1.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

1.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/3

(1)

Člen 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da je uvozna dajatev za proizvode pod oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (visokokakovostna navadna pšenica), 1002, ex 1005, razen hibridnega semena, in ex 1007, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, povečani za 55 %, minus cif uvozna cena zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz Skupne carinske tarife.

(2)

Člen 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 2 navedenega člena za zadevne proizvode določijo redne reprezentativne cif uvozne cene.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode iz oznak KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (visokokakovostna navadna pšenica), 1002 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni cif uvozni ceni v skladu z metodo iz člena 4 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 1. marca 2007 –

1.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/6

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 (2) določa sistem upravljanja tarifnih kvot. Za zmanjšanje upravnega bremena in stroškov pri uvozu in za spodbujanje enakovredne obravnave je bila uvedena določba, da je treba določene tarifne kvote razumeti kot kritične. Izkušnje s sistemom in izboljšana uporaba elektronske izmenjave podatkov med državami članicami in Komisijo so pokazale, da se lahko merila, ki se uporabljajo pri določanju kritičnega položaja, nadalje omilijo, ne da bi to ogrozilo lastna sredstva Skupnosti. Skladno s tem je treba tarifno kvoto šteti za kritično, kadar je porabljenih 90 % začetne količine kvote in ne 75 %, kot velja sedaj.

(2)

Potreba po izvajanju nadzora nad blagom, da bi pridobili podatke glede uvoza in izvoza je občutno narasla. Zaradi tega morajo države članice pri nadzorovanju blaga zagotoviti Komisiji, pogosteje kot to zahteva sedanji sistem, podatke o carinskih deklaracijah za sprostitev v prosti promet ali o izvoznih deklaracijah. Če taki podatki niso na voljo, ali so samo delno na voljo na datum carinske deklaracije v okviru poenostavljenega postopka, jih je treba zagotoviti kasneje.

(3)

Uredbo (EGS) št. 2454/93 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

1.

V členu 308a(10) se izraz „10 ECU“ nadomesti z „10 EUR“.

2.

Člen 308c se spremeni:

3.

Člen 308d se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 308d

1.   Če je potreben nadzor Skupnosti, države članice Komisiji najmanj enkrat na teden pošljejo podatke o carinskih deklaracijah za sprostitev v prost promet ali o izvoznih deklaracijah.

Države članice sodelujejo s Komisijo, da določijo katere podatke se zahteva iz carinskih deklaracij za sprostitev v prost promet ali iz izvoznih deklaracij.

2.   Podatki, iz prvega odstavka, ki jih posamezne države članice, se obravnavajo zaupno.

Kljub temu so zbirni podatki za vsako državo članico na voljo pooblaščenim uporabnikom v vseh državah članicah.

Države članice sodelujejo s Komisijo, da vzpostavijo praktična pravila za pooblaščeni dostop do zbirnih podatkov.

3.   Za nekatero blago se izvaja nadzor zaupno.

4.   Če v okviru poenostavljenega postopka iz členov 253 do 267 in členov 280 do 289, podatki iz prvega odstavka tega člena niso na voljo, države članice Komisiji zagotovijo podatke, ki so na voljo na datum sprejetja popolne ali dopolnilne deklaracije.“

1.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/8

(1)

Uredba (ES) št. 1177/2003 je določila skupni okvir za sistematično pridobivanje statistike Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih, ki obsegajo primerljive in pravočasne presečne in vzdolžne podatke o dohodku ter o stopnji in strukturi revščine in socialne izključenosti na nacionalni ravni in ravni Evropske unije.

(2)

V skladu s členom 15(2)(f) Uredbe (ES) št. 1177/2003 so potrebni izvedbeni ukrepi za seznam ciljnih sekundarnih področij in spremenljivk, ki se vsako leto vključijo v presečno komponento EU-SILC. Za leto 2008 je treba določiti seznam ciljnih sekundarnih spremenljivk, vključenih v modul o prezadolženosti in finančni izključenosti. Temu je treba priložiti določbo o šifrah in opredelitvah spremenljivk.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program –

1.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/16

(1)

Komisija je prejela zahtevek v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe za preiskavo glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije.

(2)

Zahtevek je 15. januarja 2007 vložilo Evropsko združenje za ogljik in grafit (ECGA) v imenu proizvajalcev nekaterih sistemov grafitnih elektrod Skupnosti.

(3)

Izdelek, ki ga zadeva možno izogibanje, zajema grafitne elektrode, ki se uporabljajo za električne peči, nasipne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električnega upora 6,0 μΩ.m ali manj, in ki se uvrščajo pod oznako KN ex 8545 11 00 (oznaka TARIC 8545110010), in šob, ki se uporabljajo za te elektrode in se uvrščajo pod oznako KN ex 8545 90 90 (oznaka TARIC 8545909010), ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije („zadevni izdelek“). Te oznake so zgolj informativne narave.

(4)

Izdelek v preiskavi zajema palice iz umetnega grafita s premerom 75 mm ali več s poreklom iz Indije („izdelek v preiskavi“), običajno prijavljen pod oznako KN ex 3801 10 00 (oznaka TARIC 3801100010). Ta oznaka je zgolj informativne narave. Izdelek v preiskavi je vmesni izdelek pri proizvodnji zadevnega izdelka in že vključuje osnovne lastnosti slednjega izdelka.

(5)

Trenutno veljavni ukrepi, katerim se domnevno izogiba, so protidampinški ukrepi, uvedeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1629/2004 (2).

(6)

Zahtevek vsebuje zadostne prima facie dokaze, da se protidampinškim ukrepom za uvoz zadevnega izdelka izogiba z uvozom izdelka v preiskavi.

(7)

Predloženi so naslednji dokazi:

(8)

Glede na zgoraj navedeno je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek preiskave v skladu s členom 13 osnovne uredbe ter registracijo uvoza izdelka v preiskavi v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe.

(9)

Za pridobitev informacij, ki so po mnenju Komisije potrebne za preiskavo, bo Komisija poslala vprašalnike izvoznikom/proizvajalcem in združenjem izvoznikov/proizvajalcev v Indiji, uvoznikom in združenjem uvoznikov v Skupnosti, ki so sodelovali pri preiskavi, ki je vodila k obstoječim ukrepom, in indijskim organom. Informacije se lahko po potrebi pridobijo tudi od industrije Skupnosti.

(10)

Vsekakor morajo vse zainteresirane stranke nemudoma ali najpozneje v roku iz člena 3 te uredbe vzpostaviti stik s Komisijo, da bi ugotovile, ali so navedene v zahtevku, in po potrebi v roku iz člena 3(1) te uredbe zahtevati vprašalnik, ob upoštevanju, da se rok iz člena 3(2) te uredbe nanaša na vse zainteresirane stranke.

(11)

Indijski organi bodo obveščeni o začetku preiskave in bodo prejeli kopijo zahtevka.

(12)

Vse zainteresirane stranke so vabljene, da izrazijo svoja stališča v pisni obliki in zagotovijo ustrezna dokazila. Poleg tega lahko Komisija zasliši zainteresirane stranke, če vložijo zahtevek v pisni obliki in v njem navedejo posebne razloge, zaradi katerih bi morale biti zaslišane.

(13)

V skladu s členom 13(4) osnovne uredbe se lahko uvoz izdelka v preiskavi izvzame iz registracije ali ukrepov, če ta uvoz ne predstavlja izogibanja.

(14)

Ker do možnega izogibanja prihaja znotraj Skupnosti, se v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe lahko odobri izvzetje uvoznikom izdelka v preiskavi, ki lahko dokažejo, da niso povezani z nobenim proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi. Uvozniki, ki želijo pridobiti izvzetje, morajo predložiti zahtevek z ustreznimi dokazili v roku, določenem v členu 3(3) te uredbe.

(15)

V skladu s členom 14(5) osnovne uredbe je treba uvoz izdelka v preiskavi registrirati, da se, če bi se v preiskavi ugotovilo izogibanje, zagotovi obračunavanje protidampinških dajatev v ustrezni višini z veljavnostjo za nazaj, in sicer od datuma registracije takega uvoza iz Indije.

(16)

Zaradi dobrega upravljanja je treba določiti roke, znotraj katerih:

(17)

Opozoriti je treba, da je uveljavljanje večine procesnih pravic, določenih v osnovni uredbi, odvisno od tega, ali se stranka javi v roku iz člena 3 te uredbe.

(18)

V primerih, ko katera koli zainteresirana stranka zavrne dostop do potrebnih informacij ali jih ne zagotovi v določenih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo začasne ali dokončne ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

(19)

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stranka predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te ne upoštevajo, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva. Če zainteresirana stranka ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stranko manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala –

European Commission

Directorate General for Trade

Directorate H

Office: J-79 5/16

B-1049 Brussels

Faks (32-2) 295 65 05

1.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/19

(1)

Komisija je prejela zahtevek v skladu s členom 23(2) osnovne uredbe za preiskavo glede možnega izogibanja izravnalnim ukrepom, uvedenim za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije.

(2)

Zahtevek je 15. januarja 2007 vložilo Evropsko združenje za ogljik in grafit (ECGA) v imenu proizvajalcev nekaterih sistemov grafitnih elektrod Skupnosti.

(3)

Izdelek, ki ga zadeva možno izogibanje, zajema grafitne elektrode, ki se uporabljajo za električne peči, nasipne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električnega upora 6,0 μΩ.m ali manj, in ki se uvrščajo pod oznako KN ex 8545 11 00 (oznaka TARIC 8545110010), in šob, ki se uporabljajo za te elektrode in se uvrščajo pod oznako KN ex 8545 90 90 (oznaka TARIC 8545909010), ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije („zadevni izdelek“). Te oznake so zgolj informativne narave.

(4)

Izdelek v preiskavi zajema palice iz umetnega grafita s premerom 75 mm ali več s poreklom iz Indije („izdelek v preiskavi“), običajno prijavljen pod oznako KN ex 3801 10 00 (oznaka TARIC 3801100010). Ta oznaka je zgolj informativne narave. Izdelek v preiskavi je vmesni izdelek pri proizvodnji zadevnega izdelka in že vključuje osnovne lastnosti slednjega izdelka.

(5)

Trenutno veljavni ukrepi, katerim se domnevno izogiba, so izravnalni ukrepi, uvedeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1628/2004 (2).

(6)

Zahtevek vsebuje zadostne prima facie dokaze, da se izravnalnim ukrepom za uvoz zadevnega izdelka izogiba z uvozom izdelka v preiskavi.

(7)

Predloženi so naslednji dokazi:

(8)

Glede na zgoraj navedeno je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek preiskave v skladu s členom 23 osnovne uredbe ter registracijo uvoza izdelka v preiskavi v skladu s členom 24(5) osnovne uredbe.

(9)

Za pridobitev informacij, ki so po mnenju Komisije potrebne za preiskavo, bo Komisija poslala vprašalnike izvoznikom/proizvajalcem in združenjem izvoznikov/proizvajalcev v Indiji, uvoznikom in združenjem uvoznikov v Skupnosti, ki so sodelovali pri preiskavi, ki je vodila k obstoječim ukrepom, in indijskim organom. Informacije se lahko po potrebi pridobijo tudi od industrije Skupnosti.

(10)

Vsekakor morajo vse zainteresirane stranke nemudoma ali najpozneje v roku iz člena 3 te uredbe vzpostaviti stik s Komisijo, da bi ugotovile, ali so navedene v zahtevku, in po potrebi v roku iz člena 3(1) te uredbe zahtevati vprašalnik, ob upoštevanju, da se rok iz člena 3(2) te uredbe nanaša na vse zainteresirane stranke.

(11)

Indijski organi bodo obveščeni o začetku preiskave in bodo prejeli kopijo zahtevka.

(12)

Vse zainteresirane stranke so vabljene, da izrazijo svoja stališča v pisni obliki in zagotovijo ustrezna dokazila. Poleg tega lahko Komisija zasliši zainteresirane stranke, če vložijo zahtevek v pisni obliki in v njem navedejo posebne razloge, zaradi katerih bi morale biti zaslišane.

(13)

V skladu s členom 23(3) osnovne uredbe, se lahko uvoz izdelka v preiskavi izvzame iz registracije ali ukrepov, če ta uvoz ne predstavlja izogibanja.

(14)

Ker do možnega izogibanja prihaja znotraj Skupnosti, se v skladu s členom 23(3) osnovne uredbe lahko odobri izvzetje uvoznikom izdelka v preiskavi, ki lahko dokažejo, da niso povezani z nobenim proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi. Uvozniki, ki želijo pridobiti izvzetje, morajo predložiti zahtevek z ustreznimi dokazili v roku, določenem v členu 3(3) te uredbe.

(15)

V skladu s členom 24(5) osnovne uredbe je treba uvoz izdelka v preiskavi registrirati, da se, če bi se v preiskavi ugotovilo izogibanje, zagotovi obračunavanje izravnalnih dajatev v ustrezni višini z veljavnostjo za nazaj, in sicer od datuma registracije takega uvoza iz Indije.

(16)

Zaradi dobrega upravljanja je treba določiti roke, znotraj katerih:

(17)

Opozoriti je treba, da je uveljavljanje večine procesnih pravic, določenih v osnovni uredbi, odvisno od tega, ali se stranka javi v roku iz člena 3 te uredbe.

(18)

V primerih, ko katera koli zainteresirana stranka zavrne dostop do potrebnih informacij ali jih ne zagotovi v določenih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo začasne ali dokončne ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

(19)

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stranka predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te ne upoštevajo, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva. Če zainteresirana stranka ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 28 osnovne uredbe, je lahko izid za to stranko manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala –

European Commission

Directorate General for Trade

Directorate H

J-79 5/16

B-1049 Brussels

Faks (32-2) 29 65 05

1.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/22

(1)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Republiko Argentino glede spremembe ugodnosti na seznamih obveznosti Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v okviru pristopa k Evropski skupnosti (2), ki jo je odobril Svet s Sklepom 2006/930/ES (3), zagotavlja odprtje tarifnih kvot za vino.

(2)

Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (4) je kodificirala pravila upravljanja tarifnih kvot, določenih za uporabo po kronološkem redu datumov sprejetja carinskih deklaracij.

(3)

V skladu z obveznostmi Skupnosti na podlagi Sporazuma v obliki izmenjave pisem ta uredba začne veljati 1. januarja 2007.

(4)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

(a)

tarifna kvota 20 000 hl (erga omnes) za vino (tarifni številki 2204 29 65 in 2204 29 75), tarifna stopnja v okviru kvote 8 EUR/hl (zaporedna številka 09.0095);

(b)

tarifna kvota 40 000 hl (erga omnes) za vino (tarifni številki 2204 21 79 in 2204 21 80), tarifna stopnja v okviru kvote 10 EUR/hl (zaporedna številka 09.0097).

1.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/23

(1)

Člen 30 Direktive 2004/17/ES določa, da naročila, ki omogočajo izvajanje ene od dejavnosti, za katere se Direktiva uporablja, niso predmet Direktive, če je dejavnost v državi članici, v kateri se izvaja, neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se ocenjuje na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju posebnih lastnosti zadevnega sektorja. Dostop se šteje za neomejenega, če je država članica za odprtje danega sektorja ali njegovega dela izvedla in uporabila zadevno zakonodajo Skupnosti.

(2)

Ta zakonodaja je navedena v Prilogi XI k Direktivi 2004/17/ES, ki se v zvezi z elektroenergetskim sektorjem sklicuje na Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (2). Direktivo 96/92/ES je nadomestila Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (3), ki zahteva še višjo stopnjo odprtosti trgov. V zvezi s plinskim sektorjem se Priloga XI sklicuje na Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/30/ES z dne 22. junija 1998 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (4). Direktivo 98/30/ES je nadomestila Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES (5), ki zahteva še višjo stopnjo odprtosti trgov.

(3)

V skladu s členom 62(2) Direktive 2004/17/ES se naslov III navedene direktive, ki določa pravila za natečaje, ne uporablja za natečaje, ki se v zadevni državi članici organizirajo za izvajanje dejavnosti, za katero se uporablja člen 30(1) Direktive v skladu z odločbo Komisije ali se šteje, da se uporablja v skladu z drugim ali tretjim pododstavkom člena 30(4) ali četrtim pododstavkom člena 30(5).

(4)

Zahtevek, ki ga je predložilo Združeno kraljestvo, zadeva grosistično in maloprodajno oskrbo z energijo in plinom v Angliji, na Škotskem in v Walesu. Čeprav morda obstajajo nekatere podobnosti, je zaradi zadevnih lastnosti, zlasti zelo omejene stopnje zamenljivosti, vseeno ustrezno upoštevati, da sta to dva različna proizvodna trga, eden za plin in drugi za elektriko, ne pa en proizvodni trg za „energijo“.

(5)

Ob upoštevanju enotnosti trgov električne energije treh zemljepisnih območij, ki jih zadeva ta zahtevek, in omejenih zmogljivosti (6) povezav med omrežji Združenega kraljestva in drugih območij Skupnosti, je treba Anglijo, Škotsko in Wales obravnavati kot ustrezen trg za električno energijo za namen ocenjevanja pogojev iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES. V zvezi s plinom je treba prav tako skleniti, da je zadevni geografski trg Velika Britanija, ker je v skladu z ugotovitvijo Britanskega urada za pravično trgovino „to meja za ureditev trgovanja s plinom; čeprav trgovanje s plinom s celinsko Evropo poteka po povezovalnem daljnovodu Bacton-Zeebrugge, so količine, s katerimi se trguje, sorazmerno majhne.“ Isto velja tudi za količine, s katerimi se trguje med Veliko Britanijo in Severno Irsko (ki ni vključena v to odločbo) ter Republiko Irsko. Ti sklepi so v skladu z eno od ugotovitev sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Poročilo o napredku pri oblikovanju notranjega trga s plinom in električno energijo (7), v nadaljevanju „Poročilo iz leta 2005“, ki navaja, da „v gospodarskem smislu trgi z električno energijo in plinom v EU … ostajajo nacionalni glede na gospodarski obseg“.

(6)

Ta in vse druge ocene iz te direktive so opravljene izključno za namene Direktive 2004/17/ES ter ne posegajo v uporabo pravil o konkurenci.

(7)

V zvezi z električno energijo Združeno kraljestvo izvaja in uporablja ne le Direktivo 96/92/ES, ampak tudi Direktivo 2003/54/ES. Tudi v zvezi s plinom Združeno kraljestvo izvaja ne le Direktivo 98/30/ES, ampak tudi Direktivo 2003/55/ES. Na podlagi tega in v skladu s prvim pododstavkom člena 30(3) dostop do trga za električno energijo in plin ne sme biti omejen.

(8)

Neposredno izpostavljenost konkurenci je treba ocenjevati na podlagi različnih pokazateljev, od katerih sam po sebi ni nobeden odločilen. Komisija je v Poročilu iz leta 2005 navedla, da „mnogo nacionalnih trgov kaže visoko stopnjo koncentracije industrije, ki ovira razvoj učinkovite konkurence“ (8). Zato je menila, da je „eden od pokazateljev stopnje konkurence na nacionalnih trgih skupni tržni delež treh največjih proizvajalcev (električna energija) in grosistov (plin)“ (9). Glede na zadnje razpoložljive podatke je skupni tržni delež treh največjih proizvajalcev električne energije v celotni proizvodnji električne energije 39 % (10), medtem ko je skupni tržni delež treh največjih dobaviteljev plina v odstotkih na grosističnem trgu 36 % (11). Obe stopnji je treba obravnavati kot zadovoljivo nizki in ju upoštevati kot znak neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(9)

Stopnja likvidnosti je prav tako dober pokazatelj konkurence, ker na pogoje konkurence pri oskrbi z električno energijo in plinom močno vpliva likvidnost grosističnih trgov. Za grosistični trg Združenega kraljestva za električno energijo je značilno, da je dvostranski trg z borznoposredniškimi posli. Obstaja več kot ena energetska borza, čeprav ima borza UKPX največji obseg poslovanja. Nekateri od glavnih udeležencev na grosističnem trgu so lastniki proizvodnih zmogljivosti, pri čemer je lastništvo proizvodne zmogljivosti zelo raznoliko, ker si 8 podjetij deli približno 70 % zmogljivosti. V Združenem kraljestvu je likvidnostno trgovanje pod različnimi pogoji približno dvakrat večje od porabe (12). Ta stopnja likvidnosti se mora obravnavati kot zadovoljiva, kar pomeni, da je pokazatelj dobro delujočega in konkurenčnega grosističnega trga. Tudi za plinski sektor je likvidnostno trgovanje pod različnimi pogoji na zadovoljivi ravni, ker je prav tako 2–3-krat večje od skupne porabe (13). Na maloprodajnih ravneh je prav tako zadostno število udeležencev, ker obstaja šest glavnih dobaviteljev, ki oskrbujejo gospodinjstva, in dodatna podjetja, ki so dejavna v sektorju večjih uporabnikov (14). Tudi za trge s plinom je značilno zadostno število dejavnih udeležencev, kar izraža naslednji povzetek: „Na trgu s plinom (Združenega kraljestva) prevladuje močna konkurenca s približno 10 podjetji, ki so dejavna na grosističnem trgu. Na področju električne energije predstavlja 6 podjetij večino trga domače oskrbe … (od katerih) … je pet podjetij šele vstopilo na trg oskrbe s plinom. Večji uporabniki kupujejo neposredno na grosističnem trgu, vključno s številnimi večjimi naftnimi družbami.“ (15) Te dejavnike je treba zato upoštevati kot pokazatelja neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(10)

Delovanje izravnalnih trgov je treba prav tako šteti za pokazatelja, ne le v zvezi s proizvodnjo, ampak tudi za grosistične in maloprodajne trge. Dejansko „je lahko vsak udeleženec na trgu, ki svoj proizvodni portfelj težko prilagodi lastnostim svojih strank, izpostavljen razliki med ceno, po kateri bo upravljavec prenosnega sistema prodajal izravnalno električno energijo, in ceno, po kateri bo odkupil presežno proizvodnjo. Te cene lahko upravljavcu prenosnega sistema neposredno predpiše regulatorni organ ali pa se kot nadomestna rešitev uporabi mehanizem na tržni podlagi, po katerem se cena določi na podlagi ponudb drugih proizvajalcev, ki lahko tako svojo proizvodnjo popravijo navzgor ali navzdol. (…) Glavna težava za male udeležence na trgu se pojavi, kadar obstaja nevarnost velike razlike med nakupno ceno upravljavca prenosnega sistema in prodajno ceno. To se pojavlja v več državah članicah in lahko škodi razvoju konkurence. Velika razlika je lahko pokazatelj nezadostne stopnje konkurence na izravnalnem trgu, na katerem lahko prevladujeta samo eden ali dva glavna proizvajalca. Takšne težave so lahko še hujše, če uporabniki omrežij niso sposobni prilagoditi stanja realnemu času.“ (16) Od uvedbe britanskega sistema za trgovanje z električno energijo in njen prenos (British Electricity Trading and Transmission Arrangements – BETTA) obstaja enotni izravnalni trg za Anglijo, Škotsko in Wales. Poleg tega so njegove glavne značilnosti (tržno določanje cen, možnost prilagajanja vsake pol ure in sorazmerno nizke cenovne razlike) takšne, da lahko veljajo kot pokazatelj neposredne izpostavljenosti konkurenci. Podobno so tudi za plin izravnalne cene določene na podlagi tržnega mehanizma, ki ga upravlja upravljavec prenosnega sistema. Neskladnosti se izravnavajo vsak dan, kupna in prodajna cena pa se običajno ne razlikujeta veliko. Ta nediskriminacijski mehanizem ne ovira dobaviteljev.

(11)

Ob upoštevanju značilnosti zadevnih proizvodov (električna energija in plin) ter pomanjkanja ali odsotnosti primernih nadomestnih proizvodov ali storitev je treba cenovni konkurenci in oblikovanju cen pri ocenjevanju stanja konkurence na trgih električne energije in plina pripisati večjo pomembnost. Število odjemalcev, ki menjajo dobavitelja, je pokazatelj resnične cenovne konkurence in zato posredno „naravni pokazatelj učinkovitosti konkurence. Če menja dobavitelja malo odjemalcev, obstaja verjetno problem pri delovanju trga, čeprav ne smemo prezreti koristi, ki jih prinaša možnost ponovnega pogajanja s prejšnjim dobaviteljem“ (17). Poleg tega „obstoj reguliranih cen za končne uporabnike nedvomno bistveno vpliva na vedenje odjemalcev. (…) Čeprav je v prehodnem obdobju ohranitev nadzora mogoče upravičiti, bo ta povzročal še večje izkrivljanje, ko se bo pojavila potreba po naložbah“ (18).

(12)

V Združenem kraljestvu je stopnja menjav pri treh skupinah uporabnikov električne energije – velikih in zelo velikih industrijskih uporabnikih, malih in srednje velikih industrijskih in poslovnih uporabnikih ter zelo majhnih poslovnih in gospodinjskih uporabnikih – nad 70 % pri prvih dveh skupinah in skoraj 50 % pri zadnji skupini (19), medtem ko je bil nadzor nad cenami električne energije za končne uporabnike leta 2002 ukinjen (20). V zvezi s plinom je stopnja menjav pri treh skupinah uporabnikov – velikih in zelo velikih industrijskih uporabnikih, vključno z elektrarnami, malih in srednje velikih industrijskih in poslovnih uporabnikih ter zelo majhnih poslovnih in gospodinjskih uporabnikih – nad 70 % pri prvih dveh skupinah in skoraj 50 % pri zadnji skupini (21). Nadzor nad cenami za vse končne uporabnike je bil leta 2002 ukinjen. Stanje v Združenem kraljestvu je zato zadovoljivo, kar zadeva menjave in nadzor nad cenami za končne uporabnike, in mora veljati kot pokazatelj neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(13)

Ob upoštevanju pokazateljev in splošnega stanja v tem sektorju v Angliji, na Škotskem in v Walesu – zlasti glede na obseg, v katerem so bila omrežja ločena od proizvodnje/oskrbe, in učinkovito ureditev dostopa do omrežja – ki je razvidno iz informacij Združenega kraljestva, Poročila za leto 2005 in Tehnične priloge k Poročilu ter predhodnega poročila, se šteje, da je pogoj v zvezi z neposredno izpostavljenostjo konkurenci iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES glede oskrbe z električno energijo in plinom v Angliji, na Škotskem in v Walesu izpolnjen. Kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 7, je treba šteti, da je naslednji pogoj za prost dostop do dejavnosti izpolnjen. Zato se Direktiva 2004/17/ES ne sme uporabljati niti v primerih, kadar naročniki oddajo naročila za omogočanje oskrbe z električno energijo in/ali proizvodnjo plina na teh zemljepisnih območjih, niti kadar organizirajo natečaje za tamkajšnje izvajanje takšne dejavnosti. Opozoriti je treba, da za pogodbe, sklenjene za izvajanje drugih dejavnosti, kot je distribucija električne energije in plina, še naprej veljajo določbe Direktive 2004/17/ES.

(14)

Ta odločba temelji na pravnem in dejanskem stanju iz novembra 2006, kot je razvidno iz informacij Združenega kraljestva, Poročila za leto 2005 in Tehnične priloge k Poročilu. Lahko se spremeni, če bi bistvene spremembe pravnega ali dejanskega stanja pomenile, da pogoji za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES niso več izpolnjeni.

(15)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za javna naročila –

1.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/27

(1)

V primeru izbruhov nekaterih bolezni živali ali suma izbruha se od Komisije zahteva, da državam članicam in tretjim državam zagotovi pomoč z visoko usposobljenimi veterinarsko epidemiološkimi izvedenskimi mnenji. Vprašanje dostopnosti izvedenskih mnenj s področja veterine je bilo obravnavano v okviru Sveta za kmetijstvo in ribištvo.

(2)

Da bi Komisija lahko izpolnjevala svoje naloge, potrebuje hiter dostop do dobrega tehničnega izvedenskega mnenja na področju veterine, predvsem v primerih velikih izbruhov navedenih bolezni živali.

(3)

Specializirana skupina strokovnjakov, kot je veterinarska skupina Skupnosti za izredne dogodke, katere člani so na voljo Komisiji na njeno zahtevo, učinkoviteje zagotavlja izvedenska mnenja in podporo. Tako skupino je treba ustanoviti in opredeliti njeno vlogo in naloge.

(4)

Da bi bila veterinarska skupina Skupnosti za izredne dogodke sposobna zagotavljati Komisiji zahtevano veterinarsko tehnično pomoč, so lahko njeni člani napoteni v države članice ali zadevne tretje države. V navedenem primeru morajo člani delovati v sodelovanju s pristojnimi organi zadevne države članice ali tretje države.

(5)

Veterinarska skupina Skupnosti za izredne dogodke mora, kadar je primerno, delovati v tesnem sodelovanju z drugimi mednarodnimi izvedenskimi skupinami, kot so Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Svetovna organizacija za zdravstveno varstvo živali (OIE), Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), da bi zagotovila najučinkovitejši način uporabe razpoložljivih izvedenskih mnenj –

(a)

znanstveno, tehnično in upravljalno pomoč na kraju samem glede nadzorovanja, spremljanja, nadzora in izkoreninjenja bolezni v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi države članice ali zadevne tretje države pri izbruhih bolezni ali sumu bolezni;

(b)

specifični znanstveni nasvet o ustrezni diagnostičnih metodah in epidemioloških preiskavah v sodelovanju z zadevnim referenčnim laboratorijem Skupnosti, navedenim v Prilogi VII k Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2) in, kadar je primerno, z drugimi referenčnimi laboratoriji;

(c)

specifično pomoč, da se zagotovi sodelovanje med veterinarskimi službami držav članic in tretjih držav in z zadevnim referenčnim laboratorijem Skupnosti, navedenim v Prilogi VII k Uredbi (ES) št. 882/2004 in, kadar je primerno, z drugimi referenčnimi laboratoriji.

(a)

so na zahtevo Komisije na voljo kadar koli v kratkem času;

(b)

ne širijo informacij, pridobljenih kot rezultat dela skupine, če so obveščeni, da so take informacije zaupne.