I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

3.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 257/3

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1146/2007

z dne 2. oktobra 2007

o sprejetju načrta za dodeljevanje sredstev državam članicam za dobavo živil iz intervencijskih zalog najbolj ogroženim osebam v Skupnosti za proračunsko leto 2008

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3730/87 z dne 10. decembra 1987 o splošnih pravilih za dobavo hrane iz intervencijskih zalog imenovanim organizacijam za razdeljevanje najbolj ogroženim osebam v Skupnosti (1) in zlasti člena 6 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za evro (2) in zlasti člena 3(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 2 Uredbe Komisije (EGS) št. 3149/92 z dne 29. oktobra 1992 o podrobnih pravilih za dobavo hrane iz intervencijskih zalog v korist najbolj ogroženih oseb v Skupnosti (3) mora Komisija sprejeti načrt razdeljevanja, financiran iz sredstev iz proračunskega leta 2008. Za vsako državo članico, ki uporablja ukrep, mora ta načrt določati zlasti najvišja razpoložljiva finančna sredstva za izvedbo njenega dela načrta in količino vsake vrste proizvoda, ki se vzame iz zalog intervencijskih agencij.

(2)	Države članice, vključene v načrt za proračunsko leto 2008, so sporočile podatke, zahtevane v skladu s členom 1 Uredbe (EGS) št. 3149/92.

(3)	Za dodelitev sredstev je treba upoštevati izkušnje in višino sredstev, dodeljenih v prejšnjih proračunskih letih, ki so jih uporabile države članice.

(4)

Točka 1(c) člena 2(3) Uredbe (EGS) št. 3149/92 dodeli sredstva, da se na trgu kupijo proizvodi, ki začasno niso na voljo v intervencijskih skladiščih. Ker so trenutne zaloge žit, posnetega mleka v prahu in riža v intervencijskih agencijah zelo majhne, ker so bili ukrepi za njihovo prodajo na trgu in razdeljevanje v skladu z Uredbo (EGS) št. 3149/92 že sprejeti ter ker v letu 2007 ni določen nakup teh živil, je treba dodeliti navedena sredstva, da se lahko na trgu kupijo žita, posneto mleko v prahu in riž, potrebni za izvedbo načrta za leto 2008.

(5)

Člen 7(1) Uredbe (EGS) št. 3149/92 določa, da se proizvodi, ki niso na voljo v intervencijskih skladiščih države članice, v kateri so ti proizvodi potrebni za izvedbo letnega načrta, premestijo med državami članicami. Premestitve znotraj Skupnosti, potrebne za izvedbo načrta za leto 2008, je zato treba odobriti pod pogoji iz člena 7 Uredbe (EGS) št. 3149/92.

(6)	Za uporabo načrta je treba za datum uveljavitve v smislu člena 3 Uredbe (ES) št. 2799/98 določiti dan, ko se začne proračunsko leto za upravljanje zalog v javnem skladiščenju.

(7)	V skladu s členom 2(2) Uredbe (EGS) št. 3149/92 se je Komisija pri sestavljanju načrta posvetovala z glavnimi organizacijami, ki poznajo težave najbolj ogroženih oseb v Skupnosti.

(8)	Upravljalni odbor za žita ni predložil mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za proračunsko leto 2008 bodo živila za razdeljevanje najbolj ogroženim osebam v Skupnosti na podlagi Uredbe (EGS) št. 3730/87 dobavljena v skladu z letnim načrtom razdeljevanja, določenim v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 2

Dodelitev sredstev državam članicam, da se na trgu kupijo žita, posneto mleko v prahu in riž, potrebni v skladu z načrtom iz člena 1, je določena v Prilogi II.

Člen 3

Premestitev proizvodov iz Priloge III k tej uredbi znotraj Skupnosti se odobri pod pogoji iz člena 7 Uredbe (EGS) št. 3149/92.

Člen 4

Za izvedbo letnega načrta iz člena 1 te uredbe je datum uveljavitve v smislu člena 3 Uredbe (ES) št. 2799/98 1. oktober 2007.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. oktobra 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 352, 15.12.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2535/95 (UL L 260, 31.10.1995, str. 3).

(2) UL L 349, 24.12.1998, str. 1.

(3) UL L 313, 30.10.1992, str. 50. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 758/2007 (UL L 172, 30.6.2007, str. 47).

PRILOGA I

LETNI NAČRT RAZDELJEVANJA ZA PRORAČUNSKO LETO 2008

(a)

Finančna sredstva, ki so na voljo za izvedbo načrta v vsaki državi članici:

(v EUR)
Država članica	Delež
Belgique/België	8 461 690
България	6 883 712
Česká republika	155 443
Eesti	192 388
Éire/Ireland	155 965
Elláda	13 228 830
España	50 419 083
France	48 605 224
Italia	66 367 975
Latvija	153 910
Lietuva	4 249 149
Luxembourg	81 090
Magyarország	7 788 270
Malta	360 603
Polska	47 640 750
Portugal	12 568 188
România	23 126 824
Slovenija	1 429 303
Suomi/Finland	2 631 603
Skupaj	294 500 000

(b)

Količina vsake vrste proizvoda, ki se vzame iz intervencijskih zalog Skupnosti za razdeljevanje v vsaki državi članici ob upoštevanju količin v mejah, določenih v točki (a):

(v tonah)
Država članica	Sladkor
Belgique/België	4 154
България	6 385
Česká republika	67
España	6 500
France	3 718
Italia	7 000
Lietuva	2 889
Magyarország	1 544
Malta	397
Polska	14 826
Portugal	1 627
România	15 157
Slovenija	769
Skupaj	65 034

PRILOGA II

Dodelitev sredstev državam članicam za nakup proizvodov na trgu Skupnosti ob upoštevanju količin v mejah, določenih v točki (a) Priloge I:

(v EUR)
Država članica	Žita	Riž	Posneto mleko v prahu
Belgique/België	2 120 960	800 000	3 300 000
България	1 990 461	1 768 251
Česká republika	36 472		81 843
Eesti	182 358
Éire/Ireland			147 834
Elláda	4 535 189		8 003 986
España	11 144 100	1 800 000	32 030 700
France	8 718 857	5 225 181	30 516 427
Italia	10 637 550	2 800 000	46 438 083
Latvija	145 886
Lietuva	1 463 223	606 607	706 455
Luxembourg			76 864
Magyarország	5 713 309		1 000 000
Malta	62 275	25 078	82 327
Polska	16 569 956		22 164 340
Portugal	1 208 732	1 423 588	8 575 856
România	15 355 270
Slovenija	173 087	102 509	746 140
Suomi/Finland	1 620 960		873 450
Skupaj	81 678 645	14 551 214	154 744 304

PRILOGA III

Premestitve sladkorja znotraj Skupnosti, odobrene v skladu z načrtom za proračunsko leto 2008

	Količina (v tonah)	Imetnik	Prejemnik
1.	3 718	BIRB, Belgique	ONIGC, France
2.	2 889	BIRB, Belgique	The Lithuanian Agricultural and Food Products Market regulation Agency, Lietuva
3.	6 385	MVH, Magyarország	ДФЗ, България
4.	14 826	MVH, Magyarország	ARR, Polska
5.	15 157	MVH, Magyarország	APIA, România
6.	769	MVH, Magyarország	AAMRD, Slovenija
7.	397	AGEA, Italia	National Research and Development Centre, Malta
8.	1 627	FEGA, España	INGA, Portugal

3.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 257/13

DIREKTIVA 2007/51/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. septembra 2007

o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS glede omejitev pri trženju nekaterih merilnih naprav, vsebujočih živo srebro

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporočilo Komisije z dne 28. januarja 2005 o Strategiji Skupnosti za živo srebro, ki upošteva vse vrste uporabe živega srebra, ugotavlja, da bi bilo na ravni Skupnosti primerno uvesti omejitve pri trženju nekaterih vrst neelektrične ali neelektronske merilne in kontrolne opreme, ki vsebuje živo srebro, kar je glavna skupina izdelkov z vsebnostjo živega srebra, ki do sedaj ni bila urejena z ukrepom Skupnosti.

(2)	Z uvedbo omejitev pri trženju merilnih naprav, ki vsebujejo živo srebro, bi preprečili vstop živega srebra v tok odpadkov, kar bi koristilo okolju, dolgoročno pa tudi zdravju ljudi.

(3)

Ob upoštevanju tehnične in gospodarske izvedljivosti razpoložljivi dokazi, ki zadevajo merilne in kontrolne naprave, kažejo, da bi morali takojšnji omejevalni ukrepi zajeti samo tiste merilne naprave, ki so namenjene za prodajo širši javnosti, in zlasti vse termometre za merjenje telesne temperature.

(4)

Uvoz merilnih naprav, ki vsebujejo živo srebro in so starejše od petdeset let, se nanaša na starinske predmete ali na predmete kulturne dediščine, kakor so opredeljeni v Uredbi Sveta (EGS) št. 3911/92 z dne 9. decembra 1992 o izvozu predmetov kulturne dediščine (3). Takšno trgovanje je po obsegu omejeno in najverjetneje ne predstavlja nobenega tveganja za zdravje ljudi ali okolje in ga zato ne bi smeli omejevati.

(5)

Trenutno barometre, ki vsebujejo živo srebro, proizvajajo le v nekaj majhnih specializiranih podjetjih, širši javnosti pa se prodajajo le kot okrasni predmeti. V zvezi z dajanjem barometrov v promet bi bilo treba predvideti dodatno obdobje postopnega opuščanja, kar bi proizvajalcem omogočilo, da svojo proizvodnjo prilagodijo omejitvam in se usmerijo v proizvodnjo barometrov, ki ne vsebujejo živega srebra.

(6)

Za zmanjšanje emisije živega srebra v okolje in za postopno opuščanje ostalih merilnih naprav, vsebujočih živo srebro, na področju strokovne in industrijske uporabe, zlasti sfigmomanometrov v zdravstvu, bi Komisija morala preveriti razpoložljivost zanesljivih varnejših nadomestnih rešitev, ki so tehnično in ekonomsko izvedljive. V zvezi s sfigmomanometri v zdravstvu bi se bilo treba posvetovati z medicinskimi strokovnjaki in tako zagotoviti, da se ustrezno upoštevajo potrebe v zvezi z diagnozo in ravnanjem v posebnih zdravstvenih primerih.

(7)	V skladu s to direktivo bi se omejilo samo dajanje v promet novih merilnih naprav. Ta omejitev torej ne bi veljala za naprave, ki so že v uporabi ali se prodajajo kakor rabljeni.

(8)

Neskladja med zakoni ali upravnimi ukrepi, ki so jih sprejele države članice v zvezi z omejitvijo živega srebra v različnih merilnih in kontrolnih napravah, bi lahko ovirala trgovanje, izkrivljala konkurenco v Skupnosti in bi torej lahko imela neposreden vpliv na vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Zato se zdi potrebno z uvedbo usklajenih predpisov za izdelke, ki vsebujejo živo srebro, približati zakone držav članic na področju merilnih in kontrolnih naprav ter tako ohraniti notranji trg, hkrati pa zagotoviti visoko raven zaščite človekovega zdravja in okolja.

(9)	Direktivo Sveta 76/769/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (4) bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(10)

Ta direktiva bi se morala uporabljati brez poseganja v zakonodajo Skupnosti, ki določa osnovne zahteve za zaščito delavcev iz Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (5) ter posameznih direktivah, ki temeljijo na njej, zlasti Direktivi Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (6).

(11)	V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (7) se države članice poziva, da za lastne potrebe in v interesu Skupnosti pripravijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo povezavo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter da te tabele objavijo –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 76/769/EGS se spremeni, kako je določeno v Prilogi k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 3. oktobra 2008. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice te predpise uporabljajo od 3. aprila 2009.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasburgu, 25. septembra 2007

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

M. LOBO ANTUNES

(1) UL C 318, 23.12.2006, str. 115.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2006 (UL C 314 E, 21.12.2006, str. 111), Skupno stališče Sveta z dne 19. aprila 2007 (UL C 109 E, 15.5.2007, str. 1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) UL L 395, 31.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(4) UL L 262, 27.9.1976, str. 201. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/139/ES (UL L 384, 29.12.2006, str. 94).

(5) UL L 183, 29.6.1989, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 165, 27.6.2007, str. 21).

(6) UL L 131, 5.5.1998, str. 11. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/30/ES.

(7) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

PRILOGA

V Prilogo I k Direktivi 76/769/EGS se vstavi naslednja točka:

„19a	živo srebro CAS št.: 7439-97-6

(1)

Se ne sme dajati v promet:

(a)	v termometrih za merjenje telesne temperature;

(b)	v drugih merilnih napravah, namenjenih prodaji širši javnosti (npr. manometri, barometri, sfigmomanometri, termometri, razen termometrov za merjenje telesne temperature).

(2)

Omejitev iz odstavka 1b se ne uporablja za:

(a)	merilne naprave, ki so na 3. oktobra 2007 starejše od 50 let; ali

(b)	barometre (z izjemo barometrov v okviru točke (a)) do 3. oktobra 2009.

(3)

Komisija do 3. oktobra 2009 preveri razpoložljivost zanesljivih varnejših nadomestnih rešitev, ki so tehnično in ekonomsko izvedljive, za sfigmomanometre, ki vsebujejo živo srebro, ter druge merilne naprave v zdravstvu in za drugo strokovno in industrijsko uporabo.

Komisija na podlagi tega preverjanja ali kakor hitro bodo na voljo novi podatki o zanesljivih varnejših nadomestnih rešitvah za sfigmomanometre ter druge merilne naprave, ki vsebujejo živo srebro, po potrebi predstavi zakonodajni predlog, s katerim se omejitve iz odstavka 1 razširijo na sfigmomanometre in druge merilne naprave v zdravstvu ter na drugo strokovno in industrijsko uporabo, da se živo srebro v merilnih napravah postopno opusti, ko bo to tehnično in ekonomsko izvedljivo.“

3.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 257/16

SKLEP št. 1149/2007/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. septembra 2007

o vzpostavitvi posebnega programa „Civilno pravosodje“ za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 61(c) in člena 67(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Skupnost si je zastavila cilj ohraniti in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, na katerem je zagotovljen prost pretok oseb. Zato mora Skupnost med drugim sprejeti ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, ki so potrebni za pravilno delovanje notranjega trga.

(2)	Po predhodnih programih, kot sta projekta Grotius (2) in Robert Schuman (3), je Uredba Sveta (ES) št. 743/2002 (4) za obdobje od leta 2002 do 2006 določila splošni okvir Skupnosti za dejavnosti, ki bodo olajšale izvajanje pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah.

(3)	Evropski svet v Bruslju z dne 4. in 5. novembra 2004 je sprejel Haaški program „Krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji“ (5) (v nadaljevanju „Haaški program“).

(4)	Svet in Komisija sta junija 2005 sprejela Akcijski načrt o izvajanju Haaškega programa (6).

(5)	Ambiciozne cilje iz Pogodbe in Haaškega programa bi bilo treba doseči z vzpostavitvijo prilagodljivega in učinkovitega programa, ki bo olajšal načrtovanje in izvajanje.

(6)	Program „Civilno pravosodje“ bi moral določiti pobude Komisije v skladu z načelom subsidiarnosti, ukrepe za podporo organizacijam, ki spodbujajo in olajšujejo pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, ter ukrepe za podporo posebnim projektom.

(7)	Splošni program na področju civilnega pravosodja za izboljšanje medsebojnega razumevanja pravnih in pravosodnih sistemov držav članic bo prispeval k odpravljanju ovir pri pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, kar bo izboljšalo delovanje notranjega trga.

(8)	V Haaškem programu je navedeno, da medsebojno zaupanje terja izrecne napore za izboljšanje medsebojnega razumevanja med pravosodnimi organi in različnimi pravnimi sistemi. V tem pogledu bi morale biti evropske mreže nacionalnih javnih organov deležne posebne pozornosti in podpore.

(9)

Ta sklep predvideva možnost sofinanciranja dejavnosti nekaterih evropskih mrež, kolikor izdatki izhajajo iz prizadevanj za cilj, ki je v splošnem evropskem interesu. Vendar pa takšno sofinanciranje še ne pomeni, da bo kak prihodnji program zajemal tudi takšne mreže, niti ne preprečuje tega, da bi bile upravičenke do podpore za svoje dejavnosti v skladu s tem sklepom druge evropske mreže.

(10)	Vse institucije, združenja in mreže, ki prejmejo donacijo v okviru programa „Civilno pravosodje“, bi morale podporo Skupnosti prikazovati v skladu s smernicami o razpoznavnosti, ki jih bo pripravila Komisija.

(11)

Ta sklep določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (7) predstavljajo prednostni referenčni okvir za proračunski organ.

(12)

Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega sklepa in jih torej zaradi obsega in učinkov programa laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne prekorači okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

(13)

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (8) (v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“), in Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (9), ki ščitita finančne interese Skupnosti, se morata uporabljati ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejitve števila primerov, kjer je Komisija neposredno odgovorna za izvajanje in upravljanje, in zahtevane sorazmernosti med ravnjo sredstev in upravnim bremenom, povezanim z njihovo uporabo.

(14)

Prav tako je treba sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter ukreniti potrebno za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (10) in Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija (11), ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (12).

(15)	Finančna uredba zahteva sprejetje temeljnega akta za pokrivanje donacij za poslovanje.

(16)

Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (13), pri tem pa je treba razlikovati med tistimi ukrepi, ki so predmet upravljalnega postopka, in tistimi, ki so predmet svetovalnega postopka, pri čemer je slednji v določenih primerih zaradi večje učinkovitosti primernejši.

(17)

V skladu s členom 7(3) Sklepa 1999/468/ES bi morala Komisija Evropski parlament obveščati o delu odborov glede izvajanja tega programa. Evropski parlament bi moral zlasti prejeti osnutek letnega programa ob njegovi predložitvi upravljalnemu odboru. Poleg tega bi moral Evropski parlament prejeti izide glasovanj in povzetke sej tega odbora.

(18)	Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, uradno izrazili željo, da sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(19)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in ga ne uporablja.

(20)	Evropski ekonomsko-socialni odbor je o tem sklepu podal mnenje (14).

(21)	Za zagotovitev učinkovitega in pravočasnega izvajanja programa se ta sklep uporablja od 1. januarja 2007 –

SKLENILA:

Člen 1

Vzpostavitev programa

1. Ta sklep vzpostavlja posebni program „Civilno pravosodje“, v nadaljnjem besedilu „program“, v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, ki naj bi prispeval k postopni vzpostavitvi območja svobode, varnosti in pravice.

2. Program zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

3. V tem sklepu izraz „država članica“ pomeni vse države članice razen Danske.

Člen 2

Splošni cilji

1. Splošni cilji tega programa so:

(a)	spodbujati pravosodno sodelovanje s ciljem prispevati k oblikovanju dejanskega evropskega območja pravice v civilnih zadevah, ki bi temeljilo na vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju;

(b)	spodbujati odpravo ovir za dobro delovanje čezmejnih civilnih postopkov v državah članicah;

(c)	izboljšati vsakodnevno življenje posameznikov in podjetij tako, da se jim omogoči uveljavljanje pravic po vsej Evropski uniji, zlasti s pospeševanjem dostopa do pravnega varstva;

(d)	izboljšati stike, izmenjavo informacij in povezovanje v mreže med pravnimi, pravosodnimi in upravnimi organi ter pravnimi poklici, tudi s podporo pravosodnemu usposabljanju, s ciljem boljšega medsebojnega razumevanja med omenjenimi organi in strokovnjaki.

2. Splošni cilji programa brez poseganja v cilje in pooblastila Evropske skupnosti prispevajo k razvoju politik Skupnosti, zlasti k oblikovanju pravosodnega območja.

Člen 3

Posebni cilji

Posebni cilji programa so:

(a)

pospeševati pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, namenjeno:

(i)	zagotavljanju pravne varnosti in lažjega dostopa do pravnega varstva;

(ii)	spodbujanju vzajemnega priznavanja odločb v civilnih in gospodarskih zadevah;

(iii)

odpravljanju ovir v zvezi s čezmejnimi spori, ki nastajajo zaradi razlik v civilnem pravu in civilnih postopkih, ter v ta namen spodbujanju potrebnega usklajevanja zakonov;

(iv)	zagotavljanju ustreznega upravljanja pravosodja tako, da se preprečijo spori o pristojnosti;

(b)	izboljšati medsebojno poznavanje pravnih in pravosodnih sistemov držav članic v civilnih zadevah ter pospeševati in krepiti delovanje mrež, medsebojno sodelovanje, izmenjavo in širjenje informacij, izkušenj in najboljših praks;

(c)	zagotoviti zanesljivo izvajanje, pravilno in konkretno uporabo ter vrednotenje instrumentov Skupnosti na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah;

(d)	izboljšati obveščanje o pravnih sistemih v državah članicah in dostop do pravnega varstva;

(e)	podpirati usposabljanje pravosodnih delavcev na področju prava Unije in Skupnosti;

(f)	vrednotiti splošne pogoje, ki so potrebni za okrepitev vzajemnega zaupanja, ob polnem spoštovanju neodvisnosti sodstva;

(g)	pospešiti delovanje Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je bila ustanovljena z Odločbo Sveta 2001/470/ES (15).

Člen 4

Ukrepi

Za uresničevanje splošnih in posebnih ciljev iz členov 2 in 3 ta program podpira naslednje oblike ukrepov pod pogoji iz letnih delovnih programov iz člena 9(2):

(a)

posebne ukrepe, ki jih sproži Komisija, kot so študije in raziskave, javnomnenjske raziskave in statistični pregledi, oblikovanje kazalnikov in skupnih metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarji, konference in srečanja strokovnjakov, organizacija javnih kampanj in dogodkov, oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani, priprava in razširjanje informativnega gradiva, podpora pri vzpostavljanju in upravljanju mrež nacionalnih strokovnjakov, dejavnosti analiz, spremljanje in vrednotenje; ali

(b)

posebne nadnacionalne projekte v interesu Skupnosti, ki jih predložijo organi oblasti ali drugi organi države članice, mednarodna ali nevladna organizacija, v vsakem primeru pa v njih sodelujeta najmanj dve državi članici ali vsaj ena država članica in še ena država, ki je lahko država pristopnica ali država kandidatka; ali

(c)	podporo dejavnostim nevladnih organizacij ali drugih subjektov, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu v skladu s splošnimi cilji programa pod pogoji iz letnih delovnih programov; ali

(d)

donacije za poslovanje za sofinanciranje izdatkov, povezanih s stalnim delovnim programom evropske mreže svetov za pravosodje in mreže predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije, kolikor izhajajo iz prizadevanj za cilj, ki je v splošnem evropskem interesu, in sicer s spodbujanjem izmenjave mnenj in izkušenj v zadevah v zvezi s sodno prakso, organizacijo in delovanjem članov teh mrež pri opravljanju sodnih in/ali svetovalnih nalog v zvezi s pravom Skupnosti.

Člen 5

Udeležba

1. Pri ukrepih programa lahko sodelujejo naslednje države: države pristopnice, države kandidatke in države zahodnega Balkana, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces v skladu s pogoji iz pridružitvenih sporazumov ali njihovih dodatnih protokolov, ki se nanašajo na sodelovanje v programih Skupnosti, ki so ali bodo sklenjeni s temi državami.

2. Projekti lahko vključujejo pravne strokovnjake iz Danske, držav kandidatk, ki ne sodelujejo v tem programu, če bi to prispevalo k njihovim pripravam na pristop, ali iz drugih tretjih držav, ki ne sodelujejo v tem programu, če bi to ustrezalo cilju projektov.

Člen 6

Ciljne skupine

1. Program je med drugim namenjen pravosodnim delavcem, nacionalnim organom in državljanom Unije na splošno.

2. Za namene tega sklepa so „pravosodni delavci“ med drugim sodniki, tožilci, odvetniki, pravni zastopniki, notarji, akademsko in znanstveno osebje, uradniki ministrstev, uradniki sodišč, sodni izvršitelji, sodni tolmači in drugi poklicni delavci, povezani s pravosodjem na področju civilnega prava.

Člen 7

Dostop do programa

Ta program je odprt za institucije in javne ali zasebne organizacije, vključno s strokovnimi organizacijami, univerzami, raziskovalnimi inštituti in inštituti za pravno in pravosodno usposabljanje pravosodnih delavcev, ter za mednarodne organizacije in nevladne organizacije držav članic.

Člen 8

Vrste intervencij

1. Financiranje Skupnosti ima lahko naslednji pravni obliki:

(a)

donacije;

(b)	pogodbe o javnih naročilih.

2. Donacije Skupnosti se dodelijo na podlagi objavljenih razpisov in so v obliki donacij za poslovanje in donacij za ukrepe. Najvišja stopnja sofinanciranja je navedena v letnih delovnih programih.

3. Izdatki so predvideni tudi za spremljevalne ukrepe na podlagi pogodb o javnih naročilih in v tem primeru se nakup storitev in blaga financira iz sredstev Skupnosti. To med drugim krije izdatke za obveščanje in komunikacijo, pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in vrednotenje projektov, politik, programov in zakonodaje.

Člen 9

Izvedbeni ukrepi

1. Komisija nudi finančno podporo Skupnosti v skladu s Finančno uredbo.

2. Za izvajanje programa Komisija v okviru omejitev splošnih ciljev iz člena 2 sprejme letni delovni program, v katerem opredeli posebne cilje, tematske prednostne naloge, spremljevalne ukrepe iz člena 8(3) in po potrebi sestavi seznam drugih ukrepov.

3. Letni delovni program se sprejme v skladu s postopkom iz člena 10(2).

4. Postopki vrednotenja in dodeljevanja v zvezi z donacijami za ukrepe med drugim upoštevajo naslednja merila:

(a)	usklajenost predlaganega ukrepa z letnim delovnim programom, cilji iz členov 2 in 3 ter vrstami ukrepov iz člena 4;

(b)	kakovost predlaganega ukrepa glede njegove zasnove, organizacije, predstavitve in pričakovanih rezultatov;

(c)	zahtevani znesek financiranja Skupnosti in njegovo ustreznost glede na pričakovane rezultate;

(d)	vpliv pričakovanih rezultatov na cilje iz člena 2 in 3 ter ukrepe iz člena 4.

5. Vloge za donacije za poslovanje iz člena 4(d) se ocenijo ob upoštevanju:

(a)	doslednosti s cilji programa;

(b)	kakovosti načrtovanih dejavnosti;

(c)	verjetnega multiplikacijskega učinka teh dejavnosti v javnosti;

(d)	geografskega vpliva dejavnosti, ki se izvajajo;

(e)	vključenosti državljanov v organizacijo zadevnih organov;

(f)	razmerja med stroški in koristjo predlagane dejavnosti.

6. Komisija preuči vsak predlagani ukrep, ki ji je bil posredovan v skladu s členom 4(b) in (c). Odločitve v zvezi s temi ukrepi se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 11(2).

Člen 10

Upravljalni odbor

1. Komisiji pomaga upravljalni odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 11

Svetovalni odbor

1. Komisiji pomaga svetovalni odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 12

Dopolnjevanje

1. Iskale se bodo sinergije in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s posebnim programom „Kazensko pravosodje“ v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ ter s splošnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ ter „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“. Statistični element obveščanja na področju civilnega pravosodja se bo razvijal v sodelovanju z državami članicami, po potrebi z uporabo statističnega programa Skupnosti.

2. Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje obeh programov, si program lahko izjemoma deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s posebnim programom „Kazensko pravosodje“ v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“.

3. Dejavnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, ne prejemajo finančne podpore za isti namen iz drugih finančnih instrumentov Unije ali Skupnosti. Upravičenci programa Komisiji posredujejo informacije o sredstvih, prejetih iz splošnega proračuna Evropske unije in iz drugih virov, pa tudi o tekočih vlogah za sredstva.

Člen 13

Proračunska sredstva

1. Finančna sredstva za izvajanje tega sklepa so določena v višini 109 300 000 EUR za obdobje iz člena 1.

2. Proračunska sredstva, dodeljena za ukrepe, predvidene v tem programu, se vključijo v letna dodeljena sredstva splošnega proračuna Evropske unije. Razpoložljiva letna dodeljena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.

Člen 14

Spremljanje

1. Komisija zagotovi, da za kateri koli ukrep, ki se financira s programom, upravičenec predloži tehnična in finančna poročila o napredovanju dela in v treh mesecih od zaključka ukrepa predloži tudi končno poročilo. Obliko in vsebino poročil določi Komisija. Komisija da poročila na razpolago državam članicam.

2. Brez poseganja v revizije, ki jih izvaja Računsko sodišče v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi revizijskimi organi ali službami na podlagi člena 248 Pogodbe, ali kakršen koli pregled, opravljen v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 279(1) Pogodbe, lahko uradniki in drugi uslužbenci Komisije na kraju samem izvedejo preglede ukrepov, ki se financirajo v okviru programa, vključno s pregledi vzorcev.

3. Komisija zagotovi, da pogodbe in sporazumi, ki izhajajo iz izvajanja tega programa, urejajo zlasti spremljanje in finančni nadzor s strani Komisije (ali katerega koli predstavnika, ki ga Komisija pooblasti), po potrebi na kraju samem, in revizije Računskega sodišča.

4. Komisija zagotovi, da upravičenec do finančne pomoči hrani vso dokazno dokumentacijo o izdatkih za ukrep pet let po zadnjem plačilu za kateri koli ukrep, tako da je na voljo Komisiji.

5. Komisija na podlagi rezultatov poročil in pregledov na kraju samem iz odstavkov 1 in 2 zagotovi, da se po potrebi prilagodijo obseg ali pogoji dodelitve prvotno odobrene finančne pomoči in časovni razpored plačil.

6. Komisija zagotovi, da se bo izvedlo vse potrebno, da se preveri, ali se financirani ukrepi izvajajo primerno ter v skladu z določbami tega sklepa in Finančne uredbe.

Člen 15

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1. Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Skupnosti z uporabo ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in katerih koli drugih nezakonitih dejavnosti, z izvajanjem učinkovitih pregledov in z izterjavo zmotno plačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z uredbami (ES, Euratom) št. 2988/95, (Euratom, ES) št. 2185/96 in (ES) št. 1073/1999.

2. Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, se uredbi (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 uporabljata v primeru kakršne koli kršitve določb zakonodaje Skupnosti, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti, sklenjenih na podlagi programa, ki izhajajo iz dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki z neupravičenimi postavkami izdatkov ogroža ali bi lahko ogrožal splošni proračun Evropske unije ali proračune, s katerimi upravljata Evropski skupnosti.

3. Komisija zagotovi, da se odobreni znesek finančne podpore za ukrep zmanjša, začasno ustavi ali izterja, če ugotovi nepravilnosti, vključno z neskladnostjo z določbami tega sklepa ali s posamezno odločbo, pogodbo ali sporazumom o odobritvi zadevne finančne podpore, ali če se izkaže, da je bil ukrep spremenjen, ne da bi se zaprosila odobritev Komisije, tako da je v nasprotju z vrsto ali pogoji za izvajanje projekta.

4. Če roki niso upoštevani ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, upravičenec v določenem roku Komisiji posreduje pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, Komisija zagotovi, da se lahko ukine preostala finančna pomoč in da se zahteva vračilo že izplačanih zneskov.

5. Komisija zagotovi, da se vsako nepravilno izplačano plačilo vrne Komisiji. Vsem zneskom, ki niso bili pravočasno vrnjeni pod pogoji iz Finančne uredbe, se prištejejo obresti.

Člen 16

Vrednotenje

1. Zaradi spremljanja izvajanja dejavnosti v okviru tega programa se program redno spremlja.

2. Komisija zagotovi redno, neodvisno in zunanje vrednotenje programa.

3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu:

(a)	letno predstavitev izvajanja programa;

(b)	vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikih izvajanja tega programa, vključno z delom, ki so ga opravili upravičenci donacij za poslovanje iz člena 4(d), in sicer najkasneje do 31. marca 2011;

(c)	sporočilo o nadaljevanju tega programa najkasneje do 30. avgusta 2012;

(d)	poročilo o naknadnem vrednotenju najkasneje do 31. decembra 2014.

Člen 17

Objava ukrepov

Komisija vsako leto objavi seznam ukrepov, ki se financirajo s tem programom, s kratkim opisom posameznega projekta.

Člen 18

Razvidnost

Komisija določi smernice za zagotavljanje razvidnosti financiranja, odobrenega s tem sklepom.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007.

V Strasburgu, 25. septembra 2007

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

M. LOBO ANTUNES

(1) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu), skupno stališče Sveta z dne 13. junija 2007 (UL C 171 E, 24.7.2007, str. 1) in stališče Evropskega parlamenta z dne 11. julija 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 18. septembra 2007.

(2) Skupni ukrep 96/636/PNZ z dne 28. oktobra 1996, ki ga je Svet sprejel na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o uvedbi programa spodbud in izmenjav za pravne poklice („Grotius“) (UL L 287, 8.11.1996, str. 3); Uredba Sveta (ES) št. 290/2001 z dne 12. februarja 2001 o podaljšanju programa spodbud in izmenjav za pravne poklice na področju civilnega prava (Grotius civil) (UL L 43, 14.2.2001, str. 1).

(3) Sklep št. 1496/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o uvedbi programa za boljše poznavanje prava Skupnosti v pravnih poklicih (projekt Robert Schuman) (UL L 196, 14.7.1998, str. 24).

(4) UL L 115, 1.5.2002, str. 1.

(5) UL C 53, 3.3.2005, str. 1.

(6) UL C 198, 12.8.2005, str. 1.

(7) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(8) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

(9) UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 478/2007 (UL L 111, 28.4.2007, str. 13).

(10) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(11) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(12) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(13) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(14) UL C 69, 21.3.2006, str. 1.

(15) UL L 174, 27.6.2001, str. 25.

3.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 257/23

SKLEP št. 1150/2007/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. septembra 2007

o vzpostavitvi posebnega programa „Preprečevanje uporabe drog in obveščanje“ za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 152 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s Pogodbo bi bilo treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in ukrepov Skupnosti zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi. Ukrepi Skupnosti morajo vključevati prispevek k doseganju visoke ravni varovanja zdravja.

(2)	Ukrepi Skupnosti bi morali dopolnjevati nacionalne politike, usmerjene k izboljševanju javnega zdravja, odpravljanju vzrokov, ki ogrožajo zdravje ljudi, in zmanjševanju škode za zdravje zaradi odvisnosti od drog, vključno s politikami obveščanja in preprečevanja uporabe drog.

(3)	Ob upoštevanju raziskave, na podlagi katere stopnja razširjenosti in umrljivost zaradi odvisnosti od drog prizadeneta veliko število evropskih državljanov, je škoda za zdravje ljudi zaradi odvisnosti od drog glavni problem na področju javnega zdravja.

(4)	Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o rezultatih končnega vrednotenja strategije in akcijskega načrta EU na področju drog (2000–2004) je poudarilo potrebo po rednem vključevanju civilne družbe pri oblikovanju politik EU na področju drog.

(5)

Sklep št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o sprejetju akcijskega programa Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008) (4) vključuje razvoj strategij in ukrepov na področju odvisnosti od drog kot enega od pomembnih dejavnikov zdravja, povezanih z načinom življenja.

(6)

Svet je v Priporočilu 2003/488/ES z dne 18. junija 2003 o preprečevanju in zmanjševanju škode za zdravje ljudi zaradi odvisnosti od drog (5) priporočil, da si države članice na področju javnega zdravja zastavijo cilj preprečevati odvisnost od drog in zmanjševati s tem povezana tveganja ter v skladu z navedenim oblikujejo in izvajajo celovite strategije.

(7)

Evropski svet je decembra 2004 potrdil strategijo EU na področju drog za obdobje 2005–2012, ki zajema vse ukrepe Evropske unije na področju drog in določa poglavitne cilje. Ti cilji vključujejo doseganje visoke ravni varovanja zdravja, blaginje in socialne kohezije s preprečevanjem in zmanjševanjem uporabe drog, odvisnosti od drog ter škode za družbo in zdravje zaradi uporabe drog.

(8)

Svet je sprejel Akcijski načrt EU za boj proti drogam (2005–2008) (6) kot odločilni instrument za uresničitev Strategije EU na področju drog za obdobje 2005–2012 s konkretnimi ukrepi. Končni cilj akcijskega načrta je občutno zmanjšati razširjenost uporabe drog med prebivalstvom ter zmanjšati socialno škodo in škodo za zdravje ljudi zaradi uporabe prepovedanih drog in prometa z njimi.

(9)

Namen posebnega programa „Preprečevanje uporabe drog in obveščanje“, ustanovljenega s tem sklepom (v nadaljevanju „program“), je izpolnjevanje ciljev, opredeljenih v Strategiji EU na področju drog za obdobje 2005–2012 ter Akcijskem načrtu EU za boj proti drogam za obdobje 2005–2008 in obdobje 2009–2012, in sicer s podpiranjem projektov za preprečevanje uporabe drog, vključno z obravnavanjem zmanjšanja škode zaradi uporabe drog in metod zdravljenja ob upoštevanju najnovejših znanstvenih spoznanj.

(10)	Pomembno in potrebno je zavedati se resnih takojšnjih in dolgoročnih učinkov drog na zdravje, psihološki in socialni razvoj, vključno z enakimi možnostmi vpletenih, posameznikov, družin in skupnosti ter prepoznati visoke socialne in gospodarske stroške za družbo kot celoto.

(11)	Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti preprečevanju uporabe drog med mladimi, ki so najbolj izpostavljena skupina prebivalstva. Glavni izziv pri preprečevanju je spodbuditi mlade, naj privzamejo zdrav način življenja.

(12)	Evropska skupnost lahko prispeva dodano vrednost ukrepom držav članic na področju obveščanja in preprečevanja uporabe, vključno z zdravljenjem in zmanjševanjem škode zaradi uporabe drog, in sicer z dopolnjevanjem teh ukrepov in s spodbujanjem medsebojnega dopolnjevanja.

(13)

V skladu s členom 7(3) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7) bi morala Komisija redno obveščati Evropski parlament o delu odborov v zvezi z izvajanjem tega programa. Evropski parlament bi zlasti moral prejeti osnutek letnega programa, ko je predložen upravljavskemu odboru. Poleg tega bi moral Evropski parlament prejeti izide glasovanj in povzetke zapisov sej tega odbora.

(14)

Dopolnjevanje s strokovnim znanjem in izkušnjami Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (v nadaljevanju „Center“) bi moralo biti zagotovljeno z uporabo metodologije in najboljših praks, ki jih je razvil Center, ter z vključenostjo slednjega v pripravo letnega delovnega programa.

(15)

Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega sklepa zaradi potrebe po izmenjavi informacij na ravni Skupnosti ter razširjanju dobrih praks po vsej Skupnosti in se jih torej lahko zaradi potrebe po usklajenem in interdisciplinarnem pristopu ter zaradi obsega in vpliva programa bolje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev teh ciljev.

(16)	Ob upoštevanju pomena prepoznavnosti financiranja Skupnosti mora Komisija zagotoviti smernice, ki organom, nevladnim organizacijam, mednarodnim organizacijam ali drugim subjektom, ki prejemajo sredstva v okviru programa, omogočijo, da ustrezno ovrednotijo prejeto podporo.

(17)

Ta sklep določa za celotno trajanje programa finančna sredstva, ki v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (8) predstavljajo prednostni referenčni okvir za proračunski organ med letnim proračunskim postopkom.

(18)

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (9), (v nadaljevanju „Finančna uredba“), in Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (10), ki ščitita finančne interese Skupnosti, se uporabljata ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejitev števila primerov, kjer je Komisija neposredno odgovorna za njihovo izvajanje in upravljanje, ter zahtevane sorazmernosti med zneskom sredstev in upravnim bremenom, povezanim z njihovo uporabo.

(19)

Prav tako bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter izvesti potrebna dejanja za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (11), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija zaradi zaščite finančnih interesov Evropskih skupnosti glede goljufij in drugih nepravilnosti (12), in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (13).

(20)	Finančna uredba zahteva določitev temeljnega akta za pokrivanje donacij za poslovanje.

(21)

Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom 1999/468/ES, pri čemer je treba ukrepe, za katere se uporablja upravljalni postopek, razlikovati od takšnih, za katere se uporablja svetovalni postopek, s tem da je v določenih primerih slednji postopek zaradi boljše učinkovitosti primernejši.

(22)	Zaradi zagotovitve učinkovitega in pravočasnega izvajanja programa se ta sklep uporablja od 1. januarja 2007 –

SKLENILA:

Člen 1

Vzpostavitev in področje uporabe programa

1. Ta sklep vzpostavlja posebni program „Preprečevanje uporabe drog in obveščanje“, (v nadaljevanju „program“), v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, ki naj bi prispeval k zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi in zmanjševanju škode za zdravje zaradi uporabe drog.

2. Program zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Člen 2

Splošni cilji

Splošni cilji tega programa so:

(a)	preprečevati in zmanjševati uporabo drog, odvisnost in škodo zaradi uporabe drog;

(b)	prispevati k izboljšanju obveščanja o uporabi drog; in

(c)	podpirati izvajanje Strategije EU na področju drog.

Člen 3

Posebni cilji

Posebni cilji programa so:

(a)

spodbujati nadnacionalne ukrepe za:

(i)	vzpostavitev multidisciplinarnih mrež;

(ii)	zagotovitev širjenja temeljnega znanja, izmenjave informacij ter opredelitve in razširjanja dobre prakse, vključno z usposabljanjem, študijskimi obiski in izmenjavo osebja;

(iii)

večjo ozaveščenost o zdravstvenih in socialnih problemih, ki jih povzroča uporaba drog, in spodbujanje odprtega dialoga za izboljšanje razumevanja pojava drog; in

(iv)	podpiranje ukrepov za preprečevanje uporabe drog, vključno z obravnavanjem zmanjšanja škode zaradi uporabe drog in metod zdravljenja ob upoštevanju najnovejših znanstvenih spoznanj;

(b)	vključiti civilno družbo v izvajanje ter razvijanje Strategije EU na področju drog in akcijskih načrtov EU; in

(c)	spremljati, izvajati in vrednotiti izvajanje posebnih ukrepov v okviru akcijskih načrtov na področju drog v obdobjih 2005–2008 in 2009–2012. Evropski parlament je vključen v proces ocenjevanja s sodelovanjem v ocenjevalni usmerjevalni skupini Komisije.

Člen 4

Ukrepi

Za uresničevanje splošnih in posebnih ciljev iz členov 2 in 3 program podpira naslednje oblike ukrepov pod pogoji iz letnega delovnega programa iz člena 9(2):

(a)

posebne ukrepe Komisije, kot so študije in raziskave, javnomnenjske raziskave in statistični pregledi, oblikovanje kazalnikov in skupnih metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarji, konference in srečanja strokovnjakov, organizacija javnih kampanj in dogodkov, oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani, priprava in razširjanje informativnega gradiva, podpora pri vzpostavljanju in upravljanju mrež nacionalnih strokovnjakov, dejavnosti analiz, spremljanja in vrednotenja;

(b)	posebne nadnacionalne projekte v interesu Skupnosti, ki sta jih predložili najmanj dve državi članici ali najmanj ena država članica in ena druga država, ki je lahko bodisi država pristopnica bodisi država kandidatka, pod pogoji iz letnega delovnega programa; ali

(c)	dejavnosti nevladnih organizacij ali drugih subjektov, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu v skladu s splošnimi cilji programa pod pogoji iz letnih delovnih programov.

Člen 5

Sodelovanje

Pri dejavnostih programa lahko sodelujejo naslednje države:

(a)	države Efte, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, v skladu z določbami navedenega Sporazuma; in

(b)	države kandidatke in države zahodnega Balkana, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces v skladu s pogoji iz pridružitvenih sporazumov ali njihovih dodatnih protokolov, ki se nanašajo na sodelovanje v programih Skupnosti, ki so ali bodo sklenjeni s temi državami.

Države kandidatke, ki ne sodelujejo pri tem programu, se lahko vključujejo v projekte, če bi to prispevalo k njihovim pripravam na pristop, ali druge tretje države ali mednarodne organizacije, ki ne sodelujejo pri tem programu, če bi to ustrezalo cilju projektov.

Člen 6

Ciljne skupine

1. Program je namenjen vsem skupinam, ki neposredno ali posredno obravnavajo pojav drog.

2. Mladi, ženske, ranljive skupine in ljudje, ki živijo na socialno prikrajšanih območjih, so na področju drog ogrožene skupine in jih je treba opredeliti kot ciljne skupine. Druge ciljne skupine vključujejo učitelje in pedagoško osebje, starše, socialne delavce, nacionalne organe in organe lokalnih skupnosti, zdravstveno in reševalno osebje, sodno osebje, organe kazenskega pregona in kazenske zavode, nevladne organizacije, sindikate in verske skupnosti.

Člen 7

Dostop do programa

Program je dostopen javnosti ali zasebnim organizacijam in institucijam (lokalnim organom na ustrezni ravni, univerzitetnim oddelkom in raziskovalnim centrom), ki delujejo na področju obveščanja in preprečevanja uporabe drog, vključno z zmanjševanjem škode zaradi uporabe drog in zdravljenjem.

Pridobitno usmerjeni organi in organizacije imajo dostop do donacij v okviru programa le v povezavi z nepridobitnimi ali državnimi organizacijami.

Člen 8

Vrste intervencij

1. Financiranje Skupnosti ima lahko naslednji pravni obliki:

(a)	donacije; ali

(b)	pogodbe o javnih naročilih.

2. Donacije Skupnosti se dodelijo na podlagi pozivov k oddaji predlogov, razen v upravičenih izjemnih primerih, kakor so predvideni v Finančni uredbi, in se zagotavljajo v obliki donacij za poslovanje in donacij za dejavnosti.

Letni delovni program določi najnižjo stopnjo letnih odhodkov, ki se jih dodeli za donacije in najvišjo stopnjo sofinanciranja.

3. Izdatki so poleg tega predvideni za spremljevalne ukrepe na podlagi pogodb o javnih naročilih, v tem primeru pa se nakup blaga in storitev financira iz sredstev Skupnosti. To med drugim krije izdatke za obveščanje in komunikacijo, pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in vrednotenje projektov, politik, programov in zakonodaje.

Člen 9

Izvedbeni ukrepi

1. Komisija izvaja finančno pomoč Skupnosti v skladu s Finančno uredbo.

2. Za izvajanje programa Komisija v okviru omejitev splošnih ciljev iz člena 2 sprejme letni delovni program, pri čemer upošteva strokovno znanje in izkušnje centra. Program določi posebne cilje in tematske prednostne naloge, opis spremljevalnih ukrepov iz člena 8 in po potrebi seznam drugih dejavnosti.

Prvi letni delovni program se sprejme do 23. januarja 2008.

3. Letni delovni program se sprejme v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 10(3).

4. Postopki vrednotenja in dodeljevanja v zvezi z donacijami za ukrepe med drugim upoštevajo naslednja merila:

(a)	usklajenost predlaganega ukrepa z letnim delovnim programom, cilji iz členov 2 in 3 ter vrsto ukrepa iz člena 4;

(b)	kakovost predlaganega ukrepa glede njegove zasnove, organizacije, predstavitve in pričakovanih rezultatov;

(c)	znesek, zahtevan za financiranje Skupnosti, in njegovo ustreznost glede na pričakovane rezultate; in

(d)	vpliv pričakovanih rezultatov na cilje iz členov 2 in 3 in na ukrepe iz člena 4.

5. Vloge za donacije za poslovanje iz člena 4(c) se ocenijo ob upoštevanju:

(a)	njihove skladnosti s cilji programa;

(b)	kakovosti načrtovanih dejavnosti;

(c)	verjetnega multiplikacijskega učinka teh dejavnosti v javnosti;

(d)	geografskega in socialnega vpliva dejavnosti, ki se izvajajo;

(e)	vključenosti državljanov v organizacijo zadevnih organov;

(f)	razmerja med stroški in koristmi predlagane dejavnosti.

6. Odločitve glede predlaganih ukrepov iz člena 4(a), sprejme Komisija v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 10(3). Odločitve glede projektov in dejavnosti iz člena 4(b) oziroma (c), sprejme Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(2).

Odločitve glede vlog za donacije, ki zadevajo nepridobitne organe ali organizacije, sprejme Komisija v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 10(3).

Člen 10

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 11

Dopolnjevanje

1. Skušalo se bo doseči medsebojno dopolnjevanje in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s splošnim programom „Varnost in varstvo svoboščin“, sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj pa tudi programom Skupnosti za javno zdravje. Zagotovljeno bo dopolnjevanje z metodologijo in najboljšimi praksami, ki jih je razvil Center, zlasti glede statističnega elementa obveščanja o drogah.

2. Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje vseh programov, si program lahko deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s splošnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ ter „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ ter sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj.

3. Dejavnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, ne prejemajo finančne pomoči za isti namen na podlagi drugih finančnih instrumentov Skupnosti. Komisija zahteva, da ji upravičenci programa pošljejo informacije o finančnih sredstvih, prejetih iz splošnega proračuna Evropske unije in iz drugih virov, pa tudi o tekočih vlogah za financiranje.

Člen 12

Proračunska sredstva

1. Finančna sredstva za izvajanje tega instrumenta od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 znašajo 21 350 000 EUR.

Člen 13

Spremljanje

1. Komisija zagotovi, da bo za kateri koli ukrep, ki se financira s programom, upravičenec predložil tehnična in finančna poročila o napredovanju dela in da je v treh mesecih od zaključka ukrepa treba predložiti tudi končno poročilo. Obliko in vsebino poročil določi Komisija.

2. Komisija zagotovi, da bodo pogodbe in sporazumi, ki izhajajo iz izvajanja programa, urejali zlasti spremljanje in finančni nadzor s strani Komisije (ali katerega koli predstavnika, ki ga pooblasti Komisija), po potrebi s kontrolami na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev, in revizijami s strani Računskega sodišča.

3. Komisija zahteva, da upravičenec do finančne pomoči za njo hrani vsa dokazila o izdatkih za ukrep pet let po zadnjem plačilu za kateri koli ukrep.

4. Komisija na podlagi rezultatov poročil in kontrol na kraju samem iz odstavkov 1 in 2 po potrebi prilagodi obseg ali pogoje dodelitve prvotno odobrene finančne pomoči in časovni razpored plačil.

5. Komisija stori vse potrebno za preverjanje, ali se financirani ukrepi izvajajo primerno in v skladu z določbami tega sklepa in Finančne uredbe.

Člen 14

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1. Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Skupnosti z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo nepravilno plačanih zneskov, v primeru odkritja neregularnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z uredbami (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 ter (ES) št. 1073/1999.

3. Komisija odobreni znesek finančne podpore za ukrep zmanjša, začasno opusti ali izterja, če odkrije nepravilnosti, vključno z neskladnostjo z določbami tega sklepa ali s posamezno odločitvijo, pogodbo ali sporazumom o odobritvi zadevne finančne podpore, ali če se izkaže, da je bil ukrep spremenjen, ne da bi se za to zaprosila odobritev Komisije, tako da je v nasprotju z vrsto projekta ali pogoji za njegovo izvajanje.

4. Če roki niso upoštevani ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija od upravičenca zahteva, naj v določenem roku predloži pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, Komisija lahko ukine preostalo finančno pomoč in zahteva vračilo že plačanih zneskov.

5. Komisija zagotovi, da se vsako nepravilno izplačano plačilo vrne Komisiji. Vsem zneskom, ki niso bili pravočasno vrnjeni pod pogoji iz Finančne uredbe, se prištejejo obresti.

Člen 15

Vrednotenje

1. Zaradi spremljanja izvajanja dejavnosti v okviru programa se program redno spremlja.

2. Komisija zagotovi redno, neodvisno, zunanje vrednotenje programa.

3. Komisija zagotovi Evropskemu parlamentu in Svetu:

(a)	letno predstavitev izvajanja programa;

(b)	vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja programa najpozneje do 31. marca 2011;

(c)	sporočilo o nadaljevanju programa najpozneje do 30. avgusta 2012; in

(d)	poročilo o naknadnem vrednotenju najpozneje do 31. decembra 2014.

Člen 16

Objava projektov

Komisija vsako leto objavi seznam projektov, ki se financirajo s tem programom, s kratkim opisom posameznega projekta.

Člen 17

Prepoznavnost

Komisija določi smernice za zagotovitev prepoznavnosti financiranja, odobrenega s tem sklepom.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007, razen člena 9(2) in (3) ter člena 10(3), ki se uporabljata od dne, ko začne veljati ta sklep.

V Strasbourgu, 25. septembra 2007

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

M. LOBO ANTUNES

(1) UL C 69, 21.3.2006, str. 1.

(2) UL C 192, 16.8.2006, str. 25.

(3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 23. julija 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 6. septembra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4) UL L 271, 9.10.2002, str. 1. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 786/2004/ES (UL L 138, 30.4.2004, str. 7).

(5) UL L 165, 3.7.2003, str. 31.

(6) UL C 168, 8.7.2005, str. 1.

(7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(8) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(9) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

(10) UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 478/2007 (UL L 111, 28.4.2007, str. 13).

(11) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(12) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(13) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

3.10.2007

Uradni list Evropske unije

L 257/30

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 28. septembra 2007

o finančnem prispevku Skupnosti za raziskavo o razširjenosti Salmonelle spp. v čredah plemenskih prašičev, ki se bo izvajala v državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 4434)

(2007/636/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (1) in zlasti člena 20 Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba 90/424/EGS določa postopke, ki urejajo finančni prispevek Skupnosti za posebne veterinarske ukrepe, vključno s tehničnimi in znanstvenimi ukrepi. Določa, da Skupnost izvaja tehnične in znanstvene ukrepe, potrebne za oblikovanje veterinarske zakonodaje Skupnosti in za razvoj veterinarskega izobraževanja in usposabljanja, ali pa pomaga državam članicam pri tem.

(2)

Po členu 4 in Prilogi I Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (2), je treba določiti cilj Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti Salmonelle v čredah plemenskih prašičev.

(3)	Delovna skupina Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) o podatkovni zbirki za zoonoze je 30. aprila 2007 sprejela poročilo o predlaganih tehničnih specifikacijah za temeljno raziskavo o razširjenosti Salmonelle pri plemenskih prašičih (3) („poročilo EFSA“).

(4)

Za določitev cilja Skupnosti so potrebni primerljivi podatki o odstotku gospodarstev plemenskih prašičev v državah članicah, okuženih s Salmonello. Ti podatki niso na voljo, zato je treba v primernem obdobju izvesti posebno raziskavo za spremljanje razširjenosti Salmonelle pri plemenskih prašičih, da se upoštevajo možne sezonske spremembe. Raziskava mora temeljiti na poročilu EFSA.

(5)	Poročilo EFSA priporoča tudi dodatna vzorčenja za oceno razširjenosti znotraj gospodarstva. Tako vzorčenje morajo izvesti številne države članice, ki predstavljajo različne geografske razmere v Skupnosti.

(6)

Raziskava naj bi zagotovila tehnične podatke, potrebne za razvoj zakonodaje Skupnosti na področju veterine. Glede na pomembnost zbiranja primerljivih podatkov o razširjenosti Salmonelle pri plemenskih prašičih v državah članicah jim je treba dodeliti finančni prispevek Skupnosti za izvajanje posebnih zahtev raziskave. Primerno je, da se povrne 100 % stroškov, ki nastanejo zaradi laboratorijskih testiranj, za katere velja zgornja meja. Vsi ostali nastali stroški, kot so vzorčenje, potovanja, upravljanje itd. ne smejo biti upravičeni do finančnega prispevka Skupnosti.

(7)	Finančni prispevek Skupnosti naj se dodeli pod pogojem, da se raziskava izvede v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Skupnosti in da izpolnjuje nekatere druge pogoje.

(8)	Finančni prispevek Skupnosti je treba dodeliti, če so predvideni ukrepi učinkovito izvedeni in pod pogojem, da pristojni organi zagotovijo vse potrebne informacije v določenih rokih.

(9)

Zaradi upravne učinkovitosti morajo biti vsi izdatki, predloženi za finančni prispevek Skupnosti, izraženi v eurih. V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (4) je menjalni tečaj za izdatke v valuti, ki ni euro, tisti, ki ga Evropska centralna banka določi pred prvim dnem v mesecu, v katerem zadevna država članica predloži zahtevek.

(10)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta odločba določa predpise o finančnem prispevku Skupnosti za temeljno raziskavo v državah članicah za oceno razširjenosti Salmonelle spp. v Skupnosti pri plemenskih prašičih, vzorčenih na ravni kmetije („raziskava“).

Rezultati raziskave se uporabijo za določitev cilja Skupnosti, kakor je določeno v členu 4 Uredbe (ES) št. 2160/2003, in za premislek o najboljšem pristopu za bodoče ocenjevanje doseganja takega cilja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namen te odločbe je „pristojni organ“ organ ali organi države članice, kakor je imenovan ali so imenovani v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 2160/2003.

Člen 3

Obseg raziskave

1. Države članice izvedejo raziskavo za oceno razširjenosti Salmonelle spp. pri plemenskih prašičih, vzorčenih na ravni kmetije v skladu s Prilogo I.

2. Raziskava zajema enoletno obdobje s pričetkom 1. januarja 2008.

Člen 4

Izvajanje vzorčenja in analiz

Vzorčenje in analizo izvede pristojni organ ali se izvedeta pod njegovim nadzorom v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge I.

Člen 5

Pogoji za dodelitev finančnega prispevka Skupnosti

1. Finančni prispevek Skupnosti za stroške analiz se za trajanje raziskave državam članicam dodeli največ do celotnega zneska za sofinanciranje iz Priloge II.

2. Finančni prispevek Skupnosti iz odstavka 1 se dodeli državam članicam, če se raziskava izvede v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Skupnosti, vključno s predpisi o konkurenci in oddaji javnih naročil ter v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)	najpozneje do 1. januarja 2008 morajo začeti veljati nacionalni zakoni in drugi predpisi, potrebni za izvajanje raziskave;

(b)	najpozneje do 31. maja 2008 je treba Komisiji predložiti poročilo o napredku, ki vsebuje informacije iz točke 5.1 Priloge I in zajema obdobje od 1. januarja 2008 do 31. marca 2008;

(c)	najpozneje do 28. februarja 2009 je treba Komisiji predložiti končno poročilo o izvedbi raziskave, vključno z dokazili za stroške, ki so jih države članice imele z analizami, ter rezultate, pridobljene med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom 2008;

(d)	raziskavo je treba izvesti učinkovito.

Dokazila o nastalih stroških, kot je navedeno v točki (c) drugega odstavka, vsebujejo vsaj podatke iz Priloge III.

3. Če se Komisiji ne predloži končno poročilo iz točke (c) odstavka 2, se izplačilo finančnega prispevka Skupnosti postopno zniža, in sicer do 25 % skupnega zneska do 31. marca 2009, do 50 % do 30. aprila 2009 in do 100 % do 31. maja 2009.

Člen 6

Najvišji zneski povračil

Najvišji zneski finančnega prispevka Skupnosti za stroške, ki se povrnejo državam članicam za analize, ki jih zajema raziskava, ne presegajo:

(a)	20 EUR za preskus za bakteriološko odkrivanje Salmonelle spp.;

(b)	30 EUR za serotipizacijo ustreznih izolatov.

Člen 7

Zbiranje podatkov, ocenjevanje in poročanje

1. Pristojni organ, odgovoren za pripravo letnega nacionalnega poročila, v skladu s členom 9(1) Direktive 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) zbere in oceni rezultate raziskave.

2. Komisija Evropski agenciji za varnost hrane v proučitev posreduje nacionalne podatke in oceno iz odstavka 1.

3. Nacionalni podatki in rezultati so javno dostopni v obliki, ki zagotavlja zaupnost.

Člen 8

Menjalni tečaj za izdatke

Kadar so izdatki države članice izraženi v valuti, ki ni euro, zadevna država članica to valuto preračuna v eure, pri čemer uporabi zadnji menjalni tečaj, ki ga določi Evropska centralna banka pred prvim dnem v mesecu, v katerem zadevna država članica predloži zahtevek za finančni prispevek Skupnosti.

Člen 9

Uporaba

Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2008.

Člen 10

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 28. septembra 2007

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(2) UL L 325, 12.12.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006.

(3) The EFSA Journal (2007) 99, 1–28.

(4) UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 378/2007 (UL L 95, 5.4.2007, str. 1).

(5) UL L 325, 12.12.2003, str. 31.

PRILOGA I

Tehnične specifikacije iz člena 3(1), člena 4 in člena 5(2)(b)

1. PREGLED RAZISKAVE

Raziskava se izvede v skladu z pregledom iz slike 1.

Slika 1: Pregled raziskave.

2. VZORČENJE

2.1 Razmejitev populacije

Raziskava se izvede na gospodarstvih, ki se ukvarjajo z vzrejo vsaj 80 % populacije plemenskih prašičev v državi članici. Prednostno bodo vzorčena gospodarstva s 50 plemenskimi prašiči ali več. Vendar če v navedenih gospodarstvih s 50 plemenskimi prašiči ali več ni 80 % nacionalne črede plemenskih prašičev, se vzorčijo tudi manjša gospodarstva z manj kot 50 plemenskimi prašiči.

Gospodarstva s plemenskimi prašiči se razvrstijo kot „vzrejna gospodarstva“ ali kot „proizvodna gospodarstva“. Vzrejna gospodarstva prodajajo mladice in/ali merjasce za vzrejo, običajno prodajo 40 % ali več mladic, namenjenih vzreji, ostanek pa se proda za zakol. Nasprotno pa proizvodna gospodarstva v glavnem prodajajo prašiče za pitanje ali zakol.

Razširjenost Salmonelle je treba meriti ločeno na vzrejnih gospodarstvih (del 1 raziskave) in na proizvodnih gospodarstvih (del 2 raziskave), ki predstavljajo črede, kot je navedeno v sliki 2, razen čred tekačev.

Slika 2: Pregled gospodarstev.

2.2 Vzorec in strategija vzorčenja

Oba dela raziskave imata podobno dvostopenjsko zasnovo vzorčenja. Na prvi stopnji se z vzrejnih gospodarstev izbere naključni vzorec gospodarstev v vsaki državi članici, drugi naključni vzorec pa se izbere iz skupine proizvodnih gospodarstev. Zahtevano število gospodarstev je navedeno v oddelku 2.3. Na drugi stopnji se število ograd izbere za vzorčenje znotraj vsakega izbranega gospodarstva (glej oddelek 2.2.2).

2.2.1 Prva stopnja: izbor gospodarstev

Vsaka država članica mora ustvariti dva okvira vzorčenja. Prvi navaja vsa upravičena vzrejna gospodarstva (običajno so to gospodarstva z najmanj 50 plemenskimi prašiči – glej oddelek 2.1), drugi pa navaja vsa upravičena proizvodna gospodarstva. Za vsak del raziskave se iz vsakega seznama naključno izbere zahtevano število gospodarstev. Namen naključnega vzorca je zagotoviti, da raziskava vključuje gospodarstva z obsegom velikosti čred in iz vseh regij države članice, kjer se redijo prašiči. Znano je, da je lahko v nekaterih državah članicah nekaj gospodarstev (npr. manj kot 10 % upravičenih gospodarstev) z zelo veliko čredo. Zato se lahko pri naključni izbiri zgodi, da se ne izbere nobena od zelo velikih čred. Država članica lahko pred izbiro gospodarstva uporabi merilo razslojevanja – na primer za opredelitev nivoja, ki vsebuje 10 % največjih čred in za dodelitev 10 % zahtevane velikosti vzorca temu nivoju. Podobno lahko država članica razsloji vzorec po upravnih regijah v skladu z deležem upravičenih čred v vsaki regiji. Kakršno koli upoštevano razslojevanje je treba opisati v poročilu, ki ga država članica predloži Komisiji v skladu s odstavkom 5(1).

Če vzorčenje izbranega gospodarstva ni možno (na primer, če ob izvajanju vzorčenja ne obstaja več), se iz istega okvira vzorčenja naključno izbere novo gospodarstvo. Če je bilo opravljeno kakršno koli razslojevanje (npr. velikosti črede ali regije), se izbere novo gospodarstvo z istega nivoja.

Velikost primarnega vzorca (število gospodarstev za vzorčenje) se po možnosti približno enakomerno porazdeli čez vse leto, da so zajeta različna obdobja. Vzorci se vzamejo mesečno iz približno ene dvanajstine števila gospodarstev.

Gospodarstva na prostem je treba vključiti v raziskavo, vendar razslojevanje te vrste proizvodnje ni obvezno.

2.2.2 Druga stopnja: vzorčenja na gospodarstvu

V vsaki izbrani plemenski čredi in proizvodni čredi bodo ograde, dvorišča ali skupine plemenskih prašičev za vzorčenje, starejših od 6 mesecev, naključno izbrani.

Število ograd, dvorišč ali skupin za vzorčenje mora biti dodeljeno sorazmerno v skladu s številom plemenskih prašičev v različnih stopnjah proizvodnje (breji, nebreji in ostale kategorije plemenskih prašičev). Natančne starostne kategorije za vzorčenje niso predpisane, vendar se ti podatki med vzorčenjem zbirajo.

Plemenski prašiči, ki so nedavno prišli v čredo in so v karanteni, se ne vključijo v raziskavo.

2.3 Izračun velikosti vzorca

2.3.1 Velikost primarnega vzorca (velikost vzorca na prvi stopnji)

Za vzrejna gospodarstva se izvaja redni izračun velikosti primarnega vzorca, za proizvodna gospodarstva pa se izvaja drugi redni izračun velikosti primarnega vzorca. Velikost primarnega vzorca je število vzrejnih gospodarstev za vzorčenje in število proizvodnih gospodarstev za vzorčenje v vsaki državi članici in se pri enostavnem naključnem vzorčenju določi ob upoštevanju naslednjih meril:

(a)	skupno število vzrejnih gospodarstev (vzrejna gospodarstva, del 1 raziskave);

(b)	skupno število proizvodnih gospodarstev (proizvodna gospodarstva, del 2 raziskave);

(c)	pričakovana letna razširjenost (p): 50 %;

(d)	želena stopnja gotovosti: (Z): 95 %, ustrezno vrednosti Zα, ki znaša 1,96;

(e)	natančnost (L): 7,5 %;

(f)	uporaba teh vrednosti in formule:

Izračun se uporabi prvič za vzrejna gospodarstva in drugič za proizvodna gospodarstva. V vsakem primeru so predpostavke v navedenih korakih c–e enake.

Če je v okviru vzorčenja plemenskih čred ali v okviru vzorčenja proizvodnih čred 100 000 ali več gospodarstev, se iz praktičnih razlogov ta populacija šteje za neskončno, število gospodarstev, ki se naključno izberejo iz tega okvira vzorčenja pa znaša 171 (glej preglednico 1). Če je število plemenskih čred ali proizvodnih čred manjše kot 100 000, se uporabi končni korekcijski faktor za populacijo in vzorčiti je treba manj gospodarstev, kot je prikazano tudi v preglednici 1.

Na primer, če je v državi članici 1 000 gospodarstev iz skupine proizvodnih gospodarstev in 250 iz skupine vzrejnih gospodarstev, je treba vzorčiti 147 gospodarstev iz skupine proizvodnih gospodarstev in 102 gospodarstvi iz skupine vzrejnih gospodarstev.

Preglednica 1

Število gospodarstev s plemenskimi prašiči za vzorčenje v delu raziskave kot funkcije končne velikosti populacije (skupno število gospodarstev s plemenskimi prašiči v državah članicah)

Število gospodarstev s plemenskimi prašiči (N)	Velikost vzorca (n) za končno velikost populacije pri natančnosti 7,5 %
100 000	171
10 000	169
5 000	166
2 000	158
1 000	147
500	128
250	102
150	80
125	73
100	64
90	59
80	55
70	50
60	45
50	39
40	33
30	26
20	18
10	10

Da se upoštevajo morebitni neodgovori pri vzorčenju, se npr. poveča velikost vzorca v vsaki skupini za 10 %. Vsako neprimerno gospodarstvo se v postopku raziskave zamenja (glej oddelek 2.2.1).

V primeru, da pred začetkom raziskave ni možna ocena števila „vzrejnih gospodarstev“, se izbere število gospodarstev za vzorčenje, kot je v preglednici 1, na podlagi skupnega števila gospodarstev s svinjami (X gospodarstev). Število gospodarstev za vzorčenje se poveča za najmanj 30 % ((X + 30 %) gospodarstev). Pred raziskavo pristojni organ določi število vzrejnih gospodarstev, ki je enako najmanj tem dodatnim 30 %. Med obiskom kmetij bo gospodarstvo razvrščeno kot vzrejno ali proizvodno gospodarstvo v skladu z zgoraj navedenimi opredelitvami.

2.3.2 Velikost sekundarnega vzorca (velikost vzorca na drugi stopnji)

Na vsakem izbranem gospodarstvu se zbirajo običajni fekalni vzorci (glej oddelek 3.1) iz 10 naključno izbranih ograd, dvorišč ali skupin plemenskih prašičev. Če je potrebno (na primer v namestitvah za prasitev ali kjer se svinje redijo v malih skupinah z manj kot 10 živalmi), lahko skupino sestavlja več kot ena ograda. K vsakemu vzorcu prispeva vsaj 10 posameznih plemenskih prašičev.

Vendar če je na malih gospodarstvih ali gospodarstvih z velikim številom plemenskih prašičev, nameščenih na prostem v ogradah, število ograd, dvorišč ali skupin manjše kot 10, se zahteva vzorčenje iste ograde, dvorišča ali skupine, tako da se predloži skupaj 10 običajnih vzorcev.

3. ZBIRANJE VZORCEV V ČREDAH

3.1 Vrsta in podrobnost običajnega vzorca

Material, zbran za bakteriološko analizo, so sveže fekalije s celotnega gospodarstva, ki je enota pregledovanja. Ker je vsako gospodarstvo edinstveno, se pred začetkom vzorčenja določi, katere ograde, dvorišča ali skupine na gospodarstvu bodo vzorčene. Zbrani vzorec se namesti v ločenem zabojniku, da se prepreči navzkrižno onesnaženje, in se pošlje v laboratorij.

Vsak zbirni vzorec tehta vsaj 25 g, za zbiranje teh zbranih vzorcev pa se lahko uporabita dva pristopa:

kjer se v ogradi ali na dvorišču kopičijo mešane fekalije, se lahko uporabi veliki bris (npr. 20 cm x 20 cm) za poteg preko fekalne snovi, pri čemer je treba zagotoviti, da se zbere vsaj 25 g mešanega materiala. To se lahko doseže na primer s premikanjem brisa cikcak vzdolž 2 metrov, da se dobro prekrije s fekalno snovjo. Če je potrebno, se lahko, na primer zaradi vročega vremena ali na tleh z letvami, bris navlaži z ustrezno tekočino, kot je pitna voda;

kjer ni takega kopičenja, na primer na polju, velikem dvorišču, prostoru za prasitev ali ogradah ali drugih namestitvah z majhnim številom prašičev v skupini, se iz posameznih svežih fekalnih snovi ali prostorov zberejo posamezni odvzemi, tako da jih je najmanj 10 zbranih v skupni količini vzorca, ki znaša najmanj 25 g. Mesta, kjer so ti odvzemi zbrani, je treba razporediti na reprezentativen način po vsem zadevnem območju.

Če je praktično se da prednost pristopu 1. Pri tem pristopu mora vsaj 10 posameznih prašičev prispevati k vsakemu odvzetemu vzorcu, sicer se uporabi pristop 2.

3.2 Dodatno vzorčenje za raziskavo razširjenosti znotraj gospodarstva

Skupaj 10 gospodarstev, naključno izbranih iz skupnega vzorca vzrejnih gospodarstev in proizvodnih gospodarstev, je predmet temeljitejšega vzorčenja. Na teh gospodarstvih se na isti način, kot predhodno opisano (oddelek 3.1) zbere 10 običajnih vzorcev. Poleg tega se zbere 10 posameznih vzorcev z najmanj 30 g v vsaki izbrani ogradi in označi na tak način, da se teh 10 posameznih vzorcev lahko poveže z običajnim vzorcem iz te ograde. Tako je na vsakem od teh 10 gospodarstev skupaj zbranih 10 običajnih vzorcev in 100 (10 × 10) posameznih vzorcev. Obdelava teh vzorcev je opisana v oddelku 4.3.1.

To vzorčenje je treba uporabiti na Češkem, Danskem, v Romuniji, Sloveniji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu.

3.3 Podatki vzorčenja

Da se omogoči izpolnitev zahtev za podatke iz dela 5, je treba vse pomembne razpoložljive podatke o vzorcu vnesti v obrazec za vzorčenje, ki ga pripravi pristojni organ.

Vsak vzorec in ustrezni obrazec za vzorčenje morata biti označena z enotno številko, ki se uporabljati od vzorčenja do preskušanja in z oznako ograde. Pristojni organ mora zagotoviti vzpostavitev in uporabo sistema enotnega številčenja.

3.4 Prevoz vzorcev

Zaželeno je, da se vzorci hranijo pri temperaturi od + 2 do + 8 °C in se med prevozom ne onesnažijo od zunaj. Vzorci se pošljejo v laboratorij v najkrajšem možnem času v 36 urah s hitro pošto ali kurirjem in prispejo v laboratorij najpozneje 72 ur po vzorčenju.

4. LABORATORIJSKE ANALITSKE METODE

4.1 Laboratoriji

Analiza in serotipizacija potekata v nacionalnem referenčnem laboratoriju (NRL). Kadar nacionalni referenčni laboratorij nima zmogljivosti za izvajanje vseh analiz ali odkrivanja ne izvaja rutinsko, lahko pristojni organi za izvajanje analiz imenujejo omejeno število drugih laboratorijev, vključenih v uradni nadzor nad Salmonello. Ti laboratoriji imajo dokazane izkušnje pri uporabi zahtevane metode odkrivanja, vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti v skladu s standardom ISO 17025 in so pod nadzorom NRL.

4.2 Sprejem vzorcev

V laboratoriju se vzorci hladijo do bakteriološkega pregleda, za katerega je zaželeno, da se opravi v 24 urah po prejemu, vendar v vsakem primeru najpozneje 96 ur po odvzemu vzorca.

4.3 Analiza vzorca

Države članice zagotovijo, da so vse udeležene strani zadostno usposobljene za izvajanje analiz.

4.3.1 Priprava

V laboratoriju se običajni vzorci previdno in temeljito premešajo, preden se zbere 25 g za analizo.

Za oceno razširjenosti znotraj gospodarstva v skladu z odstavkom 3.2, je treba vsakega od posameznih vzorcev (30 g) razdeliti na dva dela. En del, ki tehta vsaj 25 g, se previdno in temeljito premeša, iz njega pa se naknadno sestavi kultura. Ostali drugi del se uporabi za pripravo umetno zbranega vzorca iz 10 posameznih vzorcev iz izbrane ograde, skupine ali dvorišča. Ta zadnji del se pripravi z dodajanjem 10-krat 2,5 g posameznih vzorcev, da se ustvari umetno zbrani vzorec s težo 25 g. Umetno zbrani vzorci se pred analizo previdno in temeljito premešajo. Skupaj se analizira 10 običajnih vzorcev, 10 umetno zbranih vzorcev in 100 posameznih vzorcev vsakega od 10 gospodarstev za oceno razširjenosti znotraj gospodarstva.

4.3.2 Metode odkrivanja in identifikacije

4.3.2.1 Odkrivanje salmonele

Uporablja se metoda, ki jo priporoča referenčni laboratorij Skupnosti za Salmonello iz Bilthovna na Nizozemskem. Ta metoda je opisana v Prilogi D ISO 6579: „Odkrivanje Salmonelle spp. v živalskih fekalijah in vzorcih iz primarne faze vzreje“. Uporablja se zadnja različica Priloge D.

4.3.2.2 Serotipizacija salmonele

Vse izolirane seve, potrjene kot Salmonella spp., nacionalni referenčni laboratoriji za Salmonello serotipizirajo v skladu s shemo Kaufmann-White.

Za zagotavljanje kakovosti se v referenčni laboratorij Skupnosti za Salmonello pošlje 16 tipiziranih in 16 netipiziranih izolatov. Delež teh izolatov se vsako četrtletje pošlje v referenčni laboratorij Skupnosti. Če je izoliranih manj sevov, se pošljejo vsi.

4.3.2.3 Tipizacija fagov salmonele

Kadar so izolati Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium tipizirani fagi (neobvezno), se uporabljajo metode, ki jih je opisal referenčni center za tipiziranje fagov salmonele pri SZO, Agencija za zdravstveno varstvo, Colindale, London.

5. POROČANJE DRŽAV ČLANIC

5.1 Splošni opis izvajanja raziskave

V poročilu v pisni obliki je navedeno vsaj naslednje:

(a)	Država članica

(b)

Opis populacije gospodarstev s plemenskimi prašiči

Vzrejna gospodarstva

(i)	Skupno število vzrejnih gospodarstev

(ii)	Skupno število osnovnih gospodarstev

(iii)

Skupno število pomnoževalnih gospodarstev

(iv)	Število vzrejnih gospodarstev, načrtovanih za vzorčenje in število dejansko vzorčenih vzrejnih gospodarstev; število gospodarstev, načrtovanih za vzorčenje, ki pa niso bila vzorčena in razlog za to

(v)	Pripombe na splošno reprezentativnost programa vzorčenja vzrejnih gospodarstev

Proizvodna gospodarstva

(i)	Skupno število proizvodnih gospodarstev

(ii)	Skupno število gospodarstev s pujski od prasitve do odstavitve/tekačev

(iii)

Skupno število gospodarstev s pujski od prasitve do pitancev

(iv)	Število proizvodnih gospodarstev, načrtovanih za vzorčenje in število dejansko vzorčenih proizvodnih gospodarstev; število gospodarstev, načrtovanih za vzorčenje, ki pa niso bila vzorčena in razlog za to

(v)	Morebitne pripombe na splošno reprezentativnost programa vzorčenja proizvodnih gospodarstev

(c)

Število pridobljenih in analiziranih vzorcev:

(i)	Iz vzrejnih gospodarstev

(ii)	Iz proizvodnih gospodarstev

(iii)

Iz gospodarstev, vzorčenih za raziskavo razširjenosti znotraj gospodarstva

(d)

Končni rezultati:

(i)	Razširjenost vzrejnih gospodarstev in proizvodnih gospodarstev, okuženih s Salmonello in serovarji Salmonelle

(ii)	Izid raziskave razširjenosti znotraj gospodarstva

(e)

Seznam laboratorijev, pristojnih v temeljni raziskavi za salmonelo

(i)	Odkrivanje

(ii)	Serotipizacija

(iii)

Tipiziranje fagov (če se izvaja).

5.2 Popolni podatki o vsakem vzorčenem gospodarstvu in ustrezni rezultati preskušanja:

Države članice predložijo rezultate raziskave v elektronski obliki kot neobdelane podatke, pri čemer uporabijo podatkovni katalog in obrazce za zbiranje podatkov, ki jih zagotovi Komisija. Navedeni katalog in obrazce pripravi Komisija.

5.2.1 Naslednji podatki se zberejo v državah članicah za vsako gospodarstvo, izbrano za vzorčenje:

(a)	Oznaka gospodarstva

(b)

Tip proizvodnje gospodarstva

(i)	Notranja v primerjavi s „katero koli stopnjo proizvodnje na prostem“

(ii)	Osnovna, pomnoževalna, od prasitve do odstavitve, od prasitve do pitancev in od prasitve do tekačev

(c)	Velikost gospodarstva: število plemenskih prašičev, prisotnih ob vzorčenju (odrasli inventar)

(d)	Politika nadomestitev: vsi kupljeni nadomeščeni plemenski prašiči; nekatere nadomestitve plemenskih prašičev domače vzreje ali vse nadomestitve plemenskih prašičev domače vzreje

(e)	(Prostovoljno:) Klinični simptomi driske: So simptomi driske obstajali v 3 mesecih pred vzorčenjem?

5.2.2 Naslednji podatki se zberejo v državah članicah za vsak vzorec, poslan v laboratorij:

(a)	Oznaka vzorca

(b)	Oznaka laboratorija, vključenega v začetno analizo

(c)	Datum zbiranja vzorcev

(d)	Datum začetka laboratorijske analize

(e)	Odkrivanje salmonele: kvalitativni rezultat (pozitivni/negativni)

(f)	Serotipizacija Salmonelle: odkriti serovar (lahko jih je več)

(g)	Starost prašičev: vse mladice v primerjavi s plemenskimi prašiči mešane starosti

(h)	Spol: samo svinje; svinje in merjasci ali samo merjasci

(i)	Proizvodna stopnja: prasitev; parjenje, brejost (drugo?)

(j)	Namestitve: tla z letvami (v celoti/delno); trda tla; globoka slama ali drugo

(k)	Prehrana: se prašiči v tej ogradi, na tem dvorišču ali v tej skupini krmijo izključno s krmnimi mešanicami?

(l)	Krmni dodatki: ali je krmi dodano sredstvo proti zmanjšanju okužbe s Salmonello (npr. organska kislina, probiotična sredstva)?

(m)	Sistematična uporaba antibiotikov: se na kakršen koli način pri vseh živalih te skupine uporabljajo antibiotiki?

(n)	Zadnji datum vnosa protimikrobnih sredstev v živali (v zadnjih štirih tednih)

5.2.3 Naslednji dodatni podatki se zbirajo v državah članicah za vsak posamezen vzorec, ki se pošlje v laboratorij v okviru vzorčenja za razširjenost znotraj gospodarstva

(a)	Oznaka zbirnega vzorca

(b)	Odkrivanje salmonele v vsakem posameznem vzorcu: kvalitativni rezultat (pozitivni/negativni)

(c)	Serotipizacija Salmonelle v vsakem posameznem vzorcu: odkriti serovar (lahko jih je več)

PRILOGA II

Največji finančni prispevek Skupnosti za države članice, naveden v členu 5

Država članica	Najvišji celotni znesek za sofinanciranje analiz (EUR)
Belgija – BE	59 800
Bolgarija – BG	52 260
Češka – CZ	102 960
Danska – DK	98 280
Nemčija – DE	57 980
Estonija – EE	9 360
Irska – IE	43 420
Grčija – EL	39 260
Španija – ES	82 680
Francija – FR	82 680
Italija – IT	79 300
Ciper – CY	20 020
Latvija – LV	3 380
Litva – LT	13 780
Luksemburg – LU	11 960
Madžarska – HU	74 360
Malta – MT	0
Nizozemska – NL	87 100
Avstrija – AT	59 020
Poljska – PL	85 020
Portugalska – PT	54 860
Romunija – RO	107 900
Slovenija – SI	81 120
Slovaška – SK	54 080
Finska – FI	64 740
Švedska – SE	81 120
Združeno kraljestvo – UK	102 960
Skupaj	1 609 400

PRILOGA III

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 257

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 50 3. oktober 2007

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
		Uredba Komisije (ES) št. 1145/2007 z dne 2. oktobra 2007 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1146/2007 z dne 2. oktobra 2007 o sprejetju načrta za dodeljevanje sredstev državam članicam za dobavo živil iz intervencijskih zalog najbolj ogroženim osebam v Skupnosti za proračunsko leto 2008	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1147/2007 z dne 1. oktobra 2007 o prepovedi ribolova na grenlandsko morsko ploščo v vodah NAFO 3 LMNO s plovili, ki plujejo pod portugalsko zastavo	9
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1148/2007 z dne 2. oktobra 2007 o prepovedi ribolova na sluzoglavke na območjih ICES I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV (vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav) s plovili, ki plujejo pod špansko zastavo	11
		DIREKTIVE
	*	Direktiva 2007/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. septembra 2007 o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS glede omejitev pri trženju nekaterih merilnih naprav, vsebujočih živo srebro ( 1 )	13
		ODLOČBE/SKLEPI, KI JIH SKUPAJ SPREJMETA EVROPSKI PARLAMENT IN SVET
	*	Sklep št. 1149/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. septembra 2007 o vzpostavitvi posebnega programa Civilno pravosodje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa Temeljne pravice in pravosodje	16
	*	Sklep št. 1150/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. septembra 2007 o vzpostavitvi posebnega programa Preprečevanje uporabe drog in obveščanje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa Temeljne pravice in pravosodje	23

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	42,1
	TR	97,2
	XS	28,3
	ZZ	55,9
0707 00 05	EG	135,3
	JO	151,2
	TR	110,0
	ZZ	132,2
0709 90 70	JO	139,2
	TR	115,1
	ZZ	127,2
0805 50 10	AR	83,7
	TR	91,9
	UY	82,6
	ZA	70,8
	ZZ	82,3
0806 10 10	BR	275,6
	IL	284,6
	MK	11,8
	TR	104,7
	US	230,0
	ZZ	181,3
0808 10 80	AR	87,7
	AU	173,8
	BR	45,1
	CL	83,4
	NZ	91,9
	US	96,7
	ZA	79,6
	ZZ	94,0
0808 20 50	CN	69,7
	TR	124,2
	ZA	78,1
	ZZ	90,7

Št.	21
Država članica	Portugalska
Stalež	GHL/N3LMNO
Vrsta	grenlandska morska plošča (Reinhardtius hippoglossoides)
Območje	NAFO 3LMNO
Datum	28.8.2007

Št.	38
Država članica	Španija
Stalež	ALF/1X14-
Vrsta	Sluzoglavke (Beryx spp.)
Območje	Vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav območij I, II, III, IV,V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV
Datum	10.8.2007

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	2007/636/ES
*	Odločba Komisije z dne 28. septembra 2007 o finančnem prispevku Skupnosti za raziskavo o razširjenosti Salmonelle spp. v čredah plemenskih prašičev, ki se bo izvajala v državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 4434)	30


	(1) Besedilo velja za EGP