26.1.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/1

(1)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 896/2007 (2) z dne 27. julija 2007 („začasna uredba“) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz dihidromircenola s poreklom iz Indije („zadevna država“).

(2)

Treba je opozoriti, da je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2003 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(3)

Naslovi proizvajalcev Skupnosti, ki so navedeni na seznamu iz uvodne izjave 7 v začasni uredbi, se popravijo:

(4)

Po uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz dihidromircenola s poreklom iz Indije se je vsem strankam razkrilo pomembna dejstva in premisleke, na katerih je temeljila začasna uredba (začasno razkritje). Vsem strankam je bil odobren tudi rok za pripravo pisnih ali ustnih stališč v zvezi s tem razkritjem.

(5)

Nekatere zainteresirane stranke so predložile pisne pripombe. Strankam, ki so tako zahtevale, je bila dana možnost ustnega zaslišanja. Komisija je še naprej iskala in preverjala vse informacije, za katere je menila, da so pomembne za njene dokončne ugotovitve.

(6)

Vse zainteresirane stranke so bile obveščene o pomembnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi priporočili uvedbo dokončnih protidampinških dajatev in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“). Določen je bil tudi rok, v katerem naj bi zainteresirane stranke po tem razkritju predstavile svoja stališča. Obravnavale so se ustne in pisne pripombe, ki so jih izrazile stranke, ugotovitve pa so bile, kjer je bilo primerno, ustrezno spremenjene.

(7)

Ker v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom ni bilo pripomb, se uvodne izjave 9 do 12 začasne uredbe potrdijo.

(8)

Po uvedbi začasnih ukrepov je proizvajalec izvoznik s sklicevanjem na uvodno izjavo 17 začasne uredbe navedel, da se v analizi, ki jo je izvedla Komisija, niso upoštevali nekateri pomembni elementi, ki vplivajo na proizvodne stroške in s tem na določitev normalne vrednosti. Navedel je, da bi morala normalna vrednost temeljiti na lastnih proizvodnih stroških, namesto da se določi na podlagi domačih cen med običajnim potekom trgovanja drugega sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(9)

Prvič, navedene obtožbe v zvezi s proizvodnimi stroški niso upravičene. Drugič, v skladu s členom 2 osnovne uredbe je metodologija, ki jo je uporabila Komisija za določanje normalne vrednosti za zadevnega proizvajalca izvoznika (glej uvodno izjavo 17 začasne uredbe), najbolj primerna iz naslednjih razlogov: (i) zadevni proizvajalec izvoznik ni imel domače prodaje podobnega izdelka in enake splošne kategorije izdelkov v OP, (ii) izdelki so povsem zamenljivi in (iii) v preiskavi je poleg tega proizvajalca sodeloval le še en proizvajalec izvoznik. Poleg tega bi bilo treba določiti vrednosti za prodajo za splošne in upravne stroške ter za dobiček v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe, če normalna vrednost ne bi temeljila na cenah drugega indijskega proizvajalca. Tako pa se zdi uporaba domačih prodajnih cen drugega indijskega proizvajalca najbolj reprezentativna podlaga za odraz prevladujočih prodajnih razmer na indijskem notranjem trgu in s tem za določitev normalne vrednosti. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(10)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega in ker v zvezi z normalno vrednostjo ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 13 do 17 začasne uredbe potrdijo.

(11)

Ker ni bilo pripomb, se uvodna izjava 18 začasne uredbe potrdi.

(12)

En proizvajalec izvoznik je navedel, da je Komisija pri ugotavljanju prilagoditev izvoznih cen za namene primerjave upoštevala določene neutemeljene odbitke pri določenih elementih v zvezi s prevoznimi in manipulativnimi stroški ter stroški kreditov. Komisija se je s trditvijo strinjala in pregledala ustrezne prilagoditve.

(13)

Ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se uvodna izjava 19 začasne uredbe potrdi.

(14)

Po uvedbi začasnih ukrepov je ena stranka navedla, da je treba za tiste proizvajalce izvoznike, ki niso sodelovali v preiskavi, določiti višjo stopnjo dampinga na podlagi najnižjih cen CIF sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. V zvezi s tem je treba opozoriti, da ni bilo nobenih znakov, da so se nesodelujoče družbe ukvarjale z dampingom v OP intenzivneje kot sodelujoče družbe. Nasprotno je primerjava med podatki Eurostata o uvozu s poreklom iz Indije ter podatki o količini in obsegu izvoza v Skupnost, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, pokazala, (i) da je bil obseg uvoza v Skupnost, ki ga je opravil kateri koli nesodelujoči proizvajalec izvoznik, nižji od 20 % celotnega uvoza iz Indije v OP (natančnega razmerja zaradi zaupnosti ni mogoče razkriti) in (ii) da so bile cene, ki so jih na trgu Skupnosti zaračunali nesodelujoči proizvajalci izvozniki, očitno višje od tistih, ki so jih zaračunale sodelujoče družbe. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(15)

Po končnem razkritju je ista stranka ponovila zgoraj navedeno trditev glede stopnje dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike. Izraženi niso bili nobeni novi argumenti, ki bi lahko spremenili sklepne ugotovitve iz uvodne izjave 14 zgoraj. Zadevna stranka je zgolj dodala, da ni mogla preveriti podatkov o uvozu, ki so bili uporabljeni v analizi, ki jo je izvedla Komisija, ker so bili ti domnevno zaupni. Družbo so obvestili, da sta bila obseg uvoza in povprečna uvozna cena natančno določena v uvodnih izjavah 38 in 39 začasne uredbe ter da so bili izvorni statistični podatki, tj. podatki Eurostata, dostopni javnosti. Zato se družbi v nobenem primeru ni preprečilo preverjanje sklepnih ugotovitev Komisije in zagovarjanje njenih pravic. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(16)

Glede na zgoraj navedeno so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, naslednje:

(17)

Po uvedbi začasnih ukrepov je en proizvajalec izvoznik navedel, da je treba proizvajalca Skupnosti, ki je uvozil znatno količino dihidromircenola iz Indije v OP (glej uvodno izjavo 25 začasne uredbe), izključiti iz opredelitve industrije Skupnosti in torej tudi iz analize škode, vključno z določitvijo stopnje odpravljanja škode. V tej zvezi je treba opozoriti, da zadevni proizvajalec Skupnosti ni preusmeril svoje glavne dejavnosti iz proizvodnje v uvoz. Navedeni uvoz iz Indije je opravljal predvsem zato, ker je želel obdržati svojo proizvodnjo podobnega izdelka. Zato ni nobene podlage za izključitev te družbe iz industrije Skupnosti. Treba je opozoriti, da tudi če bi zadevnega proizvajalca izključili iz opredelitve industrije Skupnosti, se ugotovitve glede škode ne bi razlikovale. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(18)

Isti proizvajalec izvoznik je tudi trdil, da je splošni gospodarski položaj proizvajalcev Skupnosti zelo dober, da se je domnevno znatno izboljšal zlasti v letu 2005 in v OP ter da se bo tak pozitiven trend po prepričanju tega izvoznika zelo verjetno v bližnji prihodnosti nadaljeval. Te ugotovitve so temeljile na razvoju proizvodnje industrije Skupnosti in obsegu prodaje, zalogah ter tržnem deležu, ki so navedeni v uvodnih izjavah 45 do 47 začasne uredbe. Tega argumenta ni mogoče sprejeti, ker ne upošteva dovolj dejstva, da je prišlo do močnega znižanja prodajnih cen dihidromircenola v Skupnosti (glej uvodne izjave 47 do 49 začasne uredbe) in da je industriji Skupnosti komaj uspelo povečati svojo proizvodnjo in obseg prodaje ter obdržati svoj delež na rastočem trgu Skupnosti, in sicer na račun velikih izgub, zmanjšanja donosa posamezne naložbe in denarnih odlivov. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(19)

Po končnem razkritju je proizvajalec izvoznik, naveden v uvodni izjavi 17 zgoraj, ponovil svojo trditev in dodal, da Komisija ni ustrezno analizirala položaja zadevnega proizvajalca Skupnosti, tj. proizvajalca, ki je uvozil znatno količino zadevnega izdelka. Domnevno ni analizirala zlasti naslednjih vidikov: (i) odstotka celotne proizvodnje Skupnosti zadevnega izdelka, ki odpade na tega proizvajalca uvoznika, (ii) narave interesa za uvoz tega proizvajalca uvoznika, (iii) ravni dolgoročne narave zavez, ki jih je pokazal ta proizvajalec uvoznik do domače proizvodnje za razliko od neprekinjenega uvoza, in (iv) razmerja uvoza do domače proizvodnje za tega proizvajalca uvoznika.

(20)

V tem smislu je treba opozoriti, da so bile vse točke v zvezi s položajem zadevnega proizvajalca Skupnosti dejansko primerno analizirane, vendar določenih podrobnosti ni bilo mogoče razkriti zaradi njihove zaupne narave. Kot je razvidno iz uvodne izjave 25 začasne uredbe in uvodne izjave 17 zgoraj, so bili glavni razlogi za neizključitev zadevnega proizvajalca iz opredelitve industrije Skupnosti in proizvodnje Skupnosti (i) narava njegovega interesa za uvoz (tj. zadevni izdelek je uvozil, ker je želel obdržati svojo proizvodnjo podobnega izdelka v Skupnosti) in (ii) zanemarljiv vpliv njegovega položaja na celotni položaj industrije Skupnosti (tj. dejstvo, da možna izključitev ne bi spremenila ugotovitev glede škode). Jasno je, da je bil cilj tega proizvajalca zmanjševanje vdora dampinškega uvoza iz Indije, s tem ko je podprl pritožbo in v celoti sodeloval v preiskavi. S tem je jasno pokazal svojo zavezo domači proizvodnji za razliko od nadaljnjega uvoza. Zato so bile obtožbe, navedene v uvodni izjavi 19 zgoraj, zavrnjene.

(21)

V zvezi z uvodno izjavo 41 začasne uredbe je en proizvajalec izvoznik navedel, da bi moralo nelojalno nižanje cen temeljiti na povprečni uvozni ceni iz Indije in ne na uvoznih cenah sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. V tem smislu je treba opozoriti, da je glede na raven sodelovanja v tej zadevi, tj. več kot 80 %, in glede na to, da statistični podatki celotnega uvoza temeljijo na oznaki ex KN, tj. lahko vsebujejo določeno količino izdelkov poleg dihidromircenola (glej uvodno izjavo 36 začasne uredbe), primerjava cene, ki temelji na povprečni uvozni ceni, veliko manj natančna od stopenj nelojalnih znižanj, ki so jih uvedle posamezne družbe. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(22)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega in ker v zvezi s škodo ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 23 do 56 začasne uredbe potrdijo.

(23)

Po uvedbi začasnih ukrepov je en proizvajalec izvoznik trdil, da uvoz iz Indije industriji Skupnosti ni povzročil škode, ker je njegova cena rasla, njegov tržni delež pa v OP zmanjšal za 2,4 odstotne točke. Te utemeljitve izpuščajo veliko pomembnih vidikov razvoja dampinškega uvoza iz Indije in položaja na trgu Skupnosti. Kot je bilo prikazano v uvodnih izjavah 38 do 42 začasne uredbe, se je obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz Indije v Skupnost povečal z okrog 25 000 kilogramov v letu 2003 na 760 000 kilogramov v OP. Tržni delež tega uvoza se je povečal z 0,7 % v letu 2003 na 17,3 % v OP. Rahlo zmanjšanje tega deleža v OP je posledica nenadne širitve trga Skupnosti v tem obdobju in ne zmanjšanja obsega uvoza; povečevanje obsega dampinškega uvoza iz Indije se je v OP sicer nadaljevalo, vendar ne po enaki stopnji kot v prejšnjem obdobju. Prisotnost dampinškega uvoza iz Indije se je na trgu Skupnosti na splošno veliko bolj povečala kot poraba Skupnosti v obravnavanem obdobju. Treba je opozoriti, da je dampinški uvoz iz Indije z znatnimi stopnjami nelojalno nižal cene industrije Skupnosti. Povečanje dampinškega uvoza po cenah, ki bistveno nelojalno nižajo cene industrije Skupnosti, jasno časovno sovpada s poslabšanjem položaja industrije Skupnosti. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(24)

Isti proizvajalec izvoznik je tudi trdil, da si je industrija Skupnosti sama povzročila vso škodo, ki jo je utrpela. Navedel je, da sicer ne bi bilo mogoče utrpeti izgub v okolju, kjer povpraševanje narašča, cene se zvišujejo, posledično pa tudi prodaja in prihodki od prodaje ter produktivnost. Kot možno razlago je ta stranka navedla povečanje povprečne plače za 24 % od leta 2003 do OP.

(25)

Prvič, čeprav so se prodajne cene industrije Skupnosti na trgu Skupnosti med letom 2005 in OP povečale za 2 %, so bile za več kot 30 % nižje od tistih v letu 2003, medtem ko se je obseg prodaje industrije Skupnosti med letom 2003 in OP povečal zgolj za 22 % (glej uvodno izjavo 47 začasne uredbe). Zato so se prihodki od prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti znatno zmanjšali, tj. za okrog 15 % v obravnavanem obdobju. Drugič, razvoj povprečnih stroškov dela je treba obravnavati skupaj s trendom zaposlovanja in produktivnosti. Kot je razloženo v uvodni izjavi 51 začasne uredbe, je bilo 24-odstotno povečanje stroškov dela na delavca v obravnavanem obdobju med drugim posledica sprememb v zaposlitveni strukturi, ki stremi k večjemu deležu izobražene delovne sile. Podatki potrjujejo, da se te spremembe odražajo v večji produktivnosti, ki je uravnala povečane povprečne stroške dela. Zato je ostal celotni strošek dela na proizvedeno enoto enak. Poleg tega proizvodnja dihidromircenola ni delovno intenzivna. Zato se ocenjuje, da povečane plače niso mogle prispevati k izgubam industrije Skupnosti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(26)

Po končnem razkritju je isti proizvajalec izvoznik ponudil več novih argumentov glede vzročne zveze. Lahko se jih povzame na naslednji način: (i) škodo je povzročil sam proizvajalec Skupnosti iz uvodne izjave 17 z uvozom zadevnega izdelka, (ii) škodo je povzročila sama industrija Skupnosti z obsežnimi vlaganji v svoje nove proizvodne zmogljivosti in s posojili, ki jih je v ta namen vzela pri finančnih institucijah, (iii) razvoja izvoznih prodaj industrije Skupnosti se ni analiziralo, (iv) škodo je povzročila sama industrija Skupnosti s povečanjem proizvodne zmogljivosti in zaposlovanjem dodatne izobražene delovne sile, s čimer so se povečali proizvodni stroški.

(27)

V zvezi s temi novimi argumenti je treba opozoriti, da (i) uvoz zadevnega izdelka enega od proizvajalcev ni mogel vplivati na celotni položaj industrije Skupnosti, ker je bil manjši (glej uvodni izjavi 17 in 20 zgoraj). Poleg tega je treba opozoriti, da je bil uvoz odgovor na velik dotok dampinškega uvoza iz Indije in izgube, ki jih je zaradi tega utrpela industrija Skupnosti, tj. po tem, ko je bila že storjena znatna škoda; (ii) v obravnavanem obdobju ni bilo nobenih novih vlaganj v proizvodno zmogljivost; ravno nasprotno, zmogljivost je ostala nespremenjena, vlaganja pa so se bistveno zmanjšala (glej uvodni izjavi 45 in 49 začasne uredbe); (iii) izvoz industrije Skupnosti je bil analiziran v uvodni izjavi 68 začasne uredbe in ni pretrgal vzročne zveze ter (iv) industrija Skupnosti ni zaposlila nobene dodatne delovne sile. Kot je razvidno iz uvodne izjave 51 začasne uredbe, se je med letom 2003 in OP zaposlitev zmanjšala za 15 %. Spremembe v zaposlitveni strukturi so bile dosežene z odpuščanjem nezadostno izobražene delovne sile. V zvezi s proizvodno zmogljivostjo je treba opozoriti, da se sploh ni povečala. Zato se argumenti iz uvodne izjave 26, zavrnejo.

(28)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega in ker v zvezi z vzročno zvezo ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 57 do 76 začasne uredbe potrdijo.

(29)

En proizvajalec izvoznik je navedel, da bi uvedba ukrepov znatno ovirala uvoznike in uporabnike v Skupnosti, s čimer bi ogrozila na tisoče služb in davčnih prihodkov, vendar v zvezi s tem ni navedel nobenih dokazov. Te obtožbe so bile opredeljene kot nepomembne. Nihče od uvoznikov in uporabnikov namreč ni nasprotoval začasnim sklepnim ugotovitvam v zvezi z njihovimi interesi (glej uvodni izjavi 87 in 88 začasne uredbe), kar kaže na to, da ne obstaja verjetnost, da so na te stranke protidampinški ukrepi znatno vplivali. Zato je bila ta trditev zavrnjena. Proizvajalec izvoznik je bil obveščen tudi, da proizvajalci izvozniki običajno niso med strankami, ki bi jih zadevala analiza interesa Skupnosti.

(30)

Po končnem razkritju je ta proizvajalec izvoznik ponovil svojo trditev in navedel, da ima pravico izraziti pripombe na kateri koli vidik protidampinškega postopka, vključno z interesom Skupnosti. Izraženi niso bili nobeni utemeljeni argumenti, ki bi lahko spremenili sklepne ugotovitve iz uvodne izjave 29 zgoraj. V zvezi s pravicami proizvajalca izvoznika za izražanje pripomb na kateri koli vidik postopka je treba opozoriti, da glede tega res ni prepovedi. Vendar v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe te stranke analiza interesa Skupnosti običajno ne zadeva in se lahko njihove pripombe razveljavijo, zlasti kadar niso podprte z dejanskimi dokazi.

(31)

Ker v zvezi z oceno interesa Skupnosti ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 77 do 90 začasne uredbe potrdijo.

(32)

Treba je opozoriti, da je po navedbah enega proizvajalca treba proizvajalca Skupnosti, ki je uvozil znatno količino dihidromircenola iz Indije v OP, izločiti iz opredelitve industrije Skupnosti in da posledično določita stopnjo odpravljanja škode zgolj preostala dva proizvajalca Skupnosti. Kot je razloženo v uvodnih izjavah 14 in 15 zgoraj, ta trditev ni upravičena. V tej zvezi in ker v zvezi s stopnjo odpravljanja škode ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 92 do 94 začasne uredbe potrdijo.

(33)

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na ravni ugotovljene stopnje dampinga, ker je bilo za vse zadevne proizvajalce izvoznike ugotovljeno, da je stopnja odprave škode višja kot stopnja dampinga.

(34)

V zvezi z uvodnimi izjavami 14 in 15 zgoraj se zdi primerno določiti dajatev za preostale družbe, ki niso sodelovale v preiskavi, na ravni najvišje dajatve, uvedene za sodelujoče družbe.

(35)

Na podlagi zgoraj navedenega so dokončne dajatve naslednje:

(36)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih naj bi se priporočila uvedba dokončnih protidampinških dajatev, je podjetje Neeru Enterprises ponudilo cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. Vendar je treba opozoriti, da je imel zadevni izdelek v zadnjih letih precej nestanovitne cene in zato ni primeren za določeno cenovno zavezo. Kot alternativni pristop se je raziskala možnost indeksiranja najnižje uvozne cene na ceno glavne surovine, alfa-pinena. Vendar se je ta alternativa izkazala za neuporabno iz naslednjih razlogov: (i) nihanja cen zadevnega izdelka ni mogoče dovolj pojasniti z nihanjem cen alfa-pinena in (ii) alfa-pinen ni blagovni izdelek, za katerega bi bili na voljo kakršni koli splošno dostopni statistični podatki, ki bi prikazovali njegove tržne cene. Na podlagi zgoraj navedenega je bilo ugotovljeno, da je kakršna koli cenovna zaveza v tej zadevi nepraktična in zato nesprejemljiva. Zadevni izvoznik je bil o tem obveščen, dobil pa je tudi možnost izraziti pripombe. Vendar njegove pripombe niso spremenile zgoraj navedenih sklepnih ugotovitev.

(37)

Stopnja protidampinške dajatve za posamezno družbo iz te uredbe je bila določena na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odraža stanje te družbe, ki je bilo ugotovljeno med navedeno preiskavo. Ta stopnja dajatve (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporablja izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Indije, ki jih proizvaja ta družba, tj. posebej navedena pravna oseba. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, te stopnje ne morejo koristiti in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(38)

Vsak zahtevek za uporabo te stopnje protidampinške dajatve za posamezno družbo (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je povezana s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s Svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila, tako da bo prilagodila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(39)

Glede na višino ugotovljenih stopenj dampinga in glede na stopnjo škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje, da je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, tj. Uredbo Komisije (ES) št. 896/2007, dokončno pobrati v višini zneska s to uredbo dokončno uvedene dajatve. Kjer je dokončna dajatev nižja od začasnih dajatev, se dajatev preračuna in začasno zavarovani zneski, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev, sprostijo –

26.1.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/7

(1)

Uredba (ES) št. 1580/2007 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

26.1.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/9

(1)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Norveško o Protokolu 2 k dvostranskemu Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško v točki III za določeno blago s poreklom iz Norveške določa letne tarifne uvozne kvote. Te kvote je treba odpreti za leto 2008 in naslednja leta.

(2)

Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3) določa pravila za upravljanje tarifnih kvot. Primerno je določiti, da se tarifne kvote, odprte s to uredbo, upravljajo v skladu s temi pravili.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja v zvezi s trgovino s predelanimi kmetijskimi proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi –

26.1.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/11

(1)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo na eni strani in Kraljevino Norveško na drugi strani o Protokolu št. 2 k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško, potrjen s Sklepom 96/753/ES, določa letno tarifno kvoto za uvoz čokolade in drugih živil, ki vsebujejo kakav, s poreklom iz Norveške. To kvoto je treba odpreti za leto 2008 in naslednja leta.

(2)

Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3) določa pravila za upravljanje tarifnih kvot. Primerno je določiti, da se tarifna kvota, odprta s to uredbo, upravlja v skladu s temi pravili.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja glede trgovine s predelanimi proizvodi, ki niso našteti v Prilogi I k Pogodbi –

26.1.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/13

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 3199/93 (2) določa, da je treba denaturante, ki se uporabljajo v vsaki državi članici za namene popolne denaturacije alkohola v skladu s členom 27(1)(a) Direktive 92/83/EGS opisati v Prilogi k navedeni uredbi.

(2)

V skladu s členom 27(1)(a) Direktive 92/83/EGS morajo države članice alkohol, ki je bil popolnoma denaturiran v skladu z zahtevami katere koli države članice, oprostiti plačila trošarin, pod pogojem, da je v skladu s pogoji iz odstavkov 3 in 4 navedenega člena o teh zahtevah izdano uradno obvestilo in da so odobrene.

(3)

Bolgarija in Romunija sta sporočili denaturante, ki jih nameravata uporabljati.

(4)

Komisija je omenjena sporočila Bolgarije posredovala ostalim državam članicam 1. januarja 2007, sporočila Romunije pa 9. januarja 2007.

(5)

V zvezi s sporočenimi zahtevami so bili prejeti ugovori. Zato je bil ustrezno upoštevan postopek iz člena 27(4) Direktive 92/83/EGS, zahteve, ki sta jih sporočili Bolgarija in Romunija, pa je treba vključiti v Prilogo k Uredbi (ES) št. 3199/93.

(6)

Uredbo (ES) št. 3199/93 je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za trošarine –

26.1.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/15

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2007/2008, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1109/2007 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 45/2008 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

26.1.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/17

(1)

Uredba (ES) št. 327/98 je odprla in določila način upravljanja nekaterih uvoznih tarifnih kvot za riž in lomljeni riž, porazdeljenih po državi porekla in razdeljenih v več podobdobij v skladu s Prilogo IX k navedeni uredbi.

(2)

Podobdobje januar je prvo podobdobje za kvote iz člena 1(1)(a), (b), (c) in (d) Uredbe (ES) št. 327/98.

(3)

Iz sporočila v skladu s členom 8(a) Uredbe (ES) št. 327/98 izhaja, da zahtevki za kvote z zaporednimi številkami 09.4148 – 09.4154 – 09.4112 – 09.4116 – 09.4117 – 09.4118 – 09.4119 – 09.4166, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca januarja 2008 v skladu s členom 4(1) navedene uredbe, zajemajo količino, ki presega razpoložljivo količino. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine za zadevne kvote, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(4)

Iz zgoraj navedenega sporočila izhaja tudi, da zahtevki za kvote z zaporednimi številkami 09.4127 – 09.4128 – 09.4149 – 09.4150 – 09.4152 – 09.4153, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca januarja 2008 v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 327/98, zajemajo količino, ki je manjša od razpoložljive količine.

(5)

Določiti je treba tudi skupne razpoložljive količine za kvote z zaporednimi številkami 09.4127 – 09.4128 – 09.4148 – 09.4149 – 09.4150 – 09.4152 – 09.4153 – 09.4154 – 09.4112 – 09.4116 – 09.4117 – 09.4118 – 09.4119 – 09.4166 za naslednje kvotno podobdobje v skladu s prvim odstavkom člena 5 Uredbe (ES) št. 327/98 –

26.1.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/21

(1)

Skupnost in države članice so se v okviru lizbonske agende zavezale povečati konkurenčnost družb, ki poslujejo v Evropi. V skladu s Sklepom 2004/387/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o interoperabilnem zagotavljanju vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom (IDABC) (3) bi morale Komisija in države članice zagotavljati zmogljive, učinkovite in interoperabilne informacijske in komunikacijske sisteme za izmenjavo informacij med javnimi upravami in državljani Skupnosti.

(2)

Vseevropski akcijski program za e-upravo, kakor je opredeljen v Sklepu 2004/387/ES, zahteva ukrepe za povečanje učinkovitosti organizacije carinske kontrole in zagotovitev neprekinjenega pretoka podatkov, kar bo omogočilo učinkovitejše carinjenje in zmanjšanje upravne obremenitve ter pripomoglo k boju proti goljufijam, organiziranemu kriminalu in terorizmu, k varovanju davčnih interesov, intelektualne lastnine in kulturne dediščine, večji varnosti blaga in mednarodne trgovine ter k boljši zaščiti zdravja in okolja. V ta namen je bistvena zagotovitev informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v carinske namene.

(3)

Resolucija Sveta z dne 5. decembra 2003 o vzpostavitvi poenostavljenega in brezpapirnega okolja za carino in trgovino (4), ki je sledila Sporočilu Komisije o poenostavljenem in brezpapirnem okolju za carino in trgovino, poziva Komisijo, da v tesnem sodelovanju z državami članicami pripravi večletni strateški načrt za oblikovanje celovitega in interoperabilnega okolja za elektronsko carinjenje v Skupnosti. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (5) pri vložitvi skupnih deklaracij in elektronski izmenjavi podatkov med carinskimi organi zahteva uporabo tehnik za obdelavo podatkov, da se s tem zagotovijo carinske kontrole na podlagi avtomatiziranih sistemov analize tveganja.

(4)

Zato je treba določiti cilje vzpostavitve brezpapirnega okolja za carino in trgovino ter strukturo, način in roke za dosego teh ciljev.

(5)

Komisija bi morala to odločbo izvajati v tesnem sodelovanju z državami članicami. Zato je treba opredeliti odgovornosti in naloge zadevnih strank ter določiti, kako si bodo Komisija in države članice delile stroške.

(6)

Komisija in države članice bi si morale deliti odgovornost za sestavne dele komunikacijskih in informacijskih izmenjalnih sistemov iz Skupnosti in za nacionalne sestavne dele v skladu z načeli iz Odločbe št. 253/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. februarja 2003 o sprejetju akcijskega programa za carino v Skupnosti (Carina 2007) (6) in hkrati upoštevati Odločbo št. 2235/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2002 o sprejetju programa Skupnosti za boljše delovanje davčnih sistemov na notranjem trgu (Program Fiscalis 2003–2007) (7).

(7)

Da se zagotovi spoštovanje te odločbe in skladnost različnih sistemov, ki bodo razviti, je treba vzpostaviti sistem spremljanja.

(8)

Države članice in Komisija bi morale v rednih poročilih zagotavljati informacije o napredku pri izvajanju te odločbe.

(9)

Vzpostavitev brezpapirnega okolja zahteva tesno sodelovanje Komisije, carinskih organov in gospodarskih subjektov. Za zagotovitev takšnega sodelovanja bi morala Skupina za carinsko politiko zagotoviti usklajevanje dejavnosti, potrebnih za izvajanje te odločbe. V vseh fazah priprave teh dejavnosti bi bilo treba opraviti posvetovanje z gospodarskimi subjekti na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti.

(10)

Državam pristopnicam in državam kandidatkam bi bilo treba dovoliti, da sodelujejo v teh dejavnostih zaradi priprav na pristop.

(11)

Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te odločbe, torej vzpostavitve brezpapirnega okolja za carino in trgovino in ga zaradi obsega ali učinkov pobude laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego navedenih ciljev.

(12)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8).

(13)

Še zlasti bi bilo treba Komisijo pooblastiti za podaljšanje rokov, predvidenih v členu 4(2), (3) in (5) te odločbe. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te odločbe, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES –

(a)

olajševanje uvoznih in izvoznih postopkov;

(b)

zmanjševanje stroškov usklajevanja in upravnih stroškov ter izboljšanje časovne učinkovitosti carinjenja;

(c)

usklajevanje skupnega pristopa k nadzoru blaga;

(d)

pomoč pri zagotavljanju pravilnega pobiranja vseh carinskih in drugih dajatev;

(e)

hitro izmenjavo ustreznih informacij v zvezi z mednarodno dobavno verigo;

(f)

zagotovitev nemotenega toka podatkov med pristojnimi upravami držav izvoznic in uvoznic ter med carinskimi organi in gospodarskimi subjekti, ki omogoča ponovno rabo podatkov, vnesenih v sistem.

(a)

harmonizirano izmenjavo informacij na podlagi mednarodno sprejetih modelov podatkov in oblik sporočil;

(b)

preoblikovanjem carinskih in s carino povezanih postopkov zaradi optimizacije njihove učinkovitosti z njihovo poenostavitvijo in zmanjšanjem stroškov zagotovitve skladnosti s carinsko zakonodajo;

(c)

ponudbo širokega razpona elektronskih carinskih storitev gospodarskim subjektom, kar jim omogoča enak način sodelovanja s carinskimi organi v kateri koli državi članici.

(a)

gospodarskimi subjekti;

(b)

Komisijo;

(c)

drugimi upravami ali uradnimi agencijami, vključenimi v mednarodni pretok blaga (v nadaljnjem besedilu „druge uprave ali agencije“).

(a)

sisteme za uvoz in izvoz, ki so interoperabilni s tranzitnim sistemom in omogočajo nemoten pretok podatkov iz enega sistema v drugega na celotnem območju Skupnosti;

(b)

sistem identifikacije in registracije gospodarskih subjektov, ki je interoperabilen s sistemom pooblaščenih gospodarskih subjektov in omogoča enkratno registracijo za vso njihovo poslovanje s carinskimi organi po vsej Skupnosti ter hkrati upošteva že obstoječe skupnostne ali nacionalne sisteme;

(c)

sistem, ki omogoča postopek odobritve, vključno s postopkom obveščanja in posvetovanja, upravljanja potrdil za pooblaščene gospodarske subjekte in tudi registracijo tistih potrdil v podatkovni bazi, ki je dostopna carinskim organom.

(a)

okvir za „enotne točke dostopa“, ki gospodarskim subjektom omogočajo vložitev elektronskih carinskih deklaracij prek enega samega vmesnika, tudi če carinski postopek poteka v drugi državi članici;

(b)

elektronske vmesnike, ki omogočajo gospodarskim subjektom, da vse carinsko poslovanje, tudi kadar zadeva več držav članic, opravijo s carinskimi organi države članice, v kateri imajo sedež; in

(c)

sistem storitev „eno okno“, ki zagotavlja nemoten pretok podatkov med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi, med carinskimi organi in Komisijo ter med carinskimi organi in drugimi upravami ali agencijami, in ki gospodarskim subjektom omogočajo, da carini predložijo vse informacije, potrebne za uvozno ali izvozno carinjenje, vključno z informacijami, ki jih zahteva necarinska zakonodaja.

(a)

s sistemi povezane študije izvedljivosti ter skupne funkcijske in tehnične specifikacije;

(b)

skupne izdelke in storitve, vključno s potrebnimi sistemi skupnih šifrantov za carinske in s carino povezane informacije;

(c)

storitve skupnega komunikacijskega omrežja in vmesnika (CCN/CSI) za države članice;

(d)

usklajevalne dejavnosti držav članic in Komisije pri vzpostavljanju in delovanju elektronskega carinskega sistema na skupni domeni Skupnosti;

(e)

usklajevalne dejavnosti Komisije pri vzpostavitvi in delovanju elektronskega carinskega sistema na zunanji domeni Skupnosti, razen storitev, namenjenih izpolnjevanju nacionalnih zahtev.

(a)

nacionalne funkcijske in tehnične specifikacije;

(b)

nacionalni sistemi, vključno s podatkovnimi bazami;

(c)

omrežne povezave med carinskimi upravami in gospodarskimi subjekti ter med carinskimi upravami in drugimi upravami ali agencijami v isti državi članici;

(d)

vsa programska ali druga oprema, ki je po mnenju države članice nujna za zagotovitev polne uporabe sistema.

(a)

usklajevanje vzpostavljanja, preskušanje skladnosti, uvedba, delovanje in podpora skupnostnih komponent, kar zadeva elektronske carinske sisteme;

(b)

usklajevanje sistemov in storitev iz te odločbe z drugimi projekti v zvezi z e-upravo na ravni Skupnosti;

(c)

izpolnitev nalog, dodeljenih v okviru večletnega strateškega načrta iz člena 8(2);

(d)

usklajevanje razvijanja skupnostnih in nacionalnih komponent zaradi časovnega usklajevanja izvajanja projektov;

(e)

usklajevanje elektronskih carinskih storitev in storitev „eno okno“ na ravni Skupnosti, z namenom njihovega spodbujanja in izvajanja na nacionalni ravni;

(f)

usklajevanje potreb po usposabljanju.

(a)

usklajevanje vzpostavljanja, preskušanje skladnosti, uvedba, delovanje in podpora nacionalnih komponent, kar zadeva elektronske carinske sisteme;

(b)

usklajevanje sistemov in storitev iz te odločbe z drugimi projekti v zvezi z e-upravo na nacionalni ravni;

(c)

izpolnitev nalog, dodeljenih v okviru večletnega strateškega načrta iz člena 8(2);

(d)

redno obveščanje Komisije o ukrepih, s katerimi svojim organom ali gospodarskim subjektom omogočajo polno uporabo elektronskih carinskih sistemov;

(e)

spodbujanje in izvajanje elektronskih carinskih storitev in storitev „eno okno“ na nacionalni ravni;

(f)

potrebno usposabljanje carinskih in drugih pristojnih uradnikov.

(a)

določitev strategij, potrebnih virov in razvojnih faz;

(b)

usklajevanje vseh dejavnosti v zvezi z elektronskimi carinskimi sistemi, da se zagotovi najboljša in najbolj smotrna uporaba virov, vključno s tistimi, ki se že uporabljajo na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti;

(c)

usklajevanje pravnih in operativnih vidikov, vidikov usposabljanja in razvoja IT ter seznanjanje carinskih organov in gospodarskih subjektov s temi vidiki;

(d)

usklajevanje izvedbenih dejavnosti vseh zadevnih strani;

(e)

upoštevanje rokov iz člena 4 s strani zadevnih strani.

26.1.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/27

(1)

Mednarodni sporazum o kakavu iz leta 2001 je bil podpisan in sklenjen v imenu Evropske skupnosti 18. novembra 2002 s Sklepom Sveta 2002/970/ES (2).

(2)

V skladu z določbami člena 63(1) in (3) Mednarodni sporazum o kakavu iz leta 2001 preneha veljati 30. septembra 2008, če se z odločitvijo Mednarodnega sveta za kakav ne podaljša preko navedenega datuma za eno ali dve obdobji, ki skupaj ne presegata štirih let.

(3)

Podaljšanje navedenega sporazuma je v interesu Evropske skupnosti.

(4)

Treba bi bilo določiti stališče Evropske skupnosti v Mednarodnem svetu za kakav –

26.1.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/28

(1)

Direktiva 2001/89/ES uvaja minimalne ukrepe Skupnosti za nadzor klasične prašičje kuge. Navedeni ukrepi vključujejo določbo, da morajo države članice po potrditvi primarnega primera klasične prašičje kuge pri divjih prašičih Komisiji predložiti načrt ukrepov za izkoreninjenje navedene bolezni. Navedena direktiva vsebuje tudi določbe glede cepljenja divjih prašičev v nujnih primerih.

(2)

Klasična prašičja kuga je prisotna pri divjih prašičih v Bolgariji.

(3)

Bolgarija je uvedla program za spremljanje in nadzor klasične prašičje kuge na celotnem ozemlju navedene države članice. Navedeni program še traja.

(4)

Odločba Komisije 2006/800/ES z dne 23. novembra 2006 o odobritvi načrtov za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih in cepljenja teh prašičev v nujnih primerih proti tej bolezni v Bolgariji (2) je bila sprejeta kot eden od številnih ukrepov za boj proti klasični prašičji kugi. Odločba 2006/800/ES se uporablja do 31. decembra 2007.

(5)

Bolgarija je 15. oktobra 2007 Komisiji v odobritev predložila načrt za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih in načrt cepljenja teh prašičev v nujnih primerih na celotnem ozemlju države.

(6)

Navedene načrte, ki jih je predložila Bolgarija, je Komisija preučila in ugotovila, da so skladni z Direktivo 2001/89/ES. Zato jih je treba odobriti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

26.1.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/30

(1)

Medtem ko je prva skupina sodelujočih izkusila dolgo prehodno fazo, v kateri je bil euro njihova valuta, vendar se eurogotovina še ni uvedla, večina obstoječih nacionalnih načrtov za prehode v prihodnosti predvideva uvedbo eurokovancev in eurobankovcev na dan sprejetja eura. Zaradi te razlike in ker je na voljo dovolj eurogotovine, bodo države članice, ki se pripravljajo na sprejetje eura, izvedle drugačno strategijo kot v letih 1999 do 2002.

(2)

V teh drugačnih okoliščinah določbe Priporočila Komisije z dne 11. oktobra 2000 o ukrepih, ki bodo omogočili pripravo gospodarskih subjektov za prehod na euro, (1) ne rešujejo ustrezno vprašanj, ki se pojavljajo v spremenjenih okoliščinah. Da bi se upoštevale te nove okoliščine in koristno uporabile izkušnje iz obdobja uvedbe eurogotovine v letih 2002, 2007 in 2008, je treba sprejeti novo priporočilo –