5.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 317/1

(1)

Svet je po preiskavi z Uredbo (ES) št. 1470/2001 (2) uvedel dokončne protidampinške dajatve v razponu od 0 % do 66,1 % na uvoz integriranih elektronskih fluorescenčnih žarnic („CFL-i“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK). Komisija je pred tem z Uredbo (ES) št. 255/2001 (3) uvedla začasne protidampinške dajatve.

(2)

Svet je z Uredbo (ES) št. 866/2005 (4) protidampinške ukrepe razširil tudi na uvoz CFL-i, poslanih iz Socialistične republike Vietnam, Islamske republike Pakistan ali Republike Filipini, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Socialistične republike Vietnam, Islamske republike Pakistan ali Republike Filipini. Do razširitve je prišlo po preiskavi proti izogibanju, izvedeni v skladu s členom 13 osnovne uredbe.

(3)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1322/2006 (5) spremenil veljavne protidampinške ukrepe. Sprememba je sledila vmesnemu pregledu v zvezi z obsegom izdelka. Na podlagi preiskave in učinka uredbe o spremembi morajo biti žarnice, ki delujejo pri napetosti enosmernega toka („DC-CFL-i“), izključene iz obsega ukrepov. Zato bi protidampinški ukrepi zajemali samo žarnice, ki delujejo na izmenični tok (vključno z elektronskimi kompaktnimi fluorescenčnimi žarnicami na razelektrenje, ki delujejo tako na izmenični kot na enosmerni tok) („AC-CFL-i“).

(4)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1205/2007 (6) podaljšal veljavne protidampinške ukrepe. Do podaljšanja je prišlo po pregledu zaradi izteka ukrepov, izvedenem v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Začetek preiskave je sledil zahtevku za pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Zahtevek je vložilo združenje Community Federation of Lighting Industry of Compact Fluorescent Lamps Integrated (2CFLI) („pritožnik“).

(6)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da so obstajali zadostni dokazi za začetek pregleda, zato je 8. septembra 2006 začela s preiskavo (7) v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Vmesni pregled je omejen na stopnjo dampinga proizvajalca izvoznika Lisheng Electronic & Lighting (Xiamen).

(7)

Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila vložnika, proizvajalca izvoznika v LRK in predstavnike vlade države izvoznice.

(8)

Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, ki je naveden v obvestilu o začetku.

(9)

Komisija je zadevnemu proizvajalcu izvozniku poslala vprašalnike za pridobitev informacij, za katere je menila, da so bile potrebne za njeno preiskavo. Proizvajalec izvoznik je sodeloval in izpolnil vprašalnike, nato pa so bili izvedeni preveritveni obiski v obratih proizvajalca izvoznika in drugih strankah, povezanih s proizvajalcem izvoznikom, in sicer:

Povezana družba v LRK

Povezani družbi v Hongkongu

Povezani uvoznik v Skupnosti

(10)

Obdobje preiskave, povezano s stopnjo dampinga za vmesni pregled enega proizvajalca izvoznika, Lisheng Electronic & Lighting (Xiamen) Co. Ltd, je zajelo obdobje od 1. julija 2005 do 30. junija 2006.

(11)

Zadevni izdelek je isti, kakor je bil določen v uredbi o spremembi, tj. elektronske kompaktne fluorescenčne žarnice na razelektrenje, ki delujejo na izmenični tok (vključno z elektronskimi kompaktnimi fluorescenčnimi žarnicami na razelektrenje, ki delujejo na izmenični in enosmerni tok), z eno ali več steklenimi cevmi, z vsemi svetilnimi elementi in elektronskimi komponentami, pritrjenimi na nogo žarnice ali vgrajenimi vanjo, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“), trenutno uvrščen pod oznako KN ex 8539 31 90.

(12)

Kot je bilo ugotovljeno že v prvotni preiskavi, imata CFL-i, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v LRK, ter CFL-i, ki se izvaža iz LRK, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti in uporabo. Zato in kakor je bilo ugotovljeno v uredbi o podaljšanju, se sklene, da so si ti izdelki podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(13)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce izvoznike, ki lahko dokažejo, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) navedene uredbe, tj. da pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka prevladujejo pogoji tržnega gospodarstva.

(14)

Čeprav je bila kitajskemu proizvajalcu izvozniku v prvotni preiskavi odobrena tržnogospodarska obravnava, pa je bilo treba v vmesnem pregledu oceniti, ali ustrezna merila za izpolnjevanje TGO še vedno veljajo. Kitajskemu proizvajalcu izvozniku in njegovi povezani družbi Megaman Electrical & Lighting Ltd (Xiamen) je bil v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe poslan obrazec zahtevka za TGO, ki ga je proizvajalec izvoznik izpolnil.

(15)

Merila za TGO so na kratko in samo za lažje sklicevanje povzeta v nadaljevanju:

(16)

Kot je navedeno, je Komisija v prostorih proizvajalca izvoznika in njegove povezane družbe Megaman Electrical & Lighting Ltd poiskala in preverila vse informacije, navedene v zahtevkih za TGO, za katere je menila, da so potrebne. Preiskava je pokazala, da je kitajski proizvajalec izvoznik izpolnjeval vsa potrebna merila za odobritev TGO.

(17)

Da bi določili normalno vrednost, se je najprej preverilo, ali je bila skupna domača prodaja proizvajalca izvoznika reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe, tj. ali predstavlja 5 % ali več celotne prodaje zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost.

(18)

Glede na te zahteve je preiskava pokazala, da domača prodaja proizvajalca izvoznika ni reprezentativna, zato je bilo treba normalno vrednost konstruirati v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe, tako izračunana temelji na proizvodnih stroških v državi izvoznici in ustreznem znesku za prodajo, splošne in administrativne stroške ter dobičku.

(19)

Normalna vrednost je bila ustrezno določena na podlagi podatkov proizvajalca izvoznika o proizvodnih stroških za proizvodnjo za domačo prodajo.

(20)

Nasprotno pa zneska za prodajo, splošne in administrativne stroške (PSA) in dobička ni bilo mogoče določiti v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe na podlagi dejanskih podatkov o proizvodnji in prodaji zadevnega izdelka med običajnim potekom trgovanja.

(21)

Proučeno je bilo, ali je mogoče PSA in dobiček določiti v skladu s členom 2(6)(a) in (b). Vendar, ker v tem pregledu ni bil preiskovan noben drug izvoznik, ni mogoče uporabiti metodologije iz člena 2(6)(a), in sicer tehtanega povprečja dejanskih zneskov drugih izvoznikov. Prav tako ni ustrezna metodologija iz člena 2(6)(b), ker se na domačem trgu proizvodi iz iste kategorije niso prodajali.

(22)

Komisija je zato tehtano povprečje izračunala z uporabo stroškov PSA in stopenj dobička dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v primerljivi državi, uporabljeni v pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, katerih domača prodaja je bila opravljena med običajnim potekom trgovine. Stroški PSA in povprečne stopnje dobička teh sodelujočih južnokorejskih proizvajalcev izvoznikov so bili dodani proizvodnim stroškom, ki jih je imel zadevni proizvajalec izvoznik glede na vrste, kot je navedeno v členu 2(3) osnovne uredbe.

(23)

Proizvajalec izvoznik je izvažal v Skupnost tako neposredno neodvisnim strankam kot preko z njimi povezanih uvoznikov v tretji državi in Skupnosti. V vseh primerih, kjer je bil zadevni izdelek izvožen neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo.

(24)

Če je prodaja potekala preko povezanega uvoznika ali trgovca, je bila izvozna cena konstruirana na podlagi cen tega povezanega uvoznika pri nadaljnji prodaji neodvisnim strankam. Izvedene so bile prilagoditve za vse stroške, do katerih je prišlo med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s stroški prodaje, splošnimi in administrativnimi stroški ter običajno stopnja dobička, v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Ustrezna stopnja dobička je bila določena na podlagi razpoložljivih informacij sodelujočih nepovezanih trgovcev/uvoznikov, ki delujejo na trgu Skupnosti.

(25)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Za preiskovanega proizvajalca izvoznika so bili odobreni popravki za razlike v stroških prevoza, čezmorskega prevoza, zavarovanja, manipulativnih stroških, stroških nakladanja in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, kredita, jamstva, garancij in provizij, kjer je bilo to možno in upravičeno.

(26)

Proizvajalec izvoznik v zvezi s popravki za stroške kredita trdi, da je treba namesto kreditnih obrestnih mer uporabljati obrestne mere za hranilne vloge, ker je imela družba zadostno likvidnost, so njeni stroški kredita omejeni na obrestovanje, ki se ne odraža v njenem bančnem depozitnem računu.

(27)

Glede na prakso institucij Skupnosti ni bilo primerno, da se izračun popravkov za stroške kredita utemelji na obrestnih merah za hranilne vloge, ker ti v primerjavi z dejanskimi stroški pomenijo oportunitetne stroške.

(28)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da bi stranke v primeru zamud plačil morale plačati obresti, kar kaže, da je družba take obresti določila na podlagi obrestnih mer za kredite in ne za hranilne vloge.

(29)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so se za vsak tip zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, tehtane povprečne normalne vrednosti primerjale s tehtano povprečno izvozno ceno vsake ustrezne vrste zadevnega izdelka. Ta primerjava je za proizvajalca izvoznika, ki je med OPP izvažal v Skupnost, pokazala obstoj stopnje dampinga pod stopnjo de minimis.

(30)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da se okoliščine v zvezi z dampingom, na podlagi katerih so bili v prvotni preiskavi določeni ukrepi, niso spremenile. Zato je treba v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe delni vmesni pregled zaključiti.

(31)

Na podlagi zgornjih ugotovitev je treba delni vmesni pregled v zvezi z Lisheng Electronic & Lighting (Xiamen) Co. Ltd zaključiti brez sprememb Uredbe (ES) št. 1205/2007.

(32)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih Komisija predlaga zaključek tega postopka. Predložena stališča so bila nato proučena, vendar niso spremenila sklepnih ugotovitev –

5.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 317/5

(1)

Komisija je 6. septembra 2006 v skladu s členom 5 osnovne uredbe z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom silicij-mangana (vključno s fero-siliko-manganom) („SiMn“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), Kazahstana in Ukrajine („zadevne države“) v Skupnost.

(2)

Postopek je bil uveden na podlagi pritožbe, ki jo je 24. julija 2006 vložilo združenje Comité de Liaison des Industries de Ferro-Alliages (EUROALLIAGES) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje SiMn v Skupnosti („proizvajalci pritožniki“). Pritožba je vsebovala prima facie dokaze o dampingu SiMn s poreklom iz zadevnih držav in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za uvedbo postopka.

(3)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da bi morala Komisija ta postopek uvesti tudi proti uvozu s poreklom iz Indije. Vendar Komisija ob začetku sedanjega postopka ni imela na voljo zadostnih dokazov v zvezi s škodljivim dampingom, ki bi v skladu z zahtevami člena 5(2) osnovne uredbe upravičili začetek postopka proti uvozu s poreklom iz Indije.

(4)

Komisija je pritožnika, proizvajalce pritožnike in druge znane proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike iz zadevnih držav, uvoznike/trgovce in njihova združenja, dobavitelje in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike zadevnih držav izvoznic uradno obvestila o začetku postopka. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(5)

Da bi proizvajalci izvozniki v LRK in Kazahstan lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organom LRK in Kazahstana poslala obrazce zahtevka. Štiri skupine proizvajalcev izvoznikov v LRK in en proizvajalec izvoznik v Kazahstanu so zahtevali TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe, ali pa IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO.

(6)

Zaradi očitno velikega števila proizvajalcev izvoznikov v LRK in uvoznikov v Skupnosti je bilo za ugotovitev dampinga in škode v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(7)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki v LRK in uvozniki Skupnosti pozvani, naj se od 1. julija 2005 do 30. junija 2006 javijo Komisiji in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom.

(8)

Pripravljenost za vključitev v vzorec so izrazile samo štiri skupine podjetij, ki so v OP izvažale SiMn v Skupnost, zato je bilo sklenjeno, da vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v LRK ni potrebno.

(9)

Kar zadeva uvoznike v Evropsko skupnost, sta se javila le dva nepovezana uvoznika, ki sta tudi pravočasno predložila zahtevane informacije. Zato je bilo sklenjeno, da vzorčenje ni potrebno.

(10)

Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, navedenih v obvestilu o začetku. Vprašalnike so izpolnili štirje proizvajalci Skupnosti, štiri skupine proizvajalcev izvoznikov v LRK, edini kazahstanski proizvajalec izvoznik, trije ukrajinski proizvajalci izvozniki, dva nepovezana uvoznika in devet nepovezanih uporabnikov v Skupnosti. Poleg tega sta dva uporabnika predložila pripombe, ne da bi izpolnila vprašalnike.

(11)

Vendar se ena od skupin proizvajalcev izvoznikov v LRK pozneje ni strinjala s predvidenim preverjanjem informacij na kraju samem, navedenih v njihovih zahtevkih za TGO/IO in izpolnjenih vprašalnikih. Zato je Komisija potem, ko je zadevne družbe seznanila o posledicah nesodelovanja, kakor je določeno v členu 18(1) osnovne uredbe, v skladu z določbami člena 18 obravnavala omenjene družbe kot nesodelujoče v postopku in stališča, ki so jih predložile, niso bila upoštevana.

(12)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za namene TGO/IO v primeru LRK in Kazahstana, in ugotovitev dampinga, škode, ki je zaradi njega nastala, ter interesa Skupnosti za vse zadevne države. V ta namen so bili izvedeni preveritveni obiski v naslednjih družbah:

(13)

Ob upoštevanju potrebe po določitvi normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK in Kazahstanu, ki jim TGO morda ne bi bila odobrena, je bila preveritev z namenom določitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države opravljena v prostorih naslednje družbe in njenih povezanih prodajnih družb v Združenih državah Amerike („ZDA“):

(14)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2005 do 30. junija 2006 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2002 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(15)

Zadevni izdelek je silicij-mangan (vključno s fero-siliko-manganom) („SiMn“) s poreklom iz LRK, Kazahstana in Ukrajine („zadevni izdelek“), običajno uvrščen pod oznakama KN 7202 30 00 in ex 8111 00 11.

(16)

Zadevni izdelek se uporablja v jeklarstvu za deoksidacijo in kot zlitina. Večinoma se proizvaja iz manganove rude in silicija, ki se zmešata do temperature taljenja v peči.

(17)

SiMn obstaja v različnih kakovostih in ima lahko različno vsebnost železa (Fe), mangana (Mn), silicija (Si) in ogljika (C). Kar zadeva vsebnost ogljika, je mogoče razlikovati med SiMn z zelo majhno vsebnostjo ogljika, ki je višje kakovosti (in ima višjo ceno), ter SiMn z višjo vsebnostjo ogljika, za katerega se šteje, da je normalne kakovosti. SiMn se prodaja v različnih velikostih v prašku, zrnu ali grudah. Kljub navedenim razlikam so se vse kakovosti in velikosti obravnavale kot enotni izdelek, ker imajo enake osnovne kemijske in fizikalne lastnosti ter enako osnovno uporabo.

(18)

Preiskava je pokazala, da imajo SiMn, ki ga v Skupnosti proizvaja in prodaja industrija Skupnosti, SiMn, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK, Kazahstana in Ukrajine in na domačem trgu ZDA, ki se je uporabila kot primerljiva država, ter SiMn, ki se v Skupnost uvaža iz LRK, Kazahstana in Ukrajine, enake osnovne kemijske in fizikalne lastnosti ter enako osnovno uporabo. Zato se šteje, da so enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(19)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da surovega mangana, običajno uvrščenega pod oznako KN 8111 00 11, preiskava ne sme vključevati. V zvezi s tem je bilo potrjeno, da je zadevni izdelek silicij-mangan, kot je navedeno v uvodni izjavi 15, in ne surov mangan, vsebuje pa tudi surov silicij-mangan. Medtem ko je SiMn običajno uvrščen pod oznako KN 7202 30 00, je lahko glede na vsebnost železa uvrščen tudi kot surov silicij-mangan ali silicij-manganov prašek pod oznako KN 8111 00 11.

(20)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK in Kazahstana normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, ki so dokazali, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, tj. kjer so takšni proizvajalci izvozniki dokazali, da v zvezi s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka veljajo pogoji tržnega gospodarstva. Ta merila so zaradi večje jasnosti na kratko navedena v strnjeni obliki v nadaljevanju:

(21)

Štiri skupine kitajskih proizvajalcev izvoznikov so zahtevale TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in so v danih rokih izpolnile obrazec zahtevka za TGO za proizvajalce izvoznike. Vendar sta se dve od teh skupin pozneje odločili, da v preiskavi ne bosta sodelovali (kot je navedeno v uvodni izjavi 11 zgoraj). Zato so se proučili samo zahtevki za TGO preostalih treh sodelujočih skupin kitajskih proizvajalcev izvoznikov, navedenih v uvodni izjavi 12. Vse te skupine so vključevale proizvajalce zadevnega izdelka ter družbe, povezane s proizvajalci in vključene v prodajo zadevnega izdelka. Ustaljena praksa Komisije je, da preveri, ali skupina povezanih družb kot celota izpolnjuje pogoje za TGO.

(22)

Edini kazahstanski proizvajalec izvoznik je zahteval TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in je v danih rokih izpolnil obrazec zahtevka za TGO za proizvajalce izvoznike.

(23)

Komisija je pridobila vse potrebne informacije o sodelujočih proizvajalcih izvoznikih in informacije, navedene v zahtevku za TGO, za katere je menila, da je to potrebno, preverila v prostorih zadevnih podjetij.

(24)

Preiskava je pokazala, da TGO ni mogoče odobriti nobenemu kitajskemu proizvajalcu izvozniku, navedenemu v uvodni izjavi 12, ker nobena od teh skupin ni izpolnila merila 1 iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, poleg tega ena od njih ni izpolnila merila 2, druga pa merila 3. V zvezi s skupino, ki ne izpolnjuje merila 1 in 2, so ostali močni dvomi tudi glede izpolnjevanja merila 3, ta skupina pa tudi ni predložila celotnega sklopa obrazcev zahtevka za TGO in izpolnjenih vprašalnikov svojih povezanih podjetij, vključenih v proizvodnjo in/ali trgovanje zadevnega izdelka.

(25)

Nobena od kitajskih skupin zadevnih družb ni dokazala, da izpolnjuje merilo 1. Pri vseh skupinah družb je bilo ugotovljeno, da so navsezadnje v državni lasti, in niso predložile dokazov, ki bi zadostovali za odpravo dvomov glede občutnega vmešavanja države v vodstvene odločitve. Zato ni bilo mogoče izključiti možnosti, da so družbe pod precejšnjim nadzorom in vplivom države.

(26)

Za eno skupino družb je bilo poleg neizpolnjevanja merila 1 ugotovljeno, da ne more dokazati odsotnosti izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva (merilo 3), glede na določene koristi posojil brez vračila, ki jih je ena družba prejela od svoje matične družbe v državni lasti.

(27)

Za drugo skupino podjetij je bilo poleg neizpolnjevanja merila 1 ugotovljeno, da ne more dokazati odsotnosti izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva, zlasti glede obstoja barter poslov med obdobjem preiskave. Ta skupina tudi ni uspela dokazati, da so bili računovodski izkazi več njenih preverjenih enot neodvisno revidirani v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, saj je matična družba zavrnila uporabo zanesljivih in osnovnih računovodskih načel, zlasti glede porazdelitve amortizacije stalnih sredstev, revizorji družb pa so to kršitev sprejeli.

(28)

Poleg tega v isti skupini vsaj ena družba, ki naj bi bila vključena v trgovino z zadevnim izdelkom, ni poslala niti obrazca za zahtevek za TGO niti izpolnjenega vprašalnika, s čimer je sprožila dvom o zanesljivosti predloženih informacij.

(29)

Zainteresirane stranke so dobile možnost predložiti pripombe na zgornje ugotovitve. Pripombe, prejete od dveh kitajskih proizvajalcev izvoznikov, niso zagotovile nobenih novih dokazil, ki bi spremenila ugotovitve glede določitve TGO.

(30)

Na podlagi zgoraj navedenega ni nobena od kitajskih skupin proizvajalcev izvoznikov dokazala, da izpolnjuje vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, zato jim TGO ni mogla biti odobrena.

(31)

Edini kazahstanski proizvajalec izvoznik je dokazal, da izpolnjuje vseh pet meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, zato mu je bila TGO odobrena. Proizvajalcu izvozniku in industriji Skupnosti (glej uvodno izjavo 91) je bila dana možnost, da predložita pripombe glede ugotovitev v zvezi s TGO. Pripombe, ki jih je poslala industrija Skupnosti, niso zagotovile nobenih novih dokazil, ki bi spremenila ugotovitve glede določitve TGO.

(32)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen osnovne uredbe, uvede dajatev na ravni države, če je to potrebno, razen v primerih, ko lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(33)

Vsi proizvajalci izvozniki iz LRK, ki so zahtevali TGO, so zahtevali tudi IO, v primeru, da jim TGO ne bi bila odobrena.

(34)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da nobena skupina zadevnih podjetij ni dokazala, da v celoti izpolnjuje vse zahteve za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe. Ugotovljeno je bilo namreč, da družbe niso uspele izpolniti merila iz člena 9(5)(c) osnovne uredbe, ki določa, da večina deležev pripada zasebnikom, saj je bilo pri vseh družbah ugotovljeno, da so navsezadnje večinoma v državni lasti, kakor je razloženo v uvodni izjavi 25. Zato je bilo treba njihove trditve zavrniti.

(35)

Kar zadeva določitev normalne vrednosti, je Komisija v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe za vsakega proizvajalca izvoznika v Kazahstanu in Ukrajini najprej ugotovila, ali je bila njegova domača prodaja zadevnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna, tj. ali je celoten obseg take prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost.

(36)

Komisija je nato opredelila tiste vrste izdelkov, ki so jih na domačem trgu prodajali proizvajalci izvozniki, katerih domača prodaja je v celoti reprezentativna, in so enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(37)

Za vsako vrsto izdelka, ki so jo proizvajalci izvozniki prodali na domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrstami izdelka, ki so bile prodane za izvoz v Skupnost, se je ugotovilo, ali je domača prodaja v zadostni meri reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg navedene vrste izdelka, prodanega v OP neodvisnim strankam na domačem trgu, predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Skupnost.

(38)

Komisija je nato za vsakega zadevnega proizvajalca izvoznika v Kazahstanu in Ukrajini proučila, ali se za domačo prodajo vsake vrste izdelka, ki se je prodajal na domačem trgu v reprezentativnih količinah, lahko šteje, da se je izvajala v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo opravljeno tako, da se je za vsako izvoženo vrsto izdelka določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam v OP.

(39)

Za tiste vrste izdelka, pri katerih več kot 80 % obsega prodaje na domačem trgu ni bilo pod stroški na enoto in pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena enaka tehtanim povprečnim proizvodnim stroškom ali višja, je bila normalna vrednost glede na vrsto izdelka izračunana kot tehtano povprečje vseh domačih prodajnih cen zadevne vrste.

(40)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje določene vrste izdelka predstavljal 80 % celotnega obsega prodaje te vrste ali manj, ali kadar je bila tehtana povprečna cena te vrste nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo navedene vrste, če je ta prodaja predstavljala 10 % ali več celotnega obsega prodaje navedene vrste.

(41)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje katere koli vrste izdelka predstavljal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje navedene vrste, se je štelo, da je bila ta posebna vrsta prodana v nezadostnih količinah, da bi bila domača cena lahko primerna osnova za določitev normalne vrednosti.

(42)

Kjer se domače cene določene vrste izdelka, ki ga je prodal proizvajalec izvoznik, niso dale uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo. Komisija je v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe namesto tega izračunala konstruirano normalno vrednost, kot je navedeno v nadaljevanju.

(43)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se po potrebi prilagojenim proizvodnim stroškom izvoženih vrst izdelka posameznega izvoznika prišteli razumni zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA-stroški“) in ustrezna stopnja dobička.

(44)

V vseh primerih so bili PSA-stroški ter dobiček določeni v skladu z metodami iz člena 2(6) osnovne uredbe. V ta namen je Komisija proučila, ali so podatki o nastalih PSA-stroških ter dobičku, ki so ga ustvarili posamezni zadevni proizvajalci izvozniki na domačem trgu, zanesljivi.

(45)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se v gospodarstvu v tranziciji normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“) ali cene, ki velja pri izvozu iz te tretje države v ostale države, ali, če to ni mogoče, na kateri koli drugi razumni osnovi.

(46)

V obvestilu o začetku je bilo predvideno, da se kot ustrezna primerljiva država za namen določitve normalne vrednosti za LRK in Kazahstan po potrebi uporabi Brazilija, zainteresirane stranke pa so bile pozvane, da v zvezi s tem predložijo pripombe. Nobena zainteresirana stranka ni nasprotovala temu predlogu.

(47)

Komisija si je prizadevala sodelovati z znanimi proizvajalci v Braziliji in nato s proizvajalci v ostalih možnih primerljivih državah, tj. v Indiji, na Japonskem, Norveškem, v Južni Afriki in v ZDA. Vendar je ponudbe za sodelovanje prejela samo od proizvajalcev na Norveškem in v ZDA. Na podlagi informacij, prejetih od treh norveških podjetij, je bilo ugotovljeno, da je bil domači trg SiMn na Norveškem zelo majhen. Norveški trg zato ni bil dovolj reprezentativen za določitev normalne vrednosti za LRK in Kazahstan.

(48)

Edinemu znanemu proizvajalcu iz ZDA je bil poslan vprašalnik, podatki, ki jih je predložil, pa so bili preverjeni na kraju samem. Ugotovljeno je bilo, da je obseg domače prodaje zadevnega proizvajalca v ZDA precejšen in dovolj reprezentativen v primerjavi z obsegom kitajskega in kazahstanskega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost. Poleg tega je mogoče trg ZDA označiti kot odprt, glede na to, da je stopnja uvozne dajatve nizka (dajatev MFN 3,9 % cene FOB). Preiskava je pokazala, da je bil uvoz SiMn na trg ZDA precejšen. Trg ZDA se je zato štel kot konkurenčen in dovolj reprezentativen za določitev normalne vrednosti za LRK in Kazahstan.

(49)

Zainteresirane stranke so bile pozvane, da v zvezi s tem predložijo svoje pripombe, in poslale so jih tri zainteresirane stranke, ki so izboru ZDA kot primerljive države nasprotovale. Kot prvo je ena skupina kitajskih proizvajalcev izvoznikov trdila, da na trgu ZDA ni dovolj konkurence, ker (i) je sodelujoči proizvajalec edini proizvajalec na domačem trgu in (ii) je obseg uvoza na trg ZDA domnevno omejen zaradi obstoja protidampinških ukrepov v ZDA za uvoz silicij-mangana iz glavnih držav proizvajalk v svetu. Kot drugo je trdila, da dejstvo, da je sodelujoči proizvajalec iz ZDA družba, ki je povezana z enim od proizvajalcev pritožnikov, vzbuja dvome o zanesljivosti in reprezentativnosti njegovih podatkov o stroških in ceni. Kot tretje je trdila, da je treba upoštevati dejstvo, da je dostop do surovin v ZDA, kjer ni na voljo domačih virov glavne surovine, manganove rude, domnevno drugačen od LRK, kjer so na voljo domači viri. Nazadnje je še trdila, da bi bila država s stopnjo gospodarskega razvoja, ki je bolj podobna stopnji v LRK, primernejša primerljiva država kot ZDA.

(50)

Kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da bi bila Indija ali Ukrajina primernejša izbira primerljive države, predvsem zato, ker so konkurenca in tržne razmere v teh državah bolj primerljive z razmerami v LRK. Kot tretjo možnost je predlagala, da se normalno vrednost za LRK določi na podlagi podatkov, ki so jih poslali kitajski proizvajalci, ki izpolnjujejo pogoje za TGO. Navsezadnje, če bi bile ZDA sprejete kot primerljiva država, bi bilo treba po njegovih trditvah opraviti prilagoditve normalni vrednosti, ki jih je treba upoštevati za razlike v dostopu do surovin in razlike v proizvodnih stroških zaradi višjih stroškov dela in okoljskih stroškov v ZDA.

(51)

Pripombe dveh drugih zainteresiranih strank vsebinsko niso dopolnile zgoraj omenjenih pripomb kitajskega proizvajalca izvoznika.

(52)

Komisija si je v zvezi z Indijo prizadevala sodelovati z več indijskimi proizvajalci, vendar pa, kljub začetnim pozitivnim znakom, na koncu ni prišlo do sodelovanja. Zato Indije ni mogoče uporabiti kot primerljive države. Za Ukrajino pa so bile v preiskavi ugotovljene visoke stopnje dampinga (glej uvodno izjavo 87). V skladu z ustaljeno prakso se država, udeležena pri takšnem dampingu, ne šteje kot ustrezna primerljiva država. Kar zadeva tretji predlog, tj. določitev normalne vrednosti za LRK na podlagi podatkov, ki so jih poslali kitajski proizvajalci, ki izpolnjujejo pogoje za TGO, je dovolj omeniti, da člen 2(7)(a) osnovne uredbe natančno določa, da se uporablja „tretja država s tržnim gospodarstvom“, poleg tega je bilo ugotovljeno, da noben sodelujoči kitajski proizvajalec ne izpolnjuje pogojev za TGO.

(53)

Poleg tega je treba v zvezi s posebnimi ugovori glede ustreznosti ZDA kot primerljive države upoštevati naslednje: prvič, kar zadeva domnevno pomanjkanje konkurence na lokalnem trgu, kot je navedeno že v uvodni izjavi 48, je preiskava pokazala, da je sodelujoči proizvajalec iz ZDA sicer edini lokalni proizvajalec, vendar pa je bila velika količina silicij-mangana v ZDA uvožena. Dejansko je bil uvoz v OP mnogokratnik obsega domače prodaje sodelujočega proizvajalca iz ZDA. S tem v zvezi se opozarja tudi, da obstoj veljavnih ukrepov trgovinske zaščite za zadevni izdelek ne izključuje izbire določene države kot primerljive države, ker je namen protidampinških ukrepov ravno ponovna vzpostavitev poštene konkurence na zadevnem trgu.

(54)

Obtožbe, da razmerje med sodelujočo družbo iz ZDA in evropskim proizvajalcem lahko vpliva na zanesljivost predloženih podatkov, se ne ujemajo z ugotovitvami preiskave. Ni bilo dokazov, da bi to razmerje kakor koli povzročilo izkrivljanje cen, vplivalo na stroške proizvodnje in dobičkonosnost proizvajalca iz ZDA, Komisija pa se je sama prepričala o točnosti in zanesljivosti podatkov, predloženih za namene te preiskave.

(55)

Na koncu so se obravnavali tudi argumenti v zvezi z dostopom do surovin in razliko v ceni. Cena glavne surovine (manganove rude), ki jo v proizvodnji silicij-mangana uporablja sodelujoča družba iz ZDA, se je primerjala s cenami, ki so jih kitajske družbe plačale za manganovo rudo, in ni bilo ugotovljenih večjih razlik. Poleg tega se opozarja, da so kitajski sodelujoči proizvajalci prav tako uvozili del svojih potreb po manganovi rudi. Argument ter zahtevek za prilagoditev sta bila zato zavrnjena.

(56)

Kar zadeva druge dejavnike, na katere se je sklicevalo, kot so ekonomski razvoj ali stroški dela in okoljski stroški, zainteresirana stranka svoje trditve ni uspela zadostno utemeljiti, zato se ti dejavniki niso šteli kot ustrezni za določitev, ali so ZDA ustrezna primerljiva država, niti za utemeljitev prilagoditve normalni vrednosti. Prav tako se opozarja, da se na podlagi stroškov in cen v državah, ki spadajo v člen 2(7) osnovne uredbe, na splošno ne da zanesljivo določiti normalne vrednosti, zato postane s to primerjavo uporaba metod iz člena 2(7)(a) osnovne uredbe nesmiselna.

(57)

Glede na zgoraj navedeno se lahko sklene, da ZDA predstavljajo primerno primerljivo državo v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(58)

Na osnovi izbire ZDA kot primerljive države in v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za kitajske proizvajalce izvoznike, med katerimi nobeden ni izpolnjeval pogojev za TGO, določena na podlagi preverjenih informacij, prejetih od edinega sodelujočega proizvajalca iz ZDA.

(59)

Za sodelujočega proizvajalca v primerljivi državi se je uporabila splošna metodologija, opisana v uvodnih izjavah 35 do 44. Glede na to, da domača prodaja SiMn sodelujočega proizvajalca iz ZDA ni bila opravljena v običajnem poteku trgovine v OP, je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. Stopnja dobička, uporabljena za konstruiranje normalne vrednosti, je bila določena v skladu s členom 2(6)(b) osnovne uredbe na podlagi stopnje dobička, ki se uporablja za enako splošno kategorijo izdelkov za proizvajalca iz ZDA. Prodajni, splošni in administrativni stroški sodelujočega proizvajalca iz ZDA so se upoštevali za celotno domačo prodajo v OP.

(60)

Za edinega proizvajalca izvoznika v Kazahstanu, ki je izpolnjeval pogoje za TGO, se je uporabila splošna metodologija, opisana v uvodnih izjavah 35 do 44. Glede na omejeno domačo prodajo je bilo treba normalno vrednost konstruirati v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da domača prodaja podobnega izdelka s strani družbe Kazchrome ni bila reprezentativna in da domača prodaja tega proizvajalca iste splošne kategorije izdelkov ni bila opravljena v običajnem poteku trgovine. Zato so vrednosti PSA-stroškov ter dobička, ki se uporabljajo za konstruiranje normalne vrednosti, v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe prvotno temeljile na tehtanem povprečju teh zneskov, ki so ga dosegli sodelujoči ukrajinski proizvajalci pri domači prodaji podobnega izdelka. Proizvajalci izvozniki so po dokončnem razkritju trdili, da metodologija, ki se je uporabljala za določitev PSA-stroškov in dobička, ni bila ustrezna glede na to, da je bil za sodelujoče ukrajinske proizvajalce izvoznike ugotovljen znaten damping. Kazahstanski proizvajalec izvoznik pa je trdil, da bi bilo namesto tega treba uporabiti zneske za PSA-stroške in dobiček v primerljivi državi. Na podlagi teh pripomb se je uporaba dobička ukrajinskih proizvajalcev v teh razmerah štela za neprimerno. Zato se je v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe ponovno proučilo, na kakšni podlagi bi se lahko določili zneski za PSA-stroške in dobiček. V zvezi s tem je bilo ocenjeno, ali bi se lahko kateri koli podatki o PSA-stroških in dobičku družbe v zvezi s SiMn uporabili za določitev ustreznega zneska. Družba posluje v tržnih razmerah in da bi kar natančneje odražala razmere na notranjem trgu kazahstanske družbe, je bilo sklenjeno, da se mora tehtano povprečje PSA-stroškov in dobička, doseženega z njeno domačo prodajo SiMn nepovezanim in povezanim strankam, uporabljati v skladu z uvodom člena 2(6) osnovne uredbe. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so bili PSA-stroški in dobiček, ustvarjen z njeno domačo prodajo nepovezanim in povezanim strankam skoraj na enaki ravni, kar nakazuje, da povezava ni vplivala niti na PSA-stroške niti na dobiček, ustvarjen z domačo prodajo povezanim strankam. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da se je domača prodaja izvajala v običajnem poteku trgovine in na razumno visoki stopnji (2,8 % obsega izvoza SiMn v Skupnost). Glede na to, da daje uvod člena 2(6) osnovne uredbe prednost uporabi lastnih PSA-stroškov in dobička družbe, ustvarjenega z domačo prodajo v običajnem poteku trgovine, je bila zahteva po uporabi podatkov, pridobljenih od proizvajalca v primerljivi državi, zavrnjena.

(61)

Za vse tri proizvajalce izvoznike v Ukrajini se je uporabila splošna metodologija, opisana v uvodnih izjavah 35 do 44. Glede na pomanjkanje zadostne domače prodaje primerljivih modelov, je morala biti normalna vrednost za večino prodaje konstruirana. V skladu s členom 2(6)(b) osnovne uredbe so zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobiček za določitev normalne vrednosti temeljili na dejanskih podatkih podjetij o proizvodnji in prodaji v običajnem poteku trgovine z enako splošno kategorijo izdelkov.

(62)

Proizvajalci izvozniki so v Skupnost izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih ali nepovezanih trgovinskih družb s sedežem zunaj Skupnosti.

(63)

Kadar se je v Skupnost izvažalo neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti ali prek nepovezanih trgovinskih družb s sedežem zunaj Skupnosti, so bile izvozne cene določene na podlagi dejansko plačanih cen ali cen, ki se plačujejo za zadevne izdelke, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(64)

Kadar se je v Skupnost izvažalo prek povezanih trgovinskih družb s sedežem v tretji državi, so se izvozne cene določile na podlagi prvih cen pri nadaljnji prodaji teh povezanih trgovcev neodvisnim strankam v Skupnosti.

(65)

Ker noben od sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni izpolnjeval pogojev za TGO/IO, se podatki o njihovem izvozu niso uporabili za določitev individualnih stopenj dampinga, ampak samo za izračun stopnje dampinga na ravni države, kakor je opredeljeno v uvodni izjavi 79.

(66)

Vse tri skupine sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK so v Skupnost izvažale neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti. Izvozne cene so se zato določile na podlagi dejansko plačanih cen ali cen, ki se plačujejo.

(67)

Edini sodelujoči proizvajalec izvoznik je izvažal v Skupnost prek povezane trgovinske družbe s sedežem v tretji državi. Izvozna cena te družbe se je zato določila na podlagi cen pri nadaljnji prodaji tega trgovca prvi neodvisni stranki v Skupnosti.

(68)

Dva proizvajalca izvoznika v Ukrajini sta izvažala v Skupnost izključno prek nepovezanih trgovinskih družb s sedežem v tretji državi zunaj Skupnosti, tretji ukrajinski proizvajalec izvoznik pa je nekaj svoje prodaje zadevnega izdelka v Skupnost izvedel preko neodvisne trgovinske družbe v Ukrajini za izvoz v Skupnost. V obeh primerih je bila izvozna cena določena na podlagi dejansko plačanih cen ali cen, ki se plačujejo za izdelek, kadar se trgovinski družbi proda za izvoz v Skupnost.

(69)

Nekaj prodaje tretjega proizvajalca izvoznika je bilo opravljene prek verige povezanih podjetij in nazadnje prek povezanega trgovca v tretji državi. V teh primerih je bila izvozna cena določena na podlagi cen pri nadaljnji prodaji trgovinske družbe neodvisnim strankam v Skupnosti.

(70)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi cene franko tovarna in na enaki stopnji trgovine. Za zagotovitev pravične primerjave med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami so bile v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe narejene prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen.

(71)

Na podlagi tega so bili za vse preiskovane kazahstanske in ukrajinske proizvajalce izvoznike narejeni popravki za razlike v stopnji trgovinskih, prevoznih, zavarovalnih in manipulativnih stroškov, stroškov natovarjanja, pakiranja, kreditov in poprodajnih stroškov (jamstvo/zavarovanje), kadar je bilo to ustrezno in upravičeno.

(72)

PSA-stroški, ki so se uporabili za konstruiranje normalne vrednosti za kazahstanske proizvajalce izvoznike v skladu z metodologijo, določeno v uvodni izjavi 60, so vključevali stroške za notranji prevoz in zavarovanje. Zato so bile, čeprav v zvezi s tem ni bil vložen noben zahtevek, po uradni dolžnosti v skladu s členom 2(10)(e) izvedene prilagoditve normalne vrednosti za zmanjšanje PSA-stroškov za znesek stroškov notranjega prevoza in zavarovanja.

(73)

Edini sodelujoči proizvajalec izvoznik v Kazahstanu, Kazchrome, je predložil mnenje, da je skupaj s svojim povezanim trgovcem s sedežem v Švici, ENRC, oblikoval tako imenovani „enoten gospodarski subjekt“. Trdil je, da je za določitev izvozne cene sicer treba uporabiti prodajno ceno trgovca, vendar pa niso potrebne nobene prilagoditve za stroške prevoza, PSA-stroške in dobiček trgovca.

(74)

Zahtevek se je ustrezno proučil. Ugotovljeno je bilo, da sta bila ENRC in Kazchrome, kljub temu da sta povezani stranki, ločeni pravni osebi. Poleg tega sta ta dva subjekta delovala na podlagi razmerja prodajalec-kupec. Zato je bilo sklenjeno, da je ENRC v poteku prodaje Kazchroma Skupnosti opravljal podobne dejavnosti kot zastopnik, ki dela na podlagi provizije. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bila celotna prodaja Kazchroma v Skupnosti izvedena prek ENRC, vendar ta trgovec ni bil stranka v domačih prodajnih poteh Kazchroma. Poleg tega je bilo sklenjeno, da mora prilagoditev izvozne cene pokrivati tudi stroške prevoza iz obrata dalje, ob upoštevanju različnih prodajnih pogojev za zagotovitev pravične primerjave med izvozno ceno in normalno vrednostjo na osnovi cene franko tovarna.

(75)

Zato je bilo treba zahtevek zavrniti in izvozne cene so bile prilagojene za provizijo v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe in za prevoz v skladu s členom 2(10)(e) osnovne uredbe. Stopnja provizije je bila izračunana na podlagi neposrednih dokazov, ki so kazali na obstoj takšnih dejavnosti. V tem smislu so se pri izračunu provizije upoštevali PSA-stroški ENRC, nastali pri prodaji zadevnega izdelka, ki ga je proizvedel Kazchrome, kot tudi stopnja dobička za ENRC, ki v tem primeru temelji na dobičku, ki ga je prijavil nepovezani izvoznik, ki je sodeloval pri preiskavi.

(76)

Za ukrajinskega proizvajalca, ki nazadnje prodaja prek povezanega trgovca v tretji državi (glej uvodno izjavo 69), je bila prilagoditev izvozne cene za provizijo izvedena v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe, v primerih, kjer je bila prodaja opravljena prek tega povezanega trgovca, ker je ta trgovec opravljal podobne dejavnosti kot zastopnik, ki dela na podlagi provizije. Ugotovljeno je bilo, da sta NFP in zadevni povezani trgovec, Steelex SA, ločeni pravni osebi ter da neposredno ali posredno delata na osnovi razmerja kupec-prodajalec. Poleg tega je bila za izvoz v Skupnost prek Steelex SA plačana provizija. Stopnja provizije, ki so jo izračunale institucije Skupnosti, je temeljila na neposrednih dokazih, ki so kazali na obstoj takšnih dejavnosti. V tem smislu so se upoštevali PSA-stroški družbe Steelex SA, nastali pri prodaji zadevnega izdelka, ki ga je proizvedel NFP, kot tudi stopnja dobička, ki jo je pri preiskavi prijavil nepovezani sodelujoči izvoznik. Poleg tega je bil NFP del prodaje Steelex SA Skupnosti opravljen prek nepovezanega trgovca s sedežem v drugi tretji državi. Za to prodajo se je poleg provizije za Steelex SA izkazalo, da je smiselno izvesti prilagoditev za provizijo za nepovezanega trgovca v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe, ker je ta trgovec prav tako opravljal dejavnosti, podobne dejavnostim zastopnika, ki dela na podlagi provizije. Ta provizija je bila določena na podlagi izračunanega pribitka na zadevno prodajo.

(77)

En ukrajinski proizvajalec izvoznik je zahteval prilagoditev za pretvorbe valut v skladu s členom 2(10)(j) osnovne uredbe. Ta zahtevek je temeljil na nihanju med menjalnim tečajem na datum računa in menjalnim tečajem na datum plačila. V zvezi s tem je pomembno poudariti, da se datum računa v skladu s členom 2(10)(j) osnovne uredbe obravnava kot datum prodaje in menjalni tečaj, ki ga je treba uporabiti, mora biti zato menjalni tečaj, ki velja na datum prodaje. Zato je bilo treba ta zahtevek zavrniti.

(78)

Ker TGO ali IO nista bili odobreni nobenemu sodelujočemu kitajskemu proizvajalcu izvozniku, je bila stopnja dampinga za celotno državo izračunana za celo LRK z uporabo faktorja tehtanja za vrednost CIF vsake skupine izvoznikov, tj. sodelujočih in nesodelujočih družb.

(79)

V ta namen je bila stopnja dampinga najprej izračunana za sodelujoče kitajske proizvajalce izvoznike v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti primerljive države za vrsto izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno za vrsto izdelka, kot je navedeno zgoraj.

(80)

Treba je opozoriti, da je uvoz iz LRK vključeval SiMn z normalno vsebnostjo ogljika in SiMn z nizko vsebnostjo ogljika. Vendar je sodelujoči proizvajalec v primerljivi državi proizvajal samo SiMn z normalno vsebnostjo ogljika. Zato so se pri primerjavi uporabili samo podatki o tej skupni vrsti izdelka.

(81)

Nato je bila stopnja dampinga za vse nesodelujoče proizvajalce izvoznike določena na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe.

(82)

Da bi določili stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, se je najprej ugotovila raven nesodelovanja. V ta namen je bila opravljena primerjava obsega izvoza v Skupnost, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, s celotnim uvozom s poreklom iz LRK na podlagi Eurostatovih statističnih podatkov o uvozu. Ta primerjava je pokazala, da je bila stopnja sodelovanja nizka, ker je uvoz sodelujočih proizvajalcev predstavljal manj kot 29 % celotnega uvoza Skupnosti iz LRK v OP.

(83)

Zato je bila stopnja dampinga za obseg izvoza nesodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov določena na podlagi najvišje stopnje dampinga, določene za sodelujoče proizvajalce izvoznike za SiMn z normalno vsebnostjo ogljika. Ta pristop se je štel za primernega, ker ni bilo dokazov, da je kateri koli nesodelujoči proizvajalec izvajal damping na nižji stopnji kot sodelujoči proizvajalci izvozniki. Zato je bila izračunana povprečna stopnja dampinga na ravni države, in sicer tako, da se je za vse skupine izvoznikov, tj. sodelujoče in nesodelujoče, kot faktor tehtanja uporabila vrednost CIF. Na podlagi tega je stopnja dampinga na ravni države, izražena kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti, brez plačane dajatve, 60,1 %.

(84)

Na podlagi pritožbe, razpoložljivih informacij od proizvajalca izvoznika, ki jih je predložil, in drugih statističnih podatkov se je zdelo, da je OJSC Kazchrome edini kazahstanski proizvajalec izvoznik silicij-mangana. Ker ni bilo nobenih dokazov o tem, da se je proizvajalec izvoznik namerno vzdržal sodelovanja, se je zdelo primerno, da se preostala stopnja dampinga določi na enaki stopnji, kot je bila določena za OJSC Kazchrome.

(85)

Stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti, brez plačane dajatve, torej znašajo:

(86)

Na podlagi pritožbe, razpoložljivih informacij od proizvajalcev izvoznikov, ki so jih predložili, in drugih statističnih podatkov je bilo sklenjeno, da je bila stopnja sodelovanja v primeru Ukrajine nad 80 %. Zato se je zdelo primerno, da se preostala stopnja dampinga določi na ravni najvišje stopnje dampinga, določene za sodelujočega proizvajalca izvoznika v zadevni državi.

(87)

Na podlagi tega so stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti, brez plačane dajatve, naslednje:

(88)

Leta 1998 so bili uvedeni protidampinški ukrepi za uvoz SiMn s poreklom iz LRK in Ukrajine (Uredba Sveta (ES) št. 495/98 (3)). Ti ukrepi so prenehali veljati v začetku marca 2003. Tako so v začetku obravnavanega obdobja veljali ukrepi za uvoz iz dveh od zadevnih držav. To dejstvo se je upoštevalo pri analizi škode. Kot je navedeno v uvodni izjavi 118, sprememba v zvezi z dobičkonosnostjo jasno kaže, da odprava protidampinških ukrepov marca 2003 ni znatno vplivala na stanje industrije Skupnosti v naslednjem obdobju. Zato je sklenjeno, da se v nasprotju s trditvijo nekaterih zainteresiranih strank leto 2002 lahko uporabi kot osnovo za izračun kazalnikov iz uvodnih izjav 93 do 141.

(89)

SiMn je glavna surovina za proizvodnjo jekla. Večje povpraševanje po jeklu v svetu, in zlasti v Aziji, se je začelo proti koncu leta 2003 in se nadaljevalo v prvi polovici leta 2004. To je skupaj s pomanjkanjem proizvodnje SiMn v Aziji povzročilo povečano svetovno povpraševanje po SiMn in vodilo k neprimerljivemu povišanju cen v letu 2004. Navedene neobičajne okoliščine so se pri analizi škode upoštevale, da ne bi izkrivile slike o škodi.

(90)

Podoben izdelek v Skupnosti proizvaja pet proizvajalcev. Za njihovo proizvodnjo se zato šteje, da predstavlja celotno proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(91)

Od teh petih proizvajalcev so skupaj štirje proizvajalci, ki so člani združenja pritožnika, izrazili interes za sodelovanje v postopku v roku, določenem v obvestilu o začetku, in ustrezno sodelovali pri preiskavi. Ugotovljeno je bilo, da ti štirje proizvajalci predstavljajo večji delež celotne proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti, v tem primeru približno 88 %. Ti štirje sodelujoči proizvajalci zato predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe ter bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Skupnosti“. Preostali proizvajalec Skupnosti bo v nadaljevanju imenovan kot „drugi proizvajalec Skupnosti“. Ta drugi proizvajalec Skupnosti ni nasprotoval pritožbi.

(92)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega lastne proizvodnje industrije Skupnosti ob upoštevanju sprememb stanja zalog, namenjenih za trg Skupnosti, podatkov o obsegu uvoza in izvoza na trg Skupnosti, ki jih je zagotovil Eurostat, za drugega proizvajalca Skupnosti pa na podlagi ocen industrijskih proizvajalcev Skupnosti.

(93)

V OP je bil trg Skupnosti za zadevni izdelek in podoben izdelek približno 9 % višji kot v letu 2002, tj. približno 914 000 ton. V obravnavanem obdobju se je potrošnja povečala na najvišjo raven v letu 2004, ko je bila 14 % višja kot v letu 2002, vendar je v naslednjih dveh letih upadla.

(94)

Komisija je proučila, ali je treba uvoz iz zadevnih držav oceniti kumulativno na podlagi meril iz člena 3(4) osnovne uredbe.

(95)

Stopnja dampinga, ugotovljena za vsako od zadevnih držav, je bila več kot de minimis, obseg uvoza iz vsake od teh držav ni bil zanemarljiv in kumulativna ocena se je zdela primerna glede na konkurenčne pogoje med uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom Skupnosti. Dokaz za te podobne konkurenčne pogoje je bilo dejstvo, da sta si bila zadevni izdelek, uvožen iz zadevnih držav, in podobni izdelek, ki ga je proizvedla in prodala industrija Skupnosti na trgu Skupnosti, podobna ter sta se prodajala in kupovala po istih prodajnih poteh. Poleg tega je bil celoten obseg uvoza znaten, zato je bil tak tudi njegov tržni delež. Vendar je bilo glede na odsotnost nelojalnega nižanja cen uvoza iz Ukrajine, kot je navedeno v uvodni izjavi 104, sklenjeno, da bi bilo treba vpliv uvoza iz Ukrajine oceniti ločeno.

(96)

Proizvajalec izvoznik iz Kazahstana je trdil, da se Kazahstana pri oceni škode ne bi smelo združiti z LRK zaradi njunega popolnoma nasprotnega tržnega vedenja. Ta proizvajalec izvoznik je med drugim trdil, da se je gibanje obsega kazahstanskega uvoza, vrednosti in tržnega deleža za Skupnost razlikovalo od drugih zadevnih držav in da je obstajala razlika v ponudbi izdelkov. V zvezi s tem je bilo priznano, da sta se obseg uvoza in tržni delež Kazahstana (slednji je bil 5,8 % leta 2002 in 4,6 % v OP) v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala. Vendar sta bila obseg in tržni delež kazahstanskega uvoza med zadevnim obdobjem relativno stabilna in na stopnjah, ki jih ni mogoče obravnavati kot zanemarljive. Poleg tega je preiskava pokazala, da gibanje cen kazahstanskega uvoza ni bilo bistveno drugačno od cen uvoza iz drugih zadevnih držav. Zato tudi glede na ugotovitve iz uvodnih izjav 73 do 75 ni mogoče sklepati o popolnoma nasprotnem tržnem vedenju uvoza iz LRK in Kazahstana, zato je treba zahtevek zavrniti.

(97)

V smislu zgoraj navedenega se je štelo, da so bila v zvezi z LRK in Kazahstanom izpolnjena vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe. Zato je bil uvoz iz teh dveh zadevnih držav proučen kumulativno, uvoz iz Ukrajine pa ločeno.

(98)

Obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK in Kazahstana v Skupnost se je neprekinjeno povečeval, s približno 48 000 ton v letu 2002 na približno 162 000 ton v letu 2004, preden se je v OP zmanjšal na približno 96 000 ton. Med letom 2002 in OP se je obseg uvoza iz teh držav povečal za 99 %.

(99)

Obseg uvoza zadevnega izdelka iz Ukrajine v Skupnost se je rahlo zmanjšal s približno 154 000 ton v letu 2002 na približno 138 000 ton med letoma 2003 in 2004, preden se je povečal na približno 180 000 ton v letu 2005 in na približno 210 000 ton v OP. Med letom 2002 in OP se je obseg uvoza iz teh držav povečal za 36 %.

(100)

Tržni delež uvoza iz LRK in Kazahstana je v letu 2002 znašal 5,8 %. Povečal se je v letu 2003 in ponovno v letu 2004, ko je dosegel 17,0 %. V letu 2005 se je tržni delež rahlo zmanjšal na 15,5 % in se v OP ponovno zmanjšal do 10,4 %. Skupno se je tržni delež med letom 2002 in OP povečal za 4,6 odstotne točke in se od leta 2002 skoraj podvojil.

(101)

Tržni delež uvoza iz Ukrajine je leta 2002 znašal 18,5 %. Zmanjšal se je v letu 2003 in ponovno v letu 2004, ko je dosegel 14,4 %. V letu 2005 se je tržni delež povečal na 19,5 %, povečanje v OP pa znaša 23,0 %. Skupno se je tržni delež med letom 2002 in OP povečal za 4,5 odstotne točke.

(102)

V letu 2004 so se cene za SiMn v svetu povišale do izjemnih ravni zaradi neobičajno velikega povpraševanja in nizke stopnje ponudbe, kakor je razloženo v uvodni izjavi 89. To se odraža v cenah uvoza iz zadevnih držav za navedeno leto in del leta 2005. Vendar to ni vplivalo na cene v OP. Povprečna cena uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK in Kazahstana se je med letom 2002 in OP v celoti povišala za 22 %, medtem ko se je povprečna cena uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Ukrajine v enakem obdobju povišala za 8 %.

(103)

Za določitev nelojalnega nižanja cen posameznih modelov je bila narejena primerjava med povprečnimi prodajnimi cenami v Skupnosti proizvajalcev izvoznikov in industrije Skupnosti. V ta namen so se cene industrije Skupnosti, zaračunane nepovezanim strankam, primerjale s cenami sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zadevnih držav. Kjer je bilo to potrebno, so bile izvedene prilagoditve zaradi upoštevanja razlik v stopnji trgovine in kakovosti izdelkov.

(104)

Primerjava je pokazala, da je SiMn s poreklom iz LRK in Kazahstana, prodan v Skupnosti, v OP nelojalno znižal cene industrije Skupnosti za 4,5 % in posledično skupno za 4,5 % na podlagi tehtanega povprečja. Cene uvoza iz Ukrajine so bile na primerljivi ravni s cenami industrije Skupnosti (tj. brez nelojalnega nižanja).

(105)

Da bi se pri izračunu nelojalnega nižanja cen uporabila primerjava na enaki stopnji trgovine, so se cene franko tovarna industrije Skupnosti primerjale s cenami uvoženega blaga ob vstopu na fizično ozemlje Skupnosti, ustrezno prilagojene za stroške raztovarjanja in carinjenja. Ena zainteresirana stranka je nasprotovala metodologiji, ki se je uporabila v zvezi s kazahstansko družbo, pri čemer je trdila, da bi morala biti osnova za izračun uvozne cene cena CIF na mestu carinjenja v pristaniščih EU in ne cena uvoženega blaga ob vstopu na fizično ozemlje Skupnosti (v tem primeru kopenska meja v Litvi). Predložen ni bil noben prepričljiv argument, ki bi podprl zahtevo po uporabi drugačne metode izračuna za to družbo. Nasprotno, treba je opozoriti, da cene CIF na mestu carinjenja kazahstanskega uvoza vključujejo znaten delež prevoznih stroškov po tem, ko je blago prečkalo mejo Skupnosti v Litvi, primerjava teh s cenami franko tovarna industrije Skupnosti pa bi bila za slednje diskriminatorna, ker cene franko tovarna ne vključujejo prevoznih stroškov. Zato je sklenjeno, da je uporabljena metodologija najustreznejša in zahteva se zavrne.

(106)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je Komisija proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki so vplivali na stanje industrije Skupnosti.

(107)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je z ravni približno 241 000 ton leta 2002 dvignila na najvišjo raven približno 255 000 ton leta 2004 zaradi izjemnega povpraševanja, kakor je razloženo v uvodni izjavi 89, nato je leta 2005 upadla in se v OP ponovno rahlo povečala. Proizvodnja se je v obravnavanem obdobju skupno zmanjšala za 6 % in v OP znašala približno 226 000 ton. Treba je opozoriti, da je en proizvajalec Skupnosti v letu 2003 in v večjem delu OP proizvodnjo SiMn zaustavil.

(108)

Proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti je ostala stabilna na ravni približno 325 000 ton v celotnem obravnavanem obdobju.

(109)

Izkoriščenost zmogljivosti je leta 2002 znašala 74 %. Leta 2003 je upadla na 68 %, leta 2004 se je ponovno povečala na 79 %, preden je v OP upadla na 69 %. To odraža razlike v obsegu proizvodnje, kakor je opisano v uvodni izjavi 107.

(110)

Raven končnih zalog industrije Skupnosti se je v letu 2003 znižala za 45 %, vendar je v letu 2004 dosegla skoraj enako raven kot v letu 2002. Vzrok postopnega zmanjševanja zalog ob koncu leta 2003 je bil odziv na izjemno povečanje povpraševanja, navedeno v uvodni izjavi 89. Končne zaloge so se nato v letu 2005 povečale za 22 %, potem pa so se v OP v primerjavi z ravnjo iz leta 2002 znatno zmanjšale, in sicer za 30 %. Za skupno zmanjšanje končnih zalog je krivo dejstvo, da je obseg prodaje ES industrije Skupnosti kljub zmanjšanju proizvodnje, kot je opisano v uvodni izjavi 107, ostal na splošno stabilen (glej uvodno izjavo 111).

(111)

Obseg prodaje lastne proizvodnje industrije Skupnosti nepovezanim strankam na trgu Skupnosti v OP je znašal približno 227 000 ton, enako kot v letu 2002. Vendar je bil obseg prodaje v letu 2003 in 2005 nižji za 6 % oziroma 8 %. Leta 2004 je bil obseg prodaje v višini 104 % večji od ravni iz leta 2002 in OP iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 89.

(112)

Tržni delež industrije Skupnosti se je zmanjšal s 27,2 % v letu 2002 na 24,2 % v letu 2003, potem pa se je v letu 2004 izboljšal in dosegel 24,8 %. V letu 2005 se je tržni delež ponovno zmanjšal na 22,6 %. V OP se je nekoliko izboljšal in znašal 24,9 %. V obravnavanem obdobju je industrija Skupnosti izgubila 2,3 odstotne točke tržnega deleža.

(113)

Med letom 2002 in OP, ko se je potrošnja Skupnosti povečala za 9 odstotnih točk, se obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti ni povečal in tržni delež industrije Skupnosti se je zmanjšal za 2,3 odstotne točke. Na drugi strani sta se v enakem obdobju obseg prodaje in tržni delež LRK in Ukrajine povečala. Zato je sklenjeno, da industrija Skupnosti ni mogla izkoristiti rasti na trgu Skupnosti.

(114)

Stopnja zaposlenosti industrije Skupnosti se je najprej med letoma 2002 in 2003 zmanjšala za 32 %, se v letu 2004 povečala za 27 odstotnih točk, potem pa se je v letu 2005 zmanjšala za 13 odstotnih točk in nadaljnjih 26 odstotnih točk v OP. V obravnavanem obdobju je obseg proizvodnje ostal relativno stabilen in se je gibal med 91 % in 106 % ravni iz leta 2002. Vendar je bila za enega proizvajalca, ki je zaustavil proizvodnjo SiMn v OP, kakor je navedeno v uvodni izjavi 107, razlika v obsegu proizvodnje v obravnavanem obdobju bolj očitna, kar se odraža v razlikah v zaposlenosti. Zaposlenost v industriji Skupnosti se je med letom 2002 in OP v celoti znižala za 44 %, tj. s približno 700 na približno 400 oseb. To kaže na to, da je industrija Skupnosti odtlej izboljšala učinkovitost, ker se je obseg proizvodnje istočasno zmanjšal za samo 6 %.

(115)

Produktivnost delovne sile industrije Skupnosti, merjena kot donos (na tono) na zaposleno osebo na leto, se je od začetne stopnje 344 ton na zaposleno osebo v obravnavanem obdobju, razen v letu 2004, povečala, in bila v OP za 68 % višja kot leta 2002. V tem se odraža dejstvo, da se je zaposlenost v zadevnem obdobju zmanjšala za 44 %, medtem ko se je proizvodnja zmanjšala samo za 6 %. Povečanje produktivnosti je deloma posledica dejstva, da je bilo zmanjšanje števila delovnih mest večje pri tistih proizvajalcih Skupnosti, kjer je bila produktivnost sprva sorazmerno nizka.

(116)

Povprečna plača na zaposlenega se je med letoma 2002 in 2003 povečala za 26 %, v letu 2004 ostala na podobni ravni, potem pa se je v letu 2005 in v OP ponovno povečala in je bila na koncu za 77 % višja kot v letu 2002. Povečanje povprečnih stroškov plač je deloma posledica dejstva, da je bilo zmanjšanje števila delovnih mest večje za tiste proizvajalce Skupnosti, kjer so bile povprečne plače sprva sorazmerno nizke.

(117)

Cena na enoto prodaje s strani industrije Skupnosti nepovezanim strankam se je od leta 2002 do OP znižala za 14 %. Leta 2004 so bile cene izjemno visoke zaradi neobičajno velikega povpraševanja in nizke stopnje ponudbe po vsem svetu, kot je navedeno v uvodni izjavi 89. Vpliv teh razmer se je deloma prenesel v leto 2005, ko so cene znova dosegle bolj normalne ravni, vendar pa so bile v OP za 14 % višje kot v letu 2002.

(118)

V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost prodaje industrije Skupnosti podobnega izdelka, izražena kot odstotek neto prodaje, povečala z 0,8 % v letu 2002 na 3,1 % v letu 2003, se v letu 2004 zaradi razmer, navedenih v uvodni izjavi 89, izjemno povečala in dosegla 37,2 %, se v letu 2005 znižala na 7,0 % in znašala 2,5 % v OP. Dobičkonosnost se je torej med letom 2002 in OP povečala za 1,7 odstotne točke.

(119)

Donosnost naložb („ROI“), izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je na splošno sledila trendu dobičkonosnosti. S stopnje 3,6 % v letu 2002 se je v letu 2003 povečala na 11 %, se izjemno povečala v letu 2004, in sicer na 410 %, nato v letu 2005 padla na 24 % in v OP nazadnje na 10,4 % ter se v obravnavanem obdobju tako povečala za 6,8 odstotne točke.

(120)

Neto denarni tok iz poslovanja je bil v letu 2002 skoraj ničen. V letu 2003 se je povečal na približno 9 milijonov EUR, v letu 2004 na 83 milijonov EUR, potem pa se je v letu 2005 zmanjšal na približno 16 milijonov EUR in na 17 milijonov EUR v OP. Ni bilo nobenih podatkov o tem, da bi imela industrija Skupnosti težave pri zbiranju kapitala.

(121)

Letne naložbe industrije Skupnosti v proizvodnjo podobnega izdelka so se med letoma 2002 in 2003 petkrat povečale, potem pa so v letu 2004 znova dosegle približno raven iz leta 2002. Naložbe so se ponovno povečale za približno osemkrat med letoma 2004 in 2005, potem pa so se v OP nekoliko zmanjšale. Naložbe so med letom 2002 in OP v celoti povečale za približno 900 %. Naložbe industrije Skupnosti se lahko večinoma pripisujejo enemu proizvajalcu Skupnosti in ugotovljeno je bilo, da so bile namenjene vzdrževanju in obnavljanju obstoječe opreme in ne povečanju zmogljivosti.

(122)

Vpliv višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti se glede na obseg, tržni delež in ceno uvoza iz zadevnih držav ne more šteti kot zanemarljiv.

(123)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 88, sprememba v zvezi z dobičkonosnostjo jasno kaže, da odprava protidampinških ukrepov za SiMn marca 2003 ni znatno vplivala na stanje industrije Skupnosti v naslednjem obdobju.

(124)

Glede na rastočo potrošnjo se je tržni delež industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju zmanjšal za 2,3 odstotne točke na 24,9 % v obravnavanem obdobju. Istočasno se je proizvodnja zmanjšala za 6 %, izkoriščenost zmogljivosti pa se je prav tako zmanjšala za 5 odstotnih točk. Poleg tega je morala industrija Skupnosti odpustiti več zaposlenih. Na drugi strani nekateri kazalniki škode kažejo pozitiven razvoj v obravnavanem obdobju, kot so dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb in prodajna cena, ki se je zvišala za 14 %. Temeljitejša analiza podatkov kljub temu kaže, da se glede na način poslovanja 2,5-odstotna stopnja dobička ne šteje kot zadostna, ker ne more zagotoviti dolgoročnega nadaljevanja industrije. Povišanje cen je zadostovalo za pokrivanje dviga cen surovin, ne pa za povečanje stopnje dobička na sprejemljivo raven. Medtem ko številni kazalniki kažejo pozitiven razvoj, industrija Skupnosti nikakor ni mogla izkoristiti skupnega povečanja potrošnje na trgu Skupnosti, kar dokazujejo njene izgube tržnega deleža in nizka dobičkonosnost.

(125)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 107, en proizvajalec Skupnosti zaradi zaustavitve celotne proizvodnje v letu 2003 in večjem delu OP, podobnega izdelka v obravnavanem obdobju ni proizvajal neprekinjeno, zato se je vpliv te prekinitve nadalje proučil. Vendar je analiza pokazala, da je zaradi sorazmerno majhnega obsega skupne proizvodnje tega proizvajalca prekinitev proizvodnje zgolj omejeno vplivala na celotno sliko o škodi in kazalnikov škode ni znatno povečala. To dokazuje dejstvo, da bi izključitev tega proizvajalca iz analize vodila do le nekoliko boljših kazalnikov uspešnosti. Dobičkonosnost industrije Skupnosti bi bila predvsem še vedno vse prej kot zadovoljiva, na 3,2-odstotni ravni v OP, medtem ko bi proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti še vedno kazali negativen razvoj. Zato je bilo sklenjeno, da škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ni mogoče pripisati izključno temu proizvajalcu Skupnosti.

(126)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(127)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali je dampinški uvoz industriji Skupnosti povzročil škodo, ki se lahko opredeli kot znatna. Poleg dampinškega uvoza so bili preverjeni tudi znani dejavniki, ki bi hkrati lahko povzročali škodo industriji Skupnosti, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

(128)

Med letom 2002 in OP se je obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK in Kazahstana povečal za 99 %, njegov delež trga Skupnosti pa se je povečal za približno 4,6 odstotne točke. Povprečna cena tega uvoza se je med letom 2002 in OP zvišala za 22 %, vendar so bile cene na splošno nižje od cen industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju. V istem obdobju se je obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Ukrajine povečal za 36 %, njegov delež trga Skupnosti pa se je povečal za približno 4,5 odstotne točke. Povprečna cena tega uvoza se je med letom 2002 in OP zvišala za 8 %, vendar so bile ravni cen na splošno blizu ravnem cen industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju.

(129)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 104, je nelojalno znižanje cen uvoza iz LRK in Kazahstana na podlagi tehtanega povprečja v celoti znašalo 4,5 %, medtem ko cena uvoza iz Ukrajine ni bila nelojalno znižana.

(130)

V zvezi z nelojalnim nižanjem cen uvoza industrije Skupnosti iz LRK in Kazahstana velja, da je ta dampinški uvoz izvajal negativni pritisk na cene, kar je Skupnosti preprečevalo, da svoje prodajne cene zviša do ravni, potrebne za ustvarjanje trajnostnega dobička. Zato obstaja jasna vzročna zveza med tem uvozom in škodo industrije Skupnosti. Glede na odsotnost nelojalnega nižanja cen uvoza iz Ukrajine in dejstva, da je stopnja škode za Ukrajino na stopnji de minimis (glej uvodni izjavi 168 in 169), pa velja, da med uvozom iz Ukrajine in škodo industrije Skupnosti ni jasne vzročne zveze.

(131)

Kot kaže spodnja tabela, se je obseg izvoza v obravnavanem obdobju zmanjšal za 40 %. Cena na enoto te prodaje je ostala relativno stabilna, z izjemo v letu 2004.

(132)

Vendar je treba opozoriti, da stopnja izvoza v okviru celotne prodaje industrije Skupnosti ni pomembna, saj predstavlja samo približno 3 % do 7 % celotne prodaje v obravnavanem obdobju. Zato se sklene, da izvozna dejavnost na noben način ni mogla prispevati k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(133)

Analiza uvoza iz tretjih držav temelji na podatkih Eurostata. Za več držav je bilo mogoče te podatke navzkrižno preveriti s preverjenimi informacijami, ki so jih predložile zainteresirane stranke, s čimer se je potrdila zanesljivost podatkov Eurostata.

(134)

Celotni uvoz iz vseh držav, ki niso zadevne države, se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za približno 6 %, tj. s približno 377 000 ton v letu 2002 na približno 354 000 ton v OP. Pripadajoči tržni delež se je zmanjšal s približno 45 % na približno 39 %. Glavni viri uvoza iz tretjih držav so Norveška, Indija, Južna Afrika in Brazilija.

(135)

Uvoz iz Norveške se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 11 %, tržni delež tega uvoza pa se je zmanjšal za 4,9 odstotne točke (OP = 21,9 %). Na splošno je bila uvozna cena iz Norveške višja od cene industrije Skupnosti v celotnem obravnavanem obdobju. Cena uvoza z nizko vsebnostjo ogljika iz Norveške sicer lahko do neke mere nelojalno niža cene industrije Skupnosti, vendar glede na to, da izdelek te kakovosti predstavlja samo majhen del (približno 5 %) celotne proizvodnje industrije Skupnosti, in glede na odsotnost splošnega nelojalnega nižanja in zmanjšanja obsega uvoza in tržnega deleža, je bilo sklenjeno, da uvoz iz Norveške ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(136)

Uvoz iz Indije se je v obravnavanem obdobju povečal za 300 %, tržni delež tega uvoza pa se je povečal za 7,3 odstotne točke (OP = 9,7 %). Istočasno je bila povprečna cena uvoza iz Indije rahlo višja od cene industrije Skupnosti (tj. brez nelojalnega nižanja). Glede na odsotnost nelojalnega nižanja cen uvoza iz Indije se sklene, da ni jasnih dokazov, da je uvoz iz Indije prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(137)

Uvoz iz Južne Afrike se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 38 %, tržni delež tega uvoza pa se je zmanjšal za 2,5 odstotne točke (OP = 3,2 %). Povprečna cena uvoza iz Južne Afrike je bila nižja od cene industrije Skupnosti in podobna ceni, ki velja v zadevnih državah. Zato se šteje, da bi uvoz iz Južne Afrike lahko prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Vendar se glede na znatno celotno zmanjšanje obsega uvoza iz Južne Afrike in njegov majhen tržni delež ta uvoz ne šteje kot zadosten za prekinitev vzročne zveze med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in dampinškim uvozom iz LRK in Kazahstana.

(138)

Uvoz iz ostalih tretjih držav, vključno z Brazilijo, se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 59 %, tržni delež tega uvoza pa se je zmanjšal za 6,4 odstotne točke (OP = 3,8 %). Istočasno je bila povprečna cena uvoza iz ostalih tretjih držav višja od cene industrije Skupnosti (tj. brez nelojalnega nižanja). Glede na odsotnost nelojalnega nižanja cen tega uvoza in njegovega padajočega trenda se šteje, da ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(139)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 90 zgoraj, en proizvajalec Skupnosti ni sodeloval v preiskavi. Na podlagi informacij, ki so jih med preiskavo predložili sodelujoči proizvajalci Skupnosti, se ocenjuje, da je njegov obseg prodaje v Skupnosti v obravnavanem obdobju znašal približno 30 000 ton. Podobno je bil tržni delež v celotnem obravnavanem obdobju stabilen in je znašal približno 3 %. Zato drugi proizvajalec Skupnosti ni povečal obsega prodaje in tržnega deleža na račun industrije Skupnosti. Informacije o cenah tega drugega proizvajalca Skupnosti niso bile na voljo.

(140)

Glede na navedeno in zaradi pomanjkanja informacij o nasprotnem se sklene, da drugi proizvajalec Skupnosti ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(141)

Glavni elementi v celotnih proizvodnih stroških so surovine (približno 45 % do 55 %) in elektrika (približno 20 % do 30 %). Neposredni stroški dela predstavljajo približno 5 % stroškov. Proizvodni stroški industrije Skupnosti so se med letom 2002 in OP povečali za 12 %.

(142)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je škodo industrije Skupnosti povzročilo povišanje proizvodnih stroškov. Surovine so na splošno bazični proizvodi, s katerimi se trguje na mednarodnem trgu, zato je povišanje cen vplivalo na vse proizvajalce SiMn, ki bi bili običajno svoje prodajne cene prisiljeni zvišati. Škode torej ni povzročilo splošno povišanje cen surovin kot takšno, ampak dejstvo, da je bila industrija Skupnosti zaradi dampinškega uvoza, ki je nelojalno nižal cene industrije Skupnosti, nezmožna prodajati po cenah, ki bi ji omogočile zadostno stopnjo dobička. Kar zadeva stroške dela, kot je navedeno v uvodni izjavi 115, podatki o produktivnosti kažejo, da je industrija Skupnosti na splošno uspela nadomestiti povišanje stroškov s povečanjem učinkovitosti in produktivnosti. Nekatere stranke so se sklicevale na stroške elektrike kot na glavni razlog, zaradi katerega bi industrija Skupnosti utrpela škodo. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da so bile cene elektrike za industrijske uporabnike v državah, v katerih ima industrija Skupnosti sedež, usklajene s cenami na ostalih pomembnejših trgih v svetu in jih zato ni mogoče šteti kot vzrok samopovzročene škode. Stroški elektrike bi lahko nekoliko vplivali na celotno učinkovitost, vendar samo pri enem proizvajalcu Skupnosti, ki je doživel pomanjkanje oskrbe z električno energijo zaradi znatnega povišanja cen elektrike in s tem povezanega spora z dobaviteljem energije. Sklenjeno je, da povišanje proizvodnih stroškov na splošno ni prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(143)

Ker je en proizvajalec Skupnosti med letoma 2004 in 2005 znatno povečal naložbe (glej uvodno izjavo 121, je bilo proučeno, ali je bila škoda samopovzročena. Te naložbe so neposredno vplivale na proizvodne stroške in zato na dobičkonosnost industrije Skupnosti. Vendar je analiza pokazala, da je bil vpliv na dobičkonosnost zaradi omejenega pomena teh naložb v celotnih proizvodnih stroških neznaten. Zato je bilo sklenjeno, da bi naložbe enega proizvajalca Skupnosti sicer lahko prispevale k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, vendar ne v tolikšni meri, da bi prekinile vzročno zvezo.

(144)

Nekatere stranke so trdile, da je k slabemu stanju industrije Skupnosti prispevalo zmanjšanje povpraševanja po jeklu in posledično zmanjšanje povpraševanja po SiMn, ki se je pojavilo v drugi polovici leta 2004 in v prvi polovici leta 2005, po neprimerljivem povečanju povpraševanja, opisanem v uvodni izjavi 89. Vendar je preiskava pokazala, da se je v celotnem obravnavanem obdobju potrošnja Skupnosti na splošno povečala za 9 %. Glede na to se trditev zavrne.

(145)

Istočasno povečanje dampinškega uvoza iz LRK in Kazahstana ter njunega tržnega deleža ter ugotovljeno nelojalno nižanje cen na eni strani in poslabšanje stanja industrije Skupnosti na drugi strani vodi v sklep, da je dampinški uvoz industriji Skupnosti povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(146)

Drugi dejavniki so bili analizirani, vendar je bilo ugotovljeno, da niso odločilni razlog za utrpelo škodo. Kar zadeva Ukrajino, ki predstavlja 23 % tržnega deleža, se zaradi splošne odsotnosti nelojalnega nižanja šteje, da njen uvoz ni prispeval k škodi industrije Skupnosti. Uvoz iz Južne Afrike bi lahko prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, toda glede na majhen tržni delež in zniževanje obsega ne bi zadoščal za prekinitev vzročne zveze, vzpostavljene z uvozom iz LRK in Kazahstana. Glede na odsotnost nelojalnega nižanja, obseg uvoza in podatke o gibanjih, tudi ni nobenega dokaza, da je uvoz iz Indije ali ostalih tretjih držav (vključno z Brazilijo) prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Naložbe enega proizvajalca Skupnosti bi lahko prispevale k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, vendar zaradi omejenega pomena teh naložb ne v tolikšni meri, da bi se prekinila vzročna zveza. Poleg tega ni noben znan dejavnik, tj. izvoz industrije Skupnosti, konkurenca drugega proizvajalca Skupnosti, naložbe enega proizvajalca Skupnosti ali gospodarski cikel trga za jeklo, prispeval k škodi industrije Skupnosti.

(147)

Na podlagi zgoraj omenjene analize, ki je ustrezno opredelila in ločila učinke vseh znanih dejavnikov, ki vplivajo na stanje industrije Skupnosti, od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se sklene, da je uvoz iz LRK in Kazahstana industriji Skupnosti povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(148)

Komisija je proučila, ali morda kljub sklepom o dampingu, škodi in vzročni zvezi obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje ukrepov v tem konkretnem primeru ni v interesu Skupnosti. V ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je Komisija proučila možni vpliv ukrepov za vse vključene stranke in tudi morebitne posledice nesprejetja ukrepov.

(149)

Glede na zgoraj navedeno bi se uvedli ukrepi za uvoz iz LRK in Kazahstana. Pričakuje se, da bi uvedba teh ukrepov povišala cene SiMn iz teh držav in bi industriji Skupnosti zagotovila možnost, da z višjimi cenami in morda s povečanim obsegom uvoza in tržnega deleža izboljša svoje stanje. Ob neuvedbi ukrepov se pričakuje, da bi bila cena uvoza iz LRK in Kazahstana še naprej nizka in industrija Skupnosti ne bi imela priložnosti za izboljšanje stanja.

(150)

Izdelek z nizko vsebnostjo ogljika predstavlja samo 5 % proizvodnje industrije Skupnosti in se uvaža večinoma iz Norveške, pa tudi iz LRK. Medtem ko se ugotavlja, da bi se količine, ki trenutno prihajajo iz LRK, ob uvedbi ukrepov lahko v določeni meri nadomestile z uvozom iz Norveške, pa bi ti ukrepi za industrijo Skupnosti pomenili priložnost za povečanje proizvodnje in prodaje izdelka z nizko vsebnostjo ogljika, da se zadosti povpraševanju.

(151)

Poleg industrije Skupnosti obstaja samo še en proizvajalec v Skupnosti. Ker ta proizvajalec ni sodeloval in torej ni predložil natančnih podatkov v zvezi s svojo dejavnostjo, se na podlagi informacij sodelujočih proizvajalcev Skupnosti ocenjuje, da njegova proizvodnja predstavlja 10 % do 15 % proizvodnje industrije Skupnosti. Če bodo uvedeni protidampinški ukrepi, se lahko tudi za tega drugega proizvajalca Skupnosti pričakuje enak pozitivni razvoj, kakor je za industrijo Skupnosti navedeno v uvodnih izjavah 149 in 150.

(152)

Dva neodvisna uvoznika zadevnega izdelka sta sodelovala v postopku, tako da sta izpolnila in predložila vprašalnik.

(153)

Navedena uvoznika sta izrazila zaskrbljenost, če bi bili ti ukrepi uvedeni, v zvezi z (i) negativnim vplivom na stanje zalog znotraj Skupnosti, glede na to, da je skupna proizvodna zmogljivost znotraj Skupnosti znašala približno eno tretjino potrošnje, in (ii) škodljivim učinkom, ki bi ga imel kakršen koli ukrep na strošek zadevnega izdelka, ki bi kot osnovna surovina za proizvodnjo jekla vplival na celotno proizvodnjo jekla Skupnosti.

(154)

Kar zadeva stanje zalog znotraj Skupnosti, je res, da je potrošnja približno trikrat tolikšna, kot je trenutna proizvodna zmogljivost Skupnosti, in da je industrija Skupnosti v OP pokrila samo okoli 25 % povpraševanja Skupnosti. Vendar je industrija Skupnosti v OP delovala s približno 70 % izkoriščenostjo zmogljivosti, v obravnavanem obdobju pa z od 70 % do 80 % izkoriščenostjo zmogljivosti. Zato lahko znatno poveča svojo trenutno proizvodnjo. Prav tako je glede na sorazmerno omejene količine uvoza, za katere bodo veljali ukrepi (kot je navedeno v uvodnih izjavah 149 in 150 zgoraj), in glede na to, da bi se morebitno zmanjšanje uvoza iz zadevnih držav lahko nadomestilo z izvozom iz drugih držav, ugotovljeno, da uvedba dajatev ne bi imela večjega učinka na razpoložljivost ponudbe za uvoznike. Poleg ponudbe proizvajalcev Skupnosti in držav, ki jih preiskava zadeva, 40 % potrošnje trga Skupnosti pokriva tudi uvoz iz drugih držav, zlasti Norveške, Južne Afrike in Brazilije. Te države so v preteklosti Skupnosti kumulativno dobavile velike količine.

(155)

Priznava se, da bi v primeru uvedbe ukrepov lahko prišlo do kratkoročne motnje zaradi morebitnih zamud pri povečanju proizvodnje Skupnosti, in če se izkaže, da bi si morali nekateri uporabniki priskrbeti nove ali nadomestne zaloge.

(156)

Čeprav bi industrija Skupnosti povečala svojo proizvodnjo, prodajo in tržni delež znotraj Skupnosti, bi ob upoštevanju, da lahko industrija Skupnosti pokrije samo približno 30 % trga in da se potrošnja Skupnosti povečuje, še vedno ostala potreba po znatni uvozni dejavnosti. Priznava se, da uvozniki na splošno delujejo z relativno nizko stopnjo dobička in da lahko kakršna koli kratkoročna motnja zaradi uporabnikov, ki si prizadevajo priskrbeti nove ali nadomestne vire dobave, negativno vpliva na njihove stopnje, vendar pa lahko uvozniki svoje stopnje dobička zagotovijo s prenosom povečanih stroškov na uporabnike.

(157)

Deset uporabnikov zadevnega izdelka v kovinski industriji je sodelovalo pri postopku tako, da so izpolnili in predložili vprašalnik ali predložili svoja stališča. Stališče je predložila tudi Evropska konfederacija železarskih in jeklarskih industrij (EUROFER).

(158)

Uporabniki so glede zadostne ponudbe in povečanih stroškov za končne uporabnike izrazili podobno zaskrbljenost kot uvozniki, kakor je navedeno v uvodni izjavi 153. Iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 154, se sklene, da uvedba ukrepov ne bi imela resnega škodljivega srednjeročnega učinka na preskrbo v Skupnosti.

(159)

Glede na to, da SiMn predstavlja največ 1 % proizvodnih stroškov ogljikovega jekla in celo manj v primeru nerjavnega jekla, bi bil neposredni učinek na povečanje cen SiMn v stroških proizvodnje jekla omejen. Na podlagi informacij, ki jih je zagotovilo združenje uporabnikov industrije (EUROFER) v zvezi s celotnimi letnimi stroški njihove uporabe SiMn, se ocenjuje, da bi moral učinek celo znatnega 20 % zvišanja cen, ki vpliva na vse SiMn, zmanjšati dobičkonosnost proizvajalcev jekla (ki trenutno dosegajo stopnje dobička 10 % do 40 %) za samo približno 0,2 %. Glede na to, da bi bili ukrepi na znatno nižji stopnji in bi vplivali na največ 10 % potrošnje Skupnosti (v primeru, da se noben uvoz, za katerega veljajo ukrepi, ne bi nadomestil z uvozom z drugačnim poreklom), bi bil učinek kakršnih koli morebitnih ukrepov na dobičkonosnost jeklarstva izredno omejen.

(160)

Trdilo se je, da je trg SiMn globalen in da se globalno povpraševanje povečuje skladno s naraščajočim povpraševanjem za jeklo. Kadar je povpraševanje večje od zalog, lahko to povzroči znatno zvišanje cen, kot se je to zgodilo leta 2004. Če pride do začasne motnje ponudbe in povpraševanja v Skupnosti, kot je opisano v uvodni izjavi 155, lahko to povzroči kratkoročno zvišanje cen, ki presega stopnjo kakršnih koli uvedenih dajatev. Vendar se glede na dejstvo, da je trg SiMn globalen, ugotavlja, da se raven cen znotraj Skupnosti določa z vzajemnim delovanjem ponudbe in povpraševanja, in da cene Skupnosti ne bi smele daljše obdobje preveč odstopati od svetovnih cen, saj so na trgu na voljo večje količine uvoza z drugačnim poreklom. Poleg tega bodo proizvajalci jekla, ki trenutno delujejo z zadovoljivimi stopnjami dobička (10 % do 40 %), učinek kakršnega koli povišanja cen zadevnega izdelka, ki bo zaradi sorazmerno majhnega deleža SiMn v celotnih stroških proizvodnje jekla omejen, lahko prenesli naprej.

(161)

Uporabniki so izrazili tudi dvom glede učinkovitosti uvedbe ukrepov in trdili, da uvedba in odprava prejšnjih ukrepov nista pomembno vplivali na dobičkonosnost industrije Skupnosti. Namen uvedbe protidampinških ukrepov je sicer ponovna vzpostavitev pravičnih tržnih razmer, da bi industrija Skupnosti, ki je bila med dampingom znatno oškodovana, lahko okrevala, vendar pa dejstvo, da do takšnega okrevanja v preteklosti ni prišlo, ne sme biti razlog, da se ustreznosti uvedbe protidampinških ukrepov nasprotuje tam, kjer je zdaj utemeljena.

(162)

Nekateri uporabniki so poudarili, da je bilo v zadnjih približno 10 letih jeklarstvo Skupnosti prizadeto zaradi povečanih stroškov protidampinških ukrepov, uvedenih za vrsto surovin, ki se uporabljajo izključno ali večinoma za proizvodnjo jekla. Poudarili so tudi, da poleg sedanjega postopka tečejo tudi številni drugi postopki v zvezi s surovinami, ki se uporabljajo v proizvodnji jekla. Trdili so, da so zaradi vsega tega proizvajalci jekla Skupnosti v slabšem položaju na mednarodni ravni. V zvezi s prejšnjimi ukrepi je treba opozoriti, da je večina zdaj prenehala veljati. Kar zadeva kumulativni učinek ukrepov za številne surovine, je treba opozoriti, da je namen protidampinških ukrepov odpraviti vpliv izkrivljenih tržnih razmer zaradi dampinškega uvoza. Protidampinški ukrepi kot takšni ne bi smeli imeti izkrivljajočega učinka, tudi če so uvedeni za več surovin, ki zadevajo isto industrijo. V vsakem primeru bi bil vpliv uvedbe kakršnih koli ukrepov za jeklarstvo v tem primeru zanemarljiv, kot je razloženo v uvodni izjavi 159 zgoraj.

(163)

Združenje EUROFER je po razkritju ponovilo svojo trditev, da uvedba ukrepov ne bi bila v skupnem interesu Skupnosti, ker bi ukrepi povečali stroške za uporabnike in bi bolj malo vplivali na izboljšanje stanja industrije Skupnosti. V zvezi s tem niso bile predložene nobene nove informacije, zato je zgornja utemeljitev (uvodne izjave 157 do 162) potrjena in na podlagi tega se sklene, da je vsakršen vpliv uvedbe protidampinške dajatve na finančno stanje uporabnikov na splošno zanemarljiv.

(164)

Pričakuje se, da bi uvedba ukrepov za uvoz iz LRK in Kazahstana industriji Skupnosti ter drugemu proizvajalcu Skupnosti dala priložnost, da s povečanjem obsega prodaje, prodajnih cen in tržnega deleža izboljšajo svoje stanje kljub razpoložljivosti omejenih in vedno manjših količin SiMn na trgu iz drugih držav (tj. Južne Afrike in Norveške v primeru SiMn z nizko vsebnostjo ogljika) in od dobaviteljev, za katere ne veljajo ukrepi za cene, podobne cenam, ki sta jih LRK in Kazahstan uporabljala pred uvedbo dajatev. Možni so sicer nekateri negativni učinki v obliki povečanja stroškov za uporabnike zaradi pridobivanja novih ali nadomestnih virov, vendar je sklenjeno, da bi bil skupni učinek uvedbe ukrepov za LRK in Kazahstan na uporabnike zanemarljiv. Glede na zgoraj navedeno se sklene, da v tem primeru ni utemeljenih razlogov proti uvedbi ukrepov in da bi bila uporaba takšnih ukrepov v interesu Skupnosti.

(165)

Stopnja protidampinških ukrepov mora zadostovati za odpravo škode, ki jo je industriji Skupnosti povzročil dampinški uvoz, ne da bi presegla ugotovljene stopnje dampinga. Glede izračuna zneska dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko ustvarila v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. brez dampinškega uvoza.

(166)

Industrija Skupnosti je trdila, da je stopnja dobička v višini 8 % prihodkov od prodaje ustrezna stopnja, ki bi jo lahko dosegla ob odsotnosti škodljivega dampinga. To se je proučilo in ugotovljeno je bilo, da bi se ob navedeni stopnji dobička kapitalske naložbe povrnile v sorazmerno kratkem času. Poleg tega je preiskava pokazala, da industrija Skupnosti svoje kapitalske naložbe amortizira v daljšem časovnem obdobju. Na podlagi tega se sklene, da je 5 % ustrezna stopnja dobička, ki bi jo lahko industrija Skupnosti dosegla ob odsotnosti škodljivega dampinga, in je v skladu s stopnjo, ki se je uporabljala v preiskavi, na podlagi katere so bili uvedeni predhodni protidampinški ukrepi.

(167)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno za vrsto izdelka, ugotovljeno pri izračunu nelojalnega nižanja cen, in neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga je industrija Skupnosti prodajala na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila določena s prilagoditvijo prodajne cene industrije Skupnosti, da bi odražala zgoraj omenjeno stopnjo dobička. Razlika na podlagi te primerjave je bila nato izražena kot odstotek celotne uvozne vrednosti CIF. Ker TGO ali IO nista bili odobreni nobenemu sodelujočemu kitajskemu proizvajalcu izvozniku, je bila stopnja dampinga za celotno državo izračunana za celo LRK na podlagi cen iz Comexta.

(168)

Zgoraj omenjena primerjava cen je pokazala naslednje stopnje škode:

(169)

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je sklenjeno, da je treba v skladu s pravilom nižje dajatve uvesti dokončno protidampinško dajatev za uvoz SiMn s poreklom iz Kazahstana in LRK na stopnji, ki je nižja od stopnje dampinga in škode. Po analogiji s členom 9(3) osnovne uredbe je treba glede na to, da je stopnja škode za Ukrajino pod stopnjo de minimis, preiskavo v zvezi s to državo zaključiti.

(170)

Zato in iz razlogov, že omenjenih v uvodnih izjavah 165 do 169, morajo biti protidampinške dajatve naslednje:

(171)

Po razkritju bistvenih dejstev in ugotovitev, na podlagi katerih je bil predviden predlog za uvedbo protidampinških dajatev, je proizvajalec izvoznik v Kazahstanu ponudil cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. V zadnjih letih se je pokazalo, da se cene zadevnega izdelka zelo spreminjajo in zato ni primeren za fiksno cenovno zavezo. Da bi premostil to težavo, je proizvajalec izvoznik predlagal indeksiranje najnižje uvozne cene na ceno glavne surovine, namreč manganove rude. Vendar pa nihanja cen zadevnega izdelka ni mogoče pojasniti z nihanjem cen glavne surovine in zato indeksiranje najnižjih uvoznih cen na ceno surovine ni mogoče. Kot alternativni pristop je proizvajalec izvoznik ponudil tudi indeksiranje najnižje uvozne cene na podlagi lastnih stroškov proizvodnje, kot so prikazani v njegovih revidiranih računovodskih izkazih. Vendar tega pristopa ni mogoče sprejeti, ker spreminjanje njegovih stroškov ne ustreza nujno spreminjanju njegovih cen. Poleg tega se takšna zaveza šteje za neizvedljivo, ker bi Komisija zelo težko stalno nadzorovala spreminjanje cen. Na podlagi zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da zaveze, ki jo je ponudil izvoznik, ni mogoče sprejeti –

5.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 317/32

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

5.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 317/34

(1)

Svet je s Sklepom 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (3), sklenil Sporazum o vladnih naročilih (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“). Sporazum je treba uporabljati za vsa naročila z vrednostjo, ki dosega ali presega zneske (v nadaljnjem besedilu „pragovi“), določene v Sporazumu in izražene v posebnih pravicah črpanja.

(2)

Eden od ciljev direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES je, da bi naročniki, podjetja ali državni organi, ki ju uporabljajo, hkrati spoštovali obveznosti iz Sporazuma. V ta namen morajo biti pragovi, ki jih navedeni direktivi določata za javna naročila, zajeta tudi v Sporazumu, poravnani, tako da ustrezajo protivrednostim pragov iz Sporazuma, ki so izražene v eurih in zaokrožene navzdol na najbližjo tisočico.

(3)

Zaradi skladnosti je treba poravnati tudi pragove iz direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES, ki niso zajeti v Sporazumu.

(4)

Direktivi 2004/17/ES in 2004/18/ES je zato treba ustrezno spremeniti –

1.

Člen 16 se spremeni:

2.

Člen 61 se spremeni:

1.

Člen 7 se spremeni:

2.

Prvi pododstavek člena 8 se spremeni:

3.

V členu 56 se znesek „5 278 000 EUR“ nadomesti s „5 150 000 EUR“.

4.

V prvem pododstavku člena 63(1) se znesek „5 278 000 EUR“ nadomesti s „5 150 000 EUR“.

5.

Člen 67(1) se spremeni:

5.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 317/36

(1)

Člen 19 Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 (2) določa možnost izdajanja elektronskih uvoznih in izvoznih dovoljenj ter potrdil.

(2)

Izkušnje so pokazale, da bi se za povečanje učinkovitosti uvoznih in izvoznih dejavnosti lahko izboljšale določbe člena 25, da bi bilo jasno, da lahko pristojni organ države članice hrani in upravlja dovoljenja ter potrdila v elektronski obliki, namesto da jih izdaja uvozniku ali izvozniku in da so v primeru, kadar so bili podatki o izvozu uvedeni in elektronsko posredovani organu, ki jih je izdal, tudi vnosi v elektronskem izvoznem dovoljenju ali potrdilu in njegovem zaznamku lahko v elektronski obliki.

(3)

Uredbo (ES) št. 1291/2000 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem vseh zadevnih upravljalnih odborov –

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Ne glede na člen 24 lahko država članica dovoli, da je dovoljenje ali potrdilo:

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Država članica odloči, kateri organ zapiše vnose in zaznamke na dovoljenje ali potrdilo.

Vendar dodelitev in potrditev ter zaznamek na dovoljenju ali potrdilu štejejo tudi takrat za izvedene, kadar:

Dan vnosa se šteje za dan sprejema deklaracije, omenjene v členu 24(1).“

5.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 317/38

(1)

Določbe Uredbe (ES) št. 2304/2002, ki so bile sprejete v skladu s členom 23 Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav, je treba uskladiti s spremembami navedenega sklepa v skladu z novoustanovljenim 10. Evropskim razvojnim skladom (v nadaljnjem besedilu „10. ERS“). Treba jih je tudi uskladiti s ponovnim pregledom ustreznih členov v Prilogi IV k Sporazumu o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanemu v Cotonouju dne 23. junija 2000 (5) („Sporazum o partnerstvu AKP–ES“).

(2)

Ob upoštevanju posebnih potreb, zmožnosti in omejitev čezmorskih držav in ozemelj (v nadaljnjem besedilu „ČDO“) je treba ČDO dodeliti finančno pomoč 10. ERS kot proračunsko podporo, pod pogojem, da je vodenje javnih financ dovolj pregledno, odgovorno in učinkovito. Poleg tega morajo biti postopki javnih naročil ČDO skladni s standardi Finančne uredbe 10. ERS glede preglednosti in odprtosti. Na podlagi pridobljenih izkušenj iz 9. ERS se pomoč 10. ERS kot podpora projektom in programom dodeli samo v izrednih razmerah, in sicer kadar pogoji za proračunsko podporo niso izpolnjeni.

(3)

Kot pogoj za njihovo sprejetje je treba preveriti, ali vsebujejo enotni programski dokumenti (EPD) vse elemente, ki jih Komisija zahteva za sprejetje sklepa o financiranju iz člena 20(4) Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav.

(4)

V skladu s členom 3(1) Priloge II Aa k Sklepu o pridružitvi čezmorskih držav bodo EPD, kjer je to primerno, posebno pozornost namenili ukrepom, usmerjenim v krepitev upravljanja in institucionalnih zmogljivosti upravičenk ČDO, ter, če je primerno, predvidenemu časovnemu razporedu predlaganih ukrepov, vključno s finančnimi, davčnimi in sodnimi področji.

(5)

Potreben je ukrep za načrtovanje dodelitve podpore regionalnemu sodelovanju in integraciji iz 10. ERS, da se okrepi odpornost ČDO na izzive, s katerimi se kot majhni otoki z mikrogospodarstvom spoprijemajo, na primer s pripravljenostjo na regionalne nesreče in pobudami za ublažitev njihovih posledic. V zvezi s tem je treba zagotoviti usklajevanje, zlasti med podporo regionalnemu sodelovanju in integracijo ter podporo na ozemeljski ravni. Posebno pozornost je treba nameniti tudi sodelovanju med državami ČDO, AKP ter v povezavi z drugimi finančnimi instrumenti Skupnosti najbolj oddaljenim regijam iz člena 299(2) Pogodbe.

(6)

V skladu s členom 3(5) Priloge II Aa k Sklepu o pridružitvi čezmorskih držav je treba določiti okvirne zneske, ki se upravičenkam ČDO dodelijo v okviru 10. ERS.

(7)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so bili predmet posvetovanj s ČDO.

(8)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora ERS-ČDO, ustanovljenega po členu 24 Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav –

1.

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Predmet

Ta uredba določa postopke za programiranje, izvedbo in nadzor finančne pomoči Skupnosti za ČDO, ki jo upravlja Komisija na podlagi Desetega Evropskega razvojnega sklada (ERS), v skladu z določbami Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in Finančne uredbe, ki velja za 10. ERS.“

2.

Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Ozemeljsko programiranje

Dejavnosti, financirane iz nepovratne pomoči iz 10. ERS v okviru Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav, se programirajo čimprej po začetku veljavnosti Notranjega sporazuma o uvedbi 10. ERS s sprejetjem EPD po vzorcu v Prilogi k tej uredbi.“

3.

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Priprava EPD

1.   Pristojni organi ČDO pripravijo predlog za EPD po posvetovanjih z največjim možnim številom zainteresiranih strank za razvojni proces ter pridobivajo izkušnje in spoznavajo najboljšo prakso.

Vsak predlog za EPD se prilagodi potrebam in posebnim razmeram vsake ČDO. V predlogu se opredelijo ciljno naravnani kazalniki, ki jih je treba spremljati, in spodbuja odgovornost za programe sodelovanja.

2.   Predlog za EPD je predmet izmenjave mnenj med ČDO in zadevno državo članico ter Komisijo, ki jo predstavlja ustrezna delegacija, če je to primerno.

ČDO zagotovijo vse potrebne informacije, tudi rezultate vseh študij izvedljivosti, da bi Komisija lahko izdelala čim bolj uspešno oceno.

3.   Porazdelitev finančnih sredstev 10. ERS se načeloma zagotovi kot proračunska podpora, razen v izjemnih in utemeljenih okoliščinah.

V primerih ko pogoji za proračunsko podporo niso izpolnjeni, EPD določi ukrepe, s katerimi se bodo ustvarili pogoji za proračunsko podporo.

Zabeležijo se vse razlike med analizo ČDO in analizo Skupnosti.“

4.

Člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Ocena Komisije o EPD

Komisija oceni predlog za EPD, da bi ugotovila, ali vsebuje vse zahtevane elemente ter ali je skladen s cilji Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav, te uredbe in zadevnih politik Skupnosti.

Komisija oceni tudi predlog za EPD, da bi ugotovila, ali vsebuje vse zahtevane elemente za sprejetje sklepa o financiranju iz člena 20(4) Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav.

O prejetem osnutku obvesti Evropsko investicijsko banko.

Brez poseganja v člen 4(3) Komisija odloči, ali je treba finančno pomoč 10. ERS dodeliti kot proračunsko podporo – ob upoštevanju predhodne ocene o preglednosti, odgovornosti in učinkovitosti vodenja javnih financ ter odprtosti in preglednosti javnih naročil glede na standarde iz finančne uredbe 10. ERS – ali kot podporo programom in projektom.“

5.

Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Regionalni programi

1.   Členi 3 do 5 se smiselno uporabljajo za finančno podporo regionalnemu sodelovanju in integraciji iz člena 3(2) Priloge II Aa k Sklepu o pridružitvi čezmorskih držav.

Komisija pri svoji oceni upošteva zlasti pričakovani vpliv na integracijo upravičenke ČDO v regijo, v katero spada.

Kolikor je to mogoče, se koordinacija zagotavlja s programi na ozemeljski ravni in ukrepi, ki vključujejo države AKP in/ali najbolj oddaljene regije iz člena 299(2) Pogodbe. To lahko vključuje prepoznavanje prednostnih nalog in posebnih sredstev za namen krepitve sodelovanja z državami AKP in/ali najbolj oddaljenimi regijami ter načine določanja in usklajevanja izbire ukrepov skupnega interesa.

Komisija pred prevzemom obveznosti za izdatke sprejme finančni sklep, ki obsega podporo projektom in programom.

2.   Zaradi doseganja ustreznega obsega in povečanja učinkovitosti se lahko združijo regionalna in ozemeljska sredstva za financiranje regionalnih programov z razločno ozemeljsko komponento.

3.   Členi 8 in 16 do 30 se smiselno uporabljajo za regionalne programe.“

6.

Člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Uporaba rezerve

1.   Komisija porazdeli sredstva iz rezerve B za namene iz člena 3(4)(b) Priloge II Aa k Sklepu o pridružitvi čezmorskih držav na podlagi vmesnega pregleda iz člena 22 te uredbe. Komisija prilagodi okvirne zneske, ki so že ustrezno porazdeljeni, ter obvesti ČDO in države članice o svojem sklepu glede novih porazdelitev.

2.   Za dodelitev sredstev iz člena 28 in Priloge II D k Sklepu o pridružitvi čezmorskih držav vsaka ČDO, ki meni, da je upravičena do podpore, določene v navedenem sklepu, predloži izpolnjeni zahtevek na obrazcih, ki jih da na razpolago Komisija, in predloži informacije, potrebne za oceno zahtevka.

Zahtevek se predloži Komisiji najpozneje do konca leta, ki sledi letu, za katero se zahteva dodatna podpora.

Komisija čim prej obvesti ČDO o svojem sklepu.“

7.

Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Obveznosti

1.   Komisija dodeli sredstva finančne pomoči za ČDO v skladu s Finančno uredbo, ki velja za 10. ERS.

2.   Pred dodelitvijo sredstev v okviru EPD Komisija sprejme sklep o financiranju, ki načeloma zajema proračunsko podporo, razen v izjemnih in utemeljenih okoliščinah.

3.   Sredstva zunaj okvira EPD, ki se nanašajo na nerazdeljeno rezervo B, rezervirano v skladu s členom 3(4) Priloge II Aa k Sklepu o pridružitvi čezmorskih držav, Komisija dodeli na način, ki je v skladu s Finančno uredbo, ki velja za 10. ERS.“

8.

Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Plačilni posredniki

Finančne institucije v ČDO, pri katerih Komisija odpre račune v skladu s Finančno uredbo, ki velja za 10. ERS, zaradi izvajanja sodelovanja s ČDO, opravljajo naloge ‚plačilnih posrednikov‘.

Za sredstva, položena pri plačilnih posrednikih v Skupnosti, se izplačajo obresti.

Plačilni posredniki ne prejmejo nobenega nadomestila za svoje storitve in za položena denarna sredstva niso izplačane nobene obresti.“

9.

Člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Splošni predpisi za pogodbe

1.   Postopki, po katerih se ureja dodeljevanje pogodb, so navedeni v finančnih sporazumih.

2.   Če se finančna pomoč dodeli kot proračunska podpora, se uporabljajo postopki za javna naročila zadevne ČDO.

3.   V vseh drugih primerih poteka dodeljevanje pogodb v skladu z ustreznimi določbami Finančne uredbe, ki velja za 10. ERS.“

10.

Člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Delegacije

1.   Kadar Komisijo zastopa delegacija pod vodstvom vodje delegacije, slednja o tem obvesti zadevno ČDO. V takih primerih se uporabljajo določbe Finančne uredbe, ki velja za 10. ERS, ki se nanašajo na odredbodajalce in podrejene računovodje.

2.   Vodja delegacije je glavna kontaktna oseba za različne akterje sodelovanja v zadevnih ČDO. Tesno sodeluje s teritorialnim odredbodajalcem.

3.   Vodja delegacije ima potrebna navodila in pooblastila za omogočanje in pospeševanje vseh dejavnosti po tej uredbi.

4.   Vodja delegacije redno obvešča upravne organe ČDO o dejavnostih Skupnosti, ki bi lahko neposredno zadevale sodelovanje med Skupnostjo in državami ČDO.“

11.

Člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Teritorialni odredbodajalec

1.   Vlada vsake ČDO imenuje teritorialnega odredbodajalca, ki jo zastopa pri vseh dejavnostih, financiranih iz sredstev ERS, ki ga upravljata Komisija in Banka. Teritorialni odredbodajalec imenuje enega ali več namestnikov teritorialnega odredbodajalca, ki ga nadomeščajo v primeru, ko ne more opravljati te funkcije, in o tem imenovanju obvesti Komisijo. Teritorialni odredbodajalec lahko, če so izpolnjeni pogoji institucionalne usposobljenosti in dobrega finančnega poslovodenja, na pristojni organ znotraj uprave ČDO prenese del svojih pooblastil v zvezi z izvajanjem zadevnih programov in projektov. Teritorialni odredbodajalec o vsakem takem prenosu obvesti Komisijo.

Če Komisija izve za težave pri izvajanju postopkov v zvezi z upravljanjem sredstev ERS, skupaj s teritorialnim odredbodajalcem naveže vse potrebne stike za izboljšanje stanja in sprejetje ustreznih ukrepov.

Teritorialni odredbodajalec je finančno odgovoren samo za naloge izvrševanja, ki so mu zaupane.

Če se s sredstvi ERS upravlja decentralizirano in ob upoštevanju vseh dodatnih pooblastil, ki jih lahko dodeli Komisija, je teritorialni odredbodajalec:

2.   Teritorialni odredbodajalec med izvajanjem dejavnosti in po obvestilu Komisiji odloča o:

3.   Poleg tega teritorialni odredbodajalec:

4.   Ko se predloži letno poročilo o izvedbi iz člena 21, Komisija in teritorialni odredbodajalec pregledata glavne rezultate prejšnjega leta.

Komisija lahko po tem pregledu pripravi pripombe in jih predloži teritorialnemu odredbodajalcu. Teritorialni odredbodajalec obvesti Komisijo o katerem koli ukrepu, sprejetem na podlagi teh pripomb. Če Komisija v ustrezno utemeljenih primerih meni, da so ukrepi neustrezni, lahko priporoči ČDO in teritorialnemu odredbodajalcu prilagoditve, katerih cilj je povečati učinkovitost nadzornih in upravljavskih postopkov, skupaj z razlogi za vsako tako priporočilo.

Teritorialni odredbodajalec po prejetju vseh takih priporočil pozneje nazorno predstavi sprejete ukrepe za izboljšanje nadzornih in upravljavskih postopkov ali pojasni, zakaj ti ukrepi niso sprejeti.“

12.

Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

Vmesni pregled

1.   Vmesni pregled se organizira zaradi preučitve začetnih rezultatov EPD, njihovega pomena in obsega, v katerem so bili cilji doseženi.

V njem se ocenita tudi uporaba finančnih sredstev ter potek spremljanja in izvedbe.

2.   Vmesni pregled se opravi v okviru pristojnosti Komisije in v sodelovanju s teritorialnim odredbodajalcem ter zadevno državo članico.

Na splošno se vmesni pregled opravi med 30. in 42. mesecem po začetku veljavnosti Notranjega sporazuma o uvedbi 10. ERS.

V EPD se lahko določi drugi skrajni rok, zlasti glede kazalnikov, sprejetih v primeru proračunske podpore.

Vmesni pregled opravi neodvisni ocenjevalec, nato se predloži nadzornemu odboru in pošlje Komisiji.

3.   Komisija prouči ustreznost in kakovost poročila na podlagi meril, opredeljenih v EPD, vključno s finančno porazdelitvijo ERS.“

13.

Člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27

Prilagajanje porazdelitve sredstev ERS

Komisija lahko z uporabo rezultatov spremljanja, revizije in vrednotenj kot osnovo in z upoštevanjem pripomb nadzornega odbora prilagodi zneske in pogoje iz začetne EPD na svojo lastno pobudo ali na predlog zadevne ČDO glede na tekoče potrebe in uspešnost slednje ter ob upoštevanju najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov za to ČDO.

Ta prilagoditev se običajno opravi ob vmesnem pregledu iz člena 22 ali ob nepravilnostih v skladu s postopkom iz člena 24 Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav, kakor hitro je mogoče.“

14.

Člen 29 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 29

Povrnitev in plačilo

1.   Vsako plačilo, ki ga je treba izplačati Komisiji, se izplača do datuma, navedenega v odredbi za povrnitev, ki je sestavljena v skladu s Finančno uredbo, ki velja za 10. ERS. Ta datum zapadlosti je zadnji dan drugega meseca po izdaji odredbe.

2.   Za kakršno koli zamudo pri plačilu se plačajo zamudne obresti, ki začnejo teči z datumom zapadlosti iz odstavka 1 in prenehajo z dnem dejanskega plačila. Obrestna stopnja je eno in pol odstotne točke nad stopnjo, ki jo Evropska centralna banka v svojih glavnih dejavnostih refinanciranja uporablja na prvi delovni dan v mesecu datuma zapadlosti.

3.   Teritorialni odredbodajalec vodi knjigovodstvo zneskov, ki jih je treba povrniti iz že izplačane pomoči Skupnosti, in zagotovi, da se ti zneski povrnejo brez neupravičenih zamud.

Upravičenec skupaj z zamudnimi obrestmi plača vsak znesek, ki ga je treba vrniti, zmanjšan za zadevne zneske iz njegovega naslednjega izkaza izdatkov ter izplačilnega zahtevka, naslovljenega na Komisijo, ali, če to ni dovolj, Skupnosti povrne manjkajoče zneske.

Teritorialni odredbodajalec pošlje Komisiji poročilo o pričakovanih povračilih enkrat letno na ta datum, razvrščenih po letu začetka postopkov za pridobivanja plačila.“

15.

Priloga se nadomesti z novo prilogo, katere besedilo je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

5.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 317/55

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 41/2007 z dne 21. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2007 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2007.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2007.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

5.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 317/57

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 41/2007 z dne 21. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2007 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2007.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2007.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

5.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 317/59

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 41/2007 z dne 21. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2007 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2007.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2007.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

5.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 317/61

(1)

Priloga VII Uredbe (ES) št. 999/2001 določa ukrepe za izkoreninjenje, ki jih je treba izvajati po potrditvi transmisivne spongiformne encefalopatije (TSE) pri ovcah in kozah.

(2)

Komisija je v okviru Sporočila Komisije o časovnem načrtu za TSE (2) z dne 15. julija 2005 in v skladu z delovnim programom SANCO za obdobje 2006–2007 o TSE (3) z dne 21. novembra 2006 sprejela Uredbo (ES) št. 727/2007 z dne 26. junija 2007 o spremembi prilog I, III, VII in X k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij. Tako spremenjena Uredba (ES) št. 999/2001 določa, da bi bilo treba sprejeti nekatere ukrepe, ki bi se uporabljali v primeru potrditve TSE na gospodarstvih ovc in koz in če je bila izključena prisotnost goveje spongiformne encefalopatije (BSE).

(3)

Glede na to, da se struktura sektorja ovc in koz po vsej Skupnosti razlikuje, je Uredba (ES) št. 999/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 727/2007, uvedla možnost, da se uporabijo alternativne politike, če so na ravni Skupnosti vzpostavljeni usklajeni predpisi.

(4)

Priloga VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 je, preden je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 727/2007, predvidevala odstopanje v zvezi z uničenjem ovc in koz po potrditvi primera TSE pri takšnih živalih na gospodarstvu. Države članice so se ustrezno lahko odločile, da se uničenje živali pod nekaterimi pogoji odloži za do pet plodnih let. Vendar pa navedeno odstopanje ni bilo vključeno v tako spremenjeno Prilogo VII k Uredbi (ES) št. 999/2001, saj to ni bilo več potrebno.

(5)

Francija je 17. julija 2007 z Zadevo T-257/07 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Evropski komisiji za ugotovitev ničnosti nekaterih določb Uredbe (ES) št. 727/2007, zlasti v zvezi z ukrepi, ki se uporabljajo pri čredah, okuženih s TSE, ali namesto tega ničnost celotne navedene uredbe. Sodišče je v svoji odredbi z dne 28. septembra 2007 z začasnim ukrepom odložilo uporabo navedenih določb do izreka končne sodbe.

(6)

V skladu z navedeno odredbo države članice nimajo več možnosti uporabljati začasno odloženih ukrepov. Nekatere države članice imajo lahko zato težave z izvajanjem takojšnjega uničenja zadevnih živali.

(7)

Zato je treba ponovno uvesti odstopanje, ki se je uporabljalo pred spremembami ustreznih določb Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 z Uredbo (ES) št. 727/2007, in tako državam članicam omogočiti, če je v čredi ali na gospodarstvu nizka prisotnost alela ARR ali če se to šteje za potrebno za preprečitev parjenja med sorodnimi vrstami, da od dneva navedene odredbe odložijo uničenje zadevnih živali za do pet plodnih let.

(8)

Uredbo (ES) št. 999/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

„(f)

če je v čredi ali na gospodarstvu nizka prisotnost alela ARR ali če se to šteje za potrebno za preprečitev parjenja med sorodnimi vrstami, se država članica lahko odloči, da se uničenje živali iz točke 2.3(b)(i) in (ii) odloži za do pet plodnih let.“

5.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 317/63

(1)

Svet je 23. oktobra 2006 pooblastil Komisijo, da v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic začne pogajanja z Izraelom zaradi prilagoditve Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Državo Izrael na drugi strani (1), v nadaljevanju „Evro-mediteranski sporazum“, da se upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji.

(2)

Pogajanja so se zaključila v zadovoljstvo Komisije.

(3)

Besedilo Protokola, dogovorjeno z Izraelom, v členu 9(2) predvideva začasno uporabo Protokola pred začetkom njegove veljavnosti.

(4)

S pridržkom njegove poznejše sklenitve bi bilo treba Protokol podpisati v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic ter ga začasno uporabljati –