24.5.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/1

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 555/2007

z dne 23. maja 2007

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 24. maja 2007.

---

(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).

---

---

24.5.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/3

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 556/2007

z dne 23. maja 2007

o spremembi Uredbe (ES) št. 1622/2000 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino in vzpostavitvi kodeksa Skupnosti na področju enoloških postopkov in obdelav

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (1) in zlasti člena 46(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Točka A(3) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1493/1999 določa možnost povišanja najvišje skupne vsebnosti žveplovega dioksida, če je to potrebno zaradi vremenskih razmer.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1622/2000 (2) določa nekatera podrobna pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 1493/1999 v zvezi z najvišjo skupno vsebnostjo žveplovega dioksida v vinih. V skladu s členom 19(4) navedene uredbe se v Prilogi XIIa k navedeni uredbi določi seznam primerov, ko lahko države članice zaradi vremenskih razmer dovolijo povečanje najvišje skupne vsebnosti žveplovega dioksida, nižje od 300 miligramov na liter, za največ 40 miligramov na liter.

(3)

Z dopisom z dne 1. marca 2007 je francoska vlada zaprosila za dovoljenje za povečanje najvišje skupne vsebnosti žveplovega dioksida, nižje od 300 miligramov na liter, za največ 40 miligramov na liter za vino, proizvedeno iz pridelka grozdja letnika 2006 na ozemlju departmajev Bas-Rhin in Haut-Rhin, zaradi zelo težkih vremenskih razmer. Tej prošnji je treba ugoditi.

(4)

Iz tehničnega poročila, ki so ga predložili pristojni francoski organi, je razvidno, da je treba vsebnost žveplovega dioksida, potrebno za zagotovitev dobre vinifikacije in ohranjanja vin ter njihove primernosti za trženje, povečati glede na običajno dovoljeno vsebnost. Ta začasni ukrep je edina možnost, da se grozdje, ki so ga prizadele neugodne vremenske razmere, lahko uporabi za proizvodnjo vina, primernega za trženje. Po meritvah, ki jih je opravil Institut Technique du Vin, je mogoče oceniti, da bi to odstopanje lahko zajelo približno 25 % skupne količine vina, ki je bilo proizvedeno na navedenem območju.

(5)	Uredbo (ES) št. 1622/2000 je zato treba spremeniti.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga XIIa k Uredbi (ES) št. 1622/2000 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(2)  UL L 194, 31.7.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 389/2007 (UL L 97, 12.4.2007, str. 5).

---

---

24.5.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/5

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 557/2007

z dne 23. maja 2007

o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1028/2006 o tržnih standardih za jajca

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1028/2006 z dne 19. junija 2006 o tržnih standardih za jajca (1) in zlasti člena 11 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1028/2006 določa osnovne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati jajca, da se lahko tržijo v Skupnosti. Zaradi jasnosti je treba določiti nova podrobna pravila za izvajanje teh zahtev. Zato je treba Uredbo Komisije (ES) št. 2295/2003 z dne 23. decembra 2003 o uvedbi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 1907/90 o določenih standardih trženja za jajca (2) razveljaviti in nadomestiti z novo uredbo.

(2)

Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3) ter Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (4) se uporabljata za jajca. Zato se je treba čim bolj sklicevati na ti dve horizontalni uredbi.

(3)

Določiti je treba kakovostne lastnosti za jajca razreda A, da se zagotovi visoka kakovost jajc, ki se dostavijo neposredno končnemu potrošniku, in določijo merila, ki jih lahko pregledajo inšpekcijske službe. Takšne kakovostne lastnosti morajo temeljiti na standardu št. 42 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o trženju in nadzoru nad tržno kakovostjo jajc v lupini, namenjenih mednarodni trgovini med državami članicami UN/ECE in z njimi.

(4)	Če se ohlajena jajca pustijo na sobni temperaturi, se lahko pojavi kondenzacija, ki pospešuje rast bakterij na lupini in možen vdor bakterij v jajce. Zato se morajo jajca skladiščiti in prevažati po možnosti pri stalni temperaturi ter se na splošno ne smejo hladiti pred prodajo končnemu potrošniku.

(5)

Jajca se na splošno ne smejo prati ali čistiti, ker se lahko pri tem poškoduje jajčna lupina, ki zaradi več protimikrobnih lastnosti učinkovito ščiti jajce pred vdorom bakterij. Vendar se nekateri postopki, kot je obdelava jajc z ultravijoličnimi žarki, ne smejo razlagati kot postopek čiščenja. Poleg tega se jajca razreda A ne smejo prati, ker se lahko med pranjem ali po njem poškodujejo fizične ovire, kot je povrhnjica. Takšne poškodbe lahko povzročijo kontaminacijo z bakterijami prek lupine in izgubo vlage, zaradi česar se poveča tveganje za potrošnike, zlasti če pogoji poznejšega sušenja in skladiščenja niso optimalni.

(6)

Vendar pa se v nekaterih državah članicah uspešno uporabljajo sistemi za pranje jajc, za katere je potrebno dovoljenje in ki morajo delovati pod skrbno nadzorovanimi pogoji. V skladu z mnenjem Znanstvenega odbora za biološka tveganja Evropske agencije za varnost hrane na zahtevo Komisije o mikrobioloških tveganjih zaradi pranja konzumnih jajc, sprejetim 7. septembra 2005 (5), se lahko postopek pranja jajc, ki se izvaja v nekaterih pakirnih centrih, s higienskega stališča še naprej izvaja, če se med drugim pripravi kodeks ravnanja za sisteme za pranje jajc.

(7)

Jajca razreda A se morajo razvrstiti po masi in določiti je treba omejeno število masnih razredov in ustrezne jasne izraze kot minimalne zahteve za označevanje, ki ne izključujejo dodatnega prostovoljnega označevanja, če so izpolnjene zahteve iz Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (6).

(8)	Le obratom, ki imajo prostore in tehnično opremo, primerne za obseg in vrsto svojega delovanja, in ki torej omogočajo ustrezno ravnanje z jajci, se lahko dovoli razvrščanje jajc po kakovosti in masi kot pakirnim centrom.

(9)	Določiti je treba skrajne roke za razvrščanje, označevanje in pakiranje jajc ter označevanje pakiranj, da se omogočijo lažji pregledi iz člena 7(2) Uredbe (ES) št. 1028/2006.

(10)

Poleg splošne obveznosti, da se v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije zagotovi sledljivost za vsa živila, krmo, živali za pridobivanje hrane in vse druge snovi, namenjene uporabi ali za katere se pričakuje, da se bodo uporabile v živilih in krmi, v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (7), je treba zaradi izvajanja pregledov določiti tudi nekatere informacije na transportnem pakiranju z jajci in v spremnih dokumentih.

(11)

Za učinkovito izvajanje pregledov v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1028/2006 je bistveno, da se v proizvodni enoti jajca označijo z oznako proizvajalca, če se dostavljajo v drugo državo članico. V skladu z drugim pododstavkom člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1028/2006 se jajca razreda B označijo z oznako proizvajalca in/ali z drugačno oznako, če se tržijo v drugi državi članici. Opredeliti je treba, da se morajo v primeru, ko oznaka proizvajalca sama ne zadošča za jasno razvrstitev po kakovosti, jajca razreda B tržiti z drugačno oznako.

(12)	Določiti je treba sestavo oznake proizvajalca iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1028/2006. Poleg tega je treba pojasniti, da je mogoča izjema od zahteve za označevanje z oznako proizvajalca, če tehnična oprema za označevanje jajc ne omogoča označevanja natrtih ali umazanih jajc.

(13)	Opredeliti je treba značilnosti drugih mogočih oznak za označevanje jajc razreda B iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1028/2006.

(14)

V skladu s členom 2(2)(b) Uredbe Sveta (EGS) št. 1907/90 z dne 26. junija 1990 o določenih tržnih standardih za jajca (8) se določbe o trženju niso nanašale na jajca, neposredno dostavljena živilski industriji za predelavo. Da bi se izboljšal nadzor nad takimi dostavami, morajo države članice odobriti izjeme od zahtev za označevanje le na zahtevo takih nosilcev dejavnosti. Da pa bi državam članicam omogočili odobritev takih izjem, je treba določiti primerno prehodno obdobje enega leta.

(15)	Direktiva 2000/13/ES določa splošna pravila, ki se uporabljajo za vsa živila, dana v promet. Vendar je treba določiti nekatere posebne zahteve za označevanje pakiranj.

(16)	Člen 9 Direktive 2000/13/ES določa, da je datum minimalnega roka trajanja živila datum, do katerega to živilo ohrani svoje značilne lastnosti, kadar je pravilno shranjeno. Zaradi jasnosti je treba ta datum določiti na največ 28 dni po znesitvi.

(17)	Jajca se lahko prodajajo z oznako, da so posebej sveža. Zato je treba določiti skrajni rok in tako pojasniti uporabo takšnih oznak.

(18)	Jajca se lahko prodajajo z oznako o posamezni krmni mešanici, s katero se krmijo kokoši nesnice. Primerno je določiti minimalne zahteve za takšne oznake.

(19)	Pri prodaji nepakiranih jajc morajo biti nekatere informacije, ki so običajno navedene na pakiranju, jasno vidne za potrošnika.

(20)	Poleg splošnih higienskih zahtev za embaliranje in pakiranje živil je treba določiti nekatere dodatne zahteve, da se zmanjša tveganje kvarjenja ali kontaminacije jajc med skladiščenjem in prevozom. Takšni standardi morajo temeljiti na standardu UN/ECE št. 42.

(21)	Industrijska jajca niso primerna za prehrano ljudi. Zato je primerno, da se določi zahteva za posebne trakove ali nalepke, ki omogočajo preprosto identifikacijo pakiranja s takšnimi jajci.

(22)	Le pakirni centri imajo prostore in tehnično opremo, primerne za prepakiranje jajc. Zato je primerno, da se vse dejavnosti pri prepakiranju omejijo na pakirne centre.

(23)	Nosilci živilske dejavnosti morajo zagotoviti sledljivost v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002. Za proizvajalce, zbiralce in pakirne centre je treba določiti obveznost vodenja posebnih dodatnih evidenc, da se inšpekcijskim službam omogoči preverjanje izpolnjevanja tržnih standardov.

(24)	Določiti je treba metode in merila za izvajanje pregledov.

(25)	Primerno je, da se preveri izpolnjevanje tržnih standardov za celotno serijo, in prepovedati je treba trženje serije, za katero se ugotovi, da ne izpolnjuje teh standardov, razen če se dokaže nasprotno.

(26)	Pri preverjanju izpolnjevanja tržnih standardov je treba dovoliti nekatera odstopanja. Takšna odstopanja se morajo razlikovati glede na različne zahteve in faze trženja.

(27)	Tretje države imajo lahko drugačne zahteve za trženje jajc, kot so določene za Skupnost. Da se olajša izvoz, je treba dovoliti, da jajca, pakirana in namenjena za izvoz, izpolnjujejo takšne zahteve.

(28)	Določiti je treba podrobnosti o oceni enakovrednosti tržnih standardov tretjih držav z zakonodajo Skupnosti, ki jo izvede Komisija na zahtevo tretjih držav. Določiti je treba nekatere zahteve za označevanje jajc, uvoženih iz tretjih držav.

(29)	Za Komisijo je koristno, da ima na voljo podatke o številu registriranih obratov, v katerih gojijo kokoši nesnice.

(30)	Države članice morajo sporočiti pomembne kršitve tržnih standardov, da se na primeren način opozorijo druge države članice, na katere lahko vplivajo takšne kršitve.

(31)

Dobava jajc za prodajo na drobno v francoskih čezmorskih departmajih je delno odvisna od dobave jajc z evropske celine. Glede na trajanje prevoza in podnebne pogoje je treba za ohranitev jajc, ki se prevažajo v francoske čezmorske departmaje, upoštevati poseben dobavni režim, vključno z možnostjo, da se odpremijo ohlajena jajca. Takšen poseben režim lahko utemeljuje sedanje pomanjkanje lokalnih zmogljivosti za proizvodnjo jajc. Dokler se ne zagotovi dovolj lokalnih proizvodnih zmogljivosti, se mora takšen izreden režim podaljšati za ustrezno časovno obdobje.

(32)

Člen 1(2) Uredbe (ES) št. 1028/2006 omogoča državam članicam, da iz zahtev te uredbe izvzamejo nekatere oblike prodaje, pri kateri proizvajalec proda jajca neposredno končnemu potrošniku. Za upoštevanje posebnih pogojev trženja jajc v nekaterih regijah na Finskem je treba prodajo, pri kateri proizvajalci prodajo jajca maloprodajnim mestom, v teh regijah izvzeti iz zahtev Uredbe (ES) št. 1028/2006 in te uredbe.

(33)

Države članice morajo zagotoviti, da je gojenje kokoši nesnic v sistemu neizpopolnjene baterijske reje v skladu s členom 5(2) Direktive Sveta 1999/74/ES (9) prepovedano z učinkom od 1. januarja 2012. Komisija mora zato pred tem datumom oceniti uporabo določb o prostovoljnem označevanju, predvidenem za baterijsko rejo, da bi se proučila potreba po obvezni uvedbi tega označevanja.

(34)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutnino in jajca –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitve

Opredelitve iz člena 2 Uredbe (ES) št. 1028/2006, člena 2(1) Uredbe (ES) št. 852/2004 ter točke 5 in točke 7.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004 se smiselno uporabljajo.

Dodatno se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„pakiranje“ pomeni embalažo, v kateri so jajca razreda A ali B, razen transportnega pakiranja in zabojnikov z industrijskimi jajci;

(b)	„prodaja nepakiranih jajc“ pomeni ponudbo jajc za prodajo na drobno končnemu potrošniku, razen prodaje v pakiranjih;

(c)	„zbiralec“ pomeni kakršen koli obrat, registriran v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 852/2004 za zbiranje jajc pri proizvajalcu za dostavo pakirnemu centru, na trg, ki prodaja izključno grosistom, katerih podjetja so odobrena kot pakirni centri, ali živilski in neživilski industriji;

(d)	„prodati do“ pomeni najdaljši rok za dostavo jajca končnemu potrošniku v skladu s točko 3 poglavja I oddelka X Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(e)	„živilska industrija“ pomeni kakršen koli obrat za proizvodnjo jajčnih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, razen obratov javne prehrane;

(f)	„neživilska industrija“ pomeni kakršno koli dejavnost za proizvodnjo proizvodov, ki vsebujejo jajca in niso namenjeni za prehrano ljudi;

(g)	„obrati javne prehrane“ pomeni subjekte iz člena 1(2) Direktive 2000/13/ES;

(h)	„industrijska jajca“ pomeni jajca, ki niso namenjena za prehrano ljudi;

(i)

„serija“ pomeni jajca v pakiranjih ali nepakirana jajca iz iste proizvodne enote ali pakirnega centra, zbrana na istem mestu, v istih pakiranjih ali nepakirana, z istim datumom znesitve ali datumom minimalnega roka trajanja ali datumom pakiranja, istega načina reje ter v primeru razvrščenih jajc enake razvrstitve po kakovosti in masi;

(j)	„prepakiranje“ pomeni fizičen prenos jajc v drugo pakiranje ali ponovno označevanje pakiranja z jajci.

Člen 2

Kakovostne lastnosti jajc

1.   Jajca razreda A imajo naslednje kakovostne lastnosti:

(a)	Lupina in povrhnjica: normalne oblike, čista in nepoškodovana;

(b)	zračni mehurček: višina ne presega 6 mm, nepremičen; za jajca, ki se tržijo kot „ekstra“, pa ne sme presegati 4 mm;

(c)	rumenjak: na presvetljevalni napravi viden le kot senca brez razločno vidnega roba, ob vrtenju se premakne le malo in se vrne v osrednji položaj;

(d)	beljak: jasen, prosojen;

(e)	zarodek: ne sme biti razvit;

(f)	tuja snov: ni dovoljena;

(g)	tuj vonj: ni dovoljen.

2.   Jajca razreda A se ne perejo ali čistijo pred razvrstitvijo ali po njej, razen kot je določeno v členu 3.

3.   Jajca razreda A se ne pripravljajo za konzerviranje ali ohlajajo v prostorih ali obratih, v katerih se temperatura umetno ohranja pod 5 °C. Vendar pa se jajca, ki se hranijo pri temperaturi pod 5 °C med prevozom, ki ne traja dlje kot 24 ur, ali v prostorih za prodajo na drobno ali njihovih skladiščih največ 72 ur, ne štejejo kot ohlajena.

4.   Jajca razreda B so tista, ki nimajo kakovostnih lastnosti iz odstavka 1. Jajca razreda A, ki nimajo več takšnih lastnosti, se lahko razvrstijo v razred B.

Člen 3

Oprana jajca

1.   Države članice, ki so 1. junija 2003 pakirnim centrom izdale dovoljenje za pranje jajc, lahko še naprej izdajajo dovoljenja za pranje jajc, če ti centri delujejo v skladu z nacionalnimi smernicami za sisteme za pranje jajc. Oprana jajca se lahko tržijo le v državah članicah, v katerih so takšna dovoljenja izdana.

2.   Države članice iz odstavka 1 spodbujajo nosilce živilske dejavnosti k pripravi nacionalnih smernic dobre prakse za sisteme za pranje jajc v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 852/2004.

Člen 4

Razvrščanje jajc razreda A po masi

1.   Jajca razreda A se razvrstijo po masi:

(a)	XL – zelo velika: masa ≥ 73 g;

(b)	L – velika: masa ≥ 63 g in < 73 g;

(c)	M – srednja: masa ≥ 53 g in < 63 g;

(d)	S – majhna: masa < 53 g.

2.   Razvrstitev po masi se označi z ustreznimi črkami ali izrazi, kot so opredeljeni v odstavku 1, ali s kombinacijo obeh, kar se lahko dopolni z ustreznimi masnimi intervali. Uporabijo se lahko druge dodatne oznake, če ni verjetno, da se bodo takšne oznake zamenjevale za črke ali izraze iz odstavka 1, in če so v skladu z Direktivo 2000/13/ES.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1, če so jajca razreda A različnih velikosti pakirana skupaj v istem pakiranju, morata biti na zunanji površini pakiranja navedeni najmanjša neto masa jajc v gramih in oznaka „Jajca različnih velikosti“ ali enakovredno besedilo.

Člen 5

Izdaja dovoljenja pakirnim centrom

1.   Le podjetjem, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena, se izda dovoljenje za pakirne centre v smislu člena 5 Uredbe (ES) št. 1028/2006.

2.   Pristojni organ dodeli pakirnemu centru oznako pakirnega centra z začetno oznako za zadevno državo članico, kot je določena v točki 2.2 Priloge k Direktivi Komisije 2002/4/ES (10).

3.   Pakirni centri imajo tehnično opremo, ki je potrebna za pravilno ravnanje z jajci. Če je primerno, mora vključevati:

(a)	ustrezno opremo za presvetljevanje, ki je samodejna ali jo stalno v celoti upravlja delavec in omogoča, da se pregleda kakovost vsakega jajca posebej, ali drugo primerno opremo;

(b)	pripomočke za merjenje višine zračnega mehurčka;

(c)	opremo za razvrščanje jajc po masi;

(d)	eno ali več tehtnic, odobrenih za tehtanje jajc;

(e)	opremo za označevanje jajc.

Člen 6

Rok za razvrščanje, označevanje in pakiranje jajc ter označevanje pakiranj

1.   Jajca se razvrstijo, označijo in pakirajo v desetih dneh od znesitve.

2.   Jajca, ki se tržijo v skladu s členom 14, se razvrstijo, označijo in pakirajo v štirih dneh od znesitve.

3.   Datum minimalnega roka trajanja iz člena 12(1)(d) se označi v času pakiranja v skladu s členom 9(2) Direktive 2000/13/ES.

Člen 7

Informacije na transportnem pakiranju

1.   Brez poseganja v člen 18 Uredbe (ES) št. 178/2002 proizvajalec v proizvajalni enoti navede na vsakem transportnem pakiranju z jajci:

(a)	ime in naslov proizvajalca;

(b)	oznako proizvajalca;

(c)	število jajc in/ali njihovo maso;

(d)	datum ali obdobje znesitve;

(e)	datum odpreme.

Če se pakirni centri oskrbujejo z nepakiranimi jajci iz lastnih proizvodnih enot na isti lokaciji, se lahko identifikacija transportnih pakiranj opravi v pakirnem centru.

2.   Informacije iz odstavka 1 se navedejo na transportnem pakiranju in v spremnih dokumentih. Izvod teh dokumentov hrani kateri koli nosilec dejavnosti, kateremu so dostavljena jajca. Izvirnike spremnih dokumentov hrani pakirni center, ki razvršča jajca.

Če se serije, ki jih prejme zbiralec, razdelijo za dostavo več nosilcem dejavnosti, se lahko spremni dokumenti nadomestijo z ustreznimi nalepkami za transportne zabojnike, če nalepke vključujejo informacije iz odstavka 1.

3.   Informacije iz odstavka 1, ki se navedejo na transportnem pakiranju, se ne spremenijo in ostanejo na transportnem pakiranju, dokler se iz njega ne odstranijo jajca za takojšnje razvrščanje, označevanje in pakiranje.

Člen 8

Označevanje jajc za čezmejno dostavo

1.   Jajca, ki se pošljejo iz proizvodne enote zbiralcu, pakirnemu centru ali neživilski industriji v drugi državi članici, se pred odhodom iz proizvodne enote označijo z oznako proizvajalca.

2.   Država članica, na ozemlju katere je proizvodna enota, lahko odobri izjemo od zahteve iz odstavka 1, če sta proizvajalec in pakirni center v drugi državi članici podpisala dobavno pogodbo, ki zahteva označevanje v skladu s to uredbo. Takšna izjema se lahko odobri le na zahtevo obeh zadevnih nosilcev dejavnosti in s predhodnim pisnim soglasjem države članice, v kateri je pakirni center. V takih primerih mora pošiljko spremljati izvod pogodbe.

3.   Trajanje dobavnih pogodb iz odstavka 2 ne sme biti krajše od enega meseca.

4.   Inšpekcijske službe iz člena 7(1) Uredbe (ES) št. 1028/2006 v zadevnih državah članicah in vseh tranzitnih državah članicah se obvestijo pred odobritvijo izjeme v skladu z odstavkom 2 tega člena.

5.   Jajca razreda B, ki se tržijo v drugi državi članici, se označijo v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1028/2006 in imajo po potrebi oznako iz člena 10 te uredbe, da se zagotovi jasno razlikovanje od jajc razreda A.

Člen 9

Oznaka proizvajalca

1.   Oznaka proizvajalca je sestavljena iz oznak in črk, določenih v točki 2 Priloge k Direktivi 2002/4/ES. Oznaka je dobro vidna in čitljiva ter visoka najmanj 2 mm.

2.   Brez poseganja v tretji pododstavek člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1028/2006, če zaradi tehničnih razlogov ni mogoče označiti natrtih ali umazanih jajc, označevanje z oznako proizvajalca ni obvezno.

Člen 10

Oznake jajc razreda B

Oznaka iz drugega pododstavka člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1028/2006 je v obliki kroga s premerom najmanj 12 mm, v katerem je najmanj 5 mm visoka črka „B“, ali dobro vidne barvne lise s premerom najmanj 5 mm.

Člen 11

Označevanje jajc, ki se dostavijo neposredno živilski industriji

1.   Do 30. junija 2008 obveznosti označevanja iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1028/2006 ne veljajo za jajca, proizvedena v Skupnosti, ki jih nosilec živilske dejavnosti, odobren v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, sam zbere neposredno od njegovih običajnih dostavljavcev. V tem primeru za dostavo v celoti odgovarja nosilec živilske dejavnosti, ki se obveže, da bo jajca uporabil izključno za predelavo.

2.   Države članice lahko od 1. julija 2008 dalje nosilce dejavnosti oprostijo obveznosti označevanja iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1028/2006 na njihovo zahtevo, če se jajca pošljejo neposredno iz proizvodne enote živilski industriji.

Člen 12

Označevanje pakiranj

1.   Na zunanji površini pakiranj z jajci razreda A so z dobro vidnim in čitljivim tiskom navedeni:

(a)	oznaka pakirnega centra;

(b)	razvrstitev po kakovosti; na pakiranjih so navedene besede „Razred A“ ali črka „A“ same ali skupaj z besedo „sveža“;

(c)	razvrstitev po masi v skladu s členom 4(2) te uredbe;

(d)	datum minimalnega roka trajanja v skladu s členom 13 te uredbe;

(e)	besedilo „oprana jajca“ za jajca, oprana v skladu s členom 3 te uredbe;

(f)	kot posebna navodila za hrambo v skladu s členom 3(1)(6) Direktive 2000/13/ES napis, ki svetuje potrošnikom, da po nakupu hranijo jajca ohlajena.

2.   Poleg zahtev iz odstavka 1 je na zunanji površini pakiranj z jajci razreda A z dobro vidnim in čitljivim tiskom naveden način reje.

Za določitev načina reje se uporabljajo le naslednji izrazi:

(a)	za tradicionalno kmetijstvo se uporabljajo izrazi iz dela A Priloge I, in le, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz Priloge II;

(b)	za ekološko pridelavo se uporabljajo izrazi iz člena 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 (11).

Pomen oznake proizvajalca je razložen na pakiranju ali v njem.

Če se kokoši nesnice gojijo v proizvodnih sistemih v skladu z zahtevami iz poglavja III Direktive Sveta 1999/74/ES, se opredelitev načina reje lahko dopolni z enim od izrazov iz dela B Priloge I k tej uredbi.

3.   Odstavek 2 se uporablja brez poseganja v nacionalne tehnične ukrepe, ki presegajo minimalne zahteve iz Priloge II in se lahko uporabljajo le za proizvajalce zadevne države članice, če so združljivi z zakonodajo Skupnosti.

4.   Na zunanji površini pakiranj z jajci razreda B so z dobro vidnim in čitljivim tiskom navedeni:

(a)	oznaka pakirnega centra;

(b)	razvrstitev po kakovosti; na pakiranjih so navedene besede „Razred B“ ali črka „B“;

(c)	datum pakiranja.

5.   Države članice lahko za pakiranja jajc, proizvedenih na svojem ozemlju, določijo, da se nalepke pritrdijo tako, da se pri odprtju pakiranj pretrgajo.

Člen 13

Navedba datuma minimalnega roka trajanja

Datum minimalnega roka trajanja iz člena 3(1)(5) Direktive 2000/13/ES se določi na največ 28 dni od znesitve. Kadar je navedeno obdobje znesitve, se minimalni rok trajanja določi z začetkom na prvi dan tega obdobja.

Člen 14

Pakiranja z oznako „ekstra“

1.   Besede „ekstra“ ali „posebno sveža“ se lahko uporabljajo kot dodatna oznaka kakovosti na pakiranjih, v katerih so jajca razreda A, do devetega dne od znesitve jajc.

2.   Kadar se uporabljajo oznake iz odstavka 1, se dan znesitve in rok devetih dni na pakiranju navedeta tako, da sta dobro vidna in čitljiva.

Člen 15

Označevanje vrste krmnega obroka za kokoši nesnice

Kadar se uporablja označevanje vrste krmnega obroka za kokoši nesnice, se uporabljajo naslednje minimalne zahteve:

(a)	žita se lahko navedejo kot sestavina krmnega obroka le, če znašajo najmanj 60 % teže dane krmne mešanice, v kateri je lahko največ 15 % stranskih proizvodov žit;

(b)	brez poseganja v minimum 60 % iz točke (a), če je navedeno določeno žito, mora to predstavljati najmanj 30 % uporabljene krmne mešanice. Če je posebej navedeno več kot eno žito, vsako od njih predstavlja vsaj 5 % krmne mešanice.

Člen 16

Informacije za prodajo nepakiranih jajc

Pri prodaji nepakiranih jajc je treba navesti naslednje informacije tako, da so dobro vidne in čitljive za potrošnika:

(a)	razvrstitev po kakovosti;

(b)	razvrstitev po masi v skladu s členom 4;

(c)	navedbo načina reje, ki ustreza načinu iz člena 12(2);

(d)	razlago pomena oznake proizvajalca;

(e)	datum minimalnega roka trajanja.

Člen 17

Kakovost pakiranj

Brez poseganja v zahteve iz poglavja X Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004 so pakiranja odporna na udarce, suha, čista in v dobrem stanju ter proizvedena iz materialov, ki ščitijo jajca pred tujim vonjem in nevarnostjo kvarjenja.

Člen 18

Industrijska jajca

Industrijska jajca se tržijo v pakiranjih z rdečim trakom ali nalepko.

Na teh trakovih in nalepkah morajo biti navedeni:

(a)	ime in naslov nosilca dejavnosti, za katerega so namenjena jajca;

(b)	ime in naslov nosilca dejavnosti, ki je odpremil jajca;

(c)	besede „industrijska jajca“ z velikimi 2 cm visokimi črkami in besede „ni primerno za prehrano ljudi“ z vsaj 8 mm visokimi črkami.

Člen 19

Prepakiranje

Pakirana jajca razreda A se lahko prepakirajo le v pakirnih centrih. V vsakem pakiranju so lahko le jajca iz ene same serije.

Člen 20

Evidence, ki jih vodijo proizvajalci

1.   Proizvajalci evidentirajo podatke o načinih reje, pri čemer za vsak uporabljen način reje navedejo:

(a)	datum vselitve, starost pri vselitvi in število kokoši nesnic;

(b)	datum izločanja živali in število izločenih kokoši;

(c)	dnevno proizvodnjo jajc;

(d)	število in/ali maso dnevno prodanih jajc ali dnevno dostavljenih na drug način;

(e)	imena in naslove kupcev.

2.   Kadar je naveden način krmljenja v skladu s členom 15 te uredbe, proizvajalci brez poseganja v zahteve iz dela A.III Priloge I k Uredbi (ES) št. 852/2004 evidentirajo naslednje podatke, pri čemer za vsak uporabljen način krmljenja navedejo:

(a)	količino in vrsto krmnega obroka, ki je dobavljen ali zmešan na mestu;

(b)	datum dostave krmnega obroka.

3.   Kadar proizvajalec uporablja različne načine reje v eni proizvodni enoti, se podatki iz odstavkov 1 in 2 razdelijo po hlevih.

4.   Za namene tega člena lahko proizvajalci namesto vodenja evidenc o prodaji in dostavi hranijo arhiv računov in dobavnic, označenih kot je navedeno v odstavkih 1 in 2.

Člen 21

Evidence, ki jih vodijo zbiralci

1.   Zbiralci vodijo evidence ločeno po načinu reje in po dnevu:

(a)	količino zbranih jajc, razdeljenih po proizvajalcih, z navedbo imena, naslova in oznake proizvajalca ter datumom ali obdobjem znesitve;

(b)	količino jajc, dobavljenih zadevnim pakirnim centrom, razdeljenih po proizvajalcih, z navedbo imena, naslova, oznake pakirnega centra ter datumom ali obdobjem znesitve.

2.   Za namene tega člena lahko zbiralci namesto vodenja evidenc o prodaji in dostavi hranijo arhiv računov in dobavnic, označenih tako kot je navedeno v odstavku 1.

Člen 22

Evidence, ki jih vodijo pakirni centri

1.   Pakirni centri vodijo evidence ločeno po načinu reje in po dnevu:

(a)	količine nerazvrščenih jajc, ki jih prejmejo, razdeljenih po proizvajalcih, z navedbo imena, naslova in oznake proizvajalca ter datumom ali obdobjem znesitve;

(b)	po razvrstitvi jajc, količine jajc, razvrščenih po kakovosti in masi;

(c)	količine razvrščenih prejetih jajc, ki pridejo iz drugih pakirnih centrov, vključno z oznako teh pakirnih centrov in datumom minimalnega roka trajanja;

(d)	količine nerazvrščenih jajc, dostavljenih drugim pakirnim centrom, razdeljene po proizvajalcih, vključno z oznako teh pakirnih centrov in datumom ali obdobjem znesitve;

(e)	število in/ali maso dostavljenih jajc z navedbo razvrstitve po kakovosti in masi, datuma pakiranja pri jajcih razreda B ali datuma minimalnega roka trajanja pri jajcih razreda A ter razvrstitve po kupcu z navedbo njegovega imena in naslova.

Pakirni centri vsak teden posodobijo svoje evidence o zalogah.

2.   Če imajo jajca razreda A in njihova pakiranja oznako o vrsti krmnega obroka kokoši nesnic v skladu s členom 15, morajo pakirni centri, ki uporabljajo take oznake, voditi ločene evidence v skladu z odstavkom 1.

3.   Za namene tega člena lahko pakirni centri namesto vodenja evidence o prodaji in dostavi hranijo arhiv računov in dobavnic, označenih kot je navedeno v odstavkih 1 in 2.

Člen 23

Roki za vodenje evidenc

Evidence in arhivi iz člena 7(2) in členov 20, 21 in 22 se vodijo vsaj dvanajst mesecev od datuma njihovega nastanka.

Člen 24

Pregledovanje nosilcev dejavnosti

1.   Poleg naključnega vzorčenja se nosilce dejavnosti inšpekcijsko pregleda tako pogosto, kot določi inšpekcijska služba na podlagi analize tveganja iz člena 7(2) Uredbe (ES) št. 1028/2006, pri čemer se upoštevajo vsaj:

(a)	rezultati predhodnih pregledov;

(b)	zapletenost tržnih poti jajc;

(c)	stopnja razčlenjenosti v proizvodnem ali pakirnem obratu;

(d)	količina proizvedenih ali zapakiranih jajc;

(e)	vse bistvene spremembe iz prejšnjih let glede vrste proizvedenih ali predelanih jajc ali načinov trženja.

2.   Inšpekcijski pregledi se opravljajo redno in nenapovedano. Evidence iz členov 20, 21 in 22 so na voljo inšpekcijskim službam ob prvem pozivu.

Člen 25

Odločitve o neizpolnjevanju

1.   Inšpekcijske službe lahko po pregledih iz člena 24, pri katerih se ugotovi neizpolnjevanje zahtev iz te uredbe, sprejmejo odločitve le za celotno serijo, ki je bila pregledana.

2.   Kadar se ugotovi, da pregledana serija ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, inšpekcijska služba prepove njeno trženje ali uvoz, če serija prihaja iz tretje države, razen če se pridobi dokaz o tem, da serija izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

3.   Inšpekcijska služba, ki je opravila pregled, preveri, ali je zavrnjena serija že bila usklajena oziroma se usklajuje z zahtevami iz te uredbe.

Člen 26

Odstopanje zaradi napak v kakovosti

1.   Pri pregledih serij jajc razreda A se dovolijo naslednja odstopanja:

(a)	v pakirnem centru neposredno pred odpremo: 5 % jajc z napakami v kakovosti;

(b)	na drugih stopnjah trženja: 7 % jajc z napakami v kakovosti.

2.   Za jajca, ki se tržijo z oznako „ekstra“ ali „posebej sveža“, se ne dovolijo odstopanja glede višine zračnega mehurčka med pakiranjem ali uvozom.

3.   Če je v pregledani seriji manj kot 180 jajc, se odstotki iz odstavka 1 podvojijo.

Člen 27

Odstopanje pri masi jajca

1.   Razen v primeru iz člena 4(3) se pri pregledu serij jajc razreda A dovoli odstopanje pri masi posameznega jajca. V takih serijah sme biti največ 10 % jajc z masnimi razredi, ki mejijo na razred, označen na pakiranju, vendar ne več kot 5 % jajc naslednjega nižjega masnega razreda.

2.   Če je v pregledani seriji manj kot 180 jajc, se odstotki iz odstavka 1 podvojijo.

Člen 28

Odstopanje pri označevanju jajc

Pri pregledovanju serij in pakiranj je dovoljeno odstopanje 20 % jajc z nečitljivimi oznakami.

Člen 29

Jajca za izvoz v tretje države

Jajca, ki se pakirajo in so namenjena za izvoz, lahko izpolnjujejo zahteve, ki se razlikujejo od zahtev iz Uredbe (ES) št. 1028/2006 in te uredbe, kar zadeva kakovost in označevanje, ali dodatne zahteve.

Člen 30

Uvožena jajca

1.   Vsaka ocena enakovrednosti iz člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1028/2006 vključuje oceno, ali nosilci dejavnosti v zadevni tretji državi učinkovito izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. Ocena se redno posodablja.

Rezultate ocene objavi Komisija v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Jajca, uvožena iz tretjih držav, so jasno in čitljivo označena v državi porekla v skladu z ISO 3166 oznako države.

3.   Pakiranja z jajci, uvoženimi iz držav, ki ne zagotavljajo zadostnega jamstva glede enakovrednosti pravil, kot to določa člen 6(3) Uredbe (ES) št. 1028/2006, imajo na zunanji površini pakiranja z dobro vidnim in čitljivim tiskom navedeno:

(a)	državo porekla;

(b)	način reje z napisom „ni po standardih ES“.

Člen 31

Poročanje

Vsaka država članica do 1. aprila vsakega leta po elektronski poti uradno obvesti Komisijo o številu proizvodnih enot, ki jih razdeli po načinih reje, vključno z največjo zmogljivostjo obrata po številu naenkrat prisotnih ptic.

Člen 32

Prijava kršitev

Države članice v petih delovnih dneh po elektronski poti uradno obvestijo Komisijo o vseh kršitvah, ki jih odkrijejo inšpekcijske službe, ali o resnem sumu kršitev, ki lahko vplivajo na trgovino z jajci znotraj Skupnosti. Na trgovino znotraj Skupnosti vplivajo zlasti resne kršitve s strani nosilcev dejavnosti, ki proizvajajo ali tržijo jajca za prodajo v drugi državi članici.

Člen 33

Izjeme za francoske čezmorske departmaje

1.   Z odstopanjem od člena 2(3) se lahko jajca, ki so namenjena za prodajo na drobno v francoskih čezmorskih departmajih, v te departmaje odpremijo ohlajena. V tem primeru se lahko datum prodaje podaljša na 33 dni.

2.   V primeru iz odstavka 1 tega člena se poleg zahtev iz členov 12 in 16 na zunanji površini pakiranja navedejo besede „ohlajena jajca“ in podrobnosti v zvezi s hlajenjem.

Identifikacijska oznaka za „ohlajena jajca“ je enakostranični trikotnik z vsaj 10 mm dolgimi stranicami.

Člen 34

Izjeme za nekatere regije na Finskem

Jajca, ki jih proizvajalec prodaja neposredno maloprodajnim mestom v regijah, naštetih v Prilogi III, se izvzamejo iz zahtev Uredbe (ES) št. 1028/2006 in te uredbe. Kljub temu je treba ustrezno navesti način reje v skladu s členom 12(2) in členom 16(c) te uredbe.

Člen 35

Ocena praks v zvezi z določenim prostovoljnim označevanjem

Komisija najpozneje do 31. decembra 2009 oceni uporabo prostovoljnega označevanja v skladu z zadnjim pododstavkom člena 12(2), da bi se po potrebi uvedlo kot obvezno.

Člen 36

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 2295/2003 se s 1. julijem 2007 razveljavi.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje kot sklicevanje na to uredbo in ga je treba brati v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi IV.

Člen 37

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2007.

Člen 33 se uporablja do 30. junija 2009.

---

(1)  UL L 186, 7.7.2006, str. 1.

(2)  UL L 340, 24.12.2003, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2001/2006 (UL L 379, 28.12.2006, str. 39).

(3)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 3.

(4)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(5)  EFSA Journal (2005) 269, 1–39.

(6)  UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/142/ES (UL L 368, 23.12.2006, str. 110).

(7)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 575/2006 (UL L 100, 8.4.2006, str. 3).

(8)  UL L 173, 6.7.1990, str. 5. Uredba, razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1028/2006 z učinkom od 1. julija 2007.

(9)  UL L 203, 3.8.1999, str. 53. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(10)  UL L 30, 31.1.2002, str. 44.

(11)  UL L 198, 22.7.1991, str. 1.

---

---

---

---

---

24.5.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/21

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 558/2007

z dne 23. maja 2007

o odprtju in upravljanju tarifnih kvot za mlado moško govedo za pitanje

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (1) in zlasti člena 32(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Seznam CXL Svetovne trgovinske organizacije zahteva, da Skupnost odpre letne uvozne tarifne kvote za 169 000 glav mladega moškega goveda za pitanje. Vendar se je Skupnost na podlagi pogajanj, ki so vodile k Sporazumu v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 (2), ki je bil odobren s Sklepom Sveta 2006/333/ES (3), v svoj seznam obvezala vključiti prilagoditev navedene uvozne tarifne kvote na 24 070 glav za vse države članice.

(2)	Treba je določiti podrobna pravila za odprtje in upravljanje te uvozne tarifne kvote za obdobje od 1. julija do 30. julija naslednjega leta.

(3)

V skladu s členom 29(1) Uredbe (ES) št. 1254/1999 se mora uvoz v Skupnost upravljati na podlagi uvoznih dovoljenj. Vendar je primerno upravljati to kvoto z dodeljevanjem uvoznih pravic kot prvi korak in z izdajo uvoznih dovoljenj kot drugi, kot je določeno v členu 6(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (4). Izvajalci, ki so pridobili uvozne pravice, bi se tako v obdobju kvote lahko odločili glede na svoje dejanske trgovinske tokove, kdaj želijo uporabiti uvozna dovoljenja. V vsakem primeru Uredba (ES) št. 1301/2006 omejuje obdobje veljavnosti dovoljenj na zadnji dan obdobja uvozne tarifne kvote.

(4)

Treba je določiti pravila za vlaganje zahtevkov in za podatke, ki jih je treba navesti v zahtevkih in dovoljenjih, po potrebi z dopolnitvijo ali z odstopanjem od nekaterih določb Uredbe Komisije (ES) št. 1445/95 z dne 26. junija 1995 o pravilih za uporabo uvoznih in izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2377/80 (5) in Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (6).

(5)

Uredba (ES) št. 1301/2006 vsebuje zlasti natančne določbe glede zahtevkov za uvozne pravice, statusa vlagateljev in izdaje uvoznih dovoljenj. Določbe navedene uredbe se morajo od 1. julija 2007 uporabljati za uvozna dovoljenja, izdana v skladu s to uredbo, brez poseganja v dodatne pogoje iz te uredbe.

(6)

Da bi preprečili špekulacije, morajo biti količine znotraj kvote dostopne dobaviteljem, ki lahko dokažejo, da se resnično ukvarjajo z uvozom iz tretjih držav v znatnem obsegu. Glede na navedeno in za zagotovitev učinkovitega upravljanja je treba zahtevati, da zadevni trgovci v vsakem od dveh referenčnih obdobij iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1302/2006 uvozijo najmanj 50 živali, če se pošiljka 50 živali šteje kot komercialno donosna pošiljka. Poleg tega se mora državam članicam iz upravnih razlogov omogočiti, da sprejmejo overjene kopije dokumentov, s katerimi je dokazan obstoj trgovine s tretjimi državami.

(7)	Da bi preprečili špekulacije, je treba določiti varščino za uvozne pravice, dovoljenja ne smejo biti prenosljiva in uvozna dovoljenja je treba izdati trgovcem le za količine, za katere so jim bile dodeljene uvozne pravice.

(8)

Da bi izvajalce obvezali, da vložijo zahtevke za uvozna dovoljenja za vse dodeljene uvozne pravice, je treba določiti, da vložitev zahtevkov za dovoljenje za dodeljene količine pomeni osnovno zahtevo v smislu Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85 z dne 22. julija 1985 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (7).

(9)

Izkušnje kažejo, da je za ustrezno upravljanje kvot treba zagotoviti, da je imetnik dovoljenja dejanski uvoznik. Zato mora tak uvoznik dejavno sodelovati pri nakupu, prevozu in uvozu zadevnih živali. Zato je predložitev dokazila o teh dejavnostih prav tako osnovna zahteva v zvezi z varščino za dovoljenje v smislu Uredbe (EGS) št. 2220/85.

(10)	Uporaba te tarifne kvote zahteva učinkovito preverjanje določenega namembnega kraja uvoženih živali. Zato je treba živali pitati v državi članici, ki je dodelila uvozne pravice.

(11)	Treba je položiti varščino, s katero se zagotovi, da so bile živali pitane najmanj 120 dni v navedenih proizvodnih enotah. Znesek varščine mora kriti razliko med dajatvijo skupne carinske tarife in znižano dajatvijo, ki se uporablja na dan sprostitve zadevnih živali v prost promet.

(12)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za govedino in teletino –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Vsako leto se odpre uvozna tarifna kvota za 24 070 glav mladega moškega goveda iz oznak KN 0102 90 05, 0102 90 29 ali 0102 90 49, namenjenih za pitanje v Skupnosti, za obdobje od 1. julija do 30. junija naslednjega leta („obdobja uvozne tarifne kvote“).

Ta tarifna kvota ima zaporedno številko 09.4005.

2.   Uvozna carinska dajatev, ki se uporablja pod tarifno kvoto iz odstavka 1, znaša 16 % ad valorem plus 582 EUR neto na tono.

Stopnja dajatve iz prvega pododstavka se uporablja pod pogojem, da so uvožene živali pitane najmanj 120 dni v državi članici, ki je izdala uvozno dovoljenje.

Člen 2

1.   Kvota iz člena 1(1) se upravlja z dodeljevanjem uvoznih pravic kot prvi korak in z izdajo uvoznih dovoljenj kot drugi.

2.   Uporabljajo se uredbe (ES) št. 1445/95, (ES) št. 1291/2000 in (ES) št. 1301/2006, razen če ni v tej uredbi določeno drugače.

Člen 3

1.   Vlagatelji zahtevkov za uvozne pravice za namene uporabe člena 5 Uredbe (ES) št. 1301/2006 dokažejo, da so v dveh referenčnih obdobjih iz navedenega člena uvozili vsaj 50 glav živine z oznako KN 0102 90 in da so bili komercialno in logistično odgovorni za nabavo, prevoz in carinjenje zadevnih živali za prosti promet.

Za dokaz o izpolnjevanju teh pogojev veljajo izključno:

(a)	kopije dokumentov iz drugega odstavka člena 5 Uredbe (ES) št. 1301/2006, ustrezno overjene s strani pristojnega organa;

(b)	originalni komercialni račun ali overjena kopija, ki jo je na ime imetnika izstavil prodajalec ali njegov predstavnik, oba s sedežem v tretji državi izvoza, in dokazilo o plačilu s strani imetnika ali odprtje nepreklicnega dokumentarnega akreditiva s strani imetnika v korist prodajalca;

(c)	tovorni list, ali če je primerno, dokument o cestnem ali zračnem prevozu za zadevne živali, izdan na ime imetnika.

2.   Podjetje, ki je nastalo z združitvijo podjetij, od katerih ima vsako referenčni uvoz, ki ustreza najnižji količini iz prvega pododstavka odstavka 1, lahko uporabi navedeni referenčni uvoz kot dokazilo o trgovanju.

Člen 4

1.   Zahtevke za uvozne pravice je treba vložiti najpozneje 1. junija pred zadevnim obdobjem uvozne tarifne kvote do 13. ure po bruseljskem času.

2.   Pri pristojnem organu se položi varščina 3 EUR na žival v zvezi z uvoznimi pravicami.

3.   Države članice najpozneje do 16. ure po bruseljskem času peti delovni dan po roku za vložitev zahtevkov sporočijo Komisiji skupne zahtevane količine.

Člen 5

1.   Uvozne pravice se dodelijo od 7. do najkasneje 16. delovnega dne po roku za obvestilo Komisije iz člena 4(3).

2.   Kadar je zaradi uporabe koeficienta dodeljevanja iz člena 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006 število uvoznih pravic, ki se dodelijo, manjše od števila uvoznih pravic, za katere je bil vložen zahtevek, se varščina, ki je bila položena v skladu s členom 4(2), takoj sorazmerno sprosti.

Člen 6

1.   Za sprostitev v prosti promet količin, dodeljenih v skladu s kvoto iz člena 1(1), je treba predložiti uvozno dovoljenje.

2.   Zahtevki za uvozne pravice zajemajo vse dodeljene količine. Ta obveznost je del osnovne zahteve v smislu člena 20(2) Uredbe (EGS) št. 2220/85.

Člen 7

1.   Zahtevki za uvozna dovoljenja se lahko vložijo le v državi članici, v kateri je vlagatelj zahtevka zaprosil za uvozne pravice in jih pridobil v skladu s kvoto iz člena 1(1).

Z vsako izdajo uvoznega dovoljenja se ustrezno zmanjšajo pridobljene uvozne pravice in varščina, ki je bila položena v skladu s členom 4(2), se takoj sorazmerno sprosti.

2.   Uvozna dovoljenja se izdajo na zahtevek in ime tržnega udeleženca, ki je pridobil uvozne pravice.

3.   Zahtevki za uvozno dovoljenje in uvozna dovoljenja vsebujejo naslednje podatke:

(a)	v polju 8 državo porekla;

(b)	v polju 16 eno ali več naslednjih oznak KN: 0102 90 05, 0102 90 29 ali 0102 90 49;

(c)	v polju 20 zaporedno številko kvote (09.4005) in enega od zaznamkov iz Priloge I.

Člen 8

1.   Z odstopanjem od člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000 pravice, ki izhajajo iz uvoznih dovoljenj, izdanih na podlagi te uredbe, niso prenosljive.

2.   Dodelitev uvoznega dovoljenja je mogoča le pod pogojem, da se položi varščina 20 EUR na žival, ki jo vlagatelj zahtevka položi skupaj z zahtevkom za dovoljenje.

3.   Z odstopanjem od določb oddelka 4 naslova III Uredbe (ES) št. 1291/2000 se varščina iz odstavka 2 tega člena ne sprosti, dokler se ne predloži dokazilo, da je imetnik dovoljenja komercialno in logistično odgovoren za nakup, prevoz in carinjenje zadevnih živali za prosti promet, kot je navedeno v drugem pododstavku člena 3(1) te uredbe.

Člen 9

1.   Pri sprostitvi v prosti promet uvoznik predloži dokazilo, da je:

(a)	podal pisno izjavo, s katero je v enem mesecu obvestil pristojni organ države članice o kmetiji ali kmetijah, kjer bo pitano mlado govedo;

(b)

pri pristojnem organu države članice položil varščino, kot je določeno za posamezne upravičene oznake KN v Prilogi II. Pitanje uvoženih živali v tej državi članici najmanj 120 dni po datumu prejema carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet je osnovna zahteva v smislu člena 20(2) Uredbe (EGS) št. 2220/85.

2.   Razen v primerih višje sile se varščina iz odstavka 1(b) sprosti samo, če se pristojnemu organu države članice predloži dokazilo, da:

(a)	je bilo mlado govedo pitano na kmetiji ali kmetijah, navedenih v skladu z odstavkom 1;

(b)	mlado govedo ni bilo zaklano pred potekom obdobja 120 dni od datuma uvoza; ali

(c)	je bilo mlado govedo zaklano iz zdravstvenih razlogov ali je poginilo zaradi bolezni ali nesreče, preden je minilo navedeno obdobje.

Varščina se sprosti takoj po predložitvi takega dokazila.

Vendar se ob neupoštevanju časovne omejitve iz odstavka 1(a) vrnjena varščina zmanjša za:

—	15 % in za

—	2 % preostalega zneska za vsak dan prekoračitve roka.

Zneski varščine, ki se ne sprostijo, zapadejo.

3.   Če se dokazilo iz odstavka 2 ne predloži v 180 dneh od datuma uvoza, varščina zapade.

Če pa se dokazilo ne predloži v 180 dneh, kot to določa prvi pododstavek, temveč v šestih mesecih po navedenem obdobju, se povrne zapadli znesek, zmanjšan za 15 % varščine.

Člen 10

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2)  UL L 124, 11.5.2006, str. 15.

(3)  UL L 124, 11.5.2006, str. 13.

(4)  UL L 238, 1.9.2006, str. 13. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 289/2007 (UL L 78, 17.3.2007, str. 17).

(5)  UL L 143, 27.6.1995, str. 35. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1965/2006 (UL L 408, 30.12.2006, str. 27).

(6)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2006 (UL L 365, 21.12.2006, str. 52).

(7)  UL L 205, 3.8.1985, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2006.

---

---

---

24.5.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/27

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 559/2007

z dne 23. maja 2007

o določitvi koeficienta dodelitve za izdajo uvoznih dovoljenj, za katera je bilo zaprošeno od 14. do 18. maja 2007, za proizvode iz sladkorja v okviru tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 950/2006 z dne 28. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje uvoza in prečiščevanja proizvodov v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov (2) za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 in zlasti člena 5(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zahtevki za uvozna dovoljenja so bili pristojnim organom predloženi v tednu od 14. do 18. maja 2007 v skladu z Uredbo (ES) št. 950/2006 ali Uredbo Komisije (ES) št. 1832/2006 z dne 13. decembra 2006 o prehodnih ukrepih v sektorju sladkorja zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (3) za skupno količino, ki je enaka ali presega razpoložljivo količino za zaporedno številko 09.4346 (2006–2007).

(2)	V teh okoliščinah mora Komisija določiti koeficient dodelitve, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in države članice obvestiti, da je bila določena meja dosežena –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za zahtevke za uvozna dovoljenja, predložene od 14. do 18. maja 2007 v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 950/2006 ali v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1832/2006, se dovoljenja izdajo v okviru količin, ki so navedene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1.

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2006/2006 (UL L 379, 28.12.2006, str. 95).

(3)  UL L 354, 14.12.2006, str. 8.

---

---

24.5.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/31

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 560/2007

z dne 23. maja 2007

o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede trgovine s tretjimi državami s proizvodi vinskega sektorja

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (1) in zlasti člena 63(8) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 63(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999 je mogoče – kolikor je potrebno, da se omogoči izvoz proizvodov iz členov 1(2)(a) in (b) navedene uredbe na podlagi cen za te proizvode na svetovnem trgu in v okviru sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe – razliko med navedenimi cenami in cenami v Skupnosti kriti z izvoznim nadomestilom.

(2)

Lahko se določijo izvozna nadomestila, ki bodo zmanjšala konkurenčno razliko med izvozom Skupnosti in tretjih držav. Izvoz Skupnosti v nekatere bližnje namembne države in v tretje države, ki proizvodom iz Skupnosti priznavajo preferencialni uvozni režim, je trenutno v posebno ugodnem konkurenčnem položaju. Zato je treba izvozna nadomestila za navedene namembne države ukiniti.

(3)	Uredbo Komisije (ES) št. 883/2001 (2) je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga IV k Uredbi (ES) št. 883/2001 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(2)  UL L 128, 10.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2016/2006 (UL L 384, 29.12.2006, str. 38).

---

---

24.5.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/33

---

SKLEP SVETA

z dne 7. maja 2007

o imenovanju latvijskega člana in dveh latvijskih nadomestnih članov v Odbor regij

(2007/350/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 263 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga latvijske vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 24. januarja 2006 sprejel Sklep 2006/116/ES (1) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2006 do 25. januarja 2010.

(2)	Zaradi izteka mandata g. Uldisa AUGULISA se je sprostilo mesto člana Odbora regij. Po imenovanju g. Aleksandrsa LIELMEŽSA za člana se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij. Zaradi izteka mandata g. Gunārsa LAICĀNSA se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

SKLENIL:

Člen 1

Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2010, se v Odbor regij imenujejo:

(a)	za člana: — g. Aleksandrs LIELMEŽS, predsednik občinske uprave Mālpilsa, namesto g. Uldisa AUGULISA; in

(b)	za nadomestne člane: — ga. Ligita GINTERE, predsednica občinske uprave Jaunpilsa, namesto g. Aleksandrsa LIELMEŽSA, — g. Jānis NEIMANIS, predsednik mestne občine Grobiņa, namesto g. Gunārsa LAICĀNSA.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

---

(1)  UL L 56, 25.2.2006, str. 75.

---

24.5.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/34

---

SKLEP SVETA

z dne 7. maja 2007

o imenovanju avstrijskega nadomestnega člana Odbora regij

(2007/351/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 263 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga avstrijske vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 24. januarja 2006 sprejel Sklep 2006/116/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2006 do 25. januarja 2010 (1).

(2)	Po izteku mandata g. Andreasa SCHIEDERJA se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

SKLENIL:

Člen 1

Ga. Elisabeth VITOUCH, Gemeinderätin der Stadt Wien, se za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2010, imenuje za nadomestno članico Odbora regij, kjer zamenja g. Andreasa SCHIEDERJA.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

---

(1)  UL L 56, 25.2.2006, str. 75.

---

24.5.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/35

---

SKLEP SVETA

z dne 14. maja 2007

o imenovanju namestnika direktorja Europola

(2007/352/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Konvencije o ustanovitvi Evropskega urada za policijo (Konvencija o Europolu) (1) in zlasti člena 29(2) Konvencije,

delujoč kot organ s pooblastili za imenovanje namestnika direktorja Europola,

ob upoštevanju mnenja upravnega odbora,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Zaradi izteka mandata namestnika direktorja Europola je treba imenovati novega namestnika direktorja.

(2)	Kadrovski predpisi za zaposlene v Europolu (2) in zlasti Dodatek 8 k tem predpisom uvajajo posebne določbe o postopku za izbor direktorja ali namestnika direktorja Europola.

(3)	Upravni odbor je Svetu predstavil ožji izbor primernih kandidatov za imenovanje, skupaj s popolno dokumentacijo vsakega izmed njih ter s popolnim seznamom kandidatov.

(4)	Na podlagi vseh ustreznih informacij, ki jih je predložil upravni odbor, želi Svet imenovati kandidata, ki po mnenju Sveta izpolnjuje vse pogoje za prosto delovno mesto namestnika direktorja –

SKLENIL:

Člen 1

G. Eugenio ORLANDI je imenovan za namestnika direktorja Europola od 1. avgusta 2007 do 31. julija 2011.

Člen 2

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 316, 27.11.1995, str. 2.

(2)  Glej Akt Sveta z dne 3. decembra 1998 o kadrovskih predpisih za zaposlene v Europolu (UL C 26, 30.1.1999, str. 23), kakor je bil spremenjen z Aktom Sveta z dne 19. decembra 2002 (UL C 24, 31.1.2003, str. 1).

---

24.5.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/36

---

ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 394/06/COL

z dne 13. decembra 2006

o odobritvi obnovljenega sistema, ki ga je predložila Norveška za umik vseh rib iz norveških ribogojnic, ki so okužene z infekciozno anemijo lososov (ISA)

NADZORNI ORGAN EFTA –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu Sporazum EGP) in zlasti člena 109 in Protokola 1 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča ter zlasti člena 5(2)(b) Sporazuma in Protokola 1 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU akta iz točke 3.1.7 poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP, Direktiva Sveta 93/53/EGS z dne 24. junija 1993 o minimalnih ukrepih Skupnosti za nadzor določenih bolezni rib, kakor je bila spremenjena in kakor je bila sprejeta na podlagi Protokola 1 k Sporazumu EGP, zlasti prve alinee člena 6(a) tega akta,

OB UPOŠTEVANJU Odločbe Nadzornega organa EFTA št. 196/04/COL z dne 14. julija 2004, ki pooblašča članico s posebno odgovornostjo za prosto gibanje blaga, da sprejme nekatere odločitve in ukrepe, in zlasti točke 1 te odločbe,

KER prva alinea člena 6(a) tega akta določa, da je treba zaradi obvladovanja izbruha infekciozne anemije lososov (ISA) vse ribe v okuženi ribogojnici umakniti v skladu z sistemom, ki ga je uvedla uradna služba in odobril Nadzorni organ EFTA (v nadaljnjem besedilu Organ),

KER akt, naveden v točki 3.2.29 poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP, Odločba Komisije 2003/466/ES z dne 13. junija 2003 o merilih za določanje območij in ukrepov uradnega nadzora potem, ko se pojavi sum ali potrdi prisotnost infekciozne anemije lososa (ISA), določa načrte vzorčenja in metode za ugotavljanje in potrjevanje ISA, pa tudi merila za določanje območij in ukrepov uradnega nadzora potem, ko se pojavi sum ali potrdi prisotnost ISA,

KER je Organ z Odločbo št. 226/04/COL z dne 9. septembra 2004 odobril sistem, ki ga je predložila Norveška za umik vseh rib iz norveških ribogojnic, ki so okužene z ISA,

KER je Norveška z dopisom z dne 21. marca 2006 zahtevala odobritev Organa za nekatere spremembe njenega sistema umika vseh rib iz norveških ribogojnic, ki so okužene z infekciozno anemijo lososov, kakor je bil odobren z Odločbo Organa št. 226/04/COL z dne 9. septembra 2004,

KER je Nadzorni organ EFTA v tesnem sodelovanju s Komisijo Evropskih skupnosti proučil predlagane spremembe sistema, ki ga je predlagala Norveška glede na trenutno stanje znanstvenih in tehničnih dokazov,

KER bo umik rib izveden na način, ki preprečuje nadaljnje širjenje te bolezni na druge ribogojnice in na prostoživečo populacijo, podvrženo tej infekciji,

KER mora umik rib temeljiti na posamezni analizi tveganja za nadaljnje širjenje te bolezni, vključno z resnostjo izbruha in drugih okoliščin, ki vplivajo na tveganje, in mora upoštevati sedanje praktične izkušnje in znanstvene dokaze,

KER je pregled pokazal, da predlagane spremembe norveškega sistema izpolnjujejo pogoje za takšen sistem in se ga zato odobri,

KER je Nadzorni organ EFTA s svojo Odločbo št. 314/06/COL predložil zadevo Veterinarskemu odboru Efte, ki pomaga Nadzornemu organu EFTA,

KER je treba, kakor je predlagal Veterinarski odbor Efte, ki pomaga Nadzornemu organu EFTA, in zaradi zagotovitve pravne gotovosti vnesti novo točko v to odločbo, s katero se Odločba Organa št. 226/04/COL z dne 9. septembra 2004 razveljavi,

KER so ukrepi, določeni v tej odločbi, v skladu z mnenjem Veterinarskega odbora Efte, ki pomaga Nadzornemu organu EFTA –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

1.	Posodobljen sistem, ki ga je predložila Norveška za umik vseh rib iz norveških ribogojnic, ki so okužene z infekciozno anemijo lososov (ISA), se odobri.

2.	Odločba nadzornega organa EFTA št. 226/04/COL z dne 9. septembra 2004, s katero se odobri posodobljen sistem, ki ga je predložila Norveška za umik vseh rib iz norveških ribogojnic, ki so okužene z infekciozno anemijo lososov (ISA), se razveljavi.

3.	Ta odločba začne veljati 13. decembra 2006.

4.	Ta odločba je naslovljena na Norveško.

5.	Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

---

24.5.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/38

---

ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 28/07/COL

z dne 19. februarja 2007

o statusu Norveške glede govejih čred, uradno prostih tuberkuloze, bruceloze in enzootske goveje levkoze

NADZORNI ORGAN EFTA JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu Sporazum EGP) ter zlasti člena 109 in Protokola 1 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča ter zlasti člena 5(2)(b) Sporazuma in Protokola 1 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU akta iz točke 4.1.1 poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP, Direktiva Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (1), kakor je bil spremenjen in prilagojen Sporazumu EGP s Protokolom 1 k Sporazumu, in zlasti Prilogi A(I)(4), Prilogi A(II)(7) in Prilogi D(I)(E) tega akta,

OB UPOŠTEVANJU Odločbe št. 24/07/COL Nadzornega organa EFTA z dne 14. februarja 2007, s katero se pristojnemu članu kolegija naroči, da sprejme odločbo o statusu Norveške glede govejih čred, uradno prostih tuberkuloze, bruceloze in enzootske goveje levkoze, če je osnutek odločbe v skladu z mnenjem Veterinarskega odbora Efte (EVC),

KER Direktiva 64/432/EGS določa, da se lahko države članice EGP Efte ali njihovi deli ali regije priznajo kot uradno proste tuberkuloze, bruceloze in enzootske goveje levkoze za stalež govedi, ki so v skladu z nekaterimi pogoji iz navedenega akta,

KER je Norveška v dopisu z dne 29. junija 2004 Nadzornemu organu predložila ustrezno dokumentacijo, povezano z enzootsko govejo levkozo, v skladu s Prilogo D(I)(E) in členom 8 Direktive 64/432/EGS,

KER je Norveška v dopisih z dne 14. februarja 2005, 13. decembra 2005 in 26. oktobra 2006 po razpravah z Evropsko komisijo Nadzornemu organu predložila zahtevane posodobljene podatke, povezane z enzootsko govejo levkozo,

KER je Nadzorni organ EFTA, v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo, proučil vso dokumentacijo, ki jo je predložila Norveška in ta preiskava kaže, da je program, povezan z enzootsko govejo levkozo, ki jo je predložila Norveška, v skladu z vsemi ustreznimi pogoji iz Direktive 64/432/EGS,

KER je zato primerno, da se Norveško prizna kot uradno prosto enzootske goveje levkoze,

KER je Nadzorni organ EFTA z Odločbama št. 66/94/COL in št. 67/94/COL z dne 27. junija 1994 odobril, da je status govejih čred na Norveškem prost bruceloze oziroma prost tuberkuloze, pod pogojem, da so bili izpolnjeni določeni pogoji,

KER sta bili Odločbi št. 66/94/COL in št. 67/94/COL ustrezno nadomeščeni z Odločbama Nadzornega organa EFTA št. 227/96/COL in št. 225/96/COL z dne 4. decembra 1996,

KER mora biti zaradi jasnosti status glede bolezni tuberkuloze, bruceloze in enzootske goveje levkoze govejih čred na Norveškem določen v navedeni odločbi,

KER je treba Odločbi št. 225/96/COL in št. 227/96/COL Nadzornega organa EFTA nadomestiti s to odločbo,

KER so ukrepi, določeni v tej odločbi, v skladu z mnenjem Veterinarskega odbora Efte, ki pomaga Nadzornemu organu EFTA –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

1.	V skladu z Direktivo 64/432/EGS je priznano, da so goveje črede na Norveškem uradno proste tuberkuloze, bruceloze in enzootske goveje levkoze.

2.	Ta odločba je naslovljena na Norveško.

3.	V skladu s členom 109(2) Sporazuma EGP Nadzorni organ EFTA posreduje to odločbo in morebitne spremembe Evropski komisiji.

4.	Odločbi Nadzornega organa EFTA št. 227/96/COL in št. 225/96/COL z dne 4. decembra 1996 se nadomestita.

5.	Ta odločba začne veljati 19. februarja 2007.

6.	Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

---

(1)  UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64.

---

24.5.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/40

---

ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 29/07/COL

z dne 19. februarja 2007

o odobritvi načrta, ki ga je predložila Norveška, za preventivno cepljenje ptic v živalskih vrtovih proti visoko patogeni aviarni influenci

NADZORNI ORGAN EFTA JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ter zlasti člena 109 in Protokola 1 Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča ter zlasti člena 5(2)(b) Sporazuma in Protokola 1 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU akta iz točke 3.1.5a poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP, Direktiva sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (1), kakor je bila prilagojena Sporazumu EGP s Protokolom 1 k Sporazumu, in zlasti členu 56(2) ter členu 57(2) Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU akta, ki se uporablja za Norveško po postopkih iz člena 3(b) uvodnega dela poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP, Odločba Komisije 2006/474/ES z dne 6. julija 2006 o ukrepih za preprečevanje širjenja visoko patogene aviarne influence, ki jo povzroča virus influence A podtipa H5N1, na ptice v živalskih vrtovih in odobrenih ustanovah, inštitutih ali središčih v državah članicah ter o razveljavitvi Odločbe 2005/744/ES (2),

OB UPOŠTEVANJU Odločbe Nadzornega organa EFTA št. 22/07/COL z dne 14. februarja 2007, s katerim se pristojnemu članu kolegija naroči, da sprejme Odločbo, če je osnutek Odločbe v skladu z mnenjem Veterinarskega odbora Efte,

KER je aviarna influenca nalezljiva virusna bolezen pri perutnini in pticah, ki povzroča smrt in motnje, ki lahko hitro dobijo epizootske razsežnosti in lahko resno ogrozijo zdravje živali in ljudi ter močno zmanjšajo donosnost reje perutnine,

KER glede na to, da ptice v živalskih vrtovih in odobrenih ustanovah, inštitutih ali središčih običajno ne morejo priti v stik s perutnino ali drugimi pticami v ujetništvu in zato ne predstavljajo tveganja kontaminacije za perutnino ali druge ptice v ujetništvu, ter glede na vrednost ptic v živalskih vrtovih, je preventivno cepljenje morda ustrezen dodatni preventivni ukrep,

KER Direktiva 2005/94/ES določa pravila za uvedbo preventivnega cepljenja proti aviarni influenci, med drugim tudi za ptice v ujetništvu, na primer ptice v živalskih vrtovih, ter določa, da države EGP-EFTA Nadzornemu organu EFTA predložijo v odobritev svoje načrte za preventivno cepljenje perutnine ali drugih ptic v ujetništvu,

KER Odločba 2006/474/ES zaradi zaščite prosto živečih živalskih vrst in ohranjanja biotske raznovrstnosti določa nekatere zahteve o biološko-varnostnih ukrepih, da se prepreči visoko patogena aviarna influenca, ki jo povzroča virus influence A podtipa H5N1, pri pticah v živalskih vrtovih in odobrenih ustanovah, inštitutih ali središčih v državah EGP-EFTA,

KER Odločba 2006/474/ES določa tudi pravila za preventivno cepljenje ptic v živalskih vrtovih in odobrenih ustanovah, inštitutih ali središčih, ki jih morajo države EGP-EFTA upoštevati, če menijo, da je take ptice treba cepiti ter določa, da države EGP-EFTA Nadzornemu organu EFTA predložijo v odobritev svoje načrte za cepljenje ptic v živalskih vrtovih,

KER je Nadzorni organ EFTA, v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo, proučil načrte o preventivnem cepljenju proti aviarni influenci, ki jih je predložila Norveška, v skladu z Direktivo 2005/94/ES in Odločbo 2006/474/ES, ter je zato primerno zagotoviti njihovo odobritev,

KER so ukrepi, določeni v tej odločbi, v skladu z mnenjem Veterinarskega odbora Efte, ki pomaga Nadzornemu organu EFTA –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

1.	Načrt preventivnega cepljenja ptic v živalskih vrtovih proti visoko patogeni aviarni influenci, ki ga je 15. maja 2006 predložila Norveška v skladu s členom 56(2) Direktive 2005/94/ES in členom 4 Odločbe 2006/474/ES, se odobri.

2.	V skladu s členom 109(2) Sporazuma EGP Nadzorni organ EFTA Evropski komisiji posreduje načrt preventivnega cepljenja, ki ga je predložila Norveška, in vse njegove spremembe.

3.	Ta odločba začne veljati 19. februarja 2007.

4.	Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

---

(1)  UL L 10, 14.1.2006, str. 16.

(2)  UL L 187, 8.7.2006, str. 37.

---

24.5.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 132/42

---

ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 30/07/COL

z dne 19. februarja 2007

o norveškem nacionalnem programu za nadzor nad praskavcem in dodatnih jamstvih v zvezi s trgovino znotraj Skupnosti in uvozom v Norveško

NADZORNI ORGAN EFTA –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), zlasti člena 109 in Protokola 1 Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča ter zlasti člena 5(2)(b) Sporazuma in Protokola 1 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU akta iz točke 7.1.12 poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP, Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (1), kakor je bila spremenjena in prilagojena Sporazumu EGP s Protokolom 1 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU akta iz točke 7.2.27 poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP, Uredba Komisije (ES) št. 546/2006 z dne 31. marca 2006 o izvajanju Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta glede nacionalnih programov za nadzor nad praskavcem ter dodatnih jamstev in odstopanj od nekaterih zahtev Odločbe 2003/100/ES ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1874/2003 (2), kakor je bila prilagojena Sporazumu EGP s Protokolom 1 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Odločbe Nadzornega organa EFTA št. 21/07/COL z dne 14. februarja 2007, s katero je pristojen član Kolegija dobil navodilo, da sprejme Odločbo o norveškem nacionalnem programu za nadzor nad praskavcem in dodatnih jamstvih v zvezi s trgovino znotraj Skupnosti in uvozom v Norveško, če je osnutek Odločbe v skladu z mnenjem Veterinarskega odbora Efte (EVC),

KER Uredba (ES) št. 999/2001 določa odobritev nacionalnih programov držav članic EGP Efte za nadzor nad praskavcem, če izpolnjujejo nekatera merila, določena v navedeni uredbi,

KER Uredba (ES) št. 546/2006 določa dodatna jamstva v trgovini znotraj Skupnosti in uradnih omejitev v zvezi s kmetijami, ki redijo ovce in koze, namenjene državam EGP-EFTA, čigar nacionalne programe za nadzor nad praskavcem je odobril Nadzorni organ EFTA,

KER je Norveška v dopisu z dne 14. februarja 2006 Nadzornemu organu EFTA predložila nacionalni program za nadzor nad praskavcem in so bile 20. novembra 2006 po razpravah na sestanku o paketu v Oslu Nadzornemu organu EFTA predložene nekatere spremembe tega programa, pa tudi podrobne informacije, ki pojasnjujejo obseg programa,

KER je Nadzorni organ EFTA v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo proučil predlagan norveški nacionalni program za nadzor nad praskavcem in ta preiskava kaže, da norveški program izpolnjuje zahtevo za odobritev,

KER je torej primerno zagotoviti odobritev nacionalnega programa za nadzor nad praskavcem, ki ga je predložila Norveška v skladu z Uredbo (ES) št. 999/2001 in Uredbo (ES) št. 546/2006,

KER so ukrepi, določeni v tej odločbi, v skladu z mnenjem Veterinarskega odbora Efte, ki pomaga Nadzornemu organu EFTA –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

1.	Norveški nacionalni program za nadzor nad praskavcem in dodatna jamstva v zvezi s trgovino znotraj Skupnosti in uvozom v Norveško z dne 14. februarja 2006 in z dne 20. novembra 2006 se odobri.

2.	V skladu s členom 109(2) Sporazuma EGP Nadzorni organ EFTA posreduje Evropski komisiji norveški nacionalni program in dodatna jamstva v zvezi s trgovino znotraj Skupnosti in uvozom v Norveško ter morebitne spremembe tega člena.

3.	Ta odločba začne veljati 19. februarja 2007.

4.	Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

---

(1)  UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

(2)  UL L 94, 1.4.2006, str. 28.

---