18.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 243/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

18.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 243/3

(1)

Vse farmakološko aktivne snovi, ki se v Skupnosti uporabljajo v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, namenjenih živalim za proizvodnjo živil, je treba oceniti v skladu z Uredbo (EGS) št. 2377/90.

(2)

Evropski agenciji za zdravila je bila predložena vloga za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov za antibiotik avilamicin iz skupine ortosomicinov. Na podlagi priporočila Odbora za zdravila za veterinarsko uporabo je treba to snov dodati v Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 2377/90 za prašiče (mišičevje, kožo z maščevjem, jetra in ledvice), kunce (mišičevje, maščevje, jetra in ledvice) in perutnino (mišičevje, kožo z maščevjem, jetra in ledvice) pod pogojem, da se snov avilamicin ne uporablja pri perutnini, katere jajca so namenjena za prehrano ljudi.

(3)

Uredbo (EGS) št. 2377/90 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Državam članicam je treba pred začetkom veljavnosti te uredbe omogočiti ustrezno obdobje, v katerem lahko izvedejo morebitne potrebne prilagoditve dovoljenj za dajanje v promet zadevnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki so bila odobrena v skladu z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (2), da se upoštevajo določbe te uredbe.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini –

18.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 243/6

(1)

Člen 3 Uredbe Komisije (ES) št. 493/2006 z dne 27. marca 2006 o prehodnih ukrepih v okviru reorganizacije skupne ureditve trgov v sektorju sladkorja in o spremembi uredb (ES) št. 1265/2001 in (ES) št. 314/2002 (2) določa preventivni umik. Proizvodnja iz kvote se šteje za umaknjeno v smislu člena 19 Uredbe (ES) št. 318/2006, ko preseže določeni prag, ali se na zahtevo podjetja, ki jo je treba vložiti do 31. januarja 2007, šteje za proizvod, ki presega kvote v smislu člena 12 navedene uredbe.

(2)

Proizvajalci izoglukoze niso mogli vložiti take zahteve do roka 31. januarja 2007 v nasprotju s proizvajalci sladkorja, ker njihova proizvodnja poteka nepretrgano vse leto. Zaradi enakovrednosti pogojev je proizvajalcem izoglukoze treba preložiti navedeni rok na konec tržnega leta 2006/2007, da se lahko odločijo in vložijo zahtevo ob poznavanju stanja.

(3)

Uredbo (ES) št. 493/2006 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

18.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 243/7

(1)

Komisija je 10. novembra 2006 prejela pritožbo, ki jo je na podlagi člena 5 osnovne uredbe vložila družba Tosoh Hellas AIC (pritožnik), ki predstavlja večji delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih vrst manganovega dioksida Skupnosti.

(2)

Ta pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Postopek se je začel 21. decembra 2006 z objavo obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(4)

Komisija je pritožnika, druge proizvajalce Skupnosti, proizvajalca izvoznika, uvoznika, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike Južne Afrike uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da v roku, ki je določen v obvestilu o začetku, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(5)

Pritožnik, proizvajalec izvoznik, uvoznik in uporabniki so izrazili svoja stališča. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(6)

Vprašalniki so bili poslani vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, določenih v obvestilu o začetku. Komisija je izpolnjene vprašalnike prejela od proizvajalca izvoznika v Južni Afriki, proizvajalca pritožnika, uvoznika zadevnega izdelka iz Južne Afrike in od štirih uporabnikov zadevnega izdelka.

(7)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za začasno določitev dampinga, škode, ki je zaradi njega nastala, in interesa Skupnosti, ter izvedla preveritve v prostorih naslednjih družb:

(8)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 („obdobje preiskave“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2002 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(9)

Zadevni izdelek so manganovi dioksidi s poreklom iz Južne Afrike, ki so proizvedeni z elektrolizo in po elektrolizi niso toplotno obdelani (EMD). Običajno je uvrščen pod oznako KN ex 2820 10 00.

(10)

Zadevni izdelek zajema dve glavni vrsti, in sicer cink-ogljikov EMD in alkalen EMD. Obe vrsti se proizvajata z elektrolizo s pomočjo adaptacije nekaterih parametrov v procesu, da se pridobi EMD cink-ogljikove stopnje ali EMD alkalne stopnje. Pri obeh vrstah ima mangan običajno visoko stopnjo čistoče in obe se na splošno uporabljata kot vmesna izdelka v proizvodnji suho celičnih potrošniških baterij.

(11)

Preiskava je pokazala, da imata kljub nekaterim razlikam med nekaterimi fizičnimi in kemičnimi lastnostmi, kot so gostota, povprečna velikost delcev, površina Brunauer-Emmet-Teller (BET) in alkalni potencial, obe vrsti zadevnega izdelka enake osnovne fizične, kemične in tehnične lastnosti ter se uporabljata za enake namene. Zato se za namene tega postopka obe vrsti obravnavata kot en izdelek.

(12)

Treba je poudariti, da obstajajo druge vrste manganovih dioksidov, ki nimajo enakih osnovnih fizičnih, kemičnih in/ali tehničnih lastnosti kot EMD in se bistveno drugače uporabljajo. Zato niso del zadevnega izdelka. Ti posebni izdelki vključujejo (i) naravne manganove diokside, ki vsebujejo znatne nečistoče in so običajno uvrščeni po drugačno oznako KN, tj. 2602 00 00; (ii) kemične manganove diokside, ki se proizvajajo s kemičnim procesom in imajo znatno nižjo gostoto in znatno večjo površino BET kot EMD; ter (iii) toplotno obdelane elektrolitske manganove diokside, ki se kljub temu, da se proizvajajo z elektrolizo tako kot EMD, od EMD razlikujejo po številnih bistvenih lastnostih, kot so delež vlage, kristalna struktura in alkalni potencial, zaradi česar so primerni za uporabo v litijevih baterijah, ki temeljijo na nevodnih sistemih in imajo litijevo kovino za anodo, toda ne v cink-ogljikovih ali alkalnih baterijah, ki temeljijo na vodnih sistemih in imajo cinkovo kovino za anodo tako kot EMD.

(13)

Prav tako je treba poudariti, da nobena zainteresirana stranka ni spodbijala navedene opredelitve ali razlikovanja med dvema glavnima vrstama zadevnega izdelka.

(14)

Preiskava je pokazala, da imajo EMD, ki jih proizvaja in prodaja industrija Skupnosti znotraj Skupnosti, ter EMD, ki se proizvajajo in prodajajo na južnoafriškem domačem trgu in/ali uvažajo v Skupnost iz Južne Afrike, iste osnovne fizične, kemične in tehnične lastnosti ter se enako uporabljajo.

(15)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da so si ti izdelki podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(16)

Pri določanju normalne vrednosti je Komisija najprej ugotavljala, ali je bila skupna domača prodaja EMD družbe Delta reprezentativna v primerjavi s celotnim izvozom v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je domača prodaja obravnavala kot reprezentativna, saj je bil celotni obseg domače prodaje proizvajalca izvoznika več kot 5 % njegovega celotnega obsega izvoza v Skupnost.

(17)

Komisija je nato opredelila tiste vrste izdelka, ki so se prodajale na domačem trgu in so imele reprezentativno domačo prodajo, ki je bila enaka ali neposredno primerljiva z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(18)

Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je obravnavala kot dovolj reprezentativna, kadar je v obdobju preiskave obseg navedene vrste izdelka, prodane neodvisnim strankam na domačem trgu, predstavljal 5 % ali več celotnega obsega primerljive vrste izdelka, prodane za izvoz v Skupnost.

(19)

Za vse vrste izdelka, prodane za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, da se na domačem trgu ne prodaja nobena enaka ali neposredno primerljiva vrsta izdelka v reprezentativnih količinah. Zato je bilo treba normalno vrednost konstruirati za vse izvožene vrste izdelka v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(20)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se proizvodnim stroškom izvoženih vrst izdelka izvoznika po potrebi prišteli razumni zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške (stroški PSA) ter primeren znesek dobička. Stroški PSA in dobiček so bili določeni v skladu z metodami iz člena 2(6) osnovne uredbe. V ta namen je Komisija proučila, ali nastali stroški PSA in dobiček, ki ga je družba Delta ustvarila na svojem domačem trgu, predstavljajo zanesljive podatke.

(21)

Dejanski domači stroški PSA so se šteli za zanesljive podatke, ker je bil skupni obseg domače prodaje zadevne družbe reprezentativen v primerjavi z obsegom izvoza v Skupnost, kot je navedeno zgoraj.

(22)

Da bi lahko ocenila, ali dobiček, ki ga je ustvarila Delta na svojem domačem trgu, predstavlja zanesljive podatke, je Komisija najprej proučila, ali se lahko šteje, da je bila domača prodaja vsake vrste zadevnega izdelka, prodane na domačem trgu v reprezentativnih količinah, izvedena po običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je storila tako, da je za zadevno vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu.

(23)

Obseg dobičkonosne prodaje za nobeno vrsto izdelka ni predstavljal več kot 10 % skupnega obsega prodaje navedene vrste na domačem trgu, zato se je štelo, da domače cene ne morejo zagotoviti ustrezne osnove za določitev stopnje dobička, ki se uporablja za določanje normalne vrednosti.

(24)

Delta je edini znani proizvajalec EMD v Južni Afriki, zato primeren dobiček, ki je potreben za določitev normalne vrednosti, ne more temeljiti na dejanskih dobičkih, določenih za druge izvoznike ali proizvajalce, ki so predmet preiskave v zvezi s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka na domačem trgu, kot je navedeno v členu 2(6)(a) osnovne uredbe.

(25)

Ker je poleg tega EMD edini izdelek, ki ga Delta proizvaja in prodaja, primeren dobiček, ki je potreben za določitev normalne vrednosti, ne more temeljiti na dejanskih dobičkih, ki se v običajnem poteku trgovine uporabljajo za proizvodnjo in prodajo iste splošne kategorije izdelkov za zadevnega proizvajalca izvoznika, kakor je navedeno v členu 2(6)(b) osnovne uredbe.

(26)

Primeren dobiček, potreben za določitev normalne vrednosti, je bil tako določen v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe.

(27)

V zvezi s tem so bile zbrane informacije o dobičkonosnosti vseh drugih znanih proizvajalcev EMD v drugih državah. Informacije izvirajo iz javno dostopnih virov za enega proizvajalca s sedežem v Indiji, dva na Japonskem in dva v ZDA. Vendar za enega proizvajalca v ZDA in oba japonska proizvajalca ali za oddelek družbe, za katerega bi bil EMD pomemben, ni bilo na voljo informacij o dobičkonosnosti za EMD.

(28)

Povprečna stopnja dobička za obdobje preiskave je bila izračunana na podlagi javno dostopnih virov za indijskega proizvajalca in drugega proizvajalca v ZDA ter informacij, ki jih je zagotovila Delta v zvezi z dobičkonosnostjo na domačem trgu njene povezane družbe Delta EMD Avstralija Proprietary Ltd. s sedežem v Avstraliji. Izračunana povprečna stopnja dobička je znašala 9,2 %. Glede na razpoložljive informacije se je metodologija štela za primerno v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe, njen rezultat pa konzervativen. Javno dostopne informacije so pokazale, da ta stopnja dobička ni presegla dobička, ki so ga v obdobju preiskave ustvarili znani proizvajalci iste splošne kategorije izdelkov (tj. posebnih kemikalij) v Južni Afriki.

(29)

Delta je v Skupnost izvažala izključno prek neodvisnega zastopnika, in sicer Traxys France SAS.

(30)

Izvozne cene so bile v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačale ali se plačujejo za zadevni izdelek, kadar je prodan za izvoz iz Južne Afrike v Skupnost.

(31)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi cene franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V zvezi s provizijami, stroški prevoza, zavarovanja, manipulativnimi stroški in drugimi zadevnimi stroški, stroški pakiranja, kredita in bančnimi stroški so se ustrezne prilagoditve odobrile v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte z dokazi.

(32)

Tehtana povprečna normalna vrednost zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, se je primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka, kot je določeno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(33)

Na podlagi tega je začasna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, naslednja:

(34)

V zvezi s stopnjo dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge izvoznike v Južni Afriki, je Komisija najprej ugotovila stopnjo sodelovanja. Primerjala je podatke Eurostata in izpolnjene vprašalnike, ki jih je prejela od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Južni Afriki. Ta primerjava je pokazala, da je po razpoložljivih informacijah izvoz Delte v Skupnost predstavljal 100 % izvoza zadevnega izdelka iz Južne Afrike. Ugotovljena raven sodelovanja je bila tako zelo visoka, stopnja dampinga na ravni države pa je bila določena na enaki ravni kot stopnja dampinga, izračunana za Delto.

(35)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so v Skupnosti na začetku obravnavanega obdobja podobni izdelek proizvajali trije proizvajalci. Vendar je en proizvajalec opustil proizvodnjo leta 2003, tako da sta v obdobju preiskave v Skupnosti bila samo dva proizvajalca.

(36)

Pritožbo je vložil samo en proizvajalec, ki je v preiskavi v celoti sodeloval. Drugi proizvajalec sicer ni sodeloval, vendar pritožbi tudi ni nasprotoval. Ker je samo ena družba predložila v celoti izpolnjen vprašalnik, so za zaščito zaupnosti vsi podatki v zvezi z industrijo Skupnosti predstavljeni v obliki indeksov ali razponov.

(37)

Zato je bil obseg proizvodnje Skupnosti za namen člena 4(1) osnovne uredbe začasno izračunan tako, da se je proizvodnja edinega sodelujočega proizvajalca Skupnosti prištela k obsegu proizvodnje drugega proizvajalca na podlagi podatkov, predloženih v pritožbi. Skupna proizvodnja Skupnosti v obdobju preiskave je bila v razponu 20 do 30 tisoč ton.

(38)

Proizvodnja sodelujočega proizvajalca Skupnosti je predstavljala več kot 50 % EMD, proizvedenega v Skupnosti. Zato se šteje, da ta družba predstavlja industrijo Skupnosti v skladu s členoma 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(39)

Očitna potrošnja Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi obsega prodaje proizvajalca pritožnika na trgu ES, prodaje drugih proizvajalcev v Skupnosti, ugotovljene na podlagi nakupov uporabnikov, ter uvoza iz zadevnih držav na podlagi preverjenih izpolnjenih vprašalnikov in drugih tretjih držav, o katerih je podatke zagotovil Eurostat.

(40)

Na podlagi tega se je potrošnja Skupnosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %. Do velikega povečanja je prišlo v letih 2003 in 2004, kar je sovpadalo z največjim povečanjem obsega uvoza EMD iz Južne Afrike po zelo nizkih cenah (– 35 %) in opustitvijo proizvodnje večjega proizvajalca Skupnosti. Leta 2005 se je potrošnja vrnila na prejšnjo raven, še eno znatno zmanjšanje pa se je pojavilo v obdobju preiskave. Videti je, da je na gibanje potrošnje vplivala opustitev proizvodnje večjega proizvajalca, ki predstavlja tretjino proizvodnje Skupnosti, v letu 2003.

(41)

Obseg uvoza iz Južne Afrike je temeljil na preverjenih podatkih, ki jih je predložil edini proizvajalec izvoznik. Kot je navedeno zgoraj, je večina kazalnikov zaradi zaupnosti podatkov, ker analiza zadeva eno samo družbo, predstavljenih v obliki indeksov ali razponov.

(42)

V smislu obsega in tržnega deleža je bil razvoj uvoza naslednji:

(43)

Medtem ko se je potrošnja EMD v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %, se je uvoz iz zadevne države v istem obdobju povečal za 69 %. Posledično se je južnoafriški tržni delež v obravnavanem obdobju bistveno povečal za okrog 81 % od razpona 30–40 % do razpona 60–70 %.

(44)

V obravnavanem obdobju so povprečne cene uvoza kljub povišanju cene glavne surovine padle za 31 %.

(45)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja cen v obdobju preiskave so bile ustrezne prodajne cene industrije Skupnosti neto cene za neodvisne stranke, ki so bile po potrebi prilagojene ravni cene franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Skupnosti in po odbitku popustov in rabatov. Te cene so se primerjale s prodajnimi cenami, ki jih je južnoafriški proizvajalec izvoznik zaračunal brez popustov in so bile po potrebi prilagojene cenam CIF meja Skupnosti z ustrezno prilagoditvijo za stroške carinjenja in stroške po uvozu.

(46)

Primerjava je pokazala, da je bila v obdobju preiskave tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen, izražena v odstotkih prodajnih cen industrije Skupnosti, v razponu 11–14 %. Ravni prodaje pod ceno so bile celo še višje, ker je industrija Skupnosti v obdobju preiskave utrpela znatne izgube.

(47)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vpliva dampinškega uvoza iz Južne Afrike na industrijo Skupnosti vključevala analizo vseh ekonomskih dejavnikov in indeksov, ki zadevajo stanje industrije od leta 2002 do obdobja preiskave. Kot je navedeno zgoraj, je večina kazalnikov zaradi zaupnosti podatkov, ker analiza zadeva eno samo družbo, predstavljenih v obliki indeksov ali razponov.

(48)

Razvoj proizvodnje, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti so bili naslednji:

(49)

V obravnavanem obdobju se je proizvodnja Skupnosti povečala za 30 %. Vendar je proizvodna zmogljivost ostala stabilna v celotnem obravnavanem obdobju. Raven proizvodnje je dosegla vrhunec leta 2005 po močnem povečanju potrošnje na trgu ES leta 2004, kar je bilo združeno z likvidacijo večjega proizvajalca in povečanjem povpraševanja na izvoznem trgu industrije Skupnosti. Od leta 2004 do obdobja preiskave, ko so se cene surovine podvojile, je industrija Skupnosti skušala doseči ekonomijo obsega in zmanjšati stroške proizvodnje na enoto v obdobju preiskave.

(50)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju povečale za 32 %, kar kaže, da je industrija Skupnosti zaradi konkurenčnosti dampinškega uvoza vedno težje prodajala svoje izdelke na trgu Skupnosti.

(51)

Spodnje številke prikazujejo prodajo industrije Skupnosti neodvisnim strankam v Skupnosti.

(52)

Ob 7-odstotnem znižanju potrošnje ES se je tržni delež industrije Skupnosti znižal za 3 %. Poleg tega se je njen celotni obseg prodaje na trgu ES v obravnavanem obdobju znatno znižal za 9 % v absolutnem smislu, močno pa se je znižal zlasti v obdobju preiskave, in sicer za 22 odstotnih točk.

(53)

Medtem ko je industrija Skupnosti leta 2004 nekaj časa imela koristi od povečanja potrošnje ter je v primerjavi z letom 2002 povečala obseg prodaje za 52 % in tržni delež za 35 %, se je v nadaljnjih letih njena udeležba na trgu zmanjšala sočasno z močnim povečanjem obsega dampinškega uvoza iz Južne Afrike.

(54)

Povprečne prodajne cene za nepovezane kupce na trgu Skupnosti so se nižale do leta 2004. To kaže na to, da je industrija Skupnosti skušala konkurirati z dampinškim uvozom in ostati na trgu. Leta 2004 pa so cene dosegle nevzdržno raven. Nato so se leta 2005 povišale za 4 odstotne točke. Vendar kljub temu majhnemu povišanju cen v letu 2005, ki je bilo potrjeno v obdobju preiskave, industrija Skupnosti s svojimi cenami ni mogla slediti razvoju cen manganove rude, glavne surovine, ki so se med letoma 2004 in 2005 močno povišale, in sicer za skoraj 100 %.

(55)

Ravni dobička in denarnega toka industrije Skupnosti pri prodaji EMD so izrazito negativne.

(56)

Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšala za – 172 %. Najnižjo raven je dosegla leta 2003, v času največjega znižanja cen uvoza (– 30 %). V letih 2004 in 2005 se je izboljšala, hkrati pa so se povečale prodane količine. V obdobju preiskave je dobičkonosnost padla nazaj na najnižjo raven zaradi pritiska na cene in povečanja stroškov surovin.

(57)

V obravnavanem obdobju se je hkrati z zmanjšanjem dobičkonosnosti poslabšal tudi denarni tok.

(58)

V obravnavanem obdobju so se naložbe povečale za 7 %. Na sredini tega obdobja je industrija Skupnosti namenila določen obseg naložb zmanjšanju stroškov proizvodnje in vzdrževanju novih strojev. V nadaljnjih letih so se naložbe nadaljevale, vendar na nižji ravni.

(59)

Donosnost naložb pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka je sledila gibanju prodaje in dobičkonosnosti ter je bila negativna leta 2003 in ob koncu obravnavanega obdobja.

(60)

Ugotovljeno je bilo, da se zmožnost industrije Skupnosti za zbiranje kapitala v obravnavanem obdobju ni bistveno spremenila glede na velikost naložb, ki so zadostovale za kritje potrebnih kapitalskih naložb.

(61)

Razvoj zaposlovanja, produktivnosti in stroškov dela v industriji Skupnosti je bil naslednji:

(62)

Število zaposlenih se je med letom 2002 in obdobjem preiskave zmanjšalo za 33 %. To je bil rezultat zmanjšanja prodaje in prizadevanja industrije Skupnosti, da izboljša produktivnost. Rezultat tega procesa racionalizacije v industriji Skupnosti se je dejansko odražal v stopnji produktivnosti, ki se je v obravnavanem obdobju precej povečala.

(63)

Skupni stroški dela so se znatno znižali, in sicer za 18 %. Povprečni stroški na zaposlenega so se ob upoštevanju razvoja inflacije sorazmerno povišali. Vendar se je splošno gledano delež stroškov dela v skupnih stroških proizvodnje znatno znižal, kar kaže na jasen napredek v učinkovitosti.

(64)

Stopnja dampinga je navedena v rubriki „damping“ zgoraj. Ta stopnja je občutno višja od stopnje de minimis. Poleg tega glede na obseg in ceno dampinškega uvoza vpliv dejanske stopnje dampinga nikakor ne more veljati za zanemarljivega.

(65)

Nobenih znakov ni, da bi si Skupnost opomogla od učinkov preteklega dampinga ali subvencioniranja.

(66)

Treba je opomniti, da se je uvoz iz Južne Afrike občutno povečal, v absolutnem smislu in v smislu tržnega deleža. V obravnavanem obdobju se je uvoz dejansko povečal za 69 % v absolutnem smislu in za okrog 81 % glede na potrošnjo Skupnosti, pri čemer je bil dosežen tržni delež 60–70 %.

(67)

Dampinški uvoz zadevnega izdelka je v obdobju preiskave poleg tega znatno nelojalno nižal prodajne cene industrije Skupnosti. Na tehtani povprečni osnovi je bilo nelojalno nižanje cen v obdobju preiskave v razponu 11–14 %.

(68)

Medtem ko se je v obravnavanem obdobju potrošnja Skupnosti znižala za 7 %, se je obseg prodaje industrije Skupnosti znižal za 9 %, tržni delež pa za 3 %. Do bistvenega poslabšanja teh kazalcev je prišlo v obdobju preiskave, pri čemer se je v primerjavi z letom 2005 prodaja znižala za 22 odstotnih točk, tržni delež pa za 13 odstotnih točk.

(69)

Zaradi vse manjšega obsega prodaje, tržnega deleža in cen industrija Skupnosti svojim strankam ni mogla posredovati globalnega povišanja cen surovine. To je privedlo do zelo negativne dobičkonosnosti (izgube).

(70)

Kljub precejšnjim naložbam industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju in njenim nenehnim prizadevanjem za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti, so se njena dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb močno zmanjšali do zelo negativnih ravni.

(71)

Slabšanje stanja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju potrjuje tudi negativni razvoj zaposlovanja.

(72)

Ob upoštevanju navedenega se začasno sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(73)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom iz Južne Afrike in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Proučeni so bili tudi drugi znani dejavniki poleg dampinškega uvoza, ki bi lahko v istem času povzročili škodo industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da se morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti dejavniki, ne pripiše dampinškemu uvozu.

(74)

Kot je bilo navedeno v uvodnih izjavah 43 in 44, se je uvoz v obravnavanem obdobju postopno in znatno povečeval, in sicer za 69 % v smislu obsega in za 81 % v smislu tržnega deleža. Prodajna cena na enoto pri uvozu iz Južne Afrike se je v obravnavanem obdobju znižala za 31 %. V obdobju preiskave so cene uvoza iz Južne Afrike nelojalno nižale cene industrije Skupnosti za 11–14 %.

(75)

Učinki dampinškega uvoza se jasno odražajo v odločitvi nekaterih večjih uporabnikov, ki predstavljajo več kot 60 % skupne potrošnje, da ne kupujejo več izdelka industrije Skupnosti, temveč izdelek iz Južne Afrike. Medtem ko so na začetku obravnavanega obdobja ti uporabniki kupovali le majhne količine izdelkov iz Južne Afrike, so ob koncu obravnavanega obdobja in v obdobju preiskave z izdelki iz Južne Afrike krili do 70–100 % svojih potreb.

(76)

Sočasno je industrija Skupnosti morala občutno znižati cene, da bi lahko obdržala prodajne pogodbe z drugimi uporabniki.

(77)

Manjšanje tržnega deleža industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju je treba obravnavati v povezavi s povečanjem obsega in tržnega deleža uvoza iz Južne Afrike. Poleg tega se je leta 2005 in v obdobju preiskave, ko je potrošnja Skupnosti upadla za 18 % v primerjavi z velikim povečanjem leta 2004, uvoz iz Južne Afrike povečal za 8 % v absolutnem smislu in za okrog 31 % v smislu tržnega deleža. Sočasno je tržni delež industrije Skupnosti upadel za 28 %, prodaja pa za 40 %.

(78)

Zato se začasno sklene, da je pritisk dampinškega uvoza, katerega obseg in tržni delež sta se od leta 2002 občutno povečala in ki se je izvajal po dampinških cenah in pri znatnem nelojalnem nižanju cen in prodajanju pod ceno, imel pomembno vlogo pri upadu prodaje industrije Skupnosti in posledično pri njeni dobičkonosnosti, razvoju denarnega toka ter negativnega stanja pri donosnosti naložb, zaposlovanju in povečanju zalog.

(79)

Razvoj uvoza iz drugih tretjih držav po podatkih Eurostata:

(80)

Na začetku obravnavanega obdobja je uvoz EMD iz drugih tretjih držav predstavljal 15 % tržnega deleža. V nadaljnjih letih je ta uvoz znatno upadel in je ob koncu obdobja preiskave predstavljal le 8 % tržnega deleža. Cene tega uvoza so povečini ostale na višji ravni kot cene južnoafriškega izdelka in so se celo povišale za 1 %.

(81)

Glede na več stališč je uvoz EMD iz Kitajske, ki ni vključena v preiskavo, bistveno prispeval k škodi, ki jo je utrpel proizvajalec Skupnosti. Vendar je uvoz iz Kitajske v obdobju preiskave, čeprav po povprečno nižji ceni kot južnoafriški izdelek, predstavljal le 0,6 % celotnega uvoza iz tretjih držav, zato se ne more šteti, da je prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(82)

Prav tako je bilo proučeno, ali je izvoz v države, ki niso članice EU, prispeval k škodi, nastali v obravnavanem obdobju.

(83)

Ugotovljeno je bilo, da se je obseg izvoza industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju povečal za 9 % in čeprav se je cena izvoza zmanjšala za 14 %, je ostala znatno višja od stroškov proizvodnje na enoto. Izvozna dejavnost industrije Skupnosti torej ni mogla prispevati k škodi, ki je nastala v tem obdobju.

(84)

Kot je navedeno zgoraj, sta bila na začetku obravnavanega obdobja v Skupnosti še dva druga proizvajalca.

(85)

En proizvajalec, s sedežem na Irskem, je opustil proizvodnjo leta 2003 zaradi finančnih težav, ki so bile posledica znatnega upada prodaje pod močnim pritiskom cen dampinškega uvoza. Drugi proizvajalec, s sedežem v Španiji, ni sodeloval v postopku. Kot rezultat tega nesodelovanja so bili podatki o prodaji drugega proizvajalca na trgu Skupnosti dobljeni iz izpolnjenih vprašalnikov uporabnikov. Po ugotovitvah preiskave se je slednja družba ukvarjala s proizvodnjo baterij in EMD. Večina EMD, ki jih je proizvedla ta družba, se je očitno uporabljala v njeni lastni proizvodnji baterij. Ta družba pa je prav tako imela pomembno vlogo na trgu EMD Skupnosti.

(86)

Jasno je, da na splošno podobo drugih proizvajalcev ES vpliva dejstvo, da je en proizvajalec opustil proizvodnjo leta 2003, drugi pa v obravnavanem obdobju ni prodal znatnih količin na trgu ES. Vendar se iz podatkov, pridobljenih med preiskavo, lahko sklepa, da je na proizvajalca Skupnosti prav tako vplival pritisk južnoafriškega uvoza na cene ter razvoj na trgu, saj se je njun tržni delež zmanjšal z razpona 10–25 % na razpon 4–10 %. Zato prodaja drugega proizvajalca Skupnosti ni mogla biti odgovorna za škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(87)

Proučeno je bilo tudi, ali je upad povpraševanja na trgu Skupnosti prispeval k škodi, nastali v obravnavanem obdobju. Ugotovljeno je bilo, da upad povpraševanja ni vplival na škodo. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 52 in 77, je prodaja industrije Skupnosti upadla za več kot skupna potrošnja Skupnosti, medtem ko se je ustrezni tržni delež južnoafriškega uvoza znatno povečal.

(88)

Po nekaterih trditvah je škodo povzročilo predvsem svetovno povišanje cene osnovne surovine, manganove rude. Cene manganove rude, ki so do leta 2004 ostale stabilne, so se leta 2005 nenadoma podvojile in v obdobju preiskave nekoliko znižale. To je povečalo stroške proizvodnje na enoto industrije Skupnosti za 19 %.

(89)

Ker pa so se cene uvoza iz Južne Afrike v enakem obdobju (2004/2005) povišale le za 1 odstotno točko, industrija Skupnosti, ki je skušala konkurirati z dampinškim uvozom in ostati na trgu, ni mogla prenesti povišanja skupnih stroškov na uporabnike na nižji stopnji. Industrija Skupnosti je lahko zvišala cene samo za 4 odstotne točke, ki so tako ostale nižje od stroškov proizvodnje.

(90)

V teh okoliščinah se je štelo, da povečanje stroškov ni samo po sebi povzročilo škode, temveč dejstvo, da industrija Skupnosti ni mogla prenesti povečanja stroškov na svoje stranke zaradi močnega pritiska dampinškega uvoza iz Južne Afrike, ki ni odražal povišanja cen surovine. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(91)

Nekatere strani so trdile, da so se zaradi globalne prekomerne ponudbe EMD, ki jo je povzročila povečana proizvodna zmogljivost na Kitajskem, znižale cene EMD in da je to razlog za škodo industrije Skupnosti.

(92)

Vendar je glede na majhen obseg uvoza iz Kitajske in kljub njegovim relativno nizkim cenam v obravnavanem obdobju bilo ugotovljeno, da so te domneve napačne.

(93)

Poleg tega so nekatere strani trdile, da je znižanje prodajnih cen EMD industrije Skupnosti bolj rezultat povečane konkurenčnosti med proizvajalci baterij in pritiska na cene, ki so mu izpostavljeni, kot pa dampinškega uvoza iz Južne Afrike.

(94)

Preiskava je pokazala, da so proizvajalci baterij v ES dejansko bili izpostavljeni pritisku na cene, ki je bil posledica povečanja stroškov surovine in povečane konkurenčnosti. Vendar je bilo ugotovljeno, da so glede na majhno število proizvajalcev EMD, ki delujejo na trgu Skupnosti, ti imeli znatno moč, da se pogajajo o cenah zadevnega izdelka s proizvajalci baterij. Zato se šteje, da je upad prodajnih cen EMD Skupnosti neposreden rezultat dampinškega uvoza in nelojalnega nižanja cen južnoafriškega proizvajalca izvoznika od začetka obravnavanega obdobja in ne rezultat domnevnega pritiska proizvajalcev baterij na cene. Glede na navedeno je bilo začasno sklenjeno, da povečana konkurenčnost med proizvajalci baterij ni prekinila vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Južne Afrike in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(95)

Zgoraj navedena analiza kaže, da sta se v celotnem obravnavanem obdobju obseg in tržni delež uvoza iz Južne Afrike bistveno povečala, skupaj z znatnim znižanjem cen uvoza in precejšnjim nelojalnim nižanjem cen v obdobju preiskave. Povečanje tržnega deleža dampinškega uvoza sovpada z znatnim zmanjšanjem obsega prodaje in tržnega deleža industrije Skupnosti. To je skupaj s pritiskom na cene med drugim povzročilo precejšnje izgube industrije Skupnosti v obdobju preiskave.

(96)

Poleg tega je proučitev drugih dejavnikov, ki bi lahko škodovali industriji Skupnosti, razkrila, da nobeden od teh dejavnikov ne bi mogel imeti takšnega znatnega negativnega vpliva na industrijo kot dampinški uvoz iz Južne Afrike.

(97)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je dampinški uvoz povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(98)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali kljub sklepom o dampingu, škodi in vzročni zvezi obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi vodili do sklepa, da uvedba protidampinških ukrepov za uvoz iz zadevne države ni v interesu Skupnosti.

(99)

Komisija je poslala vprašalnik edinemu uvozniku EMD iz Južne Afrike in vsem industrijskim uporabnikom, za katere je znano ali verjetno, da jih ukrepi zadevajo. Izpolnjene vprašalnike so poslali uvoznik in štirje večji uporabniki zadevnega izdelka v Skupnosti.

(100)

Treba je opomniti, da industrijo Skupnosti predstavlja en proizvajalec s proizvodnimi objekti v Grčiji, katerega prodaja in dobičkonosnost sta v obravnavanem obdobju znatno upadla, kar je posledično negativno vplivalo na njegov tržni delež, zaposlovanje, donosnost naložb in denarni tok.

(101)

Če se ukrepi ne uvedejo, obstaja verjetnost, da bo zaradi nedobičkonosnosti kot rezultata pritiska dampinškega uvoza na cene industrija Skupnosti prisiljena, da opusti proizvodnjo EMD v Skupnosti. Opomniti je treba, da je en proizvajalec Skupnosti opustil proizvodnjo v obravnavanem obdobju. To je sovpadalo s povečanim pritiskom južnoafriškega uvoza na trg Skupnosti. Poleg tega je bil proizvajalec pritožnik Skupnosti leta 2003 prisiljen začasno opustiti proizvodnjo za mesec dni, Komisijo pa je obvestil tudi o podobni situaciji za daljše obdobje leta 2007.

(102)

Poudariti je treba, da industrija Skupnosti tako kot južnoafriški proizvajalec izvoznik proizvaja samo EMD in da se proizvodna linija ne more uporabljati za proizvodnjo drugih izdelkov.

(103)

Vendar se po uvedbi protidampinških ukrepov pričakuje, da se bodo obseg prodaje in cene industrije Skupnosti na trgu Skupnosti povečali, tako da se bo izboljšala dobičkonosnost industrije Skupnosti in preprečila opustitev proizvodnje.

(104)

Zato je očitno, da so protidampinški ukrepi v interesu industrije Skupnosti.

(105)

Edino industrijo, ki uporablja EMD, predstavljajo proizvajalci primarnih baterij na alkalični in cink-ogljikovi osnovi.

(106)

Kot je navedeno zgoraj, so bili vprašalniki poslani vsem znanim proizvajalcem baterij v Skupnosti. Odgovore so poslale štiri družbe, ki predstavljajo 93 % potrošnje Skupnosti; trije med odgovori so bili preverjeni na kraju samem.

(107)

Kot je navedeno zgoraj, je bilo ugotovljeno, da so bili proizvajalci baterij v ES izpostavljeni znatnemu pritisku, ki je bil rezultat globalnega povišanja cen surovin (cinka, niklja, bakra, jekla) in povečanja globalne konkurence na trgu baterij. Trdili so, da bi uvedba protidampinških ukrepov na uvoz iz Južne Afrike povečala obstoječi pritisk na cene in povzročila izgube, saj povišanja cen ne bi mogli prenesti na svoje stranke. Vendar je bilo ugotovljeno, da so bili v obdobju preiskave na splošno še vedno v dobrem finančnem položaju z znatnim dobičkom pred obdavčitvijo, v obravnavanem obdobju pa so povečali obseg prodaje zaradi pozitivne javne podobe svojih blagovnih znamk. Glede na dobljene informacije je bilo možno preveriti, ali so lahko stroški EMD za proizvajanje baterij med 10 % in 15 % (odvisno od velikosti baterij) skupnih stroškov, in oceniti, ali uvedba protidampinške dajatve na predlagani ravni ne more povečati ocenjene ravni cene baterij za več kot 0,01 EUR do 0,02 EUR. Povišanje cen baterij, ki je lahko rezultat uvedbe protidampinške dajatve, je bilo določeno z uporabo predlagane ravni dajatve za stroške proizvodnje za različne velikosti baterij.

(108)

Kljub splošnemu nasprotovanju uvedbi ukrepov je več uporabnikov priznalo, da bi opustitev proizvodnje industrije Skupnosti imela negativen učinek na njihov položaj in konkurenco na trgu ES, saj industrija Skupnosti proizvaja visoko kvalitetne EMD, primerne za proizvodnjo vrhunskih baterij. Če bi industrija Skupnosti opustila proizvodnjo, bi uporabniki tvegali, da postanejo odvisni samo od EMD iz Južne Afrike.

(109)

Glede na navedeno se lahko začasno sklene, da uvedba kakršnih koli protidampinških ukrepov verjetno ne more resno vplivati na stanje industrije uporabnikov.

(110)

Edini uvoznik v Skupnosti, ki uvaža EMD iz Južne Afrike, je sodeloval v preiskavi. Na podlagi predloženih informacij je bilo ugotovljeno, da je ta uvoznik izključni in neodvisni zastopnik družbe Delta. Celoten uvoz EMD iz Južne Afrike je bil v Skupnosti prodan prek te družbe. Njene trgovinske dejavnosti so predstavljale manj kot 20 % njenega prometa. Ta uvoznik je izrazil zaskrbljenost zaradi možne uvedbe ukrepov. Vendar tudi če njegova prodaja po uvedbi ukrepov upade in se provizije zastopnika zmanjšajo, se pričakuje, da bo ohranil dobro finančno stanje, poleg tega pa ukrepi verjetno ne bodo znatno vplivali na uvoznika. Tako je jasno, da bo protidampinška dajatev vplivala na uporabnike.

(111)

Na podlagi tega je bilo začasno sklenjeno, da uvedba protidampinških ukrepov verjetno ne bo imela resnega negativnega učinka na položaj uvoznikov v Skupnosti.

(112)

Lahko se pričakuje, da bodo učinki uvedbe ukrepov industriji Skupnosti omogočili, da nadoknadi izgubljeni delež pri prodaji in tržni delež ter izboljša svojo dobičkonosnost. Glede na čedalje slabše stanje industrije Skupnosti obstaja resno tveganje, da bi ob odsotnosti ukrepov industrija Skupnosti morala zapreti svoje proizvodne obrate ter odpustiti delovno silo.

(113)

Glede na uporabo zadevnega izdelka pri proizvodnji baterij, pri čemer so stroški EMD neznatni v primerjavi z vrednostjo končnega izdelka, vpliv za uporabnike ne bi smel biti bistven, kot je navedeno v uvodni izjavi 107.

(114)

Glede na navedeno se začasno sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi protidampinških dajatev na uvoz nekaterih manganovih dioksidov s poreklom iz Južne Afrike.

(115)

Ob upoštevanju sklepov v zvezi z dampingom, posledično škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

(116)

Ukrepe je treba uvesti na ravni, ki omogoča odpravo škode, ki jo je ta uvoz povzročil industriji Skupnosti, ne da bi se presegla ugotovljena stopnja dampinga. Ob računanju zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje stroške in ustvari skupni dobiček od prodaje podobnega izdelka pred obdavčitvijo v Skupnosti, ki bi ga ta industrija lahko ustvarila ob normalnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. Stopnja dobička pred obdavčitvijo, ki se je uporabljala za ta izračun, je ustrezala dobičku, ki ga je industrija Skupnosti dosegla na začetku obravnavanega obdobja, v času, ko so bile cene EMD iz Južne Afrike na enaki ravni kot cene podobnega izdelka, ki ga je prodajala industrija Skupnosti.

(117)

Potrebno povečanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen (glej uvodno izjavo 45), z neškodljivo ceno podobnih izdelkov, ki jih je industrija Skupnosti prodajala na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila izračunana tako, da se je v obdobju preiskave prilagodila prodajna cena industrije Skupnosti za dejansko izgubo/dobiček ter prištela zgoraj navedena stopnja dobička. Vsakršna razlika, ki je posledica te primerjave, je bila nato izražena v odstotkih celotne uvozne vrednosti CIF.

(118)

Stopnja škode je bila znatno višja od ugotovljene stopnje dampinga.

(119)

Glede na navedeno se šteje, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe uvesti začasno protidampinško dajatev na stopnji dampinga, saj je nižja od zgoraj izračunane stopnje škode.

(120)

Na podlagi navedenega so predlagane stopnje začasne dajatve naslednje:

(121)

Zaradi dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki predložijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko za kakršen koli dokončen ukrep ponovno proučijo –

18.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 243/21

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Združenega kraljestva za registracijo imena „Staffordshire Cheese“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija prejela izjavo o ugovoru. Ker je bila izjava o ugovoru kasneje umaknjena, je treba navedeno ime registrirati –

18.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 243/22

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija pregledala vlogo Španije za odobritev spremembe specifikacije zaščitene označbe porekla „Queso de Cantabria“, registrirane v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2).

(2)

Ker v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 510/2006 zadevna sprememba ni manjša, je Komisija objavila zahtevek za spremembo na podlagi člena 6 navedene uredbe v Uradnem listu Evropske unije  (3). Ker v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006 Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, je treba spremembo odobriti –

18.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 243/23

(1)

Komisija je 19. decembra 2006 v skladu s členom 5 osnovne uredbe v Uradnem listu Evropske unije  (2) objavila obvestilo o začetku protidampinškega postopka („obvestilo o začetku“) v zvezi z uvozom polivinil alkohola („PVA“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in Tajvana („zadevni državi“) v Skupnost.

(2)

Postopek je bil uveden na podlagi pritožbe, ki jo je 6. novembra 2006 vložila družba Kuraray Specialties Europe GmbH („pritožnik“), od januarja 2007 Kuraray Europe GmbH, ki predstavlja večji delež, v tem primeru več kot 25 %, celotne proizvodnje polivinil alkohola (PVA) v Skupnosti. Pritožba je vsebovala prima facie dokaze o dampingu PVA s poreklom iz zadevnih držav in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za uvedbo postopka.

(3)

Komisija je proizvajalca pritožnika in druge znane proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike iz zadevnih držav, uvoznike/trgovce in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike zadevnih držav izvoznic uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(4)

Da bi proizvajalci izvozniki v LRK lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, in organom LRK poslala obrazce za zahtevek. En proizvajalec izvoznik v LRK je zahteval TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe, ali pa IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO.

(5)

Zaradi očitno velikega števila proizvajalcev izvoznikov v LRK in uvoznikov v Skupnosti je bilo za določitev dampinga in škode v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za te stranke v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(6)

Vendar pa je bilo v zvezi s proizvajalci izvozniki v LRK, glede na to, da so sodelovali samo trije proizvajalci izvozniki, v nadaljevanju sklenjeno, da vzorčenje ne bo potrebno.

(7)

Komisija je v zvezi z uvozniki PVA zahtevala, da vsi znani uvozniki predložijo informacije o uvozu in prodaji zadevnega izdelka. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od 14 sodelujočih uvoznikov, izbrala vzorec petih uvoznikov, od katerih sta bila dva iz Nemčije, eden iz Italije, eden iz Nizozemske in eden iz Združenih držav Amerike. Ti uvozniki so predstavljali največji reprezentativni obseg prodaje sodelujočih uvoznikov v Skupnosti (približno 80 %), ki ga je bilo mogoče ustrezno pregledati v razpoložljivem času.

(8)

Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, navedenih v obvestilu o začetku. Izpolnjene vprašalnike je prejela od dveh proizvajalcev Skupnosti, treh proizvajalcev izvoznikov v LRK, enega proizvajalca izvoznika v Tajvanu, petih vzorčenih uvoznikov in sedmih uporabnikov v Skupnosti.

(9)

Dva od izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili uporabniki, sta bila nepopolna in se zato nista upoštevala. Poleg tega so nekateri uporabniki predložili pripombe, ne da bi izpolnili vprašalnike.

(10)

Eden od vzorčenih uvoznikov je dvakrat odpovedal dogovorjeni preveritveni obisk v zelo pozni fazi. Zato se podatki, ki jih je predložila ta družba, niso mogli preveriti in se jih začasno ni dalo upoštevati.

(11)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za namene TGO/IO v primeru LRK in za predhodno ugotavljanje dampinga, škode, ki je zaradi njega nastala, in interesa Skupnosti, za obe zadevni državi. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(12)

Ob upoštevanju potrebe po določitvi normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK, ki niso zahtevali TGO ali ki jim TGO morda ne bo odobrena, je bil preveritveni obisk z namenom določitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države, predvidene v obvestilu o začetku, tj. Japonske, opravljen v prostorih naslednjega proizvajalca:

(13)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2003 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(14)

Zadevni izdelek so nekateri polivinil alkoholi (PVA) v obliki homopolimernih smol z viskoznostjo (izmerjeno v 4-odstotni raztopini) najmanj 3 mPas, vendar ne več kot 61 mPas, in stopnjo hidrolize najmanj 84,0 mol %, vendar ne več kot 99,9 mol %, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana („zadevni izdelek“), navadno uvrščen pod oznako KN ex 3905 30 00.

(15)

PVA se pridobiva s hidrolizo polivinil acetata, ki se proizvede s polimerizacijo monomera vinil acetat (slednji se pridobiva predvsem iz etilena in ocetne kisline). PVA se uporablja za številne namene. V Skupnosti se uporablja predvsem za proizvodnjo polivinil butirala („PVB“) (25–29 % potrošnje), sredstvo za polimerizacijo (21–25 %), premaze za papir (17–21 %), lepila (13–17 %) in škrobila za tekstil (8–12 %).

(16)

En uporabnik Skupnosti je trdil, da se določen izdelek, ki ga je kupil v LRK, ne bi smel obravnavati kot zadevni izdelek, ker (i) ni standardna vrsta PVA in ima drugačne in zelo specifične kemijske in fizikalne lastnosti ter (ii) ima drugačne uporabe ali namene od standardnega PVA.

(17)

V zvezi s prvo trditvijo je bilo ugotovljeno, da je ta vrsta zajeta v opis izdelka, kakor je opisano v uvodni izjavi 14, in da so njene osnovne fizikalne in tehnične lastnosti takšne kot pri ostalih vrstah, zajetih v opis izdelka. V zvezi z drugo trditvijo je treba povedati, da se je ta določena vrsta PVA uporabljala za proizvodnjo PVB, ki ni le najpomembnejša uporaba PVA, kakor je navedeno v uvodni izjavi 15, ampak tudi najhitreje rastoči trg za PVA v Skupnosti. Bilo bi v nasprotju z dejstvi, če bi takšen trg označili za nestandardnega. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so se povprečne cene za PVA za različne uporabe gibale v enakem razponu. Glede na te ugotovitve se je štelo, da ni razloga za izključitev te vrste iz opisa izdelka, zato je bil zahtevek zavrnjen.

(18)

Preiskava je pokazala, da imajo PVA, ki ga je industrija Skupnosti proizvedla in prodala v Skupnosti, PVA, ki je bil proizveden in prodan na tajvanskih in kitajskih domačih trgih, in PVA, ki je bil proizveden v LRK in Tajvanu ter izvožen v Skupnost, pa tudi PVA, ki je bil proizveden in prodan na Japonskem, v bistvu enake osnovne kemijske in fizikalne lastnosti ter enako osnovno uporabo. Zato se ti izdelki štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(19)

Za določitev normalne vrednosti se je najprej ugotovilo, ali je domača prodaja podobnega izdelka edinega proizvajalca izvoznika v Tajvanu neodvisnim strankam reprezentativna, tj. ali celotni obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost, v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe.

(20)

Za vsako vrsto izdelka, ki ga je proizvajalec izvoznik prodal na svojem domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja zadosti reprezentativna. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za zadosti reprezentativno, če je celotni obseg navedene vrste izdelka, prodanega neodvisnim strankam na domačem trgu v OP, predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Skupnost.

(21)

Komisija je nato proučila, ali se za domačo prodajo vsake vrste izdelka, ki se je prodajal na domačem trgu v reprezentativnih količinah, lahko šteje, da se je izvajala v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo opravljeno tako, da je bil za vsako izvoženo vrsto izdelka ugotovljen delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam v OP.

(22)

Za tiste vrste izdelka, pri katerih več kot 80 % obsega prodaje na domačen trgu ni bilo pod stroški na enoto in pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena enaka tehtanim povprečnim proizvodnim stroškom ali višja, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje vseh domačih prodajnih cen zadevne vrste.

(23)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje določene vrste izdelka predstavljal 80 % celotnega obsega prodaje te vrste ali manj ali kadar je bila tehtana povprečna cena te vrste nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo navedene vrste, če je ta prodaja predstavljala 10 % celotnega obsega prodaje navedene vrste ali več.

(24)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje katere koli vrste izdelka predstavljal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje navedene vrste, se je štelo, da je bila ta posebna vrsta prodana v nezadostnih količinah, da bi bila domača cena lahko primerna osnova za določitev normalne vrednosti.

(25)

Kjer se domače cene določene vrste izdelka, ki ga je prodal proizvajalec izvoznik, niso dale uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bila normalna vrednost skonstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(26)

Pri konstruiranju normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe so vrednosti prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov in dobička temeljile na podlagi dejanskih podatkov proizvodnje in prodaje v običajnem poteku trgovine zadevnega izdelka s strani proizvajalca izvoznika v preiskavi v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe.

(27)

Edini proizvajalec izvoznik je izvažal zadevni izdelek neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti. Izvozne cene so zato bile določene na podlagi cen, ki so jih te neodvisne stranke dejansko plačale ali jih plačujejo za zadevni izdelek, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(28)

Primerjava normalnih vrednosti in izvoznih cen edinega proizvajalca izvoznika je bila opravljena na podlagi cene izdelka franko tovarna. Da bi bila zagotovljena poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami, je bila narejena odobritev v obliki prilagoditev za razlike v prevoznih in zavarovalniških stroških, manipulativnih, nakladalnih in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, posojilih, poprodajnih stroških (garancijah) in drugih dejavnikih (bančnih stroških), kadar je to bilo ustrezno in upravičeno, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(29)

Primerjava normalnih vrednosti z izvoznimi cenami je v OP za edinega tajvanskega proizvajalca izvoznika Chang Chun Petrochemical Co. Ltd. pokazala stopnjo dampinga – 2,30 %.

(30)

Glede na to, da je edina sodelujoča družba tudi edini proizvajalec izvoznik zadevnega izdelka v Tajvanu in da v OP predstavlja 100 % tajvanskega izvoza v ES, je bilo sklenjeno, da za Tajvan damping ni bil ugotovljen.

(31)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 člena 2 za tiste proizvajalce, ki so dokazali, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, tj. kjer so takšni proizvajalci izvozniki dokazali, da v zvezi s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka veljajo pogoji tržnega gospodarstva. Ta merila so na kratko navedena spodaj v strnjeni obliki, zaradi boljše preglednosti:

(32)

En kitajski proizvajalec izvoznik in njegova povezana trgovinska družba sta zahtevala TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in v danih rokih izpolnila obrazec zahtevka za TGO za proizvajalce izvoznike. Proizvajalec izdeluje zadevni izdelek, medtem ko se njegova povezana trgovinska družba ukvarja z izvozom zadevnega izdelka. Ustaljena praksa Komisije je preveriti, ali skupina povezanih družb kot celota izpolnjuje pogoje za TGO.

(33)

Komisija je v zvezi s proizvajalcem izvoznikom in njegovo povezano trgovinsko družbo poiskala vse potrebne informacije in preverila informacije iz zahtevka za TGO v prostorih zadevnih družb, za katere je menila, da je to potrebno.

(34)

Preiskava je pokazala, da se kitajskemu proizvajalcu izvozniku TGO ne more odobriti, ker ni izpolnjeval prvega merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(35)

Za proizvajalca izvoznika in tudi njegovo povezano trgovinsko družbo je bilo ugotovljeno, da ju nadzorujejo družbe, ki so v celoti v državni lasti in ki jih zastopa velika večina članov upravnega odbora v razmerju, ki ni v skladu z njihovim lastniškim deležem. Poleg tega je bila v OP navsezadnje večina deležev v državni lasti. Zainteresirane stranke so dobile možnost, da dajo pripombe na zgornje ugotovitve. Komisija ni prejela nobenih pripomb, zaradi katerih bi se sklepi spremenili.

(36)

Na podlagi zgoraj navedenega kitajski proizvajalec izvoznik in njegova povezana trgovinska družba nista dokazala, da izpolnjujeta vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, in jima zato TGO ni mogel biti odobren.

(37)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, uvede dajatev na ravni države, če sploh, razen v primerih, ko lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila, določena v členu 9(5) osnovne uredbe.

(38)

Edini kitajski proizvajalec izvoznik in njegova povezana trgovinska družba, ki sta zahtevala TGO, sta zahtevala tudi IO, če jima TGO ne bi bil odobren.

(39)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da proizvajalec izvoznik in njegova povezana trgovinska družba nista uspela dokazati, da v celoti izpolnjujeta vse zahteve za IO, kakor so določene v členu 9(5) osnovne uredbe. Na podlagi razlogov iz uvodne izjave 35 je bilo namreč ugotovljeno, da proizvajalec izvoznik in njegova povezana trgovinska družba nista uspela izpolniti merila iz člena 9(5)(c) osnovne uredbe, ki določa, da večina deležev pripada zasebnikom in da so državni uradniki, ki sodelujejo v upravnem odboru ali so na ključnih upravljavskih položajih, v manjšini ali pa je treba dokazati, da je družba kljub temu dovolj neodvisna od vmešavanja države.

(40)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren, določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(41)

V obvestilu o začetku je Komisija navedla, da namerava uporabiti Japonsko kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK, zainteresirane stranke pa so bile pozvane, da predložijo svoje pripombe v zvezi s tem. Nekatere zainteresirane stranke so ugovarjale tej možnosti in namesto nje predlagale Indijo ali Tajvan.

(42)

V Indiji ni bilo znatne proizvodnje podobnega izdelka. Tajvan je bil predmet preiskave in bi zato lahko bili podatki v tej državi izkrivljeni zaradi dampinga. Zato so bile stranke obveščene, da je bila za primerljivo državo izbrana Japonska, ker ni bila predmet preiskave, ker je imela reprezentativno proizvodnjo podobnega izdelka in ker so se konkurenčni pogoji zdeli ustrezni.

(43)

Komisija je štiri znane proizvajalce na Japonskem pozvala k sodelovanju in jim poslala ustrezne vprašalnike. Dva od štirih proizvajalcev sta vprašalnike izpolnila. Vendar pa eden od njiju ni predložil popolnih podatkov in ni sprejel preveritvenega obiska. Podatki, ki jih je predložil edini v celoti sodelujoči japonski proizvajalec, so bili preverjeni na kraju samem.

(44)

Vendar pa je po preveritvenem obisku pri tajvanskem proizvajalcu izvozniku bilo ugotovljeno, da Tajvan v OP ni izvažal po dampinških cenah. Zato se je vprašanje o izbiri primerljive države ponovno proučilo.

(45)

V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da obseg proizvodnje v Tajvanu predstavlja več kot 100 % obsega kitajskega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost. Poleg tega je mogoče tajvanski trg označiti kot odprt, glede na to, da je stopnja uvozne dajatve nizka (dajatev MFN 5 %). Preiskava je tudi pokazala, da v Tajvanu obstaja znatna domača prodaja podobnega izdelka in tudi zadosten uvoz na tajvanski trg. Zato se Tajvan šteje kot konkurenčen in dovolj reprezentativen trg za določitev normalne vrednosti za LRK.

(46)

Poleg tega uvoz PVA v Tajvan predstavlja približno 15 % domače potrošnje v primerjavi s samo približno 3 % na Japonskem, kar kaže na to, da je japonski trg manj ustrezen kot Tajvan v smislu konkurence glede uvoza. Na podlagi navedenega je bilo začasno sklenjeno, da se za primerljivo državo uporabi Tajvan, saj predstavlja najprimernejšo primerljivo državo v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe.

(47)

Po izbiri Tajvana kot primerljive države, kakor je navedeno v uvodni izjavi 46, in v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za Tajvan, določena v uvodnih izjavah 19 do 26, uporabljena za izračun dampinga za LRK.

(48)

Glede na to, da so v OP trije sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki skupaj predstavljali skoraj celoten izvoz zadevnega izdelka v Skupnost, so se za določitev izvozne cene uporabili njihovi lastni podatki o izvozu. Zanesljivost predloženih podatkov je bila kljub temu preverjena s podatki Eurostata o uvozu, ki so se med seboj zadostno ujemali.

(49)

Trije sodelujoči proizvajalci izvozniki v LRK so v Skupnost izvažali neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti ali prek povezanih trgovinskih družb v izvoznih državah.

(50)

Za celoten izvoz so bile izvozne cene določene na podlagi cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo v Skupnosti, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(51)

Primerjava normalnih vrednosti edinega proizvajalca v primerljivi državi, Tajvanu, in izvoznih cen treh sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila opravljena na podlagi franko tovarna. Da bi bila zagotovljena poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami, je bila narejena odobritev v obliki prilagoditev za razlike v prevoznih in zavarovalniških stroških, manipulativnih, nakladalnih in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, posojilih in provizijah, kadar je to bilo ustrezno in upravičeno, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(52)

Ker TGO ali IO nista bila odobrena nobenemu sodelujočemu kitajskemu proizvajalcu izvozniku, je bila stopnja dampinga za celotno državo izračunana za celo LRK na osnovi tehtanega povprečja izvoznih cen treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na podlagi franko tovarna.

(53)

Primerjava tehtanega povprečja kitajskih izvoznih cen in tehtanega povprečja normalne vrednosti primerljive države je pokazala stopnjo dampinga 10,06 %.

(54)

V Skupnosti izdelujejo podoben izdelek za prodajo tri družbe: Kuraray Europe GmbH („KEG“) v Nemčiji, Celanese Ibérica Chemicals („Celanese“) v Španiji in tretji proizvajalec, ki izdeluje zelo omejeno količino, vendar ni sodeloval v preiskavi. KEG in Celanese sta v celoti sodelovala v preiskavi.

(55)

Poleg zgoraj omenjene proizvodnje trije proizvajalci Skupnosti izdelujejo podobni izdelek samo za lastno uporabo. Dve od treh družb sta sodelovali v preiskavi kot uporabnici, saj sta nabavili znatne količine zadevnega izdelka za proizvodnjo svojih izdelkov na koncu proizvodne verige.

(56)

Glede na to, da sta dva sodelujoča proizvajalca, navedena v uvodni izjavi 54, predstavljala 80 % celotne proizvodnje Skupnosti (za lastno in nelastno uporabo) v OP, se šteje, da predstavljata glavni delež celotne proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti. Zato zanju velja, da predstavljata industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe in bosta v nadaljnjem besedilu imenovana „industrija Skupnosti“.

(57)

Glede na to, da industrijo Skupnosti sestavljata samo dva proizvajalca, so podatki za industrijo Skupnosti izraženi v obliki indeksov, da se ohrani zaupnost, v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(58)

Za ugotovitev, ali je industrija Skupnosti utrpela škodo, in določitev porabe in različnih gospodarskih kazalcev, povezanih s stanjem industrije Skupnosti, je bilo proučeno, ali in v kakšni meri je potrebno v analizi upoštevati nadaljnjo uporabo proizvodnje podobnega izdelka industrije Skupnosti.

(59)

PVA se uporablja kot vmesni material za vrsto drugih izdelkov. V Skupnosti se pogosto uporablja v proizvodnji polivinil butirala („PVB“), za lepila, premaze za papir, kot sredstvo za polimerizacijo in za škrobila za tekstil. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je en proizvajalec Skupnosti, ki je večino PVA lastne izdelave prodal na odprtem trgu, uporabil tudi znatno količino PVA lastne izdelave za nadaljnjo predelavo znotraj iste družbe. Taka uporaba se šteje za lastno uporabo. Kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 55, so poleg te proizvodnje za lastno uporabo še tri druge družbe v Skupnosti izdelovale PVA samo za lastno uporabo in vsaj dve od njih sta kot uporabnici tudi nabavili znatne količine PVA na trgu za nadaljnjo predelavo.

(60)

Ugotovljeno je bilo, da bi lahko bila količina, ki so jo uporabile zadevne družbe za lastno uporabo, v bistvu nadomeščena z nabavljenim PVA, tj. če bi tržne razmere in/ali finančni vidiki sprožili takšno spremembo. Zato je bila vključena v tržno analizo Skupnosti.

(61)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje lastne proizvodnje industrije Skupnosti na prostem trgu Skupnosti, lastne uporabe industrije Skupnosti, količine proizvodnje drugih (manjših) proizvajalcev Skupnosti na osnovi najbolj uporabljane zbirke podatkov v zvezi s tem posebnim poslovanjem, lastne uporabe dveh uporabnic iz uvodne izjave 55, preverjenega obsega uvoza edinega tajvanskega proizvajalca in podatkov Eurostata o obsegu uvoza iz drugih tretjih držav v Skupnost.

(62)

V zvezi s podatki Eurostata o obsegu uvoza v Skupnost, kakor je navedeno v uvodni izjavi 14, je zadevni izdelek trenutno uvrščen pod oznako KN ex 3905 30 00. Podatki Eurostata v zvezi s to oznako KN ex vključujejo tudi nekatere izdelke, prodane v tržni niši, ki niso zajeti v opis izdelka. Ker iz širše kategorije izdelkov ni bilo mogoče pridobiti podatkov samo za zadevni izdelek, so bili ti zato prilagojeni na podlagi informacij iz pritožbe o uvozu teh izdelkov, prodanih v tržni niši.

(63)

V zvezi s podatki Eurostata je treba tudi opozoriti, da so bili podatki o določenem uvozu zadevnega izdelka sporočeni pod oznako „secret extra“ (tajne države zunaj EU), zaradi česar podatki o poreklu niso bili na voljo v javni zbirki podatkov. Podatki o državah izvora uvoza, ki je bil prijavljen pod takšno oznako, so bili pridobljeni od ustreznih carinskih organov in so bili tako vključeni v vse ustrezne preglednice in analize.

(64)

Na podlagi navedenega je bilo ugotovljeno, da je potrošnja PVA v obravnavanem obdobju strmo narasla, še zlasti med letoma 2004 in 2005. V obravnavanem obdobju je bil porast potrošnje 14-odstoten, zlasti zaradi hitro naraščajočega povpraševanja po PVA kot surovini za proizvodnjo polivinil butirala (PVB), ki se uporablja za proizvodnjo folij ali plošč PVB. Film PVB se uporablja kot vmesna plast v proizvodnji plastnega varnostnega stekla na trgu avtomobilske industrije in arhitekture, ki je hitro rastoč trg v Skupnosti.

(65)

Ker je stopnja dampinga, ugotovljena za Tajvan, pod stopnjo de minimis, je treba uvoz s poreklom iz te države začasno izključiti iz ocene škode.

(66)

Obseg uvoza zadevnega izdelka se je zmanjšal za 39 odstotnih točk med letoma 2003 in 2004, nato se je povečal za 29 odstotnih točk leta 2005, potem pa se je v primerjavi z letom 2003 počasi zmanjšal za 11 % v OP.

(67)

Tržni delež uvoza iz LRK je sprva tudi močno upadel in potem narasel. Med letom 2005 in OP je uvoz iz LRK predstavljal 13 % celotnega trga Skupnosti.

(68)

Med letom 2003 in OP se je povprečna cena uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK znižala za 2 odstotni točki.

(69)

Da bi se določilo nelojalno nižanje cen, je bila opravljena analiza podatkov o cenah za OP. Zadevne prodajne cene industrije Skupnosti so bile neto cene po odbitku popustov in rabatov. Po potrebi so bile te cene prilagojene na raven franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Skupnosti. Uvozne cene LRK so tudi bile neto cene po odbitku popustov in rabatov in po potrebi prilagojene na CIF meja Skupnosti z ustrezno prilagoditvijo za carinske dajatve (6,5 %) in stroške po uvozu, ki bremenijo uvoznike v Skupnosti.

(70)

Prodajne cene industrije Skupnosti in uvozne cene LRK so se primerjale na isti stopnji trgovine, in sicer neodvisnim strankam na trgu Skupnosti. Ker se je štelo, da mora biti primerjava po modelih smiselna in poštena, in se zato ne sme dovoliti primerjava med standardno kakovostjo in posebno kakovostjo v okviru opisa izdelka, se je zdelo ustrezno, da se iz primerjave izključi omejeno število modelov. Ti modeli predstavljajo 35 % uvoza iz LRK, vendar pa zelo majhen delež prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti.

(71)

V OP je bila tako izračunana povprečna stopnja nelojalno znižanih cen, izražena kot odstotek prodajne cene industrije Skupnosti, 3,3 % za LRK.

(72)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ob upoštevanju stanja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju. Glede na to, da se analiza nanaša samo na dve družbi, je zaradi zaupnosti podatkov večina kazalnikov predstavljenih v obliki indeksov ali pa so navedeni razponi.

(73)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 26 %. Znatno povečanje proizvodne zmogljivosti, zlasti leta 2005, je bilo posledica povečanega povpraševanja na trgu Skupnosti.

(74)

Med letom 2003 in OP je industrija Skupnosti namestila dodatne proizvodne zmogljivosti. Izkoriščenost zmogljivosti se je v istem obdobju zmanjšala za 6 %.

(75)

Spodnja preglednica prikazuje zmogljivost industrije Skupnosti v zvezi z njeno prodajo neodvisnim kupcem v Skupnosti.

(76)

Obseg prodaje industrije Skupnosti neodvisnim strankam v Skupnosti se je povečal za 22 % med letom 2003 in OP. To je treba obravnavati ob upoštevanju povečane potrošnje v Skupnosti.

(77)

Tržni delež industrije Skupnosti se je povečal leta 2004, nato je strmo upadel leta 2005, v OP pa je bil za 4 % večji kot leta 2003.

(78)

Glavna surovina, uporabljena za izdelavo PVA, je monomer vinil acetat ali „VAM“. VAM je blagovni izdelek, zaradi česar so cene VAM določene na podlagi ravnovesja med povpraševanjem in ponudbo na trgu. Poleg tega na tržno ceno VAM močno vpliva gibanje cen nafte in plina, ki sta glavni vhodni surovini za proizvodnjo VAM ocetna kislina (za katero je potrebno veliko zemeljskega plina) in etilen (ki se pridobiva z destilacijo ogljikovodikov). Poleg tega tudi energija ustvarja velik strošek v proizvodnji PVA iz VAM. Skupni stroški za energijo v proizvodnji PVA navsezadnje predstavljajo 50–60 %, zaradi česar je mogoče v normalnih razmerah pričakovati, da bo znatna sprememba cen za nafto in plin neposredno vplivala na prodajno ceno PVA.

(79)

Ugotovljeno je bilo, da so se cene teh surovin med letom 2003 in OP na svetovnem trgu znatno zvišale. Cene za VAM so se v tem obdobju zvišale za 20–30 %, porast cen za energijo pa je bil še precej večji. Vendar pa se ta dramatičen razvoj cen glavnih surovin ni odražal v višjih prodajnih cenah industrije Skupnosti: prodajne cene industrije Skupnosti so se v istem obdobju znižale za 5 %, pri čemer je bilo leto 2004 še posebej slabo (– 7 %). Tako je morala industrija Skupnosti, namesto da bi celotno povečanje stroškov prenesla na svoje stranke, znižati cene, da ne bi izgubila strank.

(80)

Spodnji podatki pomenijo obseg zalog na koncu vsakega obdobja.

(81)

Raven zalog je na splošno ostala večinoma nespremenjena. Med letoma 2003 in 2004 se je znižala za 13 %, nato se je do konca leta 2005 povečala za 9 odstotnih točk, potem pa se je ponovno znižala za 9 odstotnih točk.

(82)

Naložbe so bile največje v letih 2004 in 2005, ko se je proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti povečala zaradi povečanega povpraševanja na trgu. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so bile naložbe v zgradbe, obrate in stroje leta 2003 in v OP namenjene predvsem ohranjanju proizvodne zmogljivosti.

(83)

Preiskava je pokazala, da se je finančna uspešnost industrije Skupnosti zmanjšala, vendar pa ni razkrila, da je bila njena zmožnost zbiranja kapitala resno ogrožena še v obravnavanem obdobju.

(84)

Glede na zelo visoke in izkrivljene izjemne stroške, ki so bremenili glavnega proizvajalca Skupnosti v obravnavanem obdobju, se ni zdelo smiselno določiti dobičkonosnost na podlagi neto dobička pred obdavčitvijo. Ti izjemni stroški so bili povezani s spremembo lastništva glavnega proizvajalca Skupnosti leta 2001. Zato je bila dobičkonosnost industrije Skupnosti določena tako, da je bil dobiček iz poslovanja od prodaje podobnega izdelka nepovezanim strankam izražen kot odstotek prometa te prodaje.

(85)

Upad prodajnih cen med letom 2003 in OP je znatno vplival na dobičkonosnost, ki jo je dosegla industrija Skupnosti. Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju znižala za več kot 10 odstotnih točk. Donosnost celotnih naložb je bila izračunana tako, da se je dobiček iz poslovanja podobnega izdelka pred obdavčitvijo izrazil kot odstotek neto knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev, dodeljene podobnemu izdelku. Ta kazalnik je sledil podobnemu trendu kakor dobičkonosnost, saj se je v obravnavanem obdobju znatno znižal. Glede na denarni tok, ki ga je ustvarila industrija Skupnosti, je bil ugotovljen podoben negativen trend, ki je povzročil občutno splošno poslabšanje finančnega stanja industrije Skupnosti v OP.

(86)

Zaradi resnih prizadevanj za znižanje stroškov se je število zaposlenih v industriji Skupnosti od leta 2004 zmanjšalo za 4 %. Industrija Skupnosti je od leta 2003 do OP uspela zvišati produktivnost na zaposlenega za 32 %. Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v istem obdobju zmanjšali za 5 %. Zato se lahko sklene, da je industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju znatno napredovala v smislu stroškovne učinkovitosti.

(87)

Glede na obseg in ceno dampinškega uvoza vpliv dejanskih stopenj dampinga nikakor ne more veljati za zanemarljivega.

(88)

Zaradi pomanjkanja kakršnih koli informacij o obstoju dampinga pred oceno položaja v sedanjem postopku se to vprašanje šteje za nepomembno.

(89)

Preiskava je pokazala, da je industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju povečala svoj delež na trgu Skupnosti za 1–2 %.

(90)

Med letom 2003 in OP se je vrsta kazalnikov škode razvijala pozitivno: industriji Skupnosti je uspelo povečati svoj obseg prodaje in tržni delež, poleg tega pa je veliko vložila v dodatne proizvodne zmogljivosti.

(91)

Vendar pa so se finančni kazalniki razvijali dramatično: razumna stopnja dobička, dosežena leta 2003, se je od leta 2004 do konca OP izjemno hitro in nepretrgoma zniževala. Donosnost naložb in denarni tok sta se razvijala eksponentno negativno. Razlog za ta razvoj je v tem, da se strmo zvišanje cen surovin ne more odražati v prodajnih cenah podobnega izdelka. Medtem ko je bilo glede na zvišanje cen surovin mogoče v normalnih tržnih razmerah pričakovati zvišanje prodajnih cen PVA za 10–20 %, pa so se prodajne cene podobnega izdelka, proizvedenega v industriji Skupnosti, znižale za 5 %, na škodo svoje dobičkonosnosti. Kljub temu so v OP cene uvoza iz LRK še vedno nelojalno nižale cene uvoza industrije Skupnosti, na podlagi tehtanega povprečja za 3,3 %.

(92)

Glede na prej navedeno se začasno sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(93)

Komisija je v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK povzročil tolikšno škodo industriji Skupnosti, da se lahko šteje za znatno škodo. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko prav tako povzročili škodo industriji Skupnosti, za zagotovitev, da se škoda, ki bi jo morda povzročili ti drugi dejavniki, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(94)

Uvoz iz LRK je bil v obravnavanem obdobju znatno visok, tj. neprekinjeno 10 % tržnega deleža ali več. Obenem so se povprečne cene vseh proizvajalcev izvoznikov v LRK znižale za 2 % in so v OP nelojalno znižale povprečne cene industrije Skupnosti za 3,3 %. Industrija Skupnosti je menila, da mora znižati svoje prodajne cene za 5 % v obravnavanem obdobju, da bi zagotovila svoj obstoj na svojem domačem trgu in zaradi zelo nizkih tržnih cen, ki jih je oblikoval uvoz iz LRK.

(95)

To nepošteno oblikovanje cen dampinškega uvoza iz LRK je preprečilo dvig cen industrije Skupnosti, ki tako niso zmogle pokriti znatnega zvišanja cen surovin. To se je potrdilo z znatnim zmanjšanjem dobičkonosnosti industrije Skupnosti.

(96)

Glede na zgornje premisleke je bilo ugotovljeno, da je uvoz iz LRK po nizkih cenah, ki je znatno nelojalno nižal cene industrije Skupnosti, odločilno vplival na poslabšanje stanja industrije Skupnosti, kar se je odražalo v močnem zmanjšanju dobičkonosnosti in hudem poslabšanju drugih finančnih kazalnikov.

(97)

Glede na podatke Eurostata in informacije, zbrane med preiskavo, so glavne tretje države, iz katerih se uvaža PVA, ZDA, Japonska in Tajvan.

Uvoz s poreklom iz drugih tretjih držav (količina)

Uvoz s poreklom iz drugih tretjih držav (povprečna cena)

Tržni deleži

(98)

Uvoz iz ZDA se je od leta 2003 močno povečal in v OP znašal več kot 22 000 ton, kar je predstavljalo skoraj 14 % celotnega trga Skupnosti (za lastno in nelastno uporabo). Preiskava je pokazala, da je glavnina te prodaje zadevala prodajo med povezanimi strankami in da je bila povprečna cena na enoto te transferne prodaje v vsem obravnavanem obdobju 15 do 20 % nad povprečnimi cenami CIF kitajskega uvoza. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so bile količine prodane naprej neodvisnim strankam po cenah, ki so bile 10–20 % višje od zgoraj omenjenih transfernih uvoznih cen. Ker so se posledično tržne cene PVA s poreklom iz ZDA gibale v enakem razponu kot prodajne cene PVA, proizvedenega v industriji Skupnosti, niso vplivale na znižanje cen v obravnavanem obdobju. Zato se sklene, da ta uvoz ni znatno vplival na stanje industrije Skupnosti.

(99)

V obravnavanem obdobju je bil tudi uvoz iz Japonske precejšen, in sicer je v OP predstavljal skoraj 9 % trga Skupnosti. Potem ko je leta 2004 japonski uvoz upadel, je ponovno naraščal od leta 2005 naprej in je bil v OP za 3 % večji kot leta 2003. Vendar pa je analiza prodajnih cen tega uvoza pokazala, da so bile povprečne cene tega uvoza višje od cen, ki bi jih industrija Skupnosti lahko bila zahtevala, in zato niso vplivale na negativno gibanje cen, ki je povzročilo resno poslabšanje stanja industrije Skupnosti.

(100)

Iz Tajvana je uvažal samo en proizvajalec, ki je v preiskavi v celoti sodeloval. Njegovi podatki so se šteli za bolj zanesljive kot podatki Eurostata, glede na to, da je oznaka KN razširjena na izdelke, ki niso zajeti v opisu zadevnega izdelka. Zaradi zaupnosti podatkov so predstavljeni v indeksih ali razponih. Tajvanski uvoz se je po močnem povečanju leta 2004 postopoma zmanjševal in v OP predstavljal 6–7 % celotnega trga Skupnosti (približno polovico tržnega deleža uvoza iz LRK). V istem obdobju so se povprečne cene tega uvoza zvišale za 8 %, kar je v nasprotju z gibanjem cen v zvezi z uvozom iz LRK. Zato se je v OP razlika v cenah za PVA, uvožen iz LRK, in PVA, uvožen iz Tajvana, povečala za 12–18 %. Ob upoštevanju teh ugotovitev se začasno sklene, da ta uvoz ni znatno vplival na stanje industrije Skupnosti.

(101)

Poleg uvoza iz ZDA, Japonske in Tajvana ni znatnega uvoza iz drugih držav. Na podlagi ugotovitev v zvezi s tem uvozom, kakor je opisano v uvodnih izjavah 97 do 100, se lahko začasno sklene, da uvoz iz drugih tretjih držav, razen LRK, ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(102)

Kakor je navedeno v uvodnih izjavah 54 in 55, poleg dveh proizvajalcev, ki tvorita industrijo Skupnosti, obstajajo v Skupnosti še štiri družbe, ki proizvajajo zadevni izdelek. Tri od njih, med katerimi sta dve v preiskavi sodelovali kot uporabnici, porabijo ves PVA lastne proizvodnje za izdelavo izdelkov na koncu proizvodne verige. Četrta proizvaja samo zelo omejene količine. Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da ostali proizvajalci Skupnosti niso vplivali na znižanje cen na trgu in posledično na škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(103)

Več zainteresiranih strank je trdilo, da je bila kakršna koli škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povezana z dejstvom, da industrija Skupnosti ni uspela ostati stroškovno konkurenčna in da je sprejemala neustrezne odločitve glede naložb. Kakor je opisano v uvodni izjavi 86, je preiskava v zvezi s tem pokazala, da se je produktivnost industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju zaradi povečane proizvodnje in zmanjšanja delovne sile znatno povečala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da naložbe v zvezi s povečanjem proizvodne zmogljivosti (glej uvodno izjavo 73) niso znatno vplivale na izjemno negativen trend v razvoju finančnega stanja industrije Skupnosti.

(104)

Edini dejavnik, ki je v obravnavanem obdobju znatno negativno vplival na proizvodne stroške podobnega izdelka je bil torej strm dvig cen glavnih surovin, uporabljenih za proizvodnjo podobnega izdelka, kakor je pojasnjeno v uvodnih izjavah 78 in 79. Preiskava je pokazala, da je razvoj nabavnih cen industrije Skupnosti za VAM in energijo sorazmeren z razvojem teh cen surovin na svetovnem trgu in jih zato ni mogoče pripisati načinu, na katerega je industrija Skupnosti nabavila te surovine. Ta utemeljitev se zato zavrne.

(105)

Pomemben uporabnik PVA je navedel, da bi bilo v tem določenem sektorju normalno, da zvišanje nabavne cene za VAM še ne bi vodilo k prilagoditvi prodajne cene PVA navzgor. To bi se dalo pojasniti z dejstvom, da so dolgoročne pogodbe običajne v tem sektorju in da je zato znatna zakasnitev normalen pojav. V zvezi s tem je treba opozoriti, da kljub temu, da industrija Skupnosti določeno prodajo opravi prek dolgoročnih dogovorov, ni običajno, da takšne pogodbe vključujejo fiksne cene za obdobje, daljše od enega leta. V okviru teh dogovorov se cene po določenem obdobju ali v primeru znatne spremembe cen surovin ponovno določijo. Zato se ta argument zavrne.

(106)

Zgornja analiza je torej pokazala, da je uvoz iz LRK v celotnem obravnavanem obdobju povzročil znatno znižanje cen na trgu Skupnosti. V OP so uvozne cene iz LRK znatno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti.

(107)

To znižanje cen je povzročilo znatno znižanje prodajnih cen industrije Skupnosti, kar je posledično sovpadlo z močnim padcem dobičkonosnosti industrije Skupnosti, donosnosti njenih naložb in denarnega toka.

(108)

Po drugi strani je preiskava drugih dejavnikov, ki bi lahko škodovali industriji Skupnosti, razkrila, da noben od njih ni mogel imeti znatnega negativnega vpliva.

(109)

Na podlagi zgornje analize, ki je učinke vseh znanih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Skupnosti, pravilno opredelila in ločila od škodljivega učinka dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(110)

Komisija je proučila, ali morda kljub sklepom o dampingu, škodi in vzročni zvezi obstajajo nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti. V ta namen in v skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila možni vpliv ukrepov za vse zadevne stranke.

(111)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 56 zgoraj, industrijo Skupnosti predstavljata samo dve družbi s proizvodnimi enotami v Nemčiji in Španiji, ki zaposlujejo okvirno 200 do 300 oseb, neposredno povezanih s proizvodnjo, prodajo in upravljanjem z enakim proizvodom. V primeru uvedbe ukrepov se pričakuje, da se bo padanje cen na trgu Skupnosti ustavilo in da se bodo prodajne cene industrije Skupnosti izboljšale, kar bo povzročilo izboljšanje finančnega stanja industrije Skupnosti.

(112)

Na drugi strani pa je v primeru neuvedbe protidampinških ukrepov verjetno, da se bo negativni trend v razvoju finančnih kazalnikov industrije Skupnosti in zlasti njene dobičkonosnosti nadaljeval. Tako bo industrija Skupnosti izgubila znaten tržni delež, saj ne bo več mogla slediti tržnim cenam, ki jih bo določal uvoz iz LRK. V najslabšem primeru bo industrija Skupnosti prisiljena izstopiti iz prostega trga in nadaljevati s proizvodnjo PVA izključno za lastno uporabo. V obeh primerih bo pričakovani rezultat zmanjšanje proizvodnje in naložb, ukinitev nekaterih proizvodnih zmogljivosti in ukinitev delovnih mest v Skupnosti.

(113)

Uvedba protidampinških ukrepov bi industriji Skupnosti omogočila, da si opomore od učinkov ugotovljenega škodljivega dampinga.

(114)

Kakor je opisano v uvodni izjavi 8, je pet vzorčenih uvoznikov poslalo izpolnjene vprašalnike; ti so v obravnavanem obdobju predstavljali približno 80 % uvoza zadevnega izdelka v Skupnost. Podatki, ki jih je predložil en vzorčen proizvajalec, se v tej fazi niso mogli upoštevati, ker je dvakrat odpovedal preveritveni obisk. Trije izpolnjeni vprašalniki so bili preverjeni na kraju samem.

(115)

Celotni delež, ki ga predstavlja PVA v skupnem prometu dejavnosti teh uvoznikov, je bil zelo majhen. V povprečju bi lahko 3–4 % dejavnosti teh uvoznikov povezali z uvozom PVA iz LRK. Uvozniki imajo precej širši obseg dejavnosti, ki lahko vključujejo tudi splošno trgovanje in distribucijo. Nekateri uvozniki nabavljajo izdelek v preiskavi ne samo v LRK, ampak tudi iz drugih virov v Skupnosti in zunaj nje, vključno z industrijo Skupnosti. Povprečna stopnja dobička vzorčenih uvoznikov pri trgovanju s PVA je približno 5 %.

(116)

Uvozniki v Skupnosti ne podpirajo uvedbe ukrepov. Sodelujoči uvozniki so trdili, da bi uvedba ukrepov resno škodovala njihovemu poslovanju, ker ne bi mogli prenesti zvišanja cen na uporabnike. V tem smislu bo uvedba protidampinške dajatve na uvoz iz LRK, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 111, najverjetneje povzročila manjši popravek tržnih cen navzgor. Zato se lahko pričakuje, da bodo uvozniki, ki kupujejo zadevni izdelek od LRK, lahko prenesli stroške dajatve na končno stranko. Znatno nelojalno nižanje cen, ki je bilo ugotovljeno celo po prilagoditvi cen CIF meja Skupnosti za stroške po uvozu, kaže tudi na to, da obstajajo možnosti za dvig cen. Glede na omejeni pomen prodaje tega izdelka za dejavnosti uvoznikov in glede na zdaj doseženo stopnjo dobička tako v celoti kot samo z vidika njihove prodaje PVA, se pričakuje, da začasna dajatev ne bo bistveno vplivala na finančno stanje teh gospodarskih subjektov.

(117)

Čeprav uvozniki/distributerji ne podpirajo ukrepov, se lahko na podlagi razpoložljivih informacij sklene, da nad vsako prednostjo, ki jo lahko ti pridobijo z neuvedbo protidampinških dajatev, prevlada interes industrije Skupnosti, da nevtralizira učinek nepoštenih in škodljivih trgovinskih praks LRK.

(118)

Sedem uporabnikov je izpolnilo vprašalnik. Dve od teh družb sta nepravilno izpolnili vprašalnik in ju zato ni bilo mogoče vključiti v analizo. Pet ostalih družb je uporabljalo PVA za različne namene: za proizvodnjo lepil, industrijskega prahu, PVB, škrobljenje in plemenitenje tekstila ter smole.

(119)

K informacijam o nabavah, o katerih so poročali v svojih odgovorih, je treba še dodati, da so nabave petih sodelujočih uporabnikov v OP predstavljale 19 % celotne potrošnje PVA v Skupnosti, njihovi kitajski uvozi pa približno 22 % celotnega uvoza iz LRK. Treba je opozoriti, da uvoz iz LRK v celoti predstavlja manjši del njihovih nabav, tj. 15 %. Vendar pa je ta podatek zelo neenoten: eden od sodelujočih uporabnikov sploh ni uvažal iz LRK v OP, medtem ko je neki drugi sodelujoči uporabnik ves PVA pridobil ravno iz LRK.

(120)

Sodelujoči uporabniki so predložili številne argumente proti uvedbi dajatev.

(121)

Dve družbi sta uporabljali PVA za proizvodnjo lepil. Ugotovljeno je bilo, da je za proizvodnjo takšnih lepil PVA pomemben stroškovni dejavnik, ki bi lahko predstavljal do 80 % proizvodnih stroškov, odvisno od sestave mešanice. Družbi sta trdili, da bi glede na precejšen pomen PVA za proizvodne stroške in dosežene stopnje dobička pri prodaji lepil protidampinška dajatev lahko povzročila stečaj ali jih prisilila, da proizvodnjo preselijo izven Skupnosti. Ti družbi sta izrazili zelo močan dvom glede tega, ali bi bile njihove stranke pripravljene plačati morebitno zvišanje cene zaradi dajatev. V zvezi s tem bi bilo treba tudi opozoriti, da četudi se priznava, da so dosežene stopnje dobička v tem sektorju skromne, predlagani ukrepi neposredno vplivajo na nabavne cene PVA samo s poreklom iz Kitajske, ki je le eden od virov dobave, in da so te cene v obdobju preiskave znatno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti. Vpliv dajatve na proizvodne stroške teh družb za lepila tako ni neznaten, vendar pa se, tudi v zvezi s predlagano stopnjo dajatve, zdi, da ni razloga za dvom, da njune stranke ne bi bile pripravljene nositi vsaj dober del tega zvišanja stroškov.

(122)

Dve drugi družbi sta uporabljali PVA za proizvodnjo PVB. V primeru proizvodnje PVB je PVA ravno tako glavni vzrok za stroške. Ena od teh družb, ki naj bi naknadno uporabila PVB za proizvodnjo folij PVB, je opozorila, da bi jo lahko morebitni ukrepi spodbudili k temu, da preseli svojo proizvodnjo PVB izven Skupnosti. Ta družba je tudi trdila, da bi glede na čas, ki bi bil potreben za kvalificiranje PVA za to uporabo, za njih zamenjava dobavitelja pomenila zaplete in breme. Drugi proizvajalec PVB, ki je sodeloval kot uporabnik in ki je uporabljal PVA ne samo za proizvodnjo PVB, ampak predvsem za proizvodnjo industrijskega prahu, je tudi opozoril na težaven in dolgotrajen postopek zamenjave dobavitelja in izrazil tudi zaskrbljenost glede zvišanih stroškov, ki bi jih lahko povzročili ukrepi.

(123)

Priznava se, da bo zvišanje nabavnih stroškov PVA vplivalo na višje proizvodne stroške PVB. Obenem pa ti ukrepi ne bodo neposredno vplivali na 87 % PVA, ki ga porabi Skupnost, saj uvoz iz LRK predstavlja 13 % trga Skupnosti. Poleg tega je predlagana stopnja dajatve zmerna. Na podlagi navedenega in ob upoštevanju dobrih tržnih razmer za PVB, se sklepa, da je učinek takšne dajatve znosen.

(124)

Glede postopka kvalifikacije velja, da so lastnosti PVA, zlasti pa njegova uporaba, dejansko lahko zelo zapletene in specifične, zaradi česar je postopek kvalificiranja dolgotrajen in vključuje intenzivno testiranje. Vendar pa je treba opomniti, da protidampinški ukrepi niso namenjeni temu, da bi se določenim dobaviteljem preprečil dostop na trg Skupnosti. Predlagani ukrepi so namenjeni izključno temu, da se obnovi poštena trgovina in popravijo izkrivljene tržne razmere. Zato in zlasti z vidika predlagane stopnje dajatve ni nobenega razloga za to, da bi določeni uporabniki bili prisiljeni zamenjati dobavitelja po uvedbi ukrepov.

(125)

En sodelujoči uporabnik, proizvajalec tkanin iz poliestra/bombaža in bombaža, ki je uporabljal PVA pri škrobljenju in plemenitenju, je opozoril, da lahko ukrepi prisilijo družbo, da svoje predilnice in tkalnice prenese izven Skupnosti. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je v proizvodnih stroških te družbe za ta izdelek delež stroškov za PVA precej omejen, tj. med 0,2 in 0,8 %. V zvezi s predlagano stopnjo dajatve se zato meni, da je vpliv takšne dajatve neznaten.

(126)

Nenazadnje je pritožnik, KEG, izrazil mnenje, da bi bila neuvedba ukrepov proti interesu uporabnikov, saj bi ga slabi poslovni rezultati njegovih dejavnosti glede PVA lahko spodbudili, da izstopi iz prodajnega trga in se osredotoči na trge na koncu prodajne verige. Trdil je, da bi v tem primeru industriji primanjkovalo zalog, glede na to, da je KEG velik in zanesljiv dobavitelj. Čeprav zadevni uporabniki te trditve niso izrecno podprli, pa dejansko drži, da trije od petih zadevnih uporabnikov nabavljajo znatne količine PVA od KEG in da se lahko ta družba šteje za najpomembnejšega dobavitelja na trgu Skupnosti. Zato ni mogoče izključiti, da bi bila v primeru izstopa KEG iz trga zaradi kakršnega koli razloga, industrija uporabnikov soočena z resnimi težavami pri dobavi.

(127)

Lahko se pričakuje, da bodo učinki uvedbe ukrepov omogočili industriji Skupnosti, da izboljša dobičkonosnost. Glede na neugodno finančno stanje industrije Skupnosti obstaja resno tveganje, da bi ob neuvedbi ukrepov industrija Skupnosti morda zaprla svoje proizvodne obrate ter odpustila delovno silo. Na splošno bi tudi uporabniki v Skupnosti imeli koristi od ukrepov, saj dobava zadostne količine PVA ne bo ogrožena, skupno zvišanje nabavne cene PVA pa bo zmerno. Na podlagi navedenega se začasno sklene, da nujni razlogi na podlagi interesa Skupnosti, da se protidampinški ukrepi v sedanjem primeru ne uvedejo, ne obstajajo.

(128)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročnostjo in interesom Skupnosti bi bilo treba sprejeti začasne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK, da se prepreči nadaljnja škoda industrije Skupnosti, ki jo povzroča dampinški uvoz.

(129)

Glede uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Tajvana damping začasno ni bil ugotovljen, kakor je navedeno v uvodni izjavi 30. Zato se začasni ukrepi ne uvedejo. Glede časovnega poteka te določitve se je zdelo ustrezno, da zainteresirane stranke v enem mesecu predložijo pripombe o tej začasni ugotovitvi, z ozirom na morebiten zaključek postopka v zvezi z uvozom zadevnega izdelka s poreklom iz Tajvana, ki bi temu sledil.

(130)

Začasni ukrepi za uvoz s poreklom iz LRK morajo biti uvedeni na stopnji, ki omogoča odpravljanje škodljivega učinka, ki ga dampinški uvoz povzroča industriji Skupnosti, ne da bi ta stopnja presegla ugotovljeno stopnjo dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje stroške in na splošno doseže dobiček pred obdavčitvijo, ki bi lahko bil dosežen v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. če dampinškega uvoza ne bi bilo.

(131)

Meni se, da so bile tržne razmere na trgu Skupnosti leta 2003 normalne in je industrija Skupnosti ob odsotnosti škodljivega dampinga imela normalen dobiček v razponu, opisanem v uvodni izjavi 84. Zato je bilo na podlagi razpoložljivih informacij predčasno ugotovljeno, da bi se lahko stopnja dobička, ki ustreza tej ravni, štela za primerno raven, ki bi jo lahko industrija Skupnosti ob odsotnosti škodljivega dampinga po vseh pričakovanjih dosegla.

(132)

Potrebno povišanje cen je bilo nato, na enaki ravni trgovine, določeno na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene, kot je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen, z neškodljivo ceno izdelka, ki ga je na trgu Skupnosti prodala industrija Skupnosti. Neškodljiva cena je bila izračunana s prilagoditvijo prodajne cene posameznega proizvajalca industrije Skupnosti na pragu dobička ter z dodano zgoraj navedeno stopnjo dobička. Vsakršna razlika, ki je posledica te primerjave, je bila nato izražena v odstotkih celotne uvozne vrednosti CIF. Glede na to, da nobenemu sodelujočemu kitajskemu proizvajalcu ni bil odobren TGO ali IO, in glede na visoko stopnjo sodelovanja je bila začasna enotna stopnja odprave škode na ravni države izračunana kot tehtano povprečje stopenj škode vseh treh sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(133)

Tako določena stopnja škode za LRK je bila znatno višja od ugotovljene stopnje dampinga.

(134)

Glede na navedeno in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je treba v skladu s pravilom nižje dajatve uvesti začasno protidampinško dajatev na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK na najnižji stopnji ugotovljene stopnje dampinga in škode.

(135)

Na podlagi navedenega je predlagana stopnja dajatve za zadevni izdelek s poreklom iz LRK 10,0 %.

(136)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Povedati bi bilo treba tudi, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namen te uredbe začasne in jih je za dokončno določitev ukrepov treba ponovno proučiti –

18.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 243/41

(1)

Komisija je bila obveščena, da bi bilo trenutno veljavne mejne vrednosti ostankov (MRL) za azinfos-metil zaradi razpoložljivosti novih informacij o toksikologiji in vnosu potrošnikov s hrano morda treba ponovno pregledati. Komisija je pozvala državo članico, ki je bila poročevalka za azinfos-metil v skladu z Direktivo Sveta 91/414/EGS (5), naj predlaga pregled MRL Skupnosti. Takšen predlog je bil predložen Komisiji.

(2)

MRL na ravni Skupnosti in vrednosti, ki jih priporoča Codex Alimentarius, so določene in ovrednotene po podobnih postopkih. Obstajajo številne MRL Codexa za azinfos-metil. Država članica poročevalka je glede na nove informacije o tveganjih za potrošnike prav tako ovrednotila MRL Skupnosti, ki temeljijo na MRL Codexa.

(3)

Doživljenjska in kratkodobna izpostavljenost potrošnikov azinfos-metilu z uživanjem živil je bila ponovno ocenjena in ovrednotena v skladu s postopki in praksami Skupnosti, ob upoštevanju smernic, ki jih je objavila Svetovna zdravstvena organizacija (6). Za preprečevanje nesprejemljive izpostavljenosti potrošnikov je zato primerno določiti nove MRL.

(4)

Za zagotovitev primerne zaščite potrošnika pred izpostavljenostjo ostankom, ki so posledica nedovoljene uporabe fitofarmacevtskih sredstev, se za posamezno kombinacijo živilo/pesticid določijo MRL na spodnji meji analitskega določanja.

(5)

Zato je treba MRL iz prilog k direktivam 76/895/EGS, 86/362/EGS, 86/363/EGS in 90/642/EGS spremeniti, da se omogočita ustrezen nadzor in kontrola prepovedi njihove uporabe ter da se zaščiti potrošnik.

(6)

Trgovski partnerji Skupnosti so bili prek Svetovne trgovinske organizacije obveščeni o novih MRL in njihove pripombe glede teh vrednosti se bodo upoštevale.

(7)

Direktive 76/895/EGS, 86/362/EGS, 86/363/EGS in 90/642/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

18.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 243/50

(1)

V skladu z Direktivo 91/414/EGS so registracije fitofarmacevtskih sredstev za uporabo na določenih kulturah v pristojnosti držav članic. Take registracije morajo temeljiti na oceni učinkov na zdravje ljudi in živali ter vpliva na okolje. Elementi, ki jih je pri takšnih ocenah treba upoštevati, vključujejo izpostavljenost izvajalca tretiranja in drugih prisotnih oseb ter vpliv na kopensko, vodno in zračno okolje kot tudi vpliv na ljudi in živali zaradi uživanja ostankov na tretiranih kulturah.

(2)

Mejne vrednosti ostankov (MRL) odražajo uporabo najmanjših količin pesticidov, potrebnih za učinkovito varstvo rastlin, uporabljenih na tak način, da je količina ostankov najmanjša možna in toksikološko sprejemljiva, zlasti glede ocenjenega vnosa s hrano.

(3)

Mejne vrednosti ostankov za pesticide iz Direktive 90/642/EGS je treba pregledovati in jih je mogoče spremeniti, da se upoštevajo nove ali spremenjene uporabe. Komisija je prejela informacije o novih ali spremenjenih uporabah, zaradi česar je treba spremeniti vrednosti ostankov za azoksistrobin, klorotalonil, ioksinil, in kvinoksifen.

(4)

Za heksaklorobenzen je bila Komisiji sporočena informacija, da se ta pesticid zaradi okoljske onesnaženosti lahko pojavi v bučnem semenu, proizvodu, ki se uživa kot hrana v več državah članicah, v količinah, ki presegajo meje analitskega določanja. Zato sta uvrstitev „bučnega semena“ v Prilogo I k Direktivi 90/642/EGS in določitev MRL za bučno seme nujni za varstvo potrošnikov pred presežnimi ostanki heksaklorobenzena.

(5)

Do predložitve podatkov o poskusih so bile za oksamil začasne MRL določene v Direktivi 90/642/EGS z Direktivo Komisije 2006/59/ES (5). Podatki o poskusih za oksamil so bili posledično predloženi in ocenjeni. Zato se lahko začasne MRL za oksamil potrdijo.

(6)

Tudi za deltametrin so bile do pregleda dokumentacije iz Priloge III k Direktivi 91/414/EGS in ponovne registracije pripravkov, ki vsebujejo deltametrin, na ravni držav članic v direktivah 86/362/EGS, 86/363/EGS in 90/642/EGS začasne MRL določene z Direktivo 2006/59/ES. Nadaljnje proučitve so pokazale, da je potrebno več časa za ustrezen pregled uporab deltametrina, dovoljenih na ravni držav članic. Zato je primerno, da se podaljša veljavnost začasne MRL za deltametrin.

(7)

Doživljenjska izpostavljenost potrošnikov navedenim pesticidom prek živil, ki lahko vsebujejo ostanke navedenih pesticidov, je bila ocenjena in ovrednotena v skladu s postopki in praksami, ki se uporabljajo v Skupnosti, ob upoštevanju smernic, ki jih je objavila Svetovna zdravstvena organizacija (6). Na podlagi navedenih ocen in ovrednotenj je treba določiti MRL za navedene pesticide, da se zagotovi, da sprejemljiv dnevni vnos ni presežen.

(8)

Za klorotalonil in ioksinil, za katera obstaja akutni referenčni odmerek (ARfD), je bila akutna izpostavljenost potrošnikov prek posameznih živil, ki lahko vsebujejo ostanke teh pesticidov, ocenjena in ovrednotena v skladu s postopki in praksami, ki se trenutno uporabljajo v Skupnosti, ob upoštevanju smernic, ki jih je objavila Svetovna zdravstvena organizacija. Upoštevana so bila mnenja Znanstvenega odbora za rastline, zlasti nasveti in priporočila v zvezi z varstvom potrošnikov v zvezi z živili, tretiranimi s pesticidi (7). V skladu z oceno vnosa s hrano je treba pri določitvi MRL za navedene pesticide zagotoviti, da akutni referenčni odmerek ne bo presežen. Pri drugih snoveh je ocena razpoložljivih podatkov pokazala, da akutni referenčni odmerek ni zahtevan in da zato kratkoročna ocena ni potrebna.

(9)

MRL je treba določiti na spodnji meji analitskega določanja, kadar dovoljene uporabe fitofarmacevtskih sredstev nimajo za posledico zaznavnih količin ostankov pesticidov v ali na živilu, ali kadar ni dovoljenih uporab, ali kadar uporabe, ki so jih države članice dovolile, niso podprte s potrebnimi podatki, ali kadar uporabe v tretjih državah, ki imajo za posledico ostanke v ali na živilih, ki se lahko dajo na trg v Skupnosti, niso podprte s takimi potrebnimi podatki.

(10)

Določitev ali sprememba začasnih MRL na ravni Skupnosti državam članicam ne preprečuje uvedbe začasnih MRL za ioksinil in kvinoksifen v skladu s členom 4(1)(f) Direktive 91/414/EGS in Prilogo VI k navedeni direktivi. Šteje se, da je obdobje štirih let dovolj dolgo, da se dovolijo nadaljnje uporabe teh snovi. Nato morajo začasne MRL Skupnosti postati dokončne.

(11)

Zato je treba MRL iz direktiv 86/362/EGS, 86/363/EGS in 90/642/EGS spremeniti, da se omogočita ustrezen nadzor in kontrola uporabe zadevnih fitofarmacevtskih sredstev ter da se zaščiti potrošnik. Če so bile MRL že določene v prilogah k navedenim direktivam, jih je primerno spremeniti. Če MRL še niso bile določene, je primerno, da se prvič določijo.

(12)

Direktive 86/362/EGS, 86/363/EGS in 90/642/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

v Prilogi I se v skupino „4 Seme oljnic“ doda vnos „Bučno seme“.

2.

Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo III k tej direktivi.