ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 386

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 49
29. december 2006


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Uredba (ES) št. 1889/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu

1

 

*

Uredba (ES) št. 1889/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88 o organizaciji statističnih raziskovanj Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev v zvezi s finančnim okvirom za obdobje 2007–2009 in najvišjim prispevkom Skupnosti za Bolgarijo in Romunijo

12

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 1891/2006 z dne 18. decembra 2006 o spremembi Uredb (ES) št. 6/2002 in (ES) št. 40/94 za uveljavitev pristopa Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov

14

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet

 

*

Sklep Sveta z dne 27. marca 2006 o podpisu in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko o nekaterih vidikih zračnih prevozov

17

Sporazum Med Evropsko Skupnostjo in Kraljevino Maroko o nekaterih vidikih zračnih prevozov

18

 

*

Sklep Sveta z dne 18. decembra 2006 o odobritvi pristopa Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov, sprejet v Ženevi 2. julija 1999

28

 

*

Sklep Sveta z dne 18. decembra 2006 o spremembi Poslovnika Sodišča Evropskih skupnosti glede jezikovne ureditve

44

 

*

Sklep Sveta z dne 18. decembra 2006 o spremembi Poslovnika Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti glede jezikovne ureditve

45

 

*

Sklep Sveta z dne 18. decembra 2006 o odobritvi, v imenu Evropske skupnosti, spremembe Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah

46

 

*

Sklep Sveta z dne 19. decembra 2006 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o reviziji Sporazuma o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo

50

 

*

Sklep Sveta in predstavnikov vlad držav članic Evropske Unije, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 4. decembra 2006 o podpisu in začasni uporabi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani ( 1 )

55

Evro-sredozemski letalski sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani

57

 

 

Akti, sprejeti v skladu z naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji

 

*

Okvirni sklep Sveta 2006/960/PNZ z dne 18. decembra 2006 o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije

89

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

29.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 386/1


UREDBA (ES) št. 1889/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. decembra 2006

o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti členov 179(1) in 181a(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Predlagan je nov okvir za načrtovanje in zagotavljanje pomoči, katerega namen je doseči večjo učinkovitost in preglednost zunanje pomoči Skupnosti. Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 (2) vzpostavlja instrument za predpristopno pomoč (IPA) za pomoč Skupnosti državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam. Uredba (ES) št. 1638/2006 (3) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 ustanavlja evropski instrument sosedstva in partnerstva (ENPI), ki zagotavlja neposredno podporo evropski sosedski politiki EU. Uredba (ES) št. 1889/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 (4) uvaja instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (DCI). Uredba Sveta (ES) št. 1889/2006 z dne 20. decembra 2006 (4) uvaja instrument financiranja za sodelovanje z industrializiranimi in drugimi državami in ozemlji z visokimi dohodki (ICI). Uredba (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 (5) vzpostavlja instrument za stabilnost (IfS), ki zagotavlja pomoč v kriznih razmerah in v nastajajočih kriznih razmerah ter v primeru posebnih svetovnih in nadregionalnih nevarnosti. Ta uredba uvaja instrument financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice), ki omogoča neodvisno pomoč brez soglasja vlad in drugih javnih organov tretjih držav.

(2)

Člen 6(1) Pogodbe o Evropski uniji določa, da Unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, načelih, ki so skupna državam članicam.

(3)

Spodbujanje, razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin je glavni cilj razvojne politike Skupnosti ter njenega gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami (6). Zavezanost spoštovanju, spodbujanju in varovanju demokratičnih načel in človekovih pravic je bistveni element pogodbenih odnosov Skupnosti s tretjimi državami (7).

(4)

Ta instrument financiranja prispeva k doseganju ciljev izjave o razvojni politiki o Evropskem soglasju o razvoju, skupno sprejete s strani Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije dne 20. decembra 2005 (8). To soglasje poudarja, da je „napredek pri varovanju človekovih pravic, odgovornem vodenju države in demokratizaciji temeljnega pomena za zmanjšanje revščine in trajnostni razvoj“, s čimer prispeva k doseganju razvojnih ciljev tisočletja.

(5)

Ker Evropsko soglasje o razvoju potrjuje, da je spodbujanje enakosti spolov in pravic žensk temeljna človekova pravica in vprašanje socialne pravičnosti, povrhu pa lahko prispeva k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, Akcijskega programa iz Kaira in Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, je enakopravnost spolov pomemben sestavni del te uredbe.

(6)

Ta instrument financiranja prispeva k doseganju cilja Skupne zunanje in varnostne politike Unije, kakor je določen v členu 11(1) Pogodbe o Evropski uniji in oblikovan s smernicami EU, v zvezi z razvojem in utrjevanjem demokracije in pravne države ter spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(7)

Prispevek Skupnosti k razvoju in utrjevanju demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin temelji na splošnih načelih, ki jih vzpostavlja Mednarodna listina o človekovih pravicah in kateri koli instrument človekovih pravic, sprejet v okviru Združenih narodov (ZN), kakor tudi zadevni regionalni instrumenti človekovih pravic.

(8)

Demokracija in človekove pravice so neločljivo povezane. Temeljni svobodi izražanja in združevanja sta osnovna pogoja za politični pluralizem in demokratični proces, demokratični nadzor in delitev oblasti pa sta bistvenega pomena za ohranjanje neodvisnega sodstva in pravne države, ki sta potrebna za učinkovito varovanje človekovih pravic.

(9)

Človekove pravice se obravnavajo v luči splošno sprejetih mednarodnih norm, na demokracijo pa je treba gledati tudi kot na proces, ki se razvija od znotraj in vključuje vse dele družbe ter vrsto ustanov, zlasti demokratične nacionalne parlamente, ki morajo zagotavljati udeležbo, zastopanost, odzivnost in odgovornost. Naloga zgraditi in ohranjati kulturo človekovih pravic in poskrbeti, da demokracija deluje za državljane, je sicer posebej nujna in težka v nastajajočih demokracijah, vendar je v svojem bistvu nenehen izziv, ki pripada predvsem prebivalstvu zadevne države, čeprav to ne zmanjšuje zavezanosti mednarodne skupnosti.

(10)

Za učinkovito, pregledno, pravočasno in prožno reševanje zgornjih vprašanj so po prenehanju veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 975/1999 z dne 29. aprila 1999 o določitvi zahtev za izvajanje ukrepov na področju razvojnega sodelovanja, ki prispevajo k doseganju splošnega cilja razvijati in krepiti demokracijo in pravno državo ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine (9) in Uredbe Sveta (ES) št. 976/1999 z dne 29. aprila 1999 o določitvi zahtev za izvajanje dejavnosti Skupnosti, razen razvojnega sodelovanja, ki v okviru politike sodelovanja Skupnosti prispevajo k splošnemu cilju razvijati in krepiti demokracijo in pravno državo ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine v tretjih državah (10), ki sta pravni podlagi za Evropsko pobudo za demokracijo in človekove pravice in ki prenehata veljati 31. decembra 2006, potrebni posebni finančni viri in posebni instrument financiranja, ki lahko še naprej neodvisno delujejo in hkrati še naprej dopolnjujejo in krepijo sorodne instrumente Skupnosti za zunanjo pomoč ter Sporazum o partnerstvu med članicami Skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi članicami na drugi strani (11) ter človekoljubno pomoč.

(11)

Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo je namenjena dopolnitvi različnih drugih orodij za izvajanje politik EU v zvezi z demokracijo in človekovimi pravicami, ki segajo od političnega dialoga in diplomatskih ukrepov do raznih instrumentov finančnega in tehničnega sodelovanja, vključno z geografskimi in tematskimi programi. Dopolnjevala bo tudi intervencije instrumenta za stabilnost, ki so bolj povezane s kriznimi razmerami.

(12)

Poleg ukrepov in kot dopolnilo ukrepom, ki so dogovorjeni s partnerskimi državami v okviru sodelovanja na podlagi instrumenta za predpristopno pomoč, evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, instrumenta razvojnega in gospodarskega sodelovanja, Sporazuma iz Cotonouja z državami AKP, instrumenta za sodelovanje z industrijsko razvitimi državami ter drugimi državami in ozemlji z visokimi dohodki in instrumenta za stabilnost, zagotavlja v skladu s to uredbo Skupnost zlasti pomoč za reševanje globalnih, regionalnih, nacionalnih in lokalnih vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami in demokratizacijo v partnerstvu s civilno družbo, kar zajema vse oblike družbenega delovanja posameznikov ali skupin, neodvisnih od države ter dejavnih na področju človekovih pravic in pospeševanja demokracije.

(13)

Še več, medtem ko morajo biti cilji v zvezi z demokracijo in človekovimi pravicami vedno bolj vključeni v vse instrumente financiranja zunanje pomoči, bo imela pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo posebno dopolnilno in dodatno vlogo zaradi svoje globalne narave in ker je njeno delovanje neodvisno od odobritve vladnih in drugih javnih organov tretje države. To omogoča sodelovanje s civilno družbo glede občutljivih vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo, vključno s človekovimi pravicami pravicami priseljencev, pravicami prosilcev za azil in notranje razseljenih oseb, ter zagotavlja prilagodljivost pri odzivanju na spreminjajoče se okoliščine ali pri podpiranju inovacij. Omogoča tudi zmožnost Skupnosti, da oblikuje in podpre posebne cilje in ukrepe na mednarodni ravni, ki niso niti geografsko povezani niti se ne nanašajo na krizne razmere, pri katerih bi bil lahko potreben nadnacionalni pristop ali bi vključevale dejavnosti znotraj Skupnosti pa tudi v vrsti tretjih držav. Zagotavlja potrebni okvir za dejavnosti, kot je podpora neodvisnim misijam EU za opazovanje volitev, ki zahtevajo skladnost politike, enoten sistem upravljanja in skupne standarde izvajanja.

(14)

V razvoj in krepitev demokracije na podlagi te uredbe bi morali biti vključeni demokratični parlamenti z njihovimi zmogljivostmi za podporo in spodbujanje demokratičnih reformnih procesov. Zato morajo biti v skladu s to uredbo do financiranja upravičeni tudi nacionalni parlamenti, če je to potrebno za doseganje ciljev iz uredbe, razen če se predlagani ukrep lahko financira iz instrumenta Skupnosti za zunanjo pomoč.

(15)

„Smernice za krepitev operativnega usklajevanja med Skupnostjo, ki jo predstavlja Komisija, in državami članicami na področju zunanje pomoči“ z dne 21. januarja 2001 poudarjajo potrebo po boljšem usklajevanju zunanje pomoči EU na področjih podpiranja demokratizacije in spodbujanja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin po svetu. Komisija in države članice bi morale zagotoviti, da se njihovi ukrepi pomoči dopolnjujejo. Komisija in države članice bi morale zagotoviti, da se njihovi ukrepi pomoči dopolnjujejo in so skladni, da se prepreči prekrivanje in podvajanje. Komisija in države članice bi si morale prizadevati za tesnejše sodelovanje z donatorji. Politika Skupnosti na področju razvojnega sodelovanja bi morala dopolnjevati politike držav članic.

(16)

Zaradi pomembnosti in obsega pomoči Skupnosti pri spodbujanju demokracije in človekovih pravic si mora Komisija prizadevati za redno in pogosto izmenjavo informacij z Evropskim parlamentom.

(17)

Komisija se mora posvetovati s predstavniki civilne družbe ter drugimi donatorji in akterji, čim je to v procesu načrtovanja programov primerno, da bi omogočili njihove prispevke in zagotovili, da se dejavnosti v zvezi s pomočjo čim bolj medsebojno dopolnjujejo.

(18)

Skupnost mora biti sposobna hitrega odziva na nepredvidene potrebe in v izjemnih okoliščinah, da bi izboljšala verodostojnost in učinkovitost svoje zavezanosti spodbujanju demokracije in človekovih pravic v državah, v katerih nastanejo take razmere. Zaradi tega je potrebno, da ima Komisija možnost odločati o posebnih ukrepih, ki niso zajeti v strateških dokumentih. Ta instrument za upravljanje pomoči ustreza instrumentom, vključenim v druge instrumente financiranja zunanje pomoči.

(19)

Skupnost bi tudi morala biti sposobna prožnega in pravočasnega odziva na specifične potrebe zagovornikov človekovih pravic v obliki ad hoc ukrepov, za katere ni potreben razpis za oddajo predlogov. Poleg tega je v skladu s pogoji iz Finančne uredbe možno, da so upravičeni tudi subjekti, ki po veljavnem nacionalnem pravu niso pravne osebe.

(20)

Ta uredba določa finančna sredstva za obdobje 2007–2013, in predstavlja prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (12).

(21)

Treba je zagotoviti finančno podporo Evropskemu meduniverzitetnemu centru za človekove pravice in demokratizacijo, ki zagotavlja evropski magistrski program na področju človekovih pravic in demokratizacije ter program štipendij „EU-UN Fellowship Programme“, potem ko konec leta 2006 preneha veljati Sklep št. 791/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o akcijskem programu Skupnosti za spodbujanje organov, ki so aktivne na evropski ravni ter podpirajo posebne dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja (13), ki je pravna podlaga za financiranje.

(22)

Misije EU za opazovanje volitev pomembno in uspešno prispevajo k demokratičnim procesom v tretjih državah (14). Vseeno pa je spodbujanje demokracije precej več kot zgolj sodelovanje pri volilnem procesu. Odhodki za misije EU za opazovanje volitev zato ne bi smeli predstavljati nesorazmerno velike vsote glede na celotna razpoložljiva sredstva v okviru te uredbe.

(23)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uveljavljanje izvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji (15).

(24)

V skladu z načelom sorazmernosti je za dosego osnovnih ciljev te uredbe potrebno in primerno določiti pravila glede evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice. Ta uredba ne prekoračuje tistega, kar je potrebno za dosego zadevnega cilja, v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

CILJI IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Cilji

1.   Ta uredba uvaja evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, s katerim Skupnost zagotavlja pomoč v okviru politike Skupnosti glede razvojnega sodelovanja ter gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami, ki prispeva k razvoju in utrjevanju demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter je v skladu z zunanjo politiko Evropske unije kot celoto.

2.   Cilj take pomoči je zlasti:

(a)

povečanje spoštovanja in upoštevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor so razglašene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih mednarodnih in regionalnih instrumentih človekovih pravic, ter spodbujanje in utrjevanje demokracije in demokratičnih reform v tretjih državah, zlasti s podporo organizacijam civilne družbe, zagotavljanje podpore in solidarnosti zagovornikom človekovih pravic in žrtvam zatiranja in zlorabljanja, ter krepitev civilne družbe, ki deluje na področju spodbujanja človekovih pravic in demokracije;

(b)

podpiranje ter krepitev mednarodnega in regionalnega okvira za varstvo, spodbujanje in spremljanje človekovih pravic, spodbujanje demokracije in pravne države ter krepitev aktivne vloge za civilno družbo v navedenih okvirih;

(c)

krepitev zaupanja v volilne procese in njihove zanesljivosti, še zlasti prek misij za spremljanje volitev in prek večje podpore za lokalne organizacije civilne družbe v teh procesih.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ob upoštevanju členov 1 in 3 se pomoč Skupnosti nanaša na naslednja področja:

(a)

spodbujanje in krepitev participativne in predstavniške demokracije, vključno s parlamentarno, in procesov demokratizacije, predvsem prek organizacij civilne družbe, med drugim pri:

i)

uveljavljanju svobode zbiranja in združevanja, neoviranega gibanja oseb, mnenja in izražanja, tudi umetniškega in kulturnega, neodvisnosti medijev, nemotenega dostopa do informacij ter ukrepov za odpravo administrativnih ovir pri uveljavljanju teh svoboščin, vključno z bojem proti cenzuri;

ii)

krepitvi pravne države, uveljavljanju neodvisnosti sodstva, spodbujanju in vrednotenju pravnih in institucionalnih reform ter spodbujanju dostopa do sodnega varstva;

iii)

spodbujanju in krepitvi vloge Mednarodnega kazenskega sodišča, ad hoc mednarodnih kazenskih sodišč, tranzicijskih sodnih postopkov ter mehanizmov za resnico in spravo;

iv)

podpiranju reform za doseganje učinkovite ter pregledne demokratične odgovornosti in nadzora, vključno z nadzorom sektorjev varnosti in sodstva, ter spodbujanju ukrepov proti korupciji;

v)

spodbujanju političnega pluralizma, demokratične politične zastopanosti in politične udeležbe državljanov pri demokratičnih reformnih procesih na lokalni, regionalni in državni ravni, pri čemer je še zlasti pomembna udeležba skupin, odrinjenih na družbeni rob;

vi)

spodbujanju enakopravne zastopanosti moških in žensk v družbenem, gospodarskem in političnem življenju, ter podpori načelu enakih možnosti in politični zastopanosti žensk;

vii)

podpori ukrepom za lažjo miroljubno spravo interesov skupin, vključno s podporo ukrepom za krepitev zaupanja v človekove pravice in demokratizacijo;

(b)

spodbujanje in varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor so razglašene v Splošni deklaraciji človekovih pravic in v drugih mednarodnih instrumentih v zvezi z državljanskimi, političnimi, gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami, zlasti prek organizacij civilne družbe in med drugim:

i)

ukinitvi smrtne kazni, preprečevanju mučenja, grdega in drugega krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter rehabilitaciji žrtev mučenja;

ii)

podpori, varovanju in pomoči zagovornikom človekovih pravic v smislu člena 1 Deklaracije ZN o pravicah in odgovornosti posameznikov, skupin in družbenih organov za spodbujanje in zaščito splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

iii)

boju proti rasizmu in ksenofobiji ter diskriminaciji na kakršni koli podlagi, vključno na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

iv)

pravicam avtohtonega prebivalstva ter pravicam pripadnikov manjšin in etničnih skupin;

v)

pravicam žensk, kakor so razglašene v Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in v izbirnih protokolih k tej konvenciji, vključno z ukrepi za boj proti pohabljanju ženskih spolnih organov, prisilnim porokam, zločinom iz časti, trgovino z ženskami in vsaki drugi obliki nasilja nad ženskami;

vi)

pravicam otroka, kakor so razglašene v Konvenciji o otrokovih pravicah in v izbirnih protokolih k tej konvenciji, vključno z bojem proti delu otrok, trgovanju z njimi, njihovi prostituciji in rekrutiranju otrok za vojake;

vii)

pravicam invalidov;

viii)

spodbujanju poglavitnih delovnih standardov in družbene odgovornosti podjetij;

ix)

izobraževanju, usposabljanju in spremljanju na področju človekovih pravic in demokracije ter področjih iz odstavka 1(a)(vii);

x)

podpori lokalnim, regionalnim, nacionalnim in mednarodnim organizacijam civilne družbe, ki sodelujejo pri varovanju, krepitvi ali zagovarjanju človekovih pravic in pri ukrepih iz odstavka 1(a)(vii);

(c)

utrjevanje mednarodnega okvira za varovanje človekovih pravic, pravičnost, pravno državo in spodbujanje demokracije, zlasti

i)

z zagotavljanjem podpore mednarodnim in regionalnim instrumentom v zvezi s človekovimi pravicami, pravičnostjo, pravno državo in demokracijo;

ii)

s spodbujanjem sodelovanja civilne družbe z mednarodnimi in regionalnimi medvladnimi organizacijami in s podpiranjem dejavnosti civilne družbe z namenom spodbujanja in spremljanja izvajanja mednarodnih in regionalnih instrumentov za človekove pravice, pravičnost, pravno državo in demokracijo;

iii)

s spodbujanjem spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava;

(d)

graditev zaupanja v demokratične volilne procese in večanje njihove zanesljivosti in preglednosti, zlasti

i)

prek uporabe misij EU za opazovanje volitev;

ii)

z drugimi ukrepi za nadzor volilnih postopkov;

iii)

s prispevanjem k razvoju sposobnosti organizacij civilne družbe za opazovanje volitev na regionalni in lokalni ravni ter podpiranjem njihovih pobud za krepitev udeležbe v volilnem postopku, kakor tudi nadaljnjim ukrepanjem;

iv)

s podpiranjem ukrepov za izvajanje priporočil misij Evropske unije za opazovanje volitev, zlasti prek organizacij civilne družbe.

2.   Spodbujanje in varstvo enakopravnosti med spoloma, pravic otrok, pravic avtohtonega prebivalstva, pravic invalidnih oseb ter načel, kot so krepitev moči posameznika, udeležba, nediskriminacija ranljivih skupin in odgovornost se, kadar je primerno, upošteva pri vseh ukrepih pomoči iz te uredbe.

3.   Ukrepi pomoči iz te uredbe se izvajajo na ozemlju tretjih držav ali so neposredno povezani z razmerami, ki nastopijo v tretjih državah, ali so neposredno povezani z ukrepi na globalni ali regionalni ravni.

Člen 3

Dopolnjevanje in skladnost pomoči Skupnosti

1.   Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo je skladna z okvirom politike Skupnosti na področju razvojnega sodelovanja in s splošno zunanjo politiko Evropske unije ter dopolnjuje pomoč, zagotovljeno v okviru zadevnih instrumentov Skupnosti za zunanjo pomoč in Sporazuma o partnerstvu med članicami Skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani. Dopolnilna pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo se zagotovi za okrepitev ukrepov iz zadevnih instrumentov zunanje pomoči.

2.   Komisija zagotovi, da so ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, skladni s splošnim okvirom strateške politike Skupnosti in zlasti s cilji zgoraj navedenih instrumentov ter z drugimi zadevnimi ukrepi Skupnosti.

3.   Za izboljšanje učinkovitosti in skladnosti ukrepov pomoči Skupnosti in držav članic Komisija zagotovi tesno usklajevanje med svojimi dejavnostmi in dejavnostmi držav članic tako na ravni odločanja kot na kraju samem. Usklajevanje vključuje pogosta in redna posvetovanja ter izmenjave pomembnih podatkov, tudi z drugimi donatorji, med različnimi fazami ciklusa pomoči, zlasti podatkov na ravni določenega področja.

4.   Komisija obvešča Evropski parlament in z njim redno izmenjuje mnenja.

5.   Komisija si prizadeva za redno izmenjavo informacij s civilno družbo na vseh ravneh, tudi v tretjih državah.

NASLOV II

IZVAJANJE

Člen 4

Splošni okvir za izvajanje

Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo se izvaja prek naslednjih ukrepov:

a)

strateški dokumenti in njihove revizije, kakor je ustrezno;

b)

letni akcijski programi;

c)

posebni ukrepi;

d)

ad hoc ukrepi.

Člen 5

Strateški dokumenti in revizije

1.   Strateški dokumenti določajo strategijo Skupnosti glede pomoči Skupnosti v skladu s to uredbo, prednostne naloge Skupnosti, mednarodne razmere in dejavnosti glavnih partnerjev. Biti morajo skladni s splošnim namenom, cilji, obsegom in načeli iz te uredbe.

2.   Strateški dokumenti določajo prednostna področja, izbrana za financiranje s strani Skupnosti, posebne cilje, pričakovane rezultate in kazalce uspešnosti. Navajajo tudi okvirna dodeljena finančna sredstva, v celoti in za prednostno področje; lahko so navedena v obliki razpona, kjer je to ustrezno.

3.   Strateški dokumenti in njihove morebitne revizije ali razširitve se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 17(2). Pokrivajo samo obdobje veljavnosti te uredbe. Strateški dokumenti se pregledajo na sredi obdobja ali priložnostno, če je to potrebno.

4.   Komisija in države članice izmenjujejo informacije in se posvetujejo med seboj ter z drugimi donatorji in akterji, vključno s predstavniki civilne družbe, v začetni fazi postopka načrtovanja programov, da bi izboljšali dopolnjevanje med svojimi dejavnostmi sodelovanja.

Člen 6

Letni akcijski programi

1.   Ne glede na člen 7 Komisija sprejema letne akcijske programe na podlagi strateških dokumentov in revizij iz člena 5.

2.   Letni akcijski programi določajo cilje, področja intervencije, pričakovane rezultate, upravljalne postopke in skupni znesek načrtovanega financiranja. Pri tem upoštevajo izkušnje, pridobljene s preteklim izvajanjem pomoči Skupnosti. Zajemajo opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo zneskov, dodeljenih posamezni dejavnosti, in okvirni časovni razpored izvedbe. Cilji morajo biti merljivi in zanje morajo obstajati časovno opredeljena merila uspešnosti.

3.   Letni akcijski programi in njihove morebitne revizije ali razširitve se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 17(2). V primerih, ko spremembe letnih akcijskih programov ne presegajo 20 % skupnega zneska, ki jim je dodeljen, take spremembe sprejme Komisija. O tem obvesti Odbor iz člena 17(1).

4.   Če letni akcijski program še ni bil sprejet, lahko Komisija izjemoma na podlagi strateških dokumentov iz člena 5 sprejme ukrepe, ki niso določeni v letnem akcijskem programu, v skladu z istimi pravili in postopki kot za letne akcijske programe.

Člen 7

Posebni ukrepi

1.   Ne glede na člen 5 lahko Komisija v primeru nepredvidenih in ustrezno utemeljenih potreb ali izjemnih okoliščin sprejme posebne ukrepe, ki niso zajeti v strateških dokumentih.

2.   Posebni ukrepi določajo cilje, področja dejavnosti, pričakovane rezultate, postopke upravljanja in skupni znesek financiranja. Zajemajo opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo zneskov, dodeljenih posamezni dejavnosti, in okvirni časovni razpored njihovega izvajanja. Vključujejo opredelitev kazalcev uspešnosti, ki jih je treba nadzorovati pri izvajanju posebnih ukrepov.

3.   Kadar stroški takih ukrepov znašajo ali presegajo 3 000 000 EUR, jih Komisija sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 17(2).

4.   Pri posebnih ukrepih, pri katerih so stroški pod 3 000 000 EUR, Komisija pošlje ukrepe Evropskemu parlamentu in državam članicam v vednost v roku desetih delovnih dni po sprejetju take odločitve.

Člen 8

Podporni ukrepi

1.   Financiranje Skupnosti v skladu s to uredbo lahko krije odhodke v zvezi s pripravo, nadaljnjim ukrepanjem, spremljanjem, revizijo in vrednotenjem dejavnosti, ki so neposredno potrebni za izvajanje te uredbe in dosego njenih ciljev (npr. odhodki za študije, sestanke, obveščanje, ozaveščanje, usposabljanje in objavljanje, vključno z ukrepi za usposabljanje in izobraževanje partnerjev civilne družbe, odhodki v zvezi z računalniškim omrežjem za izmenjavo informacij in kater koli drugi odhodki za upravno ali tehnično pomoč, potrebno za upravljanje programa). Kjer je ustrezno, lahko krije tudi odhodke za ukrepe, ki še posebno poudarjajo skupnostni značaj ukrepov pomoči in za dejavnosti, ki so usmerjene v razlago ciljev in rezultatov ukrepov pomoči splošni javnosti v zadevnih državah.

2.   Financiranje Skupnosti krije tudi odhodke delegacij Komisije za upravno podporo, potrebno za upravljanje dejavnosti, financiranih v skladu s to uredbo.

3.   Komisija sprejme podporne ukrepe, ki niso zajeti v strateških dokumentih iz člena 5, v skladu s členom 7(3) in (4).

Člen 9

Ad hoc ukrepi

1.   Ne glede na člen 5 lahko Komisija zagovornikom človekovih pravic, ki se odzovejo na nujno potrebo po zaščiti, dodeli majhna sredstva na ad hoc osnovi.

2.   Komisija redno obvešča Evropski parlament in države članice o izvajanih ad hoc ukrepih.

Člen 10

Upravičenost

1.   Brez poseganja v člen 14 so naslednji organi in akterji, ki delujejo neodvisno in odgovorno, upravičeni do financiranja v skladu s to uredbo za namene izvajanja ukrepov pomoči iz členov 6, 7 in 9:

a)

organizacije civilne družbe, vključno z nevladnimi neprofitnimi organizacijami in neodvisnimi političnimi ustanovami, organizacije, ki slonijo na skupnosti, zasebne neprofitne agencije, ustanove in organizacije ter njihove mreže na lokalni, nacionalni, regionalni in mednarodni ravni;

b)

javne neprofitne agencije, ustanove in organizacije ter mreže na lokalni, nacionalni, regionalni in mednarodni ravni;

c)

nacionalna, regionalna in mednarodna parlamentarna telesa, kadar je to pomembno za dosego ciljev tega instrumenta, razen če se predlagani ukrep lahko financira iz povezanega instrumenta Skupnosti za zunanjo pomoč;

d)

mednarodnih in regionalnih medvladnih organizacij;

e)

fizične osebe, kadar je to potrebno za dosego ciljev te uredbe.

2.   Drugi organi ali akterji, ki niso našteti v odstavku 1, se lahko financirajo izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih, če je to potrebno za dosego ciljev te uredbe.

Člen 11

Postopki upravljanja

1.   Ukrepi pomoči, financirani v skladu s to uredbo, se izvedejo v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (16) in njenimi morebitnimi spremembami centralizirano ali s skupnim upravljanjem z mednarodnimi organizacijami v skladu s členom 53(1) navedene uredbe.

2.   V primeru sofinanciranja in v drugih ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija v skladu s členom 54 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 sklene, da naloge izvajanja javnih pooblastil in zlasti naloge izvrševanja proračuna prenese na organe iz člena 54(2)(c) navedene uredbe.

Člen 12

Proračunske obveznosti

1.   Proračunske obveznosti nastanejo na podlagi odločitev, ki jih sprejme Komisija v skladu s členi 6, 7, 8 in 9.

2.   Financiranje Skupnosti ima lahko eno od naslednjih pravnih oblik, med drugim:

a)

sporazumi o nepovratnih sredstvih, odločbe o nepovratnih sredstvih ali sporazumi o prispevanju;

b)

sporazumi na podlagi člena 54 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002;

c)

pogodbe javnih naročil;

d)

pogodbe o zaposlitvi.

Člen 13

Vrste financiranja

1.   Financiranje Skupnosti ima lahko naslednje oblike:

a)

projekti in programi;

b)

nepovratna sredstva za financiranje projektov, ki jih predložijo mednarodne in regionalne medvladne organizacije iz člena 10(1)(d);

c)

majhni prispevki zagovornikom človekovih pravic iz člena 2(1)(b)(ii) za financiranje nujno potrebnih ukrepov za zaščito na podlagi člena 9(1);

d)

sredstva za pomoč pri stroških poslovanja Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice;

e)

nepovratna sredstva za pomoč pri stroških poslovanja Evropskega meduniverzitetnega centra za človekove pravice in demokratizacijo (EIUC), zlasti za evropski magistrski program na področju človekovih pravic in demokratizacije ter za program štipendij „EU-UN Fellowship Programme“, ki sta v celoti dostopna državljanom tretjih držav, pa tudi za podporo drugih dejavnosti izobraževanja, usposabljanja in raziskovanja, ki spodbujajo človekove pravice in demokratizacijo;

f)

prispevki v mednarodne sklade, kot so skladi, ki jih upravljajo mednarodne ali regionalne organizacije;

g)

človeški in materialni viri za učinkovito izvajanje misij Evropske unije za opazovanje volitev;

h)

javna naročila, kakor so opredeljena v členu 88 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

2.   Ukrepi, financirani v skladu s to uredbo, so upravičeni do sofinanciranja s strani naslednjih subjektov, zlasti:

a)

držav članic in njihovih lokalnih oblasti in zlasti njihovih javnih in paradržavnih agencij;

b)

drugih držav donatork in zlasti njihovih javnih in paradržavnih agencij;

c)

mednarodnih in regionalnih medvladnih organizacij;

d)

družb, podjetij, drugih zasebnih organizacij in podjetij, sindikatov, združenj sindikatov ter drugih nedržavnih akterjev.

3.   Pri vzporednem sofinanciranju se projekt ali program razdeli na več jasno prepoznavnih delov, pri čemer vsakega financira drug partner, ki zagotavlja sofinanciranje na tak način, da je končno uporabo financiranja vedno mogoče prepoznati. Pri skupnem sofinanciranju si celotni strošek projekta ali programa razdelijo partnerji pod pogojem, da se sofinanciranje in viri združijo tako, da ni mogoče prepoznati vira financiranja za katero koli dejavnost, prevzeto v okviru projekta ali programa.

4.   Pri skupnem sofinanciranju lahko Komisija prejema in upravlja sredstva v imenu organov iz odstavka 2(a), (b) in (c) za namen izvajanja skupnih ukrepov. Taka sredstva se obravnavajo kot namenski prejemki v skladu s členom 18 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

5.   Pri sofinanciranju in v drugih ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija naloge izvajanja javnih pooblastil in zlasti naloge izvrševanja proračuna prenese na organe iz člena 54(2)(c) Uredbe (ES) št. 1605/2002.

6.   Pomoč Skupnosti se ne uporablja za plačilo davkov, carin ali prispevkov v državah upravičenkah.

Člen 14

Pravila o udeležbi in pravila o poreklu

1.   Postopkov pridobivanja javnih naročil ali nepovratnih sredstev, financiranih v skladu s to uredbo, se lahko udeležijo vse fizične osebe, ki so državljani države članice Skupnosti, države pristopnice ali uradne države kandidatke, kakor jih je priznala Evropska skupnost, ali države članice Evropskega gospodarskega prostora, ali pravne osebe s sedežem v teh državah.

Postopkov pridobivanja javnih naročil ali nepovratnih sredstev, financiranih v skladu s to uredbo, se lahko udeležijo tudi vse fizične osebe, ki so državljani države v razvoju, ali pravne osebe s sedežem v državi v razvoju, kakor jo opredeljuje Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD/DAC), poleg fizičnih in pravnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje na podlagi te uredbe. Komisija objavi in posodablja seznam držav v razvoju, ki ga je uvedel OECD/DAC, v skladu z rednimi pregledi tega seznama, in o tem obvesti Svet.

2.   Postopkov pridobivanja javnih naročil ali nepovratnih sredstev, financiranih v skladu s to uredbo, se lahko udeležijo tudi vse fizične osebe, ki so državljani katere koli države, ki ni navedena v odstavku 1, ali pravne osebe s sedežem v taki državi, če je bil vzpostavljen vzajemni dostop do zunanje pomoči. Vzajemni dostop se odobri, kadar država prizna upravičenost pod enakimi pogoji za države članice in zadevno državo prejemnico.

Vzajemni dostop se vzpostavi s posebnim sklepom v zvezi z zadevno državo ali zadevno regionalno skupino držav. Tak sklep se sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 17(2), in velja najmanj eno leto.

3.   Postopkov pridobivanja nepovratnih sredstev ali javnih naročil, financiranih v skladu s to uredbo, se lahko udeležijo mednarodne organizacije.

4.   Določbe odstavkov 1, 2 in 3 ne posegajo v udeležbo kategorij organizacij, ki izpolnjujejo pogoje zaradi svoje narave ali lokalizacije glede na cilje ukrepa, ki naj bi bil izveden.

5.   Strokovnjaki imajo lahko katero koli državljanstvo. To ne posega v kakovostne in finančne zahteve iz pravil Skupnosti, ki veljajo za javno naročanje.

6.   Če se ukrepi, financirani v skladu s to uredbo, izvajajo centralizirano in posredno s prenosom pooblastil na specializirane organe Skupnosti, mednarodne ali nacionalne organe javnega sektorja ali osebe zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve v skladu s členom 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, se lahko postopkov upravljalnega organa v zvezi z javnim naročanjem in dodeljevanjem sredstev udeležijo fizične osebe, ki so državljani držav z dostopom do pogodb in sredstev Skupnosti v skladu z načeli iz odstavka 1 tega člena in katerih koli drugih držav, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s pravili in postopki upravljalnega subjekta, ter pravne osebe s sedežem v teh državah.

7.   Kadar pomoč Skupnosti zadeva dejavnost, izvedeno prek mednarodne organizacije, se lahko ustreznih pogodbenih postopkov udeležijo vse fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s tem členom, ter vse fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s pravili te organizacije, pri čemer je treba zagotoviti enako obravnavo vseh donatorjev. Ista pravila veljajo za zaloge, materiale in strokovnjake.

8.   Kadar financiranje Skupnosti zadeva dejavnost, ki jo sofinancira tretja država, pod pogojem vzajemnosti, ali regionalna organizacija ali država članica, se lahko ustreznih pogodbenih postopkov udeležijo vse fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s tem členom, ter vse fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s pravili take tretje države, regionalne organizacije ali države članice. Ista pravila veljajo za zaloge, materiale in strokovnjake.

9.   Vse zaloge in materiali, nabavljeni v okviru pogodbe, financirane v skladu s to uredbo, morajo imeti poreklo v Skupnosti ali upravičeni državi, kakor je opredeljena v odstavkih 1 in 2. Izraz „poreklo“ je za namene te uredbe opredeljen v zadevni zakonodaji Skupnosti o pravilih o poreklu za carinske namene.

10.   Komisija lahko v ustrezno utemeljenih primerih dovoli udeležbo fizičnih in pravnih oseb iz držav s tradicionalnimi gospodarskimi, trgovskimi ali geografskimi povezavami s sosednjimi državami ali iz drugih tretjih držav ter nabavo in uporabo zalog in materialov različnega porekla.

11.   Odstopanja so lahko utemeljena, če izdelki in storitve na trgih zadevnih držav niso dostopni, v izredno nujnih primerih, ali če pravila o upravičenosti onemogočijo uresničitev projekta, programa ali ukrepa ali jo preveč otežijo.

12.   Ponudniki, ki so jim bile dodeljene pogodbe, morajo upoštevati poglavitne mednarodno sprejete delovne standarde, kot so poglavitni delovni standardi Mednarodne organizacije dela, konvencije o svobodi združevanja in pravici do kolektivnega pogajanja, odpravi prisilnega in obveznega dela, odpravi diskriminacije glede na zaposlitev in poklic ter odpravi dela otrok.

Člen 15

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1.   Kateri koli sporazum ali pogodba, ki izhaja iz izvajanja te uredbe, vsebuje določbe, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Skupnosti, zlasti v zvezi z goljufijami, korupcijo in katerimi koli drugimi nepravilnostmi v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (17), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijamiin drugimi nepravilnostmi (18) in Uredbo (ES, Euratom) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (19).

2.   Sporazumi in pogodbe izrecno določajo, da sta Komisija in Računsko sodišče pristojna za revizijo na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti. Prav tako izrecno pooblaščajo Komisijo, da izvaja kontrolne in inšpekcijske preglede na kraju samem, kakor je določeno v Uredbi (Euratom, ES) št. 2185/1996.

Člen 16

Vrednotenje

1.   Komisija redno spremlja in pregleduje svoje programe ter vrednoti učinkovitost, skladnost in doslednost njihovega načrtovanja, kjer je možno prek neodvisnih zunanjih vrednotenj, da bi ugotovila, ali so bili cilji uresničeni, in da bi lahko oblikovala priporočila za izboljšanje prihodnjih dejavnosti. Upoštevajo se predlogi Evropskega parlamenta ali Sveta za neodvisna zunanja vrednotenja.

2.   Komisija pošlje svoja poročila o vrednotenju Odboru iz člena 17(1) in Evropskemu parlamentu v vednost. Države članice lahko zahtevajo razpravo o posebnih vrednotenjih v Odboru iz člena 17(1). Rezultati se upoštevajo pri oblikovanju programov in dodeljevanju sredstev.

3.   Komisija združuje vse interesne skupine, kakor je ustrezno, v fazi vrednotenja pomoči Skupnosti, zagotovljene v skladu s to uredbo. Spodbuja se skupno vrednotenje z državami članicami, mednarodnimi organizacijami ali drugimi organi.

NASLOV III

KONČNE DOLOČBE

Člen 17

Odbor

1.   Komisiji pomaga Odbor za demokracijo in človekove pravice, v nadaljevanju „Odbor“.

2.   Pri sklicevanju na ta, se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je 30 dni.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 18

Letno poročilo

1.   Komisija prouči napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov pomoči, sprejetih v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju in rezultatih ter, kolikor je to mogoče, najpomembnejših učinkih in vplivih pomoči. Poročilo je sestavni del letnega poročila o izvajanju razvojne politike Evropske skupnosti in zunanje pomoči ter letnega poročila EU o človekovih pravicah.

2.   Letno poročilo mora vsebovati informacije v zvezi s prejšnjim letom o financiranih ukrepih, rezultatih spremljanja in vrednotenja, vpletenosti zadevnih partnerjev ter izvajanju proračunskih obveznosti in plačil, razčlenjenih glede na globalne, regionalne in nacionalne ukrepe ter področja pomoči. Komisija oceni rezultate pomoči in pri tem v največji meri uporabi specifične ter merljive kazalce svoje vloge pri izpolnjevanju ciljev te uredbe.

Člen 19

Finančna sredstva

Finančna sredstva za izvajanje te uredbe za obdobje 2007–2013 znašajo 1 104 000 000 EUR. Letna finančna sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira 2007–2013.

Člen 20

Pregled

Komisija najpozneje do 31. decembra 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem je ovrednoteno izvajanje te uredbe v prvih treh letih, po potrebi z zakonodajnim predlogom, ki v to uredbo vpeljuje potrebne spremembe.

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, z dne 20. decembra 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednik

J. KORKEAOJA


(1)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 20. decembra 2006.

(2)  UL L 210, 31.7.2006, str. 82.

(3)  UL L 310, 9.11.2006, str. 1.

(4)  UL L 386, 29.12.2006, str. 1

(5)  UL L 327, 24.11.2006, str. 1.

(6)  Sporočilo Komisije z dne 8. maja 2001 o vlogi Evropske unije pri spodbujanju človekovih pravic in demokratizacije v tretjih državah.

(7)  Sporočilo Komisije z dne 23. maja 1995 o vključitvi spoštovanja demokratičnih načel in človekovih pravic v sporazume med Skupnostjo in tretjimi državami.

(8)  UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

(9)  UL L 120, 8.5.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2110/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 344, 27.12.2005, str. 1).

(10)  UL L 120, 8.5.1999, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005 (UL L 344, 27.12.2005, str. 23).

(11)  UL L 317, 15.12.2000, str. 3, UL L 385, 29.12.2004, str. 88.

(12)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(13)  UL L 138, 30.4.2004, str. 31.

(14)  Sporočilo Komisije z dne 11. aprila 2000 o pomoči in opazovanju EU na volitvah.

(15)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(16)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(17)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(18)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(19)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.


29.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 386/12


UREDBA (ES) št. 1889/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. decembra 2006

o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88 o organizaciji statističnih raziskovanj Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev v zvezi s finančnim okvirom za obdobje 2007–2009 in najvišjim prispevkom Skupnosti za Bolgarijo in Romunijo

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pristopu Bolgarije in Romunije in zlasti člena 56 Akta,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 571/88 (2) določa, da se državam članicam povrne najvišji določeni znesek na raziskovanje kot prispevek k nastalim stroškom.

(2)

Za izvajanje raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev bodo morale države članice in Skupnost zagotoviti znatna denarna sredstva, da bodo izpolnile zahteve institucij Skupnosti v zvezi z informacijami.

(3)

V pričakovanju pristopa Bolgarije in Romunije in izvedbe raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev leta 2007 v teh novih državah članicah je primerno predvideti najvišji možni prispevek Skupnosti na raziskovanje; ta prilagoditev je potrebna zaradi pristopa in je v Aktu o pristopu ni.

(4)

Ta uredba za preostali del programa določa finančni okvir, na katerega se lahko organ, pristojen za proračun, med letnim proračunskim postopkom v osnovi sklicuje, in sicer v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (3)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EGS) št. 571/88 se spremeni:

1)

Prvemu pododstavku člena 14(1) se dodata naslednji alinei:

„–

2 000 000 EUR za Bolgarijo;

2 000 000 EUR za Romunijo.“

2)

Tretji, četrti in peti pododstavek člena 14(1) se nadomestijo z naslednjim:

„Finančni okvir za izvajanje tega programa, vključno s proračunskimi sredstvi, potrebnimi za upravljanje projekta Eurofarm, znaša 20 400 000 EUR za obdobje 2007-2009.

Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1(1) se uporablja od 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. decembra 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednik

J. KORKEAOJA


(1)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 20. decembra 2006.

(2)  UL L 56, 2.3.1988, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 204/2006 (UL L 34, 7.2.2006, str. 3).

(3)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.


29.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 386/14


UREDBA SVETA (ES) št. 1891/2006

z dne 18. decembra 2006

o spremembi uredb (ES) št. 6/2002 in (ES) št. 40/94 za uveljavitev pristopa Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (1) je ustvarila sistem modelov Skupnosti, s katerim lahko podjetja s pomočjo enega postopkovnega sistema pridobijo modele Skupnosti, ki prejmejo enotno varstvo in dosežejo učinek na celotnem območju Skupnosti.

(2)

Po pripravah, ki jih je sprožila in izvedla Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) z udeležbo držav članic, ki so članice Haaške unije, držav članic, ki niso članice Haaške unije, in Evropske skupnosti, je diplomatska konferenca, sklicana s tem namenom v Ženevi, 2. julija 1999 sprejela Ženevski akt Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov (v nadaljevanju „Ženevski akt“).

(3)

Svet je s Sklepom Sveta … (2). odobril pristop Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov in pooblastil predsednika Sveta, da pri generalnem direktorju WIPO deponira listino o pristopu od datuma, ko je Svet sprejel ukrepe, potrebne za uveljavitev pristopa Skupnosti k Ženevskemu aktu. Ta uredba vsebuje navedene ukrepe.

(4)

Ustrezne ukrepe bi bilo treba vključiti v Uredbo (ES) št. 6/2002 z vključitvijo novega naslova o „mednarodni registraciji modelov“.

(5)

Pravila in postopki v zvezi mednarodnimi registracijami, v katerih je imenovana Skupnost, bi morali biti praviloma enaki kot pravila in postopki, ki veljajo za prijave modelov Skupnosti. V skladu s tem načelom bi morala biti mednarodna registracija, v kateri je imenovana Skupnost, pregledana glede razlogov proti registraciji, preden doseže enak učinek kakor registrirani model Skupnosti. Prav tako bi morala za mednarodno registracijo z enakim učinkom kot registrirani model Skupnosti veljati enaka pravila za razveljavitev kakor za registrirani model Skupnosti.

(6)

Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 6/2002 ustrezno spremeniti.

(7)

Pristop Skupnosti k Ženevskemu aktu bo ustvaril nov vir prihodkov za Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli). Uredbo Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (3) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 134(3) Uredbe (ES) št. 40/94 se nadomesti z:

„3.   Prihodki brez poseganja v druge vrste dohodkov zajemajo vse pristojbine, plačljive v okviru uredb o pristojbinah, vse pristojbine na podlagi Madridskega protokola, navedene v členu 140 te uredbe za mednarodno registracijo, v kateri se imenujeta Evropski skupnosti, in druga plačila pogodbenicam Madridskega protokola, vse pristojbine, plačljive na podlagi Ženevskega akta, navedene v členu 106c Uredbe (ES) št. 6/2002 za mednarodno registracijo, v kateri se imenuje Evropska skupnost, in druga plačila pogodbenicam Ženevskega akta ter, do potrebnega obsega, subvencije, vnesene pod posebno postavko splošnega proračuna Evropskih skupnosti, oddelek Komisije.“.

Člen 2

Uredba (ES) št. 6/2002 se spremeni:

1.

člen 25(1)(d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)

če je model Skupnosti v koliziji s predhodnim modelom, ki je postal dostopen javnosti po datumu vložitve prijave, oziroma, če se zahteva prednostna pravica, po datumu prednostne pravice modela Skupnosti, in ki ga od datuma pred navedenim datumom varuje:

(i)

registrirani model Skupnosti ali prijava za tak model;

ali

(ii)

registrirana pravica iz modela države članice ali prijava za tako pravico;

ali

(iii)

pravica iz modela, registriranega v okviru Ženevskega akta Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov, sprejetega v Ženevi 2. julija 1999, v nadaljevanju ‚Ženevski akt’, ki je bil odobren z Sklepom Sveta 954/2006, in ima učinke v Skupnosti, ali prijava za tako pravico;“

2.

za naslovom XI se vstavi naslednji naslov:

„NASLOV XIa:

MEDNARODNA REGISTRACIJA MODELOV

Oddelek 1

Splošne Določbe

Člen 106a

Uporaba določb

1.   Če v tem naslovu ni drugače določeno, se ta uredba in kakršne koli uredbe, ki izvajajo to uredbo, sprejete v skladu s členom 109, smiselno uporabljajo za registracije modelov v mednarodnem registru, ki ga vzdržuje Mednarodni urad Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju ‚mednarodna registracija’ in ‚Mednarodni urad’), v katerih je imenovana Skupnost, v okviru Ženevskega akta.

2.   Vsak vpis mednarodne registracije, v kateri je imenovana Skupnost, v mednarodni register, ima enak učinek, kakor vpis v register modelov Skupnosti Urada in vsaka objava mednarodne registracije, v kateri je imenovana Skupnost, v biltenu Mednarodnega urada, ima enak učinek, kakor objava v biltenu o modelih Skupnosti.

Oddelek 2

Mednarodne registracije, v katerih je imenovana skupnost

Člen 106b

Postopek za vlogo mednarodne prijave

Mednarodne prijave v skladu s členom 4(1) Ženevskega akta se vložijo neposredno pri Mednarodnem uradu.

Člen 106c

Pristojbine za imenovanje

Predpisane pristojbine za imenovanje iz člena 7(1) Ženevskega akta se nadomestijo z individualno pristojbino za imenovanje.

Člen 106d

Učinki mednarodne registracije, v kateri je imenovana Evropska skupnost

1.   Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Skupnost, ima od datuma registracije iz člena 10(2) Ženevskega akta enak učinek kakor prijava za registrirani model Skupnosti.

2.   Če ni bilo uradnega obvestila o zavrnitvi ali če je bila kakršna koli taka zavrnitev umaknjena, ima mednarodna registracija modela, v kateri je imenovana Skupnost, od datuma iz odstavka 1 enak učinek kakor registracija modela kot registrirnega modela Skupnosti.

3.   Urad zagotovi informacije o mednarodnih registracijah iz odstavka 2 v skladu s pogoji iz izvedbene uredbe.

Člen 106e

Zavrnitev

1.   Urad pošlje Mednarodnemu uradu uradno obvestilo o zavrnitvi najpozneje šest mesecev od datuma objave mednarodne registracije, če Urad med preiskavo mednarodne registracije opazi, da model, za katerega se zahteva varstvo, ne ustreza opredelitvi iz člena 3(a) ali je v nasprotju z javnim redom ali s sprejetimi moralnimi načeli.

V uradnem obvestilu se navedejo razlogi za zavrnitev.

2.   Učinki mednarodne registracije v Skupnosti se ne zavrnejo, dokler ni bila imetniku omogočena možnost, da se v zvezi s Skupnostjo odpove mednarodni registraciji ali predložitvi pripomb.

3.   Pogoji za preučitev razlogov za zavrnitev se določijo v izvedbeni uredbi.

Člen 106f

Razveljavitev učinkov mednarodne registracije

1.   Učinke mednarodne registracije v Skupnosti se lahko razglasi za nične delno ali v celoti v skladu s postopkom iz naslovov VI in VII ali s strani sodišča Skupnosti za modele na podlagi nasprotne tožbe v postopku za ugotavljanje kršitev.

2.   Če je Urad seznanjen z razveljavitvijo, o njej obvesti Mednarodni urad.“.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan, ko začne za Evropsko skupnost veljati Ženevski akt.

Datum začetka veljavnosti te uredbe se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. decembra 2006

Za Svet

Predsednik

J.-E. ENESTAM


(1)  UL L 3, 5.1.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2005.

(2)  Glej stran 18 tega Uradnega lista.

(3)  UL L 11, 14.1.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2005.


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet

29.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 386/17


SKLEP SVETA

z dne 27. marca 2006

o podpisu in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko o nekaterih vidikih zračnih prevozov

(2006/953/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je dne 5. junija 2003 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti v skladu z mehanizmi in direktivami v Prilogi k Sklepu Sveta, ki pooblašča Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti, s pogajanji dosegla Sporazum med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko o nekaterih vidikih zračnih prevozov (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“).

(3)

Sporazum bi bilo treba s pridržkom njegove poznejše sklenitve podpisati in začasno uporabljati –

SKLENIL:

Člen 1

Podpis Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko o nekaterih vidikih zračnih prevozov se odobri v imenu Skupnosti, s pridržkom sklepa Sveta o njegovi sklenitvi.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Skupnosti podpiše(-jo) Sporazum s pridržkom njegove sklenitve.

Člen 3

Do začetka veljavnosti Sporazuma se le-ta začasno uporablja od prvega dne prvega meseca po dnevu, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o zaključku za ta namen potrebnih postopkov.

Člen 4

Predsednik Sveta je pooblaščen, da pošlje uradno obvestilo iz člena 8(2) Sporazuma.

V Bruslju, 27 marec 2006

Za Svet

Predsednik

M. GORBACH


SPORAZUM

Med Evropsko Skupnostjo in Kraljevino Maroko o nekaterih vidikih zračnih prevozov

EVROPSKA SKUPNOST

na eni strani in

KRALJEVINA MAROKO

na drugi strani

(v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“)

OB UGOTOVITVI, da so bili sklenjeni dvostranski sporazumi o zračnih prevozih med več državami članicami Evropske skupnosti in Kraljevino Maroko, ki vsebujejo določbe, ki so v nasprotju z zakonodajo Evropske skupnosti;

OB UGOTOVITVI, da ima Evropska skupnost izključno pristojnost v zvezi z nekaterimi vidiki, ki so lahko vključeni v dvostranske sporazume o zračnih prevozih med državami članicami Evropske skupnosti in tretjimi državami;

OB UGOTOVITVI, da imajo po zakonodaji Evropske skupnosti letalski prevozniki Skupnosti s sedežem v državi članici pravico do nediskriminatornega dostopa do zračnih poti med državami članicami Evropske skupnosti in tretjimi državami;

OB UPOŠTEVANJU sporazumov med Evropsko skupnostjo in nekaterimi tretjimi državami, ki državljanom teh tretjih držav omogočajo, da pridobijo lastništvo v letalskih prevoznikih, ki so licencirani v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti;

OB PRIZNAVANJU, da bi se morale določbe dvostranskih sporazumov o zračnih prevozih med državami članicami Evropske skupnosti in Kraljevino Maroko, ki so v nasprotju z zakonodajo Evropske skupnosti, popolnoma uskladiti s to zakonodajo, z namenom vzpostaviti trdno pravno podlago za zračne prevoze med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko in ohraniti stalnost takih zračnih prevozov;

OB UGOTOVITVI, da Evropska skupnost v okviru teh pogajanj nima namena vplivati na skupni obseg zračnega prometa med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko ter na ravnovesje med letalskimi prevozniki Skupnosti in letalskimi prevozniki Kraljevine Maroko ali se pogajati za spremembe določb obstoječih dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu v zvezi s prometnimi pravicami –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Splošne določbe

1.   V tem sporazumu „države članice“ pomenijo države članice Evropske skupnosti.

2.   Sklicevanja v posameznem sporazumu, navedenem v Prilogi I, na državljane države članice, ki je pogodbenica slednjega sporazuma, se razumejo kot sklicevanja na državljane držav članic Evropske skupnosti.

3.   Sklicevanja v posameznem sporazumu, navedenem v Prilogi I, na letalske prevoznike ali letalske družbe države članice, ki je pogodbenica slednjega sporazuma, se razumejo kot sklicevanja na letalske prevoznike ali letalske družbe, ki jih določi navedena država članica.

Člen 2

Določitev s strani države članice

1.   Določbe iz odstavkov 2 in 3 tega člena nadomestijo ustrezne določbe v členih, ki so navedeni v Prilogi II(a) in (b), o določitvi letalskega prevoznika s strani zadevne države članice, njegovih pooblastil in dovoljenj, ki jih prizna Kraljevina Maroko, in zavrnitvi, preklicu, začasnem odvzemu ali omejitvi pooblastil ali dovoljenj letalskega prevoznika.

2.   Ob prejemu določitve s strani države članice Kraljevina Maroko prizna ustrezna pooblastila in dovoljenja z najmanjšo postopkovno zamudo, pod pogojem, da:

(i)

ima letalski prevoznik sedež v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti na ozemlju države članice, ki ga je določila, in ima veljavno operativno licenco v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti;

(ii)

država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, izvaja in vzdržuje učinkovit predpisani nadzor letalskega prevoznika in je ustrezni letalski organ v določitvi jasno opredeljen,

in

(iii)

je letalski prevoznik v lasti in bo tudi še nadalje neposredno v lasti države članice ali bo njegov večinski lastnik država članica in/ali državljani države članice in/ali drugih držav, ki so navedene v Prilogi III, in/ali državljani teh drugih držav, in da imajo te države in/ali ti državljani ves čas učinkovit nadzor.

3.   Kraljevina Maroko lahko zavrne, prekliče, začasno odvzame ali omeji pooblastila ali dovoljenja letalskega prevoznika, ki ga določi država članica, če:

(i)

letalski prevoznik nima sedeža v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti na ozemlju države članice, ki ga je določila, ali nima veljavne operativne licence v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti;

(ii)

država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, ne izvaja in ne vzdržuje učinkovitega predpisanega nadzora letalskega prevoznika, ali ustrezni letalski organ v določitvi ni jasno opredeljen;

ali

(iii)

letalski prevoznik ni v lasti in ni učinkovito nadzorovan neposredno ali prek večinskega deleža s strani držav članic in/ali državljanov držav članic in/ali drugih držav, ki so navedene v Prilogi III, in/ali državljanov teh drugih držav.

Pri izvajanju svoje pravice iz tega odstavka Kraljevina Maroko ne diskriminira letalskih prevoznikov Skupnosti na podlagi državne pripadnosti.

4.   Določbe iz odstavkov 5 in 6 tega člena nadomestijo ustrezne določbe v členih, ki so navedeni v Prilogi II(a) in (b), o določitvi letalskega prevoznika s strani Kraljevine Maroko, njegovih pooblastil in dovoljenj, ki jih prizna zadevna država članica, in zavrnitvi, preklicu, začasnem odvzemu ali omejitvi pooblastil ali dovoljenj letalskega prevoznika.

5.   Ob prejemu določitve s strani Kraljevine Maroko država članica prizna ustrezna pooblastila in dovoljenja z najmanjšo postopkovno zamudo, pod pogojem, da:

(i)

ima letalski prevoznik sedež na ozemlju Kraljevine Maroko in ima veljavno operativno licenco ali drug enakovredni dokument v skladu z zakonodajo Kraljevine Maroko;

(ii)

Kraljevina Maroko izvaja in vzdržuje učinkovit predpisani nadzor letalskega prevoznika,

in

(iii)

je letalski prevoznik v lasti in bo tudi še nadalje neposredno ali prek večinskega deleža v lasti Kraljevine Maroko in/ali državljanov Kraljevine Maroko ali držav članic in/ali državljanov držav članic ter je učinkovito nadzorovan s strani Kraljevine Maroko in/ali državljanov Kraljevine Maroko ali držav članic in/ali državljanov držav članic, razen če ustrezni sporazum iz Priloge I s tem v zvezi ne vsebuje ugodnejših določb.

6.   Zadevna država članica lahko zavrne, prekliče, začasno odvzame ali omeji pooblastila ali dovoljenja letalskega prevoznika, ki ga določi Kraljevina Maroko, če:

(i)

letalski prevoznik nima sedeža na ozemlju Kraljevine Maroko ali nima veljavne operativne licence v skladu z zakonodajo Kraljevine Maroko;

(ii)

Kraljevina Maroko ne izvaja in ne vzdržuje učinkovitega predpisanega nadzora letalskega prevoznika;

ali

(iii)

letalski prevoznik ni v lasti in ni učinkovito nadzorovan neposredno ali prek večinskega deleža s strani Kraljevine Maroko in/ali državljanov Kraljevine Maroko ali s strani držav članic in/ali državljanov držav članic, razen če ustrezni sporazum iz Priloge I s tem v zvezi ne vsebuje ugodnejših določb.

Člen 3

Pravice v zvezi s predpisanim nadzorom

1.   Določbe iz odstavka 2 tega člena dopolnjujejo člene, navedene v Prilogi II(c).

2.   Kjer država članica določi letalskega prevoznika, katerega predpisani nadzor izvaja in vzdržuje druga država članica, se pravice Kraljevine Maroko v skladu z varnostnimi predpisi iz sporazuma med državo članico, ki je določila letalskega prevoznika, in Kraljevino Maroko uporabljajo na enak način za to drugo državo članico pri sprejemanju, izvajanju ali ohranitvi varnostnih standardov in za operativno dovoljenje navedenega letalskega prevoznika.

Člen 4

Obdavčitev letalskega goriva

1.   Določbe iz odstavka 2 tega člena dopolnjujejo ustrezne določbe iz členov, navedenih v Prilogi II(d).

2.   Ne glede na kakršne koli druge nasprotne določbe nobena določba sporazumov iz Priloge II(d) ne preprečuje državam članicam, da uvedejo davke, prispevke, dajatve, pristojbine ali druge dajatve za gorivo, dobavljeno na njenem ozemlju za uporabo v zrakoplovu določenega letalskega prevoznika Kraljevine Maroko, ki opravlja promet med enim krajem na ozemlju te države članice in drugim krajem na ozemlju te države članice ali na ozemlju druge države članice.

Člen 5

Tarife

1.   Določbe v odstavku 2 tega člena dopolnjujejo člene, navedene v Prilogi II(e).

2.   Za tarife, ki jih zaračuna(-jo) letalski prevoznik(-i), določeni s strani Kraljevine Maroko v skladu s sporazumom iz Priloge I, ki vsebuje določbo iz Priloge II(e), za prevoz, ki se v celoti opravlja znotraj Evropske skupnosti, se uporablja zakonodaja Evropske skupnosti.

3.   Za tarife, ki jih zaračuna(-jo) letalski prevoznik(-i), določeni s strani držav članic v skladu s sporazumom iz Priloge I, ki vsebuje določbo iz Priloge II(e), za prevoz, ki se v celoti opravlja znotraj Maroka, se uporablja zakonodaja Kraljevine Maroko.

Člen 6

Priloge k Sporazumu

Priloge k temu sporazumu so njegov sestavni del.

Člen 7

Revizija ali sprememba

Pogodbenici lahko ta sporazum kadarkoli sporazumno revidirata ali spremenita.

Člen 8

Začetek veljavnosti in začasna uporaba

1.   Ta sporazum začne veljati, ko se pogodbenici pisno uradno obvestita, da so bili zaključeni notranji postopki, potrebni za začetek veljavnosti.

2.   Ne glede na odstavek 1 se pogodbenici strinjata, da se ta sporazum začasno uporablja od prvega dne meseca, ki sledi dnevu, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o zaključku za ta namen potrebnih postopkov.

3.   Sporazumi in drugi dogovori med državami članicami in Kraljevino Maroko, ki na dan podpisa tega sporazuma še ne veljajo in se ne uporabljajo začasno, so navedeni v Prilogi I(b). Ta sporazum se uporablja za vse takšne sporazume in dogovore od začetka njihove veljavnosti ali začasne uporabe.

Člen 9

Prenehanje veljavnosti

1.   V primeru prenehanja veljavnosti sporazuma iz Priloge I istočasno prenehajo veljati tudi vse določbe tega sporazuma, ki so povezane z zadevnim sporazumom iz Priloge I.

2.   V primeru prenehanja veljavnosti vseh sporazumov iz Priloge I istočasno preneha veljati tudi ta sporazum.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so bili v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

V Bruslju, sestavljeno v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in arabskem jeziku.

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Za Európske spoločenstvo

Za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

För Europeiska gemenskapens vägnar

Image 1

Image 2

Image 3

Por el Reino de Marruecos

Za Marocké království

For Kongeriget Marokko

Für das Königreich Marokko

Maroko Kuningriigi nimel

Για το Βασίλειο του Μαρόκου

For the Kingdom of Morocco

Pour le Royaume du Maroc

Per il Regno del Marocco

Marokas Karalistes vārdā

Maroko Karalystès vardu

A Marokkói Királyság részéről

Għar-Renju tal-Marokk

Voor het Koninkrijk Marokko

W imieniu Królestwa Marokańskiego

Pelo Reino de Marrocos

Za Marocké kráľovstvo

Za Kraljevino Maroko

Marokon kuningaskunnan puolesta

För Konungariket Marocko

Image 4

Image 5

PRILOGA I

Seznam sporazumov iz člena 1 tega sporazuma

(a)

Dvostranski sporazumi o zračnem prevozu med Kraljevino Maroko in državami članicami Evropske skupnosti, ki so bili na dan podpisa tega sporazuma sklenjeni, podpisani in/ali so se začasno uporabljali:

Sporazum med Vlado Kraljevine Belgije in Vlado njegovega veličanstva kralja Maroka o zračnem prevozu, podpisan 20. januarja 1958 v Rabatu (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Marokom in Belgijo“);

dopolnjen z Izmenjavo not z dne 20. januarja 1958 in nazadnje spremenjen z Memorandumom o soglasju,

podpisanim 11. junija 2002 v Rabatu;

Sporazum med Vlado Češkoslovaške socialistične republike in Vlado njegovega veličanstva kralja Maroka o zračnem prevozu, podpisan 8. maja 1961 v Rabatu (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Marokom in Češko“); Češka republika je v zvezi s tem sporazumom deponirala izjavo o nasledstvu;

Sporazum med Vlado Kraljevine Danske in Vlado Kraljevine Maroko o zračnem prometu, podpisan 14. novembra 1977 v Rabatu (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Marokom in Dansko“);

dopolnjen z Izmenjavo not z dne 14. novembra 1977;

Sporazum med Zvezno republiko Nemčijo in Kraljevino Maroko o zračnem prevozu, podpisan 12. oktobra 1961 v Bonnu (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Marokom in Nemčijo“);

spremenjen z Memorandumom o soglasju, podpisanim 12. decembra 1991 v Bonnu;

spremenjen z Izmenjavo not z dne 9. aprila 1997 in 16. februarja 1998;

nazadnje spremenjen z Memorandumom o soglasju, podpisanim 15. julija 1998 v Rabatu;

Sporazum med Vlado Helenske republike in Vlado Kraljevine Maroko o zračnem prometu, podpisan 6. oktobra 1998 v Atenah (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Marokom in Grčijo“);

v zvezi s tem sporazumom je treba upoštevati tudi Memorandum o soglasju, podpisan 6. oktobra 1998 v Atenah;

Sporazum med Vlado Španije in vlado Kraljevine Maroko o zračnem prometu, podpisan 7. julija 1970 v Madridu (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Marokom in Španijo“);

nazadnje dopolnjen z Izmenjavo pisem z dne 12. avgusta 2003 in 25. avgusta 2003;

Sporazum med Vlado Francoske republike in Vlado njegovega veličanstva kralja Maroka o zračnem prevozu, podpisan 25. oktobra 1957 v Rabatu (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Marokom in Francijo“);

Sporazum med Vlado Republike Italije in Vlado njegovega veličanstva kralja Maroka o zračnem prevozu, podpisan 8. julija 1967 v Rimu (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Marokom in Italijo“);

spremenjen z Memorandumom o soglasju, podpisanim 13. julija 2000 v Rimu;

nazadnje spremenjen z Izmenjavo not z dne 17. oktobra 2001 in 3. januarja 2002;

Sporazum med Vlado Republike Latvije in Vlado Kraljevine Maroko o zračnem prometu, podpisan 19. maja 1999 v Varšavi (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Marokom in Latvijo“);

Sporazum med Vlado Velikega vojvodstva Luksemburg in Vlado njegovega veličanstva kralja Maroka o zračnem prevozu, podpisan 5. julija 1961 v Bonnu (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Marokom in Luksemburgom“);

Sporazum med Ljudsko republiko Madžarsko in Kraljevino Maroko o zračnem prometu, podpisan 21. marca 1967 v Rabatu (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Marokom in Madžarsko“);

Sporazum med Vlado Republike Malte in Vlado njegovega veličanstva kralja Maroka o zračnem prevozu, podpisan 26. maja 1983 v Rabatu (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Marokom in Malto“);

Sporazum med Vlado njenega veličanstva Kraljice Nizozemske in Vlado njegovega veličanstva kralja Maroka o zračnem prevozu, podpisan 20. maja 1959 v Rabatu (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Marokom in Nizozemsko“);

Sporazum med Zvezno vlado Avstrije in Vlado Kraljevine Maroko o zračnem prometu, podpisan 27. februarja 2002 v Rabatu (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Marokom in Avstrijo“);

Sporazum med Vlado Ljudske republike Poljske in Vlado Kraljevine Maroko o zračnem prometu, podpisan 29. novembra 1969 v Rabatu (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Marokom in Poljsko“);

Sporazum med Portugalsko in Vlado Kraljevine Maroko o zračnem prometu, podpisan 3. aprila 1958 v Rabatu (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Marokom in Portugalsko“);

dopolnjen s Protokolom, podpisanim 19. decembra 1975 v Lizboni;

nazadnje dopolnjen s Protokolom, podpisanim 17. novembra 2003 v Lizboni;

Sporazum med Vlado Kraljevine Švedske in vlado Kraljevine Maroko o zračnem prometu, podpisan 14. novembra 1977 v Rabatu (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Marokom in Švedsko“);

dopolnjen z Izmenjavo pisem z dne 14. novembra 1977;

Sporazum med Vlado Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter Vlado Kraljevine Maroko o zračnem prevozu, podpisan 22. oktobra 1965 v Londonu (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Marokom in Združenim kraljestvom“);

spremenjen z Izmenjavo pisem z dne 10. in 14. oktobra 1968;

spremenjen s Protokolom, podpisanim 14. marca 1997 v Londonu;

spremenjen s Protokolom, podpisanim 17. oktobra 1997 v Rabatu.

(b)

Parafirani ali podpisani sporazumi o zračnem prevozu in drugi dogovori med Kraljevino Maroko in državami članicami Evropske skupnosti, ki na dan podpisa tega sporazuma še niso začeli veljati in se niso začasno uporabljali

Sporazum med Vlado Kraljevine Nizozemske in Vlado Kraljevine Maroko o zračnem prevozu, ki je bil kot Priloga 1 priložen Memorandumu o soglasju, podpisanemu 20. junija 2001 v Haagu (v nadaljnjem besedilu „parafirani Sporazum med Marokom in Nizozemsko“).

PRILOGA II

Seznam členov sporazumov iz členov 2 do 5 tega sporazuma, navedenih v Prilogi I tega sporazuma

(a)

Določitev s strani države članice:

člen 18 Sporazuma med Marokom in Belgijo;

člen 13 Sporazuma med Marokom in Češko;

člen 3 Sporazuma med Marokom in Dansko;

člen 3 Sporazuma med Marokom in Nemčijo;

člen 3 Sporazuma med Marokom in Grčijo;

člen 3 Sporazuma med Marokom in Španijo;

člen 12 Sporazuma med Marokom in Francijo;

člen 14 Sporazuma med Marokom in Italijo;

člen 3 Sporazuma med Marokom in Latvijo;

člen 14 Sporazuma med Marokom in Luksemburgom;

člen 3 Sporazuma med Marokom in Madžarsko;

člen 16 Sporazuma med Marokom in Malto;

člen 17 Sporazuma med Marokom in Nizozemsko;

člen 3 parafiranega Sporazuma med Marokom in Nizozemsko;

člen 3 Sporazuma med Marokom in Avstrijo;

člen 7 Sporazuma med Marokom in Poljsko;

člen 13 Sporazuma med Marokom in Portugalsko;

člen 3 Sporazuma med Marokom in Švedsko;

člen 3 Sporazuma med Marokom in Združenim kraljestvom;

(b)

Zavrnitev, preklic, začasni odvzem ali omejitev pooblastil ali dovoljenj:

člen 5 Sporazuma med Marokom in Belgijo;

člen 7 Sporazuma med Marokom in Češko;

člen 4 Sporazuma med Marokom in Dansko;

člen 4 Sporazuma med Marokom in Nemčijo;

člen 4 Sporazuma med Marokom in Grčijo;

člen 4 Sporazuma med Marokom in Španijo;

člen 6 Sporazuma med Marokom in Francijo;

člen 7 Sporazuma med Marokom in Italijo;

člen 4 Sporazuma med Marokom in Latvijo;

člen 7 Sporazuma med Marokom in Luksemburgom;

člen 8 Sporazuma med Marokom in Madžarsko;

člen 9 Sporazuma med Marokom in Malto;

člen 4 Sporazuma med Marokom in Nizozemsko;

člen 4 parafiranega Sporazuma med Marokom in Nizozemsko;

člen 4 Sporazuma med Marokom in Avstrijo;

člen 8 Sporazuma med Marokom in Poljsko;

člen 6 Sporazuma med Marokom in Portugalsko;

člen 4 Sporazuma med Marokom in Švedsko;

člen 4 Sporazuma med Marokom in Združenim kraljestvom;

(c)

Predpisani nadzor:

člen 9a Sporazuma med Marokom in Nemčijo;

člen 7 Sporazuma med Marokom in Grčijo;

člen 5a Sporazuma med Marokom in Italijo;

člen 5 Sporazuma med Marokom in Luksemburgom;

člen 6 Sporazuma med Marokom in Madžarsko;

člen 17 parafiranega Sporazuma med Marokom in Nizozemsko;

(d)

Obdavčitev letalskega goriva:

člen 7 Sporazuma med Marokom in Belgijo;

člen 3 Sporazuma med Marokom in Češko;

člen 6 Sporazuma med Marokom in Dansko;

člen 6 Sporazuma med Marokom in Nemčijo;

člen 10 Sporazuma med Marokom in Grčijo;

člen 5 Sporazuma med Marokom in Španijo;

člen 3 Sporazuma med Marokom in Francijo;

člen 3 Sporazuma med Marokom in Italijo;

člen 14 Sporazuma med Marokom in Latvijo;

člen 3 Sporazuma med Marokom in Luksemburgom;

člen 4 Sporazuma med Marokom in Madžarsko;

člen 3 Sporazuma med Marokom in Malto;

člen 6 Sporazuma med Marokom in Nizozemsko;

člen 10 parafiranega Sporazuma med Marokom in Nizozemsko;

člen 9 Sporazuma med Marokom in Avstrijo;

člen 3 Sporazuma med Marokom in Poljsko;

člen 3 Sporazuma med Marokom in Portugalsko;

člen 6 Sporazuma med Marokom in Švedsko;

člen 5 Sporazuma med Marokom in Združenim kraljestvom.

(e)

Tarife za prevoz znotraj Evropske skupnosti:

člen 19 Sporazuma med Marokom in Belgijo;

člen 19 Sporazuma med Marokom in Češko;

člen 9 Sporazuma med Marokom in Dansko;

člen 9 Sporazuma med Marokom in Nemčijo;

člen 13 Sporazuma med Marokom in Grčijo;

člen 11 Sporazuma med Marokom in Španijo;

člen 17 Sporazuma med Marokom in Francijo;

člen 20 Sporazuma med Marokom in Italijo;

člen 10 Sporazuma med Marokom in Latvijo;

člen 20 Sporazuma med Marokom in Luksemburgom;

člen 17 Sporazuma med Marokom in Madžarsko;

člen 19 Sporazuma med Marokom in Malto;

člen 18 Sporazuma med Marokom in Nizozemsko;

člen 6 parafiranega Sporazuma med Marokom in Nizozemsko;

člen 13 Sporazuma med Marokom in Avstrijo;

člen 19 Sporazuma med Marokom in Poljsko;

člen 18 Sporazuma med Marokom in Portugalsko;

člen 9 Sporazuma med Marokom in Švedsko;

člen 9 Sporazuma med Marokom in Združenim kraljestvom;

PRILOGA III

Seznam drugih držav iz člena 2 tega sporazuma

(a)

Republika Islandija (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

(b)

Kneževina Lihtenštajn (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

(c)

Kraljevina Norveška (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

(d)

Švicarska konfederacija (v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu).


29.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 386/28


SKLEP SVETA

z dne 18. decembra 2006

o odobritvi pristopa Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov, sprejet v Ženevi 2. julija 1999

(2006/954/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 v povezavi z drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (1), ki temelji na členu 308 Pogodbe, je namenjena vzpostavitvi pravilno delujočega trga, ki omogoča pogoje, podobne tistim, ki veljajo na nacionalnem trgu. Da bi se takšen trg vzpostavil in postajal vedno bolj enoten, je navedena uredba uvedla sistem modelov Skupnosti, po katerem lahko podjetja z enotnim postopkom pridobijo modele Skupnosti, ki uživajo enotno varstvo in učinkujejo na celotnem območju Skupnosti.

(2)

Zaradi priprav, ki jih je začela in izvedla Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) s sodelovanjem držav članic, ki so članice Haaške unije, držav članic, ki niso članice Haaške unije, in Evropske skupnosti je diplomatska konferenca, v ta namen sklicana v Ženevi, sprejela Ženevski akt Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov (v nadaljevanju „Ženevski akt“) dne 2. julija 1999.

(3)

Ženevski akt je bil sprejet zaradi uvedbe nekaterih izboljšav v sistem mednarodnega depozita modelov, kakor določata Londonski akt, ki je bil sprejet 2. junija 1934, in Haaški akt, ki je bil sprejet 28. novembra 1960.

(4)

Cilj Ženevskega akta je razširiti Haaški sistem mednarodne registracije na nove članice in oblikovati sistem tako, da bo privlačnejši za prijavitelje. Glavna novost Ženevskega akta v primerjavi z Londonskim in Haaškim aktom je, da lahko medvladna organizacija, ki ima urad za odobritev varstva modelov z učinkom na ozemlju organizacije, postane pogodbenica Ženevskega akta.

(5)

Določba, po kateri lahko medvladna organizacija, ki ima regionalni urad za registracijo modelov, postane pogodbenica Ženevskega akta, je bila uvedena zato, da se zlasti Skupnosti dovoli pristop k navedenemu aktu in s tem k Haaški uniji.

(6)

Ženevski akt je začel veljati 23. decembra 2003, uporabljati pa se je začel 1. aprila 2004. Urad za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli) je 1. januarja 2003 začel sprejemati prijave za registrirane modele Skupnosti, prva vložitev pa je bila opravljena 1. aprila 2003.

(7)

Sistem modelov Skupnosti in sistem mednarodne registracije, kot ga je vzpostavil Ženevski akt, se dopolnjujeta. Sistem modelov Skupnosti predvideva popolni in enotni sistem za registracijo regionalnih modelov, ki zajema celotno območje Skupnosti. Haaški sporazum je pogodba, s katero se centralizirajo postopki za podelitev varstva modelov na ozemlju imenovanih pogodbenic.

(8)

Vzpostavitev povezave med sistemom modelov Skupnosti in sistemom mednarodne registracije v skladu z Ženevskim aktom bi oblikovalcem omogočila, da z eno samo mednarodno prijavo zavarujejo svoje modele v Skupnosti v okviru sistema modelov Skupnosti ter na ozemlju pogodbenic Ženevskega akta v Skupnosti in zunaj nje.

(9)

Poleg tega bo vzpostavitev povezave med sistemom modelov Skupnosti in sistemom mednarodne registracije v skladu z Ženevskim aktom spodbudila usklajen razvoj gospodarskih dejavnosti, odpravila izkrivljanje konkurence in povečala stroškovno učinkovitost ter raven povezanosti in delovanja notranjega trga. Zato mora Skupnost, da bi postal sistem modelov Skupnosti privlačnejši, pristopiti k Ženevskemu aktu.

(10)

Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da po pristopu Skupnosti k Ženevskemu aktu zastopa Skupnost na skupščini Haaške unije.

(11)

Ta sklep ne vpliva na pravico držav članic, da se udeležijo skupščine Haaške unije v zvezi s svojimi nacionalnimi modeli –

SKLENIL:

Člen 1

Ženevski akt Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov, sprejet v Ženevi 2. julija 1999 (v nadaljevanju „Ženevski akt“) se odobri v imenu Skupnosti v zvezi z zadevami v njeni pristojnosti.

Besedilo Ženevskega akta je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

1.   Predsednik Sveta je pooblaščen za deponiranje listine o pristopu pri generalnem direktorju Svetovne organizacije za intelektualno lastnino z dnem, ko bosta Svet in Komisija sprejela ukrepe, potrebne za vzpostavitev povezave med predpisi o modelih Skupnosti in Ženevskim aktom.

2.   Izjave, ki so priložene k temu sklepu, se vnesejo v listino o pristopu.

Člen 3

1.   Komisija je pooblaščena za zastopanje Evropske skupnosti na zasedanjih skupščine Haaške unije, ki potekajo v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino.

2.   Komisija se glede vseh zadev v zvezi z modeli Skupnosti, ki so v pristojnosti Skupnosti, na srečanjih Haaške unije pogaja v imenu Skupnosti in v skladu z naslednjimi določbami:

(a)

stališča, ki jih Skupnost lahko sprejme na skupščini, pripravi ustrezna delovna skupina Sveta; če to ni mogoče, se sprejmejo na sestankih, sklicanih na kraju samem med delom v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino;

(b)

kar zadeva sklepe, ki zadevajo spremembe Uredbe (ES) št. 6/2002 ali katerega koli drugega akta Sveta, za katerega je potrebno soglasje, Svet na predlog Komisije soglasno sprejme stališče Skupnosti;

(c)

kar zadeva druge sklepe, ki zadevajo zakonodajo SKupnosti o modelih, Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme stališče Skupnosti.

V Bruslju, 18. decembra 2006

Za Svet

Predsednik

J.-E. ENESTAM


(1)  UL L 3, 5.1.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.


PRILOGA

Ženevski akt z dne 2. julija 1999

KAZALO

UVODNE DOLOČBE

1. člen:

krajšani izrazi

2. člen:

Veljavnost drugačnega varstva, določenega z zakoni pogodbenic in nekaterimi mednarodnimi pogodbami

I. POGLAVJE

MEDNARODNA PRIJAVA IN MEDNARODNA REGISTRACIJA

3. člen:

Upravičenost do vložitve mednarodne prijave

4. člen:

Postopek za vložitev mednarodne prijave

5. člen:

Vsebina mednarodne prijave

6. člen:

Prednost

7. člen:

Pristojbine za imenovanje

8. člen:

Odprava nepravilnosti

9. člen:

Datum vložitve mednarodne prijave

10. člen:

Mednarodna registracija, datum mednarodne registracije, objava in zaupni izvodi mednarodne registracije

11. člen:

Odlog objave

12. člen:

Zavrnitev

13. člen:

Posebne zahteve o enotnosti modela

14. člen:

Učinki mednarodne registracije

15. člen:

Razveljavitev

16. člen:

Vpis sprememb in drugih zadev v zvezi z mednarodnimi registracijami

17. člen:

Veljavnost in obnovitev mednarodne registracije ter trajanje varstva

18. člen:

Informacije o objavljenih mednarodnih registracijah

II. POGLAVJE

UPRAVNE DOLOČBE

19. člen:

Skupni urad več držav

20. člen:

Članstvo v Haaški uniji

21. člen:

Skupščina

22. člen:

Mednarodni urad

23. člen:

Finance

24. člen:

Pravilnik

III. POGLAVJE

REVIZIJA IN SPREMEMBE

25. člen:

Revizija tega akta

26. člen:

Sprememba nekaterih členov s strani skupščine

IV. POGLAVJE

KONČNE DOLOČBE

27. člen:

Pristop k temu aktu

28. člen:

Začetek veljavnosti ratifikacij in pristopov

29. člen:

Prepoved pridržkov

30. člen:

Izjave pogodbenic

31. člen:

Veljavnost aktov iz let 1934 in 1960

32. člen:

Odpoved tega akta

33. člen:

Jezik tega akta; podpis

34. člen:

Depozitar

UVODNE DOLOČBE

1. člen

Skrajšani izrazi

V tem aktu:

(i)

„Haaški sporazum“ pomeni Haaški sporazum o mednarodnem depozitu modelov, ki se s tem preimenuje v Haaški sporazum o mednarodni registraciji modelov;

(ii)

„ta akt“ pomeni Haaški sporazum, kakor ga opredeljuje ta akt;

(iii)

„pravilnik“ pomeni pravilnik k temu aktu;

(iv)

„predpisan“ pomeni predpisan v pravilniku;

(v)

„Pariška konvencija“ pomeni Pariško konvencijo za varstvo industrijske lastnine, podpisano 20. marca 1 883 v Parizu, kot je bila spremenjena in dopolnjena;

(vi)

„mednarodna registracija“ pomeni mednarodno registracijo modela v skladu s tem aktom;

(vii)

„mednarodna prijava“ pomeni prijavo za pridobitev mednarodne registracije;

(viii)

„mednarodni register“ pomeni uradno zbirko podatkov v zvezi z mednarodnimi registracijami, ki jo vodi Mednarodni urad, in sicer podatkov, za katere je v tem aktu ali v pravilniku zahtevano ali dovoljeno, da so vpisani v register ne glede na medij, na katerem so taki podatki shranjeni;

(ix)

„oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo;

(x)

„prijavitelj“ pomeni osebo, v imenu katere je vložena mednarodna prijava;

(xi)

„imetnik“ pomeni osebo, v imenu katere je mednarodna registracija vpisana v mednarodni register;

(xii)

„medvladna organizacija“ pomeni medvladno org „Haaški sporazum“ pomeni Haaški sporazum o mednarodnem depozitu modelov, ki se s tem preimenuje v Haaški sporazum o mednarodni registraciji modelov;

(xiii)

„pogodbenica“ pomeni vsako državo ali medvladno organizacijo, ki je pogodbenica tega akta;

(xiv)

„pogodbenica prijavitelja“ pomeni pogodbenico ali eno od pogodbenic, v kateri prijavitelj na podlagi izpolnjevanja najmanj enega od pogojev, navedenih v 3. členu, pridobi pravico do vložitve mednarodne prijave; če lahko prijavitelj skladno s 3. členom pridobi pravico do vložitve mednarodne prijave v dveh ali več pogodbenicah, je „pogodbenica prijavitelja“ tista izmed pogodbenic, ki je kot taka označena v mednarodni prijavi;

(xv)

„ozemlje pogodbenice“ pomeni ozemlje države, če je pogodbenica država, če pa je pogodbenica medvladna organizacija, ozemlje, na katerem velja ustanovitvena pogodba te medvladne organizacije;

(xvi)

„urad“ pomeni agencijo, ki ji pogodbenica poveri podeljevanje varstva za modele z veljavnostjo na svojem ozemlju;

(xvii)

„urad za preizkušanje“ pomeni urad, ki po uradni dolžnosti preizkuša pri njem vložene prijave za varstvo modelov, da ugotovi najmanj to, ali modeli izpolnjujejo pogoj novosti;

(xviii)

„imenovanje“ pomeni zahtevo, da mednarodna registracija velja na ozemlju pogodbenice; pomeni tudi vpis te zahteve v mednarodni register;

(xix)

„imenovana pogodbenica“ in „imenovani urad“ pomenita pogodbenico oziroma urad pogodbenice, na katerega se nanaša imenovanje;

(xx)

„akt iz leta 1934“ pomeni akt Haaškega sporazuma, podpisan v Londonu 2. junija 1934;

(xxi)

„akt iz leta 1960“ pomeni akt Haaškega sporazuma, podpisan v Haagu 28. novembra 1960;

(xxii)

„dodatni akt iz leta 1961“ pomeni akt, podpisan v Monaku 18. novembra 1961 kot dodatek k aktu iz leta 1934;

(xxiii)

„dopolnilni akt iz leta 1967“ pomeni spremenjen dopolnilni akt Haaškega sporazuma, podpisan v Stockholmu 14. julija 1967;

(xxiv)

„Unija“ pomeni Haaško unijo, ustanovljeno s Haaškim sporazumom s 6. novembra 1925 in ohranjeno v aktih iz leta 1934 in 1960, v dodatnem in dopolnilnem aktu in v tem aktu;

(xxv)

„skupščina“ pomeni skupščino Unije, omenjeno v pododstavku (a) prvega odstavka 21. člena, ali kateri koli organ, ki to skupščino nadomešča;

(xxvi)

„Organizacija“ pomeni Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino;

(xxvii)

„generalni direktor“ je generalni direktor Organizacije;

(xxviii)

„Mednarodni urad“ je mednarodni urad Organizacije;

(xxix)

„listina o ratifikaciji“ se razlaga tako, da vključuje tudi listine o sprejetju ali odobritvi.

2. člen

Veljavnost drugačnega varstva, določenega z zakoni pogodbenic in nekaterimi mednarodnimi pogodbami

(1)   [Zakoni pogodbenic in nekatere mednarodne pogodbe] Določbe tega akta ne vplivajo na veljavnost kakršnega koli večjega varstva, ki je lahko določeno z zakonom pogodbenice, in nikakor ne vplivajo na varstvo, ki ga umetniškim delom in delom uporabne umetnosti določajo mednarodne pogodbe ali konvencije o avtorskih pravicah, ali na varstvo, ki je modelom določeno po Sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, priloženemu k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije.

(2)   [Obvezna skladnost s Pariško konvencijo] Vsaka pogodbenica ravna v skladu z določbami Pariške konvencije, ki se nanašajo na modele.

I. POGLAVJE

MEDNARODNA PRIJAVA IN MEDNARODNA REGISTRACIJA

3. člen

Upravičenost do vložitve mednarodne prijave

Vsaka oseba, ki je državljan države pogodbenice ali države članice medvladne organizacije, ki je pogodbenica, ali ima stalno ali običajno prebivališče ali resnično in dejavno industrijsko ali trgovsko podjetje na ozemlju pogodbenice, je upravičena do vložitve mednarodne prijave.

4. člen

Postopek za vložitev mednarodne prijave

(1)   [Neposredna ali posredna vložitev]

(a)

Prijavitelj lahko vloži mednarodno prijavo po svoji izbiri neposredno pri Mednarodnem uradu ali s posredovanjem urada pogodbenice prijavitelja.

(b)

Ne glede na pododstavek (a) lahko vsaka pogodbenica s pisno izjavo uradno obvesti generalnega direktorja, da mednarodna prijava ne sme biti vložena s posredovanjem njenega urada.

(2)   [Posredniška pristojbina pri posredni vložitvi] Urad katere koli pogodbenice lahko zahteva, da mu prijavitelj plača posredniško pristojbino za vsako mednarodno prijavo, vloženo z njegovim posredovanjem.

5. člen

Vsebina mednarodne prijave

(1)   [Obvezna vsebina mednarodne prijave] Mednarodna prijava mora biti napisana v predpisanem jeziku ali v enem od predpisanih jezikov in vsebovati ali imeti priloženo:

(i)

zahtevo za mednarodno registracijo po tem aktu;

(ii)

predpisane podatke o prijavitelju;

(iii)

predpisano število izvodov prikaza ali po prijaviteljevi izbiri več različnih prikazov modela, ki se prijavlja, predstavljenih na predpisan način; če pa je model dvodimenzionalen in če je v skladu s petim odstavkom dana zahteva za odlog objave, je lahko mednarodni prijavi namesto prikazov priloženo predpisano število primerkov modela;

(iv)

navedbo izdelka ali izdelkov, ki sestavljajo model, ali v zvezi s katerimi je treba model uporabljati, kot je predpisano;

(v)

navedbo imenovanih pogodbenic;

(vi)

predpisane pristojbine;

(vii)

morebitne druge predpisane podatke.

(2)   [Dodatna obvezna vsebina mednarodne prijave]

(a)

Vsaka pogodbenica, katere urad je urad za preizkušanje in ki po zakonu, ki je veljal, ko je postala pogodbenica tega akta, zahteva, da prijava za podelitev varstva modela vsebuje sestavine iz pododstavka (b), da bi se ji po omenjenem zakonu lahko dodelil datum vložitve, lahko o teh sestavinah z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja.

(b)

Sestavine, ki se na podlagi pododstavka (a) lahko uradno sporočijo, so:

(i)

navedba o istovetnosti oblikovalca modela, ki se prijavlja;

(ii)

kratek opis prikaza ali značilnosti modela, ki se prijavlja;

(iii)

zahtevek.

(c)

Kadar mednarodna prijava vsebuje imenovanje pogodbenice, ki je poslala uradno obvestilo iz pododstavka (a), mora v predpisani obliki vsebovati tudi vsako sestavino, ki je bila v uradnem obvestilu navedena.

(3)   [Druga možna vsebina mednarodne prijave] Mednarodna prijava lahko vsebuje ali pa so ji priložene tudi druge sestavine, ki so določene s pravilnikom.

4)   [Več modelov v isti prijavi] Pod pogoji, kakršni so lahko predpisani, se mednarodna prijava lahko nanaša na dva ali več modelov.

(5)   [Zahteva za odloženo objavo] Mednarodna prijava lahko vsebuje tudi zahtevo za odlog objave.

6. člen

Prednost

(1)   [Zahteva za prednost]

(a)

Mednarodna prijava lahko vsebuje izjavo, s katero prijavitelj v skladu s 4. členom Pariške konvencije zahteva prednost za eno ali več predhodnih prijav, vloženih v kateri koli državi pogodbenici te konvencije ali zanjo oziroma v kateri koli članici Svetovne trgovinske organizacije ali zanjo.

(b)

V pravilniku je lahko določeno, da je izjavo iz pododstavka (a) mogoče dati po vložitvi mednarodne prijave. V takem primeru je s pravilnikom predpisano, do kdaj najpozneje se taka izjava lahko da.

(2)   [Mednarodna prijava, ki je lahko podlaga za zahtevo za prednost] Od dneva vložitve dalje je mednarodna prijava ne glede na njeno poznejšo usodo enakovredna redni vložitvi v smislu 4. člena Pariške konvencije.

7. člen

Pristojbine za imenovanje

(1)   [Predpisana pristojbina za imenovanje] Med predpisanimi pristojbinami je tudi pristojbina za imenovanje za vsako imenovano pogodbenico ne glede na določila v drugem odstavku tega člena.

(2)   [Pristojbina za posamično imenovanje] Pogodbenica, katere urad je urad za preizkušanje, ali pogodbenica, ki je mednarodna organizacija, lahko s pisno izjavo uradno obvesti generalnega direktorja, da se v zvezi s katero koli mednarodno prijavo, v kateri je imenovana, in v zvezi z obnovitvijo katere koli mednarodne registracije, ki je posledica take mednarodne prijave, predpisana pristojbina za imenovanje iz prvega odstavka zamenja s pristojbino za posamično imenovanje, katere znesek se navede v izjavi in se lahko s poznejšimi izjavami spremeni. Ta znesek lahko pogodbenica določi za začetno trajanje varstva in za vsako obnovljeno trajanje oziroma za najdaljši možni čas varstva, ki ga ta pogodbenica dovoljuje. Ta znesek pa ne sme biti višji od zneska, ki bi ga imel urad te pogodbenice pravico prejeti od prijavitelja za odobritev varstva za enako obdobje za enako število modelov, zmanjšanega za prihranek zaradi mednarodnega postopka.

(3)   [Prenos pristojbin za imenovanje] Pristojbine za imenovanje iz prvega in drugega odstavka prenese Mednarodni urad pogodbenicam, za katere so bile te pristojbine plačane.

8. člen

Odprava nepravilnosti

(1)   [Preizkus mednarodne prijave] Če Mednarodni urad ugotovi, da mednarodna prijava v času, ko jo prejme, ne izpolnjuje zahtev tega akta in pravilnika, pozove prijavitelja, da v predpisanem roku izvede zahtevane popravke.

(2)   [Nepravilnosti, ki niso odpravljene]

(a)

Če prijavitelj v predpisanem roku zahtev iz poziva ne izpolni, se razen v primeru iz pododstavka (b) šteje, da je mednarodna prijava opuščena.

(b)

Če prijavitelj ob nepravilnosti v zvezi z drugim odstavkom 5. člena ali posebno zahtevo, ki jo je pogodbenica v skladu s pravilnikom uradno sporočila generalnemu direktorju, zahtev iz poziva ne izpolni v predpisanem roku, se šteje, da mednarodna prijava ne vsebuje imenovanja te pogodbenice.

9. člen

Datum vložitve mednarodne prijave

(1)   [Neposredno vložena mednarodna prijava] Kadar je mednarodna prijava vložena neposredno pri Mednarodnem uradu, se ob upoštevanju tretjega odstavka tega člena za datum vložitve šteje dan, ko je Mednarodni urad prejel mednarodno prijavo.

(2)   [Posredno vložena mednarodna prijava] Kadar je mednarodna prijava vložena s posredovanjem urada pogodbenice prijavitelja, se datum vložitve določi, kot je predpisano.

(3)   [Mednarodna prijava z nepravilnostmi] Kadar je v mednarodni prijavi na dan, ko jo je prejel Mednarodni urad, kakšna nepravilnost, ki je opredeljena kot nepravilnost, katere posledica je preložitev datuma vložitve mednarodne prijave, se za datum vložitve šteje dan, ko je Mednarodni urad prejel popravek nepravilnosti.

10. člen (1)

Mednarodna registracija, datum mednarodne registracije, objava in zaupni izvodi mednarodne registracije

(1)   [Mednarodna registracija] Mednarodni urad registrira vsak model, ki je mednarodno prijavljen, takoj ko prejme mednarodno prijavo ali takoj po prejemu zahtevanih popravkov, če so v skladu z 8. členom zahtevani popravki. Registracija se izvede ne glede na to, ali je v skladu z 11. členom objava odložena ali ne.

(2)   [Datum mednarodne registracije]

(a)

Ob upoštevanju pododstavka (b) je datum mednarodne registracije datum vložitve mednarodne prijave.

(b)

Če je v mednarodni prijavi na dan, ko jo je Mednarodni urad prejel, nepravilnost po drugem odstavku 5. člena, je datum mednarodne registracije tisti dan, ko Mednarodni urad prejme popravek take nepravilnosti, ali pa datum vložitve mednarodne prijave, ki je poznejši.

(3)   [Objava]

(a)

Mednarodno registracijo objavi Mednarodni urad. Taka objava se v vseh pogodbenicah šteje za zadostno obveščanje javnosti in imetnik registracije ne sme zahtevati nikakršnega drugega obveščanja javnosti.

(b)

Mednarodni urad pošlje izvod objave mednarodne registracije vsakemu imenovanemu uradu.

(4)   [Ohranjanje zaupnosti pred objavo] Ob upoštevanju petega odstavka tega člena in pododstavka (b) četrtega odstavka 11. člena varuje Mednarodni urad vsako mednarodno prijavo in vsako mednarodno registracijo do objave kot zaupno.

(5)   [Zaupni izvodi]

(a)

Mednarodni urad pošlje takoj po registraciji en izvod mednarodne registracije skupaj s pripadajočo izjavo, dokumentom ali primerkom, ki je bil mednarodni prijavi priložen, vsakemu uradu, ki je Mednarodni urad uradno obvestil, da želi prejeti tak izvod, in ki je bil v mednarodni prijavi imenovan.

(b)

Dokler Mednarodni urad ne objavi mednarodne registracije, varuje urad kot zaupno vsako mednarodno registracijo, katere izvod je prejel od Mednarodnega urada, ta izvod pa lahko uporablja le za preizkušanje mednarodne registracije in prijav za varstvo modela, vloženih v pogodbenici ali za pogodbenico, za katero je ta urad pristojen. Vsebine take mednarodne registracije, razen njenemu imetniku, zlasti ne sme razkriti nikomur zunaj urada; izjema je le razkritje za namene upravnih ali sodnih postopkov, povezanih s sporom o upravičenosti vlaganja mednarodne prijave, na kateri temelji mednarodna registracija. Pri takem upravnem ali sodnem postopku se sme vsebina mednarodne registracije razkriti kot zaupna samo strankam, ki so vpletene v postopek in so obvezane spoštovati zaupnost takega razkritja.

11. člen

Odlog objave

(1)   [Določbe pogodbenic v zvezi z odlogom objave]

(a)

Če je v zakonu pogodbenice predviden odlog objave modela za čas, ki je krajši od predpisanega, lahko ta pogodbenica z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja o dopustnem roku odloga.

(b)

Če v zakonu pogodbenice odlog objave modela ni predviden, pogodbenica o tem z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja.

(2)   [Odlog objave] Če mednarodna prijava vsebuje zahtevo za odlog objave, se objava opravi

(i)

ob poteku predpisanega roka, če nobena pogodbenica, imenovana v mednarodni prijavi, ni dala izjave iz prvega odstavka tega člena;

(ii)

ob poteku roka, navedenega v izjavi, če je katera od pogodbenic, imenovanih v mednarodni prijavi, dala izjavo iz pododstavka (a) prvega odstavka tega člena, oziroma ob poteku najkrajšega roka, navedenega v izjavah, če je dalo izjavo več imenovanih pogodbenic.

(3)   [Obravnavanje zahtev za odlog, če po veljavni zakonodaji ni možen] Če je bil zahtevan odlog objave in je katera od pogodbenic, imenovanih v mednarodni prijavi, dala izjavo iz pododstavka (b) prvega odstavka tega člena, da po njeni zakonodaji odlog objave ni možen,

(i)

Mednarodni urad ob upoštevanju točke (ii) tega odstavka o tem obvesti prijavitelja; če prijavitelj v predpisanem roku s pisnim obvestilom Mednarodnemu uradu ne umakne imenovanja omenjene pogodbenice, Mednarodni urad ne upošteva zahteve za odlog objave;

(ii)

če so bili mednarodni prijavi namesto prikazov priloženi primerki modela, Mednarodni urad imenovanja omenjene pogodbenice ne upošteva in o tem obvesti prijavitelja.

(4)   [Zahteva za predčasno objavo ali za posebej dovoljeni dostop do mednarodne registracije]

(a)

V obdobju odloga po drugem odstavku lahko imetnik kadar koli zahteva objavo katerega koli modela ali vseh modelov iz mednarodne registracije, pri čemer se šteje, da je rok odloga za take modele potekel na dan, ko je Mednarodni urad prejel zahtevo.

(b)

Prav tako lahko imetnik kadar koli med odlogom po drugem odstavku tega člena zahteva od Mednarodnega urada, da tretji osebi, ki jo določi imetnik, posreduje izvleček ali ji dovoli dostop do katerega koli mednarodno registriranega ali vseh mednarodno registriranih modelov.

(5)   [Odpoved in omejevanje]

(a)

Če imetnik med odlogom po drugem odstavku tega člena odpove mednarodno registracijo za vse imenovane pogodbenice, se model ali modeli, ki so bili mednarodno registrirani, ne objavijo.

(b)

Če imetnik med odlogom po drugem odstavku tega člena za vse imenovane pogodbenice omeji mednarodno registracijo za enega ali nekaj modelov, ki so bili mednarodno registrirani, se preostali modeli iz mednarodne registracije ne objavijo.

(6)   [Objava in predložitev prikazov]

(a)

Ob poteku katerega koli odloga po določbah tega člena Mednarodni urad objavi mednarodno registracijo, če so plačane predpisane pristojbine. Če pristojbine niso plačane, kot je predpisano, se mednarodna registracija izbriše in se ne objavi.

(b)

Če je bil mednarodni prijavi skladno s točko (iii) prvega odstavka 5. člena priložen en ali več primerkov modela, imetnik v predpisanem roku predloži Mednarodnemu uradu predpisano število izvodov prikaza vsakega modela, ki je bil prijavljen. Če imetnik tega ne stori, se mednarodna registracija izbriše in se ne objavi.

12. člen

Zavrnitev

(1)   [Pravica do zavrnitve] Urad katere koli imenovane pogodbenice lahko, če za kateri koli model ali za vse modele, ki so vključeni v mednarodno registracijo, niso izpolnjeni pogoji za podelitev varstva po pravu te pogodbenice, delno ali v celoti zavrne veljavnost mednarodne registracije na svojem ozemlju, vendar pa noben urad ne sme delno ali v celoti zavrniti veljavnosti katere koli mednarodne registracije zato, ker po pravu zadevne pogodbenice niso bile izpolnjene tiste zahteve v zvezi z obliko ali vsebino mednarodne prijave, ki so dodatne ali različne od zahtev, določenih v tem aktu in v pravilniku.

(2)   [Uradno obvestilo o zavrnitvi]

(a)

Urad z obvestilom o zavrnitvi v predpisanem roku obvesti Mednarodni urad, da zavrača veljavnost mednarodne registracije.

(b)

V vsakem uradnem obvestilu o zavrnitvi morajo biti navedeni razlogi, s katerimi je zavrnitev utemeljena.

(3)   [Pošiljanje uradnega obvestila o zavrnitvi; pravna sredstva]

(a)

Mednarodni urad nemudoma pošlje imetniku kopijo uradnega obvestila o zavrnitvi.

(b)

Imetnik lahko uporabi enaka pravna sredstva, kot če bi model, za katerega je zahteval mednarodno registracijo, prijavil z zahtevo za podelitev varstva po pravu, veljavnem za urad, ki je sporočil zavrnitev. Med pravnimi sredstvi mora biti najmanj možnost, da se zavrnitev ponovno pregleda ali preizkusi, ali možnost pritožbe zoper zavrnitev.

(4)    (2)[Umik zavrnitve] Urad, ki je zavrnitev sporočil, jo lahko kadar koli delno ali v celoti umakne.

13. člen

Posebne zahteve o enotnosti modela

(1)   [Uradno obvestilo o posebnih zahtevah] Vsaka pogodbenica, v kateri velja v času, ko je postala pogodbenica tega akta, zakon, po katerem morajo modeli iz iste prijave izpolnjevati zahtevo enotnosti modela, enotnosti proizvodnje ali enotnosti uporabe ali pripadati kompletu ali sestavu izdelkov ali pa je treba vsak samostojen ali različen model prijaviti posebej, lahko o tem z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja. Vendar nobena taka izjava ne vpliva na pravico prijavitelja, da v skladu s četrtim odstavkom 5. člena njegova mednarodna prijava vsebuje dva ali več modelov, četudi je v prijavi imenovana pogodbenica, ki je dala tako izjavo.

(2)   [Učinek izjave] Na podlagi vsake take izjave lahko urad pogodbenice, ki je izjavo dala, zavrne veljavnost mednarodne registracije po prvem odstavku 12. člena, dokler ni izpolnjena zahteva, ki jo je ta pogodbenica uradno sporočila.

(3)   [Dodatne pristojbine, ki jih je treba plačati ob delitvi registracije] Če se mednarodna registracija po uradnem obvestilu o zavrnitvi v skladu z drugim odstavkom tega člena pri zadevnem uradu razdeli na dve ali več, da se tako izogne razlogu za zavrnitev, navedenemu v uradnem obvestilu, ima ta urad pravico zaračunati pristojbino za vsako dodatno mednarodno prijavo, ki bi bila potrebna, da se izogne razlogu za zavrnitev.

14. člen

Učinki mednarodne registracije

(1)   [Učinek prijave po veljavnem pravu] Mednarodna registracija ima od dneva mednarodne registracije v vsaki imenovani pogodbenici najmanj enak učinek kot redno vložena prijava za podelitev varstva modela po pravu te pogodbenice.

(2)   [Učinek podelitve varstva po veljavnem pravu]

(a)

V vsaki imenovani pogodbenici, katere urad ni poslal sporočila o zavrnitvi v skladu z 12. členom, ima mednarodna registracija enak učinek kot podelitev varstva za model po pravu te pogodbenice najkasneje od dne, ko je potekel rok, v katerem lahko sporoči zavrnitev oziroma najkasneje v roku, navedenem v izjavi, če je pogodbenica v skladu s pravilnikom dala ustrezno izjavo.

(b) (3)

Če je urad imenovane pogodbenice poslal sporočilo o zavrnitvi in je tako zavrnitev pozneje delno ali v celoti umaknil, ima mednarodna registracija v obsegu, v kakršnem je bila zavrnitev umaknjena, v tej pogodbenici enak učinek kot podelitev varstva za model po pravu omenjene pogodbenice najkasneje od datuma, ko je bila zavrnitev umaknjena.

(c)

Učinek, ki ga ima mednarodna registracija po tem odstavku, se nanaša na model ali modele iz registracije, kot jo je imenovani urad prejel od Mednarodnega urada oziroma kot je bila s postopkom pri tem uradu spremenjena.

(3)   [Izjava o učinku imenovanja pogodbenice prijavitelja]

(a)

Vsaka pogodbenica, katere urad je urad za preizkušanje, lahko z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja, da njeno imenovanje v mednarodni registraciji nima nobenega učinka, kadar je sama pogodbenica prijavitelja.

(b)

Kadar je pogodbenica, ki je dala izjavo iz pododstavka (a), v mednarodni prijavi navedena kot pogodbenica prijavitelja in imenovana pogodbenica, Mednarodni urad imenovanja te pogodbenice ne upošteva.

15. člen

Razveljavitev

(1)   [Zahteva za možnost obrambe] Pristojni organi imenovane pogodbenice na njenem ozemlju ne morejo delno ali popolnoma razveljaviti učinkov mednarodne registracije, ne da bi bila imetniku pravočasno dana možnost, da brani svoje pravice.

(2)   [Uradno obvestilo o razveljavitvi] Urad pogodbenice, na ozemlju katere so bili učinki mednarodne registracije razveljavljeni, o razveljavitvi, če zanjo ve, uradno obvesti Mednarodni urad.

16. člen

Vpis sprememb in drugih zadev v zvezi z mednarodnimi registracijami

(1)   [Vpis sprememb in drugih zadev] Kot je predpisano, vpiše Mednarodni urad v mednarodni register

(i)

vsako spremembo lastništva mednarodne registracije za katero koli ali za vse imenovane pogodbenice in za kateri koli ali vse modele, ki so mednarodno registrirani, če ima novi lastnik v skladu s 3. členom pravico vložiti mednarodno prijavo,

(ii)

vsako spremembo imena in priimka ali naslova imetnika,

(iii)

imenovanje predstavnika prijavitelja ali imetnika in katero koli drugo pomembno dejstvo v zvezi s takim predstavnikom,

(iv)

vsako imetnikovo odpoved mednarodne registracije za katero koli ali vse imenovane pogodbenice,

(v)

vsako imetnikovo omejevanje mednarodne registracije za katero koli ali vse imenovane pogodbenice na en model ali na nekatere modele, ki so mednarodno registrirani,

(vi)

vsako razveljavitev veljavnosti mednarodne registracije s strani pristojnih organov imenovane pogodbenice za kateri koli ali vse modele iz mednarodne registracije na ozemlju te pogodbenice,

(vii)

vsako drugo pomembno dejstvo, ki ga določa pravilnik, v zvezi s pravicami za kateri koli ali vse modele, ki so mednarodno registrirani.

(2)   [Učinek vpisa v mednarodni register] Vsak vpis, omenjen v točkah (i), (ii), (iv), (v), (vi) in (vii), prvega odstavka ima enak učinek, kot če bi bil vpisan v register urada vsake od zadevnih pogodbenic, razen da lahko pogodbenica z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja, da vpis iz točke (i) prvega odstavka v tej pogodbenici ne bo učinkoval, dokler urad te pogodbenice ne sprejme poročil ali dokumentov, ki so navedeni v omenjeni izjavi pogodbenice.

(3)   [Pristojbine] Za vsak vpis iz prvega odstavka je lahko zahtevano plačilo pristojbine.

(4)   [Objava] Mednarodni urad objavi vsak vpis iz prvega odstavka. Kopijo objave pošlje uradu vsake pogodbenice, ki jo to zadeva.

17. člen

Veljavnost in obnovitev mednarodne registracije ter trajanje varstva

(1)   [Veljavnost mednarodne registracije] Mednarodna registracija velja najprej pet let, računano od dneva mednarodne registracije.

(2)   [Obnovitev mednarodne registracije] Mednarodno registracijo je mogoče obnavljati vsakokrat za nadaljnjih pet let v skladu s predpisanim postopkom in ob plačilu predpisanih pristojbin.

(3)   [Trajanje varstva v imenovanih pogodbenicah]

(a)

e se mednarodna registracija obnavlja, traja varstvo ob upoštevanju pododstavka (b) v posamezni pogodbenici 15 let, računano od dneva mednarodne registracije.

(b)

Če zakon imenovane pogodbenice za model, ki mu je bilo po tem zakonu podeljeno varstvo, določa trajanje varstva, daljše od 15 let, traja varstvo, če se mednarodna registracija obnavlja, enako dolgo, kot določa zakon te pogodbenice.

(c)

Vsaka pogodbenica z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja o najdaljšem trajanju varstva, ki ga določa njen zakon.

(4)   [Možnost omejene obnovitve] Mednarodna registracija se lahko obnovi za katero koli ali za vse imenovane pogodbenice ter za kateri koli ali za vse modele, ki so mednarodno registrirani.

(5)   [Vpis in objava obnovitve] Mednarodni urad vpiše obnovitve v mednarodni register in jih objavi. Kopijo objave pošlje uradu vsake pogodbenice, ki jo to zadeva.

18. člen

Informacije o objavljenih mednarodnih registracijah

(1)   [Dostop do informacij] Mednarodni urad vsakomur, ki za to zaprosi, za vsako objavljeno mednarodno registracijo po plačilu predpisane pristojbine pošlje izpiske iz mednarodnega registra ali informacije o vsebini mednarodnega registra.

(2)   [Oprostitev overitve] Izpiski iz mednarodnega registra, ki jih pošilja Mednarodni urad, so v vsaki pogodbenici oproščeni vsakršne obvezne overitve.

II. POGLAVJE

UPRAVNE DOLOČBE

19. člen

Skupni urad več držav

(1)   [Uradno obvestilo o skupnem uradu] Če se nekatere države, ki nameravajo postati pogodbenice tega akta ali so že pogodbenice tega akta, dogovorijo za poenotenje svoje notranje zakonodaje o modelih, lahko uradno obvestijo generalnega direktorja,

(i)

da bo državni urad vsake od njih nadomeščen s skupnim uradom,

in

(ii)

da se za uporabo 1., 3. do 18. in 31. člena tega akta šteje celota njihovih ozemelj, na katerih se uporablja enotna zakonodaja, kot ena pogodbenica.

(2)   [Kdaj je čas za uradno obvestilo] V prvem odstavku omenjeno uradno obvestilo se preda

(i)

za države, ki nameravajo postati pogodbenice tega akta, ob deponiranju listin iz drugega odstavka 27. člena;

(ii)

za države, ki so že pogodbenice tega akta, kadar koli po izvedenem poenotenju njihove notranje zakonodaje.

(3)   [Začetek veljavnosti uradnega obvestila] Uradno obvestilo iz prvega in drugega odstavka tega člena začne veljati

(i)

za države, ki nameravajo postati pogodbenice tega akta, takoj ko postane ta akt za te države zavezujoč;

(ii)

za države pogodbenice tega akta tri mesece po dnevu, ko je generalni direktor o tem obvestil druge pogodbenice, ali na kateri koli poznejši datum, ki je naveden v obvestilu.

20. člen

Članstvo v Haaški uniji

Pogodbenice so članice iste Unije kot pogodbenice akta iz leta 1934 ali akta iz leta 1960.

21. člen

Skupščina

(1)   [Sestava]

(a)

ogodbenice so članice iste skupščine kot države, ki jih zavezuje 2. člen dopolnilnega akta iz leta 1967.

(b)

Vsako članico skupščine zastopa v skupščini en delegat, ki mu lahko pomagajo namestniki, svetovalci in izvedenci, vsak delegat pa lahko zastopa samo eno pogodbenico.

(c)

Članice Unije, ki niso članice skupščine, so kot opazovalke lahko navzoče na zasedanjih skupščine.

(2)   [Naloge]

(a)

kupščina

(i)

obravnava vse zadeve, ki se nanašajo na ohranjanje in razvoj Unije ter na izvajanje tega akta;

(ii)

uresničuje pravice in opravlja naloge, ki so ji posebej naložene ali pa so ji dodeljene po tem aktu ali po dopolnilnem aktu iz leta 1967;

(iii)

daje navodila generalnemu direktorju v zvezi s pripravo revizijskih konferenc in odloča o sklicu vsake take konference;

(iv)

spreminja pravilnik;

(v)

pregleduje in potrjuje poročila in dejavnosti generalnega direktorja v zvezi z Unijo in daje generalnemu direktorju vsa potrebna navodila glede zadev, ki so v pristojnosti Unije;

(vi)

določa program in sprejema dveletni proračun Unije ter potrjuje njen zaključni račun;

(vii)

sprejema finančne predpise Unije;

(viii)

ustanavlja odbore in delovne skupine, ki se ji zdijo primerni za doseganje ciljev Unije;

(ix)

glede na odstavek 1(c) prvega odstavka tega člena določa, katere države, medvladne organizacije in nevladne organizacije so lahko na njenih zasedanjih kot opazovalke;

(x)

sprejema vse druge ustrezne ukrepe za uveljavljanje ciljev Unije in opravlja vse druge naloge, ki so po tem aktu primerne.

(b)

Glede zadev, ki so v interesu tudi drugih unij, ki jih vodi Organizacija, skupščina sklepa šele po posvetu s koordinacijskim odborom Organizacije.

(3)   [Sklepčnost]

(a)

Polovica članic skupščine, ki so države in imajo pravico glasovati, zagotavlja sklepčnost pri glasovanju o zadevi.

(b)

Ne glede na določbe pododstavka (a) tega odstavka pa lahko skupščina sprejema sklepe, razen sklepov o svojem poslovniku, če je na kakem zasedanju navzočih manj od polovice, vendar najmanj ena tretjina članic, ki so države in imajo pravico glasovati o zadevi, vendar tako sprejeti sklepi začnejo veljati le, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v nadaljevanju. Mednarodni urad take sklepe sporoči članicam skupščine, ki so države in imajo pravico glasovati o zadevi in niso bile zastopane na zasedanju, ter jih pozove, da v treh mesecih po datumu sporočila pisno izjavijo, ali glasujejo za ali proti ali se glasovanja vzdržijo. Če po preteku tega roka število članic, ki so tako glasovale ali so se glasovanja vzdržale, doseže število članic, ki je manjkalo za sklepčnost na samem zasedanju, začne sklep veljati, pod pogojem da takrat še vedno obstaja potrebna večina.

(4)   [Odločanje v skupščini]

(a)

Skupščina si prizadeva za sprejemanje sklepov s soglasjem.

(b)

Kadar sklepa ni mogoče doseči s soglasjem, se o zadevi odloča z glasovanjem. V takem primeru

(i)

ima vsaka pogodbenica, ki je država, en glas in glasuje samo v svojem imenu,

in

(ii)

vsaka pogodbenica, ki je medvladna organizacija, lahko glasuje namesto svojih držav članic s številom glasov, ki je enako številu njenih članic, ki so pogodbenice tega akta, nobena taka medvladna organizacija pa ne sme sodelovati pri glasovanju, če to pravico uresničuje katera koli njena država članica in obratno.

(c)

O zadevah, ki se nanašajo samo na države, ki jih zavezuje 2. člen dopolnilnega akta iz leta 1967, pogodbenice, ki jih omenjeni člen ne zavezuje, nimajo pravice glasovati, o zadevah, ki se nanašajo samo na države pogodbenice, pa imajo samo te pravico glasovati.

(5)   [Večine]

(a)

Za sklepe na podlagi drugega odstavka 24. člena in drugega odstavka 26. člena je pri odločanju v skupščini potrebna dvotretjinska večina oddanih glasov.

(b)

Vzdržani glasovi se ne štejejo za oddane glasove.

(6)   [Zasedanja]

(a)

Skupščina se vsako drugo leto sestane na rednem zasedanju, ki ga skliče generalni direktor, in če ni izrednih okoliščin, je zasedanje v istem obdobju in na istem kraju kot zasedanje generalne skupščine Organizacije.

(b)

Skupščina se sestane na izrednem zasedanju, ki ga skliče generalni direktor na zahtevo ene četrtine članic skupščine ali pa na svojo pobudo.

(c)

Dnevni red takega zasedanja pripravi generalni direktor.

(7)   [Poslovnik] Skupščina sprejme svoj poslovnik.

22. člen

Mednarodni urad

(1)   [Upravne naloge]

(a)

Mednarodno registracijo in s tem povezane naloge kakor tudi vse druge upravne naloge v zvezi z Unijo opravlja Mednarodni urad.

(b)

Mednarodni urad zlasti pripravlja sestanke in zagotavlja storitve sekretariata skupščine in strokovnih odborov ter delovnih skupin, ki jih skupščina lahko ustanovi.

(2)   [Generalni direktor] Generalni direktor je izvršilni direktor Unije in zastopa Unijo.

(3)   [Drugi sestanki poleg zasedanj skupščine] Generalni direktor sklicuje vse odbore in delovne skupine, ki jih ustanovi skupščina, in vse druge sestanke, ki obravnavajo zadeve, pomembne za Unijo.

(4)   [Vloga Mednarodnega urada na skupščini in drugih sestankih]

(a)

Generalni direktor in osebe, ki jih generalni direktor določi, sodelujejo brez glasovalne pravice na vseh zasedanjih skupščine in sestankih odborov in delovnih skupin, ki jih je skupščina ustanovila, ter na vseh drugih sestankih, ki jih skliče generalni direktor pod pokroviteljstvom Unije.

(b)

Generalni direktor ali član njegovega osebja, ki ga generalni direktor določi, je po uradni dolžnosti sekretar skupščine ter odborov, delovnih skupin in drugih sestankov, omenjenih v pododstavku (a).

(5)   [Konference]

(a)

Mednarodni urad v skladu z navodili skupščine pripravi vse potrebno za vse revizijske konference.

(b)

Mednarodni urad se o teh pripravah lahko posvetuje z medvladnimi organizacijami ter z mednarodnimi in nacionalnimi nevladnimi organizacijami.

(c)

Generalni direktor in osebe, ki jih imenuje, sodelujejo v razpravah na revizijskih konferencah, nimajo pa pravice glasovati.

(6)   [Druge naloge] Mednarodni urad opravlja tudi vse druge naloge, ki so mu v zvezi s tem aktom dodeljene.

23. člen

Finance

(1)   [Proračun]

(a)

Unija ima proračun.

(b)

Proračun Unije vključuje lastne dohodke in izdatke Unije in njene prispevke v proračun skupnih izdatkov unij, ki jih Organizacija upravlja.

(c)

Izdatki, ki jih ni mogoče pripisati samo Uniji, ampak tudi še eni ali več drugim unijam, ki jih upravlja Organizacija, se štejejo za skupne izdatke unij. Delež Unije v takih skupnih izdatkih je sorazmeren s koristmi, ki jih ima od njih.

(2)   [Usklajevanje s proračuni drugih unij] Proračun Unije je treba sestaviti ob upoštevanju potrebnega usklajevanja s proračuni drugih unij, ki jih Organizacija upravlja.

(3)   [Viri financiranja proračuna] Viri, iz katerih se financira proračun Unije, so:

(i)

pristojbine za mednarodne registracije;

(ii)

terjatve za druge storitve, ki jih Mednarodni urad opravlja v zvezi z Unijo;

(iii)

prodaja publikacij Mednarodnega urada v zvezi z Unijo ali avtorski honorarji zanje;

(iv)

darila, volila in subvencije;

(v)

najemnine, obresti in drugi dohodki.

(4)   [Določitev pristojbin in cen za storitve; višina proračuna]

(a)

Zneske pristojbin iz točke (i) tretjega odstavka tega člena določi skupščina na predlog generalnega direktorja. Cene za storitve iz točke (ii) tretjega odstavka tega člena določi generalni direktor in se začasno uporabljajo, vendar jih mora skupščina na svoji naslednji seji potrditi.

(b)

Zneski pristojbin iz točke (i) tretjega odstavka tega člena se določijo tako, da prihodki Unije od pristojbin in iz drugih virov zadostujejo vsaj za pokrivanje vseh odhodkov Mednarodnega urada v zvezi z Unijo.

(c)

Če proračun ni sprejet pred začetkom novega finančnega obdobja, ostane na isti ravni kot proračun za prejšnje leto, kot je predvideno v finančnih predpisih.

(5)   [Sklad kratkoročnih sredstev] Unija mora imeti sklad kratkoročnih sredstev, ki se oblikuje iz presežnih prejemkov, če pa ta presežek ne zadošča, iz enkratnega vplačila vsake članice Unije. Če postane sklad premajhen, sprejme skupščina sklep, da se poveča. Razmerje in vplačilne pogoje določi skupščina na predlog generalnega direktorja.

(6)   [Predplačila države gostiteljice]

(a)

V sporazumu o sedežu Organizacije, sklenjenem z državo, na ozemlju katere ima Organizacija svoj sedež, je treba predvideti, da ta država odobri predplačila, kadar koli v skladu kratkoročnih sredstev ni dovolj denarja. O znesku takih predplačil in pogojih za njihovo dodelitev se je treba dogovoriti v ločenih sporazumih med to državo in Organizacijo.

(b)

Država iz pododstavka (a) in Organizacija imata vsaka pravico, da s pisnim uradnim obvestilom odpovesta obveznost dodeljevanja predplačil. Odpoved začne veljati tri leta po koncu leta, v katerem je bila uradno sporočena.

(7)   [Finančna revizija] Finančno revizijo opravi ena ali več držav članic Unije ali pa jo izvedejo zunanji revizorji, kot je določeno v finančnih predpisih. Revizorje z njihovim soglasjem imenuje skupščina.

24. člen

Pravilnik

(1)   [Vsebina] Pravilnik ureja podrobnosti izvajanja tega akta. V njem so zlasti določbe o:

(i)

zadevah, za katere ta akt izrecno določa, da so predpisane;

(ii)

nadaljnjih podrobnostih v zvezi s tem aktom ali kakršnih koli podrobnostih, ki so koristne pri izvajanju tega akta;

(iii)

upravnih zahtevah, vprašanjih ali postopkih.

(2)   [Sprememba nekaterih določb pravilnika]

(a)

Pravilnik lahko določa, da je nekatere določbe pravilnika mogoče spremeniti le soglasno ali le s štiripetinsko večino.

(b)

Sklep, da soglasna ali štiripetinska večina v prihodnje ne bo več zahtevana za spreminjanje določb pravilnika, je treba sprejeti soglasno.

(c)

Sklep, da bo soglasnost ali štiripetinska večina v prihodnje zahtevana za spreminjanje določb pravilnika, je treba sprejeti s štiripetinsko večino.

(3)   [Nasprotje med tem aktom in pravilnikom] V primeru nasprotja med določbami tega akta in določbami pravilnika, prevlada prvi.

III. POGLAVJE

REVIZIJA IN SPREMEMBE

25. člen

Revizija tega akta

(1)   [Revizijska konferenca] Ta akt lahko spremeni konferenca pogodbenic.

(2)   [Revizija ali sprememba nekaterih členov] Revizijska konferenca ali skupščina lahko spremeni 21., 22., 23. in 26. člen tega akta po določbah iz 26. člena.

26. člen

Sprememba nekaterih členov s strani skupščine

(1)   [Predlogi za spremembo]

(a)

Predloge za to, da skupščina spremeni 21., 22., 23. in ta člen, lahko da pogodbenica ali generalni direktor.

(b)

Take predloge generalni direktor sporoči pogodbenicam najmanj šest mesecev prej, preden jih obravnava skupščina.

(2)   [Večine] Za sprejetje spremembe členov iz prvega odstavka tega člena je potrebna tričetrtinska večina, razen za sprejetje kakršne koli spremembe 21. člena ali tega odstavka, za kar je potrebna štiripetinska večina.

(3)   [Začetek veljavnosti]

(a)

Razen v primerih, za katere se uporablja pododstavek (b) tega odstavka, začne vsaka sprememba členov iz prvega odstavka tega člena veljati en mesec po tem, ko je generalni direktor prejel pisna obvestila treh četrtin pogodbenic, ki so bile v času sprejemanja spremembe članice skupščine in so imele pravico glasovati o tej spremembi, da so spremembo sprejele skladno s svojimi ustavnimi postopki.

(b)

Nobena sprememba tretjega ali četrtega odstavka 21. člena ali tega pododstavka ne začne veljati, če v šestih mesecih po tem, ko jo je skupščina potrdila, katera koli pogodbenica uradno obvesti generalnega direktorja, da te spremembe ne sprejema.

(c)

Vsaka sprememba, ki začne veljati v skladu z določbami tega člena, zavezuje vse države in medvladne organizacije, ki so ob začetku veljavnosti spremembe pogodbenice ali ki bodo pozneje postale pogodbenice.

IV. POGLAVJE

KONČNE DOLOČBE

27. člen

Pristop k temu aktu

(1)   [Upravičenost] Ob upoštevanju drugega in tretjega odstavka 28. člena

(i)

lahko vsaka država članica organizacije podpiše ta akt in postane njegova pogodbenica;

(ii)

vsaka medvladna organizacija, ki ima urad, pri katerem je mogoče pridobiti varstvo modelov z veljavnostjo na ozemlju, na katerem velja ustanovna pogodba medvladne organizacije, lahko podpiše ta akt in postane njegova pogodbenica, če je najmanj ena od držav članic medvladne organizacije članica organizacije in če za ta urad ni zahtevano uradno obvestilo iz 19. člena.

(2)   [Ratifikacija ali pristop] Vsaka država ali medvladna organizacija iz prvega odstavka lahko deponira

(i)

listino o ratifikaciji, če je ta akt podpisala,

ali

(ii)

listino o pristopu, če tega akta ni podpisala.

(3)   [Začetek veljavnosti deponirane listine]

(a)

Ob upoštevanju določb iz pododstavkov (b) do (d) začne deponirana listina o ratifikaciji ali pristopu veljati na dan deponiranja listine.

(b)

Deponirana listina o ratifikaciji ali pristopu katere koli države, ki lahko pridobi varstvo modelov samo s posredovanjem urada, ki ga vzdržuje medvladna organizacija, katere članica je ta država, začne veljati na dan, ko je ta medvladna organizacija deponirala svojo listino.

(c)

Deponirana listina o ratifikaciji ali pristopu, ki vsebuje ali ima kot prilogo obvestilo iz 21. člena, začne veljati na dan, ko je bila deponirana zadnja listina držav članic skupine, ki je poslala omenjeno obvestilo.

(d)

Vsaka listina o ratifikaciji ali pristopu države lahko vsebuje ali ima priloženo izjavo, ki kot pogoj, da se listina šteje za predloženo, postavlja, da je deponirana tudi listina še ene druge države ali ene medvladne organizacije ali da sta deponirani listini dveh drugih držav ali listina ene druge države in ene medvladne organizacije, ki je navedena z imenom in ima pravico postati pogodbenica tega akta. Listina, ki vsebuje ali ima priloženo tako izjavo, se šteje za deponirano na dan, ko je bil izpolnjen pogoj, naveden v izjavi. Če pa katera izmed listin, navedenih v izjavi, tudi sama vsebuje ali ima priloženo omenjeno izjavo, se listina šteje za deponirano na dan, ko je izpolnjen pogoj, naveden v drugi izjavi.

(e)

Vsako izjavo iz pododstavka (d) tega odstavka je mogoče kadar koli v celoti ali delno umakniti. Tak umik postane veljaven na dan, ko generalni direktor prejme uradno obvestilo o umiku.

28. člen

Začetek veljavnosti ratifikacij in pristopov

(1)   [Listine, ki jih je treba upoštevati] V tem členu se upoštevajo samo tiste listine o ratifikaciji ali pristopu, ki so jih deponirale države ali medvladne organizacije, navedene v prvem odstavku 27. člena, in ki začnejo veljati v skladu s tretjim odstavkom 27. člena.

(2)   [Začetek veljavnosti tega akta] Ta akt začne veljati tri mesece po tem, ko je šest držav deponiralo svoje listine o ratifikaciji ali pristopu, če v skladu z najnovejšo letno statistiko Mednarodnega urada najmanj tri od teh držav izpolnjujejo najmanj enega od naslednjih pogojev:

(i)

da je bilo v tej državi ali zanjo vloženih najmanj 3000 prijav za varstvo modelov,

ali

(ii)

da so tuji državljani v tej državi ali zanjo vložili najmanj 1000 prijav za varstvo modelov.

(3)   [Začetek veljavnosti ratifikacij in pristopov]

(a)

Vsako državo ali medvladno organizacijo, ki je svojo listino o ratifikaciji ali pristopu deponirala tri mesece ali več pred dnevom začetka veljavnosti tega akta, začne ta akt zavezovati na dan njegove uveljavitve.

(b)

Vsako drugo državo ali medvladno organizacijo začne ta akt zavezovati tri mesece po tem, ko je deponirala svojo listino o ratifikaciji ali pristopu, ali na kateri koli poznejši datum, naveden v njeni listini.

29. člen

Prepoved pridržkov

K temu aktu niso dovoljeni nobeni pridržki.

30. člen

Izjave pogodbenic

(1)   [Kdaj se lahko dajo izjave] Katera koli izjava iz pododstavka (b) prvega odstavka 4. člena, pododstavka (a) drugega odstavka 5. člena, drugega odstavka 7. člena, prvega odstavka 11. člena, prvega odstavka 13. člena, tretjega odstavka 14. člena, drugega odstavka 16. člena ali pododstavka (c) tretjega odstavka 17. člena se lahko da

(i)

ob deponiranju listine iz drugega odstavka 27. člena; v tem primeru začne veljati na dan, ko je država ali medvladna organizacija, ki je dala izjavo, postala zavezana s tem aktom,

ali

(ii)

po deponiranju listine iz drugega odstavka 27. člena; v tem primeru začne veljati tri mesece po tem, ko jo je prejel generalni direktor, ali kadar koli pozneje, če je tako navedeno v izjavi, velja pa samo za mednarodno registracijo, katere datum je isti ali poznejši od začetka veljavnosti izjave.

(2)   [Izjave držav, ki imajo skupni urad] Ne glede na prvi odstavek tega člena postane katera koli izjava iz tega odstavka, ki jo je dala država, ki je z drugo državo ali državami v skladu s prvim odstavkom 19. člena obvestila generalnega direktorja o nadomestnem, skupnem uradu za njihove državne urade, veljavna le, če tudi ta druga država oziroma države dajo ustrezno izjavo oziroma izjave.

(3)   [Umik izjave] Katero koli izjavo iz prvega odstavka tega člena je mogoče z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega direktorja, kadar koli umakniti. Tak umik začne veljati tri mesece po tem, ko je generalni direktor prejel uradno obvestilo, ali kadar koli pozneje, če je tako označeno v uradnem obvestilu. Če je bila dana izjava iz drugega odstavka 7. člena, umik ne vpliva na mednarodne prijave, ki so bile vložene pred začetkom veljavnosti umika.

31. člen

Veljavnost aktov iz let 1934 in 1960

(1)   [Odnosi med državami pogodbenicami tega akta in aktov iz leta 1934 oziroma 1960] Za medsebojne odnose med državami pogodbenicami tega akta in aktov iz leta 1934 oziroma 1960 se uporabljajo samo določbe tega akta. Vendar pa morajo take države v medsebojnih odnosih za modele, ki so bili deponirani pri Mednarodnem uradu pred dnevom, ko je ta akt začel veljati, uporabljati akt iz leta 1934 oziroma akt iz leta 1960, odvisno od primera.

(2)   [Odnosi med državami pogodbenicami tega akta in aktov iz leta 1934 oziroma 1960 ter državami pogodbenicami aktov iz leta 1934 oziroma 1960, ki niso pogodbenice tega akta]

(a)

Vsaka država, ki je pogodbenica tega akta in akta iz leta 1934, v medsebojnih odnosih z državami, ki so pogodbenice akta iz leta 1934, ne pa tudi akta iz leta 1960 ali tega akta, še naprej uporablja akt iz leta 1934.

(b)

Vsaka država, ki je pogodbenica tega akta kakor tudi akta iz leta 1960, v medsebojnih odnosih z državami, ki so pogodbenice akta iz leta 1960, ne pa tudi tega akta, še naprej uporablja akt iz leta 1960.

32. člen

Odpoved tega akta

(1)   [Uradno obvestilo] Vsaka pogodbenica lahko ta akt odpove z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega direktorja.

(2)   [Začetek veljavnosti] Odpoved začne veljati eno leto po dnevu, ko je generalni direktor prejel uradno obvestilo, ali na kateri koli poznejši datum, ki je naveden v uradnem obvestilu. Odpoved ne vpliva na uporabo tega akta za katero koli mednarodno prijavo v postopku ali katero koli mednarodno registracijo, ki za pogodbenico, ki odpoveduje ta akt, velja v času, ko začne veljati njena odpoved.

33. člen

Jezik tega akta; podpis

(1)   [Izvirna besedila; uradna besedila]

(a)

Ta akt je podpisan v enem izvirniku v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

(b)

Uradna besedila določi generalni direktor po posvetovanju z zainteresiranimi vladami v tistih drugih jezikih, ki jih določi skupščina.

(2)   [Rok za podpis] Ta akt ostane odprt za podpis na sedežu organizacije eno leto od sprejetja.

34. člen

Depozitar

Depozitar tega akta je generalni direktor.

IZJAVA

o neposredni vložitvi prijave

Ko predsednik Sveta pri generalnem direktorju organizacije WIPO deponira to listino o pristopu, ji priloži naslednjo izjavo:

„Evropska skupnost izjavlja, da se mednarodne prijave ne morejo vložiti prek njenega urada.“

IZJAVA

o sistemu pristojbin za posamično imenovanje

Ko predsednik Sveta pri generalnem direktorju organizacije WIPO deponira to listino o pristopu, ji priloži naslednjo izjavo:

„Evropska skupnost izjavlja, da se v zvezi z vsako mednarodno registracijo, v kateri je imenovana, in v zvezi z obnovitvijo katere koli mednarodne registracije, ki je posledica take mednarodne prijave, predpisana pristojbina iz člena 7(1) Ženevskega akta nadomesti s pristojbino za posamično imenovanje, ki znaša:

62 € za model v fazi mednarodne prijave;

31 € za model v fazi obnovitve.“

IZJAVA

o trajanju varstva v Evropski skupnosti

Ko predsednik Sveta pri generalnem direktorju organizacije WIPO deponira to listino o pristopu, ji priloži naslednjo izjavo:

„Evropska skupnost izjavlja, da varstvo, ki ga določa njena zakonodaja, traja največ 25 let.“


(1)  Pri sprejetju člena 10 je diplomatska konferenca člen razumela sledeče: nič v tem členu prijavitelju ali imetniku ali osebi, ki je pooblaščena s strani prijavitelja ali imetnika, ne preprečuje dostopa do mednarodne prijave ali mednarodne registracije.

(2)  Sprejetje členov 12(4), 14(2)(b) in pravila 18(4), je diplomatska konferenca razumela tako, da se lahko obvestilo o umiku zavrnitve s strani urada pošlje v obliki poročila, iz katerega je razvidno, da zadevni urad sprejme učinke mednarodne registracije glede modelov ali vsaj nekaterih modelov, na katere se nanaša obvestilo o zavrnitvi. Urad lahko v roku za posredovanje obvestila o zavrnitvi pošlje poročilo, iz katerega je razvidno, da sprejme mednarodno registracijo tudi v primerih, kadar ni poslal takšnega obvestila o zavrnitvi.

(3)  Glej opombo k členu 12(4).


29.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 386/44


SKLEP SVETA

z dne 18. decembra 2006

o spremembi Poslovnika Sodišča Evropskih skupnosti glede jezikovne ureditve

(2006/955/ES, Euratom)

SVET EVROPSKE UNIJE JE —

ob upoštevanju člena 64 Protokola o Statutu Sodišča,

v skladu s postopkom iz drugega odstavka člena 245 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in drugega odstavka člena 160 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

na podlagi zahteve Sodišča z dne,

na podlagi mnenja Komisije z dne 12. decembra 2006,

na podlagi mnenja Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2006,

ob upoštevanju, da s pristopom Republike Bolgarije in Romunije postaneta bolgarščina in romunščina uradna jezika Evropske unije je ta dva jezika treba navesti med jeziki postopka, ki jih določa Poslovnik —

SKLENIL:

Člen 1

Poslovnik Sodišča Evropskih skupnosti z dne 19. junija 1991 (UL L 176, 4.7.1991, str. 7, popravek v UL L 383, 29.12.1992, str. 117), kakor je bil spremenjen dne 21. februarja 1995 (UL L 44, 28.2.1995, str. 61), dne 11. marca 1997 (UL L 103, 19.4.1997, str. 1, popravek v UL L 351, 23.12.1997, str. 72), dne 16. maja 2000 (UL L 122, 24.5.2000, str. 43), dne 28. novembra 2000 (UL L 322, 19.12.2000, str. 1), dne 3. aprila 2001 (UL L 119, 27.4.2001, str. 1), dne 17. septembra 2002 (UL L 272, 10.10.2002, str. 24, popravek v UL L 281, 19.10.2002, str. 24), dne 8. aprila 2003 (UL L 147, 14.6.2003, str. 17), dne 19. aprila 2004 (UL L 132, 29.4.2004, str. 2), dne 20. aprila 2004 (UL L 127, 29.4.2004, str. 107), dne 12. julija 2005 (UL L 203, 4.8.2005, str. 19), in dne 18. oktobra 2005 (UL L 288, 29.10.2005, str. 51), se spremeni, kakor sledi:

odstavek 1 člena 29 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Jeziki postopka so angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina ali švedščina.“.

Člen 2

Ta sklep začne veljati hkrati s Pogodbo o pristopu Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji.

Besedilo Poslovnika Sodišča v bolgarščini in romunščini bo sprejeto po začetku veljavnosti Pogodbe iz odstavka 1 tega člena.

V Bruslju, 18. decembra 2006.

Za Svet

Predsednik

J.-E. ENESTAM


29.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 386/45


SKLEP SVETA

z dne 18. decembra 2006

o spremembi Poslovnika Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti

glede jezikovne ureditve

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

na podlagi člena 64 Protokola o Statutu Sodišča,

v skladu s postopkom iz drugega odstavka člena 245 Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti in drugega odstavka člena 160 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

na podlagi zahteve Sodišča,

na podlagi mnenja Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2006,

na podlagi mnenja Komisije z dne 12. decembra 2006,

ob upoštevanju, da s pristopom Republike Bulgarije in Romunije postaneta bolgarščina in romunščina uradna jezika Evropske Unije, je primerno, da se ta jezika navedeta med jeziki postopka, ki so določeni s Poslovnikom –

SKLENIL:

Člen 1

Poslovnik Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 2. maja 1991 (UL L 136, 30.5.1991, str. 1), kakor je bil spremenjen 15. septembra 1994 (UL L 249, 24.9.1994, str. 17), 17. februarja 1995 (UL L 44, 28.2.1995, str. 64), 6. julija 1995 (UL L 172, 22.7.1995, str. 3), 12. marca 1997 (UL L 103, 19.4.1997, str. 6, popravek v UL L 351, 23.12.1997, str. 72), 17. maja 1999 (UL L 135, 29.5.1999, str. 92), 6. decembra 2000 (UL L 322, 19.12.2000, str. 4), 21. maja 2003 (UL L 147, 14.6.2003, str. 22), 19. aprila 2004 (UL L 132, 29.4.2004, str. 3), 21. aprila 2004 (UL L 127, 29.4.2004, str. 108) in 12. oktobra 2005 (UL L 298, 15.11.2005, str. 1) se spremeni, kakor sledi:

odstavek 1 člena 35 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Jeziki postopka so angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litvanščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina ali švedščina.“.

Člen 2

Ta sklep začne veljati z začetkom veljavnosti Pogodbe o pristopu Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji.

Besedili Poslovnika Sodišča v bolgarskem in romunskem jeziku bosta sprejeti po začetku veljavnosti pogodbe iz prejšnjega odstavka.

V Bruslju, 18. decembra 2006

Za Svet

Predsednik

J.-E. ENESTAM


29.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 386/46


SKLEP SVETA

z dne 18. decembra 2006

o odobritvi, v imenu Evropske skupnosti, spremembe Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah

(2006/957/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Namen Konvencije ZN/EKE o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija) je javnosti zagotoviti pravice, pogodbenicam in organom javne oblasti pa naložiti obveznosti v zvezi z dostopom do informacij in udeležbo javnosti ter dostopom do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

(2)

Evropska skupnost je skupaj z njenimi državami članicami v skladu s Pogodbo in zlasti njenim členom 175(1) pristojna za sklepanje mednarodnih sporazumov, ki prispevajo k uresničevanju ciljev, navedenih v členu 174(1) Pogodbe in za izvajanje obveznosti, ki iz tega izhajajo.

(3)

Skupnost je Aarhuško konvencijo podpisala 25. junija 1998. Konvencija je začela veljati 30. oktobra 2001. Skupnost je Konvencijo odobrila 17. februarja 2005 v skladu s Sklepom Sveta 2005/370/ES (1).

(4)

Na svojem drugem zasedanju 25. - 27. maja 2005 so pogodbenice sprejele spremembe Aarhuške konvencije, in sicer so podrobneje opredelile obveznosti, ki jih imajo pogodbenice v zvezi z udeležbo javnosti v procesu odločanja o gensko spremenjenih organizmih (GSO). V ustrezni zakonodaji Skupnosti, ki ureja GSO, zlasti pa v Direktivi 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (2) in Uredbi (ES) št. 1829/2003 Evropskega Parlamenta In Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (3) so tudi določbe o udeležbi javnosti pri odločanju o GSO, kar je v skladu s spremembo Aarhuške konvencije.

(5)

Pogodbenice imajo možnost zadevno spremembo Aarhuške konvencije ratificirati, sprejeti ali odobriti od 27. septembra 2005. Evropska skupnost in države članice bi morale sprejeti ukrepe, potrebne, da bi bilo mogoče, po možnosti sočasno, deponiranje njihovih listin o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

(6)

Spremembo Aarhuške konvencije bi bilo treba odobriti –

SKLENIL:

Člen 1

Sprememba Aarhuške konvencije o udeležbi javnosti pri odločanju o gensko spremenjenih organizmih, se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo spremembe Aarhuške konvencije je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

1.   Predsednika Sveta se pooblasti, da imenuje osebo ali osebe, pooblaščene za deponiranje listine o odobritvi spremembe pri generalnem sekretarju Združenih narodov, v skladu s členom 14 Aarhuške konvencije.

2.   Evropska skupnost in države članice, ki so pogodbenice Aarhuške konvencije, si prizadevajo za čimprejšnje deponiranje svojih listin o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe, najpozneje pa do 1. februarja 2008.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 18. decembra 2006

Za Svet

Predsednik

J.-E. ENESTAM


(1)  UL L 124, 17.5.2005, str. 1.

(2)  UL L 106, 17.4.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1830/2003 (UL L 268, 18.10. 2003, str. 24).

(3)  UL L 268, 18.10. 2003, str. 1.


PRILOGA

Sprememba konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah

Odstavek 11 člena 6

Obstoječe besedilo se nadomesti z:

„11.   Brez poseganja v člen 3(5) se določbe tega člena ne uporabljajo za odločitve o tem, ali se dovoli namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje in njihovo dajanje na trg.“.

Člen 6a

Za členom 6 se vstavi nov člen, ki se glasi:

„Člen 6a

Udeležba javnosti pri odločanju o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in njihovem dajanju na trg

1.   V skladu s pogoji iz Priloge Ia vsaka pogodbenica pred sprejetjem odločitev o tem, ali se dovoli namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje in njihovo dajanje v promet, poskrbi za pravočasne in učinkovite informacije ter udeležbo javnosti.

2.   Zahteve, ki jih pogodbenice sprejmejo v skladu z določbami iz odstavka 1 tega člena, bi se morale medsebojno dopolnjevati in podpirati z določbami iz njihovih nacionalnih okvirov biološke varnosti v skladu s cilji Kartagenskega protokola o biološki varnosti.“.

Priloga Ia

Za Prilogo I se vstavi nova priloga, ki se glasi:

„Priloga Ia

Pogoji iz člena 6a

1.

Vsaka pogodbenica znotraj svojega regulativnega okvira sprejme določbe o učinkovitem obveščanju in udeležbi javnosti pri odločanju ob upoštevanju določb člena 6a, vključno z razumnim rokom, da lahko javnost na ustrezen način izrazi svoje mnenje o predlaganih odločitvah.

2.

Kadar je to primerno, lahko pogodbenica znotraj svojega regulativnega okvira določi izjeme glede postopka udeležbe javnosti, navedenega v tej prilogi:

(a)

primeru namernega sproščanja gensko spremenjenih organizmov (GSO) v okolje za kakršen koli drug namen, razen za njihovo dajanje v promet, če:

(i)

je bilo takšno sproščanje v skladu s primerljivimi biogeografskimi pogoji znotraj regulativnega okvira zadevne pogodbenice že odobreno;

in

(ii)

je bilo v zvezi z zadevnim sproščanjem GSO v primerljivih ekosistemih predhodno pridobljenih dovolj izkušenj.

(b)

V primeru dajanja GSO na trg, če:

(i)

je bilo to znotraj regulativnega okvira zadevne pogodbenice že odobreno;

ali

(ii)

je to namenjeno raziskavam ali zbirkam kultur.

3.

Brez poseganja v veljavno zakonodajo o zaupnosti v skladu z določbami člena 4 vsaka pogodbenica ustrezno, pravočasno in učinkovito zagotovi javnosti povzetek vloge za pridobitev dovoljenja v zvezi z namernim sproščanjem GSO v okolje in njihovo dajanje v promet na njenem ozemlju ter poročilo o oceni, kadar je na voljo, v skladu s svojim nacionalnim okvirom glede biološke varnosti.

4.

Pogodbenice v nobenem primeru ne štejejo naslednjih informacij za zaupne:

(a)

splošen opis genetsko spremenjenih organizmov ali zadevnih organizmov, ime in naslov prosilca za dovoljenje v zvezi z namernim sproščanjem, predvidene uporabe in, kadar je to primerno, mesto sproščanja;

(b)

metode in načrte za spremljanje gensko spremenjenih organizmov ali zadevnih organizmov ter načrte ukrepov za primer nesreče;

(c)

ocena tveganja za okolje.

5.

Vsaka pogodbenica zagotovi preglednost postopkov odločanja in javnosti omogoči dostop do informacij v zvezi s temi postopki. Take informacije na primer zadevajo:

(i)

značaj možnih odločitev;

(ii)

organ javne oblasti, pristojen za odločanje;

(iii)

določbe o udeležbi javnosti v skladu z odstavkom 1;

(iv)

navedbo organa javne oblasti, od katerega se lahko pridobijo ustrezne informacije;

(v)

navedbo organa javne oblasti, kateremu se lahko predložijo pripombe in rok za njihovo predložitev.

6.

Določbe v skladu z odstavkom 1 javnosti omogočajo, da na kakršen koli primeren način predloži kakršne koli pripombe, informacije, analize ali mnenja, ki se ji zdijo ustrezna v zvezi s predlaganim namernim sproščanjem, vključno z dajanjem v promet.

7.

Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da se upošteva izid postopka udeležbe javnosti v skladu z odstavkom 1, kadar se odloča o omogočanju namernega sproščanja GSO v okolje, vključno z njihovim dajanjem v promet.

8.

Pogodbenice zagotovijo, da organ javne oblasti ob sprejetju odločitve v skladu z določbami iz te priloge javnosti omogoči dostop do besedila odločitve skupaj z razlogi in utemeljitvami, na podlagi katerih je bila sprejeta.“.


29.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 386/50


SKLEP SVETA

z dne 19. decembra 2006

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o reviziji Sporazuma o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo

(2006/958/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija se je v imenu Skupnosti pogajala o Sporazumu s Švicarsko konfederacijo o reviziji Sporazuma o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo.

(2)

Ta sporazum je treba odobriti –

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o reviziji Sporazuma o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo Sporazuma je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen za imenovanje oseb(e), pooblaščene(-ih) za podpis Sporazuma, ki je za Skupnost zavezujoč.

Člen 3

Predsednik Sveta je pooblaščen za imenovanje oseb(e), pooblaščene(-ih) za posredovanje, v imenu Evropske skupnosti, diplomatske note iz člena 2 Sporazuma.

V Bruslju, 19. december 2006.

Za Svet

Predsednik

J. KORKEAOJA


PREVOD

Sporazum o reviziji Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti

EVROPSKA SKUPNOST IN ŠVICARSKA KONFEDERACIJA,

v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“,

po sklenitvi Sporazuma o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti,

(v nadaljnjem besedilu „Sporazum“) –

KER je Sporazum začel veljati 1. junija 2002;

KER obstaja potreba po poenostavitvi delovanja Sporazuma;

KER se Sporazum v členih 1, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11 sklicuje na organe za ugotavljanje skladnosti iz Priloge 1;

KER se Sporazum v členu 2 sklicuje na opredelitve iz Vodnika ISO/IEC 2 iz leta 1996 in iz evropskega standarda EN 45020 iz leta 1993;

KER je s členom 4 Sporazuma njegova uporaba omejena na proizvode s poreklom iz pogodbenic, skladno s pravili o ne-preferencialnem izvoru;

KER se Sporazum v členu 6 sklicuje na postopke iz člena 11;

KER se Sporazum v členu 8 sklicuje na predsednika Odbora;

KER se Sporazum v členu 9 sklicuje na usklajevalno in primerjalno delo med organi za ugotavljanje skladnosti priznanimi s Sporazumom;

KER je s členom 10 Sporazuma ustanovljen Odbor za odločanje o vključitvi organov za ugotavljanje skladnosti v Prilogo 1 in za njihovo črtanje iz Priloge 1;

KER je s členom 11 Sporazuma določen postopek za vključitev organov za ugotavljanje skladnosti v Prilogo 1 in za njihovo črtanje iz Priloge 1;

KER so s členom 12 Sporazuma določene obveznosti za izmenjavo informacij;

GLEDE NA spremembe člena 11 Sporazuma je treba izraz „organi za ugotavljanje skladnosti iz Priloge 1“ črtati in nadomestiti s sklicevanjem na izraz „priznani organi za ugotavljanje skladnosti“ v členih 1, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11;

GLEDE NA to, da bi se želeli izogniti spreminjanju Sporazuma zaradi sprememb opredelitev v zadevnih Vodnikih ISO/IEC, se sklicevanje na posebne izdaje teh vodnikov iz člena 2 črta in nadomesti s splošnim sklicevanjem na opredelitve iz ISO in IEC;

GLEDE NA to, da sklicevanje na opredelitve iz evropskih standardov 45020 (iz leta 1993) ni več veljavno, se to sklicevanje iz člena 2 črta;

GLEDE NA to, da je zaradi olajšanja trgovanja med pogodbenicama in poenostavitve delovanja Sporazuma treba iz člena 4 črtati omejitev uporabe Sporazuma za proizvode s poreklom iz pogodbenic;

GLEDE NA to, da je treba zaradi poenostavitve Sporazuma nekatere določbe člena 6 črtati, da bi se izognili podvajanju z ustreznimi določbami iz člena 11;

GLEDE NA to, da je potrebno odraziti so-predsedovanje pogodbenic v Odboru, se iz člena 8 črta sklicevanje na predsednika Odbora;

GLEDE NA to, da je zaradi olajšanja trgovanja med pogodbenicama in zagotavljanja preglednosti delovanja Sporazuma treba v člen 8 vključiti obveznost navedbe morebitnih začasnih preklicev priznanih organov za ugotavljanje skladnosti na seznamu priznanih organov za ugotavljanje skladnosti;

GLEDE NA to, da je zaradi olajšanja delovanja Sporazuma v člen 9 treba vključiti določbo, da si organi za uradno imenovanje po najboljših močeh prizadevajo zagotoviti primerno sodelovanje priznanih organov za ugotavljanje skladnosti;

GLEDE NA to, da je zaradi poenostavitve delovanja Sporazuma v člen 10 treba vključiti določbo, da Odbor sprejema odločitve o priznanju ali preklicu priznanja organov za ugotavljanje skladnosti le v primerih, ki jih je izpodbijala druga pogodbenica;

GLEDE NA to, da je zaradi poenostavitve delovanja Sporazuma s členom 11 treba vzpostaviti poenostavljen postopek za priznavanje, preklic priznavanja, spremembo obsega in začasen preklic organov za ugotavljanje skladnosti;

GLEDE NA to, da je zaradi povečanja preglednosti treba v členu 12 dodati obveznost pisnega uradnega obveščanja o vseh spremembah glede zadevnih zakonodajnih, regulativnih in upravnih določb, kakor tudi glede organov za uradno imenovanje in pristojnih organov –

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJI REVIZIJI SPORAZUMA:

Člen 1

Revizija Sporazuma

1.   Člen 1 se spremeni, kakor sledi:

(i)

V odstavku 1 se besede „organi, našteti v Prilogi 1“ nadomestijo z besedami „organi, priznani v skladu s postopki iz tega sporazuma (v nadaljnjem besedilu:“ priznani organi za ugotavljanje skladnosti).

(ii)

V odstavku 2 se besede „organi, našteti v Prilogi 1“ nadomestijo z besedami „priznani organi za ugotavljanje skladnosti“.

2.   Člen 2(2) se nadomesti z naslednjim:

„Opredelitve iz ISO in IEC se lahko uporabljajo za določanje pomena splošnih izrazov iz tega sporazuma v zvezi z ugotavljanjem skladnosti.“.

3.   Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Poreklo

Določbe tega sporazuma se uporabljajo za izdelke, zajete s tem sporazumom, ne glede na njihovo poreklo.“.

4.   Člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Priznani organi za ugotavljanje skladnosti

Pogodbenici se strinjata, da organi za ugotavljanje skladnosti, priznani v skladu s postopkom iz člena 11, izpolnjujejo pogoje za ugotavljanje skladnosti.“.

5.   Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Organi za uradno imenovanje

1.   Pogodbenici se obvezujeta, da bosta svojim organom za uradna imenovanja zagotovili potrebna pooblastila in pristojnosti za imenovanje, trajni ali začasni preklic ali umik začasnega preklica imenovanja organov za ugotavljanje skladnosti, ki so v njihovi pristojnosti.

2.   Pri imenovanjih organov za ugotavljanje skladnosti, organi za uradna imenovanja upoštevajo splošna načela za imenovanja iz Priloge 2, ob upoštevanju ustreznih določb oddelka IV Priloge 1. Ti organi za uradna imenovanja upoštevajo enaka načela tudi pri trajnem ali začasnem preklicu ali umiku začasnega preklica imenovanja.“.

6.   Člen 7 se spremeni, kakor sledi:

V odstavku 1 se besede „organi za ugotavljanje skladnosti v njuni pristojnosti, ki so našteti v Prilogi 1“ nadomestijo z besedami „priznani organi za ugotavljanje skladnosti v njuni pristojnosti“.

7.   Člen 8 se spremeni, kakor sledi:

(i)

V prvem pododstavku odstavka 1 se besede „ki so našteti v Prilogi 1“ nadomestijo z besedami „priznanih organov za ugotavljanje skladnosti“.

(ii)

V drugem pododstavku odstavka 1 se črtajo besede „in predsedniku Odbora“.

(iii)

V odstavku 4 se za prvim stavkom doda nov stavek: „Takšen začasen preklic se navede v skupnem seznamu priznanih organov za ugotavljanje skladnosti iz Priloge 1.“.

8.   Člen 9 se spremeni, kakor sledi:

(i)

V odstavku 2 se besede „organi za ugotavljanje skladnosti v njihovi pristojnosti, našteti v Prilogi 1“ nadomestijo z besedami „priznani organi za ugotavljanje skladnosti v njihovi pristojnosti“.

(ii)

V odstavku 3 se besede „Organi za ugotavljanje skladnosti, našteti v Prilogi 1“ nadomestijo z besedami „Priznani organi za ugotavljanje skladnosti“, za prvim stavkom pa se doda naslednji stavek: „Organi za uradno imenovanje si po najboljših močeh prizadevajo zagotoviti primerno sodelovanje priznanih organov za ugotavljanje skladnosti.“.

9.   Člen 10(4) se nadomesti z naslednjim:

9.„4.   Odbor lahko preuči vse zadeve, povezane s tem sporazumom. Predvsem je odgovoren za:

(a)

pripravo postopka za izvajanje preverjanja iz člena 7;

(b)

pripravo postopka za izvajanje preverjanja iz člena 8;

(c)

odločitev o priznanju organov za ugotavljanje skladnosti, izpodbijanih na podlagi člena 8;

(d)

odločitev o preklicu priznanja priznanih organov za ugotavljanje skladnosti, izpodbijanih na podlagi člena 8;

(e)

preučitev vseh zakonskih in drugih predpisov, o katerih ena pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico v skladu s členom 12, zaradi ocene njihovih učinkov na Sporazum in sprememb ustreznih oddelkov iz Priloge 1.“.

10.   Člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Priznanje, preklic priznanja, sprememba obsega in začasen preklic organov za ugotavljanje skladnosti

10.1.   Za priznanje organov za ugotavljanje skladnosti se v povezavi z zahtevami iz ustreznih poglavij Priloge 1 uporablja naslednji postopek:

(a)

pogodbenica, ki želi priznati kateri koli organ za ugotavljanje skladnosti v ta namen o svojem predlogu in z dodanimi ustreznimi informacijami v pisni obliki uradno obvesti drugo pogodbenico;

(b)

če se druga pogodbenica s predlogom strinja ali v roku 60 dni od prejema uradnega obvestila ne poda ugovora, se organ za ugotavljanje skladnosti šteje za priznan organ za ugotavljanje skladnosti na podlagi pogojev iz člena 5;

(c)

če druga pogodbenica v roku 60 dni poda pisni ugovor, se uporablja člen 8.

2.   Pogodbenica lahko prekliče ali začasno prekliče priznanje ali umakne začasni preklic priznanja organov za ugotavljanje skladnosti v njeni pristojnosti. Zadevna pogodbenica o svoji odločitvi, skupaj z datumom takšne odločitve, nemudoma pisno uradno obvesti drugo pogodbenico. Preklic, začasni preklic ali umik začasnega preklica začne veljati na ta dan. Takšen preklic ali začasen preklic se navede v skupnem seznamu priznanih organov za ugotavljanje skladnosti iz Priloge 1.

3.   Pogodbenica lahko predlaga spremembo obsega dejavnosti priznanega organa za ugotavljanje skladnosti v njeni pristojnosti. Za povečanje in zmanjšanje obsega se uporabljajo ustrezni postopki iz člena 11(1) in 11(2).

4.   V izjemnih okoliščinah ima vsaka pogodbenica pravico izpodbijati strokovno usposobljenost priznanega organa za ugotavljanje skladnosti, ki je v pristojnosti druge pogodbenice. V tem primeru se uporablja člen 8.

5.   Pogodbenicama ni treba priznati poročil, potrdil, dovoljenj in oznak o skladnosti, ki jih izda organ za ugotavljanje skladnosti po datumu preklica ali začasnega preklica priznanja. Poročila, potrdila, dovoljenja in oznake o skladnosti, ki jih izda organ za ugotavljanje skladnosti pred datumom preklica priznanja, pogodbenici nadalje priznavata, razen če jih je pristojni organ za uradna imenovanja razveljavil ali omejil njihovo veljavnost. Pogodbenica, v pristojnosti katere deluje pristojni organ za uradno imenovanje, drugo pogodbenico pisno uradno obvesti o vseh takšnih spremembah v zvezi z omejitvijo veljavnosti ali razveljavitvijo.“.

11.   Člen 12 se spremeni, kakor sledi:

(i)

V odstavku 2 se pred besedo „obvesti“ dodata besedi „pisno uradno“.

(ii)

Za odstavkom 2 se vstavi odstavek 2a: „Vsaka pogodbenica o spremembah v zvezi s svojimi organi za uradna imenovanja in pristojnimi organi pisno uradno obvesti drugo pogodbenico.“.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta sporazum v skladu s svojimi notranjimi postopki. Veljati začne prvi dan drugega meseca po dnevu, ko sta si pogodbenici izmenjali diplomatski noti, s katerima potrjujeta, da so bili ustrezni postopki za sprejetje tega sporazuma zaključeni.

Člen 3

Jeziki

1.   Ta sporazum je sestavljen v dveh izvirnikih v angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

2.   Ta sporazum in Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti se bosta takoj, ko bo to mogoče, prevedla v češki, estonski, latvijski, litovski, madžarski, malteški, poljski, slovaški in slovenski jezik. Odbor je pooblaščen za odobritev teh jezikovnih različic. Po odobritvi so tudi različice v teh jezikih enako verodostojne kakor to velja za jezike iz odstavka 1.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so bili v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.


29.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 386/55


SKLEP SVETA IN PREDSTAVNIKOV VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA,

z dne 4. decembra 2006

o podpisu in začasni uporabi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani

(Besedilo velja za EGP)

(2006/959/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA EVROPSKE UNIJE, SO –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in členom 300(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s kraljevino Maroko o Evro-sredozemskem letalskem sporazumu.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti in držav članic s pogajanji dosegla Evro-sredozemski letalski sporazum s Kraljevino Maroko (v nadaljevanju „Sporazum“) v skladu s Sklepom Sveta, ki Komisijo pooblašča za začetek pogajanj.

(3)

Sporazum je bil parafiran v Marakešu 14. decembra 2005.

(4)

Skupnost in države članice bi morale Sporazum, ki ga je s pogajanji dosegla Komisija, podpisati in začasno uporabljati, ob upoštevanju njegove morebitne poznejše sklenitve.

(5)

Treba je določiti postopkovne določbe za udeležbo Skupnosti in držav članic v Skupnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 22 Sporazuma, in v postopkih arbitraže, določenih v členu 23 Sporazuma, ter za izvajanje nekaterih določb Sporazuma, vključno s tistimi v zvezi s sprejetjem zaščitnih ukrepov, podeljevanjem in razveljavljanjem prometnih pravic in določenimi vprašanji varnosti in varovanja –

SKLENILI:

Člen 1

Podpis in začasna uporaba

1.   Podpis Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani, v nadaljnjem besedilu „Sporazum“, se pod pogojem njegove sklenitve, odobri v imenu Skupnosti.

2.   Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Skupnosti, s pridržkom njegove sklenitve.

3.   Do začetka veljavnosti se Sporazum uporablja v skladu s členom 30(1) Sporazuma.

4.   Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Skupni odbor

1.   Skupnost in države članice v Skupnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 22 Sporazuma, zastopajo predstavniki Komisije in držav članic.

2.   Stališče, ki ga v okviru Skupnega odbora zavzamejo Skupnost in države članice v zvezi s spremembo Prilog Sporazuma, razen Priloge I (Dogovorjene storitve in določene proge) in Priloge IV (Prehodne določbe), in vseh zadev iz člena 7 ali 8 Sporazuma sprejme Komisija, po posvetovanju s Posebnim odborom predstavnikov držav članic, ki jih je imenoval Svet.

3.   Glede ostalih sklepov Skupnega odbora v zvezi z vprašanji, ki so v pristojnosti Skupnosti, stališče Skupnosti in njenih držav članic sprejme Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije.

4.   Glede ostalih sklepov Skupnega odbora v zvezi z vprašanji, ki so v pristojnosti držav članic, stališče, ki ga je treba predstaviti, soglasno sprejme Svet na predlog Komisije ali držav članic.

5.   Stališče Skupnosti in držav članic v Skupnem odboru predstavi Komisija, razen na področjih izključne pristojnosti držav članic, kjer stališče predstavi predsedstvo Sveta ali Komisija, če tako odloči Svet.

Člen 3

Arbitraža

1.   Komisija zastopa Skupnost in države članice v arbitražnih postopkih v skladu s členom 23 Sporazuma.

2.   Odločitev o omejitvi, začasni ustavitvi ali preklicu uporabe pravic in ugodnosti v skladu s členom 23(6) Sporazuma sprejme Svet na podlagi predloga Komisije. Svet odloča s kvalificirano večino.

3.   O vsakem ustreznem ukrepu, ki se sprejme v skladu s členom 23 Sporazuma o zadevah v pristojnosti Skupnosti, odloči Komisija s pomočjo posebnega odbora predstavnikov držav članic, ki ga imenuje Svet.

Člen 4

Zaščitni ukrepi

1.   Odločitev za zaščitne ukrepe v skladu s členom 24 Sporazuma na lastno pobudo ali na zahtevo ene od držav članic sprejme Komisija, ki ji pomaga posebni odbor predstavnikov držav članic, ki ga imenuje Svet.

2.   Kadar država članica od Komisije zahteva uporabo zaščitnih ukrepov, ji v podkrepitev svoje zahteve zagotovi informacije, potrebne za utemeljitev zahteve. Komisija se glede take zahteve odloči v enem mesecu ali v nujnih primerih v 10 delovnih dneh ter o svoji odločitvi obvesti Svet in države članice. Vsaka država članica lahko v 10 delovnih dneh od uradnega obvestila odločitev Komisije naslovi na Svet. Svet lahko v enem mesecu od naslovitve sprejme drugačno odločitev. Svet odloča s kvalificirano večino.

Člen 5

Obveščanje Komisije

1.   Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi, da zavrnejo, prekličejo, začasno ustavijo ali omejijo dovoljenja maroškega letalskega prevoznika, ki so jo sprejele v skladu s členom 3 ali 4 Sporazuma.

2.   Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsaki zahtevi ali uradnem obvestilu, ki jih predložijo ali prejmejo v skladu s členom 14 Sporazuma.

3.   Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsaki zahtevi ali uradnem obvestilu, ki jih predložijo ali prejmejo v skladu s členom 15 Sporazuma.

V Bruslju, 4. December 2006.

Za Svet

Predsednik

M. PEKKARINEN


EVRO-SREDOZEMSKI LETALSKI SPORAZUM MED

Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani

KRALJEVINA BELGIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA SLOVAŠKA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, v nadaljevanju „države članice“, in

EVROPSKA SKUPNOST, v nadaljevanju „Skupnost“,

na eni strani ter

KRALJEVINA MAROKO, v nadaljevanju „Maroko“,

na drugi strani

V ŽELJI, da bi spodbujale mednarodni letalski sistem na podlagi lojalne konkurence med letalskimi prevozniki na trgu s čim manjšim vplivom države in njenih predpisov;

V ŽELJI, da bi omogočile širitev možnosti mednarodnega zračnega prometa tudi z razvojem omrežij zračnega prometa za izpolnjevanje potreb potnikov in naročnikov prevoza po primernih zračnih prevozih;

V ŽELJI, da bi omogočile letalskim prevoznikom, da ponudijo potnikom in naročnikom prevozov konkurenčne cene in storitve na odprtih trgih;

V ŽELJI, da bi liberalizirani sporazum koristil vsem sektorjem letalske industrije, vključno delavcem letalskih prevoznikov;

V ŽELJI, da bi zagotovile najvišjo stopnjo varnosti in zaščite v mednarodnem zračnem prometu ter zaradi zaskrbljenosti nad dejanji ali grožnjami proti varnosti zrakoplovov, ki ogrožajo varnost oseb ali premoženja, škodljivo vplivajo na delovanje zračnega prevoza in spodkopavajo zaupanje javnosti v varnost civilnega letalstva;

OB UPOŠTEVANJU Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila na voljo za podpis v Čikagu 7. decembra 1944;

V ŽELJI, da se letalskim prevoznikom zagotovijo enaki pogoji delovanja;

OB SPOZNANJU, da lahko državne subvencije škodljivo vplivajo na konkurenco med letalskimi prevozniki in ogrozijo osnovne cilje tega sporazuma;

OB POTRDITVI pomena varstva okolja pri razvoju in izvajanju mednarodne letalske politike in ob priznavanju pravic suverenih držav za sprejetje ustreznih ukrepov v ta namen;

OB UPOŠTEVANJU pomena varstva potrošnikov, vključno z varstvom, ki ga zagotavlja Konvencija o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz, sklenjena v Montrealu 28. maja 1999, če sta obe pogodbenici pogodbenici te konvencije;

ZARADI RAZŠIRITVE okvira veljavnih sporazumov o zračnem prometu s ciljem odprtja dostopa do trgov in doseganja čim večjih koristi za potrošnike, letalske prevoznike, delovno silo in skupnosti na obeh straneh;

KER je lahko sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Marokom na drugi strani primer za sklicevanje na evro-sredozemske letalske odnose za spodbujanje koristi liberalizacije v tem ključnem gospodarskem sektorju;

OB UPOŠTEVANJU, da naj bi se tak sporazum izvajal postopno, a celovito in da se lahko z ustreznim mehanizmom zagotovi vse večja skladnost z zakonodajo Skupnosti,

DOGOVORILE:

Člen 1

Opredelitev pojmov

Če ni drugače opredeljeno, v tem sporazumu:

(1)

izraza „dogovorjen prevoz“ in „določena proga“ pomenita mednarodni zračni promet v skladu z členom in Prilogo I k temu sporazumu;

(2)

„Sporazum“ pomeni ta sporazum, njegove priloge in vse spremembe;

(3)

„zračni prevoz“ pomeni ločen ali kombiniran prevoz potnikov, prtljage, tovora in pošte z zrakoplovom, ki je na voljo javnosti za plačilo ali najem, da bi se izognili dvomom, vključuje redni in izredni (čarterski) zračni prevoz in zračni prevoz tovora;

(4)

„Pridružitveni sporazum“ pomeni Evro-sredozemski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani, sklenjen v Bruslju 26. februarja 1996;

(5)

„operativna licenca Skupnosti“ pomeni operativno licenco v povezavi z letalskimi prevozniki s sedežem v Evropski skupnosti, podeljeno in podaljšano v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov;

(6)

„Konvencija“ pomeni Konvencijo o Mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila na voljo za podpis v Čikagu 7. decembra 1944, in vključuje:

(a)

vsako spremembo, ki je začela veljati na podlagi točke (a) člena 94 Konvencije in sta jo ratificirala Maroko in država članica ali države članice Evropske skupnosti, kot je ustrezno,

in

(b)

vsako Prilogo ali spremembo Priloge, sprejeto na podlagi člena 90 Konvencije, kadar se taka priloga ali sprememba uporablja za Maroko kot za državo članico ali države članice Evropske skupnosti, kot je ustrezno;

(7)

„celotni stroški“ pomenijo stroške zagotavljanja prevoza in razumno pristojbino za upravne režijske stroške, in če je ustrezno, vse pristojbine, ki izražajo okoljske stroške in se uporabljajo ne glede na državljanstvo;

(8)

„pogodbenici“ pomeni na eni strani Skupnost ali države članice ali Skupnost in njene države članice v skladu z njihovimi pristojnostmi ter na drugi strani Maroko;

(9)

„državljani“ pomenijo osebo ali subjekt z maroškim državljanstvom za maroško pogodbenico ali državljanstvom države članice za evropsko pogodbenico, če je pravni subjekt, nenehno pod učinkovitim nadzorom neposredno ali z večinsko udeležbo oseb ali subjektov z maroškim državljanstvom za maroško pogodbenico ali oseb ali subjektov z državljanstvom države članice ali ene od tretjih držav iz Priloge V, za evropsko pogodbenico.

(10)

„subvencije“ pomenijo vsak finančni prispevek, ki ga dodelijo organi ali regionalne ali druge javne organizacije, če:

(a)

praksa vlade ali regionalnega organa ali druge javne organizacije vključuje neposreden prenos sredstev, kot so dotacije, posojila ali infuzije lastniškega kapitala, potencialen neposreden prenos sredstev na podjetje ali prevzem obveznosti podjetja, kot so garancije za posojila;

(b)

se vlada ali regionalni organ ali druga javna organizacija odreče prihodku iz obveznih dajatev ali jih ne izterja;

(c)

vlada ali regionalni organ ali druga javna organizacija zagotovi blago ali storitve, ki niso splošna infrastruktura, ali kupi blago ali storitve;

(d)

jih vlada ali regionalni organ ali druga javna organizacija vplača v mehanizem za financiranje ali za izvedbo ene ali več nalog iz točk (a), (b) in (c), ki so običajno v pristojnosti vlade, pooblasti zasebni organ ali mu odredi takšno izvedbo in se pri tem postopek dejansko ne razlikuje od običajne vladne prakse,

in če je s tem dodeljena ugodnost;

(11)

„mednarodni zračni promet“ pomeni zračni promet, ki poteka v zračnem prostoru nad ozemljem več kot ene države;

(12)

„cena“ pomeni tarife, ki jih uporabljajo letalski prevozniki ali njihovi zastopniki za prevoz potnikov, prtljage in/ali tovora (razen pošte) v zračnem prometu vključno s površinskim prevozom v povezavi z mednarodnim zračnim prometom, če je ustrezno, ter pogoje za uporabo tarif;

(13)

„taksa za uporabnike“ pomeni takso, zaračunano letalskim prevoznikom za zagotovitev letališča, letaliških okoljskih, navigacijskih ali varnostnih naprav ali storitev, vključno s povezanimi storitvami in napravami;

(14)

„SESAR“ pomeni tehnično izvedbo enotnega evropskega neba, ki zagotavlja usklajen razvoj in vzpostavitev novih generacij sistemov upravljanja zračnega prometa,

in

(15)

„ozemlje“ pomeni za Kraljevino Maroko kopenska območja (celino in otoke), notranje vode in teritorialno morje pod njeno suverenostjo ali jurisdikcijo ter za Evropsko skupnost kopenska območja (celino in otoke), notranje vode in teritorialno morje, kjer se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti pod v njej določenimi pogoji, in vsakem poznejšem sporazumu; uporaba tega sporazuma za gibraltarsko letališče ne posega v pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva glede spora o suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče; in nadaljnje izvzetje gibraltarskega letališča iz letalskih ukrepov EU, veljavnih od 18. septembra 2006 med državami članicami, v skladu s pogoji Ministrske izjave o gibraltarskem letališču, sprejete v Kordobi 18. septembra 2006;

in

(16)

„pristojni organi“ pomeni državne agencije ali subjekte iz Priloge III. Pogodbenica o vseh spremembah nacionalne zakonodaje v zvezi s statusom pristojnih organov uradno obvesti drugo pogodbenico.

NASLOV I

GOSPODARSKE DOLOČBE

Člen 2

Prometne pravice

1.   Razen če ni v Prilogi I določeno drugače, vsaka pogodbenica prizna drugi pogodbenici naslednje pravice pri opravljanju mednarodnega zračnega prometa s strani letalskih prevoznikov:

(a)

pravico do preleta njenega ozemlja brez pristanka;

(b)

pravico do pristankov na njenem ozemlju v vse namene, ki niso vkrcanje ali izkrcanje potnikov, prtljage, tovora in/ali pošte v zračnem prometu (v nekomercialne namene);

(c)

med opravljanjem dogovorjenega prevoza na določeni progi ločeno ali skupaj, pravico do pristankov na njenem ozemlju za namene vkrcanja in izkrcanja potnikov, tovora in/ali pošte v mednarodnem prevozu,

in

(d)

druge pravice, določene s tem sporazumom.

2.   Nobena določba v tem sporazumu ne daje letalskim prevoznikom:

(a)

Maroka pravice da za plačilo na ozemlju katere koli države članice Evropske skupnosti vkrcajo potnike, prtljago, tovor in/ali pošto za prevoz do drugega kraja na ozemlju te države članice Evropske skupnosti;

(b)

da za plačilo na ozemlju Maroka vkrcajo potnike, prtljage, tovor in/ali pošto, za prevoz do drugega kraja na ozemlju Maroka.

Člen 3

Dovoljenje

Po prejemu vloge letalskega prevoznika ene pogodbenice za izdajo dovoljenja za opravljanje prevoza pristojni organi druge pogodbenice po najkrajšem postopku izda potrebna dovoljenja, če:

(a)

za maroškega letalskega prevoznika:

ima letalski prevoznik svoj glavni kraj poslovanja, in če obstaja, svoj sedež v Maroku, ter je prejel svojo licenco in vse druge ustrezne dokumente v skladu z zakonodajo Kraljevine Maroko;

Maroko izvaja in vzdržuje učinkovit predpisani nadzor letalskega prevoznika,

in

je letalski prevoznik v lasti in bo tudi v prihodnje, neposredno ali z večinsko udeležbo Maroka in/ali maroških državljanov ter je ves čas pod učinkovitim nadzorom Maroka in/ali maroških državljanov ali pa je v lasti in bo tudi v prihodnje neposredno ali z večinsko udeležbo držav članic in/ali državljanov držav članice ter je ves čas pod učinkovitim nadzorom držav članic in/ali državljanov držav članic;

(b)

za letalskega prevoznika Evropske skupnosti:

ima letalski prevoznik svoj glavni kraj poslovanja, in če obstaja, svoj sedež na ozemlju države članice Evropske skupnosti v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti ter je prejel operativno licenco Skupnosti;

in

država članica Evropske skupnosti, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, izvaja in vzdržuje učinkovit predpisani nadzor letalskega prevoznika in je ustrezen letalski organ jasno opredeljen;

in

je letalski prevoznik v lasti in bo tudi v prihodnje neposredno ali z večinsko udeležbo držav članic in/ali državljanov držav članic ali drugih držav iz Priloge V in državljanov teh drugih držav;

(c)

je letalski prevoznik sposoben izpolnjevati pogoje, določene v zakonih in drugih predpisih, ki jih pogodbenica, ki obravnava vlogo ali vloge, običajno uporablja pri opravljanju mednarodnega zračnega prometa;

in

(d)

se ohranjajo in uporabljajo določbe iz člena 14 (Varnost v letalstvu) in člena 15 (Varovanje v letalstvu).

Člen 4

Odvzem dovoljenja

1.   Pristojni organi obeh pogodbenic lahko odvzamejo, začasno prekličejo ali omejijo dovoljenja za opravljanje prevoza ali drugače začasno prekličejo ali omejijo opravljanje prevoza letalskega prevoznika druge pogodbenice, kadar:

(a)

za maroškega letalskega prevoznika:

letalski prevoznik nima svojega glavnega kraja poslovanja, ali če obstaja, svojega sedeža v Maroku, ali ni dobil operativne licence in drugega ustreznega dokumenta v skladu z veljavno maroško zakonodajo;

Maroko ne izvaja in vzdržuje učinkovitega predpisanega nadzora letalskega prevoznika,

ali

letalski prevoznik ni neposredno ali z večinsko udeležbo v lasti in pod učinkovitim nadzorom Maroka in/ali maroških državljanov ali držav članic in/ali državljanov držav članic;

(b)

za letalskega prevoznika Evropske skupnosti:

letalski prevoznik nima svojega glavnega kraja poslovanja, ali če obstaja, svojega sedeža na ozemlju države članice Evropske skupnosti v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti ali ni dobil operativne licence Skupnosti;

država članica Evropske skupnosti, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, ne izvaja in vzdržuje učinkovitega predpisanega nadzora letalskega prevoznika ali ustrezen letalski organ ni jasno opredeljen;

ali

letalski prevoznik ni neposredno ali z večinsko udeležbo v lasti in pod učinkovitim nadzorom držav članic in/ali državljanov držav članic ali drugih držav iz Priloge V in državljanov teh držav;

(c)

letalski prevoznik ne ravna v skladu z zakoni in drugimi predpisi iz člena 6 (Upoštevanje zakonodaje) tega sporazuma,

ali

(d)

se določbe iz člena 14 (Varnost v letalstvu) in člena 15 (Varovanje v letalstvu) ne ohranjajo ali uporabljajo.

2.   Če za preprečitev nadaljnje neskladnosti s točkama (c) in (d) odstavka 1 ni nujno takojšnje ukrepanje, se pravice, določene s tem členom, uresničujejo le po posvetovanju s pristojnimi organi druge pogodbenice.

Člen 5

Naložbe

Skupni odbor, ustanovljen s tem sporazumom, predhodno odloča o večinskem lastništvu ali učinkovitem nadzoru maroškega letalskega prevoznika s strani države članice ali njenih državljanov ali letalskega prevoznika Evropske skupnosti s strani Maroka ali njegovih državljanov.

Ta odločitev opredeli pogoje v zvezi z opravljanjem dogovorjenega prevoza v skladu s tem sporazumom in v zvezi s prevozi med tretjimi državami in pogodbenicami. Določbe odstavka 9 člena 22 tega sporazuma se za take odločitve ne uporabljajo.

Člen 6

Upoštevanje zakonodaje

1.   Zakoni in drugi predpisi ene pogodbenice, ki se nanašajo na prihod zrakoplova v mednarodnem zračnem prometu, na njeno ozemlje in odhod z njega ali na operacijo in navigacijo zrakoplovov, veljajo tudi za letalske prevoznike druge pogodbenice, ki vstopajo na ozemlje prve pogodbenice, so na njem ali odhajajo z njega.

2.   Zakoni in drugi predpisi ene pogodbenice, ki se nanašajo na prihod potnikov, posadk ali tovora na zrakoplovu na njeno ozemlje, zadrževanjem na njem in odhod z njega (vključno s predpisi o vstopu, mejni kontroli, preseljevanjem, potnimi listinami, carini, karanteni ali za pošto s poštnimi predpisi), veljajo tudi za potnike, posadke ali tovor prevoznikov druge pogodbenice, ki vstopajo na ozemlje prve pogodbenice, so na njem ali odhajajo z njega.

Člen 7

Konkurenca

V tem sporazumu se določbe iz Poglavja II („Konkurenca in druge gospodarske določbe“) Naslova IV Pridružitvenega sporazuma uporabljajo, če ta sporazum ne vsebuje posebnih določb.

Člen 8

Subvencije

1.   Pogodbenici priznavata, da državne subvencije za letalske prevoznike izkrivljajo ali bi lahko izkrivljale konkurenco z dajanjem prednosti posameznim družbam pri zagotavljanju zračnega prevoza, ogrožajo temeljne cilje Sporazuma in niso združljive z načelom odprtega letalskega območja.

2.   Če je dodelitev državnih subvencij letalskemu prevozniku ali letalskim prevoznikom, ki opravljajo prevoz v skladu s tem sporazumom, nujno potrebna za dosego zakonitega cilja, morajo biti take subvencije sorazmerne s ciljem, pregledne in usmerjene k čim večjemu zmanjšanju, če je izvedljivo, škodljivega vpliva na letalske prevoznike druge pogodbenice. Pogodbenica, ki dodeli subvencijo, nemudoma obvesti drugo pogodbenico o svoji nameri za njeno dodelitev ter o njeni skladnosti z merili iz tega sporazuma.

3.   Če pogodbenica meni, da subvencija, ki jo zagotovi druga pogodbenica ali, odvisno od primera, javni ali vladni organ države, ki ni pogodbenica, ni skladna z merili iz odstavka 2, lahko predlaga sestanek Skupnega odbora iz člena 22 za obravnavo zadeve in oblikovanje ustreznih odzivov nanjo za katere se ugotovi, da so upravičeni.

4.   Če Skupni odbor spora ne more rešiti, pogodbenici obdržita možnost uporabe svojih protisubvencijskih ukrepov.

5.   Določbe v tem členu ne posegajo v zakone in druge predpise pogodbenic glede ključnih zračnih prevozov in obveznosti javnih služb na ozemlju pogodbenic.

Člen 9

Poslovne priložnosti

1.   Letalski prevozniki pogodbenic imajo pravico ustanoviti predstavništvo na ozemlju druge pogodbenice za oglaševanje in prodajo zračnih prevozov in povezanih dejavnosti.

2.   Letalski prevozniki pogodbenic so upravičeni v skladu z zakoni in drugimi predpisi druge pogodbenice o vstopu, prebivališču in zaposlovanju, na ozemlje druge pogodbenice pripeljati in obdržati vodilno, prodajno, tehnično, operativno in drugo strokovno osebje, potrebno za zagotavljanje zračnega prometa.

3.

(a)

Ne glede na pododstavek b) ima vsak letalski prevoznik v zvezi z zemeljsko oskrbo na ozemlju druge pogodbenice:

(i)

pravico opravljati svojo zemeljsko oskrbo („samooskrba“) ali po svoji izbiri

(ii)

pravico izbrati med konkurenčnimi izvajalci zemeljske oskrbe v celoti ali delno, kadar je takim izvajalcem dovoljen dostop na trg na podlagi zakonov in drugih predpisov pogodbenic ter kadar so taki izvajalci navzoči na trgu.

(b)

Za naslednje kategorije zemeljske oskrbe, to je odprema prtljage, oskrba na ploščadi, oskrba z gorivom in oljem, odprema tovora in pošte, glede fizičnega ravnanja s tovorom in pošto med letališkim terminalom in pravic iz (i) in (ii) pododstavka a) upoštevati posebne omejitve v skladu z določbami zakonov in drugih predpisov, veljavnih na ozemlju druge pogodbenice. Če omejitve izključujejo samooskrbo in če ni učinkovite konkurence med izvajalci, ki opravljajo storitve zemeljske oskrbe, so vse take storitve vsem letalskim prevoznikom na voljo na enakovredni in zadostni osnovi. Cene takih storitev ne presegajo njihovih celotnih stroškov, vključno s primerno donosnostjo po amortizaciji.

4.   Letalski prevoznik pogodbenic lahko sam in/ali po presoji letalskega prevoznika s prodajnimi zastopniki ali drugimi posredniki, ki jih določi letalski prevoznik prodaja vozovnice za zračni prevoz na ozemlju druge pogodbenice. Vsak letalski prevoznik ima pravico prodati in vsaka oseba ima pravico kupiti tak prevoz v lokalni ali prosto zamenljivi valuti.

5.   Vsak letalski prevoznik ima pravico, da na zahtevo zamenja in prenese lokalne prihodke z ozemlja druge pogodbenice na matično ozemlje in, če to ni skladno s splošno veljavnimi zakoni in drugimi predpisi, v državo ali države po lastni izbiri. Pretvorba in prenos sta dovoljena takoj, brez omejitev ali obdavčenja v zvezi z njimi, po menjalnem tečaju, ki velja za tekoče transakcije in prenos na dan, ko prevoznik predloži prvo vlogo za prenos.

6.   Letalski prevozniki pogodbenic lahko na ozemlju druge pogodbenice poravnajo lokalne izdatke za nakup goriva v lokalni valuti. Letalski prevozniki pogodbenic lahko na ozemlju druge pogodbenice po lastni presoji poravnajo take izdatke v prosto zamenljivih valutah v skladu s predpisi o lokalni valuti.

7.   Pri opravljanju ali zagotavljanju prevozov po tem Sporazumu lahko vsak letalski prevoznik pogodbenice sodeluje pri trženju, kot je dogovor o rezervaciji zmogljivosti ali skupni uporabi oznak letov, z:

(a)

vsakim letalskim prevoznikom ali letalskimi prevozniki pogodbenic,

in

(b)

vsakim letalskim prevoznikom ali letalskimi prevozniki tretje države,

in

(c)

površinskimi kopenskimi ali pomorskimi prevozniki,

če (i) imajo vsi udeleženci pri takih dogovorih ustrezno pooblastilo in (ii) dogovori izpolnjujejo zahteve v zvezi z varnostjo in konkurenco, ki se običajno uporabljajo pri takih dogovorih. Pri prodaji prevoza potnikov, ki vključuje prevoz s skupno uporabo oznak letov, je kupec ob prodaji ali v vsakem primeru pred vkrcanjem obveščen o tem, kateri izvajalec prevoza bo opravljal promet v posameznem delu prevoza.

8.

(a)

Glede prevoza potnikov za ponudnike drugih oblik prevoza ne veljajo zakoni in drugi predpisi, ki urejajo zračni promet, izključno zato, ker take prevoze zagotavlja letalski prevoznik pod svojim imenom. Ponudniki drugih načinov prevoza se lahko po lastni presoji odločijo glede udeležbe pri skupnih dogovorih. Pri odločanju glede posameznega dogovora lahko ponudniki drugih načinov prevoza med drugim upoštevajo interese potrošnika ter tehnične, ekonomske, prostorske in zmogljivostne omejitve.

(b)

Poleg tega in ne glede na katero koli drugo določbo tega sporazuma je letalskim prevoznikom in posrednim izvajalcem prevoza tovora pogodbenic brez omejitve dovoljeno, da v mednarodnem zračnem prometu uporabjajo drug način prevoza tovora do kraja ali s krajev na ozemlju Maroka in Evropske skupnosti ali v tretjih državah, vključno s prevozom na letališča s carinskim objektom ali z njih ter vključno po potrebi s pravico(-ami) do prevoza tovora pod carinskim nadzorom po veljavnih zakonih ali drugih predpisih. Ta tovor ima ne glede na to ali se premika po površini ali po zraku, dostop do letaliških carinskih postopkov in objektov. Letalski prevozniki se lahko odločijo, da sami opravljajo druge načine površinskega prevoza ali jih zagotavljajo z dogovori z drugimi ponudniki drugih načinov površinskega prevoza, vključno z drugimi načini prevoza, ki jih opravljajo drugi letalski prevozniki in posredni izvajalci tovornega zračnega prevoza. Taki intermodalni prevozi tovora se lahko zagotovijo po eni, direktni ceni za kombinirani zračni in drugimi načini prevoza, tako da špediterji niso zavajani glede dejstev o takem prevozu.

Člen 10

Carinske dajatve in takse

1.   Zrakoplovi, s katerimi letalski prevozniki druge pogodbenice v mednarodnem zračnem prometu opravljajo zračni prevoz, njihova običajna oprema, oprema na letališču, zaloge goriva, maziva, potrošne tehnične zaloge, nadomestni deli (vključno z motorji), druge zaloge na zrakoplovu (ki vključujejo, vendar niso omejene na hrano, pijačo, alkohol, tobak in druge izdelke, namenjene za prodajo ali uporabo potnikov v omejenih količinah med letom) ter druge stvari, namenjene za opravljanje prevoza ali servisiranje zrakoplova v mednarodnem zračnem prevozu, ali se uporabljajo izključno v zvezi s tem, so ob prihodu na ozemlje ene pogodbenice na podlagi vzajemnosti oproščeni vseh uvoznih omejitev, davkov na premoženje in dajatev na kapital, carinskih dajatev, trošarin in podobnih taks in pristojbin, ki (a) jih določajo nacionalni organi ali Evropska skupnost in (b) ne temeljijo na stroških opravljenih storitev, če taka oprema in zaloge ostanejo na krovu zrakoplova.

2.   Oprostitev, davkov, davščin, dajatev, taks in pristojbin iz prvega odstavka, razen plačila stroškov za opravljene storitve se na podlagi vzajemnosti nanaša tudi na:

(a)

zaloge na zrakoplovu, vnesene na ozemlje ali dobavljene na ozemlje ene pogodbenice in natovorjeno v razumnih količinah, namenjeno za uporabo v zrakoplovu letalskega prevoznika druge pogodbenice, ki opravlja mednarodni zračni prevoz, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu poti čez ozemlje pogodbenice, na katerem so natovorjene;

(b)

opremo na letališču in nadomestne dele (vključno z motorji), ki so vneseni na ozemlje pogodbenice za servisiranje, vzdrževanje ali popravilo zrakoplova prevoznika druge pogodbenice, ki se uporablja v mednarodnem zračnem prometu;

(c)

mazivo in potrošne tehnične zaloge, vnesene na ozemlje ali dobavljene na ozemlju ene pogodbenice, namenjene za uporabo na zrakoplovu letalskega prevoznika druge pogodbenice, ki opravlja mednarodni zračni prevoz, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu poti čez ozemlje pogodbenice, na katerem so natovorjene;

(d)

tiskovine, kot določa carinska zakonodaja pogodbenic, vnesene na ozemlje ali dobavljene na ozemlju ene pogodbenice in namenjene za uporabo na zrakoplovu letalskega prevoznika druge pogodbenice, ki opravlja mednarodni zračni prevoz, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu poti čez ozemlje pogodbenice, na katerem so natovorjene;

in

(e)

varnostna oprema in oprema za varovanje za uporabo na letališčih ali tovornih terminalih.

3.   Gorivo, s katerim pogodbenica oskrbuje letalske prevoznike na svojem ozemlju, v tem sporazumu ni oproščeno davkov, dajatev, carin in pristojbin, podobnim tistim iz prvega odstavka. Ko vstopajo na ozemlje ene pogodbenice, se na njem zadržujejo ali ga zapuščajo, morajo letalski prevozniki druge pogodbenice ravnati v skladu z zakoni in drugimi predpisi o prodaji, oskrbi in uporabi letalskega goriva, ki veljajo na navedenem ozemlju.

4.   Za opremo in zaloge iz prvega in drugega odstavka se lahko zahteva, da so pod nadzorom ali kontrolo ustreznih organov.

5.   Izjeme iz tega člena so mogoče tudi, kadar imajo letalski prevozniki ene pogodbenice pogodbe z drugim letalskim prevoznikom, ki je prav tako upravičen do takih izjem druge pogodbenice za posojilo ali prenos predmetov iz prvega in drugega odstavka na ozemlje druge pogodbenice.

6.   Nobena določba tega sporazuma ne preprečuje pogodbenicama, da bi zaračunali davke, davščine, dajatve, takse ali pristojbine za blago, ki se potnikom prodaja razen tistega za porabo na zrakoplovu, na delu zračnega prevoza med dvema krajema na njunem ozemlju, na katerem je dovoljeno vkrcanje ali izkrcanje.

Člen 11

Takse za uporabnike

1.   Pogodbenica letalskim prevoznikom druge pogodbenice ne odmeri ali ne dovoli, da se jim odmerijo takse za uporabnike, višje od tistih, odmerjenih domačim letalskim prevoznikom, ki opravljajo podobne mednarodne zračne prevoze.

2.   Višje ali nove takse so mogoče le po primernem posvetovanju med pristojnimi organi in letalskimi prevozniki vsake pogodbenice. Uporabnike je treba v primernem času obvestiti o vseh predlogih za spremembe taks za uporabnike in jim s tem omogočiti, da izrazijo svoja mnenja pred spremembami. Pogodbenice spodbujajo izmenjavo informacij, potrebnih za točno oceno sprejemljivosti, upravičenosti in porazdelitve taks v skladu z načeli tega člena.

Člen 12

Oblikovanje cen

Cene zračnega prevoza, opravljenega na podlagi tega sporazuma, se določajo prosto in se ne predložijo v odobritev, lahko pa se predložijo le v informativne namene. Cene, ki se zaračunavajo za prevoz izključno v Evropski skupnosti, morajo biti v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti.

Člen 13

Statistični podatki

Pristojni organi ene pogodbenice pristojnim organom druge pogodbenice na njihovo zaprosilo predložijo informacije in statistične podatke, ki se nanašajo na promet, ki ga opravljajo letalski prevozniki, ki jih pooblasti ena pogodbenica, o dogovorjenih prevozih na ozemlje druge pogodbenice ali z njega v obliki, v kakršni jih pripravijo in predložijo pooblaščeni letalski prevozniki domačim pristojnim organom. Skupni odbor na zaprosilo ene pogodbenice obravnava vse dodatne statistične podatke v zvezi s prometom, ki jih lahko pristojni organi ene pogodbenice zahtevajo od organov druge pogodbenice.

NASLOV II

UPRAVNO SODELOVANJE

Člen 14

Varnost v letalstvu

1.   Pogodbenice ravnajo v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti o varnosti v letalstvu iz Priloge VI A pod pogoji, določenimi v nadaljevanju.

2.   Pogodbenici zagotovita, da vsak zrakoplov, registriran v eni pogodbenici, za katerega obstaja sum o neskladnosti z mednarodnimi letalskimi varnostnimi standardi, vzpostavljenimi v skladu s Konvencijo, in pristaja na letališčih, odprtih za mednarodni zračni promet, na ozemlju druge pogodbenice, na ploščadi pregledajo pristojni organi druge pogodbenice, na krovu zrakoplova in okrog njega, da bi preverili veljavnost dokumentov zrakoplova in njegove posadke ter vidno stanje zrakoplova in njegove opreme.

3.   Vsaka pogodbenica lahko kadar koli zaprosi za posvetovanja o varnostnih standardih, ki jih ima druga pogodbenica.

4.   Nobena določba v tem sporazumu ne omejuje pristojnosti pristojnih organov pogodbenice za sprejetje vseh ustreznih in takojšnjih ukrepov, če ugotovijo, da zrakoplov, proizvod ali operacija zrakoplova:

(a)

ni v skladu z minimalnimi standardi, določenimi s Konvencijo ali zakonodajo iz Priloge VI A, odvisno od tega, kaj se uporablja,

ali

(b)

vzbuja resne skrbi, na podlagi pregleda iz drugega odstavka, da zrakoplov ali njegova operacija ni v skladu z minimalnimi standardi, določenimi s Konvencijo ali zakonodajo iz Priloge VI A, odvisno od tega, kaj se uporablja,

ali

(c)

vzbuja resne skrbi, da se minimalni standardi, določeni s Konvencijo ali zakonodajo iz Priloge VI A, odvisno od tega, kaj se uporablja, premalo učinkovito vzdržujejo ali izvajajo.

5.   Če pristojni organi ene pogodbenice ukrepajo v skladu s četrtim odstavkom, o tem ukrepu nemudoma obvestijo pristojne organe druge pogodbenice ter navedejo razloge za ukrep.

6.   Če se ukrepi, sprejeti na podlagi četrtega odstavka, ne prenehajo izvajati, čeprav zanje ni več razloga, lahko vsaka pogodbenica zadevo naslovi na skupni odbor.

Člen 15

Varovanje v letalstvu

1.   Zagotavljanje varnosti za civilne zrakoplove, njihove potnike in posadko je temeljni predpogoj za opravljanje mednarodnih zračnih prevozov, zato pogodbenici ponovno potrjujeta svoje obveznosti ena do druge glede zagotavljanja varovanja civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja (in zlasti svoje obveznosti v skladu s Čikaško konvencijo, Konvencijo o kaznivih dejanjih in nekih drugih aktih, storjenih na letalih, podpisano v Tokiu 14. septembra 1963, Konvencijo o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, podpisano v Haagu 16. decembra 1970, Konvencijo o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega zrakoplovstva, podpisano v Montrealu 23. septembra 1971, Protokolom o zatiranju nezakonitih nasilnih dejanj na letališčih za mednarodno civilno zrakoplovstvo, podpisanim v Montrealu 24. februarja 1988, in Konvencijo o označevanju plastičnih razstreliv zaradi njihovega odkrivanja, podpisano v Montrealu 1. marca 1991, če sta obe pogodbenici pogodbenici teh konvencij, ter v skladu z vsemi drugimi konvencijami in protokoli v zvezi z varnostjo civilnega letalstva, katerih članici sta obe pogodbenici).

2.   Pogodbenici si medsebojno na podlagi zaprosila zagotovita vso potrebno pomoč, da bi preprečili nezakonite ugrabitve civilnih zrakoplovov in druga nezakonita dejanja zoper varnost takih zrakoplovov, njihovih potnikov in posadke, letališč, letalskih navigacijskih naprav ter vsako drugo ogrožanje varovanja civilnega letalstva.

3.   Pogodbenici v medsebojnih odnosih ravnata v skladu s standardi varovanja letalstva in, če jih uporabljata, v skladu s priporočenimi praksami, ki jih je določila Mednarodna organizacija civilnega letalstva in opredelila kot priloge k Čikaški konvenciji, v taki meri, kot se te določbe o varovanju uporabljajo za pogodbenici. Pogodbenici od letalskih družb, ki so vpisane v njunih registrih ali imajo glavni kraj poslovanja ali stalni naslov na njunih ozemljih, ter od upravljavcev letališč na svojih ozemljih, zahtevata, da delujejo v skladu s takimi predpisi o varovanju letalstva.

4.   Vsaka pogodbenica zagotavlja, da se na njenem ozemlju učinkovito izvajajo ukrepi za zaščito zrakoplovov, za pregled potnikov in ročne prtljage ter primerni pregledi posadke, tovora (vključno z oddano prtljago) in zalog na zrakoplovu pred in med vkrcavanjem ali natovarjanjem, in da se ti ukrepi prilagajajo glede na povečano grožnjo. Pogodbenici soglašata, da se lahko od njunih letalskih prevoznikov zahteva spoštovanje predpisov o varovanju letalstva iz prejšnjega odstavka, ki jih zahteva druga pogodbenica za prihod, odhod ali dokler so na njenem ozemlju. Poleg tega vsaka pogodbenica z naklonjenostjo obravnava zaprosilo druge pogodbenice za uvedbo razumnih posebnih ukrepov varovanja zaradi grožnje.

5.   Ob nezakoniti ugrabitvi ali grožnji ugrabitve civilnega zrakoplova ali drugih nezakonitih dejanjih proti varnosti zrakoplova, potnikov in posadke, letališč ali navigacijskih naprav, si pogodbenici pomagata tako da zagotovita komunikacijo in druge ustrezne ukrepe za hitro in varno odpravo takega dogodka ali grožnje.

6.   Kadar pogodbenica upravičeno domneva, da druga pogodbenica ne ravna v celoti po določbah o varovanju iz tega člena, lahko ta pogodbenica zaprosi za takojšnja posvetovanja z drugo pogodbenico.

7.   Ne glede na člen 4 (Odvzem dovoljenja) tega sporazuma je neuspela sklenitev zadovoljivega dogovora v petnajstih (15) dneh od dneva take zahteve razlog za zadržanje, odvzem, omejitev ali določitev pogojev glede dovoljenja za opravljanje prevoza ali tehničnega dovoljenja letalskih prevoznikov obeh pogodbenic.

8.   Če to zahteva neposredna in posebna grožnja, lahko pogodbenica sprejme začasen ukrep pred potekom petnajstih (15) dni.

9.   Vsak ukrep, sprejet v skladu s sedmim odstavkom preneha, ko druga pogodbenica ravna v skladu z določbami tega člena.

Člen 16

Upravljanje zračnega prometa

1.   Pogodbenici ravnata v skladu z določbami zakonodaje, opredeljene v Prilogi VI B pod pogoji, določenimi v nadaljevanju.

2.   Pogodbenici se zavežeta za čim boljše sodelovanje na področju upravljanja zračnega prometa zaradi razširitve enotnega evropskega neba na Maroko, da bi povečali veljavne varnostne standarde in skupno učinkovitost splošnih standardov zračnega prometa v Evropi, dosegli največje zmogljivosti in najmanjše zamude.

3.   Da bi olajšali uporabo zakonodaje o enotnem evropskem nebu na svojih ozemljih:

(a)

Maroko sprejme potrebne ukrepe za prilagoditev svoje institucionalne strukture upravljanja zračnega prometa enotnemu evropskemu nebu, zlasti z ustanovitvijo primernih nacionalnih nadzornih organov, ki delujejo neodvisno od izvajalcev služb upravljanja zračnega prometa,

in

(b)

Evropska skupnost Maroko poveže z ustreznimi operativnimi pobudami na področju navigacijskih služb zračnega prometa, zračnega prostora in interoperabilnosti, ki izhajajo iz enotnega evropskega neba, zlasti z zgodnjo vključitvijo maroških prizadevanj za vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora ali z ustrezno uskladitvijo v SESAR.

Člen 17

Okolje

1.   Pogodbenici ravnata v skladu z zakonodajo Skupnosti o zračnem prometu iz Priloge VI C pod pogoji, določenimi v nadaljevanju.

2.   Nobena določba v tem sporazumu ne omejuje pristojnosti pristojnih organov pogodbenice za sprejetje vseh ustreznih ukrepov, da bi preprečili ali se drugače spopadli z okoljskimi vplivi mednarodnega zračnega prometa, ki se opravlja po Sporazumu, če se taki ukrepi izvajajo brez razlikovanja glede na državljanstvo.

Člen 18

Varstvo potrošnikov

Pogodbenici ravnata v skladu z zakonodajo Skupnosti o zračnem prometu iz Priloge VI D.

Člen 19

Računalniški sistemi rezervacij

Pogodbenici ravnata v skladu z zakonodajo Skupnosti o zračnem prometu iz Priloge VI E.

Člen 20

Socialni vidiki

Pogodbenici ravnata v skladu z zakonodajo Skupnosti v zvezi z zračnim prevozom iz Priloge VI F.

NASLOV III

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

Člen 21

Razlaga in izvajanje

1.   Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ustrezne ukrepe za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma, in se vzdržita vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili uresničevanje ciljev tega sporazuma.

2.   Pogodbenica je na svojem ozemlju odgovorna za pravilno izvajanje tega sporazuma ter zlasti uredb in direktiv v zvezi z zračnim prometom iz Priloge VI.

3.   Pogodbenica zagotovi drugi pogodbenici vse potrebne informacije in pomoč pri preiskavah o morebitnih kršitvah, ki jih druga pogodbenica opravlja v okviru svojih pristojnosti iz tega sporazuma.

4.   Kadar pogodbenica v skladu s pooblastili, ki so ji dana s tem sporazumom, ukrepa glede zadev, ki zanimajo drugo pogodbenico in se nanašajo na organe ali podjetja druge pogodbenice, o tem obvesti pristojne organe druge pogodbenice in jim da pred sprejetjem končne odločitve priložnost za pripombe.

Člen 22

Skupni odbor

1.   Ustanovi se odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic (v nadaljevanju „skupni odbor“) in je odgovoren za upravljanje tega sporazuma in zagotavljanje njegovega pravilnega izvajanja. V ta namen daje priporočila in sprejema odločitve v primerih, predvidenih v tem sporazumu.

2.   Odločitve skupnega odbora se sprejemajo skupno in so zavezujoče za pogodbenici. Pogodbenici uresničujeta take odločitve v skladu z lastnimi pravili.

3.   Skupni odbor se sestaja po potrebi in najmanj enkrat letno. Sklic sestanka lahko zahteva katera koli pogodbenica.

4.   Pogodbenica lahko sestanek skupnega odbora zahteva tudi, ker skuša rešiti morebitna vprašanja v zvezi z razlago ali izvajanjem tega sporazuma. Tak sestanek se začne v najkrajšem mogočem času, vendar najpozneje dva meseca po prejemu zahteve, če ni dogovorjeno drugače.

5.   Pogodbenici si zaradi pravilnega izvajanja tega sporazuma izmenjujeta informacije in se na zahtevo katere koli posvetujeta v skupnem odboru.

6.   Skupni odbor s sklepom sprejme svoj poslovnik.

7.   Če pogodbenica meni, da druga pogodbenica odločitve skupnega odbora ne uresničuje pravilno, lahko zahteva, da to vprašanje obravnava skupni odbor. Če skupni odbor vprašanja ne more rešiti v dveh mesecih od dneva, ko je bilo nanj naslovljeno, lahko pogodbenica, ki je obravnavo zahtevala, sprejme ustrezne začasne zaščitne ukrepe po členu 24.

8.   V odločitvah skupnega odbora so navedeni dan začetka izvajanja v pogodbenicah in vse druge informacije, za katere obstaja verjetnost, da se bodo nanašale na gospodarske subjekte.

9.   Če skupni odbor ne glede na drugi odstavek, odločitve o vprašanju ne sprejme v šestih mesecih od dneva, ko je bilo nanj naslovljeno, lahko pogodbenici sprejmeta ustrezne začasne zaščitne ukrepe po členu 24.

10.   Skupni odbor preuči vprašanja v zvezi z dvostranskimi naložbami z večinsko udeležbo ali spremembe v učinkovitem nadzoru letalskih prevoznikov pogodbenic.

11.   Poleg tega skupni odbor razvija sodelovanje s:

(a)

spodbujanjem strokovne izmenjave o novih pobudah na področju zakonodaje ali drugih predpisov in razvoju tudi na področju varovanja, varnosti, okolja, letalske infrastrukture (vključno s sloti) in varstva potrošnikov;

(b)

rednim preverjanjem socialnih vplivov sporazuma med njegovim izvajanjem, zlasti na področju zaposlovanja, in ustreznim odzivom nanje, za katere se ugotovi, da so upravičeni;

(c)

preučevanjem potencialnih področij za nadaljnji razvoj sporazuma, vključno s priporočili za njegove spremembe.

Člen 23

Reševanje sporov in arbitraža

1.   Pogodbenici lahko na skupni odbor naslovita vse spore zaradi uporabe ali razlage tolmačenja tega sporazuma, ki niso bili rešeni v skladu s členom 22. V tem členu kot skupni odbor nastopa pridružitveni svet, ustanovljen s Pridružitvenim sporazumom.

2.   Skupni odbor lahko spor reši s sklepom.

3.   Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe za uresničitev sklepa iz prejšnjega odstavka.

4.   Če spora ni mogoče rešiti v skladu z drugim odstavkom, se spor na predlog katere koli pogodbenice predloži v reševanje arbitraži treh arbitrov po postopku, določenim v nadaljevanju:

(a)

pogodbenica imenuje arbitra v šestdesetih (60) dneh od dneva, ko od druge pogodbenice po diplomatski poti prejme uradno obvestilo s predlogom za reševanje spora pred arbitražnim sodiščem; tretji arbiter mora biti imenovan v nadaljnjih šestdesetih (60) dneh. Če pogodbenica ne imenuje svojega arbitra v dogovorjenem času ali če tretji arbiter ni pravočasno imenovan, lahko katera koli pogodbenica zahteva od predsednika Sveta Mednarodne organizacije civilnega letalstva, da imenuje arbitra ali arbitre, kakor je potrebno;

(b)

tretji arbiter, imenovan v skladu s pogoji iz odstavka a), mora biti predvsem državljan tretje države ter nastopa kot predsednik arbitražnega sodišča;

(c)

arbitražno sodišče sprejme svoj poslovnik;

in

(d)

skladno s končno odločitvijo arbitražnega sodišča se začetni stroški arbitraže enakomerno razdelijo med pogodbenici.

5.   Vse začasne odločitve ali končna odločitev arbitražnega sodišča so zavezujoče za pogodbenici.

6.   Če pogodbenica ne ravna v skladu z odločitvijo arbitražnega sodišča, sprejeto v skladu s pogoji iz tega člena, v tridesetih (30) dneh od uradnega obvestila o navedeni odločitvi, lahko druga pogodbenica, za toliko časa, kolikor ta kršitev traja, pogodbenici v kršitvi omeji, začasno prekliče ali odvzame pravice, ki ji jih je priznala v skladu s pogoji iz tega sporazuma.

Člen 24

Zaščitni ukrepi

1.   Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje njunih obveznosti iz tega sporazuma. Poskrbita, da se dosežejo cilji iz tega sporazumoma.

2.   Če pogodbenica meni, da druga ni izpolnila obveznosti iz tega sporazuma, lahko ustrezno ukrepa. Zaščitni ukrepi po obsegu in trajanju ne smejo preseči okvira, ki je nujno potreben za odpravo takega stanja ali ohranitev ravnotežja tega sporazuma. Prednost imajo taki ukrepi, ki najmanj ovirajo delovanje tega sporazuma.

3.   Pogodbenica, ki načrtuje sprejetje zaščitnih ukrepov, o tem uradno obvesti drugo pogodbenico prek skupnega odbora in zagotovi vse ustrezne informacije.

4.   Pogodbenici takoj začneta posvetovanja v skupnem odboru, da bi našle vsestransko sprejemljivo rešitev.

5.   Ne glede na točko d) člena 3, točko d) člena 4, člen 14 in 15 sme pogodbenica sprejeti zaščitne ukrepe šele po poteku enega meseca od dneva uradnega obvestila iz odstavka 3, razen če se je postopek posvetovanja iz četrtega odstavka končal pred potekom navedenega roka.

6.   Pogodbenica nemudoma uradno obvesti skupni odbor o sprejetih ukrepih in zagotovi vse ustrezne informacije.

7.   Vsak ukrep, sprejet pod pogoji iz tega člena, se umakne, takoj ko pogodbenica kršiteljica ravna v skladu z določbami tega sporazuma.

Člen 25

Geografska širitev Sporazuma

Čeprav pogodbenici priznavata dvostransko naravo tega sporazuma, ugotavljata, da Sporazum spada v področje veljavnosti evro-sredozemskega partnerstva, predvidenega v Barcelonski deklaraciji z dne 28. novembra 1995. Pogodbenici se zavežeta, da bosta z nadaljnjim dialogom zagotovili skladnost tega sporazuma z barcelonskim procesom, zlasti glede možnosti za vzajemno dogovorjene spremembe ob upoštevanju podobnih sporazumov o zračnem prometu.

Člen 26

Razmerje do drugih sporazumov

1.   Določbe tega sporazuma nadomeščajo ustrezne določbe obstoječih dvostranskih sporazumov med Marokom in državami članicami. Obstoječe prometne pravice, ki izhajajo iz teh dvostranskih sporazumov in niso zajete v tem sporazumu, se lahko še naprej izvajajo, če ni diskriminacije med državami članicami Evropske skupnosti in njihovimi državljani.

2.   Če pogodbenici postaneta stranki v večstranskem sporazumu ali potrdita sklep, ki ga sprejme Mednarodna organizacija civilnega letalstva ali druga mednarodna organizacija, ki obravnava zadeve, iz tega sporazuma, se posvetujeta v skupnem odboru, da ugotovita, ali je treba ta sporazum spremeniti zaradi takega razvoja dogodkov.

3.   Ta sporazum ne posega v odločitve pogodbenic za izvedbo prihodnjih priporočil, ki jih lahko pripravi Mednarodna organizacija civilnega letalstva. Pogodbenici ne navedeta tega sporazuma ali dela tega sporazuma kot podlage za nasprotovanje preučitvi načrtov v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva glede alternativnih politik o zadevah iz tega sporazuma.

Člen 27

Spremembe

1.   Če želi pogodbenica spremeniti določbe tega sporazuma, o tem ustrezno obvesti skupni odbor. Dogovorjena sprememba tega sporazuma začne veljati ko so končani ustrezni notranji postopki.

2.   Skupni odbor se lahko na predlog ene pogodbenice in v skladu s tem členom odloči, da spremeni priloge k temu sporazumu.

3.   Ta sporazum ne posega v pravico pogodbenic, da glede na načelo nediskriminacije in v skladu z določbami tega sporazuma enostransko sprejemata nove predpise ali spreminjata obstoječe na področju zračnega prometa ali z njim povezanem področju iz Priloge VI.

4.   Takoj ko ena pogodbenica začne pripravljati nove predpise, o tem obvesti drugo pogodbenico in se z njo o tem temeljito posvetuje. Na predlog ene pogodbenice lahko predhodno izmenjata mnenja v skupnem odboru.

5.   Takoj ko pogodbenica sprejme nove ali spremeni svoje predpise o zračnem prometu ali z njim povezanim področjem iz Priloge VI, o tem obvesti drugo pogodbenico najpozneje trideset dni po sprejetju. Na predlog ene pogodbenice se v skupnem odboru v šestdesetih dneh po predlogu izmenjajo mnenja o posledicah takih novih predpisov ali njihovih sprememb za pravilno izvajanje tega sporazuma.

6.   Skupni odbor:

(a)

sprejme odločitev o spremembi Priloge VI tega sporazuma, tako da se vanjo po potrebi na podlagi vzajemnosti vključijo novi področni predpisi ali spremembe;

(b)

sprejme odločitev, s katero potrdi, da so novi področni predpisi ali spremembe v skladu s tem sporazumom,

ali

(c)

sprejme odločitev o kakršnih koli drugih ukrepih za zagotovitev pravilnega izvajanja tega sporazuma, ki jih je treba sprejeti v razumnem roku.

Člen 28

Odpoved

1.   Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas.

2.   Pogodbenica lahko kadar koli po diplomatski poti pisno obvesti drugo pogodbenico o svoji odločitvi, da odpoveduje ta sporazum. Hkrati o tem obvesti Mednarodno organizacijo civilnega letalstva. Ta sporazum preneha veljati dvanajst mesecev po dnevu, ko druga pogodbenica prejme obvestilo, če obvestilo o odpovedi ni umaknjeno pred potekom tega obdobja.

3.   Ta sporazum preneha učinkovati ali je začasno prekinjen, če preneha učinkovati ali je začasno prekinjen Pridružitveni sporazum.

Člen 29

Registracija pri Mednarodni organizaciji civilnega letalstva in Sekretariatu Združenih narodov

Ta sporazum in vse njegove spremembe se registrirajo pri Mednarodni organizaciji civilnega letalstva in Sekretariatu Združenih narodov.

Člen 30

Začetek veljavnosti

1.   Ta sporazum se začasno uporablja, ob upoštevanju notranjega prava pogodbenic, z dnem podpisa.

2.   Ta sporazum začne veljati en mesec po datumu zadnje note v izmenjavi diplomatskih not med pogodbenicama, ki potrjujejo, da so zaključeni vsi postopki, potrebni za začetek veljavnosti tega sporazuma. Za namen te izmenjave Kraljevina Maroko izroči generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije diplomatsko noto za Evropsko skupnost in njene države članice, generalni sekretariat Sveta Evropske unije pa izroči Kraljevini Maroko diplomatsko noto Evropske skupnosti in njenih držav članic. Diplomatska nota Evropske skupnosti in njenih držav članic vsebuje sporočilo vsake države članice, ki potrjuje, da so zaključeni njeni postopki, potrebni za začetek veljavnosti tega sporazuma.

V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

V Bruslju, dvanajstega decembra leta dva tisoč šest v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, maltežkem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in arabskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

Pour le Royaume de Belgique

Voor het Koninkrijk België

Für das Königreich Belgien

Image 6

Za Českou republiku

Image 7

På Kongeriget Danmarks vegne

Image 8

Für die Bundesrepublik Deutschland

Image 9

Eesti Vabariigi nimel

Image 10

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Image 11

Por el Reino de España

Image 12

Pour la République française

Image 13

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland