4.12.2007

Uradni list Evropske unije

L 316/1

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1415/2007

z dne 3. decembra 2007

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. decembra 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. decembra 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 756/2007 (UL L 172, 30.6.2007, str. 41).

PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 3. decembra 2007 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	114,0
	MA	68,2
	SY	68,2
	TR	100,9
	ZZ	87,8
0707 00 05	JO	196,3
	MA	51,7
	TR	102,2
	ZZ	116,7
0709 90 70	MA	51,0
	TR	118,5
	ZZ	84,8
0709 90 80	EG	301,9
0709 90 80	ZZ	301,9
0805 20 10	MA	70,1
0805 20 10	ZZ	70,1
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	CN	62,5
	HR	52,3
	IL	66,3
	TR	73,3
	UY	82,5
	ZZ	67,4
0805 50 10	EG	79,1
	TR	104,8
	ZA	104,9
	ZZ	96,3
0808 10 80	AR	87,7
	CA	87,3
	CL	86,0
	CN	76,4
	MK	30,6
	US	83,1
	ZA	95,7
	ZZ	78,1
0808 20 50	AR	49,2
	CN	42,4
	TR	145,7
	US	109,4
	ZZ	86,7

(1) Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ pomeni „drugega porekla“.

4.12.2007

Uradni list Evropske unije

L 316/3

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1416/2007

z dne 3. decembra 2007

o določitvi roka za vložitev zahtevkov za pomoč za zasebno skladiščenje prašičjega mesa

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2759/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za prašičje meso (1) in zlasti člena 4(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pomoč za zasebno skladiščenje, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1267/2007 z dne 26. oktobra 2007 o posebnih pogojih za dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje prašičjega mesa (2), je imela ugodne učinke na trg prašičjega mesa, zaradi česar se pričakuje začasna stabilizacija cen prašičjega mesa. Dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje prašičjega mesa je zato treba ustaviti.

(2)	Upravljalni odbor za prašičje meso ni dal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsedujoči –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Rok za vložitev zahtevkov za pomoč za zasebno skladiščenje prašičjega mesa je 4. decembra 2007.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 4. decembra 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. decembra 2007

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 282, 1.11.1975, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2) UL L 283, 27.10.2007, str. 53.

4.12.2007

Uradni list Evropske unije

L 316/4

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1417/2007

z dne 28. novembra 2007

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter o skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9(1)(a) uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrščanjem blaga, navedenega v Prilogi k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali dodaja kombinirani nomenklaturi dodatne pododdelke in je določena s posebnimi določbami Skupnosti, z namenom uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)	V skladu z navedenimi splošnimi pravili je treba blago, opisano v stolpcu 1 preglednice iz Priloge, uvrstiti pod oznako KN, navedeno v stolpcu 2, zaradi utemeljitev, navedenih v stolpcu 3 preglednice.

(4)

Primerno je zagotoviti, da se po določbah iz člena 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (2) imetnik lahko za obdobje treh mesecev še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in ki niso v skladu z določbami te uredbe.

(5)	Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu 1 preglednice iz Priloge, se uvršča v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 preglednice.

Člen 2

Na podlagi člena 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je za obdobje treh mesecev mogoče še naprej sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic in ki niso v skladu s to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. novembra 2007

Za Komisijo

László KOVÁCS

Član Komisije

(1) UL L 256, 7.9.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1352/2007 (UL L 303, 21.11.2007, str. 3).

(2) UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Komplet za dekoracijo nohtov, sestavljen iz:

48 umetnih nohtov,

majhne tube lepila,

pilice za nohte,

manikirne palčke in

okrasnih nalepk za nohte.

Umetni nohti so izdelani iz lite plastike in so različnih velikosti.

Komplet je na voljo v maloprodaji.

3926 90 97

Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1, 3(b) in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 3926, 3926 90 in 3926 90 97.

Izdelki, kot so pakirani, sestavljajo komplet v smislu splošnega pravila za razlago 3(b).

Komplet ni sestavljen iz izdelkov za manikiranje iz tarifne podštevilke 3304 30 00, ker vključuje dodatek umetnih nohtov, ki se pritrdijo čez konico prstov, in ne vključuje izdelkov za lepotičenje, ki so namenjeni samo negi in lepotičenju rok in naravnih nohtov (pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema k tarifni številki 3304, (B)).

Komplet je sestavljen iz različnih izdelkov in se uvršča pod tarifno podštevilko 3926 90 97 glede na plastični material umetnih nohtov, ki daje kompletu bistven značaj.

2.	Umetni nohti iz lite plastike Namenjene so za pritrditev na naravni noht z uporabo akrilne raztopine za pritrditev. Umetni nohti so pakirani v količini po 50 kosov enake velikosti.

3926 90 97

Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 3926, 3926 90 in 3926 90 97.

Izdelki se ne štejejo za izdelke za manikiranje iz tarifne podštevilke 3304 30 00, ker vključujejo dodatek umetnih nohtov, ki se pritrdijo čez konico prstov, in niso sestavljeni iz izdelkov za lepotičenje, ki so namenjeni samo negi in lepotičenju rok in naravnih nohtov (pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema k tarifni številki 3304, (B)).

Zato se uvrščajo kot drugi izdelki iz plastičnih mas pod tarifno podštevilko 3926 90 97 glede na njihov sestavni material.

Raztopina za pritrditev, sestavljena iz:

etil cianoakrilata,

silicijevega dioksida,

poli(metilmetakrilata),

kaliksarena,

hidrokinona,

trigliceridov.

Raztopina je namenjena pritrditvi umetnih nohtov iz lite plastike na naravni noht. Strjuje se počasi, kar omogoča oblikovanje umetnih nohtov.

Raztopina je pakirana v majhnih tubah z nastavkom za lažjo in natančno namestitev. Neto masa ne presega 1 kg.

3506 10 00

Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 3506 in 3506 10 00.

Izdelek se ne šteje za preparat za manikiranje ali pedikiranje iz tarifne številke 3304.

Izdelek je lepilo glede na poimenovanje tarifne številke 3506.

4.12.2007

Uradni list Evropske unije

L 316/6

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1418/2007

z dne 29. novembra 2007

glede izvoza nekaterih odpadkov za predelavo iz Priloge III ali IIIA k Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta v nekatere države, za katere se Sklep OECD o nadzoru prehoda odpadkov preko meja ne uporablja

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (1) in zlasti tretjega pododstavka člena 37(2) Uredbe,

po posvetovanju z zadevnimi državami,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 37(1) Uredbe (ES) št. 1013/2006 je Komisija vsem državam, za katere se Sklep C(2001)107/konč. Sveta OECD glede revizije Sklepa C(92)39/konč. o nadzoru prehoda odpadkov za predelavo ne uporablja, poslala pisno zahtevo za pisno potrditev, da se odpadki, navedeni v Prilogi III ali IIIA k navedeni uredbi, in izvoz, ki v skladu s členom 36 ni prepovedan, lahko izvozijo iz Skupnosti za predelavo v navedeni državi, ter podatke o tem, kateri nadzorni postopek, če sploh, se bo v ciljni državi uporabil.

(2)	V teh zahtevah je Komisija vse države zaprosila, naj navedejo, ali so se odločile za prepoved ali obveznost predhodne pisne prijave in soglasja oziroma ali v zvezi s temi odpadki nadzora ne bodo izvajale.

(3)

V skladu s prvim pododstavkom člena 37(2) Uredbe (ES) št. 1013/2006 in pred dnevom začetka uporabe navedene uredbe je morala Komisija sprejeti uredbo, v kateri so bili upoštevani vsi prejeti odgovori. V skladu s tem je Komisija sprejela Uredbo (ES) št. 801/2007 (2). Vendar je iz nadaljnjih odgovorov in pojasnil, prejetih po tem datumu, bolj razvidno, kako je treba upoštevati odgovore ciljnih držav.

(4)

Komisija je doslej prejela odgovore na svojo pisno zahtevo iz naslednjih držav: Alžirije, Andore, Argentine, Bangladeša, Belorusije, Benina, Bocvane, Brazilije, Čila, Egipta, Filipinov, Gruzije, Gvajane, Hongkonga, Hrvaške, Indije, Indonezije, Izraela, Južne Afrike, Kenije, Kirgizije, Kitajske, Kostarike, Kube, Libanona, Lihtenštajna, Macaa, Malavija, Malezije, Malija, Maroka, Moldavije, Omana, Pakistana, Paragvaja, Peruja, Ruske federacije, Sejšelov, Slonokoščene obale, Šrilanke, Tajpeja, Tajske, Tunizije, Vietnama.

(5)	Nekatere države niso izdale pisnega potrdila, da se jim odpadki iz Skupnosti lahko pošljejo v predelavo. Zato v skladu z drugim pododstavkom člena 37(2) Uredbe (ES) št. 1013/2006 za te države velja, da so izbrale postopek predhodne prijave in soglasja.

(6)

Nekatere države so v svojih odgovorih sporočile, da nameravajo izvajati postopke nadzora, veljavne po nacionalni zakonodaji, ki se razlikujejo od postopkov, določenih v členu 37(1) Uredbe (ES) št. 1013/2006. Poleg tega in v skladu s členom 37(3) Uredbe (ES) št. 1013/2006 je treba za take pošiljke smiselno uporabljati člen 18 navedene uredbe, razen če za odpadke ne velja tudi obveznost predhodnega obvestila in soglasja.

(7)

Uredbo (ES) št. 801/2007 je zato treba ustrezno spremeniti. Zaradi jasnosti in glede na število potrebnih sprememb je primerno, da se navedena uredba razveljavi in nadomesti s to uredbo. Odpadki, ki se v skladu z Uredbo (ES) št. 801/2007 v ciljni državi ne nadzirajo, vendar sta zanje v skladu s to uredbo potrebna predhodna prijava in soglasje, se v ciljni državi še naprej ne nadzirajo v prehodnem obdobju 60 dni od začetka veljavnosti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvoz odpadkov za predelavo iz Priloge III ali IIIA k Uredbi (ES) št. 1013/2006, ki v skladu s členom 36 navedene uredbe ni prepovedan, v nekatere države, za katere se Sklep C(2001)107/konč. Sveta OECD glede revizije Sklepa C(92)39/konč. o nadzoru prehoda odpadkov za predelavo ne uporablja, urejajo postopki, določeni v Prilogi.

Člen 2

Uredba (ES) št. 801/2007 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati štirinajsti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma začetka veljavnosti.

Uredba (ES) št. 801/2007 se še naprej uporablja 60 dni po tem datumu za odpadke, navedene v stolpcu (c) Priloge k navedeni uredbi, ki so navedeni v stolpcih (b) ali (b) in (d) Priloge k tej uredbi.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. novembra 2007

Za Komisijo

Peter MANDELSON

Član Komisije

(1) UL L 190, 12.7.2006, str. 1.

(2) UL L 179, 7.7.2007, str. 6.

PRILOGA

Naslovi stolpcev v tej prilogi pomenijo:

(a)	prepoved;
(b)	predhodna pisna prijava in soglasje, kot je navedeno v členu 35 Uredbe (ES) št. 1013/2006;
(c)	brez nadzora v ciljni državi;
(d)	v ciljni državi se izvajajo drugi postopki nadzora v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo. Za odpadke iz stolpca (c) se smiselno uporabljajo splošne zahteve po informacijah iz člena 18 Uredbe (ES) št. 1013/2006, razen če so takšni odpadki zajeti že v stolpcu (b).

Če sta dve oznaki ločeni s pomišljajem, pomeni, da sta zajeti obe in vse oznake med njima.

Če sta dve oznaki ločeni s podpičjem, pomeni, da sta zajeti obe oznaki.

Alžirija

(a)

(b)

(c)

(d)

GC030

ex 8908 00:

samo, če okvir lahko vsebuje azbest

GC030

ex 8908 00:

razen, če okvir lahko vsebuje azbest

GC030

ex 8908 00:

razen, če okvir lahko vsebuje azbest

GG030

ex 2621:

če ni predložena analiza, ki bi dokazovala, da odpadki niso nevarni

GG030

ex 2621:

če je predložena analiza, ki dokazuje, da odpadki niso nevarni

GG030

ex 2621:

če je predložena analiza, ki dokazuje, da odpadki niso nevarni

GG040

ex 2621:

če ni predložena analiza, ki bi dokazovala, da odpadki niso nevarni

GG040

ex 2621:

če je predložena analiza, ki dokazuje, da odpadki niso nevarni

GG040

ex 2621:

če je predložena analiza, ki dokazuje, da odpadki niso nevarni

vsi drugi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Andora

(a)	(b)	(c)	(d)
vsi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Argentina

(a)

(b)

(c)

(d)

B1010

B1020

B1030-B1050

B1060

B1070-B1130

B1140

B1150-B1170

B1180; B1190

B1200-B1230

B1240

B1250-B2110

B2120; B2130

iz naslova B3010:

—

ostanki iz plastičnih mas naslednjih nehalogeniranih polimerov in kopolimerov:

—	polivinil alkohol

—	strjene odpadne smole ali produkti kondenzacije

—	odpadki fluoiriziranih polimerov (1)

iz naslova B3010:

vsi drugi odpadki

iz naslova B3020:

—	papir ali karton, pridobljen pretežno iz lesovine (na primer časopisi, revije in podobne tiskovine)

—	ostalo, vključno vendar ne samo 2. nesortirane ostanke

iz naslova B3020:

vsi drugi odpadki

B3030; B3035

B3040; B3050

B3060

B3065

iz naslova B3070:

—	deaktivirani micelij gliv iz proizvodnje penicilina, ki se uporablja kot živalska krma

iz naslova B3070:

vsi drugi odpadki

B3070

B3080-B3110

B3120

B3130-B4020

B4030

GB040

2620 30

2620 90

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

GN030

ex 0505 90

Bangladeš

(a)

(b)

(c)

(d)

iz naslova B1010:

vsi drugi odpadki

iz naslova B1010:

—	ostanki železa in jekla

—	ostanki aluminija

B1020-B2130

iz naslova B3010:

vsi drugi odpadki

iz naslova B3010:

—

ostanki iz plastičnih mas naslednjih nehalogeniranih polimerov in kopolimerov:

—

etilen

—

stiren

iz naslova B3020:

vsi drugi odpadki

iz naslova B3020:

—

naslednji odpadki iz papirja ali kartona ter ostanki:

—	nebeljenega papirja ali kartona ali valovitega papirja ali kartona

—	drugih vrst papirja ali kartona, izdelanih pretežno iz beljene kemične celuloze, nebarvane v masi

B3030-B4030

GB040

2620 30

2620 90

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

Belorusija

(a)

(b)

(c)

(d)

iz naslova B1010:

—	odpadni germanij

—	odpadni vanadij

—	odpadni hafnij, indij, niobij, renij in galij

—	odpadni torij

iz naslova B1010:

vsi drugi odpadki

iz naslova B1020:

—	odpadni berilij

—	odpadni telur

iz naslova B1020:

vsi drugi odpadki

iz naslova B1030:

samo vanadijev prah

iz naslova B1030:

vsi, razen odpadkov, ki vsebujejo vanadijev prah

iz naslova B1031:

samo titanijev prah

iz naslova B1031:

vsi, razen odpadkov, ki vsebujejo titanijev prah

B1040; B1050

B1060

B1070

B1080

B1090

B1100; B1115

iz naslova B1120:

—	prehodne kovine

iz naslova B1120:

—	lantanoidi (redke zemeljske kovine)

B1130-B1170

B1180

B1190

B1200-B1240

B1250

B2010

B2020

iz naslova B2020:

samo odpadki brez snovi, ki jih mora navesti Belorusija

B2030

iz naslova B2040:

—	delno prečiščen kalcijev sulfat po razžvepljevanju dimnih plinov

—	žlindra iz proizvodnje bakra, kemično stabilizirana, z visoko vsebnostjo železa (nad 20 %) in predelana skladno z industrijskimi specifikacijami (npr. DIN 4301 in DIN 8201), predvsem za gradnjo in kot abraziv

—	odpadno steklo, ki vsebuje litij-tantal in litij-niobij

iz naslova B2040:

—	odpadne sadrine zidne plošče ali mavčne plošče iz porušenih zgradb

—	žveplo v trdni obliki

—	apnenec, nastal pri proizvodnji kalcijevega cianamida (pH < 9)

—	natrij, kalij, kalcijev klorid

—	karborund (silicijev karbid)

—	razbit beton

B2060; B2070

B2080; B2090

B2100; B2110

iz naslova B2120:

odpadne kisle in bazične raztopine, ki vsebujejo snovi, ki jih je navedla Belorusija

iz naslova B2120:

vsi, razen odpadnih kislih in bazičnih raztopin, ki vsebujejo snovi, ki jih je navedla Belorusija

B2130

iz naslova B3010:

—

ostanki iz plastičnih mas naslednjih nehalogeniranih polimerov in kopolimerov:

—

etilen

—

stiren

—	polipropilen

—	polietilen tereftalat

—	akrilonitril

—

butadien

—

poliamidi

—	polibutilen tereftalat

—	polikarbonati

—	akrilni polimeri

—	poliuretan (ki ne vsebuje CFC-jev)

—	polimetil metakrilat

—	polivinil alkohol

—	polivinil butiral

—	polivinil acetat

—	strjene odpadne smole ali produkti kondenzacije

iz naslova B3010:

—

ostanki iz plastičnih mas naslednjih nehalogeniranih polimerov in kopolimerov:

—	poliacetali

—

polietri

—	polifenilen sulfidi

—	alkani C10–C13 (mehčala)

—	polisiloksani

—	naslednji odpadki iz fluoriranih polimerov (2):

—	perfluoroetilen/propilen (FEP)

—	perfluoroalkoksialkan

—	tetrafluorotilen/perfluorovinil eter (PFA)

—	tetrafluoroetilen/perfluorometilvinil eter (MFA)

—	polivinilfluorid (PVF)

—	polivinilidenfluorid (PVDF)

B3020

iz naslova B3030:

—	odpadki volne ali fine ali grobe živalske dlake, vključno z odpadno prejo, z izjemo razvlaknjenih tekstilnih materialov

iz naslova B3030:

vsi drugi odpadki

B3035

B3040

B3050

iz naslova B3060:

—	degras: ostanki pri predelavi maščob ali živalskih ali rastlinskih voskov

—	odpadne kosti in strženi rogov, neobdelani, razmaščeni, enostavno pripravljeni (vendar ne rezani v oblike), obdelani s kislino ali razželatinirani

—	ribji odpadki

iz naslova B3060:

vsi drugi odpadki

B3065

iz naslova B3070:

—	odpadki človeških las

iz naslova B3070:

vsi drugi odpadki

B3080-B3100

B3110; B3120

B3130; B3140

B4010-B4030

iz naslova GB040 7112

2620 30

2620 90:

samo galvanske žlindre, ki vsebujejo baker

iz naslova GB040: 7112

2620 30

2620 90

samo žlindre iz žlahtnih kovin

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC050

iz naslova GE020

ex 7001

ex 7019 39:

samo odpadna steklena vlakna s fizikalno-kemijskimi lastnostmi, podobnimi azbestu

iz naslova GE020

ex 7001

ex 7019 39:

vsi, razen odpadnih steklenih vlaken s fizikalno-kemijskimi lastnostmi, podobnimi azbestu

GF010

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

Benin

(a)	(b)	(c)	(d)
vsi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Bocvana

(a)	(b)	(c)	(d)
	vsi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Brazilija

(a)

(b)

(c)

(d)

iz naslova B1010:

—	žlahtne kovine (zlato, srebro, platinske kovine, vendar ne živo srebro)

—	odpadno železo in jeklo

—	odpadni nikelj

—	odpadni cink

—	odpadni kositer

—	odpadni volfram

—	odpadni molibden

—	odpadni tantal

—	odpadni magnezij

—	odpadni kobalt

—	odpadni bizmut

—	odpadni titan

—	odpadni cirkonij

—	odpadni mangan

—	odpadni germanij

—	odpadni vanadij

—	odpadni hafnij, indij, niobij, renij in galij

—	odpadni krom

iz naslova B1010:

—	odpadni baker

—	odpadni aluminij

—	odpadni torij

—	ostanki redkih zemljin

iz naslova B1010:

—	žlahtne kovine (zlato, srebro, platinske kovine, vendar ne živo srebro)

—	odpadno železo in jeklo

—	odpadni nikelj

—	odpadni cink

—	odpadni kositer

—	odpadni volfram

—	odpadni molibden

—	odpadni tantal

—	odpadni magnezij

—	odpadni kobalt

—	odpadni bizmut

—	odpadni titan

—	odpadni cirkonij

—	odpadni mangan

—	odpadni germanij

—	odpadni vanadij

—	odpadni hafnij, indij, niobij, renij in galij

—	odpadni krom

B1020-B1040

B1050

B1060

B1070; B1080

B1090

iz naslova B1100:

—

žlindre, ki vsebujejo cink:

—	penasta žlindra pri galvanskem pocinkanju (> 90 % Zn)

—	gošča z dna kopeli pri galvanskem pocinkanju (> 92 % Zn)

—	ostanki cinka pri vročem pocinkanju (> 92 % Zn)

—	odpadki ognjevzdržnih oblog, vključno s talilnimi lonci iz talilnic bakra

iz naslova B1100:

—	trdi surovi cink

—

žlindre, ki vsebujejo cink:

—	ostanki cinka pri tlačnem litju (> 85 % Zn)

—	cinkovi posnemki

—	žlindre iz proizvodnje žlahtnih kovin, namenjene za nadaljnje prečiščevanje

—	žlindre kositra, ki vsebujejo tantal, z manj kakor 0,5 odstotkov kositra

iz naslova B1100:

—	posnemki aluminija, brez solne žlindre

iz naslova B1100:

—	trdi surovi cink

—

žlindre, ki vsebujejo cink:

—	ostanki cinka pri tlačnem litju (> 85 % Zn)

—	cinkovi posnemki

—	žlindre iz proizvodnje žlahtnih kovin, namenjene za nadaljnje prečiščevanje

—	žlindre kositra, ki vsebujejo tantal, z manj kakor 0,5 odstotkov kositra

B1115

B1120; B1130

B1140

B1150; B1160

B1170-B1190

B1180

B1200-B1250

B2010; B2020

iz naslova B2030:

—	odpadki in črepinje kermeta (kovinsko-keramični kompoziti)

iz naslova B2030:

vsi drugi odpadki

iz naslova B2030:

—	odpadki in črepinje kermeta (kovinsko-keramični kompoziti)

iz naslova B2040:

—	žlindra iz proizvodnje bakra, kemično stabilizirana, z visoko vsebnostjo železa (nad 20 %) in obdelana v skladu z industrijskimi specifikacijami (npr. DIN 4301 in DIN 8201) predvsem za uporabo v gradbeništvu in kot brusivo

iz naslova B2040:

—	odpadne sadrine zidne plošče ali mavčne plošče iz porušenih zgradb

—	odpadno steklo, ki vsebuje litij-tantal in litij-niobij

iz naslova B2040:

vsi drugi odpadki

iz naslova B2040

—	odpadne sadrine zidne plošče ali mavčne plošče iz porušenih zgradb

—	odpadno steklo, ki vsebuje litij-tantal in litij-niobij

B2060

B2070-B2110

B2120; B2130

B3010; B3020

iz naslova B3030:

—	ponošena oblačila in drugi obrabljeni tekstilni izdelki

iz naslova B3030:

vsi drugi odpadki

iz naslova B3030:

vsi drugi odpadki

B3035

B3040

B3050-B3065

B3060

iz naslova B3070:

—	deaktivirani micelij gliv iz proizvodnje penicilina, ki se uporablja kot živalska krma

iz naslova B3070:

—	odpadki človeških las

—	odpadna slama

B3080; B3090

B3100-B3120

B3130

B3140-B4030

GB040

7112

2620 30

2620 90

GB040

7112

2620 30

2620 90

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

Čile

(a)

(b)

(c)

(d)

B1010

B1031

B1050

B1070; B1080

B1115

B1250

B2060

B2130

B3010

B3030

B3035

B3060; B3065

GB040

7112

2620 30

2620 90

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

vsi drugi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Egipt

(a)

(b)

(c)

(d)

iz naslova B1010:

—	odpadni krom

iz naslova B1010:

vsi drugi odpadki

B1020-B1040

B1050-B1070

B1080-B1140

B1150

B1160-B1190

B1220; B1230

B1240

B1250

B2010; B2020

B2030

iz naslova B2040:

—	žlindra iz proizvodnje bakra, kemično stabilizirana, z visoko vsebnostjo železa (nad 20 %) in obdelana v skladu z industrijskimi specifikacijami (npr. DIN 4301 in DIN 8201) predvsem za uporabo v gradbeništvu in kakor brusivo

iz naslova B2040:

vsi drugi odpadki

B2060-B2080

B2090

B2100-B2110

B2120

B2130

B3010

iz naslova B3020:

odpadki in izmet papirja ali kartona iz

—

drugo

2. nesortirani ostanki

iz naslova B3020:

vsi drugi odpadki

B3030-B3110

B3120

B3130-B4030

GB040

7112

2620 30

2620 90

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

Filipini

(a)

(b)

(c)

(d)

iz naslova B1010:

—	odpadni kobalt

iz naslova B1010:

vsi drugi odpadki

iz naslova B1020:

—	odpadni svinec (z izjemo svinčevo-kislinskih akumulatorjev)

iz naslova B1020:

vsi drugi odpadki

B1030-B1115

iz naslova B1120:

—	kobalt, lantan

iz naslova B1120:

vsi drugi odpadki

B1130-B1150

B1160; B1170

B1180-B1220

B1230; B1240

B1250

B2010

B2020

iz naslova B2030:

—	odpadki in črepinje kermeta (kovinsko-keramični kompoziti)

iz naslova B2030:

—	keramična vlakna, ki drugje niso navedena ali zajeta

B2040

B2060

B2070-B3010

B3020-B3050

B3060-B3070

B3080

B3090-B3140

B4010; B4020

B4030

GB040

7112

2620 30

2620 90

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

Gruzija

(a)

(b)

(c)

(d)

B1010; B1020

B1030

B1031-B1080

B1090

B1100; B1115

B1120-B2130

B3010-B3030

B3035

B3040

B3050

B3060; B3065

B3070; B3080

B3090-B3110

B3120-B4010

B4020

B4030

GB040

7112

2620 30

2620 90

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

Gvajana

(a)	(b)	(c)	(d)
			vsi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Hongkong

(a)

(b)

(c)

(d)

iz naslova B1010:

—	odpadni tantal

iz naslova B1010:

vsi drugi odpadki

B1020

B1030-B1040

B1050

B1060-B1090

iz naslova B1100:

—	odpadki ognjevzdržnih oblog, vključno s talilnimi lonci iz talilnic bakra

iz naslova B1100

vsi drugi odpadki

B1115

iz naslova B1120:

—	lantanoidi (redke zemeljske kovine)

iz naslova B1120:

vsi drugi odpadki

B1130

B1140-B1190

B1200

B1210; B1220

B1230

B1240

B1250-B2060

B2070; B2080

B2090

B2100-B2130

iz naslova B3010:

—

ostanki iz plastičnih mas naslednjih nehalogeniranih polimerov in kopolimerov:

—	poliacetali

—

polietri

—	alkani C10–C13 (mehčala)

—

naslednji odpadki iz fluoriranih polimerov (3):

—	perfluoroetilen/propilen (FEP)

—	perfluoroalkoksialkan

—	tetrafluorotilen/perfluorovinil eter (PFA)

—	tetrafluoroetilen/perfluorometilvinil eter (MFA)

—	polivinilfluorid (PVF)

—	polivinilidenfluorid (PVDF)

iz naslova B3010:

—

ostanki iz plastičnih mas naslednjih nehalogeniranih polimerov in kopolimerov:

—

etilen

—

stiren

—	polipropilen

—	polietilen tereftalat

—	akrilonitril

—

butadien

—

poliamidi

—	polibutilen tereftalat

—	polikarbonati

—	polifenilen sulfidi

—	akrilni polimeri

—	poliuretan (ki ne vsebuje CFC-jev)

—	polisiloksani

—	polimetil metakrilat

—	polivinil alkohol

—	polivinil butiral

—	polivinil acetat

—	strjene odpadne smole ali produkti kondenzacije

B3020; B3030

B3035

B3040-B3060

B3065

B3070-B3090

B3100-B3130

B3140

B4010-B4030

GB040

7112

2620 30

2620 90

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

Hrvaška

(a)	(b)	(c)	(d)
	vsi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006		vsi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Indija

(a)

(b)

(c)

(d)

iz naslova B1010:

—	odpadno železo in jeklo

—	odpadni baker

—	odpadni nikelj

—	odpadni aluminij

—	odpadni cink

—	odpadni kositer

—	odpadni magnezij

B1020

iz naslova B3010:

vsi drugi odpadki

iz naslova B3010:

—

ostanki iz plastičnih mas naslednjih nehalogeniranih polimerov in kopolimerov:

—	polietilen tereftalat

B3020

iz naslova B3030:

vsi drugi odpadki

iz naslova B3030:

—	izrabljene krpe, odpadne vrvice, vrvi, konopci in debele vrvi ter izrabljeni izdelki iz vrvic, vrvi, konopcev ali debelih vrvi iz tekstilnih materialov

vsi drugi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Indonezija

(a)

(b)

(c)

(d)

B1010; B1020

B1030-B1100

B1115

B1120-B2010

B2020

iz naslova B2030:

—	keramična vlakna, ki drugje niso navedena ali zajeta

iz naslova B2030:

—	odpadki in črepinje kermeta (kovinsko-keramični kompoziti)

iz naslova B2040:

vsi drugi odpadki

B2040:

—	odpadno steklo, ki vsebuje litij-tantal in litij-niobij

B2060-B3010

B3020

iz naslova B3030:

—	ponošena oblačila in drugi obrabljeni tekstilni izdelki

—	izrabljene krpe, odpadne vrvice, vrvi, konopci in debele vrvi ter izrabljeni izdelki iz vrvic, vrvi, konopcev ali debelih vrvi iz tekstilnih materialov

iz naslova B3030:

vsi drugi odpadki

B3035

B3040-B3090

B3100-B3130

B3140

B4010-B4030

GB040

7112

2620 30

2620 90

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

Izrael

(a)	(b)	(c)	(d)
			vsi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Južna Afrika

(a)	(b)	(c)	(d)
	vsi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Kenija

(a)

(b)

(c)

(d)

B1010-B1030

B1031

B1040-B1080

B1090

iz naslova B1100:

—

žlindre, ki vsebujejo cink:

—	ostanki cinka pri vročem pocinkanju (> 92 % Zn)

—	cinkovi posnemki

—	posnemki aluminija, brez solne žlindre

—	odpadki ognjevzdržnih oblog, vključno s talilnimi lonci iz talilnic bakra

—	žlindre iz proizvodnje žlahtnih kovin, namenjene za nadaljnje prečiščevanje

—	žlindre kositra, ki vsebujejo tantal, z manj kakor 0,5 odstotkov kositra

iz naslova B1110:

—	trdi surovi cink

—

žlindre, ki vsebujejo cink:

—	penasta žlindra pri galvanskem pocinkanju (> 90 % Zn)

—	gošča z dna kopeli pri galvanskem pocinkanju (> 92 % Zn)

—	ostanki cinka pri tlačnem litju (> 85 % Zn)

iz naslova B1120:

vsi drugi odpadki

iz naslova B1120:

—

mangan

—

železo

—

cink

B1130-B2130

B3010

B3020

iz naslova B3030:

—	predivo in odpadki (skupaj z odpadno prejo in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali) prave konoplje (Cannabis sativa L.)

—	izrabljene krpe, odpadne vrvice, vrvi, konopci in debele vrvi ter izrabljeni izdelki iz vrvic, vrvi, konopcev ali debelih vrvi iz tekstilnih materialov, ki niso sortirani

iz naslova B3030:

vsi drugi odpadki

B3035-B3130

B3140

B4010-B4030

GB040

7112

2620 30

2620 90

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

Kirgizija

(a)	(b)	(c)	(d)
			vsi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Kitajska

(a)

(b)

(c)

(d)

iz naslova B1010:

—	žlahtne kovine (zlato, srebro, platinske kovine, vendar ne živo srebro)

—	odpadni molibden

—	odpadni kobalt

—	odpadni bizmut

—	odpadni cirkonij

—	odpadni mangan

—	odpadni germanij

—	odpadni vanadij

—	odpadni hafnij, indij, niobij, renij in galij

—	odpadni torij

—	ostanki redkih zemljin

—	odpadni krom

iz naslova B1010:

—	odpadno železo in jeklo

—	odpadni baker

—	odpadni nikelj

—	odpadni aluminij

—	odpadni cink

—	odpadni kositer

—	odpadni volfram

—	odpadni tantal

—	odpadni magnezij

—	odpadni titan

iz naslova B1020:

vsi drugi odpadki

iz naslova B1020:

—	prehodne kovine, če vsebujejo > 10 % V2O5

B1030

iz naslova B1031:

vsi drugi odpadki

iz naslova B1031:

volfram, titan, tantal

B1040

B1050

B1060

B1070; B1080

B1090

iz naslova B1100:

vsi drugi odpadki

iz naslova B1100:

—	trdi surovi cink

B1115

iz naslova B1120:

—	lantanoidi (redke zemeljske kovine)

iz naslova B1120:

vsi drugi odpadki

B1130-B1200

B1210

B1220

B1230

B1240

B1250

B2010; B2020

iz naslova B2030:

—	odpadki in črepinje kermeta (kovinsko-keramični kompoziti), razen WC-ostankov vsi drugi odpadki

iz naslova B2030:

—	odpadki in črepinje kermeta (kovinsko-keramični kompoziti) samo WC-odpadki

B2040-B2130

iz naslova B3010:

—

strjene odpadne smole ali produkti kondenzacije:

—	sečninsko formaldehidne smole

—	melaminformaldehidne smole

—	epoksi smole

—	alkidne smole

iz naslova B3010:

—	ostanki iz plastičnih mas nehalogeniranih polimerov in kopolimerov

—

strjene odpadne smole ali produkti kondenzacije:

—	fenolformaldehidne smole

—

poliamidi

—

naslednji odpadki iz fluoriranih polimerov (4):

—	perfluoroetilen/propilen (FEP)

—	perfluoroalkoksialkan

—	tetrafluorotilen/perfluorovinil eter (PFA)

—	tetrafluoroetilen/perfluorometilvinil eter (MFA)

—	polivinilfluorid (PVF)

—	polivinilidenfluorid (PVDF)

B3020

iz naslova B3030:

vsi drugi

iz naslova B3030:

—

naslednji odpadki bombaža:

—	odpadki preje (vključno z odpadki niti)

—	drugi odpadki

—

naslednji odpadki (vključno z izčeski, odpadno prejo in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali) kemičnih vlaken:

—	sintetičnih kemičnih vlaken

—	umetnih kemičnih vlaken

B3035; B3040

B3050

iz naslova B3060:

vsi drugi

iz naslova B3060:

—	odpadne kosti in strženi rogov, neobdelani, razmaščeni, enostavno pripravljeni (vendar ne rezani v oblike), obdelani s kislino ali razželatinirani

B3065-B4030

iz naslova GB040

7112

2620 30

2620 90:

vsi drugi odpadki

iz naslova GB040

7112

2620 30

2620 90:

samo žlindra iz predelave bakra

GC010

iz naslova GC020:

vsi drugi odpadki

iz naslova GC020:

samo odpadne žice, motorni ostanki

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

Kostarika

(a)	(b)	(c)	(d)
vsi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Kuba

(a)	(b)	(c)	(d)
		vsi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Libanon

(a)

(b)

(c)

(d)

iz naslova B1010:

—	odpadni krom

iz naslova B1010:

vsi drugi odpadki

B1010

B1020-B1090

iz naslova B1100:

—	cinkovi posnemki

—	posnemki aluminija, brez solne žlindre

iz naslova B1100:

—	trdi surovi cink

—

žlindre, ki vsebujejo cink:

—	penasta žlindra pri galvanskem pocinkanju (> 90 % Zn)

—	gošča z dna kopeli pri galvanskem pocinkanju (> 92 % Zn)

—	ostanki cinka pri tlačnem litju (> 85 % Zn)

—	ostanki cinka pri vročem pocinkanju (> 92 % Zn)

—	odpadki ognjevzdržnih oblog, vključno s talilnimi lonci iz talilnic bakra

—	žlindre iz proizvodnje žlahtnih kovin, namenjene za nadaljnje prečiščevanje

—	žlindre kositra, ki vsebujejo tantal, z manj kakor 0,5 odstotkov kositra

B1100

B1115

B1120-B1140

B1150-B2030

iz naslova B2040:

vsi drugi odpadki

iz naslova B2040:

—	žlindra iz proizvodnje bakra, kemično stabilizirana, z visoko vsebnostjo železa (nad 20 %) in obdelana v skladu z industrijskimi specifikacijami (npr. DIN 4301 in DIN 8201) predvsem za uporabo v gradbeništvu in kot brusivo

B2040

B2060-B2130

iz naslova B3010:

—

ostanki iz plastičnih mas naslednjih nehalogeniranih polimerov in kopolimerov:

—	polivinil alkohol

—	polivinil butiral

—	polivinil acetat

—	strjene odpadne smole ali produkti kondenzacije

—

naslednji odpadki iz fluoriranih polimerov (5):

—	perfluoroetilen/propilen (FEP)

—	perfluoroalkoksialkan

—	tetrafluorotilen/perfluorovinil eter (PFA)

—	tetrafluoroetilen/perfluorometilvinil eter (MFA)

—	polivinilfluorid (PVF)

—	polivinilidenfluorid (PVDF)

iz naslova B3010:

—

ostanki iz plastičnih mas naslednjih nehalogeniranih polimerov in kopolimerov:

—

etilen

—

stiren

—	polipropilen

—	polietilen tereftalat

—	akrilonitril

—

butadien

—	poliacetali

—

poliamidi

—	polibutilen tereftalat

—	polikarbonati

—

polietri

—	polifenilen sulfidi

—	akrilni polimeri

—	alkani C10–C13 (mehčala)

—	poliuretan (ki ne vsebuje CFC-jev)

—	polisiloksani

—	polimetil metakrilat

B3010:

B3020-B3130

B3140

B4010-B4030

GB040

7112

2620 30

2620 90

GB040

7112

2620 30

2620 90

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

GN030

ex 0505 90

Lihtenštajn

(a)	(b)	(c)	(d)
			vsi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Macau

(a)	(b)	(c)	(d)
vsi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Malavi

(a)	(b)	(c)	(d)
vsi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Malezija

(a)

(b)

(c)

(d)

iz naslova B1010:

—	odpadni nikelj

—	odpadni cink

—	odpadni volfram

—	odpadni tantal

—	odpadni magnezij

—	odpadni titan

—	odpadni mangan

—	odpadni germanij

—	odpadni vanadij

—	odpadni hafnij, indij, niobij, renij in galij

—	ostanki redkih zemljin

—	odpadni krom

iz naslova B1010:

—	odpadni molibden

—	odpadni kobalt

—	odpadni bizmut

—	odpadni cirkonij

—	odpadni torij

iz naslova B1010:

—	žlahtne kovine (zlato, srebro, platinske kovine, vendar ne živo srebro)

—	odpadno železo in jeklo

—	odpadni baker

—	odpadni aluminij

—	odpadni kositer

B1020-B1100

B1115

B1120-B1140

B1150

B1160-B1190

B1200; B1210

B1220-B1240

B1250-B2030

iz naslova B2040:

—	delno prečiščen kalcijev sulfat po razžvepljevanju dimnih plinov

—	žlindra iz proizvodnje bakra, kemično stabilizirana, z visoko vsebnostjo železa (nad 20 %) in obdelana v skladu z industrijskimi specifikacijami (npr. DIN 4301 in DIN 8201) predvsem za uporabo v gradbeništvu in kakor brusivo

iz naslova B2040:

vsi drugi odpadki

B2060

B2070; B2080

B2090

B2100

B2110-B2130

B3010

B3020-B3035

B3040

iz naslova B3050:

—	lesni odpadki in ostanki, strnjeni ali ne, v okroglice, brikete, pelete ali podobne oblike

iz naslova B3050:

—	odpadki iz plute: zdrobljena, granulirana ali zmleta pluta

iz naslova B3060:

—	posušeni in sterilizirani rastlinski odpadki, ostanki in stranski proizvodi, če so v obliki peletov ali ne, ali če se uporabljajo za živalsko krmo, ki drugje niso navedeni ali zajeti (samo riževi otrobi in drugi stranski proizvodi v okviru 230220100/900)

—	odpadne kosti in strženi rogov, neobdelani, razmaščeni, enostavno pripravljeni (vendar ne rezani v oblike), obdelani s kislino ali razželatinirani

—	lupine, skorje, opne in drugi odpadki kakava

—	drugi odpadki iz agroživilske industrije z izjemo stranskih proizvodov, ki izpolnjujejo nacionalne in mednarodne zahteve in standarde za prehrano ljudi in živali

iz naslova B3060:

—	posušeni in sterilizirani rastlinski odpadki, ostanki in stranski proizvodi, če so v obliki peletov ali ne, ali če se uporabljajo za živalsko krmo, ki drugje niso navedeni ali zajeti (samo riževi otrobi in drugi stranski proizvodi v okviru 230220100/900)

—	drugi odpadki iz agroživilske industrije z izjemo stranskih proizvodov, ki izpolnjujejo nacionalne in mednarodne zahteve in standarde za prehrano ljudi in živali

B3065-B3140

B4010

B4020

B4030

GB040

7112

2620 30

2620 90

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

GN030

ex 0505 90

Mali

(a)

(b)

(c)

(d)

iz naslova B1010:

vsi drugi odpadki

iz naslova B1010:

—	odpadni krom

B1020

B1030-B1040

B1050

B1060

B1070; B1080

B1090-B1120

B1130

B1140-B2030

iz naslova B2040:

vsi drugi odpadki

iz naslova B2040:

—	žlindra iz proizvodnje bakra, kemično stabilizirana, z visoko vsebnostjo železa (nad 20 %) in obdelana v skladu z industrijskimi specifikacijami (npr. DIN 4301 in DIN 8201) predvsem za uporabo v gradbeništvu in kakor brusivo

—	žveplo v trdni obliki

B2060

B2070-B2100

B2110; B2120

B2130-B4030

GB040

7112

2620 30

2620 90

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

Maroko

(a)

(b)

(c)

(d)

iz naslova B1010:

—	odpadno železo in jeklo

—	odpadni volfram

—	odpadni molibden

—	odpadni tantal

—	odpadni magnezij

—	odpadni kobalt

—	odpadni bizmut

—	odpadni cirkonij

—	odpadni germanij

—	odpadni vanadij

—	odpadni hafnij, indij, niobij, renij in galij

—	odpadni torij

iz naslova B1010:

—	žlahtne kovine (zlato, srebro, platinske kovine, vendar ne živo srebro)

—	odpadni baker

—	odpadni nikelj

—	odpadni aluminij

—	odpadni cink

—	odpadni kositer

—	odpadni titan

—	odpadni mangan

—	ostanki redkih zemljin

—	odpadni krom

iz naslova B1020:

—	odpadni antimon

—	odpadni svinec (z izjemo svinčevo-kislinskih akumulatorjev)

—	odpadni telur

iz naslova B1020:

—	odpadni berilij

—	odpadni kadmij

—	odpadni selen

B1030-B1200

B1210

B1220-B1250

B2010-B2020

iz naslova B2030:

—	keramična vlakna, ki drugje niso navedena ali zajeta

iz naslova B2030:

—	odpadki in črepinje kermeta (kovinsko-keramični kompoziti)

B2040-B2130

iz naslova B3010:

—

ostanki iz plastičnih mas naslednjih nehalogeniranih polimerov in kopolimerov:

—

stiren

—

butadien

—	poliacetali

—

poliamidi

—	polibutilen tereftalat

—	polikarbonati

—

polietri

—	polifenilen sulfidi

—	akrilni polimeri

—	alkani C10–C13 (mehčala)

—	polisiloksani

—	polimetil metakrilat

—	polivinil butiral

—	polivinil acetat

—

naslednji odpadki iz fluoriranih polimerov (6):

—	perfluoroetilen/propilen (FEP)

—	perfluoroalkoksialkan

—	tetrafluorotilen/perfluorovinil eter (PFA)

—	tetrafluoroetilen/perfluorometilvinil eter (MFA)

—	polivinilfluorid (PVF)

—	polivinilidenfluorid (PVDF)

iz naslova B3010

—

ostanki iz plastičnih mas naslednjih nehalogeniranih polimerov in kopolimerov:

—

etilen

—	polipropilen

—	polietilen tereftalat

—	akrilonitril

—	poliuretan (ki ne vsebuje CFC-jev)

—	polivinil alkohol

—	strjene odpadne smole ali produkti kondenzacije

B3020-B3050

iz naslova B3060:

vsi drugi odpadki

iz naslova B3060:

—	lupine, skorje, opne in drugi odpadki kakava

B3065

B3070-B4030

GB040

7112

2620 30

2620 90

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

Moldavija

(a)

(b)

(c)

(d)

iz naslova B3020:

vsi drugi odpadki

iz naslova B3020:

—	nebeljeni papir ali karton ali valoviti papir ali karton

—	druge vrste papirja ali kartona, izdelane pretežno iz beljene kemične celuloze, nebarvane v masi

—	papir ali karton, pridobljen pretežno iz lesovine (na primer časopisi, revije in podobne tiskovine)

vsi drugi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Oman

(a)

(b)

(c)

(d)

iz naslova B1010:

vsi drugi

iz naslova B1010:

—	odpadno železo in jeklo

vsi drugi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Pakistan

(a)

(b)

(c)

(d)

iz naslova B3060

—	vinska usedlina

B3140

iz naslova GN010 ex 0502 00:

odpadne ščetine in dlaka domačih prašičev in divjih prašičev

vsi drugi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Paragvaj

(a)	(b)	(c)	(d)
		vsi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Peru

(a)

(b)

(c)

(d)

iz naslova B3030:

—	odpadki volne ali fine ali grobe živalske dlake, vključno z odpadno prejo, z izjemo razvlaknjenih tekstilnih materialov

—	bombažni odpadki (vključno z odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali)

—	predivo in odpadki (skupaj z odpadno prejo in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali) prave konoplje (Cannabis sativa L.)

—	predivo in odpadki (skupaj z odpadno prejo in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali) iz jute in drugih tekstilnih ličnatih vlaken

—	predivo in odpadki (skupaj z odpadno prejo in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali) iz sisala in drugih tekstilnih vlaken iz rodu agave

—	predivo, izčeski in odpadki kokosovih vlaken (skupaj z odpadno prejo in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali)

—	predivo, izčeski in odpadki (vključno z odpadno prejo in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali) iz abake (manilskih vlaken Musa textilis Nee)

—	hodnično predivo, izčeski in odpadki (vključno z odpadno prejo in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali) ramije in drugih rastlinskih tekstilnih vlaken, ki drugje niso navedena ali zajeta

iz naslova B3030:

—	svileni odpadki (vključno zapredki, neprimerni za odvijanje, odpadki preje in razvlaknjeni tekstilni materiali)

—	laneno predivo in odpadki

—	odpadki (vključno z izčeski, odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali) kemičnih vlaken

—	ponošena oblačila in drugi obrabljeni tekstilni izdelki

—	izrabljene krpe, odpadne vrvice, vrvi, konopci in debele vrvi ter izrabljeni izdelki iz vrvic, vrvi, konopcev ali debelih vrvi iz tekstilnih materialov

iz naslova B3060:

—	degras: ostanki pri predelavi maščob ali živalskih ali rastlinskih voskov

—	odpadne kosti in strženi rogov, neobdelani, razmaščeni, enostavno pripravljeni (vendar ne rezani v oblike), obdelani s kislino ali razželatinirani

iz naslova B3060:

vsi drugi odpadki

iz naslova B3065:

odpadki jedilnih maščob in olj živalskega izvora (npr. olja za cvrtje), če nimajo [nevarnih] lastnosti iz Priloge III k Baselski konvenciji

iz naslova B3065:

odpadki jedilnih maščob in olj rastlinskega izvora (npr. olja za cvrtje), če nimajo [nevarnih] lastnosti iz Priloge III k Baselski konvenciji

vsi drugi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Ruska federacija

(a)

(b)

(c)

(d)

B1010-B2120

B2130

B3010-B3030

B3035; B3040

B3050-B3070

B3080

B3090

B3100

B3110-B3130

B3140

B4010-B4030

GB040

7112

2620 30

2620 90

GB040

7112

2620 30

2620 90

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

GE020

ex 7019 39

GE020

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

GN030

ex 0505 90

Sejšeli

(a)

(b)

(c)

(d)

GF010

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

vsi drugi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Slonokoščena obala

(a)

(b)

(c)

(d)

B1250

iz naslova B3030:

—	ponošena oblačila in drugi obrabljeni tekstilni izdelki

B3140

vsi drugi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Šrilanka

(a)	(b)	(c)	(d)
	vsi odpadki, navedeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1013/2006

Tajpej

(a)

(b)

(c)

(d)

iz naslova B1010:

—	žlahtne kovine (zlato, srebro, platinske kovine, vendar ne živo srebro)

—	odpadni molibden

—	odpadni tantal

—	odpadni kobalt

—	odpadni bizmut

—	odpadni cirkonij

—	odpadni mangan

—	odpadni vanadij

—	odpadni hafnij, indij, niobij, renij in galij

—	odpadni torij

—	ostanki redkih zemljin

—	odpadni krom

iz naslova B1010:

—	odpadno železo in jeklo

—	odpadni baker

—	odpadni nikelj

—	odpadni aluminij

—	odpadni cink

—	odpadni kositer

—	odpadni volfram

—	odpadni magnezij

—	odpadni titan

—	odpadni germanij

B1020-B1031

B1040

B1050-B1090

iz naslova B1100:

—	posnemki aluminija, brez solne žlindre

—	odpadki ognjevzdržnih oblog, vključno s talilnimi lonci iz talilnic bakra

—	žlindre iz proizvodnje žlahtnih kovin, namenjene za nadaljnje prečiščevanje

—	žlindre kositra, ki vsebujejo tantal, z manj kakor 0,5 odstotkov kositra

iz naslova B1100:

—	trdi surovi cink

—	žlindre, ki vsebujejo cink

—	penasta žlindra pri galvanskem pocinkanju (> 90 % Zn)

—	gošča z dna kopeli pri galvanskem pocinkanju (> 92 % Zn)

—	ostanki cinka pri tlačnem litju (> 85 % Zn)

—	ostanki cinka pri vročem pocinkanju (> 92 % Zn)

—	cinkovi posnemki

B1115; B1120

B1130

B1140-B1220

B1230

B1240

B1250

B2010-B2030

iz naslova B2040:

vsi drugi odpadki

iz naslova B2040:

—	žlindra iz proizvodnje bakra, kemično stabilizirana, z visoko vsebnostjo železa (nad 20 %) in obdelana v skladu z industrijskimi specifikacijami (npr. DIN 4301 in DIN 8201) predvsem za uporabo v gradbeništvu in kakor brusivo

B2060-B2130

iz naslova B3010:

—

ostanki iz plastičnih mas naslednjih nehalogeniranih polimerov in kopolimerov:

—	poliuretan (ki ne vsebuje CFC-jev)

—	strjene odpadne smole ali produkti kondenzacije

iz naslova B3010:

vsi drugi odpadki

B3020

B3030; B3035

B3040; B3050

B3060-B4030

GB040

7112

2620 30

2620 90

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

Tajska

(a)

(b)

(c)

(d)

B1010

B1020; B1030

B1031

B1040-B1090

iz naslova B1100:

vsi drugi

iz naslova B1100:

—	odpadki ognjevzdržnih oblog, vključno s talilnimi lonci iz talilnic bakra

—	žlindre iz proizvodnje žlahtnih kovin, namenjene za nadaljnje prečiščevanje

—	žlindre kositra, ki vsebujejo tantal, z manj kakor 0,5 odstotkov kositra

B1115-B1140

B1150

B1160-B1240

B1250

B2010; B2020

B2030

iz naslova B2040:

—	žlindra iz proizvodnje bakra, kemično stabilizirana, z visoko vsebnostjo železa (nad 20 %) in obdelana v skladu z industrijskimi specifikacijami (npr. DIN 4301 in DIN 8201) predvsem za uporabo v gradbeništvu in kakor brusivo

—	apnenec, nastal pri proizvodnji kalcijevega cianamida (pH < 9)

—	odpadno steklo, ki vsebuje litij-tantal in litij-niobij

iz naslova B2040:

vsi drugi odpadki

B2060; B2070

B2080; B2090

B2100

B2110-B2130

iz naslova B3010:

—	ostanki iz plastičnih mas nehalogeniranih polimerov in kopolimerov

—

naslednji odpadki iz fluoriranih polimerov (7):

—	perfluoroetilen/propilen (FEP)

—	perfluoroalkoksialkan

—	tetrafluorotilen/perfluorovinil eter (PFA)

—	tetrafluoroetilen/perfluorometilvinil eter (MFA)

—	polivinilfluorid (PVF)

—	polivinilidenfluorid (PVDF)

iz naslova B3010:

—	strjene odpadne smole ali produkti kondenzacije

B3020

iz naslova B3030:

—	odpadki (vključno z izčeski, odpadki preje in razvlaknjenimi tekstilnimi materiali) kemičnih vlaken

—	izrabljene krpe, odpadne vrvice, vrvi, konopci in debele vrvi ter izrabljeni izdelki iz vrvic, vrvi, konopcev ali debelih vrvi iz tekstilnih materialov

iz naslova B3030:

vsi drugi

B3035

iz naslova B3040:

—	drugi odpadki iz gume (razen odpadkov, ki so navedeni drugje)

iz naslova B3040:

—	odpadki in ostanki trde gume (npr. ebonit)

B3050-B3140

B4010-B4030

GB040

7112

2620 30

2620 90

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

Tunizija

(a)

(b)

(c)

(d)

B1010

B1020-B1220

B1230; B1240

B1250

B2010

B2020; B2030

iz naslova B2040:

vsi drugi odpadki

iz naslova B2040:

—	apnenec, nastal pri proizvodnji kalcijevega cianamida (pH < 9)

—	natrij, kalij, kalcijev klorid

—	karborund (silicijev karbid)

B2060-B2130

iz naslova B3010:

—

naslednji odpadki iz fluoriranih polimerov (8):

—	perfluoroetilen/propilen (FEP)

—	perfluoroalkoksialkan

—	tetrafluorotilen/perfluorovinil eter (PFA)

—	tetrafluoroetilen/perfluorometilvinil eter (MFA)

—	polivinilfluorid (PVF)

—	polivinilidenfluorid (PVDF)

iz naslova B3010:

—	ostanki iz plastičnih mas nehalogeniranih polimerov in kopolimerov

—	strjene odpadne smole ali produkti kondenzacije

B3020

iz naslova B3030:

vsi drugi

iz naslova B3030:

—	ponošena oblačila in drugi obrabljeni tekstilni izdelki

B3035-B3065

iz naslova B3070:

—	deaktivirani micelij gliv iz proizvodnje penicilina, ki se uporablja kot živalska krma

iz naslova B3070:

—	odpadki človeških las

—	odpadna slama

B3080

B3090-B3130

B3140

B4010-B4030

GB040

7112

2620 30

2620 90

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

Vietnam

(a)

(b)

(c)

(d)

iz naslova B1010:

—	žlahtne kovine (zlato, srebro, platinske kovine, vendar ne živo srebro)

—	odpadni tantal

—	odpadni kobalt

—	odpadni bizmut

—	odpadni germanij

—	odpadni vanadij

—	odpadni hafnij, indij, niobij, renij in galij

—	odpadni torij

—	ostanki redkih zemljin

iz naslova B1010:

—	odpadno železo in jeklo

—	odpadni baker

—	odpadni nikelj

—	odpadni aluminij

—	odpadni cink

—	odpadni kositer

—	odpadni volfram

—	odpadni molibden

—	odpadni magnezij

—	odpadni titan

—	odpadni cirkonij

—	odpadni mangan

—	odpadni krom

iz naslova B1020

—	odpadni berilij

—	odpadni kadmij

—	odpadni selen

—	odpadni telur

iz naslova B1020

—	odpadni antimon

—	odpadni svinec (z izjemo svinčevo-kislinskih akumulatorjev )

B1030-B1190

B1200

B1210-B2010

B2020

B2030

iz naslova B2040:

vsi drugi odpadki

iz naslova B2040:

—	delno prečiščen kalcijev sulfat po razžvepljevanju dimnih plinov

B2060-B2130

iz naslova B3010:

vsi odpadki razen ostankov iz plastičnih mas naslednjih nehalogeniranih polimerov in kopolimerov:

—

etilen

—

stiren

—	polipropilen

—	polietilen tereftalat

—	polikarbonati

B3010

B3020

B3030-B4030

GB040

7112

2620 30

2620 90

GC010

GC020

GC030

ex 8908 00

GC050

GE020

ex 7001

ex 7019 39

GF010

GG030

ex 2621

GG040

ex 2621

GH013

3915 30

ex 3904 10-40

GN010

ex 0502 00

GN020

ex 0503 00

GN030

ex 0505 90

(1) Glej opombo na strani 64 Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).

(2) Glej opombo na strani 64 Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).

(3) Glej opombo na strani 64 Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).

(4) Glej opombo na strani 64 Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).

(5) Glej opombo na strani 64 Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).

(6) Glej opombo na strani 64 Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).

(7) Glej opombo na strani 64 Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).

(8) Glej opombo na strani 64 Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).

4.12.2007

Uradni list Evropske unije

L 316/53

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 29. marca 2006

o razglasitvi združljivosti koncentracije s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP

(Zadeva COMP/M.3975 – Cargill/Degussa)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 1034)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/783/ES)

Komisija je 29. marca 2006 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (1) in zlasti člena 8(1) navedene uredbe sprejela odločbo glede združitve. Različica celotne odločbe, ki ni zaupna, je na voljo v verodostojnem jeziku zadeve in v delovnih jezikih Komisije na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco na naslednjem naslovu: http://ec.europa.eu/comm/competition/index_sl.html

I. POVZETEK

(1)	Komisija je 21. oktobra 2005 prejela priglasitev predlagane koncentracije v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij („Uredba o združitvah“).

(2)	Po preučitvi priglasitve je Komisija ugotovila, da priglašeno dejanje spada na področje uporabe Uredbe o združitvah.

(3)	Stranki sta 23. novembra 2005 predložili jamstva Komisiji. Komisija je 14. decembra 2005 ugotovila, da koncentracija kljub upoštevanju predloženih jamstev zbuja resne dvome glede svoje združljivosti s skupnim trgom, zato se je odločila začeti postopek v skladu s členom 6(1)(c) Uredbe o združitvah.

(4)	Vendar pa je Komisija po poglobljeni preiskavi ugotovila, da priglašeno dejanje ne zbuja pomislekov glede njegove združljivosti s skupnim trgom. Zato je bilo predlagano, da se priglašeno transakcijo odobri v skladu s členom 8(1) Uredbe o združitvah.

II. STRANKI IN DEJANJE

(5)

Cargill je zasebna družba s sedežem v ZDA, ki je po vsem svetu dejavna na področju proizvodnje in trgovine kmetijskih proizvodov, živalske krme in hrane ter s tem povezanih finančnih storitev. DFI je nemška družba, ki proizvaja živilske sestavine in je trenutno v lasti družbe Degussa AG, katere glavna delničarja sta RAG in E.ON. Glavni poslovni podružnici DFI sta „DFI Texturant Systems“ in „DFI Flavours“. Dejanje zajema pridobitev 100 % delnic v DFI, ki so trenutno v lasti Degusse AG.

III. KONCENTRACIJA Z RAZSEŽNOSTJO SKUPNOSTI

(6)	Predlagana transakcija zajema pridobitev nadzora s strani Cargilla nad celotnim DFI v smislu člena 3(1)(b) in člena 1(3) Uredbe o združitvah.

IV. UPOŠTEVNI PROIZVODNI TRGI

(7)	Preiskava trga, ki jo je opravila Komisija, je bila v tem primeru posebej osredotočena na trge gensko nespremenjenega („GNS“) tekočega lecitina in GNS razoljenega lecitina (1). Drugi prizadeti trgi so bili trgi gensko spremenjenega („GS“) lecitina, pektina in surovega semenskega olja (2).

1. Različni trgi lecitina

(8)

Lecitin je živilska sestavina, ki se kot tako imenovani „emulgator“ uporablja za stabiliziranje emulzij, ki so mešanica hidrofilnih (npr. vode) in hidrofobnih (npr. olja) snovi. Lecitin se uporablja predvsem v živilskih in krmnih aplikacijah, pa tudi v kozmetiki, farmacevtskih izdelkih in industrijskih izdelkih (kot sta herbicid in usnje). Čeprav na splošno predstavlja manj kot 1 % celotnih proizvodnih stroškov, je običajno bistven za industrijski postopek končnih uporabnikov in lahko korenito spremeni kakovost končnih izdelkov.

(9)

Lecitin je stranski proizvod, ki nastane v postopku drobljenja oljnic, običajno soje: velika večina na trgu prodanega lecitina je pridobljenega iz sojinega olja (95 %), medtem ko drugi viri, kot sta oljna ogrščica in sončnica, ostajajo obrobnega pomena. Lecitin predstavlja manj kot 1 % vsebnosti soje po obsegu in precej manj kot 5 % po vrednosti.

(a) Lecitin in sintetični emulgatorji niso na istem proizvodnem trgu

(10)

Emulgatorje je mogoče razdeliti na naravne emulgatorje (tj. lecitin) in sintetične emulgatorje (kot so mono- ali digliceridi). Medtem ko se prvi pridobivajo iz oljnic, se drugi umetno proizvajajo s kemičnimi reakcijami. Komisija je v svoji preiskavi trga ugotovila, da navedena tipa emulgatorjev ne sodita na isti proizvodni trg, predvsem zaradi naslednjih razlogov:

(11)

Z vidika povpraševanja je tržni preskus pokazal, da lecitin in sintetični emulgatorji niso medsebojno nadomestljivi tako zaradi tehnoloških razlogov kot tudi zaradi razlogov kakovosti. To velja za proizvajalce krme in živil. Dejansko se v preteklosti noben kupec GNS lecitina ni odločil za prehod na sintetične emulgatorje, četudi so se cene GNS lecitina v zadnjih dveh letih podvojile, in velika večina se ne bi odločila za prehod na sintetične emulgatorje, četudi bi se cena lecitina v prihodnosti povečala za 10 %.

(b) GS in GNS lecitin je treba presojati ločeno

(12)

Preiskava trga je tudi pokazala, da je treba v Evropi razlikovati med ločenima trgoma GS in GNS lecitinov. Evropski kupci (v nasprotju s kupci na drugih koncih sveta) dejansko močno nasprotujejo gensko spremenjenim izdelkom. To je Evropsko unijo pripeljalo do sprejetja več uredb, ki od leta 2004 zahtevajo označevanje in sledljivost za gensko spremenjena živila, krmo in njihove sestavine (2). Skladno s tem je lecitin mogoče izvzeti iz obveznosti označevanja le, če obstaja uveljavljen postopek certificiranja („revizijska sled“), ki zajema celotno proizvodno in dobavno verigo ter dokazuje, da je zadevna soja GNS in da so bile sestavine za vmesne in končne izdelke med sajenjem, žetvijo, skladiščenjem, obdelovanjem in distribucijo hranjene ločeno od GS snovi.

(13)	Z vidika ponudbe so proizvodni stroški GNS lecitina znatno višji od stroškov GS lecitina. Pravzaprav se dobavna veriga GNS lecitina razlikuje od dobavne verige GS lecitina. Posledično se cene GS in GNS lecitina precej razlikujejo.

(14)

Komisija je poleg tega ugotovila, da je mogoče ločevati med različnimi vrstami ali stopnjami lecitina, ker je tekoči lecitin (kot osnovni proizvod) mogoče nadalje rafinirati s postopkom razoljevanja v „razoljeni“ lecitin ali s frakcioniranjem v „frakcionirani“ lecitin (3). Cargill se ne ukvarja s proizvodnjo frakcioniranega lecitina. Preiskava trga je ugotovila več elementov, ki podpirajo razločevanje med tekočim, razoljenim in frakcioniranim lecitinom.

(15)

Skoraj vsi kupci so navedli, da ne morejo zamenjevati tekočega in razoljenega lecitina, ker zadevna vrsta lecitina ustreza zelo specifičnim potrebam kupcev (npr. okusu, obdelavi itd.) in vključuje različne proizvodne postopke. Z vidika ponudbe zahteva proizvodnja razoljenega in frakcioniranega lecitina dodatne proizvodne zmogljivosti in znatne naložbe ter vključuje drugačno proizvodno znanje in izkušnje.

2. Pektin

(16)

Dejavnosti strank se prekrivajo tudi na področju pektina. Pektin se uporablja za gelatinizacijo, stabilizacijo in želiranje izdelkov. Komisija je preučila nadaljnje razlikovanje med različnimi vrstami pektina (npr. pektin iz jabolk in agrumov ter glede na vsebnost metoksila), vendar je na koncu lahko pustila opredelitev trga odprto, saj transakcija pri nobeni od opredelitev trga ne bi ovirala konkurence.

V. UPOŠTEVNI GEOGRAFSKI TRGI

1. Lecitin

(17)	Komisija je ugotovila, da vsaj obseg trgov za GNS lecitin zajema celotni EGP.

(18)

Ker evropski kupci dajejo precejšnjo prednost GNS izdelkom, kar je jasno omejeno na Evropo, to dejansko vodi v drugačne tržne pogoje v Evropi. V EGP se opravi 80 % vse prodaje GNS lecitina, čeprav se v EGP proda le 45 % lecitina v svetovnem obsegu. Kupci celo redkeje kupujejo neposredno od dobaviteljev zunaj Evrope, ne samo zato, ker so pomemben dejavnik transportni stroški, temveč tudi zato, ker sta pravočasna dobava in podpora v smislu strokovnega znanja in izkušenj o proizvodu in proizvodnji bistvena za mnoge kupce. Struktura povpraševanja po lecitinu v EGP se zato znatno razlikuje od strukture povpraševanja drugod po svetu.

(19)	Čeprav se zdi, da nekateri dejavniki govorijo v prid svetovnega trga (npr. predpisi se po vsem svetu ne razlikujejo dosti), je Komisija lahko glede trgov za GS lecitin (tekoči in razoljeni) za namene te odločbe pustila točno opredelitev geografskega trga odprto.

2. Pektin

(20)	Četudi je preiskava trga pokazala, da zna biti geografski obseg trgov omejen na EGP, bi točno opredelitev geografskega obsega lahko pustili odprto, ker se pod nobeno od obeh razvrstitev ne pojavljajo pomisleki o konkurenci.

VI. PRESOJA

1. GNS tekoči lecitin

(21)	Glede trga EGP za GNS tekoči lecitin so rezultati poglobljene preiskave trga učinkovito odpravili resne dvome glede združljivosti predlagane transakcije s skupnim trgom.

(22)

Preiskava je pokazala, da je dejanski tržni delež strank ([30–40] %) manjši, kot sta ga ocenili stranki ([40–50] %), in potrdila, da so konkurenčne omejitve s strani drugih tekmecev dovolj močne, da učinkovito omejijo položaj strank na tem trgu. Dejansko se delež tekmecev Cargilla, DFO in Solae stalno in znatno povečuje. Svojega deleža niso povečali le uveljavljeni distributerji živilskih sestavin, kot je Nore Ingredients ([5- do 15]-odstotni tržni delež) ali Helm AG ([0- do 10]-odstotni tržni delež). Bolj verjetna alternativa za evropske stranke so zadnje čase postali tudi brazilski in indijski tekmeci, saj jih ima mnogo (v nasprotju s Cargillo in Degussom) neposreden dostop do surovin za GNS tekoči lecitin. Nekateri večji kupci na področju živil/čokolade že danes kupujejo neposredno od brazilskih virov. Vodilni brazilski proizvajalci so pokazali, da so zmožni vzpostaviti lastno distribucijsko in logistično mrežo v Evropi ter neposredno konkurirati dobro uveljavljenimi akterjem, kot sta združeni subjekt in Solae.

(23)

Znatno povečanje cen in privlačne marže za GNS tekoči lecitin pomenijo nadaljnjo spodbudo za brazilske in indijske proizvajalce, da agresivneje konkurirajo strankam na evropskem trgu. Ker vodilni akterji v EGP (Cargill, DFI, Solae) trenutno skoraj vse svoje GNS surovine dobivajo od dejanskih ali vsaj potencialnih brazilskih tekmecev, se sedanje konkurenčno okolje na trgu za GNS tekoči lecitin najverjetneje ne bo spremenilo tako, da bi znatno oviralo konkurenco.

(24)

Preiskava trga, ki jo je opravila Komisija, je tudi pokazala, da združitev prek usklajenih učinkov ne bo vodila v protikonkurenčne učinke. To ni le posledica nesomernosti tržnih deležev obeh glavnih akterjev po združitvi. Rezultati preiskave trga tudi odločno kažejo, da trga za GNS tekoči lecitin ni mogoče obravnavati kot preglednega. O ceni za GNS lecitin se dobavitelj in njegovi kupci pogajajo individualno, brez razpoložljivih cenikov. Posledično se cene za tekoči lecitin med posameznimi kupci znatno razlikujejo, celo med tistimi, ki so primerljive velikosti.

2. GNS razoljeni lecitin

(25)

Preiskava Komisije je bila zlasti osredotočena na trg za GNS razoljeni lecitin, ker sta imeli stranki še posebej visok združen tržni delež na tem trgu. Vendar pa je, čeprav so bili po navedbah iz priglasitve na tem trgu dejavni samo trije akterji, poglobljena preiskava pokazala, da je na trg GNS razoljenega lecitina že vstopilo oziroma takšen vstop načrtovalo nekaj novih dobaviteljev, ki so tako učinkovito omejili zmožnost strank, da delujejo neodvisno od svojih tekmecev.

(26)	Preiskava trga je potrdila, da je bil leta 2005 DFI s [50- do 60]-odstotnim tržnim deležem še vedno največji dobavitelj GNS razoljenega lecitina. Skupaj s Cargillovim [0- do 10]-odstotnim tržnim deležem v letu 2005 bi združeni subjekt obvladoval [60–70] % trga GNS lecitina v EGP.

(27)

Poleg tega je preiskava pokazala, da je Cargillov položaj na trgu razoljenega lecitina relativno šibak in da njegovo izginotje s seznama tekmecev ne bi znatno spremenilo trenutne konkurenčne strukture trga. Cargill v nasprotju s svojimi glavnimi tekmeci dejansko nima lastnih proizvodnih zmogljivosti za razoljen lecitin, temveč njegov razoljeni lecitin proizvajajo v neki tovarni v Arkansasu v ZDA. Ta tovarna ima relativno omejeno zmogljivost, ki je ni mogoče izkoristiti zaradi resnih tehničnih težav. Preiskava trga je nadalje razkrila, da se strategija „nizkih cen“, za katero se je Cargill odločil pri vstopu na trg GNS razoljenega lecitina, ni izkazala za trajnostno, saj so se stroški surovin (GNS tekočega lecitina) močno povečali.

(28)

Poleg tega je preiskava pokazala, da so na trg GNS razoljenega lecitina pravočasno in v zadostnem obsegu dejavnosti že vstopili oziroma najverjetneje bodo vstopili novi dobavitelji. Večina teh dobaviteljev (npr. Berg & Schmidt/Sternchemie, Ruchi in Matlani) je že razvila lastne linije za razoljevanje ali pa bodo te začele delovati naslednje leto (npr. SG Lecitinas). Dejstvo, da so novo nameščene zmogljivosti za razoljevanje precejšnje, kaže, da so indijski in južnoameriški dobavitelji trdno odločeni vstopiti na evropski trg. Proizvodne zmogljivosti za GNS razoljeni lecitin, ki so od nedavnega na voljo v Indiji in Braziliji, bodo presegle obseg celotnega trga EGP.

(29)

Vstop relativno velikega števila družb kaže, da so ovire za vstop na trg razoljenega lecitina verjetno precejšnje, vendar ne nepremostljive. Čeprav je res, da razoljeni lecitin ni „surovina“ in da njegova proizvodnja vključuje tehnologijo, znanje in izkušnje, so tekmeci potrdili, da je ta tehnologija na trgu na voljo (npr. prek podjetij za inženiring) in da so lahko proizvedli GNS razoljeni lecitin na ravni kakovosti, ki je primerljiva z vodilnimi na trgu. Tudi dejstvo, da mnogo kupcev z živilskega področja zahteva evropsko navzočnost svojega dobavitelja, za te tekmece ni znatna ovira, saj jih večina sodeluje z uveljavljenimi evropskimi distributerji, ki lahko zagotovijo potrebno znanje in izkušnje o kupcih in njihovih individualnih potrebah. Mnogi kupci so dejansko potrdili, da se zanimajo za alternativne vire GNS razoljenega lecitina.

3. Trgi GS lecitina

(30)

Preiskava trga ni potrdila obstoja problemov v zvezi s konkurenco na trgih za GS lecitin. Glede tekočega lecitina bo ADM, celo pri domnevnih evropskih trgih, še vedno nedvomno vodilni na trgu z deležem [40–50] %, sledijo pa mu stranki, Solae in številni manjši tekmeci. Iz tega je razbrati, da bi imel novi subjekt bolj malo manevrskega prostora za enostransko povišanje cen ali kakršno koli drugačno oviranje konkurence. Poleg tega Cargillova strategija trženja lecitina ni usmerjena v trge GS lecitina. Glede tveganja, da bo združitev imela za posledico usklajeno ravnanje, Komisija meni, da je takšno tveganje zanemarljivo, večinoma zaradi enakih razlogov kot pri GNS tekočem lecitinu (ni preglednosti cen, nesomernost tržnih deležev itd.). Glede GS razoljenega lecitina bi imela družba Solae [50–60] % evropskega trga, sledil pa bi ji DFI, vendar z omejenim povečanjem zaradi Cargillovega dodatka. Na trgu so številni drugi tekmeci (npr. ADM). Posledično je prekrivanje na trgih za GS razoljeni lecitin zelo omejeno.

4. Pektin

(31)

Skupni tržni delež strank za pektin niti v svetovnem obsegu niti v obsegu EGP ne presega 25 %, z zelo omejenim povečanjem. Združitev ne bo vplivala na položaj vodilnega (CP Kelco) in trenutno drugega (Danisco) na trgu. Presoja se ne bi spremenila, četudi bi ločevali med alternativnimi trgi (npr. svetovni trgi, trgi za pektin iz jabolk/agrumov ali trgi glede na vsebnost metoksila), saj bi bil Cargillov položaj na teh trgih še šibkejši.

5. Vertikalni učinki (surovo semensko olje)

(32)

Čeprav na podlagi hipotetične opredelitve trga v zgornjem delu verige vrednosti za surovo semensko olje v EGP predlagana transakcija vodi do vertikalno prizadetega trga, ne povzroča nobenih vertikalnih pomislekov, predvsem zato, ker DFI in Cargill kupujeta pripravljen GNS tekoči lecitin od tretjih strank in za proizvodnjo GNS lecitina ne uporabljata GNS surovin iz lastne proizvodnje.

VII. SKLEPNA UGOTOVITEV

(33)	Odločba zato ugotavlja, da predlagana koncentracija ne bo občutno ovirala učinkovite konkurence na skupnem trgu oziroma na njegovem znatnem delu.

(34)	Zato odločba razglaša, da je koncentracija združljiva s skupnim trgom in Sporazumom EGP, v skladu s členom 2(2) in členom 8(1) Uredbe o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP.

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2) Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L 268, 18.10.2003, str. 1) , Uredba (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (UL L 268, 18.10.2003, str. 24).

(3) Obstajajo tudi nekatere oblike spremenjenih/prilagojenih „posebnih lecitinov“, ki pa predstavljajo le zanemarljiv del trga.

4.12.2007

Uradni list Evropske unije

L 316/57

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 18. julija 2007

o razglasitvi združljivosti koncentracije s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP

(Zadeva št. COMP/M.4504 – SFR/Télé 2 France)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 3443)

(Besedilo v francoskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/784/ES)

Komisija je 18. julija 2007 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (1) in zlasti člena 8(2) navedene uredbe sprejela odločbo glede združitve. Različica celotne odločbe, ki ni zaupna, je na voljo v verodostojnem jeziku zadeve in v delovnih jezikih Komisije na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco na naslednjem naslovu: http://ec.europa.eu/comm/competition/index_en.html

POVZETEK

(1)

Komisija je 28. novembra 2006 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 139/2004 („Uredba ES o združitvah“), s katero podjetje SFR S.A. („SFR“, Francija), ki je pod skupnim nadzorom Vivendi SA („Vivendi“, Francija) in Vodafone Group plc („Vodafone“, Združeno kraljestvo), z nakupom delnic pridobi izključni nadzor nad poslovno dejavnostjo internetnega dostopa in fiksne telefonije podjetja Télé 2 France („Télé 2“, Francija, podružnica skupine Télé 2) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe. Ta transakcija ne zadeva storitev mobilne telefonije podjetja Télé 2.

(2)	SFR je francoska družba, ki deluje v sektorju mobilne telefonije v Franciji. Nadzorujeta jo družbi Vivendi in Vodafone.

(3)	Vivendi je matična družba francoske skupine, ki deluje v sektorju medijev in telekomunikacij. Skupina Vivendi je prisotna predvsem v sektorju plačljive televizije (prek skupine Canal+), kinematografije, glasbe, interaktivnih iger in telekomunikacij.

(4)	Vodafone je matična družba britanske skupine, ki deluje kot operater mobilnega telefonskega omrežja ter izvajalec drugih telekomunikacijskih storitev v različnih državah članicah Evropske unije in zunaj nje.

(5)

Télé 2 France (Télé 2) je francoska podružnica skupine Télé 2. Deluje v sektorju fiksne telefonije, zagotavljanja internetnega dostopa in od uvedbe ponudbe televizijske storitve DSL (2) junija 2006 tudi v sektorju plačljive televizije. Podjetje Télé 2 je prav tako dejavno v sektorju mobilne telefonije.

(6)

Tržna raziskava je pokazala, da bi bila lahko posledica priglašene transakcije občutna oslabitev konkurenčnega pritiska, ki ga izvajajo operaterji DSL na vse trge plačljive televizije v Franciji ter tako sčasoma porast cen in padec kakovosti ponudbe. Zato obstajajo resni dvomi, da bi priglašena transakcija lahko močno ovirala učinkovito konkurenco na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu. Podjetji SFR in Vivendi sta vseeno predlagali ustrezne rešitve, s katerimi bi lahko ovrgli te dvome.

I. OPREDELITEV TRGOV

Uvod

(7)

Zadevna transakcija zadeva sektor plačljive televizije v Franciji. Če poenostavimo, je ta sektor organiziran na naslednji način. Na zgornjem delu tržne verige so imetniki pravic do razširjanja programov (filmi, nadaljevanke, športne prireditve itd.). Na vmesni ravni izdajatelji programov interno izdelajo svoje programe in/ali pridobijo pravice do razširjanja programov (filmi, nadaljevanke, športne prireditve itd.), da oblikujejo vsebino svojih kanalov. Na spodnjem delu tržne verige distributerji od izdajateljev odkupijo pravice do razširjanja njihovih kanalov in oblikujejo ponudbe plačljive televizije v obliki paketov kanalov, dostopnih proti plačilu naročnine. Distribucija ponudb plačljive televizije končnim uporabnikom se lahko zagotovi z različnimi načini prenosa, pri čemer so v Franciji glavni načini kabelski, satelitski, DSL in (analogni in digitalni) prizemni.

Proizvodni trgi

Zgornji deli tržne verige pridobitve pravic do razširjanja avdiovizualnih programov

(8)

Glavna merila za delitev in razločevanje pravic do razširjanja avdiovizualnih programov so:

(i)	vrsta programa: kinematografska dela in najnovejše nadaljevanke; športne prireditve; druge avdiovizualne vsebine (programi na zalogi in tekoči programi);

(ii)	distribucijska platforma: kabelska, satelitska, DSL ter analogna prizemna in digitalna prizemna;

(iii)

vrsta razširjanja: klasični linearni televizijski kanali in nelinearne televizijske storitve (plačaj, kolikor gledaš (Pay Per View – „PPV“) in video na zahtevo (Video on Demand – „VoD“)).

(9)

Na zgornjih delih tržne verige so operaterji DSL-televizije v Franciji predvsem dejavni na področju nakupa pravic do razširjanja v obliki videa na zahtevo. Čeprav podjetje Télé 2 pred transakcijo ni izdajalo storitve videa na zahtevo, je bilo kljub temu novi potencialni tekmec na trgu odkupa pravic do razširjanja v obliki videa na zahtevo. Zaradi potreb po konkurenčni presoji zadevne transakcije in na podlagi rezultatov tržne raziskave je treba opredeliti samostojni trg za pridobitev pravic do kinematografskih del, namenjenih razširjanju v obliki videa na zahtevo.

„Vmesni“ trgi trženja kanalov

(10)

Ti vmesni trgi povezujejo izdajatelje televizijskih programov in distributerje storitev plačljive televizije. V skladu s stalno prakso odločanja Komisije obstaja razlika med brezplačnimi kanali, ki se večinoma financirajo z oglaševalskimi sredstvi (ki jih v primeru javnih kanalov po potrebi dopolnjujejo javna sredstva), in plačljivimi kanali, ki se zlasti financirajo s sredstvi, pridobljenimi s pristojbinami, ki jih plačajo distributerji.

(11)

Komisija je večkrat predvidela delitev glede na tematiko različnih kanalov (zlasti premium in športni kanali), pri čemer dejansko ni razrešila tega vprašanja. Ne da bi bilo treba razrešiti to vprašanje, je bilo v analizi Komisije ugotovljeno, da je zanimiv paket kanalov „osnovni“ paket, ki ga sestavljajo različne glavne tematike (premium, filmi, mladinske oddaje, šport, informativni program), tega pa dopolnjuje več drugih tematik, ki so med seboj bolj ali manj zamenljive.

(12)

Ne nazadnje, organi za konkurenco načeloma ne opravljajo delitve glede na tehnični postopek distribucije (to pomeni z razlikovanjem različnih platform razširjanja, kot so kabelska, satelitska ali pred kratkim DSL), saj želijo izdajatelji načeloma čim bolje tržiti svoje kanale, da bi dobili čim večje plačilo in vsaj bili prisotni na vseh platformah razširjanja prek izključnih multiplatformnih pravic.

Spodnji del tržne verige maloprodajne distribucije storitev plačljive televizije

(13)	V skladu s stalno prakso Komisije sta distribucija plačljive in brezplačne televizije dva samostojna proizvodna trga. Ponudbe plačljive in brezplačne televizije je namreč z vidika povpraševanja težko nadomestiti z drugimi. Preiskava zadevne transakcije ni sprožila vprašanja o tej osnovni delitvi.

(14)

Vendar naj bi tržna raziskava, izvedena v okviru transakcije, potrdila, da ni treba opravljati delitve trga glede na različne načine razširjanja plačljive televizije (kabelski, satelitski, DSL, prizemni), zlasti če upoštevamo vedno večje zbliževanje različnih platform na ravni vsebine. Poleg tega se zaradi potreb te zadeve ni treba izreči o vprašanju, ali storitve, ki izhajajo iz televizijske distribucije prek platform mobilne telefonije, pomenijo samostojni trg, pod pogojem, da je, na eni strani, podjetje SFR že pred izvedbo transakcije operater mobilne telefonije in da, na drugi strani, transakcija ne zadeva dejavnosti mobilne telefonije podjetja Télé 2.

Geografski trgi

(15)

V zvezi z vsemi zgoraj opredeljenimi trgi Komisija v skladu s svojo ustaljeno prakso odločanja upošteva nacionalno razsežnost. V zvezi z nakupom vsebin (pravic ali kanalov) so pogajanja med ponudniki in povpraševalci organizirana na nacionalni podlagi (če gre za pravice do nacionalnih ali tujih vsebin). Kar zadeva spodnji del tržne verige distribucije storitev plačljive televizije, je treba opozoriti, da različni načini razširjanja zajemajo vse nacionalno ozemlje (satelit) oziroma da naj bi postopoma zajemali celotno ozemlje ali njegov velik del (digitalna prizemna, DSL ali kabelska televizija). Poleg tega je treba opozoriti, da imajo distributerji plačljive televizije enotno cenovno politiko na vsem ozemlju.

II. PRESOJA KONKURENCE

Delovanje trga pred priglašeno transakcijo

(16)

Pred transakcijo je bila skupina Vivendi neposredno dejavna na področju distribucije plačljive televizije v Franciji prek satelita in prizemnega prenosa. Podjetje Vivendi ponuja pakete kanalov tudi prek tehnologije DSL. Ker pa podjetje Vivendi pred transakcijo ni imelo infrastrukture DSL, mora za distribucijo teh paketov uporabiti omrežje operaterjev DSL. Operaterji DSL tako samo prenašajo pakete podjetja Vivendi in jih nikakor ne distribuirajo, saj je podjetje Vivendi obdržalo neposredni trgovinski odnos z naročniki teh paketov.

(17)

Tako operaterji DSL, kot je Télé 2, nastopajo kot distributerji na trgu plačljive trgovine samo za svoje „lastniške“ pakete, tj. pakete, sestavljene iz kanalov in televizijskih storitev, za katere od izdajateljev sami pridobijo pravico do razširjanja in ki jih nato neposredno ponudijo končnim uporabnikom. Ti lastniški paketi se tržijo v okviru večstoritvene ponudbe, imenovane multiple play, ki zajema tudi telekomunikacijske storitve (telefonijo in/ali hitri internetni dostop).

(18)

Platformi DSL in digitalne prizemne televizije (DVB-T) sta najbolj dinamična načina distribucije in glavni vodili rasti trga plačljive televizije v Franciji, medtem ko je pri satelitski in kabelski televiziji opaziti precej zmerno rast z vidika števila naročnikov. Ob upoštevanju predvidljive rasti deleža francoskega prebivalstva, ki bo v naslednjih letih imelo povezavo DSL, bi moralo število naročnikov na ponudbo multiple play operaterjev DSL avtomatično še naprej močno rasti.

(19)

Dinamiko operaterjev DSL je mogoče pojasniti z dejstvom, da imajo ti nekatere prednosti v primerjavi z drugimi platformami:

—	komercialne prednosti storitve multiple play (hitri internet, IP telefonija, televizija in, postopno, mobilna telefonija), ki jih ni mogoče reproducirati prek satelita ali digitalne prizemne televizije,

—

tehnične prednosti: storitev, ki jo zagotavlja klasična telefonska linija (bakreni vod), možnost inovativnih storitev, kot je video na zahtevo (VoD) (v primerjavi s satelitsko in digitalno prizemno televizijo zaradi nerazpoložljivosti povratnega kanala), poleg klasičnih storitev plačaj, kolikor gledaš (PPV).

(20)

Kljub temu je tržna raziskava pokazala, da lastniški televizijski paketi operaterjev DSL trenutno izvajajo manjši konkurenčni pritisk na ponudbe skupine Vivendi, ker ne morejo priti do zanimivih televizijskih vsebin. Sicer pa je ta omejitev neposredna posledica izključnih pravic, ki jih je skupina Vivendi sklenila s skoraj vsemi izdajatelji najzanimivejših in najbolj znanih kanalov v Franciji, ne glede na to, ali gre za zunanje izdajatelje ali izdajatelje, ki pripadajo njihovi skupini.

Horizontalni učinki

(21)

Na podlagi informacij, zbranih med drugo fazo raziskave, Komisija ocenjuje, da se tržni delež skupine Vivendi giblje med [60–70] % po številu naročnikov. V vsakem primeru je tržni delež skupine Vivendi po prometu močno večji od njenega deleža, izračunanega na podlagi števila naročnikov, zaradi prodajne cene njenih televizijskih ponudb v primerjavi s ponudbami njenih tekmecev.

(22)	Télé 2 ima zelo majhen tržni delež, manjši od 1 %. Po podatkih priglasitelja je podjetje Télé 2 v letu 2006 imelo manj kot 2 % neto novih naročnikov na celotnem trgu.

(23)

Čeprav lahko manjši tržni delež podjetja Télé 2 pojasnimo s sorazmerno poznim vstopom na trg plačljive televizije (junija 2006), se vseeno ne zdi, da bi imelo to podjetje posebno vlogo na trgu, niti da bi bilo pozvano, naj ima takšno vlogo v predvidljivi prihodnosti. Na podlagi dejstev, ki so jih navedli priglasitelj in tretje osebe, anketirane v okviru tržne raziskave, je trenutni tržni delež podjetja Télé 2 na splošno reprezentativen za konkurenčni pritisk, ki ga izvaja ali naj bi ga izvajal na trg. Tržna raziskava je namreč opozorila, da podjetje Télé 2 nima posebnih ugodnosti v primerjavi z drugimi operaterji DSL, in zato naj brez zadevne transakcije ne bi raslo hitreje kot povprečna podjetja na trgu.

(24)	Toda tržna raziskava je pokazala, da bi lahko podjetje Télé 2, če bi ga skupina Vivendi z vidika dostopa do avdiovizualnih vsebin obravnavala privilegirano, hitro in občutno okrepilo svoj položaj na spodnjem delu tržne verige distribucije plačljive televizije.

Vertikalni učinki

(25)

V drugi fazi raziskave, v kateri so se okrepili resni dvomi, navedeni v odločbi o sprožitvi postopka, je bilo jasno potrjeno, da se bodo spodbude skupine Vivendi, v skladu s katerimi se še naprej ne bi dajala prednost nekaterim operaterjem DSL z vidika dostopa do vsebine (kanali in avdiovizualni programi), po transakciji prenehale pojavljati oziroma se bodo občutno zmanjšale. Takoj ko bo skupina Vivendi postala polnopravni operater DSL, ne bo več spodbujala nerazlikovanja med operaterji DSL. Imela bo namreč interes dajati prednost podjetju SFR/Télé 2, da bi si v svojo korist pridobila čim večji možni delež rasti segmenta DSL na spodnjem delu tržne verige distribucije plačljive televizije.

(26)

Zelo močan položaj, ki ga ima skupina Vivendi na zgornjem in vmesnem delu tržne verige, bi ji omogočal, da bi občutno okrepila lastniški paket podjetja SFR/Télé 2, saj bi mu dodelila zanimive in/ali drugačne vsebine (kanale ali avdiovizualne pravice), do katerih ne bi mogli dostopati drugi operaterji DSL ali bi lahko ti do njih dostopali po manj ugodnih pogojih od tistih, dodeljenih podjetju SFR/Télé 2. Če je telekomunikacijska komponenta (telefonija in internet) večstoritvenih ponudb multiple play operaterjev DSL sorazmerno standardizirana, bi imela takšna okrepitev televizijske komponente ponudbe multiple play podjetja Télé 2 močan razlikovalni učinek in bi občutno povečala privlačnost njegove ponudbe.

(27)

Ti diskriminacijski ukrepi bi namreč občutno povečali privlačnost ponudb podjetja Télé 2 (in torej njegove baze naročnikov), ne da bi imeli konkurenčni operaterji DSL dejansko možnost dostopanja do enakovrednih alternativnih vsebin. Zaradi tega bi bil položaj operaterjev DSL na spodnjem delu tržne verige distribucije plačljive televizije precej oslabljen, kar bi prav tako oslabilo njihov položaj morebitnih kupcev pravic do distribuiranja kanalov ali pravic do razširjanja avdiovizualnih programov. Pogajalska moč skupine Vivendi na zgornjem in vmesnem delu tržne verige bi se zato s povečanjem njene baze naročnikov precej okrepila.

Sklep

(28)

Skratka, predlagana transakcija, kot je bila prvotno priglašena, vsebuje tveganje, da bi oslabila nastajajoči konkurenčni pritisk, ki ga izvajajo operaterji DSL na spodnjem delu tržne verige distribucije plačljive televizije, medtem ko je ta že šibek zaradi zelo pomembnega položaja, ki ga ima skupina Vivendi na vseh trgih plačljive televizije v Franciji. Oslabitev potencialne konkurence operaterjev DSL na spodnjem delu tržne verige bi še bolj okrepila zelo močna položaja skupine Vivendi na zgornjem in vmesnem delu tržne verige.

III. KOREKTIVNI UKREPI

(29)

Da bi podjetji SFR in Vivendi odpravili zgoraj predstavljeno verjetnost škode, povzročeno konkurenci, sta 13. junija 2007 predložili zaveze. Po vsebini se te zaveze nanašajo na pogoje dostopa do treh vrst vsebin: kanalov (prva in druga zaveza), paketov in mini paketov kanalov (tretja zaveza) ter pravic videa na zahtevo (četrta zaveza).

(30)

Zaveze se nanašajo na tri kategorije kanalov:

—	„kanali 1. kategorije“ so „linearni tematski kanali (tj. kanali, ki ne zajemajo storitev videa na zahtevo (VoD) in naročniškega videa na zahtevo (SVoD), ki jih zagotavlja skupina Vivendi“,

—	„kanali 2. kategorije“ so „linearni tematski kanali, ki jih zagotavljajo tretje osebe (vključno z manjšinskimi delničarji skupine Canal+, Francija), za katere bi imela skupina Vivendi izključne pravice distribucije prek xDSL“, in

—	„kanali 3. kategorije“ so „linearni tematski kanali, ki jih zagotavljajo tretje osebe (vključno z manjšinskimi delničarji skupine Canal+, Francija), za katere skupina Vivendi ne bi imela izključnih pravic distribucije prek xDSL“.

(31)

Namen prve zaveze je zagotoviti, da skupina Vivendi ne bi podelila ugodnejših pogojev podjetju SFR/Télé 2 kot drugim operaterjem DSL v zvezi s kanali, ki jih izdaja, ali kanali, za katere ima ali bi imela izključne pravice distribuiranja prek DSL. Z uporabo te zaveze mora skupina Vivendi operaterjem ponuditi DSL kanale, ki jih podjetji SFR/Télé 2 distribuirata, po običajnih tržnih pogojih, ki ne bodo smeli biti manj ugodni od pogojev, dodeljenih podjetju SFR/Télé 2.

(32)

Prva zaveza ne zadeva kanalov, navedenih v točki 21 zavez, ki sta jih Vivendi in skupina Canal + podpisali pred francoskim ministrom za gospodarstvo v okviru transakcije Canal Satellite/TPS. Podjetji SFR in Vivendi sta podrobneje razložili to zavezo ter v dopisu z dne 13. junija 2007 potrdili, da bi lahko ta zaveza odpravila vsako tveganje za pozitivno diskriminacijo v korist podjetja SFR/Télé 2 glede dostopa do teh sedmih kanalov.

(33)

Druga zaveza podjetju SFR/Télé 2 prepoveduje, da bi pridobilo ali izkoriščalo izključne pravice distribuiranja prek DSL. Pomen te zaveze izhaja iz dejstva, da so kanali 3. kategorije edini na voljo za operaterje DSL, ki se želijo razlikovati od ponudb skupine Vivendi, tako da razvijejo lastniške televizijske ponudbe, neodvisno od skupine Vivendi. Vendar bi lahko podjetje SFR/Télé 2 pridobilo izključno pravico distribuiranja teh kanalov prek DSL zaradi tega, ker se naslanja na močan položaj skupine Vivendi na svetovnem trgu nakupa kanalov po opravljeni zadevni transakciji.

(34)

Druga zaveza predvideva klavzulo o pregledu, ki Komisiji omogoča, da izvede predhodni nadzor nad morebitno pridobitvijo izključnih pravic DSL do kanalov 3. kategorije s strani podjetja SFR/Télé 2 ter tako preveri, ali podjetje SFR/Télé 2 s pridobitvijo teh pravic v praksi drugim operaterjem DSL ne odvzema možnosti, da bi razvili svoje lastniške televizijske ponudbe, neodvisno od skupine Vivendi.

(35)

Tretja zaveza prepoveduje skupini Vivendi, da bi naročnikom podjetja SFR/Télé 2 dajala prednost pri dostopu do paketov kanalov, ki jih distribuira, in sicer Canal+ Le Bouquet (ki trenutno zajema štiri kanale premium, pri čemer močno prevladujeta šport in premierni filmi) ter paketa Canal Satellite in TPS, ki v svojih različicah zajemata več deset tematskih kanalov (mladinskih, informativnih, poljudnoznanstvenih, ponovitve filmov itd.). Paketi Canal+ Le Bouquet ter Canal Satellite in TPS so „premium“ ponudbe plačljive televizije v Franciji, za katere ne obstaja neposredna druga možnost na francoskem trgu. V tem pogledu so pomembno dopolnilo za naročnike ponudb multiple play operaterjev DSL, ki želijo imeti dostop do širše ponudbe plačljive televizije.

(36)

Tretja zaveza prav tako velja za storitve plačaj, kolikor gledaš (PPV), ki jih zagotavlja skupina Vivendi ali ki bi jih skupina Vivendi zagotavljala. Nanaša se zlasti na storitev PPV Foot+, ki distribuira zelo zanimive (in torej pomembne z vidika pridobivanja novih naročnikov) ter precej raznolike športne vsebine.

(37)

Četrta zaveza prepoveduje skupini Vivendi in podjetju SFR, da bi pridobila izključne pravice videa na zahtevo za najnovejše ameriške in francoske filme. Cilj te zaveze je torej operaterjem DSL, konkurentom podjetja SFR/Télé 2, omogočiti, da si pridobijo pravice videa na zahtevo za najnovejše ameriške in francoske filme, ki so pomembne vsebine, ki prispevajo k diferenciaciji ponudbe plačljive televizije. Klavzula o pregledu je bila uvedena za primer, ko bi razvoj tržnih praks pripeljal do ugotovitve, da so tekmeci skupine Vivendi pridobili izključne pravice videa na zahtevo.

(38)	Določbe o uporabi in spremljanju zavez omogočajo, da se zagotovita spremljanje in učinkovit nadzor nad zavezami ter zajamči njihova učinkovitost. Zaveze zlasti predvidevajo hitri postopek razrešitve sporov (arbitražno sodišče).

(39)

Zaveze veljajo pet let. Zdi se, da takšna doba veljavnosti zadostuje ob upoštevanju dinamike trgov, povezanih z novimi tehnologijami. Prednost tega petletnega obdobja je tudi v tem, da trajanje sedanjih zavez tako sovpada z zavezami, sprejetimi pred francoskimi organi za konkurenco ob združitvi skupine Canal Satellite/TPS.

(40)	Ob upoštevanju zgoraj navedenega lahko sklenemo, da bodo zaveze, ki sta jih predložili podjetje SFR in skupina Vivendi, potem ko se bodo začele izvajati, odpravile vse težave glede konkurence, nastale zaradi priglašene transakcije, na trgih plačljive televizije v Franciji.

IV. SKLEP

(41)

Če bosta podjetje SFR in skupina Vivendi v celoti upoštevali svoje zaveze, lahko sklenemo, da predvidena transakcija ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu. Zato se priglašena koncentracija, kakor je bila spremenjena z zavezami, ki sta jih predložili podjetje SFR in skupina Vivendi, razglasi za združljivo s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP v skladu s členom 2(2), členom 8(2) in členom 10(2) Uredbe ES o koncentracijah ter členom 57 Sporazuma EGP.

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2) Digital Subscriber Line (digitalni naročniški vod). DSL je tehnologija, ki omogoča občutno hitrejši prenos po običajnih telefonskih linijah. Obstaja več različic te tehnologije, in sicer je najnovejša asimetrični digitalni naročniški vod (ADSL – Asymmetric Digital Subscriber Line).

4.12.2007

Uradni list Evropske unije

L 316/62

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 3. decembra 2007

o spremembi Odločbe 2006/415/ES o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N1 pri perutnini v Združenem kraljestvu, Romuniji in na Poljskem

(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 6109)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/785/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (3) ter zlasti člena 63(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Komisije 2006/415/ES z dne 14. junija 2006 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N1 pri perutnini v Skupnosti in razveljavitvi Odločbe 2006/135/ES (4) določa nekatere zaščitne ukrepe, ki jih je treba uporabljati za preprečitev širjenja navedene bolezni, vključno z vzpostavitvijo območij A in B po sumu izbruha ali potrjenem izbruhu bolezni.

(2)	Po izbruhu visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 v Združenem kraljestvu v grofiji Suffolk je bila Odločba 2006/415/ES spremenjena z Odločbo 2007/731/ES (5), da bi se spremenila Priloga k Odločbi 2006/415/ES.

(3)	Zaščitne ukrepe, ki jih je Združeno kraljestvo uvedlo v skladu z Odločbo 2006/415/ES, vključno z vzpostavitvijo območij A in B, kakor predvideva člen 4 navedene odločbe, je zdaj pregledal Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(4)	Ker je na zaprtem območju prišlo do ponovnega izbruha bolezni, je treba prilagoditi meje zaprtega območja in trajanje ukrepov ter pri tem upoštevati epidemiološko stanje.

(5)	Po izbruhu visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 pri dvoriščni jati v Romuniji v okrožju Tulcea je bila Odločba 2006/415/ES spremenjena z Odločbo 2007/770/ES (6), da bi se spremenila Priloga k Odločbi 2006/415/ES.

(6)	Zaščitni ukrepi, ki jih je Romunija uvedla v skladu z Odločbo 2006/415/ES, vključno z vzpostavitvijo območij A in B, kot določa člen 4 navedene odločbe, so bili pregledani v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(7)	Poljska je obvestila Komisijo o dveh izbruhih visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 na perutninskih gospodarstvih v okrožju Brudzeń Duży na svojem ozemlju in sprejela ustrezne ukrepe iz Odločbe 2006/415/ES, vključno z vzpostavitvijo območij A in B, kot določa člen 4 navedene odločbe.

(8)

Komisija je v sodelovanju s Poljsko preučila navedene ukrepe in presodila, da so meje območij A in B, ki ju je vzpostavil pristojni organ v navedeni državi članici, dovolj oddaljene od dejanskega kraja izbruha. Zato se lahko območji A in B na Poljskem potrdita, trajanje navedene regionalizacije pa se lahko določi.

(9)	Odločbo 2006/415/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(10)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priloga k Odločbi 2006/415/ES se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 3. decembra 2007

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 157, 30.4.2004, str. 33). Popravljena različica v (UL L 195, 2.6.2004, str. 12).

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 315, 19.11.2002, str. 14).

(3) UL L 10, 14.1.2006, str. 16.

(4) UL L 164, 16.6.2006, str. 51. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2007/770/ES (UL L 311, 29.11.2007, str. 45).

(5) UL L 295, 14.11.2007, str. 28.

(6) UL L 311, 29.11.2007, str. 45.

PRILOGA

„PRILOGA

DEL A

Območje A, kakor je bilo vzpostavljeno v skladu s členom 4(2):

ISO oznaka države

Država članica

Območje A

Uporaba do datuma po členu 4(4)(b)(iii)

Oznaka

(če je na voljo)

Ime

ZDRUŽENO KRALJESTVO

SUFFOLK

00162

NORFOLK

00154

Okuženo območje:

Območje, ki zajema del grofij Suffolk in Norfolk v krogu polmera 3 kilometrov na geografskih koordinatah TM 06178 76666 in TL 9506381001 (1).

19.12.2007

SUFFOLK

00162

NORFOLK

00154

Ogroženo območje:

Območje, ki zajema del grofij Suffolk in Norfolk v krogu polmera 10 kilometrov na geografskih koordinatah TM 06178 76666 in TL 9506381001 (1).

ROMUNIJA

00038

Okuženo območje:

Murighiol

31.12.2007

00038

Ogroženo območje:

Dunavatu de Jos

Dunavatu de Sus

Colina

Plopu

Sarinasuf

Mahmudia

POLJSKA

VOJVODSTVO MAZOWIECKIE

01400

Okrožje Płock

Okuženo območje:

Okraj Brudzeń Duży:

Główina

Gorzechówko

Gorzechowo

Myśliborzyce

Rembielin

Rokicie

Siecień

Siecień Rumunki

Strupczewo Duże

Uniejewo

Więcławice

Okraj Nowy Duninów:

Karolewo

Nowa Wieś

Nowy Duninów

31.12.2007

VOJVODSTVO KUJAWSKO-POMORSKIE

00400

Okrožje Włocławek

Okuženo območje:

Okraj Włocławek:

Skoki Duże

Skoki Małe

VOJVODSTVO MAZOWIECKIE

01400

Okrožje Płock

Ogroženo območje:

Okraj Brudzeń Duży:

Bądkowo

Bądkowo Jeziorne

Bądkowo Kościelne

Bądkowo Podlasie

Bądkowo Rochny

Biskupice

Brudzeń Duży

Brudzeń Mały

Cegielnia

Cierszewo

Izabelin

Janoszyce

Karwosieki Cholewice

Kłobukowo

Krzyżanowo

Lasotki

Murzynowo

Noskowice

Parzeń

Parzeń Janówek

Patrze

Radotki

Robertowo

Sikórz

Sobowo

Suchodół

Turza Mała

Turza Wielka

Wincentowo

Winnica

Zdziębórz

Żerniki

Okraj Stara Biała:

Brwilno Górne

Kobierniki

Kowalewko

Ludwikowo

Mańkowo

Maszewo Duże

Srebrna

Ulaszewo

Wyszyna

Okraj Nowy Duninów:

Brwilno Dolne

Brzezinna Góra

Duninów Duży

Grodziska

Jeżowo

Kamion

Kobyla Góra

Środoń

Stary Duninów

Studzianka

Wola Brwileńska

VOJVODSTVO MAZOWIECKIE

01400

Okrožje Sierpc

Ogroženo območje:

Okraj Mochowo:

Będorzyn.

Grodnia

Łukoszyn

Łukoszyno Biki

VOJVODSTVO KUJAWSKO-POMORSKIE

00400

Okrožje Włocławek

Ogroženo območje:

Okraj Włocławek:

Dąb Mały

Dąb Polski

Dąb Wielki

Dobiegniewo

Jazy

VOJVODSTVO KUJAWSKO-POMORSKIE

00400

Okrožje Lipno

Ogroženo območje:

Okraj Dobrzyń nad Wisłą:

Chalin

Chudzewo

Dobrzyń Nad Wisłą

Kamienica

Łagiewniki

Lenie Wielkie

Michałkowo

Mokówko

Mokowo

Płomiany

Ruszkowo

Wierznica

Wierzniczka

Okraj Tłuchowo:

Trzcianka

DEL B

Območje B, kakor je bilo vzpostavljeno v skladu s členom 4(2):

ISO oznaka države

Država članica

Območje B

Uporaba do datuma po členu 4(4)(b)(iii)

Oznaka

(če je na voljo)

Ime

ZDRUŽENO KRALJESTVO

NORFOLK

00154

SUFFOLK

00162

Okraji:

Babergh

Breckland

Forest Heath

Ipswich

Mid Suffolk

Norwich

St Edmundsbury

South Norfolk

Suffolk Coastal

Waveney

19.12.2007

ROMUNIJA

00038

Okrožje Tulcea

31.12.2007

POLJSKA

VOJVODSTVO MAZOWIECKIE

01400

Okrožje Płock

Okraji:

Bielsk

Bodzanów

Brudzeń Duży

Bulkowo

Drobin

Gąbin

Łąck

Mała Wieś

Nowy Duninów

Radzanowo

Słubice

Słupno

Stara Biała

Staroźreby

Wyszogród

31.12.2007

Mesto Płock

Okrožje Gostynin

Okraji:

Gostynin

Pacyna

Sanniki

Szczawin Kościelny

Okrožje Sierpc

Okraji:

Gozdowo

Mochowo

Rościszewo

Sierpc

Szczutowo

Zawidz

VOJVODSTVO KUJAWSKO-POMORSKIE

00400

Okrožje Włocławek

Okraji:

Baruchowo

Boniewo

Brześć Kujawski

Choceń

Chodecz

Fabianki

Izbica Kujawska

Kowal

Lubanie

Lubień Kujawski

Lubraniec

Włocławek

VOJVODSTVO KUJAWSKO-POMORSKIE

00400

Okrožje Lipno

Okraji:

Bobrowniki

Chrostkowo

Dobrzyń nad Wisłą

Kikół

Lipno

Skępe

Tłuchowo

Wielgie

Mesto Włocławek“

(1) Geografske koordinate so britanske nacionalne geografske koordinate.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 316

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 50 4. december 2007

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
		Uredba Komisije (ES) št. 1415/2007 z dne 3. decembra 2007 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	1
		Uredba Komisije (ES) št. 1416/2007 z dne 3. decembra 2007 o določitvi roka za vložitev zahtevkov za pomoč za zasebno skladiščenje prašičjega mesa	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1417/2007 z dne 28. novembra 2007 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	4
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1418/2007 z dne 29. novembra 2007 glede izvoza nekaterih odpadkov za predelavo iz Priloge III ali IIIA k Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta v nekatere države, za katere se Sklep OECD o nadzoru prehoda odpadkov preko meja ne uporablja ( 1 )	6

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Komisija
	2007/783/ES
*	Odločba Komisije z dne 29. marca 2006 o razglasitvi združljivosti koncentracije s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP (Zadeva COMP/M.3975 – Cargill/Degussa) (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 1034) ( 1 )	53
	2007/784/ES
*	Odločba Komisije z dne 18. julija 2007 o razglasitvi združljivosti koncentracije s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP (Zadeva št. COMP/M.4504 – SFR/Télé 2 France) (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 3443) ( 1 )	57
	2007/785/ES
*	Odločba Komisije z dne 3. decembra 2007 o spremembi Odločbe 2006/415/ES o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N1 pri perutnini v Združenem kraljestvu, Romuniji in na Poljskem (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 6109) ( 1 )	62