29.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 171/1

(1)

Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem mora biti zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. V ta namen je bil z Direktivo Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil (3) vzpostavljen celovit sistem homologacije Skupnosti. Tehnične zahteve za podelitev homologacije motornim vozilom glede na emisije bi morale biti usklajene, da bi se izognili zahtevam, ki se od države do države razlikujejo, in zagotovili visoko raven varstva okolja.

(2)

Ta uredba je eden izmed številnih posamičnih regulativnih aktov v okviru postopka Skupnosti za podelitev homologacije v skladu z Direktivo 70/156/EGS. Navedeno direktivo bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Na zahtevo Evropskega parlamenta je bil v zakonodajo EU na področju vozil uveden nov ureditveni pristop. Tako ta uredba določa temeljne določbe o emisijah vozil, tehnične specifikacije pa bodo določene z izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s postopki komitologije.

(4)

Marca 2001 je Komisija pričela s programom „Čist zrak za Evropo“ (CAFE), katerega glavne elemente je opisala v sporočilu z dne 4. maja 2005. To je vodilo k sprejetju tematske strategije o onesnaževanju zraka s sporočilom z dne 21. septembra 2005. Eden izmed sklepov tematske strategije je, da je za dosego ciljev EU glede kakovosti zraka potrebno nadaljnje zmanjšanje emisij v prevoznem sektorju (zračnem, pomorskem in kopenskem prevozu), v gospodinjstvih in v energetskem, kmetijskem in industrijskem sektorju. V tem okviru bi se bilo treba z nalogo zniževanja emisij vozil spoprijeti v sklopu celostne strategije. Standarda Euro 5 in Euro 6 sodita med ukrepe, ki so bili oblikovani za zmanjšanje emisij trdnih delcev in predhodnikov ozona, kot so dušikovi oksidi in ogljikovodiki.

(5)

Da bi dosegli cilje EU glede kakovosti zraka, si je treba trajno prizadevati za zmanjšanje emisij iz vozil. Industrija bi zato morala imeti na voljo jasne informacije o prihodnjih mejnih vrednostih emisij. Zato ta uredba poleg Euro 5 pri mejnih vrednostih emisij vključuje tudi stopnjo Euro 6.

(6)

Še zlasti je za izboljšanje kakovosti zraka in upoštevanje mejnih vrednosti za onesnaževala potrebno znatno zmanjšanje emisij dušikovega oksida iz dizelskih vozil. Za doseganje tega so potrebne ambiciozne mejne vrednosti na stopnji Euro 6, ne da bi se morali pri tem odreči prednostim dizelskih motorjev, kar zadeva porabo goriva in emisije ogljikovodika in ogljikovega monoksida. Takšen cilj za zmanjšanje emisij dušikovega oksida v zgodnji fazi bo proizvajalcem vozil po celotni Evropi omogočil dolgoročno varnost načrtovanja.

(7)

Pri določanju standardov glede emisij je pomembno upoštevati vpliv na trge in na konkurenčnost proizvajalcev, neposredne in posredne stroške za podjetja ter koristi, ki iz tega izhajajo, kot so spodbujanje inovacij, izboljšanje kakovosti zraka, nižji stroški zdravstva in podaljšanje življenjske dobe, kakor tudi vpliv na emisije CO2 v celoti.

(8)

Neomejen dostop do informacij o popravilu vozil preko standardizirane oblike, ki jo je mogoče uporabiti za pridobitev tehničnih informacij, ter uspešna konkurenca na trgu storitev informiranja o popravilu in vzdrževanju vozil sta nujna za izboljšanje delovanja notranjega trga, zlasti glede prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev. Velik del takih informacij je povezanih z vgrajenimi sistemi za diagnostiko (OBD) na vozilu in njihovimi interakcijami z drugimi sistemi vozila. Primerno je določiti tehnične specifikacije, ki bi jih morale upoštevati spletne strani proizvajalcev, skupaj z usmerjenimi ukrepi za zagotovitev ustreznega dostopa za mala in srednje velika podjetja (MSP). Skupni standardi, dogovorjeni v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi, kakor je standard OASIS (4), lahko olajšajo izmenjavo informacij med proizvajalci in izvajalci storitev. Zato je smiselno na začetku zahtevati uporabo tehničnih specifikacij iz standarda OASIS in Komisijo zadolžiti, da CEN/ISO zaprosi za nadaljnji razvoj te funkcije v standardno obliko, da bi v določenem času standard OASIS zamenjala.

(9)

Najpozneje štiri leta od dneva začetka veljavnosti te uredbe bi morala Komisija preučiti delovanje sistema dostopa do vseh informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, da bi ugotovili, ali bi bilo smiselno vse določbe, ki urejajo dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju, združiti znotraj revidirane Okvirne direktive o homologaciji. Če se določbe, ki urejajo dostop do vseh informacij o vozilih, vključi v navedeno direktivo, bi bilo treba ustrezne določbe iz te uredbe razveljaviti, pri čemer bi bilo treba ohraniti obstoječe pravice glede dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.

(10)

Komisija bi morala spremljati tudi emisije, ki še niso pravno urejene in ki so posledica širše uporabe novih sestav goriva, tehnologije motorjev in sistemov za uravnavanje emisij in po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti predloge o ureditvi takšnih emisij.

(11)

Da bi olajšali uvedbo in ohranili obstoj vozil, ki uporabljajo alternativna goriva in imajo lahko nizke emisije dušikovih oksidov in trdnih delcev, ter da bi hkrati spodbudili zmanjšanje emisij pri vozilih na bencin, ta uredba uvaja ločene mejne vrednosti za skupne ogljikovodike in skupne nemetanske ogljikovodike.

(12)

Še naprej bi si bilo treba prizadevati za uvedbo strožjih omejitev emisij, vključno z zmanjšanjem emisij ogljikovega dioksida, ter za zagotovitev, da se te omejitve nanašajo na dejansko obnašanje vozil v uporabi.

(13)

Da bi zagotovili nadzor nad emisijami trdnih snovi v obliki izredno majhnih delcev (0,1 µm in manj), bi morala Komisija poleg sedanjega pristopa, ki temelji na masi delcev, čim prej sprejeti in najkasneje do začetka veljave stopnje Euro 6 uvesti pristop, ki temelji na številu delcev trdne snovi. Pri pristopu, ki temelji na številu delcev trdne snovi, bi se morali uporabiti rezultati Programa za merjenje delcev UN/ECE (PMD), pristop pa bi moral biti v skladu z obstoječimi ambicioznimi cilji varovanja okolja.

(14)

Za zagotovitev večje ponovljivosti pri merjenju mase in števila emisij trdnih snovi v laboratoriju, bi morala Komisija sprejeti nov merilni postopek, ki bo zamenjal sedanjega. To zamenjavo bi bilo treba uresničiti čim prej in uvesti najpozneje do začetka veljavnosti stopnje Euro 6. Temeljiti bi morala na rezultatih PMD. Ko se bo novi merilni postopek začel uporabljati, bi se moralo mejne vrednosti mase emisij trdnih snovi iz te uredbe ponovno določiti, saj lahko novi postopek meri manjše mase kot sedanji.

(15)

Komisija bi morala preučiti potrebo po spremembi novega evropskega voznega cikla kot preskusnega postopka, ki predstavlja osnovo za predpise o emisijah pri podeljevanju ES-homologacije. Posodobitev ali zamenjava preskusnih ciklov je lahko potrebna za vključitev sprememb pri specifikaciji vozil in obnašanju voznikov. Revizije so lahko nujne, da se zagotovi, da emisije v realnih okoliščinah ustrezajo tistim, ki se izmerijo v postopku homologacije. Preučiti bi bilo treba tudi možnost uporabe prenosnih sistemov za merjenje emisij in uvedbe ureditve, ki temelji na konceptu „ne sme preseči“.

(16)

OBD sistemi so pomembni za uravnavanje emisij med uporabo vozila. Zaradi pomembnosti uravnavanja emisij v realnih okoliščinah bi morala Komisija redno pregledovati zahteve za take sisteme in tolerančni prag za spremljanje napak.

(17)

Potrebna je standardizirana metoda za merjenje porabe goriva in emisij ogljikovega dioksida pri vozilih, da bi se izognili tehničnim oviram pri trgovanju med državami članicami. Poleg tega je treba strankam in uporabnikom zagotoviti tudi objektivne in natančne informacije.

(18)

Pred pripravo predloga o prihodnjih emisijskih standardih bi morala Komisija izdelati študije, na podlagi katerih se bo določilo, ali je še vedno potrebna stalna razdelitev kategorij vozil v skupine in podskupine in ali je mogoče uporabiti mejne vrednosti emisij, ki so neodvisne od mase.

(19)

Države članice bi morale imeti možnost, da s pomočjo finančnih spodbud pospešijo dajanje v promet vozil, ki izpolnjujejo zahteve, sprejete na ravni Skupnosti. Vendar bi morale biti take spodbude skladne z določbami Pogodbe, zlasti s pravili glede državne pomoči. To je potrebno, da se prepreči izkrivljanje razmer na notranjem trgu. Ta uredba ne bi smela posegati v pravico držav članic, da vključijo emisije v osnovo za izračun davka na vozila.

(20)

Glede na to, da se je zakonodaja na področju emisij in porabe goriva vozil razvijala več kot 35 let in obsega zdaj več kot 24 direktiv, je te direktive smiselno nadomestiti z novo uredbo in vrsto izvedbenih ukrepov. Uredba bo zagotovila, da se bodo podrobne tehnične določbe neposredno uporabljale za proizvajalce, homologacijske organe in tehnične službe ter da se bodo posodabljale veliko hitreje in bolj učinkovito. Direktive 70/220/EGS (5), 72/306/EGS (6), 74/290/EGS (7), 80/1268/EGS (8), 83/351/EGS (9), 88/76/EGS (10), 88/436/EGS (11), 89/458/EGS (12), 91/441/EGS (13), 93/59/EGS (14), 94/12/ES (15), 96/69/ES (16), 98/69/ES (17), 2001/1/ES (18), 2001/100/ES (19) in 2004/3/ES (20) bi bilo zato treba razveljaviti. Poleg tega bi morale države članice razveljaviti tudi zakonodajo za prenos razveljavljenih direktiv.

(21)

Za odpravo nejasnosti v zvezi s področjem uporabe zakonodaje o emisijah iz vozil bi bilo treba Direktivo 2005/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih snovi in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter emisijam plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin in se uporabljajo v vozilih (21), spremeniti tako, da zajema vsa težka vozila, da bi postalo jasno, da se ta uredba nanaša na lahka vozila.

(22)

Za zagotovitev neoviranega prehoda s sedanjih direktiv na to uredbo bi bilo treba začetek uporabe te uredbe preložiti za določeno obdobje po začetku veljave. Vendar bi morali imeti proizvajalci v tem obdobju možnost izbire, ali naj se njihovim vozilom podeli homologacija v skladu s sedanjimi direktivami ali s to uredbo. Poleg tega bi se morale določbe o finančnih spodbudah začeti uporabljati takoj po začetku veljave te uredbe. Začetek veljavnosti te uredbe ne sme vplivati na veljavnost homologacij, podeljenih v skladu z obstoječimi direktivami.

(23)

Za zagotovitev neoviranega prehoda s sedanjih direktiv k tej uredbi bi bilo treba na stopnji Euro 5 predvideti določene izjeme za vozila za izpolnjevanje posebnih družbenih potreb. Te izjeme bi morale prenehati veljati z začetkom veljavnosti stopnje Euro 6.

(24)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (22).

(25)

Komisiji bi bilo treba dodeliti zlasti pooblastila za uvedbo mejne vrednosti števila delcev v Prilogi I ter za ponovno določanje mejnih vrednosti mas delcev, določenih v navedeni prilogi. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(26)

Komisiji bi bilo treba dodeliti tudi pooblastila za določitev posebnih postopkov, preskusov in zahtev za homologacijo ter revidiranega merilnega postopka za delce in mejne vrednosti števila delcev ter za sprejemanje ukrepov glede uporabe odklopnih naprav, dostopa do informacij za popravilo in vzdrževanje vozil ter preskusnih ciklov, ki se uporabljajo za merjenje emisij. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni dopolnitvi te uredbe z dodajanjem novih, nebistvenih določb, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(27)

Ker ciljev te uredbe, in sicer uresničitve notranjega trga z uvedbo skupnih tehničnih zahtev glede emisij motornih vozil in zagotovitve dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil neodvisnim izvajalcem na enaki osnovi kot pooblaščenim trgovcem in vzdrževalcem, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj lažje doseže Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki je potreben za doseganje navedenih ciljev. –

1.

„hibridno vozilo“ pomeni vozilo z vsaj dvema različnima energijskima pretvornikoma in dvema različnima sistemoma za shranjevanje energije (na vozilu) za pogon vozila;

2.

„vozila za izpolnjevanje posebnih družbenih potreb“ pomeni dizelska vozila kategorije M1, ki so:

3.

„referenčna masa“ pomeni maso vozila, pripravljenega za vožnjo, od katere se odšteje enotna masa voznika 75 kg in prišteje enotna masa 100 kg;

4.

„plinasta onesnaževala“ pomenijo emisije izpušnih plinov ogljikovega monoksida, dušikovih oksidov, izraženih z ekvivalentom dušikovega dioksida (NO2), in ogljikovodikov;

5.

„trdna onesnaževala“ pomenijo sestavine izpušnih plinov, ki se pri najvišji temperaturi 325 K (52 °C) odstranijo iz razredčenih izpušnih plinov s pomočjo filtrov, opisanih v preskusnem postopku za preverjanje povprečnih emisij iz izpušne cevi;

6.

„emisije iz izpušne cevi“ pomenijo emisije plinastih in trdnih onesnaževal;

7.

„emisije izhlapevanja“ pomenijo hlape ogljikovodikov, ki uhajajo iz sistema za gorivo vozila, vendar ne preko emisij iz izpušne cevi;

8.

„okrov ročične gredi“ pomeni prostore v motorju ali zunaj njega, ki so z notranjimi ali zunanjimi kanali povezani z oljnim koritom in skozi katere lahko uhajajo plini in hlapi;

9.

„vgrajen sistem za diagnostiko na vozilu“ ali „sistem OBD“ pomeni sistem za uravnavanje emisij, ki lahko s pomočjo kod napak, shranjenih v računalniškem pomnilniku, prepozna verjetno področje napačnega delovanja;

10.

„odklopna naprava“ pomeni vsak del vozila, ki zaznava temperaturo, hitrost vozila, vrtilno frekvenco motorja, uporabljeno prestavo, podtlak v polnilnem zbiralniku ali kateri koli drug parameter z namenom aktiviranja, prilagajanja, zakasnitve ali prekinitve delovanja katerega koli dela sistema za uravnavanje emisij, ki zmanjšuje učinkovitost sistema za uravnavanje emisij pod pogoji, pričakovanimi pri normalnem delovanju vozila in pri normalni uporabi;

11.

„naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni tiste dele vozila, ki uravnavajo in/ali omejujejo emisije iz izpušnih cevi in emisije hlapov;

12.

„originalna naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni napravo za uravnavanje onesnaževanja ali sestav takšnih naprav, ki so vključene v homologacijo zadevnega vozila;

13.

„nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni napravo za uravnavanje onesnaževanja ali sestav takšnih naprav, ki so namenjene za nadomestitev originalne naprave za uravnavanje onesnaževanja in se jih lahko odobri kot samostojno tehnično enoto, kakor je opredeljeno v Direktivi 70/156/EGS;

14.

„informacije o popravilu in vzdrževanju vozila“ pomenijo vse informacije, potrebne za diagnozo, servisiranje, pregled, periodične kontrole, popravilo, ponovno programiranje ali ponovno vključitev vozila, ki jih proizvajalec zagotovi svojim pooblaščenim trgovcem in servisom, vključno z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnili. Te informacije vključujejo vse informacije, potrebne za vgradnjo delov ali opreme v vozila;

15.

„neodvisni izvajalec“ pomeni podjetja, ki niso pooblaščeni trgovci ali vzdrževalci, vendar so neposredno ali posredno vključeni v popravilo in vzdrževanje motornih vozil, zlasti vzdrževalce, proizvajalce ali distributerje opreme, orodij za avtomehanične delavnice ali nadomestnih delov, izdajatelje tehničnih informacij, avtomobilske klube, izvajalce pomoči pri okvarah vozil na cesti, izvajalce pregledov in preskušanj ter ponudnike usposabljanj za vgrajevalce, proizvajalce in vzdrževalce opreme za vozila na alternativna goriva;

16.

„biogoriva“ pomenijo tekoča ali plinasta pogonska goriva, pridobljena iz biomase;

17.

„vozilo na alternativna goriva“ pomeni vozilo, ki je načrtovano za pogon na vsaj en tip goriva, ki je ali plinasto pri sobni temperaturi in tlaku ali pa v glavnem ni pridobljeno iz mineralnih olj.

(a)

je potreba po napravi upravičena zaradi zaščite motorja pred okvarami ali poškodbami in varnega delovanja vozila;

(b)

naprava po zagonu motorja ne deluje več;

ali

(c)

so pogoji v bistvu vključeni v preskusne postopke za potrditev emisij izhlapevanja in povprečnih emisij iz izpušne cevi.

(a)

emisijami iz izpušne cevi, vključno s preskusnimi cikli, emisijami pri nizkih temperaturah okolja, emisijami v prostem teku, motnostjo dima ter pravilnim delovanjem in regeneracijo sistemov za naknadno obdelavo;

(b)

emisijami izhlapevanja in emisijami iz okrova ročične gredi;

(c)

OBD sistemi na vozilu in učinkovitostjo naprav za uravnavanje onesnaževanja med njihovo uporabo;

(d)

trajnostjo naprav za uravnavanje emisij, nadomestnih naprav za uravnavanje onesnaževanja, skladnostjo v uporabi, skladnostjo proizvodnje in preskusom tehnične brezhibnosti;

(e)

meritvami emisij toplogrednih plinov in porabo goriva;

(f)

hibridnimi vozili in vozili na alternativna goriva;

(g)

razširitvami homologacij in zahtevami za manjše proizvajalce;

(h)

preskusno opremo;

in

(i)

referenčnimi gorivi, kot so bencin, dizel, plinska in biogoriva, kakor so bioetanol, biodizel in bioplin.

(a)

nedvoumno identifikacijo vozil;

(b)

priročnike za vzdrževanje;

(c)

tehnične priročnike;

(d)

informacije o sestavnih delih in diagnozah (kot so npr. najmanjše in največje teoretične vrednosti meritev);

(e)

vezalne načrte;

(f)

kode za diagnozo napak (vključno s posebnimi kodami proizvajalca);

(g)

identifikacijsko številko za umerjanje programske opreme, ki velja za tip vozila;

(h)

informacije dobavljene z zaščitenimi orodji in opremo ter v zvezi z njimi;

in

(i)

informacije o zapisih podatkov ter podatke o dvosmernem spremljanju in preskušanju.

(a)

dajanje lažnih izjav pri postopkih homologacije ali postopkih preklica;

(b)

ponarejanje rezultatov preskusov v okviru homologacije in potrditve skladnosti v uporabi;

(c)

zadržanje podatkov ali tehničnih specifikacij, ki bi lahko povzročili preklic ali odvzem homologacije;

(d)

uporaba odklopnih naprav;

in

(e)

zavračanje dostopa do informacij.

(a)

spremembe te uredbe v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(3) zaradi ponovnega določanja mejnih vrednosti mas delcev, določenih v Prilogi I k tej uredbi, in uvedbe mejne vrednosti števila delcev v navedeni prilogi, tako da bodo približno v sorazmerju z mejnimi vrednostmi mas delcev pri bencinu in dizelskem gorivu;

(b)

sprejme revidiran merilni postopek za delce in mejno vrednost števila delcev, v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(3).

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Direktiva 2005/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o homologaciji težkih vozil glede na njihove emisije (Euro IV in V)“;

(b)

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(c)

Točka 1 Priloge 1 se nadomesti z naslednjim:

—

Direktiva 70/220/EGS;

—

Direktiva 72/306/EGS;

—

Direktiva 74/290/EGS;

—

Direktiva 77/102/EGS;

—

Direktiva 78/665/EGS;

—

Direktiva 80/1268/EGS;

—

Direktiva 83/351/EGS;

—

Direktiva 88/76/EGS;

—

Direktiva 88/436/EGS;

—

Direktiva 89/458/EGS;

—

Direktiva 91/441/EGS;

—

Direktiva 93/59/EGS;

—

Direktiva 93/116/ES;

—

Direktiva 94/12/ES;

—

Direktiva 96/44/ES;

—

Direktiva 96/69/ES;

—

Direktiva 98/69/ES;

—

Direktiva 98/77/ES;

—

Direktiva 1999/100/ES;

—

Direktiva 1999/102/ES;

—

Direktiva 2001/1/ES;

—

Direktiva 2001/100/ES;

—

Direktiva 2002/80/ES;

—

Direktiva 2003/76/ES;

—

Direktiva 2004/3/ES;

29.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 171/17

(1)

Redna in kakovostna statistika Skupnosti o strukturi in dejavnosti tujih povezanih podjetij v celotnem gospodarstvu je bistvenega pomena za ustrezno oceno učinka podjetij pod tujim nadzorom na gospodarstvo Evropske unije. To bi olajšalo tudi spremljanje učinkovitosti notranjega trga in postopno integracijo gospodarstev v okviru globalizacije. V tem okviru multinacionalna podjetja igrajo vodilno vlogo, toda tuj nadzor lahko zadeva tudi majhna in srednje velika podjetja.

(2)

Izvajanje in pregled Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) in Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPs) ter trenutna in prihodnja pogajanja o nadaljnjih sporazumih zahtevajo razpoložljivost ustreznih statističnih podatkov za pomoč pri pogajanjih.

(3)

Za pripravo politik na področjih gospodarstva, konkurenčnosti, podjetništva, raziskav, tehničnega razvoja in zaposlovanja v okviru procesa liberalizacije je za merjenje neposrednih in posrednih učinkov tujega nadzora na zaposlovanje, plače in produktivnost v posameznih državah in sektorjih potrebna statistika o tujih povezanih podjetjih.

(4)

Podatki, ki se zagotavljajo po obstoječi zakonodaji Skupnosti ali so na voljo v državah članicah, so nezadostni, neprimerni ali premalo primerljivi, da bi služili kot zanesljiva osnova za delo Komisije.

(5)

Uredba (ES) št. 184/2005 (3) vzpostavlja skupni okvir za sistematično pripravo statistike Skupnosti o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah. Ker statistika plačilne bilance le delno zajema podatke, vključene v GATS, je bistvenega pomena, da se podrobne statistike o tujih povezanih podjetjih redno pripravljajo.

(6)

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 58/97 z dne 20. decembra 1996 o strukturnih statistikah podjetij (4) in Uredba Sveta (EGS) št. 696/93 z dne 15. marca 1993 o statističnih enotah za opazovanje in analizo proizvodnega sistema v Skupnosti (5) sta vzpostavili skupni okvir za zbiranje, urejanje, posredovanje in vrednotenje statistik Skupnosti o strukturi in dejavnosti podjetij v Skupnosti.

(7)

Priprava nacionalnih računov v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (6) zahteva primerljive, popolne in zanesljive poslovne statistike o tujih povezanih podjetjih.

(8)

Priročnik Združenih narodov o statistiki mednarodne trgovine s storitvami, Priročnik o plačilni bilanci (5. izdaja) Mednarodnega denarnega sklada, Primerljiva opredelitev tujih neposrednih naložb in Priročnik o kazalnikih gospodarske globalizacije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj skupaj določajo splošna pravila za pripravo mednarodno primerljivih statistik o tujih povezanih podjetjih.

(9)

Pripravo posebnih statistik Skupnosti urejajo pravila, določena v Uredbi Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti (7).

(10)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve skupnih statističnih standardov za pripravo primerljive statistike o tujih povezanih podjetjih, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(11)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8).

(12)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za prilagoditev opredelitev iz prilog I in II ter raven podrobnosti iz Priloge III, kakor tudi vse posledične spremembe prilog I in II, da se izvedejo rezultati pilotnih študij in opredelijo ustrezni skupni standardi kakovosti ter vsebine in periodičnost poročil o kakovosti. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe ali dopolnitvi te uredbe z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(13)

Opravljena so bila posvetovanja z Odborom za statistični program, ustanovljenim s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (9), in Odborom za monetarno, finančno in plačilno-bilančno statistiko, ustanovljenim s Sklepom Sveta 2006/856/ES (10) –

(a)

„tuje povezano podjetje“ pomeni podjetje s sedežem v državi priprave statistike, nad katerim ima nadzor institucionalna enota, ki nima sedeža v državi priprave statistike, ali podjetje, ki nima sedeža v državi priprave statistike, nad katerim ima nadzor institucionalna enota s sedežem v državi priprave statistike;

(b)

„nadzor“ pomeni zmožnost določanja splošne politike podjetja, po potrebi vključno z zmožnostjo izbora ustreznih direktorjev. V tem smislu se šteje, da je podjetje A pod nadzorom institucionalne enote B, če ima B neposreden ali posreden nadzor nad več kot polovico glasov delničarjev ali več kot polovico delnic;

(c)

„tuj nadzor“ pomeni, da ima nadzorna institucionalna enota sedež v drugi državi kot institucionalna enota, nad katero ima nadzor;

(d)

„podružnice“ pomenijo lokalne enote brez lastne pravne osebnosti, ki so odvisne od podjetij pod tujim nadzorom. Obravnavajo se kot neprave družbe v smislu točke 3(f) pojasnil v oddelku III(B) Priloge k Uredbi (EGS) št. 696/93;

(e)

„statistika o tujih povezanih podjetjih“ pomeni statistiko, ki opisuje celotne dejavnosti tujih povezanih podjetij;

(f)

„statistika o tujih notranjih povezanih podjetjih“ pomeni statistiko, ki opisuje dejavnosti tujih povezanih podjetij s sedežem v državi priprave statistike;

(g)

„statistika o tujih zunanjih povezanih podjetjih“ pomeni statistiko, ki opisuje dejavnosti tujih povezanih podjetij v tujini, ki so pod nadzorom institucionalne enote s sedežem v državi zbiranja statistike;

(h)

„končna nadzorna institucionalna enota tujega povezanega podjetja“ pomeni institucionalno enoto v verigi nadzora tujega povezanega podjetja, ki ni pod nadzorom druge institucionalne enote;

(i)

„podjetje“, „lokalna enota“ in „institucionalna enota“ imajo isti pomen, kot v Uredbi (EGS) št. 696/93.

(a)

določitev ustrezne oblike in postopka posredovanja rezultatov s strani držav članic;

in

(b)

odobritev odstopanja državam članicam, katerih nacionalni sistemi zahtevajo bistvene prilagoditve, vključno z odobritvijo odstopanj od morebitnih novih zahtev na podlagi pilotnih študij v skladu s členom 8(2).

(a)

prilagoditev opredelitev iz prilog I in II, prilagoditev ravni natančnosti iz Priloge III in vse posledične spremembe prilog I in II;

(b)

izvedba rezultatov pilotnih študij v skladu s členom 5(4);

in

(c)

opredelitev ustreznih skupnih standardov kakovosti ter vsebine in periodičnosti poročil o kakovosti v skladu s členom 6(3).

(a)

oceni kakovost pripravljenih statistik;

(b)

oceni koristi od pripravljenih statistik za Skupnost, države članice, dajalce in uporabnike statističnih podatkov glede na stroške;

(c)

oceni napredek pilotnih študij in njihovo izvajanje;

ter

(d)

opredeli področja, na katerih je glede na dosežene rezultate in stroške možno izboljšanje in so potrebne spremembe.

29.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 171/32

(1)

Visoke cene, ki jih plačujejo uporabniki javnih mobilnih telefonskih omrežij, kot so študenti, poslovni potniki in turisti, za uporabo mobilnih telefonov, ko potujejo v tujino znotraj Skupnosti, vzbujajo skrbi nacionalnim regulativnim organom, kakor tudi porabnikom in institucijam Skupnosti. Pretirane maloprodajne cene so posledica visokih veleprodajnih cen, ki jih zaračunava operater tujega gostiteljskega omrežja, in pogosto tudi visokih maloprodajnih pribitkov, ki jih zaračunava uporabnikov domači operater omrežja. Znižanja veleprodajnih cen se pogosto ne odražajo na maloprodajnih cenah za uporabnika. Čeprav so nekateri operaterji nedavno uvedli tarifne sheme, ki uporabnikom ponujajo ugodnejše pogoje in nižje cene, je še vedno očitno, da razmerje med stroški in cenami ni takšno, kakršno bi vladalo na povsem konkurenčnih trgih.

(2)

Oblikovanje evropskega socialnega, izobraževalnega in kulturnega prostora na osnovi mobilnosti posameznikov bi moralo poenostaviti komunikacijo med ljudmi, da bi zgradili resnično „Evropo za državljane“.

(3)

Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (3), Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) (4), Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Okvirna direktiva) (5), Direktiva 2002/22/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalni storitvi) (6) in Direktiva 2002/58/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (7), (v nadaljevanju skupaj „regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002“) so namenjene ustvarjanju notranjega trga elektronskih komunikacij znotraj Skupnosti, s hkratnim zagotavljanjem varstva porabnika prek okrepljene konkurenčnosti.

(4)

Ta uredba ni osamljen ukrep, temveč v zvezi z gostovanjem v Skupnosti dopolnjuje in podpira pravila, določena v regulativnem okviru za elektronske komunikacije iz leta 2002. Ta okvir nacionalnim regulativnim organom ne zagotavlja primernih instrumentov, s katerimi bi lahko učinkovito in odločno ukrepali v zvezi s cenami storitev gostovanja v Skupnosti, in zato ne zagotavlja nemotenega delovanja notranjega trga storitev gostovanja. Ta uredba je primerno sredstvo za izboljšanje tega stanja.

(5)

Regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002 temelji na načelu, da je treba ex ante uporabiti regulativne obveznosti samo tam, kjer ni učinkovite konkurence, s čimer predvideva postopek rednih tržnih analiz in pregleda obveznosti s strani nacionalnih regulativnih organov, ki vodijo do določitve ex ante obveznosti za operaterje, ki so bili določeni kot operaterji s pomembno tržno močjo. Elementi, iz katerih je sestavljen ta postopek, vključujejo opredelitev upoštevnih trgov v skladu s Priporočilom Komisije (8) o upoštevnih trgih izdelkov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki so lahko predmet ex ante regulacije v skladu z Direktivo 2002/21/ES (v nadaljevanju „Priporočilo“), analizo opredeljenih trgov v skladu s smernicami Komisije za tržno analizo in presojo pomembne tržne moči v skladu z regulativnim okvirom Skupnosti za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (9), določitev operaterjev s pomembno tržno močjo in uvedbo ex ante obveznosti za operaterje, ki so bili tako opredeljeni.

(6)

Priporočilo kot upoštevni trg, ki je lahko predmet ex ante regulacije, opredeljuje veleprodajni nacionalni trg za mednarodno gostovanje v javnih mobilnih omrežjih. Vendar se je pri analizi veleprodajnih nacionalnih trgov za mednarodno gostovanje, ki so jo opravili nacionalni regulativni organi (individualno in v okviru Evropske skupine regulativnih organov) pokazalo, da se nacionalni regulativni organ ne more učinkovito spopasti z visokimi veleprodajnimi cenami gostovanja v Skupnosti zaradi težavnosti opredeljevanja podjetij s pomembno tržno močjo glede na posebne okoliščine mednarodnega gostovanja, vključno z njegovo čezmejno naravo.

(7)

Glede zagotavljanja maloprodajnih mednarodnih storitev gostovanja Priporočilo nobenega maloprodajnega trga za mednarodno gostovanje ne opredeljuje kot upoštevnega trga, ker se, med drugim, storitve mednarodnega gostovanja na maloprodajni ravni ne kupujejo posebej, temveč so del širšega maloprodajnega paketa, ki ga porabniki kupijo od svojega domačega ponudnika.

(8)

Poleg tega nacionalni regulativni organi, odgovorni za zaščito in uveljavljanje interesov mobilnih porabnikov, ki običajno prebivajo na njihovem ozemlju, ne morejo nadzorovati ravnanja operaterjev obiskanega omrežja iz drugih držav članic, od katerih so navedeni porabniki odvisni, ko uporabljajo storitve mednarodnega gostovanja. Ta ovira bi tudi lahko zmanjšala učinkovitost ukrepov, ki bi jih države članice sprejele na podlagi svoje neprenesene pristojnosti za sprejemanje predpisov za zaščito porabnikov.

(9)

Zato se pritiska na države članice, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bi uredile višino cen za mednarodno gostovanje, vendar se mehanizem za ex ante regulativno ukrepanje nacionalnih regulativnih organov, ki ga predvideva regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002, ni izkazal za učinkovitega, da bi tem organom omogočil, da bi na tem posebnem področju lahko odločno ukrepali v skladu z interesi porabnikov.

(10)

Poleg tega je Evropski parlament v resoluciji o pravni ureditvi in trgih evropskih elektronskih komunikacij 2004 (10) pozval Komisijo, naj pripravi nove pobude za znižanje visokih stroškov čezmejnega prometa mobilne telefonije, medtem ko je Evropski svet z dne 23. in 24. marca 2006 sklenil, da je usmerjena, učinkovita in celostna politika informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) tako na evropski kot na nacionalni ravni bistvenega pomena za dosego ciljev gospodarske rasti in produktivnosti prenovljene Lizbonske strategije, in v tem smislu opozoril na pomen znižanja cen gostovanja za konkurenčnost.

(11)

Cilj regulativnega okvira za elektronske komunikacije iz leta 2002 je bil na podlagi takrat znanih dejavnikov odstraniti vse ovire za trgovanje med državami članicami na področju, ki ga usklajuje, med drugim ukrepe, ki vplivajo na cene gostovanja. Toda to ne bi smelo preprečiti sprejetja usklajenih pravil glede na druge dejavnike, s katerimi bo mogoče poiskati najučinkovitejši način za zagotavljanje visoke ravni zaščite porabnikov ob hkratnem izboljšanju pogojev za delovanje notranjega trga.

(12)

Treba bi bilo spremeniti regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002, zlasti Okvirno direktivo, da se omogoči odstopanje od sicer veljavnih pravil, zlasti tega, da bi bilo treba cene ponujenih storitev v odsotnosti pomembne tržne moči določati s trgovinskimi sporazumi, in da se zato uvedejo dopolnilne regulativne obveznosti, ki odražajo posebne lastnosti storitev gostovanja v Skupnosti.

(13)

Maloprodajni in veleprodajni trgi gostovanja imajo posebne značilnosti, ki upravičujejo izredne ukrepe, ki presegajo mehanizme, ki so sicer na voljo znotraj regulativnega okvira za elektronske komunikacije iz leta 2002.

(14)

Regulativne obveznosti bi bilo treba naložiti na maloprodajni in veleprodajni ravni, tako da bi bili zavarovani interesi gostujočih porabnikov, ker kot kažejo izkušnje, ni nujno, da se zaradi znižanj veleprodajnih cen za storitve gostovanja v Skupnosti znižajo tudi maloprodajne cene za gostovanje, saj za to ni pobud. Po drugi strani pa bi ukrepi za znižanje ravni maloprodajnih cen brez ukvarjanja z ravnjo veleprodajnih stroškov, povezanih z zagotavljanjem teh storitev, lahko ovirali pravilno delovanje trga gostovanja v Skupnosti.

(15)

Te regulativne obveznosti bi morale začeti učinkovati čim prej, pri čemer je treba zadevnim operaterjem zagotoviti razumno obdobje za prilagoditev cen in ponudbe storitev, tako da bo zagotovljena skladnost, in se bodo uporabljale neposredno v vseh državah članicah.

(16)

Uporabiti bi bilo treba skupni pristop, ki bo zagotavljal, da uporabniki prizemnih javnih mobilnih telefonskih omrežij na poti znotraj Skupnosti ne bodo plačevali previsokih cen za storitve gostovanja v Skupnosti, ko bodo klicali ali prejemali govorne klice, kar bo omogočilo visoko raven zaščite porabnikov in obenem ohranjalo konkurenco med mobilnimi operaterji ter spodbujalo k inovacijam in izbiri za porabnike. Čezmejna narava zadevnih storitev narekuje uvedbo skupnega pristopa, tako da bodo lahko mobilni operaterji delovali znotraj enega samega skladnega regulativnega okvira, ki bo temeljil na objektivno oblikovanih merilih.

(17)

Najbolj učinkovit in sorazmeren pristop za ureditev višine cen odhodnih in dohodnih klicev gostovanja znotraj Skupnosti je določitev povprečnih zgornjih mejnih cen na minuto na veleprodajni ravni in omejitev cen na maloprodajni ravni z uvedbo evropske tarife (evrotarife). Povprečna veleprodajna cena bi morala veljati za katero koli dvojico operaterjev v Skupnosti za določeno obdobje.

(18)

Evrotarifo bi bilo treba postaviti na raven, ki bo zagotavljala zadostno maržo za operaterje ter spodbujala konkurenčne ponudbe gostovanja po nižjih cenah. Ponudniki bi morali vsem svojim porabnikom gostovanja aktivno ponujati evrotarifo, in sicer brezplačno ter na jasen in pregleden način.

(19)

Ta regulativni pristop bi moral zagotavljati, da bi maloprodajne cene za gostovanje v Skupnosti bolj stvarno odražale osnovne stroške za zagotavljanje storitve kot doslej. Zato bi morala najvišja evrotarifa, ki se lahko ponudi gostujočim porabnikom, odražati primerno maržo na veleprodajne stroške zagotavljanja storitve gostovanja, operaterjem pa omogočati, da svobodno tekmujejo z oblikovanjem različnih ponudb in prilagajanjem svojih censkih struktur tržnim razmeram in željam potrošnikov. Ta regulativni pristop se ne bi smel uporabljati za storitve z dodano vrednostjo.

(20)

Ta regulativni pristop bi moral biti tak, da ga je mogoče preprosto izvajati in spremljati, da bi se tako zmanjšala upravna obremenitev tako za operaterje, ki morajo upoštevati njegove zahteve, kot za nacionalne regulativne organe, ki so zadolženi za njegov nadzor in uveljavitev. Obenem bi moral biti pregleden in takoj razumljiv vsem mobilnim porabnikom v Skupnosti. Poleg tega naj bi nudil pravno varnost in predvidljivost za operaterje, ki zagotavljajo veleprodajne in maloprodajne storitve gostovanja. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti v denarno vrednost ravni zgornje mejne cene na minuto na veleprodajni in maloprodajni ravni.

(21)

Tako določena povprečna zgornja mejna cena na minuto na veleprodajni ravni bi morala upoštevati različne elemente opravljanja gostujočih klicev v Skupnosti, zlasti stroške izvora in zaključevanja klicev prek mobilnih omrežij, vključno z režijskimi stroški, signalizacijo in prenosom. Najprimernejše merilo za izvor in zaključevanje klicev je povprečna cena zaključevanja klicev pri operaterjih mobilnih omrežij v Skupnosti, pridobljena na podlagi informacij, ki jih zagotovijo nacionalni regulativni organi in objavi Komisija. Zato bi bilo treba povprečno zgornjo mejno ceno na minuto, ki jo uvaja ta uredba, določiti ob upoštevanju povprečne cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki služi kot merilo za s tem povezane stroške. Najvišjo povprečno ceno na minuto na veleprodajni ravni bi bilo treba letno zniževati, da se tako upoštevajo zniževanja povprečne cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki jih občasno predpišejo nacionalni regulativni organi.

(22)

Evrotarifa, ki se uporablja na maloprodajni ravni, bi gostujočim porabnikom morala zagotavljati, da za regulirani gostujoči odhodni ali dohodni klic ne bodo plačali pretiranih cen, domačim operaterjem pa hkrati puščati dovolj veliko maržo, da bodo svojim strankam lahko ponujali raznolike proizvode.

(23)

Vsi porabniki bi morali imeti možnost, da brez dodatnih stroškov ali predpogojev izberejo preprosto tarifo gostovanja, ki ne bo presegala reguliranih cen. Primerna marža med veleprodajnimi stroški in maloprodajnimi cenami bi morala operaterjem zagotavljati, da lahko krijejo vse posebne stroške, ki jih imajo z gostovanjem na maloprodajni ravni, vključno s primernimi deleži stroškov trženja in subvencioniranja telefonskih aparatov, in da jim ostaja ustrezen znesek za ustvarjanje primerne donosnosti. Evrotarifa je primerno sredstvo, da zagotovi zaščito potrošniku in prožnost operaterju. Zgornje meje evrotarife bi se morale v skladu z veleprodajno ravnjo letno zniževati.

(24)

Novi gostujoči porabniki bi morali biti celostno obveščeni o obsegu tarif, ki obstajajo za gostovanje v Skupnosti, vključno s tistimi, ki so usklajene z evrotarifo. Obstoječi gostujoči porabniki bi morali imeti možnost, da v določenem časovnem obdobju izberejo novo tarifo, ki je usklajena z evrotarifo, ali katero koli drugo tarifo gostovanja. Pri obstoječih gostujočih porabnikih, ki se v tem obdobju niso tako odločili, je primerno razlikovati med tistimi, ki so se za posebno tarifo gostovanja ali paket odločili že pred uveljavitvijo te uredbe, in tistimi, ki tega niso storili. Za slednje bi morala samodejno veljati tarifa, ki je v skladu s to uredbo. Za gostujoče porabnike, ki že imajo koristi od posebnih tarif ali paketov gostovanja, ki ustrezajo njihovim osebnim potrebam in so jih zato izbrali, bi morala potem, ko so bili opozorjeni na njihove trenutne tarifne pogoje, še naprej veljati predhodno izbrana tarifa ali paket, če v ustreznem časovnem obdobju ne izrazijo izbire. Take posebne tarife ali paketi gostovanja lahko vključujejo na primer pavšalne cene gostovanj, nejavne tarife, tarife z dodatnimi fiksnimi cenami gostovanja, tarife s cenami na minuto, ki so nižje od najvišje evrotarife ali cene vzpostavitve klica.

(25)

Ponudniki maloprodajnih storitev gostovanja v Skupnosti bi morali imeti na voljo obdobje, v katerem prilagodijo svoje cene, da ustrezajo omejitvam, določenim s to uredbo.

(26)

Podobno bi morali imeti ponudniki veleprodajnih storitev gostovanja v Skupnosti na voljo prilagoditveno obdobje za uskladitev z mejnimi cenami, določenimi v tej uredbi.

(27)

Ker ta uredba zagotavlja, da direktive, ki sestavljajo regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002, ne posegajo v nobene posebne ukrepe, sprejete za regulacijo cen gostovanja za mobilne govorne telefonske klice v Skupnosti, in ker bo ta uredba od ponudnikov storitev gostovanja v Skupnosti morda zahtevala, da spremenijo svoje maloprodajne tarife gostovanja zaradi izpolnitve zahtev iz te uredbe, te spremembe ne bi smele omogočiti mobilnim porabnikom, da bi na podlagi nacionalnih predpisov, ki prenašajo regulativni okvir za elektronske komunikacije iz leta 2002, imeli pravico odstopiti od svojih pogodb.

(28)

Ta uredba ne bi smela vplivati na inovativne ponudbe za porabnike, ki so ugodnejše od najvišje evrotarife, kakor je določena v tej uredbi, temveč bi morala pravzaprav spodbujati, da se gostujočim porabnikom ponudijo inovativne ponudbe po nižjih cenah. Ta uredba ne zahteva ponovne uvedbe plačil za gostovanje, če so bila ta že povsem odpravljena, pa tudi ne, da se obstoječe cene gostovanja zvišajo na raven mejnih cen, določenih v tej uredbi.

(29)

Domači ponudniki lahko ponujajo vseobsegajočo mesečno pavšalno tarifo za pošteno uporabo, za katero ne veljajo mejne cene. Ta pavšalna tarifa lahko vključuje gostovanje v Skupnosti za govorne in/ali podatkovne storitve (vključno s storitvijo kratkih sporočil (SMS) in storitvijo večpredstavnostnih sporočil (MMS)) znotraj Skupnosti.

(30)

Za zagotovitev, da bi lahko vsi uporabniki mobilne govorne telefonije izkoristili prednosti, ki izvirajo iz določb te uredbe, bi se morale maloprodajne cenovne zahteve uporabljati ne glede na to, ali imajo gostujoči porabniki predplačniško ali naročniško pogodbo z domačim ponudnikom, in ne glede na to, ali ima domači ponudnik svoje lastno omrežje, ali je operater navideznega mobilnega omrežja ali preprodajalec govornih mobilnih storitev.

(31)

Če ponudniki storitev mobilne telefonije v Skupnosti menijo, da so prednosti medobratovalnosti in povezljivosti med koncema, ki jih uživajo njihovi uporabniki, ogrožene zaradi prenehanja ali možnosti prenehanja njihovega sporazuma o gostovanju z operaterjem mobilnega omrežja v drugi državi članici, ali svojim uporabnikom niso sposobni zagotoviti storitev v drugi državi članici, ker tam nimajo sklenjenega sporazuma z vsaj enim veleprodajnim ponudnikom dostopa do omrežja, bi morali nacionalni regulativni organi po potrebi uporabiti pooblastila iz člena 5 Direktive o dostopu za zagotovitev primernega dostopa in medomrežnega povezovanja, da omogočijo tako povezljivost med koncema in medobratovalnost storitev, pri tem pa upoštevati cilje iz člena 8 Okvirne direktive, zlasti vzpostavitev enotnega trga za elektronske komunikacijske storitve, ki bi nemoteno deloval.

(32)

Za izboljšanje preglednosti maloprodajnih cen reguliranih odhodnih in dohodnih klicev med gostovanjem znotraj Skupnosti in zaradi olajšanja odločitve gostujočih porabnikov glede uporabe njihovih mobilnih telefonov v tujini bi morali ponudniki mobilnih telefonskih storitev svojim gostujočim porabnikom omogočiti, da na preprost način dobijo brezplačne informacije o cenah gostovanja, ki veljajo zanje, če kličejo ali sprejemajo govorne klice v obiskani državi članici. Poleg tega bi morali ponudniki svojim uporabnikom na zahtevo in brezplačno zagotavljati dodatne informacije o cenah na minuto ali na enoto prenesenih podatkov (vključno z DDV) za odhodne ali dohodne klice ter za pošiljanje in sprejemanje SMS, MMS in drugih podatkovnih storitev v obiskani državi članici.

(33)

Zaradi preglednosti morajo ponudniki ob sklenitvi naročniškega razmerja in ob vsaki spremembi cen gostovanja zagotavljati informacije o cenah gostovanja, zlasti o evrotarifi in vseobsegajoči („all inclusive“) pavšalni tarifi, če je ta v njihovi ponudbi. Informacije o cenah gostovanja bi morali domači ponudniki zagotavljati s primernimi sredstvi, kot so računi, internet, televizijski oglasi ali direktna pošta. Zagotoviti bi morali, da so vsi njihovi gostujoči porabniki seznanjeni s tem, da so na voljo regulirane tarife, in tem porabnikom poslati jasno in nedvoumno sporočilo z opisom pogojev evrotarife in pravice prehoda na to tarifo in z nje.

(34)

Nacionalni regulativni organi, ki so pristojni za izvedbo nalog v skladu z regulativnim okvirom za elektronske komunikacije iz leta 2002, bi morali biti pooblaščeni za nadziranje in uveljavljanje obveznosti iz te uredbe na svojem ozemlju. Spremljati bi morali tudi spreminjanje cen govornih in podatkovnih storitev za mobilne porabnike med gostovanjem znotraj Skupnosti, po potrebi vključno s posebnimi stroški, povezanimi z odhodnimi in dohodnimi gostujočimi klici v najbolj oddaljenih območjih Skupnosti in s potrebo ustrezne povrnitve teh stroškov na veleprodajnem trgu, ter da se tehnike usmerjanja prometa ne uporabljajo za omejitev izbire v škodo porabnikov. Zagotavljati bi morali, da imajo zainteresirane strani na voljo najnovejše informacije o uporabi te uredbe, rezultate tega spremljanja pa objavljati vsakih šest mesecev. Zagotoviti bi bilo treba ločene podatke o porabnikih - podjetjih, naročnikih in predplačnikih.

(35)

Za nacionalno gostovanje v najbolj oddaljenih območjih Skupnosti, kjer se dovoljenja za mobilno telefonijo razlikujejo od tistih, ki se izdajajo za druge dele nacionalnega ozemlja, bi se lahko uporabljalo tarifno zniževanje, enakovredno tistemu, ki se izvaja na trgu gostovanja v Skupnosti. Izvajanje te uredbe ne bi smelo privesti do manj ugodnega oblikovanja cen za uporabnike storitev nacionalnega gostovanja v primerjavi z uporabniki storitev gostovanja v Skupnosti. V ta namen lahko nacionalni organi sprejmejo dodatne ukrepe, ki so v skladu s pravom Skupnosti.

(36)

Ker poleg govorne telefonije pridobivajo na obsegu nove mobilne podatkovne komunikacijske storitve, bi morala ta uredba zagotoviti tudi nadzorovanje razvoja trga teh storitev. Zato bi morala Komisija nadzirati tudi trg za storitve gostovanja na področju podatkovne komunikacije, vključno s SMS in MMS.

(37)

Države članice bi morale vzpostaviti sistem kazni, ki se bodo uporabljale pri kršitvah te uredbe.

(38)

Ker ciljev te uredbe, in sicer vzpostavitve skupnega pristopa, ki bo uporabnikom mobilnih telefonskih omrežij zagotavljal, da na potovanjih po Skupnosti ne bodo plačevali pretiranih cen za storitve gostovanja v Skupnosti, ko kličejo ali prejemajo govorne klice, kar bo omogočilo visoko raven zaščite porabnikov in obenem varovalo konkurenco med mobilnimi operaterji, države članice ne morejo doseči varno, usklajeno in pravočasno, in jih je potemtakem mogoče bolje uresničiti na ravni Skupnosti, lahko ukrepe sprejme Skupnost v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(39)

Ta skupni pristop bi bilo treba vzpostaviti za omejeno časovno obdobje. Ta uredba se lahko glede na pregled, ki ga bo izvedla Komisija, razširi ali spremeni. Komisija bi morala pregledati učinkovitost te uredbe in njen prispevek k izvajanju regulativnega okvira in nemotenemu delovanju notranjega trga ter preučiti vpliv te uredbe na manjše ponudnike mobilne telefonije v Skupnosti in njihov položaj na trgu gostovanja v Skupnosti –

(a)

„evropska tarifa“ (v nadaljevanju „evrotarifa“) pomeni vsako tarifo, ki ne presega najvišje cene, določene v členu 4, ki jo domači ponudnik lahko zaračuna za zagotavljanje reguliranih gostujočih klicev v skladu z navedenim členom;

(b)

„domači ponudnik“ pomeni podjetje, ki gostujočemu porabniku zagotavlja javne prizemne mobilne telefonske storitve ali prek svojega lastnega omrežja ali kot operater navideznega mobilnega omrežja ali kot prodajni posrednik;

(c)

„domače omrežje“ pomeni prizemno javno mobilno telefonsko omrežje, ki je v državi članici in ga uporablja domači ponudnik za zagotavljanje prizemnih javnih mobilnih telefonskih storitev gostujočemu porabniku;

(d)

„gostovanje v Skupnosti“ pomeni, da gostujoči porabnik uporablja mobilni telefon ali drugo napravo za klicanje ali sprejemanje klicev znotraj Skupnosti, medtem ko je v državi članici, ki ni država, v kateri se nahaja njegovo domače omrežje, in sicer na podlagi dogovora med operaterjem domačega omrežja in operaterjem obiskanega omrežja;

(e)

„regulirani gostujoči klic“ pomeni mobilni govorni telefonski klic, ki ga opravi gostujoči porabnik ter izvira iz obiskanega omrežja in se zaključuje v javnem telefonskem omrežju znotraj Skupnosti, ali ki ga gostujoči porabnik sprejme ter izvira iz javnega telefonskega omrežja znotraj Skupnosti in se zaključuje v obiskanem omrežju;

(f)

„gostujoči porabnik“ pomeni porabnika pri ponudniku javnih prizemnih mobilnih telefonskih storitev, ki se zagotavljajo prek javnega prizemnega mobilnega omrežja, nameščenega v Skupnosti, in čigar pogodba ali dogovor z njegovim domačim ponudnikom dopušča uporabo mobilnega telefona ali druge naprave za klicanje ali sprejemanje klicev v obiskanem omrežju na podlagi dogovora med operaterjem domačega omrežja in operaterjem obiskanega omrežja;

(g)

„obiskano omrežje“ pomeni javno prizemno mobilno telefonsko omrežje, nameščeno v državi članici, ki ni država domačega omrežja, in ki gostujočemu porabniku omogoča, da na podlagi dogovora z operaterjem domačega omrežja kliče ali sprejema klice.