12.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 182/1

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 894/97 z dne 29. aprila 1997 o nekaterih tehničnih ukrepih za ohranjanje ribolovnih virov (1) vzpostavlja okvir upravljanja za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v obliki splošne omejitve celotne dolžine visečih mrež do največ 2,5 km in s prepovedjo uporabe in hrambe visečih mrež, ki so namenjene ribolovu določenih vrst, na krovu. Ta prepoved se uporablja za vsa ribiška plovila Skupnosti z izjemo tistih, ki lovijo v Baltskem morju, Beltih in Øresundu.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 812/2004 z dne 26. aprila 2004 o podrobnih pravilih v zvezi z naključnimi ulovi kitov in delfinov pri ribolovu (2) določa zahteve glede uporabe akustičnih odvračalnih naprav in spremljanja naključnih ulovov kitov in delfinov pri določenih vrstah ribolova, ki uporablja viseče mreže.

(3)

Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Øresundu (3) določa omejitve in pogoje, ki se uporabljajo za uporabo visečih mrež v tem reguliranem območju.

(4)

Vendar navedene uredbe ne vsebujejo opredelitve visečih mrež. Zaradi jasnosti, in da bi prispevali k večjemu poenotenju pri izvajanju spremljanja v državah članicah, bi bilo treba v vse tri navedene akte vstaviti enotno opredelitev visečih mrež.

(5)

Opredelitev visečih mrež ne razširja področja uporabe omejitev in pogojev glede uporabe teh mrež, kot jih določa zakonodaja Skupnosti.

(6)

Uredbe (ES) št. 894/97, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

„(o)

‚viseča mreža‘ pomeni vsako zabodno mrežo, ki jo na morski gladini ali na določeni globini pod njo drži plavajoča naprava in ki jo prosto žene tok ali jo vleče plovilo, h kateremu je pripeta. Opremljena je lahko z napravo za stabilno nastavitev mreže ali za omejevanje njenega premikanja.“

12.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 182/3

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

12.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 182/5

(1)

Da bi se izognili nejasnostim, je treba v členu 2(3) Uredbe Komisije (ES) št. 917/2004 (2) natančno določiti, da se morajo ukrepi čebelarskih programov izvesti pred koncem proračunskega leta, na katerega se nanašajo.

(2)

Možnost, da se finančne omejitve za posamezni ukrep čebelarskega programa med proračunskim letom spremenijo, ne da bi bilo treba takšno spremembo odobriti v skladu s postopkom iz člena 5 Uredbe (ES) št. 797/2004, je trenutno omejena na največ 20 % navedenih finančnih omejitev.

(3)

Ta omejitev v višini 20 % je z administrativnega vidika nedvomno preveč omejevalna tako za države članice kot tudi za Komisijo. Zato jo je treba odpraviti.

(4)

Zaradi poenostavitve mora biti prilagajanje ukrepov čebelarskih programov med proračunskim letom prožnejše in je zato treba odpraviti omejitve za novo dodelitev proračunskih sredstev glede na vrsto ukrepov v okviru proračunskih sredstev, odobrenih za posamezno državo članico.

(5)

Treba je določiti, da se prilagoditve ukrepov čebelarskih programov sporočijo Komisiji, saj določeni ukrepi niso bili navedeni v prvotno predloženem triletnem programu.

(6)

Uredbo (ES) št. 917/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutninsko meso in jajca –

1.

Člen 2 se spremeni:

2.

Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Ukrepi čebelarskih programov se lahko med proračunskim letom prilagodijo, vendar morajo ostati v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 797/2004. Finančne omejitve za posamezni ukrep se lahko spremenijo, če ni presežena skupna zgornja meja načrtovanih letnih izdatkov in prispevek Skupnosti k financiranju čebelarskih programov ne presega 50 % izdatkov, ki jih pokriva zadevna država članica.

Zadevna država članica sporoči Komisiji vsako načrtovano prilagoditev ukrepov med proračunskim letom v skladu s prvim pododstavkom, v primeru da posamezni ukrep ni bil prvotno načrtovan in sporočen v triletnem programu. Če Komisija ne nasprotuje, se prilagoditev začne uporabljati prvi dan drugega meseca po navedenem sporočilu.

Najkasneje dva meseca po koncu vsakega proračunskega leta države članice sporočijo Komisiji povzetek izvrševanja izdatkov glede na vrsto ukrepa.“

3.

Člen 7 se črta.

12.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 182/7

(1)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o spremembah ugodnosti na seznamih Češke republike, Republike Ciper, Republike Estonije, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v okviru njihovega pristopa k Evropski uniji (2), odobren s Sklepom Sveta 2006/333/ES (3), določa odprtje posebne uvozne tarifne kvote 4 722 ton prašičjega mesa, dodeljene Združenim državam.

(2)

Uredbo Komisije (ES) št. 1233/2006 z dne 16. avgusta 2006 o odprtju in zagotavljanju upravljanja uvoznih tarifnih kvot za prašičje meso, dodeljenih Združenim državam Amerike (4), je treba bistveno spremeniti. Uredbo (ES) št. 1233/2006 je zato treba razveljaviti in jo nadomestiti z novo uredbo.

(3)

Pri tem se uporabljata Uredba Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (5) in Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (6), razen če ta uredba ne določa drugače.

(4)

Zaradi zagotovitve rednega uvoza je treba kvotno obdobje od 1. julija do 30. junija naslednjega leta razdeliti na več podobdobij. V vsakem primeru Uredba (ES) št. 1301/2006 omejuje trajanje veljavnosti dovoljenj na zadnji dan obdobja tarifne kvote.

(5)

Tarifne kvote je treba upravljati z uvoznimi dovoljenji. Zato je treba določiti pravila za vlaganje zahtevkov in podatke, ki jih morajo vsebovati zahtevki in dovoljenja.

(6)

Zaradi nevarnosti špekulacij, ki obstaja znotraj zadevnega sistema v sektorju prašičjega mesa, je treba določiti natančne pogoje za dostop gospodarskih subjektov do sistema tarifnih kvot.

(7)

Zaradi ustreznega upravljanja tarifnih kvot je treba določiti, da je varščina za uvozna dovoljenja 20 EUR na 100 kilogramov.

(8)

V interesu gospodarskih subjektov je treba predpisati, da Komisija določi količine, za katere niso bili vloženi zahtevki in ki se dodajo naslednjemu kvotnemu podobdobju v skladu s členom 7(4) Uredbe (ES) št. 1301/2006.

(9)

Za dostop do tarifne kvote je treba predložiti potrdilo o poreklu, ki ga izdajo pristojni organi Združenih držav Amerike v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (7).

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za prašičje meso –

(a)

25 % od 1. julija do 30. septembra;

(b)

25 % od 1. oktobra do 31. decembra;

(c)

25 % od 1. januarja do 31. marca;

(d)

25 % od 1. aprila do 30. junija.

(a)

v polju 8 državo izvora in navedbo „da“, označeno s križcem;

(b)

v polju 20 eno od navedb iz dela A Priloge II.

12.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 182/15

(1)

Zahtevki za uvozna dovoljenja so bili pristojnim organom predloženi v tednu od 2. do 6. julija 2007 v skladu z Uredbo (ES) št. 950/2006 ali Uredbo Komisije (ES) št. 1832/2006 z dne 13. decembra 2006 o prehodnih ukrepih v sektorju sladkorja zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (3) za skupno količino, ki je enaka ali presega razpoložljivo količino za zaporedno številko 09.4343 (2006–2007).

(2)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti koeficient dodelitve, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in države članice obvestiti, da je bila določena meja dosežena –

12.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 182/19

(1)

V skladu s Protokolom o zaščiti in dobrem počutju živali, priloženim Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, morajo Skupnost in države članice pri oblikovanju in izvajanju kmetijske politike v celoti upoštevati zahteve po dobrem počutju živali ter pri tem spoštovati zakonodajne ali upravne določbe in ustaljene običaje držav članic, zlasti glede verskih obredov, kulturnih tradicij in regionalne dediščine.

(2)

Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (3), ki je bila sprejeta na podlagi Evropske konvencije za zaščito rejnih živali (4) (v nadaljnjem besedilu „Konvencija“), določa minimalne standarde za zaščito rejnih živali, vključno z določbami o nastanitvi, hrani, vodi in negi, ki ustrezajo njihovim fiziološkim in etološkim potrebam.

(3)

Skupnost je pogodbenica Konvencije, v okviru katere je bilo sprejeto posebno priporočilo v zvezi z domačo kokošjo (Gallus gallus), ki vključuje dodatne določbe za perutnino za proizvodnjo mesa.

(4)

Poročilo Znanstvenega odbora za zdravje in dobro počutje živali z dne 21. marca 2000 o dobrem počutju piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (brojlerji), ugotavlja, da hitre stopnje rasti tistih vrst piščancev, ki se običajno uporabljajo v ta namen, ne spremlja zadovoljiva raven zdravja in dobrega počutja živali ter da so negativni vplivi visoke gostote naseljenosti manjši v zgradbah z dobrimi klimatskimi pogoji.

(5)

Ko bodo na voljo ustrezna mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), bo sprejeta posebna določba za površine brez stelje, da bi kar se da omejili vpliv genetskih parametrov oziroma da bi poleg kazalca dermatitisa na nožnih blazinicah vključili tudi druge kazalce dobrega počutja živali.

(6)

Na ravni Skupnosti je treba določiti pravila za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, da bi se izognili izkrivljanju konkurence, ki lahko ovira nemoteno delovanje skupnega trga v tem sektorju, in zagotovili racionalni razvoj sektorja.

(7)

V skladu z načelom sorazmernosti je nujno in primerno, da se za doseganje temeljnega cilja uvajanja izboljšav na področju dobrega počutja živali pri intenzivni reji piščancev določijo minimalna pravila za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa. Ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe.

(8)

Pravila bi morala biti osredotočena na težave v zvezi z dobrim počutjem živali v sistemih intenzivne reje. Da bi se izognili uporabi nesorazmernih ukrepov za rejo majhnih jat piščancev, bi bilo treba določiti najnižji prag za uporabo te direktive.

(9)

Pomembno je, da so osebe, ki skrbijo za piščance, seznanjene z ustreznimi zahtevami v zvezi z dobrim počutjem živali in se za izvajanje nalog ustrezno usposobijo ali imajo izkušnje, enakovredne takemu usposabljanju.

(10)

Pri določitvi pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, bi morali ohraniti ravnovesje med različnimi vidiki, ki jih je treba upoštevati v zvezi z dobrim počutjem in zdravjem živali, gospodarskimi in socialnimi vidiki ter vplivom na okolje.

(11)

Uredba (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (5), in Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (6), že vzpostavljata okvir za uradne nadzore, vključno s preverjanjem skladnosti z nekaterimi pravili o dobrem počutju živali. Poleg tega Uredba (ES) št. 882/2004 določa, da morajo države članice predložiti letna poročila o izvajanju večletnih nacionalnih načrtov za nadzor, vključno z rezultati izvedenih nadzorov in revizij. V ta namen obe uredbi in Odločba Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (7) predvidevajo finančno podporo.

(12)

V nekaterih državah članicah že obstajajo različni prostovoljni sistemi za označevanje piščančjega mesa, ki temeljijo na skladnosti s standardi dobrega počutja živali in drugimi parametri.

(13)

V luči izkušenj, pridobljenih pri uporabi takšnih prostovoljnih sistemov označevanja, je primerno, da Komisija predloži poročilo o morebitni uvedbi posebnega usklajenega in obveznega sistema označevanja na ravni Skupnosti za piščančje meso, mesne izdelke in pripravke, ki temelji na skladnosti s standardi dobrega počutja živali; v poročilu bi bile obravnavane tudi morebitne družbenoekonomske posledice, vplivi na gospodarske partnerje Skupnosti in skladnost takšnega sistema označevanja s predpisi Svetovne trgovinske organizacije.

(14)

Primerno je, da Komisija predloži poročilo, ki temelji na novih znanstvenih dokazih in v katerem so upoštevane nadaljnje raziskave in praktične izkušnje, z namenom nadaljnjega izboljšanja dobrega počutja piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, vključno s starši teh piščancev, zlasti v zvezi z vidiki, ki jih ta direktiva ne zajema. V tem poročilu bi morale biti obravnavane zlasti možnosti uvedbe pragov za kazalce slabih pogojev za dobro počutje, določenih s pregledom post mortem, in vpliv genetskih parametrov na ugotovljene pomanjkljivosti, ki se odražajo v slabem počutju piščancev, gojenih za proizvodnjo mesa.

(15)

Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za kršitve določb te direktive in zagotoviti njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(16)

V skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (8) bi moral Svet spodbuditi države članice, da za lastne potrebe in v interesu Skupnosti pripravijo in javno objavijo preglednice, ki bodo v največji meri predstavljale primerjavo med to direktivo in ukrepi prenosa.

(17)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9) –

(a)

obrate z manj kot 500 piščanci;

(b)

obrate s samo matičnimi skupinami piščancev;

(c)

valilnice;

(d)

piščance ekstenzivne zaprte reje in proste reje, kakor je navedeno v točkah (b), (c), (d) in (e) Priloge IV k Uredbi Komisije (EGS) št. 1538/91 z dne 5. junija 1991 o uvedbi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1906/90 o določenih tržnih standardih za perutnino (10) in

(e)

ekološko vzrejene piščance v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (11).

(a)

„lastnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ima v lasti obrat, v katerem goji piščance;

(b)

„rejec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je pristojna ali skrbi za piščance na pogodbeni ali zakonski podlagi, bodisi stalno ali začasno;

(c)

„pristojni organ“ pomeni osrednji organ države članice, pristojen za izvajanje veterinarskih, zootehničnih pregledov in pregledov dobrega počutja živali, ali kateri koli drugi organ, kateremu je bila ta pristojnost podeljena na regionalni, lokalni ali drugi ravni;

(d)

„uradni veterinar“ pomeni veterinarja, ki je usposobljen v skladu s poglavjem IV(A) oddelka III Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004, da deluje na takšnem položaju, in ga imenuje pristojni organ;

(e)

„piščanec“ pomeni žival vrste Gallus gallus, gojeno za proizvodnjo mesa;

(f)

„obrat“ pomeni proizvodno enoto, v kateri se gojijo piščanci;

(g)

„hlev“ pomeni zgradbo obrata, v katerem se goji jata piščancev;

(h)

„uporabna površina“ pomeni površino s steljo, ki je piščancem vedno dosegljiva;

(i)

„gostota naseljenosti“ pomeni skupno živo težo piščancev, ki so hkrati v hlevu, na kvadratni meter uporabne površine;

(j)

„jata“ pomeni skupino piščancev, ki so naseljeni v hlevu obrata in se tam nahajajo istočasno;

(k)

„stopnja dnevne umrljivosti“ pomeni število piščancev, ki so poginili v hlevu istega dne, vključno s piščanci, odpeljanimi v zakol zaradi bolezni ali drugih razlogov, deljeno s številom piščancev, ki so ta dan v hlevu, pomnoženo s 100;

(l)

„kumulativna stopnja dnevne umrljivosti“ pomeni vsoto stopenj dnevne umrljivosti;

(a)

so vsi hlevi v skladu z zahtevami iz Priloge I;

(b)

pristojni organ ali uradni veterinar izvaja zahtevane inšpekcijske preglede, spremljanje in nadaljnje ukrepe, vključno z ukrepi iz Priloge III.

12.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 182/29

(1)

V skladu s členom 396(1) Direktive 2006/112/ES lahko Svet na predlog Komisije soglasno dovoli kateri koli državi članici, da s tretjo državo sklene sporazum, ki lahko vsebuje odstopanja od navedene direktive.

(2)

V pismu, ki ga je generalni sekretariat Komisije evidentiral 13. septembra 2005, je Avstrija zaprosila za dovoljenje, da sklene sporazum s Švico v zvezi s čezmejno elektrarno na reki Inn med krajema Prutz v Avstriji in Tschlin v Švici.

(3)

V skladu s členom 396(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija s pismom z dne 1. marca 2007 obvestila druge države članice o zahtevi Avstrije. S pismom z dne 6. marca 2007 je Komisija uradno obvestila Avstrijo, da ima vse informacije, za katere meni, da so potrebne za presojo zahteve.

(4)

Sporazum naj bi vseboval določbe o davku na dodano vrednost (DDV), ki bodo odstopale od člena 2(1)(d) Direktive 2006/112/ES glede blaga, uvoženega v Avstrijo v zvezi s čezmejno elektrarno. Za ta uvoz blaga, ki ga iz Švice v Avstrijo uvažajo davčni zavezanci s pravico do celotnega odbitka, se ne bo obračunaval DDV, da bi bile s strani Švice zagotovljene podobne ugodnosti za uvoz blaga, ki se uvaža iz Avstrije v Švico.

(5)

Odstopanje torej ne bo imelo škodljivega učinka na lastna sredstva Evropskih skupnosti, pridobljena iz DDV –

12.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 182/31

(1)

Odločba je naslovljena na podjetje TKS (ThyssenKrupp Stainless AG) glede ravnanja podjetja TS-AG (Thyssen Stahl AG). Podjetje TKS je z izrecno izjavo Komisiji 23. julija 1997 prostovoljno prevzelo odgovornost za ravnanje podjetja TS-AG, vsaj za ravnanje med letoma 1993 in 1994.

(2)

Podjetje TS-AG je od 16. decembra 1993, vse dokler ni 31. decembra 1994 prenehalo biti ekonomsko aktivno v sektorju nerjavnega jekla, sodelovalo v enotni in dolgotrajni kršitvi člena 65 Pogodbe ESPJ s tem, da je določalo cene zlitin, ki se uporabljajo v sektorju nerjavnega jekla v zahodni Evropi.

(3)

Odločba zadeva ponovno sprejetje Odločbe Komisije 98/247/ESPJ z dne 21. januarja 1998 (2). Sodišči (3) sta iz procesnih razlogov delno razveljavili to odločbo. Sodišči sta razsodili, da je Komisija v letu 1998 naložila globo za ravnanje podjetja TS-AG podjetju TKS, ne da bi mu dala možnost pripombe na to ravnanje pred naložitvijo globe. S tem je bila podjetju TKS kršena pravica do zaslišanja.

(4)

Komisija je 24. aprila 2006 izdala obvestilo o nasprotovanju, naslovljeno na podjetje TKS, da bi popravila kršitev postopka, ki je bila ugotovljena s strani Sodišč.

(5)

Dodatna dajatev na zlitine je cenovni element, ki je bil izračunan glede na cene zlitin in je bil dodan osnovni ceni nerjavnega jekla. Strošek zlitin, ki jih uporabljajo proizvajalci nerjavnega jekla (nikelj, krom in molibden), je bil pomemben del celotnih proizvodnih stroškov. Cene teh zlitin so bile izjemno spremenljive.

(6)

Cene zlitin in nerjavnega jekla so se leta 1993 močno znižale. Ko se je septembra 1993 cena niklja dvignila, so se dobički proizvajalcev bistveno znižali. Da bi to ublažili, se je večina proizvajalcev ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla dogovorila za sestanek v Madridu 16. decembra 1993. Naknadno je prišlo do mnogih stikov med proizvajalci glede izračuna in izvedbe dodatne dajatve na zlitine.

(7)

V Odločbi je bilo ugotovljeno, da je podjetje TS-AG, skupaj z ostalimi podjetji, spremenilo in usklajeno uporabljalo referenčne vrednosti formule za izračun dodatne dajatve na zlitine. Cilj in učinek tega je bilo omejevanje in izkrivljanje konkurence na skupnem trgu.

(8)

Komisija meni, da se morajo v primeru kršitve kartela uporabiti materialna pravila Pogodbe ESPJ, glede na to, da je bila v času kršitve (1993/1994) v veljavi Pogodba ESPJ. Razloga za uporabo milejšega zakona ni bilo.

(9)

Odločba ugotavlja odgovornost podjetja TKS za ravnanje podjetja TS-AG z vidika izjave podjetja TKS z dne 23. julija 1997 in navaja, da se ne sklicuje na koncepte pravnega ali ekonomskega nasledstva.

(10)

Izjava iz leta 1997 po presoji Sodišča Evropskih skupnosti ni vprašljiva, niti ni takšna izjava v nasprotju s splošnimi pravnimi načeli ali prakso odločanja Komisije.

(11)

V Odločbi je sklenjeno, da ni nobene določbe glede zastaralnega roka v zvezi s prekinitvijo sodnega postopka.

(12)

Da se zagotovi nediskriminacija med naslovniki Odločbe Komisije 98/247/ESPJ iz leta 1998, velja, da je kršitev resne narave (začetni znesek v višini 4 milijone EUR).

(13)

Začetni znesek se poviša za 10 %, ker je kršitev trajala več kot eno leto (od 16. decembra 1993 do 31. decembra 1994).

(14)

V skladu z Odločbo 98/247/ESPJ iz leta 1998 se začetni znesek zniža za 10 % zaradi težkega ekonomskega položaja sektorja.

(15)

V prijavi Obvestila Komisije iz leta 1996 o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov ter v skladu z odločitvijo Sodišča prve stopnje (4) se globa dodatno zniža za 20 %, glede na to, da je podjetje TKS pomagalo Komisiji pri ugotavljanju dejstev. Globa zato znaša 3 168 000 EUR.

12.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 182/33

(1)

Točka 7 Priloge IIC k Uredbi (ES) št. 41/2007 določa največje število dni na morju (192), ko so plovila Skupnosti skupne dolžine 10 metrov ali več, ki imajo na krovu vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa enako ali večjo od 80 mm ali mirujoče mreže, vključno z zabodnimi mrežami, trislojnimi mrežami in zapletnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa, ki je manjša od 220 mm, lahko prisotna v razdelku VIIe od 1. februarja 2007 do 31. januarja 2008.

(2)

Točka 9 navedene Priloge omogoča Komisiji, da dodeli dodatno število dni na morju, ko je plovilo lahko prisotno na območju, če ima na krovu take vlečne mreže z gredjo ali mirujoče mreže, na podlagi dokončne prekinitve ribolovnih aktivnosti po 1. januarju 2004.

(3)

Združeno kraljestvo je predložilo podatke, ki kažejo, da se je plovilom, ki so prekinila aktivnosti po 1. januarju 2004, za 5,24 % zmanjšal porabljeni ribolovni napor glede na leto 2003 kot referenčno obdobje za plovila, ki so prisotna na območju in imajo na krovu vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa enako ali večjo od 80 mm.

(4)

Po predloženih podatkih in postopku izračuna iz točke 9.1 je Združenemu kraljestvu treba dodeliti deset dodatnih dni na morju v obdobju od 1. februarja 2007 in 31. januarja 2008 za plovila, ki imajo na krovu take vlečne mreže z gredjo.

(5)

Zaradi jasnosti ta odločba navaja celotno število dodatnih dni, dodeljenih Združenemu kraljestvu, in upošteva 12 dodatnih dni na morju, ki so bili dodeljeni z Odločbo Komisije 2006/461/ES z dne 26. junija 2006 o dodelitvi dodatnih ribolovnih dni Združenemu kraljestvu v razdelku ICES VIIe (2), ker ti dodatni dnevi ostanejo dodeljeni v letu 2007.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

12.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 182/34

(1)

Italijanski pristojni organ je 7. in 15. maja 2007 v skladu s členom 10 Direktive 92/119/EGS vzpostavil okuženi območji okoli območij izbruha vezikularne bolezni prašičev v občinah Salvirola in Fiesco v pokrajini Kremona. Okuženo območje je bilo 14. junija 2007 vzpostavljeno okoli območja izbruha v občini Offanengo v pokrajini Kremona. Okužena območja se deloma prekrivajo.

(2)

V skladu s tem sta premik in prevoz prašičev po javnih in zasebnih cestah na okuženih območjih prepovedana.

(3)

Vendar pa je Italija predložila dva zahtevka za izvzetje od zadevne prepovedi za prevoz prašičev za zakol, ki prihajajo z območja zunaj zadevnih okuženih območij, in sicer za prevoz teh prašičev po javnih in zasebnih cestah do klavnic na okuženih območjih.

(4)

Primerno je, da se zadevni izvzetji odobrita pod pogojem, da Italija izvaja strog nadzor in varnostne ukrepe, s katerimi zagotovi, da ni tveganja za razširitev bolezni.

(5)

Sprejeta je bila Odločba Komisije 2007/123/ES z dne 20. februarja 2007 za odobritev podobnega izvzetja za klavnico na okuženem območju okoli območja izbruha vezikularne bolezni prašičev v občini Romano di Lombardia, v pokrajini Bergamo v Italiji. Ukrepi, ki so se izvajali na zadevnem okuženem območju ne veljajo več. Odločbo 2007/123/ES je zato treba razveljaviti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

uradni veterinar gospodarstva izvora mora najmanj 24 ur pred odpošiljanjem prašičev o tem obvestiti uradnega veterinarja klavnice;

(b)

prevoz prašičev do klavnice mora potekati po koridorju, ki ga Italija predhodno določi;

(c)

pristojni organi morajo zapečatiti vozila za prevoz prašičev pred vstopom ali pri vstopu v koridor, pri zapečatenju pa morajo pristojni organi zabeležiti registrsko številko vozila in število prašičev, ki se v njem prevažajo;

(d)

ob prispetju prašičev v klavnico mora pristojni organ:

(e)

vsako vozilo, s katerim se prevažajo prašiči do klavnice, je treba takoj po raztovarjanju očistiti in razkužiti pod uradnim nadzorom in v skladu z navodili pristojnih organov, preden vozilo zapusti klavnico.

12.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 182/36

(1)

Izbruhi atipične kokošje kuge so se na Danskem pojavili leta 2005. Pojav te bolezni je pomenil resno nevarnost za živino v Skupnosti.

(2)

Da se prepreči širjenje bolezni in pripomore k njenemu izkoreninjenju, mora Skupnost finančno prispevati k upravičenim izdatkom držav članic zaradi nujnih ukrepov za boj proti tej bolezni v skladu z Odločbo 90/424/EGS.

(3)

Z Odločbo Komisije 2006/579/ES z dne 24. avgusta 2006 o finančnem prispevku Skupnosti za izkoreninjenje atipične kokošje kuge na Danskem leta 2005 (2) je bil dodeljen finančni prispevek Skupnosti v višini 50 % izdatkov, upravičenih do finančne podpore Skupnosti, namenjen izvajanju nujnih ukrepov za odpravljanje navedene bolezni.

(4)

V skladu z navedeno odločbo mora plačilo prispevka Skupnosti temeljiti na vlogi, ki jo je Danska predložila 23. oktobra 2006, in dokumentaciji iz člena 7 Uredbe Komisije (ES) št. 349/2005 z dne 28. februarja 2005 o določitvi pravil v zvezi s financiranjem Skupnosti nujnih ukrepov in ukrepov za boj proti nekaterim živalskim boleznim iz Odločbe Sveta 90/424/EGS (3).

(5)

Glede na navedeno je treba določiti skupni znesek finančnega prispevka Skupnosti k upravičenim stroškom v zvezi z ukrepi za izkoreninjenje atipične kokošje kuge, ki jih je Danska izvedla leta 2005.

(6)

V skladu z rezultati pregledov, ki jih je izvedla Komisija v skladu z veterinarskimi pravili in pogoji za odobritev finančne podpore Skupnosti, se celotni predloženi znesek izdatkov ne more šteti za upravičenega.

(7)

Pripombe Komisije, metoda izračuna upravičenih izdatkov in končne ugotovitve so bili Danski sporočeni v dopisu z dne 8. marca 2007.

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

12.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 182/37