občinstvo zunaj ciljne skupine ni pomembno. Eno od meril za pridobitev oglaševalskega časa je selektivnost ciljnega občinstva. Če oglaševalski časovni blok ni selektiven, tj. če je v njem veliko tako imenovanih „smeti“ (oglaševanje, ki doseže ljudi zunaj ciljne skupine), potem postane oglaševalski časovni blok manj zanimiv. Ker ima oglaševanje, ki ga prodaja STER, nizko selektivnost, privablja širok razpon gledalcev, zato STER po mnenju nizozemskih organov dejansko težko ohrani svoje oglaševalske tarife. Drugič, rating GRP 13+ je manj pomemben od GRP 20–49. Informacije iz preglednice 5 kažejo sorazmerno majhno pomembnost ratinga GRP 13+ in jasno nakazujejo, da rating GRP 13+ pri primerjavi cen ni odločilen. V skladu z navedbami nizozemskih organov je rating GRP 20–49 veliko pomembnejši. Dejstvo, da so cene ratinga GRP 13+ pri STER-u nižje, še ne dokazuje, da gre za splošno nelojalno zniževanje cen javnih radiotelevizijskih postaj.

(174)

Zato se kljub dejstvu, da je STER ponudil znatne popuste, skupni prihodki, ki izhajajo iz oglaševanja, niso znižali, temveč so ostali nespremenjeni. Po presoji drugih argumentov in odgovorov nizozemskih organov je Komisija sklenila, da trenutno ni dokazov, da si STER ni prizadeval doseči čim višjih prihodkov iz oglaševanja in da bi njegovo ravnanje povečalo potrebo po državnem financiranju.

(175)

Ko je Komisija sprožila postopek, je ugotovila, da ni jasnih kazalnikov za ugotovitev, da radiotelevizijske postaje plačujejo pravice za prenos nogometnih tekem po ceni, ki je strukturno nad tržno vrednostjo. Eden od razlogov je bil, da so javne radiotelevizijske postaje med pogajanji ponudile višje zneske, kot so jih bile pripravljene ponuditi komercialne radiotelevizijske postaje. CLT-UFA se je pritožila, da nizozemske javne radiotelevizijske postaje plačujejo za pravice za prenos nogometnih tekem visoke cene. Komisija je nadela, da bo dodatno ocenila te razmere.

(176)

Preiskava, ki je sledila, ni zagotovila dokazov, da so javne radiotelevizijske postaje ponudile boljše cene kot komercialne, niti da so javne radiotelevizijske postaje pridobile pravice za prenos nogometnih prireditev v obsegu, ki bi lahko na trgu povzročil izključitev tekmecev. Dejansko se je ugotovilo, da so imele v nekaterih primerih komercialne radiotelevizijske postaje v obdobju preiskave pravice za prenos pomembnih nogometnih tekem (glej odstavek 55).

(177)

Toda med trenutnim postopkom ni bilo mogoče ugotoviti določenih protikonkurenčnih dejavnosti, bo vprašanje, ali sistem kot takšen zagotavlja dovolj nadzornih ukrepov, da se prepreči možnost protikonkurenčnega ravnanja, predmet postopka E-5/2005 o veljavni pomoči.

(178)

Zaradi zgoraj navedenih razlogov je Komisija ugotovila, da je bilo zavodu NOS izplačano prekomerno nadomestilo za naloge, ki jih opravlja v okviru PO, in sicer v višini 98,365 milijona EUR, ter da je bil ta znesek dodeljen z ukrepi državne pomoči, ki se ne morejo obravnavati kot združljivi s skupnim trgom na podlagi člena 86(2) Pogodbe ES, in ga je treba zato izterjati od zavoda NOS.

(179)

Ker prekomerno nadomestilo presega skupna ad hoc plačila zavodu NOS za naloge, ki jih opravlja v okviru PO, v skupnem znesku 76,327 milijona EUR, bi bilo treba povračilo omejiti na 76,327 milijona EUR s pripadajočimi obrestmi, ker je bil „preostanek“ prekomernega nadomestila dodeljen z veljavno pomočjo in ga ni mogoče izterjati –

1.

prihodki od društvenih dejavnosti: ti so na splošno v obliki prispevkov članov, prihodki od društvenih revij in prejetih zapuščin;

2.

prihodki od kapitala: to so prihodki od obresti, najema in udeležb;

3.

prihodki od revij s televizijskim programom: prihodki od objave revij s televizijskim programom (revije s podrobnostmi o programu, kritikami, oglaševanjem itd.);

4.

prihodki od drugih dejavnosti: prihodki od prodaje CD-jev in DVD-jev, prodaje programskih formatov.

22.2.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/25

(1)

Komisija je 3. maja 2005 odločila, da odobri pomoč za reševanje (N69/2005) letalski družbi Cyprus Airways Public Ltd (Odločba 2005/1322).

(2)

V dopisu brez datuma, ki ga je Komisija evidentirala 9. novembra 2005 (DG TREN A/28405), so ciprski organi v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES in obveznostmi iz navedene priglašene pomoči za reševanje obvestili Komisijo o načrtu za prestrukturiranje letalske družbe Cyprus Airways Public Ltd. Generalni sekretariat Komisije je 14. novembra 2005 evidentiral uradno obvestilo pod oznako SG(05)A10041 in primeru se je dodelila številka N 555/2005.

(3)

Komisija je 18. novembra 2005 (D(05)125084) prosila ciprske organe za dodatna pojasnila. Ciprski organi so Komisiji odgovorili z dopisom z dne 23. januarja 2006, ki ga je Komisija evidentirala 24. januarja 2006 (sklicna številka DG TREN A/11819). V Bruslju so se 14. decembra 2005 sestali predstavniki Komisije in Republike Ciper. Naslednje srečanje na visoki ravni, na katerem so razpravljali o napredku glede tega primera, je potekalo 30. januarja 2006 v Bruslju.

(4)

Z odločbo z dne 22. marca 2006, ki je bila uradno sporočena ciprskim organom z dopisom z dne 23. marca 2006 (SG-Greffe (2006) D/201246), je Komisija sprožila postopek iz člena 88(2) Pogodbe. Postopek je bil evidentiran pod oznako C 10/2004.

(5)

Odločba Komisije, da sproži uradni postopek preiskave, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je povabila zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe o tej zadevi. Ciper je pripombe poslal Komisiji v dopisu z dne 20. aprila 2006.

(6)

V časovnem okviru, ki je bil objavljen ob začetku postopka, je Komisija prejela eno pripombo zainteresiranih strani. Pripomba je bila posredovana ciprskim organom (D(2006) 213376), da bi predložili svoje ugotovitve, Komisija pa je ugotovitve Cipra prejela 28. julija 2006 (in jih evidentirala 1. avgusta 2006 pod sklicno številko A/28810). Komisija je od ciprskih organov prejela dodatna pojasnila prek telefaksa 19. decembra 2006 (evidentirana 31. decembra 2006 pod sklicno številko A/40766). Nadaljnja pojasnila in pripombe je prejela prek telefaksa 28. februarja 2007.

(7)

Letalska družba Cyprus Airways Public Ltd. je bila ustanovljena leta 1947 kot javno podjetje, njene glavne dejavnosti pa so zračni prevoz potnikov in tovora ter druge storitve, povezane z letalskim prevozom. Glavni delničar družbe je ciprska vlada (69,62 %), ostale delnice pa so porazdeljene med 4 200 majhnih zasebnih vlagateljev.

(8)

Letalska družba Cyprus Airways Public Ltd. (v nadaljevanju „družba Cyprus Airways“) je del skupine Cyprus Airways (v nadaljevanju „skupina“).

(9)

Družba Cyprus Airways zdaj zagotavlja redne lete po Evropi in Bližnjem vzhodu ter upravlja floto 11 letal; dve letali A319, ki sta bili dobavljeni leta 2002 in sta v lasti družbe Cyprus Airways, sedem letal A320–200, ki so bila dobavljena med majem 1989 in marcem 1993 ter so v lasti družbe Cyprus Airways, pred tem je eno od teh letal skupaj s posadko zakupila družba Eurocypria, in dve letali A330-200, ki sta bili dobavljeni leta 2002 in 2003 (v zakupu).

(10)

Ob uradnem obvestilu o načrtu za prestrukturiranje so bile družbe, ki so bile v stoodstotni lasti letalske družbe Cyprus Airways Public Ltd in del skupine, še:

(11)

Ta družba (v nadaljevanju „Eurocypria“) opravlja čarterske lete z več kot petdesetih evropskih letališč, njeno floto sestavlja pet letal, štiri od teh so zakupljena letala Boeing 737-800, pridobljena med februarjem in aprilom 2003, s 189 potniškimi sedeži, peto letalo pa je A320, ki ga je družba skupaj s posadko zakupila od družbe Cyprus Airways.

(12)

Družba Hellas Jet SA (v nadaljevanju „HellasJet“) je bila ustanovljena v Atenah 1. julija 2002, lete pa je začela opravljati 24. junija 2004. Hellas Jet je bila zasnovana kot nova evropska letalska družba s sedežem v Atenah. V zakupu je imela tri letala Airbus A320 z bazo na atenskem mednarodnem letališču. Vendar družba ni izpolnjevala obveznosti iz poslovnega načrta, zato so bili redni leti maja 2005 ukinjeni. Skupina je zaradi te družbe z junijem 2005 utrpela finančno škodo v skupni višini 29,5 milijona CYP (51,4 milijona EUR).

(13)

To je hčerinska družba (v nadaljevanju „Zenon“), ki zagotavlja storitve ciprskim potovalnim agencijam. Zenon zlasti zagotavlja in posreduje elektronske informacije, ki potovalnim agencijam omogočajo rezervacijo in izdajo letalskih vozovnic, rezervacijo hotelov in najem avtomobilov.

(14)

Ta družba je začela delovati leta 1996, ko je prevzela upravljanje brezcarinskih trgovin na letališčih Larnaca in Paphos. Ob predložitvi načrta za prestrukturiranje je bilo načrtovano, da bo novi letališki koncesionar prevzel brezcarinske trgovine na letališčih Larnaca in Phapos, tako da ne bodo več del skupine. To se je zgodilo junija 2006.

(15)

Odločitev Komisije, da sproži postopek iz člena 88(2), je temeljila na številnih vprašanjih, na katere je naletela pri pregledu načrta za prestrukturiranje. Komisija je izrazila dvom glede tega, da je načrt v skladu z veljavnim zakonodajnim okvirom Skupnosti, tj. s smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah iz leta 2004 (3) (v nadaljevanju „smernice za reševanje in prestrukturiranje“).

(16)

Jedro načrta za prestrukturiranje je posojilo pod komercialnimi pogoji in z jamstvom ciprske vlade za deset let, ki se bo najprej uporabilo za vračilo kratkoročnega posojila 30 milijonov CYP (51 milijonov EUR), najetega v maju 2005 po odobritvi pomoči za reševanje. Razlika se bo porabila za prestrukturiranje letalske družbe.

(17)

V prvih 24 mesecih izvajanja načrta za prestrukturiranje je bil poudarek na zniževanju stroškov in izbranem povečanju prihodkov. Vlada in vodstvo sta ocenila, da je treba skupne stroške znižati za 13 %. To naj bi se doseglo z zmanjšanjem števila zaposlenih za 20 % in hkratnim znižanjem ravni plač za povprečno 15 %. To pomeni, da naj bi bilo v skladu z načrtom za prestrukturiranje število zaposlenih (1 840) s prvim septembrom 2005 zmanjšano za 385. Z zmanjšanjem delovnih mest naj bi se na leto prihranilo približno 7 milijonov CYP (12 milijonov EUR); nadaljnjih 4,6 milijona CYP (8 milijonov EUR) se bo privarčevalo z znižanjem rednih stroškov za zaposlene.

(18)

Komisija je izrazila dvom, da se bo z načrtom v čim krajšem času in brez dodatne pomoči v prihodnosti obnovila dolgoročna sposobnost preživetja podjetja. Komisija je ravno tako dejala, da nima dovolj informacij, da bi lahko precenila, ali je znesek pomoči iz načrta za prestrukturiranje res najmanjši možni. Komisija je ravno tako izrazila dvom glede nujnosti, da se dolgoročno posojilo odplača v desetih letih. Komisija je dejala, da nima dovolj podatkov, da bi lahko presodila, ali so finančni načrti smiselni in ali so predvidevanja, na katerih temeljijo, ustrezna, zato jo je zlasti zanimalo mnenje konkurentov družbe Cyprus Airways o načrtu.

(19)

V načrtu za prestrukturiranje je bila predvidena prodaja Eurocyprie, čarterske hčerinske družbe Cyprus Airways, vladi po ceni, ki jo določi neodvisni strokovnjak. Cena je bila prvotno ocenjena na 15 milijonov CYP (26 milijonov EUR). Eurocypria bi se tako ločila od skupine Cyprus Airways in bi delovala kot popolnoma samostojna enota. Prihodki od prodaje (plačilo vlade družbi Cyprus Airways) bi se uporabili za financiranje prestrukturiranja. Komisija ima pomisleke glede prodaje in načina določitve cene. Če cena, po kateri bi se Eurocypria prodala, ne bi bila tržna cena, bi se ta vsota obravnavala kot državna pomoč.

(20)

Drugi del načrta za prestrukturiranje, ki naj bi se izvedel 18 mesecev po uvedbi načrta, je povečanje kapitala za 14 milijonov CYP (24 milijonov EUR). Pri tem bodo vsi delničarji (država in zasebni delničarji) sodelovali sorazmerno s svojimi deleži. Država bo prispevala 9,8 milijona CYP (17 milijonov EUR), medtem ko bodo zasebni delničarji pri povečanju kapitala prispevali okoli 4,2 milijona CYP (7,3 milijona EUR). Ko se je postopek začel, je Komisija dejala, da ne more izključiti tega, da bi lahko prispevek države pri povečanju kapitala predstavljal državno pomoč.

(21)

Komisija dvomi, da bi izravnalni ukrepi, predlagani v načrtu za prestrukturiranje, zadostovali za odpravo izkrivljanja trga, ki ga povzroča pomoč. Načrt je vključeval razmeroma majhno zmanjšanje flote in mreže prog za družbo Cyprus Airways. Čarterska hčerinska družba Eurocypria naj bi se prodala in druga hčerinska družba HellasJet zaprla, njena tri letala pa oddala. Komisija je izrazila dvom zlasti glede tega, da naj bi se Eurocypria prodala glavnemu delničarju družbe Cyprus Airways. V zvezi s tem je Komisija želela slišati mnenje konkurentov družbe Cyprus Airways.

(22)

Pri družbi, ki je tako velika, kot je družba Cyprus Airways, mora biti delež lastne udeležbe pri stroških prestrukturiranja 50 %. Komisija je izrazila dvom glede deleža lastnega prispevka in tega, kaj naj bi se štelo zanj.

(23)

Ciprski organi so v svojem odgovoru na obvestilo o začetku postopka skušali pojasniti nekatera vprašanja, ki jih je zastavila Komisija.

(24)

V zvezi z vprašanji o obnovitvi dolgoročne sposobnosti preživetja družbe Cyprus Airways je v načrtu za prestrukturiranje predvideno, da bodo stroški prestrukturiranja, ki bodo kriti z dolgoročnim posojilom 55 milijonov CPY, in prihodki od prodaje Eurocyprie porabljeni na naslednji način:

(25)

V zvezi s prihodnjim delovanjem družbe so ciprski organi in letalska družba potrdili, da strateški in operativni model, ki ju je družba uporabljala v preteklosti, nista uspešna v konkurenčnem okolju, v katerem družba deluje danes. Osnovno neskladje je v tem, da družba Cyprus Airways posluje na stroškovni ravni v celoti razvitega omrežnega prevoznika, medtem ko dejansko stanje ciprskega liberaliziranega trga, na katerem prevladujejo dejavnosti za prosti čas, omogoča dohodke, ki so enaki ravni dohodkov čarterskih ali nizkocenovnih letalskih prevoznikov, ki so pravi konkurenti družbi Cyprus Airways.

(26)

V sedanjem poslovnem okolju in ob upoštevanju popolne liberalizacije trga zračnega prometa na Cipru ima družba Cyprus Airways le omejene možnosti za nadaljnji razvoj ali povečanje prihodkov. Celo predvidena štiriodstotna rast na letalskem trgu ne bi bila dovolj, da bi se družba Cyprus Airways rešila iz težavnega položaja brez dodatne pomoči. Zato se je podjetje odločilo za temeljito prestrukturiranje, pri katerem je veliko znižanje stroškov neizbežno.

(27)

Podjetje je v načrtu za prestrukturiranje ocenilo, da je treba skupne stroške znižati za 13 %. To naj bi se doseglo z znižanjem stroškov za zaposlene za približno 20 % in hkratnim znižanjem ravni plač za povprečno 15 %.

(28)

Poleg zniževanja stroškov mora podjetje upoštevati tudi druge elemente iz načrta za prestrukturiranje, ki že poteka in že na začetni stopnji predvideva dolgoročno sposobnost preživetja družbe. Načrtovano je, da se bo lahko družba ponovno uspešno uveljavila na način, s katerim bo lahko brez dodatnih subvencij ali pomoči preživela in zagotovila primerno rentabilnost naložb v srednjeročnem obdobju. Predvideno je, da bo leta 2007 potekal drugi krog zniževanja stroškov, ki bo usmerjen na zunanje izvajanje in najboljšo prakso industrije.

Razvoj izkaza uspeha družbe Cyprus Airways (napoved)  (4)

(29)

Prihodnji preobrat letalske družbe temelji na konsolidiranju koristi zaradi znižanih stroškov in stalni rasti družbe. V zvezi s tem je v načrtu za prestrukturiranje predviden razvoj potniškega prometa za obdobje 2004–2010:

Razvoj potniškega prometa družbe Cyprus Airways (napoved)  (4)

(30)

V zvezi s prodajo Eurocyprie je vlada pojasnila, da je poleg ocene, ki jo je pred tem pripravilo podjetje PricewaterhouseCoopers v imenu družbe Cyprus Airways za določitev tržne cene Eurocyprie, banki HSBC naročila, naj pripravi drugo oceno v imenu vlade in določi prodajno ceno v skladu z uveljavljeno in sprejeto metodologijo. Prodaja Eurocyprie državi bi tako potekala na čisto poslovni podlagi.

(31)

Podjetje PricewaterhouseCoopers je pripravilo oceno družbe, pri čemer je uporabilo metodo diskontiranega denarnega toka; s primerjavo danih kazalnikov ocene s tržnim pristopom pa je tudi upoštevalo transakcije, ki so povezane z nakupom in prodajo primerljivih družb v panogi.

(32)

Poročilo podjetja PricewaterhouseCoopers navaja, da prihodki podjetja izhajajo iz prodaje letalskih vozovnic organizatorjem potovanj; skupno število potnikov je leta 2005 znašalo 662 561, leta 2006 pa naj bi se povečalo na 829 092, pri čemer je treba opozoriti, da so za predvideni prihodek za leto 2006 že sklenjene pogodbe. Glavni elementi stroškov poslovanja za leto 2005 so bili letalsko gorivo (30 %), zakup letal (22 %), letališke pristojbine in pristojbine na zračnih poteh (15 %), stroški za posadko (11,5 %) ter stroški vzdrževanja/popravil (9,5 %).

Ključni kazalniki uspešnosti

(33)

Eurocypria je za poslovno leto 2005 predvidela dobiček približno 440 000 CYP, kar je manj kot prejšnja leta in kot napovedane vrednosti zaradi visoke rasti cen goriva leta 2005, ki se ne more porazdeliti med potnike zaradi narave sporazuma z organizatorji potovanj.

(34)

Z metodo diskontiranega denarnega toka je mogoče oceniti vrednost družbe na podlagi vrednosti prostih denarnih tokov, za katere se pričakuje, da jih bo družba ustvarila v prihodnosti, namenjena pa je ugotavljanju sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov, pridobljenih od vlagateljev, zato se morajo nastali denarni tokovi diskontirati s potrebnim donosom, da se lahko oceni sedanja vrednost družbe.

(35)

Vodstvo Eurocyprie je pripravilo štiriletni finančni načrt (2006–2009), da bi dobilo „končno vrednost“ podjetja; ta predstavlja znesek, ki bi ga vlagatelj danes plačal za pravice denarnega toka podjetja za vsako leto iz štiriletnega načrta. Končna vrednost je bila ocenjena na 14,54 milijona CYP, od te vrednosti se je odštelo „tehtano povprečje stroškov kapitala“ v višini 9,35 % in tako je bila dobljena „neto sedanja vrednost“ družbe, ki znaša 14,21 milijona CYP.

(36)

Neto sedanja vrednost je bila predmet številnih analiz občutljivosti, da so se upoštevali mogoči spreminjajoči se parametri, kot so različni menjalni tečaji USD/CYP (veliko stroškov podjetja je izraženih v ameriških dolarjih, medtem ko je dobiček v drugih valutah), različne napovedi rasti in različne cene goriva. V analizi občutljivosti je bila poudarjena visoka občutljivost Eurocyprie (kar je skupno večini letalskih družb v Skupnosti) na nihanja menjalnih tečajev in cen goriva.

(37)

Na podlagi opisane analize je podjetje PricewaterhouseCoopers določilo okvirni razpon vrednosti Eurocyprie od 12,5 milijona CYP do 16 milijonov CYP.

(38)

Podjetje PricewaterhouseCoopers je ravno tako izvedelo primerjalno tržno analizo vrednosti, pri čemer je Eurocyprio primerjalo z drugimi družbami, ki delujejo v podobnih segmentih trga. Ta analiza se šteje za veljavno dodatno primerjalno metodo, saj so pogoji in napovedi podobnih podjetij odvisni od skupnih dejavnikov, kot so skupno povpraševanje po njihovih izdelkih in storitvah ter struktura stroškov in delovno okolje.

(39)

Zaradi pomanjkanja čarterskih letalskih družb, ki kotirajo na borzi, je podjetje PricewaterhouseCoopers uporabilo mešanico med nizkocenovnimi prevozniki ter prevozniki, ki opravljajo redne in čarterske lete. Na podlagi izračuna, izvedenega na podlagi sedanjih in načrtovanih dobičkov pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA), je bila ugotovljena okvirna vrednost lastniškega kapitala družbe, ki znaša od 12,5 do 13,5 milijona CYP. Podjetje PricewaterhouseCoopers je poudarilo, da se ta rezultat približno ujema z rezultatom, dobljenim z metodo diskontiranega denarnega toka.

(40)

Podjetje PricewaterhouseCoopers je poleg tega pripravilo še tretjo in zadnjo oceno vrednosti Eurocyprie na podlagi nedavnih transakcij, ki je po njegovem mnenju preskus sprejemljivosti prejšnjih dveh metod. Po teoriji tega pristopa je cena, ki jo po pošteni tržni vrednosti določita voljni kupec in voljni prodajalec, dober pokazatelj vrednosti. PricewaterhouseCoopers je uporabil podatke, dostopne v njihovem globalnem omrežju, in s to metodo določil okvirno vrednost za Eurocyprio, to je približno 10,5 milijona do 13 milijonov CYP. Podjetje PwC poudarja, da se ta rezultat približno ujema z rezultatom, dobljenim z metodo diskontiranega denarnega toka.

(41)

V skladu s tem in na podlagi zgoraj navedene analize je podjetje PwC prišlo do ugotovitve, da je okvirna vrednost Eurocyprie med 12,5 in 15,5 milijona CYP.

(42)

Podjetje PwC je ravno tako dodalo, da njegova ocena Eurocyprie temelji na finančnih načrtih, na podlagi katerih bi ostali družbi Eurocypria in Cyprus Airways povezani. Po mnenju podjetja PricewaterhouseCoopers bi takšna povezava povzročila nekatere ovire, zlasti pri širitvi; rast bi bila omejena zaradi dejstva, da je Eurocypria hčerinska družba Cyprus Airways; zaradi statusa Eurocyprie kot hčerinske družbe Cyprus Airways bi bile omejene možnosti za doseganje konkurenčnih cen glede zunanjega izvajanja storitev. Če bi Eurocypria ostala del skupine, bi se lahko zgodilo, da z družbo Cyprus Airways ne bi mogla tekmovati za iste poti.

(43)

Na podlagi tega podjetje PricewaterhouseCoopers ugotavlja, da bi bila cena Eurocyprie kot samostojne enote brez navedenih omejitev verjetno višja.

(44)

Drugo oceno vrednosti je pripravila banka HSBC. Pri tem je zavzela podoben pristop kot podjetje PricewaterhouseCoopers. Najprej je ugotovila, da znaša skupni lastniški kapital Eurocyprie 13 milijonov CYP. Nato je izvedla primerjalno oceno vrednosti, pri čemer se je osredotočila na družbe, ki kotirajo na borzi in se lahko primerjajo z Eurocyprio, tako je vrednost Eurocyprie ocenila na 11,8 milijona CYP.

(45)

Banka HSBC je opozorila na občutljivost podjetja, zlasti na spreminjanje cen goriva, in določila tehtano povprečno vrednost podjetja v višini od 12,3 do 13,8 milijona CYP.

(46)

S povečanjem kapitala naj bi se odpravila negativna neto vrednost, nastala zaradi kumulativne pretekle izgube, zaradi katere se je znižal lastniški kapital družbe Cyprus Airways. Lastniški kapital se bo povečal z novo izdajo delnic s pravico prednostnega nakupa za sedanje delničarje, ki bo ponujena delničarjem sorazmerno; 70 % bo ponujeno državi, ostalih 30 % pa zasebnim delničarjem. Po mnenju ciprske vlade bo povečanje lastniškega kapitala podobno naložbi vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(47)

Pri napovedanih izravnalnih ukrepih so ciprski organi znova poudarili svoje stališče, da letalska družba že od leta 2004 izvaja prestrukturiranje svojih dejavnosti. V zvezi s tem je konec leta 2004 letalska družba zmanjšala svojo floto za dve letali, se odpovedala nekaterim progam in obenem zmanjšala pogostnost letov na ostalih progah. Po njihovem mnenju je za letalsko družbo z 12 letali to zmanjšanje kar precejšnje, zato bi nadaljnje zmanjševanje na tej stopnji negativno vplivalo na dolgoročno sposobnost preživetja družbe.

(48)

Ciprski organi menijo, da odločitev, da se družba HellasJet proda in da se ne obnovi zakupnih pogodb za tri zakupljena letala družbe HellasJet, predstavlja veliko zmanjšanje zmogljivosti skupine, ki bi moralo veljati za izravnalni ukrep. Podobno velja za prodajo Eurocyprie, pri čemer bo flota skupine manjša za šest letal, po prodaji pa bosta družbi pravno in finančno neodvisni.

(49)

Glede prestrukturiranja ciprski organi menijo, da nadaljnji izravnalni ukrepi, s katerimi ne bi ogrozili predmeta prestrukturiranja, niso več mogoči. Ciprski organi poudarjajo, da ima družba Cyprus Airways zelo majhno vlogo na letalskem trgu Skupnosti in da je le malo verjetno, da bi njena dejanja vplivala na konkurenčen položaj na trgu.

(50)

Ciprski trg, ki je pretežno ciljni trg, je že nekaj časa liberaliziran in zdaj na njem deluje približno 99 letalskih družb, ki opravljajo redne in čarterske lete na Ciper in z njega. Natančneje poteka 80 % prometa v Skupnosti/EGS, zato ni predmet nobene omejitve. Nadaljnjih 8–9 % predstavljajo čarterske storitve iz tretjih držav, ki so popolnoma liberalizirane. Preostalih 10–11 % sestavlja promet z Bližnjega vzhoda in zalivske regije, pri katerem letalsko-politično ozadje določajo dvostranski sporazumi med Ciprom in zadevnimi državami. Ciprski organi zato menijo, da je za nadaljnjo liberalizacijo ciprskega letalskega trga na podlagi ukrepov, sprejetih na državni ravni, zelo malo možnosti.

(51)

Ciprski organi so želeli pojasniti številna vprašanja glede njihovega lastnega prispevka. Družba Cyprus Airways ni mogla zastaviti svoje flote kot jamstvo za posojilo komercialnih bank zaradi razmeroma starih letal (sedem letal A320, ki so v lasti družbe Cyprus Airways, je bilo dobavljenih med letoma 1989 in 1993). Družba si je za to prizadevala, a neuspešno, saj komercialne banke posojila niso odobrile. Podobno je vlada razložila, da prodaja dela flote ni prava rešitev, saj bi to preprečilo nadaljnje delovanje. Zato je edina prava rešitev prodaja Eurocyprie in ciprski organi menijo, da se prodaja hčerinske družbe mora upoštevati kot lastni prispevek.

(52)

HellasJet je redne lete prenehal opravljati maja 2005 in je s podpisom sporazuma z grško družbo Trans World Aviation preusmeril svoj posel iz prevoznika, ki opravlja redne lete, v posrednika letal in čarterskega prevoznika. Do zdaj je bilo prodanih 51 % lastniškega kapitala družbe in vlada se je pogajala za prodajo preostalega dela.

(53)

Poleg tega ciprski organi menijo, da se povečanje kapitala, načrtovano za sredino leta 2007, šteje za lastni prispevek k prestrukturiranju. Po njihovem mnenju se mora dodati še prodaja letala leta 2005 (5 milijonov CYP), prodaja rezervnega motorja letala A320 (1,7 milijona CYP) in prodaja rezervnih delov (0,7 milijona CYP), kar skupaj znaša 7,4 milijona CYP.

(54)

Kar zadeva delež lastnega prispevka pri prestrukturiranju, ciprski organi Komisijo opozarjajo na točko 56 iz smernic za reševanje in prestrukturiranje:

„Na območjih, ki prejemajo podporo, so lahko pogoji za odobritev pomoči manj strogi glede izvajanja izravnalnih ukrepov in višine prispevka upravičenca, razen če pravila o državni pomoči v določenem sektorju določajo drugače.“

(55)

Nadalje poudarjajo, da se za obdobje 2000–2006 celoten Ciper šteje za eno regijo iz člena 87(3)(a) Pogodbe ES in da je družba Cyprus Airways zelo pomembna za gospodarstvo Cipra, ki temelji na turizmu, ter da bo imelo dodatno zmanjšanje zmogljivosti družbe z nadaljnjimi izravnalnimi ukrepi ali zelo visokim deležem lastnega prispevka hude posledice za turistični sektor in splošni razvoj regije.

(56)

Po objavi pisma, naslovljenega na ciprske organe, v Uradnem listu, je v dovoljenem času ena zainteresirana stran poslala pripombe.

(57)

Komisija ugotavlja, da nobena konkurenčna družba ni predložila pripomb v zvezi z začetkom postopka.

(58)

Pripombe je poslal sindikat pilotov ciprskih letalskih družb (PASYPI), ki je želel izraziti svoje mnenje o načrtu za prestrukturiranje družbe Cyprus Airways ter o ustreznem in učinkovitem vodenju družbe. Menil je, da bi se odobritev sedanjega načrta za prestrukturiranje na podlagi „prevladujoče miselnosti vodstva“ lahko izkazala kot „katastrofalna“ za družbo.

(59)

Po mnenju PASYPI družba Cyprus Airways svojim zaposlenim ni predstavila ustreznega in izvedljivega poslovnega načrta, odkar je Komisija podjetju odobrila pomoč za reševanje. Zaradi političnih interesov in vmešavanja ni bilo izvedeno nikakršno prestrukturiranje vodstva ali poslovanja družbe.

(60)

Sindikat PASYPI je trdil, da ima letalska družba preveč zaposlenih in da načrti, ki jih je sestavilo vodstvo družbe, niso bili uspešni pri zmanjšanju števila zaposlenih na število, ki je v skladu z mednarodnimi standardi in merili, kot razlog za ta neuspeh pa navaja politične pritiske in pomisleke.

(61)

Sindikat PASYPI je poudaril, da zasebni delničarji družbe ne prispevajo k njenemu preživetju in da so zaposleni edina zainteresirana stran, ki prispeva k zniževanju stroškov.

(62)

Sindikat pilotov je poleg tega kritiziral vodstvo družbe v zvezi z obravnavo dveh hčerinskih družb Eurocypria in HellasJet. V zvezi z družbo Eurocypria se je sindikat spraševal, ali bo imela njena prodaja negativne posledice ter ali bo ovirala preživetje in širjenje družbe Cyprus Airways. V zvezi z družbo HellasJet je sindikat kritiziral dejstvo, da vodstvo zaposlenim ni nikoli razkrilo izgub družbe in tega, ali družba še vedno deluje.

(63)

Sindikat pilotov je kot sklep navedel, da je za letalsko družbo potreben nov poslovni načrt in da je treba letalsko družbo privatizirati.

(64)

Ciprski organi so v odgovoru na pripombe sindikata pilotov najprej navedli, da njegove trditve niso utemeljene in da nimajo nobene trdne poslovne utemeljitve ali podlage.

(65)

Vlada je odločno zavrnila obtožbo o političnem vmešavanju v družbo; potrdila je, da je imenovala večino članov uprave, ob tem pa poudarila, da imajo ti člani enake odgovornosti kot člani uprave drugih javnih delniških družb in da so odločitve uprave sprejete v najboljšem interesu družbe.

(66)

V zvezi z načrtom za prestrukturiranje je vlada navedla, da se ta izvaja in da so spremembe v družbi že vidne. Letni prihranki so v skladu s prihranki, predvidenimi v načrtu, to je 19,5 milijona CYP. Bistvo načrta je znižanje stroškov, da bi lahko letalska družba bolj konkurenčno prestrukturirala svoje delovanje. Ker so stroški dela pomemben dejavnik, se ni bilo mogoče izogniti temu, da se prizadene osebje, ali z odpuščanjem presežka delovne sile ali nižjimi dohodki.

(67)

V zvezi z vprašanjem presežka delovne sile je vlada zavrnila obtožbe sindikata PASYPI in navedla, da je število zaposlenih, ki so do konca leta 2006 morali zapustiti družbo, približno 414 in ne 385, kot je bilo predvideno v načrtu za prestrukturiranje.

(68)

V zvezi s povečanjem kapitala je vlada pojasnila, da bo to potekalo v sredini leta 2007, ko bodo vidni oprijemljivi rezultati izvajanja načrta za prestrukturiranje. V skladu z načrtom se bo razmerje med zasebnim in javnim poslovnim deležem v družbi ohranilo.

(69)

Vlada je razložila, da je bila odločitev za prodajo družbe Eurocypria sprejeta zato, da bi družba Cyprus Airways izpolnjevala zahteve glede lastnega prispevka iz smernic Skupnosti za reševanje in prestrukturiranje. Navedla je, da se bo družba Eurocypria prodala po neodvisno postavljeni ceni 13,425 milijona CYP na začetku avgusta 2006.

(70)

V zvezi z družbo HellasJet je vlada razložila, da je družba Cyprus Airways z družbama HellasJet in Trans World Aviation SA (ki v Grčiji deluje kot Air Miles) sklenila tristranski sporazum, po kateri bi družbo HellasJet prodala družbi Trans World po ceni 2 milijona EUR (1,16 milijona CYP). Navedla je, da je bil namen družbe Cyprus Airways ublažiti izgubo iz poslovanja družbe HellasJet, kolikor je to mogoče, in se umakniti iz podjetja, ko potečejo jamstva, ki jih je družba Cyprus Airways zagotovila v zvezi s floto družbe HellasJet; na podlagi tega se je zavzela zato, da je treba ta znesek šteti kot lasten prispevek.

(71)

Vlada je zavrnila poziv sindikata pilotov k oblikovanju novega načrta za prestrukturiranje in zatrdila, da sedanji poslovni načrt ne potrebuje nobene spremembe. Vlada ni izključila možnosti za privatizacijo družbe v primeru privlačne ponudbe.

(72)

V zvezi s povečanjem kapitala, načrtovanim za sredino leta 2007, in na zahtevo Komisije so ciprski organi v pismu z dne 19. decembra 2006 predložili dodatne informacije. Razložili so, da v skladu z določbami ciprskega prava družb javna družba ne sme izdajati delnic pod nominalno vrednostjo. V tistem času se je z delnicami družbe Cyprus Airways na ciprski borzi trgovalo po ceni od 0,15 do 0,16 CYP, medtem ko je bila njihova nominalna vrednost 0,50 CYP na delnico. Ker je prevladovalo mnenje, da bi bila izdaja delnice po nominalni vrednosti ali vrednosti, višji od nominalne, neuspešna, bi bilo treba zmanjšati nominalno vrednost delniškega kapitala.

(73)

Postopek za zmanjšanje nominalnega delniškega kapitala se je že začel, družba bo to vrednost zmanjšala z odpisom kumulativne izgube (kot je to dovoljeno v členih družbe o združevanju). Uprava družbe Cyprus Airways je na seji dne 12. decembra 2006 začela postopek za povečanje kapitala z organiziranjem vpisa primarne izdaje delnic. Za zagotovitev uspeha povečanja kapitala je komercialna investicijska banka Cisco (hčerinska družba banke Ciper v zasebni lasti) izrazila pripravljenost, da vpiše izdajo delnic. Banka Cisco bo za to prejela provizijo, višina provizije pa bo določena glede na tržno ceno za takšno transakcijo. Službe Komisije so prejele kopijo pisma o nameri investicijske banke.

(74)

Naslednji korak je bila odobritev posebne resolucije za znižanje delniškega kapitala sredi januarja 2007 s 75-odstotno večino delničarjev, prisotnih na izredni seji. Takšno resolucijo bi nato moralo ratificirati okrožno sodišče na Cipru, potem pa bi jo bilo treba vpisati v register gospodarskih družb. Po pričakovanjih bo celoten postopek trajal od 6 do 7 mesecev (sodišče bo imelo na voljo 3 mesece).

(75)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih virov, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, če ovira trgovino med državami članicami.

(76)

Koncept državne pomoči velja za vsako prednost, odobreno neposredno ali posredno, ki se financira iz državnih virov, ki jih odobri država sama ali prek posredniškega organa, ki deluje na podlagi dodeljenih pooblastil.

(77)

V okviru začetka postopka je Komisija ugotovila tri elemente načrta za prestrukturiranje, ki bi lahko veljali za državno pomoč, zato mora Komisija te elemente preveriti, da bi ugotovila, ali predstavljajo državno pomoč.

(78)

Stroški za prestrukturiranje družbe Cyprus Airways se bodo delno in začasno krili s posojilom 55 milijonov CYP (96 milijonov EUR), ki ga je odobrila komercialna banka po tržnih pogojih. Kot je razloženo v odločbi o začetku preiskovalnega postopka, nameravajo ciprski organi družbi Cyprus Airways odobriti državno jamstvo za kritje tega posojila.

(79)

Obvestilo Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki jamstev  (9) določa merila, ki zagotavljajo, da jamstvo ne pomeni državne pomoči (glej odstavek 4.2). Dva bistvena kumulativna pogoja sta:

(80)

V tem primeru ni izpolnjen noben od teh pogojev; družba Cyprus Airways državi ne plača nobene premije za jamstvo, od katerega ima koristi, glede na njen nevarni gospodarski položaj in dejstvo, da je že prejela pomoč za reševanje, pa tudi ni verjetno, da bi družba sama lahko dobila takšno jamstvo.

(81)

Poleg tega je jamstvo eden od državnih virov, ker ga neposredno odobri država. Namenjeno je družbi (Cyprus Airways), ki je konkurent drugim letalskim družbam Skupnosti, zlasti od uvedbe tretje faze liberalizacije zračnega prometa („tretji paket“) 1. januarja 1993. Vplivalo bo na meddržavno trgovino, ker zadeva družbo, ki deluje na področju prometa med državami članicami in pokriva skupni trg, ter lahko izkrivlja konkurenco znotraj trga ali bi lahko predstavljalo grožnjo za izkrivljanje konkurence.

(82)

Državno jamstvo se zato šteje za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. To ugotovitev so sprejeli tudi ciprski organi, saj so si z jamstvom prizadevali za izpolnitev pogojev iz smernic za reševanje in prestrukturiranje.

(83)

Medtem ko je začetni načrt določal, da bodo ciprski organi v celoti jamčili za posojilo 55 milijonov CYP, so se ti med postopkom odločili za zmanjšanje dela posojila za prestrukturiranje, ki ga krije jamstvo, na največ 45 milijonov CYP, da bi omejili pomoč na najmanjšo možno in zagotovili zadosten prispevek družbe h kritju lastnih stroškov za prestrukturiranje. Ciprski organi so tudi določili, da bosta zajamčeni in nezajamčeni del posojila med seboj neodvisna, zlasti da slednji ne bo podrejen prvemu. To pomeni, da bo letalska družba prejela vsaj 10 milijonov CYP od 55 milijonov CYP komercialnega posojila brez kakršnega koli jamstva ali drugega državnega posredovanja.

(84)

Ciprski organi so navedli, da je bila prodaja Eurocyprie končana avgusta 2006 in da je bila družba prodana državi za 13,425 milijona CYP. Komisija mora zato preveriti, kako je bila ta cena določena, da bi potrdila njeno veljavnost in ugotovila, ali je bila v transakcijo vključena kakršna koli državna pomoč. Na podlagi odstavka 59 odločbe o začetku preiskovalnega postopka bi to lahko veljalo zlasti v primeru, da je plačani znesek previsok v primerjavi s tržno ceno družbe.

(85)

V zvezi s tem Komisija navaja, da je bila cena določena na podlagi dveh strokovnih ocen, opravljenih v imenu prodajalca in kupca. Po opravljeni natančni analizi strokovnih ocen Komisija ugotavlja, da cena ustreza pošteni tržni ceni; prav tako ugotavlja, da je končna prodajna cena v vsakem primeru nižja od 15 milijonov CYP, predvidenih v načrtu za prestrukturiranje in na začetku preiskovalnega postopka. Komisija zato meni, da prodaja Eurocyprie ne predstavlja državne pomoči družbi Cyprus Airways, ker družba ni bila prodana po ceni, višji od njene dejanske vrednosti.

(86)

Komisija nadalje ugotavlja, da so ciprski organi navedli, da bo Eurocypria delovala kot popolnoma neodvisna družba zunaj skupine Cyprus Airways; Komisija meni, da obstaja nevarnost, da Eurocypria ne bo delovala povsem neodvisno od svoje nekdanje matične družbe, ker bo ostala v lasti države. Da bi Komisija rešila navedena vprašanja, namerava Cipru postaviti pogoje za zagotovitev, da sta obe družbi ločeni in tudi ostaneta ločeni dovolj dolgo ter da vsako poslovanje med njima poteka na čisto poslovni podlagi.

(87)

Nadaljnji vidik načrta za prestrukturiranje je, da se sredi leta 2007, približno 18 mesecev po začetku prestrukturiranja, poveča kapital družbe Cyprus Airways za okoli 14 milijonov CYP. Namen ciprskih organov je povečati kapital sorazmerno s sedanjimi poslovnimi deleži ter ohraniti razmerje med javnim in zasebnim lastništvom. To pomeni, da bo država prispevala 9,8 milijona CYP (17 milijonov EUR ali 70 %), drugi delničarji pa 4,2 milijona CYP (7,3 milijona EUR ali 30 %).

(88)

Komisija mora zato ugotoviti, ali javni del predlaganega povečanja kapitala v tem primeru pomeni državno pomoč. Njena presoja pri tem temelji na „načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu“, pristopu, ki je bil potrjen s sodno prakso Sodišča (10). V skladu s sodno prakso Sodišča je pri ugotavljanju, ali priliv javnega kapitala pomeni državno pomoč, primerno upoštevati dejanske možnosti, ki jih ima upravičena družba, da na običajnih kapitalskih trgih dobi enakovredna finančna sredstva. Državna pomoč ne obstaja, kadar se prispeva nov javni kapital pod pogoji, sprejemljivimi za zasebnega vlagatelja, ki deluje v običajnih razmerah tržnega gospodarstva.

(89)

Vedenje javnega vlagatelja je zato treba primerjati s predvidenim vedenjem zasebnega vlagatelja, kot je zasebno podjetje ali zasebna skupina podjetij, ki si prizadeva za strukturno, celovito ali sektorsko politiko, usmerjati pa ga morajo možnosti za dolgoročno donosnost (11). V skladu s tem Komisija meni, da kapitalski vložki iz javnih skladov niso državna pomoč, kadar so zasebni delničarji udeleženi pri dejavnosti, prvič vsaj sorazmerno z njihovim deležem delnic, drugič pod pogoji, ki so enaki pogojem za javnega vlagatelja, in nazadnje, kadar je delež delnic zasebnih vlagateljev resnično gospodarsko pomemben; Komisija meni, da je enakopravna udeležba javnih in zasebnih vlagateljev zagotovljena, kadar se komercialna banka ali vlagatelj strinja, da vnaprej in po tržnih pogojih jamči za udeležbo zasebnih vlagateljev pri povečanju kapitala pod enakimi pogoji, kot so bili ponujeni javnemu vlagatelju. Ta pristop, ki temelji na sočasnosti vložkov, popolnoma podpirata Sodišče prve stopnje in Sodišče Evropskih Skupnosti (12).

(90)

V tem primeru se je komercialna investicijska banka Cisco strinjala, da po tržnih pogojih vpiše 30 % delnic v okviru predlagane dokapitalizacije. Ciprske oblasti so prav tako določile, da bodo vsi delničarji kupovali delnice po enaki vrednosti, ki jo skupaj določita družba Cyprus Airways in banka Cisco, ter po enakih tržnih pogojih kot zasebni vlagatelji.

(91)

V zvezi s tem je Komisija prejela kopijo pisma o nameri z dne 14. decembra 2006, ki ga je banka Cisco poslala družbi Cyprus Airways in v katerem je banka izrazila pripravljenost, da jamči ali je jamčila za uspešnost dokapitalizacije. Poleg tega je banka Cisco, preden se je obvezala v zvezi z naložbami zasebnih vlagateljev, izvedla natančno študijo načrta za prestrukturiranje in transakcij. Nadalje bo pred sklenitvijo končne pogodbe, kot je običajna tržna praksa, izvedla (ali bo koga najela, da to izvede v njenem imenu) preverjanje zaradi primerne skrbnosti, ki ga morajo opraviti vsi vlagatelji, preden začnejo transakcijo. Na ta način banka dobi vsa jamstva in poroštva, ki ji omogočajo, da svojo ponudbo prilagodi prevzetemu tveganju. Pri tem je treba omeniti, da zadevna država članica te banke niti posredno niti neposredno ne nadzoruje. Končna jamstvena pogodba z banko Cisco bo sklenjena tik pred začetkom obdobja ponudbe ter bo vsebovala standardne določbe in obveznosti, ki veljajo v tovrstnih pogodbah ter upoštevajo najboljše nacionalne in mednarodne prakse.

(92)

Pogoje za sklenitev končne jamstvene pogodbe je mogoče razdeliti v dve skupini. Prva skupina se nanaša na razmeroma standardne elemente, ki ne vplivajo neposredno na oceno Komisije, ampak samo na njeno dejansko izvajanje. Med drugim vključuje:

(93)

Druga skupina pogojev, postavljenih v pismu banke o nameri, lahko vpliva na oceno transakcije, ki jo opravi Komisija; te pogoje je treba natančno analizirati, zadevajo pa večinoma:

(94)

Kar zadeva ceno novih delnic ob vpisu, sta se banka Cisco in družba Cyprus Airways sporazumeli, da bosta skupaj določili ceno ali okvirno ceno za izdajo novih delnic v skladu s tržnimi praksami na podlagi pogojev borznega trga, ki prevladujejo na začetku transakcije. Ciper je Komisiji potrdil, da bo za vse vlagatelje veljala enotna cena, prav tako se poroku ne bo odobril noben poseben popust.

(95)

Drugič, kar zadeva plačevanje banke s provizijo, temelji provizija na vrednosti deleža transakcije (30 %), vpisanega na trgu. Ciprski organi so izjavili, da je provizija, ki se plača banki Cisco, v skladu s tržnimi načeli, ki veljajo na glavnih evropskih borznih trgih, kar zagotavlja uspešno izvedbo primerljive prodaje delnic. Komisija zato ugotavlja, da je transakcija med družbo Cyprus Airways in banko Cisco v skladu s tržnimi pogoji za tovrstne transakcije in da banka ne bi imela popusta pri ceni delnic, ki bi jih po potrebi morala vpisati. Iz tega sledi, da provizija, ki se plača banki, tej ne omogoča, da bi sodelovala pri transakciji pod ugodnejšimi pogoji, kot veljajo za državo ali druge delničarje.

(96)

Tretjič, kar zadeva zahtevo države in banke, da obe sodelujeta pri povečanju kapitala, želi Komisija poudariti, da je zahteva obeh strani po sodelovanju druge pri izvedbi bistven in odločilen element za uspešno povečanje kapitala.

(97)

Komisija ugotavlja, da so se ciprski organi obvezali, da bodo Komisiji poslali končne pogodbe, sklenjene z banko, ki vsebujejo formalne in brezpogojne obveznosti vpisa, takoj po njihovi sklenitvi in preden bodo javni organi vpisali novo povečanje kapitala. Ciprski organi so se tudi obvezali, da bodo po izvedeni transakciji poslali poročilo o dejanskem vpisu povečanja kapitala. Komisija v zvezi s tem izhaja iz načela, da ne sme biti stranskega ali implicitnega dogovora, po katerem bi država banko razbremenila obvez v primeru nezadostnega vpisa ponudbe za dokapitalizacijo. Komisija bo budno spremljala izpolnjevanje teh obvez, da bi ugotovila, ali se pogoji te odločbe pravilno izpolnjujejo.

(98)

Ta transakcija omogoča zasebnemu sektorju velik vpis delnic (30 %), ki bodo izdane na novo pod istimi pogoji, kot jih imajo javni delničarji, ker bo cena delnic enaka in bodo pravice, povezane z vsako delnico, enake za vse delničarje.

(99)

Glede na to analizo, stalno prakso Komisije in sodno prakso Sodišča v zvezi s primernostjo udeležbe države pri povečanju kapitala skupaj z zasebnimi vlagatelji, obravnavane ločeno in neodvisno od drugih ukrepov za prestrukturiranje, povečanje kapitala, načrtovano za sredino leta 2007, na splošno ustreza sočasni udeležbi javnih in zasebnih delničarjev, zato udeležba države ni državna pomoč, če so izpolnjeni zgoraj določeni pogoji pomoči v zvezi z dejstvom, da bo povečanje kapitala jamčila komercialna investicijska banka tako, da bo zagotovila učinkovito sočasno javno in zasebno vpisovanje, ki bo sorazmerno z javno-zasebnim lastništvom.

(100)

Kljub temu Komisija ugotavlja, da sodna praksa evropskih sodišč kaže, da „zgolj dejstvo, da je javno podjetje hčerinski družbi že zagotovilo prilive kapitala, ki se štejejo za pomoč, samo po sebi ne pomeni, da prihodnjih prilivov kapitala ni mogoče šteti za naložbo, ki izpolnjuje preskus za zasebne vlagatelje v tržnem gospodarstvu. […] Kljub temu Sodišče meni, da mora Komisija v primeru, kot je ta, ki zadeva tri prilive kapitala istega vlagatelja v dveh letih, od katerih prva priliva nista imela nobenega donosa, ugotoviti, ali je mogoče tretji priliv smiselno ločiti od prvih dveh in ga za namene preskusa zasebnega vlagatelja šteti za neodvisno naložbo.

Sodišče meni, da so pri takšni ugotovitvi pomembni naslednji pomisleki: kronologija zadevnih prilivov kapitala, njihov namen in položaj hčerinske družbe med sprejetjem odločitve o prilivu kapitala“  (13).

(101)

V tem primeru Komisija ugotavlja, da ostaja dejstvo, da je država hkrati porok precejšnjega posojila upravičencu, ki bo trajalo precej dlje kot obdobje povečanja kapitala, in da kupuje hčerinsko družbo družbe, ki je sredi prestrukturiranja, medtem ko bodo država in zasebni vlagatelji vpisali povečanje kapitala po enaki ceni in bodo imele vse delnice enake pravice. Kljub hkratnosti povečanja kapitala in navedenih dveh ukrepov ni treba natančno oceniti, ali udeležba države in udeležba zasebnih delničarjev pri povečanju kapitala dejansko potekata pod podobnimi pogoji, ker Komisija v vsakem primeru meni, kot je razvidno iz naslednje analize, da je, tudi če se udeležba države pri povečanju kapitala šteje za državno pomoč, ta pomoč združljiva s skupnim trgom.

(102)

Na podlagi ugotovitve, da dolgoročno državno posojilo 55 milijonov CYP za financiranje dela prestrukturiranja družbe Cyprus Airways pomeni državno pomoč in da udeležba države pri povečanju kapitala lahko vključuje elemente državne pomoči, mora Komisija preveriti njeno združljivost s skupnim trgom.

(103)

Zato je treba preveriti združljivost pomoči v smislu člena 87(2) in (3) Pogodbe ES, ki določa izjeme od splošnega pravila o nezdružljivosti iz člena 87(1).

(104)

Izjeme iz člena 87(2) Pogodbe ES v tem primeru ne veljajo, ker ukrepi pomoči nimajo socialnega značaja in se pomoč ne dodeljuje posameznim potrošnikom, ukrepi pomoči tudi ne odpravljajo škode, ki jo povzročijo naravne nesreče ali izredne razmere, in pomoč se ne dodeljuje gospodarstvom nekaterih območij Zvezne republike Nemčije, na katere je vplivala njena delitev.

(105)

Izjeme iz člena 87(3)(a), (b) in (d) v tem primeru ne veljajo, ker pomoč ne pospešuje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, prav tako pomoč ne pospešuje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali odpravlja resne motnje v gospodarstvu države članice niti ne pospešuje kulture in ohranjanja kulturne dediščine.

(106)

Zato lahko veljajo le izjeme iz člena 87(3)(c). Člen 87(3)(c) določa, da se državna pomoč lahko odobri za spodbujanje razvoja nekaterih gospodarskih sektorjev, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(107)

Glede na to so zakonodajni okvir Skupnosti, ki se uporablja za presojo združljivosti, smernice za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004 ter že navedene smernice iz leta 1994.

(108)

Komisija mora zato oceniti, ali je načrt za prestrukturiranje v skladu z določbami veljavnih smernic. Osnovno načelo (točka 31 smernic za reševanje in prestrukturiranje) določa, „da se pomoč za prestrukturiranje odobri le v okoliščinah, v katerih je mogoče prikazati, da ne nasprotuje interesu Skupnosti. To bo mogoče le v primeru, da so izpolnjeni strogi kriteriji in da obstaja gotovost, da bodo kakršno koli izkrivljanje konkurence nadomestile koristi zaradi preživetja podjetja … in da načeloma obstajajo zadostni izravnalni ukrepi v korist konkurentov“.

(109)

Smernice nato določajo številne pogoje, pod katerimi je mogoče odobriti pomoč za prestrukturiranje.

(110)

Prvič mora Komisija ugotoviti, ali družba Cyprus Airways izpolnjuje pogoje za prestrukturiranje iz smernic za reševanje in prestrukturiranje. Točka 9 smernic navaja, da Skupnost nima opredelitve podjetja v težavah, in dodaja, da „Komisija šteje za podjetje v težavah, ko ni zmožno z lastnimi sredstvi ali s sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih lastnikov/delničarjev ali upnikov, preprečiti izgube, ki bi brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozile obstoj družbe“.

(111)

Nadalje smernice (točka 10) pojasnjujejo, da je „za namen teh smernic […] podjetje v težavah načeloma in ne glede na velikost, zlasti v naslednjih okoliščinah: (a) v primeru družbe z omejeno odgovornostjo, pri kateri je izgubljena več kot polovica njenega osnovnega kapitala, in je bila v preteklih 12 mesecih izgubljena več kot četrtina tega kapitala“.

(112)

V točki 11 je prav tako navedeno, da lahko „podjetje […] velja za podjetje v težavah, tudi če ni izpolnjena nobena od okoliščin določenih v točki 10, zlasti ob prisotnosti običajnih znakov podjetja v težavah, kot so naraščajoče izgube, upadanje prometa, kopičenje zalog, presežki prostih zmogljivosti, padanje denarnih tokov, naraščajoči dolgovi, naraščajoči stroški obresti ali zmanjševanje čiste vrednosti sredstev“.

(113)

Komisija je na začetku postopka ugotovila, da je družba Cyprus Airways družba z omejeno odgovornostjo, ki je že izgubila večji del svojega odobrenega kapitala. Družba Cyprus Airways je imela 31. decembra 2003 odobren kapital v višini 55,5 milijona CYP (95 milijonov EUR), vendar je do 31. decembra 2004 izgubila 26,2 milijona CYP (44,8 milijona EUR), kar je skoraj 50 % njenega delniškega kapitala v preteklih 12 mesecih.

(114)

Komisija je ugotovila, da so izgube skupine (večinoma zaradi družbe Cyprus Airways) z 20,9 milijona CYP leta 2003 narasle na 39,4 milijona CYP do konca leta 2004. Lastniški delež delničarjev družbe Cyprus Airways se je zato zmanjšal s 55,6 milijona CYP (95 milijonov EUR) leta 2003 na 14,4 milijona CYP (25 milijonov EUR) leta 2004. Zaradi slabega finančnega stanja ni verjetno, da bi si družba lahko zagotovila finančna sredstva na prostem trgu.

(115)

V odločbi z dne 3. maja 2005 o „Cyprus Airways (pomoč za reševanje)“ je Komisija zato sklenila, da je družba Cyprus Airways resnično podjetje v težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje. To je bila tudi ugotovitev Komisije ob začetku postopka. Družba Cyprus Airways je zato upravičena do pomoči za prestrukturiranje v skladu s pogoji iz smernic za reševanje in prestrukturiranje.

(116)

Drugi pogoj (iz točke 35 smernic za reševanje in prestrukturiranje), ki ga je treba izpolnjevati je, da mora „načrt za prestrukturiranje, katerega trajanje mora biti čim krajše, […] obnoviti dolgoročno sposobnost preživetja podjetja v smiselnem časovnem okviru in na podlagi realističnih predvidevanj prihodnjih pogojev poslovanja“.

(117)

Iste smernice (točka 37) nadalje določajo, da mora „načrt […] zagotavljati preobrat, ki bo podjetju omogočil, da bo po zaključku prestrukturiranja vse svoje stroške krilo samo, vključno z amortizacijo in finančnimi dajatvami. Pričakovan donos kapitala mora biti dovolj velik, da prestrukturiranemu podjetju omogoča samostojno konkuriranje na trgu“.

(118)

Na tej stopnji prestrukturiranja je družba znižala svoje stroške za 19,5 milijona CYP in izgubila več osebja, kot je bilo predvideno v načrtu za prestrukturiranje. V načrtu je bilo predvideno zmanjšanje delovne sile za 385 zaposlenih (od 1 800), dejansko pa je 414 zaposlenih izkoristilo možnost, da zapustijo družbo. To precejšnje zmanjšanje osnove za stroške bo skupaj z dogovorjenim znižanjem plače za preostale zaposlene ter izboljšanjem produktivnosti in delovnih praks zagotovilo večje prihranke in dalo družbi potrebno prožnost in prilagodljivost na poti k uresničevanju njenih ciljev.

(119)

Komisija meni, da mora biti družba Cyprus Airways sposobna uspešno prestrukturiranje izvesti v določenem časovnem roku. Čeprav je preteklo šele 18 mesecev od odobritve pomoči za reševanje (maj 2005), so rezultati družbe že nekoliko boljši od predvidenih. Za nadaljnje izboljšanje je treba pozornost nameniti predlogom zaposlenih za vodenje potrebnega prestrukturiranja. V takšnih primerih je način vodenja prestrukturiranja zelo pomemben, pripombe tretje strani pa kažejo, da v tem primeru to zlasti velja.

(120)

V zvezi z dolgoročnim posojilom 55 milijonov CYP (96 milijonov EUR), za katero delno jamči država, so ciprski organi pokazali, da se bo ta vsota porabila (skupaj s prihodki od prodaje Eurocyprie) za poplačilo pomoči za reševanje za prestrukturiranje letalske družbe v prihodnjih letih. Povečanje kapitala za 14 milijonov CYP, načrtovano za sredino leta 2007, se bo porabilo za zmanjšanje še neodplačanega posojila. Načrt za prestrukturiranje je tesno povezan z načrtom za znižanje stroškov, da se poveča prihodek. Načrtuje se, da bo prihodek družbe sčasoma rasel, s čimer se bo banki odplačal preostali znesek posojila.

(121)

Komisija mora prav tako oceniti, ali so domneve, na katerih temelji prestrukturiranje, razumne glede na okoliščine in ali predvidevanja in napovedi ustrezajo zahtevam iz smernic. Smernice za reševanje in prestrukturiranje (točka 35) določajo, da mora biti „načrt […] z vsemi potrebnimi podrobnostmi preložen Komisiji in mora vsebovati tudi tržno raziskavo. Izboljšanje sposobnosti preživetja mora biti v glavnem posledica notranjih ukrepov v načrtu za prestrukturiranje; lahko temelji na zunanjih dejavnikih, kot so spremembe cen in povpraševanja, na katere podjetje nima velikega vpliva, vendar samo, če so tržna predvidevanja splošno potrjena“.

(122)

V zvezi s tem je mogoče potrditi, da se je ta del načrta za prestrukturiranje odvijal v skladu s predvidevanji. V tem primeru se v zvezi s prometnimi tokovi in razvojem trga Komisija sklicuje na dve neodvisni študiji, opravljeni v zvezi z vrednotenjem Eurocyprie, kolikor sta povezani z razvojem ciprskega letalskega trga.

(123)

Glede na načrt za prestrukturiranje se bo zračni promet na Cipru predvidoma povečal povprečno za 3,5 % na leto v obdobju od leta 2005 do leta 2010, medtem ko bo predviden promet družbe Cyprus Airways v enakem obdobju rasel s povprečno letno stopnjo 2,4 %. V poročilu, ki ga je pripravilo podjetje PricewaterhouseCoopers, je IATA (Mednarodno združenje letalskih prevoznikov) napovedala 4,3-odstotno skupno rast zračnega prometa na Cipru v obdobju od leta 2006 do leta 2008, kar kaže, da so bile domneve, upoštevane v načrtu, razumne. Zato se zdijo napovedi načrta za prestrukturiranje v smislu rezultatov družbe Cyprus Airways verjetne ob upoštevanju drugih racionalizacij, ki jih je družba izvedla.

(124)

Na podlagi navedenih dejavnikov Komisija meni, da bo družba Cyprus Airways sposobna obnoviti svojo finančno sposobnost v razumnem času, kot je predvideno v poslovnem načrtu.

(125)

Smernice za reševanje in prestrukturiranje prav tako določajo (točka 38), da je „treba […] sprejeti ukrepe (‚izravnalni ukrepi‘), ki bodo čim bolj zmanjšali škodljive učinke na pogoje poslovanja, tako da bodo manjši od želenih pozitivnih učinkov. V nasprotnem primeru bo pomoč ‚v nasprotju s skupnimi interesi‘ in zato nezdružljiva s skupnim trgom“.

(126)

Nadalje določajo (točka 39), da lahko „ti ukrepi […] vsebujejo prenos sredstev, zmanjševanje zmogljivosti ali prisotnosti na trgu in zmanjševanje vstopnih ovir na zadevnih trgih. Pri presojanju ustreznosti ukrepov bo Komisija upoštevala strukturo trga in pogoje konkurence in s tem preprečila, da bi kateri od teh ukrepov povzročil poslabšanje strukture trga“.

(127)

Komisija mora zato preveriti prestrukturiranje in ugotoviti, ali so bili sprejeti zadostni ukrepi v zvezi z družbo Cyprus Airways in skupino Cyprus Airways, da se zmanjša učinek izkrivljanja pomoči.

(128)

Konec leta 2004 je družba začela izvajati tako imenovani „akcijski načrt“; najprej je zmanjšala svojo floto za dve letali, od katerih je bilo nato eno skupaj s posadko oddano v najem družbi Eurocypria, in ukinila lete v nekatera mesta, in sicer Varšavo, Budimpešto in Kolombo.

(129)

Tako je bila ob koncu leta 2004 flota letalske družbe manjša za eno letalo; med izvajanjem načrta za prestrukturiranje je družba Cyprus Airways letela z 10 letali (2 letali A319, 6 letal A320-200 in 2 letali A330-200) ter družbi Eurocypria skupaj s posadko oddala v najem eno letalo A320-200, ta dogovor o najemu skupaj s posadko je bil ob koncu poletne sezone leta 2006 prekinjen. Poleg tega Komisija ugotavlja, da bo po napovedih povprečna rast zračnega prometa od 3,5 % do 4,3 % na leto v obdobju od leta 2005 do leta 2010, medtem ko napovedi družbe Cyprus Airways predvidevajo 2,4-odstotno rast na leto, kar bo v tem obdobju povzročilo zmanjšanje tržnega deleža s 26,6 % na skoraj 23,2 %. Komisija se strinja, da bi lahko vsako dodatno zmanjšanje flote ali tržnega deleža ogrozilo možnosti letalskega prevoznika, da si opomore, ne da bi se pri tem konkurentom omogočile kakršne koli pomembnejše tržne priložnosti.

(130)

Na začetku postopka je Komisija povabila zlasti zainteresirane tretje strani, naj predložijo svoja mnenja v zvezi s tem, vendar ni prejela nobenih pripomb na to temo.

(131)

Poleg tega Komisija poudarja, da smernice za reševanje in prestrukturiranje (točka 55) določajo, da „ker je gospodarska in socialna kohezija prioritetni cilj Skupnosti […], mora Komisija pri ocenjevanju pomoči za prestrukturiranje v področjih, ki prejemajo podporo, upoštevati potrebe regionalnega razvoja“. Nadalje določajo (točka 56), da so „na območjih, ki prejemajo podporo, […] lahko pogoji za odobritev pomoči manj strogi glede izvajanja izravnalnih ukrepov in višine prispevka upravičenca“.

(132)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v obdobju med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2006 (14) celoten Ciper izpolnjeval pogoje na podlagi odstopanja od člena 87(3)(c) Pogodbe ES. Za obdobje od leta 2007 do leta 2013 morata biti dve regiji, ki skupaj obsegata 50 % prebivalstva Cipra, upravičeni do prejemanja regionalne pomoči za naložbe na podlagi odstopanja od člena 87(3)(c) iz Pogodbe ES s intenzivnostjo pomoči 15 %. Poleg tega kaže Ciper številne ozemeljske in zato trajne značilnosti, ki vplivajo na njegov družbeno-gospodarski razvoj. Zaradi lege na skrajnem jugu EU ima Ciper otežen dostop do preostale Evropske unije, zaradi česar je država zelo odvisna od pomorskega in zlasti zračnega prometa. To je pomembno, ker je v primeru Cipra zračni promet edino možno sredstvo za prevoz v poslovne namene. Na podlagi statističnih podatkov Eurostata za leto 2003, ki prikazujejo stopnjo odvisnosti gospodarstva od zračnega prometa, je Ciper od vseh držav članic najbolj odvisen od zračnega prometa (15).

(133)

Glede na to in ob upoštevanju posebnosti trga zračnega prometa na Cipru ter ker je družba Cyprus Airways že zmanjšala svojo floto in bo njena nekdanja hčerinska družba Eurocypria zdaj delovala kot pravno in finančno neodvisno podjetje, ki ne bo več v lasti in pod nadzorom družbe Cyprus Airways, Komisija ugotavlja, da so ciprski organi predlagali zadostne izravnalne ukrepe, da bi preprečili izkrivljanje trga, ki ga bo povzročilo prestrukturiranje.

(134)

Smernice za reševanje in prestrukturiranje (točka 43) določajo, da morata biti „količina in intenzivnost pomoči […] omejeni na najnižjo vsoto stroškov, potrebnih za prestrukturiranje, ob upoštevanju obstoječih finančnih virov podjetja, njegovih delničarjev ali poslovne skupine, v katero podjetje spada. Pri takšni oceni se upošteva kakršna koli predhodno dodeljena pomoč za reševanje“. Komisija meni, da je ta pogoj izpolnjen.

(135)

Stroški prestrukturiranja, kot je navedeno, znašajo 71,1 milijona CYP. Prihodki, ki se uporabljajo za financiranje tega prestrukturiranja, vsebujejo posojilo 55 milijonov CYP (za katero delno jamči država), 13,425 milijona CYP prihodka iz prodaje družbe Eurocypria in približno 8,5 milijona CYP drugih virov, predvsem iz odprodaje različnih sredstev. Prihodek načrtovanega povečanja kapitala se ne sme dodati tem ukrepom, ker se bo v celoti porabil za odplačilo dela posojila 55 milijonov CYP in se zato ne doda skupnemu znesku sredstev, uporabljenih za prestrukturiranje, saj bo le nadomestil enakovreden del teh sredstev. Vsa sredstva tako skupaj znašajo približno 76,9 milijona CYP. Komisija meni, da je ta znesek sprejemljiv in ugotavlja, da ni presežka stalnih sredstev v primerjavi z ustreznimi stroški, ker največji del sredstev za prestrukturiranje predstavljajo posojila, ki jih bo morala družba odplačati iz svojih dohodkov, zato ne predstavljajo stalnega financiranja, medtem ko mora družba plačati dokončne stroške prestrukturiranja.

(136)

Razen tega Komisija ugotavlja, da obveza ciprskih organov k zmanjšanju dela posojila 55 milijonov CYP, ki ga bo krilo vladno jamstvo, pomeni dodatno omejevanje elementa državne pomoči v primerjavi s tem, kar je bilo predvideno na začetku.

(137)

V zvezi z deležem lastnega prispevka smernice (točka 43) določajo, da bodo morali „upravičenci do pomoči […] prispevati pomemben delež k načrtu za prestrukturiranje iz lastnih virov, tudi prodajo sredstev ki niso bistvenega pomena za preživetje podjetja, ali iz zunanjega financiranja pri tržnih pogojih. Takšen prispevek kaže, da trgi verjamejo, da lahko podjetje znova postane sposobno preživeti. Takšen prispevek mora biti realen, tj. dejanski, izključevati mora vse pričakovane prihodnje dobičke, kot je denarni tok, in mora biti čim višji“. V smernicah je nato navedeno, kolikšen delež lastnega prispevka bi se običajno štel za primernega; za družbo, ki je velika kot družba Cyprus Airways, bi to bilo 50 %.

(138)

Komisija je ugotovila, da bodo stroški za prestrukturiranje približno 71,1 milijona CYP.

(139)

Zneski, ki jih je treba upoštevati kot lasten prispevek, bodo vključevali: vsaj 4,2 milijona CYP, kar ustreza delu povečanja kapitala v višini 14 milijonov CYP, ki ga bodo vpisali zasebni vlagatelji; vsaj 10 milijonov CYP od 55 milijonov CYP komercialnega posojila, ki ga bo prejela letalska družba na trgih brez kakršnega koli jamstva ali drugega državnega posredovanja; in 8,5 milijona CYP (kot je določeno v odstavku 53) prihodkov iz prodaje različnih sredstev.

(140)

Ciprski organi prav tako trdijo, da je kot lasten prispevek treba upoštevati tudi prihodke iz prodaje družbe Eurocypria. V skladu s prakso Komisije (16) velja, da ne gre za državno pomoč podjetju, ki prodaja sredstva, če se ta sredstva prodajo po dejanski vrednosti (neodvisno od narave kupca). Prihodki iz prodaje teh sredstev se lahko nato uporabijo za financiranje prestrukturiranja in veljajo za lasten prispevek. To pomeni, da je treba prihodek od prodaje družbe Eurocypria 13,425 milijona CYP šteti za lasten prispevek. Ta ugotovitev je v tem primeru dodatno utemeljena z obvezo ciprskih organov in pogojem, ki ga postavlja Komisija, da je Eurocypria popolnoma neodvisna od družbe Cyprus Airways in je njen konkurent.

(141)

Skupni prispevek tako znaša vsaj 36,2 milijona CYP, kar je 51 % stroškov za prestrukturiranje. Komisija zato ugotavlja, da je zahteva po prispevanju zadostnega zneska za kritje stroškov za prestrukturiranje v tem primeru izpolnjena.

(142)

Komisija nadalje poudarja, da stroške za prestrukturiranje večinoma krije posojilo 55 milijonov CYP, ki ga bo, čeprav zanj delno jamči država, morala družba odplačati iz svojih dohodkov, in ne iz državne subvencije 55 milijonov CYP (17). Prizadevanje družbe, ki bo potrebno, da bo sčasoma pokrila stroške lastnega prestrukturiranja, ima enak učinek, kot če bi družba sama financirala prestrukturiranje, edina razlika je, da se zaradi posojila, za katero jamči država, to prizadevanje lahko razporedi na več let.

a)

jamstvo, ki ga je Ciper dal letalski družbi Cyprus Airways Public Ltd za najeto posojilo, ne preneha veljati ali

b)

Ciper nima več neposredne ali posredne večinske udeležbe pri kapitalu in/ali nadzora nad kapitalom v obeh družbah.

a)

povečanje kapitala se ne bo izvedlo, dokler komercialna banka, imenovana za vpis primarne izdaje delnic, ne podpiše uradne brezpogojne obveze, da bo jamčila uspešno izvedbo transakcije, pri čemer veljajo običajne izjeme, kot so primeri višje sile, vojna, terorizem in drugi podobni primeri;

b)

država lahko vpiše največ 70 % povečanja kapitala,

c)

država vpiše nove delnice, izdane na podlagi enakih pravic in pod enakimi pogoji, po isti ceni kot zasebni vlagatelji ne glede na predlagani časovni načrt jamčenja banke za uspešno izvedbo transakcije;

d)

transakcije ne sme spremljati noben stranski ali implicitni dogovor, po katerem bi država banko razbremenila obveze v primeru nezadostnega vpisa ponudbe za dokapitalizacijo ali bi banki odobrila kakršen koli posebni popust pri emisijskem tečaju.