27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 283/1

(1)

Komisija lahko zaradi ohranitve strukturnega ravnovesja trga odloči, da se sladkor s trga umakne. V primeru preventivnega umika je treba omejiti obseg obveznosti iz člena 6(5) Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 (1), da se prepreči, da bi morala podjetja za proizvodnjo sladkorja plačati minimalno ceno za količino sladkorne pese, ki ustreza njihovi celotni kvoti, vključno s proizvedeno količino, ki lahko presega prag umika.

(2)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 mora Komisija do konca februarja 2010 sprejeti odločitev glede linearnega zmanjšanja nacionalnih in regionalnih kvot, da se te kvote prilagodijo na trajnostno raven po izteku sheme za prestrukturiranje, vzpostavljene z Uredbo Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti (2).

Da bi spodbudili večjo udeležbo v tej shemi prestrukturiranja, je treba zmanjšati odstotek iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 in pri tem upoštevati celotno opustitev kvote na državo članico v okviru sheme za prestrukturiranje ter ta odstotek prilagoditi za vsako podjetje glede na njegova prizadevanja za prestrukturiranje.

(3)

Za najbolj oddaljene regije iz člena 299(2) Pogodbe se Uredba (ES) št. 320/2006 ne uporablja. Te regije bi morale biti zato izvzete iz dokončnega zmanjšanja kvot, s katerim lahko Komisija prilagodi kvote po izteku sheme za prestrukturiranje.

(4)

Člen 4a Uredbe (ES) št. 320/2006 pridelovalcem sladkorne pese in trsa, namenjenih kvotni proizvodnji, omogoča, da predložijo neposredno prošnjo za pomoč za prestrukturiranje, če prenehajo dobavljati sladkor podjetjem, s katerimi so imeli sklenjene dobavne pogodbe v predhodnem tržnem letu. Države članice morajo potem, ko ugodijo takšnim prošnjam, zmanjšati kvote zadevnih podjetij do največ 10 %, kot je to določeno v drugi alinei člena 11(1) Uredbe (ES) št. 318/2006. Zato je treba ta člen spremeniti, da se omogoči dokončno zmanjšanje kvot, ki so dodeljene podjetjem.

(5)

Dobro upravljanje sladkorja v javnih intervencijskih skladiščih pomeni, da bi bilo treba sladkor na trgu ponovno prodati, takoj ko bi to dopuščala tržna gibanja, s čimer bi se preprečilo dolgo skladiščenje, povezano s tveganjem poslabšanja kakovosti. Ustrezno bi bilo dopustiti možnost, da se sladkor ponovno proda kot industrijski sladkor.

(6)

Člen 19 Uredbe (ES) št. 318/2006 omogoča umik sladkorja s trga, če je to potrebno za ohranitev strukturnega ravnovesja trga na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni. Uporaba tega ukrepa trenutno temelji na odstotku, ki je skupen vsem državam članicam in se uporablja za vso proizvodnjo v okviru kvote. Nedavna izkušnja je pokazala, da ima lahko takšna linearna uporaba nasprotni učinek, saj spodbuja proizvajalce, da proizvajajo več od svojih pogodbenih potreb, in sicer kot previdnostni ukrep zoper morebitno obvezno skladiščenje umaknjenih količin.

Zato je treba instrument umika prilagoditi tako, da se linearni odstotek nadomesti s pragom, ki se določi z uporabo koeficienta za kvote, dodeljene vsakemu podjetju, pri čemer je treba umakniti količine, proizvedene v okviru kvote, ki presegajo njegovo vrednost. Na ta način bi se podjetja lahko izognila posledicam umika s prilagoditvijo proizvodnje, da ta ne preseže praga.

(7)

Velja, da bo cilj umika lažje doseči, če se lahko koeficient umika preventivno določi do sredine marca predhodnega tržnega leta, saj bo to pridelovalcem sladkorne pese omogočilo, da prilagodijo setev načrtu bilance stanja. Uredba (ES) št. 320/2006 odpira možnost opuščanja kvot proti plačilu pomoči za prestrukturiranje v dveh fazah. Delež kvot, ki se lahko v drugi fazi opusti, se ne more upoštevati pri določanju koeficienta preventivnega umika za tržno leto 2008/2009, saj bodo ustrezne številke znane šele po 16. marcu 2008, roku za določitev koeficienta. Zato bi bilo treba pojasniti, da se mora koeficient uporabljati za kvote, ki so takrat še na voljo.

(8)

Da se upoštevajo posodobljeni tržni podatki o proizvodnji, bi bilo treba zagotoviti, da se preventivni koeficient umika, določen marca, po potrebi prilagodi za zadevno tržno leto.

(9)

Člen 19(3) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da je treba umaknjene količine, ki se ne tržijo kot industrijski sladkor ali izoglukoza, obravnavati kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto. To pravilo bi lahko pomenilo, da podjetja, ki želijo sodelovati v shemi za prestrukturiranje v tržnih letih 2008/2009 in 2009/2010, ne morejo v celoti uživati ugodnosti iz te sheme. Da se prepreči oviranje prestrukturiranja sektorja sladkorja, je treba na zahtevo podjetja zagotoviti izjeme pri umiku v tržnem letu 2007/2008 ali pri morebitnem umiku v tržnem letu 2008/2009 za tista podjetja, ki so v tržnem letu zadevnega umika uspešno zaprosila za pomoč za prestrukturiranje v skladu z Uredbo (ES) št. 320/2006 in bodo posledično opustila svojo celotno kvoto v naslednjem tržnem letu.

(10)

Da se spodbudi večja udeležba v shemi za prestrukturiranje, se zdi primerno predvideti povečanje koeficienta v zvezi s celotno opustitvijo kvote na državo članico v skladu s shemo za prestrukturiranje.

(11)

Uvozna dovoljenja v skladu z nekaterimi preferencialnimi ureditvami je treba izdati le stalnim rafinerijam v mejah tradicionalne potrebe po dobavi iz člena 29 Uredbe (ES) št. 318/2006. Ta posebna pravica se ne bi smela zmanjšati zaradi uporabe umika, saj rafinerije nimajo enakih možnosti za prilagoditev proizvodnje pragu umika, kot jih imajo proizvajalci sladkorja.

(12)

Člen 6 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa pravila, ki se uporabljajo za panožne sporazume. V skladu z odstavkom 6 tega člena lahko panožni sporazumi odstopajo od nekaterih navedenih pravil. Zagotoviti je treba, da lahko podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki niso podpisala predsetvenih pogodb za količino, enako njihovemu kvotnemu sladkorju, odstopajo od obveznosti plačila minimalne cene za vso sladkorno peso, predelano v sladkor, kakor je bilo zagotovljeno do začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 318/2006.

(13)

Člen 10(1) Uredbe (ES) št. 318/2006 zagotavlja letno prilagoditev nacionalnih in regionalnih kvot iz Priloge III k navedeni uredbi zaradi uporabe različnih mehanizmov, s katerimi se kvote, dodeljene posameznim podjetjem, povečajo ali zmanjšajo. Člen 10(1) Uredbe (ES) št. 318/2006 se sklicuje tudi na člena 14 in 19 navedene uredbe, ki zadevata prenos presežnega sladkorja in umik sladkorja s trga. Vendar uporaba teh členov ne povzroča niti povečanja niti zmanjšanja kvote. Zadevno sklicevanje bi bilo zato treba črtati.

(14)

Uredbo (ES) št. 318/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

V tej uredbi bi bilo treba upoštevati, da je bila celotna kvota za proizvodnjo inulinskega sirupa opuščena v tržnem letu 2006/2007 v skladu s shemo za prestrukturiranje, ki je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 320/2006 –

1.

v členu 6 se odstavka 5 in 6 nadomestita z naslednjim:

„5.   Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki pred setvijo niso podpisala dobavnih pogodb po minimalni ceni za kvotno sladkorno peso za količino sladkorne pese, ki ustreza sladkorju, za katerega razpolagajo s kvoto, po potrebi prilagojeno glede na koeficient preventivnega umika, določen v skladu s prvim pododstavkom člena 19(2), plačajo za vso sladkorno peso, ki jo predelajo v sladkor, vsaj minimalno ceno za kvotno sladkorno peso.

6.   Panožni sporazumi lahko odstopajo od odstavkov 3, 4 in 5, če se s tem strinja zadevna država članica.“;

2.

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Upravljanje kvot

1.   V skladu s postopkom iz člena 39(2) se kvote iz Priloge III te uredbe za tržno leto 2008/2009 prilagodijo do 30. aprila 2008, za tržni leti 2009/2010 in 2010/2011 pa do konca februarja 2009 oziroma 2010. Prilagoditve izhajajo iz uporabe členov 8 in 9 te uredbe, odstavka 2 tega člena ter člena 3 in člena 4a(4) Uredbe (ES) št. 320/2006.

2.   Ob upoštevanju rezultatov sheme za prestrukturiranje iz Uredbe (ES) št. 320/2006 Komisija najpozneje do konca februarja 2010 v skladu s postopkom iz člena 39(2) te uredbe določi skupni odstotek, potreben za zmanjšanje obstoječih kvot za sladkor in izoglukozo na državo članico ali regijo, da bi se izognili neravnovesju na trgu v tržnih letih od tržnega leta 2010/2011 naprej. Države članice ustrezno prilagodijo kvoto za vsako podjetje.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se za države članice, za katere je bila nacionalna kvota zmanjšana zaradi opustitve kvote v skladu s členom 3 in členom 4a(4) Uredbe (ES) št. 320/2006, odstotek določi v skladu s postopkom iz člena 39(2) te uredbe ob uporabi Priloge VIII k tej uredbi. Te države članice za vsako podjetje na svojem ozemlju, ki razpolaga s kvoto, prilagodijo odstotek v skladu s Prilogo IX k tej Uredbi.

Prvi in drugi pododstavek tega odstavka se ne uporabljata za najbolj oddaljene regije iz člena 299(2) Pogodbe.“;

3.

člen 11 se spremeni:

4.

v členu 15(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

5.

v točki (a) člena 18(3) se doda naslednja alinea:

„ali

6.

člen 19 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19

Umik sladkorja

1.   Da bi ohranili strukturno ravnovesje trga na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, in ob upoštevanju obveznosti Skupnosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, lahko Komisija odloči, da v določenem tržnem letu s trga umakne količine sladkorja ali izoglukoze, proizvedene v okviru kvote, ki presegajo prag, izračunan v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.   Prag umika iz odstavka 1 tega člena se za vsako podjetje, ki razpolaga s kvoto, izračuna tako, da se njegova kvota pomnoži s koeficientom, ki se določi v skladu s postopkom iz člena 39(2) najpozneje do 16. marca predhodnega tržnega leta na podlagi pričakovanih tržnih gibanj. V tržnem letu 2008/2009 se ta koeficient uporabi za kvoto po opustitvah v skladu z Uredbo (ES) št. 320/2006, odobreno najpozneje do 15. marca 2008.

Na podlagi posodobljenih tržnih gibanj lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 39(2) 31. oktobra zadevnega tržnega leta odloči, da bo koeficient prilagodila, če pa takšna odločitev v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka ni sprejeta, koeficient določi.

3.   Vsako podjetje, ki mu je bila dodeljena kvota, do začetka naslednjega tržnega leta na svoje stroške skladišči sladkor, ki je bil proizveden v okviru kvote in presega prag, izračunan v skladu z odstavkom 2. Količine sladkorja ali izoglukoze, umaknjene v tržnem letu, se obravnavajo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote, za naslednje tržno leto.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se lahko ob upoštevanju pričakovanih gibanj na trgu s sladkorjem v skladu s postopkom iz člena 39(2) odloči, da se v tekočem in/ali naslednjem tržnem letu ves ali del umaknjenega sladkorja ali izoglukoze šteje za:

4.   Če dobava sladkorja v Skupnosti ni zadostna, se lahko v skladu s postopkom iz člena 39(2) odloči, da se določena količina umaknjenega sladkorja proda na trgu Skupnosti pred koncem obdobja umika.

5.   Če se umaknjeni sladkor obravnava kot prva količina sladkorja, proizvedena v okviru kvote za naslednje tržno leto, se pridelovalcem sladkorne pese izplača minimalna cena, ki je v veljavi v tem tržnem letu.

Zahteve iz člena 5 glede minimalne cene se ne uporabljajo, če je umaknjeni sladkor spremenjen v industrijski sladkor ali izvožen v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 3 tega člena.

Če se umaknjeni sladkor v skladu z odstavkom 4 pred koncem obdobja umika proda na trgu Skupnosti, se pridelovalcem sladkorne pese izplača minimalna cena, ki je v veljavi v tekočem tržnem letu.“;

7.

doda se naslednji člen 19a:

„Člen 19a

Umik sladkorja v tržnih letih 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010

1.   Z odstopanjem od člena 19(2) te uredbe se za države članice, za katere je bila nacionalna kvota za sladkor zmanjšana zaradi opustitve kvote v skladu s členom 3 in členom 4a(4) Uredbe (ES) št. 320/2006, koeficient za tržna leta 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010 določi v skladu s postopkom iz člena 39(2) te uredbe ob uporabi Priloge X k tej uredbi.

2.   Za podjetje, ki se v skladu s točko (a) ali (b) člena 3(1) Uredbe (ES) št. 320/2006 z učinkom od naslednjega tržnega leta odpove celotni dodeljeni kvoti, se na njegovo zahtevo koeficienti iz člena 19(2) te uredbe ne uporabljajo. Omenjena zahteva mora biti predložena pred koncem tržnega leta, za katero se umik uporablja.“;

8.

v členu 29(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Tradicionalna potreba po dobavi sladkorja za prečiščevanje znaša v Skupnosti 2 324 735 ton na tržno leto, izraženo v belem sladkorju.“;

9.

v točki VI Priloge V se sklicevanje na člen 10(3) nadomesti s sklicevanjem na člen 10(2);

10.

besedilo v Prilogi k tej uredbi je dodano v obliki prilog VIII, IX in X.

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 283/8

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 320/2006 (1) je bila sprejeta z namenom, da se najmanj konkurenčnim proizvajalcem sladkorja omogoči opustitev njihove kvote proizvodnje. Kljub temu opustitev kvot v skladu z navedeno uredbo ni dosegla pričakovane ravni.

(2)

V skladu s členom 10(2) Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (2) je treba linearno zmanjšanje nacionalnih in regionalnih kvot izvesti najpozneje do konca februarja leta 2010, da se prepreči neravnovesje trga v tržnih letih od 2010/2011 naprej, ob upoštevanju rezultatov sheme za prestrukturiranje. Takšno linearno zmanjšanje lahko škoduje najbolj konkurenčnim podjetjem in oslabi celotno industrijo. Da se to prepreči, je treba izboljšati delovanje sheme za prestrukturiranje in tako povečati opustitev kvot v okviru navedene sheme.

(3)

Zdi se, da je podjetja za proizvodnjo sladkorja od predložitve prošenj za pomoč za prestrukturiranje odvrnilo dejstvo, da ni zagotovila glede višine zneska pomoči za prestrukturiranje, ki ga bodo prejela, saj se države članice v skladu s členom 3(6) Uredbe (ES) št. 320/2006 lahko odločijo, da povečajo najmanjši odstotek pomoči, namenjen pridelovalcem sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije ter upravljavcem strojev. Da se odpravi ta negotovost, bi moral znesek pomoči, namenjen pridelovalcem in upravljavcem strojev, znašati 10 % pomoči, ki se dodeli podjetjem za proizvodnjo sladkorja, zadevnim pridelovalcem pa bi moralo biti dodeljeno dodatno plačilo za tržno leto 2008/2009. V nekaterih primerih je za proces prestrukturiranja potrebno daljše pripravljalno obdobje. Če bi se v teh primerih podjetja odločila, da za pomoč za prestrukturiranje zaprosijo že od tržnega leta 2009/2010, bi bilo treba pridelovalcem – da v tem primeru ne bi bili prikrajšani –, dodatno izplačilo odobriti tudi za tržno leto 2009/2010, pod pogojem, da je prošnja podjetja vložena do 31. januarja 2008.

(4)

Da se prepreči oškodovanje podjetij in pridelovalcev, ki so sodelovali v shemi za prestrukturiranje v tržnih letih 2006/2007 in 2007/2008, bi jim bilo treba razliko med zneskom pomoči, dodeljenim za ti tržni leti, in zneskom pomoči, ki bi bil dodeljen za tržno leto 2008/2009, izplačati retroaktivno.

(5)

Da se ustvari dodatna spodbuda za sodelovanje v shemi za prestrukturiranje, je treba določiti, da se del začasnega zneska za prestrukturiranje, ki ga je treba plačati v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 320/2006 za tržno leto 2007/2008, izvzame za tista podjetja, ki v tržnem letu 2008/2009 opustijo odstotek svoje kvote, ki ustreza najmanj odstotku umika, veljavnega za podjetje v letu 2007/2008. Izvzeti znesek bi moral ustrezati temu odstotku umika.

(6)

Poleg tega je ustrezno, da se vzpostavi dvostopenjski postopek vlaganja prošenj, ki bi podjetjem, ki bi se do 31. januarja 2008 odločila odpovedati delu svoje kvote, ki bi ustrezal najmanj odstotku umika, omogočil, da do 31. marca 2008 vložijo drugo prošnjo za opustitev dodatne ali celotne kvote glede na takrat znane razmere na trgu.

(7)

Shema za prestrukturiranje naj bi dosegla boljše rezultate, če bi pridelovalci lahko na lastno pobudo opustili proizvodnjo sladkorne pese ali trsa, namenjenega predelavi v kvotni sladkor. Za ta namen bi bilo treba pridelovalcem v tržnem letu 2008/2009 omogočiti, da lahko prošnjo za pomoč iz člena 3(6) Uredbe (ES) št. 320/2006 predložijo neposredno, pod pogojem, da prenehajo dobavljati sladkorno peso ali trs podjetjem, s katerimi so imeli sklenjene dobavne pogodbe v predhodnem tržnem letu. Zato bi morale države članice zadevnim podjetjem za proizvodnjo sladkorja zmanjšati kvoto. V nekaterih primerih bi bilo ustrezneje, če bi se ta možnost uporabila na ravni držav članic in ne na ravni podjetij.

(8)

Da se prepreči, da bi prošnje pridelovalcev za pomoč ogrozile ekonomsko upravičenost zadevnih podjetij za proizvodnjo sladkorja, bi bilo treba zmanjšanje kvote omejiti na 10 % kvote, dodeljene vsakemu podjetju, kar ustreza odstotku kvote, ki ga lahko država članica vsako tržno leto prerazporedi v skladu s členom 11(1) Uredbe št. 318/2006.

(9)

Kadar se kvota podjetja za proizvodnjo sladkorja zmanjša zaradi prošenj pridelovalcev za pomoč, bi bilo treba takemu podjetju dodeliti pomoč za prestrukturiranje, kakor je določeno v členu 3(1)(c) Uredbe (ES) št. 320/2006. Zato se morajo dodeliti zneski pomoči iz člena 3(5)(c) navedene uredbe. Te zneske pa bi bilo treba popraviti navzdol, če podjetje ne sprejme ukrepov v korist delovne sile, na katero vpliva zmanjšanje kvotne proizvodnje.

(10)

Podjetje za proizvodnjo sladkorja, ki ga zadevajo prošnje pridelovalcev za pomoč, bi moralo do 31. januarja pred zadevnim tržnim letom ohraniti pravico do predložitve prošnje za pomoč za prestrukturiranje iz členov 3 in 4 Uredbe (ES) št. 320/2006, če opusti kvoto, ki ustreza najmanj enaki ravni zmanjšanja kvote, kot bi izhajala iz prošenj za pomoč, ki so jih predložili pridelovalci. V tem primeru bi morala prošnja podjetja za proizvodnjo sladkorja za pomoč nadomestiti prošnje pridelovalcev.

(11)

V členu 6 Uredbe (ES) št. 320/2006 je predvidena pomoč za diverzifikacijo. Očitno je, da je treba pojasniti pomen tretjega pododstavka odstavka 4 tega člena. Jasno mora biti, da so pomoči, izplačane v skladu s tem členom za ukrepe, predvidene v okviru osi 1 in 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (3), omejene z zneski in stopnjami podpore, določenimi v Prilogi k navedeni uredbi.

(12)

V členu 10(4) Uredbe (ES) št. 320/2006 so določeni roki za izplačilo pomoči iz naslova sklada za prestrukturiranje. Izkušnje kažejo, da bi lahko pod določenimi pogoji črpanje sredstev iz sklada dodatno spodbudili, če bi izplačila opravljali vnaprej. Komisija bi zato morala imeti možnost odločanja o takšnem ukrepu, pri čemer bi upoštevala razpoložljivost finančnih sredstev v skladu.

(13)

Uredbo (ES) št. 320/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

V tej uredbi je treba upoštevati, da je bila celotna kvota za proizvodnjo inulinskega sirupa opuščena v skladu s shemo za prestrukturiranje že v tržnem letu 2006/2007. Zato se ni treba več sklicevati na ta proizvod ali surovino, iz katere se proizvaja, tj. na cikorijo –

1.

člen 3 se spremeni:

2.

za členom 4(1) se vstavi naslednji odstavek:

„1a.   Podjetja lahko do 31. marca 2008 predložijo dodatno prošnjo za pomoč za prestrukturiranje in se od tržnega leta 2008/2009 odpovejo nadaljnjemu ali celotnemu delu kvote, ki jim je dodeljena, če

Vendar lahko podjetja iz držav članic, v katerih je odstotek umika na dan, naveden v drugi alinei prvega pododstavka, 0, uporabijo možnost iz tega pododstavka, ne glede na to ali so bile pred tem prošnje predložene na pobudo pridelovalcev ali na njihovo lastno pobudo.

3.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 4a

Prošnja pridelovalcev za pomoč za prestrukturiranje

1.   Za tržno leto 2008/2009 lahko vsak pridelovalec sladkorne pese ali trsa, namenjenega predelavi v kvotni sladkor, zadevni državi članici predloži neposredno prošnjo za pomoč iz člena 3(6) in člena 3(7) in se zaveže, da bo prenehal dobavljati določeno količino kvotne sladkorne pese ali trsa podjetju, s katerim je v prejšnjem tržnem letu sklenil dobavno pogodbo.

Z odstopanjem od prvega pododstavka je lahko v okviru panožnega sporazuma odločeno, da lahko prošnjo iz prvega pododstavka predložijo le pridelovalci, ki so v predhodnem tržnem letu dobavne pogodbe sklenili z istim podjetjem, pod pogojem, da:

2.   Prošnje iz odstavka 1 se predložijo do 30. novembra 2007. Predložijo se lahko od 30. oktobra 2007.

3.   Zadevna država članica pripravi seznam prošenj iz odstavka 1 v kronološkem vrstnem redu njihove predložitve ter Komisiji in zadevnim podjetjem v desetih delovnih dneh po izteku roka za predložitev iz odstavka 2 sporoči skupni delež kvote, na katerega se nanašajo prejete prošnje.

4.   Zadevna država članica na podlagi kronološkega vrstnega reda iz odstavka 3 in po preverjanju, predvidenem v četrti alinei člena 5(2), do 15. marca 2008 ugodi prošnjam pridelovalcev, ki ustrezajo do 10 % kvote za sladkor, dodeljene vsakemu podjetju, in sorazmerno zmanjša omenjeno kvoto zadevnega podjetja v skladu s členom 11(4) Uredbe (ES) št. 318/2006. Vendar zadevne države članice v primeru iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena pod enakimi pogoji ugodijo prošnjam pridelovalcev, ki ustrezajo do 10 % preostale kvote za sladkor, določene za to državo članico v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006.

Če se doseže katera od mejnih vrednosti 10 % iz prvega pododstavka, zadevna država članica zavrne prošnje, ki prekoračujejo to mejo, v kronološkem vrstnem redu njihove predložitve.

Zadevno podjetje pripravi in izvede socialni načrt iz člena 4(3)(f).

5.   Ko država članica ugodi prošnjam v skladu z odstavkom 4, se dodelijo naslednji zneski pomoči za prestrukturiranje:

6.   Odstavka 4 in 5 tega člena se ne uporabljata, če je bilo prošnji podjetja v skladu s členom 4 ugodeno od tržnega leta 2008/2009 dalje in je opuščena kvota višja od kvote, na katero se nanašajo prošnje pridelovalcev. To velja tudi v vseh primerih, ko je prošnji podjetja ugodeno od tržnega leta 2008/2009 in je opuščena kvota višja od 10 %.“;

4.

členu 5(1) se doda naslednji pododstavek:

„V primeru predložitve dodatnih prošenj za pomoč za prestrukturiranje v skladu s členom 4(1a) države članice po preverjanju, predvidenem v četrti alinei člena 5(2), do konca aprila 2008 odločijo o dodelitvi omenjene pomoči v zvezi temi prošnjami.“;

5.

v člen 6(4) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Pomoč iz odstavka 1 tega člena ne sme biti višja od zneskov in stopenj podpore, določenih v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1698/2005.“;

6.

člen 10(5) se nadomesti z naslednjim:

„5.   Komisija lahko odloči, da izplačilo pomoči iz členov 6, 7, 8 in 9 odloži, dokler v sklad za prestrukturiranje niso vplačana potrebna finančna sredstva, če pa so potrebna sredstva v skladu na voljo, pomoč izplača prej.“;

7.

členu 11 se doda naslednji odstavek:

„6.   V tržnem letu 2008/2009 se podjetja, ki so morala uporabiti odstotek umika, določen 16. marca 2007 v členu 1(1) ali členu 1(2) Uredbe (ES) št. 290/2007, in ki opustijo odstotek svoje kvote, najmanj enak temu odstotku umika, izvzamejo iz dela začasnega zneska za prestrukturiranje, ki se izplača za tržno leto 2007/2008.

Če so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka, se zmanjšanje začasnega zneska za prestrukturiranje izračuna tako, da se znesek pomnoži z odstotkom umika, ki se določi v skladu s členom 1(1) ali členom 1(2)(c) Uredbe (ES) št. 290/2007.“.

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 283/13

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 283/15

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 290/2007 z dne 16. marca 2007 o določitvi odstotka iz člena 19 Uredbe (ES) št. 318/2006 za tržno leto 2007/2008 (2) je za navedeno tržno leto določila odstotek umaknitve na 13,5 %.

(2)

Člen 2(1) Uredbe (ES) št. 290/2007 je spremenil tradicionalne potrebe po dobavi sladkorja za prečiščevanje iz člena 29(1) in (2) Uredbe (ES) št. 318/2006 z uporabo zmanjšanja, enakega odstotku umaknitve, v skladu z določbami drugega pododstavka člena 19(1) Uredbe (ES) št. 318/2006 v svoji različici, veljavni ob sprejetju Uredbe (ES) št. 290/2007. V skladu z določbami člena 19 Uredbe (ES) št. 318/2006, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1260/2007 (3), se navedene potrebe ne spremenijo z umaknitvijo, ki se uporablja za proizvodnjo sladkorja in izoglukoze pod kvoto. Zato je treba ukiniti zmanjšanje navedenih potreb.

(3)

Uredbo (ES) št. 290/2007 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 283/16

(1)

Po sprejetju sprememb Uredbe (ES) št. 320/2006 z Uredbo Sveta (ES) št.1261/2007 (2) je treba ustrezno prilagoditi Uredbo Komisije (ES) št. 968/2006 (3) in pojasniti nekatere izraze, uporabljene v njej.

(2)

Člen 3(6) Uredbe (ES) št. 320/2006 določa odstotek pomoči za prestrukturiranje, ki se nameni pridelovalcem in upravljavcem strojev, na 10 %. Zato ni treba sprejemati dodatnih sklepov glede določitve ravni odstotka, kot je bilo treba prej, in pristojni organi držav članic tudi potrebujejo manj časa za določitev odstotka pomoči, ki se nameni pridelovalcem na eni strani in upravljavcem strojev na drugi. Tako se lahko skrajšajo obdobja za posvetovanje med podjetji in pridelovalci, predvidena v členu 2(4) in členu 6(1) Uredbe (ES) št. 968/2006.

(3)

Drugi pododstavek člena 3(6) Uredbe (ES) št. 320/2006 predvideva, da države članice določijo referenčno obdobje za dobavo sladkorne pese in sladkornega trsa s strani pridelovalcev. Če pridelovalci uporabijo pravico do vložitve zahtevka za pomoč za prestrukturiranje, kot določa člen 4a Uredbe (ES) št. 320/2006, prvi pododstavek odstavka 1 tega člena določa, da mora biti to obdobje tržno leto predtržnim letom 2008/2009, tj. tržno leto 2007/2008. Zaradi jasnosti je treba zagotoviti, da v takem primeru države članice določijo tržno leto 2007/2008.

(4)

Člen 4a Uredbe (ES) št. 320/2006 uvaja pravico za pridelovalce sladkorne pese in sladkornega trsa, da na lastno pobudo vložijo zahtevek za pomoč za prestrukturiranje. Podjetja, ki jih zadevajo ti zahtevki pridelovalcev, so pozvana k predložitvi socialnega načrta v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 4 zadevnega člena. Določiti je treba roke za predložitev in podrobnosti, ki jih mora vključevati načrt.

(5)

Določiti je treba podrobnosti glede postopka vložitve zahtevka, ki se uporabi v primeru takšnih zahtevkov pridelovalcev, zlasti v zvezi z elementi, ki jih mora vključevati, in naslovi, na katere se lahko pošljejo zahtevki, pri čemer se državam članicam prepusti zagotovitev dodatnih načinov pošiljanja. Poleg tega je treba pojasniti primere, v katerih bi vložitev več kot enega zahtevka na pridelovalca povzročila neupravičenost vseh zahtevkov.

(6)

Število vloženih zahtevkov pridelovalcev in količina kvot zadevnih podjetij, ki jih zadevajo ti zahtevki, bosta povzročila potrebo, da se zadevna podjetja sama odločijo, ali želijo vložiti zahtevek v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 320/2006. Poleg tega morajo države članice po prejemu zahtevkov pridelovalcev čim prej sprejeti nadaljnje odločitve. Zato je pomembno, da se pogoji glede vloženih zahtevkov ne morejo spremeniti in da zahtevka pridelovalca ni več mogoče preklicati.

(7)

Določiti je treba tudi nadaljnji postopek, ki ga države članice uporabijo za sporočanje podjetjem, ki jih zadevajo zahtevki pridelovalcev, in Komisiji ter v zvezi z odločitvami glede odobritve teh zahtevkov.

(8)

Za oblikovanje kronološkega seznama zahtevkov pridelovalcev in podjetij je treba datum vložitve zahtevkov pridelovalcev določiti glede na datum vložitve zadnjega zahtevka pridelovalca za vsako podjetje, ki ni vložilo svojega upravičenega zahtevka v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 320/2006.

(9)

Določiti je treba pravila za oblikovanje kronološkega seznama zahtevkov pridelovalcev iz člena 4a(3) Uredbe (ES) št. 320/2006 za primer, ko se hkrati vloži več takšnih zahtevkov in ko količine sladkorja iz teh zahtevkov presegajo mejno vrednost iz odstavka 4 zadevnega člena.

(10)

Člen 4(1) in (1a) Uredbe (ES) št. 320/2006 določa možnost, da podjetja od tržnega leta 2008/2009 dalje vložijo zahtevke za pomoč za prestrukturiranje za opustitev kvot v dveh fazah, in sicer prvi zahtevek do 31. januarja 2008 in drugi do 31. marca 2008. Uvodna izjava 6 Uredbe (ES) št. 1261/2007, ki uvaja to možnost, se sklicuje na dvostopenjski postopek vloge zahtevka. Zato je treba zagotoviti, da se lahko prvotni zahtevki podjetij za opustitev kvot še enkrat obravnavajo na osnovi dodatnega zahtevka, v kolikor je bila nadaljnja kvota dodeljena zadevni tovarni ali zadevnim tovarnam, ali da se prvotni zahtevki iz člena 3(1)(b) ali (c) še enkrat obravnavajo kot zahtevki iz člena 3(1)(a) ali (b). Ker ima tak dodatni zahtevek učinek na obveznosti, ki jih je treba spoštovati, je treba sestaviti revidirani načrt prestrukturiranja, ki upošteva povečano raven kvote, ki jo je treba opustiti, in obveznosti, povezane z zadevnimi določbami člena 3(1) Uredbe (ES) št. 320/2006, ter ga predložiti skupaj s tem dodatnim zahtevkom.

(11)

Člen 13 Uredbe (ES) št. 968/2006 določa roke, do katerih Komisija opredeli zneske, ki se dodelijo vsaki državi članici iz sklada za prestrukturiranje. Uvedba različnih vrst postopkov za zahtevke, ki jih uvaja ta uredba, zahteva daljše obdobje, v katerem Komisija določi te zneske.

(12)

Člen 3(8) Uredbe (ES) št. 320/2006 v nekaterih okoliščinah predvideva dodeljevanje retroaktivnih plačil. Določiti je treba pravila glede postopka, ki se v takem primeru uporabi, ter zlasti raven teh plačil in datum, do katerega jih je treba izvesti.

(13)

Člen 11(6) Uredbe (ES) št. 320/2006 predvideva zmanjšanje začasnega zneska za prestrukturiranje v primerih, ko podjetja opustijo odstotek kvote, ki je enak vsaj odstotku umika, uporabljenemu zanje v skladu z Uredbo (ES) št. 290/2007. Odstavek 5 zadevnega člena predvideva dva obroka za plačilo zneska za prestrukturiranje. Ker podatki za izračun zmanjšanja tega zneska še ne bodo na voljo do roka za plačilo prvega obroka, je treba zagotoviti, da se zmanjšanje odšteje od drugega obroka plačila podjetij.

(14)

Uredbo (ES) št. 968/2006 je treba zato ustrezno spremeniti.

(15)

Ukrepi, ki jih predvideva ta uredba, so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijske sklade –

1.

V členu 1 se doda naslednji odstavek 3:

„3.   Za namene te uredbe:

2.

Člen 2(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.   Razen če se prej doseže sporazum, je posvetovanje sestavljeno iz najmanj dveh sestankov in traja največ 20 dni od dneva, ko je bilo vabilo poslano.

Z odstopanjem od prvega pododstavka traja posvetovanje glede zahtevkov za pomoč za prestrukturiranje v skladu s členom 4(1a) Uredbe (ES) št. 320/2006 največ 10 dni in je sestavljeno iz najmanj enega sestanka.“

3.

Člen 6 se spremeni:

4.

V členu 7 se doda naslednji odstavek:

„4.   Socialni načrt iz tretjega pododstavka člena 4a(4) Uredbe (ES) št. 320/2006 se predloži najpozneje do 31. januarja 2008. Socialni načrt določa učinek zmanjšanja kvote, ki ga sprožijo zahtevki pridelovalcev, na delovno silo ter dejavnosti in ukrepe, predvidene v podporo delovni sili, in tudi nastale stroške.“

5.

Vstavi se naslednji člen 7a:

„Člen 7a

Zahtevek pridelovalca za pomoč za prestrukturiranje

1.   Vsak zahtevek pridelovalca vsebuje najmanj naslednje elemente:

2.   Vsak zahtevek pridelovalca za pomoč za prestrukturiranje zajema le en proizvod (peso/trs) in eno podjetje. Če ima pridelovalec pravice do dobave za več izdelkov in/ali z več podjetji, lahko vloži en zahtevek na proizvod in/ali podjetje.

3.   Ob upoštevanju člena 10(5) vloženega zahtevka pridelovalca ni mogoče umakniti.“

6.

Člen 8(6) se nadomesti z naslednjim:

„V dveh delovnih dneh po izdaji potrdila o prejemu pristojni organ države članice o tem obvesti Komisijo, pri čemer uporabi vzorčno preglednico iz Priloge I. Po potrebi se uporabi ločena preglednica za vsak zadevni proizvod in vsako tržno leto.“

7.

Vstavi se naslednji člen 8a:

„Člen 8a

Prejem zahtevka pridelovalca za pomoč za prestrukturiranje

1.   Zahtevek pridelovalca se predloži pristojnemu organu države članice, v kateri ima zadevno podjetje sedež na naslovu, navedenem za to državo članico v Prilogi II, ali na katerem koli drugem naslovu, kadar je to ustrezno, ali prek katere koli druge oblike predložitve, ki jo je za ta namen sporočil pristojni organ zadevne države članice. Vsak zahtevek pridelovalca se pošlje na le en naslov in vključuje elemente iz člena 7a(1).

Če pridelovalec vloži več kot en zahtevek za isti proizvod in isto podjetje ali isti zahtevek pošlje na več naslovov, so ti zahtevki neupravičeni.

2.   Pristojni organ mora prejeti zahtevke pridelovalcev med 0.00 uro 30. oktobra in 24.00 uro 30. novembra 2007. Ustrezni čas je lokalni čas v namembnem kraju. Zahtevki, prejeti pred 30. oktobrom 2007 ali po 30. novembru 2007, se ne upoštevajo.

3.   Za namene uporabe člena 4a(3) Uredbe (ES) št. 320/2006 države članice začasno izračunajo znesek kvote iz zadevnih zahtevkov pridelovalcev. Podrobnosti zahtevkov pridelovalcev, zlasti identiteta vlagatelja zahtevka, se ne razkrijejo nobeni tretji stranki.

Sporočila iz člena 4a(3) Uredbe (ES) št. 320/2006 vsebujejo vse zneske pravic do dobave, ki jih je treba ukiniti, za katere so bili vloženi zahtevki.“

8.

Člen 9 se spremeni:

9.

Člen 10 se spremeni:

10.

Vstavi se naslednji člen 11a:

„Člen 11a

Posebni položaj v zvezi z dodatnimi zahtevki za pomoč za prestrukturiranje

1.   Če se za tovarno, ki ji je bila dodeljena pomoč za prestrukturiranje v skladu s členom 3(1)(a) Uredbe (ES) št. 320/2006 na zahtevek v skladu s členom 4(1) navedene uredbe, vloži dodatni zahtevek za pomoč za prestrukturiranje v skladu s členom 4(1a) navedene uredbe za opustitev dodatne kvote, temelji načrt za prestrukturiranje, ki ga je treba vključiti v navedeni zahtevek, na skupni kvoti, ki jo je treba opustiti, in nadomesti načrt za prestrukturiranje, predložen v okviru prvega zahtevka in sprejet v skladu s členom 5 navedene uredbe.

Enako velja v primeru, ko se prvi in dodatni zahtevek vložita za dodelitev pomoči za prestrukturiranje v skladu s členom 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 320/2006.

2.   Če se za tovarno, ki ji je bila dodeljena pomoč za prestrukturiranje v skladu s členom 3(1)(b) na zahtevek v skladu s členom 4(1) navedene uredbe, vloži dodatni zahtevek za pomoč za prestrukturiranje v skladu s členom 4(1a) navedene uredbe za opustitev dodatne kvote v smislu dodeljevanja pomoči za prestrukturiranje v skladu s členom 3(1)(a) navedene uredbe, se lahko predhodni zahtevek ponovno obravnava za dodeljevanje pomoči v skladu s členom 3(1)(a) navedene uredbe, če temelji načrt za prestrukturiranje, ki ga je treba vključiti v dodatni zahtevek, na skupni kvoti, ki jo je treba opustiti, in nadomesti načrt za prestrukturiranje, predložen v okviru prvega zahtevka in sprejet v skladu s členom 5 navedene uredbe.

Enako velja za prve zahtevke, ki so bili vloženi za dodelitev pomoči za prestrukturiranje v skladu s členom 3(1)(c) Uredbe (ES) št. 320/2006, če se dodatni zahtevek vloži za dodelitev pomoči za prestrukturiranje v skladu s členom 3(1)(a) ali (b) navedene uredbe.“

11.

Uvodni stavek v členu 13(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija do 31. maja 2008 za tržno leto 2008/2009 in do 31. marca 2009 za tržno leto 2009/2010 določi zneske, ki se dodelijo vsaki državi članici iz sklada za prestrukturiranje, za:“

12.

Naslov poglavja V se nadomesti z naslednjim:

„IZPLAČILO POMOČI IN ZAČASNI ZNESEK ZA PRESTRUKTURIRANJE“

13.

V členu 16(1) se doda naslednji pododstavek:

„Kadar pa pristojni organ države članice meni, da so pogoji iz člena 22(1) izpolnjeni pred plačilom katerega koli obroka, za navedeno plačilo ni treba položiti varščine.“

14.

Vstavi se naslednji člen 16a:

„Člen 16a

Plačilo retroaktivne pomoči za prestrukturiranje pridelovalcem in podjetjem, ki so se prestrukturirali v tržnih letih 2006/2007 in 2007/2008

1.   Retroaktivna plačila iz člena 3(8) Uredbe (ES) št. 320/2006 zadevajo zneske, ki sestavljajo pozitivno razliko med pomočjo, dodeljeno podjetjem in pridelovalcem v tržnih letih 2006/2007 in 2007/2008, ter pomočjo, ki bi se dodelila pod pogoji, veljavnimi v tržnem letu 2008/2009.

Za namene uporabe prvega pododstavka države članice najpozneje do 30. novembra 2007 uradno obvestijo Komisijo o odstotnih deležih, ki so jih določile za pridelovalce in pogodbenike v skladu s členom 3(6) Uredbe (ES) št. 320/2006 za vse zahtevke za prestrukturiranje, odobrene za tržni leti 2006/2007 in 2007/2008.

Komisija določi zneske na državo članico, ki se torej lahko dodelijo retroaktivno.

2.   Retroaktivna plačila se izvedejo junija 2008.

Člen 16(1) in (2) se uporablja smiselno.“

15.

V členu 22(1) se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Varščine iz členov 16(1), 16a(2) in 18(2) se sprostijo pod pogojem, da:“

16.

V poglavje V se doda naslednji člen 22a:

„Člen 22a

Začasni znesek za prestrukturiranje

Zmanjšanje začasnega zneska za prestrukturiranje iz člena 11(6) Uredbe (ES) št. 320/2006 se odšteje od drugega obroka plačila, ki ga morajo zadevna podjetja poravnati do 31. oktobra 2008 v skladu z drugo alineo drugega pododstavka odstavka 5 zadevnega člena.“

17.

Priloga k Uredbi (ES) št. 968/2006 se preštevilči v Prilogo I.

18.

Doda se Priloga II, katere besedilo je podano v Prilogi k tej uredbi.

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 283/25

(1)

Povečanje ravni zračnega prometa znotraj Evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (v nadaljevanju EATMN) zahteva večjo zmogljivost upravljanja zračnega prometa. To je spodbudilo zahtevo po izboljšanju delovanja, kot je ponovna razdelitev zračnega prostora, in posledično po dodelitvi dodatnih kanalov VHF.

(2)

Zaradi težav pri izpolnjevanju zahtev za dodeljevanje kanalov VHF v frekvenčnem pasu od 117,975 do 137 MHz za mobilno letalsko radijsko komunikacijo in ob upoštevanju omejitev za povečanje dodeljenega spektra in/ali ponovne uporabe frekvence se je Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (v nadaljevanju ICAO) odločila, da zmanjša razmik med kanali s 25 na 8,33 kHz.

(3)

V skladu z odločitvami, ki jih je leta 1994 in 1995 sprejela ICAO, je bil oktobra 1999 uveden razmik med kanali 8,33 kHz nad nivojem letenja 245 v regiji ICAO EUR. Sprva je 7 držav uveljavilo obvezno opremljenost zrakoplovov z radijsko opremo z zmogljivostjo razmika med kanali 8,33 kHz, od oktobra 2002 pa še 23 držav.

(4)

V skladu s predvidenim povečanjem zahtev po dodeljevanju kanalov VHF se je leta 2002 ICAO odločila, da nadaljuje izvajanje razmika med kanali 8,33 kHz pod nivojem letenja 245, in je od Evropske organizacije za varnost zračne plovbe (Eurocontrol) zahtevala, da upravlja to izvajanje. Zato je stalna komisija Eurocontrola priporočila, da se v regiji ICAO EUR od 15. marca 2007 izvaja razmik med kanali 8,33 kHz nad nivojem letenja 195.

(5)

V prihodnjih letih se pričakuje povečanje prometa, kar pomeni, da se bodo povečale tudi zahteve po dodatnih kanalih VHF. Zato bi bilo treba izvajanje razmika med kanali 8,33 kHz nad nivojem letenja 195 razumeti le kot prvi korak, za katerega bo treba na podlagi primerne ocene vpliva na delovanje, varnost in gospodarstvo pravočasno presoditi o njegovi razširitvi.

(6)

Eurocontrol je v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 549/2004 pooblaščen, da oblikuje zahteve za usklajeno uvajanje zvočne komunikacije zrak-zemlja, ki temelji na zmanjšanem razmiku med kanali 8,33 kHz. Ta uredba temelji na poročilu o izvajanju pooblastila z dne 12. oktobra 2006.

(7)

Da se zagotovi interoperabilnost, morajo zemeljski in letalski sistemi za zvočno komunikacijo z razmikom 8,33 kHz izpolnjevati skupne minimalne zahteve glede učinkovitosti.

(8)

Enotna uporaba posebnih postopkov znotraj zračnega prostora enotnega evropskega neba je bistvenega pomembna za doseganje interoperabilnosti in celostnega delovanja.

(9)

Podatki o zmožnosti zrakoplova za uporabo razmika 8,33 kHz bi morali biti vključeni v načrt leta, enote kontrole letenja pa bi jih morale obdelati in si jih medsebojno posredovati.

(10)

Ta uredba naj ne bi zajemala vojaških operacij in usposabljanja, kakor je navedeno v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 549/2004.

(11)

Države članice so v splošni izjavi glede vojaških vprašanj, povezanih z enotnim evropskim nebom (3), izjavile, da bodo med seboj sodelovale in upoštevale nacionalne vojaške zahteve, da bi zamisel o prilagodljivi uporabi zračnega prostora popolno in enotno uporabljali vsi uporabniki zračnega prostora v vseh državah članicah. Zato bi morali vsi uporabniki zračnega prostora izvajati zvočno komunikacijo zrak-zemlja na zmanjšanem razmiku med kanali 8,33 kHz.

(12)

Upravljanje državnega zrakoplova, ki nima opreme z zmogljivostjo razmika med kanali 8,33 kHz in ki leti v splošnem zračnem prometu, lahko privede do večje delovne obremenitve v kontroli letenja in lahko negativno vpliva na ravni zmogljivosti in varnosti EATMN. Za zmanjšanje takšnega vpliva bi morala biti čim večja stopnja državnih zrakoplovov opremljena z opremo zmogljivosti razmika med kanali 8,33 kHz.

(13)

Državni zrakoplovi, namenjeni prevozu, predstavljajo največjo kategorijo državnih zrakoplovov, ki letijo v splošnem zračnem prometu v zračnem prostoru, za katerega velja ta uredba. Zato bi moralo opremljanje takšnih zrakoplovov z opremo zmogljivosti razmika med kanali 8,33 kHz postati prednostna naloga.

(14)

Tehnične ali finančne omejitve lahko državam članicam onemogočijo, da opremijo nekatere kategorije državnih zrakoplovov z radijsko opremo zmogljivosti razmika med kanali 8,33 kHz. V takih primerih bi bilo treba obvestiti Komisijo.

(15)

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa bi morali pripraviti načrte za obravnavo državnih zrakoplovov, ki ne morejo biti opremljeni z radijsko opremo z zmogljivostjo razmika med kanali 8,33 kHz, da s tem ohranijo raven varnosti.

(16)

Da se ohrani ali izboljša obstoječa raven varnosti delovanja, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da zagotovijo, da udeležene strani ocenijo varnost, vključno z določitvijo nevarnosti, oceno tveganja in postopki za ublažitev. Usklajeno izvajanje teh postopkov v sistemih, ki jih ureja ta uredba, zahteva določitev posebnih varnostnih zahtev za vse zahteve glede interoperabilnosti in učinkovitosti.

(17)

V skladu s členom 3(3)(d) Uredbe (ES) št. 552/2004 bi morala izvedbena pravila glede interoperabilnosti opisovati specifične postopke za ugotavljanje skladnosti, ki se uporabljajo za ugotavljanje skladnosti ali primernosti sestavnih delov za uporabo in verifikacijo sistemov.

(18)

Raven zrelosti trga za sestavne dele, ki jih ta uredba ureja, je takšna, da se lahko njihova skladnost ali primernost za uporabo ustrezno ugotovi z notranjim nadzorom proizvodnje, pri katerem se uporabljajo postopki, ki temeljijo na modulu A iz Priloge k Sklepu Sveta 93/465/EGS z dne 22. julija 1993 o modulih za različne faze postopkov ugotavljanja skladnosti in o pravilih za pritrditev in uporabo znaka skladnosti CE, ki so namenjeni uporabi v direktivah o tehnični uskladitvi (4).

(19)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo, ustanovljenega s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 549/2004 –

1.

„razmik med kanali 8,33 kHz“ pomeni razliko 8,33 kHz med sosednjimi kanali;

2.

„kanal“ pomeni številčno oznako, ki se uporablja v povezavi z usklajevanjem opreme za zvočno komunikacijo, ki omogoča enotno določanje uporabljene frekvence radijske komunikacije in razmika med kanali;

3.

„enota kontrole letenja“ (v nadaljevanju „enota ATC“) glede na primer pomeni center območne kontrole letenja, priletno kontrolno enoto ali letališki kontrolni stolp;

4.

„center območne kontrole letenja“ (v nadaljevanju „ACC“) pomeni enoto, ki zagotavlja storitve kontrole letenja kontroliranim letom na kontrolnih območjih v njeni pristojnosti;

5.

„leti, upravljani v skladu s pravili vizualnega letenja“ (leti VFR) pomeni vsak let, upravljan v skladu s pravili vizualnega letenja, kot je opredeljen v Prilogi 2 (7) k Čikaški konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu;

6.

„dodelitev kanalov VHF“ pomeni dodelitev frekvence VHF letalskim storitvam za namene uporabe opreme za zvočno komunikacijo;

7.

„sistem z odmaknjeno nosilno frekvenco“ je sistem, ki se uporablja, kadar kombinacija enega oddajnika in sprejemnika ne more zagotoviti pokritosti z radijskim signalom in kadar so signali zaradi zmanjšanja motenj odmaknjeni od glavnega nosilca frekvence;

8.

„določena pokritost delovanja“ pomeni prostornino zračnega prostora, v kateri je zagotovljena določena storitev in v kateri je za to storitev zagotovljena zaščita frekvence;

9.

„upravljavec“ pomeni osebo, organizacijo ali podjetje, ki je vključeno ali želi biti vključeno v obratovanje zrakoplova;

10.

„delovno mesto“ pomeni notranjo in tehnično opremo, ki članu osebja služb zračnega prometa omogoča izvajanje nalog, ki so povezane z njegovim delom;

11.

„radiotelefonija“ pomeni obliko radijske komunikacije, ki je namenjena zlasti izmenjavi informacij v obliki govora;

12.

„sporazum o sodelovanju“ je sporazum med sosednjima enotama ATC, ki opredeljuje, kako naj se uskladijo njune pristojnosti ATC;

13.

„integrirani sistem za obdelavo začetnih načrtov leta“ (v nadaljevanju „IFPS“) je sistem v okviru evropske mreže za upravljanje zračnega prometa, prek katere je v zračnem prostoru, ki ga zajema ta uredba, zagotovljena centralizirana služba za obdelavo in razdelitev načrtov leta, ki opravlja sprejem, potrditev in razdelitev načrtov leta;

14.

„državni zrakoplov“ pomeni vsak zrakoplov, ki ga uporablja vojska, carina in policija;

15.

„državni zrakoplov, namenjen za prevoz,“ pomeni državni zrakoplov z nepremičnimi krili, ki je namenjen za prevoz ljudi in/ali tovora.

(a)

informacije o zmogljivosti leta za razmik 8,33 kHz se posredujejo med enotami ATC;

(b)

informacije o zmogljivosti leta za razmik 8,33 kHz so dostopne na primernem delovnem mestu;

(c)

kontrolor ima možnost spreminjati informacije o zmogljivosti leta za razmik 8,33 kHz.

(a)

izločitve iz operativne uporabe do 31. decembra 2010;

(b)

omejitev pri naročanju.

(a)

nepremagljivih tehničnih ali finančnih omejitev;

(b)

izločitve iz operativne uporabe do 31. decembra 2010;

(c)

omejitev pri naročanju.

(a)

razvijajo in vzdržujejo priročnike obratovanja, ki vsebujejo potrebna navodila in informacije, in s tem zagotovijo, da zadevno osebje uporablja to uredbo;

(b)

zagotovijo, da so priročniki iz točke (a) na voljo in se posodabljajo ter da njihova posodobitev in razdelitev poteka v skladu z načeli ustreznega vodenja kakovosti in razvrstitve dokumentacije;

(c)

zagotovijo, da so delovne metode in postopki obratovanja skladni s to uredbo.

(a)

razvija in ohranja priročnike obratovanja, ki vsebujejo potrebna navodila in informacije, in s tem zagotovi, da zadevno osebje uporablja to uredbo;

(b)

zagotavlja, da so priročniki iz točke (a) na voljo in se posodabljajo ter da njihova posodobitev in razdelitev poteka v skladu z načeli ustreznega vodenja kakovosti in razvrstitve dokumentacije;

(c)

zagotavlja, da so delovne metode in postopki obratovanja skladni s to uredbo.

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 283/37

(1)

Direktiva 2000/75/ES določa pravila nadzora in ukrepe za boj proti bolezni modrikastega jezika v Skupnosti, vključno z določitvijo okuženih in ogroženih območij in prepovedjo, da bi živali, dovzetne za bolezen, zapustile ta območja. O izjemah glede te prepovedi lahko odloči Komisija v skladu s postopkom iz navedene direktive.

(2)

Odločba Komisije 2005/393/ES z dne 23. maja 2005 o okuženih in ogroženih območjih zaradi bolezni modrikastega jezika in o pogojih, ki veljajo za premike s teh območij ali prek teh območij (3), zagotavlja razmejitev svetovnih geografskih območij, na katerih morajo države članice določiti okužena in ogrožena območja (območja z omejitvami).

(3)

Po sprejetju Odločbe 2005/393/ES se je stanje bolezni modrikastega jezika v Skupnosti zelo spremenilo, pridobile pa so se nove izkušnje pri nadzoru bolezni, zlasti po nedavnih pojavih novih serotipov virusa bolezni modrikastega jezika, in sicer serotipa 8 na območju Skupnosti, na katerem se še nikoli ni poročalo o izbruhih in ki se ni obravnavalo kot območje, ki ga ogroža bolezen modrikastega jezika, ter serotipa 1 tega virusa.

(4)

S pridobljenimi izkušnjami je treba na ravni Skupnosti izboljšati usklajenost pravil za nadzor, spremljanje in omejitev premikov živali, dovzetnih za bolezen, razen divjih živali, v zvezi z boleznijo modrikastega jezika, ker so ta zelo pomembna za varno trgovino z rejnimi živalmi, dovzetnimi za bolezen, ki se premikajo znotraj območij z omejitvami in z njih, da se vzpostavi bolj trajnostna strategija nadzora bolezni modrikastega jezika. Zaradi uskladitve in jasnosti je zato treba razveljaviti Odločbo 2005/393/ES in jo nadomestiti s to uredbo.

(5)

Prav tako je Komisija zaradi novega stanja v zvezi z boleznijo modrikastega jezika za znanstveni nasvet in podporo zaprosila Evropsko agencijo za varnost hrane, ki je v letu 2007 predstavila dve znanstveni poročili in dve znanstveni mnenji o bolezni modrikastega jezika.

(6)

V skladu z Direktivo 2000/75/ES je treba pri razmejitvi okuženih in ogroženih območij upoštevati geografske, upravne, ekološke in epizootiološke dejavnike, povezane z boleznijo modrikastega jezika, ter ureditve nadzora. Za upoštevanje teh dejavnikov je treba določiti pravila v zvezi z minimalnimi usklajenimi zahtevami za spremljanje in nadzor bolezni modrikastega jezika v Skupnosti.

(7)

Nadzor in izmenjava informacij sta ključna elementa za pristop, ki temelji na tveganju, do ukrepov za nadzor bolezni modrikastega jezika. Za ta namen je primerno poleg opredelitev iz člena 2 Direktive 2000/75/ES zagotoviti predvsem opredelitev primera bolezni modrikastega jezika, da se omogoči skupno razumevanje bistvenih parametrov, povezanih z izbruhom te bolezni.

(8)

Poleg tega se je koncept območja z omejitvami iz Odločbe 2005/393/ES izkazal za ustreznega, zlasti če se prisotnost virusa bolezni modrikastega jezika na prizadetem območju odkrije dve sezoni zapored. Iz praktičnih razlogov in zaradi jasnosti zakonodaje Skupnosti je primerno zagotoviti opredelitev območij z omejitvami, ki zajemajo okužena in ogrožena območja in ki jih razmejijo države članice v skladu s členom 8(1) Direktive 2000/75/ES.

(9)

Določitev območja, na katerem v določeni sezoni ni bolezni modrikastega jezika in katerega nadzor ni pokazal prenašanja bolezni modrikastega jezika ali primernih vektorjev, je bistveno orodje za trajnostno obvladovanje izbruhov bolezni modrikastega jezika, ki omogoča varne premike. Za ta namen je primerno zagotoviti usklajena merila, ki jih je treba uporabiti za opredelitev sezone brez vektorjev.

(10)

Izbruhe bolezni modrikastega jezika je treba prijaviti v skladu s členom 3 Direktive 82/894/EGS z uporabo kodificirane oblike in kod iz Odločbe Komisije 2005/176/ES z dne 1. marca 2005 o kodificirani obliki in kodah za prijavljanje živalskih bolezni v skladu z Direktivo Sveta 82/894/EGS (4). Ob upoštevanju sedanjega epidemiološkega razvoja bolezni modrikastega jezika je treba področje uporabe te zahteve po prijavi začasno prilagoditi z natančnejšo opredelitvijo obveznosti prijave primarnih izbruhov.

(11)

Glede na mnenje Znanstvenega odbora za zdravje in dobro počutje živali Evropske agencije za varnost hrane v zvezi z izvorom in pojavom bolezni modrikastega jezika (5), ki je bilo sprejeto 27. aprila 2007, je pomembno vzpostaviti ustrezne programe nadzora za čimprejšnje odkrivanje pojava bolezni modrikastega jezika. Takšni programi nadzora morajo vključevati klinično, serološko in entomološko komponento, ki morajo v vseh državah članicah delovati nemoteno.

(12)

Za analizo epidemioloških podatkov, ki se pridobijo s programi spremljanja in nadzora bolezni modrikastega jezika, vključno z regionalno in globalno razširjenostjo okužbe z boleznijo modrikastega jezika ter vektorjev, je potreben celostni pristop na ravni Skupnosti.

(13)

Odločba Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (6) predvideva finančni prispevek Skupnosti za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje bolezni modrikastega jezika.

(14)

V skladu z Odločbo 90/424/EGS je Odločba Komisije 2007/367/ES z dne 25. maja 2007 o finančnem prispevku Skupnosti Italiji za izvajanje sistema zbiranja in analize epidemioloških podatkov o bolezni modrikastega jezika (7) vzpostavila aplikacijo BlueTongue NETwork (sistem BT-Net), to je spletni sistem za zbiranje, shranjevanje in analizo podatkov o spremljanju bolezni modrikastega jezika v državah članicah. Popolna uporaba tega sistema je temeljnega pomena za določitev najustreznejših ukrepov za nadzor bolezni, preverjanje njihove učinkovitosti in omogočanje varnih premikov živali, ki so dovzetne za bolezen. Za zagotovitev učinkovitejše in uspešnejše izmenjave informacij o obstoječih programih spremljanja in nadzora bolezni modrikastega jezika med državami članicami in Komisijo mora ta izmenjava potekati prek sistema BT-Net.

(15)

Razen če je treba nadaljevati z razmejitvijo okuženih in ogroženih območij na ravni Skupnosti v skladu s členom 8(2)(d) Direktive 2000/75/ES, morajo to razmejitev opraviti države članice. Vendar morajo države članice zaradi preglednosti nemudoma prijaviti Komisiji svoja okužena in ogrožena območja in kakršne koli spremembe v zvezi z njimi. Zlasti če država članica ne namerava ohraniti epidemiološko pomembnega geografskega območja na območju z omejitvami, mora Komisiji vnaprej predložiti ustrezne informacije za utemeljitev odsotnosti kroženja virusa bolezni modrikastega jezika na zadevnem območju.

(16)

Izvzetja iz prepovedi izstopa, ki se uporabljajo za premike živali, dovzetnih za bolezen, njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov z območja z omejitvami morajo biti odobrena na podlagi analize tveganja, pri čemer je treba upoštevati podatke, zbrane s sistemom za nadzor bolezni modrikastega jezika, izmenjavo podatkov z drugimi državami članicami in Komisijo prek sistema BT-Net, namembni kraj živali in njihovo skladnost z določenimi zdravstvenimi zahtevami, ki zagotavljajo varnost živali. Premike živali za takojšen zakol je treba v določenih okoliščinah prav tako izvzeti iz prepovedi izstopa. Ob upoštevanju majhnega tveganja premikov živali za takojšnji zakol in nekaterih dejavnikov za blažitev tveganja je primerno zagotoviti ustrezne pogoje za zmanjšanje tveganja prenosa virusa z usmerjanjem prevoza živali s kmetijskega gospodarstva na območju z omejitvami v klavnice, določene na podlagi ocene tveganja.

(17)

Premiki živali znotraj istega območja z omejitvami, na katerem kroži serotip ali serotipi istega virusa bolezni modrikastega jezika, ne predstavljajo dodatnega tveganja za zdravje živali, zato jih mora pristojni organ v določenih okoliščinah dovoliti.

(18)

Glede na mnenje Znanstvenega odbora za zdravje in dobro počutje živali Evropske agencije za varnost hrane o vektorjih in cepivih (8), ki je bilo sprejeto 27. aprila 2007, se lahko premiki živali, imuniziranih s cepljenjem, ali naravno imunih živali, obravnavajo kot varni, ne glede na kroženje virusa v kraju izvora ali aktivnost vektorjev v namembnem kraju. Zato je treba določiti pogoje, ki jih morajo izpolnjevati imunizirane živali, preden zapustijo območje z omejitvami.

(19)

Direktiva Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (9), Direktiva Sveta 91/68/EGS z dne 28. januarja 1991 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti z ovcami in kozami (10), Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (11), in Odločba Komisije 93/444/EGS z dne 2. julija 1993 o podrobnih pravilih, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi, namenjenimi za izvoz v tretje države (12), določajo, da morajo zdravstvena spričevala spremljati premike živali. Če se izvzetja iz prepovedi izstopa, ki velja za premike živali dovzetnih vrst z območja z omejitvami, uporabljajo za živali, namenjene za trgovanje znotraj Skupnosti ali izvoz v tretjo državo, morajo ta spričevala vključevati sklicevanje na to uredbo.

(20)

V skladu z mnenjem Evropske agencije za varnost hrane o vektorjih in cepivih je primerno določiti pogoje za tretiranje z odobrenimi insekticidi na kraju natovarjanja vozil, ki prevažajo živali, dovzetne za bolezen, z območja z omejitvami na območja ali prek njih zunaj območja z omejitvami. Če se med tranzitom prek območja z omejitvami predvidi čas počitka na kontrolni točki, je treba živali zaščititi pred kakršnimi koli napadi vektorjev. Vendar je treba živali, poslopja in njihovo okolico na okuženih gospodarstvih tretirati z odobrenimi insekticidi le v skladu z določenim protokolom na podlagi pozitivnega rezultata ocene tveganja za vsak posamezen primer, pri čemer se upoštevajo geografski, epidemiološki, ekološki, okoljski in entomološki podatki ter ocena stroškov in koristi.

(21)

Zdravstvena spričevala, ki jih določajo direktive 64/432/EGS, 91/68/EGS in 92/65/EGS ter Odločba 93/444/EGS o živalih, namenjenih za trgovanje znotraj Skupnosti ali izvoz v tretjo državo, morajo vključevati sklicevanje na kakršno koli tretiranje z insekticidi, izvedeno v skladu s to uredbo.

(22)

Ker je treba preprečiti nepotrebne motnje v trgovanju, je nujna vzpostavitev trajnostne strategije za nadzor virusa bolezni modrikastega jezika, da se omogoči varno trgovanje z živalmi dovzetnih vrst, ki se premikajo znotraj območij z omejitvami in z njih.

(23)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

„primer bolezni modrikastega jezika“ pomeni žival, ki izpolnjuje eno od naslednjih zahtev:

Poleg tega mora sklop epidemioloških podatkov kazati, da so klinični znaki ali rezultati laboratorijskih testov, ki kažejo na okužbo z boleznijo modrikastega jezika, posledica kroženja virusa na kmetijskem gospodarstvu, na katerem se žival redi, in ne prihoda cepljenih ali seropozitivnih živali z območij z omejitvami;

(b)

„izbruh bolezni modrikastega jezika“ pomeni izbruh navedene bolezni, kot je opredeljeno v členu 2(c) Direktive 82/894/EGS;

(c)

„primarni izbruh bolezni modrikastega jezika“ pomeni izbruh, kot je opredeljen v členu 2(d) Direktive 82/894/EGS, pri čemer se upošteva, da je za namene uporabe prve alinee člena 3(1) navedene direktive primarni izbruh primer bolezni modrikastega jezika v naslednjih primerih:

(d)

„območje z omejitvami“ pomeni območje, ki ga sestavljajo okužena in ogrožena območja, določena v skladu s členom 8(1) Direktive 2000/75/ES;

(e)

„območje, na katerem v določenih sezonah ni bolezni modrikastega jezika“ pomeni epidemiološko pomembno geografsko območje države članice, na katerem nadzor v določenem obdobju leta ne pokaže prenosa virusa bolezni modrikastega jezika ali odraslega vektorja Culicoides, ki je lahko vektor bolezni modrikastega jezika;

(f)

„tranzit“ pomeni premike živali:

(a)

programe spremljanja bolezni modrikastega jezika na območjih z omejitvami („programi spremljanja bolezni modrikastega jezika“);

(b)

programe nadzora bolezni modrikastega jezika zunaj območij z omejitvami („programi nadzora bolezni modrikastega jezika“).

(a)

mesečno poročilo, ki ga je treba oddati najpozneje en mesec po koncu meseca poročanja in mora vsebovati vsaj:

(b)

vmesno poročilo, ki zajema prvih šest mesecev v letu in se odda vsako leto najpozneje do 31. julija, vsebuje pa vsaj:

(c)

letno poročilo, ki se odda najpozneje do 30. aprila naslednjega leta ter vsebuje podatke iz točke (b)(i) in (ii) za predhodno leto.

(a)

če živali izpolnjujejo pogoje iz Priloge III ali

(b)

če živali izpolnjujejo katera koli druga ustrezna jamstva za zdravstveno varstvo živali na podlagi pozitivnega rezultata ocene tveganja ukrepov proti širjenju virusa bolezni modrikastega jezika in zaščite pred napadi vektorjev, ki jih zahteva pristojni organ kraja izvora in odobri pristojni organ namembnega kraja pred premikom teh živali;

(c)

če so živali namenjene takojšnjemu zakolu.

(a)

pogoje iz Priloge III k tej uredbi ali

(b)

katera koli druga ustrezna jamstva za zdravstveno varstvo živali na podlagi pozitivnega rezultata ocene tveganja ukrepov proti širjenju virusa bolezni modrikastega jezika in zaščite pred napadi vektorjev, ki jih zahteva pristojni organ kraja izvora in odobri pristojni organ namembnega kraja pred premikom teh živali.

(a)

na kmetijskem gospodarstvu izvora vsaj 30 dni pred datumom odpreme ni bil zabeležen noben primer bolezni modrikastega jezika;

(b)

se živali prevažajo pod uradnim nadzorom neposredno v klavnico za zakol v 24 urah po prihodu v namembno klavnico;

(c)

pristojni organ na kraju odpreme prijavi načrtovan premik živali pristojnemu organu namembnega kraja vsaj 48 ur pred natovarjanjem živali.

(a)

se živali z območja z omejitvami, ki se prevažajo prek območij zunaj območja z omejitvami, in sredstva, v katerih se prevažajo, tretirajo z odobrenimi insekticidi in/ali repelenti po ustreznem čiščenju in dezinfekciji na kraju natovarjanja in v vsakem primeru, preden zapustijo območje z omejitvami;

(b)

se živali, ki se z območja zunaj območja z omejitvami prevažajo prek območja z omejitvami, in sredstva, v katerih se prevažajo, tretirajo z odobrenimi insekticidi in/ali repelenti po ustreznem čiščenju in dezinfekciji na kraju natovarjanja in v vsakem primeru, preden vstopijo na območje z omejitvami;

(c)

se živali zaščitijo pred kakršnimi koli napadi vektorjev, če je čas počitka med prevozom prek območja z omejitvami predviden na kontrolni točki.

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 283/53

(1)

Intervencijski ukrepi glede prašičjega mesa se lahko sprejmejo, če na reprezentativnih trgih Skupnosti povprečna cena za prašičje trupe znaša in bo verjetno še naprej znašala manj kot 103 % osnovne cene.

(2)

Tržne cene so padle pod to raven; glede na sezonska in ciklična gibanja to stanje lahko traja.

(3)

Treba je sprejeti intervencijske ukrepe. Ti so lahko omejeni na dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 3444/90 z dne 27. novembra 1990 o podrobnih pravilih za dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje prašičjega mesa (2).

(4)

Po členu 3 Uredbe Sveta (EGS) št. 2763/75 z dne 29. oktobra 1975 o določitvi splošnih pravil za dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje prašičjega mesa (3) se Komisija lahko odloči za skrajšanje ali podaljšanje obdobja skladiščenja. Treba je določiti zneske pomoči za določena obdobja skladiščenja in zneske, ki se jih doda ali odbije, če Komisija sprejme tako odločitev.

(5)

Da bi olajšali upravno in nadzorno delo pri sklepanju pogodb, je treba določiti minimalne količine.

(6)

Določiti je treba varščino na ravni, ki bo zagotovila, da bodo upravljavci skladišč izpolnili svoje pogodbene obveznosti.

(7)

Upravljalni odbor za prašičje meso ni dal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsedujoči –

(a)

10 ton za odkoščene proizvode;

(b)

15 ton za druge proizvode.

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 283/55

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 41/2007 z dne 21. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2007 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2007.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, so ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge k tej uredbi ali so v njej registrirana, izčrpali dodeljeno kvoto za leto 2007.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 283/57

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 41/2007 z dne 21. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2007 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2007.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, so plovila, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge k tej uredbi ali so v njej registrirana, izčrpala kvoto za leto 2007 za ulov staležev iz navedene priloge.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež, njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 283/59

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 41/2007 z dne 21. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2007 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2007.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, so ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpali dodeljeno kvoto za leto 2007.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 283/61

(1)

Člen 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2681/74 z dne 21. oktobra 1974 o financiranju izdatkov za dobavo kmetijskih proizvodov v okviru pomoči v hrani s strani Skupnosti (3), določa, da Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Oddelek za jamstva, krije tisti delež izdatkov, ki ustreza izvoznim nadomestilom, določenim v skladu z zadevnimi predpisi Skupnosti.

(2)

Zato, da se olajša pripravo in upravljanje proračuna za ukrepe Skupnosti za pomoč v hrani, ter da se državam članicam omogoča, da so seznanjene z obsegom udeležbe Skupnosti pri financiranju nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani, je treba določiti stopnjo nadomestil, odobrenih za te ukrepe.

(3)

Splošna in izvedbena pravila, predvidena v členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 1785/2003 za izvozna nadomestila, se uporabljajo s potrebnimi spremembami za zgoraj navedene dejavnosti.

(4)

Posebni kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri izračunu izvoznih nadomestil za riž, so določeni v členu 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003.

(5)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 283/63

(1)

Odločba je bila naslovljena na podjetja Aalberts Industries NV, Aquatis France SAS, Simplex Armaturen + Fittings GmbH & Co. KG, VSH Italia S.r.l., Yorkshire Fittings Limited, Advanced Fluid Connections plc, IBP Limited, International Building Products France SA, International Building Products GmbH, Delta plc, Aldway Nine Limited, Delta Engineering Holdings Limited, Druryway Samba Limited, Flowflex Holdings Ltd, Flowflex Components Ltd, IMI plc, IMI Kynoch Ltd, Mueller Industries Inc, Mueller Europe Ltd, WTC Holding Company Inc, Pegler Ltd, Tomkins plc, FRA.BO S.p.A., Supergrif SL, SANHA Kaimer GmbH & Co. KG, Kaimer GmbH & Co. Holdings KG, Sanha Italia srl, Viega GmbH & Co. KG, Legris Industries SA in Comap SA.

(2)

Trideset zgoraj navedenih pravnih oseb (ki sodijo pod enajst podjetij, pri čemer so nekatere pravne osebe odgovorne kot matična podjetja) je odgovornih za kršitev člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP s sodelovanjem pri eni sami in nepretrgani kršitvi med 31. decembrom 1988 in 1. aprilom 2004 v industriji pribora (fitingov) v Evropskem gospodarskem prostoru. Vsa podjetja niso sodelovala pri kršitvi ves čas njenega trajanja.

(3)

Glavne značilnosti kršitve vključujejo: tekmeci so razpravljali o cenah, se dogovarjali, izvajali in spremljali dogovore o cenah ter popustih in rabatih, se dogovarjali o izvedbenih mehanizmih, si dodeljevali trge in kupce, izmenjavali poslovno pomembne in zaupne tržne podatke in/ali podatke, pomembne za podjetja, se redno sestajali in vzdrževali druge stike za dogovore v zvezi z zgoraj navedenimi omejitvami in spremljanjem njihovega izvajanja v Evropskem gospodarskem prostoru.

(4)

Pri zadevnem izdelku gre za bakreni pribor (fitinge), vključno s priborom (fitingi) iz bakrenih zlitin (kot so topovski bron, medenina in druge zlitine na podlagi bakra). Pribor (fiting) povezuje cevi, ki se uporabljajo pri transportu vode, zraka, plina itd. za vodovodne in plinske instalacije, ogrevanje, komunalno infrastrukturo in druge namene. Obstajajo različne vrste pribora (fitingov), kot na primer spajanje z zaskokom, lotanjem, zatiskanjem in nasedom. Vse te vrste so vključene v to odločbo.

(5)

Preiskava je pokazala, da je kartel pokrival celoten Evropski gospodarski prostor. Leta 2003 je znašala v Evropskem gospodarskem prostoru tržna vrednost za pribor (fitinge) iz bakra in bakrenih zlitin približno 525 milijonov EUR za približno 960 milijonov kosov.

(6)

Januarja 2001 je podjetje Mueller Industries Inc obvestilo Komisijo o obstoju kartela v industriji pribora (fitingov) (in v drugih sorodnih industrijah na trgu bakrenih cevi) ter izrazilo željo po sodelovanju s Komisijo v skladu z obvestilom o ugodni obravnavi iz leta 1996. Podjetje Mueller je Komisiji predložilo dokaze, ki so ji omogočili izvedbo inšpekcijskih pregledov.

(7)

Komisija je 22. in 23. marca 2001 opravila prve napovedane inšpekcijske preglede v zvezi z bakrenimi cevmi in priborom (fitingi). Po opravljenih pregledih je bil aprila 2001 sprejet sklep, da se ločeno obravnavajo zadeve v zvezi z bakrenimi cevmi za vodovodne in plinske instalacije (38.069), industrijskimi cevmi (38.240) in priborom (fitingi) (38.121). Nato je Komisija 24. in 25. aprila 2001 opravila dodatne nenajavljene preglede v prostorih skupine Delta. V te preglede je bil zajet samo pribor (fitingi). Na področju bakrenih cevi je Komisija sprejela dva sklepa o naložitvi glob v zadevi industrijskih cevi (leta 2003) in v zadevi bakrenih cevi za vodovodne in plinske instalacije (leta 2004).

(8)

Septembra 2003, po opravljenih pregledih in po tem, ko so bili odposlani dopisi z zahtevami po informacijah, je skupina IMI vložila prošnjo za ugodno obravnavo. Tej prošnji za ugodno obravnavo sta sledili prošnji skupine Delta (marca 2004) in podjetja Frabo (julija 2004). Zadnjo prošnjo za ugodno obravnavo je predložilo podjetje Oystertec/Advanced Fluid Connections plc maja 2005.

(9)

Obvestilo o nasprotovanju je bilo naslovljeno na 30 podjetij, ki sodijo pod enajst podjetij in eno združenje podjetij. Vse stranke, razen podjetij Flowflex, Comap in Supergrif, so uresničile pravico do zaslišanja in sodelovale na zaslišanju, ki je potekalo 25. in 26. januarja 2006.

(10)

Čeprav obstaja utemeljen sum, da so se stiki protikonkurenčnega značaja med proizvajalci pribora (fitingov) iz Združenega kraljestva vzpostavili že pred letom 1988, dokazi, ki jih ima Komisija, trdno in neovrgljivo kažejo, da je bil datum začetka kršitve december 1988. Na podlagi tega je Komisija ocenila, da so se skrivni dogovori v Združenem kraljestvu med proizvajalci iz Združenega kraljestva začeli 31. decembra 1988. Komisija je glede na ravnanje proizvajalcev pribora (fitingov) na vseevropski ravni zaradi ohlapne oblike in raziskovalnega značaja stikov pred januarjem 1991 svojo oceno na podlagi pravil o konkurenci omejila na obdobje od 31. januarja 1991, to je od datuma prvega sestanka „Super-EFMA“, ko so se tekmeci dogovorili glede cen in ko so bili vseevropski dogovori evidentirani kot organiziran in strukturiran program.

(11)

Nadaljnji dokazi iz dokumentacije Komisije kažejo, da se je ta kršitev nadaljevala tudi po inšpekcijskih pregledih Komisije marca in aprila 2001, in sicer v podjetjih Comap, IBP/Oystertec (Advanced Fluid Connections) in Frabo do aprila 2004, v podjetju Delta pa v manjšem obsegu. Podjetje Aalberts je sodelovalo pri kršitvi po pregledih med junijem 2003 in aprilom 2004. To je bil prvi primer omejevalnega sporazuma, ki so ga nekatera sodelujoča podjetja izvajala še tri leta po inšpekcijskih pregledih.

(12)

Splošni ustroj protikonkurenčnih dogovorov za pribor (fitinge) kaže, da se lahko štejejo za eno samo kršitev, pri kateri so tekmeci razpravljali o cenah, se dogovarjali, izvajali in spremljali dogovore o cenah ter popustih in rabatih, se dogovarjali o izvedbenih mehanizmih, si dodeljevali trge in kupce ter si izmenjavali poslovno pomembne in zaupne tržne podatke.

(13)

Glede na stopnjo kršitve ter njen vpliv na trg in geografski obseg je treba kršitev opredeliti kot zelo resno.

(14)

Ker obstaja velika razlika med posamičnimi prihodki podjetij v sektorju kartela, je Komisija podjetja obravnavala diferencirano (po skupinah), da bi upoštevala delež odgovornosti vsakega podjetja: ta pristop se uporablja za razlikovanje med prispevki posameznih podjetij k protikonkurenčnim vplivom.

(15)

Podjetja so bila razdeljena v šest kategorij glede na njihovo relativno pomembnost. Pri določitvi relativne pomembnosti podjetij pri tej kršitvi je Komisija upoštevala ustrezne tržne deleže posameznih podjetij pri zadevnem izdelku. Posamezni deleži udeležencev kršitve so se primerjali na podlagi njihovih tržnih deležev pri izdelku v Evropskem gospodarskem prostoru v letu 2000 za vsa podjetja, razen za podjetji Aalberts in Advanced Fluid Connections, pri katerih je bilo kot podlaga za diferenciacijo vzeto leto 2003. Komisija je izbrala leto 2000, ker je bilo to zadnje leto kršitve, v katerem so bila vsa podjetja, na katera je bila naslovljena ta odločba, dejavna v kartelu, razen obeh prej navedenih.

(16)

Skladno s tem sta bili podjetji Viegener in Aalberts uvrščeni v prvo kategorijo. IMI in Delta sta bili uvrščeni v drugo kategorijo, Advanced Fluid Connections v tretjo, Legris Industries v četrto, Sanha Kaimer, Flowflex, Frabo in Mueller v peto ter Pegler v šesto kategorijo.

(17)

Komisija je ocenila, da bi bilo globo podjetju Tomkins/Pegler primerno pomnožiti, da bi zagotovili zadosten odvračilni učinek. Leta 2005, ki je bilo zadnje poslovno leto pred to odločbo, je znašal skupni promet podjetja Tomkins, ki je matično podjetje podjetja Pegler, 4,65 milijarde EUR.

(18)

Na podlagi tega in v skladu s prejšnjimi odločbami je Komisija menila, da bi bilo primerno globo za podjetje Tomkins pomnožiti.

(19)

Posamezni množitelji so se uporabili tudi glede na trajanje kršitve posameznih pravnih oseb.

(20)

Z odločbo je bilo ugotovljeno, da podjetja Oystertec/Advanced Fluid Connections, Comap, Frabo in v manjšem obsegu Delta niso opustila kršitve takoj po opravljenih inšpekcijskih pregledih. Ta podjetja so sodelovala pri kršitvi še po opravljenih pregledih. Glede podjetja Aalberts je bilo ugotovljeno, da je sodelovalo pri kršitvi po pregledih med junijem 2003 in aprilom 2004. Takšno ravnanje pomeni očitno nespoštovanje pravil o konkurenci. Ko Komisija opravi inšpekcijski pregled v primeru omejevalnega sporazuma, uradno opozori zadevna podjetja, da je šlo morda za kršitev pravil o konkurenci. Izkušnje kažejo, da v veliki večini primerov inšpekcijski pregledi spodbudijo podjetja k takojšnjemu prenehanju kršitve, s čimer se kupcem zagotovi takojšnje olajšanje, medtem ko se čaka na odločitev Komisije v zvezi s primerom. V tem smislu je namen inšpekcijskih pregledov, da odvračajo vpletena podjetja od nadaljevanja kršitve. Zato morajo podjetja po inšpekcijskih pregledih takoj prenehati s kršitvijo. Ta podjetja pa se za inšpekcijske preglede niso zmenila in nekatera od njih so z njo nadaljevala še tri leta.