ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 79

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 50
20. marec 2007


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 292/2007 z dne 19. marca 2007 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

1

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 293/2007 z dne 19. marca 2007 o začetku razpisnega postopka za prodajo vinskega alkohola za uporabo v obliki bioetanola v Skupnosti

3

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Komisije 2007/16/ES z dne 19. marca 2007 o izvajanju Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) glede razjasnitve nekaterih opredelitev ( 1 )

11

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Komisija

 

 

2007/170/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 16. marca 2007 o določitvi zahtev omrežja za Schengenski informacijski sistem II (1. steber) (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 845)

20

 

 

2007/171/ES

 

*

Sklep Komisije z dne 16. marca 2007 o določitvi zahtev omrežja za Schengenski informacijski sistem II (3. steber)

29

 

 

2007/172/ES

 

*

Sklep Komisije z dne 19. marca 2007 o ustanovitvi skupine koordinatorjev za priznavanje poklicnih kvalifikacij

38

 

 

III   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU

 

 

AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU

 

*

Skupno stališče Sveta 2007/173/SZVP z dne 19. marca 2007 o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti nekaterim uradnikom Belorusije

40

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe Sveta (ES) št. 980/2005 z dne 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (UL L 169, 30.6.2005)

41

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

20.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 79/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 292/2007

z dne 19. marca 2007

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 20. marca 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. marca 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 19. marca 2007 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

IL

166,2

MA

92,4

TN

143,7

TR

132,7

ZZ

133,8

0707 00 05

JO

132,2

MA

65,6

TR

175,9

ZZ

124,6

0709 90 70

MA

66,2

TR

67,1

ZZ

66,7

0709 90 80

IL

121,6

ZZ

121,6

0805 10 20

CU

47,3

EG

45,3

IL

53,0

MA

41,7

TN

50,9

TR

65,1

ZZ

50,6

0805 50 10

EG

58,7

IL

68,1

TR

44,3

ZZ

57,0

0808 10 80

AR

77,4

BR

80,4

CA

92,2

CL

95,2

CN

75,4

US

114,1

UY

71,1

ZA

87,1

ZZ

86,6

0808 20 50

AR

74,8

CL

73,1

UY

70,9

ZA

71,7

ZZ

72,6


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ pomeni „drugega porekla“.


20.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 79/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 293/2007

z dne 19. marca 2007

o začetku razpisnega postopka za prodajo vinskega alkohola za uporabo v obliki bioetanola v Skupnosti

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (1) in zlasti člena 33 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1623/2000 z dne 25. julija 2000 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za Uredbo (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino, kar zadeva tržne mehanizme (2), določa med drugim podrobna izvedbena pravila glede odprodaje zalog alkohola, pridobljenih po destilacijah, kakor so določena v členih 35, 36 in 39 Uredbe Sveta (EGS) št. 822/87 z dne 16. marca 1987 o skupni ureditvi trga za vino (3) ter členih 27, 28 in 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999 in ki jih imajo intervencijske agencije.

(2)

Razpisni postopek za vinski alkohol za izključno uporabo v obliki bioetanola v sektorju za goriva v Skupnosti je treba organizirati v skladu s členom 92 Uredbe (ES) št. 1623/2000, da se zmanjšajo zaloge vinskega alkohola v Skupnosti in se zagotovi stalna dobava za podjetja, ki so odobrena v skladu s tem členom.

(3)

Od 1. januarja 1999 in v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za euro (4) morajo biti ponudbene cene in varščine izražene v eurih in prav tako se morajo v eurih izvršiti plačila.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Z razpisnim postopkom pod številko 9/2007 ES se v Skupnosti začne prodaja vinskega alkohola za uporabo v obliki bioetanola.

Alkohol izhaja iz destilacij, določenih v členih 27, 28 in 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999, in ga zadržijo intervencijske agencije držav članic.

2.   Celotna količina za prodajo znaša 653 380,74 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %, ki se razdeli na:

(a)

serijo s številko 96/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(b)

serijo s številko 97/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(c)

serijo s številko 98/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(d)

serijo s številko 99/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(e)

serijo s številko 100/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(f)

serijo s številko 101/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(g)

serijo s številko 102/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(h)

serijo s številko 103/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(i)

serijo s številko 104/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(j)

serijo s številko 105/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(k)

serijo s številko 106/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(l)

serijo s številko 107/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(m)

serijo s številko 108/2007 ES količine 53 380,74 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %.

3.   Lokacija in referenčni podatki kadi, ki sestavljajo serijo, volumen alkohola iz vsake kadi, delež alkohola in lastnosti alkohola so navedeni v Prilogi I k tej uredbi.

4.   Samo podjetja, ki so odobrena v skladu s členom 92 Uredbe (ES) št. 1623/2000, lahko sodelujejo v razpisnem postopku.

Člen 2

Prodaja se izvaja v skladu z določbami iz členov 93, 94, 94b, 94c, 94d, 95 do 98, 100 in 101 Uredbe (ES) št. 1623/2000 in člena 2 Uredbe (ES) št. 2799/98.

Člen 3

1.   Ponudbe morajo biti predložene intervencijskim agencijam iz Priloge II, ki imajo alkohol, in poslane na naslov teh agencij s priporočenim pismom.

2.   Ponudbe morajo biti predložene v zapečateni dvojni ovojnici, notranja ovojnica mora imeti napis „Ponudba – razpis za uporabo bioetanola v Skupnosti, št. 9/2007 ES“, zunanja ovojnica mora biti naslovljena na zadevno intervencijsko agencijo.

3.   Ponudbe morajo prispeti na zadevno intervencijsko agencijo najpozneje do 2. aprila 2007 do 12. ure (po bruseljskem času).

Člen 4

1.   Ponudbe bodo sprejemljive le, če bodo v skladu s členoma 94 in 97 Uredbe (ES) št. 1623/2000.

2.   Ponudbi je treba priložiti:

(a)

pri intervencijski agenciji, ki ima zadevni alkohol, dokaz o pologu varščine 4 EUR na hektoliter alkohola pri 100 vol. %;

(b)

ime in naslov ponudnika, sklic na obvestilo o razpisu, predlagano ceno, izraženo v eurih na hektoliter alkohola pri 100 vol. %;

(c)

obveznost ponudnika, da bo spoštoval vse določbe zadevnega razpisa;

(d)

izjava ponudnika, s katero:

(i)

se odpoveduje vsem reklamacijam glede kakovosti in lastnosti proizvoda, ki ga morebiti prejme;

(ii)

sprejme, da je na voljo vsakemu nadzoru glede namembnega kraja in uporabe alkohola;

(iii)

sprejme dokazno breme glede uporabe alkohola v skladu s pogoji iz zadevnega razpisa.

Člen 5

Sporočila iz člena 94a Uredbe (ES) št. 1623/2000, ki zadevajo razpisni postopek iz te uredbe, se posredujejo Komisiji na naslov iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 6

Formalnosti glede jemanja vzorcev so določene v členu 98 Uredbe (ES) št. 1623/2000.

Intervencijska agencija zagotovi vse koristne podatke o lastnostih alkohola za prodajo.

Vsaka zainteresirana stranka lahko dobi, če se obrne na zadevno intervencijsko agencijo, vzorce alkohola za prodajo, ki jih odvzame predstavnik zadevne intervencijske agencije.

Člen 7

1.   Intervencijske agencije držav članic, ki skladiščijo alkohol za prodajo, uvedejo ustrezen nadzor nad naravo alkohola ob končni uporabi. V ta namen:

(a)

se lahko smiselno zatečejo k določbam iz člena 102 Uredbe (ES) št. 1623/2000;

(b)

lahko začnejo z nadzorom vzorcev z analizo z jedrsko magnetno resonanco, da preverijo naravo alkohola ob končni uporabi.

2.   Stroški nadzora iz odstavka 1 gredo v breme podjetij, katerim je alkohol prodan.

Člen 8

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. marca 2007

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(2)  UL L 194, 31.7.2000, str. 45. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2016/2006 (UL L 384, 29.12.2006, str. 38).

(3)  UL L 84, 27.3.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1493/1999.

(4)  UL L 349, 24.12.1998, str. 1.


PRILOGA I

Država članica in št. serije

Lokacija

Število kadi

Količina v hektolitrih alkohola pri 100 vol. %

Sklic na Uredbo (ES) št. 1493/1999 (členi)

Vrsta alkohola

Španija

Št. serije 96/2007 ES

Tarancón

A-2

21 335

27

surovi

B-9

24 685

27

surovi

B-10

3 980

27

surovi

 

Skupaj

 

50 000

 

 

Španija

Št. serije 97/2007 ES

Tarancón

C-7

24 882

30

surovi

D-7

24 659

30

surovi

C-8

459

30

surovi

 

Skupaj

 

50 000

 

 

Španija

Št. serije 98/2007 ES

Tarancón

C-8

24 313

30

surovi

D-8

24 867

30

surovi

A-6

820

30

surovi

 

Skupaj

 

50 000

 

 

Francija

Št. serije 99/2007 ES

Viniflhor — Port-la-Nouvelle

M. Mortefon

Entrepôt d’alcool

Av. Adolphe-Turrel

Bp 62

F-11210 Port-la-Nouvelle

8

12 550

27

surovi

6

11 590

27

surovi

33

6 250

27

surovi

8B

1 490

28

surovi

8B

2 015

30

surovi

6B

8 250

30

surovi

6B

1 150

30

surovi

6B

555

28

surovi

8B

6 150

30

surovi

 

Skupaj

 

50 000

 

 

Francija

Št. serije 100/2007 ES

Viniflhor — Port-la-Nouvelle

M. Mortefon

Entrepôt d’alcool

Av. Adolphe-Turrel

Bp 62

F-11210 Port-la-Nouvelle

10

14 155

27

surovi

13

5 200

27

surovi

13B

6 220

30

surovi

13B

220

30

surovi

13B

645

28

surovi

10B

3 920

30

surovi

10B

690

30

surovi

10B

2 105

28

surovi

15

2 980

30

surovi

15

9 210

30

surovi

33

4 655

27

surovi

 

Skupaj

 

50 000

 

 

Francija

Št. serije 101/2007 ES

Viniflhor — Port-la-Nouvelle

M. Mortefon

Entrepôt d’alcool

Av. Adolphe-Turrel

Bp 62

F-11210 Port-la-Nouvelle

26

5 790

30

surovi

20B

1 080

28

surovi

26B

3 485

27

surovi

26

3 080

30

surovi

22

7 450

30

surovi

22

4 910

30

surovi

33

12 855

27

surovi

20

11 350

27

surovi

 

Skupaj

 

50 000

 

 

Francija

Št. serije 102/2007 ES

Viniflhor — Longuefuye

Mme Bretaudeau

F-53200 Longuefuye

4B

1 835

28

surovi

4

18 410

27

surovi

22

4 980

27

surovi

9BIS

2 245

30

surovi

9BIS

915

30

surovi

9BIS

4 425

28

surovi

9

14 900

27

surovi

4B

815

30

surovi

4B

1 475

30

surovi

 

Skupaj

 

50 000

 

 

Francija

Št. serije 103/2007 ES

Deulep

M. Coulomb

Bld Chanzy

F-30800 Saint-Gilles-du-Gard

73B

5 930

27

surovi

501

7 510

27

surovi

503

5 450

27

surovi

506

7 120

30

surovi

504B

6 765

27

surovi

501B

570

30

surovi

501B

1 010

30

surovi

506

1 530

30

surovi

506

275

28

surovi

502

9 145

27

surovi

73

930

30

surovi

503B

270

28

surovi

503B

2 545

30

surovi

503B

950

30

surovi

 

Skupaj

 

50 000

 

 

Francija

Št. serije 104/2007 ES

Deulep — Psl

F-13230 Port-Saint-Louis-du-Rhône

D2

2 745

28

surovi

D2

28 630

30

surovi

D2

18 625

30

surovi

 

Skupaj

 

50 000

 

 

Italija

Št. serije 105/2007 ES

Cipriani — Chizzola d’Ala (TN)

27a

4 700

27

surovi

Dister — Faenza (RA)

127a

4 500

27

surovi

I.C.V. — Borgoricco (PD)

6a

2 200

27

surovi

Mazzeri — S. Agata sul Santerno (RA)

4a-15a

10 100

30

surovi

Tampieri — Faenza (RA)

6a-7a-16a

1 500

27

surovi

Villapana — Faenza (RA)

4a-2a-10a

7 300

27

surovi

Deta-Barberino Val d’Elsa (FI)

7a

2 200

27

surovi

Cavino — Faenza (RA)

15a-6a-8a-5a

17 500

27

surovi

 

Skupaj

 

50 000

 

 

Italija

Št. serije 106/2007 ES

Bonollo — Paduni (FR)

35a-37a

24 500

27/30

surovi

Mazzeri — S. Agata sul Santerno (RA)

4a-15a

12 100

30

surovi

Di Lorenzo — Ponte Valleceppi (PG)

19a-22a

10 500

27

surovi

D’Auria — Ortona (CH)

22a-62a-76a

1 000

27

surovi

S.V.A. — Ortona (CH)

19a

1 900

30

surovi

 

Skupaj

 

50 000

 

 

Italija

Št. serije 107/2007 ES

Balice Distill. — San Basilio Mottola (TA)

4a

1 900

27

surovi

Balice S.n.c. — Valenzano (BA)

1a-13a-14a-15a-16a-45a

8 300

27

surovi

De Luca — Novoli (LE)

1a-8a-9a

2 800

27

surovi

Bertolino — Partinico (PA)

24a-27a

18 700

30

surovi

D’Auria — Ortona (CH)

22a-62a-76a

6 000

27

surovi

S.V.M. — Sciacca (AG)

2a-3a-4a-8a-21a-30a-35a-36a-37

4 200

27/30

surovi

Ge.Dis — Marsala (TP)

14b

8 100

30

surovi

 

Skupaj

 

50 000

 

 

Grčija

Št. serije 108/2007 ES

Οινοποιητικός συνεταιρισμός Μεσσηνίας

Πύργος Τριφυλίας

(Oinopoiitikos Sinetairismos Messinias)

76

454,96

30

surovi

77

432,94

30

surovi

85

1 782,89

30

surovi

86

1 684,51

30

surovi

87

1 756,59

30

surovi

88

1 753,86

30

surovi

95

873,44

30

surovi

75

444,79

30

surovi

28

904,89

30

surovi

80

463,46

30

surovi

73

387,14

30

surovi

78

27,72

30

surovi

15

1 747,04

30

surovi

16

1 713,67

30

surovi

26

853,18

30

surovi

74

427,35

30

surovi

17

1 743,76

30

surovi

94

887,65

30

surovi

84

1 786,52

30

surovi

79

439,47

30

surovi

93

908,63

30

surovi

83

1 795,78

30

surovi

82

1 758,86

30

surovi

12

1 800,87

30

surovi

11

1 744,16

30

surovi

18

1 707,83

30

surovi

13

1 788,73

30

surovi

96

827,49

30

surovi

81

1 805,07

30

surovi

14

1 800,04

30

surovi

97

915,07

30

surovi

92

908,96

30

surovi

99

911,94

30

surovi

25

905,06

30

surovi

108

432,18

30

surovi

107

432,77

30

surovi

105

448,22

30

surovi

106

441,22

30

surovi

27

897,73

30

surovi

29

579,19

30

surovi

30

667,69

30

surovi

19

901,65

27

surovi

20

892,07

27

surovi

21

900,28

27

surovi

22

899,54

27

surovi

23

882,32

27

surovi

24

653,58

27

surovi

89

847,09

27

surovi

90

880,83

27

surovi

91

856,22

27

surovi

98

878,23

27

surovi

100

745,61

27

surovi

 

Skupaj

 

53 380,74

 

 


PRILOGA II

Intervencijske agencije, ki imajo alkohol, navedene v členu 3

Viniflhor – Libourne

Délégation nationale, 17 avenue de la Ballastière, BP 231, F-33505 Libourne Cedex [Tel. (33-5) 57 55 20 00; teleks 57 20 25; faks (33) 557 55 20 59]

FEGA

Beneficencia, 8, E-28004 Madrid [Tel. (34-91) 347 64 66; faks (34-91) 347 64 65]

AGEA

Via Torino, 45, I-00184 Rome [Tel. (39) 06 49 49 97 14; faks (39) 06 49 49 97 61]

Ο.Π.Ε.Κ.Ε.Π.Ε.

Αχαρνών (Aharnon) 241, GR-10446 Athènes (Tel. (30-210) 212 47 99; faks (30-210) 212 47 91)


PRILOGA III

Naslov iz člena 5

Commission européenne

Direction générale de l’agriculture et du développement rural, unité D-2

B-1049 Bruxelles

Faks: (32-2) 292 17 75

Elektronski naslov: agri-market-tenders@ec.europa.eu


DIREKTIVE

20.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 79/11


DIREKTIVA KOMISIJE 2007/16/ES

z dne 19. marca 2007

o izvajanju Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) glede razjasnitve nekaterih opredelitev

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (1) ter zlasti točke (a) člena 53a Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 85/611/EGS vsebuje več, včasih medsebojno povezanih, opredelitev v zvezi s sredstvi, upravičenimi za kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljevanju: KNPVP), kot sta opredelitev prenosljivih vrednostnih papirjev in opredelitev instrumentov denarnega trga.

(2)

Od sprejetja Direktive 85/611/EGS je raznolikost finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na finančnih trgih, precej narasla, kar povzroča negotovost pri ugotavljanju, ali opredelitve zajemajo nekatere kategorije finančnih instrumentov. Zaradi negotovosti pri uporabi opredelitev obstajajo različne razlage Direktive.

(3)

Za zagotovitev enotne uporabe Direktive 85/611/EGS, za pomoč državam članicam pri doseganju skupnega stališča o tem, ali je neka kategorija sredstev upravičena za KNPVP, in za zagotovitev, da se opredelitve razumejo na način, skladen z načeli, na katerih temelji Direktiva 85/611/EGS, kot so načela, ki veljajo za razpršitev tveganj in meje izpostavljenosti, sposobnost KNPVP, da na zahtevo imetnikov enot premoženja izplača svoje enote premoženja in da izračuna čisto vrednost svojih sredstev ob izdaji ali izplačilu enot premoženja, je treba pristojnim organom in udeležencem na trgu zagotoviti večjo zanesljivost glede tega. To bo omogočilo tudi boljše delovanje priglasitvenega postopka za čezmejno distribucijo KNPVP.

(4)

Pojasnila iz te direktive sama ne uvajajo novih obveznosti glede ravnanja ali poslovanja pristojnih organov ali udeležencev na trgu. Ne vzpostavljajo izčrpnih seznamov finančnih instrumentov in transakcij, temveč osvetljujejo osnovna merila kot pomoč pri ocenjevanju, ali različne opredelitve zajemajo vrsto finančnih instrumentov.

(5)

Upravičenost sredstva za KNPVP je treba oceniti ne samo glede na to, ali je zajeto v opredelitvah, kot jih pojasnjuje to besedilo, ampak tudi v zvezi z ostalimi zahtevami Direktive 85/611/EGS. Pristojni nacionalni organi bi lahko sodelovali v okviru Odbora evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev (CESR) pri razvijanju enotnih pristopov k praktični, vsakodnevni uporabi teh pojasnil v okviru svojih nadzornih nalog, zlasti v povezavi z drugimi zahtevami Direktive 85/611/EGS, kot so postopki nadzora ali obvladovanja tveganja, in pri zagotavljanju nemotenega delovanja potnega lista za produkte.

(6)

Direktiva 85/611/EGS prenosljive vrednostne papirje opredeljuje izključno s formalnopravnega vidika. Zaradi tega se lahko opredelitev prenosljivih vrednostnih papirjev uporablja za široko vrsto finančnih produktov z različnimi lastnostmi in stopnjami likvidnosti. Za vsakega od teh finančnih produktov je treba zagotoviti skladnost med opredelitvijo prenosljivih vrednostnih papirjev in drugimi določbami Direktive.

(7)

Zaprti skladi so vrsta sredstev, ki jih Direktiva 85/611/EGS ne navaja izrecno kot upravičeno sredstvo za KNPVP. Vendar se enote zaprtih skladov pogosto obravnavajo kot prenosljivi vrednostni papirji in njihovo sprejetje v trgovanje na zakonsko urejenem trgu pogosto daje podlago za tako obravnavo. Zato je treba udeležencem na trgu in pristojnim organom zanesljivo dati vedeti, ali opredelitev prenosljivih vrednostnih papirjev zajema enote zaprtih skladov. Pristojni nacionalni organi bi lahko sodelovali v okviru CESR pri razvijanju enotnih pristopov k praktični, vsakodnevni uporabi teh meril, ki se uporabljajo pri zaprtih skladih, zlasti glede najmanjših temeljnih standardov v povezavi z mehanizmi upravljanja.

(8)

Dodatna pravna varnost je potrebna tudi glede tega, ali se kot prenosljivi vrednostni papirji kategorizirajo finančni instrumenti, ki so povezani z dosežki drugih sredstev, vključno s sredstvi, ki jih Direktiva 85/611/EGS navaja, ali ki jih taka sredstva podpirajo. Treba je razjasniti, da če povezava z osnovno ali drugo sestavino instrumenta vključuje element, ki ga je treba šteti za vloženi izvedeni instrument, spada finančni instrument v podkategorijo prenosljivih vrednostnih papirjev, ki vključujejo izvedeni element. Zato je treba za ta element uporabiti merila za izvedene finančne instrumente iz Direktive 85/611/EGS.

(9)

Da bi za finančni instrument veljala opredelitev instrumentov denarnega trga iz Direktive 85/611/EGS, mora izpolnjevati določena merila, zlasti se mora z njim običajno trgovati na denarnem trgu, mora biti likviden in imeti mora vrednost, ki jo je mogoče kadar koli točno določiti. Treba je zagotoviti enotno uporabo teh meril ob upoštevanju določenih tržnih praks. Treba je tudi pojasniti, da je merila treba razumeti skladno z drugimi načeli Direktive 85/611/EGS. Opredelitev instrumentov denarnega trga mora vključevati finančne instrumente, ki niso sprejeti v trgovanje oz. s katerimi se ne trguje na zakonsko urejenem trgu in za katere Direktiva 85/611/EGS navaja merila poleg splošnih meril za instrumente denarnega trga. Zato je treba razjasniti ta merila prav tako z vidika zahtev za varstvo vlagateljev in ob upoštevanju načel Direktive, kot je likvidnost portfelja, kakor izhaja iz člena 37 Direktive.

(10)

V okviru Direktive 85/611/EGS je treba izvedene finančne instrumente šteti za likvidna finančna sredstva, če izpolnjujejo merila iz navedene direktive. Treba je zagotoviti enotno uporabo teh meril in tudi pojasniti, da je treba ta merila razumeti na način, skladen z drugimi določbami navedene direktive. Pojasniti je treba tudi, da če izvedeni kreditni instrumenti izpolnjujejo ta merila, so to izvedeni finančni instrumenti v smislu Direktive 85/611/EGS in so zato upravičeni do obravnave kot likvidna finančna sredstva.

(11)

Potreba po razjasnitvi je še zlasti nujna za izvedene instrumente na osnovi finančnih indeksov. Trenutno obstaja široka paleta finančnih indeksov, ki so osnova za izvedeni instrument. Ti indeksi se lahko razlikujejo glede na svojo sestavo ali težo sestavin. V vseh primerih je treba zagotoviti, da je KNPVP sposoben izpolniti svoje obveznosti v zvezi z likvidnostjo portfelja, kakor izhaja iz člena 37 Direktive 85/611/EGS, in izračunom čiste vrednosti sredstev ter da na te obveznosti ne vplivajo negativno lastnosti osnovnih instrumentov izvedenega finančnega instrumenta. Treba je pojasniti, da izvedeni instrumenti na osnovi finančnih indeksov, katerih sestava je dovolj raznolika, ki so dovolj reprezentativen odraz trga, na katerega se nanašajo, ter so predmet ustreznega obveščanja glede sestave in izračuna indeksa, spadajo v kategorijo izvedenih instrumentov kot finančna likvidna sredstva. Pristojni nacionalni organi bi lahko sodelovali v okviru CESR pri razvijanju enotnih pristopov k praktični, vsakodnevni uporabi teh meril v zvezi z indeksi na podlagi sredstev, ki jih Direktiva ne identificira individualno kot upravičena sredstva.

(12)

Direktiva 85/611/EGS priznava kot podkategorijo prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga instrumente, ki vključujejo izvedeni element. Z vključitvijo izvedenega elementa v prenosljivi vrednostni papir ali instrument denarnega trga, se celotni finančni instrument ne pretvori v izvedeni finančni instrument, kar ne bi bilo zajeto v opredelitvah za prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga. Zato je treba pojasniti, ali se lahko šteje, da je finančni izvedeni instrument vključen v drug instrument. Poleg tega pri vključitvi izvedenega instrumenta v prenosljiv vrednostni papir ali instrument denarnega trga obstaja nevarnost, da se pravila o izvedenih instrumentih iz Direktive 85/611/EGS zaobidejo. Zaradi tega Direktiva zahteva identifikacijo vloženega izvedenega elementa in upoštevanje teh pravil. Glede na stopnjo finančne inovativnosti identifikacija vloženega izvedenega elementa ni vedno očitna. Da bi v tem pogledu dosegli večjo zanesljivost, je treba določiti merila za identifikacijo takih elementov.

(13)

V skladu z Direktivo 85/611/EGS tehnike in instrumenti v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji ali instrumenti denarnega trga za namen učinkovitega upravljanja portfelja niso zajeti v opredelitvah prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga. Za pojasnitev meja teh opredelitev je treba določiti merila za identifikacijo transakcij, zajetih v teh tehnikah in instrumentih. Treba je tudi opozoriti, da je treba te tehnike in instrumente razumeti skladno z drugimi obveznostmi KNPVP, zlasti glede njegovega profila tveganj. To pomeni, da morajo biti skladni s pravili iz Direktive 85/611/EGS o obvladovanju tveganja in razpršitvi tveganj ter z njenimi omejitvami glede prodaje na kratko in zadolževanja.

(14)

Direktiva 85/611/EGS določa merila za opredelitev KNPVP, ki posnemajo indekse obveznic ali delnic. KNPVP, ki izpolnjujejo ta merila, se obravnavajo bolj fleksibilno kar zadeva mejne koncentracije izdajateljev. Zato je treba doseči jasno razumevanje teh meril in zagotoviti njihovo enotno uporabo v vseh državah članicah. To vključuje dajanje nadaljnjih pojasnil glede tega, ali se KNPVP lahko šteje za KNPVP, ki posnema indekse, in s tem večje gotovosti glede okoliščin, ki upravičujejo to preferencialno obravnavo KNPVP, ki posnemajo indekse.

(15)

Strokovno je svetoval Odbor evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev.

(16)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Odbora evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Predmet

Ta direktiva določa pravila, ki pojasnjujejo naslednje izraze z namenom, da bi se ti enotno uporabljali:

1.

prenosljivi vrednostni papirji, kot so opredeljeni v členu 1(8) Direktive 85/611/EGS;

2.

instrumenti denarnega trga, kot so opredeljeni v členu 1(9) Direktive 85/611/EGS;

3.

likvidna finančna sredstva, kot so navedena v opredelitvi KNPVP iz člena 1(2) Direktive 85/611/EGS, v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti;

4.

prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, ki vključujejo izvedene finančne instrumente, kot je navedeno v četrtem pododstavku člena 21(3) Direktive 85/611/EGS;

5.

tehnike in instrumenti za učinkovito upravljanje portfelja, kot so navedeni v členu 21(2) Direktive 85/611/EGS;

6.

KNPVP, ki posnemajo indekse, kot so navedeni v členu 22a(1) Direktive 85/611/EGS.

Člen 2

Člen 1(8) Direktive 85/611/EGS

Prenosljivi vrednostni papirji

1.   Navedba prenosljivih vrednostnih papirjev iz člena 1(8) Direktive 85/611/EGS se razume kot navedba finančnih instrumentov, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)

možna izguba, ki jo lahko utrpi KNPVP, ker ima te instrumente, je omejena na znesek, ki je bil plačan zanje;

(b)

njihova likvidnost ne ogroža sposobnosti KNPVP, da je v skladu s členom 37 Direktive 85/611/EGS;

(c)

zanje je na razpolago zanesljivo vrednotenje:

(i)

pri vrednostnih papirjih, sprejetih na zakonsko urejen trg ali s katerimi se trguje na zakonsko urejenem trgu, kot so navedeni v točkah od (a) do (d) člena 19(1) Direktive 85/611/EGS, v obliki natančnih, zanesljivih in rednih cen, ki so tržne cene ali cene, dane na razpolago prek sistemov vrednotenja, neodvisnih od izdajateljev;

(ii)

pri drugih vrednostnih papirjih, kot so navedeni v členu 19(2) Direktive 85/611/EGS, v obliki rednega vrednotenja na podlagi informacij izdajatelja vrednostnega papirja ali informacij iz pristojnih naložbenih raziskav;

(d)

zanje so na razpolago ustrezne informacije:

(i)

pri vrednostnih papirjih, sprejetih na zakonsko urejen trg ali s katerimi se trguje na zakonsko urejenem trgu, kot so navedeni v točkah od (a) do (d) člena 19(1) Direktive 85/611/EGS, v obliki rednih, natančnih in celovitih informacij za trg o vrednostnem papirju ali, kjer je ustrezno, o portfelju vrednostnega papirja;

(ii)

pri drugih vrednostnih papirjih, kot so navedeni v členu 19(2) Direktive 85/611/EGS, v obliki rednih in natančnih informacij za KNPVP o vrednostnem papirju ali, če je ustrezno, o portfelju vrednostnega papirja;

(e)

so prenosljivi;

(f)

njihova pridobitev je skladna z naložbenimi cilji ali naložbeno politiko KNPVP, ali obema, v skladu z Direktivo 85/611/EGS;

(g)

njihova tveganja so primerno zajeta v proces obvladovanja tveganj za KNPVP.

Za namene točk (b) in (e) prvega odstavka, in razen če so za KNPVP na voljo informacije, ki vodijo k drugi določitvi, se za finančne instrumente, sprejete v trgovanje na zakonsko urejenem trgu ali s katerimi se trguje na zakonsko urejenem trgu v skladu s točkami (a), (b) ali (c) člena 19(1) Direktive 85/611/EGS, predpostavlja, da ne ogrožajo sposobnosti KNPVP, da so v skladu s členom 37 Direktive 85/611/EGS, in da so prenosljivi.

2.   Prenosljivi vrednostni papirji, kot so navedeni v členu 1(8) Direktive 85/611/EGS, vključujejo:

(a)

enote v zaprtih skladih, ustanovljenih kot investicijske družbe in vzajemni skladi, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(i)

izpolnjujejo merila iz odstavka 1;

(ii)

za njih veljajo mehanizmi upravljanja, ki se uporabljajo za gospodarske družbe;

(iii)

če dejavnost upravljanja premoženja izvaja drug subjekt v imenu zaprtega sklada, za ta subjekt veljajo nacionalni predpisi za namen varstva vlagateljev;

(b)

enote zaprtih skladov, ustanovljenih v skladu s pogodbenim pravom, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(i)

izpolnjujejo merila iz odstavka 1;

(ii)

za njih veljajo mehanizmi upravljanja, enakovredni mehanizmom upravljanja, ki se uporabljajo za gospodarske družbe iz točke (a)(ii);

(iii)

upravlja jih subjekt, za katerega veljajo nacionalni predpisi za namen varstva vlagateljev;

(c)

finančni instrumenti, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(i)

izpolnjujejo merila iz odstavka 1;

(ii)

podprti so z drugimi sredstvi ali povezani z dosežki drugih sredstev, ki so lahko drugačna od sredstev iz člena 19(1) Direktive 85/611/EGS.

3.   Če finančni instrument iz točke (c) odstavka 2 vsebuje vloženo izvedeno sestavino, kot je navedeno v členu 10 te direktive, za to sestavino uporablja člen 21 Direktive 85/611/EGS.

Člen 3

Člen 1(9) Direktive 85/611/EGS

Instrumenti, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu

1.   Navedba instrumentov denarnega trga kot instrumentov iz člena 1(9) Direktive 85/611/EGS se razume kot navedba:

(a)

finančnih instrumentov, ki so sprejeti v trgovanje na zakonsko urejenem trgu ali s katerimi se trguje na zakonsko urejenem trgu v skladu s točkami (a), (b) in (c) člena 19(1) Direktive 85/611/EGS;

(b)

finančnih instrumentov, ki niso sprejeti v trgovanje.

2.   Navedba instrumentov denarnega trga kot instrumentov, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu, iz člena 1(9) Direktive 85/611/EGS se razume kot navedba finančnih instrumentov, ki izpolnjujejo eno od naslednjih meril:

(a)

njihova zapadlost ob izdaji je do vključno 397 dni;

(b)

njihova preostala zapadlost je do vključno 397 dni;

(c)

so predmet rednih popravkov donosa v skladu z okoliščinami na denarnem trgu najmanj vsakih 397 dni;

(d)

njihov profil tveganj, vključno s kreditnim in obrestnim tveganjem, ustreza profilu tveganj finančnih instrumentov, ki imajo zapadlost, kot je navedena v točkah (a) ali (b), ali so predmet popravkov donosa, kot je navedeno v točki (c).

Člen 4

Člen 1(9) Direktive 85/611/EGS

Likvidni instrumenti z vrednostjo, ki jo je mogoče kadar koli natančno določiti

1.   Navedba instrumentov denarnega trga kot likvidnih instrumentov iz člena 1(9) Direktive 85/611/EGS se razume kot navedba finančnih instrumentov, ki se lahko prodajo z omejenimi stroški v primerno kratkem časovnem obdobju, ob upoštevanju obveznosti KNPVP, da na zahtevo katerega koli imetnika enot premoženja svoje enote premoženja ponovno odkupijo ali izplačajo.

2.   Navedba instrumentov denarnega trga kot instrumentov z vrednostjo, ki jo je mogoče kadar koli natančno določiti, iz člena 1(9) Direktive 85/611/EGS se razume kot navedba finančnih instrumentov, za katere so na razpolago natančni in zanesljivi sistemi vrednotenja, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)

KNPVP omogočajo izračunati čisto vrednost sredstev v skladu z vrednostjo, pri kateri bi si finančni instrument iz portfelja lahko izmenjali dobro obveščeni voljni stranki v premišljenem poslu;

(b)

temeljijo na tržnih podatkih ali modelih vrednotenja, vključno s sistemi na podlagi amortiziranih stroškov.

3.   Predpostavlja se, da so merila iz odstavkov 1 in 2 izpolnjena pri finančnih instrumentih, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu za namene člena 1(9) Direktive 85/611/EGS in ki so sprejeti v trgovanje ali s katerimi se trguje na zakonsko urejenem trgu v skladu s točkami (a), (b) ali (c) člena 19(1) navedene direktive, razen če so za KNPVP na voljo informacije, ki vodijo k drugi določitvi.

Člen 5

Člen 19(1)(h) Direktive 85/611/EGS

Instrumenti, katerih izdaja ali izdajatelj sta zakonsko urejena za varstvo vlagateljev in prihrankov

1.   Navedba instrumentov denarnega trga, s katerimi se ne trguje na zakonsko urejenem trgu in katerih izdaja ali izdajatelj sta zakonsko urejena za varstvo vlagateljev in prihrankov, iz člena 19(1)(h) Direktive 85/611/EGS se razume kot navedba finančnih instrumentov, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)

izpolnjujejo eno od meril iz člena 3(2) ter vsa merila iz člena 4(1) in (2);

(b)

so zanje na razpolago ustrezne informacije, vključno z informacijami, ki omogočajo ustrezno oceno kreditnih tveganj v zvezi z naložbo v take instrumente, ob upoštevanju odstavkov 2, 3 in 4 tega člena;

(c)

so prosto prenosljivi.

2.   Za instrumente denarnega trga, zajete v drugi in četrti alinei člena 19(1)(h) Direktive 85/611/EGS, ali za instrumente denarnega trga, ki jih izdaja lokalna ali regionalna oblast države članice ali mednarodna javna organizacija, vendar za katere država članica ali v primeru zvezne države, ki je država članica, ena od članic, ki sestavljajo federacijo, ne jamči, ustrezne informacije iz točke (b) odstavka 1 tega člena zajemajo naslednje:

(a)

informacije o izdaji ali programu za izdajo ter o pravnem in finančnem položaju izdajatelja pred izdajo instrumenta denarnega trga;

(b)

dopolnjevanje informacij iz točke (a) v rednih obdobjih in ob vsakem pomembnem dogodku;

(c)

informacije iz točke (a), ki so jih preverile ustrezno usposobljene tretje strani, ki niso podrejene navodilom izdajatelja;

(d)

razpoložljivi in zanesljivi statistični podatki o izdaji ali programu za izdajo.

3.   Za instrumente denarnega trga, zajete v tretji alinei člena 19(1)(h) Direktive 85/611/EGS, ustrezne informacije iz točke (b) odstavka 1 tega člena zajemajo naslednje:

(a)

informacije o izdaji ali programu za izdajo ali o pravnem in finančnem položaju izdajatelja pred izdajo instrumenta denarnega trga;

(b)

dopolnjevanje informacij iz točke (a) v rednih obdobjih in ob vsakem pomembnem dogodku;

(c)

razpoložljivi in zanesljivi statistični podatki o izdaji ali programu za izdajo ali drugih podatkov, ki omogočajo ustrezno oceno kreditnih tveganj v zvezi z naložbo v take instrumente.

4.   Za vse instrumente denarnega trga, zajete v prvi alinei člena 19(1)(h) Direktive 85/611/EGS, razen za instrumente denarnega trga iz odstavka 2 tega člena, in tiste, ki jih izda Evropska centralna banka ali centralna banka države članice, ustrezne informacije iz točke (b) odstavka 1 tega člena zajemajo informacije o izdaji ali programu za izdajo ali o pravnem in finančnem položaju izdajatelja pred izdajo instrumenta denarnega trga.

Člen 6

Člen 19(1)(h) Direktive 85/611/EGS

Ustanova, ki je predmet pravil varnega in skrbnega poslovanja, po mnenju pristojnih organov vsaj tako strogih kot pravila iz zakonodaje Skupnosti

Navedba ustanove, ki je predmet pravil varnega in skrbnega poslovanja, po mnenju pristojnih organov vsaj tako strogih kot pravila iz zakonodaje Skupnosti, iz tretje alinee člena 19(1)(h) Direktive 85/611/EGS, se razume kot navedba izdajatelja, za katerega veljajo in ki izpolnjuje pravila varnega in skrbnega poslovanja in izpolnjuje eno izmed naslednjih meril:

1.

ima sedež v Evropskem gospodarskem prostoru;

2.

ima sedež v državah OECD iz Skupine desetih;

3.

ima vsaj dolgoročno bonitetno oceno;

4.

se lahko na podlagi poglobljene analize izdajatelja dokaže, da so pravila varnega in skrbnega poslovanja, ki se uporabljajo za izdajatelja, vsaj tako stroga kot pravila iz zakonodaje Skupnosti.

Člen 7

Člen 19(1)(h) Direktive 85/611/EGS

Instrumenti listinjenja, katerih koristi izhajajo iz bančnih kreditnih linij

1.   Navedba instrumentov listinjenja, iz četrte alinee člena 19(1)(h) Direktive 85/611/EGS, se razume kot navedba strukture, bodisi v obliki gospodarske družbe, sklada ali pogodbe, ki je bila ustanovljena za namene dejavnosti listinjenja.

2.   Navedba bančne kreditne linije iz četrte alinee člena 19(1)(h) Direktive 85/611/EGS, se razume kot navedba bančne storitve, ki jo zagotovi finančna ustanova, ki je sama skladna s tretjo alineo člena 19(1)(h) Direktive 85/611/EGS.

Člen 8

Člena 1(2) in 19(1)(g) Direktive 85/611/EGS

Finančna likvidna sredstva glede na izvedene finančne instrumente

1.   Navedba finančnih likvidnih sredstev iz člena 1(2) Direktive 85/611/EGS se glede na izvedene finančne instrumente razume kot navedba izvedenih finančnih instrumentov, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)

njihovi osnovni instrumenti zajemajo enega ali več od naslednjih elementov:

(i)

sredstva, kot so našteta v členu 19(1) Direktive 85/611/EGS, vključno s finančnimi instrumenti z eno ali več lastnostmi teh sredstev;

(ii)

obrestne mere;

(iii)

devizni tečaji ali valute;

(iv)

finančni indeksi;

(b)

pri izvedenih finančnih instrumentih OTC morajo izpolnjevati pogoje iz druge in tretje alinee člena 19(1)(g) Direktive 85/611/EGS.

2.   Izvedeni finančni instrumenti iz člena 19(1)(g) Direktive 85/611/EGS vključujejo instrumente, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)

omogočajo prenos kreditnega tveganja sredstva iz točke (a) odstavka 1 tega člena neodvisno od drugih tveganj v zvezi s tem sredstvom;

(b)

ne pripeljejo do izročila ali prenosa sredstev, vključno v obliki denarnih sredstev, ki niso sredstva iz člena 19(1) in (2) Direktive 85/611/EGS;

(c)

izpolnjujejo merila za izvedene finančne instrumente OTC iz druge in tretje alinee člena 19(1)(g) Direktive 85/611/EGS ter iz odstavkov 3 in 4 tega člena;

(d)

njihovo tveganje je primerno zajeto v procesu obvladovanja tveganja KNPVP in njegovih mehanizmih notranjega kontroliranja ob tveganjih v zvezi z asimetrično informiranostjo med KNPVP in nasprotno stranko pri kreditnih izvedenih instrumentih, ki izhaja iz možnega dostopa nasprotne stranke do nejavnih informacij o podjetjih, katerih sredstva se uporablja s kreditnimi izvedenimi instrumenti.

3.   Za namene tretje alinee člena 19(1)(g) Direktive 85/611/EGS se navedba poštene vrednosti razume kot navedba zneska, za katerega se lahko zamenja sredstvo ali za katerega se lahko poravna obveznost med dobro obveščenima voljnima strankama v premišljenem poslu.

4.   Za namene tretje alinee člena 19(1)(g) Direktive 85/611/EGS se navedba zanesljivega in preverljivega vrednotenja razume kot navedba vrednotenja, ki ga opravi KNPVP, ki ustreza pošteni vrednosti iz odstavka 3 tega člena, ki ne temelji zgolj na kotiranju nasprotne stranke na trgu in ki izpolnjuje naslednji merili:

(a)

osnova za vrednotenje je zanesljiva najnovejša tržna vrednost instrumenta ali, če taka vrednost ni na razpolago, model oblikovanja cen z uporabo primerne priznane metodologije;

(b)

preverjanje vrednotenja izvaja eden od naslednjih dveh subjektov:

(i)

ustrezna tretja stranka, neodvisna od nasprotne stranke pri izvedenem finančnem instrumentu OTC, primerno pogosto in na način, ki ga lahko KNPVP preverja;

(ii)

enota znotraj KNPVP, ki je neodvisna od oddelka, pristojnega za upravljanje premoženja, in ki je primerno opremljena za tak namen.

5.   Navedba finančnih likvidnih sredstev iz členov 1(2) in 19(1)(g) Direktive 85/611/EGS se razume kot navedba, ki izključuje izvedene finančne instrumente na blago.

Člen 9

Člen 19(1)(g) Direktive 85/611/EGS

Finančni indeksi

1.   Navedba finančnih indeksov iz točke (g) člena 19(1) Direktive 85/611/EGS se razume kot navedba indeksov, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)

so dovolj raznovrstni, pri čemer so izpolnjena naslednja merila:

(i)

indeks je sestavljen tako, da gibanje cen ali trgovanje v zvezi z eno sestavino ne vpliva neupravičeno na vedenje celotnega indeksa;

(ii)

če je indeks sestavljen iz sredstev iz člena 19(1) Direktive 85/611/EGS, mora biti njegova sestava raznovrstna vsaj v skladu s členom 22a navedene direktive;

(iii)

če je indeks sestavljen iz sredstev, ki niso sredstva iz člena 19(1) Direktive 85/611/EGS, mora biti raznovrsten na način, ki je enakovreden načinu iz člena 22a navedene direktive;

(b)

so dovolj reprezentativen odraz trga, na katerega se nanašajo, pri čemer so izpolnjena naslednja merila:

(i)

indeks meri dosežke reprezentativne skupine osnovnih instrumentov na pomemben in ustrezen način;

(ii)

indeks se redno revidira ali ponovno usklajuje za zagotovitev, da stalno izraža trge, na katere se nanaša, v skladu z merili, ki so javno na razpolago;

(iii)

osnovni instrumenti so dovolj likvidni, kar omogoča uporabnikom, da posnemajo indeks, če je to potrebno;

(c)

so objavljeni na ustrezen način, pri čemer so izpolnjena naslednja merila:

(i)

njihov postopek objave temelji na ustreznih postopkih za zbiranje cen ter za izračun in poznejšo objavo vrednosti indeksa, vključno s postopki oblikovanja cen za sestavine, če tržna cena ni na razpolago;

(ii)

pomembne informacije o zadevah, kot so metodologije izračuna in ponovnega usklajevanja indeksa, sprememba indeksa ali informacije o morebitnih operativnih težavah pri zagotavljanju pravočasnih ali točnih informacij, se zagotavljajo obširno in pravočasno.

2.   Če sestava sredstev, ki so uporabljena z izvedenimi finančnimi instrumenti nanašajo v skladu s členom 19(1) Direktive 85/611/EGS, ne izpolnjuje meril iz odstavka 1 tega člena, se ti izvedeni finančni instrumenti, če izpolnjujejo merila iz člena 8(1) te direktive, štejejo za izvedene finančne instrumente na osnovi kombinacije sredstev iz točk od (i), (ii) in (iii) člena 8(1)(a).

Člen 10

Člen 21(3) Direktive 85/611/EGS, četrti pododstavek

Prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, ki vključujejo izvedene finančne instrumente

1.   Navedba prenosljivih vrednostnih papirjev, ki vključujejo izvedeni finančni instrument, iz četrtega pododstavka člena 21(3) Direktive 85/611/EGS se razume kot navedba finančnih instrumentov, ki izpolnjujejo merila iz člena 2(1) te direktive in ki vsebujejo sestavino, ki izpolnjuje naslednja merila:

(a)

zaradi te sestavine je mogoče nekatere ali vse denarne tokove, ki bi jih drugače zahteval prenosljivi vrednostni papir, ki deluje kot glavna pogodba, spremeniti v skladu z določeno obrestno mero, ceno finančnega instrumenta, deviznim tečajem, indeksom cen ali mer, bonitetno oceno ali kreditnim indeksom ali drugo spremenljivko, zato se spreminjajo na način, podoben načinu pri samostojnih izvedenih finančnih instrumentih;

(b)

njene ekonomske lastnosti in tveganja niso tesno povezane z ekonomskimi lastnostmi in tveganji glavne pogodbe;

(c)

pomembno vpliva na profil tveganj in oblikovanje cene prenosljivega vrednostnega papirja.

2.   Instrumenti denarnega trga, ki izpolnjujejo eno od meril iz člena 3(2) in vsa merila iz člena 4(1) in (2) Direktive ter ki vsebujejo sestavino, ki izpolnjuje merila iz odstavka 1 tega člena, se štejejo za instrumente denarnega trga, ki vključujejo izvedeni finančni instrument.

3.   Prenosljivi vrednostni papir ali instrument denarnega trga se ne sme obravnavati, kot da vključuje izvedeni finančni instrument, če vsebuje sestavino, ki je pogodbeno prenosljiva neodvisno od prenosljivega vrednostnega papirja ali instrumenta denarnega trga. Taka sestavina se šteje za ločen finančni instrument.

Člen 11

Člen 21(2) Direktive 85/611/EGS

Tehnike in instrumenti za učinkovito upravljanje portfelja

1.   Navedba tehnik in instrumentov, povezanih s prenosljivimi vrednostnimi papirji in, ki se jih uporablja za učinkovito upravljanje portfelja iz člena 21(2) Direktive 85/611/EGS, se razume, kot navedba tehnik in instrumentov, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)

so ekonomsko ustrezni in stroškovno učinkovito izvedeni;

(b)

se uporabljajo z enim ali več naslednjih posebnih ciljev:

(i)

zmanjšanje tveganja;

(ii)

znižanje stroškov;

(iii)

ustvarjanje dodatnega kapitala ali dohodka za KNPVP pri stopnji tveganja, skladni s profilom tveganj KNPVP in pravili o razpršitvi tveganja iz člena 22 Direktive 85/611/EGS;

(c)

njihova tveganja so primerno zajeta v procesu obvladovanja tveganj za KNPVP.

2.   Tehnike in instrumenti, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 1 in ki so povezani z instrumenti denarnega trga, se štejejo za tehnike in instrumente, povezane z instrumenti denarnega trga, za učinkovito upravljanje portfelja, kot je navedeno v členu 21(2) Direktive 85/611/EGS.

Člen 12

Člen 22a(1) Direktive 85/611/EGS

KNPVP, ki posnemajo indekse

1.   Navedba posnemanja sestave borznega indeksa ali indeksa dolžniških vrednostnih papirjev iz člena 22a(1) Direktive 85/611/EGS se razume kot navedba posnemanja sestave primarnih sredstev indeksa, vključno z uporabo izvedenih finančnih instrumentov ali drugih tehnik ter instrumentov iz člena 21(2) Direktive 85/611/EGS in člena 11 te direktive.

2.   Navedba indeksa, katerega sestava je dovolj raznovrstna, iz prve alinee člena 22a(1) Direktive 85/611/EGS se razume kot navedba indeksa, ki je v skladu s pravili o razpršitvi tveganj iz člena 22a navedene direktive.

3.   Navedba indeksa, ki je dovolj reprezentativen odraz, iz druge alinee člena 22a(1) Direktive 85/611/EGS se razume kot navedba indeksa, za katerega organizacija, ki ga izračunava, uporablja priznano metodologijo, pri kateri se na splošno ne pojavlja izključitev pomembnega izdajatelja na trgu, na katerega se indeks nanaša.

4.   Navedba indeksa, objavljenega na ustrezen način, iz tretje alinee člena 22a(1) Direktive 85/611/EGS se razume kot navedba indeksa, ki izpolnjuje naslednja merila:

(a)

dostopen je javnosti;

(b)

organizacija, ki izračunava indeks, je neodvisna od KNPVP, ki posnema indeks.

Točka (b) ne preprečuje organizacijam, ki izračunavajo indeks, in KNPVP, da bi bili del iste gospodarske skupine, če je vzpostavljena učinkovita ureditev za obvladovanje navzkrižja interesov.

Člen 13

Prenos

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 23. marca 2008. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice te predpise uporabljajo od 23. julija 2008.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 19. marca 2007

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 375, 31.12.1985, str. 3. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES (UL L 79, 24.3.2005, str. 9).


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Komisija

20.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 79/20


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 16. marca 2007

o določitvi zahtev omrežja za Schengenski informacijski sistem II (1. steber)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 845)

(Besedila v bolgarskem, češkem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku so edina verodostojna)

(2007/170/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2424/2001 z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (1) in zlasti člena 4(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za razvoj SIS II je treba določiti tehnične specifikacije glede komunikacijskega omrežja, njegovih komponent in posebnih zahtev omrežja.

(2)

Komisija in države članice morajo sprejeti ustrezne dogovore zlasti glede elementov enotnega nacionalnega vmesnika v državah članicah.

(3)

Ta odločba ne preprečuje sprejetja drugih odločb Komisije v prihodnosti, povezanih z razvojem SIS II, zlasti glede razvoja varnostnih zahtev.

(4)

Tako Uredba (ES) št. 2424/2001 kot Sklep Sveta 2001/886/PNZ (2) urejata razvoj SIS II. Za zagotovitev, da bo obstajal en sam postopek izvajanja za razvoj SIS II kot celote, morajo določbe v tej odločbi odražati določbe Odločbe Komisije, ki določa zahteve omrežja za SIS II, ki jih je treba upoštevati pri uporabi Sklepa 2001/886/PNZ.

(5)

V skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (3) Združeno kraljestvo ni sodelovalo pri sprejetju Uredbe (ES) št. 2424/2001, ki zato zanj ni zavezujoča, niti se v njem ne uporablja, saj predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda. Zato ta odločba ni naslovljena na Združeno kraljestvo.

(6)

V skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (4), Irska ni sodelovala pri sprejetju Uredbe (ES) št. 2424/2001, ki zato zanjo ni zavezujoča, niti se v njej ne uporablja, saj predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda. Zato ta odločba ni naslovljena na Irsko.

(7)

Na podlagi člena 5 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, se je Danska odločila prenesti Uredbo (ES) št. 2424/2001 v svojo zakonodajo. Uredba (ES) št. 2424/2001 je zato zanjo zavezujoča v mednarodnem pravu.

(8)

Kar zadeva Islandijo in Norveško, Uredba (ES) št. 2424/2001 in Sklep 2001/886/PNZ pomenita razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), kar sodi na področje iz točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (6).

(9)

Kar zadeva Švico, pomenita Uredba (ES) št. 2424/2001 in Sklep 2001/886/PNZ razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi slednje k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar sodi v področje iz člena 4(1) Sklepa Sveta o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb tega sporazuma v imenu Evropske skupnosti.

(10)

Ta odločba je akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu ali je z njim drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu.

(11)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 2424/2001 –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Tehnične specifikacije, povezane z oblikovanjem arhitekture komunikacijske infrastrukture SIS II, so določene v Prilogi.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko in Kraljevino Švedsko.

V Bruslju, 16. marca 2007

Za Komisijo

Franco FRATTINI

Podpredsednik


(1)  UL L 328, 13.12.2001, str. 4. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1988/2006 (UL L 411, 30.12.2006, str. 1).

(2)  UL L 328, 13.12.2001, str. 1.

(3)  UL L 131, 1.6.2000, str. 43. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2004/926/ES (UL L 395, 31.12.2004, str. 70).

(4)  UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(5)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(6)  UL L 176, 10.7.1999, str. 31.


PRILOGA

KAZALO

1.

Uvod …

1.1

Akronimi in okrajšave …

2.

Splošni pregled …

3.

Geografska pokritost …

4.

Omrežne storitve …

4.1

Struktura omrežja …

4.2

Vrsta povezave med osnovnim CS-SIS – varnostno kopijo CS-SIS …

4.3

Pasovna širina …

4.4

Vrste storitev …

4.5

Podporni protokoli …

4.6

Tehnične specifikacije …

4.6.1

Dodeljevanje naslovov IP …

4.6.2

Podpora za IPv6 …

4.6.3

Dodajanje statičnih smeri …

4.6.4

Vzdrževanje hitrosti pretoka …

4.6.5

Druge specifikacije …

4.7

Prožnost …

5.

Spremljanje …

6.

Splošne storitve …

7.

Razpoložljivost …

8.

Varnostne storitve …

8.1

Šifriranje omrežja …

8.2

Druge varnostne značilnosti …

9.

Struktura službe za pomoč uporabnikom …

10.

Sodelovanje z drugimi sistemi…

1.   Uvod

Ta dokument opisuje obliko komunikacijskega omrežja, komponente, ki jih vsebuje, in posebne zahteve omrežja.

1.1   Akronimi in okrajšave

Ta razdelek opisuje akronime, ki se uporabljajo v dokumentu.

Akronimi in okrajšave

Obrazložitev

BLNI

Lokalni nacionalni vmesnik za varnostno kopiranje (Backup Local National Interface)

CEP

Centralna končna točka (Central End Point)

CNI

Centralni nacionalni vmesnik (Central National Interface)

CS

Centralni sistem

CS-SIS

Tehnični podporni del, ki vsebuje zbirko podatkov SIS II

DNS

Strežnik za domenska imena (Domain Name Server)

FCIP

Optični kanal preko IP (Fibre Channel over IP)

FTP

Protokol, ki temelji na sistemu odjemalec-strežnik (File Transport Protocol)

HTTP

Protokol za izmenjavo nadbesedila (Hyper Text Transfer Protocol)

IP

Internetni protokol

LAN

Lokalno omrežje (Local Area Network)

LNI

Lokalni nacionalni vmesnik (Local National Interface)

Mb/s

Megabitov na sekundo

MDC

Glavni razvijalec, izvajalec (Main Developer Contractor)

N.SIS II

Nacionalni del v vsaki državi članici

NI-SIS

Enoten nacionalni vmesnik

NTP

Omrežni časovni protokol (Network Time Protocol)

SAN

Omrežje pomnilniških naprav (Storage Area Network)

SDH

Sinhrona digitalna hierarhija (Synchronous Digital Hierarchy)

SIS II

Schengenski informacijski sistem, druga generacija

SMTP

Preprost protokol za prenos elektronske pošte (Simple Mail Transport Protocol)

SNMP

Preprost protokol za upravljanje omrežja (Simple Network Management Protocol)

s-TESTA

Varne vseevropske telematske storitve med upravami; je ukrep programa IDABC (interoperabilno zagotavljanje vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom; Sklep 2004/387/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004)

TCP

Protokol za krmiljenje prenosa (Transmission Control Protocol)

VIS

Vizumski informacijski sistem

VPN

Navidezno zasebno omrežje (Virtual Private Network)

WAN

Prostrano omrežje (Wide Area Network)

2.   Splošni pregled

SIS II sestavljajo:

Centralni sistem (v nadaljnjem besedilu „Centralni SIS II“), ki ga sestavljata:

tehnični podporni del (v nadaljnjem besedilu „CS-SIS“), ki vsebuje zbirko podatkov SIS II. Osnovni CS-SIS izvaja tehnični nadzor in upravljanje, varnostna kopija CS-SIS pa zagotavlja opravljanje vseh funkcij osnovnega CS-SIS v primeru okvare tega sistema,

enoten nacionalni vmesnik (v nadaljnjem besedilu „NI-SIS“),

nacionalni del (v nadaljnjem besedilu „N.SIS II“) v vsaki državi članici, sestavljen iz nacionalnih podatkovnih sistemov, ki so povezani s Centralnim SIS II. N.SIS II lahko vsebuje podatkovno zbirko (v nadaljnjem besedilu „nacionalna kopija“), ki vsebuje celotno ali delno kopijo zbirke podatkov SIS II,

komunikacijska infrastruktura med CS-SIS in NI-SIS (v nadaljnjem besedilu „komunikacijska infrastruktura“), ki zagotavlja šifrirano navidezno omrežje, namenjeno podatkom SIS II in izmenjavi podatkov med uradi SIRENE.

NI-SIS sestavljajo:

en lokalni nacionalni vmesnik (v nadaljnjem besedilu „LNI“) v vsaki državi članici, ki fizično povezuje državo članico z varnim komunikacijskim omrežjem in vsebuje naprave za šifriranje, namenjene prometu podatkov SIS II in SIRENE. LNI se nahaja v državi članici,

neobvezen lokalni nacionalni vmesnik za varnostno kopiranje (v nadaljnjem besedilu „BLNI“) ki ima popolnoma enako vsebino in funkcijo kot LNI.

LNI in BLNI se uporabljata samo za sistem SIS II in za izmenjavo podatkov SIRENE. Posebna konfiguracija LNI in BLNI bo podrobno določena in dogovorjena z vsako posamezno državo članico, da bodo upoštevane varnostne zahteve, fizična lokacija in pogoji namestitve, vključno z zagotavljanjem storitev ponudnika omrežja, kar pomeni, da lahko fizična povezava s-TESTA vsebuje več tunelov VPN za druge sisteme, na primer VIS in Eurodac,

centralni nacionalni vmesnik (v nadaljnjem besedilu „CNI“), ki je aplikacija za varni dostop do CS-SIS. Vsaka država članica ima ločene logične dostopne točke do CNI preko centralnega požarnega zidu.

Komunikacijsko infrastrukturo med CS-SIS in NI-SIS sestavlja:

omrežje za varne vseevropske telematske storitve med upravami (v nadaljnjem besedilu s-TESTA), ki zagotavlja šifrirano, navidezno, zasebno omrežje, namenjeno prometu podatkov SIS II in SIRENE.

3.   Geografska pokritost

Komunikacijska infrastruktura mora zajemati in zagotavljati potrebne storitve vsem državam članicam:

vse države članice EU (Belgija, Francija, Nemčija, Luksemburg, Nizozemska, Italija, Portugalska, Španija, Grčija, Avstrija, Danska, Finska, Švedska, Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija, Združeno kraljestvo in Irska) in Norveška, Islandija, Švica.

Poleg tega je treba zagotoviti tudi pokritost držav pristopnic Romunije in Bolgarije.

Končno mora komunikacijska infrastruktura zagotavljati možnost, da se lahko razširi na katero koli drugo državo ali subjekt, ki pristopi k Centralnemu SIS II (npr. Europol, Eurojust).

4.   Omrežne storitve

V primerih ko je omenjen protokol ali arhitektura, je treba razumeti, da so sprejemljive tudi enakovredne prihodnje tehnologije, protokoli in arhitektura.

4.1   Struktura omrežja

Arhitektura SIS II uporablja centralizirane storitve, ki so dostopne iz različnih držav članic. Za namene prožnosti so te centralizirane storitve podvojene na dveh različnih lokacijah, in sicer Strasbourg v Franciji in St Johann im Pongau v Avstriji. Te storitve vključujejo CS-SIS, CU in varnostne kopije CS-SIS, BCU.

Centralne enote, glavne in varnostne kopije, morajo biti dostopne iz različnih držav članic. Sodelujoče države imajo lahko več dostopnih točk do omrežja, LNI in BLNI, da povežejo svoje nacionalne sisteme s centralnimi storitvami.

Poleg glavne povezljivosti s centralnimi storitvami mora komunikacijska infrastruktura podpirati tudi dvostransko dodatno izmenjavo podatkov med uradi SIRENE v različnih državah članicah.

4.2   Vrsta povezave med osnovnim CS-SIS – varnostno kopijo CS-SIS

Zahtevana vrsta povezave za medsebojno povezljivost med osnovnim CS-SIS in varnostno kopijo CS-SIS mora biti obroč SDH ali ekvivalent, kar pomeni, da mora biti odprta tudi za nove prihodnje arhitekture in tehnologije. Infrastruktura SDH se bo uporabljala za razširitev lokalnih omrežij obeh centralnih enot, da se ustvari en sam brezšiven LAN (seamless LAN). Ta LAN se bo nato uporabljal za nepretrgano sinhronizacijo med CU in BCU.

4.3   Pasovna širina

Ključna zahteva za komunikacijsko infrastrukturo je pasovna širina, ki jo lahko zagotovi različnim medsebojno povezanim stranem, in sposobnost infrastrukture, da podpira to pasovno širino znotraj svojega hrbteničnega omrežja.

Pasovna širina, ki je potrebna za LNI in neobvezen BLNI, bo različna za vsako državo članico, odvisna pa bo predvsem od izbire uporabe nacionalnih kopij, centralnega iskanja in izmenjave biometričnih podatkov.

Dejanske velikosti, ki jih komunikacijska infrastruktura namerava nuditi, so nepomembne, če izpolnjujejo minimalno potrebo posamezne države članice.

Vsaka od zgoraj navedenih vrst strani lahko prenese veliko količino podatkov (alfanumeričnih, biometričnih in celotnih dokumentov) v obe smeri. Zato mora komunikacijska infrastruktura zagotoviti zadostno minimalno hitrost nalaganja in prenašanja podatkov za vsako povezavo.

Komunikacijska infrastruktura mora nuditi obseg povezave od 2 Mb/s do 155 Mb/s ali več. Omrežje mora zagotoviti zadostno minimalno hitrost nalaganja in prenašanja podatkov za vsako povezavo in njegov obseg mora biti zadosten, da podpira celotno pasovno širino dostopnih točk do omrežja.

4.4   Vrste storitev

Centralni SIS II bo podprl zmogljivost prednostnega razvrščanja iskanj/razpisov ukrepov. Iz tega izhaja zahteva, da bo komunikacijska infrastruktura podprla tudi možnost prednostnega razvrščanja prometa podatkov.

Za parametre omrežnega prednostnega razvrščanja se šteje, da bodo določeni s strani Centralnega SIS II za vse pakete podatkov, ki bodo to zahtevali. Uporabil se bo mehanizem „Weighted Fair Queuing“. To pomeni, da mora biti komunikacijska infrastruktura sposobna prevzeti prednostno razvrščanje, določeno za pakete podatkov na izvirnem LAN, in ustrezno obravnavati pakete v okviru svojega hrbteničnega omrežja. Poleg tega mora komunikacijska infrastruktura preko oddaljene strani posredovati začetne pakete, ki vsebujejo enako prednostno razvrščanje, kot je določeno v izvirnem LAN.

4.5   Podporni protokoli

Centralni SIS II bo uporabljal več različnih omrežnih komunikacijskih protokolov. Komunikacijska infrastruktura mora podpirati vrsto omrežnih komunikacijskih protokolov. Standardni protokoli, ki bodo podprti, so HTTP, FTP, NTP, SMTP, SNMP in DNS.

Poleg standardnih protokolov mora biti komunikacijska infrastruktura prilagojena za upravljanje različnih tunelskih protokolov, protokolov za podvojevanje SAN in lastniških protokolov tipa Java-to-Java tehnologije BEA WebLogic. Tunelski protokoli, npr. IPsec v tunelskem načinu, se bodo uporabljali za prenos šifriranega prometa podatkov na njegov cilj.

4.6   Tehnične specifikacije

4.6.1   Dodeljevanje naslovov IP

Komunikacijska infrastruktura mora imeti na voljo več rezerviranih IP-naslovov, ki se lahko uporabljajo samo znotraj tega omrežja. V okviru rezerviranega IP razpona bo Centralni SIS II uporabljal določene IP-naslove, ki se drugje ne bodo uporabljali.

4.6.2   Podpora za IPv6

Mogoče je domnevati, da bo protokol, ki se bo uporabljal za lokalna omrežja držav članic, protokol TCP/IP. Vendar bodo nekatere strani temeljile na verziji 4, druge pa na verziji 6. Dostopne točke do omrežja morajo nuditi možnost, da delujejo kot prehod, in delovati morajo neodvisno od omrežnih protokolov, uporabljenih v Centralnem SIS II kot tudi v N.SIS II.

4.6.3   Dodajanje statičnih smeri

CU in BCU lahko uporabljata isti IP-naslov za komuniciranje z državami članicami. Zato mora komunikacijska infrastruktura podpirati dodajanje statičnih smeri.

4.6.4   Vzdrževanje hitrosti pretoka

Dokler ima CU ali BCU povezava hitrost nalaganja nižjo od 90 %, mora biti dana država članica sposobna trajno vzdrževati 100 % pasovne širine, določene za to povezavo.

4.6.5   Druge specifikacije

Za podporo CS-SIS mora komunikacijska infrastruktura izpolnjevati vsaj minimalne tehnične specifikacije:

Zamuda pri prenosu mora biti (vključno z najbolj zasedenimi urami) 150 ms ali manj v 95 % paketov in manj kot 200 ms v 100 % paketov.

Njena verjetnost izgube paketa mora biti (vključno z najbolj zasedenimi urami) 10-4 ali manj v 95 % paketov in manj kot 10-3 v 100 % paketov.

Zgoraj navedene specifikacije je treba upoštevati za vsako dostopno točko posebej.

Povezava med CU in BCU mora imeti povratno zamudo 60 ms ali manj.

4.7   Prožnost

CS-SIS je bil oblikovan z zahtevo visoke razpoložljivosti. Zato ima sistem vgrajeno prožnost s podvajanjem vse opreme za primere motenj delovanja komponent.

Komponente komunikacijske infrastrukture morajo biti prožne tudi v primeru okvare. V zvezi s komunikacijsko infrastrukturo to pomeni, da morajo biti prožne naslednje komponente:

hrbtenično omrežje,

usmerjevalne naprave,

točke prisotnosti,

povezave lokalne zanke (vključno z odvečnimi kabelskimi povezavami),

varnostne naprave (kripto naprave, požarni zidovi itd.),

vse splošne storitve (DNS, NTP itd.),

LNI/BLNI.

Mehanizmi za nadomestni način delovanja za vso opremo omrežja morajo delovati brez ročnega posredovanja.

5.   Spremljanje

Za olajšanje spremljanja morajo biti orodja za spremljanje komunikacijske infrastrukture takšna, da se lahko vključijo v naprave za nadzor organizacij, odgovornih za operativno upravljanje Centralnega SIS II.

6.   Splošne storitve

Poleg namenskega omrežja in varnostnih storitev mora komunikacijska infrastruktura nuditi tudi splošne storitve.

Namenske storitve je treba izvajati znotraj obeh centralnih enot za namene redundance.

V komunikacijski infrastrukturi morajo biti na voljo naslednje izbirne splošne storitve:

Storitev

Dodatne informacije

DNS

Sedanji postopek za nadomestni način delovanja za preklapljanje iz CU na BCU v primeru izpada omrežja temelji na spremembi IP-naslova znotraj splošnega strežnika DNS.

Posredovanje e-pošte

Uporaba splošnega posredovanja e-pošte bi lahko bila koristna za standardizacijo nastavitve e-naslova za različne države članice, ki v nasprotju z namenskim strežnikom ne izrablja omrežnih virov iz CU/BCU.

E-pošta, ki uporablja splošno posredovanje e-pošte, mora kljub temu upoštevati varnostno predlogo.

NTP

Ta storitev se lahko uporablja za sinhronizacijo ur v opremi omrežja.

7.   Razpoložljivost

CS-SIS ter LNI in BLNI morajo omogočiti 99,99 % razpoložljivost v obdobju 28 dni neprekinjenega delovanja brez razpoložljivosti omrežja.

Razpoložljivost komunikacijske infrastrukture mora biti 99,99 %.

8.   Varnostne storitve

8.1   Šifriranje omrežja

Centralni SIS II ne dovoljuje prenosa podatkov z visokimi ali zelo visokimi varnostnimi zahtevami izven LAN brez šifriranja. Zagotoviti je treba, da ponudnik omrežja na noben način ne bo imel dostopa do operativnih podatkov SIS II kot tudi do podobne izmenjave podatkov SIRENE.

Da bi ohranila visoko stopnjo varnosti, mora komunikacijska infrastruktura omogočati upravljanje certifikatov/ključev. Omogočeno mora biti skrbništvo na daljavo in spremljanje naprav za šifriranje na daljavo. Algoritmi šifriranja morajo izpolnjevati najmanj naslednje zahteve:

Simetrični algoritmi šifriranja:

3DES (128 bitov) ali boljši.

Generiranje ključev mora biti odvisno od naključne vrednosti, ki ne dopušča zmanjšanja prostora za ključ, če je napadena.

Ključi za šifriranje ali informacije, ki se lahko uporabljajo za izpeljevanje ključev, so vedno zaščiteni, če so na pomnilniškem ključu.

Asimetrični algoritmi šifriranja:

RSA (1 024 bit modul) ali boljši.

Generiranje ključev mora biti odvisno od naključne vrednosti, ki ne dopušča zmanjšanja prostora za ključ, če je napadena.

Uporabi se protokol za zavarovanje vsebine s šifriranjem (ESP, RFC2406). Uporabljen bo v tunelskem načinu. Vsebina in originalna IP-glava bosta šifrirana.

Za izmenjavo sejnih ključev se uporabi protokol upravljanja z varnostnimi ključi (IKE).

Ključi IKE ne bodo veljavni več kot 1 dan.

Sejni ključi ne bodo veljavni več kot 1 uro.

8.2   Druge varnostne značilnosti

Poleg zaščite dostopnih točk do SIS II mora komunikacijska infrastruktura zaščititi tudi izbirne splošne storitve. Te storitve morajo izpolnjevati iste zaščitne ukrepe, primerljive s tistimi v CS-SIS. Vse splošne storitve morajo biti zato zaščitene najmanj s požarnim zidom, protivirusno zaščito in s sistemom za zaznavanje vsiljivcev. Poleg tega morajo biti naprave za splošne storitve in njihovi zaščitni ukrepi pod stalnim varnostnim nadzorom (beleženje in spremljanje).

Za zagotovitev visoke stopnje varnosti se mora organizacija, odgovorna za operativno upravljanje Centralnega SIS II, zavedati vseh incidentov v zvezi z varnostjo, do katerih lahko pride v komunikacijski infrastrukturi. Zato mora komunikacijska infrastruktura omogočati, da se vsi večji incidenti v zvezi z varnostjo brez zamude sporočijo organizacijam, odgovornim za operativno upravljanje Centralnega SIS II. Vsi incidenti v zvezi z varnostjo morajo biti redno zabeleženi, npr. mesečna poročila in ad hoc poročila.

9.   Struktura službe za pomoč uporabnikom

Ponudnik komunikacijske infrastrukture mora zagotoviti službo za pomoč uporabnikom, ki sodeluje z organizacijo, odgovorno za operativno upravljanje za Centralni SIS II.

10.   Sodelovanje z drugimi sistemi

Komunikacijska infrastruktura mora zagotoviti, da podatki ne gredo izven določenih komunikacijskih kanalov. Za tehnično izvajanje to pomeni, da:

je vsak nedovoljen in/ali nenadzorovan dostop do drugih omrežij strogo prepovedan. To vključuje medsebojno povezljivost z internetom,

ne sme priti do prehajanja podatkov v druge sisteme v omrežju; npr. medsebojna povezljivost z različnimi IP navideznih zasebnih omrežij (VPN) ni dovoljena.

Poleg zgoraj omenjenih tehničnih omejitev, ki jih povzroča, vpliva tudi na službo za pomoč uporabnikom informacijske infrastrukture. Služba za pomoč uporabnikom ne sme nikomur posredovati nobenih podatkov glede Centralnega SIS II, razen organizaciji, odgovorni za operativno upravljanje za Centralni SIS II.


20.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 79/29


SKLEP KOMISIJE

z dne 16. marca 2007

o določitvi zahtev omrežja za Schengenski informacijski sistem II (3. steber)

(2007/171/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sklepa Sveta (ES) št. 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 (1) o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) in zlasti člena 4(a) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za razvoj SIS II je treba določiti tehnične specifikacije glede komunikacijskega omrežja, njegovih komponent in posebnih zahtev omrežja.

(2)

Komisija in države članice morajo sprejeti ustrezne dogovore zlasti glede elementov enotnega nacionalnega vmesnika v državah članicah.

(3)

Ta sklep ne preprečuje sprejetja drugih sklepov Komisije v prihodnosti, povezanih z razvojem SIS II, zlasti glede razvoja varnostnih zahtev.

(4)

Tako Uredba Sveta (ES) št. 2424/2001 (2) kot Sklep Sveta 2001/886/PNZ urejata razvoj SIS II. Za zagotovitev, da bo obstajal en sam postopek izvajanja za razvoj SIS II kot celote, morajo določbe v tem sklepu odražati določbe Odločbe Komisije, ki določa zahteve omrežja za SIS II, ki jih je treba upoštevati pri uporabi Uredbe (ES) št. 2424/2001.

(5)

Združeno kraljestvo sodeluje pri tem sklepu v skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, ki je priložen k Pogodbi EU in Pogodbi ES, in členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (3).

(6)

Irska sodeluje pri tem sklepu v skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, ki je priložen k Pogodbi EU in Pogodbi ES, in člena 5(1) in 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (4).

(7)

Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta sklep pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar sodi na področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (5) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo tega sporazuma.

(8)

Kar zadeva Švico, ta sklep pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar sodi v področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/849/ES o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb navedenega sporazuma v imenu Evropske unije (6).

(9)

Ta odločba je akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu ali je z njim drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu.

(10)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 5(1) Sklepa (ES) št. 2001/886/PNZ –

SKLENILA:

Člen 1

Tehnične specifikacije, povezane z oblikovanjem fizične arhitekture komunikacijske infrastrukture SIS II, so določene v Prilogi.

V Bruslju, 16. marca 2007

Za Komisijo

Franco FRATTINI

Podpredsednik


(1)  UL L 328, 13.12.2001, str. 1.

(2)  UL L 328, 13.12.2001, str. 4. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1988/2006 (UL L 411, 30.12.2006, str. 1).

(3)  UL L 131, 1.6.2000, str. 43. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2004/926/ES (UL L 395, 31.12.2004, str. 70).

(4)  UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(5)  UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(6)  UL L 368, 15.12.2004, str. 26.


PRILOGA

KAZALO

1.

Uvod …

1.1

Akronimi in okrajšave …

2.

Splošni pregled …

3.

Geografska pokritost …

4.

Omrežne storitve …

4.1

Struktura omrežja …

4.2

Vrsta povezave med osnovnim CS-SIS – varnostno kopijo CS-SIS …

4.3

Pasovna širina …

4.4

Vrste storitev …

4.5

Podporni protokoli …

4.6

Tehnične specifikacije …

4.6.1

Dodeljevanje naslovov IP …

4.6.2

Podpora za IPv6 …

4.6.3

Dodajanje statičnih smeri …

4.6.4

Vzdrževanje hitrosti pretoka …

4.6.5

Druge specifikacije …

4.7

Prožnost …

5.

Spremljanje …

6.

Splošne storitve …

7.

Razpoložljivost …

8.

Varnostne storitve …

8.1

Šifriranje omrežja …

8.2

Druge varnostne značilnosti …

9.

Struktura službe za pomoč uporabnikom …

10.

Sodelovanje z drugimi sistemi …

1.   Uvod

Ta dokument opisuje obliko komunikacijskega omrežja, komponente, ki jih vsebuje, in posebne zahteve omrežja.

1.1   Akronimi in okrajšave

Ta razdelek opisuje akronime, ki se uporabljajo v dokumentu.

Akronimi in okrajšave

Obrazložitev

BLNI

Lokalni nacionalni vmesnik za varnostno kopiranje (Backup Local National Interface)

CEP

Centralna končna točka (Central End Point)

CNI

Centralni nacionalni vmesnik (Central National Interface)

CS

Centralni sistem

CS-SIS

Tehnični podporni del, ki vsebuje zbirko podatkov SIS II

DNS

Strežnik za domenska imena (Domain Name Server)

FCIP

Optični kanal preko IP (Fibre Channel over IP)

FTP

Protokol, ki temelji na sistemu odjemalec-strežnik (File Transport Protocol)

HTTP

Protokol za izmenjavo nadbesedila (Hyper Text Transfer Protocol)

IP

Internetni protokol

LAN

Lokalno omrežje (Local Area Network)

LNI

Lokalni nacionalni vmesnik (Local National Interface)

Mb/s

Megabitov na sekundo

MDC

Glavni razvijalec, izvajalec (Main Developer Contractor)

N.SIS II

Nacionalni del v vsaki državi članici

NI-SIS

Enoten nacionalni vmesnik

NTP

Omrežni časovni protokol (Network Time Protocol)

SAN

Omrežje pomnilniških naprav (Storage Area Network)

SDH

Sinhrona digitalna hierarhija (Synchronous Digital Hierarchy)

SIS II

Schengenski informacijski sistem, druga generacija

SMTP

Preprost protokol za prenos elektronske pošte (Simple Mail Transport Protocol)

SNMP

Preprost protokol za upravljanje omrežja (Simple Network Management Protocol)

s-TESTA

Varne vseevropske telematske storitve med upravami; je ukrep programa IDABC (interoperabilno zagotavljanje vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom; Sklep Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/387/ES z dne 21. aprila 2004)

TCP

Protokol za krmiljenje prenosa (Transmission Control Protocol)

VIS

Vizumski informacijski sistem

VPN

Navidezno zasebno omrežje (Virtual Private Network)

WAN

Prostrano omrežje (Wide Area Network)

2.   Splošni pregled

SIS II sestavljajo:

centralni sistem (v nadaljnjem besedilu „Centralni SIS II“), ki ga sestavljata:

tehnični podporni del (v nadaljnjem besedilu „CS-SIS“), ki vsebuje zbirko podatkov SIS II. Osnovni CS-SIS izvaja tehnični nadzor in upravljanje, varnostna kopija CS-SIS pa zagotavlja opravljanje vseh funkcij osnovnega CS-SIS v primeru okvare tega sistema,

enoten nacionalni vmesnik (v nadaljnjem besedilu „NI-SIS“),

nacionalni del (v nadaljnjem besedilu „N.SIS II“) v vsaki državi članici, sestavljen iz nacionalnih podatkovnih sistemov, ki so povezani s Centralnim SIS II. N.SIS II lahko vsebuje podatkovno zbirko (v nadaljnjem besedilu „nacionalna kopija“), ki vsebuje celotno ali delno kopijo zbirke podatkov SIS II,

komunikacijska infrastruktura med CS-SIS in NI-SIS (v nadaljnjem besedilu „komunikacijska infrastruktura“), ki zagotavlja šifrirano navidezno omrežje, namenjeno podatkom SIS II in izmenjavi podatkov med uradi SIRENE.

NI-SIS sestavljajo:

en lokalni nacionalni vmesnik (v nadaljnjem besedilu „LNI“) v vsaki državi članici, ki fizično povezuje državo članico z varnim komunikacijskim omrežjem in vsebuje naprave za šifriranje, namenjene prometu podatkov SIS II in SIRENE. LNI se nahaja v državi članici,

neobvezen lokalni nacionalni vmesnik za varnostno kopiranje (v nadaljnjem besedilu „BLNI“), ki ima popolnoma enako vsebino in funkcijo kot LNI.

LNI in BLNI se uporabljata samo za sistem SIS II in za izmenjavo podatkov SIRENE. Posebna konfiguracija LNI in BLNI bo podrobno določena in dogovorjena z vsako posamezno državo članico, da bodo upoštevane varnostne zahteve, fizična lokacija in pogoji namestitve, vključno z zagotavljanjem storitev ponudnika omrežja, kar pomeni, da lahko fizična povezava s-TESTA vsebuje več tunelov VPN za druge sisteme, na primer VIS in Eurodac,

centralni nacionalni vmesnik (v nadaljnjem besedilu „CNI“), ki je aplikacija za varni dostop do CS-SIS. Vsaka država članica ima ločene logične dostopne točke do CNI preko centralnega požarnega zidu.

Komunikacijsko infrastrukturo med CS-SIS in NI-SIS sestavlja:

omrežje za varne vseevropske telematske storitve med upravami (v nadaljnjem besedilu s-TESTA), ki zagotavlja šifrirano, navidezno, zasebno omrežje, namenjeno prometu podatkov SIS II in SIRENE.

3.   Geografska pokritost

Komunikacijska infrastruktura mora zajemati in zagotavljati potrebne storitve vsem državam članicam:

vse države članice EU (Belgija, Francija, Nemčija, Luksemburg, Nizozemska, Italija, Portugalska, Španija, Grčija, Avstrija, Danska, Finska, Švedska, Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija, Združeno kraljestvo, Irska) in Norveška, Islandija, Švica.

Poleg tega je treba zagotoviti tudi pokritost držav pristopnic Romunije in Bolgarije.

Končno mora komunikacijska infrastruktura zagotavljati možnost, da se lahko razširi na katero koli drugo državo ali subjekt, ki pristopi k Centralnemu SIS II (npr. Europol, Eurojust).

4.   Omrežne storitve

V primerih, ko je omenjen protokol ali arhitektura, je treba razumeti, da so sprejemljive tudi enakovredne prihodnje tehnologije, protokoli in arhitektura.

4.1   Struktura omrežja

Arhitektura SIS II uporablja centralizirane storitve, ki so dostopne iz različnih držav članic. Za namene prožnosti so te centralizirane storitve podvojene na dveh različnih lokacijah, in sicer Strasbourg v Franciji in St Johann im Pongau v Avstriji. Te storitve vključujejo CS-SIS, CU in varnostne kopije CS-SIS, BCU.

Centralne enote, glavne in varnostne kopije, morajo biti dostopne iz različnih držav članic. Sodelujoče države imajo lahko več dostopnih točk do omrežja, LNI in BLNI, da povežejo svoje nacionalne sisteme s centralnimi storitvami.

Poleg glavne povezljivosti s centralnimi storitvami mora komunikacijska infrastruktura podpirati tudi dvostransko dodatno izmenjavo podatkov med uradi SIRENE v različnih državah članicah.

4.2   Vrsta povezave med osnovnim CS-SIS – varnostno kopijo CS-SIS

Zahtevana vrsta povezave za medsebojno povezljivost med osnovnim CS-SIS in varnostno kopijo CS-SIS mora biti obroč SDH ali ekvivalent, kar pomeni, da mora biti odprta tudi za nove prihodnje arhitekture in tehnologije. Infrastruktura SDH se bo uporabljala za razširitev lokalnih omrežij obeh centralnih enot, da se ustvari en sam brezšiven LAN (seamless LAN). Ta LAN se bo nato uporabljal za nepretrgano sinhronizacijo med CU in BCU.

4.3   Pasovna širina

Ključna zahteva za komunikacijsko infrastrukturo je pasovna širina, ki jo lahko zagotovi različnim medsebojno povezanim stranem in sposobnost infrastrukture, da podpira to pasovno širino znotraj svojega hrbteničnega omrežja.

Pasovna širina, ki je potrebna za LNI in neobvezen BLNI, bo različna za vsako državo članico, odvisna pa bo predvsem od izbire uporabe nacionalnih kopij, centralnega iskanja in izmenjave biometričnih podatkov.

Dejanske velikosti, ki jih komunikacijska infrastruktura namerava nuditi, so nepomembne, če izpolnjujejo minimalno potrebo posamezne države članice.

Vsaka od zgoraj navedenih vrst strani lahko prenese veliko količino podatkov (alfanumeričnih, biometričnih in celotnih dokumentov) v obe smeri. Zato mora komunikacijska infrastruktura zagotoviti zadostno minimalno hitrost nalaganja in prenašanja podatkov za vsako povezavo.

Komunikacijska infrastruktura mora nuditi obseg povezave od 2 Mb/s do 155 Mb/s ali več. Omrežje mora zagotoviti zadostno minimalno hitrost nalaganja in prenašanja podatkov za vsako povezavo in njegov obseg mora biti zadosten, da podpira celotno pasovno širino dostopnih točk do omrežja.

4.4   Vrste storitev

Centralni SIS II bo podprl zmogljivost prednostnega razvrščanja iskanj/razpisov ukrepov. Iz tega izhaja zahteva, da bo komunikacijska infrastruktura podprla tudi možnost prednostnega razvrščanja prometa podatkov.

Za parametre omrežnega prednostnega razvrščanja se šteje, da bodo določeni s strani Centralnega SIS II za vse pakete, ki bodo to zahtevali. Uporabil se bo mehanizem „Weighted Fair Queuing“. To pomeni, da mora biti komunikacijska infrastruktura sposobna prevzeti prednostno razvrščanje, določeno za pakete na izvirnem LAN, in ustrezno obravnavati pakete v okviru svojega hrbteničnega omrežja. Poleg tega mora komunikacijska infrastruktura preko oddaljene strani posredovati začetne pakete, ki vsebujejo enako prednostno razvrščanje, kot je določeno v izvirnem LAN.

4.5   Podporni protokoli

Centralni SIS II bo uporabljal več različnih omrežnih komunikacijskih protokolov. Komunikacijska infrastruktura mora podpirati vrsto omrežnih komunikacijskih protokolov. Standardni protokoli, ki bodo podprti, so HTTP, FTP, NTP, SMTP, SNMP in DNS.

Poleg standardnih protokolov mora biti komunikacijska infrastruktura prilagojena za upravljanje različnih tunelskih protokolov, protokolov za podvojevanje SAN in lastniških protokolov tipa Java-to-Java tehnologije BEA WebLogic. Tunelski protokoli, npr. IPsec v tunelskem načinu, se bodo uporabljali za prenos šifriranega prometa podatkov na njegov cilj.

4.6   Tehnične specifikacije

4.6.1   Dodeljevanje naslovov IP

Komunikacijska infrastruktura mora imeti na voljo več rezerviranih IP-naslovov, ki se lahko uporabljajo samo znotraj tega omrežja. V okviru rezerviranega IP razpona bo Centralni SIS II uporabljal določene IP-naslove, ki se drugje ne bodo uporabljali.

4.6.2   Podpora za IPv6

Mogoče je domnevati, da bo protokol, ki se bo uporabljal za lokalna omrežja držav članic, protokol TCP/IP. Vendar bodo nekatere strani temeljile na verziji 4, druge pa na verziji 6. Dostopne točke do omrežja morajo nuditi možnost, da delujejo kot prehod, in delovati morajo neodvisno od omrežnih protokolov, uporabljenih v Centralnem SIS II kot tudi v N.SIS II.

4.6.3   Dodajanje statičnih smeri

CU in BCU lahko uporabljata isti IP-naslov za komuniciranje z državami članicami. Zato mora komunikacijska infrastruktura podpirati dodajanje statičnih smeri.

4.6.4   Vzdrževanje hitrosti pretoka

Dokler ima CU ali BCU povezava hitrost nalaganja nižjo od 90 %, mora biti dana država članica sposobna trajno vzdrževati 100 % pasovne širine, določene za to povezavo.

4.6.5   Druge specifikacije

Za podporo CS-SIS mora komunikacijska infrastruktura izpolnjevati vsaj minimalne tehnične specifikacije:

Zamuda pri prenosu mora biti (vključno z najbolj zasedenimi urami) 150 ms ali manj v 95 % paketov in manj kot 200 ms v 100 % paketov.

Njena verjetnost izgube paketa mora biti (vključno z najbolj zasedenimi urami) 10–4 ali manj v 95 % paketov in manj kot 10–3 v 100 % paketov.

Zgoraj navedene specifikacije je treba upoštevati za vsako dostopno točko posebej.

Povezava med CU in BCU mora imeti povratno zamudo 60 ms ali manj.

4.7   Prožnost

CS-SIS je bil oblikovan z zahtevo visoke razpoložljivosti. Zato ima sistem vgrajeno prožnost s podvajanjem vse opreme za primere motenj delovanja komponent.

Komponente komunikacijske infrastrukture morajo biti prožne tudi v primeru okvare. V zvezi s komunikacijsko infrastrukturo to pomeni, da morajo biti prožne naslednje komponente:

Hrbtenično omrežje

Usmerjevalne naprave

Točke prisotnosti

Povezave lokalne zanke (vključno z odvečnimi kabelskimi povezavami)

Varnostne naprave (kripto naprave, požarni zidovi itd.)

Vse splošne storitve (DNS, NTP itd.)

LNI/BLNI.

Mehanizmi za nadomestni način delovanja za vso opremo omrežja morajo delovati brez ročnega posredovanja.

5.   Spremljanje

Za olajšanje spremljanja morajo biti orodja za spremljanje komunikacijske infrastrukture takšna, da se lahko vključijo v naprave za nadzor organizacij, odgovornih za operativno upravljanje Centralnega SIS II.

6.   Splošne storitve

Poleg namenskega omrežja in varnostnih storitev mora komunikacijska infrastruktura nuditi tudi splošne storitve.

Namenske storitve je treba izvajati znotraj obeh centralnih enot za namene redundance.

V komunikacijski infrastrukturi morajo biti na voljo naslednje izbirne splošne storitve:

Storitev

Dodatne informacije

DNS

Sedanji postopek za nadomestni način delovanja za preklapljanje iz CU na BCU v primeru izpada omrežja temelji na spremembi IP-naslova znotraj splošnega strežnika DNS.

Posredovanje e-pošte

Uporaba splošnega posredovanja e-pošte bi lahko bila koristna za standardizacijo nastavitve e-naslova za različne države članice, ki v nasprotju z namenskim strežnikom ne izrablja omrežnih virov iz CU/BCU.

E-pošta, ki uporablja splošno posredovanje e-pošte, mora kljub temu upoštevati varnostno predlogo.

NTP

Ta storitev se lahko uporablja za sinhronizacijo ur v opremi omrežja.

7.   Razpoložljivost

CS-SIS ter LNI in BLNI morajo omogočiti 99,99 % razpoložljivost v obdobju 28 dni neprekinjenega delovanja brez razpoložljivosti omrežja.

Razpoložljivost komunikacijske infrastrukture mora biti 99,99 %.

8.   Varnostne storitve

8.1   Šifriranje omrežja

Centralni SIS II ne dovoljuje prenosa podatkov z visokimi ali zelo visokimi varnostnimi zahtevami izven LAN brez šifriranja. Zagotoviti je treba, da ponudnik omrežja na noben način ne bo imel dostopa do operativnih podatkov SIS II kot tudi do podobne izmenjave podatkov SIRENE.

Da bi ohranila visoko stopnjo varnosti, mora komunikacijska infrastruktura omogočati upravljanje certifikatov/ključev. Omogočeno mora biti skrbništvo na daljavo in spremljanje naprav za šifriranje na daljavo. Algoritmi šifriranja morajo izpolnjevati najmanj naslednje zahteve:

Simetrični algoritmi šifriranja:

3DES (128 bitov) ali boljši,

generiranje ključev mora biti odvisno od naključne vrednosti, ki ne dopušča zmanjšanja prostora za ključ, če je napadena,

ključi za šifriranje ali informacije, ki se lahko uporabljajo za izpeljevanje ključev so vedno zaščiteni, če so na pomnilniškem ključu 002E.

Asimetrični algoritmi šifriranja:

RSA (1 024 bit modul) ali boljši,

generiranje ključev mora biti odvisno od naključne vrednosti, ki ne dopušča zmanjšanja prostora za ključ, če je napadena.

Uporabi se protokola za zavarovanje vsebine s šifriranjem (ESP, RFC2406). Uporabljen bo v tunelskem načinu. Vsebina in originalna IP-glava bosta šifrirana.

Za izmenjavo sejnih ključev se uporabi protokol upravljanja z varnostnimi ključi (IKE).

Ključi IKE ne bodo veljavni več kot 1 dan.

Sejni ključi ne bodo veljavni več kot 1 uro.

8.2   Druge varnostne značilnosti

Poleg zaščite dostopnih točk do SIS II mora komunikacijska infrastruktura zaščititi tudi izbirne splošne storitve. Te storitve morajo izpolnjevati iste zaščitne ukrepe, primerljive s tistimi v CS-SIS. Vse splošne storitve morajo biti zato zaščitene najmanj s požarnim zidom, protivirusno zaščito in s sistemom za zaznavanje vsiljivcev. Poleg tega morajo biti naprave za splošne storitve in njihovi zaščitni ukrepi pod stalnim varnostnim nadzorom (beleženje in spremljanje).

Za zagotovitev visoke stopnje varnosti se mora organizacija, odgovorna za operativno upravljanje centralnega SIS II, zavedati vseh incidentov v zvezi z varnostjo, do katerih lahko pride v komunikacijski infrastrukturi. Zato mora komunikacijska infrastruktura omogočati, da se incidenti v zvezi z varnostjo brez zamude sporočijo organizacijam, odgovornim za operativno upravljanje centralnega SIS II. Vsi incidenti v zvezi z varnostjo morajo biti redno zabeleženi, npr. mesečna poročila in ad hoc poročila.

9.   Struktura službe za pomoč uporabnikom

Ponudnik komunikacijske infrastrukture mora zagotoviti službo za pomoč uporabnikom, ki sodeluje z organizacijo, odgovorno za operativno upravljanje za centralni SIS II.

10.   Sodelovanje z drugimi sistemi

Komunikacijska infrastruktura mora zagotoviti, da podatki ne gredo izven določenih komunikacijskih kanalov. Za tehnično izvajanje to pomeni, da:

je vsak nedovoljen in/ali nenadzorovan dostop do drugih omrežij strogo prepovedan. To vključuje medsebojno povezljivost z internetom,

ne sme priti do prehajanja podatkov v druge sisteme v omrežju; npr. medsebojna povezljivost z različnimi IP navideznih zasebnih omrežij (VPN) ni dovoljena.

Poleg zgoraj omenjenih tehničnih omejitev, ki jih povzroča, vpliva tudi na službo za pomoč uporabnikom informacijske infrastrukture. Služba za pomoč uporabnikom ne sme nikomur posredovati nobenih podatkov glede centralnega SIS II, razen organizaciji, odgovorni za operativno upravljanje za centralni SIS II.


20.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 79/38


SKLEP KOMISIJE

z dne 19. marca 2007

o ustanovitvi skupine koordinatorjev za priznavanje poklicnih kvalifikacij

(2007/172/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 3(1)(c) Pogodbe je Evropski skupnosti in državam članicam dal nalogo, da odpravijo ovire za prost pretok oseb in storitev. Za državljane držav članic prost pretok pomeni zlasti možnost opravljati poklic kot samozaposlena oseba ali kot uslužbenec v državi članici, ki ni tista, v kateri so si pridobili svoje poklicne kvalifikacije. Poleg tega je cilj člena 47 Pogodbe zagotoviti prost pretok povsem usposobljenih strokovnjakov na poklicnih področjih, urejenih glede na kvalifikacije.

(2)

Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (1) je bila sprejeta, da se zagotovi prost pretok povsem usposobljenih strokovnjakov, kadar je dostop do poklica po državah članicah urejen glede na kvalifikacije. Navedena direktiva združuje petnajst obstoječih direktiv in ima za cilj poenostaviti obstoječe režime priznavanja ter dodatno poenostaviti začasno zagotavljanje storitev. Za izvajanje navedene direktive in razvoj notranjega trga, na katerem so poklici urejeni glede na kvalifikacije, bo Komisija morda morala uporabiti strokovno znanje strokovnjakov iz svetovalnega organa.

(3)

Zato je primerno ustanoviti skupino strokovnjakov na področju priznavanja poklicnih kvalifikacij ter opredeliti njene naloge in njeno sestavo.

(4)

Ta skupina strokovnjakov bi morala pomagati razvijati notranji trg na področju poklicev, urejenih glede na kvalifikacije.

(5)

Skupina koordinatorjev za priznavanje poklicnih kvalifikacij bi morala biti sestavljena iz nacionalnih koordinatorjev, ki jih imenujejo države članice v skladu z Direktivo 2005/36/ES. V skladu z omenjeno direktivo je naloga teh koordinatorjev spodbujati enotno uporabo omenjene direktive in zbirati vse informacije, pomembne za njeno uporabo.

(6)

Za člane skupine je treba določiti pravila o razkrivanju informacij brez poseganja v Pravilnik Komisije o varnosti iz Priloge k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (2).

(7)

Osebne podatke, povezane s člani skupine, je treba obdelovati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (3)

SKLENILA:

Člen 1

Skupina koordinatorjev za priznavanje poklicnih kvalifikacij

Skupina koordinatorjev za priznavanje poklicnih kvalifikacij, v nadaljevanju „skupina“, se ustanovi z začetkom veljavnosti od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 2

Naloge

Skupina ima naslednje naloge:

(a)

vzpostaviti sodelovanje med organi držav članic in Komisijo pri vprašanjih, povezanih s priznavanjem poklicnih kvalifikacij;

(b)

spremljati razvoj politik, ki imajo vpliv na poklice, urejene glede na kvalifikacije;

(c)

olajšati izvajanje Direktive 2005/36/ES, zlasti s pripravo zadevnih dokumentov, na primer razlagalnih smernic;

(d)

zagotavljati izmenjavo izkušenj in dobrih praks na področjih, omenjenih v prejšnjih točkah.

Člen 3

Posvetovanje

Komisija se lahko posvetuje s skupino o kateri koli zadevi, povezani z izvajanjem Direktive 2005/36/ES, in na splošno o zadevah, povezanih z razvojem notranjega trga na področju poklicev, urejenih glede na kvalifikacije.

Člen 4

Sestava – imenovanje

1.   Člani skupine so koordinatorji, ki jih imenujejo države članice v skladu s členom 56(4) Direktive 2005/36/ES.

Države članice imenujejo toliko nadomestnih članov za člane skupine, kot je samih članov. Nadomestni člani vedno nadomeščajo člane, ki so odsotni.

2.   Člani in nadomestni člani skupine ostanejo na svojih položajih do zamenjave.

3.   Imena članov se zbirajo, upravljajo in objavljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

Člen 5

Delovanje

1.   Skupini predseduje Komisija.

2.   Skupina lahko v soglasju s Komisijo ustanovi podskupine za proučitev posebnih vprašanj v okviru nalog in pristojnosti, ki jih določi skupina. Take podskupine se razpustijo takoj, ko opravijo svoje naloge.

3.   Predstavnik Komisije lahko zaprosi strokovnjake ali opazovalce s posebnim strokovnim znanjem o temi dnevnega reda, da sodelujejo pri delu skupine ali v razpravah ali delu kake podskupine, če je po mnenju Komisije to potrebno ali koristno.

Kot opazovalci so lahko povabljeni zlasti predstavniki držav članic Evropskega gospodarskega prostora in Švice.

4.   Informacije, dobljene s sodelovanjem v razpravah ali delu skupine ali podskupine, se ne smejo razkriti, če se po mnenju Komisije nanašajo na zaupne zadeve.

5.   Skupina in njene podskupine se običajno sestajajo v prostorih Komisije v skladu s postopki in časovnim razporedom, ki jih določi Komisija. Komisija zagotovi tajniške storitve.

Sestankov skupine in njenih podskupin se lahko udeležujejo zainteresirani uradniki Komisije.

6.   Skupina sprejme svoj poslovnik na podlagi standardnega poslovnika, ki ga je sprejela Komisija.

7.   Komisija lahko objavi, tudi na internetu, vsak povzetek, sklep, delni sklep ali delovni dokument skupine v izvirnem jeziku zadevnega dokumenta.

Člen 6

Povračilo stroškov

Komisija v zvezi z dejavnostmi skupine povrne potne stroške za največ enega člana ali nadomestnega člana na državo članico v skladu s pravili Komisije o nadomestilu za zunanje strokovnjake.

Člani/nadomestni člani, strokovnjaki in opazovalci za svoje storitve niso plačani.

Stroški sestankov se povrnejo v mejah letnega proračuna, ki ga skupini dodeli pristojni oddelek Komisije.

V Bruslju, 19. marca 2007

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 255, 30.9.2005, str. 22. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/100/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 141).

(2)  UL L 317, 3.12.2001, str. 1. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/548/ES, Euratom (UL L 215, 5.8.2006, str. 38).

(3)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.


III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU

AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU

20.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 79/40


SKUPNO STALIŠČE SVETA 2007/173/SZVP

z dne 19. marca 2007

o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti nekaterim uradnikom Belorusije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 15 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 10. aprila 2006 sprejel Skupno stališče 2006/276/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim uradnikom Belorusije (1). Ti ukrepi prenehajo veljati 10. aprila 2007.

(2)

Glede na razmere v Belorusiji bi bilo treba Skupno stališče 2006/276/SZVP podaljšati za dodatno obdobje 12 mesecev –

SPREJEL NASLEDNJE SKUPNO STALIŠČE:

Člen 1

Skupno stališče 2006/276/SZVP se podaljša do 10. aprila 2008.

Člen 2

To skupno stališče začne učinkovati z dnem sprejetja.

Člen 3

To skupno stališče se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 19. marca 2007

Za Svet

Predsednik

Horst SEEHOFER


(1)  UL L 101, 11.4.2006, str. 5. Skupno stališče, kakor je bilo nazadnje spremenjeno s Sklepom 2006/718/SZVP (UL L 294, 25.10.2006, str. 72).


Popravki

20.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 79/41


Popravek Uredbe Sveta (ES) št. 980/2005 z dne 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov

( Uradni list Evropske unije L 169 z dne 30. junija 2005 )

Stran 4, uvodno besedilo člena 9(2):

besedilo:

„Z odstopanjem od odstavka (1)(a) in (b) je državam, ki se soočajo s specifičnimi ustavnimi omejitvami, možno dodeliti posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje, tudi če niso ratificirale ali dejansko ne izvajajo …“

se glasi:

„Z odstopanjem od odstavka (1)(a) in (c) je državam, ki se soočajo s specifičnimi ustavnimi omejitvami, možno dodeliti posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje, tudi če niso ratificirale in dejansko ne izvajajo …“.

Stran 9, člen 21(8)(a):

besedilo:

„(a)

poveča najmanj za 20 % po količini (po prostornini) v primerjavi s preteklim letom ali“

se glasi:

„(a)

poveča najmanj za 20 % po količini (po prostornini) v primerjavi s preteklim koledarskim letom ali“.

Stran 9, uvodno besedilo drugega odstavka člena 24:

besedilo:

„Vsi roki iz členov 21 in 22, …“

se glasi:

„Vsi roki iz člena 21, …“.

Stran 19, Priloga II, Seznam izdelkov, za katere veljajo režimi iz člena 1(2)(a) in (b):

besedilo:

„0208

Drugo meso in užitni klavnični odpadki, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno (1):

O

0208 10

Od kuncev ali zajcev

O

0208 20 00

Žabji kraki

NO

0208 30 00

Od primatov

O

0208 40 00

Od kitov, delfinov in pliskavic (sesalci reda Cetacea); od morskih krav in dugongov (sesalci reda Sirenia)

O

0208 50

Od plazilcev (vključno kače in želve)

O

ex 0208 90

Drugo, brez izdelkov iz 0208 90 55

O“

se glasi:

„ex 0208

Drugo meso in užitni klavnični odpadki, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno, brez izdelkov iz 0208 90 55 (1) (brez 0208 20 00, za katere se opomba ne uporablja)

O

0208 20 00

Žabji kraki

NO

Stran 22, Priloga II:

(a)

besedilo

:

„ex 0806 20

Suho grozdje, brez izdelkov iz ex 0806 20 30 suhe sultanine, razen v posodah z neto zmogljivostjo manjšo od 2 kg

O“

se glasi

:

„ex 0806 20

Suho grozdje, brez izdelkov iz ex 0806 20 30 suhe sultanine, razen v izvirni embalaži z neto vsebino do vključno 2 kg

O“;

(b)

besedilo

:

„0808 10 10

Sveža jabolka za predelavo, razsuta, od 16. septembra do 15. decembra

O“

se glasi

:

„0808 10 10

Sveža jabolka za predelavo v mošt, razsuta, od 16. septembra do 15. decembra

O“.

Stran 26, Priloga II:

besedilo:

„1601 00 10

Klobase in podobni izdelki, iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi; sestavljena živila na osnovi teh izdelkov

O“

se glasi:

„1601 00 10

Klobase in podobni izdelki, iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi; sestavljena živila na osnovi jeter

O“.

Stran 27, Priloga II:

besedilo:

„2309 10 90

Hrana za pse ali mačke, pripravljena za prodajo na drobno, ki ne vsebuje škroba, glukoze, glukoznega sirupa, maltodekstrina ali maltodekstrinskega sirupa iz 1702 30 51 do 1702 30 99, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečni izdelki

O“

se glasi:

„2309 10 90

Hrana za pse ali mačke, pripravljena za prodajo na drobno, ki ne vsebuje škroba, glukoze, glukoznega sirupa, maltodekstrina ali maltodekstrinskega sirupa iz 1702 30 51 do 1702 30 99, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečnih proizvodov

O“.

Stran 39, polje „Občutljivost/neobčutljivost“ pri oznaki KN „Poglavje 66“:

besedilo:

„S“

se glasi:

„O“.


(1)  Za te izdelke se ne uporablja režim iz oddelka 1 Poglavja II.“.