30.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/1

30.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/3

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

30.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/5

(1)

Člen 31(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členih 1(a), (b), (c), (d), (e) in (g) navedene uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje zneskov takšnih nadomestil (2), navaja proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, ko so ti proizvodi izvoženi kot blago iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1255/1999.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vendar pa pri nekaterih mlečnih proizvodih, izvoženih kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, obstaja nevarnost, da bi bile v primeru vnaprejšnje določitve visokih stopenj nadomestila zaveze, sprejete v zvezi s temi nadomestili, lahko ogrožene. Da bi se izognili tej nevarnosti, je treba sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, ne da bi pri tem ovirali sklepanje dolgoročnih pogodb. Določanje posebnih stopenj nadomestil za vnaprejšnje določanje nadomestil za te proizvode bi moralo omogočiti izpolnitev teh dveh ciljev.

(5)

Člen 15(2) Uredbe (ES) št. 1043/2005 določa, da se pri določanju stopnje nadomestila po potrebi upoštevajo proizvodna nadomestila, pomoči ali drugi ukrepi z enakim učinkom, ki se v vseh državah članicah v skladu z uredbo o skupni ureditvi trga za zadevni proizvod uporabljajo za osnovne proizvode, naštete v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1043/2005, ali enakovredne proizvode.

(6)

Člen 12(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa plačilo pomoči za posneto mleko, pridelano v Skupnosti in predelano v kazein, če tako mleko in iz njega proizveden kazein izpolnjujeta določene pogoje.

(7)

Uredba Komisije (ES) št. 1898/2005 z dne 9. novembra 2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999, kar zadeva ukrepe za prodajo smetane, masla in zgoščenega masla na trugu Skupnosti (3), določa, da je treba maslo in smetano industrijskim panogam, ki proizvajajo nekatere vrste blaga, zagotoviti po znižanih cenah.

(8)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

30.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/8

(1)

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 določata, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v členu 1 obeh navedenih uredb, in cenami v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 o sistemu dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določitev višine takih nadomestil (3), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvozijo kot blago, navedeno v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, kakor je ustrezno.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Obveznosti glede nadomestil, ki se jih lahko odobri za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, lahko ogrozi vnaprejšnja določitev visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih primerih sprejeti previdnostne ukrepe, s katerimi pa se ne sme preprečiti sklepanja dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča izpolnitev teh različnih ciljev.

(5)

Ob upoštevanju sporazumne ureditve med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o izvozu testenin iz Skupnosti v Združene države, sprejetim s Sklepom Sveta 87/482/EGS (4), je treba razlikovati med nadomestilom za blago, ki spada pod oznake KN 1902 11 00 in 1902 19 glede na namembno državo.

(6)

V skladu s členom 15(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba ob upoštevanju veljavne višine proizvodnega nadomestila na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 1722/93 (5) za zadevni osnovni proizvod določiti znižano stopnjo izvoznega nadomestila, ki se bo uporabljala v predvidenem obdobju proizvodnje blaga.

(7)

Alkoholne pijače štejejo za manj odzivne na ceno žit, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo. Vendar Protokol 19 Akta o pristopu Združenega kraljestva, Irske in Danske določa, da je treba sprejeti potrebne ukrepe za olajšanje uporabe žit Skupnosti pri proizvodnji alkoholnih pijač iz žit. Skladno s tem je treba prilagoditi stopnjo nadomestila, ki se uporablja za žita, izvožena v alkoholnih pijačah.

(8)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

30.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/12

(1)

Od 1. junija 2001 je bila običajna carina za uvoz česna z oznako KN 0703 20 00 sestavljena iz 9,6 % carine ad valorem in posebnega zneska 1 200 EUR za neto tono. Vendar je bila s Sporazumom v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Argentinsko republiko v skladu s členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 za spremembo koncesij za česen, predvidenih v listi CXL, priloženi GATT (2), odobrenim s Sklepom Sveta 2001/404/ES (3), odprta kvota 38 370 ton brez posebnih carin.

(2)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Ljudsko republiko Kitajsko v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o spremembah ugodnosti na seznamih Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v okviru njihovega pristopa k Evropski uniji (4), odobren s Sklepom Sveta 2006/398/ES (5), določa za Kitajsko povečanje tarifne kvote za česen za 20 500 ton.

(3)

Pogoji za upravljanje navedenih kvot (v nadaljevanju „kvot GATT“) so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1870/2005 z dne 16. novembra 2005 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot in uvedbi sistema uvoznih dovoljenj in potrdil o poreklu za česen, uvožen iz tretjih držav (6). Zaradi jasnosti je treba s 1. aprilom 2007 navedeno uredbo razveljaviti in nadomestiti z novo. Vendar mora Uredba (ES) št. 1870/2005 nadalje veljati v zvezi z uvoznimi dovoljenji, izdanimi v skladu z navedeno uredbo za obdobje uvoznih tarifnih kvot, ki preteče 31. maja 2007.

(4)

Česen se lahko uvaža tudi poleg kvote GATT z običajno carino ali po preferencialnih pogojih v skladu s sporazumi, sklenjenimi med Skupnostjo in nekaterimi tretjimi državami.

(5)

Česen je pomemben proizvod sektorja Skupnosti za sadje in zelenjavo z letno proizvodnjo v Skupnosti približno 250 000 ton. Pomemben je tudi letni uvoz iz tretjih držav, saj znaša od 60 000 do 80 000 ton. Dve glavni tretji državi dobaviteljici sta Kitajska (30 000 do 40 000 ton na leto) in Argentina (približno 15 000 ton na leto).

(6)

Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (7), se uporablja pri uvoznih dovoljenjih za obdobja uvoznih tarifnih kvot, ki se začnejo 1. januarja 2007. Uredba (ES) št. 1301/2006 vsebuje zlasti natančne določbe glede uporabe uvoznih dovoljenj, položaja vlagateljev in izdaje dovoljenj. Navedena uredba omejuje obdobje veljavnosti dovoljenj na zadnji dan obdobja uvozne tarifne kvote. Določbe Uredbe (ES) št. 1301/2006 je treba uporabljati za uvozne tarifne kvote v skladu s to uredbo brez poseganja v dodatne pogoje in odstopanja glede vlagateljev in obvestil Komisiji iz te uredbe.

(7)

Zaradi posebne carine za nepreferencialni uvoz poleg kvote GATT zahteva upravljanje kvote GATT uvedbo sistema uvoznih dovoljenj. Tak sistem bi moral omogočati podrobno spremljanje vsega uvoza česna. Podrobna pravila za navedeni sistem morajo dopolnjevati pravila, določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (8), ali po potrebi od teh pravil odstopati.

(8)

Da bi karseda pozorno spremljali ves uvoz, zlasti po nedavnih zapletih, v katerih je bila prisotna goljufija z napačno navedbo porekla ali proizvoda, je treba za ves uvoz česna in drugih proizvodov, ki bi se lahko uporabljali za napačno poimenovanje česna, uvesti uvozno dovoljenje. Treba je uvesti dve kategoriji uvoznih dovoljenj, eno za uvoz v okviru kvote GATT in drugo za preostali uvoz.

(9)

V interesu obstoječih uvoznikov, ki običajno uvažajo večje količine česna in tudi v interesu novih uvoznikov na trgu, ki morajo imeti pravične možnosti, da vložijo zahtevek za uvozna dovoljenja za količino česna v okviru tarifnih kvot, je treba razlikovati med tradicionalnimi uvozniki in novimi uvozniki. Treba je zagotoviti jasno opredelitev navedenih dveh kategorij uvoznikov in nekatera merila v zvezi s položajem vlagateljev ter določiti uporabo dodeljenih uvoznih dovoljenj.

(10)

Količine, ki se dodelijo navedenim kategorijam uvoznikov, je treba določiti na podlagi dejansko uvoženih količin in ne na podlagi izdanih uvoznih dovoljenj.

(11)

Določiti je treba posebna pravila, da bi tudi uvozniki v Bolgariji, na Češkem, v Estoniji, na Cipru, v Latviji, Litvi, na Madžarskem, na Malti, Poljskem, v Romuniji, Sloveniji in na Slovaškem lahko koristili uvozne kvote. Običajna pravila morajo ta pravila nadomestiti takoj, ko jih uvozniki lahko spoštujejo.

(12)

Da bi upoštevali različne trgovinske vzorce v Bolgariji, na Češkem, v Estoniji, na Cipru, v Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, Poljskem, v Romuniji, Sloveniji in na Slovaškem je treba pristojnim organom teh držav dovoliti izbiro med dvema metodama za določitev referenčne količine njihovih tradicionalnih uvoznikov.

(13)

Zahtevki za uvozna dovoljenja za uvoz česna iz tretjih držav, ki jih vložijo uvozniki obeh kategorij, morajo biti predmet nekaterih omejitev. Take omejitve so potrebne, da se zaščiti konkurenca med uvozniki in da se uvoznikom, ki se dejansko ukvarjajo s trgovinsko dejavnostjo na trgu s sadjem in zelenjavo, da možnost, da branijo svoje legitimno poslovanje nasproti drugim uvoznikom, in da noben posamezen uvoznik ne more nadzorovati trga.

(14)

Da se zavaruje konkurenca med dejanskimi uvozniki ter prepreči špekulacije pri dodeljevanju uvoznih dovoljenj za česen v okviru kvote GATT in kakršna koli zloraba sistema, ki bi bila v nasprotju z legitimnim poslovanjem novih in tradicionalnih uvoznikov, je treba uvesti strožji nadzor nad pravilno uporabo uvoznih dovoljenj. Zato je treba prepovedati prenos uvoznih dovoljenj in določiti kazni za uvoznike, ki vložijo več zahtevkov.

(15)

Potrebni so tudi ukrepi, da se kar najbolj omejijo špekulativni zahtevki za uvozna dovoljenja, ki lahko povzročijo, da se tarifne kvote ne uporabijo v celoti. Zaradi narave in vrednosti proizvoda je treba za vsako tono česna, za katerega je bil vložen zahtevek za izdajo uvoznega dovoljenja, položiti varščino. Varščina mora biti dovolj visoka, da preprečuje špekulativne zahtevke, vendar ne tako visoka, da bi odvračala uvoznike, ki se dejansko ukvarjajo s trgovinsko dejavnostjo s česnom. Najustreznejša objektivna stopnja varščine je 5 % povprečne dodatne carine, ki se uporablja za uvoz česna z oznako KN 0703 20 00.

(16)

Za izboljšanje nadzora in preprečitev vsakega tveganja preusmeritve trgovinskih tokov zaradi netočne dokumentacije je treba ohraniti obstoječi sistem potrdil o poreklu za česen, uvožen iz nekaterih tretjih držav, in obveznost za prevoz takega česna neposredno iz tretje države porekla v Skupnost ter razširiti seznam držav glede na dodatne podatke. Takšna potrdila o poreklu morajo izdati pristojni nacionalni organi v skladu s členi 55 do 62 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (9).

(17)

Poleg sporočil, določenih v Uredbi (ES) št. 1301/2006, je treba podrobno določiti vsa potrebna sporočila med državami članicami in Komisijo, zlasti zaradi upravljanja tarifnih kvot, sprejemanja ukrepov proti goljufijam in spremljanja trga.

(18)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

1

.„obdobje uvozne tarifne kvote“ pomeni obdobje od 1. junija do 31. maja naslednjega leta;

2

.„pristojni organ(-i)“ je telo ali telesa, ki jih država članica imenuje za izvajanje te uredbe.

(a)

so pridobili in uporabili uvozna dovoljenja za česen v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 565/2002 ali dovoljenja „A“ v skladu z Uredbo (ES) št. 1870/2005 ali to uredbo v vsakem od treh predhodnih zaključenih obdobij uvoznih tarifnih kvot; in

(b)

so v zadnjem zaključenem obdobju uvozne tarifne kvote pred svojim zahtevkom uvozili v Skupnost najmanj 50 ton sadja in zelenjave v skladu s členom 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96.

(a)

se točka (a) prvega pododstavka ne uporablja; in

(b)

„uvoz v Skupnost“ se razume kot uvoz iz držav porekla, ki niso države članice Skupnosti v sestavi na dan 31. decembra 2006.

(a)

se točka (a) prvega pododstavka ne uporablja; in

(b)

„uvoz v Skupnost“ se razume kot uvoz iz držav porekla, ki niso države članice Skupnosti v sestavi na dan 1. januarja 2007.

(a)

70 % tradicionalnim uvoznikom;

(b)

30 % novim uvoznikom.

(a)

za tradicionalne uvoznike, ki so v Skupnost v sestavi na dan 1. januarja 1995 uvozili česen med letoma 1998 in 2000, največja količina česna, uvožena v enem od koledarskih let 1998, 1999 in 2000;

(b)

za tradicionalne uvoznike, ki so na Češko, v Estonijo, na Ciper, v Latvijo, Litvo, na Madžarsko, Malto, Poljsko, v Slovenijo ali na Slovaško uvozili česen med letoma 2001 in 2003, največja količina česna, uvožena:

(c)

za tradicionalne uvoznike, ki so v Bolgarijo ali Romunijo uvozili česen med letoma 2003 in 2005, največja količina česna, uvožena:

(d)

za tradicionalne uvoznike, ki ne spadajo pod točke (a), (b) ali (c), največja količina česna, uvožena v enem od prvih treh zaključenih obdobij uvozne tarifne kvote, v katerem so pridobili uvozna dovoljenja v skladu z Uredbo (ES) št. 565/2002 (10), Uredbo (ES) št. 1870/2005 ali s to uredbo.

(a)

če se predloži potrdilo o poreklu, ki ga izdajo pristojni nacionalni organi navedene države v skladu s členi 55 do 62 Uredbe (EGS) št. 2454/93;

(b)

če je bil proizvod prepeljan neposredno iz navedene države v Skupnost v skladu s členom 16.

(a)

proizvodi, ki niso bili prepeljani preko ozemlja katere koli tretje države;

(b)

proizvodi, ki so bili prepeljani preko ene ali več tretjih držav, razen države porekla, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem v navedenih državah ali brez tega, če je takšen tranzit upravičen iz geografskih razlogov ali zaradi transportnih zahtev in če proizvodi:

(a)

enotno prevozno listino, izdano v državi porekla, ki pokriva prehod preko tranzitne države ali tranzitnih držav; ali

(b)

potrdilom, ki ga izdajo carinski organi tranzitne države ali tranzitnih držav, v katerem so navedeni:

(c)

če potrdilo iz točk (a) ali (b) ne more biti predloženo, kateri koli drugi tehten dokument.

30.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/23

(1)

Člen 6(2) Uredbe (ES) št. 1785/2003 določa, da seznam intervencijskih centrov za prevzem neoluščenega riža določi Komisija po posvetovanju z državami članicami. Ta seznam je naveden v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 489/2005 z dne 29. marca 2005 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003, kar zadeva določitev intervencijskih centrov in prevzem neoluščenega riža s strani intervencijskih agencij (2). Zaradi pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji 1. januarja 2007 je treba za ti novi državi članici določiti intervencijske centre in jih vključiti v navedeni seznam.

(2)

Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 omejuje količine, ki jih lahko odkupijo intervencijske agencije v Skupnosti, na 75 000 ton. Da bi to količino pravično razdelili, so bile z Uredbo (ES) št. 489/2005 določene količine za vsako državo članico pridelovalko, ob upoštevanju nacionalne osnovne površine, določene v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (3), ter povprečnih donosov iz Priloge VII k navedeni uredbi. Zaradi pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji je treba ponovno pregledati to razdelitev med države članice pridelovalke, ob uporabi enakih meril za razdelitev, kot so tista, ki so bila upoštevana ob sprejetju Uredbe (ES) št. 489/2005, vendar ob upoštevanju osnovnih površin Bolgarije in Romunije.

(3)

Uredbo (ES) št. 489/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

1.

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

2.

Priloga V se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

30.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/26

(1)

Člen 32 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1(1)(b) navedene uredbe in cenami za navedene proizvode na trgu Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutne razmere na trgu za sladkor je treba izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in nekaterimi merili iz členov 32 in 33 Uredbe (ES) št. 318/2006.

(3)

Prvi pododstavek člena 33(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov.

(4)

Nadomestila je treba odobriti le za proizvode, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ki so skladni z zahtevami Uredbe (ES) št. 318/2006.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

30.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/28

(1)

Člen 32 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1(1)(c), (d) in (g) navedene uredbe in cenami za navedene proizvode na trgu Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutne razmere na trgu za sladkor je treba izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in nekaterimi merili iz členov 32 in 33 Uredbe (ES) št. 318/2006.

(3)

Prvi pododstavek člena 33(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov.

(4)

Nadomestila je treba odobriti le za proizvode, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ki so skladni z zahtevami Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2).

(5)

Lahko se določijo izvozna nadomestila, ki bodo zmanjšala konkurenčno razliko med izvozom Skupnosti in tretjih držav. Skupnost izvaža v nekatere bližnje namembne kraje in tretje države, ki izdelke iz Skupnosti obravnavajo ugodnejše, in je zato v posebno ugodnem konkurenčnem položaju. Zato je treba izvozna nadomestila za navedene namembne kraje ukiniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

30.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/30

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 958/2006 z dne 28. junija 2006 o stalnem javnem razpisu za določitev nadomestil za izvoz belega sladkorja za tržno leto 2006/2007 (2) določa odprtje delnih javnih razpisov.

(2)

V skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 958/2006 in po pregledu ponudb, oddanih na delni javni razpis, ki se je zaključil 29. marca 2007, je treba določiti najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

30.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/31

(1)

Člen 31(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa, da se lahko razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1 navedene uredbe in cenami za navedene izdelke na trgu Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutne razmere na trgu za mleko in mlečne izdelke, se morajo izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in določenimi merili, navedenimi v členu 31 Uredbe (ES) št. 1255/1999.

(3)

Drugi pododstavek člena 31(3) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

(4)

V skladu z Memorandumom o soglasju med Evropsko skupnostjo in Dominikansko republiko o uvozni zaščiti za mleko v prahu v Dominikanski republiki (2) odobrenim s Sklepom Sveta 98/486/ES (3), je lahko določena količina mlečnih izdelkov Skupnosti, izvoženih v Dominikansko republiko, upravičena do zmanjšanih carinskih dajatev. Zato je treba izvozna nadomestila, odobrena za izdelke iz te sheme, zmanjšati za določen odstotek.

(5)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

30.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/35

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 581/2004 z dne 26. marca 2004 o začetku stalnega javnega razpisa za izvozna nadomestila za določene vrste masla (2) predvideva stalni razpis.

(2)

Na podlagi člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o določitvi postopka razpisa o izvoznih nadomestilih za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu oddanih ponudb na razpis je ustrezno, da se določi največje izvozno nadomestilo za razpisno obdobje, ki se konča 27. marca 2007.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

30.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/37

(1)

Po členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, podanih v členu 1 navedenih uredb, na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003 je nadomestila treba določiti ob upoštevanju stanja in prihodnjega gibanja na eni strani razpoložljivosti žit, riža in lomljenega riža ter njihovih cen na trgu Skupnosti, in na drugi strani cen žit, riža, lomljenega riža in žitnih proizvodov na svetovnem trgu. V skladu s temi členi je prav tako treba zagotoviti ravnovesje in naraven razvoj cen in trgovine na trgih žit in riža ter nadalje upoštevati gospodarski vidik predvidenega izvoza in potrebe po izogibanju motnjam na trgu Skupnosti.

(3)

Člen 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1518/95 (3) o uvoznem in izvoznem režimu za proizvode, predelane iz žit in riža, določa posebne kriterije, ki jih je treba upoštevati pri izračunu nadomestil za te proizvode.

(4)

Nadomestilo za nekatere predelane proizvode je treba stopnjevati glede na vsebnost pepela, surovih vlaken, lupin, proteinov, maščob ali škroba v posameznem zadevnem proizvodu, saj je ta vsebnost posebno dober pokazatelj količine osnovnega proizvoda, ki je dejansko vgrajen v predelani proizvod.

(5)

Trenutno ni treba določiti izvoznega nadomestila za manioko, druge tropske korenine in gomolje ali njihovo moko glede na gospodarski vidik morebitnega izvoza in zlasti vrsto in poreklo teh proizvodov. Zaradi zanemarljive udeležbe Skupnosti na svetovnem trgu trenutno ni treba določiti izvoznih nadomestil za nekatera predelana žita.

(6)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(7)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(8)

Nekateri predelani proizvodi iz koruze so lahko toplotno obdelani, kar lahko vodi v odobritev nadomestila, ki ne ustreza kakovosti proizvoda. Poudariti je treba, da ti proizvodi, ki vsebujejo želatiniran škrob, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

30.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/40

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, podanih v členu 1 navedene uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1517/95 z dne 29. junija 1995 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede režimov za izvoz in uvoz krmnih mešanic na osnovi žit in o spremembi Uredbe (ES) št. 1162/95 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (2), določa splošna pravila za izračun zneska takih nadomestil.

(3)

Ta izračun mora upoštevati tudi vsebnost žitnih proizvodov. Zaradi poenostavitve se nadomestilo plača za dve kategoriji „žitnih izdelkov“, in sicer na eni strani za koruzo, na splošno najbolj uporabljeno žito za izvožene krmne mešanice in koruzne proizvode, in na drugi strani za „druga žita“, pri slednjih pridejo v poštev žitni proizvodi, razen koruze in koruznih proizvodov. Nadomestilo se odobri glede na količino žitnih proizvodov, vsebovanih v krmni mešanici.

(4)

Višina nadomestila mora upoštevati tudi možnosti in pogoje za prodajo teh proizvodov na svetovnem trgu, potrebo po preprečevanju motenj na trgu Skupnosti in gospodarski vidik izvoza.

(5)

Zaradi trenutnih razmer na trgu za žita in zlasti pričakovanj glede preskrbe, je treba odpraviti izvozna nadomestila.

(6)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

30.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/42

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1722/93 z dne 30. junija 1993 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 in (EGS) št. 1418/76 za proizvodna nadomestila v sektorjih žit in riža (2) določa pogoje za odobritev proizvodnega nadomestila. Člen 3 navedene uredbe določa osnovo za izračun. Nadomestilo, izračunano na ta način, po potrebi ločeno za krompirjev škrob, se določi enkrat mesečno in se lahko spremeni, če se cene koruze in/ali žita bistveno spremenijo.

(2)

Proizvodna nadomestila, ki naj jih določa ta uredba, je treba prilagoditi s koeficienti iz Priloge II Uredbe (EGS) št. 1722/93, zato da se določi natančen znesek za izplačilo.

(3)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(a)

0,00 EUR/t za škrob, pridobljen iz koruze, žita, ječmena in ovsa;

(b)

0,00 EUR/t za krompirjev škrob.

30.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/43

(1)

Člen 3(1) in (2) protokola št. 1 Evropsko-sredozemskega sporazuma, ki ustanavlja zvezo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani (3), odpira tarifno kvoto z dajatvijo nič za uvoz neobdelanega olivnega olja pod oznakama KN 1509 10 10 in 1509 10 90, popolnoma pridelanega v Tuniziji in neposredno prenešenega iz te države v Skupnost, v za vsako leto predvideni količinski meji.

(2)

Člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1918/2006 z dne 20. decembra 2006 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot za olivno olje s poreklom iz Tunizije (4) prav tako določa mesečne količinske meje za izdajanje dovoljenj.

(3)

Zahtevki so bili vloženi pri pristojnih oblasteh v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1918/2006 za izdajo uvoznih dovoljenj za skupno količino, ki presega mejo 5 000 ton, določeno za mesec marec.

(4)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti faktor zmanjšanja, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino –

30.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/44

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 38/2007 z dne 17. januarja 2007 o odprtju stalnega javnega razpisa za nadaljnjo prodajo sladkorja za izvoz iz zalog belgijske, češke, španske, irske, italijanske, madžarske, poljske, slovaške in švedske intervencijske agencije (2) določa odprtje delnih javnih razpisov.

(2)

V skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 38/2007 in po pregledu ponudb, oddanih na delni javni razpis, ki se je zaključil 28. marca 2007, je treba določiti najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

30.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/45

(1)

Člen 32(1) in (2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se razlike med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členu 1(1)(b), (c), (d) in (g) navedene uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrijejo z izvoznim nadomestilom, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, navedeno v Prilogi VII k navedeni uredbi.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 o sistemu za dodeljevanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določevanje višine takšnih nadomestil (2), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, našteto v Prilogi VII k Uredbi (ES) št. 318/2006.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila za 100 kilogramov vsakega zadevnega osnovnega proizvoda določiti vsak mesec.

(4)

Člen 32(4) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za navedeni proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(5)

Nadomestila, določena po tej uredbi, se lahko določijo vnaprej, ker v tem trenutku ni mogoče določiti razmer na trgu v naslednjih nekaj mesecih.

(6)

Obveznosti glede nadomestil, ki se jih lahko odobri za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, lahko ogrozi vnaprejšnja določitev visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih razmerah sprejeti previdnostne ukrepe, vendar se pri tem ne sme preprečiti sklepanje dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča, da so ti različni cilji izpolnjeni.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

30.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/47

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 195/2007 (3) vzpostavlja seznam držav članic, v katerih se uvede odkup masla, v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999.

(2)

Na podlagi zadnjih sporočil Španiji je Komisija ugotovila, da so bile dva zaporedna tedna tržne cene masla enake ali višje od 92 % intervencijske cene. Zato je treba na Irskem ustaviti intervencijski odkup. Španiji je treba zato črtati s seznama v Uredbi (ES) št. 195/2007.

(3)

Uredbo (ES) št. 195/2007 je treba zato ustrezno spremeniti –

30.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/48

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –