27.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/1

—

Estonija 83,4.

27.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/2

(1)

Ob razširitvi Skupnosti 1. januarja 1995 in 1. maja 2004 Uredba Komisije (EGS) št. 3149/92 (3) ni bila prilagojena, da bi vstavili navedbe v jezikih novih držav članic, ki so se pridružile Skupnosti na navedena datuma. Te navedbe je v zadevnih jezikih treba dopolniti.

(2)

Za zagotovitev skladnosti z Uredbo Komisije (ES) št. 725/2007 (4), ki prilagaja Uredbo (EGS) št. 3149/92 po pristopu Bolgarije in Romunije k Evropski uniji, je treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2007.

(3)

Uredbo (EGS) št. 3149/92 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

1.

V členu 7(5) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Odpremne deklaracije, ki jih izda intervencijska agencija dobaviteljica, vsebujejo eno od naslednjih navedb iz Priloge.“

2.

Besedilo iz Priloge k tej uredbi se doda kot Priloga.

27.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/4

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 3149/92 (2) vsebuje navedbe v vseh jezikih Skupnosti v svoji sestavi dne 31. decembra 2006. Te navedbe je treba dopolniti z bolgarščino in romunščino.

(2)

Uredbo (EGS) št. 3149/92 je zato treba ustrezno spremeniti –

27.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/6

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

27.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/8

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa predpise za spremljanje transmisivnih spongiformnih encefalopatij pri govedu, ovcah in kozah ter ukrepe za izkoreninjenje bolezni, ki se izvajajo po potrditvi transmisivne spongiformne encefalopatije (TSE) pri ovcah in kozah.

(2)

Oktobra 2005 je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela mnenje o razvrščanju atipičnih primerov TSE pri drobnici. EFSA v mnenju sklepa, da je operativna opredelitev atipičnega praskavca možna, in določa osnove za razvrščanje primerov praskavca. EFSA prav tako priporoča uporabo nadzornega programa, vključno s testi in vzorčenjem, da se omogoči odkritje vseh oblik TSE pri drobnici.

(3)

Zato se zdi primerno uvesti opredelitve za TSE pri drobnici, za primere praskavca, klasičnega praskavca in atipičnega praskavca.

(4)

Kadar je rezultat hitrega testa v skladu s trenutno veljavnimi predpisi, in sicer s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 999/2001, pozitiven pri živali, zaklani za prehrano ljudi, je poleg trupa s pozitivnim rezultatom testa treba na isti klavni liniji uničiti vsaj en trup neposredno pred in dva trupa neposredno za trupom s pozitivnim rezultatom testa.

(5)

Popolno uničenje treh trupov, ki so na isti klavni liniji blizu trupa s pozitivnim rezultatom hitrega testa, je nesorazmerno glede na tveganje. Te trupe je treba uničiti, samo če je pozitiven rezultat hitrega testa potrjen ali če rezultat ni dokončen po preiskavi z referenčnimi metodami.

(6)

Uredba (ES) št. 999/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 214/2005 (2) in Uredbo Komisije (ES) št. 1041/2006 (3), določa okrepljene programe spremljanja za koze in ovce po odkritju goveje spongiformne encefalopatije (BSE) pri kozah leta 2005 in treh nenavadnih primerov TSE pri ovcah, pri čemer BSE ni bilo mogoče izključiti. Glede na rezultate dveletnih intenzivnih testiranj, ki niso privedla do odkritja nobenega dodatnega primera BSE pri ovcah ali kozah, je treba navedene programe spremljanja ponovno pregledati. Za zagotovitev učinkovitega izvajanja programov je treba pregledane zahteve za spremljanje uporabljati od 1. julija 2007.

(7)

Glede na nove znanstvene podatke je treba oceniti in ponovno pregledati programe spremljanja pri ovcah in kozah.

(8)

Glede na rezultate okrepljenega spremljanja pri ovcah in kozah je trenutno veljavna stroga politika izločanja in obnove populacije pri čredah, prizadetih s TSE, videti nesorazmerna. Poleg tega več težav, zlasti v zvezi z obnovo populacije okuženih čred, ovira učinkovito izvajanje ukrepov po odkritju TSE v čredi.

(9)

EFSA je 8. marca 2007 sprejela mnenje o nekaterih vidikih v zvezi s tveganjem za TSE pri ovcah in kozah. Agencija v mnenju ugotavlja, da ni dokazov za epidemiološko ali molekularno povezavo med klasičnim in/ali atipičnim praskavcem in TSE pri ljudeh ter da je povzročitelj BSE edini povzročitelj TSE, opredeljen kot povzročitelj zoonoz. Poleg tega agencija meni, da so trenutno veljavni ločevalni testi, kakor so opisani v zakonodaji ES za razločevanje med praskavcem in BSE, zanesljivi za razlikovanje BSE od klasičnega in atipičnega praskavca.

(10)

Ukrepe za izkoreninjenje TSE pri drobnici je prav tako treba ponovno oceniti zaradi odsotnosti znanstvenih dokazov o prenosljivosti praskavca na ljudi, izključitve možnosti BSE v primerih TSE pri drobnici ter odkritja primerov atipične TSE z majhno razpršenostjo okužbe v čredi, ki pa se prav tako pojavlja pri ovcah z genotipi, za katere se domneva, da so odporni na BSE in klasični praskavec.

(11)

Splošno znano je, da se struktura sektorja ovc in koz po vsej Skupnosti razlikuje, zato morajo države članice imeti možnost, da uporabijo alternativne politike, če so uvedeni usklajeni predpisi.

(12)

Med strateškimi cilji časovnega načrta Komisije za TSE, sprejetega 15. julija 2005, je ponovni pregled ukrepov za izkoreninjene TSE pri drobnici ob upoštevanju novih razpoložljivih diagnostičnih orodij, toda ob zagotavljanju trenutne ravni varstva potrošnikov.

(13)

EFSA je 13. julija 2006 sprejela mnenje o programih za rejo za odpornost ovc proti TSE. EFSA v mnenju sklepa, da programi za rejo krepijo odpornost ovc proti trenutno znanih oblikam TSE in tako prispevajo k izboljševanju zdravja živali in varstva potrošnikov. EFSA je prav tako dala predloge za ugotavljanje genotipa prionskega proteina.

(14)

Člen 6a Uredbe (ES) št. 999/2001 določa, da lahko države članice uvedejo programe za rejo, ki se izberejo za odpornost proti različnim oblikam TSE pri ovcah. Za navedene programe za rejo je treba uvesti usklajene minimalne zahteve.

(15)

Uredbo (ES) št. 999/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(16)

Odločba Komisije 2003/100/ES z dne 13. februarja 2003 o določitvi minimalnih pogojev za vzpostavitev rejskih programov za odpornost na transmisivne spongiformne encefalopatije pri ovcah (4) je zastarela, ker se določbe iz navedene odločbe nadomestijo z določbami iz te uredbe. Zaradi jasnosti in pravne varnosti je treba navedeno odločbo razveljaviti.

(17)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

27.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/21

(1)

Države članice pripravijo poročila o praktičnem izvajanju kot podlago za periodična poročila Komisije o izvajanju predpisov Skupnosti glede varnosti in zdravja delavcev, v skladu z Direktivo Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (3) in naslednjimi posebnimi direktivami v smislu člena 16(1) navedene direktive: Direktivo Sveta 89/654/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu (4), Direktivo Sveta 89/655/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (5), Direktivo Sveta 89/656/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za osebno varovalno opremo, ki jo delavci uporabljajo na delovnem mestu (6), Direktivo Sveta 90/269/EGS z dne 29. maja 1990 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta (7), Direktivo Sveta 90/270/EGS z dne 29. maja 1990 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za delo s slikovnimi zasloni (8), Direktivo Sveta 92/57/EGS z dne 24. junija 1992 o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih (9), Direktivo Sveta 92/58/EGS z dne 24. junija 1992 o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu (10), Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (11), Direktivo Sveta 92/91/EGS z dne 3. novembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu za delavce v dejavnostih pridobivanja rudnin z vrtanjem (12), Direktivo sveta 92/104/EGS z dne 3. decembra 1992, o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev v dejavnostih površinskega in podzemnega pridobivanja rudnin (13), Direktivo Sveta 93/103/ES z dne 23. novembra 1993 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah pri delu na ribiških ladjah (14), Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (15), Direktivo 1999/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in varstva zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja (16), Direktivo 2002/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah glede izpostavljenosti delavcev tveganjem iz fizikalnih dejavnikov (vibracij) (17), Direktivo 2003/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. februarja 2003 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje v zvezi z izpostavljenostjo delavcev fizikalnim dejavnikom (hrup) (18), Direktivo 2004/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (19) in Direktivo 2006/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih dejavnikov (umetnih optičnih sevanj) (20).

(2)

Poročilo o praktičnem izvajanju predvidevajo tudi Direktiva Sveta 91/383/EGS z dne 25. junija 1991, s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem (21), Direktiva Sveta 92/29/EGS z dne 31. marca 1992 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje medicinske oskrbe na ladjah (22) in Direktiva Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu (23).

(3)

Določbe v zvezi s pripravo poročil v posebnih direktivah v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS in direktivah 91/383/EGS, 92/29/EGS ter 94/33/ES so neskladna tako glede časovnih presledkov kot vsebine.

(4)

Obveznosti za države članice, da pripravijo poročilo o praktičnem izvajanju, in Komisijo, da pripravi poročilo na podlagi nacionalnih poročil, predstavljajo pomembno fazo v zakonodajnem ciklu in ki omogočajo, da se prouči in oceni različne vidike glede praktičnega izvajanja določb direktiv; zato je primerno to obveznost razširiti na direktive, ki ne predvidevajo priprave poročila, in sicer na: Direktivo 2000/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (sedma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (24), Direktivo 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (25) in Direktivo Sveta 83/477/EGS z dne 19. septembra 1983 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 8 Direktive 80/1107/EGS) (26).

(5)

Zato je treba poenotiti določbe iz Direktive 89/391/EGS in posebnih direktiv v smislu njenega člena 16(1) ter direktiv 83/477/EGS, 91/383/EGS, 92/29/EGS in 94/33/ES.

(6)

Sporočilo Komisije „Prilagajanje spremembam pri delu in v družbi: nova strategija Skupnosti za zdravje in varnost 2002–2006“ predvideva oblikovanje zakonodajnih predlogov za poenostavitev in racionalizacijo poročil o izvajanju. Ta zadeva je bila prav tako opredeljena kot ena od prednostnih nalog za poenostavitev zakonodaje Skupnosti v okviru predvidenih del znotraj pobude za boljšo pripravo zakonodaje.

(7)

Postopek bi bilo treba poenostaviti z uskladitvijo časovnih presledkov za predložitev nacionalnih poročil o praktičnem izvajanju Komisiji in z določitvijo samo enega poročila o praktičnem izvajanju, v katerem bi bili vključeni splošni del, veljaven za vse direktive, in posebna poglavja o posameznih vidikih vsake direktive. Te določbe in zlasti uvedba novega člena 17a v Direktivo 89/391/EGS bodo poleg tega omogočile vključitev posebnih direktiv v ta postopek v zvezi s poročilom o izvajanju v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS, ki ne predvideva priprave poročil, in sicer direktivi 2000/54/ES in 2004/37/ES ter vsaka prihodnja posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS.

(8)

Zdi se primerno, da naj bi se časovni presledek med poročili in kako pogosto jih države članice pošljejo Komisiji določil na pet let: prvo poročilo naj bi izjemoma zajemalo daljše obdobje; struktura teh poročil bi morala biti usklajena, da se omogoči njihova uporaba; ta poročila bi morala biti pripravljena na podlagi vprašalnika, ki ga določi Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje na delovnem mestu, vključevati pa bi se morale pomembne informacije o preventivnih prizadevanjih v državah članicah, da lahko Komisija, ob upoštevanju pomembnih ugotovitev Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu ter Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer, primerno oceni delovanje zakonodaje v praksi.

(9)

V skladu s členom 138(2) Pogodbe se je Komisija na ravni Skupnosti posvetovala s socialnimi partnerji o možni usmeritvi ukrepov Skupnosti na tem področju.

(10)

Komisija je po tem posvetovanju ocenila, da bi bili ukrepi Skupnosti zaželeni, in se je ponovno posvetovala s socialnimi partnerji na ravni Skupnosti o vsebini načrtovanega predloga v skladu s členom 138(3) Pogodbe.

(11)

V smislu te druge faze posvetovanj socialni partnerji Komisije niso obvestili o svoji pripravljenosti, da začnejo postopek, ki bi lahko pripeljal do sklenitve sporazuma, kakor je določeno v členu 138(4) Pogodbe.

(12)

Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi prenesle spremembe, določene s to direktivo, ki bi glede na specifičen značaj te direktive po potrebi lahko imeli obliko upravnih ukrepov –

1.

člen 18(3) in (4) Direktive 89/391/EGS;

2.

člen 10(3) in (4) Direktive 89/654/EGS;

3.

člen 10(3) in (4) Direktive 89/655/EGS;

4.

člen 10(3) in (4) Direktive 89/656/EGS;

5.

člen 9(3) in (4) Direktive 90/269/EGS;

6.

člen 11(3) in (4) Direktive 90/270/EGS;

7.

člen 10(3) in (4) Direktive 91/383/EGS;

8.

člen 9(3) in (4) Direktive 92/29/EGS;

9.

člen 14(4) in (5) Direktive 92/57/EGS;

10.

člen 11(4) in (5) Direktive 92/58/EGS;

11.

člen 14(4), (5) in (6) Direktive 92/85/EGS;

12.

člen 12(4) Direktive 92/91/EGS;

13.

člen 13(4) Direktive 92/104/EGS;

14.

člen 13(3) in (4) Direktive 93/103/ES;

15.

člen 17(4) in (5) Direktive 94/33/ES;

16.

člen 15 Direktive 98/24/ES;

17.

člen 13(3) Direktive 1999/92/ES;

18.

člen 13 Direktive 2002/44/ES;

19.

člen 16 Direktive 2003/10/ES;

20.

člen 12 Direktive 2004/40/ES;

21.

člen 12 Direktive 2006/25/ES.

27.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/25

(1)

Država članica poročevalka je obvestila Komisijo, da bo morda potrebno ponovno pregledati MRL za diazinon iz Direktive 90/642/EGS zaradi zaskrbljenosti glede vnosa s strani potrošnikov. Komisiji so bili predloženi predlogi za spremembo MRL Skupnosti.

(2)

MRL Skupnosti in vrednosti, ki jih priporoča Codex Alimentarius, so določene in ocenjene na podlagi podobnih postopkov. Codex vsebuje številne MRL za diazinon. Država članica poročevalka je, zaradi novih informacij o tveganju za potrošnike, ocenila tudi MRL Skupnosti, ki temeljijo na MRL iz Codexa.

(3)

Doživljenjska in kratkodobna izpostavljenost potrošnikov diazinonu z uživanjem živil je bila ponovno ocenjena in ovrednotena v skladu s postopki in praksami, ki se uporabljajo v Skupnosti, ob upoštevanju smernic, ki jih je objavila Svetovna zdravstvena organizacija (2). Zaradi tega je primerno določiti nove MRL, da se prepreči nesprejemljiva izpostavljenost potrošnikov.

(4)

Kjer je bilo primerno, je bila akutna izpostavljenost potrošnikov diazinonu preko vseh živil, ki lahko vsebujejo ostanke, ocenjena in ovrednotena v skladu s postopki in praksami Skupnosti, ob upoštevanju smernic, ki jih je objavila Svetovna zdravstvena organizacija. Ugotovljeno je, da prisotnost ostankov pesticidov na ali pod novimi MRL ne bo imela akutnih toksičnih učinkov.

(5)

Zato je treba MRL iz Priloge II k Direktivi 90/642/EGS spremeniti, da se omogočita ustrezen nadzor in kontrola prepovedi njegove uporabe ter da se zaščiti potrošnik.

(6)

Skupnost se je prek Svetovne trgovinske organizacije posvetovala s svojimi trgovinskimi partnerji glede novih MRL in upoštevala njihove pripombe glede teh vrednosti.

(7)

Prilogo II k Direktivi 90/642/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

27.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/33

(1)

Italija je s pismom z dne 9. oktobra 2006, ki ga je generalni sekretariat Komisije registriral 11. oktobra 2006, zaprosila za dovoljenje, da uvede ukrepe, ki odstopajo od tistih določb Direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (2), ki urejajo pravico davčnih zavezancev do odbitka DDV na nakupe, in od tistih določb, ki zahtevajo obračunavanje davka na poslovna sredstva, ki se uporabljajo za zasebne namene.

(2)

Direktiva 77/388/EGS je bila nadomeščena z Direktivo 2006/112/ES.

(3)

Komisija je v skladu s členom 395(2) Direktive 2006/112/ES s pismom z dne 28. februarja 2007 o zahtevku Italije obvestila druge države članice. Komisija je s pismom z dne 21. novembra 2006 uradno obvestila Italijo, da je prejela vse informacije, za katere meni, da so potrebne za presojo zahtevka.

(4)

Člen 168 Direktive 2006/112/ES določa, da ima davčni zavezanec pravico, da odbije DDV na dobavo blaga in opravljanje storitev, ki jih je prejel z namenom, da jih uporabi v svojih obdavčljivih transakcijah. Člen 26(1)(a) iste direktive vsebuje zahtevo za obračunavanje DDV v primeru zasebne rabe poslovnih sredstev.

(5)

Zasebno rabo vozil je težko točno opredeliti, kadar pa je to izvedljivo, je zadevni postopek pogosto obremenjujoč. V skladu z zahtevanimi ukrepi je treba znesek DDV na izdatke, upravičene do odbitka za vozila, ki se ne uporabljajo le za poslovne namene, z nekaterimi izjemami določiti pavšalno. Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij italijanski organi menijo, da je stopnja 40 % upravičena. Hkrati je treba za preprečitev dvojnega obdavčenja zahtevo za obračunavanje DDV na zasebno rabo vozila ukiniti, kadar zanj velja ta omejitev. Te ukrepe je mogoče utemeljiti s potrebo po poenostavitvi postopka za obračunavanje DDV in po preprečevanju davčnih utaj zaradi nepravilnega vodenja evidenc.

(6)

Te ukrepe, ki odstopajo od Direktive, je treba časovno omejiti, da se lahko ocenita njihova učinkovitost in ustrezni odstotek, ker predlagani odstotek temelji na prvotnih ugotovitvah o poslovni rabi.

(7)

Komisija je 4. novembra 2004 predložila predlog Direktive Sveta o spremembi Direktive 77/388/EGS, zdaj Direktive 2006/112/ES, v zvezi s pravico do odbitka DDV (3). Ukrep, ki odstopa od Direktive, mora prenehati veljati ob začetku veljavnosti predlagane direktive, če je to pred datumom iz Odločbe –

—

vozilo je del zalog davčnega zavezanca pri izvajanju njegove dejavnosti,

—

vozilo se uporablja kot taksi,

—

vozilo uporablja avto-šola za učenje,

—

vozilo se uporablja za najem ali zakup,

—

vozilo uporabljajo prodajni zastopniki.

27.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/35

27.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/35