ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 381

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 49
28. december 2006


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

*

Uredba (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dostopu služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

1

 

*

Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

4

 

 

II   Akti, katerih objava ni obvezna

 

 

Svet

 

*

Sklep Sveta z dne 20. decembra 2006 o sklenitvi Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme

24

Sporazum med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme

26

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

28.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 381/1


UREDBA (ES) št. 1986/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. decembra 2006

o dostopu služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (3) določa, da si morajo države članice med seboj pomagati pri izvajanju navedene direktive in si lahko izmenjujejo informacije na dvostranski ali večstranski ravni, zlasti zato, da bi, kadar je to potrebno, pred registracijo vozila preverile pravni status vozila v državi članici, v kateri je bilo vozilo predhodno registrirano. Takšno preverjanje lahko vključuje uporabo elektronskega omrežja.

(2)

Uredba (ES) št. …/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … in Sklep Sveta 2006/…/PNZ z dne… o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (4)  (5)predstavljata pravno podlago, ki ureja SIS II, skupno bazo podatkov držav članic, ki med drugim vsebuje podatke o motornih vozilih z delovno prostornino nad 50 cm3, podatke o priklopnikih z lastno težo nad 750 kg in stanovanjskih prikolicah ter podatke o ukradenih, protipravno odvzetih, izgubljenih ali razveljavljenih potrdilih o registraciji vozil in registrskih tablicah vozil.

(3)

Uredba (ES) št. …/2006 in Sklep 2006/…/PNZ nadomestita člene 92 do 119 Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (6) („Schengenska konvencija“), razen člena 102a Konvencije. Navedeni člen določa dostop organov in služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do schengenskega informacijskega sistema.

(4)

Sedaj je treba sprejeti tretji instrument, ki temelji na naslovu V Pogodbe ter dopolnjuje Uredbo (ES) št. …/2006 in Sklep 2006/…/PNZ, da se službam držav članic, pristojnim za izdajo potrdil o registraciji vozil, zagotovi dostop do SIS II in nadomesti člen 102a Schengenske konvencije.

(5)

Razpisi ukrepov glede stvari, vključno z motornimi vozili, so v skladu s Sklepom 2006/…/PNZ vneseni v SIS II zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih.

(6)

V skladu s Sklepom 2006/…/PNZ je dostop do razpisov ukrepov o stvareh, vnesenih v SIS II, dovoljen izključno organom, pristojnim za mejne kontrole in druga policijska in carinska preverjanja ter pravosodnim organom in Europolu.

(7)

Vladne ali nevladne službe, ki so v državah članicah jasno določene in pristojne za izdajo potrdil o registraciji vozil, bi morale imeti dostop do podatkov v SIS II o ukradenih, protipravno odvzetih ali drugače odtujenih motornih vozilih z delovno prostornino nad 50 cm3, priklopnikih z lastno težo nad 750 kg, stanovanjskih prikolicah ter do podatkov o ukradenih, protipravno odvzetih, izgubljenih ali razveljavljenih potrdilih o registraciji vozil in registrskih tablicah, s čimer se tem službam omogoči, da preverijo, ali so bila vozila, ki jih je treba registrirati, ukradena, protipravno odvzeta ali drugače odtujena.

(8)

Zato je treba tem službam zagotoviti dostop do takšnih podatkov in jim dovoliti uporabo teh podatkov v upravne namene za pravilno izdajo potrdil o registraciji vozil.

(9)

V kolikor so službe držav članic, pristojne za izdajo potrdil o registraciji vozil, nevladna telesa, bi jim bilo treba zagotoviti posreden dostop, tj. s posredovanjem organa, ki mu je odobren dostop v skladu s Sklepom 2006/…/PNZ in ki je odgovoren za zagotavljanje skladnosti s pravili o varnosti in zaupnosti v državah članicah, kakor je navedeno v tem sklepu.

(10)

Sklep 2006/…/PNZ določa ukrepanje, če preko dostopa do SIS II pride do razkritja razpisa ukrepa glede stvari, vnesene v SIS II.

(11)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (7) se uporablja pri obdelavi osebnih podatkov s strani služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil. Posebne določbe o varstvu osebnih podatkov glede varnosti, zaupnosti in vodenja evidence, ki so opredeljene v Sklepu 2006/…/PNZ, dopolnjujejo ali pojasnjujejo načela iz navedene direktive, ko gre za obdelavo osebnih podatkov s strani služb v okviru SIS II.

(12)

Ker cilja predlaganega ukrepa, in sicer zagotoviti dostop do SIS II službam držav članic, pristojnim za izdajo potrdil o registraciji vozil, da bi jim olajšali opravljanje nalog po Direktivi 1999/37/ES, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in jih zaradi narave SIS II kot skupnega informacijskega sistema lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(13)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, zlasti tista, ki jih priznava Listina o temeljnih pravicah Evropske unije.

(14)

Glede Islandije in Norveške predstavlja ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v okviru Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (8), ki spadajo v področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 (9) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo določb navedenega sporazuma.

(15)

Glede Švice predstavlja ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo v področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 4 sklepov 2004/849/ES (10) in 2004/860/ES (11).

(16)

Ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Ne glede na člene 38, 40 in 46(1) Sklepa 2006/…/PNZ imajo službe držav članic, pristojne za izdajo potrdil o registraciji vozil, kakor je določeno v Direktivi 1999/37/ES, dostop do podatkov, vnesenih v SIS II, v skladu s členom 35(2)(a), (b) in (f) navedenega sklepa izključno za preverjanje, ali so bila vozila za registracijo ukradena, protipravno odvzeta ali drugače odtujena oziroma se zahtevajo kot dokazno gradivo v kazenskih postopkih:

(a)

podatki o motornih vozilih z delovno prostornino nad 50 cm3;

(b)

podatki o priklopnikih z lastno težo nad 750 kg in stanovanjskih prikolicah;

(c)

podatki o ukradenih, protipravno odtujenih, izgubljenih ali razveljavljenih potrdilih o registraciji vozil in registrskih tablicah vozil.

Ob upoštevanju odstavka 2 zakonodaja vsake države članice ureja dostop do teh podatkov s strani služb tiste države članice.

2.   Službe iz odstavka 1, ki so vladne službe, imajo pravico do neposrednega dostopa do podatkov v SIS II.

3.   Službe iz odstavka 1, ki niso vladne službe, imajo dostop do podatkov v SIS II samo s posredovanjem organa iz člena 40 Sklepa iz odstavka 1. Naveden organ ima pravico do neposrednega dostopa in posredovanja podatkov zadevni službi. Zadevna država članica zagotovi, da te služba in njeni zaposleni spoštujejo vse omejitve glede dovoljene uporabe podatkov, ki jim jih je posredoval javni organ.

4.   Člen 39 navedenega sklepa se ne uporablja za dostop, pridobljen v skladu s tem členom. Obveščanje policijskih ali pravosodnih organov s strani služb iz odstavka 1 glede katerih koli podatkov, ki jih te službe odkrijejo ob uporabi SIS II in v zvezi s katerimi se pojavi sum kaznivega dejanja, ureja nacionalna zakonodaja.

Člen 2

Ta uredba nadomesti člen 102a Schengenske konvencije.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma, določenega v skladu s členom 71(2) Sklepa 2006/…/PNZ.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, dne 20. decembra 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednik

J. KORKEAOJA


(1)  UL C 65, 17.3.2006, str. 27.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 19. decembra 2006 (še ni objavljen v Uradnem listu).

(3)  UL L 138, 1.6.1999, str. 57. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/127/ES (UL L 10, 16.1.2004, str. 29).

(4)  UL L

(5)  UL L

(6)  UL L 239, 22.9.2000, str. 19. Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1160/2005 (UL L 191, 22.7.2005, str. 18).

(7)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(8)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(9)  UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(10)  Sklep Sveta 2004/849/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske unije (UL L 368, 15.12.2004, str. 26).

(11)  Sklep Sveta 2004/860/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 370, 17.12.2004, str. 78).


28.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 381/4


UREDBA (ES) št. 1987/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. decembra 2006

o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 62(2)(a), 63(3)(b) in 66 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Schengenski informacijski sistem („SIS“), vzpostavljen v skladu z določbami naslova IV Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (2) („Schengenska konvencija“), in njegov razvoj (SIS 1+) predstavljata pomembno orodje za uporabo določb schengenskega pravnega reda, kakor je vključen v okvir Evropske unije.

(2)

Razvoj druge generacije SIS („SIS II“) je bil zaupan Komisiji v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2424/2001 (3) in Sklepom Sveta 2001/886/PNZ (4) z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II). SIS II bo nadomestil SIS, kakor je bil vzpostavljen s Schengensko konvencijo.

(3)

Ta uredba predstavlja potrebno pravno podlago za urejanje SIS II glede zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti („Pogodba“). Sklep Sveta 2006/000/PNZ z dne … o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (5) predstavlja potrebno pravno podlago za urejanje SIS II glede zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe o Evropski uniji.

(4)

Dejstvo, da je pravna podlaga, potrebna za urejanje SIS II, sestavljena iz ločenih instrumentov, ne vpliva na načelo, da SIS II predstavlja enoten informacijski sistem, ki bi moral delovati kot tak. Zato bi morale biti nekatere določbe teh instrumentov identične.

(5)

SIS II bi moral predstavljati izravnalni ukrep za vzdrževanje visoke stopnje varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Evropske unije, saj zagotavlja lažje izvajanje ukrepov v zvezi s tistim delom schengenskega pravnega reda, ki ureja gibanje oseb, kakor je bil vključen v naslov IV tretjega dela Pogodbe.

(6)

Treba je opredeliti cilje SIS II, njegovo tehnično zgradbo in financiranje, da bi se določilo pravila glede njegovega delovanja in uporabe ter opredelilo pristojnosti, kategorije podatkov, ki jih je treba vnesti v sistem, namen vnosa podatkov, merila za njihov vnos, organe, pooblaščene za dostop do podatkov, medsebojne povezave med razpisi ukrepov in dodatne predpise o obdelavi podatkov in varstvu osebnih podatkov.

(7)

SIS II bo vključeval centralni sistem (Centralni SIS II) in nacionalne aplikacije. Izdatki, povezani z delovanjem centralnega SIS II in z njim povezane komunikacijske infrastrukture, bi morali bremeniti splošni proračun Evropske unije.

(8)

Treba je oblikovati priročnik s podrobnimi predpisi za izmenjavo nekaterih dopolnilnih podatkov v zvezi z razpisanim ukrepom. Nacionalni organi v vsaki državi članici bi morali zagotoviti izmenjavo teh podatkov.

(9)

V prehodnem obdobju bi morala biti za operativno upravljanje centralnega SIS II in delov komunikacijske infrastrukture odgovorna Komisija. Da se zagotovi nemoten prehod na SIS II, pa Komisija lahko to pristojnost deloma ali v celoti prenese na dva nacionalna organa javnega sektorja. Na podlagi presoje vpliva, ki vsebuje podrobno analizo alternativnih možnosti s finančnega, operativnega in organizacijskega vidika, ter zakonodajnih predlogov Komisije bi bilo treba dolgoročno gledano vzpostaviti organ za upravljanje, ki bo odgovoren za te naloge. Prehodno obdobje ne bi smelo trajati več kot pet let od datuma začetka uporabe te uredbe.

(10)

SIS II bi moral vsebovati razpise ukrepov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja. Treba je nadalje preučiti uskladitev določb o razlogih za izdajo razpisov ukrepov v zvezi z državljani tretjih držav zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja in razjasniti njihovo uporabo v okviru politik azila, priseljevanja in vračanja. Zato bi morala Komisija v treh letih po začetku veljavnosti te uredbe pregledati določbe o ciljih in pogojih za izdajo razpisov ukrepov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja.

(11)

Razpisi ukrepov, katerih cilj je zavrnitev vstopa ali prepoved bivanja, bi se morali v SIS II hraniti le toliko časa, kot je to potrebno za izpolnitev njihovega namena, za katerega so bili zagotovljeni. Načeloma bi jih bilo treba iz SIS II samodejno izbrisati po treh letih. Odločitev o ohranitvi razpisa za daljši čas bi morala temeljiti na celoviti posamični oceni. Države članice bi morale v teh treh letih pregledati te razpise ukrepov in hraniti statistične podatke o številu razpisov, katerih obdobje hranjenja je bilo podaljšano.

(12)

SIS II bi moral omogočati obdelavo biometričnih podatkov, ki naj bi pripomogli k zanesljivi identifikaciji zadevnih oseb. V istem kontekstu bi moral SIS II omogočati tudi obdelavo podatkov oseb, katerih identiteta je bila zlorabljena, da se prepreči neprijetnosti zaradi napačne identifikacije, pri tem je treba upoštevati ustrezne zaščitne ukrepe, zlasti soglasje zadevnih oseb in strogo omejitev namenov, v katere se take podatke lahko zakonito obdeluje.

(13)

Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da v SIS II razpise ukrepov med seboj povežejo. Vzpostavitev povezav med dvema ali več razpisi ukrepov s strani države članice ne bi smela vplivati na ukrep, ki ga je treba izvesti, obdobje hranjenja ali pravice dostopa do razpisov ukrepov.

(14)

Podatki, obdelani v SIS II v okviru uporabe te uredbe, se ne bi smeli posredovati ali dati na razpolago tretji državi ali mednarodnim organizacijam.

(15)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (6) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v okviru uporabe te uredbe. To vključuje imenovanje nadzornika ter možnost držav članic, da določijo izjeme in omejitve glede nekaterih določenih pravic in obveznosti iz navedene direktive, vključno kar zadeva pravice zadevnih posameznikov do dostopa in obveščanja. Kjer je potrebno, je treba načela iz Direktive 95/46/ES v tej uredbi dopolniti ali podrobneje pojasniti.

(16)

Kadar institucije ali organi Skupnosti izvajajo svoje naloge kot odgovorni organ za operativno upravljanje SIS II, se za obdelavo osebnih podatkov uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (7), zlasti določbe o zaupnosti in varnosti obdelave. Kjer je potrebno, je treba načela iz Uredbe (ES) št. 45/2001 v tej uredbi dopolniti ali podrobneje pojasniti.

(17)

Kar zadeva zaupnost, bi se morale za zaposlene uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti, ki delajo na področju SIS II, uporabljati ustrezne določbe Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.

(18)

Primerno bi bilo, da bi nacionalni nadzorni organi spremljali zakonitost obdelav osebnih podatkov, ki jih izvajajo države članice, Evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov, imenovan v skladu s Sklepom 2004/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. decembra 2003 o imenovanju neodvisnega nadzornega organa, kakor je določeno v členu 286 Pogodbe ES (8), pa bi moral spremljati dejavnosti institucij in organov Skupnosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru omejenih nalog institucij in organov Skupnosti v zvezi s samimi podatki.

(19)

Države članice in Komisija bi morale pripraviti varnostni načrt, ki bo omogočil lažje praktično izvajanje obveznosti glede varnosti, ter sodelovati, da bi se reševanja vprašanj glede varnosti lotevali usklajeno.

(20)

Zaradi zagotovitve preglednosti bi morala Komisija oziroma, v primeru, da je ustanovljen, organ za upravljanje vsake dve leti pripraviti poročilo o tehničnem delovanju centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture, vključno z varnostjo, ter o izmenjavi dopolnilnih podatkov. Komisija bi morala vsake štiri leta podati celovito oceno.

(21)

Nekaterih vidikov SIS II, kot so tehnična pravila o vnašanju podatkov, vključno s podatki, potrebnimi za vnos razpisa ukrepa, posodabljanju, brisanju in iskanju podatkov, pravila o skladnosti in prednostni obravnavi razpisanih ukrepov, povezavi med razpisanimi ukrepi in izmenjavi dopolnilnih podatkov, določbe te uredbe ne morejo izčrpno pokriti zaradi njihove tehnične narave, stopnje podrobnosti in potrebe po rednem posodabljanju. Zato bi bilo v zvezi s temi vidiki Komisiji treba podeliti izvedbena pooblastila. Pri tehničnih pravilih za preverjanje razpisov ukrepov bi bilo treba upoštevati nemoteno delovanje nacionalnih uporabniških programov. Po presoji vpliva, ki jo bo opravila Komisija, bi bilo treba sprejeti odločitev o tem, v kolikšni meri bi lahko izvedbene ukrepe prenesli na organ za upravljanje takoj po njegovi vzpostavitvi.

(22)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9).

(23)

Primerno je določiti prehodne določbe glede razpisov ukrepov, izdanih v SIS 1+, ki se jih bo preneslo v SIS II. Nekatere določbe schengenskega pravnega reda bi se morale določen čas uporabljati še naprej, dokler države članice ne bi preverile skladnosti navedenih razpisov ukrepov z novim pravnim okvirom. Preučitev skladnosti razpisov ukrepov za osebe bi morala biti prednostna naloga. Poleg tega je treba ob kakršni koli spremembi, dodajanju, popravljanju ali posodabljanju razpisa, ki je bil prenesen iz SIS 1+ v SIS II, pa tudi pri vsakem zadetku za takšen razpis takoj pregledati njihovo skladnost z določbami te uredbe.

(24)

Treba je določiti posebne določbe glede neporabljenih sredstev, namenjenih za dejavnosti SIS, ki niso del splošnega proračuna Evropske unije.

(25)

Ker ciljev predlaganega ukrepa, in sicer vzpostavitve skupnega informacijskega sistema in njegove pravne ureditve, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

(26)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva sprejeta načela, zlasti tista, ki jih priznava Listina o temeljnih pravicah Evropske unije.

(27)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja. Glede na to, da ta uredba temelji na schengenskem pravnem redu po določbah naslova IV tretjega dela Pogodbe, se mora Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po datumu sprejetja te uredbe odločiti, ali jo bo prenesla v svojo nacionalno zakonodajo.

(28)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (10). Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri njenem sprejetju, zanj ni zavezujoča in se zanj ne uporablja.

(29)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (11). Irska zato ne sodeluje pri njenem sprejetju te, zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja.

(30)

Ta uredba ne posega v dogovor o delnem sodelovanju Združenega kraljestva in Irske pri izvajanju schengenskega pravnega reda, kakor je določen v Sklepu 2000/365/ES oziroma Sklepu 2002/192/ES.

(31)

Ta uredba za Islandijo in Norveško pomeni nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (12), ki sodijo v področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 (13) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(32)

Treba bi se bilo dogovoriti o ureditvi, ki bo predstavnikom Islandije in Norveške omogočila sodelovanje v odborih, ki Komisiji pomagajo pri izvajanju izvedbenih pooblastil. Tak dogovor je bil predviden v izmenjavi pisem med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o odborih, ki pomagajo Evropski komisiji pri izvajanju izvedbenih pooblastil (14), ki so priložena k zgoraj navedenemu sporazumu.

(33)

Ta uredba za Švico predstavlja nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo na področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 4(1) sklepov Sveta 2004/849/ES (15) in 2004/860/ES (16).

(34)

Treba bi se bilo dogovoriti o ureditvi, ki bo predstavnikom Švice omogočila sodelovanje v odborih, ki Komisiji pomagajo pri izvajanju izvedbenih pooblastil. Tak dogovor je bil predviden v izmenjavi pisem med Skupnostjo in Švico, ki so priložena zgoraj navedenemu sporazumu.

(35)

Ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003.

(36)

Ta uredba bi se morala v Združenem kraljestvu in Irski začeti uporabljati na dan, določen v skladu s postopki iz ustreznih instrumentov o uporabi schengenskega pravnega reda v teh državah,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vzpostavitev in splošni namen SIS II

1.   Vzpostavi se druga generacija schengenskega informacijskega sistema („SIS II“).

2.   V skladu s to uredbo je namen SIS II zagotoviti visoko stopnjo varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Evropske unije, kar vključuje vzdrževanje javnega reda in varnosti ter varovanje varnosti na ozemljih držav članic, in uporabiti določbe iz naslova IV tretjega dela Pogodbe v zvezi s pretokom oseb na njihovih ozemljih, in sicer s pomočjo informacij, ki se sporočajo prek tega sistema.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba določa pogoje in postopke za vnos in obdelavo razpisov ukrepov v SIS II v zvezi z državljani tretjih držav ter izmenjavo dopolnilnih in dodatnih podatkov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja na ozemlju držav članic.

2.   Ta uredba tudi posebej opredeljuje določbe o tehnični zgradbi SIS II, pristojnostih držav članic in organa za upravljanje iz člena 15, splošni obdelavi podatkov, pravicah zadevnih oseb in odgovornosti.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„razpis ukrepa“ pomeni niz podatkov, vnesenih v SIS II, ki pristojnim organom omogoča identifikacijo osebe za namene sprejetja posebnega ukrepa;

(b)

„dopolnilni podatki“ pomenijo podatke, ki niso shranjeni v SIS II, so pa povezani z razpisi ukrepov v SIS II, ki se izmenjajo v naslednjih primerih:

(i)

da se države članice lahko medsebojno posvetujejo ali obvestijo ob vnosu razpisa ukrepa;

(ii)

ob zadetku, da se lahko sprejme ustrezen ukrep;

(iii)

če zahtevanega ukrepa ni mogoče izvesti;

(iv)

ko gre za kakovost podatkov v SIS II;

(v)

ko gre za skladnost in prednostno obravnavo razpisov ukrepov;

(vi)

ko gre za uveljavljanje pravice do dostopa;

(c)

„dodatni podatki“ pomenijo podatke, shranjene v SIS II in povezane z razpisi ukrepov v SIS II, ki so nemudoma na voljo pristojnim organom, če so osebe, v zvezi s katerimi so bili vneseni podatki v SIS II, najdene na podlagi iskanja v SIS II;

(d)

„državljan tretje države“ pomeni vsakega posameznika, ki ni:

(i)

državljan Evropske unije v smislu člena 17(1) Pogodbe; niti ni

(ii)

državljan tretje države, ki v skladu s sporazumi med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in zadevnimi tretjimi državami na drugi strani uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici, ki jo uživajo državljani Evropske unije;

(e)

„osebni podatki“ pomenijo katero koli informacijo v zvezi z osebo, na katero se nanašajo podatki, ki je določena ali določljiva („oseba, na katero se nanašajo podatki“); določljiva oseba je tista, ki se jo lahko neposredno ali posredno identificira;

(f)

„obdelava osebnih podatkov“ („obdelava“) pomeni kakršen koli postopek ali niz postopkov, ki se izvajajo v zvezi z osebnimi podatki z avtomatskimi sredstvi ali brez njih, kakršno je zbiranje, beleženje, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali predelava, iskanje, vpogled, uporaba, razkritje s pošiljanjem, širjenje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, zamrznitev, izbris ali uničenje.

Člen 4

Tehnična zgradba in delovanje SIS II

1.   SIS II je sestavljen iz:

(a)

centralnega sistema („centralni SIS II“), ki je sestavljen iz:

tehničnega podpornega dela („CS-SIS“), ki vsebuje podatkovno zbirko („podatkovna zbirka SIS II“);

enotnega nacionalnega vmesnika („NI-SIS“);

(b)

nacionalnega sistema („N. SIS II“) v vsaki državi članici, ki ga predstavljajo nacionalni podatkovni sistemi, ki komunicirajo s centralnim SIS II. N. SIS II lahko vsebuje podatkovno zbirko („nacionalna kopija“), ki vsebuje popolno ali delno kopijo iz podatkovne zbirke SIS II;

(c)

komunikacijske infrastrukture med CS-SIS in NI-SIS („komunikacijska infrastruktura“), ki zagotavlja šifrirano navidezno omrežje, namenjeno podatkom v SIS II in izmenjavi podatkov med uradi SIRENE iz člena 7(2).

2.   Podatki v SIS II se vnašajo, posodabljajo, brišejo in iščejo prek različnih sistemov N. SIS II. Nacionalna kopija je dostopna za namen avtomatiziranega iskanja na ozemlju vsake države članice, ki uporablja tako kopijo. Podatkovnih zbirk drugih držav članic N. SIS II ni mogoče preiskovati.

3.   CS-SIS, ki zagotavlja tehnični nadzor in upravljanje, je v Strasbourgu (Francija), varnostna kopija CS-SIS, ki lahko zagotavlja vse funkcije glavnega CS-SIS v primeru, da slednji odpove, pa je v kraju Sankt Johann im Pongau (Avstrija).

4.   CS-SIS zagotavlja storitve, ki so potrebne za vnos in obdelavo podatkov SIS II, vključno z izvedbo iskanj v podatkovni zbirki SIS II. Za države članice, ki uporabljajo nacionalno kopijo, CS-SIS zagotavlja:

(a)

posodabljanje nacionalnih kopij s povezavo;

(b)

usklajenost in povezanost nacionalnih kopij in podatkovne zbirke SIS II;

(c)

postopek za zagon in obnovitev nacionalnih kopij.

Člen 5

Stroški

1.   Stroški vzpostavitve, delovanja in vzdrževanja centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture bremenijo splošni proračun Evropske unije.

2.   Ti stroški zajemajo dejavnosti v zvezi s CS-SIS, s katerimi se zagotavlja storitve iz člena 4(4).

3.   Stroške vzpostavitve, delovanja in vzdrževanja vsakega N. SIS II krije zadevna država članica.

POGLAVJE II

PRISTOJNOSTI DRŽAV ČLANIC

Člen 6

Nacionalni sistemi

Vsaka država članica je odgovorna za vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje N. SIS II in povezavo svojega N. SIS II z NI-SIS.

Člen 7

Urad N. SIS II in urad SIRENE

1.   Vsaka država članica imenuje organ („urad N. SIS II“) z osrednjo odgovornostjo za njen N. SIS II. Ta organ je odgovoren za nemoteno delovanje in varnost N. SIS II, pristojnim organom zagotavlja dostop do SIS II in sprejema potrebne ukrepe za zagotovitev upoštevanja določb te uredbe. Vsaka država članica posreduje svoje razpise ukrepov prek urada N. SIS II.

2.   Vsaka država članica določi organ, ki zagotavlja izmenjavo vseh dopolnilnih podatkov („urad SIRENE“) v skladu z določbami priročnika SIRENE, kakor je opredeljeno v členu 8.

Ti uradi usklajuje tudi nadzor kakovosti podatkov, vnesenih v SIS II. V te namene imajo dostop do podatkov, obdelanih v SIS II.

3.   Države članice obvestijo organ za upravljanje o svojem uradu N. SIS II in uradu SIRENE. Organ za upravljanje objavi seznam uradov in organov skupaj s seznamom iz člena 31(8).

Člen 8

Izmenjava dopolnilnih podatkov

1.   Dopolnilni podatki se izmenjujejo prek komunikacijske strukture v skladu z določbami „priročnika SIRENE“. Če komunikacijska infrastruktura ni na voljo, lahko posamezna država članica uporabi druga ustrezno zavarovana tehnična sredstva za izmenjavo dopolnilnih podatkov.

2.   Dopolnilni podatki se uporabijo le za namen, za katerega so bili posredovani.

3.   Na zahtevo drugih držav članic po dopolnilnih podatkih se odgovori v najkrajšem možnem času.

4.   Podrobna določila glede izmenjave dopolnilnih podatkov se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 51(2) v obliki priročnika SIRENE brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

Člen 9

Tehnična skladnost

1.   Za zagotovitev hitrega in učinkovitega prenosa podatkov vsaka država članica pri vzpostavljanju svojega N. SIS II upošteva protokole in tehnične postopke, ki so bili določeni zato, da se zagotovi skladnost njihovega N. SIS II s CS-SIS. Ti protokoli in tehnični postopki se določijo v skladu s postopkom iz člena 51(2), brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

2.   Če država članica uporablja nacionalno kopijo, prek storitev CS-SIS s pomočjo samodejnih posodobitev iz člena 4(4) zagotovi, da so podatki, shranjeni v nacionalni kopiji, identični in skladni s podatkovno zbirko SIS II in da iskanje v njeni nacionalni kopiji da enakovredne rezultate kot iskanje v podatkovni zbirki SIS II.

Člen 10

Varnost - države članice

1.   Vsaka država članica v zvezi s svojim N. SIS II sprejme potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, za:

(a)

fizično zaščito podatkov, med drugim z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito ključne infrastrukture ob nepredvidljivih dogodkih;

(b)

preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do objektov in opreme za obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do objektov in opreme);

(c)

preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali odnašanja nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

(d)

preprečitev nepooblaščenega vnašanja podatkov v podatkovne zbirke in nepooblaščenega pregledovanja, spreminjanja ali brisanja shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

(e)

preprečitev, da bi nepooblaščene osebe prek opreme za prenos podatkov uporabljale sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov (nadzor uporabe);

(f)

zagotovitev, da imajo osebe, pooblaščene za uporabo sistema za avtomatsko obdelavo podatkov, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer na podlagi individualne in nezamenljive uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa (nadzor dostopa);

(g)

zagotovitev, da bodo vsi organi s pravico do dostopa do SIS II ali objektov in opreme za obdelavo podatkov vzpostavili profile z opisi funkcij in pristojnosti oseb s pravico do dostopa, vnašanja, posodabljanja, brisanja in iskanja podatkov ter jih na zahtevo nemudoma dali na razpolago nacionalnim nadzornim organom (profili zaposlenih);

(h)

zagotovitev, da se lahko preveri in ugotovi, katerim organom se lahko prek opreme za prenos podatkov pošiljajo osebni podatki (nadzor prenosa);

(i)

zagotovitev, da se lahko naknadno preveri in ugotovi, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov ter kdaj in s kakšnim namenom so bili podatki vneseni in kdo jih je vnesel (nadzor vnosa);

(j)

preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali brisanja osebnih podatkov med prenosom osebnih podatkov ali med pošiljanjem nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi metodami šifriranja (nadzor pošiljanja);

(k)

spremljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov iz tega odstavka in vzpostavitev potrebnih organizacijskih ukrepov v zvezi z notranjim spremljanjem, da se zagotovi skladnost s to uredbo (notranja revizija).

2.   Glede izmenjave dopolnilnih podatkov prek komunikacijske infrastrukture države članice sprejmejo ukrepe v zvezi z varnostjo, enakovredne tistim iz odstavka 1.

Člen 11

Zaupnost - države članice

Vsaka država članica uporablja svoja pravila o poslovni skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti za vse osebe in organe, ki delajo s podatki SIS II in dopolnilnimi podatki, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo. Ta obveza velja tudi po tem, ko te osebe zapustijo urad ali prekinejo delovno razmerje ali po prenehanju dejavnosti teh organov.

Člen 12

Vodenje evidenc na nacionalni ravni

1.   Države članice, ki ne uporabljajo nacionalnih kopij, zagotovijo, da se zaradi nadzora, ali je iskanje zakonito, spremljanja zakonitosti obdelave podatkov ter notranjega spremljanja vsak dostop do osebnih podatkov in izmenjava le-teh v okviru CS-SIS evidentira v N. SIS II in tako zagotovijo pravilno delovanje N. SIS II, neoporečnost in varstvo podatkov.

2.   Države članice, ki uporabljajo nacionalne kopije, zagotovijo, da se vsak dostop do podatkov iz SIS II in izmenjava le-teh evidentira za namen iz odstavka 1. To se ne uporablja za obdelave iz člena 4(4).

3.   Zapisi vsebujejo zlasti zgodovino razpisov ukrepov, datum in čas prenosa podatkov, podatke, ki so bili uporabljeni za izvedbo iskanja, sklicevanje na prenos podatkov in ime pristojnega organa ter osebe, odgovorne za obdelavo podatkov.

4.   Zapisi se lahko uporabljajo samo za namen iz odstavkov 1 in 2 ter se izbrišejo ne prej kot po enem letu in najpozneje po treh letih od njihovega nastanka. Zapisi, ki vsebujejo zgodovino razpisov ukrepov, se izbrišejo po enem do treh let po izbrisu razpisov ukrepov.

5.   Zapisi se lahko hranijo dalj časa, če so potrebni za nadzorne postopke, ki so že v teku.

6.   Pristojni nacionalni organi, odgovorni za nadzor, ali je iskanje zakonito ali ne, imajo zaradi spremljanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja, zagotavljanja pravilnega delovanja N. SIS II ter neoporečnosti in varnosti podatkov v mejah svojih pristojnosti in na zahtevo dostop do teh evidenc, da lahko opravljajo svoje naloge.

Člen 13

Notranje spremljanje

Države članice zagotovijo, da vsak organ s pravico dostopa do podatkov v SIS II sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo in po potrebi sodeluje z nacionalnim nadzornim organom.

Člen 14

Usposabljanje osebja

Preden osebje s pravico dostopa do SIS II prejme pooblastilo za obdelavo podatkov, shranjenih v SIS II, opravi ustrezno usposabljanje o predpisih glede varnosti in zaščite podatkov ter se seznani z vsemi ustreznimi kaznivimi dejanji in kaznimi.

POGLAVJE III

PRISTOJNOSTI ORGANA ZA UPRAVLJANJE

Člen 15

Operativno upravljanje

1.   Po prehodnem obdobju je za operativno upravljanje centralnega SIS II odgovoren organ za upravljanje („organ za upravljanje“), ki se financira iz splošnega proračuna Evropske unije. Organ za upravljanje v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se za Centralni SIS II pod pogojem analize stroškov in koristi zmeraj uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija.

2.   Organ za upravljanje je odgovoren tudi za naslednje naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo:

(a)

nadzor;

(b)

varnost;

(c)

usklajevanje odnosov med državami članicami in ponudnikom.

3.   Komisija je odgovorna za vse druge naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo, zlasti za:

(a)

naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna;

(b)

nabavo in posodabljanje;

(c)

pogodbena vprašanja.

4.   Komisija je v prehodnem obdobju, dokler organ za upravljanje ne prevzame svojih nalog, odgovorna za operativno upravljanje centralnega SIS II. V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (17), lahko Komisija upravljanje in naloge za izvrševanja proračuna zaupa nacionalnim organom javnega sektorja iz dveh različnih držav.

5.   Vsak nacionalni organ javnega sektorja iz odstavka 4 izpolnjuje zlasti naslednja merila izbora:

(a)

izkazati mora, da ima dolgoletne izkušnje z upravljanjem velikega informacijskega sistema s funkcionalnostmi, navedenimi v členu 4(4);

(b)

imeti mora znatno strokovno znanje o delovanju in varnostnih zahtevah informacijskega sistema s funkcionalnostmi, primerljivimi s tistimi iz člena 4(4);

(c)

imeti mora dovolj številčno in izkušeno osebje z ustreznim strokovnim in jezikovnim znanjem za delo na področju mednarodnega sodelovanja, kakor je tisto, ki ga zahteva SIS II;

(d)

razpolagati mora z varno in posebej prilagojeno opremo, ki zlasti lahko podpira in zagotavlja neprekinjeno delovanje obsežnih informacijskih sistemov;

in

(e)

njegovo upravno okolje mu mora zagotoviti, da lahko zadovoljivo opravlja naloge in se izogiba navzkrižju interesov.

6.   Komisija pred kakršnim koli takšnim prenosom pristojnosti iz odstavka 4, kasneje pa redno, obvesti Evropski parlament in Svet o pogojih prenosa, natančnem obsegu prenosa in organih, na katere je prenesla svoje naloge.

7.   Če Komisija v prehodnem obdobju v skladu z odstavkom 4 prenese svojo pristojnost, zagotovi, da se pri prenosu v celoti upošteva omejitve institucionalnega sistema, določenega v Pogodbi. Zlasti zagotovi, da ta prenos ne vpliva škodljivo na noben veljavni nadzorni mehanizem v okviru zakonodaje Skupnosti, naj bo to mehanizem Evropskega sodišča, Računskega sodišča ali Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

8.   Operativno upravljanje centralnega SIS II obsega vse naloge, ki so potrebne, da centralni SIS II deluje 24 ur na dan in 7 dni v tednu v skladu s to uredbo, zlasti vzdrževalna dela in tehnični razvoj, potreben za nemoteno delovanje sistema.

Člen 16

Varnost

1.   Organ za upravljanje v zvezi s centralnim SIS II, Komisija pa v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo sprejmeta potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, za:

(a)

fizično zaščito podatkov, med drugim z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito ključne infrastrukture ob nepredvidljivih dogodkih;

(b)

preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do objektov in opreme za obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do objektov in opreme);

(c)

preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali odnašanja nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

(d)

preprečitev nepooblaščenega vnašanja podatkov v podatkovne zbirke in nepooblaščenega pregledovanja, spreminjanja ali brisanja shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

(e)

preprečitev, da bi nepooblaščene osebe prek opreme za prenos podatkov uporabljale sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov (nadzor uporabe);

(f)

zagotovitev, da imajo osebe, pooblaščene za uporabo sistema za avtomatsko obdelavo podatkov, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer na podlagi individualne in nezamenljive uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa (nadzor dostopa);

(g)

vzpostavitev profilov z opisi funkcij in pristojnosti oseb s pooblastilom za dostop do podatkov ali objektov in opreme za obdelavo podatkov in na zahtevo takojšnja zagotovitev teh profilov Evropskemu nadzorniku za varnost podatkov iz člena 45 (profili zaposlenih);

(h)

zagotovitev, da se lahko preveri in ugotovi, katerim organom se lahko prek opreme za prenos podatkov pošiljajo osebni podatki (nadzor prenosa);

(i)

zagotovitev, da se lahko naknadno preveri in ugotovi, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov ter kdaj in kdo jih je vnesel (nadzor vnosa);

(j)

preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali brisanja osebnih podatkov med prenosom osebnih podatkov ali med pošiljanjem nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi metodami šifriranja (nadzor pošiljanja).

(k)

spremljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov iz tega odstavka in vzpostavitev potrebnih organizacijskih ukrepov v zvezi z notranjim spremljanjem, da se zagotovi skladnost s to uredbo (notranja revizija).

2.   Organ za upravljanje sprejme ukrepe, enakovredne tistim iz odstavka 1, v zvezi z varnostjo glede izmenjave dopolnilnih podatkov prek komunikacijske infrastrukture.

Člen 17

Zaupnost - Organ za upravljanje

1.   Brez poseganja v člen 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti organ za upravljanje za vse osebje, ki dela s podatki SIS II, uporablja ustrezna pravila glede poslovne skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti, ki ustrezajo standardom, primerljivim s tistimi iz člena 11 te uredbe. Ta obveza velja tudi po tem, ko te osebe zapustijo urad ali prekinejo delovno razmerje ali po prenehanju njihovih dejavnosti.

2.   Organ za upravljanje sprejme ukrepe, enakovredne tistim iz odstavka 1, v zvezi z zaupnostjo glede izmenjave dopolnilnih podatkov prek komunikacijske infrastrukture.

Člen 18

Vodenje evidenc na centralni ravni

1.   Organ za upravljanje zagotovi, da se vsak dostop do osebnih podatkov, ki se nahajajo v CS-SIS, ali izmenjava le-teh v okviru CS-SIS evidentira za namene iz člena 12(1) in (2).

2.   Zapisi vsebujejo zlasti zgodovino razpisov ukrepov, datum in čas prenosa podatkov, podatke, ki so bili uporabljeni za izvedbo iskanja, sklicevanje na prenos podatkov in ime pristojnega organa, odgovornega za obdelavo podatkov.

3.   Zapisi se lahko uporabljajo samo za namen iz odstavka 1 in se izbrišejo ne prej kot po enem letu in najpozneje po treh letih od njihovega nastanka. Zapisi, ki vsebujejo zgodovino razpisov ukrepov, se izbrišejo po enem do treh let po izbrisu razpisov ukrepov.

4.   Zapisi se lahko hranijo dalj časa, če so potrebni za nadzorne postopke, ki so že v teku.

5.   Pristojni organi, odgovorni za nadzor zakonitosti iskanja, zakonitosti obdelave podatkov, za notranje spremljanje in zagotavljanje pravilnega delovanja CS-SIS II ter neoporečnost in varnost podatkov, imajo v mejah svojih pristojnosti in na zahtevo dostop do teh evidenc, da lahko opravljajo svoje naloge.

Člen 19

Akcija obveščanja javnosti

Komisija v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov hkrati z zagonom SIS II sproži akcijo obveščanja javnosti, v kateri javnost seznani s cilji, shranjenimi podatki, organi, ki imajo dostop do SIS II, in pravicami posameznikov. Po svoji vzpostavitvi organ za upravljanje v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov redno izvaja tovrstne akcije. Države članice v sodelovanju s svojimi nacionalnimi nadzornimi organi pripravijo in izvajajo ustrezne politike, potrebne za splošno informiranje državljanov o SIS II.

POGLAVJE IV

RAZPISI UKREPOV, IZDANI V ZVEZI Z DRŽAVLJANI TRETJIH DRŽAV ZARADI ZAVRNITVE VSTOPA IN PREPOVEDI PREBIVANJA

Člen 20

Kategorije podatkov

1.   Brez poseganja v člen 8(1) ali v določbe te uredbe, ki urejajo shranjevanje dodatnih podatkov, SIS II vsebuje samo tiste kategorije podatkov, ki jih zagotovijo posamezne države članice, kot se zahteva za namene iz člena 24.

2.   Za osebe, za katere je bil izdan razpis ukrepa, se navedejo samo naslednji podatki:

(a)

priimek(-ki) in ime(-na), ime(-na) ob rojstvu, prej uporabljana imena in morebitna privzeta imena, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;

(b)

morebitne objektivne fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo;

(c)

kraj in datum rojstva;

(d)

spol;

(e)

fotografije;

(f)

prstni odtisi;

(g)

državljanstvo(-a);

(h)

ali je zadevna oseba oborožena, nasilna ali na begu;

(i)

razlog za razpis ukrepa;

(j)

organ, ki je izdal razpis ukrepa;

(k)

sklic na odločitev, na podlagi katere je bil izdan razpis ukrepa;

(l)

predlagani ukrep;

(m)

povezava(-e) z drugimi razpisi ukrepov, izdanimi v SIS II v skladu s členom 37.

3.   Tehnični predpisi, potrebni za vnos, posodabljanje, brisanje in iskanje podatkov iz odstavka 2, se določijo v skladu s postopkom iz člena 51(2) brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

4.   Tehnični predpisi za iskanje podatkov iz odstavka 2 so podobni predpisom za iskanje v CS-SIS, nacionalnih in v tehničnih kopijah, kakor je opredeljeno v členu 31(2).

Člen 21

Sorazmernost

Preden država članica izda razpis ukrepa, določi, ali je zadeva primerna, relevantna in dovolj pomembna, da se v SIS II vnese razpis ukrepa.

Člen 22

Posebni predpisi glede fotografij in prstnih odtisov

Uporaba fotografij in prstnih odtisov iz člena 20(2)(e) in (f) je pogojena z upoštevanjem naslednjih določb:

(a)

fotografije in prstni odtisi se vnesejo šele po posebnem pregledu kakovosti, s katerim se ugotovi izpolnjevanje osnovnih standardov glede kakovosti podatkov. Specifikacije glede posebnega pregleda kakovosti se določijo v skladu s postopkom iz člena 51(2), brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje;

(b)

fotografije in prstni odtisi se uporabljajo le za potrditev identitete državljana tretje države, ki je bil odkrit na podlagi alfanumeričnega iskanja v SIS II;

(c)

prstni odtisi se lahko takoj, ko je to tehnično mogoče, uporabljajo tudi za identifikacijo državljana tretje države na podlagi njegovega biometričnega identifikatorja. Preden se ta funkcija uporabi v SIS II, Komisija predstavi poročilo o razpoložljivosti in pripravljenosti potrebne tehnologije, pri čemer se posvetuje z Evropskim parlamentom.

Člen 23

Zahteve za vnos razpisa ukrepa

1.   Razpisa ukrepa ni mogoče vnesti brez podatkov iz člena 20(2)(a), (d), (k) in (1).

2.   Ko so na voljo, se vnesejo tudi vsi ostali podatki, našteti v členu 20(2).

Člen 24

Pogoji za izdajo razpisa ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja

1.   Podatki o državljanih tretjih držav, za katere je bil izdan razpis ukrepa za zavrnitev vstopa ali prepovedi prebivanja, se vnesejo na podlagi nacionalnega razpisa, ki temelji na odločitvi pristojnih upravnih organov ali sodišč v skladu s poslovnikom, ki je določen v okviru nacionalne zakonodaje. Ta odločitev se lahko sprejme samo na podlagi individualne ocene. Postopek za pritožbo zoper tako odločitev se izvede v skladu z nacionalno zakonodajo.

2.   Razpis ukrepa se vnese, kadar odločitev iz odstavka 1 temelji na nevarnosti za javni red in varnost ali za nacionalno varnost, ki jo predstavlja prisotnost državljana tretje države na ozemlju države članice. To je zlasti mogoče:

(a)

pri državljanu tretje države, ki je bil v državi članici obsojen za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen odvzema prostosti najmanj eno leto;

(b)

pri državljanu tretje države, za katerega se utemeljeno sumi, da je storil huda kazniva dejanja ali zoper katerega obstajajo konkretni dokazi, da načrtuje taka dejanja na ozemlju države članice.

3.   Razpis ukrepa se lahko vnese tudi, kadar odločitev iz odstavka 1 temelji na dejstvu, da je bil za državljana tretje države sprejet ukrep izgona, zavrnitve vstopa ali prisilne odstranitve, pri čemer ukrep ne sme biti razveljavljen ali zadržan in mora vsebovati ali biti dopolnjen s prepovedjo vstopa ali po potrebi prebivanja in mora temeljiti na neupoštevanju nacionalnih predpisov o vstopu ali prebivanju državljanov tretjih držav.

4.   Ta člen se ne uporablja v zvezi z osebami iz člena 26.

5.   Komisija pregleda uporabo tega člena tri leta po datumu iz člena 55(2). Na podlagi tega pregleda Komisija v skladu s Pogodbo uporabi pravico do pobude in pripravi predloge, potrebne za spremembo tega člena, da se zagotovi večja usklajenost meril za vnašanje razpisov ukrepov.

Člen 25

Pogoji za vnos razpisa ukrepa v zvezi z državljani tretjih držav, ki uživajo pravico do prostega gibanja v Skupnosti

1.   Razpis ukrepa glede državljana tretje države, ki uživa pravico do prostega gibanja v Skupnosti v smislu Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (18), temelji na predpisih, sprejetih pri izvajanju navedene direktive.

2.   V primeru zadetka za razpis ukrepa v skladu s členom 24 glede državljana tretje države, ki uživa pravico do prostega gibanja v Skupnosti, se država članica, ki razpis ukrepa izvršuje, s pomočjo svojega urada SIRENE in v skladu z določbami priročnika SIRENE takoj posvetuje z državo članico, ki je razpis ukrepa izdala, da bi se lahko nemudoma odločila o potrebnem postopanju.

Člen 26

Pogoji za vnos razpisa ukrepa v zvezi z državljani tretjih držav, za katere velja omejevalni ukrep, sprejet v skladu s členom 15 Pogodbe o Evropski uniji

1.   Brez poseganja v člen 25, če so izpolnjene zahteve glede kakovosti podatkov, se razpisi ukrepa za državljane tretjih držav, za katere velja omejevalni ukrep, s katerim se jim namerava preprečiti vstop ali tranzit preko ozemlja držav članic, sprejet v skladu s členom 15 Pogodbe o Evropski uniji, vključno z ukrepom prepovedi potovanja, ki ga je razpisal Varnostni svet Združenih narodov, vnesejo v SIS II z namenom zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja.

2.   Člen 23 se ne uporablja za razpise ukrepov, vnesene na podlagi odstavka 1 tega člena.

3.   Državo članico, odgovorno za vnos, posodobitev in izbris teh razpisanih ukrepov v imenu vseh držav članic, se določi ob sprejetju ustreznega ukrepa na podlagi člena 15 Pogodbe o Evropski uniji.

Člen 27

Organi s pravico dostopa do razpisov ukrepov

1.   Dostop do podatkov, vnesenih v SIS II in pravico do neposrednega iskanja le-teh ali iskanja v kopiji podatkov SIS II imajo izključno organi, pristojni za ugotavljanje identitete državljanov tretjih držav za namene:

(a)

mejne kontrole v skladu z Uredbo (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (19);

(b)

drugih policijskih in carinskih preverjanj v zadevni državi članici in za usklajevanje takih preverjanj s strani za to določenih organov.

2.   Hkrati imajo pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS II, in pravico neposrednega iskanja teh podatkov tudi nacionalni sodni organi, vključno s tistimi, ki so v okviru izvajanja svojih nalog v skladu z nacionalno zakonodajo pristojni za uvedbo javnega pregona v kazenskem postopku in za sodne preiskave pred vložitvijo obtožnice, ter njihovi usklajevalni organi.

3.   Poleg tega imajo pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS II, in podatkov o dokumentih v zvezi z osebami, vnesenimi v skladu s členom 38(2)(d) in (e) Sklepa 2006/000/PNZ, ter pravico neposrednega iskanja teh podatkov organi, pristojni za izdajo vizumov, centralni organi, pristojni za obravnavanje prošenj za vizume, in tudi organi, pristojni za izdajanje dovoljenj za prebivanje in izvajanje predpisov o državljanih tretjih držav v okviru uporabe določb pravnega reda Skupnosti v zvezi z gibanjem oseb. Dostop teh organov do podatkov ureja zakonodaja vsake države članice.

4.   Organi iz tega člena se uvrstijo na seznam iz člena 31(8).

Člen 28

Obseg dostopa

Uporabniki smejo dostopati samo do tistih podatkov, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog.

Člen 29

Obdobje hranjenja razpisov ukrepov

1.   Razpisi ukrepov, vneseni v SIS II na podlagi te uredbe, se lahko hranijo le toliko časa, kolikor je to potrebno za dosego namenov, zaradi katerih so bili vnešeni.

2.   Država članica, ki je izdala razpis ukrepa, v roku treh let po vnosu takšnega razpisa ukrepa v SIS II preveri, ali je razpis ukrepa še treba hraniti.

3.   Vsaka država članica, kadar je to ustrezno, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo določi krajše roke za preverjanje.

4.   Država članica, ki izda razpis ukrepa, se lahko v roku za preverjanje na podlagi celostne posamične ocene, ki se zabeleži, odloči obdržati razpis ukrepa, če se to izkaže kot potrebno za namene, za katere je bil razpis ukrepa izdan. V tem primeru se smiselno uporabi odstavek 2 tudi za podaljšanje. Vsako podaljšanje razpisa ukrepa je treba sporočiti CS-SIS.

5.   Razpisi ukrepov se avtomatično izbrišejo po preteku roka za preverjanje iz odstavka 2, razen če je država članica, ki je izdala razpis ukrepa, v CS-SIS sporočila podaljšanje razpisa ukrepa v skladu z odstavkom 4. CS-SIS štiri mesece vnaprej avtomatično obvesti države članice o predvidenem času izbrisa podatkov iz sistema.

6.   Države članice hranijo statistične podatke o številu razpisov ukrepov, katerih obdobje hranjenja je bilo podaljšano v skladu z odstavkom 4.

Člen 30

Pridobitev državljanstva in razpisi ukrepov

Razpisi ukrepov v zvezi z osebami, ki so pridobili državljanstvo katere koli države, katerih državljani uživajo pravico do prostega gibanja v Skupnosti, se izbrišejo takoj, ko država članica, ki je izdala razpis ukrepa, ugotovi ali je obveščena v skladu s členom 34, da je ta oseba pridobila tako državljanstvo.

POGLAVJE V

SPLOŠNA PRAVILA ZA OBDELAVO PODATKOV

Člen 31

Obdelava podatkov v SIS II

1.   Države članice lahko obdelujejo podatke iz člena 20 zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja na njihovem ozemlju.

2.   Podatki se lahko prepisujejo samo iz tehničnih razlogov, pod pogojem, da je tako prepisovanje potrebno, da lahko organi iz člena 27 izvedejo neposredno iskanje. Za te kopije se uporabljajo določbe te uredbe. Razpisi ukrepov, ki jih izda ena država članica, se iz N. SIS II ne smejo prepisovati v druge nacionalne podatkovne zbirke.

3.   Tehnične kopije iz odstavka 2, s katerimi se ustvarjajo nepovezane podatkovne zbirke, se lahko ustvarijo le za obdobje, ki ne presega 48 ur. To obdobje se lahko podaljša v izrednih razmerah do konca izrednih razmer.

Ne glede na prvi pododstavek tehnične kopije, s katerimi se ustvarjajo nepovezane zbirke podatkov, ki jih uporabljajo organi za izdajo vizumov, niso več dovoljene eno leto po uspešni vzpostavitvi povezave teh organov s komunikacijsko infrastrukturo za vizumski informacijski sistem, kakor bo to določala bodoča uredba o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje med državami članicami, razen kopij, narejenih za uporabo v izrednih razmerah, ko mreža ni razpoložljiva več kot 24 ur.

Države članice vzdržujejo posodobljen seznam teh kopij, ki je na voljo njihovim nacionalnim nadzornim organom, in zagotovijo, da se v zvezi s temi kopijami uporabljajo določbe te uredbe, zlasti tiste iz člena 10.

4.   Dostop do podatkov se dovoli samo v okviru pristojnosti nacionalnih organov iz člena 27 in osebju z ustreznimi pooblastili.

5.   Podatki se ne smejo uporabljati v upravne namene. Z odstopanjem lahko podatke, vnesene v skladu s to uredbo, uporabijo organi iz člena 27(3) za izvedbo svojih nalog v skladu z zakonodajo vsake države članice.

6.   Podatki, vneseni v skladu s členom 24 te uredbe, in podatki v zvezi z osebnimi dokumenti, vnesenimi v skladu s členom 38(2)(d) in (e) Sklepa 2006/000/PNZ, se v skladu z zakonodajo posamezne države članice lahko uporabijo za namene iz člena 27(3) te uredbe.

7.   Vsaka uporaba podatkov, ki ni v skladu z odstavki 1 do 6, se šteje za zlorabo po nacionalni zakonodaji vsake države članice.

8.   Vsaka država članica organu za upravljanje pošlje seznam njenih pristojnih organov, ki so pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v SIS II v skladu s to uredbo, in vse spremembe seznama. Ta seznam za vsak organ določa, katere podatke lahko išče in za katere namene. Organ za upravljanje zagotovi, da se seznam vsako leto objavi v Uradnem listu Evropske unije.

9.   Če v zakonodaji Skupnosti ni posebnih določb, se za podatke, ki so vnešeni v N. SIS II, uporablja zakonodaja posamezne države članice.

Člen 32

Podatki v SIS II in nacionalne zbirke

1.   Člen 31(2) ne posega v pravico države članice, da v svoji nacionalni zbirki hrani podatke iz SIS II, v povezavi s katerimi so bili na njenem ozemlju izvedeni ukrepi. Te podatke se hrani v nacionalnih zbirkah največ tri leta, razen če posebne določbe nacionalne zakonodaje določajo daljše obdobje hranjenja.

2.   Člen 31(2) ne posega v pravico države članice, da v svojih nacionalnih zbirkah hrani podatke o določenem razpisu ukrepa, ki ga je ta država članica izdala v SIS II.

Člen 33

Podatki v primeru, da ukrep razpisa ni izvršen

Če zahtevanega ukrepa ni mogoče izvesti, zaprošena država članica o tem takoj obvesti državo članico, ki je izdala razpis ukrepa.

Člen 34

Kakovost podatkov, obdelanih v SIS II

1.   Država članica, ki izda razpis ukrepa, je odgovorna za točnost in ažurnost podatkov ter zakonitost vnašanja podatkov v SIS II.

2.   Samo država članica, ki izda razpis ukrepa, sme spreminjati, dodajati, popravljati, posodabljati ali brisati podatke, ki jih je vnesla.

3.   Če ima država članica, ki ni izdala razpisa ukrepa, dokaze, ki kažejo, da so nekateri podatki netočni ali so bili nezakonito shranjeni, o tem s pomočjo izmenjave dopolnilnih podatkov ob prvi priložnosti, vendar ne kasneje kot v desetih dneh potem, ko se je seznanila s temi dokazi, obvesti državo članico, ki je izdala razpis ukrepa. Država članica, ki je izdala razpis ukrepa, preveri sporočilo in, če je potrebno, nemudoma popravi ali izbriše sporni podatek.

4.   Če države članice v dveh mesecih ne morejo doseči soglasja, država članica, ki ni izdala razpisa ukrepa, predloži zadevo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, ki skupaj z zadevnimi nacionalnimi nadzornimi organi deluje kot posrednik.

5.   Države članice izmenjajo dopolnilne podatke, če se oseba pritoži, da ni oseba, za katero je bil razpisan ukrep. Če se s preverjanjem ugotovi, da gre v resnici za dve različni osebi, se osebo, ki se je pritožila, obvesti o določbah člena 36.

6.   Če je bil za osebo v SIS II že vnesen razpis ukrepa, se država članica, ki vnese nov razpis ukrepa, z državo članico, ki je vnesla prvi razpis ukrepa, dogovori glede vnosa razpisa ukrepa. Dogovor o tem se doseže na podlagi izmenjave dopolnilnih podatkov.

Člen 35

Razlikovanje med osebami s podobnimi značilnostmi

Če je pri vnosu novega razpisa ukrepa očitno, da je v SIS II že vnesena oseba z enakimi elementi opisa identitete, se uporabi naslednji postopek:

(a)

urad SIRENE naveže stik z organom, ki je zahteval vnos, da se pojasni, ali je ukrep razpisan za isto osebo ali ne;

(b)

če se z navzkrižnim preverjanjem ugotovi, da je oseba, na katero se podatki nanašajo v novem razpisu ukrepa v resnici ista osebo, ki je že vpisana v SIS II, urad SIRENE uporabi postopek za vnos večkratnih razpisov ukrepa iz člena 34(6). Če se s preverjanjem ugotovi, da gre v resnici za dve različni osebi, urad SIRENE odobri prošnjo za vnos novega razpisa ukrepa in doda potrebne elemente, da ne bi prišlo do napačnih identifikacij.

Člen 36

Dodatni podatki za ravnanje v primeru zlorabe identitete

1.   Kadar lahko pride do zamenjave med osebo, ki je bila z razpisom ukrepa dejansko mišljena, in osebo, katere identiteta je bila zlorabljena, država članica, ki je razpis ukrepa vnesla, razpisu ukrepa doda podatke o slednji, pod pogojem izrecne privolitve te osebe, da se preprečijo negativne posledice napačne identifikacije.

2.   Podatki o osebi, katere identiteta je bila zlorabljena, se uporabljajo samo v naslednje namene:

(a)

da se pristojnemu organu omogoči razlikovanje med osebo, katere identiteta je bila zlorabljena, in osebo, ki je bila z razpisom ukrepa dejansko mišljena;

(b)

da se osebi, katere identiteta je bila zlorabljena, omogoči, da izkaže svojo identiteto in dokaže, da je bila njena identiteta zlorabljena.

3.   Za namen tega člena se lahko v SIS II vnesejo in dodatno obdelajo samo naslednji osebni podatki:

(a)

priimek(-ki) in ime(na), ime(-na) ob rojstvu, prej uporabljana imena in morebitna privzeta imena, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;

(b)

morebitne objektivne in fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo;

(c)

kraj in datum rojstva;

(d)

spol;

(e)

fotografije;

(f)

prstni odtisi;

(g)

državljanstvo(-a);

(h)

številka(-e) osebnega dokumenta (osebnih dokumentov) in datum izdaje.

4.   Tehnični predpisi iz odstavka 3, potrebni za vnašanje in nadaljnjo obdelavo, se določijo v skladu s postopkom iz člena 51(2) brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

5.   Podatki iz odstavka 3 se izbrišejo istočasno z ustreznim razpisom ukrepa ali prej, če zadevna oseba tako želi.

6.   Dostop do podatkov iz odstavka 3 imajo samo organi, ki imajo pravico dostopa do ustreznega razpisa ukrepa, in to v izključni namen preprečevanja napačne identifikacije.

Člen 37

Povezave med razpisi ukrepov

1.   Država članica lahko vzpostavi povezavo med razpisi ukrepov, ki jih vnese v SIS II. Učinek take povezave je vzpostavitev razmerja med dvema ali več razpisi ukrepov.

2.   Vzpostavitev povezave ne vpliva na določen ukrep, ki ga je treba izvesti na podlagi posameznega povezanega razpisa ukrepa, ali na obdobje hranjenja posameznega povezanega razpisa ukrepa.

3.   Vzpostavitev povezave ne vpliva na pravice do dostopa, določene s to uredbo. Organi, ki nimajo pravice dostopa do določenih kategorij razpisov ukrepov, ne smejo videti povezave z razpisom ukrepa, do katerega nimajo dostopa.

4.   Država članica vzpostavi povezavo med razpisi ukrepov samo, če za to obstaja jasna operativna potreba.

5.   Država članica lahko vzpostavi povezave v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, vendar mora pri tem upoštevati načela, opredeljena v tem členu.

6.   Če država članica meni, da vzpostavitev povezave med razpisi ukrepov s strani druge države članice ni združljiva z njeno nacionalno zakonodajo ali njenimi mednarodnimi obveznostmi, lahko sprejme potrebne ukrepe za preprečitev dostopa do povezave z njenega nacionalnega ozemlja ali s strani organov, ki niso na njenem ozemlju.

7.   Tehnične predpise za povezovanje razpisov ukrepov se sprejme v skladu s postopkom iz člena 51(2), brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

Člen 38

Namen in obdobje hranjenja dopolnilnih podatkov

1.   Države članice v uradu SIRENE hranijo sklicevanje na odločitve, na podlagi katerih je bil izdan razpis ukrepa, da bi olajšali izmenjavo dopolnilnih podatkov.

2.   Osebni podatki, ki jih urad SIRENE hrani v zbirkah na podlagi izmenjave informacij, se lahko hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namenov, zaradi katerih so bili zagotovljeni. V vsakem primeru se izbrišejo najpozneje leto dni po tem, ko se iz SIS II izbriše razpis ukrepa.

3.   Odstavek 2 ne posega v pravico države članice, da v svojih nacionalnih zbirkah hrani podatke o določenem razpisu ukrepa, ki ga je razpisala ta država članica, ali o razpisu ukrepa, v zvezi s katerim so bili na njenem ozemlju izvedeni ukrepi. Obdobje, v katerem se takšni podatki lahko hranijo v teh zbirkah, ureja nacionalna zakonodaja.

Člen 39

Prenos osebnih podatkov tretjim strankam

Podatki, obdelani v SIS II v skladu s to uredbo, se ne posredujejo ali dajejo na razpolago tretjim državam ali mednarodnim organizacijam.

POGLAVJE VI

VARSTVO PODATKOV

Člen 40

Obdelava občutljivih kategorij podatkov

Obdelava kategorij podatkov, ki so naštete v členu 8(1) Direktive 95/46/ES, je prepovedana.

Člen 41

Pravica do dostopa, popravka netočnih podatkov in izbrisa nezakonito shranjenih podatkov

1.   Pravica oseb do vpogleda v podatke, ki se nanašajo nanje in so v skladu s to uredbo vneseni v SIS II, se izvaja v skladu z zakonodajo države članice, pri kateri uveljavljajo to pravico.

2.   Če nacionalna zakonodaja tako določa, nacionalni nadzorni organ določi, ali se informacija lahko posreduje in po kakšnih postopkih.

3.   Država članica, ki ni izdala razpisa ukrepa, lahko posreduje informacije o takih podatkih samo, če je najprej dala državi članici, ki je izdala razpis ukrepa, možnost, da izrazi svoje stališče. To se stori z izmenjavo dopolnilnih podatkov.

4.   Informacije se ne posredujejo osebi, na katero se podatki nanašajo, če je to nujno zaradi izvedbe zakonite naloge v zvezi z razpisom ukrepa ali zaradi varstva pravic in svoboščin tretjih oseb.

5.   Vsaka oseba ima pravico zahtevati, da se netočni podatki v zvezi z njo popravijo ali da se nezakonito shranjeni podatki v zvezi z njo izbrišejo.

6.   Zadevno osebo se obvesti v najkrajšem možnem času, v vsakem primeru pa najpozneje v roku 60 dni od datuma, ko zaprosi za dostop, lahko pa tudi prej, če nacionalna zakonodaja to omogoča.

7.   Osebo se v najkrajšem možnem času, v vsakem primeru pa najpozneje v roku treh mesecev od dneva, ko zaprosi za popravek ali izbris, obvesti o nadaljnjih ukrepih v zvezi z uveljavljanjem njenih pravic do popravka in izbrisa, lahko pa tudi prej, če nacionalna zakonodaja to omogoča.

Člen 42

Pravica do obveščenosti

1.   Državljane tretjih držav, za katere je bil v skladu s to uredbo izdan razpis ukrepa, se obvesti v skladu s členoma 10 in 11 Direktive 95/46/ES. To obvestilo je pisno, priložena mu je kopija ali sklicevanje na nacionalno odločitev, na podlagi katere je bil izdan razpis ukrepa, kakor je določeno v členu 24(1).

2.   Informacij se ne posreduje:

(a)

če:

(i)

osebni podatki niso bili pridobljeni od zadevnega državljana tretje države;

in

(ii)

se izkaže, da informacij ni mogoče posredovati ali bi to zahtevalo nesorazmeren napor;

(b)

če zadevni državljan tretje države že ima te informacije;

(c)

če nacionalna zakonodaja dovoljuje omejitev pravice do obveščenosti, zlasti z namenom varovanja nacionalne varnosti, obrambe, javne varnosti in preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj.

Člen 43

Pravna sredstva

1.   Vsaka oseba lahko na sodišču ali pri organu, pristojnem po zakonodaji katere koli države članice, vloži tožbo, s katero lahko zahteva dostop do, popravek, izbris, ali pridobitev podatka ali odškodnine v zvezi z razpisom ukrepa, ki se nanaša nanjo.

2.   Države članice se zavezujejo, da bodo vzajemno izvršile pravnomočne odločbe sodišč ali organov iz odstavka 1, brez poseganja v določbe člena 48.

3.   Komisija do 17. januarja 2009 ovrednoti predpise glede pravnih sredstev, ki jih določa ta člen.

Člen 44

Nadzor nad N. SIS II

1.   Organ ali organi, določen(i) v posamezni državi članici, ki mu (jim) je bila podeljena pristojnost iz člena 28 Direktive 95/46/ES („nacionalni nadzorni organi“), nadzira(jo) zakonitost obdelave osebnih podatkov v SIS II na svojem ozemlju in pri prenosu iz njihovega ozemlja, vključno z izmenjavo in nadaljnjo obdelavo dopolnilnih podatkov.

2.   Nacionalni nadzorni organ zagotovi, da se vsaj na štiri leta izvede revizija postopkov obdelave podatkov v njegovem N. SIS II v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi.

3.   Države članice svojemu nacionalnemu nadzornemu organu zagotovijo zadostna sredstva za izvajanje nalog, ki mu jih nalaga ta uredba.

Člen 45

Nadzor nad organom za upravljanje

1.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov spremlja, da so dejavnosti obdelave osebnih podatkov organa za upravljanje izvedene v skladu s to uredbo. Uporabljajo se dolžnosti in pooblastila iz členov 46 in 47 Uredbe (ES) št. 45/2001.

2.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj na štiri leta izvede revizija dejavnosti organa za upravljanje v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Revizijsko poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, organu za upravljanje, Komisiji in nacionalnim nadzornim organom. Organ za upravljanje ima možnost podati pripombe pred sprejetjem poročila.

Člen 46

Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov

1.   Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo v skladu s svojimi nalogami in zagotavljajo usklajen nadzor nad SIS II.

2.   V okviru svojih pristojnosti si izmenjujejo informacije, si pomagajo pri izvajanju revizij in pregledov, preučujejo težave pri razlagi ali uporabi te uredbe, preučujejo težave, ki nastanejo pri neodvisnem nadzoru ali uveljavljanju pravic oseb, na katere se podatki nanašajo, pripravijo usklajene predloge za skupno rešitev vseh težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov, kolikor je to potrebno.

3.   Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov se v ta namen sestanejo najmanj dvakrat na leto. Stroške in organizacijo teh sestankov prevzame Evropski nadzornik za varstvo podatkov. Na prvem sestanku se sprejme poslovnik. Po potrebi skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode. Skupno poročilo o dejavnostih se vsaki dve leti pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in organu za upravljanje.

Člen 47

Varstvo podatkov v prehodnem obdobju

Če Komisija v skladu s členom 15(4) v prehodnem obdobju prenese svojo pristojnost telesu ali telesom, zagotovi, da ima Evropski nadzornik za varstvo podatkov pravico in možnost polno izvajati svoje naloge, vključno z izvedbo pregledov na kraju samem in izvajanjem vseh drugih pristojnosti, ki so mu podeljene v skladu s členom 47 Uredbe (ES) št. 45/2001.

POGLAVJE VII

ODGOVORNOST IN KAZNI

Člen 48

Odgovornost

1.   Vsaka država članica je odgovorna v skladu s svojo nacionalno zakonodajo za vsako škodo, ki jo povzroči osebi z uporabo N. SIS II. To velja tudi za škodo, ki jo povzroči država članica, ki je izdala razpis ukrepa, če je vnesla netočne podatke ali je podatke nezakonito shranjevala.

2.   Če država članica, proti kateri je bila vložena tožba, ni država članica, ki je izdala razpis ukrepa, mora slednja na zahtevo povrniti zneske, ki so bili izplačani kot odškodnina, razen če bi uporaba podatkov s strani države članice, ki zahteva povrnitev zneskov, pomenila kršitev te uredbe.

3.   Če država članica ne izpolni katere koli od svojih obveznosti po tej uredbi in s tem povzroči škodo SIS II, ta država članica odgovarja za to škodo, razen in v kolikor organ za upravljanje ali druga država članica, ki sodeluje v SIS II, ni sprejel primernih ukrepov za preprečitev škode ali zmanjšanje njenega vpliva.

Člen 49

Kazni

Države članice zagotovijo, da se za vsakršno zlorabo podatkov, vnesenih v SIS II, ali vsako izmenjavo dopolnilnih podatkov, ki je v nasprotju s to uredbo, predvidijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni v skladu z nacionalno zakonodajo.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 50

Spremljanje in statistika

1.   Organ za upravljanje zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje delovanja SIS II glede na zastavljene cilje, povezane z rezultati, stroškovno učinkovitostjo, varnostjo in kakovostjo storitev.

2.   Za namen tehničnega vzdrževanja, poročanja in statistik ima organ za upravljanje dostop do potrebnih podatkov o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v centralnem SIS II.

3.   Organ za upravljanje vsako leto objavi statistične podatke, ki kažejo število evidenc na kategorijo razpisa ukrepa, število zadetkov na kategorijo razpisa ukrepa in število vseh dostopov do SIS II skupaj in za vsako državo članico.

4.   Organ za upravljanje Evropskemu parlamentu in Svetu dve leti po začetku delovanja SIS II in nato vsaki dve leti predloži poročilo o tehničnem delovanju Centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture, vključno z varnostjo, ter o dvostranski in večstranski izmenjavi dopolnilnih podatkov med državami članicami.

5.   Komisija tri leta po začetku delovanja SIS II in nato vsake štiri leta pripravi celovito oceno Centralnega SIS II ter dvostranske in večstranske izmenjave dopolnilnih podatkov med državami članicami. V okviru te skupne ocene se preučijo rezultati glede na zastavljene cilje, presodi se, ali so temeljna načela še naprej veljavna, in ovrednotijo se uporaba te uredbe glede na Centralni SIS II, varnost Centralnega SIS II, in morebitne posledice prihodnjih dejavnosti. Komisija oceno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

6.   Države članice zagotovijo organu za opravljanje in Komisiji podatke, potrebne za pripravo poročil iz odstavkov 3, 4 in 5.

7.   Organ za upravljanje zagotovi Komisiji vse podatke, potrebne za celovito oceno iz odstavka 5.

8.   Komisija je v prehodnem obdobju, dokler organ za upravljanje ne prevzame svojih nalog, odgovorna za pripravo in predložitev poročil iz odstavkov 3 in 4.

Člen 51

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   Odbor začne opravljati svojo funkcijo z dnevom začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 52

Spremembe določb schengenskega pravnega reda

1.   Za namene zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe, ta uredba z dnem, določenim v členu 55(2), nadomesti določbe členov 92 do 119 Schengenske konvencije, razen člena 102 A Konvencije.

2.   Z dnem, določenim v členu 55(2), nadomesti tudi naslednje določbe schengenskega pravnega reda za izvajanje navedenih členov (20):

(a)

Sklep Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 glede finančne uredbe o stroških postavitve in delovanja schengenskega informacijskega sistema (C. SIS) (SCH/Com-ex (93) 16),

(b)

Sklep Izvršnega odbora z dne 7. oktobra 1997 o razvoju SIS (SCH/Com-ex (97) 24);

(c)

Sklep Izvršnega odbora z dne 15. decembra 1997 o spremembah finančne uredbe o C. SIS (SCH/Com-ex (97) 35);

(d)

Sklep Izvršnega odbora z dne 21. aprila 1998 o C. SIS s povezavami 15/18 (SCH/Com-ex (98) 11);

(e)

Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o stroških postavitve C. SIS (SCH/Com-ex (99) 4);

(f)

Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o posodobitvi priročnika SIRENE (SCH/Com-ex (99) 5);

(g)

Izjava Izvršnega odbora z dne 18. aprila 1996 o opredelitvi pojma tujca (SCH/Com-ex (96) decl. 5);

(h)

Izjava Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o strukturi SIS (SCH/Com-ex (99) decl. 2 rev 2);

(i)

Sklep Izvršnega odbora z dne 7. oktobra 1997 o prispevkih Norveške in Islandije k stroškom postavitve in delovanja C. SIS (SCH/Com-ex (97) 18).

3.   Za namene zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe, se navajanja nadomeščenih členov Schengenske konvencije in ustreznih določb schengenskega pravnega reda za izvajanje navedenih členov razumejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 53

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 378/2004, Uredba (ES) št. 871/2004, Sklep 2005/451/PNZ, Sklep 2005/728/PNZ in Sklep 2006/628/ES se razveljavijo z dnem, določenim v členu 55(2).

Člen 54

Prehodno obdobje in proračun

1.   Razpisi ukrepov se prenesejo iz SIS 1+ v SIS II. Države članice v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v roku treh let po dnevu, določenem v členu 55(2), zagotovijo, da bo vsebina razpisov ukrepov, ki se prenesejo iz SIS 1+ v SIS II, usklajena z določbami te uredbe, pri tem prednostno obravnavajo razpise ukrepov za osebe. V tem prehodnem obdobju države članice za vsebino razpisov ukrepov, ki se jih prenese iz SIS 1+ v SIS II, lahko še naprej uporabljajo določbe členov iz 94 in 96 Schengenske konvencije v skladu z naslednjimi predpisi:

(a)

v primeru spremembe, dopolnitve, popravka ali posodobitve vsebine razpisa ukrepa, prenesenega iz SIS 1+ v SIS II, države članice zagotovijo, da je razpis ukrepa od dneva vnosa te spremembe, dopolnitve, popravka ali posodobitve v skladu z določbami te uredbe;

(b)

v primeru zadetka za razpis, ki se ga prenese iz SIS1+ v SIS II, države članice takoj preverijo skladnost tega razpisa z določbami te uredbe, vendar to ne sme odložiti izvedbe predvidenega ukrepa.

2.   V sladu s členom 119 Schengenske konvencije odobrena proračunska sredstva, ki niso bila porabljena do dneva, določenega v skladu z določbami člena 55(2), se vrne državam članicam. Zneske, ki jih je treba povrniti, se izračuna na podlagi prispevkov držav članic, kot je določeno v Sklepu Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 glede finančne uredbe o stroških postavitve in delovanja schengenskega informacijskega sistema.

3.   V prehodnem obdobju iz člena 15(4) se sklicevanje na organ za upravljanje v tej uredbi razume kot sklicevanje na Komisijo.

Člen 55

Začetek veljavnosti, uporaba in prehod

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Za države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, se uporablja z dnem, ki ga v Svetu soglasno določijo člani, predstavniki držav članic, ki sodelujejo v SIS 1+.

3.   Datumi iz odstavka 2 se določijo, potem ko:

(a)

se sprejmejo potrebni izvedbeni ukrepi;

(b)

vse države članice, ki v celoti sodelujejo v SIS 1+, uradno obvestijo Komisijo, da so sprejele potrebne tehnične in pravne ureditve za obdelavo podatkov SIS II in izmenjavo dopolnilnih podatkov;

(c)

Komisija sporoči, da je bil uspešno opravljen celovit preskus sistema, ki ga Komisija izvede skupaj z državami članicami, in pripravljalna telesa Sveta potrdijo predlagani izid preskusa, kar potrjuje, da je raven uspešnosti delovanja SIS II enakovredna SIS 1+;

(d)

Komisija sprejme potrebne tehnične ureditve, da se dovoli povezava centralnega SIS II z N. SIS II zadevnih držav članic.

4.   Komisija obvesti Evropski parlament o rezultatih preskusa, opravljenega v skladu z odstavkom 3(c).

5.   Vsak sklep Sveta, sprejet v skladu z odstavkom 2, se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, z dne 20. decembra 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednik

J. KORKEAOJA


(1)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 19. decembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 239, 22.9.2000, str. 19. Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1160/2005 (UL L 191, 22.7.2005, str. 18).

(3)  UL L 328, 13.12.2001, str. 4.

(4)  UL L 328, 13.12.2001, str. 1.

(5)  UL L

(6)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(7)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(8)  UL L 12, 17.1.2004, str. 47.

(9)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(10)  UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(11)  UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(12)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(13)  UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(14)  UL L 176, 10.7.1999, str. 53.

(15)  Sklep Sveta 2004/849/ES z dne 25. oktobra 2004o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske unije (UL L 368, 15.12.2004, str. 26).

(16)  Sklep Sveta 2004/860/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 370, 17.12.2004, str. 78).

(17)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(18)  UL L 158, 30.4.2004, str. 77.

(19)  UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

(20)  UL L 239, 22.9.2000, str. 439.


II Akti, katerih objava ni obvezna

Svet

28.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 381/24


SKLEP SVETA

z dne 18. decembra 2006

o sklenitvi Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme

(2006/1005/EC)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe, v povezavi s prvim pododstavkom, prvim stavkom člena 300(2), in členom 300(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep Sveta o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj o Sporazumu med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme je bil sprejet dne 5. maja 2006.

(2)

Pogajanja so se zaključila in Sporazum med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme (v nadaljevanju „Sporazum“) je bil s strani obeh pogodbenic parafiran dne 7. junija 2006.

(3)

Vzpostaviti je treba ustrezne notranje postopke v Skupnosti za zagotovitev pravilnega delovanja Sporazuma.

(4)

Trg pisarniške opreme se bliskovito razvija. Bistvenega pomena je pogosto ocenjevanje možnosti za zvečanje prihrankov energije in koristi za okolje, in sicer s pospeševanjem ponudbe in povpraševanja po energetsko učinkovitih izdelkih. Zato je treba pooblastiti Komisijo, da ob pomoči svetovalnega odbora Skupnosti, ki ga sestavljajo nacionalni predstavniki in vse zainteresirane stranke, redno ocenjuje in nadgrajuje skupne specifikacije za pisarniško opremo, določene v Prilogi C k Sporazumu, in sprejema določene odločitve za izvajanje Sporazuma, kot na primer osnutek znaka Energy Star in smernice za uporabo znaka, oboje zajeto v Prilogi A oziroma B.

(5)

Izvajanje Sporazuma mora pregledati tehnična komisija, kot je določeno s Sporazumom.

(6)

Vsaka pogodbenica Sporazuma mora določiti upravni organ in opredeliti postopek za spremembo Sporazuma.

(7)

Sporazum bi bilo treba odobriti.

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme, vključno z njegovimi prilogami, se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo Sporazuma in njegovih prilog so priloženi k temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je s tem pooblaščen, da imenuje pooblaščence za podpis Sporazuma, ki je za Skupnost zavezujoč.

Člen 3

Predsednik Sveta v imenu Skupnosti izda pisno obvestilo, kot je določeno v členu 15(1) Sporazuma.

Člen 4

1.   Komisija zastopa Skupnost v tehnični komisiji, kot je določeno v členu VII Sporazuma, potem ko se je seznanila z mnenji članov Odbora za Energy Star Evropske skupnosti, določenim z Uredbo (ES) št. 2422/2001 (1). Po posvetovanjih z Odborom za Energy Star Evropske skupnosti Komisija izvaja naloge, navedene v členih VI(5), VII(1) in (2) ter IX(4) Sporazuma.

2.   Pri pripravi stališča Skupnosti glede sprememb seznama pisarniške opreme v Prilogi C k Sporazumu Komisija upošteva morebitna mnenja Odbora za Energy Star Evropske skupnosti.

3.   Stališče Skupnosti glede odločitev, ki jih sprejmeta upravna organa, oblikuje Komisija po posvetovanju z Odborom za Energy Star Evropske skupnosti ob upoštevanju sprememb Priloge A (ime Energy Star in skupni znak), Priloge B (smernice za ustrezno uporabo imena Energy Star in skupnega znaka) in Priloge C (skupne specifikacije) k Sporazumu.

4.   V vseh drugih primerih stališče Skupnosti glede odločitev, ki jih sprejmeta pogodbenici Sporazuma, oblikuje Svet na predlog Komisije v skladu s členom 300 Pogodbe.

Člen 5

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, z dne 18. decembra 2006

Za Svet

Predsednik

J.-E. ENESTAM


(1)  UL L 332, 15.12.2001 str. 1


SPORAZUM MED

Vlado združenih držav amerike in evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme

Vlada Združenih držav Amerike in Evropska skupnost, v nadaljevanju „pogodbenici“ sta se –

Z ŽELJO, da bi s pospeševanjem ponudbe in povpraševanja po energetsko učinkovitih izdelkih povečali prihranke energije in koristi za okolje;

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme, sklenjenega dne 19. decembra 2000, ter njegovih spremenjenih prilog (v nadaljevanju „Sporazum 2000“);

ZADOVOLJNI z napredkom v okviru Sporazuma 2000;

V PREPRIČANJU, da bodo z nadaljevanjem obojestranskih prizadevanj glede programa ENERGY STAR dosežene dodatne koristi;

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen I

Splošna načela

1.   Pogodbenici uporabljata skupne specifikacije o energetski učinkovitosti in skupni znak za vzpostavitev doslednih ciljev za proizvajalce in s tem kar največjo učinkovitost njunih posamičnih prizadevanj na področju ponudbe in povpraševanja po izdelkih take vrste.

2.   Pogodbenici uporabljata skupni znak za označevanje vrst izdelkov, ki izpolnjujejo zahteve energetske učinkovitosti iz Priloge C.

3.   Pogodbenici skrbita, da skupne specifikacije spodbujajo stalno izboljševanje učinkovitosti, pri čemer upoštevajo najnaprednejše tehnološke prakse na trgu.

4.   Skupne specifikacije so določene tako, da jih izpolnjuje samo najboljših 25 odstotkov modelov, za katere so v času nastanka specifikacij na razpolago podatki, hkrati pa se upoštevajo tudi drugi dejavniki.

5.   Pogodbenici skrbita, da potrošniki na trgu prepoznajo energetsko učinkovite izdelke po oznaki.

Člen II

Povezava s Sporazumom 2000

Ta sporazum v celoti nadomešča Sporazum 2000.

Člen III

Opredelitve

Za namene tega sporazuma:

(a)

„ENERGY STAR“ pomeni storitveno oznako, opisano v Prilogi A, ki je v lasti Agencije Združenih držav Amerike za varovanje okolja („US EPA“);

(b)

„skupni znak“ pomeni certifikacijsko oznako, opisano v Prilogi A, ki je v lasti US EPA;

(c)

„oznake ENERGY STAR“ pomeni ime „ENERGY STAR“ in skupni znak, kakor tudi kakršne koli različice teh oznak, ki jih lahko razvijejo ali spreminjajo upravna organa ali udeleženci programa, kakor so opredeljeni v tem dokumentu, vključno z znakom ali oznako iz Priloge A tega sporazuma;

(d)

„program za označevanje ENERGY STAR“ pomeni program, ki ga upravlja upravni organ ob uporabi skupnih specifikacij energetske učinkovitosti, oznak in smernic za označene vrste izdelkov;

(e)

„udeleženci programa“ pomeni proizvajalce, prodajalce ali trgovce na drobno, ki prodajajo določene energetsko učinkovite izdelke, ki izpolnjujejo zahteve specifikacij, in ki so se odločili sodelovati v programu za označevanje ENERGY STAR ter so se prijavili ali sklenili sporazum z upravnim organom katere od pogodbenic;

(f)

„skupne specifikacije“ so veljavne zahteve glede energetske učinkovitosti in delovanja, vključno z metodami za preskušanje, naštetimi v Prilogi C, ki jih uporabljajo upravna organa in udeleženci programa, da določijo, ali energetsko učinkoviti izdelki izpolnjujejo zahteve za skupni znak.

Člen IV

Upravna organa

Vsaka pogodbenica imenuje upravni organ, odgovoren za izvajanje tega sporazuma („upravna organa“). Evropska skupnost za svoj upravni organ imenuje Komisijo Evropskih skupnosti („Komisija“). Združene države Amerike pa za svoj upravni organ imenujejo US EPA.

Člen V

Upravljanje programa za označevanje ENERGY STAR

1.   Vsak upravljani organ upravlja program za označevanje ENERGY STAR za vse vrste energetsko učinkovitih izdelkov, naštetih v Prilogi C, pod pogoji, določenimi v tem sporazumu. Upravljanje programa vključuje registracijo udeležencev programa na prostovoljni podlagi, vzdrževanje seznamov udeležencev programa in skladnih izdelkov ter izvajanje smernic za ustrezno uporabo imena in skupnega znaka ENERGY STAR, določenih v Prilogi B.

2.   Program za označevanje ENERGY STAR uporablja splošne specifikacije, naštete v Prilogi C.

3.   Če vsak upravni organ sprejema učinkovite ukrepe za izobraževanje potrošnikov o oznakah ENERGY STAR, to stori v skladu s smernicami za ustrezno uporabo imena in skupnega znaka ENERGY STAR, določenimi v Prilogi B.

4.   Vsak upravni organ krije stroške za vse svoje dejavnosti v okviru tega sporazuma.

Člen VI

Udeležba v programu za označevanje ENERGY STAR

1.   Vsak proizvajalec, prodajalec ali trgovec na drobno se lahko vključi v program za označevanje ENERGY STAR tako, da se pri upravnemu organu katere od pogodbenic prijavi kot udeleženec programa.

2.   Udeleženci programa lahko uporabljajo skupni znak za označevanje ustreznih izdelkov, ki so bili preskušeni pri njih samih ali v neodvisnem preskusnem laboratoriju in ki izpolnjujejo zahteve skupnih specifikacij, določenih v Prilogi C, in smejo sami potrjevati ustreznost izdelkov.

3.   Prijavo udeleženca programa v program za označevanje ENERGY STAR s strani upravnega organa ene pogodbenice prizna tudi upravni organ druge pogodbenice.

4.   Da se olajša priznavanje udeležencev programa v programu za označevanje ENERGY STAR v skladu z odstavkom 3, upravna organa sodelujeta pri vzdrževanju skupnih seznamov vseh udeležencev programa in izdelkov, upravičenih do skupnega znaka.

5.   Ne glede na postopke samocertificiranja, predpisane v drugem odstavku tega naslova, si vsak upravljalni organ pridržuje pravico, da preskusi ali drugače pregleda izdelke, ki se prodajajo ali so bili prodani na njegovih ozemljih (v primeru Komisije na ozemljih držav članic Evropske skupnosti), in tako ugotovi, ali so izdelki certificirani v skladu s splošnimi specifikacijami iz Priloge C. Upravljalna organa se med seboj obveščata in v polnem obsegu sodelujeta drug z drugim pri zagotavljanju, da izdelki, ki nosijo skupni logotip, izpolnjujejo zahteve splošnih specifikacij iz Priloge C.

Člen VII

Programsko usklajevanje med pogodbenicama

1.   Pogodbenici ustanovita tehnično komisijo za pregled izvajanja tega sporazuma, sestavljeno iz predstavnikov njunih upravnih organov.

2.   Tehnična komisija se načeloma sestaja letno in na zahtevo enega od upravnih organov pregleda izvajanje in upravljanje programa za označevanje ENERGY STAR, skupne specifikacije iz Priloge C, izdelke, ki jih program vključuje, ter napredek pri doseganju ciljev tega sporazuma.

3.   Države, ki niso pogodbenice (vključno z drugimi vladami in predstavniki industrije), se lahko udeležijo sestankov tehnične komisije kot opazovalke, razen če je bilo dogovorjeno drugače z obema upravnima organoma.

Člen VIII

Registracija oznak ENERGY STAR

1.   Agencija US EPA je kot lastnica oznak ENERGY STAR le-te registrirala v Evropski skupnosti kot blagovne znamke Skupnosti. Komisija se odpoveduje temu, da bi zahtevala ali pridobila kakršno koli registracijo oznak ENERGY STAR ali katere od njenih variacij v kateri koli državi.

2.   US EPA se obveže, da ne bo štela za kršitev uporabe teh oznak, če bo Komisija ali kateri koli udeleženec programa, prijavljen pri Komisiji, uporabljal znak ali oznako iz Priloge A v skladu s pogoji tega sporazuma.

Člen IX

Izvrševanje in kršitve

1.   Za zaščito oznak ENERGY STAR vsak upravni organ zagotavlja pravilno uporabo oznak ENERGY STAR na svojem ozemlju (v primeru Komisije na ozemljih držav članic Evropske skupnosti). Vsak upravljalni organ zagotovi, da se oznake ENERGY STAR uporabljajo samo v obliki, prikazani v Prilogi A. Vsak upravljalni organ zagotovi, da se oznake ENERGY STAR uporabljajo izključno tako, kot je predvideno v Smernicah za ustrezno uporabo imena in skupnega logotipa ENERGY STAR v Prilogi B.

2.   Vsak upravljalni organ zagotovi sprejetje takojšnjih in ustreznih ukrepov proti udeležencem programa, če izve, da je kak udeleženec programa uporabil nepravilno oznako ali označil z oznako ENERGY STAR izdelek, ki ne izpolnjuje zahtev skupnih specifikacij iz Priloge C. Ti ukrepi lahko med drugim vključujejo tudi naslednje ukrepe:

(a)

pisno obvestilo udeležencu programa o neskladnosti s pogoji programa za označevanje ENERGY STAR;

(b)

razvoj načrta zagotovitve skladnosti na podlagi posvetovanj;

in

(c)

če skladnosti ni mogoče doseči, po potrebi ukinitev registracije udeleženca programa.

3.   Vsak upravni organ zagotovi sprejetje vseh primernih ukrepov za prekinitev nedovoljene uporabe oznak ENERGY STAR ali uporabe nepravilne oznake s strani pravne ali fizične osebe, ki ni udeleženec programa. Ti ukrepi lahko med drugim vključujejo tudi naslednje ukrepe:

(a)

obvestilo pravni ali fizični osebi, ki uporablja oznake ENERGY STAR, o zahtevah programa za označevanje ENERGY STAR in smernic za ustrezno uporabo imena in skupnega znaka ENERGY STAR;

ter

(b)

spodbujanje te pravne ali fizične osebe k vključitvi v program in registraciji ustreznih izdelkov.

4.   Vsak upravni organ nemudoma obvesti upravni organ druge pogodbenice o vsaki kršitvi oznak ENERGY STAR, za katere ve, in o sprejetih ukrepih.

Člen X

Postopki za spremembe Sporazuma in dodajanje novih prilog

1.   Vsak upravni organ lahko predlaga spremembo tega sporazuma in nove priloge k temu sporazumu.

2.   Predlagana sprememba se poda v pisni obliki, o njej pa razpravlja tehnična komisija na naslednjem sestanku, pod pogojem, da je bil predlog sporočen drugemu upravnemu organu vsaj šestdeset dni pred tem sestankom.

3.   Spremembe tega sporazuma in odločitve o dodajanju novih prilog sprejmeta pogodbenici z medsebojnim sporazumom. Spremembe Prilog A, B in C se sprejmejo v skladu z določbami členov XI in XII.

Člen XI

Postopki za spremembo Prilog A in B

1.   Upravni organ, ki si prizadeva spremeniti Prilogo A ali Prilogo B, uporabi postopke iz odstavkov 1 in 2 člena X.

2.   Spremembe Prilog A in B sprejmeta pogodbenici z medsebojnim sporazumom.

Člen XII

Postopki za spremembo Priloge C

1.   Upravni organ, ki si prizadeva spremeniti Prilogo C z namenom spremeniti skupne specifikacije ali dodati novo vrsto izdelka („upravni organ predlagatelj“), uporabi postopke iz prvega in drugega odstavka prejšnjega naslova, v svoj predlog pa vključi:

(a)

dokazilo, da bi se s spremembo specifikacij ali z vključitvijo nove vrste izdelka dosegli pomembni prihranki energije;

(b)

če je to primerno, zahteve glede porabe energije pri različnih načinih delovanja opreme;

(c)

informacije o standardiziranih postopkih preskušanj, ki se uporabljajo pri oceni izdelka;

(d)

dokaz o obstoječi nelastniški tehnologiji, ki omogoča stroškovno učinkovite prihranke energije brez negativnega učinka na zmogljivost izdelka;

(e)

informacije o ocenjenem številu modelov izdelka, ki izpolnjujejo predlagano specifikacijo, in približni trži delež, ki ga ti modeli predstavljajo;

(f)

informacije o stališčih industrijskih skupin, ki bi jih predlagana sprememba lahko prizadela;

in

(g)

predlagani datum začetka veljavnosti novih specifikacij ob upoštevanju življenjske dobe izdelkov in programov proizvodnje.

2.   Predlagane spremembe, ki jih sprejmeta oba upravna organa, začnejo veljati na dan, ki ga sporazumno določita upravna organa.

3.   Če po prejemu predloga spremembe, podanega v skladu s prvim in drugim odstavkom prejšnjega naslova, drugi upravni organ (v nadaljnjem besedilu „nasprotujoči upravni organ“) meni, da predlog ne izpolnjuje zahtev iz zgornjega odstavka 1, ali če kako drugače ugovarja predlogu, nemudoma (navadno do naslednjega sestanka tehnične komisije) pisno obvesti upravni organ predlagatelja o svojem nasprotovanju in doda vse razpoložljive informacije, na katere se opira njegov ugovor; npr. dokaz, da bi predlog, če bi bil sprejet, verjetno:

(a)

nesorazmerno in nepošteno prerazporedil tržno moč v korist enega podjetja ali skupine podjetij;

(b)

spodkopal skupno udeležbo industrije v programu za označevanje ENERGY STAR;

(c)

bil v nasprotju z njegovimi zakoni in drugimi predpisi;

ali

(d)

naložil težke tehnične zahteve.

4.   Upravna organa si po najboljših močeh prizadevata doseči soglasje o predlagani spremembi na prvem sestanku tehnične komisije po podanem predlogu. Če upravna organa na tem sestanku tehnične komisije ne moreta doseči soglasja o predlagani spremembi, ga poskušata doseči v pisni obliki pred naslednjim sestankom tehnične komisije.

5.   Če do konca naslednjega sestanka tehnične komisije pogodbenici ne moreta doseči soglasja, upravni organ predlagatelj umakne svoj predlog; glede predlogov za revidiranje obstoječih specifikacij pa se zadevna vrsta izdelka umakne iz Priloge C na dan, za katerega se pisno dogovorita upravna organa. O tej spremembi in o postopkih za izvajanje te spremembe se obvesti vse udeležence programa.

6.   Pri pripravi novih specifikacij ali reviziji obstoječih upravna organa zagotovita učinkovito medsebojno usklajevanje in posvetovanje, pa tudi usklajevanje in posvetovanje z zadevnimi zainteresiranimi stranmi, zlasti glede vsebine delovnih dokumentov in časovnih razporeditev.

Člen XIII

Splošne določbe

1.   Ta sporazum ne zajema drugih programov okoljskega označevanja, ki jih lahko razvija in sprejme katera koli od pogodbenic.

2.   Vse dejavnosti v okviru tega sporazuma urejajo veljavni zakoni in drugi predpisi vsake od pogodbenic in so vezane na razpoložljivost odobrenih sredstev in virov.

3.   Nič v tem sporazumu ne vpliva na pravice in obveznosti katere koli pogodbenice, ki izhajajo iz dvostranskih, regionalnih ali večstranskih sporazumov, ki so bili sklenjeni pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

4.   Brez vpliva na druge določbe tega sporazuma lahko vsak od upravljalnih organov izvaja programe označevanja vrst izdelkov, ki niso zajeti v Prilogi C. Ne glede na druge določbe tega sporazuma ne sme nobena od pogodbenic ovirati uvoza, izvoza, prodaje ali distribucije katerega koli izdelka zato, ker je opremljen z oznakami energetske učinkovitosti upravljalnega organa druge pogodbenice.

Člen XIV

Začetek veljavnosti in trajanje

1.   Ta sporazum začne veljati z dnem, ko vsaka od pogodbenic drugo pisno obvesti, da je zaključila notranje postopke, potrebne za začetek veljavnosti.

2.   Ta sporazum ostane v veljavi pet let. Najpozneje eno leto pred koncem tega obdobja se pogodbenici sestaneta in razpravljata o obnovitvi tega sporazuma.

Člen XV

Odpoved

1.   Ta sporazum lahko vsaka od pogodbenic odpove kadar koli s trimesečnim odpovednim rokom in pisnim obvestilom druge pogodbenice.

2.   V primeru odpovedi ali neobnovitve tega sporazuma upravna organa vse registrirane udeležence programa obvestita o ukinitvi skupnega programa. Nadalje upravna organa registrirane udeležence programa obvestita, da bo vsak upravni organ lahko nadaljeval dejavnosti označevanja v okviru dveh ločenih posamičnih programov. V tem primeru program za označevanje Evropske skupnosti ne bo več uporabljal oznak ENERGY STAR. Komisija zagotovi, da ona sama, države članice Evropske skupnosti in vsi pri njej registrirani udeleženci programa prenehajo uporabljati oznake ENERGY STAR do dne, za katerega se pisno dogovorita upravna organa. Obveznosti iz tega odstavka veljajo tudi po odpovedi tega sporazuma.

Člen XVI

Verodostojni jeziki

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v Washingtonu, D. C., dne dvajsetega decembra leta dva tisoč šest v češkem, danskem, nizozemskem, angleškem, estonskem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, madžarskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, malteškem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. V primeru težav v zvezi z razlago prevlada angleško besedilo.

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Za Európske spoločenstvo

Za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

För Europeiska gemenskapens vägnar

Image

Image

Por el Gobierno de los Estados Unidos de América

Za vládu Spojených států amerických

For regeringen for Amerikas Forenede Stater

Für die Regierung der Vereinigten Staaten von Amerika

Ameerika Ühendriikide valitsuse nimel

Για την Κυβερνηση των Ηνωμενων Πολιτειων τησ Αμερικησ

For the Government of the United States of America

Pour le gouvernement des États-Unis d'Amérique

Per il governo degli Stati Uniti d'America

Amerikas Savienoto Valstu valdības vārdā

Jungtinių Amerikos Valstijų vyriausybės vardu

az Amerikai Egyesült Államok kormánya részéről

Għall-Gvern ta' l-Istati Uniti ta' l-Amerika

Voor de regering van Verenigde Staten van Amerika

W imieniu rządu Stanów Zjednoczonych Ameryki

Pelo governo Estados Unidos da América

Za vládu Spojené štáty americké

Za vlado Združene države Amerike

Amerikan yhdysvaltojen hallituksen puolesta

För Amerikas förenta staters regering

Image

PRILOGA A

IME ENERGY STAR IN SKUPNI ZNAK

Ime: ENERGY STAR

Skupni znak:

Image

PRILOGA B

Smernice za ustrezno uporabo imena Energy Star in skupnega znaka

Ime ENERGY STAR in skupni znak sta znamki v lasti agencije US EPA. Kot takšna je ime in skupni znak dovoljeno uporabljati le v skladu z naslednjimi smernicami in sporazumom o partnerstvu ali prijavnico Evropske komisije, ki so jo podpisali udeleženci programa za označevanje ENERGY STAR. Prosimo vas, da te smernice razdelite tistim osebam, ki bodo odgovorne za pripravo gradiva za ENERGY STAR v vašem imenu.

US EPA in Evropska komisija na ozemlju držav članic Evropske skupnosti nadzorujeta ustrezno uporabo imena ENERGY STAR in skupnega znaka. To vključuje spremljanje uporabe oznak na trgu in neposreden stik s tistimi organizacijami, ki oznaki uporabljajo nepravilno ali neupravičeno. Posledice zlorabe oznak lahko vključujejo preklic udeležbe udeleženca programa v programu za označevanje Energy Star, pri nepravilno označenih izdelkih, uvoženih v ZDA, pa lahko tudi zaseg teh izdelkov s strani carinske službe ZDA.

Splošne smernice

Program ENERGY STAR je partnerstvo med podjetji in organizacijami na eni strani in zvezno vlado ZDA ali Evropsko skupnostjo na drugi strani. V okviru tega partnerstva lahko podjetja in organizacije uporabljajo ime ENERGY STAR in skupni znak kot del svojih dejavnosti energetske učinkovitosti in okoljskih dejavnosti.

Organizacije morajo za uporabo oznak v skladu s tem dokumentom skleniti sporazum z upravnim organom – z Agencijo Združenih držav Amerike za varovanje okolja za ZDA ali z Evropsko komisijo za EU. Spremembe teh oznak niso dovoljene, saj bi takšne spremembe zmedle podjetja in potrošnike glede vira programa ENERGY STAR in zmanjšale njegovo vrednost za vse udeležence.

Organizacije, ki uporabljajo te oznake, morajo upoštevati naslednje splošne smernice:

1.

Imena ENERGY STAR in skupnega znaka v nobenem primeru ni dovoljeno uporabljati na način, ki bi pomenil oglaševanje podjetja, njegovih izdelkov ali storitev. Skupnega znaka in imena ENERGY STAR ni dovoljeno uporabljati v nobenem drugem imenu ali znaku podjetja, imenu izdelka, imenu storitve, imenu domene ali naslovu spletne strani niti ni dovoljeno skupnega znaka, imena ENERGY STAR ali katere druge podobne oznake uporabljati kot blagovno znamko ali del blagovne znamke s strani druge pravne ali fizične osebe, razen US EPA.

2.

Imena ENERGY STAR in skupnega znaka ni dovoljeno nikoli uporabljati na način, ki bi omalovaževal ENERGY STAR, EPA, Oddelek za energijo, Evropsko skupnost, Evropsko komisijo ali kateri koli drug vladni organ.

3.

Skupnega znaka nikoli ni dovoljeno povezovati z izdelki, ki ne izpolnjujejo pogojev za ENERGY STAR.

4.

Partnerji in druge pooblaščene organizacije so odgovorni za lastno uporabo imena ENERGY STAR in skupnega znaka kot tudi za uporabo s strani njihovih predstavnikov, kot so oglaševalske agencije in pogodbeni izvajalci.

Uporaba imena ENERGY STAR

Ime ENERGY STAR se vedno pojavlja v velikih tiskanih črkah;

V gradivu za trg Združenih držav Amerike se ob prvi omembi besedne zveze „ENERGY STAR“ vedno uporabi tudi znak za registrirano znamko ®;

Znak ® se vedno pojavi nadpisano;

Med besedno zvezo „ENERGY STAR“ in znakom ® ni presledka.

Znak ® se ponovi v dokumentu v vsakem naslovu poglavja ali spletni strani.

Uporaba skupnega znaka

Skupni znak je oznaka, ki se kot oznaka uporablja le na tistih izdelkih, ki izpolnjujejo ali presegajo smernice izpolnjevanja za ENERGY STAR.

Uporaba skupnega znaka je dovoljena:

na registriranih izdelkih, ki izpolnjujejo zahteve;

v literaturi o izdelku, ki izpolnjuje zahteve;

na spletu za namene identificiranja izdelka, ki izpolnjuje zahteve;

v oglaševanju, kjer se znak uporablja v bližini izdelka ali na izdelku, ki izpolnjuje zahteve;

v gradivih na prodajnih mestih;

na embalaži izdelka, ki izpolnjuje zahteve.

Izgled skupnega znaka

US EPA je to oznako ustvarila, da bi povečala vizualni učinek oznake ter zaradi kontrasta in čitljivosti. Oznaka vključuje simbol ENERGY STAR v kvadratu, skupaj z imenom ENERGY STAR v manjšem kvadratu, ki se nahaja neposredno spodaj in poveča čitljivost simbola. Kvadrata ločuje bela črta, katere debelina je enaka debelini loka v simbolu. Oznako obdaja tudi bela črta, katere debelina je enaka debelini loka v simbolu.

Prazen prostor

US EPA in Evropska komisija zahtevata, da oznako vedno obdaja prazen prostor v izmeri 0,333 (tretjine višine grafičnega kvadrata znotraj oznake). Na tem mestu se ne sme pojaviti noben drug grafični element, na primer besedilo ali slike. US EPA in Evropska komisija zahtevata ta prazen prostor, ker se skupni znak pogosto pojavlja na gradivih, kjer se pojavljajo zapletene podobe, kot so druge oznake, grafične naprave in besedilo.

Najmanjša velikost

Velikost oznake je dovoljeno spreminjati, vendar morajo razmerja znotraj oznake ostati enaka. Zaradi čitljivosti je priporočljivo, da se oznaka tiska v širini, manjši od 0,375 palca (9,5 mm). Čitljivost napisa mora biti ohranjena na spletu.

Zaželena barva

Zaželena barva oznake je 100 % Cyan. Dovoljene so nadomestne različice v črni barvi na beli podlagi ali beli barvi na črni podlagi. Na spletni barvni lestvici je barvni ekvivalent 100 % Cyanu barva s šestnajstiškim zapisom 0099FF. Če je za oglaševanje, literaturo o izdelku ali gradiva na prodajnih mestih na voljo tiskanje z več barvami, mora biti oznaka natisnjena v 100 % Cyanu. Če ta barva ni na voljo, jo je mogoče nadomestiti s črno barvo.

Nepravilne uporabe oznake

Prosimo vas, da

oznake ne uporabljate na izdelkih, ki ne izpolnjujejo zahtev;

oznake ne spreminjate tako, da kvadrat s simbolom ENERGY STAR uporabite brez kvadrata z imenom „ENERGY STAR“.

Ko oznako tiskate, prosimo, da:

iz oznake ne delate skice,

bele oznake ne uporabite na belem ozadju,

ne spreminjate barv oznake,

ne pačite oznake,

ne spreminjate okvira oznake,

oznake ne namestite prek druge podobe,

oznake ne obračate,

ne ločujete elementov oznake,

ne nadomeščate delov oznake,

dela oznake ne nadomeščate z drugim tiskom,

ne uničujete praznega prostora oznake,

oznaka ne sme biti poševna,

ne spreminjate velikosti okvira oznake,

ne nadomeščate odobrenega besedila,

ne uporabljate skupnega znaka v neodobrenih barvah,

pazite, da besedilo ne prekriva oznake,

ne uporabljate le kvadrata s simbolom, temveč tudi ime ENERGY STAR,

iz oznake ne odstranite kvadrata s simbolom,

Pisanje in govorjenje o ENERGY STAR

US EPA in Evropska komisija pri pisanju in govorjenju o elementih programa priporočata uporabo terminologije za ohranjanje in krepitev vrednosti ENERGY STAR.

PRAVILNO

NEPRAVILNO

računalnik, ki izpolnjuje zahteve za ENERGY STAR

računalnik, ki je skladen z zahtevami za ENERGY STAR

računalnik, potrjen z ENERGY STAR

računalnik, ocenjen z ENERGY STAR

Računalnik, ki je pridobil oznako ENERGY STAR

 

Izdelki, ki so pridobili oznako ENERGY STAR

Izdelek z oznako ENERGY STAR

Izdelki z oznako ENERGY STAR (za serijo izdelkov)

oprema z oznako ENERGY STAR

Potrjeno s strani US EPA

V skladu s standardi ENERGY STAR

PARTNERJI/UDELEŽENCI PROGRAMA

Partner programa ENERGY STAR

Podjetje programa ENERGY STAR

Podjetje X, partner programa ENERGY STAR

Podjetje X, potrjeno s strani US EPA

Podjetje, ki je udeleženo v programu ENERGY STAR

S strani US EPA odobreni prodajalec opreme z oznako ENERGY STAR

Podjetje, ki podpira program ENERGY STAR

Potrjeno s strani US EPA

monitorji, ki izpolnjuje zahteve za ENERGY STAR

monitorji programa ENERGY STAR

VLADNI VIR OBLASTI

Izdelki, ki pridobijo oznako ENERGY STAR, preprečujejo emisije toplogrednih plinov z izpolnjevanjem strogih smernic za energetsko učinkovitost, ki sta jih določila US EPA in Evropska komisija.

 

ENERGY STAR in oznaka ENERGY STAR sta registrirani oznaki ZDA.

 

ENERGY STAR je registrirana oznaka v lasti vlade ZDA.

 

SMERNICE IZPOLNJEVANJA

 

Smernice za ENERGY STAR

Standardi za ENERGY STAR

Specifikacije za ENERGY STAR

Odobreno s strani US EPA

Ravni izpolnjevanja za ENERGY STAR

Potrjeno s strani US EPA

Prostovoljni programi

Prejel potrditev s strani US EPA

Vprašanja v zvezi z uporabo imena ENERGY STAR in skupnega znaka

Dežurna telefonska linija ENERGY STAR

V ZDA kličite na brezplačno telefonsko številko 1-888-STAR-YES (1-888-782-7937)

Izven ZDA kličite na številko: 202-775-6650

Telefaks: 202-775-6680

www.energystar.gov

EVROPSKA KOMISIJA

Generalni direktorat za promet in energetiko

Telefon: +32 2 2985792

Telefaks: +32 2 2966016

www.eu-energystar.org

PRILOGA C

SKUPNE SPECIFIKACIJE

I.   SPECIFIKACIJE ZA RAČUNALNIKE

Naslednje specifikacije za računalnike se uporabljajo do vključno 19. julija 2007. Za specifikacije za računalnike, ki se uporabljajo od 20. julija 2007, glej oddelek VIII.

A.   Opredelitve pojmov

1.

Računalnik: namizna naprava, v stolpu ali mini stolpu, ali prenosna naprava, vključno z zmogljivimi namiznimi računalniki, osebnimi računalniki, delovnimi postajami, namiznimi računalniki v omrežju, krmilniki terminalov X in terminali na prodajnih mestih na podlagi računalnika. Za uvrstitev v to kategorijo mora biti naprava napajana iz električnega omrežja preko vtičnice, kar pa ne izključuje naprav, ki lahko delujejo z napajanjem tako preko vtičnice kot z baterijskim napajanjem. Cilj take opredelitve je vključiti predvsem računalnike, ki se prodajajo za poslovno ali domačo uporabo. Ta opredelitev računalnika ne vključuje računalnikov, ki se tržijo kot „datotečni strežniki“ ali „strežniki“.

2.

Monitor: katodna cev (CRT), raven zaslon (npr. zaslon na tekoče kristale) ali druga naprava za prikaz s pripadajočo elektronsko opremo. Monitor se lahko prodaja posamično ali vgrajen v ohišje računalnika. Cilj take opredelitve je vključiti predvsem standardne monitorje, ki se uporabljajo z računalniki. V okviru teh specifikacij pa so lahko kot monitor opredeljene tudi naslednje naprave: terminali osrednjih računalnikov in fizično ločene zaslonske naprave.

3.

Integrirani računalniški sistem: sistemi, pri katerih sta računalnik in monitor za prikaz združena v eno napravo. Taki sistemi morajo izpolnjevati naslednji dve merili: električne porabe ni mogoče meriti ločeno po sestavnih delih in sistem je priključen na vtičnico z enim samim električnim kablom.

4.

Nedejavnost: čas, v katerem računalnik ne prejme nikakršnega vnosa od uporabnika (npr. vnosa preko tipkovnice ali premika miške).

5.

Način nizke porabe oziroma „mirovanja“: stanje zmanjšane porabe, v katerega preide računalnik po obdobju nedejavnosti.

6.

Budilni dogodki: od uporabnika, programsko ali iz zunanjega vira izvirajoč dogodek ali dražljaj, ki povzroči prehod računalnika iz načina nizke porabe oziroma mirovanja v stanje aktivnega delovanja. Primeri budilnih dogodkov vključujejo med drugim tudi premik miške, akcijo preko tipkovnice ali pritisk na gumb na ohišju, zunanji dogodki pa dražljaje, posredovane preko telefona, daljinskega upravljanja, omrežja, kabelskega modema, satelita itd.

B.   Zahteve za podelitev znaka ENERGY STAR

1.

Tehnične specifikacije

(a)

Računalniki: za Energy Star mora računalnik izpolnjevati naslednje pogoje:

Obstajata dve smernici – A in B, po katerih je mogoče računalnik označiti kot skladen z zahtevami ENERGY STAR. Ti dve smernici sta oblikovani zato, da imajo udeleženci programa na izbiro več različnih načinov za ureditev upravljanja s porabo in energetske učinkovitosti.

Smernica A je obvezna za računalnike naslednjih tipov:

Računalnike, ki so ob dobavi opremljeni za delovanje v omrežju tako, da lahko ostanejo v načinu nizke porabe/mirovanja, medtem ko njihov omrežni adapter ohrani sposobnost odgovarjati na zahteve iz omrežja.

Računalnike, ki ob dobavi niso opremljeni za povezovanje v omrežje.

Računalnike, dobavljene v okolje brez omrežij.

EPA pričakuje, da se računalniki, ki se prodajajo ali drugače tržijo kot osebni računalniki, kvalificirajo izključno po smernici A.

Računalniki, ki so ob dobavi opremljeni za delovanje v omrežjih, ki sedaj zahtevajo, da pri vzdrževanju povezave z omrežjem v načinu mirovanja sodeluje računalnikov procesor in/ali pomnilnik, se lahko kvalificirajo po smernici B. Pričakuje se, da imajo računalniki, kvalificirani po smernici B, enako omrežno funkcionalnost ne glede na to, ali so v načinu mirovanja ali ne.

(i)

Smernica A

(a)

Računalnik mora po obdobju nedejavnosti preiti v način mirovanja.

(b)

Če je dobavljeni računalnik opremljen za delo v omrežju, mora biti zmožen preiti v način mirovanja tudi med delovanjem v omrežju.

(c)

Če je dobavljeni računalnik opremljen za delovanje v omrežju, mora biti tudi v načinu mirovanja zmožen odzvati se na budilne dogodke, ki prihajajo na njegov naslov med delovanjem v omrežju. Če budilni dogodek zahteva od računalnika izhod iz načina mirovanja in izvedbo kakšne naloge, mora računalnik po zaključku naloge in po obdobju nedejavnosti ponovno preiti v način mirovanja.. Udeleženec programa lahko za zagotovitev delovanja, opisanega v tem pododdelku, uporabi kakršen koli razpoložljiv način.

(d)

Računalnik porablja energijo v načinu mirovanja v skladu s tabelo 1.

Tabela 1

Največja nazivna trajna izhodna moč napajalnika (1)

Moč v načinu mirovanja

≤200 W

≤15 W

>200 W ≤300 W

≤20 W

>300 W ≤350 W

≤25 W

>350 W ≤400 W

≤30 W

>400 W

10 % največje nazivne trajne moči

Računalniki, katerih poraba energije nikoli ne preseže 15 W, so skladni z zahtevami glede porabe energije te specifikacije in ni potrebno, da imajo vgrajen način mirovanja, opisan v oddelku A.

(ii)

Smernica B

(a)

Računalnik mora po obdobju nedejavnosti preiti v način mirovanja.

(b)

Če je dobavljeni računalnik opremljen za delo v omrežju, mora biti zmožen preiti v način mirovanja ne glede na omrežno tehnologijo.

(c)

Računalnik mora v načinu mirovanja ohraniti svojo zmožnost odzivanja na vse vrste zahtev iz omrežja. Obseg omrežne funkcionalnosti, ki je na voljo uporabniku, se ne sme zmanjšati (npr.: omrežna funkcionalnost, ki je na voljo uporabniku v načinu mirovanja, mora biti enaka kot pred računalnikovim prehodom v način mirovanja).

(d)

Poraba računalnika v načinu mirovanja ne sme presegati 15 % največje nazivne trajne moči njegovega napajalnika.

(b)

Integrirani računalniški sistemi: za Energy Star mora integrirani računalniški sistem izpolnjevati naslednje pogoje:

(i)

Integrirani računalniški sistem mora po obdobju nedejavnosti preiti v način mirovanja.

(ii)

Če je dobavljeni integrirani računalniški sistem opremljen za delo v omrežju, mora biti zmožen preiti v način mirovanja tudi med delovanjem v omrežju.

(iii)

Če je dobavljeni integrirani računalniški sistem opremljen za delovanje v omrežju, mora biti tudi v načinu mirovanja zmožen odzvati se na budilne dogodke, ki prihajajo na njegov naslov med delovanjem v omrežju. Če budilni dogodek zahteva od računalnika izhod iz načina mirovanja in izvedbo kakšne naloge, mora računalnik po zaključku naloge in po obdobju nedejavnosti ponovno preiti v način mirovanja.

Udeleženec programa lahko za zagotovitev delovanja, opisanega v tem pododdelku, uporabi kakršen koli razpoložljiv način.

(iv)

Poraba integriranega računalniškega sistema v načinu mirovanja ne sme presegati 35 W. Integrirani računalniški sistemi, katerih poraba energije nikoli ne preseže 35 W, so skladni z zahtevami glede porabe energije tega sporazuma in ni potrebno, da imajo vgrajen način mirovanja, opisan v oddelku I.A.

2.

Nastavitve ob dobavi: da bi kar največ uporabnikov izkoriščalo prednosti načina nizke porabe/„mirovanja“, mora udeleženec programa dobavljati svoje računalnike in/ali integrirane računalniške sisteme s funkcijo upravljanja moči. Pri vseh izdelkih mora biti privzeti čas vnaprej nastavljen na manj kot 30 minut. (EPA priporoča vnaprejšnjo nastavitev časa v območju med 15 in 30 minutami). Uporabnik mora imeti možnost spremeniti časovne nastavitve ali onemogočiti način nizke porabe/mirovanja.

3.

Operacijski sistemi: računalnikov pravilen prehod v način nizke porabe/„mirovanja“ je navadno odvisen od namestitve in rabe določene različice operacijskega sistema. Če udeleženec programa dobavi računalnik z enim ali več operacijskimi sistemi, mora biti računalnik zmožen preiti v način nizke porabe/„mirovanja“ in se v celoti vrniti v normalni način pri delovanju v vsaj enem od teh operacijskih sistemov. Če je računalnik dobavljen brez operacijskega sistema, mora udeleženec programa jasno predpisati mehanizme, s katerimi bo računalnik izpolnil zahteve Energy Star. Poleg tega morajo biti na računalniku nameščeni vsi programski gonilniki, strojni gonilniki ali priročni programi, potrebni za prehod v način mirovanja in vrnitev v normalni način. Udeleženec programa mora te informacije vključiti v literaturo o izdelku (npr. v uporabniški priročnik ali tehnične podatke) in/ali v svojo spletno stran. Besedila brošur in oglasov morajo biti oblikovana tako, da jih bralec ne more napačno razumeti.

4.

Upravljanje monitorja: računalnik mora vključevati enega ali več mehanizmov, s katerimi lahko aktivira način nizke porabe monitorja, ki izpolnjuje zahteve za Energy Star. Udeleženec programa mora v literaturi o izdelku jasno predpisati način, na katerega lahko njegov računalnik upravlja monitorje, skladne z zahtevami ENERGY STAR, in vse pogoje, potrebne za upravljanje porabe energije monitorja. Udeleženec programa mora nastaviti privzete nastavitve računalnika tako, da sproži način nizke porabe monitorja prve stopnje oziroma način mirovanja najkasneje po 30 minutah uporabnikove nedejavnosti. Udeleženec programa mora prav tako nastaviti privzeti čas za naslednjo stopnjo upravljanja porabe tako, da monitor preide v način nizke porabe druge stopnje oziroma način „globokega mirovanja“ najkasneje po 60 minutah nedejavnosti. Skupna vrednost privzetih časov za oba načina nizke porabe ne sme presegati 60 minut. Udeleženec programa se lahko odloči za tako nastavitev računalnika, ki aktivira prehod monitorja v način nizke porabe druge stopnje oziroma način „globokega mirovanja“ neposredno po 30 minutah nedejavnosti.

Uporabnik mora imeti možnost spremeniti časovne nastavitve ali onemogočiti način nizke porabe/mirovanja za monitor. Ta zahteva glede upravljanja monitorja ne velja za integrirane računalniške sisteme. Vendar pa morajo integrirani računalniški sistemi, ki se tržijo in prodajajo kot del priključnega sistema, omogočati samodejno upravljanje porabe energije zunanjega priključenega monitorja.

C.   Smernice za preskušanje skladnosti računalnikov, ki izpolnjujejo zahteve za ENERGY STAR

1.

Preskusni pogoji: Pri izvajanju meritev porabe morajo biti zagotovljeni v nadaljevanju navedeni preskusni pogoji okolja. Ti pogoji so potrebni za to, da na rezultate ne vplivajo zunanji dejavniki in da je rezultate mogoče ponoviti tudi kasneje.

Impedanca voda: < 0,25 ohma

Celotno harmonsko popačenje: < 5 %

Napetost:

Vhodna izmenična napetost (2): 115 V (efektivna vrednost) ± 5 V (efektivna vrednost)

Vhodna frekvenca izmenične napetosti (3) 60 Hz± 3Hz

Temperatura okolice: 25 °C ± 3 °C

2.

Preskusna oprema: Cilj je točno izmeriti porabo (4) delovne moči naprave ali monitorja. Zato je treba uporabiti točen merilnik delovne moči. Na trgu so na voljo številni merilniki moči, proizvajalci pa morajo biti pri izbiri modela merilnika moči pazljivi. Pri nabavi merilnika moči in nastavitvi preskusne proge mora proizvajalec upoštevati naslednje dejavnike:

Vršni faktor:

Ena od prejšnjih različic preskusnih postopkov za Energy Star je vključevala zahtevo, da proizvajalci uporabljajo merilnike moči z vršnim faktorjem nad 8. Številni udeleženci programa so opozarjali, da to ni smotrna ali koristna zahteva. Naslednji odstavki obravnavajo vprašanje vršnega faktorja in poskušajo razjasniti namen prvotne napačne zahteve. Na žalost program Energy Star za odpravo napake ne more predpisati zahtev glede opreme. Preizkušanje je vsaj toliko kot znanost tudi obrt, torej si morajo proizvajalci in izvajalci preskusov pri izbiri ustreznih merilnikov pomagati z zdravo presojo in izkušnjami svojega osebja.

Image

Najprej je treba razumeti, da naprave s stikalnimi napajalniki popačijo električni tok v valovno obliko, ki se razlikuje od navadne sinusne oblike toka (5). Slika 1 prikazuje tipične valovne oblike tipične naprave s stikalnim napajalnikom. Praktično vsak vatmeter lahko meri standardno valovno obliko električnega toka, težje pa je izbrati vatmeter za nepravilne valovne oblike.

Bistveno je, da izbrani vatmeter lahko meri tok, ki ga naprava odjema, ne da bi povzročal interna popačenja sinusne krivulje (tj. rezal vrhove tokovnih valov). To zahteva preučitev vršnega faktorja merilnika (6) in merilnih območij toka vatmetra. Boljši vatmetri imajo večje vršne faktorje in večjo izbiro tokovnih območij.

Pri pripravi preskusa mora biti prvi korak ugotovitev vršnega toka (A) merjene naprave. Tega se lahko ugotovi z osciloskopom. Nato se izbere merilno območje toka, v katerem bo lahko merilnik zaznal vršni tok. Natančneje mora biti merilni doseg območja toka, pomnožen z vršnim faktorjem merilnika (za tok), večji od odčitka vršnega toka z osciloskopa. Na primer: Vatmeter z vršnim faktorjem 4 lahko pri merilnem tokovnem območju 3 A zazna tokovne konice do 12 A. Če je merjeni vršni tok le 6 A, je merilnik ustrezen. Drugo dejstvo, ki ga je treba upoštevati, je, da merilnik pri previsoko nastavljenem merilnem območju (da lahko meri vršni tok) lahko meri tokove nižje jakosti s premajhno točnostjo. Zato je potrebno pazljivo poiskati ravnotežje med različnimi zahtevami. Ponovimo, da več izbir merilnih območij toka in višji vršni faktorji zagotavljajo boljše rezultate.

Frekvenčni odziv:

Drugo vprašanje, ki ga je treba upoštevati pri izbiri merilnika moči, je njegov nazivni frekvenčni odziv. Elektronska oprema s stikalnimi napajalniki povzroča višje harmonike (lihe harmonike navadno do reda 21). Te višje harmonike je treba pri merjenju moči upoštevati, drugače je moč izmerjena nenatančno. Zato program Energy Star proizvajalcem priporoča nabavo merilnikov moči s frekvenčnim odzivom najmanj do 3 kHz. Tak merilnik upošteva višje harmonike do reda 50, priporoča pa ga tudi IEC 555.

Ločljivost:

Proizvajalec bo verjetno potreboval merilnik z ločljivostjo 0,1 W.

Točnost:

Naslednja lastnost, ki jo je treba upoštevati, je skupna točnost. Katalogi in tehnični podatki merilnikov moči navadno podajajo podatke o točnosti meritev moči, ki jih je mogoče doseči v različnih merilnih območjih. Pri merjenju izdelka, katerega poraba je zelo blizu zgornji meji porabe energije za obravnavani način, morate pripraviti preskus tako, da bo točnost merjenja večja.

Umerjanje:

Merilnike moči je treba umerjati vsako leto, da zagotovite natančnost merjenja.

3.

Preskusna metoda: Proizvajalci izmerijo povprečno porabo električne energije naprave v načinu izklopa in načinu nizke porabe. To opravijo z meritvijo porabe energije v času 1 ure. Povprečna moč naprave se izračuna tako, da se izmerjeno porabo deli s časom (1 ura).

Meritev moči v načinih varčevanja energije: Ta preskus se opravi za vsakega od načinov varčevanja energije (npr. način nizke porabe, način izklopa, način pripravljenosti, način mirovanja), ki pride v poštev za kvalificiranje naprave po zahtevah Energy Star. Pred začetkom tega preskusa mora biti naprava priklopljena na električno omrežje, a izključena, in se stabilizira na sobno okolje najmanj 12 ur. Ustrezen vatmeter mora biti priključen na napravo tako, da lahko točno meri porabo energije, ne da bi povzročal motnje pri napajanju. Merjenje se lahko opravi v zaporedju z merjenjem moči v načinu izklopa; izvedba obeh preskusov ne bi smela trajati več kot 14 ur, vključno s časom, potrebnim za priklop in izključitev naprave.

Napravo se vključi in počaka, da izvede cikel ogrevanja. Po preteku časa do prehoda v način varčevanja energije se odčita in zapiše stanje števca električne energije in čas (ali sproži štoparico ali časovnik). Po eni uri se ponovno odčita stanje števca električne energije. Razlika med odčitkoma števca električne energije je poraba energije v načinu nizke porabe; povprečno moč se izračuna tako, da se porabo deli z 1 uro.

II.   SPECIFIKACIJE ZA RAČUNALNIŠKE MONITORJE

A.   Opredelitve

1.

Računalniški monitor (imenovan tudi „monitor“): Komercialno dostopen elektronski izdelek z zaslonom in pripadajočo elektronsko opremo v enem samem ohišju, z možnostjo prikaza izhodnih podatkov iz računalnika preko enega ali več vhodov, kot so VGA, DVI in/ali IEEE 1394. Delovanje monitorja običajno omogoča katodna cev (CRT), naprava s tekočimi kristali (LCD) ali druga naprava za prikaz. Cilj take opredelitve je zajeti predvsem standardne zaslone, namenjene za uporabo z računalniki. Za uvrstitev v to kategorijo mora imeti računalniški monitor vidno diagonalo, večjo od 30,48 cm (12 palcev), in biti opremljen za električno napajanje iz zidne vtičnice z izmeničnim tokom ali iz baterije, ki se prodaja z adapterjem za izmenični tok. Računalniški monitorji s tunerjem/sprejemnikom so lahko po tej specifikaciji upravičeni do oznake Energy Star, če se tržijo in prodajajo kot računalniški monitorji (če je torej računalniški monitor njihova glavna funkcija) ali z dvojno funkcijo kot računalniški monitor in televizor. Vendar pa izdelki s tunerjem/sprejemnikom in računalniškimi zmogljivostmi, ki se tržijo in prodajajo kot televizorji, niso vključeni v to specifikacijo.

2.

Način delovanja/aktivna poraba: Izdelek je priključen na vir energije in proizvaja sliko. Poraba energije v tem načinu je navadno večja kakor poraba energije v načinu mirovanja in načinu izklopa.

3.

Način mirovanja/način nizke porabe: Stanje zmanjšane porabe energije, v katerega računalniški monitor preide po prejemu ukazov od računalnika ali preko drugih funkcij. Za ta način sta značilna prazen zaslon in zmanjšanje porabe energije. Monitor se vrne v način delovanja s polnimi zmogljivostmi, kadar zazna zahtevo uporabnika/računalnika (uporabnik npr. premakne miško ali pritisne tipko na tipkovnici).

4.

Način izklopa/stanje pripravljenosti: Način z najnižjo porabo energije, ki ga uporabnik ne more izklopiti (nanj vplivati) in lahko traja nedoločen čas, ko je računalniški monitor priključen na glavni vir električne energije in se uporablja v skladu z navodili proizvajalca. V tej specifikaciji je način izklopa opredeljen kot stanje, ko je izdelek priključen na vir energije, ne proizvaja slike in čaka na vklop v način delovanja z neposrednim signalom uporabnika/računalnika (uporabnik npr. pritisne na stikalo za vklop) (7).

5.

Način fizičnega izklopa: Stanje, ko je izdelek še vedno priključen na glavno električno omrežje, vendar je njegova povezava z zunanjim virom energije prekinjena. Uporabniki običajno preklopijo na ta način s pomočjo „stikala za fizični izklop“. V tem načinu izdelek ne črpa električne energije in ob merjenju običajno pokaže 0 vatov.

6.

Odklop: Izdelek se izključi iz glavnega električnega omrežja, zaradi česar so prekinjene vse njegove povezave z zunanjimi viri energije.

B.   Ustrezni izdelki

Za uvrstitev med izdelke, ki so upravičeni do oznake ENERGY STAR, mora računalniški monitor ustrezati opredelitvi iz oddelka A in zahtevam v specifikacijah, ki so navedene v oddelku II. C spodaj. Kakor je razloženo v oddelku II.A.1, ta specifikacija ne zajema ozdelkov z računalniškimi zmogljivostmi, ki se tržijo in prodajajo kot televizorji.

C.   Specifikacije energetske učinkovitosti za ustrezne izdelke

Do oznake ENERGY STAR so upravičeni samo izdelki iz oddelka II. B, ki izpolnjujejo naslednja merila.

Širokozaslonski modeli: Širokozaslonski modeli (npr. 16:9, 15:9 itd.) so upravičeni do pridobitve oznake ENERTY STAR, če izpolnjujejo zahteve po energetski učinkovitosti, opredeljene v teh specifikacijah. Za širokozaslonske modele ni posebnih specifikacij, zato morajo izpolnjevati zahteve iz oddelkov II.C.1 in II.C.2 spodaj.

1.

Način delovanja/aktivna poraba: Za pridobitev oznake ENERGY STAR modeli računalniških monitorjev ne smejo presegati največje aktivne porabe po naslednji enačbi: Če je X < 1 milijona slikovnih pik, potem je Y = 23; če je X > 1 milijona slikovnih pik, potem je Y = 28X. Y se izrazi v vatih in zaokroži na najbližje celo število, X pa je število slikovnih pik v decimalni obliki (npr. 1 920 000 slikovnih pik je 1,92 milijona slikovnih pik). Največja poraba energije za računalniški monitor z ločljivostjo 1 024 x 768 (ali 0,72 milijona slikovnih pik) bi bila na primer Y = 23 vatov, za računalniški monitor z ločljivostjo 1 600 x 1 200 pa 28 (1,92) = 53,76 ali zaokroženo 54 vatov.

Za pridobitev oznake ENERGY STAR mora biti računalniški monitor preskušen v skladu s protokolom iz oddelka II. D, Preskusna metodologija.

2.

Način mirovanja in način izklopa

(a)

Največja poraba energije za način mirovanja in način izklopa je navedena v tabeli 2 spodaj. Računalniški monitorji, ki imajo na voljo več načinov mirovanja (tj. način mirovanja in način globokega mirovanja) morajo izpolnjevati zahteve, ki so spodaj navedene za način mirovanja, v vseh teh načinih. Računalniški monitor, ki na primer porabi 4 vate v načinu mirovanja in 2 vata v načinu globokega mirovanja, ne izpolnjuje zahtev, ker poraba v enem od načinov mirovanja presega 2 vata.

(b)

Izjema pri načinu mirovanja: Računalniški monitorji, ki imajo zmožnost samodejnega prehajanja iz načina delovanja/aktivne porabe v način izklopa/stanja pripravljenosti s porabo energije 1 vat ali manj, izpolnjujejo zahteve glede porabe energije. Računalniški monitor mora preiti v način izklopa/stanje pripravljenosti po 30 minutah uporabnikove nedejavnosti ali drugače, in sicer glede na opredelitve v prihodnjih različicah specifikacij za računalnike. Ko uporabnik vnovič začne svojo dejavnost (ko npr. premakne miško ali pritisne tipko na tipkovnici) se mora monitor povrniti v polno zmogljivost delovanja. Z drugimi besedami, način mirovanja ni nujen, če lahko računalniški monitor preide iz načina delovanja/aktivne porave v način izklopa/stanje pripravljenosti in izpolni zahteve za oznako ENERGY STAR v načinu izklopa/stanju pripravljenosti.

Tabela 2

Merila energetske učinkovitosti za način mirovanja in način izklopa

Način mirovanja

≤ 2 vata

Način izklopa

≤ 1 vat

(c)

Omogočanje načina mirovanja: Z načinom mirovanja računalniškega monitorja lahko prihranimo energijo samo, če je omogočena funkcija varčevanja z energijo. Omogočanje in privzete časovne nastavitve ureja računalnik; proizvajalci monitorjev po možnosti (npr. če ima proizvajalec monitorjev poslovne povezave z določenimi proizvajalci računalnikov ali če proizvajalec monitorjev tudi sam prodaja računalnike ali komplete izdelkov) zagotovijo, da je pri računalniških monitorjih z oznako ENERGY STAR ob dostavi omogočena funkcija načina mirovanja. Poleg tega mora računalnik sprožiti način mirovanja računalniškega monitorja po 30 minutah nedejavnosti uporabnika ali v skladu z nastavitvami. Če ima računalniški monitor zmožnost samodejnega prehajanja iz načina vklopa/aktivne porabe v način izklopa/stanje pripravljenosti, se mora način izklopa/stanje pripravljenosti monitorja sprožiti po 30 minutah nedejavnosti uporabnika ali v skladu z nastavitvami.

D.   Metodologija preskušanja

Nastavitev izdelkov za preskušanje, metodologija in dokumentacija: Spodaj navedene metode preskušanja in merjenja se sklicujejo na specifikacije, ki sta jih objavila Display Metrology Committee VESA (Video Electronics Standards Association) in Mednarodna elektrotehnična komisija (IEC), ter po potrebi te smernice dopolnjujejo z metodami, oblikovanimi v sodelovanju z industrijo računalniških monitorjev.

Proizvajalci morajo opravljati preskuse in sami potrjevati tiste modele izdelkov, ki so skladni s smernicami za ENERGY STAR. Družine modelov računalniških monitorjev, ki so izdelani z enakim ogrodjem in so istovetni v vseh vidikih, z izjemo ohišja in barve, se lahko s predložitvijo preskusnih podatkov opredelijo kot en sam, reprezentativen model. Podobno nespremenjeni modeli ali modeli, ki se od tistih, ki so se prodajali v preteklem letu, razlikujejo samo v končni obliki, ostanejo ustrezni brez predložitve novih podatkov iz preskusov s predpostavko, da ostaja specifikacija nespremenjena.

Poraba energije se meri iz vtičnice ali vira energije v izdelek, ki se preskuša. Povprečna dejanska poraba energije računalniškega monitorja se meri v načinu delovanja/aktivne porabe, načinu mirovanja/načinu nizke porabe in v načinu izklopa/stanju pripravljenosti. Pri izvajanju meritev za samopotrjevanje modela izdelka mora biti izdelek, ki se preskuša, prvotno v stanju (npr. konfiguracija in nastavitve), v kakršnem bo dostavljen kupcu, razen če so potrebne prilagoditve v skladu s spodnjimi navodili.

Da bi zagotovili natančnost merjenja porabe energije elektronskih izdelkov, je treba ravnati v skladu z naslednjim protokolom, ki je sestavljen iz treh glavnih delov:

Nastavitev izdelkov za preskušanje in pogoji: V oddelkih 1(a) do (h) so navedeni pogoji preskušanja v zunanjem okolja in meritveni protokoli, ki jih je treba upoštevati pri merjenju porabe energije.

Metodologija preskušanja izdelka: Konkretni koraki pri preskušanju v okviru merjenja porabe energije v načinu delovanja/aktivne porabe, načinu mirovanja/načinu nizke porabe in v načinu izklopa/stanju pripravljenosti so navedeni v oddelku 2(a) spodaj. Dokumentacija o preskušanju izdelka:

Dokumentacijske zahteve, ki se nanašajo na predložitev podatkov o ustreznem izdelku, so natančno navedene v oddelku 3 spodaj.

Ta protokol preprečuje, da bi na rezultate preskusov vplivali zunanji dejavniki in zagotavlja natančno reprodukcijo teh rezultatov. Proizvajalci lahko za pridobitev rezultatov preskušanja uporabijo notranji ali neodvisen laboratorij. 1. Nastavitev izdelkov za preskušanje in pogoji(a)

1.

Nastavitev in pogoji preskušanja izdelka

(a)

Preskusni pogoji: Splošna merila

Napajalna električna napetost (8)

Evropa:Severna

230 (±1 %) voltov izmenične napetosti, 50 Hz (±1 %)

Amerika:

115 (±1 %) voltov izmenične napetosti, 60 Hz (±1 %)

Avstralija/Nova Zelandija:

230 (±1 %) voltov izmenične napetosti, 50 Hz (±1 %)

Japonska:

100 (±1 %) voltov izmenične napetosti, 50 Hz (±1 %)/60 Hz (±1 %)

Celotno harmonsko popačenje (napetost):

< 2 % THD

Temperatura okolice:

20 °C ± 5 °C

Relativna vlažnost:

30–80 %

Upor voda:

< 0,25 Ohm

(Referenca IEC 62301: Električni gospodinjski aparati – Meritev moči v stanju pripravljenosti, oddelki 3.2, 3.3 in standard 2.0 za Meritve ravnih zaslonov VESA (Flat Panel Display Measurements, oddelek 301-2))

(b)

Pogoji v temnici: Pri opravljanju meritev osvetlitve je računalniški monitor nameščen v temnici. Izmerjena osvetlitev računalniškega monitorja (E) mora biti v načinu izklopa/stanju pripravljenosti 1 luks ali manj. Meritev se opravljajo na točki, ki je pravokotna na središče zaslona, z uporabo naprave za merjenje osvetlitve (NMS), ko je računalniški monitor v načinu izklopa/stanju pripravljenosti (referenčni standard VESA FPDM 2.0, oddelek 301-2F).

(c)

Barvne nastavitve in zunanje naprave: Vse barvne nastavitve (barvni odtenek, nasičenost, gama itd.) se nastavijo na privzete tovarniške nastavitve. Na zvezdišča ali vrata USB (Universal Serial Bus) ne sme biti priključena nobena zunanja naprava. Morebitni vgrajeni zvočniki, televizijski tunerji itd. so lahko nameščeni s konfiguracijo z najmanjšo porabo, da se čim bolj zmanjša poraba energije, ki ni povezana s samim zaslonom. Odstranitev omrežja ali druga dejanja, nad katerimi uporabnik nima nadzora, niso dovoljena za zmanjševanje porabe energije.

(d)

Preskusni pogoji za meritve moči: Velikost slikovne pike katodne cevi se nastavi na izbrano velikost pri največji ločljivosti, ki deluje pri osveževanju 75 Hz. Pri preskusu je treba uporabiti standard VESA DMT (Discrete Monitor Timing) ali novejši industrijski standard za velikost slikovne pike. Monitor s katodno cevjo mora biti zmožen izpolnjevati vse specifikacije glede kakovosti, ki jih je navedel proizvajalec za preskušano nastavitev. Pri monitorjih LCD in drugih tehnologijah z nespremenljivo ločljivostjo se velikost slikovnih pik nastavi na privzeto stopnjo. Stopnja osveževanja pri monitorjih LCD se nastavi na 60 Hz, razen če proizvajalec posebej priporoča drugačno stopnjo osveževanja, ki se uporabi v takem primeru.

(e)

Prokoli meritve moči: Poraba energije računalniških monitorjev se meri v vatih z določenim preskusnim vzorcem. Čas ogrevanja je najmanj 20 minut (referenčni standard VESA FPDM 2.0, oddelek 301-2D ali 305-3 za preskus ogrevanja). Merilnik dejanske delovne moči z vršnim faktorjem najmanj pet se uporablja za merjenje porabe energije vsake naključno izbrane enote pri eni kombinaciji oziroma po potrebi pri več kombinacijah napetost/frekvence, navedenih v oddelku II.D.1(a) (referenčni standard VESA: Specifikacije zaslonov in meritveni postopki, različica 1.0, sprememba 1.0, oddelek 8.1.3). Meritve se opravijo potem, ko so vrednosti vatne moči stabilne več kot tri minute. Meritve se štejejo za stabilne, če odčitki vatne moči ne odstopajo za več kot 1 % v obdobju treh minut (referenca IEC 4.3.1). (Proizvajalci pri merjenju modela v načinu mirovanja/nizke porabe in v načinu izklopa/stanja pripravljenosti zanemarijo preskusni cikel vhodne sinhronizacije.) Proizvajalci uporabljajo umerjeno merilno opremo, ki zagotavlja natančnost do ene desetine vata ali večjo.

V skladu z evropskim predpisom 50301 (referenca BSI 03-2001, BS EB 50301:2001, Metode merjenja porabe energije avdio, video in sorodne opreme, Priloga A) je EPA določila preskusni postopek, pri katerem je število enot, potrebnih za preskus, odvisno od rezultata preskusa za prvo enoto. Za namene ENERGY STAR, če preskušani računalniški monitor porabi vsaj 15 % manj energije (tj. več ali enako 15 %) kakor je predvideno v specifikaciji ENERGY STAR v vseh treh načinih delovanja (način delovanja/aktivni način, način mirovanja/nizke porabe in način izklopa/način stanja pripravljenosti), potem se preskusi samo enkrat. Če pa preskušani računalniški monitor doseže vrednosti v mejah 15 % (tj. manj kot 15 %) specifikacije za ENERGY STAR v katerem koli izmed treh načinov delovanja, potem je treba preskusiti še dve enoti. Za uvrstitev modela med izdelke z oznako ENERGY STAR ne sme noben rezultat preskusa preseči specifikacije za ENERGY STAR. Vse rezultate preskusa in povprečne vrednosti (na podlagi treh ali več točk podatkov) je treba sporočiti na obrazcu ENERGY STAR QPI.

Naslednji primer dodatno ponazarja ta pristop:

PRIMER: Zaradi poenostavitve predpostavimo, da specifikacija znaša 100 vatov ali manj in se uporablja le za en način delovanja. 85 vatov predstavlja prag 15 %.Če se za prvo enoto izmeri 80 vatov, potem nadaljnje preskušanje ni potrebno in model ni upravičen do oznake (80 vatov pomeni najmanj 15 % večjo učinkovitost kot je navedeno v specifikaciji in je „izven“ praga15 %).Če se za prvo enoto izmeri 85 vatov, potem nadaljnje preskušanje ni potrebno in model upravičen do oznake (85 vatov pomeni natančno 15 % večjo učinkovitost kot je navedeno v specifikaciji).Če se za prvo enoto izmeri 90 vatov, potem je treba preskusiti še dve enoti, da se ugotovi, ali je model upravičen do oznake (90 vatov pomeni samo 10 % večjo učinkovitost kot je navedeno v specifikaciji in je „znotraj“ praga 15 %).Če tri enote pri preskusu dosežejo vrednosti 90, 98 in 105 vatov, modeli niso upravičeni do oznake ENERGY STAR – četudi je povprečje 98 vatov – ker je ena izmed vrednosti (105) presegla specifikacijo za ENERGY STAR.

(f)

Preskusni vzorci in postopki za svetilnost: Za monitorje s katodno cevjo tehnik vzame vzorec AT01P (Alignment Target 01 Positive Mode) (standard VESA FPDM 2.0, A112-2f, AT01P) za velikost zaslona in ga uporabi za nastavitev računalniškega monitorja na velikost slike, ki jo priporoča proizvajalec in je običajno nekoliko manjša od največje vidne površine. Nato se pokaže preskusni vzorec (standard VESA FPDM 2.0, A112-2F, SET01K), ki prikazuje osem odtenkov sive, od popolnoma črne (0 voltov) do popolnoma bele (0,7 volta) (9). Stopnje vhodnih signalov so skladne s standardom video signala VESA VSIS (Video Signal Standard), različica 1.0, sprememba 2.0, december 2002). Tehnik spreminja (če je to izvedljivo) svetlost računalniškega monitorja z največje vrednosti, dokler ni najnižja stopnja svetilnosti, označena s črno vrstico, komaj še vidna (standard VESA FPDM 2.0, oddelek 301-3K). Tehnik nato prikaže preskusni vzorec (standard VESA FPDM 2.0, A112-2H, L80), ki prikazuje popolnoma belo (0,7 voltov) polje, ki zavzema 80 % slike. Tehnik nato prilagaja ostrino, dokler belo polje na zaslonu ne daje 100 kandel svetilnosti na kvadratni meter, izmerjeno v skladu s standardom VESA FPDM 2.0, oddelek 302-1.

Za vse zaslone z nespremenljivo ločljivostjo (npr. LCD in druge) se pokaže preskusni vzorec (standard VESA FPDM 2.0, A112-2F, SET01K), ki prikazuje osem odtenkov sive, od popolnoma črne (0 voltov) do popolnoma bele (0,7 volta). Stopnje vhodnih signalov so skladne s standardom video signala VESA VSIS (Video Signal Standard), različica 1.0, sprememba 2.0, december 2002. Pri največji svetlosti in ostrini slike tehnik preveri, ali je mogoče razločiti vsaj bele in sive, skoraj bele odtenke. Če belih odtenkov in sivih, ki so skoraj beli, ni mogoče razločiti, potem se ostrina prilagaja do stopnje, na kateri je te odtenke mogoče razločiti. Tehnik nato prikaže preskusni vzorec (standard VESA FPDM 2.0, A112-2H, L80), ki prikazuje popolnoma belo (0,7 voltov) polje, ki zavzema 80 % slike. Tehnik prilagaja osvetlitev, dokler belo polje na zaslonu ne daje vsaj 175 kandel svetilnosti na kvadratni meter, izmerjene v skladu s standardom VESA FPDM 2.0, oddelek 302-1. Če je največja svetilnost računalniškega monitorja manjša od 175 kandel na kvadratni meter (npr. 150), tehnik uporabi največjo svetilnost (npr. 150) in o vrednosti poroča EPA z drugo zahtevano preskusno dokumentacijo. Če je najmanjša svetilnost računalniškega monitorja večja od 175 kandel na kvadratni meter (npr. 200), tehnik uporabi najmanjšo svetilnost (npr. 200) in vrednost sporoči na obrazcu ENERGY STAR QPI.

(g)

Prokoli za merjenje svetlobe: Če je treba opravljati meritve svetlobe, kakor so osvetlitev in svetilnost, se LMD uporabi na računalniškem monitorju, ki se nahaja v temnici. LMD se uporabi za meritve na središčni točki zaslona računalniškega monitorja in pravokotno na zaslon (referenčni standard VESA FPDM 2.0, Dodatek A115). Površina zaslona, na katerem se opravlja meritev, obsega najmanj 500 svetlobnih pik, razen če to presega enakovredno površino pravokotnika s stranicami dolžine 10 % vidne višine in širine zaslona (v tem primeru se uporabi slednja meja). V nobenem primeru pa osvetljeno območje ne sme biti manjše od območja, ki se meri z LMD (referenčni standard VESA FPDM 2.0, oddelek 301-2H).

(h)

Nastavitev in opis lastnosti zaslona: Pred preskusom se zabeležijo vzorčne lastnosti računalniškega monitorja, ki služijo za preskus. Zabeležijo se vsaj naslednji podatki:

Opis izdelka/kategorija (npr. 17-palčni računalniški monitor z belim ohišjem)

Tehnologija zaslona (npr. CRT, LCD, plazma)

Blagovna znamka/proizvajalec

Številka modela

Serijska številka

Nazivna napetost in frekvenca (Hz)

Vidna dolžina diagonale (v palcih)

Razmerje širina/višina (npr. 4:3)

Priporočena velikost slike (dejanska preskušana velikost) širina x višina

Zorni kot (vodoravna in navpična stopnja)

Frekvenca osveževanja zaslona (med preskusom) (Hz)

Število svetlobnih pik, ki je bilo preskušeno (vodoravno)

Število svetlobnih pik, ki je bilo preskušeno (navpično)

Največja navedena ločljivost (vodoravna)

Največja navedena ločljivost (navpična)

Analogni, digitalni vmesnik ali oba

Instrumentacijski podatki (npr. vrsta generatorja signala)

2.

Metodologija preskušanja izdelka:

(a)

Preskusna metoda: Preskus za merjenje dejanske porabe energije v načinu delovanja/aktivne porabe, načinu mirovanja/nizke porabe in v načinu izklopa/način stanja pripravljenosti sestavljajo naslednji koraki. Proizvajalci morajo računalniške monitorje preskušati z uporabo analognega vmesnika, razen v primerih, ko tega ni (npr. monitorji z digitalnimi vmesniki, ki so opredeljeni kot monitorji s samo digitalnim vmesnikom za namene te preskusne metode). Za monitorje z digitalnimi vmesniki so v opombi 2 navedeni podatki o napetosti, nakar je treba ravnati v skladu s spodaj navedenimi preskusnimi metodami z uporabo generatorja digitalnega signala.

(i)

Način delovanja/aktivna poraba:

(a)

Preskusni vzorec priključite na vtičnico ali vir energije in preskusno opremo. Pri računalniških monitorjih, dostavljenih z zunanjo napajalno enoto, je treba pri preskusu uporabljati zunanjo napajalno enoto (in ne referenčne napajalne enote).

(b)

Vklopite vso preskusno opremo in pravilno nastavite napetost in frekvenco napajanja.

(c)

Preverite, ali preskusna enota deluje normalno, in izberite tovarniške privzete vrednosti za vse nastavitve.

(d)

Nastavite preskusno enoto na način vklopa/aktivna poraba z daljinskim upravljavcem ali s stikalom ON/OFF na ohišju preskusne enote. Enota, ki se preskuša, naj doseže delovno temperaturo (približno 20 minut).

(e)

Izberite pravilno nastavitev zaslona. Glej oddelek II.D.1(d), Preskusni pogoji za meritve moči.

(f)

Pripravite temnico. Glej oddelek II.D.1(g), Protokoli za merjenje svetlobe, in B, Temnica

(g)

Nastavite velikost in svetilnost. Glej oddelek II.D.1(f), Preskusni vzorci in postopki za svetilnost za zaslone CRT ali zaslone z nespremenjeno ločljivostjo. Ko je svetilnost nastavljena, temnica ni več potrebna.

(h)

Preverite, ali napetost na vtičnici ustreza specifikacijam ali prilagodite vir napajanja z izmeničnim tokom tako, kakor je opisano v oddelku II.D.1(a) (npr. 115V ± 1 %, 60Hz ± 1 %).

(i)

Nastavite merilno območje na merilniku moči. Izbrani merilni doseg merilnika, pomnožen z vršnim faktorjem (vrh I/efektivna vrednost I), mora biti večji od odčitka vršnega toka z osciloskopa.

(j)

Počakajte, da se odčitki merilnika stabilizirajo, in nato z merilnika odčitajte dejansko moč v vatih. Meritve se štejejo za stabilne, če odčitana vatna moč ne odstopa za več kot 1 % v obdobju treh minut. Glej oddelek II.D.1(e), Protokoli meritve moči.

(k)

Beleži se poraba energije ter skupna velikost slikovnih pik (vodoravne x navpične prikazane slikovne pike) za izračun slikovnih pik/vat.

(l)

Beležijo se preskusni pogoji in preskusni podatki.

(ii)

Način mirovanja/nizke porabe (vklopljen monitor, brez video signala)

(a)

Ob zaključku preskusa v načinu delovanja/aktivne porabe se začne preskus načina mirovanja/nizke porabe računalniškega monitorja. Zabeleži se metoda prilagoditve skupaj z zaporedjem dogodkov, ki so potrebni, da se doseže način mirovanja/nizke porabe. Vklopite vso preskusno opremo in nastavite ustrezno območje delovanja.

(b)

Računalniški monitor mora biti v načinu mirovanja/nizke porabe, dokler se ne izmerijo stabilni odčitki. Meritve se štejejo za stabilne, če odčitana moč ne odstopa za več kot 1 % v obdobju treh minut. (Proizvajalci pri merjenju modela v načinu mirovanja/nizke porabe in v načinu izklopa/stanja pripravljenosti zanemarijo preskusni cikel vhodne sinhronizacije).

(c)

Beležijo se preskusni pogoji in preskusni podatki. Čas merjenja je dovolj dolg, da se izmeri pravilna povprečna vrednost (brez vrhov in trenutne moči). Če ima naprava različne načine mirovanja, ki se izbirajo ročno, se meritev opravi v načinu, v katerem je poraba največja. Če se načini preklapljajo samodejno, mora biti čas merjenja dovolj dolg, da izmeri dejansko povprečje, ki vključuje vse načine.

(iii)

Način izklopa/način stanja pripravljenosti (izklopljen monitor)

(a)

Ob zaključku preskusa v načinu mirovanja/nizke porabe se začne preskus načina izklopa/stanja pripravljenosti računalniškega monitorja. Če ima naprava eno samo stikalo (npr. za programski ali fizični izklop), pritisnite navedeno stikalo; če ima naprava dve stikali (za programski izklop IN za fizični izklop), pritisnite na stikalo za programski izklop. Zabeleži se metoda prilagoditve skupaj z zaporedjem dogodkov, ki so potrebni, da se doseže način izklopa/stanja pripravljenosti. Vklopite vso preskusno opremo in nastavite ustrezno območje delovanja.

(b)

Računalniški monitor mora biti v načinu izklopa/stanja pripravljenosti, dokler se ne izmerijo stabilni odčitki. Meritve se štejejo za stabilne, če odčitana moč ne odstopa za več kot 1 % v obdobju treh minut. Proizvajalci pri merjenju modela v načinu mirovanja/nizke porabe in v načinu izklopa/stanja pripravljenosti zanemarijo preskusni cikel vhodne sinhronizacije.

(c)

Beležijo se preskusni pogoji in preskusni podatki. Čas merjenja mora biti dovolj dolg, da se izmeri pravilna povprečna vrednost (brez vrhov in trenutne moči).

3.

Dokumentacija o preskušanju izdelka:

Predložitev podatkov o ustreznem izdelku: Partnerji morajo sami potrditi tiste modele izdelkov, ki izpolnjujejo smernice Energy Star, in pošiljati podatke na obrazcih QPI. Vsako leto je treba zagotoviti seznam izdelkov, upravičenih do oznake ENERGY STAR, vključno s podatki o novih in opuščenih modelih, če pa proizvajalec želi, jih lahko pošilja pogosteje.

E.   Uporabniški vmesnik

Proizvajalcem se toplo priporoča, da načrtujejo izdelke v skladu s standardi za uporabniški vmesnik, ki se razvijajo s projektom kontrole upravljanja s porabo, da bi bila kontrola porabe bolj dosledna in neposredna v vseh elektronskih napravah. Podrobne podatke o tem projektu najdete na spletni strani http://eetd.LBL.gov/Controls.

III.   SPECIFIKACIJE ZA TISKALNIKE, TELEFAKSE IN FRANKIRNE STROJE

Naslednje specifikacije za tiskalnike, telefakse in frankirne stroje se uporabljajo do 31. marca 2007.

A.   Opredelitve

1.

Tiskalnik: Oprema za preslikovanje, izdelana kot standarden model, ki služi kot izhodna izpisna enota in lahko sprejema informacije od računalnika posameznega uporabnika ali računalnikov v omrežju. Poleg tega mora biti naprava opremljena za električno napajanje iz vtičnice. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se oglašujejo in prodajajo kot tiskalniki, vključno s tiskalniki, ki jih je mogoče nadgraditi v večnamenske naprave (MFD) (10).

2.

Teleaks: Oprema za preslikovanje, izdelana kot standarden model, ki služi kot izhodna izpisna enota, katere osnovna naloga je pošiljanje in sprejemanje informacij. Te specifikacije zadevajo telefakse na navaden papir (npr. naprave z brizgalnimi tiskalniki, laserski/LED tiskalniki, in tiskalniki s toplotnim nanašanjem). Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se oglašujejo in prodajajo kot telefaksi.

3.

Kombinacija tiskalnika in telefaksa: Oprema za preslikovanje, izdelana kot standarden model, ki opravlja vse funkcije tiskalnika in telefaksa, kakor so opredeljene zgoraj. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se oglašujejo in prodajajo kot kombinacije tiskalnikov in telefaksov.

4.

Frankirni stroj: Oprema za preslikovanje, ki frankira poštne pošiljke. Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se oglašujejo in prodajajo kot frankirni stroji.

5.

Hitrost tiskanja: Hitrost tiskanja modela se meri v straneh na minuto (str/min). Hitrost tiskanja ustreza hitrosti tiskanja, ki jo za izdelek oglašuje udeleženec programa. Pri vrstičnih tiskalnikih (npr. matričnih tiskalnikih, pritisnih tiskalnikih) se hitrost tiskanja določa po metodi, predpisani v standardu ISO 10561.

Pri tiskalnikih za široke formate, ki tiskajo na papirje formatov A2 oziroma papirje dimenzij 17" × 22" ali večje, se hitrost tiskanja navaja za enobarvni izpis besedila s privzeto ločljivostjo. Hitrost tiskanja, izmerjena kot število izpisov velikosti A2 ali A0 na minuto, se pretvori v število strani velikosti A4 na minuto na naslednji način: a) en izpis A2 na minuto ustreza štirim izpisom A4 na minuto; (b) en izpis A0 na minuto ustreza 16 izpisom A4 na minuto.

Pri frankirnih strojih se kot število strani na minuto (str/min) šteje število poštnih pošiljk na minuto (pp/min).

6.

Pribor: Kos dodatne opreme, ki ni nujen za standardno delovanje osnovne naprave, vendar ga je mogoče dodati pred dobavo ali po njej za razširitev ali spremembo delovanja tiskalnika. Primeri pribora zajemajo naprave za končno obdelavo, naprave za razvrščanje, dodatne podajalnike papirja in pribor za dvostransko tiskanje. Pribor se lahko prodaja ločeno pod lastno številko modela ali skupaj z osnovno napravo, kot del tiskalnika.

7.

Aktivni način: Stanje (ali način), v katerem naprava izdeluje izhodni izpis ali sprejema vhodni izpis. Poraba energije v tem načinu je navadno večja kot poraba energije v načinu stanja pripravljenosti.

8.

Način stanja pripravljenosti: Stanje, v katerem naprava ne izdeluje izhodnega izpisa oziroma sprejema vhodnega izpisa in v katerem je njena poraba energije manjša kot takrat, ko izdeluje izhodni izpis oziroma sprejema vhodni izpis. Prehod iz načina stanja pripravljenosti v aktivni način ne sme povzročiti opazne zakasnitve pri izdelavi izhodnega izpisa.

9.

Način mirovanja: Stanje, v katerem naprava ne izdeluje izhodnega izpisa oziroma sprejema vhodnega izpisa in v katerem je njena poraba energije manjša kot v načinu stanja pripravljenosti. Pri prehodu iz načina mirovanja v aktivni način lahko pride do določene zakasnitve pri izdelavi izhodnega izpisa, ne sme pa priti do zakasnitve pri sprejemu informacij iz omrežja ali drugih vhodov. Naprava preide v ta način v določenem času po tem, ko je izdelala zadnji izhodni izpis.

10.

Privzeti čas do prehoda v način mirovanja: čas, ki ga nastavi udeleženec programa pred odpremo in ki določa, kdaj bo naprava prešla v način mirovanja. Privzeti čas se meri od trenutka, ko je naprava izdelala zadnji kos izhodnega izpisa.

11.

Dvostranski izpis: postopek izdelave izpisa besedila, slike ali kombinacije besedila in slike na obeh straneh lista papirja.

12.

Standardni model: Pojem, ki služi za opis izdelka in njegovih vgrajenih funkcij, kakor ga trži in prodaja udeleženec programa in kakor ga izdeluje za predvideno rabo.

13.

Budilni dogodek: V tem sporazumu je „budilni dogodek“ opredeljen kot od uporabnika, programsko ali iz zunanjega vira izvirajoč dogodek ali dražljaj, ki povzroči prehod naprave iz načina stanja pripravljenosti oziroma načina mirovanja v način aktivnega delovanja. V teh specifikacijah opredelitev „budilnega dogodka“ ne zajema z omrežjem povezanih poizvedovalnih pozivov ali „pingov“, ki navadno potekajo v omrežnih okoljih.

B.   Zahteve za podelitev znaka Energy Star

1.

Tehnične specifikacije

(a)

Način mirovanja: Udeleženec programa Energy Star soglaša, da se lahko kot izdelki, ki izpolnjujejo zahteve Energy Star, kvalificirajo le taki izdelki, ki so zmožni preiti v način mirovanja po obdobju nedejavnosti ali katerih poraba energije ne presega ravni, predpisanih v tabelah 3 do 8 (v nadaljevanju).

(b)

Privzeti čas: Udeleženec programa Energy Star soglaša, da bo nastavljal privzete čase od zaključka zadnjega opravila (npr. od časa, ko je bil izdelan zadnji izhodni izpis) do aktiviranja načina mirovanja v okviru mej, predpisanih v tabelah 3 do 8 (v nadaljevanju). Udeleženec programa mora prav tako dobavljati svoje izdelke s privzetimi časi načina mirovanja nastavljenimi na ravni, predpisani v tabelah 3 do 8 (v nadaljevanju).

(c)

Omrežna funkcionalnost: Udeleženec programa Energy Star soglaša, da bo kvalificiral izdelke take, kakršne bo uporabljal končni uporabnik (oddelek II.A.12 zgoraj), še zlasti izdelke, namenjene za priključitev na omrežje. Udeleženec programa Energy Star soglaša, da morajo izdelki, ki jih trži, oglašuje ali prodaja kot izdelke, opremljene za delo v omrežju, izpolnjevati specifikacije Energy Star (v nadaljevanju), ko so postavljeni kot pripravljeni za delo v omrežju (tj. z omrežno funkcionalnostjo).

(i)

Če je dobavljeni izdelek opremljen za delo v omrežju, mora biti zmožen preiti v način mirovanja tudi med delovanjem v omrežju.

(ii)

Če je dobavljeni izdelek opremljen za delovanje v omrežju, mora biti tudi v načinu mirovanja zmožen odzvati se na budilne dogodke, ki prihajajo na njegov naslov med delovanjem v omrežju.

(d)

Dvostranski izpis: Pri vseh tiskalnikih za standardne velikosti papirja s hitrostmi nad 10 str/min, opremljenih z enoto za dvostranski izpis, se priporoča, da udeleženec programa Energy Star pouči svoje kupce, da uporabljajo svoje tiskalnike tako, da je privzeti način tiskanja dvostransko tiskanje. To poučevanje lahko obsega informiranje o ustreznem gonilniku tiskalnika in nastavitvenih menijih v priročnikih izdelkov ali zagotovitev posebnih navodil o gonilniku tiskalnika pri nameščeni napravi za dvostranski izpis.

(e)

Podrobne specifikacije: Udeleženec programa Energy Star soglaša, da bo kvalificiral izdelke v skladu z naslednjimi specifikacijami:

Tabela 3

Samostojni telefaksi

(namenjeni predvsem za delo s papirjem velikosti A4 ali 8, "5 x 11")

Hitrost izdelka v straneh na minuto(str/min)

Način mirovanja (W)

Privzeti čas do prehoda v način mirovanja

0 < str/min ≤ 10

≤ 10

≤ 5 minut

10 < str/min

≤ 15

≤ 5 minut


Tabela 4

Frankirni stroji

Hitrost izdelka v straneh na minuto(pp/min)

Način mirovanja (W)

Privzeti čas do prehoda v način mirovanja

0 < pp/min ≤ 50 pp/min

≤ 10

≤ 20 minut

50 < pp/min ≤ 100 pp/min

≤ 30

≤ 30 minut

100 < pp/min ≤ 150 pp/min

≤ 50

≤ 40 minut

150 < pp/min

≤ 85

≤ 60 minut


Tabela 5

Tiskalniki in kombinacije tiskalnikov/telefaksov standardnih velikosti (11)

(namenjeni predvsem za delo s papirjem velikosti A3, A4 ali 8,5" × 11")

Hitrost izdelka v straneh na minuto(str/min)

Način mirovanja (W) (12)

Privzeti čas do prehoda v način mirovanja

0 < str/min ≤ 10

≤ 10

≤ 5 minut

10 < str/min ≤ 20

≤ 20

≤ 15 minut

20 < str/min ≤ 30

≤ 30

≤ 30 minut

30 < str/min ≤ 44

≤ 40

≤ 60 minut

44 < str/min

≤ 75

≤ 60 minut


Tabela 6

Pritisni tiskalniki, namenjeni predvsem za delo s papirjem velikosti A3

Način mirovanja (W)

Privzeti čas do prehoda v način mirovanja

≤ 28

≤ 30 minut


Tabela 7

Tiskalniki za velike/široke formate

(namenjeni predvsem za delo s papirjem velikosti A2 ali 17" × 22" ali večjih)

Hitrost izdelka v straneh na minuto(str/min)

Način mirovanja (W)

Privzeti čas do prehoda v način mirovanja

0 < str/min ≤ 10

≤ 35

≤ 30 minut

10 < str/min ≤ 40

≤ 65

≤ 30 minut

40 < str/min

≤ 100

≤ 90 minut


Tabela 8

Barvni tiskalniki (13)

(namenjeni predvsem za delo s papirjem velikosti A3, A4 ali 8,5" × 11")

Hitrost izdelka v straneh na minuto(str/min)

Način mirovanja (W)

Privzeti čas do prehoda v način mirovanja

0 < str/min ≤ 10

≤ 35

≤ 30 minut

10 < str/min ≤ 20

≤ 45

≤ 60 minut

20 < str/min

≤ 70

≤ 60 minut

2.

Izjeme in pojasnila

Po dobavi udeleženec programa Energy Star ali njegov pooblaščeni serviser ne sme spreminjati izdelka, na katerega se nanašajo te specifikacije, na način, ki bi vplival na skladnost izdelka z zgoraj navedenimi specifikacijami. V nadaljevanju sta navedeni dve izjemi:

(a)

Privzeti časi: Po dobavi lahko udeleženec programa ENERGY STAR, njegov pooblaščeni predstavnik ali uporabnik spremeni privzete čase za prehod v način mirovanja do tovarniško nastavljene zgornje meje 240 minut. Če proizvajalec projektira svoje izdelke tako, da imajo več kot en način upravljanja porabe, vsota privzetih časov ne sme presegati 240 minut.

(b)

Onemogočenje načina mirovanja: V posameznih primerih, v katerih način mirovanja povzroča uporabniku znatne neugodnosti pri njegovem posebnem načinu uporabe naprave, lahko udeleženec programa, njegov pooblaščeni serviser ali uporabnik onemogoči funkcijo načina mirovanja. Če udeleženec programa projektira svoje izdelke tako, da lahko uporabnik sam onemogoča funkcijo načina mirovanja, mora biti dostop do izbire onemogočenja drugačen od dostopa do nastavitev časa (npr.: če so v programskem meniju na izbiro zakasnilni časi 15, 30, 60, 90, 120 in 240 minut, izbiri „onemogočenje“ ali „izklop“ ne smeta biti v tem meniju. Izbira onemogočenja mora biti skrita (ali manj očitna) ali pa vključena v drug meni.

C.   Smernice za preskušanje

1.

Preskusni pogoji: Pri izvajanju meritev porabe morajo biti zagotovljeni v nadaljevanju navedeni preskusni pogoji okolja. Ti pogoji so potrebni za to, da na rezultate ne vplivajo zunanji dejavniki in da je rezultate mogoče ponoviti tudi kasneje.

Impedanca: < 0,25 ohma

Celotno harmonsko popačenje: < 5 %

(Napetost)

Temperatura okolice: 25 °C ± 3 °C

Vhodna izmenična napetost: 115 V (efektivna vrednost) ± 5 V (efektivna vrednost)

Vhodna frekvenca izmenične napetosti: 60 Hz± 3Hz

2.

Preskusna oprema: Uporabljajo se določbe iz oddelka I.C.2.

3.

Preskusna metoda: Uporabljajo se določbe iz oddelka I.C.3.

IV.   SPECIFIKACIJE ZA KOPIRNE STROJE

Naslednje specifikacije za kopirne stroje se uporabljajo do 31. marca 2007.

A.   Opredelitve

1.

Kopirni stroj: komercialna reprografična enota za preslikovanje, katere edina funkcija je izdelava dvojnikov ali več kopij iz grafičnega papirnega izvirnika. Kopirni stroj lahko obsega označevalni sistem, sistem preslikovanja in modul za ravnanje s papirjem. Te specifikacije zajemajo vse črno-bele kopirne tehnologije za navaden papir, njen glavni predmet pa je kopirna oprema v široki rabi, npr. kopirni stroji s svetlobno lečo. Spodaj navedene specifikacije veljajo za kopirne stroje standardnih velikosti, ki uporabljajo papir velikosti A4 ali 8,5″ × 11″, in večje kopirne stroje, ki uporabljajo papir velikosti A2 ali 17″ × 22″ ali večjih.

2.

Hitrost kopirnega stroja: Hitrost kopirnega stroja se meri v številu kopij na minuto (k/min). Ena kopija je opredeljena kot ena stran velikosti 8,5″ × 11″ ali A4. Dvostranska kopija šteje kot dve sliki, torej dve kopiji, čeprav je kopirana na en list papirja. Pri vseh modelih kopirnih strojev, ki se prodajajo na trgu ZDA, se hitrost kopirnega stroja meri na podlagi pisemskega papirja velikosti 8,5″ × 11″. Pri vseh modelih kopirnih strojev, ki se prodajajo na drugih trgih, se hitrost kopirnega stroja meri na podlagi pisemskega papirja velikosti 8,5″ × 11″ ali papirja velikosti A4, glede na to, katera velikost je standardna na tem trgu.

Pri večjih kopirnih strojih, ki uporabljajo predvsem papir velikosti A2 ali 17″ × 22″ ali večjih, se hitrost kopirnega stroja, izražena s številom kopij velikosti A2 ali A0 na minuto, pretvori v število kopij velikosti A4 na naslednji način: a) ena kopija A2 na minuto ustreza štirim kopijam A4 na minuto; (b) ena kopija A0 na minuto ustreza 16 kopijam A4 na minuto.

Kopirni stroji, ki so upravičeni do oznake ENERGY STAR, se delijo v pet kategorij: kopirni stroji majhnih hitrosti za standardne velikosti, kopirni stroji srednjih hitrosti za standardne velikosti, kopirni stroji velikih hitrosti za standardne velikosti, kopirni stroji majhnih hitrosti za velike formate in kopirni stroji srednjih in velikih hitrosti za velike formate.

(a)

Kopirni stroji majhnih hitrosti za standardne velikosti: kopirni stroji s strojno hitrostjo za izdelavo več kopij do vključno 20 kopij na minuto.

(b)

Kopirni stroji srednjih hitrosti za standardne velikosti: kopirni stroji s strojno hitrostjo za izdelavo več kopij od več kot 20 kopij na minuto do vključno 44 kopij na minuto.

(c)

Kopirni stroji velikih hitrosti za standardne velikosti: kopirni stroji s strojno hitrostjo za izdelavo več kopij od več kot 44 kopij na minuto.

(d)

Kopirni stroji majhnih hitrosti za velike formate: kopirni stroji s strojno hitrostjo za izdelavo več kopij do vključno 40 kopij na minuto (izraženo kot število kopij velikosti A4 na minuto).

(e)

Kopirni stroji srednjih in velikih hitrosti za velike formate: kopirni stroji s strojno hitrostjo za izdelavo več kot 40 kopij na minuto (izraženo kot število kopij velikosti A4 na minuto).

3.

Osnovna enota: Pri dani strojni hitrosti je osnovna enota opredeljena kot najosnovnejša različica kopirnega stroja, ki se dejansko prodaja kot polno delujoči model. Osnovna enota je navadno izdelana in dobavljena v enem kosu in ne obsega nikakršne zunanje električno napajane opreme, ki se lahko prodaja posebej.

4.

Pribor: Kos dodatne opreme, ki ni nujen za standardno delovanje osnovne naprave, vendar ga je mogoče dodati pred dobavo ali po njej za razširitev ali spremembo delovanja tiskalnika. Pribor se lahko prodaja ločeno pod lastno številko modela ali skupaj z osnovno napravo kot del kompleta ali konfiguracije kopirnega stroja. Med primere pribora spadajo: razvrstilne naprave, podajalniki papirja velikih zmogljivosti itd. Velja, da se s priključitvijo pribora, ne glede na porabo energije samega pribora, ne poveča občutno (za več kot 10 odstotkov) poraba energije osnovne enote v načinu izklopa. Pribor ne sme ovirati normalnega delovanja funkcij samodejnega izklopa in prehoda v način nizke porabe.

5.

Model kopirnega stroja: V okviru teh specifikacij je model kopirnega stroja opredeljen kot osnovna enota skupaj z enim ali več kosov pribora, ki se oglašuje in prodaja uporabnikom pod eno številko modela. Kadar se oglašuje in prodaja uporabnikom brez vsega dodatnega pribora, se tudi osnovna enota šteje za model kopirnega stroja.

6.

Način nizke porabe: V okviru teh specifikacij je način nizke porabe stanje kopirnega stroja, v katerem je poraba energije najmanjša in v katerega lahko kopirni stroj preide samodejno po določenem času svoje nedejavnosti, ne da bi se dejansko izključil. Kopirni stroj preide v ta način v določenem času po tem, ko je izdelal zadnjo kopijo. Pri določanju porabe energije v tem načinu nizke porabe lahko podjetje izbere nižjo od porab med načinoma varčevanja energije in pripravljenosti.

7.

Način varčevanja energije: Stanje, v katerem naprava ne izdeluje kopij, je pa že dosegla obratovalno stanje, in v katerem je njena poraba energije manjša kot v načinu pripravljenosti. Ko je kopirni stroj v tem načinu, lahko pred izdelavo naslednje kopije pride do nekaj zakasnitve.

8.

Način stanja pripravljenosti: Stanje, v katerem naprava ne izdeluje kopij, je že dosegla obratovalno stanje in je pripravljena na kopiranje, ni pa še prešla v način varčevanja energije. Ko je kopirni stroj v tem načinu, pred izdelavo naslednje kopije ni praktično nikakršne zakasnitve.

9.

Način izklopa: V okviru teh specifikacij je način izklopa opredeljen kot stanje, v katerem je kopirni stroj priklopljen na ustrezni vir električne energije in ga je pa pred kratkim izklopila funkcija samodejnega izklopa (14). Pri merjenju porabe v tem načinu ni treba upoštevati krmilne opreme za servisiranje na daljavo.

10.

Funkcija samodejnega izklopa: V okviru teh specifikacij je funkcija samodejnega izklopa opredeljena kot zmožnost kopirnega stroja, da se samodejno izklopi v določenem času po tem, ko je napravil zadnjo kopijo. Po izvedbi te funkcije mora kopirni stroj samodejno preiti v način izklopa.

11.

Način priključitve: Stanje, v katerem je kopirni stroj priključen na ustrezni vir električne energije, ni pa vklopljen. Za vklop mora uporabnik kopirni stroj navadno ročno pognati s stikalom za vklop in izklop.

12.

Privzeti časi: Čas, ki ga udeleženec programa nastavi pred dobavo in ki določa, kdaj bo kopirni stroj prešel v različne načine, npr. način nizke porabe, način izklopa itd. Privzeti čas za prehod v način izklopa in privzeti čas za prehod v način nizke porabe se merita od takrat, ko je bila narejena zadnja kopija.

13.

Čas obnovitve delovanja: Čas, potreben za to, da kopirni stroj preide iz načina nizke porabe v način stanja pripravljenosti.

14.

Način samodejnega dvostranskega kopiranja: Način, v katerem kopirni stroj samodejno kopira na obe strani papirja, tako da izvirnik in kopija ustrezno potujeta skozi model kopirnega stroja. Primera takega kopiranja sta dvostransko kopiranje z enostranskega izvirnika in dvostransko kopiranje z dvostranskega izvirnika. V okviru teh specifikacij velja, da ima kopirni stroj način samodejnega dvostranskega kopiranja, če model kopirnega stroja vsebuje ves pribor, potreben za izpolnitev zgornjih pogojev, tj. samodejni podajalnik dokumentov in pribor, ki omogoča samodejno dvostransko kopiranje.

15.

Tedenska ura: Notranja naprava, ki kopirni stroj vklaplja in izklaplja ob nastavljenih urah na vsak delovni dan. Pri programiranju ure mora imeti uporabnik možnost razlikovati med delovnimi dnevi in dnevi ob koncu tedna/prazniki (tj. ura ne sme vklopiti kopirnega stroja v soboto in nedeljo, če konec tedna v prostorih navadno ni uslužbencev). Uporabnik mora imeti tudi možnost onemogočiti uro. Tedenska ura je neobvezna dodatna oprema in ne spada med pogoje za skladnost kopirnih strojev z zahtevami Energy Star. Če je tedenska ura vgrajena, ne sme ovirati delovanja funkcij načina nizke porabe in načina izklopa.

B.   Zahteve za podelitev znaka ENERGY STAR

1.

Tehnične specifikacije

Za podelitev znaka ENERGY STAR, mora kopirni stroj izpolnjevati v nadaljevanju navedene specifikacije:

Tabela 9

Merila za kopirne stroje, skladne z zahtevami ENERGY STAR

Hitrost kopirnega stroja (kopij na minuto, k/min)

Način nizke porabe(W)

Privzeti čas za prehod v način nizke porabe

Čas za obnovitev delovanja 30 sekund

Način izklopa(W)

Privzeti čas za prehod v način izklopa

Način samodejnega dvostranskega kopiranja

0 < k/min < 20

brez

ni na voljo

ni na voljo

< 5

< 30 min

ne

20 < k/min < 44

3,85 x k/min + 5

15 min

da

< 15

< 60 min

neobvezno

44 < k/min

3,85 x k/min + 5

15 min

priporočljivo

< 20

< 90 min

neobvezno

KOPIRNI STROJI ZA VELIKE FORMATE

0 < k/min < 40

ni na voljo

ni na voljo

ni na voljo

< 10

< 30 min

ne

40 < k/min

3,85 x k/min + 5

15 min

priporočljivo

< 20

< 90 min

ne

Udeleženec programa mora nastaviti privzete čase samodejnih funkcij na vrednosti, predpisane v zgornji tabeli. Privzeta časa za način izklopa in za način nizke porabe se merita od trenutka, ko je bila napravljena zadnja kopija.

Pri hitrostih kopirnih strojev, pri katerih ni obvezna nastavitev dvostranskega kopiranja kot privzetega načina, je v primerih, ko je model opremljen za samodejno dvostransko kopiranje, priporočljivo nastaviti način dvostranskega kopiranja kot privzeti način. Udeleženec programa lahko zagotovi uporabniku možnost premostitve tega privzetega načina dvostranskega kopiranja, kadar potrebuje enostranske kopije.

2.

Izjeme in pojasnila

Po dobavi udeleženec programa ali njegov pooblaščeni serviser ne sme spreminjati modela kopirnega stroja na način, ki bi vplival na skladnost kopirnega stroja z zgoraj navedenimi specifikacijami. Dopustne so določene izjeme glede spreminjanja privzetih časov, specifikacij za način izklopa in načina dvostranskega kopiranja. Te izjeme so naslednje:

(a)

Privzeti časi: Po dobavi lahko udeleženec programa, njegov pooblaščeni serviser ali uporabnik spreminja privzete čase za prehod v način nizke porabe in/ali način izklopa, vendar le do zgornje meje 240 minut, ki jo je nastavil udeleženec programa (tj. privzeti čas do prehoda v način izklopa in privzeti čas do prehoda v način nizke porabe skupaj ne smeta presegati 240 minut).

(b)

Poraba energije v načinu izklopa: Lahko se zgodi, da mora udeleženec programa za izpolnitev zahtev glede porabe v načinu izklopa dobaviti model kopirnega stroja z odklopljeno razvlažilno napravo. Če to za posameznega uporabnika pomeni znatno neugodnost, lahko udeleženec programa (ali njegov pooblaščeni serviser) razvlažilno napravo priklopi. Če udeleženec programa ugotovi, da visoka vlažnost na kakšnem geografskem območju povzroča stalne težave glede zanesljivosti delovanja, se lahko obrne na vodjo programa pri EPA, da skupaj preučita alternativne rešitve. Udeleženec programa iz države članice Evropske skupnosti se lahko obrne na Evropsko komisijo. EPA oziroma Evropska komisija lahko udeležencu programa npr. dovolita, da pri modelih kopirnih strojev, namenjenih na zelo vlažno geografsko območje, razvlažilno napravo priklopi.

(c)

Onemogočenje funkcije samodejnega izklopa: V posameznih primerih, v katerih način mirovanja povzroča uporabniku znatne neugodnosti pri njegovem posebnem načinu uporabe naprave, lahko udeleženec programa, njegov pooblaščeni serviser ali uporabnik onemogoči funkcijo samodejnega izklopa. Če udeleženec programa projektira svoje izdelke tako, da lahko uporabnik sam onemogoča funkcijo samodejnega izklopa, mora biti dostop do izbire onemogočenja drugačen od dostopa do nastavitev časa (npr.: če so v programskem meniju na izbiro zakasnilni časi 30, 60, 90, 120 in 240 minut, izbiri „onemogočenje“ ali „izklop“ ne smeta biti v tem meniju. Izbira onemogočenja mora biti skrita (ali manj očitna) ali pa vključena v drug meni.)

C.   Smernice za preskušanje

1.

Preskusni pogoji: Pri izvajanju meritev porabe morajo biti podani v nadaljevanju navedeni preskusni pogoji okolja. Ti pogoji so potrebni za to, da na rezultate ne vplivajo zunanji dejavniki in da je rezultate mogoče ponoviti tudi kasneje.

Upor voda: < 0,25 ohm

Celotno harmonsko popačenje: < 3 %

Temperatura okolice: 21 °C ± 3 °C

Relativna vlažnost: 40–60 %

Oddaljenost od stene: najmanj 61 cm (2 čevlja)

Drugi pogoji, odvisni od posameznega trga:

Trg

Velikost papirja

Napetost/frekvenca

Združene države

8.5" × 11"

115 V (efektivna vrednost)± 5V

60 Hz± 3Hz

Evropa

A4

230 V (efektivna vrednost)± 10V

50 Hz± 3 Hz

Japonska

A4

100 V (efektivna vrednost)± 5V

50 Hz± 3Hz in 60 Hz± 3Hz

200 V (efektivna vrednost)± 10V

50 Hz± 3Hz in 60 Hz± 3Hz

2.

Preskusna oprema: Uporabljajo se določbe iz oddelka I.C.2.

3.

Preskusna metoda: Uporabljajo se določbe iz oddelka I.C.3.

V.   SPECIFIKACIJE ZA OPTIČNE BRALNIKE

Naslednje specifikacije za optične bralnike se uporabljajo do 31. marca 2007.

A.   Opredelitve

1.

Optični bralnik: V okviru teh specifikacij je optični bralnik opredeljen kot elektro-optična naprava za pretvorbo barvnih ali črno-belih informacij v elektronske slike, ki jih je mogoče shranjevati, urejati, pretvarjati ali prenašati predvsem v okolju osebnih računalnikov. Tako opredeljeni optični bralniki se navadno uporabljajo za digitalizacijo slik na papirju. Te specifikacije so usmerjene predvsem na namizne optične bralnike za široko uporabo (npr. ploščate bralnike, bralnike s podajanjem posameznih listov in bralnike filmov), vendar se lahko za znak Energy Star kvalificirajo tudi zmogljivejši pisarniški optični bralniki za ravnanje z dokumenti, če izpolnjujejo v nadaljevanju navedene specifikacije. Te specifikacije veljajo za samostojne optične bralnike, ne zajemajo pa večnamenskih naprav, ki so opremljene tudi za optično branje, omrežnih optičnih bralnikov (tj. optičnih bralnikov, ki se priključujejo izključno na omrežje in lahko pripravljajo prebrane informacije za pošiljanje na več mest v omrežju) ali optičnih bralnikov, ki niso priključeni neposredno na omrežno napetost v zgradbi.

2.

Osnovna enota: Osnovna enota je opredeljena kot najosnovnejša različica optičnega bralnika, ki se dejansko prodaja kot polno delujoči model. Osnovna enota je navadno izdelana in dobavljena v enem kosu in ne vključuje nikakršne zunanje električno napajane opreme, ki se lahko prodaja ločeno.

3.

Model optičnega bralnika: V okviru teh specifikacij je model optičnega bralnika opredeljen kot osnovna enota skupaj z enim ali več kosov pribora, ki se oglašuje in prodaja uporabnikom pod eno številko modela. Kadar se oglašuje in prodaja uporabnikom brez vsega dodatnega pribora, se tudi osnovna enota šteje za model optičnega bralnika.

4.

Pribor: Kos dodatne opreme, ki ni nujen za standardno delovanje optičnega bralnika, vendar ga je mogoče dodati za razširitev ali spremembo delovanja optičnega bralnika. Pribor se lahko prodaja ločeno pod lastno številko modela ali skupaj z osnovno napravo kot del kompleta ali konfiguracije optičnega bralnika. Med primere pribora spadajo: samodejni podajalniki dokumentov in adapterji za prosojnice.

5.

Način nizke porabe: V okviru teh specifikacij je način nizke porabe stanje optičnega bralnika, v katerem je poraba energije najmanjša in v katerega lahko optični bralnik preide samodejno po določenem času svoje nedejavnosti, ne da bi se dejansko izključil. Optični bralnik preide v ta način v določenem času po tem, ko je obdelal zadnjo sliko.

6.

Privzeti čas: čas, ki ga nastavi udeleženec programa pred odpremo in ki določa, kdaj bo optični bralnik prešel v način nizke porabe. Privzeti čas do načina nizke porabe se meri od trenutka, ko je optični bralnik obdelal zadnjo sliko.

B.   Zahteve za podelitev znaka ENERGY STAR

Tehnične specifikacije: Udeleženec programa soglaša, da bo uvedel eno ali več osnovnih enot, skladnih s specifikacijami, navedenimi v nadaljevanju.

Tabela 10

Merila za optične bralnike, skladne z zahtevami ENERGY STAR

Način nizke porabe

Privzeti čas za prehod v način nizke porabe

≤ 12W

≤ 15 minut

C.   Smernice za preskušanje

1.

Preskusni pogoji: Pri izvajanju meritev porabe morajo biti podani v nadaljevanju navedeni preskusni pogoji okolja. Ti pogoji so potrebni za to, da na rezultate ne vplivajo zunanji dejavniki in da je rezultate mogoče ponoviti tudi kasneje.

Upor voda: < 0,25 ohm

Celotno harmonsko popačenje: < 5 %

Temperatura okolice: 25 °C ± 3 °C

Vhodna izmenična napetost: 115 V (efektivna vrednost) ± 5 V (efektivna vrednost)

Vhodna frekvenca izmenične napetosti: 60 Hz± 3Hz

2.

Preskusna oprema: Uporabljajo se določbe iz oddelka I.C.2.

3.

Preskusna metoda: Uporabljajo se določbe iz oddelka I.C.3.

VI.   SPECIFIKACIJE ZA VEČNAMENSKE NAPRAVE

Naslednje specifikacije za večnamenske naprave se uporabljajo do 31. marca 2007.

A.   Opredelitve

1.

Večnamenska naprava: Večnamenska naprava je fizično združena naprava ali sestav funkcionalno združenih sestavnih delov („osnovnih enot“, glejte opredelitev v nadaljevanju), ki izdeluje kopije na papirju iz izvirnikov na papirju (v nasprotju z napravami za priročno kopiranje posameznih listov; glejte naslednji odstavek) in opravlja tudi eno ali obe od naslednjih osnovnih funkcij: tiskanje dokumentov (na podlagi digitalnih informacij, prejetih od neposredno priključenega računalnika, računalnikov iz omrežja, datotečnih strežnikov ali po telefaksu) ali faksiranje (pošiljanje in prejemanje telefaksov). Večnamenska naprava lahko opravlja tudi optično branje in predelavo slik v računalniško datoteko ali druge funkcije, ki niso naštete v teh specifikacijah. Naprava je lahko priključena na omrežje in lahko izdeluje črno-bele slike, slike z lestvico sivih odtenkov ali barvne slike. EPA predvideva, da bodo za barvne naprave kdaj v prihodnosti morda potrebne posebne specifikacije zaradi verjetnega tehnološkega razvoja barvnega preslikovanja, zaenkrat pa te specifikacije veljajo tudi za barvne naprave.

Te specifikacije veljajo za izdelke, ki se oglašujejo in prodajajo kot večnamenska oprema, katere osnovni namen je kopiranje, lahko pa opravlja tudi eno ali obe dodatni osnovni funkciji, namreč tiskanje oziroma faksiranje. Za naprave, katerih glavna funkcija je faksiranje, nudijo pa tudi omejene možnosti kopiranja („priročno kopiranje posameznih listov“), veljajo specifikacije za tiskalnike/fakse.

Če večnamenska naprava ni fizično združena enota, temveč sestav funkcionalno združenih delov, mora proizvajalec potrditi, da bo ob pravilni namestitvi pri uporabniku vsota porab energije vseh delov večnamenske naprave, ki sestavljajo osnovno enoto, dosegla ravni, navedene v nadaljevanju, da se lahko večnamenska naprava kvalificira za ENERGY STAR.

Nekatere digitalne kopirne stroje je mogoče pri uporabniku nadgraditi v večnamenske naprave s prigradnjo dodatnih enot, ki omogočajo tiskanje ali faksiranje. Udeleženec programa lahko tak sistem sestavnih delov šteje za večnamensko napravo in ga lahko kvalificira po specifikacijah v tabelah 11 in 12. Če pa se digitalni kopirni stroj prodaja samostojno, je treba kopirni stroj kvalificirati po specifikacijah za nadgradljive digitalne kopirne stroje v tabelah 13 in 14.

Nekatere tiskalnike je mogoče pri uporabniku nadgraditi v večnamenske naprave s prigradnjo dodatnih enot, ki omogočajo kopiranje (ne le priročno kopiranje posameznih listov) ali tudi faksiranje. Udeleženec programa lahko tak sistem šteje za večnamensko napravo in ga lahko kvalificira po specifikacijah za večnamenske naprave. Če pa se prodaja samostojno, tiskalnika ni mogoče šteti za napravo, skladno z zahtevami ENERGY STAR, če ne izpolnjuje specifikacij ENERGY STAR za tiskalnike iz oddelka III.

2.

Hitrost reprodukcije slik: Hitrost reprodukcije slik enobarvnega besedila pri privzeti ločljivosti večnamenske naprave se meri v številu slik na minuto (s/min). Ena slika je opredeljena kot ena stran velikosti 8,5" × 11" ali A4 z besedilom velikosti 12 točk, pisave Times, tiskanim z enojnim presledkom in s širino vseh robov strani 1" (2,54 cm). Dvostranski izpis ali kopija šteje kot dve sliki, čeprav sta natisnjeni na enem listu papirja. Če bo EPA kdaj v prihodnje oblikovala poseben postopek za preizkušanje hitrosti tiskanja, bo ta preskusni postopek nadomestil specifikacije izhodne hitrosti v tem poglavju.

Pri vseh modelih večnamenskih naprav se strojna hitrost meri na podlagi pisemskega papirja velikosti 8,5" × 11" ali papirja velikosti A4, glede na to, katera velikost je standardna na danem trgu. Če se hitrost kopirnega stroja in hitrost tiskanja razlikujeta, se pri razvrstitvi naprave v hitrostno kategorijo upošteva višja od hitrosti.

Pri večnamenskih napravah za večje formate, ki uporabljajo predvsem papir velikosti A2 ali 17" × 22" ali večjih, se hitrost reprodukcije, izražena s številom slik velikosti A2 ali A0 na minuto, pretvori v število slik velikosti A4 na naslednji način:

(a)

ena slika A2 na minuto ustreza štirim slikam A4 na minuto;

(b)

ena slika A0 na minuto ustreza šestnajstim slikam A4 na minuto.

Večnamenske naprave se delijo v naslednje kategorije:

Osebne večnamenske naprave: večnamenske naprave s strojno hitrostjo za izdelavo več slik do vključno 10 slik na minuto.

Večnamenske naprave malih hitrosti: večnamenske naprave s strojno hitrostjo za izdelavo od 10 slik na minuto do vključno 20 slik na minuto.

Večnamenske naprave srednjih hitrosti: večnamenske naprave s strojno hitrostjo za izdelavo od 20 slik na minuto do vključno 44 slik na minuto.

Večnamenske naprave srednjih/velikih hitrosti: večnamenske naprave s strojno hitrostjo za izdelavo od 44 slik na minuto do vključno 100 slik na minuto.

Večnamenske naprave velikih hitrosti (15): večnamenske naprave s strojno hitrostjo za izdelavo več kot 100 slik na minuto.

3.

Osnovna enota: Pri dani strojni hitrosti je osnovna enota opredeljena kot najosnovnejša različica večnamenske naprave, ki se dejansko prodaja kot polno delujoči model. Osnovna enota je lahko izdelana in dobavljena v enem kosu ali kot sestav funkcionalno integriranih sestavnih delov. Osnovna enota mora omogočati kopiranje in eno ali obe od dodatnih osnovnih funkcij, tiskanje ali faksiranje. Osnovna enota ne vključuje nikakršne zunanje električno napajane opreme, ki se lahko prodaja posebej.

4.

Pribor: Kos dodatne opreme, ki ni nujen za standardno delovanje osnovne naprave, vendar ga je mogoče dodati pred dobavo ali po njej za razširitev ali spremembo delovanja večnamenske naprave. Med primere pribora spadajo: razvrstilne naprave, zmogljivi podajalniki papirja, naprave za končno obdelavo, veliki zaznakvniki papirja, urejevalniki izhodnih materialov in števci. Pribor se lahko prodaja ločeno pod lastno številko modela ali skupaj z osnovno napravo kot del kompleta ali konfiguracije večnamenske naprave. Velja, da se s priključitvijo pribora (ne glede na porabo energije samega pribora) ne poveča občutno (za več kot 10 odstotkov) poraba osnovne enote v načinu nizke porabe ali načinu mirovanja. Pribor ne sme ovirati normalnega delovanja funkcij prehoda v način nizke porabe in način mirovanja.

5.

Model večnamenske naprave: V okviru teh specifikacij je model večnamenske naprave opredeljen kot osnovna enota skupaj z enim ali več kosov pribora, ki se oglašuje in prodaja uporabnikom pod eno številko modela. Kadar se oglašuje in prodaja uporabnikom brez vsega dodatnega pribora, se tudi osnovna enota šteje za model večnamenske naprave.

6.

Način stanja pripravljenosti: Stanje, v katerem naprava ne izdeluje izpisov, je že dosegla obratovalno stanje in je pripravljena na izdelavo izpisov, ni pa še prešla v način nizke porabe. Ko je večnamenska naprava v tem načinu, pred izdelavo naslednjega izpisa ni praktično nikakršne zakasnitve.

7.

Način nizke porabe: V okviru teh specifikacij je način nizke porabe stanje, v katerem večnamenska naprava ne dela izpisov in je njena poraba manjša kot v načinu stanja pripravljenosti. Ko je večnamenska naprava v tem načinu, lahko pred izdelavo naslednjega izpisa pride do nekaj zakasnitve. V tem načinu ne sme biti nikakršnih zakasnitev pri sprejemanju informacij od telefaksa ali virov podatkov za tiskanje ali optično branje. Večnamenska naprava preide v ta način v določenem času po tem, ko je izdelala zadnji izhodni izpis iz katerega koli vira podatkov. Pri izdelkih, ki izpolnjujejo zahteve glede porabe energije v načinu nizke porabe že v načinu stanja pripravljenosti, se za izpolnjevanje zahtev Energy Star ne zahteva nobenega dodatnega zmanjšanja porabe energije.

8.

Način mirovanja: V okviru teh specifikacij je način mirovanja stanje naprave, v katerem je poraba energije najmanjša in v katerega lahko naprava preide samodejno po določenem času svoje nedejavnosti, ne da bi se dejansko izključila. V tem načinu lahko pride do zakasnitev tako pri izdelavi izpisov kot pri sprejemu slikovnih informacij z vhodnih vrat. Večnamenska naprava preide v način mirovanja v določenem času po tem, ko je izdelala zadnji izhodni izpis ali ko je prešla v način nizke porabe, če ima vgrajen način nizke porabe.

9.

Privzeti časi: Čas, ki ga udeleženec programa nastavi pred dobavo in ki določa, kdaj bo večnamenska naprava prešla v različne načine (npr. način nizke porabe, način mirovanja itd.). Privzeti časi za prehod v način mirovanja in privzeti časi za prehod v način nizke porabe se merijo od takrat, ko je bil napravljen zadnji izpis.

10.

Čas obnovitve delovanja: Čas, potreben za to, da večnamenska naprava preide iz načina nizke porabe v način stanja pripravljenosti.

11.

Način samodejnega dvostranskega izpisa: Način, v katerem večnamenska naprava samodejno izpisuje slike na obe strani papirja, tako da izvirnik in kopija ustrezno potujeta skozi večnamensko napravo. Primeri takega izpisa so dvostransko kopiranje z enostranskega izvirnika, dvostransko kopiranje z dvostranskega izvirnika in dvostransko tiskanje. V okviru teh specifikacij velja, da ima večnamenska naprava način samodejnega dvostranskega izpisa, če model večnamenske naprave vsebuje ves pribor, potreben za izpolnitev zgornjih pogojev (tj. samodejni podajalnik dokumentov in pribor, ki omogoča samodejni dvostranski izpis).

12.

Tedenska ura: Notranja naprava, ki večnamensko napravo vklaplja in izklaplja ob nastavljenih urah na vsak dan v tednu. Pri programiranju ure mora imeti uporabnik možnost razlikovati med delovnimi dnevi in dnevi ob koncu tedna/prazniki (tj. ura ne sme vklopiti kopirnega stroja v soboto in nedeljo, če konec tedna v prostorih navadno ni uslužbencev). Uporabnik mora imeti tudi možnost onemogočiti uro. Tedenska ura je neobvezna dodatna oprema in ne spada med pogoje za skladnost večnamenskih naprav z zahtevami Energy Star. Če je tedenska ura vgrajena, ne sme ovirati delovanja funkcij načina nizke porabe in načina mirovanja.

13.

Nadgradljivi digitalni kopirni stroj: Komercialna reprografska naprava za preslikovanje, katere edina funkcija je izdelava dvojnikov iz grafičnih papirnih izvirnikov z digitalno tehnologijo preslikovanja, ima pa možnost nadgradnje z namestitvijo dodatnih naprav za opravljanje več funkcij, npr. tiskanja, faksiranja. Da je lahko model uvrščen med nadgradljive digitalne kopirne stroje po specifikacijah za večnamenske naprave, mora biti najkasneje eno leto po tem, ko je dana na trg osnovna enota, na trgu na voljo ali pripravljena za trg dodatna oprema za nadgradnjo. Digitalni kopirni stroji, ki niso projektirani za funkcionalno nadgraditev, se morajo kvalificirati za ENERGY STAR po specifikacijah za kopirne stroje.

B.   Zahteve za podelitev znaka ENERGY STAR

1.

Tehnične specifikacije

Udeleženec programa ENERGY STAR soglaša, da bo uvedel enega ali več modelov večnamenskih naprav, skladnih s specifikacijami, navedenimi v tabelah spodaj.

(a)

Večnamenske naprave standardnih velikosti: Za uvrstitev med naprave, skladne z zahtevami ENERGY STAR, morajo večnamenske naprave, namenjene predvsem za obdelavo papirja velikosti 8,5" × 11 „ali A4, izpolnjevati specifikacije v tabeli 11. Vse hitrosti naprav se merijo po številu slik velikosti 8,5" × 11“ ali A4, ki preidejo skozi napravo na minuto, kakor je opisano v oddelku VI.A.2 zgoraj.

Tabela 11

Merila za večnamenske naprave, skladne z zahtevami ENERGY STAR

Hitrost večnamenske naprave

(slik na minuto)

Način nizke porabe

(W)

Čas za obnovitev delovanja

30 sekund

Način mirovanja

(W)

Privzeti čas za prehod v način mirovanja

Način samodejnega dvostranskega izpisa

0 < s/min < 10

ni na voljo

ni na voljo

< 25

< 15 min

ne

10 < s/min < 20

ni na voljo

ni na voljo

< 70

< 30 min

ne

20 < s/min < 44

3,85 x s/min + 50

da

< 80

< 60 min

neobvezno.

44 < s/min < 100

3,85 x s/min + 50

priporočljivo

< 95

< 90 min

neobvezno.

100 < s/min

3,85 x s/min + 50

priporočljivo

< 105

< 120 min

neobvezno.

(b)

Naprave za velike formate: Za uvrstitev med naprave, skladne z zahtevami ENERGY STAR, morajo večnamenske naprave, namenjene predvsem za obdelavo papirja velikosti 17" × 22" ali A2, izpolnjevati specifikacije iz tabele 12. Vse hitrosti naprav za velike formate se merijo po številu slik velikosti A4, ki preidejo skozi napravo na minuto, kakor je opisano v oddelku IV.A.2 zgoraj.

Tabela 12

Merila za večnamenske naprave, skladne z zahtevami ENERGY STAR– NAPRAVE ZA VELIKE FORMATE

Hitrost večnamenske naprave

(slik na minuto)

Način nizke porabe

(W)

Čas za obnovitev delovanja

30 sekund

Način mirovanja

(W)

Privzeti čas za prehod v način mirovanja

Način samodejnega dvostranskega izpisa

0 < s/min < 40

ni na voljo

ni na voljo

< 70

< 30 min

ne

40 < s/min

4,85 x s/min + 50

priporočljivo

< 105

< 90 min

ne

(c)

Nadgradljivi digitalni kopirni stroji: Za uvrstitev med naprave, skladne z zahtevami ENERGY STAR po specifikacijah za večnamenske naprave, morajo nadgradljivi digitalni kopirni stroji, namenjeni predvsem za obdelavo papirja velikosti 8,5" × 11 „ali A4, izpolnjevati specifikacije iz tabele 13. Vse hitrosti naprav se merijo po številu slik velikosti 8,5" × 11“ ali A4, ki preidejo skozi napravo na minuto, kakor je opisano v razdelku IV.A.2 zgoraj.

Tabela 13

Merila za večnamenske naprave, skladne z zahtevami ENERGY STAR– NADGRADLJIVI DIGITALNI KOPIRNI STROJI

Hitrost nadgradljivega digitalnega kopirnega stroja

(slik na minuto)

Način nizke porabe

(W)

Čas za obnovitev delovanja

30 sekund

Način mirovanja (16)

(W)

Privzeti čas za prehod v način mirovanja

0 < s/min < 10

ni na voljo

ni na voljo

≤ 5

≤ 15 min

10 < s/min < 20

ni na voljo

ni na voljo

≤ 5

≤ 30 min

20 < s/min < 44

3,85 x s/min +5

da

≤ 15

≤ 60 min

44 < s/min < 100

3,85 x s/min +5

priporočljivo

≤ 20

≤ 90 min

100 < s/min

3,85 x s/min +5

priporočljivo

≤ 20

≤ 120 min

Opomba: Merila za nadgradljive digitalne kopirne stroje so enaka merilom v specifikacijah za kopirne stroje

(d)

Nadgradljivi digitalni kopirni stroji za velike formate: Za uvrstitev med naprave, skladne z zahtevami ENERGY STAR po specifikacijah za večnamenske naprave, morajo nadgradljivi digitalni kopirni stroji, namenjeni predvsem za obdelavo papirja velikosti A2 ali 17" × 22" in večjih, izpolnjevati specifikacije iz tabele 14. Vse hitrosti naprav se merijo po številu slik velikosti A4, ki preidejo skozi napravo na minuto, kakor je opisano v razdelku VI.A.2 zgoraj.

Tabela 14

Merila za večnamenske naprave, skladne z zahtevami ENERGY STAR– NADGRADLJIVI DIGITALNI KOPIRNI STROJI ZA VEČJE FORMATE

Hitrost nadgradljivega digitalnega kopirnega stroja

(slik na minuto)

Način nizke porabe

(W)

Čas za obnovitev delovanja

30 sekund

Način mirovanja

(W)

Privzeti čas za prehod v način mirovanja

0 < s/min < 40

ni na voljo

ni na voljo

≤ 65

≤ 30 min

40 < s/min

4,85 x s/min +45

ni na voljo

≤ 100

≤ 90 min

2.

Dodatne zahteve

Poleg zahtev iz tabel 11 do 14 morajo biti izpolnjene tudi naslednje dodatne zahteve:

(a)

Privzeti čas do prehoda v način nizke porabe: Pri večnamenskih napravah in nadgradljivih digitalnih kopirnih strojih mora udeleženec programa dobavljati modele večnamenskih naprav s privzetim časom do prehoda v način nizke porabe, nastavljenim na 15 minut. Udeleženec programa mora privzeti čas do prehoda v način mirovanja nastaviti po tabelah 11 do 14. Privzeti čas do prehoda v način nizke porabe in privzeti čas do prehoda v način mirovanja se merita od trenutka, ko je bila izdelana zadnja kopija oziroma natisnjena zadnja stran.

(b)

Čas obnovitve delovanja iz načina nizke porabe: Pri izdelkih, ki imajo način nizke porabe, mora biti v literaturi naveden dejanski čas obnovitve delovanja iz načina nizke porabe.

(c)

Tedenske ure: Naprave imajo lahko vgrajene tedenske ure, te pa ne smejo ogrožati normalnega delovanja načinov nizke porabe in mirovanja. EPA želi, da te dodatne funkcije dopolnjujejo načine nizke porabe, ne pa da izničijo njihove učinke.

(d)

Funkcija samodejnega dvostranskega delovanja: Pri večnamenskih napravah ni potrebno, da je dvostransko delovanje privzeti način delovanja. Pri vseh večnamenskih napravah s hitrostmi več kot 20 s/min pa mora biti zagotovljena možnost izbire tega načina. Priporočljivo je tudi, da se večnamenske naprave dobavljajo z dvostranskim delovanjem, nastavljenim kot privzeti način delovanja za kopiranje in vse druge funkcije, pri katerih je to izvedljivo, in da se to razloži uporabnikom ob namestitvi.

3.

Izjeme in pojasnila:

Po dobavi udeleženec programa Energy Star ali njegov pooblaščeni serviser ne sme spreminjati modela večnamenske naprave na način, ki bi vplival na skladnost večnamenske naprave z zgoraj navedenimi specifikacijami. Dopustne so določene izjeme glede spreminjanja privzetih časov in načina dvostranskega delovanja. Te izjeme so naslednje:

(a)

Privzeti časi: Po dobavi lahko udeleženec programa, njegov pooblaščeni serviser ali uporabnik spreminja privzete čase za prehod v način nizke porabe ali način mirovanja, vendar le do zgornje meje 240 minut, ki jo je nastavil udeleženec programa (tj. vsota privzetih časov ne sme presegati 240 minut).

(b)

Razvlažilne naprave: Lahko se zgodi, da mora udeleženec programa za izpolnitev zahtev glede porabe v načinu mirovanja dobaviti večnamensko napravo z odklopljeno razvlažilno napravo. Če to za posameznega uporabnika pomeni znatno neugodnost, lahko udeleženec programa (ali njegov pooblaščeni serviser) razvlažilno napravo priklopi. Če udeleženec programa ugotovi, da visoka vlažnost na kakšnem geografskem območju povzroča stalne težave glede zanesljivosti delovanja, se lahko obrne na vodjo programa pri EPA (17) (imenovanega v Prilogi A), da skupaj preučita alternativne rešitve. EPA oziroma Evropska komisija lahko udeležencu programa npr. dovolita, da pri modelih večnamenskih naprav, poslanih na zelo vlažno geografsko območje, priklopi razvlažilno napravo.

(c)

Onemogočenje načina mirovanja: V posameznih primerih, v katerih način mirovanja povzroča uporabniku znatne neugodnosti pri njegovem posebnem načinu uporabe naprave, lahko udeleženec programa, njegov pooblaščeni serviser ali uporabnik onemogoči funkcijo načina mirovanja. Če udeleženec programa projektira svoje večnamenske naprave tako, da lahko uporabnik sam onemogoča funkcijo načina mirovanja, mora biti dostop do izbire onemogočenja drugačen od dostopa do nastavitev časa (npr.: če so v programskem meniju na izbiro zakasnilni časi 15, 30, 60, 90, 120 in 240 minut, izbiri „onemogočenje“ ali „izklop“ ne smeta biti v tem meniju. Izbira onemogočenja mora biti skrita (ali manj očitna) ali pa vključena v drug meni.

C.   Smernice za preskušanje

1.

Preskusni pogoji

Pri izvajanju meritev porabe morajo biti podani v nadaljevanju navedeni preskusni pogoji okolja. Ti pogoji so potrebni za to, da na rezultate ne vplivajo zunanji dejavniki in da je rezultate mogoče ponoviti tudi kasneje.

Upor voda: < 0,25 ohm

Celotno harmonsko popačenje: < 3 %

Temperatura okolice: 21 °C ± 3 °C

Relativna vlažnost: 40–60 %

Oddaljenost od stene: najmanj 61 cm (2 čevlja)

Drugi pogoji, odvisni od posameznega trga:

Trg

Velikost papirja

Napetost/frekvenca

Združene države

8.5" x 11"

115 V (efektivna vrednost)± 5V

60 Hz± 3Hz

Evropa

A4

230 V (efektivna vrednost)± 10V

50 Hz± 3Hz

Japonska

A4

100 V (efektivna vrednost)± 5V

50 Hz± 3Hz in 60 Hz± 3Hz

200 V (efektivna vrednost)± 10V

50 Hz± 3Hz in 60 Hz± 3Hz

2.

Preskusna oprema: Uporabljajo se določbe iz oddelka I.C.2.

3.

Preskusna metoda: Uporabljajo se določbe iz oddelka I.C.3.

VII.   SPECIFIKACIJE ZA OPREMO ZA PRESLIKOVANJE

Naslednje specifikacije za opremo za preslikovanje se uporabljajo od 1. aprila 2007.

A.   Opredelitev pojma

Izdelki

1.

Kopirni stroj: Komercialno dostopen izdelek za preslikovanje, katerega edina funkcija je izdelovanje kopij na papirju iz izvirnikov na papirju. Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice ali iz podatkovne ali omrežne povezave. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se tržijo kot kopirni stroji ali nadgradljivi digitalni kopirni stroji.

2.

Digitalni razmnoževanik: Komercialno dostopen izdelek za preslikovanje, ki se na trgu prodaja kot popolnoma samodejni razmnoževalni sistem z metodo matričnega razmnoževanja s funkcionalnostjo digitalne reprodukcije. Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice ali iz podatkovne ali omrežne povezave. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se tržijo kot digitalni razmnoževalniki.

3.

Telefaks: Komercialno dostopen izdelek za preslikovanje, katerega osnovne naloge so odčitavanje papirnega izvirnika za elektronski prenos oddaljeni enoti in sprejemanje podobnih elektronskih prenosov za izdelovanje izhodnega izpisa. Elektronski prenos se izvaja predvsem preko javnega telefonskega sistema, lahko pa tudi preko računalniškega omrežja ali interneta. Izdelek je zmožen izdelati tudi kopije na papirju. Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice ali iz podatkovne ali omrežne povezave. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se tržijo kot faksi.

4.

Frankirni stroj: Komercialno dostopen izdelek za preslikovanje, ki frankira poštne pošiljke. Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice ali podatkovne ali omrežne povezave. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se tržijo kot frankirni stroji.

5.

Večnamenska naprava: Komercialno dostopen izdelek za preslikovanje, ki je fizično združena naprava ali sestav funkcionalno združenih sestavnih delov, ki opravlja dve ali več glavnih funkcij: kopiranje, tiskanje ali faksiranje. Funkcija kopiranja, kot je opisana v tej opredelitvi, se šteje za različno od priročnega kopiranja posameznih listov, ki ga nudijo faksi. Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice ali iz podatkovne ali omrežne povezave. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se tržijo kot večnamenske naprave.

Opomba: Če večnamenska naprava ni fizično združena enota, temveč sestav funkcionalno združenih delov, mora proizvajalec potrditi, da bo ob pravilni namestitvi pri uporabniku vsota porab energije vseh delov večnamenske naprave, ki sestavljajo osnovno enoto, dosegla ravni, navedene v oddelku VII. C, da se lahko večnamenska naprava kvalificira za Energy Star.

6.

Tiskalnik: Komercialno dostopen izdelek za preslikovanje, ki služi kot izhodna izpisna enota, ki lahko prejema podatke od računalnika posameznega uporabnika ali računalnikov v omrežju ali drugih vhodnih enot (npr. digitalnih kamer). Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice ali iz podatkovne ali omrežne povezave. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se tržijo kot tiskalniki, vključno s tiskalniki, ki jih je mogoče nadgraditi v večnamenske naprave.

7.

Optični bralnik: Komercialno dostopen izdelek za preslikovanje, ki deluje kot elektrooptična naprava za pretvorbo informacij v elektronske slike, ki jih je mogoče shraniti, urejati, pretvarjati ali prenašati predvsem v okolju osebnih računalnikov. Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice ali iz podatkovne ali omrežne povezave. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se tržijo kot optični bralniki.

Tehnologije označevanja

8.

Neposredna termična (NT): Tehnologija označevanja, ki sliko prenese tako, da med prehodom čez segreto tiskalno glavo na prevlečen medij zapiše pike. Izdelki s to tehnologijo ne uporabljajo trakov.

9.

Sublimacija barve (SB): Tehnologija označevanja, kjer se slike tvorijo z nanašanjem (sublimiranjem) barve na tiskarski medij na podlagi količine energije, ki so jih prenesli grelni elementi.

10.

Elektrofotografija (EF): Tehnologija označevanja, za katero je značilna razsvetljava razvijalne enote v vzorcu, ki predstavlja zaželeno kopijo slike preko svetlobnega vira, razvoj slike z delci tonerja z uporabo skrite podobe na razvijalni enoti za določitev prisotnosti ali odsotnosti tonerja na dani lokaciji, prenos tonerja na končni tiskani dokument in taljenje, zaradi česar postane zaželena kopija na papirju trajna. Vrste EF vključujejo laser, LED in LCD. Barvna elektrofotografija se od enobarvne EF razlikuje v tem, da so pri določenem izdelku v določenem času na voljo tonerji z vsaj tremi različnimi barvami. Dve vrsti barve tehnologije EF sta opredeljeni spodaj:

(a)

Vzporedna barvna EF: Tehnologija označevanja, ki za povečevanje največje hitrosti barvnega tiskanja uporablja več svetlobnih virov in več fotokonduktorjev.

(b)

Serijska barvna EF: Tehnologija označevanja, ki za večbarvni izpis uporablja en sam fotokonduktor na serijski način ter več svetlobnih virov.

11.

Vtiskovanje: Tehnologija označevanja, za katero je značilno, da se zaželena kopija slike na papirju izdela s prenosom barvila s „traku“ na medij preko postopka vtiskovanja. Dve vrsti tehnologije vtiskovanja sta vtiskovanje v obliki pike in vtiskovanje v polni obliki.

12.

Brizgalno tiskanje (BT): Tehnologija označevanja, kjer se slike oblikujejo z nanašanjem barvila v majhnih kapljicah neposredno na tiskalni medij na matrični način. Barvno brizgalno tiskanje se od enobarvnega razlikuje v tem, da je v določenem času v enem izdelku na voljo več kot eno barvilo. Tipične vrste brizgalnega tiskanja vključujejo piezoelektrično brizgalno tiskanje, BT sublimacijo in toplotno brizgalno tiskanje.

13.

Trdno črnilo (TČ): Tehnologija označevanja, kjer je črnilo pri sobni temperaturi v trdni obliki, ko je segreto na brizgalno temperaturo pa tekoče. Prenos na medij je lahko neposreden, najpogosteje pa se najprej izvede na vmesen boben ali trak, nato pa se ofsetno stiska na medij.

14.

Matrica: Tehnologija označevanja, ki prenaša slike na tiskalni medij z matrice, ki se nahaja okoli črnilnega valja.

15.

Toplotni prenos (TP): Tehnologija označevanja, kjer je zaželena kopija slike na papirju oblikovana tako, da se na tiskalni medij na matrični način neposredno nanašajo majhne kapljice trdnega barvila (običajno obarvanega voska) v stopljenem/tekočem stanju. Toplotni prenos se od brizgalnega tiskanja razlikuje v tem, da je črnilo pri sobni temperaturi v trdnem stanju in ob prisotnosti toplote postane tekoče.

Načini delovanja, dejavnosti in porabe energije

16.

Aktivno: Stanje porabe, ko je izdelek priključen na vir energije in aktivno proizvaja izpise ter opravlja katero izmed drugih glavnih nalog.

17.

Samodejno dvostransko delovanje: Zmožnost kopirnega stroja, faksa, večnamenske naprave ali tiskalnika, da slike samodejno kopira na obe strani izhodnega lista papirja, ne da bi bila kot vmesni korak potrebna ročna upravljanje izhodnega lista papirja. Primera takega kopiranja sta dvostransko kopiranje z enostranskega izvirnika in dvostransko kopiranje z dvostranskega izvirnika. Izdelek se šteje kot opremljen s samodejnim dvostranskim delovanje, če model vključuje ves pribor, potreben za izpolnjevanje zgornjih pogojev.

18.

Privzeti zakasnilni čas: Čas, ki ga nastavi proizvajalec pred dostavo uporabniku in ki določa, kdaj bo izdelek prešel v način nizke porabe (npr. način mirovanja, način izklopa) po zaključku glavne naloge.

19.

Izklop: Stanje porabe, v katerega izdelek preide, potem ko je bil ročno ali samodejno izklopljen, vendar je še vedno priklopljen in povezan z električni omrežjem. Naprava zapusti ta način, ko zazna vnos, na primer ročno stikalo za vklop ali ura, in naprava preide v način stanja pripravljenosti. Kadar je to stanje posledica ročnega posega uporabnika, se pogosto imenuje ročni izklop, kadar pa je stanje posledica samodejnega ali predhodno določenega dražljaja (npr. zakasnilni čas ali ura), se stanje pogosto imenuje samodejni izklop.

20.

Pripravljenost: Stanje, ko izdelek ne opravlja nobene naloge, je dosegel obratovalno stanje, še ni prešel v katerega izmed načinov nizke porabe in lahko preide v aktivni način z minimalno zakasnitvijo. V tem načinu je mogoče omogočiti vse funkcije izdelka in izdelek se mora vrniti v aktivni način tako, da se odzove na vse morebitne možnosti vnosa, ki so vgrajene v izdelku. Morebitni vnosi vključujejo zunanje električne dražljaje (npr. dražljaje iz omrežja, klic faksa ali daljinsko upravljanje) in neposredne fizične posege (npr. sprožitev fizičnega stikala ali gumba).

21.

Mirovanje: Stanje zmanjšane porabe, v katerega preide računalnik po obdobju nedejavnosti. Poleg samodejnega prehoda v način mirovanja lahko računalnik v ta način preide tudi 1) ob uporabnikovi časovni nastavitvi, 2) nemudoma kot posledica uporabnikovega ročnega posega, ne da bi se dejansko izključil ali 3) preko drugih, samodejno doseženih načinov, ki so povezani z uporabnikovim ravnanjem. V tem načinu je mogoče omogočiti vse funkcije izdelka in izdelek se mora vrniti v aktivni način tako, da se odzove na vse morebitne možnosti vnosa, ki so vgrajene v izdelku, vendar pa lahko pride do zakasnitve. Morebitni vnosi vključujejo zunanje električne dražljaje (npr. dražljaje iz omrežja, klic faksa ali daljinsko upravljanje) in neposredne fizične posege (npr. sprožitev fizičnega stikala ali gumba). Izdelek mora biti v načinu mirovanja povezan z omrežjem, iz katerega preide samo, če je to potrebno.

Opomba: Ko udeleženci programa poročajo o podatkih in ustreznih izdelkih, ki lahko v način mirovanja preidejo na več načinov, se sklicujejo na raven mirovanja, ki se jo doseže samodejno. Če je izdelek zmožen samodejno preiti v več zaporednih ravni mirovanja, lahko proizvajalec izbere, katero od teh ravni bo uporabil za kvalifikacijo; v vsakem primeru pa mora privzeti zakasnilni čas ustrezati ravni, pri kateri se uporablja.

22.

Stanje pripravljenost: Način najnižje porabe energije, ki ga uporabnik ne more izklopiti (vplivati nanj) in lahko traja nedoločen čas, ko je računalniški monitor povezan z glavnim virom električne energije in se uporablja v skladu z navodili proizvajalca (18).

Opomba: Pri opremi za preslikovanje se v skladu s to specifikacijo način stanja pripravljenosti običajno pojavi v načinu izklopa, pojavi pa se lahko tudi v načinu stanja pripravljenosti ali mirovanja. Izdelek ne more zapustiti načina stanja pripravljenosti in doseči stanja nizke porabe, če ni fizično izklopljen iz glavnega električnega omrežja kot posledica ročnega upravljanja.

Formati velikosti izdelka

23.

Veliki format: Izdelki, opredeljeni kot izdelki za veliki format, vključujejo tiste, ki uporabljajo predvsem medije velikosti A2 ali večje, vključno s tistimi, namenjenimi za delo z mediji z nepretrgano obliko pri širini 406 milimetrov (mm) ali več. Izdelki za veliki format so lahko zmožni tiskati tudi na medije standardne velikosti ali malega formata.

24.

Majhen format: Izdelki, opredeljeni kot izdelki za majhen format, vključujejo tiste, namenjene za delo z mediji manjših velikosti od standardnih (npr. A6, 4" x 6", mikrofilm), vključno s tistimi, namenjenimi za delo z mediji z nepretrgano obliko pri širini, manjši od 210 mm.

25.

Standardni: Izdelki, opredeljeni kot izdelki za standardni format, vključujejo tiste, namenjene za delo z mediji standardne velikosti (npr. pismo, knjiga, A3, A4 in B4), vključno s tistimi, namenjenimi za delo z mediji z nepretrgano obliko pri širini med 210 mm in 406 mm. Izdelki za standardne velikosti so lahko zmožni tiskati tudi na medije majhnega formata.

Dodatni pojmi

26.

Pribor: Kos dodatne opreme, ki ni nujen za delovanje osnovne enote, vendar ga je mogoče dodati pred dobavo ali po njej za dodajanje funkcij. Pribor se lahko prodaja ločeno pod lastno številko modela ali skupaj z osnovno napravo kot del kompleta ali konfiguracije.

27.

Osnovni izdelek: Osnovni izdelek je standardni model, ki ga dobavi proizvajalec. Če so modeli izdelkov na voljo v različnih izvedbah, je osnovni izdelek najosnovnejša izvedba modela, ki ima najmanjše število razpoložljivih funkcij. Funkcionalne komponente ali pribor, ki so na voljo kot dodatna in ne kot standardna oprema, se ne štejejo za del osnovnega izdelka.

28.

Nepretrgana oblika: Izdelki, ki so opredeljeni kot izdelki z nepretrgano obliko, vključujejo tiste, ki ne uporabljajo rezanih velikosti medija in so namenjeni za uporabo v večjih industrijah, npr. za tiskanje črtnih kod, nalepk, računov, tovornih listov, faktur, letalskih vozovnic ali trgovskih oznak.

29.

Digitalni čelni strežnik (DFE): Funkcionalno združen, z omrežjem povezan strežnik ali namizni strežnik, ki gosti druge računalnike in aplikacije ter deluje kot vmesnik za opremo za preslikovanje. DFE uporablja svojo napajalno enoto enosmernega toka ali črpa enosmerni tok iz opreme za preslikovanje, s katero deluje. DFE omogoča večjo funkcionalnost izdelka za preslikovanje. DFE nudi tudi vsaj tri izmed naslednjih naprednih funkcij:

(a)

povezava z omrežjem v različnih okoljih;

(b)

funkcija poštnega predala;

(c)

upravljanje vrstice stanja;

(d)

upravljanje naprave (npr. zbujanje opreme za preslikovanje iz načina zmanjšane porabe);

(e)

napreden grafični uporabniški vmesnik;

(f)

zmožnost sprožiti komunikacijo z drugimi strežniki in računalniki (npr. odčitavanje do e-pošte, iskanje oddaljenih poštnih nabiralnikov za opravila),

ali

(g)

zmožnost naknadne obdelave strani (npr. preureditev strani pred tiskanjem).

30.

Funkcionalni seštevalnik: Funkcionalni seštevalnik je standardna funkcija izdelka, ki doda funkcionalnost osnovnemu markirnemu stroju opreme za preslikovanje. Del specifikacije, ki se nanaša na način delovanja, vsebuje dodatne podpore moči za določene funkcionalne seštevalnike. Primeri funkcionalnih seštevalnikov vključujejo brezžične vmesnike in zmožnost odčitavanja.

31.

Pristop načina delovanja (RD): Metoda preskušanja in primerjanja porabe energije opreme za preslikovanje, ki se osredotoča na porabo energije izdelka v različnih načinih nizke porabe. Ključno merilo, ki ga uporablja ta pristop, so porabe v načinih nizke porabe, merjene v vatih (W). Podrobnejše informacije najdete v oddelku VII.D.3, Preskusni postopek načina delovanja.

32.

Markirni stroj: Zelo osnovni stroj izdelka za preslikovanje, ki poganja izdelavo slik tega izdelka. Brez dodatnih funkcijskih komponent markirni stroj ne more pridobiti podatkov za obdelavo in je zato nefunkcionalen. Markirni stroj je pri zmožnosti komunikacije in obdelave slik odvisen od funcijskega seštevalnika.

33.

Model: Oprema za preslikovanje, ki se prodaja ali trži pod lastno številko modela ali lastnim tržnim imenom. Model je lahko sestavljen iz osnovne enote ali osnovne enote in pribora.

34.

Hitrost izdelka: Sliki na minuto (s/min) za izdelke za standardne velikosti v splošnem ustreza ena stran A4 ali 8,5" x 11„, ki je tiskana/kopirana/odčitana na eni strani lista papirja v minuti. Če se najvišji navedeni hitrosti pri proizvajanju slik na papirju A4 ali 8,5" x 11“ razlikujeta, se uporablja večja hitrost.

Pri frankirnih strojih je obdelana poštna pošiljka v minuti enaka poštni pošiljki v minuti (pp/min).

Pri izdelkih za majhne formate je ena tiskana/kopirana/odčitana stran velikosti A6 ali 4" x 6" na eni strani lista papirja enaka 0,25 s/min.

Pri izdelkih za veliki format je ena stran A2 enaka 4 s/min, ena stran A0 pa je enaka 16 s/min.

Pri izdelkih za nepretrgano obliko, kategoriziranih kot izdelki za majhen format, veliki format ali standardno velikost, se hitrost tiskanja pridobi iz najvišje oglaševane hitrosti preslikovanja v metrih na minuto v skladu s spodaj navedeno pretvorbo:

X s/min = 16 x [največja širina medijev (v metrih) x največja hitrost preslikave (dolžina v metrih/minuto)]

V vseh primerih se pretvorjena hitrost v s/min zaokroži na najbližje celo število (npr. 14,4 s/min se zaokroži na 14,0; 14,5 s/min se zaokroži na 15 s/min).

Za dodelitev oznake ENERGY STAR morajo proizvajalci sporočiti hitrost izdelka v skladu z določanjem prednostnih funkcij, navedenimi spodaj:

Hitrost tiskanja, razen če izdelek ne more izvajati funkcije tiskanja; v tem primeru

hitrost kopiranja, razen če izdelek ne more izvajati funkcije tiskanja; v tem primeru

hitrost odčitavanja.

35.

Pristop tipične porabe električne energije (TPE): Metoda preskušanja in primerjanja porabe energije opreme za preslikovanje, ki se osredotoča na električno energijo, ki jo je izdelek porabil med običajnim delovanjem v reprezentativnem časovnem obdobju. Ključno merilo tega pristopa za opremo za preslikovanje je vrednost tipične porabe električne energije v enem tednu, ki se meri v kilovatih na uro (kWh). Podrobnejše informacije najdete v oddelku VII.D.2, Preskusni postopek tipične porabe električne energije.

B.   Izdelki, upravičeni do oznake

Za izpolnjevanje zahtev ENERGY STAR mora biti izdelek opreme za preslikovanje opredeljen v oddelku VII. A in ustrezati enemu izmed opisov izdelka v spodnjih tabelah 15 ali 16.

Tabela 15

Ustrezni izdelki: Pristop tipične porabe električne energije

Izdelek

Tehnologije označevanja

Velikost formata

Barvna zmožnost

Tabela TPE

Kopirni stroji

Neposredna toplotna

Standardna

Enobarvna

TPE 1

Sublimacija barve

Standardna

Barvna

TPE 2

Sublimacija barve

Standardna

Enobarvna

TPE 1

Elektrofotografija

Standardna

Enobarvna

TPE 1

Elektrofotografija

Standardna

Barvna

TPE 2

Trdno črnilo

Standardna

Barvna

TPE 2

Toplotni prenos

Standardna

Barvna

TPE 2

Toplotni prenos

Standardna

Enobarvna

TPE 1

Digitalni razmnoževalniki

Matrica

Standardna

Barvna

TPE 2

Matrica

Standardna

Enobarvna

TPE 1

Teleaksi

Neposredna toplotna

Standardna

Enobarvna

TPE 1

Sublimacija barve

Standardna

Enobarvna

TPE 1

Elektrofotografija

Standardna

Enobarvna

TPE 1

Elektrofotografija

Standardna

Barvna

TPE 2

Trdno črnilo

Standardna

Barvna

TPE 2

Toplotni prenos

Standardna

Barvna

TPE 2

Toplotni prenos

Standardna

Enobarvna

TPE 1

Večnamenske naprave:

Neposredna toplotna

Standardna

Enobarvna

TPE 3

Sublimacija barve

Standardna

Barvna

TPE 4

Sublimacija barve

Standardna

Enobarvna

TPE 3

Elektrofotografija

Standardna

Enobarvna

TPE 3

Elektrofotografija

Standardna

Barvna

TPE 4

Trdno črnilo

Standardna

Barvna

TPE 4

Večnamenske naprave:

Toplotni prenos

Standardna

Barvna

TPE 4

Toplotni prenos

Standardna

Enobarvna

TPE 3

Tiskalniki

Neposredna toplotna

Standardna

Enobarvna

TPE 1

Sublimacija barve

Standardna

Barvna

TPE 2

Sublimacija barve

Standardna

Enobarvna

TPE 1

Elektrofotografija

Standardna

Enobarvna

TPE 1

Elektrofotografija

Standardna

Barvna

TPE 2

Trdno črnilo

Standardna

Barvna

TPE 2

Toplotni prenos

Standardna

Barvna

TPE 2

Toplotni prenos

Standardna

Enobarvna

TPE 1


Tabela 16

Ustrezni izdelki: Pristop načina delovanja

Izdelek

Tehnologije označevanja

Velikost formata

Barvna zmožnost

Tabela RD

Kopirni stroji

Neposredna toplotna

Velika

Enobarvna

RD 1

Sublimacija barve

Velika

Barvna in enobarvna

RD 1

Elektrofotografija

Velika

Barvna in enobarvna

RD 1

Trdno črnilo

Velika

Barvna

RD 1

Toplotni prenos

Velika

Barvna in enobarvna

RD 1

Teleaksi

Brizgalno tiskanje

Standardna

Barvna in enobarvna

RD 2

Frankirni stroji

Neposredna toplotna

ni na voljo

Enobarvna

RD 4

Elektrofotografija

ni na voljo

Enobarvna

RD 4

Brizgalno tiskanje

ni na voljo

Enobarvna

RD 4

Toplotni prenos

ni na voljo

Enobarvna

RD 4

Večnamenske naprave:

Neposredna toplotna

Velika

Enobarvna

RD 1

Sublimacija barve

Velika

Barvna in enobarvna

RD 1

Elektrofotografija

Velika

Barvna in enobarvna

RD 1

Brizgalno tiskanje

Standardna

Barvna in enobarvna

RD 2

Brizgalno tiskanje

Velika

Barvna in enobarvna

RD 3

Trdno črnilo

Velika

Barvna

RD 1

Toplotni prenos

Velika

Barvna in enobarvna

RD 1

Tiskalniki

Neposredna toplotna

Velika

Enobarvna

RD 8

Neposredna toplotna

Majhna

Enobarvna

RD 5

Sublimacija barve

Velika

Barvna in enobarvna

RD 8

Sublimacija barve

Majhna

Barvna in enobarvna

RD 5

Elektrofotografija

Velika

Barvna in enobarvna

RD 8

Elektrofotografija

Majhna

Barvna

RD 5

Vtiskovanje

Velika

Barvna in enobarvna

RD 8

Vtiskovanje

Majhna

Barvna in enobarvna

RD 5

Vtiskovanje

Standardna

Barvna in enobarvna

RD 6

Brizgalno tiskanje

Velika

Barvna in enobarvna

RD 3

Brizgalno tiskanje

Majhna

Barvna in enobarvna

RD 5

Brizgalno tiskanje

Standardna

Barvna in enobarvna

RD 2

Trdno črnilo

Velika

Barvna

RD 8

Trdno črnilo

Majhna

Barvna

RD 5

Toplotni prenos

Velika

Barvna in enobarvna

RD 8

Toplotni prenos

Majhna

Barvna in enobarvna

RD 5

Optični bralniki

ni na voljo

Velika, majhna in standardna

ni na voljo

RD 7

C.   Specifikacije energetske učinkovitosti za ustrezne izdelke

Oznako ENERGY STAR lahko pridobijo samo tisti izdelki iz oddelka VII. B, ki izpolnjujejo naslednje merila.

Izdelki, ki se prodajajo z zunanjim adapterjem moči: Izdelki opreme za preslikovanje, ki uporabljajo zunanji AC-DC ali AC-AC adapter moči, morajo za pridobitev oznake ENERGY STAR uporabljati ustrezni adapter, ki izpolnjuje zahteve za ENERGY STAR, ali pa adapter, ki pri preskušanju s preskusno metodo na dan, ko izdelek za preslikovanje pridobi oznako EBERGY STAR, izpolnjuje specifikacije glede zunanje napajalne enote. Specifikacije in preskusno metodo ENERGY STAR za napetostno zunanjo napajalno enoto AC/DC in AC/AC najdete na www.energystar.gov/products.

Izdelki, namenjeni delovanju z zunanjim digitalnim čelnim strežnikom (DFE): Za izpolnjevanje zahtev za ENERGY STAR mora izdelek opreme za preslikovanje, ki se prodaja skupaj z DFE, ki uporablja svoj vir energije, uporabljati DFE z oznako ENERGY STAR, ali pa DFE, ki pri preskušanju s preskusno metodo ENERGY STAR na dan, ko izdelek za preslikovanje pridobi oznako ENERGY STAR, izpolnjuje specifikacije za računalnike ENERGY STAR. Specifikacije in preskusne metode za ENERGY STAR za računalnike najdete na www.energystar.gov/products.

Izdelki, ki se prodajajo z dodatno brezžično slušalko: Za izpolnjevanje zahtev morajo telefaksi ali večnamenske naprave, ki se prodajajo z dodatnimi brezžičnimi slušalkami, uporabljati slušalke, ki izpolnjujejo zahteve za ENERGY STAR, ali pa slušalke, ki pri preskušanju s preskusno metodo ENERGY STAR na dan, ko izdelek za preslikovanje pridobi oznako ENERGY STAR, ustreza specifikacijam za žično telefonijo. Specifikacije in preskusne metode za ENERGY STAR za izdelke za žično telefonijo najdete na www.energystar.gov/products.

Dvostranski izpis: Kopirni stroji za standardne velikosti, večnamenske naprave in tiskalniki, ki uporabljajo tehnologije označevanja EF, SI, in toplotno intenzivno brizgalno tiskanje, obravnavano v oddelku VII.C.1, pristop TPE, morajo izpolnjevati naslednje zahteve glede dvostranskega izpisa na podlagi hitrosti izdelka:

Tabela 17

Zahteve glede dvostranskega izpisa za barvne kopirne stroje, večnamenske naprave in tiskalnike

Hitrost izdelka

Zahteve glede dvostranskega izpisa

≤ 19 s/min

ni na voljo

20 – 39 s/min

Samodejni dvostranski izpis mora biti v času nakupa ponujen kot standardna funkcija ali kot dodatna oprema.

≥ 40 s/min

Samodejni dvostranski izpis je v času nakupa obvezna standardna funkcija.


Tabela 18

Zahteve glede dvostranskega izpisa za enobarvne kopirne stroje, večnamenske naprave in tiskalnike

Hitrost izdelka

Zahteve glede dvostranskega izpisa

≤ 24 s/min

ni na voljo

25– 44 s/min

Samodejni dvostranski izpis mora biti v času nakupa ponujen kot standardna funkcija ali kot dodatna oprema.

≥ 45 s/min

Samodejni dvostranski izpis je v času nakupa obvezna standardna funkcija.

1.

Merila za izpolnjevanje zahtev za oznako ENERGY STAR - TPE

Za izpolnjevanje zahtev za oznako ENERGY STAR dobljena vrednost TPE za opremo za preslikovanje v tabeli 15, oddelek VII. B, ne sme presegati ustreznih, spodaj navedenih meril.

Za izdelke za preslikovanje s funkcionalno vgrajenim DFE, ki so glede svoje energije odvisni od izdelka za preslikovanje, proizvajalci odštejejo porabo energije DFE-ja v načinu stanja pripravljenosti od celotne TPE, preden TPE izdelka primerjajo s spodnjimi merili. Da bi DFE lahko to izkoristil, mora ustrezati opredelitvi v oddelku VII.A.29 in biti ločena procesna enota, ki je zmožna sprožiti dejavnosti preko omrežja

Primer: Končni rezultat TPE tiskalnika je 24,5 kWh/teden in njegov notranji DFE porabi 50 W v načinu stanja pripravljenosti. 50W x 168 h/teden = 8,4 kWh/teden, ki se nato odšteje od preskušene vrednosti TPE: 24,5 kWh/teden – 8,4 kWh/teden = 16,1 kWh/teden 16,1 kWh/teden se nato primerja z naslednjimi merili.

Opomba: V vseh naslednjih enačbah je x = hitrosti izdelka (s/min).

Tabela 19

Tabela 1 TPE

Izdelek(i): kopirni stroji, digitalni razmnoževalniki, telefaksi, tiskalniki

Format(i) velikosti: standardna velikost

Tehnologije označevanja: NT, enobarvna SB, enobarvna EF, enobarvna matrična, enobarvna TP

 

Raven 1

Raven 2

Hitrost izdelka (s/min)

Najvišja TPE (kWh/teden)

Najvišja TPE (kWh/teden)

≤ 12

1,5 kWh

TBD

12 < s/min < 50

(0,20 kWh/s/min)x – 1 kWh

TBD

> 50 s/min

(0,80 kWh/s/min)x – 31 kWh

TBD


Tabela 20

Tabela 2 TPE

Izdelek(i): kopirni stroji, digitalni razmnoževalniki, telefaksi, tiskalniki

Format(i) velikosti: standardna velikost

Tehnologije označevanja: barvna SB, barvna matrična, barvna TP, barvna EF, TČ

 

Raven 1

Raven 2

Hitrost izdelka (s/min)

Najvišja TPE (kWh/teden)

Najvišja TPE (kWh/teden)

≤ 50

(0,20 kWh/s/min)x + 2 kWh

TBD

> 50

(0,80 kWh/s/min)x – 28 kWh

TBD


Tabela 21

Tabela 3 TPE

Izdelek(i): večnamenske naprave

Format(i) velikosti: standardna velikost

Tehnologije označevanja: NT, enobarvna SB, enobarvna EF, enobarvna TP

 

Raven 1

Raven 2

Hitrost izdelka (s/min)

Najvišja TPE (kWh/teden)

Najvišja TPE (kWh/teden)

≤ 20

(0,20 kWh/s/min)x + 2 kWh

TBD

20 < s/min < 69

(0,44 kWh/s/min)x – 2,8 kWh

TBD

> 69

(0,80 kWh/s/min)x – 28 kWh

TBD


Tabela 22

Tabela 4 TPE

Izdelek(i): večnamenske naprave

Format(i) velikosti: standardna velikost

Tehnologije označevanja: barvna SB, barvna TP, barvna EF, TČ

 

Raven 1

Raven 2

Hitrost izdelka (s/min)

Najvišja TPE (kWh/teden)

Najvišja TPE (kWh/teden)

≤ 32

(0,20 kWh/s/min)x + 5 kWh

TBD

32 < s/min < 61

(0,44 kWh/s/min)x – 2,8 kWh

TBD

> 61

(0,80 kWh/s/min)x – 25 kWh

TBD

2.

Merila za izpolnjevanje pogojev za oznako ENERGY STAR - RD

Za izpolnjevanje zahtev za oznako ENERGY STAR vrednosti porabe energije za opremo za preslikovanje, navedene v tabeli 16, oddelek VII. B, ne smejo presegati ustreznih, spodaj navedenih meril. Pri izdelkih, ki v načinu stanja pripravljenosti ustrezajo zahtevam glede porabe energije v načinu mirovanja, za izpolnjevanje merila mirovanja niso potrebna nadaljnja samodejna zmanjševanja porabe energije. Dodatna zmanjševanja porabe energije za pridobitev oznake ENERGY STAR niso potrebna tudi pri izdelkih, ki v načinih stanja pripravljenosti in mirovanja izpolnjujejo zahteve glede porabe energije v načinu stanja pripravljenosti.

Pri izdelkih za preslikovanje s funkcionalno vgrajenim DFE, ki je glede energije odvisen od izdelka za preslikovanje, se poraba energije DFE izključi, ko se izmerjena poraba izdelka v načinu mirovanja primerja s skupnimi merili za markirne stroje in funkcionalne seštevalnike, ki so navedena spodaj. DFE ne sme vplivati na zmožnost prehajanja izdelka za preslikovanje v načine nižje porabe energije ali izhoda iz njih. Za koriščenje te izključitve mora DFE ustrezati opredelitvi iz oddelka VII.A.29 in biti ločena procesna enota, ki je zmožna sprožiti dejavnost preko omrežja.

Zahteve glede privzetega zakasnilnega časa: Za izpolnjevanje zahtev za ENERGY STAR mora izdelek RD ustrezati nastavitvam glede privzetega zakasnilnega časa, ki so navedene v tabelah 23 do 25 spodaj za vsako vrsto izdelka, in so na voljo ob odpremi izdelka. Poleg tega morajo biti vsi izdelki RD dobavljeni z najvišjim strojnim zakasnilnim časom, ki ne presega štirih ur in ki ga lahko nastavi samo proizvajalec. Na ta najvišji strojni zakasnilni čas uporabnik ne more vplivati in ga ni mogoče spreminjati brez notranjih nastavitev izdelka. Uporabnik lahko prilagaja nastavitve za privzeti zakasnilni čas, ki so navedene v tabelah 23 do 25.

Tabela 23

Najvišji privzeti zakasnilni časi za način mirovanja za izdelke RD za majhne formate in standardne velikosti, brez frankirnih strojev, v minutah

Hitrost izdelka (s/min)

Telefaksi

Večnamenske naprave

Tiskalniki

Optični bralniki

0–10

5

15

5

15

11–20

5

30

15

15

21–30

5

60

30

15

31–50

5

60

60

15

51 +

5

60

60

15


Tabela 24

Najvišji privzeti zakasnilni časi za način mirovanja za izdelke RD za velike formate, brez frankirnih strojev, v minutah

Hitrost izdelka (s/min)

Kopirni stroji

Večnamenske naprave

Tiskalniki

Optični bralniki

0– 0

30

30

30

15

11–20

30

30

30

15

21–30

30

30

30

15

31–50

30

60

60

15

51 +

60

60

60

15


Tabela 25

Najvišji privzeti zakasnilni časi za način mirovanja za frankirne stroje v minutah

Hitrost izdelka:(pp/min)

Frankirni stroji

0–50

20

51–100

30

101–150

40

151 +

60

Zahteve za način stanja pripravljenosti: Za izpolnjevanje zahtev za ENERGY STAR morajo izdelki RD izpolnjevati merila za porabo energije v načinu stanja pripravljenosti, navedena v tabeli 26 za vsako vrsto izdelka.

Tabela 26

Najvišje ravni porabe energije v načinu pripravljenosti za izdelke RD v vatih

Vrsta izdelka in format velikosti

Pripravljenost (W) – Raven 1

Pripravljenost (W) – Raven 2

Vsi izdelki RD za majhne formate in standardne velikosti brez funkcije telefaksa

1

Stopnje ravni 1 ostanejo nespremenjene

Vsi izdelki RD za majhne formate in standardne velikosti s funkcijo telefaksa

2

Stopnje ravni 1 ostanejo nespremenjene

Vsi izdelki RD za velike formate in frankirni stroji

ni na voljo

TBD

Merila za izpolnjevanje zahtev v spodnjih tabelah za RD 1 do 8 (tabele 28 do 35) se nanašajo na markirne stroje izdelka. Ker se pričakuje, da so izdelki dobavljeni z eno ali več funkcij, ki presegajo osnovni markirni stroj, se spodnje ustrezne vrednosti dodajo merilom markirnega stroja za način mirovanja. Celotna vrednost osnovnega izdelka z ustreznimi „funkcionalnimi seštevalniki“ se uporabi za določitev upravičenosti. Proizvajalci pri vsakem modelu izdelka uporabijo največ tri primarne funkcijske seštevalnike, vendar lahko uporabijo toliko sekundarnih seštevalnikov, kolikor jih je na voljo (primarni seštevalniki, ki presegajo število tri, so vključeni kot sekundarni seštevalniki). Primer tega pristopa je naveden spodaj:

Primer: Za primer vzemimo brizgalni tiskalnik za standardne velikosti s priključkom USB 2.0 in priključkom za pomnilniško kartico. Ob predpostavki, da je priključek USB primarni vmesnik, uporabljen med preskusom, bi tiskalnik prejel vrednost funkcionalnega seštevalnika 0,5 W za USB in 0,1 za bralnik pomnilniške kartice, tj. 0,6 W skupne vrednosti funkcionalnega seštevalnika. Ker je v RD tabeli 2 (tabela 27) določena vrednost markirnega stroja za režim spanja 3 W, za izpolnitev zahtev ENERGY STAR, proizvajalec prišteje vrednost markirnega stroja za režim spanja veljavnim vrednostim funkcionalnega seštevalnika za določitev največje dovoljene porabe energije za osnovni izdelek: 3 W + 0,6 W. Če je poraba energije tiskalnika v režimu spanja enaka ali manjša od 3,6 W, potem tiskalnik izpolnjuje zahteve za ENERGY STAR glede režima spanja.

Tabela 27

Ustrezni izdelki: Funkcionalni seštevalniki RD

Vrsta

Podrobnosti

Vrednosti funkcionalnega seštevalnika (W)

 

 

primarne

sekundarne

Vmesniki

A. Žični < 20 MHz

0,3

0,2

Vrata za fizično podatkovno ali omrežno povezavo, prisotna v izdelku za preslikovanje, ki je zmožen hitrosti prenosa < 20 MHz. Vključuje USB 1.x, IEEE488, IEEE 1284/Parallel/Centronics in RS232.

B. Žični ≥ 20 MHz in < 500 MHz

0,5

0,2

Vrata za fizično podatkovno ali omrežno povezavo, prisotna v izdelku za preslikovanje, ki je zmožen hitrosti prenosa ≥ 20 MHz in < 500 MHz. Vključuje USB 2.x, IEEE 1394/FireWIRE/i. LINK in Ethernet.

C. Žični ≥ 500 MHz

1,5

0,5

Vrata za fizično podatkovno ali omrežno povezavo, prisotna v izdelku za preslikovanje, ki je zmožen hitrosti prenosa ≥ 500 MHz. Vključuje 1 G Ethernet.

D. Brezžični

3,0

0,7

Vmesnik za podatkovno ali omrežno povezavo, ki je prisoten v izdelku za preslikovanje, ki je namenjen prenosu podatkov preko brezžičnih sredstev za radijsko frekvenco, vključuje Bluetooth in 802.11.

E. Žična kartica/kamera/pomnilniška naprava

0,5

0,1

Vrata za fizično ali omrežno povezavo, prisotna v izdelku za preslikovanje, ki je namenjen omogočanju povezave z zunanjo napravo, kot so bralniki kartic z bliskovnim pomnilnikom/pametnih kartic in vmesnikov za kamero (vključno s PictBridge).

G. Infrardeči

0,2

0,2

Vmesnik za podatkovno ali omrežno povezavo, prisoten na izdelku za preslikavo, ki je namenjen prenosu podatkov preko infrardeče tehnologije. Vključuje IrDA.

Drugo

Pomnilniška naprava

-

0,2

Notranji pomnilnik, ki je prisoten v izdelku za preslikovanje. Vključuje samo notranje pogone (npr. diskovni pogon, DVD-pogon, pogone zip) in se uporablja za vsak posamezen pogon. Ta seštevalnik ne vključuje vmesnikov za zunanje pogone (npr. SCSII ali notranji pomnilnik).

Optični bralniki z žarnicami CCFL

-

2,0

Prisotnost optičnega bralnika, ki uporablja tehnologijo CCFL (Cold Cathode Fluorescent Lamp). Ta seštevalnik se uporabi samo enkrat, ne glede na velikost žarnice ali število žarnic.

Optični bralniki brez žarnic CCFL

-

0,5

Prisotnost optičnega bralnika, ki ne uporablja tehnologije CCFL. Ta seštevalnik se uporabi samo enkrat, ne glede na velikost žarnice ali število žarnic. Ta seštevalnik se uporablja za optične bralnike, ki uporabljajo tehnologije LED (svetleče diode), halogen, HCFT (Hot-Cathode Fluorescent Tube), ksenon ali TL (Tubular Fluorescent).

Sistem na osnovi osebnega računalnika (ne more tiskati/kopirati/odčitavati brez uporabe pomembnih virov PC)

-

- 0,5

Ta seštevalnik se uporablja za izdelke za preslikovanje, ki so glede pomembnih virov, npr. obdelava pomnilnika ali podatkov, odvisni od zunanjega računalnika pri izvajanju osnovnih funkcij, ki jih izdelki za preslikovanje običajno izvajajo neodvisno, npr. pretvorba strani. Ta seštevalnik se ne nanaša na izdelke, ki kot vir ali cilj za slikovne podatke uporabljajo računalnik.

Brezžične slušalke

-

0,8

Zmožnost izdelka za preslikovanje, da komunicira z brezžičnimi slušalkami. Ta seštevalnik se uporabi samo enkrat, ne glede na število brezžičnih slušalk, za delo s katerimi je izdelek namenjen. Ta seštevalnik se ne nanaša na zahteve glede porabe energije brezžičnih slušalk.

Pomnilnik

-

1,0 W na 1 GB

 

Notranja zmožnost izdelka za preslikovanje za shranjevanje podatkov. Ta seštevalnik se uporablja za vse vsebine notranjega pomnilnika in ga je treba temu ustrezno umeriti. Na primer: enota s pomnilnikom 2,5 GB bi dobila vrednost 2,5 W, enota z 0,5 GB pa bi dobila vrednost 0,5 W.

Drugo

Velikost napajalne enote (NE) na podlagi izhodne moči napajalne enote (IM)

[Opomba: ta seštevalnik se ne uporablja za optične bralnike]

-

Za PSOR > 10 W,

0,05 × (PSOR – 10 W)

Ta seštevalnik se uporablja za vse izdelke za preslikovanje, razen za optične bralnike. Vrednost je izračunana iz nazivne izhodne moči enosmernega toka notranje ali zunanje napajalne enote, kot jo je določil proizvajalec napajalne enote.. (To ni izmerjena količina). Na primer: enota, ki naj bi pri 12 V zagotavljala do 3 A,, ima PSOR 36 W in bi ji bila dodeljena vrednost 0,05 x(36-19) = 0,05 x 26 = 1,3 W vrednosti napajalne enote. Pri napajalnih enotah, ki zagotavljajo več kot eno napetost, se uporabi vsota energije iz vseh napetosti, razen če je po specifikacijah meja nižja od le-te. Na primer: napajalna enota, ki zagotavlja 3A od 24 V in 1,5 A od 5 V izhodne moči, ima skupen PSOR (3 x 24) + (1,5 x 5) = 79,5 W in vrednost 3 475W.

Pri vrednostih seštevalnika, navedenih v tabeli 27, Ustrezni izdelki, je treba razlikovati med „primarnimi“ in „sekundarnimi“ vrstami seštevalnikov. Te oznake se nanašajo na stanje, v katerem mora ostati vmesnik, medtem ko je izdelek za preslikovanje v načinu mirovanja. Povezave, ki med preskusnim postopkom izhodne moči ostanejo aktivne, medtem ko je izdelek za preslikovanje v načinu mirovanja, so opredeljene kot primarne, povezave, ki pa so lahko med načinom mirovanja izdelka za preslikovanje neaktivne, pa so opredeljene kot sekundarne. Večina funkcionalnih seštevalnikov je običajno sekundarnega tipa.

Proizvajalci upoštevajo samo tiste vrste seštevalnikov, ki so v izdelku na voljo v dostavljeni različici. Možnosti, ki so potrošniku na voljo po dobavi izdelka, ali vmesniki, ki so prisotni na DFE z zunanjim pogonom, se ne upoštevajo pri določanju vrednosti izdelka za preslikovanje.

Pri izdelkih z več vmesniki se ti vmesniki upoštevajo kot samostojni in ločeni. Vmesniki, ki izvajajo več funkcij, se upoštevajo samo enkrat. Na primer, USB priključek, ki deluje kot 1.x in 2.x, se šteje samo enkrat in se mu dodeli samo ena vrednost. Če določen vmesnik spada v več kot eno kategorijo vmesnikov, glede na tabelo, proizvajalec pri določanju ustrezne vrednosti seštevalnika izbere tisto funkcijo vmesnika, ki jo vmesnik primarno izvaja. Na primer, priključek USB na sprednji strani izdelka za preslikovanje, ki se v literaturi o izdelku trži kot PictBridge ali „vmesnik za kamero“, se upošteva kot vmesnik tipa E in ne kot vmesnik tipa B. Podobno se reža bralnika pomnilniške kartice, ki podpira več formatov, upošteva samo enkrat. Sistem, ki podpira več kot eno vrsto 802.11, se lahko upošteva kot samo en brezžični vmesnik.

Tabela 28

Tabela 1 RD

Izdelek: kopirni stroji, večnamenske naprave

Format(i) velikosti: veliki format

Tehnologije označevanja: barvna SB, barvna TP, NT, enobarvna SB, enobarvna EF, enobarvna TP, barvna EF, TČ

 

Mirovanje (W)

Markirni stroj

58


Tabela 29

Tabela 2 RD

Izdelek: telefaksi, večnamenske naprave, tiskalniki

Format(i) velikosti: standardna velikost

Tehnologije označevanja: barvno brizgalno tiskanje, enobarvno brizgalno tiskanje

 

Mirovanje (W)

Markirni stroj

3


Tabela 30

Tabela 3 RD

Izdelek: večnamenske naprave, tiskalniki

Format(i) velikosti: veliki format

Tehnologije označevanja: barvno brizgalno tiskanje, enobarvno brizgalno tiskanje

 

Mirovanje (W)

Markirni stroj

13


Tabela 31

Tabela 4 RD

Izdelek: frankirni stroji

Format(i) velikosti: ni na voljo

Tehnologije označevanja: NT, enobarvna EF, enobarvno brizgalno tiskanje, enobarvna TP

 

Mirovanje (W)

Markirni stroj

3


Tabela 32

Tabela 5 RD

Izdelek: Tiskalniki

Format(i) velikosti: majhen format

Tehnologije označevanja: barvna SB, NT, barvno brizgalno tiskanje, barvni vtis, barvna TP, enobarvna SB, enobarvna EF, enobarvno brizgalno tiskanje, enobarvni vtis, enobarvna TP, barvna EF, TČ

 

Mirovanje (W)

Markirni stroj

3


Tabela 33

Tabela 6 RD

Izdelek: Tiskalniki

Format(i) velikosti: standardna velikost

Tehnologije označevanja: barvni vtis, enobarvni vtis

 

Mirovanje (W)

Markirni stroj

6


Tabela 34

Tabela 7 RD

Izdelek: Optični bralniki

Format(i) velikosti: veliki format, majhen format, standardna velikost

Tehnologije označevanja: ni na voljo

 

Mirovanje (W)

Optični bralnik

5


Tabela 35

Tabela 8 RD

Izdelek: Tiskalniki

Format(i) velikosti: veliki format

Tehnologije označevanja: barvna SB, barvni vtis, barvna TP, NT, enobarvna SB, enobarvna EF, enobarvni vtis, enobarvna TP, barvna EF, TČ

 

Mirovanje (W)

Markirni stroj

54

D.   Smernice za preskušanje

Posebna navodila za preskušanje energetske učinkovitosti izdelkov opreme za preslikovanje so navedena v treh ločenih razdelkih v nadaljevanju:

Preskusni postopek tipične porabe električne energije;

Preskusni postopek načina delovanja;

in

Preskusni pogoji in oprema za izdelke za preslikovanje ENERGY STAR.

Rezultati preskusa s temi postopki se uporabijo kot temeljna podlaga za odločitev glede izpoljnjevanja zahtev za ENERGY STAR.

Proizvajalci morajo izvajati preskuse in sami potrjevati tiste modele izdelkov, ki izpolnjujejo smernice za ENERGY STAR. Družine modelov opreme za preslikovanje, ki so narejeni na enakem ogrodju in so identični v vseh pogledih, razen v ohišju in barvi, lahko pridobijo oznako ENERGY STAR na podlagi predložitve podatkov o preskusih za reprezentativni model. Podobno nespremenjeni modeli ali modeli, ki se od tistih, ki so se prodajali v preteklem letu, razlikujejo samo v končni obliki, ostanejo ustrezni brez predložitve novih podatkov iz preskusov s predpostavko, da ostaja specifikacija nespremenjena.

Če se model izdelka na trgu prodaja v več različicah kot „družina“ izdelkov ali serija, partner preskusi najnovejšo različico, ki je na voljo v družini, in o njej poroča, ne pa vsakega posameznega modela. Ko dajo družine izdelkov na tržišče, so proizvajalci še vedno odgovorni za vse reklamacije glede njihovih izdelkov za preslikovanje, vključno s tistimi, ki niso bili preskušeni in za katere niso sporočili podatkov.

Primer: Modela A in B sta identična, pri čemer je model A dobavljen z žičnim vmesnikom > 500 MHz, model A pa z žičnim vmesnikom < 500 MHz. Če se model A preskusi in ustreza specifikacijam za ENERGY STAR, partner sporoči samo podatke o preskusu za model A, ki veljajo za oba modela.

Če je vir električne energije izdelka glavno električno omrežje, USB, IEEE1394, Power-over-Ethranet, telefonski sistem ali katero drugo sredstvo ali kombinacija sredstev, je neto električna energija dvosmernega toka, ki jo izdelek porabi (ob upoštevanju izgub ob pretvorbi iz dvosmernega toka v enosmerni tok, kot je določeno v preskusnem postopku za izhodno moč (OM)), tista, ki se jo uporabi za kvalifikacijo.

1.

Dodatne zahteve za preskušanje in poročanja so navedene spodaj.

Število enot, potrebnih za preskus

Preskus izvede proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik na eni enoti modela.

(a)

Pri izdelkih, navedenih v oddelku VII. B, tabela 15 te specifikacije, je v primeru, da rezultati preskusa TPE prve preskušane enote izpolnjujejo merila za izpolnjevanje zahtev, vendar spadajo v okvir 10 % ravni meril, treba preskusiti še eno enoto istega modela. Proizvajalci sporočijo vrednosti obeh enot. Za pridobitev oznake ENERGY STAR morata obe enoti ustrezati specifikaciji za ENERGY STAR.

(b)

Pri izdelkih, navedenih v oddelku VII. C, tabela 16 te specifikacije, je v primeru, da rezultati preskusa OM prve preskušane enote izpolnjujejo merila za izpolnjevanje zahtev, vendar spadajo v okvir 15 % ravni meril v katerem koli izmed določenih načinov delovanja te vrste izdelka, treba preskusiti še dve enoti istega modela. Za pridobitev oznake ENERGY STAR morajo vse tri enote ustrezati specifikaciji za ENERGY STAR.

Predložitev podatkov o ustreznem izdelku EPI ali Evropski komisiji, kot je ustrezno

Partnerji morajo sami potrjevati tiste modele izdelkov, ki izpolnjujejo smernice za ENERGY STAR, in podatke sporočiti EPI ali Evropski komisiji, kot je ustrezno. Podatke, ki jih je glede izdelkov treba sporočiti, se navede po objavi končnih specifikacij. Poleg tega morajo parnerji EPI ali Evropski komisiji predložiti, kot je to ustrezno, izvlečke iz literature o izdelku, ki potrošnikom pojasnjujejo priporočene privzete zakasnilne čase za nastavitve upravljanja energije. Namen te zahteve je podpirati preskušanje izdelkov, kot so dobavljeni in priporočeni za uporabo.

Modeli, ki so zmožni delovati pri več kombinacijah napetosti in frekvence.

Proizvajalci preskusijo izdelke na podlagi tržišča (tržišč), na katerem (katerih) bo partner modele prodajal in oglaševal kot modele, ki izpolnjujejo zahteve za oznako ENERGY STAR. EPA, Evropska komisija in njune partnerske države za ENERGY STAR so se za namen preskušanja sporazumeli glede tabele s tremi kombinacijami napetosti in frekvence. Podrobnosti glede mednarodnih kombinacij napetosti in frekvence ter velikosti papirja za vsako tržišče najdete v preskusnih pogojih za opremo za preslikovanje.

Pri izdelkih, ki se pod oznako ENERGY STAR prodajajo na več mednarodnih trgih in imajo zato več nazivnih vhodnih napetosti, mora proizvajalec preskusiti zahtevano porabo energije ali ravni učinkovitosti pri vseh zadevnih kombinacijah napetosti in frekvence ter o njih poročati. Na primer, proizvajalec, ki enak model dobavlja v Združene države in Evropo, mora opraviti meritve, izpolnjevati specifikacije in poročati o vrednostih preskusa pri 115 V/60 Hz in 230 V/50 Hz, da bi model na obeh tržiščih izpolnjeval zahteve za oznako ENERGY STAR. Če model izpolnjuje zahteve za oznako ENERGY STAR samo pri eni kombinaciji napetosti in frekvence (npr. pri 115 V/60 Hz), izpolnjuje zahteve za oznako ENERGY STAR in ga je dovoljeno tržiti kot model z oznako ENERGY STAR samo v tistih regijah, v katerih se preskušana kombinacija napetosti in frekvence uporablja (npr. Severna Amerika in Tajvan).

2.

Preskusni postopek tipične porabe električne energije (TPE)

(a)

Vrste zajetih izdelkov: Preskusni postopek TPE za merjenje izdelkov za standardne velikosti, opredeljen v oddelku VII. B, tabela 15.

(b)

Preskusni parametri

Ta oddelek opisuje preskusne parametre, ki se uporabljajo pri merjenju izdelka po preskusnem postopku TPE. Ta oddelek ne vključuje preskusnih pogojev, navedenih v oddelku VII.D.4 spodaj.

Preskušanje v simpleksnem načinu

Izdelki se preskušajo v simpleksnem načinu. Izvirniki pri kopiranju so simpleksne slike.

Preskusna slika

Preskusna slika je preskusni vzorec A standarda ISO/IEC 10561:1999. Slika je v 10-točkovni velikosti pisave in pisavi Courier (ali najbližji ustrezni); znakov, značilnih za nemščino, ni treba reproducirati, če izdelek tega ni zmožen. Slika je prikazana na strani velikosti A4 ali 8,5" × 11", kot je ustrezno za ciljno tržišče. Pri tiskalnikih in večnamenskih napravah, ki so zmožni razumevanja PDL (page description language) (npr. PCL, Postscript), se izdelku slike pošljejo v PDL.

Preskušanje v enobarvnem načinu

Izdelki, ki delujejo z več barvami, se preskusijo z enobarvnimi slikami, razen če tega niso zmožni.

Samodejni izklop in omogočanje omrežne povezave

Izdelek mora biti konfiguriran kot ob dobavi in v skladu s priporočili za uporabo, zlasti za glavne parametre, kot so privzeti zakasnilni časi upravljanja porabe energije in ločljivost (razen, kot je določeno spodaj). Vse informacije proizvajalca o priporočenih zakasnilnih časih so skladne s konfiguracijo ob dobavi, vključno z informacijami v priročniku za uporabo, na spletnih straneh in informacijami, ki jih uporabnik dobi od inštalaterjev. Če ima tiskalnik, digitalni razmnoževalnik ali večnamenska naprava z možnostjo tiskanja ali telefaks možnost samodejnega izklopa in je le-ta ob dobavi omogočena, se ta funkcija pred izvajanje preskusa onemogoči. Tiskalniki in večnamenske naprave, ki so ob dobavi opremljeni za omrežno povezavo (19), se priključijo na omrežje. Vrsto omrežne povezave (ali drugo podatkovno povezavo, če ni mogoča povezava z omrežjem), določi proizvajalec in jo sporoči. Opravila tiskanja za preskušanje se lahko pošljejo preko neomrežnih povezav (npr. USB), celo na tistih enotah, ki so povezane z omrežjem.

Konfiguriranje izdelka

Vir papirja in strojna oprema za končno obdelavo sta prisotna in konfigurirana kot ob dobavi in v skladu s priporočili za uporabo; o njuni uporabi med preskušanjem pa odloča proizvajalec (npr. uporabiti je mogoče kateri koli vir papirja). Razvlažilne funkcije se lahko izključijo, če jih nadzira uporabnik. Vsaka strojna oprema, ki je del izdelka in ki jo lahko uporabnik namesti ali priključi (npr. funkcija za papir), se namesti pred izvajanjem preskusa.

Digitalni razmnoževalniki:

Digitalni razmnoževalniki se namestijo in uporabljajo v skladu z njihovo zasnovo in zmožnostmi. Vsako opravilo npr. vključuje samo eno izvirno sliko. Digitalni razmnoževalniki se preskusijo pri najvišji nazivni hitrosti, to hitrost pa se uporabi tudi pri določanju obsega opravila za izvajanje preskusa. Ne uporabi pa se privzete hitrosti ob dobavi, če je ta drugačna. Digitalni razmnoževalniki se obravnavajo kot tiskalniki, kopirni stroji ali večnamenske naprave, odvisno od njihovih zmožnosti ob dobavi.

(c)

Sestava opravila

Ta oddelek opisuje, kako se določi število slik na opravilo, ki se uporabi pri merjenju izdelka po preskusnem postopku TPE, in število opravil na dan za izračun TPE.

Za namene tega preskusnega postopka je hitrost izdelka, ki se uporablja za določitev obsega opravila za preskus, najvišja nazivna simpleksna hitrost za izdelavo enobarvnih slik na papirju standardne velikosti (8,5" ×11" ali A4), ki jo je sporočil proizvajalec. Hitrost je zaokrožena na najbližje celo število. Ta hitrost se uporablja tudi za namene poročanja kot hitrost izdelka za model. Privzeta izhodna hitrost izdelka, ki se uporabi pri dejanskem preskusu, se ne izmeri in se lahko razlikuje od največje nazivne hitrosti zaradi različnih dejavnikov, kot so nastavitve za ločljivost, kakovost slike, načini tiskanja, čas odčitavanja dokumenta, obseg in sestava opravila, velikost papirja in njegova teža.

Telefakse se vedno preskuša z eno sliko na opravilo. Število slik na opravilo, ki se uporabi za vse ostale izdelke opreme za preslikovanje, se izračuna v skladu z naslednjimi tremi koraki. Zaradi lažjega razumevanja so v tabeli 39 navedeni izračuni slik na opravilo za vsako integralno hitrost izdelka vse do 100 slik na minuto (s/min).

(i)

Izračunajte število opravil na dan. Število opravil na dan se razlikuje glede na hitrost izdelka:

Pri napravah s hitrostjo 8 s/min ali manj uporabite osem opravil na dan.

Pri napravah s hitrostjo med 8 in 32 s/min je število opravil na dan enako hitrosti. Na primer, naprava s 14 s/min uporabi 14 opravil na dan.

Pri napravah s hitrostjo 32 s/min več uporabite 32 opravil na dan.

(ii)

Iz tabele 36 izračunajte nominalni znesek slik na dan  (20). Na primer, naprava s 14 s/min uporabi 0,50 × 142 ali 98 slik na dan.

Tabela 36

Tabela opravil opreme za preslikovanje

Vrsta izdelka

Hitrost, ki se uporabi

Formula (slik na dan)

Enobarvni (razen telefaksa)

Enobarvna hitrost

0,50 x s/min2

Barvni (razen telefaksa)

Enobarvna hitrost

0,50 x s/min2

(iii)

Izračunajte število slik na opravilo tako, da število slik na dan delite s številom opravil na dan. Zaokrožite navzdol na najbližje celo število. Na primer, številka 15,8 pomeni, da se na opravilo izdela 15 slik in ne, zaokroženo navzgor, 16 slik.

Pri kopirnih strojih z manj kot 20 s/min obstaja en izvirnik na zahtevano sliko. Pri opravilih z velikim številom slik, kot npr. tista za stroje z več kot 20 s/min, morda ne bo mogoče uskladiti števila zahtevanih slik, zlasti z omejitvami zmogljivosti podajalnikov dokumentov. Zato lahko kopirni stroj z 20 s/min in več naredi več kopij vsakega izvirnika, dokler je število izvirnikov najmanj deset. Posledično lahko nastane več slik, kot je bilo zahtevano. Na primer, pri enoti s 50 s/min, ki zahteva 39 slik na opravilo, se preskus lahko izvede s štirimi kopijami desetih izvirnikov ali tremi kopijami 13 izvirnikov.

(d)

Postopki merjenja

Za merjenje časa zadostuje običajna štoparica in ločljivost ene sekunde. Vsi rezultati glede porabe energije se beležijo v vatnih urah (Wh). Čas se beleži v sekundah in minutah. Reference „ničnega merilnika“ se nanašajo na odčitke vatnih ur merilnika. Tabeli 37 in 38 navajata vse korake postopka TPE.

Načini servisiranja/vzdrževanja (vključno z umerjanjem barve) se na splošno ne vključijo v meritve TPE. Takšni načini, ki se pojavijo med preskusom, se beležijo. Če se način servisiranja pojavi med drugim opravilom, razen prvim, se to opravilo opusti in preskusu se doda nadomestno opravilo. Če je potrebno nadomestno opravilo, ne beležite vrednosti porabe energije za opuščeno opravilo in takoj po opravilu 4 dodajte nadomestno opravilo. Ves čas je treba ohranjati 15-minutni interval opravila, vključno za opravilo, ki je bilo opuščeno.

Za vse namene tega preskusa se večnamenske naprave brez možnosti tiskanja obravnavajo kot tiskalniki.

(i)

Postopek za tiskalnike, digitalne razmnoževalnike ter večnamenske naprave z možnostjo tiskanja in telefakse

Tabela 37

Preskusni postopek TPE – Tiskalniki, digitalni razmnoževalniki in večnamenske naprave z možnostjo tiskanja ter telefaksi

Korak

Začetno stanje

Dejanje

Zapis (na koncu koraka)

Merjena morebitna stanja

1

Izklop

Napravo priključite na merilnik. Merilnik nastavite na ničlo; počakajte do konca preskusnega obdobja (pet minut ali več)

Energija v izklopu

Izklop

Čas preskusnega intervala

2

Izklop

Vključite napravo. Počakajte, da naprava prikaže, da je v stanju pripravljenosti.

3

Pripravljen

Natisnite opravilo z najmanj eno izhodno sliko, vendar ne več kot eno opravilo na tabelo opravil.

Zabeležite čas, ki preteče do takrat, ko prvi list papirja zapusti napravo. Počakajte, da merilnik pokaže, da je naprava prešla v končni način mirovanja.

Aktivni čas 0

4

Mirovanje

Nastavite merilnik na ničlo; počakajte eno uro.

Poraba energije v mirovanju.

Mirovanje

5

Mirovanje

Merilnik in štoparico nastavite na ničlo. Natisnite eno opravilo na tabelo opravila. Zabeležite čas, ki preteče do takrat, ko prvi list papirja zapusti napravo. Počakajte, da štoparica pokaže, da je preteklo 15 minut.

Energija opravila 1.

Obnovitev, Aktiven, Pripravljen, Mirovanje

Aktivni čas 1

6

Pripravljen

Ponovite korak 5

Energija opravila 2.

Enako kot zgoraj

Aktivni čas 2

7

Pripravljen

Ponovite korak 5 (brez meritev aktivnega časa)

Energija opravila 3.

Enako kot zgoraj

8

Pripravljen

Ponovite korak 5 (brez meritev aktivnega časa)

Energija opravila 4.

Enako kot zgoraj

9

Pripravljen

Merilnik in štoparico nastavite na ničlo. Počakajte, da merilnik in/ali naprava pokažeta, da je naprava prešla v končni način mirovanja.

Končni čas.

Pripravljen, Mirovanje

Končna energija

Opombe:

Preden začnete s preskusom, preverite privzete zakasnilne čase upravljanja porabe energije in se prepričajte, ali so nastavljeni kot ob dobavi ter ali je v napravi dovolj papirja.

Reference „ničnega merilnika“ lahko dosežete tako, da zabeležite skupno porabo energije v določenem času, namesto da bi merilnik dobesedno nastavili na ničlo.

Korak 1 – Čas meritve v stanju izklopa je lahko daljši, če želite zmanjšati napake pri merjenju. Upoštevajte, da se moč v izklopu ne uporablja pri izračunih.

Korak 2 – Če naprava nima kazalnika za pripravljenost, uporabite čas, ko se raven porabe energije stabilizira na raven pripravljenosti.

Korak 3 – Potem ko ste zabeležili aktivni čas 0, lahko preostanek tega opravila prekličete.

Korak 5 – 15 minut začne teči od začetka opravila. Naprava mora pokazati povečano porabo energije v petih sekundah po nastavitvi števca in štoparice na ničlo; morda bo za zagotovitev tega potrebno začeti s tiskanjem, preden se napravi nastavita na ničlo.

Korak 6 – Pri napravi, ki ima ob dobavi nastavljene kratke privzete zakasnilne čase, se koraki 6 do 8 lahko začnejo iz načina mirovanja.

Korak 9 – Naprava ima lahko več načinov mirovanja, zato se v končno obdobje vključijo vsi načini mirovanja, razen zadnjega.

Vsako sliko se pošlje ločeno; slike so lahko del istega dokumenta, vendar se v dokumentu ne določijo kot večkratne kopije ene izvirne slike (razen če je izdelek digitalni razmnoževalnik, kot je določeno v oddelku VII.D.2(b)).

Pri telefaksih, ki na opravilo uporabijo le eno sliko, se stran vloži v podajalnik dokumentov naprave za priročno kopiranje. Vloži se jo lahko že pred začetkom preskusa. Ni nujno, da je naprava povezana s telefonsko linijo, razen če je telefonska linija nujna za izvedbo preskusa. Če telefaks na primer nima možnosti priročnega kopiranja, se opravilo iz koraka 2 pošlje po telefonski liniji. Pri telefaksih, ki nimajo podajalnika dokumentov, se stran vstavi na za to namenjeno mesto.

(ii)

Postopek za kopirne stroje, digitalne razmnoževalnike in večnamenske naprave brez možnosti kopiranja

Tabela 38

Preskusni postopek TPE – Kopirni stroji, digitalni razmnoževalniki in večnamenske naprave brez možnosti tiskanja

Korak

Začetno stanje

Dejanje

Zapis (na koncu koraka)

Merjena morebitna stanja

1

Izklop

Napravo priključite na merilnik. Merilnik nastavite na ničlo; počakajte do konca preskusnega obdobja (pet minut ali več)

Energija v izklopu

Izklop

Čas preskusnega intervala

2

Izklop

Vključite napravo. Počakajte, da naprava prikaže, da je v stanju pripravljenosti.

3

Pripravljen

Skopirajte opravilo z najmanj eno sliko, vendar ne več kot eno opravilo na tabelo opravil. Zabeležite čas, ki preteče do takrat, ko prvi list papirja zapusti napravo. Počakajte, da merilnik pokaže, da je naprava prešla v končni način mirovanja.

Aktivni čas

4

Mirovanje

Nastavite merilnik na ničlo; počakajte eno uro. Če se naprava izklopi v manj kot eni uri, zabeležite čas in porabo energije v načinu mirovanja, vendar počakajte polno uro preden preidete na korak 5.

Poraba energije v mirovanju.

Mirovanje

Čas preskusnega intervala

5

Mirovanje

Merilnik in štoparico nastavite na ničlo. Skopirajte eno opravilo na tabelo opravila. Zabeležite čas, ki preteče do takrat, ko prvi list papirja zapusti napravo. Počakajte, da štoparica prikaže, da je preteklo 15 minut.

Energija opravila 1.

Obnovitev, Aktiven, Pripravljen, Mirovanje, Samodejni izklop

Aktivni čas 1

6

Pripravljen

Ponovite korak 5

Energija opravila 2.

Enako kot zgoraj

Aktivni čas 2

7

Pripravljen

Ponovite korak 5 (brez meritev aktivnega časa)

Energija opravila 3.

Enako kot zgoraj

8

Pripravljen

Ponovite korak 5 (brez meritev aktivnega časa)

Energija opravila 4.

Enako kot zgoraj

9

Pripravljen

Merilnik in štoparico nastavite na ničlo. Počakajte, da merilnik in/ali naprava pokažeta, da je naprava prešla v način samodejnega izklopa.

Končna energija

Pripravljen, Mirovanje

Končni čas.

10

Samodejni izklop

Merilnik nastavite na ničlo; počakajte do konca preskusnega obdobja (pet minut ali več)

Energija v samodejnem izklopu

Samodejni izklop

Opombe:

Preden začnete s preskusom, preverite privzete zakasnilne čase upravljanja porabe energije in se prepričajte, ali so nastavljeni kot ob dobavi ter ali je v napravi dovolj papirja.

Reference „ničnega merilnika“ lahko dosežete tako, da zabeležite skupno porabo energije v določenem času, namesto da bi merilnik dobesedno nastavili na ničlo.

Korak 1 – Čas meritve v stanju izklopa je lahko daljši, če želite zmanjšati napake pri merjenju. Upoštevajte, da se moč v izklopu ne uporablja pri izračunih.

Korak 2 – Če naprava nima kazalnika za pripravljenost, uporabite čas, ko se raven porabe energije stabilizira na raven pripravljenosti.

Korak 3 – Potem ko ste zabeležili aktivni čas 0, lahko preostanek tega opravila prekličete.

Korak 4 – Če se naprava v tej uri izklopi, zabeležite porabo energije v načinu mirovanja in čas na tej točki, vendar preden preidete na korak 5 počakajte, da od začetka končnega načina mirovanja preteče polna ura. Upoštevajte, da se meritev porabe energije v načinu mirovanja ne uporablja pri izračunu ter da lahko naprava v času polne ure preide v samodejni izklop.

Korak 5 – 15 minut začne teči od začetka opravila. Da je izdelek mogoče oceniti s tem preskusom, mora biti zmožen dokončati zahtevano opravilo na tabelo opravila v 15-minutnem intervalu opravila.

Korak 6 – Pri napravi, ki ima ob dobavi nastavljene kratke privzete zakasnilne čase, se koraki 6 do 8 lahko začnejo iz načina mirovanja ali načina samodejnega izklopa.

Korak 9 – Če je naprava pred začetkom koraka 9 že prešla v samodejni izklop, sta vrednosti za končno energijo in končni čas nični.

Korak 10 – Za večjo natančnost je preskusni interval samodejnega izklopa lahko daljši.

Izvirnike lahko vložite v podajalnik dokumentov pred začetkom preskusa. Izdelki, ki niso opremljeni s podajalnikom dokumentov, lahko naredijo vse slike z enega izvirnika, ki se ga položi na za to namenjeno mesto.

(iii)

Dodatne meritve za izdelke z digitalnim čelnim strežnikom (DFE)

Ta korak velja le za izdelke z DFE, kot je opredeljeno v oddelku VII.A.29.

Če ima DFE ločen kabel za priključitev na električno omrežje, ne glede na to, ali sta kabel in krmilnik znotraj ali zunaj izdelka za preslikovanje, se izvede petminutna meritev porabe energije DFE, ko je glavna naprava v načinu pripravljenosti. Naprava mora biti povezana z omrežjem, če je ob dobavi opremljena za povezavo z omrežjem.

Če DFE nima posebnega kabla za povezavo z glavnim električnim omrežjem, proizvajalec dokumentira moč dvosmernega toka DFE, ko je naprava kot celota v načinu pripravljenosti. To se običajno doseže tako, da se upošteva meritev trenutne moči vhoda za enosmerni tok za DFE in poveča to raven energije z namenom upoštevanja izgube v napajalni enoti.

(e)

Metode izračunavanja

Vrednost TPE odraža predvidevanja glede tega, koliko ur na dan je izdelek v splošni uporabi, vzorec uporabe med tem časom in privzete zakasnilne čase, ki jih izdelek uporabi za prehod v načine nizke porabe. Pri vseh meritvah električne energije se upošteva nakopičena energija v tem času, nato pa se jih pretvori v moč tako, da se jih deli z dolžino časovnega obdobja.

Izračuni temeljijo na opravilih slikovne obdelave, ki vsak dan potekajo v dveh delih, med katerima naprava preide v način najnižje porabe energije (kot med odmorom za kosilo), kot je prikazano na sliki 2, ki jo najdete na koncu tega dokumenta. Predvideva se, da se izdelki v soboto in nedeljo ne uporabljajo in da naprava ni ročno izklopljena.

Končni čas je časovno obdobje od začetka zadnjega opravila do prehoda v način najnižje porabe energije (samodejni izklop za kopirne stroje, digitalne razmnoževalnike in večnamenske naprave brez možnosti tiskanja; način mirovanja za tiskalnike, digitalne razmnoževalnike in večnamenske naprave brez možnosti tiskanja ter telefakse) minus 15-minutni interval opravila.

Za vse vrste izdelkov se uporabljata naslednji dve enačbi:

Povprečna energija opravila = (opravilo 2 + opravilo 3 + opravilo 4)/ 3 Dnevna energija opravila = (opravilo 1 x 2) + [(opravila na dan – 2) x povprečna energija opravila)]

Pri metodi izračuna za tiskalnike, digitalne razmnoževalnike in večnamenske naprave z možnostjo tiskanja ter telefakse se uporabljajo naslednje tri enačbe:

Energija dnevnega načina mirovanja = [24 ur – ((opravila na dan/4) + (končni čas x 2))] x poraba energije v načinu mirovanja Dnevna poraba energije = dnevna energija opravila + (2 x končna energija) + energija dnevnega načina mirovanja TPE = (dnevna poraba energije x 5) + (poraba energije v načinu mirovanja x 48)

Pri metodi izračuna za kopirne stroje, digitalne razmnoževalnike in večnamenske naprave brez možnosti tiskanja se uporabljajo naslednje tri enačbe:

Dnevna energija samodejnega izklopa = [24 ur – ((opravila na dan/4) + (končni čas x 2))] x poraba energije v načinu samodejnega izklopa Dnevna poraba energije = dnevna energija opravila + (2 x končna energija) + dnevna energija samodejnega izklopa TPE = (dnevna poraba energije x 5) + (poraba energije v načinu samodejnega izklopa x 48)

Sporočijo se specifikacije opreme za merjenje in merilno območje za vsako meritev. Meritve je treba izvesti za potrditev, da celotna možna napaka vrednosti TPE ne preseže ali je enaka 5 %. Natančnosti meritev ni treba sporočati za primere, kjer možna napaka manjša od 5 %. Če je možna potencialna napaka meritve blizu 5 %, proizvajalec izvede ukrepe za potrditev, da je v skladu z mejo 5 %.

(f)

Reference

ISO/IEC 10561:1999. Informacijska tehnologija – Pisarniška oprema – Naprave za tiskanje – Metode za merjenje produktivnosti – Tiskalniki razredov 1 in 2.

Tabela 39

Izračunana tabela opravil

hitrost

Opravil/dan

Začasne slike/dan

Začasne slike/opravilo

Slik/opravilo

Slik/dan

1

8

1

0.06

1

8

2

8

2

0.25

1

8

3

8

5

0.56

1

8

4

8

8

1.00

1

8

5

8

13

1.56

1

8

6

8

18

2.25

2

16

7

8

25

3.06

3

24

8

8

32

4.00

4

32

9

9

41

4.50

4

36

10

10

50

5.00

5

50

11

11

61

5.50

5

55

12

12

72

6.00

6

72

13

13

85

6.50

6

78

14

14

98

7.00

7

98

15

15

113

7.50

7

105

16

16

128

8.00

8

128

17

17

145

8.50

8

136

18

18

162

9.00

9

162

19

19

181

9.50

9

171

20

20

200

10.00

10

200

21

21

221

10.50

10

210

22

22

242

11.00

11

242

23

23

265

11.50

11

253

24

24

288

12.00

12

288

25

25

313

12.50

12

300

26

26

338

13.00

13

338

27

27

365

13.50

13

351

28

28

392

14.00

14

392

29

29

421

14.50

14

406

30

30

450

15.00

15

450

31

31

481

15.50

15

465

32

32

512

16.00

16

512

33

32

545

17.02

17

544

34

32

578

18.06

18

576

35

32

613

19.14

19

608

36

32

648

20.25

20

640

37

32

685

21.39

21

672

38

32

722

22.56

22

704

39

32

761

23.77

23

736

40

32

800

25.00

25

800

41

32

841

26.27

26

832

42

32

882

27.56

27

864

43

32

925

28.89

28

896

44

32

968

30.25

30

960

45

32

1013

31.64

31

992

46

32

1058

33.06

33

1056

47

32

1105

34.52

34

1088

48

32

1152

36.00

36

1152

49

32

1201

37.52

37

1184

50

32

1250

39.06

39

1248

51

32

1301

40.64

40

1280

52

32

1352

42.25

42

1344

53

32

1405

43.89

43

1376

54

32

1458

45.56

45

1440

55

32

1513

47.27

47

1504

56

32

1568

49.00

49

1568

57

32

1625

50.77

50

1600

58

32

1682

52.56

52

1664

59

32

1741

54.39

54

1728

60

32

1800

56.25

56

1792

61

32

1861

58.14

58

1856

62

32

1922

60.06

60

1920

63

32

1985

62.02

62

1984

64

32

2048

64.00

64

2048

65

32

2113

66.02

66

2112

66

32

2178

68.06

68

2176

67

32

2245

70.14

70

2240

68

32

2312

72.25

72

2304

69

32

2381

74.39

74

2368

70

32

2450

76.56

76

2432

71

32

2521

78.77

78

2496

72

32

2592

81.00

81

2592

73

32

2665

83.27

83

2656

74

32

2738

85.56

85

2720

75

32

2813

87.89

87

2784

76

32

2888

90.25

90

2880

77

32

2965

92.64

92

2944

78

32

3042

95.06

95

3040

79

32

3121

97.52

97

3104

80

32

3200

100.00

100

3200

81

32

3281

102.52

102

3264

82

32

3362

105.06

105

3360

83

32

3445

107.64

107

3424

84

32

3528

110.25

110

3520

85

32

3613

112.89

112

3584

86

32

3698

115.56

115

3680

87

32

3785

118.27

118

3776

88

32

3872

121.00

121

3872

89

32

3961

123.77

123

3936

90

32

4050

126.56

126

4032

91

32

4141

129.39

129

4128

92

32

4232

132.25

132

4224

93

32

4325

135.14

135

4320

94

32

4418

138.06

138

4416

95

32

4513

141.02

141

4512

96

32

4608

144.00

144

4608

97

32

4705

147.02

157

4704

98

32

4802

150.06

150

4800

99

32

4901

153.14

153

4896

100

32

5000

156.25

156

4992

Image

Slika 2 prikazuje grafično obliko postopka za merjenje. Upoštevajte, da lahko izdelki s kratkimi privzetimi zakasnilnimi časi vključujejo obdobja načina mirovanja v okviru štirih meritev opravil ali samodejni izklop v okviru meritve načina mirovanja pri koraku 4. Poleg tega izdelki z možnostjo tiskanja, ki imajo samo en način mirovanja, nimajo načina mirovanja v končnem obdobju. Korak 10 velja samo za kopirne stroje, digitalne razmnoževalnike in večnamenske naprave brez možnosti tiskanja.

Image

Slika 3 prikazuje shematični primer kopirnega stroja z osem s/min, ki izvaja štiri opravila zjutraj in štiri opravila popoldan, ima dve „končni“ obdobji in način samodejnega izklopa za preostanek delovnega dne ter soboto in nedeljo. Predvideni „odmor za kosilo“ je upoštevan, vendar ni določen. Slika ne odraža pravih razmerij. Kot je prikazano, je med opravili vedno 15-minutni razmak, opravila se izvajajo v dveh delih. Vedno obstajata dve polni „končni“ obdobji, ne glede na dolžino teh obdobij. Tiskalniki, digitalni razmnoževalniki in večnamenske naprave z možnostjo tiskanja ter telefaksi uporabljajo kot osnovni način način mirovanja in ne načina samodejnega izklopa, vendar se obravnavajo enako kot kopirni stroji.

3.

Preskusni postopek za način delovanja (OM):

(a)

Vrste zajetih izdelkov: Preskusni postopek OM velja za merjenje izdelkov, opredeljenih v oddelku VII. B tabela 16.

(b)

Preskusni parametri

Ta oddelek opisuje preskusne parametre, ki se uporabljajo pri merjenju porabe energije izdelka po preskusnem postopku OM.

Povezava z omrežjem

Izdelki, ki imajo ob dobavi možnost povezave z omrežjem (21), morajo biti med preskusnim postopkom povezani z vsaj enim omrežjem. Proizvajalec določi vrsto aktivne omrežne povezave, uporabljeno vrsto pa je treba sporočiti.

Izdelki delovne moči ne črpajo preko omrežne povezave (npr. preko Entherneta, USB, USB PlusPower ali IEEE 1394), razen če je to edini vir energije izdelka (tj. ni dvosmernega toka).

Konfiguriranje izdelka

Izdelek mora biti konfiguriran kot ob dobavi in v skladu s priporočili za uporabo, zlasti za glavne parametre, kot so privzeti zakasnilni časi upravljanja porabe energije, kakovost tiskanja in ločljivost. Poleg tega:

Vir papirja in strojna oprema za končno obdelavo sta prisotna in konfigurirana kot ob dobavi, o njuni uporabi med preskušanjem pa odloča proizvajalec (npr. uporabiti je mogoče kateri koli vir papirja). Vsaka strojna oprema, ki je del izdelka in ki jo lahko uporabnik namesti ali priključi (npr. funkcija za papir), se namesti pred izvajanjem preskusa.

Razvlažilne funkcije se lahko izključijo, če jih nadzira uporabnik.

Pri telefaksih se stran vloži v podajalnik dokumentov naprave za priročno kopiranje. Vloži se jo lahko že pred začetkom preskusa. Ni nujno, da je naprava povezana s telefonsko linijo, razen če je telefonska linija nujna za izvedbo preskusa. Če telefaks na primer nima možnosti priročnega kopiranja, se opravilo iz koraka 2 pošlje po telefonski liniji. Pri telefaksih, ki nimajo podajalnika dokumentov, se stran vstavi na za to namenjeno mesto.

Če ima izdelek ob dobavi omogočen način samodejnega izklopa, se le-ta omogoči pred izvajanjem preskusa.

Hitrost

Med izvajanjem meritev porabe energije po tem preskusnem postopku izdelek izdeluje slike pri hitrosti, ki je nastavljena ob dobavi. Vendar se za namene poročanja uporabi največja nazivna simpleksna hitrost za izdelavo enobarvnih slik na papirju standardne velikosti, ki jo je navedel proizvajalec.

(c)

Metoda merjenja moči

Vse meritve moči se izvedejo v skladu z IEC 62301 z naslednjimi izjemami:

Za določitev kombinacij napetosti/frekvence, ki se uporabijo med preskušanjem, glej Preskusni pogoji in oprema za izdelke za preslikovanje ENERGY STAR v oddelku VII.D.4.

Zahteva glede harmonik, ki se uporabljajo med preskušanjem, je določena v dokumentu Preskusni pogoji za opremo za preslikovanje, ta zahteva pa je strožja od tiste, ki jo predpisuje IEC 62301.

Zahtevana natančnost za ta preskusni postopek RD je 2 % za vse meritve, razen za moč v načinu pripravljenosti. Zahtevana natančnost za merjenje moči v načinu pripravljenosti je 5 %, kot je določeno v dokumentu Preskusni pogoji opreme za preslikovanje. Vrednost 2 % je skladna z IEC 62301, čeprav jo standard IEC označuje kot stopnjo zaupanja.

Pri izdelkih, ki uporabljajo baterije, medtem ko niso priključeni na električno omrežje, se baterija za preskus ne odstrani; vendar meritev ne sme odražati aktivnega polnjenja baterije, ki je daljše od normalnega polnjenja (npr. baterijo je treba pred začetkom preskusa popolnoma napolniti).

Izdelki z zunanjim električnim napajanjem se preskusijo tako, da je izdelek povezan z zunanjo napajalno enoto.

Izdelki, ki energijo črpajo iz napajalne enote s standardno nizko napetostjo enosmernega toka (npr. USB, USB PlusPower, IEEE 1394 in Power Over Enthernet), uporabijo primeren z dvosmernim tokom napajan vir enosmernega toka. Poraba energije tega z dvosmernim tokom napajanega vira se izmeri in sporoči za preskušan izdelek opreme za preslikovanje. Pri opremi za preslikovanje, ki je napajana z USB, se uporablja vozlišče, ki služi samo preskušanju opreme za preslikovanje. Pri opremi za preslikovanje, ki je napajana s Power Over Ethernet ali USB PlusPower, lahko izmerite napravo za prenos moči z in brez priključenega izdelka za preslikovanje, to razliko pa uporabite kot porabo izdelka za preslikovanje. Proizvajalec potrdi, da to razumno odraža porabo enosmernega toka enote ter nekatere vrednosti za napajalno enoto in neučinkovitost prenosa.

(d)

Postopek merjenja

Za merjenje časa zadostuje običajna štoparica in občutljivost ene sekunde. Vsi rezultati se beležijo v vatih (W). V tabeli 40 so navedeni koraki preskusnega postopka OM.

Načini servisiranja/vzdrževanja (vključno z umerjanjem barve) se na splošno ne vključijo v meritve. Zabeležijo se vse prilagoditve postopka, potrebne za izključitev teh načinov, ki se pojavijo med preskusom.

Kot je navedeno zgoraj, se vse meritve porabe energije izvajajo v skladu z IEC 62301. IEC 62301 predvideva, glede na vrsto načina, meritve trenutne porabe energije, meritve energije, nakopičene v petih minutah, ali meritve energije, nakopičene v obdobjih, ki so dovolj dolga za pravilno oceno vzorcev ciklične porabe. Ne glede na metodo se sporočajo samo vrednosti porabe energije.

Tabela 40

Preskusni postopek OM