26.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 282/1

UREDBA SVETA (ES) št. 1247/2007

z dne 22. oktobra 2007

o spremembi Uredbe (ES) št. 1947/2005 glede nacionalnih pomoči, ki jih dodeljuje Finska za semena in semena žit

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti člena 36 in tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Na podlagi prvega pododstavka člena 8(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1947/2005 (1) lahko Finska zaradi posebnih podnebnih razmer na podlagi dovoljenja Komisije dodeli pomoč za določene količine semen in določene količine semen žit, proizvedenih samo na Finskem.

(2)

Na podlagi informacij, poslanih s strani Finske, je Komisija v skladu z drugim pododstavkom člena 8(2) Uredbe (ES) št. 1947/2005 Svetu posredovala poročilo. To poročilo kaže, da imajo proizvajalci semen in semen žit na Finskem dostop do drugih shem pomoči, s čimer lahko koristijo subvencije, ki jih finski kmetje prejemajo kot nadomestilo za podnebne razmere, v katerih delajo.

(3)

Poročilo kaže tudi, da je obseg proizvodnje semen žit na Finskem naraščal in da je bila uvožena količina semen žit majhna v primerjavi z doma proizvedeno količino. Poleg tega poročilo kaže, da se je uvoz povečal, kadar se je domača proizvodnja zmanjšala, in obratno, kar vodi v sklep, da je nadomestitev domačega semena z uvoženim možna in da je možno, da nacionalna finska pomoč izkrivlja konkurenco v razmerju do uvoženih proizvodov.

(4)

Seme travniškega mačjega repa se na Finskem razmnožuje v skoraj optimalnih in relativno konkurenčnih razmerah. Ohranjanje vezane pomoči za proizvodnjo travniškega mačjega repa bi zagotovo omogočilo ohranjanje proizvodnje semena travniškega mačjega repa na Finskem na visoki ravni. Zato bi bilo dodeljevanje nacionalne pomoči za seme travniškega mačjega repa primerno ukiniti.

(5)

Iz zgoraj navedenih razlogov in za pravilno delovanje notranjega trga je primerno, da se za Finsko ukine možnost dodeljevati nacionalno pomoč za semena in semena žit. Z namenom kmetom na Finskem zagotoviti možnost, da se pripravijo na stanje po ukinitvi nacionalnih pomoči, pa je primerno, da se za zadnje prehodno obdobje ohrani dodeljevanje pomoči za proizvodnjo semen in semen žit, z izjemo semen travniškega mačjega repa, po poteku katerega bodo pomoči ukinjene.

(6)	Za vmesni pregled nacionalnega sistema pomoči bi bilo Finsko treba pozvati, da predloži podrobno poročilo o rezultatih dodeljenih nacionalnih pomoči.

(7)	Uredbo (ES) št. 1947/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 8 Uredbe (ES) št. 1947/2005 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Finska lahko na podlagi dovoljenja Komisije dodeli pomoč za določene količine semen, z izjemo semen travniškega mačjega repa (Phleum pratense L.), in za določene količine semen žit, proizvedenih samo na Finskem do vključno žetve leta 2010.

Najpozneje do 31. decembra 2008 Finska pošlje Komisiji podrobno poročilo o rezultatih dodeljenih pomoči.“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 22. oktobra 2007

Za Svet

Predsednik

J. SILVA

(1) UL L 312, 29.11.2005, str. 3.

26.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 282/3

UREDBA SVETA (ES) št. 1248/2007

z dne 22. oktobra 2007

o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2040/2000 o proračunski disciplini

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti členov 37, 279 in 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2040/2000 z dne 26. septembra 2000 o proračunski disciplini (3) določa pravila za zagotavljanje ustreznega upravljanja odhodkov Skupnosti, in sicer tistih v zvezi Jamstvenim oddelkom Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada in tistih v zvezi z rezervami za zunanje ukrepe, v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, dogovorjenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (4).

(2)

Kar zadeva del I Uredbe (ES) št. 2040/2000 v zvezi s kmetijskimi odhodki, zgornje meje, določene v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013, v Prilogi I k Medinstitucionalnemu sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (5) („Medinstitucionalni sporazum iz leta 2006“), izključujejo potrebo po ohranjanju kmetijske smernice iz Uredbe.

(3)	Ostale določbe glede proračunske discipline v zvezi s kmetijstvom iz dela I Uredbe (ES) št. 2040/2000 so nadomestili členi 18, 19 in 20 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (6).

(4)

Kar zadeva del II Uredbe (ES) št. 2040/2000 v zvezi z rezervami za zunanje ukrepe, posebne določbe in ukrepi, ki pomenijo izjemo v okviru sistema virov lastnih sredstev, niso več potrebni za financiranje Jamstvenega sklada in rezerve za nujno pomoč. Rezervo za jamstva za posojila je finančni okvir za obdobje 2007–2013 iz Medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2006 nadomestil s proračunsko vrstico pod razdelkom 4 „EU kot globalni partner“. Glavna načela glede rezerve za nujno pomoč so določena v Uredbi Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7), znesek te rezerve in pogoji za njeno uporabo pa so določeni v Medinstitucionalnem sporazumu iz leta 2006. Ker ni neposrednih interesov tretjih oseb, teh pravil ni treba vključiti v uredbo.

(5)	Vse določbe Uredbe (ES) št. 2040/2000 so tako postale odvečne.

(6)	Uredbo (ES) št. 2040/2000 bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 2040/2000 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2007.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 22. oktobra 2007

Za Svet

Predsednik

J. SILVA

(1) Mnenje z dne 13. marca 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL C 8, 12.1.2007, str. 3.

(3) UL L 244, 29.9.2000, str. 27.

(4) UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

(5) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(6) UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 378/2007 (UL L 95, 5.4.2007, str. 1).

(7) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

26.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 282/5

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1249/2007

z dne 25. oktobra 2007

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 26. oktobra 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. oktobra 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 756/2007 (UL L 172, 30.6.2007, str. 41).

PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 25. oktobra 2007 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	57,7
	MK	35,2
	ZZ	46,5
0707 00 05	EG	151,2
	JO	190,9
	MA	35,8
	MK	45,9
	TR	149,9
	ZZ	114,7
0709 90 70	TR	124,8
0709 90 70	ZZ	124,8
0805 50 10	AR	76,8
	TR	88,5
	UY	73,9
	ZA	54,4
	ZZ	73,4
0806 10 10	BR	246,8
	MK	26,1
	TR	124,5
	US	212,4
	ZZ	152,5
0808 10 80	AU	148,5
	CL	161,2
	MK	35,3
	NZ	104,7
	US	96,8
	ZA	102,6
	ZZ	108,2
0808 20 50	AR	49,1
	CN	65,0
	TR	124,4
	ZZ	79,5

(1) Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ pomeni „drugega porekla“.

26.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 282/7

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1250/2007

z dne 25. oktobra 2007

o določitvi izvoznih nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, ki se izvaža brez nadaljnje predelave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), in zlasti drugega pododstavka člena 33(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 32 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1(1)(b) navedene uredbe in cenami za navedene proizvode na trgu Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)	Glede na trenutne razmere na trgu za sladkor je treba izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in nekaterimi merili iz členov 32 in 33 Uredbe (ES) št. 318/2006.

(3)	Prvi pododstavek člena 33(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov.

(4)	Nadomestila je treba odobriti le za proizvode, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ki so skladni z zahtevami Uredbe (ES) št. 318/2006.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila, določena v členu 32 Uredbe (ES) št. 318/2006, se odobrijo za proizvode in zneske iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 26. oktobra 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. oktobra 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 247/2007 (UL L 69, 9.3.2007, str. 3).

PRILOGA

Izvozna nadomestila, ki se od 26. oktobra 2007 (1) uporabljajo za beli sladkor in surovi sladkor, izvožen brez nadaljnje predelave

Oznaka proizvoda

Namembni kraj

Merska enota

OZnesek nadomestila

1701 11 90 9100

S00

EUR/100 kg

28,57 (2)

1701 11 90 9910

S00

EUR/100 kg

28,57 (2)

1701 12 90 9100

S00

EUR/100 kg

28,57 (2)

1701 12 90 9910

S00

EUR/100 kg

28,57 (2)

1701 91 00 9000

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,3106

1701 99 10 9100

S00

EUR/100 kg

31,06

1701 99 10 9910

S00

EUR/100 kg

31,06

1701 99 10 9950

S00

EUR/100 kg

31,06

1701 99 90 9100

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,3106

N.B.: Opredeljeni namembni kraji:

S00

—

vse namembne države z izjemo:

(a)	tretjih držav: Albanije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije, Kosova, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Andore, Lihtenštajna in Svetega sedeža (Vatikanske mestne države);

(b)	ozemelj držav članic EU, ki niso del carinskega območja Skupnosti: Gibraltarja, Ceute, Melille, občin Livigno in Campione d'Italia, otoka Heligoland, Grenlandije, Ferskih otokov in območij Republike Ciper, ki niso pod dejanskim nadzorom Republike Ciper.

(1) Zneski iz te priloge se ne uporabljajo od 1. februarja 2005 v skladu s Sklepom Sveta 2005/45/ES z dne 22. decembra 2004 o sklenitvi in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972 glede določb, ki se uporabljajo za predelane kmetijske proizvode (UL L 23, 26.1.2005, str. 17).

(2) Ta znesek velja za surov sladkor z donosom 92 %. Če donos izvoženega sladkorja ni 92 %, se znesek nadomestila, ki se uporablja, pri vsakem zadevnem izvozu pomnoži s pretvorbenim faktorjem, ki se dobi, če se z 92 deli donos izvoženega surovega sladkorja, izračunanega v skladu z odstavkom 3 točke III Priloge I k Uredbi (ES) št. 318/2006.

26.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 282/9

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1251/2007

z dne 25. oktobra 2007

o določitvi izvoznih nadomestil za sirupe in nekatere druge sladkorne proizvode, ki se izvažajo brez nadaljnje predelave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), in zlasti drugega pododstavka člena 33(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 32 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1(1)(c), (d) in (g) navedene uredbe in cenami za navedene proizvode na trgu Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)	Glede na trenutne razmere na trgu za sladkor je treba izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in nekaterimi merili iz členov 32 in 33 Uredbe (ES) št. 318/2006.

(3)	Prvi pododstavek člena 33(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov.

(4)

Nadomestila je treba odobriti le za proizvode, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ki so skladni z zahtevami Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2).

(5)

Lahko se določijo izvozna nadomestila, ki bodo zmanjšala konkurenčno razliko med izvozom Skupnosti in tretjih držav. Skupnost izvaža v nekatere bližnje namembne kraje in tretje države, ki izdelke iz Skupnosti obravnavajo ugodnejše, in je zato v posebno ugodnem konkurenčnem položaju. Zato je treba izvozna nadomestila za navedene namembne kraje ukiniti.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Izvozna nadomestila, kot to določa člen 32 Uredbe (ES) št. 318/2006, se v skladu s pogoji iz odstavka 2 tega člena dodelijo za proizvode in za zneske, določene v Prilogi k tej uredbi.

2. Da so proizvodi upravičeni do nadomestila na podlagi odstavka 1, morajo izpolnjevati ustrezne zahteve iz členov 3 in 4 Uredbe (ES) št. 951/2006.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 26. oktobra 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. oktobra 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 247/2007 (UL L 69, 9.3.2007, str. 3).

(2) UL L 178, 1.7.2006, str. 24. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2031/2006 (UL L 414, 30.12.2006, str. 43).

PRILOGA

Izvozna nadomestila, ki se uporabljajo od 26. oktobra 2007 (1) za sirupe in nekatere druge sladkorne proizvode, izvožene brez nadaljnje predelave

Oznaka proizvoda

Namembni kraj

Merska enota

Znesek nadomestila

1702 40 10 9100

S00

EUR/100 kg suhe snovi

31,06

1702 60 10 9000

S00

EUR/100 kg suhe snovi

31,06

1702 60 95 9000

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,3106

1702 90 30 9000

S00

EUR/100 kg suhe snovi

31,06

1702 90 60 9000

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,3106

1702 90 71 9000

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,3106

1702 90 99 9900

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,3106 (2)

2106 90 30 9000

S00

EUR/100 kg suhe snovi

31,06

2106 90 59 9000

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,3106

NB: Opredeljeni namembni kraji:

S00

—

vse namembne države z izjemo:

(a)	tretjih držav: Albanije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije, Kosova, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Andore, Lihtenštajna in Svetega sedeža (Vatikanske mestne države);

(b)	ozemelj držav članic EU, ki niso del carinskega območja Skupnosti: Gibraltarja, Ceute, Melille, občin Livigno in Campione d'Italia, otoka Heligoland, Grenlandije, Ferskih otokov in območij Republike Ciper, ki niso pod dejanskim nadzorom Republike Ciper.

(2) Osnovni znesek ne velja za proizvode, določene v točki 2 Priloge k Uredbi Komisije (EGS) št. 3513/92 (UL L 355, 5.12.1992, str. 12).

26.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 282/11

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1252/2007

z dne 25. oktobra 2007

o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v okviru stalnega javnega razpisa, določenega z Uredbo (ES) št. 900/2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), in zlasti drugega pododstavka in točke (b) tretjega pododstavka člena 33(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 900/2007 z dne 27. julija 2007 o stalnem javnem razpisu za določitev nadomestil za izvoz belega sladkorja do konca tržnega leta 2007/2008 (2) določa odprtje delnih javnih razpisov.

(2)	V skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 900/2007 in po pregledu ponudb, oddanih na delni javni razpis, ki se je zaključil 25. oktobra 2007, je treba določiti najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis.

(3)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za delni javni razpis, ki se je zaključil 25. oktobra 2007, je najvišje izvozno nadomestilo za proizvod iz člena 1(1) Uredbe (ES) št. 900/2007 36,062 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 26. oktobra 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. oktobra 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 247/2007 (UL L 69, 9.3.2007, str. 3).

(2) UL L 196, 28.7.2007, str. 26.

26.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 282/12

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1253/2007

z dne 25. oktobra 2007

o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v okviru stalnega javnega razpisa, določenega z Uredbo (ES) št. 1060/2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), in zlasti drugega pododstavka in točke (b) tretjega pododstavka člena 33(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 1060/2007 z dne 14. septembra 2007 o odprtju stalnega javnega razpisa za nadaljnjo prodajo sladkorja za izvoz iz zalog belgijske, češke, španske, irske, italijanske, madžarske, poljske, slovaške in švedske intervencijske agencije (2) določa odprtje delnih javnih razpisov.

(2)	V skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1060/2007 in po pregledu ponudb, oddanih na delni javni razpis, ki se je zaključil 24. oktobra 2007, je treba določiti najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis.

(3)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za delni javni razpis, ki se je zaključil 24. oktobra 2007, je najvišje izvozno nadomestilo za proizvod iz člena 1(1) Uredbe (ES) št. 1060/2007 436,40 EUR/t.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 26. oktobra 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. oktobra 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 247/2007 (UL L 69, 9.3.2007, str. 3).

(2) UL L 242, 15.9.2007, str. 8.

26.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 282/13

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1254/2007

z dne 25. oktobra 2007

o določitvi izvoznih nadomestil za proizvode, predelane iz žit in riža

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž (2), in zlasti člena 14(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Po členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, podanih v členu 1 navedenih uredb, na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003 je nadomestila treba določiti ob upoštevanju stanja in prihodnjega gibanja na eni strani razpoložljivosti žit, riža in lomljenega riža ter njihovih cen na trgu Skupnosti, in na drugi strani cen žit, riža, lomljenega riža in žitnih proizvodov na svetovnem trgu. V skladu s temi členi je prav tako treba zagotoviti ravnovesje in naraven razvoj cen in trgovine na trgih žit in riža ter nadalje upoštevati gospodarski vidik predvidenega izvoza in potrebe po izogibanju motnjam na trgu Skupnosti.

(3)	Člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1518/95 (3) o uvoznem in izvoznem režimu za proizvode, predelane iz žit in riža, določa posebne kriterije, ki jih je treba upoštevati pri izračunu nadomestil za te proizvode.

(4)	Nadomestilo za nekatere predelane proizvode je treba stopnjevati glede na vsebnost pepela, surovih vlaken, lupin, proteinov, maščob ali škroba v posameznem zadevnem proizvodu, saj je ta vsebnost posebno dober pokazatelj količine osnovnega proizvoda, ki je dejansko vgrajen v predelani proizvod.

(5)

Trenutno ni treba določiti izvoznega nadomestila za manioko, druge tropske korenine in gomolje ali njihovo moko glede na gospodarski vidik morebitnega izvoza in zlasti vrsto in poreklo teh proizvodov. Zaradi zanemarljive udeležbe Skupnosti na svetovnem trgu trenutno ni treba določiti izvoznih nadomestil za nekatera predelana žita.

(6)	Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(7)	Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(8)	Nekateri predelani proizvodi iz koruze so lahko toplotno obdelani, kar lahko vodi v odobritev nadomestila, ki ne ustreza kakovosti proizvoda. Poudariti je treba, da ti proizvodi, ki vsebujejo želatiniran škrob, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)	Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila za proizvode, navedene v členu 1 Uredbe (ES) št. 1518/95, so določena v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 26. oktobra 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. oktobra 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2) UL L 270, 21.10.2003, str. 96. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1549/2004 (UL L 280, 31.8.2004, str. 13).

(3) UL L 147, 30.6.1995, str. 55. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2993/95 (UL L 312, 23.12.1995, str. 25).

PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 25. oktobra 2007 o določitvi izvoznih nadomestil za predelane proizvode iz žit in riža

Oznaka proizvoda

Namembna država

Merska enota

Znesek nadomestil

1102 20 10 9200 (1)

C10

EUR/t

0,92

1102 20 10 9400 (1)

C10

EUR/t

0,79

1102 20 90 9200 (1)

C10

EUR/t

0,79

1102 90 10 9100

C10

EUR/t

0,00

1102 90 10 9900

C10

EUR/t

0,00

1102 90 30 9100

C10

EUR/t

0,00

1103 19 40 9100

C10

EUR/t

0,00

1103 13 10 9100 (1)

C10

EUR/t

1,19

1103 13 10 9300 (1)

C10

EUR/t

0,92

1103 13 10 9500 (1)

C10

EUR/t

0,79

1103 13 90 9100 (1)

C10

EUR/t

0,79

1103 19 10 9000

C10

EUR/t

0,00

1103 19 30 9100

C10

EUR/t

0,00

1103 20 60 9000

C10

EUR/t

0,00

1103 20 20 9000

C10

EUR/t

0,00

1104 19 69 9100

C10

EUR/t

0,00

1104 12 90 9100

C10

EUR/t

0,00

1104 12 90 9300

C10

EUR/t

0,00

1104 19 10 9000

C10

EUR/t

0,00

1104 19 50 9110

C10

EUR/t

1,06

1104 19 50 9130

C10

EUR/t

0,86

1104 29 01 9100

C10

EUR/t

0,00

1104 29 03 9100

C10

EUR/t

0,00

1104 29 05 9100

C10

EUR/t

0,00

1104 29 05 9300

C10

EUR/t

0,00

1104 22 20 9100

C10

EUR/t

0,00

1104 22 30 9100

C10

EUR/t

0,00

1104 23 10 9100

C10

EUR/t

0,99

1104 23 10 9300

C10

EUR/t

0,76

1104 29 11 9000

C10

EUR/t

0,00

1104 29 51 9000

C10

EUR/t

0,00

1104 29 55 9000

C10

EUR/t

0,00

1104 30 10 9000

C10

EUR/t

0,00

1104 30 90 9000

C10

EUR/t

0,17

1107 10 11 9000

C10

EUR/t

0,00

1107 10 91 9000

C10

EUR/t

0,00

1108 11 00 9200

C10

EUR/t

0,00

1108 11 00 9300

C10

EUR/t

0,00

1108 12 00 9200

C10

EUR/t

1,06

1108 12 00 9300

C10

EUR/t

1,06

1108 13 00 9200

C10

EUR/t

1,06

1108 13 00 9300

C10

EUR/t

1,06

1108 19 10 9200

C10

EUR/t

0,00

1108 19 10 9300

C10

EUR/t

0,00

1109 00 00 9100

C10

EUR/t

0,00

1702 30 51 9000 (2)

C10

EUR/t

1,03

1702 30 59 9000 (2)

C10

EUR/t

0,79

1702 30 91 9000

C10

EUR/t

1,03

1702 30 99 9000

C10

EUR/t

0,79

1702 40 90 9000

C10

EUR/t

0,79

1702 90 50 9100

C10

EUR/t

1,03

1702 90 50 9900

C10

EUR/t

0,79

1702 90 75 9000

C10

EUR/t

1,08

1702 90 79 9000

C10

EUR/t

0,75

2106 90 55 9000

C14

EUR/t

0,79

N. B.: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih držav serije „A“ so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Numerične oznake namembnih držav so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11).

Druge namembne države so:

C10	:	Vse namembne države.
C14	:	Vse namembne države razen Švice in Lihtenštajna.

(1) Nobeno nadomestilo se ne odobri za proizvode, ki so bili termično obdelani, zaradi česar je prišlo do želatiniranja škroba.

(2) Nadomestila se odobrijo v skladu s spremenjeno Uredbo Sveta (EGS) št. 2730/75 (UL L 281, 1.11.1975, str. 20).

N. B.: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih držav serije „A“ so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Numerične oznake namembnih držav so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 2081/2003 (UL L 313, 28.11.2003, str. 11).

Druge namembne države so:

C10	:	Vse namembne države.
C14	:	Vse namembne države razen Švice in Lihtenštajna.

26.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 282/16

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1255/2007

z dne 25. oktobra 2007

o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 874/2004 o pravilih javnega reda v zvezi z izvajanjem in funkcijami domene .eu najvišje ravni ter načelih, ki urejajo registracijo

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 733/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. aprila 2002 o izvajanju domene .eu najvišje ravni (1) in zlasti člena 5(1) Uredbe,

po posvetovanju z Registrom v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 733/2002,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 874/2004 z dne 28. aprila 2004 (2) izvaja Uredbo (ES) št. 733/2002 z določitvijo pravil javnega reda v zvezi z izvajanjem in funkcijami domene .eu najvišje ravni ter načeli, ki urejajo registracijo.

(2)

Člen 8 Uredbe Komisije (ES) št. 874/2004 vsebuje pravila javnega reda v zvezi z zemljepisnimi koncepti, tako da določa postopek, po katerem lahko nacionalne vlade držav članic, držav kandidatk in vseh članic Evropskega gospodarskega prostora zahtevajo registracijo ali rezervacijo svojega imena. V skladu s tem ciljem in da bi se v celoti zagotovila geopolitična in jezikovna raznolikost Evropske unije ter interes držav članic in evropskih državljanov je bila Uredba (ES) št. 874/2004 dne 10. oktobra 2005 spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1654/2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 874/2004 o pravilih javnega reda v zvezi z izvajanjem in funkcijami domene .eu najvišje ravni ter načelih, ki urejajo registracijo. S členom 1(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1654/2005 je bila dodana Priloga, ki vključuje seznam imen, rezerviranih za registracijo v vsaki državi članici, in seznam imen, ki jih lahko rezervirajo nekatere tretje države, vključno z državami kandidatkami za pristop k Evropski uniji.

(3)

Dne 1. januarja 2007 sta Bolgarija in Romunija pristopili k Evropski uniji. Skladno s tem morata imeti Bolgarija in Romunija možnost za registracijo domenskih imen, ki so bila rezervirana zanju v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 874/2004. Da bi se zagotovila pravna jasnost, da imata ti dve državi članici tako možnost, je treba spremeniti Prilogo, ki jo vključuje Uredba Komisije (ES) št. 874/2004.

(4)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za komunikacije, ki je bil ustanovljen s členom 22(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi Komisije (ES) št. 874/2004 se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. oktobra 2007

Za Komisijo

Viviane REDING

Članica Komisije

(1) UL L 113, 30.4.2002, str. 1.

(2) UL L 162, 30.4.2004, str. 40. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1654/2005 (UL L 266, 11.10.2005, str. 35).

(3) UL L 108, 24.4.2002, str. 33. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 717/2007 (UL L 171, 29.6.2007, str. 32).

PRILOGA

1. Seznam imen, ki jih lahko registrirajo države iz spodnjega seznama

AVSTRIJA

1.	österreich

2.	oesterreich

3.	republik-österreich

4.	republik-oesterreich

afstria

6.	dimokratia-afstria

østrig

8.	republikken-østrig

oestrig

10.

austria

11.	republic-austria

12.	república-austria

13.

autriche

14.	république-autriche

15.	oostenrijk

16.	republiek-oostenrijk

17.	república-austria

18.

itävalta

19.	itävallan-tasavalta

20.

itaevalta

21.

österrike

22.	oesterrike

23.	republik-österrike

24.

rakousko

25.	republika-rakousko

26.	repubblica-austria

27.

austrija

28.	republika-austrija

29.	respublika-austrija

30.

ausztria

31.	Osztrák-Köztársaság

32.	Republika-Austriacka

33.

rakúsko

34.	republika-rakúsko

35.

avstrija

36.	republika-avstrija

37.

awstrija

38.	republika-awstrija

39.	republikösterreich

40.	republikoesterreich

41.	dimokratiaafstria

42.	republikkenøstrig

43.	republicaustria

44.	repúblicaaustria

45.	républiqueautriche

46.	repubblicaaustria

47.	republiekoostenrijk

48.	repúblicaaustria

49.	tasavaltaitävalta

50.	republikösterrike

51.	republikarakousko

52.	republikaaustrija

53.	respublikaaustrija

54.	OsztrákKöztársaság

55.	RepublikaAustriacka

56.	republikarakúsko

57.	republikaavstrija

58.	republikaawstrija

59.

aostria

60.	vabariik-aostria

61.	vabariikaostria

BELGIJA

belgie

belgië

belgique

belgien

belgium

bélgica

belgica

belgio

belgia

10.

belgija

11.	vlaanderen

12.

wallonie

13.

wallonië

14.

brussel

15.	vlaamse-gemeenschap

16.	franse-gemeenschap

17.	duitstalige-gemeenschap

18.	vlaams-gewest

19.	waals-gewest

20.	brussels-hoofdstedelijk-gewest

21.

flandre

22.

bruxelles

23.	communauté-flamande

24.	communaute-flamande

25.	communauté-française

26.	communaute-francaise

27.	communaute-germanophone

28.	communauté-germanophone

29.	région-flamande

30.	region-flamande

31.	région-wallonne

32.	region-wallonne

33.	région-de-bruxelles-capitale

34.	region-de-bruxelles-capitale

35.

flandern

36.

wallonien

37.

bruessel

38.

brüssel

39.	flaemische-gemeinschaft

40.	flämische-gemeinschaft

41.	franzoesische-gemeinschaft

42.	französische-gemeinschaft

43.	deutschsprachige-gemeinschaft

44.	flaemische-region

45.	flämische-region

46.	wallonische-region

47.	region-bruessel-hauptstadt

48.	region-brüssel-hauptstadt

49.

flanders

50.

wallonia

51.

brussels

52.	flemish-community

53.	french-community

54.	german-speaking-community

55.	flemish-region

56.	walloon-region

57.	brussels-capital-region

58.

flandes

59.

valonia

60.

bruselas

61.	comunidad-flamenca

62.	comunidad-francesa

63.	comunidad-germanófona

64.	comunidad-germanofona

65.	region-flamenca

66.	región-flamenca

67.	region-valona

68.	región-valona

69.	region-de-bruselas-capital

70.	región-de-bruselas-capital

71.

fiandre

72.

vallonia

73.	communita-fiamminga

74.	communità-fiamminga

75.	communita-francese

76.	communità-francese

77.	communita-di-lingua-tedesca

78.	communità-di-lingua-tedesca

79.	regione-fiamminga

80.	regione-vallona

81.	regione-di-bruxelles-capitale

82.

flandres

83.

bruxelas

84.	comunidade-flamenga

85.	comunidade-francofona

86.	comunidade-germanofona

87.	regiao-flamenga

88.	região-flamenga

89.	regiao-vala

90.	região-vala

91.	regiao-de-bruxelas-capital

92.	região-de-bruxelas-capital

93.

vallonien

94.

bryssel

95.	flamlaendskt-spraakomraade

96.	fransktalande-spraakomraade

97.	tysktalande-spraakomraade

98.	flamlaendska-regionen

99.	vallonska-regionen

100.	bryssel-huvustad

101.	det-flamske-sprogsamfund

102.	det-franske-sprogsamfund

103.	det-tysktalende-sprogsamfund

104.	den-flamske-region

105.	den-vallonske-region

106.	regionen-bruxelles-hovedstadsomraadet

107.

flanderi

108.	flaaminkielinen-yhteiso

109.	ranskankielinen-yhteiso

110.	saksankielinen-yhteiso

111.	flanderin-alue

112.	vallonian-alue

113.	brysselin-alue

114.

flandry

115.

valonsko

116.

brusel

117.	vlamske-spolecenstvi

118.	francouzske-spolecenstvi

119.	germanofonni-spolecenstvi

120.	vlamsky-region

121.	valonsky-region

122.	region-brusel

123.

flandrija

124.

valonija

125.

bruselj

126.	flamska-skupnost

127.	frankofonska-skupnost

128.	germanofonska-skupnost

129.	flamska-regija

130.	valonska-regija

131.	regija-bruselj

BOLGARIJA

българия

bulgaria

bulharsko

bulgarien

bulgaaria

βουλγαρία

bulgarie

bulgarija

bulgarije

10.

bolgarija

11.	republicofbulgaria

12.	the-republic-of-bulgaria

13.	the_republic_of_bulgaria

14.	republic-of-bulgaria

15.	republic_of_bulgaria

16.	republicbulgaria

17.	republic-bulgaria

18.	republic_bulgaria

19.	repubblicadibulgaria

20.	repubblica-di-bulgaria

21.	repubblica_di_bulgaria

22.	repubblicabulgaria

23.	repubblica-bulgaria

24.	repubblica_bulgaria

25.	republikbulgarien

26.	republik-bulgarien

27.	republik_bulgarien

28.	bulgaariavabariik

29.	bulgaaria-vabariik

30.	bulgaaria_vabariik

31.	δημοκρατιατησβουλγαριας

32.	δημοκρατια-της-βουλγαριας

33.	δημοκρατια_της_βουλγαριας

34.	republiekbulgarije

35.	republiek-bulgarije

36.	republiek_bulgarije

37.	republikabolgarija

38.	republika-bolgarija

39.	republika_bolgarija

40.	republikabulgaria

41.	republika-bulgaria

42.	republika_bulgaria

43.	bulharskarepublica

44.	bulharska-republica

45.	bulharska_republica

46.	republiquebulgarie

47.	republique-bulgarie

48.	republique_bulgarie

49.	republicabulgarija

50.	republica-bulgārija

51.	republica_bulgārija

52.	repúblikabulgária

53.	repúblika-bulgária

54.	repúblika_bulgária

55.	repúblicabulgaria

56.	república-bulgaria

57.	república_bulgaria

58.

bulgarja

59.

bălgarija

60.	bulgariantasavalta

61.	bulgarian-tasavalta

62.	bulgarian_tasavalta

63.	republikenbulgarien

64.	republiken-bulgarien

65.	republiken_bulgarien

66.	repulicabulgaria

67.	repulica-bulgaria

68.	repulica_bulgaria

69.	köztársaságbulgária

70.	köztársaság-bulgária

71.	köztársaság_bulgária

CIPER

cypern

cyprus

kypros

chypre

zypern

κυπρος

cipro

chipre

10.

chipre

11.

cypern

12.

anchipír

13.

kypr

14.

küpros

15.

ciprus

16.

kipras

17.

kipra

18.

ćipru

19.

cypr

20.

ciper

21.

cyprus

22.

kibris

23.	republikkencypern

24.	republiekcyprus

25.	republicofcyprus

26.	kyproksentasavalta

27.	republiquedechypre

28.	republikzypern

29.	κυπριακηδημοκρατια

30.	repubblicadicipro

31.	republicadechipre

32.	republicadechipre

33.	cypernsrepublik

34.	poblachtnacipíre

35.	kyperskarepublika

36.	küprosevabariik

37.	ciprusiköztàrsasàg

38.	kiprorespublika

39.	kiprasrepublika

40.	republikata’ćipru

41.	republikacypryjska

42.	republikaciper

43.	cyperskarepublika

44.	kibriscumhuriyeti

ČEŠKA

1.	ceska-republika

2.	den-tjekkiske-republik

3.	tschechische-republik

4.	tsehhi-vabariik

5.	τσεχικη-δημοκρατια

6.	czech-republic

7.	repulica-checa

8.	republique-tcheque

9.	repubblica-ceca

10.	cehijas-republika

11.	cekijos-respublika

12.	cseh-koztarsasag

13.	repubblica-ceka

14.	tsjechische-republiek

15.	republika-czeska

16.	republica-checa

17.	ceska-republika

18.	ceska-republika

19.	tsekin-tasavalta

20.	tjeckiska-republiken

21.	ceskarepublika

22.	dentjekkiskerepublik

23.	tschechischerepublik

24.	tsehhivabariik

25.	τσεχικηδημοκρατια

26.	czechrepublic

27.	repulicacheca

28.	republiquetcheque

29.	repubblicaceca

30.	cehijasrepublika

31.	cekijosrespublika

32.	csehkoztarsasag

33.	repubblicaceka

34.	tsjechischerepubliek

35.	republikaczeska

36.	republicacheca

37.	ceskarepublika

38.	ceskarepublika

39.	tsekintasavalta

40.	tjeckiskarepubliken

41.

czech

42.

cesko

43.

tjekkiet

44.	tschechien

45.

tsehhi

46.

τσεχια

47.

czechia

48.

chequia

49.

tchequie

50.

cechia

51.

cehija

52.

cekija

53.	csehorszag

54.

tsjechie

55.

czechy

56.

chequia

57.

ceska

58.

tsekinmaa

59.

tjeckien

60.

cechy

61.	česka-republika

62.	tsehhi-vabariik

63.	republica-checa

64.	republique-tcheque

65.	čehijas-republika

66.	cseh-köztarsasag

67.	republica-checa

68.	česka-republika

69.	českarepublika

70.	tsehhivabariik

71.	republicacheca

72.	republiquetcheque

73.	čehijasrepublika

74.	csehköztarsasag

75.	republicacheca

76.	českarepublika

77.

česko

78.

tsjechië

79.

tsehhi

80.

chequia

81.

tchequie

82.

čehija

83.	csehorszag

84.

česka

85.

čechy

DANSKA

danemark

2.	denemarken

danmark

denmark

tanska

δανία

danimarca

dinamarca

dänemark

10.

dánsko

11.

taani

12.

danija

13.

dānija

14.	id-danimarka

15.

dania

16.

danska

17.

dánia

ESTONIJA

eesti

estija

estland

estonia

estónia

estonie

estonija

estonja

εσθονία

10.

igaunija

11.

viro

FINSKA

suomi

finland

finska

finskó

finlândia

finlandia

finlandja

8.	finnország

suomija

10.

somija

11.

finlande

12.

φινλανδία

13.

soomi

14.

finnland

15.

finsko

FRANCIJA

francia

francie

frankrig

4.	frankreich

5.	prantsusmaa

γαλλια

gallia

france

10.

francia

11.

francija

12.	prancūzija

13.	prancuzija

14.	franciaország

15.	franciaorszag

16.

franza

17.

frankrijk

18.

francja

19.

frança

20.	francúzsko

21.	francuzsko

22.

francija

23.

ranska

24.

frankrike

25.	französischerepublik

26.	französische-republik

27.	französische_republik

28.	franzosischerepublik

29.	franzosische-republik

30.	franzosische_republik

31.	franzoesischerepublik

32.	franzoesische-republik

33.	franzoesische_republik

34.	frenchrepublic

35.	french-republic

36.	french_republic

37.	republiquefrançaise

38.	republique-française

39.	republique_française

40.	républiquefrançaise

41.	république-française

42.	république_française

43.	republiquefrancaise

44.	republique-francaise

45.	republique_francaise

46.	républiquefrancaise

47.	république-francaise

48.	république_francaise

49.

alsace

50.

auvergne

51.

aquitaine

52.	basse-normandie

53.	bassenormandie

54.

bourgogne

55.

bretagne

56.

centre

57.	champagne-ardenne

58.	champagneardenne

59.

corse

60.	franche-comte

61.	franche-comté

62.	franchecomte

63.	franchecomté

64.	haute-normandie

65.	hautenormandie

66.	ile-de-France

67.	île-de-France

68.	iledeFrance

69.	îledeFrance

70.	languedoc-roussillon

71.	languedocroussillon

72.

limousin

73.

lorraine

74.	midi-pyrenees

75.	midi-pyrénées

76.	midipyrenees

77.	midipyrénées

78.	nord-pas-de-calais

79.	nordpasdecalais

80.	paysdelaloire

81.	pays-de-la-loire

82.

picardie

83.	poitou-charentes

84.	poitoucharentes

85.	provence-alpes-cote-d-azur

86.	provence-alpes-côte-d-azur

87.	provencealpescotedazur

88.	provencealpescôtedazur

89.	rhone-alpes

90.	rhône-alpes

91.	rhonealpes

92.	rhônealpes

93.	guadeloupe

94.

guyane

95.	martinique

96.

reunion

97.

réunion

98.

mayotte

99.	saint-pierre-et-miquelon

100.	saintpierreetmiquelon

101.	polynesie-française

102.	polynésie-française

103.	polynesie-francaise

104.	polynésie-francaise

105.	polynesiefrançaise

106.	polynésiefrançaise

107.	polynesiefrancaise

108.	polynésiefrancaise

109.	nouvelle-caledonie

110.	nouvelle-calédonie

111.	nouvellecaledonie

112.	nouvellecalédonie

113.	wallis-et-futuna

114.	wallisetfutuna

115.	terres-australes-et-antarctiques-françaises

116.	terres-australes-et-antarctiques-françaises

117.	terresaustralesetantarctiquesfrançaises

118.	terresaustralesetantarctique-françaises

119.	saint-barthélémy

120.	saintbarthélémy

121.	saint-barthelemy

122.	saintbarthelemy

123.	saint-martin

124.	saintmartin

NEMČIJA

1.	deutschland

2.	federalrepublicofgermany

3.	bundesrepublik-deutschland

4.	bundesrepublikdeutschland

allemagne

6.	republiquefederaled'allemagne

alemanna

8.	repúblicafederaldealemania

germania

10.	repubblicafederaledigermania

11.

germany

12.	federalrepublicofgermany

13.

tyskland

14.	forbundsrepublikkentyskland

15.

duitsland

16.	bondsrepubliekduitsland

17.

nemecko

18.	spolkovárepublikanemecko

19.

alemanha

20.	republicafederaldaalemanha

21.

niemczech

22.	republikafederalnaniemiec

23.	németország

24.	németországiszövetségiköztársaság

25.	vokietijos

26.	vokietijosfederacinerespublika

27.

vacija

28.	vacijasfederativarepublika

29.	däitschland

30.	bundesrepublikdäitschland

31.

germanja

32.	repubblikafederalitagermanja

33.

gearmaine

34.	poblachtchnaidhmenagearmaine

35.

saksamaa

36.	saksamaaliitvabariik

37.

nemcija

38.	zweznarepublikanemcija

39.

γερμανία

40.

saksa

41.	saksanliittotasavalta

42.	Baden-Württemberg

43.

Bavaria

44.

Bayern

45.

Berlin

46.	Brandenburg

47.

Bremen

48.

Hamburg

49.

Hessen

50.	Lower-Saxony

51.	Mecklenburg-Western-Pomerania

52.	Mecklenburg-Vorpommern

53.	niedersachsen

54.	nordrhein-Westfalen

55.	northrhine-Westphalia

56.	Rheinland-Pfalz

57.	Rhineland-Palatinate

58.

Saarland

59.

Sachsen

60.	Sachsen-Anhalt

61.

Saxony

62.	Saxony-Anhalt

63.	Schleswig-Holstein

64.

Thüringen

65.

Thuringia

66.	Baden-Wuerttemberg

67.	bade-wurtemberg

68.	le-bade-wurtemberg

69.	Baden-Wurttemberg

70.	BadenWürttemberg

71.	BadenWuerttemberg

72.	badewurtemberg

73.	lebadewurtemberg

74.	BadenWurttemberg

75.

Baviera

76.

Bavière

77.	Freistaat-Bayern

78.	FreistaatBayern

79.	Free-State-of-Bavaria

80.	Stato-Libero-di-Baviera

81.	Etat-Libre-Bavière

82.	Brandebourg

83.	Brandeburgo

84.	Brandenburgii

85.	freieundhansestadthamburg

86.	freie-und-hansestadt-hamburg

87.	freiehansestadthamburg

88.	freie-hansestadt-hamburg

89.	hansestadt-hamburg

90.	hansestadthamburg

91.	stadthamburg

92.	stadt-hamburg

93.	hamburg-stadt

94.

hamburg

95.	landhamburg

96.	land-hamburg

97.

hamburku

98.

hampuriin

99.

hamborg

100.

hamburgo

101.

hambourg

102.

amburgo

103.

hamburgu

104.

hanbao

105.

hamburuku

106.

hamburk

107.

hesse

108.

hassia

109.	nordrheinwestfalen

110.	northrhinewestphalia

111.	northrhine-westfalia

112.	northrhinewestfalia

113.	rhenanie-du-nord-westphalie

114.	rhenaniedunordwestphalie

115.

lasaxe

116.

sachsen

117.

sajonia

118.

sajónia

119.

saksen

120.

saksimaa

121.

saksio

122.

saksonia

123.	saksonijos

124.

saška

125.

saska

126.

sasko

127.

sassonia

128.

saxe

129.

saxonia

130.

saxónia

131.	szászország

132.	szaszorszag

133.

Σαξωνία

134.

саксония

135.	freistaat-sachsen

136.

sorben

137.

serbja

138.	Sorben-Wenden

139.

Wenden

140.	lausitzer-sorben

141.

domowina

GRČIJA

Grecia

2.	Graekenland

3.	Griechenland

Hellas

Greece

Grece

Grecia

8.	Griekenland

Grecia

10.

Kreikka

11.

Grekland

12.

Recko

13.

Kreeka

14.

Graecia

15.

Graikija

16.	Gorogorszag

17.

Grecja

18.

Grecja

19.

Grecko

20.

Grcija

MADŽARSKA

1.	magyarkoztarsasag

2.	republicofhungary

3.	republiquedehongrie

4.	republikungarn

5.	republicadehungria

6.	repubblicadiungheria

7.	republicadahungria

8.	ungerskarepubliken

9.	unkarintasavalta

10.	denungarskerepublik

11.	derepublikhongarije

12.	republikawegierska

13.	ungarivabariik

14.	ungarijasrepublika

15.	vengrijosrespublika

16.	magyarorszag

17.

hungary

18.

hongrie

19.

ungarn

20.

hungria

21.

ungheria

22.

ungern

23.

unkari

24.

hongarije

25.

wegry

26.

madarsko

27.

ungari

28.

ungarija

29.

vengrija

30.	magyarköztársaság

31.	magyarország

32.	madarskarepublika

33.	republikamadzarska

34.

madzarsko

35.

ουγγαρια

36.	ουγρικιδεμοκρατια

37.	nyugatdunántúl

38.	középdunántúl

39.	déldunántúl

40.	középmagyarország

41.	északmagyarország

42.	északalföld

43.

délalföld

44.	nyugatdunantul

45.	kozepdunantul

46.	deldunantul

47.	kozepmagyarorszag

48.	eszakmagyarorszag

49.	eszakalfold

50.

delalfold

IRSKA

irlanda

irsko

irland

iirimaa

ireland

irlande

irlanda

Īrija

Airija

10.

Írország

11.

L-Irlanda

12.

iρλανδία

13.

ierland

14.

irlandia

15.

Írsko

16.

irska

17.

irlanti

18.

irland

19.

.irlande

20.

Ιρλανδία

21.

irlande

22.	republicofireland

23.

eire

ITALIJA

1.	Repubblica-Italiana

2.	RepubblicaItaliana

Italia

Italy

Italian

Italien

Italija

Itália

Italië

10.

Italien

11.

Itálie

12.

Italie

13.	Olaszország

14.

Itālija

15.

Włochy

16.

Ιταλία

17.

Italja

18.

Taliansko

19.

Itaalia

20.

Abruzzo

21.	Basilicata

22.

Calabria

23.

Campania

24.	Emilia-Romagna

25.	Friuli-VeneziaGiulia

26.

Lazio

27.

Liguria

28.

Lombardia

29.

Marche

30.

Molise

31.

Piemonte

32.

Puglia

33.

Sardegna

34.

Sicilia

35.

Toscana

36.	Trentino-AltoAdige

37.

Umbria

38.	Valled'Aosta

39.

Veneto

LATVIJA

Λετονία

2.	Lettorszag

Latvja

Letland

Lotwa

Letonia

Lotyssko

Latvija

Lettland

10.

Latvia

11.

Lotyssko

12.

Letland

13.

Lettland

14.

Lati

15.

Letonia

16.

Lettonie

17.

Lettonia

18.	Republicoflatvia

19.	Latvijskajarespublika

LITVA

lietuva

leedu

liettua

litauen

5.	lithouania

lithuania

litouwen

lituania

lituanie

10.

litva

11.

litván

12.

litvania

13.

litvanya

14.

litwa

15.

litwanja

16.

liettuan

17.

litevská

18.

lietuvas

19.

litwy

20.

litovska

21.	aukstaitija

22.

zemaitija

23.

dzukija

24.

suvalkija

25.

suduva

26.	lietuvos-respublika

27.	lietuvos_respublika

28.	lietuvosrespublika

29.	republic-of-lithuania

30.	republic_of_lithuania

31.	republiclithuania

32.	republicoflithuania

33.	republique-de-lituanie

34.	republique_de_lituanie

35.	republiquelituanie

36.	republiquedelituanie

37.	republica-de-lituania

38.	republica_de_lituania

39.	republicalituania

40.	republicadelituania

41.	litovskajarespublika

42.	litovskaja-respublika

43.	litovskaja_respublika

44.	litauensrepublik

45.	litauens-republik

46.	litauens_republic

47.	republiklitauen

48.	republik-litauen

49.	republic_litauen

50.	δημοκρατιατησλιθουανιας

51.	δημοκρατια-της-λιθουανιας

52.	δημοκρατια_της_λιθουανιας

53.	δημοκρατίατηςΛιθουανίας

54.	δημοκρατία-της-Λιθουανίας

55.	δημοκρατία_της_Λιθουανίας

56.	repubblicadilituania

57.	repubblica-di-lituania

58.	repubblica_di_lituania

59.	republieklitouwen

60.	republiek-litouwen

61.	republiek_litouwen

62.	republicadalituania

63.	republica-da-lituania

64.	republica_da_lituania

65.	liettuantasavalta

66.	liettuan-tasavalta

67.	liettuan_tasavalta

68.	republikenLitauen

69.	republiken-litauen

70.	republiken_litauen

71.	litevskárepublika

72.	litevská-republika

73.	litevská_republika

74.	leeduvabariik

75.	leedu-vabariik

76.	leedu_vabariik

77.	lietuvasrepublika

78.	lietuvas-republika

79.	lietuvas_republika

80.	litvánköztársaság

81.	litván-köztársaság

82.	litván_köztársaság

83.	repubblikatallitwanja

84.	repubblika-tal-litwanja

85.	repubblika_tal_litwanja

86.	republikalitwy

87.	republika-litwy

88.	republika_litwy

89.	litovskarepublika

90.	litovska-republika

91.	litovska_republika

92.	republikalitva

93.	republika-litva

94.	republika_litva

LUKSEMBURG

1.	luxembourg

luxemburg

3.	letzebuerg

MALTA

malta

malte

melita

4.	republicofmalta

5.	republic-of-malta

6.	therepublicofmalta

7.	the-republic-of-malta

8.	repubblikatamalta

9.	repubblika-ta-malta

10.	maltarepublic

11.	maltarepubblika

12.

gozo

13.

ghawdex

NIZOZEMSKA

nederland

holland

3.	thenetherlands

4.	netherlands

5.	lespaysbas

hollande

7.	dieniederlande

8.	lospaisesbajos

holanda

POLJSKA

1.	rzeczpospolitapolska

2.	rzeczpospolita_polska

3.	rzeczpospolita-polska

polska

polonia

lenkija

poland

polen

pologne

10.

polsko

11.

poola

12.

puola

PORTUGALSKA

1.	republicaportuguesa

portugal

3.	portugália

4.	portugalia

portugali

6.	portugalska

7.	portugalsko

8.	portogallo

9.	portugalija

10.

portekiz

11.	πορτογαλία

12.

portugāle

13.

aveiro

14.

beja

15.

braga

16.

bragança

17.	castelobranco

18.

coimbra

19.

evora

20.

faro

21.

guarda

22.

leiria

23.

lisboa

24.	portalegre

25.

porto

26.

santarem

27.

setubal

28.	vianadocastelo

29.

viseu

30.

vilareal

31.

madeira

32.

açores

33.

alentejo

34.

algarve

35.	altoalentejo

36.	baixoalentejo

37.

beiraalta

38.	beirabaixa

39.	beirainterior

40.	beiralitoral

41.	beiratransmontana

42.

douro

43.	dourolitoral

44.	entredouroeminho

45.	estremadura

46.

minho

47.

ribatejo

48.	tras-os-montes-e-alto-douro

49.

acores

ROMUNIJA

românia

romania

roumanie

rumänien

rumanien

rumanía

rumænien

roménia

romênia

10.

romenia

11.

rumunia

12.

rumunsko

13.

romunija

14.

rumãnija

15.

rumunija

16.

rumeenia

17.

ρουμανία

18.

románia

19.

rumanija

20.

roemenië

SLOVAŠKA

1.	slowakische-republik

2.	republique-slovaque

3.	slovakiki-dimokratia

4.	slovenska-republika

5.	slovakiske-republik

6.	slovaki-vabariik

7.	slovakian-tasavalta

8.	slovakikidimokratia

9.	slovakiki-dimokratia

10.	szlovak-koztarsasag

11.	slovak-republic

12.	repubblica-slovacca

13.	slovakijas-republika

14.	slovakijos-respublika

15.	repubblika-slovakka

16.	slowaakse-republiek

17.	republika-slowacka

18.	republica-eslovaca

19.	slovaska-republika

20.	republica-eslovaca

21.	slovakiska-republiken

22.	σλοßακικη-δημοκρατια

23.	slowakischerepublik

24.	republiqueslovaque

25.	slovenskarepublika

26.	slovakiskerepublik

27.	slovakivabariik

28.	slovakiantasavalta

29.	szlovakkoztarsasag

30.	slovakrepublic

31.	repubblicaslovacca

32.	slovakijasrepublika

33.	slovakijosrespublika

34.	repubblikaslovakka

35.	slowaakserepubliek

36.	republikaslowacka

37.	republicaeslovaca

38.	slovaskarepublika

39.	republicaeslovaca

40.	slovakiskarepubliken

41.	σλοßακικηδημοκρατια

42.

slowakei

43.

slovaquie

44.

slovakia

45.

slovensko

46.

slovakiet

47.

slovakkia

48.

szlovakia

49.	slovacchia

50.

slovakija

51.

slowakije

52.

slowacija

53.	eslovaquia

54.

slovaska

55.

σλοßακικη

56.

slovakien

57.	république-slovaque

58.	slovenská-republika

59.	szlovák-köztársaság

60.	slovākijos-respublika

61.	republika-słowacka

62.	república-eslovaca

63.	slovaška-republika

64.	slovačka-republika

65.	lýdveldid-slovakia

66.	républiqueslovaque

67.	slovenskárepublika

68.	szlovákköztársaság

69.	slovākijosrespublika

70.	republikasłowacka

71.	repúblicaeslovaca

72.	slovaškarepublika

73.	slovačkarepublika

74.	lýdveldidslovakia

75.

szlovákia

76.

slovākija

77.

słowacija

78.

slovaška

79.

slovačka

SLOVENIJA

slovenija

slovenia

slowenien

slovenie

5.	la-slovenie

6.	laslovenie

eslovenia

8.	republikaslovenija

9.	republika-slovenija

10.	republicofslovenia

11.	republic-of-slovenia

12.

szlovenia

13.	szlovenkoztarsasag

14.	szloven-koztarsasag

15.	repubblicadislovenia

16.	repubblica-di-slovenia

ŠPANIJA

españa

2.	reinodeespana

3.	reino-de-espana

espagne

espana

espanha

espanja

espanya

hispaania

10.

hiszpania

11.

ispanija

12.

spagna

13.

spain

14.	spanielsko

15.

spanien

16.

spanija

17.

spanje

18.	reinodeespaña

19.	reino-de-españa

20.	španielsko

21.

spānija

22.

španija

23.	španiělsko

24.

espainia

25.

ispania

26.

ισπανια

27.

andalucia

28.

andalucía

29.	andalousie

30.

andalusia

31.	andalusien

32.	juntadeandalucia

33.	juntadeandalucía

34.

aragon

35.

aragón

36.	gobiernodearagon

37.	gobiernoaragón

38.	principadodeasturias

39.	principaudasturies

40.

asturias

41.

asturies

42.	illesbalears

43.	islasbaleares

44.

canarias

45.	gobiernodecanarias

46.	canaryisland

47.	kanarischeinseln

48.

cantabria

49.	gobiernodecantabria

50.	castillalamancha

51.	castilla-lamancha

52.	castillayleon

53.	castillayleón

54.	juntadecastillayleon

55.	juntadecastillayleón

56.	generalitatdecatalunya

57.	generalitatdecataluña

58.

catalunya

59.

cataluña

60.	katalonien

61.

catalonia

62.

catalogna

63.

catalogne

64.

cataloniě

65.	katalonias

66.

catalunha

67.	kataloniens

68.	katalonian

69.

catalonië

70.	extremadura

71.	comunidadautonomadeextremadura

72.	comunidadautónomadeextremadura

73.	xuntadegalicia

74.	comunidadautonomadegalicia

75.	comunidaautónomadegalicia

76.	comunidadeautonomadegalicia

77.	comunidadeautónomadegalicia

78.

larioja

79.	gobiernodelarioja

80.	comunidadmadrid

81.	madridregion

82.	regionmadrid

83.

madrid

84.	murciaregion

85.	murciaregión

86.	murciaregione

87.	murciaregiao

88.	regiondemurcia

89.	regióndemurcia

90.	regionofmurcia

91.	regionvonmurcia

92.	regionedimurcia

93.	regiaodomurcia

94.

navarra

95.

nafarroa

96.

navarre

97.	navarracomunidadforal

98.	nafarroaforukomunitatea

99.	nafarroaforuerkidegoa

100.	communauteforaledenavarre

101.	communautéforaledenavarre

102.	foralcommunityofnavarra

103.

paisvasco

104.

paísvasco

105.

euskadi

106.	euskalherria

107.

paisbasc

108.	basquecountry

109.	paysbasque

110.	paesebasco

111.	baskenland

112.

paisbasco

113.	χώρατωνβάσκων

114.	gobiernovasco

115.	euskojaurlaritza

116.	governbasc

117.	basquegovernment

118.	gouvernementbasque

119.	governobasco

120.	baskischeregierung

121.	baskitschebestuur

122.	κυβέρνησητωνβάσκων

123.	comunidad-valenciana

124.	comunidadvalenciana

125.	comunitat-valenciana

126.	comunitatvalenciana

127.

ceuta

128.	gobiernoceuta

129.

melilla

130.	gobiernomelilla

ŠVEDSKA

suecia

2.	reinodesuecia

sverige

4.	kongerietsverige

schweden

6.	königreichschweden

7.	konigreichschweden

σουηδία

9.	ΒασίλειοτηςΣουηδίας

10.

sweden

11.	kingdomofsweden

12.

suède

13.

suede

14.	royaumedesuède

15.	royaumedesuede

16.

svezia

17.	regnodisvezia

18.

zweden

19.	koninkrijkzweden

20.

suécia

21.	reinodasuécia

22.	reinodasuecia

23.

ruotsi

24.	ruotsinkuningaskunta

25.	konungariketsverige

26.

švédsko

27.

rootsi

28.

svedija

29.	svédorszag

30.	svedorszag

31.

l-isvezja

32.

szweja

33.

švedska

34.

svedska

ZDRUŽENO KRALJESTVO

1.	unitedkingdom

2.	united-kingdom

3.	united_kingdom

4.	greatbritain

5.	great-britain

6.	great_britain

britain

cymru

england

10.	northernireland

11.	northern-ireland

12.	northern_ireland

13.

scotland

14.

wales

2. Seznam imen, ki jih lahko rezervirajo države iz spodnjega seznama

HRVAŠKA

croatia

kroatia

kroatien

croazia

kroatien

croacia

croatie

9.	horvátország

10.	horvatorszag

11.

kroatië

12.

kroatie

13.

chorwacja

14.

κροατία

15.	chorvatsko

16.	charvátsko

17.

horvaatia

18.

kroaatia

19.

croácia

20.

croacia

21.

horvātija

22.

horvatija

23.

kroatija

24.

kroazja

25.	chorvátsko

26.	chrovatsko

27.

hrvaška

28.

hrvaska

ISLANDIJA

1.	arepublicadeislândia

2.	deijslandrepubliek

3.	deijslandrepubliek

4.	derepubliekvanijsland

5.	derepubliekvanijsland

iceland

7.	icelandrepublic

8.	iepublikaislande

ijsland

10.

island

11.

islanda

12.

islande

13.

islandia

14.

islândia

15.

islandica

16.	islandrepublik

17.	islandskylisejnik

18.	islannintasavalta

19.

islanti

20.

izland

21.

ísland

22.	íslenskalýðveldið

23.	köztársaságizland

24.	larepubblicadiislanda

25.	larepúblicadeislandia

26.	larépubliquedislande

27.

lislande

28.	lýðveldiðísland

29.	puklerkaislandska

30.	rahvavabariikisland

31.	repubblicadiislanda

32.	repubblikataisland

33.	republicoficeland

34.	republikaisland

35.	republikaislandia

36.	republikavisland

37.	republikkenisland

38.	republikvonisland

39.	repúblicadeislandia

40.	repúblicadeislândia

41.	républiquedislande

42.	ΔημοκρατίατηςΙσλανδίας

43.

Ισλανδία

LIHTENŠTAJN

1.	fyrstendømmetliechtenstein

2.	fürstentumliechtenstein

3.	principalityofliechtenstein

4.	liechtensteinivürstiriiki

5.	liechtensteininruhtinaskunta

6.	principautédeliechtenstein

7.	πριγκιπάτοτουλιχτενστάιν

8.	furstadæmisinsliechtensteins

9.	principatodelliechtenstein

10.	lichtenšteinokunigaikštystė

11.	lihtenšteinasfirstiste

12.	prinċipalitàtal-liechtenstein

13.	vorstendomliechtenstein

14.	fyrstedømmetliechtenstein

15.	księstwoliechtenstein

16.	principadodoliechtenstein

17.	furstendömetliechtenstein

18.	lichtenštajnskékniežatstvo

19.	kneževinolihtenštajn

20.	principadodeliechtenstein

21.	lichtenštejnskéknížectví

22.	lichtensteinihercegség

NORVEŠKA

norge

noreg

norway

norwegen

norvege

norvège

noruega

norvegia

norvégia

10.

norsko

11.

nórsko

12.

norra

13.

norja

14.

norvegija

15.

norvēģija

16.

noorwegen

17.

Νορßηγία

18.

norvegja

19.

norveġja

20.

norveska

21.

norveška

22.

norwegia

23.

norga

TURČIJA

turkiye

türkiye

3.	turkiyecumhuriyeti

4.	türkiyecumhuriyeti

26.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 282/30

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1256/2007

z dne 25. oktobra 2007

o spremembi Uredbe (ES) št. 829/2007 glede prehodnega obdobja, odobrenega za uporabo komercialnih dokumentov in zdravstvenih spričeval za živalske stranske proizvode

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (1), in zlasti drugega odstavka člena 28, prvega pododstavka člena 29(3) ter člena 32(1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1774/2002 določa zahteve za živali in javnozdravstvene zahteve za trgovino v Skupnost in uvoz v Skupnost ter tranzit skozi Skupnost nekaterih živalskih stranskih proizvodov in proizvodov, pridobljenih iz njih.

(2)

Uredba (ES) št. 829/2007 z dne 28. junija 2007 o spremembi prilog I, II, VII, VIII, X in XI k Uredbi (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede dajanja na trg določenih živalskih stranskih proizvodov spreminja Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1774/2002 glede komercialnih dokumentov ter Prilogo X k navedeni uredbi glede vzorčnih zdravstvenih spričeval za uvoz nekaterih živalskih stranskih proizvodov.

(3)

Člen 2 Uredbe (ES) št. 829/2007 določa prehodno obdobje šestih mesecev od datuma začetka veljavnosti navedene uredbe za uporabo ustreznih komercialnih dokumentov in zdravstvenih spričeval iz prilog II in X k Uredbi (ES) št. 1774/2002, ki se izpolnijo v skladu določbami, ki se uporabljajo pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 829/2007. Vendar so bile od objave navedene uredbe na Komisijo naslovljene številne zahteve za pojasnitev določb, ki se uporabljajo med prehodnim obdobjem.

(4)

Za zagotovitev pravne varnosti je treba pojasniti, da lahko gospodarski subjekti in veterinarski organi tretjih držav, po potrebi, do konca prehodnega obdobja izpolnijo in podpišejo komercialne dokumente in zdravstvena spričevala, ki ustrezajo vzorcem, zahtevanim pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 829/2007.

(5)

Poleg tega je treba zagotoviti praktično rešitev za pošiljke, za katere se takšni dokumenti izdajo v prehodnem obdobju, vendar ti ne prispejo v namembni kraj v Skupnosti do konca prehodnega obdobja. Takšne pošiljke je treba, po potrebi, še dva meseca po koncu prehodnega obdobja sprejeti za trgovino v Skupnost ali uvoz v Skupnost.

(6)

Da bi se zainteresiranim stranem in organom tretjih držav omogočila uporaba te uredbe, se prvotno prehodno obdobje šestih mesecev od 24. julija 2007, ki določeno z Uredb (ES) št. 829/2007, podaljša do 30. aprila 2008. Za sprejetje takšnih dokumentov in spričeval za trgovino v Skupnost in uvoz v Skupnost je treba zagotoviti dodatno obdobje.

(7)	Uredbo (ES) št. 829/2007 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 2 Uredbe (ES) št. 829/2007 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

V prehodnem obdobju do 30. aprila 2008 države članice sprejmejo pošiljke, ki jih spremljajo komercialni dokumenti in zdravstvena spričevala, izpolnjena in podpisana v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1774/2002, ki se uporabljajo do 23. julija 2007.

Države članice do 30. junija 2008 sprejmejo takšne pošiljke, če so spremni komercialni dokumenti in zdravstvena spričevala izpolnjeni in podpisani pred 1. majem 2008.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. oktobra 2007

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 273, 10.10.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 829/2007 (UL L 191, 21.7.2007, str. 1).

26.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 282/32

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1257/2007

z dne 25. oktobra 2007

o izdaji uvoznih dovoljenj za riž v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 327/98 za podobdobje oktober 2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (2), in zlasti člena 7(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 327/98 z dne 10. februarja 1998 o odprtju in zagotovitvi upravljanja nekaterih tarifnih kvot za uvoz riža in lomljenega riža (3) je odprla in določila način upravljanja nekaterih uvoznih tarifnih kvot za riž in lomljeni riž, porazdeljenih po državi porekla in razdeljenih v več podobdobij v skladu s Prilogo IX k navedeni uredbi.

(2)

Za kvoto z zaporedno številko 09.4138 iz točke (a) člena 1(1) Uredbe (ES) št. 327/98 je edino podobdobje mesec oktober. Navedena kvota vsebuje ostanek neporabljenih količin iz kvot z zaporednimi številkami 09.4127 – 09.4128 – 09.4129 – 09.4130 predhodnega podobdobja. Mesec oktober je zadnje podobdobje za kvoti z zaporednima številkama 09.4148 in 09.4168 iz točk (b) in (e) člena 1(1) Uredbe (ES) št. 327/98, ki vsebujeta ostanek neporabljenih količin iz predhodnega podobdobja.

(3)

Iz sporočila v skladu s členom 8(a) Uredbe (ES) št. 327/98 izhaja, da zahtevki za kvoto(-e) z zaporedno(-imi) številko(-ami) 09.4138 – 09.4148, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca oktobra 2007 v skladu s prvim odstavkom člena 4 navedene uredbe, zajemajo količino, ki presega razpoložljivo količino. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine za zadevno(-e) kvoto(-e), določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(4)	Prav tako je treba sporočiti končni odstotek porabe vsake kvote iz Uredbe (ES) št. 327/98 v letu 2007 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Na podlagi zahtevkov za uvozna dovoljenja za riž v okviru kvote (kvot) z zaporedno(-imi) številko(-ami) 09.4138 – 09.4148 iz Uredbe (ES) št. 327/98, predloženih v prvih desetih delovnih dneh meseca oktobra 2007, se izdajo dovoljenja za zahtevane količine, za katere se uporabijo koeficienti dodelitve iz Priloge k tej uredbi.

2. Končni odstotek porabe vsake kvote iz Uredbe (ES) št. 327/98 v letu 2007 je naveden v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. oktobra 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 96. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 797/2006 (UL L 144, 31.5.2006, str. 1).

(2) UL L 238, 1.9.2006, str. 13. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 289/2007 (UL L 78, 17.3.2007, str. 17).

(3) UL L 37, 11.2.1998, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2019/2006 (UL L 384, 29.12.2006, str. 48).

PRILOGA

Količine, ki se na podlagi Uredbe (ES) št. 327/98 dodelijo za podobdobje oktober 2007, in odstotki porabe za leto 2007:

(a)

Kvota za brušeni riž ali manj brušeni riž, ki se uvršča pod oznako KN 1006 30, iz člena 1(1)(a) Uredbe (ES) št. 327/98:

Poreklo	Zaporedna številka	Koeficient dodelitve za podobdobje oktober 2007	Končni odstotek porabe kvote za leto 2007
Združene države Amerike	09.4127		60,02 %
Tajska	09.4128		96,63 %
Avstralija	09.4129		100 %
Drugo poreklo	09.4130		100 %
Vse države	09.4138	11,348671 %	100 %

(b)

Kvota za oluščeni riž, ki se uvršča pod oznako KN 1006 20, iz člena 1(1)(b) Uredbe (ES) št. 327/98:

Poreklo	Zaporedna številka	Koeficient dodelitve za podobdobje oktober 2007	Končni odstotek porabe kvote za leto 2007
Vse države	09.4148	19,768872 %	100 %

(c)

Kvota za lomljen riž, ki se uvršča pod oznako KN 1006 40, iz člena 1(1)(c) Uredbe (ES) št. 327/98:

Poreklo	Zaporedna številka	Končni odstotek porabe kvote za leto 2007
Tajska	09.4149	47,03 %
Avstralija	09.4150	0 %
Gvajana	09.4152	0 %
Združene države Amerike	09.4153	7,78 %
Drugo poreklo	09.4154	100 %

(d)

Kvota za brušeni riž ali manj brušeni riž, ki se uvršča pod oznako KN 1006 30, iz člena 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 327/98:

Poreklo	Zaporedna številka	Končni odstotek porabe kvote za leto 2007
Tajska	09.4112	100 %
Združene države Amerike	09.4116	96,98 %
Indija	09.4117	100 %
Pakistan	09.4118	100 %
Drugo poreklo	09.4119	100 %
Vse države	09.4166	99,93 %

(e)

Kvota za lomljeni riž, ki se uvršča pod oznako KN 1006 40, iz člena 1(1)(e) Uredbe (ES) št. 327/98:

Poreklo	Zaporedna številka	Koeficient dodelitve za podobdobje oktober 2007	Končni odstotek porabe kvote za leto 2007
Vse države	09.4168	— (1)	100 %

(1) Za to podobdobje ni razpoložljive količine.

26.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 282/35

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1258/2007

z dne 25. oktobra 2007

o določitvi stopenj nadomestil za nekatere proizvode iz žit in riža, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) iin zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž (2) in zlasti člena 14(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 določata, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v členu 1 obeh navedenih uredb, in cenami v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 o sistemu dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določitev višine takih nadomestil (3), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvozijo kot blago, navedeno v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, kakor je ustrezno.

(3)	V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Obveznosti glede nadomestil, ki se jih lahko odobri za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, lahko ogrozi vnaprejšnja določitev visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih primerih sprejeti previdnostne ukrepe, s katerimi pa se ne sme preprečiti sklepanja dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča izpolnitev teh različnih ciljev.

(5)

Ob upoštevanju sporazumne ureditve med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o izvozu testenin iz Skupnosti v Združene države, sprejetim s Sklepom Sveta 87/482/EGS (4), je treba razlikovati med nadomestilom za blago, ki spada pod oznake KN 1902 11 00 in 1902 19 glede na namembno državo.

(6)

V skladu s členom 15(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba ob upoštevanju veljavne višine proizvodnega nadomestila na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 1722/93 (5) za zadevni osnovni proizvod določiti znižano stopnjo izvoznega nadomestila, ki se bo uporabljala v predvidenem obdobju proizvodnje blaga.

(7)

Alkoholne pijače štejejo za manj odzivne na ceno žit, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo. Vendar Protokol 19 Akta o pristopu Združenega kraljestva, Irske in Danske določa, da je treba sprejeti potrebne ukrepe za olajšanje uporabe žit Skupnosti pri proizvodnji alkoholnih pijač iz žit. Skladno s tem je treba prilagoditi stopnjo nadomestila, ki se uporablja za žita, izvožena v alkoholnih pijačah.

(8)	Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Stopnje nadomestil, ki se uporabljajo za osnovne proizvode iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1043/2005 in iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1784/2003 ali člena 1 Uredbe (ES) št. 1785/2003, in izvoženih kot blago iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, se določijo tako, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 26. oktobra 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. oktobra 2007

Za Komisijo

Heinz ZOUREK

Generalni direktor za podjetništvo in industrijo

(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2) UL L 270, 21.10.2003, str. 96. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 797/2006 (UL L 144, 31.5.2006, str. 1).

(3) UL L 172, 5.7.2005, str. 24. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 447/2007 (UL L 106, 24.4.2007, str. 31).

(4) UL L 275, 29.9.1987, str. 36.

(5) UL L 159, 1.7.1993, str. 112. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1584/2004 (UL L 280, 31.8.2004, str. 11).

PRILOGA

Stopnje nadomestil, ki se od 26. oktobra 2007 uporabljajo za nekatere proizvode iz žit in riža, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi (1)

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Opis proizvodov (2)	Stopnja nadomestila na 100 kg osnovnega proizvoda
Oznaka KN	Opis proizvodov (2)	Pri vnaprejšnji določitvi nadomestil	Drugo
1001 10 00	Trda pšenica:
	– na izvoz blaga, ki spada pod oznaki KN 1902 11 in 1902 19, v Združene države Amerike	—	—
	– v drugih primerih	—	—
1001 90 99	Navadna pšenica in soržica:
	– na izvoz blaga, ki spada pod oznaki KN 1902 11 in 1902 19, v Združene države Amerike	—	—
	– v drugih primerih:
	– – kadar se uporablja člen 15(3) Uredbe (ES) št. 1043/2005 (3)	—	—
	– – kadar se izvaža blago, ki spada v podštevilko 2208 (4)	—	—
	– – v drugih primerih	—	—
1002 00 00	Rž	—	—
1003 00 90	Ječmen
	– kadar se izvaža blago, ki spada v podštevilko 2208 (4)	—	—
	– v drugih primerih	—	—
1004 00 00	Oves	—	—
1005 90 00	Koruza v obliki:
	– škroba:
	– – kadar se uporablja člen 15(3) Uredbe (ES) št. 1043/2005 (3)	—	—
	– – kadar se izvaža blago, ki spada v podštevilko 2208 (4)	—	—
	– – v drugih primerih	—	—
	– glukoza, glukozni sirup, maltodekstrin, maltodekstrinski sirup iz oznak KN 1702 30 51, 1702 30 59, 1702 30 91, 1702 30 99, 1702 40 90, 1702 90 50, 1702 90 75, 1702 90 79, 2106 90 55 (5):
	– – kadar se uporablja člen 15(3) Uredbe (ES) št. 1043/2005 (3)	—	—
	– – kadar se izvaža blago, ki spada v podštevilko 2208 (4)	—	—
	– – v drugih primerih	—	—
	– – kadar se izvaža blago, ki spada v podštevilko 2208 (4)	—	—
	– drugo (vključno z nepredelanim)	—	—
	Krompirjev škrob iz oznake KN 1108 13 00, podoben proizvodu, pridobljenemu iz predelane koruze:
	– kadar se uporablja člen 15(3) Uredbe (ES) št. 1043/2005 (3)	—	—
	– kadar se izvaža blago, ki spada v podštevilko 2208 (4)	—	—
	– v drugih primerih	—	—
ex 1006 30	Brušen riž:
	– okroglozrnat	—	—
	– srednjezrnat	—	—
	– dolgozrnat	—	—
1006 40 00	Lomljen riž	—	—
1007 00 90	Sirek v zrnju, razen hibridov, za setev	—	—

(1) Stopnje iz te priloge se ne uporabljajo, in za blago, našteto v tabelah I in II k Protokolu št. 2 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972, izvoženo v Švicarsko konfederacijo ali v Kneževino Lihtenštajn.

(2) Za kmetijske proizvode, ki se pridobijo s predelavo osnovnega proizvoda ali/in vsebovanih proizvodov, se uporabljajo koeficienti, določeni v Prilogi E k Uredbi Komisije (ES) št. 1043/2005.

(3) Zadevno blago spada pod oznako KN 3505 10 50.

(4) Blago iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali iz člena 2 Uredbe (EGS) št. 2825/93 (UL L 258, 16.10.1993, str. 6).

(5) Za sirupe pod oznakami KN 1702 30 99, 1702 40 90 in 1702 60 90, pridobljenih z mešanjem glukoznega in fruktoznega sirupa, se izvozno nadomestilo nanaša samo na glukozni sirup.

26.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 282/39

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1259/2007

z dne 25. oktobra 2007

o določitvi stopenj nadomestil za nekatere proizvode iz sektorja sladkorja, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), in zlasti člena 33(2)(a) in (4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 32(1) in (2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se razlike med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členu 1(1)(b), (c), (d) in (g) navedene uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrijejo z izvoznim nadomestilom, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, navedeno v Prilogi VII k navedeni uredbi.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 o sistemu za dodeljevanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določevanje višine takšnih nadomestil (2), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, našteto v Prilogi VII k Uredbi (ES) št. 318/2006.

(3)	V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila za 100 kilogramov vsakega zadevnega osnovnega proizvoda določiti vsak mesec.

(4)	Člen 32(4) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za navedeni proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(5)	Nadomestila, določena po tej uredbi, se lahko določijo vnaprej, ker v tem trenutku ni mogoče določiti razmer na trgu v naslednjih nekaj mesecih.

(6)

Obveznosti glede nadomestil, ki se jih lahko odobri za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, lahko ogrozi vnaprejšnja določitev visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih razmerah sprejeti previdnostne ukrepe, vendar se pri tem ne sme preprečiti sklepanje dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča, da so ti različni cilji izpolnjeni.

(7)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Stopnje nadomestil za osnovne proizvode, naštete v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1043/2005 in v členu 1(1) ter v točki (1) člena 2 Uredbe (ES) št. 318/2006, in izvožene kot blago, navedeno v Prilogi VII k Uredbi (ES) št. 318/2006, se določijo po Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 26. oktobra 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. oktobra 2007

Za Komisijo

Heinz ZOUREK

Generalni direktor za podjetništvo in industrijo

(1) UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1585/2006 (UL L 294, 25.10.2006, str. 19).

(2) UL L 172, 5.7.2005, str. 24. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 447/2007 (UL L 106, 24.4.2007, str. 31).

PRILOGA

Stopnje nadomestil, ki se od 26. oktobra 2007 uporabljajo za nekatere proizvode iz sektorja sladkorja, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi (1)

Oznaka KN	Opis	Stopnja nadomestila v EUR/100 kg
		V primeru vnaprejšnje določitve nadomestil	Drugo
1701 99 10	Beli sladkor	31,06	31,06

(1) Stopnje, določene v tej prilogi, se ne uporabljajo za izvoz

v tretje države: Albanija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Andora, Sveti sedež (Vatikanska mestna država), Lihtenštajn ter za blago iz preglednic I in II Protokola 2 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972, izvoženo v Švicarsko konfederacijo;

b)	na ozemlje držav članic EU, ki niso del carinskega območja Skupnosti: Gibraltar, Ceuta, Melilla, občini Livigno in Campione d'Italia, otok Helgoland, Grenlandija, Ferski otoki in območja Republike Ciper, v katerih vlada Republike Ciper ne izvaja učinkovitega nadzora.

26.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 282/41

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 30. novembra 2005

v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti proti Armando Álvarez SA, Bernay Film Plastique, Bischof + Klein France SAS, Bischof + Klein GmbH & Co. KG, Bonar Technical Fabrics N.V., British Polythene Industries PLC, Cofira-Sac SA, Combipac B.V., Fardem Packaging B.V., FLSmidth & Co. A/S, FLS Plast A/S, Groupe Gascogne, JM Gesellschaft für industrielle Beteiligungen mbH & Co. KGaA, Kendrion N.V., Koninklijke Verpakkingsindustrie Stempher C.V., Low & Bonar PLC, Nordenia International AG, Nordfolien GmbH, Plásticos Españoles S.A., RKW AG Rheinische Kunststoffwerke, Sachsa Verpackung GmbH, Stempher B.V., Trioplast Industrier AB, Trioplast Wittenheim SA, UPM-Kymmene Oyj

(Zadeva COMP/38354 – industrijske vreče)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2005) 4634)

(Besedila v angleškem, francoskem, nemškem, nizozemskem in španskem jeziku so edina verodostojna)

(2007/686/ES)

Komisija je 30. novembra 2005 sprejela Odločbo v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES. Komisija v skladu z določbami iz člena 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (1) objavlja imena strank in glavno vsebino Odločbe ter sankcije, ki so jim bile po potrebi naložene, ob upoštevanju pravnega interesa podjetij do varovanja poslovnih skrivnosti.

1. POVZETEK ZADEVE

1.1 Naslovniki

(1)

Ta odločba je zaradi kršitve člena 81(1) Pogodbe ES naslovljena na naslednja podjetja:

—	Combipac B.V. in British Polythene Industries PLC,

—	Bischof + Klein GmbH & Co. KG,

—	Bischof + Klein France SAS,

—	RKW AG Rheinische Kunststoffwerke in JM Gesellschaft für industrielle Beteiligungen mbH & Co. KGaA,

—	Fardem Packaging BV in Kendrion NV,

—	Nordenia International AG in Nordfolien GmbH,

—	Trioplast Wittenheim SA in Trioplast Industrier AB,

—	FLS Plast A/S in FLSmidth & Co. A/S,

—	Cofira-Sac SA,

—	Plásticos Españoles SA (v nadaljnjem besedilu „Aspla“) in Armando Álvarez SA,

—	Sachsa Verpackung GmbH in Groupe Gascogne,

—	UPM-Kymmene Oyj,

—	Bernay Film Plastique, prej Conditionnement et Industrie SA,

—	Bonar Technical Fabrics N.V. in Low & Bonar PLC,

—	Stempher BV in Koninklijke Verpakkingsindustrie Stempher C.V.

(2)

Zgornji naslovniki so sodelovali v enotni in dolgotrajni kršitvi člena 81 Pogodbe ES, ki je obsegala Beneluks, Francijo, Nemčijo in Španijo (2), v kateri so se naslovniki sporazumeli o določanju cen industrijskih vreč, oblikovanju skupnih modelov za izračun cen, razdelitvi tržnih deležev in kvot, razdelitvi strank in poslov, o usklajenih ponudbah na javne razpise in izmenjavi notranjih informacij. Trajanje kršitve za vse naslovnike iz Odločbe obsega obdobje od 3 do 20 let.

1.2 Sektor industrijskih vreč

(3)	Plastične industrijske vreče (3), običajno imenovane „industrijske vreče“, se uporabljajo za pakiranje osnovnega blaga ter bolj na splošno surovin, umetnih gnojil, polimerov, gradbenega materiala, kmetijskih in vrtnarskih izdelkov ter krme za živali.

(4)

Plastične industrijske vreče je mogoče razdeliti v štiri kategorije:

—	vreče z odprtim ustjem,

—	vreče z ventilom,

—	vreče vrste oblikuj, napolni in zapri („form, fill and seal – FFS“),

—	blok vreče.

1.3 Ponudba

(5)

Od začetka devetdesetih let 20. stoletja je bilo med proizvajalci plastičnih folij in vreč opaziti trend v smeri koncentracij, v preteklih letih je bilo opravljenih več nakupov podjetij. Kljub temu pa so poleg vseevropskih proizvajalcev, ki imajo sedeže v različnih državah članicah EU, na tem trgu prisotna tudi manjša podjetja, ki so se odločila za lokalno razvojno strategijo.

1.4 Povpraševanje

(6)

Do petdesetih let 20. stoletja je industrija za prevoz blaga uporabljala tekstilne in papirnate vreče. Z razvojem pomorskega prometa z razsutim tovorom je industrija tekstilnih vreč začela izgubljati svoj pomen. Uvedba polietilenskih vreč v petdesetih letih 20. stoletja je sprožila rastoče povpraševanje po tej vrsti vreč, saj so te med drugim izpolnjevale potrebe industrije po vodoodporni embalaži.

(7)	Od sredine sedemdesetih let 20. stoletja vreče tipa FFS postopno nadomeščajo druge vrste industrijskih vreč. Njihov uspeh je zlasti posledica samodejnega postopka polnjenja, ki omogoča obdelavo velikih količin in majhno število delovne sile.

1.5 Obseg kršitve

(8)	Preiskava je pokazala, da je kartel obsegal trge v Beneluksu, Franciji, Nemčiji in Španiji. Zadevni trg je bil ocenjen na 220 milijonov EUR v letu 1996 in na 250–300 milijonov EUR v letu 2001. Člani kartela so v letu 1996 sestavljali 75 % trga.

1.6 Začetek in postopek

(9)

V novembru 2001 je podjetje BPI obvestilo Komisijo o obstoju kartela v sektorju industrijskih vreč ter izrazilo željo, da bi s Komisijo sodelovalo po določilih Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov iz leta 1996 („obvestilo o prizanesljivosti“) (4). Podjetje BPI je Komisiji posredovalo dokaze, ki so omogočali, da so bili v juniju 2002 opravljeni inšpekcijski pregledi.

1.7 Delovanje kartela

(10)

Kartel je dejansko deloval na dveh ravneh:

—	na globalni ravni pod okriljem uradnega strokovnega združenja, imenovanega „Valve-Plast“. Sestanki so tri ali štirikrat letno potekali najmanj od leta 1982. Delovna podskupina za blok vreče je bila oblikovana v letu 1994.

—	Podskupino je sestavljalo pet regionalnih podskupin (za Francijo, Nemčijo, Beneluks, Belgijo in Nizozemsko).

(11)

Ugotovljeno protikonkurenčno ravnanje je vključevalo zlasti:

—	določanje cen in oblikovanje skupnih modelov za izračun cen,

—	določanje kvot,

—	razdeljevanje strank in poslov,

—	razprave med sestanki o seznamih glavnih strank in določanje računovodij, zadolženih za usklajevanje ponudb tem strankam,

—	večstranske in dvostranske razprave o posameznih strankah, usklajene ponudbe na javne razpise,

—	redno izmenjavo občutljivih informacij, povezanih s tržnimi deleži.

2. GLOBE

2.1 Osnovni znesek

(12)	Osnovni znesek globe se določi glede na težo in trajanje kršitve.

2.1.1 Teža

(13)	Glede na vrsto kršitve in njen geografski obseg je treba kršitev opredeliti kot zelo resno.

2.1.2 Različno obravnavanje

(14)

V kategoriji zelo hudih kršitev razpon možnih glob omogoča uporabo različnega obravnavanja podjetij, da se tako upošteva dejanska gospodarska zmogljivost kršiteljev pri povzročanju precejšnje škode konkurenci. To je primerno, kadar obstajajo med podjetji, ki so sodelovala v kršitvi, velike razlike glede njihove pomembnosti, kot v tem primeru.

(15)	Podjetja so bila razdeljena v šest kategorij glede na njihovo relativno pomembnost na zadevnem trgu v letu 1996. Leto 1996 je bilo izbrano za referenčno leto zato, ker je najbližje celotno leto kršitve, v katerem so bila vsa v kartel vključena podjetja še vedno prisotna na zadevnih trgih.

(16)

S tržnima deležema ocenjenima na 12,5 % oziroma 11,5 % sta podjetji Wavin/BPI in Bischof + Klein vključeni v prvo kategorijo. Nordenia/Nordfolien je uvrščeno v drugo kategorijo s tržnim deležem 8,9 %. Aspla (7,2 %) in Fardem (6,6 %) sta uvrščena v tretjo kategorijo. Podjetja UPM-Kymmene (4,8 %), RKW (4,6 %) in Stempher (4,3 %) so uvrščena v četrto kategorijo. Bonar Technical Fabrics (3,1 %), Cofira (2,9 %) in Trioplast Wittenheim (2,8 %) so uvrščena v peto kategorijo. Sachsa (2,3 %), Bischof + Klein France (1,9 %) in Bernay Film Plastique (1,6 %) so uvrščena v šesto kategorijo.

(17)

Za podjetje Stempher (Koninklijke Verpakkingsindustrie Stempher C.V. in Stempher BV) v spisu ni dokazov, da je vedelo za globalno shemo kartela. Njegovo sodelovanje je omejeno na eno podskupino, ki je delovala zgolj na nizozemskem trgu (in občasno na belgijskem). Zato se za osnovni znesek globe, naložene podjetju Stempher, uporabi zmanjšanje v višini 25 %.

2.1.3 Učinkovito odvračanje

(18)

Stopnja možnih glob omogoča znotraj kategorije zelo hudih kršitev tudi določitev glob na ravni, ki zagotavlja njihov zadosten odvračilni učinek, ob upoštevanju velikosti in gospodarske moči vsakega podjetja. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je promet skupine UPM-Kymmene v letu 2004, zadnjem finančnem letu pred sprejetjem te odločbe, znašal 9 820 milijonov EUR. Zato se zdi primerno, da se globa, naložena podjetju UPM-Kymmene, pomnoži s faktorjem 2.

2.1.4 Trajanje

(19)

Posamezna odstotna povišanja se uporabijo ob upoštevanju časa trajanja kršitve vsakega podjetja. Bischof + Klein Co. KG, Cofira-Sac SA, Fardem Packaging, Nordenia International AG, Trioplast Wittenheim, RKW in JM Gesellschaft für industrielle Beteiligungen so v kršitvi sodelovala v obdobju več kot 20 let, kar povzroči povišanje začetne vsote za 200 %. Podjetje Combipac je v kršitvi sodelovalo v obdobju 19 let in 10 mesecev, kar povzroči povišanje začetne vsote za 195 %. Podjetje Bischof + Klein France SAS je v kršitvi sodelovalo v obdobju 18 let in 11 mesecev, kar povzroči povišanje začetne vsote za 185 %. Podjetje Sachsa je v kršitvi sodelovalo v obdobju 14 let in 4 mesecev, kar povzroči povišanje začetne vsote za 140 %. Podjetji Aspla in Armando Álvarez SA sta v kršitvi sodelovali v obdobju 11 let in 3 mesecev, kar povzroči povišanje začetne vsote za 110 %. Groupe Gascogne, FLS Plast in FLSmidth & Co so v kršitvi sodelovali v obdobju 8 let (in 5 mesecev v primeru podjetja Groupe Gascogne), kar povzroči povišanje začetne vsote za 80 %. Podjetje Kendrion NV je v kršitvi sodelovalo v obdobju 7 let, kar povzroči povišanje začetne vsote za 70 %. Nordfolien je v kršitvi sodelovalo v obdobju 9 let in 7 mesecev, kar povzroči povišanje začetne vsote za 95 %. Podjetji Bonar Technical Fabrics in Low & Bonar sta v kršitvi sodelovali v obdobju 6 let in 2 mesecev, kar povzroči povišanje začetne vsote za 60 %. Podjetji UPM-Kymmene in British Polythene Industries PLC sta v kršitvi sodelovali v obdobju 4 let in 6 mesecev, kar povzroči povišanje začetne vsote za 45 %. K.V. Stempher C.V. in Stempher BV je v kršitvi sodelovalo v obdobju 4 let, kar povzroči povišanje začetne vsote za 40 %. Trioplast Industrier AB in Bernay Film Plastique sta v kršitvi sodelovali v obdobju več kot 3 leta, kar povzroči povišanje začetne vsote za 30 %.

2.2 Oteževalne okoliščine

2.2.1 Ponavljajoče se kršitve

(20)	V času trajanja kršitve je bila proti podjetju UPM-Kymmene z Odločbo 94/601/ES v zadevi kartonske plošče (IV/C/33.833) že podana odločba Komisije o prepovedi kartelskih dejavnosti. Ta oteževalna okoliščina upravičuje povečanje osnovnega zneska globe, naložene podjetju UPM-Kymmene, za 50 %.

2.2.2 Oviranje preiskave

(21)

Med preiskavo je eden od vodstvenih delavcev podjetja Bischof + Klein uničil dokument, ki so ga zahtevali uradniki Komisije. Meni se, da je ne glede na učinek takšno ravnanje nujno škodovalo preiskavi Komisije in je njene inšpektorje oviralo pri izvajanju preiskovalnih pooblastil. To namerno oviranje pomeni oteževalne okoliščine, kot to določajo Smernice za način določanja glob, ki ga je treba kaznovati s povečanjem osnovnega zneska globe za 10 %.

2.3 Attenuating circumstances

(22)

Več podjetij je zaprosilo za upoštevanje olajševalnih okoliščin, pri čemer so navajala različne dejavnike, kot na primer svojo pasivno vlogo, odsotnost učinkovitega izvajanja prakse, zgodnje prenehanje kršitve, izvajanje programov za zagotavljanje skladnosti in krizne razmere v sektorju industrijskih vreč. Vse te trditve se zavrnejo kot neutemeljene.

2.4 Uporaba meje v višini 10 % prometa

(23)

Člen 15(2) Uredbe št. 17 in člen 23(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 določata, da globa za vsako podjetje ne presega 10 % njegovega prometa. Glede 10-odstotne zgornje meje, če „več naslovnikov sestavlja ‚podjetje‘, ki je gospodarski subjekt, odgovoren za kaznovano kršitev, (…) se na dan sprejetja odločbe (…) lahko zgornja meja izračuna na podlagi celotnega prometa tega podjetja, kar pomeni vseh njegovih sestavnih delov skupaj. V nasprotju s tem, če je ta gospodarska enota razpadla, ima vsak naslovnik odločbe pravico, da se ta zgornja meja določi posamično zanj“ (5).

(24)	Zgornja meja v višini 10 % se uporabi, kot je primerno, to je za podjetja Stempher, Bernay Film Plastique, Nordenia International AG, Nordefolien GmbH, Cofira-Sac, Fardem, Combipac BV, Bischof + Klein GmbH & Co. KG in Bischof + Klein France.

2.5 Uporaba obvestila o prizanesljivosti iz leta 1996

(25)	Ob upoštevanju dejstva, da je podjetje BPI zaprosilo za prizanesljivost, preden je začelo veljati obvestilo o prizanesljivosti iz leta 2002, za ta primer veljajo določbe obvestila iz leta 1996.

2.5.1 Oddelek B (zmanjšanje od 75 % do 100 %)

(26)	V novembru 2001 je bilo BPI prvo podjetje, ki je Komisiji zagotovilo odločilne dokazne elemente o kršitvi, ki so Komisiji omogočili, da je izvedla uspešne inšpekcijske preglede. Podjetje BPI je sodelovalo ves čas preiskave in tako izpolnilo svoje obveznosti iz obvestila o prizanesljivosti.

(27)

Tri stranke so v svojih odgovorih na obvestilo o nasprotovanju navedle, da je podjetje BPI po novembru 2001 sodelovalo pri skrivnih dogovorih o nekem javnem razpisu. Po podrobni preiskavi teh obtožb in ker niso bili predloženi nikakršni odločilni materialni dokazi, Komisija meni, da se za podjetje BPI obdrži uporaba oddelka B obvestila o prizanesljivosti. Zato Komisija meni, da je podjetje BPI (vključno s svojim hčerinskim podjetjem Combipac BV) upravičeno do 100-odstotnega zmanjšanja zneska globe, ki bi mu bila sicer naložena.

2.5.2 Oddelek D (zmanjšanje od 10 % do 50 %)

(28)

Podjetje Trioplast-Wittenheim je zaprosilo za prizanesljivost takoj, ko je prejelo zahtevek za informacije, ki ga je Komisija naslovila nanj v skladu s členom 11 Uredbe št. 17. Pojasnila, ki jih je podjetje posredovalo o delovanju kartela ter o nekaterih dokumentih, so pomagala potrditi obstoj kršitve. Zaradi tega sodelovanja Komisija meni, da sta Trioplast Wittenheim in Trioplast Industrier v skladu z oddelkom D obvestila o prizanesljivosti iz leta 1996 upravičena do 30-odstotnega zmanjšanja zneska globe, ki bi jima bila sicer naložena.

(29)

Podjetji Bischof + Klein in Cofira sta posredovali nekatere informacije in dokumente, ki so presegli zahtevane odgovore na dopis iz člena 11, in nista izpodbijali dejstev. Ob upoštevanju njunega sodelovanja Komisija meni, da so Bischof + Klein GmbH & Co. KG, Bischof + Klein France SAS in Cofira-Sac SA upravičeni do 25-odstotnega zmanjšanja zneska globe, ki bi jim bila sicer naložena.

(30)	Komisija meni, da sta podjetji Nordfolien (6) in Bonar Technical Fabrics (7) upravičeni do 10-odstotnega zmanjšanja zneska globe, ki bi jima bila sicer naložena, ker podjetji nista spodbijali dejstev.

(31)	Komisija meni, da informacije, ki jih je prostovoljno posredovalo podjetje Sachsa, niso bistveno prispevale k ugotovitvi kršitve, zato podjetje ni upravičeno do zmanjšanja globe.

(32)	Zahtevka podjetij FLS-Plast in FLSmidth za zmanjšanje globe se zavrneta, kljub temu, da podjetji nista spodbijali dejstev.

3. ODLOČBA

(33)

Naslednja podjetja so kršila člen 81(1) Pogodbe s tem, ko so v navedenem obdobju sodelovala v sistemu dogovorov in usklajenih praks v sektorju plastičnih industrijskih vreč v Belgiji, Nemčiji, Španiji, Franciji, Luksemburgu in na Nizozemskem, ki je vključeval določanje cen, oblikovanje skupnih modelov za izračun cen, razdelitev tržnih deležev in prodajnih kvot, razdelitev strank, poslov in naročil, oddajo usklajenih ponudb na javne razpise ter izmenjavo notranjih informacij:

(a)	Combipac B.V., od 6. januarja 1982 do 9. novembra 2001, in British Polythene Industries PLC, od 25. aprila 1997 do 9. novembra 2001;

(b)	Bischof + Klein GmbH & Co. KG, od 6. januarja 1982 do 26. junija 2002, in Bischof + Klein France SAS, od 6. januarja 1982 do 18. decembra 2000;

(c)	RKW AG Rheinische Kunststoffwerke in JM Gesellschaft für industrielle Beteiligungen mbH & Co. KGaA, od 6. januarja 1982 do 26. junija 2002;

(d)	Fardem Packaging B.V., od 6. januarja 1982 do 26. junija 2002, in Kendrion N.V., od 8. junija 1995 do 26. junija 2002;

(e)	Nordenia International AG, od 6. januarja 1982 do 26. junija 2002;

(f)	Nordfolien GmbH, od 24. novembra 1992 do 26. junija 2002;

(g)	Trioplast Wittenheim SA, od 6. januarja 1982 do 26. junija 2002, in Trioplast Industrier AB, od 21. januarja 1999 do 26. junija 2002;

(h)	FLS Plast A/S in FLSmidth & Co. A/S od 31. decembra 1990 do 19. januarja 1999;

(i)	Cofira-Sac SA, od 24. marca 1982 do 26. junija 2002;

(j)	Plásticos Españoles SA in Armando Álvarez SA, od 8. marca 1991 do 26. junija 2002;

(k)	Sachsa Verpackung GmbH, od 9. februarja 1988 do 26. junija 2002, in Groupe Gascogne, od 1. januarja 1994 do 26. junija 2002;

(l)	UPM-Kymmene Oyj, od 18. julija 1994 do 31. januarja 1999;

(m)	Bernay Film Plastique, od 31. avgusta 1995 do 9. novembra 1998;

(n)	Bonar Technical Fabrics NV in Low & Bonar PLC, od 13. septembra 1991 do 28. novembra 1997.

(34)

Podjetji Stempher BV in Koninklijke Verpakkingsindustrie Stempher C.V. sta kršili člen 81(1) Pogodbe s tem, ko sta od 25. oktobra 1993 do 31. oktobra 1997 sodelovali v sistemu dogovorov in usklajenih praks v sektorju plastičnih industrijskih vreč na Nizozemskem ter občasno v Belgiji, ki je vključeval določanje cen in oblikovanje skupnih modelov za izračun cen, razdelitev trgov, razdelitev strank, poslov in naročil ter izmenjavo notranjih informacij.

(35)

Za te kršitve so naložene naslednje globe:

(a)	Combipac BV: 0 EUR. Od tega zneska je British Polythene Industries PLC solidarno odgovorno za vsoto 0 EUR;

(b)	Bischof + Klein GmbH & Co. KG: 29,15 milijona EUR in Bischof + Klein France SAS: 3,96 milijona EUR;

(c)	RKW AG Rheinische Kunststoffwerke in JM Gesellschaft für industrielle Beteiligungen mbH & Co. KGaA, solidarno: 39 milijonov EUR;

(d)	Kendrion N.V.: 34 milijonov EUR. Od tega zneska je Fardem Packaging B.V. solidarno odgovorno za vsoto 2,20 milijona EUR;

(e)	Nordenia International AG: 39,10 milijona EUR. Od tega zneska je Nordfolien GmbH solidarno odgovorno za vsoto 7,18 milijona EUR;

(f)	Trioplast Wittenheim SA: 17,85 milijona EUR. Od tega zneska sta FLSmidth & Co. A/S in FLS Plast A/S solidarno odgovorna za vsoto 15,30 milijona EUR, Trioplast Industrier AB pa je solidarno odgovorno za vsoto 7,73 milijona EUR;

(g)	Cofira-Sac SA: 350 000 EUR;

(h)	Plásticos Españoles SA in Armando Álvarez SA, solidarno: 42 milijonov EUR;

(i)	Sachsa Verpackung GmbH: 13,20 milijona EUR. Od tega zneska je Groupe Gascogne solidarno odgovorno za vsoto 9,90 milijona EUR;

(j)	UPM-Kymmene Oyj: 56,55 milijona EUR;

(k)	Bernay Film Plastique: 940 000 EUR;

(l)	Bonar Technical Fabrics NV in Low & Bonar PLC, solidarno: 12,24 milijona EUR;

(m)	Stempher BV in Koninklijke Verpakkingsindustrie Stempher C.V., solidarno: 2,37 milijona EUR.

(36)	Zgoraj našteta podjetja morajo takoj prenehati s kršitvami iz zgornjih odstavkov 33 in 34, če tega še niso storila. Vzdržijo se kakršnih koli dejanj ali ravnanj, opisanih v odstavkih 33 in 34, ter kakršnih koli dejanj ali ravnanj, ki imajo enak ali podoben cilj ali učinek.

(37)	Različica celotnega besedila Odločbe, ki ni zaupna, je na voljo v verodostojnih jezikih zadeve na spletišču GD za konkurenco: http://europa.eu.int/comm/competition/index_en.html

(1) UL L 1, 4.1.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 411/2004 (UL L 68, 6.3.2004, str. 1).

(2) Sodelovanje podjetja Stempher pri kršitvi je bilo omejeno na Nizozemsko in občasno Belgijo.

(3) Obstajajo tudi industrijske vreče iz papirja, vendar ne sodijo v področje te preiskave.

(4) UL C 207, 18.7.1996, str. 4.

(5) Glej sodbo Sodišča prve stopnje v zadevah T-71/03, T-74/03, T-87/03 in T-91/03 Tokai Carbon and Co. Ltd in drugi proti Komisiji, navedeno zgoraj, odstavek 390.

(6) Ker Nordfolien in Nordenia International AG od leta 2003 pripadata dvema različnima podjetjema, se sodelovanje, na katerega se želi sklicevati Nordfolien, lahko pripiše zgolj temu podjetju in zato ni podlage, da bi tudi podjetju Nordenia International AG omogočili, da bi bilo upravičeno do zmanjšanja globe, podeljeno podjetju Nordfolien.

(7) Ker Low & Bonar PLC skupaj z Bonar Technical Fabrics tvorita skupno podjetje, je tudi prvo upravičeno do tega zmanjšanja.

26.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 282/47

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 18. avgusta 2006

o združljivosti koncentracije s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP

(zadeva COMP/M.3848 – Sea-Invest/EMO-EKOM)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 3710)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/687/ES)

Komisija je 18. avgusta 2006 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (1) in zlasti člena 8(2) Uredbe sprejela odločbo glede združitve. Različica celotne odločbe, ki ni zaupna, je na voljo v verodostojnem jeziku zadeve na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco, na naslednjem naslovu: http://ec.europa.eu/comm/competiton/index_en.html

I. POVZETEK

(1)

Sea-Invest N.V. („Sea-Invest“) je podjetje v zasebni lasti, ki opravlja terminalske storitve v številnih pristaniščih v Belgiji, Franciji, Nemčiji in Južni Afriki. Njegova osnovna dejavnost je tovorjenje suhega razsutega tovora in drugega tovora, ki ni v kontejnerjih. Podjetje Sea-Invest med drugim nadzira naslednje terminale za tovorjenje premoga, železove rude in drugega suhega razsutega tovora: ABT v Antwerpnu, GCT in CBM v Gentu ter Sea-Bulk v pristanišču Dunkerque.

(2)

Podjetji Europees Massagoed-Overslagbedrijf B.V. in Erts- en Kolen Overslagbedrijf B.V. (v nadaljevanju skupaj poimenovani „podjetje EMO-EKOM“) opravljata terminalske storitve za premog in železovo rudo v Rotterdamu. Podjetje EMO upravlja terminal, podjetje EKOM pa je lastnik obratov. Trenutni delničarji podjetja EMO-EKOM so podjetja ThyssenKrupp Veerhaven B.V. („TKV“), RAG Logistic GmbH („RAG“), H.E.S. Beheer N.V („HES“) in Manufrance B.V. („Manufrance“).

(3)

Podjetje TKV je pristaniški špediter podjetja ThyssenKrupp Steel za pristanišča Amsterdam, Rotterdam in Antwerpen. Opravlja storitve upravljanja vlačilcev in tovornih čolnov po Renu do plavžev skupine v Duisburgu. Podjetje TKV upravlja tudi terminal za premog in železovo rudo v pristanišču v Rotterdamu, ki je v celoti namenjen skupini ThyssenKrupp.

(4)

Podjetje HES ima poleg delnic v podjetju EMO-EKOM delnice tudi v drugih podjetjih, katerih dejavnost je tovorjenje suhega razsutega tovora v pristaniščih Rotterdam, Amsterdam in Zeeland. Dejavnost njegovega hčerinskega podjetja EBS je tovorjenje premoga, železove rude in drugega suhega razsutega tovora. Ima tudi skupni nadzor v terminalu RBT za železovo rudo, premog in drugi razsuti tovor v Rotterdamu ter v terminalu OBA za premog in drugi suhi razsuti tovor v Amsterdamu. Poleg tega je lastnik nekontrolnega deleža v terminalu OVET za premog, železovo rudo in drugi suhi razsuti tovor v pristanišču Zeeland.

(5)

Manufrance ima poleg delnic v podjetju EMO-EKOM tudi nadzorne deleže v terminalih OVET in OBA. Je hčerinsko podjetje podjetja ATIC Services, ki je skupno podjetje v lasti skupin Total, EDF in Arcelor (vendar pa nobeden od teh delničarjev nima nadzora nad podjetjem ATIC Services). Podjetje ATIC Services ima deleže v podjetjih, ki opravljajo storitve, povezane s trgovino s premogom, logistiko celinskih vodnih poti, pomorskim prevozom in nadzorom kakovosti tovorov premoga in železove rude.

(6)

Na podlagi predlagane transakcije podjetje Sea-Invest z odkupom delnic v popolnoma holdinškem podjetju SNV od trenutnega delničarja, podjetja RAG, pridobi skupni nadzor nad podjetjem EMO-EKOM. Po transakciji bodo podjetja Sea-Invest, TKV, HES in Manufrance imela skupni nadzor nad podjetjem EMO-EKOM.

(7)	Tržna raziskava, ki jo je izvedla Komisija, je pokazala, da predlagana koncentracija ne bo povzročila pomislekov glede konkurence, ki bi bistveno ovirali učinkovito konkurenco na skupnem trgu ali znatnem delu tega trga.

II. OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. UPOŠTEVANI PROIZVODNI TRGI

(8)

Komisija je v preteklosti predlagala, da se trg za terminalske storitve (tovorjenje tovora in skladiščenje v pristaniščih) nadalje razdeli glede na tri glavne vrste tovora: (i) kosovno blago (zlasti kontejnerji), (ii) suhi razsuti tovor in (iii) tekoči razsuti tovor. V prejšnji odločbi je bilo tudi predlagano, da se trg terminalskih storitev za suhi razsuti tovor nadalje razdeli glede na vrsto proizvodov. Suhi razsuti tovor je običajno razdeljen na več kategorij: premog in železovo rudo, razsuti tovor v kmetijstvu (npr. zrnje ali žito) ter drugi suhi razsuti tovor (2). Ker terminali za tovor v kmetijstvu predvsem zaradi varnosti živil ne tekmujejo s terminali za drugi dve vrsti suhega razsutega tovora, se je z raziskavo skušalo predvsem ugotoviti, ali tovorjenje premoga in železove rude na eni strani ter drugega suhega razsutega tovora na drugi tvori ločena proizvodna trga.

(9)

Premog in železova ruda sta glavna razsuta proizvoda, ki se tovorita v velikih količinah, pri čemer je hitrost raztovarjanja bistvenega pomena, tovorjenje in skladiščenje pa ne zahtevata posebne pozornosti. Podjetja na terminalih lahko tovorijo zdaj premog, zdaj železovo rudo in mnoga uporabljajo isto opremo za tovorjenje obeh proizvodov. Tako železova ruda kot premog se skladiščita na prostem in v glavnem na istem območju, le v ločenih kupih. Poleg tega so odjemalci za tovorjenje premoga in železove rude ponavadi v obeh primerih tudi končni uporabniki teh proizvodov, tj. velika jeklarska podjetja in podjetja za dobavo električne energije. Oba proizvoda se tudi prevažata v velikih morskih plovilih, najpogostejša sredstva za njun prevoz po celini pa so zlasti tovorni čolni in redkeje vlaki.

(10)

Po drugi strani drugi suhi razsuti proizvodi zahtevajo drugačno tovorjenje, saj so ponavadi krhkejši od premoga in železove rude, ni jih mogoče tovoriti s hitrimi tekočimi trakovi, ki se uporabljajo za premog in železovo rudo, ter jih je včasih treba skladiščiti v pokritem prostoru. Drugi suhi razsuti tovor se tudi prevaža in tovori v znatno manjših količinah. Za drugi suhi razsuti tovor se uporabljajo veliko manjša morska plovila kot za premog in železovo rudo, ki lahko priplujejo v pristanišča, za katera veljajo večje omejitve glede ugreza plovil. Zaradi manjših količin je prevoz drugih razsutih proizvodov po celini prilagodljivejši. Poleg tega odjemalci za drugi suhi razsuti tovor niso isti, pomembna pa so tudi trgovska in logistična podjetja.

(11)

Čeprav nekaj manjših terminalov izmenično tovori premog in železovo rudo na eni strani ter drugi suhi razsuti tovor na drugi, obstajajo znatne razlike pri delu s tema dvema kategorijama proizvodov, ki omejujejo učinkovito in takojšnjo nadomestitev z vidika ponudbe. Pomembni odjemalci premoga in železove rude so tudi potrdili, da terminalov za druge razsute tovore zaradi pomanjkanja skladiščnih zmogljivosti in nezmožnosti hitrega nakladanja in razkladanja velikih količin tovora ne štejejo za ustrezno alternativo.

(12)	Zato je v odločbi ugotovljeno, da tovorjenje premoga in železove rude pomeni drug trg kot tovorjenje drugega suhega razsutega tovora.

(13)

Poleg tega je Komisija v preteklosti ločevala med trgi za terminalske storitve za promet v notranjosti države (3) na eni strani in za promet s pretovarjanjem (4) na drugi. Ta razdelitev je bila potrjena tudi v tem primeru. Zato odločba opredeljuje, da so glavni prizadeti proizvodni trg terminalske storitve za promet v notranjosti države za premog in železovo rudo, ki se razlikujejo od storitev na terminalih za promet s pretovarjanjem za premog in železovo rudo.

2. UPOŠTEVANI GEOGRAFSKI TRGI

(14)

V členu 6(1)(c) odločbe Komisije je navedeno, da se lahko zadevni geografski trg razširi na vsa pristanišča območja ARA (tj. Antwerpen, Rotterdam, Amsterdam, vključno s pristaniščem Zeeland) ali da se omeji samo na pristanišče Antwerpen na eni strani in na nizozemska pristanišča (Rotterdam, Amsterdam, Zeeland) na drugi. Temeljita tržna raziskava se je zato osredotočila na nadomestljivost med terminalom ABT podjetja Sea-Invest v Antwerpnu (ter njegovimi terminali v pristaniščih Gent in Dunkerque) in podjetjem EMO-EKOM ter drugimi terminali v nizozemskih pristaniščih.

(15)

Terminali za premog in železovo rudo imajo tri glavne skupine odjemalcev: proizvajalce jekla ter proizvajalce električne energije in njene trgovce. Pri odločitvi glede uporabe terminala mora odjemalec upoštevati celotno logistično verigo in tako optimizirati skupne logistične stroške v zvezi z uvozom premoga in železove rude. Tržna raziskava je pokazala, da je to velik pritisk pri končni odločitvi za določen terminal. Najpomembnejša stroškovna elementa logistične verige sta poleg tovorjenja in skladiščenja na terminalih pomorski prevoz in prevoz po celini. Pristojbine za tovorjenje in skladiščenje na terminalih znašajo le okoli 10–15 % vseh logističnih stroškov. Zaradi razmeroma majhnega pomena terminalskih pristojbin je zamenjava kot odziv na 10- ali celo 15-odstotno povečanje terminalskih tarif malo verjetna, saj na izbiro pristanišča in terminala za raztovarjanje vplivajo pomembnejši stroškovni elementi – stroški pomorskega prevoza in prevoza po celini – pa tudi drugi dejavniki, ki se razlikujejo po odjemalcih.

(16)

V odločbi so zato naprej analizirani najpomembnejši deli skupnih logističnih stroškov za uvoz premoga in železove rude. Nadalje so v odločbi povzeti rezultati temeljite raziskave glede možnosti, da bi posamezni odjemalci podjetij Sea-Invest in EMO-EKOM ter drugih terminalov lahko izbirali med pristaniščem Antwerpen (ali celo Gent in Dunkerque) na eni strani ter pristaniščem Rotterdam in drugimi nizozemskimi pristanišči na drugi.

(17)

Stroški pomorskega prevoza so za večino odjemalcev najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na izbiro določenega terminala. Na splošno je za prevoz premoga, zlasti pa železove rude po morju gospodarneje uporabljati čim večja plovila. Vendar je treba pri izboru plovila določene velikosti upoštevati omejitve pristanišč glede ugreza plovil. Tržna raziskava je potrdila, da ima pristanišče Antwerpen večje omejitve glede ugreza kot Rotterdam in druga pristanišča območja ARA in da zato velika plovila (z nosilnostjo več kot približno 140 000 ton) ne morejo pripluti v pristanišče Antwerpen, če so v celoti natovorjena. Ravno nasprotno, s temi velikimi plovili pluje 79 % premoga in celo 93 % železove rude, ki se raztovorita v pristanišču Rotterdam. Kvantitativna analiza stroškov pomorskega prevoza je potrdila pomen ugreza in v primerjavi s terminalom podjetja EMO-EKOM relativni pomen iz tega izhajajočega stroškovno neugodnega položaja terminala ABT. V primeru premoga, ki se prevaža iz pristanišč, ki imajo omejitev glede ugreza (ta zajema več kot 70 % vsega premoga, raztovorjenega na območju ARA), razlika med stroški pomorskega prevoza v pristanišču Antwerpen in Rotterdam v povprečju znaša okoli 50 % tarife za tovorjenje. Zato je zamenjava zaradi 10-odstotnega zvišanja cen malo verjetna.

(18)

Stroški prevoza po celini lahko znatno vplivajo tudi na izbiro terminala, ki je odvisna od tega, kje se odjemalec nahaja. Primerjava povprečnih stroškov prevoza po celini za različna območja iz Antwerpna in Rotterdama kaže, da je Antwerpen znatno cenejši, zlasti za Belgijo in nekoliko za severno Francijo. Rotterdam pa je cenejši za Nemčijo – Porurje, Posarje in južno Nemčijo – ter nekoliko za Nizozemsko. Razlika v cenah za ta območja med Antwerpnom in Rotterdamom znaša od 20–50 % povprečne terminalske pristojbine. To omejuje ekonomsko spodbudo uporabnikom, da zaradi 10-odstotnega povišanja terminalskih pristojbin izbirajo med Antwerpnom in Rotterdamom. Prav tako je skladno z izjavami podjetja Sea-Invest in sodelujočih v preiskavi, da Antwerpen in Rotterdam večinoma izvajata storitve za različna območja v notranjosti držav in da je izbira terminala v veliki meri vnaprej določena s tem, kje se odjemalec nahaja.

(19)

Poleg tega so v odločbi analizirane cene terminalskih storitev terminala ABT in podjetja EMO-EKOM, ki jih plačujejo odjemalci, ki se nahajajo na različnih geografskih območjih. Analiza je tako za terminal ABT kot za podjetje EMO-EKON pokazala, da ni posebnih območij, na katerih odjemalci v primerjavi z drugimi območji plačujejo znatno nižje ali višje cene. Zdi se, da to kaže, da ni posebnih področij, na katerih bi bil konkurenčni pritisk med terminali posebej močan. Analiza terminalskih cen je tudi pokazala, da se cene za posamezne odjemalce tako terminala ABT kot podjetja EMO-EKO bistveno razlikujejo.

(20)

Kar zadeva posebne položaje vsake zgoraj navedene skupine odjemalcev, odločba povzema terminale, ki jih uporabljajo posamezne skupine odjemalcev, ki se nahajajo na različnih območjih, ter njihove realne možnosti, da lahko zamenjajo terminale. Ta analiza je narejena na podlagi odgovorov, ki so jih odjemalci podali v natančnih vprašalnikih in intervjujih s številnimi odjemalci. Vsi odjemalci so poudarili, da na njihov izbor terminala zelo vplivajo stroški pomorskega prevoza in prevoza po celini. Poleg tega je še veliko drugih dejavnikov, ki za vsakega odjemalca določajo in omejujejo izbiro terminala, kot so udeležba v storitvah za zbirne prevoze tovora (5), dodatne zmogljivosti terminalov glede storitev in skladiščenja, možnost zastojev, število in lokacija odjemalčevih obratov, dostopnost do in primernost/ugodnost povezav s tovornimi čolni in vlaki, varnost dobave (npr. v obdobjih nizkega vodostaja reke Ren) ali obstoj dolgoročnih pogodb s ponudniki prevoza po celini.

(21)

Ta analiza je potrdila, da je možnost prehajanja med terminalom ABT in podjetjem EMO-EKOM zelo omejena. Na podlagi tržne raziskave so v odločbi količinsko opredeljene dejanske možnosti zamenjave: količine, za katere lahko terminal ABT zamenja podjetje EMO-EKOM, so stranskega pomena v primerjavi s celotnim obsegom podjetja EMO-EKOM (manj kot 5 %). Te količine ne pomenijo konkurenčnega pritiska na podjetje EMO-EKOM, zlasti ker najpomembnejši odjemalci ne nameravajo zamenjati terminala. Količine, za katere lahko podjetje EMO-EKOM zamenja terminal ABT, so tudi majhne v primerjavi z obsegom terminala ABT (manj kot 10 %). Te količine pomenijo le majhen konkurenčni pritisk na terminal ABT, zlasti ker najpomembnejši odjemalci terminala ABT tega ne nameravajo zamenjati z drugim.

(22)

Vse to potrjuje ugotovitev, da je Rotterdam/Amsterdam/Zeeland drug geografski trg kot Antwerpen/Gent/Dunkerque (6). Pogoji konkurence na teh dveh območjih niso enaki. Vendar pa je med tema geografskima trgoma določena omejena konkurenca s prevladujočim ponudnikom. Cilj te konkurence s prevladujočim ponudnikom so v glavnem količine tovora trgovcev.

(23)	Kar po drugi strani zadeva promet s pretovarjanjem za premog in železovo rudo, bi bil upoštevni geografski trg širši, saj bi zajemal vsa glavna pristanišča za ladje za oceansko plovbo na področju Göteborg – Le Havre, vključno z britanskimi in irskimi.

3. PRESOJA KONKURENČNOSTI

1. Terminalske storitve za promet v notranjosti države za premog in železovo rudo

(a) Enostranski učinki

(i) Krepitev prevladujočega položaja terminala ABT v Antwerpnu

(24)

Terminal ABT ima prevladujoči položaj na antwerpenskem trgu (100-odstotni tržni delež) za terminalske storitve za promet v notranjosti države za premog in železovo rudo (7), saj gre tam zgolj za konkurenco s prevladujočim ponudnikom. Odločba analizira, ali bi podjetje Sea-Invest lahko imelo možnost in povod za to, da izkoristi svoj skupni nadzor v podjetju EMO-EKOM ter tako omeji ali odpravi to konkurenco s prevladujočim ponudnikom. Ta skupni nadzor v podjetju EMO-EKOM bo podjetju Sea-Invest omogočil možnost veta na strateške odločitve (ne bo pa jih aktivno določal), zlasti glede poslovnega načrta in proračuna, imenovanja uprave in glavnih naložb. Njegova udeležba v upravi mu omogoča tudi splošne informacije o poslovni politiki in strateškem načrtovanju podjetja EMO-EKOM.

(25)

Vendar se zaradi te moči položaj podjetja Sea-Invest ne more okrepiti, saj prevladujoči odjemalci lahko zamenjajo terminal. Temeljita raziskava je potrdila, da ni nobeden prevladujoči odjemalec terminala ABT odvisen samo od podjetja EMO-EKOM. Ravno nasprotno, večina teh odjemalcev je kot najboljše možne alternative terminala ABT navedla druge terminale, npr. OBA in Rietlanden v Amsterdamu ter RBT v Rotterdamu. Podobno so prevladujoči odjemalci, ki lahko zamenjajo količine v podjetju EMO-EKOM za terminal ABT, potrdili, da imajo več alternativ in da so te boljše – zlasti druge terminale v Rotterdamu in Amsterdamu. Zaradi omejenih količin prevladujočih odjemalcev bi ti terminali morali imeti tudi razpoložljive zmogljivosti za prevzem njihovih tonaž.

(26)

Raziskava je tudi pokazala, da podjetje Sea-Invest ne bi imelo nobenega povoda za to, da z uveljavljanjem pravice do veta ovira sprejetje pomembnih odločitev, da bi tako še bolj zmanjšalo omejeni konkurenčni pritisk podjetja EMO-EKOM. Glede na omejene količine prevladujočih odjemalcev in osredotočenje podjetja EMO-EKOM na vse večji uvoz premoga iz Nemčije, koristi takega veta za podjetje Sea-Invest ne bi odtehtale njegovih stroškov.

(ii) Enostransko zvišanje cen podjetja EMO-EKOM

(27)

Druga možna teorija škode zadeva enostranski učinek transakcije, ki bi podjetju EMO-EKOM lahko dala možnost in povod za zvišanje cen. Tak enostranski učinek bi bil mogoč, če bi pred združitvijo (i) podjetje Sea-Invest pomenilo konkurenčni pritisk za podjetje EMO-EKOM in mu tako preprečevalo dvig cen ter (ii) bi koncentracija odpravila ali znatno zmanjšala ta konkurenčni pritisk na podjetje EMO-EKOM. Temeljita tržna raziskava je pokazala, da nobeden od teh pogojev ni izpolnjen.

(28)

Prvič, podjetji EMO-EKOM in Sea-Invest sta na različnih geografskih trgih in kakršni koli pritiski s strani terminalov podjetja Sea-Invest na podjetje EMO-EKOM so omejeni zgolj na manj kot 5 % vseh količin, ki jih tovori podjetje EMO-EKOM. Odjemalci podjetja EMO-EKOM so kot možne zamenjave najpogosteje navedli druge terminale v Rotterdamu ali Amsterdamu, zlasti terminala OBA in Rietlanden. Drugič, tudi če bi terminali podjetja Sea-Invest pomenili konkurenčni pritisk na podjetje EMO-EKOM, je zelo malo možnosti, da bi pridobitev kontrolnega deleža ta pritisk znatno zmanjšala. Podjetje Sea-Invest ne bi imelo povoda za sprostitev konkurence terminala ABT do podjetja EMO-EKOM, saj bo moralo pritegniti tonažo v Antwerpen, ker nasprotno kot Rotterdam ne bo imelo bistvene koristi od povečanega uvoza premoga v Nemčijo.

(29)	Transakcija zato ne povzroča pomislekov glede konkurence z vidika enostranskih učinkov, ki bi krepili prevladujoči položaj podjetja Sea-Invest ali podjetju EMO-EKOM omogočili zvišanje cen.

(b) Usklajeni učinki

(30)

V členu 6(1)(c) odločbe je kot možni pomislek glede konkurence navedeno tudi usklajevanje vedenja med podjetji Sea-Invest in EMO-EKOM ter drugimi terminali (OBA, EBS, RBT, OVET), ki jih zaradi strukturnih povezav, nastalih med podjetji Sea-Invest in EMO-EKOM ter HES in Manufrance, nadzorujejo delničarji podjetja EMO-EKOM. Vendar z upoštevanjem geografskih trgov, opredeljenih zgoraj, terminali, ki jih nadzorujejo podjetje Sea-Invest na eni ter podjetje EMO-EKOM in drugi terminali, ki jih nadzorujeta podjetji HES in Manufrance, na drugi strani, poslujejo na različnih trgih. Zato je glede na omejen konkurenčni pritisk med njimi protikonkurenčno usklajevanje njihovega vedenja zaradi transakcije malo verjetno.

(31)

Kolikor med terminalom ABT in drugimi terminali na območju ARA obstaja določena omejena konkurenca s prevladujočim ponudnikom, temeljita raziskava ni dala dokazov, da bi imela transakcija usklajene učinke. Raziskava je pokazala, da je upravljanje terminalov neodvisno pri operativnem vodenju terminalov, vključno s politiko določanja cen za posamezne odjemalce ali širitvenimi načrti. Kakršno koli usklajevanje je tudi manj verjetno zaradi dejstva, da bi bili delničarji podjetja EMO-EKOM kljub temu heterogeni, kar zadeva njihov obseg dejavnosti in vertikalno integracijo. Kar zadeva cenovne pogoje, ki se sprejmejo med pogajanji s posameznimi odjemalci, je preglednost trga omejena. Zaradi posebnosti vsakega odjemalca, zlasti glede njegove geografske lokacije, se terminalske storitve ne morejo šteti za homogene. Poleg tega temeljita raziskava ni našla dokazov o prepričljivem odvračilnem mehanizmu. Oba konkurenta (zlasti terminal Rietlanden) in veliki odjemalci pomenijo pomemben pritisk, ki bi lahko ogrozil izid, ki se pričakuje od usklajevanja.

(32)	Ob upoštevanju zgoraj navedenega transakcija zaradi usklajenih učinkov med podjetji Sea-Invest, EMO-EKOM, HES in Manufrance ne povzroča pomislekov glede konkurence.

(33)

Tržna raziskava je tudi potrdila, da transakcija na trgu za terminalske storitve za drugi suhi razsuti tovor ne bo povzročila kakršnega koli usklajevanja med podjetji Sea-Invest, HES in Manufrance. Ni videti, da bi lahko nastop podjetja Sea-Invest kot delničarja terminala podjetja EMO-EKOM za premog in železovo rudo povzročil usklajevanje s podjetjema HES in Manufrance na področju drugega suhega razsutega tovora. Poleg tega obstajajo številni neodvisni terminali za tovorjenje drugega suhega razsutega tovora na območju ARA.

2. Terminalske storitve za promet s pretovarjanjem za premog in železovo rudo

(34)

V odločbi je ugotovljeno, da transakcija ob upoštevanju omejenih količin pretovarjanja blaga s strani podjetij Sea-Invest in EMO-EKOM ter obstoja številnih alternativnih terminalov ne povzroča pomislekov glede konkurence na trgu terminalskih storitev za promet s pretovarjanjem premoga in železove rude.

4. SKLEP

(35)	V odločbi je ugotovljeno, da predlagana koncentracija ne bo povzročila pomislekov glede konkurence, ki bi bistveno ovirali učinkovito konkurenco na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu.

(36)	Zato Komisija ugotavlja, da je v skladu s členom 8(1) Uredbe o združitvah in členom 57 Sporazuma EGP priglašena koncentracija združljiva s skupnim trgom in Sporazumom EGP.

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2) Najrazličnejši proizvodi, kot so cinkovi in drugi neželezovi koncentrati, cementni klinkerji, surovo železo, kaolin, fosfati in drugi minerali, koks, naftni koks, antraciti itd.

(3) Tj. z ladje za oceansko plovbo neposredno na tovorni čoln za prevoz po celini, vlak ali tovornjak.

(4) Tj. z ladje za oceansko plovbo na vmesno plovilo/plovilo feeder.

(5) Imenovane tudi „storitve kosovnih pošiljk“. Storitve za zbirne prevoze tovora so storitve prevoza tovora več odjemalcev, ki ne uvažajo zadostnih količin blaga, da bi bilo zanje gospodarno samostojno najeti plovilo.

(6) Ugotovitev, ali sta pristanišči Gent in Dunkerque v istem geografskem trgu kot Antwerpen ali tvorita drug trg (ki se v vsakem primeru razlikuje od nizozemskih pristanišč), lahko ostane odprta. Transakcija v nobenem primeru ne povzroči pomislekov glede konkurence.

(7) Podjetje Sea-Invest ima prevladujoč položaj tudi, če sta pristanišči Gent in Dunkerque vključeni v geografski trg, saj terminale za tovorjenje premoga in železove rude za odjemalce, ki niso vezani na monopol, nadzira podjetje Sea-Invest. Analiza bi bila enaka, če bi pristanišči Gent in Dunkerque spadali v isti trg kot Antwerpen.

26.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 282/52

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 19. oktobra 2007

o spremembi Odločbe 2005/393/ES glede območij z omejitvami zaradi bolezni modrikastega jezika

(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 5054)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/688/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/75/ES z dne 20. novembra 2000 o določitvi posebnih določb za boj zoper in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika (1) in zlasti člena 8(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2000/75/ES določa pravila nadzora in ukrepe za boj proti bolezni modrikastega jezika v Skupnosti, vključno z določitvijo okuženih in ogroženih območij ter prepovedjo premikov živali z navedenih območij.

(2)

Odločba Komisije 2005/393/ES z dne 23. maja 2005 o okuženih in ogroženih območjih zaradi bolezni modrikastega jezika in o pogojih, ki veljajo za premike s teh območij ali prek teh območij (2), določa razmejitev globalnih geografskih območij, kjer morajo države članice vzpostaviti okužena in ogrožena območja („območja z omejitvami“) zaradi bolezni modrikastega jezika.

(3)	Španija je po uradnem obvestilu o izbruhih bolezni modrikastega jezika serotipa 1 na jugu Španije julija 2007 vzpostavila območje z omejitvami.

(4)	Glede na utemeljeno zahtevo, ki jo je predložila Španija, je primerno spremeniti razmejitev območja z omejitvami E v Prilogi I k Odločbi 2005/393/EGS in vzpostaviti novo območje, kjer sta hkrati prisotna serotipa 1 in 4.

(5)	Po uradnem obvestilu Belgije, Nemčije, Francije in Nizozemske o izbruhu bolezni modrikastega jezika sredi avgusta in na začetku septembra 2006 je Komisija večkrat spremenila Odločbo 2005/393/ES v zvezi z razmejitvijo zadevnih območij z omejitvami.

(6)	Glede na utemeljeni zahtevi, ki sta ju predložila Francija in Nemčija, je primerno spremeniti razmejitev območja z omejitvami v Franciji in Nemčiji.

(7)	Po razširitvi območja z omejitvami v Nemčiji zaradi nedavnih izbruhov na Bavarskem in v Schleswig-Holsteinu je primerno razmejiti območja z omejitvami na Češkem in Danskem.

(8)	Odločbo 2005/393/ES je treba ustrezno spremeniti.

(9)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priloga I k Odločbi 2005/393/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 19. oktobra 2007

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 327, 22.12.2000, str. 74. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/104/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 352).

(2) UL L 130, 24.5.2005, str. 22. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2007/357/ES (UL L 133, 25.5.2007, str. 44).

PRILOGA

Priloga I k Odločbi 2005/393/ES se spremeni:

Seznam območij z omejitvami v območju E (serotip 4) za Španijo se nadomesti z naslednjim:

„Španija:

—	avtonomna pokrajina Ekstremadura: province Cáceres, Badajoz

—	avtonomna pokrajina Andaluzija: province Cádiz, Córdoba, Huelva, Jaén (okraji Alcalá la Real, Andújar, Huelma, Jaén, Linares, Santiesteban del Puerto, Úbeda), Málaga, Sevilla

—	avtonomna pokrajina Castilla-La Mancha: province Albacete (okraj Alcaraz), Ciudad Real, Toledo

—	avtonomna pokrajina Castilla y León: province Ávila (okraji Arenas de San Pedro, Candeleda, Cebreros, El Barco De Ávila, Las Navas del Marqués, Navaluenga, Sotillo de la Adrada), Salamanca (okraji Béjar, Ciudad Rodrigo in Sequeros)

—	avtonomna pokrajina Madrid: provinca Madrid (okraji Alcalá de Henares, Aranjuez, Arganda del Rey, Colmenar Viejo, El Escorial, Griñón, občina Madrid, Navalcarnero, San Martín de Valdeiglesias, Torrelaguna, Villarejo de Salvanés).“

Seznam območij z omejitvami v območju F (serotip 8) za Francijo se nadomesti z naslednjim:

„Francija:

Okuženo območje:

—	departma Aisne

—	departma Ardennes

—	departma Aube

—	departma Cher: kantoni d’Aix-d’Angillon, Baugy, La Guerche-sur-l’Aubois, Henrichemont, Léré, Nérondes, Sancergues, Sancerre, Sancoins, Vailly-sur-Sauldre

—	departma Côte-d’Or

—	departma Eure: okrožje Andelys

—	departma Loiret: okrožje Montargis

—	departma Marne

—	departma Haute-Marne

—	departma Meurthe-et-Moselle

—	departma Meuse

—	departma Moselle

—	departma Nièvre

—	departma Nord

—	departma Oise

—	departma Pas-de-Calais

—	departma Bas-Rhin

—	departma Saône-et-Loire: okrožje Autun

—	departma Seine-Maritime

—	departma Seine-et-Marne

—	departma Somme

—	departma Val-d’Oise

—	departma Vosges

—	departma Yonne.

Ogroženo območje:

—	departma Allier

—	departma Calvados: okrožja Bayeux, Caen, Lisieux

—	departma Cher: okrožje Vierzon in kantoni Bourges, Charenton-du-Cher, Charost, Châteaumeillant, Châteauneuf-du-Cher, Châtelet, Dun-sur-Auron, Levet, Lignières, Saint-Amand-Montron, Saint-Martin-d’Auxigny, Saulzais-le-Potier, Saint-Doulchard

—	departma Doubs: okrožji Besançon in Montbéliard

—	departma Essonne

—	departma Eure: okrožji Bernay in Evreux

—	departma Eure-et-Loir: okrožje Dreux in kantoni Auneau, Chartres-Nord-Est, Janville, Maintenon

—	departma Indre: okrožje Issoudun

—	departma Jura: okrožje Dole

—	departma Loir-et-Cher: okrožje Romorantin-Lanthenay

—	departma Loiret: okrožji Orléans in Pithiviers

—	departma Orne: kantoni Aigle-Est, Aigle-Ouest, Argentan-Est, Argentan-Ouest, Bazoches-sur-Hoëne, Courtomer, Ecouché, Exmes, La Ferté-Frênel, Gacé, Longny-au-Perche, Mêle-sur-Sarthe, Merlerault, Mortagne-au-Perche, Mortrée, Moulins-la-Marche, Putanges-Pont-Ecrepin, Sées, Tourouvre, Trun, Vimoutiers

—	departma Haut-Rhin

—	departma Haute-Saône

—	departma Saône-et-Loire: okrožja Chalon-sur-Saône, Charolles, Louhans, Mâcon

—	departma Hauts-de-Seine

—	departma Seine-Saint-Denis

—	departma Val-de-Marne

—	departma mesto Pariz

—	departma Territoire de Belfort

—	departma Yvelines.“

Seznam območij z omejitvami v območju F (serotip 8) za Nemčijo se nadomesti z naslednjim:

„Nemčija:

Baden-Württemberg

celotno ozemlje dežele

Bavarska

mesto Amberg

okrožje Amberg-Sulzbach

okrožje Ansbach

mesto Ansbach

okrožje Aschaffenburg

mesto Aschaffenburg

okrožje Bad Kissingen

mesto Bamberg

okrožje Bamberg

mesto Bayreuth

okrožje Bayreuth

okrožje Cham brez občine Lohberg

mesto Coburg

okrožje Coburg

v okrožju Dillingen: Bächingen a.d. Brenz, Blindheim, Medlingen, Haunsheim, Wittislingen, Mödingen, Finningen, Bissingen, Lutzingen, Ziertheim, Bachhagel, Zöschingen, Syrgenstein, Gundelfingen a.d. Donava in Lauingen (Donava)

okrožje Donava-Ries

v okrožju Eichstätt: občine Adelschlag, Altmannstein, Beilngries, Böhmfeld, Buxheim, Denkendorf, Dollnstein, Egweil, Eichstätt, Eitensheim, Gaimersheim, Haunstetter Forst, Hepberg, Hitzhofen, Kinding, Kipfenberg, Kösching, Lenting, Mörnsheim, Nassenfels, Pollenfeld, Schernfeld, Stammham, Titting, Walting, Wellheim, Wettstetten

mesto Erlangen

okrožje Erlangen-Höchstadt

okrožje Forchheim

mesto Fürth

okrožje Fürth

okrožje Hassberge

mesto Hof

okrožje Hof

mesto Ingolstadt

okrožje Kitzingen

okrožje Kronach

okrožje Kulmbach

okrožje Lichtenfels

okrožje Main-Spessart

okrožje Miltenberg

okrožje Neuburg-Schrobenhausen: Bergheim, Neuburg a. d. Donava, Rennertshofen

okrožje Neumarkt in der Oberpfalz

okrožje Neustadt an der Waldnaab

v okrožju Neustadt a. d. Aisch – Bad Windsheim

v okrožju Neu-Ulm: Elchingen

mesto Neu-Ulm

okrožje Nürnberger Land

mesto Nürnberg

okrožje Regensburg

mesto Regensburg

okrožje Rhön-Grabfeld

okrožje Roth

mesto Schwabach

okrožje Schwandorf

okrožje Schweinfurt

mesto Schweinfurt

okrožje Tirschenreuth

mesto Weiden

okrožje Weißenburg – Gunzenhausen

okrožje Würzburg

mesto Würzburg

okrožje Wunsiedel i. F.

Brandenburg

v okrožju Havelland: občine Bamme, Bützer, Döberitz, Großderschau, Großwudicke, Havelaue, Jerchel, Milow, Mögelin, Möthlitz, Nitzahn, Premnitz, Rathenow, Rhinow, Schönholz-Neuwerder, Seeblick, Stölln, Vieritz, Zollchow,

v okrožju Ostprignitz-Ruppin: občini Breddin in Kötzlin

v okrožju Potsdam-Mittelmark: občine Bensdorf, Boecke, Buckau, Bücknitz, Dretzen, Fohrde, Glienecke, Görzke, Gräben, Köpernitz, Pritzerbe, Rosenau, Rottstock, Steinberg, Wenzlow, Wollin, Wusterwitz, Ziesar

okrožje Prignitz razen občin Demerthin, Vehlow, Wutike

Svobodno hanzeatsko mesto Bremen

celotno ozemlje dežele

Svobodno in hanzeatsko mesto Hamburg

celotno ozemlje dežele

Hessen

celotno ozemlje dežele

Mecklenburg-Vorpommern

v okrožju Bad Doberan: občine Admannshagen-Bargeshagen, Alt Bukow, mesto Bad Doberan, Bartenshagen-Parkentin, Bastorf, Benitz, Biendorf, Börgerende-Rethwisch, Bröbberow, Carinerland, Elmenhorst/Lichtenhagen, Hohenfelde, Kassow, Kirch Mulsow, Kritzmow, mesto Kröpelin, mesto Kühlungsborn, Lambrechtshagen, mesto Neubukow, Nienhagen, Papendorf, Reddelich, mesto Rerik, Retschow, Rukieten, Satow, Am Salzhaff, mesto Schwaan, Stäbelow, Steffenshagen, Vorbeck, Wiendorf, Wittenbeck, Ziesendorf

v okrožju Güstrow: občine Baumgarten, Bernitt, Bützow, Dobbin-Linstow, Dolgen am See, Dreetz, Gülzow-Prüzen, Güstrow, Jürgenshagen, Klein Belitz, Krakow am See, Kuchelmiß, Lohmen, Lüssow, Penzin, Tarnow, Warnow, Weitendorf, Zehna, Zepelin

okrožje Ludwigslust

v okrožju Müritz: občine Alt Schwerin, Altenhof, Fünfseen, Jaebetz, Stadt Malchow, Nossentiner Hütte, Stuer, Zislow

okrožje Nordwestmecklenburg

okrožje Parchim

deželno glavno mesto Schwerin

Hanzeatsko mesto Wismar

Spodnja Saška

celotno ozemlje dežele

Severno Porenje-Vestfalija

celotno ozemlje dežele

Porenje-Pfalz

celotno ozemlje dežele

Posarje

celotno ozemlje dežele

Saška

okrožje Annaberg

okrožje Aue-Schwarzenberg

mesto Chemnitz

okrožje Chemnitzer Land

okrožje Delitzsch

okrožje Döbeln

okrožje Freiberg

mesto Leipzig

okrožje Leipziger Land

v okrožju Meißen: Heynitz, Käbschütztal, Ketzerbachtal, Leuben-Schleinitz, Lommatzsch, Nossen, Taubenheim, Triebischtal

okrožje Mittlerer Erzgebirgskreis

okrožje Mittweida

okrožje Muldentalkreis

mesto Plauen

v okrožju Riesa-Großenhain: Riesa, Röderau-Bobersen, Stauchitz, Strehla, Zeithain

okrožje Stollberg

okrožje Torgau-Oschatz

okrožje Vogtlandkreis

okrožje Weißeritzkreis

mesto Zwickau

okrožje Zwickauer Land

Saška-Anhalt

celotno ozemlje dežele

Schleswig-Holstein

celotno ozemlje dežele

Turingija

celotno ozemlje dežele“

Seznam območij z omejitvami v območju F (serotip 8) se spremeni z dodatkom naslednjih ozemelj Češke:

„Češka:

—	regija Karlovy Vary: okraj Sokolov, okraj Cheb in okraj Karlovy Vary

—	regija Plzeň: okraj Tachov, okraj Domažlice, okraj Klatovy, okraj Plzeň-město, okraj Plzeň-jih, okraj Plzeň-sever in okraj Rokycany

—	regija Osrednja Bohemija: okraj Rakovník

—	regija Ústí nad Labem: okraj Chomutov, okraj Louny, okraj Most in okraj Teplice.“

Seznam območij z omejitvami v območju F (serotip 8) se spremeni z dodatkom naslednjih ozemelj Danske:

„Danska:

—	v grofiji Južna Jutlandija: mestna območja Haderslev, Tønder, Aabenraa in Sønderborg

—	v grofiji Funen: mestna območja Assens, Fåborg-Midtfyn, Langeland, Svendborg in Ærø

—	v grofiji Storstroem: mestno območje Lolland.“

Doda se novo območje:

„Območje I

(serotipa 1 in 4)

Španija:

—	avtonomna pokrajina Ekstremadura: provinca Badajoz

—	avtonomna pokrajina Andaluzija: province Cádiz, Huelva, Córdoba, Sevilla, Málaga in provinca Jaén (okraji Alcalá la Real, Huelma, Úbeda, Linares, Andújar, Jaén y Santiesteban del Puerto)

—	avtonomna pokrajina Castilla-La Mancha: provinca Ciudad Real (okraji Almadén, Almodóvar del Campo, Calzada de Calatrava, Ciudad Real y Piedrabuena).“

26.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 282/60

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 25. oktobra 2007

o spremembi Dodatka k Prilogi VI k Aktu o pristopu Bolgarije in Romunije v zvezi z nekaterimi obrati za predelavo mleka v Bolgariji

(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 5170)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/689/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Akta o pristopu Bolgarije in Romunije in zlasti prvega pododstavka odstavka (f) oddelka B poglavja 4 Priloge VI k Aktu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (1) in Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2) določata nekatere strukturne zahteve za obrate, ki jih zajemata navedeni uredbi.

(2)	Odstavka (a) in (c) oddelka B poglavja 4 Priloge VI k Aktu o pristopu Bolgarije in Romunije določata, da se nekatere strukturne zahteve iz navedenih uredb pod določenimi pogoji ne uporabljajo za obrate v Bolgariji iz poglavij I in II Dodatka k Prilogi VI k Aktu o pristopu do 31. decembra 2009.

(3)

Poglavje I Dodatka k Prilogi VI navaja obrate, ki imajo dovoljenje za sprejemanje in predelavo mleka, ki izpolnjuje zahteve, ter mleka, ki ne izpolnjuje zahtev, brez postopka ločevanja, poglavje II navedenega dodatka pa navaja obrate, ki izpolnjujejo zahteve in imajo dovoljenje za ločeno sprejemanje in predelavo mleka, ki izpolnjuje zahteve, ter mleka, ki ne izpolnjuje zahtev.

(4)	Odločba Komisije 2007/26/ES z dne 22. decembra 2006 o spremembi Dodatka k Prilogi VI k Aktu o pristopu Bolgarije in Romunije v zvezi z nekaterimi obrati za predelavo mleka v Bolgariji (3) je spremenila navedene sezname obratov.

(5)	Bolgarija je pregledala položaj v sektorju mleka in ponovno ocenila obrate, naštete v poglavjih I in II Dodatka k Prilogi VI.

(6)

V skladu z navedeno oceno obrati, našteti v poglavju I, ne izpolnjujejo strukturnih zahtev iz Uredbe (ES) št. 852/2004. Zato je treba navedene obrate črtati s seznama iz poglavja I. Na seznamu iz poglavja II ostane le 11 obratov, ki nimajo praktičnih težav pri ustreznem vodenju dveh ločenih proizvodnih linij.

(7)	Zaradi jasnosti pravnih aktov Skupnosti je sezname obratov iz poglavij I in II Dodatka k Prilogi VI k Aktu o pristopu Bolgarije in Romunije primerno nadomestiti s seznami iz Priloge k tej odločbi.

(8)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Dodatek k Prilogi VI k Aktu o pristopu Bolgarije in Romunije se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 25. oktobra 2007

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(2) UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(3) UL L 8, 13.1.2007, str. 35.

PRILOGA

„Dodatek k Prilogi VI

POGLAVJE I

Seznam obratov za predelavo mleka, ki ne izpolnjuje zahtev, iz odstavka (a) oddelka B poglavja 4 Priloge VI

POGLAVJE II

Seznam obratov za predelavo mleka, ki izpolnjuje zahteve, in mleka, ki ne izpolnjuje zahtev, iz odstavkov (a) in (c) oddelka B poglavja 4 v Prilogi VI

Št.

Vet. št.

Ime in naslov obrata

Lokacija zadevnega predelovalnega obrata

Regija Veliko Tarnovo – št. 4

BG 0412010

‚Bi Si Si Handel‘ OOD

gr. Elena

ul. ‚Treti mart‘ 19

Regija Vidin – št. 5

BG 0512025

‚El Bi Bulgarikum‘ EAD

gr. Vidin

YUPZ

Regija Vratsa – št. 6

BG 0612027

‚Mlechen ray – 99‘ EOOD

gr. Vratsa

BG 0612043

ET ‚Zorov-91-Dimitar Zorov‘

gr. Vratsa

Regija Plovdiv – št. 16

BG 1612001

‚OMK‘ AD

gr. Plovdiv

bul. ‚Dunav‘ 3

BG 1612011

‚Em Dzhey Deriz‘ EOOD

gr. Karlovo

bul. ‚Osvobozhdenie‘ 69

Regija Silistra – št. 19

BG 1912013

‚ZHOSI‘ OOD

s. Chernolik

Regija Sliven – št. 20

BG 2012020

‚Yotovi‘ OOD

gr. Sliven

kv. ‚Rechitsa‘

Regija Targovishte – št. 25

BG 2512020

‚Mizia-Milk‘ OOD

gr. Targovishte

Industrialna zona

Regija Haskovo – št. 26

10.

BG 2612047

‚Balgarsko sirene‘ OOD

gr. Haskovo

bul. ‚Saedinenie‘ 94

Regija Shumen – št. 27

11.

BG 2712014

‚Stars kampani‘ OOD

gr. Shumen

ul. ‚Trakiyska‘ 3“

26.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 282/62

SKLEP SVETA 2007/690/SZVP

z dne 22. oktobra 2007

o izvajanju Skupnega ukrepa 2005/557/SZVP o civilno-vojaškem podpornem ukrepu Evropske unije za misije Afriške unije v regiji Darfur v Sudanu in v Somaliji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2005/557/SZVP z dne 18. julija 2005 o civilno-vojaškem podpornem ukrepu Evropske unije za misije Afriške unije v regiji Darfur v Sudanu in v Somaliji (1) in zlasti drugega pododstavka člena 8(1) Skupnega ukrepa ter v povezavi s členom 23(2) Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 23. aprila 2007 sprejel Sklep 2007/244/SZVP o izvedbi Skupnega ukrepa 2005/557/SZVP o civilno-vojaškem podpornem ukrepu Evropske unije za misije Afriške unije v regiji Darfur v Sudanu in v Somaliji (2), s katerim je bilo podaljšano financiranje civilne komponente do 31. oktobra 2007.

(2)	Sklenjeno je bilo, da se bo do prehoda misije Afriške unije na mešano operacijo ZN/AU (UNAMID) civilno-vojaški podporni ukrep Evropske unije za misije Afriške unije v regiji Darfur v Sudanu in v Somaliji nadaljeval, in sicer do 31. decembra 2007.

(3)	Resolucija VS ZN 1769 z dne 31. julija 2007 določa, da se pooblastila prenesejo z AMIS na UNAMID najpozneje do 31. decembra 2007.

(4)	Politični in varnostni odbor je 21. septembra 2007 odločil, da se civilna komponenta civilno-vojaškega podpornega ukrepa Evropske unije za misije Afriške unije v regiji Darfur v Sudanu in v Somaliji zaključi na dan prenosa pooblastil z AMIS na UNAMID.

(5)	V zvezi s civilno komponento bi moral Svet tako sprejeti odločitev glede financiranja nadaljevanja tega podpornega ukrepa v zgoraj opredeljenem časovnem okviru.

(6)	Izvajanje podpornega ukrepa bo potekalo v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko škodile ciljem SZVP iz člena 11 Pogodbe –

SKLENIL:

Člen 1

1. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z izvajanjem oddelka II Skupnega ukrepa 2005/557/SZVP od 1. maja 2007 do 30. aprila 2008 znaša 2 125 000 EUR. Ta krije obdobje trenutnega mandata misije AU v regiji Darfur v Sudanu (AMIS II) in obdobju prenehanja civilne komponente civilno-vojaškega podpornega ukrepa Evropske unije za misije Afriške unije v regiji Darfur v Sudanu in v Somaliji, ki bo sledilo.

2. Odhodki, ki se financirajo iz zneska iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili Evropske skupnosti, ki se uporabljajo za proračun Evropske unije, z izjemo, da morebitno predhodno financiranje ne ostane v lasti Skupnosti.

Državljani tretjih držav lahko sodelujejo na javnih razpisih.

3. Odhodki so upravičeni od 1. maja 2007.

Člen 2

Sklep 2007/244/SZVP se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

Člen 4

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 22. oktobra 2007

Za Svet

Predsednik

J. SILVA

(1) UL L 188, 20.7.2005, str. 46. Skupni ukrep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Skupnim ukrepom 2007/245/SZVP (UL L 106, 24.4.2007, str. 65).

(2) UL L 106, 24.4.2007, str. 63.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 282

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 50 26. oktober 2007

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 1247/2007 z dne 22. oktobra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1947/2005 glede nacionalnih pomoči, ki jih dodeljuje Finska za semena in semena žit	1
	*	Uredba Sveta (ES) št. 1248/2007 z dne 22. oktobra 2007 o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2040/2000 o proračunski disciplini	3
		Uredba Komisije (ES) št. 1249/2007 z dne 25. oktobra 2007 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	5
		Uredba Komisije (ES) št. 1250/2007 z dne 25. oktobra 2007 o določitvi izvoznih nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, ki se izvaža brez nadaljnje predelave	7
		Uredba Komisije (ES) št. 1251/2007 z dne 25. oktobra 2007 o določitvi izvoznih nadomestil za sirupe in nekatere druge sladkorne proizvode, ki se izvažajo brez nadaljnje predelave	9
		Uredba Komisije (ES) št. 1252/2007 z dne 25. oktobra 2007 o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v okviru stalnega javnega razpisa, določenega z Uredbo (ES) št. 900/2007	11
		Uredba Komisije (ES) št. 1253/2007 z dne 25. oktobra 2007 o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v okviru stalnega javnega razpisa, določenega z Uredbo (ES) št. 1060/2007	12
		Uredba Komisije (ES) št. 1254/2007 z dne 25. oktobra 2007 o določitvi izvoznih nadomestil za proizvode, predelane iz žit in riža	13
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1255/2007 z dne 25. oktobra 2007 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 874/2004 o pravilih javnega reda v zvezi z izvajanjem in funkcijami domene .eu najvišje ravni ter načelih, ki urejajo registracijo ( 1 )	16
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1256/2007 z dne 25. oktobra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 829/2007 glede prehodnega obdobja, odobrenega za uporabo komercialnih dokumentov in zdravstvenih spričeval za živalske stranske proizvode ( 1 )	30
		Uredba Komisije (ES) št. 1257/2007 z dne 25. oktobra 2007 o izdaji uvoznih dovoljenj za riž v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 327/98 za podobdobje oktober 2007	32
		Uredba Komisije (ES) št. 1258/2007 z dne 25. oktobra 2007 o določitvi stopenj nadomestil za nekatere proizvode iz žit in riža, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi	35
		Uredba Komisije (ES) št. 1259/2007 z dne 25. oktobra 2007 o določitvi stopenj nadomestil za nekatere proizvode iz sektorja sladkorja, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi	39

	III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU
*	Sklep Sveta 2007/690/SZVP z dne 22. oktobra 2007 o izvajanju Skupnega ukrepa 2005/557/SZVP o civilno-vojaškem podpornem ukrepu Evropske unije za misije Afriške unije v regiji Darfur v Sudanu in v Somaliji	62

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Komisija
	2007/686/ES
*	Odločba Komisije z dne 30. novembra 2005 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti proti Armando Álvarez SA, Bernay Film Plastique, Bischof + Klein France SAS, Bischof + Klein GmbH & Co. KG, Bonar Technical Fabrics N.V., British Polythene Industries PLC, Cofira-Sac SA, Combipac B.V., Fardem Packaging B.V., FLSmidth & Co. A/S, FLS Plast A/S, Groupe Gascogne, JM Gesellschaft für industrielle Beteiligungen mbH & Co. KGaA, Kendrion N.V., Koninklijke Verpakkingsindustrie Stempher C.V., Low & Bonar PLC, Nordenia International AG, Nordfolien GmbH, Plásticos Españoles S.A., RKW AG Rheinische Kunststoffwerke, Sachsa Verpackung GmbH, Stempher B.V., Trioplast Industrier AB, Trioplast Wittenheim SA, UPM-Kymmene Oyj (Zadeva COMP/38354 – industrijske vreče) (notificirano pod dokumentarno številko C(2005) 4634)	41
	2007/687/ES
*	Odločba Komisije z dne 18. avgusta 2006 o združljivosti koncentracije s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP (zadeva COMP/M.3848 – Sea-Invest/EMO-EKOM) (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 3710) ( 1 )	47
	2007/688/ES
*	Odločba Komisije z dne 19. oktobra 2007 o spremembi Odločbe 2005/393/ES glede območij z omejitvami zaradi bolezni modrikastega jezika (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 5054) ( 1 )	52
	2007/689/ES
*	Odločba Komisije z dne 25. oktobra 2007 o spremembi Dodatka k Prilogi VI k Aktu o pristopu Bolgarije in Romunije v zvezi z nekaterimi obrati za predelavo mleka v Bolgariji (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 5170) ( 1 )	60