1.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

1.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/3

(1)

Člen 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da je uvozna dajatev za proizvode pod oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (visokokakovostna navadna pšenica), 1002, ex 1005, razen hibridnega semena, in ex 1007, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, povečani za 55 %, minus cif uvozna cena zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz Skupne carinske tarife.

(2)

Člen 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 2 navedenega člena za zadevne proizvode določijo redne reprezentativne cif uvozne cene.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode iz oznak KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (visokokakovostna navadna pšenica), 1002 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni cif uvozni ceni v skladu z metodo iz člena 4 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 1. decembra 2007 –

1.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/6

(1)

Člen 89(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa največjo zajamčeno površino 2 000 000 ha, ki je upravičena do pomoči za energetske rastline iz člena 88 navedene uredbe. Člen 89(2) določa, da kadar površina, za katero se zaprosi pomoč, presega največjo zajamčeno površino, se površina na kmeta, za katero se zaprosi pomoč, v tem letu sorazmerno zmanjša.

(2)

V skladu s členom 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor iz naslova IV in IVa navedene uredbe in glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin (2), se koeficient zmanjšanja površin določi pred odobritvijo plačil kmetom in najpozneje do 31. januarja naslednje leto na osnovi podatkov, ki se sporočijo v skladu s členom 3(1)(b) navedene uredbe.

(3)

Države članice so Komisiji v skladu s členom 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1973/2004 sporočile podatke o skupni površini, za katero je bila za leto 2007 določena pomoč za energetske rastline v skladu s členom 88 Uredbe (ES) št. 1782/2003. Na osnovi teh sporočil je Komisija ugotovila, da je bila skupna površina za leto 2007 2 843 450 ha.

(4)

Ker površina zgoraj navedenih 2 843 450 ha presega največjo zajamčeno površino 2 000 000 ha, upravičeno do pomoči, je treba določiti koeficient zmanjšanja površine na kmeta, za katero se zaprosi pomoč za leto 2007.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

1.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/7

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 41/2007 z dne 21. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2007 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2007.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2007.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

1.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/9

(1)

Odločbo Sveta 2001/792/ES, Euratom z dne 23. oktobra 2001 o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite (3) (v nadaljevanju „mehanizem“) je treba bistveno spremeniti, da bi bilo odzivanje Evropske unije na nesreče bolj dosledno in učinkovitejše. Zaradi jasnosti je treba omenjeno odločbo ponovno sprejeti.

(2)

V zadnjih letih smo bili priča velikemu povečanju števila in silovitosti naravnih nesreč in nesreč, ki jih je povzročil človek, ki so zahtevale veliko človeških življenj, izgubo premoženja, vključno s kulturno dediščino, uničile gospodarsko in družbeno infrastrukturo ter povzročile škodo okolju.

(3)

Delovanje Skupnosti za izvajanje resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 8. julija 1991 o izboljšanju vzajemne pomoči med državami članicami ob naravni ali tehnološki nesreči (4) je prispevalo k varstvu ljudi, okolja in premoženja. Konvencija o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo z dne 17. marca 1992, ki jo je Skupnost odobrila s Sklepom Sveta 98/685/ES (5), je nadalje pomagala izboljšati preprečevanje industrijskih nesreč in ravnanje ob njih.

(4)

Glavni namen mehanizma je na prošnjo zagotoviti pomoč ob takih nesrečah in izboljšati koordinacijo intervencije držav članic in Skupnosti, pri čemer se upoštevajo posebne potrebe izoliranih, najbolj oddaljenih in drugih regij ali otokov Skupnosti. V zadnjih letih se je bistveno povečalo število držav, ki so uporabile mehanizem civilne zaščite. Mehanizem je treba okrepiti, da se zagotovi učinkovitejša in vidnejša predstavitev evropske solidarnosti ter omogoči razvoj evropskih zmožnosti hitrega odzivanja, temelječ na modulih civilne zaščite držav članic, kot je pozval Evropski svet v sklepih z dne 16. in 17. junija 2005 ter Evropski parlament v svoji Resoluciji z dne 13. januarja 2005 o nesreči zaradi cunamija.

(5)

Mehanizem bi ustrezno upošteval zadevno zakonodajo Skupnosti in mednarodne obveznosti. Ta odločba zato ne bi smela vplivati na vzajemne pravice in obveznosti držav članic iz dvo- ali večstranskih pogodb v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta odločba.

(6)

Mehanizem bi moral olajšati odziv civilne zaščite na vse vrste večjih nesreč, vključno z naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, terorističnimi dejanji in tehnološkimi, radiološkimi in okoljskimi nesrečami v Skupnosti in izven nje, vključno z onesnaženjem morja ob nesrečah. Za pomoč civilne zaščite se lahko zaprosi ob vseh teh nesrečah, da se dopolnijo odzivne možnosti prizadete države.

(7)

Preprečevanje je bistvenega pomena za varstvo pred naravnimi, tehnološkimi in okoljskimi nesrečami, zato bi bilo treba razmisliti o nadaljnjem ukrepanju. S prispevanjem k nadaljnjemu razvoju sistemov odkrivanja in zgodnjega opozarjanja bi morala Skupnost državam članicam pomagati pri skrajšanju odzivnega časa na nesreče in pri alarmiranju državljanov EU. Ti sistemi bi morali upoštevati in nadgrajevati obstoječe informacijske vire.

(8)

Na ravni držav članic in Skupnosti je treba sprejeti predhodne ukrepe, da se ob nesrečah omogoči hitra mobilizacija intervencijskih ekip in ustrezno fleksibilna koordinacija ter da se s programom usposabljanja omogoči učinkovita odzivna sposobnost in komplementarnost ekip za oceno stanja in/ali koordinacijo, intervencijskih ekip in druge pomoči, kot je primerno.

(9)

Drugi predhodni ukrepi vključujejo združevanje informacij o potrebnih zdravstvenih sredstvih in spodbujanje uporabe novih tehnologij. Te informacije zadevajo zdravstveno pomoč, ki jo lahko države članice na podlagi prošnje za intervencijo v okviru mehanizma prostovoljno ponudijo za zaščito javnega zdravja. V skladu s členom 296 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ni nobena država članica dolžna dajati informacij, za katere meni, da bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti.

(10)

Da bi prispevali k razvoju zmožnosti civilne zaščite za hiter odziv, bi bilo treba razmisliti o razvoju dodatnih modulov za intervencijo civilne zaščite, ki bi jih sestavljala sredstva ene ali več držav članic in katerih cilj je polna interoperabilnost. Moduli bi bili organizirani na ravni držav članic, ki jih usmerjajo in jim poveljujejo.

(11)

Ob večji nesreči v Skupnosti ali ob njeni neposredni nevarnosti, ki ima ali bi lahko imela čezmejne učinke ali lahko pripelje do poziva na pomoč ene ali več držav članic, je treba na primeren način poslati ustrezno obvestilo preko ustaljenega zanesljivega skupnega komunikacijskega in informacijskega sistema za primer nesreč.

(12)

Mehanizem naj bi omogočil mobilizacijo in koordinacijo intervencij, z namenom zagotoviti boljše varstvo predvsem ljudi, pa tudi okolja in premoženja, vključno s kulturno dediščino, in bi tako zmanjšal izgubo človeških življenj, poškodbe, materialno škodo, gospodarsko in okoljsko škodo in pomagal zagotoviti večjo dosegljivost ciljev socialne kohezije in solidarnosti. Okrepljeno sodelovanje na področju intervencij civilne zaščite bi moralo temeljiti na strukturi civilne zaščite Skupnosti, ki bi bila sestavljena iz Centra za spremljanje in informiranje ter skupnega komunikacijskega in informacijskega sistema za nesreče, ki bi ju upravljala Komisija, in kontaktnih točk v državah članicah. Poleg tega bi mehanizem omogočal zbiranje preverjenih informacij o nesrečah za obveščanje držav članic in posredovanje izkušenj iz opravljenih intervencij.

(13)

Kontaktne točke v državah članicah bi morale biti sposobne zagotoviti informacije o razpoložljivosti pomoči civilne zaščite, za katero zaprosi prizadeta država, vključno z informacijami o razpoložljivosti vojaških sredstev in zmogljivosti.

(14)

Razpoložljivost primernih prevoznih sredstev je treba izboljšati, da se podpre razvoj zmožnosti hitrega odzivanja na ravni Skupnosti. Skupnost bi morala podpirati in dopolnjevati prizadevanja držav članic tako, da bi združevala prevozna sredstva držav članic in po potrebi prispevala k financiranju dodatnih prevoznih sredstev.

(15)

Ob intervenciji civilne zaščite izven Skupnosti bi moral mehanizem olajšati in podpreti ukrepe, ki jih sprejmejo Skupnost in države članice. Intervencije izven Skupnosti se izvajajo samostojno ali kot prispevek k operaciji, ki jo vodi mednarodna organizacija; v takem primeru bi morala Skupnost razviti odnose z ustreznimi mednarodnimi organizacijami.

(16)

Če so Združeni narodi prisotni, imajo splošno usklajevalno vlogo za reševalne akcije v tretjih državah. Pomoč civilne zaščite v okviru tega mehanizma bi bilo treba usklajevati z Združenimi narodi in drugimi relevantnimi mednarodnimi akterji, da bi se povečala uporaba razpoložljivih virov in bi se izognili kakršnemu koli nepotrebnemu podvajanju prizadevanj. Okrepljeno usklajevanje pomoči civilne zaščite prek mehanizma je predpogoj za podpiranje celotnega usklajevanja naporov in zagotavljanje celovitega evropskega prispevka k celotnim reševalnim prizadevanjem. Pri večjih nesrečah, kjer se pomoč zagotavlja v skladu z mehanizmom in Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (6), mora Komisija zagotoviti učinkovitost, skladnost in komplementarnost splošnega odziva Skupnosti.

(17)

Mehanizem Skupnosti bi lahko služil tudi kot orodje za omogočanje in podporo kriznega upravljanja v skladu s skupno deklaracijo Sveta in Komisije z dne 29. septembra 2003 o uporabi mehanizma Skupnosti za civilno zaščito v kriznem upravljanju iz naslova V Pogodbe o Evropski uniji. Ta odločba ne posega v pristojnosti in vlogo predsedstva na področju kriznega upravljanja iz omenjenega naslova.

(18)

Mehanizem bi se lahko uporabljal tudi v podporo konzularni pomoči državljanom EU ob večjih nesrečah v tretjih državah v zvezi z dejavnostmi na področju civilne zaščite, če tako zahtevajo konzularni organi držav članic.

(19)

Kjer je uporaba vojaških sredstev in zmogljivosti primerna, bo sodelovanje z vojsko potekalo v skladu s postopki in merili, opredeljenimi s strani Sveta ali njegovih pristojnih organov, da bi mehanizmu Skupnosti na področju civilne zaščite dali na voljo vojaška sredstva in zmogljivosti, potrebna za zaščito civilnega prebivalstva.

(20)

Uporaba vojaških sredstev bi morala biti skladna z načeli ustreznih smernic Združenih narodov.

(21)

Omogočena bi morala biti udeležba držav kandidatk in sodelovanje z ostalimi tretjimi državami ter mednarodnimi in regionalnimi organizacijami.

(22)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(23)

Ciljev te odločbe, torej pospeševanja okrepljenega sodelovanja Skupnosti in držav članic na področju civilne zaščite ob večjih nesrečah ali ob neposredni nevarnosti nesreč, države članice same ne morejo zadovoljivo uresničiti in se jih lahko zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa, vključno s koristmi, ki izhajajo iz delovanja mehanizma v smislu zmanjševanja izgub človeških življenj in škode, bolje doseže na ravni Skupnosti.

Če večja nesreča preseže zmožnost odzivanja prizadete države članice, bi morala imeti ta država možnost uporabiti mehanizem Skupnosti, da dopolni svoja lastna sredstva civilne zaščite. Skupnost lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v omenjenem členu, ta odločba ne presega tega, kar je potrebno za dosego zadevnega cilja.

(24)

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo za sprejetje te odločbe ne predvidevata drugih pooblastil kot pooblastila iz člena 308 oziroma 203 –

1.

določanje intervencijskih ekip in druge podpore za intervencijo, ki je na voljo v državah članicah za intervencijo ob nesrečah;

2.

vzpostavitev in izvajanje programa usposabljanja za intervencijske ekipe in drugo intervencijsko podporo ter za strokovnjake ekip, odgovornih za oceno stanja in/ali koordinacijo (v nadaljevanju „ekipe odgovorne za oceno stanja in/ali koordinacijo“);

3.

delavnice, seminarje in pilotne projekte o glavnih vidikih intervencij;

4.

ustanovitev in napotitev ekip, odgovornih za oceno stanja in/ali koordinacijo;

5.

ustanovitev in upravljanje Centra za spremljanje in informiranje (MIC), ki je dostopen in sposoben odziva 24 ur na dan ter služi državam članicam in Komisiji za namene mehanizma;

6.

uvedbo in upravljanje skupnega komunikacijskega in informacijskega sistema za primer nesreč (CECIS), da se omogoči komunikacija in sporočanje informacij med MIC in kontaktnimi točkami v državah članicah;

7.

prispevek k vzpostavitvi sistemov za odkrivanje in zgodnje opozarjanje za nesreče, ki bi lahko prizadele ozemlje držav članic, da se omogoči hitro odzivanje držav članic in Skupnosti, pa tudi k njihovi vzpostavitvi, in sicer s študijami ter ocenami potreb in izvedljivosti teh sistemov ter z ukrepi za spodbujanje medsebojne povezanosti in njihove povezanosti z MIC in CECIS. Ti sistemi upoštevajo in nadgrajujejo obstoječe vire informiranja, spremljanja in odkrivanja;

8.

podpiranje držav članic pri dostopu do opreme in prevoznih sredstev tako, da se:

9.

dopolnjevanje prevoza držav članic z zagotavljanjem dodatnih prevoznih sredstev, ki so potrebni za zagotavljanje hitrega odzivanja v primeru večjih nesreč;

10.

podpiranje konzularne pomoči državljanom EU v primeru večjih nesreč v tretjih državah na področju dejavnosti civilne zaščite, če za to zaprosijo konzularni organi držav članic;

11.

druge podporne in dopolnilne ukrepe, ki so potrebni v okviru mehanizma, kakor je navedeno v členu 4 Odločbe Sveta 2007/162/ES, Euratom z dne 5. marca 2007 o vzpostavitvi finančnega instrumenta za civilno zaščito (8).

1.

„večja nesreča“ pomeni vsako situacijo, ki negativno vpliva ali bi lahko negativno vplivala na ljudi, okolje ali premoženje in zaradi katerega se lahko v okviru tega mehanizma zaprosi za pomoč;

2.

„odziv“ pomeni vsak ukrep, ki se ga izvede v okviru mehanizma med večjo nesrečo ali po njej, da se odpravi takojšnje posledice nesreče;

3.

„pripravljenost“ pomeni stanje pripravljenosti in zmožnost človeških in materialnih virov za zagotavljanje učinkovitega hitrega odziva na nesrečo, ki je rezultat vnaprej izvedenih ukrepov;

4.

„zgodnje opozarjanje“ pomeni pravočasno in učinkovito zagotavljanje informacij, s pomočjo katerih se izvedejo ukrepi v izogib tveganjem ali za njihovo zmanjšanje, ter zagotovi pripravljenost na učinkovit odziv;

5.

„modul“ pomeni samozadostno in samostojno ureditev zmogljivosti držav članic ali mobilno operativno ekipo držav članic, ki jo karakterizira naravnanost k nalogam in potrebam in predstavlja kombinacijo človeških in materialnih virov za katero je značilna sposobnost za posredovanje ali izvajanje nalog.

(a)

so sestavljeni iz sredstev ene ali več držav, ki sodelujejo v mehanizmu;

(b)

lahko izvajajo naloge na področjih odzivanja;

(c)

lahko izvajajo naloge v skladu s priznanimi mednarodnimi smernicami in so lahko zato:

(d)

so interoperabilni z drugimi moduli;

(e)

so usposobljeni in so vešči izpolnjevanja zahtev po interoperabilnosti iz točk (a) in (d);

(f)

so pod vodstvom osebe, pristojne za njihovo delovanje;

(g)

lahko nudijo pomoč drugim organom EU in/ali mednarodnim ustanovam, zlasti Združenim narodom.

1.

ustanovi in upravlja MIC;

2.

vzpostavi in upravlja CECIS;

3.

prispeva k razvoju sistemov za odkrivanje in zgodnje opozarjanj e na nesreče, kakor je navedeno v točki 7 člena 2;

4.

poskrbi za kolikor je mogoče hitro mobilizacijo in napotitev majhnih ekip strokovnjakov, da:

5.

oblikuje program usposabljanja za izboljšanje koordinacije intervencije za civilno zaščito, tako da zagotovi skladnost in komplementarnost med intervencijskimi ekipami in moduli, kakor določa člen 4(1), ali če je ustrezno, drugo intervencijsko podporo iz člena 4(4) ter da izboljša usposobljenost strokovnjakov iz člena 4(2). Program vključuje skupne tečaje in vaje ter sistem izmenjav, pri čemer se posameznike lahko začasno premesti v ekipe iz drugih držav članic;

6.

ob večjih nesrečah združuje in zbira informacije o zmogljivostih držav članic za proizvodnjo serumov in cepiv ali o drugi potrebni zdravstveni pomoči in o zalogah, ki bi lahko bile na voljo za intervencijo;

7.

sestavi seznam izkušenj iz intervencij, ki so bile opravljene v okviru mehanizma, in širi te izkušnje prek informacijskega sistema;

8.

spodbuja in pospešuje uvajanje in uporabo novih tehnologij za namen mehanizma;

9.

sprejme ukrepe iz točk 8 in 9 člena 2;

10.

vzpostavi zmožnost zagotavljanja osnovne logistične podpore strokovnjakom za oceno stanja in/ali koordinacijo;

11.

sprejme kakršne koli druge podporne in dopolnilne ukrepe, ki so potrebni v okviru mehanizma, kakor je navedeno v členu 4 Odločbe 2007/162/ES, Euratom.

(a)

posreduje prošnjo kontaktnim točkam drugih držav članic;

(b)

pospeši mobilizacijo ekip, strokovnjakov, modulov in druge intervencijske podpore;

(c)

zbira potrjene informacije o nesreči in jih pošilja državam članicam.

(a)

oceni ustreznost morebitne uporabe mehanizma kot orodja za omogočanje in podpiranje kriznega upravljanja;

(b)

če meni, da je potrebno, vzpostavi odnose s prizadeto tretjo državo na politični ravni in se s to državo poveže v vseh fazah nesreče v splošnem političnem in strateškem okviru intervencije.

(a)

vzdrževanje stalnega dialoga s kontaktnimi točkami držav članic za zagotavljanje učinkovitega in skladnega evropskega prispevka civilne zaščite prek mehanizma k celovitim reševalnim prizadevanjem, zlasti:

(b)

povezovanje s prizadeto tretjo državo glede tehničnih podrobnosti, kot so natančne potrebe po pomoči, sprejem ponudb in praktične ureditve za lokalni sprejem in razdeljevanje pomoči;

(c)

povezovanje ali sodelovanje z Uradom Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (ZN OCHA), če je prisoten, in drugimi ustreznimi akterji, ki prispevajo k skupnemu prizadevanju za pomoč, da bi kar najbolj povečali sinergije, se dopolnjevali in se izognili podvajanju in vrzelim;

(d)

povezovanje z vsemi ustreznimi akterji, zlasti v zaključni fazi intervencije v okviru mehanizma, da bi omogočili nemoteno primopredajo.

(a)

vse države članice, ki zagotavljajo pomoč civilne zaščite iz odstavka 1 v odgovor na zahtevo prek MIC-a, tega stalno obveščajo o svojem delovanju in

(b)

se ekipe in moduli držav članic na terenu, ki sodelujejo v intervenciji prek mehanizma, tesno povežejo z ekipami MIC za usklajevanje in/ali oceno stanja na terenu.

1.

o pomoči, ki je na voljo za intervencijo, kakor določa člen 4;

2.

o MIC-u, kakor določa točka 5 člena 2;

3.

o CECIS, kakor določa točka 6 člena 2;

4.

o ekipah, odgovornih za oceno stanja in/ali koordinacijo, kot določa točka 4 člena 2, vključno z merili za izbiro strokovnjakov;

5.

programu usposabljanja, kot določa točka 2 člena 2;

6.

modulih iz člena 4(3);

7.

sistemih odkrivanja in zgodnjega opozarjanja iz točke 7 člena 2;

8.

o informacijah o zdravstveni pomoči, kot določa točka 6 člena 5;

9.

o intervencijah v Skupnosti, kot določa člen 7, ter intervencijah zunaj Skupnosti, kakor določa člen 8.

1.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/20

(1)

Odločba 2003/17/ES (5), določa, da se za omejeno časovno obdobje poljski pregledi, opravljeni za semenske posevke določenih vrst v nekaterih tretjih državah, štejejo za enakovredne poljskim pregledom, opravljenim v skladu z zakonodajo Skupnosti, in da se seme določenih vrst, pridelano v navedenih državah, šteje za enakovredno semenu, pridelanemu v skladu z zakonodajo Skupnosti.

(2)

Zdi se, da navedeni poljski pregledi še naprej dajejo enaka zagotovila kot poljski pregledi, ki jih opravljajo države članice. Navedene poljske nadzore bi bilo zato treba še naprej šteti za enakovredne.

(3)

Ker bo Odločba 2003/17/ES 31. decembra 2007 prenehala veljati, bi bilo treba obdobje, za katero se priznava enakovrednost v skladu z navedeno odločbo, podaljšati. Zaželeno je, da se navedeno obdobje omeji na pet let.

(4)

Odločbo 2003/17/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/21

(1)

Travelport LLC, podružnica družbe Blackstone Group („Blackstone“, ZDA), upravlja Galileo, globalni distribucijski sistem („GDS“), in podjetje Gulliver’s Travel Associates. Poleg tega upravlja številne spletne potovalne agencije in spletne strani, vključno z ebookers, Orbitz, Cheaptickets, Octopus Travel, HotelClub in RatesToGo.

(2)

Worldspan Technologies Inc. („Worldspan“) zagotavlja storitve distribucije potovanj prek sistema Worldspan GDS. Družba se osredotoča na nudenje storitev GDS spletnim in od nedavnega tudi tradicionalnim potovalnim agencijam, predvsem v sektorju dejavnosti za prosti čas. Poleg tega podjetje Worldspan ponuja storitve informacijske tehnologije za letalske prevoznike (npr. notranji rezervacijski sistem in storitve na področju tehnologije letalskih operacij).

(3)

Skladno z dejanjem, na podlagi napotitve v skladu s členom 4(5) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 („Uredba o združitvah“), pridobi podjetje Travelport z nakupom delnic nadzor nad celotnim podjetjem Worldspan v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah.

(4)

Raziskava trga, ki jo je opravila Komisija, je pokazala, da predlagana koncentracija ne bo povzročila nobenih pomislekov glede konkurence, zaradi katerih bi bila učinkovita konkurenca na skupnem trgu ali na njegovem večjem delu močno ovirana.

(5)

V prejšnjih zadevah je Komisija opredelila GDS kot orodje za potovalne agencije, da lahko pridobivajo informacije in delajo rezervacije pri ponudnikih turističnih storitev, to so letalski prevozniki, hoteli in podjetja za izposojo avtomobilov, ki v GDS pošiljajo podatke o proizvodih, ki jih ponujajo.

(6)

Proizvodni trg, na katerega vpliva ta transakcija, je v odločbi opredeljen kot trg storitev elektronske distribucije potovanj prek GDS. Ta trg je dvostranske narave z dvema ločenima skupinama uporabnikov. Ponudniki GDS delujejo kot posredniki in na eni strani omogočajo ponudnikom turističnih storitev (ki so v distribucijski verigi pred ponudnikom GDS), da distribuirajo vsebino svojih potovanj potovalnim agencijam in nazadnje končnim uporabnikom, na drugi strani pa omogočajo potovalnim agencijam (ki so v distribucijski verigi za ponudnikom GDS) dostop do vsebine potovanj in delanje rezervacij vsebine potovanja za končne uporabnike. Poglobljena raziskava je potrdila te značilnosti proizvodnega trga.

(7)

Komisija je presodila, ali, kot je navedel priglasitelj, upoštevni proizvodni trg ne sestavljajo samo ponudniki GDS, ampak tudi nadomestne tehnologije, s katerimi je mogoče obiti ponudnike GDS in se izogniti uporabi njihovih storitev. Te nadomestne možnosti so (i) meta iskalniki, (ii) neposredne povezave, (iii) tako imenovani „novi konkurenti GDS“ in (iv) kanali „supplier.com“.

(8)

Vključitev prvih treh možnosti na upoštevni proizvodni trg je Komisija v odločbi zavrnila, ker je poglobljena raziskava pokazala, da niso pravi nadomestki za GDS ali pa je njihova prisotnost in/ali vpliv v EGP zelo omejen. Da bi Komisija ugotovila, ali so storitve, ki se izvajajo prek kanalov „supplier.com“, nadomestki za storitve GDS in bi bile del istega proizvodnega trga, je bila opravljena kompleksna presoja, ki je pokrivala obe strani trga.

(9)

Na nabavni strani trga kanali „supplier.com“ omogočajo ponudnikom turističnih storitev, da močno zmanjšajo svoje povprečne in mejne stroške distribucije, ker na koncu prihranijo pristojbino za rezervacijo, ki jo zaračunajo ponudniki GDS, in morebitno provizijo od rezervacije, ki jo plačajo potovalni agenciji, ki je opravila rezervacijo prek GDS.

(10)

Konvencionalni letalski prevozniki lahko tako bolje konkurirajo z nizkocenovnimi prevozniki, katerih glavni kanal je „supplier.com“. Dodatna spodbuda za ponudnike turističnih storitev, da uveljavljajo kanale „supplier.com“, je dejstvo, da postaja primerjalno nakupovanje med ponudniki turističnih storitev za končnega uporabnika vse težje, ker je treba obiskati posamezne spletne strani. To deloma pojasnjuje rast kanalov „supplier.com“ v zadnjih letih. Po podatkih Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) je bilo leta 2005 v povprečju 25 % vseh rezervacij 20 največjih letalskih prevoznikov v EGP neposrednih (v primerjavi z 20 % leta 2004 in 16 % leta 2003).

(11)

Poglobljena raziskava je pokazala, da se zmožnost posameznih ponudnikov turističnih storitev, da pri rezervacijah preidejo od ponudnikov GDS k njihovim kanalom „supplier.com“, zelo razlikuje in je odvisna od poslovnega modela, ki ga je izbral ponudnik turističnih storitev. Odvisna je tudi od velikosti in vedenjskega profila njihove baze končnih uporabnikov, ki je nekoliko odvisna od distribucije vsebine potovanj prek GDS.

(12)

Na prodajni strani trga prejemajo potovalne agencije, ko delajo rezervacijo prek GDS, večja spodbujevalna plačila od ponudnikov GDS in tudi morebitne provizije od rezervacij, ki jih plačajo ponudniki turističnih storitev. Tega prihodka ne bo več, če bodo potovalne agencije delale rezervacije prek kanala „supplier.com“. Da bi potovalne agencije nadomestile izgubo tega prihodka, bi morale zaračunati končnemu uporabniku pristojbino za storitev (kar spodbuja končnega uporabnika, da sam rezervira svojo vozovnico prek kanala „supplier.com“, namesto potovalne agencije, to pa dodatno zmanjšuje prihodke potovalne agencije). Komisija zato v odločbi ugotavlja, da ti prihodki močno spodbujajo potovalne agencije, da še naprej uporabljajo GDS in da opravljanja rezervacij prek GDS ne nadomestijo z opravljanjem rezervacij prek kanalov „supplier.com“. Poglobljena raziskava, ki jo je opravila Komisija, je potrdila tudi, da potovalne agencije menijo, da je uporaba kanalov „supplier.com“ nepraktična ter da kanali nimajo raznolike evidence zalog in primerljivosti cen, ki ju ponujajo globalni distribucijski sistemi.

(13)

Ker je substitucija na nabavnem trgu le delna, zaradi česar so večji obsegi rezervacij ponudnikov turističnih storitev „odvisni“ od ponudnikov GDS, substitucija na prodajnem trgu pa zelo omejena, Komisija v odločbi ugotavlja, da se kanali „supplier.com“ ne smejo vključiti na upoštevni proizvodni trg, na katerem delujejo ponudniki GDS.

(14)

Vendar pa v odločbi priznava, da hitro sprejemanje kanalov „supplier.com“ vpliva na konkurenčne pogoje na trgih storitev GDS in ovira delovanje združenih podjetij na trgu.

(15)

Nabavna stran trga z vidika geografskih trgov je v odločbi opisana kot trg celotnega EGP. Globalni dogovori med ponudniki turističnih storitev in ponudniki GDS navadno vključujejo ločene regionalne sheme oblikovanja cen za EGS, Združene države in druge dele sveta. Pristojbine za rezervacije, ki jih plačajo ponudniki turističnih storitev za rezervacijo prek GDS, so precej višje v EGP kot v Združenih državah Amerike. Poleg tega trg EGS ureja kodeks ravnanja EU, medtem ko je bil trg Združenih držav dereguliran leta 2006. Tržni deleži ponudnikov GDS se torej zelo razlikujejo glede na regijo in zadevno državo. Komisija zato v odločbi ugotavlja, da se konkurenčni pogoji v EGS in v Združenih državah zelo razlikujejo.

(16)

Komisija v odločbi opredeljuje prodajno stran trga kot nacionalno po obsegu, ker se tržni deleži ponudnikov GDS močno razlikujejo med državami članicami. To je potrdila raziskava trga in je v skladu s prejšnjimi odločbami Komisije. Skoraj vse potovalne agencije, pogosto vključno s spletnimi potovalnimi agencijami, še vedno delujejo le v eni državi, razen nekaj potovalnih agencij z vseevropskimi (ali svetovnimi) dejavnostmi. Naročnine, ki jih potovalne agencije plačujejo za uporabo GDS, in spodbujevalna plačila, ki jih prejemajo, se prav tako razlikujejo med državami znotraj EGP. Poleg tega sta podjetji Amadeus in Galileo ustanovili nacionalna prodajna in storitvena mesta v skoraj vseh državah članicah EGS, da bi bolje zadovoljila potrebe posebnih nacionalnih trgov.

(17)

Komisija je v svoji odločbi z dne 3. maja 2007 ugotovila, da priglašena koncentracija vzbuja resne pomisleke glede združljivosti s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGS. Skladno s tem je začela postopek na podlagi člena 6(1)(c) Uredbe o združitvah.

(18)

V odločbi po členu 6(1)(c) je navedeno, da bi lahko združitev teoretično povzročila neusklajene in usklajene učinke. V zvezi z neusklajenimi učinki je Komisija opredelila tri teorije škode, za katere je menila, da so na prvi pogled verjetne. Poleg presoje tveganja usklajenih učinkov je Komisija svojo poglobljeno raziskavo neusklajenih učinkov usmerila v presojo, ali bi:

(19)

Na začetni stopnji raziskave so bili izraženi pomisleki, da bi lahko združeno podjetje Galileo/Worldspan izkoristilo svojo tržno moč po združitvi v odnosu do potovalnih agencij na številnih nacionalnih prodajnih trgih, da bi okrepilo svojo pogajalsko pomoč do ponudnikov turističnih storitev, ki delujejo na nabavnem trgu EGS. To možnost izkoriščenja tržne moči je mogoče označiti kot „vertikalni medtržni učinek“. Opiše se lahko tako.

(20)

Po združitvi bi združeno podjetje Galileo/Worldspan doseglo velike tržne deleže z večjimi povečanji na prodajni strani trga na Irskem v Združenem kraljestvu, Italiji, na Nizozemskem, Madžarskem in v Belgiji (glej razdelek o prodajni strani trga spodaj).

(21)

Če je ponudnik turističnih storitev posebej zainteresiran, da ima široko distribucijsko mrežo v državi članici, v kateri bi združeno podjetje imelo široko mrežo potovalnih agencij, bi lahko združeno podjetje Galileo/Worldspan izkoristilo delež svojega prodajnega trga v tej državi članici, da pridobi koncesije od ponudnika turističnih storitev, ko se pogaja o svetovnem dogovoru. Povedano drugače, posledica pogajalskega položaja združenega podjetja nasproti ponudnikom turističnih storitev bi lahko bila večja tržna moč, kot bi jo kazal tržni delež združenega podjetja Galielo/Worldspan na nabavnem trgu [20–30 %] EGS. Pogajalska moč bi lahko omogočila združenemu subjektu enostranski dvig cene po združitvi.

(22)

Za trg storitev GDS je značilna platforma, ki se srečuje z „večsistemskim usmerjanjem“ na eni strani in „enosistemskim usmerjanjem“ na drugi. ponudniki turističnih storitev navadno uporabljajo „večsistemsko usmerjanje“, ker morajo distribuirati svojo vsebino prek vseh štirih GDS, da dosežejo želeno pokritost trga, večina potovalnih agencij pa uporablja „enosistemsko usmerjanje“, ker je največkrat dovolj en GDS, da jim zagotovi potrebno vsebino ponudnikov turističnih storitev.

(23)

Dokler potovalne agencije uporabljajo „enosistemsko usmerjanje“, imajo ponudniki GDS izključni dostop do potovalnih agencij, ki spadajo k njihovim zadevnim mrežam potovalnih agencij. Zato ima vsak ponudnik GDS določeno stopnjo monopolne moči v odnosu do ponudnikov turističnih storitev, ki morajo doseči potovalne agencije, izključno povezane z enim GDS. Ta monopolna moč omogoča ponudniku GDS, da ponudnikom turističnih storitev zaračunava višje cene. Te „monopolne rente“, pridobljene od ponudnikov turističnih storitev, se pretežno uporabljajo za kritje finančnih spodbud, dodeljenih potovalnim agencijam.

(24)

Vendar pa je Komisija ugotovila, da se je medsebojni pogajalski vpliv med ponudniki GDS in uporabniki na obeh straneh trga začel spreminjati. Ponudniki turističnih storitev in potovalne agencije so pred kratkim povečali svojo pogajalsko moč do ponudnikov GDS. Te spremembe v relativni pogajalski moči so posledica (i) združevanja potovalnih agencij, (ii) uvedbe neposrednih rezervacij prek kanala „supplier.com“ in (iii) dodatnih plačil, ki so jih uvedli ponudniki turističnih storitev.

(25)

Poleg nevarnosti, da pridržijo vsebino potovanja in jo dajo na voljo samo prek kanala „supplier.com“, so ponudniki turističnih storitev razvili dodatno orodje, s katerim izvajajo pritisk na ponudnike GDS. Ponudniki turističnih storitev lahko z uporabo dodatnih plačil za potovalne agencije ali grožnjo, da jih bodo uporabili, vplivajo na uporabo določenih GDS in povzročijo izgubo obsega rezervacij v korist kanalov „supplier.com“ ali drugega ponudnika GDS.

(26)

Zmanjšanje števila ponudnikov GDS verjetno ne bo povzročilo povišanja cen kot posledice „vertikalnih medtržnih učinkov“ trga zaradi naslednjih razlogov.

(27)

Glede ponudnikov turističnih storitev poglobljena raziskava potrjuje, da lahko ponudniki turističnih storitev prisilijo ponudnike GDS k znižanju cen v zamenjavo za polno vsebino oziroma za neuporabo dodatnih plačil za potovalne agencije, s katerimi imajo sklenjene pogodbe. Zlasti letalski prevozniki so razvili številna pogajalska orodja (zlasti, vendar ne samo kanalov „supplier.com“), ki jim omogočajo, da obdržijo del svojega presežka v pogajanjih s ponudniki GDS. Tudi če so samo trije ponudniki GDS, ne bo mogel nobeden od njih povišati cen, ker bodo ponudniki turističnih storitev obdržali dovolj veliko pogajalsko moč, na podlagi (i) sposobnosti usmerjanja rezervacij k spletnim stranem „supplier.com“, (ii) dodatnih plačil, uvedenih za potovalne agencije, (iii) prepoznavanja blagovnih znamk na domačem(-ih) trgu(-ih) in (iv) možnosti razvoja novih pogajalskih orodij v prihodnosti. Komisija zato v odločbi ugotavlja, da zmanjšanje števila ponudnikov GDS s štiri na tri ne povečuje verjetnosti enostranskih povišanj cen kot posledice „vertikalnih medtržnih učinkov“.

(28)

Ta ugotovitev velja tudi za druge ponudnike turističnih storitev, kot so družbe za izposojo avtomobilov in hotelske verige.

(29)

Potovalnim agencijam bo ostalo na voljo zadostno število platform GDS, stroški prehoda pa niso nepremostljiva ovira za izbiro drugega ponudnika GDS. Zaradi dejstva, da morajo ponudniki GDS ustvariti in ohraniti dovolj široko mrežo potovalnih agencij, da lahko ustvarijo povpraševanje na strani ponudnikov turističnih storitev, so potovalne agencije v ugodnem pogajalskem položaju nasproti ponudnikom GDS, tudi po izločitvi enega od njih.

(30)

Komisija v odločbi ugotavlja, da ti elementi (dejanska pogajalska moč ponudnikov turističnih storitev in stalen ali možen razvoj dodatnih pogajalskih orodij) zadostujejo za preprečitev morebiti škodljivega učinka združitve v smislu zmanjšanja števila ponudnikov GDS s štiri na tri in morebitnega pojava vertikalnih medtržnih učinkov.

(31)

Druga teorija škode, ki jo je raziskala Komisija, je v zvezi s podjetjem Worldspan, ki deluje kot „odpadnik pri oblikovanju cen“ v EGP in zaračunava nižje cene kot njegovi konkurenti (Galileo, Sabre in Amadeus). Med raziskavo trga so bili izraženi pomisleki, da bi se po prenehanju konkurence med podjetjema, ki se združujeta, cene podjetja Worldspan povišale in prilagodile cenam, ki jih zaračunava podjetje Galileo.

(32)

Vendar pa poglobljena raziskava, ki jo je opravila Komisija, kaže, da te teorije škode ni mogoče potrditi. Da bi Komisija ugotovila, da bo zaradi združitve podjetje Worldspan verjetno precej povišalo cene po njej, bi bilo treba pokazati, da so cene podjetja Worldspan pred združitvijo precej nižje od cen konkurentov, zlasti podjetja Galileo, ter da bi stranki, ki se združujeta, imeli spodbude in zmožnost povišati cene podjetja Worldspan po združitvi.

(33)

Priglasitelj je predložil primerjavo najosnovnejših vrst rezervacij strank, ki se združujeta, za leto 2006: „aktivnega mrežnega segmenta“ podjetja Galileo in „celostnih storitev“ podjetja Worldspan. Ta kaže, da je cena po ceniku podjetja Worldspan dejansko […] od cene po ceniku podjetja Galileo za […] vrste nadomestnih rezervacij „celostnih storitev“. Poleg tega, če so pristojbine podjetja Worldspan za vsako skupino rezervacij tehtane kot povprečje vseh rezervacij glede na relativno utež vsake od štirih skupin oblikovanja cen podjetja Worldspan v okviru njegove funkcijske stopnje „celostnih storitev“, je rezultat […] USD, cena aktivnega mrežnega segmenta podjetja Galileo za leto 2006 pa je […] USD.

(34)

Komisija zato v odločbi ugotavlja, da največkrat podjetje Worldspan ni najcenejši ponudnik GDS za ponudnike turističnih storitev. Na splošno na trgu vedno obstaja nadomestna možnost, ki je cenejša od podjetja Worldspan.

(35)

Po besedah priglasitelja je drugi razlog, zakaj podjetja Worldspan ni mogoče označiti kot „odpadnika pri oblikovanju cen“, ta, da mu njegova domnevna politika nizkih cen ni omogočila, da bi agresivno razširil svojo prisotnost na trgu. Priglasitelj trdi, da ravno nasprotno podjetje Worldspan kot najmanjši ponudnik v EGS več kot pet let ni pokazalo nobenih znakov rasti.

(36)

Razvoj tržnega deleža podjetja Worldspan med letoma 2003 in 2006 kaže zmanjšanje za [0–5 %] na nabavnem trgu (EGS). Na prodajnem trgu so tržni deleži podjetja Worldspan ostali sorazmerno nespremenjeni, s povprečnim letnim povečanjem/zmanjšanjem za približno [0–5 %] ali manj, pri tem pa je izjema Madžarska, kjer se je tržni delež med letoma 2004 in 2005 povečal. V nasprotju s tem, kar bi se pričakovalo od družbe, ki je po domnevah odpadnik, tržni deleži podjetja Worldspan ne kažejo splošnih znakov rasti.

(37)

Nazadnje se podjetje Worldspan po besedah priglasitelja ne more obravnavati kot odpadnik pri oblikovanju cen v EGS, ker deluje kot podjetje, ki se prilagaja cenam, in ne kot podjetje, ki jih določa. Priglasitelj se med drugim sklicuje na dejstvo, da so bili drugi ponudniki GDS prvi v EGS pri sklepanju pogodb o polni vsebini s petimi glavnimi letalskimi prevozniki v EGS. Poglobljena raziskava to potrjuje.

(38)

Priglasitelj meni, da možnost povišanja cen s strani podjetja Worldspan po združitvi dodatno zmanjšuje dejstvo, da podjetji Galileo in Worldspan nista najtesnejša medsebojna konkurenta na trgu EGS.

(39)

Poglobljena raziskava potrjuje, da ponudniki turističnih storitev na splošno menijo, da je podjetje Galileo močnejše na področju poslovnih potovanj, podjetje Worldspan pa pri počitniških potovanjih in spletnih potovalnih agencijah. Na prodajni strani trga velika večina potovalnih agencij meni, da je podjetje Amadeus najbližji konkurent podjetjema Galileo in Worldspan.

(40)

Dejstvo, da stranki, ki se združujeta, nista medsebojna najtesnejša konkurenta zmanjšuje njune spodbude za povišanje cen podjetja Worldspan po združitvi. Poleg tega marže strank, ki so se pred združitvijo zmanjševale, kažejo, da je možnost višjih cen po združitvi omejena.

(41)

Verjetnost višjih cen po združitvi na nabavni strani trga dodatno zmanjšuje dejstvo, da bi ponudniki turističnih storitev zaradi takega povišanja cen morda umaknili vsebino iz GDS podjetja Worldspan ali pa bi uvedli dodatna plačila za potovalne agencije, ki uporabljajo Worldspan GDS.

(42)

Na kratko, poglobljena raziskava, ki jo je opravila Komisija, kaže, da ni dovolj dokazov za ugotovitev, da podjetje Worldspan zaračunava nižje cene kot njegovi konkurenti in da bi delovalo kot odpadnik pri oblikovanju cen. Zato Komisija v odločbi ugotavlja, da transakcija verjetno ne bo povzročila povišanja cen podjetja Worldspan.

(43)

Na prodajni strani trga bi se s transakcijo povečali tržni deleži (na več kot 40 %) v šestih državah članicah, in sicer močno. V teh šestih državah članicah so leta 2006 tržni deleži znašali od [40–50 %] do [70–80 %].

(44)

Velikost velikih skupnih tržnih deležev v teh šestih državah članicah bi lahko omogočila strankama, da po združitvi ravnata neodvisno od svojih konkurentov in uporabnikov ter izkoriščata svoj poslovni odnos s potovalnimi agencijami.

(45)

Vendar pa poglobljena raziskava kaže, da združitev ne bo omogočila združenima podjetjema, da uveljavljata tržno moč nad potovalnimi agencijami na nacionalnih trgih, kjer bodo zaradi transakcije skupni tržni deleži veliki.

(46)

Priglasitelj trdi, da je podjetje Galileo izgubilo velike tržne deleže v vseh državah članicah, v katerih je po navadi imelo pomemben delež, zaradi zgodovinskih vezi z nacionalnimi prevozniki.

(47)

Zmanjšanje tržnih deležev podjetja Galileo bi po besedah priglasitelja dokazalo, da njegov nadpovprečni tržni delež ne izraža tržne moči. Transakcija verjetno ne bo obrnila trenda upadanja tržnega deleža podjetja Galileo, zlasti ob upoštevanju obrobne vloge podjetja Worldspan na ravni EGS in njegove dokazane nezmožnosti izboljšanja tržnega položaja na trgu EGS v zadnjih letih.

(48)

Trend na področju tržnih deležev podjetja Galileo in obrobno vlogo, ki jo ima podjetje Worldspan na ravni EGS, je potrdila poglobljena raziskava.

(49)

Potovalne agencije so navadno neto prejemnice, ker so finančne spodbude, ki jih prejemajo od ponudnikov GDS, višje od naročnin, ki jih plačujejo ponudnikom GDS. Spodbujevalna plačila so se v zadnjih petih letih stalno povečevala, vključno v tistih državah članicah, v katerih imata stranki velike tržne deleže (nad 40 %). Poglobljena raziskava je pokazala, da so se v obdobju 2003/2006 prihodki potovalnih agencij na splošno povečevali, razvoj njihovih bruto marž pa je pozitiven.

(50)

Ta razvoj kaže pomen potovalnih agencij za ponudnike GDS in izraža splošno stališče sodelujočih v poglobljeni raziskavi, da je konkurenca med ponudniki GDS na prodajnem trgu močna.

(51)

Dodaten razlog, zakaj se cene s transakcijo na prodajnem trgu verjetno ne bodo povišale, je povezan z dejstvom, kot ga je potrdila poglobljena raziskava, da stroški prehoda niso nepremostljive ovire za prehod.

(52)

Čeprav je stroške prehoda težko količinsko opredeliti v smislu potrebnega časa in usposabljanja ter v finančnem smislu, je iz poglobljene raziskave mogoče izpeljati nekaj ugotovitev. Majhne potovalne agencije potrebujejo en teden ali več, da zamenjajo enega ponudnika GDS z drugim; potrebe po usposabljanju niso velike, zamenjava pa na njihovo produktivnost ne vpliva negativno. Velike potovalne agencije pa ocenjujejo, da potrebujejo za prehod približno 12 mesecev ob velikih finančnih stroških (več kot 1 milijon EUR). Večje so tudi potrebe v smislu usposabljanja. V nekaterih primerih (npr. zaradi tehničnih vidikov zamenjave) so lahko finančni stroški celo višji in potreben čas celo daljši.

(53)

Poglobljena raziskava je potrdila, da stroški prehoda so, pokazala pa je tudi, da v preteklosti niso preprečili pomembnih prehodov. V obdobju od leta 2003 do 2006 je več potovalnih agencij prešlo od podjetja Galileo k podjetju Amadeus. Poleg tega je podjetje Worldspan v tem obdobju izgubilo dva velika uporabnika, […] in […].

(54)

Tudi če stroški prehoda obstajajo, se ne zdi verjetno, da bi transakcija povzročila pomisleke glede konkurence zaradi velikih skupnih tržnih deležev strank na prodajnem trgu. To pa zaradi (i) negativnega razvoja skupnih tržnih deležev strank, (ii) močne konkurence med ponudniki GDS, celo na nacionalnih trgih, kjer imajo na prodajnih trgih velike tržne deleže, kar dokazuje povečanje spodbujevalnih plačil v zadnjih letih, plačanih potovalnim agencijam na teh nacionalnih trgih, in (iii) na splošno pozitivnih stališč potovalnih agencij do združitve, ki temeljijo na njihovem prepričanju, da bo združitev ustvarila močno nadomestno možnost podjetju Amadeus.

(55)

Komisija zato v odločbi ugotavlja, da združitev verjetno ne bo povzročila neusklajenih učinkov v zvezi s prodajnimi trgi.

(56)

Poleg tega je bila v poglobljeni raziskavi nadalje analizirana možnost usklajenih učinkov na nabavni in prodajni strani trga GDS.

(57)

Na splošno velja, da čim manj zapleteno in tem bolj stabilno je gospodarsko okolje, tem lažje družbe dosežejo skupni dogovor o pogojih usklajevanja. V tem smislu lahko spremenljivo povpraševanje, precejšnja notranja rast nekaterih podjetij na trgu ali pogost vstop novih podjetij kažejo, da stanje ni dovolj stabilno, da bi bilo usklajevanje verjetno.

(58)

Čeprav v zadnjih petih letih ni bilo nobenega pomembnega vstopa na trg GDS, razvoj tržnega deleža v zadnjih petih letih potrjuje, da se je gospodarsko okolje, v katerem ponudniki GDS konkurirajo v EEA, precej spremenilo.

(59)

Poleg tega je treba rast kanalov „supplier.com“ v zadnjih petih letih upoštevati kot destabilizirajoči dejavnik pri doseganju pogojev usklajevanja na trgu GDS. Raziskava trga je potrdila tudi, da večina letalskih prevoznikov predvideva nadaljnjo rast svojih neposrednih prodaj prek kanalov „supplier.com“. Za družbe za izposojo avtomobilov in hotele pomeni distribucija vsebine potovanj prek GDS razmeroma majhen del njihovih rezervacij.

(60)

Tudi če zgornje okoliščine ne izključijo popolnoma možnosti, da preostali trije ponudniki GDS na nabavnem trgu dosežejo pogoje usklajevanja, Komisija v odločbi ugotavlja, bi te okoliščine otežile tako usklajevanje in zato do usklajevanja verjetno ne bi prišlo.

(61)

Samo verjetna grožnja takojšnih in zadostnih prisilnih ukrepov odvrača družbe od odstopanja od pogojev usklajevanja. To zahteva zadostno preglednost trgov, ki družbam, ki se usklajujejo, omogoča, da ustrezno spremljajo, ali družbe odstopajo.

(62)

Čeprav so storitve, ki jih ponuja ponudnik GDS, homogene, so cenovne strukture in ponudbe proizvodov vseh ponudnikov GDS kompleksne. Ponudniki GDS v EGP trenutno uporabljajo različne vrste pogodb vzporedno, to so standardne pogodbe o sodelujočem prevozniku in pogodbe o polni vsebini, ki jih včasih dopolnjujejo pogodbe o možnosti vključitve („opt-in“). Zaradi razlik v cenovnih strukturah in ponudbah proizvodov ter raznolikosti cenovnih struktur in ponudb proizvodov v teh pogodbah je trajnostno usklajevanje neizvedljivo. Preglednost trga, ki ostaja, še naprej zmanjšuje dejstvo, da ponudniki GDS redno spreminjajo ponudbe proizvodov in cenovne strukture.

(63)

Čeprav bi bilo iz raziskave trga razvidno, da je struktura pogodb med globalnimi distribucijskimi sistemi ter družbami za izposojo avtomobilov in hoteli manj kompleksna, pogodbe še vedno ne bi zagotovile take stopnje preglednosti, da bi bilo usklajevanje izvedljivo.

(64)

Številni sodelujoči v raziskavi trga so opozorili na obstoj tako imenovanih klavzul „držav z največjimi ugodnostmi“ v njihovih pogodbah s ponudniki GDS. Uporaba teh klavzul lahko poveča preglednost cen. Vendar je raziskava trga potrdila, da so klavzule držav z največjimi ugodnostmi večinoma v zvezi z obvezo ponudnikov turističnih storitev, da zagotovijo enakost vsebine GDS, in zato samo izražajo obveze iz kodeksa ravnanja.

(65)

Glede na značilnosti upoštevnih trgov in zlasti omejene stopnje preglednosti Komisija v odločbi meni, da bi preostali trije ponudniki GDS težko učinkovito spremljali odstopanja od usklajenega ravnanja.

(66)

Usklajevanje ni trajnostno, če niso posledice odstopanja dovolj resne, da prepričajo podjetja, ki se usklajujejo, da je v njihovo korist, če se držijo pogojev usklajevanja.

(67)

Takojšnji povračilni ukrep v taki obliki, da ponudniki GDS, ki se usklajujejo, zmanjšajo pristojbine, ki jih zaračunavajo ponudniki turističnih storitev, ne bi bil učinkovit povračilni ukrep proti ponudnikom GDS, ki odstopajo od usklajevanja, ker ne bi spodbudil prehoda ponudnikov turističnih storitev k drugemu ponudniku GDS, ker ponudniki turističnih storitev potrebujejo storitve vseh štirih ponudnikov GDS.

(68)

Stvarnejši povračilni ukrep bi bil, da ponudnik GDS ponudi nekaterim pomembnim potovalnim agencijam, ki uporabljajo storitve ponudnika GDS, ki odstopa od usklajevanja, večja spodbujevalna ali neposredna pavšalna plačila ter tako spodbudi prehod od ponudnika GDS, ki odstopa od usklajevanja, k drugemu ponudniku GDS. Čeprav bi bili taki ukrepi možni, bi to bila draga strategija, ker morajo biti spodbujevalna plačila, ki se ponudijo potovalnim agencijam, dovolj velika, da spodbudijo potovalne agencije k zamenjavi ponudnika GDS.

(69)

Komisija zato v odločbi ugotavlja, da povračilni ukrep v obliki povečanih spodbujevalnih plačil potovalnim agencijam ne more biti izključen sam po sebi.

(70)

Da bi bilo usklajevanje uspešno, dejanja družb, ki ne sodelujejo v usklajevanju, in potencialnih konkurentov ter uporabnikov ne smejo imeti možnosti ogrožati pričakovani rezultat usklajevanja.

(71)

V tem primeru bi bile na trgu pomembne konkurenčne ovire, ki bi destabilizirale vsak poskus usklajevanja. Te ovire bi izvirale zlasti iz možnosti ponudnikov turističnih storitev, da pridržijo vsebino in jo dajo na voljo samo prek neposrednega distribucijskega kanala, kot je „supplier.com“. Poleg tega bi lahko usklajevanje, ki vodi k povišanju cen, spodbudilo ponudnike turističnih storitev v EGP, da vložijo več v razvoj nadomestnih možnosti za elektronske distribucijske sisteme, kot so novi konkurenti GDS in neposredne povezave.

(72)

Glede na okoliščine, opisane zgoraj, in dejstvo, da merila, ki morajo biti izpolnjena kot dokaz, da so usklajeni učinki kumulativni, združitev verjetno ne bo povzročila usklajenih učinkov na trgu EU za dobavo storitev GDS ponudnikom turističnih storitev.

(73)

Vprašanje usklajevanja lahko načeloma zadeva tudi prodajni trg, ki obsega razmerje med ponudniki GDS in potovalnimi agencijami. Za prodajni trg v EGS so značilne velike razlike v tržnih deležih med štirimi ponudniki GDS po državah.

(74)

Konkurenca med ponudniki GDS na prodajnem trgu je močna in ne kaže znakov usklajenega ravnanja. V zadnjih […] letih sta podjetji Galileo in Worldspan izgubili […] tržnih deležev na račun podjetja Amadeus. Poleg tega raziskava trga potrjuje, da je konkurenca med ponudniki GDS za pogodbe s potovalnimi agencijami trenutno močna; to je dejstvo, ki ga izraža povečanje spodbujevalnih plačil ponudnikov GDS potovalnim agencijam v zadnjih petih letih.

(75)

Navedeno kaže, da so tržni položaji podjetij, ki se združujeta, na večini prodajnih trgov razmeroma nestabilni, kar pomeni okoliščine, ki bi lahko otežile dosego dogovora o pogojih usklajevanja.

(76)

Pogoji pogodb potovalnih agencij navadno niso pregledni, ker so predmet posameznih pogajanj med potovalnimi agencijami in ponudniki GDS. Ponudniki GDS nimajo vpogleda v kompleksne pogoje, ki jih ponujajo konkurenčni ponudniki GDS. Čeprav lahko obstaja neka preglednost cen zaradi možne izmenjave informacij med potovalnimi agencijami in ponudniki GDS v okviru pogajanj o pogodbah, bi dejstvo, da o večini pogodb potekajo individualna pogajanja, zelo omejilo stopnjo preglednosti, ki je lahko posledica tega. Možnosti uspešnega spremljanja usklajenega ravnanja bi bile zato omejene, ker bi bilo treba spremljati ravni vsebine, funkcij, storitev, finančne pomoči, nagrad in drugih pogojev, ki jih posamezen ponudnik GDS ponudi posameznim potovalnim agencijam.

(77)

Ob upoštevanju omejene stopnje preglednosti na prodajni strani trga Komisija v odločbi ugotavlja, da bi preostali trije ponudniki GDS težko spremljali odstopanja od usklajenega ravnanja.

(78)

Odvračilni mehanizmi, ki se lahko uporabijo, so pravzaprav enaki mehanizmom, ki so bili obravnavani v zvezi z nabavnim trgom.

(79)

Pri usklajenem ravnanju potovalne agencije nimajo na voljo veliko nadomestnih možnosti, na katere se lahko obrnejo. Uporaba kanalov „supplier.com“ je za potovalne agencije preveč obremenilna, druge nadomestne možnosti za GDS pa trenutno v EGP niso dovolj dobro razvite, da bi predstavljale ustrezne nadomestke.

(80)

Ob upoštevanju dejstva, da morajo biti za dokaz, da so usklajeni učinki kumulativni, izpolnjena merila, Komisija v odločbi ugotavlja, da tudi na prodajni strani trga združitev verjetno ne bo povzročila usklajenih učinkov.

(81)

Komisija v odločbi ugotavlja, da predlagana koncentracija ne bo povzročila nobenih pomislekov glede konkurence, zaradi katerih bi bila učinkovita konkurenca na skupnem trgu ali na njegovem večjem delu močno ovirana. Zato namerava Komisija razglasiti koncentracijo za združljivo s skupnim trgom in Sporazumom EGP, v skladu s členom 8(1) Uredbe o združitvah in členom 57 Sporazuma EGP.

1.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 314/29

(1)

Odločba 90/424/EGS določa postopke, ki urejajo finančni prispevek Skupnosti za programe za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz.

(2)

Poleg tega člen 24(1) Odločbe 90/424/EGS določa, da je treba uvesti finančni ukrep Skupnosti za povrnitev stroškov, ki so jih države članice imele s financiranjem nacionalnih programov za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz iz navedene odločbe.

(3)

Odločba Sveta 2006/965/ES z dne 19. decembra 2006 o spremembi Odločbe 90/424/EGS o odhodkih na področju veterine (2) je člen 24 k navedeni odločbi nadomestila z novo določbo. Odločba 2006/965/ES je s prehodnimi ukrepi določila, da bi se financiranje programov za enzootske goveje levkoze in za bolezen Aujeszkega lahko nadaljevalo do 31. decembra 2010.

(4)

Odločba Sveta 90/638/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi meril Skupnosti za izkoreninjenje in spremljanje nekaterih živalskih bolezni (3) določa, da morajo programi, ki jih predložijo države članice, da bi bili odobreni v skladu z ukrepi iz člena 24(1) Odločbe 90/424/EGS, izpolnjevati merila iz prilog k Odločbi 90/638/EGS.

(5)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (4) predvideva letne programe držav članic za spremljanje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri govedu, ovcah in kozah.

(6)

Direktiva sveta 2005/94/ES (5) o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence prav tako določa izvajanje programov držav članic za spremljanje v zvezi s perutnino in prostoživečimi pticami, da bi prispevala, med drugim, na podlagi redno posodobljenih ocen tveganja, k poznavanju nevarnosti, prostoživečih ptic v zvezi s katerim koli virusom influence aviarnega izvora pri pticah. Odobriti je treba tudi te letne programe za spremljanje in njihovo financiranje.

(7)

Nekatere države članice so Komisiji predložile letne programe za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje bolezni živali, programov pregledov, namenjenih preprečevanju zoonoz ter letnih programov spremljanja za izkoreninjenje in spremljanje nekaterih oblik TSE, za katere želijo prejeti finančni prispevek Skupnosti.

(8)

Nekatere države članice so Komisiji predložile večletne programe za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje bolezni živali, za katere želijo prejeti finančni prispevek Skupnosti. Prevzem obveznosti za odhodke večletnih programov je sprejet v skladu s členom 76(3) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št 1605/2002 z 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (6). Za večletne programe se prva proračunska obveznost prevzame po njihovi odobritvi. Komisija prevzame vse naslednje obveznosti na podlagi sklepa o odobritvi prispevka, navedenega v členu 24(5) Odločbe 90/424/EGS.

(9)

Komisija letne in večletne programe, ki so jih predložile države članice ocenila je z veterinarskega in finančnega vidika. Ugotovljeno je bilo, da so navedeni programi skladni z ustrezno veterinarsko zakonodajo Skupnosti in zlasti z merili iz Odločbe 90/638/EGS.

(10)

Zaradi pomembnosti navedenih programov za doseganje ciljev Skupnosti na področju zdravja živali in javnega zdravja ter obvezne uporabe programov v vseh državah članicah v primeru TSE in aviarne influence, je primerno, da se za povrnitev stroškov, nastalih v zadevnih državah članicah, za ukrepe iz te odločbe določi ustrezni prispevek Skupnosti, do najvišjega zneska za vsak program.

(11)

Za boljše upravljanje, učinkovitejšo uporabo sredstev Skupnosti in večjo transparentnost je treba za vsak program, če je primerno, določiti največje zneske za povračilo državam članicam za nekatere stroške, kot so testi, ki jih uporabljajo države članice, in nadomestila lastnikom za izgube zaradi zakola ali izločanja živali.

(12)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (7) je treba programe za izkoreninjenje in nadzor bolezni živali financirati v okviru jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada. Za finančni nadzor je treba uporabiti člene 9, 36 in 37 navedene uredbe.

(13)

Finančni prispevek Skupnosti je treba dodeliti pod pogojem, da so načrtovani ukrepi izvedeni učinkovito in da pristojni organi predložijo vse potrebne podatke v rokih, navedenih v tej odločbi. Zlasti se zdi primerno, zahtevati pogostejše vmesno tehnično poročanje, da se oceni učinkovitosti izvajanja odobrenih programov.

(14)

Zaradi upravne učinkovitosti morajo biti vsi izdatki, predloženi za finančni prispevek Skupnosti, izraženi v eurih. V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 je menjalni tečaj za izdatke v valuti, ki ni euro, tisti, ki ga Evropska centralna banka določi pred prvim dnem v mesecu, v katerem zadevna država članica predloži zahtevek.

(15)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

1 200 000 EUR za Irsko;

(b)

4 400 000 EUR za Španijo;

(c)

2 100 000 EUR za Italijo;

(d)

153 000 EUR za Ciper;

(e)

1 900 000 EUR za Portugalsko;

(f)

1 200 000 EUR za Združeno Kraljestvo.

(a)

za rose bengalov test

0,2 EUR na test;

(b)

za SAT test

0,2 EUR na test;

(c)

za test reakcije vezanega komplementa

0,4 EUR na test;

(d)

za test ELISA

1 EUR na test.

(a)

24 000 EUR za Estonijo;

(b)

6 100 000 EUR za Španijo;

(c)

2 700 000 EUR za Italijo;

(d)

1 100 000 EUR za Poljsko;

(e)

347 000 EUR za Portugalsko;

(a)

za tuberkulinski test

1 EUR na test;

(b)

za gama-interferonski test

5 EUR na test.

(a)

5 600 000 EUR za Španijo;

(b)

2 800 000 EUR za Italijo;

(c)

93 000 EUR za Ciper;

(d)

1 100 000 EUR za Portugalsko.

(a)

za rose bengalov test

0,2 EUR na test;

(b)

za test reakcije vezanega komplementa

0,4 EUR na test;

(a)

377 000 EUR za Belgijo;

(b)

5 400 EUR za Bolgarijo;

(c)

3 100 000 EUR za Nemčijo;

(d)

100 000 EUR za Grčijo;

(e)

4 100 000 EUR za Španijo;

(f)

351 000 EUR za Francijo;

(g)

1 300 000 EUR za Italijo;

(h)

70 000 EUR za Luksemburg;

(i)

527 000 EUR za Nizozemsko;

(j)

245 000 EUR za Avstrijo;

(k)

1 004 000 EUR za Portugalsko;

(l)

43 000 EUR za Romunijo;

(m)

61 000 EUR za Slovenijo.

(a)

550 000 EUR za Belgijo;

(b)

10 000 EUR za Bolgarijo;

(c)

200 000 EUR za Češko;

(d)

75 000 EUR za Dansko;

(e)

600 000 EUR za Nemčijo;

(f)

120 000 EUR za Irsko;

(g)

150 000 EUR za Grčijo;

(h)

800 000 EUR za Španijo;

(i)

500 000 EUR za Francijo;

(j)

470 000 EUR za Italijo;

(k)

45 000 EUR za Ciper;

(l)

60 000 EUR za Latvijo;

(m)

400 000 EUR za Madžarsko;

(n)

1 300 000 EUR za Nizozemsko;

(o)

50 000 EUR za Avstrijo;

(p)

2 000 000 EUR za Poljsko;

(q)

600 000 EUR za Portugalsko;

(r)

400 000 EUR za Romunijo;

(s)

275 000 EUR za Slovaško.

(a)

za bakteriološki test (gojenje)

5,0 EUR na test;

(b)

za nakup enega odmerka cepiva

0,05 EUR na odmerek;

(c)

za serotipizacijo ustreznih izolatov Salmonellle spp.

20,0 EUR na test.

(a)

750 000 EUR za Belgijo;

(b)

20 000 EUR za Bolgarijo;

(c)

1 000 000 EUR za Češko;

(d)

2 000 000 EUR za Nemčijo;

(e)

20 000 EUR za Estonijo;

(f)

500 000 EUR za Grčijo;

(g)

3 500 000 EUR za Španijo;

(h)

2 500 000 EUR za Francijo;

(i)

1 000 000 EUR za Italijo;

(j)

80 000 EUR za Ciper;

(k)

300 000 EUR za Latvijo;

(l)

10 000 EUR za Luksemburg;

(m)

2 000 000 EUR za Madžarsko;

(n)

2 000 000 EUR za Nizozemsko;

(o)

1 000 000 EUR za Avstrijo;

(p)

2 000 000 EUR za Poljsko;

(q)

1 000 000 EUR za Portugalsko;

(r)

500 000 EUR za Romunijo;

(s)

1 000 000 EUR za Slovaško;

(t)

80 000 EUR za Združeno Kraljestvo.

(a)

za bakteriološki test (gojenje)

5,0 EUR na test;

(b)

za nakup enega odmerka cepiva

0,05 EUR na odmerek;

(c)

za serotipizacijo ustreznih izolatov Salmonellle spp.

20,0 EUR na test.

(a)

klasične prašičje kuge, ki so jih predložile Bolgarija, Nemčija, Francija, Luksemburg, Romunija, Slovenija in Slovaška, se s to odločbo odobrijo za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008.

(b)

klasične prašičje kuge in afriške prašičje kuge, ki jih predložila Italija, se s to odločbo odobrijo za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008.

(a)

400 000 EUR za Bolgarijo;

(b)

1 000 000 EUR za Nemčijo;

(c)

650 000 EUR za Francijo;

(d)

100 000 EUR za Italijo;

(e)

15 000 EUR za Luksemburg;

(f)

2 500 000 EUR za Romunijo;

(g)

4 000 EUR za Slovenijo;

(h)

525 000 EUR za Slovaško.

(a)

127 000 EUR za Belgijo;

(b)

76 000 EUR za Bolgarijo;

(c)

65 000 EUR za Češko;

(d)

202 000 EUR za Dansko;

(e)

580 000 EUR za Nemčijo;

(f)

8 000 EUR za Estonijo;

(g)

58 000 EUR za Irsko;

(h)

72 000 EUR za Grčijo;

(i)

306 000 EUR za Španijo;

(j)

155 000 EUR za Francijo;

(k)

380 000 EUR za Italijo;

(l)

15 000 EUR za Ciper;

(m)

33 000 EUR za Latvijo;

(n)

43 000 EUR za Litvo;

(o)

12 000 EUR za Luksemburg;

(p)

184 000 EUR za Madžarsko;

(q)

444 000 EUR za Nizozemsko;

(r)

55 000 EUR za Avstrijo;

(s)

81 000 EUR za Poljsko;

(t)

165 000 EUR za Portugalsko;

(u)

465 000 EUR za Romunijo;

(v)

4 300 EUR za Slovenijo;

(w)

50 000 EUR za Slovaško;

(x)

35 000 EUR za Finsko,

(y)

290 000 EUR za Švedsko,

(z)

400 000 EUR za Združeno Kraljestvo.

(a)

test ELISA

1 EUR na test;

(b)

imunodifuzijski agar-gel test:

1,2 EUR na test;

(c)

HI test za H5/H7:

12 EUR na test;

(d)

test izolacije virusa:

30 EUR na test;

(e)

test PCR

15 EUR na test;

(f)

vzorčenje prostoživečih ptic

20 EUR na ptico.

(a)

1 950 000 EUR za Belgijo;

(b)

850 000 EUR za Bolgarijo;

(c)

950 000 EUR za Češko;

(d)

1 600 000 EUR za Dansko;

(e)

9 500 000 EUR za Nemčijo;

(f)

250 000 EUR za Estonijo;

(g)

5 000 000 EUR za Irsko;

(h)

950 000 EUR za Grčijo;

(i)

4 700 000 EUR za Španijo;

(j)

14 750 000 EUR za Francijo;

(k)

3 050 000 EUR za Italijo;

(l)

250 000 EUR za Ciper;

(m)

300 000 EUR za Latvijo;

(n)

550 000 EUR za Litvo;

(o)

150 000 EUR za Luksemburg;

(p)

700 000 EUR za Madžarsko;

(q)

37 000 EUR za Malto;

(r)

3 150 000 EUR za Nizozemsko;

(s)

1 250 000 EUR za Avstrijo;

(t)

3 250 000 EUR za Poljsko;

(u)

1 250 000 EUR za Portugalsko;

(v)

7 500 EUR za Romunijo;

(w)

20 000 EUR za Slovenijo;

(x)

750 000 EUR za Slovaško;

(y)

650 000 EUR za Finsko,

(z)

1 150 000 EUR za Švedsko;

(za)

5 300 000 EUR za Združeno Kraljestvo.

(a)

5 EUR na test, za preiskave pri govedu iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001;

(b)

30 EUR na test, za preiskave pri ovcah in kozah iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001;

(c)

50 EUR na test, za preiskave pri jelenih iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001;

(d)

175 EUR na test, za primarne molekularne diskriminacijske preiskave iz točke 3.2(c)(i) poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(a)

50 000 EUR za Belgijo;

(b)

50 000 EUR za Bolgarijo;

(c)

150 000 EUR za Češko;

(d)

50 000 EUR za Dansko;

(e)

145 000 EUR za Nemčijo;

(f)

50 000 EUR za Estonijo;

(g)

430 000 EUR za Irsko;

(h)

50 000 EUR za Grčijo;

(i)

500 000 EUR za Španijo;

(j)

100 000 EUR za Francijo;

(k)

150 000 EUR za Italijo;

(l)

50 000 EUR za Luksemburg;

(m)

50 000 EUR za Nizozemsko;

(n)

50 000 EUR za Avstrijo;

(o)

100 000 EUR za Poljsko;

(p)

232 000 EUR za Portugalsko;

(q)

1 000 EUR za Slovenijo;

(r)

125 000 EUR za Slovaško;

(s)

25 000 EUR za Finsko;

(t)

176 000 EUR za Združeno Kraljestvo.

(a)

66 000 EUR za Belgijo;

(b)

26 000 EUR za Bolgarijo;

(c)

88 000 EUR za Češko;

(d)

204 000 EUR za Dansko;

(e)

1 000 000 EUR za Nemčijo;

(f)

12 100 EUR za Estonijo;

(g)

550 000 EUR za Irsko;

(h)

700 000 EUR za Grčijo;

(i)

3 800 000 EUR za Španijo;

(j)

3 000 000 EUR za Francijo;

(k)

1 500 000 EUR za Italijo;

(l)

1 100 000 EUR za Ciper;

(m)

1 100 EUR za Latvijo;

(n)

3 000 EUR za Litvo;

(o)

27 000 EUR za Luksemburg;

(p)

343 000 EUR za Madžarsko;

(q)

258 000 EUR za Nizozemsko;

(r)

26 000 EUR za Avstrijo;

(s)

35 000 EUR za Portugalsko;

(t)

881 000 EUR za Romunijo;

(u)

6 100 EUR za Slovenijo;

(v)

302 000 EUR za Slovaško;

(w)

201 000 EUR za Finsko,

(x)

4 000 000 EUR za Združeno Kraljestvo.

(a)

700 000 EUR za Bolgarijo;

(b)

700 000 EUR za Litvo;

(c)

1 500 000 EUR za Madžarsko;

(d)

290 000 EUR za Avstrijo;

(e)

3 900 000 EUR za Poljsko;

(f)

2 500 000 EUR za Romunijo;

(g)

575 000 EUR za Slovaško.

(a)

za test ELISA

8 EUR na test;

(b)

za test ugotavljanja tetraciklina v kosti

8 EUR na test.

(a)

15 000 EUR za Estonijo;

(b)

200 000 EUR za Litvo;

(c)

800 000 EUR za Poljsko.

(a)

za test ELISA

0,5 EUR na test;

(b)

za imunodifuzijski agar-gel test

0,5 EUR na test.

(a)

450 000 EUR za Španijo;

(b)

60 000 EUR za Madžarsko;

(c)

5 000 000 EUR za Poljsko.

(a)

1. januarja 2008 do 31. decembra 2009 za Češko in Nemčijo;

(b)

1. januarja 2008 do 31. decembra 2010 za Latvijo in Finsko;

(c)

1. januarja 2008 do 31. decembra 2011 za Estonijo;

(d)

1. januarja 2008 do 31. decembra 2012 za Slovenijo.

(a)

za test ELISA

8 EUR na test;

(b)

za test ugotavljanja tetraciklina v kosti

8 EUR na test.

(a)

1 000 000 EUR za Češko;

(b)

800 000 EUR za Nemčijo;

(c)

4 750 000 EUR za Estonijo;

(d)

3 700 000 EUR za Latvijo;

(e)

1 750 000 EUR za Slovenijo;

(f)

300 000 EUR za Finsko,

(a)

500 000 EUR za Češko;

(b)

475 000 EUR za Nemčijo;

(c)

1 000 000 EUR za Estonijo;

(d)

1 200 000 EUR za Latvijo;

(e)

35 000 EUR za Slovenijo;

(f)

100 000 EUR za Finsko,

(a)

za test ELISA

0,5 EUR na test;

(b)

za imunodifuzijski agar-gel test

0,5 EUR na test.

(a)

2 000 000 EUR za Italijo;

(b)

170 000 EUR za Latvijo;

(c)

1 000 000 EUR za Portugalsko.

(a)

400 000 EUR za Italijo;

(b)

60 000 EUR za Latvijo;

(c)

300 000 EUR za Portugalsko.

(a)

za govedo, največ do

375 EUR na žival;

(b)

za ovce in koze, največ do

50 EUR na žival;

(c)

za starševske ptice Gallus gallus, največ do

3,5 EUR na ptico;

(d)

za nesnice Gallus gallus, največ do

1,5 EUR na ptico.

(a)

izvedejo programe v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Skupnosti, vključno s predpisi o konkurenci in oddajo javnih naročil;

(b)

najkasneje do 1. januarja 2008 uvedejo zakone, predpise in upravne določbe, potrebne za izvajanje programov iz členov 1 do 18.;

(c)

Komisiji najkasneje do 1. junija 2008 posredujejo vmesna tehnična in finančna poročila za programe iz členov 1 do 18, v skladu s členom 24(7)(a) Odločbe 90/424/EGS;

(d)

za programe iz člena 9 poročajo Komisiji o pozitivnih in negativnih rezultatih preiskav, odkritih med njihovim spremljanjem perutnine ter prostoživečih ptic; poročilo pošljejo preko spletnega sistema Komisije vsake tri mesece v roku štirih tednov po koncu meseca, ki ga zajema poročilo;

(e)

za programe iz členov 10 do 12 vsak mesec pošljejo Komisiji poročilo o rezultatih programa spremljanja TSE in sicer v štirih tednih po koncu meseca, ki ga zajema poročilo;

(f)

za programe iz členov 1 do 18 pošljejo Komisiji najkasneje do 30. aprila 2009 zaključno poročilo o tehnični izvedbi programa z dokazom, ki utemeljuje stroške, ki jih je plačala država članica, in rezultate, dosežene med obdobjem od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008, v skladu s členom 24(7)(b) Odločbe 90/424/EGS;

(g)

učinkovito izvajajo programe iz členov 1 do 18;

(h)

za programe iz členov 1 do 18 ne predložijo nadaljnjih zahtev za druge prispevke Skupnosti za te ukrepe in takih zahtev niso predložile predhodno.