30.12.2006

Uradni list Evropske unije

L 389/1

DIREKTIVA 2006/87/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 12. decembra 2006

o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS

(2006/87/ES)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 82/714/EGS z dne 4. oktobra 1982 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh (3), je uvedla usklajene pogoje za izdajanje tehničnih spričeval za plovila, namenjena plovbi po celinskih plovnih poteh, v vseh državah članicah, izključila pa je plovbo po Renu. Na evropski ravni kljub temu še vedno veljajo različne tehnične zahteve za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh. Soobstoj različnih mednarodnih in nacionalnih predpisov je doslej oviral prizadevanja za vzajemno priznavanje nacionalnih spričeval za plovbo brez dodatnega pregleda tujih plovil. Standardi iz Direktive 82/714/EGS poleg tega deloma ne ustrezajo več sedanjemu tehnološkemu razvoju.

(2)

Tehnične zahteve iz prilog k Direktivi 82/714/EGS vsebujejo določbe iz Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, in sicer iz različice, ki jo je leta 1982 odobrila Osrednja komisija za plovbo po Renu (CCNR). Pogoji in tehnične zahteve za izdajanje spričeval za plovbo po celinskih plovnih poteh v smislu člena 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu so se od tedaj redno prilagajali, zato velja, da odražajo sedanji tehnološki razvoj. Iz razlogov konkurence in varnosti, posebej zaradi pospeševanja usklajevanja na evropski ravni, je zaželeno, da se področje uporabe in vsebina takšnih tehničnih zahtev sprejmeta za celotno omrežje celinskih plovnih poti Skupnosti. V zvezi s tem je treba upoštevati spremembe, nastale v tem omrežju.

(3)	Spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki potrjujejo, da plovila v celoti izpolnjujejo navedene revidirane tehnične zahteve, morajo veljati na vseh celinskih plovnih poteh Skupnosti.

(4)	Zaželeno je zagotoviti višjo stopnjo usklajevanja pogojev držav članic za izdajanje dodatnih spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh con 1 in 2 (izlivi) ter cone 4.

(5)	Zaradi varnosti potniškega prevoza je zaželeno, da se področje uporabe Direktive 82/714/EGS po zgledu Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, razširi tudi na potniška plovila, namenjena prevozu več kot 12 potnikov.

(6)	Zaradi varnosti je treba doseči usklajenost standardov na visoki ravni, ne da bi se pri tem znižali varnostni standardi na kateri koli celinski plovni poti Skupnosti.

(7)	Treba je zagotoviti prehodno ureditev za plovila v uporabi, ki ob prvem tehničnem pregledu na podlagi revidiranih tehničnih zahtev, ki jih določa ta direktiva, še nimajo spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh.

(8)	Za vsak posamezen primer je treba, v okviru določenih omejitev in glede na kategorijo zadevnega plovila, določiti trajanje veljavnosti spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh.

(9)	Ukrepe za izvajanje te direktive bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(10)	Določbe Direktive Sveta 76/135/EGS z dne 20. januarja 1976 o vzajemnem priznavanju dovoljenj za plovbo za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh (5), je treba še naprej uporabljati za plovila, ki jih ta direktiva ne zajema.

(11)

Glede na dejstvo, da nekatera plovila spadajo v področje uporabe tako Direktive 94/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo (6), kot te direktive, se z ustreznim postopkom v odboru kar najhitreje prilagodijo priloge k obema direktivama, če se ugotovi, da so določbe obeh direktiv protislovne ali nezdružljive.

(12)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (7) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj, kolikor nazorno je to mogoče, prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo.

(13)	Direktivo 82/714/EGS je treba razveljaviti —

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Razvrstitev plovnih poti

1. Za namene te direktive se celinske plovne poti Skupnosti razvrstijo na naslednji način:

(a)

Cone 1, 2, 3 in 4:

(i)	Coni 1 in 2: plovne poti s seznama v Poglavju 1 Priloge I;

(ii)	Cona 3: plovne poti s seznama v Poglavju 2 Priloge I;

(iii)

Cona 4: plovne poti s seznama v Poglavju 3 Priloge I.

(b)	Cona R: tiste plovne poti iz točke (a), za katere se spričevala izdajajo v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, kakor to določa omenjeni člen ob začetku veljavnosti te direktive.

2. Vsaka država članica lahko po posvetovanju s Komisijo spremeni razvrstitev svojih plovnih poti v cone iz Priloge I. O teh spremembah se vsaj šest mesecev pred začetkom njihove veljavnosti uradno obvesti Komisijo, ki obvesti ostale države članice.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta direktiva se v skladu s členom 1.01 Priloge II uporablja za naslednje plovne objekte:

(a)	plovila, katerih dolžina (L) je enaka ali presega 20 metrov;

(b)	plovila, katerih zmnožek dolžine (L) širine (B) ugreza (T) je enak prostornini 100 m3 ali več.

2. Ta direktiva se v skladu s členom 1.01 Priloge II uporablja tudi za vse naslednje plovne objekte:

(a)	vlačilce in potisna plovila, namenjena za vleko ali potiskanje plovnih objektov iz odstavka 1 ali plavajoče opreme, ali za vzdolžno premikanje takih plovnih objektov ali plavajoče opreme;

(b)	plovila, namenjena potniškemu prevozu, ki poleg posadke prevažajo več kot 12 potnikov;

(c)	plavajočo opremo.

3. Iz te direktive so izključeni naslednji plovni objekti:

(a)

trajekti;

(b)	plovila vojne mornarice;

(c)

morska plovila, vključno z morskimi vlačilci in potisnimi plovnimi objekti, ki

(i)	plujejo ali se nahajajo v vodah s plimo in oseko;

(ii)

začasno plujejo po celinskih plovnih poteh, če imajo:

—

spričevalo, ki potrjuje skladnost z Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (SOLAS) ali enakovredno spričevalo in spričevalo, ki potrjuje skladnost z Mednarodno konvencijo o tovornih črtah iz leta 1966, ali enakovredno spričevalo ter mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z nafto (IOPP), ki potrjuje skladnost z Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (MARPOL); ali

—	v primeru potniških plovnih objektov, ki jih ne zajemajo vse konvencije iz prve alinee, spričevalo o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje, izdano v skladu z Direktivo Sveta 98/18/ES z dne 17. marca 1998 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (8); ali

—	v primeru plovil za rekreacijo, ki jih ne zajemajo vse konvencije iz prve alinee, spričevalo države, pod katere zastavo plujejo.

Člen 3

Obveznost posedovanja spričevala

1. Plovni objekti, ki plujejo po celinskih plovnih poteh Skupnosti iz člena 1, morajo posedovati:

(a)

ob plovbi po plovnih poteh cone R:

—	spričevalo, izdano na podlagi člena 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, ali

—

spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, izdano ali obnovljeno po 30. decembru 2008, ki brez poseganja v začasne določbe Poglavja 24 Priloge II potrjuje popolno skladnost plovnega objekta s tehničnimi zahtevami, opredeljenimi v Prilogi II, katerih enakovrednost s tehničnimi zahtevami, določenimi ob uporabljanju zgoraj navedene konvencije, je bila potrjena v skladu s pravili in postopki, ki se uporabljajo;

(b)	ob plovbi po drugih plovnih poteh spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki po potrebi vključuje zahteve iz člena 5.

2. Spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh se oblikuje na podlagi vzorca iz dela I Priloge V in izda v skladu s to direktivo.

Člen 4

Dodatna spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh

1. Vsi plovni objekti z veljavnim spričevalom, izdanim v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, lahko ob upoštevanju določb člena 5(5) te direktive plujejo po plovnih poteh Skupnosti tudi samo s tem spričevalom.

2. Vsi plovni objekti, ki posedujejo spričevalo iz odstavka 1, morajo posedovati tudi dodatno spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh:

(a)	za plovbo po plovnih poteh con 3 in 4, če hočejo na teh plovnih poteh uveljavljati nižje tehnične zahteve;

(b)	za plovbo po plovnih poteh con 1 in 2 ali, v primeru potniških plovil, za plovbo po plovnih poteh cone 3, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice, če je zadevna država članica za te plovne poti uvedla dodatne tehnične zahteve v skladu s členom 5(1), (2) in (3).

3. Dodatno spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh se oblikuje na podlagi vzorca iz dela II Priloge V, izdajajo pa ga pristojni organi na podlagi predložitve spričevala iz odstavka 1 pod pogoji, ki jih določijo organi, pristojni za zadevne plovne poti.

Člen 5

Dodatne ali nižje tehnične zahteve za nekatere cone

1. Vsaka država članica lahko po posvetovanju s Komisijo in kadar je to potrebno, ob upoštevanju zahtev Revidirane konvencije o plovbi po Renu, poleg tehničnih zahtev iz Priloge II, sprejme dodatne tehnične zahteve za plovne objekte, ki plujejo po plovnih poteh con 1 in 2 na njenem ozemlju.

2. Posamezna država članica lahko za potniška plovila, ki plujejo po plovnih poteh cone 3 na njenem ozemlju, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice, poleg zahtev iz Priloge II ohrani dodatne tehnične zahteve. Spremembe takšnih tehničnih zahtev mora predhodno odobriti Komisija.

3. Dodatne zahteve so omejene na področja s seznama v Prilogi III. O teh dodatnih zahtevah se vsaj šest mesecev pred datumom začetka njihove veljavnosti uradno obvesti Komisijo, ki obvesti ostale države članice.

4. Izpolnjevanje teh dodatnih zahtev se navede v spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh iz člena 3 ali, če se uporablja člen 4(2), v dodatnem spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh. To potrdilo o skladnosti se priznava na plovnih poteh Skupnosti ustrezne cone.

(a)	Če bi uporaba prehodnih določb iz Poglavja 24a Priloge II povzročila znižanje obstoječih nacionalnih varnostnih standardov, lahko država članica preneha uporabljati omenjene prehodne določbe za potniška plovila, ki plujejo po njenih celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice. V tem primeru lahko država članica zahteva, da ta plovila, ki plujejo po njenih celinskih plovnih poteh, ki niso povezane z drugimi, v celoti izpolnjujejo tehnične zahteve iz Priloge II od 30. decembra 2008.
(b)	Država članica, ki uporablja določbo iz točke (a), o svoji odločitvi obvesti Komisijo in ji posreduje podrobnosti ustreznih nacionalnih standardov, ki se uporabljajo za potniška plovila, ki plujejo po njenih celinskih plovnih poteh. Komisija o tem obvesti ostale države članice.
(c)	Izpolnjevanje zahtev posamezne države članice glede plovbe po njenih celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s plovnimi potmi drugih držav članic, je navedeno v spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh iz člena 3 ali, če se uporablja člen 4(2), v dodatnem spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh.

6. Plovni objekti, ki plujejo samo po plovnih poteh cone 4, izpolnjujejo pogoje za uveljavitev nižjih zahtev na vseh plovnih poteh te cone, kakor je določeno v Poglavju 19b Priloge II. Izpolnjevanje teh dodatnih zahtev se navede v spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh iz člena 3.

7. Vsaka država članica lahko po posvetovanju s Komisijo odobri znižanje tehničnih zahtev iz Priloge II za plovne objekte, ki plujejo izključno po plovnih poteh con 3 in 4 na njenem ozemlju.

Tako znižanje je omejeno na področja s seznama v Prilogi IV. Če tehnične lastnosti plovnega objekta upravičujejo te nižje tehnične zahteve, se to navede v spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh ali, kadar se uporablja člen 4(2), v dodatnem spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh.

O znižanju tehničnih zahtev iz Priloge II se vsaj šest mesecev pred datumom začetka njihove veljavnosti uradno obvesti Komisijo, ki obvesti ostale države članice.

Člen 6

Nevarne snovi

Vsak plovni objekt, ki poseduje spričevalo, izdano v skladu s Predpisi o prevozu nevarnih snovi po Renu (v nadaljevanju „ADNR“), lahko prevaža nevarne snovi po celotnem ozemlju Skupnosti pod pogoji, določenimi v tem spričevalu.

Vsaka država članica lahko zahteva, da lahko plovni objekti brez takega spričevala prevažajo nevarne snovi na njenem ozemlju le, če poleg zahtev iz te direktive izpolnjujejo še dodatne zahteve. O teh zahtevah se uradno obvesti Komisijo, ki obvesti ostale države članice.

Člen 7

Odstopanja

1. Države članice lahko odobrijo odstopanja od vseh ali nekaterih določb te direktive za:

(a)	plovila, vlačilce, potisna plovila in plavajočo opremo, ki plujejo po plovnih poteh, ki niso povezane po celinski plovni poti s plovnimi potmi drugih držav članic;

(b)	plovne objekte, katerih nosilnost ne presega 350 ton, ali plovne objekte, ki niso namenjeni prevozu blaga, imajo vodni izpodriv manjši od 100 m3 in katerih kobilice so bile položene pred 1. januarjem 1950 ter plujejo izključno po nacionalnih plovnih poteh.

2. Države članice lahko za plovbo po svojih nacionalnih plovnih poteh odobrijo odstopanja od ene ali več določb te direktive za omejene krajevne prevoze ali prevoze v pristaniških območjih. Ta odstopanja in prevozi ali območja, za katera veljajo, so navedena v spričevalu plovila.

3. O odstopanjih, odobrenih na podlagi odstavkov 1 in 2, se uradno obvesti Komisijo, ki obvesti ostale države članice.

4. Vsaki državi članici, ki zaradi odstopanj, odobrenih v skladu z odstavkoma 1 in 2, nima plovnih objektov, za katera bi veljale določbe te direktive, ki plujejo po njenih plovnih poteh, ni treba upoštevati členov 9, 10 in 12.

Člen 8

Izdajanje spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh

1. Spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh se izda plovnim objektom, za katera so bile od 30. decembra 2008 položene kobilice, po tehničnem pregledu, opravljenem pred začetkom uporabe plovnega objekta, s katerim se preveri, ali plovni objekt izpolnjuje tehnične zahteve iz Priloge II.

2. Spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh se izda plovnim objektom, ki so bili izključeni iz področja uporabe Direktive 82/714/EGS, a so bili zajeti s to direktivo v skladu s členom 2(1) in (2), po tehničnem pregledu, opravljenem po preteku veljavnosti obstoječega spričevala plovnega objekta, v vsakem primeru najpozneje do 30. decembra 2018, s katerim se preveri, ali plovni objekt izpolnjuje tehnične zahteve iz Priloge II. V državah članicah, kjer je obdobje veljavnosti obstoječega nacionalnega spričevala krajše od petih let, se tovrstno nacionalno spričevalo lahko izda do pet let po 30. decembru 2008.

Vsako neizpolnjevanje tehničnih zahtev iz Priloge II se navede v spričevalu Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh. Če pristojni organi menijo, da te pomanjkljivosti ne predstavljajo očitne nevarnosti, lahko plovni objekti iz prvega pododstavka plujejo, dokler sestavni deli ali področja plovnih objektov, za katere je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje zahtev, niso nadomeščeni ali prilagojeni tako, da izpolnjujejo zahteve iz Priloge II.

3. Očitna nevarnost v smislu tega člena se domneva zlasti ob neizpolnjevanju zahtev glede strukturne trdnosti konstrukcije, plovnosti ali manevrske sposobnosti ali posebnih lastnosti iz Priloge II. Odstopanja, odobrena v skladu s Prilogo II, ne štejejo za pomanjkljivosti, ki predstavljajo očitno nevarnost.

Zamenjava obstoječih delov z identičnimi deli ali deli, proizvedenimi z enakovredno tehnologijo in zasnovo, med rednimi pregledi in vzdrževanjem ne šteje za zamenjavo v smislu tega člena.

4. Skladnost plovnega objekta z dodatnimi zahtevami iz člena 5(1), (2) in (3) se po potrebi preveri pri tehničnih pregledih, predvidenih v odstavkih 1 in 2 tega člena, ali pri tehničnem pregledu, opravljenem na zahtevo lastnika plovnega objekta.

Člen 9

Pristojni organi

1. Spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh lahko izdajo pristojni organi vseh držav članic.

2. Vsaka država članica sestavi seznam svojih organov, pristojnih za izdajanje spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o tem uradno obvesti Komisijo. Komisija o tem obvesti ostale države članice.

Člen 10

Izvajanje tehničnih pregledov

1. Tehnični pregled iz člena 8 opravijo pristojni organi, ki lahko plovilo v celoti ali delno oprostijo tehničnega pregleda, če je iz veljavnega spričevala, ki ga je v skladu s členom 1.01 Priloge II izdal priznan klasifikacijski zavod, razvidno, da plovilo v celoti ali delno izpolnjuje tehnične zahteve iz Priloge II. Priznani so le tisti klasifikacijski zavodi, ki izpolnjujejo pogoje iz dela I Priloge VII.

2. Vsaka država članica sestavi seznam svojih organov, pristojnih za opravljanje tehničnih pregledov in o tem uradno obvesti Komisijo. Komisija o tem obvesti ostale države članice.

Člen 11

Veljavnost spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh

1. V skladu s Prilogo II določi obdobje veljavnosti spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh za vsak posamezen primer organ, pristojen za izdajanje teh spričeval.

2. Vsaka država članica lahko v primerih iz členov 12 in 16 te direktive ter iz Priloge II izda začasna spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh. Začasno spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh se oblikuje na podlagi vzorca iz dela III Priloge V.

Člen 12

Nadomestitev spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh

Vsaka država članica določi pogoje, pod katerimi se lahko veljavno spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki je bilo izgubljeno ali poškodovano, nadomesti.

Člen 13

Obnova spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh

1. Spričevalo Skupnosti se obnovi ob poteku obdobja veljavnosti spričevala za plovbo po celinskih plovnih poteh v skladu s pogoji iz člena 8.

2. Za obnovo spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, izdanih pred 30. decembrom 2008, se uporabljajo prehodne določbe Priloge II.

3. Za obnovo spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, izdanih po 30. decembru 2008, se uporabljajo prehodne določbe Priloge II, ki so začele veljati po izdaji takšnih spričeval.

Člen 14

Podaljšanje veljavnosti spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh

Organ, ki je izdal ali obnovil spričevalo Skupnosti, lahko izjemoma podaljša njegovo veljavnost brez tehničnega pregleda v skladu s Prilogo II. Tako podaljšanje mora biti označeno v tem spričevalu.

Člen 15

Izdaja novih spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh

Ob večjih spremembah ali popravilih, ki vplivajo na strukturno trdnost konstrukcije, plovnost ali manevrsko sposobnost plovila ali njegove posebne lastnosti v skladu s Prilogo II, mora plovilo pred kakršno koli nadaljnjo plovbo opraviti tehnični pregled iz člena 8. Po tem pregledu se izda novo spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki navaja tehnične lastnosti plovila, ali pa se obstoječe spričevalo ustrezno spremeni. Če je to spričevalo izdano v državi članici, ki ni izdala ali obnovila prvotnega spričevala, je treba v enem mesecu o tem obvestiti pristojni organ, ki je izdal ali obnovil spričevalo.

Člen 16

Zavrnitev izdaje ali obnovitve in odvzem spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh

Za vsako odločitev o zavrnitvi izdaje ali obnovitve spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh je treba navesti utemeljene razloge. Zadevna oseba je o tem uradno obveščena, kakor tudi o pravnih sredstvih in rokih za njihovo vložitev v zadevni državi članici.

Pristojni organ, ki je izdal ali obnovil veljavno spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, ga lahko odvzame, če plovilo ne izpolnjuje več tehničnih zahtev, navedenih v spričevalu.

Člen 17

Dodatni pregledi

Pristojni organi države članice lahko v skladu s Prilogo VIII kadar koli preverijo, ali plovni objekt poseduje veljavno spričevalo v skladu s to direktivo in izpolnjuje zahteve, navedene v tem spričevalu, ter ali predstavlja očitno nevarnost za osebe na krovu, okolje ali plovbo. Pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe v skladu s Prilogo VIII.

Člen 18

Priznavanje spričeval o plovnosti plovnih objektov tretjih držav

Dokler se ne sklenejo sporazumi o vzajemnem priznavanju spričeval o plovnosti med Skupnostjo in tretjimi državami, lahko pristojni organi posamezne države članice priznavajo spričevala o plovnosti plovnih objektov tretjih držav za plovbo po plovnih poteh te države članice.

Spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh plovnim objektom tretjih držav se morajo izdajati v skladu s členom 8(1).

Člen 19

Postopek odbora

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 7 Direktive Sveta 91/672/EGS z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju nacionalnih spričeval o usposobljenosti za voditelja čolna za prevoz blaga in potnikov po celinskih plovnih poteh (9) (v nadaljevanju „odbor“).

2. Ob sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 20

Prilagoditev prilog in priporočil za začasna spričevala

1. Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(2) sprejme vse spremembe, potrebne za prilagoditev prilog k tej direktivi, tehničnemu napredku ali razvoju na tem področju, ki je rezultat dela mednarodnih organizacij, zlasti Osrednje komisije za plovbo po Renu (CCNR), za zagotovitev, da se obe spričevali iz člena 3(1)(a) izdajata na podlagi tehničnih zahtev, ki zagotavljajo enakovredno stopnjo varnosti, ali da se upoštevajo primeri iz člena 5.

Te spremembe se izvedejo hitro, da se zagotovi stopnja varnosti, ki jo zagotavljajo tehnične zahteve, potrebne za izdajo spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, priznanega za plovbo po Renu, enakovredna tisti stopnji varnosti, ki je potrebna za izdajo spričevala iz člena 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu.

2. O priporočilih odbora za izdajanje začasnih spričeval Skupnsoti za plovbo po celinskih plovnih poteh odloča Komisija v skladu s členom 2.19 Priloge II.

Člen 21

Nadaljnja uporaba Direktive 76/135/EGS

Za plovne objekte, ki ne sodijo v področje uporabe člena 2(1) in (2) te direktive, temveč v področje uporabe člena 1(a) Direktive 76/135/EGS, se uporabljajo določbe slednje direktive.

Člen 22

Dodatne ali nižje nacionalne zahteve

Dodatne zahteve, ki veljajo v državi članici pred 30. decembrom 2008 za plovila, ki plujejo po plovnih poteh con 1 in 2 na njenem ozemlju ali nižje tehnične zahteve za plovila, ki plujejo po plovnih poteh con 3 in 4 na njenem ozemlju, ki so veljale v državah članicah pred tem datumom, veljajo še naprej, do začetka veljavnosti dodatnih zahtev v skladu s členom 5(1) ali znižanih tehničnih zahtev v skladu s členom 5(7) Priloge II, vendar le do 30. junija 2009.

Člen 23

Prenos

1. Države članice s celinskimi plovnimi potmi iz člena 1(1) sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, z učinkom od 30. decembra 2008. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji nemudoma posredujejo besedilo določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. Komisija o tem obvesti države članice.

Člen 24

Kazni

Države članice določijo sistem kazni za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za njihovo izvrševanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 25

Razveljavitev Direktive 82/714/EGS

Direktiva 82/714/EGS se razveljavi z učinkom od 30. decembra 2008.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 27

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice, ki imajo celinske plovne poti iz člena 1(1).

V Strasbourgu, 12. decembra 2006.

Za Evropski parlament

Za Svet

Josep BORRELL FONTELLES

Predsednik

Mauri PEKKATINNEN

(1) UL C 157, 25.5.1998, str. 17.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 1999 (UL C 54, 25.2.2000, str.79), Skupno stališče Sveta z dne 23. februarja 2006 (UL C 166 E, 18.7.2006, str. 1), Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 23. oktobra 2006.

(3) UL L 301, 28.10.1982, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(4) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(5) UL L 21, 29.1.1976, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 78/1016/EGS (UL L 349, 13.12.1978, str. 31).

(6) UL L 164, 30.6.1994, str. 15. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(7) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(8) UL L 144, 15.5.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/75/ES (UL L 190, 30.7.2003, str. 6).

(9) UL L 373, 31.12.1991, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

SEZNAM PRILOG

Priloga I

Seznam celinskih plovnih poti Skupnosti, razvrščenih v geografske cone 1, 2, 3 in 4

Priloga II

Minimalne tehnične zahteve za plovila na celinskih plovnih poteh con 1, 2, 3 in 4

Priloga III

Področja možnih dodatnih tehničnih zahtev za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh v conah 1 in 2

175

Priloga IV

Področja možnih nižjih tehničnih zahtev, ki veljajo za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh v conah 3 in 4

176

Priloga V

Vzorec spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh

177

Priloga VI

Vzorec registra spričeval Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh

194

Priloga VII

Klasifikacijski zavodi

197

Priloga VIII

Poslovnik za opravljanje inšpekcijskih pregledov

199

Priloga IX

Zahteve glede signalnih luči, radarske opreme in kazalnikov stopnje obratov

200

PRILOGA I

SEZNAM CELINSKIH PLOVNIH POTI SKUPNOSTI, RAZVRŠČENIH V GEOGRAFSKE CONE 1, 2, 3 IN 4

POGLAVJE 1

Cona 1

Zvezna republika Nemčija

Ems	Od črte, ki povezuje nekdanji svetilnik Greetsiel in zahodni pomol vhoda v pristanišče v Eemshaven proti odprtemu morju do zemljepisne širine 53° 30' S in zemljepisne dolžine 6° 45' V, to je nekoliko v smeri proti morju od območja iztovarjanja za plovila za prevoz suhega tovora v Alte Ems (*)

Republika Poljska

Del zaliva Pomorska južno od črte, ki povezuje Nord Perd na otoku Rügen in svetilnik Niechorze.

Del zaliva Gdańska južno od črte, ki povezuje svetilnik Hel in vhodno bojo v zaliv Baltijsk.

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

ŠKOTSKA

Blue Mull Sound

med Gutcherjem in Belmontom

Yell Sound

med Tofts Voejem in Ulstom

Sullom Voe

znotraj črte, ki poteka od severovzhodne točke Gluss Island do severne točke Calback Ness

Dales Voe

Pozimi:

znotraj črte, ki poteka od severne točke Kebister Ness do obale Breiwick na zemljepisni dolžini 1° 10,8' Z

Dales Voe

Poleti:

kot za Lerwick

Lerwick

Pozimi:

znotraj območja, ki ga na severu omejuje črta od Scottle Holma do Scarfi Tainga na reki Bressay, na jugu pa črta, ki poteka od svetilnika Twageos Point do Whalpa Tainga na reki Bressay

Lerwick

Poleti:

znotraj območja, ki ga na severu omejuje črta, ki poteka od Brim Nessa do severovzhodnega kota Inner Scora, na jugu pa črta, ki poteka od južnega konca Ness of Sounda do Kirkabisternessa

Kirkwall

med Kirkwallom in Rousayjem, vendar ne vzhodno od črte med Point of Graandom (Egilsay) in Galt Nessom (Shapinsay) ali med Head of Workom (Mainland) skozi signalno luč Helliar Holm do obale Shapinsay; ne severozahodno od jugovzhodnega roba otoka Eynhallow, ne proti odprtem morju in črta med obalo Rousay na 59° 10,5' S 002° 57,1' Z in obalo Egilsay na 59° 10,0' S 02° 56,4' Z

Stromness

do Scapa, vendar ne zunaj Scapa Flowa

Scapa Flow

znotraj območja, ki ga omejujejo črte, ki potekajo od Point of Clettsa na otoku Hoy do triangulacijske točke Thomson's Hill na otoku Fara in od tam do Gibraltar Piera na otoku Flotta; od St Vincent Piera na otoku Flotta do najbolj zahodne točke Calf of Flotta; od najbolj vzhodne točke Calf of Flotta do Needle Pointa na otoku South Ronaldsay in od Ness on Mainland do svetilnika Oxan Point na otoku Graemsay ter od tam do Bu Pointa na otoku Hoy; in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Balnakiel Bay

med Eilean Dubhom in A'Chleitom

Cromarty Firth

znotraj črte, ki poteka od North Sutora do valoloma Nairn in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Inverness

znotraj črte, ki poteka od North Sutora do valoloma Nairn in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Reka Tay — Dundee

znotraj črte, ki poteka od Broughty Castla do Tayporta in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Firth of Forth in reka Forth

znotraj črte, ki poteka od Kirkcaldyja do reke Portobello in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Solway Firth

znotraj črte, ki poteka od Southerness Pointa do Sillotha

Jezero Ryan

znotraj črte, ki poteka od Finnart's Pointa do Milleur Pointa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

The Clyde

Zunanja meja:

črta, ki poteka od Skipnessa do mesta, ki je eno milje južno od Garroch Heada in od tam do Farland Heada

Notrajna meja pozimi:

črta, ki poteka od svetilnika Cloch do pomola Dunoon

Notrajna meja poleti:

črta, ki poteka od Bogany Pointa, Isle of Bute do Skelmorlie Castla, in črta, ki poteka od Ardlamont Pointa do najbolj južne meje zaliva Ettrick Bay znotraj Kyles of Bute

Opomba : Navedena poletna meja se od vključno 5. junija do vključno 5. septembra razširi s črto, ki poteka od točke, ki se nahaja dve milji od obale Ayrshire pri Skelmorlie Castlu do Tomont Enda, Cumbraeja, in črto, ki poteka od Portachur Pointa, Cumbraeja, do Inner Brigurd Pointa, Ayrshir.

Oban

znotraj območja, ki ga na severu omejuje črta, ki poteka od svetilnika Dunollie Point do Ard na Chruidh, na jugu pa črta, ki poteka od Rudha Seanach do Ard na Cuile

Kyle of Lochalsh

skozi Loch Alsh do konca Loch Duicha

Jezero Gairloch

Pozimi:

nič

Poleti:

južno od črte, ki poteka vzhodno od Rubha na Moine do Eilan Horrisdale in od tam do Rubha nan Eanntag

SEVERNA IRSKA

Belfast Lough

Pozimi:

nič

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od Carrickfergusa do Bangora

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Loch Neagh

v razdalji več kot 2 milji od obale

VZHODNA OBALA ANGLIJE

Reka Humber

Pozimi:

znotraj črte, ki poteka od New Hollanda do Paulla

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od pomola Cleethorpes do cerkve Patrington

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

WALES IN ZAHODNA OBALA ANGLIJE

Reka Severn

Pozimi:

znotraj črte, ki poteka od Blacknore Pointa do Caldicot Pilla, Porstkewett

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Reka Wye

Pozimi:

znotraj črte, ki poteka od Blacknore Pointa do Caldicot Pilla, Porstkewett

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Newport

Pozimi:

nič

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Cardiff

Pozimi:

nič

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Barry

Pozimi:

nič

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od Barry Dock Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Swansea

znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce valolomov

Menai Straits

znotraj ožin Menai Straits od črte, ki povezuje signalno luč na Llanddwyn Islandu z Dinas Dinlleujem, in črt, ki povezujejo južni konec otoka Puffin s Trwyn DuPointom in železniško postajo Llanfairfechan ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Reka Dee

Pozimi:

znotraj črte, ki poteka od Hilbre Pointa do Point of Air

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od Formby Pointa do Point of Air

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Reka Mersey

Pozimi:

nič

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od Formby Pointa do Point of Air

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Preston in Southport

znotraj črte, ki poteka od Southporta do Blackpoola znotraj bregov

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Fleetwood

Pozimi:

nič

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od Rossal Pointa do Humphrey Heada

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Reka Lune

Pozimi:

nič

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od Rossal Pointa do Humphrey Heada

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Heysham

Pozimi:

nič

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od Rossal Pointa do Humphrey Heada

Morecambe

Pozimi:

nič

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od Rossal Pointa do Humphrey Heada

Workington

znotraj črte, ki poteka od Southerness Pointa do Sillotha

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

JUŽNA ANGLIJA

Reka Colne -Colchester

Pozimi:

znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra

Reka Blackwater

Pozimi:

znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Reka Crouch in reka Roach

Pozimi:

znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Reka Temza in njeni pritoki

Pozimi:

znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Reka Medway in Swale

Pozimi:

znotraj črte, ki poteka od Colne Pointa do Whitstabla

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od Clacton Piera do Reculvra

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Chichester

znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom

ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Pristanišče Langstone

znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom

ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Portsmouth

znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom

ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Bembridge, Isle of Wight

znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom

ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Cowes, Isle of Wight

znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom

ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Southampton

znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom

ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Beaulieu River

znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom

ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Keyhaven Lake

znotraj Isle of Wight na območju, ki ga omejujejo črte, ki potekajo na vzhodu od zvonika cerkve v West Witteringu do Trinity Church v Bembridgeu, na zahodu pa med Needlesem in Hurst Pointom

ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Weymouth

znotraj Portland Harbourja ter med reko Wey in Portland Harbourjem

Plymouth

znotraj črte, ki poteka od Cawsanda do Breakwatra in Staddona

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Falmouth

Pozimi:

znotraj črte, ki poteka od St. Anthony Heada do Rosemulliona

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od St.Anthony Heada do Nare Pointa

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Reka Camel

znotraj črte, ki poteka od Stepper Pointa do Trebetherick Pointa

in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Bridgewater

znotraj sipine in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Reka Avon (Avon)

Pozimi:

znotraj črte, ki poteka od Blacknore Pointa do Caldicot Pilla, Porstkewett

Poleti:

znotraj črte, ki poteka od Barry Piera do Steepholma in od tam do Brean Downa

ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 2

Cona 2

Češka

Umetno jezero Lipno

Zvezna republika Nemčija

Ems

od črte, ki poteka prek Emsa blizu vhoda v pristanišče Papenburg med črpalno postajo Diemen in odprtino nasipa pri Halteju, do črte, ki povezuje nekdanji svetilnik Greetsiel in zahodni pomol vhoda v pristanišče v Eemshavenu

Jade

znotraj črte, ki povezuje signalno luč Schillig in cerkveni stolp Langwarden

Weser

od severozahodnega roba železniškega mosta v Bremnu do črte, ki povezuje cerkvena stolpa Langwarden in Cappel, vključno s stranskimi rokavi Westergate, Rekumer Loch, Rechter Nebenarm in Schweiburg

Laba

od spodnje meje pristanišča Hamburg do črte, ki povezuje obalno luč Döse in zahodni rob nasipa Friedrichskoog (Dieksand), vključno s Spodnjo Labo in pritoki Este, Lühe, Schwinge, Oste, Pinnau, Krückau in Stör (vedno od ustja do jeza)

Meldorfer Bucht

znotraj črte, ki povezuje zahodni rob nasipa Friedrichskoog (Dieksand) in zahodno konico pomola Büsum

Eider

od kanala Gieselau do jeza Eider

Flensburger Förde

znotraj črte, ki povezuje svetilnik Kegnäs in Birknack

Schlei

znotraj črte med konicami pomolov v Schleimünde

Eckernförder Bucht

znotraj črte, ki povezuje Boknis-Eck in severovzhodno točko celine blizu Dänisch Nienhofa

Kieler Förde

znotraj črte, ki povezuje svetilnik Bülk in pomorski spomenik Laboe

Kanal Nord-Ostsee-Kanal (Kiel Canal)

od črte, ki povezuje konice pomola Brunsbüttel, do črte, ki povezuje vhodne luči v Kiel-Holtenauu in Obereidersee z Enge, Audorfer See, Borgstedter See z Enge, Schirnauer See, Flemhuder See in kanal Achterwehrer

Trave

od severozahodnega roba železniškega mostu in severnega roba mostu Holstenbrücke (Stadttrave) v Lübecku do črte, ki povezuje južno notranjo in severno zunanjo konico pomola v Travemündeju, vključno s Pötenitzer Wiek, Dassower See in Altarmen na otoku Teerhof

Leda

od vhoda v zunanje pristanišče morske zapornice Leer do ustja

Hunte

od pristanišča Oldenburg in 140 m navzdol od mostu Amalienbrücke v Oldenburgu do ustja

Lesum

od železniškega mostu Bremen-Burg do ustja

Este

od mirnega toka reke pri zapornici Buxtehude do jeza Este

Lühe

od mirnega toka reke pri Au-Mühle v Horneburgu do jeza Lühe

Schwinge

od zapornice Salztor v Stadeju do jeza Schwinge

Oste

od severovzhodnega roba mlinske pregrade Bremervörde do jeza Oste

Pinnau

od jugozahodnega roba železniškega mostu v Pinneburgu do jeza Pinnau

Krückau

od jugozahodnega roba mostu, ki vodi v Wedenkamp v Elmshornu ali iz njega, do jeza Krückau

Stör

od plimomera Rensing do jeza Stör

Freiburger Hafenpriel

od vzhodnega roba zapornice v Freiburgu na Labi do ustja

Wismarbucht, Kirchsee, Breitling, Salzhaff in pristaniško območje Wismar

v smeri proti odprtemu morju do črte, ki povezuje Hoher Wieschendorf Huk in signalno luč Timmendorf, in črte, ki povezuje signalno luč Gollwitz na otoku Poel in južno točko polotoka Wustrow

Warnow, vključno z Breitlingom in stranskimi rokavi

navzdol od jeza Mühlendamm od severnega roba Geinitzbrücke v Rostocku proti morju do črte, ki povezuje severne točke zahodnega in vzhodnega pomola v Warnemündeju

Vode, ki jih obkroža kopno, polotoka Darß in Zingst ter otoka Hiddensee in Rügen (vključno s pristaniškim območjem Stralsund)

v smeri proti morju med

—	polotokom Zingst in otokom Bock: do zemljepisne širine 54° 26' 42'' S

—	otokoma Bock in Hiddensee: do črte, ki povezuje severno točko otoka Bock in južno točko otoka Hiddensee

—	otokom Hiddensee in otokom Rügen (Bug): do črte, ki povezuje jugovzhodno točko Neubessin in Buger Haken

Greifswalder Bodden in pristaniško območje Greifswald, vključno z Rycomkom

v smeri proti morju do črte, ki poteka od vzhodne točke Thiessower Haken (Südperd) do vzhodne točke otoka Ruden in se nadaljuje do severne točke otoka Usedom (54° 10' 37'' S, 13° 47' 51'' V)

Vode, ki jih obkroža kopno in otok Usedom (Peenestrom, vključno s pristaniškim območjem Wolgast, Achterwasser in Stettiner Haff)

v smeri proti vzhodu do meje z Republiko Poljsko v Stettiner Haffu

Opomba: V primeru plovil, ki imajo matično pristanišče v drugi državi, je treba upoštevati člen 32 Pogodbe Ems-Dollart z dne 8. aprila 1960 (BGBl. 1963 II str. 602).

Francoska republika

Dordogne	od kamnitega mostu v Libournu do ustja
Garona in Gironde	od kamnitega mostu v Bordeauxu do ustja
Loara	od mostu Haudaudine prek stranskega rokava Madeleine do ustja in od mostu Pirmil prek stranskega rokava Pirmil
Rona	od mostu Trinquetaille v Arlesu in preko v smeri proti Marseillu
Sena	od mostu Jeanne d'Arc v Rouenu do ustja

Republika Madžarska

Blatno jezero

Kraljevina Nizozemska

Dollard

Eems

Waddenzee: vključno s povezavami s Severnim Morjem

Ijsselmeer: vključno z Markermeerjem in Ijmeerjem, vendar brez Gouwzeeja

Nieuwe Waterweg in Scheur

CalandKanaal zahodno od pristanišča Benelux

Hollands Diep

Breeddiep, Beerkanaal in povezana pristanišča

Haringvliet in Vuile Gat: vključno s plovnimi potmi med Goeree-Overflakkeejem na eni strani in Voorne-Puttenom ter Hoeksche Waardom na drugi strani

Hellegat

Volkerak

Krammer

Grevelingenmeer in Brouwerschavensche Gat: vključno z vsemi plovnimi potmi med Schouwen-Duivelandom in Goeree-Overflakkeejem

Keten, Mastgat, Zijpe, Krabbenkreek, vzhodna Šelda in Roompot: vključno s plovnimi potmi med Walcherenom, Noord-Bevelandom in Zuid-Bevelandom na eni strani in Schouwen-Duivelandom ter Tholenom na drugi strani, razen kanala Šelda-Ren

Šelda in zahodna Šelda ter njeno morsko ustje: vključno s plovnimi potmi med Zeeland Flanders na eni strani in Walcherenom ter Zuid-Bevelandom na drugi strani, razen kanala Šelda-Ren

Republika Poljska

Laguna Szczecin

Laguna Kamień

Laguna Wisła

Zaliv Puck

Zbiralni bazen Włocławski

Jezero Śniardwy

Jezero Niegocin

Jezero Mamry

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

ŠKOTSKA
Scapa Flow	znotraj območja, ki ga omejujejo črte, ki potekajo od Whartha na otoku Flotta do Martello Towra na South Wallsu in od Point Clettsa na otoku Hoy do triangulacije točke Thomson na otoku Fara in od tam do Gibraltar Piera na otoku Flotta
Kyle of Durness	južno od Eilean Dubha
Cromarty Firth	znotraj črte, ki poteka med North Sutorom in South Sutorom
Inverness	znotraj črte, ki poteka od Fort Georgea do Chanonry Pointa
Findhorn Bay	znotraj rta
Aberdeen	znotraj črte, ki poteka od pomola South Jetty do pomola Abercromby Jetty
Porečje Montrose Basin	zahodno od črte, ki poteka od severa proti jugu čez vhod v pristanišče pri svetilniku Scurdie Ness
Reka Tay Dundee	znotraj črte od plimovalnega zaliva (ribiški dok) Dundee do Craig Heada, East Newport
Firth of Forth in reka Forth	znotraj Firth of Fortha, vendar ne vzhodno od železniškega mostu Forth
Dumfries	znotraj črte, ki poteka od Airds Pointa do Scar Pointa
Jezero Ryan	znotraj črte, ki poteka od Cairn Pointa do Kircolm Pointa
Pristanišče Ayr	znotraj sipine
The Clyde	nad vodami cone 1
Kyles of Bute	med Colintraive in Rhubodachom
Pristanišče Campbeltown	znotraj črte, ki poteka od Macringan's Pointa do Ottercharach Pointa
Loch Etive	znotraj jezera Etive nad slapovi Lore
Loch Leven	nad mostom pri Ballachulishu
Loch Linnhe	severno od signalne luči Corran Point
Loch Eil	celo jezero
Caledonian Canal	Loch Lochy, Loch Oich in Loch Ness
Kyle of Lochalsh	znotraj Kyle Akina, ne zahodno od signalne luči Eilean Ban ali vzhodno od Eileanan Dubha
Loch Carron	med Stromemorejem in Strome Ferryjem
Loch Broom, Ullapool	znotraj črte, ki poteka od signalne luči Ullapool Point do Aultnaharrija
Kylesku	čez Loch Cairnbawn na območju med najvzhodnejšo točko Garbh Eilean in najzahodnejšo točko Eilean na Rainich
Pristanišče Stornoway	znotraj črte od Arnish Pointa do svetilnika Sandwick Bay, severozahodna stran
Sound of Scalpay	ne vzhodno od Berry Cove (Scalpay) in ne zahodno od Croc a Loin (Harris)
North Harbour, Scalpay in pristanišče Tarbert	znotraj ene milje od obale otoka Harris
Loch Awe	celo jezero
Loch Katrine	celo jezero
Loch Lomond	celo jezero
Loch Tay	celo jezero
Loch Loyal	celo jezero
Loch Hope	celo jezero
Loch Shin	celo jezero
Loch Assynt	celo jezero
Loch Glascarnoch	celo jezero
Loch Fannich	celo jezero
Loch Maree	celo jezero
Loch Gairloch	celo jezero
Loch Monar	celo jezero
Loch Mullardach	celo jezero
Loch Cluanie	celo jezero
Loch Loyne	celo jezero
Loch Garry	celo jezero
Loch Quoich	celo jezero
Loch Arkaig	celo jezero
Loch Morar	celo jezero
Loch Shiel	celo jezero
Loch Earn	celo jezero
Loch Rannoch	celo jezero
Loch Tummel	celo jezero
Loch Ericht	celo jezero
Loch Fionn	celo jezero
Loch Glass	celo jezero
Loch Rimsdale/nan Clar	celo jezero
SEVERNA IRSKA
Strangford Lough	znotraj črte, ki poteka od Cloghy Pointa do Dogtail Pointa
Belfast Lough	znotraj črte, ki poteka od Holywooda do Macedon Pointa
Larne	znotraj črte, ki poteka od Larne Piera do trajektnega pomola na otoku Magee
River Bann	od proti morju obrnjenih koncev valolomov do mostu Toome
Lough Erne	zgornji in spodnji Lough Erne
Lough Neagh	znotraj dveh milj od obale
VZHODNA OBALA ANGLIJE
Berwick	znotraj valolomov
Warkworth	znotraj valolomov
Blyth	znotraj zunanjih konic pomolov
Reka Tyne	od Dunston Staithes do konic pomola Tyne
Reka Wear	od Fatfielda do konic pomola Sunderland
Seaham	znotraj valolomov
Hartlepool	znotraj črte, ki poteka od pomola Middleton Jetty do konice pomola Old Pier znotraj črte, ki povezuje konico pomola North Pier s konico pomola South Pier
Reka Tees	znotraj črte, ki poteka proti zahodu od pomola Government Jetty do jeza Tees
Whitby	znotraj konic pomola Whitby
Reka Humber	znotraj črte, ki poteka od North Ferribyja do South Ferribyja
Grimsby Dock	znotraj črte, ki poteka od zahodnega pomola plimovalnega zaliva do vzhodnega pomola ribiških dokov, severno nabrežje
Boston	znotraj New Cuta
Dutch River	cel kanal
Reka Hull	od Beverley Becka do reke Humber
Kielder Water	celo jezero
Reka Ouse	pod zapornico Naburn
Reka Trent	pod zapornico Cromwell
Reka Wharfe	od stičišča z reko Ouse do mostu Tadcaster
Scarborough	znotraj konic pomola Scarborough
WALES IN ZAHODNA OBALA ANGLIJE
Reka Severn	severno od črte, ki poteka proti zahodu od Sharpness Pointa (51° 43,4' S) do Llanthonyja in Maisemore Weirs ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 3
Reka Wye	pri Chepstowu, severno od zemljepisne širine (51° 38,0' S) do Monmoutha
Newport	severno od nadzemnih električnih kablov, ki prečkajo Fifoots Points
Cardiff	znotraj črte, ki poteka od pomola South Jetty do Penarth Heada in zaprtih vod zahodno od jeza Cardiff Bay
Barry	znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce valolomov
Port Talbot	znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce valolomov na reki Afran zunaj zaprtih dokov.
Neath	znotraj črte, ki poteka proti severu od proti morju obrnjenega konca pomola za tankerje v zalivu Baglan (51° 37,2' S, 3° 50,5' Z)
Llanelli in Burry Port	znotraj območja, ki ga omejuje črta, ki poteka od zahodnega pomola v Burry Portu do Whiteford Pointa
Milford Haven	znotraj črte, ki poteka od South Hook Pointa do Thorn Pointa
Fishguard	znotraj črte, ki povezuje proti morju obrnjene konce severnih in vzhodnih valolomov
Cardigan	znotraj ožin pri Pen-Yr-Ergydu
Aberystwyth	znotraj proti morju obrnjenih koncov valolomov
Aberdyfi	znotraj črte, ki poteka od železniške postaje Aberdyfi do obalne luči Twyni Beach
Barmouth	znotraj črte, ki poteka od železniške postaje Barmouth do Penrhyn Pointa
Portmadoc	znotraj črte, ki poteka od Harlech Pointa do Graig Dduja
Holyhead	znotraj območja, ki ga omejujeta glavni valolom in črta, ki poteka od konca valoloma do Brynglas Pointa, zaliv Towyn
Menai Straits	znotraj ožin Menai med črto, ki povezuje Aber Menai Point in Belan Point, in črto, ki povezuje pomol Beaumaris in Pen-y-Coed Point
Conway	znotraj črte, ki poteka od Mussel Hilla do Tremlyd Pointa
Llandudno	znotraj valoloma
Rhyl	znotraj valoloma
Reka Dee	nad Connah's Quayjem do točke vodnega črpališča Barrelwell Hill
Reka Mersey	znotraj črte, ki poteka med svetilnikom Rock Lighthouse in severozahodnim dokom Seaforth, vendar brez drugih dokov
Preston in Southport	znotraj črte, ki poteka od Lythama do Southporta in znotraj dokov v Prestonu
Fleetwood	znotraj črte, ki poteka od Low Lighta do Knotta
Reka Lune	znotraj črte, ki poteka od Sunderland Pointa do Chapel Hilla do vključno doka Glasson
Barrow	znotraj črte, ki povezuje Haws Point, Isle of Walney in Roa Island Slipway
Whitehaven	znotraj valoloma
Workington	znotraj valoloma
Maryport	znotraj valoloma
Carlisle	znotraj črte, ki povezuje Carlisle Point s Torduffom
Coniston Water	celo jezero
Derwentwater	celo jezero
Ullswater	celo jezero
Windermere	celo jezero
JUŽNA ANGLIJA
Blakeney in pristanišče Morston ter dostopi	vzhodno od črte, ki poteka južno od Blakeney Pointa do vhoda reke Stiffkey
Reka Orwell in reka Stour	reka Orwell znotraj črte, ki poteka od valoloma Blackmanshead do Landguard Pointa in v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 3.
Reka Blackwater	vse plovne poti znotraj črte, ki poteka od jugozahodnega konca otoka Mersea do Sales Pointa
Reka Crouch in reka Roach	reka Crouch znotraj črte, ki poteka od Holliwell Pointa do Foulness Pointa, vključno z reko Roach
Reka Temza in njeni pritoki	reka Temza nad črto, ki poteka od severa proti jugu čez najbolj vzhodni konec pomola v pristanišču Denton, Gravesend do zapornice Teddington
Reka Medway in Swale	reka Medway od črte, ki poteka med Garrison Pointom in Grain Towrom do zapornice Allington; in Swale od Whitstabla do Medwaya
Reka Stour (Kent)	reka Stour nad ustjem do pristajališča pri Flagstaff Reachu
Pristanišče Dover	znotraj črt, ki potekajo čez vzhodni in zahodni vhod v pristanišče
Reka Rother	reka Rother nad signalno postajo za plimovanje v Camberju do zapornice Scots Float in do vhodne zapornice na reki Brede
Reka Adur in kanal Southwick	znotraj črte, ki poteka čez vhod v pristanišče Shoreham do zapornice kanala Southwick in do zahodnega konca Tarmac Wharfa
Reka Arun	reka Arun nad pomolom Littlehampton do marine Littlehampton
Reka Ouse (Sussex) Newhaven	reka Ouse od črte, ki poteka čez vhodne pomole pristanišča Newhaven do severnega konca North Quayja
Brighton	zunanje pristanišče marine Brighton znotraj črte, ki poteka od južnega konca West Quayja do severnega konca South Quayja
Chichester	znotraj črte, ki poteka med Eastoke Pointom in zvonikom cerkve v West Witteringu ter v smeri proti odprtemu morju od vod v coni 3
Pristanišče Langstone	znotraj črte, ki poteka med Eastney Pointom in Gunner Pointom
Portsmouth	znotraj črte, ki poteka čez vhod v pristanišče od Port Blockhousa do Round Towra
Bembridge, Isle of Wight	znotraj pristanišča Brading
Cowes, Isle of Wight	reka Medina znotraj črte, ki poteka od signalne luči valoloma na vzhodnem bregu do House Lighta na zahodnem bregu
Southampton	znotraj črte, ki poteka od Calshot Castla do obalne luči Hook
Beaulieu River	znotraj Beaulieu River, vendar ne vzhodno od črte, ki poteka od severa proti jugu čez Inchmery House
Keyhaven Lake	znotraj črte, ki poteka proti severu od spodnjega svetilnika Hurst Point do Keyhaven Marshes
Christchurch	The Run
Poole	znotraj črte Chain Ferry med Sandbanks in South Haven Pointom
Exeter	znotraj črte, ki poteka od vzhoda proti zahodu od Warren Pointa do priobalne postaje za rešilne čolne nasproti Checkstone Ledgea
Teignmouth	znotraj pristanišča
Reka Dart	znotraj črte, ki poteka od Kettle Pointa do Battery Pointa
Reka Salcombe	znotraj črte, ki poteka od Splat Pointa do Limebury Pointa
Plymouth	znotraj črte, ki poteka od pomola Mount Batten do Raveness Pointa čez otoke Drake. Reka Yealm znotraj črte, ki poteka od Warren Pointa do Misery Pointa
Fowey	znotraj pristanišča
Falmouth	znotraj črte, ki poteka od St. Anthony Heada do Pendennis Pointa
Reka Camel	znotraj črte, ki poteka od Gun Pointa do Brea Hilla
Reki Taw in Torridge	znotraj črte, ki vodi 200° od svetilnika Crow Point do obale pri Skern Pointu
Bridgewater	južno od črte, ki poteka proti vzhodu od Stert Pointa (51° 13,0' S)
Reka Avon (Avon)	znotraj črte, ki poteka od pomola Avonmouth do Wharf Pointa in Netham Dama

POGLAVJE 2

Cona 3

Kraljevina Belgija

Pomorska Šelda (v smeri toka od odprtega sidrišča Antwerpen)

Češka republika

Laba: od zapornice Ústí nad Labem-Střekov do zapornice Lovosice

Umetna jezera: Baška, Brněnská (Kníničky), Horka (Stráž pod Ralskem), Hracholusky, Jesenice, Nechranice, Olešná, Orlík, Pastviny, Plumov, Rozkoš, Seč, Skalka, Slapy, Těrlicko, Žermanice

Jezero Máchovo

Vodno območje Velké Žernoseky

Ribniki: Oleksovice, Svět, Velké Dářko

Jezera, nastala z izkopom gramoza: Dolní Benešov, Ostrožná Nová Ves a Tovačov

Zvezna republika Nemčija

Donava:	od Kelheima (2 414,72 km) do nemško-avstrijske meje
Ren:	od nemško-švicarske meje do nemško-nizozemske meje
Laba:	od ustja kanala Laba-Seiten do spodnje meje pristanišča Hamburg
Müritz

Francoska republika

Ren

Republika Madžarska

Donava: od rkm 1812 do rkm 1433

Donava Moson: od rkm 14 do rkm 0

Donava Szentendre: od rkm 32 do rkm 0

Donava Ráckeve: od rkm 58 do rkm 0

Reka Tisa: od rkm 685 do rkm 160

Reka Drava: od rkm 198 do rkm 70

Reka Bodrog: od rkm 51 do rkm 0

Reka Kettős-Körös: od rkm 23 do rkm 0

Reka Hármas-Körös: od rkm 91 do rkm 0

Kanal Sió: od rkm 23 do rkm 0

Jezero Velence

Jezero Fertő

Kraljevina Nizozemska

Ren

Sneekermeer, Koevordermeer, Heegermeer, Fluessen, Slotermeer, Tjeukemeer, Beulakkerwijde, Belterwijde, Ramsdiep, Ketelmeer, Zwartemeer, Veluwemeer, Eemmeer, Gooimeer, Alkmaardermeer, Gouwzee, Buiten Ij, Afgesloten Ij, Noordzeekanaal, pristanišče Ijmuiden, pristaniško območje Rotterdam, Nieuwe Maas, Noord, Oude Maas, Beneden Merwede, Nieuwe Merwede, Dordische Kil, Boven Merwede, Waal, kanal Bijlandsch, Boven Rijn, kanal Pannersdensch, Geldersche Ijssel, Neder Rijn, Lek, kanal Amsterdam-Ren, Veerse Meer, kanal Šelda-Ren od državne meje do ustja v Volkerak, Amer, Bergsche Maas, Meuse navzdol od Venla, Gooimeerja, Europorta, Calandkanaala (vzhodno od pristanišča Beneluks), Hartelkanaala

Republika Avstrija

Donava: od nemške meje do slovaške meje

Inn: od ustja do elektrarne Passau-Ingling

Traun: od ustja do 1,80 km

Enns: od ustja do 2,70 km

March: do 6,00 km

Republika Poljska

—

Reka Biebrza od izliva kanala Augustowski do izliva v reko Narwia

—

Reka Brda od povezave s kanalom Bydgoski v Bydgoszczu do izliva v reko Vislo

—

Reka Bug od izliva reke Muchawiec do izliva v reko Narwio

—

Jezero Dąbie do meje z notranjimi morskimi vodami

—

Kanal Augustowski od povezave z reko Biebrzo do državne meje, skupaj z jezeri, ki se nahajajo vzdolž tega kanala

—

Kanal Bartnicki od jezera Ruda Woda do jezera Bartężek

—

Kanal Bydgoski

—

Kanal Elbląski od jezera Druzno do jezera Jeziorak in jezera Szeląg Wielki, skupaj s temi jezeri in jezeri vzdolž kanala, in stranski kanal v smeri Zalewa od jezera Jeziorak do jezera Ewingi, vključno s tem jezerom

—

Kanal Gliwicki skupaj s kanalom Kędzierzyński

—

Kanal Jagielloński od povezave z reko Elblągo do reke Nogat

—

Kanal Łączański

—

Kanal Ślesiński skupaj z jezeri, ki se nahajajo vzdolž tega kanala, in jezero Gopło

—

Kanal Żerański

—

Reka Martwa Visla od reke Visle v Przegalinu do meje z notranjimi morskimi vodami

—

Reka Narew od izliva reke Biebrza do izliva reke Visle, skupaj z jezerom Zegrzyński

—

Reka Nogat od reke Visle do izliva v laguno Visle

—

Reka Noteć (zgornji tok) od jezera Gopło do povezave s kanalom Górnonotecki in kanal Górnonotecki ter reka Noteć (spodnji tok) od povezave s kanalom Bydgoski do izliva v reko Warto

—

Nysa Łużycka od Gubina do izliva v Odro

—

Reka Odra od mesta Racibórz do povezave z vzhodno Odro, ki postane reka Regalica od prekopa Klucz-Ustowo, skupaj s to reko in njenimi stranskimi pritoki do jezera Dąbie, kakor tudi stranski toki reke Odre od zapornice Opatowice do zapornice v mestu Wrocław

—

Zahodna Odra od jeza v Widuchowau (704,1 km reke Odre) do meje z notranjimi morskimi vodami, skupaj s stranskimi pritoki, kakor tudi prekopom Klucz-Ustowo, ki povezuje Vzhodno in Zahodno Odro

—

Reka Parnica in prekop Parnicki od Zahodne Odre do meje z notranjimi morskimi vodami

—

Reka Pisa od jezera Roś do izliva reke Narew

—

Reka Szkarpawa od reke Visle do izliva v laguno Visle

—

Reka Warta od jezera Ślesiński do izliva reke Odre

—

Omrežje Wielkie Jeziora Mazurskie, ki obsega jezera, povezana z rekami in kanali, ki predstavljajo glavno povezavo od jezera Roś (vključno z njim) v Piszi do kanala Węgorzewski (vključno s kanalom) v Węgorzewou, skupaj z jezeri: Seksty, Mikołajskie, Tałty, Tałtowisko, Kotek, Szymon, Szymoneckie, Jagodne, Boczne, Tajty, Kisajno, Dargin, Łabap, Kirsajty in Święcajty, skupaj s kanalom Giżycki in kanalom Niegociński ter kanalom Piękna Góra, in stranska pot jezera Ryńskie (vključno z njim) v Rynu do jezera Nidzkie (do 3 km, kar ustvarja mejo z naravnim rezervatom „jezero Nidzkie“), skupaj z jezeri: Bełdany, Guzianka Mała in Guzianka Wielka

—

Reka Visla od izliva reke Przemsza do povezave s kanalom Lączański, kakor tudi od izliva tega kanala v Skawino do izliva Visle v Gdanski zaliv, izključujoč rezervoar Włocławski

Slovaška republika

Donava: od Devína (1880,26 km) do slovaško-madžarske meje

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

ŠKOTSKA
Leith (Edinburgh)	znotraj valolomov
Glasgow	Strathclyde Loch
Crinan Canal	od Crinana do Ardrishaiga
Caledonian Canal	deli kanala
SEVERNA IRSKA
Reka Lagan	od Lagan Weira do Stranmillisa
VZHODNA ANGLIJA
reka Wear (kjer ni plimovanja)	od starega železniškega mostu, Durham, do mostu Prebends, Durham
Reka Tees	po reki navzgor od jeza Tees
Grimsby Dock	znotraj zapornic
Immingham Dock	znotraj zapornic
Hull Docks	znotraj zapornic
Dok Boston	znotraj vrat zapornic
Aire and Calder Navigation	od Goole Docksa do Leedsa; stičišče s kanalom Leeds- Liverpool; stičišče Bank Dole do Selbyja (zapornica na reki Ouse); stičišče Castleford do Wakefielda (spodnja zapornica)
Reka Ancholme	odtočni kanal Ferriby do Brigga
Calder and Hebble Canal	Wakefield (zapornica Falling) do zapornice Broadcut Top
Reka Foss	od stičišča (Blue Bridge) z reko Ouse do Monk Bridgea
Fossdyke Canal	stičišče z reko Trent do Brayford Poola
Goole Dock	znotraj vrat zapornice
Hornsea Mere	cel kanal
Reka Hull	od zapornice Struncheon Hill do Beverley Becka
Market Weighton Canal	zapornica na reki Humber do zapornice Sod Houses
New Junction Canal	cel kanal
Reka Ouse	od zapornice Naburn do Nun Monktona
Sheffield and South Yorkshire Canal	zapornica Keadby do zapornice Tinsley
Reka Trent	zapornica Cromwell do Shardlowa
Reka Witham	zapornica Boston do Brayford Poola (Lincoln)
WALES IN ZAHODNA ANGLIJA
Reka Severn	nad Llanthonyjem in jezom Maisemore
Reka Wye	nad Monmouthom
Cardiff	Roath Park Lake
Port Talbot	znotraj zaprtih dokov
Swansea	znotraj zaprtih dokov
Reka Dee	nad vodnim črpališčem Barrelwell Hill
Reka Mersey	doki (razen Seaforth Docka)
Reka Lune	nad dokom Glasson
Reka Avon (Midland)	zapornica Tewkesbury do Eveshama
Gloucester	mestni doki v Gloucestru, kanal Gloucester/Sharpness
Hollingworth Lake	celo jezero
Manchester Ship Canal	cel kanal in doki Salford, vključno z reko Irwell
Pickmere Lake	celo jezero
Reka Tawe	med morskim jezom/marino in športnim stadionom Morfa
Rudyard Lake	celo jezero
Reka Weaver	pod Northwichem
JUŽNA ANGLIJA
Reka Nene	Wisbech Cut in reka Nene do zapornice Dog-in-a-Doublet Lock
Reka Great Ouse	Kings Lynn Cut in reka Great Ouse pod cestnim mostom West Lynn
Yarmouth	izliv reke Yare od črte, ki poteka med konci pomolov severnega in južnega vhoda, vključno z Breydon Water
Lowestoft	pristanišče Lowestoft pod zapornico Mutford Lock do črte, ki poteka med zunanjimi pomoli vhoda v prisanišče
Reki Alde in Ore	nad vhodom v reko Ore do Westrow Pointa
Reka Deben	nad vhodom v reko Deben do Felixstowe Ferryja
Reka Orwell in reka Stour	od črte, ki poteka od Fagbury Pointa do Shotley Pointa na reki Orwell do doka Ipswich; in od črte, ki poteka od severa proti jugu čez Erwarton Ness na reki Stour do Manningtreeja
Chelmer and Blackwater Canal	vzhodno od zapornice Beeleigh
Reka Temza in njeni pritoki	reka Temza nad zapornico Teddington do Oxforda
Reka Adur and Southwick Canal	reka Adur nad zahodnim koncem Tarmac Wharfa in znotraj kanala Southwick
Reka Arun	reka Arun nad marino Littlehampton
Reka Ouse (Sussex), Newhaven	reka Ouse nad severnim koncem severnega North Quayja
Bewl Water	celo jezero
Grafham Water	celo jezero
Rutland Water	celo jezero
Thorpe Park Lake	celo jezero
Chichester	vzhodno od črte, ki povezuje Cobnor Point in Chalkdock Point
Christchurch	znotraj pristanišča Christchurch, razen Run
Exeter Canal	cel kanal
Reka Avon (Avon)	mestni doki v Bristolu jez Neztam do Pulteney Weira

POGLAVJE 3

Cona 4

Kraljevina Belgija

Vse belgijske celinske plovne poti, razen plovnih poti v coni 3

Češka republika

Vse plovne poti, ki niso zajete v conah 1, 2 in 3

Zvezna republika Nemčija

Vse celinske plovne poti, razen plovnih poti v conah 1, 2 in 3

Francoska republika

Vse francoske celinske plovne poti, razen plovnih poti v conah 1, 2 in 3

Italijanska republika

Reka Pad: od Piacenze do ustja

kanal Milan-Cremona, reka Pad: zadnjih 15 km do reke Pad

Reka Mincio: od Mantove, Governola, do reke Pad

Plovna pot Ferrara: od reke Pad (Pontelagoscuro), Ferrare, do Porto Garibaldi

Kanala Brondolo in Valle: od Po di Levante do beneške lagune

Kanal Fissero — Tartaro — Canalbianco: od Jadrana do Po di Levante

Beneška obala: od beneške lagune do Gradeža

Republika Litva

Cela litovska mreža

Veliko vojvodstvo Luksemburg

Mozela

Republika Madžarska

Vse plovne poti, ki niso zajete v conah 2 in 3

Kraljevina Nizozemska

Vse druge reke, kanali in celinska morja, ki niso zajeti v conah 1, 2 in 3

Republika Avstrija

Thaya: do Bernhardsthala

March: nad 6,00 km

Republika Poljska

Vse druge plovne poti, ki niso zajete v conah 1, 2 in 3

Slovaška republika

Vse druge plovne poti, ki niso zajete v coni 3

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

ŠKOTSKA
Ratho and Linlithgow Union Canal	cel kanal
Glasgow	Forth & Clyde Canal Monkland Canal — deli Faskine in Drumpellier Hogganfield Loch
VZHODNA ANGLIJA
Reka Ancholme	Brigg do zapornice Harram Hill
Calder and Hebble Canal	od zgornje zapornice Broadcut do mostu Sowerby
Chesterfield Canal	od West Stockwitha do Worksopa
Cromford Canal	cel kanal
Reka Derwent	od stičišča z reko Ouse do mostu Stamford
Driffield Navigation	od zapornice Struncheon Hill do Great Driffielda
Erewash Canal	od zapornice Trent do zapornice Langley Mill
Huddersfield Canal	od stičišča s Calder in Hebble pri mostu Coopers do kanala Huddersfield Narrow pri Huddersfieldu med Ashton-Under-Lynom in Huddersfieldom
Leeds and Liverpool Canal	od zapornice na reki Leeds do Skipton Wharfa
Light Water Valley Lake	celo jezero
The Mere, Scarborough	celo jezero
Reka Ouse	nad Nun Monkton Poolom
Pocklington Canal	od stičišča z reko Derwent do porečja Melbourne Basin
Sheffield and South Yorkshire Canal	od zapornice Tinsley do Sheffielda
Reka Soar	od stičišča z reko Trent do Loughborougha
Trent and Mersey Canal	od Shardlowa do zapornice Dellow Lane
Reka Ure in Ripon Canal	od stičišča z reko Ouse do kanala Ripon Canal (porečje Ripon)
Ashton Canal	cel kanal
WALES IN ZAHODNA ANGLIJA
Reka Avon (Midland)	nad Eveshamom
Birmingham Canal Navigation	cel kanal
Birmingham and Fazeley Canal	cel kanal
Coventry Canal	cel kanal
Grand Union Canal (od Napton Junction do Birminghama in Fazeleyja	celoten odsek kanala
Kennet and Avon Canal (od Batha do Newburyja)	celoten odsek kanala
Lancaster Canal	cel kanal
Leeds and Liverpool Canal	cel kanal
Llangollen Canal	cel kanal
Caldon Canal	cel kanal
Peak Forest Canal	cel kanal
Macclesfield Canal	cel kanal
Monmouthshire and Brecon Canal	cel kanal
Montgomery Canal	cel kanal
Rochdale Canal	cel kanal
Swansea Canal	cel kanal
Neath & Tennant Canal	cel kanal
Shropshire Union Canal	cel kanal
Staffordshire and Worcester Canal	cel kanal
Stratford-upon-Avon Canal	cel kanal
Reka Trent	cela reka
Trent and Mersey Canal	cel kanal
Reka Weaver	nad Northwichem
Worcester and Birmingham Canal	cel kanal
JUŽNA ANGLIJA
Reka Nene	nad zapornico Dog-in-a-Doublet
Reka Great Ouse	Kings Lynn nad mostom West Lynn; reka Great Ouse in vse povezane plovne poti Fenlanda, vključno z reko Cam in plovno potjo Middle Level Navigation
Norfolk in Suffolk Broads	vse plovne reke z bibavico in brez nje, reke v nižinah, kanali in plovne poti znotraj Norfolk in Suffolk Broads, vključno z Oulton Broad, in reke Waveney, Yare, Bure, Ant in Thurne, razen kot je določeno za Yarmouth in Lowestoft
Reka Blyth	vhod reke Blyth do Blythburgha
Reki Alde in Ore	na reki Alde nad Westrow Pointom
Reka Deben	reka Deben nad Felixstowe Ferryjem
Reka Orwell in reka Stour	vse plovne poti na reki Stour nad Manningtreejem
Chelmer & Blackwater Canal	zahodno od zapornice Beeleigh
Reka Temza in njeni pritoki	reka Stort in reka Lee nad Bow Creekom. Grand Union Canal nad zapornico Brentford in Regents Canal nad porečjem Limehouse ter vsi povezani kanali. Reka Wey nad zapornico Temze. Kennet and Avon Canal. Reka Temza nad Oxfordom. Oxford Canal
Reka Medway in Swale	reka Medway nad zapornico Allington
Reka Stour (Kent)	reka Stour nad pristajališčem pri Flagstaff Reachu
Pristanišče Dover	celo pristanišče
Reka Rother	reka Rother in Royal Military Canal nad zapornico Scots Float in reka Brede nad vhodno zapornico
Brighton	notranje pristanišče marine Brighton nad zapornico
Wickstead Park Lake	celo jezero
Kennet & Avon Canal	cel kanal
Grand Union Canal	cel kanal
Reka Avon (Avon)	nad Pulteney Weirom
Bridgewater Canal	cel kanal

(*) V primeru plovil, ki imajo matično pristanišče drugje, je treba upoštevati člen 32 Pogodbe Ems-Dollart z dne 8. aprila 1960 (BGBl. 1963 II str. 602).

PRILOGA II

MINIMALNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA PLOVILA NA CELINSKIH PLOVNIH POTEH CON 1, 2, 3 IN 4

VSEBINA

DEL I

POGLAVJE 1

SPLOŠNO

Člen 1.01 —

Opredelitev pojmov

Člen 1.02 —

(prazno)

Člen 1.03 —

(prazno)

Člen 1.04 —

(prazno)

Člen 1.05 —

(prazno)

Člen 1.06 —

Začasne zahteve

Člen 1.07 —

Upravna navodila

POGLAVJE 2

POSTOPEK

Člen 2.01 —

Inšpekcijski organ

Člen 2.02 —

Prošnja za pregled

Člen 2.03 —

Predstavitev plovila za pregled

Člen 2.04 —

(prazno)

Člen 2.05 —

Začasno spričevalo Skupnosti

Člen 2.06 —

Veljavnost spričevala Skupnosti

Člen 2.07 —

Podrobnosti in spremembe spričevala Skupnosti

Člen 2.08 —

(prazno)

Člen 2.09 —

Redni pregled

Člen 2.10 —

Prostovoljni pregled

Člen 2.11 —

(prazno)

Člen 2.12 —

(prazno)

Člen 2.13 —

(prazno)

Člen 2.14 —

(prazno)

Člen 2.15 —

Stroški

Člen 2.16 —

Informiranje

Člen 2.17 —

Člen 2.18 —

Uradna številka

Člen 2.19 —

Enakovrednosti in odstopanja

DEL II

POGLAVJE 3

ZAHTEVE V ZVEZI Z GRADNJO LADIJ

Člen 3.01 —

Temeljna zahteva

Člen 3.02 —

Trdnost in stabilnost

Člen 3.03 —

Ladijski trup

Člen 3.04 —

Strojnica, kotlovnica in prostori za gorivo

POGLAVJE 4

VARNOSTNA RAZDALJA, PROSTI BOK IN UGREZNE OZNAKE

Člen 4.01 —

Varnostna razdalja

Člen 4.02 —

Prosti bok

Člen 4.03 —

Najmanjši prosti bok

Člen 4.04 —

Ugrezne oznake

Člen 4.05 —

Največji dovoljeni ugrez natovorjenih plovil, katerih skladišča niso vedno zaprta in s tem odporna proti brizganju in vremenskim vplivom

Člen 4.06 —

Ugrezne lestvice

POGLAVJE 5

MANEVRSKE SPOSOBNOSTI

Člen 5.01 —

Splošno

Člen 5.02 —

Preskusi plovnosti

Člen 5.03 —

Območje preskusa

Člen 5.04 —

Stopnja obremenitve plovil in konvojev med preskusi plovnosti

Člen 5.05 —

Uporaba naprav na krovu za preskus plovnosti

Člen 5.06 —

Predpisana hitrost (naprej)

Člen 5.07 —

Sposobnost zaustavljanja

Člen 5.08 —

Sposobnost vzvratne vožnje

Člen 5.09 —

Sposobnost umikanja

Člen 5.10 —

Sposobnost obračanja

POGLAVJE 6

KRMILNI SISTEM

Člen 6.01 —

Splošne zahteve

Člen 6.02 —

Pogonske enote krmilne naprave

Člen 6.03 —

Pogonska enota hidravlične krmilne naprave

Člen 6.04 —

Vir energije

Člen 6.05 —

Ročna pogonska enota

Člen 6.06 —

Sistemi krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja in premčnega bočnega propelerja

Člen 6.07 —

Kazalniki in nadzorne naprave

Člen 6.08 —

Regulatorji stopnje obratov

Člen 6.09 —

Potrditveni postopek

POGLAVJE 7

PROSTOR ZA KRMILJENJE

Člen 7.01 —

Splošno

Člen 7.02 —

Neoviran pogled

Člen 7.03 —

Splošne zahteve glede opreme za nadzor, prikazovanje in spremljanje

Člen 7.04 —

Posebne zahteve glede opreme za nadzor, prikazovanje in spremljanje glavnih strojev in krmilnega sistema

Člen 7.05 —

Navigacijske luči, svetlobni signali in zvočni signali

Člen 7.06 —

Radarske naprave in kazalniki stopnje obratov

Člen 7.07 —

Radiotelefonski sistemi za plovila s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe

Člen 7.08 —

Zmogljivost za interno komuniciranje na plovilu

Člen 7.09 —

Alarmni sistem

Člen 7.10 —

Gretje in prezračevanje

Člen 7.11 —

Oprema za upravljanje krmnega sidra

Člen 7.12 —

Prostor za krmiljenje, ki se lahko spusti

Člen 7.13 —

Vpis plovil s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe v spričevalo Skupnosti

POGLAVJE 8

KONSTRUKCIJA MOTORJEV

Člen 8.01 —

Splošno

Člen 8.02 —

Varnostna oprema

Člen 8.03 —

Pogonski agregat

Člen 8.04 —

Motorni izpušni sistem

Člen 8.05 —

Rezervoarji za gorivo, cevovodi in pomožne naprave

Člen 8.06 —

Rezervoarji za shranjevanje mazivnega olja, cevovodi ter pomožne naprave

Člen 8.07 —

Rezervoarji za shranjevanje olja, ki se uporablja v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, cevovodi in pomožne naprave

Člen 8.08 —

Drenažne črpalke in drenažni sistemi

Člen 8.09 —

Naprave za zbiranje oljne vode in uporabljenega olja

Člen 8.10 —

Hrup, ki ga oddajajo plovila

Poglavje 8a

(prazno)

POGLAVJE 9

ELEKTRIČNA OPREMA

Člen 9.01 —

Splošno

Člen 9.02 —

Sistemi za oskrbo z električno energijo

Člen 9.03 —

Zaščita pred fizičnim stikom, vdorom trdih predmetov in vdorom vode

Člen 9.04 —

Zaščita pred eksplozijo

Člen 9.05 —

Ozemljitev

Člen 9.06 —

Najvišje dovoljene napetosti

Člen 9.07 —

Razdelilni sistemi

Člen 9.08 —

Priključitev z obale ali drugih zunanjih omrežij

Člen 9.09 —

Oskrba drugih plovnih objektov z električno energijo

Člen 9.10 —

Generatorji in motorji

Člen 9.11 —

Akumulatorji

Člen 9.12 —

Namestitev stikal

Člen 9.13 —

Zasilni prekinjevalci električnega tokokroga

Člen 9.14 —

Inštalacijska oprema

Člen 9.15 —

Kabli

Člen 9.16 —

Razsvetljava

Člen 9.17 —

Navigacijske luči

Člen 9.18 —

(prazno)

Člen 9.19 —

Alarmni in varnostni sistemi za mehansko opremo

Člen 9.20 —

Elektronska oprema

Člen 9.21 —

Elektromagnetna združljivost

POGLAVJE 10

OPREMA

Člen 10.01 —

Sidrna oprema

Člen 10.02 —

Druga oprema

Člen 10.03 —

Prenosni gasilni aparat

Člen 10.03a —

Stalno nameščeni protipožarni sistemi v bivalnih prostorih, prostorih za krmiljenje in potniških prostorih

Člen 10.03b —

Stalno nameščeni protipožarni sistemi v strojnicah, kotlovnicah in črpalnicah

Člen 10.04 —

Čolni

Člen 10.05 —

Rešilni pasovi in jopiči

Poglavje 11

Varnost na delovnih postajah

Člen 11.01 —

Splošno

Člen 11.02 —

Zaščita pred padcem

Člen 11.03 —

Velikost delovnih prostorov

Člen 11.04 —

Bočne palube

Člen 11.05 —

Dostop do delovnih prostorov

Člen 11.06 —

Izhodi in zasilni izhodi

Člen 11.07 —

Lestve, stopnice in podobne naprave

Člen 11.08 —

Notranji prostori

Člen 11.09 —

Zaščita pred hrupom in vibracijami

Člen 11.10 —

Pokrovi žrel

Člen 11.11 —

Vitli

Člen 11.12 —

Žerjavi

Člen 11.13 —

Hranjenje vnetljivih tekočin

POGLAVJE 12

BIVALNI PROSTORI

Člen 12.01 —

Splošno

Člen 12.02 —

Posebni oblikovni pogoji

Člen 12.03 —

Sanitarna oprema

Člen 12.04 —

Kuhinje

Člen 12.05 —

Pitna voda

Člen 12.06 —

Gretje in prezračevanje

Člen 12.07 —

Druge naprave v bivalnih prostorih

POGLAVJE 13

KURILNA, KUHALNA IN HLADILNA OPREMA NA GORIVO

Člen 13.01 —

Splošno

Člen 13.02 —

Uporaba tekočih goriv, oprema na nafto

Člen 13.03 —

Peči z uparjalnimi oljnimi gorilniki in kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje

Člen 13.04 —

Peči z uparjalnim oljnim gorilnikom

Člen 13.05 —

Kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje

Člen 13.06 —

Kurilne naprave z umetnim dotokom zraka

Člen 13.07 —

Ogrevanje s trdnimi gorivi

POGLAVJE 14

NAPRAVE, KI DELUJEJO NA UTEKOČINJENI PLIN, NAMENJENE ZA GOSPODINJSKO RABO

Člen 14.01 —

Splošno

Člen 14.02 —

Naprave

Člen 14.03 —

Posode

Člen 14.04 —

Namestitev in postavitev napajalnih enot

Člen 14.05 —

Rezervne in prazne posode

Člen 14.06 —

Regulatorji tlaka

Člen 14.07 —

Tlak

Člen 14.08 —

Cevovodi in prožne cevi

Člen 14.09 —

Razdelilni sistem

Člen 14.10 —

Naprave, ki delujejo na plin, in njihova namestitev

Člen 14.11 —

Prezračevanje in odvajanje odpadnih plinov

Člen 14.12 —

Navodila za uporabo in varnost

Člen 14.13 —

Potrditveni preskus

Člen 14.14 —

Preskušanje

Člen 14.15 —

Potrdilo

POGLAVJE 15

POSEBNE ZAHTEVE ZA POTNIŠKA PLOVILA

Člen 15.01 —

Splošne določbe

Člen 15.02 —

Trupi plovil

Člen 15.03 —

Stabilnost

Člen 15.04 —

Varnostna razdalja in prosti bok

100

Člen 15.05 —

Največje dovoljeno število potnikov

101

Člen 15.06 —

Prostori in območja za potnike

101

Člen 15.07 —

Pogonski sistem

104

Člen 15.08 —

Varnostne naprave in oprema

104

Člen 15.09 —

Reševalna oprema

105

Člen 15.10 —

Električna oprema

106

Člen 15.11 —

Protipožarna zaščita

107

Člen 15.12 —

Preprečevanje požarov

111

Člen 15.13 —

Organizacija varnosti

112

Člen 15.14 —

Naprave za zbiranje odpadne vode in njeno odstranjevanje

113

Člen 15.15 —

Izjeme za določena potniška plovila

113

POGLAVJE 15a

114

POSEBNE ZAHTEVE ZA POTNIŠKA JADRALNA PLOVILA

114

Člen 15a.01 —

Uporaba dela II

114

Člen 15a.02 —

Odstopanja za določena potniška jadralna plovila

115

Člen 15a.03 —

Zahteve glede stabilnosti plovil z jadri

115

Člen 15a.04 —

Zahteve v zvezi z gradnjo ladij in strojne zahteve

115

Člen 15a.05 —

Vrvje na splošno

116

Člen 15a.06 —

Jambori ter debla in križi na splošno

116

Člen 15a.07 —

Posebne določbe za jambore

116

Člen 15a.08 —

Posebne določbe za podaljške jamborov

117

Člen 15a.09 —

Posebne določbe za poševnike

118

Člen 15a.10 —

Posebne določbe za podaljške poševnikov

118

Člen 15a.11 —

Posebne določbe za debla krmnega jambora

118

Člen 15a.12 —

Posebne določbe za glavna debla

119

Člen 15a.13 —

Splošne določbe za nepremično in premično vrvje

119

Člen 15a.14 —

Posebne določbe za nepremično vrvje

119

Člen 15a.15 —

Posebne določbe za premično vrvje

120

Člen 15a.16 —

Pribor in deli vrvja

121

Člen 15a.17 —

Jadra

122

Člen 15a.18 —

Oprema

122

Člen 15a.19 —

Preskušanje

122

POGLAVJE 16

122

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE, KI BODO VKLJUČENI V POTISNI ALI VLEČNI KONVOJ ALI VZPOREDNO NAVEZO

122

Člen 16.01 —

Plovni objekt, primeren za potiskanje

122

Člen 16.02 —

Plovni objekt, primeren, da se ga potiska

123

Člen 16.03 —

Plovni objekt, primeren za poganjanje vzporednih navez

123

Člen 16.04 —

Plovni objekt, primeren za poganjanje v konvojih

123

Člen 16.05 —

Plovni objekt, primeren za vleko

123

Člen 16.06 —

Preskusi plovnosti konvojev

124

Člen 16.07 —

Navedbe v spričevalu Skupnosti

124

POGLAVJE 17

124

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLAVAJOČO OPREMO

124

Člen 17.01 —

Splošno

124

Člen 17.02 —

Odstopanja

124

Člen 17.03 —

Dodatne zahteve

125

Člen 17.04 —

Preostala varnostna razdalja

125

Člen 17.05 —

Preostali prosti bok

125

Člen 17.06 —

Nagibni preskus

126

Člen 17.07 —

Potrditev stabilnosti

126

Člen 17.08 —

Potrditev stabilnosti pri zmanjšanem preostalem prostem boku

127

Člen 17.09 —

Ugrezne oznake in ugrezne lestvice

128

Člen 17.10 —

Plavajoča oprema brez potrditve o stabilnosti

128

POGLAVJE 18

128

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJEKTE NA DELOVNI LOKACIJI

128

Člen 18.01 —

Obratovalni pogoji

128

Člen 18.02 —

Uporaba dela II

128

Člen 18.03 —

Odstopanja

128

Člen 18.04 —

Varnostna razdalja in prosti bok

129

Člen 18.05 —

Čolni

129

POGLAVJE 19

129

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVILA ZGODOVINSKE VREDNOSTI (prazno)

129

POGLAVJE 19a

129

POSEBNE ZAHTEVE ZA KANALSKE BARŽE (prazno)

129

POGLAVJE 19b

129

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVILA, KI PLUJEJO PO PLOVNIH POTEH V CONI 4

129

Člen 19b.01 —

Uporaba poglavja 4

129

POGLAVJE 20

129

POSEBNE ZAHTEVE ZA MORSKA PLOVILA (prazno)

129

POGLAVJE 21

129

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVILA ZA REKREACIJO

129

Člen 21.01 —

Splošno

129

Člen 21.02 —

Uporaba dela II

130

Člen 21.03 —

(prazno)

130

POGLAVJE 22

131

STABILNOST PLOVIL, KI PREVAŽAJO ZABOJNIKE

131

Člen 22.01 —

Splošno

131

Člen 22.02 —

Mejni pogoji in metoda izračunavanja za potrditev stabilnosti za prevoz nezavarovanih zabojnikov

131

Člen 22.03 —

Mejni pogoji in metoda izračunavanja za potrditev stabilnosti za prevoz zavarovanih zabojnikov

133

Člen 22.04 —

Postopek za ocenjevanje stabilnosti na plovilu

134

POGLAVJE 22a

134

POSEBNE ZAHTEVE ZA PLOVNE OBJRKTE DALJŠE OD 110 m

134

Člen 22a.01 —

Uporaba dela I

134

Člen 22a.02 —

Uporaba dela II

134

Člen 22a.03 —

Trdnost

134

Člen 22a.04 —

Vzgon in stabilnost

134

Člen 22a.05 —

Dodatne zahteve

135

Člen 22a.06 —

Uporaba dela IV pri predelavi

136

POGLAVJE 22b

136

POSEBNE ZAHTEVE ZA VISOKOHITROSTNA PLOVILA

136

Člen 22b.01 —

Splošno

136

Člen 22b.02 —

Uporaba dela I

137

Člen 22b.03 —

Uporaba dela II

137

Člen 22b.04 —

Sedeži in varnostni pasovi

137

Člen 22b.05 —

Prosti bok

137

Člen 22b.06 —

Vzgon, stabilnost in pregrajevanje

137

Člen 22b.07 —

Prostor za krmiljenje

137

Člen 22b.08 —

Dodatna oprema

138

Člen 22b.09 —

Zaprta območja

138

Člen 22b.10 —

Izhodi in zasilni izhodi

138

Člen 22b.11 —

Protipožarna zaščita in preprečevanje požarov

139

Člen 22b.12 —

Prehodne določbe

139

DEL III

139

POGLAVJE 23

139

OPREMA PLOVIL GLEDE NA ŠTEVILO ČLANOV POSADKE

139

Člen 23.01 —

(prazno)

139

Člen 23.02 —

(prazno)

139

Člen 23.03 —

(prazno)

139

Člen 23.04 —

(prazno)

139

Člen 23.05 —

(prazno)

139

Člen 23.06 —

(prazno)

139

Člen 23.07 —

(prazno)

139

Člen 23.08 —

(prazno)

139

Člen 23.09 —

Oprema plovil

140

Člen 23.10 —

(prazno)

141

Člen 23.11 —

(prazno)

141

Člen 23.12 —

(prazno)

141

Člen 23.13 —

(prazno)

141

Člen 23.14 —

(prazno)

141

Člen 23.15 —

(prazno)

141

DEL IV

141

POGLAVJE 24

141

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

141

Člen 24.01 —

Uporaba prehodnih določb za plovne objekte, ki so že v uporabi

141

Člen 24.02 —

Odstopanja za plovne objekte, ki so že v uporabi

141

Člen 24.03 —

Odstopanja za plovne objekte, zgrajene najpozneje 1. aprila 1976

152

Člen 24.04 —

Druga odstopanja

154

Člen 24.05 —

(prazno)

154

Člen 24.06 —

Odstopanja za plovne objekte, ki jih ne zajema člen 24.01

154

Člen 24.07 —

(prazno)

163

POGLAVJE 24a

163

DODATNE PREHODNE DOLOČBE ZA PLOVNE OBJEKTE, KI NE PLUJEJO PO PLOVNI POTI CONA R

163

Člen 24a.01 —

Uporaba prehodnih določb za plovne objekte, ki so že v uporabi, in veljavnost prejšnjih spričeval Skupnosti

163

Člen 24a.02 —

Odstopanja za plovne objekte, ki so že v uporabi

163

Člen 24a.03 —

Odstopanja za plovne objekte, katerih kobilice so bile zgrajene pred 1. januarjem 1985

169

Člen 24a.04 —

Druga odstopanja

171

DODATEK I —

VARNOSTNI ZNAKI

172

DODATEK II —

UPRAVNA NAVODILA

174

DEL I

POGLAVJE 1

SPLOŠNO

Člen 1.01

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

Vrste plovnih objektov

1.	„plovni objekt“: plovilo ali del plavajoče opreme;

2.	„plovilo“: plovilo, ki pluje po celinskih plovnih poteh, ali morska ladja;

3.	„plovilo, ki pluje po celinskih plovnih poteh“: plovilo, namenjeno izključno ali predvsem za plovbo po celinskih plovnih poteh;

4.	„morska ladja“: plovilo, registrirano za pomorsko plovbo;

5.	„motorno plovilo“: motorni tanker ali motorno tovorno plovilo;

6.	„motorni tanker“: plovilo za prevoz blaga v pritrjenih cisternah, ki pluje samostojno z lastnim pogonom;

7.	„motorno tovorno plovilo“: plovilo za prevoz blaga, ki pluje samostojno z lastnim pogonom, razen motornih tankerjev;

8.	„kanalska barža“: plovilo za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki ne presega 38,5 m dolžine in 5,05 m širine in ki običajno pluje po prekopu Ren-Rona;

9.	„vlačilec“: plovilo, zgrajeno posebej za opravljanje vleke;

10.	„potiskač“: plovilo, zgrajeno posebej za poganjanje potisnega konvoja;

11.	„barža“: barža brez lastnega pogona ali tankerska barža;

12.	„tankerska barža“: plovilo za prevoz blaga v pritrjenih cisternah, zgrajeno, da ga vlečejo, ki nima lastnega pogona ali ima zadosten lastni pogon zgolj za izvajanje omejenih manevrov;

13.	„barža brez lastnega pogona“: plovilo za prevoz blaga, ki ni tankerska barža, zgrajeno, da ga vlečejo, in ki nima lastnega pogona ali ima zadosten lastni pogon zgolj za izvajanje omejenih manevrov;

14.	„maona“: tankerska maona, tovorna maona ali ladijska maona;

15.	„tankerska maona“: plovilo za prevoz blaga v pritrjenih cisternah, zgrajeno ali posebej prirejeno, da ga vlečejo, ki nima lastnega pogona ali ima zadosten lastni pogon zgolj za izvajanje omejenih manevrov, kadar ni sestavni del potisnega konvoja;

16.	„tovorna maona“: plovilo za prevoz blaga, ki ni tankerska maona, zgrajeno ali posebej prirejeno, da ga vlečejo, in ki nima lastnega pogona ali ima zadosten lastni pogon zgolj za izvajanje omejenih manevrov, kadar ni sestavni del potisnega konvoja;

17.	„ladijska maona“: maona, zgrajena za prevažanje z morskimi ladjami in za plovbo po celinskih plovnih poteh;

18.	„potniško plovilo“: plovilo za dnevne izlete ali plovilo s kabinami, zgrajeno in opremljeno za prevoz več kot 12 potnikov;

19.	„potniško jadralno plovilo“: potniško plovilo, zgrajeno in opremljeno tudi za pogon na jadra;

20.	„plovilo za dnevne izlete“: potniško plovilo brez potniških spalnih kabin;

21.	„plovilo s kabinami“: potniško plovilo s potniškimi spalnimi kabinami;

22.	„visokohitrostno plovilo“: motorizirano plovilo, ki lahko v vodi doseže hitrost več kot 40 km/h;

23.	„plavajoča oprema“: plavajoča naprava, ki nosi delovno orodje, kot so žerjavi, oprema za izkopavanje, ovni ali dvigala;

24.	„plovni objekt na delovni lokaciji“: plovilo, ki je ustrezno zgrajeno in opremljeno za uporabo na delovnih lokacijah, kot je barža za izsuševanje, barža z bagrom ali pontonska barža, ponton ali plovilo za pobiranje kamenja;

25.	„plovilo za rekreacijo“: plovilo za šport ali prosti čas, ki ni potniško plovilo;

26.	„pomožni čoln“: čoln za uporabo v prevozu, reševanju ljudi in plovil ter za delovne naloge;

27.	„plavajoči objekt“: katera koli plavajoča naprava, ki običajno ni namenjena premikanju, kot so kopališče, dok, pomol ali čolnarna;

28.	„plavajoči predmet“: splav ali druga konstrukcija, objekt ali sestav, ki je primeren za plovbo in ni plovilo, plavajoča oprema ali plavajoči objekt.

Sestave plovnih objektov

29.	„konvoj“: tog ali vlečen konvoj plovnih objektov;

30.	„naveza“: način sestave konvoja;

31.	„tog konvoj“: konvoj v potisni ali vzporedni navezi;

32.

„konvoj v potisni navezi“: toga sestava plovnih objektov, od katerih je vsaj eden, ki se imenuje „potiskač“, postavljen na začetek plovila in zagotavlja pogonsko moč za konvoj; za togega velja tudi konvoj, ki je sestavljen iz potiskača in plovila v potisni navezi, ki sta spojena tako, da je mogoče usmerjeno sestavljanje;

33.	„vzporedna naveza“ sestava plovnih objektov, trdno povezanih vzporedno drugo ob drugem, od katerih nobeno ni postavljeno na začetek plovila za pogon sestave;

34.	„vlečni konvoj“: sestava enega ali več plovil, plavajočih objektov ali plavajočih naprav, ki jih vleče eno ali več plovil z lastnim pogonom, ki tvorijo del konvoja;

Posebna območja na plovilu

35.	„glavna strojnica“: prostor, kjer so nameščeni pogonski motorji;

36.	„strojnica“: prostor, kjer so nameščeni motorji z notranjim izgorevanjem;

37.	„kotlovnica“: prostor, kjer so nameščene naprave, ki delujejo na gorivo, namenjene za proizvodnjo pare ali ogrevanje tople vode;

38.	„zaprta nadgradnja“: za vodo neprepustna, trdna in neprekinjena struktura s trdnimi stenami, ki je trajno in za vodo neprepustno pritrjena na krov;

39.	„prostor za krmiljenje“: prostor, v katerem so nameščeni vsi krmilni in nadzorni instrumenti, potrebni za upravljanje plovila;

40.	„bivalni prostor“: prostor za osebe, ki običajno bivajo na plovilu, vključno z ladijsko kuhinjo, prostorom za shranjevanje živil, toaletnimi in umivalnimi prostori, pralnicami, predsobami in prehodi, razen prostora za krmiljenje;

41.	„prostor za potnike“: prostori na krovu plovila, namenjeni potnikom, in zaprti prostori, kot so saloni, pisarne, trgovine, frizerski saloni, sušilnice, pralnice, savne, toaletni in umivalni prostori, prehodi, povezovalni hodniki in stopnice, ki jih ne obkrožajo stene;

42.	„nadzorni center“ prostor za krmiljenje, kjer je nameščen zasilni agregat ali njegovi deli, ali prostor s centrom, ki ga stalno zaseda ladijsko osebje ali člani posadke, na primer za opremo za požarni alarm, daljinsko upravljanje vrat ali dušilcev ognja;

43.	„prostor za stopnišče“: prostor za notranje stopnišče ali dvigalo;

44.	„salon“: del bivalnega prostora ali prostora za potnike. Na potniških plovilih se ladijske kuhinje ne obravnavajo kot saloni;

45.	„ladijska kuhinja“: prostor s štedilnikom ali podobno napravo za kuhanje;

46.	„shramba“: prostor za shranjevanje vnetljivih tekočin ali prostor s površino več kot 4 m2 za shranjevanje zalog;

47.	„ladijsko skladišče“: del plovila, ki je spredaj in zadaj omejen s pregradami in se odpira ali zapira s pokrovi žrel, namenjen za prevoz pakiranega ali razsutega blaga ali za skladiščenje cistern, ki ne tvorijo del ladijskega trupa;

48.	„pritrjena cisterna“: cisterna, pripojena plovilu tako, da so stene cisterne sam ladijski trup ali pa okvir, ki je ločen od ladijskega trupa;

49.	„delovna postaja“: prostor, kjer člani posadke opravljajo svoje naloge, vključno z mostičkom, ladijskim žerjavom in čolnom;

50.	„prehod“: prostor, namenjen običajnemu gibanju oseb in blaga;

51.	„varen prostor“: prostor, ki je od zunaj ograjen z navpično površino, ki poteka v razdalji 1/5 BWL (širine vodne črte) vzporedno s smerjo ladijskega trupa po črti največjega ugreza;

52.	„zbirni prostori“: posebej zaščiteni prostori na plovilu, kjer se potniki zbirajo v primeru nevarnosti;

53.	„evakuacijski prostori“: deli zbirnih prostorov na plovilu, iz katerih se osebe lahko evakuirajo.

Izrazi iz ladijskega strojništva

54.	„ploskev največjega dovoljenega ugreza“: vodna ploskev, ki je enaka največjemu ugrezu, pri katerem je plovilu dovoljena plovba;

55.	„varnostna razdalja“: razdalja med ploskvijo največjega dovoljenega ugreza in vzporedno ploskvijo, ki poteka po najnižji točki, nad katero plovilo ne velja več za neprepustno za vodo;

56.	„preostala varnostna razdalja“: v primeru nagnjenja plovila razpoložljiva navpična razdalja med nivojem vode in najnižjo točko potopljene strani, nad katerim plovilo ne velja več za neprepustno za vodo;

57.	„prosti bok (f)“: razdalja med ploskvijo največjega dovoljenega ugreza in vzporedno ploskvijo, ki gre skozi najnižjo točko robnice, ali če plovilo nima robnice, skozi najnižjo točko zgornjega roba ladijskega boka;

58.	„preostali prosti bok“: v primeru nagnjenja plovila razpoložljiv navpični pas med nivojem vode in zgornjo površino krova na najnižji točki potopljene strani ali, če plovilo nima krova, najnižji točki zgornje površine pritrjenega ladijskega boka;

59.

„mejna črta“: namišljena črta, ki poteka po bočni kovinski oplati najmanj 10 cm pod pregradnim krovom in najmanj 10 cm pod najnižjo točko ladijskega boka, ki ni neprepustna za vodo. Če plovilo nima pregradnega krova, se uporabi črta, ki poteka najmanj 10 cm pod najnižjo črto, do katere je zunanja kovinska oplata neprepustna za vodo;

60.	„vodni izpodriv (∇)“: potopljena prostornina plovila v m3;

61.	„izpodriv (Δ)“: skupna masa plovila v tonah, vključno s tovorom;

62.	„koeficient upora (CB)“: razmerje med vodnim izpodrivom in zmnožkom dolžine LWL, širine BWL in ugreza T;

63.	„prečna ploskev nad vodo (AV)“: prečna ploskev plovila nad vodno gladino v m2;

64.	„pregradna paluba“: paluba, do katere potekajo zahtevane pregrade, ki so neprepustne za vodo, in od katere se meri prosti bok;

65.	„pregrada“: običajno navpična stena določene višine, ki ločuje plovilo in ki jo omejujejo dno plovila, kovinska oplata ali druge pregrade;

66.	„prečna pregrada“: pregrada, ki sega od ene strani do druge strani plovila;

67.	„stena“: deljiva površina, običajno navpična;

68.	„ločilna stena“ stena, ki ni neprepustna za vodo;

69.	„dolžina (L)“: največja dolžina trupa v metrih, brez smernega krmila in poševnika;

70.	„skupna dolžina (LOA)“: največja dolžina plovila v metrih, vključno z vsemi pritrjenimi napravami, kot so deli krmilnega sistema ali agregat, mehanske ali podobne naprave;

71.	„dolžina vodne gladine (LWL)“: dolžina ladijskega trupa v metrih, izmerjena po črti največjega dovoljenega ugreza;

72.	„širina (B)“: največja širina v metrih, merjena do zunanjega roba kovinske oplate ogrodja (brez koles, ograj in podobnega);

73.	„skupna širina (BOA)“: največja širina plovila v metrih vključno z vso pritrjeno opremo, kot so kolesa, ograje, mehanske naprave in podobno;

74.	„širina vodne gladine (BWL)“: širina ladijskega trupa v metrih, merjena od zunanje strani bočne kovinske oplate po črti največjega dovoljenega ugreza;

75.	„višina (H)“: najkrajša navpična razdalja v metrih med najnižjo točko trupa ali kobilice in najnižjo točko krova na boku plovila;

76.	„ugrez (T)“: navpična razdalja v metrih med najnižjo točko trupa ali kobilice in črto največjega ugreza;

77.	„prednja navpičnica“: navpična črta na sprednji točki preseka ladijskega trupa s črto največjega dovoljenega ugreza;

78.	„čista širina bočne palube“: razdalja med navpično črto, ki gre skozi najbolj vidni del odprtine žrela na strani bočne palube, in navpično črto, ki gre skozi notranji rob zaščite pred zdrsom (varovalna ograja, ograja v višini gležnjev) na zunanji strani bočne palube.

Krmilni sistemi

79.	„krmilni sistem“: vsa oprema, potrebna za krmiljenje plovila, s katero se zagotovijo manevrske sposobnosti, določene v poglavju 5;

80.	„krmilo“: krmilo ali krmila z držajem, vključno s krmilnim kvadrantom in elementi, ki ga povezujejo s krmilno napravo;

81.	„krmilna naprava“: del krmilnega sistema, ki omogoča premikanje krmila;

82.	„pogonska enota“: gonilo krmilne naprave med virom energije in krmilno napravo;

83.	„vir energije“: električno napajanje naprave za upravljanje krmila in krmilne naprave z energijo iz ladijskega omrežja, baterij ali motorja z notranjim izgorevanjem;

84.	„naprava za upravljanje krmila“: sestavni deli in vezje za delovanje naprave za upravljanje krmila na električni pogon;

85.	„pogonska enota krmilne naprave“: nadzor krmilne naprave, njene pogonske enote in njenega vira energije;

86.	„ročni pogon“: sistem, ki z ročnim upravljanjem ročnega krmilnega kolesa premika krmilo z mehanskim prenosom brez kakršnega koli dodatnega vira energije;

87.	„ročni hidravlični pogon“: ročno upravljanje, ki aktivira hidravlični prenos;

88.	„regulator hitrosti obračanja“: oprema, ki avtomatično ustvarja in ohranja določeno hitrost obračanja plovila v skladu z vnaprej izbranimi vrednostmi;

89.	„prostor za krmiljenje, kjer lahko z radarjem krmili ena oseba“: prostor za krmiljenje, ki je urejen tako, da lahko med plovbo z radarjem s plovilom upravlja ena oseba.

Lastnosti strukturnih elementov in materialov

90.	„neprepusten za vodo“: strukturni elementi ali naprave, opremljene tako, da se prepreči vdor vode;

91.	„odporen proti brizganju in vremenskim vplivom“ strukturni elementi ali naprave, opremljene tako, da v normalnih razmerah prepuščajo zanemarljivo majhno količino vode;

92.	„nepropusten za plin“: strukturni elementi ali naprave, opremljene tako, da se prepreči vdor plina in hlapov;

93.	„nevnetljiv“: snov, ki ne gori in ne proizvaja vnetljivih hlapov v takih količinah, da bi se spontano vžgali pri segrevanju na približno 750 °C;

94.	„negorljiv“: material, ki se ne vname hitro ali katerega površina vsaj omeji širjenje plamenov v skladu s postopkom iz oddelka 1(c) člena 15.11;

95.	„požarna odpornost“: lastnost strukturnih elementov ali naprav, kot je potrjena s postopki preskušanja iz oddelka 1(d) člena 15.11;

96.	„Kodeks o postopkih preskušanja požarne varnosti“: Mednarodni kodeks o uporabi postopkov preskušanja požarne varnosti v skladu z Odločbo MSC.61(67) Odbora za pomorsko varnost Mednarodne pomorske organizacije.

Opredelitev drugih pojmov

97.	„priznani klasifikacijski zavod“: klasifikacijski zavod, ki je priznan v skladu z merili in postopki iz Priloge VI k tej direktivi;

98.	„radarska naprava“: elektronski navigacijski pripomoček za odkrivanje in prikazovanje okolice in prometa;

99.

„celinska elektronska pomorska karta s podatki (ECDIS)“: standardiziran sistem prikazovanja elektronske navigacijske karte za celinske plovne poti in povezanih informacij, ki prikazuje izbrane informacije iz navigacijskih kart za celinske plovne poti, po izbiri pa tudi informacije iz drugih senzorjev plovila;

100.	„naprava za celinsko elektronsko pomorsko karto s podatki (ECDIS)“: naprava za prikazovanje elektronskih navigacijskih kart za celinske plovne poti, ki se lahko upravlja na dva različna načina: v informacijskem in navigacijskem prikazu;

101.	„informacijski prikaz“: uporaba celinske elektronske pomorske karte s podatki (ECDIS) le zaradi informacij, brez radarskega prikaza;

102.	„navigacijski prikaz“: uporaba celinske elektronske pomorske karte s podatki (ECDIS) z radarskim prikazom za krmiljenje plovila;

103.	„ladijsko osebje“: vsi zaposleni na potniškem plovilu, ki niso člani posadke;

104.	„osebe z zmanjšano gibljivostjo“: osebe s posebnimi težavami pri uporabi javnega prevoza, kot so starejše osebe, invalidi, osebe z okvarami vida in sluha, osebe v invalidskih vozičkih, nosečnice in osebe, ki spremljajo majhne otroke;

105.	„spričevalo Skupnosti“: spričevalo, ki ga za plovilo izda pristojni organ in potrjuje skladnost s tehničnimi zahtevami te direktive.

Člen 1.02

(prazno)

Člen 1.03

(prazno)

Člen 1.04

(prazno)

Člen 1.05

(prazno)

Člen 1.06

Začasne zahteve

Začasne zahteve se lahko sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 19(2) te direktive, kadar se ugotovi, da je to nujno potrebno zaradi prilagoditve tehničnemu napredku na področju prevoza po celinskih plovnih poteh, da se omogoči odstopanje od določb te direktive pred pričakovano spremembo direktive ali da se omogočijo preskusi. Zahteve se objavijo in veljajo največ tri leta. Veljati začnejo hkrati in se razveljavijo pod enakimi pogoji v vseh državah članicah.

Člen 1.07

Upravna navodila

Da bi bilo izvajanje te direktive lažje in enotno se lahko sprejmejo zavezujoča upravna navodila za inšpekcijski pregled v skladu s postopkom, določenim v členu 19(2) te direktive.

POGLAVJE 2

POSTOPEK

Člen 2.01

Inšpekcijski organ

1. Države članice ustanovijo inšpekcijske organe.

2. Inšpekcijski organi sestojijo iz predsednika in strokovnjakov.

V vsakem organu so vsaj naslednji strokovnjaki:

(a)	uradnik iz uprave, ki je odgovoren za plovbo;

(b)	strokovnjak za projektiranje plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, in njihovih motorjev;

(c)	pomorski strokovnjak s spričevalom za plovbo.

3. Predsednika in strokovnjake vsakega organa imenujejo organi v državi, kjer je organ ustanovljen. Predsednik in strokovnjaki pri prevzemanju svojih obveznosti predložijo pisno izjavo, da jih bodo izvajali popolnoma neodvisno. Od uradnikov se ne zahteva nikakršna izjava.

4. Inšpekcijskim organom lahko pomagajo posebni strokovnjaki v skladu z veljavnimi nacionalnimi določbami.

Člen 2.02

Prošnja za pregled

1. Za postopek vložitve prošnje za pregled in določitve kraja in časa pregleda so pristojni organi, ki izdajo spričevalo Skupnosti. Pristojni organ določi, katere dokumente je treba predložiti. Postopek se opravi tako, da se zagotovi, da se pregled lahko opravi v ustreznem času po vložitvi prošnje.

2. Za spričevalo Skupnosti lahko zaprosi lastnik plovnega objekta, za katerega ne velja ta direktiva, ali njegov zastopnik. Njegovi prošnji se ugodi, če plovilo izpolnjuje zahteve te direktive.

Člen 2.03

Predstavitev plovila za pregled

1. Lastnik ali njegov zastopnik predstavi plovilo v raztovorjenem, očiščenem in opremljenem stanju. Med pregledom zagotovi kakršno koli potrebno pomoč, kot je zagotovitev ustreznega čolna in osebja ter odkrivanje kakršnih koli delov ladijskega trupa ali opreme, ki niso neposredno dostopni ali vidni.

2. Inšpekcijski organ prvič zahteva suh pregled. Tak suh pregled pa ni potreben, če se lahko predloži klasifikacijsko spričevalo ali spričevalo odobrenega klasifikacijskega zavoda, da konstrukcija izpolnjuje zahteve, ali če se predloži spričevalo, ki dokazuje, da je pristojni organ že opravil suh pregled v druge namene. Pri rednem pregledu ali pregledu, določenem v členu 15 te direktive, lahko inšpekcijski organ zahteva pregled zunaj vode.

Inšpekcijski organ opravi poskusno vožnjo ob prvem pregledu motornih plovil ali konvojev ali ob večjih spremembah pogona ali krmilne opreme.

3. Inšpekcijski organ lahko zahteva nadaljnje preglede in poskusne vožnje ter druga dokazila. Ta določba velja tudi med gradnjo plovnega objekta.

Člen 2.04

(prazno)

Člen 2.05

Začasno spričevalo Skupnosti

1. Pristojni organ lahko izda začasno spričevalo Skupnosti za:

(a)	plovni objekt, ki je namenjen potovati v določen kraj z dovoljenjem pristojnega organa, da bi pridobil spričevalo Skupnosti;

(b)	plovni objekt, ki mu je bilo začasno odvzeto spričevalo Skupnosti v enem od primerov, navedenih v členu 2.07 ali v členih 12 in 16 te direktive;

(c)	plovni objekt, za katerega se pripravlja spričevalo Skupnosti po uspešno opravljenem pregledu,

(d)	plovni objekt, kadar niso izpolnjeni vsi pogoji, potrebni za pridobitev spričevala Skupnosti, kot je navedeno v delu I Priloge V;

(e)	plovni objekt, ki je tako poškodovan, da njegovo stanje ni več skladno s spričevalom Skupnosti;

(f)	plavajoče naprave ali opremo, kadar organi, odgovorni za poseben prevoz, določijo, da je za dovoljenje za opravljanje posebnega prevoza, kot to določajo veljavni predpisi organa za plovbo držav članic, treba pridobiti tako spričevalo Skupnosti;

(g)	plovni objekt, ki odstopa od določb iz dela II, kot to določa oddelek 2 v členu 2.19.

2. Začasno spričevalo Skupnosti se sestavi na podlagi vzorca iz dela III Priloge V, kadar se zdi, da je ustrezno zagotovljena plovnost plovnega objekta, plavajoče naprave ali plavajoče opreme.

Zajema pogoje, za katere pristojni organ meni, da so potrebni, in velja:

(a)	v primerih, navedenih v oddelku 1(a) in (d) do (f), za eno določeno potovanje, ki se opravi v ustreznem obdobju, ki ni daljše od enega meseca;

(b)	v primerih, navedenih v oddelku 1(b) in (c), za ustrezno obdobje;

(c)	v primerih, navedenih v oddelku 1(g), za šest mesecev. Začasno spričevalo Skupnosti se lahko vsakič podaljša za šest mesecev, dokler odbor ne sprejme odločitve.

Člen 2.06

Veljavnost spričevala Skupnosti

1. Obdobje veljavnosti spričeval Skupnosti, ki se izdajo za na novo zgrajena plovila v skladu z določbami te direktive, določi pristojni organ, in sicer za največ:

(a)	pet let za potniška plovila;

(b)	deset let za vse druge plovne objekte.

Obdobje veljavnosti se vpiše v spričevalo Skupnosti.

2. Za plovila, ki obratujejo že pred pregledom, pristojni organ določi obdobje veljavnosti spričevala Skupnosti za vsak primer posebej glede na rezultate pregleda. Vendar pa veljavnost ne sme biti daljša od obdobij, določenih v oddelku 1.

Člen 2.07

Podrobnosti in spremembe spričevala Skupnosti

1. Lastnik plovnega objekta ali njegov zastopnik mora pristojni organ seznaniti s kakršno koli spremembo imena ali lastništva plovnega objekta, dimenzije ali uradne številke, registracije ali matičnega pristanišča in mu poslati spričevalo Skupnosti, da vpiše spremembo.

2. Kateri koli pristojni organ lahko v spričevalo Skupnosti doda kakršne koli podatke ali spremembe.

3. Kadar pristojni organ v spričevalo Skupnosti doda kakršno koli spremembo ali podatek, o tem obvesti pristojni organ, ki je izdal spričevalo Skupnosti.

Člen 2.08

(prazno)

Člen 2.09

Redni pregled

1. Plovni objekt opravi redni pregled pred iztekom veljavnosti spričevala Skupnosti.

2. Na podlagi utemeljenega zahtevka lastnika ali njegovega zastopnika lahko pristojni organ izjemoma in brez nadaljnjih pregledov dovoli podaljšanje veljavnosti spričevala Skupnosti za največ šest mesecev. Podaljšanje se izda v pisni obliki in se hrani na plovnem objektu.

3. Pristojni organ določi novo obdobje veljavnosti spričevala Skupnosti glede na rezultate tega pregleda.

Obdobje veljavnosti se vpiše v spričevalo Skupnosti in sporoči pristojnemu organu, ki je to spričevalo Skupnosti izdal.

4. Če se namesto podaljšanja veljavnosti spričevalo Skupnosti zamenja z novim spričevalom Skupnosti, se prejšnje spričevalo Skupnosti vrne pristojnemu organu, ki ga je izdal.

Člen 2.10

Prostovoljni pregled

Lastnik plovnega objekta ali njegov zastopnik lahko kadar koli prostovoljno zaprosi za pregled.

Taki prošnji za pregled je treba ugoditi.

Člen 2.11

(prazno)

Člen 2.12

(prazno)

Člen 2.13

(prazno)

Člen 2.14

(prazno)

Člen 2.15

Stroški

Lastnik plovila ali njegov zastopnik nosi vse stroške, ki nastanejo zaradi pregleda plovila in izdaje spričevala Skupnosti v skladu s posebnim sklopom pristojbin, ki ga sestavi vsaka država članica.

Člen 2.16

Informiranje

Pristojni organ lahko dovoli osebam, ki dokažejo utemeljen interes, da se seznanijo z vsebino spričevala Skupnosti, in lahko tem osebam izda izpiske ali kopije spričeval Skupnosti, ki so overjeni in označeni kot taki.

Člen 2.17

1. Pristojni organi spričevalom Skupnosti, ki jih izdajo, določijo zaporedno številko. V skladu z vzorcem iz Priloge VI vodijo register vseh spričeval Skupnosti, ki jih izdajo.

2. Pristojni organi hranijo izvirnike ali kopije vseh spričeval Skupnosti, ki so jih izdali, in v te vnesejo vse podatke ali spremembe kakor tudi preklice in zamenjave spričeval Skupnosti.

Člen 2.18

Uradna številka

1. Pristojni organ, ki je izdal spričevalo Skupnosti, vanj vpiše uradno številko, ki jo za ta plovni objekt dodeli pristojni organ države članice, v kateri je plovilo registrirano ali ima matično pristanišče.

Kar zadeva plovne objekte iz držav nečlanic, uradno številko, ki se vpiše v spričevalo Skupnosti, dodeli pristojni organ, ki to spričevalo izda.

Te določbe se ne nanašajo na plovila za rekreacijo.

2. (prazno)

3. (prazno)

4. Lastnik plovnega objekta ali njegov zastopnik pristojne organe zaprosi za dodelitev uradne številke. Lastnik ali njegov zastopnik je odgovoren tudi za vpis uradne številke v spričevalo Skupnosti in njeno takojšnjo odstranitev po prenehanju veljavnosti.

Člen 2.19

Enakovrednosti in odstopanja

1. Kadar določbe iz dela II zahtevajo, da se na krovu plovnega objekta uporabljajo ali so prisotni določeni materiali, naprave ali deli opreme, ali določajo, da se sprejmejo določeni projektni vidiki ali določene ureditve, lahko pristojni organ dovoli, da se na krovu navedenega plovnega objekta uporabljajo ali so prisotni drugi materiali, naprave ali deli opreme ali da se sprejmejo druge projektne lastnosti ali ureditve, kadar se za te v skladu s postopkom iz člena 19(2) te direktive ugotovi, da so enakovredni.

2. Če v skladu s postopkom iz člena 19(2) te direktive odbor ne sprejme odločitve o enakovrednosti, kot je določeno v oddelku 1, lahko pristojni organ izda začasno spričevalo Skupnosti.

V skladu s postopkom iz člena 19(2) te direktive pristojni organi odboru poročajo v enem mesecu od izdaje začasnega spričevala Skupnosti v skladu z oddelkom 1(g) člena 2.05 in pri tem navedejo ime in uradno številko plovnega objekta, vrsto odstopanja in državo, v katerem je plovni objekt registriran ali ima matično pristanišče.

3. Pristojni organ lahko na podlagi priporočila odbora v skladu s postopkom iz člena 19(2) te direktive za poskusne namene in omejeno obdobje izda spričevalo Skupnosti za plovne objekte, ki vključujejo nove tehnične specifikacije, ki odstopajo od določb dela II, če te zagotavljajo enakovredno varnost.

4. Enakovrednosti in odstopanja iz oddelkov 1 in 3 se navedejo v spričevalu Skupnosti. O tem se obvesti Komisijo.

DEL II

POGLAVJE 3

ZAHTEVE V ZVEZI Z GRADNJO LADIJ

Člen 3.01

Temeljna zahteva

Plovila morajo biti zgrajena v skladu z ladjedelniško prakso.

Člen 3.02

Trdnost in stabilnost

1. Ladijski trup je dovolj trden, da zdrži vse obremenitve, katerim je običajno izpostavljen;

(a)	pri na novo zgrajenih plovilih ali večjih predelavah, ki vplivajo na trdnost plovila, se ustrezna trdnost dokaže s predložitvijo dokazila o konstrukcijskem izračunu. To dokazilo pa ni potrebno, kadar se predloži klasifikacijsko spričevalo ali potrdilo odobrenega klasifikacijskega zavoda;

(b)

kadar se opravi pregled, kot je naveden v členu 2.09, se preverijo minimalna debelina spodnjih in stranskih plošč ter plošč na ladijskem dnu glede naslednjih pogojev:

Pri plovilih iz jekla minimalna debelina tmin izhaja iz najvišje vrednosti, ki je rezultat naslednjih formul:

1.	za plovila, daljša od 40 m: tmin = f · b · c (2,3 + 0,04 L) [mm]; za plovila, ki niso daljša od 40 m: tmin = f · b · c (1,5 + 0,06 L) [mm], vendar ne manj kot 3,00 mm

Formula

pri čemer je:

razmik okvirjev [mm];

faktor razmika okvirjev:

f	=	1 za a ≤ 500 mm
f	=	1 + 0,0013 (a - 500) za a > 500 mm

faktor za spodnje in stranske plošče ter plošče na ladijskem dnu

b	=	1,0 za spodnje in stranske plošče
b	=	1,25 za plošče na ladijskem dnu.

f = 1 se lahko uporabi za razmik okvirjev pri izračunu minimalne debeline plošč na ladijskem dnu. Vendar pa minimalna debelina plošč na ladijskem dnu v nobenem primeru ne sme biti manjša od debeline spodnjih plošč in stranskih plošč.

faktor za tip konstrukcije:

c	=	0,95 za plovila z dvojnim dnom in bočno praznino, pri čemer je pregrada med bočno praznino in ladijskim skladiščem locirana navpično vzporedno z odprtino
c	=	1,0 za vse druge tipe konstrukcij.

(c)

Pri plovilih s podolžnim okvirjem ter z dvojnim dnom in bočnimi prazninami se minimalna vrednost, izračunana za debelino plošč v skladu s formulami iz odstavka (b), lahko zmanjša na izračunano vrednost, ki jo določi in potrdi odobren klasifikacijski zavod kot zadostno trdnost ladijskega trupa (vzdolžna, bočna in lokalna trdnost).

Če so spodnje in stranske plošče ter plošče na ladijskem dnu pod tako določeno dopustno vrednostjo, se obnovijo.

Minimalne vrednosti, izračunane po tej metodi, so mejne vrednosti, pri katerih se upošteva običajna in enakomerna obraba in predivdeva, da je uporabljeno jeklo za gradnjo ladij in da so notranji konstrukcijski elementi, kot so okviri, talni okvir ter glavni podolžni in prečni konstrukcijski členi, v dobrem stanju ter da ladijski trup ne kaže znakov preobremenitve vzdolžne trdnosti.

Kakor hitro te vrednosti niso več dosežene, se zadevne plošče popravijo ali zamenjajo. Za majhne lokalne površine pa se lahko dopusti manjša debelina, ki ne predstavlja več kot 10-odstotno znižanje izračunanih vrednosti.

2. Kadar je za gradnjo ladijskega trupa uporabljen material, ki ni jeklo, je treba preveriti z izračunom, ali je trdnost ladijskega trupa (vzdolžna, bočna in lokalna trdnost) vsaj takšna, kot bi bila trdnost, če bi bilo uporabljeno jeklo in če bi bila vrednost minimalne debeline skladna z oddelkom 1. Tak dokazni izračun pa ni potreben, če se predloži spričevalo o razredu ali izjava odobrenega klasifikacijskega zavoda.

3. Stabilnost plovil mora ustrezati njihovim namenom uporabe.

Člen 3.03

Ladijski trup

1. Pregrade, ki se raztezajo do krova ali, če plovilo nima krova, do robnice, morajo biti nameščene na naslednji način:

(a)

pregrada proti trkom je nameščena na primerni razdalji od premca tako, da je zagotovljena plovnost natovorjenega plovila, pri čemer je preostala varnostna razdalja 100 mm, če voda vdre v neprepustni oddelek pred pregrado proti trkom.

Praviloma velja, da je zahteva iz odstavka 1 izpolnjena, če je pregrada proti trkom nameščena na razdalji med 0,04 L in 0,04 L + 2 m, ki se meri od sprednje navpičnice v ploskvi največjega dovoljenega ugreza.

Če ta razdalja presega 0,04 L + 2 m, se mora izpolnitev zahteve iz odstavka 1 dokazati z izračunom.

Razdalja se lahko zmanjša na 0,03 L. V tem primeru se mora izpolnitev zahteve iz odstavka 1 dokazati z izračunom ob predpostavki, da so oddelek pred pregrado proti trkom in sosednji oddelki napolnjeni z vodo;

(b)	pri plovilih, katerih dolžina presega 25 m, je krmna pregrada v primerni razdalji od krme.

2. Pred ploskvijo pregrade proti trkom ne smejo biti nameščeni nobeni bivalni prostori ali naprave, potrebne za varnost ali delovanje plovila. Ta zahteva ne velja za sidrno napravo.

3. Bivalni prostori, strojnica in kotlovnica ter vsi njihovi pripadajoči delovni prostori morajo biti ločeni od skladišč z za vodo neprepustnimi prečnimi pregradami, ki segajo do krova.

4. Bivalni prostori morajo biti ločeni od strojnice, kotlovnice in skladišč na za plin neprepusten način in neposredno dostopni s krova. Če takega dostopa ni, mora biti na voljo zasilni izhod, ki vodi neposredno do krova.

5. V pregradah, navedenih v oddelkih 1 in 3, in razdelkih prostorov, navedenih v oddelku 4, ne sme biti nobene odprtine.

Vrata v krmni pregradi in odprtine zlasti za gredi in cevovode so dopustni, če so zgrajeni tako, da ne vplivajo na učinkovitost pregrad in drugih razdelkov med prostori. Vrata v krmni pregradi so dopustna samo, če se lahko na podlagi daljinskega spremljanja v prostoru za krmiljenje ugotovi, ali so odprta ali zaprta in je na obeh straneh naslednji čitljiv napis:

„Vrata takoj po uporabi zaprite“.

6. Dovodi in odvodi za vodo ter z njimi povezani cevovodi ne smejo omogočati nenamernega vdora vode v plovilo.

7. Sprednji del plovila mora biti zgrajen tako, da sidra ne štrlijo v celoti ali delno zunaj bočne kovinske oplate.

Člen 3.04

Strojnica, kotlovnica in prostori za gorivo

1. Strojnica in kotlovnica morata biti razporejeni tako, da omogočata preprosto in varno upravljanje, popravilo in vzdrževanje opreme v njiju.

2. Prostori za tekoče gorivo in mazivno olje ne smejo imeti skupnih površin s prostori za potnike in bivalnimi prostori, ki so pod statičnim tlakom tekočine med normalnim delovanjem.

3. Pregrade, stropi in vrata strojnice, kotlovnice in prostorov za gorivo morajo biti narejeni iz jekla ali drugih enakovrednih nevnetljivih materialov.

Izolacijski material, uporabljen v strojnici, mora biti zaščiten pred vdorom goriva ali njegovih hlapov.

Vse odprtine v stenah, stropih in vratih strojnice, kotlovnice in prostorov za gorivo morajo biti take, da se jih da zapreti od zunaj. Naprave za zaklepanje morajo biti iz jekla ali drugega enako nevnetljivega materiala.

4. Strojnica in kotlovnica ter druge površine, v katerih lahko nastanejo vnetljivi ali strupeni plini, so taki, da jih je mogoče ustrezno prezračevati.

5. Prehodi in lestve, ki se uporabljajo za dostop do strojnice, kotlovnice in prostorov za gorivo, so trajno pritrjeni in narejeni iz jekla ali drugega podobno vzdržljivega in nevnetljivega materiala.

6. Strojnica in kotlovnica morata imeti dva izhoda, od katerih je lahko eden zasilni.

Drug izhod pa ni potreben, če:

(a)	skupna površina tal (povprečna dolžina x povprečna širina na višini talnih oblog) strojnice ali kotlovnice ne presega 35 m2; in

(b)	pot med vsako točko, kjer se izvaja popravilo ali vzdrževanje, in izhodom ali vznožjem prehoda zraven izhoda, ki vodi ven, ne presega 5 metrov; in

(c)	je gasilni aparat nameščen na točki, kjer se izvaja popravilo, ki je najbolj oddaljena od izhodnih vrat; to velja tudi z odstopanjem od oddelka 1(e) člena 10.03, kadar vgrajena moč motorjev ne presega 100 kW.

7. Največja dovoljena stopnja zvočnega pritiska v strojnici je 110 dB(A). Merilna mesta so izbrana glede na vzdrževanje, ki je potrebno za običajno delovanje objekta, ki se nahaja v strojnici.

POGLAVJE 4

VARNOSTNA RAZDALJA, PROSTI BOK IN UGREZNE OZNAKE

Člen 4.01

Varnostna razdalja

1. Varnostna razdalja mora znašati najmanj 300 mm.

2. Pri plovilih, katerih odprtine se ne morejo zapreti z napravami, odpornimi proti brizganju in vremenskim vplivom, in plovilih, ki plujejo z odprtimi skladišči, se varnostna razdalja poveča tako, da je vsaka od teh odprtin oddaljena vsaj 500 mm od ploskve največjega dovoljenega ugreza.

Člen 4.02

Prosti bok

1. Prosti bok plovil z neprekinjenim krovom, brez odklonov in nadgradenj, znaša 150 mm.

2. Prosti bok plovil z odklonom in nadgradnjami se izračuna po naslednji formuli:

Formula

pri čemer je:

α	korekcijski koeficient ob upoštevanju vseh zadevnih nadgradenj;
βv	koeficient za popravek učinka sprednjega odklona, ki je posledica prisotnosti nadgradnje na sprednji četrtini dolžine L plovila;
βa	koeficient za popravek učinka zadnjega odklona, ki je posledica prisotnosti nadgradnje na zadnji četrtini dolžine L plovila;
Sev	dejanski sprednji odklon v mm;
Sea	dejanski zadnji odklon v mm.

3. Koeficient a se izračuna po naslednji formuli:

Formula

pri čemer je:

lem	dejanska dolžina nadgradenj, ki se nahajajo v srednjem delu (v m), ki ustreza polovici dolžine L plovila;
lev	dejanska dolžina v m nadgradnje, ki se nahaja v sprednji četrtini dolžine L plovila;
lea	dejanska dolžina v m nadgradnje, ki se nahaja v zadnji četrtini dolžine L plovila.

Dejanska dolžina nadgradnje se izračuna po naslednji formuli:

Formula

pri čemer je:

l	dejanska dolžina zadevne nadgradnje v m;
b	širina zadevne nadgradnje v m;
B1	širina plovila v m, merjena na zunanji strani navpičnih bočnih plošč na ravni krova na polovici zadevne nadgradnje;
h	višina zadevne nadgradnje v m. Vendar pa se pri žrelih h izračuna tako, da se višina odprtin zmanjša za polovico varnostne razdalje v skladu z oddelkoma 1 in 2 v členu 4.01. V nobenem primeru h ne sme biti vrednost, ki presega 0,36 m.

Če je

Formula

ali

Formula

manj kot 0,6, se predpostavi, da je dejanska dolžina nadgradnje enaka nič.

4. Koeficienta βv in βa se izračunata po naslednjih formulah:

Formula

5. Dejanski sprednji odklon Sev in zadnji odklon Sea se izračunata po naslednjih formulah:

Sev = Sv · p

Sea = Sa · p

pri čemer je:

Sv	dejanski sprednji odklon v mm; vendar Sv ne sme presegati 1 000 mm;
Sa	dejanski zadnji odklon v mm; vendar Sa ne sme presegati 500 mm;
p	koeficient, ki se izračuna po naslednji formuli:
x	je abscisa, merjena od skrajne točke, na kateri je odklon 0.25 Sv/Sa v tem zaporedju (glej skico spodaj).

Vendar se za koeficient p ne sme uporabiti vrednost, večja od 1.

6. Če je βa · Sea večji od βv · Sev, se vrednost uporabi kot vrednost βa · Sea.

Člen 4.03

Najmanjši prosti bok

Ob upoštevanju zmanjšanj, navedenih v členu 4.02, najmanjši prosti bok ne sme biti manjši od 0 mm.

Člen 4.04

Ugrezne oznake

1. Ploskev največjega dovoljenega ugreza se določi tako, da so izpolnjene zahteve glede najmanjšega prostega boka in najmanjše varnostne razdalje. Iz varnostnih razlogov pa lahko inšpekcijski organ določi večjo vrednost za varnostno razdaljo ali prosti bok. Ploskev največjega dovoljenega ugreza se določi vsaj za cono 3.

2. Ploskev največjega dovoljenega ugreza se označi z dobro vidnimi, neizbrisnimi ugreznimi oznakami.

3. Ugrezne oznake za cono 3 vsebujejo pravokotnik dolžine 300 mm in globine 40 mm z osnovnico, ki leži horizontalno in se ujema z dovoljeno največjo stopnjo ugreza. Vse drugačne ugrezne oznake morajo vsebovati tak pravokotnik.

4. Plovila morajo imeti najmanj tri pare ugreznih oznak, en par na polovici dolžine plovila in po en par na približno eni šestini dolžine plovila od premca in krme.

Vendar:

(a)	pri plovilu z dolžino, krajšo od 40 m, zadostujeta dva para oznak, po en par na eni četrtini dolžine plovila od premca in krme;

(b)	pri plovilih, ki niso namenjena prevozu blaga, zadostuje en par oznak približno na polovici dolžine plovila.

5. Ugrezne oznake ali podatki, ki prenehajo veljati po ponovnem inšpekcijskem pregledu, so odstranjeni ali označeni kot neveljavni pod nadzorom inšpekcijskega organa. Če postane ugrezna oznaka nejasna, se lahko zamenja izključno pod nadzorom inšpekcijskega organa.

6. Kadar je bilo plovilo izmerjeno v skladu s Konvencijo o merjenju plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh iz leta 1966, in ploskev merilnih oznak izpolnjuje zahteve te direktive, lahko te merilne oznake veljajo kot ugrezne oznake; to se ustrezno navede v spričevalu Skupnosti.

7. Pri plovilih, ki plujejo v conah celinskih plovnih poti, razen v coni 3 (cone 1, 2 in 4), se ugrezne oznake na premcu in krmi, določene v oddelku 4, dopolnijo z navpično črto, na katero se v smeri proti premcu vpiše ena ali, v primeru več con, več dodatnih ugreznih črt dolžine 150 mm v povezavi z ugrezno oznako za cono 3.

Debelina navpične črte in vodoravnih črt znaša 30 mm. Številka ustrezne cone se poleg ugrezne oznake, ki vodi proti premcu, označi z dimenzijo 60 x 40 mm (glej sliko 1).

Slika 1

Člen 4.05

Največji dovoljeni ugrez natovorjenih plovil, katerih skladišča niso vedno zaprta in s tem odporna proti brizganju in vremenskim vplivom

Če je ploskev največjega dovoljenega ugreza natovorjenega plovila za cono 3 določena ob predpostavki, da se skladišča lahko zaprejo tako, da so odporna proti brizganju in vremenskim vplivom, in če je razdalja med ploskvijo največjega dovoljenega ugreza in zgornjim robom odprtin manjša od 500 mm, se mora določiti največji dovoljeni ugrez za plovbo z nepokritimi skladišči.

V spričevalo Skupnosti se vpiše naslednja izjava:

„Kadar so žrela skladišč v celoti ali delno odprta, se plovilo lahko natovori le do … mm pod ugreznimi oznakami za cono 3.“

Člen 4.06

Ugrezne lestvice

1. Plovila, katerih ugrez lahko preseže 1 m, imajo na vsaki strani proti ladijski krmi nameščene ugrezne lestvice; dopustne so dodatne ugrezne lestvice.

2. Ničelna točka na vsaki ugrezni lestvici leži navpično pod ugrezno lestvico na točki vzporedno od ploskve največjega ugreza, ki gre skozi najnižjo točko trupa ali kobilice, če slednja obstaja. Navpična razdalja nad ničelno točko je razdeljena v decimetre. Te stopnje so označene na vsaki lestvici od nenatovorjene vodne črte do 100 mm nad največjim dovoljenim ugrezom z vtisnjenimi ali vrezanimi oznakami in pobarvane v dveh različnih barvah v obliki jasno vidnega traku. Stopnje so označene s številkami ob lestvici na najmanj vsakih pet decimetrov in na vrhu lestvice.

3. Dve merilni lestvici na krmi, pritrjeni v skladu s konvencijo, navedeno v oddelku 6 člena 4.04, lahko veljata kot ugrezni lestvici, če vsebujeta stopnje, ki izpolnjujejo navedene zahteve, ter, kadar je to primerno, številke, ki označujejo ugrez.

POGLAVJE 5

MANEVRSKE SPOSOBNOSTI

Člen 5.01

Splošno

Plovila in konvoji imajo dobre plovne in manevrske sposobnosti.

Plovila brez pogona, zgrajena, da se vlečejo, izpolnjujejo posebne zahteve, ki jih določi inšpekcijski organ.

Plovila in konvoji na pogon izpolnjujejo zahteve, določene v členih 5.02 do 5.10.

Člen 5.02

Preskusi plovnosti

1. Plovnost in manevrske sposobnosti se preverijo s preskusi plovnosti. Pri tem se zlasti pregleda upoštevanje členov 5.06 do 5.10.

2. Inšpekcijski organ lahko odpravi vse ali del teh preskusov, kadar se skladnost z zahtevami plovnosti in manevrske sposobnosti dokaže drugače.

Člen 5.03

Območje preskusa

1. Preskusi plovnosti iz člena 5.02 se izvajajo na območjih celinskih plovnih poti, ki jih določijo pristojni organi.

2. Ta območja preskusa se nahajajo na delu tekoče ali mirujoče vode, ki je po možnosti raven, dolg vsaj 2 km, dovolj širok in opremljen z jasno vidnimi oznakami za določitev položaja plovila.

3. Inšpekcijskemu organu je omogočeno, da zapiše hidrološke podatke, kot so globina vode, širina plovnega kanala in povprečna hitrost toka v plovnem območju, kot funkcijo različnih vodnih ravni.

Člen 5.04

Stopnja obremenitve plovil in konvojev med preskusi plovnosti

Med preskusom plovnosti se plovila in konvoji, namenjeni prevozu blaga, obremenijo z najmanj 70 % njihove nosilnosti in obremenitve, pri čemer se tovor porazdeli tako, da se zagotovi čim bolj vodoravna lega. Če se preskusi opravijo z manjšo obremenitvijo, se odobritev za plovbo s tokom omeji na to obremenitev.

Člen 5.05

Uporaba naprav na krovu za preskus plovnosti

1. Med preskusom plovnosti se lahko uporabi vsa oprema, navedena v točkah 34 in 52 spričevala Skupnosti, ki se lahko aktivira iz prostora za krmiljenje, razen sider.

2. Vendar pa se sidra lahko uporabijo med preskusom, ki vključuje obrat proti vodnemu toku, naveden v členu 5.10.

Člen 5.06

Predpisana hitrost (naprej)

1. Plovila in konvoji v vodi dosežejo hitrost najmanj 13 km/h. Ta pogoj pa ni obvezen, kadar potisni vlačilci delujejo samostojno.

2. Inšpekcijski organ lahko dovoli izjeme za plovila in konvoje, ki delujejo samostojno v rečnih ustjih in pristaniščih.

3. Inšpekcijski organ preveri, ali je nenatovorjeno plovilo v vodi sposobno preseči hitrost 40 km/h. Če se to lahko potrdi, se v spričevalo Skupnosti pod točko 52 vpiše naslednja izjava:

„Plovilo lahko v vodi preseže hitrost 40 km/h.“

Člen 5.07

Sposobnost zaustavljanja

1. Plovila in konvoji so se sposobni pravočasno zaustaviti, kadar so obrnjeni v smeri toka, in pri tem ohraniti ustrezne manevrske sposobnosti.

2. Kadar plovila in konvoji niso daljši od 86 m in ne širši od 22,90 m, se lahko navedena sposobnost zaustavljanja nadomesti s sposobnostjo obračanja.

3. Sposobnost zaustavljanja se dokaže z manevri zaustavljanja, ki se opravijo v območju preskusa, navedenem v členu 5.03, sposobnost obračanja pa z manevri obračanja v skladu s členom 5.10.

Člen 5.08

Sposobnost vzvratne vožnje

Kadar se manever zaustavljanja, določen v členu 5.07, opravi v mirujoči vodi, mu sledi preskus plovnosti v vzvratni vožnji.

Člen 5.09

Sposobnost umikanja

Plovila in konvoji so se sposobni pravočasno umakniti. Ta sposobnost se dokaže z manevri umikanja, ki se opravijo v območju preskusa, navedenem v členu 5.03.

Člen 5.10

Sposobnost obračanja

Plovila in konvoji, ki ne presegajo 86 m dolžine ali 22,90 m širine, so se sposobni pravočasno obrniti.

Ta sposobnost obračanja se lahko nadomesti s sposobnostjo zaustavljanja iz člena 5.07.

Sposobnost obračanja se dokaže z manevri obračanja proti vodnemu toku.

POGLAVJE 6

KRMILNI SISTEM

Člen 6.01

Splošne zahteve

1. Plovila so opremljena z zanesljivim krmilnim sistemom, ki zagotavlja vsaj manevrske sposobnosti, določene v poglavju 5.

2. Motorni krmilni sistemi so zgrajeni tako, da krmilo ne more nenačrtovano spremeniti smeri.

3. Ves krmilni sistem je načrtovan tako, da dopušča stalni nagib plovila do 15o in sobne temperature od –20 °C do +50 °C.

4. Sestavni deli krmilnega sistema so dovolj močni, da lahko vedno vzdržijo obremenitve, ki so jim izpostavljeni med normalnim delovanjem. Nobene zunanje sile, ki delujejo na krmilo, ne smejo zmanjšati operativne zmogljivosti krmilne naprave in njene pogonske enote.

5. Krmilni sistem vključuje motorno pogonsko enoto, če je to zahtevajo sile, potrebne za pogon krmila.

6. Krmilna naprava z motorno pogonsko enoto je zaščitena pred preobremenitvami s sistemom, ki omejuje vrtilni moment, ki ga ustvari pogonska enota.

7. Odprtine za os krmila so načrtovane tako, da se prepreči širjenje mazivnega olja, ki onesnažuje vodo.

Člen 6.02

Pogonske enote krmilne naprave

1. Če ima krmilna naprava motorno pogonsko enoto, je v primeru odpovedi ali napake pri delovanju pogonske enote krmilne naprave mogoče v petih sekundah pognati drugo samostojno pogonsko enoto ali ročno pogonsko enoto.

2. Če druga pogonska enota ali ročna pogonska enota ne začne delovati avtomatično, jo je mogoče pognati z eno enostavno in hitro operacijo krmarja.

3. Druga pogonska enota ali ročna pogonska enota prav tako zagotavlja manevrske sposobnosti, določene v poglavju 5.

Člen 6.03

Pogonska enota hidravlične krmilne naprave

1. Na pogonsko enoto hidravlične krmilne naprave ne sme biti povezan noben drug porabnik energije. Kadar obstajata dve samostojni pogonski enoti, pa je taka povezava z eno od enot dovoljena, če so porabniki povezani na povratno linijo in se lahko izključijo iz pogonske enote z izolirno napravo.

2. Kadar obstajata dve hidravlični pogonski enoti, je za vsako potreben ločen hidravlični rezervoar. Dovoljeni so tudi dvojni rezervoarji. Hidravlični rezervoarji so opremljeni s sistemom opozarjanja, ki spremlja vsako upadanje ravni olja pod najnižjo raven, potrebno za zanesljivo delovanje.

3. Dva pilotska ventila nista potrebna, če je mogoč ročni pogon ali pogon z ročno nadzorovanim hidravličnim ukazom iz prostora za krmiljenje.

4. Velikost, oblika in razporeditev cevovoda čim bolj izključujejo mehanske poškodbe ali poškodbe zaradi ognja.

5. Pri hidravličnih pogonskih enotah ni potreben ločen sistem cevovoda za drugo enoto, če je zagotovljeno samostojno delovanje obeh enot in če lahko sistem cevovoda zdrži tlak, ki je vsaj 1,5-krat večji od največjega delovnega tlaka.

6. Upogljive cevi so dovoljene le, kadar je njihova uporaba nujna, da se ublažijo tresljaji ali omogoči prosto gibanje elementov. Predvidene so za tlak, ki je vsaj enak največjemu delovnemu tlaku.

Člen 6.04

Vir energije

1. Krmilni sistem, opremljen z dvema motornima pogonskima enotama, ima vsaj dva vira energije.

2. Če drug vir energije za motorno pogonsko enoto ni stalno na razpolago med plovbo plovila, med obdobjem, potrebnim za zagon, rezervno energijo zagotavlja vmesna naprava z zadostno kapaciteto.

3. Če so viri energije električni, se iz glavnega vira energije za krmilni sistem ne sme napajati noben drug porabnik energije.

Člen 6.05

Ročna pogonska enota

1. Pri ročnem pogonu kolesa ne poganja motorna pogonska enota.

2. Ne glede na položaj krmila je preprečena vrnitev ročnega kolesa ob samodejnem preklopu na ročni pogon.

Člen 6.06

Sistemi krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja in premčnega bočnega propelerja

1. Kadar se naprave krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja ali premčnega bočnega propelerja sprožijo z električnim, hidravličnim ali pnevmatičnim daljinskim sistemom, sta potrebna dva med seboj neodvisna prožilna sistema med prostorom za krmiljenje in instalacijo propelerja ali bočnega propelerja, ki smiselno izpolnjujeta zahteve iz členov 6.01 do 6.05.

Za take sisteme ta oddelek ne velja, če niso potrebni za doseganje manevrskih sposobnosti iz poglavja 5 ali če so potrebni le za preskus zaustavljanja.

2. Kadar sta na plovilu dve ali več naprav krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja ali premčnega bočnega propelerja, ki so med seboj neodvisne, drug sistem sprožanja ni potreben, če kljub odpovedi enega od sistemov plovilo ohrani manevrske sposobnosti iz poglavja 5.

Člen 6.07

Kazalniki in nadzorne naprave

1. Položaj krmila je jasno viden iz krmilnega položaja. Kazalnik položaja krmila ima električni pogon in lasten vir energije.

2. Na krmilnem položaju so vsaj naslednji kazalniki in nadzorne naprave:

(a)	raven olja v hidravličnih rezervoarjih v skladu z oddelkom 2 člena 6.03 in delovni tlak hidravličnega sistema;

(b)	prekinitev napajanja naprave za upravljanje krmila z električno energijo;

(c)	prekinitev napajanja pogonskih enot z električno energijo;

(d)	napaka na regulatorju stopnje obratov;

(e)	napaka na zahtevanih vmesnih napravah.

Člen 6.08

Regulatorji stopnje obratov

1. Regulatorji stopnje obratov in njihovi sestavni deli izpolnjujejo zahteve, določene v členu 9.20.

2. Pravilno delovanje regulatorjev stopnje obratov je na krmilnem položaju prikazano z zeleno signalno lučjo.

Spremljati je treba kakršno koli prekinitev ali nesprejemljivo odstopanje v napetosti električnega toka ter nesprejemljivo zmanjšanje hitrosti vrtenja giroskopa.

3. Kadar so poleg regulatorjev stopnje obratov tudi drugi krmilni sistemi, je iz krmilnega položaja jasno vidno, kateri od teh sistemov je aktiviran. Omogočen je takojšen prehod z enega na drugi sistem. Regulator stopnje obratov ne sme vplivati na navedene druge krmilne sisteme.

4. Regulator stopnje obratov se napaja z električno energijo neodvisno od drugih porabnikov električne energije.

5. Giroskopi, detektorji in kazalniki stopnje obratov, uporabljeni za regulatorje stopnje obratov, izpolnjujejo minimalne zahteve minimalnih specifikacij in preskusne pogoje glede prikazovalnikov stopnje obratov za celinske plovne poti, kakor je določeno v Prilogi VIII.

Člen 6.09

Potrditveni postopek

1. Inšpekcijski organ preveri skladnost nameščenega krmilnega sistema. V ta namen lahko zahteva naslednjo dokumentacijo:

(a)	opis krmilnega sistema;

(b)	skice in podatke o pogonskih enotah in napravah za upravljanje krmila;

(c)	podatke o krmilni napravi;

(d)	shemo električne napeljave;

(e)	opis regulatorja stopnje obratov;

(f)	navodila za uporabo krmilnega sistema.

2. Delovanje celotnega krmilnega sistema se preveri s preskusom plovnosti. Če je nameščen regulator stopnje obratov, se preveri, ali lahko plovilo zanesljivo ohrani vnaprej določeno smer in varno zvozi ovinke.

POGLAVJE 7

PROSTOR ZA KRMILJENJE

Člen 7.01

Splošno

1. Prostor za krmiljenje je urejen tako, da lahko krmar med plovbo plovila stalno opravlja svoje naloge.

2. V normalnih delovnih razmerah zvočni pritisk, ki ga povzroča plovilo, ne sme presegati 70 dB(A) v višini glave krmarja na krmilnem položaju.

3. Kadar je prostor za krmiljenje urejen posebej, da lahko v njem radarsko krmili ena oseba, je zagotovljeno, da lahko krmar opravlja svoje naloge sede, vsi prikazovalniki ali instrumenti za spremljanje in vse naprave za upravljanje plovila so postavljeni tako, da jih lahko krmar med plovbo brez težav uporablja, ne da bi pri tem moral zapustiti svoj sedež in ne da bi izgubil pregled nad radarskim zaslonom.

Člen 7.02

Neoviran pogled

1. Pogled od krmilnega položaja v vse smeri je dovolj neoviran.

2. Območje krmarjevega oviranega pogleda pred plovilom v nenatovorjenem stanju s polovico zalog in brez balasta ne presega dveh dolžin plovila ali 250 m, odvisno od tega, kaj je manjše, do površine vode čez lok pravokotno na ladjo na vsaki strani naravnost pred plovilom.

Med inšpekcijskim pregledom se ne smejo upoštevati optična ali elektronska sredstva za zmanjševanje območja oviranega pogleda.

Za dodatno zmanjšanje vseh območij oviranega pogleda se lahko uporabijo le ustrezne elektronske naprave.

3. Območje krmarjevega neoviranega pogleda iz njegovega običajnega položaja zajema najmanj 240° vodoravne ravnine in najmanj 140o v sprednjem polkrogu.

Noben okenski okvir, drog ali nadgradnja se ne nahaja na krmarjevi običajni osi pogleda.

Tudi kadar zagotovljeno območje neoviranega pogleda zajema 240° vodoravnega položaja, lahko inšpekcijski organ zahteva druge meritve in zlasti namestitev ustreznih pomožnih optičnih ali elektronskih naprav, če za zadnji del ni zagotovljen dovolj neoviran pogled.

Spodnji rob stranskih robov je čim nižji, zgornji rob stranskih in zadnjih oken pa je čim višji.

Pri ugotavljanju izpolnjevanja zahtev iz tega člena glede vidljivosti iz prostora za krmiljenje se domneva, da ima krmar višino oči 1 650 mm nad krovom na krmilnem položaju.

4. Zgornji rob sprednjih oken prostora za krmiljenje je dovolj visok, da ima oseba na krmilnem položaju z višino oči 1 800 mm jasen pogled naprej vsaj 10 stopinj nad vodoravno ravnino na ravni višine oči.

5. V vsakem vremenu so na voljo ustrezna sredstva za zagotavljanje jasnega pogleda skozi vetrobransko steklo.

6. Prostor za krmiljenje je zastekljen z varnostnim steklom, ki omogoča vsaj 75-odstotno prepustnost svetlobe.

Da bi preprečili odsevanje, so sprednja okna poveljniškega mosta odporna proti bleščanju in nagnjena od navpične ravnine tako, da je zunanji zgornji del pod kotom najmanj 10° in največ 25°

Člen 7.03

Splošne zahteve glede opreme za nadzor, prikazovanje in spremljanje

1. Opremo za nadzor, ki je potrebna za upravljanje plovila, je mogoče brez težav premakniti v delovni položaj. Ta položaj je jasno razpoznaven.

2. Instrumenti za spremljanje so lahko čitljivi. Njihovo osvetljenost je mogoče neprekinjeno nastavljati do točke ugasnitve. Svetlobni viri niso moteči in ne zmanjšujejo čitljivosti instrumentov za spremljanje.

3. Zagotovljen je sistem preskušanja opozorilnih in prikazovalnih luči.

4. Mogoče je nedvoumno ugotoviti, ali sistem deluje. Če se njegovo delovanje prikaže s prikazovalno lučjo, je ta zelena.

5. Kakršne koli napake pri delovanju ali odpoved sistema, ki jih je treba spremljati, se prikažejo z rdečimi opozorilnimi lučmi.

6. Ko se prižge rdeča opozorilna luč, se zasliši zvočni opozorilni signal. Zvočno opozorilo vključuje enkraten skupen signal. Stopnja zvočnega pritiska tega signala za vsaj 3 dB(A) presega največjo stopnjo hrupa v prostoru na krmilnem položaju.

7. Zvočni opozorilni signal mora biti možno izključiti, ko se potrdi prijava napake ali odpovedi pri delovanju. Zaradi takega izklopa pa se ne sme preprečiti, da se opozorilni signal spet prižge zaradi drugih napak pri delovanju. Rdeče opozorilne luči se izključijo šele, ko je napaka popravljena.

8. Naprave za spremljanje in prikazovanje samodejno preidejo na drug vir energije, če je prekinjeno napajanje njihovega vira energije.

Člen 7.04

Posebne zahteve glede opreme za nadzor, prikazovanje in spremljanje glavnih strojev in krmilnega sistema

1. Glavne motorje in krmilni sistem je mogoče nadzorovati in spremljati iz krmilnega položaja. Glavne motorje, opremljene s sklopko, ki se lahko aktivirajo iz krmilnega položaja, ali pogon propelerja z nastavljivim korakom, ki se lahko nadzoruje iz krmilnega položaja, je mogoče aktivirati in ugasniti le iz strojnice.

2. Vsak motor je nadzorovan z enim samim vzvodom, ki se premika po krožnem loku v navpični ravnini, približno vzporedni z vzdolžno osjo plovila. Premik tega vzvoda proti premcu povzroči gibanje plovila naprej, premik vzvoda proti krmi pa povzroči vzvratno vožnjo plovila. Sklopka se uporabi in smer vožnje se spremeni, kadar je vzvod v približno nevtralnem položaju. Vzvod se v nevtralnem položaju zatakne.

3. Smer pogonskega potiska, ki se prenese na plovilo, in hitrost rotacije propelerjev ali glavnih strojev sta prikazani v prostoru za radarsko krmiljenje s strani ene osebe.

4. Naprave za prikazovanje in spremljanje, določene v oddelku 2 člena 6.07, oddelku 2 člena 8.03 in oddelku 13 člena 8.05, so nameščene na krmilnem položaju.

5. Plovila s prostorom za radarsko krmiljenje s strani ene osebe se upravljajo z vzvodom. Ta vzvod je mogoče enostavno ročno premikati. Položaj vzvoda glede na podolžno os plovila se natančno ujema s položajem krmilnih lopatic. Vzvod je mogoče izpustiti v katerem koli položaju, ne da bi se pri tem spremenil položaj krmilnih lopatic. Nevtralni položaj vzvoda je jasno viden.

6. Če je plovilo v prostoru za krmiljenje, kjer lahko z radarjem krmili ena oseba, opremljeno s krmili na premcu ali posebnimi krmili zlasti za vzvratno vožnjo, se ti aktivirajo s posebnimi vzvodi, mutatis mutandis, ki smiselno izpolnjujejo zahteve iz oddelka 5.

Ta zahteva velja tudi, kadar se v konvojih uporablja krmilni sistem, s katerim je opremljen plovni objekt, ki ne poganja konvoja.

7. Kadar so uporabljeni regulatorji stopnje obratov, je mogoče sprostiti vzvod regulatorja stopnje obratov v katerem koli položaju, ne da bi se pri tem spremenila izbrana hitrost.

Vzvod regulatorja se obrača v dovolj širokem loku, da se zagotovi ustrezno natančna lega. Nevtralni položaj vzvoda je jasno razpoznaven med ostalimi položaji. Osvetlitev lestvice je neprekinjeno spremenljiva.

8. Oprema za daljinsko upravljanje celotnega krmilnega sistema je trajno vgrajena in urejena tako, da je izbrana smer jasno vidna. Če se oprema za daljinsko upravljanje lahko izključi, je opremljena z indikatorjem, ki kaže vsakokratne delovne razmere „deluje“ ali „ne deluje“. Razporeditev in upravljanje komand sta funkcionalna.

Pri sistemih, ki so podrejeni krmilnemu sistemu, kot so aktivni premčni bočni propelerji, je sprejemljiva tudi oprema za daljinsko upravljanje, ki ni trajno vgrajena, če se take podrejene naprave lahko aktivirajo kadar koli z nadrejenim ukazom iz prostora za krmiljenje.

9. Pri sistemih krmnega propelerja, vodnega curka, cikloidnega propelerja in krmila na premcu so sprejemljive enakovredne naprave kot naprave za nadzor, prikazovanje in spremljanje.

Zahteve iz oddelkov 1 do 8 se smiselno uporabljajo glede na posebne značilnosti in ureditve, mutatis mutandis, izbrane za navedene aktivne krmilne in pogonske enote. Položaj indikatorja za vsako napravo jasno pokaže smer potiska, ki deluje na plovilo, ali smer curka.

Člen 7.05

Navigacijske luči, svetlobni signali in zvočni signali

1. V tem členu:

(a)	„navigacijske luči“ pomenijo luči na vrhu jambora, bočne luči in krmne pozicijske luči ter luči, ki so vidne z vseh strani, modre utripajoče luči, močne rumene hitro utripajoče luči za visokohitrostna plovila in modre luči za prevoz nevarnega blaga;

(b)	„svetlobni signali“ pomenijo luči, ki spremljajo zvočne signale, in luč, določeno za modro ploščo.

2. Luči za označevanje toka ali druge enakovredne naprave, kot so signalne luči, za spremljanje navigacijskih luči so nameščene v prostoru za krmiljenje, razen če se tak nadzor lahko izvaja neposredno iz prostora za krmiljenje.

3. V prostorih za radarsko krmiljenje s strani ene osebe so signalne luči za spremljanje navigacijskih luči in svetlobnih signalov nameščene na kontrolni plošči. Stikala navigacijskih luči so vgrajena v signalne luči ali pritrjena poleg njih.

Razporeditev in barva signalnih luči za navigacijske luči in svetlobne signale ustrezata dejanskemu položaju in barvi navigacijskih luči in svetlobnih signalov.

Ob izpadu navigacijske luči ali svetlobnega signala ustrezna signalna luč ugasne ali da drug signal.

4. V prostorih za radarsko krmiljenje s strani ene osebe je mogoče aktivirati zvočne signale z nožnim stikalom. Ta zahteva pa ne velja za signal „ne približuj se“ v skladu z veljavnimi predpisi organov za plovbo držav članic.

5. Navigacijske luči izpolnjujejo zahteve, določene v delu 1 Priloge IX.

Člen 7.06

Radarske naprave in kazalniki stopnje obratov

1. Radarska oprema in kazalniki stopnje obratov so tipa, ki ga homologira pristojni organ. Izpolnjene so zahteve glede vgradnje in preskušanja delovanja radarske opreme in kazalnikov stopnje obratov, kakor je določeno v Prilogi IX. Oprema za celinsko elektronsko pomorsko karto s podatki (ECDIS), ki se lahko upravlja v navigacijskem prikazu, velja za radarsko opremo. Poleg tega so izpolnjene zahteve standarda za celinsko elektronsko pomorsko karto s podatki (ECDIS).

Kazalnik stopnje obratov je nameščen pred krmarjem in v njegovem vidnem polju.

2. V prostorih za radarsko krmiljenje s strani ene osebe:

(a)	radarski zaslon pri normalnem položaju krmarja ni preveč odmaknjen od njegove vidne osi;

(b)	radarska slika je v vseh svetlobnih razmerah zunaj prostora za krmiljenje vedno povsem vidna, brez uporabe maske ali zaslona;

(c)	kazalnik stopnje obratov je nameščen neposredno nad radarsko sliko ali pod njo ali pa je vgrajen vanjo.

Člen 7.07

Radiotelefonski sistemi za plovila s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe

1. Kadar so na plovilih prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe, sprejem za mreže plovilo-plovilo in sprejem pomorskih informacij poteka prek zvočnika, oddajanje sporočil pa prek pritrjenega mikrofona. Sprejem ali oddajanje se izbere s tipko.

Mikrofonov za ta omrežja se ne uporablja za klice prek javnega omrežja.

2. Kadar so prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe opremljeni z radiotelefonskim sistemom za klice prek javnega omrežja, je sprejem mogoč s krmarjevega sedeža.

Člen 7.08

Zmogljivost za interno komuniciranje na plovilu

Na plovilih s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe so zmogljivosti za interno komuniciranje.

Iz krmilnega položaja je mogoče vzpostaviti komunikacijsko povezavo s:

(a)	premcem plovila ali konvoja;

(b)	krmo plovila ali konvoja, če ni mogoča neposredna komunikacija iz krmilnega položaja;

(c)	bivalnimi prostori za posadko;

(d)	poveljnikovo kabino.

Sprejem internih komunikacijskih povezav na vseh položajih poteka prek zvočnika, oddajanje pa prek pritrjenega mikrofona. Mogoča je povezava s premcem in krmo plovila ali konvoja prek radiotelefonskega sistema.

Člen 7.09

Alarmni sistem

1. Vgrajen je samostojen alarmni sistem, ki lahko doseže bivalne prostore, strojnice in, kadar je to primerno, ločene črpalnice.

2. Krmar ima na dosegu stikalo za vklop/izklop za nadzor alarmnega signala; stikala, ki se po vklopu samodejno vrnejo v položaj izklopa, niso dovoljena.

3. V bivalnih prostorih je stopnja zvočnega pritiska pri alarmnem signalu najmanj 75 dB(A).

V strojnicah in črpalnicah ima alarmni signal obliko utripajoče luči, ki je vidna z vseh strani in jasno zaznavna na vseh točkah.

Člen 7.10

Gretje in prezračevanje

Prostori za krmiljenje so opremljeni z učinkovitim sistemom gretja in prezračevanja, ki se lahko regulira.

Člen 7.11

Oprema za upravljanje krmnega sidra

Na plovilih in konvojih s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe, ki so daljši od 86 m in širši od 22,90 m, je krmarju omogočeno, da lahko vrže krmna sidra, ne da bi zapustil svoj položaj.

Člen 7.12

Prostor za krmiljenje, ki se lahko spusti

Prostor za krmiljenje, ki se lahko spusti, je opremljen z zasilnim sistemom za spuščanje.

Vse operacije spuščanja samodejno sprožijo jasno slišen opozorilni signal. Ta zahteva pa ne velja, če se nevarnost poškodbe, ki lahko nastane zaradi spuščanja, prepreči z ustreznimi projektnimi lastnostmi.

Prostor za krmiljenje je mogoče varno zapustiti ne glede na njegov položaj.

Člen 7.13

Vpis plovil s prostori za radarsko krmiljenje s strani ene osebe v spričevalo Skupnosti

Kadar plovilo izpolnjuje posebne določbe za prostore za radarsko krmiljenje s strani ene osebe, določene v členih 7.01, 7.04 do 7.08 in 7.11, se v spričevalo Skupnosti vpiše naslednja izjava:

„Plovilo ima prostor za radarsko krmiljenje s strani ene osebe.“

POGLAVJE 8

KONSTRUKCIJA MOTORJEV

Člen 8.01

Splošno

1. Motorji in pripadajoče naprave so oblikovani, narejeni in nameščeni v skladu z najboljšo prakso.

2. Naprave, ki jih je treba redno pregledati, zlasti kotli in druge tlačne posode ter pripadajoči pripomočki kakor tudi dvigala, izpolnjujejo predpise, ki veljajo v eni od držav članic Skupnosti.

3. Vgradijo se lahko le motorji z notranjim izgorevanjem in plameniščem nad 55 °C.

Člen 8.02

Varnostna oprema

1. Motorji so nameščeni in pritrjeni tako, da so dovolj dostopni za upravljanje in vzdrževanje ter da ne ogrožajo osebja, ki te naloge opravlja. Mogoče jih je zavarovati pred nenačrtovanim vžigom.

2. Glavni motorji in pomožna strojna oprema, kotli in tlačne posode ter pripadajoči pripomočki so opremljeni z varnostnimi napravami.

3. V nujnih primerih je mogoče ustaviti motorje, ki poganjajo ventilatorje za vpihavanje in vsrkavanje zraka zunaj prostorov, v katerih so nameščeni, in zunaj strojnice.

4. Priključki cevi za tekoče olje, mazivno olje in olja, ki se uporabljajo v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, se po potrebi zastrejo ali drugače ustrezno zavarujejo, da se prepreči špricanje ali puščanje olja na vroče površine, dovod zraka v motor ali druge vire vžiga. Priključkov v takih sistemih cevovodov je čim manj.

5. Zunanje visokotlačne cevi za dovod goriva za dizelske motorje med visokotlačnimi črpalkami za gorivo in vbrizgalniki goriva so zaščitene tako, da je cevovodni sistem prevlečen s plaščem, ki lahko zadrži gorivo ob napaki na visokotlačni cevi. Cevovodni sistem, prevlečen s plaščem, vključuje sredstvo za zbiranje iztekajoče tekočine, zagotoviti pa je treba tudi sprožitev alarma ob napaki na cevi za gorivo, ki pa ni potreben pri motorjih z največ dvema cilindroma. Cevovodni sistem, prevlečen s plaščem, ni potreben pri motorjih na odprtih krovih, ki poganjajo vitle in geplje.

6. Izolacija delov motorja mora izpolnjevati zahteve iz odstavka 2 oddelka 3 člena 3.04.

Člen 8.03

Pogonski agregat

1. Pogonski sistem ladje je mogoče zanesljivo in hitro zagnati, zaustaviti ali obrniti.

2. Z ustreznimi napravami, ki sprožijo alarm, ko se doseže kritična raven, se spremlja:

(a)	temperatura hladilne vode glavnega motorja;

(b)	tlak mazivnega olja za glavne motorje in prenosne sisteme;

(c)	tlak olja in zraka v enotah za vzvratno vožnjo, sistemih prenosa ali propelerjih za vzvratno vožnjo v glavnem motorju.

3. Kadar imajo plovila samo en glavni motor, se ta motor ne sme samodejno izklopiti, razen zaradi zaščite pred prekoračitvijo hitrosti.

4. Kadar imajo plovila samo en glavni motor, je ta motor lahko opremljen z avtomatično napravo za zmanjšanje hitrosti motorja le, če je avtomatično zmanjšanje hitrosti motorja prikazano optično in tudi akustično v prostoru za krmiljenje in se naprava za zmanjšanje hitrosti motorja lahko izključi iz krmarjevega položaja.

5. Puše v jaških so oblikovane tako, da se prepreči širjenje mazivnega olja, ki onesnažuje vodo.

Člen 8.04

Motorni izpušni sistem

1. Vsi izpušni plini so odstranjeni iz plovila.

2. Sprejme se vse ustrezne ukrepe, da se prepreči vstop izpušnih plinov v razne oddelke. Izpušne cevi, ki gredo skozi bivalne prostore ali prostor za krmiljenje, so v teh prostorih prevlečene z zaščitnim plaščem, neprepustnim za pline. Odprtina med izpušno cevjo in tem plaščem je povezana z zunanjim zrakom.

3. Izpušne cevi so postavljene in zavarovane tako, da ne morejo povzročiti požara.

4. Izpušne cevi so v strojnicah ustrezno izolirane ali hlajene. Zunaj strojnic zadostuje zaščita pred fizičnim kontaktom.

Člen 8.05

Rezervoarji za gorivo, cevovodi in pomožne naprave

1. Tekoče gorivo je shranjeno v jeklenih rezervoarjih, ki so sestavni del ladijskega trupa ali pa so trdno pritrjeni na trup. Če je to potrebno zaradi konstrukcije plovila, se lahko uporabi enako požarno odporen material. Te zahteve ne veljajo za rezervoarje, katerih prostornina ne presega 12 litrov, vgrajene v pomožne naprave med njihovo proizvodnjo. Rezervoarji za gorivo nimajo skupnih sten s cisternami za pitno vodo.

2. Rezervoarji in njihovi cevovodi ter druge pomožne naprave so urejeni in nameščeni tako, da se prepreči kakršno koli uhajanje goriva ali njegovih hlapov v notranjost plovila. Ventili na rezervoarjih za vzorčenje goriva ali odvajanje vode se morajo samodejno zapreti.

3. Rezervoarji za gorivo niso nameščeni pred pregrado proti trkom.

4. Rezervoarji za gorivo in njihova oprema niso nameščeni neposredno nad motorji ali izpušnimi cevmi.

5. Odprtine za polnjenje rezervoarjev za gorivo so razločno označene.

6. Odprtina na polnilnem vratu rezervoarja za gorivo je na krovu, razen pri rezervoarjih, ki se polnijo za dnevno porabo. Polnilni vrat je opremljen s priključkom v skladu z evropskim standardom EN 12827:1999.

Rezervoarji za gorivo so opremljeni s prezračevalnimi cevmi, ki so napeljane do zunanjega ozračja nad krovom in postavljene tako, da vanje ne more vdreti voda. Prerez prezračevalne cevi je vsaj 1,25-krat večji od prečnega prereza polnilnega vratu.

Če so rezervoarji med seboj povezani, je prerez povezovalne cevi vsaj 1,25-krat večji od prečnega prereza polnilnega vratu.

7. Neposredno ob odprtini rezervoarja je cevovod za distribucijo goriva opremljen z zapiralno napravo, ki se lahko upravlja s krova.

Ta zahteva ne velja za rezervoarje, vgrajene neposredno na motor.

8. Cevi za gorivo, njihovi priključki, tesnila in oprema so izdelani iz materialov, ki lahko prenesejo mehanske, kemične in toplotne obremenitve, ki jim bodo verjetno izpostavljeni. Cevi za gorivo niso izpostavljene škodljivim toplotnim učinkom in jih je mogoče pregledati po celotni dolžini.

9. Rezervoarji za gorivo so opremljeni z ustrezno napravo za merjenje prostornine. Naprave za merjenje prostornine je mogoče odčitati vse do največje ravni polnjenja. Merilne naprave iz stekla so učinkovito zaščitene pred poškodbami, opremljene s samozapiralnimi pipami in od zgoraj priključene na rezervoarje nad največjo ravnjo polnjenja. Merilne naprave iz stekla so izdelane iz materiala, ki se ne deformira pri običajnih temperaturah okolja. Cevi, ki oddajajo zvok, se ne končajo v bivalnih prostorih. Cevi, ki oddajajo zvok in ki se končajo v strojnici ali kotlovnici, so opremljene z ustreznimi samozapiralnimi napravami.

10.

(a)	Rezervoarji za gorivo so med polnjenjem goriva zavarovani pred razlitjem goriva z ustreznimi tehničnimi napravami na krovu, ki se vpišejo v spričevalo Skupnosti pod točko 52.
(b)	Če se gorivo prevzame iz postaj za oskrbovanje z gorivom, ki imajo lastne tehnične naprave za preprečevanje razlitja goriva na plovilu med polnjenjem, zahteve po opremi iz točke (a) in oddelka 11 ne veljajo.

11. Če so rezervoarji za gorivo opremljeni s samodejno zapiralno napravo, senzorji zaustavijo polnjenje, ko je napolnjenih 97 % prostornine rezervoarja; ta oprema izpolnjuje zahteve po „varnosti pred napako“.

Če senzor aktivira električni stik za prekinitev tokokroga, ki ga z binarnim signalom omogoča postaja za oskrbovanje z gorivom, je mogoče prenašati signal do postaje za oskrbo z gorivom z vtičem, neprepustnim za vodo, ki ustreza zahtevam publikacije IEC 60309-1:1999 za 40 do 50 V DC, z ohišjem bele barve in položajem ozemljitvenega kontakta 10 h.

12. Rezervoarji za gorivo imajo odprtine z zapiralnimi napravami, ki preprečujejo odtekanje ter dopuščajo čiščenje in pregledovanje.

13. Rezervoarji za gorivo, ki neposredno dovajajo gorivo glavnim motorjem in motorjem, potrebnim za varno delovanje plovila, so opremljeni z napravo, ki v prostoru za krmiljenje sproži svetlobne in zvočne signale, če količina goriva ne zadostuje več za varno delovanje.

Člen 8.06

Rezervoarji za shranjevanje mazivnega olja, cevovodi ter pomožne naprave

1. Mazivno olje je shranjeno v jeklenih rezervoarjih, ki so sestavni del ladijskega trupa ali pa so trdno pritrjeni na trup. Če je to potrebno zaradi konstrukcije plovila, se lahko uporabi enakovreden material, kar zadeva požarno odpornost. Te zahteve ne veljajo za rezervoarje, katerih prostornina ne presega 25 litrov. Rezervoarji za mazivno olje nimajo skupnih sten s cisternami za pitno vodo.

2. Rezervoarji za mazivna olja in njihovi cevovodi ter druge pomožne naprave so urejeni in nameščeni tako, da se prepreči kakršno koli uhajanje mazivnega olja ali njegovih hlapov v notranjost plovila.

3. Rezervoarji za mazivno olje ne smejo biti nameščeni pred pregrado proti trkom.

4. rezervoarji za mazivno olje in njihova oprema niso nameščeni neposredno nad motorji ali izpušnimi cevmi.

5. Odprtine za polnjenje rezervoarjev za mazivna olja so razločno označene.

6. Cevi za mazivno olje, njihovi priključki, tesnila in oprema so izdelani iz materialov, ki lahko prenesejo mehanske, kemične in toplotne obremenitve, ki jim bodo verjetno izpostavljeni. Cevi niso izpostavljene škodljivim toplotnim učinkom in jih je mogoče pregledati po celotni dolžini.

7. Rezervoarji za mazivno olje so opremljeni z ustrezno napravo za merjenje prostornine. Naprave za merjenje prostornine je mogoče odčitati vse do največje ravni polnjenja. Merilne naprave iz stekla so učinkovito zaščitene pred udarci, opremljene s samozapiralnimi pipami in od zgoraj priključene na rezervoarje nad največjo ravnjo polnjenja. Cevi za preverjanje so izdelane iz materiala, ki se ne deformira pri običajnih temperaturah okolja. Cevi, ki oddajajo zvok, se ne končajo v bivalnih prostorih. Cevi, ki oddajajo zvok in se končajo v strojnici ali kotlovnici, so opremljene z ustreznimi samozapiralnimi napravami.

Člen 8.07

Rezervoarji za shranjevanje olja, ki se uporablja v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, cevovodi in pomožne naprave

1. Olje, ki se uporablja v sistemih za prenos moči, sistemih nadzora in aktiviranja ter sistemih ogrevanja, je shranjeno v jeklenih rezervoarjih, ki so sestavni del ladijskega trupa ali pa so trdno pritrjeni na trup. Če je to potrebno zaradi konstrukcije plovila, se lahko uporabi enakovreden material, kar zadeva požarno odpornost. Te zahteve ne veljajo za rezervoarje, katerih prostornina ne presega 25 litrov. Taki rezervoarji za olje nimajo skupnih sten s cisternami za pitno vodo.

2. Taki rezervoarji za olja in njihovi cevovodi ter druge pomožne naprave so urejeni in nameščeni tako, da se prepreči kakršno koli uhajanje takega olja ali njegovih hlapov v notranjost plovila.

3. Taki rezervoarji za olje niso nameščeni pred pregrado proti trkom.

4. Taki rezervoarji za olje in njihova oprema niso nameščeni neposredno nad motorji ali izpušnimi cevmi.

5. Odprtine za polnjenje takih rezervoarjev za olja so razločno označene.

6. Take cevi za olje, njihovi priključki, tesnila in oprema so izdelani iz materialov, ki lahko prenesejo mehanske, kemične in toplotne obremenitve, ki jim bodo verjetno izpostavljeni. Cevi niso izpostavljene škodljivim toplotnim učinkom in jih je mogoče pregledati po celotni dolžini.

7. Taki rezervoarji za olje so opremljeni z ustrezno napravo za merjenje prostornine. Naprave za merjenje prostornine je mogoče odčitati vse do največje ravni polnjenja. Merilne naprave iz stekla so učinkovito zaščitene pred udarci, opremljene s samozapiralnimi pipami in od zgoraj priključene na rezervoarje nad največjo ravnjo polnjenja. Cevi za preverjanje so izdelane iz materiala, ki se ne deformira pri običajnih temperaturah okolja. Cevi, ki oddajajo zvok, se ne končajo v bivalnih prostorih. Cevi, ki oddajajo zvok in se končajo v strojnici ali kotlovnici, so opremljene z ustreznimi samozapiralnimi napravami.

Člen 8.08

Drenažne črpalke in drenažni sistemi

1. Obstajati mora možnost izčrpanja vsakega posameznega za vodo neprepustnega oddelka posebej. Ta zahteva pa ne velja za oddelke, neprepustne za vodo, ki so med delovanjem običajno hermetično zaprti.

2. Plovila s posadko so opremljena z dvema samostojnima drenažnima črpalkama, ki nista nameščeni v istem prostoru. Vsaj ena od njiju je na motorni pogon. Pri plovilih z močjo manj kakor 225 kW ali s skupno nosilnostjo manj kot 350 ton ali pri plovilih, ki niso namenjena prevozu blaga in imajo izpodriv manj kot 250 m3, zadostuje ena črpalka, ki je lahko na ročni ali motorni pogon.

Vsako zahtevano črpalko je mogoče uporabiti v vsakem za vodo neprepustnem oddelku.

3. Najmanjša zmogljivost črpanja Q1 prve drenažne črpalke se izračuna po naslednji formuli:

Q1 = 0,1 · d1 2 [l/min]

d1 se izračuna po naslednji formuli:

Formula

Najmanjša zmogljivost črpanja Q2 druge drenažne črpalke se izračuna po naslednji formuli:

Q2 = 0,1 · d2 2 [l/min]

d2 se izračuna po naslednji formuli:

Formula

Vendar pa vrednost d2 ne sme preseči vrednosti d1.

Za izračun Q2 velja, da je l dolžina najdaljšega za vodo neprepustnega predelka.

V teh formulah je:

l	dolžina zadevnega neprepustnega predelka v [m];
d1	izračunan notranji premer glavne drenažne cevi v [mm];
d2	izračunan notranji premer stranske cevi v [mm].

4. Kadar so drenažne črpalke priključene na drenažni sistem, je notranji premer drenažnih cevi najmanj d1 v mm, stranskih cevi pa najmanj d2 v mm.

Kadar je plovilo krajše od 25 m, se lahko vrednosti d1 in d2 zmanjšajo na 35 mm.

5. Dovoljene so izključno samosesalne drenažne črpalke.

6. Vsaj en sesalnik je na desni in levi strani vseh predelkov z ravno površino, ki se lahko izsušijo in ki so širši kot 5 m.

7. Konec krme je mogoče izsušiti prek glavne strojnice z lahko dostopno samozapiralno napravo.

8. Stranske cevi enojnih predelkov so povezane z glavno drenažno cevjo z nepovratnim ventilom, ki se ga lahko zapre.

Predelki ali drugi prostori, kjer se lahko hrani balast, so priključeni na drenažni sistem le z enostavno zapiralno napravo. Ta zahteva ne velja za skladišča, kjer se lahko hrani balast. Taka skladišča se morajo napolniti z balastno vodo s cevovodom za balast, ki je trajno vgrajen in ločen od drenažnih cevi, ali s stranskimi cevmi, ki se lahko povežejo z glavno drenažno cevjo s prožnimi cevmi ali prožnimi adapterji. Ventili za dovod vode, ki se nahajajo na dnu skladišča, v ta namen niso dovoljeni.

9. Kaluže v skladiščih so opremljene z merilnimi napravami.

10. Kadar drenažni sistem vključuje trajno vgrajen cevovod, so drenažne cevi na dnu kaluže za črpanje oljne vode opremljene z zapiralnimi napravami, ki jih inšpekcijski organ zapečati na določenem položaju. V spričevalo Skupnosti se vpiše število in položaj teh zapiralnih naprav.

11. Zaklepanje zapiralnih naprav na določenem mestu velja za enakovredno zapečatenju v skladu z oddelkom 10. Ključ ali ključi za zaklepanje zapiralnih naprav so ustrezno označeni in shranjeni na označenem in hitro dostopnem mestu v strojnici.

Člen 8.09

Naprave za zbiranje oljne vode in uporabljenega olja

1. Oljno vodo, ki se nabere med delovanjem, je mogoče shraniti na plovilu. Za ta namen se lahko uporabi kaluža v strojnici.

2. Za shranjevanje uporabljenega olja je v strojnici ena ali več posebnih posod, katerih prostornina je vsaj 1,5-krat večja od količine uporabljenega olja iz zbiralnikov vseh vgrajenih motorjev z notranjim izgorevanjem in prenosnih sistemov kakor tudi hidravličnih tekočin iz rezervoarjev za hidravlične tekočine.

Priključki, ki se uporabljajo za praznjenje navedenih zbiralnikov, so skladni z evropskim standardom EN 1305:1996.

3. Kadar se plovila uporabljajo le za kratke potisne operacije, lahko inšpekcijski organ dovoli oprostitve od zahtev iz oddelka 2.

Člen 8.10

Hrup, ki ga oddajajo plovila

1. Hrup, ki ga povzroča plovilo med plovbo, in zlasti hrup zaradi dotoka in izpuha zraka pri motorjih, je treba udušiti z uporabo ustreznih sredstev.

2. Hrup, ki ga povzroča plovilo med plovbo, ne presega 75 dB(A) po prečni osi 25 m od boka plovila.

3. Razen pri pretovarjanju hrup, ki ga povzroča nepremično plovilo, ne presega 65 dB(A) po prečni osi 25 m od boka plovila.

POGLAVJE 8a

(prazno)

POGLAVJE 9

ELEKTRIČNA OPREMA

Člen 9.01

Splošno

1. Kadar ni posebnih zahtev glede določenih delov naprav, je varnostna raven zadovoljiva, če so ti deli izdelani v skladu z veljavnim evropskim standardom ali v skladu z zahtevami odobrenega klasifikacijskega zavoda.

Ustrezne dokumente je treba predložiti inšpekcijskem organu.

2. Na plovilu so shranjeni dokumenti, ki jih inšpekcijski organ ustrezno ožigosa, z naslednjo vsebino:

(a)	splošnimi skicami za vse električne naprave;

(b)	shemo stikal za glavno stikalno ploščo, zasilno stikalno ploščo in razdelilno stikalno ploščo, skupaj z najpomembnejšimi tehničnimi podatki, kot so jakost toka in nazivni tok varovalnih in kontrolnih naprav;

(c)	podatke o moči za električne naprave in opremo;

(d)	vrstami kablov in informacijami o prerezih prevodnikov.

Takih dokumentov ni treba hraniti na plovnih objektih brez posadke, vendar so vedno na voljo pri lastniku.

3. Oprema je oblikovana za stalni nagib plovila do 15o ter sobne temperature v notranjosti od 0 °C do + 40 °C in na krovu od –20 °C do +40 °C. V okviru teh omejitev deluje brezhibno.

4. Električne in elektronske naprave in oprema so v celoti dostopne in enostavne za vzdrževanje.

Člen 9.02

Sistemi za oskrbo z električno energijo

1. Kadar so plovni objekti opremljeni z električnim sistemom, mora ta načeloma imeti najmanj dva vira energije, in sicer tako, da ob izpadu enega vira energije lahko drug vir energije vsaj 30 minut oskrbuje porabnike energije, ki so potrebni za varno plovbo.

2. Ustrezen učinek energijske oskrbe se prikaže s pomočjo energetske bilance. Upošteva se lahko ustrezen koeficient istočasnosti.

3. Neodvisno od oddelka 1 člen 6.04 velja za vir energije za krmilni sistem (krmilne naprave).

Člen 9.03

Zaščita pred fizičnim stikom, vdorom trdih predmetov in vdorom vode

Vrsta minimalne zaščite za trajno vgrajene dele naprav je določena v naslednji tabeli:

Lokacija:	Vrsta minimalne zaščite (v skladu s publikacijo IEC 60529: 1992)
Lokacija:	Generatorji	Motorji	Transformatorji	Plošče Razdelilci Stikala	Električna napeljava	Svetlobna oprema
Delovni prostori, strojnice, oddelki s krmilnimi napravami	IP 22	IP 22	IP 22 (2)	IP 22 (1) (2)	IP 44	IP 22
Skladišča					IP 55	IP 55
Omarice za akumulatorje in barve						IP 44 u. (Ex) (3)
Prosti krovi in odprti položaji za krmiljenje		IP 55		IP 55	IP 55	IP 55
Prostor za krmiljenje		IP 22	IP 22	IP 22	IP 22	IP 22
Bivalni prostori razen sanitarnih prostorov in pralnic				IP 22	IP 20	IP 20
Sanitarni prostori in pralnice		IP 44	IP 44	IP 44	IP 55	IP 44

Člen 9.04

Zaščita pred eksplozijo

V prostorih, kjer se lahko nakopičijo eksplozivni plini ali mešanice plinov, kot so oddelki, v katerih so nameščeni akumulatorji ali v katerih so shranjeni visoko vnetljivi proizvodi, se lahko vgradi le električna oprema, ki je odporna proti eksplozijam (certificirana varnost). V takih prostorih se ne vgradijo stikala za luči ali druge električne naprave. Pri zaščiti pred eksplozijo je treba upoštevati značilnosti potencialno eksplozivnih plinov ali mešanic plinov, ki lahko nastanejo (skupina potencialne eksplozivnosti, temperaturni razred).

Člen 9.05

Ozemljitev

1. Sistemi pod električno napetostjo več kot 50 V so ozemljeni.

2. Odprti kovinski deli, s katerimi je mogoč fizični stik in ki med običajnim delovanjem niso pod električno napetostjo, kot so okvirji in ohišja motorjev, naprave in oprema za razsvetljavo, so ločeno ozemljeni, kadar zaradi svoje vgraditve nimajo električnega stika z ladijskim trupom.

3. Ohišja premičnih porabnikov električne energije in prenosnih naprav so med običajno uporabo ozemljena z dodatnim ozemljitvenim prevodnikom, vgrajenim v električni kabel.

Ta določba pa ne velja, kadar se uporablja zaščitni transformator za ločitev tokokrogov, niti za naprave, opremljene z zaščitno izolacijo (dvojna izolacija).

4. Prerezi ozemljitvenih prevodnikov ne smejo biti manjši od vrednosti, navedenih v naslednji tabeli:

Prerez zunanjih prevodnikov [mm2]	Najmanjši prerez ozemljitvenih prevodnikov
Prerez zunanjih prevodnikov [mm2]	znotraj izoliranih kablov [mm2]	nameščeni posebej [mm2]
od 0,5 do 4	enak prerez kot za zunanji prevodnik	4
več kot 4 do 16	enak prerez kot za zunanji prevodnik	enak prerez kot za zunanji prevodnik
več kot 16 do 35	16	16
več kot 35 do 120	polovica prereza zunanjega prevodnika	polovica prereza zunanjega prevodnika
več kot 120	70	70

Člen 9.06

Najvišje dovoljene napetosti

1. Naslednje napetosti se ne presežejo:

Vrsta naprave

Najvišja dovoljena napetost

Enosmerni tok

Enofazni izmenični tok

Trifazni izmenični tok

(a)	Električne in grelne naprave, vključno z vtičnicami za splošno uporabo

250 V

500 V

(b)	Naprave za razsvetljavo, komunikacije, nadzor in informiranje, vključno z vtičnicami za splošno uporabo

250 V

(c)	Vtičnice za prenosne naprave, ki se uporabljajo na odprtih krovih ali v ozkih ali vlažnih kovinskih omaricah, razen kotlov in rezervoarjev:

1.	na splošno

50 V (4)

2.	kadar zaščitni transformator za ločitev tokokrogov oskrbuje le eno napravo

250 V (5)

3.	kadar so uporabljene naprave z zaščitno izolacijo (dvojno izolacijo)

250 V

4.	kadar so uporabljeni privzeti prekinjevalci električnega tokokroga ≤ 30 mA.

250 V

500 V

(d)

Premični porabniki električne energije, kot je električna oprema za posode, motorje, puhala in prenosne črpalke, ki se običajno ne prenašajo med delovanjem in ki imajo odprte prevodne dele, s katerimi je mogoč fizični stik, ozemljene z ozemljitvenim prevodnikom, vgrajenim v priključni kabel, ter ki so poleg tega ozemljitvenega prevodnika povezani z ladijskim trupom s posebno razporeditvijo ali z dodatnim prevodnikom

250 V

500 V

(e)	Vtičnice, namenjene oskrbi prenosnih naprav, ki se uporabljajo v kotlih in rezervoarjih

50 V (4)

2. Dovoljena so odstopanja od oddelka 1, če so izvedeni potrebni zaščitni ukrepi:

(a)	za električne naprave, kadar je to potrebno zaradi njihove moči;

(b)	za posebne naprave na krovu, kot so radijski sistemi in sistemi vžiga.

Člen 9.07

Razdelilni sistemi

1. Za enosmerni tok in za enofazni izmenični tok so dovoljeni naslednji razdelilni sistemi:

(a)	sistemi dveh prevodnikov, od katerih je en ozemljen (L1/N/PE);

(b)	sistemi enega prevodnika po načelu povratnega voda prek ladijskega trupa, samo za lokalne naprave (na primer naprave za prižiganje motorjev z notranjim izgorevanjem, katodna zaščita) (L1/PEN);

(c)	sistemi dveh prevodnikov, ki so izolirani od ladijskega trupa (L1/L2/PE).

2. Za trifazni izmenični tok so dovoljeni naslednji razdelilni sistemi:

(a)	sistemi s štirimi prevodniki z ozemljitvijo nevtralne točke, pri čemer se ne uporabi načelo povratnega voda prek ladijskega trupa (L1/L2/L3/N/PE) = (omrežje TN-S) ali (omrežje TT);

(b)	sistemi treh prevodnikov, ki so izolirani od ladijskega trupa (Ll/L2/L3/PE) = (omrežje IT);

(c)	sistemi s tremi prevodniki z ozemljitvijo nevtralne točke, pri čemer se uporabi načelo povratnega voda prek ladijskega trupa, vendar to ni dovoljeno za zaključne tokokroge (L1/L2/L3/PEN).

3. Inšpekcijski organ lahko dovoli uporabo drugih sistemov.

Člen 9.08

Priključitev z obale ali drugih zunanjih omrežij

1. Dovodni napajalni vodi iz kopenskih omrežij ali drugih zunanjih omrežij, ki napajajo naprave iz omrežja na plovilu, imajo trajni priključek na plovilu v obliki vgrajenih priključkov ali vgrajenih vtičnic. Kabelski priključki niso izpostavljeni napetostnim obremenitvam.

2. Če priključna napetost preseže 50 V, je trup učinkovito ozemljen. Ozemljitveni priključek je posebej označen.

3. Preklopne naprave za priključek so urejene tako, da se prepreči hkratno delovanje generatorjev za omrežje na krovu plovila in kopenskega omrežja ali drugega zunanjega omrežja. Dovoljeno je kratko obdobje hkratnega delovanja ob prehodu z enega na drug sistem brez prekinitve napetosti.

4. Priključek je zaščiten pred kratkim stikom ali preobremenitvijo.

5. Glavna stikalna plošča kaže, ali je priključek pod napetostjo.

6. Vgrajene so signalne naprave, ki omogočajo primerjavo polarnosti pri enosmernem toku in zaporedja faz pri trifaznem izmeničnem toku, med priključkom in omrežjem na krovu plovila.

7. Plošča poleg priključka prikazuje:

(a)	ukrepe, potrebne za doseganje povezave;

(b)	vrsto toka in nazivno napetost ter frekvenco za izmenični tok.

Člen 9.09

Oskrba drugih plovnih objektov z električno energijo

1. Kadar se z električno energijo oskrbujejo drugi plovni objekti, se uporabi ločen priključek. Če se za oskrbo drugih plovnih objektov z električno energijo uporabijo vtičnice, naznačene za več kot 16 A, so nameščene naprave (kot so stikala in zapore), ki zagotavljajo, da se je mogoče priključiti in izključiti le, ko vod ni pod napetostjo.

2. Kabelski priključki niso izpostavljeni napetostnim obremenitvam.

3. Oddelki 3 do 7 člena 9.08 se uporabljajo smiselno.

Člen 9.10

Generatorji in motorji

1. Generatorji, motorji in njihove kabelske omarice so dostopni za pregled, meritve in popravila. Vrsta zaščite mora ustrezati njihovi lokaciji (glej člen 9.03).

2. Generatorji, ki jih poganja glavni motor, pogonska gred ali pomožna naprava, namenjena drugi funkciji, so prilagojeni odstopanjem v številu obratov, do katerih lahko pride med delovanjem.

Člen 9.11

Akumulatorji

1. Akumulatorji so dostopni in nameščeni tako, da jih gibanje plovila ne premakne. Niso nameščeni tako, da bi bili izpostavljeni preveliki toploti, izrednemu mrazu, brizganju, pari ali hlapom.

Niso nameščeni v prostoru za krmiljenje, bivalnih prostorih ali skladiščih. Ta zahteva ne velja za akumulatorje za prenosne naprave ali za akumulatorje, ki za polnjenje zahtevajo moč, manjšo od 2 kW.

2. Akumulatorji, ki za polnjenje zahtevajo moč, večjo od 2 kW (izračunano na podlagi največjega polnilnega toka in nazivne napetosti akumulatorja ter ob upoštevanju značilne krivulje polnjenja zadevne naprave), so nameščeni v posebnem prostoru. Če so nameščeni na krovu, zadostuje, če so zaprti v omari.

Akumulatorji, ki za polnjenje ne zahtevajo moči, večje od 2 kW, so lahko nameščeni v omari ali zaboju ne le na krovu, temveč tudi pod krovom. Lahko so nameščeni tudi v strojnici ali drugem dobro prezračenem prostoru, če so zaščiteni pred padajočimi predmeti in kapljajočo vodo.

3. Notranje površine vseh prostorov, omar ali zabojev, polic ali drugih vgrajenih elementov, namenjenih shranjevanju akumulatorjev, so zaščitene pred škodljivimi učinki elektrolitov.

4. Če so akumulatorji nameščeni v zaprtem predelku, omari ali zaboju, je zagotovljeno učinkovito prezračevanje. Prezračevanje z umetnim dotokom zraka je zagotovljeno za nikelj-kadmijeve akumulatorje, ki za polnjenje zahtevajo moč več kot 2 kW, in za svinčeve akumulatorje, ki zahtevajo več kot 3 kW.

Zrak vstopi spodaj in izstopi zgoraj, da se zagotovi popolna odstranitev plina.

Prezračevalni vodi ne vključujejo naprav, ki bi lahko ovirale pretok zraka, kot so zapiralni ventili.

5. Zahtevani zračni pretok (Q) se izračuna z uporabo naslednje formule:

Q = 0,11 · I · n [m3/h]

pri čemer je:

I	=	največjega toka v A, ki ga zagotavlja polnilna naprava;
n	=	število celic.

Pri varnostnih akumulatorjih v okviru omrežja na krovu plovila lahko inšpekcijski organ dovoli druge metode izračuna ob upoštevanju značilne krivulje polnjenja zadevne naprave, če te metode temeljijo na določbah odobrenih klasifikacijskih zavodov ali ustreznih standardih.

6. Pri naravnem prezračevanju je površina prereza vodov primerna za zahtevan zračni pretok na podlagi hitrosti zračnega pretoka 0,5 m/s. Površina pa ni manjša od 80 cm2 za svinčene akumulatorje in manjša od 120 cm2 za nikelj-kadmijeve akumulatorje.

7. Pri prezračevanju z umetnim dotokom zraka se zagotovi ventilator, po možnosti opremljen z izpuhom, katerega motor je zaščiten pred plinskim ali zračnim tokom.

Ventilatorji so izdelani tako, da ne nastanejo iskre ob stiku lopatic in ohišja ventilatorja in da ne pride do elektrostatičnega naboja.

8. Znaki za „prepovedano kurjenje, dostop z odprtim plamenom in kajenje“, skladni s sliko 2 iz Priloge I, s polmerom najmanj 10 cm, so pritrjeni na vrata ali pokrove predelkov, omar in zabojev, v katerih so akumulatorji.

Člen 9.12

Namestitev stikal

1. Električne stikalne plošče

(a)	Naprave, stikala, varovalke in orodja stikalne plošče so jasno razporejeni in dostopni za vzdrževanje in popravila. Priključki za napetosti do 50 V in priključki za napetosti, večje od 50 V, so ločeno nameščeni in ustrezno označeni.

(b)	Na stikalne plošče so pritrjene tablice z označbami za vsa stikala in naprave, ki označujejo tokokrog. Označena sta nazivna jakost toka in tokokrog za varovalke.

(c)	Kadar so za vrati nameščene naprave z delovno napetostjo več kot 50 V, so sestavni deli teh naprav, ki so pod napetostjo, zaščiteni pred naključnim stikom, medtem ko so vrata odprta.

(d)	Stikalne plošče so izdelane iz materialov, ki imajo ustrezno mehansko trdnost in so trpežni, negorljivi in samougasljivi ter niso higroskopski.

(e)	Če so v električne stikalne plošče vgrajene varovalke HRC (z veliko močjo prekinjanja), so na voljo pripomočki in osebna zaščitna oprema za njihovo namestitev in odstranitev.

2. Stikala, varovalne naprave

(a)

Vsi generatorski tokokrogi in tokokrogi porabnikov električne energije so zaščiteni pred kratkim stikom in preobremenitvijo na vseh neozemljenih prevodnikih. V ta namen se lahko uporabijo stikalne naprave, ki jih sproži kratki stik ali preobremenitev, ali pa varovalke.

Tokokrogi, ki z elektriko oskrbujejo motorje pogonskih enot (krmilni sistem), in njihovi nadzorni tokokrogi so zaščiteni le pred kratkim stikom. Kadar tokokrogi vključujejo termične prekinjevalce toka, morajo ti biti nevtralizirani ali pa nastavljeni na najmanj dvakratno nazivno jakost.

(b)	Izhodi iz glavne stikalne plošče za porabnike energije, ki delujejo na več kot 16 A, imajo obremenitveno ali močnostno stikalo.

(c)	Porabniki energije za pogon plovnega objekta, krmilnega sistema, kazalnika položaja krmila, navigacijskih ali varnostnih sistemov ter porabniki energije z nazivno jakostjo več kot 16 A se morajo napajati iz ločenih tokokrogov.

(d)	Tokokrogi porabnikov energije, potrebnih za poganjanje in manevriranje plovila, se napajajo neposredno iz glavne stikalne plošče.

(e)	Opremo za prekinjanje toka je treba izbrati na podlagi nazivne jakosti, termične ali dinamične moči in zmogljivosti prekinitve. Stikala simultano prekinejo vse prevodnike, ki so pod napetostjo. Položaj stikala je razpoznaven.

(f)	Varovalke so zaprto taljivega tipa in izdelane iz keramike ali enakovrednega materiala. Zamenjati jih je mogoče brez nevarnosti fizičnega stika.

3. Merilne in nadzorne naprave

(a)	Tokokrogi za generatorje, akumulatorje in razdelilne sisteme so opremljeni z merilnimi in nadzornimi napravami, kadar je to potrebno zaradi varnega delovanja naprav.

(b)	Neozemljena omrežja z napetostjo več kot 50 V so opremljena z napravo za zaznavanje ozemljitve, ki lahko oddaja svetlobni in zvočni alarm. Pri sekundarnih vgradnjah, kot so krmilni tokokrogi, taka naprava ni potrebna.

4. Lokacija električnih stikalnih plošč

(a)

Stikalne plošče so nameščene in dostopne v dobro prezračenih prostorih ter zaščitene pred vodo in mehanskimi poškodbami.

Cevovodi in zračni vodi so razporejeni tako, da se stikalne plošče v primeru puščanja ne morejo poškodovati. Če morajo cevi nujno biti nameščene poleg električnih stikalnih plošč, nimajo blizu odstranljivih delov.

(b)	Omare in vdolbine v stenah, v katere so nameščene nezavarovane stikalne naprave, so iz negorljivih materialov ali zavarovane s kovinskim ali drugim negorljivim zaščitnim plaščem.

(c)	Kadar je napetost večja kot 50 V, se na mesto upravljavca pred glavno stikalno ploščo namesti izolirna rešetka ali podstavek.

Člen 9.13

Zasilni prekinjevalci električnega tokokroga

Zasilni prekinjevalci električnega tokokroga za oljne gorilnike, črpalke za gorivo, separatorje goriva in ventilatorje v strojnici so centralno nameščeni zunaj prostorov z opremo.

Člen 9.14

Inštalacijska oprema

1. Vhodi za kable so dimenzionirani glede na kable, ki se morajo priključiti, in ustrezati uporabljenim vrstam kablov.

2. Vtičnice za razdelilne tokokroge z različnimi napetostmi ali frekvencami so take, da jih je nemogoče zamenjati.

3. Stikala hkrati izklopijo vse neozemljene prevodnike v tokokrogu. Vendar pa so enopolna stikala v neozemljenih tokokrogih dovoljena v tokokrogih za razsvetljavo bivalnih prostorov razen pralnic, kopalnic, umivalnic in drugih prostorov, kjer so mokre naprave.

4. Kadar jakost toka presega 16 A, je mogoče zakleniti vtičnice s stikalom tako, da se vtič lahko vklopi ali izklopi le, če je napetost izključena.

Člen 9.15

Kabli

1. Kabli so negorljivi, samougasljivi ter neprepustni za vodo in olje.

V bivalnih prostorih se lahko uporabijo druge vrste kablov, če so učinkovito zaščiteni, negorljivi in samougasljivi.

Standardi negorljivosti za električne kable so skladni s:

(a)	publikacijami Mednarodne elektrotehniške komisije 60332-1:1993, 60332-3:2000; ali

(b)	enakovrednimi predpisi, ki jih priznava ena od držav članic.

2. Minimalni prerez prevodnikov kablov, ki se uporabljajo za energijske ali osvetlitvene tokokroge, je 1,5 mm2.

3. Kovinski oklep, ščit in zaščitni plašč kablov se v običajnih delovnih razmerah ne uporabijo kot prevodniki ali za ozemljitev.

4. Kovinski ščit in zaščitni plašč kablov v energijskih ali osvetlitvenih napravah so vsaj na enem koncu ozemljeni.

5. Pri prerezu prevodnikov je treba upoštevati njihovo največjo dovoljeno končno temperaturo (zmogljivost dovajanja toka) in dovoljen padec napetosti. Padec napetosti med glavno stikalno ploščo in najmanj ugodno točko inštalacije ni večji kot 5 % za razsvetljavo ali večji kot 7 % za pogonske ali ogrevalne tokokroge glede na nazivno napetost.

6. Kabli so zavarovani pred mehanskimi poškodbami.

7. Način pritrditve kablov zagotavlja, da je napetostna obremenitev v okviru dopustnih meja.

8. Kadar gredo kabli skozi pregrade ali palube, predrtine ne zmanjšajo njihove mehanske trdnosti, neprepustnosti za vodo in požarne odpornosti.

9. Končniki in spojna mesta vseh prevodnikov ohranijo prvotne električne in mehanske lastnosti ter negorljivost in, kadar je to potrebno, požarno odpornost.

10. Kabli, povezani s prostorom za krmiljenje, ki se lahko spusti, so dovolj prožni ter imajo izolacijo z zadostno prožnostjo do –20 °C in odpornost proti pari, hlapom, ultravijoličnim žarkom in ozonu.

Člen 9.16

Razsvetljava

1. Naprave za razsvetljavo so nameščene tako, da toplota, ki jo oddajajo, ne zaneti bližnjih vnetljivih predmetov ali enot.

2. Naprave za razsvetljavo na odprtih krovih so nameščene tako, da ne ovirajo prepoznavanja navigacijskih luči.

3. Kadar sta v strojnici in kotlovnici nameščeni dve ali več naprav za razsvetljavo, se napajajo iz najmanj dveh različnih vezij. Ta zahteva velja tudi za prostore, kjer so nameščeni hladilne naprave, hidravlični stroji ali električni motorji.

Člen 9.17

Navigacijske luči

1. Stikalne plošče za navigacijske luči so nameščene v prostoru za krmiljenje. Napajajo se prek samostojnega napajalnega voda iz glavne stikalne plošče ali prek dveh ločenih sekundarnih razdelilnih sistemov.

2. Navigacijske luči so napajane, zaščitene in nadzirane ločeno od stikalne plošče za navigacijske luči.

3. Napaka na napravi za nadziranje, kakor je določena v oddelku 2 člena 7.05, ne vpliva na delovanje luči, ki jo nadzira.

4. Več luči, ki tvorijo funkcionalno enoto in so nameščene skupaj na istem mestu, se lahko napaja, prižiga ali ugaša in nadzira skupaj. Naprava za nadziranje mora prepoznati napako na kateri koli od teh luči. Vendar pa obeh svetlobnih virov ni mogoče hkrati uporabiti v dvojni luči (dve luči, nameščeni ena nad drugo ali v istem ohišju).

Člen 9.18

(prazno)

Člen 9.19

Alarmni in varnostni sistemi za mehansko opremo

Alarmni in varnostni sistemi za nadziranje in varovanje mehanske opreme izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

Alarmni sistemi:

Alarmni sistemi so izdelani tako, da napaka na alarmnem sistemu ne more povzročiti odpovedi aparata ali naprave, ki jo nadzoruje.

Binarni oddajniki so izdelani po načelu mirovnega toka ali načelu nadzorovanega obremenitvenega toka.

Svetlobni alarmi ostanejo vidni, dokler se napaka ne odpravi; potrjen alarm se razlikuje od alarma, ki še ni potrjen. Vsak alarm ima tudi zvočno opozorilo. Zvočne alarme je mogoče izključiti. Izključitev enega zvočnega alarma ne prepreči, da se zaradi drugega vzroka sproži drug signal.

Izjeme so dovoljene pri alarmnih sistemih, ki vključujejo manj kot pet merilnih točk.

(b)

Varnostni sistemi:

Varnostni sistemi so izdelani tako, da zaustavijo ali upočasnijo delovanje zadevne opreme ali dajo opozorilni znak v prostoru, kjer je stalno prisotno osebje, da je treba to storiti, preden se doseže kritični položaj.

Binarni oddajniki so izdelani po načelu obremenitvenega toka.

Če varnostni sistemi niso izdelani tako, da se sami nadzorujejo, je mogoče preveriti, ali pravilno delujejo.

Varnostni sistemi so neodvisni od drugih sistemov.

Člen 9.20

Elektronska oprema

1. Splošno

Preskusni pogoji iz oddelka 2 spodaj veljajo le za elektronske naprave, ki so potrebne za krmilni sistem in agregat plovila, vključno s pripadajočimi napravami.

2. Preskusni pogoji

(a)

Obremenitve, ki izhajajo iz naslednjih preskusov, ne povzročijo škode ali napake na elektronskih napravah. Preskusi, skladni z ustreznimi mednarodnimi standardi, kot je publikacija IEC 60092-504:2001, se razen preskusa v hladnih razmerah, opravijo tako, da je naprava prižgana. S temi preskusi se preveri pravilno delovanje.

(b)

Odstopanja v napetosti in frekvenci

		Odstopanja
		stalna	kratkotrajna
Splošno	Frekvenca	± 5 %	± 10 % 5 s
Splošno	Napetost	± 10 %	± 20 % 1,5 s
Delovanje baterij	Napetost	+ 30 %/– 25 %

(c)	Preskus s segrevanjem Vzorec se v pol ure segreje do temperature 55 °C. Ko je dosežena ta temperatura, se ohranja 16 ur. Nato se opravi preskus delovanja.

(d)	Preskus v hladnih razmerah Vzorec se izključi in ohladi na –25 °C ter dve uri ohrani na tej temperaturi. Temperatura se nato dvigne na 0 °C in opravi se preskus delovanja.

(e)

Preskus z vibracijami

Preskus z vibracijami se izvede vzdolž treh osi pri resonančni frekvenci naprav ali sestavnih delov in v vsakem primeru traja 90 minut. Če se ne pojavi nobena jasna resonanca, se preskus z vibracijami opravi pri 30 Hz.

Preskus z vibracijami se opravi s sinusnim nihanjem v naslednjih mejah:

Splošno:

f = 2,0 do 13,2 Hz; a = ± 1 mm

(amplituda a = Formula vibracijske širine)

f = 13,2 Hz do 100 Hz: pospešek ± 0,7 g.

Oprema, ki naj bi se vgradila v dizelske motorje ali krmilne naprave, se preskusi na naslednji način:

f = 2,0 do 25 Hz; a = ± 1,6 mm

(amplituda a = Formula vibracijske širine)

f = 25 Hz do 100 Hz; pospešek ± 4 g.

Senzorji, ki naj bi se namestili v izpušne cevi dizelskih motorjev, so lahko izpostavljeni precej višjim obremenitvam. To se pri opravljanju preskusov upošteva.

(f)	Preskus elektromagnetne združljivosti se opravi na podlagi publikacij IEC 61000-4-2:1995, 61000-4-3:2002, 61000-4-4:1995, na preskusni stopnji št. 3.

(g)	Proizvajalec elektronske opreme predloži dokazilo, da je elektronska oprema primerna za te preskusne pogoje. Spričevalo klasifikacijskega zavoda velja tudi kot dokazilo.

Člen 9.21

Elektromagnetna združljivost

Elektromagnetne motnje ne vplivajo na delovanje električnih in elektronskih sistemov. Splošni ukrepi vključujejo tudi naslednje enako pomembne ukrepe:

(a)	prekinitev prenosnih poti med virom motnje in prizadetimi napravami;

(b)	zmanjšanje vzrokov za motnje na njihovem viru;

(c)	zmanjšanje občutljivosti prizadetih naprav za motnje.

POGLAVJE 10

OPREMA

Člen 10.01

Sidrna oprema

1. Plovila za prevoz blaga, razen ladijskih maon, katerih dolžina ne presega 40 m, so opremljena s premčnimi sidri, katerih skupna masa P se izračuna po naslednji formuli:

P = k · B · T [kg]

pri čemer je:

k	koeficient, ki upošteva odnos med dolžino L in pravokotnico B ter vrsto plovila: vendar za maone velja, da je k = c;

empirični koeficient, določen v naslednji tabeli:

Nosilnost v t	Koeficient c
do vključno 400	45
od 400 do vključno 650	55
od 650 do vključno 1 000	65
več kot 1 000	70

Na plovilih z nosilnostjo največ 400 t, ki se zaradi svoje konstrukcije in predvidenega namena uporabljajo le za vnaprej določene kratke potisne operacije, lahko inšpekcijski organ dovoli, da sta potrebni le dve tretjini celotne mase P za premčna sidra.

2. Potniška plovila in plovila, ki niso namenjena za prevoz blaga, razen potiskačev, so opremljena s premčnimi sidri, katerih skupna masa P se izračuna po naslednji formuli:

P = k · B · T [kg]

pri čemer je:

k	koeficient, ki ustreza oddelku 1, vendar se za izračun vrednosti empiričnega koeficienta (c) namesto nosilnosti uporabi vodni izpodriv v m3, ki je zapisan v spričevalu Skupnosti.

3. Plovila, navedena v oddelku 1, katerih največja dolžina ne presega 86 m, so opremljena s krmnimi sidri, katerih skupna masa je enaka 25 % mase P .

Plovila, katerih največja dolžina presega 86 m, so opremljena s krmnimi sidri, katerih skupna masa je enaka 50 % mase P, izračunane v skladu z oddelkom 1 ali 2.

Krmna sidra niso potrebna za:

(a)	plovila, pri katerih bo masa krmnega sidra manjša od 150 kg; pri plovilih, navedenih v zadnjem odstavku oddelka 1, se upošteva zmanjšana masa sider;

(b)

maone.

4. Plovila za poganjanje togih konvojev, dolžina katerih ne presega 86 m, so opremljena s krmnimi sidri, katerih skupna masa je enaka 25 % mase P, izračunane v skladu z oddelkom 1 za naveze (ki veljajo za navtično enoto), ki so odobrene in vpisane v spričevalo Skupnosti.

Plovila za poganjanje togih konvojev, dolžina katerih presega 86 m v smeri toka, so opremljena s krmnimi sidri, katerih skupna masa je enaka 50 % največje mase P, izračunane v skladu z oddelkom 1 za naveze (ki veljajo za navtično enoto), ki so odobrene in vpisane v spričevalo Skupnosti.

5. Masa sidra, določena v skladu z oddelki 1 do 4, se lahko zmanjša za določena posebna sidra.

6. Skupna masa P, določena za premčna sidra, se lahko razdeli med eno ali dve sidri. Zmanjša se lahko za 15 %, kadar je plovilo opremljeno le z enim premčnim sidrom in je cev za sidrno vrv nameščena na srednjem delu ladje.

Skupna masa, potrebna za krmna sidra za potiskače in plovila, katerih največja dolžina presega 86 m, se lahko razdeli med eno ali dve sidri.

Masa lažjega sidra ni manjša od 45 % skupne mase.

7. Sidra iz litega železa niso dovoljena.

8. Masa se na sidrih označi s črkami, ki so na trajen način reliefno zapisane.

9. Sidra, katerih masa presega 50 kg, so opremljena z vitli.

10. Vsaka veriga za premčno sidro ima minimalno dolžino:

(a)	40 m za plovila, ki niso daljša od 30 m;

(b)	10 m daljšo od plovila, kadar je to dolgo od 30 do 50 m;

(c)	60 m, kadar so plovila daljša od 50 m.

Vsaka veriga za krmno sidro je dolga najmanj 40 m. Kadar pa se morajo plovila zaustaviti tako, da so obrnjena v smeri toka, imajo najmanj 60 m dolge verige za krmna sidra.

11. Najmanjša natezna trdnost R verig za sidra se izračuna po naslednji formuli:

(a)	sidra z maso do 500 kg: R = 0,35 · P' [kN];

(b)	sidra z maso od 500 kg do 2 000 kg: ;

(c)	sidra z maso več kot 2 000 kg: R = 0,25 · P' [kN].

pri čemer je:

P'	teoretična masa vsakega sidra, ki se določi v skladu z oddelki 1 do 4 in 6.

Natezna trdnost verig za sidra se določi v skladu z veljavnim standardom v državi članici.

Kadar je masa sidra večja, kakor je določeno v oddelkih 1 do 6, se natezna trdnost verige za sidro določi kot funkcija dejanske mase sidra.

12. Kadar so na krovu plovila težja sidra z ustrezno težjimi verigami, se v spričevalo Skupnosti zapišejo le najmanjše mase in najmanjše natezne trdnosti, določene v oddelkih 1 do 6 in 11.

13. Povezovalni deli (zglobi) med sidrom in verigo prenesejo natezno obremenitev, ki je 20 % večja od natezne trdnosti ustrezne verige.

14. Dovoljena je uporaba kablov namesto verig za sidra. Kabli imajo enako natezno trdnost, kot se zahteva za verige, vendar so za 20 % daljši.

Člen 10.02

Druga oprema

1. V skladu s predpisi organa za plovbo, ki veljajo v državah članicah, je na plovilu vsaj naslednja oprema:

(a)	radiotelefonski sistem;

(b)	naprave in pripomočki za dajanje svetlobnih in zvočnih signalov ter za dnevno in nočno označevanje plovila;

(c)	samostojne rezervne luči za predpisane privezne luči;

(d)	ognjevarna označena posoda s pokrovom za zbiranje mastnih čistilnih krp;

(e)	ognjevarna označena posoda s pokrovom za zbiranje nevarnih trdnih odpadkov ali trdnih odpadkov, ki onesnažujejo, in ognjevarna označena posoda s pokrovom za zbiranje nevarnih tekočih odpadkov ali tekočih odpadkov, ki onesnažujejo, v skladu z ustreznimi veljavnimi predpisi organa za plovbo;

(f)	ognjevarna označena posoda s pokrovom za zbiranje pomij.

2. Poleg tega mora oprema zajemati še vsaj:

(a)

privezne kable:

Plovila so opremljena s tremi priveznimi kabli. Njihova minimalna dolžina je:

— prvi kabel: L + 20 m, vendar ne več kot 100 m,

— drugi kabel: 2/3 prvega kabla,

— tretji kabel: 1/3 prvega kabla.

Najkrajši kabel ni potreben na plovilih, katerih L je manj kot 20 m.

Natezna trdnost Rs kablov se izračuna po naslednjih formulah:

za L · B · T do 1 000 m3: Formula ;

za L · B · T več kot 1 000 m3: Formula .

Za zahtevane kable je na krovu plovila spričevalo v skladu z evropskim standardom EN 10 204:1991, pod št. 3.1.

Te kable lahko nadomesti vrv z enako dolžino in natezno trdnostjo. Najmanjša natezna trdnost teh kablov je navedena v spričevalu.

(b)

vlečne kable:

Vlačilci so opremljeni z določenim številom kablov, ki so primerni za njihovo delovanje.

Glavni kabel je dolg najmanj 100 m, njegova natezna trdnost v kN pa je najmanj eno tretjino skupne moči glavnega(ih) motorja(ev) v kW.

Motorna plovila in potiskači, ki lahko opravljajo tudi vleko, so opremljeni z najmanj 100 m dolgim vlečnim kablom, katerega natezna trdnost v kN je najmanj ena četrtina skupne moči glavnega(ih) motorja(ev) v kW.

(c)	metalo za vrv;

(d)	mostiček za vkrcanje z najmanjšo širino 0,4 m in najmanjšo dolžino 4 m, katerega strani so označene s svetlo obarvanim trakom; ima ročno ograjo. Inšpekcijski organ lahko dovoli krajše mostičke za majhna plovila;

(e)

kljuko;

(f)

ustrezno opremo za prvo pomoč, katere vsebina je skladna z ustreznim standardom države članice. Oprema za prvo pomoč je shranjena v bivalnem prostoru ali prostoru za krmiljenje tako, da je lahko in varno dostopna, kadar je to potrebno. Če je oprema za prvo pomoč shranjena tako, da ni vidna, je pokrov označen s simbolom za prvo pomoč v skladu s sliko 8 iz dodatka I, katerega stranska dolžina je najmanj 10 cm;

(g)	daljnogled s premerom leč 7 x 50 ali več;

(h)	navodila za reševanje in oživljanje oseb na krovu;

(i)	isklani žaromet, ki se lahko upravlja iz prostora za krmiljenje.

3. Plovila, katerih bočna višina je več kot 1,50 m nad prazno vodno gladino, imajo stopnice ali lestev za vkrcanje.

Člen 10.03

Prenosni gasilni aparat

1. Vsaj en prenosni gasilni aparat v skladu z evropskim standardom EN 3:1996 je nameščen na vsakem od naslednjih prostorov:

(a)	v prostoru za krmiljenje;

(b)	poleg vsakega vhoda z krova v bivalne prostore;

(c)	poleg vsakega vhoda na službene površine, ki niso dostopne iz bivalnih prostorov in v katerih je nameščena kurilna, kuhalna ali zamrzovalna oprema na trdno ali tekoče gorivo oziroma utekočinjen plin;

(d)	ob vsakem vhodu v strojnico ali kurilnico;

(e)	na ustreznih točkah pod krovom v strojnicah in kurilnicah tako, da nobeno mesto v prostoru ni oddaljeno od gasilnega aparata več kot 10 metrov.

2. Za prenosne gasilne aparate, določene v oddelku 1, se lahko uporabijo le gasilni aparati na prah z vsebnostjo najmanj 6 kg ali drugi prenosni gasilni aparati z enako zmogljivostjo gašenja. Primerni so za požarne razrede A, B in C in za požare na električnih sistemih do 1 000 V.

3. Poleg gasilnih aparatov na prah se lahko uporabljajo tudi gasilni aparati na vodo ali peno, ki so primerni vsaj za požarni razred, ki je najverjetnejši v prostoru, za katerega so namenjeni.

4. Prenosni gasilni aparati s CO2 kot gasilnim sredstvom se lahko uporabijo le za gašenje požarov v kuhinjah in na električnih napeljavah. Vsebnost teh gasilnih aparatov ne presega 1 kg na 15 m3 prostora, v katerem so nameščeni za uporabo.

5. Prenosni gasilni aparati se pregledajo vsaj vsaki dve leti. Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše inšpektor in ki vsebuje datum pregleda.

6. Če so prenosni gasilni aparati nameščeni tako, da niso vidni, se plošča, ki jih pokriva, označi s simbolom za gasilne aparate, kot je prikazan na sliki 3 v Dodatku I, katerega stranica meri najmanj 10 cm.

Člen 10.03a

Stalno nameščeni protipožarni sistemi v bivalnih prostorih, prostorih za krmiljenje in potniških prostorih

1. Protipožarna zaščita v bivalnih prostorih, prostorih za krmiljenje in potniških prostorih lahko zajema le primerne samodejne tlačne brizgalnike kot stalno nameščene protipožarne sisteme.

2. Namestitev ali predelavo sistemov lahko izvedejo le specializirana podjetja.

3. Sistemi so izdelani iz jekla ali drugih enakovrednih nevnetljivih materialov.

4. Sistemi vodo škropijo s hitrostjo vsaj 5 l/m2 na minuto po površini največjega prostora, ki je zaščiten.

5. Sistemi, ki škropijo manjše količine vode, imajo homologacijo v skladu z Resolucijo IMO A 800(19) ali drugim standardom, ki ga prizna odbor, ustanovljen v skladu s členom 19(2) te direktive. Homologacijo opravi priznan klasifikacijski zavod ali pooblaščena ustanova za preskuse. Pooblaščena ustanova za preskuse izpolnjuje usklajene standarde za delovanje preskuševalnih laboratorijev (EN ISO/IEC 17025:2000).

6. Sisteme pregleda strokovnjak:

(a)	preden se dajo v obratovanje;

(b)	preden se dajo nazaj v obratovanje po tem, ko so bili sproženi;

(c)	po kakršni koli spremembi ali popravilu;

(d)	redno vsaj vsaki dve leti.

7. Strokovnjak pri opravljanju pregleda v skladu z oddelkom 6 preveri, ali sistemi izpolnjujejo zahteve iz tega člena.

Pregled zajema vsaj:

(a)	zunanji pregled celotnega sistema;

(b)	preskušanje delovanja varnostnih sistemov in šob;

(c)	preskušanje delovanja tlačnih posod in sistema črpanja.

8. Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše inšpektor in ki vsebuje datum pregleda.

9. Število nameščenih sistemov se vpiše v spričevalo Skupnosti.

10. Za zaščito predmetov v bivalnih prostorih, prostorih za krmiljenje in potniških prostorih so stalno nameščeni protipožarni sistemi dovoljeni le na podlagi priporočil odbora.

Člen 10.03b

Stalno nameščeni protipožarni sistemi v strojnicah, kotlovnicah in črpalnicah

1. Gasilna sredstva

Za zaščito strojnic, kotlovnic in črpalnic se lahko uporabijo naslednja gasilna sredstva v stalno nameščenih protipožarnih sistemih:

(a)	CO2 (ogljikov dioksid);

(b)	HFC-227ea (heptafluoropropan);

(c)	IG-541 (52 % dušik, 40 % argon, 8 % ogljikov dioksid).

Druga gasilna sredstva so dovoljena le po priporočilu odbora iz člena 19(2) te direktive.

2. Prezračevanje, dotok zraka

(a)

Zrak za izgorevanje za pogonske motorje se ne odvaja iz prostorov, ki so zavarovani s stalno nameščenimi protipožarnimi sistemi. To pa ne velja, kadar sta na plovilu dve med seboj neodvisni in hermetično ločeni glavni strojnici ali če je poleg glavne strojnica ločena strojnica s premičnim bočnim propelerjem, ki zagotavlja, da lahko plovilo pluje na lastni pogon, če izbruhne požar v glavni strojnici.

(b)	Kakršno koli prezračevanje z umetnim dotokom zraka v prostoru se samodejno izklopi, če se sproži protipožarni sistem.

(c)	Na voljo so naprave, s katerimi se lahko hitro zaprejo vse odprtine, skozi katere lahko zrak pride v prostor ali plini uidejo iz prostora in ki so zavarovane. Jasno razvidno je, ali so odprte ali zaprte.

(d)	Zrak, ki uhaja iz varnostnih ventilov v rezervoarjih stisnjenega zraka, nameščenih v strojnicah, se napelje do zunanjega ozračja.

(e)	Previsok ali prenizek tlak zaradi dotoka gasilnega sredstva ne uniči elementov ali sten, ki obkrožajo prostor, ki je zavarovan. Tlak je mogoče brez nevarnosti izenačiti.

(f)

Zavarovane sobe imajo napravo za odvajanje gasilne snovi in plinov, ki nastanejo ob zgorevanju. Take naprave je mogoče upravljati iz položajev zunaj zavarovanih prostorov in niso nedostopne zaradi požara v takih prostorih. Če so naprave za odvajanje stalno nameščene, jih ni mogoče vklopiti med gašenjem požara.

3. Protipožarni alarmni sistem

Prostor, ki je zavarovan, se nadzoruje z ustreznim protipožarnim alarmnim sistemom. Alarm je mogoče opaziti v prostoru za krmiljenje, v bivalnih prostorih in v prostoru, ki je zavarovan.

4. Cevovodni sistem

(a)

Gasilno sredstvo se napelje v prostor, ki je zavarovan, in tam razpelje prek pritrjenega cevovodnega sistema. Znotraj prostora, ki je zavarovan, so cevovodi in njihova oprema izdelani iz jekla. Ta zahteva ne velja za priključne cevi za cisterno in raztezne spoje, če imajo uporabljeni materiali enake lastnosti v primeru požara. Cevi so znotraj in zunaj zaščitene pred korozijo.

(b)	Izpustne šobe so dimenzionirane in montirane tako, da je gasilno sredstvo enakomerno porazdeljeno.

5. Sprožilna naprava

(a)	Protipožarni sistemi s samodejnim sprožanjem niso dovoljeni.

(b)	Protipožarni sistem je mogoče sprožiti iz ustreznega mesta zunaj prostora, ki je zaščiten.

(c)

Sprožilne naprave so vgrajene tako, da se lahko upravljajo celo, če izbruhne požar, in da se potrebna količina gasilnega sredstva lahko dovaja tudi, če nastane škoda zaradi požara ali eksplozije v prostoru, ki je zavarovan.

Nemehanske sprožilne naprave se napajajo iz dveh različnih virov, ki med seboj nista odvisna. Ta vira energije se nahajata zunaj sobe, ki je zavarovana. Upravljalni vodi v prostoru, ki je zavarovan, so oblikovani tako, da ob izbruhu požara delujejo vsaj še 30 minut. Ta zahteva je izpolnjena pri električnih napeljavah, če so skladne s standardom IEC 60331-21:1999.

Če so sprožilne naprave nameščene tako, da niso vidne, se plošča, ki jih pokriva, označi s simbolom za „protipožarno napravo“, kot je prikazan na sliki 6 v Dodatku I, katerega stranska dolžina je najmanj 10 cm, in z naslednjim besedilom, zapisanim z rdečimi črkami na beli podlagi:

„Feuerlöscheinrichtung

Installation d'extinction

Brandblusinstallatie

Fire-fighting installation“.

(d)	Če je protipožarni sistem predviden za zavarovanje več prostorov, so sprožilne naprave za vsak prostor ločene in jasno označene.

(e)

Poleg vsake sprožilne naprave so vidno in neizbrisno izobešena navodila za uporabo v enem od jezikov držav članic. Vsebujejo zlasti navodila glede:

(aa)	sprožanja protipožarnega sistema;

(bb)	potrebe po preverjanju, ali so vse osebe zapustile prostor, ki je zavarovan;

(cc)	ukrepov, ki jih mora izvesti posadka ob sprožitvi protipožarnega sistema;

(dd)	ukrepov, ki jih mora izvesti posadka ob odpovedi delovanja protipožarnega sistema;

(f)	V navodilih je poudarjeno, da je treba pred sprožitvijo protipožarnega sistema izklopiti motorje z notranjim izgorevanjem, ki črpajo zrak iz prostora, ki je zaščiten.

6. Opozorilni sistem

(a)	Stalno nameščeni protipožarni sistemi so opremljeni z zvočnimi in svetlobnimi opozorilnimi sistemi.

(b)	Opozorilni sistem se samodejno sprožijo takoj, ko se prvič sproži protipožarni sistem. Opozorilni signal se ustrezno dolgo oglaša, preden se gasilno sredstvo sprosti, in ga ni mogoče ugasniti.

(c)	Opozorilni signali so jasno vidni v prostorih, ki so zavarovani, in zunaj teh prostorov na dostopu do njih ter jasno slišni tudi ob najvišji stopnji delovnega hrupa. Jasno se ločijo od vseh drugih zvočnih in svetlobnih signalov v prostoru, ki je zavarovan.

(d)	Zvočni opozorilni signali so jasno slišni v sosednjih prostorih, tudi če so povezovalna vrata zaprta in ob najvišji stopnji delovnega hrupa.

(e)	Če se opozorilni sistem ne nadzoruje sam glede kratkih stikov, prekinitve žice ali padca napetosti, je mogoče preveriti, ali deluje pravilno.

(f)

Ob vsakem vhodu v prostor, ki se lahko oskrbi z gasilnim sredstvom, je izobešeno jasno vidno obvestilo z naslednjim besedilom, zapisanim z rdečimi črkami na beli podlagi:

„Vorsicht, Feuerlöscheinrichtung!

Bei Ertönen des Warnsignals (Beschreibung des Signals) den Raum sofort verlassen!

Attention, installation d'extinction d'incendie!

Quitter immédiatement ce local au signal (description du signal)

Let op, brandblusinstallatie!

Bij het in werking treden van het alarmsignaal (omschrijving van het signaal) deze ruimte onmiddellijk verlaten!

Warning, fire-fighting installation!

Leave the room as soon as the warning signal sounds (description of signal)“.

7. Tlačne posode, pripadajoča oprema in tlačne cevi

(a)	Tlačne posode, pripadajoča oprema in tlačne cevi izpolnjujejo določbe, ki veljajo v eni od držav članic.

(b)	Tlačne posode so nameščene v skladu z navodili proizvajalca.

(c)	Tlačne posode, pripadajoča oprema in tlačne cevi se ne namestijo v bivalnih prostorih.

(d)	Temperatura v omarah in prostorih za namestitev, kjer se nahajajo tlačne posode, ni višja od 50 °C.

(e)	Omare ali prostori za namestitev na krovu so trdno pritrjeni in imajo oddušnike, ki so razporejeni tako, da v primeru puščanja posode plin ne more uiti v notranjost plovila. Neposredne povezave z drugimi prostori niso dovoljene.

8. Količina gasilnega sredstva

Če je količina gasilnega sredstva namenjena zaščiti več kot enega prostora, ni treba, da je celotna količina razpoložljivega gasilnega sredstva večja od količine, potrebne za največji prostor, ki je zavarovan.

9. Namestitev, inšpekcijski pregled in dokumentacija

(a)	Sistem lahko vgradi ali spremeni samo podjetje, specializirano za protipožarne sisteme. Izpolnjene so zahteve proizvajalca gasilnega sredstva in proizvajalca sistema (podatki o proizvodu, varnostni list).

(b)

Sistem pregleda strokovnjak:

(aa)	preden se da v obratovanje;

(bb)	preden se da nazaj v obratovanje po tem, ko je bil sprožen;

(cc)	po kakršni koli spremembi ali popravilu;

(dd)	redno vsaj vsaki dve leti.

(c)	Med inšpekcijskim pregledom strokovnjak preveri, ali sistem izpolnjuje zahteve tega poglavja.

(d)

Inšpekcijski pregled vključuje vsaj:

(aa)	zunanji pregled celotnega sistema;

(bb)	pregled tesnjenja cevi;

(cc)	preverjanje delovanja kontrolnih in sprožilnih sistemov;

(dd)	preverjanje tlaka in vsebine posode;

(ee)	preverjanje tesnjenja in naprav za zaklepanje prostora, ki je zavarovan;

(ff)	preverjanje protipožarnega alarmnega sistema;

(gg)	preverjanje opozorilnega sistema;

(e)	Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše inšpektor in ki vsebuje datum pregleda.

(f)	V spričevalo Skupnosti se vpiše število stalno nameščenih protipožarnih sistemov.

10. Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo CO2

Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo CO2, poleg zahtev iz oddelkov 1 do 9 izpolnjujejo naslednje določbe:

(a)

Posode s CO2 so nameščene zunaj prostora, ki je zaščiten, in sicer v prostoru ali omari, ki je hermetično ločena od drugih prostorov. Vrata do teh prostorov in omar se odpirajo navzven, zaklepajo in imajo na zunanji strani pritrjen simbol za „Splošno opozorilo za nevarnost“ v skladu s sliko 4 v Dodatku I, ki je vsaj 5 cm visok, ter oznako „CO2“ iste barve in višine.

(b)	Prostori pod krovom, kjer so nameščene posode s CO2, so dostopni le iz zunanjega ozračja. Ti prostori imajo lasten zadosten prezračevalni sistem z umetnim dotokom zraka in odvajalnimi vodi, ki so popolnoma ločeni od drugih prezračevalnih sistemov na plovilu.

(c)	Posode s CO2 se lahko napolnijo do največ 0,75 kg/l. Velja, da specifična prostornina nestisnjenega plina CO2 znaša 0,56 m3/kg.

(d)	Prostornina CO2 za prostor, ki je zavarovan, je vsaj 40 % njegove bruto prostornine. To prostornino je mogoče dobaviti v 120 sekundah in preveriti, ali je dobava opravljena.

(e)	Odpiranje ventilov posode in upravljanje poplavnega ventila sta ločeni nadzorni operaciji.

(f)	Ustrezno dolgo oglašanje iz oddelka 6(b) traja najmanj 20 sekund. Nameščena je zanesljiva naprava, ki zagotovi odlog pred oskrbo s plinom CO2.

11. Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo HFC-227ea

Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo HFC-227ea, poleg zahtev iz oddelkov 1 do 9 izpolnjujejo naslednje določbe:

(a)	Če je treba zavarovati več prostorov, ki imajo različne bruto prostornine, je v vsakem prostoru nameščen lasten protipožarni sistem.

(b)	Vsaka posoda s HFC-227ea, nameščena v prostoru, ki je zavarovan, je opremljena z nadtlačnim varnostnim ventilom. Ta mora, če je posoda izpostavljena učinkom ognja in protipožarni sistem ni bil sprožen, na neškodljiv način sprostiti vsebino posode v prostor, ki je zaščiten.

(c)	Vsaka posoda je opremljena z napravo za preverjanje tlaka plina.

(d)	Posode se lahko napolnijo do največ 1,15 kg/l. Velja, da specifična prostornina nestisnjenega HFC-227ea znaša 0,1374 m3/kg.

(e)	Prostornina HFC-227ea za prostor, ki je zavarovan, je vsaj 8 % njene bruto prostornine. Ta količina se dobavi v 10 sekundah.

(f)	Posode s HFC-227ea so opremljene z napravami za merjenje tlaka, ki ob nedovoljeni izgubi potisnega plina sprožijo zvočni in svetlobni alarm v prostoru za krmiljenje. Če ni prostora za krmiljenje, je ta alarm zunaj prostora, ki je zaščiten.

(g)	Po poplavljenju koncentracija v prostoru, ki je zaščiten, ne presega 10,5 %.

(h)	Protipožarni sistem ne vsebuje nobenih delov iz aluminija.

12. Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo IG-541

Protipožarni sistemi, ki kot gasilno sredstvo uporabljajo IG-541, poleg zahtev iz oddelkov 1 do 9 izpolnjujejo naslednje določbe:

(a)	Če je treba zavarovati več prostorov, ki imajo različne bruto prostornine, je v vsakem prostoru nameščen lasten protipožarni sistem.

(b)	Vsaka posoda z IG-541, nameščena v prostoru, ki je zaščiten, je opremljena z nadtlačnim varnostnim ventilom. Ta ventil, če je posoda izpostavljena učinkom ognja in protipožarni sistem ni bil sprožen, na neškodljiv način sprosti vsebino posode v prostor, ki je zavarovan.

(c)	Vsaka posoda je opremljena z napravo za preverjanje vsebine.

(d)	Polnilni tlak posode ne presega 200 barov pri +15 °C.

(e)	Prostornina IG-541 za prostor, ki je zaščiten, je vsaj 44 % in ne več kot 50 % njegove bruto prostornine. Ta količina se dobavi v 120 sekundah.

13. Protipožarni sistemi za zaščito predmetov

Za zaščito predmetov v strojnicah, kotlovnicah in črpalnicah so stalno nameščeni protipožarni sistemi dovoljeni le na podlagi priporočil odbora v skladu s členom 19.

Člen 10.04

Čolni

1. Naslednji plovni objekti imajo čoln v skladu z evropskim standardom EN 1914: 1997:

(a)	motorna plovila in barže z nosilnostjo več kot 150 t;

(b)	vlačilci in potiskači z vodnim izpodrivom več kot 150 m3;

(c)	plavajoča oprema;

(d)	potniška plovila.

2. Čoln lahko ena oseba varno splavi v 5 minutah od prvega potrebnega ročnega ukaza. Če se uporablja motorna naprava za splavitev, je taka, da napaka v oskrbi z električno energijo ne vpliva na varno in hitro splavitev.

3. Napihljivi čolni se pregledajo v skladu z navodili proizvajalca.

Člen 10.05

Rešilni pasovi in jopiči

1. Na plovilu so vsaj trije rešilni pasovi v skladu z evropskim standardom EN 14144: 2002. Pripravljeni so za uporabo na primernih mestih na krovu, vendar ne smejo biti pritrjeni na svojih držalih. Najmanj en rešilni pas je nameščen v neposredni bližini prostora za krmiljenje in opremljen s samodejno baterijsko osvetlitvijo, ki v vodi ne ugasne.

2. Prilagojen pnevmatski rešilni jopič v skladu z evropskim standardom EN 395: 1998 ali EN 396: 1998 je na dosegu vsake osebe, ki je redno na plovilu.

Za otroke so dovoljeni tudi nenapihljivi rešilni jopiči v skladu z navedenimi standardi.

3. Pregledajo se v skladu z navodili proizvajalca.

POGLAVJE 11

VARNOST NA DELOVNIH POSTAJAH

Člen 11.01

Splošno

1. Plovila so zgrajena, urejena in opremljena tako, da lahko osebe varno delajo in se gibajo.

2. Stalno nameščene naprave, ki so potrebne za delo na plovilu, so urejene, razporejene in zavarovane tako, da omogočajo varno in enostavno upravljanje, uporabo in vzdrževanje. Po potrebi so prenosni elementi ali elementi z visoko temperaturo opremljeni z zaščitnimi napravami.

Člen 11.02

Zaščita pred padcem

1. Krovi in bočne palube so ravni in na nobenem mestu ne smejo povzročiti spotikanja; preprečiti je treba nastajanje luž.

2. Krovi, bočne palube, tla v strojnicah, podesti, stopnice in vrhovi priveznikov na bočnih palubah so zgrajeni tako, da preprečujejo zdrse.

3. Vrhovi priveznikov na bočnih palubah in ovire na prehodih, kot so robovi stopnic, so obarvani z barvo, ki se razlikuje od barve okoliškega krova.

4. Zunanji robovi krovov ter delovne postaje, kjer lahko osebe padejo več kot 1 m globoko, so opremljeni z ograjami ali okviri, visokimi vsaj 0,70 m, ali varovalnimi ograjami v skladu z evropskim standardom EN 711:1995, sestavljenimi iz ročne ograje, ograje na višini kolen in ograje na višini gležnjev. Bočne palube so opremljene z ograjo na višini gležnjev in neprekinjeno ročno ograjo, ki sta pritrjeni na okvir odprtine. Ročne ograje na okvirjih odprtin niso potrebne, kadar so bočne palube opremljene z varovalnimi bočnimi ograjami, ki se jih ne da spustiti.

5. Na delovnih postajah, kjer obstaja nevarnost padca več kot 1 m globoko, lahko inšpekcijski organ zahteva ustrezne naprave in opremo za zagotovitev varnega dela.

Člen 11.03

Velikost delovnih prostorov

Delovni prostori so dovolj veliki, da ima vsaka oseba, ki v njih dela, zadostno svobodo gibanja.

Člen 11.04

Bočne palube

1. Čista širina bočne palube je vsaj 0,60 m. Ta širina se lahko zmanjša na 0,50 m na določenih mestih, kjer je to potrebno za delovanje plovila, kot so ventili za pranje palube. Ob priveznikih in zagozdah se lahko zmanjša na 0,40 m.

2. Do višine 0,90 m nad bočno palubo se lahko čista širina bočne palube zmanjša na 0,54 m, če zgornja čista širina med zunanjim robom ladijskega trupa in notranjim robom skladišča ni manj kot 0,65 m. V tem primeru se lahko čista širina stranske palube zmanjša na 0,50 m, če je zunanji rob stranske palube opremljen z varovalno ograjo v skladu z evropskim standardom EN 711:1995, ki preprečuje padce. Varovalna ograja pa ni potrebna na plovnih objektih dolžine 55 m ali manj, ki imajo bivalne prostore le na krmi.

3. Zahteve iz oddelkov 1 in 2 veljajo za višino do 2,00 m nad bočno palubo.

Člen 11.05

Dostop do delovnih prostorov

1. Dostopi in prehodi za gibanje oseb in predmetov so dovolj veliki in urejeni tako, da:

(a)	je pred odprtino za dostop dovolj prostora, da ni ovirano gibanje;

(b)	je čista širina prehodov v skladu z namenom delovnega prostora in ni manjša od 0,60 m, razen pri plovnih objektih, ožjih od 8 m, pri katerih se širina prehodov lahko zmanjša na 0,50 m;

(c)	čista višina prehodov vključno s pragovi ni manjša od 1,90 m.

2. Vrata so nameščena tako, da se lahko z obeh strani varno odprejo in zaprejo. Zavarovana so pred naključnim odpiranjem ali zapiranjem.

3. Na dostopih, izhodih in prehodih, kjer višinska razlika tal presega 0,50 m, so nameščene ustrezne stopnice ali lestve.

4. Delovni prostori, kjer je stalno prisotno osebje, so opremljeni s stopnicami, če višinska razlika tal presega 1,00 m. Ta zahteva ne velja za zasilne izhode.

5. Plovila s skladišči imajo vsaj en stalno nameščen način dostopa na vsakem koncu vsakega skladišča.

Z odstopanjem od prvega stavka pa stalno nameščeni načini dostopa niso potrebni, če sta zagotovljeni vsaj dve premični lestvi, ki sežeta vsaj 3 kline nad odprtino za nakladanje tovora pri nagibu pod kotom 60°.

Člen 11.06

Izhodi in zasilni izhodi

1. Število, razporeditev in velikost izhodov, vključno z zasilnimi izhodi, so skladni z namenom in velikostjo ustreznih prostorov. Kadar je eden od izhodov zasilni izhod, je kot tak jasno označen.

2. Zasilni izhodi ali okna oziroma pokrovi palubnih oken, namenjeni za uporabo kot zasilni izhodi, imajo čisto odprtino, veliko najmanj 0,36 m2, najmanjša dimenzija pa ne sme biti manj kot 0,50 m.

Člen 11.07

Lestve, stopnice in podobne naprave

1. Stopnice in lestve so varno pritrjene. Stopnice so široke najmanj 0,60 m, čista širina med ročnimi ograjami pa ne sme biti manjša od 0,60 m; globina stopnice je najmanj 0,15m; stopnice morajo imeti nedrsno površino, stopnišča z več kot tremi stopnicami pa so opremljena z ročno ograjo.

2. Lestve in ločeno pritrjeni klini imajo čisto širino najmanj 0,30 m; klini so narazen največ 0,30 m, razdalja med klini in strukturami pa ni manjša kot 0,15 m.

3. Lestve in ločeno pritrjeni klini so jasno vidni od zgoraj in opremljeni z varnostnimi ročaji nad izhodnimi odprtinami.

4. Premične lestve so široke najmanj 0,40 m, ob vznožju pa najmanj 0,50 m; mogoče je zagotoviti, da se ne prevrnejo ali zdrsnejo; klini so varno pokončno pritrjeni.

Člen 11.08

Notranji prostori

1. Velikost, razporeditev in ureditev notranjih delovnih prostorov so skladne z delom, ki se tam opravlja, in izpolnjujejo zahteve po zdravju in varnosti. Opremljeni so z zadostno svetlobo, ki ne slepi, in z ustreznimi prezračevalnimi sistemi. Če je to potrebno, so opremljeni z grelnimi napravami, ki lahko vzdržujejo primerno temperaturo.

2. Tla v notranjih delovnih prostorih so trdna in trajna ter oblikovana tako, da ne povzročijo padca ali zdrsa. Odprtine v palubah in tleh so v odprtem stanju zavarovane pred nevarnostjo padca, okna in palubna okna pa razporejena in nameščena tako, da se lahko varno upravljajo in čistijo.

Člen 11.09

Zaščita pred hrupom in vibracijami

1. Delovni prostori so locirani, opremljeni in oblikovani tako, da člani posadke niso izpostavljeni škodljivim vibracijam.

2. Stalno zasedeni delovni prostori so oblikovani in zaščiteni pred zvokom tako, da hrup ne ogroža varnosti in zdravja članov posadke.

3. Za člane posadke, ki so lahko vsak dan izpostavljeni stopnji hrupa, ki presega 85 dB(A), so na voljo osebne naprave za zaščito pred hrupom. V delovnih prostorih, kjer stopnja hrupa presega 90 dB(A), se označi, da je obvezno nošenje naprav za zaščito pred hrupom, s simbolom „Obvezna zaščita pred hrupom“ v skladu s sliko 7 iz Dodatka I, katere premer je najmanj 10 cm.

Člen 11.10

Pokrovi žrel

1. Pokrovi žrel so enostavno dostopni in varni za uporabo. Elementi pokrovov odprtin, ki so težji od 40 kg, so oblikovani tako, da so drsni ali na tečajih ali pa so opremljeni z mehanskimi napravami za odpiranje. Pokrovi žrel, ki se odpirajo in zapirajo z opremo za dvigovanje, so opremljeni z ustreznimi in lahko dostopnimi pritrdilnimi napravami. Pokrovi žrel in zgornje police, ki med seboj niso zamenljivi, so jasno označeni, h katerim odprtinam pripadajo in kakšen je njihov pravilen položaj na teh odprtinah.

2. Pokrovi žrel so zavarovani tako, da jih veter ali nakladalne naprave ne morejo prevrniti. Drsni pokrovi so opremljeni z zavorami, ki preprečujejo naključno horizontalno gibanje v razponu več kot 0,40 m; mogoče jih je zakleniti v končnem položaju. Za pritrjevanje pokrovov žrel, ki so naloženi drug na drugega, so na voljo ustrezne naprave.

3. Napajanje za mehansko delovanje pokrovov žrel se samodejno izklopi, kadar se sprosti nadzorno stikalo.

4. Pokrovi žrel lahko vzdržijo obremenitev, ki so ji lahko izpostavljeni pokrovi žrel, po katerih je predvidena hoja, lahko vzdržijo koncentrirano obremenitev najmanj 75 kg. Pokrovi žrel, po katerih ni predvidena hoja, so kot taki označeni. Na pokrovih žrel, ki lahko sprejmejo tovor na krovu, je označena dopustna obremenitev v t/m2. Kadar je potrebna podpora, da se doseže največja dovoljena obremenitev, se to označi na ustreznem mestu; v tem primeru se na plovilu hranijo ustrezne skice.

Člen 11.11

Vitli

1. Vitli so oblikovani tako, da omogočajo varno opravljanje dela. Opremljeni so z napravami, ki preprečujejo nenamerno izpustitev bremena. Vitli, ki se ne zaklepajo samodejno, so opremljeni z zavoro, ki ustreza njihovi vlečni sili.

2. Vitli, ki se upravljajo ročno, so opremljeni z napravami, ki preprečujejo odskok ročice. Vitli na motorni in ročni pogon so oblikovani tako, da ročka za pogonsko upravljanje ne more aktivirati ročnega upravljanja.

Člen 11.12

Žerjavi

1. Žerjavi so zgrajeni v skladu z najboljšo prakso. Sile, ki nastanejo med njihovim delovanjem, se varno prenašajo v strukturo plovila; ne smejo oslabiti njegove stabilnosti.

2. Na žerjav je pritrjena tablica proizvajalca z naslednjimi podatki:

(a)	ime in naslov proizvajalca;

(b)	oznaka CE skupaj z letom izdelave;

(c)	serija ali tip;

(d)	serijska številka, kadar je to primerno.

3. Največja dovoljena obremenitev je na žerjavu trajno in čitljivo označena.

Kadar varna delovna obremenitev žerjava ne presega 2 000 kg, je dovolj, če je na žerjavu trajno in čitljivo označena varna delovna obremenitev na največjem dosegu.

4. Na plovilu so naprave, ki ščitijo pred nesrečami zaradi zmečkanja ali urezov. Zunanji deli žerjava so od predmetov, ki jih obkrožajo, navzgor, navzdol in ob straneh oddaljeni na varnostni razdalji 0,5 m. Varnostna razdalja ob straneh ni potrebna zunaj delovnih postaj in prehodov.

5. Žerjave na motorni pogon je mogoče zaščititi pred nepooblaščeno uporabo. Aktivirati jih je mogoče le iz vozniškega prostora v žerjavu. Kontrolne naprave se samodejno vrnejo v položaj (gumbi brez zapor); smer delovanja je popolnoma jasna.

V primeru odpovedi pogonske sile breme ne sme nenadzorovano pasti. Preprečeni so nenamerni premiki žerjava.

Kakršen koli premik dvigovalne naprave navzgor in kakršna koli prekoračitev varne delovne obremenitve sta omejena z ustrezno napravo. Kakršen koli premik dvigovalne naprave navzdol je omejen, če sta pod katerimi koli predvidenimi delovnimi pogoji v trenutku pritrditve kljuke lahko na bobnu manj kot dve napenjalni napravi. Ustrezen nasproten premik je še vedno mogoč, potem ko so aktivirane samodejne naprave za omejitev.

Natezna trdnost kablov za vodenje vrvja je enaka petkratni dovoljeni obremenitvi kabla. Kabel je brezhibne sestave, njegova oblika pa je primerna za uporabo na žerjavih.

6. Preden se žerjav da prvič v obratovanje ali preden se da nazaj v obratovanje po večji spremembi, se z izračuni in preskusi obremenitve dokaže ustrezno moč in stabilnost.

Kadar varna delovna obremenitev žerjava ne presega 2 000 kg, lahko strokovnjak odloči, da se lahko dokaz z izračunom v celoti ali delno nadomesti s preskusom z obremenitvijo, ki je 1,25-krat večja od varne delovne obremenitve, ki se izvede v celotnem delovnem območju.

Potrditveni preskus v skladu s prvim in drugim odstavkom opravi strokovnjak, ki ga prizna inšpekcijski organ.

7. Pristojna oseba žerjave redno pregleduje, vsekakor pa vsaj vsakih 12 mesecev. Med tem pregledom se ugotovijo varni delovni pogoji žerjava z vizualnim pregledom in pregledom delovanja.

8. Najpozneje vsakih deset let po potrditvenem preskusu žerjav zopet pregleda strokovnjak, ki ga prizna inšpekcijski organ.

9. Žerjavi, katerih varna delovna obremenitev presega 2 000 kg ali ki se uporabljajo za pretovarjanje tovora ali ki so nameščeni na dvigalih, pontonih ali drugi plavajoči opremi ali plovilu na delovni lokaciji, poleg tega izpolnjujejo zahteve ene od držav članic.

10. Za vse žerjave je na plovilu shranjena vsaj naslednja dokumentacija:

(a)

navodila proizvajalca za uporabo žerjava, ki zajemajo vsaj naslednje podatke:

delovno območje in funkcija komand;

največja dovoljena varna delovna obremenitev kot funkcija dosega;

največji dopusten nagib žerjava;

navodila za montažo in vzdrževanje;

navodila glede rednih pregledov;

splošni tehnični podatki;

(b)	spričevala o pregledih, opravljenih v skladu z oddelki 6 do 8 ali 9.

Člen 11.13

Hranjenje vnetljivih tekočin

Vnetljive tekočine, katerih plamenišče je manj kot 55 °C, se na plovilu hranijo v zračni omari, izdelani iz nevnetljivega materiala. Na zunanji strani omare je simbol „Prepovedano kurjenje, dostop z odprtim plamenom in kajenje“ v skladu s sliko 2 iz Dodatka I, katerega premer je najmanj 10 cm.

POGLAVJE 12

BIVALNI PROSTORI

Člen 12.01

Splošno

1. Plovila imajo bivalne prostore za osebe, ki stalno bivajo na plovilu, in vsaj za minimalno število posadke.

2. Bivalni prostori so oblikovani, urejeni in opremljeni tako, da izpolnjujejo zahteve po zdravju, varnosti in udobju oseb na plovilu. Dostop do njih je varen in enostaven in izolirani so pred toploto in mrazom.

3. Inšpekcijski oran lahko dovoli odstopanja od določb iz tega poglavja, če sta zdravje in varnost oseb na plovilu zagotovljena na drug način.

4. Inšpekcijski organ v spričevalo Skupnosti zapiše kakršne koli omejitve glede dnevnega delovnega časa in načina delovanja, ki izhajajo iz odstopanj, navedenih v oddelku 3.

Člen 12.02

Posebni oblikovni pogoji

1. Bivalne prostore je mogoče ustrezno prezračevati tudi, ko so vrata zaprta; poleg tega imajo skupni dnevni prostori dovolj dnevne svetlobe in omogočajo čim več pogleda navzven.

2. Kadar dostop do bivalnih prostorov ni na ravni palube in je višinska razlika tal 0,30 m ali več, so za dostop do bivalnih prostorov nameščene stopnice.

3. V sprednjem delu plovila niso nobena tla več kot 1,20 m pod ploskvijo največjega dovoljenega ugreza.

4. Dnevni in spalni prostori imajo vsaj dva izhoda, ki sta čim bolj narazen in ki sta tudi evakuacijski poti. En izhod je lahko predviden kot zasilni izhod. To ne velja za prostore, katerih izhod vodi neposredno na krov ali v hodnik, ki služi kot evakuacijska pot, če ima hodnik dva izhoda, ki sta narazen in vodita v levi in desni bok plovila. Zasilni izhodi, ki lahko zajemajo palubna in druga okna, imajo najmanj 0,36 m2 čiste odprtine in najmanj 0,50 m dolžine najkrajše strani ter omogočajo hitro evakuacijo v nevarnosti. Evakuacijske poti so izolirane in obložene z negorljivimi materiali, njihova uporabnost pa je ves čas zagotovljena z ustreznimi sredstvi, kot so lestve ali ločeno pritrjeni klini.

5. Bivalni prostori so zaščiteni pred nedovoljenim hrupom in vibracijami. Stopnje zvočnega pritiska ne smejo preseči:

(a)	70 dB(A) v skupnih dnevnih prostorih;

(b)	60 dB(A) v spalnih prostorih. Ta določba ne velja za plovila, ki obratujejo izključno zunaj časa počitka za posadko v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic. Omejitev dnevnega delovnega časa se vpiše v spričevalo Skupnosti.

6. Višina bivalnih prostorov je najmanj 2,00 m.

7. Splošno pravilo je, da imajo plovila vsaj en skupni dnevni prostor, ločen od spalnih prostorov.

8. Prosta talna površina skupnih dnevnih prostorov ni manjša od 2 m2 na osebo, v vsakem primeru pa skupaj ni manjša od 8 m2 (pri čemer se ne upošteva pohištvo razen miz in stolov).

9. Prostornina vsakega zasebnega dnevnega in spalnega prostora ni manjša od 7 m3.

10. Prostornina zraka na osebo v zasebnih dnevnih prostorih ni manjša od 3,5 m3. V spalnih območjih ni manjša od 5 m3 na prvega stanovalca in 3 m3 na vsakega drugega stanovalca (pri čemer se ne upošteva prostornina pohištva). Spalne kabine so, če je le mogoče, načrtovane za največ dve osebi. Ležišča so najmanj 0,30 m nad tlemi. Če je eno ležišče postavljeno nad drugim, je višina nad vsakim ležiščem najmanj od 0,60 m.

11. Vrata imajo odprtino, katere zgornji rob je najmanj 1,90 m nad krovom ali tlemi in s čisto širino najmanj 0,60 m. Predpisana višina se lahko doseže z drsnimi pokrovi ali pokrovi na tečajih oziroma loputami. Vrata se odpirajo navzven, mogoče pa jih je odpreti z obeh strani. Pragovi niso višji od 0,40 m, vendar izpolnjujejo določbe drugih varnostnih predpisov.

12. Stopnišča so trajno pritrjena in varna za uporabo. Za take veljajo, če:

(a)	so široka najmanj 0,60 m;

(b)	globina stopnice ni manjša od 0,15 m;

(c)	stopnice preprečujejo zdrse;

(d)	so stopnišča z več kakor tremi stopnicami opremljena vsaj z ročno ograjo ali oporo.

13. Cevi za dovajanje nevarnih plinov ali tekočin, zlasti cevi s tako visokim tlakom, katerega izpust lahko ogrozi osebe, niso nameščene v bivalnih prostorih in hodnikih, ki vodijo do bivalnih prostorov. Ta zahteva ne velja za cevi, ki prenašajo paro, in cevovode hidravličnih sistemov, če so prevlečene z zaščitno kovinsko prevleko, ter za cevi naprav, ki delujejo na utekočinjeni plin, namenjenih za gospodinjsko rabo.

Člen 12.03

Sanitarna oprema

1. Na plovilih z bivalnimi prostori je na voljo najmanj naslednja sanitarna oprema:

(a)	eno stranišče na eno bivalno enoto ali na šest članov posadke; mogoče ga je prezračevati s svežim zrakom;

(b)	en umivalnik s cevjo za odpadno vodo in s priključki za vročo in hladno pitno vodo na eno bivalno enoto ali na štiri člane posadke;

(c)	ena prha ali kad s priključkom za vročo in hladno pitno vodo na eno bivalno enoto ali na šest članov posadke.

2. Sanitarna oprema je v bližini bivalnih prostorov. Stranišča nimajo neposrednega dostopa do kuhinj, jedilnic ali kombiniranih dnevnih prostorov in kuhinj.

3. Talna površina v straniščih ni manjša od 1 m2, široka ne manj kot 0,75 m in dolga ne manj kot 1,10 m. Stranišča v kabinah za največ dve osebi so lahko manjša. Kadar se v stranišču nahaja tudi umivalnik in/ali tuš, se talna površina poveča vsaj za talno površino, ki jo zaseda umivalnik in/ali tuš (ali kad).

Člen 12.04

Kuhinje

1. Kuhinje so lahko kombinirani dnevni prostori.

2. Kuhinje so opremljene s:

(a)	štedilnikom;

(b)	lijakom z odtokom;

(c)	napeljavo za dovod pitne vode;

(d)	hladilnikom;

(e)	ustreznim hrambenim in delovnim prostorom.

3. Jedilni prostor v kombiniranih kuhinjah in skupnih dnevnih prostorih je dovolj velik za število članov posadke, ki običajno uporabljajo te prostore hkrati. Sedeži so široki najmanj 0,60 m.

Člen 12.05

Pitna voda

1. Plovila z bivalnimi prostori so opremljena z napravo za pitno vodo. Odprtine za polnjenje rezervoarja s pitno vodo in cevi za pitno vodo so označene, da so namenjene izključno za pitno vodo. Polnilni vratovi za pitno vodo so nameščeni nad krovom.

2. Naprave za pitno vodo so:

(a)	na notranji površini izdelane iz materiala, ki je odporen proti koroziji in ne predstavlja fiziološke nevarnosti;

(b)	brez delov cevi, kadar ni zagotovljen reden pretok vode; in

(c)	zaščitene pred prevelikim segrevanjem.

3. Poleg oddelka 2 imajo rezervoarji za pitno vodo:

(a)	prostornino najmanj 150 l na osebo, ki običajno biva na plovilu, in najmanj na člana minimalnega števila posadke;

(b)	ustrezno odprtino, ki se lahko zaklene in ki omogoča čiščenje njihove notranjosti;

(c)	kazalec ravni vode;

(d)	prezračevalne cevi, ki so napeljane do zunanjega ozračja ali opremljene z ustreznimi filtri.

4. Rezervoarji za pitno vodo nimajo skupnih sten z drugimi rezervoarji. Cevi za pitno vodo ne potekajo skozi rezervoarje, ki vsebujejo druge tekočine. Priključki med sistemom za dovod pitne vode in drugimi cevovodnimi sistemi so prepovedani. Cevi, ki prenašajo druge pline ali tekočine, ne potekajo skozi rezervoarje za pitno vodo.

5. Tlačne posode za pitno vodo lahko delujejo izključno na nekontaminirani stisnjeni zrak. Če je zrak stisnjen s kompresorji, je ustrezni zračni filter ali ločevalnik olja nameščen neposredno pred tlačno posodo, razen če je voda ločena od zraka z opno.

Člen 12.06

Gretje in prezračevanje

1. Bivalne prostore je mogoče ogrevati v skladu z njihovim namenom uporabe. Grelne naprave ustrezajo vremenskim pogojem ki lahko nastopijo.

2. Dnevne in spalne prostore je mogoče ustrezno prezračevati, tudi če so vrata zaprta. Prezračevanje zagotovi zadostno kroženje zraka v vseh klimatskih pogojih.

3. Bivalni prostori so načrtovani in urejeni tako, da se čim bolj prepreči dotok slabega zraka iz drugih prostorov na plovilu, kot so strojnica ali skladišča; pri uporabi prezračevanja z umetnim dotokom zraka so vstopne cevi postavljene tako, da izpolnjujejo zgornje zahteve.

Člen 12.07

Druge naprave v bivalnih prostorih

1. Vsak član posadke, ki živi na plovilu, ima svoje ležišče in omarico za obleko, ki je opremljena s ključavnico. Notranje mere ležišč so najmanj 2.00 x 0,90 m.

2. Na voljo so ustrezni prostori za shranjevanje in sušenje delovnih oblek, vendar ne v spalnih prostorih.

3. Vsi bivalni prostori so opremljeni z električno razsvetljavo. Dodatne luči, ki uporabljajo plin ali tekoče gorivo, se lahko uporabljajo le v dnevnih prostorih. Naprave za razsvetljavo, ki uporabljajo tekoče gorivo, so narejene iz kovin in uporabljajo izključno goriva s plameniščem nad 55 °C ali komercialni parafin. Nameščene ali pritrjene so tako, da ne predstavljajo nevarnosti požara.

POGLAVJE 13

KURILNA, KUHALNA IN HLADILNA OPREMA NA GORIVO

Člen 13.01

Splošno

1. Kurilna, kuhalna in hladilna oprema, ki deluje na tekoče gorivo, izpolnjuje zahteve iz poglavja 14 te priloge.

2. Kurilna, kuhalna in hladilna oprema ter njene pomožne naprave so narejene in nameščene tako, da ne predstavljajo nevarnosti niti ob pregretju. Nameščene so tako, da jih ni mogoče prevrniti ali po naključju premakniti.

3. Oprema iz oddelka 2 ni nameščena v prostorih, kjer se uporabljajo snovi s plameniščem pod 55 °C. Skozi navedene prostore ali strojnice niso napeljane nobene odvodne cevi iz teh naprav.

4. Zagotovljen je dotok zraka, potrebnega za izgorevanje

5. Kurilne naprave so varno priključene na dimne cevi, ki so opremljene z ustreznimi pokrovi ali napravami, ki zagotavljajo zaščito pred vetrom. Nameščene so tako, da je omogočeno njihovo čiščenje.

Člen 13.02

Uporaba tekočih goriv, oprema na nafto

1. Kurilna, kuhalna in hladilna oprema, ki uporablja tekoče gorivo, lahko deluje samo na goriva s plameniščem nad 55 °C.

2. Z odstopanjem od oddelka 1 so lahko kuhalne, kurilne in hladilne naprave, ki so opremljene s stenjem in ki za gorivo uporabljajo komercialni parafin, dopustne v bivalnih prostorih in prostoru za krmiljenje, če zmogljivost rezervoarja za gorivo ne presega 12 litrov.

3. Naprave, opremljene s stenjem, so:

(a)	opremljene s kovinskim rezervoarjem za gorivo z odprtino za polnjenje, ki se lahko zaklene, in brez spojev iz mehke spajke pod največjo ravnjo polnjenja, ter narejene in nameščene tako, da rezervoarja za gorivo ni mogoče odpreti ali po naključju izprazniti;

(b)	take, da jih je mogoče prižgati brez pomoči drugega tekočega goriva;

(c)	nameščene tako, da je zagotovljeno varno odvajanje plinov, ki nastanejo ob zgorevanju.

Člen 13.03

Peči z uparjalnimi oljnimi gorilniki in kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje

1. Peči z uparjalnimi oljnimi gorilniki in kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje so zgrajene v skladu z najboljšo prakso.

2. Kadar je peč z uparjalnim oljnim gorilnikom in kurilna naprava z oljnim gorilnikom na brizganje nameščena v strojnici, je dovod zraka do kurilne naprave in motorjev načrtovana tako, da lahko grelna naprava in motorji pravilno in varno delujejo ločeno drug od drugega. Kadar je to potrebno, je zagotovljen ločen dovod zraka. Oprema je nameščena tako, da noben plamen iz gorilnika ne more doseči drugih delov naprav v strojnici.

Člen 13.04

Peči z uparjalnim oljnim gorilnikom

1. Peči z uparjalnim oljnim gorilnikom je mogoče prižgati brez pomoči drugega tekočega goriva. Pritrjene so nad kovinsko ponvijo, ki vsebuje vse dele za prenos goriva in ki ima vsaj 20 mm visoke strani ter prostornino najmanj 2 litra.

2. Za peči z uparjalnim oljnim gorilnikom, nameščene v strojnici, so strani kovinske ponve, predpisane v oddelku 1, visoke najmanj 200 mm. Spodnji rob uparjalnega gorilnika se nahaja nad robom ponve. Poleg tega zgornji rob ponve sega najmanj 100 mm nad tlemi.

3. Peči z uparjalnim oljnim gorilnikom so opremljene z ustreznim regulatorjem, ki na vseh nastavitvah zagotavlja dejansko stalen pretok goriva v gorilnik in ki preprečuje puščanje goriva, če se ugasne plamen. Regulatorji so ustrezni, če delujejo pravilno tudi, ko so izpostavljeni vibracijam in nagnjeni do 12°, in če imajo poleg plovca za regulacijo gladine tudi:

(a)	drug plovec, ki varno in zanesljivo zapira dovod goriva, ko je dovoljena raven prekoračena; ali

(b)	prelivno cev, vendar le, če ima ponev zadostno prostornino, da sprejme vsaj vsebino rezervoarja za gorivo.

4. Kadar je rezervoar za gorivo peči z uparjalnim oljnim gorilnikom nameščen ločeno:

(a)	padec med rezervoarjem in gorilnikom ni večji od padca, določenega v proizvajalčevih navodilih za uporabo;

(b)	je nameščen tako, da je zaščiten pred nedopustnim ogrevanjem;

(c)	je mogoče prekiniti dotok goriva iz krova.

5. Dimne cevi peči z uparjalnim oljnim gorilnikom so opremljene z napravo, ki preprečuje mešanje zraka.

Člen 13.05

Kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje

Kurilne naprave z oljnim gorilnikom na brizganje izpolnjujejo zlasti naslednje zahteve:

(a)	zagotovljeno je ustrezno prezračevanje gorilnika pred dotokom goriva;

(b)	dotok goriva se regulira s termostatom;

(c)	gorivo se vžge z električno napravo ali vžigalnim plamenom;

(d)	naprava za spremljanje plamena prekine dotok goriva, kadar se plamen ugasne;

(e)	glavno stikalo je nameščeno na lahko dostopnem mestu zunaj prostora z napravo.

Člen 13.06

Kurilne naprave z umetnim dotokom zraka

Kurilne naprave z umetnim dotokom zraka, ki vključujejo zgorevalno komoro, okoli katere je zrak za ogrevanje pod pritiskom speljan v razdelilni sistem ali v prostor, izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	Če se gorivo brizga pod tlakom, se zrak za izgorevanje dovaja s puhalom.

(b)	Zgorevalna komora se dobro prezrači, preden se lahko prižge gorilnik. Prezračevanje je končano, ko puhalo zraka za izgorevanje še naprej deluje, ko plamen ugasne.

(c)

Dotok goriva se samodejno prekine, če:

ogenj ugasne;

dovod zraka za izgorevanje ni zadosten;

ogrevan zrak preseže predhodno nastavljeno temperaturo; ali

se prekine napajanje varnostnih naprav z električno energijo.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 389

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 49 30. december 2006

Vsebina		I Akti, katerih objava je obvezna	Stran
	*	2006/87/ES Direktiva 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS	1
	*	2006/137/ES Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o spremembi Direktive 2006/87/ES o tehničnih zahtevah za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh	261