ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 69

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 50
9. marec 2007


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 246/2007 z dne 8. marca 2007 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 247/2007 z dne 8. marca 2007 o spremembi Priloge III k Uredbi Sveta (ES) št. 318/2006 za tržno leto 2007/2008

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 248/2007 z dne 8. marca 2007 o ukrepih v zvezi z Večletnimi sporazumi o financiranju in Letnimi sporazumi o financiranju, sprejetimi v okviru programa SAPARD, ter o prehodu od programa SAPARD k razvoju podeželja

5

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 249/2007 z dne 8. marca 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1431/94 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 774/94 o odpiranju in določitvi upravljanja nekaterih tarifnih kvot Skupnosti za perutninsko meso in nekatere druge kmetijske proizvode

16

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 250/2007 z dne 8. marca 2007 o določitvi izvoznih nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, ki se izvaža brez nadaljnje predelave

18

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 251/2007 z dne 8. marca 2007 o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v okviru stalnega javnega razpisa, določenega z Uredbo (ES) št. 958/2006

20

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 252/2007 z dne 8. marca 2007 o določitvi izvoznih nadomestil za sirupe in nekatere druge sladkorne proizvode, ki se izvažajo brez nadaljnje predelave

21

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 253/2007 z dne 8. marca 2007 o spremembi stopenj nadomestil za nekatere proizvode iz sektorja sladkorja, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

23

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 254/2007 z dne 8. marca 2007 o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v okviru stalnega javnega razpisa, določenega z Uredbo (ES) št. 38/2007

25

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 255/2007 z dne 8. marca 2007 v zvezi s ponudbami za izvoz navadne pšenice, predloženimi v okviru razpisa, objavljenega v Uredbi (ES) št. 936/2006

26

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Komisije 2007/14/ES z dne 8. marca 2007 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu

27

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Svet

 

 

2007/159/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 22. februarja 2007 o stališču Skupnosti glede osnutka Pravilnika Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o homologaciji motornih vozil glede prednjega vidnega polja voznika motornega vozila ( 1 )

37

 

 

2007/160/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 22. februarja 2007 o stališču Skupnosti glede osnutka Pravilnika Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o odobritvi predelnih sistemov za zaščito potnikov pred premikanjem prtljage, dobavljenih kot neoriginalna oprema za vozila ( 1 )

39

 

 

Komisija

 

 

2007/161/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 10. avgusta 2006 o združljivosti koncentracije s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP (Zadeva št. COMP/M.4094 – Ineos/BP Dormagen) (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 3592)  ( 1 )

40

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

9.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 246/2007

z dne 8. marca 2007

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 9. marca 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 8. marca 2007 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

IL

121,1

MA

58,4

TN

143,7

TR

146,5

ZZ

117,4

0707 00 05

JO

171,8

MA

67,2

TR

158,0

ZZ

132,3

0709 90 70

MA

73,8

TR

110,1

ZZ

92,0

0709 90 80

IL

119,7

ZZ

119,7

0805 10 20

CU

36,7

EG

52,4

IL

58,2

MA

43,2

TN

49,6

TR

67,0

ZZ

51,2

0805 50 10

EG

61,7

IL

59,9

TR

51,0

ZZ

57,5

0808 10 80

AR

84,4

BR

69,0

CA

99,2

CL

109,6

CN

92,8

US

113,9

UY

63,9

ZA

101,9

ZZ

91,8

0808 20 50

AR

71,7

CL

103,4

CN

75,5

US

110,6

ZA

80,3

ZZ

88,3


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ pomeni „drugega porekla“.


9.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 247/2007

z dne 8. marca 2007

o spremembi Priloge III k Uredbi Sveta (ES) št. 318/2006 za tržno leto 2007/2008

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (1) in zlasti člena 10(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga III k Uredbi (ES) št. 318/2006 določa nacionalne in regionalne kvote za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa. Za tržno leto 2007/2008 je treba navedene kvote prilagoditi najpozneje do konca meseca februarja 2007.

(2)

Prilagoditve izhajajo zlasti iz uporabe členov 8 in 9 Uredbe (ES) št. 318/2006, ki določata dodelitev dodatnih kvot za sladkor ter dodatnih in nadomestnih kvot za izoglukozo. Prilagoditve morajo upoštevati sporočila držav članic Komisiji iz člena 12 Uredbe Komisije (ES) št. 952/2006 z dne 29. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006, kar zadeva upravljanje notranjega trga za sladkor in sistem kvot (2). Sporočila so bila Komisiji poslana pred 31. januarjem 2007 in zadevajo zlasti dodatne in nadomestne kvote, ki so bile na datum, ko je bilo sporočilo sestavljeno, že dodeljene.

(3)

Podjetja lahko za dodatne kvote sladkorja zaprosijo do 30. septembra 2007. Nadomestne kvote za izoglukozo se dodelijo glede na pogoje, ki jih določijo države članice. Dodatne in nadomestne kvote, ki bodo dodeljene za tržno leto 2007/2008 in ki niso vključene v sporočila, poslana pred 31. januarjem 2007, bodo upoštevane ob naslednji prilagoditvi kvot, določenih v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006, pred koncem meseca februarja 2008.

(4)

Prilagoditve kvot, ki so določene v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006, izhajajo tudi iz uporabe člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti in spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (3), ki za podjetja, ki opustijo svoje kvote, predvideva pomoč za prestrukturiranje. Treba je torej upoštevati navedene opustitve kvot v okviru sistema za prestrukturiranje za tržno leto 2007/2008.

(5)

Prilogo III k Uredbi (ES) št. 318/2006 je zato treba spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga III k Uredbi (ES) št. 318/2006 se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2007

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2011/2006 (UL L 384, 29.12.2006, str. 1).

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 39.

(3)  UL L 58, 28.2.2006, str. 42.


PRILOGA

„PRILOGA III

NACIONALNE IN REGIONALNE KVOTE

Od tržnega leta 2007/2008 dalje

(v tonah)

Države članice ali regije

(1)

Sladkor

(2)

Izoglukoza

(3)

Inulinski sirup

(4)

Belgija

862 077,0

99 796,0

0

Bolgarija

4 752,0

78 153,0

Češka

367 937,8

Danska

420 746,0

Nemčija

3 655 455,5

49 330,2

Irska

0

Grčija

158 702,0

17 973,0

Španija

887 163,7

110 111,0

Francija (celinska)

3 640 441,9

0

Francoski čezmorski departmaji

480 244,5

Italija

753 845,5

28 300

Latvija

0

Litva

103 010,0

Madžarska

298 591,0

191 845,0

Nizozemska

876 560,0

12 683,6

0

Avstrija

405 812,4

Poljska

1 772 477,0

37 331,0

Portugalska (celinska)

15 000,0

13 823,0

Avtonomna regija Azori

9 953,0

Romunija

109 164

13 913,0

Slovenija

0

Slovaška

140 031,0

59 308,3

Finska

90 000,0

16 548,0

Švedska

325 700,0

Združeno kraljestvo

1 221 474,0

37 967,0

SKUPAJ

16 599 138,3

767 082,1

0“


9.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/5


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 248/2007

z dne 8. marca 2007

o ukrepih v zvezi z Večletnimi sporazumi o financiranju in Letnimi sporazumi o financiranju, sprejetimi v okviru programa SAPARD, ter o prehodu od programa SAPARD k razvoju podeželja

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Pogodbe o pristopu Bolgarije in Romunije,

ob upoštevanju Akta o pristopu Bolgarije in Romunije ter zlasti člena 29 Akta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1268/1999 z dne 21. junija 1999 o podpori Skupnosti za predpristopne ukrepe za kmetijstvo in razvoj podeželja v državah prosilkah Srednje in Vzhodne Evrope v predpristopnem obdobju (1) ter zlasti člena 12(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1268/1999 je vzpostavila podporo Skupnosti za predpristopne ukrepe za kmetijstvo in razvoj podeželja v državah prosilkah Srednje in Vzhodne Evrope v predpristopnem obdobju (program SAPARD) ter vključila zlasti Bolgarijo in Romunijo.

(2)

Člen 29 Akta o pristopu Bolgarije in Romunije določa, da se bodo v primeru, ko se obdobje za večletne obveznosti, prevzete v okviru programa SAPARD v zvezi z nekaterimi ukrepi, podaljša preko zadnjega dovoljenega datuma za plačila v okviru SAPARD, neporavnane obveznosti pokrile v okviru programa za razvoj podeželja 2007–2013.

(3)

Program SAPARD vključuje več ukrepov, ki jih bo po pristopu podprla Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (2).

(4)

Za olajšanje prehoda med tema dvema vrstama podpore je treba določiti obdobje, v katerem se bodo sredstva upravičencem dodeljevala v okviru programa SAPARD.

(5)

Določiti je treba pogoje, v skladu s katerimi se lahko projekti, odobreni v skladu z Uredbo (ES) št. 1268/1999, ki jih na podlagi te uredbe ni več mogoče financirati, prenesejo na programe za razvoj podeželja.

(6)

Ta uredba ne posega v Uredbo Komisije (ES) št. 1423/2006 z dne 26. septembra 2006 o vzpostavitvi mehanizma za primerne ukrepe na področju kmetijskih izdatkov v zvezi z Bolgarijo in Romunijo (3).

(7)

V skladu z določbami člena 12 Uredbe Komisije (ES) št. 2759/1999 z dne 22. decembra 1999 o pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1268/1999 (4) je treba izvesti naknadno vrednotenje programa SAPARD. Zagotoviti je treba, da se lahko ta vrednotenja izvajajo in financirajo tudi po letu 2006 in obdobju upravičenosti v okviru programa SAPARD v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1268/1999.

(8)

Večletne sporazume o financiranju (MAFA) in Letne sporazume o financiranju (AFA) so sklenile Evropska komisija, ki zastopa Evropsko skupnost, na eni strani ter Bolgarija in Romunija na drugi strani.

(9)

Na področjih, ki zadevajo področje uporabe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se odnos med Bolgarijo in Romunijo ter Skupnostjo od 1. januarja 2007, ko bodo te države pristopile k EU, ureja po pravu Skupnosti. Dvostranski sporazumi se načeloma še naprej uporabljajo, za kar niso potrebni nobeni posebni pravni predpisi, če ti sporazumi ne nasprotujejo obveznemu pravu Skupnosti. Na nekaterih področjih sporazumi MAFA in AFA zagotavljajo pravila, ki se razlikujejo od prava Skupnosti, vendar niso v nasprotju z nobeno zavezujočo določbo. Vseeno je primerno predvideti, da morajo v zvezi s programom SAPARD nove države članice čim bolj upoštevati tista pravila, ki se uporabljajo za katero koli drugo področje prava Skupnosti.

(10)

Zato je primerno zagotoviti nadaljnje izvajanje sporazumov MAFA in AFA, za katere veljajo nekatera odstopanja in spremembe. Hkrati nekatere določbe niso več potrebne zaradi dejstva, da se Skupnost ne ukvarja več s tretjimi državami, ampak z državami članicami, in da za države članice neposredno veljajo določbe iz prava Skupnosti. Takšne določbe sporazumov MAFA se zato ne smejo več uporabljati. Da bi se zagotovilo nadaljnje uporabljanje sporazumov MAFA in AFA, je treba te spremembe uporabljati od 1. januarja 2007.

(11)

Uredba Sveta (ES) št. 1266/1999 z dne 21. junija 1999 o usklajevanju pomoči državam prosilkam v okviru predpristopne strategije in o spremembah Uredbe (EGS) št. 3906/89 (5) ter Uredba Komisije (ES) št. 2222/2000 z dne 7. junija 2000 o finančnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1268/1999 o podpori Skupnosti za predpristopne ukrepe za kmetijstvo in razvoj podeželja v državah prosilkah Srednje in Vzhodne Evrope v predpristopnem obdobju (6) sta bili za Komisijo pravna podlaga za prenos upravljanja pomoči s programa SAPARD na izvajalske agencije v državah prosilkah za vsak primer posebej. Sporazumi MAFA so bili sklenjeni na podlagi te možnosti. Kljub temu v zvezi z državami članicami pravo Skupnosti ne zahteva prenosa postopka upravljanja, ampak prenos akreditacijskega postopka na nacionalni ravni za plačilne agencije iz člena 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (7). Sporazumi MAFA v členu 4 oddelka A Priloge določajo načeloma enak akreditacijski postopek. Državam članicam torej ni treba več zagotavljati prenosa upravljanja pomoči. Zato je odstopanje od teh določb primerno.

(12)

Večletne sporazume o financiranju (MAFA) in Letne sporazume o financiranju (AFA) so sklenile Evropska komisija, ki zastopa Evropsko skupnost, na eni strani ter Češka republika, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška in Slovenija (države članice, priključene leta 2004) na drugi strani.

(13)

Določbe, podobne tistim v tej uredbi, glede sporazumov MAFA in AFA v zvezi z Bolgarijo in Romunijo, so bile sprejete v povezavi s sporazumi MAFA in AFA v zvezi z državami članicami, priključenimi leta 2004, v Uredbi Komisije (ES) št. 1419/2004 z dne 4. avgusta 2004 o nadaljevanju uporabe Večletnih sporazumov o financiranju in Letnih sporazumov o financiranju, sklenjenih med Evropsko komisijo, ki zastopa Evropsko skupnost, na eni strani in Češko republiko, Estonijo, Madžarsko, Latvijo, Litvo, Poljsko, Slovaško in Slovenijo na drugi strani, ter o predvidevanju določenih odstopanj od Večletnih sporazumov o financiranju in od uredb Sveta (ES) št. 1266/1999 ter (ES) št. 2222/2000 (8). Vendar so bili ti ukrepi sprejeti za olajšanje prehoda od programa SAPARD k razvoju podeželja, zato prenehajo veljati 30. aprila 2007.

(14)

Ob upoštevanju izkušenj je bilo ugotovljeno, da ti ukrepi ne zadevajo le prehoda od programa SAPARD k razvoju podeželja, ampak zlasti dokončanje programov, začetih v okviru programa SAPARD za države članice, priključene leta 2004. Člen 1(1) Uredbe (ES) št. 1268/1999 določa, da se v tem primeru ta uredba uporablja.

(15)

Zato je v tej uredbi primerno predvideti sprejetje ukrepov, enakih tistim iz Uredbe (ES) št. 1419/2004, da bi zagotovili dokončanje programov, ki so se začeli v okviru programa SAPARD v državah članicah, priključenih leta 2004, ker se ti programi še niso končali. Te ukrepe je treba uporabljati, ko se prenehajo uporabljati tisti iz Uredbe (ES) št. 1419/2004, in sicer od 1. maja 2007.

(16)

V skladu s členom 12(7) oddelka A Priloge k sporazumu MAFA se znesek, ki naj se povrne v skladu z odločbo o skladnosti, odšteje pri naslednjem zahtevku za plačilo, predloženem Komisiji. Člen 12(8) določa, da se znesek, ki naj se povrne v sladu z odločbo o skladnosti, programu ne dodeli ponovno. Uporaba obeh določb bi povzročila dvojni odbitek zneska od dodelitve sredstev programa SAPARD državi upravičenki. Zato je treba določbo, da se ta znesek odšteje pri naslednjem zahtevku za plačilo, predloženem Komisiji, črtati.

(17)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijske strukture in razvoj podeželja ter Odborom za kmetijske sklade –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

BOLGARIJA IN ROMUNIJA

ODDELEK I

Prehod od programa SAPARD k razvoju podeželja

Člen 1

Konec obdobja za sklepanje pogodb v skladu z Uredbo (ES) št. 1268/1999

Kar zadeva sredstva Skupnosti v zvezi z Uredbo (ES) št. 1268/1999, lahko Bolgarija in Romunija še naprej sklepata pogodbe s katerimi koli upravičenci ali sprejemata obveznosti do njih do datuma, ko vsak prvič sklene pogodbo ali sprejme obveznosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005. O tem datumu obvestijo Komisijo.

Člen 2

Financiranje projektov SAPARD po obdobju upravičenosti

1.   Ko se obdobje za večletne obveznosti, prevzete v okviru programa SAPARD v zvezi s pogozdovanjem kmetijskih zemljišč, pomočjo za ustanovitev skupin pridelovalcev ali kmetijsko-okoljskimi shemami, podaljša preko zadnjega dovoljenega datuma za plačila v okviru programa SAPARD, se bodo neporavnane obveznosti pokrile v okviru programov za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005 in financirale s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, če program za razvoj podeželja to predvideva.

2.   Kadar Bolgarija in Romunija uporabljata odstavek 1, bosta pred koncem leta 2007 Komisijo obvestili o zneskih, ki ustrezajo dodeljenim proračunskim sredstvom.

3.   Pravila o upravičenosti in preverjanju pomoči v skladu z Uredbo (ES) št. 1268/1999 se še naprej uporabljajo.

Člen 3

Izdatki v zvezi z naknadnim vrednotenjem programov SAPARD

Izdatki v zvezi z naknadnim vrednotenjem ustreznih programov SAPARD iz člena 12 Uredbe (ES) št. 2759/1999 so lahko upravičeni na podlagi tehnične pomoči iz programov za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005 in financirani s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, če program za razvoj podeželja to predvideva.

Člen 4

Medsebojna povezava ukrepov v okviru sedanjega in novega programskega obdobja

Primerjalna tabela za ukrepe iz členov 2 in 3 Uredbe (ES) št. 1268/1999 in Uredbe (ES) št. 1698/2005 je navedena v Prilogi I.

ODDELEK II

Sporazumi MAFA in AFA

Člen 5

Nadaljevanje uporabe sporazumov MAFA in AFA po pristopu

1.   Brez vpliva na nadaljevanje veljavnosti Večletnih sporazumov o financiranju (v nadaljevanju besedila sporazumi MAFA) in Letnih sporazumov o financiranju (v nadaljevanju besedila sporazumi AFA), ki so našteti v Prilogi II in so jih sklenile Evropska komisija, ki zastopa Evropsko skupnost, na eni strani ter Bolgarija in Romunija na drugi strani, se ti sporazumi še naprej uporabljajo, pri čemer veljajo določbe te uredbe.

2.   Člena 2 in 4 sporazumov MAFA prenehata veljati.

3.   Naslednje določbe Priloge sporazumov MAFA prenehajo veljati:

(a)

člena 1 in 3 oddelka A; vendar se kakršno koli sklicevanje na ta člena v sporazumih MAFA ali AFA šteje kot sklicevanje na odločbo o nacionalni akreditaciji v skladu s členom 4 oddelka A;

(b)

člen 14, točki 2.6 in 2.7 oddelka A;

(c)

členi 2, 3, 4, 5, 6 in 8 oddelka C; in

(d)

oddelek G.

4.   Člen 12(2) Uredbe (ES) št. 1266/1999 in člen 3 Uredbe (ES) št. 2222/2000 se v zvezi s programom SAPARD za Bolgarijo in Romunijo ne uporabljata več.

Člen 6

Odstopanja od določb sporazumov MAFA in od Uredbe (ES) št. 2222/2000

Z odstopanjem od zadnjega pododstavka člena 4(7) in od člena 5(4) oddelka A Priloge k sporazumom MAFA in od člena 5(4) Uredbe (ES) št. 2222/2000 se Komisijo takoj obvesti o kakršnih koli spremembah izvajanja ali plačilnih ureditev Agencije SAPARD po njeni akreditaciji.

POGLAVJE II

SPORAZUMI MAFA IN AFA V ZVEZI S ČEŠKO REPUBLIKO, ESTONIJO, MADŽARSKO, LATVIJO, LITVO, POLJSKO, SLOVAŠKO IN SLOVENIJO

Člen 7

Nadaljevanje uporabe sporazumov MAFA in AFA po pristopu

1.   Brez vpliva na nadaljevanje veljavnosti Večletnih sporazumov o financiranju (v nadaljevanju besedila sporazumi MAFA) in Letnih sporazumov o financiranju (v nadaljevanju besedila sporazumi AFA), ki so našteti v Prilogi III in so jih sklenile Evropska komisija, ki zastopa Evropsko skupnost, na eni strani ter Češka republika, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška in Slovenija na drugi strani, se ti sporazumi še naprej uporabljajo, pri čemer veljajo določbe te uredbe.

2.   Člena 2 in 4 sporazumov MAFA prenehata veljati.

3.   Naslednje določbe Priloge k sporazumom MAFA prenehajo veljati:

(a)

člena 1 in 3 oddelka A; vendar se kakršno koli sklicevanje na ta člena v sporazumih MAFA ali AFA šteje kot sklicevanje na odločbo o nacionalni akreditaciji v skladu s členom 4 oddelka A;

(b)

člen 14, točki 2.6 in 2.7 oddelka A;

(c)

členi 2, 3, 4, 5, 6 in 8 oddelka C;

(d)

postavka 8 oddelka F; in

(e)

oddelek G.

4.   Člen 12(2) Uredbe (ES) št. 1266/1999 in člen 3 Uredbe (ES) št. 2222/2000 se v zvezi s programom SAPARD ne uporabljata več.

Člen 8

Odstopanja od določb sporazumov MAFA in od Uredbe (ES) št. 2222/2000

Z odstopanjem od zadnjega pododstavka člena 4(7) in od člena 5(4) oddelka A Priloge k sporazumom MAFA in od člena 5(4) Uredbe (ES) št. 2222/2000 se Komisijo takoj obvesti o kakršnih koli spremembah izvajanja ali plačilnih ureditev Agencije SAPARD po njeni akreditaciji.

Člen 9

Sprememba sporazumov MAFA

1.   Člen 7(8) oddelka A Priloge k sporazumom MAFA se nadomesti z:

„Končno plačilo programa se izvrši:

(a)

če nacionalni odredbodajalec predloži Komisiji v končnem roku za plačilo, določenem v končnem Letnem sporazumu o financiranju, overjeno izjavo o dejansko plačanih izdatkih v skladu s členom 9 tega oddelka;

(b)

če je predloženo končno poročilo o izvajanju in ga Komisija potrdi;

(c)

ko je odločba iz člena 11 tega oddelka sprejeta.

Plačilo ne sme vplivati na sprejetje kasnejše odločbe na podlagi člena 12 tega oddelka.“

2.   Naslednji pododstavek se doda členu 10(3) oddelka A Priloge k sporazumom MAFA:

„Toda obresti, ki jih projekti, ki so dobili pomoč iz programa, Češke republike, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Poljske, Slovaške in Slovenije niso upoštevali, se plačajo Komisiji v eurih.“

3.   Člen 12(7) oddelka A Priloge k sporazumom MAFA se nadomesti z:

„Znesek, ki naj se povrne v skladu z odločbo o skladnosti, se sporoči nacionalnemu odredbodajalcu, ki v imenu držav članic zagotovi, da se znesek nakaže na euro račun programa SAPARD v dveh mesecih od sprejetja odločbe o skladnosti.

Komisija lahko, glede na posamezen primer, sklene, da se kateri koli znesek, ki je njej v dobro, odšteje od plačil, ki jih mora izvesti Komisija za državo prosilko v okviru katerega koli drugega instrumenta Skupnosti.“

Člen 10

Sprememba zneskov iz člena 2 sporazuma AFA 2003

Znesek iz člena 2 vseh sporazumov AFA 2003 se zamenja z zneski iz Priloge IV.

Člen 11

Sprememba člena 3 sporazumov AFA 2000–2003

Na koncu člena 3 vseh sporazumov AFA se doda naslednji pododstavek:

„O vsakem delu prispevka Skupnosti iz člena 2, za katerega ni bila podpisana nobena pogodba s končnim prejemnikom od datuma, navedenega v drugem pododstavku, se obvesti Komisijo v roku treh mesecev, potem ko je ta znesek znan.“

POGLAVJE III

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 12

Področje uporabe

Poglavje I se uporablja v zvezi z izvajanjem programa SAPARD v Bolgariji in Romuniji.

Poglavje II se uporablja v zvezi z izvajanjem programa SAPARD v Češki republiki, Estoniji, Madžarski, Latviji, Litvi, Poljski, Slovaški in Sloveniji.

Člen 13

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Poglavje I se uporablja od 1. januarja 2007.

Poglavje II se uporablja od 1. maja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2007

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 161, 26.6.1999, str. 87. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005 (UL L 344, 27.12.2005, str. 23).

(2)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2012/2006 (UL L 384, 29.12.2006, str. 8).

(3)  UL L 269, 28.9.2006, str. 10.

(4)  UL L 331, 23.12.1999, str. 51. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2278/2004 (UL L 396, 31.12.2004, str. 36).

(5)  UL L 161, 26.6.1999, str. 68.

(6)  UL L 253, 7.10.2000, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1052/2006 (UL L 189, 12.7.2006, str. 3).

(7)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 320/2006 (UL L 58, 28.2.2006, str. 42).

(8)  UL L 258, 5.8.2004, str. 11. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1155/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 14).


PRILOGA I

Primerjalna tabela ukrepov iz Uredbe (ES) št. 1268/1999 in Uredbe (ES) št. 1698/2005

Ukrepi v skladu z Uredbo (ES) št. 1268/1999

Cilji in ukrepi v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005

Oznake v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005

Pridelovalne metode v kmetijstvu, ki so namenjene varstvu okolja in ohranjanju podeželja, alinea 4 člena 2.

Člen 36(a)(iv) in člen 39: kmetijsko-okoljska plačila

214

Ustanavljanje skupin proizvajalcev, alinea 7 člena 2.

Člen 20(d)(ii) in člen 35: skupine proizvajalcev

142

Gozdarstvo, vključno s pogozdovanjem kmetijskih območij, naložbami v gozdna posestva, ki so last zasebnih lastnikov gozdov, in predelava in trženje gozdarskih proizvodov, alinea 14 člena 2.

Člen 36(b)(i) in člen 43: prvo pogozdovanje kmetijskih površin

221

Tehnična pomoč za ukrepe, zajete s to uredbo, vključno s študijami za pomoč pri pripravi in spremljanju programa, informacijskih in reklamnih kampanj.

Člen 66(2): tehnična pomoč

511


PRILOGA II

Večletni sporazumi o financiranju (MAFA) in Letni sporazumi o financiranju (AFA), sklenjeni med Evropsko komisijo ter Romunijo in Bolgarijo

1.   SEZNAM SPORAZUMOV MAFA

Naslednja sporazuma MAFA sta bila sklenjena med Evropsko komisijo, ki zastopa Evropsko skupnost, in

Republiko Bolgarijo dvajsetega aprila dva tisoč ena,

Vlado Romunije sedemnajstega januarja dva tisoč dva.

2.   SEZNAM SPORAZUMOV AFA

A.   Letni sporazum o financiranju 2000

Naslednja sporazuma AFA za leto 2000 sta bila sklenjena med Evropsko komisijo, ki zastopa Evropsko skupnost, in

Republiko Bolgarijo dvajsetega aprila dva tisoč ena,

Vlado Romunije sedemnajstega januarja dva tisoč dva.

B.   Letni sporazum o financiranju 2001

Naslednja sporazuma AFA za leto 2001 sta bila sklenjena med Evropsko komisijo, ki zastopa Evropsko skupnost, in

Republiko Bolgarijo devetindvajsetega julija dva tisoč dva,

Vlado Romunije enajstega oktobra dva tisoč dva.

C.   Letni sporazum o financiranju 2002

Naslednja sporazuma AFA za leto 2002 sta bila sklenjena med Evropsko komisijo, ki zastopa Evropsko skupnost, in

Republiko Bolgarijo šestega junija dva tisoč tri,

Vlado Romunije dvanajstega maja dva tisoč tri.

D.   Letni sporazum o financiranju 2003

Naslednja sporazuma AFA za leto 2003 sta bila sklenjena med Evropsko komisijo, ki zastopa Evropsko skupnost, in

Republiko Bolgarijo prvega oktobra dva tisoč tri,

Vlado Romunije dvaindvajsetega septembra dva tisoč štiri.

E.   Letni sporazum o financiranju 2004

Naslednja sporazuma AFA za leto 2004 sta bila sklenjena med Evropsko komisijo, ki zastopa Evropsko skupnost, in

Republiko Bolgarijo šestega junija dva tisoč pet,

Vlado Romunije tretjega novembra dva tisoč pet.

F.   Letni sporazum o financiranju 2005

Naslednja sporazuma AFA za leto 2005 sta bila sklenjena med Evropsko komisijo, ki zastopa Evropsko skupnost, in

Republiko Bolgarijo šestega junija dva tisoč šest,

Vlado Romunije petindvajsetega julija dva tisoč šest.

G.   Letni sporazum o financiranju 2006

Naslednja sporazuma AFA za leto 2006 sta bila sklenjena med Evropsko komisijo, ki zastopa Evropsko skupnost, in

Republiko Bolgarijo devetindvajsetega decembra dva tisoč šest,

Vlado Romunije (1).


(1)  Sprejela Komisija dne 18. oktobra 2006, podpisali Komisija in Vlada Romunije dne 31. oktobra 2006, potekajo zaključni postopki v Romuniji.


PRILOGA III

Večletni sporazumi o financiranju (MAFA) in Letni sporazumi o financiranju (AFA), sklenjeni med Evropsko komisijo ter Češko republiko, Estonijo, Madžarsko, Litvo, Latvijo, Poljsko, Slovaško in Slovenijo

1.   SEZNAM SPORAZUMOV MAFA

Naslednji sporazumi MAFA so bili sklenjeni med Evropsko komisijo, ki zastopa Evropsko skupnost, in

Češko republiko desetega decembra dva tisoč ena,

Republiko Estonijo osemindvajsetega maja dva tisoč ena,

Republiko Madžarsko petnajstega junija dva tisoč ena,

Republiko Latvijo četrtega julija dva tisoč ena,

Republiko Litvo devetindvajsetega avgusta dva tisoč ena,

Republiko Poljsko osemnajstega maja dva tisoč ena,

Slovaško republiko šestnajstega maja dva tisoč ena, in

Republiko Slovenijo osemindvajsetega avgusta dva tisoč ena.

2.   SEZNAM SPORAZUMOV AFA

A.   Letni sporazum o financiranju 2000

Naslednji sporazumi AFA za leto 2000 so bili sklenjeni med Evropsko komisijo, ki zastopa Evropsko skupnost, in

Češko republiko desetega decembra dva tisoč ena,

Republiko Estonijo osemindvajsetega maja dva tisoč ena,

Republiko Madžarsko petnajstega junija dva tisoč ena,

Republiko Latvijo enajstega maja dva tisoč ena,

Republiko Litvo devetindvajsetega avgusta dva tisoč ena,

Republiko Poljsko osemnajstega maja dva tisoč ena,

Slovaško republiko šestnajstega maja dva tisoč ena, in

Republiko Slovenijo šestnajstega oktobra dva tisoč ena.

B.   Letni sporazum o financiranju 2001

Naslednji sporazumi AFA za leto 2001 so bili sklenjeni med Evropsko komisijo, ki zastopa Evropsko skupnost, in

Češko republiko devetnajstega junija dva tisoč tri,

Republiko Estonijo desetega julija dva tisoč tri,

Republiko Madžarsko šestindvajsetega marca dva tisoč tri,

Republiko Latvijo tridesetega maja dva tisoč dva,

Republiko Litvo osemnajstega julija dva tisoč dva,

Republiko Poljsko desetega junija dva tisoč dva,

Slovaško republiko četrtega novembra dva tisoč dva, in

Republiko Slovenijo sedemnajstega julija dva tisoč dva.

C.   Letni sporazum o financiranju 2002

Naslednji sporazumi AFA za leto 2002 so bili sklenjeni med Evropsko komisijo, ki zastopa Evropsko skupnost, in

Češko republiko tretjega junija dva tisoč štiri,

Republiko Estonijo enajstega decembra dva tisoč tri,

Republiko Madžarsko dvaindvajsetega decembra dva tisoč tri,

Republiko Latvijo dvanajstega maja dva tisoč tri,

Republiko Litvo šestega junija dva tisoč tri,

Republiko Poljsko štirinajstega aprila dva tisoč tri,

Slovaško republiko tridesetega septembra dva tisoč tri, in

Republiko Slovenijo osemindvajsetega julija dva tisoč tri.

D.   Letni sporazum o financiranju 2003

Naslednji sporazumi AFA za leto 2003 so bili sklenjeni med Evropsko komisijo, ki zastopa Evropsko skupnost, in

Češko republiko drugega julija dva tisoč štiri,

Republiko Estonijo enajstega decembra dva tisoč tri,

Republiko Madžarsko dvaindvajsetega decembra dva tisoč tri,

Republiko Latvijo prvega decembra dva tisoč tri,

Republiko Litvo petnajstega januarja dva tisoč štiri,

Republiko Poljsko desetega junija dva tisoč tri,

Slovaško republiko šestindvajsetega decembra dva tisoč tri, in

Republiko Slovenijo enajstega novembra dva tisoč tri.


PRILOGA IV

Letni sporazum o financiranju za leto 2003 – dodelitev sredstev po državah

(EUR)

Država

Znesek

Češka republika

23 923 565

Estonija

13 160 508

Madžarska

41 263 079

Latvija

23 690 433

Litva

32 344 468

Poljska

182 907 972

Slovaška

19 831 304

Slovenija

6 871 397

Skupaj

343 992 726


9.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/16


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 249/2007

z dne 8. marca 2007

o spremembi Uredbe (ES) št. 1431/94 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 774/94 o odpiranju in določitvi upravljanja nekaterih tarifnih kvot Skupnosti za perutninsko meso in nekatere druge kmetijske proizvode

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2777/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni tržni ureditvi za perutninsko meso (1) in zlasti člena 6(1) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 774/94 z dne 29. marca 1994 o odprtju in zagotavljanju upravljanja določenih tarifnih kvot Skupnosti za visoko kakovostno goveje in prašičje meso, meso perutnine, pšenico in soržico, otrobe, pelete in druge ostanke (2) ter zlasti člena 7 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Tarifna kvota skupine številka 1, ki je določena v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 1431/94 (3), z zaporedno številko 09.4410 in z oznakami KN 0207 14 10, 0207 14 50 in 0207 14 70 (zamrznjeni kosi piščanca), se posebej dodeli Braziliji.

(2)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Brazilijo, sklenjen v okviru pogajanj v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994, ki je bil odobren s Sklepom Sveta 2006/963/ES (4), določa letno uvozno tarifno kvoto za perutninsko meso, in sicer za 2 332 ton določenih zamrznjenih kosov kokoši (oznake KN 0207 14 10, 0207 14 50 in 0207 14 70), na stopnjo 0 %.

(3)

Navedeno količino je treba dodati h kvoti skupine številka 1.

(4)

Uredbo (ES) št. 1431/94 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutninsko meso in jajca –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1431/94 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2007

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 282, 1.11.1975, str. 77. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 679/2006 (UL L 119, 4.5.2006, str. 1).

(2)  UL L 91, 8.4.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2198/95 (UL L 221, 19.9.1995, str. 3).

(3)  UL L 156, 23.6.1994, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1938/2006 (UL L 407, 30.12.2006, str. 150).

(4)  UL L 397, 30.12.2006, str. 10.


PRILOGA

„PRILOGA I

Stopnja znižanja carine, določena na 100 %

Piščanci

Država

Številka skupine

Zaporedna številka

Oznaka KN

Letne količine

(v tonah)

Brazilija

1

09.4410

0207 14 10

0207 14 50

0207 14 70

9 432

Tajska

2

09.4411

0207 14 10

0207 14 50

0207 14 70

5 100

Drugo

3

09.4412

0207 14 10

0207 14 50

0207 14 70

3 300


Purani

Država

Številka skupine

Zaporedna številka

Oznaka KN

Letne količine

(v tonah)

Brazilija

4

09.4420

0207 27 10

0207 27 20

0207 27 80

1 800

Drugo

5

09.4421

0207 27 10

0207 27 20

0207 27 80

700

Erga omnes

6

09.4422

0207 27 10

0207 27 20

0207 27 80

2 485“


9.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/18


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 250/2007

z dne 8. marca 2007

o določitvi izvoznih nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, ki se izvaža brez nadaljnje predelave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), in zlasti drugega pododstavka člena 33(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 32 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1(1)(b) navedene uredbe in cenami za navedene proizvode na trgu Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutne razmere na trgu za sladkor je treba izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in nekaterimi merili iz členov 32 in 33 Uredbe (ES) št. 318/2006.

(3)

Prvi pododstavek člena 33(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov.

(4)

Nadomestila je treba odobriti le za proizvode, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ki so skladni z zahtevami Uredbe (ES) št. 318/2006.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila, določena v členu 32 Uredbe (ES) št. 318/2006, se odobrijo za proizvode in zneske iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 9. marca 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1585/2006 (UL L 294, 25.10.2006, str. 19).


PRILOGA

Izvozna nadomestila, ki se od 9. marca 2007 (1) uporabljajo za beli sladkor in surovi sladkor, izvožen brez nadaljnje predelave

Oznaka proizvoda

Namembni kraj

Merska enota

OZnesek nadomestila

1701 11 90 9100

S00

EUR/100 kg

20,04 (2)

1701 11 90 9910

S00

EUR/100 kg

20,04 (2)

1701 12 90 9100

S00

EUR/100 kg

20,04 (2)

1701 12 90 9910

S00

EUR/100 kg

20,04 (2)

1701 91 00 9000

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,2179

1701 99 10 9100

S00

EUR/100 kg

21,79

1701 99 10 9910

S00

EUR/100 kg

21,79

1701 99 10 9950

S00

EUR/100 kg

21,79

1701 99 90 9100

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,2179

N.B.: Opredeljeni namembni kraji:

S00

:

vsi namembni kraji, razen Albanije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Kosova in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Andore, Gibraltarja, Ceute, Melille, Svetega sedeža (Vatikan), Lihtenštajna, občin Livigno in Campione d'Italia, otoka Helgoland, Grenlandije, Ferskih otokov in območij Republike Ciper, v katerih vlada Republike Ciper ne izvaja učinkovitega nadzora.


(1)  Zneski iz te priloge se ne uporabljajo od 1. februarja 2005 v skladu s Sklepom Sveta 2005/45/ES z dne 22. decembra 2004 o sklenitvi in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972 glede določb, ki se uporabljajo za predelane kmetijske proizvode (UL L 23, 26.1.2005, str. 17).

(2)  Ta znesek velja za surov sladkor z donosom 92 %. Če donos izvoženega sladkorja ni 92 %, se znesek nadomestila, ki se uporablja, pri vsakem zadevnem izvozu pomnoži s pretvorbenim faktorjem, ki se dobi, če se z 92 deli donos izvoženega surovega sladkorja, izračunanega v skladu z odstavkom 3 točke III Priloge I k Uredbi (ES) št. 318/2006.


9.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/20


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 251/2007

z dne 8. marca 2007

o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v okviru stalnega javnega razpisa, določenega z Uredbo (ES) št. 958/2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), in zlasti drugega pododstavka in točke (b) tretjega pododstavka člena 33(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 958/2006 z dne 28. junija 2006 o stalnem javnem razpisu za določitev nadomestil za izvoz belega sladkorja za tržno leto 2006/2007 (2) določa odprtje delnih javnih razpisov.

(2)

V skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 958/2006 in po pregledu ponudb, oddanih na delni javni razpis, ki se je zaključil 8. marca 2007, je treba določiti najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za delni javni razpis, ki se je zaključil 8. marca 2007, je najvišje izvozno nadomestilo za proizvod iz člena 1(1) Uredbe (ES) št. 958/2006 26,793 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 9. marca 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1585/2006 (UL L 294, 25.10.2006, str. 19).

(2)  UL L 175, 29.6.2006, str. 49.


9.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/21


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 252/2007

z dne 8. marca 2007

o določitvi izvoznih nadomestil za sirupe in nekatere druge sladkorne proizvode, ki se izvažajo brez nadaljnje predelave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), in zlasti drugega pododstavka člena 33(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 32 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1(1)(c), (d) in (g) navedene uredbe in cenami za navedene proizvode na trgu Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutne razmere na trgu za sladkor je treba izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in nekaterimi merili iz členov 32 in 33 Uredbe (ES) št. 318/2006.

(3)

Prvi pododstavek člena 33(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov.

(4)

Nadomestila je treba odobriti le za proizvode, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ki so skladni z zahtevami Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2).

(5)

Lahko se določijo izvozna nadomestila, ki bodo zmanjšala konkurenčno razliko med izvozom Skupnosti in tretjih držav. Skupnost izvaža v nekatere bližnje namembne kraje in tretje države, ki izdelke iz Skupnosti obravnavajo ugodnejše, in je zato v posebno ugodnem konkurenčnem položaju. Zato je treba izvozna nadomestila za navedene namembne kraje ukiniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Izvozna nadomestila, kot to določa člen 32 Uredbe (ES) št. 318/2006, se v skladu s pogoji iz odstavka 2 tega člena dodelijo za proizvode in za zneske, določene v Prilogi k tej uredbi.

2.   Da so proizvodi upravičeni do nadomestila na podlagi odstavka 1, morajo izpolnjevati ustrezne zahteve iz členov 3 in 4 Uredbe (ES) št. 951/2006.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 9. marca 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  ÚL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1585/2006 (UL L 294, 25.10.2006, str. 19).

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 24.


PRILOGA

Izvozna nadomestila, ki se uporabljajo od 9. marca 2007 (1) za sirupe in nekatere druge sladkorne proizvode, izvožene brez nadaljnje predelave

Oznaka proizvoda

Namembni kraj

Merska enota

Znesek nadomestila

1702 40 10 9100

S00

EUR/100 kg suhe snovi

21,79

1702 60 10 9000

S00

EUR/100 kg suhe snovi

21,79

1702 60 95 9000

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,2179

1702 90 30 9000

S00

EUR/100 kg suhe snovi

21,79

1702 90 60 9000

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,2179

1702 90 71 9000

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,2179

1702 90 99 9900

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,2179 (2)

2106 90 30 9000

S00

EUR/100 kg suhe snovi

21,79

2106 90 59 9000

S00

EUR/1 % saharoze × 100 kg neto teže proizvoda

0,2179

NB: Opredeljeni namembni kraji:

S00

:

vsi namembni kraji, razen Albanije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Kosova in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Andore, Gibraltarja, Ceute, Melille, Svetega sedeža (Vatikan), Lihtenštajna, občin Livigno in Campione d'Italia, otoka Helgoland, Grenlandije, Ferskih otokov in območij Republike Ciper, v katerih vlada Republike Ciper ne izvaja učinkovitega nadzora.


(1)  Zneski iz te priloge se ne uporabljajo od 1. februarja 2005 v skladu s Sklepom Sveta 2005/45/ES z dne 22. decembra 2004 o sklenitvi in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972 glede določb, ki se uporabljajo za predelane kmetijske proizvode (UL L 23, 26.1.2005, str. 17).

(2)  Osnovni znesek ne velja za proizvode, določene v točki 2 Priloge k Uredbi Komisije (EGS) št. 3513/92 (UL L 355, 5.12.1992, str. 12).


9.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/23


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 253/2007

z dne 8. marca 2007

o spremembi stopenj nadomestil za nekatere proizvode iz sektorja sladkorja, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), in zlasti člena 33(2)(a) in (4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Stopnje nadomestil, ki se od 23. februarja 2007 uporabljajo za proizvode, navedene v Prilogi, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 181/2007 (2).

(2)

Iz uporabe pravil in meril iz Uredbe (ES) št. 181/2007 za informacije, ki so trenutno na razpolago Komisiji, izhaja, da je izvozna nadomestila, ki se trenutno uporabljajo, treba spremeniti v skladu s Prilogo k Uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Stopnje nadomestil, določene z Uredbo (ES) št. 181/2007, se spremenijo v skladu s Prilogo k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 9. marca 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2007

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik


(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1585/2006 (UL L 294, 25.10.2006, str. 19).

(2)  UL L 55, 23.2.2007, str. 24.


PRILOGA

Stopnje nadomestil, ki se od 9. marca 2007 uporabljajo za nekatere proizvode iz sektorja sladkorja, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi (1)

Oznaka KN

Opis

Stopnja nadomestila v EUR/100 kg

V primeru vnaprejšnje določitve nadomestil

Drugo

1701 99 10

Beli sladkor

21,79

21,79


(1)  Stopnje iz te priloge se ne uporabljajo za izvoz v Albanijo, na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino, Srbijo, Čmo govo, na Kosovo, v nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Andoro, Gibraltar, Ceuto, Melillo, Sveti sedež (Vatikanska mestna država), Lihtenštajn, občini Livigno in Campione d'Italia, Heligoland, na Grenlandijo, Ferske otoke in za blago, našteto v tabelah I in II k Protokolu št. 2 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972, izvoženo v Švicarsko konfederacijo.


9.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/25


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 254/2007

z dne 8. marca 2007

o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v okviru stalnega javnega razpisa, določenega z Uredbo (ES) št. 38/2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), in zlasti drugega pododstavka in točke (b) tretjega pododstavka člena 33(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 38/2007 z dne 17. januarja 2007 o odprtju stalnega javnega razpisa za nadaljnjo prodajo sladkorja za izvoz iz zalog belgijske, češke, španske, irske, italijanske, madžarske, poljske, slovaške in švedske intervencijske agencije (2) določa odprtje delnih javnih razpisov.

(2)

V skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 38/2007 in po pregledu ponudb, oddanih na delni javni razpis, ki se je zaključil 7. marca 2007, je treba določiti najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za delni javni razpis, ki se je zaključil 7. marca 2007, je najvišje izvozno nadomestilo za proizvod iz člena 1(1) Uredbe (ES) št. 38/2007 347,70 EUR/ton.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 9. marca 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1585/2006 (UL L 294, 25.10.2006, str. 19).

(2)  UL L 11, 18.1.2007, str. 4.


9.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/26


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 255/2007

z dne 8. marca 2007

v zvezi s ponudbami za izvoz navadne pšenice, predloženimi v okviru razpisa, objavljenega v Uredbi (ES) št. 936/2006

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti prvega pododstavka člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 936/2006 (2) je bil odprt razpis za nadomestila za izvoz navadne pšenice v nekatere tretje države.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritve izvoznih nadomestil za žita in glede ukrepov, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu za žita (3), Komisija lahko na podlagi predloženih ponudb sklene, da ne sprejme nobene ponudbe.

(3)

Na podlagi kriterijev, podanih v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95, naj se ne določi najvišjega nadomestila.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V okviru razpisa za nadomestila za izvoz navadne pšenice, objavljenega v Uredbi (ES) št. 936/2006, se ne izbere nobene ponudbe, predložene od 2. do 8. marca 2007.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 9. marca 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 172, 24.6.2006, str. 6.

(3)  UL L 147, 30.6.1995, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).


DIREKTIVE

9.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/27


DIREKTIVA KOMISIJE 2007/14/ES

z dne 8. marca 2007

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (1) in zlasti člena 2(3)(a), prvega pododstavka člena 5(6), člena 5(6)(c), člena 9(7), člena 12(8)(b) do (e), člena 13(2), člena 14(2), člena 21(4)(a), člena 23(4)(ii) in člena 23(7) Direktive,

po tehničnem svetovanju Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2004/109/ES določa splošna načela za uskladitev zahtev v zvezi s preglednostjo glede glasovalnih pravic ali finančnih instrumentov, ki dajejo pravico do pridobitve obstoječih delnic z glasovalno pravico. Prizadeva si zagotoviti, da se s pomočjo razkritja točnih, celovitih in pravočasnih informacij o izdajateljih vrednostnih papirjev gradi in ohrani zaupanje vlagateljev. Iz istega razloga poskuša z zahtevo, da morajo biti izdajatelji vrednostnih papirjev seznanjeni z gibanji, ki vplivajo na večje lastniške deleže v družbah, zagotoviti, da so izdajatelji zmožni obveščati javnost.

(2)

Tudi pravila za izvajanje pravil glede zahtev po preglednosti morajo biti oblikovana na tak način, da zagotavljajo visoko stopnjo zaščite vlagateljev, spodbujajo učinkovitost trga in da se uporabljajo na enoten način.

(3)

Kar zadeva postopke, po katerih se vlagatelje obvešča o izdajateljevi izbiri matične države članice, je primerno, da se take izbire razkrijejo po istem postopku, kot predpisane informacije na podlagi Direktive 2004/109/ES.

(4)

Kar zadeva minimalno vsebino povzetka polletnih računovodskih izkazov, če ni pripravljen v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, mora biti tak, da ne daje napačne slike sredstev, obveznosti, finančnega stanja ter dobička ali izgube izdajatelja. Vsebina polletnih poročil mora vlagateljem zagotavljati ustrezno preglednost z rednim pretokom informacij o poslovanju izdajatelja, te informacije pa morajo biti predstavljene na tak način, da jih je enostavno primerjati z informacijami iz letnega poročila za predhodno leto.

(5)

Izdajatelji delnic, ki pripravljajo konsolidirane računovodske izkaze v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi (MRS) in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), morajo v letnih in polletnih poročilih v skladu z Direktivo 2004/109/ES uporabiti isto opredelitev transakcij s povezanimi osebami. Izdajatelji delnic, ki ne pripravijo konsolidiranih računovodskih izkazov in katerim ni treba uporabljati MRS in MSRP, morajo v polletnih poročilih v skladu z Direktivo 2004/109/ES uporabiti opredelitev transakcij s povezanimi osebami iz Direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (3).

(6)

Da se izkoristi možnost oprostitve od zahteve po obveščanju o večjem imetništvu delnic na podlagi Direktive 2004/109/ES v primeru delnic, ki so bile pridobljene zgolj za namen obračuna in poravnave, mora biti največja dolžina „kratkega obdobja poravnave“ čim krajša.

(7)

Da lahko ustrezni pristojni organ spremlja skladnost glede odstopanja za ustvarjalce trga v zvezi z obveščanjem o večjem imetništvu delnic, mora ustvarjalec trga, ki bi rad izkoristil to odstopanje, sporočiti, da deluje ali namerava delovati kot ustvarjalec trga in za katere delnice ali finančne instrumente.

(8)

Zlasti je pomembno, da so dejavnosti ustvarjanja trga popolnoma pregledne. Zato mora biti ustvarjalec trga na zahtevo ustreznega pristojnega organa sposoben opredeliti dejavnosti, ki se izvajajo v povezavi z zadevnim izdajateljem, in zlasti delnice ali finančne instrumente, ki so namenjeni dejavnostim ustvarjanja trga.

(9)

Kar zadeva koledar trgovalnih dni, je zaradi lažjega delovanja primerno, da se roki izračunajo glede na trgovalne dni v državi članici izdajatelja. Vendar je treba zaradi povečevanja preglednosti določiti, da mora vsak pristojni organ vlagatelje in udeležence na trgu obvestiti o koledarju trgovalnih dni, ki se uporablja za različne regulirane trge, ki so ali delujejo na njegovem ozemlju.

(10)

Kar zadeva okoliščine, v katerih se obvešča o večjem imetništvu delnic, je primerno določiti, kdaj se ta obveza uporablja individualno in kdaj kolektivno ter kako se izpolnjuje v primeru pooblaščencev.

(11)

Razumljivo je predpostaviti, da fizične ali pravne osebe pri pridobivanju in odsvajanju večjih lastniških deležev postopajo zelo previdno. Zaradi tega se te osebe zelo hitro seznanijo s takimi pridobitvami ali odsvojitvami ali z možnostjo, da uveljavljajo glasovalne pravice, tako da je po ustrezni transakciji primerno določiti zelo kratko obdobje, v katerem se šteje, da so seznanjene z navedenim.

(12)

Oprostitev od zahteve po seštevanju večjih lastniških deležev mora biti na razpolago samo matičnim podjetjem, ki lahko dokažejo, da njihove hčerinske družbe za upravljanje ali investicijske družbe izpolnjujejo ustrezne pogoje glede neodvisnosti. Da se zagotovi popolna preglednost, je treba o tem predhodno obvestiti ustrezen pristojni organ. Z ozirom na to mora biti v obvestilu naveden pristojni organ, ki nadzira dejavnosti družb za upravljanje pod pogoji, določenimi v skladu z Uredbo Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (4), ne glede na to, ali so dovoljene v skladu z navedeno direktivo ali ne, pod pogojem, da so pod nadzorom v skladu z nacionalno zakonodajo, če niso dovoljene.

(13)

Za namene Direktive 2004/109/ES je treba pri sporočanju večjih lastniških deležev upoštevati finančne instrumente, v kolikor ti instrumenti imetniku zagotavljajo brezpogojno pravico do pridobitve osnovnih delnic ali do lastne presoje, ali bo izbral osnovne delnice ali izplačilo ob zapadlosti. Zato se za finančne instrumente ne sme šteti, da vključujejo instrumente, ki imetniku dajejo pravico, da dobi delnice, če cena osnovne delnice v določenem trenutku doseže določeno višino. Prav tako se ne sme šteti, da vključujejo instrumente, ki izdajatelju instrumenta ali tretji osebi omogočajo, da imetniku instrumenta ob zapadlosti da delnice ali ga izplača.

(14)

Finančni instrumenti iz oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), ki niso navedeni v členu 11(1) te direktive Komisije, se ne štejejo za finančne instrumente v smislu člena 13(1) Direktive 2004/109/ES.

(15)

Direktiva 2004/109/ES določa visoke zahteve na področju razširjanja predpisanih informacij. Sama dostopnost informacij, ki pomeni, da morajo vlagatelji sami poiskati te informacije, zato ne zadostuje za namene navedene direktive. Skladno s tem morajo izdajatelji v okviru razširjanja informacij te informacije posredovati medijem, da bi dosegle vlagatelje.

(16)

Pri razširjanju predpisanih informacij so potrebni minimalni standardi kakovosti, da se vlagateljem zagotovi enakovreden dostop do predpisanih informacij, čeprav so v drugi državi članici kot izdajatelj. Izdajatelji morajo zagotoviti, da so ti minimalni standardi kakovosti izpolnjeni, in sicer tako, da sami razširjajo predpisane informacije ali da pooblastijo tretjo osebo, da jih razširja v njihovem imenu. Če za to pooblastijo tretjo osebo, mora biti ta sposobna razširjati informacije v ustreznih pogojih, imeti pa mora tudi ustrezne mehanizme, da lahko zagotovi, da predpisane informacije, ki jih dobi, izhajajo od ustreznega izdajatelja in da ni večje nevarnosti izkrivljanja podatkov ali nepooblaščenega dostopa do neobjavljenih notranjih informacij. Če tretja oseba zagotavlja tudi druge storitve ali izvaja druge funkcije, na primer take kot mediji, pristojni organi, borze ali subjekt, ki skrbi za uradno določeni mehanizem za shranjevanje, morajo biti te storitve ali funkcije jasno ločene od storitev in funkcij, ki se nanašajo na razširjanje predpisanih informacij. Pri posredovanju informacij medijem morajo izdajatelji ali tretje osebe dati prednost uporabi elektronskih sredstev in standardnih formatov sektorja, da tako olajšajo in pospešijo obdelavo informacij.

(17)

Poleg tega se morajo predpisane informacije s pomočjo minimalnih standardov razširjati na način, ki zagotavlja čim širši javni dostop ter da se javnost znotraj in izven izdajateljeve matične države članice obvesti istočasno, če je mogoče. To ne vpliva na pravico držav članic, da od izdajateljev zahtevajo, da objavijo vse ali del predpisanih informacij v časopisih, in na možnost, da lahko izdajatelji predpisane informacije objavijo na svoji ali kakšni drugi spletni strani, ki je dostopna vlagateljem.

(18)

Zagotoviti je treba, da se lahko razglasi enakovrednost, če splošna pravila tretjih držav glede razkritja informacij uporabnikom zagotavljajo razumljivo in v velik meri enakovredno oceno položaja izdajatelja ter jim s tem omogočijo podobne odločitve, kot bi jih zagotovile informacije na podlagi zahtev iz Direktive 2004/109/ES, čeprav zahteve niso identične. Vendar mora biti enakovrednost omejena na vsebino ustreznih informacij, dovoljena pa tudi ni nobena izjema v zvezi z roki iz Direktive 2004/109/ES.

(19)

Da se ugotovi, ali izdajatelj iz tretje države izpolnjuje zahteve, ki so enakovredne tistim iz člena 4(3) Direktive 2004/109/ES, je treba zagotoviti skladnost z Uredbo Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (6), zlasti s postavkami o preteklih finančnih informacijah, ki se vključijo v prospekt.

(20)

Kar zadeva enakovrednost zahtev glede neodvisnosti, mora biti matična družba družbe za upravljanje ali investicijske družbe, ki ima sedež v tretji državi, upravičena do oprostitve iz člena 12(4) ali (5) Direktive 2004/109/ES, ne glede na to, ali po pravu tretje države odvisna družba za upravljanje ali investicijska družba potrebuje dovoljenje za izvajanje dejavnosti upravljanja ali dejavnosti upravljanja portfelja, pod pogojem, da so izpolnjeni nekateri pogoji glede neodvisnosti.

(21)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Predmet

Ta direktiva določa podrobna pravila za izvajanje člena 2(1)(i)(ii), drugega pododstavka člena 5(3), drugega stavka člena 5(4), člena 9(1), (2) in (4), člena 10, člena 12(1), (2), (4), (5) in (6), člena 12(2)(a), člena 13(1), člena 21(1) ter člena 23(1) in (6) Direktive 2004/109/ES.

Člen 2

Postopki za izbiro matične države članice

(Člen 2(1)(i)(ii) Direktive 2004/109/ES)

Če izdajatelj izbere matično državo članico, se ta izbira razkrije v skladu z istim postopkom kot predpisane informacije.

Člen 3

Minimalna vsebina polletnih nekonsolidiranih računovodskih izkazov

(Drugi pododstavek člena 5(3) Direktive 2004/109/ES)

1.   Če povzetek polletnih računovodskih izkazov ni pripravljen v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi po postopku iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1606/2002, mora biti njegova minimalna vsebina skladna z odstavkoma 2 in 3 tega člena.

2.   Povzetek bilance stanja in povzetek izkaza poslovnega izida vsebujeta vse postavke in vmesne seštevke, ki so zajeti v najnovejših letnih računovodskih izkazih izdajatelja. Vključijo se dodatne postavke proračunskih vrstic, če bi brez njih polletni računovodski izkazi dajali napačno sliko sredstev, obveznosti, finančnega stanja ter dobička ali izgube izdajatelja.

Poleg tega se vključijo tudi naslednji primerjalni podatki:

(a)

bilanca stanja po prvih šestih mesecih tekočega poslovnega leta in primerjalna bilanca stanja ob koncu predhodnega poslovnega leta;

(b)

izkaz poslovnega izida za prvih šest mesecev tekočega poslovnega leta s primerjalnimi podatki za primerljivo obdobje predhodnega poslovnega leta, dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive.

3.   Pojasnila vključujejo naslednje:

(a)

zadostne informacije, da se zagotovi primerljivost povzetkov polletnih računovodskih izkazov z letnimi računovodskimi izkazi;

(b)

zadostne informacije in pojasnila, s katerimi se zagotovi, da uporabniki pravilno razumejo kakršne koli bistvene spremembe v zneskih in kakršen koli razvoj v zadevnem polletnem obdobju, ki se odraža v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida.

Člen 4

Najpomembnejše transakcije s povezanimi osebami

(Drugi stavek člena 5(4) Direktive 2004/109/ES)

1.   Izdajatelji delnic v vmesnih poročilih uprave v zvezi z najpomembnejšimi transakcijami s povezanimi osebami objavijo vsaj naslednje informacije:

(a)

transakcije s povezanimi osebami, do katerih je prišlo v prvih šestih mesecih tekočega poslovnega leta in ki so pomembno vplivale na finančno stanje ali poslovanje podjetja v tem obdobju;

(b)

kakršne koli spremembe v zvezi s transakcijami s povezanimi osebami, navedenimi v zadnjem letnem poročilu, ki bi lahko pomembno vplivale na finančno stanje ali poslovanje podjetja v prvih šestih mesecih tekočega poslovnega leta.

2.   Če izdajatelj delnic ni obvezan pripraviti konsolidiranih računovodskih izkazov, mora razkriti vsaj transakcije s povezanimi osebami iz člena 43(1)(7b) Direktive 78/660/ES.

Člen 5

Največja dolžina običajnega „kratkega obdobja poravnave“

(Člen 9(4) Direktive 2004/109/ES)

Največja dolžina običajnega „kratkega obdobja poravnave“ je tri trgovalne dni po transakciji.

Člen 6

Nadzorni mehanizmi pristojnih organov v zvezi z ustvarjalci trga

(Člen 9(5) Direktive 2004/109/ES)

1.   Ustvarjalec trga, ki hoče izkoristiti oprostitev iz člena 9(5) Direktive 2004/109/ES, pristojnemu organu države članice izdajatelja najkasneje v roku, ki je določen v členu 12(2) Direktive 2004/109/ES, sporoči, da v zvezi z določenim izdajateljem izvaja ali namerava izvajati dejavnosti ustvarjanja trga.

Če ustvarjalec trga preneha z dejavnostmi ustvarjanja trga v zvezi z določenim izdajateljem, o tem obvesti pristojni organ.

2.   Če pristojni organ izdajatelja zahteva, da mora ustvarjalec trga, ki hoče izkoristiti oprostitev iz člena 9(5) navedene direktive, opredeliti delnice ali finančne instrumente, ki so namenjeni dejavnostim ustvarjanja trga, se temu ustvarjalcu trga dovoli, da te delnice in finančne instrumente opredeli na kakršen koli preverljiv način, pri čemer se ne sme posegati v uporabo člena 24 Direktive 2004/109/ES. Le če ustvarjalcu trga ne uspe opredeliti zadevnih delnic ali finančnih instrumentov, se od njega lahko zahteva, da jih ima za namene take opredelitve na ločenem računu.

3.   Če nacionalna zakonodaja zahteva sklenitev sporazuma o ustvarjanju trga med ustvarjalcem trga ter borzo in/ali izdajateljem, ustvarjalec trga na zahtevo predloži sporazum ustreznemu pristojnemu organu, pri čemer se ne sme posegati v uporabo člena 24(4)(a) Direktive 2004/109/ES.

Člen 7

Koledar trgovalnih dni

(Člen 12(2) in (6) ter člen 14(1) Direktive 2004/109/ES)

1.   Za namene člena 12(2) in (6) ter člena 14(1) Direktive 2004/109/ES se uporablja koledar trgovalnih dni matične države članice izdajatelja.

2.   Vsak pristojni organ na svoji spletni strani objavi koledar trgovalnih dni za različne regulirane trge, ki so ali delujejo na ozemlju, ki spada pod njegovo jurisdikcijo.

Člen 8

Delničarji ter fizične in pravne osebe iz člena 10 Direktive o preglednosti, ki morajo prijaviti večje imetništvo delnic

(Člen 12(2) Direktive 2004/109/ES)

1.   Za namene člena 12(2) Direktive 2004/109/ES je obveza glede obveščanja, ki nastane takoj, ko razmerje glasovalnih pravic po transakcijah, ki so takega tipa, kot je naveden v členu 10 Direktive 2004/109/ES, doseže, preseže ali pade pod veljavne prage, individualna obveza vsakega delničarja ali vsake fizične ali pravne osebe iz člena 10 navedene direktive ali obveza obeh v primeru, da razmerje glasovalnih pravic, ki jih ima vsaka stranka, doseže, preseže ali pade pod veljaven prag.

V okoliščinah iz člena 10(a) Direktive 2004/109/ES je obveza glede obveščanja kolektivna obveza, ki si jo delijo vse stranke v sporazumu.

2.   Če v okoliščinah iz člena 10(h) Direktive 2004/109/ES delničar pooblasti pooblaščenca za eno sejo delničarjev, je lahko obvestilo v obliki enkratnega obvestila v trenutku, ko je pooblastilo dano, če je v obvestilu jasno navedeno, kakšne bodo nastale razmere glede glasovalnih pravic, ko pooblaščenec ne bo več mogel uveljavljati glasovalnih pravic po lastni presoji.

Če v okoliščinah iz člena 10(h) Direktive 2004/109/ES pooblaščenec dobi eno ali več pooblastil za eno sejo delničarjev, je lahko obvestilo v obliki enkratnega obvestila v trenutku, ko pooblaščenec dobi pooblastilo, če je v obvestilu jasno navedeno, kakšne bodo nastale razmere glede glasovalnih pravic, ko pooblaščenec ne bo več mogel uveljavljati glasovalnih pravic po lastni presoji.

3.   Če ima obvezo glede obveščanja več fizičnih ali pravnih oseb, je lahko obvestilo v obliki enkratnega skupnega obvestila.

Vendar uporaba enkratnega skupnega obvestila nobene fizične ali pravne osebe ne odvezuje od obveznosti glede obveščanja.

Člen 9

Okoliščine, v katerih se mora oseba, ki pripravi obvestilo, seznaniti s pridobitvijo ali odsvojitvijo ali z možnostjo uveljavljanja glasovalnih pravic

(Člen 12(2) Direktive 2004/109/ES)

Za namene člena 12(2)(a) Direktive 2004/109/ES se šteje, da so delničar ali fizična ali pravna oseba iz člena 10 navedene direktive seznanjeni s pridobitvijo, odsvojitvijo ali možnostjo uveljavljanja glasovalnih pravic najkasneje dva trgovalna dneva po transakciji.

Člen 10

Pogoji glede neodvisnosti, ki jih morajo izpolnjevati družbe za upravljanje in investicijske družbe, ki sodelujejo pri individualnem opravljanju storitev portfeljskega upravljanja

(Prvi pododstavek člena 12(4) in prvi pododstavek člena 12(5) Direktive 2004/109/ES)

1.   Za namene oprostitve od seštevanja deležev iz prvega pododstavka člena 12(4) in prvega pododstavka člena 12(5) Direktive 2004/109/ES mora matično podjetje družbe za upravljanje ali investicijske družbe izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)

ne sme se vmešavati v uveljavljanje glasovalnih pravic, ki jih ima družba za upravljanje ali investicijska družba, z neposrednimi ali posrednimi navodili ali na kakršen koli drugačen način;

(b)

družba za upravljanje ali investicijska družba mora imeti možnost, da glasovalne pravice, ki pripadajo premoženju, s katerim upravlja, uveljavlja neodvisno od matičnega podjetja.

2.   Matično podjetje, ki hoče izkoristiti oprostitev, pristojnemu organu matične države članice izdajateljev, katerih glasovalne pravice pripadajo deležem, s katerimi upravljajo družbe za upravljanje ali investicijske družbe, takoj posreduje naslednje:

(a)

seznam teh družb za upravljanje in investicijskih družb, pri čemer navede pristojne organe, ki jih nadzirajo, ali, da jih ne nadzira noben pristojni organ, ne imenuje pa zadevnih izdajateljev;

(b)

izjavo, da matično podjetje za vsako družbo za upravljanje in investicijsko družbo izpolnjuje pogoje iz odstavka 1.

Matično podjetje redno posodablja seznam iz točke (a).

3.   Če hoče matično podjetje izkoristiti oprostitve samo v povezavi s finančnimi instrumenti iz člena 13 Direktive 2004/109/ES, pristojnemu organu matične države članice izdajatelja posreduje samo seznam iz točke (a) odstavka 2.

4.   Brez poseganja v uporabo člena 24 Direktive 2004/109/ES je matično podjetje družbe za upravljanje ali investicijske družbe pristojnemu organu matične države članice izdajatelja na zahtevo sposobno dokazati naslednje:

(a)

organizacijske strukture matičnega podjetja in družbe za upravljanje ali investicijske družbe so take, da se glasovalne pravice uveljavljajo neodvisno od matičnega podjetja;

(b)

osebe, ki odločajo, na kakšen način se uveljavljajo glasovalne pravice, delujejo neodvisno;

(c)

če je matično podjetje stranka svoje družbe za upravljanje ali investicijske družbe ali ima delež v sredstvih, s katerimi upravlja družba za upravljanje ali investicijska družba, obstaja jasno pisno pooblastilo, ki vzpostavlja neodvisen odnos med matičnim podjetjem in družbo za upravljanje ali investicijsko družbo.

Minimalna zahteva v okviru točke (a) je, da morajo matično podjetje in družba za upravljanje ali investicijska družba v pisni obliki pripraviti politike in postopke, ki so zasnovani tako, da preprečujejo razširjanje informacij v zvezi z uveljavljanjem glasovalnih pravic med matičnim podjetjem in družbo za upravljanje ali investicijsko družbo.

5.   Za namene točke (a) odstavka 1 „neposredna navodila“ pomenijo vsaka navodila, ki jih da matično podjetje ali drugo odvisno podjetje matičnega podjetja in v njih določi, kako naj družba za upravljanje ali investicijska družba v določenih primerih uveljavlja glasovalne pravice.

„Posredna navodila“ pomenijo vsaka splošna ali specifična navodila, ne glede na obliko, ki jih da matično podjetje ali drugo odvisno podjetje matičnega podjetja, ki omejujejo pravico družbe za upravljanje ali investicijske družbe, da glasovalne pravice uveljavlja po lastni presoji, in ki služijo posebnim poslovnim interesom matičnega podjetja ali drugega odvisnega podjetja matičnega podjetja.

Člen 11

Vrste finančnih instrumentov, ki dajejo pravico do pridobitve delnic, ki imajo glasovalne pravice, na lastno pobudo imetnika

(Člen 13(1) Direktive 2004/109/ES)

1.   Za namene člena 13(1) Direktive 2004/109/ES prenosljivi vrednostni papirji, opcije, terminske pogodbe, menjalni posli, dogovori o terminski obrestni meri in vse druge izvedene pogodbe iz oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES veljajo za finančne instrumente, če dajejo pravico do pridobitve, na lastno pobudo imetnika in s formalnim dogovorom, delnic izdajatelja, katerega delnice so že sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, ki imajo glasovalne pravice in so že izdane.

Imetnik instrumenta mora imeti ob zapadlosti zagotovljeno brezpogojno pravico do pridobitve osnovnih delnic ali lastne presoje glede pravice, da take delnice pridobi ali ne.

Formalni sporazum pomeni sporazum, ki je zavezujoč na podlagi veljavnega prava.

2.   Za namene člena 13(1) Direktive 2004/109/ES imetnik združi vse finančne instrumente v pomenu prvega odstavka, ki se nanašajo na istega osnovnega izdajatelja, in poroča o njih.

3.   Zahteve glede obveščanja, ki jih določa člen 13(1) Direktive 2004/109/ES, vključujejo naslednje informacije:

(a)

nastale razmere glede glasovalnih pravic;

(b)

če je primerno, verigo odvisnih podjetij, preko katerih dejansko imajo finančne instrumente;

(c)

datum, s katerim je bil dosežen ali prekoračen prag;

(d)

pri instrumentih z določenim obdobjem izvajanja navedbo datuma ali obdobja, ko se delnice pridobijo ali se lahko pridobijo, če je primerno;

(e)

datum zapadlosti ali poteka veljavnosti instrumenta;

(f)

identiteto imetnika;

(g)

ime osnovnega izdajatelja.

Za namene točke (a) se odstotek glasovalnih pravic izračuna glede na skupno število glasovalnih pravic in skupni kapital, kot ga je nazadnje navedel izdajatelj v skladu s členom 15 Direktive 2004/109/ES.

4.   Rok za obveščanje je tak, kot je določen v členu 12(2) Direktive 2004/109/ES in z njo povezanih izvedbenih določbah.

5.   Obvesti se izdajatelja osnovnih delnic in pristojni organ matične države članice tega izdajatelja.

Če se finančni instrument nanaša na več osnovnih delnic, se obvesti vsakega izdajatelja osnovnih delnic posebej.

Člen 12

Minimalni standardi

(Člen 21(1) Direktive 2004/109/ES)

1.   Razširjanje predpisanih informacij za namene člena 21(1) Direktive 2004/109/ES poteka v skladu z minimalnimi standardi iz odstavkov 2 do 5.

2.   Predpisane informacije se razširjajo na način, s katerim jih je mogoče posredovati čim širši javnosti ter čim bolj istočasno v matični državi članici ali državi članici iz člena 21(3) Direktive 2004/109/ES ter v ostalih državah članicah.

3.   Nespremenjeno celotno besedilo predpisanih informacij se posreduje medijem.

Vendar se v primeru poročil in izjav iz členov 4, 5 in 6 Direktive 2004/109/ES ta zahteva šteje za izpolnjeno, če se medijem posreduje sporočilo v zvezi s predpisanimi informacijami, ki navaja, na kateri spletni strani so dokumenti na voljo poleg uradno določenega mehanizma za centralno shranjevanje predpisanih informacij iz člena 21 navedene direktive.

4.   Predpisane informacije se medijem posredujejo na način, ki zagotavlja varnost sporočanja, minimalizira nevarnost izkrivljanja podatkov in nepooblaščen dostop ter zagotavlja gotovost o viru predpisanih informacij.

Varnost prejema se zagotovi tako, da se čim prej odpravi vsakršne napake ali prekinitve pri sporočanju predpisanih informacij.

Izdajatelj ali oseba, ki je zaprosila za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu brez pristanka izdajatelja, ni odgovoren za sistemske napake ali pomanjkljivosti v medijih, katerim so bile predpisane informacije posredovane.

5.   Predpisane informacije se medijem sporočijo na tak način, da je jasno razvidno, da gre za predpisane informacije, da so jasno navedeni zadevni izdajatelj, predmet predpisanih informacij ter čas in datum posredovanja informacij s strani izdajatelja ali osebe, ki je zaprosila za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu brez pristanka izdajatelja.

Izdajatelj ali oseba, ki je zaprosila za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu brez pristanka izdajatelja, mora biti pristojnemu organu na zahtevo sposoben posredovati naslednje informacije v zvezi s kakršnim koli razkritjem predpisanih informacij:

(a)

ime osebe, ki je informacije posredovala medijem;

(b)

podrobnosti o varnostnih ukrepih;

(c)

čas in datum, ko so se informacije posredovale medijem;

(d)

medij, kateremu so se posredovale informacije;

(e)

če je primerno, podrobnosti o morebitni prepovedi izdajatelja v zvezi s predpisanimi informacijami.

Člen 13

Zahteve, enakovredne tistim iz člena 4(2)(b) Direktive 2004/109/ES

(Člen 23(1) Direktive 2004/109/ES)

Za tretjo državo se šteje, da postavi zahteve, ki so enakovredne tistim iz člena 4(2)(b) Direktive 2004/109/ES, če mora po pravu te države letno poročilo uprave vsebovati vsaj naslednje informacije:

(a)

pošten pregled razvoja in poslovanja izdajatelja ter njegovega stanja, skupaj z opisom glavnih tveganj in negotovosti, s katerimi se srečuje, ki predstavlja uravnoteženo in izčrpno analizo razvoja in poslovanja izdajatelja in njegov položaj, ki ustreza velikosti in kompleksnosti poslovanja;

(b)

navedbo vseh pomembnih dogodkov, ki so se zgodili od konca poslovnega leta;

(c)

verjeten prihodnji razvoj izdajatelja.

Analiza iz točke (a) v obsegu, ki je nujen za razumevanje izdajateljevega razvoja, poslovanja ali položaja, vključuje ključne finančne in po potrebi nefinančne kazalnike uspešnosti, ki se nanašajo na določeno podjetje.

Člen 14

Zahteve, enakovredne tistim iz člena 5(4) Direktive 2004/109/ES

(Člen 23(1) Direktive 2004/109/ES)

Za tretjo državo se šteje, da postavi zahteve, ki so enakovredne tistim iz člena 5(4) Direktive 2004/109/ES, če se po pravu te države poleg vmesnega poročila uprave zahteva povzetek računovodskih izkazov in mora vmesno poročilo uprave vsebovati vsaj naslednje informacije:

(a)

pregled obdobja, ki ga zajema poročilo;

(b)

verjeten razvoj izdajatelja v preostalih šestih mesecih poslovnega leta;

(c)

pri izdajateljih delnic najpomembnejše transakcije s povezanimi osebami, če jih ne razkrivajo redno.

Člen 15

Zahteve, enakovredne tistim iz člena 4(2) in člena 5(2)(c) Direktive 2004/109/ES

(Člen 23(1) Direktive 2004/109/ES)

Za tretjo državo se šteje, da postavi zahteve, ki so enakovredne tistim iz člena 4(2)(c) in člena 5(2)(c) Direktive 2004/109/ES, če je (so) po pravu te države oseba(-e) znotraj izdajatelja odgovorna(-e) za letne in polletne finančne informacije in zlasti za naslednje:

(a)

skladnost računovodskih izkazov z ustreznim poročevalskim okvirjem ali nizom računovodskih standardov;

(b)

zanesljivost vodstvenega pregleda, vključenega v poročilo uprave.

Člen 16

Zahteve, enakovredne tistim iz člena 6 Direktive 2004/109/ES

(Člen 23(1) Direktive 2004/109/ES)

Za tretjo državo se šteje, da postavi zahteve, ki so enakovredne tistim iz člena 6 Direktive 2004/109/ES, če mora po pravu te države izdajatelj objavljati četrtletna računovodska poročila.

Člen 17

Zahteve, enakovredne tistim iz člena 4(3) Direktive 2004/109/ES

(Člen 23(1) Direktive 2004/109/ES)

Za tretjo državo se šteje, da postavi zahteve, ki so enakovredne tistim iz prvega pododstavka člena 4(3) Direktive 2004/109/ES, če po pravu te države matičnemu podjetju ni treba predložiti posamičnih računovodskih izkazov, ampak mora izdajatelj, ki ima sedež v tej tretji državi, v konsolidirane računovodske izkaze vključiti naslednje informacije:

(a)

pri izdajateljih delnic izračun dividend in sposobnost izplačati dividende;

(b)

pri vseh izdajateljih minimalni kapital, zahteve glede lastnega kapitala in podatke o likvidnosti, če je to ustrezno.

Zaradi enakovrednosti mora biti izdajatelj pristojnemu organu matične države članice sposoben predložiti tudi dodatne revidirane informacije o posamičnih računovodskih izkazih izdajatelja kot samostojnega subjekta, ki so pomembne v povezavi z informacijami iz točk (a) in (b). Te informacije se lahko pripravijo v skladu z računovodskimi standardi tretje države.

Člen 18

Zahteve, enakovredne tistim iz drugega pododstavka člena 4(3) Direktive 2004/109/ES

(Člen 23(1) Direktive 2004/109/ES)

Za tretjo državo se šteje, da postavi zahteve, ki so enakovredne tistim iz drugega pododstavka člena 4(3) Direktive 2004/109/ES v povezavi s posamičnimi računovodskimi izkazi, če po pravu te države izdajatelju, ki ima sedež v tej tretji državi, ni treba predložiti konsolidiranih računovodskih izkazov, ampak mora svoje posamične računovodske izkaze pripraviti v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki se v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (7) uporabljajo v Skupnosti, ali v skladu z nacionalnimi računovodskimi standardi tretje države, ki so enakovredni mednarodnim računovodskim standardom.

Zaradi enakovrednosti morajo biti take finančne informacije, ki niso skladne z navedenimi standardi, predložene v obliki preračunanih računovodskih izkazov.

Poleg tega morajo biti posamični računovodski izkazi revidirani neodvisno.

Člen 19

Zahteve, enakovredne tistim iz člena 12(6) Direktive 2004/109/ES

(Člen 23(1) Direktive 2004/109/ES)

Za tretjo državo se šteje, da postavi zahteve, ki so enakovredne tistim iz člena 12(6) Direktive 2004/109/ES, če je po pravu te države rok, v katerem mora biti izdajatelj, ki ima sedež v tej tretji državi, obveščen o večjem imetništvu delnic in v katerem mora to večje imetništvo delnic posredovati javnosti, največ sedem trgovalnih dni.

Roki za obveščanje izdajatelja in poznejše obveščanje javnosti s strani izdajatelja se lahko razlikujejo od tistih iz člena 12(2) in (6) Direktive 2004/109/ES.

Člen 20

Zahteve, enakovredne tistim iz člena 14 Direktive 2004/109/ES

(Člen 23(1) Direktive 2004/109/ES)

Za tretjo državo se šteje, da postavi zahteve, ki so enakovredne tistim iz člena 14 Direktive 2004/109/ES, če mora po pravu te države izdajatelj, ki ima sedež v tej tretji državi, izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)

če ima lahko izdajatelj do največ 5 % svojih delnic, ki imajo glasovalne pravice, mora v primeru, da doseže ali preseže ta prag, o tem pripraviti obvestilo;

(b)

če ima lahko izdajatelj največ 5 % do 10 % svojih delnic, ki imajo glasovalne pravice, mora v primeru, da doseže ali preseže prag 5 % ali navedeni zgornji prag, o tem pripraviti obvestilo;

(c)

če ima lahko izdajatelj več kot 10 % svojih delnic, ki imajo glasovalne pravice, mora v primeru, da doseže ali preseže prag 5 % ali prag 10 %, o tem pripraviti obvestilo.

Zaradi enakovrednosti se obvestilo nad pragom 10 % ne zahteva.

Člen 21

Zahteve, enakovredne tistim iz člena 15 Direktive 2004/109/ES

(Člen 23(1) Direktive 2004/109/ES)

Za tretjo državo se šteje, da postavi zahteve, ki so enakovredne tistim iz člena 15 Direktive 2004/109/ES, če mora po pravu te države izdajatelj, ki ima sedež v tej tretji državi, javnost obvestiti o skupnem številu glasovalnih pravic in skupnem kapitalu v 30 dneh po tem, ko se je to skupno število povečalo ali zmanjšalo.

Člen 22

Zahteve, enakovredne tistim iz člena 17(2)(a) in člena 18(2)(a) Direktive 2004/109/ES

(Člen 23(1) Direktive 2004/109/ES)

Za tretjo državo se šteje, da glede vsebine informacij o sejah postavi zahteve, ki so enakovredne tistim iz člena 17(2)(a) in člena 18(2)(a) Direktive 2004/109/ES, če mora po pravu te države izdajatelj, ki ima sedež v tej tretji državi, posredovati vsaj informacije o kraju, času in dnevnem redu sej.

Člen 23

Enakovrednost v povezavi s pogoji glede neodvisnosti za matična podjetja družb za upravljanje in investicijskih družb

(Člen 23(6) Direktive 2004/109/ES)

1.   Za tretjo državo se šteje, da postavi pogoje glede neodvisnosti, ki so enakovredni tistim iz člena 12(4) in (5) navedene direktive, če mora po pravu te države družba za upravljanje ali investicijska družba, kot jo določa člen 23(6) Direktive 2004/109/ES, izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)

družba za upravljanje ali investicijska družba mora imeti v vseh razmerah možnost, da glasovalne pravice, ki pripadajo premoženju, s katerim upravlja, uveljavlja neodvisno od matičnega podjetja;

(b)

družba za upravljanje ali investicijska družba ne sme upoštevati interesov matičnega podjetja ali katerega koli drugega odvisnega podjetja matičnega podjetja, če pride do navzkrižja interesov.

2.   Matično podjetje mora izpolnjevati zahteve glede obveščanja iz člena 10(2)(a) in (3) te direktive.

Poleg tega mora dati izjavo, da matično podjetje za vsako zadevno družbo za upravljanje ali investicijsko družbo izpolnjuje pogoje iz odstavka 1.

3.   Brez poseganja v uporabo člena 24 Direktive 2004/109/ES je matično podjetje pristojnemu organu matične države članice izdajatelja na zahtevo sposobno dokazati, da se upoštevajo zahteve iz člena 10(4) te direktive.

Člen 24

Prenos

1.   Države članice najpozneje 12 mesecev po sprejetju Direktive sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj posredujejo besedila navedenih predpisov ter primerjalno tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 25

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 26

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 8. marca 2007

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 390, 31.12.2004, str. 38.

(2)  Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje je bil ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/527/ES z dne 6. junija 2001 (UL L 191, 13.7.2001, str. 43).

(3)  UL L 222, 14.8.1978, str. 11. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 224, 16.8.2006, str. 1).

(4)  UL L 375, 31.12.1985, str. 3. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 79, 24.3.2005, str. 9).

(5)  UL L 145, 30.4.2004, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/31/ES (UL L 114, 27.4.2006, str. 60).

(6)  UL L 149, 30.4.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1787/2006 (UL L 337, 5.12.2006, str. 17).

(7)  UL L 243, 11.9.2002, str. 1.


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Svet

9.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/37


SKLEP SVETA

z dne 22. februarja 2007

o stališču Skupnosti glede osnutka Pravilnika Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o homologaciji motornih vozil glede prednjega vidnega polja voznika motornega vozila

(Besedilo velja za EGP)

(2007/159/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997 v pričakovanju pristopa Evropske skupnosti k Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov (1), in zlasti druge alinee člena 4(2) Sporazuma,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Osnutek Pravilnika Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o homologaciji motornih vozil glede prednjega vidnega polja voznika motornega vozila (2) odpravlja tehnične ovire pri trgovini z motornimi vozili med pogodbenicami, kar zadeva navedene vidike, hkrati pa bo zagotovil visoko raven varnosti.

(2)

Primerno je opredeliti stališče Skupnosti do navedenega osnutka Pravilnika in posledično omogočiti, da Skupnost, ki jo zastopa Komisija, glasuje za ta osnutek.

(3)

Osnutek Pravilnika bi moral postati del sistema Skupnosti za homologacijo motornih vozil, ker je področje uporabe Direktive Sveta 77/649/EGS z dne 27. septembra 1977 o približevanju zakonodaje držav članic o vidnem polju voznikov motornih vozil (3) podobno področju uporabe tega osnutka Pravilnika –

SKLENIL:

Člen 1

Osnutek Pravilnika Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o homologaciji motornih vozil glede prednjega vidnega polja voznika motornega vozila, kakor je vključen v dokument TRANS/WP.29/2005/82 se odobri.

Člen 2

Skupnost, ki jo zastopa Komisija, na prihodnjem zasedanju Upravnega odbora Svetovnega foruma za usklajevanje predpisov o vozilih UN/ECE glasuje v prid osnutka Pravilnika UN/ECE iz člena 1.

Člen 3

Pravilnik UN/ECE o homologaciji motornih vozil glede prednjega vidnega polja voznika motornega vozila postane del sistema Skupnosti za homologacijo motornih vozil.

V Bruslju, 22. februarja 2007

Za Svet

Predsednik

F. MÜNTEFERING


(1)  UL L 346, 17.12.1997, str. 78.

(2)  Dokument UN/ECE: TRANS/WP.29/2005/82.

(3)  UL L 267, 19.10.1977, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 90/630/EGS (UL L 341, 6.12.1990, str. 20).


9.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/39


SKLEP SVETA

z dne 22. februarja 2007

o stališču Skupnosti glede osnutka Pravilnika Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o odobritvi predelnih sistemov za zaščito potnikov pred premikanjem prtljage, dobavljenih kot neoriginalna oprema za vozila

(Besedilo velja za EGP)

(2007/160/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997 v pričakovanju pristopa Evropske skupnosti k Sporazumu gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov (1), in zlasti druge alinee člena 4(2) Sporazuma,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Osnutek Pravilnika Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (v nadaljevanju „osnutek Pravilnika ZN/ECE“) o homologaciji predelnih sistemov za zaščito potnikov pred premikanjem prtljage, dobavljenih kot neoriginalna oprema za vozila (2), kar zadeva navedene dele, odpravlja tehnične ovire pri trgovini z motornimi vozili med pogodbenicami, hkrati pa zagotavlja visoko raven varnosti in varstva okolja.

(2)

Primerno je opredeliti stališče Skupnosti do osnutka Pravilnika ZN/ECE in posledično omogočiti, da Skupnost, ki jo zastopa Komisija, glasuje za ta osnutek.

(3)

Ker osnutek Pravilnika ZN/ECE zadeva določbo o neoriginalni opremi za vozila, ne sme postati del sistema Skupnosti za homologacijo motornih vozil –

SKLENIL:

Člen 1

Osnutek Pravilnika ZN/ECE o predelnih sistemih za zaščito potnikov pred premikanjem prtljage, dobavljenih kot neoriginalna oprema za vozila, se odobri.

Člen 2

Skupnost, ki jo zastopa Komisija, na prihodnjem zasedanju Upravnega odbora Svetovnega foruma za usklajevanje predpisov o vozilih UN/ECE, glasuje v prid osnutka Pravilnika UN/ECE iz člena 1.

Člen 3

Pravilnik UN/ECE o predelnih sistemih za zaščito potnikov pred premikanjem prtljage, dobavljenih kot neoriginalna oprema za vozila, se ne vključi v sistem Skupnosti za homologacijo motornih vozil.

V Bruslju, 22. februarja 2007

Za Svet

Predsednik

F. MÜNTEFERING


(1)  UL L 346, 17.12.1997, str. 78.

(2)  Dokument TRANS/WP.29/2005/88.


Komisija

9.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 69/40


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 10. avgusta 2006

o združljivosti koncentracije s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP

(Zadeva št. COMP/M.4094 – Ineos/BP Dormagen)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 3592)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/161/ES)

Komisija je 10. avgusta 2006 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (1) in zlasti člena 8(1) Uredbe sprejela odločbo glede združitve. Različica celotne odločbe, ki ni zaupna, je na voljo v verodostojnem jeziku zadeve in v delovnih jezikih Komisije na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco, na naslednjem naslovu: http://ec.europa.eu/comm/competiton/index_en.html

(1)

Komisija je 24. januarja 2006 prejela obvestilo, s katerim je podjetje INEOS Group Limited („Ineos“) priglasilo svojo namero, da z nakupom sredstev pridobi nadzor nad podjetjem BP Ethylene Oxide/Ethylene Glycol Business („BP Dormagen Business“), ki je v lasti British Petroleum Group („BP“).

(2)

Ineos je družba z omejeno odgovornostjo iz Združenega kraljestva, ki je izključni lastnik različnih podružnic po svetu, dejavnih na področjih proizvodnje, distribucije, prodaje in trženja vmesnih kemičnih produktov in posebnih vrst kemikalij. Podjetje Ineos je 16. decembra 2006 pridobilo podjetje Innovene, nekdanje podjetje za olefine, derivate in rafiniranje skupine BP (razen BP Dormagen Business, katerega pridobitev je predmet te odločbe), ki proizvaja različne petrokemične proizvode, vključno z olefini in njihovimi derivati, ter številne vrste rafiniranih proizvodov (2). To dejanje je Komisija odobrila 9. decembra 2005 (zadeva št. COMP/M.4005 – Ineos/Innovene, „glavna transakcija“).

(3)

Podjetje BP Dormagen Business, ki obsega zgolj tovarno v kraju Köln/Dormagen (Nemčija), je trenutno pod nadzorom podjetja BP in je dejavno na področju proizvodnje etilen oksida („EO“) in etilen glikolov („EG ali glikoli“).

(4)

Svetovalni odbor za koncentracije je na svojem 143. sestanku 28. julija 2006 sprejel pozitivno mnenje glede osnutka odločbe o odobritvi, ki mu ga je predložila Komisija (3).

(5)

Pooblaščenka za zaslišanje je v poročilu z dne 26. julija 2006 sprejela stališče, da je bila pravica do zaslišanja strank spoštovana (3).

I.   UPOŠTEVNI TRGI

Ozadje

(6)

Komisija je pri proučitvi glavne transakcije ocenila trge za etilen oksid („EO“) in številne njegove derivate („EOD“), zlasti alkohol etoksilate, glikol etre („GE“) in etanol amine („EOA“). Komisija je ugotovila, da glavna transakcija ne povzroča resnih dvomov, kar zadeva njeno združljivost s skupnim trgom na horizontalno in vertikalno povezanih trgih.

(7)

Edini proizvodi, ki jih izdeluje in prodaja podjetje BP Dormagen Business, so EO in EG. Podjetje Ineos proizvaja več vrst kemikalij, vključno z EO in derivati EO (vključno z EG). Zato so horizontalna prekrivanja, ki bi nastala, če podjetje Ineos pridobi podjetje BP Dormagen Business, povezana le z EO in EG. Poleg tega obstajajo vertikalna razmerja s predhodnimi (glede etilena) in nadaljnjimi (glede derivatov EO) členi v tržni verigi EO.

Upoštevni proizvodni trgi

(8)

EO je brezbarven plin, ki se proizvaja z delno oksidacijo etilena. EO vsebuje 82 % etilena in je zaradi svoje vnetljivosti ter eksplozivnosti nevaren proizvod. Je tudi strupen in rakotvoren. Neprečiščen EO se lahko uporablja za proizvodnjo EG ali pa za nadaljnje prečiščevanje.

(9)

EG so vmesni kemični produkti, ki se proizvajajo večinoma z nekatalitsko hidracijo EO. EG pomenijo 37,5 % skupne potrošnje EO v EGP in proizvajajo jih samo celostni proizvajalci EO.

(10)

Druga možna proizvodna pot za EO vključuje njegovo nadaljnje prečiščevanje: prečiščen EO se nato lahko uporablja pri proizvodnji raznih drugih vmesnih kemičnih produktov. Večino tega prečiščenega EO porabijo sami celostni proizvajalci EO v nadaljnjih proizvodnih fazah derivatov EO, preostanek pa se proda tretjim osebam, ki proizvajalcem EO konkurirajo na različnih trgih derivatov EO.

Etilen oksid

(11)

Komisija je proučila etilen oksid v prejšnjih zadevah (4). Ugotovila je, da obstaja ločen proizvodni trg za EO, katerega značilnost je šibka nadomestljivost, zlasti ko se uporablja kot neposredna surovina v kemijskih reakcijah. Preiskava je v tem primeru potrdila takšno opredelitev proizvodnega trga.

(12)

Ker se tretjim osebam prodaja le prečiščen EO, se je presoja konkurence v tej zadevi osredotočila na trg prečiščenega EO. V poznejši fazi postopka je podjetje Ineos navedlo, da se prečiščen EO lahko nadalje razdeli na visokokakovostni EO in nizkokakovostni EO, odvisno od deleža nečistoč (večinoma vsebnost aldehidov). Vendar pa je tržna preiskava potrdila, da nadaljnja razdelitev upoštevnega proizvodnega trga glede na delež nečistoč v prečiščenem EO ni potrebna, saj se tretjim osebam prodaja le visokokakovostni EO.

(13)

Komisija je preiskala tudi, ali je treba razlikovati med dolgoročnimi pogodbami za dobavo EO kupcem, katerih tovarne se nahajajo na kraju obrata dobavitelja EO ali v njegovi bližini in so povezane prek cevovoda („neposredno na kraju samem“), in dobavo drugim kupcem („na daljavo“), katerim se surovina dobavi na druge načine, npr. s tovornjakom ali po železnici. Komisija je ugotovila, da se ta dva načina dobave med seboj nekoliko razlikujeta po cenah, trajanju pogodb in količini kupljene surovine. Vendar pa Komisiji o tem vprašanju ni bilo treba sprejeti odločitve, saj transakcija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence, ne glede na to, ali dobava na kraju samem in dobava na daljavo tvorita en sam ali dva ločena trga.

Etilen glikoli

(14)

Podjetje Ineos je navedlo, da EG tvorijo ločen proizvodni trg, v skladu s prejšnjo odločbo Komisije (5). Vendar pa je Komisija v odločbi, ki je tej sledila (6), zapisala, da bi bilo zaradi pomislekov z vidika povpraševanja morda treba razlikovati med različnimi vrstami EG. Ti so: monoetilen glikol („MEG“), dietilen glikol („DEG“) in trietilen glikol („TEG“). Večino proizvodnje sestavlja MEG (približno 90 %), preostala proizvodnja pa je porazdeljena med DEG (približno 9 %) in TEG (približno 1 %).

(15)

V tem primeru je večina udeležencev na trgu menila, da bi bilo treba EG nadalje razdeliti na tri trge za MEG, DEG in TEG, saj se uporabljajo na zelo različne načine in nikakor niso medsebojno nadomestljivi. Vendar pa se z vidika dobave MEG, DEG in TEG vedno proizvajajo skupaj in sicer v zelo podobnih razmerjih. Natančna opredelitev trga ni bila izvedena, saj transakcija v okviru nobene možne opredelitve proizvodnega trga ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence v zvezi z EG.

Upoštevni geografski trgi

Etilen oksid

(16)

Komisija je v prejšnjih odločbah (7) kot verjeten geografski obseg trga za EO opredelila zahodno Evropo (ki jo sestavljata EGP in Švica), čeprav je vprašanje natančne opredelitve trga ostalo odprto. V tej zadevi se zadevni proizvodni obrati nahajajo v krajih Antwerp (Belgija), Lavera (Francija) in Dormagen (Nemčija). Podjetje Ineos je navedlo, da sega trg po vsem EGP, saj se EO iz teh obratov prevaža na dolge razdalje (po podatkih podjetja Ineos v nekaterih primerih tudi več kot 1 000 km, čeprav se večina dobav izvrši na razdaljah do 600 km). Vendar pa velika večina kupcev in vsaj polovica konkurentov meni, da je geografski trg regionalen. Zdi se, da se zaradi stroškov prevoza in nevarnih lastnosti proizvoda prevozne razdalje gibljejo med 0 in 800 km, z veliko večino med 0 in 600 km.

(17)

Komisija je zaradi omejitev glede prevoznih razdalj določila naslednje možne regionalne trge za EO: (i) Združeno kraljestvo in Irska, (ii) nordijske države (Norveška, Švedska in Finska), (iii) celinski del severo-zahodne Evrope (Nizozemska, Danska, Belgija, Luksemburg, Nemčija, Avstrija, srednja in severna Francija), (iv) mediteransko območje (Italija, Portugalska, južna Francija in Španija), in (v) srednja in vzhodna Evropa. Nadalje je Komisija ugotovila, da cenovne razlike po regijah in omejeni tržni tokovi potrjujejo takšno razdelitev geografskih trgov. Vendar pa ni bilo nujno določiti natančne opredelitve geografskega trga za EO, saj je Komisija ugotovila, da ta transakcija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence na nobenem od možnih geografskih trgov (na trgu z obsegom celotnega EGP ali na trgu celinskega dela severo-zahodne Evrope, edinem trgu, na katerem sta prisotni obe stranki).

Etilen glikoli

(18)

V skladu s trditvami iz prejšnjih odločb (8) je podjetje Ineos navedlo, da upoštevni geografski trg za EG obsega vsaj vso zahodno Evropo ali celo ves svet. To je zato, ker EG niso nevarni proizvodi in jih je torej lažje prevažati. Cene so primerljive na svetovni ravni, uvoz v EGP, večinoma z Bližnjega vzhoda in iz Rusije, pa pomeni približno 13 % skupne potrošnje v EGP.

(19)

Velika večina izprašanih v tržni preiskavi je potrdila, da geografski trg sega vsaj po vsem EGP. Vendar za potrebe te odločbe natančna opredelitev trga ni bila izvedena, saj transakcija v okviru nobene možne opredelitve geografskega trga ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem večjem delu.

II.   OCENA

Etilen oksid

(20)

Skupen obseg trga za EO v EGP, vključno s proizvodnjo za lastno porabo, je približno 3 000 kiloton na leto. Prodajni trg znaša približno 18 % skupne proizvodnje ali približno 560 kiloton na leto, od česar kupijo 33 % kupci na kraju samem, 67 % pa kupci na daljavo.

(21)

Glede na tržno strukturo pomeni transakcija združitev dveh od treh največjih dobaviteljev EO, kar bi povzročilo skupni tržni delež več kot 45 % po vseh logičnih opredelitvah upoštevnih proizvodnih in geografskih trgov za EO. Delež podjetja Shell, največjega konkurenta združenega subjekta, znaša 15–25 % skupnega prodajnega trga za kupce na kraju samem in za kupce na daljavo. Tržni deleži vseh preostalih konkurentov znašajo manj kot 10 % (veliko jih znaša manj kot 5 %) za skupno prodajo in prodajo na daljavo.

(22)

Vendar ob upoštevanju dejstva, da prodajni trg pomeni precej majhen delež skupne proizvodnje, lahko nanj močno vplivajo razmeroma majhne spremembe v skupni proizvodnji. Zato se je Komisija v svoji oceni osredotočila na pomen lastne porabe EO celostnih proizvajalcev in njenega vpliva na prodajo tretjim osebam. Komisija je proučila okoliščine, povezane z dobavo EO, in še zlasti dejavnike, ki lahko omejujejo ravnanje združenega subjekta na prodajnem trgu za EO.

(23)

V ta namen je Komisija določila glavne vidike, od katerih je odvisna razpoložljivost EO na prodajnem trgu: – proizvodna zmogljivost za EO; – zmogljivost prečiščevanja; – uporaba EO v nadaljnjih proizvodnih procesih, zlasti razdelitev na EG in druge vrste uporabe; – spodbude, da se dodaten EO porabi interno in/ali se ga proda na prodajnem trgu.

(24)

Prvič, Komisija je ocenila, ali imajo trenutno konkurenti strank zadostne rezervne zmogljivosti za EO, da bi lahko oskrbovali prodajni trg. V tem smislu je odločilna zmogljivost prečiščevanja, saj se na prodajnem trgu prodaja samo prečiščen EO. Preiskava je pokazala, da bi se kljub temu, da tovarni strank pomenita pomemben del rezervne zmogljivosti prečiščevanja, njuno nekonkurenčno ravnanje lahko omejilo z rezervnimi zmogljivostmi njunih konkurentov, saj proizvajajo velike količine glede na sorazmerno majhen prodajni trg.

(25)

Poleg tega se je v tej zadevi precejšen del ocene Komisije osredotočil na razmerje med proizvodnjo prečiščenega EO in EG. Zmanjšanje proizvodnje EG bi lahko celostnim proizvajalcem (tistim, ki proizvajajo EO in EG) omogočilo povečati lastno proizvodnjo prečiščenega EO. To razmerje temelji na dejstvu, da se za oba proizvoda uporablja ista surovina (neprečiščen EO), in zaradi tega bi zmanjšanje proizvodnje EG sprostilo neprečiščen EO, ki bi se nato lahko porabil v proizvodnji dodatnih količin prečiščenega EO – v skladu z omejitvami zmogljivosti prečiščevanja.

(26)

Podjetje Ineos je navedlo, da se MEG uporablja kot izdelek za prehod, ki proizvajalcem EO omogoča, da z EO preidejo na kakšen drug derivat EO ali obratno, glede na razmere na trgu. Da bi to dokazalo, je podjetje Ineos predložilo dve ekonometrični študiji, ki kažeta, da so bila v preteklosti konkurenčna podjetja strank sposobna povečati svojo proizvodnjo prečiščenega EO na račun proizvodnje glikolov kot odgovor na prekinitve proizvodnje v tovarnah podjetij Ineos in BP Dormagen Business. Ugotovljeno je bilo, da je zmanjšanje prodaje EO prizadetih podjetij (do neke mere) povzročilo večjo prodajo EO na strani konkurenčnih podjetij.

(27)

Čeprav so te študije do neke mere omejene, Komisija sklepa, da nakazujejo možnost, da se ta konkurenčna podjetja zoperstavijo protikonkurenčnemu ravnanju združenega subjekta.

(28)

Komisija je nato glede na omejenost zmogljivosti ocenila, kako velik bi bil ta možni prehod od glikolov na prečiščen EO. Komisija je ugotovila, da bi lahko možni prehod od glikolov na prečiščen EO v primeru največjega predvidljivega zmanjšanja proizvodnje glikolov in enotnega zvišanja cen združenega subjekta na prodajni trg za EO prispeval količine, ki so precejšnje v primerjavi s sedanjim skupnim obsegom tega trga.

(29)

Komisija je prav tako upoštevala, kako nove zmogljivosti za glikole, ki postajajo dostopne na Bližnjem vzhodu in v Aziji, vplivajo na tržne razmere v Evropi. Ugotovila je, da lahko te nove zmogljivosti za proizvodnjo EO povzročijo povečanje izvoza EG v EGP in da bi bilo zaradi tega lahko pričakovati zmanjšanje proizvodnje EG v EGP. To bi nato lahko povečalo dostopnost EO v EGP za prodajo tretjim osebam in proizvodnjo drugih EO derivatov v tovarni sami.

(30)

V skladu s tem je Komisija menila, da bi bilo primerno oceniti možne vplive dejanja, glede na predviden in logično pričakovan razvoj dogodkov v prihodnosti.

(31)

Preiskava Komisije je pokazala, da bo po pričakovanjih skupna rezervna zmogljivost za proizvodnjo EO v EGP v prihajajočih letih narasla in da bodo stopnje izkoriščenosti nižje. Čeprav se bo po pričakovanjih rezervna zmogljivost prečiščevanja v bližnji prihodnosti zmanjšala, lahko preostala rezervna zmogljivost prečiščevanja še vedno služi kot ovira proti enostranskemu zvišanju cen združenega subjekta, saj je prodajni trg sorazmerno majhen in se po pričakovanjih v bližnji prihodnosti ne bo znatno povečal.

(32)

Nadalje so bile upoštevane prihodnje ekonomske spodbude proizvajalcev EO za dobavo na prodajni trg, da bi ocenili vpliv pričakovanega povišanja uvoza glikolov z Bližnjega vzhoda na evropski prodajni trg za EO. Da bi uravnotežili predviden upad potrošnje EO za glikole in obdržali stopnje izkoriščenosti proizvodnje EO na najvišji možni ravni, bi proizvajalci EO za svojo dobavo EO morali poiskati druge prodajne trge. Ker je za vse druge derivate EO (razen glikolov) in za prodajni trg potreben prečiščen EO, bi bila to za evropske proizvajalce EO spodbuda, da povečajo svoje trenutne zmogljivosti prečiščevanja.

(33)

Komisija je ugotovila, da je širitev prečiščevalnih oddelkov proizvodnje EO cenejša in zanjo večinoma niso potrebne druge spremljajoče naložbe v tovarni. Če se predvideva, da bodo konkurenčna podjetja zmogla povečati svoje trenutne prečiščevalne zmogljivosti, da bi ublažila pričakovan upad v proizvodnji glikolov, bo obseg teh povečanj odvisen od lastne porabe proizvajalcev EO za EOD, njihove zmožnosti povečanja svojih zmogljivosti za EOD in spodbud, da EO porabijo sama ali ga prodajo na prodajnem trgu.

(34)

Preiskava Komisije je razkrila, da bodo v bližnji prihodnosti zmogljivosti celostnih proizvajalcev za EOD deloma omejene zaradi povečanega povpraševanja po EOD. Povečanje zmogljivosti za proizvodnjo EOD je dražje in zahteva več časa kot povečanje zmogljivosti za prečiščevanje EO. Zato vsega prečiščenega EO, ki bo na voljo zaradi zmanjšanja proizvodnje glikolov v EGP, celostni proizvajalci ne bodo porabili v povečani proizvodnji EOD. Torej bo na voljo na prodajnem trgu.

(35)

Zato se lahko izključijo resne ovire za učinkovito konkurenco na prodajnem trgu za EO. Kupcem EO bodo ponujene druge dobavne možnosti, ki bodo dovolj učinkovito omejevale ravnanje združenega subjekta.

Glikoli

(36)

Ocenjuje se, da znaša svetovna proizvodnja in potrošnja EG približno 17 000 kiloton na leto, od tega se v EGP proizvede približno 1 700 kiloton na leto, povpraševanje pa znaša 1 950 kiloton na leto. V zadnjih letih je bilo svetovno povpraševanje razmeroma enakomerno, zlasti zaradi povpraševanja po MEG za proizvodnjo tekstila iz poliestra na Kitajskem in na Daljnem vzhodu. To pa je spodbudilo naložbe v precejšnje nove zmogljivosti za EG v Aziji in na Bližnjem vzhodu, katerih začetek delovanja se načrtuje v naslednjih nekaj letih.

(37)

Preiskava Komisije je pokazala, da tržni delež združenega subjekta na svetovnem prodajnem trgu za nobeno možno opredelitev proizvodnega trga ni presegel 5 %. Na prodajnem trgu, ki obsega EGP, delež združenega subjekta za noben upoštevni proizvodni trg ni presegel 20 %. Združenemu subjektu bi konkurirala tudi razna močna konkurenčna podjetja, kot so BASF, MEGlobal, Sabic, Shell, Clariant, ter uvozniki.

(38)

Zaradi omejenega tržnega deleža združenega subjekta, prisotnosti pomembnih konkurenčnih podjetij s primerljivimi ali večjimi tržnimi deleži in predvidenega upada proizvodnje glikolov v Evropi (kot posledica povečanega uvoza) Komisija sklepa, da predlagana transakcija ne povzroča pomislekov o konkurenci na trgu za EG.

III.   SKLEPNA UGOTOVITEV

(39)

Iz zgoraj navedenih razlogov je Komisija sklenila, da predlagana koncentracija ne ovira bistveno učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica oblikovanja ali krepitve prevladujočega položaja. Koncentracija se zato razglasi za združljivo s skupnim trgom, v skladu s členom 8(1) Uredbe o združitvah in členom 57 Sporazuma EGP.


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2)  Podjetje Innovene v EGP upravlja tri obrate: Grangemouth (Združeno kraljestvo), Lavera (Francija) in Dormagen (Nemčija). Obrata v krajih Grangemouth in Lavera je podjetje Ineos pridobilo z glavno transakcijo.

(3)  UL C 54, 9.3.2007.

(4)  Zadeva št. COMP/M.2345 – Deutsche BP/Erdölchemie, 26.4.2001 in zadeva št. COMP/M.4005 – Ineos/Innovene, 9.12.2005

(5)  Zadeva št. COMP/M.2345 – Deutsche BP/Erdölchemie, 26.4.2001.

(6)  Zadeva št. COMP/M.3467 – Dow Chemicals/Pic/White Sands JV, 28.6.2004.

(7)  Zadeva št. COMP/M.2345 – Deutsche BP/Erdölchemie, 26.4.2001, in zadeva št. COMP/M.4005 – Ineos/Innovene, 9.12.2005.

(8)  Zadeva št. COMP/M.2345 – Deutsche BP/Erdölchemie, 26.4.2001, zadeva št. COMP/M.3467 – Dow Chemicals/Pic/White Sands JV, 28.6.2004.