I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

7.8.2007

Uradni list Evropske unije

L 205/1

UREDBA SVETA (ES) št. 893/2007

z dne 23. julija 2007

o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Kiribati na drugi strani

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 v povezavi s členom 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Skupnost je s pogajanji z Republiko Kiribati dosegla Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki plovilom Skupnosti zagotavlja ribolovne možnosti v vodah, ki so glede ribištva pod suverenostjo ali jurisdikcijo Kiribatija.

(2)	Kot rezultat teh pogajanj je bil 19. julija 2006 parafiran nov Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju.

(3)	V interesu Skupnosti je, da navedeni sporazum odobri.

(4)	Treba je opredeliti način razdeljevanja ribolovnih možnosti med države članice –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Kiribati na drugi strani se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo Sporazuma je priloženo tej uredbi.

Člen 2

Ribolovne možnosti, ki jih določa Protokol k Sporazumu, se med države članice razdelijo na naslednji način:

—	plovila z zaporno plavarico

Francija:

Španija:

27 % razpoložljivih dovoljenj

73 % razpoložljivih dovoljenj

—	polovila s parangalom

Španija:

Portugalska:

6 plovil

Če vloge za dovoljenja iz teh držav članic ne pokrijejo vseh ribolovnih možnosti, določenih s Protokolom, lahko Komisija obravnava vloge za dovoljenja iz katere koli druge države članice.

Člen 3

Države članice, katerih plovila lovijo na podlagi Sporazuma iz člena 1, Komisijo uradno obvestijo o količinah posameznega staleža, ujetega v ribolovnem območju Kiribatija v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 500/2001 z dne 14. marca 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 o nadzoru ulova z ribiškimi plovili Skupnosti v vodah tretjih držav in mednarodnih vodah (1).

Člen 4

Predsednik Sveta je pooblaščen za imenovanje oseb, pooblaščenih za podpis Sporazuma, ki je za Skupnost zavezujoč.

Člen 5

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. julija 2007

Za Svet

Predsednik

L. AMADO

(1) UL L 73, 15.3.2001, str. 8.

SPORAZUM O PARTNERSTVU V RIBIŠKEM SEKTORJU

med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Kiribati na drugi strani

EVROPSKA SKUPNOST, v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,

na eni strani

Republika Kiribati, v nadaljnjem besedilu „Kiribati“,

na drugi strani

v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“, STA SE –

UPOŠTEVAJOČ tesno sodelovanje med Skupnostjo in Kiribatijem, zlasti v okviru Sporazuma iz Cotonouja, in njuno skupno željo po okrepitvi tega sodelovanja;

UPOŠTEVAJOČ željo pogodbenic, da s sodelovanjem spodbudita odgovorno izkoriščanje ribolovnih virov;

UPOŠTEVAJOČ določbe Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu in Sporazuma Združenih narodov o staležu rib;

OB SPOZNANJU, da Kiribati izvaja svoje suverene pravice ali jurisdikcijo nad območjem, ki se razteza do 200 navtičnih milj od temeljnih črt v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu;

ZAVEDAJOČ SE pomembnosti načel Kodeksa odgovornega ribištva, sprejetega na Konferenci FAO leta 1995;

ODLOČENI, da zaradi skupnega interesa sodelujeta pri uvedbi odgovornega ribolova, da zagotovita dolgoročno ohranjanje in trajnostno izkoriščanje živih morskih virov;

V PREPRIČANJU, da mora takšno sodelovanje temeljiti na medsebojnem dopolnjevanju pobud in ukrepov, ki jih pogodbenici lahko izvajata skupaj ali posamično in ki zagotavljajo usklajenost politik in sinergijo naporov;

ODLOČENI, da za dosego teh ciljev vzpostavita dialog o sektorski ribiški politiki, ki jo je sprejela vlada Kiribatija, in določita primerna sredstva za zagotovitev učinkovitega izvajanja te politike in vključitve gospodarskih subjektov in civilne družbe v proces;

V ŽELJI, da določita načine in pogoje, ki bodo urejali ribolovne dejavnosti plovil Skupnosti v vodah Kiribatija, ter načine in pogoje za podporo Skupnosti za uvedbo odgovornega ribolova v teh vodah;

TRDNO ODLOČENI, da si bosta prizadevali za tesnejše gospodarsko sodelovanje v ribiški industriji in z njo povezanih dejavnostih z ustanovitvijo in razvojem skupnih podjetij, ki bodo vključevala podjetja obeh pogodbenic –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Predmet

Ta sporazum določa načela, pravila in postopke, ki urejajo:

(a)	gospodarsko, finančno, tehnično in znanstveno sodelovanje v ribiškem sektorju za spodbujanje odgovornega ribolova v vodah Kiribatija za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov ter za razvoj ribiškega sektorja Kiribatija;

(b)	pogoje za dostop ribiških plovil Skupnosti do voda Kiribatija;

(c)	sodelovanje glede podrobnih pravil za nadzor ribolova v vodah Kiribatija, da se zagotovi izpolnjevanje zgoraj navedenih pravil in pogojev, učinkovitost ukrepov za ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov ter preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova;

(d)	partnerstva med podjetji za razvoj gospodarskih dejavnosti v ribiškem sektorju in z njimi povezanih dejavnosti v skupnem interesu.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tem sporazumu:

(a)	„organi Kiribatija“ pomenijo vlado Kiribatija;

(b)	„organi Skupnosti“ pomenijo Evropsko komisijo;

(c)	„vode Kiribatija“ pomenijo vode, ki so glede ribištva pod suverenostjo ali jurisdikcijo Kiribatija;

(d)

„ribolov“ pomeni dejanski ribolov ali poskus ribolova, lov, nabiranje, uplenitev ali pobiranje rib in vključuje vse druge dejavnosti, pri katerih se lahko logično pričakuje, da bodo vodile v dejanski ribolov ali poskus ribolova, lov, nabiranje, uplenitev ali pobiranje rib, ter katere koli dejavnosti, povezane s podporo ali pripravo zgoraj navedenih dejavnosti;

(e)	„ribiško plovilo“ pomeni katero koli plovilo, ki se uporablja za komercialni ribolov ali je prilagojeno za takšno uporabo, vključno s čolni, spremljevalnimi plovili, helikopterji in lahkimi zrakoplovi, ki se uporabljajo pri ribolovnih dejavnostih;

(f)	„plovilo Skupnosti“ pomeni ribiško plovilo, ki plove pod zastavo države članice Skupnosti in je registrirano v Skupnosti;

(g)	„skupno podjetje“ pomeni gospodarsko podjetje, ki ga lastniki plovil ali nacionalna podjetja pogodbenic ustanovijo v Kiribatiju za izvajanje ribolova ali z njim povezanih dejavnosti;

(h)	„skupni odbor“ pomeni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Skupnosti in Kiribatija, katerih naloge so opisane v členu 9 tega sporazuma;

(i)	„pretovarjanje“ pomeni prenos dela ulova ali celotnega ulova z enega ribiškega plovila na drugo ribiško plovilo v pristanišču;

(j)	„lastnik plovila“ pomeni osebo, ki je pravno odgovorna za ribiško plovilo, zanj skrbi in ga nadzoruje;

(k)	„mornarji iz držav AKP“ pomeni mornarje, ki so državljani neevropske države, podpisnice Sporazuma iz Cotonouja. Zato je mornar Kiribatija mornar iz držav AKP.

Člen 3

Načela in cilji, v skladu s katerimi se izvaja ta sporazum

1. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta spodbujali odgovoren ribolov v vodah Kiribatija po načelih Kodeksa odgovornega ribištva FAO in po načelu nediskriminacije med različnimi ribiškimi ladjevji, ki lovijo v teh vodah, brez poseganja v sporazume, sklenjene med državami v razvoju znotraj geografske regije, vključno z vzajemnimi ribiškimi sporazumi.

2. Pogodbenici sodelujeta, da bi zagotovili spremljanje rezultatov izvajanja sektorske ribiške politike, ki jo je sprejela vlada Kiribatija, in vzpostavita politični dialog o potrebnih reformah. Pogodbenici se posvetujeta o morebitnem sprejetju ukrepov na tem področju.

3. Pogodbenici sodelujeta tudi pri izvajanju vrednotenj ukrepov, programov in dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi določb tega sporazuma. Rezultate vrednotenj analizira skupni odbor iz člena 9.

4. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta zagotovili izvajanje tega sporazuma v skladu z načeli dobrega gospodarskega in družbenega upravljanja ter ob upoštevanju stanja staležev rib.

5. Zaposlovanje mornarjev iz Kiribatija in/ali mornarjev iz držav AKP na plovilih Skupnosti ureja Deklaracija Mednarodne organizacije dela (ILO) o temeljnih načelih in pravicah pri delu, ki se neposredno po pravu uporablja pri ustreznih pogodbah in splošnih pogojih zaposlovanja. To zadeva zlasti svobodo združevanja in dejansko priznanje pravice do pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb ter odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica.

Člen 4

Sodelovanje na področju znanosti

1. Skupnost in Kiribati v obdobju veljavnosti tega sporazuma spremljata stanje virov v ribolovnem območju Kiribatija.

2. Pogodbenici se na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenj posvetujeta v skupnem odboru iz člena 9, da bi po potrebi in sporazumno sprejeli ukrepe za trajnostno upravljanje ribolovnih virov.

3. Pogodbenici se medsebojno posvetujeta, bodisi neposredno bodisi v okviru pristojnih regionalnih in mednarodnih organizacij, da zagotovita upravljanje in ohranjanje izrazito selivskih vrst v regiji ter sodelujeta v ustreznih znanstvenih raziskavah.

Člen 5

Dostop plovil Skupnosti do ribolovnega območja Kiribatija

1. Kiribati se obvezuje, da bo plovilom Skupnosti dovolil opravljanje ribolovnih dejavnosti v svojem ribolovnem območju v skladu s tem sporazumom ter Protokolom in Prilogo k Sporazumu.

2. Za ribolovne dejavnosti, ki jih ureja ta sporazum, veljajo veljavni zakoni in predpisi Kiribatija. Organi Kiribatija obvestijo Komisijo o vseh spremembah navedene zakonodaje ali katere koli druge zakonodaje, ki bi lahko vplivale na ribiško zakonodajo.

3. Kiribati prevzema odgovornost za učinkovito izvajanje določb v zvezi z nadzorom ribolova, določenih v Protokolu. Plovila Skupnosti sodelujejo z organi Kiribatija, pristojnimi za izvajanje takega nadzora. Ukrepi Kiribatija za urejanje ribištva v interesu ohranjanja ribolovnih virov temeljijo na objektivnih in znanstvenih merilih, vključno s previdnostnim pristopom. Brez diskriminacije veljajo tako za plovila Skupnosti in Kiribatija kot za tuja plovila, brez poseganja v sporazume, sklenjene med državami v razvoju znotraj enotne geografske regije, vključno z vzajemnimi ribiškimi sporazumi.

4. Skupnost se zavezuje, da bo sprejela vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti njenih plovil s tem sporazumom in zakonodajo, ki ureja ribolov v vodah pod jurisdikcijo Kiribatija.

Člen 6

Dovoljenja

1. Plovila Skupnosti lahko lovijo v ribolovnem območju Kiribatija samo, če imajo veljavno ribolovno dovoljenje, izdano v skladu s tem sporazumom.

2. Postopek za pridobitev ribolovnega dovoljenja za plovilo, veljavne takse in način plačila s strani lastnikov plovil so določeni v Prilogi k Protokolu.

Člen 7

Finančni prispevek

1. Skupnost izplača Kiribatiju finančni prispevek v skladu s pogoji, določenimi v Protokolu in prilogah. Navedeni enkratni prispevek se določi glede na:

(a)	dostop plovil Skupnosti do ribolovnega območja Kiribatija in

(b)	finančno podporo Skupnosti za spodbujanje odgovornega ribolova in trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov v vodah Kiribatija.

2. Del finančnega prispevka iz prejšnjega odstavka se določi in upravlja glede na cilje, ki jih pogodbenici opredelita sporazumno in v skladu s Protokolom ter jih je treba doseči v okviru sektorske ribiške politike, ki jo določi vlada Kiribatija, in v skladu z letnim in večletnim programom za njeno izvajanje.

3. Finančni prispevek Skupnosti se izplača vsako leto v skladu s Protokolom ter ob upoštevanju določb tega sporazuma in Protokola v primeru kakršne koli spremembe njegove višine zaradi:

(a)	neobičajnih okoliščin, ki niso naravni pojavi in ki onemogočajo opravljanje ribolovnih dejavnosti v vodah Kiribatija;

(b)	sporazumnega zmanjšanja ribolovnih možnosti, dodeljenih plovilom Skupnosti, zaradi upravljanja zadevnih staležev, če je to na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja potrebno za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje virov;

(c)	sporazumnega povečanja ribolovnih možnosti, dodeljenih plovilom Skupnosti, če najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje potrdi, da stanje virov to dopušča;

(d)	ponovne ocene pogojev finančne podpore Skupnosti za izvajanje sektorske ribiške politike v Kiribatiju, če to upravičujejo rezultati letnega in večletnega programa, ki jih ugotovita pogodbenici;

(e)	odpovedi tega sporazuma na podlagi člena 12 Sporazuma;

(f)	začasne prekinitve izvajanja tega sporazuma na podlagi člena 13 Sporazuma.

Člen 8

Spodbujanje sodelovanja na ravni gospodarskih subjektov in civilne družbe

1. Pogodbenici spodbujata gospodarsko, znanstveno in tehnično sodelovanje v ribiškem in z njim povezanih sektorjih. Med seboj se posvetujeta za uskladitev različnih ukrepov, ki se lahko sprejmejo v ta namen.

2. Pogodbenici spodbujata izmenjavo informacij o ribolovnih tehnikah in orodjih, metodah konzerviranja in postopkih industrijske predelave ribiških proizvodov.

3. Pogodbenici si prizadevata ustvariti ugodne pogoje za spodbujanje odnosov med njunimi podjetji na tehničnem, gospodarskem in trgovskem področju, in sicer s spodbujanjem vzpostavitve okolja, naklonjenega razvijanju poslovanja in naložb.

4. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta s sodelovanjem med gospodarskimi subjekti Kiribatija in Skupnosti izvedli akcijski načrt, katerega namen je spodbuditi raztovarjanje plovil Skupnosti v pristaniščih Kiribatija.

5. Pogodbenici spodbujata zlasti ustanavljanje skupnih podjetij, ki so v obojestranskem interesu, ob sistematičnem upoštevanju veljavne zakonodaje Kiribatija in Skupnosti.

Člen 9

Skupni odbor

1. Ustanovi se skupni odbor, ki je odgovoren za nadzor uporabe tega sporazuma. Skupni odbor opravlja naslednje naloge:

(a)	nadzira izpolnjevanje, razlago in uporabo tega sporazuma ter zlasti določitev letnega in večletnega programa iz člena 7(2) in vrednotenje njunega izvajanja;

(b)	zagotavlja potrebne povezave za zadeve skupnega interesa na področju ribolova;

(c)	deluje kot forum za mirno reševanje sporov, ki lahko nastanejo zaradi razlage ali uporabe Sporazuma;

(d)	kjer je potrebno, ponovno oceni stopnjo ribolovnih možnosti in posledično raven finančnega prispevka;

(e)	opravlja katero koli drugo nalogo, ki jo pogodbenici sporazumno določita.

2. Skupni odbor se načeloma sestane enkrat letno, izmenično v Skupnosti in Kiribatiju ali na kaki drugi lokaciji, ki jo skupaj določita pogodbenici, predseduje pa mu pogodbenica, ki gosti zasedanje. Na zahtevo ene od pogodbenic se lahko skliče tudi izredno zasedanje.

Člen 10

Geografsko območje, na katerem se uporablja Sporazum

Ta sporazum se na eni strani uporablja na ozemljih, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, pod pogoji, določenimi v navedeni pogodbi, in na drugi strani na ozemlju Kiribatija.

Člen 11

Trajanje

Ta sporazum se uporablja za obdobje šestih let od datuma začetka njegove veljavnosti; s tihim soglasjem pogodbenic se podaljšuje za dodatna obdobja šestih let, razen če se Sporazum odpove v skladu s členom 12 Sporazuma.

Člen 12

Odpoved

1. Vsaka izmed pogodbenic lahko ta sporazum odpove v primeru neobičajnih dogodkov, kot so zmanjšanje zadevnih staležev, ugotovljeno znižanje ravni izkoriščanja ribolovnih možnosti, dodeljenih plovilom Skupnosti, ali neupoštevanje obvez, ki sta jih pogodbenici sprejeli glede boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

2. Zadevna pogodbenica pisno obvesti drugo pogodbenico o svoji nameri, da odpoveduje Sporazum, vsaj šest mesecev pred dnevom izteka začetnega obdobja ali vsakega dodatnega obdobja.

3. Po uradnem obvestilu iz prejšnjega odstavka pogodbenici začneta posvetovanja.

4. Plačilo finančnega prispevka iz člena 7 za leto, v katerem začne odpoved veljati, se zmanjša sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve.

Člen 13

Začasna prekinitev

1. Uporaba tega sporazuma se lahko na pobudo ene izmed pogodbenic začasno prekine v primeru velikega nesoglasja glede uporabe določb Sporazuma. Pri začasni prekinitvi uporabe Sporazuma mora zadevna pogodbenica poslati pisno uradno obvestilo o svoji nameri vsaj tri mesece pred začetkom veljavnosti prekinitve. Po prejemu uradnega obvestila pogodbenici začneta posvetovanja za mirno rešitev nesoglasij.

2. Plačilo finančnega prispevka iz člena 7 se zmanjša sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve glede na trajanje prekinitve.

Člen 14

Protokol in Priloga

Protokol in Priloga sta sestavna dela tega sporazuma.

Člen 15

Nacionalna zakonodaja

Dejavnosti plovil Skupnosti v vodah Kiribatija ureja veljavna zakonodaja Kiribatija, razen če ta sporazum, Protokol, Priloga in dodatki določajo drugače.

Člen 16

Klavzula o pregledu

Pogodbenici lahko v tretjem letu uporabe tega sporazuma pregledata določbe Sporazuma in po potrebi vneseta spremembe.

Člen 17

Razveljavitev

Ta sporazum z dnem začetka svoje veljavnosti razveljavi in nadomesti Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Kiribati o ribolovu v obalnih vodah Kiribatija z dne 16. septembra 2003.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta sporazum, sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno, začne veljati na dan, ko pogodbenici druga drugo uradno obvestita, da so bili njuni postopki zaključeni.

PROTOKOL

o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka v skladu s Sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Kiribati za obdobje od 16. septembra 2006 do 15. septembra 2012

Člen 1

Obdobje uporabe in ribolovne možnosti

1. Kiribati dodeli letna ribolovna dovoljenja plovilom Skupnosti za ribolov tunov v skladu s členom 6 Sporazuma in v mejah, ki jih določa Dogovor iz Palaua za upravljanje ribolova z zapornimi plavaricami v zahodnem Pacifiku, v nadaljnjem besedilu „Dogovor iz Palaua“.

2. Od 16. septembra 2006 za obdobje šestih let so ribolovne možnosti, dodeljene na podlagi člena 5 Sporazuma, naslednje:

izrazito selivske vrste (vrste, navedene v Prilogi 1 h Konvenciji Združenih narodov iz leta 1982):

—	plovila z zaporno plavarico: 4 plovila,

—	plovila s parangalom: 12 plovil.

3. Brez poseganja v člen 9(d) Sporazuma in člen 4 Protokola se z drugim letom uporabe Protokola število ribolovnih dovoljenj za plovila z zaporno plavarico, dodeljenih na podlagi člena 1(2) Protokola, na zahtevo Skupnosti lahko poveča, če to dovoljuje stanje virov, in sicer v skladu z letnimi omejitvami iz Dogovora iz Palaua in na podlagi ustrezne ocene staleža tunov, ki temelji na objektivnih in znanstvenih merilih, vključno s „Pregledom ribolova tuna in stanjem staležev v zahodnem in centralnem Pacifiku“, ki ga Sekretariat pacifiške skupnosti objavi vsako leto.

4. Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo ob upoštevanju členov 4 in 5 tega protokola.

5. Plovila Skupnosti lahko lovijo v vodah Kiribatija samo, če imajo veljavno ribolovno dovoljenje, izdano na podlagi tega protokola v skladu s Prilogo k temu protokolu.

Člen 2

Finančni prispevek – načini plačevanja

1. Finančni prispevek iz člena 7 Sporazuma je za obdobje iz člena 1 sestavljen iz letnega zneska v višini 416 000 EUR, ki ustreza referenčni tonaži 6 400 ton na leto, in posebnega letnega zneska v višini 62 400 EUR, namenjenega podpori in izvajanju pobud, sprejetih v okviru sektorske ribiške politike Kiribatija. Ta posebni znesek je sestavni del enkratnega finančnega prispevka iz člena 7 Sporazuma.

2. Odstavek 1 se uporablja ob upoštevanju členov 4, 5 in 7 tega protokola.

3. V obdobju uporabe tega protokola Skupnost vsako leto plača vsoto zneskov iz odstavka 1, tj. 478 400 EUR.

4. Če skupni ulov plovil Skupnosti v vodah Kiribatija presega 6 400 ton letno, kot je določeno v členu 2(1) Protokola, se znesek finančnega prispevka iz člena 2(1) Protokola (416 000 EUR) poveča za 65 EUR za vsako dodatno tono ulova. Vendar skupni letni znesek, ki ga plača Skupnost, ne sme presegati dvakratnega zneska iz odstavka 3 (tj. 956 800 EUR). Če količine ulova plovil Skupnosti presegajo količine, enakovredne dvakratnemu skupnemu letnemu znesku, se znesek za presežek plača naslednje leto.

5. Finančni prispevek iz odstavka 1 se plača najpozneje 30. junija 2007 za prvo leto in najpozneje 30. junija 2008, 2009, 2010, 2011 in 2012 za naslednja leta.

6. Ob upoštevanju člena 7 je uporaba navedenega finančnega prispevka v polni pristojnosti organov Kiribatija.

7. Delež finančnega prispevka iz člena 7(1) tega protokola se plača na račun št. 4 vlade Kiribatija pri banki ANZ Bank of Kiribati, Ltd, Betio, Tarawa („Fisheries Development Fund“), ki ga je za vlado Kiribatov odprlo Ministrstvo za finance. Preostanek finančnega prispevka se plača na račun št. 1 vlade Kiribatija pri banki ANZ Bank of Kiribati, Ltd, Betio, Tarawa, ki ga je za vlado Kiribatija odprlo Ministrstvo za finance.

8. Finančni prispevek za ukrepe iz člena 5 predhodnega protokola, ki na dan prenehanja veljave navedenega protokola še ni bil izplačan, se plača v skladu s tem protokolom.

Člen 3

Sodelovanje na področju odgovornega ribolova – letno znanstveno srečanje

2. V obdobju veljavnosti tega protokola Skupnost in organi Kiribatija spremljajo stanje virov v ribolovnem območju Kiribatija.

3. Pogodbenici se v skladu s členom 4 Sporazuma ter na podlagi sklepov letnega zasedanja članov Dogovora iz Palaua in letne ocene staležev, ki jo pripravi Sekretariat pacifiške skupnosti, posvetujeta v skupnem odboru iz člena 9, kadar je to primerno po znanstvenem srečanju. Kiribati lahko v dogovoru s Skupnostjo sprejme ukrepe za zagotovitev trajnega upravljanja ribolovnih virov, povezanih z dejavnostmi plovil Skupnosti.

Člen 4

Sporazumna sprememba ribolovnih možnosti

1. Ribolovne možnosti iz člena 1 se lahko sporazumno povečajo, če je na podlagi sklepov letnega zasedanja članov Dogovora iz Palaua in letnega pregleda stanja staležev, ki ga pripravi Sekretariat pacifiške skupnosti, ugotovljeno, da takšno povečanje ne škoduje trajnostnemu upravljanju virov Kiribatija. V tem primeru se finančni prispevek iz člena 2(1) poveča sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve.

Vendar pa skupni znesek finančnega prispevka, ki ga izplača Evropska skupnost, ne sme presegati dvakratnika zneska iz člena 2(1). Če količine ulova plovil Skupnosti presegajo dvakratnik količin, ki ustrezajo prilagojenemu skupnemu letnemu znesku, se znesek za presežek plača naslednje leto.

2. Če pa se pogodbenici dogovorita o zmanjšanju ribolovnih možnosti iz člena 1, se finančni prispevek zmanjša sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve.

3. Pogodbenici lahko tudi sporazumno prerazporedita ribolovne možnosti med različne vrste plovil, pri čemer morata upoštevati priporočila znanstvenega srečanja iz člena 3 glede upravljanja staležev, ki bi jih takšna prerazporeditev lahko prizadela. Pogodbenici se sporazumeta o ustrezni prilagoditvi finančnega prispevka, če je to upravičeno zaradi prerazporeditve ribolovnih možnosti.

Člen 5

Ribolovne možnosti za druge vrste rib (poleg tunov)

1. Če plovila Skupnosti izrazijo zanimanje za ribolovne dejavnosti, ki niso vključene v člen 1, se pogodbenici posvetujeta, preden organi Kiribatija izdajo kakršno koli dovoljenje. Če je to primerno, se pogodbenici sporazumeta o pogojih za te nove ribolovne možnosti in po potrebi spremenita ta protokol in Prilogo.

2. Pogodbenici se na zahtevo ene izmed njiju medsebojno posvetujeta in za vsak primer posebej določita ustrezne vrste, pogoje in druge parametre za izvajanje poskusnega ribolova v vodah Kiribatija.

3. Pogodbenici izvajata poskusni ribolov v skladu s parametri, ki jih pogodbenici določita sporazumno, kadar je to primerno z upravnim dogovorom. Dovoljenja za poskusni ribolov se lahko dodelijo za največ tri mesece.

4. Če pogodbenici ugotovita, da so poskusne ribolovne dejavnosti dosegle pozitivne rezultate, lahko vlada Kiribatija ladjevju Skupnosti do prenehanja veljavnosti tega protokola dodeli ribolovne možnosti za nove vrste. Finančni prispevek iz člena 2(1) tega protokola se posledično poveča.

Člen 6

Začasna ustavitev in revizija plačila finančnega prispevka zaradi višje sile

1. Če neobičajne okoliščine, ki niso naravni pojavi, preprečijo opravljanje ribolovnih dejavnosti v izključni ekonomski coni Kiribatija, lahko Evropska skupnost začasno ustavi plačevanje finančnega prispevka iz člena 2(1) po predhodnem posvetovanju med pogodbenicama v dveh mesecih po zahtevi ene od pogodbenic, pod pogojem da je Skupnost v celoti poravnala vse zneske, dolgovane do dneva začasne ustavitve plačevanja.

2. Finančni prispevek se začne ponovno plačevati takoj, ko pogodbenici po posvetovanju sporazumno ugotovita, da okoliščin, ki so preprečevale opravljanje ribolovnih dejavnosti, ni več in/ali da razmere ponovno omogočajo opravljanje ribolovnih dejavnosti.

3. Veljavnost dovoljenj, dodeljenih plovilom Skupnosti v skladu s členom 6 Sporazuma, se podaljša za enako obdobje, kot je trajala začasna zaustavitev ribolovnih dejavnosti.

Člen 7

Spodbujanje odgovornega ribolova v vodah Kiribatija

1. 30 % skupnega zneska finančnega prispevka iz člena 2 se prvo leto dodeli za podporo in izvajanje pobud, sprejetih v okviru sektorske ribiške politike, ki jo opredeli vlada Kiribatija. Navedeni odstotek je za drugo leto določen na 40 % in na 60 % za leta zatem.

Kiribati ustrezni znesek upravlja skladno s cilji, ki jih pogodbenici opredelita sporazumno, ter z letnimi in večletnimi programi za njihovo uresničitev.

2. Za namene odstavka 1 se Skupnost in Kiribati takoj po začetku veljavnosti tega protokola in najpozneje v treh mesecih po tem datumu v skupnem odboru iz člena 9 Sporazuma dogovorita o večletnem sektorskem programu in podrobnih izvedbenih pravilih, ki zajemajo zlasti:

(a)	letne in večletne smernice za uporabo deleža finančnega prispevka iz odstavka 1 in posebnih zneskov za pobude, ki se bodo izvajale v letu 2007;

(b)	letne in večletne cilje, ki jih je treba doseči za spodbujanje odgovornega in trajnostnega ribolova, ob upoštevanju prednostnih nalog, ki jih Kiribati določi v svoji nacionalni ribiški politiki in drugih politikah, ki so povezane z uvedbo odgovornega in trajnostnega ribolova ali nanj vplivajo;

(c)	merila in postopke za vrednotenje vsakoletnih rezultatov.

3. Vse predlagane spremembe večletnega sektorskega programa ali uporabe posebnih zneskov za pobude, ki se bodo izvajale v letu 2007, morata odobriti obe pogodbenici v okviru skupnega odbora.

4. Kiribati vsako leto dodeli znesek za izvajanje večletnega programa, ki ustreza odstotku iz odstavka 1. V prvem letu uporabe Protokola je treba Skupnost o tej dodelitvi obvestiti ob odobritvi večletnega sektorskega programa v skupnem odboru. Za vsako naslednje leto uporabe Protokola Kiribati o tej dodelitvi obvesti Skupnost najpozneje 1. marca zadevnega leta.

5. Evropska skupnost lahko, če to upravičuje letno vrednotenje rezultatov izvajanja večletnega sektorskega programa, zahteva prilagoditev finančnega prispevka iz člena 2(1) tega protokola, da dejanski znesek finančnih sredstev, namenjenih izvajanju programa, uskladi z njegovimi rezultati.

Člen 8

Spori – začasna prekinitev uporabe Protokola

1. Vse spore med pogodbenicama v zvezi z razlago tega protokola ali njegovo uporabo se rešuje z medsebojnim posvetovanjem pogodbenic v okviru skupnega odbora iz člena 9 Sporazuma, po potrebi na izrednem zasedanju.

2. Brez poseganja v člen 9 se uporaba Protokola lahko začasno prekine na pobudo ene izmed pogodbenic, če se meni, da je spor med pogodbenicama resen in če s posvetovanjem v okviru skupnega odbora na podlagi odstavka 1 ni dosežena sporazumna rešitev spora.

3. Zadevna pogodbenica mora v primeru začasne prekinitve uporabe Protokola poslati pisno uradno obvestilo o svoji nameri vsaj tri mesece pred datumom, ko naj bi začasna prekinitev začela veljati.

4. V primeru začasne prekinitve pogodbenici nadaljujeta posvetovanja in poskušata doseči sporazumno rešitev spora. Če spor rešita sporazumno, se Protokol znova začne uporabljati, znesek finančnega prispevka pa se zniža sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve glede na dolžino obdobja, v katerem je bila uporaba Protokola začasno prekinjena.

Člen 9

Začasna prekinitev uporabe Protokola zaradi neplačevanja

Če Skupnost ne opravi plačil iz člena 2, se lahko uporaba tega protokola v skladu z določbami člena 6 začasno prekine pod naslednjimi pogoji:

(a)	pristojni organi Kiribatija obvestijo Evropsko komisijo o neplačevanju. Evropska komisija opravi ustrezna preverjanja in, če je potrebno, poravna obveznost najpozneje v 60 delovnih dneh od datuma prejema obvestila o neplačevanju;

(b)	če plačila niso bila izvedena in niso bili navedeni upravičeni razlogi za neplačevanje v roku iz člena 2(6) tega protokola, imajo pristojni organi Kiribatija pravico začasno prekiniti uporabo Protokola. O tem nemudoma obvestijo Evropsko komisijo;

(c)	Protokol se ponovno začne uporabljati takoj, ko je zadevno plačilo opravljeno.

Člen 10

Nacionalna zakonodaja

Dejavnosti plovil Skupnosti, ki v vodah Kiribatija delujejo na podlagi tega protokola, ureja veljavna zakonodaja Kiribatija, razen če Sporazum, ta protokol, Priloga in dodatki določajo drugače.

Člen 11

Klavzula o pregledu

V tretjem letu uporabe tega protokola, njegove Priloge in dodatkov lahko pogodbenici pregledata določbe Protokola, Priloge in dodatkov ter po potrebi vneseta spremembe.

Člen 12

Razveljavitev

Priloga k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Kiribati o ribolovu v obalnih vodah Kiribatija se razveljavi in nadomesti s tem protokolom.

Člen 13

Začetek veljavnosti

1. Ta protokol s Prilogo in dodatki začnejo veljati na datum, ko se pogodbenici medsebojno obvestita, da so bili potrebni postopki zaključeni.

2. Uporablja se od 16. septembra 2006.

PRILOGA

Pogoji za opravljanje ribolovnih dejavnosti s plovili Skupnosti v ribolovnem območju Kiribatija

POGLAVJE I

REGISTRACIJA IN DOVOLJENJA

ODDELEK 1

Registracija

1. Za izvajanje ribolova v ribolovnem območju Kiribatija morajo plovila Skupnosti pridobiti registrsko številko, ki jo izdajo pristojni organi Kiribatija.

2. Zahtevki za registracijo se oddajo na obrazcu, ki ga v ta namen pripravijo organi Kiribatija, pristojni za ribištvo, v skladu z vzorcem iz Dodatka 1.

3. Za registracijo je treba poslati fotografijo zadevnega polovila v velikosti 15 x 20 cm in plačati neto registracijsko pristojbino v višini 600 EUR na plovilo na račun št. 1 vlade Kiribatija v skladu s členom 2(7) Protokola.

ODDELEK 2

Dovoljenja

1. Samo polovila, ki izpolnjujejo pogoje, lahko pridobijo dovoljenje za ribolov v ribolovni coni Kiribatija na podlagi Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka v skladu s Sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Kiribati za obdobje od začetka veljavnosti Sporazuma do 15. septembra 2012.

2. Plovilo izpolnjuje pogoje, če njegovemu lastniku, poveljniku in plovilu samemu ni prepovedan ribolov v Kiribatiju. Imeti morajo urejene odnose z organi Kiribatija, to pomeni, da so izpolnili vse predhodne obveznosti, ki izhajajo iz njihovih ribolovnih dejavnosti v Kiribatiju v okviru ribiških sporazumov, sklenjenih s Skupnostjo.

3. Vsako plovilo Skupnosti, ki zaprosi za ribolovno dovoljenje, lahko zastopa oseba s stalnim prebivališčem v Kiribatiju. Ime in naslov zastopnika je treba navesti v zahtevku za dovoljenje. V vsakem primeru pa mora plovilo, ki vlaga zahtevek za ribolovno dovoljenje, ki omogoča raztovarjanje ali pretovarjanje v pristaniščih Kiribatija, nujno zastopati oseba s stalnim prebivališčem v Kiribatiju.

4. Pristojni organi Skupnosti predložijo ministrstvu Kiribatija, pristojnemu za ribištvo, zahtevek za vsako plovilo, ki želi izvajati ribolov na podlagi Sporazuma, vsaj 15 dni pred datumom začetka zahtevanega obdobja veljavnosti.

5. Zahtevke je treba predložiti ministrstvu Kiribatija, pristojnemu za ribištvo, na obrazcu, katerega vzorec je v Dodatku I.

6. Vsakemu zahtevku za dovoljenje morajo biti priloženi naslednji dokumenti:

—	dokazilo o plačilu pristojbine za obdobje veljavnosti dovoljenja,

—	vsi drugi dokumenti ali potrdila, zahtevani na podlagi posebnih pravil za zadevno vrsto plovila v skladu s tem protokolom.

7. Neto pristojbina se v skladu s členom 2(7) Protokola plača na račun št. 1 vlade Kiribatija.

8. Pristojbine vključujejo vse nacionalne in lokalne dajatve. Vendar pa plačilo navedenih pristojbin ne vključuje pristaniških taks, taks za pretovarjanje in zaračunanih storitev.

9. Dovoljenja za vsa plovila se lastnikom plovil ali njihovim zastopnikom izdajo preko Delegacije Komisije Evropskih skupnosti v Kiribatiju („delegacija“) v 15 dneh od datuma, ko ministrstvo Kiribatija, pristojno za ribištvo, prejme vse dokumente iz točke 6.

10. Če je dovoljenje podpisano v času, ko so uradi delegacije zaprti, se, kadar je to primerno, pošlje neposredno zastopniku plovila, en izvod pa delegaciji.

11. Dovoljenja se izdajo za določeno plovilo in niso prenosljiva.

12. Kljub temu se na zahtevo Evropske skupnosti in če se dokaže višja sila, dovoljenje za posamezno plovilo brez plačila dodatnih pristojbin nadomesti z novim dovoljenjem za drugo plovilo iste kategorije, kot je prvo plovilo. V tem primeru se pri izračunu ravni ulova za določitev morebitnega dodatnega plačila upošteva vsota celotnih ulovov obeh plovil.

13. Lastnik prvega plovila ali njegov zastopnik vrneta preklicano dovoljenje pristojnim organom Kiribatija prek delegacije.

14. Novo dovoljenje začne veljati na dan, ko lastnik plovila vrne preklicano dovoljenje ministrstvu Kiribatija, pristojnemu za ribištvo. Delegacijo se obvesti o prenosu dovoljenja.

15. Dovoljenje mora biti ves čas na krovu. Po prejemu obvestila o plačilu predplačila, ki ga Evropska komisija pošlje organom Kiribatija, se plovilo vpiše na seznam plovil z dovoljenjem za ribolov, ki se pošlje organom Kiribatija za nadzor ribištva. Do prejema izvirnika dovoljenja je možno po telefaksu dobiti kopijo seznama, ki se hrani na krovu.

ODDELEK 3

Veljavnost in pristojbine

1. Dovoljenja veljajo eno leto in so obnovljiva.

2. Pristojbina znaša 35 EUR na tono ulova v ribolovnem območju Kiribatija za plovila za ribolov tunov s potegalko in plovila za ribolov s površinskim parangalom.

3. Dovoljenja se izdajo po plačilu naslednjih pavšalnih zneskov pristojnim nacionalnim organom:

—	21 000 EUR za plovilo za ribolov tunov s potegalko, kar ustreza pristojbinam za 600 ton ulova izrazito selivskih vrst in sorodnih vrst na leto,

—	4 200 EUR za plovilo za ribolov s površinskim parangalom, kar ustreza pristojbinam za 120 ton ulova izrazito selivskih vrst in sorodnih vrst na leto.

4. Evropska komisija najpozneje do 30. junija leta n + 1 sestavi končni obračun pristojbin, ki so plačljive za leto n, in sicer na podlagi poročil o ulovu, ki jih predloži vsak lastnik plovila in ki jih potrdijo znanstveni inštituti, odgovorni za preverjanje podatkov o ulovu v državah članicah, kot so Institut de Recherche pour le Développement (IRD), Instituto Español de Oceanografía (EO), Instituto de Investigação das Pescas e do Mar (IPIMAR) in Sekretariat pacifiške skupnosti (SPS).

5. Navedeni obračun se istočasno pošlje v preverjanje in odobritev ministrstvu Kiribatija, pristojnemu za ribištvo, in lastnikom plovil. Organi Kiribatija lahko največ trideset delovnih dni od datuma, ko je bil obračun poslan, tega izpodbijajo z ustrezno utemeljenimi argumenti. V primeru nesoglasij se posvetujejo s skupnim odborom. Če v navedenem roku ni nobenega ugovora, se obračun sprejme.

6. Vsako morebitno dodatno neto plačilo lastniki plovil plačajo najpozneje do 30. septembra naslednjega leta pristojnim organom Kiribatija, in sicer na račun št. 1 vlade Kiribatija v skladu s členom 2(7) Protokola.

7. Če je znesek končnega obračuna nižji od predplačila iz točke 3 tega oddelka, se lastniku plovila nastala razlika ne povrne.

POGLAVJE II

RIBOLOVNA OBMOČJA

1. Plovila smejo opravljati ribolovne dejavnosti v ribolovnem območju Kiribatija, razen na območjih, ki so v pomorski karti 83005-FLC označena kot zaprta območja, v skladu z odlokom o ribištvu (Cap. 33) in vladnim aktom (izjavo) Kiribatija o pomorski coni. Kiribati sporoči Komisiji vsako spremembo navedenih ribolovnih območij najmanj 2 meseca pred njihovo uveljavitvijo.

2. V vsakem primeru ribolov ni dovoljen v naslednjih območjih:

—	dvanajst navtičnih milj od temeljnih črt,

—	tri navtične milje od katere koli zasidrane naprave za združevanje rib, katere lokacija bo sporočena z geografskimi koordinatami.

3. Zlasti plovilom z zaporno plavarico je ribolov prepovedan v območju 60 navtičnih milj od temeljnih črt otokov Tarawa, Kanton in Kiritimati.

POGLAVJE III

SISTEM POROČANJA O ULOVU IN DEKLARACIJE O RAZTOVARJANJU

1. Poveljniki sporočijo vodji urada za ribištvo podatke o času, položaju in ulovu na krovu ribiškega plovila, ki ima dovoljenje, na način, ki je opisan v Dodatku IV, in sicer po telefaksu ali po elektronski pošti, ob naslednjih priložnostih:

—	najmanj 24 ur pred vstopom v ribolovno območje Kiribatija in takoj po izstopu iz ribolovnega območja,

—	vsak torek v času zadrževanja v ribolovnem območju Kiribatija, in sicer po poročilu o vstopu ali po zadnjem tedenskem poročilu,

—	najmanj 48 ur pred predvidenim časom vstopa v katero koli pristanišče Kiribatija in takoj po izstopu iz pristanišča,

—	takoj po pretovarjanju ulova na ladjo hladilnico, ki ima dovoljenje, in

—	najmanj 24 ur pred oskrbo z gorivom s tankerja, ki ima dovoljenje.

Navedene podatke je treba sporočiti s faksimilom (686) 21 120/22 287 ali po elektronski pošti na naslov: flue@mfmrd.gov.ki.

2. Plovilo, za katerega se ugotovi, da lovi, ne da bi obvestilo vodjo urada za ribištvo, se obravnava kot plovilo, ki ni v skladu z nacionalno zakonodajo Kiribatija.

V letnem obdobju veljavnosti dovoljenja poročila vsebujejo ulove, ki jih plovilo opravi med vsakim ribolovnim potovanjem v območju WCPFC (Komisije za ribištvo v zahodno-centralnem Pacifiku). Novo potovanje se začne po vsakem pretovarjanju ali raztovarjanju ulova v območju WCPFC.

3.1 Plovila vpišejo svoj ulov na ustrezen list ladijskega dnevnika v skladu z vzorcema iz dodatkov III A in III B. V navedeni ladijski dnevnik se za obdobja, ko plovilo ni v vodah Kiribatija, vpiše besede „Izven izključne ekonomske cone Kiribatija“ ali ime ustrezne izključne ekonomske cone druge obalne države v območju WCPFC.

4. V tej prilogi je trajanje ribolovnega potovanja plovila Skupnosti v vodah Kiribatija:

—	bodisi obdobje, ki preteče od vstopa v ribolovno območje Kiribatija do izstopa iz njega,

—	bodisi obdobje, ki preteče od vstopa v ribolovno območje Kiribatija do pretovarjanja,

—	bodisi obdobje, ki preteče od vstopa v ribolovno območje Kiribatija do raztovarjanja v Kiribatiju.

5. Vsa plovila, ki jim je ribolov v vodah Kiribatija dovoljen na podlagi Sporazuma, morajo sporočiti svoje ulove ministrstvu Kiribatija, pristojnemu za ribištvo, da lahko slednje preveri ujete količine, ki jih potrdijo pristojni znanstveni inštituti v skladu s postopkom iz točke 4 oddelka 3 poglavja I te priloge. Načini obveščanja o ulovu so naslednji:

—

originalni ladijski dnevnik se predloži pristojnim lokalnim organom Kiribatija ali pošlje s priporočeno pošto ali prek kurirske službe ministrstvu Kiribatija, pristojnemu za ribištvo, in sicer v petinštiridesetih dneh po zaključku zadnjega potovanja v zadevnem obdobju. Kopije se istočasno po elektronski poti ali telefaksu pošljejo državi članici zastave in ministrstvu Kiribatija, pristojnemu za ribištvo,

—	obrazce je treba izpolniti čitljivo z velikimi tiskanimi črkami, podpiše pa jih poveljnik plovila ali njegov uradni zastopnik.

6. V primeru neizpolnjevanja določb tega poglavja si vlada Kiribatija pridržuje pravico, da plovilu, ki krši določbe, začasno odvzeme dovoljenje, dokler ne opravi vseh formalnosti, in mu naloži kazen v skladu z veljavno zakonodajo Kiribatija.

7. Vodja urada za ribištvo in lastniki plovil hranijo kopije telefaksov ali elektronskih sporočil, dokler se pogodbenici ne dogovorita o končnem obračunu plačljivih pristojbin iz poglavja I.

8. Lastniki plovil z zaporno plavarico predložijo kopijo potrdila o raztovarjanju po zaključku vsakega ribolovnega potovanja, ki je v celoti ali deloma potekalo v ribolovni coni Kiribatija. Če ta določba ni izpolnjena, si vodja urada za ribištvo pridržuje pravico, da plovilu, ki krši določbo, začasno odvzame dovoljenje, dokler ne opravi navedenih formalnosti, in mu naloži kazen v skladu z veljavno zakonodajo Kiribatija.

POGLAVJE IV

VKRCANJE MORNARJEV

1. Lastniki plovil za ribolov tunov in plovil s površinskim parangalom zaposlujejo državljane držav AKP, vključno z državljani Kiribatija, ob upoštevanju naslednjih pogojev in omejitev:

—	ladjevje za ribolov tunov s potegalko: v obdobju lova na tune v ribolovnem območju Kiribatija je vsaj 6 zaposlenih mornarjev iz držav AKP,

—	ladjevje za ribolov s površinskim parangalom: v obdobju ribolova v ribolovnem območju Kiribatija so vsaj 4 zaposleni mornarji iz držav AKP.

2. Lastniki plovil si prizadevajo za vkrcanje dodatnih mornarjev iz Kiribatija.

3. Lastniki plovil lahko sami izberejo mornarje, ki jih bodo sprejeli na krov svojih plovil, s seznamov, ki jih zagotovijo pristojni organi zadevnih držav AKP, vključno s Kiribatijem.

4. Če se pogodbe podpišejo z državljani Kiribatija v skladu s točko 1 tega člena, lastnik plovila ali njegov zastopnik sporočita pristojnim organom Kiribatija imena lokalnih mornarjev, ki se bodo vkrcali na zadevno plovilo, skupaj z njihovim delovnim mestom v posadki.

5. Za mornarje, ki jih zaposlijo plovila Skupnosti, se v celoti uporablja Deklaracija Mednarodne organizacije dela (ILO) o temeljnih načelih in pravicah pri delu. To zadeva zlasti svobodo združevanja in dejansko priznanje pravice do pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb ter odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica.

6. Pogodbe o zaposlitvi mornarjev iz Kiribatija na podlagi točke 1 tega člena se sklenejo med zastopnikom(-i) lastnikov plovil in mornarji in/ali njihovimi sindikati ali zastopniki po posvetu s pomorskimi organi Kiribatija. Podpisniki prejmejo kopijo pogodbe. Te pogodbe mornarjem zagotavljajo stopnjo socialne varnosti, ki jim pripada, vključno z življenjskim, zdravstvenim in nezgodnim zavarovanjem.

7. Mornarjem plače izplačujejo lastniki plovil. Višino plač pred izdajo dovoljenj sporazumno določijo lastniki plovil ali njihovi zastopniki in organi zadevne države AKP. Plačilni pogoji lokalnih mornarjev ne smejo biti slabši od tistih, ki veljajo za posadke iz Kiribatija, v nobenem primeru pa ne pod standardi ILO.

8. Vsi mornarji, najeti za delo na plovilih Skupnosti, se zglasijo pri poveljniku določenega plovila dan pred predlaganim datumom vkrcanja. Če mornarja ob dogovorjenem času za vkrcanje ni na dogovorjenem kraju, je lastnik plovila samodejno oproščen obveznosti, da tega mornarja vkrca.

9. Če pa se mornarji iz držav AKP ne vkrcajo iz drugih razlogov, kot so navedeni v prejšnji točki, morajo lastniki plovil Skupnosti za vsak dan ribolovnega potovanja v vodah zadevne države AKP plačati pavšalni znesek v višini 20 EUR na dan. Navedeni znesek se plača najpozneje v rokih, določenih v točki 6 oddelka 2 poglavja I te priloge. Lastniki plovil Skupnosti sporočijo število vkrcanih mornarjev iz držav AKP po vstopu v izključno ekonomsko cono Kiribatija.

10. Znesek se uporabi za usposabljanje lokalnih mornarjev in se plača na račun, ki ga določijo organi zadevne države AKP.

POGLAVJE V

TEHNIČNI UKREPI

Plovila upoštevajo ukrepe in priporočila, ki jih glede ribolovnega orodja, njegovih tehničnih specifikacij in vseh drugih tehničnih ukrepov, ki se nanašajo na njihove ribolovne dejavnosti, za regijo sprejme WCPFC.

POGLAVJE VI

OPAZOVALCI

1. Vsa plovila Skupnosti ob registraciji plovila plačajo neto znesek 400 EUR v „Fisheries Observers Project Fund“ (projektni sklad za opazovalce ribolova) na račun št. 4 vlade Kiribatija v skladu s členom 2(7) Protokola.

2. Plovila, ki jim je na podlagi Sporazuma dovoljen ribolov v vodah Kiribatija, vkrcajo na krov opazovalce, ki jih imenuje WCPFC, pod naslednjimi pogoji:

—	plovila Skupnosti na zahtevo WCPFC vkrcajo na krov opazovalca, ki ga imenuje navedeni organ in katerega naloga je preverjanje ulova, opravljenega v vodah Kiribatija,

—	WCPFC pripravi seznam plovil, ki so določena, da na krov sprejmejo opazovalca, in seznam opazovalcev, imenovanih za vkrcanje. Seznama se posodabljata. Takoj po pripravi in vsake tri mesece po njuni posodobitvi se ju predloži Evropski komisiji,

—	WCPFC sporoči zadevnim lastnikom plovil ali njihovim zastopnikom ime opazovalca, imenovanega za vkrcanje na plovilo, ob izdaji dovoljenja ali najpozneje 15 dni pred predvidenim datumom vkrcanja opazovalca.

3. Opazovalec se na plovilo vkrca za eno ribolovno potovanje. Vendar je na izrecno zahtevo WCPFC na krovu lahko prisoten tudi več potovanj, odvisno od povprečnega trajanja potovanja določenega plovila. To zahtevo WCPFC izrazi takrat, ko sporoči ime opazovalca, imenovanega za vkrcanje na zadevno plovilo.

4. O pogojih za vkrcanje opazovalca na plovilo se sporazumno dogovorijo lastniki plovil ali njihovi zastopniki in WCPFC.

5. Po obvestilu o seznamu izbranih plovil se opazovalec na začetku prvega potovanja v vodah Kiribatija vkrca na plovilo v pristanišču, ki ga izbere lastnik plovila.

6. Zadevni lastniki plovil sporočijo imena pristanišč podregije in datume za vkrcanje opazovalcev na svoje plovilo v roku dveh tednov in z desetdnevnim predhodnim obvestilom.

7. Če se opazovalec vkrca na plovilo v pristanišču, ki se ne nahaja v podregiji, njegove potne stroške krije lastnik plovila. Če plovilo z regionalnim opazovalcem na krovu zapusti regionalne vode, se stori vse potrebno, da se opazovalcu čim prej zagotovi vrnitev na stroške lastnika plovila.

8. Če opazovalec ob dogovorjenem času oziroma v dvanajstih urah po dogovorjenem času ni prisoten na dogovorjenem kraju, je lastnik plovila samodejno oproščen obveznosti vkrcanja opazovalca.

9. Opazovalci se obravnavajo kot častniki. Opravljajo naslednje naloge:

—	opazovanje ribolovnih dejavnosti plovil,

—	preverjanje položaja plovil, ki opravljajo ribolovne dejavnosti,

—	biološko vzorčenje v okviru znanstvenih programov,

—	beleženje uporabljenega ribolovnega orodja,

—	preverjanje podatkov o ulovu v vodah Kiribatija, zabeleženih v ladijskem dnevniku,

—	preverjanje deleža prilova in ocena količine zavrženih vrst tržnih rib,

—	sporočanje podatkov o ribolovu na ustrezen način enkrat tedensko, ko plovilo lovi v vodah Kiribatija, vključno s količino ulova in prilova na krovu.

10. Poveljnik stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi fizično varnost in dobro počutje opazovalca med izvajanjem njegovih nalog.

11. Opazovalec ima na voljo vso opremo, ki jo potrebuje za opravljanje svojih nalog. Poveljnik mu omogoči dostop do sredstev komuniciranja, potrebnih za opravljanje njegovih nalog, dokumentacije, neposredno povezane z ribolovnimi dejavnostmi plovila, vključno z ladijskim dnevnikom in navigacijskim dnevnikom, in dostop do tistih delov plovila, ki so potrebni za lažje izvajanje njegovih nalog.

12. Opazovalec med bivanjem na krovu:

—	stori vse potrebno, da zagotovi, da njegovo vkrcanje in navzočnost na krovu plovila ne prekinjata in ne ovirata ribolovnih dejavnosti,

—	spoštuje premoženje in opremo na krovu ter zaupnost vseh dokumentov, ki pripadajo omenjenemu plovilu.

13. Ob koncu obdobja opazovanja in pred izkrcanjem s plovila opazovalec pripravi poročilo o dejavnostih, ki ga pošlje WCPFC, en izvod pa poveljniku plovila.

14. Lastniki plovil krijejo stroške nastanitve in hrane opazovalcev v pogojih, ki veljajo za častnike, v skladu s praktičnimi možnostmi plovila.

15. Plačo in socialne prispevke za opazovalca krije WCPFC.

16. Pogodbenici se čim prej posvetujeta med sabo in z zainteresiranimi tretjimi stranmi o določitvi sistema regionalnih opazovalcev in izbiri pristojne regionalne ribolovne organizacije. Plovila, ki jim je na podlagi Sporazuma dovoljen ribolov v vodah Kiribatija, do začetka izvajanja sistema regionalnih opazovalcev namesto slednjih sprejmejo na krov opazovalce, ki jih določijo pristojni organi Kiribatija, v skladu z zgoraj navedenimi pravili.

POGLAVJE VII

NADZOR

1. Evropska skupnost vodi posodobljen seznam plovil, ki jim je bilo ribolovno dovoljenje izdano na podlagi tega protokola. Seznam se organom Kiribatija, pristojnim za nadzor ribištva, pošlje takoj, ko je sestavljen, in vsakič, ko se posodobi.

2. Vstop v območje in izstop iz območja

—	Plovila Skupnosti najmanj tri ure vnaprej obvestijo organe Kiribatija, pristojne za nadzor ribištva, o nameravanem vstopu v ribolovno območje Kiribatija ali izstopu iz njega, v skladu z Dodatkom IV. Prijavijo tudi skupno količino in vrste ulova na krovu.

—	Ko plovila obvestijo o izstopu iz območja, sporočijo tudi svoj položaj. To informacijo je treba po možnosti poslati po telefaksu, ali, če plovilo slednjega nima, po radiu in po elektronski pošti.

—	Plovila, ki so odkrita pri izvajanju ribolova in o tem predhodno niso obvestila pristojnega organa Kiribatija, se obravnavajo kot plovila, ki kršijo določbe.

—	Plovilom se ob izdaji ribolovnega dovoljenja sporoči tudi številka telefaksa, telefonska številka in elektronski naslov.

3. Nadzorni postopki

—	Poveljniki ribiških plovil Skupnosti, ki opravljajo ribolovne dejavnosti v vodah Kiribatija, dovolijo in omogočijo vkrcanje in opravljanje nalog uradnikom Kiribatija, odgovornim za inšpekcijske preglede in nadzor nad ribolovnimi dejavnostmi.

—	Ti uradniki se na krovu ne zadržujejo dlje, kot je potrebno, da opravijo svoje naloge.

—	Po vsakem opravljenem inšpekcijskem pregledu se poveljniku plovila izda potrdilo.

4. Označevanje plovil

Plovila Skupnosti imajo zunanje oznake v skladu s pravili FAO.

5. Satelitski nadzor

V skladu z določbami Dodatka V se izvaja satelitski nadzor vseh plovil Skupnosti, ki izvajajo ribolov na podlagi tega sporazuma. Te določbe začnejo veljati deseti dan po tem, ko vlada Kiribatija obvesti delegacijo o začetku delovanja organa, odgovornega za satelitski nadzor ribiških plovil Kiribatija.

6. Pregled plovila

—	Pristojni organi Kiribatija najpozneje v 24 urah obvestijo državo zastave in Evropsko komisijo o vseh kršitvah plovil Skupnosti in kaznih za plovila Skupnosti v vodah Kiribatija.

—	Država zastave in Evropska komisija istočasno prejmeta kratko poročilo o okoliščinah in razlogih za pregled plovila, med katerim je bila ugotovljena kršitev.

7. Zapisnik o pregledu plovila

—	Ko pristojni organ Kiribatija sestavi zapisnik, ga poveljnik plovila podpiše.

—	Ta podpis ne vpliva na pravice poveljnika ali njegovo obrambo, s katero se lahko zagovarja pred domnevno kršitvijo.

—	Poveljnik mora s plovilom vpluti v pristanišče, ki ga določijo organi Kiribatija. V primeru manjših kršitev lahko pristojni organi Kiribatija plovilu, ki je bilo pregledano, dovolijo, da nadaljuje ribolovne dejavnosti.

8. Reševanje sporov v zvezi s pregledom plovila

—	Pred uvedbo sodnega postopka se domnevna kršitev poskuša razrešiti s postopkom poravnave. Navedeni postopek se mora zaključiti najpozneje pet delovnih dni po vstopu v pristanišče, ki je posledica pregleda.

—	V primeru sporazumne rešitve spora se višina denarne kazni določi v skladu z zakonodajo Kiribatija.

—	Če spora ni možno razrešiti sporazumno in se ga predloži pristojnemu sodnemu organu, lastnik plovila na banki, ki jo določijo pristojni organi Kiribatija, položi bančno varščino, v kateri so zajeti stroški pregleda plovila ter denarne kazni in nadomestila, naloženi odgovornim za kršitev.

—	Do zaključka sodnega postopka je bančna varščina nepreklicna. Sprosti se takoj, ko se sodni postopek konča brez obsodbe. Prav tako pristojni organi Kiribatija sprostijo preostanek zneska v primeru, ko obsodba nalaga denarno kazen, ki je nižja od položene varščine.

—

Zaplemba plovila se ukine in njegova posadka sme zapusti pristanišče:

—	ko so obveznosti, ki izhajajo iz postopka poravnave, izpolnjene ali

—	ko je bančna varščina iz tretje alinee zgoraj položena in jo pristojni organi Kiribatija sprejmejo do zaključka sodnega postopka.

9. Pretovarjanje

—	Plovila Skupnosti, ki želijo pretovoriti ulov v vodah Kiribatija, to storijo v pristaniščih Kiribatija.

—	Lastniki takšnih plovil morajo pristojnim organom Kiribatija najmanj 48 ur vnaprej sporočiti informacije v skladu z Dodatkom IV.

—	Pretovarjanje se šteje za izstop iz ribolovnega območja Kiribatija. Plovila morajo zato pristojnim organom Kiribatija predložiti svoje ladijske dnevnike in jih obvestiti, ali nameravajo nadaljevati z ribolovom ali zapustiti ribolovno območje Kiribatija, v skladu z dodatkoma III A in III B.

—	Vsako pretvarjanje ulova, ki ni omenjeno zgoraj, je v ribolovnem območju Kiribatija prepovedano. Vsaka oseba, ki krši navedeno določbo, se kaznuje v skladu z zakonodajo Kiribatija.

10. Poveljniki plovil Skupnosti, ki raztovarjajo ali pretovarjajo v pristanišču Kiribatija, dovolijo in omogočijo inšpektorjem Kiribatija, da te dejavnosti nadzorujejo. Po opravljenem inšpekcijskem pregledu se poveljniku plovila izda kopija poročila o pregledu.

Dodatki

I.	Zahtevek za vpis v register ribiških plovil Republike Kiribati

II.	Zahtevek za izdajo ribolovnega dovoljenja

III A.

Regionalni ladijski dnevnik plovil z zaporno plavarico v južnem Pacifiku

III B.

Regionalni ladijski dnevnik plovil s parangalom v južnem Pacifiku

IV.	Podrobnosti poročanja

V.	Protokol VMS

Dodatek I

Zahtevek za vpis v register ribiških plovil Republike Kiribati

Dodatek II

Zahtevek za izdajo ribolovnega dovoljenja

Dodatek III A

Regionalni ladijski dnevnik plovil z zaporno plavarico v južnem Pacifiku

Dodatek III B

Regionalni ladijski dnevnik plovil s parangalom v južnem Pacifiku

Dodatek IV

PODROBNOSTI POROČANJA

Poročila vodji urada za ribištvo

Telefon: (686) 210 99; telefaks: (686) 211 20; E-naslov: flue@mfmrd.gov.ki

1. Poročanje o vstopu v območje

24 ur pred vstopom v ribolovno območje:

(a)	Koda poročila (ZENT);

(b)	Registracijska številka ali številka dovoljenja;

(c)	Klicni znak ali signalne črke;

(d)	Datum vstopa (DD:MM:LLLL);

(e)	Čas vstopa (GMT);

(f)	Položaj pri vstopu;

(g)

Celotni ulov na krovu po teži in vrstah:

ČRTASTI TUN (SJ)___.__(t)

RUMENOPLAVUTI TUN (YF)___.__(t)

DRUGO (OT)___.__(t)

Primer: ZENT/89TKS-PS001TN/JJAP2/11.10.89/0635Z/0230N;17610E/SK-510:YF-120:OT-10

2. Poročanje o izstopu iz območja

Takoj po izstopu iz ribolovnega območja:

(a)	Koda poročila (ZDEP);

(b)	Registracijska številka ali številka dovoljenja;

(c)	Klicni znak ali signalne črke;

(d)	Datum izstopa;

(e)	Čas izstopa (GMT);

(f)	Položaj pri izstopu;

(g)

Ulov na krovu po teži in vrstah:

ČRTASTI TUN (SJ)___.__(t)

RUMENOPLAVUTI TUN (YF)___.__(t)

DRUGO (OT)___.__(t)

(h)	Celotni ulov v območju po teži in vrstah (kot Ulov na krovu);

(i)	Skupno število ribolovnih dni (dejansko število dni, ko je bila v območju vržena mreža). Primer: ZDEP/89TKS-PS001TN/JJAP2/21.10.89/1045Z/0125S;16730E/SJ-450:YF-190:OT-4/SJ-42:BE-70:OT-1/14

3. Tedensko poročanje o položaju in ulovu v času zadrževanja v območju

Vsak torek v času zadrževanja v ribolovnem območju, po poročilu o vstopu ali zadnjem tedenskem poročilu:

(a)	Koda poročila (WPCR);

(b)	Registracijska številka ali številka dovoljenja;

(c)	Klicni znak ali signalne črke;

(d)	Datum WPCR (DD:MM:LLLL);

(e)	Položaj med poročanjem;

(f)

Ulov po zadnjem poročanju:

ČRTASTI TUN (SJ)___.__(t)

RUMENOPLAVUTI TUN (YF)___.__(t)

DRUGO (OT)___.__(t)

(g)	Število ribolovnih dni od zadnjega poročanja. Primer: WPCR/89TKS-PS001TN/JJAP2/11.12.89/0140N;16710W/SJ-23:YF-9:OT-2.0/7

4. Vstop v pristanišče, vključno zaradi pretovarjanja, oskrbe, izkrcanja posadke ali nujnega primera

Vsaj 48 ur pred vstopom plovila v pristanišče:

(a)	Koda poročila (PENT);

(b)	Registracijska številka ali številka dovoljenja;

(c)	Klicni znak ali signalne črke;

(d)	Datum poročanja (DD:MM:LLLL);

(e)	Položaj med poročanjem;

(f)	Ime pristanišča;

(g)	Ocenjeni čas prihoda (LST) DDMM:uumm;

(h)

Ulov na krovu po teži in vrstah:

ČRTASTI TUN (SJ)___.__(t)

RUMENOPLAVUTI TUN (YF)___.__(t)

DRUGO (OT)___.__(t)

(i)	Razlog za vstop v pristanišče. Primer: PENT/89TKS-PS001TN/JJAP2/24.12.89/0130S;17010E/BETIO/26.12:1600L/SJ-562:YF-150:OT-4/TRANSSHIPPING

5. Odhod iz pristanišča

Takoj po odhodu iz pristanišča:

(a)	Koda poročila (PDEP);

(b)	Registracijska številka ali številka dovoljenja;

(c)	Klicni znak ali signalne črke;

(d)	Datum poročanja (GMT) (DD-MM-LLLL);

(e)	Ime pristanišča;

(f)	Datum in čas odhoda (LST) DD-MM:uumm;

(g)

Ulov na krovu po teži in vrstah:

ČRTASTI TUN (SJ)___.__(t)

RUMENOPLAVUTI TUN (YF)___.__(t)

DRUGO (OT)___.__(t)

(h)	Naslednji namembni kraj. Primer: PDEP/89TKS-PS001TN/JJAP2/30.12.89/BETIO/29.12:1600L/SJ-0.0:YF-0.0:OT-4/FISHING GROUND

6. Vstop v zaprto območje ali izstop iz njega

Vsaj 12 ur pred vstopom v zaprto območje in takoj po izstopu iz njega:

(a)	Vrsta poročila (ENCA za vhod in DECA za izhod);

(b)	Registracijska številka ali številka dovoljenja;

(c)	Klicni znak ali signalne črke;

(d)	Datum ENCA ali DECA;

(e)	Čas ENCA ali DECA (GMT) DD-MM-LLLL:uumm;

(f)	Položaj ENCA ali DECA (na 1 kotno minuto natančno);

(g)	Hitrost in smer;

(h)	Razlog za ENCA. Primer: ENCA/89TKS-PS001TN/JJAP2/30.12.89:1645Z/0130S;17010E/7:320/ENTER PORT

7. Obvestilo o oskrbi z gorivom

Vsaj 24 ur pred oskrbo z gorivom s pooblaščenega tankerja:

(a)	Vrsta poročila (FUEL);

(b)	Registracijska številka ali številka dovoljenja;

(c)	Klicni znak ali signalne črke;

(d)	Datum poročanja (GMT);

(e)	Položaj med poročanjem (na 1 kotno minuto natančno);

(f)	Količina goriva na krovu (v kilolitrih);

(g)	Ocenjeni čas oskrbe z gorivom;

(h)	Ocenjeni položaj oskrbe z gorivom;

(i)	Ime tankerja. Primer: FUEL/89TKS-PS001TN/JJAP2/06.02.90/0130S;17010E/35/08.02.90/0131S;17030E/CHEMSION

8. Poročilo o oskrbi z gorivom

Takoj po končani oskrbi z gorivom s pooblaščenega tankerja:

(a)	Vrsta poročila (BUNK);

(b)	Registracijska številka ali številka dovoljenja;

(c)	Klicni znak ali signalne črke;

(d)	Datum in čas začetka oskrbe z gorivom (GMT) DD-MM-LLLL:uumm;

(e)	Začetni položaj oskrbe z gorivom;

(f)	Količina sprejetega goriva v kilolitrih;

(g)	Čas zaključka oskrbe z gorivom (GMT);

(h)	Položaj ob zaključku oskrbe z gorivom;

(i)	Ime tankerja. Primer: BUNK/89TKS-S001TN/JJAP2/08.02.90:1200Z/0131S;17030E/160/08.02.90:1800Z/0131S;17035E/CRANE PHOENIX

9. Poročanje o pretovarjanju

Takoj po pretovarjanju v pooblaščenem pristanišču Kiribatija na pooblaščeno transportno plovilo:

(a)	Vrsta poročila (TSHP);

(b)	Registracijska številka ali številka dovoljenja;

(c)	Klicni znak ali signalne črke;

(d)	Datum raztovarjanja (DD-MM-LLLL);

(e)	Pristanišče raztovarjanja;

(f)

Pretovorjeni ulov po teži in vrstah:

ČRTASTI TUN (SJ)___.__(t)

RUMENOPLAVUTI TUN (YF)___.__(t)

DRUGO (OT)___.__(t)

(g)	Ime ladje hladilnice;

(h)	Namembni kraj ulova. Primer: TSHP/89TKS-PS001TN/JJAP2/11.12.89/BETIO/SJ-450:YF-150:OT-0.0/JAPANSTAR/PAGO PAGO

10. Zaključno poročilo

V 48 urah po zaključku potovanja z raztovarjanjem ulova v drugih pristaniščih (zunaj Kiribatija), vključno z operativnim pristaniščem ali matičnim pristaniščem:

(a)	Vrsta poročila (COMP);

(b)	Ime plovila;

(c)	Številka dovoljenja;

(d)	Klicni znak ali signalne črke;

(e)	Datum raztovarjanja (DD-MM-LLLL);

(f)

Raztovorjeni ulov po vrstah:

ČRTASTI TUN (SJ)___.__(t)

RUMENOPLAVUTI TUN (YF)___.__(t)

DRUGO (OT)___.__(t)

(g)	Ime pristanišča. Primer: COMP/89TKS-PS001TN/JJAP2/26.12.89/SJ-670:YF-65:OT-0.0/BETIO

Dodatek V

Protokol (VMS)

Določbe v zvezi s satelitskim spremljanjem ribiških plovil Skupnosti, ki lovijo v izključni ekonomski coni Kiribatija

1. Določbe tega protokola dopolnjujejo Protokol o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka v skladu s Sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Kiribati za obdobje od 16. septembra 2006 do 15. septembra 2012 in se uporabljajo v skladu s točko 5 „poglavja VII – Nadzor“ njegove priloge.

2. Vsa ribiška plovila, katerih celotna dolžina presega 15 metrov in ki lovijo na podlagi ribiškega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kiribatijem, bodo med lovom v izključni ekonomski coni Kiribatija satelitsko nadzorovana.

Za namene satelitskega nadzora bodo organi Kiribatija sporočili Skupnosti koordinate (zemljepisno širino in dolžino) izključne ekonomske cone Kiribatija.

Organi Kiribatija bodo te informacije poslali v elektronski obliki, izražene v stopinjah, minutah in sekundah (WGS 84).

3. Pogodbenici izmenjata informacije o naslovih X.25 in specifikacijah za elektronski prenos podatkov med svojima nadzornima centroma v skladu s točkama 5 in 7. Te informacije, če je mogoče, zajemajo imena, telefonske številke, številke teleksa in telefaksa ter elektronske naslove (splet ali X.400), ki se lahko uporabijo za splošno sporazumevanje med nadzornimi centri.

4. Položaj plovil se določi z dovoljenim odstopanjem, manjšim od 500 metrov, in 99-odstotno stopnjo natančnosti.

5. Kadar plovilo, ki lovi v okviru Sporazuma in je predmet satelitskega nadzora v skladu z zakonodajo Skupnosti, vstopi v izključno ekonomsko cono Kiribatija, nadzorni center države zastave centru za spremljanje ribolova (FMC) Kiribatija nemudoma in nato vsake tri ure pošlje poročilo o položaju (identifikacija plovila, zemljepisna širina, zemljepisna dolžina, smer in hitrost). Ta sporočila se obravnavajo kot poročila o položaju.

6. Sporočila iz točke 5 se pošljejo po elektronski poti v formatu X.25 brez kakršnega koli dodatnega protokola. Sporočila se pošljejo v realnem času in v skladu s tabelo II.

7. V primeru tehnične napake ali okvare na napravi za stalni satelitski nadzor, ki je nameščena na krovu ribiškega plovila, poveljnik zadevnega plovila pravočasno pošlje nadzornemu centru države zastave in FMC-ju Kiribatija informacije, določene v točki 5. V takšnih okoliščinah je treba skupno poročilo o položaju pošiljati vsakih osem ur. To poročilo vključuje poročila o položajih, kot jih zabeleži poveljnik plovila vsake tri ure v skladu z zahtevami iz točke 5.

Nadzorni center države zastave ta sporočila nemudoma pošlje FMC-ju Kiribatija. Pokvarjeno opremo je treba popraviti ali zamenjati v roku največ 1 meseca. Ob prekoračitvi navedenega roka mora zadevno plovilo zapustiti izključno ekonomsko cono Kiribatija.

8. Nadzorni centri držav zastave spremljajo gibanje svojih plovil v vodah Kiribatija. Če spremljanje plovil ne poteka v predvidenih pogojih, se o tem nemudoma obvesti FMC Kiribatija in uporabi postopek iz točke 7.

9. Če FMC Kiribatija ugotovi, da država zastave ne sporoča informacij iz točke 5, o tem nemudoma obvesti pristojne službe Evropske komisije.

10. Podatki o spremljanju, ki so drugi pogodbenici poslani v skladu s temi določbami, so namenjeni izključno organom Kiribatija za nadzor in spremljanje ladjevja Skupnosti, ki lovi v okviru ribiškega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kiribatijem. Ti podatki se v nobenem primeru ne smejo sporočiti drugim strankam.

11. Sestavni deli programske opreme in opreme za satelitski nadzor morajo biti zanesljivi in ne smejo omogočati ponarejanja položajev ter ne smejo biti ročno nastavljivi.

Sistem mora biti v celoti avtomatski in ne glede na okoljske in podnebne okoliščine stalno delovati. Prepovedano je uničiti, poškodovati, onesposobiti ali posegati v sistem za satelitski nadzor.

Poveljniki plovil morajo zagotoviti, da:

—	se podatki ne spreminjajo,

—	antena ali antene, povezane z opremo za satelitski nadzor, niso blokirane,

—	električno napajanje opreme za satelitski nadzor ni prekinjeno, in

—	oprema za satelitski nadzor ni odstranjena s plovila.

12. Pogodbenici se dogovorita, da si bosta na zahtevo izmenjali informacije o opremi, ki se uporablja za satelitski nadzor, da bi zagotovili, da je vsak del opreme popolnoma v skladu z zahtevami druge pogodbenice za namene teh določb.

13. Pogodbenici se o vsakem sporu glede razlage ali uporabe teh določb posvetujeta v skupnem odboru iz člena 9 Sporazuma.

14. Pogodbenici se strinjata, da bosta po potrebi te določbe pregledali.

Pošiljanje sporočil VMS Kiribatiju

Poročilo o položaju

Podatek	Oznaka	Obvezno (O)/neobvezno (NO)	Pripombe
Začetek zapisa	SR	O	Podatek o sistemu – označuje začetek zapisa
Naslovnik	AD	O	Podatek o sporočilu – naslovnik. Tričrkovna oznaka države ISO
Pošiljatelj	FR	O	Podatek o sporočilu – pošiljatelj. Tričrkovna oznaka države ISO
Država zastave	FS	F
Vrsta sporočila	TM	O	Podatek o sporočilu – vrsta sporočila „POS“
Radijski klicni znak	RC	O	Podatek o plovilu – mednarodni radijski klicni znak plovila
Notranja referenčna številka pogodbenice	IR	F	Enotna številka pogodbenice (tričrkovna oznaka države zastave ISO, ki ji sledi številka)
Zunanja registrska številka	XR	O	Podatek o plovilu – številka na boku plovila
Zemljepisna širina	LA	O	Podatek o položaju plovila – položaj v stopinjah in minutah S/J SSMM) (WGS 84)
Zemljepisna dolžina	LO	O	Podatek o položaju plovila – položaj v stopinjah in minutah V/Z SSMM) (WGS 84)
Smer	CO	O	Smer plovila glede na 360°
Hitrost	SP	O	Hitrost plovila v deseticah vozlov
Datumi	DA	O	Podatek o položaju plovila – datum beleženja položaja UTC (LLLLMMDD)
Čas	TI	O	Podatek o položaju plovila – čas beleženja položaja UTC (UUMM)
Konec zapisa	ER	O	Podatek o sistemu – označuje konec zapisa

Nabor znakov: ISO 8859.1

Vsak prenos podatkov je strukturiran na naslednji način:

—	dvojna poševnica (//) in oznaka polja označujeta začetek prenosa,

—	enojna poševnica (/) ločuje oznako polja in podatke.

Neobvezne podatke je treba vstaviti med začetek in konec zapisa.

Meje izključne ekonomske cone Kiribatija

Koordinate izključne ekonomske cone

Podatki o centru za spremljanje ribolova (FMC) Kiribatija

Ime centra FMC:

Telefon VMS:

Telefaks VMS:

E-naslov VMS:

Telefon DSPG:

Telefaks DSPG:

Naslov X25 =

Obvestilo o vstopih/izstopih:

7.8.2007

Uradni list Evropske unije

L 205/35

UREDBA SVETA (ES) št. 894/2007

z dne 23. julija 2007

o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Demokratično republiko Sao Tome in Principe in Evropsko skupnostjo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe v povezavi s členom 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Skupnost in Demokratična republika Sao Tome in Principe sta sklenili in parafirali Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki ribičem Skupnosti omogoča ribolovne možnosti v vodah, ki so pod suverenostjo ali jurisdikcijo Demokratične republike Sao Tome in Principe.

(2)	V interesu Skupnosti je, da odobri navedeni sporazum.

(3)	Treba bi bilo opredeliti način razdeljevanja ribolovnih možnosti med države članice –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Demokratično republiko Sao Tome in Principe in Evropsko skupnostjo se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo Sporazuma je priloženo tej uredbi.

Člen 2

Ribolovne možnosti, ki jih določa Protokol k Sporazumu, se med države članice razdelijo na naslednji način:

Ribolovna kategorija	Vrsta plovila	Država članica	Dovoljenja ali kvota
Ribolov tunov	Zamrzovalna plovila za ribolov tunov s potegalkami	Španija	13
Ribolov tunov	Zamrzovalna plovila za ribolov tunov s potegalkami	Francija	12
Ribolov tunov	Plovila za ribolov s površinskimi parangali	Španija	13
Ribolov tunov	Plovila za ribolov s površinskimi parangali	Portugalska	5

Če zahtevki za dovoljenja v teh državah članicah ne izčrpajo vseh ribolovnih možnosti, določenih s Protokolom, lahko Komisija upošteva zahtevke za dovoljenja katere koli druge države članice.

Člen 3

Države članice, katerih plovila lovijo na podlagi Sporazuma, Komisijo obvestijo o količinah posameznega staleža, ujetega v saotomejskem ribolovnem območju, v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v Uredbi Komisije (ES) št. 500/2001 z dne 14. marca 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 o nadzoru ulova z ribiškimi plovili Skupnosti v vodah tretjih držav in mednarodnih vodah (1).

Člen 4

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma, ki je za Skupnost zavezujoč.

Člen 5

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. julija 2007

Za Svet

Predsednik

L. AMADO

(1) UL L 73, 15.3.2001, str. 8.

SPORAZUM O PARTNERSTVU V RIBIŠKEM SEKTORJU

med Demokratično republiko Sao Tome in Principe in Evropsko skupnostjo

DEMOKRATIČNA REPUBLIKA SAO TOME IN PRINCIPE,

v nadaljnjem besedilu „Sao Tome in Principe“,

EVROPSKA SKUPNOST,

v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,

v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“, STA SE –

OB UPOŠTEVANJU tesnega sodelovanja med Skupnostjo in Sao Tomejem in Principom, zlasti v okviru Sporazuma iz Cotonouja, in njune skupne želje po okrepitvi tega sodelovanja;

OB UPOŠTEVANJU želje pogodbenic, da s sodelovanjem spodbudita odgovorno izkoriščanje ribolovnih virov;

OB UPOŠTEVANJU določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu;

ODLOČENI, da bosta uporabljali sklepe in priporočila Mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna, v nadaljnjem besedilu „ICCAT“;

ZAVEDAJOČ SE pomembnosti načel iz Kodeksa odgovornega ribištva, sprejetega na Konferenci FAO leta 1995;

ODLOČENI, da zaradi skupnega interesa sodelujeta pri uvedbi odgovornega ribolova, da zagotovita dolgoročno ohranjanje in trajnostno izkoriščanje živih morskih virov;

V PREPRIČANJU, da mora takšno sodelovanje temeljiti na medsebojnem dopolnjevanju pobud in ukrepov, ki jih pogodbenici lahko izvajata skupaj ali posamično in zagotavljajo usklajenost politik in sinergijo naporov;

ODLOČENI, da za dosego teh ciljev vzpostavita dialog o sektorski ribiški politiki, ki jo je sprejela vlada Sao Tomeja in Principa, in določita primerna sredstva za zagotovitev učinkovitega izvajanja te politike in vključitve gospodarskih subjektov in civilne družbe v proces;

V ŽELJI, da določita načine in pogoje, ki bodo urejali ribolovne dejavnosti plovil Skupnosti v vodah Sao Tomeja in Principa, ter načine in pogoje za podporo Skupnosti za uvedbo odgovornega ribolova v teh vodah;

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Predmet

Ta sporazum določa načela, predpise in postopke, ki urejajo:

—	gospodarsko, finančno, tehnično in znanstveno sodelovanje v ribiškem sektorju za spodbujanje odgovornega ribolova v ribolovnih območjih Sao Tomeja in Principa za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov ter za razvoj ribiškega sektorja v Sao Tomeju in Principu,

—	pogoje za dostop ribiških plovil Skupnosti do ribolovnih območij Sao Tomeja in Principa,

—	sodelovanje glede podrobnih pravil za nadzor ribolova v ribolovnih območjih Sao Tomeja in Principa, da se zagotovi spoštovanje zgoraj navedenih pogojev, učinkovitost ukrepov za ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov ter preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova,

—	partnerstva med podjetji za razvoj gospodarskih dejavnosti v ribiškem sektorju in z njimi povezanih dejavnosti v skupnem interesu.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tem sporazumu:

(a)	„organi Sao Tomeja in Principa“ pomenijo vlado Sao Tomeja in Principa;

(b)	„organi Skupnosti“ pomenijo Evropsko komisijo;

(c)	„ribolovno območje Sao Tomeja in Principa“ pomeni vode, ki so na področju ribištva pod suverenostjo ali jurisdikcijo Sao Tomeja in Principa;

(d)	„ribiško plovilo“ pomeni plovilo, opremljeno za gospodarsko izkoriščanje živih vodnih virov;

(e)	„plovilo Skupnosti“ pomeni ribiško plovilo, ki plove pod zastavo države članice Skupnosti in je registrirano v Skupnosti;

(f)	„skupni odbor“ pomeni odbor, sestavljen iz predstavnikov Skupnosti in Sao Tomeja in Principa, kot je opredeljen v členu 9 tega sporazuma;

(g)	„pretovarjanje“ pomeni prenos dela ali celotnega ulova ribiškega plovila na drugo plovilo v pristanišču ali na morju;

(h)	„neobičajne okoliščine“ pomenijo okoliščine, ki niso naravni pojavi in so izven razumnega nadzora ene od pogodbenic ter preprečujejo opravljanje ribolovnih dejavnosti v vodah Sao Tomeja in Principa;

(i)	„mornarji iz držav AKP“ so mornarji, ki so državljani neevropske države, podpisnice Sporazuma iz Cotonouja; zato je mornar Sao Tomeja in Principa mornar iz držav AKP;

(j)	„prilov“ je kakršna koli količina ulovljenih vrst, ki niso navedene v Prilogi 1 h Konvenciji Združenih narodov iz leta 1982.

Člen 3

Načela in cilji, v skladu s katerimi se izvaja ta sporazum

1. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta spodbujali odgovoren ribolov v ribolovnih območjih Sao Tomeja in Principa po načelu nediskriminacije med različnimi ribiškimi ladjevji v teh vodah, brez poseganja v sporazume, sklenjene med državami v razvoju znotraj geografske regije, vključno z vzajemnimi sporazumi o ribolovu.

2. Pogodbenici sodelujeta z namenom izvajanja sektorske ribiške politike, ki jo je sprejela vlada Sao Tomeja in Principa, in zato vzpostavita politični dialog o potrebnih reformah. Pogodbenici se predhodno posvetujeta o morebitnem sprejetju ukrepov na tem področju.

3. Pogodbenici sodelujeta tudi pri skupnem ali enostranskem izvajanju predhodnih, sprotnih in naknadnih vrednotenj ukrepov, programov in dejavnosti, ki jih izvajata na podlagi določb tega sporazuma.

4. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta zagotovili izvajanje tega sporazuma v skladu z načeli dobrega gospodarskega in družbenega upravljanja ter ob upoštevanju stanja ribolovnih virov.

5. Zaposlovanje mornarjev iz držav AKP na plovilih Skupnosti ureja Deklaracija Mednarodne organizacije dela (ILO) o temeljnih načelih in pravicah pri delu, ki se neposredno po pravu uporablja pri ustreznih pogodbah in splošnih pogojih zaposlovanja. To zadeva zlasti svobodo združevanja in dejansko priznanje pravice do pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb ter odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica.

Člen 4

Sodelovanje na področju znanosti

1. V obdobju veljavnosti Sporazuma si Skupnost in Sao Tome in Principe prizadevata spremljati razvoj stanja virov v ribolovnem območju Sao Tomeja in Principa.

2. Pogodbenici se na podlagi priporočil in resolucij, sprejetih v okviru Mednarodne komisije za ohranjanje atlantskega tuna (ICCAT), ter v luči najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenj posvetujeta v skupnem odboru iz člena 9 Sporazuma, da bi, po potrebi po znanstvenem srečanju in sporazumno, sprejeli ukrepe za trajnostno upravljanje ribolovnih virov, ki vplivajo na dejavnosti plovil Skupnosti.

3. Pogodbenici se obvezujeta, da se bosta medsebojno posvetovali, bodisi neposredno, vključno s posvetovanji na ravni podregije v okviru COREP (Regionalnega ribiškega odbora za Gvinejski zaliv), bodisi v okviru pristojnih mednarodnih organizacij, da zagotovita upravljanje in ohranjanje živih virov v Atlantiku ter sodelujeta v ustreznih znanstvenih raziskavah.

Člen 5

Dostop plovil Skupnosti do ribolovnih območij Sao Tomeja in Principa

1. Sao Tome in Principe se zavezuje, da bo plovilom Skupnosti dovolil opravljanje ribolovnih dejavnosti v svojem ribolovnem območju v skladu s tem sporazumom ter Protokolom in Prilogo.

2. Za ribolovne dejavnosti, ki jih ureja ta sporazum, veljajo veljavni zakoni in predpisi Sao Tomeja in Principa. Organi Sao Tomeja in Principa obvestijo Skupnost o vseh spremembah navedene zakonodaje.

3. Sao Tome in Principe se zavezuje, da bo sprejel vse ustrezne ukrepe za učinkovito izvajanje določb v zvezi z nadzorom ribolova, določenih v Protokolu. Plovila Skupnosti sodelujejo z organi Sao Tomeja in Principa, pristojnimi za izvajanje navedenega nadzora.

4. Skupnost se zavezuje, da bo sprejela vse ustrezne določbe za zagotovitev skladnosti njenih plovil z določbami tega sporazuma in zakonodajo, ki ureja ribolov v vodah pod jurisdikcijo Sao Tomeja in Principa.

Člen 6

Dovoljenja

1. Plovila Skupnosti lahko ribolovne dejavnosti v ribolovnem območju Sao Tomeja in Principa opravljajo le, če imajo ribolovno dovoljenje, izdano v skladu s tem sporazumom in Protokolom k Sporazumu.

2. Postopek za pridobitev ribolovnega dovoljenja za plovilo, veljavne takse in način plačila s strani lastnika plovila so določeni v Prilogi k Protokolu.

Člen 7

Finančni prispevek

1. Skupnost plača Sao Tomeju in Principu finančni prispevek v skladu z določili in pogoji, določenimi v Protokolu in Prilogi. Navedeni enkratni prispevek se določi glede na:

(a)	dostop plovil Skupnosti do voda in ribolovnih virov Sao Tomeja in Principa ter

(b)	finančno podporo Skupnosti za spodbujanje odgovornega ribolova in trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov v vodah Sao Tomeja in Principa.

2. Del finančnega prispevka, naveden v točki 1(a) zgoraj, se določi glede na cilje, ki jih pogodbenici opredelita sporazumno in v skladu z določbami Protokola ter jih je treba doseči v okviru sektorske ribiške politike, ki jo določi vlada Sao Tomeja in Principa, in v skladu z letnim in večletnim programom za njeno izvajanje.

3. Finančni prispevek Skupnosti se izplača vsako leto v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v Protokolu, ter ob upoštevanju določb tega sporazuma in Protokola glede morebitne spremembe njegove višine zaradi:

(a)	neobičajnih okoliščin;

(b)	sporazumnega zmanjšanja ribolovnih možnosti, dodeljenih plovilom Skupnosti, zaradi ukrepov za upravljanje zadevnih staležev, če je to na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja potrebno za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje virov;

(c)	sporazumnega povečanja ribolovnih možnosti, dodeljenih plovilom Skupnosti, če najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje potrdi, da stanje virov to dopušča;

(d)	ponovne ocene pogojev finančne podpore za izvajanje sektorske ribiške politike v Sao Tomeju in Principu, če to upravičujejo rezultati letnega in večletnega programa, ki jih ugotovita pogodbenici;

(e)	odpovedi tega sporazuma v skladu s členom 13 Sporazuma;

(f)	začasne prekinitve izvajanja tega sporazuma v skladu s členom 12 Sporazuma.

Člen 8

Spodbujanje sodelovanja na ravni gospodarskih subjektov in civilne družbe

1. Pogodbenici spodbujata gospodarsko, znanstveno in tehnično sodelovanje v ribiškem sektorju in z njim povezanih sektorjih. Med seboj se posvetujeta za uskladitev različnih ukrepov, ki se lahko sprejmejo v ta namen.

2. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta spodbujali izmenjavo informacij o ribolovnih tehnikah in orodjih, metodah konzerviranja in postopkih industrijske predelave ribiških proizvodov.

4. Pogodbenici spodbujata zlasti ustanavljanje skupnih podjetij, ki so v obojestranskem interesu, ob sistematičnem upoštevanju veljavne zakonodaje Sao Tomeja in Principa ter Skupnosti.

Člen 9

Skupni odbor

1. Ustanovi se skupni odbor, ki je odgovoren za nadzor uporabe tega sporazuma. Skupni odbor opravlja naslednje naloge:

(a)	nadzira izpolnjevanje, razlago in uporabo Sporazuma ter zlasti določanje in oceno izvajanja letnega in večletnega programa iz člena 7(2);

(b)	zagotavlja potrebne povezave za zadeve skupnega interesa na področju ribolova, zlasti statistično analizo podatkov o ulovu;

(c)	deluje kot forum za mirno reševanje sporov, ki lahko nastanejo zaradi razlage ali uporabe Sporazuma;

(d)	kjer je potrebno, ponovno oceni stopnjo ribolovnih možnosti in posledično finančnega prispevka;

(e)	katero koli drugo nalogo, ki jo pogodbenici določita sporazumno.

2. Skupni odbor se sestane vsaj enkrat letno, izmenično v Sao Tomeju in Principu in Skupnosti, predseduje pa mu pogodbenica, ki gosti zasedanje. Na zahtevo ene od pogodbenic se lahko skliče tudi izredno zasedanje.

Člen 10

Geografsko območje, na katerem se uporablja Sporazum

Člen 11

Trajanje

Ta sporazum se uporablja za obdobje štirih let od datuma začetka njegove veljavnosti; s tihim soglasjem pogodbenic se podaljšuje za dodatna obdobja štirih let, razen če se Sporazum odpove v skladu s členom 13 Sporazuma.

Člen 12

Začasna prekinitev

1. Uporaba tega sporazuma se lahko na pobudo ene izmed pogodbenic začasno prekine v primeru velikega nesoglasja glede uporabe določb Sporazuma. Pri taki prekinitvi mora zadevna pogodbenica poslati pisno uradno obvestilo o svoji nameri vsaj tri mesece pred začetkom veljavnosti prekinitve. Po prejemu uradnega obvestila pogodbenici skličeta posvetovanja za mirno rešitev nesoglasij.

2. Plačilo finančnega prispevka iz člena 7 se zmanjša sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve glede na trajanje prekinitve.

Člen 13

Odpoved

2. Zadevna pogodbenica pisno obvesti drugo pogodbenico o svoji nameri, da odpoveduje Sporazum, in sicer vsaj šest mesecev pred dnevom izteka začetnega obdobja ali vsakega dodatnega obdobja.

3. Po uradnem obvestilu iz prejšnjega odstavka pogodbenici skličeta posvetovanja.

4. Plačilo finančnega prispevka iz člena 7 za leto, v katerem začne odpoved veljati, se zmanjša sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve.

Člen 14

Protokol in Priloga

Protokol in Priloga sta sestavna dela tega sporazuma.

Člen 15

Veljavne določbe nacionalne zakonodaje

Dejavnosti ribiških plovil Skupnosti v vodah Sao Tomeja in Principa ureja veljavna zakonodaja Sao Tomeja in Principa, razen če Sporazum, ta protokol ter njegova priloga in dodatki določajo drugače.

Člen 16

Razveljavitev

Ta sporazum z dnem začetka svoje veljavnosti razveljavi in nadomesti Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Sao Tome in Principe o ribolovu v obalnih vodah Sao Tomeja in Principa, ki je začel veljati 25. februarja 1984.

Vendar Protokol, ki za obdobje od 1. junija 2006 do 31. maja 2010 določa ribolovne možnosti in finančni prispevek v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Republiko Sao Tome in Principe o ribolovu v obalnih vodah Sao Tomeja in Principa, ostaja v veljavi za obdobje iz člena 1(1) navedenega protokola in je sestavni del tega sporazuma.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta sporazum, napisan v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno, stopi v veljavo na dan, ko pogodbenici druga drugo uradno obvestita, da so bili njuni notranji postopki, potrebni v ta namen, zaključeni.

PROTOKOL

o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka v skladu s Sporazumom med Demokratično republiko Sao Tome in Principe in Evropsko skupnostjo o ribolovu v obalnih vodah Sao Tomeja in Principa, za obdobje od 1. junija 2006 do 31. maja 2010

Člen 1

Obdobje uporabe in ribolovne možnosti

1. Od 1. junija 2006 in za obdobje štirih let so ribolovne možnosti, dodeljene na podlagi člena 5 Sporazuma, naslednje:

izrazito selivske vrste (vrste, navedene v Prilogi 1 h Konvenciji Združenih narodov iz leta 1982):

—	zamrzovalna plovila za ribolov tunov s potegalkami: 25 plovil,

—	plovila s površinskimi parangali: 18 plovil.

2. Odstavek 1 se uporablja ob upoštevanju določb členov 4 in 5 tega protokola.

3. Plovila, ki plujejo pod zastavo države članice Evropske skupnosti, lahko ribolovne dejavnosti v ribolovnem območju Sao Tomeja in Principa izvajajo le, če imajo ribolovno dovoljenje, izdano na podlagi tega protokola in v skladu s podrobnimi pravili iz Priloge k temu protokolu.

Člen 2

Finančni prispevek – načini plačevanja

1. Finančni prispevek iz člena 7 Sporazuma je za obdobje iz člena 1 sestavljen iz letnega zneska v višini 552 500 EUR, ki ustreza referenčni tonaži 8 500 ton na leto, in posebnega letnega zneska v višini 1 105 000 EUR, namenjenega podpori in izvajanju pobud, sprejetih v okviru sektorske ribiške politike Sao Tomeja in Principa. Ta posebni znesek je sestavni del enkratnega finančnega prispevka iz člena 7 Sporazuma.

2. Odstavek 1 se uporablja ob upoštevanju členov 4, 5 in 7 tega protokola.

3. V obdobju uporabe tega protokola Skupnost vsako leto plača vsoto zneskov iz odstavka 1, tj. 663 000 EUR.

4. Če skupni ulov plovil Skupnosti v vodah Sao Tomeja in Principa presega 8 500 ton letno, se znesek 552 500 EUR finančnega prispevka poveča za 65 EUR za vsako dodatno tono ulova. Vendar skupni letni znesek, ki ga plača Skupnost, ne sme presegati dvakratnega zneska referenčne tonaže (tj. 1 105 000 EUR). Če količine ulova plovil Skupnosti presegajo količine, enakovredne dvakratnemu skupnemu letnemu znesku (17 000 ton), se znesek za presežek plača naslednje leto.

5. Finančni prispevek iz odstavka 1 se plača najpozneje 15. maja 2007 za prvo leto in najpozneje 31. julija 2007, 2008 in 2009 za naslednja leta.

6. Ob upoštevanju določb člena 6 je uporaba navedenega prispevka v izključni pristojnosti organov Sao Tomeja in Principa.

7. Finančni prispevek se plača na račun državne zakladnice Sao Tomeja in Principa, odprt pri finančni instituciji, ki jo določijo organi Sao Tomeja in Principa.

Člen 3

Sodelovanje na področju odgovornega ribolova – znanstveno sodelovanje

1. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta v vodah Sao Tomeja in Principa spodbujali odgovoren ribolov po načelu nediskriminacije med različnimi ribiškimi ladjevji v navedenih vodah.

2. V obdobju veljavnosti tega protokola si Skupnost in organi Sao Tomeja in Principa prizadevajo spremljati razvoj stanja virov v ribolovnem območju Sao Tomeja in Principa.

3. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta spodbujali sodelovanje na ravni podregije v zvezi z odgovornim ribolovom in zlasti v okviru Regionalnega odbora za ribištvo v Gvinejskem zalivu (COREP).

4. V skladu s členom 4 Sporazuma ter na podlagi priporočil in resolucij, sprejetih v okviru Mednarodne komisije za ohranjanje atlantskega tuna (ICCAT), ter v luči najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenj se pogodbenici posvetujeta v okviru skupnega odbora iz člena 9 Sporazuma in po potrebi po znanstvenem srečanju (če možno na ravni podregije) sporazumno sprejmeta ukrepe, ki zagotavljajo trajnostno upravljanje ribolovnih virov, povezanih z dejavnostmi plovil Skupnosti.

Člen 4

Sporazumna sprememba ribolovnih možnosti

1. Ribolovne možnosti iz člena 1 se lahko sporazumno povečajo, če na podlagi zaključkov znanstvenega srečanja iz člena 3(4) to povečanje ne škoduje trajnostnemu upravljanju virov Sao Tomeja in Principa. V tem primeru se finančni prispevek 552 500 EUR iz člena 2(1) poveča sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve. Vendar pa skupni znesek finančnega prispevka, ki ga izplača Evropska skupnost glede na referenčno tonažo, ne sme preseči dvakratnika zneska 552 500 EUR. Če letne količine ulova plovil Skupnosti presegajo dvakratnik količine 8 500 ton (tj. 17 000 ton), se znesek za presežek plača naslednje leto.

2. Če pa se pogodbenici dogovorita o zmanjšanju ribolovnih možnosti iz člena 1, se finančni prispevek zmanjša sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve.

3. Pogodbenici lahko po posvetovanju in sporazumno prerazporedita ribolovne možnosti med različne vrste plovil, pri čemer morata upoštevati morebitna priporočila znanstvenega srečanja iz člena 3 glede upravljanja staležev, ki bi jih takšna prerazporeditev lahko prizadela. Pogodbenici se sporazumeta o ustrezni prilagoditvi finančnega prispevka, če je to upravičeno zaradi prerazporeditve ribolovnih možnosti.

Člen 5

Nove ribolovne možnosti

Če ribiška plovila Skupnosti izrazijo zanimanje za ribolovne dejavnosti, ki niso vključene v člen 1, se Skupnost posvetuje s Sao Tomejem in Principom v zvezi z morebitnim dovoljenjem za te nove dejavnosti. Če je to primerno, se pogodbenici sporazumeta o pogojih za te nove ribolovne možnosti in po potrebi spremenita ta protokol in njegovo prilogo.

Člen 6

Začasna ustavitev in revizija plačila finančnega prispevka zaradi neobičajnih okoliščin

1. Če neobičajne okoliščine, ki niso naravni pojavi, preprečijo opravljanje ribolovnih dejavnosti v izključni ekonomski coni Sao Tomeja in Principa, lahko Evropska skupnost začasno ustavi plačevanje finančnega prispevka iz člena 2(1). Odločitev o začasni ustavitvi se sprejme po predhodnem posvetovanju med pogodbenicama v dveh mesecih po zahtevi ene od pogodbenic, pod pogojem da je Evropska skupnost v celoti poravnala vse zneske, dolgovane do dneva začasne ustavitve plačevanja.

2. Finančni prispevek se začne ponovno plačevati takoj, ko pogodbenici po posvetovanju sporazumno ugotovita, da okoliščin, zaradi katerih so bile ribolovne dejavnosti ustavljene, ni več in/ali da razmere ponovno omogočajo opravljanje ribolovnih dejavnosti.

3. Veljavnost dovoljenj za plovila Skupnosti, ki se začasno prekine hkrati z ustavitvijo plačila finančnega prispevka, se podaljša za enako dolgo obdobje, kot je trajala začasna ustavitev ribolovnih dejavnosti.

Člen 7

Spodbujanje odgovornega ribolova v vodah Sao Tomeja in Principa

1. Od skupnega zneska finančnega prispevka (663 000 EUR) iz člena 2 se letno 50 % (tj. 331 500 EUR) nameni podpori in izvajanju pobud, sprejetih v okviru sektorske ribiške politike, ki jo opredeli vlada Sao Tomeja in Principa.

Sao Tome in Principe upravlja ustrezni znesek na podlagi ciljev, ki jih je treba uresničiti, in pripadajočih letnih in večletnih programov, ki jih pogodbenici določita sporazumno v skladu s spodnjim odstavkom 2 in v skladu s trenutnimi prednostnimi nalogami ribiške politike Sao Tomeja in Principa za zagotovitev trajnostnega in odgovornega upravljanja sektorja.

2. Na predlog Sao Tomeja in Principa in za namene izvajanja prejšnjega odstavka se Skupnost ter Sao Tome in Principe takoj po začetku veljavnosti Protokola in najpozneje tri mesece po začetku njegove veljavnosti v okviru skupnega odbora iz člena 9 Sporazuma dogovorita o večletnem sektorskem programu in podrobnih pravilih za njegovo izvajanje, ki zajemajo zlasti:

(a)	letne in večletne smernice za uporabo deleža finančnega prispevka iz zgornjega odstavka 1 in posebnih zneskov za pobude, ki se bodo izvajale vsako leto;

(b)

letne in večletne cilje, ki jih je treba doseči, za spodbujanje trajnostnega in odgovornega ribolova, ob upoštevanju prednostnih nalog, ki jih Sao Tome in Principe določi v svoji nacionalni ribiški politiki ali drugih politikah, ki so povezane s spodbujanjem odgovornega in trajnostnega ribolova ali nanj vplivajo;

(c)	merila in postopke za vsakoletno vrednotenje rezultatov;

(d)	morebitno spremembo deleža skupnega zneska finančnega prispevka iz odstavka 1 tega člena, ki se uporablja v letih, ki sledijo prvemu letu uporabe tega protokola.

3. Vse predlagane spremembe večletnega sektorskega programa ali uporabe posebnih zneskov za pobude, ki se bodo izvajale vsako leto, morata odobriti obe pogodbenici v okviru skupnega odbora.

4. Sao Tome in Principe vsako leto v skladu z deležem iz odstavka 1 dodeli znesek za izvajanje večletnega programa. V prvem letu veljavnosti Protokola je treba Skupnost o tej dodelitvi obvestiti ob odobritvi večletnega sektorskega programa v okviru skupnega odbora. Za vsako naslednje leto Sao Tome in Principe o tej dodelitvi obvesti Skupnost najpozneje 1. maja predhodnega leta.

Člen 8

Spori – začasna prekinitev uporabe Protokola

1. Vsak spor med pogodbenicama v zvezi z razlago določb tega protokola in njegovo uporabo se rešuje z medsebojnim posvetovanjem pogodbenic v okviru skupnega odbora iz člena 9 Sporazuma, po potrebi na izrednem zasedanju.

2. Brez poseganja v člen 9 se uporaba Protokola lahko začasno prekine na pobudo ene izmed pogodbenic, če se meni, da je spor med pogodbenicama resen in če s posvetovanjem v okviru skupnega odbora v skladu z odstavkom 1 ni dosežena sporazumna rešitev spora.

3. Zadevna pogodbenica mora v primeru začasne prekinitve uporabe Protokola poslati pisno uradno obvestilo o svoji nameri vsaj tri mesece pred datumom, ko naj bi začasna prekinitev začela veljati.

4. V primeru začasne prekinitve pogodbenici nadaljujeta posvetovanje in skušata doseči sporazumno rešitev spora. Ko spor rešita sporazumno, se Protokol znova začne uporabljati in znesek finančnega prispevka se zniža sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve glede na dolžino obdobja, v katerem je bila uporaba Protokola začasno prekinjena.

Člen 9

Začasna prekinitev uporabe Protokola zaradi neplačevanja

Če Skupnost ne opravi plačil iz člena 2, se lahko uporaba tega protokola v skladu z določbami člena 6 začasno prekine pod naslednjimi pogoji:

(a)	Pristojni organi Sao Tomeja in Principa obvestijo Evropsko komisijo o neplačevanju. Evropska komisija opravi ustrezna preverjanja in, če je potrebno, poravna obveznost najpozneje v 60 delovnih dneh od datuma prejema obvestila.

(b)	Če plačila niso bila izvedena ali niso bili navedeni upravičeni razlogi za neplačevanje v roku iz člena 2(5) tega protokola, imajo pristojni organi Sao Tomeja in Principa pravico začasno prekiniti uporabo Protokola. O tem nemudoma obvestijo Evropsko komisijo.

(c)	Protokol se ponovno začne uporabljati takoj, ko je zadevno plačilo opravljeno.

Člen 10

Veljavne določbe nacionalne zakonodaje

Dejavnosti ribiških plovil Skupnosti, ki delujejo v vodah Sao Tomeja in Principa, ureja veljavna zakonodaja Sao Tomeja in Principa, razen če Sporazum, ta protokol ter njegova priloga in dodatki določajo drugače.

Člen 11

Razveljavitev

Priloga k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Sao Tome in Principe o ribolovu v obalnih vodah Sao Tomeja in Principa se razveljavi in nadomesti s Prilogo k temu protokolu.

Člen 12

Začetek veljavnosti

1. Ta protokol in njegova priloga začneta veljati na dan, ko se pogodbenici medsebojno obvestita, da so bili potrebni postopki zaključeni.

2. Uporabljata se od 1. junija 2006.

PRILOGA

Pogoji za izvajanje ribolova s plovili Skupnosti v ribolovnem območju Sao Tomeja in Principa

POGLAVJE I

ZAHTEVKI ZA DOVOLJENJA IN IZDAJA DOVOLJENJ

ODDELEK 1

Izdaja dovoljenj

1. Dovoljenje za ribolov v ribolovnem območju Sao Tomeja in Principa lahko dobijo le plovila, ki izpolnjujejo pogoje.

2. Plovilo izpolnjuje pogoje, če njegovemu lastniku, poveljniku in plovilu samemu ni prepovedana ribolovna dejavnost v Sao Tomeju in Principu. Imeti morajo urejene odnose z upravo Sao Tomeja in Principa, to pomeni, da so izpolnili vse predhodne obveznosti, ki izhajajo iz njihovih ribolovnih dejavnosti v Sao Tomeju in Principu v okviru ribiških sporazumov, sklenjenih s Skupnostjo.

3. Pristojni organi Skupnosti predložijo (po elektronski poti) ministrstvu Sao Tomeja in Principa, pristojnemu za ribištvo, zahtevek za vsako plovilo, ki želi izvajati ribolov na podlagi Sporazuma, vsaj 15 delovnih dni pred datumom zahtevanega začetka veljavnosti.

4. Zahtevke je treba predložiti ministrstvu, pristojnemu za ribištvo, na obrazcu, katerega vzorec je v Dodatku I. Organi Sao Tomeja in Principa naredijo vse potrebno, da zagotovijo zaupno obravnavanje podatkov, prejetih v okviru zahtevka za dovoljenje. Navedeni podatki bodo uporabljeni samo v okviru izvajanja ribiškega sporazuma.

5. Vsem zahtevkom za dovoljenje morajo biti priloženi naslednji dokumenti:

—	dokazilo o plačilu pavšalnega predplačila za obdobje veljavnosti dovoljenja,

—	(vsi drugi dokumenti ali potrdila, zahtevani na podlagi posebnih določb za zadevno vrsto plovila v skladu s tem protokolom).

6. Pristojbina se plača na račun, ki ga navedejo organi Sao Tomeja in Principa v skladu s členom 2(7) Protokola.

7. Pristojbine vključujejo vse nacionalne in lokalne dajatve, razen pristaniških taks in zaračunanih storitev.

8. Dovoljenja za vsa plovila se lastnikom plovil ali njihovim zastopnikom izdajo prek Delegacije Evropske komisije v Gabonu v 15 delovnih dneh od datuma, ko ministrstvo Sao Tomeja in Principa, pristojno za ribištvo, prejme vse dokumente iz točke 5.

9. Dovoljenja se izdajo za določeno plovilo in niso prenosljiva.

10. Kljub temu se na zahtevo Evropske skupnosti in če se dokaže višja sila, dovoljenje za posamezno plovilo brez plačila dodatnih pristojbin nadomesti z novim dovoljenjem za drugo plovilo iste kategorije, kot je prvo plovilo, v skladu s členom 1 Protokola. V tem primeru se pri izračunu ravni ulova za določitev morebitnega dodatnega plačila upošteva vsota celotnih ulovov obeh plovil.

11. Lastnik nadomeščenega plovila ali njegov zastopnik vrneta preklicano dovoljenje ministrstvu Sao Tomeja in Principa, pristojnemu za ribištvo, prek Delegacije Evropske komisije.

12. Novo dovoljenje začne veljati na dan, ko se preklicano dovoljenje vrne ministrstvu Sao Tomeja in Principa, pristojnemu za ribištvo. O prenosu dovoljenja se obvesti Delegacijo Evropske komisije v Gabonu.

13. Dovoljenje mora biti ves čas na krovu. Evropska skupnost mora imeti posodobljen osnutek seznama plovil, za katera je bil v skladu z določbami tega protokola vložen zahtevek za ribolovno dovoljenje. Navedeni osnutek se organom Sao Tomeja in Principa pošlje takoj, ko je sestavljen, in nato vsakič, ko se posodobi. Po prejemu navedenega osnutka seznama in obvestila o plačilu predplačila, ki ga Evropska komisija pošlje organom Sao Tomeja in Principa, pristojni organ Sao Tomeja in Principa vnese plovilo na seznam plovil, ki jim je dovoljen ribolov, ter ga pošlje organom za nadzor ribištva. V tem primeru lahko lastnik plovila prejme overjen izvod seznama, ki ga hrani na krovu namesto ribolovnega dovoljenja, dokler le-to ni izdano.

ODDELEK 2

Pogoji za izdajo dovoljenja – pristojbine in predplačila

1. Dovoljenja veljajo eno leto in so obnovljiva.

2. Pristojbina znaša 35 EUR na tono ulova v ribolovnem območju Sao Tomeja in Principa za plovila za ribolov tunov s potegalkami in plovila za ribolov s površinskimi parangali.

3. Dovoljenja se izdajo po plačilu naslednjih pavšalnih zneskov pristojnim nacionalnim organom:

—	5 250 EUR na plovilo za ribolov tunov s potegalkami, kar ustreza pristojbinam za 150 ton na leto,

—	1 925 EUR na plovilo s površinskim parangalom, kar ustreza pristojbinam za 55 ton na leto.

4. Države članice najpozneje 15. junija vsako leto sporočijo Evropski komisiji tonažo ulova v preteklem letu, kot jo potrdijo znanstveni inštituti iz točke 5.

5. Evropska komisija najpozneje do 31. julija leta n + 1 sestavi končni obračun pristojbin, ki so plačljive za leto n, na podlagi poročil o ulovu, ki jih predloži vsak lastnik plovila in ki jih potrdijo znanstveni inštituti, odgovorni za preverjanje podatkov o ulovu v državah članicah, kot so IRD (Institut de Recherche pour le Développement), IEO (Instituto Español de Oceanografía) in IPIMAR (Instituto Português de Investigação Marítima) prek Delegacije Evropske komisije.

6. Navedeni obračun se istočasno pošlje ministrstvu Sao Tomeja in Principa, pristojnemu za ribištvo, in lastnikom plovil.

7. Vsako morebitno dodatno plačilo (za količine ulova, ki presegajo 150 ton za plovila za ribolov tunov s potegalkami in 55 ton za plovila s parangali) plačajo lastniki plovil pristojnim nacionalnim organom Sao Tomeja in Principa najpozneje 31. avgusta leta n + 1 na račun, naveden v točki 6 oddelka 1 tega poglavja, in sicer 35 EUR na tono.

8. Če je znesek končnega obračuna nižji od predplačila iz točke 3 tega oddelka, se lastniku plovila nastala razlika ne povrne.

POGLAVJE II

RIBOLOVNA OBMOČJA

1. Plovila Skupnosti bodo lahko v primeru plovil za ribolov tunov s potegalkami in plovil za ribolov s površinskimi parangali svoje ribolovne dejavnosti opravljala v vodah, ki se nahajajo več kot 12 morskih milj od temeljnih črt.

2. Brez izjem je prepovedana kakršna koli ribolovna dejavnost v območju, ki ga skupaj izkoriščata Sao Tome in Principe ter Nigerija in katerega koordinate so navedene v Dodatku 3.

POGLAVJE III

SISTEM POROČANJA O ULOVU

1. V tej prilogi je trajanje ribolovnega potovanja plovila Skupnosti v ribolovnem območju Sao Tomeja in Principa:

—	bodisi obdobje, ki preteče od vstopa v ribolovno območje Sao Tomeja in Principa do izstopa iz njega,

—	bodisi obdobje, ki preteče od vstopa v ribolovno območje Sao Tomeja in Principa do pretovarjanja ali/in iztovarjanja v Sao Tomeju in Principu.

2. Vsa plovila, ki jim je ribolov v vodah Sao Tomeja in Principa dovoljen na podlagi Sporazuma, morajo sporočiti svoje ulove ministrstvu Sao Tomeja in Principa, pristojnemu za ribištvo, da lahko slednje preveri ujete količine, ki jih potrdijo pristojni znanstveni inštituti v skladu s postopkom iz točke 4 oddelka 2 poglavja I te priloge. Načini obveščanja o ulovu so naslednji:

2.1

V letnem obdobju veljavnosti dovoljenja v smislu oddelka 2 poglavja I te priloge poročila vsebujejo ulove, ki jih plovilo opravi med vsakim ribolovnim potovanjem. Izvirniki poročil se v 45 dneh po koncu zadnjega ribolovnega potovanja, opravljenega v navedenem obdobju, na fizičnem nosilcu pošljejo ministrstvu Sao Tomeja in Principa, pristojnemu za ribištvo.

2.2	Plovila vpišejo svoj ulov v ustrezen obrazec ladijskega dnevnika, katerega vzorec je v Dodatku 2. Za obdobja, v katerih plovilo ni v ribolovnem območju Sao Tomeja in Principa, se v ladijski dnevnik vpiše besedilo „Izven ribolovnega območja Sao Tomeja in Principa“.

2.3	Obrazce, ki se izpolnijo čitljivo, podpiše poveljnik plovila ali njegov zakoniti zastopnik.

3. Na zahtevo ene od pogodbenic se lahko sestane skupni odbor, da primerja podatke o ribolovnih dejavnostih.

4. V primeru neizpolnjevanja določb tega poglavja si vlada Sao Tomeja in Principa pridržuje pravico, da plovilu, ki krši določbe, začasno odvzeme dovoljenje, dokler ne opravi vseh formalnosti, in lastniku plovila naloži kazen, predvideno z veljavno zakonodajo Sao Tomeja in Principa. O tem obvesti Evropsko komisijo in državo članico zastave.

POGLAVJE IV

PRETOVARJANJE

Pogodbenici sodelujeta, da bi izboljšali možnosti pretovarjanja v pristaniščih in v sidriščih pristanišč Sao Tomeja in Principa.

1. Pretovarjanje:

Plovila Skupnosti za ribolov tunov, ki svoj ulov prostovoljno pretovorijo v pristanišču Sao Tomeja in Principa, so upravičena do znižanja pristojbine v višini 5 EUR na tono, ulovljeno v ribolovnem območju Sao Tomeja in Principa, na znesek, naveden v točki 2 oddelka 2 poglavja I Priloge.

Ta mehanizem se bo uporabil za vsa plovila Skupnosti do največ 50 % končnega obračuna ulova (kot je opredeljen v poglavju III Priloge) od prvega leta tega protokola.

2. Podrobna pravila za izvajanje nadzora pretovorjene tonaže bodo opredeljena na prvem zasedanju skupnega odbora.

3. Ocena:

Višina finančnih spodbud in najvišji odstotek končnega obračuna ulova bosta usklajena v skupnem odboru glede na družbeno-gospodarski vpliv pretovarjanj, opravljenih v zadevnem letu.

POGLAVJE V

VKRCANJE MORNARJEV

1. Lastniki plovil za ribolov tunov s potegalkami in plovil za ribolov s površinskimi parangali se obvežejo, da bodo zaposlovali državljane držav AKP ob upoštevanju naslednjih pogojev in omejitev:

—	ladjevje za ribolov tunov s potegalkami: v obdobju lova na tune v ribolovnem območju tretje države je vsaj 20 % mornarjev na krovu iz držav AKP,

—	ladjevje za ribolov s površinskimi parangali: v obdobju ribolova v ribolovnem območju tretje države je vsaj 20 % mornarjev na krovu iz držav AKP.

2. Lastniki plovil si prizadevajo za vkrcanje dodatnih mornarjev iz Sao Tomeja in Principa.

3. Za mornarje, ki se vkrcajo na plovila Skupnosti, se v celoti uporablja Deklaracija Mednarodne organizacije dela (ILO) o temeljnih načelih in pravicah pri delu. To zadeva zlasti svobodo združevanja in dejansko priznanje pravice do pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb ter odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica.

4. Pogodbe o zaposlitvi mornarjev iz držav AKP, od katerih podpisniki prejmejo po en izvod, se sklenejo med zastopnikom(-i) lastnikov plovila in mornarji in/ali njihovimi sindikati ali zastopniki. Te pogodbe mornarjem zagotavljajo stopnjo socialne varnosti, ki jim pripada, vključno z življenjskim, zdravstvenim in nezgodnim zavarovanjem.

5. Mornarjem iz držav AKP izplačujejo plače lastniki plovil. Te plače sporazumno določijo lastniki plovil ali njihovi zastopniki in mornarji in/ali njihovi sindikati ali zastopniki. Plačilni pogoji mornarjev iz držav AKP ne smejo biti slabši od tistih, ki veljajo za posadke v njihovih državah, v nobenem primeru pa ne pod standardi ILO.

6. Vsi mornarji, najeti za delo na plovilih Skupnosti, se zglasijo pri poveljniku določenega plovila dan pred predlaganim datumom vkrcanja. Če mornarja ob dogovorjenem času za vkrcanje ni na dogovorjenem kraju, je lastnik plovila samodejno oproščen obveznosti, da tega mornarja vkrca.

7. Če pa se mornarji iz držav AKP ne vkrcajo iz drugih razlogov, kot so navedeni v prejšnji točki, morajo lastniki zadevnih plovil Skupnosti za vsak dan ribolovnega potovanja v vodah Sao Tomeja in Principa plačati pavšalni znesek v višini 20 USD na dan. Navedeni znesek se plača najpozneje v rokih, določenih v točki 7 oddelka 2 poglavja I te priloge.

POGLAVJE VI

TEHNIČNI UKREPI

1. Plovila upoštevajo ukrepe in priporočila, ki jih glede ribolovnega orodja, njegovih tehničnih specifikacij in vseh drugih tehničnih ukrepov, ki se nanašajo na njihove ribolovne dejavnosti, za regijo sprejme ICCAT.

2. Plovila za ribolov tunov s potegalkami dajo morebitni prilov na razpolago Direktoratu za ribištvo Sao Tomeja in Principa, ki ga prevzame in iztovori.

3. Pogodbenici se strinjata, da se bosta sporazumno dogovorili o načinu, ki bo zagotavljal dejansko izvajanje prejšnje točke, ali o alternativni rešitvi na prvem zasedanju skupnega odbora iz člena 9 Sporazuma. S tega vidika skupni odbor prouči vse možnosti, vključno z obveznostjo za zadevna plovila za ribolov s potegalkami, da plačajo letni prispevek v višini deleža vrednosti prilova Direktoratu za ribištvo Sao Tomeja in Principa, ki se nameni podpori priobalnemu ribolovu.

POGLAVJE VII

OPAZOVALCI

1. Plovila, ki jim je na podlagi tega sporazuma dovoljen ribolov v vodah Sao Tomeja in Principa, vkrcajo na krov opazovalce, ki jih imenuje pristojna regionalna organizacija, pod naslednjimi pogoji:

1.1	Plovila Skupnosti na zahtevo pristojnega organa vkrcajo na krov opazovalca, ki ga imenuje navedeni pristojni organ in katerega naloga je preverjanje ulova, izvedenega v vodah Sao Tomeja in Principa.

1.2	Pristojni organ pripravi seznam plovil, ki so določena, da na krov sprejmejo opazovalca, in seznam opazovalcev, imenovanih za vkrcanje. Seznama se posodabljata. Takoj po pripravi in vsake tri mesece po njuni posodobitvi se ju predloži Evropski komisiji.

1.3	Pristojni organ sporoči zadevnim lastnikom plovil ali njihovim zastopnikom ime opazovalca, imenovanega za vkrcanje na plovilo, ob izdaji dovoljenja ali najpozneje 15 dni pred predvidenim datumom vkrcanja opazovalca.

2. Opazovalec se na plovilo vkrca za eno ribolovno potovanje. Vendar je na izrecno zahtevo pristojnih organov Sao Tomeja in Principa na krovu lahko prisoten tudi več potovanj, odvisno od povprečnega trajanja potovanja določenega plovila. To zahtevo pristojni organ izrazi takrat, ko sporoči ime opazovalca, imenovanega za vkrcanje na zadevno plovilo.

3. O pogojih za vkrcanje opazovalca na plovilo se sporazumno dogovorita lastnik plovila ali njegov zastopnik in pristojni organ.

4. Opazovalec se vkrca na plovilo v pristanišču, ki ga izbere lastnik plovila, in sicer na začetku prvega potovanja v ribolovnih vodah Sao Tomeja in Principa, potem ko je bil obveščen o izbranih plovilih.

5. Zadevni lastniki plovil sporočijo datume in imena pristanišč podregije za vkrcanje opazovalcev na svoje plovilo v roku dveh tednov in z desetdnevnim predhodnim obvestilom.

6. Če se opazovalec vkrca na krov v državi, ki se ne nahaja v podregiji, njegove potne stroške krije lastnik plovila. Če plovilo z regionalnim opazovalcem na krovu zapusti regionalno ribolovno območje, se stori vse potrebno, da se opazovalcu čim prej zagotovi vrnitev na stroške lastnika plovila.

7. Če opazovalec ob dogovorjenem času oziroma v dvanajstih urah po dogovorjenem času ni prisoten na dogovorjenem kraju, je lastnik plovila samodejno oproščen obveznosti vkrcanja opazovalca.

8. Opazovalci se na krovu obravnavajo kot častniki. Ko plovilo pluje v vodah Sao Tomeja in Principa, opravljajo naslednje naloge:

8.1	opazovanje ribolovnih dejavnosti plovil;

8.2	preverjanje položaja plovil, ki opravljajo ribolovne dejavnosti;

8.3	biološko vzorčenje v okviru znanstvenih programov;

8.4	beleženje uporabljenega ribolovnega orodja;

8.5	preverjanje podatkov o ulovu v ribolovnih vodah Sao Tomeja in Principa, ki so zapisani v ladijskem dnevniku;

8.6	preverjanje deleža prilova in ocena količine zavrženih vrst tržnih rib;

8.7	sporočanje svojemu pristojnemu organu podatkov o ribolovu na ustrezen način, vključno s količino ulova in prilova na krovu.

9. Poveljnik stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi fizično varnost in dobro počutje opazovalca med izvajanjem njegovih nalog.

10. Opazovalec ima na voljo vso opremo, ki jo potrebuje za opravljanje svojih nalog. Poveljnik mu omogoči dostop do sredstev komuniciranja, potrebnih za opravljanje njegovih nalog, dokumentacije, neposredno povezane z ribolovnimi dejavnostmi plovila, vključno z ladijskim dnevnikom in navigacijskim dnevnikom, in dostop do tistih delov plovila, ki so potrebni za lažje izvajanje njegovih nalog.

11. Opazovalec med bivanjem na krovu:

11.1	stori vse potrebno, da zagotovi, da njegovo vkrcanje in navzočnost na krovu plovila ne prekinjata in ne ovirata ribolovnih dejavnosti;

11.2	spoštuje premoženje in opremo na krovu ter zaupnost vseh dokumentov, ki pripadajo omenjenemu plovilu.

12. Ob koncu obdobja opazovanja in pred izkrcanjem opazovalec pripravi poročilo o dejavnostih, ki ga pošlje pristojnim organom, en izvod pa Evropski komisiji. Podpiše ga v navzočnosti poveljnika plovila, ki lahko poročilu pripiše kakršne koli ugotovitve ali zahteva pripis ugotovitev, ki se mu zdijo pomembne, nato pa se podpiše še sam. Izvod poročila se poveljniku izroči, ko se opazovalec izkrca.

13. Lastniki plovil krijejo stroške nastanitve in hrane opazovalcev v pogojih, ki veljajo za častnike na plovilu, v skladu s praktičnimi možnostmi plovila.

14. Plačo in socialne prispevke za opazovalca krije pristojni organ.

15. Pogodbenici se z zainteresiranimi tretjimi državami čim prej posvetujeta o določitvi sistema regionalnih opazovalcev in izbiri pristojne regionalne ribolovne organizacije. Plovila, ki jim je na podlagi Sporazuma dovoljen ribolov v ribolovnem območju Sao Tomeja in Principa, do začetka izvajanja sistema regionalnih opazovalcev namesto slednjih sprejmejo na krov opazovalce, ki jih določijo pristojni organi Sao Tomeja in Principa, v skladu z zgoraj navedenimi pravili.

POGLAVJE VIII

NADZOR

1. V skladu s točko 13 oddelka 1 poglavja I te priloge vodi Evropska skupnost posodobljen osnutek seznama plovil, katerim se ribolovno dovoljenje izda v skladu z določbami tega protokola. Seznam se organom Sao Tomeja in Principa, pristojnim za nadzor ribištva, pošlje, takoj ko je sestavljen in vsakič, ko se posodobi.

2. Po prejemu navedenega osnutka seznama in obvestila o plačilu predplačila (iz točke 3 oddelka 2 poglavja I te priloge), ki ga Evropska komisija pošlje organom obalne države, pristojni organ Sao Tomeja in Principa vnese plovilo na seznam plovil, ki jim je dovoljen ribolov, ter ga pošlje organom, zadolženim za nadzor ribištva. V tem primeru lahko lastnik plovila prejme overjen izvod seznama, ki ga hrani na krovu namesto ribolovnega dovoljenja, dokler le-to ni izdano.

3. Vstop v območje in izstop iz območja

3.1	Plovila Skupnosti najmanj tri ure vnaprej obvestijo pristojne organe Sao Tomeja in Principa, zadolžene za nadzor ribištva, o nameravanem vstopu v ribolovno območje Sao Tomeja in Principa ali izstopu iz njega, ter prijavijo celotno količino in vrste ulova na krovu.

3.2

Ko plovila obvestijo o izstopu iz območja, sporočijo tudi svoj položaj. Navedene informacije je treba po možnosti poslati po telefaksu ((239) 22 28 28) ali po elektronski pošti (dpescas1@cstome.net) ali, če nobeno od navedenega ni možno, po radijski zvezi (klicna koda: zjutraj od 8. ure do 10. ure 12.00 Hz, popoldne od 14. ure do 17. ure 8 634 Hz).

3.3	Plovila, ki so odkrita pri izvajanju ribolova in o tem predhodno niso obvestila pristojnega organa Sao Tomeja in Principa, se obravnavajo kot plovila, ki kršijo določbe.

3.4	Plovilom se ob izdaji ribolovnega dovoljenja sporoči tudi številka telefaksa, telefonska številka in elektronski naslov.

4. Nadzorni postopki

4.1	Poveljniki plovil Skupnosti, ki opravljajo ribolovne dejavnosti v ribolovnih vodah Sao Tomeja in Principa, dovolijo in omogočijo vkrcanje in opravljanje nalog uradnikom Sao Tomeja in Principa, ki so odgovorni za inšpekcijske preglede in za nadzor nad ribolovnimi dejavnostmi.

4.2	Ti uradniki se na krovu ne zadržujejo dlje, kot je potrebno, da opravijo svoje naloge.

4.3	Po vsakem opravljenem inšpekcijskem pregledu se poveljniku plovila izda potrdilo.

5. Satelitski nadzor

5.1

V skladu z določbami Dodatka 4 se izvaja satelitski nadzor vseh plovil Skupnosti, ki opravljajo ribolovne dejavnosti na podlagi tega sporazuma. Te določbe začnejo veljati deseti dan po tem, ko vlada Sao Tomeja in Principa obvesti Delegacijo Evropske komisije v Gabonu o začetku delovanja Centra za spremljanje ribolova (FMC) Sao Tomeja in Principa.

6. Pregled plovila

6.1	Pristojni organi Sao Tomeja in Principa najpozneje v 24 urah obvestijo državo zastave in Evropsko komisijo o vseh pregledih plovil Skupnosti in kaznih za plovila Skupnosti v ribolovnih vodah Sao Tomeja in Principa.

6.2	Hkrati država zastave in Evropska komisija prejmeta kratko poročilo o okoliščinah in razlogih za zadevni pregled plovila.

7. Zapisnik o pregledu plovila

7.1	Ko pristojni organ Sao Tomeja in Principa sestavi zapisnik, ga poveljnik podpiše.

7.2	Ta podpis ne vpliva na pravice poveljnika ali njegovo obrambo, s katero se lahko zagovarja pred domnevno kršitvijo. Če poveljnik odkloni podpis zapisnika, mora za to pisno navesti razloge, inšpektor pa pripiše zaznamek „odklonil podpis“.

7.3	Poveljnik mora s plovilom vpluti v pristanišče, ki ga določijo organi Sao Tomeja in Principa. V primeru manjših kršitev lahko pristojni organi Sao Tomeja in Principa plovilu, ki je pregledano, dovolijo, da nadaljuje ribolovne dejavnosti.

8. Posvetovalni sestanek v primeru pregleda plovila

8.1

Pred sprejetjem morebitnih ukrepov proti poveljniku ali posadki plovila ali v zvezi s tovorom in opremo na plovilu, razen tistih za varovanje dokazov o domnevni kršitvi, se v roku enega delovnega dne od prejema zgoraj omenjenih informacij izvede posvetovalni sestanek med Evropsko komisijo in pristojnimi organi Sao Tomeja in Principa, ki se ga po možnosti udeleži predstavnik zadevne države članice.

8.2	Na sestanku si strani izmenjajo ustrezne dokumente ali informacije, ki bi lahko pomagale pri pojasnitvi okoliščin ugotovljenih dejstev. Lastnika plovila ali njegovega zastopnika se obvesti o sklepih navedenega sestanka in o ukrepih, ki sledijo pregledu plovila.

9. Reševanje sporov v zvezi s pregledom plovila

9.1	Pred uvedbo sodnega postopka se domnevna kršitev poskuša razrešiti s postopkom poravnave. Navedeni postopek se zaključi najpozneje tri delovne dni po pregledu plovila.

9.2	V primeru postopka poravnave se višina denarne kazni določi v skladu z zakonodajo Sao Tomeja in Principa.

9.3

Če spora ni možno razrešiti s poravnavo in se ga predloži pristojnemu sodnemu organu, lastnik plovila na banki, ki jo določijo pristojni organi Sao Tomeja in Principa, položi bančno varščino, v kateri so všteti stroški pregleda plovila ter denarne kazni in nadomestila, naloženi odgovornim za kršitev.

9.4	Do zaključka sodnega postopka je bančna varščina nepreklicna. Sprosti se takoj, ko se sodni postopek konča brez obsodbe. Prav tako pristojni organi Sao Tomeja in Principa sprostijo preostanek zneska v primeru, ko obsodba nalaga denarno kazen, ki je nižja od položene varščine.

9.5

Zaplemba plovila se ukine in njegova posadka lahko zapusti pristanišče:

—	ko so obveznosti, ki izhajajo iz postopka poravnave, izpolnjene ali

—	ko je bančna varščina iz točke 9.3 položena in jo pristojni organi Sao Tomeja in Principa sprejmejo do zaključka sodnega postopka.

10. Pretovarjanje

10.1	Plovila Skupnosti, ki želijo pretovoriti ulov v vodah Sao Tomeja in Principa, to storijo v pristaniščih ali v sidriščih pristanišč Sao Tomeja in Principa.

10.2

Lastniki navedenih plovil morajo pristojnim organom Sao Tomeja in Principa najmanj 24 ur vnaprej sporočiti:

—	imena ribiških plovil, iz katerih bo potekalo pretovarjanje,

—	ime, številko IMO in zastavo tovornega plovila,

—	tonažo po vrstah, ki se bodo pretovorile,

—	dan in mesto pretovarjanja.

10.3	Pretovarjanje se šteje za izstop iz ribolovnega območja Sao Tomeja in Principa. Poveljniki plovil morajo zato pristojnim organom Sao Tomeja in Principa predložiti poročila o ulovu in jih obvestiti, ali nameravajo nadaljevati z ribolovom ali zapustiti ribolovno območje Sao Tomeja in Principa.

10.4	Vsako pretovarjanje ulova ob nespoštovanju zgoraj navedenih točk je v ribolovnem območju Sao Tomeja in Principa prepovedano. Vsaka kršitev navedene določbe se kaznuje v skladu z veljavno zakonodajo Sao Tomeja in Principa.

11. Poveljniki plovil Skupnosti, ki iztovarjajo ali pretovarjajo v pristanišču Sao Tomeja in Principa, dovolijo in omogočijo inšpektorjem Sao Tomeja in Principa, da izvajajo nadzor nad temi dejavnostmi. Po opravljenem inšpekcijskem pregledu v pristanišču se poveljniku plovila izda kopija poročila o pregledu ali potrdilo.

Dodatki

1.	Zahtevek za izdajo dovoljenja

2.	Ladijski dnevnik ICCAT

3.	Koordinate območja, kjer je ribolov prepovedan

4.	Določbe, ki veljajo za satelitski sistem za spremljanje plovil (VMS), in koordinate ribolovnega območja Sao Tomeja in Principa

Dodatek 1

Dodatek 2

LADIJSKI DNEVNIK ICCAT ZA RIBOLOV TUNOV

Dodatek 3

Zemljepisna širina				Zemljepisna dolžina
Stopinje	Minute	Sekunde		Stopinje	Minute	Sekunde
03	02	22	N	07	07	31	E
02	50	00	N	07	25	52	E
02	42	38	N	07	36	25	E
02	20	59	N	06	52	45	E
01	40	12	N	05	57	54	E
01	09	17	N	04	51	38	E
01	13	15	N	04	41	27	E
01	21	29	N	04	24	14	E
01	31	39	N	04	06	55	E
01	42	50	N	03	50	23	E
01	55	18	N	03	34	33	E
01	58	53	N	03	53	40	E
02	02	59	N	04	15	11	E
02	05	10	N	04	24	56	E
02	10	44	N	04	47	58	E
02	15	53	N	05	06	03	E
02	19	30	N	05	17	11	E
02	22	49	N	05	26	57	E
02	26	21	N	05	36	20	E
02	30	08	N	05	45	22	E
02	33	37	N	05	52	58	E
02	36	38	N	05	59	00	E
02	45	18	N	06	15	57	E
02	50	18	N	06	26	41	E
02	51	29	N	06	29	27	E
02	52	23	N	06	31	46	E
02	54	46	N	06	38	07	E
03	00	24	N	06	56	58	E
03	01	19	N	07	01	07	E
03	01	27	N	07	01	46	E
03	01	44	N	07	03	07	E
03	02	22	N	07	07	31	E

Dodatek 4

Protokol (VMS)

o določbah v zvezi s satelitskim spremljanjem ribiških plovil Skupnosti, ki lovijo v izključni ekonomski coni Sao Tomeja in Principa

1. Določbe tega protokola dopolnjujejo Protokol o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka v skladu s Sporazumom o partnerstvu med Evropsko skupnostjo in Demokratično republiko Sao Tome in Principe o ribolovu v obalnih vodah Sao Tomeja in Principa za obdobje od 1. junija 2006 do 31. maja 2010 in se uporabljajo v skladu s točko 5 „poglavja VIII – Nadzor“ njegove priloge.

2. Vsa ribiška plovila, katerih celotna dolžina presega 15 metrov, ki lovijo na podlagi ribiškega sporazuma ES/Sao Tome in Principe, bodo satelitsko nadzorovana, ko bodo v izključni ekonomski coni Sao Tomeja in Principa.

Za namene satelitskega nadzora bodo organi Sao Tomeja in Principa sporočili Skupnosti koordinate (zemljepisno širino in dolžino) izključne ekonomske cone Sao Tomeja in Principa.

Organi Sao Tomeja in Principa bodo te informacije poslali v elektronski obliki, izražene v stopinjah, minutah in sekundah (WGS 84).

3. Pogodbenici izmenjata informacije o naslovih X.25 in specifikacijah za elektronski prenos podatkov med svojima nadzornima centroma v skladu s pogoji iz točk 5 in 7. Te informacije, če je mogoče, zajemajo imena, telefonske številke, številke teleksa in telefaksa ter elektronske naslove (splet ali X.400), ki se lahko uporabijo za splošno sporazumevanje med nadzornimi centri.

4. Položaj plovil se določi z dovoljenim odstopanjem, manjšim od 500 metrov, in 99-odstotno stopnjo natančnosti.

5. Kadar plovilo, ki lovi v okviru Sporazuma in je predmet satelitskega nadzora v skladu z zakonodajo Skupnosti, vstopi v izključno ekonomsko cono Sao Tomeja in Principa, nadzorni center države zastave centru za spremljanje ribolova (FMC) Sao Tomeja in Principa nemudoma in nato vsake tri ure pošlje poročilo o položaju (identifikacija plovila, zemljepisna širina, zemljepisna dolžina, smer in hitrost). Ta sporočila se obravnavajo kot poročila o položaju.

6. Sporočila iz točke 5 se pošljejo po elektronski poti v formatu X.25 ali po katerem koli drugem varnostnem protokolu. Sporočila se pošljejo v realnem času in v skladu s tabelo II.

7. V primeru tehnične napake ali okvare na napravi za stalni satelitski nadzor, ki je nameščena na krovu ribiškega plovila, poveljnik zadevnega plovila pravočasno pošlje nadzornemu centru države zastave in FMC-ju Sao Tomeja in Principa po telefaksu informacije, določene v točki 5. V takšnih okoliščinah je treba skupno poročilo o položaju poslati vsakih 9 ur. Navedeno skupno poročilo o položaju vključuje poročila o položajih, kot jih zabeleži poveljnik plovila vsake tri ure v skladu s pogoji iz točke 5.

Nadzorni center države zastave pošlje navedena sporočila FMC-ju Sao Tomeja in Principa. Pokvarjeno opremo je treba popraviti ali zamenjati v roku največ 1 meseca. Ob prekoračitvi navedenega roka mora zadevno plovilo zapustiti izključno ekonomsko cono Sao Tomeja in Principa.

8. Nadzorni centri držav zastave spremljajo gibanje svojih plovil v vodah Sao Tomeja in Principa. Če spremljanje plovil ne poteka v predvidenih pogojih, se o tem nemudoma obvesti FMC Sao Tomeja in Principa ter uporabi postopek iz točke 7.

9. Če FMC Sao Tomeja in Principa ugotovi, da država zastave ne sporoča informacij iz točke 5, o tem nemudoma obvesti pristojne službe Evropske komisije.

10. Podatki o spremljanju, ki so drugi pogodbenici poslani v skladu s temi določbami, so namenjeni izključno organom Sao Tomeja in Principa za nadzor in spremljanje ribiškega ladjevja Skupnosti, ki lovi v okviru ribiškega sporazuma ES/Sao Tome in Principe. Ti podatki se v nobenem primeru ne smejo sporočiti drugim strankam.

11. Sestavni deli programske opreme in opreme za satelitski nadzor morajo biti zanesljivi in ne smejo omogočati ponarejanja položajev ter ne smejo biti ročno nastavljivi.

Sistem mora biti v celoti avtomatski in stalno delovati, ne glede na okoljske in podnebne okoliščine. Prepovedano je uničiti, poškodovati, onesposobiti ali posegati v sistem za satelitski nadzor.

Poveljniki plovil morajo zagotoviti, da:

—	se podatki ne spreminjajo,

—	antena ali antene, povezane z opremo za satelitski nadzor, niso blokirane,

—	električno napajanje opreme za satelitski nadzor ni prekinjeno,

—	oprema za satelitski nadzor ni odstranjena.

13. Pogodbenici se o vsakem sporu glede razlage ali uporabe teh določb posvetujeta v skupnem odboru iz člena 9 Sporazuma.

14. Pogodbenici se strinjata, da bosta po potrebi te določbe pregledali.

Pošiljanje sporočil VMS Sao Tomeju in Principu

Poročilo o položaju

Podatek	Oznaka	Obvezno (O)/neobvezno (NO)	Pripombe
Začetek zapisa	SR	O	Podatek o sistemu – označuje začetek zapisa
Naslovnik	AD	O	Podatek o sporočilu – naslovnik. Tričrkovna oznaka države ISO
Pošiljatelj	FR	O	Podatek o sporočilu – pošiljatelj. Tričrkovna oznaka države ISO
Država zastave	FS	NO
Vrsta sporočila	TM	O	Podatek o sporočilu – vrsta sporočila „POS“
Radijski klicni znak	RC	O	Podatek o plovilu – mednarodni radijski klicni znak plovila
Notranja referenčna številka pogodbenice	IR	NO	Podatek o plovilu – enotna številka pogodbenice (tričrkovna oznaka države zastave ISO, ki ji sledi številka)
Zunanja registrska številka	XR	O	Podatek o plovilu – številka na boku plovila
Zemljepisna širina	LA	O	Podatek o položaju – položaj plovila v stopinjah in minutah S/J (SSMMM) (WGS 84)
Zemljepisna dolžina	LO	O	Podatek o položaju – položaj plovila v stopinjah in minutah V/Z (SSMMM) (WGS 84)
Smer	CO	O	Smer plovila glede na 360°
Hitrost	SP	O	Hitrost plovila v deseticah vozlov
Datum	DA	O	Podatek o položaju – datum beleženja položaja UTC (LLLLMMDD)
Čas	TI	O	Podatek o položaju – čas beleženja položaja UTC (UUMM)
Konec zapisa	ER	O	Podatek o sistemu – označuje konec zapisa

Nabor znakov: ISO 8859.1

Vsak prenos podatkov je strukturiran na naslednji način:

—	dvojna poševnica (//) in oznaka polja označujeta začetek prenosa,

—	enojna poševnica (/) ločuje oznako polja in podatke.

Neobvezne podatke je treba vstaviti med začetek in konec zapisa.

Meje izključne ekonomske cone Sao Tomeja in Principa

Koordinate izključne ekonomske cone

Podatki o centru za spremljanje ribolova (FMC) Sao Tomeja in Principa

Ime centra FMC:

Telefon VMS:

Telefaks VMS:

E-naslov VMS:

Telefon DSPG:

Telefaks DSPG:

Naslov X25 =

Obvestilo o vstopu/izstopu:

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

7.8.2007

Uradni list Evropske unije

L 205/63

SKLEP SVETA 2007/533/PNZ

z dne 12. junija 2007

o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 30(1)(a) in (b), člena 31(1)(a) in (b) ter člena 34(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Schengenski informacijski sistem („SIS“), vzpostavljen v skladu z določbami naslova IV Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (2) („Schengenska konvencija“), in njegov razvoj (SIS 1+) predstavljata pomembno orodje za uporabo določb schengenskega pravnega reda, kakor je vključen v okvir Evropske unije.

(2)

Razvoj druge generacije SIS („SIS II“) je bil zaupan Komisiji v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2424/2001 (3) in Sklepom Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (4). SIS II bo nadomestil SIS, kakor je bil vzpostavljen s Schengensko konvencijo.

(3)

Ta sklep predstavlja potrebno pravno podlago za urejanje SIS II glede zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe o Evropski uniji („Pogodba EU“). Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (5) predstavlja potrebno pravno podlago za urejanje SIS II glede zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti („Pogodba ES“).

(4)	Dejstvo, da je pravna podlaga, potrebna za urejanje SIS II, sestavljena iz ločenih instrumentov, ne vpliva na načelo, da SIS II predstavlja enoten informacijski sistem, ki bi moral delovati kot tak. Zato bi morale biti nekatere določbe teh instrumentov identične.

(5)	SIS II bi moral predstavljati izravnalni ukrep za vzdrževanje visoke stopnje varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Evropske unije, in sicer tako, da podpira operativno sodelovanje med policijskimi in pravosodnimi organi v kazenskih zadevah.

(6)

Treba je opredeliti cilje SIS II, njegovo tehnično zgradbo in financiranje, da bi se določilo pravila glede njegovega delovanja in uporabe ter opredelilo pristojnosti, kategorije podatkov, ki jih je treba vnesti v sistem, namen vnosa podatkov, merila za njihov vnos, organe, pooblaščene za dostop do podatkov, medsebojne povezave med razpisi ukrepov in dodatne predpise o obdelavi podatkov in varstvu osebnih podatkov.

(7)	SIS II bo vključeval centralni sistem (centralni SIS II) in nacionalne aplikacije. Izdatki, povezani z delovanjem centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture, bi morali bremeniti splošni proračun Evropske unije.

(8)	Treba je oblikovati priročnik s podrobnimi predpisi za izmenjavo dopolnilnih podatkov v zvezi z razpisanim ukrepom. Nacionalni organi v vsaki državi članici bi morali zagotoviti izmenjavo teh podatkov.

(9)

V prehodnem obdobju bi morala biti za operativno upravljanje centralnega SIS II in delov komunikacijske infrastrukture odgovorna Komisija. Da se zagotovi nemoten prehod na SIS II, pa Komisija lahko to pristojnost deloma ali v celoti prenese na dva nacionalna organa javnega sektorja. Na podlagi presoje vpliva, ki vsebuje podrobno analizo alternativnih možnosti s finančnega, operativnega in organizacijskega vidika, ter zakonodajnih predlogov Komisije bi bilo treba dolgoročno gledano vzpostaviti organ za upravljanje, ki bo pristojen za te naloge. Prehodno obdobje ne bi smelo trajati več kot pet let od datuma začetka veljavnosti tega sklepa.

(10)

SIS II bi moral vsebovati razpise ukrepov zoper osebe, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve. Poleg razpisov ukrepov bi bilo treba predvideti tudi izmenjavo dopolnilnih podatkov, ki je potrebna v postopkih predaje in izročitve. V SIS II bi bilo treba obdelati zlasti podatke iz člena 8 Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (6).

(11)	Omogočiti bi bilo treba, da se v SIS II lahko doda prevod dodatnih podatkov, vnesenih zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje in zaradi izročitve.

(12)

SIS II bi moral vsebovati razpise ukrepov v zvezi s pogrešanimi osebami, da se jim zagotovi zaščita ali da se jih odvrne od nevarnosti, v zvezi z osebami, iskanimi zaradi sodnih postopkov, v zvezi z osebami in stvarmi zaradi prikrite ali namenske kontrole, in v zvezi s stvarmi zaradi zasega ali uporabe kot dokazov v kazenskem postopku.

(13)

Razpisi ukrepov bi se morali hraniti v SIS II le toliko časa, kolikor je to potrebno za izpolnitev namena, zaradi katerega so bili zagotovljeni. Načeloma bi bilo treba razpise ukrepov za osebe iz SIS II avtomatsko izbrisati po treh letih. Razpisi ukrepov za stvari, vneseni zaradi prikrite kontrole ali namenske kontrole, bi se morali avtomatsko izbrisati iz SIS II po petih letih. Razpise ukrepov za stvari zaradi zasega ali uporabe kot dokazov v kazenskem postopku bi se morali iz SIS II avtomatsko izbrisati po desetih letih. Odločitve o hranjenju razpisov ukrepov za osebe bi morale temeljiti na celoviti posamični oceni. Države članice bi morale v roku za preverjanje pregledati razpise ukrepov za osebe in hraniti statistične podatke o številu razpisov ukrepov za osebe, katerih obdobje hranjenja je bilo podaljšano.

(14)

SIS II bi moral omogočati obdelavo biometričnih podatkov, ki naj bi pripomogli k zanesljivi identifikaciji zadevnih oseb. V istem kontekstu bi moral SIS II omogočati tudi obdelavo podatkov oseb, katerih identiteta je bila zlorabljena, da se prepreči neprijetnosti zaradi napačne identifikacije, pri tem je treba upoštevati ustrezne zaščitne ukrepe, zlasti soglasje zadevnih oseb in strogo omejitev namenov, v katere se take podatke lahko zakonito obdeluje.

(15)

Državam članicam bi bilo treba tudi omogočiti, da dodajo označitev k razpisu ukrepa, v nadaljevanju označitev, kar pomeni, da na svojem ozemlju ne bodo izvedle ukrepa, ki ga zahteva razpis ukrepa. Pri izdaji razpisov za prijetje zaradi predaje, se ne bi smelo nobene določbe iz tega sklepa razlagati tako, da odstopa od določb iz Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ ali preprečuje njihovo uporabo. Odločitev, da se razpisu ukrepa doda označitev, bi morala temeljiti samo na razlogih za zavrnitev iz tega okvirnega sklepa.

(16)

Če se doda označitev in je bilo ugotovljeno bivališče osebe, za katero se zahteva prijetje zaradi predaje, bi bilo treba informacijo o bivališču zmeraj sporočiti pravosodnemu organu, ki je izdal razpis ukrepa; slednji se lahko odloči, da pristojnemu pravosodnemu organu posreduje evropski nalog za prijetje v skladu z določbami Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ.

(17)	Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da v SIS II razpise ukrepov med seboj povežejo. Vzpostavitev povezav med dvema ali več razpisi ukrepov s strani države članice ne bi smela vplivati na ukrep, ki ga je treba izvesti, obdobje hranjenja ali pravice dostopa do razpisov ukrepov.

(18)

Podatki, obdelani v SIS II v okviru uporabe tega sklepa, se ne bi smeli posredovati ali dati na razpolago tretjim državam ali mednarodnim organizacijam. Vendar pa bi bilo primerno okrepiti sodelovanje med Evropsko unijo in Interpolom s pospeševanjem učinkovite izmenjave podatkov o potnih listih. Če se osebni podatki iz SIS II posredujejo Interpolu, bi morali biti ti ustrezno varovani, kar bi se zagotovilo s sporazumom, ki bi določal stroge varnostne ukrepe in pogoje.

(19)

Vse države članice so ratificirale Konvencijo Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Konvencija z nekaterimi omejitvami dovoljuje izjeme in omejitve glede pravic in obveznosti, ki jih zagotavlja. Osebne podatke, ki se obdelujejo v okviru izvajanja tega sklepa, bi bilo treba varovati v skladu z načeli Konvencije. Kjer je potrebno, bi bilo treba načela iz Konvencije v tem sklepu dopolniti ali obrazložiti.

(20)	Pri obdelavi osebnih podatkov s strani policijskih organov v okviru uporabe tega sklepa bi bilo treba upoštevati načela iz Priporočila št. R(87)15 Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 17. septembra 1987 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju.

(21)

Komisija je Svetu poslala predlog okvirnega sklepa o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki bi moral biti sprejet do konca leta 2006 in se uporabljati za osebne podatke, ki se v skladu s tem sklepom obdelujejo v okviru druge generacije schengenskega informacijskega sistema, in s tem povezano izmenjavo dopolnilnih podatkov.

(22)

Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (7), zlasti določbe v zvezi z zaupnostjo in varnostjo obdelave, se uporablja pri obdelavi osebnih podatkov s strani institucij ali teles Skupnosti, ko izvajajo svoje pristojnosti za operativno upravljanje SIS II, kar v celoti ali delno spada v področje uporabe zakonodaje Skupnosti. Obdelava osebnih podatkov v SIS II delno spada v področje uporabe zakonodaje Skupnosti. Za dosledno in usklajeno izvajanje pravil glede varstva temeljnih pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov je potrebna obrazložitev, da se za Komisijo, ko ta obdeluje osebne podatke v okviru uporabe tega sklepa, uporablja Uredba (ES) št. 45/2001. Kjer je potrebno, je treba v tem sklepu dopolniti ali obrazložiti načela iz Uredbe (ES) št. 45/2001.

(23)	Kar zadeva zaupnost, bi se morale za zaposlene uradnike in druge uslužbence, katerih delo je povezano s SIS II, uporabljati ustrezne določbe Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.

(24)

Primerno je, da nacionalni nadzorni organi spremljajo zakonitost obdelav osebnih podatkov, ki jih izvajajo države članice, Evropski nadzornik za varstvo podatkov, imenovan v skladu s Sklepom 2004/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. decembra 2003 o imenovanju neodvisnega nadzornega organa, kakor je določeno v členu 286 Pogodbe ES (8), pa bi moral spremljati dejavnosti institucij in teles Skupnosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, pri tem pa upoštevati omejene naloge institucij in organov Skupnosti v zvezi s samimi podatki.

(25)	Države članice in Komisija bi morale pripraviti varnostni načrt, ki bo omogočil lažje praktično izvajanje obveznosti glede varnosti, ter sodelovati, da bi se reševanja vprašanj glede varnosti lotevali usklajeno.

(26)

Določbe Konvencije z dne 26. julija 1995 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (9) (v nadaljnjem besedilu „Konvencija o Europolu“) glede varstva podatkov se uporabljajo za obdelavo podatkov SIS II, ki jo izvaja Europol; to vključuje tudi pristojnost Skupnega nadzornega organa, ustanovljenega v skladu s Konvencijo o Europolu, za spremljanje dejavnosti Europola in odgovornosti za kakršno koli nezakonito obdelavo osebnih podatkov s strani Europola.

(27)

Določbe Sklepa 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (10) glede varstva podatkov se uporabljajo za obdelavo podatkov SIS II, ki jo izvaja Eurojust; to vključuje tudi pristojnost Skupnega nadzornega organa, ustanovljenega v skladu z navedenim sklepom, za spremljanje dejavnosti Eurojusta in odgovornosti za kakršno koli nezakonito obdelavo osebnih podatkov s strani Eurojusta.

(28)

Zaradi zagotovitve preglednosti bi morala Komisija oziroma v primeru, da je ustanovljen, organ za upravljanje vsake dve leti pripraviti poročilo o tehničnem delovanju centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture, vključno z varnostjo, ter o izmenjavi dopolnilnih podatkov. Komisija bi morala vsake štiri leta podati celovito oceno.

(29)

Nekaterih vidikov SIS II, kot so tehnična pravila o vnašanju podatkov, vključno s podatki, potrebnimi za vnos razpisa ukrepa, posodabljanju, brisanju in iskanju podatkov, pravila o skladnosti in prednostni obravnavi razpisanih ukrepov, vnosu označitev, povezavi med razpisanimi ukrepi in izmenjavi dopolnilnih podatkov, določbe tega sklepa ne morejo izčrpno pokriti zaradi njihove tehnične narave, stopnje podrobnosti in potrebe po rednem posodabljanju. Zato bi bilo treba Komisiji v zvezi s temi vidiki podeliti izvedbena pooblastila. Pri tehničnih pravilih za preverjanje razpisov ukrepov bi bilo treba upoštevati nemoteno delovanje nacionalnih uporabniških programov. Po presoji vpliva, ki jo bo opravila Komisija, bi bilo treba sprejeti odločitev o tem, v kolikšni meri bi lahko izvedbene ukrepe prenesli na organ za upravljanje takoj po njegovi vzpostavitvi.

(30)	Ta sklep bi moral opredeliti postopek za sprejetje ukrepov, potrebnih za njegovo izvajanje. Postopek za sprejetje izvedbenih ukrepov v skladu s tem sklepom in Uredbo (ES) št. 1987/2006 bi moral biti enak.

(31)

Primerno je določiti prehodne določbe glede razpisov ukrepov, izdanih v SIS 1+, ki se jih bo preneslo v SIS II. Nekatere določbe schengenskega pravnega reda bi se morale določen čas uporabljati še naprej, dokler države članice ne bi preverile skladnosti navedenih razpisov ukrepov z novim pravnim okvirom. Preučitev skladnosti razpisov ukrepov za osebe bi morala biti prednostna naloga. Poleg tega bi bilo treba ob kakršni koli spremembi, dodajanju, popravljanju ali posodabljanju razpisa, ki je bil prenesen iz SIS 1+ v SIS II, pa tudi pri vsakem zadetku za takšen razpis takoj pregledati njihovo skladnost z določbami tega sklepa.

(32)	Treba je določiti posebne določbe glede neporabljenih sredstev, namenjenih za dejavnosti SIS, ki niso del splošnega proračuna Evropske unije.

(33)

Ker ciljev predlaganega ukrepa, in sicer vzpostavitve skupnega informacijskega sistema in njegove pravne ureditve, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe ES in člena 2 Pogodbe EU. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe ES, ta sklep ne prekoračuje tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(34)	Ta sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva sprejeta načela, zlasti načela Listine Unije o temeljnih pravicah.

(35)

Združeno Kraljestvo sodeluje pri tem sklepu v skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi EU in Pogodbi ES, in v skladu s členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (11).

(36)

Irska sodeluje pri tem sklepu v skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi EU in Pogodbi ES, in v skladu s členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (12).

(37)	Ta sklep ne posega v ureditve o delnem sodelovanju Združenega kraljestva in Irske pri izvajanju schengenskega pravnega reda, kakor je določeno v Sklepu 2000/365/ES oziroma Sklepu 2002/192/ES.

(38)

Ta sklep za Islandijo in Norveško pomeni nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (13), ki sodijo v področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (14) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(39)

Treba bi se bilo dogovoriti o ureditvi, ki bo predstavnikom Islandije in Norveške omogočila sodelovanje v odborih, ki Komisiji pomagajo pri izvajanju izvedbenih pooblastil. Tak dogovor je bil predviden v izmenjavi pisem med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o odborih, ki pomagajo Evropski komisiji pri izvajanju izvedbenih pooblastil (15), ki so priložena zgoraj navedenemu sporazumu.

(40)

Ta sklep za Švico predstavlja nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo v področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 4(1) sklepov Sveta 2004/849/ES (16) in 2004/860/ES (17).

(41)	Treba se je dogovoriti o ureditvi, ki bo predstavnikom Švice omogočila sodelovanje v odborih, ki Komisiji pomagajo pri izvajanju izvedbenih pooblastil. Tak dogovor je bil predviden v izmenjavi pisem med Skupnostjo in Švico, ki so priložena zgoraj navedenemu sporazumu.

(42)	Ta sklep predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 in člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005.

(43)	Ta sklep bi se moral začeti uporabljati v Združenem kraljestvu, na Irskem in v Švici na dan, določen v skladu s postopki iz ustreznih instrumentov o uporabi schengenskega pravnega reda v teh državah –

SKLENIL:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vzpostavitev in splošni namen SIS II

1. Vzpostavi se druga generacija schengenskega informacijskega sistema („SIS II“).

2. V skladu s tem sklepom je namen SIS II zagotoviti visoko stopnjo varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Evropske unije, kar vključuje vzdrževanje javnega reda in varnosti ter varovanje varnosti na ozemljih držav članic, in uporabiti določbe iz naslova IV tretjega dela Pogodbe ES v zvezi s pretokom oseb na njihovih ozemljih, in sicer s pomočjo informacij, ki se sporočajo prek tega sistema.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta sklep določa pogoje in postopke za obdelavo razpisov ukrepov za osebe in stvari v SIS II ter izmenjavo dopolnilnih in dodatnih podatkov za namene policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

2. Ta sklep tudi posebej opredeljuje določbe o tehnični zgradbi SIS II, pristojnostih držav članic in organa za upravljanje iz člena 15, splošni obdelavi podatkov, pravicah zadevnih oseb in odgovornosti.

Člen 3

Opredelitev pojmov

1. V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„razpis ukrepa“ pomeni niz podatkov, vnesenih v SIS II, ki pristojnim organom omogoča identifikacijo osebe ali stvari za namene sprejetja posebnega ukrepa;

(b)

„dopolnilni podatki“ pomenijo podatke, ki niso shranjeni v SIS II, so pa povezani z razpisi ukrepov v SIS II, ki se izmenjajo v naslednjih primerih:

(i)	da se države članice lahko medsebojno posvetujejo ali obvestijo ob vnosu razpisa ukrepa;

(ii)	ob zadetku, da se lahko sprejme ustrezen ukrep;

(iii)

če zahtevanega ukrepa ni mogoče izvesti;

(iv)	ko gre za kakovost podatkov v SIS II;

(v)	ko gre za skladnost in prednostno obravnavo razpisov ukrepov;

(vi)	ko gre za uveljavljanje pravice do dostopa;

(c)	„dodatni podatki“ pomenijo podatke, shranjene v SIS II in povezane z razpisi ukrepov v SIS II, ki so nemudoma na voljo pristojnim organom, če so osebe, v zvezi s katerimi so bili vneseni podatki v SIS II („osebe, na katere se podatki nanašajo“), najdene na podlagi iskanja v SIS II;

(d)	„osebni podatki“ pomenijo katero koli informacijo v zvezi z osebo, na katero se nanašajo podatki, ki je določena ali določljiva („oseba, na katero se nanašajo podatki“); določljiva oseba je tista, ki se jo lahko neposredno ali posredno identificira;

(e)

„obdelava osebnih podatkov“ („obdelava“) pomeni kakršen koli postopek ali niz postopkov, ki se izvajajo v zvezi z osebnimi podatki z avtomatskimi sredstvi ali brez njih, kakršno je zbiranje, beleženje, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali predelava, iskanje, vpogled, uporaba, razkritje s pošiljanjem, širjenje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, zamrznitev, izbris ali uničenje podatkov.

2. Vsako sklicevanje na določbe Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ se razume tudi kot sklicevanje na ustrezne določbe sporazumov, sklenjenih med Evropsko unijo in tretjimi državami na podlagi členov 24 in 38 Pogodbe EU z namenom predaje oseb na podlagi naloga za prijetje, ki predvidevajo posredovanje takšnega naloga za prijetje prek schengenskega informacijskega sistema.

Člen 4

Tehnična zgradba in delovanje SIS II

1. SIS II je sestavljen iz:

(a)

centralnega sistema („centralni SIS II“), ki je sestavljen iz:

—	tehničnega podpornega dela (v nadaljnjem besedilu „CS-SIS“), ki vsebuje podatkovno zbirko, „podatkovna zbirka SIS II“,

—	enotnega nacionalnega vmesnika („NI-SIS“);

(b)	nacionalnega sistema („N.SIS II“) v vsaki državi članici, ki ga predstavljajo nacionalni podatkovni sistemi, ki komunicirajo s centralnim SIS II. N.SIS II lahko vsebuje podatkovno zbirko („nacionalna kopija“), ki vsebuje popolno ali delno kopijo podatkovne zbirke SIS II;

(c)	komunikacijske infrastrukture med CS-SIS in NI-SIS („komunikacijska infrastruktura“), ki zagotavlja šifrirano navidezno omrežje, namenjeno podatkom v SIS II in izmenjavi podatkov med uradi SIRENE iz člena 7(2).

2. Podatki v SIS II se vnašajo, posodabljajo, brišejo in iščejo prek različnih sistemov N.SIS II. Nacionalna kopija je dostopna za namen avtomatiziranega iskanja na ozemlju vsake države članice, ki uporablja tako kopijo. Podatkovnih zbirk nacionalnih delov drugih držav članic N.SIS II ni mogoče preiskovati.

3. Glavni CS-SIS, ki zagotavlja tehnični nadzor in upravljanje, je v Strasbourgu (Francija), varnostna kopija CS-SIS, ki lahko zagotavlja vse funkcije glavnega CS-SIS v primeru, da slednji odpove, pa je v kraju Sankt Johann im Pongau (Avstrija).

4. CS-SIS zagotavlja storitve, ki so potrebne za vnos in obdelavo podatkov SIS II, vključno z izvedbo iskanj v podatkovni zbirki SIS II. Za države članice, ki uporabljajo nacionalno kopijo, CS-SIS zagotavlja:

(a)	posodabljanje nacionalnih kopij s povezavo;

(b)	usklajenost in povezanost nacionalnih kopij in podatkovne zbirke SIS II;

(c)	postopek za zagon in obnovitev nacionalnih kopij.

Člen 5

Stroški

1. Stroški vzpostavitve, delovanja in vzdrževanja centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture bremenijo splošni proračun Evropske unije.

2. Ti stroški zajemajo dejavnosti v zvezi s CS-SIS, s katerimi se zagotavlja storitve iz člena 4(4).

3. Stroške vzpostavitve, delovanja in vzdrževanja vsakega N.SIS II krije zadevna država članica.

POGLAVJE II

PRISTOJNOSTI DRŽAV ČLANIC

Člen 6

Nacionalni sistemi

Vsaka država članica je odgovorna za vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje N.SIS II in povezavo svojega N.SIS II z NI-SIS.

Člen 7

Urad N.SIS II in urad SIRENE

1. Vsaka država članica imenuje organ („urad N.SIS II“) z osrednjo odgovornostjo za njen N.SIS II.

Ta organ je odgovoren za nemoteno delovanje in varnost N.SIS II, pristojnim organom zagotavlja dostop do SIS II in sprejema potrebne ukrepe za zagotovitev upoštevanja določb tega sklepa.

Vsaka država članica posreduje svoje razpise ukrepov prek urada N.SIS II.

2. Vsaka država članica določi organ, ki zagotavlja izmenjavo vseh dopolnilnih podatkov („urad SIRENE“) v skladu z določbami Priročnika SIRENE, kakor je opredeljeno v členu 8.

Ti uradi usklajujejo tudi nadzor kakovosti podatkov, vnesenih v SIS II. V te namene imajo dostop do podatkov, obdelanih v SIS II.

3. Države članice obvestijo organ za upravljanje o svojem uradu N.SIS II in uradu SIRENE. Organ za upravljanje objavi seznam uradov in organov skupaj s seznamom iz člena 46(8).

Člen 8

Izmenjava dopolnilnih podatkov

1. Dopolnilni podatki se izmenjujejo prek komunikacijske infrastrukture v skladu z določbami Priročnika SIRENE. Če komunikacijska infrastruktura ni na voljo, lahko posamezna država članica uporabi druga ustrezno zavarovana tehnična sredstva za izmenjavo dopolnilnih podatkov

2. Dopolnilni podatki se uporabijo le za namen, za katerega so bili posredovani.

3. Na zahtevo drugih držav članic po dopolnilnih podatkih se odgovori v najkrajšem možnem času.

4. Podrobna določila glede izmenjave dopolnilnih podatkov se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 67 v obliki priročnika z naslovom „Priročnik SIRENE“ brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

Člen 9

Tehnična skladnost

1. Za zagotovitev hitrega in učinkovitega prenosa podatkov vsaka država članica pri vzpostavljanju svojega N.SIS II upošteva protokole in tehnične postopke, ki so bili določeni, da se zagotovi skladnost njihovega N.SIS II s CS-SIS. Ti protokoli in tehnični postopki se določijo v skladu s postopkom iz člena 67, brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

2. Če država članica uporablja nacionalno kopijo, prek storitev CS-SIS s pomočjo samodejnih posodobitev iz člena 4(4) zagotovi, da so podatki, shranjeni v nacionalni kopiji, identični in skladni s podatkovno zbirko SIS II in da iskanje v njeni nacionalni kopiji da enakovredne rezultate kot iskanje v podatkovni zbirki SIS II.

Člen 10

Varnost – države članice

1. Vsaka država članica v zvezi s svojim N.SIS II sprejme potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, za:

(a)	fizično zaščito podatkov, med drugim z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito ključne infrastrukture ob nepredvidljivih dogodkih;

(b)	preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do objektov in opreme za obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do objektov in opreme);

(c)	preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali odnašanja nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

(d)	preprečitev nepooblaščenega vnašanja podatkov v podatkovne zbirke in nepooblaščenega pregledovanja, spreminjanja ali brisanja shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

(e)	preprečitev, da bi nepooblaščene osebe prek opreme za prenos podatkov uporabljale sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov (nadzor uporabe);

(f)	zagotovitev, da imajo osebe, pooblaščene za uporabo sistema za avtomatsko obdelavo podatkov, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer na podlagi individualne in nezamenljive uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa (nadzor dostopa);

(g)

zagotovitev, da bodo vsi organi s pravico do dostopa do SIS II ali objektov in opreme za obdelavo podatkov vzpostavili profile z opisi funkcij in pristojnosti oseb s pravico do dostopa, vnašanja, posodabljanja, brisanja in iskanja podatkov ter jih na zahtevo nemudoma dali na razpolago nacionalnim nadzornim organom iz člena 60 (profili zaposlenih);

(h)	zagotovitev, da se lahko preveri in ugotovi, katerim organom se lahko prek opreme za prenos podatkov pošiljajo osebni podatki (nadzor prenosa);

(i)	zagotovitev, da se lahko naknadno preveri in ugotovi, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov ter kdaj in s kakšnim namenom so bili podatki vneseni in kdo jih je vnesel (nadzor vnosa);

(j)	preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali brisanja osebnih podatkov med prenosom osebnih podatkov ali med pošiljanjem nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi metodami šifriranja (nadzor pošiljanja);

(k)	spremljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov iz tega odstavka in vzpostavitev potrebnih organizacijskih ukrepov v zvezi z notranjim spremljanjem, da se zagotovi skladnost s tem sklepom (notranja revizija).

2. Glede izmenjave dopolnilnih podatkov prek komunikacijske infrastrukture države članice sprejmejo ukrepe v zvezi z varnostjo, enakovredne tistim iz odstavka 1.

Člen 11

Zaupnost – države članice

Vsaka država članica uporablja svoja pravila o poslovni skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti za vse osebe in organe, ki delajo s podatki SIS II in dopolnilnimi podatki, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo. Ta obveza velja tudi po tem, ko te osebe zapustijo urad ali prekinejo delovno razmerje ali po prenehanju dejavnosti teh organov.

Člen 12

Vodenje evidenc na nacionalni ravni

1. Države članice, ki ne uporabljajo nacionalnih kopij, zagotovijo, da se zaradi nadzora, ali je iskanje zakonito, spremljanja zakonitosti obdelave podatkov ter notranjega spremljanja vsak dostop do osebnih podatkov in izmenjava le-teh v okviru CS-SIS evidentira v N.SIS II, in tako zagotovijo pravilno delovanje N.SIS II, neoporečnost in varstvo podatkov.

2. Države članice, ki uporabljajo nacionalne kopije, zagotovijo, da se vsak dostop do podatkov iz SIS II in izmenjava le-teh evidentira za namen iz odstavka 1. To se ne uporablja za postopke iz člena 4(4).

3. Zapisi vsebujejo zlasti zgodovino razpisov ukrepov, datum in čas prenosa podatkov, podatke, ki so bili uporabljeni za izvedbo iskanja, sklicevanje na prenos podatkov in ime pristojnega organa ter osebe, odgovorne za obdelavo podatkov.

4. Zapisi se lahko uporabljajo samo za namen iz odstavkov 1 in 2 ter se izbrišejo ne prej kot po enem letu in najpozneje po treh letih od njihovega nastanka. Zapisi, ki vsebujejo zgodovino razpisov ukrepov, se izbrišejo po enem do treh let po izbrisu razpisov ukrepov.

5. Zapisi se lahko hranijo dalj časa, če so potrebni za nadzorne postopke, ki so že v teku.

6. Pristojni nacionalni organi, odgovorni za nadzor, ali je iskanje zakonito ali ne, imajo zaradi spremljanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja, zagotavljanja pravilnega delovanja N.SIS II ter neoporečnosti in varnosti podatkov, v mejah svojih pristojnosti in na zahtevo, dostop do teh evidenc, da lahko opravljajo svoje naloge.

Člen 13

Notranje spremljanje

Države članice zagotovijo, da vsak organ s pravico dostopa do podatkov v SIS II sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s tem sklepom, in po potrebi sodeluje z nacionalnim nadzornim organom.

Člen 14

Usposabljanje osebja

Preden osebje s pravico dostopa do SIS II prejme pooblastilo za obdelavo podatkov, shranjenih v SIS II, opravi ustrezno usposabljanje o predpisih glede varnosti in zaščite podatkov ter se seznani z vsemi ustreznimi kaznivimi dejanji in kaznimi.

POGLAVJE III

PRISTOJNOSTI ORGANA ZA UPRAVLJANJE

Člen 15

Operativno upravljanje

1. Po prehodnem obdobju je za operativno upravljanje centralnega SIS II odgovoren organ za upravljanje, ki se financira iz splošnega proračuna Evropske unije. Organ za upravljanje v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se za centralni SIS II pod pogojem analize stroškov in koristi zmeraj uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija.

2. Odgovoren je tudi za naslednje naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo:

(a)

nadzor;

(b)

varnost;

(c)	usklajevanje odnosov med državami članicami in ponudnikom.

3. Komisija je odgovorna za vse druge naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo, zlasti za:

(a)	naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna;

(b)	nabavo in posodabljanje;

(c)	pogodbena vprašanja.

4. Komisija je v prehodnem obdobju, dokler organ za upravljanje ne prevzame svojih nalog, odgovorna za operativno upravljanje centralnega SIS II. V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (18), lahko Komisija upravljanje in naloge za izvrševanje proračuna zaupa nacionalnim organom javnega sektorja iz dveh različnih držav.

5. Vsak nacionalni organ javnega sektorja iz odstavka 4 izpolnjuje zlasti naslednja merila izbora:

(a)	izkazati mora, da ima dolgoletne izkušnje z upravljanjem velikega informacijskega sistema s funkcionalnostmi, navedenimi v členu 4(4);

(b)	imeti mora znatno strokovno znanje o delovanju in varnostnih zahtevah informacijskega sistema s funkcionalnostmi, primerljivimi s tistimi iz člena 4(4);

(c)	imeti mora dovolj številčno in izkušeno osebje z ustreznim strokovnim in jezikovnim znanjem za delo na področju mednarodnega sodelovanja, kakor je tisto, ki ga zahteva SIS II;

(d)	razpolagati mora z varno in posebej prilagojeno opremo, ki zlasti lahko podpira in zagotavlja neprekinjeno delovanje obsežnih informacijskih sistemov; in

(e)	njegovo upravno okolje mu mora zagotoviti, da lahko zadovoljivo opravlja naloge in se izogiba navzkrižju interesov.

6. Komisija pred kakršnim koli takšnim prenosom pristojnosti iz odstavka 4, kasneje pa redno, obvesti Evropski parlament in Svet o pogojih prenosa, natančnem obsegu prenosa in organih, na katere je prenesla svoje naloge.

7. Če Komisija v prehodnem obdobju v skladu z odstavkom 4 prenese svojo pristojnost, zagotovi, da se pri prenosu v celoti upošteva omejitve institucionalnega sistema, določenega v Pogodbi ES. Zlasti zagotovi, da ta prenos ne vpliva škodljivo na noben veljavni nadzorni mehanizem v okviru zakonodaje Evropske unije, naj bo to mehanizem Evropskega sodišča, Računskega sodišča ali Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

8. Operativno upravljanje centralnega SIS II obsega vse naloge, ki so potrebne, da centralni SIS II deluje 24 ur na dan, 7 dni v tednu in v skladu s tem sklepom, zlasti vzdrževalna dela in tehnični razvoj, potreben za nemoteno delovanje sistema.

Člen 16

Varnost

1. Organ za upravljanje v zvezi s centralnim SIS II, Komisija pa v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo, sprejmeta potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, za:

(a)	fizično zaščito podatkov, med drugim z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito ključne infrastrukture ob nepredvidljivih dogodkih;

(b)	preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do objektov in opreme za obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do objektov in opreme);

(c)	preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali odnašanja nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

(d)	preprečitev nepooblaščenega vnašanja podatkov v podatkovne zbirke in nepooblaščenega pregledovanja, spreminjanja ali brisanja shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

(e)	preprečitev, da bi nepooblaščene osebe prek opreme za prenos podatkov uporabljale sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov (nadzor uporabe);

(f)	zagotovitev, da imajo osebe, pooblaščene za uporabo sistema za avtomatsko obdelavo podatkov, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer na podlagi individualne in nezamenljive uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa (nadzor dostopa);

(g)	vzpostavitev profilov z opisi funkcij in pristojnosti oseb s pooblastilom za dostop do podatkov ali objektov in opreme za obdelavo podatkov in na zahtevo takojšnjo zagotovitev teh profilov Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov iz člena 61 (profili zaposlenih);

(h)	zagotovitev, da se lahko preveri in ugotovi, katerim organom se lahko prek opreme za prenos podatkov pošiljajo osebni podatki (nadzor prenosa);

(i)	zagotovitev, da se lahko naknadno preveri in ugotovi, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov ter kdaj in kdo jih je vnesel (nadzor vnosa);

(j)	preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali brisanja osebnih podatkov med prenosom osebnih podatkov ali med pošiljanjem nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi metodami šifriranja (nadzor pošiljanja);

(k)	spremljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov iz tega odstavka in vzpostavitev potrebnih organizacijskih ukrepov v zvezi z notranjim spremljanjem, da se zagotovi skladnost s tem sklepom (notranja revizija).

2. Organ za upravljanje sprejme ukrepe, enakovredne tistim iz odstavka 1, v zvezi z varnostjo glede izmenjave dopolnilnih podatkov prek komunikacijske infrastrukture.

Člen 17

Zaupnost – organ za upravljanje

1. Brez poseganja v člen 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti organ za upravljanje za vse osebje, ki dela s podatki SIS II, uporablja ustrezna pravila glede poslovne skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti, ki ustrezajo standardom, primerljivim s tistimi iz člena 11 tega sklepa. Ta obveza velja tudi po tem, ko te osebe zapustijo urad ali prekinejo delovno razmerje ali po prenehanju njihovih dejavnosti.

2. Organ za upravljanje sprejme ukrepe, enakovredne tistim iz odstavka 1, v zvezi z zaupnostjo glede izmenjave dopolnilnih podatkov prek komunikacijske infrastrukture.

Člen 18

Vodenje evidenc na centralni ravni

1. Organ za upravljanje zagotovi, da se vsak dostop do osebnih podatkov ali izmenjava le-teh v okviru CS-SIS evidentira za namene iz člena 12(1) in (2).

2. Zapisi vsebujejo zlasti zgodovino razpisov ukrepov, datum in čas prenosa podatkov, podatke, ki so bili uporabljeni za izvedbo iskanja, sklicevanje na prenos podatkov in ime pristojnega organa, odgovornega za obdelavo podatkov.

3. Zapisi se lahko uporabljajo samo za namen iz odstavka 1 in se izbrišejo ne prej kot po enem letu in najpozneje po treh letih od njihovega nastanka. Zapisi, ki vsebujejo zgodovino razpisov ukrepov, se izbrišejo po enem do treh let po izbrisu razpisov ukrepov.

4. Zapisi se lahko hranijo dalj časa, če so potrebni za nadzorne postopke, ki so že v teku.

5. Pristojni organi, odgovorni za nadzor zakonitosti iskanja, zakonitosti obdelave podatkov, za notranje spremljanje in zagotavljanje pravilnega delovanja CS-SIS ter neoporečnost in varnost podatkov, imajo v mejah svojih pristojnosti in na zahtevo dostop do teh evidenc, da lahko opravljajo svoje naloge.

Člen 19

Akcija obveščanja javnosti

Komisija v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov hkrati z zagonom SIS II sproži akcijo obveščanja javnosti, v kateri javnost seznani s cilji, shranjenimi podatki, organi, ki imajo dostop do SIS II, in pravicami oseb. Po svoji vzpostavitvi organ za upravljanje v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov redno izvaja tovrstne akcije. Države članice v sodelovanju s svojimi nacionalnimi nadzornimi organi pripravijo in izvajajo ustrezne politike, potrebne za splošno informiranje svojih državljanov o SIS II.

POGLAVJE IV

KATEGORIJE PODATKOV IN OZNAČITVE

Člen 20

Kategorije podatkov

1. Brez poseganja v člen 8(1) ali v določbe tega sklepa, ki urejajo shranjevanje dodatnih podatkov, SIS II vsebuje samo tiste kategorije podatkov, ki jih zagotovijo posamezne države članice, kot se zahteva za namene iz členov 26, 32, 34, 36 in 38.

2. Kategorije podatkov so:

(a)	osebe, za katere je bil izdan razpis ukrepa;

(b)	stvari iz členov 36 in 38.

3. Za osebe, za katere je bil izdan razpis ukrepa, se navedejo samo naslednji podatki:

(a)	priimek(-ki) in ime(-na), ime(-na) ob rojstvu, prej uporabljana imena in morebitna privzeta imena, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;

(b)	morebitne objektivne fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo;

(c)	kraj in datum rojstva;

(d)

spol;

(e)	fotografije;

(f)	prstni odtisi;

(g)	državljanstvo(-a);

(h)	ali je zadevna oseba oborožena, nasilna ali na begu;

(i)	razlog za razpis ukrepa;

(j)	organ, ki je izdal razpis ukrepa;

(k)	sklic na odločitev, na podlagi katere je bil izdan razpis ukrepa;

(l)	predlagani ukrep;

(m)	povezava(-e) z drugimi razpisi ukrepov, izdanimi v SIS II v skladu s členom 52;

(n)	vrsta kaznivega dejanja.

4. Tehnični predpisi, potrebni za vnos, posodabljanje, brisanje in iskanje podatkov iz odstavkov 2 in 3, se določijo v skladu s postopkom iz člena 67 brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

5. Tehnični predpisi za iskanje podatkov iz odstavka 3 so podobni predpisom za iskanje v CS-SIS, nacionalnih kopijah in tehničnih kopijah, kakor je opredeljeno v členu 46(2).

Člen 21

Sorazmernost

Preden država članica izda razpis ukrepa, določi, ali je zadeva primerna, relevantna in dovolj pomembna, da se v SIS II vnese razpis ukrepa.

Člen 22

Posebni predpisi glede fotografij in prstnih odtisov

Uporaba fotografije in prstnih odtisov iz člena 20(3)(e) in (f) je pogojena z upoštevanjem naslednjih določb:

(a)

fotografije in prstni odtisi se vnesejo šele po posebnem pregledu kakovosti, s katerim se ugotovi izpolnjevanje osnovnih standardov glede kakovosti podatkov. Specifikacije glede posebnega pregleda kakovosti se določijo v skladu s postopkom iz člena 67, brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje;

(b)	fotografije in prstni odtisi se uporabljajo le za potrditev identitete državljana, ki je bil odkrit na podlagi alfanumeričnega iskanja v SIS II;

(c)

prstni odtisi se lahko, takoj ko je to tehnično mogoče, uporabljajo tudi za identifikacijo državljana na podlagi njegovega biometričnega identifikatorja. Preden se ta funkcija uporabi v SIS II, Komisija predstavi poročilo o razpoložljivosti in pripravljenosti potrebne tehnologije, pri čemer se posvetuje z Evropskim parlamentom.

Člen 23

Zahteve za vnos razpisa ukrepa

1. Razpisa ukrepa za osebe ni mogoče vnesti brez podatkov iz člena 20(3)(a), (d), (l) in, kjer je primerno, (k).

2. Ko so na voljo, se vnesejo tudi vsi ostali podatki, navedeni v členu 20(3).

Člen 24

Splošne določbe o označitvi

1. Če država članica meni, da izvršitev razpisanega ukrepa, vnesenega v skladu s členi 26, 32 ali 36, ni v skladu z njeno nacionalno zakonodajo, njenimi mednarodnimi obveznostmi ali temeljnimi državnimi interesi, lahko naknadno zahteva, da se razpisu ukrepa doda označitev, ki pomeni, da ukrep, predlagan v razpisu, na njenem ozemlju ne bo izveden. Označitev doda urad SIRENE države članice, ki je vnesla razpis ukrepa.

2. Da bi države članice lahko zahtevale, da se razpisu ukrepa v skladu s členom 26 doda označitev, so vse države članice z izmenjavo dopolnilnih podatkov avtomatsko obveščene o vsakem novem tovrstnem razpisu ukrepa.

3. Če v posebej nujnih in resnih primerih država članica, ki je izdala razpis ukrepa, zahteva izvedbo ukrepa, država članica, ki izvrši razpis ukrepa, preuči možnost izbrisa označitve, ki je bila dodana na njeno zahtevo. Če država članica, ki izvrši razpis ukrepa, to lahko stori, sprejme potrebne ukrepe za takojšnjo izvršitev ukrepa.

Člen 25

Označitve pri razpisih ukrepov za prijetje zaradi predaje

1. Kadar se uporablja Okvirni sklep 2002/584/PNZ, se lahko označitev, ki preprečuje prijetje, doda razpisu ukrepa za prijetje zaradi predaje le, če je pristojni pravosodni organ po nacionalni zakonodaji zavrnil izvršitev evropskega naloga za prijetje iz razlogov za neizvršitev in če je zahtevano, da se doda označitev.

2. Vendar pa se lahko po nalogu pravosodnega organa, pristojnega po nacionalni zakonodaji, bodisi na osnovi splošnega navodila bodisi za posamezne primere, zahteva, da se razpisu ukrepa za prijetje zaradi predaje doda označitev, če je očitno, da bo treba zavrniti izvršitev evropskega naloga za prijetje.

POGLAVJE V

RAZPISI UKREPOV GLEDE OSEB, ZA KATERE SE ZAHTEVA PRIJETJE ZARADI PREDAJE ALI IZROČITVE

Člen 26

Cilji in pogoji za razpise ukrepov

1. Podatki o osebah, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje ali za katere se zahteva prijetje zaradi izročitve, se vnesejo na zahtevo pravosodnega organa države članice izdajateljice.

2. Podatki o osebah, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje, se prav tako vnesejo na podlagi nalogov za prijetje, izdanih v skladu s sporazumi, sklenjenimi med Evropsko unijo in tretjimi državami na podlagi členov 24 in 38 Pogodbe EU z namenom predaje oseb na podlagi naloga za prijetje, ki predvidevajo posredovanje takšnega naloga za prijetje prek schengenskega informacijskega sistema.

Člen 27

Dodatni podatki o osebah, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje

1. V primeru osebe, za katero se zahteva prijetje zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje, država članica izdajateljica v SIS II vnese kopijo izvirnika evropskega naloga za prijetje.

2. Država članica izdajateljica lahko vnese kopijo prevoda evropskega naloga za prijetje v enem ali več uradnih jezikih Evropske unije.

Člen 28

Dopolnilni podatki o osebah, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje

Država članica, ki je v SIS II vnesla razpis ukrepa za prijetje zaradi predaje, podatke iz člena 8(1) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ posreduje vsem državam članicam z izmenjavo dopolnilnih podatkov.

Člen 29

Dopolnilni podatki o osebah, za katere se zahteva prijetje zaradi izročitve

1. Država članica, ki je v SIS II vnesla razpis ukrepa zaradi izročitve, vsem državam članicam z izmenjavo dopolnilnih podatkov posreduje naslednje podatke:

(a)	ime organa, ki je zaprosil za prijetje;

(b)	ali obstaja zaporni nalog ali dokument z enakim pravnim učinkom ali pravnomočna sodba;

(c)	vrsto in pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja;

(d)	opis okoliščin storitve kaznivega dejanja; tudi čas, kraj in stopnjo krivde osebe, za katero je bil izdan razpis ukrepa;

(e)	če je mogoče, posledice kaznivega dejanja;

(f)	kateri koli drug podatek, uporaben ali potreben za izvršitev razpisa ukrepa.

2. Podatkov iz odstavka 1 se ne posreduje, če so že bili posredovani podatki iz členov 27 ali 28, in se ti štejejo kot zadostni, da lahko zadevna država članica izvrši razpis ukrepa.

Člen 30

Preoblikovanje razpisov ukrepov za osebe, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve

Če prijetje ni mogoče, ker ga je zaprošena država članica zavrnila v skladu s postopki za označitev iz členov 24 ali 25, ali ker, v primeru razpisa ukrepa za prijetje zaradi izročitve, preiskava ni bila končana, mora zaprošena država članica razpis obravnavati kot razpis za ugotavljanje bivališča zadevne osebe.

Člen 31

Izvršitev ukrepa na podlagi razpisa glede osebe, za katero se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve

1. Razpis ukrepa, vnesen v SIS II v skladu s členom 26, skupaj z dodatnimi podatki iz člena 27 predstavlja in ima isti učinek kot evropski nalog za prijetje, izdan v skladu z Okvirnim sklepom 2002/584/PNZ, kadar se uporablja navedeni okvirni sklep.

2. Kadar se ne uporablja Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ, ima razpis ukrepa, vnesen v SIS II v skladu s členoma 26 in 29, enako pravno veljavo kot prošnja za začasen pripor iz člena 16 Evropske konvencije o izročitvi z dne 13. decembra 1957 ali člena 15 Beneluške pogodbe o izročitvi in medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah z dne 27. junija 1962.

POGLAVJE VI

RAZPISI UKREPOV ZA POGREŠANE OSEBE

Člen 32

Cilji in pogoji za razpise ukrepov

1. Podatki o pogrešanih osebah, ki potrebujejo zaščito in/ali katerih bivališče je treba ugotoviti, se vnesejo v SIS II na zahtevo pristojnega organa države članice, ki je izdala razpis ukrepa.

2. Vnese se lahko naslednje kategorije pogrešanih oseb:

(a)

pogrešane osebe, ki potrebujejo zaščito:

(i)	zaradi svoje lastne zaščite;

(ii)	zaradi odvrnitve nevarnosti;

(b)	pogrešane osebe, ki ne potrebujejo zaščite.

3. Odstavek 2(a) se uporablja le za osebe, ki morajo biti na podlagi odredbe pristojnega organa prisilno nameščene.

4. Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo zlasti za mladoletne osebe.

5. Države članice zagotovijo, da je iz podatkov, vnesenih v SIS II, jasno razvidno, v katero od kategorij, omenjenih v odstavku 2, sodi pogrešana oseba.

Člen 33

Izvršitev ukrepa na podlagi razpisa ukrepa

1. V primeru izsleditve oseb iz člena 32 pristojni organi ob upoštevanju odstavka 2 državi članici, ki je izdala razpis ukrepa, sporočijo bivališče osebe. Osebe lahko, v primerih, omenjenih v členu 32(2)(a), odpeljejo na varno, da bi preprečili njihovo nadaljnjo pot, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja.

2. Podatki o polnoletni pogrešani osebi, ki je bila izsledena, se lahko sporočijo samo s privolitvijo zadevne osebe, razen kadar gre za sporočanje med pristojnimi organi. Vendar pristojni organi lahko sporočijo osebi, ki je osebo prijavila kot pogrešano, da je bil razpis ukrepa izbrisan, ker je bila oseba izsledena.

POGLAVJE VII

RAZPISI UKREPOV ZA OSEBE, ISKANE ZARADI SODELOVANJA V SODNEM POSTOPKU

Člen 34

Cilji in pogoji za razpise ukrepov

Da bi sporočile kraj prebivanja ali stalnega prebivališča iskanih oseb, države članice na zahtevo pristojnega organa vnesejo podatke v SIS II o:

(a)

pričah;

(b)	osebah, ki jim je bil vročen nalog za zglasitev na sodišču v zvezi s kazenskim postopkom, zaradi dejanj, zaradi katerih so preganjane, ali osebah, ki se iščejo, da se jim nalog vroči;

(c)	osebah, ki jim je treba vročiti kazensko sodbo ali druge dokumente v zvezi s kazenskim postopkom zaradi dejanj, zaradi katerih so preganjane;

(d)	osebah, ki jim je treba vročiti poziv za nastop prestajanja zaporne kazni.

Člen 35

Izvršitev ukrepa na podlagi razpisa ukrepa

Zahtevani podatki se državi članici prosilki sporočijo z izmenjavo dopolnilnih podatkov.

POGLAVJE VIII

RAZPISI UKREPOV ZA OSEBE IN STVARI ZARADI PRIKRITE KONTROLE ALI NAMENSKE KONTROLE

Člen 36

Cilji in pogoji izdaje razpisa ukrepov

1. Podatki o osebah ali vozilih, plovilih, zrakoplovih in zabojnikih se za namene prikrite kontrole ali namenske kontrole iz člena 37(4) vnesejo v skladu z nacionalnim pravom države članice, ki je izdala razpis ukrepa.

2. Takšen razpis ukrepa se lahko izda za namene kazenskega pregona in zagotavljanja javne varnosti:

(a)	kadar obstajajo konkretni dokazi, da oseba načrtuje ali izvršuje hudo kaznivo dejanje, kot na primer kazniva dejanja iz člena 2(2) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ; ali

(b)	kadar se na podlagi celostne ocene osebe, zlasti na podlagi njenih preteklih storjenih kaznivih dejanj, lahko pričakuje, da bo tudi v bodoče izvrševala huda kazniva dejanja, kot na primer kazniva dejanja iz člena 2(2) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ.

3. Nadalje je, če nacionalno pravo to dovoljuje, razpis ukrepa dopusten na zahtevo organov, pristojnih za nacionalno varnost, kadar obstajajo konkretni dokazi, da so informacije, navedene v členu 37(1), potrebne za preprečitev resne grožnje, ki jo povzroči zadevna oseba, ali drugih resnih groženj notranji ali zunanji nacionalni varnosti. Država članica, ki izda razpis ukrepa v skladu s tem odstavkom, o tem obvesti druge države članice. Vsaka država članica določi, katerim organom se posredujejo ti podatki.

4. Razpisi ukrepov za vozila, plovila, zrakoplove in zabojnike se lahko izdajo, če obstajajo konkretni dokazi, da so povezani s hudimi kaznivimi dejanji iz odstavka 2 ali resnimi grožnjami iz odstavka 3.

Člen 37

Izvršitev ukrepa na podlagi razpisa ukrepa

1. Za namene prikrite ali namenske kontrole se lahko pri mejni kontroli in drugih policijskih ter carinskih preverjanjih v notranjosti države članice v celoti ali delno zberejo in posredujejo organu, ki je izdal razpis ukrepa, naslednje informacije:

(a)	podatek, da je bila oseba ali vozilo, plovilo, zrakoplov ali zabojnik, za katere je bil izdan razpis ukrepa, izsleden;

(b)	kraj, čas ali razlog za kontrolo;

(c)	pot in namembni kraj potovanja;

(d)	osebe, ki spremljajo zadevne osebe, ali potniki v vozilu, na plovilu ali zrakoplovu, za katere se utemeljeno domneva, da so povezani z zadevnimi osebami;

(e)	uporabljeno vozilo, plovilo, zrakoplov ali zabojnik;

(f)	stvari, ki jih ima oseba s seboj;

(g)	okoliščine, v katerih je bila oseba ali vozilo, plovilo, zrakoplov ali zabojnik izsleden.

2. Podatke iz odstavka 1 se posreduje z izmenjavo dopolnilnih podatkov.

3. Države članice pri zbiranju informacij iz odstavka 1 ukrenejo vse potrebno, da se ne ogrozi prikrita narava kontrole.

4. Pri izvajanju namenskih kontrol se lahko v skladu z nacionalnim pravom zaradi namenov iz člena 36 opravi preiskava oseb, vozil, plovil, zrakoplovov, zabojnikov in predmetov, ki jih ima oseba s seboj. Če po zakonodaji države članice namenska kontrola ni dopustna, se ta ukrep za to državo članico avtomatično nadomesti s prikrito kontrolo.

POGLAVJE IX

RAZPISI UKREPOV ZA STVARI ZARADI ZASEGA ALI ZA ZAGOTOVITEV DOKAZOV V KAZENSKIH POSTOPKIH

Člen 38

Cilji in pogoji izdaje razpisov ukrepov

1. Podatki o stvareh, ki so iskane zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih, se vnesejo v SIS II.

2. Vnesejo se naslednje kategorije lahko prepoznavnih stvari:

(a)	motorna vozila z delovno prostornino nad 50 cm3, plovila in zrakoplovi;

(b)	priklopniki z lastno težo nad 750 kg, stanovanjske prikolice, industrijska oprema, izvenkrmni motorji in zabojniki;

(c)	strelno orožje;

(d)	ukradeni, protipravno odvzeti ali drugače odtujeni prazni uradni dokumenti;

(e)	ukradeni, protipravno odvzeti, drugače odtujeni ali razveljavljeni že izdani osebni dokumenti, kot so potni listi, osebne izkaznice, vozniška dovoljenja, dovoljenja za bivanje in potne listine;

(f)	ukradena, protipravno odvzeta, drugače odtujena ali razveljavljena potrdila o registraciji vozil in registrske tablice;

(g)	bankovci (registriran denar);

(h)	ukradeni, protipravno odvzeti, drugače odtujeni ali razveljavljeni vrednostni papirji in plačilna sredstva, kot so čeki, kreditne kartice, obveznice, delnice in deleži.

3. Tehnični predpisi, potrebni za vnašanje, posodabljanje, brisanje in iskanje podatkov iz odstavka 2, se določijo v skladu s postopkom iz člena 67 brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

Člen 39

Izvršitev ukrepa na podlagi razpisa

1. Če iskanje pokaže, da za najdeno stvar obstaja razpis ukrepa, se organ, ki je to ugotovil, poveže z organom, ki je izdal razpis ukrepa, da se dogovorita o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. V ta namen se lahko v skladu s tem sklepom posredujejo tudi osebni podatki.

2. Podatke iz odstavka 1 se posreduje z izmenjavo dopolnilnih podatkov.

3. Država članica, ki je stvar izsledila, bo sprejela ukrepe v skladu z njeno nacionalno zakonodajo.

POGLAVJE X

PRAVICA DOSTOPA DO RAZPISOV UKREPOV IN NJIHOVO HRANJENJE

Člen 40

Organi s pravico dostopa do razpisov ukrepov

1. Dostop do podatkov, vnesenih v SIS II, in pravico do neposrednega iskanja le-teh ali iskanja v kopiji podatkov SIS II imajo izključno organi, pristojni za:

(a)	mejno kontrolo, v skladu z Uredbo (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (19);

(b)	druga policijska in carinska preverjanja v zadevni državi članici, za usklajevanje takih preverjanj s strani imenovanih organov.

2. Poleg tega imajo pravico dostopa do podatkov, vnesenih v SIS II, in pravico neposrednega iskanja teh podatkov tudi nacionalni pravosodni organi, vključno tisti, ki so v okviru izvajanja svojih nalog v skladu z nacionalno zakonodajo pristojni za uvedbo javnega pregona v kazenskem postopku in za sodne preiskave pred vložitvijo obtožnice, ter njihovi usklajevalni organi.

3. Organi iz tega člena se uvrstijo na seznam iz člena 46(8).

Člen 41

Dostop Europola do podatkov SIS II

1. Evropski policijski urad (Europol) ima v okviru svojih pooblastil pravico dostopa do in neposrednega iskanja podatkov, vnesenih v SIS II v skladu s členi 26, 36 in 38.

2. Če se pri iskanju, ki ga opravi Europol, izkaže, da je v SIS II shranjen razpis ukrepa, Europol na načine, določene v Konvenciji o Europolu, o tem obvesti državo članico, ki je izdala razpis ukrepa.

3. Uporaba podatkov, pridobljenih z iskanjem v SIS II, je mogoča le s soglasjem zadevne države članice. Če država članica dovoli uporabo teh podatkov, njihovo obdelavo ureja Konvencija o Europolu. Europol lahko te informacije posreduje tretjim državam in tretjim organom le s soglasjem zadevne države članice.

4. Europol lahko od zadevne države članice v skladu z določbami iz Konvencije o Europolu zahteva nadaljnje informacije.

5. Europol:

(a)	evidentira vsak dostop in vsako iskanje, ki ga opravi, v skladu z določbami člena 12;

(b)

brez poseganja v odstavka 3 in 4 Europol ne sme povezati delov SIS II, niti prenašati podatkov iz SIS II, do katerih ima dostop, na noben računalniški sistem, ki ga uporablja Europol ali se uporablja v okviru Europola, za zbiranje in obdelavo podatkov, niti sneti ali kako drugače prepisovati katerih koli delov SIS II;

(c)	omeji dostop do podatkov, vnesenih v SIS II, samo na za to posebej pooblaščeno osebje Europola;

(d)	sprejme in uporablja ukrepe iz členov 10 in 11;

(e)	dovoli skupnemu nadzornemu organu, ustanovljenemu v skladu s členom 24 Konvencije o Europolu, da preverja dejavnosti Europola pri uveljavljanju njegove pravice dostopa in iskanja podatkov, vnesenih v SIS II.

Člen 42

Dostop Eurojusta do podatkov SIS II

1. Nacionalni člani Eurojusta in njihovi pomočniki imajo v okviru svojega mandata pravico dostopa do in iskanja podatkov, vnesenih v SIS II v skladu s členi 26, 32, 34 in 38.

2. Če se pri iskanju, ki ga opravi nacionalni član Eurojusta, izkaže, da v SIS II obstaja razpis ukrepa, o tem obvesti državo članico, ki je izdala razpis ukrepa. Podatke, pridobljene s takšnim iskanjem, se lahko tretjim državam in tretjim organom posredujejo le s soglasjem države članice, ki je izdala razpis ukrepa.

3. Ničesar v tem členu ni mogoče razlagati tako, da bi vplivalo na določbe Sklepa 2002/187/PNZ glede varstva podatkov, in odgovornost za vsako nedovoljeno ali nepravilno obdelavo teh podatkov s strani nacionalnih članov Eurojusta ali njihovih pomočnikov, ali da bi vplivalo na pooblastila skupnega nadzornega organa, ustanovljenega v skladu z navedenim sklepom.

4. Vsak dostop in vsako iskanje, ki ga opravi nacionalni član Eurojusta ali pomočnik, se v skladu z določbami člena 12 zabeleži in vsaka uporaba podatkov, do katerih so dostopili, se evidentira.

5. Delov SIS II se ne sme povezati z nobenim računalniškim sistemom, ki ga uporablja Eurojust ali se ga uporablja v okviru Eurojusta, za zbiranje in obdelavo podatkov, niti se na tak sistem ne sme prenašati podatkov iz SIS II, do katerih imajo dostop nacionalni člani ali njihovi pomočniki, niti se delov SIS II ne sme sneti.

6. Dostop do podatkov, vnesenih v SIS II, se omeji na nacionalne člane in njihove pomočnike in se ne razširi na vse osebje Eurojusta.

7. Ukrepi za zagotovitev varnosti in zaupnosti, kakor so opredeljeni v členih 10 in 11, se sprejmejo in uporabljajo.

Člen 43

Obseg dostopa

Uporabniki, vključno z Europolom, nacionalnimi člani Eurojusta ter njihovimi pomočniki, smejo dostopati samo do tistih podatkov, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog.

Člen 44

Obdobje hranjenja razpisov ukrepov za osebe

1. Razpisi ukrepov za osebe, vneseni v SIS II na podlagi tega sklepa, se lahko hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za izpolnitev namena, zaradi katerega so bili vnešeni.

2. Država članica, ki je izdala razpis ukrepa, v roku treh let po vnosu takšnega razpisa ukrepa v SIS II preveri, ali je razpis ukrepa še treba hraniti. Pri razpisih ukrepov za osebe na podlagi člena 36 je rok eno leto.

3. Vsaka država članica, kadar je to ustrezno, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo določi krajše roke za preverjanje.

4. Država članica, ki izda razpis ukrepa, se lahko v roku za preverjanje na podlagi celostne posamične ocene, ki se zabeleži, odloči obdržati razpis ukrepa, če se to izkaže kot potrebno za namene, za katere je bil razpis ukrepa izdan. V tem primeru se smiselno uporabi odstavek 2 tudi za podaljšanje. Vsako podaljšanje razpisa ukrepa je treba sporočiti CS-SIS.

5. Razpisi ukrepov se avtomatično izbrišejo po preteku roka za preverjanje iz odstavka 2. To ne velja v primeru, da je država članica, ki je izdala razpis ukrepa, v CS-SIS sporočila podaljšanje razpisa ukrepa v skladu z odstavkom 4. CS-SIS štiri mesece vnaprej avtomatično obvesti države članice o predvidenem času izbrisa podatkov iz sistema.

6. Države članice hranijo statistične podatke o številu razpisov ukrepov, katerih obdobje hranjenja je bilo podaljšano v skladu z odstavkom 4.

Člen 45

Obdobje hranjenja razpisov ukrepov za stvari

1. Razpisi ukrepov za stvari, vneseni v SIS II na podlagi tega sklepa, se lahko hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za izpolnitev namena, zaradi katerega so bili vnešeni.

2. Razpisi ukrepov za stvari, vneseni v skladu s členom 36, se hranijo največ pet let.

3. Razpisi ukrepov za stvari, vneseni v skladu s členom 38, se hranijo največ deset let.

4. Obdobji hranjenja iz odstavkov 2 in 3 se lahko podaljšata, če se to izkaže kot potrebno za namene, za katere je bil razpis ukrepa izdan. V tem primeru se smiselno uporabita odstavka 2 in 3 tudi za podaljšanje.

POGLAVJE XI

SPLOŠNA PRAVILA ZA OBDELAVO PODATKOV

Člen 46

Obdelava podatkov v SIS II

1. Države članice lahko obdelujejo podatke iz členov 20, 26, 32, 34, 36 in 38 samo za namene, ki so določeni za vsako vrsto razpisa ukrepov iz teh členov.

2. Podatki se lahko prepisujejo samo iz tehničnih razlogov, pod pogojem, da je tako prepisovanje potrebno, da lahko organi iz člena 40 izvedejo neposredno iskanje. Za te kopije se uporabljajo določbe tega sklepa. Razpisi ukrepov, ki jih izda ena država članica, se iz N.SIS II ne smejo prepisovati v druge nacionalne podatkovne zbirke.

3. Tehnične kopije iz odstavka 2, s katerimi se ustvarjajo nepovezane podatkovne zbirke, se lahko ustvarijo le za obdobje, ki ne presega 48 ur. To obdobje se lahko podaljša v izrednih razmerah do konca izrednih razmer.

Države članice vzdržujejo posodobljen seznam teh kopij, ki je na voljo njihovim nacionalnim nadzornim organom, in zagotovijo, da se v zvezi s kopijami uporabljajo določbe tega sklepa, zlasti tiste iz člena 10.

4. Dostop do podatkov se dovoli samo v okviru pristojnosti nacionalnih organov iz člena 40 in osebju z ustreznimi pooblastili.

5. V zvezi z razpisi ukrepov iz členov 26, 32, 34, 36 in 38 tega sklepa mora biti obdelava podatkov iz SIS II v drugačne namene, kot so tisti, zaradi katerih so bili vneseni v SIS II, povezana z določeno zadevo in utemeljena s potrebo po preprečitvi neposrednega resnega ogrožanja javnega reda in varnosti iz utemeljenih razlogov državne varnosti ali zaradi preprečevanja hudih kaznivih dejanj. V ta namen je treba pridobiti predhodno dovoljenje države članice, ki je izdala razpis ukrepa.

6. Podatki se ne smejo uporabljati v upravne namene.

7. Vsaka uporaba podatkov, ki ni v skladu z odstavki 1 do 6, se šteje za zlorabo po nacionalni zakonodaji vsake države članice.

8. Vsaka država članica organu za upravljanje pošlje seznam pristojnih organov, ki so v skladu s tem sklepom pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v SIS II, in morebitne spremembe tega seznama. Ta seznam za vsak organ določa, katere podatke lahko išče in za katere namene. Organ za upravljanje zagotovi, da se seznam vsako leto objavi v Uradnem listu Evropske unije.

9. Če v zakonodaji Evropske unije ni posebnih določb, se za podatke, ki se vnesejo v N.SIS II, uporablja zakonodaja posamezne države članice.

Člen 47

Podatki v SIS II in nacionalne zbirke

1. Člen 46(2) ne posega v pravico države članice, da v svoji nacionalni zbirki hrani podatke iz SIS II, v povezavi s katerimi so bili na njenem ozemlju izvedeni ukrepi. Te podatke se hrani v nacionalnih zbirkah največ tri leta, razen če posebne določbe nacionalne zakonodaje določajo daljše obdobje hranjenja.

2. Člen 46(2) ne posega v pravico države članice, da v svojih nacionalnih zbirkah hrani podatke o določenem razpisu ukrepa, ki ga je ta država članica izdala v SIS II.

Člen 48

Podatki, v primeru, da ukrep razpisa ni izvršen

Če zahtevanega ukrepa ni mogoče izvesti, zaprošena država članica o tem takoj obvesti državo članico, ki je izdala razpis ukrepa

Člen 49

Kakovost podatkov, obdelanih v SIS II

1. Država članica, ki izda razpis ukrepa, je odgovorna za točnost in ažurnost podatkov ter zakonitost vnašanja podatkov v SIS II.

2. Samo država članica, ki izda razpis ukrepa, sme spreminjati, dodajati, popravljati, posodabljati ali brisati podatke, ki jih je vnesla.

3. Če ima država članica, ki ni izdala razpisa ukrepa, dokaze, ki kažejo, da so nekateri podatki netočni ali so bili nezakonito shranjeni, o tem s pomočjo izmenjave dopolnilnih podatkov ob prvi priložnosti, vendar ne pozneje kot v desetih dneh po tem, ko se je seznanila s temi dokazi, obvesti državo članico, ki je izdala razpis ukrepa. Država članica, ki je izdala razpis ukrepa, preveri sporočilo in, če je potrebno, nemudoma popravi ali izbriše sporni podatek.

4. Če države članice v dveh mesecih ne morejo doseči soglasja, država članica, ki ni izdala razpisa ukrepa, predloži zadevo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, ki skupaj z zadevnimi nacionalnimi nadzornimi organi deluje kot posrednik.

5. Države članice izmenjajo dopolnilne podatke, če se oseba pritoži, da ni oseba, za katero je bil razpisan ukrep. Če se s preverjanjem ugotovi, da gre v resnici za dve različni osebi, se osebo, ki se je pritožila, obvesti o določbah člena 51.

6. Če je bil za osebo v SIS II že vnesen razpis ukrepa, se država članica, ki vnese nov razpis ukrepa, z državo članico, ki je vnesla prvi razpis ukrepa, dogovori glede vnosa razpisa ukrepa. Dogovor se doseže na podlagi izmenjave dopolnilnih podatkov.

Člen 50

Razlikovanje med osebami s podobnimi značilnostmi

Če je pri vnosu novega razpisa ukrepa očitno, da je v SIS II že vnesena oseba z enakimi elementi opisa identitete, se uporabi naslednji postopek:

(a)	urad SIRENE naveže stik z oddelkom, ki je zahteval vnos, da se pojasni, ali je ukrep razpisan za isto osebo ali ne;

(b)

če se z navzkrižnim preverjanjem ugotovi, da je oseba, na katero se podatki nanašajo v novem razpisu ukrepa, v resnici ista oseba, ki je že vpisana v SIS II, urad SIRENE uporabi postopek za vnos večkratnih razpisov ukrepa iz člena 49(6). Če se s preverjanjem ugotovi, da gre v resnici za dve različni osebi, urad SIRENE odobri prošnjo za vnos novega razpisa ukrepa in doda potrebne elemente, da ne bi prišlo do napačnih identifikacij.

Člen 51

Dodatni podatki za ravnanje v primeru zlorabe identitete

1. Kadar lahko pride do zamenjave med osebo, ki je bila z razpisom ukrepa dejansko mišljena, in osebo, katere identiteta je bila zlorabljena, država članica, ki je razpis ukrepa vnesla, razpisu ukrepa doda podatke o slednji, pod pogojem izrecne privolitve te osebe, da se preprečijo negativne posledice napačne identifikacije.

2. Podatki o osebi, katere identiteta je bila zlorabljena, se uporabljajo samo v naslednje namene:

(a)	da se pristojnemu organu omogoči razlikovanje med osebo, katere identiteta je bila zlorabljena, in osebo, ki je bila z razpisom ukrepa dejansko mišljena;

(b)	da se osebi, katere identiteta je bila zlorabljena, omogoči, da izkaže svojo identiteto in dokaže, da je bila njena identiteta zlorabljena.

3. Za namen tega člena se lahko v SIS II vnesejo in dodatno obdelajo samo naslednji osebni podatki:

(a)	priimek(-ki) in ime(-na), ime(-na) ob rojstvu, prej uporabljana imena in morebitna privzeta imena, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;

(b)	morebitne objektivne in fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo;

(c)	kraj in datum rojstva;

(d)

spol;

(e)	fotografije;

(f)	prstni odtisi;

(g)	državljanstvo(-a);

(h)	številka(-e) osebnega dokumenta (osebnih dokumentov) in datum izdaje.

4. Tehnični predpisi iz odstavka 3, potrebni za vnašanje in nadaljnjo obdelavo, se določijo v skladu s postopkom iz člena 67 brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

5. Podatki iz odstavka 3 se izbrišejo istočasno z ustreznim razpisom ukrepa ali prej, če zadevna oseba tako želi.

6. Dostop do podatkov iz odstavka 3 imajo samo organi, ki imajo pravico dostopa do ustreznega razpisa ukrepa, in to v izključni namen preprečevanja napačne identifikacije.

Člen 52

Povezave med razpisi ukrepov

1. Država članica lahko vzpostavi povezavo med razpisi ukrepov, ki jih vnese v SIS II. Učinek take povezave je vzpostavitev razmerja med dvema ali več razpisi ukrepov.

2. Vzpostavitev povezave ne vpliva na določen ukrep, ki ga je treba izvesti na podlagi posameznega povezanega razpisa ukrepa, ali na obdobje hranjenja posameznega povezanega razpisa ukrepa.

3. Vzpostavitev povezave ne vpliva na pravice do dostopa, določene s tem sklepom. Organi, ki nimajo pravice dostopa do določenih kategorij razpisov ukrepov, ne smejo videti povezave z razpisom ukrepa, do katerega nimajo dostopa.

4. Država članica vzpostavi povezavo med razpisi ukrepov samo, če za to obstaja jasna operativna potreba.

5. Država članica lahko vzpostavi povezave v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, vendar mora pri tem upoštevati načela, opredeljena v tem členu.

6. Če država članica meni, da vzpostavitev povezave med razpisi ukrepov s strani druge države članice ni združljiva z njeno nacionalno zakonodajo ali njenimi mednarodnimi obveznostmi, lahko sprejme potrebne ukrepe za preprečitev dostopa do povezave z njenega nacionalnega ozemlja ali s strani organov, ki niso na njenem ozemlju.

7. Tehnične predpise za povezovanje razpisov ukrepov se sprejme v skladu s postopkom iz člena 67, brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

Člen 53

Namen in obdobje hranjenja dopolnilnih podatkov

1. Države članice v uradu SIRENE hranijo sklicevanje na navedbe odločitev, na podlagi katerih je bil izdan razpis ukrepa, da bi olajšali izmenjavo dopolnilnih podatkov.

2. Osebni podatki, ki jih urad SIRENE hrani v zbirkah na podlagi izmenjave informacij, se lahko hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namenov, zaradi katerih so bili zagotovljeni. V vsakem primeru se izbrišejo najpozneje leto dni po tem, ko se iz SIS II izbriše razpis ukrepa.

3. Odstavek 2 ne posega v pravico države članice, da v svojih nacionalnih zbirkah hrani podatke o določenem razpisu ukrepa, ki ga je razpisala ta država članica, ali o razpisu ukrepa, v zvezi s katerim so bili na njenem ozemlju izvedeni ukrepi. Obdobje, v katerem se takšni podatki lahko hranijo v teh zbirkah, ureja nacionalna zakonodaja.

Člen 54

Prenos osebnih podatkov tretjim strankam

Podatki, obdelani v SIS II v skladu s tem sklepom, se ne posredujejo ali dajejo na razpolago tretjim državam ali mednarodnim organizacijam.

Člen 55

Izmenjava podatkov z Interpolom o ukradenih, protipravno odvzetih, drugače odtujenih ali razveljavljenih potnih listih

1. Z odstopanjem od člena 54 se številka potnega lista, država izdaje in vrsta dokumenta ukradenih, protipravno odvzetih, drugače odtujenih ali razveljavljenih potnih listin, ki so vneseni v SIS II, lahko izmenjajo s člani Interpola tako, da se vzpostavi povezava med SIS II in podatkovno zbirko Interpola o ukradenih ali pogrešanih potnih listinah, pod pogojem, da se med Interpolom in Evropsko unijo sklene sporazum. Sporazum določa, da se podatke, ki jih je vnesla država članica, lahko prenese le s soglasjem te države članice.

2. Sporazum iz odstavka 1 predvideva, da imajo dostop do skupnih podatkov le člani Interpola iz držav, ki zagotavljajo ustrezno raven varovanja osebnih podatkov. Pred sklenitvijo sporazuma Svet zaprosi Komisijo za mnenje o ustrezni ravni varovanja osebnih podatkov in spoštovanja temeljnih pravic ter svoboščin v zvezi z avtomatsko obdelavo osebnih podatkov v okviru Interpola in v državah, ki imajo svoje predstavnike v Interpolu.

3. Sporazum iz odstavka 1 lahko za države članice predvideva tudi dostop do podatkov iz podatkovne zbirke Interpola o ukradenih ali pogrešanih potnih listinah prek SIS II v skladu z določbami tega sklepa, ki urejajo razpise ukrepov za ukradene, protipravno odvzete, drugače odtujene ali razveljavljene potne liste, ki so vneseni v SIS II.

POGLAVJE XII

VARSTVO PODATKOV

Člen 56

Obdelava občutljivih kategorij podatkov

Obdelava tistih kategorij podatkov, ki so naštete v prvem stavku člena 6 Konvencije Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 za varstvo posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, je prepovedana.

Člen 57

Uporaba Konvencije Sveta Evrope o varstvu podatkov

Osebni podatki, obdelani v okviru uporabe tega sklepa, so zaščiteni v skladu s Konvencijo Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 za varstvo posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in kasnejšimi spremembami Konvencije.

Člen 58

Pravica do dostopa, popravka netočnih podatkov in izbrisa nezakonito shranjenih podatkov

1. Pravica oseb do vpogleda v podatke, ki se nanašajo nanje in so v skladu s tem sklepom vneseni v SIS II, se izvaja v skladu z zakonodajo države članice, pri kateri uveljavljajo to pravico.

2. Če nacionalna zakonodaja tako določa, nacionalni nadzorni organ določi, ali se informacija lahko posreduje in po kakšnih postopkih.

3. Država članica, ki ni izdala razpisa ukrepa, lahko posreduje informacije o takih podatkih samo, če je najprej dala državi članici, ki je izdala razpis ukrepa, možnost, da izrazi svoje stališče. To se stori z izmenjavo dopolnilnih podatkov.

4. Informacije se ne posredujejo osebi, na katero se podatki nanašajo, če je to nujno zaradi izvedbe zakonite naloge v zvezi z razpisom ukrepa ali zaradi varstva pravic in svoboščin tretjih oseb.

5. Vsaka oseba ima pravico zahtevati, da se netočni podatki v zvezi z njo popravijo ali da se nezakonito shranjeni podatki v zvezi z njo izbrišejo.

6. Zadevno osebo se obvesti v najkrajšem možnem času, v vsakem primeru pa najpozneje v roku 60 dni od datuma, ko zaprosi za dostop, lahko pa tudi prej, če nacionalna zakonodaja to omogoča.

7. Osebo se v najkrajšem možnem času, v vsakem primeru pa najpozneje v roku treh mesecev od dneva, ko zaprosi za popravek ali izbris, obvesti o nadaljnjih ukrepih v zvezi z uveljavljanjem njenih pravic do popravka in izbrisa, lahko pa tudi prej, če nacionalna zakonodaja to omogoča.

Člen 59

Pravna sredstva

1. Vsaka oseba lahko na sodišču ali pri organu, pristojnem po zakonodaji katere koli države članice, vloži tožbo, s katero lahko zahteva dostop do, popravek, izbris, ali pridobitev podatkov ali odškodnine v zvezi z razpisom ukrepa, ki se nanaša nanjo.

2. Države članice se zavezujejo, da bodo vzajemno izvršile pravnomočne odločbe sodišč ali organov iz odstavka 1, brez poseganja v določbe člena 64.

3. Komisija ovrednoti predpise glede pravnih sredstev, ki jih določa ta člen do 23. avgusta 2009.

Člen 60

Nadzor nad N.SIS II

1. Vsaka država članica zagotovi, da neodvisen organ („nacionalni nadzorni organ“) neodvisno nadzira zakonitost obdelave osebnih podatkov v SIS II na svojem ozemlju in pri prenosu s svojega ozemlja, vključno z izmenjavo in nadaljnjo obdelavo dopolnilnih podatkov.

2. Nacionalni nadzorni organ zagotovi, da se vsaj na štiri leta izvede revizija postopkov obdelave podatkov v N.SIS II v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi.

3. Države članice svojemu nacionalnemu nadzornemu organu zagotovijo zadostna sredstva za izvajanje nalog, ki mu jih nalaga ta sklep.

Člen 61

Nadzor nad organom za upravljanje

1. Evropski nadzornik za varstvo podatkov spremlja, da so dejavnosti obdelave osebnih podatkov organa za upravljanje izvedene v skladu s tem sklepom. Uporabljajo se dolžnosti in pooblastila iz členov 46 in 47 Uredbe (ES) št. 45/2001.

2. Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj na štiri leta izvede revizija dejavnosti organa za upravljanje v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Revizijsko poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, organu za upravljanje, Komisiji in nacionalnim nadzornim organom. Organ za upravljanje ima možnost podati pripombe pred sprejetjem poročila.

Člen 62

Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov

1. Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo v skladu s svojimi nalogami in zagotavljajo usklajen nadzor nad SIS II.

2. V okviru svojih pristojnosti si izmenjujejo informacije, si pomagajo pri izvajanju revizij in pregledov, preučujejo težave pri razlagi ali uporabi tega sklepa, preučujejo težave, ki nastanejo pri neodvisnem nadzoru ali uveljavljanju pravic oseb, na katere se podatki nanašajo, pripravijo usklajene predloge za skupno rešitev vseh težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov, kolikor je to potrebno.

3. Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov se v ta namen sestanejo najmanj dvakrat na leto. Stroške in organizacijo teh sestankov prevzame Evropski nadzornik za varstvo podatkov. Na prvem sestanku se sprejme poslovnik. Po potrebi skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode. Skupno poročilo o dejavnostih se vsaki dve leti pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in organu za upravljanje.

Člen 63

Varstvo podatkov v prehodnem obdobju

Če Komisija v skladu s členom 15(4) v prehodnem obdobju prenese svojo pristojnost telesu ali telesom, zagotovi, da ima Evropski nadzornik za varstvo podatkov pravico in možnost polno izvajati svoje naloge, vključno z možnostjo, da izvede preglede na kraju samem, in izvajanjem vseh drugih pristojnosti, ki so mu podeljene v skladu s členom 47 Uredbe (ES) št. 45/2001.

POGLAVJE XIII

ODGOVORNOST IN KAZNI

Člen 64

Odgovornost

1. Vsaka država članica je odgovorna v skladu z nacionalno zakonodajo za vsako škodo, ki jo povzroči osebi z uporabo N.SIS II. To velja tudi za škodo, ki jo povzroči država članica, ki je izdala razpis ukrepa, če je vnesla netočne podatke ali je podatke nezakonito shranjevala.

2. Če država članica, proti kateri je bila vložena tožba, ni država članica, ki je izdala razpis ukrepa, mora slednja na zahtevo povrniti zneske, ki so bili izplačani kot odškodnina, razen če bi uporaba podatkov s strani države članice, ki zahteva povrnitev zneskov, pomenila kršitev tega sklepa.

3. Če država članica ne izpolni svojih obveznosti po tem sklepu in s tem povzroči škodo SIS II, ta država članica odgovarja za to škodo, razen in v kolikor organ za upravljanje ali druga država članica, ki sodeluje v SIS II, ni sprejela primernih ukrepov za preprečitev škode ali zmanjšanje njenega vpliva.

Člen 65

Kazni

Države članice zagotovijo, da se za vsakršno zlorabo podatkov, vnesenih v SIS II, ali vsako izmenjavo dopolnilnih podatkov, ki je v nasprotju s tem sklepom, predvidijo učinkovite, sorazmerne in odvračalne kazni v skladu z nacionalno zakonodajo.

POGLAVJE XIV

KONČNE DOLOČBE

Člen 66

Spremljanje in statistika

1. Organ za upravljanje zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje delovanja SIS II glede na zastavljene cilje, povezane z rezultati, stroškovno učinkovitostjo, varnostjo in kakovostjo storitev.

2. Za namen tehničnega vzdrževanja, poročanja in statistik ima organ za upravljanje dostop do potrebnih podatkov o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v centralnem SIS II.

3. Organ za upravljanje vsako leto objavi statistične podatke, ki kažejo število evidenc na kategorijo razpisa ukrepa, število zadetkov na kategorijo razpisa ukrepa in število vseh dostopov do SIS II in število dostopov za vsako državo članico.

4. Organ za upravljanje Evropskemu parlamentu in Svetu dve leti po začetku delovanja SIS II in nato vsaki dve leti predloži poročilo o tehničnem delovanju centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture, vključno z varnostjo, ter o dvostranski in večstranski izmenjavi dopolnilnih podatkov med državami članicami.

5. Komisija tri leta po začetku delovanja SIS II in nato vsake štiri leta pripravi celovito oceno centralnega SIS II ter dvostranske in večstranske izmenjave dopolnilnih podatkov med državami članicami. V okviru te skupne ocene se preučijo rezultati glede na zastavljene cilje, presodi se, ali so temeljna načela še naprej veljavna, in ovrednotijo se uporaba tega sklepa glede na centralni SIS II, varnost centralnega SIS II in morebitne posledice prihodnjih dejavnosti. Komisija oceno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

6. Države članice zagotovijo organu za upravljanje in Komisiji podatke, potrebne za pripravo poročil iz odstavkov 3, 4 in 5.

7. Organ za upravljanje zagotovi Komisiji vse podatke, potrebne za celovito oceno iz odstavka 5.

Člen 67

Regulativni odbor

1. V primeru sklicevanja na ta člen Komisiji pomaga regulativni odbor, sestavljen iz predstavnikov držav članic, ki mu predseduje predstavnik Komisije. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor svoje mnenje o osnutku poda v roku, ki ga predsednik lahko določi glede na nujnost zadeve. Mnenje poda večina, določena v členu 205(2) Pogodbe ES, kadar gre za sklepe, ki jih mora na predlog Komisije sprejeti Svet. Glasovi predstavnikov držav članic znotraj odbora se tehtajo skladno z navedenim členom. Predsednik ne glasuje.

2. Na predlog predsednika odbor sprejeme svoj poslovnik na podlagi standardnega poslovnika, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije.

3. Komisija sprejme predvidene ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora. Če predvideni ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija Svetu nemudoma pošlje predlog ukrepov, ki jih je treba sprejeti.

4. Svet o predlogu odloča s kvalificirano večino v roku dveh mesecev od datuma, ko mu je bila zadeva predložena. Če se v tem obdobju Svet s kvalificirano večino odloči, da nasprotuje predlogu, ga Komisija ponovno preuči. Svetu lahko predloži spremenjeni predlog, ponovno predloži svoj predlog ali predstavi zakonodajni predlog. Če po poteku tega roka Svet ne sprejme niti predlaganega izvedbenega akta niti ne izrazi nasprotovanja predlogu za izvedbene ukrepe, Komisija sprejme predlagani izvedbeni akt.

5. Odbor iz odstavka 1 začne opravljati svojo funkcijo 23. avgusta 2007.

Člen 68

Spremembe določb schengenskega pravnega reda

1. Za namene zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe EU, ta sklep z dnem, določenim v členu 71(2), nadomesti določbe iz členov 64 in 92 do 119 Schengenske konvencije, razen člena 102 A Konvencije.

2. Za namene zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe EU, ta sklep z dnem, določenim v členu 71(2), nadomesti naslednje določbe schengenskega pravnega reda za izvajanje navedenih členov (20):

(a)	Sklep Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 glede finančne uredbe o stroških postavitve in delovanja schengenskega informacijskega sistema (C.SIS) (SCH/Com-ex(93) 16);

(b)	Sklep Izvršnega odbora z dne 7. oktobra 1997 o razvoju SIS (SCH/Com-ex(97) 24);

(c)	Sklep Izvršnega odbora z dne 15. decembra 1997 o spremembah finančne uredbe o C.SIS (SCH/Com-ex(97) 35);

(d)	Sklep Izvršnega odbora z dne 21. aprila 1998 o C.SIS s povezavami 15/18 (SCH/Com-ex(98) 11);

(e)	Sklep Izvršnega odbora z dne 25. aprila 1997 o sklenitvi pogodbe o izvedbi predhodne študije za SIS II (SCH/Com-ex(97) 2 rev. 2);

(f)	Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o stroških postavitve C.SIS (SCH/Com-ex(99) 4);

(g)	Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o posodobitvi Priročnika SIRENE (SCH/Com-ex(99) 5);

(h)	Izjava Izvršnega odbora z dne 18. aprila 1996 o opredelitvi pojma tujca (SCH/Com-ex(96) decl. 5);

(i)	Izjava Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o strukturi SIS (SCH/Com-ex(99) decl. 2 rev. 2);

(j)	Sklep Izvršnega odbora z dne 7. oktobra 1997 o prispevkih Norveške in Islandije k stroškom postavitve in delovanja C.SIS (SCH/Com-ex(97) 18).

3. Za namene zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe EU, se navajanja nadomeščenih členov Schengenske konvencije in ustreznih določb schengenskega pravnega reda za izvajanje navedenih členov razumejo kot sklicevanja na ta sklep.

Člen 69

Razveljavitev

Sklep 2004/201/PNZ, Sklep 2005/211/PNZ, Sklep 2005/719/PNZ, Sklep 2005/727/PNZ, Sklep 2006/228/PNZ, Sklep 2006/229/PNZ in Sklep 2006/631/PNZ se razveljavijo z dnem, določenim v členu 71(2).

Člen 70

Prehodno obdobje in proračun

1. Razpisi ukrepov se prenesejo iz SIS 1+ v SIS II. Države članice v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v roku treh let po dnevu, določenem v členu 71(2), zagotovijo, da bo vsebina razpisov ukrepov, ki se prenesejo iz SIS 1+ v SIS II, usklajena z določbami tega sklepa; pri tem prednostno obravnavajo razpise ukrepov za osebe. V tem prehodnem obdobju države članice za vsebine razpisov ukrepov, ki se jih prenese iz SIS 1+ v SIS II, lahko še naprej uporabljajo določbe iz členov 94, 95 in 97 do 100 Schengenske konvencije, v skladu z naslednjimi predpisi:

(a)	v primeru spremembe, dopolnitve, popravka ali posodobitve vsebine razpisa ukrepa, prenesenega iz SIS 1+ v SIS II, države članice zagotovijo, da je razpis ukrepa od dneva vnosa te spremembe, dopolnitve, popravka ali posodobitve v skladu z določbami tega sklepa;

(b)	v primeru zadetka za razpis, ki se ga prenese iz SIS 1+ v SIS II, države članice takoj preverijo skladnost tega razpisa z določbami te uredbe, vendar to ne sme odložiti izvedbe predvidenega ukrepa.

2. V sladu s členom 119 Schengenske konvencije odobrena proračunska sredstva, ki niso bila porabljena do dneva, določenega v skladu z določbami člena 71(2), se vrne državam članicam. Zneske, ki jih je treba povrniti, se izračuna na podlagi prispevkov držav članic, kot je določeno v Sklepu Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 glede finančne uredbe o stroških postavitve in delovanja schengenskega informacijskega sistema.

3. V prehodnem obdobju iz člena 15(4) se sklicevanje v tem sklepu na organ za upravljanje razume kot sklicevanje na Komisijo.

Člen 71

Začetek veljavnosti, uporaba in prehod

1. Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Za države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, se uporablja z dnem, ki ga v Svetu soglasno določijo člani, predstavniki držav članic, ki sodelujejo v SIS 1+.

3. Datumi iz odstavka 2 se določijo, potem ko:

(a)	se sprejmejo potrebni izvedbeni ukrepi;

(b)	vse države članice, ki v celoti sodelujejo v SIS 1+, uradno obvestijo Komisijo, da so sprejele potrebne tehnične in pravne ureditve za obdelavo podatkov SIS II in izmenjavo dopolnilnih podatkov;

(c)	Komisija sporoči, da je bil uspešno opravljen celovit preskus sistema, ki ga Komisija izvede skupaj z državami članicami, in pripravljalna telesa Sveta potrdijo predlagani izid preskusa; ta potrditev pomeni, da je raven uspešnosti delovanja SIS II enakovredna SIS 1+;

(d)	Komisija sprejme potrebne tehnične ureditve, da se dovoli povezava centralnega SIS II z N.SIS II zadevnih držav članic.

4. Komisija obvesti Evropski parlament o rezultatih preskusa, opravljenega v skladu z odstavkom 3(c).

5. Vsak sklep Sveta, sprejet v skladu z odstavkom 2, se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 12. junija 2007

Za Svet

Predsednik

W. SCHÄUBLE

(1) Mnenje z dne 25. oktobra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL L 239, 22.9.2000, str. 19. Konvencija, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1160/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 22.7.2005, str. 18).

(3) UL L 328, 13.12.2001, str. 4.

(4) UL L 328, 13.12.2001, str. 1.

(5) UL L 381, 28.12.2006, str. 4.

(6) UL L 190, 18.7.2002, str. 1.

(7) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(8) UL L 12, 17.1.2004, str. 47.

(9) UL C 316, 27.11.1995, str. 2.

(10) UL L 63, 6.3.2002, str. 1.

(11) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(12) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(13) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(14) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(15) UL L 176, 10.7.1999, str. 53.

(16) Sklep Sveta 2004/849/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske unije (UL L 368, 15.12.2004, str. 26).

(17) Sklep Sveta 2004/860/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 370, 17.12.2004, str. 78).

(18) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(19) UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

(20) UL L 239, 22.9.2000, str. 439.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 205

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 50 7. avgust 2007

	III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM VI POGODBE EU
*	Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)	63

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 893/2007 z dne 23. julija 2007 o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Kiribati na drugi strani	1
		Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Kiribati na drugi strani	3
	*	Uredba Sveta (ES) št. 894/2007 z dne 23. julija 2007 o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Demokratično republiko Sao Tome in Principe in Evropsko skupnostjo	35
		Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Demokratično republiko Sao Tome in Principe in Evropsko skupnostjo	36

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2007/532/ES
*	Sklep Sveta z dne 23. julija 2007 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem o začasni uporabi protokola o možnostih ribolova in finančnem prispevku, določenih s Sporazumom med Demokratično republiko Sao Tome in Principe in Evropsko skupnostjo za obdobje od 1. junija 2006 do 31. maja 2010	59
	Sporazum v obliki izmenjave pisem o začasni uporabi protokola o možnostih ribolova in finančnem prispevku, določenih s Sporazumom med Demokratično republiko Sao Tome in Principe in Evropsko skupnostjo za obdobje od 1. junija 2006 do 31. maja 2010	61