29.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2597/1999 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz folije iz polietilen tereftalata („PET“), ki se uvršča pod oznaki KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90, s poreklom iz Indije („zadevni izdelek“). Preiskava, ki je omogočila sprejetje navedene uredbe, je v nadaljnjem besedilu imenovana „prvotna preiskava“. Ukrepi v obliki dajatve ad valorem v višini od 3,8 % do 19,1 % so bili uvedeni na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, na uvoz zadevnega izdelka iz vseh drugih družb pa je bila uvedena stopnja preostale dajatve v višini 19,1 %. Izravnalna dajatev, uvedena na uvoz folije iz PET, ki jo je proizvajala in izvažala Jindal Poly Films Limited, prej poznana kot Jindal Polyester Ltd (3), („Jindal“ ali „družba“), je bila 7 %. Obdobje prvotne preiskave je trajalo od 1. oktobra 1997 do 30. septembra 1998.

(2)

Svet je z Uredbo (ES) št. 367/2006 (4) po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe ohranil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 2597/1999 na uvoz folije iz PET s poreklom iz Indije. Preiskava v zvezi s pregledom je trajala od 1. oktobra 2003 do 30. septembra 2004.

(3)

Svet je po vmesnem pregledu glede subvencioniranja drugega indijskega proizvajalca filma iz PET družbe Garware Polyester Limited („Garware“) z Uredbo (ES) št. 1288/2006 spremenil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno za Garware z Uredbo (ES) št. 367/2006.

(4)

Komisija je imela prima facie dokaz, ki je nakazoval, da se je Jindal v primerjavi s prvotno preiskavo okoriščal z višjimi ravni subvencioniranja ter da so bile spremembe na takšno raven trajne.

(5)

Komisija se je zato po posvetovanju s svetovalnim odborom odločila, da začne delni vmesni pregled po uradni dolžnosti v skladu s členom 19 osnovne uredbe, omejen na raven subvencioniranja Jindal, da se oceni potreba po nadaljevanju, odpravi ali spremembi obstoječih izravnalnih ukrepov. Komisija je 2. avgusta 2006 z obvestilom o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije  (5), napovedala začetek tega pregleda.

(6)

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom („OP v zvezi s pregledom“) je potekalo od 1. aprila 2005 do 31. marca 2006.

(7)

Komisija je uradno obvestila Jindal, indijsko vlado („IV“) ter Du Pont Tejin Films, Luksemburg, Mitsubishi Polyester Film, Nemčija, Toray Plastics Europe, Francija in Nuroll, Italija, ki predstavljajo veliko večino proizvodnje folije iz PET Skupnosti (v nadaljnjem besedilu „industrija Skupnosti“), o začetku delnega vmesnega pregleda. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(8)

Za pridobitev informacij, ki so potrebne za njeno preiskavo, je Komisija družbi Jindal poslala vprašalnik, ki ga je družba tudi izpolnila. V prostorih družbe Jindal v Indiji je bil izveden preveritveni obisk.

(9)

Družba Jindal, indijska vlada in industrija Skupnosti so bile seznanjene z bistvenimi rezultati preiskave ter so imele možnost predložiti svoje pripombe. Družba Jindal je predložila pripombe, ki so obravnavane v nadaljevanju. Indijska vlada ni predložila pripomb.

(10)

Zadevni izdelek je, kot je določeno v prvotni preiskavi, folija iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije, ki je navadno prijavljen pod oznakama KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90.

(11)

Na podlagi dosegljivih informacij odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(i)

shema vnaprej pridobljenih dovoljenj (Advance Licence Scheme – ALS);

(ii)

shema za preložitev plačila uvoznih dajatev (Duty Entitlement Passbook Scheme – DEPS);

(iii)

shema izvozno usmerjenih enot (Export Oriented Units Scheme – EOUS)/Shema posebnih ekonomskih con (Special Economic Zones Scheme – SEZS);

(iv)

shema za podporo izvozu investicijskega blaga (Export Promotion Capital Goods Scheme – EPCGS);

(v)

shema oprostitve davka na dohodek od izvoza (Export Income Tax Exemption Scheme – EITES);

(vi)

shema izvoznih kreditov (Export Credit Scheme – ECS);

(vii)

potrdilo o oprostitvi davkov pri uvozu glede na izvedene izvoze (Duty Free Replenishment Certificate – DFRC).

(12)

Zgoraj navedene sheme od (i) do (iv) in (vii) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča indijsko vlado, da izdaja uradna obvestila glede izvozne in uvozne politike. Indijska vlada je objavila večletni načrt v zvezi z indijsko zunanjetrgovinsko politiko za obdobje od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009 („FTP 2004–09“), ki je nasledila nekdanjo izvozno in uvozno politiko (EXIM). Poleg tega je objavila tudi priročnik o postopkih, ki urejajo politiko FTP 2004–09 („HOP I 2004–2009“), in ga redno posodablja (6).

(13)

Shema oprostitve davka na dohodek od izvoza iz točke (v) zgoraj temelji na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki se ga vsako leto spremeni z Zakonom o financah.

(14)

Shema izvoznih kreditov iz točke (vi) zgoraj temelji na oddelkih 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki indijski centralni banki (Reserve Bank of India – RBI) omogoča usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(15)

Na podlagi dosegljivih informacij in odgovorov na njen vprašalnik je Komisija prav tako preiskala paketno shemo spodbud (package scheme of incentives – PSI) vlade Maharaštre leta 1993. Ta shema temelji na resolucijah oddelka za industrijo, energetiko in delo vlade Maharaštre.

(16)

Podroben opis sheme je opredeljen v odstavkih 4.1.3 do 4.1.14 FTP 2004–2009 in poglavjih 4.1 do 4.30 HOP I 2004–2009. Shemo je aprila 2006, tj. po koncu OP v zvezi s pregledom, nadomestila „shema vnaprej pridobljenih pooblastil“; vendar se zdi, da gre v glavnem le za spremembo imena. Nadaljnja analiza se osredotoča na ALS, ki je veljala med OP v zvezi s pregledom.

(17)

ALS sestavlja šest podshem. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v merilih za upravičenost. Proizvajalci izvozniki ali trgovci izvozniki, ki so „povezani“ s spremljajočimi proizvajalci, so upravičeni do ALS za fizični izvoz in do ALS za letne potrebe. Glavni izvajalci, ki oskrbujejo kategorije „predvidenega izvoza“, navedene v odstavku 8.2 FTP 2004–2009, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih obratov („EOU“), so upravičeni do predvidenega izvoza ALS. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do ALS za vmesne dobave. Končno pa so vmesni dobavitelji proizvajalcem izvoznikom upravičeni do „predvidenega izvoza“ v okviru podshem za vnaprejšnjo pripustitev naročil („ARO“) in vzajemnega notranjega akreditiva. Glede na to, da je Jindal med OP v zvezi s pregledom uporabljal le prve štiri od šestih podshem, bodo v nadaljnjem besedilu natančneje opisane le te sheme.

(18)

Vnaprej pridobljeno dovoljenje se lahko izda za:

(19)

Kakor je navedeno zgoraj je družba Jindal med OP v zvezi s pregledom uporabljala ALS. Natančneje, uporabila je štiri podsheme, navedene pod točkami (i) do (iv) zgoraj.

(20)

Za namene preverjanja s strani indijskih organov je imetnik dovoljenja zakonsko zavezan voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in porabe uvoženega blaga v zvezi z dovoljenjem“ v določeni obliki (poglavje 4.30 HOP I 2004–2009) (v nadaljnjem besedilu „evidenca porabe“). V okviru preverjanja je bilo ugotovljeno, da družba ni pravilno vodila takšne evidence porabe, kar pomeni, da ni dokumentirala povezave med surovinami in namembnim krajem nastalega izdelka, kakor to zahteva indijska vlada, navkljub dejstvu, da nastale izdelke ne le izvaža, ampak jih tudi prodaja na domačem trgu.

(21)

V zvezi z zgoraj navedeno podshemo (i) in (iii) indijska vlada določi količino in vrednost nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza (vključno s predvidenim izvozom), kar je zapisano v dovoljenju. Poleg tega morajo vladni uslužbenci v času uvoza in izvoza na dovoljenje vpisati ustrezne posle. Količino uvoza, dovoljenega iz te sheme, indijska vlada določi na osnovi standardnih input-output normativov („standard input-output norms – SION“). SION obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom, in so objavljeni v poglavju II HOP I 2004–2009. SION za folije iz PET in PET v obliki zrnc, ki je vmesni izdelek, so bili popravljeni navzdol oktobra 2005.

(22)

V zvezi s podshemo (iii) je bilo ugotovljeno, da je bil predviden izvoz, ki bi izpolnil obveznosti v okviru ALS, v glavnem prodaja znotraj skupine, kar pomeni, da je proizvodna enota družbe Jindal za PET v obliki zrnc (ki ni ločena pravna oseba) prodala PET v obliki zrnc za nadaljnji proizvodni proces folij iz PET izvozno usmerjeni enoti družbe Jindal. Uvoz surovin se je bil opravljen v okviru proizvodnje vmesnega izdelka (PET v obliki zrnc). Z drugimi besedami se domača prodaja v okviru podsheme (iii) šteje za izvoz.

(23)

V zvezi s podshemo (iv) so surovine, ki jih je družba Jindal nabavila doma, odpisane z vnaprej pridobljenega dovoljenja družbe Jindal, domačemu dobavitelju pa je izdano vmesno vnaprej pridobljeno dovoljenje. Imetnik takšnega vmesnega vnaprej pridobljenega dovoljenja lahko brez dajatev uvaža blago, potrebno za proizvodnjo izdelka, ki bo naknadno dobavljeno družbi Jindal kot surovina za proizvodnjo zadevnega izdelka.

(24)

V primeru podsheme (ii), navedene zgoraj, (vnaprej pridobljeno dovoljenje za letne potrebe), se na dovoljenje vpiše samo vrednost uvoznega nadomestila. Imetnik dovoljenja mora „vzdrževati povezavo med uvoženimi surovinami in nastalim izdelkom“ (odstavek 4.24A(c) HOP I 2004–2009).

(25)

Uvožene surovine niso prenosljive in se morajo uporabiti za proizvodnjo izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (18 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev, tj. skupaj 30 mesecev).

(26)

V okviru preverjanja je bilo ugotovljeno, da je bila določena stopnja porabe glavnih surovin družbe, potrebnih za proizvodnjo enega kilograma folije iz PET, ki je v različnih stopnjah odvisna od kakovosti folije za PET ter kakor je dokumentirano v evidenci porabe, nižja od ustreznega SION. To je bilo nedvomno tako v zvezi s starimi SION za folije iz PET in PET v obliki zrnc ter v manjši meri v zvezi s pregledanimi SION, ki so začele veljati septembra 2005, tj. med OP v zvezi s pregledom. Z drugimi besedami, družba Jindal je lahko brez dajatev, na podlagi SION, uvažala več surovin, kot jih je za svoj proizvodni postopek dejansko potrebovala. Zaradi tega je bila evidenca porabe ključni element preverjanja v skladu z FTP 2004–09. Vendar pa se te evidence ni niti primerno hranilo niti je indijska vlada nikoli doslej ni preverjala. Družba je trdila, da bo indijska vlada prilagodila presežno korist, ko bodo dovoljenja potekla, tj. 30 mesecev po izdaji dovoljenj, saj je običajna praksa, da se uporabi možnost dveh podaljšanj za 6 mesecev. Vendar pa te trditve ni bilo mogoče preveriti, saj se še nobeno dovoljenje, ki ga uporablja družba Jindal, ni izteklo.

(27)

Spremembe v vodenju FTP 2004–09, ki so začele veljati jeseni 2005 (obvezno pošiljanje evidence porabe indijskim organom v okviru postopka odkupa), se primeru družbe Jindal še niso uporabljale. Tako se dejansko izvajanje te določbe v tej fazi ne more preveriti.

(28)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe subvencija, saj je nepobiranje uvoznih dajatev sicer finančni prispevek indijske vlade, ki ga je koristila družba Jindal, saj se je izboljšala njena likvidnost.

(29)

Poleg tega so štiri podsheme, ki jih je uporabljala družba Jindal (navedene zgoraj pod točkami (i) do (iv)), zakonsko odvisne od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične, proti njim pa se v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Brez izvozne obveznosti podjetje ne more koristiti teh shem. Očitno je tako v zvezi s shemami (i), (ii) in (iv), toda tudi predvideni izvoz ALS v tem primeru izpolnjuje to merilo, saj je dobava izvozno usmerjeni enoti končno namenjena resničnemu izvozu.

(30)

Poleg tega se v tem primeru uporabljene podsheme ne morejo šteti kot dovoljeni sistemi povračila dajatev ali sistemi nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Te sheme niso v skladu s strogimi predpisi, določenimi v točki (i) Priloge I, v Prilogi II (opredelitev in predpisi za povračila) in Prilogi III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) osnovne uredbe. Indijska vlada ni učinkovito uporabila svojega sistema ali postopka preverjanja, s katerim bi se lahko preverilo, ali so bile surovine porabljene pri proizvodnji blaga za izvoz in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru shem nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) osnovne uredbe). SION za zadevne izdelke niso bili dovolj natančno opredeljeni. SION sami se morejo šteti za sistem preverjanja dejanske porabe, ker zasnova teh preveč ugodnih normativov indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, ki so bile porabljene pri proizvodnji blaga za izvoz. Poleg tega indijska vlada ni izpeljala učinkovitega nadzora, ki bi temeljil na evidenci porabe.

(31)

Družba je v svojih pripombah po razkritju trdila, da vodi primerno evidenco porabe in da tako obstaja primeren sistem preverjanja v skladu s Prilogo II osnovne uredbe. Nadalje je trdila, da ALS deluje kot nadomestna shema, tako da se surovine, ki so oproščene dajatev, lahko uporabljajo za proizvodnjo izdelkov, ki se prodajajo na domačem trgu, dokler so surovine, ki so oproščene dajatev, neposredno ali kot nadomestilo porabljene v proizvodnji blaga, ki se v razumnem roku naknadno izvozi. Vendar pa četudi bi družba vodila evidenco porabe surovin za proizvodnjo količine zadevnega izdelka, pa ni vzdrževala sistema, na podlagi katerega bi se lahko preverilo, katere surovine so bile porabljene v proizvodnji izvoženega izdelka in v kakšnem obsegu, kakor to določa FTP 2004–09 (Dodatek 23) in v skladu s Prilogo II(II)(4) osnovne uredbe. Poleg tega ne vzdržuje sistema, na podlagi katerega bi se dalo preveriti, da količina surovine, za katero se zahteva povračilo, ne presega količine podobnega izvoženega izdelka, v skladu s Prilogo III(II)(2). V tem primeru se po natančni preučitvi trdi, da ni povezave med porabljenimi surovinami, ki so oproščene dajatev, in izvoženim izdelkom, in da za to ni vzpostavljen primeren sistem preverjanja.

(32)

Proti tem podshemam se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(33)

Znesek subvencije je bil izračunan na naslednji način. Števec je vsota opuščenih uvoznih dajatev (osnovne carine in posebne dodatne carine) za material, uvožen po podshemah (i) do (iii), ki ga lahko uvaža vmesni proizvajalec; v primeru podsheme (iv) je števec vsota opuščenih uvoznih dajatev za surovine, uporabljene za proizvodnjo zadevnega izdelka med OP v zvezi s pregledom.

(34)

Družba je v svojih pripombah po razkritju trdila, da se je carina za surovine, potrebne za proizvodnjo folij iz PET, od marca 2006 znižala iz 15 % na 7,5 %, tj. po koncu OP, in zahtevala, da Komisija to spremembo upošteva pri izračunavanju stopnje subvencije za ALS. Čeprav so se dogodki, ki so se zgodili po OP, v nekaterih primerih že upoštevali, pa je to omejeno zgolj na izredne razmere, kamor pa ta primer ne spada. Zato je treba v skladu s členoma 5 in 11(1) osnovne uredbe to trditev zavrniti.

(35)

Družba je nadalje v svojih pripombah po razkritju trdila, da je bila ugodnost iz podsheme (iv), dejansko razlika v ceni med rednimi domačimi nakupi surovin in nakupi surovin, proti razveljavitvi/odpisu ALS ter je v ta namen pripravila nekaj izračunov, ne da bi jih podkrepila z dokazili. Vendar pa je ugodnost izračunana na osnovi opuščene dajatve v dovoljenju, saj je prodajna/nakupna cena surovine izključno tržna odločitev in ne vpliva na znesek neplačane dajatve. V vsakem primeru je bila ta trditev prvič izrečena šele po razkritju in ker Komisija ni imela priložnosti, da bi jo preverila, je bila zavrnjena.

(36)

V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe, se pristojbine, ki so obvezno plačane za pridobitev subvencije, odštejejo od zneskov subvencije, če so bile vložene upravičene zahteve. Kot števec je vzet celoten znesek opuščenih uvoznih dajatev in ne presežni odpust/oprostitev, kakor to trdi družba, ker ALS ne izpolnjuje pogojev, določenih v Prilogi II osnovne uredbe. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je imenovalec promet od izvoza med pregledom. Družba je trdila, da bi moral biti imenovani izvoz vključen v skupni izvozni promet družbe v OP v zvezi s pregledom. Ker pa te transakcije dejansko niso izvoz in gre za prodajo na domačem trgu, jih ni mogoče ustrezno opredeliti kot izvoz in zato niso bile vključene v znesek skupnega izvoznega prometa.

(37)

Stopnja subvencije, vzpostavljena za ALS, znaša 14,68 %.

(38)

Opis DEPBS je naveden odstavku 4.3 FRT 2004–2009.

(39)

Ker ni bilo ugotovljeno, da bi družba Jindal v OP v zvezi s pregledom uporabljala DEPBS, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo.

(40)

Podrobnosti teh shem so navedene v poglavju 6 FTP 2004–2009, HOP I 2004–2009 (EOUS), aktu SEZ 2005 in pravilih, osnovah v tem okviru (SEZS).

(41)

Z izjemo izključno trgovskih družb so lahko v EOUS ali SEZS vključena vsa podjetja, ki izvažajo določen delež svoje proizvodnje blaga in storitev. Ugotovljeno je bilo, da je imela družba Jindal v OP v zvezi s pregledom korist od EOUS, toda ne od SEZS. Zato se je analiza osredotočila samo na EOUS.

(42)

EOU se lahko ustanovi kjer koli v Indiji. Ta shema dopolnjuje SEZS.

(43)

Vloga za status EOU mora vsebovati podatke med drugim o načrtovanih proizvodnih količinah, pričakovani vrednosti izvoza, uvoznih zahtevah in domačih potrebah za obdobje petih let. Če organi sprejmejo vlogo, družbi sporočijo pogoje v zvezi s sprejetjem. Sporazum o priznanju statusa EOUS družbe velja pet let in se lahko obnovi za nadaljnja obdobja.

(44)

Ključna obveznost EOU, kot je določeno v FTP 2004–2009, je doseči neto devizni zaslužek, kar pomeni, da mora biti v referenčnem obdobju (5 let) skupna vrednost izvoza višja od skupne vrednosti uvoza blaga.

(45)

EOU so upravičene do naslednjih koncesij:

(46)

Enote, ki delujejo po teh shemah, v skladu z oddelkom 65 Zakona o carini nadzorujejo carinski uslužbenci. EOU so zakonsko zavezane v določeni obliki voditi točno evidenco vseh uvozov, potrošnje in uporabe vsega uvoženega materiala ter opravljenega izvoza. Ti dokumenti se morajo periodično predložiti pristojnim organom („četrtletna in letna poročila o napredku“). Vendar pa se „v nobenem primeru (od EOU) ne sme zahtevati, da vsako uvozno pošiljko uskladi z svojim izvozom, transferji v druge enote, prodajo DTA ali zalogami“, kot je zapisano v odstavkih 6.11.2 FTP 2004–2009.

(47)

Domača prodaja se odpremi in registrira s postopkom samocertificiranja. Postopek odpreme izvoznih pošiljk EOU nadzoruje carinski/trošarinski uslužbenec, ki je stalno nameščen pri EOU.

(48)

Jindal je EOU uporabljal za uvoz proizvodnih sredstev brez uvoznih dajatev in za prejemanje povračila centralnega prometnega davka, plačanega na lokalno nabavljeno blago. Družba ni koristila oprostitev uvoznih dajatev za surovine, saj EOU za proizvodnjo folije iz PET kot surovino uporablja PET v obliki zrnc. Ta PET v obliki zrnc je proizveden v drugi enoti družbe iz surovin, kupljenih v okviru ALS.

(49)

Oprostitev EOU dveh vrst uvoznih dajatev („osnovne carine“ in „posebne dodatne carine“) in povračilo centralnega prometnega davka so finančni prispevki indijske vlade v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Prihodek vlade, ki bi brez te sheme zapadel v plačilo, je opuščen in tako EOU omogoča dodelitev ugodnosti v smislu člena 2(2) osnovne uredbe z ohranjanjem likvidnosti.

(50)

Tako oprostitev osnovne carine in posebne dodatne carine ter povračilo prometnega davka predstavljajo subvencije v smislu člena 2 osnovne uredbe. Zakonsko so odvisni od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične in kot subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi po členu 3(4)(a) osnovne uredbe. Izvozni cilj EOU, ki je določen v odstavku 6.1 FTP 2004–09, je nujni pogoj za pridobitev spodbud.

(51)

Poleg tega je bilo potrjeno, da indijska vlada nima učinkovitega sistema ali postopka preverjanja, za ugotavljanje, ali so bile brez carine in davkov nabavljene surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru shem nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) osnovne uredbe). V vsakem primeru oprostitev dajatev za investicijsko blago že ni dovoljena shema za povračilo dajatev, ker se takšno investicijsko blago ne uporablja v proizvodnem procesu.

(52)

Indijska vlada ni izvedla dodatne preiskave na osnovi dejanskih količin surovin, čeprav bi ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja to običajno morala storiti (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) osnovne uredbe), niti ni dokazala, da ni prišlo do presežnega odpusta.

(53)

Zato je ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, enaka oprostitvi vseh dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina), ki običajno zapadejo v plačilo ob uvozu, ter povračilu prometnega davka, ki sta nastala v OP v zvezi s pregledom.

(54)

Števec je bil izračunan na naslednji način: znesek subvencije je bil izračunan na osnovi povračilnega prometnega davka za nakupe za proizvodni sektor, tj. za dele in embalažni material, v času OP v zvezi s pregledom. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije.

(55)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupni promet od izvoza zadevnega izdelka v OP v zvezi s pregledom (imenovalec), ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Tako določena stopnja subvencije znaša 0,04 %.

(56)

V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je bila ugodnost izračunana na osnovi višine neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago in zneska povrnjenega prometnega davka na nakup proizvodnih sredstev med obdobjem, ki odraža normalno amortizacijsko dobo takšnega investicijskega blaga v industriji zadevnega izdelka. Družba je trdila, da bi to morala biti amortizacijska stopnja, ki jo družba dejansko uporablja v svojih računodskih izkazih, vendar pa se zahteve iz člena 7(3) razlagajo tako, da se nanašajo na amortizacijsko stopnjo v zakonodaji, ki jo uporablja navedena družba, v tem primeru stopnjo, določeno v Zakonu o gospodarskih družbah iz leta 1956. Tako izračunan znesek, ki velja za OP v zvezi s pregledom, je bil popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da odraža vrednost ugodnosti med tem obdobjem in tako ugotovi celotno ugodnost iz te sheme za prejemnika. Obvezne pristojbine za pridobitev subvencije so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od te vsote, tako ugotovljena višina subvencije pa določena kot števec. V skladu s členoma 7(2) in 7(3) osnovne uredbe je ta višina subvencije dodeljena na izvozni promet zadevnega izdelka v OP v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Družba je trdila, da bi moral biti imenovani izvoz vključen v skupni izvozni promet, vendar je bil ta zahtevek zavrnjen zaradi razlogov, navedenih v uvodni izjavi 36. Tako določena stopnja subvencije znaša 1,26 %.

(57)

Tako skupna stopnja subvencije v okviru sheme EOU za družbo Jindal znaša 1,3 %.

(58)

Podroben opis EPCGS se nahaja v odstavku 5 FTP 2004–2009 in poglavju 5 HOP I 2004–2009.

(59)

Vsak proizvajalec izvoznik in trgovec izvoznik, ki je „povezan“ s spremljajočim proizvajalcem in izvajalcem storitev, je upravičen do te sheme. Ugotovljeno je bilo, da je imela družba Jindal v OP v zvezi s pregledom ugodnosti iz te sheme.

(60)

Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in od aprila 2003 do deset let starega rabljenega blaga) po znižani stopnji dajatve. V ta namen indijska vlada po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCG. Od aprila 2000 shema dovoljuje znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 % za vse investicijsko blago, uvoženo po tej shemi. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza se morajo uvožena proizvodna sredstva uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju.

(61)

EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe, saj se indijska vlada odpove prihodku, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve izvozniku prinese korist, saj zaradi neplačila dajatev, privarčevanih pri uvozu, izboljšajo njegovo likvidnost.

(62)

Poleg tega je EPCGS zakonsko odvisna od opravljenega izvoza, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjevanja obveznosti izvoza. Zato se šteje za specifično in proti njej se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(63)

Shema se ne more šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v točki (i) Priloge I osnovne uredbe, ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(64)

Števec je bil izračunan na naslednji način: znesek subvencije je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki odraža običajno amortizacijsko dobo takšnega investicijskega blaga v industriji folije iz PET, ki naj bi bila stopnja, določena v Zakonu o gospodarskih družbah iz leta 1956, in ne stopnja, ki jo družba običajno uporablja, zaradi razlogov iz uvodne izjave 56. Temu znesku so bile dodane obresti, da bi se upoštevala polna vrednost ugodnosti v določenem času. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije.

(65)

Družba je trdila, da investicijska sredstva, uvožena brez dajatev v okviru sheme ECPG za uporabo v enoti Khanvel, niso več v uporabi, in da se koristi, povezane s takšnim blagom, ne smejo vključiti v števec. Vendar pa Komisija mora zavrniti to trditev, ker ni dokazov, da družba nima več takšnega blaga ali da ga ne bo več uporabljala.

(66)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je ta znesek subvencije dodeljen na izvozni promet zadevnega izdelka v OP v zvezi s pregledom (imenovalec), ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza. Družba je trdila, da bi moral biti imenovani izvoz vključen v skupni izvozni promet, vendar je bil ta zahtevek zavrnjen zaradi razlogov, navedenih v uvodni izjavi 36. Subvencija, ki jo je dobila družba Jindal, znaša 1,11 %.

(67)

Zakon o davku na dohodek iz leta 1961, ki se vsako leto spreminja z Zakonom o financah, zajema pravno podlago za to shemo. Slednji vsako leto določa podlago za pobiranje davkov ter različne oprostitve in znižanja, ki jih lahko družbe zahtevajo. Izvozno usmerjene enote npr. lahko zahtevajo davčno oprostitev v okviru oddelka 10B Zakona o davku na dohodek iz leta 1961.

(68)

Ker ni bilo ugotovljeno, da bi družba Jindal koristila ugodnosti iz EITES, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo.

(69)

Podrobnosti te sheme so določene v Master Circular IECD št. 5/04.02.01/2002-03 (izvozni kredit v tuji valuti) in Master Circular IECD št. 10/04.02.01/2003-04 (izvozni kredit v rupijah) indijske centralne banke („ICB“), ki sta naslovljena na vse komercialne banke v Indiji.

(70)

Do te sheme so upravičeni izdelovalci izvozniki in trgovci izvozniki. Ugotovljeno je bilo, da je imela družba Jindal v OP v zvezi s pregledom ugodnosti iz te sheme.

(71)

V okviru te sheme ICB določa obvezujoče najvišje obrestne mere za izvozne kredite v indijskih rupijah in v tuji valuti, ki jih lahko komercialne banke obračunajo izvozniku z namenom „omogočiti izvoznikom dostop do kreditov po mednarodno konkurenčnih obrestnih merah“. ECS sestavljata dve podshemi, shema izvoznih kreditov pred odpremo („kredit za pripravo blaga za izvoz“), ki zajema kredite izvozniku za financiranje nakupa, predelave, izdelave, priprave in/ali odpreme blaga pred izvozom, ter shema izvoznih kreditov po odpremi, ki zagotavlja posojila za obratni kapital za financiranje izvoznih terjatev. ICB bankam tudi nalaga, da določen znesek svojih neto bančnih kreditov namenijo za financiranje izvoza.

(72)

Zaradi teh Master Circulars ICB lahko izvozniki pridobijo izvozne kredite po preferencialnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne komercialne kredite („gotovinski krediti“), ki so določene pod tržnimi pogoji.

(73)

Prvič, z znižanjem stroškov financiranja v primerjavi z obrestnimi merami na trgu prinašajo zgoraj navedene preferencialne obrestne mere takim izvoznikom ugodnosti v smislu člena 2(2) osnovne uredbe. Kljub dejstvu, da preferencialne kredite v okviru ECS dodelijo komercialne banke, so te ugodnosti finančni prispevek vlade v smislu člena 2(1)(iv) osnovne uredbe. ICB je javni organ, ki zato spada pod opredelitev „vlada“, kot je določeno v členu 1(3) osnovne uredbe, in usmerja komercialne banke, da družbam izvoznicam odobrijo preferenčno financiranje. To preferenčno financiranje pomeni isto kot subvencija, ki se šteje za specifično in proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ker so preferencialne obrestne mere odvisne od opravljenega izvoza v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe.

(74)

Višina subvencije je bila izračunana na podlagi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, uporabljene v OP v zvezi s pregledom, in zneskom, ki bi bil plačan, če bi se uporabljale enake tržne obrestne mere kot za običajne komercialne kredite, ki jih najema družba. Znesek subvencije (števec) je bil dodeljen na skupni izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (imenovalec) v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Družba Jindal je koristila ugodnosti iz ECS in prejela subvencije v višini 0,1 %.

(75)

Pravna podlaga te sheme se nahaja v odstavku 4.2 FTP 2004–2009.

(76)

Ker ni bilo ugotovljeno, da bi družba Jindal koristila ugodnosti iz DFRC v času OP v zvezi s pregledom, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo.

(77)

Da bi spodbudila širjenje industrije na manj razvita območja države, vlada Maharaštre od leta 1964 v okviru sheme, splošno znane kot „paketna shema spodbud“, dodeljuje ugodnosti za enote, ki se na novo širijo v regijah v razvoju te države. Shema je bila od svoje uvedbe večkrat spremenjena in „shema 1993“ se je uporabljala od 1. oktobra 1993 do 31. marca 2001; zadnja sprememba, PSI 2006, je bila sprejeta spomladi 2006 v okviru „industrijske politike, politike vlaganj in infrastrukturne politike Maharaštre 2006“, za katero se predvideva, da se bo uporabljala do 31. marca 2011. PSI vlade Maharaštre sestavlja več podshem, med katerimi so glavne neposredne dotacije v obliki t.i. industrijskih spodbudnih subvencij, oprostitev lokalnega prometnega davka in dajatev za elektriko ter povračilo davka, imenovanega davek „octroi“.

(78)

Družba Jindal še naprej uporablja spodbude v okviru PSI 1993 do maja 2001 in ne v okviru shem, ki so jo nasledile. Zato je v okviru tega primera bil ocenjen zgolj PSI 1993.

(79)

Za upravičenost do te sheme morajo družbe vlagati v slabše razvita območja, bodisi z vzpostavitvijo novega industrijskega obrata bodisi z veliko kapitalsko naložbo v razširitev ali diverzifikacijo obstoječega industrijskega obrata. Ta območja so razdeljena na različne kategorije glede na njihov gospodarski razvoj (npr. slabo razvita območja, slabše razvita območja in najmanj razvita območja). Glavno merilo za določitev višine spodbud je območje, v katerem je ali bo sedež družbe, in obseg naložbe.

(80)

Odpust lokalnega prometnega davka na prodajo končnega blaga: za blago je treba običajno plačati osnovni prometni davek (v primeru meddržavne prodaje) ali v preteklosti državni prometni davek (za prodajo znotraj držav) na različnih ravneh, odvisno od države/držav, v kateri(-h) poteka poslovanje. Zakon o prometnem davku v primeru meddržavne prodaje v Maharaštri je bil aprila 2005 zamenjan s sistemom davka na dodano vrednost („DDV“). V okviru sheme oprostitve davka pooblaščene enote niso dolžne pobirati prometni davek na prodajne transakcije. Podobno so pooblaščene enote oproščene plačila lokalnega prometnega davka za nakup blaga od dobavitelja, ki je sam upravičen do te sheme. Ugotovljeno je bilo, da je imela družba Jindal v OP v zvezi s pregledom ugodnosti iz te sheme v zvezi s prodajnimi transakcijami.

(81)

Povračilo dajatev za elektriko: Upravičene enote so upravičene do povračila dajatev za elektriko na elektriko, ki so jo potrošile za namene proizvodnje v obdobju sedmih let od dneva tržne proizvodnje. V primeru družbe Jindal se je obdobje teh sedmih let izteklo 31. marca 2003. Tako družba Jindal ni bila več upravičena do povračila dajatve za elektriko.

(82)

Povračilo davka, imenovanega davek „octroi“: „Octroi“ je davek, ki ga pobirajo lokalne vlade v Indiji, vključno z vlado Maharaštre, za blago, ki vstopi na ozemlje določenega mesta. Industrijska podjetja lahko od vlade Maharaštre zahtevajo povračilo davka „octroi“, če je njihov obrat v določenih mestih znotraj ozemlja države. Celoten znesek povračila ne sme preseči 100 % naložb v osnovna sredstva. Obrat družbe Jindal se nahaja zunaj meja mesta; zato je per se oproščen davka „octroi“, tako da se ta podshema v tem primeru ne uporablja.

(83)

Družba Jindal si je pridobila samo pravico do odpusta prometnega davka na prodajo končnega blaga med OP v zvezi s pregledom, za katero je bilo preteklosti ugotovljeno, da za prejemnika ne prinaša ugodnosti (uvodna izjava (114) Uredbe (ES) št. 367/2006). Zato se v tem primeru proti PSI ne uvedejo izravnalni ukrepi.

(84)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določen v skladu z določbami osnovne uredbe in izražen ad valorem, za preiskovanega proizvajalca izvoznika znaša 17,1 %. Ta znesek subvencije presega prag de minimis, naveden v členu 14(5) osnovne uredbe.

(85)

V skladu s členom 19(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi nadaljevanje veljavnih ukrepov zadoščalo za preprečevanje subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki povzročajo škodo.

(86)

Ugotovljeno je bilo, da je v OP v zvezi s pregledom družba Jindal še naprej koristila subvencioniranje, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi indijskih organov. Nadalje je stopnja subvencioniranja, ugotovljena v tem pregledu, znatno višja od stopnje, ugotovljene v prvotni preiskavi. Dokazov o tem, da se sheme v bližnji prihodnosti ne bodo nadaljevale ali da bodo postopno odpravljene, ni na voljo.

(87)

Ker je bilo dokazano, da je družba deležna mnogo večjega subvencioniranja kot prej in da obstaja verjetnost, da bo še naprej prejemala zneske subvencij, ki so višji od ugotovljenih v prvotni preiskavi, se sklene, da nadaljevanje veljavnih ukrepov ne zadošča za preprečevanje subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki povzročajo škodo, ter da je zaradi novih ugotovitev zato treba spremeniti raven ukrepov.

(88)

Glede na sklepne ugotovitve v zvezi z nadaljevanjem subvencioniranja družbe Jindal in nezadostnosti veljavnih ukrepov za preprečevanje ugotovljenih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je treba spremeniti izravnalno dajatev v povezavi z družbo Jindal, da bo v skladu z novimi ugotovljenimi stopnjami subvencioniranja.

(89)

Spremenjeno izravnalno dajatev bi bilo treba določiti na novi stopnji subvencioniranja, ugotovljeni v tem pregledu, ker stopnja škode, izračunana v prvotni preiskavi, ostaja višja.

(90)

V skladu s členom 24(1) osnovne uredbe in členom 14(1) Uredbe (ES) št. 384/96 za noben izdelek ne smejo veljati niti protidampinške niti izravnalne dajatve za reševanje istega položaja, ki je posledica dampinga ali izvoznega subvencioniranja. Vendar pa za družbo Jindal velja protidampinška dajatev v višini 0 % glede zadevnega izdelka, zato se v tem primeru te določbe ne uporabljajo.

(91)

Družba Jindal, indijska vlada in industrija Skupnosti so bili seznanjeni z bistvenimi dejstvi in premisleki, na podlagi katerih naj bi se predlagala sprememba veljavnih ukrepov, ter so imeli možnost predložiti svoje pripombe. Indijska vlada ni predložila pripomb, pripombe družbe Jindal pa so se obravnavale zgoraj v uvodnih izjavah, ki ustrezajo vsaki posamezni pripombi.

(92)

Družba je v svojih pripombah po razkritju zahtevala, da Komisija sprejme cenovno zavezo za pokritje v tem primeru ugotovljenih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Komisija je pretehtala predlog družbe in ugotovila, da ne more sprejeti cenovne zaveze. Cenovne zaveze, ki temeljijo na skupini izdelkov, kakor je predlagala družba, omogočajo visoko stopnjo prožnosti pri spreminjanju tehničnih značilnosti izdelka v okviru skupine. Folija iz PET združuje številne razločevalne lastnosti, ki se razvijajo in ki v veliki meri določajo prodajno ceno. Zato spremembe navedenih lastnosti znatno vplivajo na cene. Poskus razčlenitve v podskupine, ki naj bi ustvaril bolj homogene skupine glede fizikalnih lastnosti, bi privedel do večjega števila skupin, kar bi ohromilo nadzor, saj bi predvsem carinski organi imeli precejšnje težave pri razločevanju vrst izdelkov in razvrščanju izdelkov po skupinah ob uvozu. Zaradi tega je sprejetje zaveze neuporabno v smislu člena 13(3) osnovne uredbe. Družba Jindal je bila o tem obveščena in je imela možnost predložiti svoje pripombe. Vendar njene pripombe niso spremenile zgornje sklepne ugotovitve.

(93)

Ker se je družba India Polyfilms Limited, ki je bila prej povezana z družbo Jindal, 1. aprila 1999 združila z družbo Jindal in ni več samostojen subjekt, je bila črtana s seznama iz člena 1(2) –

29.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/12

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

29.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/14

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (2) določa mejne vrednosti toksinov iz rodu Fusarium v nekaterih živilih.

(2)

Mejne vrednosti je treba določiti tako strogo, da jih je še mogoče doseči v razumnih mejah z uporabo dobrih kmetijskih in proizvodnih praks ter ob upoštevanju tveganja, povezanega z uživanjem živil.

(3)

Podnebne razmere med rastjo, zlasti med cvetenjem, imajo velik vpliv na vsebnost toksina iz rodu Fusarium. Vseeno lahko dobre kmetijske prakse, pri katerih so dejavniki tveganja zmanjšani na najnižjo možno raven, do neke stopnje preprečijo onesnaženost z glivo Fusarium. Priporočilo Komisije 2006/583/ES z dne 17. avgusta 2006 o preprečevanju in zmanjševanju prisotnosti toksinov iz rodu Fusarium v žitu in žitnih izdelkih (3), vključno s koruzo in koruznimi proizvodi, vsebuje splošna načela za preprečevanje in zmanjševanje onesnaženosti s toksini iz rodu Fusarium (zearalenon, fumonizini in trihoteceni) v žitih, ki jih je treba upoštevati pri pripravi nacionalnega kodeksa ravnanja na podlagi teh načel.

(4)

Mejne vrednosti za toksine iz rodu Fusarium so bile za žito in žitne izdelke, vključno s koruzo in koruznimi proizvodi, določene leta 2005. Za koruzo še niso natančno znani vsi dejavniki, ki vplivajo na nastajanje toksinov iz rodu Fusarium, zlasti zearalenona ter fumonizinov B1 in B2. Zato je bilo predvideno, da se mejne vrednosti v koruzi in koruznih proizvodih uporabljajo šele od 1. julija 2007 za deoksinivalenol in zearalenon ter od 1. oktobra 2007 za fumonizina B1 in B2, če pred tem niso določene posebne mejne vrednosti, ki temeljijo na novih informacijah o prisotnosti in nastajanju. To časovno obdobje je omogočilo nosilcem živilske dejavnosti v verigi žita izvajanje raziskav o virih nastajanja teh mikotoksinov in ugotavljanju upravljalnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti za čim učinkovitejšo preprečevanje njihove prisotnosti.

(5)

Ob upoštevanju novih informacij od leta 2005 se zdi nujno spremeniti mejne vrednosti v koruzi in koruznih proizvodih, kot tudi datum začetka uporabe navedenih mejnih vrednosti.

(6)

Zadnje informacije kažejo, da so bile zaradi vremenskih razmer pri žetvah leta 2005 in leta 2006 ugotovljene višje vrednosti v glavnem zearalenona ter fumonizinov in v manjši meri deoksinivalenola v koruzi kot pri žetvah v letih 2003 in 2004. Predvidene vrednosti zearalenona ter fumonizinov so zato pri nekaterih vremenskih razmerah za koruzo nedosegljive, tudi ob največji možni uporabi preventivnih ukrepov. Zato je treba mejne vrednosti spremeniti, da se preprečijo motnje na trgu ob ohranjanju visoke ravni varovanja javnega zdravja in ob zagotavljanju, da bo izpostavljenost ljudi ostala bistveno nižja od na podlagi zdravja dosežene orientacijske vrednosti.

(7)

Da bi se zagotovila pravilna in nemotena uporaba teh mejnih vrednosti, je primerno, da se uporabijo za vso koruzo in koruzne proizvode, pridelane v sezoni, zato mora datum začetka uporabe odražati začetek prodajne sezone naslednjega leta pridelave. Ker se žetev koruze v Evropi običajno začne sredi septembra in traja do konca oktobra, je primerno, da se določi 1. oktober 2007 kot datum začetka uporabe.

(8)

Glede na zgoraj navedeno je treba to uredbo uporabljati od 1. julija 2007.

(9)

Poleg tega je treba opraviti tudi številne manjše tehnične spremembe.

(10)

Primerno je določiti, da se mejna vrednost ne uporablja za nepredelano koruzo, namenjeno obdelavi s postopkom mokrega mletja (proizvodnja škroba). Znanstveni podatki so pokazali, da ne glede na vrednosti toksinov iz rodu Fusarium, ki so prisotni v nepredelani koruzi, v škrobu, proizvedenem iz koruze, toksini iz rodu Fusarium niso bili ugotovljeni ali pa so bile ugotovljene zelo nizke vrednosti. Kljub temu morajo nosilci živilske dejavnosti v sektorju mokrega mletja za varovanje javnega zdravja in zdravja živali intenzivno nadzorovati stranske proizvode iz postopka mokrega mletja, namenjene za krmo, da se preveri skladnost z orientacijskimi vrednostmi iz Priporočila Komisije 2006/576/ES z dne 17. avgusta 2006 o prisotnosti deoksinivalenola, zearalenona, ohratoksina A, toksinov T-2 in HT-2 ter fumonizinov v proizvodih, namenjenih za krmo (4).

(11)

Postopek suhega mletja povzroča frakcije mletja nepredelane koruze različnih velikosti v isti seriji. Znanstveni podatki kažejo, da frakcije mletja z manjšo velikostjo delcev vsebujejo višjo vrednost toksinov iz rodu Fusarium kot frakcije mletja z večjo velikostjo delcev. Frakcije mletja koruze so razvrščene v skladu z velikostjo delcev v različnih tarifnih številkah v kombinirani nomenklaturi, na podlagi odstotka proizvoda, ki prehaja skozi sito z velikostjo odprtin 500 mikronov. Za frakcije mletja, manjše in večje od 500 mikronov, je treba določiti različne mejne vrednosti, da se upoštevajo vednosti onesnaženosti v različnih frakcijah.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

V členu 11 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

2.

V Prilogi se oddelek 2 spremeni:

29.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/18

(1)

V zadnjih letih se je brezplačno razdeljevanje hrane v skladu z Uredbo (EGS) št. 3730/87 izkazalo kot zelo uspešno in zelo dragoceno za upravičence v vse večjem številu sodelujočih držav. Vendar se je med revizijskimi postopki pokazala potreba po izvedbi določenih redakcijskih prilagoditev Uredbe Komisije (EGS) št. 3149/92 (2). Poleg tega so se spremenile tudi okoliščine na kmetijskem trgu, zaradi česar so postale nujne določene prilagoditve pravil uporabe programa.

(2)

Člen 1(1) Uredbe (EGS) št. 3149/92 določa 15. februar kot skrajni rok, da države članice, ki želijo sodelovati v naslednjem letnem načrtu razdeljevanja hrane v korist najbolj ogroženih oseb, o tem obvestijo Komisijo. Da bi olajšali proračunska načrtovanja, je treba ta rok prestaviti na 1. februar.

(3)

Prvi, drugi in tretji pododstavek člena 3(2) Uredbe (EGS) št. 3149/92 določajo nekatere roke, ki jih mora upoštevati država članica, ki so ji bili dodeljeni proizvodi, kar zadeva njihov umik iz intervencijskih zalog. Da bi zagotovili doslednejše upoštevanje teh rokov, je treba določiti, da v primeru njihove prekoračitve stroški skladiščenja ne bremenijo več proračuna Skupnosti. Četrti pododstavek člena 3(2) navedene uredbe določa, da morajo biti proizvodi odstranjeni iz intervencijskih zalog v 60 dneh od podelitve s strani trga. Ker je prišlo v nekaterih jezikovnih različicah do dvoumnosti, kar zadeva dejanje, s katerim začne teči zgoraj navedeni rok, je treba v tej določbi to natančneje opredeliti.

(4)

Uredba (EGS) št. 3149/92 ne določa roka za postopke zbiranja proizvodov na trgu v skladu s točkama (c) in (d) člena 2(3) Uredbe. Ti postopki lahko torej potekajo do konca obdobja izvajanja programa. Treba je določiti rok izvedbe teh postopkov, ki bo zagotavljal ohranitev skladnosti s proračunskim letom. Da bi zagotovili dobro izvajanje dobavne pogodbe, je treba v okviru zadevnih postopkov predvideti tudi določbe glede varščin.

(5)

Ker tretja alinea drugega pododstavka člena 4(2)(a) Uredbe (EGS) št. 3149/92 predvideva možnost pridobitve predelanih kmetijskih proizvodov ali živil na trgu, tako da se za plačilo dobavijo proizvodi iz intervencijskih zalog, je treba pojasniti, da sodi ta možnost v okvir običajnega izvajanja načrta. Zaradi bistvenega zmanjšanja proizvodov, ki so na voljo v intervencijskih zalogah, je treba predvideti, da zadošča, da pridobljena živila vsebujejo eno sestavino, ki sodi v isto skupino proizvodov kot proizvod iz intervencijskih zalog.

(6)

Da bi zagotovili učinkovitejši odziv na povpraševanje dobrodelnih združenj in razširili paleto dobavljenih živil, je bilo predvideno, da je mogoče proizvode iz intervencijskih zalog vključiti v druge proizvode za izdelavo živil. Zaradi bistvenega zmanjšanja raznolikosti proizvodov, ki so na voljo v intervencijskih zalogah, je treba preklicati obvezno upoštevanje najmanjše vsebnosti proizvodov iz intervencijskih zalog v končnem proizvodu.

(7)

Člen 4(1)(b) Uredbe (EGS) št. 3149/92 predvideva možnost, da se na trgu zbere proizvod, ki spada v isto skupino kot proizvod, ki ga začasno ni na voljo v intervencijskih zalogah. Tretja alinea drugega pododstavka člena 4(2)(a) navedene uredbe omogoča pridobitev predelanih kmetijskih proizvodov ali živil na trgu, tako da se za plačilo dobavijo proizvodi iz intervencijskih zalog, ki spadajo v isto skupino proizvodov. Te možnosti je treba vključiti v pravila, ki zadevajo predelavo proizvoda iz intervencijskih zalog, predvidena v členu 4(2)(a) navedene uredbe. Istočasno je treba zaradi večje jasnosti spremeniti strukturo člena 4(1).

(8)

Da se razjasni uporabo določb glede sprostitve varščin v primeru neupoštevanja druge zahteve, je treba določiti pravila uporabe zmanjšanj v skladu s členom 23(2)(a) in tretjo alineo člena 23(2)(b) Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85 z dne 22. julija 1985 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (3).

(9)

V skladu z drugim pododstavkom člena 4(4) Uredbe (EGS) št. 3149/92 morajo države članice Komisiji pred začetkom obdobja izvajanja načrta poslati modele javnih razpisov. Ker se zaradi te obveznosti upravljanje postopkov po nepotrebnem zaplete, jo je treba ukiniti.

(10)

Zaradi sprememb, do katerih je prišlo v besedilu člena 2(3) Uredbe (EGS) št. 3149/92, je treba zaradi jasnosti prilagoditi nekatera sklicevanja na ta odstavek.

(11)

Člen 7 Uredbe (EGS) št. 3149/92 določa natančna pravila, v skladu s katerimi mora potekati morebitna premestitev. Ker je za izvedbo premestitev potrebno tesno sodelovanje med namembno državo članico in državo članico dobaviteljico, mora država članica dobaviteljica kolikor je mogoče poenostaviti zadevne postopke, da se omogoči upoštevanje rokov iz člena 3(2) navedene uredbe in da je mogoče postopke izvesti v skladu z določbami iz člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 884/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi s financiranjem intervencijskih ukrepov s strani Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in knjiženjem postopkov javnega skladiščenja s strani plačilnih agencij držav članic (4). V tem okviru je treba poudariti, da je treba za to, da dá intervencijska agencija države članice dobaviteljice proizvode na razpolago dobavitelju, predložiti nalog za odpremo, ki ga izda intervencijska agencija namembne države članice. Poleg tega je treba za zagotovitev nadzora nad umikom iz skladišč določiti, da mora intervencijska agencija države članice dobaviteljice pristojni organ namembne države članice obvestiti o koncu postopka umika iz skladišča.

(12)

Člen 8a Uredbe (EGS) št. 3149/92, ki določa pravila glede plačila, ne obravnava primerov nepopolnih zahtevkov za plačilo. Treba je določiti pravila, po katerih se je treba ravnati, in sankcije, ki se uporabijo v takih primerih. Poleg tega je treba predvideti ukrepe, ki jih sprejme Skupnost v primeru zamud s plačili.

(13)

Izkušnje so pokazale, da se državljani Evropske unije ne zavedajo dovolj vloge, ki jo ima Skupnost pri pomoči v hrani prebivalcem v stiski. Zato je treba predvideti natis zastave Evropske unije na embalaži.

(14)

Treba je dodatno opredeliti stopnje razdeljevalne verige, na katerih se izvajajo kontrole, predvidene v prvem pododstavku člena 9(2) Uredbe (EGS) št. 3149/92. Poleg tega je primerno, da se določi sankcije za primere neizpolnjevanja obveznosti ali nepravilnosti s strani različnih udeležencev pri razdeljevanju.

(15)

Zato je treba Uredbo (EGS) št. 3149/92 ustrezno spremeniti.

(16)

Upravljalni odbor za žita ni podal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

1.

V členu 1(1) se datum „15. februar“ nadomesti z datumom „1. februar“;

2.

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

3.

člen 4 se spremeni:

4.

člen 7 se spremeni:

5.

členu 8a se dodata naslednja pododstavka:

„Rok, določen v drugem pododstavku, se lahko v primeru večjih pomanjkljivosti pri dokazni dokumentaciji začasno prekine z vročitvijo pisnega obvestila izvajalcu ali organizaciji, določeni za razdeljevanje proizvodov. Rok začne spet teči na datum prejema zahtevanih dokumentov, ki jih je treba predložiti v roku 30 koledarskih dni. Če dokumenti niso predloženi v tem roku, se uporabi znižanje iz prvega pododstavka.

Razen v primeru višje sile in ob upoštevanju možnosti začasne prekinitve iz tretjega pododstavka ima neupoštevanje dvomesečnega roka iz drugega pododstavka za posledico znižanje povračila stroškov državi članici v skladu s pravili, določenimi v členu 9 Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006 (6).

6.

člen 9 se spremeni:

7.

priloga se preimenuje v Prilogo I, njen naslov pa se nadomesti z naslednjim besedilom:

8.

besedilo iz priloge k tej uredbi se doda kot Priloga II.

29.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/24

(1)

Člen 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da je uvozna dajatev za proizvode pod oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (visokokakovostna navadna pšenica), 1002, ex 1005, razen hibridnega semena, in ex 1007, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, povečani za 55 %, minus cif uvozna cena zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz Skupne carinske tarife.

(2)

Člen 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 2 navedenega člena za zadevne proizvode določijo redne reprezentativne cif uvozne cene.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode iz oznak KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (visokokakovostna navadna pšenica), 1002 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni cif uvozni ceni v skladu z metodo iz člena 4 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 1. oktobra 2007 –

29.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/27

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

29.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/29

(1)

Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se izvozno nadomestilo za žita, veljavno na dan vložitve prošnje za pridobitev izvoznega dovoljenja, na zahtevo uporablja za izvoz, opravljen v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja. V tem primeru se lahko za nadomestilo uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2) dopušča določitev korekcijskega zneska za proizvode, navedene v člena 1(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003. Korekcijski znesek se določi v skladu z dejavniki, postavljenimi v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(4)

Korekcijski znesek je treba določiti istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom. V obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni.

(5)

Iz uporabe navedenih določb sledi, da mora biti korekcijski znesek določen v znesku, navedenem v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

29.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/31

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 se razlika med tečaji ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, določenih v členu 1 navedene Uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Nadomestila je treba določiti ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za slad je treba izračunati ob upoštevanju količine žit, potrebnih za proizvodnjo zadevnih proizvodov. Navedene količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje stanje na trgih žit in zlasti glede kotacij ali cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v višini, navedeni v Prilogi k Uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

29.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/33

(1)

V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 je treba izvozno nadomestilo za žita na dan predložitve vloge za dovoljenje na prošnjo uporabiti za izvoz, ki naj se izvede v času veljavnosti dovoljenja. V tem primeru se za nadomestilo lahko uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in ukrepih, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (2), omogoča določitev korekcijskega zneska za nadomestilo za slad, naveden v členu 1(1)(c) Uredbe (ES) št. 1784/2003. Navedeni korekcijski znesek se izračuna na podlagi podatkov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Iz zgoraj navedenih določb sledi, da je treba določiti korekcijski znesek v skladu s prilogo k Uredbi.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

29.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/35

(1)

Člen 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2681/74 z dne 21. oktobra 1974 o financiranju izdatkov za dobavo kmetijskih proizvodov v okviru pomoči v hrani s strani Skupnosti (3), določa, da Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Oddelek za jamstva, krije tisti delež izdatkov, ki ustreza izvoznim nadomestilom, določenim v skladu z zadevnimi predpisi Skupnosti.

(2)

Zato, da se olajša pripravo in upravljanje proračuna za ukrepe Skupnosti za pomoč v hrani, ter da se državam članicam omogoča, da so seznanjene z obsegom udeležbe Skupnosti pri financiranju nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani, je treba določiti stopnjo nadomestil, odobrenih za te ukrepe.

(3)

Splošna in izvedbena pravila, predvidena v členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 1785/2003 za izvozna nadomestila, se uporabljajo s potrebnimi spremembami za zgoraj navedene dejavnosti.

(4)

Posebni kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri izračunu izvoznih nadomestil za riž, so določeni v členu 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003.

(5)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

29.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/37

(1)

V skladu s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Indijo o trsnem sladkorju (v nadaljevanju „Sporazum“), odobrenim s Sklepom Sveta 75/456/EGS (1), se Skupnost obvezuje, da bo po zajamčenih cenah kupovala in uvažala določeno količino surovega ali belega trsnega sladkorja s poreklom iz Indije, za katerega se Indija obvezuje, da ga bo dobavljala Skupnosti. Člen 11 Sporazuma določa možnost, da lahko vsaka pogodbenica Sporazum pisno odpove z dveletnim odpovednim rokom.

(2)

Notranje cene sladkorja ob koncu intervencije z reformirano skupno ureditvijo trga za sladkor ne bodo več zajamčene z intervencijskim odkupom. Primerno je, da se prekine sistem zajamčenih cen sladkorja, uvoženega na podlagi Sporazuma.

(3)

Zato je treba odpovedati Sporazum v skladu z njegovim členom 11 in o tem obvestiti Indijo kot podpisnico Sporazuma –

29.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/38

(1)

Na podlagi Protokola št. 3 o sladkorju iz AKP v Konvenciji AKP-EGS iz Loméja, podpisani 28. februarja 1975, in ustreznih izjav, priloženih k tej konvenciji („Protokol o sladkorju“) v Protokolu št. 3, dodanemu Prilogi V k Sporazumu o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanemu v Cotonouju dne 23. junija 2000 („Sporazum o partnerstvu AKP-ES“) (1), se Skupnost zavezuje, da bo po zajamčenih cenah kupovala in uvažala določene količine surovega ali belega trsnega sladkorja s poreklom iz držav podpisnic AKP, za katerega se te države obvezujejo, da ga bodo dobavljale Skupnosti. Protokol o sladkorju določa možnost, da lahko Skupnost odpove Protokol v zvezi s posamezno državo AKP, posamezna država AKP pa ga lahko odpove v zvezi s Skupnostjo, z dveletnim odpovednim rokom.

(2)

Sedanje trgovinske določbe iz Priloge V k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, ki veljajo za države AKP, prenehajo veljati 31. decembra 2007. V skladu s členom 36 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES bodo sporazumi o gospodarskem partnerstvu zagotovili nov pravni okvir za trgovino z državami AKP in nadomestili trgovinsko ureditev iz Sporazuma o partnerstvu AKP-ES. Na podlagi člena 36(4) Sporazuma o partnerstvu AKP-ES morajo podpisnice preučiti Protokol o sladkorju v okviru pogajanj glede sporazumov o gospodarskem partnerstvu. Oprostitev obveznosti Skupnosti v skladu s členom I GATT glede trgovinskih preferencialov za države AKP na podlagi Sporazuma o partnerstvu AKP-ES, odobrena na ministrski konferenci STO v Dohi 14. novembra 2001, prav tako preneha veljati 31. decembra 2007.

(3)

Za zagotovitev, da se uvozna ureditev za sladkor vključi v uvozno ureditev, predvideno s sporazumi o gospodarskem partnerstvu, je primerno, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za prekinitev veljavnosti Protokola o sladkorju in vseh njegovih obveznosti dovolj zgodaj ob upoštevanju dveletnega odpovednega roka iz člena 10 Protokola o sladkorju.

(4)

Ureditve Protokola o sladkorju so bile v interesu tako držav AKP kot Skupnosti, saj so izvoznikom AKP zagotavljala prodajne možnosti na dobičkonosnem trgu, Skupnosti pa redno dobavo za rafinerije trsnega sladkorja. Vendar pa rešitev iz Protokola o sladkorju ni več mogoče ohraniti. Zaradi reformiranega trga s sladkorjem v Skupnosti in torej postopne ukinitve nekdanjega intervencijskega mehanizma, Skupnost ne bo več jamčila cen evropskim proizvajalcem sladkorja.

(5)

V kontekstu prehoda k liberalizaciji trgovine med AKP-ES, neomejene količine niso združljive z jamstvom cen in količin, kakor določa Protokol o sladkorju. Glede najmanj razvitih držav je neomejen dostop za sladkor načrtovan v okviru pobude „vse razen orožja“ (everything but arms „EBA“), in sicer od 1. julija 2009. Ker je začetek druge stopnje prehodnega obdobja predviden s 1. oktobrom 2009, je treba ureditev za sladkor iz EBA ustrezno prilagoditi.

(6)

Z odpovedjo Protokola ni vnaprej določen poznejši sporazumni dogovor med Skupnostjo in državami AKP o obravnavi sladkorja v okviru splošnih sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

(7)

Zato je treba odpovedati Protokol o sladkorju v skladu s členom 10 Protokola in vsako državo AKP, ki je podpisnica Protokola o sladkorju, o tem obvestiti –

29.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/40

(1)

Člen 8(2) Direktive 91/414/EGS določa, da lahko država članica v obdobju dvanajstih let po notifikaciji navedene direktive registrira za dajanje v promet fitofarmacevtska sredstva z aktivnimi snovmi, ki niso uvrščene v Prilogo I k navedeni direktivi in so v prometu že dve leti po datumu notifikacije, medtem ko se navedene snovi postopno proučujejo v okviru delovnega programa.

(2)

Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (2) in (ES) št. 703/2001 (3) določata podrobna pravila za izvajanje druge faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam vključuje metomil.

(3)

Vplivi metomila na zdravje ljudi in okolje so bili ocenjeni v skladu z določbami uredb (ES) št. 451/2000 in (ES) št. 703/2001 za vrste uporab, ki jih je predlagal prijavitelj. Poleg tega navedeni uredbi določata države članice poročevalke, ki morajo Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 451/2000 predložiti ustrezna poročila o oceni in priporočila. Država članica poročevalka za metomil je bilo Združeno kraljestvo, vse ustrezne informacije pa so bile predložene 3. maja 2004.

(4)

Poročilo o oceni so pregledali strokovnjaki držav članic in EFSA ter ga 23. junija 2006 predložili Komisiji v obliki sklepa EFSA o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo metomil (4). To poročilo so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(5)

Med ocenjevanjem te aktivne snovi so se pojavili številni pomisleki. Na podlagi razpoložljivih podatkov bi izpostavljenost izvajalca tretiranja presegala AOEL (sprejemljiva raven izpostavljenosti izvajalca tretiranja), izpostavljenost delavcev in drugih navzočih oseb pa se tudi ni izkazala za sprejemljivo. Poleg tega se pojavljajo še pomisleki v zvezi z ekotoksikologijo zaradi visokega tveganja pri pticah in sesalcih, vodnih organizmih, čebelah in neciljnih členonožcih.

(6)

Komisija je prijavitelja pozvala, naj predloži pripombe o rezultatih strokovnega pregleda in sporoči, ali bo še naprej vztrajal pri vključitvi navedene snovi na seznam. Prijavitelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane. Toda kljub predloženim argumentom se navedenih pomislekov ni dalo odpraviti, po ocenah na podlagi predloženih informacij, preučenih na srečanjih strokovnjakov EFSA, pa ne kaže pričakovati, da bi lahko fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo metomil, pod predvidenimi pogoji uporabe na splošno izpolnjevala zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS.

(7)

Metomil se zato ne sme vključiti v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(8)

Sprejeti je treba ukrepe za zagotovitev, da se registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo metomil, prekličejo v predpisanem roku in se ne podaljšajo ali izdajo nove registracije takih sredstev.

(9)

Če države članice odobrijo podaljšanje roka za odstranjevanje, skladiščenje, dajanje v promet in uporabo obstoječih zalog fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo metomil, ga je treba omejiti na obdobje dvanajstih mesecev, da se omogoči uporaba obstoječih zalog v naslednji rastni sezoni, kar zagotavlja, da so fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo metomil, na voljo kmetom 18 mesecev od sprejetja navedene odločbe.

(10)

Ta odločba ne vpliva na predložitev zahtevka za metomil v skladu z določbami člena 6(2) Direktive 91/414/EGS zaradi morebitne uvrstitve v Prilogo I k navedeni direktivi.

(11)

Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ni dal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik in zato je Komisija predložila Svetu predlog v zvezi s temi ukrepi. Ob izteku obdobja, določenega v drugem pododstavku člena 19(2) Direktive 91/414/EGS, Svet ni niti sprejel predlaganega izvedbenega akta, niti navedel svojega nasprotovanja predlogu za izvedbene ukrepe in zato Komisija sprejme te ukrepe –

(a)

se registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo metomil, prekličejo do 19. marca 2008;

(b)

se od datuma objave te odločbe nobene registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo metomil, ne odobrijo ali podaljšajo.

29.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/42

(1)

Člen 8(2) Direktive 91/414/EGS določa, da lahko država članica v obdobju dvanajstih let po notifikaciji navedene direktive registrira za dajanje v promet fitofarmacevtska sredstva z aktivnimi snovmi, ki niso uvrščene v Prilogo I k navedeni direktivi in so v prometu že dve leti po datumu notifikacije, medtem ko se navedene snovi postopno preučujejo v okviru delovnega programa.

(2)

Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (2) in (ES) št. 703/2001 (3) določata podrobna pravila za izvajanje druge faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam vključuje trifluralin.

(3)

Vplivi trifluralina na zdravje ljudi in okolje so bili ocenjeni v skladu z določbami uredb (ES) št. 451/2000 in (ES) št. 703/2001 za vrste uporab, ki jih je predlagal prijavitelj. Poleg tega navedeni uredbi določata države članice poročevalke, ki morajo Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 451/2000 predložiti ustrezna poročila o oceni in priporočila. Država članica poročevalka za trifluralin je bila Grčija, vse ustrezne informacije pa so bile predložene 11. julija 2003.

(4)

Poročilo o oceni so v okviru delovne skupine za ocenjevanje pregledali strokovnjaki držav članic in EFSA ter ga 14. marca 2005 predložili Komisiji v obliki sklepa EFSA o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo trifluralin (4). To poročilo so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 16. marca 2007 v obliki poročila Komisije o pregledu glede trifluralina.

(5)

Med ocenjevanjem te aktivne snovi so se pojavili številni pomisleki. Trifluralin je toksičen za vodne organizme, zlasti ribe. Poleg tega je zelo obstojen v zemlji in težko biološko razgradljiv. Obstaja tveganje za akumulacijo. Predvsem pa bistveno presega najvišji biokoncentracijski faktor (BCF) iz Direktive 91/414/EGS za vodne organizme, ki označuje možnost biološke akumulacije v takšnih organizmih. Zaradi visoke hlapnosti ni mogoče izključiti prenosa po zraku, s programi nadzora pa je bil kljub hitri fotokemični razgradnji dokazan prenos na kraje, oddaljene od mesta uporabe. Iz teh pomislekov izhaja, da trifluralin ne izpolnjuje meril za vključitev v Prilogo I k direktivi 91/414/EGS.

(6)

Komisija je prijavitelja pozvala, naj predloži pripombe o rezultatih strokovnega pregleda in sporoči, ali bo še naprej vztrajal pri vključitvi navedene snovi na seznam. Prijavitelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane. Toda kljub predloženim argumentom prijavitelja se nastalih pomislekov ni dalo odpraviti, po ocenah na podlagi predloženih informacij, preučenih na srečanjih strokovnjakov EFSA, pa ne kaže pričakovati, da bi lahko fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo trifluralin, pod predvidenimi pogoji uporabe na splošno izpolnjevala zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS.

(7)

Trifluralin se zato ne sme vključiti v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(8)

Sprejeti je treba ukrepe za zagotovitev, da se registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo trifluralin, prekličejo v predpisanem roku in se ne podaljšajo ali odobrijo nove registracije takih sredstev.

(9)

Če države članice odobrijo podaljšanje roka za odstranjevanje, skladiščenje, dajanje v promet in uporabo obstoječih zalog fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo trifluralin, ga je treba omejiti na obdobje dvanajstih mesecev, da se omogoči uporaba obstoječih zalog v naslednji rastni sezoni, s čimer bodo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo trifluralin, kmetom ostala na voljo 18 mesecev od sprejetja te odločbe.

(10)

Ta odločba ne vpliva na predložitev zahtevka za trifluralin v skladu z določbami člena 6(2) Direktive 91/414/EGS zaradi morebitne vključitve v Prilogo I k navedeni direktivi.

(11)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

se registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo trifluralin, prekličejo do 20. marca 2008;

(b)

se od datuma objave te odločbe nobene registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo trifluralin, ne odobrijo ali podaljšajo.

29.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/44

(1)

Odločba Komisije 2006/779/ES z dne 14. novembra 2006 glede začasnih nadzornih ukrepov za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo v Romuniji (3) je bila sprejeta kot odziv na izbruh klasične prašičje kuge v Romuniji.

(2)

Odločba 2006/779/ES se uporablja devet mesec od dneva začetka veljavnosti Pogodbe o pristopu Bolgarije in Romunije. Zaradi stanja klasične prašičje kuge v Romuniji je primerno podaljšati obdobje uporabe Odločbe 2006/779/ES do 31. decembra 2009.

(3)

Odločbo 2006/779/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

29.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/45

(1)

Odločba Komisije 2006/805/ES z dne 24. novembra 2006 glede nadzornih ukrepov za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (3) je bila sprejeta kot odziv na izbruh klasične prašičje kuge v nekaterih državah članicah. Navedena odločba določa nekatere ukrepe za nadzor bolezni v zvezi s klasično prašičjo kugo v navedenih državah članicah.

(2)

Odločba 2006/805/ES se uporablja devet mesecev od dneva začetka veljavnosti Pogodbe o pristopu Bolgarije in Romunije. Zaradi splošnega stanja klasične prašičje kuge na območjih Bolgarije, Nemčije, Francije, Madžarske in Slovaške je primerno podaljšati obdobje uporabe Odločbe 2006/805/ES do 31. julija 2008.

(3)

Odločbo 2006/805/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

29.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/46

(1)

Odločba Komisije 2006/415/ES z dne 14. junija 2006 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N1 pri perutnini v Skupnosti in razveljavitvi Odločbe 2006/135/ES (4) določa nekatere zaščitne ukrepe, ki jih je treba uporabljati za preprečitev širjenja navedene bolezni, vključno z vzpostavitvijo območij A in B po sumu izbruha ali potrjenem izbruhu bolezni.

(2)

Nemčija je obvestila Komisijo o izbruhu H5N1 na perutninskem gospodarstvu na svojem ozemlju v deželi Bavarski in sprejela ustrezne ukrepe iz Odločbe 2006/415/ES, vključno z vzpostavitvijo območij A in B, kot določa člen 4 navedene odločbe.

(3)

Komisija je preučila navedene ukrepe v sodelovanju z Nemčijo in presodila, da so meje območij A in B, ki ju je vzpostavil pristojni organ v navedeni državi članici, dovolj oddaljene od dejanskega kraja izbruha. Zato se lahko območji A in B v Nemčiji potrdita, trajanje navedene regionalizacije pa se lahko določi.

(4)

Odločbo 2006/415/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –